Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij

7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij

1/18


2/18

Stran 2 od 18

KAZALO VSEBINE

POVZETEK .......................................................................................................................................................... 3

ABSTRACT ................................................................ ................................................................... ........................ 3

SPLONO O PRIRONIKU ................................................................................................................. ............ 4

1.0 UVOD ................................................................................................................................................... 5

2.0 VZROKI ZA NASTANEK POKODB VOZINIH KONSTRUKCIJ ............................................. 6

3.0 POSTOPKI OBNOVE VOZINIH KONSTRUKCIJ ........................................................... ............. 6

4.0 HLADNA RECIKLAA ................................................................. ...................................................... 7

5.0 TEHNINA REGULATIVA ..................................................................... ........................................... 8

6.0 OPIS, UPORABA, PRISTOP K NARTOVANJU ............................................................................. 8

6.1 Opis, uporaba .................................................................................................................................... 8

6.2 Nartovanje sestave stabilizirane zmesi ...................................................... .................................... 10

7.0 OSNOVNI MATERIALI .................................................................................................................... 10

7.1 Kakovost materialov ....................................................................................................................... 11

7.2 Klasifikacija oz. razvrstitev materialov ................................................................. .......................... 11

8.0 NARTOVANJE SESTAVE MEANICE ........................................................................................ 11

9.0 IZVEDBA................................................................. ................................................................ ........... 14

10.0 KONTROLA ....................................................................................................................................... 15

11.0 ZELENO JAVNO NAROANJE ........................................................... ............................................ 16

ZAKLJUEK ............................................................ .................................................................... ...................... 17

VIRI ........................................................... ................................................................ ........................................... 18


3/18

Stran 3 od 18

POVZETEK

Zaradi ekonomskih ter tudi iz okoljevarstvenih razlogov se v zadnjem asu tako v svetu kot pri nas v

cestogradbeni dejavnosti vse bolj uveljavlja trajnostni nain obnove oz. rekonstrukcije cest po postopku

hladne in situ reciklae.

Za doseganje vije kakovosti projektov ter kakovostne izvedbe razpisanih del s tehnologijo hladne reciklae so

lahko specifikacije za tovrstna dela v pomo tako investitorjem kot tudi uporabnikom, t.j. izvajalcem

gradbenih del.

Pridobljene praktine izkunje na hladnih reciklaah ter predvsem tuja tehnina strokovna literatura so dobra

osnova za izdelavo nujno potrebne nacionalne tehnine regulative - Smernic in tehninih pogojev za hladno

reciklao s penjenim bitumnom tudi v Sloveniji.

ABSTRACT

Cold in-place recycling has been gaining ground in recent years as a sustainable pavement practice for both

economic and environmental reasons, not only worldwide, but also in Slovenia.

Specifications for using cold in-place recycling technology in this manual can be useful for both investors and

construction works contractors to achieve higher project quality and quality tendered works with cold in-place

recycling technology.

Practical experience with cold in-place recycling and international technical literature provide a very good basisfor the draft of the national technical regulation - Guidelines and technical conditions for cold in-place recycling

with foamed bitumen in Slovenia.


4/18

Stran 4 od 18

SPLONO O PRIRONIKU

Vsebina

Dokument zajema skupek ve poglavij, v katerih so zajeta bistva opisa postopka trajnostnega naina obnove

vozinih konstrukcij po metodi hladne (in situ) reciklae. Prironik je namenjen projektantom, investitorjemin javnim naronikomgradenjter tudi uporabnikom omenjene tehnologije, t.j. izvajalcem gradbenih del.

e kratko pojasnilo k oblikovanju besedil. V dokumentu je uporabljen poseben nain poudarjanjaposameznih

pojmov ali besed, ki naj bi uporabniku omogoal laji, hitreji nain pregledovanja besedila, laje kasneje

iskanje in utrjevanje informacij.

Pomen izrazov

Agregat(mineral aggregate)je zrnat material, ki se uporablja pri gradnji. Agregati so lahko naravni, umetni ali

reciklirani.

Fini delci(fines)je oznaba frakcije agregata, ki gre skozi sito 0,063 mm.

Hladna reciklaa na licu mesta (cold in situ recycling)je tehnoloki postopek reciklae po hladnem postopku,

kjer se na mestu nastanka pridobi reciklirano zmes obstojeih materialov z rezkanjem po hladnem postopku brez

dodajanja toplote.

Nadgradnja (overlay)pomeni vgraditev dodatne(-ih) plasti na (pokodovano) obstojeo vozino konstrukcijo,

po potrebi delno odrezkano, tako da je nova povrina vozia vija od prvotne.

Obrat za meanje (mixing plant) je strojna oprema za doziranje (po potrebi tudi suenje) in meanje zmesi

kamnitih zrn z vezivi (bitumenskimi ali hidravlinimi).

Odrezkanje (milling) pomeni s strojem z vrteimi se orodji odkopati povezani material na povrini plasti (v

razlini irini in debelini).

Vgraditev po hladnem postopku (cold procedure) pomeni vgraditev zmesi, ki jo je mogoe zaradi vrste

uporabljenega veziva meati in obdelovati hladno (pri temperaturi zraka).

Vozina konstrukcija(pavement)je del utrditve prometne povrine, ki sestoji iz ene ali venosilnih plasti in

obrabne plasti.


5/18

Stran 5 od 18

1.0 UVOD

Uporabniki cest elimo, da bo stanje voznih povrin takno, da bo promet po njih potekal varno, udobno,

gospodarno in trajno.Kakovost cest, s tem pa njihova ivljenjska doba in trajnost, so odvisni predvsem od

kakovosti vgrajenih materialov in naina izvedbe. S pravilno izbiro naina proizvodnje, vrste materialov in vrste

tehnologije lahko v veliki meri vplivamo tudi na okolje. Uvajanje ti. zelenih tehnologij v dejavnost podjetij,

predstavlja nain za nove prilonosti na globalnem trgu, spodbuja inovativnost, prinaa reitve za znianje

strokov ter ponuja nova delovna mesta. Tako kot je lahko zelena tehnologija proizvodnja novih materialov (npr.

proizvodnja asfaltnih zmesi in proizvodnja betonskih meanic, kjer se naravne agregate lahko nadomesti z

recikliranimi ali umetnimi ter tradicionalna veziva z alternativnimi) ter tudi sama gradnja, je lahko zelena tudi

obnova cest.

Stanje naih cest ni zavidljivo

Dananje stanje cest v Sloveniji ni zavidljivo, saj se iz leta v leto slaba. Vzroki za nastanek razlinih vrst

pokodb, ki pomenijo zaetek propadanja cest, so predvsem enormno poveanje prometnih obremenitev na

avtocestnem omreju, neugodne klimatske razmere, ki prevladujejo v dravi ter vsakoletno krenje

razpololjivih investicijskih sredstev, prepotrebnih za vzdrevanje in obnovo dravnih cest.

Visoke prometne obremenitve na avtocestah / zapostavljeno omreje dravnih cest

Klub temu, da se je promet umiril, so prometne obremenitve na avtocestnem omreju e vedno na zelo visokem

nivoju. Povpreni letni dnevni promet tako znaa okrog 40.000 vozil, od tega petina delea odpade na promet

tovornih vozil, ki so glavni krivec za nastanek pokodb. Ker se na avtocestnem omreju v povpreju sreujemo strikrat vejimi prometnimi obremenitvami od najbolj pesimistinih prognoz v asu njihovega nartovanja, je

nujno potrebno pravoasno zagotovitinjihove ojaitve.

tudije so pokazale, da je skoraj 75 % dravnih cest v slabem in zelo slabem stanju. Zaradi znievanja sredstev

so le-ta namenjena predvsem v redno vzdrevanje cest (krpanje, kratke preplastitve, zalivanje razpok), kar

sicer zagotavlja minimalno prevoznost cest in minimalno prometno varnost, vzrokov za nastanek pokodb pa se

s tem ne odpravi. Te ukrepe je zato potrebno ponavljati pogosto vekrat na kratek rok, posledino pa je za

temeljiteje ukrepe na voljo vedno manj sredstev. Za daljo trajnost vozista tako nujni pravoasna zaznava in

ustrezna sanacija pokodb. Postopki za sanacijo cestiso razlini, v svetu in pri nas pa se uspeno uveljavljapostopek obnove vozinih konstrukcije po metodi hladne reciklae na licu mesta (in situ) in/ali na obratu.

Trajnostna gradnja in obnova vozinih konstrukcij sta prihodnost

Nartovanje, izvedbo in vzdrevanje vozinih konstrukcij bi bilo potrebno pribliati modernim smernicam

trajnostne gradnje. Pri tem je potrebno upotevati vse vidike trajnostnega razvoja(dolgorona cenovna analiza

LCCA, ocena okoljskih vplivov LCA ipd). Potrebno bi bilo izdelati predlog prioritetnih sanacij vozina tak

nain, da bodo odseki sanacij dalji in da bodo uporabljene optimalne zelene tehnologije z upotevanjem

trajnostnega razvoja (reciklaa na licu mesta in/ali na obratu, uporaba alternativnih materialov kot je npr. lindra,

projektiranje in uporaba manj hrupnih asfaltnih zmesi).


6/18

Stran 6 od 18

2.0 VZROKI ZA NASTANEK POKODB VOZINIH KONSTRUKCIJ

Vzrokov za nastanek pokodb vozinih konstrukcij (v nadaljevanju VK) je lahko ve, vplivajo lahko eden na

drugega, vasih lahko nastopijo celo istoasno.

Glavni vzroki za nastanek pokodb VK se nanaajo na prometne in klimatske obremenitve. Medtem, ko

prometne obremenitve vplivajo na preoblikovanje vozne povrine in utrujanje VK kot celote, povzroajo

klimatski dejavniki, kot so npr. nihanje temperatur, padavine, zmrzovanje ter hidroloki pogoji spremembe

lastnosti osnovnih vgrajenih materialov.

Kadar je vzrok pomanjkljivo nartovanje, imamo v mislih napake pri doloanju osnovnih parametrov v

postopku nartovanja dimenzij VK in ki se nanaajo predvsem na prometne obremenitve, nosilnost podlage,

lastnosti uporabljenih materialov ali klimatske vplive. Osnovne pomanjkljivosti pri sami izvedbise nanaajo

na nepravilno vgrajevanje materialov ter na neustrezno odvodnjavanje vozine konstrukcije, kjer je prepreitev

vstopa vode v konstrukcijo glavna naloga. Pomanjkljivo vzdrevanje VKsovpada z veliino finannih vlaganj

za vzdrevanje osnovnih pokodb VK. Pri tem sta nadvse pomembna pravoasna zaznava pokodb in ustrezna

izbira vrste postopka sanacije.

3.0 POSTOPKI OBNOVE VOZINIH KONSTRUKCIJ

Kadar je ogroena integriteta in funkcionalnost VK se je glede na veliino pokodb in vzroke za nastanek teh

pokodb, potrebno odloiti za ustrezen nain sanacije oz. metodo obnove VK. Na voljo imamo vemonosti

(glej sliko 1) in sicer:

obnovo VK z zamenjavo celotnega ustroja (angl. reconstruction)

nadgradnjo obstojee VK z novo asfaltno plastjo (angl. overlay)

obnovo VK po postopku hladne reciklae (angl. cold recycling)

Slika 1: Vrste naina sanacije oz. metode obnove pokodovane vozine konstrukcije


7/18

Stran 7 od 18

4.0 HLADNA RECIKLAA

Hladna reciklaa je okolju prijazna in gospodarna metoda za izdelavo novih kakovostnih nosilnih plasti. Po tem

postopku se z reciklanim strojem (reciklatorjem) obstojeo pokodovano cesto zdrobi in zmelje ter v postopku

doda ustrezno hidravlino in/ali bitumensko vezivo, da nastane nov reciklirani nosilni sloj. Na tako utrjeno

nosilno plast se kasneje poloi nov asfalt. Pri tem se uporabi ves material iz obstojee vozine konstrukcije, s

imer odpade stroek izkopa in odlaganja starega ter stroek priprave in transporta novega materiala. Na ta nain

lahko izkoristimo star dotrajan material in ga koristno uporabimo v novi vozini konstrukciji, s imer sledimo

modernim smernicam trajnostnega razvoja.

Slika 2: Shematski prikaz postopka hladne reciklae (Wirtgen Manual)

Glede na temperaturo pridobljene reciklirane zmesi loimo med reciklao po vroem postopku (ti. vroa

reciklaa) ter reciklao po hladnem postopku (ti. hladna reciklaa). Nadalje lahko reciklao delimo glede na

mesto njenega nastanka, ki lahko poteka na samem mestu vgrajevanja (in situ) ali pa na obratu (in plant).

eprav ima postopek hladne reciklae in situ tevilne prednosti, se glavne prednosti hladne reciklae na obratu

odraajo v tem, da je na mealni napravi omogoeno bolj kontrolirano meanje in doziranje vhodnih

materialovter s tem proizvodnja bolj homogene meanice z bolj stalno in kontinuirano sestavo.

V odvisnosti od vrste in kakovosti obstojeih materialov se za reciklao lahko uporabijo razline vrste veziv, ki

jih v grobem delimo v dve skupini: loimo med organskimi in anorganskimi vezivi. Zaradi razpololjivosti in

uveljavljenih standardiziranih metod zagotavljanja kakovosti sta najbolj popularni vezivi cement in bitumen.

Medtem, ko cement povea trdnostne karakteristike in togost stabilizirane plasti, je glavna prednost bitumna

poveanje fleksibilnosti in kohezije ter zmanjanje obutljivosti na vodo, s tem pa poveanje odpornost plasti na

dinamine vplive prometa. Na voljo sicer obstajajo tudi druge vrste veziv, ki izhajajo iz razlinih vrst industrije

npr. apno, pucolani, lindre, elektrofiltrski pepel, v skladu s standardom SIST EN 13282 pa je v cestogradnji

dopustna uporaba tudi ti. hidravlinih veziv za ceste(HRB veziv).


8/18

Stran 8 od 18

5.0 TEHNINA REGULATIVA

Glede na to, da pri nas v Sloveniji (e) nimamo tehnine regulative, ki bi podrobneje urejala kakovost materialov

in izvajanje del po postopku hladne reciklae, trenutno kot splono veljaven dokumentprivzemamo prironike

proizvajalca strojne in opreme s podroja gradnje cest, podjetja Wirtgen.

Z vidika strokovnosti in potreb po ustrezni zadevni tehnini regulativi, je to podroje v tujini bolje urejeno. V

tabeli 1 so sledesi po letu izdaje po posameznih dravah poimensko predstavljeni najpomembneji dokumenti s

podroja hladnega recikliranja, ki podrobneje obravnavajo to tehnologijo tudi z vidika nartovanja.

Tabela 1: Dostopna tuja tehnina regulativa za podroje hladnega recikliranja

DravaIzdajatelj,

leto izdajeNaslov dokumenta

Nemija Wirtgen, 1998 Wirtgen Cold Recycling Manual, 1. izdaja

Juna Afrika Asphalt Academy, 2002 A guideline for the Design and Construction of Bitumen Emulsion and Foamed Bitumen,1. izdaja


Nemija FGSV, 2005 Merkblatt fr Kaltrecycling in situ im Straenbau (M KRC)trenutno v reviziji

Juna Afrika Asphalt Academy, 2009A guideline for the Design and Construction of Bitumen Emulsion and Foamed Bitumen,

2. izdaja


Australia Austroads, 2011 Review of Foamed Bitumen Stabilisation Mix Design Methods

Velika Britanija RSTA, ADEPT, 2012 Code of Practice for In-situ Structural Road Recycling

Hrvaka HAD, 2012Tehniki uvjeti za izradu nosivih slojeva kolnika tehnologijom recikliranja po hladnom

postupku

Nemija Wirtgen, 2012 Wirtgen Cold Recycling Technology, 1. izdaja

6.0 OPIS, UPORABA, PRISTOP K NARTOVANJU

V nadaljevanju prironika se vsebinsko osredotoamo na hladno (in situ) reciklao z uporabo cementa in

penjenega bitumna.

6.1 Opis, uporaba

Uporaba recikliranega asfaltnega granulata je pridobila popularnost z razirjeno uporabo specializiranih

rezkalnih strojev za odstranjevanje asfalta s povrine vozia (asfaltni rezkarji). Asfalt je tako postal eden od

najbolj recikliranih izdelkov na svetu. Podobno se je zgodilo z recikliranjem na licu mesta s penjenim bitumnom,

ko je industrija pred skoraj dvajsetimi leti ponudila posebno opremo za pripravo penjenega bitumna (reciklator).

Ponovno uporabljeni asfaltni granulat se na iroko uporablja po svetu tako v proizvodnji asfalta po vroem

postopku kot v recikliranju na licu mesta po hladnem in vroem postopku. V Sloveniji se ponovno uporabljeni

asfaltni granulat veinoma uporablja v proizvodnji asfalta po vroem postopku z manjimi delei tipino okoli

10 % mase vseh agregatov v zmesi in preteno za manj obremenjene ceste. Uporaba asfaltnega granulata v

recikliranju na licu mesta po hladnem postopku pa hitro naraa zaradi dobrih izkuenj s stabilizacijo s penjenim

bitumnom pri obnovi dravne cestne mree.


9/18

Stran 9 od 18

Stabilizacija s penjenim bitumnom je postopek z uporabo meanice vroega bitumna, vode in zrakakot vezivo

obstojeih ali dodanih zrnatih materialov za izvedbo fleksibilne spodnje ali zgornje nosilne plasti vozi ne

konstrukcije. Penjeni bitumen nastane z vbrizgavanjem vode v vro bitumen, pri emer bitumen zapeni.

Fizikalne lastnosti bitumna se v trenutku, ko pride vbrizgana hladna voda v stik z vroim bitumnom, eksplozivno

spremenijo, pri emer se njegov volumen povea za faktor do dvajsetkrat. Nastane para, ki je ujeta v majhnebitumenske mehurke. Bitumenska pena se v priblino v minuti asa porazgubi.

Slika 2: Shematski prikaz postopka penjenja bitumna (Wirtgen Manual)

Proces penjenja se dogaja v ekspanzijski komori, v katero se vbrizgavata bitumen in voda pod visokim

pritiskom. Penjeni bitumen se vgradi v agregat (zmes kamnitih zrn) dokler je e v nestabilnem spenjenem stanju.

Veja kot je prostornina pene, bolja je porazdelitev bitumna po agregatu. Med postopkom meanja pene z

agregatom bitumenski mehurki poijo in se pretvorijo v majhne delce bitumna, ki se porazdelijo po agregatu s

sprijetjem s finejimi delci peska in polnila ter tvorijo t.im. mastiks.

Vlaga v materialu pred dodajanjem penjenega bitumna igra pomembno vlogo v porazdelitvi bitumna med

meanjem. Pri zgoanju se delci bitumna fizino pritisnejo ob veja zrna agregata in tvorijo lokalne

nekontinuirane vezi (ti. tokovno varjenje).

Slika 3: Shematski prikaz obvijanja kamnitih zrn s penjenim bitumnom (Wirtgen Manual)

Obnaanje materiala stabiliziranega s penjenim bitumnom je podobno tistemu nevezanih zrnatih materialov

vendar z izboljano kohezijsko trdnostjo in zmanjano obutljivostjo na vlago. Od asfalta po vroem

postopku se razlikuje po videzu ni rne barve in ni enako lepljiv, ker veja zrna niso obvita z bitumnom.

Bitumen se razporedi med drobnejimi delci agregata le pri temperaturah agregata med 15 C in 25 C, ker imajo


10/18

Stran 10 od 18

mehurki pene nizko toplotno energijo, ki zagotavlja adhezijo na fine drobne delce. Dodan nizek dele

aktivnega polnila izbolja vrednost trdnosti, ki jo stabilizirani material obdri v nasienih pogojih in tudi

izboljuje porazdelitev penjenega bitumna zaradi poveanja delea finih delcev.

Z bitumnom stabilizirani materiali se uporabljajo za gradnjo spodnjih nosilnih plasti vozine konstrukcije in jih

je zato treba preplastiti za zaito pred neposrednimi vplivi prometa in okolja. Bitumen s tem zaitimo pred

UV-sevanjem in uinkom staranja zaradi oksidacije ter visokih temperatur, s imer obdri svoje elastine

karakteristike dalje obdobje, e posebej v spodnjem delu relativno debelih plasti, kjer nastajajo natezne

napetosti v vozini konstrukciji zaradi prometne obremenitve.

6.2 Nartovanje sestave stabilizirane zmesi

Nartovanje sestave stabilizirane zmesi reciklirane meanice mora biti zdrueno z nartovanjem vozine

konstrukcije, katero ponuja razline pristope. Najbolj v praksi uveljavljene metode so:

Empirine metode

o kataloki pristop k nartovanju (izbira tipskih paketkov VK za manj obremenjene ceste)

o metoda strukturnih tevil (Slovenija, temelji na AASHTO testu)

o metoda 'inteligentnega' strukturnega tevila (JAR, Pavement Number method)

Analitine metode

o mehanistino nartovanje analiza napetosti in deformacij (Nova Zelandija, Equivalent

granular state; Avstralija, Effective Fatigue Phase)

o metode z uporabo merjenja defleksij vozine konstrukcije

V Sloveniji za dimenzioniranje VK uporabljamo po svetu zelo razirjeno ti. metodo strukturnih tevil, s katero

izraunamo debelinski indeks vozine konstrukcije, ki pa ima doloene pomanjkljivosti.

7.0 OSNOVNI MATERIALI

Materiali, predvideni za stabiliziranje z bitumnom, morajo biti na prvem mestu primerni za tovrstno uporabo. Za

proizvodnjo oz. izvedbo z bitumnom stabiliziranih materialov (v nadaljevanju BSM materialov) se lahko

uporabljajo razline vrste materialov in/ali njihova kombinacija:

vse vrste agregatov,

o

naravni z bolj ali manj zaobljenimi robovi in pridobljeni z izkopi

o drobljeni z ostrimi robovi in konicami ter pridobljeni s predrabljanjem materialov iz naravnih

virov v kamnolomih ali iz stranskih odvzemov ter

o meani agregati

bitumenska veziva,

o penjeni bitumen, bitumenska emulzija

stabilizacijska veziva,

o cement, apno, elektrofiltrski pepel

dodatki za penjenje,

voda.


11/18

7.1

Bolj kot

so kateg

delcev la

naslednji

7.2

Razvrstit

bitumno

agregate.

obdelave

procesa

primerno

8.0

Cilj nar

sestavo

odpornos

Nartova

ki naj bi

zamenja

pa o ustr

Laborato

Repreze

sami izv

Kakovost m

mesto v kons

rije material

hko doloim

mi kriteriji:

zrnavostna s

Atterbergove

kalifornijski

odpornosti n

zahteve za g

Klasifikacija

ev BSM mat

, ki sicer sl

S tem je mat

in s tem spr

ekoih labor

sti zagotavlja

NARTOV

tovanja sesta

eanice, ki

t meanice n

nje sestave m

se stabiliziral

i predvidene

zni meanici

rijsko nartov

(1) izvedbo

granulom

prostorni

tativnost odv

dbi, torej z re

ri

terialov

trukciji, kjer

v za agregat

s preiskavo

stava,

meje plasti

indeks nosiln

zaglajevanj

stoto za razli

oz. razvrstit

erialov je na

ni na izvedb

erial okarakte

emenjenimi

atorijskih pr

ja ustreznih

NJE SEST

ve ustrezne

se bo im

trajne defo

eanice se vs

s penjenim bi

a stabilizacij

dveh ali ve

anje sestave

preliminar

etrijske oz.

ske gostote

ema vzorce

zkanjem s po

Odvze

poroeni dele

se posamezen

e glede na ka

metilen mod

osti,

osti CBR,

in obrus (ab

ne primere u

ev materialo

enjena ocen

i povsem en

riziran v nara

izikalnimi in

iskav v sklo

onnih lastn

VE MEAN

eanice je

olj priblial

macijeter na

elej zane z v

tumnom. V p

skega veziva,

rst materialo

eanice v gl

nih oz. s

zrnavostne

ri optimalne

na terenu za

dobnim ali en

vzorcev mate

inih delcev, ods

agregat nah

kovost njiho

ro (MB), sic

azija) in

porabe.

i primernosti

akih zaetnih

vnem stanju,

kemijskimi l

pu nartova

osti meanice

ICE

edno v labo

zahtevanim

pokodbe za

rednotenje

rimeru, da le

, morebitni p

v med seboj.

avnem zajem

tandardnih

sestave reci

deleu vlag

otovimo z e

akim strojem

ialov s terena n

janih na situ 0,

ja, je pome

e sestave. O

r pa so ome

uporabe ma

testnih preis

tak kot je, e

astnostmi. K

ja sestave o

, ki jih le-ta

ratoriju in n

projektiran

radi kodljive

preliminar

ta tehnino n

edhodni obd

naslednje ko

laboratorij

klirane me

e, itd.)

akim naino

.

aj bo REPREZ

75 mm (oz. 0,0

ben njegov v

eno znaaja

njeni materia

erialov za st

avah, ki se

pred izvedbo

sneje se ustr

rednoti e

ora zagotavlj

terenu sest

im lastnosti

ga vpliva vla

ih preiskav

ustreza zaht

lavi material

rake:

skih preis

nice, doloi

obdelave, k

NTATIVEN !

3 mm) naj zna

St

ir oz. izvor.

oz. nekodlji

li definirani

abiliziranje s

uporabljajo z

tehnolokeg

eznost mater

vidika ustr

ati.

aviti tako op

in bo im

e oz. vode.

obstojeega

evam, velja r

a (npr. pobol

av (npr.

tev maksim

ot je predvid

a vsaj 4 % !

an 11 od 18

efinirane

osti finih

skladu z

penjenim

a kamene

postopka

ala preko

eznosti in

imizirano

la visoko

ateriala,

zmisliti o

anju) ali

doloitev

lne suhe

n nato pri


12/18

Analize

nezadost

vedno p

mm), ni

dele bitne pa tud

Ustrezno

literaturi.

pri nas

pridoblje

omenjeni

S prenov

tehninih

za mater

obmoji,

penjeneg

Navadnomed 2,0

kakrenk

mestu ve

100. Upo

penjeneg

predhod

glavnih k

Glavni k

zrnavostne

nost oz. po

trebno ree

oli pa ne n

mna v meai vejih delce

st zrnavostn

Od prvih za

Sloveniji o

nih izkuenj

h avtorjev je

ljeno izdajo

smernic (As

iale, namenj

na idealno o

a bitumna ter

(2) Zaetno

karakteri

razpolov

zahtevajo min 3,0 %. Pri

oli nain ogr

dno priporo

raba trih bit

a bitumna v

o dokazati

arakteristik z

rakteristiki,

ekspanzijsk

bitumen raz

predpisani p

in razpolov

(upada) pen

volumna na

sestave re

anjkanje de

ati s predh

raun akti

ici kot finoz.

sestave po

etkov uvelja

irali na mej

roizvajalec s

rikazan na s

irtgenovega

halt Acade

ne stabilizir

moje (mod

na manj ustre

izbiro vrst

tik izbraneg

ni as t1/2ter

eanice, stabioroena je u

ena stabiln

uporaba na

menskih vez

meanico sic

streznost iz

a penjenje.

i definirata k

razmerje E

ril v mea

sodi.

i as t1/2, ki

. Izraunan

olovice njeg

MEJNE

Ex> 10

Ex> 10

prezentativn

ea finih del

dnim dodaj

nega polnil

nati materiali

ojujejo prip

ljanja tehnol

ne krivulje,

trojne oprem

odnji sliki 6.

prironika k

y TG2, 2009

nju s penje

a barva), kat

zno obmoje

in delea

a bitumensk

doloitev opt

lizirane s peoraba mehk

st meanice.

adnih cestog

iv (npr. B 50/

r odsvetuje,

ranega bit

akovost penje

x, ki predstav

ico. V labor

predstavlja

e kot as v

ve prostorni

VREDNOSTI z

t1/2> 6 s

t1/2> 10 s

o odvzetih

cev.Proble

anjem drob

!V splone

, saj razpren

oroene me

okega posto

i sta jih po

Wirtgen let

onec leta 201

) je prenovlj

im bitumno

ere zrnavost

(rdea barva)

stabilizacijs

ega veziva

imalnega del

jenim bitumejih vrst bit

Nasprotno, v

adbenih bitu

70) se zaradi

ni pa prepov

menskega

nja sta:

lja viskozno

atoriju se do

ero stabiln

sekundah, v

e.

ekspanzijsko

(Asphalt Aca

(M KRC, 200

vzorcev n

reevanja

ozrnatih m

grobozrnat

i delci penjen

ne krivulje,

pka hladne r

ala Akeroyd

2004. Diagr

0, ki sloni pr

n tudi diagra

. Njegova

e najbolj ust

.

ega veziva

ri penjenju

ea vode za

nom obiajn

umenskih v

praksi se iz

enskih vezi

slabe kvalite

edana. V te

eziva, ki te

tpenjenega

loi kot stop

sti penjeneg

katerem pe

azmerje Exin r

emy TG2, 2009

5)

terenu n

remajhnega

terialov (np

sestava ma

ega bitumna

podane v

ciklae pa vs

in Hicks le

am, ki zdru

dvsem na dr

m mejnih kri

pecifinost j

ezna za hlad

(doloitev u

ekspanzi

enjenje bitu

delee bituzivbrez boja

raktinih raz

z vrednostj

te penjenja in

primeru je

elji na izpo

itumna in do

nja maksima

bitumna in

a bitumna u

zpolovni as t1/

)

St

ajvekrat i

delea finih

r. peska zrn

erialov zahte

obvijejo pred

tuji strokovn

e do leta 201

a 1988 ter

je mejne kri

ugi izdaji ju

vulj zrnavost

e delitev co

no reciklao

streznosti las

sko razme

mna)

enskega vezni, da bi bil

logov vseeno

penetracije

s tem slabe

potrebno v l

lnjevanju za

loa, kako d

lnega volum

doloa stopnj

pade iz mak

2:

an 12 od 18

kazujejo

delcev je

vosti 0/2

va manji

sem fine,

i tehnini

0, smo se

a podlagi

ulje obeh

noafrikih

e sestave

e na dve

z uporabo

tnosti oz.

je Ex in

iva nekjes tem na

na prvem

ed 70 in

disperzije

boratoriju

tev glede

bro se bo

a pene v

o kolapsa

simalnega


13/18

Poleg te

pritiska

dele do

veji eks

pride do

dele do

oba pa

Izbira ak

Aktivna

lastnosti

cemento

lindre.

MPa, v t

v meani

vpliva pr

TEMP

agregat

minimal

TEMPtempera

perature, k

ode je eden

ane vode v p

anziji penje

upadanja raz

dane vode za

orata ustrez

ivnega polnil

polnila so p

stabiliziran

z visokimi

Sloveniji s

ji literatura p

ci na 1 %, (v

edvsem na:

izboljanje ad

izboljanje di

modificiranje

poveanje to

pospeitev st

(3) Optimizi

(4)

Zgoanj

(5) Staranje

pei pri t

preskua

vode 25

vode iz p

Slednje j

posamez

(6) Mehans

preskua

ERATURA AG

omogoa dispe

na temperatura

ERATURA BItura bitumna (1

mijske sesta

lavnih fakto

enjeni bitume

ega bitumna,

olovnega a

penjenje, p

ati minimal

a (hidravlin

o definiciji

meanice,

zaetnimi tr

obiajno od

a je bolj kot

bolj posebni

hezije med bi

sperzije bitu

plastinosti

osti in trdnos

ranja zgoe

ranje sestav

e preskuan

preskuanc

mperaturi 40

cev pa potek

C. Staranje

reskuancev,

e zelo pom

imi delci, da

o testiranje

cev na vod

REGATA: ima

rzijo bitumens

zraka in s tem

UMNA: ima ve60-180 C) ustv

e bitumensk

jev, ki pome

n (ti. voda za

a zaradi obr

. Cilj optimi

i katerem st

im mejnim z

ga veziva) je

vsa tista vez

ar naelom

nostmi (ti. r

loamo za ve

rsta cementa

, a redkih pri

tumnom in a

na v meanic

aravnih mate

ti meanice

e meanice

BSM(izdel

cev(standard

vkot simula

C in 24 h p

a 72 h v pei

preskuancev

ki se odraa

embno, saj

lahko prevza

reskuance

o. Mehansko

POM

moan vpliv na

ega veziva na v

udi agregata vs

lik vpliv na visrja boljo kako

ega veziva

bno vplivaj

penjenje).

tne sorazmer

rane sestave

a tako eksp

ahtevam.

odvisna od

iva, ki imaj

dovoljuje u

apid cement

ziva kot so n

definirana o

merih tudi d

regatom

i

ialov (zmanj

va Marshallo

i zgoevaln

ija pogojev

i konstantni

pri temperat

predstavlja

v postopnem

mora meani

e prometne

, s katerim o

testiranje p

EN TEMPERA

stopnjo obvito

eji ploskvi agr

j T > 10 C.

oznost bitumnvost penjenja.

izvora surov

o na ekspanzi

splonem v

nosti obeh gl

je pri dolo

nzijsko raz

amena upora

o cementitn

porabo vseh

v), apna, ele

izko-hidratac

ejitev maksi

1,5 %). Upo

anje indeksa

vih preskua

i postopek po

a terenu. Sta

emperaturi z

ri 40 C ter 2

ostopno zm

naraanju tl

ca pridobiti

obremenitve.

rednotimo tr

eskuancev

TURE!

ti in s tem tudi

gata), zato se n

ter na kakovos

nafte), veli

jsko razmerj

lja, da pove

vnih parame

ni temperat

erje kot raz

e in lastnost

lastnosti i

vrst cemento

ktrofiltrskih

jski cementi

alnega dovo

raba omenje

plastinosti)

cev z razlin

Marshallu, v

anje suhih pr

aka 25 C, st

4 h v vodi pri

njevanje vl

anih in nate

zadostno to

dnostne kara

se vri tako

na lastnosti me

a terenu pripo

t pene, obiajno

St

kosti pritisk

in razpolov

anje delea v

trov kakovos

uri bitumna

polovni as

i obstojeih

spremenijo

v (razen hitr

pepelov ter

normalne trd

ljenega dele

ih aktivnih p

imi delei bit

endar 2 x 75

eskuancev tr

aranje z vodo

konstantni t

ge zaradi iz

znih trdnosti

gost in koh

teristike in o

na suhih k

anice (vija te

oa izvedba de

pa velja dejstv

an 13 od 18

zraka in

i as tudi

de vodi k

i penjenja

najti tisti

im veja,

aterialov.

kemine

o vezoih

elo mlete

nosti 32,5

a cementa

olnil sicer

mna)

darcev!)

aja 72 h v

nasienih

mperaturi

lapevanja

meanice.

zijo med

utljivost

t vlanih

peratura

, kadar je

, da vija


14/18

9.0

Tehnolo

reciklira

obremeni

Naelom

mealne

plasti. N

delovnih

bitumen,

Celoten t

(1)

(2)

(3)

(4)

preskua

medseboj

zadovolji

IZVEDBA

ki postopek

ja in metod

tve, klimatsk

a izbiro vrst

obratu) po

sliki 7 je pr

vozil, ki je

reciklatorja,

Slika 5 :

ehnoloki pos

priprava mat

meanje oz. r

vgrajevanjezgoanje

INIMALNE Z

I

cih, pri em

no razmerje

ti minimalni

hladne recik

e recikliranj

e razmere, las

tehnoloke

ojujejo mo

edstavljen tip

navadno sest

aljarja in gre

elovni niz st

topek je sest

rialov

ecikliranje

HTEVE INDI

TSm 120 kPa

r je poleg ve

(izguba trdn

trdnostnim

ae se izvaj

so doloen

tnosti materi

a postopka

osti procesir

ini recikla

avljen iz pos

derja.

ojev udelee

vljen iz posa

EKTNIH NAT

I

likosti indire

osti ne sme

ahtevam za

a glede na

e tekom faz

lov zgornjeg

ladne recikl

anja material

i delovni niz

ipalca za hi

ih v tehnolo

eznih delov

EZNIH TRDN

Ss 200 kPa

tne natezne

znaati ve

okre in suhe

osamezen sp

e projektiran

ustroja ter v

e (in situ a

a za izdelavo

za izvedbo

ravlino vezi

kem postopk

ih faz, ki si s

(5) nega

(6) pripu

(7)

prepl

STI ZA MOK

TSR

rdnosti (ITS)

ot 40 %), p

preskuance.

ecifien proj

a glede na

odvisnosti od

li in-plant o

s penjenim

ladne recikl

vo, cisterne

hladne in sit

ledijo v nasle

z. staranje

titev promet

stitev z asfal

E IN SUHE P

s

m

ITS

ITS60

St

pomemben

ri tem pa je

ekt. Projektn

priakovane

nosilnosti po

. na licu me

bitumnom st

e potrebnih

za vodo in c

u reciklae

dnjem zapore

nimi plastmi.

ESKUANCE:

an 14 od 18

udi njuno

potrebno

a globina

prometne

dlage.

sta ali na

bilizirane

strojev in

isterne za

dju:


15/18

Stran 15 od 18

10.0 KONTROLA

Poleg same izvedbe hladne reciklae sta kljunega pomena za njeno kakovost laboratorijske preiskave ter

notranja kontrola izvedbe samih del. Doloitev ustreznosti obnove nekega pokodovanega cestnega odseka po

postopku hladne reciklae se ugotavlja predhodno na samem terenu s terenskimi in laboratorijskimi preiskavami

obstojeih materialov. Obvezna je priprava delovne sestave oz. recepture, kjer se glede na vrsto, kakovost in

debelino obstojeih pokodovanih materialov doloi ustrezna zrnavostna sestava stabilizacijske meanicein

optimalen tip oz. vrstater tudi koliina stabilizacijskega veziva.

Notranja kontrola izvedbe del zajema kontrolo del na gradbiu in v laboratoriju. Na terenu se preverja

parametre kakovosti, kot so npr.

debelina (po potrebi) dodane plasti zmesi kamnitih zrn,

koliina posipa izbranega hidravlinega veziva,

debelina recikliranega sloja,

irina preklopa med posameznimi vzporednimi delovnimi prehodi reciklae,

vlanost meanice in disperzija bitumenskega veziva (the ball test),

vlanost in stopnja zgoenosti reciklirane meanice,

temperatura bitumna,

karakteristike penjenja bitumna,

odvzem vzorca za izvedbo laboratorijskih kontrolnih preiskav.

Preiskave v laboratorijuzajemajo doloitev trdnostnih karakteristikstabilizacijske meanice:

tlana trdnost,

natezna trdnost,

indirektna natezna trdnost ter

doloitev zrnavostne sestavo reciklirane meanice in

njene zmrzlinske obstojnosti.

Osnovne tehnine zahteve za vgrajeno plastso:

debelina vgrajene reciklae: elena vrednost 10 %,

stopnja zgoenosti:

98 % indirektna natezna trdnost preskuancev po 5 dneh (ITSm 120 kPa, ITSs 200 kPa, TSR 60 %).

M KRC podaja e nekatere dodatne zahteve:

vsebnost votlin 12 %,

nosilnost plasti pred nadgradnjo z asfaltnimi plastmi: Evd 80 MN/m2 oz. Ev2 180 MN/m2

ravnost: max. 1,5 cm na 4 m,

toleranca: elena viina 2 cm,

indirektna natezna trdnost preskuancev po 7 in 28 dnevih ter elastini modul E.


16/18

Stran 16 od 18

11.0 ZELENO JAVNO NAROANJE

Zeleno javno naroanje je prvi korak na poti k trajnostnemu javnemu naroanju, kjer bodo odloitve temeljile na

usklajenem okoljskem in ekonomskem vidiku ter na iri drubeni sprejemljivosti. V nartovanje objektov je

potrebno uvesti metode okoljskega vrednotenja gradbenih proizvodov, stavb in objektov ter vzpostaviti

sistematino spremljanje vseh strokov v celotni ivljenjski dobi, vkljuno s stroki vzdrevanja in obnove.

Finanna in posledino gospodarska kriza sta pustili hude posledice v EU gradbenem sektorju, situacija v

Sloveniji pa je e obutno slaba. Izvirni greh sedanjih teav slovenskega gradbenitva, med katerega pritevamo

tudi projektiranje, nadzor nad gradnjo in tehnino svetovanje, je tudi v kriteriju najnije cene, kot sedaj edinemu

merilu pri izboru izvajalca pri javnih naroilih. Zaradi nekonkurennih razpisnih pogojev se je bistveno premalo

pozornosti posvealo tudi raziskavam in razvoju, tako da imamo danes vse manj gradbenih, projektivnih in

ineniring podjetij, ki lahko uspeno nastopajo na domaem in tujih, bolj zahtevnih trgih.

Zeleno javno naroanje je orodje, ki omogoa, da se ob porabi javnih sredstev poleg ekonomskih vidikov

upotevajo tudi okoljski vidiki, s imer se ta javno-finanni instrument uporablja za zasledovanje ciljev okoljske

politike. V Sloveniji se zeleno javno naroanje postopoma uveljavlja z izvajanjem Uredbe o zelenem javnem

naroanju, ki doloa obvezne minimalne okoljske zahteve(t.i. temeljne okoljske zahteve) in priporoila za

vije okoljske standarde (t.i. dodatne okoljske zahteve). Temelji na prironiku Evropske komisije GPP

Training Toolkit.

Uredba o zelenem javnem naroanju trenutno obstaja za 11 skupin predmetov javnega naroanja in doloa

okoljske vidike, ki jih morajo naroniki upotevati pri oddaji javnih naroil ter nain, kako se upotevajo.

Okoljski vidiki se v postopku javnega naroanja vkljuujejo v razpisne dokumentacije, in sicer z opredelitvijopredmeta javnega naroila, tehninih specifikacij, pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, meril za izbor

najugodneje ponudbe in pogodbenih doloil.

Partnerji v projektu ReBirth predlagamo, da se zeleno javno naroanje raziri e na podroje gradnje in

rekonstrukcije cest. Predlagamo dopolnitev Uredbe o zelenem javnem naroanju z dodatno prilogo, katere glavni

cilj je, da se pri vsaki novi gradnji cest ali njeni sanaciji uporabi vsaj 10 % recikliranega materiala oz. povedano

drugae: dele alternativnih materialov glede na projektirano prostornino vgrajenega materiala VK mora znaati

najmanj 10 %.


17/18

Stran 17 od 18

ZAKLJUEK

V splonem lahko predpostavimo, da se lastnosti s penjenim bitumnom stabiliziranih meanic pribliujejo

karakteristikam asfaltnih zmesi. V smislu doloanja velikosti modula togosti so tako mnogo blije asfaltnim

zmesem kot nevezanim nosilnim plastem v vozini konstrukciji, pa etudi je njihovo obnaanje konceptualno

zasnovano nekje vmes med njima.

Vozina konstrukcija izvedena z materiali stabiliziranimi z bitumnom, bodisi z bitumensko emulzijo bodisi s

penjenim bitumnom, je okoljsko bolj sprejemljiva in strokovno bolj uinkovita ter ob primerni tehniki izvedbe

zagotavlja dobro obnaanje v dobi eksploatacije. Ocenjuje se, da je trajnostni pristop rekonstrukcije ceste za ca.

10/m3 ceneji od klasinega pristopa, ki utrujenim materialom v obstojei vozini konstrukciji zagotavlja

bolje ali enako funkcionalno obnaanje, kot ob uporabi novih materialov.

V nadaljevanju bi bilo potrebno ojaati medsebojno strokovno sodelovanje med investitorjem, projektantom in

izvajalcem v smislu boljega izkoristka vseh monosti, ki jih ponuja tehnoloki postopek hladne reciklae.Pridobljene veletne praktine izkunje na hladnih reciklaah po vsej Sloveniji (in v tujini) ter v uvodnem delu

nateta tuja tehnina literatura so dobra osnova za izdelavo nujno potrebne nacionalne tehnine regulative

(tehninih specifikacij) s tega podroja.

Tehnine smernice so nastale v okviru projekta ReBirth Promocija recikliranja industrijskih in gradbenih

odpadkov in njihove uporabe v gradbenitvu ki ga sofinancirajo Evropska komisija (program LIFE+) v

vrednosti 422.772 EUR, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v vrednosti 165.454 EUR in partnerji projekta.

Celotna vrednost projekta je 845.543 EUR.as trajanja projekta je 01.10.2011 - 31.12.2014. Venovic o samem

projektu in aktivnostih projekta na strani www.re-birth.eu. Partnerji projekta:


18/18

Stran 18 od 18

VIRI

[1] Coti, Z., Ljubi, A., JurjaviP., 2011. Izhodia za Smernice in tehnine pogoje za hladno reciklao s

penjenim bitumnom. Zbornik referatov 13. Kolokvij o asfaltih in bitumnih. Kranjska Gora, ZAS

Zdruenje asfalterjev Slovenije, str. 138-151.

[2] Ebels, L.J., Jenkins, K. Mix design of bitumen stabilised materials: best practice and considerations for

classification, 2007. Proceedings of the 9th Conference on Asphalt Pavements for Southern Africa

(CAPSA'07), Gaborone, Botswana 2007

[3] Eller, A., Olson, R., 2009. Recycled Pavements Using Foamed Asphalt in Minnesota. MN/RC 2009/09

Minnesota DOT, St. Paul, Minnesota 2009

[4] Eller, A., Olson, R., 2009. Recycled Pavements Using Foamed Asphalt in Minnesota. MN/RC 2009/09

Minnesota DOT, St. Paul, Minnesota 2009

[5] Key characteristics of materials stabilised with foamed bitumen, D. C. Collings, K. J. Jenkins,

Advanced Testing and Characterization of Bituminous Materials, London 2009

[6] Review of Foamed Bitumen Stabilisation Mix Design Methods, Austroads Publication No. AP-

T178/11, Sydney, Australia 2011

[7] Technical Guideline: Bitumen Stabilised Materials, Asphalt Academy, Pretoria 2009

[8] TSC 06.800:2009: Smernice in tehnini pogoji za ponovno uporabo materialov v cestogradnji

Recikliranje, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Slovenija 2009

[9] Uredba o zelenem javnem naroanju, Ur.l. RS, t. 102/2011, 18/2012, 24/2012, 64/2012, 2/2013

[10] Wirtgen Cold Recycling Technology Manual, Wirtgen GmbH, Windhagen, Germany 2010

[11] Xu, J., Songchang H., Yongchun Q, .Li F. Impacts of cement content on properties of foamed asphalt

cold recycling mixtures, 2011. 10th Conference on Asphalt Pavements for Southern Africa

(CAPSA'11), South Africa.

Documents

Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij