Prirocnik THINKDESIGN 8

Avgust, 2003 Avtor: Toma� Vujasinovič, univ.dipl.ing.

www.think3.com www.3way-sp.si

______________________________________________________________________________________ 1

Predgovor: Priročnik je namenjen uporabnikom, ki bi radi na enostaven način osvojili prve korake v programski opremi thinkdesign in thinkshape firme think3. Z opisanim sem �elel �e bolj pribli�ati opremo uporabnikom, saj je opis uporabe kratek in enostaven. Izpisano je veliko ikon in mo�nost uporabe le teh. V kolikor boste uporabljali priročnik, bodo verjetno na prvi pogled te�ke stvari postale enostavne in bo opravljeno delo učinkovito re�eno. Opisal sem nekaj načinov uporabe in uporabnost mnogih ikon, toda ne vseh, ker bi s tem priročnik izgubil svoj smisel enostavnosti. Seveda pa lahko več informacij dobite

s F1 in , ki sta v veliko pomoč pri uporabi. V tekstu sem uvedel tudi 'Koristne nasvete', ki vam bodo olaj�ali delo in prihranili čas pri iskanju re�itev. Program je izdelan tako, da je tesno povezano volumsko in povr�insko modeliranje. Tak način omogoča hitro in učinkovito uporabo obeh metod v enem in je tako opravljeno delo enostavnej�e in hitrej�e. Namen firme think3 je in bo, da je 3D modeliranje in 2D risanje dostopno vsakomur in da se ga je mo�no hitro naučiti, saj v obdobju v katerem �ivimo pomeni čas dragocenost, ki je ne smemo izgubljati. S thinkdesign in thinkshape pa boste prav gotovo prihranili ogromno časa pri učenju in uporabi ter hkrati ne boste izgubili kontakt z naprednimi tehnologijami. Veliko uspeha pri uporabi programa vam �elim! Avtor: Toma� Vujasinovič, univ.dipl.ing.


______________________________________________________________________________________ 2

KAZALO Stran 1. UVOD 3 1.1. Zagon programa 3 1.2. Odpiranje datotek 3 1.3. Shranjevanje 4 1.4. Nastavitve 4 1.5. Barve in materiali 4 1.6. Ostale nastavitve 5 1.7. Uporaba mi�ke 5 1.8. Zgodovinsko drevo 6 1.9. Pomoč pri uporabi programske opreme thinkdesign 6 2. 3D MODELIRANJE 7 2.1. Izdelovanje osnovnega profila 7 2.2. Skiciranje in izdelovanje parametričnega profila 7 2.3. Izdelovanje 3D modela 10 2.3.1. Nekaj ostalih ukazov za izdelovanje 3D modelov 13 2.4. Določanje linij, debelin, barv, celotnega modela in povr�ine 14 2.5. Pločevine 14 2.6. Premikanje koordinatnega sistema x,y,z 16 2.7. Skrivanje in prikazovanje 16 2.8. Pogledi in izgledi modela 17 3. PRENOS 3D MODELOV (.e3) V 2D RISBE (.e2) 19 3.1. Prenos obstoječega modela v 2D risbo 19 3.2. Prenos izbranega modela v 2D risbo 19 4. 2D RISANJE 21 4.1. Načrtovanje in risanje 21 4.2. Dodelovanje in popravljanje 21 4.3. �rafiranje in kotiranje 22 4.4. Popravljanje kot in dodajanje toleranc 24 4.5. Dodajanje specialnih oznak 25 4.6. Izdelovanje in uporaba lastnih grup 26 5. SESTAVLJANJE MODELOV IN KOMPONENT 29 5.1. Sestavljanje 3D objektov v sklop � Assembly 29 5.2. Povezovanje 3D objektov � Mating 30 5.3. Vna�anje podatkov v 3D modele� Part Data, kosovnice, glave 31 5.3.1. Vna�anje podatkov v 3D modele� Part Data 31 5.3.2. Formati, glave in kosovnice 33 5.4. Vna�anje eksplodiranih sestav v 2D risbe � Explode Assembly 34 5.5. Nami�ljeno rezanje 3D sestav - Clipping 35 6. KOPIRANJE, PREMIKANJE, ZRCALJENJE 36 7. IZDELOVANJE KRIVULJ 37 8. POVR�INSKO OBLIKOVANJE 41 9. KNJI�NICA PAMETNIH OBJEKTOV 48 10. IZDELAVA LASTNE KNJI�NICE 50 11. GOVORNO PREMIKANJE UKAZOV 52 12. PRINTANJE 53


______________________________________________________________________________________ 3

1. UVOD 1.1. Zagon programa

S pritiskom na ikono odpremo programsko opremo thinkdesign, ki je namenjena za 3D modeliranje in 2D risanje.

1.2. Odpiranje datotek Odpiranje novih datotek:

Kliknemo (ali File->New): Pojavi se nam osnovno okno in izberemo ali bomo začeli z izdelavo 3D modela - Model ali 2D risbe � Drawing oz. 2D risbe � Drawing from curret model (se uporabi v kolikor je �e odprto okno s 3D modelom in �elimo ta model prenesti v 2D risbo). Odpiranje obstoječih datotek:

Glej File->Open, izbere� tip datoteke (e3, e2, IGES...)


______________________________________________________________________________________ 4

1.3. Shranjevanje Ko shranjujemo File-> Save, Save as program thinkdesign uporablja svoje končnice datotek *.e3 (3D model) in *.e2 (2D risba). Lahko pa shranjujemo kot IGES, VDA, STL, STEP..... (glej Save as type). 1.4. Nastavitve

Koristni nasveti: S pritiskom desnega gumba mi�ke na PODUKAZNI VRSTI se pojavi paleta za vklapljanje in izklapljanje Toolbar-ov; na koncu je tudi Custumize (isto kot Tools->Customize). 1.5. Barve in materiali

Colors and Materials: Format->Colors and Materials nastavimo barve, materiale, gostoto materiala (barva nam pove kateri material uporabljamo), ozadje, lahko nastavimo tudi lastno nastavitev (Set). Primer nastavitve prozornega materiala: Kliknemo npr. �tevilko 3 (označena cela vrsta) in nato pritisnemo Advanced. Pri Transparency vpi�emo 0.5 potrdimo in shranimo pod svojo nastavitev (v Set vpi�emo ime svoje nastavitve) in nato shranimo - Save.

Customize: Tools->Customize lahko nastavimo - GUI Profiles: Izberemo primerno

nastavitev (lahko izdelamo tudi svojonastavitev).

- Commands: Lahko prena�amo ikone zlevo tipko na mi�ki v polje thinkdesign �tako lahko izdelujemo svoj Toolbar(svojo UKAZNO VRSTO) oz. večToolbar-ov.

- Toolbars: Vklapljamo standardneToolbar-e oz. novo kreirane Toolbar-e(1,2,...).

- Keyboard: Izdelujemo svoje bli�njiceukazov (Pr.: Save = Ctlr+S).


______________________________________________________________________________________ 5

1.6. Ostale nastavitve: (barve, fonti, dimenzije....) Options: Tools->Options (lahko tudi kliknemo desno tipko na mi�ki v delovnem oknu) Properties: Modify-> Assign Properties (lahko tudi kliknemo desno tipko na mi�ki v delovnem oknu)

Styles: Format->Styles

Koristni nasveti: Najprej si pokličete koordinatni sistem v kolikor le ta �e ni nastavljen v delovnem oknu: Wiew->Work Plane (lahko Ctrl+W). 1.7. Uporaba mi�ke S premikanjem mi�ke se dotikamo objektov, modelov, profilov, ikon. Ob dotiku se nam izpi�ejo podatki o predmetu.

- Levi gumb: S klikom izberemo element ... se obarva v drugo barvo (oran�na). S klikom na ikono jo aktiviramo. Ctrl+levi gumb selektiramo posamezne elemente. Dvakratni klik na 3D modelu pa nam premakne delovno povr�ino �Work plane na klikano povr�ino.

- Srednji gumb: Je Snap, ki pri Standardni nastavitvi sam i�če končno točko (End point), sredi�če (Mid point), preseči�če (Intersection)...


______________________________________________________________________________________ 6

- Desni gumb: Prika�e paleto podukazov, odvisno na katero področje se postavimo (Pr.:postavimo se na 3D objekt in pritisnemo desni gumb in program nas sam vodi (predvideva) v naslednje ukaze). V kolikor se postavimo v delovno okno in pritisnemo desni gumb se pojavijo podukazi (Select, View, Options, thinkteam Options, Properties). Lahko pa se tudi postavimo v zgodovinsko drevo in se postavimo na nek ukaz, ter pritisnemo desni gumb in pojavi se paleta ukazov. Sedaj samo �e izberemo ustreznega (Pr. Delite, Redefine Future, ....).

1.8. Zgodovinsko drevo 1.9. Pomoč pri uporabi programske opreme thinkdesign

V veliko pomoč pri uporabi nam je F1 in pomoč .

Ta pomoč je zelo koristna, ko je potrebno določeno znanje obnoviti.

Najprej pritisnemo ikono , ter se nato postavimo na ikono o kateri �elimo vedeti, kaj vse je mo�no z njo delati. Kliknemo na levo tipko na mi�ki in prika�e se, kaj je mo�no izvajati z �eljeno ikono.

History Tree: Vsak 3D model ima svoje zgodovinskodrevo - pove kako smo po vrsti modelirali oz. izdelovaliobjekt, ki je levo od delovnega okna. V drevesu so ukazi, kismo jih izvajali in zadnji ukazi so najvi�je v stolpcu. Vdrevo lahko tudi pose�emo tako, da se postavimo nadoločeno ikono in s pritiskom na desni gumb mi�ke se nampojavi paleta podukazov (Pr.: Lahko pose�emo v zgodovinoizdelovanja objekta, skrijemo-poka�emo dimenzije,deaktiviramo-aktiviramo ukaze....).

F1: - Content: Tekstovni del po rubrikah - Index: Iskanje po besedi - Search: Iskanje vseh besed, ki so

vključene v tekstu. Vpi�emo �eljenobesedo in pritisnemo List Topics ->poka�ejo se vsi zadetki

- Favorites: Priljubljene pomoči. Dodajamojih z Add (glej spodaj).


______________________________________________________________________________________ 7

2. 3D MODELIRANJE Da dobimo 3D model je potrebno najprej izdelati obliko (na Work plane x,y osi) z Drafting ukazi ali s Sketch (Smart Profile) ukazi. Koristni nasveti: Pri opravljanju nekaterih operacij je potrebno zaključiti le te tako, da kliknemo z desnim gumbom in izberemo End of Selection. 2.1. Izdelovanje osnovnega profila

Drafting: Pritisnemo desni gumb na PODUKAZNI VRSTI in pojavi se paleta Toolbar-ov � vklopimo Drafting. Lahko tudi:

- Insert->Drafting - Modify->Drafting

Drafting: V kolikor uporabimo Drafting ukaze, ne izdelujemo parametričnega objekta (ni mo�no spreminjati dimenzije). Mo�no pa ga je prevesti v parametrični objekt tako, da selektiramo (glej Select) �eljene linije, radije... in se nato postavimo na naključno izbrano linijo, ter pritisnemo desni gumb na mi�ki in izberemo Edit profile � tako se nam izbrani elementi obarvajo belo, ozadje pa v svetlo modro (Standardna nastavitev). Sedaj je mo�no objektu določati Ho, Ve, Ta, Pa (glej Sketch)... in dimenzionirati tako, da izberemo ikono Smart Dimension in enostavno kliknemo na element, ki ga hočemo dimenzionirati (lahko tudi od točke do točke, linije do linije, kombinirano...). Dimenzije je mo�no spreminjati � dvakrat klikni levi gumb na mi�ki. 2.2. Skiciranje in izdelovanje parametričnega profila

Profile: V kolikor kliknemo ikono v spodnjem delu se nam ozadje v delovnem oknu (pri standardni nastavitvi) obarva v svetlo modro barvo, kar pomeni, da bo vse kar bomo skicirali parametrično. Profil izdelamo z ukazi Drafting (daljice, radije,....) oz. tudi z


______________________________________________________________________________________ 8

ukazi Curve in pri skiciranju se nam avtomatsko postavljajo ukazi Ho oz. Ve oz. Ta ... Aktiven profil nato skotiramo in te dimenzije je mo�no kasneje spreminjati oz. med seboj povezovati ( Pr.: Linija a je povezana z drugo linijo, ki zna�a a/2). Pr.: Najprej aktiviramo ukaz Profile, da bomo lahko izdelovali parametrični profil. Kliknemo v Drafting ukazni vrsti na npr. Polilyne in nato v delovnem oknu začnemo risati daljico, ki se ob premikanju lahko sama postavlja v horizontalno, vertikalno pozicijo, po�evno pozicijo in poleg nje se izpisuje dol�ina in kot. Dol�ino in kot lahko spreminjamo z vna�anjem v okvir �tevilčne vrednosti in s pritiskom na Tab preskočimo v naslednje okno. Z naslednjim klikom daljico tudi postavimo. Standardno se nam izpisuje v dveh oknih pri daljici dol�ina in kot, v kolikor pa spremenimo v podukazni vrsti Option->Cartesian pa lahko vpisujemo x in y vrednosti. V kolikor smo bili v horizontalni ravnini se nam pod daljico z rdečo barvo izpi�e Ho (vertikalno Ve). Za daljico lahko izdelujemo naslednjo daljico oz. uporabimo ukaze, ki so v ukazni vrsti v delovnem oknu Line, 3-Point Arc, Tangent Arc. V Profile uporabljamo ukaze iz Drafting-a (Pr.: Izdelava radija na robu, posnetja na robu..). Da pa ne izgubimo parametričnosti moramo paziti, da je pritisnjena ikona Profile Mode in je delovno okno obarvano s svetlo modro barvo.

Ko izdelamo zaključeni objekt, ga nato lahko kotiramo s Smart Dimension (Insert->Dimension->Smart Dimension). Mere lahko, ko je aktiviran Profile tudi postavljamo oz. premikamo na druge lokacije (s kurzorjem se dotaknemo dimenzije in dr�imo levo tipko, ter premikamo mi�ko) oz. dimenzije lahko premikamo kasneje, ko je �e izdelan 3D model. Z dvojnim klikom na dimeziji pa spreminjamo tudi dol�ino dimenzije. V kolikor pa med samim skiciranjem potrebujemo �e dodatne povezave Constrain uporabimo ukaze Insert->Profile in izberemo ustrezni ukaz:

Tangent Constraint: Določamo tangencialnost (radij - radij, linija � radij...). Pojavi se oznaka: Ta.

Paralel Constraint: Določimo linijam paralelnost. Pojavi se oznaka: Pa.


______________________________________________________________________________________ 9

Orientation Constraint: Določamo horizontalnost, vertikalnost, fiksne kote. Pojavi se oznaka: Ho, Ve, Fx .

Parpendicular Constraint: Določamo linije, ki so pravokotne. Pojavi se oznaka: Pp.

Coincident Constraint: Določimo linije oz. točke, ki so lahko povezane med seboj tako, da pri spreminjanju modela ostanejo �e vedno povezane. Pojavi se oznaka: Co, Cox, Coy.

Colinear Constraint: Določimo vzporednost v isti liniji. Pojavi se oznaka: CoL-L.

Point on Curve Constraint: Z dotikom na eno linijo in na drugo linijo nam prestavi prvo v navidezno preseči�če obeh. Pojavi se oznaka: PoC.

Spline Interpolation Constraint: Pojavi se oznaka: Si.

Ground Constraint: Privijačimo objekt v neki točki tako, da pri spreminjanju dimenzij vedno ostaja v tej točki na mestu. Pojavi se oznaka: G. Dodatna ukaza na koncu vrste Profile Mode:

Use Edge: V kolikor �e imamo obstoječi 3D model lahko na robovih izdelamo nov Profil, ki je odvisen od 3D modela. Poka�emo robove in izdela se nov Profil z ustreznimi rdečimi oznakami.

Za preverjanje profila se uporabi ukaz Modify->Profile->Check Profile in z njim preverimo obliko (paravilnost, predefinirano...). V kolikor se �elimo znebiti Tangencialnosti, Paralelnosti,... ukaze (besede-črke označene z rdečo) enostavno zbri�emo � Del. Koristni nasveti: Običajno začnemo risati 3D model s profilom (Drafting in parametričnost s Profile) v koordinatnem sistemu x,y (Options->Input/Otput- kljukica pri On Work Plane).

- V kolikor pa �elimo risati krivulje oz. linije trodimenzionalno x,y,z je potrebno vklopiti: Options->Input/Output � pritisnemo kljukico pri On View.

- V kolikor �elimo risati krivulje oz. linije tako, da so vedno projecirane na x,y ravnino je potrebno odkljukati: Options->Input/Output � pritisnemo kljukico pri Projected on to Work Plane.


______________________________________________________________________________________ 10

2.3. Izdelovanje 3D modela

Solid: Pritisnemo desni gumb na PODUKAZNI VRSTI in pojavi se paleta Toolbar-ov � vklopimo Solid. Lahko tudi:

- Insert->Solid - Modify->Solid

Solid ukazi so namenjeni temu, da narisanim elementom (izdelanim s Profile Mode in Drafting ali transportirane 2D risbe v 3D okno iz drugih CAD sistemov) dodamo globino oz. vi�ino oz. zarotiramo okoli osi in tako dobimo 3D objekt.

Linear Solid: S klikom na to ikono se nam v delovnem oknu pojavijo podukazi. Najprej izberemo Profil - selektiramo elemente, ki jih �elimo imeti v 3D obliki. Pri tem pa je potrebno paziti, da so ti elementi sklenjeni med sabo (Pr.: Preverimo z desnim gumbom v delovnem oknu Select->Chain). Ko so elementi selektirani, pritisnemo desni gumb na mi�ki in označimo Continue in pojavi se nam �ični 3D model. V kolikor �elimo imeti �e več ukazov pritisnemo na + More Options v ukazni vrsti v delovnem oknu in pojavi se nam nekaj več ukazov na samem 3D objektu (Angle, Thickness). Z levo tipko mi�ke se dotaknemo kroglice na rdeči liniji in tako lahko prostoročno premikamo globino objekta (ali kot, ali dodamo debelino). S klikom na zeleno kljukico potrdimo, s klikom na rdeči kri�ec prekinemo izdelovanje 3D objekta in s klikom na rdeč klicaj potrdimo in ponovno kreiramo nov 3D model.

Na obstoječi 3D model lahko izdelujemo nove tako, da se postavimo na �eljeno povr�ino in nato izdelamo nov Profil in nato izberemo med sledečimi mo�nostmi;

- samostojni objekt - pripet objekt na obstoječega - odrez 3D modela s profilom.


______________________________________________________________________________________ 11

Linear Protrusion: Na povr�ini izdelanega 3D modela izdelamo nov profil in z Linear Protrusion (Podukaz pod ikono Linear Solid) pripnemo nov model na obstoječi 3D model.

Linear Slot: Za izdelovanje odprtin na obstoječem objektu izdelamo najprej na neki povr�ini nov Profil in nato s podukazom (Podukaz pod ikono Linear Solid) izdelamo odprtino (polna, delna... izbiramo v podukaznih vrstah v delovnem oknu). Koristni nasveti: Selektiranje linij, radiusov... (selektirani predmeti se obarvajo oran�no):

- Mo�no je selektirati posamično s Ctrl+ leva tipka na mi�ki. - Mo�no je selektirati z oknom: Leva tipka na mi�ki in nato vlečemo na drugi konec

in ponovno kliknemo na levo tipko. - Mo�no je selektirati z ukazom: Pritisnemo na desno tipko na mi�ki v delovnem

oknu in nato izberemo Select (Window, Chain, All...).

Rotational Solid: Podobno kot Linear Solid, le da objekt zarotiramo okoli osi (Line).

Rotational Protrusion: Označimo nek profil s katerim �elimo dodati model na obstoječi 3D model z rotacijo okoli neke linije.

Rotational Slot: Označimo nek profil s katerim �elimo prerezati obstoječi 3D model z rotacijo okoli neke linije.

Simple Hole: Izdelujemo luknje na objektu, ki je �e izdelan v 3D. Potrebno je samo pokazati povr�ino in nato lahko določimo �e parametre (navoj, smer luknje, posnetja...), ki so v ukazni vrsti v delovnem oknu.

Simple Shaft: Izdelujemo dodatne valje na obstoječi 3D model.

Shaped Hole: Izdelujemo luknje do določene globine s kotom svedra in premerom.

Thread Solid: Izdelujemo navoje in na modelu se tudi simbolično prika�ejo.

Make Solid: Iz povr�ine ali povr�in izdelamo volumski model Solid.

Fillet: Izdelati je mo�no radiuse na liniji, povr�ini ali na celem 3D objektu. Radiusi so lahko konstantni ali variabilni ( Pr.: Na enem oglji�ču 3 na drugem 10).


______________________________________________________________________________________ 12

Chamfer: Posnemanje robov na liniji, na povr�ini, na 3D objektu.

Solid Shell: S tem ukazom iz 3D polnega objekta lahko izdelamo 3D objekt z odprtino. Določimo 3D objekt (Solid) in nato povr�ino (Face to be removed), ki jo bomo odstranili, in nastavimo debelino sten (Global Thickness). Nekatere stene so lahko tudi druge debeline (Faces with Different thickness).

Draft Angle: 3D objekt lahko predelamo v piramido. Najprej določimo stran, ki bo nespremenjena (Reference Plane) in nato strani (Face), ki jim bomo dodali kot.

Mirror Solid: Prezrcalimo objekt na drugo lokacijo (preko povr�ine, treh točk, linije ...). Objekta sta med seboj povezana tako, da se pri spreminjanju dimenzij (spreminjanje lukenj, spreminjanje dodatkov...) na prvem objektu te poznajo tudi na prezrcaljenem objektu.

Pattern Solid: Razmno�imo 3D objekt ali pa del v 3D objektu (Pr. Hole, Shaft) po X, Y osi oz. po samo eni osi, rotacije....

Solid Union: Zdru�ujemo 3D modele v en model.

Solid Difference: 3D modelu odvzamemo del z drugim 3D modelom.

Intersection Solid: Naredimo preseči�če dveh 3D modelov.

Solid Mating: Izdelujemo Assembly � Sestava več 3D objektov v celoto �glej več pod 5.

Multiple Mating: Uporabljamo, ko imamo �e nek sklop zdru�en s Solid Mating in ga sedaj hočemo zdru�iti k drugim objektom.

Unlink Solid: Volumski model ali profil lahko odve�emo od drugega modela. Koristni nasveti: V kolikor je 3D objekt velik, je potrebno spremeniti točko okoli katere bomo predmet rotirali. Novo točko določimo: Pritisnemo desni gumb na mi�ki v delovnem oknu ->View->Set Target Position - in nato določimo novo točko � sredi�če rotiranja.


______________________________________________________________________________________ 13

2.3.1. Nekaj ostalih ukazov za izdelovanje 3D modelov (izdelan lastni Toolbar)

Lastni Toolbar izdelamo tako, da izberemo iz Customize ustrezno ikono in jo z levo tipko na mi�ki prenesemo v delovno okno. Pojavi se nam nov Toolbar.

Nekaj zanimivih:

Generic Protrusion: Izdelujemo 3D objekte z večimi Profili. Pr.: Izdelamo najprej en profil pravokotnik (Uporabi Smart Profile), nato postavimo koordinatni sistem (x=0, y=0, z= npr.50) na razdaljo npr.50 mm in ponovno nari�emo pravokotnik (uporabi Smart Profile). Sedaj kliknemo ikono Generic Protrusion in poka�emo oba profila, ter točke preko katerih bo izvedena preobrazba enega profila v drugega. Mo�no je tudi preko krivulje..., mo�no je izdelati povezavo več profilov, le enako �tevilo oglji�č morajo imeti!

Cut Solid: Lahko prere�emo nek 3D objekt preko povr�ine (surface).

Pipe Protrusion: Lahko izdelujemo cevovode tako, da določimo krivuljo (predhodno jo nari�emo s Smart Profile in krivulja mora biti tangencialno povezana) in nato �e zunanji in notranji premer.

Mass Properties: Glede na barvo modela nam ta ikona izračuna volumen, povr�ino, te�o in momente. Izračun lahko shranimo tudi kot Word dokument (*.doc). Koristni nasveti: Preden začnemo modelirati si nastavimo gostote za materiale, ki so klasificirani z barvami: Format->Colors and Materials. Ko pripravimo profil iz katerega bomo izdelali 3D model si v Attributes izberemo ustrezno barvo. V kolikor pa �elimo na �e izdelanih modeli spremeniti barvo to izvedemo na sledeči način: Selektiramo cel 3D model in kliknemo na desni gumb na mi�ki ter v rubriki Properties->Colors spremenimo barvo.


______________________________________________________________________________________ 14

2.4. Določanje linij, debelin, barv, celotnega modela in povr�ine

Attributes:

- Izbiramo si obliko črt. - Izbiramo si debelino črt (pri printanju nimajo vloge, ker se določi katera barva

ima katero debelino) . - Določamo si barvo (barva pomeni material) s katero bomo delali modele oz. pri

2D risanju barva črte. - Selektiramo model (solid) ali pa samo povr�ino na modelu (Select inside Solids).

Koristni nasveti: Črtovje ali 3D objekt je mo�no spremeniti (barva objekta, oblika črte...) tudi kasneje. Postavimo se na črtovje ali objekt in pritisnemo desni gumb na mi�ki, ter izberemo Properties, kjer lahko spreminjamo podatke. 2.5. Pločevine

Sheet Metal: Pritisnemo desni gumb na PODUKAZNI VRSTI in pojavi se paleta Toolbar-ov � vklopimo Sheet Metal. Lahko tudi:

- Insert->Sheet Metal

Solid Flange: Iz neparametričnih in parametričnih profilov izdelamo pločevino.

Extruded Flange: Preko novega profila na �e obstoječi osnovni pločevini izdelamo dodatno pločevino povezano z osnovno pločevino.

Flange: Na osnovni pločevini poka�emo rob in izdelamo novo pločevino (brez ali z Offset, na razdalji pod kotom, stranskimi koti... )

Bend: Na ostrem robu prepognjene pločevine izdelamo rob (avtomatsko izdela zunanji in notranji radius).


______________________________________________________________________________________ 15

Sketched Bend: Preko profila prepognemo pločevino.

Unbend: Razvijemo pločevino. Določimo samo povr�ino preko katere se bo pločevina zravnala. Mo�no tudi samo lokalno razvijanje.

Rebend: Ponovno zlo�imo pločevino v prvotni polo�aj.

Close Corner: Prerezana robova pločevine lahko naknadno pribli�amo (Symmetric, Full, Middle)

Rip: Odstranimo ostre robove pločevine. Npr.: Najprej izdelamo volumski model in nato s Shell ukazom izdelamo odprtino v volumskem modelu. Sledi odstranjevanje robov z Rip (Symmetric, Full, Middle)

Sketched Rip: Preko profila zare�emo v pločevino. Lahko tudi nastavimo debelino rezanja in način odrezovanja (simetrično ali nesimetrično).

Face Rip: Odstranimo del �e prepognjene pločevine.

Koristni nasveti: Ko imamo izdelano in preoblikovano pločevino le to lahko direktno iz 3D modela prestavimo v 2D risbo na sledeči način: V zgodovinskem drevesu kliknemo desni gumb na mi�ki in izberemo Flat Patteren View. Avtomatsko se izdela 2D risba razvite pločevine.


______________________________________________________________________________________ 16

2.6. Premikanje koordinatnega sistema x,y,z

Working Plane: Koordinatni sistem lahko po objektu premikamo tako, da dvakrat kliknemo na �eljeno povr�ino 3D objekta in se nam ta prestavi na to povr�ino. Premikati pa ga je mogoče tako, da se ga s pu�čico dotaknemo (obarva se oran�no) in nato pritisnemo desni gumb na mi�ki. Pojavi se: Edit: Premikanje, rotiranje koordinatnega sistema po oseh. Set to Word: Koordinatni sistem se nam vrne v začetni (prvotni) polo�aj. Set on Face: Koordinatni sistem premaknemo na �eljeno povr�ino nekega 3D objekta � lahko tudi dvojni klik (leva tipka) na povr�ini, kjer �elimo imeti koordinatni sistem. Set on Profile: Postavitev na Profil. 3 Points: Postavitev sistema na treh točkah (jih poka�emo). Align X: Postavitev vzporedno x osi na �eljeni rob 3D objekta ali črte. Move: Premikamo na neko novo točko. �e več ukazov za postavljanje koordinatnega sistema pa je: Edit->Work Plane 2.7. Skrivanje in prikazovanje

View->Hide Entities View->Unhide Entities Format->Layers Edit->Select->Filter Hide, Unhide, Layer, Filter: Ukazi za skrivanje-prikazovanje, aktiviranje-deaktiviranje črt, objektov: Vse spodaj na�tete ukaze lahko postavimo v svoj Toolbar (glej točko 1.5. Nastavitve).

Hide: S tem ukazom skrijemo enega ali več črt oz. objektov, ki jih trenutno ne potrebujemo in bi nas pri nadaljnem delu motili.


______________________________________________________________________________________ 17

Unhide: Je nasproten ukazu Hide in nam omogoči, da ponovno prika�emo skrite črte ali objekte.

Layer: Layer-je lahko vklapljamo (On) in izklapljamo (Off), glede na to katere �elimo imeti aktivne oz. neaktivne.

Filter: Pritisnemo desno tipko na mi�ki v Delovnem oknu in gremo v Select->Filter; pojavi se nam okno s Selection Filter in odkljukamo, kaj �elimo da je aktivno, ter nato selektiramo (leva tipka na mi�ki, nato povlečemo mi�ko na drugo stran � Selektirano okno) v delovnem oknu in elementi, ki smo jih prej odkljukali so aktivni, ostali pa so samo vidni in jih ne moremo obdelovati. Ukaz Filter izklopimo tako, da gremo ponovno v delovno okno in pritisnemo desno tipko na mi�ki, ter stisnemo Reset Filter. Koristni nasveti: Filter je zelo koristen, ko imamo v delovnem oknu veliko različnih modelov, povr�in, krivulj iz različnih Layer-jev in barv. V tem primeru s filtrom prefiltriramo objekte, ki jih trenutno ne potrebujemo. Vsi odkljukani objekti se bodo obarvali oran�no in z naslednim ukazom Hide Entities jih enostavno poskrijemo. 2.8. Pogledi in izgledi modela

View->Modify-> izberemo ustrezen ukaz (Pan/Zoom/Rotate, Fit....), lahko tudi določimo novo točko rotiranja objekta Set Target Position.


______________________________________________________________________________________ 18

View->Orientation-> izberemo pogled na objekt (Top, Front, Left...).

View->Display-> izberemo ustrezen izgled objekta; mre�a, cel objekt z obrobami, cel objekt brez obrob...(Wiereframe, Shaded, Shaded+Boundaries,...

Koristni nasveti:

- Če �elimo 3D model rotirati pritisnemo desni gumb na mi�ki in premikamo mi�ko.

- Če �elimo pribli�evati 3D model pritisnemo Shift+desni gumb na mi�ki in premikamo mi�ko ali s srednjim kolescem s premikanjem pribli�ujemo oz. oddaljujemo 3D model.

- Če �elimo 3D model premikati po delovnem oknu (levo, desno, gor, dol) pritisnemo Ctrl+desni gumb na mi�ki in premikamo mi�ko.


______________________________________________________________________________________ 19

3. PRENOS 3D MODELOV (.e3) V 2D RISBE (.e2)

3.1. Prenos obstoječega modela v 2D risbo

File->New->Drawing from Current Model: Prenesemo trenutno aktiven 3D objekt v 2D risbo; poka�e se nam ukazno okno s sliko objekta na levi strani (tloris, naris, stranski ris, izometrični pogled). ANSI, ISO, JIS: Izberemo ustrezni standard.

Auto-Load Format: Izberemo avtomatsko vna�anje formata z glavo (standard think3, lahko izdelamo lastno glavo). Change View Orentation: Lahko spremenimo tloris, naris.... S klikom na OK prenesemo 3D objekt v 2D risbo.

3.2. Prenos izbranega modela v 2D risbo

File->New->Drawing: S tem ukazom si odpremo prazno delovno okno za 2D risanje. Da pa lahko prenesemo 3D model v 2D risbo izvedemo sledeče: Insert->Drawing View->Main-> nato izberemo ali Default Template, Top, Front....Custom. Pr.: Izberemo ukaz Custom in poka�e se nam okno, kjer nato izberemo datoteko katero �elimo prenesti v 2D risbo.


______________________________________________________________________________________ 20

2D risbe izdelane iz 3D objektov lahko obdelujemo z ukazi, ki so avtomatski:

3D modeli prene�eni v 2D risbe se pojavijo v eni barvi (standardna je zelena). To pomeni, da so pr. tlorisi, narisi.... zaklenjeni in jih lahko kliknemo in s pritiskom na levo tipko na mi�ki (tipko dr�imo pri premikanju) po risbi tudi prena�amo (ostali risi (narisi...) se nam avtomatsko prena�ajo). Če pa �elimo objekt odkleniti pa gremo v ZGODOVINSKO DREVO in �eljeni ris odklenemo oz. dvakrat kliknemo na objekt. Pojavijo se nam barve, ki jih ima objekt in te barve so pomembne pri printanju, ko je potrebno nastaviti, katera barva bo imela ustrezno debelino. Objekte ponovno zapremo v ZGODOVINSKEM DREVESU ali dvakrat kliknemo v praznem prostoru v DELOVNEM OKNU. V kolikor se postavimo na zaklenjeni objekt in pritisnemo desno tipko na mi�ki se nam pojavi paleta podukazov med njimi tudi : Unhide Dimensions Axes Edges: Lahko skrijemo osi in dimenzije. Hide Dimensions Axes Edges: Lahko prikazujemo osi in dimenzije. Pri prenosu 3D modela v 2D risbo se pojavijo samo dimenzije, ki so na 3D objektu (parametrične). Te dimenzije lahko sedaj v 2D objektu tudi spreminjamo in vsi pogledi se bodo avtomatsko popravili. Če pa �elimo 2D objekt opremiti �e z dodatnimi dimezijami

to lahko izvedemo z ukazom Smart Dimensions . Koristni nasveti: Prena�anje 3D objektov v 2D risbe pomeni, da so le ti med seboj povezani. V kolikor spremenimo mero v 3D objektu se nam spremeni tudi v 2D risbi - sprememba v 2D objekt se bo aktivirala, ko bomo ukazali Edit-Regenerate Drawing oz. obratno dimenzijska sprememba v 2D se bo poznala v 3D objektu (aktivira se avtomatsko).

Insert->Drawing View->Derived-> lahko projeciramo, prika�emo detajl,..

Insert->Cuting Plane Lines->Define andPlace Section: Izdelovanje prerezov (pr.:A-A,B-B).

Insert->Break Lines-> izdelujemo delne prereze, prereze dalj�ih elementov.


______________________________________________________________________________________ 21

4. 2D RISANJE File->New->Drawing Ukaz nas prestavi v 2D risanje in ukazne vrste z ikonami, ki niso več aktivne, ker se uporabljajo samo pri 3D modeliranju se deaktivirajo (svetlo siva). Aktivirajo pa se nekatere, ki so vezane na model v kolikor smo ga prenesli v 2D risbo. 4.1. Načrtovanje in risanje

Drafting: Pritisnemo desni gumb na PODUKAZNI VRSTI in pojavi se paleta Toolbar-ov � vklopimo Drafting. Lahko tudi:

- Insert->Drafting - Modify->Drafting

Skiciranje (linije, tangencialni radiji, radiji).

Izdelovanje linij (podmeni � črna pu�čica; dodatni ukazi).i

Izdelovanje krogov (podmeni � črna pu�čica; dodatni ukazi).

Izdelovanje trikotnikov, pravokotnikov, večkotnikov.

Izdelovanje radijev.

Izdelovanje posnetij. 4.2. Dodelovanje in popravljanje

Edit: Pritisnemo desni gumb na PODUKAZNI VRSTI in pojavi se paleta Toolbar-ov � vklopimo Edit.


______________________________________________________________________________________ 22

Lahko tudi: - Edit-> izberemo ustrezni ukaz

Brisanje profilov, krivulj, modelov, povr�in...

Pametno brisanje profilov, krivulj. Predhodno nam obarva rdeče kaj se bo izbrisalo.

Trimanje linij in krivulj. Lahko eno ali obe hkrati.

Trimanje linij in krivulj preko mejnih linij in krivulj.

Premikanje in kopiranje profilov, linij, krivulj ...

Zrcaljenje profilov, linij, krivulj ...

Raztezanje profilov, linij, krivulj ... 4.3 . �rafiranje in kotiranje

Drawing: Pritisnemo desni gumb na PODUKAZNI VRSTI in pojavi se paleta Toolbar-ov � vklopimo Drawing. Lahko tudi:

- Insert->Drawing - Modify->Drawing

�rafiranje.

Pametno kotiranje.

Editiranje in popravljanje kot.

Pisanje teksta.


______________________________________________________________________________________ 23

Določamo pozicije oz. komentarje na elementih v risbi.

Določamo hrapavost povr�ine.

Določamo centričnost, vzporednost, izsrednost,.... izdelka. Koristni nasveti: Pod vsako ikono, ki jo pritisnemo se nam na ukazni vrsti v delovnem oknu (levo zgoraj) prika�ejo podukazi, ki nas vodijo k nadaljnim ukazom.

Poleg tega se nam izpisujejo informacije -kaj moramo narediti- desno spodaj v INFORMACIJSKEM OKNU! Nekateri ostali zanimivi pripomočki:

Pokličemo drugi referenčni 3D model, ki ga �elimo prenesti v 2D in bo zamenjal �e obstoječo 2D risbo.

S tem ukazom regeneriramo risbo glede na popravljeni referenčni 3D model.

Z desnim klikom na 2D risbo, ki je izdelana iz parametričnega 3D modela se nam prika�e mapa z ukazi in sedaj lahko izberemo ustrezne ukaze npr. za skrivanje oz. prikazovanje kot.

Prikazujemo dimenzije na tlorisu, narisu ali stranskem risu.

Skrivamo dimenzije na tlorisu, narisu ali stranskem risu. V kolikor se v 2D risbi ne prika�ejo �e kotirane dimenzije, ki jih ima 3D referenčni model le te lahko


______________________________________________________________________________________ 24

z nastavitvam v View Properties ponovno vklopimo.

Ta ukaz omogoča avtomatsko sortiranje kot.

S tem ukazom lahko premikamo dimenzije iz enega pogleda v drugega (tloris, naris, stranski ris) pri parametričnem modelu.

Z ukazom Hole Table lahko na enostaven način izdelamo tabelo vseh lukenj na 2D risbi. Z oknom poka�emo na risbi kompletni pogled, kjer so luknje in nato �e ničli�če (0,0). S potrditvijo ukaza se izdela tabela (Pozicija, Φ , X, Y, informacije) in vse pozicije lukenj se o�tevilčijo na izbranem pogledu. Pri modelih, ki imajo veliko lukenj je ta ukaz zelo dobrodo�el, ker ne izgubljamo časa za posamično kotiranje.

4.4. Popravljanje kot in dodajanje toleranc Parametrične ali neparametrične kote lahko spreminjamo in jim tudi dodajamo ustrezne tolerance.

V kolikor je risba iz parametričnega modela jo najprej odpremo z dvojnim klikom na poljubni linij (ne koti) in se postavimo na koto, ter z desnim klikom aktiviramo mapo z ukazi (na sliki levo). Kliknemo Properties.


______________________________________________________________________________________ 25

Pod Properties (slika levo) lahko sedaj spreminjamo ali dodajamo �eljene vrednosti: avtomatsko kotiranje, text pred koto, text za koto, dodajanje toleranc....

4.5. Dodajanje specialnih oznak Kode za uporaba specialnih oznak v tekstovni obliki:


______________________________________________________________________________________ 26

4.6. Izdelovanje in uporaba lastnih grup

Group: Pritisnemo desni gumb na PODUKAZNI VRSTI (v 2D risbi) in pojavi se paleta Toolbar-ov � vklopimo Group. Lahko tudi:

- View->Group Library¸ - Insert->Group - Modify->Group

Izdelovanje lastne grupe:

V 2D risbi nari�emo grupo (glej primer levo), ki jo bomo kasneje uporabljali pri vnosu v 2D risbe. Tako ni potrebno vselej na novo risati grupe oz. jo kopirati.

Kliknemo na New Group in z oknom določimo grupo ter 0,0 izhodi�če. Izberemo Shared s kljukico ali Non-Shared brez kljukice.

Group Library: Odpremo Knji�nico grup in vanjo s 'Primi in nesi' (kliknemo na element in ga dr�imo z levo tipko na mi�ki ter nesemo) prenesemo selektirano grupo, ki smo jo izdelali. Predhodno si izberemo Mapo SharedGroupa ali GenericShapes.


______________________________________________________________________________________ 27

Pomen map v Group Library:

SharedGroup: Grupo, ki jo prenesemo v 2D risbo lahko odpremo in določene vrednosti spremenimo. V kolikor imamo v isti 2D risbe več enakih grup, se bo sprememba na eni poznala na vseh. GenericShapes: Grupo, ki jo prenesemo v 2D risbo lahko odpremo in določene vrednosti spremenimo. V kolikor imamo v isti 2D risbe več enakih grup se sprememba ne bo poznala na ostalih.

Vna�anje grupe v 2D risbo:

Varianta 1: Grupo prenesemo v 2D risbo tako,da jo z levo tipko na mi�ki zagrabimo v Group Library in jo prenesemo v delovno okno.

Varianta 2: Kliknemo z desno tipko na mi�ki in potrdimo Insert. Poka�emo �eljeno točko v delovnem oknu, kjer �elimo imeti grupo.


______________________________________________________________________________________ 28

Popravljanje grupe: Grupo prenesemo v 2D risbo in z levo tipko na mi�ki dvakrat kliknemo nanjo, da se odpre (poka�e se v več barvah). Izvedemo vse spremebe in z levo tipko na mi�ki dvakrat kliknemo v prazni prostor v delovnem oknu (grupa se poka�e v eni barvi). Nato jo s 'Primi in nesi' (kliknemo na element in ga dr�imo z levo tipko na mi�ki ter nesemo) prenesemo v Group Library. Pojavi se nam okno, ki nas opozori, da pod tem imenom �e imamo izdelano grupo. Z Yes potrdimo zamenjavo.


______________________________________________________________________________________ 29

5. SESTAVLJANJE MODELOV IN KOMPONENT

5.1. Sestavljanje 3D objektov v sklop � Assembly Insert->Component Modify->Component

New Component: Določimo v sestavi modele, ki bodo postali komponente.

Make X-Reference: Ko v sestavi spremenimo modele v New Componente jih sedaj lahko z Make X-Reference shranimo v drug direktorij. V zgodovinskem drevesu se bo sedaj komponenta spremenila iz rumene barve v oran�no ->

Modify->Component: Imamo paleto ukazov za aktiviranje komponente, zamenjavo komponente, prekinitev povezave, ...

Primer 1:

Izdelamo vse modele v enem delovnem oknu in nato označimo kot komponete New Component. V zgodovinskem drevesu se nam pojavi ista oznaka kot na ikoni (tri rumene kocke) in to pomeni da je komponenta registrirana.

Nato te komponente shranimo pod svoje datoteke Make X-Reference. Tako dobimo 3D delavni�ke modele, ki jih lahko naprej prenesemo v 2D delavni�ke risbe. Taki objekti v 3D delavni�kih modelih so povezani s 3D sestavnimi risbami in spremembe, ki jih vr�imo v 3D delavni�kih modelih ali 2D delavni�kih risbah se poznajo v sestavni 3D risbi in obratno.


______________________________________________________________________________________ 30

Primer 2: Lahko pa najprej izdelamo delavni�ke modele, ki jih kasneje prenesemo v 3D sestavo.

Vključimo jih z X-Reference. V tem primeru so 3D sestava in 3D delavni�ki modeli prav tako medsebojno povezani. Uporaba ukazov sklopa 3D objektov je mo�no tudi na sledeče načine:

- Postavimo se na model (označimo cel model ) in pritisnemo desno tipko na mi�ki, ter poi�čemo Insert->New Component-> nato vpi�emo ime te komponente.

- Nato se postavimo na komponento in pritisnemo desni gumb mi�ke, pojavi se nam paleta podukazov (Pr.: Set Curet ... pomeni, da aktiviramo omenjeno komponento, ostale so vidne in neaktivne). Lahko tudi shranimo kot Make X-Reference.

- Lahko pa gremo tudi v ZGODOVINSKO DREVO in se postavimo na komponento in pritisnemo desni gumb na mi�ki �pojavi se paleta podukazov.

Sestavljene objekte lahko sedaj prenesemo tudi v 2D risbe in vse spremembe, ki jih delamo v 3D objektih se spremenijo v 2D risbah in obratno (glej. 3.). Preverjanje sestave ali samega modela pa lako opravimo s Tools->Assembly Analyzer. Koristni nasveti: Ko izdelamo komonente in jih nato tudi z Make X-Reference shranimo v direktorij so le te komponente povezane s sklopom. V kolikor spreminjamo komponento, se nam ob naslednjem odpiranju sestave komponent le ta spremeba označi z zvezdico. Ravno tako, če spreminjamo komponento v sestavi, se nam avtomatsko spremeni v delavni�kem 3D modelu. 5.2. Povezovanje 3D objektov � Mating Insert->Solid->Mating

Modele lahko sestavimo v kompaktni sklop tako, da odpremo Mating : Poka�emo komponento, ki jo bomo prestavili na drugo; dotaknemo se modela in samo se nam označi valj ali povr�ina ali točka ali linija, nato pa prenesemo na drugo komponento- na valj ali povr�ino ali točko ali linijo. S tem ukazom naredimo kompaktni element s sledečimi funkcijami: Coincidence: Zdru�ujemo povr�ine dveh elementov. Parallel: Omogočimo paralelnost dveh elementov. Tangent: Sestavimo elelmente tangencialno. On Vertex: Postavimo model na vrh kota.


______________________________________________________________________________________ 31

Ostalo:

- V kolikor imamo vklopljeno Deferred mating so elementi sicer povezani toda �e

niso prestavljeni na novo lokacijo � za prestavitev pritisnemo Rebuild All . - Z ukazom Offset omogočamo, da je sklop na neki razdalji. - Aligned oz. Anti alignet pa omogočata, da je objekt obrnjen v eno ali drugo stran

za 180o. V kolikor imamo sestavljen sklop elementov (Assembly) z Mating in �elimo ta sklop

pripeti na drug element ali sklop, uporabimo ukaz Multiple Mating . Z Multiple Mating najprej označimo vse elemente, ki so �e predhodno povezani z Mating. Tako se v zgodovinskem drevesu pojavi ikona za Multiple Mating. Nato samo �e nadaljujemo s standardnimi Mating ukazi za povezovanje podsklopov v sklope. Lahko pa uporabljamo tudi ukaze za kopiranje, premikanje, zrcaljenje,..V takem primeru sestavljeni elementi niso povezani med seboj tako kot z Mating-om (Pr. :Če premaknemo nek element so ostali v mirovanju). 5.3. Vna�anje podatkov v 3D modele� Part Data , kosovnice, glave 5.3.1. Vna�anje podatkov v 3D modele� Part Data Ko imamo izdelan 3D model oz. sestavo (Assembly) lahko le tega opremimo s podatki o njem (material, obdelava, hrapavost ...). Pri prenosu 3D modela v 2D risbo in z uporabo glave in kosovnice se nam vne�eni podatki avtomatsko vpi�ejo.


______________________________________________________________________________________ 32

1. Najprej vnesemo podatke �e v 3D modelu oz. sklopu na sledeči način:

Edit->Part Data->Edit: Poka�e se nam tabela v katero vnesemo potrebne podatke o modelu oz. sklopu (opis, izdelano v enoti, tip, material, toplotna obdelava, povr�inska obdelava).

2. Nato lahko �e v 2D risbi vnesemo preostale podatke o elementu:

V 2D risbi odpremo File->Properties in v Document Data vnesemo manjkajoče informacije in s pritiskom na OK se te pojavijo v glavi risbe oz. kosovnici.


______________________________________________________________________________________ 33

5.3.2. Formati, glave in kosovnice 1. Primer prenosa 3D modela v 2D risbo z File->New->Drawing from Curret

Model: a.) V tem primeru lahko vključimo AutoLoad in program sam poi�če primeren format (A4, A3,A2..) s podatki v glavi, ki smo jih predhodno vnesli v Part Data. b.) Lahko pa tudi pod Details izberemo ustrezni format in program bo sam pomanj�al ali povečal poglede v 2D risbi. (pod 2. je vnos kosovnice)

2. Primer prenos 3D modela v �e odprto 2D risbo z File->New ->Drawing

V tem primeru v 2D risbi odpremo mapo (slika levo) in si pokličemo ustrezni format z glavo z Drawing Format and Title Block. Tako se nam bo v kolikor imamo v risbi �e izdelane vse poglede avtomatsko vnesel pripadajoči format z glavo. Kosovnico pa vnesemo s Part List.

Koristni nasveti: V kolikor �elimo prostoročno spreminjati tekst le to izvedemo tako, da na �eljeni tekst klikamo z levo tipko na mi�ki dokler se ne poka�e okno za popravljanje teksta. Ko imamo �e vne�en format z glavo le to lahko kasneje zamenjamo s sledečimi ukazi:

Najprej kliknemo z desno tipko na mi�ki v delovnem oknu in se nam pojavi mapa (slika levo). Izberemo Drawing Properties.


______________________________________________________________________________________ 34

Vna�anje avtomatskih pozicij:

V kolikor smo predhodno vnesli podatke v Part Data, lahko v 2D risbi avtomatsko vna�amo tudi pozicije na pogledih (tloris, naris, stranski ris): Insert->Drawing Details->Baloons,

a.) Automatic: Poka�emo z levo tipko na mi�ki poglede in izpi�ejo se nam vse pozicije.

b.) Manual: Poka�emo z levo tipko na mi�ki �eljen element in izpisala se nam bo pozicija za ta element.

Vna�anje avtomatskih kosovnic: V kolikor smo predhodno vnesli podatke v Part Data, lako v 2D risbi avtomatsko vna�amo tudi kosovnice: Insert->Drawing Details->Part List - avtomatsko se vnese kosovnica. 5.4. Vna�anje eksplodiranih sestav v 2D risbe � Explode Assembly Sestavljeni objekt iz 3D komponent je mo�no navidezno razdvojiti zaradi la�je predstave v 2D risbi, kak�en je videti razdeljen objekt. 3D modeli pa morajo biti predhodno izdelani kot komponente (glej poglavje 5) sicer ukaz Explode Assembly ne bo deloval. Najprej v 3D sestavljenem objektu izvedemo ukaz, da model razdelimo na določene razdalje z View->Explode Assembly. Pritisnemo Edit in poka�emo na komponento v sestavi, ki jo �elimo premakniti, nato OK in ponovno Edit, da poka�emo naslednjo

V Drawing properties sedaj lahko izberemo drugačni format (A4, A3...) v le�eči ali pokončni obliki.


______________________________________________________________________________________ 35

komponento in nato OK... Na koncu pa samo �e pritisnemo Update. Pri pritisku na Update se morajo �eljene komponente premakniti na predvideno novo lokacijo, kajti v nasprotnem primeru ukaza nismo dobro izvr�ili in moramo ponovno nastaviti Explode Assembly. Ko zaključimo operacijo (Esc) se sestavljen objekt ponovno vrne v prvotni polo�aj. Nato sledi samo �e vnos ekplodiranega objekta v 2D risbo. V 2D risbi odpremo Insert->Drawing View->Exploded in odpre se nam okno z ekplodiranim objektom, ki smo ga predhodno v 3D sestavi razdelili. Nastavimo pogled (rotiramo) in nato pritisnemo OK, ter ga prenesemo v delovno okno 2D risbe.

5.5. Nami�ljeno rezanje 3D sestav - Clipping Občasno je potrebno pogledati oz. dodajati modele v notranjost nekega sklopa in za to uporabljamo ukaz: View->Display->Clipping. Najprej pritisnemo Active Plane in pojavi se paleta podukazov (Normal to x, Normal to y).... in izberemo ustrezno točko preko katere bomo rezali objekt. Nato poka�emo začetno točko na objektu in s pritiskanjem Clip+ oz. Clip- re�emo ali dodajamo objekt.


______________________________________________________________________________________ 36

6. KOPIRANJE, PREMIKANJE, ZRCALJENJE Ukazi so namenjeni za obdelavo tako 3D modelov kot 2D risb:

a.) Move/Copy: Premaknemo oz. kopiramo iz ene lokacije na drugo.

b.) Mirror: Prezrcalimo določen element. c.) Scale: Lahko povečamo ali zmanj�amo

skalo elementa po x,y,z osi ali po samo x ali y ali z osi.

d.) Multistretch: Raztegnemo ali skrčimo element.

V kolikor pa �elimo nek element imeti popolnoma neodvisen od originala in da je popolnomna enak, to izvedemo na sledeči način: Selektiramo cel element in kliknemo na Copy in nato Paste. Element se nam postavi na isto mesto kot original. Lahko pa odpremo nov Model in ga s Paste prenesemo v novo delovno okno.


______________________________________________________________________________________ 37

7. IZDELOVANJE KRIVULJ

Curve: Pritisnemo desni gumb na PODUKAZNI VRSTI in pojavi se paleta Toolbar-ov � vklopimo Curve. Lahko tudi:

- Insert->Curce - Modify->Curve

- Pritisnemo ikono Izdelovanje krivulj se izvaja z ukazom z ikonami Curve. Krivulje je mo�no izdelovati, prestavljati, zdru�evati, ločevati, popravljati, namestiti na povr�ino (Surface)... Koristni nasveti: Pri opravljanju nekaterih operacij je potrebno zaključiti le te tako, da kliknemo z desnim gumbom in izberemo End of Selection. Nekaj zanimivih ikon :

Control Point Data: Določimo točke in na podlagi teh točk se izdela krivulja (krivulja ne gre skozi točke, razen prva in zadnja).

Spline Curve: Krivuljo izdelujemo skozi točke.

Offset Curve on Surface: Izdelamo �e eno krivuljo na povr�ini (surface) glede na �e izdelano na neki razdalji.

Connect Curve: S tem ukazom lahko izdelamo med dvema krivuljama tretjo, ki je tangencialno povezana na prej�nji dve.


______________________________________________________________________________________ 38

Two D to Three D Curve: Izdelani dve krivulji (A in B) v 2D je mo�no prenesti v tretjo (C) 3D.

Spined Curve: Lahko premaknemo eno krivuljo na drugo tako, da je prva pravokotno na drugo (Pr.: Prestavimo krog pravokotno na krivuljo).

Boundaries Curve: Poka�emo na povr�ino (Surface) in dobimo okoli povr�ine mejne krivulje. Lahko vse (All) ali pa samo selektirane mejne krivulje.

Silhuete: Izdelamo robove 3D objekta. Izdelajo se glede na postavljeni koordinatni sistem (glede na x-y; primerno za odpiranje modela orodja na dve polovici ; glej slika modra in rjava linija).


______________________________________________________________________________________ 39

a. Izometričen pogled izdelanih linij (modra in rjava)

b. Tloris izdelanih linij (modra in rjava):

Intersect Curve: S tem ukazom izdelamo krivuljo preseči�ča dveh povr�in (na sliki modra krivulja).


______________________________________________________________________________________ 40

Project Curve: Projeciramo neko krivuljo na povr�ino.

Conic Curve: Izdelovanje elipse, parabole, hiperbole...

Curve Flexibility: Določimo �tevilo točk na krivulji, ki jih je kasneje mo�no spreminjati (dvojni klik na krivulji; lahko premikamo točke in se nam spreminja krivulja).

Control Points, Interpolate Points and End Conditions, Shape Constraint: Ukaz lahko prikličemo tudi z dvojnim klikom-levi gumb na mi�ki na krivulji. S temi ukazi lahko spreminjamo točke in se nam spreminja krivulja (vse točke na krivulji, prva-zadnja točka, sredinska točka) .

Curve Continuity: Povezujemo krivulje med seboj tako, da se spremeni ena ali druga ali pa obe hkrati.

Union Curve: Zdru�imo dve ali več krivulj v eno. Krivulje se morajo stikati sicer jih ni mo�no zdru�iti.

Split Curve: Krivuljo razdelimo na več krivulj (obratni ukaz od Union Curve) preko točk ali linij.


______________________________________________________________________________________ 41

8. POVR�INSKO OBLIKOVANJE

Surface: Pritisnemo desni gumb na PODUKAZNI VRSTI in pojavi se paleta Toolbar-ov � vklopimo Surface. Lahko tudi:

- Insert->Surface - Modify->Surface

- Pritisnemo ikono Izdelovati je mo�no različne oblike povr�in, ki jih je mo�no kasneje spremeniti v Solid. Povr�ine se lahko tudi zdru�ijo in kasneje tudi spreminjajo. Koristni nasveti: Pri opravljanju nekaterih operacij je potrebno zaključiti le te tako, da kliknemo z desnim gumbom in izberemo End of Selection. Nekaj zanimivih ikon :

Plane Surface: Selektiramo sklenjeno verigo (Chain) krivulj oz. črt in izdela se povr�ina na x-y - osi. Krivulje in črte morajo biti v ravnini (x-y).

Surface Linear Sweep: Selektiramo sklenjene krivulje oz. črte in izdela se povr�ina v smeri (dol�ina ali od-do) x,y,z � osi.

Revolved Surface: Selektiramo krivulje oz. črte in naredimo povr�ino z rotacijo okoli linije ali dveh točk ali okoli x ali y ali z osi.

Helix Surface: Mo�no je izdelovati povr�ine-vijačnice, vzmeti različnih oblik.

Pipe Surface: Mo�no je izdelovati cevovode različnih oblik z različnimi premeri.

Break Solid: 3D objekt lahko-celotnega ali pa samo izbrane dele-razbijemo v povr�ine. V podmeniju lahko izberemo, da razbijemo asociativno (je odvisen od krivulj).

Nasproten temu ukazu je Make Solid , ki omogoča pretvorbo ene ali več povr�in v volumski objekt (lahko izberemo tudi asociativno).


______________________________________________________________________________________ 42

Koristni nasveti:

Primer uporabe Make Solid Insert->Solid->Make Solid ( lahko Associative): - Pretvorba zaključenega objekta (kocka) v 3D objekt:

- Pretvorba povr�ine v volumski objekt (Make Solid; debelina = 0 mm) in nato

dodamo debelino z ukazom Schell Solid (v tem ukazu samo vpi�emo pri Add thikness debelino Thikness = npr.:10 mm)


______________________________________________________________________________________ 43

Ruled Surface: Med dvema krivuljama izdelamo povr�ino.

Point Cloud: Lahko vnesemo več točk (ASCII datoteka *.pt) in iz teh točk izdelamo povr�ino.

Stretched Surface: Izdelava povr�ine med tremi sklenjenemi krivuljami oz. �tirimi krivuljami (določimo nasproti si le�eče).

Proportional Surface: Določimo dve krivulje oz. povr�ini (Drives) med katerimi �elimo imeti novo povr�ino in mejno krivuljo oz. krivulje (Boundaries).

Lofted Surface: Preko mejnih krivulj (Boundary A in Bundary B) izdelamo povr�ino.

Spined Surface: Določimo krivuljo (Spine) po kateri bomo izdelali povr�ino. Potrebno je �e pokazati na mejne krivulje (Boundaries) in po potrebi �e dodatne krivulje (Drivers 1, Drivers 2).

Capping: Med mejne krivulje (Boundary Curves) in vmesno krivuljo (Constrain) po kateri se bo napenjala povr�ina izdelamo povr�ino.

Parting Plane: Poka�emo na krivulje iz katerih bomo nato naredili delilno povr�ino (Pr. :Orodje). Krivuljo lahko predhodno izdelamo npr. z ukazom Silhuete.

Surface Offset: S tem ukazom je mo�no povr�ino kompenzirati na določeno razdaljo.

U Curve Surface: Izdelujemo povr�ino iz U krivulj.

UV Curve Surface: Izdelujemo povr�ino iz UV krivulj.

Connect Surface: Med dve selektirani povr�ini lahko izdelamo tretjo, ki je tangencialno povezana na obe povr�ini.

Primitive Surface: Lahko izdelujemo primitivne sklenjene povr�ine - kocka, paralepiped, prizma, piramida, cilinder, sto�ec, krogla, obroč, povr�ina iz oglji�čnih točk.


______________________________________________________________________________________ 44

Fillet Surface: Izdelamo različne variante radijev na dveh povr�inah, ki se sekata.

Spined Fillet: Izdelamo različne variante radijev na dveh povr�inah tudi s pomočjo dodatnih krivulj (Spine, Driver 1, Driver 2).

Triple Fillet: Mo�no je izdelati konstantne oz. variabilne radije na dveh ali treh povr�inah.

Development Surface: Zakrivljeno povr�ino lahko prensemo v ravnino x-y v poravnani obliki.

Trim with Limits: Poka�emo krivulje ali povr�ino, ki naj odre�e drugo povr�ino.

Trim/Extend Surface: Poka�emo dve povr�ini in odre�emo eno od druge.

Surface Union: Mo�no je zdru�iti dve povr�ini (No, Fixed boundary, Movable boundary).

Surface Continuity: Lahko pozicijsko ali tangencialno zdru�imo dve povr�ini.

Through Points Surface: Lahko popravljamo obstoječo povr�ino tako, da poka�emo na točko ali več točk v prostoru (oddaljene od povr�ine) in se nato povr�ina popravi na nove točke.

Through Curve Surface: Spreminjamo obstoječo povr�ino po krivulji.

Surface Normal: Normaliziramo degenerirane povr�ine.

Untrim Surface: Nasprotni ukaz Trim with Limits.

Surface Control Points: Aktiviramo vse kontrolne točke na povr�ini in jih nato lahko premikamo po prostoru in povr�ina se avtomatsko spreminja. Ukaz lahko aktiviramo tudi z dvakratnim klikom na povr�ini (levi gumb na mi�ki).


______________________________________________________________________________________ 45

Surface Flexibility: Lahko povečujemo �tevilo U in V krivulj na povr�ini. S tem lahko kasneje z ukazom Surface Control Points la�je spreminjamo povr�ino zaradi večjega �tevila točk.

Invert Surface: Spreminjamo smer U in V Normal.

Draft Surface: Spreminjamo kot povr�ine. Pr.: Kocko spremenimo v presekano piramido.

Convert in to NURBS: Konvertiramo povr�ino v NURBS.

Global Shape Modeling: Vsebuje tri ukaze:

- Global Bend: Najprej poka�emo na linijo oz. dve točki preko katere se bodo povr�ine ali krivulje ali točke spreminjale. Nato označimo �e povr�ine krivulje ali točke, ki se bodo spreminjale. Pojavi se nam rdeča linija s kroglico, ki jo enostavno premikamo ali ročno ali z vpisovanjem vrednosti.


______________________________________________________________________________________ 46

- Global Twist: Podobno kot Global Bend, le da v tem primeru povr�ine ali krivulje ali točke zavijamo okoli linije oz. dveh točk.

- Global Modeling: S tem ukazom pa je mo�no povr�ine ali krivulje ali točke popravljati :

1. Preko linij (Initial curves) na nove linije (Target curves) popravimo kompletne povr�ine, krivulje ali točke.

2. Neko povr�ino-e (Pr. Tangencialno) naravnamo na druge povr�ine in pri tem lako označimo določene krivulje na povr�ini, ki mirujejo.


______________________________________________________________________________________ 47

- Global Replicate: S tem ukazom lahko prestavimo tangencialno vse povr�ine ali volumski model na novo lokacijo krivulje ali povr�ine:

Lahko pa tudi tangencialno postavimo povr�ine ali volumski model na novo lokacijo povr�ine:


______________________________________________________________________________________ 48

9. KNJI�NICA PAMETNIH OBJEKTOV

Smart Object: Pritisnemo desni gumb na PODUKAZNI VRSTI in pojavi se paleta Toolbar-ov � vklopimo Smart Object. Lahko tudi:

- Insert->Smart Object - Modify->Smart Object

- Pritisnemo ikono Smart Object Toolbar: Imamo mo�nost, da sami popravljamo, definiramo in kreiramo nove pametne objekte. Pojavi se nam paleta podukazov:

Define Smart Object: Ko pritisnemo na to ikono, se nam pojavi paleta podukazov. Nato selektiramo elemente (profili, modeli...) in izpolnimo potrebne podatke. S pritiskom na OK se pojavi v zgodovinskem drevesu oznaka . Tako smo definirali pametni objekt, ki ga je sedaj potrebno le shraniti.

Break Smart Object: Razbijemo pametni objekt.

Smart Objec Library: S pritiskom na to ikono se namodpre knji�nica pametnih objektov na desni strani ekrana.Te objekte lahko sedaj prena�amo v delovno okno kotsamostojne elemente ali kot dodatni element na obstoječemmodelu ali kot odrez na obstoječem modelu. Lahkoprena�amo tudi dodatke za pločevino, brizganje plastike,vijačne zveze.....


______________________________________________________________________________________ 49

Save Smart Object: S to ikono shranimo pametni objekt, ki smo ga predhodno definirali (glej Define Smart Object). Shranimo ga lahko v obstoječe direktorije (...\SO_Libraries) ali pa tudi v svoje direktorije.

Insert Smart Object: Vnesemo pametne objekte iz datoteke v delovno okno.

Redesign Smart Object: �e vne�en pametni objekt lahko tudi spremenimo (dodamo, bri�emo določene ukaze, ...) in nato shranimo pod isto ime ali pa novo.


______________________________________________________________________________________ 50

10. IZDELAVA LASTNE KNJI�NICE

Thinkparts:

- Tools->thinkparts V kolikor �elimo izdelati lastno knji�nico modelov, to lahko storimo na sledeči način:

Najprej izdelamo parametrični model in tudi skotiramo parametrični profil. Vse parametrične vrednosti nato označimo s črkami ali kombinacija črk in �tevilk ...A, B, A1, B1, ... tako, da dvakrat kliknemo na koto in se pojavi Modify Driving Dimension. V Expression vpi�emo črko in postopek ponovimo za vse parametrične kote.

V Tools->Spreadsheet sedaj lahko preverimo na�e vne�ene vrednosti. Vrednosti lahko spreminjamo dodajamo nove črke in nove vrednosti.


______________________________________________________________________________________ 51

Tako pripravljen in opremljen model s črkami sedaj lahko transportiramo v na�o knji�nico. Odpremo Tools->thinkparts->Create Part Family in vpi�emo podatke o na�em novem modelu. S potrditvijo OK se začne izvajati prenos v na�o knji�nico.

Dodajanje novih vrednosti v knji�nici:

Kliknemo na Tools->thinkparts->Catalog Manager in z Edit Value (obkro�eno rdeče zgoraj) se nam odpre mapa za vnos novih vrednosti glede na predhodno postavljene črke parametričnih kot. Potrdimo z OK.

Uporaba modela iz knji�nice:

Kliknemo na Tools->thinkparts->Catalog Browser in na desni strani ekrana se odpre mapa s Part Family katalogom, ki smo ga izdelali. Izberemo na� kos in ga z levo tipko na mi�ki kliknemo (postane moder) in z OK ga prenesemo v delovno okno.


______________________________________________________________________________________ 52

11. GOVORNO PREMIKANJE UKAZOV

Speech Interface: Ta ikona nam omogoča, da govorno premikamo ukaze in izdelujemo 2D risbe, 3D modele....lahko tudi vna�amo �tevilke. Pred uporabo Speech Interface je potrebno imeti v računalniku zvočno kartico in mikrofon s slu�alkami. Nato iz CD-ja instaliramo Speech Interface program. Da pa bo program zaznal va� glas, je potrebno predhodno vaditi po postopku Training (izgovarjamo besede, ki so napisane). Tako si program zapomni va� govor in vas la�je prepozna pri uporabi. V kolikor premaknemo mi�ko na podukazno vrsto in nato kliknemo na desni gumb, dobimo paleto vklopljenih in izklopljenih ukazov. S klikom na Speech Interface dobimo->

, ki prikazuje izgovorjene besede.


______________________________________________________________________________________ 53

12. PRINTANJE

File->Print Setup: Najprej nastavimo parametre kateri printer ali ploter imamo priključen. Nato lahko nastavimo ali bomo printali - Plot ali pa samo shranili v datoteko - Hardcopy npr. bmp, gif..., oz. printali direktno iz Hardcopy.

Print: File->Print File->Print Preview Hardcopy printanje:

a.) V Mode nastavimo na Hardcopy in v kolikor postavimo kljukico pred Print to File bomo izdelali datoteko. Ime datoteke vpi�emo desno od Print to file in izberemo �e direktorij kjer bomo shranili datoteko. Na koncu lahko �e izberemo obliko datoteke (bmp, gif, ppm, tif, jpg, png). V kolikor nimamo kljukice pred Print to file bomo direktno printali.

b.) V naslednji mapi Page lahko izbiramo obliko printanja s Printing area. Če �elimo printati z belim ozadjem postavimo kljukico pri White graphic background. S klikom na Print sprintamo po �eljenih nastavitvah.


______________________________________________________________________________________ 54

Plot printanje:

a.) V Mode nastavimo Print in v Name izberemo printer, ki ga imamo priključenega na PC.

b.) V naslednji mapi lahko določimo s Scale povečano ali zmanj�ano obliko printanja. Z Window si lahko izberemo avtomasko okno (Automatic, Current) ali pa ga določimo sami (Custom, Ask each time). V kolikor �elimo imeti različne debeline črt si v Width izberemo Colors in na desni strani kliknemo na ikono svinčnik. Prika�e se nova mapa z barvami in debelinami črt � nastavitve glej pod c. Robove si nastavimo v Margins in v kolikor �elimo printati črno-belo postavimo kljukico pred Print all colors as black.

Barve in debeline črt si lahko izberemo v Set ali pa si sami vpi�emo debeline za določene barve. V kolikor nastavimo nove debeline glede na barve bo postalo polje Set prazno in na to mesto vpi�emo ime na�e nastavitve. Potrdimo s Save.


______________________________________________________________________________________ 55

Z File->Print Preview si lahko predogledamo kak�no bo printanje. Print Preview bo upo�teval vse prej�nje nastavitve, ki smo jih postavili v Print Setup. Vse te nastavitve pa

v Print Preview lahko tudi spreminjamo s klikom na . Hkrati pa lahko tudi spreminjamo velikost printanja ali pa izberemo Fit to page. Mo�na je tudi izbira formata v pokončni ali le�eči obliki:

Za pomoč pri printanju lahko tudi kliknemo na .

Documents

Prirocnik THINKDESIGN 8