PREDSTAVITEV ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH ZA UPRAVNE ENOTE

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE

Predstavitev Zakona o kmetijskih

zemljiščih (Uradni list RS, št. 58/12; ZKZ-D)

za upravne enote

Ljubljana, 21. avgust 2012


Predavatelji:Leon Ravnikar, MKOPetra Ostanek, ZAPSmag. Marijana Vugrin, IZS

Vsebina:

1. Novela ZKZ-D

2. Geodetski načrt za potrebe izračuna odškodnin

3. Pridobivanje podatkov o spremembi bonitet

4. Podatki za izračun odškodnine v vodilni mapi

5. Površine za izračun za stavbe - primeri

6. Površine za izračun »zelenih površin« (park, golf igrišče, športna igrišča)

7. Površine za izračun za GJI - primeri (cesta, parkirišče, nadvoz, sončne elektrarne….)

8. Zaključek


3. g člen

Investitor, ki vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo

objekta, katerega tlorisna površina ali del tlorisne površine

leži na kmetijskem zemljišču (tlorisna površina kmetijske

rabe) in ima zemljiška parcela, na kateri leži tlorisna

površina kmetijske rabe, v skladu s predpisi, ki urejajo

evidentiranje nepremičnin, boniteto zemljišča več kot 50,

mora plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti

kmetijskega zemljišča (odškodnina).

1. Novela ZKZ-D


Pogoji za odmero odškodnine zaradi spremembenamembnosti kmetijskega zemljišča

• tlorisna površina objekta leži na kmetijskem zemljišču (tlorisna površina kmetijske rabe)

• zemljiška parcela, na kateri leži tlorisna površina kmetijske rabe, ima boniteto več kot 50


POJMI

• tlorisna površina objekta:

• STAVBE: tlorisna površina stavbe na stiku z zemljiščem

• GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI: tlorisna površina objekta, ki leži na kmetijskem zemljišču

• kmetijsko zemljišče je zemljišče, ki je po dejanski rabi, kot je razvidna iz projektne dokumentacije, njiva in vrt, travniška površina, trajni nasad in druga kmetijska površina


Odmera odškodnine

Odškodnina = tlorisna površina kmetijske rabe x A

• Če tloris objekta leži na parcelah različnih bonitet, se za vsak del tlorisa kmetijske rabe upošteva pripadajoča boniteta.

• Če tloris objekta leži na parceli, ki ima poleg bonitete večje od 50 tudi boniteto 0, se za izračun odškodnine upošteva boniteta večja od 50.

FAKTOR A (v EUR) BONITETA

ZEMLJIŠČA 21 -OBJEKTI TRANSPORTNE INFRASTRUKTURE, 24 - DRUGI

GRADBENI OBJEKTI

DRUGI

OBJEKTI

51-60 1 4

61-75 3 12

76-100 5 20


Izjeme od plačila odškodnine

Odškodnina se ne odmeri za:

– rekonstrukcijo ali odstranitev objektov;

– gradnjo nezahtevnih objektov;

– spremembo namembnosti objektov;

– nadzidavo objektov;

– gradnjo kmetijskih objektov (nestanovanjske kmetijske stavbe);

– gradnjo cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov.

Če tloris objekta leži na parceli, za katero je bila delno ali v celoti

plačana odškodnina zaradi spremembe namembnosti (odmerjena po

prejšnjih predpisih), se za površino tlorisa objekta, ki leži na tej

parceli, odškodnina ne odmeri.


Tlorisna površina objekta (TPO) leži delno

na kmetijskem delno na pozidanem

zemljišču.

Parcela št. 1870/2 (boniteta 49), parcela št.

1871/2 (boniteta 0 in 32), parcela št.

1872/2 (pozidano) - odškodnina se ne

odmeri.

Parcela št. 1869/2 (boniteta več kot 50) -

odškodnina se odmeri za tlorisno površino

objekta, ki leži na tej parceli.

TPO na parceli št. 1869/2 (BT 55) = 15 m2

Odškodnina = 15 m2 x 4 = 60 eur

Primeri izračuna odškodnine


Odškodnina se odmeri za manj zahteven

objekt.

TPO na parceli št. 1870/2 (BT 61) = 15 m2

TPO na parceli št. 1871/2 (BT 0, 55) = 20 m2

Odškodnina = (15 m2 x 12) + (20 m2 x 4) =

180 + 80 = 260 eur


Manj zahteven objekt 1:

TPO na parceli št. 1870/2 (BT 57) =

25 m2

Odškodnina = 25 m2 x 4 = 100 eur

Manj zahteven objekt 2:


20 m2


15 m2

Odškodnina = (20 m2 x 4) + (15 m2

x 12) = 80 + 180 = 260 eur


Vračilo plačane odškodnine

Investitor, ki je plačal odškodnino na podlagi ZKZ-C ima pravico do:

• vračila plačane odškodnine, če na podlagi tega zakona ne bi bil zavezan za plačilo odškodnine,

• vračila razlike med plačano odškodnino in odškodnino na podlagi tega zakona.

Zahteva za vračilo se lahko vloži na UE ali MzIP v roku 6 mesecev

od uveljavitve ZKZ-D (ZKZ-D ne določa posebnega obrazca za

vračilo odškodnine).

Pri ugotavljanju odškodnine na podlagi ZKZ-D se upošteva boniteta

ter dejanska raba na dan izdaje odločbe o odmeri odškodnine.


Vračilo plačane odškodnine

• v skladu s 7. členom Pravilnika o načinu plačevanja, razporejanja in sporočanja podatkov obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 107/11)

• izvede se v dobro Republike Slovenije, podračuna 01100-1006221385


Predpisani del projektne dokumentacije za graditev objekta je GEODETSKI NAČRT.



Zaradi zamika ZKP - zemljiškokatastrski prikaz (razlog: način nastavitve evidence v

preteklosti) in načina zajema dejanske rabe (zajeto iz DOF), je dejanska raba drugače

lokacijsko pozicionirana na grafičnih prikazih kot ZKP.

Pri preseku digitalnih podatkov dejanske rabe in ZKP zato prihaja do napak (posamezni

parceli se določi napačna raba) in posledično do nepravilnega izračuna odškodnin za

spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.



Dejanska raba na parcelo ni pravilno določena zaradi zamika ZKP.





Rešitev: Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP), Geodetska

uprava RS, GIZ geodetskih izvajalcev in Matična sekcija geodetov pri IZS so

sprejeli dogovor o dodatni vsebini Geodetskega načrta za pripravo projektne

dokumentacije za graditev objektov. Dodatna vsebina od 1. marca 2012



Z geodetskim načrtom odpravimo zamik ZKP za območje, ki ga obravnavamo.

Geodetski strokovnjak glede na:

1. podatke meritev na terenu in

2. zamika ZK točk urejenih mej in parcel (predhodne meritve na

terenu v okviru geodetskih postopkov)

umesti katastrske podatke na pravo lokacijo.




Parcelno stanje v geodetskem načrtu

Parcelno stanje v javnem vpogledu



Parcelno stanje v geodetskem načrtuParcelno stanje v javnem vpogledu


Tak geodetski načrt dopolnjen s podatkom o boniteti in podatkom o prisotnosti

zemljišča pod stavbo bo osnova na katero se bo lociral objekt.





Kaj je zemljišče pod stavbo?

Zemljišče pod stavbo je navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem na ravnino.

Zemljišče pod stavbo se določi v geodetskem postopku (terenska meritev).

Parcela ali del parcele, ki jo predstavlja zemljišče pod stavbo ima vedno boniteto 0 (tudi če

leži na kmetijskem zemljišču)

Zemljiški kataster Kataster stavb



100/1100/6

102

Parcelah

pozidano

kmetijskoDejanski rabi

gozdno

Bonitetnih točkah

0

6335

55

z z

00

Zemljiščih podstavbo


Na geodetskem načrtu pridobimo podatke o:


Podatek o bonitetnih točkah posamezne parcele je izvorni podatek zemljiškega katastra.

Bonitetne točke imajo parcele, ki imajo dejansko rabo kmetijska in gozdna zemljišča.

Podatek o bonitetnih točkah je viden v:

1. javnem vpogledu GURS,

2. v vpogledu za registrirane uporabnike

3. na potrdilu o podatkih o parceli

1.

2.



3.



Kako lahko preverimo ali je od določenega datuma nastala sprememba bonitetnih točk na

parceli? S vpogledom v vpogled za registrirane uporabnike:



Datum 21.3.2012 je datum po

izdaji odločbe.



Klic na krajevno pristojno geodetsko upravo za

vpogled v elaborat 6134 v ko Lučine




I. Definicija tlorisne površine, ki se uporablja za “tlorisno velikost stavbe

na stiku z zemljiščem”

II. Opredelitev velikosti in lege objekta na zemljišču (grafični prikaz)

III. Opredelitev površin po dejanski rabi in boniteti (tabelarični prikaz)

IV. Izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega

zemljišča


I. Definicija tlorisne površine, ki se uporablja za “tlorisno

velikost stavbe na stiku z zemljiščem”

“Tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem” (7. vrstica, 5.strani

PRILOGE 1 Pravilnika o projektni dokumentaciji – PPD) niti v PPD, niti v

veljavnem standardu za izračun površin ni natančno definirana.

Večina vodilnih map: tlorisni gabarit objekta = tlorisne dimenzije (širina,

dolžina) najbolj izpostavljenih delov objekta na stiku z zemljiščem (bruto

mere).

površina za stavbe = bruto površina etaže na stiku z zemljiščem v

skladu z veljavnim standardom za izračun površin SIST ISO 9836:2011.

Podzemne etaže in konzolni deli objekta (vključno z balkoni,

napušči) nad zemljo se ne upoštevajo.

površina za gradbeno inženirske objekte = celotna površina objekta,

v smislu zazidane površine za stavbe. ( *izjeme v prikazanih primerih)



II. Opredelitev velikosti in lege objekta na zemljišču (grafični

prikaz)

Grafični prikaz, ki opredeljuje območje in površino za izračun odškodnine

se vriše na enega od grafičnih prikazov lokacijskih podatkov v vodilni

mapi (PGD), najprimernejši je prikaz lege objekta na zemljišču.

Grafični prikaz ni potreben kadar se celoten objekt nahaja na

kmetijskem zemljišču na eni zemljiški parceli, upravni organ

podatke za odškodnino povzame iz vodilne mape in geodetskega

posnetka/podatkov GURS.

Grafični prikaz mora vsebovati: lega objekta na zemljišču/ lega na

zem. parceli/parcelah, opredelitev dimenzij objekta, ki se nahajajo

na posamezni parceli oz. dejanski rabi, prikaz značilnega prereza (za

objekte na nagnjenem terenu), izris mej med posameznimi

dejanskimi rabami (povzeto po geodetskem načrtu).

Grafični prikaz lahko vsebuje tudi podatke o boniteti posameznih

zemljiških parcel in velikosti objekta/objektov ali delov objekta na teh

parcelah oz. dejanskih rabah.



II. Opredelitev velikosti in lege objekta na zemljišču (grafični prikaz) - PRIMER



III. Opredelitev površin po dejanski rabi in boniteti (tabelarični

prikaz)

Tabelarični prikaz = opredelitev vrste objekta (stavba, gradbeno

inženirski objekt), zemljiška parcela/parcele z dejansko rabo na kateri

se objekt nahaja z boniteto, površina objekta/dela objekta za odmero

(površina objekta na posamezni parceli oz. dejanski rabi)

Tabelarični prikaz se izdela za vsak objekt, če je predmet projektne

dokumentacije več objektov, tako da je razvidno katere kvadrature

zavzemajo in na katerih zemljiščih se nahajajo posamezni objekti

ter za katero vrsto objektov gre. (3.g člen ZKZ-D: gradbeno inženirski

objekti in drugi objekti – stavbe).

*Tabeli iz geodetskega posnetka dodan prvi in zadnji stolpec.


objekt

vrsta dejanske

rabe k.o. št. parcele

zemljišče

pod stavbo boniteta

površina objekta za

odmero (m2)

stavba 1 kmetijsko zemljišče 2101 201/1 ne 60 25

stavba 1 kmetijsko zemljišče 2101 202 ne 65 78

stavba 1 kmetijsko zemljišče 2101 202 da 0 15

dvorišče kmetijsko zemljišče 2101 201/2 ne 45 0

stavba 2 nerod. zemljišče 2101 201/2 ne 0 30

stavba 2 pozidano zemljišče 2101 202 da 0 40


III. Opredelitev površin po dejanski rabi in boniteti – način

izražanja kvadratur

Površine objekta/objektov se izrazi brez decimalnih mest, v skladu

z načinom izražanja kvadratur v zemljiškem katastru.

Od decimalne vrednosti 0,5 se zaokrožuje navzgor, manjše vrednosti

navzdol. Bonitete se povzamejo v skladu s podatki v geodetskem načrtu.



IV. Izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti

kmetijskega zemljišča

“Površina objekta za odmero” (zadnji stolpec tabele) se

množi s faktorjem A, glede na višino bonitete (predzadnji

stolpec tabele) in vrsto objekta. (gradbeno inženirski objekti in

drugi objekti oz. stavbe – prvi stolpec tabele).

Seštevek zneskov površin objektov ali delov objektov je odškodnina

zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.

Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se izračuna po naslednji enačbi:

odškodnina zaradi spremembe namembnosti = tlorisna površina kmetijske rabe x A, pri čemer se faktor A določi glede na boniteto

zemljišča, na katerem leži tloris objekta in ki se vodi v zemljiškem katastru, in znaša:

a) za gradnjo objektov, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov uvrščeni v skupino objektov

transportne infrastrukture in drugih gradbeno inženirskih objektov:

– boniteta zemljišča od 51 do 60: 1 euro,

– boniteta zemljišča od 61 do 75: 3 eure,

– boniteta zemljišča od 76 do 100: 5 eurov;

b) za gradnjo drugih objektov:

– boniteta zemljišča od 51 do 60: 4 eure,

– boniteta zemljišča od 61 do 75: 12 eurov,

– boniteta zemljišča od 76 do 100: 20 eurov.

Če tloris objekta leži na parcelah različnih bonitet, se za vsak del tlorisa kmetijske rabe upošteva pripadajoča boniteta.

Primer izračuna – stavba, ki se nahaja na dveh zemljiških parcelah: 52m2

stavbe na zemljišču bonitete 60 in 98m2 stavbe na zemljišču bonitete

65. Izračun: 52*4€=208€, 98*12€=1176€ 208€+1176€=1384€



OSNOVNI PRIMER – MANJ ZAHTEVEN OBJEKT (enostanovanjska stavba) IN ZUNANJE

POVRŠINE OB OBJEKTU (ENOSTAVEN OBJEKT)

Grafični in tabelarični prikaz ni potreben, podatki se razberejo iz tekstualnega dela

vodilne mape.

izračun: 16,7x9,00=150,30m2 + 5,00x6,00=30,00m2, zaokrožitev 180m2, boniteta zemljišča

(GURS)=53, faktor A=4eur, 180*4=720eur

5. Površine za izračun pri stavbah - primeri


PRIMER GRADNJE STAVBE NA RAVNEM TERENU – MANJ ZAHTEVEN OBJEKT

(enostanovanjska stavba z različno velikimi etažami), ZUNANJE POVRŠINE OB OBJEKTU

ENOSTAVEN OBJEKT

izračun: površina150m2, boniteta zemljišča=53, faktor A=4eur, 150*4=600eur

objekt vrsta dejanske rabe k.o. št. parcele

zemljišče pod

stavbo boniteta


odmero (m2)

enost. hiša kmetijsko zemljišče 2101 84/3 ne 53 150




PRIMER GRADNJE STAVBE NA NAGNJENEM TERENU – MANJ ZAHTEVENOBJEKT

(enostanovanjska stavba), ZUNANJE POVRŠINE OB OBJEKTU ENOSTAVEN OBJEKT



zemljišče pod

stavbo boniteta


odmero (m2)





PRIMER GRADNJE STAVBE NA STEBRIH – MANJ ZAHTEVEN OBJEKT, ZUNANJE

POVRŠINE OB OBJEKTU ENOSTAVEN OBJEKT



zemljišče pod

stavbo boniteta


odmero (m2)





PRIMER GRADNJE VEČIH STAVB – MANJ ZAHTEVEN OBJEKT, NEZAHTEVEN OBJEKT,

ENOSTAVEN OBJEKT



zemljišče pod

stavbo boniteta


odmero (m2)







PRIMER GRADNJE NA VEČIH ZEMLJIŠKIH PARCELAH (z večimi bonitetami) – MANJ

ZAHTEVEN OBJEKT, ZUNANJE POVRŠINE ENOSTAVEN OBJEKT

izračun: površina 47m2, boniteta zemljišča=53, faktor A=4eur, 47*4=188eur, površina 12m2,

boniteta zemljišča=60, faktor A=4eur 12*4=48eur, 188eur+48eur=236eur


zemljišče pod

stavbo boniteta


odmero (m2)

stan.stavba kmetijsko zemljišče 2101 84/3 ne 53 47

stan.stavba pozidano zemljišče 2101 84/3 ne 0 90

stan.stavba kmetijsko zemljišče 2101 84/2 ne 60 12




Gradbeno inženirski objekti, ki so po enotni klasifikaciji vrst

objekov (CC-SI) 24 drugi gradbeni inženirski objekti, 241

objekti za šport, rekreacijo in prosti čas

2411 športna igrišča (športna igrišča na prostem, bazenska kopališča

na prostem, adrenalinski in plezalni parki, vse vrste dirkališč) – površina

za odmero je celotna površina objekta ( v smislu zazidane površine za

stavbe).

2412 drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti

čas (marine, otroška in druga javna igrišča, zabaviščni parki, igrišča za

golf, javni parki, trgi, živalski vrtovi) - površina za odmero je celotna

površina objekta( v smislu zazidane površine za stavbe).

Stavbe, ki so funkcionalno navezane na te gradbeno inženirske

objekte se klasificirajo in obračunavajo ločeno. (stavbe žičniških in

vlečniških postaj, paviljoni in stavbe v živalskih vrtovih, gostinske stavbe v

marinah, hangarji za popravilo čolnov, objekti za vodne športe,…)

6. Površine za izračun „zelenih površin”



objektov (CC-SI) 21 objekti prometne infrastrukture, 211

ceste

Za površino za odmero pri cestah se uporablja velikost cestnega

telesa na stiku z zemljiščem.

“cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavlja zemljišče z nasipi in vkopi”

(13. točka 2. člena Zakona o cestah (Ur.l. št. 109/2010, 48/2012))

7. Površine za izračun za GJI - primeri



PRIMER GRADNJE CESTE

vrsta dejanske rabekatastrska

občinašt. parcele

zemljišče pod

stavboboniteta


odmero (m2)

Pozidamo zemljišče 2101 3034/4 ne 0 513

Pozidamo zemljišče 3225/3 3225/3 ne 305 125

Pozidamo zemljišče 2101 3292 ne 0 1892


Kmetijsko zemljišče 2101 3294 ne 53 378


Kmetijsko zemljišče 2101 3225/3 ne 60 88

Kmetijsko zemljišče 2101 3225/1 ne 60 677




objektov (CC-SI) 21 objekti prometne infrastrukture 2141

mostovi in viadukti

Za površino za odmero se upošteva samo površina vseh podpornih

elementov na stiku z zemljiščem. Tak izračun se upošteva, kadar se

gradi samo most ali viadukt. V primeru, da je most ali viadukt del projekta

za izgradnjo ceste, velja izračun za ceste za celoto.

Tak način izračuna se upošteva tudi za vse gradbeno inženirske objekte,

ki imajo stik z zemljiščem samo preko stebrov in različnih podpor

(žičnice).




vrsta dejanske rabekatastrska

občinašt. parcele

zemljišče pod

stavboboniteta


odmero (m2)





Površina viaduktov in mostov ni prikazana ločeno, temveč kot del ceste.

PRIMER GRADNJE VIADUKTA V SKLOPU CESTE



Ostali objekti infrastrukture, ki imajo podobne lastnosti kot

stavbe (npr. svetilnik, bunker)

Za površino za odmero se upošteva izračun kot pri stavbah.

Ostali objekti infrastukture, ki imajo podobne lastnosti kot

objekti za šport in rekreacijo (npr. sončna elektrarna)

Za površino za odmero se upošteva celotna površina objekta (v

smislu zazidane površine za stavbe)

Documents

PREDSTAVITEV ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH ZA UPRAVNE ENOTE