www.tzslo.si

POGLED NA TRGOVINO V SLOVENIJI IN INTERNACIONALIZACIJA TRGOVINE,

LOKALNI IN GLOBALNI VIDIK

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.siwww.ef.uni-lj.si

Pri izvedbi konference so nas podprli:

www.tzslo.si

– V kateri fazi razvoja je slovenska trgovina?– Kdo so ključni nosilci razvoja?– Kakšne spremembe prinašajo nosilci

razvoja slovenske trgovine?– Kakšni izzivi jih na poti razvoja čakajo?– Kaj naj pri tem upoštevajo?

Vir: Trgovinski odsev 2008

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

POGLED NA TRGOVINO V SLOVENIJI

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

POGLED NA TRGOVINO V SLOVENIJI- TRGOVINA V ŠTEVILKAH -

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.siwww.ef.uni-lj.si

Vir: Eurostat, 2006

Slovenska trgovina v povprečju dosega približno 0,4 % izbranih kazalcev v evropski trgovini.

Trgovina v EUKazalnik Vrednost Delež Osnova za izračun deleža

Prihodki 7.620 mrd EUR 36,8 %Vseh prihodkov v EU (v dejavnostih C-K)

Dodana vrednost 1.022 mrd EUR 11, 4 % Vse dodane vrednosti v EU

Dodana vrednost na zaposlenega

34.300 EUR 78 %Povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v EU

Število podjetij 6.259.387 31,9 %Podjetij in podjetnikov v EU(v dejavnostih C-K)

Število zaposlenih 30,96 mio 16,2 % vseh zaposlenih v EU(v dejavnostih C-K)

www.tzslo.si

Bruto dodana vrednost na zaposleno osebo v trgovini

Vir: Trgovinski odsev 2008; vir podatkov: Eurostat, 2006 in Bogatin, 2008 (ocena za EU 2006)

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.siwww.ef.uni-lj.si

Kazalnik Vrednost Delež Osnova za izračun deleža

Prihodki 23,6 mrd. EUR 34 %vseh ustvarjenih prihodkov v Sloveniji

Dodana vrednost 3,17 mrd. EUR 11,9 % celotnega slovenskega BDP

Dodana vrednost na zaposlenega

27.971 EUR 98 %povprečne slovenske dodane vrednosti na zaposlenega (v vseh gospodarskih dejavnostih)

Število podjetij 23.378 23,3 %vseh slovenskih podjetij (po klasifikaciji SKD razredi C-K)

Število zaposlenih 113.279 12,1 % vseh zaposlenih v Sloveniji

Vir: Trgovinski odsev 2008; vir podatkov: SURS, 2006

Trgovina v Sloveniji

www.tzslo.si

Vir: Trgovinski odsev 2008, lastni izračuni Bogatin za leto 2007

Prihodki trgovinskih panog (v mio. Eur)

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

Privlačnost trgovinskih panog na drobno

Vir: Trgovinski odsev 2008, lastni izračuni Bogatin za leto 2007

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

Izvozna usmerjenost trgovinskih panog

Vir: Trgovinski odsev 2008, lastni izračuni Bogatin za leto 2007

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

Trgovina na debelo po podskupinah

Vir: Trgovinski odsev 2008, lastni izračuni Bogatin za leti 2006 in 2007

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

POGLED NA TRGOVINO V SLOVENIJI- TRGOVINA V BESEDAH -

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

Porabniki Proizvajalci

Trgovska podjetja

KLJUČNI NOSILCI

RAZVOJA

OKOLJEIzzivi in priložnosti

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

Največji izziv slovenske trgovine bo v naslednjem obdobju slovenski porabnik, ki v trikotniku proizvajalec – trgovec – porabnik pridobiva na moči.

• Spremenjene nakupne navade• Spremenjeni dejavniki nakupovanja

www.ef.uni-lj.si

Vir: Trgovinski odsev 2008

www.tzslo.si

Spremenjene nakupne navade:– spreminja se struktura potrošnje porabnikov (neživilski

izdelki in storitve rastejo)

– povečuje se mobilnost porabnikov– spreminjajo se sami porabniki - postajajo kompleksni, manj

zvesti, so nepredvidljivi, razmišljajo večopcijsko, ni več enotnih segmentov

– informiranost in zahtevnost porabnikov se povečuje - za svoj denar hočejo več, narašča njihovo poznavanje izdelkov (ne pa še storitev), o izdelkih in cenah se informirajo tudi preko spleta

– povečuje se družbena odgovornost porabnikov– spreminja se (so)odgovornost za nakupovanje izdelkov

(vsakdanje rabe), ni več tipičnih ženskih in moških vlog

– več je nakupovanja z manj truda in manj porabljenega časa

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

Spremenjene nakupne navade: (nadaljevanje)

– drugačen primarni

namen nakupovanja

v trgovskih centrih

(obisk za vikend ali

kupit kaj drugega in

spotoma še nakup

izdelkov vsakdanje rabe)

– drugačna je frekvenca

nakupovanja.

www.ef.uni-lj.si

Vir: Medina TGI, 2002-2008

Vir: Nielsen, Shopper Trends, 2008

Vir: Trgovinski odsev 2008, povzetek citatov Arhea

www.tzslo.si

Spremenjeni dejavniki nakupovanja:– nabor dejavnikov nakupovanja je zelo širok: lokacija, delovni čas,

urejenost trgovine, širina asortimenta izdelkov in blagovnih znamk, kakovost izdelkov, prijaznost zaposlenih, ugodne cene, …

– pomen dejavnikov se razlikuje po panogah, po formatih trgovin in po izdelčnih skupinah.

– s časom se spreminjata njihova interpretacija in pomen.

Pomen pridobiva(jo):– cena oz. ‘value for money’– storitve– priročnost– zaposleni

www.ef.uni-lj.si

Vir: GfK Slovenija, Trgovinski monitor 07/08

Vir: Trgovinski odsev 2008, povzetek citatov Arhea

www.tzslo.si

Tipičnega Slovenca ni.

Paradoksalni kupec.

www.ef.uni-lj.si

globalenlokalen

trženjsko osveščenzahteven

družbeno odgovoren

nezvest

zaveda se pravic

racionalen kakovost in vrednost

čustven

odziven

Odnose gradi na zaupanju

hiter

usmerjen k naravi k tehniki

individualnost

osebno približevanje

razosebljeno

www.tzslo.si

Trgovska podjetja, ki so ključni nosilci razvoja, se pripravljajo na spremenjenega porabnika in se zavedajo lastnih izzivov in izzivov, ki jih prinaša (gospodarsko) okolje in megatrendi.

• Spremenjeni prodajni formati in tržne poti• Spremenjena ponudba in storitev• Internacionalizacija trgovine

www.ef.uni-lj.si

Vir: Trgovinski odsev 2008

www.tzslo.si

Spremenjeni prodajni formati in tržne poti– pričakuje se polarizacija:

• ohranjanje velikih nakupovalnih centrov, ki naj bi se razvijali vedno bolj v smer zabave ter

• revitalizacija manjših formatov v obliki priročnih trgovin s pravim asortimentom na pravem mestu in specializiranih trgovin (v nakupovalnih centrih ali v oživljenih mestnih jedrih)

– (nadaljnja) krepitev pomena

diskontov (outletov) inspletne prodaje

www.ef.uni-lj.si

Razvojne faze diskontov, Vir: Nielsen, Shopper Trends, 2008 Vir: Trgovinski odsev 2008, povzetek citatov Arhea

www.tzslo.si

Spremenjena ponudba in storitev– ustrezen izbor (kakovostnih) izdelkov in storitev po

sprejemljivih cenah za porabnike

– diferenciacija ponudbe

– ustrezna lokalizacija ponudbe

– poenostavljen, porabniku prijazen sistem (z vidika navigacije v trgovini, označenosti izdelkov, načina plačevanja, programov zvestobe …)

– usposobljeno, prijazno osebje, sposobno vživljanja v porabnika

a

www.ef.uni-lj.si

Vir: Trgovinski odsev 2008, povzetek citatov Arhea

www.tzslo.si

Recepta ni (več)...

Vsak svojo zgodbo.

www.ef.uni-lj.si

specializacija

strateški pristop k kupcu

družbeno odgovoren

različne tržne poti

prijazen do zaposlenih

sodobni pristopi v poslovanju

diferenciacija

celovit

diverzifikacija

varnost (živil)

zdravje tehnologijaučinkovita oskrbna veriga

www.tzslo.si

Celotna dobaviteljska (oskrbna) veriga bo sledila razvoju trgovinske dejavnosti in soustvarjala razvoj preko močnih blagovnih znamk proizvajalcev.

• Izziv za dvig konkurenčnosti• Spremenjeni življenjski slog in nakupne navade

www.ef.uni-lj.si

Vir: Valicon PGM, 2007 Vir: Trgovinski odsev 2008

www.tzslo.si

POGLED NA TRGOVINO V SLOVENIJI- POVZETEK -

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

Trgovinska dejavnost je ena pomembnejših gospodarskih dejavnosti.

Rast se umirja, konkurenca krepi, razvoj se nadaljuje. Vstopamo v novo fazo razvoja.

Razvoj bo različen v posameznih panogah, meje med njimi se bodo brisale.

Kje se bo razvijala hitreje, je odvisno od prihrankov obsega, ki jih trgovci dosegajo s prodajo v Sloveniji in s širitvami na tuje trge.

Poleg trgov nekdanje Jugoslavije se kot najbolj primerni kažejo naslednji trgi: Rusija, Bolgarija, Ukrajina, Latvija in Romunija.

www.ef.uni-lj.si

Vir: Trgovinski odsev 2008

www.tzslo.si

INTERNACIONALIZACIJA TRGOVINE

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

Upočasnjena domača rast na zahodnih trgih sili trgovce k širitvi na nove trge

Raziskava GRDI nudi podporo trgovskim podjetjem pri odločanju o naslednjih vprašanjih:

KAM vstopiti KDAJ vstopiti KAKO vstopiti KATERI so ključni dejavniki uspeha in pasti širitve na nove trg

www.ef.uni-lj.si

Širitev na nove trge je za trgovska podjetja eden večjih izzivov

www.tzslo.si

Kam

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.siSources: World Economic Forum, Euromoney, Planet Retail, U.N. database (Population division), Euromonitor, National statistics, World Bank, ...

• Plačilna sposobnost

• Korupcija, kriminal, terorizem

Poslovno tveganjeAtraktivnost tržišča Market saturation Time pressure

• Prodaja v trgovini na drobno na prebivalca

• Celotna populacija

• Urbana populacija

• Poslovna učinkovitost

• Zakonodaja in regulativa

• Tržni delež organizirane distribucije

• Število mednarodnih trgovcev

• Tržni delež največjih pet trgovcev

• Rast trgovine na drobno v primerjavi z rastjo GDP

• Politično tveganje• Ravni

produktivnosti• Kazalci

zadolženosti• Proračunska

tveganje• Kreditni ranking-i• Dostop do

financiranja Banke Kratkoročno

financiranje Kapitalski trgi

Deželno tveganje

Tveganja

Kriteriji za izbor novega

trga

Za izbor pravih trgov za širitev je smiselno uporabljati vsaj štiri kriterije

A.T. Kearney navedene kriterije uporablja pri vsakoletni raziskavi GRDI – Global retail development index.

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.siwww.ef.uni-lj.si

Rang 2008

Država RegijaStopnja tveganja

Privlačnost trga

Zasičenost trga

Časovni pritisk

GRDI ocena

Sprememba ranga 08/07

1 Vietnam Azija 57 34 67 99 88 +3

2 Indija Azija 29 39 78 93 80 -1

3 Rusija Vzhodna Evropa 31 52 50 90 72 -1

4 Kitajska Azija 36 50 45 82 67 -1

5 EgiptBližnji vzhod in Severna Afrika

22 34 90 64 66 +9

16 Bolgarija Vzhodna Evropa 28 32 42 79 51 -4

17 Ukrajina Vzhodna Evropa 42 40 38 60 51 -12

21 Latvija Vzhodna Evropa 36 32 27 73 45 -14

22 Romunija Vzhodna Evropa 27 30 21 85 43 +5

23 Slovenija Vzhodna Evropa 65 28 12 58 43 -6

25 Makedonija Vzhodna Evropa 13 20 74 53 41 /

30 Litva Vzhodna Evropa 37 34 17 64 37 -2

0 = visoko tveganje100 = nizko tveganje

Legenda:0 = visoka privlačnost100 = nizka privlačnost

0 = koncentriran100 = ni koncentracije

0 = ni čas. pritiska100 = nujnost vstopaVir: Euromoney, Svetovna Banka, A.T.K. analiza.

V letu 2008 so po raziskavi GRDI najbolj atraktivne azijske države, Rusija je vodilna vzhodno evropska država

www.tzslo.si

Odstotek držav v med prvimi dvajsetimi najbolj privlačnimi državami po regijah

Regionalni trendi kažejo relativno zmanjševanje privlačnosti Vzhodne Evrope

30%

45%

20%

5%

30%

55%

10%

5%

40%

35%

15%

10%

25%

30% 30%

15%

25%

15%

35%

25%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Azija Vzhodna Evropa MENA Amerika

20042005200620072008

Opomba: MENA: Middle East / North AfricaVir: A.T. Kearney Analysis www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

Kdaj

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

Okno priložnosti v vzhodni Evropi bo odprto le še 2-3 leti

Raste Vrh Pada Izginja

• Opazovanje tržišča, raziskave potrošniških navad

• Identificirati lokalne partnerje. Pilotne trgovine in oskrbna veriga, Nove lokacije

• Zgraditi ekonomije obsega, tržni delež

• Ste že vodilni v segmentu in dobičkonosni?

• Manjšinsko lastništvo v lokalnem trgovcu

• Supermarketi/Hipermarketi, Cash & Carry priročne trgovine

• Diskonti, DIY & Apparel• 2. val – DIY in specializirane

prodajalne

• Identificirati nabor sposobnih ljudi na trgu

• Najeti in izšolati lokalne talente v kombinaciji s tujimi

• Pvdarek na domačih kadrih

• Ni enotnega vzorca

Visoka prioriteta, rang = 1

Nizka prioriteta,rang = 30

Izven top 30

GR

DI

Ra

nk

India, 1995

China, 1995

Hungary, 2004

Hungary , 1995

Hungary, 2006

India, 2003 India, 2006

China, 2003

Hungary, 2003

Vietnam, 2006

Vietnam, 2003

China, 2006

Russia, 2006

Russia,2004

Bulgaria ,2003

Bulgaria, 2006

Ukraine, 2006

Ukraine, 2004

Strategija

Formati

Delovna sila

Guatemala, 2007

Saudi Arabia, 2006

Saudi Arabia, 2007

India, 2007

Vietnam, 2007

Ukraine, 2007

Russia,2007

2007: Hungary exited list

China, 2007

Vzhodna Evropa, 2002

Eastern Europe, 2008

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

Kako

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

Enotna zmagovita formula z vidika formatov in načina vstopa ne obstaja

0

1

2

3

4

5

Cash&Carry Hypermarket Supermarket

Povprečje 3.9%

0

1

2

3

4

Prevzem Joint-Venture Organsko

Povprečje 2.9%

Opomba: (1) 50 Analiza obsega 50 trgovcev (2) Statistična analiza na osnovi regresije. Regresijska enačba: Y= b1x1+ b2x2 + b3x3 + b4x4. Y je % rasti trgovca izven domačega trgaNačin vstopa: x1 prevzem, x2 joint-venture, x3 organski x4 naravni logaritem prometa; R2 = 0.07 ; t statistika kaže, da so vsi koeficienti neznačilni; Format: x1 Cash & Carry, x2 hypermarket x3 supermarket in x4 naravni logaritem prometa ; R2= 0.09 ; t statistika kaže, da so vsi koeficienti neznačilniVir: AT Kearney analiza, Letna poročila, Data Monitor

Rast prometa izven domačega trga po načinu vstopa in formatu1

• Ni opaziti korelacije med načinom vstopa ali formatom in večjo rastjo od povprečne na tujih trgih

• Format Hipermarket deluje bolj uspešno od ostalih formatov, čeprav ni jasne korelacije med formatom in rastjo prodaje na tujih trgih

• Uspešna izbira formata temelji na mnogih spremenljivkah kot na primer: stopnja zrelosti trga, zasičenost, intenzivnost konkurence, stopnja razvoja potrošnika in njegove sprejemljivosti za moderne formate, izbira prave tarče za prevzem it.

Izsledki statistične analize 2

% Growth

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

Način vstopa je odvisen od zrelosti trga in stopnje diferenciacije koncepta trgovine

Vir: A.T. Kearney

Koncept diferenciacije(ne obstaja na ciljnem

trgu)

Koncept brez diferenciacije

(podobno obstoječim konkurentom na ciljnem

trgu)

Matrika pozicioniranja uspešnih primerov vstopa na tuje trge:Zreli trgi - Trgi v razvoju -

Organska rast

Prevzem brez spremembe blagovne znamke, uporaba vzvoda velikosti in know-

how-a

Prvi na trgu: organska ekspanzija/ JV

Sledilci: prevzem, možna sprememba blagovne

znamke

Organska rast/ JV

MediaMarkt WesternEurope

Dixons Severna Evropa (Elkjop)

MediaMarkt Vzhodna Evropa in Rusija

Kingfisher Francija (Casto)

B&Q Azija

Castorama Vzhodna Evropa

Dixons Rusija(Eldorado)

Leroy Merlin Španija (Aki)

Ikea(vsi vstopi)

Ikea(vsi vstopi)

Auchan Rusija& Tajvan

Leroy-Merlin Vzhodna Evropa & Kitajska & Rusija

Décathlon China

Décathlon SpainSéphora Rusija/ Kitajska

Dixons Italija (UniEuro)

Tesco Koreja

Carrefour (vsi vstopi)

Auchan Rusija

Casino

Mango / Zara (vsi vstopi)

Fo

od

Non food

Vstop na zrela in zasičena tržišča z novim in tujim konceptom

velikokrat ni uspešen

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

IzidGreenfield

(Samostojni vstop)Zveza v obliki

franšizeManjšinski delež Joint Venture

Večinski delež/ 100% prevzem

Uspeh

Auchan Rusija- Vstop z “Greenfield” pristopiom v letu 2002 z odprtjem enega hipermarketa v moskvi. Razširitev v nadaljevanju uspešna, danes Auchan vodilni tuji trgovec v Rusiji

Carrefour Egypt – Vstop na trg v letu 2002 s franšiznim modelom z lokalnim partnerjem. Sledi postopna rast z nizkocenovnimi formati. Danes je Carrefour drugi največji tuji trgovec

Casino Savdska Arabija - Vstop z manjšinskim deležem v lokalnem partnerju. Sledila je širitev in danes je četrti največji trgovec v državi

Wal-Mart Brazilija- Vstop z JV v letu 1995; Odkup deleža v letu 1998, širitev preko prevzemov in agresivnim odpiranjem trgovin v Braziliji.

Tesco Poljska- Serija prevzemov od vstopa v letu 1995. Tesco je največji tuji trgovec na Poljskem

B&Q Kitajska – Vstop z “Greenfield” pristopom, nato odkup OBI trgovin, danes eden največjih DIY trgovcev na Kitajskem

Neuspeh

Tesco Tajvan- Vstop z “Greenfield” pristopom v letu 2000. Družba ni bila sposobna boja z obstoječimi domačimi trgovci, prodaja trgovin Carrefour-ju v letu 2005

Carrefour Japonska– Vstop v letu 1997 z “Greenfield” pristopom. Družba ni zmogla pridobiti večjega tržnega deleža in je najavila izstop iz trga v letu 2005.

Ahold Indonezija– Vstop leta 1995 s pomočjo rahle zveze, ki se je kasneje spremenila v JV. Ahold je prodal lokalnemu trgovcu svoje trgovine v letu 2003 in zapustil tržišče.

Sainsbury ZDA– Vstop v zgodnjih 80-ih preko manjšinskega delžea v Shah group, postopoma nakup celotne družbe, na koncu pa prodaja celotnega posla Albertsons-u

Ahold Tajska- Vstop z JV z CRC; Prodaja deleža in izstop v letu 2004

SHV Makro Tajska – Vstop z JV v letu 1999, družba ni bila sposobna tekmovati z obstoječimi trgovci na prezasičenem trgu. Izstop iz trga in prodaja imetja v letu 2003

Dairy Farm Avstralija– Vstop v letu 1997 s prevzemom. Prodaja nedobičkonosnega posla družbam Metcash, Woolworths in Pick N Pay v 2001 in izstop iz trga

Enak način vstopa ni enako uspešen na vseh trgih

Izbor primerov

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

Ključni dejavniki uspeha

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

Ključni dejavniki uspeha pred vstopom na trg:

Source: A.T. Kearney

Analize nam kažejo kateri so ključni dejavniki uspeha ob izbiri pred vstopom na nove trge (1/2)

Močan položaj in dobičkonosno poslovanje na domačem trgu (MediaMarkt, Séphora, Decathlon, B&Q, Carrefour, Tesco)

Realistična strateška ocena novega tržišča:

• ocena trenutne in bodoče konkurence, trgovskih marž

• specifični ključni dejavniki uspeha na tržišču,

• ekonomije obsega in potencial doseganja kritične mase,

• vzdržnost poslovanja, stabilnost trga, ovire za izstop…

Ocena potencialne moči lastnega koncepta diferenciacije po posameznih državah:

• Učinkovitost inovacij z lokalno distribucijo

• Nabava, logistika in komercialni know-how na tržišču

• Moč blagovne znamke in pogajalski položaj proizvajalcev in distributerjev

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

Ključni dejavniki uspeha pred vstopom na trg:

Source: A.T. Kearney

Analize nam kažejo kateri so ključni dejavniki uspeha ob izbiri pred vstopom na nove trge (2/2)

Uporaba koncepta, katerih osnove in propozicijo vrednosti je enostavno identificirati in vodi v primerno nakupovalno izkušnjo glede na lokalne specifike

Prilagoditev sortimenta tržnim specifikam z močno podporo lokalne nabave, maržo naj upravlja lokalna ekipa

Identificirati priložnosti za pametne prevzeme (potencial rasti, usklajenost s ciljnim poslovanjem, kulturna usklajenost…)

Zagotavljati kulturno prožnost, biti odprt do lokalnih specifik, zmožnost prilagajanja (ne samo sortimenta tudi oblike poslovanja in formatov)

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

Ključni dejavniki uspeha, ko smo že na tržišču:

Source: A.T. Kearney

Po vstopu na nov trg nastopijo novi ključni dejavniki uspeha

Prepoznati dogajanja na tržišču in razvoj trga: okno priložnosti traja od 5-10 let in ima svoje faze, ki zahtevajo določena ravnanja

Razumeti pripravljenost potrošnika na moderne trgovske formate

Vedeti, kdaj je čas za širitev izven glavnih oziroma večjih mest: odločitev za širitev v mesta t.i. drugega in tretjega kroga je zelo pomembna, saj zahteva običajno drugačno strategijo, formate in produkte

Nadalje spremljati priložnosti za pametne prevzeme

Delati na razvoju sortimenta in obogatitvi nakupovalne izkušnje in propozicije vrednosti za potrošnika

Predvideti poteze konkurentov, zapiranje mikro tržišč (aktivno grajenje ovir za vstop/širitev konkurentov)

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

IN ZA KONEC …

www.ef.uni-lj.si

www.tzslo.si

– Ne izhajaj iz posledic, razmišljaj o vzrokih.– Ne čakaj, da megatredi vplivajo nate, temveč naj

bodo ‘tvoj veter v jadra’! Zavedaj se tudi, da ima vsak trend tudi obratni trend.

– Ne omejuj se na slovenski trg, mej ni več.– Ne posnemaj tuje in domače konkurence, ne

prenašaj rešitev, imej svojo pot.– Ne posplošuj nakupnih navad iz ene države v

drugo, upoštevaj lokalne specifičnosti.

www.ef.uni-lj.si

Vir: Trgovinski odsev 2008

www.tzslo.si

HVALA ZA POZORNOST!

Geni Arh, Arhea

mag. Aleš Pustovrh, Bogatin

Igor Maroša, MBA, AT Kearney

www.ef.uni-lj.si