RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA

RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA

PRIPRAVA LITERATURE IN PROSOJNIC ZA TEMELJNE UČNE PROGRAME ZA

PROSTOVOLJNE GASILCE

NAROČNIK: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 LjubljanaOrganizacijska enota: Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 LjubljanaPogodba št.: 4300-313/2010-3 z dne 10. avgust 2010

Izvajalec:Gasilska zveza Slovenije, Tržaška 221, 1000 Ljubljana

POŽARNA PREVENTIVA

TEČAJ ZA VODJE SKUPINE

Avtor: Marko Tomazin, dipl. var. inž., VGČ II

Statistika in zakonodaja

Tečaj za vodjo skupine Požarna preventiva

Cilji požarne preventive

ŽIVALI

LJUDJI

PREMOŽENJA

OKOLJA

Varovanje:


Število mrtvih zaradi učinkov požara

država 2005 2006 2007

Singapur 5 10

Švica 35 30 15

Avstrija 45 30 30

Italija 280 250

Nizozemska 70 85 70

Avstralija 140 90 100

Španija 280 245 235

Slovenija 22 23 18

Nemčija 605 510

Nova Zelandija 30 25 35

Velika Britanija 515 515 465

Francija 660 620 605

Irska 45 40 55

Švedska 110 90 100

ZDA 4000 3550 3750

Norveška 65

Danska 85 70 70

Češka 145 150 135

Grčija 140 100 265

Poljska 590 605 600

Japonska 2250 2100 2050

Madžarska 195 180 175

Finska 85 125 95

Požarna statistika


država Število mrtvih zaradi učinkov požara na 100.000 prebivalcev

Singapur 0,19

Švica 0,36

Avstrija 0,42

Italija 0,44

Nizozemska 0,46

Avstralija 0,53

Španija 0,58

Nemčija 0,68

Nova Zelandija 0,72

Velika Britanija 0,82

Francija 1,02

Irska 1,09

Slovenija 1,09

Švedska 1,11

Canada 1,15

Belgija 1,21

ZDA 1,23

Norveška 1,27

Danska 1,38

Češka 1,41

Grčija 1,52

Poljska 1,57

Japonska 1,67

Madžarska 1,82

Finska 1,93

Požarna statistika


Število mrtvih

- V Sloveniji letno umre v požarih okrog 20 ljudi.

- Enkratni dogodek (npr. večji požar v domu za ostarele) lahko zelo spremeni omenjene podatke.

- Večina umrlih v požarih ne umre direktno zaradi požara, ampak zaradi učinkov dima in pomanjkanja kisika!


Temeljna zakonodaja

• Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (obravnava vse oblike naravnih in drugih nesreč ter preventivne ukrepe)

• Zakon o varstvu pred požarom (obravnava požar kot zelo pogosto nesrečo ter preventivne ukrepe)

• Zakon o gasilstvu(obravnava organizacijo, ki skrbi tako za operativne kot tudi preventivne ukrepe)

• Zakon o graditvi objektov(med drugim obravnava varstvo pred požarom kot eno bistvenih zahtev za varnost bivanja v stavbah; uvaja tudi tehnično smernico Požarna varnost v stavbah)

Osnove gorenja in gašenja


Trikotnik gorenja

GORLJ

IVA S

NOV

PRAVILNA MEŠANICA

KISIK

O2

ENERGIJA VŽIGA


Viri vžiga

Vir vžiga predstavlja prisotnost energije v določeni obliki:• toplotna energija (npr. uporaba odprtih kurišč)

• električna energija (npr. nastanek isker pri preboju)

• mehanska energija (npr. iskrenje zaradi obdelave)

• kemična energija (npr. reakcija vode s kislino)

• biološka energija (npr. mikrobiološko delovanje)


Vzroki požarov

• človeška nepazljivost, malomarnost ali namerni požigi (npr. zaradi bolezni, materialne koristi, zakrivanja sledi,…)

• vroča dela na neustreznih mestih brez požarne straže (npr. uporaba odprtega plamena, varjenje, brušenje,…)

• naravni pojavi (npr. strela, potres, veter, vulkan,…)

• električna energija (npr. neustrezna uporaba naprav, kratek stik, preobremenitve, dotrajanost el. napeljave, razelektritev nakopičene statične elektrine,…)

• gradbene pomanjkljivosti (npr. dotrajanost posameznih delov zgradbe ali naprave, neustrezno vzdrževanje strojev in naprav, nenamenska uporaba objektov,…)

• samovžigi (kemijski, biološki)

• eksplozije (fizikalne, kemijske)


Trikotnik gašenja

GORLJ

IVA S

NOV

ODST

RANJE

VANJE

KISIK

DUŠEN

JEO2

ENERGIJAOHLAJEVANJE

“četrta stranica” – prekinjanje verižne reakcije gorenja – KEMIČNA INHIBICIJA

Gradbeni ukrepi


Gradbeni materiali

Negorljivi gradbeni materiali – ne vsebujejo organskih snovi• se ne morejo vžgati;• ne prispevajo k požarni obremenitvi;• ne omogočajo širjenja požara s plameni, ampak le s prenosom toplote. PRIMERI: armiran beton, jeklo, aluminij, opeka, steklo

Gorljivi gradbeni materiali – pretežno vsebujejo ogljik in vodik • nad Tvžig gorijo s plamenom in žarom• omogočajo prenos požara s plameni in različnimi načini prenosa toplote• prispevajo k požarni obremenitvi• delimo jih še po vnetljivosti - težko vnetljive (ko plane odmaknemo, ugasnejo ali tlijo) - normalno vnetljive (po vnetju gorijo naprej) - lahko vnetljive (gorijo hitro, jih ni dovoljeno uporabljati za gradnjo)PRIMERI: les, umetne mase-plastika, poliuretan PU


Razvrstitev materialovglede odziva na ogenj

evrorazred

lastnosti primeri proizvodov

A1 Negorljiv gradbeni material, ki v nobenem primeru ne prispeva k razvoju požara.

beton, opeka, steklo, keramika, jeklo, večina proizvodov iz kamenih ali steklenih vlaken

A2 Negorljiv gradbeni material, ki zanemarljivo malo prispeva k razvoju požara, ni gorenja s plamenom, nizka kalorična vrednost.

mavčno kartonske plošče, cementno vlaknene plošče, sendvič plošče z mineralno volno

B Težko gorljivi gradbeni material, ki zelo malo prispeva k razvoju požara; zanj je značilna nizka kalorična vrednost in sproščanje toplote, plamen se ne širi, zelo majhno sproščanje dima.

barvane mavčno kartonske plošče, nekatere lesocementne plošče, nekatere lesene plošče s protipožarnimi sredstvi

C Težko gorljiv gradbeni material, ki malo prispeva k razvoju požara, zanj je značilno zelo počasno širjenje plamena. Gradbeni material se težko vžge. majhno sproščanje dima.

fenolna pena z Al folijo, poliizocianuratna pena z Al folijo, večina lesenih plošč z zaviralci gorenja, sendvič plošče s PUR

D Normalno gorljiv gradbeni material, katerih prispevek k požaru je še sprejemljiv. Za ta gradbeni materiali je značilno omejeno širjenje plamena in sproščanje toplote.

ekstrudiran polistiren – EPS (stirodur), večina vrst lesa in lesenih proizvodov, sendvič plošče z EPS

E Normalno gorljiv gradbeni material, katerega odziv na ogenj je še sprejemljiv.Gradbeni material se sicer lahko vžge že s plamenom vžigalnika, vendar gorenje ni intenzivno.

mehka lesno vlaknena plošča, PUR pena z laminatom

F Ni zahtev, ne sme pa se uporabljati kot požaru izpostavljen gradbeni material.

ekspandiran polistiren (stiropor), material, ki ne dosega razreda E, ali material, ki ni bil preizkušen


Požarna odpornost gradbenih elementov

• Gradbeni elementi so proizvodi iz gradbenih materialov.• Požarna odpornost je lastnost gradbenih elementov, da določen čas

izpolnjujejo določene osnovne in dodatne kriterije, ki so predvideni za posamezne vrste elementov.

R – nosilnost E – celovitost I – izolativnost


Primeri uporabe gradbenih elementov

neustrezen prehod el. instalacij ustrezen prehod el. instalacij

neustrezno izvedeni tehnološki prehodi omogočili prenos požara

ustrezno izveden tehnološki prehod


Primeri uporabe gradbenih elementov

požarna vrata po požarnem preizkusu ščitenje jeklene konstrukcije

ščitenje predora s spuščenim stropom spuščen strop


Požarni sektor

• To je del stavbe, ki je sestavljen iz enega ali več prostorov. • Zgrajen je tako, da je za določeno časovno obdobje omejeno

širjenje požara iz tega sektorja v sosednje požarne sektorje.


Vloga požarnega sektorja

Otroški vrtec

Ker je bila streha vrtca enoten požarni sektor, se je požar hitro razširil na celoten objekt.

Proizvodna hala

Meje požarnega sektorja so zdržale do prihoda gasilcev.


Omejevanje širjenja požara po zgradbi

Požarne zidove brez odprtin je treba zgraditi tudi takrat, kadar premajhna razdalja med zgradbami ne preprečuje prenosa požara iz zgradbe na zgradbo.


Omejevanje širjenja požara med zgradbami

Možnost prenosa požara iz zgradbe na drugo zgradbo zaradi:- toplotnega sevanja,- vročih dimnih plinov,- plamenov,- leta isker.

MOŽNI UKREPI: - ustrezna oddaljenost, - požarni zid,- uporaba negorljivih materialov,- vgrajene naprave za gašenje


Dostopi za gasilce

Standard SIST DIN 14090 določa vrste površin za gasilce ob zgradbi: • dostopne poti za gasilce

(peš dostop do objekta)• dovozne poti

(dovoz vozil in opreme)• postavitvene površine

(za naprave za reševanje z višin)• delovne površine

(za uporabo opreme iz vozil)


Evakuacijske poti

• zadostno število;• na ustreznih lokacijah v zgradbi;• ustrezne širine glede na število

uporabnikov;• ustrezne dolžine glede na hitrost

gibanja uporabnikov;• požarno odporne, kjer je

potrebno;• ustrezno označene in osvetljene

(varnostna razsvetljava),• brez ovir in proste v smeri

umika,• lahko dostopne, enostavne in

varne za uporabo med požarom ali pretečo drugo nevarnostjo.


Vpliv pasivne zaščite na gašenje in reševanje

Primer 1

- Napadalne skupine se osredotočijo na gašenje požara.

- Mejo s sosednjim sektorjem le skupine le nadzirajo.

- Potrebnega je manj moštva, vode, vložene energije.

- Škoda je manjša.

Primer 2

- Napadalne skupine se soočijo s požarom na celotnem objektu.

- Težko je določiti prioritete.

- Kljub omejevanju širjenja je zaradi težkega in nevarnega dostopa zelo težko ustaviti požar.

- Škoda je velika.


Vpliv pasivne zaščite na gašenje in reševanje

Primer 3

- Jeklena strešna konstrukcija je požarno zaščitena.

- Zaradi tega bo zdržala predvideni požar skozi daljši čas (1h, 2h, 3h).

- Možnost pogasitve razvitega požara je bistveno večja.

Primer 4

- Napadalne skupine se soočajo s požarom v podzemni garaži.

- Zaradi velike toplotne obremenitve in nepopolne ali neizvedene zaščite konstrukcije (ali ukrepov APZ) pride do porušitve dela objekta.

Tehnični ukrepi


Gasilna sredstva


Učinki gasilnih sredstev

• VODA: najboljši ohlajevalni učinek;• GASILNA PENA: dušilni učinek, preprečuje izhlapevanje;• GASILNI PRAH: antikatalitični, dušilni in ohlajevalni učinek;• NADOMESTKI HALONOV (FM 200, Pyrogen): antikatalitični in

ohlajevalni učinek;• INERTNI PLINI (CO2, Inergen, Argonit): dušilni učinek;• PRIROČNA GASILNA SREDSTVA (zemlja, mokra krpa, gasilna

odeja) – dušilni in ohlajevalni učinek;

Gasilna odeja


Osnovni elementiaktivne požarne zaščite


Vrste avtomatskih javljalnikov


Sistemi za gašenje z vodo

Sestavni deli sprinkler sistema:• posoda z gasilno vodo• šprinkler črpalka• suha alarmna ventilska postaja• mokra alarmna ventilska postaja• suha šprinkler mreža (vgrajeni stoječi

šprinklerji, razporejeni cevovodi)• mokra šprinkler mreža (vgrajen viseči

šprinklerji, zaprta mreža cevovodov)• posoda z vodo pod tlakom• preizkusni vod za črpalko z

merilnikom • polnilni vod za gasilce• črpalka za polnjenje rezervoarja• kompresor• mehanski alarmni zvonec• centrala požarnega javljanja• alarmno – tlačno stikalo• tlačno stikalo za zagon črpalke• električna stikalna omara

suhi sprinkler mokri sprinkler


Sistemi za gašenje s peno


Sistemi za gašenje s plinskimi gasili


Sistemi za odvod dima in toplote

primerno za pritlične zgradbe

primerno za nadstropne zgradbe

Organizacijski ukrepi


Požarni red

• Požarni red je interni akt posamezne organizacije, ki predpisuje konkretne ukrepe varstva pred požarom.

Požarni red mora vsebovati:• organizacijo varstva pred požarom (npr. odgovorne osebe);• ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo razmere ter ukrepe

za varno evakuacijo in hitro intervencijo; predvideno mora biti tudi število uporabnikov prostorov;

• navodila za ravnanje v primeru požara (npr. telefonske številke);• vrste in način usposabljanja.


Izvlečki in navodila


Požarni načrt

• Namenjen je gasilcem in reševalcem.

• Požarni načrt mora prikazati objekt v prostoru (makrolokacija) in požarnovarnostno ureditev v njem (mikrolokacija).

• Požarni načrt – grafični prikaz ureditve in delov zgradbe z označenimi nevarnostmi ter napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito.


Evakuacija

Evakuacijske poti v zgradbi morajo zagotoviti:

• uporabnikom varen umik in možnost, da dosežejo varno mesto v zgradbi ali izven zgradbe, ne da bi jim učinki požara ali druge nevarnosti preprečevali umik,

• gasilcem in reševalnim ekipam, da začnejo z iskanjem in reševanjem uporabnikov stavbe med požarom ali drugih nevarnosti.

• Evakuacija je organiziran umik ljudi, živali in premoženja iz objekta ali območja, ki je ogroženo zaradi požara ali druge nevarnosti.

• Izvaja se po v naprej izdelanih načrtih.


Načrt evakuacije

• Načrt evakuacije je grafični prikaz razporeditve prostorov in lege požarnovarnostne opreme.

• Z načrtom se lahko uporabniki in pa odgovorne osebe za izvajanje evakuacije orientirajo in se na podlagi tega evakuirajo oz. pomagajo pri evakuaciji.

NAČRT EVAKUACIJE

Pisarnepritličje

LEGENDA :

ZBIRNO MESTO

ROČNI JAVLJALNIK POŽARA

ZIDNI HIDRANT

IZHOD

NAHAJATE SE TUKAJ

GASILNIK

POT UMIKA


Postopki evakuacije

stranski ris stanovanjske zgradbe tloris bolnišnice, razdeljene na sektorje

VERTIKALNA EVAKUACIJA HORIZONTALNA EVAKUACIJA


Postopki reševanja

• Evakuacija mora biti ob prihodu gasilcev že zaključena oz. v zaključni fazi.

• Za evakuacijo skrbijo odgovorne osebe s strani zaposlenih oz. uporabnikov zgradbe.

• Gasilci dobimo podatke o evakuiranih osebah in po potrebi pričnemo s postopki reševanja s pomočjo različnih postopkov in naprav.

Specifični ukrepi v dejavnostih


Požarna varnost v lesni industriji

Delo z lesom zahteva posebne varnostne ukrepe zaradi:

• energetske vrednosti lesa• tehnologije predelave in

obdelave lesa (žaganje, brušenje, mletje itd.),

• površinske obdelave z laki,• transporta lesnih delcev in

prahu,• skladiščenje lesa, končnih

izdelkov itd.


Požarna varnost v lesni industriji

Možne nevarnosti in določeni ukrepi:• vžig gorljivega materiala – ukrepi

preprečevanja vstopa virov vžiga, ustreznost rezil;

• eksplozija lesnega prahu – ukrepi protieksplozijske zaščite (eksplozijske membrane);

• skladiščenje lesnih odpadkov, lokacije;

• skladiščenje izdelkov;• oddušne eksplozijske odprtine;• pnevmatski transportni sistem –

najbolj pogosta lokacija gorenja, naprava za gašenje;

• nevarnosti pri brizganju barv in lakov – lakirnice in varnostni ukrepi.


Požarna varnost v avtomobilskih

delavnicah• če so večji prostori, mora biti razdeljeni na požarne

sektorje (posebno ličarski del z lakirnimi kabinami),;• posebno previdni moramo biti pri vročih delih

(varjenje, gretje), predvsem pri varjenju rezervoarjev za gorivo – izpust goriva, napolnitev z vodo;

• potrebno je redno odstranjevanje ostankov goriva in maziva;

• mastne krpe hraniti v posebnih kovinskih posodah;• vsi zaposleni morajo upoštevati varnostne predpise

in požarni red, na razpolago pa mora biti dovolj primernega gasila (predvsem gasilniki);

• posebna previdnost pri delu z lahko vnetljivimi tekočinami (pranje,….), saj nastajajo Ex cone v neustreznih prostorih – zato obstajajo posebne priprave za pranje in razmaščevanje brez nastajanja vnetljivih hlapov;

• izvedeno javljanje požara – temperaturni javljalniki, saj je za dimne preveč motečih elementov

• izvajanje ščitenja gorljivih delov avtomobila z raznimi negorljivimi prti in zaščitnimi zasloni.


Požarna varnost v naravnem okolju

• Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (l. 2006).

• Uredba pozna 5 stopenj požarne ogroženosti;• Nadzor nad izvajanjem prepovedi uporabe odprtega

ognja v primeru razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti izvajajo policija, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter inšpekcija za naravne in druge nesreče.

• V gozdu je načeloma prepovedano kurjenje, razen če je prisotna požarna straža ali na za to določenem mestu.

• Kurjenje je dovoljeno za potrebe kurjenja in zatiranja podlubnikov, vendar morajo biti prisotni delavci, ki imajo pripravljene zaloge vode in druge pripomočke za gašenje.

• Če je kurišče urejeno, mora biti 10 m od dreves in 50 m od gozda, ogenj pa mora biti pod nadzorom.

• Izdelani morajo biti načrti za dostop za gasilska vozila (Atlas protipožarnih ukrepov).


Literatura in viri slik

• Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;• Zakon o varstvu pred požarom;• Zakon o gasilstvu;• Zakon o graditvi objektov;• L. Bengtsson: Enclosure fires, SRSA, Stockholm, 2000;• Grm. B., Stevanovič B., Kemija v gasilstvu, GZS, Ljubljana, 2002;• Klingsohr K., Messerer J.: Vorbeugender baulicher Brandschutz, 7. Auflage,

Kohlhammer, Stuttgart, 2005;• Kemper: Vorbeugender Brandschutz, 2. Auflage, Ecomed-Sicherheit, Landsberg,

2008;• Kemper: Baukunde, 2. Auflage, Ecomed-Sicherheit, Landsberg, 2007;• Zafošnik A.: Požarna preventiva, GZS, Ljubljana, 2004;• Tomazin M: Učbenik za predmet Požarna varnost, URSZR, Ljubljana, 2010;• Glavnik A., Jug A.: Priročnik o načrtovanju PV, IZS, Ljubljana, 2010;• Zbornik posveta: Aktivna požarna zaščita, SZPV, Maribor, 2002;• Verbič M., Kovčič B.: Tehnika l-lV, GZS, Ljubljana, 2004;• Gradivo za pripravo na strokovni izpit iz VPP, URSZR, Ljubljana, 2009;• Priročnik za izvajanje vročih del, SZPV, Ljubljana, 2008;• Tehnična smernica TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah;• Različni članki iz revij Požar in Gasilec.

Documents

RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA