RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

  • Upload
    cizx14

  • View
    622

  • Download
    9

Embed Size (px)

Citation preview

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    1/158

    1919–2012 

    Doktorat znanosti in promocije doktorjev znanostna Univerzi v Ljubljani 

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    2/158

    2

    Na ovitku spredaj:Slovesna promocija doktorjev in doktoric znanosti, promotor rektor prof. dr. Ivan Svetlik,

     Zbornična dvorana Univerze v Ljubljani, oktober 2013.

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    3/158

    Univerza v Ljubljani(Zgodovinski arhiv in muzej Univerze)

    Občasna razstava od decembra 2013 do februarja 2014

    1919–2012 

    Doktorat znanosti in promocije doktorjev znanona Univerzi v Ljubljani 

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    4/158

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    5/158

    Ivan SvetlikPredgovor

     Jože Ciperle

    Uvod

    Doktorat in promocije doktorjev v zgodovinskem razvoju univerze

     Jože Ciperle

    Doktorat in promocije doktorjev v zgodovinskem razvoju univerze

    Doktorat znanosti in promocije doktorjev znanosti na Univerzi v Ljubljani 1919–2012

    atjana DeklevaDoktorat znanosti in promocije doktorjev znanosti na Univerzi v Ljubljani 1919–1990

    Marjana SlobodnikDoktorski študij na Univerzi v Ljubljani 1990–2012

    ea Anžur, atjana DeklevaKronološki register doktorjev znanosti promoviranih na Univerzi v Ljubljani 1920–2012

    ea Anžur, atjana DeklevaOsebno kazalo doktorjev znanosti promoviranih na Univerzi v Ljubljani 1920–2012

     Jože Ciperle, atjana DeklevaSeznam razstavljenega gradiva

    Te Doctor of Science itle and Awarding of Doctorates at the University of Ljubljana 1919 – 1990

    atjana DeklevaTe Doctor of Science itle and Awarding of Doctorates at the University of Ljubljana 1919 – 1990

    Marjana SlobodnikDoctoral study at the University of Ljubljana 1990 – 2012

    Kazalo

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    6/158

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    7/158

    Predgovor 

    Ugledne univerze po svetu, ki se ponašajo s častitljivotradicijo, se kitijo tudi z doktorskim študijem, s kako-

    vostno doktorsko šolo in njenimi diplomanti. Pričujoči

    zbornik o doktorjih in doktoricah znanosti Univerze v

    Ljubljani skozi čas izkazuje njeno kakovostno rast, utr-

     juje njen ugled, pomen in poslanstvo ter dokazuje njen

    pomembni prispevek k narodovi samobitnosti.

    Doktorji znanosti so ambasadorji kvalitete posamezne

    univerze na najvišji znanstveni ravni. Univerza v Ljublja-ni praznuje letos 94 let delovanja in v tem času je pro-

    movirala skoraj 10.000 doktorjev znanosti. Prvi doktorat

     je 15. julija 1920 ubranila Anka Mayer. Malo univerz

    po svetu se lahko pohvali, da je na njej prva doktorirala

    ženska in veseli smo, da se število doktoric znanosti po-

    večuje.

    Zbornik vsebuje tudi zgodovinski oris pravilnikov za

    pridobitev in odvzem doktorata. Promocije so nekdaj

    potekale v latinskem jeziku, na ljubljanski univerzi v

    slovenščini, toda akt prisege doktoranda je bil sprva v

    latinščini. Slavnostni obred promoviranja pa se ni bi-

    stveno spremenil. Sedaj rektor letno promovira okrog

    400 novih doktorjev in doktoric znanosti in jih ne le v

    skladu s tradicijo, temveč tudi etičnimi načeli poziva,

    da pridobljeno znanje vselej uporabljajo v človekoljubne

    in koristne namene, za napredek Slovenije in dobro-

    bit človeštva. Ob povečevanju števila doktorandov in

    doktorandk iz tujine je treba vse pogosteje dodati tudidolžnost zavzemanja za napredek države, iz katere pri-

    hajajo. Ponosni smo na vsakega, ki dobi naziv doktor-

     ja znanosti Univerze v Ljubljani in ga s svojimi dejanji

    tudi opravičuje.

    Dodatna vrednost publikacije je kronološki indni register vseh, skoraj 10.000 doktorjev zn

    promoviranih na Univerzi v Ljubljani. Javnosti

    paj z zgodovino doktorskega študija pri nas tak

    predstavljen prvič, torej je novost v slovenski str

    literaturi.

    Delo raziskovalcev in raziskovalk je zahtevno in p

    zivov, ki prihajajo tako iz okolja kot iz notranje

    odkrivanju novega in iskanju resnice. Zahtevnost pa so še večji pri vrhunskih raziskovalcih in razisko

    Po eni strani jih spodbuja želja prispevati v svetov

    ladnico nova znanja, na drugi strani pa so potrebe

    reševanje njenih problemov in pospeševanje njeneg

     ja. Zato si prizadevamo, da bi se študenti že od zače

    dija vsako leto v večji meri vključevali v raziskoval

    in tako v sebi razvijali raziskovalne potence. Kot d

    študenti pa sodelujejo v temeljnem raziskovanju p

    skih skupin ter opravljajo raziskovalno delo v sodel

    prakso. ako pospešujemo prenos znanja v okolje.

    vanje z gospodarstvom na ravni doktorskega študi

    nes zelo zaželeno, saj univerza tako deluje kot pom

    razvojni dejavnik družbe.

    Razvoj doktorskega študija na Univerzi v Ljubljan

    stopno pripeljal do vzpostavitve visokih meril za

    vanje in izvajanje doktorskih programov na ravni

    univerze. Za to skrbi doktorska šola, ki jo je vzp

    in jo vodi predstojnica prof. dr. Katja Breskvar. Psmo, da je doktorska šola postala zgled nekateri

    gim univerzam po svetu in je deležna več medn

    priznanj. Doktorska listina Univerze v Ljubljani

    tako pridobila mednarodni ugled.

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    8/158

    8

    Verjamem, da bodo dosedanji uspehi in prizadevanja

    vodili k nadaljnjemu povečevanju kakovosti doktorskih

    del in k dopolnjevanju obstoječih programov. Posebej si

    želimo, da pot do doktorata znanosti zaradi neugodnih

    materialnih razmer ne bi bila zaprta prav nikomur. o pa

     je zagotovilo za nadaljevanje poti proti 20.000. doktora-

    tu znanosti na Univerzi v Ljubljani.

    Pričujoči zbornik in razstava, ki ga spremlja, dokumen-

    tirata prehojeno pot doktorskega študija na Univerzi v

    Ljubljani in s tem utrjujeta zgodovinski spomin in samo-

    zavest Univerze. Za zbornik in razstavo je posebej zaslu-

    žen dr. Jože Ciperle s svojima sodelavkama; za opravljeno

    delo se jim iskreno zahvaljujem in izrekam čestitke.

    Prof. dr. Ivan Svetlik

    Rektor Univerze v Ljubljani 

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    9/158

    Uvod 

    V tuji, posebno pa v slovenski strokovni literaturi jesintetičnih del, ki obravnavajo tematiko doktoratov, di-

    sertacij in doktorskih promocij v zgodovinskem razvoju

    univerze, izredno malo. A po doktorskem naslovu in

    doktorski časti so hrepeneli vse od 13. stoletja dalje.

    Podeljevanje akademskih nazivov in promocija doktor-

     jev je v tem času bistveni del študijskega procesa. V sre-

    dnjem veku so univerze na vseh treh fakultetah: artistič-

    ni, pravni in teološki podeljevale naslednje akademske

    stopnje: bakalavreat, licenciat, magisterij in doktorat.Doktorske stopnje so bile vrednostno različne. Najvišji

    in najdragocenejši je bil doktorat teologije, najnižji pa

    doktorat artistične fakultete. Popolno usposobljenostza poučevanje na vseh univerzah evropskega Zahoda je

    nudil akademski naziv magister oziroma doktor. Ma-

    gister in doktor sta bila v srednjem veku povsem ena-

    kovredna naslova. Od nastanka univerz se je doktorska

    stopnja podeljevala na slovesen način, njen nosilec pa je

    ne glede na svoj družbeni stan užival v večji ali manjši

    meri časti, ki so pripadale plemstvu. Doktorska promo-

    cija oz. podeljevanje akademskega naziva doktor je bilo

    v tem času povezano z velikimi slovesnostmi tako na

    sami univerzi kot tudi v mestu, kjer se je univerza na-

    hajala. Graduiranje, podeljevanje akademskih stopenj

    doktorandom, je bilo tudi izredno pomembno za notra-

    nje življenje fakultet. Predstavljalo je glavno spodbudo

    za pridnost in marljivost študentov in glavno sredstvo

    za vzdrževanje reda. Na večjih univerzah je bilo letno

    promoviranih deset do dvajset magistrov, petdeset dosto bakalavrov in eden ali dva doktorja. Ob tem je treba

    izpostaviti, da so disertacije tega časa zahtevale samos-

    tojno mišljenje, čeprav so takrat znanstveno delo razu-

    mevali drugače kot danes.

    V stoletjih novega veka, še zlasti v 17. stoletjudoktorske disertacije vse bolj problematične. Ne g

    zaobljube eksaminatorjev so bile pritožbe o lah

    podeljevanju akademskih stopenj in podkupljivo

    minatorjev skorajda splošne, od 18. stoletja pa so

    ski pojmi in učni nauki aristotelskega sistema izg

    S prosvetljenstvom, predvsem pa z nastankom un

    Berlinu (1810) in s pojavom (nove) filozofske faku

     je s svojim po strokah organiziranem študijem innizacijo inštitutov, postala hrbtenica znanstvene

    na univerzi namesto stare artistične fakultete je d

    dobil povsem novo kvaliteto: postopoma se je u

    znanstveni doktorat, ki se podeljuje za doktorsk

    dovolj kvalitetno, da se objavi v znanstveni reviji i

    stavlja vsaj majhen prispevek k znanju človeštva.

    cije doktorjev znanosti od srede 19. stoletja ponek

    ponekod manj sledijo nekdanjim oblikam pode

    akademskih stopenj z nekaj dodanimi, novimi el

    V letu 1919 ustanovljena ljubljanska univerza je ob

    prvega študijskega leta 1919/1920 podelila prve

    torate. Sistem podeljevanja akademskega dokt

    naziva v prvem obdobju ni bil enoten: tehniška fa

    se je ravnala po določilih beograjske univerzitetn

    be, ki je bila statutarna podlaga za ustanovitev un

    Ljubljani in za njeno delovanje v prvem desetletju

    fakultete pa so se ob upoštevanju beograjske ured

    nale predvsem po statutih avstrijskih univerz, o je prišla večina njihovih profesorjev. Do poeno

    prišlo z novim jugoslovanskim univerzitetnim za

    leta 1930. Ljubljanska medicinska fakulteta je pr

    torat podelila šele po vojni, potem ko je leta 1945

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    10/158

    10

    popolna. V naslednjih desetletjih so pravico do podelje-

    vanja akademskih stopenj in samo podeljevanje urejali

     jugoslovanski in kasneje predvsem slovenski visokošolski

    zakoni in uredbe, nabor znanstvenih disciplin, iz katerih

     je bila mogoča promocija za doktorja znanosti, pa je bil

    vedno večji. V tem času je doktorski študij potekal znot-

    raj podiplomskih študijskih programov. S prenovo lju-bljanskega doktorskega študija po evropskih smernicah

    med letoma 2005 in 2007 in z ustanovitvijo Doktorske

    šole leta 2007 je Univerza v Ljubljani uvedla načrtno ka-

    kovostno doktorsko izobraževanje z novimi vsebinami.

    Zahvaljujemo se bivšemu rektorju prof. dr. Stanislavu

    Pejovniku in sedanjemu rektorju prof. dr. Ivanu Svetliku

    ter Rektoratu Univerze v Ljubljani s službami za naklo-

    njeno pozornost in podporo ter vsem drugim, ki so sode-lovali pri pripravi razstave in kataloga.

    Dr. Jože Ciperle 

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    11/158

    Doktorat in promocije doktorjev vzgodovinskem razvoju univerze 

     Johann Georg Puschner (alias Dendrono), Študent na doktorskem izpitu. Bakrorez iz leta 1725. Scene iz življenja študentov na univerzi v Altdorfu pri Nürnbergu (Altdorfina, Academia norica). Izd.: Konrad Legenfelder, Dendro

    Puschners Natürliche Abschilderung des Academischen Lebens in schönen Figuren ans Licht gestellt, Nürnberg 1962.)

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    12/158

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    13/158

    V tuji strokovni literaturi je izredno malo sintetičnihdel, ki obravnavajo tematiko doktoratov, disertacij in

    doktorskih promocij v zgodovinskem razvoju univerze,

    v slovenski strokovni bibliografiji pa ta tematika sploh

    ni zastopana. A po doktorskem naslovu in doktorski

    časti so hrepeneli vse od 13. stoletja dalje. V 12. in 13.

    stoletju je v Italiji, Franciji in Španiji nastalo več kot 30

    univerz. Med njimi so slovele univerze v Bologni, Pari-

    zu in Oxfordu. V 14. in 15. stoletju so si univerze pred

    ustanovitvijo običajno zagotovile državne (deželne) in /ali cerkvene privilegije. Na vseh srednjeveških univerzah

     je najvišje mesto pripadalo teološki fakulteti, kateri sta

    sledili pravna in medicinska fakulteta. Vse tri so bile višjefakultete, pod njimi pa so bile artes liberales   (artistična

    fakulteta) kot najnižja, osnovna fakulteta.

    V Parizu je moral kandidat, ki je obiskoval artistično fa-

    kulteto in na eni od višjih fakultet prejel akademski naslov

    bakalavreat (najnižjo akademsko stopnjo), v nadaljnjih

    študijskih letih – njihovo število je bilo po posameznih fa-

    kultetah različno – dokazati usposobljenost: opraviti pred-

    pisani izpit, vsekakor pa sodelovati pri disputaciji (znan-

    stveni razpravi o spornem vprašanju). Če jo je uspešno

    zaključil, mu je kancler fakultete podelil licenco, s katero

     je bil pooblaščen, da lahko poučuje načeloma na vseh za-

    hodnih univerzah. Na tej stopnji je bakalavreat imel naziv

    licenciat. Popolno usposobljenost za poučevanje in s tem

    naslov magister ali doktor pa je prejel šele, ko ga je profe-

    sorska korporacija slavnostno sprejela v svoje vrste. o jebilo v Parizu mogoče šele po nekaj letih poučevanja. Poleg

    tega je bil prejem tega častnega akademskega naslova po-

    vezan z velikimi stroški. Mnogi so se tako že takrat zado-

    voljili z akademsko stopnjo oz. častjo licenciata.

    Doktorat in promocije doktorjevv zgodovinskem razvoju univerze 

    Dr. Jože

    Magister in doktor sta v srednjem veku povsemvredna naslova. Na Nemškem sta artistična in t

    fakulteta podeljevali magistrsko čast, pravna in m

    ska fakulteta pa sta pogosteje promovirali dokt

    obeh primerih je bila promocija enaka in zelo sl

    Od 13. stoletja dalje so bili najbolj cenjeni aka

    naslovi univerz v Franciji in Italiji, od 14. stolet

    imeli ugled tudi naslovi, pridobljeni na univerzah

    ških deželah.

    Študij na artistični fakulteti je obsegal dva tečaja ki sta trajala vsak po leto in pol do dve leti. Prvi je v

    bakalavreata, prve akademske stopnje. Obsegal j

    iz predpisanih spisov logike in fizike (seveda po A

    lu). Drugi del tečaja je vključeval ostale disciplin

    verzitetni in fakultetni statuti pa so predpisovali o

    študijske knjige. Vsa predpisana predavanja in v

    katerih so morali sodelovati, so se imenovale comp

     gradu. Številni študentje so zapuščali univerzo

    kalavri ali celo brez najnižje akademske stopnje.

    nje študija in pridobitev akademske stopnje je bil

    samo za akademsko kariero. Za pridobitev akad

    naslovov je bilo obvezno sodelovanje pri akade

    pouku: magistrska prisega, ki je prinesla akadem

    ziv, je prvotno pogosto vključevala dvoletno ob

    poučevanja na artistični fakulteti (biennium co

    o pravilo je imelo dvojni cilj: dvoletna »privatna

    tura« je služila kot nadomestilo za stalno plačljiv

    re, sredstev pa ni bilo na razpolago, poleg tega pa tem zaključeno izpopolnjevanje mladega magistr

    Praviloma se je mogel študij na višjih fakulteta

    šele, ko je bil zaključen splošni pripravljalni ku

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    14/158

    14

    Prva promocija ženske na avstrijski univerzi: promocija zdravnice GabrPossanner pl. Ehrenthal za doktorico znanosti na Dunajski univerzi 1897. Lesorez. (Illustriertes Extrablatt, 7. april 1897.)

    stične fakultete. Zelo pogosto so študentje na artistični

    fakulteti brali (imeli lekcije), hkrati pa so na teološki ali

    pravni fakulteti poslušali posamezna predpisana preda-

    vanja, da bi po pridobitvi odgovarjajoče akademske stop-

    nje na artistični fakulteti lahko prestopili na višjo fakul-

    teto. Pouk na fakulteti višje stopnje je bil podoben kot

    na artistični fakulteti: kanonske knjige, ki so bile temeljpouka, so brali in razlagali. Na srednjeveških univerzah

     je šlo predvsem za pouk in osvojitev že znanega, ne za

    napredek v znanosti. o še posebej velja za artistično fa-

    kulteto. Lastno raziskovanje in iskanje poti napredka v

    znanosti, iskanje resnice in predstavljanje odkritij v pre-

    davanjih, vključevanje študentov v raziskovalni proces,

    vse to je bilo starim »mojstrom svobodnih umetnosti«

    tuje. Prav tako misel, da bi presegli Aristotela. Podreje-

    nost dani filozofski resnici je imela oporo v enaki, sploš-no priznani podrejenosti teološki resnici.

    ermin promocija izvira iz latinske besede  promovere:

    napredovati, doseči določen položaj v civilnem ali voja-

    škem življenju. V Nemčiji se je beseda promocija nana-

    šala izključno na akademsko področje. V srednjem veku je bila podelitev doktorske stopnje izenačena s pravico do

    poučevanja. udi beseda disertacija izvira iz latinskega

    glagola dissertare , to je ustno ali pisno obravnavati znan-

    stveni predmet. Ustni izpit je bil in je pogosto še označen

    kot rigorosum (examen rigorosum – strogi izpit), včasih

    tudi kot kolokvij, ustni izpit, kateremu se je pogosto pri-

    družila disputacija.

    Do konca 12. stoletja je bil »doktor« ali »magister« po-

    imenovanje za vodjo (ravnatelja) šole oziroma za učite-

    lja. udi izobraženci, ki niso poučevali v šoli, so pogosto

    nosili naziv doctor ali professor –  brez formalne podelitve

    naziva. V rimski antiki je doktor prvotno pomenil uči-telja ali izobraženca. ako je bil mojster, ki je poučeval

    gladiatorje v mečevanju, imenovan doctor gladiatorum.

    V srednjem veku so nekateri pomembni učenjaki dobi-

    li častni vzdevek doktor (učitelj), tako so npr. omaža

     Akvinskega imenovali tudi Doctor angelicus   (Angelučitelj), Rogerja Bacona pa Doctor mirabilis  (Učitelj, v

    den občudovanja).

    Prvi znani promocijski red je izdal papež Honorij I

    (1148–1227) 28. junija 1219 za univerzo v Bologni, n

    lednjega pa papež Janez XXII. (1249–1234) za promo jo v kanonskem in posvetnem pravu za leta 1303 us

    novljeno visoko šolo v Rimu (z enakim besedilom tu

    za Perugio). Poleg mestnih in kanclerskih univerz so o

    stajale tudi državne univerze, npr. univerza v Neaplju,

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    15/158

    Doktorska listina (diploma), ki jo je Francetu Prešernu podelila Dunajskauniverza; 1828. (Foto: Narodni muzej Slovenije, omaž Lauko / Narodnimuzej Slovenije.)

     jo je leta 1224 ustanovil cesar Friedrich II. (1194–1250);

    take so bile tudi španske univerze.

    Od nastanka univerz se je doktorska stopnja podeljevala

    na slovesen način, njihovim nosilcem so pripadale števil-

    ne časti in pravice. Že ob izteku 13. stoletja je ne glede na

    družbeni stan doktor užival v večji ali manjši obliki časti,

    ki so sicer pripadale plemstvu. Že v tem času se je pri tem

    hotenje po znanju, vedenju, po znanosti na sploh umi-

    kalo stremljenju po moči in ugledu. Že v srednjem veku

     je bilo potrebno za akademske promocije plačati manjše

    prispevke, razen tega so bila potrebna še dodatna sredstva

    za darila, častne obdaritve in za stroške doktorskih gos-

    tij (Prandium Aristotelis ) in drugo. Za bakalavra je bilo

    promoviranih 20 do 30 % imatrikuliranih študentov, od

    njih pa za magistre oziroma doktorje 2 do 6 %.

    Nemške univerze so nastajale predvsem po vzoru univer-

    ze v Parizu in njenih ustanov. ako v Nemčiji vsebujejo

    prva promocijska pravila papeške in cesarske ustanovne

    listine, ki so bile sredi 14. stoletja izdane za prve

    univerze. Poglavitna vsebina teh pisem je bilo pr

    same univerze in priznanje njene pravice do prom

    naj bi jih izvajala.

    Papež Janez XXII. (1410–1415) in njegovi nasled

    v številnih primerih priznanje pravice do promogojevali s predhodno izpolnitvijo določenih po

    pogojev.

    Od konca srednjega veka so se na fakultetah n

    visokih šol, ki so sledile navadam na kanclerskih

    zah, podeljevale tri različne akademske stopnje:

    vreat, licenciat in doktorat oziroma akademska

    magister. Stopnjo magistra ali doktorja je lahk

    lil le promotor enake stopnje po pooblastilu in vfakultete, ki je bila sestavni del univerze, kateri

    podeljena pravica do promocije. Na nekaterih n

    univerzah, npr. v Königsbergu in Göttingenu, je

    veljavi dvojna oblika akademske stopnje »doctor

    ster« vse do začetka 20. stoletja.

    udi v Nemčiji so v srednjem veku za doktorja

    določena pravila in posebne pravice: a) povsod j

    poučeval, b) da je dosegel popolne akademske re

    pravice, je moral nekaj let poučevati, c) če je hot

    čevati na tuji univerzi, ga je morala tuja univerza

    (nostrificirati). Sicer pa t. i. Greifswaldski prom

    govor, nastal okrog leta 1460, našteva kar 30 p

    doktorskih predpravic.

    Zgodovinski razvoj promocij kaže, da so se pogoj

    delitev akademske stopnje spreminjali. Kako je

    movni svet srednjega veka različen od današnjega

    razbrati iz dejstva, da je moral na primer kandidbil izbran za podelitev akademskega naziva, prise

    izpraševalcem ne bo maščeval (Eid de non vindica

    srednjem veku je moral biti promovend na dobre

    in njegovo moralno zadržanje je moralo biti neop

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    16/158

    16

    elesno je moral biti pravilne rasti in ni smel biti neza-

    konskega stanu. Do učiteljev se je moral obnašati spošt-

    ljivo, moral je biti poznan po pridnosti in marljivosti ter

    po sodelovanju na predavanjih in pri disputacijah.

    Doktorske slovesnosti pa so bile pravi praznik. V nedeljo

    popoldne pred promocijo je uradna deputacija raznašalavabila. Doktoranda so spremljali bakalavri in eden od

    njih, pooblaščen od dekana, je izročal vabila. Skupino

     je vodil pedel z univerzitetnim scepterjem. Med pova-

    bljence so spadali doktorji vseh fakultet, v univerzite-

    tnem mestu naseljeno plemstvo, nosilci uradnih funkc

    opati, učitelji, kapiteljski kanoniki in priorji samostan

    Doktorand je moral članom skupine, ki je izročala va

    la, po vrnitvi z obhoda za okrepitev pripraviti »skrom

    večerjo«.

    Na dan promocije predavanj ni bilo, ker so bili med pvabljenimi vsi profesorji. Gosti so se zbrali v kolegia

    stavbi univerze, od koder je sprevod odšel po mestu. N

    začetku sprevoda je osem do deset dečkov nosilo gore

    sveče. Sledil je pedel z univerzitetnim scepterjem. Po p

    Promocijska listina (doktorska diploma), ki jo je Nemška cesa rsko-kraljeva univerza K arla - Ferdinanda v Prag i podelila Friederichu Hopfne13. januar 1905. (Henry Art Gallery, University of Washington.)

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    17/158

    hodu v središče mesta je promotor stopil na postavljenigovorniški oder in spregovoril uvodne besede. Poklical je

    doktoranda na učiteljski stol, simbol pouka, in ga s po-

    sebnim besedilnim obrazcem, sicer enakim kot za pode-

    litev akademskega naziva licenciat, napravil za doktorja.

    Najstarejši univerzitetni statuti so od bakalavra

    ne, ki je bil že graduiran na artistični fakulteti

    prizadeval za promocijo doktorja, zahtevali dok

    petletnem strokovnem študiju, in sicer dve- ali tr

    pred bakalavreatom in tri- oziroma dveletnem p

    lavreatu. Večinoma je univerzitetni medicinski štu

     jal pet do šest let in je bil pogoj za pridobitev doakademske stopnje.

    Če doktorand ni graduiral na artistični fakulteti,

    ral medicino obvezo študirati šest let: tri do štiri l

    bakalavreatom,nadaljnji dve ali tri leta pa pred

    k doktorskemu izpitu. Akademska stopnja bak

    artistične fakultete (baccalaureus artium)  je med

    fakulteta lahko priznala za enakovredno bakal

    medicine (baccalaureus medicinae), če se je študencinske fakultete npr. zaradi stroškov odpovedal gr

    nju na medicinski fakulteti. Razen tega je bilo do

    da mora promovend sodelovati najmanj pri pred

    dveh doktorjev medicine. Kandidat za doktorski

    moral najmanj eno leto spremljati doktorja faku

    njegovih obiskih bolnikov. Najkasneje od konca

    letja dalje je bil na večini univerz klinični pouk,

    predaval v času študija, vključen v doktorski izpi

    didatu so predstavili praktični primer (casus pr

    ki ga je moral pojasniti in razložiti tudi v pisni

    Kandidat za doktorja medicine je moral biti star n

    26 let, vendar je fakulteta imela pravico dovoliti

    Prispevki, ki jih je doktorand morali plačati, in s

    zvezi s promocijo, so bili od univerze do univerz

    ni. Po najstarejših univerzitetnih statutih je imel

    dat za licenciat ali doktorat medicine naslednje

    vsak doktor domače univerze je od njega prejel

    rinta za baretko, par okrašenih rokavic ter za vinoščice, 2 florinta je moral vplačati v fakultetno b

    pedelom pa je namesto denarja lahko izročil nek

    ali telovnik. Vsem tem nemajhnim izdatkom je p

    prišteti še izdatke za doktorsko pojedino (gostijo)

    Potrdilo o zagovoru doktorske disertacije na eološki fakulteti vInnsbrucku; 1760. Bakrorez J. Klauberja. (irolski deželni muzej vInnsbrucku.)

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    18/158

    18

    Ker je v srednjem veku promocija za doktorja prinesla

    neomejeno pooblastilo za poučevanje na visokih šolah,

     je razumljivo, da je besedilo doktorske prisege vsebovalo

    tudi obveznosti promoviranca kot visokošolskega učite-

    lja. Neprestano so izdajali odredbe proti finančni zlorabi

    doktorskih promocij, ker so vse do novejših časov bile po-

    memben vir prihodkov fakultete, predvsem pa fakulte-

    tnih doktorjev, ki so imeli pravico kandidata promovirati;

    šlo je celo tako daleč, da je izbor med njimi določal žreb.

    Vse univerze so se zavedale velike pomembnosti pro-mocij in si prizadevale, da so druge univerze priznavale

    na njihovi univerzi pridobljene akademske nazive, saj je

    bil tudi od tega odvisen ugled univerze. Že najstarejši

    univerzitetni statuti ločujejo sprejem med graduirance

    fakultete in sprejem v doktorski kolegij, ki je dejans

    upravljal fakulteto: doctores facultatis   in doctores colleg

    Večinoma so bili na univerzi promovirani doktorji

    naslednji dan po promociji sprejeti v kolegij. Dokto

    ki so promovirali na drugih univerzah, pa so morali

    sprejemu na fakulteto tu predavati še dve ali tri leta, p

    den so se lahko javili za sprejem v kolegij, v katerem sicer lahko bila največ dva, kvečjemu trije tuji dokto

    Ureditev fakultet je tako temeljila na ločitvi doktor

    kolegija (doctores collegii ) in v kolegij še nesprejetih (no

    dum ad collegium recepti ). Samo doktorji kolegija so p

     jemali dohodke od promocij in imeli poseben ugled p

    ostalimi doktorji. Posamezni doktorji so bili določeni

    posamezna predavanja, ki so bila posebej plačana, n

    hove ure predavanj so bile določene v statutih unive

    Drugi docenti ali doktorji ali licenciati in bakalavri palahko samo brali, kar so sklenili doctorers collegii .

    Doktorske stopnje so bile vrednostno različne. Najv

     ji je bil doktorat teologije, najnižji pa doktorat artist

    ne fakultete. Vsaka univerza je više cenila pri njej p

    dobljene akademske stopnje kot pa akademske stopn

    pridobljene na drugih univerzah. Od tod stalne zahte

    licenciatom, naj si ne prizadevajo za pridobitev doktor

    na drugih univerzah. Iz številnih predpisov, ki so urej

    pridobivanje akademskih stopenj na različnih fakul

    tah – od bakalavreata artistične fakultete, ki ga je b

    mogoče pridobiti s 17. letom in po eno- ali dvoletne

    študiju, do doktorata teologije, ki je bil podeljen po d

    gi dobi poučevanja izkušenim izobražencem z najma

    30. leti starosti, – izhaja, da so se vse akademske stopn

    podeljevale v podobnih oblikah in s podobnim nam

    nom. Vendar akademske stopnje artistične fakultete n

    bile predpogoj za pridobitev akademskih stopenj na v

     jih fakultetah, čeprav so pogosto tako funkcionirale. akademske stopnje višjih fakultet niso vključevale n

     jih akademskih stopenj niti jih niso mogle nadomest

    doktor višjih fakultet pa je naknadno težko pridobil m

    gistrsko akademsko stopnjo artistične fakultete.

    Prva promocija ženske na Berlinski univerzi: promocija 27-letne doktorandkefizike Else Neumann za doktorico filozofskih znanosti; Akademska avlaBerlinske univerze, 1899. Bakrorez po originalni risbi E. Tiela.(http://www.ebay.de/itm/Erste-Doktorpromotiomn-einer-Frau-Universitat-Berlin-Stich-v-1899/251369313448?_trksid=p2047675.m1850&_trkparms.)

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    19/158

    Graduiranje, podeljevanje akademskih stopenj študentom

     je bilo sprva izredno pomembno za notranje življenje fakul-

    tete. Predstavljalo je glavno spodbudo za pridnost in mar-

    ljivost študentov in glavno sredstvo za vzdrževanje reda.

    Prispevki za pridobitev akademske stopnje artistične fa-

    kultete so bili majhni, toda pri velikem številu promocij

    so prinesli pomembne vsote denarja. Na nekaterih uni-

    verzah je bilo letno promoviranih 10 do 20 magistrovin 50 do 100 bakalavrov. Na višjih fakultetah so bile

    promocije redkejše: doktorska promocija je bila tudi na

    večjih univerzah komaj ena ali dve na leto – zato pa so

    bili promocijski prispevki visoki. Vsekakor so ti prispev-

    ki močno spodbujali univerze v prizadevanju, da

    niso iskali akademskih stopenj na drugih univerz

    lik strošek so za doktorande višjih fakultet pred

    častna darila za eksaminatorje in kanclerja fakulte

    vino, blago, telovniki, pa tudi stroški doktorski

    din, ki so bile ponekod povezane tudi s plesom. V

    ku 16. stoletja so stroški novega doktorja prava

    okrog 250 dukatov.

    udi disputacija, bistveni del promocijskega akta

    sih sprožala več smeha kot pozornosti, pa vend

    cenili kot poživitev utrujajočega besednega boja

    so okrog leta 1500 v Heidelbergu npr. disputirali

    Zaprisega novega doktorja znanosti na univerzi v Königsbergu v prisotnosti dekana in mentorja (okrog leta 1900). Doktorski kandidat pprekrižana scepterja, ki ju držita pedla. Oljna slika Karla Storcha, Institut für Hochschulkunde, Würzburg.

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    20/158

    20

    teme kot: »Govori o zvestobi prostitutk do svojih ljubčk-

    ov«, »Govori o zvestobi konkubin do duhovnikov«. Kako

    so pri teh svečanostih pili in peli, pa pričajo številne oh-

    ranjene pesmi.

    Že ob koncu srednjega veka je prišlo do izenačenja ča-

    stnega statusa plemstva in doktorjev: Doktorji so na jav-nih krajih sedeli na istem mestu kot mestno plemstvo.

    Razžalitev doktorjev se je obravnavala enako kot razža-

    litev plemstva. Doktorja je bilo prepovedano mučiti. Če

    so dokazi za umor enako prepričljivo bremenili meščana

    oziroma doktorja, je bil za morilca razglašen meščan.

    Nedvomno so doktorji predstavljali vrh srednjeveške

    in začetne novoveške družbene piramide izobražencev.

    udi v družbeni strukturi mest so doktorji, magistri inlicenciati spadali v najvišji stan. Seveda pa tudi v zgo-

    dnjem novem veku med izobražence niso spadali izključ-

    no nosilci doktorskih časti; številni izobraženci so imelisamo magistrski naslov, pa tudi ta ni bil nujen za pripa-

    dnost izobraženstvu.

    V 16. in 17. stoletju se je po zaključku študija – zaključ-

    nega spričevala na splošno niso izdajali oziroma je bilo iz-

    dano na rektorjevo željo – novi magister oziroma doktor

    podal na potovanje ( peregrinatio academica ), ki je že v sre-

    dnjem veku veljalo za sestavni del akademske izobrazbe.

    Doktorji nemških univerz so do tridesetletne vojne odha-

     jali predvsem v Italijo: na univerzo v Bologno, Perugio,

    Piso, Sieno ali Padovo, mladi akademiki iz protestantskih

    nemških dežel pa zlasti na Nizozemsko, ki je po koncu

    tridesetletne vojne na sploh zavzela prvo mesto. Licenciat

    na nemških visokih šolah v 16. in 17. stoletju ni bil pode-

    ljevan, ugled magistrov artistične fakultete pa je bil maj-

    hen. Disputacije pri promocijah so potekale v latinščini.Za magistrsko stopnjo na artistični fakulteti ni bila zah-

    tevana pisna naloga. Pri disertacijah od konca 16. stoletja

    pa je bil obvezen plakat z natisom branjenih tez. Ob tem

     je potrebno izpostaviti, da je disertacijo v začetku novega

    veka večinoma izdelal praeses , svetovalec doktorskega ka

    didata, ki je bil na Nemškem do konca 18. stoletja pog

    to imenovan doktorjev oče (Doktorvater ). Vsak doktor

    kandidat je imel svojega praesesa , mentorja, ki je vodil tu

    ustni zagovor doktorata (viva voce exam), v 18. stoletju

     je praeses pogosto sam izbral temo doktorske disertac

    in izdelal teze, kandidat jih je samo branil. Včasih je zadi prihranka časa isto tezo hkrati branilo več kandidat

    Disertacije so bile še sredi 18. stoletja napisane v latinš

    ni. Prva v nemškem jeziku napisana disertacija je iz l

    1739; branjena je bila na univerzi v Greifswaldu. Števi

    naslovi disertacij 16. in 17. stoletja so za današnje pojm

    nenavadni ali celo močno problematični: npr. »Zelo tež

    vprašanje, kako pride do tega, da se mnogi bojijo oku

    sira«, »Skrivnostno oznanjeni Babilon (ali Rim) kot pres

     Antikrista«, »Ljubezenska vročica mlade žene«, »Ali moknez biti v bitki osebno navzoč«.

    V 17. stoletju so bile doktorske disertacije še posebno p

    blematične. Ne glede na zaobljube eksaminatorjev so b

    pritožbe o lahkotnem podeljevanju akademskih stope

    in podkupljivosti eksaminatorjev skorajda splošne.

    vendarle je treba reči, da so tudi pro gradu disertacije

    in 18. stoletja zahtevale samostojno mišljenje, čeprav

    takrat znanstveno delo razumevali drugače kot danes

    Za obdobje med 1660 in 1750 imamo bibliografiran

    okrog 10.000 filozofskih disertacij na nemških univ

    zah, nadaljnjih 3.000 pa je priključenih. V veliki več

    ne prinašajo vsebinsko ničesar novega, saj večinoma v

    bujejo kompilacije, njihove teme pa so zelo različne.

    prav njihova masovnost danes predstavlja to gradivo k

    pomemben vir za obravnavo različnih tem.

    Polemična teologija in šolska filozofija sta od začetka stoletja vse bolj izgubljali veljavo, s tem pa so izgublj

    osnovo in cilj tudi disputacije. Splošno priznani princ

    šolske filozofije niso več veljali. Filozofski pojmi in uč

    nauki aristotelskega sistema so izginjali. Na univerz

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    21/158

    Heinrich Denifle,  Die Entstehung der Universit

     Mittelalters bis 1400 , Berlin 1885 (nespremenjeni

    Graz 1956).

    Tomas Ellwein, Die deutsche Universität om Mi

    bis zur Gegenwart  , 2. izpopolnjena in dopolnjena

    Frankurt am Main 1992.

    Hanspeter Marti,  Philosophische Dissertationen d

    Universitäten 1600-1750, Eine Auswahlbiblio

    München, New York, London, Paris 1982.

    Richard Meister, Geschichte des Doktorat

    Philosophie an der Universität Wien, Österre

    Akademie der Wissenschafen, Philosophisch-his

    Klasse, Sitzungsberichte, 232, Band 2, Wien 1958.

     Wolgang Müller,  Fünfundert Jahre theo

     Promotion an der Universität Freiburg i. Br., Beit

    Freiburger Wissenschafs- und Universitätsgeschic

    19, Freiburg im Breisgau 1957.

    Otto Rühle,  Idee und Gestalt der deutschen Uni

    Tradion und Augabe, Berlin 1966.

    Siegried Wollgast, Zur Geschichte des Dissertation

    in Deutschland im Mittelalter und in der rühen N

    Sitzungsberichte der Leibniz-Sozietät , Bd. 32, H. 5

    1999.

    Siegried Wollgast, Zur Geschichte des Promotionsw

     Deutschland , Bergisch Gladbach 2001.

    so se organizirale drugim fakultetam enakopravne filo-

    zofske fakultete (tudi z vsemi osnovnimi matematično

    -prirodoslovnimi disciplinami), ki so pozneje s svojim po

    strokah diferenciranim študijem, organizacijo inštitutov

    in seminarjev postale hrbtenica znanstvenega dela na

    univerzah. Za disertacije pa so se v tem času uveljavile

    ocene: zelo dobro, dobro, povprečno in nezadostno, kiso – večinoma še v latinščini – bile v uporabi ponekod še

    na začetku 20. stoletja.

    Z ustanovitvijo univerz v Halleju (1694), Göttingenu

    (1736), predvsem pa v Berlinu (1810) je disertacija na

    Nemškem v dobi prosvetljenstva dobila povsem novo

    kvaliteto. Od začetka 19. stoletja se je postopoma uve-

    ljavil znanstveni doktorat, ki se podeljuje za doktorsko

    delo, dovolj kvalitetno, da se objavi v znanstveni revijiin predstavlja vsaj majhen prispevek k znanju človeštva.

    Promocija doktorjev znanosti pa ponekod bolj, ponekod

    manj še danes sledi nekdanjim oblikam podeljevanja

    akademskih stopenj z nekaj dodanimi, novimi elementi.

    Literatura

     A history o the University in Europe, izd. Walter Rüegg,

    I – IV, Cambridge 2003 – 2011.

    Gerhard Bengesar,  Doktorpromotion in Deutschland ,

     Würzburg 1964.

     Jens Blecher, Vom Promotionsprivileg zum Promotionsrecht.

     Das Leipziger Promotionsrecht zwischen 1409 und 1945

     als konstitutives und prägendes Element der akademischen

    Selbstverwaltung , doktorska disertacija, Martin-Luther-

    Universität Halle, Wittenberg 1965.

     Jože Ciperle, Podoba velikega učilišča ljubljanskega. Licej v

     Ljubljani 1800–1848, Ljubljana 2001.

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    22/158

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    23/158

    Doktorat znanosti in promocije doktorjev znanostna Univerzi v Ljubljani 1919–2012 

    Slovesna podelitev doktorskih diplom na Univerzi v Ljubljani; med promoviranimi je tudi jezikoslovka in slovenistka Breda Pogore januar 1964. (Foto: Edi Šelhaus / Muzej novejše zgodovine Slovenije.)

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    24/158

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    25/158

    1  ZAMU IV – 198, Opšta universitetska (sveučilišna) uredba, 27.2.1905, č

    Doktorat znanosti in promocije doktorjevznanosti na Univerzi v Ljubljani 1919–1990 

    atjana

    Redna predavanja na novoustanovljeni Univerzi Kra-ljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani so se za-

    čela decembra 1919. Na filozofski in teološki fakulteti

    so se začela v vseh semestrih, na medicinski v prvem, na

    tehniški pa v prvem in tretjem. Ob koncu prvega študij-

    skega leta so študenti že lahko polagali različne izpite,

    tudi doktorske. Izpitne predpise so po ustanovnem za-

    konu urejali zakon in uredbe, ki so veljale za beograjsko

    univerzo. Postopke za pridobitev doktorata znanosti je

    beograjska univerzitetna uredba urejala v členih 134 do142. Pogoj za pristop k doktorskemu izpitu je bil, da je

    kandidat diplomiral na isti fakulteti, na kateri je želel

    doktorirati, doktorski izpit pa je lahko polagal le iz pred-

    metov in strok, iz katerih je diplomiral. Diplomanti tujihuniverz so se k doktorskemu izpitu lahko prijavili šele po

    nostrifikaciji diplome in predložitvi potrdila te fakultete,

    da ni ovir za polaganje doktorskega izpita. V primeru

    da kandidat doktorskega izpita ni opravil, je bila o tem

    obveščena tudi fakulteta, na kateri je diplomiral. Kan-

    didat za doktorat je postopek začel na fakulteti s prijavo

    dekanu, ki je prošnjo posredoval fakultetnemu svetu v

    odobritev. Doktorski izpit je obsegal pisni in ustni del.

    Pisni del izpita je predstavljala doktorska disertacija, ki

    sta jo v treh mesecih od predložitve morala oceniti dva

    od fakultetnega sveta imenovana referenta, od katerih

     je eden moral biti univerzitetni profesor, drugi pa je bil

    lahko docent ali izjemoma tudi profesor kakšne druge

    fakultete. Disertacija je morala dokazovati, da kandidat

    obvladuje znanstveno metodo in da je sposoben samo-stojnega raziskovanja. O disertaciji je dokončno odločala

    komisija, sestavljena iz dekana in obeh referentov, šte-

    vilo njenih članov pa je bilo mogoče po potrebi pove-

    čati. Ustni doktorski izpit je potekal v zvezi z vsebino

    disertacije. Neuspešni kandidat je doktorski izp

    ponavljal na isti fakulteti iste univerze.1 

    Podrobnejša navodila za posamezne fakultete so vs

    fakultetne uredbe. Uredba tehniške fakultete be

    univerze je omogočala zamenjavo doktorske tez

    mostojnim strokovnim konstruktorskim delom, k

    kazovalo pripravljenost kandidata za samostojno d

    sni izdelek je moral kandidat predložiti prijavi k u

    izpitu. Pozitivno ocenjeno delo je sprejel fakultetni

    imenoval komisijo za ustni izpit. Negativno ocenje

    didat se je lahko k doktorskemu izpitu prijavil le še

    vendar z novo tezo. Člani izpitne komisije so kandi

    ustnem izpitu postavljali vprašanja, neposredno p

    z obravnavano temo, da so iz odgovorov zanesljivovili, da je kandidat tezo izdelal samostojno ter da o

    Naslovnica prve knjige Promocijskega protokola Univerze v Lju(Foto: Janez Pukšič / Univerza v Ljubljani, Zgodovinski arhiv in

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    26/158

    26

    Začetek prve k njige promocijskega protokola z navedbo prvih, na ljubljanski univerz i promoviranih doktoric in doktorjev znanosti.(Foto: Janez Pukšič / Univerza v Ljubljani, Zgodovinski arhiv in muzej.)

     je znanstveno vejo, ki jo je obravnaval. Izpraševanje je bilo javno in je lahko trajalo do 2 uri. Po končanem izpitu je

    komisija z večino glasov odločila, ali je kandidat izpit op-

    ravil, in ga ocenila z ocenami odlično (ocene 9–10), dobro

    (ocene 6–9) in ni opravil (ocene do 6). Če kandidat ustne-

    ga  izpita ni opravil, je komisija odločila, ali bo ponavljal le

    ustni izpit ali mu kot neveljavno razglasi tudi doktorsko

    tezo. Ustni izpit je bilo mogoče ponavljati le enkrat.2 

    Izpitnega reda, kot ga je določala uredba o filozofski fa-

    kulteti v Beogradu, v Ljubljani ni bilo mogoče uvesti, ker

     je bilo na filozofski fakulteti vpisanih veliko študentov, ki

    so že po več semestrov študirali na avstrijskih univerzah,

    in tudi veliko tistih, ki so že absolvirali osem semestrov

    študija na avstrijskih univerzah in po avstrijskih predpisih

    kot suplenti že poučevali na srednjih šolah po Sloveniji, za

    dokončanje študija pa so morali opraviti le še profesorski

    izpit. udi organizacija srednjih šol v Sloveniji je bila v tis-

    tem času taka, da se diplomanti po beograjskem sistemu

    na njih ne bi mogli zaposliti, saj so se diplomske skupinepredmetov na srednjih šolah v Sloveniji redko ali sploh ne

    poučevale. Fakultetni svet ljubljanske filozofske fakultete

     je zato pripravil nov izpitni red, ki je glede izpitnih sku-

    pin temeljil na naredbi bivšega avstrijskega ministrstva za

    uk in bogočastje in bil prilagojen učnim načrtom srednšol, v vseh ostalih določbah pa je upošteval srbske predp

    za diplomski in profesorski izpit. Zaradi tega je bil sp

    menjen tudi red za doktorski izpit, ki je bil po beograj

    uredbi vezan na skupine diplomskega izpita in ga je b

    možno opravljati šele po položenem diplomskem izpi

    Po izpitnem redu, ki ga je 25. junija 1920 odobrilo p

    verjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani in ministrst

    za prosveto v Beogradu, so doktorski izpit na ljubljan

    filozofski fakulteti lahko opravljali kandidati, ki so imosem veljavnih semestrov in so vsaj šest semestrov poslu

    li predmet, ki so ga izbrali kot glavni predmet doktorske

    izpita. Določenih je bilo 26 glavnih predmetov, od kate

     je vsakega spremljalo več stranskih predmetov. Disertac

    ki jo je kandidat moral predložiti ob prijavi, je morala b

    iz glavnega predmeta. Komisijo za doktorski izpit, ki jo

    določil fakultetni svet, so sestavljali dekan in trije člani,

    so predavali predmete, povezane z disertacijo. Na podl

    pisnih ocen najmanj dveh članov je komisija disertac

    sprejela ali zavrnila. emu je sledil ustni izpit, ki je obsedva rigoroza: strokovnega, ki je trajal dve uri, in filoz

     2   ZAMU IV – 514, Uredba tehničkog fakulteta , 1.2.1906 .

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    27/158

    skega, ki je trajal eno uro. 24. junija 1925 je tudi filozofska

    fakulteta v Ljubljani sprejela beograjski izpitni red, kot je

    bilo določeno v ustanovnem zakonu za ljubljansko uni-

    verzo. Po tem je bil pogoj za prijavo k doktorskemu izpitu

    opravljen diplomski izpit. Doktorske izpitne skupine so

    bile iste kot diplomske, skupno jih je bilo 19. Leta 1927 je

    beograjska filozofska fakulteta izdala nov izpitni red, ki ga

     je ljubljanska prevzela 16. junija 1928 in je veljal od študij-

    skega leta 1928/29. Novi izpitni red je imel 27 predmetnih

    skupin. Po beograjski uredbi je bil doktorski izpit precejtežji, saj je moral kandidat prej opraviti diplomo in nato

    večji del priprave na doktorat, ko je bil že zaposlen kot

    suplent in mu znanstveni aparat univerzitetnih institucij

    zato ni bil več tako lahko dostopen kot v času njegovega

    študija. Na svoje stroške je moral natisniti tudi 10

    dov doktorske disertacije in jih predložiti rektoratu

    udi za ljubljansko pravno fakulteto beograjski p

    niso bili uporabni, saj je v Sloveniji in Dalmaciji

    terimi spremembami še vedno ostal v veljavi a

    pravni red, kateremu so se morali prilagoditi tudpisi o študiju in izpitih na pravni fakulteti. »Na

    pravoslovnih in državoslovnih študijah in teoreti

    pitih na Univerzi Kraljevine SHS v Ljubljani« je

    deželna vlada, v Uradnem listu pa je bila objavlj

    aprila 1920, 1. marca 1920 je fakultetni svet potr

    začasni red za stroge izpite (rigoroze), ki so bili sk

    avstrijskimi predpisi. Absolvirani slušatelj prava

    njo doktorja prava lahko dosegel na podlagi treh

    zov brez doktorske disertacije. Vsebina rigorozovglavnem ujemala z vsebino ustreznih državnih t

    nih izpitov, vendar je moral kandidat snov obvl

    veliko bolj podrobno in znanstveno poglobljen

    rigoroz je trajal dve uri. Spraševalci so po pravilu

    biti redni profesorji. Vrstni red rigorozov ni bil prevmes pa so morali miniti trije meseci. Izpitno kom

    sestavljali dekan kot predsednik in štirje izprašev

    Ljubljanska teološka fakulteta je tako kot zagrebš

    torski študij organizirala po avstrijskem sistemu

    študij je trajal pet let, za doktorske kandidate p

    dodan šesti letnik. Za dosego doktorata teoloških

    sti je bilo potrebno položiti tri rigoroze in napisa

    tacijo. Posebnost avstrijskega tipa doktorata je bi

    kandidat delal disertacijo iz predmeta, iz katerega

    rigoroza. ako doktorat s poudarkom na ustnih

    po mnenju teologov ni bil rezultat specializacije

    gojil samostojnega znanstvenega in raziskovalneg

    Diploma doktorja prava Jakoba Mlinarja iz Stare vasi v Poljanski dolini.V imenu Univerze Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani mu jo je na promociji v Zborniči dvorni Univerze izročil promotor prof. dr.Fran Eller v prisotnosti rektorja prof. dr. Karla Hinterlechnerja in dekanaPravne fakultete prof. dr. Milana Škerlja; 27. junij 1925. (Univerza vLjubljani, Zgodovinski arhiv in muzej.)

     3  Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, str. 288–292 .4   ZAMU IV – 184, pravna fakulteta (historiat). Zgodovina slovenske

    Ljubljani do leta 1929, str. 293–295 .5   ZAMU IV – 184, teološka fakulteta (historiat). Kolar: Delovanje eolo

    vmed letoma 1919 in 1952, str. 65-66.

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    28/158

    28

    Začasni predpisi za ljubljansko univerzo so veljali do 28.

     junija 1930, ko je izšel zakon o univerzah v Jugoslaviji.

    Na osnovi tega zakona je naslednje leto izšla Splošna uni-

    verzitetna uredba, ki je formalno poenotila tudi doktor-ski študij. Pogoj za doktorat je bila fakultetna diploma,

    ki jo je kandidat lahko pridobil tudi na enaki fakulteti

    kakšne druge univerze. Doktorski izpit je bil sestavljen

    iz ustnega in pisnega dela (disertacije). Ustni doktorski

    izpit je kandidat opravljal iz splošnega in posebnega d

    tiste znanstvene discipline, iz katere je želel doktorira

    Disertacijo v petih izvodih je moral predložiti najman

    letu dni po opravljenem ustnem izpitu, lahko pa že pr

    ustnim izpitom. Predmet disertacije, ki je morala dok

    zati, da obvladuje znanstveno metodo in je sposoben

    mostojnega znanstvenega dela, je kandidat izbral v sprazumu s profesorji. Če je komisija disertacijo sprejela

     je kandidat opravil ustni izpit, je bil pozvan k branjen

    doktorske disertacije, nakar mu je dekan izdal dovolje

    (imprimatur) za natis disertacije. Če kandidat katere k

    polovice doktorskega izpita ni opravil, ga je smel pon

    ljati največ dvakrat, prvič po šestih mesecih.

    Splošna univerzitetna uredba je določala, naj fakult

    pripravijo posebne uredbe s podrobnejšimi določili o nhovi ureditvi, izvajanju pouka, izpitnih pravilih, pred

    sih o promocijah in odredbah za študente.6 Priprava n

    vih fakultetnih uredb se je zelo zavlekla. Starim pred

    som je bila veljavnost podaljšana do 11. decembra 193

    Zaradi nejasnosti glede polaganja doktorskih izpitov

    bilo v tem času obranjenih precej manj doktoratov. Re

    tor Matija Slavič je na seji Univerzitetnega sveta 24. jan

    arja 1934 poročal, da glede prakse pri opravljanju dokt

    skih izpitov na fakultetah ni enotnosti, in podprl stali

    filozofske fakultete: dokler minister prosvete ne odr

    drugače, se na filozofski fakulteti rigorozi opravljajo

    starem izpitnem redu. Dekan tehniške fakultete Mil

    Vidmar pa je bil mnenja, naj vsaka fakulteta sprejme o

    govornost in dela, kot se ji zdi najbolj primerno.7 

    Prvi sta bili leta 1935 sprejeti novi uredbi za teološke

    tehniške fakultete. eološki študij je bil podaljšan na š

    let, za pridobitev akademske stopnje doktorja teolo

     je pa je bilo potrebno opraviti še dva semestra študij

    Univerzitetni profesor in 22. rektor ljubljanske univerze Fran Zwitter(1905–1988) je v letih 1924–1926 študiral zgodovino in geografijo naFilozofski fakulteti Univerze Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev vLjubljani, v letih 1926–1928 pa na Dunajski univerzi. Leta 1928 je diplomiralv Ljubljani in leta 1929 tu dobil naziv in čast doktorja filozofije. (Foto:Narodni muzej Slovenije, omaž Lauko / Zasebni arhiv družine Zwitter.)

    6   ZAMU, IV – 1078, Zakon o univerzit etima, Zagreb 1930, člen 41.7   ZAMU IV – 213, sklep seje Univerzitetnega sveta, 24. januar 1934.

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    29/158

    specialnimi predavanji in seminarji. Uredba za teološke

    fakultete je odpravila sistem treh rigorozov in uvedla en

    izpit iz splošne teologije (dogmatika in principi moralke),

    rigoroz pa je bil iz tiste skupine, iz katere je kandidat

    delal disertacijo. ežišče doktorata je bilo na disertaciji,

    zato je morala biti dovolj samostojno delo, ki ga je mo-

    ral kandidat zagovarjati pred petčlansko komisijo in vsajdelno natisniti.8 

    Nova uredba za tehniške fakultete je določila glede

    opravljanja doktorata znanosti le nekoliko dopolnila.

    Na tehniški fakulteti je kandidat lahko polagal izpite

    za naziv doktorja tehniških ali montanističnih znanosti.

    Znanstvena razprava ali znanstveno obdelan projekt je

    moral(a) biti posebne strokovne vrednosti, predložen(a)

     je bil(a) lahko kot pisni del izpita, napisan(a) v narodnem jeziku, za izdelavo pa je kandidat lahko proti odškodnini,

    določeni po oceni upravnika, uporabljal fakultetne zavo-

    de in potrebni material ter znanstveno knjižnico. Člani

    komisije so na ustnem izpitu postavljali vprašanja iz splo-

    šnega in posebnega dela znanstvene discipline, katero je

    kandidat izbral, in iz sorodnih disciplin po izboru fakul-

    tetnega sveta. Izpitna komisija je na osnovi ocen ustnega

    izpita, disertacije in njenega zagovora z absolutno večino

    odločala, ali je kandidat doktorski izpit opravil ali ga je

    opravil z odliko oziroma ali ga ni opravil.9

    S sprejetjem nove uredbe pravnih fakultet univerz je bila

    20. decembra 1938 tudi pravnikom za dosego naziva dok-

    torja znanosti naložena izdelava doktorske disertacije. No-

    vost v uredbi so bili tudi posebni seminarji za diplomante,

    ki so se pripravljali na doktorat prava. Vsak kandidat je

    moral vsaj dva semestra poslušati predmete ene izmed di-plomskih skupin in opraviti dva pozitivno ocenjena pisna

    izdelka. Skupin je bilo pet: zgodovinskopravna, privatno-pravna, kazenskopravna, javnopravna in ekonomskoprav-

    na. Vsaka skupina je obsegala sedem predmetov. V enem

    šolskem letu so po možnosti potekala predavanja iz naj-

    manj dveh predmetov iz vsake skupine. Ob koncu študij-

    skega leta je fakultetni svet objavil študijski načrt te

    naslednje leto. Vsi predmeti ene skupine so sestavlj

    to in so se polagali isti dan, javno, pred komisijo,

    določil fakultetni svet. Izpit je bil opravljen, če so v

    komisije soglašali, da je kandidat pokazal, da je t

    preučil vse izpitne predmete. Ustni izpiti so se oc

    s pisnimi ocenami: ni opravil, opravil ali opravil z

    Disertacijo je kandidat izbiral samo iz tistih tem, k

    svoji naravi spadale v skupino, iz katere je opravlj

    izpit. Od učitelja potrjeni naslov naloge je moral pr

    Doktorska listina Frana Zwittra, ki sta mu jo na promociji podUniverze kralja Aleksandra I. v Ljubljani prof. dr. Metod DolenFilozofske fakultete prof. dr. Izidor Cankar; 13. november 19Narodni muzej Slovenije, omaž Lauko / Zasebni arhiv družine

    8   ZAMU IV – 184, teološka fakulteta (historiat).9   ZAMU VII – 172, Uredba tehničkih fakulteta univerziteta u Beogradu

    Ljubljani, 18. 4. 1935.

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    30/158

    30

     Anka Polc, hčerka univerzitetnega profesorja dr. Janka Polca, ob vpisuna Pravno fakulteto Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani; 1934.Študij je zaključila leta 1938 z doktorskim izpitom. (Univerza v Ljubljani,

    Zgodovinski arhiv in muzej.)

    Napoved promocije Anke Polc in Vekoslava Čeplaka za doktorico oz. dtorja prava Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Slovenski narod, december 1938. (Foto: Narodni muzej Slovenije, omaž Lauko / Inšt

    za novejšo zgodovino.)

    10   ZAMU VIII – 82, Uredba pravnih fakulteta univerziteta u Beogradu, ZagrebLjubljani, 20. 12. 1938.

    11  Petdeset let univerze v Ljubljani, str. 298.

    dekanatu, kjer je bila tema vpisana v register doktorskih

    del. Naslov je bilo v sporazumu z učiteljem možno spre-

    meniti. Pri obrambi so lahko vsi člani fakultetnega sveta

    postavljali vprašanja, povezana z disertacijo. Od komisije

    zavrnjeno disertacijo je moral kandidat popraviti ali dopol-

    niti, če pa ga je komisija zavrnila še enkrat, je smel naredi-ti le novo doktorsko delo o drugem vprašanju. Uredba je

    tudi določala, da se mora obranjeno doktorsko delo tiskativ formatu osmerke, na naslovnici je moral biti naziv uni-

    verze in pod njim fakultete, za naslovom doktorskega dela

    ime in priimek kandidata, pod njim pa datum obrambe in

    ime predsednika ter članov komisije. Kandidat je moral iz-

    ročiti dekanatu sto izvodov natisnjenega doktorata.10 N

    učni načrt so na pravni fakulteti začeli postopno uvajat

    študijskem letu 1939/40, v zadnjem letniku je bil ures

    čen v letu 1943/44. Za študente in doktorande, vpisa

    še po starem sistemu, so bile potrebne prehodne določb

    Skrajni roki za opravljanje izpitov ter doktoratov z rigorpo starih predpisih so bili podaljšani.11 Prva promocija

    podlagi uredbe iz leta 1938 je bila 12. januarja 1944.

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    31/158

    disertacijo »Rehabilitacija v kazenskem pravu s posebnim

    ozirom na naše pravo« je doktoriral Sergij Schaup. V letu

    1944 so bili po novih predpisih promovirani še: Ivan Mar-

    telanc, Katja Černe Vodopivec in Baltazar Vladimir Šenk.

    Zadnja promocija na področju prava na podlagi uspešno

    opravljenih rigorozov je bila leta 1953.

    Nova fakultetna uredba za filozofske fakultete ni bila

    sprejeta, zato so zanjo stara študijska določila veljala do

    leta 1947, ko je bil sprejet nov študijski red. 12

    akoj po koncu vojne, ko so bili vsi napori univerze

    usmerjeni v obnovo v vojni poškodovanih objektov inčim prejšnji začetek dela, je začasno ostala v veljavi stara

     jugoslovanska zakonodaja, pripravljal pa se je že tudi nov

    univerzitetni zakon, ki je bil sprejet leta 1949. Leta 1947

    se je začela pripravljati revizija v vojnem času pridobljenih

    doktoratov in sprememba pravil za dosego doktor

    radi tega je bila po nalogu Komiteja za šole in

    prek Ministrstva za prosveto LRS 16. junija 1947 u

    no opravljanje doktoratov na vseh fakultetah, r

    medicinski. Izjemoma sta bili s posebnim dovo

    opravljeni dve promociji, za kateri so bili že izpoln

    pogoji. 18. oktobra 1948 je bil objavljen Zakon o p

    tvi znanstvene stopnje doktorja znanosti, ki je tako

    v veljavo.13 Novi zakon je pravico podeljevanja dok

    znanosti razširil tudi na visoke šole in akademije

    sti. Prvi člen določa, da se »za pospeševanje znans

    dela in vzgoje novih znanstvenih kadrov kakor

    usposabljanje kadrov visoko kvalificiranih specia

    Promotor rektor prof. dipl. ing. Albert Struna izroča doktorsko listino novim doktorjem znanosti Univerze v Ljubljani; Zbornična dvorana, 28. jun(Foto: Edi Šelhaus / Muzej novejše zgodovine Slovenije.)

    12  prav tam, str. 197.13  ZAMU IV, zapisnik redne seje univerzitetnega sveta, 18. 12. 1948.

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    32/158

    32

    vseh panogah znanosti ustanovi znanstvena stopnja do

    torja znanosti«, ki jo poleg univerz lahko podeljujejo tu

    visoke šole in akademije znanosti. S tem sta bili uvede

    dve vrsti doktorskega naslova: akademska stopnja za do

    torate, opravljene pred uveljavitvijo zakona, in znanstve

    stopnja doktorja znanosti za doktorate, opravljene po d

    ločilih novega zakona. Doktorji medicine so ohranili akdemsko stopnjo, za pridobitev znanstvene stopnje dokt

     ja medicine pa so veljala določila zakona. Pravico prido

    ti naziv doktorja so imeli vsi državljani FLRJ, tuji drž

    vljani pa le z dovoljenjem Komiteja za šole in znanost

    vladi FLRJ. Pogoj za prijavo k doktoratu je bila diplom

    fakultete ali visoke šole. Ukinjen je bil ustni doktor

    izpit, namesto tega pa je zakon od kandidatov zahte

    znanstveno prakso in objavljena dela, zato so se k dok

    ratu znanosti lahko prijavili diplomanti šele dve leti

    opravljeni diplomi, le izjemoma se je lahko prijavil kan

    Promotor rektor prof. dr. Mirjan Gruden izroča doktorandu doktorsko listino; 11. julij 1973. (Foto: Sašo Bernardi / Univerza v Ljubljani, Zgodovinarhiv in muzej.)

    Promotor rektor prof. dr. Roman Modic izroča doktorandki doktorsko

    diplomo Univerze v Ljubljani; Zbornična dvorana, 1. marec 1969.(Foto: Edi Šelhaus / Univerza v Ljubljani, Zgodovinski arhiv in muzej.)

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    33/158

    dat takoj po diplomi, če se je že med študijem odlikoval s

    svojimi znanstvenimi sposobnostmi in deli. Vsak kandi-

    dat je ob prijavi navedel, s katerega znanstvenega področ-

     ja želi opravljati doktorat. Po določilih uredbe, ki jo je po

    predlogu ministra za znanost in kulturo predpisala vlada

    FLRJ, se je podeljevala stopnja doktorja znanosti «filozof-

    skih, pedagoških, filoloških, zgodovinskih, literarnih,

    pravnih, ekonomskih, matematičnih, fiziških, kemijskih,

    bioloških, geoloških, geografskih, agronomskih, gozdar-

    skih, veterinarskih, medicinskih, arhitektonskih in tehni-

    ških znanosti kakor tudi iz književnosti ter zgodovine inteorije umetnosti.«14  Iz uredbe je izpadel doktorat teolo-

    ških znanosti. eološka fakulteta je od oktobra 1949, ko

     je bila z zakonom izključena iz Univerze v Ljubljani, do

    ponovne vključitve v letu 1992 doktorate podeljevala

    sama. Zakon o pridobitvi znanstvene stopnje do

    znanosti je tudi nalagal fakultetam, da morajo k

    tom med njihovim delom nuditi vso gmotno in zn

    no pomoč. Kandidat je temo priglasil na dekana

    sebna komisija fakultetnega sveta je presodila, ali

    dat izpolnjuje pogoje, ter določila referenta, doko

     je temo potrdil fakultetni svet. Izdelano disertocenila tričlanska komisija, katere član je bil tudi r

    Doktorska disertacija je morala biti »samostojno

    pomeniti obogatitev znanosti; v svojih izsledkih m

    dati rešitev ali teoretično obrazložitev znanstvenih

    mov ali pa znanstveno zastaviti nove probleme, k

    membni za znanost. Disertacija mora izčrpno

    problem in ga obrazložiti v zvezi s problematiko u

    ga znanstvenega področja.« Ugodno ocenjeno n

    kandidat javno branil pred komisijo petih članov,določil fakultetni svet. V njej je sodeloval referen

    sertaciji, člani so bili lahko tudi znanstveni delavc

    univerz. Pri obrambi disertacije je bilo potrebno n

    preveriti znanje kandidata s tistega znanstvenega

     ja, s katerega je predložil disertacijo. O obrambi j

    sija odločala soglasno.« 15 Po predpisih tega zakon

    mogoče doktorirati, če je bila doktorska naloga

    do 15. julija 1956. Do tega datuma je bilo p

    zaključiti tudi doktorate pri akademijah znanost

    Zakon o doktoratu znanosti, ki ga je Zvezna

    skupščina sprejela na seji zveznega zbora 16. junij

     je podeljevanje doktoratov znanosti dovoljeval le

    zam. Druga novost, ki jo je prinesel zakon, je bila

    na uvedba ustnega doktorskega izpita iz znanstven

    ge ali panog, na katere se je disertacija nanašala. K

    ratu so se lahko prijavili diplomanti fakultet te

    manti visokih šol in akademij, ki so ustrezale faku

    prijavi je moral kandidat priložiti predlog teme te

    Kopija doktorske listine, ki jo je Univerza v Ljubljani podelila StanislavuLeniču; julij 1947. (Univerza v Ljubljani, Zgodovinski arhiv in muzej.)

    14  Uredba o znanstvenih področjih, iz katerih se daje stopnja doktorja znanFLRJ, št. 36, 27. 4. 1949.

    15  Zakon o pridobitvi znanstvene stopnje doktorja znanosti, Ur. l. FLRJ,10. 1948.

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    34/158

    34

    opis problemov, ki jih bo disertacija zajela. Fakultetna

    uprava je na podlagi mnenja dveh referentov temo spreje-

    la, jo vrnila v dodelavo ali zavrnila. Kandidatu je morala

    zagotoviti potrebno znanstveno pomoč in določiti učite-

    lja, ki mu bo dajal navodila za delo. Izdelano nalogo je

    bilo treba predložiti v desetih izvodih. ričlanska ocenje-

    valna komisija je morala delo oceniti v treh mesecih. Napodlagi pisnega referata je fakultetna uprava nalogo spre-

     jela, zavrnila ali vrnila kandidatu v dodelavo. Ustni izpit

     je moral kandidat opraviti pred obrambo disertacije. Da-

    tum je bil določen sporazumno, ponavljanje je bilo mogo-

    če le enkrat. Zagovor doktorske disertacije je potekal jav-

    no pred komisijo in je uspel, če ga je večina članov oceni-

    la pozitivno. Če obramba doktorske disertacije ni uspela,

    se disertacija ni mogla ponovno predložiti. Fakultetna

    uprava je morala po en izvod disertacije poslati vsem uni-verzitetnim knjižnicam v državi, objaviti povzetek diser-

    tacije in imena članov komisije, ki so jo ocenili in pred

    katero je potekala obramba.16 8. januarja 1958 je bil potr-

     jen prvi po letu 1945 sprejet Statut Univerze v Ljubljani,

    ki je vseboval podrobnejša določila glede promocij dok-

    torjev znanosti in določil obliko diplomske listine. Istega

    leta so bili potrjeni tudi fakultetni statuti, ki so med dru-

    gim podrobneje urejali postopke za pridobitev doktorata

    znanosti. Fakultetni statuti so določali tudi stroke, iz ka-

    terih je bilo mogoče pridobiti naziv doktorja znanosti.

    Skladno z določbami statutov je fakultetna uprava izje-

    moma lahko oprostila ustnega izpita kandidata, ki se je že

    več let ukvarjal z znanstvenim delom in se odlikoval s

    svojimi deli. Konec leta 1960 sprejeti Zakon o visokem

    šolstvu v Ljudski republiki Sloveniji je visokošolski pouk

    organiziral na treh stopnjah, od katerih vsaka daje siste-

    matično zaključeno izobrazbo. Zakon o doktoratu zna-

    nosti je veljal do konca leta 1964.17 Podeljevanje doktora-

    tov je urejal leta 1965 sprejet nov Univerzitetni statut, ki je ponovno ukinil ustni doktorski izpit. Pogoj za prijavo k

    doktoratu znanosti je bila diploma II. stopnje na fakulteti

    ali visoki šoli ali akademska stopnja magistra v panogi, iz

    katere je kandidat želel doseči doktorat znanosti. Kandi-

    dati z ustrezno diplomo II. stopnje so se k doktoratu zn

    nosti lahko prijavili, če so objavili ustrezna znanstve

    dela in so se v praksi izkazali s svojimi visoko strokovni

    deli ali znanstvenimi uspehi. Kandidati z doseženo ak

    demsko stopnjo magistra so lahko pridobili doktorat zn

    nosti, če so s svojimi deli pokazali sposobnost za sam

    tojno znanstveno delo. Fakultete so podeljevale stopn

    doktorja znanosti iz tistih znanstvenih panog, ki so b

    na fakulteti temeljne. Pogoje za pridobitev doktorata zn

    nosti je preverjal pedagoško-znanstveni svet fakultete,

     je ob zadostnih pogojih kandidata pozval, naj predla

    Kopija doktorske diplome, ki jo je Univerza v Ljubljani podelila IČremošnik; 5. april 1952. (Univerza v Ljubljani, Zgodovinski arhivmuzej.)

    16  Zakon o doktoratu znanosti, Ur. l. FLRJ, št. 29, 5. 7. 1955.17  Zakon o spremembah in dopolnitvah Splošnega zakona o univerzah, Ur. l. FL

    št. 23, 9. 6. 1960.

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    35/158

    temo svoje disertacije. Predloženo temo je obravnavala

    komisija najmanj dveh fakultetnih učiteljev. Na predlog

    komisije je pedagoško-znanstveni svet temo odobril ali

    kandidatu predlagal, naj jo spremeni ali dopolni. Kandi-

    datu, katerega tema je bila sprejeta, je pedagoško-znan-

    stveni svet določil učitelja, ki je spremljal njegovo delo, ali

    določil še drug primeren način pomoči. Predloženo diser-

    tacijo je ocenila tričlanska, od pedagoško-znanstvenega

    sveta imenovana komisija, ki je lahko disertacijo sprejelaali določila rok za njeno izpopolnitev. Ko je pedagoško

    -znanstveni svet disertacijo sprejel, je določil tudi datum

     javne obrambe, ki je moral biti vsaj osem dni prej objav-

    ljen na oglasni deski fakultete in v dnevnem časopisju. Pri

     javni obrambi je predsednik komisije predstavi

    življenjepis kandidata, navedel njegova dela ter op

    tedanji postopek. Zatem je kandidat podal kratkno svoje disertacije. Ocenjevalci disertacije so nat

    dali svoje pripombe in postavili vprašanja, ki so s

    šala na problematiko disertacije ali so bila z njeno

    v tesni zvezi. Kandidat je na vsako vprašanje ocenin drugih članov komisije odgovarjal posamezn

    vsa skupaj, kar je vnaprej določila komisija. Ko je

    dat odgovoril na vsa vprašanja, je predsednik z

     javno obrambo disertacije, nakar je komisija skl

    uspešnosti obrambe in sklep javno razglasila.18 

    Zakon o visokem šolstvu, ki ga je sprejela Skupšč

    10. marca 1969, je ponovno uvedel doktorski ust

    za kandidate, ki so se k doktoratu prijavili z diplstopnje, kandidati z akademsko stopnjo magistra

    sti pa so lahko doktorirali na podlagi uspešnega z

    ugodno ocenjene doktorske disertacije.19 Na osn

    zakona je bil v letu 1969 sprejet nov univerzitetn

    ki je podrobneje določal postopke za pridobitev

    rata znanosti. Na podlagi praktičnih izkušenj ne

    fakultet je bil rok, v katerem je moral kandidat

    žiti doktorsko disertacijo, omejen na pet let po s

    teme. Kandidat je moral predložiti disertacijo v n

    12 izvodih. Statut je formalno uveljavil tudi že d

    pogosto prakso, da so na javnem zagovoru dokto

    sertacije kandidatu razen članov komisije vpraša

    ko postavljali tudi drugi navzoči.20

    24. novembra 1975 se je s samoupravnim spora

    v ljubljansko univerzo združilo poleg dotedanji

    tih fakultet še deset drugih šol in akademij. S

     je razširil nabor znanstvenih smeri, iz katerih je

    Kopija doktorske diplome ki jo je Univerza v Ljubljani podelila JurijuSenegačniku; 1958. (Univerza v Ljubljani, Zgodovinski arhiv in muzej.)

    18  Statut Univerze, 1965, čl. 50-58.19  Zakon o visokem šolstvu, Ur. l. SRS, št. 9, 20 3.1969, čl. 22 in 23. 20  Z AMU IV – 1549, Statut Univerze, 1969, čl. 62 do 65.

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    36/158

    36

    ljubljanski univerzi mogoče pridobiti doktorat. Zakon o

    visokem šolstvu, sprejet istega leta, je dovoljeval opravlja-

    nje doktorata na fakultetah, visokih šolah in umetniških

    akademijah iz tistih raziskovalnih panog, iz katerih so

    te stalno opravljale raziskovalno dejavnost, in dovoljeval

    opravljanje doktorata brez ustnega izpita tudi kandida-

    tom, ki so si pridobili naziv specialista, ter določal, da se

    za doktorsko disertacijo lahko šteje tudi eno že objavlje-

    no znanstveno delo ali tudi več takih del, ki pomenijozaokroženo celoto,21  o čemer je odločal fakultetni svet

    na podlagi poročila komisije, ki jo je ta določil. Za kan-

    didate, ki niso imeli akademske stopnje magistra ali spe-

    cialista, je ista komisija določila vsebino in rok ustnega

    doktorskega izpita. a je moral biti opravljen pred zag

    vorom disertacije.22 Po določilih zakona so bile lahko

    plomska, specialistična in magistrska naloga ter dokt

    ska disertacija rezultat skupinskega dela, pri katerem

     je moral biti razviden samostojen prispevek kandidata

    Zakon o usmerjenem izobraževanju iz leta 1980 ni pnesel pomembnejših novosti glede pogojev in nači

    podeljevanja doktoratov,24  pač pa so bile pomemb

    spremembe uvedene z Zakonom o visokem šolstvu d

    cembra 1993.

    Odvzem doktorata

     Vsi predpisi o doktoratu vsebujejo tudi določila o odv

    mu doktorskega naziva. Uredbe iz obdobja med obem

    vojnama so izgubo častnih pravic utemeljevale s sod

    kazenskega sodišča ali če se po opravljenem doktora

    ugotovi, da predložena disertacija ni samostojno delo

    prvem primeru se doktorski naziv vrne skladno s predp

    kazenskega zakonika. V primeru ugotovitve, da je zna

    stveno delo plagiat ali zaradi »očitne uporabe znanost

    koristoljubja«, pa je bil odvzem trajen. Postopek odvzem

    vodi univerzitetni senat na predlog pristojne fakultete,

    odloča na osnovi pisnega referata dveh profesorjev. P

    zadeti se je lahko v mesecu dni pritožil. O pritožbi

    odločal univerzitetni senat, katerega odločitev je bila d

    končna. Odvzem naslova se registrira v doktorski knj

    in objavi na univerzitetni tabli ter obvesti vse univerz

    državi.25 V promocijskem protokolu ni zabeležk o mo

    bitnih odvzemih doktorskih nazivov. Povojna oblast

    želela revidirati doktorske nazive, pridobljene v vojne

    Kopija doktorske diplome ki jo je Univerza v Ljubljani podeli la BogomirjuSajovicu; julij 1947. (Univerza v Ljubljani, Zgodovinski arhiv in muzej.)

     21 Zakon o visokem šolstvu, Ur. l. SRS, št. 13, 12. 5. 1975, čl. 43. 22  Statut Univerze v Ljubljani, 1975, čl. 70. 23 Zakon o visokem šolstvu, Ur. l. SRS, št. 13, 12. 5. 1975, čl. 48. 24  Zakon o usmerjenem izobraževanju, Ur. l. SRS, št. 11, 29. 6. 1980  25  ZAMU IV – 198, Opšta universitetska (sveučilišna) uredba, 27. 2. 1905.

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    37/158

    času. ako je pri Bogoslavu Grafenauerju, ki je bil pro-

    moviran 5. julija 1944 z disertacijo Boj za staro pravdo 

    v promocijskem protokolu zabeležka, da je »diploma

    nostrificirana dne 20. avgusta 1945 na podlagi potrdila

    terenskega odbora OF na filozofski fakulteti univerze v

    Ljubljani z dne 17. avgusta 1945.« Zakon iz leta 1948 je

    določal, da se morajo revidirati nazivi doktorja, prido-bljeni od 6. aprila 1941 do 9. maja 1945, in da se priz-

    najo le, če je doktorska disertacija ustrezala znanstvenim

    zahtevam, sicer se lahko naslov doktorja razveljavi.26 o

    določilo je ostalo v veljavi tudi po sprejetju novega za-

    kona leta 1955, vendar v knjigi doktorjev ni drugih za-

    beležk o preverjanju in morebitnem odvzemu doktorata.

    Povojni univerzitetni statuti dopuščajo možnost odvze-

    ma doktorata, če se ugotovi, da predložena disertacija ni

    samostojno delo, in predpisujejo postopek za to. Če jeugotovljeno, da delo ni samostojno, se odločba o odvze-

    mu objavi v Uradnem listu.

    Promocije, promocijski protokolin doktorske listine Prve promocije na ljubljanski univerzi.

    Danes, dne 15. t. m. ob 11. uri bodo v bivši deželnozborski

    dvorani (Deželni dvorec, I. nadstr.) promovirani: gdč. Ana Mayer za doktorja filozofije in gg. Miroslav Kuhelj ter

    Pavel Suyer za doktorja prava. Gdč. Mayer je predložila

    kot disertacijo docela v kemičnem inštitutu univerze v

    Ljubljani dodelano znanstveno razpravo: »O učinkovanju

     formalina na škrob.« o je prvo eksperimentalno znanstveno

    delo naše univerze.

    ako je Slovenec 15. julija 1920 slovenski javnosti nazna-nil prve promocije na novoustanovljeni univerzi ob kon-

    cu prvega študijskega leta. Od prve promocije do danes

    so svečane podelitve doktorskih listin javne in potekajo v

    Zbornični dvorani osrednjega univerzitetnega poslopja.

    Kopija doktorske diplome ki jo je Univerza Edvarda Kardelja vleta 1981 podelila Janu Carneluttiju. (Univerza v Ljubljani, Zgarhiv in muzej.)

    Promocije med obema vojnama so potekale v nav

    ti rektorja in dekana. Posebno vlogo je imel od

    tnega sveta imenovan promotor, ki je opravil raz

    kandidata za doktorja znanosti, sprejel njegovo pr

    mu podelil doktorsko listino.

    Zakon o pridobitvi znanstvene stopnje doktorja

    sti iz leta 1948 določa, da promocijo opravi rekverze v navzočnosti dekana ali prodekana fakul

     26  Zakon o pridobitvi znanstvene stopnje doktorja znanosti , Ur. l. FLRJ, št.1948, čl. 14.

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    38/158

    38

    Kopija doktorske diplome, ki jo je Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljanipodelila Igorju Emriju; oktober 1981. (Univerza v Ljubljani, Zgodovinskiarhiv in muzej.)

    komisije, pred katero je kandidat branil disertacijo.27 Univerzitetni statut iz leta 1958 potek promocije določa

    obširneje: »Najprej dekan fakultete prebere kratek življe-

    njepis kandidata in sklepe fakultetne uprave in njenih

    komisij o izpitu, izdelavi in obrambi doktorske diserta-

    cije. Poročevalec za disertacijo navede njeno temo in

    kratko obrazloži znanstvene izsledke, ki jih je kandid

    s svojim delom dosegel. Nato proglasi rektor kandid

    za doktorja tiste znanstvene discipline, iz katere je njeg

    va doktorska disertacija, mu izroči diplomo o doktora

    znanosti in ga pozove, naj vselej spoštuje in varuje č

    doktorja znanosti,28

     od leta 1965 dalje je kandidat povan, naj spoštuje in varuje tudi čast univerze. Istočas

     je bilo lahko promoviranih več doktorandov: dekani

    poročevalci so najprej drug za drugim predstavili po

    meznega kandidata in njegovo delo, zatem pa je rek

    doktorande drugega za drugim promoviral za dokto

    znanosti in vsakemu izročil doktorsko listino.

    Po sodobnem promocijskem protokolu se vsi udeležen

    zberejo v mali sejni sobi. V Zbornično dvorano najpvstopijo vsi doktorandi, ki se postavijo pred svoje sede

    v prvi vrsti nasproti odra. Za njimi vstopijo v dvora

    mentorji oz. poročevalci, ki se postavijo v zadnjo vr

    na odru. Nato vstopijo v dvorano dekani, ki se postav

    pred svojimi sedeži v prvo vrsto na odru tako, da os

    ne srednji sedež prazen za rektorja, na katerega počaka

    stoje. Ko rektor vstopi in pride na svoje mesto, zazve

    »Gaudeamus igitur«. Po glasbi vsi sedejo, rektor pa sto

    začne pozdravni govor in nagovor, nakar zaprosi prv

    ga dekana za predstavitev prvega od doktorandov, na

    pa še njegovega mentorja oz. poročevalca za poroči

    a po podanem poročilu zaprosi rektorja, da kandid

    promovira. Rektor nato kandidata promovira, mu izr

    diplomo in mu čestita. Novemu doktorju znanosti tak

    čestita tudi dekan. Po promociji vseh doktorandov rek

    s kratkim nagovorom zaključi promocije in vse navzo

    povabi v sosednjo sobo, kjer se morajo dekani, poročev

    ci in doktorandi podpisati v Knjigo doktorjev znanost

     27  Zakon o pridobitvi znanstvene stopnje doktorja znanosti , Ur. l. FLRJ, št. 89, 181948, čl. 9.

     28  Statut Univerze, 1958, čl. 123.

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    39/158

    Rektor prof. dr. Janez Milčinski promovira nove doktorje znanosti; Zbornična dvorana Univerze v Ljubljani, oktober 1974.(Foto: Edi Šelhaus / Muzej novejše zgodovine Slovenije.)

    Prve Knjige doktorjev znanosti ljubljanske univerze, ki

     jih poznamo tudi pod naslovom promocijski protokol, se

    vodijo od leta 1920. Univerzitetni arhiv hrani šest knjig,

    tekočo sedmo knjigo, v katero se vpisujejo doktorandi od

    leta 2009, hrani in vodi Rektorat Univerze v Ljubljani. Vse

    knjige dimenzij 48 cm x 37 cm so trdo vezane. Podatki o

    doktorandih so zajeti v rubrikah: tekoča številka, ime in

    priimek, rojstni datum, rojstni kraj, pristojnost (1. obči-

    na, 2 oblast), fakulteta, promocija na podlagi (rigorozov,

    teme), datum promocije, podpisi (1. rektorjev, 2. dekanov,

    3. promotorjev, 4. promoviranega), naslov, opomba.

    Prva knjiga zajema obdobje od 1920–1965, in sicer od

    št. 1 do št. 1013. Od začetka leta 1959 se v knjigo podrubriko opombe vpisujejo nazivi oz področja, s katerega

     je doktorat. Druga knjiga zajema obdobje od leta 1966

    do 30. maja 1984, in sicer od št. 1014 do št. 2207. retja

    knjiga zajema obdobje od 30. maja 1984 do 13. marca

    1995, in sicer od št. 2208 do št. 3481. Četrta knji

    ma obdobje od 28. marca 1995 do 27. februarja 2

    sicer od št. 3482 do št. 4757. Peta knjiga zajema o

    od 13. marca 2001 do 28. junija 2005, in sicer od

    do št. 6048. Šesta knjiga zajema obdobje od 18.

    2005 do 24. marca 2009, in sicer od št. 6049 do št

    Doktorand je ob promociji prejel doktorsko d

    kot dokaz, da je zaključil univerzitetni študij in

    til pogojem za doktorski naziv, ki ga lahko up

    od promocije dalje. Univerzitetni arhiv hrani n

    sane kopije doktorskih listin od leta 1920. Na

    so v latinskem jeziku v velikosti 38,5 cm x 49

    Besedilo diplomske listine nosi naziv univerze,priimek rektorja, dekana in promotorja z njihovi

    demskimi nazivi in položaji. Sledi ime in priim

    toranda in pod njim kraj njegovega rojstva. Za

    naveden način pridobitve doktorata: pri pravni

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    40/158

    40

    Rektor prof. dr. Janez Milčinski izroča doktorandu doktorsko listino Univerze v Ljubljani; 30. oktober 1973. (Foto: Sašo Bernardi / Univerza v LjubljZgodovinski arhiv in muzej.)

     je doktorat opravljen na podlagi izpitov, pri ostalih, ki

    so doktorirali z disertacijo, pa je naveden njen naslov

    ter področje, iz katere je doktorat opravljen. Doktorsko

    listino so podpisali rektor, dekan in promotor. Listina

     je bila natisnjena v petih izvodih, od katerih je bil le

    eden originalno podpisan in opremljen z univerzitetnim

    pečatom.29 Med vojno in takoj po njej se pojavljajo po-

    samezne listine manjšega formata, ki sta jih podpisovala

    le rektor in dekan. V obdobju med obema vojnama so

    bile posamezne doktorske diplome natisnjene v sloven-ščini, praviloma pa so se še po vojni podeljevale listine v

    latinskem jeziku. Spremembe je konec leta 1948 prine-

    sel Zakon o pridobitvi znanstvene stopnje doktorja zna-

    nosti. Od njegove uveljavitve dalje so se izdajale listine

    v slovenskem jeziku, ki so jih poleg rektorja in deka

    podpisovali tudi vsi člani komisije, pred katero je b

    disertacija branjena, v glavi pa je bil do leta 1961 pr

    nazivom univerze natisnjen naziv države: Federativ

    Ljudska Republika Jugoslavija - Republika Sloveni

    Od uveljavitve univerzitetnega statuta iz leta 1958 je

    listinah poleg imena in priimka doktoranda naved

    datum in kraj njegovega rojstva, fakulteta, na kateri

    diplomiral in datum diplome, datum ustnega izpita

    naslov doktorske disertacije, sestava komisije, pred ka

     29  ZAMU VII – 172, Uredba tehničkih fakulteta univerziteta u Beogradu, ZagreLjubljani, 18. 4. 1935.

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    41/158

    Rektor prof. dr. Ervin Prelog promovira nove doktorje in doktorice znanosti ljubljanske univerze; 7. marec 1977. (Foto: Sašo Bernardi / ULjubljani, Zgodovinski arhiv in muzej.)

    ro jo je zagovarjal, in datum zagovora. Listino sta pod-

    pisovala le še dekan in rektor. Doktorske listine v tej

    obliki so se podeljevale do leta 1981, ko je bila sprejeta

    nova celostna podoba Univerze in z njo povezano eno-

    tno grafično oblikovane listine. Nova diplomska listina

     je bila natisnjena v formatu 29 cm x 59 cm, prepognjena

    na polovico ter vložena v rdečo mapo z grbom Univerze

    na naslovnici. Do tedaj so bile diplomske listine vložene

    v tulec. Diploma je vsebovala ime in priimek dekana in

    rektorja, ime in priimek kandidata-ke, rojstni datum,

    fakulteto, na kateri je bila opravljena diploma in datum

    diplome, naslov doktorske disertacije, datum njenega

    zagovora, ime in priimek članov komisije, ime fakultete,

    ki podeljuje doktorat, področje doktorata, datum pro-mocije. Doktorsko listino sta podpisala dekan in rektor,

    na sredino pa je bil v originalno listino vtisnjen suhi

    žig Univerze. a oblika doktorskih listin je bila v ve-

    ljavi do leta 2005, ko so bile na Univerzi v Ljubljani

    oblikovane nove listine. Doktorska diploma, nav formatu A3 in prepognjena vložena v mapo,

    ime in priimek rektorja/-ice in dekana/-ice ter na

    nice, ime in priimek doktoranda, pridobljeno izo

    in datum rojstva, datum zagovora doktorske d

     je, njen naslov, ime in priimek mentorja in som

    pridobljeni znanstveni naziv in njegovo področje

    tum promocije.30 Po pravilniku iz leta 2008 do

    listina vsebuje ime članice, na kateri je študij p

    ime akreditiranega študijskega programa ter sme

    ma področje, kadar ima študijski program več spodročij, pridobljeni znanstveni naslov, ime in

    kandidata ter datum in kraj njegovega rojstva. D

    ima zaporedno številko, naslov doktorske disertdatum njenega zagovora, ime mentorja in more

     30  Pravilnik o izdaji diplome in potrdila o izpopolnjevanju. Ur. l. RS, št. 3

  • 8/19/2019 RAZSTAVNI KATALOG - Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti UL 1919-2012

    42/158

    42

    Rektor prof. dr. Slavko Hodžar podeljuje doktorat znanosti doktorandukemije Radovanu Stanislavu Pejovniku, ki je lete 1982 postal direktorKemijskega inštituta v Ljubljani, istega leta izredni in leta 1989 redniuniverzitetni profesor, leta 2005 dekan Fakultete za kemijo in kemijskotehnologijo, leta 2009 pa 42. rektor Univerze v Ljubljani; 4. april 1978.(Foto: Sašo Bernardi / Univerza v Ljubljani, Zgodovinski arhiv in muzej.)

    somentorja, datum promocije, pečat Univerze ter podpis