PROSTORSKA SOCIOLOGIJA

  • View
    59

  • Download
    1

Embed Size (px)

DESCRIPTION

PROSTORSKA SOCIOLOGIJA. Prostor kot predmet sociološkega raziskovanja Program in način izvajanja predmeta Literatura in študijske obveznosti. PROSTOR KOT PREDMET SOCIOLOŠKEGA PROUČEVANJA. - PowerPoint PPT Presentation

Text of PROSTORSKA SOCIOLOGIJA

  • PROSTORSKA SOCIOLOGIJAProstor kot predmet sociolokega raziskovanjaProgram in nain izvajanja predmetaLiteratura in tudijske obveznosti

  • PROSTOR KOT PREDMET SOCIOLOKEGA PROUEVANJA

    predpostavka: obstoj nekakne, kakrnekoli e sovisnosti med prostorskimi in drubenimi procesi - med prostorsko in drubeno organiziranostjoprostor kot ovira v povezovanju in komunikaciji - zgodovina loveke drube je zgodovina premagovanje ovire prostor;prostor kot omejena dobrina: dve vrsti omejenosti socialna omejenost v dostopu do dobrin, uslug ...prostorska omejenost v razmestitivi dobrin usluggrajene prostorske strukture kot nosilci pomenov: simbolna funkcija prostor kot posredovanje socialnih procesov in struktur: socialno prostorske strukture in procesi: prostorsko strukturiranje drubenih procesov indrubeno strukturiranje prostorageografski prostor

  • ZAETKI PROSTORSKE SOCIOLOGIJESOCIOLOKA TEMATIZACIJA (VELE)MESTANastajajoe velemesto ob koncu 19. stoletja: zbuja obutek groze in strahu; najbolj viden simbol sprememb, ki sta jih povzroili industrializacija in urbanizacija; proces urbanizacije kot nenaraven in proti naraven proces, kot slepa sila ki uhaja nadzoru; apokaliptinost in katarza;UMETNOST, KULTURA, ZNANOST TEDANJEGA ASA PREDSTAVLJA POSKUS PONOTRANJENJA IZKUNJE (VELE)MESTA Tematika velemesta prihaja v ospredje tedanje socialne in politine teorije

  • Znailne spremembe: slikarstvo prehod iz figuralinega v abstraktno slikarstvo literatura velemesto prihaja v ospredje literarnih upodobitev/ fikcij; nain pisanja mesten punktualnost, raztrganost (Kafka, Proust, Joyce, Doeblin)Tri faze tematizacije mesta:Kulturno pesimistina kritika mestaTematizacija mesta in urbanega kot specifine socialne formeTematizacija mesta kot najvije razvojne stopnje - kot naravnega okolja loveka

  • Velemestna odtujenost

  • Christian Schad

  • Edward Hopper: Automat, 1927

  • Edvard Hopper: Nighthawks, 1942

  • opazuje mesto skozi prizmo idealiziranega vako-podeelskega naina ivljenja;Riehl: Ljudje ivijo na vasi povezani v skupine krvnega sorodstva, v mestu pa so osamljeni in izolirani. V mesto se zgrinjajo ljudje, ki elijo "eti ne da bi sejali". Strah pred proletariatom Spengler: zgodovina kot ciklino gibanje. Velemesta predstavljajo zadnjo stopnjo razvoja zahodne civilizacije po kateri lahko sledi samo e razkroj in propad. Spenglerjeva prerokba: Dubrovnik, Mostar, Vukovar, Sarajevo, New York: napad na ta mesta ni imel vojakega znaaja pa pa unievanje grajenih simbolov doloene civilizacije!

    Rezultat: antiurbani sentimentKulturno pesimistina kritika mesta

  • Mesto kot apokaliptinaIzkunja

    11. september

  • Max Weber: mesto kot prizorie razvoja posebnega tipa racionalnosti I.Vpraanje: zakaj se je na zahodu in nikjer drugje kot na zahodu razvil specifien tip racionalnosti, ki je povzroil razvoj kapitalizma? Vsem definicijam je skupno, da je mesto relativno sklenjena naselitev, hie stojijo ena ob drugi - s isto kvanitativnega vidika je mesto veliko naselje. Mesto je naselitev z visoko gostoto in v kateri manjkajo specifini osebni kontakti med ljudmi (Wirtschaft und Gesellschaft)specifina ekonomska in politina organizacija mestaekonomska: odloilna je prisotnost trga - obstoj stalne in ne zgolj prilonostne menjave blaga (...) v mestu prebivalci bistveni del svojih vsakodnevnih potreb zadovoljujejo preko trga. politina : patricijsko vs. plebejsko mestoDodatne znailnosti:vojaka mofortifikacija

  • Max Weber: mesto kot prizorie razvoja posebnega tipa racionalnosti II.Idealni tip mesta:utrdba, obzidjetrg, trna menjavalastno sodie, ali vsaj delno avtonomna zakonodajaustrezne oblike zdruevanja (cehi in gilde)najmanj delna avtonomija in participacija ljudi pri volitvah

    Iz tega tipa mesta izhaja rojstvo moderne individualnosti, ki je vezana na obstoj trga kot organizacijskega naela javnosti: V mestih prebivalci pridobijo status meana kot posamezne osebe. Mean se pokae kot posameznikPrimer statuta mesta Augsburg: Stadtluft macht FreiRazvoj mest v ekonomskem smislu: pomen cehov in gildRazvoj mest v politinem smislu:Rivalstvo med nobleso v italijanskih mestih sproduciralo neodvisen sloj uradnitva - podestav severnih mestih vzpostavljene osnove za moderno demokratino vladavino.Poteza: trg-racionalnost-institucije to je vzpostavilo moderno mesto kot posodo kapitalizma