PRAVILA IGRE ZA MALI NOGOMET

2000

FUTSAL

PRAVILA IGRE ZA MALI NOGOMET

ORIGINAL PRAVIL (v angleščini) FUTSAL Laws of the Game 2000

Prevod in komentarji ŠTEFAN TIVOLD – kontrolor in inštruktor ZNSS Viri Pravila za mali nogomet 1996 Pravila nogometne igre 1996 – 1997 Uvodne besede Pravila za mali nogomet so v preteklosti morala prehoditi kar trnovo pot sprememb. V začetku so pravila IGRO v marsičem zavirala. Izdaja pravil, ki je sledila v letu 1996, v kateri je bilo kar nekaj revolucionarnih sprememb, je pripomogla k tem, da je igra postala hitrejša, z uvedbo akumuliranih prekrškov pa vsekakor povečala možnosti za dosego zadetka, kar se je v naslednjih letih pokazalo kot zelo uspešna poteza. Da bi igro naredili še bolj atraktivno, je sledilo v zadnjem obdobju še nekaj sprememb; naj naštejem le najbolj atraktivne: druga kazenska točka se je premaknila na 10m od vrat, vratar lahko vrže žogo direktno preko sredinske črte, prostor za zamenjave je praktično pred rezervno klopjo, … Pred nami je torej izdaja pravil letnik 2000. Pravila, ki so se razvijala in dopolnjevala, s ciljem, da zadovoljijo potrebam vseh udeležencev v tej zvrsti nogometne igre in pričakujemo lahko, da bo temu res tako. Določila teh pravil bodo v celoti uporabljena v prihajajoči tekmovalni sezoni 2000/2001. Za lažje premljanje sprememb pravil igre, so dodani kratki komentarji in pomembna napotila. Opozoril bi tudi na poglavja "Določila NZS", in so praviloma identična določilom mednarodnega boarda (IFAB)

ŠTEFAN TIVOLD 2

Vsebina Pravila nogometne igre Stran I. Igrišče 4 II. Žoga 8 III. Število igralcev 10 IV. Oprema igralcev 12 V. Glavni sodnik 14 VI. Drugi sodnik 17 VII. Časomerilec – tretji sodnik 18 VIII. Trajanje igre 20 IX. Začetek igre 22 X. Žoga v igri in izven nje 24 XI. Doseganje zadetka 26 XII. Prekrški in nešportno obnašanje 27 XIII. Prosti udarec 32 XIV. Akumulirani prekrški 34 XV. Kazenski udarec 36 XVI. Udarec iz outa 38 XVII. Vmetavanje od vrat 40 XVIII. Udarec iz kota 41

Dodatek - Navodila za izvajanje kazenskih 42 udarcev za določitev zmagovalca - Znaki sodnika 43

3

PRAVILO I. IGRIŠČE Igrišče in vse, kar mu pripada, mora ustrezati naslednjemu načrtu.

1. MERE Igrišče mora biti pravokotne oblike. Ne sme biti daljše od 42 metrov (m) in ne krajše kot 25 m. Široko pa ne več od 25 m in ne manj od 15 m. V vsakem primeru mora biti dolžina igrišča večja kot širina. Mednarodne tekme: mera igrišča je: dolžina 38 – 42m, širina 18 – 22m. 2. OZNAČITEV Igrišče mora biti označeno z dobro vidnimi črtami širine 8 centimetrov (cm). Daljši mejni črti se imenujeta vzdolžni, krajši pa prečni. Na igrišču mora biti označena središčna črta, ki igrišče razpolavlja. Sredina igrišča mora biti označena z dobro vidno označbo (točko), okrog katere se zariše krog polmera 3 m.

4

3. KAZENSKI PROSTOR Na obeh straneh igrišča, v razdalji 6 m od vratnic, se zariše polkrog. Na njegovem vrhu se zariše vodoravna črta, paralelno s prečno črto med vratnicami. Dolžina te črte je 3,16 m. Notranji del tega kroga je KAZENSKI PROSTOR. 4. MESTO ZA IZVAJANJE KAZENSKEGA UDARCA Na zamišljeni črti, ki poteka od sredine vrat, se v razdalji 6 m na ravni črti loka, ki označuje kazenski prostor, zariše mesto za izvajanje kazenskega udarca. 5. DRUGO MESTO ZA IZVAJANJE KAZENSKEGA UDARCA Primerna oznaka mora biti zarisana 10 m od vsake prečne črte v nadaljevanju zamišljene črte od sredine vrat. To je drugo mesto za izvajanje kazenskega udarca (op.: v primerih akumuliranih prekrškov). 6. KOTNI PROSTOR Na stičišču vzdolžne in prečne črte je treba v igrišču zarisati četrtino kroga s polmerom 25 cm. 7. PROSTOR ZA ZAMENJAVE IGRALCEV Prostor za zamenjave je zarisan na isti strani igrišča, točno ispred obeh klopi za rezervne igralce, kjer igralci vstopajo in zapuščajo igrišče ob menjavah. • Prostor se označi 5 m od sredinske črte na vzdolžno črto igrišča. Pravokotno

na vzdolžno črto se zariše črta dolžine 80 cm (40 cm z notranje strani in 40 cm z zunanje strani igrišča). Dolžina prostora za zamenjave je 5 m. Med obema klopema za rezervne igralce je torej od sredinske črte na vsako stran 5m prostega prostora, kjer je mesto za časomerilca.

5

8. VRATA (GOL) Na sredini obeh prečnih črt se morajo postaviti vrata, ki se sestoje iz dveh navpičnih letev (vratnic) v medsebojni razdalji 3 m ( notranje mere). Višino vrat označuje vodoravna letev (prečka), katere rob je v višini 2 m od tal. Širina in debelina letev je 8 cm. (op.: kvadratne oblike) Opomba:

- vrata (gol), so lahko prenosna, vendar morajo biti med igro varno pričvrščena na tla (igrišče)

- mreže na vratih so lahko iz konoplje, jute ali najlona, in morajo biti pritrjene na vratnici in prečko na ustrezna pripela in podporo za vrati. V kolikor je mreža iz najlona, le – ta ne sme biti tanjša od tiste iz konoplje ali jute. Pritrditev mreže je podana na skici.

POMEMBNO: Če se na tekmi, ki se igra po pravilih tekmovanja, prečka zlomi ali premakne, je treba prekiniti igro in zaključiti tekmo, razen, če se prečka popravi in ponovno postavi na svoje mesto ali se zamenja z novo in to tako, da ni nevarnosti za igralce. Sodnik nadaljuje igro s sodniškim metom na mestu kjer se je nahajala žoga v trenutku prekinitve igre, razen, če je bila tedaj v kazenskem prostoru. V tem primeru bo sodnik spustil žogo na delu črte kazenskega prostora s točke, ki je najbližja mestu kjer se je nahajala žoga v trenutku prekinitve igre. 9. POVRŠINA IGRIŠČA Površina igrišča naj bo gladka, ravna in iz neškodljivega materiala. Priporoča se podlaga iz lesa ali umetnih snovi. Odsvetuje se podlaga iz betona ali asfalta.

6

DOLOČILA IFAB • Če so prečne črte igrišča dolge le 15-16 m, je zmanjšati radius kroga na 4 m.

V tem primeru točka kazenskega udarca ne bo zarisana na črti kazenskega prostora, ampak bo oddaljena 6m od sredine med vratnicama do zahtevane točke

• Za površino igrišča je uporaba naravne ali sintetične trave, ali pa zbite zemlje dovoljena le za ligaška tekmovanja, ne pa za mednarodne tekme

• Zunaj igrišča ter 5 m od kotnega prostora (stičišče vzdolžne in prečne črte) in pravokotno na prečno črto se začrta oznaka, kot pomoč sodniku pri zagotavljanju upoštevanja te razdalje ob izvedbi udarcev iz kota

• klopi za rezervne igralce so postavljene za vzdolžno črto, takoj poleg prostega prostora z zapisnikarsko mizo

DOLOČILA NZS • Na vseh tekmovanjih NZS morajo biti mere igrišč: dolžina 38 – 42m, širina

18 – 22m. • Igrišča, na katerih se igrajo javne tekme, pregledajo in verificirajo komisije

pristojnih območnih nogometnih zvez. Komisija šteje tri člane, od katerih mora biti eden iz vrst sodnikov. Obrazec odločbe o verifikaciji predpiše NZS. Odločbo o verifikaciji igrišča prejmejo: a) klub oziroma lastnik igrišča b) NZS c) območna nogometna zveza

• Na tekmah so obvezne mreže, ustrezno pritrjene. • Na vsaki klopi za rezervne igralce se lahko nahaja največ sedem rezervnih

igralcev in največ tri uradne osebe moštva • Pritožbo zaradi nepravilnih mer igrišča, vrat, žoge in drugih tekmovalnih

naprav, bo tekmovalni organ obravnaval le, če je prizadeto moštvo oddalo pisni ugovor sodniku pred začetkom tekme.

7

PRAVILO II. ŽOGA Značilnosti in mere:• Žoga mora biti okrogla. • Žoga naj bo narejena iz usnja ali drugega primernega materiala (za izdelavo

žoge se ne sme uporabljati material, ki bi bil lahko nevaren za igralce). • Obseg žoge ne sme biti večji od 64 cm in ne manjši od 62 cm (op: oznaka

št.4) • Na začetku tekme žoga ne sme biti težja od 440 gramov niti lažja od 400

gramov. • Pritisk žoge mora znašati 0,4 do 0,6 atmosfere (t.j. 400 - 600 g/cm2) na

morski gladini. • Žoga se med tekmo ne sme zamenjati, razen, če to dovoli sodnik. Zamenjava neustrezne žoge: • če med igro žoga poči ali postane drugače neustrezna:

je potrebno igro prekiniti − − igra se nadaljuje s sodniškim metom z novo žogo na mestu, kjer je prva

postala neustrezna

Op.: če se je to zgodilo v kazenskem prostoru, mora sodnik spustiti žogo na delu črte omenjenega prostora, in to na točki, ki je najbližje mestu, kjer se je nahajala v trenutku prekinitve igre. • če žoga poči ali postane neustrezna v času prekinitve (začetni udarec, udarec

od vrat, udarec iz kota, prosti udarec, kazenski udarec, udarec iz outa) se igra ustrezno nadaljuje.

DOLOČILA IFAB • Za mednarodne tekme niso dovoljene žoge iz klobučevine, • V svojem prvem odskoku žoga, ki je spuščena z višine 2 m ne sme odskočiti

več kot 65 cm in ne manj kot 50 cm, • Na tekmah tekmovanj FIFA-e in tekmovanj pod okriljem konfederacij so

odobrene le žoge, ki nosijo eno izmed naslednjih oznak: - uradni "FIFA APPROVED" logo, ali - uradni "FIFA INSPECTED" logo, ali - označba "INTERNATIONAL MATCH BALL STANDARD"

Ta oznaka na žogi priča, da je bila primerno preizkušena in da ustreza, razen minimalnim zahtevam pravila II, tudi posebnim tehničnim zahtevam za vsako kategorijo. Na žogi mora biti ustrezno navedeno, da je bila uspešno preizkušena. Te dodatne zahteve, posebno za vsako od posameznih kategorij, mora odobriti FIFA. Ustanove, ki opravljajo preizkuse izbere FIFA.

8

DOLOČILA NZS • Na vseh tekmovanjih NZS se smejo uporabljati žoge velikosti iz tega

pravila. • Prireditelj tekme je dolžan za tekmo pripraviti dve žogi (minimalno), ki

ustrezajo zgoraj navedenim zahtevam (op.: lahko tudi več, v kolikor o tem odloči tekmovalni organ)

Komentar: Če žoga med igro na igrišču zadane tretjo osebo (npr.: čistilca tal, fotoreporterja, rezervnega igralca, ki ne sodelujejo v igri…), bo sodnik po odstranitvi tretje osebe z igrišča nadaljeval igro s sodniškim metom z mesta žoge ob prekinitvi. Isti postopek je tudi v primeru, da se na igrišču pojavita dve žogi, pa druga žoga kakorkoli vpliva na igro. V primeru, da ni nikakršnega vpliva druge žoge na dogodke na igrišču igre ni potrebno prekinjati (žoga se odstrani ob prekinitvi).Po določilu NZS je organizator tekme dolžan pripraviti za tekmo predpisano število žog. V kolikor ni predpisanega števila žog in je na razpolago le ena, se bo tekma vsekakor odigrala. Tovrstno pomankljivost pri organizaciji tekme je treba prijaviti ustreznemu nogometnemu organu. V kolikor edina žoga med igro postane neprimerna, bo sodnik tekmo prekinil.

9

PRAVILO III. ŠTEVILO IGRALCEV 1. Tekmo igrata dve moštvi, od katerih ima vsako na igrišču do pet (5)

igralcev. Eden med njimi je vratar. 2. Zamenjava igralcev se lahko vrši na katerikoli tekmi, ki se igra v okviru

uradnega tekmovanja pod okriljem FIFA-e, konfederacij ali nacionalnih zvez.

3. Največje število rezervnih igralcev je sedem (7). 4. Število menjav med igro je neomejeno. Menjave so ˝leteče˝. Igralec, ki je bil

zamenjan, se lahko vrača ponovno v igro, kot menjava drugega igralca. 5. "Leteča menjava" je tista menjava, ki se opravi, ko je žoga v igri. Pri tem

upoštevamo naslednje: a) igralec, ki zapušča igro, mora to storiti v svojem označenem prostoru za

menjave, b) igralec, ki vstopa v igro, mora to storiti prav tako v svojem označenem

prostoru za menjave, vendar šele, ko igralec, ki zapušča igrišče prestopi vzdolžno črto,

c) rezervni igralec mora v celoti spoštovati odločitve sodnika, če igra ali ne igra,

d) zamenjava igralca je izvršena, ko rezervni igralec vstopi na igrišče. Od tega trenutka se smatra kot igralec, zamenjani igralec pa to preneha biti.

6. Vsak igralec lahko zamenja svoje mesto z vratarjem. KAZNI A. Če ob "leteči menjavi" rezervni igralec vstopi v igro preje, preden igralec, ki

igro zapušča odide z igrišča, bosta sodnika igro prekinila. Sodnik bo odstranil igralca, ki igro zapušča in bo opomnil igralca, ki je prehitro vstopil v igro. Igro bo nadaljeval s posrednim (indirektnim) prostim udarcem z mesta, na katerem se je nahajala žoga v času prekinitve. V kolikor se je žoga nahajala v kazenskem prostoru, bo indirektni prosti udarec izveden na črti kazenskega prostora in to na točki, ki je najbližja mestu, kjer se je nahajala v trenutku prekinitve igre.

B. Če ob "leteči menjavi" rezervni igralec vstopi v igro izven za to določenega mesta, ali to stori igralec, ki igro zapušča, bosta sodnika igro prekinila. Sodnik bo opomnil igralca, ki je storil prekršek in igro nadaljeval s posrednim prostim udarcem z mesta, na katerem se je nahajala žoga v času prekinitve. V kolikor se je v času prekinitev žoga nahajala v kazenskem prostoru, bo glavni sodnik igro nadaljeval s posrednim prostim udarcem s črte kazenskega prostora na mestu, ki je najbliže tistemu, na katerem se je nahajala žoga v času prekinitve.

10

DOLOČILA IFAB • ob pričetku tekme, mora biti na igrišču v vsakem moštvu minimalno pet (5)

igralcev, • v kolikor zaradi izključitev ostanejo v moštvu manj kot trije (3) igralci na

igrišču (dva igralca plus vratar), bo sodnik tekmo prekinil. DOLOČILO NZS Za tekmo lahko posamezno moštvo prijavi največ 12 igralcev, od katerih mora eden biti kapetan moštva. Igralci se pred tekmo vpišejo v zapisnik z navedbo številk, ki jih imajo na majicah. Komentar: V navedenih primerih A in B je zaradi napačnega vstopa in izstopa igralca pri menjavi kršitev kaznovana z indirektnim prostim strelom za nasprotnika z mesta žoge ob prekinitvi. Sodnika morata biti pozorna, da v navedenih primerih ne prekineta obetavne akcije nasprotnika. S tem se prepreči morebitne taktične vstope igralcev. Po končani akciji pa se igralca vsekakor opomni. V primeru, da moštvo ostane na igrišču z manj kot tremi igralci, kar je posledica izključitev, se ne izvaja niti že dosojeni kazenski udarec ali drugi kazenski udarec (akumulirani prekršek). Tekma se prekine, sodnika morata natančno opisati dogodke ter poročilo poslati tekmovalnemu organu.

11

PRAVILO IV. OPREMA IGRALCEV 1. Igralec ne sme imeti pri / na sebi ničesar, kar bi utegnilo biti nevarno za

ostale igralce, vključujoč tudi nakit. 2. Osnovno obvezno opremo igralca sestavljajo: majica, kratke športne hlače,

nogavice, ščitniki in obutev. Edina dovoljena obutev so čevlji za trening ali telovadbo iz platna ali mehkega usnja s podplati iz gume ali kakršnega drugega podobnega mehkega materiala. Nošenje obutve je obvezno.

3. Majice igralcev istega moštva morajo biti razen vratarja enake barve in na hrbtni strani oštevilčene med 1 in 15. Številka na majici mora biti v barvi, ki jasno izstopa od barve majice. Opomba: Na mednarodnih tekmah morajo biti številke vidne tudi spredaj na dresih sicer nekoliko manjše velikosti.

4. Ščitniki na nogah morajo biti v celoti pokriti z nogavicami, biti morajo iz primernega materiala (guma, plastika, poliuretan, in podobno) in zagotavljati zadovoljivo zaščito.

5. Vratar sme nastopiti v dolgih športnih hlačah. Njegova športna oprema se mora po barvi razlikovati od majic ostalih igralcev in od obeh sodnikov. V kolikor igralec v polju zamenja vratarja mora igralec nositi vratarski dres, ki mora biti označen z igralčevo številko.

KAZNI Vsak igralec, ki prekrši to pravilo, mora biti odstranjen z igrišča, da bi uredil svojo opremo, oziroma nadoknadil manjkajoče. V igro lahko ponovno vstopi šele, ko se javi enemu od sodnikov in ta ugotovi, da je z opremo vse v skladu s predpisi. Igralec lahko vstopi le v trenutku, ko je igra prekinjena. POMEMBNO: V kolikor se igralec vrne na igrišče brez vednosti sodnikov mora biti opomnjen. Če sodnik zaradi opomina prekine igro, jo mora nadaljevati z indirektnim prostim udarcem za nasprotno moštvo z mesta, kjer se je nahajala žoga v trenutku prekinitve igre (op.: upoštevati tudi prednost v igri nasprotnika). DOLOČILA NZS • Na vseh tekmovanjih NZS se mora uporabljati predpisana oprema, ki je

navedena v pravilu IV. • Majice istega moštva morajo biti, razen vratarjeve, enake barve in na hrbtni

strani oštevilčene z dobro vidnimi številkami od 1 do 12, razen če pristojni organ NZS določi drugače.

• V primeru, da se obe moštvi pripravljata na tekmo v majicah, ki so enake ali podobne barve, mora majice zamenjati domačin. Če je v pravilniku za posamezno tekmovanje določeno, da moštva pred pričetkom tekmovanja prijavljajo klubsko barvo in domače moštvo nastopi v majicah klubske barve, mora majice zamenjati gostujoče moštvo. Domače moštvo je v takem primeru na prošnjo gostujočega moštva dolžno nuditi majice v drugi barvi.

12

Komentar: Igralcem je dovoljeno nositi t.i. termo hlačke (ali kolesarske hlačke), vendar pod pogojem, da ne dosegajo kolen in da so takšne barve kot hlačke moštva oziroma barve, ki na hlačkah prevladuje. Sodnik ne sme dovoliti igralcem nositi tovrstnih hlačk drugih barv. V takšnem primeru jih je dolžan napotiti ob prekinitvi izven igrišča, da si uredijo opremo. Sodnik bo opomnil igralca, ki bi sam namenoma napravil svojo opremo nepravilno (npr.: odvrgel ščitnike, slekel dres, …). V takšnem primeru bo sodnik igro ob upoštevanju prednosti, zaradi nešportnega obnašanja tudi prekinil (in ne zaradi nepravilne opreme!), nadaljeval pa jo bo z indirektnim udarcem z mesta nešportnega obnašanja. V kolikor igre ne bi prekinil (prednost), bo igralca opomnil ob prvi prekinitvi in ga napotil z igrišča, da si opremo uredi.

13

PRAVILO V. GLAVNI SODNIK Za vodenje vsake tekme mora biti imenovan sodnik. Njegova avtoriteta in izvrševanje pooblastil, ki so mu dana s pravili igre, se pričneta takoj, ko vstopi v objekt, na katerem se nahaja igrišče, vse dokler ga ne zapusti. Njegova pravica kaznovanja obsega tudi prekrške, storjene v času, ko je bila igra začasno prekinjena ali je bila žoga izven igre. Njegove odločitve o dejstvih v zvezi z igro so dokončne, kar zadeva izid tekme. Sodnik bo: a) dosledno uveljavljal pravila igre, b) dovolil nadaljevanje igre ekipi nad katero je bil storjen prekršek in bo

prednost kot takšna izkoriščena in kaznoval prvotno kršitev, če se pričakovana prednost ne uresniči,

c) beležil podatke o tekmi in zagotovil v poročilu o tekmi pravilne in natančne podatke, vključujoč informacije o vseh disciplinskih ukrepih izrečene tako proti igralcem, funkcionarjem in drugih incidentih, ki so se dogodili pred, med in po tekmi,

d) meril igralni čas v primeru, če ni prisoten časomerilec, e) imel neomejeno pooblastilo (pravico)zaustaviti igro zaradi kakršnekoli

kršitve pravil, tekmo začasno prekiniti ali jo zaključiti zaradi različnih zunanjih motenj (npr.: vmešavanje gledalcev). V primeru prekinitve tekme je sodnik dolžan poslati obširno poročilo tekmovalnemu organu,

f) disciplinsko ukrepal proti igralcem za prestopke nešportnega vedenja z izključitvijo in javnim opominom:

- od trenutka, ko stopi na igrišče, opomnil in pokazal rumeni karton - izključil iz igre in pokazal rdeči karton vsakemu igralcu, ki se po

njegovem mnenju nasilno obnaša, napravi resen prekršek, uporablja prostaške ali žaljive besede ali je kriv kršitve, ki se kaznujejo z drugim opominom

g) ne bo dovolil nikomur, razen igralcem in svojemu pomočniku, vstopiti na igrišče brez njegovega dovoljenja,

h) prekinil igro, če je po njegovem mnenju igralec resno poškodovan. Poskrbel, da igralca čimprej prenesejo z igrišča in takoj nadaljevati igro.

i) Če je igralec lažje poškodovan, sodnik igre ne bo prekinil dokler je žoga v igri. Op.: Igralcu, ki je sam sposoben oditi do vzdolžne ali prečne črte, se pomoči ne sme nuditi na igrišču.

j) odločil ali žoga, namenjena za tekmo, ustreza zahtevam pravila II.

14

POMEMBNO: • glavni sodnik opravlja svojo nalogo na nasprotni strani igrišča, kot je mesto

drugega sodnika. Ta postavitev mu omogoča nadzor klopi za rezervne igralce, stalen vizuelni kontakt z zapisnikarsko mizo in drugim sodnikom

• Prednost v igri: v primeru, ko sta sodnika sprva dovolila prednost, le – ta pa ni bila realizirana, lahko sodnika kaznujeta prvotni prekršek, vendar morata le – to realizirati v max času 2-3 sekund po dosojeni prednosti.

ZNAKI SODNIKOV (glavni sodnik in drugi sodnik) Predpisani znaki sodnikov so predstavljeni v dodatni prilogi. Znaki morajo biti pravočasni, odločni, jasni in vsem razumljivi. GIBANJE SODNIKOV Osnovno gibanje obeh sodnikov je ob vzdolžni črti s tem, da prihajata obvezno vsak na svoji strani tudi do prečnih črt (op.: v primerih udarcev na vrata, pri izvedbi udarcev iz kota). Po potrebi prihajata tudi v igrišče (op.: pri prostih strelih ob zagotavljanju razdalje 5m, kazenskem udarcu, akumuliranem prekršku…). POMEMBNO: V tekmovanjih NZS je od predstavljenih znakov drugačen prikaz za akumulirane prekrške: znak je visoko dvignjena roka nad glavo s stisnjeno pestjo. Ob akumuliranem prekršku morata oba sodnika obvezno istočasno dvigniti roko. DOLOČILA IFAB • Če glavni sodnik in drugi sodnik (sosodnik) istočasno signalizirata prekršek

in je v njunih odločitvah nesoglasje, je dati prednost odločitvi glavnega sodnika.

• Glavni sodnik in drugi sodnik (sosodnik) imata pravico izreči opomin ali izključitev. V primeru nesoglasja ima prednost odločitev glavnega sodnika.

DOLOČILA NZS • Vsak posamični ali skupinski protest igralcev, vštevši kapetana, se smatrata

kot nešportno vedenje. • Med tekmo so pod sodnikovo kontrolo poleg igralcev prijavljenih za nastop,

tudi vse ostale osebe, ki imajo pravico biti ob igrišču v dvorani. • V primeru fizičnega napada igralca, vljučno rezervnega, izključenega igralca

ali uradne osebe moštva na katerega izmed sodnikov, morata sodnika tekmo prekiniti.

• Če na tekmo ne pride glavni sodnik, bo tekmo vodil drugi sodnik (sosodnik) • Če na tekmo ne pride noben izmed določenih sodnikov, se moštvi lahko

dogovorita, da bo tekmo vodil kdo izmed prisotnih sodnikov. Dogovor mora biti pred začetkom tekme pismeno potrjen, podpisati pa ga morata predstavnika moštev. Če dogovora moštev ni, odloči delegat, kdo od prisotnih bo vodil tekmo.

15

Komentar: Sodnikova pravica disciplinskega kaznovanja se prične v trenutku, ko pred tekmo, skupaj z igralci, stopi na igrišče za igro. Od tega trenutka lahko sodnik opomni ali prepove nastop na tekmi igralcu ali rezervnemu igralcu. V kolikor bi se posameznik nasilno ali težje nešportno obnašal pred tem trenutkom, mu sodnik ne more prepovedati nastopa na tekmi, pač pa ga prijavi ustreznemu disciplinskemu organu. Enako bo storil v primeru, da bi prišlo do takšnega obnašanja po končani tekmi (ni več opominov oziroma izključitev). Iz navedenega sledi torej: sodnik lahko igralce oziroma rezervne igralce disciplinsko – z opominom oz. prepovedjo nastopa – kaznuje od trenutka, ko pred tekmo skupaj z igralci stopi na igrišče, z izključitvijo od začetka tekme, pravica disciplinskega kaznovanja pa velja vse do konca tekme, vključno s časom med odmorom. Disciplinsko kazen lahko sodnik izreče le ob prekinitvi igre! V kolikor bi se nešportno obnašala kaka druga oseba, ki ima pravico biti ob igrišču, jo bo sodnik po potrebi opozoril (t.j. ustno) ali pa odstranil iz igrišča. (npr.: na tribuno). Razen igralcem ali rezervnim igralcem sodnik drugim osebam ne sme pokazati kartona, torej jih ne opomni oz. izključi. Sodnik bo takšno osebo odstranil izven igrišča v primeru hujšega ali ponovljenega nešportnega obnašanja.

16

PRAVILO VI. DRUGI SODNIK - SOSODNIK Za tekmo se imenuje tudi drugi sodnik, ki svojo nalogo opravlja na nasprotni strani igrišča od glavnega sodnika. Drugi sodnik ravno tako uporablja pri sojenju tekme piščalko. Drugi sodnik pomaga (asistira) pri sojenju in kontroli tekme v skladu s pravili nogometne igre. Drugi sodnik nadalje:

ima enake pravice kot glavni sodnik, da zaustavi igro za bilo katero kršitev PNI

−

− zagotovi, da se "leteče menjave" vršijo v skladu s predpisi V kolikor se drugi sodnik po nepotrebnem vmešava v nadležnosti glavnega sodnika, se le-ta lahko odpove njegovih uslug in zahteva njegovo zamenjavo. Glavni sodnik je dolžan o tem obvestiti odgovorni organ. POMEMBNO: Drugi sodnik opravlja svojo nalogo na strani, kjer so klopi za rezervne igralce in zapisnikarska miza! Oprema obeh sodnikov: Opremo sestavljajo: majica predpisane barve, hlačke, dokolenke, športni copati; na majici morata nositi ustrezen grb. Dodatno opremo sestavljajo: ura, kovanec za žreb, piščalka, beležnica, svinčnik, rumeni in rdeči karton. DOLOČILA IFAB Na mednarodnih tekmah je navzočnost drugega sodnika (sosodnika) obvezna. DOLOČILA NZS • če na tekmi ni delegata, kontrolira kazen dveh minut pri izključitvi • Kontrolira čas enominutnega odmora (time – outa)

17

PRAVILO VII. ČASOMERILEC IN TRETJI SODNIK Za vsako tekmo sta imenovana časomerilec in tretji sodnik. Oba se nahajata izven igrišča in na višini sredinske črte na tisti strani, kjer se vršijo menjave. Časomerilec in tretji sodnik sta opremljena z ustrezno uro (štoparico) in potrebno opremo za prikazovanje akumuliranih prekrškov, katero mu mora zagotoviti organizator (zveza ali klub gostitelj). Časomerilec ima naslednje dolžnosti: a) zagotoviti, da bo igralni čas tekme v skladu z odločitvami pravila VIII.

Omenjeno bo zagotovil tako da: požene štoparico (uro) po izvedenem začetnem udarcu, −

− −

zaustaviti štoparico (uro) kadar je žoga izven igre, požene štoparico (uro) po udarcu iz outa, udarcu od vrat (vmetavanje žoge s strani vratarja), po udarcu iz kota, prostem udarcu, kazenskem udarcu s prvega ali drugega mesta, po odmoru (time – out) in po sodniški žogi.

b) meri čas enominutnega odmora c) meri časovno kazen dveh minut v primeru izključitve igralca d) s piščalko ali z drugim zvočnim signalom, ki se razlikuje od sodnikovega,

naznanja konec prvega polčasa, konec tekme, konec podaljškov, konec enominutnega odmora

e) beleži vse odmore (time – out), ki so ostali posameznemu moštvu, o tem obvešča sodnike in nastopajoči moštvi ter označuje dovoljenje za odmor, ko tega zahteva trener posameznega moštva (pravilo VIII)

f) beleži prvih pet (5) prekrškov (akumuliranih), ki jih je storila ena in druga ekipa v posameznem polčasu in so jih sodniki dosodili, ter s signalom naznanja, da je ena od ekip dosegla peti akumulirani prekršek.

TRETJI SODNIK Tretji sodnik pomaga časomerilcu: a) beleži prvih pet prekrškov, ki jih je storila vsaka ekipa v prvem in drugem

polčasu, kateri so bili dosojeni s strani sodnikov in naznanja, da je ena od ekip dosegla peti akumulirani prekršek

b) beleži prekinitve igre in razloge za to c) beleži številke igralcev, ki so dosegli gole d) beleži imena in številke igralcev, ki so opominjani ali izključeni e) oskrbi se s kakršnimi koli drugimi informacijami pomembnimi za tekmo V primerih neprimernega obnašanja tako časomerilca kot tretjega sodnika, se glavni sodnik lahko odpove njunih uslug in zahteva njuno zamenjavo. Glavni sodnik je dolžan o tem obvestiti odgovorni organ. V primeru poškodbe, tretji sodnik sme zamenjati tako glavnega sodnika kot drugega sodnika.

18

POMEMBNO: Takoj zatem, ko poteče dveminutna kazen za izključenega igralca, ga lahko nemudoma nadomesti novi igralec z rezervne klopi, brez da je igra prekinjena. Časomerilec je odgovoren za prihod novega igralca na igrišče. Op.: v tekmovanju NZS delegat nadzira pravilnost poteka dveminutne kazni. DOLOČILA IFAB • Na mednarodnih tekmah je navzočnost časomerilca in tretjega sodnika

obvezna . • Na mednarodnih tekmah je obvezna ura (kronometer) z vsemi potrebnimi

funkcijami: - naprava za točno merjenje igralnega časa, - naprava za točno merjenje dvominutnih izključitev istočasno za

štiri (4) igralce, - monitor za akumulirane prekrške za vsako moštvo v času

celotnega polčasa. DOLOČILA NZS • V tekmovanjih pod okriljem NZS tretji sodnik ne bo imenovan na tekme

(op: razen če pristojni organ NZS ne odloči drugače). Dejavnosti ob zapisnikarski mizi, ki so v domeni tretjega sodnika bo vršil DELEGAT tekme (glej: pravilo VII, tretji sodnik točke a do e). Delegat bo imel tudi nadzor nad časomerilcem in mu bo v pomoč glede pravilnosti delovanja semaforja in ostalih dejavnosti, ki so navedene v pravilu (glej: pravilo VII, časomerilec točke a do t).

19

PRAVILO VIII. TRAJANJE IGRE Tekma se sestoji iz dveh (2) enakih delov, od katerih traja vsak po dvajset (20) minut. Merjenje igralnega časa opravlja časomerilec, katerega dolžnosti so opredeljene v pravilu VII. Igralni čas se mora podaljšati, da bi se omogočila izvedba kazenskega udarca ob ali po izteku normalnega časa v posameznem polčasu. Time out Moštvi imata pravico zahtevati enominutni odmor (time – out) v vsakem polčasu, pri čemer je potrebno upoštevati naslednje: a) trener moštva ima pravico zahtevati time out pri časomerilcu, b) enominutni odmor (time – out), lahko ekipa zahteva kadar koli med tekmo,

vendar mora ekipa, ki zahteva odmor takrat imeti žogo v posesti (primeri: pri udarcu iz outa, udarcu iz kota, pri prostem strelu, pri vmetavanju od vrat…),

c) časomerilec bo naznanil (signaliziral) dovoljenje za time – out, ko bo žoga izven igre. Pri tem bo uporabil piščalko ali zvočni signal, ki se po zvoku razlikuje od sodnikovih,

d) v času odobrenega time outa morajo igralci, ki so tedaj v igri, ostati na igrišču. Če želijo ti igralci sprejeti navodila s klopi, jim bo to omogočeno le na vzdolžni črti, v višini rezervne klopi. Ti igralci pri tem ne smejo zapustiti igrišča. Tudi trener moštva, ki daje navodila, ne sme vstopiti na igrišče,

e) če moštvo v prvem polčasu ni izkoristilo pravice do time-outa, tega v drugem polčasu ne more nadoknaditi, oziroma zahtevati. V drugem polčasu ima ekipa samo eden time out.

POMEMBNO: V času TIME – OUT-a sta sodnika v bližini zapisnikarske mize na igrišču ob vzdolžni črti in kontrolirata igralce ter vodstvo obeh klubov (op: igralci, ki so bili pred prekinitvijo na igrišču morajo ostati na igrišču ob vzdolžni črti, vodstvo, ki daje navodila pa izven igrišča prav tako ob vzdolžni črti). Čas odmora med polčasoma Odmor med polčasoma ne sme preseči 15 minut.

20

DOLOČILA IFAB • Če na tekmi ni časomerilca, bo time-out zahteval trener preko sodnika • V kolikor propozicije na posamezni tekmi v primeru neodločenega rezultata

zahtevajo igranje podaljškov, nadaljni time-out v posameznih podaljških niso dovoljeni.

DOLOČILO NZS Na vseh tekmovanjih NZS se uporabljajo določila IFAB z dodatkom, da bo v kolikor na tekmi ni časomerilca in drugega sodnika, time-out trener zahteval preko delegata, v kolikor pa na tekmi ni niti delegata, pa preko sodnika.

21

PRAVILO IX. ZAČETEK IGRE NA ZAČETKU TEKME Sodnik izvrši žrebanje z metanjem kovanca. Moštvo, ki dobi žreb, izbira stran igrišča. Drugo moštvo pa začne z začetnim udarcem. Po odmoru med dvema polčasoma moštvi zamenjata strani igrišča (op.: zamenjata tudi klopi za rezervne igralce). Začetni udarec izvede moštvo, ki ga ni izvajalo na začetku tekme. ZAČETNI UDAREC Začetni udarec je način za začetek ali ponovni začetek igre: a) na začetku tekme b) po doseženem zadetku c) na začetku drugega polčasa tekme d) na začetku vsakega dela igranja podaljškov ZADETEK je možno doseči direktno iz začetnega udarca. POSTOPEK PRI ZAČETNEM UDARCU a) vsi igralci obeh ekip morajo stati na svoji polovici igrišča, b) igralci nasprotnega moštva morajo biti od izvajalca začetnega udarca

oddaljeni najmanj 3m, c) žoga je postavljena na sredinsko točko na sredini igrišča, d) sodnik da znak za začetek igre, e) žoga je v igri, ko je udarjena in se premakne naprej (premakne se v

nasprotno polje), f) igralec, ki je izvedel začetni udarec, sme z žogo ponovno igrati šele tedaj, ko

se jo je dotaknil katerikoli drug igralec Po doseženem zadetku se igra nadaljuje ponovno na zgoraj opisani način, s tem da začetni udarec izvaja igralec tistega moštva, ki je zadetek prejelo. KAZNI V primeru, da izvajalec ponovno igra z žogo, preden se jo je dotaknil oziroma z njo igral drugi igralec bo zaradi te kršitve:

dosojen indirektni prosti strel za nasprotno moštvo z mesta, kjer je do kršitve prišlo. V kolikor je do kršitve prišlo v nasprotnem kazenskem prostoru, se izvede indirektni prosti strel s črte kazenskega prostora, s točke, ki je najbližje mestu prekrška.

−

Za katerikoli drugi prekršek pri začetnem udarcu se mora le – ta ponoviti.

22

SODNIŠKI MET Po začasni prekinitvi igre, zaradi vzroka, ki ni omenjen v pravilih igre, pod pogojem, da žoga neposredno pred prekinitvijo ni prešla prečne ali vzdolžne črte, bo sodnik spustil žogo na tla na mestu, kjer se je nahajala v času prekinitve, razen če se je nahajala v kazenskem prostoru. V tem primeru bo sodnik spustil žogo s črte kazenskega prostora na točki, ki je najbližje mestu, kjer se je nahajala žoga v trenutku prekinitve igre. Smatra se, da je žoga pri sodniškem metu v igri, ko se dotakne tal. Če žoga po sodniškem metu preide vzdolžno ali prečno črto igrišča, preden se je dotakne katerikoli igralec, mora sodnik žogo ponovno spustiti. Nobeni igralec ne sme igrati z žogo preden se ta ne dotakne tal. Sodniški met izvede sodnik tako, da drži žogo na dlani, v višini bokov in jo enostavno spusti na zemljo. Sodniški met se izvede ob prisotnosti po enega igralca vsakega moštva, ki stojita toliko vsaksebi, da lahko žoga prosto pade na tla. Ostali igralci morajo biti oddaljeni le toliko, da ne motijo normalne izvedbe sodniškega meta. DOLOČILA NZS • Pred začetkom tekme sta moštvi dolžni priti na sredino igrišča skupaj s

sodnikoma in pozdraviti gledalce • Kapetan vsakega moštva je dolžan na začetku in koncu tekme pozdraviti oba

sodnika in kapetana nasprotnega moštva • Če se eno od moštev ob času, določenem za začetek tekme, ne pojavi na

igrišču, bo sodnik počakal 15 minut in po tem času zapisniško ugotovil, da tekme ni bilo, ker eno od moštev ni prispelo. V primeru višje sile, ko moštvo ni uspelo priti do začetka tekme in je sodnik o tem obveščen, sodnik oceni, ali se kljub naknadnem čakanju tekma lahko odigra

• Na prijateljskih tekmah se lahko moštvi dogovorita, da bo določena oseba na sodnikov znak izvedla začetni udarec. V takem primeru sodnik takoj po udarcu igro prekine, počaka, da ta oseba zapusti igrišče in ponovno da znak za izvedbo začetnega udarca

23

PRAVILO X. ŽOGA V IGRI IN IZVEN IGRE Žoga je izven igre: a) ko s svojim celotnim obsegom, po tleh ali zraku, zapusti vzdolžno ali prečno

črto b) tedaj, ko sodnik igro prekine c) ko zadene strop. Žoga je v igri ves ostali čas od začetka do konca tekme, vključno tudi v primerih. a) ko se odbije od prečke ali vratnice, b) ko se odbije od enega od sodnikov, če se le-ta nahaja na igrišču, c) ko se pričakuje odločitev v zvezi kršitve pravil igre, sodnik pa igre še ni

prekinil.

POMEMBNO: ŽVIŽG SODNIKA ZA NADALJEVANJE IGRE Potrebno je vedeti, da je žvižg sodnika za nadaljevanje igre po prekinitvi obvezen: • ob izvedbi začetnega udarca • kazenskega udarca • drugega kazenskega udarca (akumulirani prekršek) • po daljši prekinitvi (poškodbe, time-out) • ob izvedbi prostega udarca po oddaljevanju nasprotnikov na predpisano

oddaljenost

24

DOLOČILA IFAB Ko se na tekmi v dvorani žoga nenamerno odbije v strop, bo sodnik igro prekinil. Igra se bo nadaljevala z udarcem iz outa ali vmetavanjem od vrat, dosojenim za nasprotno ekipo, proti tisti, katera se je zadnja dotaknila žoge. Udarec iz outa ali vmetavanje od vrat se izvede z najbližje točke z vzdolžne črte ali prečne črte, kjer se je žoga dotaknila stropa. POMEMBNO: V kolikor igralec namerno brcne žogo v strop, bo sodnik zaradi nešportnega vedenja igralcu dodelil javni opomin (op.: v primeru demonstrativnega brcanja iz protesta na sodnikovo odločitev pa igralca celo izključiti). Igra se bo nadaljevala z indirektnim prostim udarcem za nasprotno moštvo z mesta nešportnega vedenja. Opomba: črte pripadajo površinam, ki jih omejujejo. Glede na to so vzdolžne in prečne črte sestavni del igrišča. Komentar: Vratar lahko prejeto žogo, ko igra traja, vrže z rokami direktno preko sredinske črte, vendar ne more direktno doseči zadetka. V kolikor prejme žogo (brez kršitve pravil) in jo brcne v igro z nogami, pa lahko direktno doseže zadetek. 25

PRAVILO XI. DOSEGANJE ZADETKA Razen, če je s temi pravili drugače predvideno, je zadetek dosežen, ko je cela žoga prešla prečno črto med vratnicama in pod prečko, pod pogojem, da je igralec nasprotnega moštva ni vrgel, vnesel ali namenoma sunil z roko, vključujoč tudi vratarja nasprotnega moštva. Zmagovalna ekipa: Ekipa, ki med igro doseže večje število zadetkov je zmagovalec. Če ekipi ne dosežeta nobenega zadetka, ali pa jih dosežeta enako število, se tekma konča neodločeno. Tekmovalna pravila: Za tekme, ki se končajo neodločeno, tekmovalna pravila lahko dopustijo možnost podaljškov ali drugih postopkov za določitev zmagovalca tekme. DOLOČILA IFAB IN NZS • V nobenem primeru se zadetek ne more priznati, če je kakšen zunanji

dejavnik preprečil žogi, da bi prešla prečno črto v vratih. Če se to zgodi v normalnem toku igre in ne pri izvajanju kazenskega udarca, je treba igro prekiniti in jo nadaljevati s sodniško žogo na mestu, kjer je žoga prešla v dotik z zunanjim dejavnikom, razen, če se je v tem trenutku nahajala v kazenskem prostoru. V tem primeru bo sodnik spustil žogo na delu črte kazenskega prostora, ki je najbližje mestu, kjer se je nahajala žoga v trenutku prekinitve igre.

• Če v primeru, ko gre žoga v vrata, vendar preden vsa preide prečno črto v vratih, vstopi v igrišče gledalec ter skuša preprečiti zadetek, bo sodnik zadetek priznal, če je žoga prešla prečno črto v vratih, razen, če se jo je gledalec žoge dotaknil ali vplival na igro; v tem primeru bo sodnik igro prekinil in jo nadaljeval s sodniškim metom na mestu, kjer je prišlo do dotika z žogo ali vpliva na igro, razen, če se je to zgodilo v kazenskem prostoru. V tem primeru bo sodnik nadaljeval igro s spuščanjem žoge na delu črte kazenskega prostora na točki, ki je najbližje mestu, kjer se je nahajala žoga v trenutku prekinitve igre.

26

PRAVILO XII. PREKRŠKI IN NEŠPORTNO VEDENJE Prekrški in nešportno vedenje se kaznujejo kot sledi: DIREKTNI PROSTI UDAREC Direktni prosti udarec bo dosojen za nasprotno ekipo v kolikor igralec, ki napravi katerega izmed naslednjih šestih prekrškov na način, ki je po oceni sodnika malomaren, brezobziren ali vsebuje prekomerno silo: a) brcne ali poskuša brcniti nasprotnika b) spotakne ali poskuša spotakniti nasprotnika c) skoči na nasprotnika d) odriva nasprotnika z ramo e) udari ali poskuša udariti nasprotnika f) porine nasprotnika Direktni prosti udarec bo tudi dosojen za nasprotno ekipo, če igralec napravi katerega od naslednjih prekrškov: g) drži nasprotnika h) pljune nasprotnika i) vdrsava v nasprotnika s ciljem odvzeti žogo ne glede, če pri tem pride do

kontakta ali ne (drseči start), izjema je vratar v svojem kazenskem prostoru , pod pogojem, da vratar ni igral na malomaren, brezobziren način ali uporabljal prekomerno silo

j) namerno igra z roko. To se ne nanaša na vratarja v njegovem kazenskem prostoru.

Direktni prosti udarec bo izveden z mesta, kjer se je prekršek dogodil. ZGORAJ navedeni prekrški se štejejo kot AKUMULIRANI PREKRŠKI. KAZENSKI UDAREC Kazenski udarec bo dosojen, če igralec braneče ekipe napravi enega izmed zgornjih desetih prekrškov znotraj svojega kazenskega prostora ne glede na položaj žoge pod pogojem, da je žoga v igri.

27

INDIREKTNI PROSTI UDAREC Indirektni prosti udarec bo dosojen za nasprotno ekipo v kolikor vratar napravi enega od sledečih prekrškov: a) po oddani žogi, ko jo je imel v svoji posesti, prejme žogo nazaj od soigralca,

brez da bi žoga najprej prešla sredinsko črto ali da bi z njo igral nasprotnik,

b) se dotakne ali kontrolira žogo z rokami v svojem kazenskem prostoru, potem ko mu jo je namerno podal z nogo njegov soigralec,

c) se dotakne ali kontrolira žogo z rokami v svojem kazenskem prostoru, potem ko mu je bila podana direktno od udarca iz outa s strani soigralca

d) se dotakne ali kontrolira žogo z rokami ali stopali na igrišču več kot štiri (4) sekunde, razen ko se dotakne ali kontrolira žogo na nasprotnikovi polovici igrišča,

Indirektni prosti udarec bo tudi dosojen za nasprotno ekipo in bo izveden z mesta, kjer je prekršek storjen, če po mišlenju sodnika igralec: e) igra na način, ki je po sodnikovi oceni nevaren, f) namerno preprečuje napredovanje nasprotnika, ko ne igra z žogo (op.: t.j.

teče med nasprotnikom in žogo, ali se postavi tako, da tvori oviro nasprotniku),

g) vratarju preprečuje vmetavanje žoge (oddajanje) v igro iz njegovih rok h) zakrivi druge prestopke in niso preje omenjeni v pravilu XII, za katere je

igra prekinjena in je potrebno javno opomniti ali izključiti igralca. Indirektni prosti udarec bo izveden z mesta, kjer je prekršek storjen, razen ko je storjen v kazenskem prostoru, v tem primeru bo indirektni prosti udarec izveden s črte kazenskega prostora z najbližje točke, kjer je prekršek storjen. DISCIPLINSKE KAZNI Kršitve za rumeni karton. Igralca bo sodnik opomnil in mu pokazal rumeni karton v kolikor stori enega od sledečih prekrškov: 1. se nešportno obnaša 2. z besedo ali dejanji kaže nestrinjanje s kakšno sodnikovo odločitvijo 3. nenehno krši pravila igre 4. zavlačuje z nadaljevanjem igre 5. ne odstrani se na predpisano razdaljo, za nadaljevanje igre pri udarcu iz

kota, udarcu iz auta, prostem strelu ali udarcu od vrat 6. vstopi ali iztopi z igrišča brez odobritve sodnika ali prekrši postopek

zamenjave igralca 7. namerno zapusti igrišče brez odobritve sodnika 28

Za katerekoli teh kršitev, bo dosojen indirektni prosti udarec za nasprotno ekipo z mesta, kjer je do kršitve prišlo. Če je bila kršitev storjena znotraj kazenskega prostora, bo indirektni prosti udarec dosojen s črte kazenskega prostora z najbližje točke, kjer je prekršek storjen. Kršitve za izključitev Igralca bo sodnik izključil in mu pokazal rdeči karton, če stori sledeče kršitve: 1. stori resen prekršek 2. se nasilno obnaša 3. pljune na nasprotnika ali katerokoli drugo osebo 4. preprečevanje zadetka ali čiste priložnosti za zadetek z namerno igro z roko

( op: to ne velja za vratarja znotraj svojega kazenskega prostora) 5. prekršek nad nasprotnikom v čisti priložnosti za dosego zadetka ( kršitev se

kaznuje s prostim strelom ali kazenskem strelom) 6. uporablja prostaške in žaljive besede 7. stori kršitev, ki se kaznuje z opominom, po že prijetem opominu Če je sodnik igro prekinil, da bi izključil igralca zaradi kršitve v točki 6 in 7, ne da bi bila storjena kakšna dodatna kršitev pravil, bo igro nadaljeval z INDIREKTNIM prostim udarcem za nasprotno moštvo z mesta, kjer je do kršitve prišlo. V kolikor je kršitev storjena v kazenskem prostoru, bo indirektni prosti udarec izveden s črte kazenskega prostora z najbližje točke, kjer je prekršek storjen. DOLOČILA IFAB Izključeni igralec ne more več sodelovati v igri in mora zapustiti tudi rezervno klop. Po 2. (dveh) minutah ga lahko v moštvu nadomesti igralec z rezervne klopi, razen če je njegovo moštvo v tem času prejelo zadetek. V tem primeru se postopa kot sledi: a) če pri igri 5:4 igralcem, moštvo z igralcem več doseže zadetek, se tedaj

moštvo, ki je zadetek prejelo, popolni, oziroma kompletira, b) če pri igri 4:4 igralcem, katerokoli moštvo doseže zadetek, se tedaj popolnita

obe moštvi, c) če pri igri 5: 3 ali 4:3 igralcem, moštvo z večjim številom igralcev doseže

zadetek, se tedaj moštvo, ki je zadetek prejelo, dopolni le z enim igralcem, d) če pri igri 3:3 igralcem, katerokoli moštvo doseže zadetek, se tedaj dopolni

vsako od moštev le z enim igralcem, e) če doseže zadetek moštvo z igralcem manj v igri, se tedaj tekma nadaljuje

ob nespremenjenem številu igralcev. 29

DOLOČILA NZS Za mesto prekrška je treba šteti: • ko je prekršek storjen v dotiku z nasprotnikom, se mora izvesti direktni

prosti udarec z mesta, kjer je prišlo do dotika, oziroma kazenski udarec, če je bil prekršek storjen v lastnem kazenskem prostoru

• ko igralec namerno igra z žogo z roko, se mora izvesti direktni prosti udarec z mesta, kjer se je igralec dotaknil žoge z roko, oziroma kazenski udarec, če je bil prekršek storjen v lastnem kazenskem prostoru

• če igralec na nasprotnika vrže kakšen predmet (npr.: ščitnik) ali pljune, se mora izvesti direktni prosti udarec z mesta, od koder je igralec vrgel predmet oziroma pljunil, to je z mesta, kjer se je kazniva akcija začela, oziroma kazenski udarec, če se je akcija začela v lastnem kazenskem prostoru

Komentar: V uvodnem delu PRAVILA 12, ki govori o prekrških za direktni prosti udarec je opaziti, da so prekrški razdeljeni v dve skupini. Pri prvi skupini prekrškov nad nasprotnikom (od a do f) je za (ne)dosojanje direktnega prostega udarca pomembna še sodnikova presoja, ali so bili storjeni na malomaren, brezobziren ali na način, ki vsebuje prekomerno silo (nasilen). Če konkretno dejanje po mišljenju sodnika ni bilo storjeno na enega izmed treh navedenih nedovoljenih načinov, bo sodnik takšno dejanje smatral kot dovoljeno in igre ne bo prekinil. Če bo prekršek iz te skupine igralec storil na malomaren način, bo sodnik dosodil direktni prosti udarec. Če ga bo storil na brezobziren način, bo sodnik, poleg dosojanja direktnega prostega udarca, krivega igralca še opomnil. Če pa bi bil prekršek storjen na način, ki vsebuje prekomerno silo – nasilen način, bo, poleg dosojanja direktnega prostega udarca, igralca izključil iz igre. Razvidno je torej, da pravila ne vsebujejo več določila, da sodnik dosodi direktni prosti udarec zaradi določenih prekrškov le, če so storjeni namenoma. Druga skupina prekrškov označeni od (g do j): za dosojanje direktnega prostega udarca v zvezi s prvimi tremi prekrški iz te skupine je osnova sodnikove odločitve le dejstvo, da se je dogodek pripetil, oziroma da ga je sodnik opazil. Za dosojanje direktnega prostega udarca ob igranju z roko, pa je pomembna tudi sodnikova presoja, ali je bilo dejanje storjeno namenoma ali ne. Poleg dosojene tehnične kazni je seveda pogosto potrebno tudi disciplinsko ukrepati proti krivemu igralcu. Nasilno obnašanje: je neprimerno vedenje ekstremne narave – agresija – proti nasprotniku, s katerim se ne bori za žogo ali proti soigralcu, gledalcu ali kakšni drugi osebi v kateremkoli trenutku. To so dejanja kot: udarjanje z roko, z glavo, z nogo, s komolcem, pljuvanje, nalet, močno porivanje itd. Tovrstno dejanje mora sodnik kaznovati z izključitvijo, če je bila žoga tedaj v igri, pa še z ustrezno tehnično kaznijo (z direktnim udarcem za dejanja nad nasprotnikom ali z indirektnim udarcem za dejanja do drugih oseb – pod pogojem, da je bilo dejanje storjeno na igrišču).

30

Resni prekršek: je neprimerno vedenje ekstremne narave do nasprotnika, ki se z njim bori za žogo. To so dejanja, kot so:

prekrški za direktni udarec, storjeni na način, ki vsebuje prekomerno silo (nasilen način), npr.: udarjanje nasprotnika z nogo, roko ipd., silovit nalet na nasprotnika (četudi z ramo ob ramo), nasilno spotikanje nasprotnika ali skakanje nanj itd., vse z namenom, zadati mu bolečino ali ga poškodovati.

−

− − − −

silovit štart od zadaj z malo ali brez namena udariti žogo silovit štart z jasnim namenom udariti nasprotnika in ne žogo prekršek nad nasprotnikom v čisti priložnosti za doseganje zadetka preprečevanje zadetka ali čiste priložnosti za zadetek z namerno igro z roko

31

PRAVILO XIII. PROSTI UDAREC Prosta udarca sta neposredni (direktni)in posredni (indirektni). Pri izvedbi direktnega kot indirektnega prostega udarca mora žoga mirovati, izvajalec pa ne sme ponovno igrati z žogo, dokler se je ni dotaknil ali z njo igral drugi igralec. Direktni prosti udarec Zadetek je možno doseči direktno proti moštvu, ki je storilo prekršek. Indirektni prosti udarec Zadetka ni mogoče doseči, razen, če je z žogo, preden je prešla prečno črto v vratih, igral ali se je dotaknil poleg izvajalca še drugi igralec. Izvedba prostega udarca

žoga mora mirovati in postavljena na mesto prekrška − −

−

−

−

−

vsi nasprotni igralci morajo biti oddaljeni najmanj 5 m (pet) od žoge, dokler ni ta v igri žoga je v igri, ko je udarjena in se premakne

Kršitve pri izvajanju

če nasprotni igralci niso oddaljeni od žoge kot zahteva pravilo, oziroma so žogi bliže kot 5 metrov preden je udarec izveden, bo sodnik določil ponovitev, dokler zahteva ne bo izpolnjena po pravilu če izvajalec prostega udarca igra z žogo, ki je bila v igri, preden je z njo igral katerikoli drug igralec, bo dosojen posredni prosti udarec v korist nasprotnega moštva z mesta, kjer je prekršek storjen. V kolikor je prekršek storjen v kazenskem prostoru, bo posredni prosti udarec izveden s črte kazenskega prostora s točke, ki je najbliže prekršku. Če moštvo, ki naj izvede prosti udarec, tega ne stori v 4. (štirih) sekundah, bodo sodniki dosodili posredni prosti udarec v korist nasprotnega moštva.

POMEMBNO: Igralce, ki se ob izvedbi prostega udarca ne odstranijo na predpisano razdaljo, mora sodnik opomniti in v primeru ponovitve izključiti. V primeru, da izvajalec zahteva oddaljitev nasprotnikov, ga mora sodnik opozoriti na to,da lahko prosti udarec izvede šele po njegovem znaku za izvedbo (s piščalko). Če bi ga kljub temu izvedel prej, bo sodnik zahteval ponovitev prostega udarca, izvajalca pa opomnil. Sodnik prostega udarca ne bo ponovil v primeru, ko bi bilo to ugodno za moštvo kršitelja (npr.: udarec mimo vrat, žogo dobi v posest nasprotno moštvo itd), izvajalca pa bo vseeno opomnil v prvi prekinitvi..

32

Znaki Direktni prosti udarec Sodnik pokaže z eno roko v smer, v katero moštvo, ki prosti udarec izvaja, napada. V primerih, ko se prekršek šteje kot akumulirani, sodnik z drugo roko s kazalcem nakaže navzdol proti tlem na mesto prekrška.Takšno nakazovanje je znak za osebe ob zapisnikarski mizi, da gre za akumulirani prekršek (op.: mednarodne tekme) Indirektni prosti udarec Sodnik nakaže z dvigom roke nad glavo in jo mora tam zadržati, dokler se po izvedbi udarca žoge ne dotakne kak igralec ali je igra ponovno prekinjena. POMEMBNO: Sodnik mora obvezno pred izvedbo indirektnega udarca dvigniti roko nad glavo predvsem v primerih, ko obstaja realna možnost neposrednega udarca na vrata. Njegov znak morata dobro videti predvsem vratar in izvajalec udarca. 33

PRAVILO XIV. AKUMULIRANI PREKRŠKI

Akumulirani prekrški se nanašajo SAMO na prekrške storjene za DIREKTNI PROSTI UDAREC naznačene v Pravilu XII.

−

−

− −

−

− − − −

−

−

−

−

−

Prvih pet (5) akumuliranih prekrškov, ki jih bo vsaka ekipa zbrala v vsakem polčasu bo zabeleženo v zbiru podatkov o tekmi.

Postavitev pri prostem udarcu Za prvih pet akumuliranih prekrškov, ki jih zbere (stori) vsaka od ekip v vsakem polčasu:

igralci nasprotne ekipe smejo postaviti živi zid za obrambo prostega strela vsi nasprotni igralci morajo biti oddaljeni od žoge minimalno 5m dokler žoga ni v igri zadetek se lahko doseže direktno iz prostega udarca

Vštevši od šestega (6) akumuliranega prekrška, ki jih zbere vsaka od ekip v vsakem polčasu:

igralci nasprotne ekipe NE SMEJO postaviti živi zid igralec, ki izvaja udarec mora biti jasno identificiran vratar mora ostati v svojem kazenskem prostoru, in najmanj 5m od žoge vsi ostali igralci na igrišču morajo ostati za zamišljeno črto v liniji z žogo paralelno s prečno črto in izven kazenskega prostora. Morajo biti oddaljeni 5m od žoge in ne smejo ovirati izvajalca akumuliranega prekrška. Pri tem ne sme nobeden igralec preiti zamišljeno črto v liniji z žogo, dokler žoga ni udarjena in premaknjena.

Postopek (za šesti in nadaljne akumulirane prekrške):

igralec, ki izvaja udarec, žogo udari z namenom, da doseže zadetek in je ne sme podati drugemu igralcu takoj, ko je udarec izveden, se žoge ne sme nihče dotakniti, vse dokler ni z njo igral nasprotni vratar, ali se je odbila od vratnice ali prečke, ali dokler ni zapustila igrišče. nobeden udarec ne more biti izveden z manjše oddaljenosti kot 6 (šest) metrov od prečne črte (pravilo XIII). V kolikor bo storjen prekršek, ki sicer zahteva posredno izvedbo v kazenskem prostoru, se udarec izvede s črte kazenskega prostora z mesta, ki je najbližje prekršku po tem, ko je katero od moštev že storilo 5 (pet) prekrškov in eden od igralcev tega istega moštva stori še naslednjega na nasprotni polovici igrišča, ali na svoji polovici za zamišljeno črto, pararelno s srednjo črto do točke za izvedbo drugega kazenskega udarca z 10 (deset) metrov, bo udarec izveden s točke drugega kazenskega udarca. Drugo mesto za izvajanje kazenskega udarca je opisano v Pravilu I, udarec pa bo izveden v skladu z določili iz te točke. v kolikor se igrajo podaljški, se vsi prekrški, ki so nastali v 2. (drugem) polčasu, akumulirajo v podaljških.

34

KAZNI V kolikor igralec braneče ekipe krši to pravilo:

udarec se ponovi, v kolikor zadetek ni bil dosežen −

−

−

V kolikor krši to pravilo soigralec igralca, ki izvaja udarec:

v kolikor je zadetek dosežen, se ga ne prizna, udarec se ponovi V kolikor krši pravilo igralec, ki izvaja udarec, po tem ko je žoga v igri:

dosojen bo indirektni prosti udarec za nasprotnika z mesta, kjer je do kršitve prišlo. V kolikor je to storjeno v kazenskem prostoru, bo indirektni prosti udarec izveden s črte kazenskega prostora s točke, ki je najbližje prekršku.

POMEMBNO: Izvedba akumuliranega prostega udarca je podobna izvedbi kazenskega udarca. Kršitelje se disciplinsko kaznuje torej podobno kot pri izvedbi kazenskega udarca. 35

PRAVILO XV. KAZENSKI UDAREC Kazenski udarec se dosodi proti ekipi katera stori eno od kršitev za katero bo dosojen direktni prosti strel znotraj kazenskega prostora in ko je žoga v igri. Iz kazenskega udarca je mogoče direktno doseči zadetek. V primeru, da je bil dosojen kazenski udarec, pa je potem, a pred izvedbo kazenskega udarca, igralni čas posameznega polčasa potekel, mora sodnik podaljšati igralni čas in omogočiti izvedbo. Postavitev igralcev in žoge

žoga se postavi na kazensko točko − − −

−

izvajalec, ki izvaja kazenski udarec je jasno identificiran nasprotni vratar stoji na svoji prečni črti med vratnicama obrnjen prosti izvajalcu, dokler žoga ni udarjena ostali igralci razen izvajalca morajo biti ob izvedbi, na igrišču, vendar izven kazenskega prostora, za kazensko točko in najmanj 5m od kazenske točke

Komentar: Vratarju je dovoljeno se premikati s stopali po črti v vratih. Nikakor pa ni dovoljena premaknitev vratarja proti izvajalcu dokler žoga ni udarjena in se premakne naprej (op.: če zadetek ni dosežen, se bo kazenski udarec ponovil). Postopek ob izvedbi

izvajalec mora udariti žogo naprej − −

−

− −

−

ne sme ponovno igrati z žogo, dokler se je ne dotakne ali z njo igra drugi igralec žoga je v igri neposredno potem, ko je udarjena in se premakne naprej

Če se kazenski udarec izvaja v normalnem času tekme ali ko je čas katerega polčasa podaljšan, da bi se omogočilo izvajanje ali ponavljanje kazenskega udarca, zadetek ne bo razveljavljen, če se žoga, preden preide prečno črto v vratih med vratnicama in pod prečko, dotakne ene ali obeh vratnic, prečke, vratarja ali katerekoli kombinacije teh možnosti, v kolikor ni bila storjena nobena druga kršitev pravil. KAZNI Zaradi katerekoli kršitve tega pravila, ki jo stori:

braneča se ekipa, bo kazenski udarec ponovljen, če zadetek ni bil dosežen napadajoča ekipa, razen izvajalca kazenskega udarca – če je bil zadetek dosežen, bo razveljavljen, kazenski udarec pa ponovljen igralec, ki izvaja kazenski udarec, potem, ko je žoga že v igri, bo igralec nasprotne ekipe izvedel indirektni prosti udarec z mesta, kjer je do kršitve prišlo, razen, če je kršitev znotraj kazenskega prostora, v tem primeru bo indirektni prosti udarec izveden s črte kazenskega prostora z mesta najbližje, kjer je prekršek storjen.

36

POMEMBNO: Igralce, ki vstopijo v kazenski prostor, preden je žoga udarjena, sedaj ni več potrebno opomniti. Komentar: NEPRAVILNA IZVEDBA KAZENSKEGA UDARCA

Udarec, izveden pred sodnikovim znakom s piščalko za izvedbo: v vsakem primeru ponovitev udarca in prvič opozorilo, v ponovljenem primeru opomin izvajalcu. Morebitno novega izvajalca opozoriti na nepravilnost izvedbe, sicer opomin!

−

−

−

−

−

Žoga ni bila udarjena naprej – opozorilo izvajalcu in ponovitev udarca; v ponovljenem primeru opomin izvajalcu. V primeru, da bo ponovljeni udarec izvajal drugi izvajalec, naj ga sodnik opozori na pravilnost izvedbe; v primeru nepravilne izvedbe – opomin! Udarec, izveden na nešporten način, nešportno obnašanje pred udarcem, zaustavljanje pred žogo itd: če je zadetek dosežen, opomin izvajalcu in ponovitev udarca. Če se žoga odbije v igro ali v kot – prekinitev igre, opomin izvajalcu, indirektni udarec pred kazensko točko. V drugih primerih (tudi v primeru upoštevane prednosti) – normalno nadaljevanje igre, opomin izvajalcu ob prekinitvi (izvajalca prvič ne bo opomnil, če je šlo le za nekontinuirano izvedbo). Če bi se izvajalec nešportno obnašal neposredno po udarcu (žoga že v igri): v vsakem primeru (razen ob upoštevanju prednosti) – prekinitev, indirektni udarec z mesta nešportnega obnašanja in opomin izvajalcu; v primeru prednosti opomin v prvi prekinitvi. Kazenski udarec izvede po znaku sodnika igralec, ki se predhodno ni identificiral kot izvajalec: v vsakem primeru opomin dotičnemu igralcu; če je zadetek dosežen, ponovitev udarca; če se žoga odbije v igro, indirektni udarec pred kazensko točko, v drugih primerih ustrezno nadaljevanje igre.

37

PRAVILO XVI. UDAREC IZ OUTA Udarec iz outa je postopek za nadaljevanje igre, iz katerega ni mogoče direktno doseči zadetka. Ko vsa žoga preide vzdolžno črto po tleh ali po zraku ali se zadane v strop, izvede udarec iz outa, z mesta, kjer je črto prešla, igralec moštva, ki je nasprotno tistemu, katerega igralec se je zadnji dotaknil žoge. Postavitev igralcev in žoge

žoga mora biti postavljena na vzdolžno črto (mora mirovati) − − − −

−

−

−

−

−

− − − −

udarec iz outa se izvede z nogo žoga je udarjena nazaj v igro v katerokoli smer izvajalec, ki izvaja udarec iz outa, ob izvedbi stoji z obema stopaloma ali samo z enim na vzdolžni črti ali izven igrišča v momentu udarjanja žoge vsi igralci nasprotnega moštva morajo biti pri izvedbi udarca iz outa oddaljeni od žoge minimalno 5m (v primeru kršitve je potrebno igralca opomniti)

Postopek izvedbe

igralec, ki izvaja udarec iz outa mora le – tega izvesti v roku 4 sekund, od trenutka, ko je v posesti žoge igralec, ki izvaja udarec iz outa ne sme igrati ponovno z žogo, dokler se je ni dotaknil drugi igralec žoga je v igri takoj po tem, ko je udarjena in se premakne

KAZNI Indirektni prosti udarec bo dosojen za nasprotno moštvo:

v kolikor izvajalec udarca iz outa ponovno igra z žogo, preden se jo je dotaknil katerikoli drugi igralec. Indirektni prosti udarec bo dosojen na mestu, kjer je do kršitve prišlo, razen če je prišlo do kršitve v kazenskem prostoru, bo indirektni prosti udarec izveden s črte tega prostora s točke najbližje storjenega prekrška.

Udarec iz outa bo ponovno izvedel igralec nasprotnega moštva v kolikor bo:

izveden nepravilno izveden s kateregakoli drugega mesta, kot je žoga zapustila igrišče Porabil več kot štiri sekunde od trenutka, ko bo v posesti žoge dogodile druge kršitve pravil

38

Komentar: • v kolikor izvajalec pri izvedbi udarca iz outa stoji z enim stopalom v igrišču

z drugim stopalom pa udari žogo, je udarec nepravilno izveden (op.: prestop). V tem primeru je žogo treba dosoditi nasprotnemu moštvu.

• iz udarca iz outa ni mogoče neposredno – direktno doseči zadetka a) v svoja vrata – v tem primeru bo sodnik dosodil udarec iz kota za

nasprotnika b) v nasprotnikova vrata – v tem primeru bo sodnik dosodil vmetavanje od

vrat • v primeru, ko sodnika ne moreta oceniti, kateri igralec je zadnji igral z žogo,

bosta v skladu s sodobnimi trendi dala prednost napadajočemu moštvu.

39

PRAVILO XVII. VMETAVANJE OD VRAT Vmetavanje od vrat je postopek za nadaljevanje igre, iz katerega ni mogoče direktno doseči zadetka. Vmetavanje bo dosojeno tedaj, ko vsa žoga, katero se je zadnji dotaknil igralec napadajoče ekipe, po tleh ali po zraku, preide prečno črto in da zadetek ni dosežen skladno s pravilom XI. Postopek izvedbe

vratar braneče ekipe vrže žogo iz kateregakoli mesta znotraj kazenskega prstora

−

− − −

−

−

−

−

nasprotniki morajo biti zunaj kazenskega prostora dokler žoga ni v igri vratar ne sme igrati z žogo ponovno predno se je ni dotaknil drugi igralec žoga je v igri, ko je vržena direktno izven kazenskega prostora v igrišče

KAZNI

v kolikor žoga ni vržena direktno izven kazenskega prostora, bo vmetavanje ponovljeno. potem ko je žoga v igri in vratar ponovno igra z žogo, preden je z njo igral drugi igralec, bo dosojen indirektni prosti udarec za nasprotno ekipo z mesta storjenega prekrška, razen, če je prekršek storjen v kazenskem prostoru, bo indirektni prosti udarec izveden s črte kazenskega prostora z mesta najbližje storjenega prekrška če vratar po tem, ko je žoga v igri, dobi žogo vrnjeno od soigralca, brez da je predhodno prešla preko sredinske črte, oziroma, da se je ni dotaknil ali igral igralec nasprotnega moštva (pravilo XII – kršitve vratarja), bo dosojen indirektni prosti udarec s črte kazenskega prostora s točke najbližje storjenega prekrška če vmetavanje ni izvršeno znotraj 4 sekund, potem, ko je žogo vratar imel v posesti, bo dosojen indirektni prosti udarec za nasprotno ekipo s črte kazenskega prostora s točke najbližje storjenega prekrška

POMEMBNO: Vratar lahko sedaj vrže žogo preko sredinske črte igrišča, vendar ne more direktno doseči zadetka.

40

PRAVILO XVIII. UDAREC IZ KOTA Udarec iz kota je postopek za nadaljevanje igre, iz katerega se lahko direktno doseže zadetek, toda samo proti nasprotni ekipi. Udarec iz kota bo dosojen tedaj, ko vsa žoga s katero se je zadnji dotaknil igralec braneče ekipe, po tleh ali po zraku preide prečno črto in da zadetek ni dosežen skladno s pravilom XI. Postopek

žoga se postavi točno znotraj najbližjega kotnega prostora − −

− − −

−

−

igralci nasprotne ekipe morajo biti oddaljeni najmanj 5 metrov od žoge dokler le ta ni v igri. udarec iz kota izvede igralec napadajoče ekipe žoga je v igri, ko je udarjena in se premakne Izvajalec ne sme ponovno igrati z žogo, dokler z njo ni igral drug igralec

KAZNI Indirektni prosti udarec bo dosojen za nasprotno ekipo če:

izvajalec udarca iz kota ponovno igra z žogo predno se jo je dotaknil drugi igralec. Indirektni prosti udarec bo dosojen na mestu, kjer se je prekršek dogodil udarec iz kota ni izveden znotraj 4 sekund od tedaj ko je žogo igralec imel v posesti. Indirektni prosti udarec bo izveden iz kotnega prostora.

Za druge prekrške bo udarec iz kota ponovljen. Komentar: Udarec iz kota se izvede iz kotnega prostora, ki je bližje mestu na katerem je žoga prešla prečno črto. Žogo je potrebno namestiti v kotni prostor v celoti tako, da noben njen del ne sega preko črt, ki kotni prostor omejujejo. Nasprotni igralci se morajo nahajati najmanj 5m od žoge, dokler žoga ni v igri. Žoga je v igri tedaj, ko je udarjena in se premakne. Torej ni nujno, da žoga tudi zapusti kotni prostor, da bi bila v igri. Da bi se lažje zagotovilo ustrezno oddaljenost nasprotnikov je dovoljeno zunaj igrišča začrtati pravokotno na prečno črto oznako, 5m od stičišča vzdolžne in prečne črte (določilo IFAB, PRAVILO I – IGRIŠČE). Pri kotnem udarcu se sodnik postavi korak za prečno črto (op.: na strani, kjer se izvaja kotni udarec), po potrebi tudi lahko ob prečni črti, da zagotovi razdaljo 5m. Drugi sodnik se postavi (na nasprotni strani ob vzdolžni črti) v linijo zadnjega napadalca, kar je približno v bližino sredinske črte.

41

DODATEK Navodila za izvajanje kazenskih udarcev za določitev zmagovalca v primeru

neodločenega rezultata ob koncu tekme POSTOPEK A. Glavni sodnik bo določil (izbral) vrata, na katera se bodo izvajali udarci. B. Glavni sodnik z metanjem kovanca izvrši žreb. Ekipa katere kapetan dobi

žreb prične prva izvajati kazenske udarce C. Sodnik beleži izvajane kazenske udarce D. V principu vsaka ekipa izvaja pet (5) udarcev, odvisno od okoliščin

razložene zgoraj E. Udarci si izvajajo izmenično F. Kapetana ekip prijavita glavnemu sodniku, pred začetku izvajanja, imena in

številke igralcev kateri morajo biti prijavljeni v zapisniku pred tekmo. V zapisniku je lahko največ dvanajst prijavljenih igralcev

G. Ko ekipa konča tekmo z večjem številom igralcev kot nasprotna ekipa, se zmanjša število igralcev v spisku na enako število, kot jih ima nasprotnik. Sodnik mora biti informiran kateri igralci niso vključeni v izvajanje.

H. Če eno moštvo, preden sta obe izvedli po pet udarcev, doseže več zadetkov, kot bi jih druga lahko, če tudi bi izvajalo vseh pet udarcev, se izvajanje udarcev prekine

I. Če sta obe moštvi, ko sta izvedli vseh pet udarcev, dosegli enako število zadetkov (ali pa nobenega), se bo izvajanje nadaljevalo v enakem vrstnem redu, dokler nista obe moštvi izvedli enako število udarcev (ni nujno nadaljnih pet) in je eno od njiju doseglo zadetek več kot drugo

J. Te dodatne udarce izvajajo igralci, ki še niso izvedli nobenega od prvih pet udarcev. Po tem, ko bi izvedli vsak po eden (1) udarec, bodo po potrebi z izvajanjem nadaljevali igralci omenjeni v točki F in sicer po enakem vrstnem redu

K. Katerikoli izkjučeni igralec ne more sodelovati pri teh udarcih L. Vsak igralec, ki ima pravico izvajati udarce lahko zamenja mesto z

vratarjem kadarkoli med izvedbo udarcev M. Samo igralcem, ki imajo pravico izvajati udarce in sodnikom je dovoljeno

ostati na igrišču, ko se izvajajo kazenski udarci N. Vsi igralci, razen izvajalca in obeh vratarjev se morajo nahajati na nasprotni

polovici igrišča od tiste na kateri se kazenski udarci izvajajo. Te igralce nadzira drugi sodnik

O. Vratar, ki je soigralec izvajalca udarca, bo zavzel položaj na igrišču, izven kazenskega prostora, brez vplivanja na razvoj dogodkov

42

ZNAKI SODNIKOV

43

44 44