2

3

Znanka ali uganka 5, Priročnik za učitelje z rešitvami k samostojnemu delovnemu zvezku Slovenščina za 5. razred osnovne šole Avtorice Marta Kocjan - Barle, Katja Briški, Mateja Miklavčič Urednica Dragica Perme Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o. Za založbo Branimir Nešović Ljubljana 2014 Prenovljena izdaja © Modrijan založba, d. o. o.

4

Kazalo

JEZIK

Slovenščina – državni in uradni jezik ………………………………………………….........6 Neknjižni in knjižni jezik ………………………………………………………………….………...8

BESEDILA Čestitka ………………………………………………………………………………………..…….….…10 Voščilo ……………………………………………………………………………………………….….....12

GLASOVI Samoglasniki …………………………………………………………………………………….….…..13 Soglasniki ……………………………………………………………………………………..…..……...15 Pokaži, kaj znaš ……………………………………………………………………………..…….…...18

BESEDE Bogatimo besedni zaklad ……………………………………………………….………….….....19

PIŠEMO Obnova besedila …………………………………………………………………….……….…….....24

BESEDE Nadpomenke in podpomenke ………………………………………………………….……….27 PIŠEMO

Opis predmeta ………………………………………………………………………………….….......29 GOVORIMO Predstavitev predmeta …………………………………………………………………..…….……32 BESEDILA

Članek …………………………………………………………………………………………….………....34 BEREMO

Od zapisanega besedila do glasnega branja ………………………………….…..……...35 SAMOSTALNIK ……………………………………………………………………………………………............40 LASTNOSTI SAMOSTALNIKA

Spol samostalnika ……………………………………………………………………………............41 Število samostalnika …………………………………………………………………………...........43 Pokaži, kaj znaš ……………………………………………………………………………………........47

VELIKA ZAČETNICA ………………………………………………………………………………………..…….…47 Pokaži, kaj znaš ………………………………………………………………………………..............50

PIŠEMO Zgradba besedila ………………………………………………………………………………………...51

Pripoved o doživetju ……………………………………………………………………….…..........53 BESEDILA

Pismo …………………………………………………………………………………………….….….........55 BESEDE

Protipomenke ……………………………………………………………………………….……..........58 Sopomenke ……………………………………………………………………………………...………….59

PIŠEMO Definicija pojma …………………………………………………………………………….…..…..…...60

5

BESEDILA Televizijski spored ………………………………………………………………………….……..….... 61 Ekonomsko propagandno besedilo ………………………………………………..…………... 63 PRIDEVNIK ………………………………………………………………………………………………………..….... 64 VRSTE PRIDEVNIKOV

Lastnostni pridevniki ……………………………………………………………………………......... 65 Svojilni pridevniki …………………………………………………………………………………........ 66 Vrstni pridevniki ………………………………………………………………………………….…....... 69 Pokaži, kaj znaš ………………………………………………………………………………….…......... 71

PRIDEVNIK Spol in število pridevnika …………………………………………………………………….......... 72 Pokaži, kaj znaš ……………………………………………………………………………………..….….73

PIŠEMO Opis rastline …………………………………………………………………….………………..….........74

GOVORIMO Predstavitev rastline ………………………………………………………………………...............76

BESEDILA Anketni list …………………………………………………………………………………………………..77 Jedilni list ………………………………………………………………………………………………….... 80

BESEDE Večpomenke in enopomenke …………………………………………………………………….. 82 Besedna družina …………………………………………………………………………….…………... 85

PIŠEMO Opis ljudskega običaja ………………………………………………………………………….….….86

Seznam posnetkov na zgoščenki ………………………………………………………………………………88

6

Prvi del samostojnega delovnega zvezka JEZIK Slovenščina – državni in uradni jezik SDZ I 5–10 URA: 2 Slovenščina je državni jezik Republike Slovenije; to pomeni, da našo državo predstavlja tudi navzven, na primer v uradnih stikih naših predstavnikov s predstavniki drugih držav. Zakon o javni rabi slovenščine in Ustava Republike Slovenije v 11. členu določata, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina, na območjih, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa italijanščina ali madžarščina. Odločitev o treh uradnih jezikih (slovenščini, italijanščini in madžarščini) temelji na pravici pripadnikov naroda ali narodne skupnosti (narodne manjšine), da gojijo in izražajo svojo kulturo in uporabljajo svoj jezik in pisavo. Kot uradni jezik je slovenščina jezik govornega in pisnega sporočanja na vseh področjih javnega življenja, torej tudi v šoli. Je tudi eden od uradnih jezikov Evropske unije (po SP 2001 Evropske zveze). Praktično to pomeni, da mora biti v slovenščino prevedena vsa evropska zakonodaja, da se vsakdo od nas lahko z ustanovami v EU sporazumeva v slovenščini. Cilji • Opazujejo in predstavljajo vlogo slovenščine v svojem življenju, svoj odnos do nje okoliščine njene rabe in znanje o njej. • Spoznajo naslednje jezikovne pojme in izraze zanje: državni jezik, uradni jezik. • Opazujejo in predstavljajo jezike v Republiki Sloveniji in posebni status slovenščine v Republiki Sloveniji. • Opazujejo in predstavljajo status italijanščine v delu slovenske Istre in madžarščine v delu Prekmurja. • Opazujejo in predstavljajo državne jezike v sosednjih državah in državah EU. • Opazujejo in predstavljajo status slovenščine zunaj Republike Slovenije. • Vadijo težja mesta v pravopisu – rabo male začetnice v imenih jezikov. Predmet obravnave • slovenščina kot državni in uradni jezik, narodna manjšina, mala začetnica Uvodna motivacija Z učenci vodite razgovor. Pomagajte si z uvodnimi vprašanji. Potek dela V 4. razredu so se učenci seznanili s slovenščino kot maternim jezikom (materinščino), to je jezikom, ki se ga otrok nagonsko nauči od svoje matere oz. okolja, v katerem živi. Navadno se tako nauči slovenščine kot narečja ali pogovornega jezik kake pokrajine. Knjižnega jezika se navadno uči šele v šoli, ravno tako njegove govorjene oblike (zbornega jezika). Hkrati si uzavešča vlogo slovenščine kot državnega in uradnega jezika.

7

Rešitve nalog 1. Po smislu. 2. a) Po smislu. b) Po smislu. c) Slika prikazuje Triglav. č) Oj, Triglav moj dom. Slovenija. d) Napisano je v slovenščini. e) Obkroženi sta obe črki: A in B. f) do h) Po smislu. 3. a) Evropska stran evrskih kovancev je vsem državam skupna zato, da so prepoznavni v vseh državah Evropske unije in da tudi v drugih državah Evropske unije vedo, kolikšna je vrednost kovanca. b) Po smislu. 4. a) Obkrožena črka: B. b) To sklepam iz besedila. V Republiki Kongo pojejo himno v francoščini, prav tako je tudi napis na denarju v francoščini. 5. Po smislu. 6. a) Po smislu. b) Zapisan je v slovenščini, na dvojezičnem območju pa še v italijanščini ali madžarščini. c) V slovenščini in italijanščini/slovenščini in madžarščini/slovenščini je zapisan zato, ker je ta jezik/so ti jeziki uradni jezik(i) v Republiki Sloveniji. 7. Slovenščino kot uradni jezik uporabljamo na pošti, v banki, občini, šoli, bolnišnici ipd. 8. V slovenščini in italijanščini. 9. slovenščina – italijanščina • slovenščina – madžarščina 10. a) Obkroženi odgovor: A. b) Obkroženi odgovor: B. c) V delih Slovenije, kjer živi italijanska, in v delih, kjer živi madžarska narodna manjšina. 11. Na tistih področjih, kjer živi slovenska manjšina: v Beneški Sloveniji in na avstrijskem Koroškem. 12. italijanski jezik ALI italijanščina • hrvaški jezik ALI hrvaščina • madžarski jezik ALI madžarščina • francoski jezik ALI francoščina • španski jezik ALI španščina • poljski jezik

8

ALI poljščina • nemški jezik ALI nemščina • nemški jezik ALI nemščina • kitajski jezik ALI kitajščina 13. Po smislu. 14. francoski • slovenski • italijanski • nemški • hrvaški Neknjižni in knjižni jezik SDZ I 11–14 URA: 2 Knjižni jezik je jezik knjig in različnih publikacij in se največ uporablja v pisni obliki. Če je v govorjeni obliki, mu pravimo zborni jezik. Zaradi poenostavitve je v samostojnem delovnem zvezku uporabljen le izraz knjižni jezik. Cilji • Opazujejo in predstavljajo okoliščine za rabo knjižnega in neknjižnega jezika ter svoje znanje slovenskega knjižnega jezika. • Pogovarjajo se o tem, ali govorijo doma, s prijatelji enako kot v šoli, z neznanci, s tujci. • Navedejo razlike v govorjenju s prijatelji, sošolci, z učiteljem, neznancem, tujcem. • Premišljajo, zakaj govorijo z različnimi osebami različno. • Pogovarjajo se o okoliščinah rabe knjižnega in neknjižnega jezika. • Učenci, ki znajo katero drugo narečje, pokrajinski pogovorni jezik, kot ga govorijo sošolci, le-tega predstavijo svojim sošolcem in povedo, s kom tako govorijo, od koga so se ga naučili. • Spoznavajo naslednje jezikoslovne pojme in izraze zanje: neknjižni, knjižni jezik, narečje. Predmet obravnave • neknjižni in knjižni jezik Uvodna motivacija Za uvodno motivacijo uporabite ilustracijo na str. 11. Vodite razgovor s pomočjo vprašanj, ki so ob ilustraciji. Potek dela Učencem uzavestimo razliko med knjižnim (zbornim) in pogovornim jezikom. Ob koncu teme jih seznanimo tudi s posnetkom basni Pajek in polž, ki ji bodo lahko prisluhnili v različnih narečjih. V 4. razredu so učenci sicer že poslušali pripoved v štajerskem in gorenjskem narečju (pri obravnavanju polglasnika). Kako boste poslušali basen, je odvisno tudi od geografskega položaja: če niste s področja narečij na posnetku (rovtarsko, dolenjsko, primorsko), potem je večji poudarek na

9

razlikah; če ste poslušali svoje narečje, potem lahko kritično ocenite interpretacijo in morebitne razlike. Pomagate si lahko s posnetki št. 1, 2 in 3. Rešitve nalog 1. a) paradižnik • mleko • maslo • časopis • rezanci • sladkor • vžigalnik za sveče b) Po smislu, npr. Oče je narekoval besede, kot jih govorimo, zapisane pa so v knjižnem jeziku. 2. V knjižnem jeziku so napisane zato, da jih razumemo vsi Slovenci. 3. Ko se pogovarjam z učiteljem, uporabljam knjižni jezik. • Ko se pogovarjam s prijatelji, uporabljam neknjižni jezik. 4.a) Pobarvano z rdečo: naročanje hrane v restavraciji, pogovor z bančnim uslužbencem, pojasnjevanje frizerki o obliki pričeske, pisanje zahvale, pisanje obnove najljubše knjige, pisanje elektronskega sporočila • Pobarvano z modro: pogovor s sestrično ali bratrancem, telefonski pogovor z babici, ki ti pomaga pri peki palačink, pogovor s prijatelji na treningih rokometa, pisanje elektronskega sporočila b) Elektronsko sporočilo lahko pišemo v knjižnem ali v neknjižnem jeziku; odvisno od tega, kdo je naslovnik. 5. Po smislu. 6. Neknjižne besede: bicikl • dvorišu • bajto • štrikala • zokne • cajtngu • šporhet • piskr • župo • talr • nadeval • šefle • nudlni Kolo sem pustil kar na dvorišču. Vstopil sem v hišo. Mama je pletla nogavice, oče pa je listal po časopisu. Na štedilnik sem postavil lonec z juho in si jo pogrel. Na krožnik sem si naložil kar štiri zajemalke najboljše mamine juhe z rezanci. 7. a) do c) Po smislu. 8. a) in b) Po smislu. 9. Po smislu. 10. a) Po smislu, npr.: knjiga: bukla • računalnik: kompjuter, škatla • prenosni telefon: mobilc, mobi • glava: buča, pisker • govoriti: nakladati b) in c) Po smislu. 11. a) Poznam eno iz sosednjega razreda, ki je zaljubljena vate ALI ... ki si ji zelo všeč. b) Smodlak je obvestil prijatelje, da si je Ranta zlomil nogo. c) Salta je zahteval, da se moraš takoj oglasiti pri njem, da bosta popravila predrto zračnico.

10

BESEDILA Čestitka SDZ I 15–18 URA: 2 Čestitka je neumetnostno besedilo, s katerim ustno ali pisno ob posebni priložnosti (npr. rojstnem dnevu, pomembnem dogodku, uspehu) izrazimo veselje. Voščilo je neumetnostno besedilo, izraženo ustno ali pisno, kadar želimo komu ob kaki posebni priložnosti (npr. dosežku, prazniku) sporočiti lepe želje. Včasih ni jasne meje med obema (za rojstni dan lahko npr. čestitamo ali voščimo). Cilji • Tiho in glasno berejo in razčlenjujejo neuradno in uradno čestitko, neuradno in uradno voščilo. PO PRVEM BRANJU: • povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne prvine, po katerih so ju prepoznali; • povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja to besedilo, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne prvine, iz katerih so to prepoznali; • presodijo, ali so izrazi v besedilu vljudni ali ne. PO VNOVIČNEM BRANJU: • ob besedilu odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o bistvenih podatkih; • povedo svoje mnenje o tem, kako se bo naslovnik odzval, in svoje mnenje utemeljijo; • povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno, in v njem poiščejo tista jezikovna znamenja, iz katerih so to prepoznali; • v besedilu podčrtajo naslov, nagovor, podpis, datum in določijo njegovo vlogo; • povedo, ali je besedilo popolno ali mu kaj manjka in mu dodajo manjkajoči del. • Ob ustreznih zunanjih okoliščinah sami tvorijo podobna besedila. Pri tem pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa. • Vadijo težja mesta v pravopisu – rabo velike začetnice v izrazih posebnega razmerja in spoštovanja, zapisovanje kraja (za njim vejica), nagovora (za njim vejica ali klicaj), datuma in okrajšave (g. za gospod). Opomba: cilji veljajo tako za čestitko kot voščilo.

Predmet obravnave • neuradna in uradna čestitka, sporočevalec, naslovnik, velika začetnica, vejica, klicaj, neskladenjska pika Uvodna motivacija Učenci poiščejo različna voščila oz. čestitke ter jih prinesejo v šolo. Pripovedujejo, ob katerih priložnostih so jih dobili, komu so bile namenjene, kaj je značilno za prinesene čestitke oz. voščila, po čem se razlikujejo ipd.

11

Potek dela Učenci preberejo uvodno besedilo in po smislu odgovorijo na vprašanja. Preberejo novico. Preverite razumevanje novice. Učenci preberejo neuradno čestitko. Poimenujte sestavne dele čestitke in razložite pojma sporočevalec in naslovnik na primeru. Učence seznanite z možnima ločiloma na koncu nagovora in začetnico v nadaljevanju besedila. V besedilu se ustavite pri zapisu besede Ti. Pogovorite se, kaj pomeni, če besedo zapišemo z veliko oziroma malo začetnico. Opozorite jih tudi na vikanje in tikanje ter situacije, ko uporabljamo različno nagovarjanje. Ob zapisu kraja in datuma jih opozorite na možne pravilne načine zapisovanja. Preberite uradno čestitko in poimenujte njene sestavne dele. Primerjajte jo z neuradno čestitko. Rešitve nalog 1. do 6. Po smislu. 7.

Neuradna čestitka Uradna čestitka

Naslovnik Peter Mankoč Peter Mankoč

Sporočevalec Miha, Tine, Andrej Miran Kos, predsednik

Nagovor naslovnika Dragi Peter! Spoštovani gospod Peter Mankoč,

Namen čestitke športni dosežek športni dosežek

Besede za izražanje čestitke Čestitamo ti ... Vam iskreno čestitamo ...

Kraj in datum čestitke Radovljica, 26. novembra 2012

Ljubljana, 26. 11. 2012

Podpis sporočevalca Tvoji prijatelji Miha, Tine, Andrej

Miran Kos Predsednik

Opomba: Zapis kraja in datuma je lahko enak v uradni ali neuradni čestitki. Enako velja za ločilo na koncu nagovora: lahko je klicaj in se besedilo nadaljuje z veliko začetnico ali pa vejica in se besedilo nadaljuje z malo začetnico. Rešitev je pravilna, tudi če sta nagovora napisana brez klicaja oz. vejice.

b) Nagovor, besede za izražanje čestitke in podpis sporočevalca. c) neuradno • uradno 8. a) Napišejo zahvalo po smislu. b) Uradno. Ker Peter Mankoč ni moj prijatelj in ga ne poznam osebno. 9. in 10. Po smislu. 11. Čestitam ti … Tvoj nečak Jure, Tomaž, Suhi Čestitam Vam … Manca Kovač, dr. Boštjan Gorjup

12

BESEDILA Voščilo SDZ I 19–22 URA: 1 Voščilo je neumetnostno besedilo, izraženo ustno ali pisno, kadar želimo komu ob kaki posebni priložnosti (npr. dosežku, prazniku) sporočiti lepe želje. Včasih ni jasne meje med obema (za rojstni dan lahko npr. čestitamo ali voščimo). Potek dela Preberite ustna voščila, ki jih izrekajo družinski člani prvošolcu Janu. Ta voščila so neuradna. Preberite še uradno voščilo. Ob prebranih voščilih razmišljajte o okoliščinah za izrekanje voščila. SP 2001 v členih 110–114 obravnava zapis začetnice v izrazih posebnega razmerja in spoštovanja, v čl. 113 pa je razloženo, da je množinske oblike osebnih in svojilnih zaimkov za drugo osebo bolj priporočljivo pisati z veliko začetnico, kadar gre za vikanje (neposredno ogovarjanje osebe, ki jo vikamo), manj pa takrat, kadar gre za kolektiv, o klicaju ali vejici v nagovorih pa čl. 283. Predmet obravnave • neuradna in uradna čestitka, sporočevalec, naslovnik, velika začetnica, vejica, klicaj, neskladenjska pika Rešitve nalog 1. in 2. Po smislu. 3. a) Voščilo je bilo napisano pred novim letom. To sklepam iz besedne zveze novo leto. Vsi, ki so poslovno povezani s podjetjem SPL Ljubljana, d. d. Spoštovani! SPL Ljubljana, d. d. S polnim imenom podjetja. Ni se podpisal lastnoročno. Zaželel mu je veliko optimizma in dobre volje, uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva, toplino, mir in prijetno razpoloženje. Voščilo nima zapisanega datuma in kraja. Možno bi bilo dodati tudi podpis direktorja podjetja. Voščilo je namenjeno širokemu krogu ljudi, zato ni tako osebno. Opomba: Pri nagovarjanju kolektiva zaimke tipa vam, vaš pišemo z malo začetnico, pri nagovarjanju posameznika pa z veliko (izražamo bolj spoštljiv odnos) ali z malo začetnico.

b) Podčrtano: ... vam želimo ... 4. a) Po smislu. b) Zapisal sem neuradno voščilo. • Ker ni namenjena širšemu krogu ljudi. • Z besedama voščim ALI čestitam in želim. Npr.: Ob vajini obletnici vama voščim ALI čestitam. Želim vama še veliko srečnih skupnih let.

13

5. a) in b) Po smislu. 6.

Neuradno Uradno

Koper, 26. 9. 2014 Draga Mimi! Vse najboljše ob tvojem jubileju. Tvoja Katra

Kranj, 20. 12. 2014 Spoštovani g. Ambrožič! V imenu našega podjetja Vam želimo srečno novo leto. Predsednik uprave Alojz Pečko

7. Draga Mojca! Čestitam ti za tretje mesto na šolskem krosu. Spoštovani gospod ravnatelj, ob velikem uspehu Vaših učencev Vam iskreno čestitamo. Žana, želim ti, da bi uspešno opravila kolesarski izpit. Spoštovana gospa direktorica! Ob 10-letnici Vašega podjetja Vam čestitamo in Vam želimo še veliko uspehov. Draga mlada mamica, čestitamo Ti ob rojstvu otroka. Obema želimo veliko zdravja. Spoštovana prijateljica! Ob rojstvu otroka Ti iskreno čestitam. 8. Neuradno čestitko izrečemo svojcem, prijateljem, sorodnikom, dobrim znancem, sošolcem, vrstnikom. Uradno čestitko pa naslovnimo podjetjem, ustanovam, poslovnim sodelavcem, društvom in drugim podobnim organizacijam. 9. Čestitka • Voščilo 10. Neuradna čestitka: Čestitam ti Neuradno voščilo: Želim ti Uradna čestitka: Čestitam vam Uradno voščilo: Želim vam GLASOVI Samoglasniki SDZ I 23–26 URA: 1 Samoglasniki ali vokali so glasovi, izgovorjeni z največjo intenzivnostjo; tvorijo zlog in so tudi nosilci naglasa. Za šolsko rabo se omenja 8 samoglasnikov (delitev temelji na pomenskem razlikovanju glasov oz. fonemov), sicer po kvantiteti prištevamo k njim še kratka e in o, zapisana s krativcem. Polglasnik je samoglasnik, za katerega v slovenščini nimamo posebne črke:

14

zapisujemo ga z e ali pa sploh ne, npr. ob zlogotvornem oz. zložnem r (npr. smrt, prt), ali v sklopu nekaterih zvočniških skupin (npr. smiseln, film), ali tam, kjer ga lahko izgovarjamo ali ne (npr. drugi polglasnik v črn, grm). Hkrati je to glas, ki ga v nekaterih narečjih izgovarjajo drugače, kot predpisuje slovensko pravorečje (na Štajerskem npr. kot e tudi v enozložnicah, v Ljubljani v dvozložnicah). Cilji • Navedejo samoglasnike slovenskega knjižnega jezika ter vadijo in utrjujejo njihovo izreko v besedah. • Ločijo pojma glas in črka ter se zavedajo delne nesimetrije v njunem razmerju. • Vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje. Pozorni so zlasti na težja mesta v knjižni izreki. • Vadijo težja mesta v pravopisu – zapis polglasnika pred r. • Prepoznajo pravorečne napake v svoji in tuji govorici in jih odpravijo. • Spoznavajo naslednje jezikoslovne pojme in izraze zanje: samoglasnik. Predmet obravnave – samoglasniki, predvsem izgovor širokega in ozkega e in o, ter izgovor in zapis polglasnika ob zlogotvornem oz. zložnem r Uvodna motivacija Uvodno motivacijo izpeljete s povedjo Z Ježce čez cesto, v Stožce po rožce in vprašanji v samostojnem delovnem zvezku z ilustracijami. Potek dela V 4. razredu so se učenci seznanili le z enim samoglasnikom, in sicer s polglasnikom (izgovorom e-ja kot polglasnika in zapisom polglasnika s črko e). Naučili so se izgovarjati in zapisovati enozložnice (npr. dež, pes) in dvozložnice z enim polglasnikom (npr. deska) ali dvema polglasnikoma (npr. čeber); oboje poznajo poleg tega še dve naglasni mesti: na prvem ali drugem zlogu. SP 2001 ima v slovarskem delu na prvem mestu naglas na drugem zlogu (npr. meglà), na drugem mestu pa naglas na prvem zlogu (npr. mègla) in obratno: na prvem (npr. dèska) oz. na drugem zlogu (npr. deskà). Na te besede v tem samostojnem delovnem zvezku spominja beseda tema. V 5. razredu se seznanijo z vsemi samoglasniki, zapis polglasnika pa nadgradijo z zgledi z zložnim oz. zlogotvornim r (npr. prt), to je z zgledi, v katerih polglasnik le govorimo. Tu so dodani še zgledi (trn, grm, čmrlj), ki jih Slovenci izgovarjamo na dva načina: z enim ali dvema polglasnikoma. Tema je predstavljena tako, da si učenci uzavestijo predvsem razliko med ozkima in širokima e in o ter zapisovanje polglasnika s črko e in brez posebne črke ob črki r, opozorjeni pa so tudi na napake pri zapisu samoglasnika u. POSNETKI št. 22 do 28 in 4 do 6 na str. 25 in 26. Opomba: Besedo rdeč lahko izgovarjamo tudi brez polglasnika, torej [rdéč].

Rešitve nalog 1. Po smislu.

15

2. a) in b) Po smislu. c) o • u • e • i • i • a • e • u • e • o 3. Po smislu. 4. a) Posnetek št. 22. Naloga je namenjena izostritvi posluha za razlikovanje med ozkim in širokim e ter zmožnosti pravilne ponovitve teh dveh glasov. Opomba: Takih parov besed, kot so v vaji a, ni veliko. Dodali bi lahko še besede svét – svèt, čélo – čêlo, a so za razumevanje na tej stopnji prezahtevne.

b) Posnetek št. 23. Na posnetku: péč • mêtla • cvét • jélka • dvé • stêblo • jéž • mléko • êna • Éva Obkroženi so e-ji v naslednjih besedah: metla • teta • steblo • ena c) Posnetek št. 24. 5. a) Posnetek št. 25. b) Posnetek št. 26: drog • ôkno • gos • slôn • mladost • ôreh • vôda • Mojca • pôlž • motor • odbojka • oko c) Posnetek št. 27. 6. a) gòst – góst • méd – Mèt • klòp – klóp • pêtko – pétko • gròb – gròb … grób Opomba: Naloge naj se lotijo za slovenščino bolj nadarjeni učenci. Od prejšnjih je težja, saj morajo krepko natisnjene besede prav prebrati in še določiti kakovost e-ja in o-ja. Drugi učenci se jim lahko pridružijo pri branju. Glede na razred se lahko naloge lotite tudi drugače (npr. v parih). Sicer pa potem vsi poslušajo pravilno izgovorjene povedi in jih tudi ponovijo.

b) Posnetek št. 28. 7. Posnetek št. 4 in 5. 8. a) Posnetek št. 6. GLASOVI Soglasniki SDZ I 26–30 URA: 2 Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki praviloma niso zlogotvorni; izjeme so zvočniki (v – j, l – r, m – n). V slovenščini jih je 21, delijo pa se na zveneče (sem tudi zvočniki) in nezveneče soglasnike. Cilji • Navedejo soglasnike slovenskega knjižnega jezika. • Ločijo pojma glas in črka ter se zavedajo delne nesimetrije v njunem razmerju. • Vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje. Pozorni so zlasti na težja mesta v knjižni izreki.

16

• Vadijo težje mesta v pravopisu: – zapis soglasniških sklopov, – ločeno pisanje predlogov, – izbiro predlogov z/s in k/h.

• Spoznavajo naslednje jezikoslovne pojme in izraze zanje: soglasnik. Predmet obravnave • soglasniki, predvsem pravilno zapisovanje v položajih, ko se izgovor razlikuje od zapisa, ter predloga z/s in k/h Uvodna motivacija Učenci na list A4-formata estetsko oblikujejo črko iz abecede in jih pritrdijo v pravilnem vrstnem redu na steno učilnice. Ob njej se pogovorite, katere črke uporabljate za določene glasove. Dodaste oblačke po zgledu iz samostojnega delovnega zvezka na strani 26 in 27. Potek dela Seznanjanje s soglasniki je pomembno predvsem zaradi pravilnega zapisovanja, saj na primer črke za zveneče soglasnike (b, d, g …) na koncu besed pred premorom izgovarjamo nezveneče ([p], [t], [k] …), zato lahko otroci napačno pišejo hrip namesto pravilnega hrib. Ravno tako so težave z zapisovanjem v in l, navadno na koncu besede, l pa tudi sredi besede v položaju pred soglasnikom. Zato dodatna opozorila, predvsem pa uzaveščanje in urjenje v zapisovanju niso odveč. Ravno tako ne utrjevanje pomagal (od tod tudi ponavljanje zgledov in besedil na posnetkih). V 4. razredu so v poglavju Nagajivke učenci že vadili zapisovanje prej omenjenih besed ter predlogov z/s in k/h, besed z lj in nj; tu to ponovijo in zapis razširijo še na besede, kjer je teže najti pomagalo (npr. za besedo poln morajo pogledati v slovar ali pravopis ali pa se je sčasoma preprosto naučiti). Posnetki št. 7, 8 in 9 Opomba: Skupino glasov p, t, k, ... si zapomnimo s povedjo Ta suhi škafec pušča.

Rešitve nalog 1. Po smislu. 2.

Beseda Število samoglasnikov Število soglasnikov

potrebujemo 5 6

ribiški 3 4

prt 1 3

3. Posnetek št. 7. 4. a) Uroš • beljak • dostop • list • golob • dolgčas • odhod • Primož • drug • knez •

17

Opomba: Ponovitev snovi iz 4. razreda, kjer so že zapisovali besede, ki se končujejo na nezveneče soglasnike (nezveneče nezvočnike), zapisujejo pa se s črkami za zveneče ali nezveneče soglasnike (zveneče ali nezveneče nezvočnike).

b) Obkrožene besede: čokoladka [čokolátka] • šibka [šípka] • drobtine [droptíne] • bridka [brítka]. Opomba: Dodan je nasprotni proces (nadgradnja snovi iz 4. razreda): prepoznati morajo take besede, v katerih je s črko za zveneči soglasnik (zveneči nezvočnik) zapisan nezveneči soglasnik (npr. zapis čokoladka za izgovorjeno [čokolátka]).

c) Posnetek št. 30. Učenci pišejo po nareku naslednje besede: gladka • glasba • ozka • sladka • nahrbtnik • ljubka • nizka • risba • telovadka • glasbilo. č) Opomba: Učenci naj si pri reševanju pomagajo s samostojnim delovnim zvezkom. Spomnite jih tudi na pomagalo iz 4. razreda: takrat so poslušali posnetek s pomagali. Čim bolj si bodo uzavestili, katere besede pomenijo pravopisno past, prej jih bodo pravilno zapisovali ali vsaj znali napačno zapisane popraviti za sabo. 5. a) Posnetek št. 31. Učenci pišejo po nareku in utrjujejo snov iz 4. razreda. Na posnetku so: bolj • manj • konj • čevelj • škorenj • Bohinj • pisatelj • zastonj • fotelj • Kranj. Opomba: Lahko jim še sami narekujete podobne oz. za to stopnjo in snov v učbenikih za druge predmete

primerne besede, npr. cilj • hmelj • štrukelj • gomolj • kostanj • gleženj • vonj • panj • pladenj • suženj

• lókvanj • Sava Bohinjka • Savinjska dolina • Velenjska kotlina.

b) Posnetek št. 32. školjka • Dolenjska • angelček • škorenjček • tanjši • sošolka • oljnat • manjši • življenje • korenček • metuljček • smolnat Opomba: Med večino besed z lj in nj so tudi take z l in n, ki jim pišoči radi dodajo še j (npr. angeljček namesto angelček, korenjček namesto korenček, smolnjat namesto smolnat).

6. Posnetek št. 33. Na posnetku so besedne zveze s predlogoma z/s in k/h: z besedo • s ptico • h garaži • k mami • h konju • s starši • z zemljo • k teti • k zvezku • s čelom • s streho • z žabo • h krilu. 7. Posnetka št. 8 in 9. 8. a) z Mijo • z Janezom • s Stanetom • z otroki • s stricem • z Mihom • s Tino • s Stašem • z igračami • s kolesi • s šolo • s pisateljem • s tujcem • z Borutom • z Murkom • z Žigom • z žebljem • s sosedi • z Novakovimi • s Furlanovimi Opomba: Prav je tudi z Žigo, saj se ime Žiga sklanja pa 2. moški sklanjatvi (Žiga Žige Žigi Žigo pri Žigi z Žigo) ali po 1. moški sklanjatvi (Žiga Žiga Žigu Žiga pri Žigu z Žigom). Vendar je v rabi pogostejši orodnik iz 1. moške sklanjatve.

b) h gospe • k Habjaničevim • k Jarčevim • h Gašperju • h Kolarjevim • k Marušiču • k Petru • k zidu • k Sajovčevim • k Vidi • h gospodu • k drevesu c) Odkljukani sta druga in tretja poved.

18

9. Posnetek št. 34. Opomba: Poskušajo si pomagati s posnetkom, saj oba predloga večinoma izgovarjamo tako, kot ju pišemo. Le pred besedami, pri katerih s črkami za nezveneči soglasnik pišemo zveneči soglasnik, velja, da zapisujemo različico predloga, kot jo zahteva zapis (npr. pišemo z Zoisom, izgovarjamo pa [scójzom]). A to že zelo presega osnovnošolsko znanje.

10. Posnetek št. 35. Opomba: Učenci pišejo po nareku besede, ki jim lahko zaradi površnega izgovora (predvsem soglasniških skupin šč in st) ali razlike med zapisom in izgovorom (npr. besedi kdo in kdaj) povzročajo težave.

Na posnetku so: lasten • hrošč • kdo • enajst • angleščina • prebivališče • malenkost • drsališče • kdaj • debelušček. Pokaži, kaj znaš SDZ I 31–32 URA: 1 1. Besede v tej vaji se enako izgovarjajo, pišejo pa se z -l ali -v. Učence povprašajte še po pomenih teh besed in pomagalu za zapis. 2. Posnetek št. 36 Na posnetku so povedi, ki jih učenci zapišejo po nareku. Vadijo predvsem zapis krepko zapisanih besed. Bralec jim pove, kje morajo napisati vejico. Mitja je napolnil kozarec s sokom. • Konj je strmel vanj. • Marija ni vedela, /VEJICA/ kdo je obiskal njeno sestro. • Smrekov gozd je ovijala megla. • Bolj trda ko je bila tema, /VEJICA/ bolj ga je bilo strah. • Igor je poln pričakovanj stekel proti mami. Opomba: Ker so povedi prebrane s kratkimi premori, za vsako povedjo sami pritisnite na premor in počakajte, da učenci poved zapišejo.

3. Posnetek št. 37 Na posnetku so za vajo pisno težjih besed posebej izmišljene povedi. Čeprav so namenjene za slovenščino bolj nadarjenim učencem, lahko k pisanju v zvezek spodbudite prav vse učence. O zapisih se potem v razredu pogovorite. Povedi na posnetku: Jaz sem danes zjutraj čutil hud mraz. • Krog mož se je skrčil. • Hud pes ni prav ljubka žival. • Brez bréz si težko predstavljam Belo krajino. • Kdor drugemu jamo koplje, /VEJICA/ sam vanjo pade. • Sladka gladka čokoladka, /VEJICA/ jedla jo je vsa posadka. • Poln čoln se zdi prepoln. • Na smetišču so ozki zvezki in v njih izrezki. • Siv pepel ni nič več grel. • Črni trn je grm. • Bolna žolna ne more iz čolna. • Strm Krn je v nevihti ves črn. Povedi lahko uporabite tudi za urjenje v zbornem govoru. Opomba: Ker so povedi prebrane s kratkimi premori, za vsako povedjo sami pritisnite na premor in počakajte, da učenci poved zapišejo.

4. S popravnimi znamenji so se učenci seznanili v 4. razredu. Večino napak ali celo vse napake bodo verjetno opazili le za slovenščino bolj nadarjeni učenci. Kljub temu je koristno nagovoriti vse učence, naj nalogo rešijo.

19

5. a) in b) Učenci ponovijo snov iz 4. razreda. c) Ker je to ponovitev snovi iz 4. razreda, nagovorite vse učence, naj nalogo rešijo. Rešitve nalog 1. nalil • naliv • preliv • prelil 2. in 3. Gl. komentar pri Pokaži, kaj znaš. 4. Naslednji dan si je fant zaželel, da bi imel grad. • Nekaj časa je razmišljal. • Ali je to tvoja krogla? • Želela je vedeti, kdo je bolj bister. • Hotel sem iti, a mi niso pustili. • Bil sem zelo hiter. • Cela šola je bila oblepljena s plakati. • Rešil mu je življenje. • Pili smo vodo iz bližnjega potoka. • Jaz sem bil ves prestrašen. 5. a) z • s • z • s • z • z • s b) k • h • k • h c) s katerim • h gostom • s hišo • Ni napake. BESEDE Bogatimo besedni zaklad SDZ I 33–46 URA: 3 Besedni zaklad ali besedišče (tudi besede ali leksika) so besede kakega jezika, v našem primeru slovenščine. Cilj • Bogatijo si besedišče. • Predstavljajo pomen dane besede, besedne zveze. • Po analogiji tvorijo pridevniške izpeljanke za izvor in namembnost ter samostalniške izpeljanke za nosilca lastnosti, napravo in abstraktno lastnost. • Poimenujejo bitja, predmete, dejanja s knjižnimi besedami. • Uporabljajo pravopisne priročnike v tiskani in elektronski obliki. Predmet obravnave • besede (za bitja, npr. trot, za predmete, npr. stepalnik, stepalo, mešalnik in mikser, za pojme, npr. lenoba) Uvodna motivacija Učenci si preberejo pogovor med dečkom in deklico iz uvodnega dela samostojnega delovnega zvezka in ugotavljajo, katere besede jim niso znane in se jih učijo na novo. Potek dela Velik del učnega procesa ne samo pri slovenščini, ampak tudi pri drugih predmetih je namenjen usvajanju novih besed in seznanjanju z njihovim natančnim (ne približnim)

20

pomenom. Več besed, ko se jih bodo učenci naučili, lažje bodo brali in razumeli napisano, se dobro izražali in pisali ter se učili zapletenejših tem. Uvodni dialog v samostojnem delovnem zvezku učence popelje na pot bogatenja besednega zaklada (zaključna beseda trot) in natančnega poimenovanja bitij. Druga dva dialoga to še razširita na natančno poimenovanje stvari in pojmov. Spoznajo dva pomena besede trot in lenoba ter več besed (stepalnik, stepalo, mešalnik in mikser), ki imajo enako razlago (naštete besede so torej sopomenke). Hkrati spoznajo, kako od splošne oznake (nadpomenke, npr. samec), ali približnih (npr. samec od čebele, tisto za mešanje, tisto za stepanje) in neustreznih poimenovanj (npr. čebelec) pridejo do natančnega poimenovanja (npr. trot, stepalnik) ali kako iz razlage (veliko veselje, zadovoljstvo) ugotovijo besedo (sreča). Dialoge in zglede spremljajo neumetnostno besedilo o zakladu in besednem zakladu, ki se konča kot nasvet za bogatenje besednega zaklada, in po en zgled za bitje, stvar in pojem z razlagami iz slovarja. Skratka, na majhnem številu zgledov je dokaj podrobno predstavljeno bistvo stvari: po eni strani se moramo zanimati pomene neznanih besed, po drugi moramo približnim opisom znati poiskati ustrezno besedo. Učenci vadijo predvsem iskanje besed na podlagi različnih bolj ali manj slovarskih razlag, nekaj zelo preprostih tudi sami sestavijo, in si širijo besedni zaklad. Velikokrat si lahko pomagajo z zgledom in potem ravnajo po podobnosti (analogiji). Čeprav so zaradi tega naloge lažje, si lahko krepijo posluh za jezikovne oblike. Urijo se v miselni zbranosti, saj so v nekaterih razlagah pomembne malenkosti: kaka razlaga se lahko razlikuje od druge le v eni ali dveh besedah. Učence skušajte navaditi, da natančno vedo, kaj kaka beseda pomeni. Razlage so v glavnem povzete iz SSKJ, lahko so tudi malo prirejene.

Rešitve nalog 1. a) Po smislu. b) Besede trot. 2. a) in b) Po smislu. 3. a) do c) Po smislu. 4. a) in b) Po smislu. Opomba: pomotoma v navodilu pri točki b) manjka vejica. Napiši, kdo ali kaj ...

5. zdravnik • čebela • banana 6. Opomba: Z učenci se lahko pogovorite o besedah za mamo, očeta, babico ipd. ter živali, ki jih uporabljajo v lastnem narečju ali doma. Pogovor navežite na temi narečje in knjižni jezik. Učence spomnite na snov iz 4. razreda (protipomenke). Mogoče bodo učenci iz mesta imeli s poimenovanjem domačih živali malo več težav in jim boste morali malo pomagati.

21

a) učitelj • vzgojitelj • vrtnar • igralec • slikar • prodajalec b) vrtnarka • učiteljica • prodajalka • slikarka • igralka • vzgojiteljica c) učenka • nečakinja • zdravnica • razredničarka • ravnateljica • vnukinja č) oče/ata • sestra • hči • mama/mati • stric • dedek/stari ata • stara mama/babica • bratranec Opomba: Različne besede za starše in stare starše so bodisi ljubkovalnice (npr. mami, ati) ali narečne oblike (npr. nono, nona), zato so kot protipomenke neprimerne.

d) krava • golob • srna • puran • zajklja (tudi zajka) • prašič (tudi svinče) • lisica • volkulja • osel • oven (tudi jarec, janjec, mladi so jagnje, bicek, bacek, jagenjček) • vrabčevka • košuta Opomba: Prav je tudi čebelak (poleg trota).

e) Odrasla žival Mladič bik prašiček ALI svinče gosak bikec kozel jagenjček junec mucek Opomba: Svinče je ljubkovalnica za mladega prašiča in tudi sopomenka za prašiča.

7. Sem gledalec. • Sem gledalka. • Sem poslušalec. • Sem poslušalka. • Sem plavalec. • Sem plavalka. • Sem letalec. • Sem letalka. • Sem delavec. • Sem delavka. • Sem gasilec. • Sem gasilka. • Sem jahalec. • Sem jahalka. Opomba: Če bodo učenci svoje rešitve prebrali, bodite pozorni na to, da bodo oblike za ženski spol izgovrajali z dvoustničnim ṷ, npr. [gledaṷka] in ne [gledalka].

8. a) bahač • postavljač • pretepač Opomba: Razlage v SSKJ se od tukajšnjih razlikujejo, saj se začenjajo s kdor se (rad) …

b) tečnoba • sitnoba • izbirčnež • nestrpnež Opomba: Učence lahko spodbudite k iskanju podobnih besed, ki označujejo lastnosti oseb (npr. debelušnež, dobrodušnež, duhovitež).

9. a) /

b) Pod risbami: krava • bivol • bizon krava odrasla samica goveda bivol divje ali udomačeno govedo z velikimi rogovi bizon severnoameriško divje govedo z močnim oprsjem 10. a) balon • blato • badminton b) copata, copat/copate/copati • bluza • učilnica Opomba: Beseda copata je slovarska oblika, ki jo v SSKJ spremlja oznaka nav. mn. (to pomeni, da ta samostalnik (podobno kot druge, ki se nanašajo na par in so bili obravnavani pri samostalniku, npr. rokavice) uporabljamo navadno v množini. Posebnost tega samostalnika je tudi spol, saj pozna tako ženskega kot moškega.

11. a) pekarni • čistilnici • slaščičarni b) ribogojnica • mlekarna • sirarna

22

12. a) gos • raca b) sinica • lišček c) fižol • grah č) Po smislu. d) lopata • motika e) palačinke • omleta 13. čopič orodje za barvanje ali mazanje, navadno iz daljših dlak škarje orodje za rezanje, sestavljeno iz dveh rezil pila orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih

predmetov 14. a) mlin • napo • dvigalom b) ogrevanje ALI pečenje • shranjevanje ALI hlajenje • mletje • stiskanje • mešanje ALI menjavanje • prevoz ALI prevažanje c) likalnik • brusilnik • kuhalnik č) spalnik • jedilnik • gugalnik • pomivalnik • teptalnik 15. radio naprava za oddajanje in sprejemanje signalov semafor naprava, ki z rdečo, rumeno in zeleno lučjo ureja promet 16. Obkroženi črki: B in C. 17. pristanišče • pristajališče b) igrišče • dvorišče c) tržnica • prodajalna č) garderoba • skladišče 18. a) spalnica prostor za spanje ALI prostor, urejen za spanje ALI prostor, v katerem

spimo ALI prostor, v katerem se spi ipd. kopalnica prostor za kopanje ALI prostor za umivanje, kopanje ALI prostor za

umivanje, kopanje, navadno s kopalno kadjo in tušem ALI prostor, v katerem se kopamo ipd.

klet hišni prostori v zemlji ALI del hiše stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji ipd.

kabinet majhna soba ALI majhna soba v stanovanju ALI majhna soba, zlasti kot sestavni del stanovanja ALI majhna soba, navadno za delo ipd.

23

hodnik dolg prostor v hiši ALI dolg prostor v stavbi, iz katerega vodijo vrata v druge prostore ALI dolg prostor v stavbi, odkoder vodijo vrata v bivalne in druge prostore ipd.

kuhinja prostor za kuhanje hrane ALI prostor, v katerem se kuha hrana/kuhamo hrano ALI prostor, v katerem se pripravlja hrana/pripravljamo hrano ipd.

b) in c) Po smislu. 19. telovadnici • drsališču • jahalnici ALI jahališču • plesišču • sankališču • skrivališču • smučišču Opomba: Med oblikama glagola drsati in drsati se je majhna pomenska razlika (drsati pomeni gojiti drsanje, ukvarjati se z drsanjem, drsati se hitro se premikati v čevljih ali na drsalkah po ledu), ravno tako med smučati (gojiti smučanje, ukvarjati se s smučanjem) in smučati se (voziti se s smučmi).

20. hlev • kletka • zverinjak • rastlinjak 21. kolesarnica prostor za shranjevanje koles čolnarna prostor za shranjevanje čolnov garaža prostor za shranjevanje motornih vozil ALI Kolesa shranjujemo v kolesarnici. • Čolne shranjujemo v čolnarni. • Motorna vozila shranjujemo v garaži. Opomba: Za jezik bolj nadarjeni učenci naj sestavijo slovarske razlage, drugi pa lahko odgovorijo v povedih (gl. Rešitve nalog).

22. letališče • knjižnica • grelnik • hladilnik • grob • železniška postaja • jedilnica Opomba: SP 2001 ima za slogovno boljše vse domače izraze, gomila je enakovredna grobu, obednica pa oznako neobčevalno.

23. a) izčrpanost • razburjenost • razdraženost • osuplost • zbranost • varnost • lahkomiselnost • zaletavost b) to, da si zdrav • to, da si žalosten • to, da si vesel • to, da si zaspan • to, da si predrzen • to, da si srečen c) rojen • pomoč • sodelovanje • prepiraš • igra 24. jutro • noč • dan 25. a) borben • utrujen • izmučen b) tak, ki ni miren ALI tak, ki je nemiren • tak, ki ne uboga ALI tak, ki ni ubogljiv • tak, ki ne boli 26. a) Maja se zaradi žaljivke jezi. ALI Maja se jezi zaradi žaljivke. • Jure je že zaradi malenkosti žalosten ALI Jure se že zaradi malenkosti žalosti. • Učenci se med odmorom dolgočasijo.

24

b) Po smislu. 27. Po smislu. PIŠEMO Obnova besedila SDZ I 47–50 URA: 4 Obnova je prosti pisni ali govorni, navadno skrajšani povzetek prebranega ali poslušanega besedila, posnetega dogajanja (npr. TV-oddaje) ali umetniškega izdelka (npr. gledališke predstave, filma) po spominu ali s pomočjo miselnega vzorca. Cilji • Sami pišejo krajša besedila, in sicer obnovo besedila. PRED PISANJEM • izdelajo ogrodje miselnega vzorca. MED PISANJEM OSNUTKA • napišejo naslov in vrsto besedila, • miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo, • besedilo členijo na uvod, jedro in zaključek. PO PISANJU OSNUTKA • preberejo besedilo, nato pa popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake, • prepišejo besedilo; pri tem pazijo na zunanjo oblikovanost zapisanega besedila, izboljšujejo čitljivost, natančnost, hitrost in tekočo pisavo, • svoja besedila primerjajo in presojajo. • Zamenjujejo besede, ki se v besedilu ponavljajo, z ustreznimi sopomenkami. Predmet obravnave • obnova, sopomenke, bogatenje besednega zaklada, glasno branje, govorjenje, zapis glavnih in vrstilnih števnikov s številkami, nanašalnica Uvodna motivacija 1. Z učenci vodite razgovor: – Katero knjigo ste pred kratkim prebrali? – Ste si ogledali kakšen dober film? – Pripovedujte o vsebini knjige, filma … – Ste nam povedali vse podrobnosti, ki so se dogajale? – Kaj ste izpustili? Zakaj? – Morda kdo ve, kako rečemo skrajšanemu besedilu?

25

2. Delajte s polovico razreda. Prvi polovici učencev preberite poljubno besedilo, dolgo približno eno stran, druga polovica pa besedila ne sme slišati (je npr. v kotičku). Učenci, ki so besedilo poslušali, ga obnovijo drugi polovici učencev. Po pripovedi ugotavljajte, katere podatke so izpustili in katerih ne. Ugotavljajte tudi, zakaj. Učenci, ki so pripovedovali, so besedilo skrajšali. Nastala je obnova. Potek dela 1. Učenci preberejo besedilo Rex – potopljena legenda in odgovorijo na vprašanja. 2. Učenci ponovno preberejo besedilo in nato označijo pravilnost trditev z DA ali NE. 3. a) Učenci še enkrat preberejo besedilo in s pomočjo danih besednih zvez zapišejo, o čem govori posamezni odstavek. č) Ob nalogi ponovijo tudi temo iz 4. razreda (zapis glavnih in vrstilnih števnikov s številkami). e) Učenci s pomočjo besedila dopolnijo miselni vzorec. Besedilo naj ponovno preberejo in podčrtajo bistvene podatke, nato naj jih izpišejo v oblačke miselnega vzorca. 4. a) do c) Učenci preberejo besedilo ter podčrtajo in izpišejo besedi, ki se v besedilu prevečkrat ponovita, in ga v pravilni obliki prepišejo. 5. Učenci s pomočjo miselnega vzorca, ki so ga dopolnili v 3. nalogi, v zvezek zapišejo obnovo besedila Rex – potopljena legenda. Rešitve nalog 1. Po smislu. 2. DA • DA • NE • NE • NE • DA • NE • DA 3. a) kamuflaža zakrivanje objektov, maskiranje lestenec okrasna priprava z več lučmi, navadno viseča s stropa pomorski instrumenti priprave, ki jih uporabljamo v pomorstvu (kompas, radar,

radijska postaja, merilec hitrosti, merilec globine …) ladijska tehnika različna oprema (strojna, električna) ladje bombardiranje izmetavanje bomb, navadno iz letala Rex je nasedel. Rex se je z dnom ladje zaril v morsko dno. raketirati izstreljevati rakete, navadno iz letala, ladje b) Besedilo ima šest odstavkov. c) Po smislu. č) 1 • 2 • 2. • 5. • 8. • 4 d) gradnja ladje • prostori na ladji • število potnikov • maskiranje ladje • usoda ladje • zanimivost

26

e) 1. GRADNJA LADJE – zgrajena leta 1931 – gradili so jo eno leto – iz najboljših materialov 2. PROSTORI NA LADJI – trgovine, frizerski in kozmetični salon, banka, kino, gledališče, cerkev, bolnišnica, bazena … – tiskarna – ladijski časopis Morske novice – sodobne kuhinje, pekarna, slaščičarna 3. ŠTEVILO POTNIKOV – 2032 potnikov – prava stanovanja za 1. razred (378 potnikov) 4. MASKIRANJE LADJE – potemnili so okna – pobarvali so jo s peščeno barvo – ni preprečilo njenega izropanja 5. USODA LADJE – Rex je nasedel med Izolo in Koprom – 8. 9. 1944 je bil raketiran – brez žrtev – ostanki ladje so še vedno na dnu 6. ZANIMIVOST – skriti zaklad v eni izmed kabin 4. a) V besedilu se prevečkrat ponovita besedi ladja in Rex. b) Podčrtajo besedi oz. besedno zvezo (ladja Rex, Rex). c) Ladja Rex je bila zgrajena leta 1931. Gradili so jo eno leto. Opremljena je bila po zadnji modi z umetninami in dragocenostmi, zato ni naključje, da njeno ime v latinščini pomeni kralj. Opomba: Pri pisanju moramo učence vedno znova opozarjati na nanašalnico (še bolje se bodo z njo seznanili v 6. razredu, vadili pa so jo že v 4. razredu), ki jo v isti ali bližnji povedi nadomešča zaimek ali se nanjo nanašajo glagolske oblike (npr. deležnik). Seveda vam ni treba razlagati teoretično, ampak praktično na primerih. V zgornjem primeru je nanašalnica bodisi ladja Rex ali Rex. Da se beseda ali besedna zveza ne bi ponavljala, jo nadomestimo z zaimkom jo in njeno, v tretji povedi pa jo razberemo le iz oblike deležnika (bila) in ustreznega pridevnika (opremljena).

5. Po smislu. 6. Č.

27

BESEDE Nadpomenke in podpomenke SDZ I 51–53 URA: 2 Poglavje Besede, v katerem so zbrane nekatere naloge za bogatenje besedišča, lahko obravnavamo v celoti (od nadpomenk do sopomenk) ali po posameznih sklopih (posebej nadpomenke in podpomenke, posebej protipomenke in posebej sopomenke). Sklope lahko uporabimo tudi kot motivacijske ali spodbujevalne naloge pred npr. govornimi nastopi, opisi … Nadpomenke so besede s širšim, podpomenke pa besede z ožjim pomenom. Pri iskanju zgledov in preverjanju znanja se je dobro zavedati, da je beseda v razmerju s kako besedo podpomenka, v razmerju z drugo pa nadpomenka. Npr.: obuvala so cokle (’obuvalo z lesenim podplatom’), copate (’udobno obuvalo za doma’), čevlji (’obuvalo s trdnejšimi podplati, segajoče največ čez gležnje’), galoše (’gumijasto obuvalo, ki ščiti čevlje pred vlago in blatom’), sandale (’lahko poletno obuvalo z jermeni ali z zelo izrezanim krojem z nizko ali visoko peto’), škornji (’obuvalo, ki sega do kolena in čez’) ipd. Čevlji so v razmerju do obuvala podpomenka, v razmerju do podpomenk gležnjarji (’čevlji, ki segajo do gležnjev’), gojzarji (’močni čevlji za hojo po hribih’), salonarji (’elegantni ženski čevlji z visoko peto’) pa nadpomenka. Razlage, povzete po SSKJ, razkrivajo nadpomenke (tu so natisnjene polkrepko), saj so nosilne besede razlage (definicije). Tako se v negotovosti lahko sami prepričate, ali izbirate dobre in pravilne zglede. Cilji • Bogatijo si besedišče. • Besedam iščejo nadpomenke in podpomenke. Predmet obravnave • napomenke in podpomenke Uvodna motivacija Izbirate lahko med naslednjimi možnostmi: a) Uporabite lahko ilustracijo iz samostojnega delovnega zvezka, ki uvaja temo. Učence lahko spodbudite z vprašanji npr. Kaj prikazuje ilustracija? • Kaj si lahko ogledamo v izložbi trgovine? • Kakšna trgovina je to? • Kaj prodajajo v njej? • Katera obutev je na sliki? • Katera oblačila so v izložbi? Ob naštevanju učenci izpolniji prazne okvirčke in tako dopolnijo ilustracijo. Pojasnite, da so oblačkom in obutvi dopisali, kar sodi skupaj, in tako nadpomenkam poiskali podpomenke. b) V razred prinesite različne predmete/stvari in jih razvrstite po pomenskih skupinah (npr. pijače, sadje, igrače, pisala …). Skupinam predmetov/stvari dajo učenci skupno ime (napdomenka). Predmete/stvari v skupini poimenujejo (podpomenka). c) Lahko pripravite tekmovanje v iskanju podpomenk. Učence razporedite v skupine. Na tablo/plakat napišite nadpomenko. Učence spodbudite, da v določenem času (npr. 2

28

min) poiščejo čim več nadpomenk, ki jih zapišete na tablo/plakat. Zmaga skupina, ki najde največ podpomenk. Rešitve nalog 1. a) Po smislu. b) Odkljukani so prvi, tretji in zadnji kvadratek. c) pomenom • ožjim 2. a) paprika • česen • korenje • krompir b) zelenjava c) jež • petelin • pes • mačka č) živali d) marjetica • vijolica • mak • teloh e) cvetlice 3. a)

Nadpomenka

česen začimbe

hruška sadje

lišček ptice pevke

trobenta glasbila

lisička gobe

b) Po smislu tvorijo povedi v zvezek. 4. a)

Slovenija, Italija, Avstrija, Madžarska države

Marjan, Nika, Sonja, Jan rojstna imena

Storžič, Stol. Golica, Begunjščica gore

Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Postojna mesta

Soča, Drava, Mura, Sora reke

Gregorčič, Prešeren, Cankar, Jančar priimki

b) Vsiljivke so: bukev • kuhinja • avtobus • bor • jadrnica • hiša

jelka, smreka, tisa iglavci

baraka, nebotičnik, cerkev stavbe

čoln, ladja, trajekt plovila

brest, breza, hrast listavci

avtomobil, kombi, kamion vozila

jedilnica, predsoba, klet prostori

c) Po smislu.

29

5. a) januar, marec, maj, junij • ponedeljek, torek, sreda, nedelja • ropotulja, punčka, medvedek, žoga • vejica, pika, klicaj, vprašaj • učitelj, zdravnik, frizer, pek • zvezki, svinčnik, radirka, nalivnik b) Po smislu. 6. Po smislu. PIŠEMO Opis predmeta SDZ I 54–59 URA: 5 Opis mora biti natančen, da je opisano prepoznavno in nedvoumno, jasen (razumljivo besedišče, tuji izrazi morajo biti razloženi), nazoren (da si ga v mislih lahko naslikamo) in jedrnat (opisani le bistveni elementi). Cilji – Tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer opis predmeta. – Sami pišejo krajša besedila, in sicer opis predmeta. – Pred pisanjem ob učiteljevi pomoči izdelajo načrt oz. ogrodje miselnega vzorca. – Po različnih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v načrt oz. ogrodje miselnega vzorca. – Med pisanjem osnutka napišejo naslov in vrsto besedila. – Med pisanjem osnutka načrt oz. miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo. – Po pisanju osnutka preberejo besedilo in ob pomoči učitelja in sošolcev popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake. – Svoja besedila primerjajo in presojajo. Predmet obravnave – poglavitne sestavine opisa, načrt in izdelava opisa Uvodna motivacija Izbirate lahko med naslednjimi možnostmi: a) V vrečko položite nekaj predmetov. Učenci naj jih poskušajo prepoznati s tipanjem in sproti opisujejo, kaj tipajo. b) Na tablo zapišite prvo in zadnjo črko besede, npr. R _ _ _ _ _ _ _ _ K (računalnik), T_ _ _ _ _ N (telefon), S_ _ _ _ _ _ K (svinčnik). Rešitve nalog 1. Po smislu. 2. a) Po smislu.

30

b) V posameznih delih opisa je opisana vrsta predmeta, njegovi sestavni deli, način izdelave, velikost, deli predmeta (podvozje, kolesca), uporabnost predmeta, tipi in značilnosti. c) Po smislu. rolka: podolgovata deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja skejt: podolgovata deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja rolkanje: šport, pri katerem se vozi z rolko skejtanje: šport, pri katerem se vozi z rolko rolkar: kdor se vozi z rolko skejter: kdor se vozi z rolko Opomba: Besede so razložene na osnovi razlage iz SSKJ in Slovarja novejšega slovenskega besedja.

3. DA • NE • NE • DA • DA • NE • NE • NE 4. rolkar: oseba, ki rola aluminij: lahka kovina srebrno bele barve ležaj: del, ki obdrži kolesa v pravi legi poligon: kraj ali prostor za vadbo 5. Rolka je športni pripomoček. • Njeni sestavi deli so deska, oprijemalni trak, podvozje, kolesca in ležaji, rep in nos. • Deska je izdelana iz sedmih plasti furnirja, ki so dobro zlepljene in stisnjene skupaj. • Deska je lahko različne velikosti in oblike, dolžine in trdote. Vse to je odvisno od starosti rolkarja in terena, na katerem se rola. • Kolesa so lahko trša ali mehkejša. • Mehkejša kolesa so tišja in primerna tudi za nečist teren. So pa zaradi mehkobe počasnejša od trših kolesc. • Rolka je namenjena rolkanju po poligonih za rolkanje in izvajanje rolkarskih trikov. • Rolko iz ene deske na štirih kolescih za rolanje in rolko s premičnima deskama na dveh kolescih za ulično deskanje. 6. Zapisani so manjkajoči deli MV. 2. SESTAVNI DELI – deska – oprijemalni trak – podvozje – kolesca – ležaji – rep in nos 4. VELIKOST – različne velikosti, trdote, oblike, dolžine 6. KOLESCA – trša, mehkejša – mehkejša: tišja

31

7. UPORABA – rolkanje po poligonih 8. TIPI – rolka s premičnima deskama na dveh kolescih 9. ZNAČILNOSTI – poslikava na spodnji strani 7. a) Po smislu. b) Poleg deske je najpomembnejši del rolke podvozje. Od njega je odvisno, kako z rolko zavijamo in kako stabilna je. Izdelano je iz aluminija. Nanj je nameščen gibljivi nastavek, ki omogoča, da se rolka premika levo ali desno. c) del opisa č) in d) Po smislu. 8. a) Po smislu. b) Da. Opis bi moral biti jedrnatejši, brez ponavljanja besed. c) V opisu se ponavlja beseda ima. č) Po smislu, npr.: Rolka je športni pripomoček. Ima desko s samolepilnim trakom. Nos in rep sta privzdignjena. Spodnja stran je poslikana. Ima podvozje. Od njega je odvisno, kako rolka zavija. Na njem so tudi različne vrste kolesc. 9. a) do č) Po smislu.

32

GOVORIMO Predstavitev predmeta SDZ I 60–64 URA: 5 Cilji • Poslušajo prosto govorjena poljudnoznanstvena besedila – opis predmeta. • Odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o vsebini besedila. • V obrazec vpišejo ustrezne bistvene podatke iz besedila. • Povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti. • Pripovedujejo o svojih izkušnjah z besedilom. • Govorno nastopajo z vnaprej pripravljeno temo, in sicer opišejo rastlino. PRED GOVORNIM NASTOPOM: • izdelajo ogrodje miselnega vzorca, • po različnih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca, • pisno zasnovo govornega nastopa si večkrat preberejo in si jo čim bolj zapomnijo. MED GOVORNIM NASTOPOM: • napovedo temo, • samostojno govorijo ob pisni zasnovi govornega nastopa, in to razločno, naravno in čim bolj zborno. PO GOVORNEM NASTOPU: • poslušalci presodijo govorni nastop. Predmet obravnave • sestavine govornega nastopa o klasični kitari, vzorčno besedilo, nastalo na podlagi miselnega vzorca Uvodna motivacija Z učenci vodite razgovor: – Kdo govorno nastopa? – Kaj pripoveduje? – Kako pripoveduje? – Zakaj je pomembno, kako pripoveduje? – Zakaj je pomembno, da znamo govorno nastopati? – Zakaj je pomembno, da se na govorni nastop pripravimo? – Ipd. Potek dela Učence pripravite na govorni nastop s pomočjo prikazanega postopek priprave na govorni nastop. V miselnem vzorcu so povzete vse bistvene značilnosti pojava, po katerih je napisan osnutek govornega nastopa. Učence opozorite na zaporedje opisovanja pojava: katere značilnosti pojava opišemo v uvodu, jedru in zaključku. Posebno pozornost posvetite govornim veščinam (pripovedovanju) in jih utemeljite.

33

Rešitve nalog 1. a) Po smislu. b) Opisala bo klasično kitaro. • Sodi med strunska glasbila in brenkala. • Njeni sestavni deli so glava, sedlo, vrat in trup. • Poznamo klasično, akustično in električno kitaro. • Mateja je dobila podatke na spletnih straneh, v priročnikih o glasbilih, morda v glasbeni šoli in pri pouku glasbene umetnosti v šoli. 2. Od leve proti desni: trup • vrat • sedlo • glava 3. a) Po smislu. b) Iz uvoda, jedra in zaključka. c) Uvodni del: – napoved teme – predstavitev kitare Osrednji del: – sestavni deli kitare: glava, vrat in trup – kitara v glasbenih skupinah – vrste ali tipi kitar Zaključni del: – odnos do igranja kitare – članstvo v glasbeni skupini 4. a) do g) Po smislu. 5. a) in b) Po smislu. 6. in 7. Po smislu.

34

BESEDILA Članek SDZ I 65–68 URA: 2 Cilji

• Podrobno berejo in pozorno poslušajo enogovorno neumetnostno besedilo.

• Določajo okoliščine nastanka besedila in sporočevalčev namen.

• Povzemajo temo, ključne besede in bistvene podatke, izdelajo miselni vzorec, preglednico ali dispozicijske točke.

• Obnavljajo besedilo.

• Povzemajo zgradbene in jezikovne značilnosti besedila, ki ga bodo tvorili.

• Vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost, živost, ustreznost in učinkovitost besedila.

• Vrednotijo svojo zmožnost kritičnega sprejemanja enogovornih besedil ter načrtujejo, kako bi jo izboljšali.

Rešitev nalog 1. a) in b) Po smislu. 2. Besedilo je bilo objavljeno 14. avgusta 2012. • Avtor besedila je Tilen Genov. • Vsebina je na začetku kratko povzeta zato, da pritegne pozornost in vzbudi zanimanje. • Fotografija podkrepi vsebino. Na njej si lahko tudi ogledamo delfinko, ki je preplavala tako razdaljo. • Članek govori o delfinki, ki je preplavala najdaljšo doslej znano pot svoje vrste v svetovnem merilu. ALI …. • Navadnega delfina so opazili v Tržaškem zalivu leta 2010. 3. a) Po smislu. b) mesto. • Indijanci. • gorovje. • država. • kulturo starih narodov. • verskim obredom. c) Leži v Peruju. • V Južni Ameriki. • Mesto je bilo zgrajeno okoli leta 1450. • Zgradili so ga Inki. • Mesto je bilo verjetno namenjeno svetišču ali vojaški utrdbi. • Od svetišč, kopališč, palač in približno 150 hiš so ostale le ruševine. • V bližini mesta teče reka Urubamba. • Ker se takrat sonce točno opoldne znajde nad Intihuatano in je tako senca nevidna. 4. NE • NE • DA • DA • NE • DA • DA 5. a) Besedilo je bilo objavljeno v reviji National Geographic Junior. • Naslov članka je Machu Picchu. Članek je napisala Marija Tomić. • Fotografijo za članek je prispeval Iztok Bončina. ALI Prispeval jo je Iztok Bončina. • Fotografija je pomembna, ker ponazori vsebino in omogoča boljšo predstavo o tem, kakšno je bilo to mesto. • Zemljevida je prispeval Igor Kraševec.

35

b) Prvi članek ima izvleček, opremljen je s fotografijo, v spodnjem delu ima tudi vabilo k sodelovanju. Drugi članek nima izvečka, ima pa vsebino podkrepljeno s fotografijo, zemljevidom, razlago izraza Inki. BEREMO Od zapisanega besedila do glasnega branja SDZ I 69–73 URA: 3 Premor je pretrganje govorne verige, navadno pospremljen z vdihom. Intonacija je potek tona v posameznih členih govorne verige ene povedi. Oboje proučuje stavčna fonetika. Govorjeno oz. brano besedilo je členjeno s premori in/ali z intonacijo. Besedilo členimo s premori med stavki iste povedi, različnimi vrstami stavkov (dostavkom, pastavkom ipd.), vrivkov ipd. in preostalim delom povedi, med izhodiščem in prehodom (tj. deloma členitve po aktualnosti, ki pomeni delitev stavka oz. podredne zveze stavkov na izhodišče, prehod in jedro). Z intonacijo členimo vsak s premori ločen segment (člen), sicer pa tudi izhodišče in prehod z jedrom, tudi kadar ta ni členjen s premorom. kadenca Na koncu pripovedne povedi gremo od zadnjega naglašenega zloga v povedi z glasom navzdol. Voda je mRzla�.

Na koncu vprašalne povedi gremo od zadnjega naglašenega zloga v povedi z glasom navzdol. Kaj je s tebOj�?

Na koncu velelne povedi gremo od zadnjega naglašenega zloga v povedi z glasom navzdol. Naredi miselni vzOrec�.

antikadenca

Na koncu vprašalne povedi gremo od zadnjega naglašenega zloga v povedi z glasom navzgor. To velja samo za vprašalne povedi z vprašalnim členkom ali oziroma a (tudi če je izpuščen). Boš ostal v pOstelji�?

polkadenca Sredi povedi (med izhodiščem in prehodom ali ob nekončnem ločilu) gremo od zadnjega naglašenega zloga v segmentu z glasom rahlo navzgor (navadno ob vejici ali med izhodiščem in prehodom) ali z glasom rahlo navzdol (navadno ob dvopičju, redkeje podpičju).

36

rastoča polkadenca

Čeprav se vreme neprestano spremInja����, [...] padajoča polkadenca

Od trgovcev so kupovali mAlo���� – [predvsem sol in različne drobne predmete] To seveda velja le za kratke nevtralne povedi. Če sobesedilo ali samo sporočilo zahteva poudarke na besedah, ki niso na koncu besede, se intonacija ravna po poudarjeni besedi: z glasom gremo navzgor ali navzdol od naglašenega zloga poudarjene besede. Cilji • Vadijo razločno, naravno in knjižno branje. • Vadijo in utrjujejo knjižni govor posameznih besed in povedi. • Izražajo doživljanje in razumevanje književnega besedila z glasnim branjem, pri katerem z glasom oblikujejo literarno stvarnost. Predmet obravnave • tehnika branja Uvodna motivacija Z učenci vodite razgovor. Pomagate si lahko z vprašanji: – Kdaj si se naučil brati? – Kaj najraje bereš? – Kdaj najraje bereš? – Ti je težje brati na glas ali po tihem? Zakaj? – Zakaj misliš, da je dobro biti dober bralec ali bralka? Razlaga V 4. razredu so se učenci naučili vezanega izgovora predlogov v, z/s in k/h ter govorjenja in branja (pravilne intonacije) različnih vrst najpreprostejših povedi. Tokrat se začnejo seznanjati s pripravo na glasno branje in z bralno tehniko. Vsakdo, ki hoče gladko in pravilno glasno brati, se mora najprej temeljito seznaniti z besedilom: ga prebrati po tihem, poiskati pomen neznanih besed, vaditi izgovor težjih besed in besednih zvez, si označiti mesta vdiha. Vse to je mogoče uresničiti že na tej stopnji. Mnogo težje je, razen pri učencih z dobrim posluhom in razvitim darom za govor in branje, brati s pravilno intonacijo, še težje s pravilnim stavčnim poudarkom, višanje in nižanje registra, ki tudi glasovno razgiba besedilo, pa terja že nekaj igralskega talenta. Daljše povedi imajo več premorov in so intonacijsko lahko raznolike. Pri zelo počasnem branju bi lahko ob vsakem dvigu ali spustu glasu naredili premor in vdihnili. Vendar je navadno tako, da imamo več sape, kot je intonacijskih členitev besedila, zato z vdihom navadno počakamo na ločilo (najpogosteje vejico in piko). Če si ogledamo prvo poved iz samostojnega delovnega zvezka, potem so členitve na vsakem mestu, ki je v svoji vrstici, vdih pa je smiselno narediti malo naprej. Sredi tako dolge povedi bi bil lahko le en sam premor.

37

IZHODIŠČE PREHOD JEDRO Po letu 1000�so si knezi in velikaši�| začeli graditi velike�, utrjene gradove�,| na katerih so gospodarili�.||

PREMOR Slabši govorci in bralci intonacijsko najslabše izgovarjajo navadno vprašalne stavke z vprašalnicami na k- (kdo, kdaj ipd.) in zakaj, saj jih izgovorijo, še pogosteje preberejo z vprašalno intonacijo, t. i. antikadenco (gredo z glasom navzgor). Takšna intonacija je sicer pravilna pri vprašalnih stavkih z vprašalnico ali oz. a (tudi če je ta izpuščena). Tudi večino mest ob vejici slabši bralci vedno berejo z izrazito rastočo polkadenco (tj. dvigom glasu), pri čemer je težišče intonacije vedno na naglašenem zlogu zadnje besede pred vejico. Vendar je včasih treba »brati vejico« tudi s padajočo polkadenco (z glasom navzdol). Mesto stavčnega poudarka seveda ni vedno na besedi tik pred ločilom ali veznikom, ampak ga narekuje členitev po aktualnosti, sobesedilo, pogosto pa ga nakazujejo členki. Ker je teorija kar zahtevna (več o stavčni intonaciji lahko preberete v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča), učence pa je treba naučiti čim bolje brati, jih je dobro in koristno vprašati, kako bi kako smiselno bolj zapleteno poved ne prebrali, ampak povedali. Potem naj jo tako tudi berejo. Predvsem slabšim učencem bi bilo dobro vsaj v začetku ponuditi besedilo, razčlenjeno tako, da bi bil vsak segment od premora do premora natipkan v svoji vrstici (besedilo tako dobi podobo pesmi). Krajši segmenti jim bodo gotovo v pomoč pri gladkem branju. (Prim. besedilo v Rešitvah nalog iz samostojnega delovnega zvezka.) V samostojnem delovnem zvezku je ob kratkem odlomku iz neumetnostnega besedila nazorno prikazan celoten postopek priprave na branje, pospremljen s posnetki. Posnetke lahko uporabite tudi za vaje. Če so učenci v primeru samostojnega delovnega zvezka lahko le poslušalci, potem so tokrat v vlogi aktivnih bralcev. V pomoč so jim posnetki. Rešitve nalog 1. in 2. Po smislu. 3. do 5. Posnetki št. 16, 17 in 18. Po smislu. 6. a) in b) Posnetek št. 19. (Lahko poslušate tudi posnetka št. 20 in 21). Po smislu. 7. a) Po smislu. Učenci so v vlogi bralcev. b) Posnetek št. 44: Učenci so v vlogi poslušalcev. Opomba: Deček ne obvlada padajoče polkadence (�), ampak le rastočo (�). Verjetno je večina učencev na tej stopnji ne.

38

8. relief navpična oblikovanost zemeljskega površja kamnina trdni sestavni del zemeljske skorje prst vrhnja plast tal, ki vsebuje razkrojene organske snovi zemlja zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje in organskih snovi, ki tvori to

plast prometnica prometno pomembnejša cesta 9. Posnetek št. 45 Če besed ne poznamo, jih navadno tudi ne znamo povsem pravilno izgovarjati. Če učenci ne bodo poznali kakih drugih besed, jim razložite pomen ali naj ga povedo posamezniki v razredu, če pomen poznajo. Na posnetku so: relief [reljéf] • kamnína • pŕst • zêmlja • prométnica • podnébje Opomba: V navodilu je pomotoma napaka. Pravilno je takole: Na posnetku št. 45 poslušaj, kako so izgovorjene besede iz 8. naloge in ne 2. 10. a) do c) Posnetki št. 46 do 48. Morebitne težave z izgovorom besed z e in o, pa tudi drugih besed in besednih zvez so odvisne tudi od področja, kjer učenci živijo (narečje, pogovorni jezik), zato boste morali naloge malo tudi sami prirediti. a) Posnetek št. 46 življênje razméram • reliéfu • vôde • podnébju • osnôvne • gòzd • dôbro • gôzda • nasélja • Nekatére • svój • prôstor • obmóčja • pólja • dóm • léto • podóbne • jeséni • dežjà • poléti • létni • potèk b) Posnetek št. 47 [ṷsò] • [prekrívaṷ] • [življen'ski] • [wreme] • [ṷsako] • [wroče] • [ṷsaka] • [wremena] Opomba: Ljudje pogosto berejo (redkeje govorijo, seveda odvisno od narečja) v pred zvočnikom na začetku besede kot v in ne tako, kot predpisuje SP 2001 v čl. 1069.

c) Posnetek št. 48 od nekdaj • v tleh • so osnovne • v preteklosti • s požiganjem • so izgubljale 11. Posnetek št. 49. Opomba: Premore si lahko označijo le z eno črto ali pa konce povedi zaznamujejo z dvema črtama. Nič ne bo narobe, če bodo učenci s pokončno črto označili premor, kjer bralec členi besedilo z intonacijo.

Že od nekdaj so ljudje svoje življenje prilagajali naravnim razmeram.� Prilagodili so se oblikovanosti pokrajine ali reliefu,� značilnostim kamnin v tleh, pŕsti, vrstam vode, �rastlinstvu, živalstvu in podnebju.� To so osnovne naravne sestavine pokrajine.� V preteklosti je gozd prekrival skoraj vso Slovenijo,� danes prekriva dobro polovico.� S požiganjem in sekanjem gozda� so ljudje pridobili površine za travnike, njive, naselja in prometnice.� Nekatere živali so izgubljale svoj življenjski prostor,� travnata območja in polja� pa so nudila dom drugim živalskim in rastlinskim vrstam.� Čeprav se vreme neprestano spreminja,� so spremembe vsako leto podobne.� Pozimi sneži, jeseni pade veliko dežja,� poleti je najbolj vroče.� Vsaka pokrajina ima značilni letni potek vremena in značilno podnebje.�

39

12. Posnetek št. 50. Že od nekdaj� so ljudje� svoje življenje� prilagajali naravnim razmeram�.|| Prilagodili so se oblikovanosti pokrajine� ali reliefu�,| značilnostim kamnin� v tleh, prsti�, vrstam vode�,| rastlinstvu�, živalstvu� in podnebju�.|| To so osnovne� naravne sestavine pokrajine�.|| V preteklosti� je gozd� prekrival skoraj vso� Slovenijo,| danes� prekriva dobro polovico�.|| S požiganjem� in sekanjem� gozda�| so ljudje� pridobili površine za travnike�, njive�, naselja� in prometnice�.|| Nekatere živali� so izgubljale� svoj življenjski prostor�,| travnata območja� in polja� pa so nudila dom� drugim živalskim� in rastlinskim� vrstam.|| Čeprav se vreme� neprestano spreminja�,| so spremembe� vsako leto podobne�.|| Pozimi sneži�, jeseni pade veliko dežja�,| poleti je najbolj vroče�.|| Vsaka pokrajina� ima značilni� letni potek vremena� in značilno podnebje�.|| Opomba: Zaradi počasnosti branja pomen, ki ga izražamo z intonacijo, na posnetku ni povsem uresničen. Tako bi bilo pri tekočem branju smiselneje prebrati takole: S požiganjem� in sekanjem� gozda| (o gozdu je namreč govora že prej, pomembni sta požiganje in sekanje); del besedila bi bil lahko prebran tudi s padajočo polkadenco: Pozimi sneži�, jeseni� pade veliko dežja�,| poleti� je najbolj vroče�.||

13. Opomba: V navodilu je zapisana napačna oznaka vaje. Pravilno se glasi: Na glas preberi besedilo iz 11. vaje (in ne 5.). Učenci naj glasno ponavljajo govorjeno besedilo in posnemajo govor. Po potrebi jim dele besedila ponovno zavrtite. Opomba: Ker so deli povedi od premora do premora prebrane s kratkimi premori, za vsako povedjo na posnetku sami pritisnite na premor in počakajte, da učenci del besedila ponovijo.

14. a) Če hočete, da bodo učenci gladko brali, morajo besedilo najprej po tihem prebrati. b) do e) Besedilo morajo dobro razumeti in vaditi glasni izgovor besed oz. mest, ki bi jim utegnila povzročati težave. 15. Po smislu. Življenje prednikov� je bilo tesno povezano z naravo�.|| Še pred sto leti� je večina ljudi živela na podeželju� in se preživljala s kmetijstvom�.|| Hiše so gradili iz materialov�, ki so bili v bližini�.|| Ponekod� je bilo več lesa�, drugod kamenja�,| spet drugje gline� in slame�.|| Vso hrano� so pridelali sami�.|| Zato so se ukvarjali s poljedelstvom� in živinorejo�.|| Tudi volno� in lan za blago so pridelali sami�.|| Večino predmetov� so prav tako naredili sami� ali kupili od bližnjih obrtnikov�.||

40

Od trgovcev� so kupovali malo� – | predvsem sol� in različne drobne predmete�,| kot so igle�, sukanec�, gumbi�, okraski� …|| Opombe: Še pred sto leti� je večina ljudi� živela na podeželju� in se preživljala s kmetijstvom�.|| (Deček bi

intonacijsko lahko členil besedilo pri besedi ljudi.) • Ponekod� je bilo več lesa�, drugod kamenja�,| (Deček

bere z izrazito rastočo polkadenco, lahko bi bral s padajočo polkadenco.) • Vso hrano� so pridelali

sami�.|| (Deček besedila ne členi z intonacijo.) • Tudi volno� in lan� za blago so pridelali sami�.|| • predvsem sol� in različne drobne� predmete,| (Smiselni poudarek je na drobne, saj besedno zvezo drobni predmeti lahko zožimo na eno samo besedo, drobnarije. Vpliv vejice pri učencih na tej stopnji je še tako močan, da večinoma dvignejo glas, ko jo zagledajo.)

SAMOSTALNIK SDZ I 74–80 URA: 2 Samostalnik ali substantiv je besedna vrsta, ki izraža bitja, predmete in pojme. Ima spol, sklon in število; vsi samostalniki so v določni obliki in tretji osebi, glede na spol pa se razvrščajo v različne sklanjatve. Mednje sodijo tudi glagolniki (sedenje, gretje) in posamostaljene oblike drugih besednih vrst, npr. pridevnika (mali ‘majhen otrok’), zaimka (moja ‘žena’), predloga (njeni v-ji) ipd. Besedne vrste so skupine besed z večinoma enakimi značilnostmi; od slovničnih so to oblike, iz katerih je mogoče razbrati sklon, spol, število, osebo, čas, način ali stopnjo določene besede. Jože Toporišič v svoji slovnici pri razdelitvi besed v besedne vrste upošteva v prvi vrsti skladenjsko vlogo (poleg drugih značilnosti besed). Zaradi tega in zaradi razvrščanja besed z enakimi lastnostmi v iste skupine del zaimkov (t. i. samostalniške zaimke) šteje k samostalniški besedi, kamor sodijo tudi samostalniki in posamostaljena pridevniška beseda, del pa k pridevniški besedi (t. i. pridevniški zaimek), kjer sta tudi pridevnik in števnik. Od tod znana delitev na samostalniške besede, pridevniške besede itd. Za šolsko rabo zadostuje tradicionalna delitev na samostalnike, pridevnike itd. Učenci se najprej seznanijo z delitvijo besed (samostalnikov) na bitja, predmete in pojme. Tako bodo v besedilih lažje našli besede, ki v slovnici sodijo v besedno vrsto samostalnik, in jim slovnični kategoriji spol in število tudi določili. Rešitve nalog 1. a) in b) Po smislu. c) Imenujemo jih samostalniki. č) Naštejejo nekaj zgledov za bitja (npr. oče, mama, sestrična …), predmete (vaza, torba, lonec, kozarec …) in pojme (veselje, žalost, trpljenje, radost …). 2. Bitje Predmet Pojem

človek obleka država

učenka predmet Slovenija

zajec kapa revščina

deževnik

41

Lastnosti samostalnika SDZ I 75–80 Spol samostalnika URA: 3 Namesto izraza slovnična kategorija je uporabljen izraz lastnost, v primeru samostalnika torej lastnosti samostalnika, s čimer sta mišljena spol in število. Spol je predvsem oznaka za razlikovanje nasprotnih si fizioloških lastnosti živih bitij, po kateri se ta delijo na moška in ženska. V samostojnem delovnem zvezku je poimenovana natančneje, to je kot naravni spol. Spol poenostavljeno pravimo tudi slovnični kategoriji, imenovani genus (slovnični spol). V samostojnem delovnem zvezku je natančneje poimenovana kot spol samostalnika, ker bi bilo strokovno korektno poimenovanje slovnični spol za učence pretežko. Slovnični spol (poznajo ga tudi pridevniki, zaimki, števniki itd.) se v glavnem kaže v vplivu samostalniških besed na obliko predvsem pridevniških besed. Temelji na nasprotju med moškim – ženskim – srednjim ter živim – neživim. V slovenščini imamo tri slovnične spole: moškega ali maskulinum (na primer mož), ženskega ali femininum (na primer žena) in srednjega ali neutrum (na primer dete). Naravni spol, in sicer moški in ženski, se s slovničnim ujema le pri poimenovanju oseb (na primer oče, mama, Janez, Ana); pri bitjih kljub naravnemu spolnemu razlikovanju to ni vedno mogoče, na primer pri nedoraslih osebah ali živalih – te so srednjega spola (na primer dete, jagnje) – ali pri živalih, kjer so spolne razlike premalo očitne – te poznajo le en spol (na primer želva, merjasec) – ravno tako ne, kadar ima beseda slabšalni prizvok, saj je srednjega spola (na primer ženšče). Ob spolu govorimo še o t. i. podspolu, tj. tisti lastnosti samostalnikov, pridevnikov in zaimkov, ki izraža ali živost (bitje proti nebitju, nečloveško poimenovano kot človeško) ali človeškost (zaimki tipa kdo – kaj). V obeh primerih je tožilniška oblika (vidim koga = vidim človeka, psa) enaka rodilniški (ne vidim česa = ne vidim človeka, psa).

Rešitve nalog 1. in 2. Po smislu. 3. a) Po smislu. b) tisti • tista • tisto 4. a) Učenci se najprej naučijo izbirati ustrezno pomagalo slovarski obliki (imenovalniku) samostalnika.

tisti učitelj tista učiteljica tisto dvorišče

tista palica tisti dedek tista babica

tisto kolo tisti motor tisto mesto

42

Moški spol Ženski spol Srednji spol

učitelj palica kolo

dedek učiteljica dvorišče

motor babica mesto

b) bratec m. sp. • obisk m. sp. • Jure m. sp. • Teja ž. sp. • Polona ž. sp. • Lina ž. sp. c) m. sp. • ž. sp. • ž sp. • m. sp. Opomba: Na videz (po obliki) podobnim samostalnikom določijo spol. Opozorite jih, da sklepanje po podobnosti oblik včasih ne zadošča (kost ni enakega spola kot most), torej morajo uporabiti pomagala (npr.: Kost je velika. – Most je velik.).

č) Za pravilno razvrstitev so potrebne poprejšnje pravilne rešitve. Z učenci se pogovorite o tem, kako so reševali naloge (kaj jim je pomagalo pri določitvi spola). 5. Po smislu. 6.

Slovarske oblike samostalnikov po spolu

Spol Zgled

moški m. sp. ali m tisti

obraz, dih, obraz, čas, svet, rak, dežniček

ženski ž. sp. ali ž tista

maska, cev, plavutka, maska, velikost, sapa, gladina, riba, solata

srednji sr. sp. in s tisto

potapljanje, veselje

7. Naloga zahteva le razporeditev po spolu. Samostalnike lahko zapišejo v slovarski obliki (imenovalniku ednine) ali v ustrezni obliki (imenovalniku množine). Manj primeren, a ne napačen je zapis v sklonu iz besedila. A ker se učenci ves čas seznanjajo s slovarsko obliko, jo bodo verjetno zapisali tudi v tem primeru. Moški spol Ženski spol Srednji spol Keops zgradba breme faraon gora podložnik(i) piramida grob cerkev blok gora/gore podložnik(i) roka/roke blok(i) stroj(i) grob

43

b) Učenci naj vam razložijo, kako so poiskali samostalnike (besede za bitja, predmete in pojme) in kako so si pomagali pri določanju spola samostalnikov (slovarska oblika + besedice tisti, tista, tisto). 8. Po smislu. 9.

Moški spol Ženski spol Srednji spol

balon delavnost čelo

mlin pisava

obrtnik vera

ŠŠtteevviilloo ssaammoossttaallnniikkaa SDZ I 80–85 URA: 3 Podobno je s številom. Tudi tu za šolsko rabo lahko uporabimo izraza naravno število, to je število bitij, predmetov ipd., ki jih preštejemo kot pri matematiki, in slovnično število, to je slovnični kategoriji, imenovani tudi numerus, s katero izražamo količino česa: en primerek česa nasproti dvema oz. trem ali več. Slovnično število pogosto temelji na resničnem številu določenih enot, včasih pa po videzu edninska beseda obsega več enot (drevje = ‘več dreves’), množinska pa eno samo (orgle = ‘eno glasbilo’). V slovenščini poznamo tri števila: ednino ali singular (mož, žena, polje), množino ali plural (možje, žene, polja) in kot eden izmed redkih jezikov tudi dvojino ali dual (moža, ženi, polji). Poznajo jih samostalniki, pridevniki, zaimki, števniki in nekatere glagolske oblike (osebne glagolske oblike, nekateri deležniki in deležja ter glagolnik). Uzaveščanje razlik med naravnim spolom in številom na eni strani ter slovničnim spolom in številom na drugi, je pomembno zato, da se izognemo določanju števila samostalnikov, kot so grmovje, drevje, sadje, kot množine, saj je naša predstava o drevju predvsem večje število dreves v naravi. Poleg tega naj spoznajo, da so določena lastna imena tudi samostalniki. Opomba: Zapis besede bombon z m je pravilen, po novem SP 2001 je to celo boljša različica od bonbona. Tako je tujka bonbon sprejeta med sposojenke (podomačeni zapis), podobno kot to velja za auto, ki je postal avto.

Cilji • Uvrstijo besede med samostalnike. • Spoznavajo naslednje jezikoslovne pojme in izraze zanje: samostalnik, spol (moški, ženski, srednji), število (ednina, dvojina, množina). • V besedilu podčrtajo samostalnike in jih izpišejo v slovarski obliki. • Izpisanim samostalnikom določijo spol in število. • Opazujejo samostalnike v besedilu in jim določijo število.

44

Predmet obravnave • delitev dela besed na bitja, predmete in pojme; lastnosti samostalnika, to je spol in število samostalnika Uvodna motivacija • Na listke izpišite samostalnike. Učenci jih razvrstijo v tri skupine. Po čem razvrščajo, si izmislijo sami. Razvrstitev obrazložijo. • Pri obravnavi spola in števila si pri uvodni motivaciji pomagajte z začetnimi ilustracijami v samostojnem delovnem zvezku. Razlaga Učenci se seznanijo s spolom in številom teh besed, tako naravnim kot slovničnim. Da bi spol in število s pomočjo klasičnih pomagal (npr. besedic tisti, tista, tisto za spol in en, ena, eno, dva, dve, trije, tri za število ter skladenjskih zgledov) čim lažje določili, je predstavljena tudi slovarska oblika besed. Ta nadomešča izraz imenovalnik, saj se učenci s skloni seznanijo šele v 6., s sklanjatvijo pa v 7. razredu. Tako se izognemo napakam tipa tista obraza je ženskega spola, saj obraza ni slovarska oblika; ta se glasi obraz, torej je pravilno tisti obraz – torej je obraz moškega spola. Kadar gre za dvojino in množino, slovarsko obliko spremlja še izraz »v ustreznem številu«, saj je v slovarju pri števnih samostalnikih naveden imenovalnik ednine. Celotna tema je zasnovana tako, da se učenci učijo določanja spola in števila s pomagali in po podobnosti (npr. če je žena ženskega spola, potem bo ženskega tudi maska, saj si v obeh primerih pomagamo z besedico tista, v skladnji pa z lepa žena je vstala ali majhna maska je bila poškodovana). Hkrati predstavitev spola in števila spremljajo zgledi iz slovarja, ki učence v primeru dvoma navajajo k iskanju odgovorov v priročnikih. Poudarek je po eni strani na tipičnih zgledih (npr. mož, žena, tele), po drugih na tistih, ki jim utegnejo povzročati težave (npr. dekle, drevje, vilice). Naravno število ne velja npr. v primerih, ko navajamo tisto, kar je v paru (npr. rokavice, nogavice, roke, noge, ušesa, oči), saj sicer logično (resnično) dvojino nadomešča slovnična množina. Seveda lahko te samostalnike uporabljamo tako v ednini kot dvojini; rabo slovničnega števila narekuje besedilo. Npr.: Poškodoval si je noge (sporočamo samo dejstvo) in Poškodoval si je obe nogi (poudarimo samo dejstvo). Rešitve nalog 1. a) in b) Po smislu. 2. a) Po smislu. b) Učenci s pomočjo besed, navedenih v glavi preglednice, izpolnjujejo preglednico z manjkajočimi oblikami za ednino, dvojino in množino.

Ednina Dvojina Množina

obala obali obale

jajce jajci jajca

kolo kolesi kolesa

45

mreža mreži mreže

mož moža možje

repek repka repki

okno okni okna

mesto mesti mesta

uho ušesi ušesa

oko očesi očesa

dedek dedka dedki

vrh vrhova vrhovi

gost gosta gostje

3. a) Ednina Dvojina Množina obala zaliva kilometri morje otoka reke preteklost polotoki mesto ljudje Koper Izola obala b) Učenci naj vam razložijo, kako so reševali nalogo a). 4. a) Samostalnik Spol, število Egipčani m. sp., mn. bogovi m. sp., mn. ljudje m. sp., mn. pogani m. sp., mn. Sonce s. sp., ed. bog m. sp., ed. faraon m. sp., ed. sin m. sp., ed. Sonce s. sp., ed. bogovi m. sp., mn. podobe ž. sp., mn. kamen m. sp., ed. hiša ž. sp., ed. templji m. sp., mn. mesto s. sp., ed. templji m. sp., mn. kamni m. sp., mn. kos m. sp., ed. granit m. sp., ed. obeliski m. sp., mn.

46

b) Tudi tokrat naj vam učenci razložijo, kako so reševali nalogo a). 5. in 6. a) in b) Po smislu. 7. in 8. Po smislu. 9.

Število Okrajšava Zgled

ednina en, ena, eno

je

ed. bombon, stol, omara, rokavica, okno, drevo drevje

dvojina dva, dve

sta

dv. bombona, stola, omari, rokavici, okni, drevesi

množina trije, tri

so

mn. bomboni, stoli, omare, rokavice, okna, drevesa vilice, očala, hlače, vrata

10. Učenci morajo poiskati samostalnike in jih razvrstiti na ustrezno mesto v preglednici. Tako dobijo lastno »slovnično« preglednico.

Spol/Število Ed. Dv. Mn.

m, m. sp. tisti

svet Brici, prebivalci, kiviji, Brkini, vplivi

ž, ž. sp. tista

češnja, pokrajina, dolina, Reka

dejavnosti češnje, breskve, marelice, hruške, slive, fige, fige, pokrajine

s, sr. sp. tisto

vinogradništvo, sadjarstvo, drevo, leto, morje

brda, naselja, slemena

Opomba: Prav je tudi, če ponovljeni samostalnik napišejo le enkrat.

11. a) Po smislu. b)

Ednina Dvojina Množina

en pohod dva pohoda trije pohodi

ena gora dve gori tri gore

en nahrbtnik dva nahrbtnika trije nahrbtniki

47

Pokaži, kaj znaš SDZ I 86–87 URA: 1 Rešitve nalog 1. do 4. Učenci rešujejo raznovrstne naloge in utrjujejo usvojeno snov. Pri nalogi 2 b) in 3 jih opozorite, naj ne sestavljajo le povedi, v katerih bodo samostalniki samo v slovarski obliki, ampak tudi v kaki drugi. Oznaka v nalogi 3 nav. mn. pomeni, da se ti samostalniki navadno uporabljajo v množini. Pogosto to velja za jedi (npr. jesti flancate, marelične cmoke, morske ribe, ledvice v omaki). 1. s. sp., ed. • s. sp. ed. • m. sp. ed. • m. sp. ed. • s. sp. ed. • ž. sp. mn. 2. a) Moškega spola množine so možgani. • Ženskega spola množine so hlače, počitnice, prsi. • Srednjega spola množine so jetra, pljuča. b) Po smislu. 3. Po smislu zapišejo povedi na črte. 4. človek • človeka VELIKA ZAČETNICA SDZ I 88–92 URA: 2 SP 2001 deli lastna imena na imena bitij (osebna imena, veroslovna in bajeslovna imena, imena prebivalcev in živalska imena) ter zemljepisna (naselbinska in nenaselbinska) in stvarna imena (imena oziroma uradni naslovi organizacij, stvaritev, nagrad, tehničnih izdelkov itd.). Zemljepisna so obravnavana v čl. 61–76. Cilji • Učenci razvijajo pravopisno zmožnost tako, da ob primerih ugotavljajo in usvajajo, kako pišemo: – lastna imena bitij, – svojilne pridevnike iz lastnih imen bitij, – slovenska enobesedna in večbesedna zemljepisna lastna imena, – vrstne pridevnike iz zemljepisnih lastnih imen, – imena dni in mesecev, – imena praznikov, – imena jezikov. Predmet obravnave • velika in mala začetnica v naselbinskih in nenaselbinskih imenih

48

Uvodna motivacija Na zemljevidu Slovenije z učenci poiščite domači kraj, kraje v okolici, kraje, kjer živijo sorodniki, znanci ipd., kraje, kamor hodijo smučat, na izlete, bližnje ali znane gore, reke, doline, jezera ipd. Zemljepisna imena, ki jih učenci naštevajo, zapišite na tablo. Oblikujeta se dve skupini: naselbinska in nenaselbinska imena. Razlaga V 4. razredu so se učenci pri temi Čigavo je kaj seznanili z zapisovanjem začetnice v nekaterih osebnih imenih (rojstnih oz. krstnih), priimkih in vzdevkih ljudi ter imenih živali in svojilnih pridevnikov iz njih (npr. Jankov, Mojčin). V temi Zemljepisna imena so se ob pomoči zemljevida Slovenije naučili zapisovati enobesedna zemljepisna imena z veliko začetnico (npr. Celje), v temi Besede iz zemljepisnih imen pa z zapisovanjem pridevnikov na -ski ali -ški iz zemljepisnih imen (npr. slovenski, angleški) z malo začetnico. Opozorjeni so bili tudi, da se imena jezikov (npr. slovenščina) pišejo z malo začetnico. V samostojnem delovnem zvezku se tokrat z že obravnavano temo seznanijo podrobneje (preglednica Imena bitij) ter jo pri zemljepisnih imenih razširijo predvsem na zemljepisna imena iz dveh, v primeru predloga tudi več besed (npr. Šmarje pri Jelšah). Zaradi pravopisnih pravil o zapisovanje začetnice je pomembno razlikovanje med naselbinskimi in nenaselbinskimi imeni, saj se pravila za zapisovanje enih in drugih razlikujejo. Najboljša pomoč pri tem so različne grafične oznake na zemljevidu: naselbinska imena (tj. imena mest, večjih urbanih središč oz. trgov, vasi in zaselkov) so na zemljevidu označena s kvadratkom ali krožcem ali narisano površino (včasih v primeru Ljubljane), nenaselbinska pa sploh niso označena ali pa s trikotnikom (npr. vrhovi). Hkrati neprve občne besede v naselbinskih imenih mesto, vas, trg, selo/selce, ki jih moramo pisati z malo začetnico (npr. Novo mesto, Stari trg, Opatje selo) rabijo za razlago nenaselbinskih imen. Dodamo jim samo še neprvi predlog, ki ga tudi pišemo z malo začetnico, in pravilo je jasno: Vse besede v naselbinskih imenih pišemo z veliko začetnico, razen neprvih besed (druge, tretje …) mesto, vas, trg, selo/selce (SP 2001 ima še besedo naselje za zgled Ribiško naselje) in predlogov. Neprvo besedo v nenaselbinskih imenih pišemo z veliko začetnico, če je lastno ime, vse druge z malo. Seveda morajo učenci, če hočejo ime napisati s pravilno začetnico, vedno imeti podatek o tem, ali je zemljepisno ime naselbinsko ali nenaselbinsko (tako kot je videti na str. 91 v samostojnem delovnem zvezku). Povedati jim ga morate vi, če ga ni na zemljevidu, ali pa naj ga učenci na zemljevidu Slovenije poiščejo sami.

49

Rešitve nalog 1. Po smislu. 2. a)

Imena bitij

Lastno ime Zgled V povedi

imena Anže …

priimki … … Kovač

vzdevki … … Uhec

imena narodov Madžari …

imena živali … … Čada … Lisko.

b) Po smislu. 3. a) držav • krajev • veliko b) Velike Lašče ALI Slovenska Bistrica ALI Slovenj Gradec ALI Nova Gorica • mesto c) krajina • Alpe č)

Naselbinska imena

Druga beseda z veliko začetnico Druga beseda z malo začetnico

Nova Gorica Novo mesto

Kranjska Gora Šmarje pri Jelšah

Slovenj Gradec

Murska Sobota

Velike Lašče

Babno Polje

Črni Vrh

Škofja Loka

Opomba: Pomotoma je izpadel en kvadratek za zapis naselbinskega imena, pri katerem je druga beseda zapisana z veliko začetnico. Zadošča, da učenci vpišejo šest takih imen, če pa navedejo še sedmega (Škofja Loka), ga dopišejo na levo stran preglednice.

d)

Nenaselbinska imena

Druga beseda z veliko začetnico Druga beseda z malo začetnico

Julijske Alpe Bela krajina

Sorško polje

Kriška gora

Stari vrh

Vipavska dolina

Velika planina

50

4. a) Po smislu. b) Naselbinska imena Nenaselbinska imena Škofja Loka Sorško polje Zidani Most Stari vrh Mirna Peč Bohinjsko jezero Črni Vrh Jadransko morje Dolenja vas Logarska dolina Gornji Grad Kostanjevica na Krki Opomba: Pomotoma je izpadla črta na levi strani za zapis naselbinskega imena. Učencem svetujte, da jo dopišejo. 5. a) Slovenija • Avstrija • Italija • slovenski • avstrijski • italijanski • Ivan • Marjeta • Katarina • Ivanov • Marjetin • Katarinin b) Madžarska • madžarska • gorenjska • Gorenjska • Evropski • evropskih 6. Po smislu. Pokaži, kaj znaš SDZ I 93–94 URA: 1 1. do 3. Učenci se preizkusijo v poznavanju teme: opravijo neke vrste test. Pogovorite se z njimi o morebitnih težavah, manjkajočih podatkih (mogoče so nekateri premalo razgledani, da bi prepoznali lastno ime, npr. v primeru ljubljanske kotline), čeprav so zgledi vzeti iz učbenika za 5. razred in ne bi smelo biti težav, če ste temo pri družbi že jemali. Rešitve nalog 1. primorski • polento • kraški • primorsko • paradižnik; Sloveniji • Slovenci • Italijani, Madžari, Romi, Srbi, Hrvati, Albanci; Rimljani • Kristusovem • rimska • Celje • Ptuj • Drnovo pri Krškem • Evrope • Afrike • Azije; Begunjah • Krištof • Gašper Lambergar 2. Učenci lahko napišejo imena v sklonih, nič pa ni narobe, če jih bodo napisali v imenovalniku. Triglav • Sloveniji • slovenski • Slovencev; Julijske Alpe • Karavanke • Kamniško-Savinjske Alpe • Triglavskem narodnem parku; Idrija • Črni na Koroškem • Hrastniku; Zasavju • Velenjski kotlini.

51

3. a) Slovenija (Republika Slovenija) • Evropi (Srednji Evropi) • Alp • primorskega • Madžarska • Hrvaška Ljubljanski (Ljubljanska kotlina) Kozjanskem • Slatini (Rogaška Slatina) • Slovenije Postojnska (Postojnska jama) • Škocjanske (Škocjanske jame) krajina (Bela krajina) • kraški • Panonski (Panonska nižina) • belokranjska b) Naše najbolj znane turistične jame so Postojnska jama in Škocjanske jame. Bela krajina je posebna po svojih naravnih značilnostih. To je nizek, rahlo valovit kraški svet, odprt proti Panonski nižini in njenim podnebnim vplivom. Simbola Bele krajine sta breza in bela belokranjska noša. PIŠEMO SDZ I 95–99 Zgradba besedila URA: 2 Učenci v tej temi spoznavajo zgradbo besedila in njene sestavne dele (odstavke in vrste odstavkov). Odstavek je krajši, vsebinsko zaključen del besedila. V uvodu je napovedana vsebina besedila (kje in kdaj se dogaja, kdo v besedilu nastopa). V jedru je vsebina razširjena. Je osrednji in najdaljši del besedila, v katerem izvemo, kaj se dogaja in kako se dogajanje odvija. Po navadi je sestavljen iz več odstavkov. Zaključek nas seznani z razpletom, včasih celo nekim novim dejstvom ipd. Cilji • Spoznajo značilnosti danega besedila. • Poznajo, razumejo in uporabljajo pojme odstavek, uvod, jedro, zaključek. • Besedila členijo na odstavke. • V besedilu zaznamujejo uvod, jedro in zaključek ter pojasnijo njihovo vlogo v besedilu. Predmet obravnave • zgradba besedila, odstavek, uvod, jedro, zaključek Potek dela Učenci preberejo zgodbo. Ugotovijo, da je besedilo zapisano v treh različnih barvah. Razložite poglavitne dele besedila: uvod, jedro in zaključek. S pomočjo vprašanj v samostojnem delovnem zvezku vodite razgovor o tem, kaj zapišemo v posameznem delu besedila. Razložite pojem odstavek, ki je v besedilu označen z desnim zamikom. Rešitve nalog 1. Po smislu. 2. a) Preberejo besedilo. b) Zgodba se dogaja pred mnogo leti v majhni vasi.

52

Glavna oseba je Lukec. To izvemo v uvodu. Besedilo je dobilo naslov po drugem odstavku oz. po jedru. Zmaj v resnici ni živel v votlini. V zaključku izvemo, zakaj votlina rdeče zažari. Besedilo je sestavljeno iz petih odstavkov. Največ odstavkov je v jedru, in sicer trije. Zato, ker je to osrednji del zgodbe. 3. a) 6 • 3 • 2 • 7 • 1 • 5 • 4 b) UVOD: V vasici sredi gozda je živel zvedavi Lukec. JEDRO: Oče mu je povedal zgodbo o zmajevi votlini. Zelo si je želel z očetom v gozd. Lukec se je usedel na štor in čakal, da se zmrači. Mamo je skrbelo, da je Lukec zbolel. Sonce je začelo zahajati in vhod v votlino je rdeče zažarel. ZAKLJUČEK: Lukec je odrasel in oče ga je povabil na lov. b) Povedi iz naloge a) so zgoraj že razvrščene v pravilnem zaporedju. 4. a) Po smislu. b) Zeleno: prvi odstavek Rdeče: drugi in tretji odstavek Modro: zadnji, četrti odstavek c) V uvodu izvem, da Luka svojo družino preživlja z lovom. V jedru je opis Lukovega srečanja z medvedko, ki je imela dva mladiča, zato se je umaknil in šel lovit drugam. V zaključku izvem, da je medvedka odslej Luka na lovu na nek način ščitila pred nevarnostmi gozda. 5. Mojca zelo rada hodi v hribe. Včeraj je bila na Kredarici. • Nekega dne sem se po pouku vrnila domov. Razlaga: Ker ti dve povedi napovesta, o čem bo teklo besedilo ipd. 6. in 7. Po smislu.

53

Drugi del samostojnega delovnega zvezka PIŠEMO Pripoved o doživetju SDZ II 4–8 URA: 6 Pripoved o doživetju je pripovedovanje o resničnem dogodku v zaporedju časovno urejenih dogodkov. V njej nastopajo osebe, ki pridejo v stik z okoljem (svetom in občinstvom, njegovo podobo in dogajanjem v njem). Lahko je tretjeosebna (avtorska), to pomeni, da pripovedovalec ostaja zunaj dogodkov oz. doživetja, ali prvoosebna (personalna), to pomeni, da pripovedovalec pripoveduje s stališča lastnega jaza in je vpleten v dogodke. Cilji • Podrobno berejo in pozorno poslušajo enogovorno neumetnostno besedilo. • Določajo okoliščine nastanka besedila in sporočevalčev namen. • Povzemajo temo, ključne besede in bistvene podatke, izdelajo miselni vzorec, preglednico ali dispozicijske točke. • Obnavljajo besedilo. • Povzemajo zgradbene in jezikovne značilnosti besedila, ki ga bodo tvorili. • Vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost, živost, ustreznost in učinkovitost besedila. • Vrednotijo svojo zmožnost kritičnega sprejemanja enogovornih besedil ter načrtujejo, kako bi jo izboljšali. • Sami pišejo krajša besedila, in sicer pripoved o tem, kar so doživeli. PRED PISANJEM • Ob učiteljevi pomoči izdelajo ogrodje miselnega vzorca. MED PISANJEM OSNUTKA • Napišejo naslov in vrsto besedila. • Miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo in pri tem besedilo členijo na uvod, jedro in zaključek. Pri tem upoštevajo pravopisna pravila. PO PISANJU OSNUTKA • Preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoči popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake. • Prepišejo besedilo, pri tem pazijo na zunanjo oblikovanost zapisanega besedila; izboljšujejo čitljivost, natančnost in tekočost pisave. • Svoja besedila primerjajo in presojajo. Predmet obravnave • načrt za pisanje pripovedi o doživetju, vzorčno besedilo pripovedi o doživetju

54

Uvodna motivacija Na barvne listke napišite nekaj besed za čustva, npr. strah, jeza, veselje, žalost … Pritrdite jih na tablo. Učence spodbudite, da na različne listke zapišejo, kaj se dogaja z njimi, kadar jih je strah (npr. tresem se, jokam, vpijem, obnemim …), so jezni, veseli … Te listke naj obesijo na ustrezno mesto pod barvne liste, ki so pritrjeni na tabli. Z učenci se pogovorite, kako različna so naša reagiranja ob doživljanju čustev. Na listke učenci zapišejo dogodke, ko so bili jezni, žalostni, veseli … Pritrdijo jih pod barvne listke, na katerih so zapisana različna čustva. Nekateri učenci na kratko ustno opišejo dogodek. Spodbujajte jih, da pri opisovanju ne opišejo le dogodka, ampak tudi svoja čustva, ki so jih ob dogodku doživljali. Potek dela Učenci preberejo uvodno besedilo. Vodite razgovor ob vprašanjih: – Kdaj in kje se je zgodilo doživetje? – Kaj misliš, da se je zgodilo, ko je močno počilo? – Kdo pripoveduje o doživetju? – Zakaj te je ta odlomek pritegnil? – Te zanima nadaljevanje pripovedi? Zakaj? Z učenci na strani 6 dopolnite načrt za pisanje pripovedi o doživetju. Pogovorite se, kaj zapišemo v uvodu, jedru in zaključku. Učenci lahko s pomočjo ključnih besed sklepajo, kaj se je zgodilo v nadaljevanju pripovedi, in svoja razmišljanja ustno izrazijo in utemeljijo. Nato preberejo zapis pripovedi o doživetju Moje počitnice. Preverite razumevanje prebranega besedila. V besedilu iščite uvod, jedro in zaključek. Primerjajte jih z načrtom za pisanje pripovedi. Rešitve nalog 1. Po smislu. 2. a) Pripoved o doživetju ima naslov Moje počitnice. ALI Moje počitnice. b) Po smislu, npr.: Dogodek na planini ALI Nevihta na planini. c) Pripoved je napisala deklica. Ne, ne izvem imena (osebe). Da je otrok vem, ker ima počitnice. Pripoved je zapisana v ženskem spolu, zato vem, da je deklica. Opomba: Učenci bodo našli še druge utemeljitve.

č) Dogodek se je zgodil med poletnimi počitnicami. ALI Med poletnimi počitnicami. d) Zgodil se je pri dekličinem dedku na planini. ALI Pri dedku na planini. e) V dogodku so bili udeleženi deklica, dedek, kobila Mici, stari konj Pep. 3. 3 • 9 • 8 • 5 • 2 • 6 • 7 • 4 •1 4. Uvod – najljubši počitniški dnevi Jedro – bliskanje

55

– zavetje – velike dežne kaplje – toča – košat grm – dedkovi klici – kobila Mici – lev – strah – rešitev – vesel dedek Zaključek – gretje na peči – nikamor brez kobile Mici 5. Uvod: O čem bomo pisali. • Kdaj in kje se je to zgodilo. Jedro: Kakšno je počutje udeleženca dogodka. • Kaj se je zgodilo. • Kdo je bil v dogodku udeležen. Zaključek: Razplet dogodka. • Odločitev udeleženca dogodka. 6. RDEČ, RUMEN, RDEČ, RDEČ, RUMEN, RUMEN 7. a) 1 • 4 • 8 • 11 • 2 • 7 • 3 • 12 • 6 • 9 • 10 • 5 b) RUMEN • ORANŽEN • ORANŽEN • RDEČ • RUMEN • ORANŽEN • ORANŽEN• RDEČ • ORANŽEN • ORANŽEN • ORANŽEN • ORANŽEN c) Po smislu. 8. Po smislu. BESEDILA SDZ II 9–13 Pismo URA: 2 Pismo je neumetnostno besedilo, s katerim sporočevalec naslovniku sporoča različno vsebino (mu piše o dogodku, doživljanju, novicah, željah, mu sporoča svoje mnenje ali mnenje drugih, ga za kaj prosi ipd.). Glede na naslovnika in/ali sporočevalca je lahko uradno ali neuradno pismo. Cilji • Tiho in glasno berejo in razčlenjujejo neuradno pismo. PO PRVEM BRANJU: • povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne prvine, po katerih so ju prepoznali;

56

• povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja to besedilo, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne prvine, iz katerih so to prepoznali; • presodijo, ali so izrazi v besedilu vljudni ali ne. PO VNOVIČNEM BRANJU: • ob besedilu odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o bistvenih podatkih; • povedo svoje mnenje o tem, kako se bo naslovnik odzval, in svoje mnenje utemeljijo; • v besedilu podčrtajo naslov, nagovor, podpis, datum in določijo njegovo vlogo; • povedo, ali je besedilo popolno ali mu kaj manjka in mu dodajo manjkajoči del.

• Ob ustreznih zunanjih okoliščinah sami tvorijo podobna besedila. Pri tem pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa. • Utrjujejo težja mesta v pravopisu, in sicer deljenje domačih besed. • Utrjujejo težja mesta v pravopisu, in sicer zapisovanje velike začetnice v večbesednih naselbinskih imenih, vrstilnih števnikov v datumih.

Predmet obravnave • neuradno pismo, deljenje, velika začetnica, neskladenjska pika v vrstilnih števnikih, zaporedje imena in priimka Uvodna motivacija Učenci preberejo uvodno besedilo v samostojnem delovnem zvezku in z učenci vodimo razgovor: – Kdaj napišemo pismo? – Komu ga napišemo? – Ali ste ga natipkali ali napisali na roko? – Zakaj ste ga natipkali oziroma napisali na roko? – Ali sami oddate pismo na pošto? – Ste že poslali kakšno pismo po elektronski pošti? – Ali se je razlikovalo od pisma, ki ste ga poslali po pošti? Razložite. – Ipd. Potek dela Preberite uvodno besedilo in vodite razgovor. Preberite Mojčino pismo in se pogovorite o zgradbi pisma. Učence opozorite na členjenost besedila pisma z odstavki ter na čitljivost (tudi estetsko podobo pisave) in pravopisno pravilnost (tudi zapis datumov, predvsem dneva in meseca s številko in piko). Za preverjanje razumevanja besedila učenci rešijo 1. b) nalogo. Oglejte si prvo stran pisemske ovojnice. Učence opozorite na pravilni zapis naslovov, predvsem na zaporedje imena in priimka (!). Ponovite tudi pravilni zapis naselbinskih imen. Učenci si ogledajo zgradbo elektronskega pisma. Pogovorite se o tem, kaj je e-naslov in kam ga vpišemo, da bo pismo doseglo naslovnika. Pod vrstico Zadeva navadno zapišemo namen sporočila.

57

V 3. in 4. razredu so se učenci že seznanili z zapisovanjem glavnih in vrstilnih števnikov do 100 s številko in besedo. Zdaj jim je treba le osvežiti spomin. V SP 2001 so pravila za deljenje napisana v členih 599–614, za neskladenjsko rabo pike pa v členih 248–261. (O veliki začetnici gl. na str. 88–94 v 1. delu samostojnega delovnega zvezka. Rešitve nalog 1. a) Po smislu. b) NE • DA • DA • DA • DA • NE • DA • NE • DA • NE • NE c) Napisano je bilo 3. 9. 2014. • Napisano je bilo v Murski Soboti. • Napisala ga je Mojca. • Namenjeno je Janu. • Uporabila je klicaj. • Zato je nadaljevala besedilo z veliko začetnico. • To je neuradno pismo. • Ker sta Mojca in Jan prijatelja. č) Po smislu. 2. a) Po smislu. b) Kraj in datum. c) Napisal(a) sem nagovor. Na koncu sem postavil(a) klicaj. Klicaj sem zapisal(a) zato, ker se besedilo pisma začne z veliko začetnico. č) Pred podpisom sem zapisal(a) pozdrav. Da, saj sem napisal(a) celo poved (npr. Želim ti vse lepo in te prisrčno pozdravljam. — V pričakovanju Tvojega obiska Te prisrčno pozdravljam!). Opomba: Pozdravov tipa Lep pozdrav (ta je naveden v pismu na str. 9) ali Prisrčen pozdrav navadno ne pišemo z ločilom, čeprav nekateri vendarle stavijo vejico in v obeh primerih sledeče besede (razen imen) napišejo z malo začetnico (npr. prijateljica Ajda).

d) Samo z imenom se je podpisala zato, ker sta z Alešo dobri prijateljici. e)

Ajda Mihelič Cankarjeva ulica 6 5000 Nova Gorica Aleša Kovač Ljubljanska cesta 15 8000 Novo mesto

Opomba: Pred imenom in priimkom so lahko tudi okrajšave, npr. P. n. (lat. pleno nomine 's polnim imenom'), Gdč. ('gospodična'), ali besede, npr. Gospodična, Gospa, Gospod.

3. Po smislu zapišejo obnovo besedila v elektronski obliki.

58

4. datum • nagovor • vsebina • pozdrav • podpis 5. Kranjska Gora • Novo mesto • Murska Sobota • Slovenj Gradec • Črna vas • Višnja Gora • Šmartno pri Slovenj Gradcu • Šentvid pri Stični • Zavrh pod Šmarno goro • Žirovski Vrh nad Gorenjo vasjo BESEDE Protipomenke SDZ II 14–17 URA: 1 Protipomenke so besede z nasprotnim pomenom. Cilji • Bogatijo si besedišče. • Besedam poiščejo protipomenke. Predmet obravnave: • protipomenke Uvodna motivacija Izbirate lahko med naslednjima možnostma: a) Uporabite lahko besedilo z uvodnimi risbami v samostojnem delovnem zvezku, ki uvaja temo. V besednih zvezah so protipomenke rdeče poudarjene. b) Z učbenci se igrajte igro nasprotij. Razložite jim, naj naredijo ravno nasprotno od tistega, kar boste rekli. Rečete npr. Sedite, učenci pa naj vstanejo, rečete Poglejte levo, oni pa naj pogledajo desno. Ipd. Pogovorite se z njimi, kaj so počeli in kako svoje ravnanje razumejo. Rešitve nalog 1. Prečrtana zapisa: vesel JE ENAKO žalosten • zaprt JE ENAKO odprt 2. a) kratek • dolg • dolga • kratka b) Protipomenki imata nasproten pomen. 3. a) velik • trd • sladek; mirno • globoko; grdo • oblačno • prijetno b) Po smislu. 4. a) nezanimiva ALI dolgočasna • dobra • debela • težka; vlažen • mrzel • čist • slab b) Po smislu. 5. a) noč • laž • ženska • pogum • veselje • smeh • svetloba • noč • starost b) debela • suh • molčeč ALI tih ALI redkobeseden • umazan; sita • star • moška • hitra c) prižgati • ugasniti • dvigniti • spustiti • podariti ALI dati • sprejeti ALI vzeti • nalepiti • odlepiti

59

6. a) polna • soba; cesta • ravna; perilo • čisto; velik • napredek b) Tvorijo povedi po smislu. 7. narobe • bolna • Ponoči • več • ven • spodaj 8. daleč • bolj • najmlajšo • barvnih • hitro • malo 9. naglas • prazna • bel • zunaj • močno BESEDE Sopomenke SDZ II 18–20 URE: 1 Sopomenke ali sinonimi so besede z enakim ali podobnim pomenom. Cilji • Bogatijo si besedišče. • V besedilu prepoznavajo nove besede in usvajajo njihove pomene (bogatijo si besedišče). • Navajajo se na uporabo pravopisnih priročnikov. Predmet obravnave • sopomenke ali sinonimi Uvodna motivacija Uporabite lahko besedilo in uvodno risbo v samostojnem delovnem zvezku, ki uvaja temo. V povedih so sopomenke rdeče poudarjene. Učence pripravite do ugotovitve, da ostaja vsebina besedila ob rabi ene ali druge besede skoraj nespremenjena. Skoraj zato, ker imajo sopomenke pomenske odtenke: ene so nevtralne, običajne (npr. močno ali zelo, brati ali čitati, želeti ali hoteti), druge v knjižnem jeziku manj zaželene (bolje je uporabljati izraz toplomer kot termometer). Razlaga Izraz sopomenka je pomensko zahtevnejši od izrazov nadpomenka, podpomenka in protipomenka (učenci verjetno bolje razumejo predpone nad-, pod- in proti- kot so-). Tudi čiste sopomenke je težje iskati. Rešitve nalog 1. Po smislu. 2. a) babica • ded ALI dedek • oče TUDI očka ALI oči b) Odkljukano: Sopomenki imata enak pomen.

60

3. a) medalja • odmor • glasba • snažilka b) Po smislu. 4. a) seno • plah ALI boječ • popoldne • cunja ALI oblačilo • sadež • plundra • dopoldne • zapor b) Po smislu. c) Odkljukano: Sopomenki imata skoraj enak pomen. 5. a) je dejala • noče • Pogovoril se bom • delaš • razkriti ALI prikazati ALI razgrniti • obnašaš • je vpil b) Po smislu. 6. a) meni • kolodvor • klinčki • banja b) Po smislu. 7. a) Voznik, hitrost • gozdu • berilo • glasbo • predoru b) Po smislu. 8. Po smislu. PIŠEMO SDZ II 21–25 Definicija pojma URA: 3 Cilji • Dopolnjujejo preproste pomanjkljive definicije z definiranim pojmom, • Tvorijo preproste definicije danih besed, pojmov. Predmet obravnave – preproste definicije pojmov Uvodna motivacija V pomoč vam je lahko 1. naloga v samostojnem delovnem zvezku, ki se navezuje na iskanje razlage pojma dežniček. Potek dela Razlago pojma ali definicijo običajno najdemo v slovarju. Pomaga nam razbrati pomen besede. Za dežniček npr. naredimo to takole: dežniček je pojem, z nadpomenko pojasnimo, da je to zelena alga, ki raste v plitvem morju (s temi besedami pomensko dopolnimo nadpomenko). Na tak način učencem približamo oblikovanje definicije pojma, ki jo lahko vadijo v nalogah 3 do 11 v samostojnem delovnem zvezku.

61

Rešitev nalog 1. do 5. Po smislu. 6. a) pokrivala • oblačila • obutev b) pralni stroj, likalnik, sušilnik, hladilnik, pomivalni stroj … • jelka, macesen, tisa, bor, javor, hrast … • roža, trava, deteljica, lipa, pšenica, smreka … • avto, avion, kolo, motor, skiro … • kitara, klavir, harmonika, harfa, violina, flavta, klarinet … c) drobnica • prevozna sredstva • naprava za streljanje • pripomoček • začimba • jed č) televizijski sprejemnik • slovenski jezik • bogat človek • reven človek 7. domača žival • prenašanja; priprava • česanje; žival • mehkim; glasbilo • tipke; oblačilo • spanje • hlač; stroj 8. a) roža • rastlina z izrazitim cvetom; slon; bojler • naprava; sladkovodna riba • z velikim gobcem in različnimi pegami; punčka; zidar • kdor se poklicno ukvarja z zidanjem; stavba; kjer so urejene in shranjene knjige za izposojo; z dvema kolesoma na nožni pogon; kitara • glasbilo b) riba • tretji • skiro • sladkovodna • za košenje 9. Po smislu. 10. jelka • smreka • breza • topol 11. Po smislu. BESEDILA Televizijski spored SDZ II 25–30 URA: 2 Spored je javnosti posredovan program javnega dogodka (npr. nastopa, oddaje), sestavljen iz zaporedja točk (na TV in radiu oddaj) in bistvenih podatkov. Cilji • Tiho in glasno berejo javno obvestilo v obliki seznama – TV-spored. • Ob besedilu odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o bistvenih podatkih. • Sami postavljajo vprašanja o vsebini besedila. • Pripovedujejo o svojih izkušnjah ob besedilu. • V sporedu iščejo zahtevani podatek. • V besedilu poiščejo okrajšave in jih razvežejo. • Vadijo oz. utrjujejo težja mesta v pravopisu – rabo velike začetnice v znanih stvarnih lastnih imenih, zapis števnikov.

62

Predmet obravnave – TV- spored, okrajšave, velika začetnica, neskladenjska pika v okrajšavah in števnikih Uvodna motivacija Učenci v tednu pred obravnavo zbirajo informacije o tem, katere oddaje najraje gledajo, kdaj so te oddaje na sporedu, katera televizijska hiša jih predvaja … Utrinke posamezne oddaje naj predstavijo sošolcem v manjši skupini. Posamezna skupina naredi »zapisnik« o gledanosti oddaj in njihovi vsebini. »Zapisnik« predstavijo razredu. Za uvodno motivacijo lahko uporabite tudi ilustracijo v samostojnem delovnem zvezku in se s pomočjo vprašanj pogovarjajte o podobnih življenjskih položajih. Potek dela Ob ilustraciji se s pomočjo vprašanj pogovarjajte o podobnih življenjskih položajih. Oglejte si televizijski spored in njegove sestavne dele. Ob razlagah okrajšav in drugih sestavnih delov sporeda se pogovarjajte in iščite podobne primere iz vsakodnevnega gledanja televizije, saj vsak spored, ki je objavljen, sčasoma zastara. Učence opozorite, da so naslovi oddaj zapisani z veliko začetnico. Učencem predstavite tudi pravilni zapis časa (ure) in okrajšav. Naslovi oddaj sodijo med stvarna lastna imena. Prvo besedo pišemo z veliko začetnico, druge pa le, če so lastno ime. V SP 2001 so obravnavana v členih 77–109 (še posebej v čl. 88), pravila za neskladenjsko rabo pike pa v členih 248–261. Rešitve nalog 1. in 2. Po smislu. 3. a) Televizijski spored predstavlja programe TV Slovenija 1, TV Slovenija 2, POP TV in Kanal A. b) Začel se je ob 6.25. c) Tretji del dokumentarne serije. č) Oddajo Infodrom, in sicer ob 18.00. 4. a) Prve dnevne novice bi lahko izvedel ob 6.25 na TV Slovenija 1. b) Oddajo Dva moža in pol. Predvajajo jo na Kanalu A ob 16.35. c) Na TV Slovenija 1, in sicer Kulturni brlog ob 16.35. č) Otroško oddajo Studio Kriškraš: Vrt, in sicer na TV Slovenija 1 ob 16.05. d) Traja 10 minut (od 18.35 do 18.45). 5. Besno maščevanje • Mali bogataš • Kdo, če ne mi? • Donald Petrie • Macaulay Culkin 6. a) C b) Ker je naslov v angleščini, poleg naslova je zapisana tudi država, in sicer ZDA. 7. C 8. a) in b) Po smislu.

63

9. a) Letnica 1996 pomeni leto nastanka filma. b) Obkrožena črka: B c) Glavni lik filma je Matilda. č) Matilda je edinka. Je pametna, bere zahtevne knjige in rešuje težke matematične naloge. Starši jo zanemarjajo, najbolj pa ji življenje greni stroga ravnateljica. V učiteljici najde najboljšo prijateljico. Ipd. d) Film ni obnovljen v celoti zato, da je za gledalca še vedno zanimiv za gledanje. Celotna obnova bi mu razkrila vse, kar je v filmu. Ipd. 10. a) GLEDANOST b) Po smislu. BEREMO Ekonomsko propagandno besedilo SDZ II 31–34 URA: 2 1. Po smislu. 2. a) in b) Po smislu. 3. Po smislu, npr.: Pozornost je nabolj pritegnila ilustracija, naslov ipd. • Geslo na začetku in koncu je zapisano z večjimi črkami. • Kar je geslo vsebinsko najpomembnejši del v ekonomsko propagandnem besedilu. • Ilustracija sporoča, da je veliko bolj zdravo jesti sadje kot slaščice. • Po smislu. 4. DA • NE • DA • NE • DA • DA 5. a) in b) Po smislu. c) Sporočevalec je Založba Modrijan. • Oglašuje novo knjigo Mala siva miška. • Po smislu, npr.: s privlačno naslovnico, ilustracijo iz knjige. • Zgodbo je napisala Ana Koritnik. • Ilustratorka knjige je Maja Šubic. • Iz oglasa izvem še število strani, obseg knjige, vrsto vezave, ceno in ime oz. naziv izdajatelja. č) Iz besedila izvemo, da je glavna oseba zgodbice Mala siva miška, ki se ji zgodi pripetljaj. • Zgodbica ima samo uvodni del, da pri bralcih vzbudi zanimanje za celotno zgodbo. 6. a) in b) Po smislu. 7. Po smislu. Npr.: Poskusite svinčnik, ki traja … • Popeljite se v svet najlepših dogodivščin pravljičnih junakov • Frizura po vaši meri • Vsako peto striženje je brezplačno. Ipd. 8. a) in b) Po smislu.

64

PRIDEVNIK SDZ II 35–55 URA: 1 Pridevnik ali adjektiv je besedna vrsta, s katero izražamo posebne lastnosti, tj. kakovost, mero, barvo, snovnost, podobnost s čim ipd., svojilnost oz. pripadnost komu ali čemu in vrstnost oz. vrsto koga ali česa. Pridevnik ima določene oblikoslovne, besedotvorne in skladenjske lastnosti: lahko ga, tako kot samostalnik, pregibamo, in sicer v spolu, sklonu in številu – pozna tri spole (lep lepa lepo) in tri števila (za moški spol npr. lep lepa lepi) ter šest sklonov (lepa lepe lepi lepo pri lepi z lepo). Lahko mu določamo obliko, in sicer nedoločno (npr. lep, nov) ali določno (npr. lepi, novi), lastnostne pridevnike pa tudi stopnjujemo. Glede na to, kaj s pridevniki poimenujejo, jih delimo v lastnostne, svojilne in vrstne pridevnike. Za vrste obstajajo tipične vprašalnice: kakšen, čigav in kateri v ustreznih oblikah. Cilji • Uvrstijo besede med pridevnike. • Spoznavajo naslednje jezikoslovne pojme in izraze zanje: pridevnik, spol (moški, ženski, srednji), število (ednina, dvojina, množina), lastnostni, svojilni in vrstni pridevnik. • V besedilu podčrtajo pridevnike in jih izpišejo v slovarski obliki. • Izpisanim pridevnikom določijo spol in število. • Na podlagi vprašalnic jih razvrstijo v pomenske skupine. • Tvorijo pridevniške izpeljanke iz samostalnika. • V povedih odpravljajo kritična mesta v svojem praktičnem obvladovanju slovnice: poznavanju spola in števila pridevnikov. Predmet obravnave • pridevnik, njegove vrste, spol in število Uvodna motivacija Motivacijo vodimo ob uvodni ilustraciji v samostojnem delovnem zvezku. Ob njej se pogovarjamo, izhajamo iz vprašanja pod ilustracijo. Uvod: Kaj je pridevnik? Učenci se seznanijo s pojmom pridevnik. S pomočjo ilustracije ugotovijo, da jim beseda (samostalnik) pes pove manj (vsi štirje psi so enaki) kot ista beseda, pospremljena z drugo, to je pridevnikom, ki jo natančneje določi: pes je lahko velik, črn, kratkonog, dolgonog, pritlikav (lastnostni pridevnik), Matjažev (svojilni pridevnik) in ovčarski (vrstni pridevnik). Potek dela Učenci se seznanijo z vprašalnicami za različne vrste pridevnikov. Ker pridevniki pogosto stojijo ob samostalniku (pomensko ga natančneje določajo), so prikazani v besednih zvezah iz pridevnika in samostalnika, da bi jih učenci pozneje laže poiskali in jim določali spol in število.

65

Vrste pridevnikov spoznavajo ob uvodnem besedilu, vprašalnicah in risbicah, ki so jim za jasnejšo predstavo dodani še drugi zgledi. Vse, kar je v samostojnem delovnem zvezku predstavljeno, naj bo učencem le v pomoč pri izpolnjevanju ciljev, predpisanih v učnem načrtu. Rešitve nalog 1. do 3. Po smislu. 4. lepa, razkošna, obnovljena • Borisova, Jernejeva • morski 5. a) zasnežena • Matevževa • atletsko • korenčkov • Prešernova • Julijino • ananasov • sadna • športni • risani • kratko • otroška • domače • resasti • sosedovo • Mišino b) Imenujejo se pridevniki. 6. a) Vprašamo se s kakšen, čigav, katere vrste/kateri. b) samostalniku VRSTE PRIDEVNIKOV Lastnostni pridevniki SDZ II 37–38 URA: 2 Lastnostni pridevniki so pridevniki, s katerimi označujemo kakovost (imenovani tudi kakovostni pridevniki), mero (imenovani tudi merni), barvo, snovnost, podobnost s čim ipd. Po njih se v glavnem sprašujemo s kakšen -šna -o, pa tudi s kolik -a -o oz. kolikšen -šna -o, kakšne barve, iz česa. Poznajo določno in nedoločno obliko in se načeloma stopnjujejo. Potek dela Ob pomoči besedila in ilustracij bodo učenci spoznali pravo lastnost pridevnikov: beseda klobuk (črtna risba) je manj povedna kot besedna zveza črn klobuk (barvna risba), saj beseda (pridevnik) črn natančneje določa samostalnik klobuk. Učenci se bodo seznanili tudi s tem, kaj večinoma izražajo lastnostni pridevniki (barvo, velikost in značilnost). Učenci se ob razvrščanju pridevnikov v preglednico seznanijo s tem, kaj označujejo lastnostni pridevniki ter določijo vprašalnico in dopolnijo razlago. Rešitve nalog 1. Po smislu. 2. Po smislu, npr. določiš mu lahko barvo, velikost in značilnost, ki ga loči od drugega samostalnika.

66

3. Barva Velikost Značilnost moder dolg uspešen oranžen majhen vesel siv debel 4. Vprašamo se z vprašalnico kakšen. ALI Vprašamo se z vprašalnico kakšen, kakšna, kakšno. VRSTE PRIDEVNIKOV Svojilni pridevniki SDZ II 38–42 URA: 2 Svojilni pridevniki so tisti, s katerimi označujemo svojilnost (last), pripadnost komu ali čemu. Svojilnosti sta dveh vrst: individualna, nanašajoča se na posameznika, in skupinska oz. splošna, nanašajoča se na več oseb hkrati. V prvem primeru imajo pridevniki priponska obrazila -ov ali -ev ter -in in samo nedoločno obliko, v drugem pa priponska obrazila -ski ali -ški, redkeje na -ji in -en -[ṷn]. Po njih se sprašujemo s čigav -a -o. Svojilnih pridevnikov ne stopnjujemo, razen rabljenih v prenesenem pomenu. SP 2001 obravnava svojilne pridevnike v podpoglavju Svojilni pridevniki iz besed, pisanih z veliko (čl. 115) in v poglavju Besedotvorje (čl. 956–974). Veliko imen najdemo tudi v slovarskem delu SP 2001. Svojilne pridevnike tvorimo iz osnove rodilnika množine (oblika brez končnice). To je podstava tvorjenke, ki ji pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz imen moškega spola dodamo priponsko obrazilo -ov ali -ev, pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz imen ženskega spola pa -in. Pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz imen moškega spola se o v priponskem obrazilu -ov v določenem položaju, in sicer za govorjenimi č ž š (dž) c in j, premenjuje z e. Ta glasovni pojav imenujemo preglas. sosed – sosed-ovR MN > sosed- papež – papež-evR MN > papež-

sosed- + -ov papež- + -ev

sosedov pes papežev govor Mario [márijo] – Mari-evR MN > Mari- + -j- + -ev > Marij- + -ev > Marijev Po SP 2001 se tako ravnajo tudi imena na -o, katerih podstava se končuje na č, ž ali š, torej: Sašo – Sašev, Božo – Božev. Svojilni pridevniki iz imen na -c poznajo dvojno premeno, in sicer se -c spremeni v -č, potem pa še o v e. stric stric-evR MN > stric- + -ov > strič- + -ev >stričev Še bolj zapletena so imena, katerih podstava se končuje na -sc- ali -zc-, saj premenjeni c vpliva na predhodni s oz. z, tako da dobimo skupino šč oz. žč.

67

Koroše-c [koróš-ṷc] Korošca > Korošc-evR MN > Korošč- + -ev > Koroščev [koróščeṷ] merjasec – merjaščev hribolaze-c [hriboláz-ṷc] hribolazcaR > hribolazc-evR MN > hribolažč- + -ev > hribolažčev [hriboláščeṷ] /Izgovorjeni sklop [šč] je zapisan tako kot v krožček ali zvežček./ Svojilne pridevnike iz imen moškega spola na -a tvorimo s priponskim obrazilom -ov. V teh primerih SP 2001 prepoveduje oblike z -in. Jaka – Jak-ovR MN > Jak- + -ov > Jakov (Jakin) Strniša – Strnišev (Strnišin) • Jaša – Jašev (Jašin) Svojilne pridevnike iz imen ženskega spola na -a tvorimo s priponskim obrazilom -in. premena c mama – mamR MN > mam- prijateljica – prijateljicR MN > prijateljic- mam- + -in > prijateljič- + -in

mamin god prijateljičin brat

/Glas c iz podstave se premenjuje s č./ Enako tvorimo svojilne pridevnike iz imen ženskega spola, ki so imenom na -a kakor koli podobna. Fani > Fanin • Heidi > Heidin • Inge > Ingin Samostalniki, ki poznajo po dve obliki (na -a in kak drug samoglasnik), imajo enak svojilni pridevnik na -in. mama > mamin = mami > mamin Mica IN Mici > Micin • Mima IN Mimi > Mimin Svojilni pridevniki iz ženskih imen na -ia, -ea ipd. so enaki kot iz imen na -ija, -eja ipd. To pomeni, da jim podstavo podaljšamo z -j-. Pija – PijR MN > Pij- + -in > Pijin Pia – PijR MN > Pij- + -in > Pijin Teja – Tej R MN > Tej- + -in > Tejin Tea – TejR MN > Tej- + -in > Tejin Tudi svojilne pridevnike iz pogosteje rabljenih ženskih imen na soglasnik tvorimo s priponskim obrazilom -in. Otroci v vrtcu in verjetno tudi še pozneje si pri rabi takih imen pogosto pomagajo tako, da jih spremenijo v obliko na -a, ki je za slovenščino naravna (npr. Karmenka, Ineska). Karmen > Karmenin • Ines > Inesin • Nives > Nivesin • Iris > Irisin Nekatera imena ne glede na obliko nosijo moški in ženske. Med njimi v pregibanju ni razlike; ta nastane pri tvorbi svojilnih pridevnikov (in seveda v besednih zvezah, npr. naš Saša ali naša Saša, glagolskih oblikah povedka, npr. Saša je bil na počitnicah, Saša je bila na počitnicah, ipd.). Moški Ženska Saš-aM > Saš-evM Saš-aŽ > Saš-inŽ JožaM > Jožev JožaŽ > Jožin DagmarM > Dagmarjev DagmarŽ > Dagmarin

68

RoniM > Ronijev RoniŽ > Ronijin V 4. razredu so se učenci v temu Čigavo je kaj že seznanili s svojilnimi oblikami pridevnikov: tvorili so jih le sistematično po podobnosti in si urili posluh za knjižne oblike (npr. Matičev, Jankov, Mojčin). Oblik niso poimenovali. Ker imajo učenke in učenci zelo različna, tudi pravopisno težka imena, jih že v 4. razredu ni bilo mogoče spregledati. Zato so se seznanili s skoraj vsemi tipi imen (ni bilo le po tuje zapisanih, npr. Lassie [lési] – Lassiejev), učenci pa so se jih učijo tvoriti in razvrščati zgolj po podobnosti (analogiji). Glavni namen je bil, izostriti posluh za knjižne oblike, nikakor pa učenje pravil. V 5. razredu je tvorba že jasneje in bolj sistematično nakazana. Učenci se seznanijo z dejstvom, da so to svojilni pridevniki, tvorbo knjižnih oblik po podobnosti in neknjižnimi oblikami (prekrižane). Rešitve nalog 1. in 2. Po smislu. 3. a) bratova igrača • očetov plašč • sestrina jopica • tetin kanarček • sošolkin zvezek • ženina pripomba • voznikov sedež b) Novakov • Horvatov • Zidarjev • Rozmanov 4. čigavo 5. a) Simonov • Katjin • Almin • Janovo • Joštova • Barbarino b) Petrova • Gregorjeva • Vidmarjev • Rudijevo • Malijev • Brankovo • Dragov • Jenkova • Žigova • Mihova • Blaževa Opomba: Iz lastnih imen tvorijo svojilne pridevnike, in sicer v ustrezni obliki glede na navedeni samostalnik. Za malo težje oblike so navedeni zgledi (Edijev, Jakov, Primožev), po katerih se učenci lahko ravnajo pri tvorbi pridevnikov iz podobnih imen.

c) Irenin • Tanjin • Mijin • Lizin • Barbarin • Karmenin • Inesin Opomba: Učenci tvorijo le ustrezno obliko svojilnih pridevnikov iz osebnih imen (ponovitev snovi iz 4. razreda).

6. Prečrtani: Lukatov (pravilno Lukov) • Tomažov (pravilno Tomažev) • Stankotov (pravilno Stankov) • Alešova (pravilno Aleševa) Opomba: Učenci naj prepoznajo napačno tvorjene oz. pogovorne oblike svojilnih pridevnikov in jih napišejo v knjižni obliki. Čeprav je odkrivanje napak malo težja naloga, primerna za učence, ki so bolj nadarjeni za jezik, k reševanju spodbudite vse učence. Spomnite jih na knjižni jezik in njegove značilnosti (predvsem na razliko med govorjenim in pisanim jezikom).

69

VRSTE PRIDEVNIKOV

Vrstni pridevniki SDZ II 42–47 URA: 2 Vrstni pridevniki so pridevniki, s katerimi izražamo vrstnost. Tvorimo jih iz pridevnikov vseh spolov, in to z značilnimi priponskimi obrazili -ski ali -ki, -nji, -ji, -ši; ti imajo samo določno obliko. K njim štejemo tudi tiste, ki so po obliki enaki svojilnim, tj. s priponskimi obrazili -ov ali -ev in -in (npr. ananasov, trpotčev, gobov, limonov ali limonin), kadar ne izražajo svojilnosti (ti so le v nedoločni obliki), in lastnostne v samostalniških zvezah – vrstni postanejo po konverziji ali sprevrženju (čokoladen > čokoladni, gozden > gozdni). Po vrstnih pridevnikih se sprašujemo s kateri -a -o. Pridevnike, ki so po obliki enaki svojilnim, tj. tvorjeni s priponskimi obrazili -ov ali -ev in -in, uvrščamo med vrstne pridevnike (npr. gobov, limonin), kadar ne izražajo svojilnosti in so izpeljani predvsem iz samostalnikov za neživo. Enako velja za lastnostne v stalnih besednih zvezah, ki postanejo vrstni pridevniki po konverziji ali sprevrženju; prepoznamo jih po določni obliki (npr. materni jezik, divji petelin). To pomeni, da lastnostni pridevnik moškega spola v imenovalniku in eno glasečem se tožilniku prepoznamo po končnem -i (npr. lepi v stalni besedni zvezi lepi čeveljc); to velja tudi za pridevnike na -en, od katerih jih je kar nekaj, ki obstajajo le v slovarski obliki (npr. šivalen), v stalnih besednih zvezah pa se končujejo na -ni -a -o (npr. šivalni stroj, šivalna naprava). Sama taka oblika se v slovnici imenuje določna oblika; samo po sebi je umevna pri pridevnikih na -ski, -ški (npr. slovenski – tudi ti pridevniki so vrstni), medtem ko je svojilni in vrstni pridevniki na -ov, -ev in -in ne poznajo. Raba določne in nedoločne oblike je vezana na pomen in skladnjo, zato je učni načrt za osnovno šolo ne zajema. Eno so torej slovnične oblike same, drugo je njihov pomen. Poudariti je treba še nekaj: nekatere vrstne pridevnike lahko tvorimo iz samostalnika (npr. kava > kava- + -in > kavin v besedni zvezi kavina torta) ali lastnostnega pridevnika po konverziji ali sprevrženju (kaven > kavn- + -i > kavni v besedni zvezi kavna torta). Vrstni pridevniki so predstavljeni najtemeljiteje, saj je v rabi z njimi kar nekaj težav. Po eni strani pišoči pogosto ne vedo, ali naj tvorijo vrstni pridevnik s priponskim obrazilom -ov oz. -ev ali -in oz. -ni (npr. limonov sok ali limonin sok, jagodov ali jagodni sladoled). Ker sta včasih možni obe obliki, se je o tem najbolje prepričati v SSKJ ali SP. Po drugi strani so težki vrstni pridevniki, nastali po konverziji ali sprevrženju iz lastnostnih (npr. čokoladni sladoled in ne čokoladen sladoled). Še najlaže si zapomnimo, da nastopajo v stalnih besednih zvezah, pogosto v različnih strokah, in označujejo naprave ali predmete, jedi, rastline, živali in jezik. Tudi vprašalnica kateri je kar koristna; še bolj bi bila, če je ne bi v pogovornem jeziku vse prepogosto nadomeščala kakšen. Zato učence poskušajte navaditi, da se vprašajo z vprašalnico kateri ali katere vrste je + samostalnik in z dodatnimi zgledi. Na primer: Katere vrste sladoled prodajajo? -Čokoladni sladoled. — Kakšen sladoled prodajajo? -Stopljen sladoled.

70

Rešitve nalog 1. Po smislu. 2. a) in b) Po smislu. 3. Naprava ali predmet Jed Rastlina televizijska antena sadna kupa poljski mak električna peč orehove palačinke črni teloh snežni top bodeča neža Žival Jezik sibirski tiger italijanski jezik domača koza madžarski jezik ovčarski pes slovenski jezik Opomba: Učenci naj preberejo besedne zveze. Če katere od njih ne poznajo, jim jo razložite. Ob razvrščanju pridevnikov v stolpce se seznanijo s tem, kaj označujejo vrstni pridevniki. Preverite, ali so jezike pisali z malo začetnico (npr. italijanski jezik).

4. a) divji petelin • materni jezik • poštni nabiralnik • žepni nož b) klimatska naprava • sladkovodna riba • potniška ladja • ptičja kletka c) Po smislu. Opomba: a) in b) V prvem primeru učenci tvorijo besedne zveze s samostalniki moškega, v drugem primeru pa ženskega spola. Spomnite jih tudi na ustrezno obliko vprašalnice (kateri oz. katera). c) Učence spodbudite k pisanju čim bolj raznovrstnih povedi (ne npr. zgolj Govorim materni jezik; obstaja tudi oblika materin jezik, podobno kot je dvojnica kavin in kavni).

5. Po smislu. 6. a) makov nadev • hrastov les • ajdovi žganci • ribezov nasad • borovničev sladoled b) sadna solata • hišni pajek • šivalni stroj • pomarančni sok • božični kaktus • bralna značka • cerkveni praznik • južni sneg • mešana solata • kislo zelje Opomba: a) Učenci iz samostalnikov moškega in ženskega spola tvorijo vrstne pridevnike na -ov ali -ev. b) Bolj nadarjeni učenci (lahko tudi vsi drugi) se seznanijo s slovarsko obliko pridevnikov na -en (pri takih samih po sebi bi načeloma uporabili vprašalnico kakšen). Spomnite jih na vprašalnico kateri/katera, ki naj jo uporabijo, ko bodo nalogo že rešili. Če bodo v besedni zvezi uporabili slovarsko obliko, jim ponovno razložite razliko med pogovornimi (npr. pomarančen sok) in knjižnimi oblikami (npr. pomarančni sok). Pri obeh nalogah se z učenci se pogovorite tudi o pomenu besednih zvez (širjenje besednega zaklada!).

7. jagodova marmelada ALI jagodova marmelada • ajdov med • lipov čaj • sirov namaz ALI sirni namaz • makova potica • orehova potica • lešnikov nadev • malinov sok Opomba: V levem stolpcu so navedene besedne zveze, kakršne pogosto uporabljamo namesto ustreznejših, katerih sestavni del je vrstni pridevnik. Sicer pa ustreznost besedne zveze narekuje sobesedilo, zato ne moremo reči, da so prve oblike napačne. Posebej bodite pozorni na dvojne oblike (jagodova marmelada ALI jagodova marmelada — sirov namaz ALI sirni namaz). Z učenci se pogovorite o tem, katere so jim bližje. Če bodo nalogo vsi rešili enako, potem pogovor niti ni potreben.

8. Po smislu.

71

9. a) svojilne • vrstne • kakšen • čigav • kateri b)

Vrste pridevnikov

Vprašalnica Vrsta Zgled

Kakšen?

lastnostni črn, lep, grd, težek, smešen, zdrav, prijeten, nagajiv, visok

Čigav?

svojilni dečkov, Borisov, Martinov, prijateljev, Matijev, Andrejev, Anin, Jeričin, Kitijin, Nivesin

Kateri?

vrstni poljski, damski, vojaški, vozniški, parni, čokoladni, domači, rženi, malinov, limonov, limonin

Pokaži, kaj znaš SDZ II 48–49 URA: 1 1. Jožetovo • svojilni; Pijin • svojilni; figov • vrstni; očetova • svojilni; bezgove • vrstni; smrekov • vrstni 2. Po smislu. Opomba: Opozorite učence, da je zgled za svinčnik pomotoma napačen. Pri prenovi je pomotoma ostal zgled za samostalnik nož, ki je v samostojnem delovnem zvezku izločen. Zgled za svinčnik je lahko npr.: Tonetov moder mizarski svinčnik.

3. a) Po smislu. b) Pridevnik in samostalnik Vprašalnica Vrsta pridevnika velike jadrnice Kakšne jadrnice? lastnostni pridevnik majhne jadrnice Kakšne jadrnice? lastnostni pridevnik športne jadrnice Kakšne jadrnice? lastnostni pridevnik ribiške ladje* Katere ladje? vrstni pridevnik morski ptiči Kateri ptiči? vrstni pridevnik mirna voda** Kakšna voda? lastnostni pridevnik mlade ribe Kakšne ribe? lastnostni pridevnik drobne živali Kakšne živali? lastnostni pridevnik največji ptiči Kakšni ptiči? lastnostni pridevnik veliki galeb*** Kateri galeb? vrstni pridevnik sivi galeb*** Kateri galeb? vrstni pridevnik srebrni galeb*** Kateri galeb? vrstni pridevnik

rečni galeb Kateri galeb? vrstni pridevnik

72

Opombe: * Mogoče bo kateri od učencev napisal tudi besedno zvezo ribiški čoln, ki jo je tudi mogoče razbrati iz besedne zveze ribiške ladje in čolni; pridevniška oblika se pogosto ravna po prvem samostalniku, nanaša pa se lahko na oba samostalnika v priredni zvezi. Torej lahko besedno zvezo razumemo kot ribiške ladje in ribiški čolni ali kot ribiške ladje in čolni na sploh. ** Učenci naj bi že vedeli, da je treba uporabljati slovarsko oz. ustrezno obliko, torej je bolje mirna voda kot mirni vodi. *** Pridevniki v besednih zvezah veliki galeb ter sivi galeb in srebrni galeb (pridevnik rečni v rečni galeb je lažje določljiv) lahko učence zaradi možnega označevanja velikosti in barve zapeljejo, saj pridevniki za velikost in barvo načeloma sodijo k lastnostnim pridevnikom. A ker so tu navedene edninske oblike, se lepo vidi določna oblika, torej konverzija ali sprevrženje iz lastnostnih v vrstne pridevnike (vêlik > velik- + -i > véliki – spremeni se tudi kakovost e-ja! –, ki v besedni zvezi veliki galeb pomeni vrsto galeba; siv > siv- + -i > sivi, ki v besedni zvezi sivi galeb pomeni vrsto galeba).

4. Pridevnik Vrsta pridevnika Markova svojilni Polonina svojilni mešani vrstni velike lastnostni gorski vrstni gladko lastnostni srebrnkasta lastnostni vlažna lastnostni suha lastnostni Opomba: V prvem besedilu so pridevniki za določanje že označeni, v drugem jih morajo (končni cilj obravnavane teme) poiskati sami in določiti. Najbolje je, da jih vsaj v začetku izpišejo skupaj s samostalnikom, saj je

vprašalnica tako bolj smiselna. PRIDEVNIK Spol in število pridevnika SDZ II 50–54 URA: 2 Učenci naj bi spoznali predvsem to, kako tesno sta spol in število pridevnika povezana s spolom in številom samostalnika, kaj lahko razberejo iz slovarja (oblike za spol) in kako določajo spol in število pridevnikov v besedilu. Rešitve nalog 1. a) Po smislu. b) samostalniku • tisti • tista • tisto Opomba: Dopolnjevanje razlage ne rabi učenju na pamet, ampak rabi virov, v tem primeru samostojnega delovnega zvezka.

73

2. a) Janjina • ž. sp. • barvno • sr. sp. • zelena • ž. sp. • gost • m. sp. • lesen • m. sp. • prijateljičin • m. sp. • bela • ž. sp. • rdeča • ž. sp. • težko • sr. sp. • morski • m. sp. • televizijski • m. sp. Opomba: Pri določanju spola in števila pridevnikov učence spomnite na pomagalo. b) težek • umeten • otroški • bencinski • visok • lesen Opomba: Ko bodo učenci rešili nalogo, jih povprašajte, kakšnega spola je slovarska oblika.

c) dirkalen • soben • ročen • prenosen • vhoden • električen Opomba: Nekateri vrstni pridevniki se v knjižnem jeziku v slovarski obliki sploh ne uporabljajo (npr. dirkalen, vhoden, soben, električen), se pa zato v pogovornem jeziku. Zato je dobro, da pri učencih

izostrimo posluh za te oblike. 3. Po smislu. 4. a) zrele • mn.; dobri • dv.; sončna • mn.; lepi • dv.; vroče • ed.; Mitjevi • dv.; volnene • mn. b) deževen • Tinin(o) • Markov(a) • mlad(o) • Janijev(o) • Mihov(a) • učiteljičin(o) • star(a) • Aničin(a) • Zajčev(a) Opomba: Pravilne so moške oblike (taka je iztočnica v slovarju in pravopisu) ali oblike v ustreznem spolu glede na samostalnik, saj sta končnici za ženski in srednji spol navedeni tik za iztočnico (npr. mlad -a -o).

5. samostalnika • tista • tisto • ena • tri 6. a) Po smislu. b) pismen • pismena • pismeno; pogumen • pogumna • pogumno; šolski • šolska • šolsko; desni • desna • desno; sijoč • sijoča • sijoče Opomba: Učenci razbirajo podatke o spolu iz slovarskih oblik in se tako postopoma navajajo na prihodnjo uporabo SSKJ in SP 2001. K reševanju naloge lahko spodbudite vse učence.

Pokaži, kaj znaš SDZ II 54–55 URA: 1 1. Po smislu. 2. Pridevnik Spol, število nemški m. sp., ed. lesena m. sp., dv. Slavkove ž. sp., mn. visoki s. sp., dv. morska ž. sp., ed. hladni m. sp., mn. keramična m. sp., dv. indijski m. sp., mn Robijevi m. sp., mn.

74

babičina ž. sp., ed. vroče s. sp., ed. kmečka s. sp., mn. zanimivo s. sp., ed. 3. Pridevnik Vprašalnica Spol, število gladek Kakšen pergament? m. sp., ed. trpežen Kakšen pergament? m. sp., ed. Mali V kateri Aziji? ž. sp., ed. stari ALI starem V katerem veku? m. sp., ed. pomembno Kakšno središče? sr. sp., ed. Opomba: Učenci se tokrat lahko preskusijo tudi v določanju spola in števila brez navedbe samostalnika ob pridevniku; samostalnik, ki je pomagalo pri določanju spola in števila, uporabijo le v vprašalnici. Naloga je malo težja, saj pridevnika gladek in trpežen ne stojita neposredno ob samostalniku, ampak ga morajo učenci poiskati v besedilu.

PIŠEMO Opis rastline SDZ II 56–61 URA: 4 Opis je oblika sporočanja, v kateri je predstavljeno ali prikazano bitje, stvar ali pojem po svojih zunanjih značilnostih. Biti mora vsaj toliko natančen in podroben, da je opisano prepoznavno in nedvoumno. Napisan mora biti jasno in razumljivo ter nazorno (da si lahko opisano v mislih naslikamo) in jedrnato (bistvene sestavine). Cilji • Tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer poljudnoznanstvena besedila – opis rastline. • Določajo okoliščine nastanka besedila in sporočevalčev namen. • Povzemajo temo, ključne besede in bistvene podatke. • Bistvene podatke uredijo v miselni vzorec, preglednico ali dispozicijske točke in ga ustno upovedijo. • Vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost, živost, ustreznost in učinkovitost besedila. • Povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti. • Pripovedujejo o svojih izkušnjah ob podobnih besedilih. • K samostalnikom dodajajo pridevnike različnih vrst. Rešitev nalog 1. a) sončnica • mak • kostanj • bodeča neža b) in c) Po smislu. 2. Po smislu.

75

3. cvet • list • plod • steblo • korenika 4. Dopolnijo MV. 1. VRSTA RASTLINE • 2. VELIKOST • 3. DELI RASTLINE • 4. ČAS CVETENJA • 5. DOZORELOST PLODOV • 6. RASTIŠČE • 7. UPORABNOST 5. a) Navadni jagodnjak cveti maja in junija. čas cvetenja Raste na sončnih gozdnih robovih. rastišče Posušeni listi navadnega jagodnjaka lajšajo težave z ledvicami in mehurjem. uporabnost Plodovi dozorijo konec junija in julija. dozorelost plodov Jagodnjak ima koreniko, steblo, liste in cvetove. deli rastline Zraste od 5 do 20 cm. velikost Spada v družino rožnic. družina/vrsta rastline b) uporabnost • rastišče • vrsta rastline • steblo • korenika • cvetovi • plodovi c) steblo • cvet • list • dozorelost plodov • korenika Opomba: Učence opozorite, naj namesto oblike listi (v mn.) uporabijo edninsko obliko, torej list.

č) Listi so razporejeni okrog stebla v obliki venca. Vsak od njih je spodaj porasel z dlačicami, rob listov je nazobčan, vsak je razdeljen v tri jajčaste lističe. Steblo je poraslo z lasci in nosi cvetove. Korenika je kratka in črnorjava. Plod je zrel konec junija in julija. Cvet je sestavljen iz petih belih venčnih listov. 6. a) Po smislu. b) 8 • 6 • 7 • 4 • 2 • 9 • 5 • 1 • 3 • 10 c) Po smislu. 7. Zapis ob ilustraciji prave kamilice: steblo • listi • korenika Dopolnjen MV. 1. VRSTA RASTLINE – prava kamilica ali Matricaria camomilla – družina: nebinovke – enoletnica 2. VELIKOST – od 20 do 50 cm

76

3. DELI RASTLINE – steblo: močno razraslo – listi: dvojno ali trojno pernato narezani – cvetovi: koškasto socvetje s številnimi majhnimi, rumenimi cvetovi; na robu venec belih cvetov 4. ČAS CVETENJA – od junija do avgusta 5. RASTIŠČE – vlažni travniki, ob poteh in med poljščinami 6. UPORABNOST – ublaži želodčne bolečine – parna kopel pri obolenju dihalnih poti GOVORIMO Predstavitev rastline SDZ II 62–65 URA: 5 Cilji • Poslušajo prosto govorjena poljudnoznanstvena besedila – opis rastline. • Odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o vsebini besedila. • V obrazec vpišejo ustrezne bistvene podatke iz besedila. • Povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti. • Pripovedujejo o svojih izkušnjah z besedilom. • Govorno nastopajo z vnaprej pripravljeno temo, in sicer opišejo rastlino. PRED GOVORNIM NASTOPOM: • izdelajo ogrodje miselnega vzorca, • po različnih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca, • pisno zasnovo govornega nastopa si večkrat preberejo in si jo čim bolj zapomnijo. MED GOVORNIM NASTOPOM: • napovedo temo, • samostojno govorijo ob pisni zasnovi govornega nastopa, in to razločno, naravno in čim bolj zborno. PO GOVORNEM NASTOPU: • poslušalci presodijo govorni nastop. Predmet obravnave • sestavine govornega nastopa o drevesu ginko, vzorčno besedilo, nastalo na podlagi miselnega vzorca

77

Rešitev nalog 1. in 2. Po smislu. 3. a) Po smislu. b) Po smislu. c) Uvod obsega prvi odstavek, jedro vse odstavke razen zadnjega (od 2. do 10. odstavka), zaključek je v zadnjem odstavku. č) To pomeni, da so ženski cvetovi le na ženski, moški cvetovi pa samo na moški rastlini. Ta rastlina je nenavadna zaradi naslednjega: – sodi med golosemenke, torej iglavce, čeprav so listi podobni listom listavcev; – raste lahko več kot 1000 let; – je nastarejša živeča drevesna vrsta na našem planetu; – seme kali šele pri drevesu, starejšem od 70 let; – gojijo ga v parkih in vrtovih, saj je v naravi skoraj izumrl. Pri ginku so zdravilni zlasti listi, ki ugodno vplivajo na oslabelo delovanje možganov. Izboljšajo prekrvavitev in oskrbo s kisikom in sladkorjem. 4. a) do m) Po smislu. 5. a) do c) Po smislu. 6. in 7. Po smislu. BESEDILA Anketni list SDZ II 66–73 URA: 4 Anketa je poizvedovanje ali raziskava mnenja ljudi o določenem vprašanju, katere rezultati so prikazani z različnimi diagrami oz. grafi (npr. kolačnim diagramom oz. kolačnikom, stolpčnim) in preglednicami. Cilji • Ogledajo si obrazec. • Poimenujejo vrsto obrazca ter določajo okoliščine nastanka in uporabo takih obrazcev ter tvorčev in uporabnikov namen.

• Opisujejo zgradbo obrazca ter vlogo njegovih besednih in nebesednih prvin.

• Izpolnjujejo obrazec.

• Vrednotijo svojo zmožnost izpolnjevanja obrazcev in načrtujejo, kako bi jo izboljšali.

• Uporabijo znanje in tvorijo podoben obrazec.

78

Predmet obravnave – anketa, anketar, anketiranec Uvodna motivacija N ___ ___ ___ ___ ___ Učenci rešijo rebus. Rešitev: RAKETA R je prečrtan. Za 1. črko se vrine N. Rešitev je ANKETA. Z učenci se pogovorite, ali so se že srečali z anketo. Kaj jih je ta spraševala? So jo reševali ustno ali pisno? Jo je reševal kdo v družini? Ipd. Potek dela Učencem preberite uvodno besedilo. Oglejte si anketni list in poimenujte sestavne dele ankete. S pomočjo slovarčka razložite besede anonimen, anonimna anketa in vegetarijanec/-nka. Iščite besedne zveze, ki vsebujejo besedo anonimen, ki v stalnih besednih zvezah nastopa kot vrstni pridevnik: po konverziji iz slovarske oblike pridevnika anonimen nastane vrstni pridevnik anonimni, ki ga uporabljamo v besednih zvezah anonimni klic, anonimna oseba, anonimno pismo, anonimni članek ipd.). Z učenci se pogovorite, kdaj in zakaj izvajamo anketo, kako dobimo rezultate ankete, kaj storimo z njimi, kako jih predstavimo ipd. Skupaj z učenci poglejte predstavitev rezultatov ankete v samostojnem delovnem zvezku. Opozorite jih, da je pri predstavitvi vedno zapisan vzorec (število anketirancev). Predstavitve anketnih vprašanj so lahko različne (preglednica, kolačnik, stolpčni diagram). Navadno uporabljamo tisto, ki določene rezultate predstavi najpregledneje. Za slikovno predstavitvijo zapišemo obrazložitev rezultatov in svoje mnenje. Rešitve nalog 1. do 3. Po smislu. 4. Največ učencev ima štiri obroke dnevno. • DA. Ugotovili so, da se jih več kot polovica prehranjuje vsaj štirikrat na dan in tretjina petkrat. • Iz dobljenih rezultatov lahko sklepajo, da je število njihovih obrokov primerno, saj strokovnjaki priporočajo pet manjših obrokov dnevno.

79

5. a) Po smislu. b) Stolpčni diagram prikazuje izbiro raznovrstne hrane med učenci 5. b razreda. Največ učencev se je odločilo za juho, zrezek na žaru, zelenjavno prilogo in solate. Najmanj pa za hamburger, pico in čokoladno tablico s sokom. 6. a) Po smislu. b) Naslov: Pogostost ukvarjanja s športom ALI Moji športi ALI Športna aktivnost Predstavitev in namen ankete: Smo učenci 5. b razreda in bi radi raziskali športno aktivnost naših šestošolcev. Prosimo te, da si vzameš nekaj časa in odgovoriš na vprašanja. Anketa je anonimna. c) Zakaj se ukvarjaš s športom? • Možni odgovori po smislu. č) Hvala, ker si izpolnil anketo. 7. Po smislu. 8. a) Največ šestošolcev se ukvarja z atletiko. b) Atletske panoge so: tek, skok v višino, skok v daljino, met kopja, met kladiva, met krogle, skok s palico, tek čez ovire, hitra hoja, maraton, troskok ... c) Atletika je najbolj zastopan šport zato, ker je sestavljena iz več panog. Ipd. č) Obkrožene besede: hokej, rokomet, odbojka, nogomet, košarka. Z moštvenimi športi se ukvarja 17 šestošolcev, z individualnimi pa 27. Več se jih ukvarja z individualnimi športi. 9. Iz stolpčnega diagrama S katerim športom se ukvarjaš? lahko razberemo, da se največ učencev šestega razreda ukvarja z atletiko, plavanjem in košarko. Altetika je sestavljena iz več panog, zato je to najbolj zastopan šport. 10. a) Po smislu. b) Iz stolpčnega diagrama Pogostnost ukvarjanja s športom lahko razberemo, da se največ šestošolcev ukvarja s športnom trikrat na teden, in sicer 17, sledijo tisti, ki se ukvarjajo s športom enkrat do dvakrat na teden, teh je 12. Štirikrat do petkrat na teden se jih ukvarja s športom 8, 6 učencev pa se ukvarja s športom več kot petkrat na teden. 11. 2 • 5 • 6 • 7 • 9 • 12

80

BESEDILA Jedilni list SDZ II 74–79 URA: 2 Jedilni list je natisnjeno ali z roko napisano javno obvestilo, sestavljeno iz seznama jedi in navadno tudi cene, ki se najpogosteje uporablja v gostinskem lokalu. Cilji • Tiho in glasno berejo javna obvestila v obliki seznama – jedilni list. • Ob besedilu odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o bistvenih podatkih. • Sami postavljajo vprašanja o vsebini besedila. • Pripovedujejo o svojih izkušnjah ob besedilu. • V jedilnem listu iščejo zahtevani podatek. • Vadijo težja mesta v pravopisu – rabo velike začetnice v znanih stvarnih lastnih imenih. • Podčrtajo pridevnike in jim določijo vrsto, število in spol. • Besedam iščejo sopomenke. • Vadijo težja mesta v pravopisu (zapis decimalne vejice v denarni enoti, velika začetnica v stvarnih lastnih imenih, zapis besed, ki se drugače pišejo, kot izgovarjajo).

Predmet obravnave • jedilni list, glavni števniki (cene), simbol za evro, stvarna lastna imena, bonton, pridevnik, sopomenke, besedni zaklad, zapis besed Potek dela Učenci si v skupini ogledajo jedilni list gostilne Pri zlati postrvi. Zastavljajo si vprašanja in iščejo podatke na jedilnem listu. Z učenci poimenujte sestavne dele jedilnega lista. Opozorite jih na simbol za evro in na zapis cen z vejico (ločuje evre od centov). Vsaka skupina učencev pripravi predstavitev ene od skupin jedi (Na večji list napišejo, oziroma narišejo, kaj sodi npr. pod predjedi). SP 2001 navaja pravila za neskladenjsko rabo vejice v členih 349–352, za zapis (črkovnih) simbolov pa v čl. 250 in 1021 (o presledku med številko in simbolom).

Rešitve nalog 1. Po smislu. 2. a) – Jedilni list je sestavil lastnik gostilne v sodelovanju s kuharjem. – Jedilni list je namenjen gostom. – Obkroženi črki: C in Č. – S številkami so izražene cene. – Na tem jedilnem listu so predstavljene predjedi, juhe, ribje jedi, mesne jedi, testenine, priloge, solate, sladice – Vrste prilog so ocvrtki, ocvrt krompir, riž, njoki

81

b) njoki, ki so preliti s sirom vrste gorgonzola • kruhki, ki jih namažemo s česnovim namazom • vrsta sladice, sestavljena iz biskvita, vaniljeve kreme, orehov in rozin, prekrita s smetano • juha, pripravljena iz različne zelenjave • solata, sestavljena iz različnih vrst solat in zelenjave 3. Najdražja je ribja plošča. • Ker je cena za 2 osebi. Ker so ribe draga jed. • Najdražja mesna jed je zrezek s sirom in gobami. • Stane 8,30 EUR (evrov). • Najcenejša mesna jed je naravni zrezek. • Stane 7,20 evrov (7,20 EUR). • Odšteti bi moral 3 evre. 4. a) in b) Po smislu. 5. zelenjavo, testenine, jajce, meso IPD. • meso, krompir, palačinke IPD. • meso, zelenjavo, lignje IPD. • zelenjavo, riž, meso IPD. • krompir, čebulo, zelje IPD. 6. dunajski • vrstni; mamin • svojilni; babičin • svojilni; prevroča • lastnostni; gobova • vrstni; zapečen • lastnostni; jabolčni • vrstni; sladkan • lastnostni; stričeva • svojilni 7. Po smislu. Opomba: Učenci se seznanijo z bontonom pri pripravi pogrinjka in uporabi pribora. Nalogo lahko rešujejo tudi v skupinah. Nagovorite jih, naj pri šolskem kosilu po danih navodilih pripravijo pogrinjek.

8. a) Obkrožena črka: C. b) Obkrožena črka: B. 9. okusne ali zelo okusne (Opomba: Izraz žmahten ali celo žmohten je pogovorna sopomenka.) — prižgal (Opomba: Za silo je ustrezen tudi izraz zažgal.) — letela ali hitro letela — položi ali Lonec pokrij s pokrovko. Opomba: Učence spodbudite k pisanju čim bolj duhovitih odgovorov.

10. redko • sladkorja • gladko • sladkosnedke • sladoled • podkupuje, bomboni ALI bonboni (Opomba: V SP 2001 ima prednost pisna različica bombon pred bonbon.) • slaščičarno • golaž

82

11.

Vrsta pridevnika

italijanska igralka vrstni

gledališka igralka vrstni

filmska igralka vrstni

toskanska posebnost vrstni

tanka rezina lastnostni

pretanka rezina lastnostni

prozorna rezina lastnostni

Opomba: Učenci preberejo anekdoto. Pomagajte jim razumeti njen smisel. Izpolnijo preglednico in tako ponovijo temo vrsta pridevnika.

BESEDE Večpomenke in enopomenke SDZ II 80–87 URA: 3 Večpomenka je beseda z dvema ali več pomeni; enopomenka je beseda z enim pomenom. Cilji • Navedejo čim več pomenov iste večpomenske besede in jih ponazorijo v povedi ali besedni zvezi. • Povedo, kaj vse bi lahko poimenovali z dano besedo. Predmet obravnave • večpomenke, enopomenke Uvodna motivacija Na tablo zapišite besedo lučka, in to z velikimi tiskanimi črkami. Učence poprosite, naj jo narišejo. Nastale risbe med seboj primerjajte. Z njimi se pogovorite o pomenih besede lučka (lahko je namizna, regratova, oblika sladoleda ipd., le Lučka z veliko začetnico ne sodi k večpomenkam). Z učenci ugotovite, da ima beseda lučka lahko več pomenov. Zdaj na tablo zapišite besedo kitara. Ponovno poprosite učence, naj jo narišejo. Pogovorite se z njimi o pomenu besede kitara. Z učenci ugotovite, da ima en pomen.

83

Izmislite si lahko kakšne druge besede, mogoče par zebra (večpomenka) in žirafa (enopomenka). Potek dela Da bi učenci čim bolje dojeli, kaj sta večpomenka in enopomenka, sta v samostojnem delovnem zvezku za vsako uporabljena po en zgled: beseda kralj za večpomenko in palačinka za enopomenko. Z obojim jih seznani pripoved, pospremljena z ilustracijami, na koncu pa sta dodana zgleda iz slovarja. Več prostora je seveda posvečenega večpomenki, saj je za bogatenje besednega zaklada dobro poznati čim več pomenov večpomenk.

Rešitve nalog 1. in 2. Po smislu. 3. lopatica • hrbet • klobuk 4. Po smislu. Npr. krilo (oblačilo in del letala), list (papirja ali drevesa). 5. Po smislu. 6. a) Enopomenke Večpomenke lestev krilo daljnogled vrata december list dim gasilec Opomba: Preden učenci rešujejo nalogo, se prepričajte, ali poznajo naštete besede. Potem se z njimi pogovorite tudi o pogostosti več- in enopomenk.

b) Več je enopomenk. Tudi sicer je več enopomenk. 7. a in b) Po smislu. Opomba: a) Za jezik bolj nadarjeni učenci naj samostojno rešijo nalogo, drugim lahko pomagate. Spodbudite jih k tvorjenju besedno bogatih povedi. b) Učenci naj poznavanje različnih pomenov besede jezik dokazujejo s povedmi. Pri pisanju razlag jih spomnite na razlage pri temi Bogatimo besedni zaklad (str. 33–46 v 1. delu samostojnega delovnega zvezka). Pomagajo jim lahko tudi domači. Če imate SSKJ, si lahko pomagajo tudi z njim.

8. a) miška • pajek • zmaj • zebra b) pero • list • pika • kita • kita • pero • list • pika c) Po smislu. č) Te besede so večpomenke. (Drugo po smislu, npr.: Večpomenke so zato, ker imajo več pomenov, list je tako del rastline kot kos papirja, pero del ptice in priprava za pisanje …)

84

9. a) kozolec • divjak • divjak • krema • kozolec • divjak • krema • divjak b) Divjak. ALI Največkrat sem napisal(a) besedo divjak. 10. Po smislu. 11. a) bruha (v vseh 4 primerih) b) Eno. ALI Uporabil(a) sem eno samo besedo. Beseda bruha ima več pomenov (je večpomenka), zato sem jo lahko uporabil(a) v vseh štirih povedih. 12. Čebljajo otroci, račke, lastovke (ptice). • Čivkajo vrabci (ptice), otroci (osebe). • Čofotajo otroci (v vodi), race, voda, škornji, čevlji ipd. • Žvrgolijo ptice (slavci, ščinkavci, škrjanci), žvrgolijo ljudje, za koga rečemo, da žvrgoli (poje). • To so besede z več pomeni. • Po smislu. 13. a) okoliš okolica, soseščina potomec neposredni sorodnik (hči ali sin) zarod živalski potomci, mladiči par skupina dveh oseb, živali ipd. žvrgolenje oglašanje s prijetnimi, visokimi glasovi lastovka ptica selivka s škarjastim repom in vitkimi krili (Lahko sestavijo tudi malo drugačno razlago.) Opomba: Besedilo lahko uporabite za utrjevanje bralnih veščin. Sicer pa je prikazan postopek, potreben za natančno razumevanje besedila (seznanjanje z manj znanimi besedami). a) Nekaj manj znanih besed je ponujenih za vajo (povezovanje besede in razlage). Pri sestavljanju razlage za besedo lastovka učence spodbudite, naj si pomagajo z besedilom (druga in tretja poved).

b) September. ALI Del poletja v septembru. ALI Z besedno zvezo pozno poletje so mišljeni dnevi v septembru (do 23.). • Začetek jeseni. ALI Konec poletja ali začetek jeseni. ALI Ko se začne jesen. Ipd. Opomba: Poletje traja od 21. 6. do 23. 9. Za jezik bolj nadarjeni učenci naj razumevanje obeh besednih zvez razložijo z navedbo meseca(ev) ali opišejo.

c) Po smislu. č) Samice pogledajo samce. ALI Samice si ogledajo samce. ALI Samice si izberejo samce. • Samice že imajo samca. Seveda je človek lahko vezan. Če rečemo, da je vezan, pomeni, da je poročen. Opomba: Učenci se seznanijo tudi s prenesenim pomenom besed. Sicer ga poznajo intuitivno.

85

BESEDE Besedna družina SDZ II 87–89 URA: 2 1. a) Po smislu. b) Kraljevič • Kraljična • Kraljica • Kraljevina c) Obkrožen je koren: kralj 2. a) barv • sel • igra 3. a) Po smislu. b) dih • diš c) plah • plaš 4. Skupni koren, ki ima po dve obliki (korak • korač; rok • roč; breg • brež). 5. a) Enake barve sta korena milo in namiliti; roka in rokavice. b) Korena sta roka in mil. c) česen • kolesar • čestitka • potegniti • kolajna • kažipot 6.

Koren na začetku besede Koren v sredi besede Koren na koncu besede

igračka, igralka odigrati, odigravati, razigranost

medigra, veseloigra

7. Po smislu. 8. Ne. V isto besedno družino sodita okostje in okončina. Ker sta pomensko sorodni besedi. 9. a) uspeš- • uspeh • uspeš-; delo • delo-; babic- • babič- • babič-; debel • debel- • debel-; koš • koš- b) uspeš – uspeh • delo • babic – babič • debel • koš

86

PIŠEMO Opis ljudskega običaja SDZ 90–94 URA: 4 Pri pisanju opisa si vedno najprej izdelamo miselni vzorec in šele nato z njegovo pomočjo zapišemo opis. V samostojnem delovnem zvezku je postopek obrnjen, saj želimo učence naučiti opisovati na določenem primeru opisa (zgledu). Zato izhajamo iz posameznega primera in na njegovi osnovi izdelujemo miselni vzorec. Tako se učenci tudi naučijo oblikovati miselni vzorec. Pri samostojnem opisu jim dovolimo spremembo ključnih besed, če je ta utemeljena glede na stvar, ki jo opisujemo. Cilji • Tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer poljudnoznanstvena besedila – opis ljudskega običaja. • Uredijo bistvene podatke v miselni vzorec in ga ustno upovedijo. • Povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti. • Pripovedujejo o svojih izkušnjah ob podobnih besedilih. Predmet obravnave • poglavitne sestavine opisa prostora (zgradba besedila) ob vzorčnem besedilu, miselni vzorec za opis Uvodna motivacija Za uvodno motivacijo lahko uporabimo ilustraciji na začetku teme. Potek dela Učencem preberite opis ljudskega običaja v samostojnem delovnem zvezku. Med poslušanjem učenci sledijo opisovanju ob ilustraciji. Po končanem branju jih vprašajte, ali so si zapomnili vrstni red opisovanja. Opozorite jih na pomembnost določenega reda pri opisovanju. Učenci sami tiho preberejo opis, pozorni so na zgradbo posameznih odstavkov, pomagajo si z izpisanimi podatki. Učence spomnite na postopke pri opisu ljudskega običaja. Zdaj naj sami razložijo, kako morajo ravnati in na kaj morajo biti pozorni. Opomba: Pri pisanju opisa si vedno najprej izdelamo miselni vzorec in šele nato z njegovo pomočjo zapišemo opis. V samostojnem delovnem zvezku je postopek obrnjen, saj želimo učence naučiti opisovati na določenem primeru opisa. Zato izhajamo iz posameznega primera in na njegovi osnovi izdelujemo miselni vzorec. S tem se tudi naučijo oblikovati miselni vzorec. Pri samostojnem opisu jim dovolimo spremembo ključnih besed, če je ta utemeljena glede na stvar, ki jo opisujemo.

Rešitve nalog 1. a) Po smislu. b) jurejevo, na god svetnika in mučenca svetega Jurija • 23. aprila • pastirski praznik • Beli krajini • jurjaši • zelenega Jurija • stare ljudske pesmi • zeleno brezovo vejico • srečo • veselje • dobro letino na poljih • Črnomlju • folklorni

87

2. 1. IME OBIČAJA • 2. ČAS PRAZNOVANJA • 3. NASTANEK• 4. UDELEŽENCI • 5. PRIPOMOČKI • 6. DOGAJANJE • 7. OHRANJENOST • 8. POSEBNOSTI 3. udeleženci • čas praznovanja • posebnosti • pripomočki • ohranjenost • nastanek • dogajanje 4. a) Po smislu. b) Jurjaš je član spremstva zelenega Jurija. Gostija je pojedina ob pomembnem dogodku. Rojak je oseba, po izvoru iz istega kraja, pokrajine, države. Pentlja je trak, zavezan v okrasni vozel z dvema zankama. 5. kresovanje: Praznovanje kresnega praznika s kurjenjem ognja … gregorjevo: Praznovanje začetka pomladi … florjanovo: Praznovanje na dan svetega Florjana, ko … martinovanje: Proslavljanje vinskega pridelka … pustovanje: Praznovanje začetka postnega obdobja … Po smislu.

88

Seznam posnetkov na zgoščenki Neknjižni in knjižni jezik 01 – rovtarsko narečje 1:28 02 – dolenjsko narečje 0:55 03 – primorsko narečje 0:47 Samoglasniki 22 – ozki in široki e 0:19 23 – ozki in široki e 0:40 24 – ozki in široki e 0:36 25 – ozki in široki o 0:27 26 – ozki in široki o 0:40 27 – ozki in široki o 0:40 28 – e in o (v povedih) 1:26 04 – e in o in polglasnik 0:37 05 – e in o in polglasnik 0:54 06 – polglasnik in r 0:50 Soglasniki 07 – zapis soglasnikov in soglasniških sklopov 3:12 30 – besede s soglasniki (narek) 0:53 31 – besede z lj in nj (narek) 0:43 32 – besede z lj in nj (dopolnjevanje) 0:52 33 – besedne zveze s predlogi z/s in k/h (narek) 1:06 08 – izgovor in zapis z/s in k/h 1:09 09 – izgovor in zapis z/s in k/h 0:39 34 – besedne zveze s predlogi z/s in k/h (dopolnjevanje) 1:45 35 – pisno težje besede s soglasniškimi sklopi (narek) 0:58 36 – Pokaži, kaj znaš: povedi (narek) 0:45 37 – Pokaži, kaj znaš: povedi (narek) 1:47 Beremo 16 – branje (besede z e, o in polglasnikom) 1:16 17 – branje (besede, ki se drugače pišejo, kot izgovarjajo) 1:20 18 – branje (besedne zveze) 0:55 19 – branje besedila 1:22 20 – branje (ponavljanje) 3:06 21 – branje besedila (po vaji) 1:34 44 – branje besedila (deklica) 1:18 45 – izgovor posameznih besed 0:20 46 – besede z e in o 1:26 47 – besede, ki se drugače izgovarjajo, kot pišejo 0:31 48 – besedne zveze 0:40 49 – branje po vajah (deček) 1:21 50 – deli besedila (ponavljanje) 2:21 51 – branje besedila (deček) 1:15

89

Narečje berejo Sabina Kogovšek, Gregor Zorc in Mojca Fatur Besedila berejo Nadja Jarc in Ivan Lotrič ter Vitja Čretnik in Katja Kunej Režija Irena Glonar Glasbena oprema Darja Hlavka Tonski mojster Jure Culiberg © Modrijan založba, d. o. o. www.modrijan.si