POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI

Podiplomski študij psihologije

Razvoj osebnostnih dimenzij

Pregled

Več odprtih vprašanj Kdaj se oblikujejo temeljne dimenzije (TD) Kako poteka njihov razvoj v različnih

starostnih obdobjih Celoživljenjski vzorci osebnostnega razvoja V katerih obdobjih je osebnostna struktura bolj

in v katerih manj stabilna Obstaja evolucijska podlaga za oblikovanje

temeljnih dimenzij

Razvoj B5 – temeljni članki Costa, P.T.,& McCrae, R.R. (1994).  Stability and change in personality from

adolescence through adulthood.   (In C.F. Halverson, G.A. Kohnstamm, & R.P. Martin (Eds.), The developing structure of temperament and personality from infancy to adulthood (pp.139–150). Hillsdale, NJ: Erlbaum.)

Costa, P.T.,& McCrae, R.R. (1997).  Longitudinal stability of adult personality.   (In R. Hogan, J. Johnson, & S. Briggs (Eds.), Handbook of personality psychology (pp.269–290). San Diego,CA: Academic Press.)

McCrae, R.R. (2002).  The maturation of personality psychology: Adult personality development and psychological well-being.   Journal of Research in Personality, 36, 307-317.

Helson, R., Jones, C.J.,& Kwan, V.S.Y. (2002).  Personality change over 40 years of adulthood: HLM analyses of two longitudinal samples.   Journal of Personality and Social Psychology, 82, 3.

Helson, R., Kwan, V.S.Y., John, O.P.,& Jones, C. (2002).  The growing evidence for personality change in adulthood: Findings from research with personality inventories.   Journal of Research in Personality, 36, 287-306.

McGue, M., Bacon, S. & Lykken, D. T. (1993). Personality stability and change in early adulthood: A behavioral genetic analysis. Developmental Psychology, 29, 96-109.

Razvoj B5 okvirno

Podatki za B5 Okvirni razvoj osebnostnih dimenzij v teku življenja

B5 že pri otrocih (verjetno, težave z merjenjem; težave pri primerjanju s stanjem pri odraslih; Zupančič, 2002)

relativna stabilizacija dimenzij (Bloom 20 let; McCrae & Costa 30 let; Field Millsap: nadaljnja stabilizacija 69-83)

metaanalize konsistentnosti dimenzij v longitudinalnih študijah: otroštvo (0,32), 30 let (0,55), 50 - 70 (plato okrog 0,75)

Razvoj TD v adolescenci

McCrae, R. R. in sod. (2002). Personality Trait Development From Age 12 to Age 18Longitudinal, Cross-Sectional, and Cross-Cultural Analyses. Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 83,  No. 6,  1456-1468. 4 letna longitudinalna študija (12-16) Prerezna študija (14-18)

Rezultati

12-16, levo fantje, desno dekleta: spremembe v O

Mednarodne študije

McCrae, R. R., Costa, P. T. Jr., de Lima, M. P., Simões, A., Ostendorf, F.,& Angleitner, A.  (1999).Age differences in personality across the adult life span: Parallels in five cultures.  Developmental Psychology, 35, 466-477.

McCrae, R. R., Costa, P. T., Jr., Ostendorf, F., Angleitner, A., Hrebickova, M., Avia, M. D., Sanz, J., Sanchez-Bernardos, M. L., Kusdil, M. E., Woodfield, R., Saunders, P. R. & Smith, P. B. (2000). Nature over nurture: Temperament, personality, and life span development. Journal of Personality & Social Psychology, Vol 78(1), 173-186.

Nevroticizem skozi življenje (1)

Figure 1. Mean levels of Neuroticism factor score in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. a Significantly different from German slope. b Significantly different from Italian slope. c Significantly different from Portuguese slope. d Significantly different from Croatian slope. e Significantly different from Korean slope.                                                                                                 

Nevroticizem skozi življenje (2)

Figure 2. Mean levels of Neuroticism in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. Error bars represent standard errors of the means.                                                                                                

Ekstravertnost skozi življenje (1)

Figure 2. Mean levels of Extraversion factor score in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. a Significantly different from German slope. b Significantly different from Italian slope. c Significantly different from Portuguese slope. d Significantly different from Croatian slope. e Significantly different from Korean slope.                                                                                                 

Ekstravertnost skozi življenje (2)

Figure 3. Mean levels of Extraversion in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. Error bars represent standard errors of the means.

Odprtost skozi življenje (1)

Figure 3. Mean levels of Openness factor score in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. 

Odprtost skozi življenje (2) Figure 4. Mean levels of Openness to Experience in five cultures. T scores are

based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. Error bars represent standard errors of the means.  

Prijetnost skozi življenje (1)

Figure 4. Mean levels of Agreeableness factor score in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. a Significantly different from German slope. b Significantly different from Italian slope. c Significantly different from Portuguese slope. d Significantly different from Croatian slope.                                                                                                

Prijetnost skozi življenje (2)

Figure 5. Mean levels of Agreeableness in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. Age groups do not differ significantly in the British and Spanish samples. Error bars represent standard errors of the means.

                                                                                                

Vestnost skozi življenje (1)

Figure 5. Mean levels of Conscientiousness factor score in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. a Significantly different from German slope. b Significantly different from Italian slope. c Significantly different from Portuguese slope. d Significantly different from Croatian slope. e Significantly different from Korean slope.                                                                                                

Vestnost skozi življenje (2)

Figure 6. Mean levels of Conscientiousness in five cultures. T scores are based on the mean and standard deviation of all respondents over age 21 within each culture. Error bars represent standard errors of the means.                                                                                

Za primerjavo: razvoj ENP

Podatki za Eysenckove TD Razlike v TD se pojavijo že v

otroštvu Upad E, N in P od

adolescence dalje (Eysenck in Eysenck, 1977 za angleške, Ruch, 1999 za nemške vzorce)

Razlike med spoloma N višji pri ženskah P višji pri moških Pri E ni veliko razlik

0

5

10

15

E N P

16-19

30-39

50-59

16-19

20-29

30-39

40-49

50-59

60-69

0

5

10

15

E N P

16-19

30-39

50-59

16-19

20-29

30-39

40-49

50-59

60-69

♀

♂

Model McCraeja in Coste

Model osebnostnega sistema

Ugotovitve Odraslost:

Skoz življenje naraščata vestnost in prijetnost Skoz življenje upadajo ekstravertnost, odprtost in nevroticizem

Poznejša adolescenca Študentje pod normami za odrasle glede vestnosti in prijetnosti in nad

normami glede nevroticizma, ekstravertnosti in odprtosti Zgodnja in zrela adolescenca

Povečevanje odprtosti Trendi niso povsem jasni, prav mogočje je, da se nekatere komponente

dimenzij različno razvijajo, kar se lahko pozna pri uporabi različnih lestvic, ki niso enako nasičene z njimi

Oblikovanje osebnosti se stabilizira v določenih obdobjih V odraslosti je stabilnejše kot v otroštvu, mladostništvu in zelo pozni

starosti Znotraj odraslosti so nekatera obdobja stabilnejša (po 30. letu, po

50/60. letu)

Italijanska študija

Caprara, G. v, Caprara, M. & Steca, P. (2003). Personality's Correlates of Adult Development and Aging. European Psychologist, Vol. 8,  No. 3,  131-147.

Italijanska študija (nad.)

Razlage razvoja osebnosti

Biološka podlaga razvojnih značilnosti Genetska Evolucijska

Vplivi okolja in kulture Tam, kjer se trendi razlikujejo

Kohortne razlike Soočenje teorij

Genetska TD so biološko programirane, razvijajajo se nekako do 30

leta, potem pa le še zelo malo ali nič (McCrae in Costa, 1996) (teorija “mavčne obloge”)

Kontekstualna Stabilnostno jedro osebnosti je močno genetsko pogojeno,

spremembe pa so delno genetsko pogojene, a v večji meri miljejsko (McGue in sod., 1993; Haan in sod., 1986)

Biološka podlaga razvoja

V prid genetskih in evolucijskih razlag govori predvsem univerzalnost ugotovljenih trendov (tudi tam, kjer najdemo večje kulturne razlike) Največja univerzalnost pri O (ki je tudi najbolj dedno

determinirana), najmanjša pri N Genski vidik: starostne razlike v ekspresiji genov Osebnostne dimenzije so močno heritabilne (Riemann,

Angleitner, & Strelau, 1997 ), mnogi procesi pod gensko kontrolo se oblikujejo na tempiran način (Cattell, 1973)

Vsaka dimenzija se oblikuje poligensko ( Eley & Plomin, 1997 ); posamezni geni ali skupine genov se morda vključjejo v različnih časovnih obdobjih

Raziskave kažejo, da so osebnostne spremembe med pozno adolescenco in zgodnjo odraslostjo same zmerno heritabilne (McGue et al., 1993)

Evolucijski vidik B5

genetska in miljejska pogojenost B5 evolucijski pomen osebnostnih dimenzij

evolucijska vrednost dimenzij pri pomembnih dejavnostih

družbena hierarhija, približevanje partnerju, lov… (E) socialne vezi, dosežki (A, C) spoprijemanje s stresom (N) pridobivanje informacij (O)

Evolucijske razlage razvoja Zakaj so spremembe v osebnostnih dimenzijah genetsko

programirane? Evolucijski pritiski( Buss, 1991 ; MacDonald, 1995 ):

E in O sta potrebnejša pri iskanju partnerja, morda tudi N, ki povečuje emocionalnost; pri pridobivanju informacij

C je potrebnejši pri negi in vzgoji, A pri vzpostavljanju širših kontaktov in oblikovanju socialne mreže, nižji N pri obvladovanju stresov

Odnos med družbo in osebnostjo Ker je osebnostni razvoj tudi genetsko determiniran, se mora družba

morda bolj prilagajati osebnostni strukturi, kot obratno: organizirana mora biti npr. tako, da bo treba pomembne odgovornosti prevzemati v srednji odraslosti, ko smo bolj vestni, stabilni in altruistični (C, -N, A) (Haan et al., 1986)

Buss, D. M. (1991). Evolutionary personality psychology. Annual Review of Psychology, 42, 459-491.

MacDonald, K. (1995). Evolution, the five-factor model, and levels of personality. Journal of Personality, 63, 523-567. Haan, N., Millsap, R. & Hartka, E. (1986). As time goes by: Change and stability in personality over fifty years. Psychologyand Aging, 1, 220-232.

Razlike med spoloma

Interakcije med vplivom starosti in spola ENP

Nevroticizem: pri ženskah po adolescenci upade, pri moških bistveno manj

Psihoticizem: obratno - pri moških po adolescenci upade, pri ženskah upade bistveno manj

B5 Pri moških višji O Pri ženskah višji N, A, C Pri E razlike niso velike (v veliki ameriški študiji – glej

nadaljevanje – so našli višje vrednoti pri ženskah) Upad N je pri ženskah višji kot pri moških

Stabilnost dimenzij skoz življenje Roberts, B. W.,& DelVecchio, W. F. 

(2000).  The rank-order consistency of personality traits from childhood to old age: A quantitative review of longitudinal studies.  Psychological Bulletin, 126, 3-25.

152 študij, 3217 korelacij Temperament in dimenzije osebnosti

Rezultati

31

54

64

74

0

10

20

30

40

50

60

70

80

otroštvo 20 30 50-70

r

Velika prerezna študija

Srivastava, S., John, O. P., Gosling, S. D. & Potter, J. (2003). Development of Personality in Early and Middle Adulthood: Set Like Plaster or Persistent Change? Journal of Personality and Social Psychology Vol. 84,  No. 5,  1041-1053. Ponovno k vprašanju: je razvoj TD položen v zibelko,

ali se po 30. letu še lahko bistveno spreminja (teorija mavčne obloge)?

Kakšne so razlike med spoloma v osebnostnem razvoju?

N=132.515; starost 21-60 BFI (John, Donahue & Kentle, 1991).

Razvojni trendi in razlike med spoloma

Razlike po 30. letu so večje, kot bi pričakovali po tezi o fiksaciji v tem obdobju

Višji pri ženskah: C, A, N, (E)

Višji pri moških: O

N in O globalno upadata, C in A naraščata

Upadanje N je bistveno večje pri ženskah

Porast A je nelinearen (največji v času nege in vzogje otrok)

Kohortne razlike

V njih se verjetneje zrcalijo vplivi okolja in interakcije Npr. večji vpliv

boljše prehrane, medijev, vrstnikov, sprememb vzgojnega sloga So mlajši morda zato bolj odprti, ekstravertni in

nevroticistični, ter manj prijazni in vestni?

Prerezne raziskave kohortnih razlik ne odkrijejo!

Vplivi okolja Slog negovanja in vzgojni slog Življenjski dogodki

Iskanje identitete, osamosvajanje Vpliv na več TD, npr. manj A, več N, več 0

Iskanje partnerja, “boj za partnerja” Vpliv na E, N, A

Prehod v višje oblike šolanja Večanje O, delno tudi C

Menjavanje okolja Vpliv na E

Poroka, partnersko, družinsko življenje Vpliv na C, A

Poklicno življenje Nas naredi ekstravertni poklic bolj E?

Stresi Vplilv na N

Osebnostni razvoj in družba Osebnostni razvoj je delno dedno, delno

miljejsko determiniran Tako si lahko predstavljamo, da prihaja

do osebnostnih sprememb delno zaradi miljejskih pritiskov, delno zaradi prilagajanja družbe danim genetskim razvojnim tendencam

Tranzicija vlog iz adolescence v odraslost: mladostniki se morajo prilagoditi pridobivanju informacij, vrstniškemu uveljavljanju, tekmovanju, iskanju partnerstva; odrasli se morajo prilagoditi vzdržavanju partnerskih in drugih odnosov, odgovornostim, skrbi za kariero in družino, kooperativnosti na mnogih področjih

Zato upad O, E in N in porast A in C v tem prehodu

OSEBNOST

DRUŽBA

Razvojni trendi in faceti TD Padec N v odraslosti

Posledica naraščanja dobrega počutja? Upada občutij odtujenosti? Naraščanja samokontrole? Boljših strategij soočanja?

Padec E v odraslosti Upadanje družabnosti (sociabilnosti), manj interesa po novih stikih in znanstvih? Manj težnje po stimulaciji?

Padec O v odraslosti Stabilizacija življenjskih okoliščin, manj sprememb? Več rutine, navad? Manj potrebe po pridobivanju novih informacij?

Naraščanje A v odraslosti Naraščanje konformnosti? Naraščanje topline in ljubeznivosti, več interesa za poglavljanje stika z bližnjimi? Upadanje socialne kritičnosti?

Naraščanje C v odraslosti Naraščanje storilne naravnanosti in perfekcionizma? Naraščanje kompetentnosti? Upadanje odvisnosti in naraščanje neodvisnosti?

Moderatorji osebnostnega razvoja

Socialna zaželenost (tudi sama z leti narašča) Borkenau, Ostendorf (1992): moderatorski

učinek le pri N od B5 Privatno samozavedanje, osebna agentnost,

samoopozarjanje (McCrae, 1993: ni našel signifikantnih učinkov)

Dodatna literatura Bergeman, C.S., et al. (1993) Genetic and Environmental effects on

openness to experience, agreeableness, and conscientiousness: an adoption twin study. Journal of Personality 61, 159-179.

Costa, P. T., & McCrae, R. R. (1997). Longitudinal stability of adult personality. In R. Hogan, J. Johnson, & S. Briggs (Eds.), Handbook of personality psychology (pp. 269-285). San Diego: Academic Press.

Costa, P. T., Jr., & McCrae, R. R. (1995). Solid ground in the wetlands of personality: A reply to Block. Psychological Bulletin, 117, 216-220.

Jang, K.L., Livesley, W.J. & Vernon, P.A. (1996) Heritability of the Big Five Personality Dimensions and their Facets: A twin Study. Journal of Personality 64: 576-591

Revelle, W. (1995). Personality Processes, Annual Review of Psychology, 46, 295-328.

Watson, D., & Hubbard, B. (1998). Adaptational style and dispositional structure: Coping in the context of the five-factor model. Journal of Personality, 64, 737-774.

Spletni viri

http://axp1.grc.nia.nih.gov/www-psc-rrm.html http://pmc.psych.nwu.edu/personality http://www.fmarion.edu/~personality http://www.personality-project.org/perproj/theory/big3.table.html http://www.personalityresearch.org/ http://www.personalityresearch.org/bigfive.html http://www.personalityresearch.org/interpersonal.html http://www.ship.edu/~cgboeree/eysenck.html http://www.ship.edu/~cgboeree/peroncontents.html http://www.uwp.edu/academic/psychology/faculty/gurtman/netcirc.htm