Click here to load reader

Revija 26! - mar10

  • View
    251

  • Download
    3

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Revija za vse mlade!

Text of Revija 26! - mar10

  • revija za mlade! * 1/10 * pomlad 2010

    brezdomi pingvini, eko pomlad & srfanje po kavih

    stop revini, takoj!Klikni na

    interaktivne povezave!

  • do 30. leta

    !

    26 = 30!

    Ej!KArtica - za vse, ki e niste preskoili

    maginih 30!

    Nima e 30 let, si pa e malenkost ez 26?Potem imamo dobro novico zate: od sedaj naprej si lahko tudi po 26. letu privoi vse ugodnosti,

    ki jih nudi osnovna Ej!KArtica*vse do 30. leta!

    Osnovna Ej!KArtica - zakaj e?

    100.000 * popustov v 41 dravah po Evropi (tudi v Sloveniji**):

    Prevoz & Potovanja * Prenoia & Restavracije * Kultura & Zabava * port & Rekreacija *

    Trgovina & Storitve * Dodatno izobraevanje & TeajiPozor: osnovna Ej!KArtica NE VKLJU UJE popusta na vlake po Sloveniji!

    brezplana rezervacija prenoi * Hostelworld!

    mednarodni * projekti, nateaji in aktivnosti za mlade

    informacije * o dogodkih, zabavi in bolj `resnih' zadevah

    Na www.EJKArtica.si najde najbolj sveo zbirko vseh aktivnosti in ugodnosti programa Ej!KArtica v Sloveniji, seznam prodajnih mest in cel kup koristnih in zanimivih informacij.

    Spletna stran www.europeanyouthcard.org pa ti bo v veliko pomo pri nartovanju "budget" potovanja po Evropi - potrebuje samo e zemljevid ...

    *Pozor: partnerska S-Ej!KArtica je e vedno na voljo samo do 26. leta!**Povianje starostne meje pomeni tudi spremembe v popustih. Najbolj sve seznam si poglej na www.EJKArtica.si.

    www.EJKArtica.si

  • 4Ej!KArtica novice Ej!KArtica projektiEj!KArtica popustiEj!KArtica nateaji6

    hokus-fokus kako je biti tujec v tuji deeli?kot Afrika na IrskemAnglunipe = prihodnostna cesti - po nakljuju?prihodnost? ukrepaj zdaj!

    18kult

  • TOP POMLADNI POPUSTI * Slovenija INfO: www.EJKArtica.si/sl/popusti

    W

    W

    intro

    4

  • TOP EvROPSKI POPUSTI * Avstrija INfO: www.euro26.at, www.europeanyouthcard.org

    NATEAJ `SvET PO OKUSU MLADIH'V okviru nateaja Svet po okusu mladih so v spletni galeriji na www.EJKArtica.si objavljene ideje na temo: kaken bi bil po tvoje svet po okusu mladih, e bi mladi odloali o tem, kakne prilonosti bi imeli na voljo? Do 22. februarja 2010 je potekalo spletno glasovanje za najbolji prispevek in nagrajenci so e znani! Kdo si je prisluil iPOD Touch in ostale nagrade? Rezultate nateaja lahko najde tukaj.

    Nateaj Svet po okusu mladih organizira program Ej!KArtica evropska kartica za mlade, v okviru projekta ZavednoMLADI. Podrobnosti o nateaju si preberi v pravilih sodelovanja.

    Nov

    ice

    * Projekti

    * N

    ate

    aji *

    Popusti

    5

  • stop

    revini in

    izkljuenostipo

    globljena tema

    6 hokus-fokus | pomlad 10

    V asu, ko polarni medvedje postajajo brezdomci in pingvini prosijo za azil v ivalskem vrtu, se morajo tudi mladi boriti za svoje pravice in prostor v drubi. Predvsem mladi iz revnega okolja, ki nimajo enakih monosti na primer pri izbiranju izobraevanja in poklica ter so tako bolj izpostavljeni zlorabam. eprav revino pogosto povezujemo z dravami v razvoju, kjer so podhranjenost, stradanje ali pomanjkanje iste vode vsakdanjost, je dejstvo, da se tudi Evropa spopada s tem. Evropska unija je ena od najbogatejih regij na svetu, a kljub temu 17 odstotkov Evropejcev nima dovolj sredstev za preivetje.

    In med milijoni Evropejcev, ki jim grozita revina in socialna izkljuenost, mladi niso izjema. To so na primer mladi brez spretnosti in znanj, ki jih zahtevajo slube danes, tisti, ki ivijo v odronih okoljih, mladi brezdomci, potomci priseljencev, Romi, mladi prosilci za azil, mladi invalidi ... Zgodbe nekaterih si lahko prebere na naslednjih straneh. Kar jim je skupno, je dejstvo, da nimajo vseh potrebnih zmonosti ali okoliin oziroma se sooajo z eno ali ve pomanjkljivostmi, ki jim prepreujejo, da bi si ustvarili bolje ivljenje in se vkljuili v drubo.

    Skrajni as je, da konno nekaj naredimo za odpravo revine in socialne izkljuenosti. Odgovor je solidarnost in zato je letos evropsko leto boja proti revini in socialni izkljuenosti, ki ima nalogo izpostaviti teave revnih in socialno izkljuenih ter pritegniti vse Evropejce in odloevalce, naj ugriznejo v kislo jabolko problematike in se konno posvetijo reevanju teh pomembnih vpraanj. Kako lahko sodeluje pri tem, pa si preberi na www.2010againstpoverty.eu. *

  • Kako je biti tujec v tuji deeli?

    7hokus-fokus | pomlad 10

    14-letna deklica, ki je pred letom in pol prila v Slovenijo iz Makedonije, je samo ena izmed tevilnih otrok in mladostnikov priseljencev, ki prihajajo iz druganega socialno-kulturnega okolja in imajo navadno teave pri komunikaciji z vrstniki iz veinskega okolja, predvsem zaradi nepoznavanja jezika in navad, znailnih za novo okolje.

    POMP POMOZavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno sredie Slovenije) od leta 2007 razvija program POMP Psihosocialna pomo otrokom in mladostnikom priseljencev, ki je namenjen priseljenim druinam in katerega cilj je povezovanje, ki obsega sodelovanje s priseljenimi otroki in mladostniki ter predstavitev njihove kulture, navad in obiajev slovenskim otrokom in mladostnikom.

    Na MISSS-u nam nudijo prostor, knjige in raunalnike, ki nam pomagajo pri uenju. Pomagajo tudi pri uenju in izdelavi domaih nalog. V prostem asu organizirajo obiske muzejev, predstav, knjinic, ivalskega vrta, imeli pa smo tudi teaj plavanja, pravi najstnik, ki je prav tako iz Makedonije.

    UENJE JEZIKA IN E vEV programu POMP izvajajo dejavnosti z namenom vkljuevanja priseljenih druin, predvsem otrok in mladostnikov, v slovensko drubo in spoznavanja kulturnih in socialnih znailnosti Slovenije. Marija Vrhovnik, svetovalka Zavoda MISSS, razlaga: Osredotoamo se na pomo pri uenju slovenskega jezika, saj ugotavljamo, da imajo otroci pogosto teave z razumevanjem preprostih stavkov. Veliko asa

    posveamo razumevanju navodil, ki jih dobijo v oli. Bralne delavnice spodbujajo razumevanje jezika in bogatenje besednega zaklada. Poleg uenja slovenskega jezika za vsakdanjo uporabo pomagamo tudi pri delu z raunalniki, ki obsega osnovna raunalnika znanja in spretnosti pridobivanja informacij.

    eprav se je program POMP zael izvajati z otroki in mladostniki, je razvoj dogodkov pripeljal do stika s stari in sorodniki teh otrok, ki se v svojem okolju sooajo s podobnimi teavami. Tako se od leta 2008 izvaja POMP tudi za odrasle, v okviru katerega jim nudijo svetovanje in informacije za laje vkljuevanje v slovensko drubo in skupnost, v katero so se preselili. *

    `KO SEM PRILA v SLOvENIJO, NISEM ZNALA JEZIKA, KAR JE bILO ZAME NAJTEJE. POTEM SEM PO TEDNU DNI ODLA v OLO IN SPOZNALA vRSTNIKE, S KATERIMI SE NISEM MOGLA SPORAZUMEvATI. vASIH SEM IMELA ObUTEK, DA SEM E NA ZAETKU v SLAbEM POLOAJU KOT SLOvENSKI OTROcI.'

    tekst: M

    atja Medveek, M

    ISSS, www.misss.org *

    foto: M

    ISSS &

    Amy Groark (flic

    kr)

  • Kot Afrika Na irskem

    8 hokus-fokus | pomlad 10

    Evropejci smo tako prekleto togi. Pod krinko vljudnosti, da ne kratimo pravic zasebnosti in ne vem esa e. In potem pride mali Idowu iz Nigerije, s katerim si se ukvarjal dva tedna in si ga nisi upal vpraati niesar, da ne bi na dan privrele kakne travme, in te kar tako vpraa, e so tvoji stari mrtvi. In ti ree ne in si tog in zadrgnjen in se sprauje, kaj bi na tvojem mestu storil psiholog, ter priakuje kakno srce parajoo izpoved, ampak Idowu ree samo ah, ok. In je dejansko ok in gre na travnik brcat ogo. Na irsko zeleni travnik.

    AfRIKA NA IRSKEM?Moj prvi vtis o Mosneyju, irskem azilnem centru, povzema ena sama beseda: geto. Iskreno povedano je bil Mosney na zaetku ok. Kaj pa vem, zakaj. Mogoe zato, ker je videti kot Afrika, ampak ni v Afriki, temve na Irskem. Pa e nae delo je tako zelo spominjalo na delo v Afriki: ukvarjanje z otroki, da bi imeli lepe poletje. Kot nekaken Unicef Ampak jaz sem si obljubila, da se ne bom obnaala pokroviteljsko. In se skoraj nisem. Sem se pa togo. eprav si tega nisem obljubila.

    Morda je k moji togosti prispevalo tudi moje mnenje o new age otrocih. Otrocih, ki

    imajo vse in hoejo ve. Ki ves as vzbujajo

    pozornost. Ki si dovolijo vse, ker niso nikoli kaznovani. Sem pa vedela, da v Mosneyju takih ne bo. V Mosneyju so otroci, ki se razveselijo igrae ali sladkarije. Zelo iskreno. In potem to igrao uvajo in je ne pozabijo v dveh urah.

    bEGUNcI v SOITJUVelika veina azilantov je iz Afrike, spet veina od teh iz Nigerije. Sledijo bive sovjetske drave, potem pa je e vsega po malo: Blinji vzhod, biva Jugoslavija Skratka cela paleta ljudi, ki med sabo komunicirajo, delujejo Ironino, da begunci ustvarjajo soitja ali ni? Ravno zato kulturni ok kaj kmalu izgine, saj se v Mosney izjemno lahko infiltrira.

    PROSTOvOLJNO DELONae delo (v okviru SCI) je bilo na videz preprosto: organizacija poletnega tabora. Hodili bomo na plao, v kino, risali risbice in barvali koljke, igrali se bomo igrice itd. Zveni tako zelo preprosto. Pa ni. Ker skupina 20 otrok, starih do 7 let, spominja na kletko, polno vreeih papig, ki so zauile prepovedano snov, denimo speed. In potem se voditelji skupin deremo in poskuamo delati red, zavijamo z omi, si jih prekrivamo z od ivnosti prepotenimi dlanmi, jemljemo iz rok potencialno nevarne rekvizite, na primer

    palice za biljard, vendar ne pomaga, ker se otroci stepejo tudi brez rekvizitov in potem jokajo, in medtem ko jih tolai, drugi e izgubljajo evlje in jakne in ti kot nemoen prostovoljec samo e aka, da bo ura tri in bodo li domov. Ampak ko grejo domov, se spomni, da ne grejo domov. Da grejo na igrie, ker oni tukaj niso doma. Tukaj samo spijo in jejo. Se nahajajo. Njihovi stari pa poleg natetih dejavnosti e akajo, akajo, akajo na pozitive, ki jih je bolj malo. In ko se zave vsega tega, ti je al, da si vpil, da so ti li na ivce