76
“S toleriranjem sive ekonomije ne moremo resno govoriti o prihodnosti države” Ljubljana, september 2010 Pred- lo- gi-za-bis- tve- no-zmanj- ša- nje-- ob- se- ga-sive-eko- no- mi- je-v-Slo- ve- ni- ji

Predlogizabistvenozmanjšanje obse ... · zastopnika zaščite interesov mikro, malih in srednje velikih podjetij v Evropski uniji, ... Splošnadefinicijasiveekonomije

Embed Size (px)

Citation preview

“S toleriranjem sive ekonomije ne moremo resno govoriti o prihodnosti države”

Ljubljana, september 2010

Pred­lo­gi­za­bis­tve­no­zmanj­ša­nje­­ob­se­ga­sive­eko­no­mi­je­v­Slo­ve­ni­ji

Ope ra ci ja SOCISKLAD:

‘Kre pi tev so cialne ga dia lo ga na po droč ju de lov no prav ne za ko no da je s pou dar kom na zmanj ša nju dela na čr no, us ta no vi tvi skla da za od prav ni ne

in se lek tiv ne ga iz de lo va nja iz jav o var no sti z oce no tve ga nja de lov ne ga me sta‘.

Ope ra ci jo del no fi nan ci ra Evrop ska uni ja iz Evrop ske ga so cial ne ga skla da. Ope ra ci ja se iz va ja v ok vi ru Ope ra tiv ne ga pro gra ma raz vo ja člo veš kih vi rov

za ob dob je 2007-2013, raz voj ne prio ri te te: In sti tu cio nal na in ad mi ni stra tiv na us po sob lje nost; pred nost ne us me ri tve:

Spod bu ja nje raz vo ja ne vlad nih or ga ni za cij, ci vil ne ga in so cial ne ga dia lo ga.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

331.526.8(497.4)

SEDOVNIK, Pavel Predlogi za bistveno zmanjšanje obsega sive ekonomije v Sloveniji / [avtorji Pavel Sedovnik, Dušan Krajnik in ostali]. - Ljubljana : Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, 2010

ISBN 978-961-6560-36-81. Gl. stv. nasl.

253060096

Izdala: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije; Avtorji: Dušan Krajnik, Pavel Sedovnik, Lektoriranje: Janez Kukovica; Oblikovanje in prelom: Design Demšar d. o. o., Škofja Loka; Naslovna fotografija: francdemsar.com; Tisk: Present d. o. o., Ljubljana; Naklada: 1000 izvodov

KAZALO

Projekt (operacija) SOCISKLAD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Predlogi za bistveno zmanjšanje obsega sive ekonomije v Sloveniji . . . . . . . . . . 9

1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

2 Kaj je siva ekonomija - definicije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

3 Korelacija med legalnim gospodarstvom, sivo ekonomijo, kriminalnim gospodarstvom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

4 Obseg sive ekonomije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

5 Vzroki za pojav sive ekonomije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

6 Zakonodaja v Sloveniji, ki preprečuje in spodbuja sivo ekonomijo . . . . . . . 20

7 Predlogi za bistveno zmanjšanje sive ekonomije v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . 24

8 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

9 Priloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

10 Uporabljena literatura (prof. dr. Friederich Schneider) . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

PrILOgA: Predstavitve v Powerpoint formatu, prikazane na mednarodni konferenci “Vpliv sive ekonomije na legalno ekonomijo in potrošnike”, MOS, 13 . september 2010, in na delavnici “Oblikovanje predlogov za zmanjšanje sive ekonomije”, Celje, 14 . september 2010 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

5

Pro­jekt­(oPe­ra­ci­ja)­SociSkLaD

V ok vi ru Obrt no-pod jet niš ke zbor ni ce Slo ve ni je (OZS) se v ča su od 13. ja nuar ja 2010 do 16. maja 2011 iz va ja pro jekt (ope ra ci ja) SOCISKLAD – »Kre pi tev so cial-ne ga dia lo ga na po droč ju de lovne za ko no da je s pou dar kom na zmanj ša nju dela na čr no, us ta no vi tvi skla da za od prav ni ne in se lek tiv ne ga iz de lo va nja iz jav o var no sti z oce no tve ga nja de lov ne ga me sta«.

Vred nost ce lot ne ga pro jek ta (ope ra ci je) SOCISKLAD zna ša 292.265,62 EUR. 85 % sred stev pro jek ta je pri dob lje nih iz Evrop ske ga so cial ne ga skla da v ok vi ru Ope ra tiv-ne ga pro gra ma raz vo ja člo veš kih vi rov za ob dob je 2007-2013, pred nost ne us me-ri tve »Spod bu ja nje raz vo ja ne vlad nih or ga ni za cij, so cial ne ga in ci vil ne ga dia lo ga«; preo sta lih 15 % fi nan ci ra Mi ni strs tvo Re pub li ke Slo ve ni je za jav no upra vo.

V ok vi ru pro jek ta (ope ra ci je) SOCISKLAD po te ka jo ak tiv no sti na treh po droč jih:– zmanj še va nje ved no bolj pe re če ga in vsak dan več je ga ob se ga dela na čr no, – pri za de va nja vseh so cial nih part ner jev (de lo da jal cev in sin di ka tov) in vla de

Re pub li ke Slo ve ni je za čim hi trej šo us ta no vi tev skla da za za go tav lja nje od prav-nin de lav cem pri ma lih de lo da jal cih,

– pri pra va us trez ne evrop ske in na cio nal ne za ko no da je za se lek tiv no iz de la vo iz ja ve o var no sti.

So cial ni dia log je po mem bna de mo kra tič na vred no ta druž be in te melj ni po goj za skup no de lo va nje, ki omo go ča do se ga nje za stav lje nih ci ljev. Tre nut no je so cial ni dia log, ki naj bi po te kal med de lo da jal ci in de lo je mal ci, v za sto ju. Pro jekt »Kre pi tev so cial ne ga dia lo ga na po droč ju de lovne za ko no da je s poudar kom na zmanj ša nju dela na čr no, us ta no vi tvi skla da za od prav ni ne in se lek tiv ne ga iz de lo va nja iz jav o

6

var no sti z oce no tve ga nja de lov ne ga me sta« pred stav lja dober te melj za na da-lje va nje za sta le ga so cial ne ga dia lo ga med so cial ni mi part ner ji in vla do Re pub li ke Slo ve ni je, saj naj bi pri po mo gel k spre je mu ne ka te rih ključ nih od lo či tev pri stoj nih in sti tu cij na eko nom skem in so cial nem po droč ju.

Pri iz va ja nju­pro jek ta (ope ra ci je) SOCISKLAD so de lu je jo na sled nji ključ ni de lež­ni ki:

pred stav ni ki dr ža ve: – pri stoj na mi ni strs tva vla de Re pub li ke Slo ve ni je: mi ni strs tvo za delo, dru ži no in

so cial ne za de ve, mi ni strs tvo za zdrav je, mi ni strs tvo za gos po dars tvo, mi ni strs tvo za jav no upra vo;

pred stav ni ki de lo da jal cev: – Obrt no-pod jet niš ka zbor ni ca Slo ve ni je (OZS), – območ ne obrt no-pod jet niš ke zbor ni ce (OOZ),­– Zdru že nje de lo da jal cev obr ti in pod jet ni kov Slo ve ni je – GIZ (ZDOPS);

pred stav ni ki de lo je mal cev: – Sin di kat obrt nih de lav cev Slo ve ni je (ZSSS);

pred stav ni ki tu jih part ner jev kot pred stav ni ki de lo da jal cev: – Slo ven ska gos po dar ska zve za, Ce lo vec, Av stri ja (SGZ),­– Slo ven sko de žel no gos po dar sko zdru že nje v Tr stu, Ita li ja (SDGZ),– Evrop sko zdru že nje obr ti, ma lih in sred njih pod je tij, Bru selj, Bel gi ja (UEAPME),– Bel gij ska or ga ni za ci ja za mala in sred nja pod jet ja, Bru selj, Bel gi ja (UNIZO).

Na ve de ni de lež ni ki so vklju če ni zato, ker so ključ ni no sil ci spre memb za ko no da je s po dročij, ki so obrav na va na v ok vi ru pro jek ta (ope ra ci je) SOCISKLAD. Pri stoj na mi ni strs tva vla de Re pub li ke Slo ve ni je so kot pred stav ni ki dr ža ve ak tiv no ude le že na pri do god kih pro jek ta, ki se na na ša jo na ob li ko va nje pred lo gov za na sta ja nje nove in spre mi nja nje ve ljav ne za ko no da je in bodo ključ ni no sil ci tudi po do kon ča nju pro-jek ta (ope ra ci je) SOCISKLAD. OZS, OOZ ter ZDOPS za sto pa jo in te re se ma lih de lo da jal cev ter skr bi jo za stro kov ne pod la ge za ob li ko va nje pred lo gov za na sta ja-nje in spre mi nja nje za ko no da je na na ve de nih področ jih. Pred stav ni ki de lo je mal cev (ZSSS) za sto pa jo in te re se de lav cev, saj so s svo ji mi pris pev ki v so cial nem dia lo gu ak tiv no sou de le že ni pri spre je ma nju us trez ne za ko no da je. Pred stav ni ki tu jih part-ner jev iz Bel gi je, Av stri je in Ita li je so ude le že ni pri pro jek tu (ope ra ci ji) SOCISKLAD kot pred stav ni ki za sto pa nja de lo da jal cev iz tu ji ne. UEAPME ter UNIZO sta ključ na za stop ni ka zaš či te in te re sov mi kro, ma lih in srednje ve li kih pod je tij v Evrop ski uni ji, saj skr bi ta za na sta ja nje in spre mem bo za ko no da je na evrop ski rav ni. Pred stav ni ki obeh zdru ženj so de lu je jo v pro ce su us po sab lja nja v ob li ki iz me nja ve do brih praks na evrop ski rav ni. Vklju če ni so tudi v pro ce sih mre že nja in soob li ko va nja pred lo gov za pri pra vo nove in spre mem bo ob sto je če za ko no da je. SGZ iz Ce lov ca in SDGZ

7

iz Tr sta sta prav tako vklju če na v pro ces mre že nja ter v pro ces pre no sa prak se iz Av stri je in Ita li je, kar bo do dat no vpli va lo k iz bolj ša nju pred lo gov za spre mem bo za ko no da je, saj bo v so cial ni dia log vklju čen tudi za mej ski vi dik obrav na va nih prob-le ma tik.

Cilj ne sku pi ne pro jek ta (ope ra ci je) SOCISKLAD so de lo da jal ci in de lo je mal ci v mi kro, ma lih in sred nje ve li kih gos po dar skih sub jek tih ter po tro šni ki (na po droč ju od prav lja nja dela na čr no). Evrop ska ko mi si ja pre ko Akta za mala pod jet ja vzpod-bu ja dr ža ve čla ni ce, da ak tiv no deluje jo na vzpod bu ja nju po slov ne ga oko lja, pri jaz-ne ga za mi kro, mala in sred nje ve li ka pod jet ja. Iz bolj ša nje ure di tve po droč ja dela na čr no bo ko rist no za de lo da jal ce, de lo je mal ce kot tudi za dr ža vo in po tro šni ke. Us ta no vi tev skla da za od prav ni ne bo zaš či tila de lo je mal ce, iz bolj ša na za ko no da ja s po droč ja iz de lo va nja iz jav o var no sti z oce no tve ga nja de lov ne ga me sta pa bo za de lo da jal ce pome ni la od pra vo ad mi ni stra tiv nih ovir, kar je v skla du z us me ri tva mi Evrop ske ko mi si je, ki si pri za de va ob li ko va ti bolj še pred pi se za mala in sred nja pod-jet ja ter zmanj ša ti ad mi ni stra tiv ne ovi re.

Pro jekt (ope ra ci ja) SOCISKLAD bo vpli val na traj nost ni raz voj, ker bodo izob li ko-va ni pred lo gi za spre mem bo za ko no da je vpli va li dol go roč no na dvig zau pa nja v prav no dr ža vo in več jo zaš či to po tro šni kov, po ve čali de lež za po slo va nja za ne do lo-čen čas ter na se lek tiv no zmanj šali ad mi ni stra tiv ne ovi re.

Vse na ve de ne part ner je in cilj ne sku pi ne pro jek ta (ope ra ci je) SOCISKLAD OZS po ve zu je z or ga ni zi ra njem med na rod ne kon fe ren ce, fo ru mov, okro glih miz, de lav-nic, se mi nar jev, pos ve tov, an ket med čla ni OZS ipd. Čla ni OZS so vklju če ni v pro-jekt pre ko ob moč nih obrt no-pod jet niš kih zbor nic ter pre ko sek cij, ki de lu je jo v ok vi ru OZS in so spe cia li zi ra ne za po sa mez ne de jav no sti. Pre ko iz va ja nja pro jek ta (ope ra ci je) SOCISKLAD se člani OZS, funk cio nar ji OZS in OOZ ter za po sle ni v OZS in OOZ us po sab lja jo za ko mu ni ci ra nje in od no se z me di ji, za vo de nje sku pin-skih pro ce sov (mo de ri ra nje) in ko lek tiv nih po ga janj, za po ga jal ske veš či ne, me dia ci-je in ar bi tra že ter za kre pi tev zna nja o me ha niz mih so cial ne ga dia lo ga na na cio nal ni rav ni in na rav ni EU.

Ob veš ča nje zain te re si ra ne jav no sti ključ nih de lež ni kov in cilj nih sku pin ter ko mu-ni ci ra nje z me di ji je iz jem ne ga po me na za us pe šno rea li za ci jo pro jek ta (ope ra ci je) SOCISKLAD. Zato je ob li ko va na splet na stran, pred vi de na iz da ja raz ličnih ti ska-nih pub li ka cij (zbor ni ki, bro šu re, zlo žen ke idr.), iz de lu je jo se e-knji ge in e-no sil ci (CD-ROM, DVD-ROM). Po leg ob jav o iz va ja nju pro jek ta (ope ra ci je) SOCISKLAD v gla si lih OZS (re vi ja Obrt nik in re vi ja Pod jet nik) in gla si lih OOZ po sre du je mo kraj še vse bin ske pov zet ke o nje go vem iz va ja nju tudi pre ko na cio nal nih, re gio nal nih, lo kal nih, part ner skih in pa nož nih ti ska nih, elek tron skih in dru gih mno žič nih me di-jev, v ob se gu, ki je za ni miv za šir šo stro kov no in ne stro kov no jav nost. Prav tako so us trez ne in for ma ci je po sre do va ne na vseh no vi nar skih kon fe ren cah, ki jih or ga ni zi ra OZS.

Pro jekt (ope ra ci jo) SOCISKLAD vodi in us mer ja de vetč lan ska pro jekt na sku pi na. Nad zor, sprem lja nje re zul ta tov in ure sni če va nje pro jek ta (ope ra ci je) SOCISKLAD izva ja trič lan ska us mer je val na sku pi na, ki je se stav lje na iz part ner skih de lež ni kov.

Dušan Kraj nik

Ge ne ral ni se kre tar OZSVod ja pro jek ta (ope ra ci je) SOCISKLAD

9

PreD­Lo­gi­za­biS­tve­no­zmanj­ša­nje­ob­Se­ga­Sive­eko­no­mi­je­v­SLo­ve­ni­ji

­ Pa vel Se dov nik

1­ Uvod

Fe no men sive eko no mi je – dela na čr no sre ču je mo po vseh dr ža vah ši rom sve ta, prav tako tudi v na šem vsak da njem oko lju. Ko v svo jem oko lju opa zu je mo eno stav-ne ak tiv no sti sive eko no mi je, mor da celo na jem va ruš ke za last ne otro ke ali na jem »moj stra« za ple ska nje sta no va nja, obo je se ve da na čr no, tak šnim tri vial nim sre ča-njem ali de ja njem pra vi lo ma ne pos ve ča mo po zor no sti, vse do kler ne pri de mo do spoz na nja, da se v tak šnih ak tiv no sti vr ti jo mi li jo ni nee vi den ti ra nih evrov in da sta opi sa na pri me ra či sto na kon cu ne for mal ne ve ri ge. Ko bo lje spoz na mo ob seg sive eko no mi je, se po ča si zač ne mo spra še va ti, kak šen vpliv ima ta na le gal ni del gos po-dars tva, na gos po dar sko rast, na pla če va nje dav kov in so cial nih pris pev kov, na oko lje. v ka te rem ži vi mo, itd.

V Obrt no-pod jet niš ki zbor ni ci Slo ve ni je se sku paj s čla ni do bro za ve da mo vseh po sle dic sive eko no mi je (tako po zi tiv nih kot ne ga tiv nih), zato se že vr sto let po glob-lje no uk var ja mo s tem prob le mom, in to pred vsem s ti sti mi de jav nost mi, ki ne po-sred no po se ga jo na po droč je dela obr ti in ma lih pod jet ni kov ter s tem us tvar ja jo ne lo jal no kon ku ren co le gal ne mu delu gos po dars tva. Tako je OZS na prob lem dela na čr no (sive eko no mi je) opo zo ri la dr ža vo in šir šo jav nost v letu 1996, ko smo pred sta vi li štu di jo »Delo na čr no in pred lo gi za nje go vo pre pre če va nje«, prav tako pa smo bili tudi po bud ni ki za spre jem po seb ne ga za ko na, s ka te rim bi po drob ne je opre de li li in sank cio ni ra li sivo eko no mi jo – tako delo na čr no ka kor tudi za po slo va-nje na čr no, kar je bilo rea li zi ra no v letu 2000 s spre je mom Za ko na o pre pre če va nju dela in za po slo va nja na čr no.

V ob dob ju ne kaj zad njih let se je ob seg sive eko no mi je v Slo ve ni ji po ve če val, s či mer se je po ve če va la tudi ne lo jal na kon ku ren ca le gal ne mu delu gos po dars tva. Ne lo jal na kon ku ren ca in dru gi ne ga tiv ni po ja vi, kot so pla čil na ne dis ci pli na, ne lik vid nost pod je tij, ri gi den trg dela itd., ter ja jo ta kojš nje in ce lo v i to ukre pa nje za vzpo sta vi tev nor mal nih raz mer za ne mo te no delo in rast ce lot ne ga gos po dars tva.

V tej bro šu ri Obrt no-pod jet niš ka zbor ni ca Slo ve ni je pred stav lja svo je vi de nje re ši tev za bis tve no zmanj ša nje sive eko no mi je in odpravo dru gih ne ga tiv nih po ja vov, ki bis-tve no vpli va jo na po slo va nje pred vsem mi kro in ma lih pod je tij in so is to ča sno tudi spod bu je val ci sive eko no mi je.

10

2­ kaj­je­siva­ekonomija­-­definicije

Siva eko no mi ja je po jav, ki je bil in bo ved no pri so ten, kljub temu da ne ob sta ja skup na raz la ga o tem neu rad nem sek tor ju - ra zen tega, da je he te ro gen in te ža ven za de fi ni ra nje. Kljub temu lah ko re če mo, da po jem siva eko no mi ja vklju ču je šte vil ne eko nom ske ak tiv no sti, ki pris pe va jo k skup ne mu gos po dar ske mu us tvar ja nju vred-not v neki dr ža vi, ven dar pa se jih urad no ne evi den ti ra in zato tudi niso vklju če ne v oce nje va nje bru to druž be ne ga proi zvo da.

Stro kov nja ki so se do kaj poz no za če li uk var ja ti z de fi ni ra njem sive eko no mi je; prve re sne de fi ni ci je naj de mo še le v poz nih 70-ih le tih in v za čet kih 80-ih let (Sol ka, 1982; Cas sel, 1985; Tin ker, 1987).

Prvo po drob nej šo de fi ni ci jo je po sta vil Tho mas leta 1992, ki je sivo eko no mi jo raz-de lil v šti ri sek tor je, in si cer: gos po dinj ski, ne for mal ni, ne re gu li ra ni in kri minal ni. Schnei-der in En ste pa de li ta eko no mi jo na dva dela: na urad ni in neu rad ni sek tor. Po nju ni raz la gi urad ni del vklju ču je jav ni in za seb ni sek tor, ki proi zva ja ta in pro da ja ta na trgu, po droč je pa je ure je no z za ko ni ter jav no ad mi ni stra ci jo in ob dav če no. Neu rad ni del de li ta na gos po dinjs tva in samoos krb niš ki del. Ta dva po med na rod nih sta ti stič nih stan dar dih pra vi lo ma ni sta za je ma ta v evi den cah. V dru ga dva sek tor ja pa vklju ču je-ta ne re gu li ra ni in kri mi nal ni sek tor, kjer sta proi zvod nja do brin in sto ri tev na mer no pri kri va ni (pri kri ti), kar po me ni, da je ni mo go če sta ti stič no sprem lja ti in evi den ti ra ti.

Vse ka kor pa se da nes naj več upo rab lja de fi ni ci ja sive eko no mi je, ki sta jo spre je la Med na rod na or ga ni za ci ja dela (ILO) in Evrop ski sta ti stič ni urad (EUROSTAT).

Splo­šna­de­fi­ni­ci­ja­sive­eko­no­mi­je­

De fi ni ci ja, ki jo upo rab lja Med na rod na or ga ni za ci ja dela, na va ja, da je siva eko no mi-ja “po klic na ak tiv nost, edi na ali se kun dar na (do pol nil na), ki se oprav lja na robu ali zu naj za kon skih, ured be nih ali po god be nih ob vez no sti, ima pri do bit ni na men, nje no tra ja nje pa ni le ob ča sno.”

Eu ro sta to vo de fi ni ci jo sive eko no mi je upo rab lja tudi prof. Frie drich Schnei der in jo - gle de na to, da smo v gra di vu za je li po dat ke o ob se gu sive eko no mi je iz raz lič nih nje go vih štu dij - zato na va ja mo v na da lje va nju. In si cer v de fi ni ci ji sive eko no mi je na va ja, da le-ta »pred stav lja le gal no proi zvod njo do brin in sto ri tev, ki je na me no ma pri kri ta dr žav nim or ga nom iz treh raz lo gov:– z na me nom izo gi ba nja pla či la urad nih dav kov (ne po sred nih in po sred nih),– z na me nom izo gi ba nja pla či la po treb nih so cial nih pris pev kov in– z na me nom izo gi ba nja do lo če nim mi ni mal nim stan dar dom na trgu de lov ne sile

(npr. mi ni mal ni pla či, dol ži ni de lov ne ga ča sa, do loč bam o vars tvu pri delu ipd.).«

11

3­ korelacija­med­legalnim­gospodarstvom,­sivo­ekonomijo,­kriminalnim­­gospodarstvom

Ko go vo ri mo o sivi eko no mi ji, vse ka kor ne mo re mo mimo le gal ne eko no mi je, in to pred vsem za ra di tega, ker iden tič no, le gal no proi zvod njo ali sto ri tve prav za prav naj de mo v obeh sek tor jih. Če se na pri mer opra vi po pra vi lo av to mo bi la v le gal ni de lav ni ci ali drug je na čr no, gre de jan sko za isto de jav nost, raz li ka je le v tem, da se v pr vem pri me ru od ve de jo vse ob vez no sti, v dru gem pri me ru pa ne, to rej se uta ji jo. Prav ta pri mer ka že, da pri ha ja do ko re la ci je več po dro čij, ki se eno z dru-gim pre kri va jo. Tako je tudi na po droč ju ile gal ne ali kla sič ne kri mi nal ne de jav no sti, ki je mno go krat po ve za na s tr go va njem z dro ga mi, orož jem itd., mno go krat pa tudi s kri mi nal ni mi de ja nji, ki so po ve za na s kla sič ni mi eko nom ski mi ak tiv nost mi kot na primer kra ja av to mo bi lov, ka te re na men je os kr bo va nje si ve ga trga z re zerv ni mi deli. Vsi os ta li deli, ki jih pri ka zu je spod nja sli ka, pa se na na ša jo iz ključ no na le gal no proi zvod njo do brin in sto ri tev, se ve da raz lič no: do lo čen ob seg se oprav lja v le gal nih sub jek tih, kjer se pla ču je jo tudi vse da ja tve, do lo čen del pa se oprav lja na čr no, to rej brez pla či la da ja tev.

12

4­ obseg­sive­ekonomije

Če že li mo do bi ti čim ob jek tiv nej šo in for ma ci jo o ob se gu sive eko no mi je v Slo ve ni ji, jo mo ra mo pri mer ja ti z dru gi mi dr ža va mi, pred vsem z evrop ski mi in z dru gi mi go- s po dar sko raz vi ti mi dr ža va mi v sve tu. V na da lje va nju pred stav lja mo po dat ke o ob se-gu sive eko no mi je v več evrop skih dr ža vah in dr ža vah OECD na pod la gi štu dij, ki jih je opra vil prof. Schnei der.

4.1­ ob­seg­sive­eko­no­mi­je­v­31­evrop­skih­dr­ža­vah­­­ (Schnei­der,­2010)

13

4.2­ ob­seg­sive­eko­no­mi­je­v­21­dr­ža­vah­oecD

Ob seg sive eko no mi je (v % BDP) v 21 dr ža vah OECD ob upo ra bi me to de pov pra-še va nja po de nar ju in MIMIC me to de 2010 (Schnei der):

Obe pri mer ja vi nam ka že ta, da je ob seg sive eko no mi je v Slo ve ni ji de jan sko med naj viš ji mi, če pa Slo ve ni jo pri mer ja mo z dr ža va mi OECD (Slo ve ni ja je v le toš njem letu po sta la čla ni ca OECD), po tem vi di mo, da je slo ven ski ob seg sive eko no mi je med temi dr ža va mi naj viš ji.

14

4.3­ ob­seg­sive­eko­no­mi­je­po­sve­tu

Kot je za pi sa no že v uvo du, je siva eko no mi ja sve tov ni po jav. Iz spod nje sli ke je raz-vid no, da je ob seg sive eko no mi je naj več ji prav v gos po dar sko manj raz vi tih dr ža vah.

15

4.4­ Po­ve­za­va­med­sivo­eko­no­mi­jo­in­ko­rup­ci­jo

Ob seg sive eko no mi je je te sno po ve zan tudi z ob se gom ko rup ci je na do lo če nem ob moč ju, kar nam lepo ka že in deks trans pa rent no sti, kjer vi di mo, da je vi so ka stop-nja sive eko no mi je po ve za na z vi so ko stop njo korup ci je.

4.5­ ob­seg­sive­eko­no­mi­je­v­Slo­ve­ni­ji

Ves čas na še ga ak tiv ne ga de lo va nja za zmanj še va nje ob se ga sive eko no mi je v Slo-ve ni ji smo ne neh no pou dar ja li, da je njen ob seg pre ve lik in da pred stav lja pre ve li ko ne lo jal no kon ku ren co le gal ne mu gos po dars tvu, pred vsem obr ti, mi kro in ma lim pod jet jem. Zad nje ugo to vi tve, ki iz ha ja jo iz ob dob ja se da nje gos po dar ske kri ze, pa ka že jo, da se je ob seg sive eko no mi je po ve čal in se še po ve ču je.

Na še tr di tve o pre ve li kem ob se gu sive eko no mi je v Slo ve ni ji po tr ju je jo tudi raz lič ne ra zi ska ve o ob se gu sive eko no mi je tako v na ši dr ža vi ka kor šir še po sve tu, pri če mer so po dat ki za Slo ve ni jo do kaj neu god ni, saj se ob seg že dalj ča sa gib lje med 23 in

16

28 od stot ki bru to druž be ne ga proi zvo da. Po dat ki o ob se gu sive eko no mi je se med raz lič ni mi ra zi ska va mi si cer raz li ku je jo, ven dar so te raz li ke po sle di ca upo ra be raz-lič nih zna nih me tod mer je nja tega po ja va. Prav za ni miv raz ko rak naj de mo v po dat-kih za leto 2003, ko je Evrop ska ko mi si ja gle de ob se ga sive eko no mi je v Slo ve ni ji ob ja vi la po da tek 17 % BDP, med tem ko je dru ga ra zi ska va, ki jo je vo dil dr. Frie drich Schnei der, po ka za la, da je njen de lež 28,2 % BDP. Po drob nej ši pre gled obeh ra zi skav po ka že, da so bila mer je nja oprav lje na po po pol no ma raz lič nih me to dah, pri če mer je EU ko misija upo ra bi la t. i. di rekt no me to do, ki ve lja med stro kov nja ki za naj manj za nes lji vo in ne po pol no in se pra vi lo ma ne upo rab lja za mer je nje sive eko no mi je na rav ni ce lot ne dr ža ve, na dru gi stra ni pa je dr. Schnei der za me ri tev upo ra bil kom bi-na ci jo dveh in di rekt nih me tod, ka te ri po oce nah stro kov nja kov da je ta za nes lji vej še oce ne o ob se gu sive eko no mi je.

Ob seg sive eko no mi je (v % BDP) v Slo ve ni ji v ob dob ju od 2003 do 2010 (Schnei der):

Pra vo pred sta vo o ob se gu sive eko no mi je v Slo ve ni ji lah ko do bi mo le, če to pri-mer ja mo z ob se gom sive eko no mi je v dru gih dr ža vah. Če pri mer ja mo ob seg sive eko no mi je v Slo ve ni ji z dr ža va mi, ki so na sta le na ob moč ju nek da nje skup ne dr ža ve, je ta ob seg v Slo ve ni ji pre cej niž ji, saj v vseh os ta lih dr ža vah do se ga 35 % BDP in več. Če pri mer ja mo Slo ve ni jo z dr ža va mi šir še po sve tu, pri de mo do za ni mi ve ugo-to vi tve, da so naj niž ji ob se gi sive eko no mi je v ne ka te rih dr ža vah Sred nje in Juž ne Ame ri ke, ka kor tudi v ne ka te rih azij skih dr ža vah, bis tve no niž ji od slo ven ske ga ob se-ga (od 12,1 do 19,4 % BDP).

17

Za go to vo pa je naj pri mer ne je Slo ve ni jo pri mer ja ti z dr ža va mi EU, kaj ti gre za sku-pen gos po dar ski pro stor, v ka te rem lah ko gos po dar ski sub jek ti ne mo te no oprav lja jo svo je de jav no sti, kar po me ni, da se lah ko po sle di ce sive eko no mi je še kako ču tijo pri tem po slo va nju, prav tako pa se lah ko nje ni ne ga tiv ni ele men ti pre na ša jo iz dr ža ve v dr ža vo.

Po se bej pa je po mem bno Slo ve ni jo pri mer ja ti s so sed nji mi dr ža va mi čla ni ca mi EU, saj ima mo s temi, po leg ce lo vi te ga gos po dar ske ga so de lo va nja, dnev ni obo je stran ski od nos, pred vsem na ob mej nem ob moč ju.

Ob seg sive eko no mi je v Av stri ji, na Ma džar skem, v Ita li ji in Slo ve ni ji v le tih 2003, 2008 in 2010 (Schnei der, 2010):

Ob seg sive eko no mi je, iz ka zan v od stot ku bru to druž be ne ga proi zvo da, nam daje en vi dik, za go to vo pa lah ko do bi mo pra vo pred sta vo o tem ob se gu, če to izra zi mo v de nar ni vred no sti. Tako lah ko za go to vo za pi še mo, da je v ob dob ju ne kaj zad njih let v Slo ve ni ji v si vem po lju, to rej zu naj vseh urad nih evi denc, na let ni rav ni kro ži lo in še kro ži okrog 10 mi li jard EUR, kar je ena ko pla ni ra nim od hod kom dr žav ne ga pro-ra ču na za leto 2011. Prav ta po da tek je ti sti, ki ter ja ce lo vi to in ta kojš nje ukre pa nje za bis tve no zmanj ša nje sive eko no mi je v na ši dr ža vi.

18

5­ vzroki­za­pojav­sive­ekonomije

Za go to vo siva eko no mi ja kot taka ne na sta ne sama po sebi, tem več za njen po jav in ob seg na po sa mez nem po droč ju ob sta ja jo do lo če ni vzro ki. Iz ha ja joč iz raz nih štu dij lah ko teo re tič ne os no ve za po jav sive eko no mi je raz de li mo na šti ri ve li ka po dročja.

– ši ri tev dr žav nih de jav no sti: da ja tve na bre me na in re gu li ra nje – struk tur ne spre mem be na trgu dela in v si ste mu za po slo va nja: na pri mer kraj ša-

nje de lov ne ga ča sa ali po ve ča nje šte vi la ne za po sle nih,– spre me njen si stem na zo rov in vred not po sa mez ni kov – davkop la če val cev in

véde nje, da to poč no tudi pri ja te lji, znan ci, so sed je– in sti tu cio nal ni ok vir ni po go ji: os kr ba na domu, os kr ba os ta re lih, …

V ko lik šni meri po sa mez ni vzro ki vpli va jo na sivo eko no mi jo in njen po rast, lah ko vi di mo iz pov preč nih vred no sti 15 štu dij o sivi eko no mi ji, kjer je na pr vem me stu po ve ča nje davč nih bre men in obre me nje nost s so cial ni mi pris pev ki (od 35 do 38 %), davč na mo ra la ozi ro ma od nos pre bi vals tva do tega po ja va (22 do 25 %), ka ko vost dr žav nih in sti tu cij (12 do 14 %),v manj ši meri pa vpli va spe ci fič no urav na va nje trga dela (od 6 do 8 %) in so cial ni trans fe ri (od 5 do 7 %).

Po se bej za ni miv je od nos pre bi vals tva do sive eko no mi je. V Av stri ji in Nem či ji na mreč 25 % ljud je oce nju je, da pod no be nim po go jem ne sme jo so de lo va ti ozi-roma pod pi ra ti sive eko no mi je, medtem ko jih hkra ti kar 76 % oce nju je, da ne sme jo uprav lja ti mo tor nih vo zil pod vpli vom al ko ho la. Ta po da tek nam pove, da je od nos pre bi vals tva do sive eko no mi je izred no po mem ben, saj se zr ca li tudi v davč ni mo ra li ozi ro ma v od nosu do dr ža ve.

Ker je ob seg sive eko no mi je v Slo ve ni ji, ki sodi med raz vi tej še evrop ske dr ža ve, med naj viš ji mi, to se ve da po me ni, da tudi pri nas ob sta ja jo vzro ki, ki omo go ča jo tak šen njen ob seg. Med vzro ke ozi ro ma de jav ni ke, ki pri nas vzpod bu ja jo sivo ekono mi jo, mo ra mo uvr sti ti na sled nje:

– ve li ka pla čil na ne dis ci pli na, pri ka te ri so naj bolj pri za de ta mi kro in mala pod jet ja, ter po sle dič no ve li ka ne lik vid nost ce lot ne ga gos po dars tva;

– neu strez na davč na po li ti ka, ki nima sti mu la tiv nih vzvo dov za iz stop iz ile gal ne in za vstop v le gal no eko no mi jo, prav tako pa nima sti mu la tiv nih ele men tov na po droč ju do hod nin ske za ko no da je,

– ri gi den trg dela, o če mer nas sez na nja jo med na rod ne ra zi ska ve, v ka te rih se Slo ve ni ja po kri te ri ju di na mič no sti in ela stič no sti trga dela uvrš ča prav na dno ra zi sko va nih dr žav;

– ve li ko šte vi lo brez po sel nih, ki se je v ča su fi nanč ne in gos po dar ske kri ze še po ve-ča lo;

19

– po seb ni po lo ža ji do lo če nih sub jek tov in vr sta iz jem v za kon skih pred pi sih, ki po eni stra ni omo go ča jo, da se do lo če ne ak tiv no sti iz ve de jo brez pla či la da ja tev ali pa se do lo če ne ak tiv no sti lah ko oprav lja jo pod ugod nej ši mi po go ji, po me ni jo ne lo jal no kon ku ren co vsem ti stim, ki po dob ne ak tiv no sti oprav lja jo na pri do bi-ten na čin;

– izred no po zi ti ven od nos pre bi vals tva do sive eko no mi je ozi ro ma dela na čr no, ki se v zad njem ob dob ju samo po ve ču je, saj smo dnev no pri ča jav nim iz ja vam, da že li jo po sa mez ni ki ohra ni ti ali iz bolj ša ti svoj gos po dar ski po lo žaj z de lom na čr no.

Po leg na ve de nih naj po mem bnej ših vzro kov pa za go to vo ob sta ja jo tudi dru gi, ki pa niso te melj ni spod bu je val ci sive eko no mi je.

20

6­ zakonodaja­v­Sloveniji,­ki­preprečuje­in­vzpodbuja­sivo­ekonomijo

Po dat ki o ob se gu sive eko no mi je v Slo ve ni ji v ob dob ju od leta 1990 na prej ka že jo do kaj neu god no sli ko, saj lah ko z go to vost jo tr di mo, da je njen ob seg v pov preč ju 27 % BDP. Dejs tvo, da se nam – kot že re če no – zu naj urad nih ra ču no vod skih evi denc let no obra ča sko raj 10 mi li jard EUR, nas mora nav da ja ti z ve li ko za skrb lje nost jo, saj je tak šno sta nje za tako majh no gos po dars tvo, kot je slo ven sko, že sko raj da po gub no. Kljub vsem tem po dat kom pa ven dar le lah ko ugo to vi mo, da se je dr ža va lo ti la ukre-pov za zmanj ša nje tega ne ga tiv ne ga po ja va. In si cer je že leta 2000 spre je la Za kon o pre pre če va nju dela in za po slo va nja na čr no, us ta no vi la po seb no dr žav no ko mi si jo za pre pre če va nje dela in za po slo va nja na čr no ter za če la iz va ja ti nad zor po no vih me to dah, s tako ime no va ni mi skup ni mi ak ci ja mi več nad zor nih or ga nov. Spre jem ome nje ne ga za ko na ter za če tek nje go ve ga iz va ja nja v prak si je v Slo ve ni ji vzbu dil ve li ka pri ča ko va nja, da bo to pri pe lja lo do bis tve ne ga zmanj ša nja ob se ga sive eko-no mi je. Žal pa nam po dat ki raz lič nih ra zi skav pa tudi ne neh na opo zar ja nja pred vsem mi kro in ma lih le gal nih gos po dar skih sub jek tov po tr ju je jo, da samo s spre je mom tega za ko na ni smo do se gli pri ča ko va nih re zul ta tov.

Do se da nje 10-let no iz va ja nje Za ko na o pre pre če va nju dela in za po slo va nja na čr no je po ka za lo po zi tiv ne učin ke pred vsem v tem, da za kon do kaj na tanč no do lo ča, kaj je delo na čr no, prav tako v nad zor vklju ču je vse po mem bne nad zor ne or ga ne, ki jih ima mo v Slo ve ni ji, na dru gi stra ni pa so se po ka za le tudi pre cejš nje po manj klji vo sti se danje za kon ske ure di tve. Te po manj klji vo sti za kon ske ure di tve lah ko raz de li mo v tri sku pi ne, in si cer :

– Za kon bis tve no pre ši ro ko do lo ča iz je me, to rej ti sto, kar se ne šte je kot delo na čr no. Med iz je ma mi iz sto pa pred vsem »med so sed ska po moč«, ki se lah ko oprav lja v vseh de jav no stih, tudi tak šnih, ki se v le gal ni eko no mi ji oprav lja jo kot pri do bit ne de jav no sti, pri če mer pa mo ra jo le gal ni sub jek ti za raz li ko od ne le-gal nih iz pol nje va ti vr sto nor ma tiv nih ob vez no sti. Iz ka za lo se je za po vsem nevz-drž no, da se v ok vi ru te iz je me do puš ča oprav lja nje tudi ti stih del, ki so lah ko ne var na za zdrav je ali pre mo že nje oseb ka kor tudi za one sna že va nje oko lja. Prav tako za kon do puš ča »delo v last ni re ži ji«, ki je opre de lje no bis tve no pre-ši ro ko, brez ka kr šnih ko li ome ji tev, ka te ra dela se sme jo oprav lja ti v tej ob li ki dela. Ome ji tev pri na ša le Za kon o gra di tvi ob jek tov, ki do puš ča tako grad njo do 250 m2 tlo ri sne po vr ši ne, ven dar pa je to bis tve no več, kot je po treb no za bi vanj ski pro stor dru ži ne. Tudi »oseb no do pol nil no delo« je opre de lje no pre ši-ro ko, saj do vo lju je ne ka te re ak tiv no sti, ki so po svo ji na ra vi kla sič ne pri do bit ne ak tiv no sti, ki se lah ko oprav lja jo le v le gal nem sek tor ju.

21

– Do lo če ne sla bo sti so se po ka za le tudi pri iz va ja nju nad zo ra. Naj bolj očit na po manj klji vost so pre majh ne pri stoj no sti nad zor nih or ga nov, tako da ti pri ugo-tov lje nih kr ši tvah ne mo re jo do volj učin ko vi to ukre pa ti. Kot dru ga se je po ka-za la nez mož nost iz va ja nja nad zo ra v za seb nih pro sto rih za ra di us tav ne zaš či te za seb ne last ni ne (in s tem vsto pa nja v za seb ne pro sto re). Ugo tav lja mo pa, da se ve lik del dela na čr no oprav lja prav v teh pro sto rih.

– Kaz ni za fi zič ne ose be (šuš mar je), ki z oprav lja njem do lo če nih de jav no sti kr ši jo za kon, so tako majh ne, da ko ri sti iz oprav lja nja tak šne ga dela več krat pre se že jo vi ši no izre če ne kaz ni. Ka zen po svo jem ma te rial nem učin ku ne spod bu ja kr ši te-ljev k dru gač ne mu rav na nju, zato s tak šni mi kaz ni mi ni mo go če za je zi ti dela na čr no.

Na ve de ne po manj klji vo sti Za ko na o pre pre če va nju dela in za po slo va nja na čr no se ve da niso edi ne, ki omo go ča jo oprav lja nje de jav no sti, ki niso za je te v urad nih me ri tvah le gal ne eko no mi je. Tako ima mo tak šno iz je mo v že ome nje nem Za ko nu o gra di tvi ob jek tov, ki do puš ča »grad njo v last ni re ži ji« ob jek tov do 250 m2 tlo ri-sne po vr ši ne, pri če mer je po treb no upo šte va ti, da se pri gra di tvi tak šne ga ob jek ta oprav lja vr sta raz lič nih de jav no sti (gra di tev vseh vrst stroj nih in sta la cij, ce lot na pa le ta za ključ nih grad be nih del itd.). Na sled nji tak šen pri mer so na pod la gi Za ko na o kme-tijs tvu do pust ne »do pol nil ne de jav no sti na kme ti ji«. Te so do vo lje ne tako ši ro ko, da ni ma jo prav no be ne po ve za ve z os nov no, to rej »kme tij sko de jav nost jo«. Kot tak šno ob li ko oprav lja nja do pol nil nih de jav no sti do puš ča mo celo kla sič ne »go stin ske in tu ri stič ne de jav no sti«, stavb no mi zars tvo, ob de lo va nje mar mor ne ga kam na (kam no-seš tvo), proi zvod njo le se ne em ba la že, im preg ni ra nje lesa in po dob no, to rej kla sič ne obrt ne de jav no sti.

Vse na va ja ne po manj klji vo sti na še za kon ske ure di tve pa niso edi ne, ki omo go ča jo ob stoj sive eko no mi je. Prav zato se je po treb no prob le ma sive eko no mi je lo ti ti ce lo-vi to in spre je ti učin ko vi te ukre pe, ki bodo bis tve no zmanj ša li ob seg sive eko no mi je. Če na tem po droč ju ne bo do se žen opa zen pre mik, bo to ned voum na spod bu da, da tak šen na čin dela po sta ne »na rod ni šport« ali »kavalir ski de likt«, to rej »od pust lji vi greh«, ki se nam ga ni tre ba sra mo va ti.

Na pod la gi pri dob lje nih spoz nanj več let ne ga do ma če ga preu če va nja zna čil no sti sive eko no mi je in vr ste med na rod nih ra zi skav o tem po ja vu, ka kor tudi preu če va-nja ukre pov, ki so jih po sa mez ne dr ža ve spre je ma le za zmanj ša nje sive eko no mi je, pov ze ma mo, da bi bilo za učin ko vi to zmanj ša nje tega po ja va v slo ven skih raz me rah po treb no pred vi de ti na sled nje ukre pe:

– Vse za kon sko do lo če ne iz je me je po treb no bis tve no ome ji ti in jih do pu sti ti le v ob se gu, ki je obi ča jen in ne po greš ljiv za živ lje nje po sa mez ni ka ozi ro ma nje go ve dru ži ne. Te de jav no sti naj bodo po ob se gu ome je ne tako, da po sa mez ni kom omo go ča jo, da ga opra vi jo sami ozi ro ma v ok vi ru dru ži ne in pri tem ne ogro ža-

22

jo pre mo že nja, var no sti in zdrav ja oseb, ka kor tudi da ne vpli va jo ne ga tiv no na oko lje.

– Nad zor nim or ga nom, ki so do lo če ni za nad zi ra nje dela na čr no, je po treb no po de li ti več ja poob la sti la, tako da bodo lah ko v pri me ru ugo tov lje nih kr ši tev učin ko vi to ukre pa li. Kaz ni za stor je ne pre krš ke mo ra jo biti so raz mer ne gle de na pri dob lje ne ko ri sti od oprav lje ne ga dela na čr no, vse ka kor pa je tre ba si stem kaz ni na sta vi ti tako, da ne bo ohra njal spod bud za na da lje va nje ta ke ga dela, kot se to do ga ja se daj.

– Po treb no je za go to vi ti davč no sti mu la ti ven vstop iz sive v le gal no eko no mi jo, s po seb ni mi olaj ša va mi za prvi za če tek po slo va nja.

– Prav tako je po treb no le gal na pod jet ja po se bej sti mu li ra ti, da za po slu je jo ne za-po sle ne ose be, ki za ohra nja nje svo je živ ljenj ske ga stan dar da pra vi lo ma de la jo na si vem trgu.

– Po treb no je ce lo vi to pre no vi ti de lov no za ko no da jo in tako vzpo sta vi ti flek si bi-len trg de lov ne sile, saj je se da nja ri gid nost trga de lov ne sile zelo po mem ben ge ne ra tor sive eko no mi je. V vseh štu di jah o sivi eko no mi ji je prav ri gid nost trga de lov ne sile uvrš če na ta koj za neu strez no davč no po li ti ko kot po mem ben de jav nik za ob stoj in rast sive eko no mi je.

– Ker je, kot ugo tav lja jo med na rod no priz na ni stro kov nja ki, mo go če sivo eko no mi-jo naj bolj učin ko vi to zmanj ša ti z us trez no davč no po li ti ko, pred la ga mo do lo či tev po pol no ma nove do hod nin ske olaj ša ve, ki bi jo za ve zan ci – ob ča ni lah ko uve ljav-lja li le s po sre do va njem ve ro do stoj nih li stin, ki bi iz ka zo va le nji ho vo upra vi če no upo ra bo. Tak ukrep bi po sa mez ni ka, za ra di nje go ve ga in te re sa, »pri si lil«, da bi deloval na le gal nem trgu tako na stra ni pro da je kot na ba ve, kar bi po me ni lo, da bi se iz ni či le vse pred no sti, ki jih po sa mez nik se daj pri do bi va na »čr nem trgu«. Na tak na čin bi vzpo sta vi li t. i. »sa mo nad zor« ter s tem raz bre me ni li nad zor ne or ga ne, sa mo dej no pa bi s tem vzpo sta vi li nad zor tudi nad ti stim de lom, ki se od vi ja v za seb nih pro sto rih, kjer nad zor ni or ga ni si cer ne mo re jo iz va ja ti nad zo ra.

Pred la ga ni ukre pi zah te va jo spre mem be in do pol ni tve vr ste za kon skih pred pi sov. Mor da je ka te ri od pred lo gov celo pre več ra di ka len, ven dar se mo ra mo za ve da ti, da brez »ra di kal ne ga reza« v raz me ro ma krat kem ča su (kar bi bilo nuj no) ne bomo do se gli bis tve ne ga zmanj ša nja ob se ga sive eko no mi je v na ši dr ža vi. Po na šem mne-nju nam mora biti za vzgled so sed nja Av stri ja, kjer je ob seg sive eko no mi je pod 10 % BDP in kjer so v zad njih le tih pred vsem s sti mu la tiv nej šo davč no po li ti ko do se gli zni ža nje že tako niz ke ga ob se ga sive eko no mi je.

Če že li mo bis tve no zmanj ša ti ob seg sive eko no mi je, je – kot smo že pou da ri li - po treb no spre je ti ce lo vi te ukre pe. O tem nas pre pri ču je jo iz kuš nje mno gih dr ža vah,

23

ki so s po sa mez ni mi ukre pi us pe le zni ža ti ob seg sive eko no mi je od 2 do 6 %, to pa bi bilo v na ših raz me rah bis tve no pre ma lo.

V ne ka te rih dr ža vah so na pri mer s spod bu ja njem le gal ne ga dela na po droč ju gra-di tve in vzdr že va nja bi val nih pro sto rov z vra či li pla ča ne ga DDV na pod la gi iz ka za nih ra ču nov ali z do de li tvi jo sub ven cij na pod la gi iz ka za nih ra ču nov za iz vr še na dela do se gli po zi tiv ne učin ke, ven dar se je v teh pri me rih ob seg sive eko nomije zmanj šal le za 2 do 4 %.

Kot dru gi pri mer lah ko na ve de mo po zi ti ven uči nek ma le ga dela v Nem či ji, kjer so ob seg sive eko no mi je zmanj ša li za prib liž no 6 %, kar je za go to vo za ni mi vo tudi za Slo ve ni jo (ta čas je v par la men tar ni obrav na vi Za kon o ma lem delu).

Kot tret ji pri mer lah ko na ve de mo, da so v ne ka te rih dr ža vah po sku ša li ob seg sive eko no mi je zmanj ša ti z uved bo davč nih bla gajn, žal pa zna ni po dat ki ne za doš ča jo za za nes lji vo pre so jo teh učin kov na zmanj ša nje sive eko no mi je. Ne gle de na to me ni mo, da uved ba davč nih bla gajn ne vpli va po mem bno na zmanj ša nje sive eko-no mi je. To nam po na zar ja spod nji graf v ka te re ga smo za je li 10-let no pov preč je sive eko no mi je v dr ža vah EU, kjer ima jo uve de ne davč ne bla gaj ne in vzpo red no s tem pri mer ja li tudi dve po mem bni dr ža vi EU, kjer davč nih bla gajn ni.

24

7­ Predlogi­za­bistveno­zmanjšanje­sive­ekonomije­v­Sloveniji

7.1­za­kon­o­pre­pre­če­va­nju­dela­in­za­po­slo­va­nja­na­­čr­no­ter­nje­go­vi­pod­za­kon­ski­akti

– »Med se boj no so sed sko po moč« je po treb no izv ze ti iz iz jem, ki ne šte je jo kot delo na čr no. Ob tak šni ure di tvi je po treb no raz ši ri ti de fi ni ci jo »do bro del no delo« pred vsem za dela, ki se opra vi jo za os ta re le ose be, in va lid ne ose be in po dob no, zato da te ose be z uki ni tvi jo »med so sed ske po mo či« ne bi bile pri za de te. Po dre je na kom pro mi sna re ši tev bi bila, da »med se boj no so sed-sko po moč« pre po ve mo na vseh ti stih po droč jih, ki so ne var na za zdrav je in pre mo že nje oseb ozi ro ma imajo ne ga ti ven vpliv na oko lje (kot npr.: po pra vila mo tor nih vo zil in mo tor nih ko les, vo do vod ne, plin ske, ogre val ne in pre zra če val-ne in sta la ci je, gra di tev ob jek tov, po stav lja nje os tre šij, krov ska in kle par ska dela, iz de la va in po stav lja nje ko vin skih in le se nih no sil nih kon struk cij, fri zers tvo, koz-me ti ka itd.).

– Delo v last ni re ži ji je po treb no do pu sti ti le v pri me ru, ko se oprav lja v kro gu dru ži ne. Seda nja do loč ba, ki do puš ča delo v so rods tvu v rav ni vr sti do tret je ga ko le na, je bis tve no pre ši ro ka.

– Za sou de le žen ca dela na čr no bi bilo tre ba pred vi de ti bo ni te to v pri me ru, ka dar bi pred stav ljal te melj no do kaz no bre me za iz va jal ca dela na čr no.

– Nad zor nim or ga nom je po treb no do lo či ti več ja poob la sti la, med dru gim tudi iz da ja nje uprav nih ak tov (od loč be o pre po ve di oprav lja nja de jav no sti itn.), ter po ve ča ti šte vi lo inš pek tor jev pred vsem z vklju či tvi jo ca rin ske upra ve za di rek ten nad zor.

– Po treb no je bis tve no zvi ša ti ka zen za kr ši tve fi zičnih oseb – »šuš mar jev«, ki oprav lja jo delo na čr no, saj gre v teh pri me rih tako po vse bi ni ka kor tudi po ob se gu za isti pre kršek, kot če ga opra vi sa mo stoj ni pod jet nik ali dru ga prav na oseb.

– Dela, ki se lah ko oprav lja jo kot »oseb no do pol nil no delo«, je po treb no ome-ji ti le na ti sta dela, ki za ra di eko no mi ke niso za ni mi va za oprav lja nje kot red na de jav nost in se pra vi lo ma ne po jav lja jo kot re gi stri ra ne pri do bit ne de jav no sti.

25

7.2­za­kon­o­gra­di­tvi­ob­jek­tov

V Za ko nu o gra di tvi ob jek tov je po treb no čr ta ti mož nost gra di tve ob jek tov v last ni re ži ji do 250 m2 po vr ši ne, saj gre v teh pri me rih za ob jek te, ki jih ne more gra di ti po sa mez nik. Iz je mo ma bi lah ko do pu sti li gra di tev v last ni re ži ji le manj ših, po mož nih ob jek tov do ve li ko sti 25 m2.

7.3­za­kon­o­kme­tijs­tvu

V Za ko nu o kme tijs tvu je po treb no po pol no ma na novo do lo či ti tako ob seg »do pol nilne de jav no sti na kme ti ji« ka kor tudi de jav no sti, ki se sme jo oprav ljati. Nji ho vo do lo či tev je po treb no ve za ti iz ključ no na pri mar no kme tij sko de jav nost, prav tako je do lo či ti ča sov ne ok vir je, ki so smi sel no ve za ni na ak tual no kme tij sko pri de la vo, skrat ka to po droč je ure di ti po vzo ru so sed nje Av stri ji in Ita li je. Vse os ta le de jav no sti, ki jih do vo lju je se daj ve ljav ni Za kon o kme tijs tvu, pa lah ko kmet ne mo-te no oprav lja kot pri do bit no de jav nost v sta tu sni ob li ki sa mo stoj ne ga pod jet ni ka ali gos po dar ske druž be, to rej pod ena ki mi po go ji, kot te de jav no sti oprav lja jo os ta li gos po dar ski sub jek ti.

7.4­za­kon­o­do­hod­ni­ni

– Uve sti davč no olaj ša vo za prvi zače tek samostoj ne ga oprav lja nja de jav no sti, in si cer za prvo leto 100-od stot no in za dru go leto 50-od stot no.

– Uve sti davč no olaj ša vo za de lo da jal ca, ki za po sli ne za po sle no osebo in s tem po ve ča šte vi lo za po sle nih v svo jem pod jet ju (na pri mer v vi ši ni 50 % iz pla ča ne pla če).

7.5­za­kon­o­dav­ku­od­do­hod­ka­prav­nih­oseb

– Uve sti davč no olaj ša vo za pri me re, ko ose ba - druž be nik pr vič us ta no vi pod jet-je, in si cer za prvo leto po slo va nja 100-od stot no in za dru go leto po slo va nja 50-od stot no.

– Uve sti davč no olaj ša vo za de lo da jal ca, ki za po sli ne za po sle no ose bo in s tem po ve ča šte vi lo za po sle nih v svo jem pod jet ju (na pri mer v vi ši ni 50% iz pla ča ne pla če).

26

7.6Zakonodavkunadodanovrednost

– Raz širi ti zni ža no stop njo dav ka na do da no vred nost (8,5 %) za sto ri tve ne de jav no sti, kjer je nad zor nad oprav lja njem dela na čr no ote žen ozi ro ma sko raj ne mo goč (koz me ti ka, dru ge oseb ne sto ri tve, do ma ča in umet nost na obrt itd.).

7.7­De­lov­na­za­ko­no­da­ja

De lov na za ko no da ja bis tve no vpli va na po slo va nje gos po dar skih sub jek tov, prav tako tudi na flek si bil nost za po slo va nja. Zato je nuj no, da v Slo ve ni ji se da nji Za kon o de lov nih raz mer jih spre me ni mo tako, da bo pri mer ljiv z de lov no za ko no da jo dru-gih, pred vsem naj ra zvi tejših dr žav EU. S tem bomo do se gli, da bodo na ša pod jet ja, ki po slu je jo na enot nem evrop skem trgu, tudi na tem po droč ju ime la pri mer lji ve mož no sti za oprav lja nje svo je de jav no sti.

Obrt no-pod jet niš ka zbor ni ca Slo ve ni je že vr sto let pred la ga, da bi pri mar no, vsaj za mi kro in mor da mala pod jet ja, us ta no vi li po se ben sklad za od prav ni ne (prvi pred log je bil ob li ko van že leta 1997), ki bi bis tve no raz bre me nil de lo da jal ce, de lav cem pa za go tav ljal ena ke pra vi ce. Prav v ča su gos po dar ske kri ze se je na mreč izra zi to po ka-za la nuj nost de lo va nja tak šne ga skla da. V vseh ti stih dr ža vah, kjer ima jo tak sklad, so nje go vi po zi tiv ni učin ki evi dent ni.

7.8­za­go­to­vi­ti­pla­čil­no­dis­ci­pli­no

Ure di tev pla čil ne dis ci pli ne v na ši dr ža vi je za go to vo eden naj po mem bnej ših ukre-pov. V ob dob ju zad njih dveh let je bilo na tem po droč ju spre je tih ne kaj re ši tev, ki naj bi iz bolj še va la pla čil no dis ci pli no, ven dar so te re ši tve »pre krat ke«, saj je ja sno, da lah ko do že le nih re zul ta tov pri pe lje jo le ce lo vi te re ši tve. Zato me ni mo, da bi bilo po leg tega po treb no us trez no ure di ti še ste čaj sa mo stoj ne ga pod jet ni ka, prav tako in sti tut pri sil ne po rav na ve, ki bi ga po na šem mne nju bilo po treb no čr ta ti iz za ko-na, in ne na zad nje uve sti ob ve zen po bot ter ja tev, ki bi za go to vo iz bolj šal sta nje na po droč ju lik vid nosti in dvig nil bo ni te to »zdra vih« pod je tij.

V ne ka te rih dr ža vah so za po sa mez ne pa no ge (pre voz niš tvo) spre je li za kon sko do lo če ne pla čil ne roke (30 dni). Tudi na rav ni EU se že vr sto let raz prav lja o spre-je mu di rek ti ve o t. i. za poz ne lih pla či lih, ki naj bi uved la eno ten pla čil ni rok v vsej uni ji. Gle de na to, da se s prob le mom pla čil ne ne dis ci pli ne uk var ja jo tudi v dru gih evrop skih dr ža vah, bi po na šem mne nju mo ra la tudi slo ven ska vla da pod pre ti spre-jem tak šne evrop ske di rek ti ve. OZS je to pred la ga la že pred tre mi leti.

27

7.9­za­kon­o­do­hod­ni­ni­–­splo­šna­do­hod­nin­ska­davč­na­olaj­ša­va

Na ju čin ko vi tej ši ukrep za bis tve no zmanj ša nje ob se ga sive eko no mi je bi bila uved ba po pol no ma nove do hod nin ske olaj ša ve, ki bi vse dr žav lja ne – davč ne za ve zan ce za do hod ni no us me ri la v le gal no eko no mi jo tako na stra ni pro duk ci je kot po troš nje. S tak šnim ukre pom bi v dr ža vi po ve ča li davč ne pri hod ke iz dela, so cial nih pris pev kov, dav kov na po troš njo in tudi ka pi tal skih dav kov. Prav tako bi ta ukrep spro žil na sta-ja nje no vih pod je tij (pre hod iz sive eko no mi je v le gal no eko no mi jo) in po ve če va nje šte vi la za po sle nih.

– V Za ko nu o do hod ni ni je po treb no do hod nin sko ob dav či tev ure di ti po pol no-ma na novo. In si cer naj bi bil v os no vi ob dav čen vsak evro do hod ka davč ne ga za ve zan ca, ki pa bi lah ko uve ljav ljal olaj ša vo (do vi ši ne 100 %), in to iz ključ no na pod la gi pred lo že nih ra ču nov ozi ro ma dru gih li stin, ki bi ve ro do stoj no iz ka zo va le nje go vo po troš njo.

7.10­ Spre­mi­nja­nje­od­no­sa­pre­bi­vals­tva­do­sive­­­ eko­no­mi­je

Na ob seg sive eko no mi je zelo po mem bno vpli va od nos pre bi vals tva do tega po ja-va. Če je ta po zi ti ven ozi ro ma zelo to le ran ten, to vpli va na davč no mo ra lo, ki se ka že v izo gi ba nju pla či la davč nih in dru gih bre men. Da bi bis tve no spre me ni li od nos pre bi vals tva do sive eko no mi je, bi ga bilo po treb no spod bu ja ti k na ro ča nju le gal nih do brin in k oprav lja nju svo jih ak tiv no sti na le ga len na čin ter ga ne neh no opo zar ja ti na dol go roč no po mem bne ne ga tiv ne po sle di ce ob se ga sive eko no mi je tudi na nje-gov eko nom ski po lo žaj.

V Slo ve ni ji je mi ni strs tvo za delo, dru ži no in socialne za de ve v dru gi po lo vi ci tega leta za če lo jav no kam pa njo o ne ga tiv nih učin kih dela in za po slo va nja na čr no (part-ner tega pro jek ta je tudi OZS), ki bo dol go roč no za go to vo vpli va la na spre mi nja nje od no sa pre bi vals tva do sive eko no mi je. Po na ši oce ni je potreb no se da njo kam pa-njo raz ši ri ti še na dru ge me di je (pred vsem TV), kjer si cer že po te ka jo kam pa nje o ško dlji vo sti ka je nja, pit ja al ko ho la itd.

28

8­ zaključek

Tako na pod la gi last nih iz ku šenj kot med na rod nih ra zi skav je nes por no, da je ob seg sive eko no mi je v Slo ve ni ji bis tve no pre ve lik in če ga že li mo zmanj ša ti, mo ra mo spre je ti ce lo vi te ukre pe. Pre pri ča ni smo, da smo z vr sto ar gu men tov do ka za li, da po sa mez ni ukre pi ne bodo dali za do vo lji vih re zul ta tov, da le po ve ča nje nad zo ra in viš je kaz ni, to rej re pre siv ni ukre pi, prav tako ne bodo dali za do vo lji vih re zul ta tov. Zato pri ča ku je mo, da se bo vla da re sno lo ti la pri pra ve us trez nih ukre pov in da bo v ce lo ti upo šte va la na še pred lo ge.

Pre pri ča ni smo, da s to le ri ra njem sive eko no mi je ne mo re mo re sno go vo riti o pri-hod no sti dr ža ve.

29

9­ Priloge

– Med na rod na kon fe ren ca: “Vpliv sive eko no mi je na le gal no eko no mi jo in po tro-šni ke”; Pa vel Se dov nik, na mest nik ge ne ral ne ga se kre tar ja OZS; Ce lje 13. 9. 2010

– Siva eko no mi ja in raz logi za njen po jav v Slo ve ni ji ter še ne ka te rih so sed njih dr ža vah: Kaj vemo in če sa ne?; Prof. dr. Frie de rich Schnei der, Uni ver za Jo han ne sa Keplerja Linz v Av stri ji; Ce lje 13. 9. 2010

– Pred sta vi tev pro jek ta (ope ra ci je) SOCISKLAD; Du šan Kraj nik, pomoč nik ge ne-ral ne ga se kre tar ja OZS; Ce lje, sep tem ber 2010

– Ukre pi v boju zo per sivo eko no mi jo in nji hov vpliv na po tro šni ke; Ger hard Hue mer, di rek tor za gos po dars tvo in fi skal no po li ti ko, UEAPME; Ce lje 13. 9. 2010

– Vpliv sive eko no mi je na po tro šni ke; Ži va Drol No vak, od vet ni ca Zve ze po tro-šni kov Slo ve ni je; Ce lje 13.09.2010

– De lav ni ca: Ob li ko va nje pred lo gov za zmanj še va nje sive eko no mi je; Pa vel Se dov-nik, na mest nik ge ne ral ne ga se kre tar ja OZS; Ce lje 14. 9. 2010

30

10­Uporabljena­literatura­­(prof.­dr.­Friederich­Schneider)

– »Size and De ve lop ment of the Sha dow Eco nomy of 31 Eu ro pean Coun tries from 2003 to 2010«, re vi sed ver sion, Oc to ber 2010, PDF-File. 

– New Es ti ma tes for the Sha dow Eco no mies all over the World«, to get her with An dreas Buehn and Clau dio Mon te ne gro, Oc to ber 2010, PDF-File.

– »New Es ti ma tes for the Sha dow Eco no mies all over the World«, Sep tem ber 2010, PDF-File.

– »Der Einf luss der Welt wirtsc haft skri se auf die Schat ten wirtsc haft und Kor rup-tion in Deutsch land und Öster reich«, Juli 2010, PDF-File.

– »Der Einf luss der Wirtsc haft skri se auf die Schat ten wirtsc haft in Deutsch land: Ein (er neu ter) An stieg«, Ja nuary 2010, PDF-File.

– »Sha dow Eco no mies and Cor rup tion all over the World: Re vi sed Es ti ma tes for 120 Coun tries«, to get her with An dreas Buehn, Oc to ber 2009, E-Jour nal, PDF-File.

– »Sha dow Eco no mies and Cor rup tion all over the World: New Es ti ma tes for 145 Coun tries«, July 2007 (PDF-Datei), pub lis hed in: Eco no mics, The Open-Ac-cess, Open-As ses sment E-Jour nal, No. 2007-9.

– Pre da va nje prof. dr. Frie de ric ha Schnei der ja na med na rod ni kon fe ren ci “Vpliv sive eko no mi je na le gal no eko no mi jo in po tro šni ke”, 13. 9. 2010 v Ce lju

31

vpliv­sive­ekonomije­na­legalno­ekonomijo­in­potrošnike­(Pavel­Sedovnik)

Predstavitve­v­Powerpoint­formatu,­­prikazane­na­mednarodni­konferenci­

“vpliv­sive­ekonomije­­na­legalno­ekonomijo­in­potrošnike”­

moS,­13.­september­2010,­­in­na­delavnici­

“oblikovanje­predlogov­za­zmanjšanje­sive­ekonomije”­

celje,­14.­september­2010

32

33

34

Siva­ekonomija­in­vzroki­za­njen­pojav­v­Sloveniji­in­še­nekaterih­sosednjih­državah­(prof.­dr.­Friedrich­Schneider,­Univerza­johannesa­keplerja,­Linz)

35

36

37

38

39

40

41

42

43

44

45

46

47

48

49

50

Predstavitev­projekta­(operacije)­SociSkLaD

51

52

53

54

55

56

57

58

Ukrepi­v­boju­zoper­sivo­ekonomijo­in­njihov­vpliv­na­potrošnike­(gerhard­Heumer,­UeaPme)

59

60

61

62

63

64

vpliv­sive­ekonomije­na­potrošnike­(Živa­Drol­–­novak)

65

66

67

oblikovanje­predlogov­za­zmanjševanje­sive­ekonomije­(Pavel­Sedovnik)

68

69

70

71

72

73

74

75