Predstavitev projekta Jedrska Elektrarna Krško 2 · 2009. 4. 23. · Predstavitev projekta Jedrska Elektrarna Krško 2 ... kazalo vsebine projekta, splošne podatke o nameravani

Marec, 2009

Predstavitev projekta

Jedrska Elektrarna Krško 2JEK 2

GEN energija

Vsebina predstavitve

Analiza razvojnih moţnosti sektorja proizvodnje električne energije

Okolje in trajnostni razvoj

Tehnologija

Ekonomski in finančni učinki izgradnje in obratovanja JEK 2 na mikro in makro nivoju

Plan projekta Krško 2

Zaključki in bodoče aktivnosti

Analiza razvojnih moţnosti sektorja proizvodnje električne energije

Analiza razvojnih moţnosti sektorja proizvodnje električne energije (ARM)

1/8

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

60

70

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

9000

10000

11000

12000

13000

14000

15000

16000

17000

18000

19000

20000

21000

22000

1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030

BD

P [

mrd

€]

Neto

po

rab

a e

lektr

ičn

e e

nerg

ije [

GW

h]

Neto poraba električne energije v Sloveniji

Končna poraba BDP [mrd €] ++ REF (1,9%) ++ INT (1,7%) + REF (1,1%) + INT (0,9%) ReNEP

Leto

CILJI:

Predlagane rešitve so zdruţene v tri osnovne scenarije, ki sledijo:

zanesljivi in kakovostni oskrbi,

spodbujanju soproizvodnje toplotne in električne energije,

povečani rabi obnovljivih virov,

okoljskim zavezam s poudarkom na omejevanju emisij toplogrednih plinov pa tudi ostalih onesnaţeval,

zniţanju emisij na enoto proizvoda,

ekonomski sprejemljivosti rešitev,

diverzifikaciji primarnih energentov,

ohranjanju energetskih lokacij,

ohranjanju in eventualnemu širjenju jedrske opcije in

konkurenčnosti proizvodnje električne energije.

SCENARIJ GOSPODARSKEGA RAZVOJA

UČINKOVITA RABA ENERGIJE

SCENARIJ ++

REFERENČNI UKREPI

OVE IN SPTE DO 10 MW

INTENZIVNA STRATEGIJA

SCENARIJI PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE

++ REF INT

SCENARIJI POKRIVANJA PORABE

ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI SEKTORJA PROIZVODNJE

ELEKTRIČNE IN TOPLOTNE ENERGIJE DO LETA 2030

RAZVOJ OVE NAD 10 MW

OPTIMISTIČNI

OBSTOJEČE TE in TO

PODALJŠANJE ŽIV. DOBE

OBSTOJEČE TE in TO

ZAUSTAVITEV IN PRENOVA

OBSTOJEČE TE in TO

ZAUSTAVITEV IN PRENOVA

NI NOVIH TE in TO

NOVE TE

NOVA JE-JEK 2

Razred moči:

1000 MW 1600 MW

SC 1 SC 2 SC 3a SC 3b

Uvoz EE

PODALJŠANJE ŽIV. DOBE OBSTOJEČE NEK


2/8

PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ NAPRAV MANJŠIH MOČI:

Na področju OVE, je bil poudarek na razvoju malih hidroelektrarn, izrabilesne biomase ter sončnih elektrarn.

Na področju naprav SPTE, je bil poudarek na izrabi potenciala v industriji,

Ostali viri, kot so deponijski plin, bioplin, vetrne elektrarne imajo manjšipotencial kot zgoraj omenjene.

Energija iz OVE in SPE naprav je za EES dragocena in koristna, vendar odnjega zaradi naključne proizvodnje električne energije zahteva rezervo inshranjevalne kapacitete.

Navkljub optimističnim:

referenčnim ukrepom učinkovite rabe energije in

intenzivni strategiji uvajanja OVE in SPTE naprav

evidentirani in v okviru predvidevanj realizirani ukrepi v prihodnjih 20. letih ne bodo zadostili pričakovanim potrebam po električni energiji.


3/8

PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ NAPRAV VEČJIH MOČI:

V letu 2007 podatki izkazujejo, da je bilo:

v slovenskem delu elektrarn proizvedeno 10.403 GWh električne energije, od tega

27 % v hidroelektrarnah oziroma 2.815 GWh,

46 % v termoelektrarnah ali 4.895 GWh in

26 % v slovenskem delu NEK, kar znese 2.711 GWh.

Vse ostale potrebe po električni energiji so se zagotavljale preko uvoza.

V zadnjih treh letih se je obseg neto uvoza iz leta v leto povečeval in je v lanskem letu presegel 21 % glede na porabo oziroma 2938 GWh.

Stanje v letu 2009 in 2010 bo zaradi recesije bolj ugodno, vendar dolgoročno problem ostane nespremenjen

Obstoječe stanje v EES odpira niz vprašanj glede nadaljnjih korakov, s katerimi bo mogoče zagotoviti zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo ob izpolnjenih ekonomskih in okoljskih kriterijih.


4/8

EKONOMSKO FINANČNI VIDIKI SCENARIJEV:

Opravljene so bile analize konkurenčnosti različnih proizvodnih tehnologij: plinske, plinsko parna elektrarna velikosti 540 MW, premogovne, uplinjanje uvoţenega premoga – IGCC, velikosti 530 MW jedrske; elektrarna tipa PWR razred moči 1000 MW,na osnovi izračuna dolgoročne lastne cene z upoštevanim donosom.


5/8

Pričakovani razponi v lastnih cenah električne energije iz različnih sodobnih

proizvodnih tehnologij

OKOLJSKI VIDIKI SCENARIJEV:

S stališča emisij snovi v zrak, predvsem CO2, sta scenarija SC3a in SC3b najustreznejša,

močno zniţujeta specifične emisije onesnaţeval, odstopanja od cilja so okrog 5 % in dopuščajo moţnost pogajanj med sektorjem in odredbodajalci.

Emisije CO2 po scenarijih v ciljnem letu 2020


6/8

Specifične emisije ogljikovega dioksida iz slovenskega EES so z novo jedrsko elektrarno samo polovica današnjih emisiji CO2!


7/8

ZAKLJUČKI:

Študija je za potrebe medsebojne primerjave obdelanih scenarijev postavila naslednje kriterije:

Zanesljiva in kakovostna oskrba z električno energijo,

Strateški vidik,

Ekonomsko finančni kriteriji in

Okoljski kriteriji, presečno leto 2020.

Največ točk je pridobil scenarij SC3a.

Scenarija SC3a in SC3b, ki vključujeta izgradnjo nove jedrske elektrarne, imata bistvene prednosti pred ostalimi scenariji:

v deleţu domačih virov uporabljenih za proizvodnjo električne energije,

ekonomsko finančnih kazalcih in

okoljskih in prostorskih vidikih.

Predlaga se, da scenarij SC3a, eventualno scenarij SC3b, postane drţavna usmeritev – strategija pri načrtovanju sektorja proizvodnje električne energije do leta 2030.


8/8



IZHODIŠČA:

Podaja preliminarno raziskavo okoljskih vplivov različnih energetskih tehnologij v Sloveniji s poudarkom na občino Krško in njeno okolico.

Tehnologije pridobivanja energije v dokumentu so:

Strateška presoja vplivov na okolje

na premog iz uvoza

na zemeljski plin

hidroelektrarne

sončne fotovoltaične

vetrne,

biomasne soproizvodnje

geotermalne proizvodnje

jedrska

1/13

POVZETEK VPLIVOV ENERGETSKIH TEHNOLOGIJ:



Povzetek vplivov energetskih tehnologij

Vpliv na značilnost

Energetske tehnologije

Jed

rska

Prem

og

ovn

a

(u

voz)

Pli

nska s

kom

bin

iran

im

cik

lom

Vod

na

Son

čn

a

foto

volt

aič

na

Vetr

na

Bio

masn

a

sop

roiz

vod

nj

a

Geote

rm

aln

a

Brez

ukrep

an

ja

Mešan

ica

ob

novlj

ivih

vir

ov*

Podnebje A-B E D A-B B-C C C C X C

Zrak B D D A A B C B A C

Površinske vode in podtalnica

C C C B A A C B B C

Hrup B B B B B C B B A C

Tla in kmetijske površine

B C-D C A A-D C C-D B-D B D

Pokrajina B C C A A-B C C C B C

Narava in naravna območja

B B-D B C-D B B-D B-D B B D

Ravnanje z odpadki C D A A A A C A A C

Tveganje za zdravje ljudi in okolja

B B B A A-B D-E B B B E

Ionizirajoče sevanje C C-D B A-B A A A A-B X B

Prebivalstvo in bivalno okolje

A-B E C-D A D-E A C-D A D-E A-C

Kumulativni učinki B D C A A-D B-D B-D C-D A D

Kulturna dediščina B C B B B B B B B B

Zaščitena območja B C B D B D B B X D

Povprečna ocena B D D C C D D C C D

A = Brez vpliva/pozitivni vpliv

B = nebistven vpliv

C = nebistveni vplivi zaradi izvedenih omilitvenih ukrepov

D = bistveni vplivi; E = uničujoč vpliv

X = nezmoţnost ugotavljanja vplivov

2/13

POVZETEK VPLIVOV ENERGETSKIH TEHNOLOGIJ:

World energy council, julij 2004


3/13



4/13



Povzetek dejavnikov odločanja za scenarije poročila ARM 2008

Opcija

In

sta

liran

a m

oč

(M

We)

Po

treb

no

zem

ljiš

če

(h

a) z

a k

Wh

To

plo

gred

ni

plin

i n

a

kW

h

Varn

ost

oskrb

e z

en

erg

ijo

Razp

olo

ţlj

ivo

st

za

paso

vn

i o

dje

m

Mo

ţn

ost

lokacij

e v

vp

livn

em

ob

mo

čju

Cen

a n

a k

Wh

Ob

sto

ječa

infr

astr

uktu

ra

Neg

oto

vo

st/

Tveg

an

je

Eko

no

mska/

T

eh

no

loška

izved

ljiv

ost

Sku

pn

i vp

livi

na

oko

lje

Rela

tivn

a o

cen

a

gle

de n

a v

se

deja

vn

ike

SC1 P G S F G P S F U G F slabo

SC2 F G P G G P F F F G F zadovoljivo

SC3a, SC3b G G G G X X G G G X X dobro

Legenda

X Odlično

G Dobro

F Zadovoljivo

P Slabo

U Nezaţeleno

N Ni na voljo/smiselno

S Odvisno od vira

6/13

Trajnostni razvoj ima tri pomembne zahteve:

1. Naravni viri morajo ostati tudi bodočim generacijam

2. Okolje ne sme biti trajno degradirano

3. Temeljne dobrine (električna energija) morajo biti dosegljive vsem socialnim kategorijam


7/13

Trajnostni razvoj razpoloţljivost energetskih virov


8/13

(*TENORM – technologically enhanced naturally occuring radioactive materials).

Trajnostni razvoj - odpadki


9/13

Trajnostni razvoj - recikliranje obsevanega goriva


10/13

Trajnostni razvoj - Izraba prostora (m2 na kWh)


11/13


Trajnostni razvoj vpliv na varnost in zdravje

12/13

Trajnostni razvoj - Temeljne dobrine morajo biti dosegljive vsem socialnim kategorijam (električna energija)


Ocenjeni socialni stroški za različne energetske verige v letu 2030. ALLGC:Povprečni doţivljenjski strošek. Izračun temelji na 85% faktorju zmogljivosti. Diskontna stopnja: 5 do 10 %Vir: EUSUSTEL projekt

13/13

Tehnologija

Tehnologija

Izhodišča pred pričetkom projekta JEK2:

Električna moč: 1000 MW to 1700 MW,

Reaktor 3. generacije (izboljšana tehnologija & varnost & ekonomska konkurenčnost),

Lahkovodni tlačni reaktor,

Moţnost uporabe MOX,

Ţivljenjska doba 60 let,

Preferenca “zahodni” tehnologiji (W Europe, USA, Japan),

Nova enota je predvidena poleg NEK,

Izpolnjevanje najvišjih mednarodnih varnostnih zahtev in standardov,

Gradnja ali odobritev za gradnjo v Evropi ali ZDA.

1/25

Tehnologija

Izvedljivostne študije:

Geotechnical, Geological and Seismological Evaluations for NPP Krško 2

Study on Waste Heat Utilization of the Nuclear Power Plant Krško 2

Opis tehnologij potencialnih reaktorjev za projekt druge enote jedrske elektrarne Krško

Used Nuclear Fuel Management Strategies for Slovenija

Idejna zasnova za projekt druge enote jedrske elektrarne Krško – Krško 2

Feasibility Study and Optimization of Cooling Towers at NPP Krško 2

Feasibility of the transport to the foreseen site of NPP Krško 2

2/25

Tehnologija

Lokacija nove elektrarne:

Dve moţni lokaciji,

Obe lokaciji sta na levem bregu Save poleg NEK

Gorvodna ali zahodna lokacija

Dolvodna ali vzhodna lokacija

Enojna ali dvojna enota

3/25

1) Areva - EPR

PWR, 1600 MW

4 hladilne zanke

Aktivni varnostni sistemi

Razpoloţljivost > 92%

Izkoristek ~ 36%

Tehnologija

4/25

2) Mitshubishi - EU APWR

PWR, 1700 MW

4 hladilne zanke



Izkoristek 38%

Tehnologija

5/25

3) Areva/MHI - Atmea1

PWR, 1130 MW

3 hladilne zanke



Izkoristek ~ 36%-37%

Tehnologija

6/25

4) Westinghouse - AP1000

PWR, 1100 MW

2 hladilni zanki

Pasivni varnostni sistemi

Razpoloţljivost do 92%

Izkoristek ~35%

Tehnologija

7/25

Tehnologija – Idejna zasnova JEK 2

Namen Idejne zasnove

Na podlagi ZGO je Idejna zasnova prva v fazi priprav celotne tehnične dokumentacije do PGD

Glavni namen Idejne zasnove je pridobiti projektne pogoje od različnih ministrstev in ostalih regulatornih organov

Podporna dokumentacija za umeščanje v prostor Definirati 4 sintezne situacije (2 lokaciji, enojna ali dvojna enota) Identificirati interface med jedrsko elektrarno in okolico (hlajenje,

priključek na EES …) Obravnava različnih dobaviteljev preko ovojnice parametrov

Ovojnica parametrov elektrarne (Plant Parameter Envelope) je nabor projektnih osnov elektrarne, ki omejujejo projektirane značilnosti izbranih reaktorjev, za izgradnjo na dani lokaciji. Ovojnica parametrov elektrarne odraţa mejne vrednosti za vsak parameter, ne pa specifičnih vrednosti za posamezne reaktorje. Mejne vrednosti so glede na posamezne parametre lahko maksimalne ali minimalne vrednosti.

Ovojnični pristop omogoča odloţitev odločitve o končnem izboru vrste reaktorja do faze pridobivanja gradbenega dovoljenja!

8/25

0 VODILNA MAPA

kazalo vsebine projekta, splošne podatke o nameravani gradnji, podatke o projektantih in odgovornih projektantih ter lokacijske podatke in dokazno dokumentacijo.

1 NAČRT ARHITEKTURE

2 NAČRT KRAJINSKE ARHITEKTURE

3 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ

4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME

7 TEHNOLOŠKI NAČRT


9/25


EPR gorvodna lokacija

10/25

Hibridni hladilni stolp

Hladilni stolp na naravni vlek

Hladilni stolp s prisilnim vlekom

Tehnologija – Hlajenje

~ 2/3 proizvedene toplote je potrebno odvesti iz sistema

Neodvisnost hlajenja od reke Save

Odvod toplote v zrak

11/25

Vhodni podatki študije izvedljivosti in optimizacije hlajenja

Povprečna temperatura zraka – suhi termometer (Tdb avg) 26°C

Temperatura zraka – mokri termometer (Twb avg) 23,3°C

pri 79,6% relativni vlaţnosti.

Obratovalni nivo brez oblaka pare: 5°C (suhi termometer) pri 90% relativni vlaţnosti.


12/25

0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 550

EU-APWR

ATMEA 1

EPR

AP1000

dolžina [m]

Hlajenje kondenzatorja (CW) različnih tipov reaktorjev s hladilnimi celicami na prisilni vlek


13/25

0

25

50

75

100

125

150

175

200

EU-APWR ATMEA 1 EPRAP1000

višina [m]

Hlajenje kondenzatorja (CW) različnih tipov reaktorjev s stolpi na naravni vlek


14/25

EU-APWR

ATMEA 1

EPR

AP1000

premer [m] 0 50 100 150 200

Hlajenje kondenzatorja (CW) različnihtipov reaktorjev s hibridnimi hladilnimi stolpi na prisilni vlek


15/25

0

5

10

15

20

25

RFDH Cell RFDH Cell RFDH Cell RFDH Cell

Insta

lled F

an P

ow

er

[MW

]

Cooling Tower TypeRFDH - Round Forced Draught Hybrid Cooling Tower

Dry

Wet Operation

EU-APWR ATMEA 1 EPRAP1000

Primerjava instalirane moči ventilatorjev pri hibridnih stolpih in hladilnih celicah


16/25

Tehnologija – Souporaba koristne toplote

Daljinsko ogrevanje

Krško in Breţice

Krško, Breţice in Novo mesto

Opcija: Ljubljana

17/25


Primer: daljinsko ogrevanje za Krško

section

capacity capacity capacity route lenght

[m] [kW] [kW] [kW]

70% SI 15% SI

1 3515 2460 2829 3798

2 3050 2140 2461 4897

3 5440 3810 4381 5621

4 2400 1680 1932 716

5 5000 3500 4025 4550

6 2500 1750 2012 720

7 11120 7780 8947 8351

8 6280 4400 5060 10690

9 1000 700 805 1910

Total 40305 28220 32452 41253

18/25

Povratna investicijska doba za Krško in Breţice: ~ 5 let Zmanjšanje izpustov CO2, SO2, NOx! Zmanjšanje toplotne obremenitve okolja


1600 [Mwe]

Contractcapacity

Electricityproduction

Electricityreduction

Heatreductioninto Sava

Investmentprice

(presentvalue)

CO2 reduction

CO2 tax(presentvalue)

MW MWel MWel MW M EUR 103 t/a M EUR/a

Electricityonly 0 1600 0 0 0 0 0

Krško & Breţice 80 1587 13 67 64 32 15

Krško & Breţice &

Novo Mesto

205 1567 33 172 164 83 38

19/25


Primer: daljinsko ogrevanje za Ljubljano

Sava avtocesta

Dolţina 94 km 88 km

Maximalna toplotna moč 605 MW 460 MW

Skupna investicija 500 M EUR 410 M EUR

Porabniki Ljubljana, Celje, Kamnik Ljubljana, Kamnik

Povratna doba (subvencija 0%, transport 25EUR/MWh)

~ 25 let ~ 25 let


11 let 17 let


< 1 leto 7 let

20/25

Tehnično je daljinsko ogrevanje Ljubljane izvedljivo, Ekonomsko pa je odvisno od subvencij drţave, Velike okoljske koristi.

Tehnologija – Izvedljivost transporta

• Transport izjemnih dimenzij (> 500 t, 24 m X 7 m X 7m, dolţina celotnetransportne kompozicije > 130 m )

• Transport največjih komponent bo moţen ob izvedbi določenih ukrepov!

21/25

Strategija ravnanja z obsevanim jedrskim gorivom (SOJG) v Sloveniji

22/25

Del I: Pregled in analiza mednarodnih trendov ravnanja z obsevanim jedrskim gorivom (OJG)Poudarja pomembnost nacionalne strategije ravnanja z obsevanim gorivom (backend strategy) znotraj obstoječega in bodočega razvoja jedrske energetske tehnologije in upošteva cilje trajnostnega razvoja

Del II: Srednjeročna analiza – predstavitev strategij recikliranja OJG za Slovenijo, glede na najnaprednejše tehnologije in storitve recikliranja OJG

Del III: Dolgoročna analiza – predstavitev, vrednotenje in ocena ravnanja z OJG glede na mednarodne pobude in bodoče tehnologijeVrednotenje osnutkov scenarijev glede na dolgoročne analize in ugotovitve iz II. dela študije SOJG.

23/25

SOJG temelji na sledečih postavkah oz. vhodnih podatkih:

Obratovanje NEK do leta 2043 in izgradnja JEK2

JEK2 obratuje od leta 2020 z neto inštalirano močjo med1100 MW do 1700 MW.


24/25

Scenarij 1: Diagram za 1000 MWe Enoto

13 ton OJG letno (24 gorivnih elementov) se lahko predela v:

4 MOX (mešan oksid) gorivne el. na gorivni cikel oz. menjavo goriva

6 ERU (reprocesiranuran) gorivne el. na gorivni cikel

30 vsebnikov vitrificiranih fisijskih produktov in kompaktiranihkomponent gorivnega elementa


Used nuclear fuel management strategies for Slovenia

25/25

19 ton OJG letno (36 gorivnih elementov) se lahko predela v:

6 MOX gorivne el. na gorivni cikel

8 ERU gorivne el. na gorivni cikel

40 vsebnikov vitrificiranih fisijskih produktov in kompaktiranihkomponent gorivnega elementa

Scenarij 2: Diagram za 1700 MWe Enoto

Ekonomski in finančni učinki izgradnje in obratovanja JEK 2 na

mikro in makro nivoju

Vsebina:

1. Trţni vidiki proizvodnje električne energije iz JEK 2

2. Stroški proizvodnje

3. Investicijska vlaganja in dinamika financiranja

4. Kazalniki učinkovitosti

5. Analiza občutljivosti

6. Makroekonomski učinki

7. Zaključek

Ekonomski in finančni učinki izgradnje in

obratovanja JEK 2 na mikro in makro nivoju

1/12

Trţni vidiki proizvodnje električne energije iz JEK 2

Prihodki od prodaje:

električne energije in

prihodki od sistemskih storitev – sekundarna regulacija delovne moči.

Tržne analize izkazujejo uspešno prodajo EE.

Ob vključitvi JEK2 v EES bo

domača proizvodnja večja od

porabe z leti pa se zaradi

povečevanja porabe višek

proizvedene EE zmanjšuje.



IZHODIŠČNE TRŢNE CENE EE ZA SEKUNDARNO REGULACIJO

EUR/MW/leto

Leto 2020 68.432

Leto 2030 87.586

Leto 2040 116.653

Leto 2020 IZHODIŠČNE TRŢNE CENE EU/MWhVARIANTA

1100 MWe 70,5

1600 MWe 65

2x1100 MWe 64

Leto 2030 101,8

Leto 2040 104,1

2/12

Stroški proizvodnje

Stroški vezani na investicijske izdatke:

osnovna vrednost investicijskih vlaganj,

dodatna investicijska vlaganja zaradi modernizacije opreme.

Stroški, vezani na obratovanje:

stroški goriva,

stroški dela,

stroški vzdrževanja

ostali stroški,

amortizacija,

stroški odlaganja NSRAO,

stroški razgradnje,

davek na dobiček.



3/12

Investicijska vlaganja in dinamika financiranja

Lastniški viri: 20 %

Dolžniški viri:

Kredit – 60 %

Obveznice – 20 %

Investicijska vlaganja:

PIZ 2-3 mlrd EUR

Zadnje ocene 3-5 mlrdEUR



4/12

Leta po fazah projekta JEK 2:

1-5; priprava projekta s podpisom pogodbe5-8; priprava gradbišča8-12; gradnja od prvega betona



5/12

Kazalniki učinkovitosti



1100 Mwe 1600 Mwe 2x1100 Mwe

INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (v %) 15% 15% 15%

NETO SEDANJA VREDNOST (v mio EUR) 3.500 5.500 7.800

LASTNA CENA (v EUR/MWh) 26 24,5 22,2

INDEKS PROFITABILNOSTI 1,7 1,8 1,9

RELATIVNA NETO SEDANJA VREDNOST 2,9 3,2 3,4

DOBA VRAČANJA SREDSTEV 9 8 9

EKONOMIČNOST 4 4,3 4,8

DOBIČKONOSNOST PRIHODKOV 0,75 0,77 0,79

1100 Mwe 1600 Mwe 2x1100 Mwe

INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (v %) 15% 15% 15%

NETO SEDANJA VREDNOST (v mio EUR) 3.500 5.500 7.800

LASTNA CENA (v EUR/MWh) 26 24,5 22,2

INDEKS PROFITABILNOSTI 1,7 1,8 1,9

RELATIVNA NETO SEDANJA VREDNOST 2,9 3,2 3,4

DOBA VRAČANJA SREDSTEV 9 8 9

EKONOMIČNOST 4 4,3 4,8

DOBIČKONOSNOST PRIHODKOV 0,75 0,77 0,79

6/12

Analiza občutljivosti

Opravljena na naslednje parametre:

spremembo višine investicijskih vlaganj(-30% do +50%),

spremembo prodajne cene električne energije

(-30% do +50%),

spremembo stroškov jedrskega goriva

(-10% do +30%),

spremembo stroškov vzdrževanje (fiksnih in variabilnih)(-10% do +30%),

spremembo stroškov odlaganja NSRAO in razgradnje

(-10% do +30%),

spremembo proizvedene električne energije

(-10%).



7/12

Analiza občutljivosti - rezultati

Občutljivost investicije na: Spremembo višine investicijskih vlaganj in Prodajne cene električne energije

Primer: 1100 MWe



8/12

Analiza občutljivosti - rezultati

Občutljivost investicije na: Spremembo višine investicijskih vlaganj in Prodajne cene električne energije

Primer: 1100 MWe



8/12

Makroekonomski učinki izgradnje JEK 2

Od 501 do 679 mio višji domači bruto produkt (to je 1,65% do 2,23% celotnega domačega bruto produkta).

Neposreden in posreden angaţma 19.937 do 27.001 zaposlenih. 4-5 mio EUR dodatnih izdatkov za razvojno raziskovalno dejavnost. Okrepitev javnofinančnih izdatkov za 190 do 256 mio EUR.



Mio € % od agregatne ravni

Proizvodnja 1426.2 2.31

Dodana vrednost (BDP) 501.3 1.65

Bruto sredstva za zaposlene (plače) 297.8 1.90

Poraba stalnega kapitala (amortizacija) 83.3 2.02

Poslovni preseţek 112.6 2.99

Število zaposlenih (delovna mesta) 19937 2.13

Izdatki za R&D 3.9 0.94

Direkten in posreden uvoz 1231.7 5.92

Javnofinančni prihodki skupaj 189.4 1.60

(brez prispevkov delodajalcev)

9/12

Makroekonomski učinki obratovanja JEK 2

94 do 147 mio EUR večji letni domači produkt (0,3 do 0,5%). Neposreden in posreden angaţma 3.083 do 4.825 zaposlenih. 0,9 -1,4 mio EUR dodatnih izdatkov za raziskave in razvoj. Priliv javnofinančnih izdatkov se bo okrepil za 31 do 48 mio EUR

letno. Zaposlitev več kot 400 ljudi (4,2% delovno aktivnega iz občine

Krško, 1,7% v Posavski regiji in 0,5% v Sloveniji).



Mio €% od agregatne

ravni

Proizvodnja 207.4 0.34

Dodana vrednost (BDP) 93.8 0.31

Bruto sredstva za zaposlene (plače) 51.9 0.33

Poraba stalnega kapitala (amortizacija) 21.1 0.51

Poslovni preseţek 18.8 0.50

Število zaposlenih (delovna mesta) 3083 0.33

Izdatki za R&D 0.9 0.22

Direkten in posreden uvoz 70.1 0.34

Javnofinančni prihodki skupaj 30.6 0.26

(brez prispevkov delodajalcev)

10/12

Makroekonomski učinki investicijskega potenciala JEK 2 na letni ravni in vpliv proizvodnje električne energije

Ocena investicijskega potenciala na letni ravni je 508 mio EUR, ki bi se generiral v obliki dobička v GEN.

To predstavlja 0,8 % slovenske proizvodnje, ki se lahko uporabi za različne namene.

Vpliv na bruto domači produkt bi bil v višini 179 mio EUR dodatnega produkta oz. 0,6 % našega celotnega produkta.

Če se investicijski potencial prelije v prodajno ceno električne energije, to pomeni stabilizacijo cene v Sloveniji na pribliţno 40 EUR/MWh, kar pa posledično vpliva na višjo konkurenčnost našega gospodarstva.

Hkrati pomeni investicija v JEK 2 močan vpliv na panogo elektrogospodarstva, saj pomeni proizvodnja 8-12 TWh električne energije preboj v neodvisnost na področju oskrbe z električno energijo.



11/12

Zaključek

1. Izgradnja JEK 2 bo vplivala na zniţanje prodajne cene električne energije.

2. Investicijska vrednost projekta izgradnje JEK 2 je med 3 in 5 mlrd EUR.

3. Kazalniki učinkovitosti investicije kaţejo na izjemno ekonomičnost s tem pa priloţnost za investitorja.

4. Najmočnejši vpliv na ekonomsko učinkovitost investicije imata spremembi investicijske vrednosti in prodajne cene.

5. Tudi analizirani makroekonomski učinki gradnje in obratovanja JEK 2 kaţejo na izjemen pozitiven vpliv na celotno gospodarstvo.



12/12

Priprava

Izvedba

Analize inIzvedljivostne

študije

Raziskava lokacije

Priprava na razpis,razpis in pogodba

Gradnja

Obratovanje

2007 - 2009

2009 - 2011

2011 - 2013

2015 - 2019

2019


1/2


2/2

Odnosi z javnostmi

1/1

GEN energija se zaveda pomembnosti odnosov z javnostmi.

Sodelovanje z ICJT sistematično spremljanje vseh objav iz področja (jedrske)

energetike sistematično izobraţevanje najmlajših generacij (cca

10.000 obiskov/leto)

Sodelovanje z institucijami, ki se profesionalno ukvarjajo zodnosi z javnostmi (Pristop – Priročnik odnosov z javnostmi,trening javnega nastopanja …)

Lastna angaţiranost predstavitev projekta JEK 2 drţavnim inštitucijam,

strokovnim organizacijam, splošni javnosti … Objave člankov v različnih časopisih, aktivno sodelovanje

na konferencah …

Varna in zanesljiva oskrba z električno energijo(8 – 12 TWh na leto)

Optimalna rešitev za okoljske zahteve in standarde

Sprejemljiva, napovedljiva in stabilna cena na kWh

Pozitivni učinki na gospodarski razvoj

Znaten prispevek za dolgoročni trajnostni razvoj

Prednosti projekta Krško 2

1/2

Novo jedrsko elektrarno uvrstiti v enega izmed drţavnihstrateških dokumentov (npr. ReNEP)

Podlaga za DSPN

DSPN v Sloveniji še ni pripravljen

Do uveljavitve DSPN velja Odlok o strategijiprostorskega razvoja Slovenije (gradnja nove JE tu nizajeta)

Pridobitev energetskega dovoljenja

Po sprejetju DSPN in izdaji energetskega dovoljenja lahkoVlada sprejme sklep o začetku postopka DPN

Alternativa – Zakon o izgradnji Krško 2

Bodoče aktivnosti

2/2

HVALA ZA POZORNOST

Tehnologija - Gorvodna lokacija JEK 2

prelet-v-1024.avi

Tehnologija - Gorvodna lokacija JEK 2

Tehnologija - Dolvodna lokacija JEK 2

Tehnologija - Dolvodna lokacija JEK 2


Trajnostni razvoj - obsevano gorivo je surovina

Vir: AREVA NC, 2007

Shema prikazuje GNEP proces (Global NuclearEnergy Partnership), čigar članica je tudi Slovenija

Vir: DOE, 2008


Zmanjšanje radiotoksičnosti pri odloţenih odpadkih v primerjavi z naravnim sevanjem kamnine

Vir: Nagra, 2004

Grafični prikaz situacije v primeru izgradnje nove jedrske elektrarne do

leta 2020. Upoštevan scenarij: zaustavitev obstoječih termoelektrarn na

premog (TEŠ I.-V., TET 2) in izgradnja TEŠ VI, razlika pa je pokrita s

plinskimi elektrarnami (vir: DIIP, IBE).


7/8

EPR EU-APWR AP1000 ATMEA-1

Design Parameters For Circulating Water System Components (Cooling Tower)

Heat transfer rate (MWt)

~2950 ~2960 ~2300 ~2004

Circulating water flow (m3/s)

~50,5 57,8 ~40 ~60,2

Circulating water inlet temperature (°C)

47,0 40,0 44,6 36

Circulating water outlet temperature (°C)

33,0 28,0 30,6 28

Cooling water range (°C)

14,0 12,0 14,0 8,0

Vhodni podatki študije izvedljivosti in optimizacije hlajenja – sistem povratne hladilne vode (CVS)


Documents

Predstavitev projekta Jedrska Elektrarna Krško 2 · 2009. 4. 23. · Predstavitev projekta Jedrska Elektrarna Krško 2 ... kazalo vsebine projekta, splošne podatke o nameravani