Upload
cizx14
View
622
Download
9
Embed Size (px)
Citation preview
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
1/158
1919–2012
Doktorat znanosti in promocije doktorjev znanostna Univerzi v Ljubljani
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
2/158
2
Na ovitku spredaj:Slovesna promocija doktorjev in doktoric znanosti, promotor rektor prof. dr. Ivan Svetlik,
Zbornična dvorana Univerze v Ljubljani, oktober 2013.
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
3/158
Univerza v Ljubljani(Zgodovinski arhiv in muzej Univerze)
Občasna razstava od decembra 2013 do februarja 2014
1919–2012
Doktorat znanosti in promocije doktorjev znanona Univerzi v Ljubljani
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
4/158
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
5/158
Ivan SvetlikPredgovor
Jože Ciperle
Uvod
Doktorat in promocije doktorjev v zgodovinskem razvoju univerze
Jože Ciperle
Doktorat in promocije doktorjev v zgodovinskem razvoju univerze
Doktorat znanosti in promocije doktorjev znanosti na Univerzi v Ljubljani 1919–2012
atjana DeklevaDoktorat znanosti in promocije doktorjev znanosti na Univerzi v Ljubljani 1919–1990
Marjana SlobodnikDoktorski študij na Univerzi v Ljubljani 1990–2012
ea Anžur, atjana DeklevaKronološki register doktorjev znanosti promoviranih na Univerzi v Ljubljani 1920–2012
ea Anžur, atjana DeklevaOsebno kazalo doktorjev znanosti promoviranih na Univerzi v Ljubljani 1920–2012
Jože Ciperle, atjana DeklevaSeznam razstavljenega gradiva
Te Doctor of Science itle and Awarding of Doctorates at the University of Ljubljana 1919 – 1990
atjana DeklevaTe Doctor of Science itle and Awarding of Doctorates at the University of Ljubljana 1919 – 1990
Marjana SlobodnikDoctoral study at the University of Ljubljana 1990 – 2012
Kazalo
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
6/158
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
7/158
Predgovor
Ugledne univerze po svetu, ki se ponašajo s častitljivotradicijo, se kitijo tudi z doktorskim študijem, s kako-
vostno doktorsko šolo in njenimi diplomanti. Pričujoči
zbornik o doktorjih in doktoricah znanosti Univerze v
Ljubljani skozi čas izkazuje njeno kakovostno rast, utr-
juje njen ugled, pomen in poslanstvo ter dokazuje njen
pomembni prispevek k narodovi samobitnosti.
Doktorji znanosti so ambasadorji kvalitete posamezne
univerze na najvišji znanstveni ravni. Univerza v Ljublja-ni praznuje letos 94 let delovanja in v tem času je pro-
movirala skoraj 10.000 doktorjev znanosti. Prvi doktorat
je 15. julija 1920 ubranila Anka Mayer. Malo univerz
po svetu se lahko pohvali, da je na njej prva doktorirala
ženska in veseli smo, da se število doktoric znanosti po-
večuje.
Zbornik vsebuje tudi zgodovinski oris pravilnikov za
pridobitev in odvzem doktorata. Promocije so nekdaj
potekale v latinskem jeziku, na ljubljanski univerzi v
slovenščini, toda akt prisege doktoranda je bil sprva v
latinščini. Slavnostni obred promoviranja pa se ni bi-
stveno spremenil. Sedaj rektor letno promovira okrog
400 novih doktorjev in doktoric znanosti in jih ne le v
skladu s tradicijo, temveč tudi etičnimi načeli poziva,
da pridobljeno znanje vselej uporabljajo v človekoljubne
in koristne namene, za napredek Slovenije in dobro-
bit človeštva. Ob povečevanju števila doktorandov in
doktorandk iz tujine je treba vse pogosteje dodati tudidolžnost zavzemanja za napredek države, iz katere pri-
hajajo. Ponosni smo na vsakega, ki dobi naziv doktor-
ja znanosti Univerze v Ljubljani in ga s svojimi dejanji
tudi opravičuje.
Dodatna vrednost publikacije je kronološki indni register vseh, skoraj 10.000 doktorjev zn
promoviranih na Univerzi v Ljubljani. Javnosti
paj z zgodovino doktorskega študija pri nas tak
predstavljen prvič, torej je novost v slovenski str
literaturi.
Delo raziskovalcev in raziskovalk je zahtevno in p
zivov, ki prihajajo tako iz okolja kot iz notranje
odkrivanju novega in iskanju resnice. Zahtevnost pa so še večji pri vrhunskih raziskovalcih in razisko
Po eni strani jih spodbuja želja prispevati v svetov
ladnico nova znanja, na drugi strani pa so potrebe
reševanje njenih problemov in pospeševanje njeneg
ja. Zato si prizadevamo, da bi se študenti že od zače
dija vsako leto v večji meri vključevali v raziskoval
in tako v sebi razvijali raziskovalne potence. Kot d
študenti pa sodelujejo v temeljnem raziskovanju p
skih skupin ter opravljajo raziskovalno delo v sodel
prakso. ako pospešujemo prenos znanja v okolje.
vanje z gospodarstvom na ravni doktorskega študi
nes zelo zaželeno, saj univerza tako deluje kot pom
razvojni dejavnik družbe.
Razvoj doktorskega študija na Univerzi v Ljubljan
stopno pripeljal do vzpostavitve visokih meril za
vanje in izvajanje doktorskih programov na ravni
univerze. Za to skrbi doktorska šola, ki jo je vzp
in jo vodi predstojnica prof. dr. Katja Breskvar. Psmo, da je doktorska šola postala zgled nekateri
gim univerzam po svetu in je deležna več medn
priznanj. Doktorska listina Univerze v Ljubljani
tako pridobila mednarodni ugled.
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
8/158
8
Verjamem, da bodo dosedanji uspehi in prizadevanja
vodili k nadaljnjemu povečevanju kakovosti doktorskih
del in k dopolnjevanju obstoječih programov. Posebej si
želimo, da pot do doktorata znanosti zaradi neugodnih
materialnih razmer ne bi bila zaprta prav nikomur. o pa
je zagotovilo za nadaljevanje poti proti 20.000. doktora-
tu znanosti na Univerzi v Ljubljani.
Pričujoči zbornik in razstava, ki ga spremlja, dokumen-
tirata prehojeno pot doktorskega študija na Univerzi v
Ljubljani in s tem utrjujeta zgodovinski spomin in samo-
zavest Univerze. Za zbornik in razstavo je posebej zaslu-
žen dr. Jože Ciperle s svojima sodelavkama; za opravljeno
delo se jim iskreno zahvaljujem in izrekam čestitke.
Prof. dr. Ivan Svetlik
Rektor Univerze v Ljubljani
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
9/158
Uvod
V tuji, posebno pa v slovenski strokovni literaturi jesintetičnih del, ki obravnavajo tematiko doktoratov, di-
sertacij in doktorskih promocij v zgodovinskem razvoju
univerze, izredno malo. A po doktorskem naslovu in
doktorski časti so hrepeneli vse od 13. stoletja dalje.
Podeljevanje akademskih nazivov in promocija doktor-
jev je v tem času bistveni del študijskega procesa. V sre-
dnjem veku so univerze na vseh treh fakultetah: artistič-
ni, pravni in teološki podeljevale naslednje akademske
stopnje: bakalavreat, licenciat, magisterij in doktorat.Doktorske stopnje so bile vrednostno različne. Najvišji
in najdragocenejši je bil doktorat teologije, najnižji pa
doktorat artistične fakultete. Popolno usposobljenostza poučevanje na vseh univerzah evropskega Zahoda je
nudil akademski naziv magister oziroma doktor. Ma-
gister in doktor sta bila v srednjem veku povsem ena-
kovredna naslova. Od nastanka univerz se je doktorska
stopnja podeljevala na slovesen način, njen nosilec pa je
ne glede na svoj družbeni stan užival v večji ali manjši
meri časti, ki so pripadale plemstvu. Doktorska promo-
cija oz. podeljevanje akademskega naziva doktor je bilo
v tem času povezano z velikimi slovesnostmi tako na
sami univerzi kot tudi v mestu, kjer se je univerza na-
hajala. Graduiranje, podeljevanje akademskih stopenj
doktorandom, je bilo tudi izredno pomembno za notra-
nje življenje fakultet. Predstavljalo je glavno spodbudo
za pridnost in marljivost študentov in glavno sredstvo
za vzdrževanje reda. Na večjih univerzah je bilo letno
promoviranih deset do dvajset magistrov, petdeset dosto bakalavrov in eden ali dva doktorja. Ob tem je treba
izpostaviti, da so disertacije tega časa zahtevale samos-
tojno mišljenje, čeprav so takrat znanstveno delo razu-
mevali drugače kot danes.
V stoletjih novega veka, še zlasti v 17. stoletjudoktorske disertacije vse bolj problematične. Ne g
zaobljube eksaminatorjev so bile pritožbe o lah
podeljevanju akademskih stopenj in podkupljivo
minatorjev skorajda splošne, od 18. stoletja pa so
ski pojmi in učni nauki aristotelskega sistema izg
S prosvetljenstvom, predvsem pa z nastankom un
Berlinu (1810) in s pojavom (nove) filozofske faku
je s svojim po strokah organiziranem študijem innizacijo inštitutov, postala hrbtenica znanstvene
na univerzi namesto stare artistične fakultete je d
dobil povsem novo kvaliteto: postopoma se je u
znanstveni doktorat, ki se podeljuje za doktorsk
dovolj kvalitetno, da se objavi v znanstveni reviji i
stavlja vsaj majhen prispevek k znanju človeštva.
cije doktorjev znanosti od srede 19. stoletja ponek
ponekod manj sledijo nekdanjim oblikam pode
akademskih stopenj z nekaj dodanimi, novimi el
V letu 1919 ustanovljena ljubljanska univerza je ob
prvega študijskega leta 1919/1920 podelila prve
torate. Sistem podeljevanja akademskega dokt
naziva v prvem obdobju ni bil enoten: tehniška fa
se je ravnala po določilih beograjske univerzitetn
be, ki je bila statutarna podlaga za ustanovitev un
Ljubljani in za njeno delovanje v prvem desetletju
fakultete pa so se ob upoštevanju beograjske ured
nale predvsem po statutih avstrijskih univerz, o je prišla večina njihovih profesorjev. Do poeno
prišlo z novim jugoslovanskim univerzitetnim za
leta 1930. Ljubljanska medicinska fakulteta je pr
torat podelila šele po vojni, potem ko je leta 1945
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
10/158
10
popolna. V naslednjih desetletjih so pravico do podelje-
vanja akademskih stopenj in samo podeljevanje urejali
jugoslovanski in kasneje predvsem slovenski visokošolski
zakoni in uredbe, nabor znanstvenih disciplin, iz katerih
je bila mogoča promocija za doktorja znanosti, pa je bil
vedno večji. V tem času je doktorski študij potekal znot-
raj podiplomskih študijskih programov. S prenovo lju-bljanskega doktorskega študija po evropskih smernicah
med letoma 2005 in 2007 in z ustanovitvijo Doktorske
šole leta 2007 je Univerza v Ljubljani uvedla načrtno ka-
kovostno doktorsko izobraževanje z novimi vsebinami.
Zahvaljujemo se bivšemu rektorju prof. dr. Stanislavu
Pejovniku in sedanjemu rektorju prof. dr. Ivanu Svetliku
ter Rektoratu Univerze v Ljubljani s službami za naklo-
njeno pozornost in podporo ter vsem drugim, ki so sode-lovali pri pripravi razstave in kataloga.
Dr. Jože Ciperle
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
11/158
Doktorat in promocije doktorjev vzgodovinskem razvoju univerze
Johann Georg Puschner (alias Dendrono), Študent na doktorskem izpitu. Bakrorez iz leta 1725. Scene iz življenja študentov na univerzi v Altdorfu pri Nürnbergu (Altdorfina, Academia norica). Izd.: Konrad Legenfelder, Dendro
Puschners Natürliche Abschilderung des Academischen Lebens in schönen Figuren ans Licht gestellt, Nürnberg 1962.)
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
12/158
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
13/158
V tuji strokovni literaturi je izredno malo sintetičnihdel, ki obravnavajo tematiko doktoratov, disertacij in
doktorskih promocij v zgodovinskem razvoju univerze,
v slovenski strokovni bibliografiji pa ta tematika sploh
ni zastopana. A po doktorskem naslovu in doktorski
časti so hrepeneli vse od 13. stoletja dalje. V 12. in 13.
stoletju je v Italiji, Franciji in Španiji nastalo več kot 30
univerz. Med njimi so slovele univerze v Bologni, Pari-
zu in Oxfordu. V 14. in 15. stoletju so si univerze pred
ustanovitvijo običajno zagotovile državne (deželne) in /ali cerkvene privilegije. Na vseh srednjeveških univerzah
je najvišje mesto pripadalo teološki fakulteti, kateri sta
sledili pravna in medicinska fakulteta. Vse tri so bile višjefakultete, pod njimi pa so bile artes liberales (artistična
fakulteta) kot najnižja, osnovna fakulteta.
V Parizu je moral kandidat, ki je obiskoval artistično fa-
kulteto in na eni od višjih fakultet prejel akademski naslov
bakalavreat (najnižjo akademsko stopnjo), v nadaljnjih
študijskih letih – njihovo število je bilo po posameznih fa-
kultetah različno – dokazati usposobljenost: opraviti pred-
pisani izpit, vsekakor pa sodelovati pri disputaciji (znan-
stveni razpravi o spornem vprašanju). Če jo je uspešno
zaključil, mu je kancler fakultete podelil licenco, s katero
je bil pooblaščen, da lahko poučuje načeloma na vseh za-
hodnih univerzah. Na tej stopnji je bakalavreat imel naziv
licenciat. Popolno usposobljenost za poučevanje in s tem
naslov magister ali doktor pa je prejel šele, ko ga je profe-
sorska korporacija slavnostno sprejela v svoje vrste. o jebilo v Parizu mogoče šele po nekaj letih poučevanja. Poleg
tega je bil prejem tega častnega akademskega naslova po-
vezan z velikimi stroški. Mnogi so se tako že takrat zado-
voljili z akademsko stopnjo oz. častjo licenciata.
Doktorat in promocije doktorjevv zgodovinskem razvoju univerze
Dr. Jože
Magister in doktor sta v srednjem veku povsemvredna naslova. Na Nemškem sta artistična in t
fakulteta podeljevali magistrsko čast, pravna in m
ska fakulteta pa sta pogosteje promovirali dokt
obeh primerih je bila promocija enaka in zelo sl
Od 13. stoletja dalje so bili najbolj cenjeni aka
naslovi univerz v Franciji in Italiji, od 14. stolet
imeli ugled tudi naslovi, pridobljeni na univerzah
ških deželah.
Študij na artistični fakulteti je obsegal dva tečaja ki sta trajala vsak po leto in pol do dve leti. Prvi je v
bakalavreata, prve akademske stopnje. Obsegal j
iz predpisanih spisov logike in fizike (seveda po A
lu). Drugi del tečaja je vključeval ostale disciplin
verzitetni in fakultetni statuti pa so predpisovali o
študijske knjige. Vsa predpisana predavanja in v
katerih so morali sodelovati, so se imenovale comp
gradu. Številni študentje so zapuščali univerzo
kalavri ali celo brez najnižje akademske stopnje.
nje študija in pridobitev akademske stopnje je bil
samo za akademsko kariero. Za pridobitev akad
naslovov je bilo obvezno sodelovanje pri akade
pouku: magistrska prisega, ki je prinesla akadem
ziv, je prvotno pogosto vključevala dvoletno ob
poučevanja na artistični fakulteti (biennium co
o pravilo je imelo dvojni cilj: dvoletna »privatna
tura« je služila kot nadomestilo za stalno plačljiv
re, sredstev pa ni bilo na razpolago, poleg tega pa tem zaključeno izpopolnjevanje mladega magistr
Praviloma se je mogel študij na višjih fakulteta
šele, ko je bil zaključen splošni pripravljalni ku
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
14/158
14
Prva promocija ženske na avstrijski univerzi: promocija zdravnice GabrPossanner pl. Ehrenthal za doktorico znanosti na Dunajski univerzi 1897. Lesorez. (Illustriertes Extrablatt, 7. april 1897.)
stične fakultete. Zelo pogosto so študentje na artistični
fakulteti brali (imeli lekcije), hkrati pa so na teološki ali
pravni fakulteti poslušali posamezna predpisana preda-
vanja, da bi po pridobitvi odgovarjajoče akademske stop-
nje na artistični fakulteti lahko prestopili na višjo fakul-
teto. Pouk na fakulteti višje stopnje je bil podoben kot
na artistični fakulteti: kanonske knjige, ki so bile temeljpouka, so brali in razlagali. Na srednjeveških univerzah
je šlo predvsem za pouk in osvojitev že znanega, ne za
napredek v znanosti. o še posebej velja za artistično fa-
kulteto. Lastno raziskovanje in iskanje poti napredka v
znanosti, iskanje resnice in predstavljanje odkritij v pre-
davanjih, vključevanje študentov v raziskovalni proces,
vse to je bilo starim »mojstrom svobodnih umetnosti«
tuje. Prav tako misel, da bi presegli Aristotela. Podreje-
nost dani filozofski resnici je imela oporo v enaki, sploš-no priznani podrejenosti teološki resnici.
ermin promocija izvira iz latinske besede promovere:
napredovati, doseči določen položaj v civilnem ali voja-
škem življenju. V Nemčiji se je beseda promocija nana-
šala izključno na akademsko področje. V srednjem veku je bila podelitev doktorske stopnje izenačena s pravico do
poučevanja. udi beseda disertacija izvira iz latinskega
glagola dissertare , to je ustno ali pisno obravnavati znan-
stveni predmet. Ustni izpit je bil in je pogosto še označen
kot rigorosum (examen rigorosum – strogi izpit), včasih
tudi kot kolokvij, ustni izpit, kateremu se je pogosto pri-
družila disputacija.
Do konca 12. stoletja je bil »doktor« ali »magister« po-
imenovanje za vodjo (ravnatelja) šole oziroma za učite-
lja. udi izobraženci, ki niso poučevali v šoli, so pogosto
nosili naziv doctor ali professor – brez formalne podelitve
naziva. V rimski antiki je doktor prvotno pomenil uči-telja ali izobraženca. ako je bil mojster, ki je poučeval
gladiatorje v mečevanju, imenovan doctor gladiatorum.
V srednjem veku so nekateri pomembni učenjaki dobi-
li častni vzdevek doktor (učitelj), tako so npr. omaža
Akvinskega imenovali tudi Doctor angelicus (Angelučitelj), Rogerja Bacona pa Doctor mirabilis (Učitelj, v
den občudovanja).
Prvi znani promocijski red je izdal papež Honorij I
(1148–1227) 28. junija 1219 za univerzo v Bologni, n
lednjega pa papež Janez XXII. (1249–1234) za promo jo v kanonskem in posvetnem pravu za leta 1303 us
novljeno visoko šolo v Rimu (z enakim besedilom tu
za Perugio). Poleg mestnih in kanclerskih univerz so o
stajale tudi državne univerze, npr. univerza v Neaplju,
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
15/158
Doktorska listina (diploma), ki jo je Francetu Prešernu podelila Dunajskauniverza; 1828. (Foto: Narodni muzej Slovenije, omaž Lauko / Narodnimuzej Slovenije.)
jo je leta 1224 ustanovil cesar Friedrich II. (1194–1250);
take so bile tudi španske univerze.
Od nastanka univerz se je doktorska stopnja podeljevala
na slovesen način, njihovim nosilcem so pripadale števil-
ne časti in pravice. Že ob izteku 13. stoletja je ne glede na
družbeni stan doktor užival v večji ali manjši obliki časti,
ki so sicer pripadale plemstvu. Že v tem času se je pri tem
hotenje po znanju, vedenju, po znanosti na sploh umi-
kalo stremljenju po moči in ugledu. Že v srednjem veku
je bilo potrebno za akademske promocije plačati manjše
prispevke, razen tega so bila potrebna še dodatna sredstva
za darila, častne obdaritve in za stroške doktorskih gos-
tij (Prandium Aristotelis ) in drugo. Za bakalavra je bilo
promoviranih 20 do 30 % imatrikuliranih študentov, od
njih pa za magistre oziroma doktorje 2 do 6 %.
Nemške univerze so nastajale predvsem po vzoru univer-
ze v Parizu in njenih ustanov. ako v Nemčiji vsebujejo
prva promocijska pravila papeške in cesarske ustanovne
listine, ki so bile sredi 14. stoletja izdane za prve
univerze. Poglavitna vsebina teh pisem je bilo pr
same univerze in priznanje njene pravice do prom
naj bi jih izvajala.
Papež Janez XXII. (1410–1415) in njegovi nasled
v številnih primerih priznanje pravice do promogojevali s predhodno izpolnitvijo določenih po
pogojev.
Od konca srednjega veka so se na fakultetah n
visokih šol, ki so sledile navadam na kanclerskih
zah, podeljevale tri različne akademske stopnje:
vreat, licenciat in doktorat oziroma akademska
magister. Stopnjo magistra ali doktorja je lahk
lil le promotor enake stopnje po pooblastilu in vfakultete, ki je bila sestavni del univerze, kateri
podeljena pravica do promocije. Na nekaterih n
univerzah, npr. v Königsbergu in Göttingenu, je
veljavi dvojna oblika akademske stopnje »doctor
ster« vse do začetka 20. stoletja.
udi v Nemčiji so v srednjem veku za doktorja
določena pravila in posebne pravice: a) povsod j
poučeval, b) da je dosegel popolne akademske re
pravice, je moral nekaj let poučevati, c) če je hot
čevati na tuji univerzi, ga je morala tuja univerza
(nostrificirati). Sicer pa t. i. Greifswaldski prom
govor, nastal okrog leta 1460, našteva kar 30 p
doktorskih predpravic.
Zgodovinski razvoj promocij kaže, da so se pogoj
delitev akademske stopnje spreminjali. Kako je
movni svet srednjega veka različen od današnjega
razbrati iz dejstva, da je moral na primer kandidbil izbran za podelitev akademskega naziva, prise
izpraševalcem ne bo maščeval (Eid de non vindica
srednjem veku je moral biti promovend na dobre
in njegovo moralno zadržanje je moralo biti neop
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
16/158
16
elesno je moral biti pravilne rasti in ni smel biti neza-
konskega stanu. Do učiteljev se je moral obnašati spošt-
ljivo, moral je biti poznan po pridnosti in marljivosti ter
po sodelovanju na predavanjih in pri disputacijah.
Doktorske slovesnosti pa so bile pravi praznik. V nedeljo
popoldne pred promocijo je uradna deputacija raznašalavabila. Doktoranda so spremljali bakalavri in eden od
njih, pooblaščen od dekana, je izročal vabila. Skupino
je vodil pedel z univerzitetnim scepterjem. Med pova-
bljence so spadali doktorji vseh fakultet, v univerzite-
tnem mestu naseljeno plemstvo, nosilci uradnih funkc
opati, učitelji, kapiteljski kanoniki in priorji samostan
Doktorand je moral članom skupine, ki je izročala va
la, po vrnitvi z obhoda za okrepitev pripraviti »skrom
večerjo«.
Na dan promocije predavanj ni bilo, ker so bili med pvabljenimi vsi profesorji. Gosti so se zbrali v kolegia
stavbi univerze, od koder je sprevod odšel po mestu. N
začetku sprevoda je osem do deset dečkov nosilo gore
sveče. Sledil je pedel z univerzitetnim scepterjem. Po p
Promocijska listina (doktorska diploma), ki jo je Nemška cesa rsko-kraljeva univerza K arla - Ferdinanda v Prag i podelila Friederichu Hopfne13. januar 1905. (Henry Art Gallery, University of Washington.)
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
17/158
hodu v središče mesta je promotor stopil na postavljenigovorniški oder in spregovoril uvodne besede. Poklical je
doktoranda na učiteljski stol, simbol pouka, in ga s po-
sebnim besedilnim obrazcem, sicer enakim kot za pode-
litev akademskega naziva licenciat, napravil za doktorja.
Najstarejši univerzitetni statuti so od bakalavra
ne, ki je bil že graduiran na artistični fakulteti
prizadeval za promocijo doktorja, zahtevali dok
petletnem strokovnem študiju, in sicer dve- ali tr
pred bakalavreatom in tri- oziroma dveletnem p
lavreatu. Večinoma je univerzitetni medicinski štu
jal pet do šest let in je bil pogoj za pridobitev doakademske stopnje.
Če doktorand ni graduiral na artistični fakulteti,
ral medicino obvezo študirati šest let: tri do štiri l
bakalavreatom,nadaljnji dve ali tri leta pa pred
k doktorskemu izpitu. Akademska stopnja bak
artistične fakultete (baccalaureus artium) je med
fakulteta lahko priznala za enakovredno bakal
medicine (baccalaureus medicinae), če se je študencinske fakultete npr. zaradi stroškov odpovedal gr
nju na medicinski fakulteti. Razen tega je bilo do
da mora promovend sodelovati najmanj pri pred
dveh doktorjev medicine. Kandidat za doktorski
moral najmanj eno leto spremljati doktorja faku
njegovih obiskih bolnikov. Najkasneje od konca
letja dalje je bil na večini univerz klinični pouk,
predaval v času študija, vključen v doktorski izpi
didatu so predstavili praktični primer (casus pr
ki ga je moral pojasniti in razložiti tudi v pisni
Kandidat za doktorja medicine je moral biti star n
26 let, vendar je fakulteta imela pravico dovoliti
Prispevki, ki jih je doktorand morali plačati, in s
zvezi s promocijo, so bili od univerze do univerz
ni. Po najstarejših univerzitetnih statutih je imel
dat za licenciat ali doktorat medicine naslednje
vsak doktor domače univerze je od njega prejel
rinta za baretko, par okrašenih rokavic ter za vinoščice, 2 florinta je moral vplačati v fakultetno b
pedelom pa je namesto denarja lahko izročil nek
ali telovnik. Vsem tem nemajhnim izdatkom je p
prišteti še izdatke za doktorsko pojedino (gostijo)
Potrdilo o zagovoru doktorske disertacije na eološki fakulteti vInnsbrucku; 1760. Bakrorez J. Klauberja. (irolski deželni muzej vInnsbrucku.)
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
18/158
18
Ker je v srednjem veku promocija za doktorja prinesla
neomejeno pooblastilo za poučevanje na visokih šolah,
je razumljivo, da je besedilo doktorske prisege vsebovalo
tudi obveznosti promoviranca kot visokošolskega učite-
lja. Neprestano so izdajali odredbe proti finančni zlorabi
doktorskih promocij, ker so vse do novejših časov bile po-
memben vir prihodkov fakultete, predvsem pa fakulte-
tnih doktorjev, ki so imeli pravico kandidata promovirati;
šlo je celo tako daleč, da je izbor med njimi določal žreb.
Vse univerze so se zavedale velike pomembnosti pro-mocij in si prizadevale, da so druge univerze priznavale
na njihovi univerzi pridobljene akademske nazive, saj je
bil tudi od tega odvisen ugled univerze. Že najstarejši
univerzitetni statuti ločujejo sprejem med graduirance
fakultete in sprejem v doktorski kolegij, ki je dejans
upravljal fakulteto: doctores facultatis in doctores colleg
Večinoma so bili na univerzi promovirani doktorji
naslednji dan po promociji sprejeti v kolegij. Dokto
ki so promovirali na drugih univerzah, pa so morali
sprejemu na fakulteto tu predavati še dve ali tri leta, p
den so se lahko javili za sprejem v kolegij, v katerem sicer lahko bila največ dva, kvečjemu trije tuji dokto
Ureditev fakultet je tako temeljila na ločitvi doktor
kolegija (doctores collegii ) in v kolegij še nesprejetih (no
dum ad collegium recepti ). Samo doktorji kolegija so p
jemali dohodke od promocij in imeli poseben ugled p
ostalimi doktorji. Posamezni doktorji so bili določeni
posamezna predavanja, ki so bila posebej plačana, n
hove ure predavanj so bile določene v statutih unive
Drugi docenti ali doktorji ali licenciati in bakalavri palahko samo brali, kar so sklenili doctorers collegii .
Doktorske stopnje so bile vrednostno različne. Najv
ji je bil doktorat teologije, najnižji pa doktorat artist
ne fakultete. Vsaka univerza je više cenila pri njej p
dobljene akademske stopnje kot pa akademske stopn
pridobljene na drugih univerzah. Od tod stalne zahte
licenciatom, naj si ne prizadevajo za pridobitev doktor
na drugih univerzah. Iz številnih predpisov, ki so urej
pridobivanje akademskih stopenj na različnih fakul
tah – od bakalavreata artistične fakultete, ki ga je b
mogoče pridobiti s 17. letom in po eno- ali dvoletne
študiju, do doktorata teologije, ki je bil podeljen po d
gi dobi poučevanja izkušenim izobražencem z najma
30. leti starosti, – izhaja, da so se vse akademske stopn
podeljevale v podobnih oblikah in s podobnim nam
nom. Vendar akademske stopnje artistične fakultete n
bile predpogoj za pridobitev akademskih stopenj na v
jih fakultetah, čeprav so pogosto tako funkcionirale. akademske stopnje višjih fakultet niso vključevale n
jih akademskih stopenj niti jih niso mogle nadomest
doktor višjih fakultet pa je naknadno težko pridobil m
gistrsko akademsko stopnjo artistične fakultete.
Prva promocija ženske na Berlinski univerzi: promocija 27-letne doktorandkefizike Else Neumann za doktorico filozofskih znanosti; Akademska avlaBerlinske univerze, 1899. Bakrorez po originalni risbi E. Tiela.(http://www.ebay.de/itm/Erste-Doktorpromotiomn-einer-Frau-Universitat-Berlin-Stich-v-1899/251369313448?_trksid=p2047675.m1850&_trkparms.)
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
19/158
Graduiranje, podeljevanje akademskih stopenj študentom
je bilo sprva izredno pomembno za notranje življenje fakul-
tete. Predstavljalo je glavno spodbudo za pridnost in mar-
ljivost študentov in glavno sredstvo za vzdrževanje reda.
Prispevki za pridobitev akademske stopnje artistične fa-
kultete so bili majhni, toda pri velikem številu promocij
so prinesli pomembne vsote denarja. Na nekaterih uni-
verzah je bilo letno promoviranih 10 do 20 magistrovin 50 do 100 bakalavrov. Na višjih fakultetah so bile
promocije redkejše: doktorska promocija je bila tudi na
večjih univerzah komaj ena ali dve na leto – zato pa so
bili promocijski prispevki visoki. Vsekakor so ti prispev-
ki močno spodbujali univerze v prizadevanju, da
niso iskali akademskih stopenj na drugih univerz
lik strošek so za doktorande višjih fakultet pred
častna darila za eksaminatorje in kanclerja fakulte
vino, blago, telovniki, pa tudi stroški doktorski
din, ki so bile ponekod povezane tudi s plesom. V
ku 16. stoletja so stroški novega doktorja prava
okrog 250 dukatov.
udi disputacija, bistveni del promocijskega akta
sih sprožala več smeha kot pozornosti, pa vend
cenili kot poživitev utrujajočega besednega boja
so okrog leta 1500 v Heidelbergu npr. disputirali
Zaprisega novega doktorja znanosti na univerzi v Königsbergu v prisotnosti dekana in mentorja (okrog leta 1900). Doktorski kandidat pprekrižana scepterja, ki ju držita pedla. Oljna slika Karla Storcha, Institut für Hochschulkunde, Würzburg.
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
20/158
20
teme kot: »Govori o zvestobi prostitutk do svojih ljubčk-
ov«, »Govori o zvestobi konkubin do duhovnikov«. Kako
so pri teh svečanostih pili in peli, pa pričajo številne oh-
ranjene pesmi.
Že ob koncu srednjega veka je prišlo do izenačenja ča-
stnega statusa plemstva in doktorjev: Doktorji so na jav-nih krajih sedeli na istem mestu kot mestno plemstvo.
Razžalitev doktorjev se je obravnavala enako kot razža-
litev plemstva. Doktorja je bilo prepovedano mučiti. Če
so dokazi za umor enako prepričljivo bremenili meščana
oziroma doktorja, je bil za morilca razglašen meščan.
Nedvomno so doktorji predstavljali vrh srednjeveške
in začetne novoveške družbene piramide izobražencev.
udi v družbeni strukturi mest so doktorji, magistri inlicenciati spadali v najvišji stan. Seveda pa tudi v zgo-
dnjem novem veku med izobražence niso spadali izključ-
no nosilci doktorskih časti; številni izobraženci so imelisamo magistrski naslov, pa tudi ta ni bil nujen za pripa-
dnost izobraženstvu.
V 16. in 17. stoletju se je po zaključku študija – zaključ-
nega spričevala na splošno niso izdajali oziroma je bilo iz-
dano na rektorjevo željo – novi magister oziroma doktor
podal na potovanje ( peregrinatio academica ), ki je že v sre-
dnjem veku veljalo za sestavni del akademske izobrazbe.
Doktorji nemških univerz so do tridesetletne vojne odha-
jali predvsem v Italijo: na univerzo v Bologno, Perugio,
Piso, Sieno ali Padovo, mladi akademiki iz protestantskih
nemških dežel pa zlasti na Nizozemsko, ki je po koncu
tridesetletne vojne na sploh zavzela prvo mesto. Licenciat
na nemških visokih šolah v 16. in 17. stoletju ni bil pode-
ljevan, ugled magistrov artistične fakultete pa je bil maj-
hen. Disputacije pri promocijah so potekale v latinščini.Za magistrsko stopnjo na artistični fakulteti ni bila zah-
tevana pisna naloga. Pri disertacijah od konca 16. stoletja
pa je bil obvezen plakat z natisom branjenih tez. Ob tem
je potrebno izpostaviti, da je disertacijo v začetku novega
veka večinoma izdelal praeses , svetovalec doktorskega ka
didata, ki je bil na Nemškem do konca 18. stoletja pog
to imenovan doktorjev oče (Doktorvater ). Vsak doktor
kandidat je imel svojega praesesa , mentorja, ki je vodil tu
ustni zagovor doktorata (viva voce exam), v 18. stoletju
je praeses pogosto sam izbral temo doktorske disertac
in izdelal teze, kandidat jih je samo branil. Včasih je zadi prihranka časa isto tezo hkrati branilo več kandidat
Disertacije so bile še sredi 18. stoletja napisane v latinš
ni. Prva v nemškem jeziku napisana disertacija je iz l
1739; branjena je bila na univerzi v Greifswaldu. Števi
naslovi disertacij 16. in 17. stoletja so za današnje pojm
nenavadni ali celo močno problematični: npr. »Zelo tež
vprašanje, kako pride do tega, da se mnogi bojijo oku
sira«, »Skrivnostno oznanjeni Babilon (ali Rim) kot pres
Antikrista«, »Ljubezenska vročica mlade žene«, »Ali moknez biti v bitki osebno navzoč«.
V 17. stoletju so bile doktorske disertacije še posebno p
blematične. Ne glede na zaobljube eksaminatorjev so b
pritožbe o lahkotnem podeljevanju akademskih stope
in podkupljivosti eksaminatorjev skorajda splošne.
vendarle je treba reči, da so tudi pro gradu disertacije
in 18. stoletja zahtevale samostojno mišljenje, čeprav
takrat znanstveno delo razumevali drugače kot danes
Za obdobje med 1660 in 1750 imamo bibliografiran
okrog 10.000 filozofskih disertacij na nemških univ
zah, nadaljnjih 3.000 pa je priključenih. V veliki več
ne prinašajo vsebinsko ničesar novega, saj večinoma v
bujejo kompilacije, njihove teme pa so zelo različne.
prav njihova masovnost danes predstavlja to gradivo k
pomemben vir za obravnavo različnih tem.
Polemična teologija in šolska filozofija sta od začetka stoletja vse bolj izgubljali veljavo, s tem pa so izgublj
osnovo in cilj tudi disputacije. Splošno priznani princ
šolske filozofije niso več veljali. Filozofski pojmi in uč
nauki aristotelskega sistema so izginjali. Na univerz
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
21/158
Heinrich Denifle, Die Entstehung der Universit
Mittelalters bis 1400 , Berlin 1885 (nespremenjeni
Graz 1956).
Tomas Ellwein, Die deutsche Universität om Mi
bis zur Gegenwart , 2. izpopolnjena in dopolnjena
Frankurt am Main 1992.
Hanspeter Marti, Philosophische Dissertationen d
Universitäten 1600-1750, Eine Auswahlbiblio
München, New York, London, Paris 1982.
Richard Meister, Geschichte des Doktorat
Philosophie an der Universität Wien, Österre
Akademie der Wissenschafen, Philosophisch-his
Klasse, Sitzungsberichte, 232, Band 2, Wien 1958.
Wolgang Müller, Fünfundert Jahre theo
Promotion an der Universität Freiburg i. Br., Beit
Freiburger Wissenschafs- und Universitätsgeschic
19, Freiburg im Breisgau 1957.
Otto Rühle, Idee und Gestalt der deutschen Uni
Tradion und Augabe, Berlin 1966.
Siegried Wollgast, Zur Geschichte des Dissertation
in Deutschland im Mittelalter und in der rühen N
Sitzungsberichte der Leibniz-Sozietät , Bd. 32, H. 5
1999.
Siegried Wollgast, Zur Geschichte des Promotionsw
Deutschland , Bergisch Gladbach 2001.
so se organizirale drugim fakultetam enakopravne filo-
zofske fakultete (tudi z vsemi osnovnimi matematično
-prirodoslovnimi disciplinami), ki so pozneje s svojim po
strokah diferenciranim študijem, organizacijo inštitutov
in seminarjev postale hrbtenica znanstvenega dela na
univerzah. Za disertacije pa so se v tem času uveljavile
ocene: zelo dobro, dobro, povprečno in nezadostno, kiso – večinoma še v latinščini – bile v uporabi ponekod še
na začetku 20. stoletja.
Z ustanovitvijo univerz v Halleju (1694), Göttingenu
(1736), predvsem pa v Berlinu (1810) je disertacija na
Nemškem v dobi prosvetljenstva dobila povsem novo
kvaliteto. Od začetka 19. stoletja se je postopoma uve-
ljavil znanstveni doktorat, ki se podeljuje za doktorsko
delo, dovolj kvalitetno, da se objavi v znanstveni revijiin predstavlja vsaj majhen prispevek k znanju človeštva.
Promocija doktorjev znanosti pa ponekod bolj, ponekod
manj še danes sledi nekdanjim oblikam podeljevanja
akademskih stopenj z nekaj dodanimi, novimi elementi.
Literatura
A history o the University in Europe, izd. Walter Rüegg,
I – IV, Cambridge 2003 – 2011.
Gerhard Bengesar, Doktorpromotion in Deutschland ,
Würzburg 1964.
Jens Blecher, Vom Promotionsprivileg zum Promotionsrecht.
Das Leipziger Promotionsrecht zwischen 1409 und 1945
als konstitutives und prägendes Element der akademischen
Selbstverwaltung , doktorska disertacija, Martin-Luther-
Universität Halle, Wittenberg 1965.
Jože Ciperle, Podoba velikega učilišča ljubljanskega. Licej v
Ljubljani 1800–1848, Ljubljana 2001.
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
22/158
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
23/158
Doktorat znanosti in promocije doktorjev znanostna Univerzi v Ljubljani 1919–2012
Slovesna podelitev doktorskih diplom na Univerzi v Ljubljani; med promoviranimi je tudi jezikoslovka in slovenistka Breda Pogore januar 1964. (Foto: Edi Šelhaus / Muzej novejše zgodovine Slovenije.)
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
24/158
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
25/158
1 ZAMU IV – 198, Opšta universitetska (sveučilišna) uredba, 27.2.1905, č
Doktorat znanosti in promocije doktorjevznanosti na Univerzi v Ljubljani 1919–1990
atjana
Redna predavanja na novoustanovljeni Univerzi Kra-ljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani so se za-
čela decembra 1919. Na filozofski in teološki fakulteti
so se začela v vseh semestrih, na medicinski v prvem, na
tehniški pa v prvem in tretjem. Ob koncu prvega študij-
skega leta so študenti že lahko polagali različne izpite,
tudi doktorske. Izpitne predpise so po ustanovnem za-
konu urejali zakon in uredbe, ki so veljale za beograjsko
univerzo. Postopke za pridobitev doktorata znanosti je
beograjska univerzitetna uredba urejala v členih 134 do142. Pogoj za pristop k doktorskemu izpitu je bil, da je
kandidat diplomiral na isti fakulteti, na kateri je želel
doktorirati, doktorski izpit pa je lahko polagal le iz pred-
metov in strok, iz katerih je diplomiral. Diplomanti tujihuniverz so se k doktorskemu izpitu lahko prijavili šele po
nostrifikaciji diplome in predložitvi potrdila te fakultete,
da ni ovir za polaganje doktorskega izpita. V primeru
da kandidat doktorskega izpita ni opravil, je bila o tem
obveščena tudi fakulteta, na kateri je diplomiral. Kan-
didat za doktorat je postopek začel na fakulteti s prijavo
dekanu, ki je prošnjo posredoval fakultetnemu svetu v
odobritev. Doktorski izpit je obsegal pisni in ustni del.
Pisni del izpita je predstavljala doktorska disertacija, ki
sta jo v treh mesecih od predložitve morala oceniti dva
od fakultetnega sveta imenovana referenta, od katerih
je eden moral biti univerzitetni profesor, drugi pa je bil
lahko docent ali izjemoma tudi profesor kakšne druge
fakultete. Disertacija je morala dokazovati, da kandidat
obvladuje znanstveno metodo in da je sposoben samo-stojnega raziskovanja. O disertaciji je dokončno odločala
komisija, sestavljena iz dekana in obeh referentov, šte-
vilo njenih članov pa je bilo mogoče po potrebi pove-
čati. Ustni doktorski izpit je potekal v zvezi z vsebino
disertacije. Neuspešni kandidat je doktorski izp
ponavljal na isti fakulteti iste univerze.1
Podrobnejša navodila za posamezne fakultete so vs
fakultetne uredbe. Uredba tehniške fakultete be
univerze je omogočala zamenjavo doktorske tez
mostojnim strokovnim konstruktorskim delom, k
kazovalo pripravljenost kandidata za samostojno d
sni izdelek je moral kandidat predložiti prijavi k u
izpitu. Pozitivno ocenjeno delo je sprejel fakultetni
imenoval komisijo za ustni izpit. Negativno ocenje
didat se je lahko k doktorskemu izpitu prijavil le še
vendar z novo tezo. Člani izpitne komisije so kandi
ustnem izpitu postavljali vprašanja, neposredno p
z obravnavano temo, da so iz odgovorov zanesljivovili, da je kandidat tezo izdelal samostojno ter da o
Naslovnica prve knjige Promocijskega protokola Univerze v Lju(Foto: Janez Pukšič / Univerza v Ljubljani, Zgodovinski arhiv in
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
26/158
26
Začetek prve k njige promocijskega protokola z navedbo prvih, na ljubljanski univerz i promoviranih doktoric in doktorjev znanosti.(Foto: Janez Pukšič / Univerza v Ljubljani, Zgodovinski arhiv in muzej.)
je znanstveno vejo, ki jo je obravnaval. Izpraševanje je bilo javno in je lahko trajalo do 2 uri. Po končanem izpitu je
komisija z večino glasov odločila, ali je kandidat izpit op-
ravil, in ga ocenila z ocenami odlično (ocene 9–10), dobro
(ocene 6–9) in ni opravil (ocene do 6). Če kandidat ustne-
ga izpita ni opravil, je komisija odločila, ali bo ponavljal le
ustni izpit ali mu kot neveljavno razglasi tudi doktorsko
tezo. Ustni izpit je bilo mogoče ponavljati le enkrat.2
Izpitnega reda, kot ga je določala uredba o filozofski fa-
kulteti v Beogradu, v Ljubljani ni bilo mogoče uvesti, ker
je bilo na filozofski fakulteti vpisanih veliko študentov, ki
so že po več semestrov študirali na avstrijskih univerzah,
in tudi veliko tistih, ki so že absolvirali osem semestrov
študija na avstrijskih univerzah in po avstrijskih predpisih
kot suplenti že poučevali na srednjih šolah po Sloveniji, za
dokončanje študija pa so morali opraviti le še profesorski
izpit. udi organizacija srednjih šol v Sloveniji je bila v tis-
tem času taka, da se diplomanti po beograjskem sistemu
na njih ne bi mogli zaposliti, saj so se diplomske skupinepredmetov na srednjih šolah v Sloveniji redko ali sploh ne
poučevale. Fakultetni svet ljubljanske filozofske fakultete
je zato pripravil nov izpitni red, ki je glede izpitnih sku-
pin temeljil na naredbi bivšega avstrijskega ministrstva za
uk in bogočastje in bil prilagojen učnim načrtom srednšol, v vseh ostalih določbah pa je upošteval srbske predp
za diplomski in profesorski izpit. Zaradi tega je bil sp
menjen tudi red za doktorski izpit, ki je bil po beograj
uredbi vezan na skupine diplomskega izpita in ga je b
možno opravljati šele po položenem diplomskem izpi
Po izpitnem redu, ki ga je 25. junija 1920 odobrilo p
verjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani in ministrst
za prosveto v Beogradu, so doktorski izpit na ljubljan
filozofski fakulteti lahko opravljali kandidati, ki so imosem veljavnih semestrov in so vsaj šest semestrov poslu
li predmet, ki so ga izbrali kot glavni predmet doktorske
izpita. Določenih je bilo 26 glavnih predmetov, od kate
je vsakega spremljalo več stranskih predmetov. Disertac
ki jo je kandidat moral predložiti ob prijavi, je morala b
iz glavnega predmeta. Komisijo za doktorski izpit, ki jo
določil fakultetni svet, so sestavljali dekan in trije člani,
so predavali predmete, povezane z disertacijo. Na podl
pisnih ocen najmanj dveh članov je komisija disertac
sprejela ali zavrnila. emu je sledil ustni izpit, ki je obsedva rigoroza: strokovnega, ki je trajal dve uri, in filoz
2 ZAMU IV – 514, Uredba tehničkog fakulteta , 1.2.1906 .
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
27/158
skega, ki je trajal eno uro. 24. junija 1925 je tudi filozofska
fakulteta v Ljubljani sprejela beograjski izpitni red, kot je
bilo določeno v ustanovnem zakonu za ljubljansko uni-
verzo. Po tem je bil pogoj za prijavo k doktorskemu izpitu
opravljen diplomski izpit. Doktorske izpitne skupine so
bile iste kot diplomske, skupno jih je bilo 19. Leta 1927 je
beograjska filozofska fakulteta izdala nov izpitni red, ki ga
je ljubljanska prevzela 16. junija 1928 in je veljal od študij-
skega leta 1928/29. Novi izpitni red je imel 27 predmetnih
skupin. Po beograjski uredbi je bil doktorski izpit precejtežji, saj je moral kandidat prej opraviti diplomo in nato
večji del priprave na doktorat, ko je bil že zaposlen kot
suplent in mu znanstveni aparat univerzitetnih institucij
zato ni bil več tako lahko dostopen kot v času njegovega
študija. Na svoje stroške je moral natisniti tudi 10
dov doktorske disertacije in jih predložiti rektoratu
udi za ljubljansko pravno fakulteto beograjski p
niso bili uporabni, saj je v Sloveniji in Dalmaciji
terimi spremembami še vedno ostal v veljavi a
pravni red, kateremu so se morali prilagoditi tudpisi o študiju in izpitih na pravni fakulteti. »Na
pravoslovnih in državoslovnih študijah in teoreti
pitih na Univerzi Kraljevine SHS v Ljubljani« je
deželna vlada, v Uradnem listu pa je bila objavlj
aprila 1920, 1. marca 1920 je fakultetni svet potr
začasni red za stroge izpite (rigoroze), ki so bili sk
avstrijskimi predpisi. Absolvirani slušatelj prava
njo doktorja prava lahko dosegel na podlagi treh
zov brez doktorske disertacije. Vsebina rigorozovglavnem ujemala z vsebino ustreznih državnih t
nih izpitov, vendar je moral kandidat snov obvl
veliko bolj podrobno in znanstveno poglobljen
rigoroz je trajal dve uri. Spraševalci so po pravilu
biti redni profesorji. Vrstni red rigorozov ni bil prevmes pa so morali miniti trije meseci. Izpitno kom
sestavljali dekan kot predsednik in štirje izprašev
Ljubljanska teološka fakulteta je tako kot zagrebš
torski študij organizirala po avstrijskem sistemu
študij je trajal pet let, za doktorske kandidate p
dodan šesti letnik. Za dosego doktorata teoloških
sti je bilo potrebno položiti tri rigoroze in napisa
tacijo. Posebnost avstrijskega tipa doktorata je bi
kandidat delal disertacijo iz predmeta, iz katerega
rigoroza. ako doktorat s poudarkom na ustnih
po mnenju teologov ni bil rezultat specializacije
gojil samostojnega znanstvenega in raziskovalneg
Diploma doktorja prava Jakoba Mlinarja iz Stare vasi v Poljanski dolini.V imenu Univerze Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani mu jo je na promociji v Zborniči dvorni Univerze izročil promotor prof. dr.Fran Eller v prisotnosti rektorja prof. dr. Karla Hinterlechnerja in dekanaPravne fakultete prof. dr. Milana Škerlja; 27. junij 1925. (Univerza vLjubljani, Zgodovinski arhiv in muzej.)
3 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, str. 288–292 .4 ZAMU IV – 184, pravna fakulteta (historiat). Zgodovina slovenske
Ljubljani do leta 1929, str. 293–295 .5 ZAMU IV – 184, teološka fakulteta (historiat). Kolar: Delovanje eolo
vmed letoma 1919 in 1952, str. 65-66.
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
28/158
28
Začasni predpisi za ljubljansko univerzo so veljali do 28.
junija 1930, ko je izšel zakon o univerzah v Jugoslaviji.
Na osnovi tega zakona je naslednje leto izšla Splošna uni-
verzitetna uredba, ki je formalno poenotila tudi doktor-ski študij. Pogoj za doktorat je bila fakultetna diploma,
ki jo je kandidat lahko pridobil tudi na enaki fakulteti
kakšne druge univerze. Doktorski izpit je bil sestavljen
iz ustnega in pisnega dela (disertacije). Ustni doktorski
izpit je kandidat opravljal iz splošnega in posebnega d
tiste znanstvene discipline, iz katere je želel doktorira
Disertacijo v petih izvodih je moral predložiti najman
letu dni po opravljenem ustnem izpitu, lahko pa že pr
ustnim izpitom. Predmet disertacije, ki je morala dok
zati, da obvladuje znanstveno metodo in je sposoben
mostojnega znanstvenega dela, je kandidat izbral v sprazumu s profesorji. Če je komisija disertacijo sprejela
je kandidat opravil ustni izpit, je bil pozvan k branjen
doktorske disertacije, nakar mu je dekan izdal dovolje
(imprimatur) za natis disertacije. Če kandidat katere k
polovice doktorskega izpita ni opravil, ga je smel pon
ljati največ dvakrat, prvič po šestih mesecih.
Splošna univerzitetna uredba je določala, naj fakult
pripravijo posebne uredbe s podrobnejšimi določili o nhovi ureditvi, izvajanju pouka, izpitnih pravilih, pred
sih o promocijah in odredbah za študente.6 Priprava n
vih fakultetnih uredb se je zelo zavlekla. Starim pred
som je bila veljavnost podaljšana do 11. decembra 193
Zaradi nejasnosti glede polaganja doktorskih izpitov
bilo v tem času obranjenih precej manj doktoratov. Re
tor Matija Slavič je na seji Univerzitetnega sveta 24. jan
arja 1934 poročal, da glede prakse pri opravljanju dokt
skih izpitov na fakultetah ni enotnosti, in podprl stali
filozofske fakultete: dokler minister prosvete ne odr
drugače, se na filozofski fakulteti rigorozi opravljajo
starem izpitnem redu. Dekan tehniške fakultete Mil
Vidmar pa je bil mnenja, naj vsaka fakulteta sprejme o
govornost in dela, kot se ji zdi najbolj primerno.7
Prvi sta bili leta 1935 sprejeti novi uredbi za teološke
tehniške fakultete. eološki študij je bil podaljšan na š
let, za pridobitev akademske stopnje doktorja teolo
je pa je bilo potrebno opraviti še dva semestra študij
Univerzitetni profesor in 22. rektor ljubljanske univerze Fran Zwitter(1905–1988) je v letih 1924–1926 študiral zgodovino in geografijo naFilozofski fakulteti Univerze Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev vLjubljani, v letih 1926–1928 pa na Dunajski univerzi. Leta 1928 je diplomiralv Ljubljani in leta 1929 tu dobil naziv in čast doktorja filozofije. (Foto:Narodni muzej Slovenije, omaž Lauko / Zasebni arhiv družine Zwitter.)
6 ZAMU, IV – 1078, Zakon o univerzit etima, Zagreb 1930, člen 41.7 ZAMU IV – 213, sklep seje Univerzitetnega sveta, 24. januar 1934.
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
29/158
specialnimi predavanji in seminarji. Uredba za teološke
fakultete je odpravila sistem treh rigorozov in uvedla en
izpit iz splošne teologije (dogmatika in principi moralke),
rigoroz pa je bil iz tiste skupine, iz katere je kandidat
delal disertacijo. ežišče doktorata je bilo na disertaciji,
zato je morala biti dovolj samostojno delo, ki ga je mo-
ral kandidat zagovarjati pred petčlansko komisijo in vsajdelno natisniti.8
Nova uredba za tehniške fakultete je določila glede
opravljanja doktorata znanosti le nekoliko dopolnila.
Na tehniški fakulteti je kandidat lahko polagal izpite
za naziv doktorja tehniških ali montanističnih znanosti.
Znanstvena razprava ali znanstveno obdelan projekt je
moral(a) biti posebne strokovne vrednosti, predložen(a)
je bil(a) lahko kot pisni del izpita, napisan(a) v narodnem jeziku, za izdelavo pa je kandidat lahko proti odškodnini,
določeni po oceni upravnika, uporabljal fakultetne zavo-
de in potrebni material ter znanstveno knjižnico. Člani
komisije so na ustnem izpitu postavljali vprašanja iz splo-
šnega in posebnega dela znanstvene discipline, katero je
kandidat izbral, in iz sorodnih disciplin po izboru fakul-
tetnega sveta. Izpitna komisija je na osnovi ocen ustnega
izpita, disertacije in njenega zagovora z absolutno večino
odločala, ali je kandidat doktorski izpit opravil ali ga je
opravil z odliko oziroma ali ga ni opravil.9
S sprejetjem nove uredbe pravnih fakultet univerz je bila
20. decembra 1938 tudi pravnikom za dosego naziva dok-
torja znanosti naložena izdelava doktorske disertacije. No-
vost v uredbi so bili tudi posebni seminarji za diplomante,
ki so se pripravljali na doktorat prava. Vsak kandidat je
moral vsaj dva semestra poslušati predmete ene izmed di-plomskih skupin in opraviti dva pozitivno ocenjena pisna
izdelka. Skupin je bilo pet: zgodovinskopravna, privatno-pravna, kazenskopravna, javnopravna in ekonomskoprav-
na. Vsaka skupina je obsegala sedem predmetov. V enem
šolskem letu so po možnosti potekala predavanja iz naj-
manj dveh predmetov iz vsake skupine. Ob koncu študij-
skega leta je fakultetni svet objavil študijski načrt te
naslednje leto. Vsi predmeti ene skupine so sestavlj
to in so se polagali isti dan, javno, pred komisijo,
določil fakultetni svet. Izpit je bil opravljen, če so v
komisije soglašali, da je kandidat pokazal, da je t
preučil vse izpitne predmete. Ustni izpiti so se oc
s pisnimi ocenami: ni opravil, opravil ali opravil z
Disertacijo je kandidat izbiral samo iz tistih tem, k
svoji naravi spadale v skupino, iz katere je opravlj
izpit. Od učitelja potrjeni naslov naloge je moral pr
Doktorska listina Frana Zwittra, ki sta mu jo na promociji podUniverze kralja Aleksandra I. v Ljubljani prof. dr. Metod DolenFilozofske fakultete prof. dr. Izidor Cankar; 13. november 19Narodni muzej Slovenije, omaž Lauko / Zasebni arhiv družine
8 ZAMU IV – 184, teološka fakulteta (historiat).9 ZAMU VII – 172, Uredba tehničkih fakulteta univerziteta u Beogradu
Ljubljani, 18. 4. 1935.
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
30/158
30
Anka Polc, hčerka univerzitetnega profesorja dr. Janka Polca, ob vpisuna Pravno fakulteto Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani; 1934.Študij je zaključila leta 1938 z doktorskim izpitom. (Univerza v Ljubljani,
Zgodovinski arhiv in muzej.)
Napoved promocije Anke Polc in Vekoslava Čeplaka za doktorico oz. dtorja prava Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Slovenski narod, december 1938. (Foto: Narodni muzej Slovenije, omaž Lauko / Inšt
za novejšo zgodovino.)
10 ZAMU VIII – 82, Uredba pravnih fakulteta univerziteta u Beogradu, ZagrebLjubljani, 20. 12. 1938.
11 Petdeset let univerze v Ljubljani, str. 298.
dekanatu, kjer je bila tema vpisana v register doktorskih
del. Naslov je bilo v sporazumu z učiteljem možno spre-
meniti. Pri obrambi so lahko vsi člani fakultetnega sveta
postavljali vprašanja, povezana z disertacijo. Od komisije
zavrnjeno disertacijo je moral kandidat popraviti ali dopol-
niti, če pa ga je komisija zavrnila še enkrat, je smel naredi-ti le novo doktorsko delo o drugem vprašanju. Uredba je
tudi določala, da se mora obranjeno doktorsko delo tiskativ formatu osmerke, na naslovnici je moral biti naziv uni-
verze in pod njim fakultete, za naslovom doktorskega dela
ime in priimek kandidata, pod njim pa datum obrambe in
ime predsednika ter članov komisije. Kandidat je moral iz-
ročiti dekanatu sto izvodov natisnjenega doktorata.10 N
učni načrt so na pravni fakulteti začeli postopno uvajat
študijskem letu 1939/40, v zadnjem letniku je bil ures
čen v letu 1943/44. Za študente in doktorande, vpisa
še po starem sistemu, so bile potrebne prehodne določb
Skrajni roki za opravljanje izpitov ter doktoratov z rigorpo starih predpisih so bili podaljšani.11 Prva promocija
podlagi uredbe iz leta 1938 je bila 12. januarja 1944.
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
31/158
disertacijo »Rehabilitacija v kazenskem pravu s posebnim
ozirom na naše pravo« je doktoriral Sergij Schaup. V letu
1944 so bili po novih predpisih promovirani še: Ivan Mar-
telanc, Katja Černe Vodopivec in Baltazar Vladimir Šenk.
Zadnja promocija na področju prava na podlagi uspešno
opravljenih rigorozov je bila leta 1953.
Nova fakultetna uredba za filozofske fakultete ni bila
sprejeta, zato so zanjo stara študijska določila veljala do
leta 1947, ko je bil sprejet nov študijski red. 12
akoj po koncu vojne, ko so bili vsi napori univerze
usmerjeni v obnovo v vojni poškodovanih objektov inčim prejšnji začetek dela, je začasno ostala v veljavi stara
jugoslovanska zakonodaja, pripravljal pa se je že tudi nov
univerzitetni zakon, ki je bil sprejet leta 1949. Leta 1947
se je začela pripravljati revizija v vojnem času pridobljenih
doktoratov in sprememba pravil za dosego doktor
radi tega je bila po nalogu Komiteja za šole in
prek Ministrstva za prosveto LRS 16. junija 1947 u
no opravljanje doktoratov na vseh fakultetah, r
medicinski. Izjemoma sta bili s posebnim dovo
opravljeni dve promociji, za kateri so bili že izpoln
pogoji. 18. oktobra 1948 je bil objavljen Zakon o p
tvi znanstvene stopnje doktorja znanosti, ki je tako
v veljavo.13 Novi zakon je pravico podeljevanja dok
znanosti razširil tudi na visoke šole in akademije
sti. Prvi člen določa, da se »za pospeševanje znans
dela in vzgoje novih znanstvenih kadrov kakor
usposabljanje kadrov visoko kvalificiranih specia
Promotor rektor prof. dipl. ing. Albert Struna izroča doktorsko listino novim doktorjem znanosti Univerze v Ljubljani; Zbornična dvorana, 28. jun(Foto: Edi Šelhaus / Muzej novejše zgodovine Slovenije.)
12 prav tam, str. 197.13 ZAMU IV, zapisnik redne seje univerzitetnega sveta, 18. 12. 1948.
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
32/158
32
vseh panogah znanosti ustanovi znanstvena stopnja do
torja znanosti«, ki jo poleg univerz lahko podeljujejo tu
visoke šole in akademije znanosti. S tem sta bili uvede
dve vrsti doktorskega naslova: akademska stopnja za do
torate, opravljene pred uveljavitvijo zakona, in znanstve
stopnja doktorja znanosti za doktorate, opravljene po d
ločilih novega zakona. Doktorji medicine so ohranili akdemsko stopnjo, za pridobitev znanstvene stopnje dokt
ja medicine pa so veljala določila zakona. Pravico prido
ti naziv doktorja so imeli vsi državljani FLRJ, tuji drž
vljani pa le z dovoljenjem Komiteja za šole in znanost
vladi FLRJ. Pogoj za prijavo k doktoratu je bila diplom
fakultete ali visoke šole. Ukinjen je bil ustni doktor
izpit, namesto tega pa je zakon od kandidatov zahte
znanstveno prakso in objavljena dela, zato so se k dok
ratu znanosti lahko prijavili diplomanti šele dve leti
opravljeni diplomi, le izjemoma se je lahko prijavil kan
Promotor rektor prof. dr. Mirjan Gruden izroča doktorandu doktorsko listino; 11. julij 1973. (Foto: Sašo Bernardi / Univerza v Ljubljani, Zgodovinarhiv in muzej.)
Promotor rektor prof. dr. Roman Modic izroča doktorandki doktorsko
diplomo Univerze v Ljubljani; Zbornična dvorana, 1. marec 1969.(Foto: Edi Šelhaus / Univerza v Ljubljani, Zgodovinski arhiv in muzej.)
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
33/158
dat takoj po diplomi, če se je že med študijem odlikoval s
svojimi znanstvenimi sposobnostmi in deli. Vsak kandi-
dat je ob prijavi navedel, s katerega znanstvenega področ-
ja želi opravljati doktorat. Po določilih uredbe, ki jo je po
predlogu ministra za znanost in kulturo predpisala vlada
FLRJ, se je podeljevala stopnja doktorja znanosti «filozof-
skih, pedagoških, filoloških, zgodovinskih, literarnih,
pravnih, ekonomskih, matematičnih, fiziških, kemijskih,
bioloških, geoloških, geografskih, agronomskih, gozdar-
skih, veterinarskih, medicinskih, arhitektonskih in tehni-
ških znanosti kakor tudi iz književnosti ter zgodovine inteorije umetnosti.«14 Iz uredbe je izpadel doktorat teolo-
ških znanosti. eološka fakulteta je od oktobra 1949, ko
je bila z zakonom izključena iz Univerze v Ljubljani, do
ponovne vključitve v letu 1992 doktorate podeljevala
sama. Zakon o pridobitvi znanstvene stopnje do
znanosti je tudi nalagal fakultetam, da morajo k
tom med njihovim delom nuditi vso gmotno in zn
no pomoč. Kandidat je temo priglasil na dekana
sebna komisija fakultetnega sveta je presodila, ali
dat izpolnjuje pogoje, ter določila referenta, doko
je temo potrdil fakultetni svet. Izdelano disertocenila tričlanska komisija, katere član je bil tudi r
Doktorska disertacija je morala biti »samostojno
pomeniti obogatitev znanosti; v svojih izsledkih m
dati rešitev ali teoretično obrazložitev znanstvenih
mov ali pa znanstveno zastaviti nove probleme, k
membni za znanost. Disertacija mora izčrpno
problem in ga obrazložiti v zvezi s problematiko u
ga znanstvenega področja.« Ugodno ocenjeno n
kandidat javno branil pred komisijo petih članov,določil fakultetni svet. V njej je sodeloval referen
sertaciji, člani so bili lahko tudi znanstveni delavc
univerz. Pri obrambi disertacije je bilo potrebno n
preveriti znanje kandidata s tistega znanstvenega
ja, s katerega je predložil disertacijo. O obrambi j
sija odločala soglasno.« 15 Po predpisih tega zakon
mogoče doktorirati, če je bila doktorska naloga
do 15. julija 1956. Do tega datuma je bilo p
zaključiti tudi doktorate pri akademijah znanost
Zakon o doktoratu znanosti, ki ga je Zvezna
skupščina sprejela na seji zveznega zbora 16. junij
je podeljevanje doktoratov znanosti dovoljeval le
zam. Druga novost, ki jo je prinesel zakon, je bila
na uvedba ustnega doktorskega izpita iz znanstven
ge ali panog, na katere se je disertacija nanašala. K
ratu so se lahko prijavili diplomanti fakultet te
manti visokih šol in akademij, ki so ustrezale faku
prijavi je moral kandidat priložiti predlog teme te
Kopija doktorske listine, ki jo je Univerza v Ljubljani podelila StanislavuLeniču; julij 1947. (Univerza v Ljubljani, Zgodovinski arhiv in muzej.)
14 Uredba o znanstvenih področjih, iz katerih se daje stopnja doktorja znanFLRJ, št. 36, 27. 4. 1949.
15 Zakon o pridobitvi znanstvene stopnje doktorja znanosti, Ur. l. FLRJ,10. 1948.
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
34/158
34
opis problemov, ki jih bo disertacija zajela. Fakultetna
uprava je na podlagi mnenja dveh referentov temo spreje-
la, jo vrnila v dodelavo ali zavrnila. Kandidatu je morala
zagotoviti potrebno znanstveno pomoč in določiti učite-
lja, ki mu bo dajal navodila za delo. Izdelano nalogo je
bilo treba predložiti v desetih izvodih. ričlanska ocenje-
valna komisija je morala delo oceniti v treh mesecih. Napodlagi pisnega referata je fakultetna uprava nalogo spre-
jela, zavrnila ali vrnila kandidatu v dodelavo. Ustni izpit
je moral kandidat opraviti pred obrambo disertacije. Da-
tum je bil določen sporazumno, ponavljanje je bilo mogo-
če le enkrat. Zagovor doktorske disertacije je potekal jav-
no pred komisijo in je uspel, če ga je večina članov oceni-
la pozitivno. Če obramba doktorske disertacije ni uspela,
se disertacija ni mogla ponovno predložiti. Fakultetna
uprava je morala po en izvod disertacije poslati vsem uni-verzitetnim knjižnicam v državi, objaviti povzetek diser-
tacije in imena članov komisije, ki so jo ocenili in pred
katero je potekala obramba.16 8. januarja 1958 je bil potr-
jen prvi po letu 1945 sprejet Statut Univerze v Ljubljani,
ki je vseboval podrobnejša določila glede promocij dok-
torjev znanosti in določil obliko diplomske listine. Istega
leta so bili potrjeni tudi fakultetni statuti, ki so med dru-
gim podrobneje urejali postopke za pridobitev doktorata
znanosti. Fakultetni statuti so določali tudi stroke, iz ka-
terih je bilo mogoče pridobiti naziv doktorja znanosti.
Skladno z določbami statutov je fakultetna uprava izje-
moma lahko oprostila ustnega izpita kandidata, ki se je že
več let ukvarjal z znanstvenim delom in se odlikoval s
svojimi deli. Konec leta 1960 sprejeti Zakon o visokem
šolstvu v Ljudski republiki Sloveniji je visokošolski pouk
organiziral na treh stopnjah, od katerih vsaka daje siste-
matično zaključeno izobrazbo. Zakon o doktoratu zna-
nosti je veljal do konca leta 1964.17 Podeljevanje doktora-
tov je urejal leta 1965 sprejet nov Univerzitetni statut, ki je ponovno ukinil ustni doktorski izpit. Pogoj za prijavo k
doktoratu znanosti je bila diploma II. stopnje na fakulteti
ali visoki šoli ali akademska stopnja magistra v panogi, iz
katere je kandidat želel doseči doktorat znanosti. Kandi-
dati z ustrezno diplomo II. stopnje so se k doktoratu zn
nosti lahko prijavili, če so objavili ustrezna znanstve
dela in so se v praksi izkazali s svojimi visoko strokovni
deli ali znanstvenimi uspehi. Kandidati z doseženo ak
demsko stopnjo magistra so lahko pridobili doktorat zn
nosti, če so s svojimi deli pokazali sposobnost za sam
tojno znanstveno delo. Fakultete so podeljevale stopn
doktorja znanosti iz tistih znanstvenih panog, ki so b
na fakulteti temeljne. Pogoje za pridobitev doktorata zn
nosti je preverjal pedagoško-znanstveni svet fakultete,
je ob zadostnih pogojih kandidata pozval, naj predla
Kopija doktorske diplome, ki jo je Univerza v Ljubljani podelila IČremošnik; 5. april 1952. (Univerza v Ljubljani, Zgodovinski arhivmuzej.)
16 Zakon o doktoratu znanosti, Ur. l. FLRJ, št. 29, 5. 7. 1955.17 Zakon o spremembah in dopolnitvah Splošnega zakona o univerzah, Ur. l. FL
št. 23, 9. 6. 1960.
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
35/158
temo svoje disertacije. Predloženo temo je obravnavala
komisija najmanj dveh fakultetnih učiteljev. Na predlog
komisije je pedagoško-znanstveni svet temo odobril ali
kandidatu predlagal, naj jo spremeni ali dopolni. Kandi-
datu, katerega tema je bila sprejeta, je pedagoško-znan-
stveni svet določil učitelja, ki je spremljal njegovo delo, ali
določil še drug primeren način pomoči. Predloženo diser-
tacijo je ocenila tričlanska, od pedagoško-znanstvenega
sveta imenovana komisija, ki je lahko disertacijo sprejelaali določila rok za njeno izpopolnitev. Ko je pedagoško
-znanstveni svet disertacijo sprejel, je določil tudi datum
javne obrambe, ki je moral biti vsaj osem dni prej objav-
ljen na oglasni deski fakultete in v dnevnem časopisju. Pri
javni obrambi je predsednik komisije predstavi
življenjepis kandidata, navedel njegova dela ter op
tedanji postopek. Zatem je kandidat podal kratkno svoje disertacije. Ocenjevalci disertacije so nat
dali svoje pripombe in postavili vprašanja, ki so s
šala na problematiko disertacije ali so bila z njeno
v tesni zvezi. Kandidat je na vsako vprašanje ocenin drugih članov komisije odgovarjal posamezn
vsa skupaj, kar je vnaprej določila komisija. Ko je
dat odgovoril na vsa vprašanja, je predsednik z
javno obrambo disertacije, nakar je komisija skl
uspešnosti obrambe in sklep javno razglasila.18
Zakon o visokem šolstvu, ki ga je sprejela Skupšč
10. marca 1969, je ponovno uvedel doktorski ust
za kandidate, ki so se k doktoratu prijavili z diplstopnje, kandidati z akademsko stopnjo magistra
sti pa so lahko doktorirali na podlagi uspešnega z
ugodno ocenjene doktorske disertacije.19 Na osn
zakona je bil v letu 1969 sprejet nov univerzitetn
ki je podrobneje določal postopke za pridobitev
rata znanosti. Na podlagi praktičnih izkušenj ne
fakultet je bil rok, v katerem je moral kandidat
žiti doktorsko disertacijo, omejen na pet let po s
teme. Kandidat je moral predložiti disertacijo v n
12 izvodih. Statut je formalno uveljavil tudi že d
pogosto prakso, da so na javnem zagovoru dokto
sertacije kandidatu razen članov komisije vpraša
ko postavljali tudi drugi navzoči.20
24. novembra 1975 se je s samoupravnim spora
v ljubljansko univerzo združilo poleg dotedanji
tih fakultet še deset drugih šol in akademij. S
je razširil nabor znanstvenih smeri, iz katerih je
Kopija doktorske diplome ki jo je Univerza v Ljubljani podelila JurijuSenegačniku; 1958. (Univerza v Ljubljani, Zgodovinski arhiv in muzej.)
18 Statut Univerze, 1965, čl. 50-58.19 Zakon o visokem šolstvu, Ur. l. SRS, št. 9, 20 3.1969, čl. 22 in 23. 20 Z AMU IV – 1549, Statut Univerze, 1969, čl. 62 do 65.
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
36/158
36
ljubljanski univerzi mogoče pridobiti doktorat. Zakon o
visokem šolstvu, sprejet istega leta, je dovoljeval opravlja-
nje doktorata na fakultetah, visokih šolah in umetniških
akademijah iz tistih raziskovalnih panog, iz katerih so
te stalno opravljale raziskovalno dejavnost, in dovoljeval
opravljanje doktorata brez ustnega izpita tudi kandida-
tom, ki so si pridobili naziv specialista, ter določal, da se
za doktorsko disertacijo lahko šteje tudi eno že objavlje-
no znanstveno delo ali tudi več takih del, ki pomenijozaokroženo celoto,21 o čemer je odločal fakultetni svet
na podlagi poročila komisije, ki jo je ta določil. Za kan-
didate, ki niso imeli akademske stopnje magistra ali spe-
cialista, je ista komisija določila vsebino in rok ustnega
doktorskega izpita. a je moral biti opravljen pred zag
vorom disertacije.22 Po določilih zakona so bile lahko
plomska, specialistična in magistrska naloga ter dokt
ska disertacija rezultat skupinskega dela, pri katerem
je moral biti razviden samostojen prispevek kandidata
Zakon o usmerjenem izobraževanju iz leta 1980 ni pnesel pomembnejših novosti glede pogojev in nači
podeljevanja doktoratov,24 pač pa so bile pomemb
spremembe uvedene z Zakonom o visokem šolstvu d
cembra 1993.
Odvzem doktorata
Vsi predpisi o doktoratu vsebujejo tudi določila o odv
mu doktorskega naziva. Uredbe iz obdobja med obem
vojnama so izgubo častnih pravic utemeljevale s sod
kazenskega sodišča ali če se po opravljenem doktora
ugotovi, da predložena disertacija ni samostojno delo
prvem primeru se doktorski naziv vrne skladno s predp
kazenskega zakonika. V primeru ugotovitve, da je zna
stveno delo plagiat ali zaradi »očitne uporabe znanost
koristoljubja«, pa je bil odvzem trajen. Postopek odvzem
vodi univerzitetni senat na predlog pristojne fakultete,
odloča na osnovi pisnega referata dveh profesorjev. P
zadeti se je lahko v mesecu dni pritožil. O pritožbi
odločal univerzitetni senat, katerega odločitev je bila d
končna. Odvzem naslova se registrira v doktorski knj
in objavi na univerzitetni tabli ter obvesti vse univerz
državi.25 V promocijskem protokolu ni zabeležk o mo
bitnih odvzemih doktorskih nazivov. Povojna oblast
želela revidirati doktorske nazive, pridobljene v vojne
Kopija doktorske diplome ki jo je Univerza v Ljubljani podeli la BogomirjuSajovicu; julij 1947. (Univerza v Ljubljani, Zgodovinski arhiv in muzej.)
21 Zakon o visokem šolstvu, Ur. l. SRS, št. 13, 12. 5. 1975, čl. 43. 22 Statut Univerze v Ljubljani, 1975, čl. 70. 23 Zakon o visokem šolstvu, Ur. l. SRS, št. 13, 12. 5. 1975, čl. 48. 24 Zakon o usmerjenem izobraževanju, Ur. l. SRS, št. 11, 29. 6. 1980 25 ZAMU IV – 198, Opšta universitetska (sveučilišna) uredba, 27. 2. 1905.
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
37/158
času. ako je pri Bogoslavu Grafenauerju, ki je bil pro-
moviran 5. julija 1944 z disertacijo Boj za staro pravdo
v promocijskem protokolu zabeležka, da je »diploma
nostrificirana dne 20. avgusta 1945 na podlagi potrdila
terenskega odbora OF na filozofski fakulteti univerze v
Ljubljani z dne 17. avgusta 1945.« Zakon iz leta 1948 je
določal, da se morajo revidirati nazivi doktorja, prido-bljeni od 6. aprila 1941 do 9. maja 1945, in da se priz-
najo le, če je doktorska disertacija ustrezala znanstvenim
zahtevam, sicer se lahko naslov doktorja razveljavi.26 o
določilo je ostalo v veljavi tudi po sprejetju novega za-
kona leta 1955, vendar v knjigi doktorjev ni drugih za-
beležk o preverjanju in morebitnem odvzemu doktorata.
Povojni univerzitetni statuti dopuščajo možnost odvze-
ma doktorata, če se ugotovi, da predložena disertacija ni
samostojno delo, in predpisujejo postopek za to. Če jeugotovljeno, da delo ni samostojno, se odločba o odvze-
mu objavi v Uradnem listu.
Promocije, promocijski protokolin doktorske listine Prve promocije na ljubljanski univerzi.
Danes, dne 15. t. m. ob 11. uri bodo v bivši deželnozborski
dvorani (Deželni dvorec, I. nadstr.) promovirani: gdč. Ana Mayer za doktorja filozofije in gg. Miroslav Kuhelj ter
Pavel Suyer za doktorja prava. Gdč. Mayer je predložila
kot disertacijo docela v kemičnem inštitutu univerze v
Ljubljani dodelano znanstveno razpravo: »O učinkovanju
formalina na škrob.« o je prvo eksperimentalno znanstveno
delo naše univerze.
ako je Slovenec 15. julija 1920 slovenski javnosti nazna-nil prve promocije na novoustanovljeni univerzi ob kon-
cu prvega študijskega leta. Od prve promocije do danes
so svečane podelitve doktorskih listin javne in potekajo v
Zbornični dvorani osrednjega univerzitetnega poslopja.
Kopija doktorske diplome ki jo je Univerza Edvarda Kardelja vleta 1981 podelila Janu Carneluttiju. (Univerza v Ljubljani, Zgarhiv in muzej.)
Promocije med obema vojnama so potekale v nav
ti rektorja in dekana. Posebno vlogo je imel od
tnega sveta imenovan promotor, ki je opravil raz
kandidata za doktorja znanosti, sprejel njegovo pr
mu podelil doktorsko listino.
Zakon o pridobitvi znanstvene stopnje doktorja
sti iz leta 1948 določa, da promocijo opravi rekverze v navzočnosti dekana ali prodekana fakul
26 Zakon o pridobitvi znanstvene stopnje doktorja znanosti , Ur. l. FLRJ, št.1948, čl. 14.
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
38/158
38
Kopija doktorske diplome, ki jo je Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljanipodelila Igorju Emriju; oktober 1981. (Univerza v Ljubljani, Zgodovinskiarhiv in muzej.)
komisije, pred katero je kandidat branil disertacijo.27 Univerzitetni statut iz leta 1958 potek promocije določa
obširneje: »Najprej dekan fakultete prebere kratek življe-
njepis kandidata in sklepe fakultetne uprave in njenih
komisij o izpitu, izdelavi in obrambi doktorske diserta-
cije. Poročevalec za disertacijo navede njeno temo in
kratko obrazloži znanstvene izsledke, ki jih je kandid
s svojim delom dosegel. Nato proglasi rektor kandid
za doktorja tiste znanstvene discipline, iz katere je njeg
va doktorska disertacija, mu izroči diplomo o doktora
znanosti in ga pozove, naj vselej spoštuje in varuje č
doktorja znanosti,28
od leta 1965 dalje je kandidat povan, naj spoštuje in varuje tudi čast univerze. Istočas
je bilo lahko promoviranih več doktorandov: dekani
poročevalci so najprej drug za drugim predstavili po
meznega kandidata in njegovo delo, zatem pa je rek
doktorande drugega za drugim promoviral za dokto
znanosti in vsakemu izročil doktorsko listino.
Po sodobnem promocijskem protokolu se vsi udeležen
zberejo v mali sejni sobi. V Zbornično dvorano najpvstopijo vsi doktorandi, ki se postavijo pred svoje sede
v prvi vrsti nasproti odra. Za njimi vstopijo v dvora
mentorji oz. poročevalci, ki se postavijo v zadnjo vr
na odru. Nato vstopijo v dvorano dekani, ki se postav
pred svojimi sedeži v prvo vrsto na odru tako, da os
ne srednji sedež prazen za rektorja, na katerega počaka
stoje. Ko rektor vstopi in pride na svoje mesto, zazve
»Gaudeamus igitur«. Po glasbi vsi sedejo, rektor pa sto
začne pozdravni govor in nagovor, nakar zaprosi prv
ga dekana za predstavitev prvega od doktorandov, na
pa še njegovega mentorja oz. poročevalca za poroči
a po podanem poročilu zaprosi rektorja, da kandid
promovira. Rektor nato kandidata promovira, mu izr
diplomo in mu čestita. Novemu doktorju znanosti tak
čestita tudi dekan. Po promociji vseh doktorandov rek
s kratkim nagovorom zaključi promocije in vse navzo
povabi v sosednjo sobo, kjer se morajo dekani, poročev
ci in doktorandi podpisati v Knjigo doktorjev znanost
27 Zakon o pridobitvi znanstvene stopnje doktorja znanosti , Ur. l. FLRJ, št. 89, 181948, čl. 9.
28 Statut Univerze, 1958, čl. 123.
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
39/158
Rektor prof. dr. Janez Milčinski promovira nove doktorje znanosti; Zbornična dvorana Univerze v Ljubljani, oktober 1974.(Foto: Edi Šelhaus / Muzej novejše zgodovine Slovenije.)
Prve Knjige doktorjev znanosti ljubljanske univerze, ki
jih poznamo tudi pod naslovom promocijski protokol, se
vodijo od leta 1920. Univerzitetni arhiv hrani šest knjig,
tekočo sedmo knjigo, v katero se vpisujejo doktorandi od
leta 2009, hrani in vodi Rektorat Univerze v Ljubljani. Vse
knjige dimenzij 48 cm x 37 cm so trdo vezane. Podatki o
doktorandih so zajeti v rubrikah: tekoča številka, ime in
priimek, rojstni datum, rojstni kraj, pristojnost (1. obči-
na, 2 oblast), fakulteta, promocija na podlagi (rigorozov,
teme), datum promocije, podpisi (1. rektorjev, 2. dekanov,
3. promotorjev, 4. promoviranega), naslov, opomba.
Prva knjiga zajema obdobje od 1920–1965, in sicer od
št. 1 do št. 1013. Od začetka leta 1959 se v knjigo podrubriko opombe vpisujejo nazivi oz področja, s katerega
je doktorat. Druga knjiga zajema obdobje od leta 1966
do 30. maja 1984, in sicer od št. 1014 do št. 2207. retja
knjiga zajema obdobje od 30. maja 1984 do 13. marca
1995, in sicer od št. 2208 do št. 3481. Četrta knji
ma obdobje od 28. marca 1995 do 27. februarja 2
sicer od št. 3482 do št. 4757. Peta knjiga zajema o
od 13. marca 2001 do 28. junija 2005, in sicer od
do št. 6048. Šesta knjiga zajema obdobje od 18.
2005 do 24. marca 2009, in sicer od št. 6049 do št
Doktorand je ob promociji prejel doktorsko d
kot dokaz, da je zaključil univerzitetni študij in
til pogojem za doktorski naziv, ki ga lahko up
od promocije dalje. Univerzitetni arhiv hrani n
sane kopije doktorskih listin od leta 1920. Na
so v latinskem jeziku v velikosti 38,5 cm x 49
Besedilo diplomske listine nosi naziv univerze,priimek rektorja, dekana in promotorja z njihovi
demskimi nazivi in položaji. Sledi ime in priim
toranda in pod njim kraj njegovega rojstva. Za
naveden način pridobitve doktorata: pri pravni
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
40/158
40
Rektor prof. dr. Janez Milčinski izroča doktorandu doktorsko listino Univerze v Ljubljani; 30. oktober 1973. (Foto: Sašo Bernardi / Univerza v LjubljZgodovinski arhiv in muzej.)
je doktorat opravljen na podlagi izpitov, pri ostalih, ki
so doktorirali z disertacijo, pa je naveden njen naslov
ter področje, iz katere je doktorat opravljen. Doktorsko
listino so podpisali rektor, dekan in promotor. Listina
je bila natisnjena v petih izvodih, od katerih je bil le
eden originalno podpisan in opremljen z univerzitetnim
pečatom.29 Med vojno in takoj po njej se pojavljajo po-
samezne listine manjšega formata, ki sta jih podpisovala
le rektor in dekan. V obdobju med obema vojnama so
bile posamezne doktorske diplome natisnjene v sloven-ščini, praviloma pa so se še po vojni podeljevale listine v
latinskem jeziku. Spremembe je konec leta 1948 prine-
sel Zakon o pridobitvi znanstvene stopnje doktorja zna-
nosti. Od njegove uveljavitve dalje so se izdajale listine
v slovenskem jeziku, ki so jih poleg rektorja in deka
podpisovali tudi vsi člani komisije, pred katero je b
disertacija branjena, v glavi pa je bil do leta 1961 pr
nazivom univerze natisnjen naziv države: Federativ
Ljudska Republika Jugoslavija - Republika Sloveni
Od uveljavitve univerzitetnega statuta iz leta 1958 je
listinah poleg imena in priimka doktoranda naved
datum in kraj njegovega rojstva, fakulteta, na kateri
diplomiral in datum diplome, datum ustnega izpita
naslov doktorske disertacije, sestava komisije, pred ka
29 ZAMU VII – 172, Uredba tehničkih fakulteta univerziteta u Beogradu, ZagreLjubljani, 18. 4. 1935.
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
41/158
Rektor prof. dr. Ervin Prelog promovira nove doktorje in doktorice znanosti ljubljanske univerze; 7. marec 1977. (Foto: Sašo Bernardi / ULjubljani, Zgodovinski arhiv in muzej.)
ro jo je zagovarjal, in datum zagovora. Listino sta pod-
pisovala le še dekan in rektor. Doktorske listine v tej
obliki so se podeljevale do leta 1981, ko je bila sprejeta
nova celostna podoba Univerze in z njo povezano eno-
tno grafično oblikovane listine. Nova diplomska listina
je bila natisnjena v formatu 29 cm x 59 cm, prepognjena
na polovico ter vložena v rdečo mapo z grbom Univerze
na naslovnici. Do tedaj so bile diplomske listine vložene
v tulec. Diploma je vsebovala ime in priimek dekana in
rektorja, ime in priimek kandidata-ke, rojstni datum,
fakulteto, na kateri je bila opravljena diploma in datum
diplome, naslov doktorske disertacije, datum njenega
zagovora, ime in priimek članov komisije, ime fakultete,
ki podeljuje doktorat, področje doktorata, datum pro-mocije. Doktorsko listino sta podpisala dekan in rektor,
na sredino pa je bil v originalno listino vtisnjen suhi
žig Univerze. a oblika doktorskih listin je bila v ve-
ljavi do leta 2005, ko so bile na Univerzi v Ljubljani
oblikovane nove listine. Doktorska diploma, nav formatu A3 in prepognjena vložena v mapo,
ime in priimek rektorja/-ice in dekana/-ice ter na
nice, ime in priimek doktoranda, pridobljeno izo
in datum rojstva, datum zagovora doktorske d
je, njen naslov, ime in priimek mentorja in som
pridobljeni znanstveni naziv in njegovo področje
tum promocije.30 Po pravilniku iz leta 2008 do
listina vsebuje ime članice, na kateri je študij p
ime akreditiranega študijskega programa ter sme
ma področje, kadar ima študijski program več spodročij, pridobljeni znanstveni naslov, ime in
kandidata ter datum in kraj njegovega rojstva. D
ima zaporedno številko, naslov doktorske disertdatum njenega zagovora, ime mentorja in more
30 Pravilnik o izdaji diplome in potrdila o izpopolnjevanju. Ur. l. RS, št. 3
8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012
42/158
42
Rektor prof. dr. Slavko Hodžar podeljuje doktorat znanosti doktorandukemije Radovanu Stanislavu Pejovniku, ki je lete 1982 postal direktorKemijskega inštituta v Ljubljani, istega leta izredni in leta 1989 redniuniverzitetni profesor, leta 2005 dekan Fakultete za kemijo in kemijskotehnologijo, leta 2009 pa 42. rektor Univerze v Ljubljani; 4. april 1978.(Foto: Sašo Bernardi / Univerza v Ljubljani, Zgodovinski arhiv in muzej.)
somentorja, datum promocije, pečat Univerze ter podpis