Suša že terja svoj davek: višje cene pšenice in koruzebodo jeseni zakuhale podražitve kruha in mesa - Mali kmetopozarjajo, da cene pridelkov krojijo veletrgovci

Suša bo jeseni zasolilacene hraneJesen bo na pladnju prinesla višje ceneprehrambenih izdelkov. Zaradi višjih cenkoruze in pšenice bomo verjetno jedli dražjikruh, vsaj za desetino bodo višje tudi cenemesa.

PRIMORSKA � Suša bo ponapovedih živilcev zvišalastroške odkupa kmetijskihpridelkov, kar se bo prelilo vkončne cene izdelkov v tr-govinah.

Jeseni dražji kruh

V Mlinotestu tako ne iz-ključujejo jesenske po-dražitve kruha. Čepravskušajo racionalizirati vseprocese in maksimalnozmanjšati stroške, morda tone bo zadoščalo. Tudi zaradisuše se cene pšenice na bor-zi močno dvigujejo. Mlino-test pa mora na svetovnihtrgih kupiti vsaj dve tretjinipotrebnih količin žita.

Od vipavskih kmetov soodkupili 460 ton pšenice,največ doslej. Pridelovalcemso plačali od 190 do 215evrov za tono zelo kakovo-stne pšenice. "Je pa suša zeloprizadela pšenico v Rusiji inAmeriki, kar bistveno vpliva

na dvig cene na borzi. Zaradisuše bo tudi za 40 do 50odstotkov manj koruze. Trgiso se že odzvali in cena ko-ruze trenutno že presega ce-no pšenice. In to bo zagotovov prihodnje predstavljalodoločene težave," pravi pred-sednik uprave MlinotestaDavid Nabergoj.

Pivka: več za krmo,dražji tudi piščanci

Jesenski meseci bodo pri-

nesli tudi višje cene mesa;podražitev piščančjega insvinjskega mesa bo najbržvišja kot skok cen govejegamesa. "Oktobra bomo cenepiščančjega mesa moralizvišati, verjetno od deset do15 odstotkov," napovedujepredsednik uprave Pivkeperutninarstva Janez Rebec,ki upa, da vse dražja krmacen mesa ne bo pognala ševiše od teh napovedi. Cenasoje se je v zadnjem letuskoraj podvojila, tudi pšeni-ca bo držaja. Koruza bo ponapovedih dražja vsaj za pe-tino, dokončno pa bo to jas-no ob žetvi. "Če se bodo cenekrme še vzpenjale, bodo me-so morali podražiti za več,kot zdaj računamo. Zave-damo se, da so potrošniki zupadanjem kupne moči vsebolj stisnjeni v kot, a spričovse dražje krme tudi mi ni-mamo nobenega drugegaizhoda," še pravi Rebec.

Bumerangza mlinarje

V Kmetijsko-gozdarskizbornici o tem, kako je mo-goče, da kmetje žito pro-dajajo v tujino za višjo ceno,kot jo dobijo doma, nakarmi to isto žito kupujemo odtujcev po še višji ceni, pra-vijo: "Pšenico so letos pro-dajali v tujino zato, ker vžitni verigi ni prišlo do do-govora. Mlinarji niso želeliplačati fiksne cene, zato sokmetje pšenico prodali bo-

ljšemu ponudniku. Ker socene pšenice na svetovnemtrgu močno zrasle, jo bodomlinarji prisiljeni kupovatipo višji ceni na svetovnemtrgu."

Špekulativentrg žita

Na ministrstvu za kme-tijstvo in okolje o domačipšenici, ki je šla v tujino, šepojasnjujejo, da se na trgu zžiti dogaja veliko stvari, tudišpekulativni posli, ki jihpodpihujejo negotove inkrizne razmere na finančnihtrgih ter ekstremne vremen-ske razmere. Cena zato vsebolj niha, kar nekateri po-slovni partnerji izkoriščajo;prednost dajejo" trenutnimugodnostim, ne pa trdnimodnosom z domačimi po-slovnimi partnerji. So pa do-govori v slovenski žitni ve-rigi delno vzdržali pritiske,ki so nastali zaradi izjem-nega dviga cen pšenice nasvetovnih trgih. "Ključnegapomena je zavedanje vseh vžitni verigi, da dolgoročnolahko vzdržijo na vedno boljnegotovem globalnem trgule dobro povezani ter s čvr-stimi in pravičnimi medse-bojnimi odnosi."

Če pa kdo pričakuje, dadržava še lahko vpliva napodražitve, se močno moti."Država ne razpolaga z in-strumentom, s katerim bilahko omejila in določalacene prehrambenim izdel-kom. Prav tako se ne more in

ne sme vmešavati v poslovneodnose med gospodarskimisubjekti. Nudi pa pravnovarstvo oziroma lahko pre-

dlaga usmeritve in daje po-bude za boljše poslovne od-nose med subjekti," nam od-govarjajo na ministrstvu.

Odkupne cene za kme-tijske pridelke so glede naprodajno ceno v trgovinahprenizke, še opozarjajo. Zato je kriva asimetrijaprehranske verige, kjer ima-jo trgovci veliko pogajalskomoč.

Odkupne cenedoločajo veletrgovci

Istrski kmet Robert Ka-ligarič si reže vsakodnevnikruh in plačuje račune samos tem, kar zraste na njegovinjivi na Srminu. Bodo jesenipridelki, ki jih prodaja ve-letrgovcem in na tržnici,dražji? "Cene določa veletr-govec. Če ta nekaj proda po50 centov, moja cena ne mo-re biti višja. Cene se bodoverjetno zvišale; koliko, nevem. O tem ne razmišljam.Moram delati, vzdrževatitisto, kar imam," o veletr-govcih, ki vse uvažajo, go-vori Kaligarič.

Zidan: Lahko smosamozadostni

"To, da se hrana draži, jesamo simptom," opozarjanekdanji kmetijski ministerin predsednik odbora zakmetijstvo v DZ DejanZidan. Signal, ki ga s temdobivamo, je namreč po nje-govih besedah drug: da bohrane kmalu začelo prima-njkovati. "Vsak dan bi mo-rali razmišljati, kaj narediti,da bi imeli v prihodnje do-

volj vsaj osnovne hrane -kruha. Nobenega razloga ni,da ne bi v dveh do treh letihdosegli 85- oziroma 90-od-stotne samooskrbe s krušni-

mi žiti," je prepričan Zidan,ki opozarja, daje šla državnapolitika v zadnjega pol leta vpovsem napačno smer,sploh glede zaščite kmetij-skih zemljišč. "Treba je raz-mišljati na dolgi rok, kajti kopride do težav, se jih ne dasanirati s kratkoročnimiukrepi. Največ pšenice uvo-zimo iz Madžarske, a ko jetam ne bo več dovolj,Madžarska pač ne bo do-volila izvoza. Vsak država bonajprej poskrbela zase."

Podražitev pšenice nasvetovnih trgih pa po nje-govem ne bi smeli pretiranovplivati na cene kruha. "Ce-na pšenice predstavlja le do-bro desetino cene štrucekruha. Če še torej pšenicapodraži za 40 odstotkov, sene more tudi kruh podražitiza toliko. To je hudo za-vajanje potrošnikov," opo-zarja Zidan. A kaj, ko pripodražitvah osnovnih suro-vin svoj lonček običajnopristavijo tudi vsi ostali členiv prodajni verigi. "Zanimivopa je, da ko cena surovinpade, potrošniki nimamo odtega nobene koristi," dodajaZidan.

Da bi lahko bila samoo-skrba Slovenije boljša, nekajpripravlja tudi kmetijskoministrstvo. Lani so sprejeliresolucijo Zagotovimo.sihrano za jutri. Delovne sku-pine pripravljajo strateškeprograme, ki naj bi opre-delili jasno in učinkovitokmetijsko politiko, ki bopodpirala temeljno nalogokmetijstva - zagotavljanjezadostne preskrbe z varnohrano. "To bo lahko zago-tavljalo dolgoročno ustreznopreskrbo s surovinami zaživilskopredelovalno indus-trijo ter na drugi strani redenodkup kmetijskih proizvo-dov za pridelovalce," še pra-vijo na ministrstvu.

ALENKA PENJAK,SONJA RIBOLICA,

PETRA VIDRIH

' ~-~---~-~S-—-^mm\f _.. f. _W-— i-^^^M _0gg. i Mi

9J^^^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HHBfeMB_i__________________^___L*^ '* 1 J* "WSm\Wmw

jSm//K^^^^^^^^^^^^^M^^^^^^SmSW^^^He "mmmm'^*^___f&_____W_T ' AK ~"-~tq immf ■

**_B^^^"^^---«jii___Hfl_r " " -^

>$^_^ ~,-j^mw _\[_&f~~~^^^mii5_~m^________~^^*~*~~S-*Š!-_~____

■ / ~l______i!M*^H__________l-_________

-""*" ~ ~~ ;~^~ -* ■|~-^*' -T^P?J„

Zaradi dražje krme se bo podražilo tudi meso

Trgovci še nič o podražitvahNapovedi o višanju cen v Mercatorju še niso dobili:"Od dobaviteljev še nismo dobili napovedi, da bodozaradi suše in vročine zvišali cene. Je še prezgodaj, zdajse pridelovalci o odkupu še pogovarjajo s kmetijskimizadrugami, nekateri upajo tudi na državne subven-cije." V Tuš pa so dobavitelji že sporočili, da so visoketemperature oklestile letino nekaterih pridelkov.

Žito odkupi slabo polovico žitav SlovenijiNajvečji slovenski pek, skupina Žito, bo od slovenskihpridelovalcev letos odkupil skoraj 23.000 ton pšenice,približno 35.000 ton pa bo kupil na tujih trgih(Madžarska, Avstrija). "V Žitu od domačih kmetovodkupujemo najbolj kakovostno pšenico, in sicer pocenah, ki so bile priporočene s strani kmetov inobjavljene na odkupnih mestih. Njihovo poslovnoodločitev, da nekateri prodajajo pšenico tudi v tujino,pa težko presojamo, ker ne poznamo podrobnosti,"pravi direktor nabave v Skupini Žito Uroš Lozej.Zatrjuje, da Žito v tujini kupuje pšenico po pri-merljivih cenah za primerljivo kakovost kot v Slo-veniji.

Govorili so, lopatepa ni zgrabil nihčeKoliko bo jeseni plačal za kruh ali meso, nivseeno niti agrarnemu ekonomistu dr. AlešuKuharju. Dejstvo pa je, da Slovenija ne moresama oblikovati cen hrane.

"Uvažamo sojo, koruzo,pšenico. Smo del odprtegagospodarstva. Imamomajhno, neučinkovitokmetijstvo, ki je povsempodvrženo cenovnim giba-njem. V tujini, Avstriji aliFranciji denimo, ves sis-tem deluje samozaščit-niško. Ta utopija bi biladosegljiva tudi nam, če bi

povečali lastno ekonom-sko učinkovitost; če bi torejnadzorovali kakovost hra-ne, njene blagovne tokove,in če bi izvajali striktnopolitiko varstva konkuren-ce brez ustrahovanja predtujim blagom. V državi seje vrsto let veliko govorilo oteh stvareh, nihče pa nizgrabil za lopato in začel

kopati, " opozarja dr. AlešKuhar.

O slovenski želji po sa-mozadostnosti pa pravi,dajo lahko spodbudimo, asamo tako, da za domačohrano plačujemo 20 od-stotkov več. AP

Dr. Aleš Kuhar

/ \m____*>_«», _Jr, ' '

Žito kot nafta"Z žiti je skoraj tako kot z nafto: cenedoločajo svetovne borze, mi nanje nimamovpliva," opozarja klimatologinja dr. LučkaKajfež Bogataj.

Slovenija ima kot čla-nica EU zvezane roke; nemore posegati v tržnemehanizme, saj ima EUpodpisan sporazum s Sve-tovno trgovinsko organi-zacijo. "Lahko pa pripra-vimo domače rezerve in sene zanašamo na druge, kotna primer na Madžarsko,ki imajo še večje težave zvodo kot mi," pravi KajfežBogatajeva. Tudi Rusija inKitajska nista več tako ve-liki dobaviteljici, ZDA paskoraj nimajo več kaj pro-dajati. V ZDA takšne sušene pomnijo že več kot 50

let. Pšenica se je zato žepodražila za 50, krma paza kar 60 odstotkov.

A če na svetovne cenehrane ne moremo vplivati,bi lahko razvili drugačnenotranje trge. "Tega namnihče ne more preprečiti," jeprepričana Kajfež Bogata-jeva. "Rešitev bi lahko bilanova oblika zadružništva,ki bi prerasla v veletrgovskoverigo, po vzoru Mercator-ja, Tuša ali Spara. Trg bioskrbovali z domačo hrano,ki bi bila povrh vsega šecenejša, saj ne bi bilo po-srednikov," razlaga.

Kot še opozarja, naškmetijski trg sploh nimavgrajene varovalke za pri-mere slabih letin. Po nje-nem bi morali tudi čimprej urediti namakanje. "VSloveniji bi nujno potre-bovali najmanj pet Vo-grščkov. Žalostno je, da po-zimi imamo dež, a ga neujamemo za sušno poletnoobdobje." PV

Dr. Lučka Kajfež Bogataj

'_______^____^___________ l_____^^____^ _____________________________^__________________________R

- J^MMW$Mk^MMrsL &bBm!B3iS^^^MKMMM-^* ' w'" %&JT ' V^~--

~^U^ H___P^^ ■J-P^^^^^v^'* _t^^F^ "vj*»" >i \_jS-^^8&

________vW!^^ WBWM •fS^*

% __05__?HBI__b> MK^^WMMW^BMk »

a __)__________^______i____9_____s^____Fd_^i^______i^^^ -mkkliilaiHHmlil-I-Ž----------------^--------------------- l^___HH__P^'V_r .^^P|H^^^RS9S^^BBsteLip^^ a__>

H^^^^^^^^^HHrf "™ ,^^Hl JSMK^Ms^mmt Jh.___1_________________________________________-___9 Mnl______________________________■* ■•** * -________t S _i___________________________________________________________i__EPI_^H M TilK

_______________________________________________________________________________£> * JHI^V ./^ A_^______^_l________________________________________H_i_Mk_f^V _■__■ H ' *

Kljub višjim cenam mnogi prisegajo na domačo zelenjavo s tržnice. A pridelek je letos šeposebej odvisen od namakanja, pravi Jana Kaligarič s koprske tržnice.