Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

Poštnina plačana pri pošti

3320 Velenje

Okrogla miza Odpadna embalaža med zakonodajo in (ne)delovanjem trgaPrsti vseh uperjeni proti vsem

Kajpak, vino tudi v steklenicah iz papirja

Termična obdelava odpadkov v Sloveniji

dr. Silvo Žlebir: Zakonodajno smo tako zavozlani, da se dušimo v lastnih predpisih

Jugovzhodna Evropa pred izzivi zelene logistike

februar 2012

66

Promocija

dr. jože Panjan:“»učbenik celovito in dovolj poglobljeno prikaže nastanek in ravnanje z odpadnimi vodami. V prvih poglavjih je prikazan vodni krog, urejanje in vzdrževanje vodnih površin, trajnostno ravnanje z odpadnimi vodami, viri nastanka, lastnosti in poraba vode vključno z uporabo deževnice, zajem in analiza odpadnih voda. Osrednji poglavji sta odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter ravnanje z blatom iz čistilnih naprav. Zaključna poglavja pa posredujejo varovanje hidrosfere in ekoremediacije na področju gospodarjenja z odpadnimi vodami. Na koncu je podano po abecedi poimenovanje osnovnih pojmov s področja gospodarjenja z odpadnimi vodami.«

Čeprav je učbenik sicer namenjen predvsem srednjim šolam, je s celotno izobraževalno in strokovno vsebino zelo uporaben za vse, ki se ukvarjajo z vodami in z okoljem.

recenzenti: dr. Mitja bricelj, dr. darko drev, Marinka Žbogar; Urednik: Jože Volfand; obseg: 148 strani; Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o.; Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

V zbirki Zelena Slovenija sta doslej poled Gospodarjenja z odpadnimi vodami izšla tudi učbenika: VARSTVO OKOLJA (dr. Jana Sterže, 2010) in OKOLJEVARSTVENA ZAKONODAJA (Adrijana Viler Kovačič, 2010). V letih 2012 in 2013 bosta izšla še dva: Okoljevarstvene tehnologije ter Materiali in okolje. Vabimo k partnerstvu!

Fit media d.o.o.Kidričeva 25, Si-3000 celjee-pošta: info@zelenaslovenija.sitel.: 03/ 42 66 700

iZkoristite prednosti zelenega omrežja! Vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju zelene slovenije. Ponujamo vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi.

prednosti članstva:• ste v komunikacijskem omrežju Zelene slovenije

• brezplačno prejemate edino specializirano strokovno revijo s področja okolja v sloveniji EoL (letno izide 10 številk)

• na leto lahko objavite 4 brezplačne novice o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki) v okoljski reviji eoL

• na leto lahko objavite 6 brezplačnih novic o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki) na okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si

Cena enoletnega članstva je samo 120 € + ddv.Za več informacij smo z veseljem na voljo:• dr. darja majkovič, tel.: 03 42 66 724, e-mail: darja.majkovic@fitmedia.si• tanja pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: tanja.pangerl@fitmedia.si

Strokovna revija EOL

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

MAJ / MAY 2010

embalaža okolje logistikapackaging environment logistics

Na trgu naj bo več

povratne embalaže

Ran v okolju vse več,

inšpektorjev premalo

Študentje prihajajo z

vseh koncev sveta

Environmental Sores are on

the Increase and there are

not Enough Inspectors

Students from All

Over the World

Izbiramo NAJBOLJ ZELENO EMBALAŽO

V SLOVENIJI!

foto

: Shu

tter

stoc

k

50Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistika

packaging environment logistics

Temična obdelava

odpadkov: Investitor

v nove objekte bo

država

Krive ali manj krive

plastične vrečke

Komunalci bodo morali

dosegati cilje, sicer

bodo ob dovoljenje

Logistika na drobno je v

Sloveniji šele v povojih

Guilty or Not So

Guilty Plastic Bags

Durable, Energy Saving

and Environmentally

Friendly LED Lights

FEBRUARFEBRUARY 2011

Poštnina plačana pri pošti

3320 Velenje

56

Okoljski portal

že V prodaJi!

avtorja: dr. milenko roš, dr. Jože panjan

UČBenik in okoLJski priroČnik

Gospodarjenje z odpadnimi vodami

Uvo

dnik

febru

ar 2

012

66

EOL

3

Še ena črna pika za MOPVelika črna pika države je, ker nimamo

sežigalnice … Tako je v prejšnji reviji EOL med drugim menila Milka Leskošek in dodala, ko je opozorila na tehnologijo, da je država v zakonodaji predpisala najstrožje standarde in zahteve. V večini držav EU so blažji.

Toda slovenska zgodba o termični obdelavi odpadkov in o dveh sežigalnicah, dolžnost

za njuno postavitev je MOP netransparentno prelagal po pisarniških predalih, se v tej reviji bere, zapisano s skrajno dobrodušnostjo, kot ena izmed epizod nerazumljive in nerazumne politične neodgovornosti. Okoljske, gospodar-ske in še kakšne. Mariborska občina, ki je tudi na lastni koži občutila neodzivnost države, namerava celo tožiti MOP. Prepričani so, da je povzročena velika gospodarska škoda. A pre-den se vsaj deloma osvetli kronologija najmanj triletne gluhote na državni ravni na pobude, predloge in opozorila iz Ljubljane in Maribora, naj se vendarle zganejo uradniki, minister ali vlada in se končno odločijo za strokovni pri-stop k izgradnji objektov za termično obdelavo odpadkov, je vendarle treba odkrito zapisati: Sloveniji je skoraj v celoti spodrsnilo pri odpad-kih. Skoraj, ne povsem. Toda v zadnjih mesecih so odpadki dvignili toliko prahu s smetmi vred, žolča in človeške prizadetosti, a tudi odkritega nasprotovanja pisarniški ozkoglednosti ARSO in MOP, da nekateri rezultati žal zbledijo.

Po vrsti.

Prvič.

Najbolj razvpita okoljska zgodba o (ne)pre-vzemanju embalaže dobiva etapni epilog z

okroglo mizo. Objavljena je v reviji, ki jo držite v rokah. Več sreče se odpadni embalaži, pobra-ni in neprevzeti, nasmiha že zato, ker si bodo MOP, sheme, komunale in ARSO (pa še kdo bo moral upoštevati načelo transparentnosti pri ravnanju z okoljem) sami zabili žebelj v krsto, če ne bo dogovora. No, da dogovora ni, je prvi odgovoren MOP.

Drugič.

Zapiranje odlagališč in pridobivanje okolje-varstvenih dovoljenj je še nekoliko hujša

zgodba. Dr. Silvo Žlebir, direktor ARSO, v po-govoru pojasnjuje in priznava. Do zdajšnjega zapleta in nemajhnih kazni, ki jih okoljska in-špekcija izreka komunalam in posameznikom, bi se lahko izognili. Če … Če bi se MOP, občine in komunale pravočasno dogovorili, brez

nenehnih odpustkov, kdaj bo sprenevedanj konec. Konec pa je tak, da ni dober za nikogar.

Tretjič.

Očitek iz poročila OECD, da mora Slovenija pripraviti celovito strategijo ravnanja z

odpadki, povišati ceno odlaganja in urediti predelavo gradbenih odpadkov, v resnici zahteva red. A to vemo brez OECD. Tudi pri izgradnji okoljske infrastrukture. Predvsem pri napihnjenem številu regionalnih centrov za ravnanje z odpadki in pri tem, da skoraj vsak center na novo odkriva Ameriko. Vsaj že dve leti, če ne več, tisti, ki se spoznajo na odpadke, opozarjajo, da Slovenija potrebuje odločno manj centrov, kot jih gradi oziroma načrtuje. Zmogljivosti bodo, odpadkov ne bo. Ne bo pa obratov za reciklažo.

Četrtič.

Okoljskih ciljev pri ravnanju z odpadki, to se že dolgo ve, Slovenija ne more doseči brez

termične obdelave. Odpadki so energetski po-tencial, so surovina, vir. Zato Slovenija z novo uredbo krmilo obrača drugače – preprečevali bomo nastajanje odpadkov, naredili vse za na-domestitev uporabe naravnih virov. A kaj! Prej bo treba z grenko pilulo v ustih povedati, zakaj je MOP, kot pravi eden od akterjev, od leta 2009 zaviral projekt energetske predelave odpadkov v Ljubljani. Tudi v Mariboru. Objavljamo celo-tno kronologijo zares nenavadne neodzivnosti MOP na pobude investitorjev in sklepe Odbora DZ za okolje in prostor. Za kakšne zneske gre? Za vsaj 220 milijonov. Od tega bi lahko dobili 100 milijonov nepovratnih sredstev iz Bruslja. In bi lahko že gradili, če ta dva prednostna pro-jekta nenadoma ne bi zdrsnila na dno lestvice okoljskih infrastrukturnih naložb in postala neprednostna.

Projekta termične obdelave odpadkov Slovenije sta dobila dolgo dolgo brado.

Šolski primer, kako se ne sme delati, že s pogle-dom iz helikopterja. A od blizu? In podrobno? Kdo si zasluži lekcijo?

Petič.

Lekcije so lahko začetek drugačne modrosti. Še posebej, če se bomo vsaj kdaj spomnili na

tisti Aristotelov poduk, da državo bolje upravlja pameten človek kot še tako pameten zakon. Saj odpadki pravzaprav niso ničesar krivi. Odpadki pač so.

foto

: Rok

Trž

an

glavni urednik Jože Volfand,

UVodnik

vseb

ina

febru

ar 2

012

66

4EO

L

VsebinaimpresUmEmbalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji

Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si

Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Franci Lenart (Karbon d.o.o.), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje pa-pirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, februar 2012

Naklada 3100 izvodov

Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

partnerJapri izdajanju revije EOL:

• Visoka šola za varstvo okolja

• Gorenje Surovina d.o.o.

5 novosti

8 kajpak, vino tudi v steklenicah iz papirja

11 Bilo je izjemno poslovno leto

12 Več možnosti je v izvozu kot doma

13 s polistirenom do hitrega pakiranja hrane

14 deset in še en namig, kako smo lahko boljši

16 prsti vseh uperjeni proti vsem

26 mop je kot temelj izdelal diip, a precej dvomov

30 potrebujemo palico in debel korenček

32 ročno sortiranje je iz drugega časa

34 Zakonodajno smo tako zavozlani, da se dušimo v lastnih predpisih

36 Zgodbe, ki si zaslužijo imena in priimke

38 »ni več dileme, ali poln tank ali poln krožnik«

41 slovenija bo končno dobila prvo vetrno elektrarno

42 Z naložbami v okolje presegajo zakonodajne zahteve

44 kogeneracijski˝sistemi

46 največja čistilna akcija na svetu

48 Zelene občine, zelena slovenija

52 Jugovzhodna evropa pred izzivi zelene logistike

55 oznake rFid vedno bolj miniaturne

58 (ne)zelene navade

58 ekošola sprašuje, stroka odgovarja

vseb

ina

febru

ar 2

012

66

EOL

5

Kratko, zanimivo

InovatIvna steklenIčka Iz polIpropIlenapodjetje Borealis, vodilni proizvajalec inovativnih plastičnih rešitev, je z izdelkom Borclear rC737mo postavilo popolnoma nove standarde na področju ekstrudiranja pihanega polipropilena. nova plastična steklenička je izdelana posebej za potrebe kozmetične industrije, primerna pa je tudi za dojenčke. oblikovana je trajnostno in stroškovno učinkovito, razlikuje pa se tudi

po sijajni, robustni površini, ki zagotavlja daljšo življenjsko dobo. plastika je obdelana pod visokimi temperaturami (180–220 ˚C), zato je tudi oblikovanje debeline stene lažje. Borclear ne vsebuje škodljivega bisfenola a (Bpa). Zaradi manjše teže je proizvod prijaznejši do okolja, prav tako so manjše možnosti za poškodbo med transportom.

ragu v robustnIh posodIcahpripravljene raguje blagovne znamke Glorious! bodo od sedaj ponujali v posebnih posodicah proizvajalca rpC Containers Blackburn z imenom thor pot. izdelek je primeren za uporabo v mikrovalovni pečici, prinaša funkcionalne prednosti in estetski

videz. robusten dizajn in široko odpiranje sta priročnejša za potrošnike, poseben pokrov pa omogoča ohranjanje sveže vsebine tudi po odprtju.

artrItIs, rokavIce In embalažapri gigantu nestlé želijo, da bi embalaža njihovih izdelkov ustrezala kupcem vseh starosti. s tem namenom so se leta 2007 povezali z univerzo Cambridge in pričeli z uporabo metode »vključujoč dizajn« (inclusive design). to je poseben postopek iskanja najboljših možnih rešitev za čim več različnih potrošnikov, z uporabo različnih orodij. pri nestléju želijo, da bi bila njihova embalaža čim bolj enostavna in varna za uporabo, da bi vsebina ostala čim dlje sveža ter da bi bil odpadek ob koncu uporabe minimalen.Če razvoj embalaže osredotočimo na kupca, to pomeni, da mora biti embalaža enostavna za uporabo ne glede na leta, so prepričani pri podjetju. Zato so na avstralskem raziskovalnem inštitutu Georgia tech izključno za potrebe podjetja nestlé razvili prav posebne rokavice, ki so snovalcem embalaže omogočile, da so na lastni koži občutili, kakšne so posledice artritisa. tako so s pomočjo posebnih rokavic preoblikovali tudi embalažo za prehranski napitek Boost, namenjenim starejšim generacijam, ki se soočajo s prehranjevalnimi težavami.

zamašek vplIva na kemIjskI razvoj vInapodjetje nomacorc, vodilni proizvajalec alternativnih zamaškov za vina, je lansiralo na trg svoj najbolj napreden in zmogljiv plutovinast zamašek do sedaj. natančno izdelan, s posebnim patentiranim dvofaznim nadzorom upravljanja kisika, je zamašek z imenom select 100 posebej primeren za občutljiva vina, ki zahtevajo daljše staranje. Leta raziskav so kot optimalno rešitev prinesla izjemen izdelek, ki ustvari okolje z nizko vsebnostjo kisika. Zaradi pomanjkanja kisika se lahko pojavi prisotnost izjemno neprijetnih žveplovih spojin, problem pa

novostIV marcu rok za PrijaVo za oskarja za embalažo

Tudi letošnji INPAK, 18. mednarodni sejem embalaže, tehnike, pakiranja in logistike, bo potekal hkrati z jubilejnim 50. medna-rodnim kmetijsko-živilskim sejmom AGRA, ki bo v Gornji Radgoni od 25. do 30. avgusta 2012. Na stičišču štirih držav in tržnih poti srednje in jugovzhodne Evrope bo več kot 1.700 razstavljavcev iz več kot 25-ih držav, kar je nedvomno tržno zanimiv podatek.

Sejem INPAK bo ponujal različne vrste em-balaže, materiale in tehnologijo za njeno izdelavo, za pakiranje in označevanje, za opremo skladišč, logistiko ter ravnanje z odpadno embalažo. Strokovno bo na-menjen aktualnim zahtevam Evropske unije za trajnostno embalažo. Osvetlil bo njene sodobne funkcije in nove materiale. Posebne pozornosti bo deležno oblikovanje in grafična oprema embalaže. Pred sejmom INPAK bo potekalo strokovno ocenjevanje za 34. slovenski oskar za embalažo. Pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije bo nagrajevalo izvirnost in ino-vativnost embalaže, zaščito vsebine, varo-vanje okolja, praktičnost uporabe, napredek pri varnosti in higieni izdelka, estetiko in tržno komunikativnost embalaže, pa tudi tehnične vidike proizvodnje embalaže in tehnike pakiranja. Nagrajeni izdelki bodo razstavljeni v okviru posebne razstave na sejmu INPAK in AGRA.

Rok za prijavo na 18. mednarodni bienalni sejem INPAK se izteče 16. aprila, rok za prijavo na natečaj za slovenski oskar za embalažo pa 22. marca 2012. Več informa-cij o obeh projektih organizator Pomurski sejem objavlja na: www.pomurski-sejem.si.

DVajsetletnica ekološkega gibanja

Slovensko ekološko gibanje (SEG) bo letos v Podsredi proslavilo 20-letnico dela, 10-letnico pa bo takrat praznovala Zveza ekoloških gibanj Slovenije. Predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije (SEG) je Karel Lipič. V Zvezi združujejo 42 okoljskih društev in 19 zavodov, njihova dejavnost pa je zelo raznovrstna. Med drugim so znani po analizah okoljskih stanj, po pripravi lokalne AGENDE 21, brezplačnem EKO telefonu 080 18 45, po spodbujanju ekolo-škega kmetovanja in po drugih ekoloških akcijah. V zadnjem letu so posebej pozorno spremljali problematiko ravnanja s komu-nalnimi, nevarnimi in jedrskimi odpadki, gradnjo regijskih deponij, MBO centrov in Centrov ponovne uporabe (VSE – REUS).

Fotografije: arhiv proizvajalcev

febru

ar 2

012

66

6EO

LKratko, zanimivo novostI

se navadno povezuje z uporabo navojnih zamaškov.select 100 omogoča skoraj popolno odsotnost kisika v začetnih fazah razvoja vina, v fazah staranja pa se ustvari nizka, konsistentna vsebnost. podjetju nomacorc je tako uspelo dokazati, da je uravnavanje kisika med procesom izdelave ključnega pomena za doseg optimalne arome, okusa, strukture in barve. Še več, uspelo jim je dokazati, da izbira zamaška neposredno vpliva na kemijski razvoj vina.

prIročnejša embalaža za jogurtembalaža za Voskos Greek Yogurt je doživela preobrazbo in je sedaj na voljo v nižji ter širši embalaži. proizvajalec se je za tak korak odločil predvsem zato, ker so opazili, da potrošniki zelo radi primešajo razne dodatke (oreške, sadje ipd.) tako v navadne kot tudi sadne jogurte. priročnejša embalaža s širokim ustjem omogoča lažje dodajanje. poleg tega, da je uporabniku prijaznejša, je z novo formo lažje tudi zlaganje na police.

evolucIja steklenIce za amerIško vodkoproizvajalci ameriške vodke Blue ice so se odločili izpopolniti videz in teksturo svoje znamke in steklenice z drznejšim modrim ozadjem. po njihovih besedah prav barva sporoča čistost pijače, narejene izključno iz ameriških sestavin. oblikovalec dan matauch iz podjetja Flowdesign, ki je embalažo preoblikovalo, je povedal, da je nadgradnja bolj evolucijska kot revolucijska in kaže, kako lahko izbira močne barve in enostavne pisave sporoča kvaliteto vsebine.

moškI dezodorant, moška embalažapri blagovni znamki Henri Lloyd oblikujejo izdelke in embalažo tako, da ustrezajo moškim z aktivnim življenjskim slogom. najnovejši izdelek za osebno nego, dezodorant z imenom ocean mineral performance, je na voljo v 75-mililitrski plastični tubi. dizajn odseva dediščino blagovne znamke – velik logotip je vtisnjen s sitotiskom. preprost moder trak in uporaba močne neserifne pisave dajeta embalaži moški videz.

preko embalaže do vojne zvezdZ novo embalažo energijski ledeni čaj z okusom maline, darth maul, prinaša legendarne bitke svetlobnih mečev tudi na pametne telefone. saga se začne, ko potrošnik obišče spletno stran, navedeno na embalaži, kjer si lahko naloži mobilno aplikacijo z imenom Brisksaber. potrošniki lahko tekmujejo tudi med seboj, svoje rezultate pa objavljajo na twitterju in Facebooku.

medenI napItkI v steklenI embalažIVčasih so naravni napitki na policah izstopali, sedaj pa ni več tako. Zato so se pri blagovni znamki Honeydrop odločili, da bodo pri oblikovanju embalaže sodelovali z oblikovalsko agencijo monday Collective. Honeydrop je naravna pijača z vsebnostjo pravega medu, prodajati pa so jo začeli leta 2007 v pet-plastenkah, vendar so sčasoma ugotovili, da takšna embalaža ne sporoča dovolj jasno dejanske vsebine. agencija jim je zato predlagala po meri izdelane stekleničke. Visoka jasnost stekla in

lekarne zbrale okoli 71 ton oDPaDnih zDraVil

Do konca leta 2011 so v lekarnah v Sloveniji zbrali okoli 71 ton odpadnih zdravil. Kolikšen je delež zdravil, ki jih uporabniki ne odvržejo na ustrezen način, se samo ugiba. Lekarniška zbornica Slovenija bo v okviru projekta »Vprašaj o svojem zdravilu« letos uporabnike še intenzivneje informirala o varni uporabi zdravil. Nepravilno odmerjanje zdravil lahko pomeni resno grožnjo zdravju, največji problem so nepravilni odmerki. Po ocenah iz leta 2009 bi lahko na račun zmanjša-nja hospitalizacij, ki nastanejo zaradi nepravilne uporabe zdravil, prihranili okoli 28 milijonov evrov. Stroški uničevanja zdravil znašajo okoli šest milijonov evrov.

nenaVaDno gibanje oPen source ecology

Marcin Jakubowski je Poljak, ki že nekaj let živi v ZDA in samega sebe opisuje kot kmetovalca in tehnologa, je pa tudi snovalec skupine Open Source Ecology. Jakubowski je opravil doktorat na področju fuzijske energije, nato pa ga je pot zanesla k bolj praktičnim vidikom življenja. Začel je kmetovati na kmetiji v Missouriju, kjer se je spoprijel z ekonomiko kmetovanja. Njegova izku-šnja je podobna mnogim tistim, ki so se odločili za inovacije – nezadovoljstvo s kupljeno opremo ga je spodbudilo k izdelavi novih, nizkocenovnih naprav s ciljem voditi samozadostno kmetijo. Po izdelavi nekaj naprav, ki jih je testiral na terenu, je javno objavil (na sistemu wiki) 3d designe, sheme, video navodila in kosovnice s cenami. Odziv je bil nepričakovan – podobno misleči s celega sveta so se oglasili in pričeli razvijati prototipe novih stro-jev na projektnih delavnicah. Do sedaj je razvitih že nekaj (trenutno 8) prototipov naprav, 9 jih je v fazi razvoja in / ali pridobivanja dokumentacije, en projekt je zaživel lastno življenje s pomočjo večjih in manjših donorjev. Osredotočeni so na strojno opremo, ki lahko spremeni življenja ljudi na otipljiv način.

Kot pobudnik gibanja Open Source Ecology je skupaj z ostalimi inženirji in strokovnjaki za-stavil odprto platformo za DIY (Do It Yourself) izdelavo nizkocenovnih strojev in naprav sodob-nega sveta, ki lahko pripomorejo k ustanovitvi samozadostne skupnosti. Identificirali so 50 naprav, ki so pomembne za bivanje modernega človeka– od traktorja, naprave za peko kruha, vetrnih turbin, ekstraktorjev aluminija, robotske roke, do 3D tiskalnikov in vozil. Naslednji korak je diseminacija znanja na način »naredi si sam«. Tako obstaja odprtokodna verzija z natančnimi navodili in stroškovnim vrednotenjem izdelave posameznih naprav, t.i. »konstrukcijski set za izgradnjo globalne vasi«. Stroški izdelave posa-mezne naprave naj bi bili v povprečju osemkrat manjši od nakupa le-te.

febru

ar 2

012

66

EOL

7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

novostI Kratko, zanimivofranc bogoVič na ministrstVu za kmetijstVo in okolje

Nova vladna koalicija je uresničila napoved o racionalizaciji ministrstev in je povezala kmetij-stvo z okoljem. Združeno ministrstvo je prevzel Franc Bogovič, podpredsednik SLS, sicer pa dol-goletni župan občine Krško, po osnovni profesiji agronom. Med drugim je bil pet let zaposlen v Agrokombinatu Krško. Na lokalnih volitvah 2010 je bil že v prvem krogu že četrtič izvoljen za župana občine Krško. Na lanskih državnozbor-skih volitvah je bil izvoljen za poslanca in mu je s tem avtomatično prenehala županska funkcija. Žena doma vodi družinsko podjetje, imata pa tri otroke, in sicer Damjana, Katjo in Uroša.

sPremembe Pri raVnanju z oeeo

Evropski parlament je sredi januarja sprejel pre-novljeno zakonodajo za izboljšanje zbiranja ter recikliranja električne in elektronske odpadne opreme (OEEO). Spremenjena direktiva med dru-gim predvideva možnost zbiranja malih aparatov v trgovinah in poenostavitev postopkov za proi-zvajalce, ki so finančno odgovorni za ravnanje z odpadki. Njen glavni cilj je zmanjšati količino od-služenih gospodinjskih aparatov, računalnikov in mobilnih telefonov, ki sicer končajo na smetiščih.

Potem ko bo spremembe potrdil Svet Evrope in bo direktiva objavljena v Uradnem listu EU, bodo morale države članice v 18 mesecih prilagoditi svojo zakonodajo. Med drugim to pomeni, da bodo morale povečati količine zbranih e-odpad-kov, tudi če že izpolnjujejo zdaj veljavni cilj 4 kilograme na osebo na leto.

Do leta 2016 bo morala tako večina držav na vsako tono prodanih aparatov zbrati 450 kilogra-mov odpadkov oziroma 45 odstotkov povpreč-ne teže prodane elektronske opreme. Za deset držav, ki morajo izboljšati svoje zmogljivosti za zbiranje in predelavo odpadkov, med njimi je tudi Slovenija, je prag postavljen nižje, na 40 odstot-kov teže izdelkov na trgu.

Do leta 2019 bo morala večina držav članic zbrati 65 odstotkov povprečne teže elektronske opre-me, ki se prodaja na trgu, oziroma 85 odstotkov vseh e-odpadkov, kar je približno enaka količina. Za Slovenijo in preostalih devet držav je ta rok podaljšan do leta 2021.

prozorna nalepka omogočata kvalitetnemu izdelku, da zasije v vsem svojem sijaju. da bi poudarili vsebino, so dodali še čebele, ki so vtisnjene okoli ustja steklenice.

ženstvena bIserna embalažanova L'orealova linija izdelkov za nego las pureology je dobila novo sofisticirano, biserno embalažo, ki odseva 100-odstotno vegansko sestavo in trajnostno pakiranje. inovativen set stekleničk iz polietilena visoke gostote je oblikoval robert Bergman. 50-odstotno sestavo injekcijsko brizgane stekleničke predstavlja recikliran material.»ni važno, kaj blagovna znamka sporoča, embalaža mora biti vedno presenetljivo lepa. Videz je zelo pomemben dejavnik v modni in lepotni industriji,« je prepričan Bergman.Zavite linije so izrazito ženstvene, saj je ciljna publika prav ženska populacija.

vIno v alumInIjastI pločevInkIpodjetje Jt Wines je za svojo blagovno znamko za vina z imenom FLasQ izbralo aluminijaste pločevinke. Chardonnay in merlot, oba letnik 2009, so lansirali z začetkom leta v 357-mililitrski aluminijasti pločevinki, ki omogoča zapiranje tudi po

odprtju. aluminijasta steklenička je priročna in kvalitetna, pijača naj bi se v njej ohladila do petkrat hitreje in tudi ostala hladna dlje kot v stekleni embalaži. stik vina z embalažo preprečuje premaz na notranjih stenah

pločevinke.pločevinka se lahko v celoti

reciklira, tudi teža je v primerjavi s stekleno

embalažo manjša. podjetje Jt

Wines je izračunalo tudi ogljični odtis svoje embalaže, ki je kar 35 odstotkov manjši prav zaradi svoje

lahkosti, ta dejavnik

pa znižuje tudi stroške

distribucije.Fr

anc

Bog

ovič

foto

: arh

iv p

odje

tja

Embala

ža

za v

ino

febru

ar 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

EMbaLa

Ža8

66

emBaLaža Za Vino

kajpak, vino tudi v steklenicah iz papirja

nina semolič

Vina popije svet vedno več,

trg za vino je zrasel za 4,5

odstotka. kaj pa embalaža?

pogled na embalažo za vino

ne more mimo antičnih časov,

saj je obstajala že takrat, in

sicer v obliki lončenih posod.

Vino so shranjevali tudi v

živalske mehurje zaradi lažjega

prenašanja. Fermentirane

pijače so že od nekdaj

predstavljale pomemben del

ohranjanja zdrave skupnosti,

saj so nenehno grozile okužbe

zaradi oporečne pitne vode.

Z zorenjem civilizacije pa se

je razvijala tudi embalaža, in

sicer za ohranjanje in transport

najbolj kritičnih dobrin za

skladiščenje.

Vinski sodčki in steklenice potemtakem izhajajo iz predhodno uporabljenih

amfor in živalskih mehurjev. V ospredje so prišle predvsem tiste oblike embalaže, ki so ponudile najbolj kontrolirano okolje za živila, so bile primernejše za prenašanje in so podaljševale rok uporabe. Sedaj ponudba pre-sega potrebe. Embalaža deluje kot finančni vzvod za povečanje donosnosti in komunicira trajnostni razvoj podjetja. Danes ima emba-laža večjo možnost recikliranja, manjša se velikost in s tem tudi poraba materialov. In najpomembnejše – zaradi naštetih ukrepov se teža embalaže manjša. Vendar pa, tako kot pri vsaki vrsti embalaže, tudi premišljeno oblikovana embalaža za vino zasenči kon-kurenčne izdelke na policah, še preden se odzove potrošnikov razum in začne cenovno primerjati izdelke.

Čeprav najdemo vina tudi v drugačnih embalažah, kot so pločevinke in ška-

tle za vino (vino je shranjeno v plastičnem mehurju, ki ga varuje škatla, po navadi je narejena iz valovitega kartona), se takšni načini pakiranja večinoma uporabljajo za manj kakovostna vina. Med embalažami za vino je še vedno najbolj priljubljena klasična 750-mililitrska steklenica.

steklenice

Steklenice za vino so v osnovi namenjene optimalnemu hranjenju in zaščiti vina.

Pomembna je oblika steklenice, enako tudi barva stekla, saj oboje vpliva na kakovost vina in njegovo hrambo. Že v 17. stoletju so ugotovili, da z uporabo kombinacije steklenice in plutovinastega zamaška vino ohranja svojo kakovost. Tako so se z razvo-jem v različnih vinogradniških pokrajinah izoblikovale različne karakteristične oblike steklenic. Najbolj pogoste vrste steklenic so: renska, bordojska, burgundska, alzaška in šampanjska. Slednja ima na voljo največ volumnov, od katerih ima vsak svoje ime.

etikete

Etiketa je eden najpomembnejših elemen-tov celostne podobe proizvoda, saj skupaj

med embalažami za vino je še vedno najbolj priljubljena klasična 750-mililitrska steklenica.

febru

ar 2

012

96

6EM

baLa

Ža

z izbrano steklenico in zamaškom tvori celo-sten videz proizvoda. Parametri in obvezni podatki so določeni z zakoni in pravilniki. Prav tako so natančno določeni tudi stan-dardi, ki opredeljujejo vino pri prodaji in transportu.

Na glavnem vidnem polju etikete morajo biti zapisani naslednji podatki: vrsta pri-

delka, oznaka kakovosti, oznaka vinorodne dežele za deželna vina oziroma oznaka vino-rodnega okoliša za kakovostna vina, oznaka polnilca vina, oznaka pridelovalca in oznaka države pridelovalke.

Vizualizacija etikete običajno po kakovo-sti sovpada z vsebino. Tako so etikete

za deželna vina preprostejše, za kakovostna vina nekoliko obogatene, za vrhunska pa luksuzne. S takšnim označevanjem se tudi ne zavaja kupca, saj ta že z ogledom vina lahko približno določi, kakšno vsebino lahko pričakuje.

proces stekleničenja

Vina se lahko tržijo kot odprta, vendar je bolj v navadi prodaja ustekleničenih vin. Vina se

ustekleničijo, ko dosežejo ustrezno zrelost, pri-

dobijo sortne značilnosti ter obstojnost na zraku. Za vina vrhunske kakovosti se vedno uporabljajo plutovinasti zamaški, ki so prevlečeni s plastično maso ali folijo, za namizna pa kronski pokrovčki. V praksi se kaže, da vinarji vedno več steklenic zapirajo z navojnimi zamaški, ki so jih med prvimi začeli uporabljati Novozelandci. Uporabljajo se tudi v Veliki Britaniji in Avstriji, vse pogosteje pa jih srečamo tudi pri nas. Uporabljajo se tako pri litrskih steklenicah kot tudi pri buteljkah. Vendar praksi navkljub – tradicionalni plutovinasti zamaški med vsemi zapirali še vedno najbolje izpolnjujejo pričakovanja potrošnikov.

analiza življenjskega cikla

V študiji, ki jo je naročila družba Tetra Pak, izvedli pa so jo ameriški strokovnjaki, so pri-

merjali različne vrste embalaž za vino: steklenice, plastenke in kartonsko embalažo. Vsako vrsto embalaže so analizirali glede na celoten življenjski

cikel, in sicer od zibelke do groba. Vanj so zajeti vsi koraki – od proizvodnje surovin do končnega odlaganja. Kartonska embalaža za vino je dosegla bistveno boljše rezultate v vseh treh kategorijah (energetska učinkovitost, trdni odpadki in izpusti toplogrednih plinov).

trg embalaže za vino

Trg za vino je v letu 2011 doživel 4,5-odstotno rast, kar je za 3,2 odstotka več kot leto poprej.

Trg vina v 750-mililitrskih steklenicah je doži-vel 6,1-odstotno rast, medtem ko je bila rast za vina v 1,5-litrskih steklenicah le 1,1-odstotna. Zanimivo je, da so 3-, 4- in 5-litrske škatle za vino (wine box) doživele nižjo rast kot celotni trg, zato strokovnjaki že predvidevajo, da je predstavljalo vino v škatlah le muho enodnevnico in sedaj ideja že bledi.

Na splošno potreba po stekleni embalaži pada, kar je najverjetneje posledica teže same em-

balaže, še posebej v današnjem času, ko podjetja stremijo k okolju prijaznejšemu ravnanju.

novosti na trgu embalaž za vinoa) STEKLENica iZ PaPirJa

Angleško podjetje GreenBottle je predstavilo prvo steklenico za vino iz papirja. Revolucionarna embalaža je narejena iz papirja, prevlečena s tanko plastično oblogo. Zunanja plast je primerna za kompostiranje, saj je biorazgradljiva. Če emba-lažo odložimo na kompost, se naravno razgradi v nekaj tednih, lahko pa se tudi do sedemkrat reciklira. Notranja plast je izdelana iz reciklirane plastike, ki se lahko reciklira z ostalimi plastič-nimi materiali. Ogljični odtis embalaže za vino podjetja GreenBottle predstavlja le 10 odstotkov ekvivalenta steklene embalaže. Steklenice so lažje; njihova teža znaša 55 gramov, kar je zelo velika razlika v primerjavi s 500-gramsko ste-klenico. Zaradi posebne strukture ni lomljiva, poleg tega pa ima tudi izolacijo, ki omogoča vinu na mizi, da dlje časa ostane ohlajeno, na voljo pa so te steklenice po enakih cenah kot klasične.

b) ViNSKa ETiKETa Z braiLLOVO PiSaVO, S KOdaMa aViN iN Qr

Portugalski proizvajalec vina Falua Sociedade de Vinhos je predstavil etiketo, ki vsebuje podatke o vinu, zapisane tudi v Braillovi pisavi in s kodo Avin ter QR-tehnologijo. Slednja omogoča uži-valcem dostop do podrobnih informacij o vinu. Poleg tega pa na etiketi najdemo tudi kodo Avin – unikatno trinajstmestno število, ki se uporablja za sledenje vin, tako kot se uporablja ISBN pri

knjigah. Predvideva se, da se bo uporaba kod Avin povečala, predvsem zaradi boljše sledljivosti, identifikacije in navzkrižnega primerjanja vin.

c) KO SE MOda SrEČa Z ViNOM

Kalifornijska oblikovalka Denis Focil je za italijanskega proizvajalca Distilleria Bottega oblikovala embalažo za vino iz umetnega belega usnja. Vino z imenom Amarone Bottega, Il vino Prêt-á-porter, je usnjen kovček s kovinskimi zakovicami in kovinsko ploščico z vgraviranim logotipom oblikovalke. Tudi etiketa na steklenici je iz belega usnja, prav tako okrašena s kovin-skimi zakovicami. Kovček je več kot priročen za prenašanje vsebine in s tem tudi primeren za večkratno uporabo.

d) ViNO V KOZarcu

Načini prodaje vina so se v zadnjih letih zelo spremenili. Posledično se na trgu pojavljajo šte-vilne embalaže, ki se po volumnu oddaljujejo od standardne 750-mililitrske steklenice in s tem ponujajo manjša, priročnejša pakiranja. Tako je kot prvo predstavilo pakiranje vina v kozarcu francosko podjetje ¼ Vin. Posebno obdelani ko-zarci se zaprejo s pomočjo termično zatesnjenega aluminija, kar onemogoča oksidacijo vina. Kmalu so izumu sledili Američani z izdelkom Copa di Vino. Pojavili so se tudi na angleškem trgu, pod imenom Le Froglet, na voljo pa so v trgovinah Marks & Spencer.

E) ČrNO STEKLO

Zaradi črne barve embalaža deluje elegantneje in rahlo provokativno, razlikuje izdelek od kon-kurence in daje znamki poseben status. Čeprav je črno steklo na voljo, so cene zelo visoke, zato se uporablja predvsem za ekskluzivne linije izdel-kov. Z novo tehnologijo podjetja O-I pa se lahko tudi to kaj kmalu spremeni, saj omogoča izdela-vo stekla s posebnim načinom barvanja. Proces omogoča enako zaporedje pregledov v vseh pro-izvodnih linijah in s tem zagotavlja konstantno kvaliteto brez dodatnih modifikacij. Do sedaj je lahko uporaba črnega stekla pripeljala tudi do varnostnih zapletov, saj tradicionalni instrumen-ti niso bili zmožni izvesti določenih pregledov kakovosti zaradi transparentnosti barve. Z novo tehnologijo se lahko uporaba črnega stekla vključi v načrtovanje proizvodnje brez dodatnih modifi-kacij linij in brez spremembe hitrosti.

najbolj iskane so klasične oblike – bordojska, burgundska in pa seveda šampanjska.

kartonska embalaža za vino je dosegla bistveno boljše rezultate v vseh treh kategorijah (energetska učinkovitost, trdni odpadki in izpusti toplogrednih plinov).

 

febru

ar 2

012

EMbaLa

Ža10

66 slovenski vinarji

o embalažiO tem, kaj menijo o embalaži za vino slovenski proizvajalci in poznavalci problematike, smo pov-praševali v anketi. Vsi so odgovarjali na naslednja vprašanja:

• Kakšna je razlikamedsteklenicamizavinonekočindanes?

• Kako,nakakšennačinjepotekalrazvojinvkolikimeriseupoštevajonačelatrajno-stnegarazvoja?

• Kjesonajvečjespremembe?

• Kakšnesteklenicesonajboljiskane?

• Kakosesteklenicenašihvinogradniškihpokrajinrazlikujejoodevropskih?

• Kakšnisotrendiinkakšenborazvoj?

• Katera slovenskaembalaža jevzbudilanajvečzanimanja?

miha istenič, Penine istenič, istenič, d. o. o.:

• Pri penečih vinih se pozna, da je na razpolago veliko večja izbira, boljša pa je tudi dostopnost steklenic. Včasih je bilo steklenice potrebno naročiti tudi leto dni prej, prav tako je bila vprašljiva kvaliteta stekla, stene steklenic niso bile ravne. Sedaj so na voljo steklenice visoke kvalitete, kar je nujno potrebno predvsem pri penečih vinih, ki so znamenje prestiža.

• Razvoj je šel predvsem v smeri obvarovanja vsebine, tudi filtri, ki omejujejo pronicanje svetlobe, so boljši. Pri pakiranju vina je važna predvsem vsebina, zato trajnostno in lažje ni nujno boljše, predvsem pri šampanjskih stekle-nicah, ki morajo zdržati tudi pritisk ogljikovega dioksida.

• Bolj kvalitetno, ravno steklo omogoča tudi lepši potisk, lažje je etiketiranje. Tudi filtri, ki omeju-jejo pronicanje svetlobe, so prijaznejši do okolja, prav tako je kvaliteta embalaže bistveno boljša.

• Najbolj iskane so klasične oblike – bordojska, burgundska in pa seveda šampanjska. Pri šam-panjskih sta najbolj zaželena volumna bouteille (0,75 l) in magnum (1,5 l). Najpogosteje upo-rabljena barva stekla je olivno zelena, ki tudi najbolje ščiti vsebino pred svetlobo. V vinu so določene žveplove spojine, ki lahko zaradi prevelike izpostavljenosti svetlobi dobijo zelo neprijeten vonj, zato je pomembno, da vino ostane zaščiteno. Prozorne steklenice se upo-rabljajo predvsem za rosé vina, predvsem zato, da se vidi lepa barva vina. Tudi te so že na voljo z dobrimi filtri.

• V primerjavi z evropskimi vinogradniškimi pokrajinami se kaže razlika po načinu zapira-nja steklenice in tudi po obliki steklenice. Poleg bordojske in burgundske se med klasičnimi

uporablja še renska steklenica.

• Razvoj se bo verjetno nadaljeval v smeri večje reciklaže stekla. Večjih sprememb naj ne bi bilo, saj se tudi sedaj linije steklenic le malenkostno spreminjajo.

• Pri slovenskih embalažah so zanimive pred-vsem tiste po naročilu (npr. tiste, ki jih je izdelal Oskar Kogoj) in takšne v posebnih darilnih embalažah.

renato flisar, radgonske gorice, d. d.:

• Razlika je ogromna, predvsem je danes na raz-polago več različnih tipov ter barv steklenic, ki so predvsem lažje kot nekoč. Nekoč je bilo okrog 90 odstotkov vseh steklenic povratnih in so po odsluženem roku končale nekontrolirano nekje v naravi. Danes je slika drugačna, saj je okrog 80 odstotkov steklenic nepovratnih, kar pomeni, da se ne vračajo v našo proizvodnjo, temveč gredo na recikliranje k proizvajalcu.

• Razvoj steklenic poteka dokaj hitro in fleksi-bilno glede na potrebe trga in tudi varovanje okolja.

• Napredek v zadnjih 10 oziroma 15 letih je, da so steklenice vedno lažje, ob tem pa se nista zmanjšali kvaliteta ter odpornost stekla kljub tanjšim stenam. S tem razbremenijo tudi nas uporabnike, saj se odvoz – teža odpadnega ste-kla – zmanjša, predvsem pa se zmanjšata pri reciklaži poraba energije in izpust CO2 v ozračje. Lažje steklo se lahko tudi 100-odstotno reci-klira z manj energije, upošteva pa se trajnost.

• Iskane so predvsem klasične vinske steklenice volumna od 0,2 l do 1 l. Zahteva je predvsem po barvah oliv in cuvee, v manjši meri pa tudi po beli barvi. Odločamo se predvsem za lažje steklenice (mirni program), pri penečem pro-gramu pa je seveda na prvem mestu varnost, se pravi, da so steklenice testirane na določeno stopnjo pritiska, ki ga mora steklenica vzdržati. Se pa na trgu že pojavljajo lažje variante stekle-nic s tehničnimi lastnostmi težjih steklenic.

• Bistvena razlika je predvsem po načinu zapi-ranja steklenice in nekaj manjšega po obliki steklenice. Predvsem v Avstriji, Nemčiji ter nekaj drugih evropskih pokrajinah upora-bljajo steklenice z navojnim zamaškom, tudi v buteljčnem programu. V naših pokrajinah uporabljamo steklenico, ki se zapira na klasičen zamašek (pluta), nekaj malega je tudi sintetike. Pri litrskem programu pa že prednjači navojni zamašek pred kronskim.

• Razvoj se bo nadaljeval proti čim večji reciklaži odpadnega stekla, strogemu ločevanju stekla, predvsem belega. Več bo lažjih steklenic, ki

bodo obdržale enake lastnosti kot težje. Z re-ciklažo vedno lažjega stekla se bo pri taljenju prihranilo veliko energije, posledično pa se bo zmanjšal tudi spust CO2 v ozračje in s tem se bo popravila tudi ekološka bilanca proizvodnje stekla.

• Ni neke posebnosti, nekaj pozornosti smo na-menili lažji steklenici za peneča vina (klasična metoda), vendar ta proizvod prihaja iz Italije.

neja škrinjar, Vinska klet goriška brda:

• Nekoč (pred 15 oziroma 20 leti) smo za bela vina uporabljali renske steklenice, tip bordolese (bordojski tip) pa samo za rdeča vina. Litrska steklenica je bila povratna, barva steklenic večinoma zelena.

• Razvoj je potekal v smeri prehoda samo na bordojski tip steklenice, barvo uvag (standard

za nižji cenovni razred, težje steklenice, npr. Europea za višji cenovni razred), za izbrana vina pa personalizirane steklenice (steklenica Bagueri, Contesse Bagueri z grbom).

Steklenico za vina Bagueri smo oblikovali leta 1991, saj smo želeli za našo blagovno znamko prestižnih vin iz grozdja izbranih vinogradov, ki predstavlja žlahtnost briške zemlje in medi-teranskega temperamenta, steklenico, ki bi s svojo podobo to tudi sporočala in izstopala po videzu. Edinstveno osemkotno steklenico smo tedaj zaščitili. Zaradi svoje inovativne oblike je prejela tudi oblikovalsko nagrado.

• Pri buteljčnih vinih (0,75 l) je zaznati postopen prehod na navojni zamašek, pri litrskih vinih pa se trenutno v naši kleti dogaja prehod na nepovratno steklenico.

• Katere steklenice so najbolj iskane, je odvisno od cenovnega razreda in tipa potrošnika.

• Naše steklenice se po večini ne razlikujejo od evropskih. Sicer pa uporabljamo samo bordojski tip, v nekaterih predelih Evrope se uporablja-jo tudi steklenice tipa burgunder oz. renske steklenice.

• Trendi? Navojne steklenice za 0,75 l (nižji cenovni razred oz. kakovostna vina) in nepo-vratna litrska steklenica. Razvoj je težko na-povedati, saj se trenutno dogajajo pomembne spremembe, kaj se bo v prihodnosti še dogajalo, pa je težko reči.

Več bo lažjih steklenic, ki bodo obdržale enake lastnosti kot težje.

pri buteljčnih vinih (0,75 l) je zaznati postopen prehod na navojni zamašek.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/142

Po

loža

j Pano

ge

febru

ar 2

012

foto

: arh

iv p

odje

tja

mili

ca m

akot

er

116

6EM

baLa

Ža

poLožaJ panoGe

bilo je izjemno poslovno leto

nenavaden naslov za te čase.

Vsaj dva razloga govorita

v prid pogovoru z milico

makoter, direktorico podjetja

makoter, kjer želijo proizvajati

predvsem tisto, kar trg išče.

prisega na nišne proizvode

in izvoz, zato je bilo lani

zanje leto težko ponovljivih

rezultatov, pravi direktorica. in

prav v rekordnem poslovnem

letu, ne prav značilnem za

njihovo panogo, so praznovali

tridesetletnico. in zaposlovali.

za koliko ste povečali realizacijo (trend rasti), koliko so se povečale cene surovine in katere, ali jih kupujete na domačem trgu ali uvozite, koliko izvozite in kolikšna je bila lanska realizacija?

Promet v letu 2011 je v primerjavi z letom poprej realno zrasel za 15 odstotkov, cene glavnih suro-vin pa so se povprečno dvignile za 7 odstotkov. Izven Slovenije prodamo izdelke v vrednosti dveh tretjin od skupne realizacije v višini 19 mio evrov. Tako smo poslovno leto končali z nekoliko večjim dobičkom kot leto poprej. Nekaj zaradi dviga cen že v osnovni surovini, nekaj pa zaradi povečanega izvoza.

racionalizacija, optimiranje stroškov pri emba-laži. kaj se je naredilo oziroma konkretno spre-menilo v zadnjih letih? ali imate lastni razvoj in dizajn ali se o vsem dogovorite s kupcem?

V podjetju nimamo posebne razvojne službe, saj potrebujemo ideje vseh zaposlenih. Tako organi-zirano zbiramo predloge za inovacije in najboljše enkrat letno denarno nagradimo. Glede dizajna smo odprti. Lahko udejanjimo želje odjemalcev ali pa jim v celoti pomagamo pri izbiri grafične rešitve. Naša proizvodnja je raznovrstnost izdel-kov skrčila na tiste, kjer je še povpraševanje. To je embalaža za higiensko papirno industrijo, kot so vrečke in folije za strojno pakiranje toaletnega papirja, papirnatih brisač, serviet, robčkov … Tej panogi sledimo z razvojem in tudi vlagamo v strojno opremo za ta proizvodni program. Kupci seveda optimirajo stroške. Trend za zniževanje debelin pri vrečkah je velik, vendar v nekaterih primerih to ni izvedljivo. V zadnjih nekaj letih pa se je na tem področju veliko naredilo.

V kaj ste morali največ investirati, v katero opre-mo, stroje? Vam je to zagotovilo, da ste konku-renčni po produktivnosti in dodani vrednosti?

Ves čas investiramo v nove stroje za vse faze pro-izvodnje, s čimer si poskušamo zagotoviti višjo produktivnost in dodano vrednost. V bistvu skoraj vsako leto posodabljamo proizvodnjo, kajti le tako se lahko obdržimo na tržišču v tekmi s konkurenco. V tridesetih letih še nismo uspeli pri-dobiti nobenih denarnih sredstev preko razpisov, kot so nepovratna sredstva ali kaj podobnega. Po mojem so bili razpisi narejeni za točno določene projekte.

na katere izvozne trge izvažate več in kje še vidite priložnosti? za kakšen odstotek ste planirali višjo rast, če ne bo prišlo do prehudih nihanj na trgu?

Največ izvažamo v razvite dežele zahodne Evrope, prave priložnosti pa so v proizvodih z višjimi

vstopnimi ovirami in, kot to velja za večino pod-jetij, ki ne pokrivajo velikega tržnega deleža, v nišnih proizvodih. V letu 2012 bi radi zadržali nivo prometa iz leta 2011, ki je bilo izjemno leto v več pogledih in bo težko ponovljivo.

kot menedžerka ste morali dobro krmariti v pod-jetju in na trgu. čemu pripisujete ključno vlogo za uspešen in stabilen razvoj? tudi zaposlovali ste.

Uspeh ni odvisen samo od mene, ampak od celotnega tima. Za uspešnost podjetja je zelo pomembno hitro odzivanje na trgu, prilagajanje kupcem in seveda prave investicije. Res je, da smo dodatno zaposlovali, predvsem zaradi povečanja izvoza in posodobitve proizvodnje. Letos bi radi obdržali lansko realizacijo. Planirali smo sicer nekaj višjo, vendar so krizni časi nepredvidljivi.

Plastične vrečke so tarča številnih kritik, češ da so okolju najbolj neprijazne. V prodaji, na trgu se to ne pozna?

V zadnjih dveh letih je velik pritisk na vreč-ke z vidika ekologije. Moje osebno mišljenje je, da je v tem primeru potrebno pravilno usmeriti ravnanje z odpadnimi vrečkami. Zakaj pa smo se lahko naučili pravilno rokovati z odpadnim steklom? Če bi steklo odmetavali vsepovsod, bi bilo enako, le toliko je za vrečko problem, da jo lahko veter nosi po zraku, stekla pač ne more, ker je pretežko. Če bi pravilno zbirali odpadne vrečke, problema ne bi bilo, pa še povr-hu je predelana plastika kakovostna surovina za nadaljnjo predelavo.

Vsako leto posodabljamo proizvodnjo, kajti le tako se lahko obdržimo na tržišču v tekmi s konkurenco.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/143

Trg

pij

ač

febru

ar 2

012

EMbaLa

Ža12

66

trG piJaČ

več možnosti je v izvozu kot doma

na trgu pijač se je CosteLLa

pojavila šele pred slabimi

petimi leti. kljub recesiji,

manjši proizvodnji in prodaji

pijač pa naravna mineralna

voda Costella in njene

brezalkoholne pijače ali pijače

z okusom doživljajo vsako leto

boljši sprejem pri potrošniku.

Jože Božič, menedžer in

prokurist družbe Uskok, ki

je lastnica polnilnice, pravi,

da so dosegli na trgu visoko

prepoznavnost blagovne

znamke CosteLLa zaradi

kakovosti in embalaže.

katere značilnosti slovenskega trga pijač so lani najbolj vplivali na vašo prodajo, kaj kažejo prodajni rezultati in kako je s koli-činami? kakšne so sploh še možnosti za povečanje prodaje na domačem trgu glede na hudo domačo in tujo konkurenco?

Potrošnja in prodaja pijač v zadnjih dveh letih v Sloveniji beleži več kot 20-odstotni padec. Kljub temu nenehno povečujemo prodajo in tržni delež. Blagovno znamko COSTELLA sestavlja že 28 izdelkov. Kupci so jih lepo sprejeli. Lani smo povečali količinsko in vrednostno prodajo v primerjavi z letom 2010 za 8,5 odstotka. Rast pa je naslednja – v letu 2007 smo prodali za 890.000 evrov, leta 2008 za 2.700.000 evrov, leta 2009 za 4.300.000 evrov, leta 2010 4.300.000 evrov, leta 2011 pa 4.700.000 evrov. Tako smo se približali 20-odstotnemu tržnemu deležu.

Pri katerih pijačah ste bili najuspešnejši, kako ste na trgu pozicionirali vaše vode z okusom in kako so potrošniki sprejeli vašo embalažo?

V letu 2011 smo postali z naravno mineralno vodo COSTELLA v segmentu trgovina vo-dilna blagovna znamka. Na prodajo vseh in seveda tudi naših izdelkov je vplival padec kupne moči potrošnikov in delno spodbu-janje pitja vode iz »pipe«. Čeprav je res, da smo prejeli več domačih in tujih priznanj in da so nam kupci naklonjeni. Ocenjujemo, da je na slovenskem tržišču še vedno nekaj prostora za povečanje prodaje izdelkov bla-govne znamke COSTELLA, seveda s kupcu prijaznimi marketinškimi akcijami.

V vaši poslovni strategiji se intenzivno od-ločate za izvoz in iščete nove trge. kje se vam odpirajo nove prodajne možnosti in na kakšne količine računate?

Zavedamo se majhnosti in nasičenosti slovenskega trga, zato smo bili v letu 2011 izredno aktivni. Podpisali smo pogodbe za izvoz v letu 2012 na trge Avstrije, Rusije, Hrvaške, Slovaške, Albanije, Kitajske, Hong Konga, Jordanije, Savdske Arabije in BiH. V zaključnih dogovorih smo še z nekaterimi drugimi državami. Ocenjujemo, da bo vre-dnost izvoza v letu 2012 nekaj mio evrov.

kakšna so vaša poslovna pričakovanja v letu 2012 pri prodaji in finančno?

V poslovnem letu 2012 bomo skladno z osno-vami poslovnega načrta, ki je v pripravi in predvideva cca 10-odstotno povečanje pro-daje na slovenskem trgu, in pretežno glede na že podpisane pogodbe za izvoz poslovali pozitivno. Konkretna ocena pozitivnega izida bo znana po dokončni izdelavi po-slovnega načrta. Zaradi predvidenega izvoza načrtujemo pozitivno poslovanje.

načrtujete nove proizvode, novo embalažo?

Vemo, da je razvoj izdelkov in okolju ter potrošniku prijazne embalaže zelo pomem-ben, zato ne mirujemo. Snujemo novosti. Rezultati bodo vidni na slovenskem in iz-voznem tržišču še pred letošnjo sezono. Več o novih izdelkih v tem trenutku še ne morem povedati. Trendi, ki jih dosegamo, so rezultat naše posebne tržne strategije, ki je nikomur ne zaupamo. 

trendi, ki jih dosegamo, so rezultat naše posebne tržne strategije, ki je nikomur ne zaupamo.

Jože

Bož

ič

foto

: arh

iv p

odje

tja

Obraz

febru

ar 2

012

foto

: arh

iv p

odje

tja

EMbaLa

Ža13

66

ecopackova embalaža predstavlja enega najhitrejših načinov pakiranja hrane.

oBraZ

s polistirenom do hitrega pakiranja hrane

damjana stamejčič

Benjamin macuh, po

izobrazbi elektrotehnik z ob

delu pridobljeno diplomo

organizatorja dela na

mariborski fakulteti, se je

pred dvajsetimi leti znašel na

kariernem razpotju. takrat

je uspešna tovarna strojev

in plastičnih izdelkov kostroj

slovenske konjice, v kateri

je bil zaposlen osemnajst

let, začela zaradi razpada

skupne države in njenega

trga propadati. ni prav dosti

pomišljal, ko se mu je ponudila

nova priložnost. prevzel je

vodenje podjetja ecopack

v Zrečah. direktor je že

skoraj dvajset let. ecopack je

hčerinsko in najbolj donosno

podjetje skupine swatycomet

z enajstimi zaposlenimi in

sodi med tri odstotke najbolj

uspešnih in plačilno sposobnih

podjetij v sloveniji.

»Kakšni začetki so to bili!« se spominja Benjamin Macuh svojega prihoda v Ecopack, ki je imel sprva en sam prostor v konjiškem podjetju IMP. Nastanek podjetja je nadgradil idejo o ekološkem projektu in predelavi okolju prijazne embalaže, ki so jo podprla takratna podjetja IMP, Comet in Veplas, vendar je kmalu edini lastnik Ecopacka postalo zreško podjetje Comet, ki je zdaj poveza-no v skupno družbo Swatycomet.

»Vodenje Ecopacka mi je ponudil takratni di-rektor Cometa Branko Pavlin in odločil sem se, da bom izziv sprejel. Ko sem prišel prvi dan v službo, so me v enem samem prostoru čakali en delavec, en stroj in ogromen kup plastične em-balaže. Vendar to moje odločitve ni omajalo. Od prvega dne sem namreč verjel, da ima podjetje prihodnost in da bomo uspeli,« se rad vrača na začetke Benjamin Macuh.

izdelke kupujejo vsi največjiNi se uštel. Ecopack danes sodi med vodilne proizvajalce embalaže za prehransko industrijo v osrednji Evropi, ki v svoji proizvodnji prede-luje uporabnikom in okolju prijazne materiale. Osnovna surovina za podstavke in posodice za shranjevanje peciv, slaščic, zelenjave, delikates, mesa, sadja in drugih živil je namreč biaksalno orientirani polistiren (BOPS). Material je obsto-jen in nima škodljivih vplivov na hrano. Njegovo uničevanje je okolju neškodljivo, saj se s sežigom v okolje ne izločajo škodljive snovi, kot denimo ogljikov dioksid. Surovino v obliki polistirenske folije v Ecopacku, katerega poslovanje je uskla-jeno s standardom kakovosti ISO 9001/2000, v postopku predelave v embalažo gladijo v hori-zontalni in vertikalni smeri. Na ta način dosegajo visoko trdnost materiala, površinski sijaj, kristal-no čistost in še druge prednosti, pomembne pri pakiranju živil in prehranskih izdelkov.

V Ecopackovih proizvodnih prostorih imajo umeščene tri tehnološko najsodobnejše linije za predelavo BOPS, na katerih glede na potrebe trga in želje kupcev izdelujejo že preko 60 različnih vrst embalažnih izdelkov. Hrana se v njihovi em-balaži ne rosi in je zato primerna tudi za zamrzo-vanje, izpostavlja nekatere pomembne lastnosti izdelkov Benjamin Macuh. Še pomembneje pa je, da ostane v embalaži BOPS dolgo sveža. Za trgovce in proizvajalce je pri odločanju zagotovo pomembno tudi dejstvo, da prav Ecopackova

embalaža predstavlja enega najhitrejših načinov pakiranja hrane.

»Danes v Sloveniji ni večjega trgovca ali proizvajal-ca hrane, ki za embaliranje ne bi uporabljal naših izdelkov,« pravi Benjamin Macuh. Našteva le nekaj največjih, kot so Mercator, Spar, Tuš, E.leclerc, Žito, Mlinotest, Pekarna Pečjak. Ker so v Ecopacku s svojo ponudbo zelo prilagodljivi, so kupce našli tudi izven Slovenije ter četrtino proizvodnje prodajo na tuje. Za marsikaterega odjemalca pa embalažo izdelujejo tudi po čisto posebnem na-ročilu. Izdelajo jo pač glede na namen iz različnih okolju prijaznih materialov in v različnih barvah.

razvoj imajo jasno začrtan»Ko sem prevzel vodenje Ecopacka, nismo imeli ne naročil in ne kupcev. Dobro se še spominjam, da sem prvi posel sklenil z domačo pekarno Rogla iz Slovenskih Konjic, drugega s celjskim Klasjem. Ker nismo imeli ne trga ne dovolj kadrov, sem bil sprva direktor, komercialist in še vzdrževalec hkrati, saj sem kot elektrotehnik velikokrat kar sam popra-vil kakšno manjšo okvaro na takratnih strojih. A počasi smo se prebijali, naročil je bilo vse več, najhitreje pa se je trg za naše izdelke odprl potem, ko so se v Sloveniji pričeli množiti trgovski centri,« se prvih let Ecopacka spominja Benjamin Macuh.

Ben

jam

in m

acuh

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/144

foto

: arh

iv p

odje

tja

Obli

kOva

nje

tr

ajn

Ostn

e em

bala

že

febru

ar 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

EMbaLa

Ža14

66

oBLikoVanJe traJnostne emBaLaže

deset in še en namig, kako smo lahko boljši

metka vehovar piano

kadar želimo preoblikovati

obstoječo embalažo ali

snujemo novo embalažo za nov

izdelek, je priporočljivo imeti

v mislih področja, s katerimi

lahko izboljšamo svoj vpliv na

okolje. snovanje, načrtovanje

in oblikovanje embalaže je

priložnost, da vgradimo v naš

delovni proces trajnostna

načela in pripomoremo k

bolj »zelenemu poslovanju«.

nekatera trajnostna načela

lahko vgradimo brez večjih

težav, nekatera so bolj

kompleksna in zahtevajo

več truda. kako pristopiti?

odgovorov in možnosti je več.

Kot je zapisala urednica Greener Package, Anne Marie Mohan, se načrtovanje embalaže

že skoraj desetletje skuša približati trajnostnemu ali »zelenemu« oblikovanju. Z zahtevami trgov-cev, dojemanjem javnosti, ekonomskimi pritiski in vladnimi politikami vidiki trajnosti učinkujejo na vsak aspekt embalaže. Oblikovanje embalaže je kompleksna naloga, če upoštevamo celoten ži-vljenjski cikel embalaže, od izvora materialov za njeno izdelavo do konca njene življenjske dobe.

Po letih raziskovanja in diskusij je znanih nekaj osnovnih resnic o tej temi. Prva je,

da dandanes ne obstaja popolnoma trajnostna embalaža. Trajnostnost je potovanje, cilj je rast izboljšav skozi čas in zniževanje vpliva embalaže na okolje. Druga resnica je, da embalažnih mate-rialov, kot so steklo, plastika, papir in aluminij, ne moremo deliti na dobre ali slabe. Vsak od njih ima svoje prednosti in pomanjkljivosti, odvisno od uporabe izdelka in ciljev ter poslanstva proi-zvajalca embalaže. Pretehtati je potrebno vsako odločitev, če želimo resnično slediti trajnostnim načelom.

in zadnja resnica je, da moramo vlogo embala-že razumeti v celotni dobavni verigi izdelka.

Embalaža povzroča navadno manj kot 10 od-stotkov ogljičnega odtisa izdelka. Proizvodnja in uporaba izdelka pogosto obsegata največji

delež. Čeprav je ogljični odtis embalaže majhen, ne smemo podcenjevati njene pomembnosti. Če embalaža ne zadosti svoji primarni funkciji, tj. zaščiti izdelka v procesu dobavne verige, zape-ljevanju potrošnikov k nakupu in pospeševanju porabe, je bila vsa energija, porabljena v procesu proizvodnje, izgubljena, ko je izdelek zavržen.

deset namigov za trajnostno oblikovanje embalažeKako torej lahko izboljšamo vidike trajnosti, ko vgrajujemo spremembe v embalažo?

1. upoštevajte življenjsko dobo embalaže že v procesu oblikovanja

Obstaja že kar nekaj orodij LCA (ocena življenj-skega cikla), ki so na voljo in pomagajo obliko-valcem embalaže razumeti okoljske vplive, pred-stavljene z različnimi možnostmi embaliranja. Med njimi je Sustainable Packaging Coalition’s COMPASS® (primerjalna ocena embaliranja), spletna aplikacija, ki ponuja uporabnikom na običajnem naboru okoljskih kazalnikov več informacij o materialih za lažjo izbiro in obli-kovalske odločitve. PackageSmart LCA Software, eno izmed mnogih spletno podprtih orodij LCA iz EarthShift, prav tako ponuja oblikovalcem embalaže vrednotenje okoljskih vplivov njihovih izbir.

Merjenja in standardizacije trajnostnih kazalni-kov se še vrednotijo, zato izberite program in se ga držite. Uporaba različnih orodij za merjenje

maksimiranje gostote tovora je ključno za zmanjševanje vplivov na okolje.

Pomurski sejem d.d. pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije razpisuje natečaj

34. SLOVENSKI OSKAR ZA EMBALAŽO 2012

Oblikovalci, izumitelji, konstruktorji, proizvajalci, uporabniki in avtorji tehničnih izboljšav ste vabljeni, da potrdite izvirnost, skrb za zaščito vsebine, potrošnika in narave, praktičnost, tehnično dovršenost in odličnost vizualne identitete na področju embalaže!

Rok za prijavo izdelkov na ocenjevanje: 22. marec 2012

Strokovno ocenjevanje: 16. maj 2012

Slovesna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj: 18. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike INPAK ter 50. jubilejni mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, v Gornji Radgoni od 25. do 30. avgusta 2012

Na posebni razstavi v okviru sejmov bodo predstavljeni vsi sodelujoči izdelki, ki si jih bo lahko ogledalo kar 120.000 obiskovalcev!

Prijavnice in pogoji sodelovanja: www.pomurski-sejem.si

Dodatne informacije: Miran Mate, projektni vodja miran.mate@pomurski-sejem.si 041 263 107

Svež!

www.pomurski-sejem.si

Pro

moci

ja

febru

ar 2

012

156

6EM

baLa

Ža

iste embalaže lahko prinese rezultate, ki se delno razlikujejo. Priporočljiva sta doslednost in pre-verjanje, da delujemo v pravi smeri na izbranih okoljskih področjih, ki so največja skrb našega podjetja.

2. ovrednotite vsak sestavni del vaše embalaže

Ali lahko uporabimo manj materiala, ne da bi ogrozili celovitost izdelka? Uspešen primer je proizvajalec naravnih športnih pijač LIV Organic, ki je tradicionalno PET-plastenko za-menjal z zaključno tehnologijo Amcor's in s tem zmanjšal težo plastenke za 14,6 odstotkov. Ta tehnologija omogoča tudi uporabo zamaškov, ki vsebujejo 20–25 odstotkov manj smole. Drug primer je GlaxoSmithKline s svojim kalcijevim nadomestkom Os-Cal. GSK je preoblikoval em-balažo tako, da je ovil izdelek v termokrčljivo folijo, na kateri so odtisnjeni vsi potrebni podat-ki, in opustil sekundarno kartonsko embalažo in papirnati vložek z navodili in podatki. Na letni ravni so z novo embalažo prihranili približno 208 ton papirja ali 1.440 dreves, 150 ton izpu-stov ogljikovega dioksida (kar je enako izločitvi 30 avtomobilov iz prometa) in toliko energije, kot jo letno porabi 23 ameriških gospodinjstev.

Dobavitelji neprestano inovirajo plastenke, za-maške, etikete in ostale komponente, ki izbolj-šujejo razmerje med izdelkom in embalažo, kar rezultira v nižjem ogljičnem odtisu in pogosto tudi v nižji ceni izdelka.

3. upoštevajte nove možnosti za transportno embalažo

Nove strojne opreme in tehnologije materialov omogočajo embalažerjem manjšo porabo mate-rialov pri oblikovanju multipakiranj, svežnjev in palet.

Nested Pack™ iz Polypacka je konfiguracija plastenk v zamaknjenih vrstah, ovita v termo-krčljivo folijo, ki zmanjša stroške embaliranja, ker sveženj ne potrebuje podstavka. Podjetje Unlimited Water je na ta način zmanjšalo pora-bo materiala, znižalo stroške za tri četrtine na sveženj in povečalo atraktivnost izdelka.

Za bolj trajnostno ovijanje in paletiziranje ob-staja več možnosti. Envirowrapper je patentiran izdelek iz polipropilena, s katerim lahko paleto ovijemo tudi do 250-krat. Podjetje Premier Organic's, ki je vključilo ta izdelek v svoj proces, predvideva, da bo prihranilo nekaj več kot 2 toni materiala ali kar 40 odstotkov porabe za paletno ovijanje.

4. iščite možnosti za ponovno uporabo em-balaže – kjer je to smiselno

Pizza Hut je oblikoval embalažo za pice, ki se lahko preoblikuje v krožnike in manjšo škatlo

za ostanke, s čimer so zmanjšali porabo alu- ali plastične folije in podstavkov. Ponovna uporaba embalaže je primerna tudi za druge industrije, ne le za prehrambeno. Puma je npr. vzbudila po-zornost s privlačno rdečo vrečko za čevlje Clever Little Bag, s katero so zmanjšali porabo kartona, nadomestili trgovinsko plastično nosilno vrečko, kupec pa vrečko lahko ponovno uporabi.

Podjetje je zmanjšalo porabo papirja za 65 od-stotkov in predvideva, da bo letno zmanjšalo porabo vode, energije in nafte na proizvodni ravni za več kot 60 odstotkov.

5. razmislite o spremembi svojega izdelka

Najboljši primer v kategoriji izdelkov, ki so doživeli pomembno spremembo v bolj traj-nostnem pakiranju, so čistila za gospodinj-stva. Mnogi proizvajalci so začeli uporabljati koncentrate, da bi zmanjšali količino vode

pri transportu svojih izdelkov od tovarne do trgovinskih polic. Hkrati so zmanjševali tudi velikost embalaže. Morda najbolj kompakten Method Laundry Detergent, 8-krat koncentri-ran pralni prašek, je v lični stožčasti plastenki, ki omogoča tudi natančno doziranje. Ogljični odtis 8-krat koncentriranega izdelka je za 35 odstotkov nižji od 2-krat koncentriranega. Prihranek vode, plastike, nafte in energije je ogromen. Proizvajalci čistil pogosto ponujajo tudi plastenke za ponovno polnjenje embalaže.

Manj znan, a inovativen je tudi pristop podje-tja, ki je spremenilo fizične lastnosti svojih re-zancev v obroku, da so lahko oblikovali manjšo kartonsko embalažo. Sprememba je povzročila prihranek 403 tone papirnih vlaken, 11 odstot-kov izpustov toplogrednih plinov in odstrani-tev 500 tovornjakov iz prometa na letni ravni.

6. kadar je le mogoče, oblikujte za recikliranje svojega izdelka

Ena izmed najučinkovitejših poti do prihranka energije, potrebne za proizvodnjo materialov za pakiranje, je recikliranje. Mnogo materialov, npr. papir ali PET, že v veliki meri reciklirajo, medtem ko lahko premazi, etikete in drugi dodatni elementi, ki dvigujejo funkcionalno ali estetsko vrednost embalaže, recikliranje onemogočijo. A vendar se pojavljajo nove priložnosti.

dandanes ne obstaja popolnoma trajnostna embalaža.

nove strojne opreme in tehnologije materialov omogočajo embalažerjem manjšo porabo materialov pri oblikovanju multipakiranj, svežnjev in palet.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/145

OkrO

gla

miz

a

Odpadna e

mbala

ža

med

zakO

nO

dajO

in

(ne)

del

Ova

nje

m t

rga

febru

ar 2

012

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

66

16O

KO

LJE

okroGLa miZa odpadna emBaLaža med ZakonodaJo in (ne)deLoVanJem trGa

prsti vseh uperjeni proti vsem

mag. vanesa čanji

revija eoL je konec januarja

organizirala okroglo mizo z

željo prispevati k temu, da

bi se, ker potekajo pogovori

sedaj intenzivno na vseh

ravneh, našle najboljše rešitve

za delovanje trga odpadne

embalaže. sodelovali so:

matej stražiščar (slopak),

mag. kristijan mlinar (dinos),

mag. Barbara avčin tržan

(mop), mag. Jana miklavčič

(inšpektorat za okolje in

naravo), Leon Behin (Zbornica

komunalnega gospodarstva),

igor petek (snaga Ljubljana),

slavko marš (simbio Celje),

dejan Zver (Gorenje surovina

in UnireC), mag. dušan

marc (publicus), mateja mikec

(interseroh), ivan Hajnšek

(snaga maribor), Janja Leban

(Gospodarska zbornica

slovenije) in matej oset

(pivovarna Laško). okroglo

mizo je vodila odgovorna

urednica revije eoL, mag.

Vanesa Čanji, direktorica

Fit medie.

eol: namen okrogle mize je dati javnosti, ki je za problem vse bolj zainteresirana, relevantne, aktualne informacije, kje se je znašel sistem prevzemanja odpadne embalaže, predvsem pa, kako doseči, da bodo v njem uveljavljena načela transparentnosti, odgovornosti in kredibilnosti dogovorov. leto 2011 je pokazalo, da ta načela v sistemu bistveno manjkajo. Prosim za kratka, jasna stališča. Vsi se pogosto srečujete, tako da zakulisja in strokovna ozadja dobro poznate. začeli bi z načelom transparentnosti. ni jasne informacije, koliko je odpadne embalaže sploh na trgu. sistem ni od včeraj. formalne in ne-formalne informacije so zelo različne. zakaj ni jasne informacije in komu je v interesu, da se netransparentnost, o kakšni velikosti trga go-vorimo, nadaljuje? ocenjuje se, da je številka, s katero se je do sedaj operiralo, veliko prenizka. Prosim najprej za mnenje gospodarske zborni-ce v imenu zavezancev.

Janja Leban: Zakonodaja na tem področju jasno opredeljuje, kaj je dolžnost zavezancev. Eno je poročanje carinski upravi, drugo pa je sklenitev pogodb oziroma prenos obveznosti na družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Tako kot poročajo carinski upravi, bi morali poročati tudi družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Vprašanje v zvezi s tem je, ali je meja poročanja 15 ton ustrezna ali ne. Ampak sistem je posta-vljen, zakonodaja je že od leta 2000, okoljske dajatve iz tega naslova pa od leta 2006, zato bi pravzaprav pričakovali, da bi lahko trg ocenili na podlagi obstoječih podatkov.

eol: kdo naj bi to ocenil?

JanjaLeban: Tisti, ki imajo podatke: carina in MOP. Ključna akterja na tem področju sta

Agencija za okolje in MOP. Dolžnost MOP je, da poroča EU, koliko odpadkov oziroma odpadne embalaže dajemo na trg.

eol: žogica na ministrstvo. zakaj ministrstvo tega ne oceni?

Barbara Avčin Tržan: Ministrstvo lahko oceni, ministrstvo tudi ocenjuje. Evidenco vodi CURS. Ravno prihajam s sestanka, ki smo se ga udeležili MOP, CURS, ARSO in inšpektorat. Pogledali smo malo tudi nazaj, na kronologijo, zakaj se je sploh postavila meja 15 ton (do te meje zavezancem ni treba poročati ARSO). Pred tremi leti se je celo zvišala z 10 ton na 15 ton. CURS je naredil analizo in ugotovil, da je razlika med njihovimi podatki in ARSO samo 3 %, tako da mogoče problem malo prejudiciramo. Torej, analiza je bila narejena, in to takrat, ko je bila meja 10 ton in ko je bilo v sistemu 210.000 ton embalaže. Zdaj, ko smo šli na 15 ton, je emba-laže nekaj čez 200.000 ton. Iskali smo probleme glede na primerljive sisteme v Evropi, kje se bo našla tista količina, ki jo zaznavamo, da je na trgu. In sicer jo zaznavamo glede na komunalne odpadke in glede na to, kakšen delež sprejemajo družbe.

eol: to pa je?

BarbaraAvčinTržan: Eno je, da zavezanci družbam in CURS ne poročajo istega. Drugo je, da bomo poskušali dobiti v sistem, vsaj z vidika poročanja, vse zavezance pod 15 ton. Potem

eno je, da zavezanci družbam in CUrs ne poročajo istega.

febru

ar 2

012

duš

an m

arc

igor

pet

ekiv

an H

ajnš

ekJa

na m

ikla

včič

Janj

a Le

ban

dej

an Z

ver

Bar

bara

avč

in t

ržan

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: R

ok T

ržan

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: B

oštj

an Č

adej

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: B

oštj

an Č

adej

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

66

OKO

LJE

17

bomo pogledali, ali bomo to mejo 15 ton zniže-vali. Dogovorili smo se, da bomo gospodarska zbornico, obrtna zbornica, MOP, inšpektorat in ARSO v poročevalskem obdobju za leto 2011 javno pozvali vse zavezance, naj poročajo o vsem, kar imajo. Potem bomo videli, kaj je de-jansko na trgu.

eol: je ta poziv obligatoren za vsa podjetja?

BarbaraAvčinTržan: Za tiste, ki imajo med 5 in 15 tonami, je obvezno, za tiste z manj kot 5 tonami, ni. Iščemo, kje je tista količina odpa-dne embalaže. Drug problem, ki smo ga danes odprli in se pojavlja že dalj časa, je, da zavezanci družbam prijavljajo mnogo manj kot CURS. Zdaj je tako: CURS lahko pošlje svojo inšpekcijo in zavezanca lahko inšpekcija pregleda ter kaznuje. Za tisto pa, kar zavezanci poročajo družbam, se ve, da so zavezanci njihove stranke. Družbi ni v interesu, da bi pregledala svojo stranko in jo opozorila – ti me goljufaš, premalo mi poročaš. Tudi tukaj izgubljamo količine. Pri velikih in pri majhnih. Se pa pojavlja, česar do danes nismo ve-deli, navaja pa to carinska inšpekcija, da včasih zavezanci raje prijavljajo več. Vsaj mala podjetja raje prijavljajo več, kot da bi prišla v prekršek. Družbe za ravnanje z odpadno embalaže so ob-javile podatke, da je 30, celo 40 % več odpadne embalaže, kot je zavezanci prijavljajo ARSO. Mislim, da je ni. Sigurno pa so rezerve glede na primerljive sisteme v Evropi.

eol: se pravi, v letošnji prvi polovici polletja bomo imeli glede na te pozive že čistejšo sliko …

BarbaraAvčinTržan:Poročevalsko obdobje je zdaj do 30. marca. Januarja je pravi čas, da vsem, ki jih v preteklih letih nismo dodatno pozivali, pošljemo poziv prek vseh medijev, naj poročajo. Obrazec imajo na spletni strani ARSO.

eol: ali družbam za ravnanje z odpadno emba-lažo ni v interesu, da pridemo do pravih številk?

MatejaMikec:Vsekakor bi se navezala na to, kar je rekla Barbara Avčin Tržan. Mislim, da je veliko problemov pri zavezancih. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo želimo od zave-zancev čim večje količine. Zdaj pa je vprašanje, kako zavezance prisiliti ali motivirati, da bodo čim večje količine prijavljali v sistem. Mislim, da mnogo zavezancev strošek ravnanja z odpadno embalažo razume, kljub našim trudom v osebni komunikaciji, kot neke vrste obdavčitev. In se seveda skušajo v zaostrenih gospodarskih raz-merah temu izogibati. Vemo, da je prehrambena industrija zelo pod pritiskom cen in ji je to kar velik strošek. Več bi morali narediti za osvešča-nje in obveščanje. Če lahko majčkeno potegnem povezavo z obveznostmi prebivalcev – ne samo prebivalci, tudi podjetja morajo vedeti, da je ta strošek namenjen zbiranju. Da bomo to lahko naredili, bomo morali vsekakor preseči te de-bate, ki jih imamo – kje kdo pobira, zakaj kdo pobira, zakaj eden zasluži …

eol: k temu še pridemo. zdaj ostanimo pri zavezancih. skupina laško je eden večjih

zavezancev. Poročate realno, goljufate, se hočete stroškom izogniti? kakšna je filozofija zavezancev?

MatejOset:Hvala za to vprašanje. Mislim, da tista druga alineja ni ravno naš cilj, se pravi, da bi se izognili neki obveznosti, ki je pač obligator-na. Poglejte, delujemo v nekem gospodarskem okolju, ki postaja zelo nekonkurenčno. Dejansko je eden izmed teh stroškov zagotovo embalažni-na. Skupina Laško je do ministrstva za okolje prišla z vrsto iniciativ, tudi do gospe Avčin. Ne govorim samo o stroških iz naslova embalažni-ne, ki za nas sicer predstavlja strošek v višini 500 tisoč, 600 tisoč evrov letno, ampak predvsem o drugih stvareh. Mislim na obveznosti, ki so nenormalno visoke, konkretno koncesnine, ki nas zadevajo. Čeprav to danes ni tema. Tu smo ponudili alternative. Skratka, do tega ni prišlo. Ne pričakujemo, da se bo strošek za embala-žnino zmanjševal, kvečjemu se bo v prihodnje povečeval. Naša iniciativa pa je seveda sedaj usmerjena v drugo smer. Kaj dolgoročno nare-diti s to embalažo? Ali je možna preusmeritev iz okoljsko obremenjujoče nepovratne embalaže v povratno? Govorim za konkreten segment pijač. Tu smo določene ukrepe že naredili, je pa seveda to povezano z določenim investiranjem.

eol: zdaj smo najprej še pri poročanju, zato teme ne širimo preveč. Povratna ali nepovratna embalaža je pomembna tema, vendar je danes ne bomo odpirali. torej trdite, da zavezanci načeloma poročate carinski upravi in svojim družbam za ravnanje z odpadno embalažo iste številke?

MatejOset:Absolutno. Podvrženi smo ne samo eni inšpekciji, podvrženi smo številnim inšpek-cijam. Konec koncev smo trošarinski zavezanec. Se pravi, da nas CURS pregleduje z dveh strani. Poleg tega imamo številne nadzorne organe, ki nas spremljajo na raznih nivojih. Težko bi si predstavljali nedovoljene zadeve.

eol: kako pa zbornica spodbuja člane k vero-dostojnemu poročanju? imate znotraj zbornice kakšne vzvode?

JanjaLeban: Kakršnekoli seminarje organi-ziramo na temo okolja oziroma ravnanja z od-padki, vedno in povsod poudarjamo obveznost poročanja. To je ključno. Je pa res, da so podjetja s poročanjem zelo obremenjena. Po eni strani poročajo CURS, po drugi strani pa družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Potem pa ta meja, ko govorimo o 15 tonah. Treba je vedeti, da so bila podjetja dolžna poročati tudi za te količine, med 5 in 10 oziroma 5 in 15 tonami, Agenciji RS za okolje.

eol: komunalna podjetja lahko primerjate informacije z druge strani. kako razmišljate v zbornici komunalnega gospodarstva?

LeonBehin:Govorimo o dveh segmentih. Eno je embalaža, dana na trg, je predmet embala-žnine. Tukaj govorimo o drugi številki, kot je številka, ki jo komunalna podjetja poberejo

febru

ar 2

012

66

18O

KO

LJE

pri občanih v okviru izvajanja svoje službe. V prihodnje, po naših ocenah mogoče že v letu 2012, sigurno pa v letu 2013, bo padel mit o številki 200.000 ton odpadne embalaže na slovenskem trgu. Gre za enostavno zgodbo. V lanskem letu je bilo zbrane 80 do 85 tisoč ton embalaže pri izvajalcih javne službe. V tem letu je ocena med 105 in 110 tisoč ton, zraven pa se bo dodala še embalaža iz obdelave mešanih ko-munalnih odpadkov, ki pa po ocenah predstavlja zelo pomemben delež tako imenovanih ločenih frakcij. Seštevek teh količin, če bi se in se bodo v prihodnje odpadki obdelovali na učinkovitej-ši način, kaže, da se bo že v letu 2013 količina približala nekje med 170 in 180 tisoč tonami. Če dodamo še industrijsko embalažo, bomo počasi postali fenomen, da več embalaže zberemo, kot jo licenciramo. Nimamo evidentirane spletne prodaje in ne drugega vnosa iz tujine v Slovenijo. Dejstvo je, da so komunalna podjetja tista, ki lahko evidentirajo samo pobrano embalažo, ko-liko jo je v resnici na koncu. Ne morejo pa v niče-mer pomagati pri tem, koliko je dane embalaže na trg in ali je ta podatek res transparenten in točen. Mešamo hruške in jabolka. Mogoče v tem primeru še veliko bolj, ker govorimo o embalaži, dani na trg in za katero se plačuje embalažnina, in o zbrani embalaži. To sta dva podatka.

eol: to je jasno, ampak lahko vaša zbornica oziroma vsa komunalna podjetja v sloveniji pridejo do transparentnega informacijskega sistema, da se ne bi več delalo pod mizo in nad mizo? boste v letu 2012 naredili kaj na tem področju?

Leon Behin: Konkretni cilji so povezani s sodelovanjem z embalažerji oziroma z MOP. Potrebno je postaviti enovit sistem poročanja, tako da pride samo do enih podatkov. Kot je kolegica že povedala. CURS poročajo ene podat-ke, druge podatke poročajo ARSO o embalaži, odpadkih in tako naprej. Vsebine teh podatkov niso primerljive, to je treba pošteno povedati. Potem seveda ne pridemo do prave številke. V kolikor bi bil en organ, bi imeli nedvoumne številke.

eol: torej, kaj misli ministrstvo?

BarbaraAvčinTržan: Tega organa zagotovo ne bo.

eol: zakaj?

BarbaraAvčinTržan: Še vedno carinska da-jatev spremlja blago, ki pride na trg v Sloveniji. ARSO spremlja poročila, kar se tiče odpadkov. Govorimo pa o blagu, ki gre na trg. Ti dve evi-denci bomo pogledali, ju primerjali. Že prej sta bili primerjani. Naredili bomo dopolnitev tudi s tistimi zavezanci, ki so dali samo izjavo na ARSO, niso pa zavezanci za okoljsko dajatev. To pomeni, da bomo najprej pogledali tiste, ki so pod 15 ton, kakšna je količina. Šli bomo v in-tenzivno akcijo, da poročajo o tem vsa podjetja, ki dajejo embalažo na trg. Če date 500, 600 ton ali pa 3 tone, poročajte nam, koliko date na trg, da bomo videli, koliko je sploh embalaže. Treba je narediti analizo, koliko je res zavezancev. Najprej, koliko jih je, nato kakšne so tiste koli-čine, da se jih državi še splača zajeti in pobirati to okoljsko dajatev.

eol: se pravi, da bo ta skrbni pregled v letu 2012 …

BarbaraAvčinTržan: … in dodatni poziv. Upam, da tudi preko gospodarske in obrtne zbornice, da dejansko dobimo realno številko, kaj in kako.

eol: če se pred poletjem to omizje ponovno sreča, bomo imeli na mizi mnogo realnejše podatke, drži?

BarbaraAvčinTržan: Rok za poročanje je 30. marec.

Matej Stražiščar: Zagotoviti moramo, da imamo na trgu vsi enake pogoje. Dejstvo je, če ugotavljamo, da so ocene o količinah embalaže, dane na trg, bistveno večje, se pravi, da govori-mo o oceni 300 tisoč ton, embalažnine pa pobe-remo za 200 tisoč ton, 40 % embalaže manjka. 40 % embalaže, dane na trg, ne nosi stroškov. To pa je pomemben poseg v konkurenčnost nekaterih podjetij v primerjavi z drugimi. To je v bistvu ena prvih reči, ki jih zagovarjamo v EU, se pravi, da imamo prost pretok blaga in storitev, da delamo pod enakimi pogoji na trgu. Če imamo 40 % manka oziroma luknje, potem 60 % gospodarstva, ki daje embalažo na trg, financira preostalih 40 %. In to ni prav.

JanjaLeban: Mi bomo zagotovo pozivali druž-be, naj sklepajo pogodbe z zavezanci na podlagi tistih podatkov, ki jih zavezanci oddajo v CURS.

DušanMarc: Če mi dovolite, bom majčke-no skočil v preteklost, vezano na teh 15 ton. Takrat sem bil na ministrstvu. V tistem času je že bila opravljena analiza in pač moram pritrditi temu, kar je izrekla Barbara. Prav je, da se ponovno naredi analiza, naj se ugotovi, kaj danes dejansko pomeni 15 ton. Takrat se je želelo razbremeniti manjša podjetja. Moramo vedeti, da teh 15 ton odstotkovno ne pomeni velikega števila majhnih podjetij, ki imajo 15 ton. Všteta so tudi tista, ki imajo 300 kg, in tako naprej. Skratka, moram reči, da še danes temu deležu pač verjamem. Delež teh pod 15 ton je,

se opravičujem, v celi zgodbi o embalažnini, ravnanju z odpadno embalažo in o tem, o čemer danes debatiramo, zanemarljiv ...

eol: matej stražiščar je rekel, da gre za 40 %, to ni zanemarljivo.

DušanMarc: Sicer teh 40 % nisem čisto razu-mel, vendar sem bliže mišljenju, da je težava v polnosti te vreče, ki jo polnimo z embalažnino. Vedeti je treba, kaj je čas prinesel. Vedno strožje okoljske zahteve, višje zahteve po ločenem zbi-ranju in povečevanju količin embalaže. Družbe morate vedeti, kako ste štartale in kako so se oblikovale prve embalažnine. Bojim se, da je ta embalažnina prenizka in je vreča premajhna. Ne pa to, da danes rečemo, da je naenkrat 40 % »free riderjev«, vključno s tistimi malimi. Po mojem mišljenju to ni pravo razmišljanje.

eol: torej dvoje izhodišč. eno je, ali je em-balažnina prenizka, drugo pa, ali ste družbe pripravljene dejansko pogledati prave formu-larje, ki jih dobi državni organ, in podpisovati tovrstne pogodbe.

MatejaMikec: Strinjam se z gospo Avčinovo, da dejansko ne moremo imeti družbe istih evidenc kot država preko carinske uprave.

eol: zakaj?

MatejaMikec: Nisem strokovnjak na tem področju. Ampak to, kar zavezanci poročajo na CURS, je poročanje za plačilo neke okoljske dajatve, davščine. Kot razumem celo zadevo, je to davčna tajnost. Poskušali smo dobiti podat-ke po posameznih podjetjih, koliko poročajo na CURS, da bi jih primerjali z našimi podatki. Pa jih nismo dobili. Imamo samo kumulativne podatke vseh naših zavezancev, količine. Je pa tukaj vsekakor možno sodelovanje med druž-bami in CURS. Če ocenjujemo, da kakšen zave-zanec v primerjavi z drugimi zavezancem ne poroča ustrezno, pa ne samo glede embalaže, ampak tudi na drugih segmentih, opozorimo CURS. CURS je dober mehanizem, kako vzpo-staviti nadzor nad količino poročanja.

eol: ali menite, da bi oslabilo vašo konku-renčno prednost ali pogajalsko moč z vašimi zavezanci, če bi sklepali pogodbe z istimi številkami, kot jih zavezanci poročaji carinski upravi?

MatejaMikec:No, vsekakor je nujno, da so vsi zavezanci enakopravni na trgu, kajne? Da bi mi gledali skozi prste kakšnim zavezancem zato, ker so naše stranke, tega si ne dovolimo.

eol: kakšno je stališče slopaka?

MatejStražiščar: Poskusili bomo dobiti po-datke pri vseh družbah za ravnanje z odpadno embalažo v Evropi. Želimo dobiti statistične podatke, koliko zavezancev poroča o količinah manj kot 15 ton in kaj je to v strukturi vse em-balaže, dane na trg. Glede na to, da smo države s primerljivimi BDP, lahko pridobimo natanč-ne številke. To bo dejansko merilo, kakšen je

CUrs poročajo ene podatke, druge podatke poročajo arso o embalaži, odpadkih in tako naprej. Vsebine teh podatkov niso primerljive, to je treba pošteno povedati. potem seveda ne pridemo do prave številke. V kolikor bi bil en organ, bi imeli nedvoumne številke.

febru

ar 2

012

foto

: Rok

Trž

anfo

to: B

oštj

an Č

adej

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: a

rhiv

pod

jetj

afo

to: B

oštj

an Č

adej

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

mat

ej o

set

krist

ijan

mlin

arLe

on B

ehin

mat

ej s

traž

išča

rm

atej

a m

ikec

sla

vko

mar

š

66

OKO

LJE

19

manko iz tega naslova, na podlagi dejanskih podatkov lahko potem operiramo.

eol: kdaj boste to storili?

Matej Stražiščar: Pozvali bomo člane ProEuropa; ko bodo poslali podatke, jih bomo imeli.

eol: zakaj pa do sedaj tega niste naredili?

MatejStražiščar: Delamo pač glede na to, kaj, kako vidimo, da se sistem razvija, kaj nam v podatkih manjka. Želimo biti proaktivni. Mejo 15 ton želimo znižati že dlje časa. Večkrat smo že apelirali, a smo dobili argumente, da so to administrativne ovire. Bomo pač zdaj prinesli podatke, kaj to v Evropi pomeni, kaj 15 ton dejansko pomeni v skupni strukturi embalaže.

eol: letos torej dobimo te podatke. kaj pa pravite o višini embalažnine? je prenizka?

MatejStražiščar: Višina embalažnine je, vsaj kar se družbe Slopak tiče, od leta 2009 enaka. V tem času se je že samo pri komunalnih podjetjih količina zbrane embalaže dvignila s 60 tisoč ton na 85 tisoč ton. Skratka, mi za isti denar nare-dimo več. Če ugotavljamo, da imamo še manko 100 tisoč ton embalaže, dane na trg, za katero se embalažnina ne pobira, in če bi bili sposobni še za to embalažo pobrati embalažnino, mislim, da bi bili za to embalažnino sposobni oddelati vse. Če govorimo o tem, da 40 % denarja v sistemu manjka.

eol: se pravi, za to strukturo je prenizka, ker manjka teh 40 %.

Matej Stražiščar: Ker vzdržujemo 40 % neplačnikov.

eol: zanima me, kaj mislite v družbi unirec, v novi družbi za ravnanje z odpadno embalažo. kako ocenjujete teh 40 % in kako gledate na višino embalažnine? zagotovo veste, kaj nudi konkurenca.

DejanZver: Najprej bi se strinjal z mnenjem Dušana Marca, da je embalažnina prenizka za okoli 15 do 18 %. Bi pa izpostavil to, kdaj se zavezanec odloči za prehod iz ene v drugo shemo. Mislim, da si je tukaj škoda zapirati oči. Dejstvo je, da so bili namigi nekaterih, naj se manj poroča, ker bodo imeli manjši strošek. Tu so problemi, zakaj prihaja do premikov iz ene v drugo shemo.

eol: slišite, ostali direktorji, to je direkten oči-tek? se pravi, da si z netočnimi podatki družba za ravnanje z odpadno embalažo izboljša po-gajalsko pozicijo.

DejanZver: Trg je močan. Konkurenčnost je v tem segmentu močna. Zavezancu je interes, ne velja to za večino, ampak za nekatere, da pač znižujejo stroške tudi na ta način.

eol: ste lahko konkretni?

DejanZver: Poimensko firm ne bom navajal.

eol: Dobro. replika.

MatejaMikec: No, očitki med družbami so itak del folklore. Te scene, ki jih danes vidi-mo … Ravno mi je prišla na misel ena ideja. Razpolagamo z metodologijo določanja koli-čine embalaže, ki jo uporabljamo v pogovoru z zavezanci. Mogoče bi bilo smiselno glede na delovanje sekcije za ravnanje z odpadno emba-lažo, da bi razmislili o enotni metodologiji. Samo to. Drugače ne bi replicirala.

DejanZver: Vrnil bi se na debato okrog koli-čin, o katerih se poroča. Danes smo slišali več razlogov, zakaj pride do odstopanj, ki so verjetno empirično dokazljiva oziroma bodo vsaj v nasle-dnjih letih, ko bo sistem vzpostavljen. Kot je bilo rečeno, če dejansko 40 % ali pa 30 % embalaže v mešanih komunalnih odpadkih manjka, je to enormna količina. Ko bodo regijski centri za ravnanje z odpadki začeli obratovati, bo prišla na trg. Potem bo empirično dokazano, da bo 300 tisoč ali 350 tisoč ton embalaže, licencirane pa bo 200 tisoč. In potem?

eol: kdaj naj bi prišlo do tega skoka?

DejanZver: Verjetno takrat, ko bodo regionalni centri začeli obratovati in ko bodo izvajalci zače-li dosledno ločeno zbirati. Vemo, da je ločevanje na nekaterih delih še vedno v povojih. Sedaj se pogovarjamo o tem, da različna komunalna podjetja različno zbirajo odpadno embalažo. Vemo, da se je tam, kjer so se odločili za ločeno zbiranje od vrat do vrat, zbrana količina emba-laže drastično povečala. Če pridemo v naslednjih letih do tega, da se bo to povečanje pokazalo, bomo imeli empirične podatke, da je na trgu več embalaže, kot je licencirane. Potem se bomo lahko začeli spraševati, zakaj je, no, sprašujemo se lahko že danes, zakaj je do tega prišlo. Razlogi so vsaj trije. Prvi so tako imenovani »free rider-ji«, drugi, kot je rekel gospod Behin, je spletna prodaja. Mislim, da ni zanemarljiva. Sedaj lahko govorimo o tem, da je to zanemarljivo, ampak trend naraščanja prodaje preko spleta je očiten.

eol: menite, da bi kdo moral to analizirati in sistemsko ukrepati?

DejanZver: Absolutno.

eol: kdo? koga vidite kot institucijo, ki bi naj …

DejanZver: Govorimo o problematiki, ki se pojavlja v širšem okolju, zato mora debata seči v mednarodno okolje. Kako zdaj urejati interne-tno prodajo v prostem pretoku blaga skozi EU, to je vprašanje.

eol: ste na moP zaznali ta problem?

BarbaraAvčinTržan: Smo, vendar ne pri em-balaži. Pri električni in elektronski opremi je huje. Vendar je to težko zajeti v neko zakonodaj-no zanko. Cela EU išče rešitve. Celo pogovarjajo se o neki skupni informacijski bazi za Evropo. Predvsem za električno odpadno opremo, analogija bo za odpadno embalažo. Ko sem pri besedi, bom rekla še nekaj. Družbe ponavljajo, da manjka 100 tisoč ton embalaže. Dala bi jim dober nasvet glede na medsebojno prevzemanje

febru

ar 2

012

66

20O

KO

LJE

zavezancev in strank. Verjamem, da so toliko sposobne, da lahko v teh 100 tisoč tonah najde-jo še nove zavezance in najprej poberejo še vse »free riderje«. Za določene vsi vemo …

eol: Vi pa jim jih boste pokazali z vašo analizo.

BarbaraAvčinTržan: Ne bomo jih pokazali poimensko. Kršitve, ki jih bo zaznal inšpektorat, ne bodo javno objavljene. Če govorimo o 100 tisoč tonah, ali ni naloga družb za ravnanje z odpadno embalažo, da jih kot dobri gospodarji najdejo na trgu?

IgorPetek: Že prej sem hotel povedati, kje se bo našla ta embalaža. Bistvena je uredba, ki se pripravlja, uredba o komunalnih odpadkih. Ima relativno jasen cilj, kaj morajo zbrati javne služ-be. Vse javne službe. Ti cilji praktično zavezujejo k uvedbi zbiranja odpadne embalaže od vrat do vrat. Izkušnje kažejo, da se po izvedbi takšne-ga zbiranja pojavi 300 do 400 % povečanja na tistem območju. Prav tako sama uredba na po-dročju ravnanja z odpadno embalažo nakazuje 100-odstotno zavezo po zbiranju, 100 % količin. Ne manj. In tukaj se potlej utegne zgoditi, da bomo dobili pravzaprav več zbrane embalaže, kot je licencirane.

eol: Predlagam naslednji sklop vprašanj. Prosim za angažma komunalnih podjetij. kakšen je vaš odnos do družb za ravnanje z odpadno embalažo in obratno. kakšno bi bilo optimalno razmerje? lani se je pokazalo, da sistem škripa, da se je na marsikaterem dvori-šču kopičila zbrana ločena embalaža. kako je v mariboru?

IvanHajnšek: Problem bi nadaljeval tam, kjer ste prej končali. Z intenzivnim ločenim zbira-njem se bo dejansko pokazalo, koliko embalaže je bilo dane na trg. Sedaj govorimo o 200 tisoč tonah, morda je ustrezna številka 300 tisoč. Mogoče pa se bo izkazalo, da je obstaja še več kot 300 tisoč. Dejstvo je, da smo lani že začeli v določenih občinah, razen v Mariboru še ne, to načrtujemo za letos, uvajati rumeno vrečo. V Mariboru bomo šli na rumen zabojnik tako kot v Celju. Količine zbrane odpadne embalaže se bodo drastično zvišale. Se pravi, da tretjine ne polovimo oziroma ne polovijo. Sheme mogoče polovijo še manj. Dejansko je to problem, družbe bodo morale svoj del oddelati.

BarbaraAvčinTržan: A ne?

IvanHajnšek: Ja. Kar nas kot komunalna pod-jetja v tej zgodbi najbolj moti, je to, da nam je naloženo, naj to embalažo brezplačno poberemo in jo dostavimo na neko prevzemno mesto, da jo lahko potem sheme oziroma njihovi izvajalci dajo v obdelavo, vrnejo v reciklažo ali odloži-jo tisto, kar ostane. To je problem. Se pravi, kupec nekega artikla, če tako rečem, že plača z nakupom tega artikla embalažnino. Če gre za plastenko, pa mora to še enkrat plačati, ko doma to odloži ali recimo odnese na ekološki otoček.

eol: ja, ampak to je sistem, zakonodaja. kaj

pa predlagate, da se leto 2011 ne bi ponovilo?

IvanHajnšek: No, v Mariboru nismo imeli problemov s shemami. Z vsemi tremi shemami uspešno sodelujemo.

eol: kakšen je ključ sodelovanja s shemami?

IvanHajnšek: Ključ, ki ga določi ministrstvo.

eol: se vam zdi ustrezno, da ministrstvo določi deleže? je to ustrezen model?

IvanHajnšek: Če ministrstvo določi, seveda lahko določi. A mislim, da lahko gre to bolj na tržno raven.

eol: V kakšnem smislu? se želite po lastni presoji dogovarjati s shemami?

IvanHajnšek: Tudi lahko.

eol: zakaj bi bilo to boljše?

IvanHajnšek: Mogoče bi tržni sistem druž-be spodbudil k večjemu interesu.Vseskozi so pripombe, da deleži, ki jih določi ministrstvo, niso realni. To poslušamo vseskozi, ko se pogovarjamo.

eol: V čem so nerealni?

IvanHajnšek: Nerealni glede na prejšnje leto. Da eni prehitro izpolnijo svojo kvoto in nočejo več prevzemati, drugi je ne dosegajo. Tu so ves čas rahla natezovanja. Mi večjih problemov nismo imeli. Nam so sheme šle na roke.

eol: k temu, kako se določajo deleži, še pri-demo. ostanimo pri komunalnih podjetjih. ali ste za administrativni model, ki je pokazal svoje slabosti, ali ste za kakšnega drugega?

LeonBehin: Problemi s prevzemanjem odpa-dne embalaže pri izvajalcih javne službe niso od lani. Ti problemi nastajajo že več let ob koncu leta. Lani so bili zelo evidentni od septembra naprej, od poročila, moramo biti zelo odkriti, družbe Slopak, da tam, kjer je prevzela 100 % embalaže pri izvajalcih javne službe, tega več ne bo naredila, ker je svoje kvote že izpolnila. Takrat so se začele zelo velike težave, kdo bo pre-vzel razliko, kako jo bo prevzel in tako naprej. Stalno govorimo o nekih administrativnih do-ločilih, ki pa nimajo nič skupnega s pogodbami komunalnih podjetij z embalažnimi družbami, in aktualnimi deleži, ki jih prevzamejo v oskrbo kot podaljšana odgovornost.

eol: kaj pa vaš predlog? kako bi izboljšali?

LeonBehin: Naših predlogov je več. Moti nas, da so izvajalci javne službe enostransko dolžni podpisati pogodbe. In dejstvo je, da teh pogodb niso niti želeli podpisati, ker so nekateri direk-torji kot odgovorni direktorji ocenili, da so v pogodbah lahko škodljive zgodbe. Z novimi finančnimi obremenitvami. To je imelo seveda za posledico, treba je biti pošten, da komu-nalna podjetja podpisanih pogodb niso imela z vsemi izvajalci, kar pomeni, da se je potem začelo zatikati pri oddaji teh deležev. Zdaj, kar se tiče izvajalcev javnih služb, je njihova naloga

eksplicitno določena. Zadolženi so za sistem ločenega zbiranja, za izločanje embalaže tako v fazi obdelave kot na izvoru komunalnega odpadka. To so dolžni delati. Vse, kar zberejo, so dolžni brezplačno oddati naprej. In to ne bi smela biti njihova skrb. Mi samo želimo, da izvajanje uredbe, kakršna je danes, ne predsta-vlja nobene skrbi za izvajalce javnih služb. Naj poenostavim. Če neko komunalno podjetje zelo uspešno povečuje sistem izločanja na izvoru z uvedbo zabojnika, vreče, s širitvijo ekoloških otokov, dobrim osveščanjem občanov, stimu-lacijami, kar nekatere komunale delajo, potem za svoj uspeh ne more biti kaznovano. Da ima problem z odvozom embalaže. Tega enostavno komunale ne smejo imeti. Treba je izvajati ob-stoječi sistem. Kaj želijo komunale v prihodnje? Veliko večjo liberalizacijo trgov in večjo spo-sobnost odločanja izvajalcev javnih služb, kako ravnati s segmentom embalaže. Veliko večjo.

eol: bi morda predstavili konkreten ljubljanski primer?

IgorPetek: Mogoče bi najprej povedal svojo izkušnjo iz dveh podjetij. V obeh smo zelo korektno sodelovali z vsemi družbami. Zelo korektno. Kot je povedal direktor Behin, nasta-jajo problemi izključno konec leta in pravzaprav izključno zaradi te administrativne določitve, v bistvu zaradi deležev. V mojem bivšem pod-jetju, Komunalnem podjetju Logatec, kot sedaj v Snagi Ljubljana, smo si zelo, zelo prizadevali na kilogram natančno določiti te deleže, tako da smo kvote izpolnili. Moram pa reči, da je bila relativno slaba stran v ponujeni pogodbi s strani podjetja Interseroh. V Logatcu sem to takoj podpisal, vendar zaradi tega, ker sem jo prej pregledal, in sem vedel, da je ni možno izvajati, kot piše. Napisana je bila tako, da je bila škodljiva za podjetje. V praksi se potem to dejansko ni zgodilo in so zadeve tekle normalno.

eol: se pravi, da so nekatere družbe ponujale v podpis pogodbe, ki so bile po vašem mnenju za javne komunalne službe škodljive. V čem je bila ta škodljivost?

IgorPetek: Imele so vsebine, ki so presegale vsebino, zapisano v uredbi.

eol: Dobro. kako pa na to gledate v simbiu?

SlavkoMarš: Simbio je v nekoliko specifični situaciji. Nastopamo seveda kot izvajalec javne službe in zbiramo tudi odpadno embalažo, po drugi strani pa imamo kapacitete za nadaljnjo pripravo te odpadne embalaže. Dodatno sor-tiranje, pripravimo embalažo za predelavo. Seveda je naš interes, jasno, da sistem deluje in nimamo težav z oddajo embalaže. Nekako pa se nam ne zdi smiselno, da bi nekdo, recimo, pri nas prevzemal zbrano embalažo in jo potem na sortiranje odvažal v drugo sortirnico.

eol: Da ne koristi vaših kapacitet.

SlavkoMarš: Točno tako. To povezujemo z našimi dodatnimi storitvami in seveda tudi s

febru

ar 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

66

OKO

LJE

21

cenami naknadne obdelave odpadne embalaže. Moram povedati, da v lanskem letu nismo imeli nobenih težav pri oddaji embalaže. Sodelovali pa smo praktično z vsemi. Bolj enostavno bi bilo delati z eno družbo, zgolj zaradi poenostavitve.

eol: če prav razumem, komunalna podjetja ne podpirajo teh deležev, ali se motim? Vsi bi radi imeli pri sklepanju pogodb večjo samostojnost.

LeonBehin: Da ne bomo prišli na napačno stran, zakaj je prišlo lani do problemov. Do zloma sistema oziroma zgolj do začetka zloma sistema je lani prišlo izključno zaradi tega, ker je bila količina zbrane in posledično oddane emba-laže bistveno večja, kot so jo sheme pričakovale in vkalkulirale v svoje načrte. Posledic je več. Količin embalaže za obdelavo je bilo več, sploh pa več komunalne, ki je dražja za obdelavo, zato

so se pojavile finančne težave. Bodimo odkriti, zato prihaja do zamikov prevzema embalaže, ne pa zaradi obstoječih ali neobstoječih pogodb. Kar se pa tiče vprašanja, kaj komunalnim podje-tjem diši ali ne diši? Nekaterim podjetjem zelo diši, da bi sama odločala, komu bodo oddajala in komu ne bodo oddajala, in da ponujajo svoje do-datne storitve, ki niso sestavni del javne službe. Ker imajo na razpolago ustrezno infrastrukturo in tako naprej. Obstajajo pa tudi komunale, ki so bolj oddaljene, ki nimajo te infrastrukture, ki jim pa ta delež diši v toliko, da ga od njih nekdo prevzema. V prihodnje je treba klasificirati

določena območja, določene količine odpadkov ali velikost območij in tako naprej. Razporediti te stvari in potem zagotoviti cenovno učinko-vitost pobiranja pri določenih segmentih, kar bo boljše za sheme, za izvajalce javnih služb in verjetno tudi posledično za gospodarske družbe, ki dajejo embalažo na trg. Ne smemo pa dajati vsa javna podjetja ali ves teren v isti koš. Temu bi moralo slediti tudi ministrstvo za okolje in prostor. Cilj je jasen – pobrati 100 % odpadne embalaže preko komunalnih odpadkov na osno-vi uredbe o ravnanju z odpadno embalažo. To je tisti segment, ki ga je treba nadgraditi. Eno so cilji embalažnih družb, drugo pa je stimulacija za borbo na trgu. Tudi tistih 40 % je treba odprto postaviti na trg in reči – če gre nekdo nad admi-nistrativni delež, dobi za to posebno nagrado oziroma dobi potrebna sredstva.

BarbaraAvčinTržan: Vsako leto se jeseni pojavljajo težave z odvozi. Eno so res cene, eno so količine. Včeraj smo imeli sestanek s pro-jektno skupino, ker delamo sedaj intenzivno na embalaži. Dogovorili smo se, da bodo tudi komunalna podjetja posredovala družbam svoje napovedi, koliko komunalne embalaže bodo zbrala v naslednjem letu. Lansko in predlansko leto so imele družbe 45 tisoč ton, letos 77 tisoč. Tega skoka nobena od teh družb ni predvidela v svojih planih, tudi finančnih. Drugo je, da so se vzpostavile tihe anomalije. Nekatere družbe so pobirale samo pri eni komunali, druge pri drugi komunali, konec leta, ko je vsem začelo zmanj-kovati denarja in ker so imele občutek, da so količine v deležih pobrane, so začele druga drugi gledati čez ramo. Še enkrat poudarjam, za tistih 65 %, ne govorimo o neki absolutni vrednosti, vsaka družba to ve 31. decembra. Nobena ne more prej vedeti, ker je takrat tisti rok, ko pride zadnja tona odpadne embalaže na trg.

Ko smo govorili o pogodbi med družbami in komunalami, gre za anomalijo v zakonodaji, ki se vleče od vsega začetka. Ko se je vzpostavil sistem, je bil problem, da so se komunalna pod-jetja vprašala, zakaj sploh potrebujemo družbe. Ministrstvo je že takrat, pred 6 oziroma 7 leti,

zaznalo probleme in je vneslo varovalko, da mora komunala podpisati pogodbo z družbami. Družbe so od začetka imele interes pobrati em-balažo, ker jo je bilo malo in so jo dejansko iskale na trgu. Če govorimo o tem, zakaj razdelitev trga, pa mislim, da smo šli s to debato v zelo napačno smer. Dokler država dopušča prosti trg, da se pojavlja več družb z odpadno embalažo za prevzem pri komunalnih podjetjih, potem ne moremo imeti tržne strategije. Torej, da si po drugi strani še komunale izmišljajo oziroma trgujejo s to odpadno embalažo. Poglejte, zave-zanci so plačali, da nekdo poskrbi za njegovo embalažo. Vseeno, ali je ta v Kočevju, kjer je odročno, ali pa v Ljubljani, kjer je interesantno. Vsi bodo prišli v Ljubljano ponujat tržne stori-tve, Kočevje bodo vsi pozabili. Dokler država ali zakonodaja dopušča, da so trije igralci, potem ni nobene pravičnejše rešitve, kot da se ta igralec pojavi pri vseh s svojim deležem. Če bi nekdo pobiral samo v velikih mestih, nekdo pa samo v majhnih, potem bi rekli, da ne delujejo pod ena-kimi pogoji. Ko pa vse tri ali štiri družbe delujejo pod enakimi pogoji, imajo enake obveznosti. Kdaj naj izpolnijo svoje deleže? Kvartalno, na pol leta? Zdaj so pač na trgu turbulence. Ko bomo prišli na transparenten ali hitrejši elek-tronski način poročanja in ko se bodo vse baze vzpostavile, bomo lahko prešli tudi na kvartal-no ali polletno poročanje.

eol: kdaj bo to?

BarbaraAvčinTržan:Agencija bo prešla na elektronsko poslovanje v letu 2013. Ko se bomo družbe, CURS in mi povezali, bo to mogoče.

MatejStražiščar: Imel bi več replik. Napačna je ocena količin. V letu 2010 smo družbe, če smo vsi po resnici poročali, zbrale cca 70 tisoč ton odpadne embalaže in ne 40 tisoč ton. V letu 2011 jih je bilo 85 tisoč ton. Skok je 20-odstoten, vendar je potem tudi cena sekundarnih surovin drugačna.

eol: samo vmesno vprašanje. rekli ste, če smo vsi verodostojno poročali. kakšni dvomi so zadaj?

MatejStražiščar: Mislim, da jih ni. Skupne podatke ima država in jih lahko preverja.

eol: jim na moP verjamete?

BarbaraAvčinTržan: Podatki o količinah so na osnovi evidenčnih listov. Mesečne evi-denčne liste imajo vse družbe pri vseh končnih uporabnikih.

eol: jih inšpekcija preverja?

JanaMiklavčič: Ja, tudi inšpekcija jih je pre-verjala v letih 2009 in 2010. V letu 2010 smo se te zadeve lotili malo drugače, ker je evidenčnih listov veliko. Naleteli pa smo na problem, da so v bistvu podizvajalci pri različnih družbah isti. To ni transparenten način, ker lahko podizvajalec evidenčni list pokaže pri eni in pri drugi druž-bi. Tako ne moremo reči, dokler ne pridemo do elektronskega načina vodenja evidenc, da je vse

do zloma sistema oziroma zgolj do začetka zloma sistema je lani prišlo izključno zaradi tega, ker je bila količina zbrane in posledično oddane embalaže bistveno večja, kot so jo sheme pričakovale in vkalkulirale v svoje načrte.

febru

ar 2

012

Nadgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana je celovita rešitev problematike ravnanja z odpadki v osrednji slovenski regiji. V pro-jekt, ki ga delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada, je poleg Mestne občine Ljubljana vključenih še 26 občin. To so občine Brezovica, Dobro-va-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Hor-jul, Ig, Medvode, Škofljica, Velike Lašče, Domžale, Kamnik, Komenda, Trzin, Lu-kovica, Moravče, Vodice, Mengeš, Grosu-plje, Ivančna gorica, Dobrepolje, Ribnica, Loški Potok, Sodražica, Cerklje na Gore-njskem, Bloke, Žiri, Gorenja vas-Poljane.

Projekt vključuje novo odlagalno polje za odlaganje nenevarnih odpadkov, izgrad-njo čistilne naprave za izcedne vode in izgradnjo objektov za predelavo odpad-kov. Čistilna naprava in odlagalno polje sta že zgrajena, za tretji, najzahtevnejši del, pa poteka izbira izvajalca. Objekti RCERO zagotavljajo, da bo po predelavi na odlagališču končalo le 20 odstotkov odpadkov, ki jih ne bo mogoče ponovno porabiti kot surovine ali energente, pa še ti odloženi odpadki bodo brez škodljivih vplivov na okolje.

Projekt RCERO Ljubljana je uvrščen v Op-erativni program razvoja okoljske in pro-metne infrastrukture za obdobje 2007 do 2013, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije. Vrednost načrtovanih inves-ticij med letoma 2010 in 2015 znaša 144 milijonov evrov skupaj z DDV.

Več na www.rcero-ljubljana.eu.

Pro

moci

ja

66

22O

KO

LJE

transparentno. Inšpektor za okolje ima toliko dela, da neke družbe ne more vsakomesečno ali vsakodnevno spremljati. Družbe so v prvi pri-oriteti dela, vsako leto so pregledane, kako je z vodenjem evidenc, poročanjem, zagotavljanjem prevzemanja embalaže.

eol: kakšne anomalije ste ugotovili za leto 2011?

JanaMiklavčič: Za leti 2008 in 2009 niso bili doseženi okoljski cilji pri recikliranju lesne embalaže, v letu 2011 niso bile podpisane vse pogodbe z izvajalci javnih služb.

eol: V kakšnem odstotku?

JanaMiklavčič: V bistvu je to bila kar velika številka. Recimo, ena družba je do novembra poročala, da kljub nekim obremenitvam …

eol: lahko omenite, kdo je to?

JanaMiklavčič: 44 komunal v tistem obdobju ni zagotavljalo pobiranja embalaže, zato je za-čela inšpekcija nadzor, začela s prekrškovnim postopkom. V bistvu postopki še tečejo. Mislim, da je bila eni družbi že izdana odločba o prekr-šku, ostali dve pa sta v začetni fazi. Dejstva še ugotavljamo.

eol: boste tudi v letu 2012 nadaljevali s tovr-stnimi inšpekcijskimi pregledi?

JanaMiklavčič: V letu 2012 je napovedana usklajena akcija nadzora nad večjimi embalerji, proizvajalci, izvajalce javnih služb s komunal-nimi odpadki imamo stalno pod nadzorom in, jasno, družbe tudi.

MatejStražiščar: Zgodbo moram nadaljevati tam, kjer sem pač nehal. V prvem obdobju, ko je bilo podeljeno okoljevarstveno dovoljenje, v letih 2004 do 2008, smo prevzemali vse. Potem se je država odločila, da bo pustila na trg več družb, ni pa jasno definirala pravil. Prva nejasnost je, da je podlaga za določanje deležev prevzema količin zakupljena oziroma prenesena odgovornost iz embalažnine na podlagi preteklega leta. To dejansko ne odraža tekočega priliva dohodkov na količine odpadkov in odpadne embalaže, ki pridejo k izvajalcem javnih služb. Prav tako država ni vztrajala, da bi se poročalo na komunalo natančno, koliko je posamezna družba prevzela. To je tako eskali-ralo, da smo bili v letu 2011, v preteklih letih še bolj, izpostavljeni, saj je do septembra 2011

izključno družba Slopak prevzemala odpadno embalažo pri 36 komunalnih podjetjih od 58. Ugotavljamo, da dokler nismo resno sporočili, da smo svoje deleže dosegli, razni pozivi niso zalegli. Dejansko smo morali reči, zdaj je pa dovolj. Ne nazadnje, imamo svoje zavezance, lastnike, ki niso dolžni financirati prevzema od-padnih embalaž družbam, ki so svojo obveznost prenesle konkurenčnim družbam. To je bil naš glavni motiv, pripeljati zadevo tako daleč, da se bo država resno odzvala in pripravila sistem na nivo, ko bodo dejanski pogoji poslovanja za vse enaki.

eol: interseroh res ni prevzemal svojih deležev?

Mateja Mikec: Osebno sem hodila v letih 2005, 2006, 2007 in 2008 po komunalah in jih prosila, naj nam oddajajo embalažo. Pa so vsi rekli: »Poglejte, mi imamo tako dobro to reše-no s Slopakom, pa naš partner je, ne bomo.« Ne morem jih prisiliti, če so stvari take. Poleg tega smo jim mi ponujali pogodbo, ki je predvidevala bistveno bolj urejen način.

eol: V čem?

MatejaMikec: Pač kakorkoli to imenujemo. Odnos med družbo in izvajalcem javne službe je v nekem primeru kupoprodajni odnos. Jaz bom embalažo pobrala, ti mi moraš emba-lažo pripraviti. Blago mora biti pripravljeno za prevzem v takih in takih primerih. Nikoli nismo želeli komplicirati, kar zadeva prevzem v skladu z našimi pogoji, vendar morajo biti neki minimalni kriteriji, če pride do problemov. Pri nobenem komunalnem podjetju ni bilo nikoli problemov za prevzemanje v skladu z našo standardno pogodbo, ker smo se dogovorili natančno, kako bo, okvirji so taki in življenja ne bomo komplicirali. In nikoli nismo. Vseskozi pa se pojavlja vprašanje, kaj je sedaj pomembno: da družba prevzema pri vsakem podjetju ali da dejansko prevzame embalažo. Treba je vedeti, kakšno vlogo imamo družbe. Družbe imamo z vidika države zelo pomembno vlogo. Prvič, zagotoviti moramo zbiranje in predelavo odpa-dne embalaže v takih količinah, da so izpolnjeni okoljski cilji, ki jih ima država v okviru direktive EU. In drugič, vsako komunalno podjetje ima od vsake družbe garancijo prevzema. Dejansko je prerekanje, kje, kako in pod kakšnimi pogoji naj posamezna družba prevzema odpadno em-balažo, po mojem mnenju zgolj zamegljevanje drugih težav. Mislim na nedoseganje okoljskih ciljev posameznih družb ter neučinkovito vo-denje in nadzor nad delovanjem posameznih družb, ker ima največja družba po javno dosto-pnih podatkih velike minuse nekaj let zapored. Druga družba, to smo mi, pa dejansko uspe delati ustrezno. Dejstvo je, da moramo garan-tirati prevzem vsakemu komunalnemu podjetju, v Tolminu, Krškem, Lendavi ali kjerkoli drugje.

eol: kako pa odgovarjate na očitke, da so bile vaše pogodbe neustrezne oziroma celo škodljive za izvajalce javne službe?

odnos med družbo in izvajalcem javne službe je v nekem primeru kupoprodajni odnos.

febru

ar 2

012

66

OKO

LJE

23

MatejaMikec: S pogodbami ni bilo nobenih problemov, dokler ni ena družba rekla, poglej, v njej so opredeljene nečistoče. Takrat so te neči-stoče skočile na plan. O tem smo se včeraj veliko pogovarjali, a nismo prišli povsem do končnega zaključka.

BarbaraAvčinTržan: O teh nečistočah je bilo takole: kakršnokoli mejo pri nečistočah bomo administrativno določili, ne bo v redu. Kar se tiče čistosti teh materialov, smo včeraj prišli do konsenza, da bomo družbe, Gospodarska zbor-nica in MOP izvedli akcijo ozaveščanja. Ljudem je potrebno povedati, kaj res sodi med embalažo.

eol: se pravi, niste sprejeli določenega od-stotka dovoljenih nečistoč?

BarbaraAvčinTržan: Ne. Po drugi strani pa komunalna podjetja pravijo, da imajo 40 % odpadne embalaže med mešanimi komunalnimi odpadki. A jih meni in vam nikoli ne pustijo pred vrati, ravno tako jih prevzamejo. Ta gordijski vozel bomo presekali in se tudi dogovorili. Naredili bomo tipsko pogodbo za vse komunale.

eol: za leto 2012?

BarbaraAvčinTržan: Ja, seveda.

DušanMarc: Škoda, ker vsi zamujamo. Nekaj vlakov je že odpeljalo. Komunalci smo tisti, ki smo najbliže ljudem in smo tedensko prisotni. To, ali poberemo ali ne poberemo, kar pustimo. Že nekaj let pobiramo rumeno vrečo in moram reči, da rumena vreča na nek način sploh ni for-malno odobrena, saj sploh ni predpisana, kar nekako »prijela se je«. Problem, ki ga imamo vsi, je neusklajena zakonodaja. Imamo deset let stare predpise in imamo nove, tako da je vse skupaj neusklajeno, kar se seveda odraža v vsa-kodnevnem operativnem delu in v pogodbah. Kaj lahko naredimo komunalci, ko se pogovar-jamo o cenah? Saj poskušamo z dvigovanjem standardov, višjimi deleži … Dvigamo deleže, to moramo dosegati, ampak cene so zamrznjene. Imamo pa stroške. Kličemo k temu, ali je morda prišel čas, da deset let staro deljeno odgovor-nost potegnemo iz predala in se vprašamo, ali je možno direktive EU in slovenske strateške dokumente v tem delu izvajati. Ali je kakšna možnost za razširjenje odgovornosti? Kako bi pokrili ta strošek? Morda se bo kakšen problem rešil, ko bo strošek šel iz naslova embalažnine. Prej sem govoril o embalažnini, da je prenizka.

Seveda je prenizka. Ko govorimo o polni okoljski odgovornosti, je embalažnina prenizka. Tega ne smemo pozabiti. Ta del »od zibelke do groba« manjka. Komunalci bi bili zelo veseli, da bi v tem delu kakšen del stroška dobili iz tega na-slova in ne potem iz naslova krpanja občinskih proračunov.

IgorPetek: Bom samo nadaljeval. Tudi primer-ljivi sistemi v okolici, če pogledamo, v Nemčiji ali Avstriji imajo podoben sistem deljenja od-govornosti. Odgovornost na strani proizvajalca je bistveno večja in sega do uporabnika, vsaj v Avstriji in Nemčiji je tako. Zaradi tega tudi cene komunalne storitve niso primerljive. Bistveno se mi zdi, da bi morali sprejeti sistemsko ureditev, ki bi družbe stimulirale k večjemu prevzemanju odpadne embalaže. To temeljito ločevanje, ki se sedaj pri nas dogaja, prinaša večje stroške. Vsi imamo probleme. Izvajalci javnih služb pri ob-delavi komunalnih odpadkov pred odlaganjem, na primer, kam dati lahko frakcijo. Danes to ni rešeno in danes odlagališča zapiramo, obdelavo bomo uvedli, iz obdelave pa nimamo kam dati materiala. Ta del materiala prinaša izjemno velike stroške in del teh stroškov, velik del izlo-čene frakcije je embalaža, definitivno mora biti na strani komunalnih družb. Smiselno bi bilo določiti cilje, kot jih imamo sedaj izvajalci javnih služb, tudi za družbe za ravnanje z odpadki.

DejanZver: Dotaknil se bom zadeve, ki je zelo občutljiva. Pogodba je v sami naravi dogovorna stvar. To, da obstaja revolt, ker je bila pogodba, ki je škodljiva, ponujena, je lahko samo izraz neposlovne etike dveh strank v postopku. Pogodba, ki jo na koncu podpišeta obe stranki, mora biti izraz obojestranskega interesa. Mi smo se spogajali s 55 komunalami, ne vem zdaj, v čem je problem, da se nekateri niso. To je prva stvar, druga stvar je pa … na to se nujno moram odzvati. Včeraj smo se dogovarjali o nečistočah, a ne vem čisto točno, če smo se dogovorili ali ne. Kolikor vem, smo se dogovorili, da se bomo o tem pogovorili z Zbornico komunalnega go-spodarstva, ker so nečistoče dejansko problem.

JanjaLeban: Jaz bi se tukaj navezala na …

Dejan Zver: Samo sekundo, da dokončam, zakaj je to problem. Vprašanje je, kdo zbira ko-munalno embalažo. Javna služba, oni zbirajo embalažo in imajo škarje in platno v rokah, da zberejo embalažo na ustrezen način.

Janja Leban: Navezala bi se na vprašanje polne odgovornosti in deljene odgovornosti. S strani zavezancev se zavzemamo za deljeno odgovornost. Če bi bila polna odgovornost, to pomeni, da bi v bistvu embaler plačal za zbiranje od občana naprej. Potem izvajalci javne službe niso potrebni. Potem je treba zelo jasno opre-deliti obveznosti in odgovornosti in zelo jasno postaviti mejo, od kod naprej in pod kakšnimi pogoji se prevzema od izvajalcev javne službe, kaj je tisti brezplačni prevzem, kaj vključuje, od kod naprej. To je v bistvu stvar embalažnine. Vse ostale stvari, kar nudijo izvajalci javne službe,

obdelave in tako naprej, to je vse na trgu. Nekdo, ki ponuja storitev, je na trgu, četudi ima meter stran napravo za obdelavo ali ponudi to storitev 100 km stran.

eol: gospod oset, kaj vi pravite kot zavezanec na pobude za zvišanje embalažnine?

MatejOset: Mislim, da je bila tema dobro načeta, okrog sistema »full-costing«, ki ga ima Avstrija. Saj ga vsi dobro poznamo. Kot sem že uvodoma omenil, gre potem za drugo razdeli-tev stroškov. Če gremo na ta sistem, potem to marsikaj potegne za sabo. Ne predstavljam si gospodarske družbe v Sloveniji, ki bi to podprla. Kar se pa tiče višine embalažnine, ne bom rekel, da je ta embalažnina za vse sprejemljiva. Si pa gospodarske družbe težko privoščimo, da bi bila bistveno višja. Najprej je verjetno treba stvar izračunati.

DejanZver: Bom začel na koncu. Zelo dobra izjava, da sistema »full-costing« gospodarstvo ne bi podprlo zaradi tega, ker bi bil ta sistem definitivno dražji, kot je obstoječi sistem deljene zgodbe med izvajalcem javne službe na komu-nalnem področju in tistim delom ravnanja z od-padno embalažo, ki ga pokrivajo sheme. Ampak izhajati je treba iz tega, da imajo izvajalci javne službe problem. Kje se pojavi ta razlika, da je sistem »full-costing« dražji od obstoječega? Ne pri DROE in v tistem delu, ko ga nekdo na terenu zbere, ampak v tistem delu, ko ga nekdo zbere in ga potem brezplačno odda. In ta cena, tudi če je bila kdaj v letih 2002, 2003 vkalkulirana, danes več v ničemer ne pokriva zgodbe. V priho-dnosti se bomo morali pogovarjati, da ni nobene možnosti za uvedbo dražjih sistemov, kakor jih imamo danes. Zadeve so trenutno take, kot so, za leto 2013 pa je potrebno razmisliti o sistemu »full-costing« ali pa o nečem drugem in pošteno povedati, kdo zadeve nosi in kakšne so cene. Samo še replika na pogodbe. Dikcija, da je treba imeti podpisane pogodbe, nikoli ni bila proble-matična in tudi na ministrstvu je bilo jasno povedano, da podpisana pogodba ni razlog, ali se odvaža ali se ne odvaža.

IgorPetek:Še enkrat bi poudaril – vpraša-nje nečistoč je po mojem mnenju popolnoma na mestu. V ravnanju z odpadno embalažo imamo v zvezi z obveščanjem, osveščanjem, komuniciranjem vsi, ki danes tukaj sedimo, svoje obveznosti. To, da se pojavijo nečistoče v embalaži, ni problem samo izvajalcev javnih služb. Kakršnokoli naknadno izločanje nečistoč iz embalaže, ki bi obremenjevalo javno službo, je po mojem mnenju tudi nezakonito.

eol: gospod mlinar, vi boste sedaj v dveh vlo-gah, kot družba unirec in kot podizvajalec Dinos. Prej smo slišali, tudi od inšpektorice,

Bistveno se mi zdi, da bi morali sprejeti sistemsko ureditev, ki bi družbe stimulirale k večjemu prevzemanju odpadne embalaže.

Odmeva na članek "Sistem na prepihu" iz prejšnje številke EOL lahko preberete na www.zelenaslovenija.si (Barbara Avčin Tržan, MOP, mag. Robert Tomazin).

febru

ar 2

012

66

24O

KO

LJE

da so evidenčni listi netransparentni in da jih pravzaprav lahko uveljavljate, ker ste isti izvajalci, različnim družbam. kako je s tran-sparentnostjo izvajalcev?

KristijanMlinar: Ne vem, mogoče je tu malo nesporazuma glede netrasparentnosti evidenč-nih listov. Če si podizvajalec, se evidenčni listi izpišejo skozi sistem, ker imamo pač program, da se izpišejo samo za določeno družbe, na pri-mer Interseroh. Isto velja za druge sheme.

eol: inšpektorica je rekla, da se lahko isti listi podvajajo, dokler ne bo prišlo do elektronske-ga sistema. V čem govorita različno?

KristijanMlinar: Mogoče se ne razumemo. Problem vidim, tega se danes nismo dotaknili, da lahko določeni, ker so listi v pisni obliki, po-narejajo te evidence in potrjujejo glede na to, koliko je dejansko masnega toka.

eol: kako pa predlagate, da bi kontrolirali ta masni tok?

Kristijan Mlinar: Prej bodo elektronski evidenčni listi, prej se bo to lahko omejilo. Mi smo bili že poskusni zajci, ko je bil prvi poskus evidenčnih listov na ARSO; ampak je bilo teh podatkov res preveč. Takrat v prvi fazi testa ni šlo, ampak zagotovo se bo na ta način transpa-rentnost dosegala. Skozi masne tokove.

eol: se pravi, da še leto ali dve ne bo transparentnosti?

BarbaraAvčinTržan: Nekaj bi dodala, MOP pripravlja skupaj s projektno skupino, v pro-jektu so družbe, inšpektorji, MOP, komunalna in gospodarska zbornica, tehnično uredbo o vseh teh stvareh, o katerih smo danes govorili. Predvideva se sistem izravnave. Najprej smo rekli četrtletno, po vsej verjetnosti bomo šli na polletno izravnavo, predvideva se tudi dnevni vnos. To pomeni, da bodo komunale dnevno vnašale, komu so oddale embalažo in koliko. In ko bomo naredili ta izravnalni sistem s tehnično uredbo …

eol: kdaj bo to?

Barbara Avčin Tržan: To bo zdaj takoj, v roku dveh ali treh mesecev. S tem bomo dobili tudi dnevne vnose in tiste dnevne vnose se na koncu leta ne bo dalo prikrajati.

eol: kdo bo vnašal, kdo bo pooblaščen?

BarbaraAvčinTržan: Predvidevamo, da bo to izravnalno shemo, ta »clearinghouse«, kot se je že veliko o tem govorilo, vzpostavil GIZ DROE, zraven bosta še komunalna zbornica in MOP, zato da se bo pregledovalo. Se pravi, da se bodo tiste količine, ki se bodo dnevno vnesle, na četrtletje pregledale in na koncu leta ne bo moglo priti do novih evidenčnih listov ali do nekih zalog ali česarkoli.

eol: se pravi, leta 2012 se bo to že uveljavilo? Dobro. V tem krogu želim odgovore družb. za leto 2011, če sem prav razumela, imate še nepobrane embalaže pri komunalah. to drži?

na dolgu imate še izravnave. kaj imate v svojih letnih načrtih? imate realnejše številke kot lani?

MatejaMikec: Vsi se moramo zavedati obreme-nitve gospodarstva s stroški. Ko iščemo način, kako bodo stvari funkcionirale, moramo dose-či, da bodo stroškovno učinkovite. Logistika je velik okoljski in monetarni strošek. Kar se pa tiče bremen iz lanskega leta – problem se je pojavil samo tam, kjer je Slopak nehal prevze-mati. Tam, kjer smo mi prevzemali, dejansko ni bilo problema. Vsekakor smo v tistem času, ko je Slopak nehal prevzemati, vskočili, potegnili vse maksimalne kapacitete izvajalcev na našo stran in zagotovili prevzemanje do konca leta. Seveda je tudi Surovina začela prevzemati, ker prej sploh še ni, kakorkoli, zagotovili smo, da se je sistem do konca odvil v letu 2011. Ostalo je nekaj količin pri izvajalcih javnih služb.

eol: koliko?

MatejaMikec: Ocenjujemo, da je teh količin okoli tisoč, morda tisoč petsto ton. Ampak ka-korkoli je, mi pravimo, to zagovarjam kot direk-torica GIZ skupne sheme in tudi kot odgovorna oseba iz Interseroha, da moramo ne glede na lansko dogajanje potegniti črto. Moramo po-gledati, kaj je kdo naredil in česa ni naredil na globalnem nivoju.

eol: kdo bo potegnil črto?

MatejaMikec:Zahtevala sem, naj se to naredi v okviru sekcije odpadne embalaže v okviru GIZ. Naj se dejansko pogledajo podatki za nazaj in se vidi, kaj je kdo naredil, česa kdo ni naredil, naj se vidi, kakšno je stanje 31. 12. 2011.

eol: gospod stražiščar, bo vaša sekcija to naredila?

Matej Stražiščar: Ja, trudimo se skleniti dogovor. Malo smo na različnih stališčih. Zdaj ugotavljamo, da so bile razmere vsako leto raz-lične, s tem da je Slopak ves čas prevzemal na večini komunalnih podjetij. Trudili se bomo, če bomo sklenili dogovor, če ne, ne vem.

eol: kaj je alternativa, če dogovora ni?

MatejStražiščar:Ne vem še. Za tekoče prevze-manje smo dogovorjeni. Vsaka družba prevzema pri vseh komunalah, skladno s tržnim deležem. Ministrstvo je reklo, da bo letošnje tržne deleže objavilo na podlagi embalažnine oziroma pre-nosa obveznosti v tem letu.

eol: če prav razumem gospo avčin tržan, je moP vskočil z deleži zaradi tega, ker trg ni deloval. se družbe med sabo ne morete dogovoriti?

BarbaraAvčinTržan: Trg je deloval tako, da sta Interseroh in Slopak pobirala na tistih komunalah, kjer jima je ustrezalo.

odgovorna oseba v podjetju mora paziti, da izpolnjuje tiste normative, ki so v okviru zakonodaje, in hkrati ravnati ekonomsko odgovorno.

Dr.SilvoŽlebir,direktorAgencijeRepublikeSlovenijezaokolje

eol: Po mnenju okoljske inšpektorice sistem ravnanja z odpadno embalažo ne more biti transpa-renten, dokler se ne uvede informacijski sistem. kako je s tem?

Informacijski sistem Odpadki, ki vključuje avtomatizirane podatkovne baze ter podporo elek-tronskemu upravnemu poslovanju na področju odpadkov, se bo v celoti uvedel do konca letošnjega leta. To nam nalaga tudi nova Uredba o odpadkih. Obetamo si, da bo s tem sistemom lažji in boljši nadzor nad tokovi odpadkov ter pravilnim ravnanjem z njimi, zlasti v delu, komu se odpadki oddajo in v kakšnih količinah ter koliko obdelovalcev bo preseglo z dovoljenjem določene količine za obdelavo. Pa tudi zbiralci bodo pod večjim nadzorom. Vse naše stranke – zbiralci oziroma obdelovalci odpadov – pa menda niso navdušeni nad elektronskimi evidenčnimi listi. Vsekakor večja transparentnost poslovanja ne bi smela nikogar motiti.

Glede ravnanja z odpadno embalažo pa se bodo morali posamezni akterji v sistemu ravnanja z embalažo opredeljevati, katera družba za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) ravna s predmetno odpadno embalažo.

eol: zakaj arso ne dovoli vpogleda Droe v njihova letna poročila in zakaj teh podatkov javno ne objavi?

Vse DROE so svoja letna poročila označila kot poslovno skrivnost. Sam se zavzemam za transpa-rentnost ravnanja z odpadki, zato bomo preučili, če so ti zahtevki osnovani. Če ne, bodo ti podatki javni.

Celotno okroglo mizo lahko preberete na www.zelenaslovenija.si. na voljo je tudi zvočni zapis.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/146

oglas-213x297-curves.indd 1 10.2.12 15:32

Promocija

Termič

na o

bdel

ava

o

dpadko

v v

Slo

ven

iji

febru

ar 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

66

26O

KO

LJE

termiČna oBdeLaVa odpadkoV V sLoVeniJi

mop je kot temelj izdelal dIIp, a precej dvomov

bojan dejak

V skladu s tematsko strategijo

o preprečevanju nastajanja in

recikliranju odpadkov z dne 27.

maja 2003 je dolgoročni cilj

eU, da postane gospodarsko

in okoljsko učinkovita družba

recikliranja. Cilj je izogniti

se nastajanju odpadkov in

uporabiti odpadke kot vir.

takšna usmeritev naj bi

prispevala k temu, da se

tokovi odpadkov preusmerijo

stran od odlaganja v razne

oblike predelave, da se poveča

delež in izboljšajo tehnologije

recikliranja, pa tudi delež

kompostiranja in predelave

odpadkov v energetske

namene.

Okvirna direktiva o ravnanju z odpadki (2008/98/EC) uveljavlja nov pristop k

obravnavi odpadka. Odpadki so vir surovin (in ne samo nekaj, kar je potrebno čim ceneje odložiti), zato morajo države članice sprejeti ukrepe za čim večjo ponovno uporabo odpad-kov. Direktiva določa 5-stopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki, ki se upošteva kot pred-nostni vrstni red pri načrtovanju politike in pripravi zakonodaje na področju odpadkov, in sicer: preprečevanje nastajanja odpadkov, priprava odpadkov za ponovno uporabo, re-cikliranje, druga predelava (npr. energetska predelava) in odstranjevanje.

V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in ciljem oblikovanja družbe recikliranja so

ukrepi v operativnem programu naravnani k čim manjši podpori odlaganja ali sežiganja komunalnih odpadkov. Za ravnanje s komu-nalnimi odpadki je izdelan prednostni vrstni red postopkov obdelave komunalnih odpadkov, pri čemer se odstopa od hierarhije ravnanja z odpadki samo zaradi omejitev, ki jih narekujeta tehnična izvedljivost in ekonomska upraviče-nost. V Operativnem programu ravnanja s ko-munalnimi odpadki (OP RKO), ki je v zaključni fazi sprejemanja, je posebej poudarjeno, da mora biti sežig trdnih komunalnih odpadkov tako energetsko učinkovit, da se šteje za posto-pek predelave mešanih komunalnih odpadkov.

najprimernejša je soproizvodnja toplotne in električne energije

da bi zagotovili samostojnost Slovenije pri obdelavi in odstranjevanju mešanih komu-

nalnih odpadkov, je z operativnim programom opredeljeno omrežje odlagališč za odstranjeva-nje in naprav za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer so upoštevane geografsko pogojene družbene okoliščine in potrebe po odlagališčnih in obdelovalnih zmogljivostih. Glede na opredeljeno hierarhijo ravnanja z odpadki ne bo mogoče realizirati celotnega koncepta ravnanja z odpadki brez termične predelave predhodno obdelanih frakcij me-šanih komunalnih odpadkov (trdno gorivo iz komunalnih odpadkov). Operativni program prav tako določa scenarij ravnanja z blatom iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav. Po tem scenariju je predvidena proizvodnja RDF iz osušenega obdelanega blata ter sežig le-tega v napravah za energetsko predelavo gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov. Po OP

febru

ar 2

012

66

OKO

LJE

27

RKO je cilj energetske predelave komunalnih odpadkov zagotoviti infrastrukturo, ki bo omogočila uporabo energetskega potenciala trdnega goriva iz mešanih komunalnih odpad-kov s sežiganjem v sežigalnicah, ki se uvrščajo med naprave za predelavo odpadkov.

Glede na klimatske razmere v Sloveniji ter glede zahteve po dolgoročni zanesljivosti

rabe trdnega goriva iz mešanih komunalnih odpadkov je najprimernejša oblika njihove energetske predelave soproizvodnja toplotne in električne energije (SPTE) v napravah, ki so del sistema za daljinsko ogrevanje. Izvajanje storitev obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov je predvideno v večjih mestih, ki so opremljena z daljinskim ogrevanjem. Predvidene lokacije objektov termične predelave odpadkov z ener-getsko izrabo so v Celju, Ljubljani in Mariboru. Od navedenih objektov je objekt v Celju že v obratovanju. Za izgradnjo objektov termične predelave odpadkov z energetsko izrabo v Ljubljani in Mariboru je MOP v letu 2011 iz-delal Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki je osnova za nadaljnje faze načrtovanja in izvedbe obeh projektov. Projekt zajema tri pomembne sklope, kot so pripra-va projektne in investicijske dokumentacije, priprava državnega prostorskega načrta in ureditev načina izvajanja javne službe.

Podatki o odpadkih za leto 2010 kažejo, da bo po letu 2015 potrebno zagotoviti objekte za

termično predelavo odpadkov za 204.900 ton RDF s povprečno vhodno toplotno močjo 127, 7 MW; iz tega izhaja, da je potrebno zagotoviti dodatne zmogljivosti za 180.900 ton RDF s povprečno letno vhodno toplotno močjo 113,0 MW. Z vidika tehničnih rešitev bo potrebno upoštevati zahteve direktive o odpadkih, ki določa, da je pogoj kateregakoli dovoljenja, ki zajema sežig ali sosežig z energetsko pre-delavo, zagotoviti visoko stopnjo energetske učinkovitosti. Evropska unija je za svoje članice opredelila ostre zahteve glede implementacije ustreznih tehnologij za različna industrijska področja. Tako mora biti objekt za TPO narejen v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehni-kami BAT, ki jih opredeljuje EU v dokumentu najboljših referenčnih tehnik (BREF – Best References). Razvojne možnosti na področju termične predelave trdnih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov so že opredeljene v ope-rativnem programu ter energetskem scenariju, izdelanem na njunih podlagah. Na podlagi podatkov iz leta 2010 izhaja, da se bo obseg termične obdelave suhih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov gibal med 149.000 in 181.000 tonami letno. V okviru predvidene-ga objekta TPO v Ljubljani se bo letni obseg sežiga trdnih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov gibal med 79.000 in 131.900 tona-mi (v odvisnosti od opredelitve prispevnega območja). V okviru predvidenega objekta TPO v Mariboru pa se bo letni obseg sežiga trdnih

frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov gibal okoli 41.000 in 49.000 ton letno.

Za dve sežigalnici več kot 220 milijonov

Preliminarna predračunska vrednost za objekta znaša za Ljubljano med 170 in 180

mio evrov, za Maribor med 53 in 58 mio evrov, skupno torej med 223 in 238 mio evrov. Za izvedbo tega projekta so predvideni viri sred-stev iz kohezijskega sklada EU, sredstev MOP, sredstev MOL in MOM, sredstev upravljavcev državne infrastrukture, kreditov evropskih razvojnih bank s poroštvom države in drugih možnih virov.

Z normativnega vidika bo za realizacijo pro-jekta potrebno sprejeti Uredbo o državnem

prostorskem načrtu za objekt TPO v Ljubljani in Uredbo o državnem prostorskem načrtu za objekt TPO v Mariboru. Za nemoteno izvajanje obvezne državne javne službe bo morala Vlada RS prejeti spremembo in dopolnitev Uredbe o izvajanju obvezne državne javne službe.

Priprava vse potrebne projektne, investi-cijske in prostorske dokumentacije bo po

predlaganem terminskem planu trajala 24 mesecev, gradnja in poskusno obratovanje pa 30 mesecev. Vključitev objektov v sistem predvidevamo v letu 2016, s čimer bomo sledili dinamiki obratovanja objektov MBO.

projekt toplarna maribor – čakajoč na državni prostorski načrtProjekt smo v mariboru operativno pričeli s tem, da smo iz podjetja snaga prvi DiiP za too v mariboru na moP poslali spomladi 2009. konkretnega odziva na poslani DiiP takrat ni bilo, sedaj pa predstavlja podlago za nov DiiiP, ki ga je naročil moP.

V Mariboru smo že pred časom ustanovili projektni svet za vodenje projekta celo-

vitega ravnanja z odpadki, saj se je aktivno pristopilo k izvajanju regijskega centra za gospodarjenje z odpadki Podravja. Osnovni namen takšnega telesa je bil celovito in stro-kovno vodenje ter izvedba celotnega projekta v najkrajših časovnih rokih.

Pri tem smo si kot izhodišča zastavili vse nacionalne cilje iz strateških razvojnih

dokumentov s področja ravnanja z odpadki

kot tudi veljavno slovensko zakonodajo in evropske smernice. Na lokalni ravni so se pri-pravili vsi ustrezni dokumenti, ki obsegajo: Lokalno Agendo 21 – Program varstva okolja za Maribor, Program ravnanja z ločeno zbrani-mi frakcijami komunalnih odpadkov v Mestni občini Maribor in Občinski program varstva okolja za Maribor (OPVO za MB) 2008 do 2013. Izdelale so se tudi ustrezne strokovne podlage, da je bilo moč pričeti z izvajanjem projekta.

Mestna občina Maribor je za potrebe projek-ta na svojem območju kupila tudi okrog tri

hektarje veliko zemljišče v industrijski coni, za katero je župan pridobil soglasje mestnega sveta, da se tam izvajata procesa snovne in energijske predelave odpadkov.

Objekti za termično predelavo odpadkov in soproizvodnjo električne in toplotne

energije bodo postavljeni poleg objektov za mehansko biološko obdelavo odpadkov in ob obstoječi železnici. Lokacija se nahaja v indu-strijsko-trgovski coni Maribor-jug. Površina lokacije, namenjene objektu termične prede-lave odpadkov, meri okoli 15.000 m2. Lokacija je umeščena relativno blizu potencialnih odjemalcev tako električne kot tudi toplotne energije.

Ugodnosti te lokacije so:

• v bližini ni neposrednih bivalnih enot;

• ugodne transportne povezave (prometna obremenitev lokacije se ne bo povečala glede na zatečeno stanje);

• bližina potencialnih odjemalcev toplotne in hladilne energije skozi vse leto;

• bližina vročevodnega omrežja Energetike Maribor (navezava na obstoječe omrežje se bo izvedla z magistralnim vročevodom po energetskem koridorju po Nasipni ulici, priključek pa se bo izvedel v predelu nove Puhove ceste);

• koncentracija obdelave in predelave od-padkov na enem mestu zmanjšuje potrebo transporta odpadkov – manjša prometna obremenitev mesta;

• manjši stroški logistike odpadkov – posledič-no manjši pritisk na ceno ravnanja z odpadki.

Ker je termična predelava odpadkov skladno s 148. členom Zakona o varstvu okolja

obvezna državna gospodarska javna služba

Za izgradnjo objektov termične predelave odpadkov z energetsko izrabo v Ljubljani in mariboru je mop v letu 2011 izdelal dokument identifikacije investicijskega projekta (diip).

febru

ar 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

66

28O

KO

LJE

varstva okolja (sežiganje komunalnih odpad-kov), je za ta del projekta v celoti prevzela vse aktivnosti država oziroma MOP.

toplarna v mariboru najbrž za tri regije

MOP je trenutno v pripravi Dokumenta identifikacije investicijskega programa za

termično predelavo odpadkov, kar je osnova za odločitev o pripravi državnega prostorskega načrta, saj gre ponovno za objekt državnega pomena.

MOP predvideva prispevno območje gorlji-vih frakcij mešanih komunalnih odpadkov

za termično predelavo odpadkov v Mariboru iz statističnih regij Podravja in Pomurja ter morda tudi Koroške. V primeru vseh treh sta-tističnih regij bi govorili o območju 4.548 km2 in 514.758 prebivalcih (podatki za prvi kvartal 2011).

Prav tako je izdelana ocena, da bi bilo s tega območja lahko pripeljano med 41.000 in

49.000 ton energijsko bogate frakcije, ki bi se termično predelala v Toplarni Maribor. Ta količina pomeni vhodno toplotno moč naprave med 26 MW in 31 MW.

Količina razpoložljivih gorljivih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov (energij-

sko bogata frakcija) je izračunana na osnovi trenutnih podatkov ob upoštevanem trendu povečevanja količine odpadkov in povečani snovni izrabi ter ločenem zbiranju za celotno obdobje delovanja bodoče termične predelave odpadkov.

Trenutna dinamika priprave vseh potrebnih dokumentov in dokumentacije za termično

predelavo odpadkov verjetno ni na ustreznem nivoju, da bi lahko bila potrebna objekta za termično predelavo odpadkov v Mariboru in Ljubljani do konca leta 2015 tudi zgrajena in bi obratovala, čeprav je z lokalnega nivoja za-gotovljena projektu polna podpora.

branko kosi, snaga maribor

mop je pustil v Bruslju 100 nepovratnih milijonov

MOP je od leta 2009 dalje zaviral projekt iz-gradnje Energetske predelave odpadkov v

Ljubljani. Z izdelavo novega DIIP, kot tudi sami navajajo, pa smo se vrnili na izhodiščno stanje in pozabili na koristno in odlično opravljeno minulo delo na projektu energetske predelave odpadkov, v katerega je bilo vloženih že precej sredstev.

Navajam kronologijo dogodkov:

• Družba TE-TOL je v letu 2006–2007 pripra-vila DIIP.

• Družba TE-TOL je v letu 2007 pripravila štu-dijo lokacij za postavitev objekta energetske predelave odpadkov na območju MOL.

• Družba TE-TOL je skupaj z JP Snaga, JP Energetika in JP VO-KA v decembru 2009 zaključila izdelavo dokumenta PIZ in ga predstavila projektnemu svetu.

• 16. 3. 2010 je bila na kolegiju direktorjev javnih podjetij sprejeta odločitev o veliko-stnem redu (30 MW) in prispevnem območju (osrednja slovenska regija, takrat 17 občin).

• Ker Uredba o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiga-nja komunalnih odpadkov še vedno velja in dopušča možnost, da se mestna občina skupaj z zainteresiranimi občinami odloči in ga predlaga (podobno je bil realiziran celjski projekt), je TE-TOL pobudo za realizacijo ta-kšnega projekta podal na MOP.

• V aprilu 2010 je družba TE-TOL pripravila

podroben terminski načrt za izgradnjo objekta in predlagala financiranje iz za to predvidenih nepovratnih kohezijskih sred-stev EU.

• Terminski načrt za izgradnjo objekta je bil maja 2010 osebno predan ministru za okolje in prostor, dr. Roku Žarniću; MOP je obljubil, da bo preučil predlog načrta in prispevnega območja.

• Sledi preobrat v politiki MOP. 14. 5. 2010 je MOP pripravil Načrt ukrepov za izboljšanje učinkovitosti sistema ravnanja z odpadki

mop je od leta 2009 dalje zaviral projekt izgradnje energetske predelave odpadkov v Ljubljani.

trenutna dinamika priprave vseh potrebnih dokumentov in dokumentacije za termično predelavo odpadkov verjetno ni na ustreznem nivoju.

Kratko, zanimivo

febru

ar 2

012

66

OKO

LJE

29

ter krepitev preventivnega ravnanja MOP, iz katerega evidentno izhaja, da MOP za izvedbo projektov kot obliko financiranja zagovarja javno-zasebno partnerstvo, za katerega, mimogrede, ni podlage v obstoječi uredbi. MOP se je zavestno odpovedal izrabi v Operativnem programu že rezerviranih ne-povratnih kohezijskih sredstev v višini 100 milijonov evrov!

• TE-TOL je 26. 5. 2010 o nerazumljivi opusti-tvi možnosti financiranja projekta iz sredstev EU seznanil kabinet predsednika Vlade RS.

• MOP je navkljub našemu pozivu nadaljeval z aktivnostmi v smeri opustitve izrabe nepo-vratnih kohezijskih sredstev EU in 3. 6. 2010 v sprejem Vladi RS predložil Spremembo operativnega programa okoljske in prome-tne infrastrukture (OP ROPI), kjer je projekt Termične obdelave odpadkov v Ljubljani pre-stavljen med rezervne projekte, po njihovi navedbi v dokumentu pa je zapisano, da na projektu že potekajo aktivnosti javno-zaseb-nega partnerstva, o katerem seveda TE-TOL in MOL nista bila seznanjena. Omenjeno dejstvo je v celoti zavrlo aktivnosti družbe TE-TOL na projektu.

• V času od avgusta do decembra 2010 je sledila vrsta aktivnosti družbe TE-TOL z željo po ponovnem razmisleku o razumni možnosti črpanja (sestanki na MOP, služba Vlade RS za lokalno samoupravo, Odbor Državnega zbora za okolje in prostor).

• Odbor Državnega zbora za okolje in prostor je dne 8. 12. 2010 sprejel za nadaljevanje projek-ta energetske predelave odpadkov v Ljubljani pomembna sklepa. Odbor je predlagal MOP, da ponovno preuči možnost uvrstitve obeh bodočih naprav za termično obdelavo odpad-kov preostankov komunalnih odpadkov iz re-zervnega v prioritetni program financiranja v OPROPI in iz javno-zasebnega partnerstva v javni sistem financiranja, ter da skladno za Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor nemudoma pri-pravi pobudo in prične s postopkom priprave državnega prostorskega načrta za objekte termične obdelave odpadkov.

Sklepa Odbora DZ za okolje in prostor do danes še nista bila realizirana!

minister pozabil na dogovor in odgovor• Januarja 2011 smo ministra dr. Roka Žarnića

pozvali za skupni sestanek, na katerem bi se pogovorili o možnostih nadaljevanja projek-ta (sestanek do danes ni bil realiziran, prejeli nismo niti odgovora).

• Sledila sta dva sestanka (2. 6. 2011 in 23. 8.

2011) med županom MOL in ministrom, na katerih je bilo dogovorjeno, da se oblikuje komisija za pregled in oceno že opravljenega dela. Družba TE-TOL je v komisijo imenova-la svoja predstavnika, MOL tega ni storil in komisija se do danes ni sestala, čeprav je bil s strani TE-TOL predlagan termin sestanka 1. 9. 2011.

• MOP je v jeseni 2011 začel z izdelavo novega DIIP in pri tem deloma uporabil tudi znanje v TE-TOL. Kot je moč razumeti iz besed Bojana Dejaka, ponovno razmišlja o financiranju iz nepovratnih sredstev EU.

• Osnutek DIIP smo novembra 2011 pregledali in podali pripombe, končnega dokumenta in odziva na naše pripombe še nismo prejeli.

Ne smemo pozabiti naslednjega: MOP je v opisanem časovnem obdobju zavestno

opustil izrabo realne možnosti koriščenja ne-povratnih sredstev v višini 100 milijonov evrov,

in to v času, ko ima država resne realne težave v sistemu javnih financ! Kohezijsko obdobje 2007–2013 je v tem pogledu izgubljeno. Razlaga MOP o izrabi kohezijskih sredstev EU za namen opisanega projekta v naslednji finančni per-spektivi EU (2014–2020) je neresna, vse dokler se projekt ne uvrsti vsaj v načrt razvojnih pro-gramov in logično tudi v ustrezne operativne programe. Priprava vloge za izrabo tovrstnih sredstev mora potekati vzporedno s pripravo ustrezne projektne dokumentacije. Oblikovati in imenovati je treba projektno ekipo, ki bo pro-jekt iz zagonske faze na transparenten način pripeljala v izvedbeno fazo. Prostora za par-cialne interese posameznikov v tem projektu pač ni! Projekt energetske predelave odpadkov večjega obsega v Sloveniji bo namreč moral biti priključen skladno s smernicami R1 na obstoječ sistem daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja, kjer je javni interes že desetletja v ospredju! Družba TE-TOL, ki je v 100-odstotni lasti podjetij lokalne skupnosti in države, je skupaj z nekaterimi drugimi zainteresiranimi javni-mi podjetji v MOL v projekt vložila že več kot 250.000 evrov. 

Dr. marko notar, namestnik direktorja,

termoelektrarna toplarna ljubljana, d. o. o.

razlaga mop o izrabi kohezijskih sredstev eU za namen opisanega projekta v naslednji finančni perspektivi eU (2014–2020) je neresna.

sPrejeta noVa ureDba o oDPaDkih

Nova uredba o odpadkih, s katero se v slovenski pravni red prenaša znana evropska Direktiva o odpadkih, uvaja nekatere novosti, predvsem pa nov pristop glede ravnanja z odpadki. Bistvena novost je zahteva o preprečevanju nastajanja odpadkov, kar naj bi državi naložilo sprejem operativnega programa preprečevanja nastajanja odpadkov. Na osnovi tega programa pa naj bi se celovito presojali načrti, programi in drugi akti na različnih razvojnih področjih. Uredba uvaja petstopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki: preprečevanje nastajanja odpadkov, priprava na ponovno uporabo, recikliranje, druga, npr. ener-getska predelava in odstranjevanje.

Za gospodarstvo bo zelo pomembno razumevanje nove določbe o stranskem proizvodu in preneha-nju statusa odpadka Na novo sta opredeljena tudi predelava in odstranjevanje odpadkov. Ključno bo vprašanje nadomestitve virov. Za marsikoga bo pomembno določilo, da se za energetsko učin-kovit sežig komunalnih odpadkov šteje postopek predelave, kadar so izpolnjena določena merila energetske učinkovitosti. Doslej so bile namreč vse sežigalnice odpadkov uvrščene med naprave za odstranjevanje odpadkov. Z uredbo je še jasno določeno, med drugim, da je treba vzpostaviti ločeno zbiranje vsaj za odpadke iz papirja, kovine, plastike in stekla.

roto z noVim obratom za PreDelaVo Plastičnih mas

V murskosoboški skupini Roto so odprli nov proizvodni obrat z najsodobnejšo tehnologijo predelave plastičnih mas v končne izdelke. Kot je izjavil generalni direktor Štefan Pavlinjek, se v razvoju odločajo predvsem v proizvodnjo izdelkov s področja ekologije in do okolja prijaznih izdelkov. Na trgu so zelo dobro sprejete njihove hišne čistil-ne naprave in čistilne naprave za manjša bivalna naselja s 5000 prebivalci.

eu razmišlja še o ostrejšem znižanju emisij

Okoljski odtis Slovenije je skoraj dvakrat višji od njene biološke zmogljivosti, pogosto poudarja dr. Dušan Plut. Takšna ocena je še posebej aktualna v trenutku, ko se v EU razpravlja o tem, ali bo sprejela zavezo o višjem, torej o 30-odstotnem znižanju emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Doslej je bil govor o 20 %. Dodatno znižanje bi fi-nančno zelo obremenilo Slovenijo in bi lahko stalo okrog 400 milijonov evrov, saj povečanje prometa povzroča vse večje emisije. Podnebna strategija, ki je v javni razpravi, sicer načrtuje več ukrepov, med drugim energetsko sanacijo zgradb, prenovo žele-znic, ureditev javnega prevoza in drugo, vendar se danes ne ve, kakšna bo usoda dokumenta.

febru

ar 2

012

koLUMna

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

66

30O

KO

LJE

Kakovost zraka v Sloveniji je tema, ki se v medijih in politični javnosti pojavlja

le v povezavi z določenimi točkovnimi viri onesnaženja iz industrije in ob dolgotrajni toplotni inverziji, ki v času kurilne sezone povzroči, da je ozračje v gosto naseljenih kotlinah in dolinah že na pogled in na vdih onesnaženo s sajami, delci in strupenimi plini. Živimo v prepričanju, da z izjemo na posameznih lokacijah ali v določenih časov-nih obdobjih dihamo relativno čist zrak, ki našemu zdravju ne more povzročati preti-rane škode. Da ni tako, nas ne prepričujejo redne kampanje pristojnih zdravstvenih služb in/ali nevladnih organizacij. Tudi te in one se oglasijo le ob ekscesnih primerih in dogodkih. Pa bi se ene in druge ter seveda mediji morali oglašati pogosteje in tudi takrat, ko krivde ni mogoče naprtiti (le) industriji ali nevestnim posame-znikom, temveč smo tako ali drugače vsi obenem krivci in žrtve.

res se je v zadnjih dveh desetle-tjih občutno zmanjšalo onesna-

ženje s klasičnimi onesnaževali zraka, kot so saje in žveplov dioksid. Razžvepljevalne naprave na termo-elektrarnah, uporaba bolj kakovo-stnih goriv, zamenjava industrijskih in individualnih kurišč na trda goriva s kurišči na tekoča (kurilo olje) goriva in zlasti s kurišči na (zemeljski) plin, širjenje sistemov daljinskega ogrevanja, strožji emisijski standardi pri avtomobi-lih ter postopna obnova avtomobilskega voznega parka, vse to je prispevalo, da z žveplovimi dioksidi in sajami pravzaprav nimamo več težav in da nam je onesnaženje zraka izginilo izpred oči.

Še dodatno je problematiko kakovosti zraka v medijih zameglila oz. bolje re-

čeno prekrila kontroverzna tema podnebnih sprememb, pri kateri še tako močni dokazi niso nikoli dovolj neposredni in prepričlji-vi, da bi omajali prepričanja in argumente

skeptikov. Tako so celo ob nedavni otvoritvi prve javne polnilnice stisnjenega zemeljske-ga plina za pogon motornih vozil v Ljubljani ter nabavi prvih 20 mestnih avtobusov na to gorivo v prestolnici politiki govorili pred-vsem o zmanjšanju izpustov CO2, čeprav je veliko bolj pomembno to, da vozila na zemeljski plin praktično ne onesnažujejo zraka.

izpusti iz avtomobilskih motorjev so poleg dušiko-

vih oksidov polni

finih drobnih delcev, ki z vdi-havanjem pridejo neposredno v naša pljuča in od tam v kri ter povzročajo težave pri dihanju in v delovanju srca in ožilja ter so zlasti nevarni majhnim otrokom, ose-bam, ki bolehajo za bolezni pljuč, srca in ožilja, in starejšim. Posredno tako v svetu kot tudi v Sloveniji za posledicami onesna-ženja zraka zaradi prometa umre desetkrat

več ljudi kot v prometnih nesrečah. Toda to so tihe, neopazne, statistične in neposredno težko dokazljive smrti.

Nedopustno je, da pristojni v Sloveniji še naprej dopuščajo prodajo novih av-

tomobilov z dizelskimi motorji brez filtrov trdnih delcev. Poleg subvencij za električna in hibridna vozila bi morali kljub kriznim časom na osnovi namenskih taks iz naslo-va onesnaževanja zraka zbrati sredstva

za subvencioniranje naknadne vgradnje filtrov trdnih delcev za dizelska vo-

zila, nabavo vozil na zemeljski plin ter za predelavo vozil

na pogon na utekočinjeni naftni plin. S tem, s

poostrenim nadzo-rom in izločanjem

vozil, predvsem tovornjakov, iz katerih se kadi kot iz starih lokomotiv in jih lahko vsak dan opazimo na naših av-tocestah, ter s povečanjem

deleža javne-ga potniškega

prometa lahko počasi zmanjšamo

onesnaženje zraka za-radi prometa. Povečanja

deleža javnega prometa pa ne bo brez usklajenih voznih

redov, enotne vozovnice, ustrezne (cenovne in kazenske) politike parkiranja

v mestih, prednostnih pasov za (mestne) avtobuse, izboljšanja hitrega prestopanja s kolesa ali avta na vlak ali avtobus, boljšega informacijskega sistema o možnostih, ki jih ponuja integriran javni potniški promet itd. Tu torej v nasprotju s sedanjimi politični-mi parolami potrebujemo več in ne manj države!

koLUmna

potrebujemo palico in debel korenček

andrej klemenc1

1 Andrej Klemenc, projektni vodja, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo – Pisarna Ljubljana

foto

: os

ebni

arh

iv

Spremenite odpadke v energijo!V Gorenju Surovini ponujamo celovite storitve ravnanja z odpadki.

Strokovno in okolju prijazno s pomočjo najsodobnejših tehnologij poskrbimo za vse vrste odpadnih materialov: od stekla do jekla, od plastenk do lesnih ostankov, od starega hladilnika do včerajšnjega časopisa.

Z odpadki ravnamo kot z dragoceno sekundarno surovino in uredimo, da se koristni kovinski in nekovin-ski materiali vrnejo nazaj v proizvodnjo, ostanek pa pripravimo za energetsko izrabo.

Sonaravni razvoj načrtnega ravnanja in gospodarjenja z odpadki, h kateremu smo zavezani, temelji na osnovnih ekoloških principih snovne in energetske izrabe odpadkov, zato sleherni korak načrtujemo in izvajamo z mislijo na okolje.

Naše dejavnosti, ki jih skrbno razvijamo in nadgrajujemo že šest desetletij zajemajo ves spekter ravnanja z odpadki: zbiranje, sortiranje in predelavo odpadkov, ravnanje z odpadno embalažo, proizvodnjo ter prodajo trdnega goriva, proizvedenega iz odpadkov. Ob tem vam naši strokovnjaki nudijo tudi strokov-no svetovanje in poiščejo najučinkovitejše, okolju prijazne rešitve, ukrojene po vaši meri!

Pridružite se našim številnim zadovoljnim partnerjem, ki nam zaupajo že leta.

Naj tudi vaši odpadki postanejo naša skrb!

Gorenje Surovina, družba za predelavo odpadkov, d.o.o.Ul. Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor

Drugače. Zeleno.

080 80 79

surovina@surovina.com

Pro

moci

ja

febru

ar 2

012

66

OKO

LJE

31

Več države pa potrebujemo tudi za to, da se soočimo z drugim naraščajočim

virom izpustov zdravju škodljivih delcev in plinov v Sloveniji. Zaradi gospodarske krize vse več ljudi vse bolj uporablja drva, kar bi

bilo samo po sebi zunaj velikih naselij čisto sprejemljivo, saj s tem povečujemo porabo domačega, obnovljivega in CO2 nevtralne-ga energenta. Vendar se les kuri v starih kuriščih brez primerne oblike zgoreval-nega prostora, senzorskega nadzora nad izpušnimi plini in avtomatskega dovajanja zraka v kurišče. Zato zgoreva slabo in pre-komerno onesnažuje zrak. Samo z ustrezno zakonodajo oz. nadzorom nad ustrezno-stjo izpustov iz individualnih kurišč ter sankcioniranjem tistih, ki prekomerno

onesnažujejo, se problema ne da rešiti.

Edina strateško pametna odločitev je ob

izboljšani toplotni izolaciji stavb zamenjati

zastarele kotle in peči na lesno biomaso s

tehnološko naprednejšimi. Pri tem pa poleg

palice potrebujemo tudi kar debel koren-

ček v obliki informacijskih in svetovalnih

storitev, nepovratnih sredstev in ugodnih

kreditov, saj les večinoma še vedno upora-

bljajo v ekonomsko šibkih gospodinjstvih.

Na vsak način pa se moramo v Sloveniji izboljšanja kakovosti zraka lotiti tako,

da bomo hkrati dosegali tudi cilje zmanjše-

vanja izpustov toplogrednih plinov. Pri tem

so lahko v veliko pomoč skupne evidence

izpustov onesnaževal zraka in toplogrednih

plinov na ravni mest, toda o tem, kako

»ubiti dve muhi na en mah«, se morajo za-

četi predvsem čim prej in na ustrezen način

pogovarjati ključni deležniki iz industrije,

vladnih institucij in nevladnih organizacij. 

nedopustno je, da pristojni v sloveniji še naprej dopuščajo prodajo novih avtomobilov z dizelskimi motorji brez filtrov trdnih delcev.

res se je v zadnjih dveh desetletjih občutno zmanjšalo onesnaženje s klasičnimi onesnaževali zraka, kot so saje in žveplov dioksid.

Nalo

žba v

so

rti

rNic

o

odpadko

v

febru

ar 2

012

krist

ijan

mlin

ar

foto

: arh

iv p

odje

tja

66

32O

KO

LJE

naLožBa V sortirniCo odpadkoV

ročno sortiranje je iz drugega časa

dinos se v tem letu odloča

za naložbo, ki je v temelju

njihovega poslanstva in

poslovnega interesa. kako

v sloveniji učinkoviteje

kot doslej industriji vrniti

odpadne surovine? odgovor

je znan. na odlagališča ne

sme več okrog 70 odstotkov

odpadne embalaže, pač pa je

treba s sodobno tehnološko

opremo zagotoviti hitrejše

in racionalnejše sortiranje

odpadne embalaže. dinos je

lani prvič presegel količino

400.000 ton predelanih

odpadkov in tako še utrdil

položaj prvega zbiralca

odpadnih surovin v sloveniji.

kako jim je to uspelo,

odgovarja kristijan mlinar, član

uprave dinosa.

kakšne rezultate pri zbiranju odpadnih surovin je dosegel Dinos v lanskem letu glede na vrsto odpadkov, kakšne spremembe se dogajajo na trgu odpadkov kot surovin in kje ste dosegli največjo rast? Včasih ste bili predvsem zbira-lec kovinskih surovin.

Podjetje Dinos v okviru zbiranja odpadnih surovin postaja največji količinski igralec na slovenskem tržišču. Že dolgo ni več poznan zgolj po železu in barvnih kovinah, ampak tudi kot vedno večji igralec pri nekovinskih materialih. V letu 2011 smo glede na leto 2010 povečali količinsko realizacijo za 15 odstotkov. Največjo rast smo dosegli na segmentu plasti-ke, in sicer porast za 30 odstotkov glede na leto 2010. Presegli smo magično mejo 400.000 ton predelanih odpadkov. Kaj je odločilno vplivalo na takšen porast realizacije v lanskem letu? Rekel bi, da predvsem zanesljivost in korek-tnost pri dobaviteljih. Prav tako velikost, izra-žena skozi število skladišč, ki jih ima Dinos. To omogoča optimalno logistiko. Vzrok za porast realizacije je v več zbranih količinah odpadkov na celotnem teritoriju Slovenije.

zadnji dogodki pri neprevzemanju odpadne embalaže nedvomno kažejo, da trg ni urejen in da morajo svoj del odgovornosti za razme-re prevzeti tako moP kot sheme. kaj naj bi prinesla tehnična uredba, ki jo pripravljate sheme, komunalci, podizvajalci in moP, in

kaj bi uredilo probleme na področju odpadne embalaže?

Ne bi rekel, da je trg neurejen. Uredba o odpa-dni embalaži jasno določa, da morajo sheme pobirati embalažo v okviru svojega okolje-varstvenega dovoljenja (OVD) na celotnem področju Slovenije in jo po deležih, ki jih dolo-či ministrstvo za okolje, prevzemati pri vseh komunalah. Res pa je, da je potrebno doreči normativni del izvedbe, potem bo bolje. Prav ta tehnična uredba bo pripomogla k lažjemu iz-vajanju ravnanja z odpadno embalažo na trgu.

kaj se bo pri ravnanju z odpadno embalažo spremenilo, če bodo komunalna podjetja opra-vila samo zbiranje, sheme pa prevzele odgo-vornost za sortiranje in predelavo? kakšna je v tem primeru prihodnost številnih manjših sortirnic, kjer sortirajo odpadke še ročno?

Stališče MOP, kot sem ga razumel na zadnjem sestanku Giz Skupnih shem, predstavnikov komunalne zbornice in MOP na temo prevze-ma odpadne embalaže, je, da bodo v bodoče komunalna podjetja zadolžena zgolj za zbiranje

Cilj mora biti čim manj odložiti in čim več reciklirati.

65 21340120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev.

Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov. Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili.Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin. Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

Odpadek je vir

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana

Tel. 01 561 06 10

www.dinos.s i

Pro

moci

ja

febru

ar 2

012

66

OKO

LJE

33

komunalne odpadne embalaže po gospodinj-stvih. Vse ostalo – sortiranje in predelava – pa bo v domeni shem za odpadno embalažo. Omenjeno pozdravljam, sploh ob dejstvu, da se v Sloveniji med komunalne odpadke še vedno odloži okrog 65 do 70 odstotkov embalaže. Mnenja sem, da ročno sortiranje ni primerno za sortiranje odpadne embalaže, saj stroški

bistveno prebijejo normalno polavtomatsko sortiranje, kot ga poznajo drugod po Evropi. Predvsem je problem ekonomija obsega. Glede na dejstvo, da se še vedno toliko embalaže deponira, se lahko te manjše ročne sortirnice porabijo za izsortiranje embalaže iz komunal-nih odpadkov, ne pa za sortiranje odpadne embalaže po vrstah. Vsem skupaj mora biti cilj povečati količine komunalno zbrane embalaže in čim manj deponirati.

Podjetje Dinos d.d. zato iz omenjenega razloga pripravlja investicijo v višini med 10 in 15 mi-lijonov evrov za sortiranje odpadne embalaže, ki bo lahko na segmentu sortiranja optimizi-rala proces sortiranja in ga tudi maksimalno racionalizirala.

to bo močno spremenilo razmerje na trgu. Po mnenju predstavnikov moP slovenija napre-duje pri ločenem zbiranju odpadkov, reciklira-nju in zmanjševanju celotne količine odpadkov. Predlani naj bi bilo v sloveniji 623.000 ton odpadkov, lani menda samo še 550.000 ton. kaj menite o tem trendu in kaj o podatku, da naj bi v sloveniji najmanj 60 odstotkov, če ne celo 70 odstotkov komunalnih odpadkov, odložili na deponijah? tako slovenija ne bo postala družba recikliranja. ali se zato odlo-čate za velike naložbe v naprave za ravnanje z odpadno embalažo?

Ja, res je, na tem področju smo v Sloveniji bi-stveno za razvito Evropo. Cilj mora biti čim manj odložiti in čim več reciklirati. Verjamem, da lahko to dosežemo, če bodo vsi akterji odi-grali svojo ključno vlogo. Da se še vedno toliko odpadkov deponira, je zaskrbljujoče, saj s tem ne le izgubljamo strateške materiale, ampak tudi omejujemo strateški razvoj na področju odpadkov. MOP mora zagotoviti ločnico med

javnimi službami in izvajanjem tržne dejavno-sti, potem bo lažje. Slovenija bo postala družba recikliranja, v to verjamem in za to se zavze-mam. Zaradi tega smo se odločili za investicije v razvoj sortiranja odpadne embalaže, ki bo v slovenskem prostoru pomenil velik korak naprej v sistemu ravnanja z odpadno embalažo.

zavezanci shem pogosto opozarjajo na op-timizacijo stroškov pri ravnanju z odpadno embalažo. kje in kako se lahko znižajo stroški? ali bi državna javna služba, o kateri razpravlja moP, pomenila racionalizacijo?

Tako nizkega nivoja embalažnine, s katerim funkcionirajo sheme, ne najdemo skoraj nikjer v Evropi. Iz tega naslova je res težko resno raz-mišljati o širitvi in maksimalni optimizaciji procesov. Verjemite, da bi bila državna javna služba samo korak nazaj in bistveno vsaj štiri-krat dražja za gospodarstvo.

kako se Dinos vključuje v različne ozavešče-valne akcije in prispeva k temu, da bi slovenija postala bolj zelena?

Podjetje Dinos ima kot največji zbiralec odgo-vornost skrbeti skozi svoje poslanstvo tudi za ozaveščanje.

tako nizkega nivoja embalažnine, s katerim funkcionirajo sheme, ne najdemo skoraj nikjer v evropi.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/147

Dr.

Sil

vo

Žleb

ir

febru

ar 2

012

foto

: arh

iv p

odje

tja

dr. s

ilvo

žleb

ir

66

34O

KO

LJE

letos se zaključuje resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (nPVo). kako komentirate (ne)izpolnitve ključnih okolj-skih ciljev; kaj in kako od tu naprej?

Agencija za okolje je implementacijski organ na področju okolja v Sloveniji, zato nimamo veli-ko neposrednega vpliva na (ne)izpolnjevanje resolucije. Doseganje ciljev je v največji meri odvisno od tega, kako dobro so ukrepi zami-šljeni sistemsko. Seveda pa to doseganje lahko komentiram. Pri doseganju ciljev iz NPVO je bila Slovenija le deloma uspešna. Če pričnem pri podnebnih spremembah, smo bili uspešni na primer pri izvajanju Montrealskega protokola, torej pri zmanjševanju izpustov snovi, ki tanj-šajo ozonski plašč. Bolj zaradi spleta okoliščin, zlasti recesije, kot zaradi načrtnega pristopa, se približujemo začrtanim ciljem tudi pri izpustih toplogrednih plinov. Manj pa smo uspešni pri prilagajanju na podnebne spremembe. Pri emi-sijah toplogrednih plinov so bili vzpostavljeni določeni ukrepi od zunaj – evropska zakonodaja in Kjotski protokol postavljata cilje in mehaniz-me. Pri prilagajanju na podnebne spremembe pa mora strategijo, metode in cilje postaviti država sama; tu pa smo žal v zaostanku.

Glede kakovosti zraka nekatere cilje iz NPVO in operativnega programa zmanjševanja emi-sij dosegamo: žveplov dioksid ni več problem, večjih problemov ni pri hlapnih organskih spo-jinah in amonijaku, pri dušikovih oksidih smo nekoliko slabši, težave nam povzroča promet.

Ob neugodnih meteoroloških situacijah imamo težave z ozonom. Tudi sicer je problematika kakovosti zraka močno povezana s prometom, najhuje je pri prašnih delcih PM10. Leta 2009 je bil sprejet operativni program za izboljšanje kakovosti zraka s PM10. Ta program se žal ni začel izvajati.

kdo konkretno je zatajil?

Program je nastavil določene smeri reševanja problematike PM10, tudi omejevanje pri prome-tu in individualnih kuriščih, a žal ministrstvo ni šlo v izvajanje tega. Razlogov ne poznam, najbrž pa je vzrok tudi v tem, da bi bili ukrepi nepri-jetni za lokalne skupnosti, saj se kratkoročno emisij iz prometa in malih individualnih kurišč ne da zmanjšati drugače kot z omejevanjem. Dolgoročno so seveda možni tudi drugi ukrepi. Pri omejevanju emisij v zrak pa smo bili k sreči dosti bolj učinkoviti na področju industrije. V preteklih letih smo sicer z velikimi težavami, na koncu pa vendarle uspešno, v industrijskem sektorju implementirali direktivo IPPC. Podelili smo integralna okoljska dovoljenja vsem večjim industrijskim obratom, 150 jih je. Industrija je vložila velika sredstva v čistilne naprave in ekološko izboljšanje svoje proizvodnje. PM10 pa je še vedno problem, najbolj v urbano obre-menjenih področjih, in sicer največkrat zaradi prometa in individualnih kurišč.

kaj bi bilo treba na tem področju narediti najprej, v kratkem?

novi okoljski minister bo ob

inventuri dela ministrstva

nujno odprl tudi vrata

agencije rs za okolje kot

implementacijskega organa

okoljske politike. Zakaj škripa

in kako marsikje zagreznjen

voz spraviti na pot? prvi

mož arso dr. silvo žlebir

vidi izvirni greh predvsem

v nedomišljeni in premalo

usklajeni okoljski zakonodaji, ki

grize sama vase. Čeri in vozlov

je tu preveč, zato okoljskemu

ministru svetuje, da se jih loti

prioritetno.

mag. vanesa čanji

zakonodajno smo tako zavozlani, da se dušimo v lastnih predpisih

dr. siLVo žLeBir, direktor aGenCiJe repUBLike sLoVeniJe Za okoLJe

febru

ar 2

012

66

OKO

LJE

35

Potrebno je postaviti konkretne omejitve, da se kratkoročno zmanjšajo koncentracije delcev PM10 na teh območjih. Glede na evropsko zako-nodajo, ki je seveda uveljavljena tudi pri nas, sme biti mejna dnevna vrednost presežena 35-krat letno. To enostavno pomeni, da bi bilo treba v obdobju, ko prihaja do teh preseganj, to pa je navadno ob inverzijah v zimskem času, sprejeti določene omejitve – z vidika prometa in kurišč. Ko smo imeli pred petindvajsetimi leti, ko še ni bilo odžveplevalnih naprav, problem z žveplo-vim dioksidom na področju Zasavja in Šoštanja, kjer so termoenergetski objekti, so se stvari re-ševale z omejitvami. Tudi sedaj brez tega ne bo šlo, na daljši rok pa so potrebni tudi sistemski ukrepi, kot je subvencioniranje sistemov čistej-šega načina ogrevanja, plinifikacija, spremembe v prometnem režimu itd. Problematika PM10 je povezana s tožbo s strani Evropske komisije, tudi s tega vidika je zadeva resna. To bo zelo verjetno ena prednostnih aktivnosti novega ministra.

kakšna je kakovost voda?

Na ARSO opravljamo obširen monitoring kako-vosti naših površinskih in podzemnih voda. Z izdajo okoljevarstvenih dovoljenj postavljamo omejitve pri izpustih. Tudi pri vodah lahko ugotovimo, da je zlasti implementirana zako-nodaja IPPC stanje izboljšala. Z monitoringi ugotavljamo, da se kakovost slovenskih voda izboljšuje, predvsem to velja za površinske vode. Zaradi zakonodaje IPPC so nekateri najhujši onesnaževalci celo prenehali s proizvodnjo, saj so ugotovili, da s svojo tehnologijo okoljevar-stvenega dovoljenja ne morejo pridobiti. Tisti, ki so obstali, pa so zaradi zahtev IPPC uvedli meto-de čiščenja, ki so pripomogle, da se je kakovost voda izboljšala. K izboljšanju seveda prispeva tudi povečanje števila komunalnih čistilnih na-prav. Po drugi strani je podtalnica na nekaterih aluvialnih vodonosnikih v vzhodni in osrednji Sloveniji še onesnažena s pesticidi in njihovimi razpadnimi produkti. Čeprav so kritične vrste pesticidov, na primer atrazin, prepovedane že precej časa, so procesi čiščenja v podtalnici zelo dolgotrajni. V zvezi s podtalnico se pojavljajo tudi problemi z nitrati.

Resolucije o NPVO, Zakon o vodah in krovna vodna direktiva nalagajo sprejetje Načrtov upravljanja voda (NUV). Gre za zelo pomemb-ne sistemske dokumente, načrti zahtevajo res celovit pristop k urejanju in upravljanju z vo-dami ter morajo zagotavljati dobro stanje voda na dolgi rok. V skladu z resolucijo in zahtevami iz direktive bi morala vlada sprejeti NUV leta 2009, sprejeti pa so bili lani. Evropska komisija je celo pogojevala nadaljnje črpanje evropskih sredstev s sprejetjem NUV. V NUV so postavljeni programi, ukrepi in cilji, opredeljeni pa so tudi viri za njihovo izvajanje. Bojim se, da vseh teh virov država Slovenija v naslednjih nekaj letih ne bo mogla zagotoviti. Govorim tako o kadrovskih kot o finančnih virih.

gre torej zgolj za papir brez realne podlage?

Mislim, da NUV niso slabi, vem pa, da bo izvaja-nje težavno, saj vseh virov za to ne bo.

kdo naj bi odgovarjal za sprejemanje do-kumentov, ki se jih pravzaprav sploh ne da uresničiti?

Na to je težko odgovoriti. Dogaja se, da se pod pritiskom Evropske komisije zaradi zamud pri prenosu zakonodaje določen podzakonski akt sprejme na hitro, pri tem pa se premalo poudar-ka nameni dejstvu, da bo to zakonodajo potreb-no tudi izvajati. Tako stranke kot sodelavci na ARSO, kjer nato izvajamo to zakonodajo, imamo potem težave pri različnih postopkih. Posledica so lahko tudi nepotrebne birokratske ovire, ki nimajo nič skupnega z varovanjem okolja.

zakaj se to še vedno dogaja, saj slovenija ni v eu od včeraj?

Slovenija je članica od leta 2004 in se res ne bi smeli več učiti. Zavzemam se, da bi bil vsak akt bolj dosledno preverjen tudi glede izvedljivosti in zagotavljanja potrebnih virov. Pri zakonih in podzakonskih aktih to pomeni, da morajo njiho-vo izvedljivost in učinkovitost pred sprejetjem na vladi ali v parlamentu potrditi prav vsi dele-žniki. Neprimerna je praksa, da le »odkljukamo« predpis, in gremo naprej.

kako ocenjujete smiselnost združevanja kme-tijstva in okolja pod eno ministrstvo, področje prostora pa gre pod drugo streho? kaj to po-meni za arso?

Glede varstva okolja lahko zatrdim, da gre za izjemno široko in zahtevno področje, ki zadeva vsakega od nas, zato je zelo pomembno, kako bo vodeno, ne glede na to, ali je s kom združeno ali ne. Kot sem že omenil, nas na področju okolja čaka še veliko dela, saj bo potrebno streti mar-sikateri oreh, še posebej bo potrebno dodobra prevetriti okoljsko zakonodajo. Od slednje bo odvisno, kako hitro in učinkovito bomo reševali postopke na področju urejanja voda, zraka, tal, odpadkov itd. Področje okolja je lahko v kon-fliktu interesov z marsikaterim sektorjem, te konflikte pa je treba sproti odpravljati in jih raz-reševati. Ne nazadnje je bilo okolje v dosedanji obliki ministrstva tudi v določenem konfliktu interesov s prostorom. Če poenostavim: če so se do sedaj potencialna nasprotja med interesom kmetijstva in okolja razreševala med ministr-stvoma in na vladi, se bodo morala zdaj na eni stopnji niže, na ministrstvu. Agencija za okolje kot organ v sestavi ministrstva bo svoje naloge opravljala tako kot doslej v skladu s svojimi pristojnostmi.

odlagališča so trenutno velik problem. ali ima slovenija zadosti odlagalnih površin za odpad-ke glede na številna odlagališča, ki niso dobila dovoljenja iPPc in ga najbrž tudi ne bodo?

Kolegi na ministrstvu ocenjujejo, da razpola-gamo z zadostnimi odlagalnimi površinami. V zadnjih letih je bil narejen precejšnji napredek

na področju reciklaže odpadkov. Odlaganja bo v prihodnje zanesljivo še manj, kot ga je sedaj. Nekatera odlagališča bodo delovala še do leta 2015. Pomembno je, da se bo zgradila dodatna infrastruktura za ravnanje z odpadki, za katero se sredstva iz kohezije že črpajo. Skrajni čas pa bi bil, da se zares intenzivira izgradnjo naprav za termično obdelavo odpadkov. Pričakujemo tudi, da se bodo nekateri upravljalci odlagališč, ki so dobili negativne odločbe zaradi neizpolnjevanja zahtev po predobdelavi odpadkov pred odlaga-njem, vendarle potrudili in pridobili dovoljenja.

zdi se, da je zgodba o termični obdelavi odpadkov še precej daleč. kot da ne bi imeli strateškega koncepta, se nenehno samo gasi, mar ne?

Pred leti postavljen koncept ravnanja z odpadki je praktično zanemaril termično obdelavo ko-munalnih odpadkov. Celjski Simbio je sam oral ledino in bil edini pri tem uspešen. Lahko se celo zgodi, da bomo odpadke sežigali tudi kje v tujini. V sosednjih državah, kjer so na teh področjih uspešnejši in mnogo pred nami, imajo prostih kapacitet za sežig komunalnih odpadkov precej.

ali bo država znova razmišljala o strateških stvareh, ko nam že teče voda v grlo?

Se strinjam, treba je misliti vnaprej. Naloga ARSO v tej zgodbi je bila, da v skladu z zako-nodajo preveri, ali ta odlagališča izpolnjujejo pogoje ali ne. To smo tudi storili in izdali ustre-zne odločbe. Od Evropske komisije je Slovenija zaradi nepravilnosti pri odlagališčih prejela že več opominov, zadnjega lani jeseni. Ta opomin je bil zelo ultimativen, sledilo bi le še plačevanje kazni, saj je bila sodba že dana. Skrajni čas je bil, da postopke zaključimo in se tako Slovenija izo-gne plačilu visokih milijonskih denarnih kazni. Žal mi je, da kljub stalnim opozorilom nekateri upravljalci odlagališč pogojev niso izpolnili.

arso je za mnoge sinonim za prepočasno in birokratsko reševanje okoljskih zadev. kako boste debirokratizirali agencijo?

ARSO je institucija, ki vodi upravne postopke v skladu z veljavno zakonodajo in podzakonskimi akti. Očitki so neupravičeni do sodelavcev, ki korektno in strokovno opravljajo svoje delo. Žal pa se pri vodenju postopkov soočajo z zapleteno zakonodajo, ki je nepregledna, zelo obsežna in za marsikoga nerazumljiva. Zakonodaja je v večjem delu nastala zaradi zahtev EU, vendar prenos v našo zakonodajo ni bil povsod najbolj posrečen. Poleg tega ugotavljamo, da obstaja mnogo nepotrebnih administrativnih ovir, ki onemogočajo hitrejše izdajanje dovoljenj in soglasij.

Postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja zahteva na primer upoštevanje vsaj 30 pred-pisov z različnimi zahtevami po posameznih področjih (zrak, vode, odpadki itd.). Predpisi se pogosto spreminjajo, kar zahteva spremembe v teku upravnega postopka.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/148

Zapi

ranje

o

dla

gali

šč

febru

ar 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

66

36O

KO

LJE

ZapiranJe odLaGaLiŠČ

zgodbe, ki si zaslužijo imena in priimke

jože volfand

ni še dobro končana zgodba

z neprevzemanjem odpadne

embalaže, kjer sicer kaže, da

so rešitve blizu, že se močno

zapleta zaradi zapiranja

odlagališč, ki ne morejo

zagotoviti obdelave mešanih

komunalnih odpadkov.

komunalna podjetja ne morejo

pridobiti okoljevarstvenega

dovoljenja, okoljski inšpektorji

pišejo nemajhne kazni, župani

pa napovedujejo tožbe proti

uslužbencem okoljskega

ministrstva.

Župani Tržiča, Ptuja in Ormoža celo trdijo, da so posamezniki na MOP delali v korist

lobijev. Na odlagališčih (tabelo, ki jo objavlja-mo, je posredoval ARSO), ki so še v postopkih za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj ali pa so jih že morali zapreti, nastajajo hude zadrege. Komunalne odpadke nanje odlaga več kot 100 občin.

Prvo vprašanje je, kaj so storile občine in zakaj se je problem z odlaganjem mešanih

komunalnih odpadkov tako zaostril. Primeri in izkušnje so različni. Javno podjetje Komunala Kranj je januarja za prevzem, prevoz in obdela-vo komunalnih odpadkov in tudi za odlaganje ostankov iz šestih gorenjskih občin (Kranj, Šenčur, Naklo, Preddvor, Jezersko in Cerklje) sklenilo pogodbi s podjetjema Papir servis in Saubermacher Slovenija. Pogodbi sta sklenjeni za eno leto ali do izbora novega izvajalca na novem javnem razpisu. Zbrane odpadke iz Kranja sortirajo v Lenartu, obdelave odložijo na odlagališče v Novem mestu. Tudi Komunala v Kopru je sklenila pogodbo s Papir servisom, čeprav je imela boljšo ponudbo dveh drugih ponudnikov (Simbio in Publicus).

Še bolj zanimiva je zgodba vodje deponije iz ene izmed komunal, ki ji je bila izre-

čena globa v višini 11.000 evrov (vključno s sodno takso), vodji deponije kot odgovorni osebi pa globa 1.320 evrov (vključno s sodno takso). Vodja deponije je bil kaznovan, ker ni preprečil odlaganja neobdelanih odpadkov in je storil prekršek. Če bi preprečil odlaganje neobdelanih odpadkov in zaprl odlagališče, bi prav tako storil prekršek. Odlagališče ne

dobi okoljevarstvenega dovoljenja, zapreti ga ne smejo, ker okoljski inšpektor grozi, da bi vodja deponije kršil 149. člen Zakona o varstvu okolja, ki določa obvezne občinske gospodarske javne službe. Lahko ga še enkrat kaznuje. Ne sme namreč preprečiti dovoza in odlaganja neobdelanih odpadkov.

Kazen je doletela vodjo deponije, ne pa di-rektorja komunalnega podjetja. In naprej

– vodja deponije, ki v celotni zgodbi ni želel biti imenovan, se vprašuje, kako lahko izvaja zakon, če se ve, kdo podeljuje koncesijo in kdo je odgovoren, to so občine, da se problemi od-lagališč v regiji rešijo pravočasno in skladno z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih. V letu 2011 je bila sicer sprejeta nova Uredba o odlaganju, ki je v 60. členu določila, da letna količina mešanih komunalnih odpadkov, ki se jih odloži na odlagališču, ne sme preseči 222 kg na prebivalca občine. Inšpektorjev manjši odmiki od predpisane količine ne zanimajo, MOP pa namerava s kaznimi nadaljevati.

razmere pri izdaji okoljevarstvenih dovoljenj oziroma pri reševanju problema obdelave

mešanih komunalnih odpadkov in postopkih zapiranja odlagališč so tako kaotične, da ne-kateri župani napovedujejo državljansko ne-pokorščino, ponekod kazni doletijo neprave osebe, okoljski inšpektorji prisegajo na črke Uredbe in zakonov, nekatere občine si zatiskajo oči pred lastno neodzivnostjo, so pa nekateri bolj iznajdljivi in v tej zmedi dobro služijo.

Spet primer netransparentnosti, ki ga ne bi smeli dovoliti ne MOP, ne ARSO, ne občine

in ne komunalna podjetja. 

febru

ar 2

012

Snaga d.o.o. je družba s polstoletno tradicijo na področju ravnanja z odpadki. Osrednji in najpomembnejši segment nam predstavlja ločeno zbiranje odpadkov iz gospodinjstev in gospodarstva. S strokovnostjo in izkušnjami najdemo rešitev za vsakega posameznika in za vsako podjetje, ne glede na velikost in dejavnost.

www.snaga-mb.si

· kompetentnega in zanesljivega partnerja za ravnanje z

odpadki, tako v gospodinjstvih kot v gospodarstvu.

· odvoz odpadkov kjer koli na območju Slovenije.

· če ste podjetje in potrebujete odvoz določene frakcije še

isti dan.

· če ste podjetje in želite odvoz odpadkov plačati po

dejanski teži oddanih odpadkov – odpadke tehtamo in

izdamo evidenčni list o prevzemu.

Naše rešitve so prihodnost gospodarnega in odgovornega ravnanja z odpadki.

· partnerja, ki bo prevzel vaše mešane odpadke in jih

dokončno oskrbel po razvrščenih frakcijah – velja za

majhna in srednja podjetja, kjer prostorska stiska

onemogoča ločeno zbiranje.

· partnerja, ki bo prevzel nevarne odpadke – bili smo

pionirji na tem področju v Sloveniji, kar vam zagotavlja

tradicionalno kvaliteto zbiranja in dokončne oskrbe

nevarnih odpadkov.

· zanesljivega svetovalca pri ravnanju z odpadki.

· izdelavo načrta za ravnanje z odpadki in njegovo

partnersko izvajanje.

Zanesite se na nas, če potrebujete:

Snaga d.o.o. je družba s polstoletno tradicijo na področju ravnanja z odpadki. Osrednji in najpomembnejši segment nam predstavlja ločeno zbiranje odpadkov iz gospodinjstev in gospodarstva. S strokovnostjo in izkušnjami najdemo rešitev za vsakega posameznika in za vsako podjetje, ne glede na velikost in dejavnost.

www.snaga-mb.si

· kompetentnega in zanesljivega partnerja za ravnanje z

odpadki, tako v gospodinjstvih kot v gospodarstvu.

· odvoz odpadkov kjer koli na območju Slovenije.

· če ste podjetje in potrebujete odvoz določene frakcije še

isti dan.

· če ste podjetje in želite odvoz odpadkov plačati po

dejanski teži oddanih odpadkov – odpadke tehtamo in

izdamo evidenčni list o prevzemu.

Naše rešitve so prihodnost gospodarnega in odgovornega ravnanja z odpadki.

· partnerja, ki bo prevzel vaše mešane odpadke in jih

dokončno oskrbel po razvrščenih frakcijah – velja za

majhna in srednja podjetja, kjer prostorska stiska

onemogoča ločeno zbiranje.

· partnerja, ki bo prevzel nevarne odpadke – bili smo

pionirji na tem področju v Sloveniji, kar vam zagotavlja

tradicionalno kvaliteto zbiranja in dokončne oskrbe

nevarnih odpadkov.

· zanesljivega svetovalca pri ravnanju z odpadki.

· izdelavo načrta za ravnanje z odpadki in njegovo

partnersko izvajanje.

Zanesite se na nas, če potrebujete:

Snaga d.o.o. je družba s polstoletno tradicijo na področju ravnanja z odpadki. Osrednji in najpomembnejši segment nam predstavlja ločeno zbiranje odpadkov iz gospodinjstev in gospodarstva. S strokovnostjo in izkušnjami najdemo rešitev za vsakega posameznika in za vsako podjetje, ne glede na velikost in dejavnost.

www.snaga-mb.si

· kompetentnega in zanesljivega partnerja za ravnanje z

odpadki, tako v gospodinjstvih kot v gospodarstvu.

· odvoz odpadkov kjer koli na območju Slovenije.

· če ste podjetje in potrebujete odvoz določene frakcije še

isti dan.

· če ste podjetje in želite odvoz odpadkov plačati po

dejanski teži oddanih odpadkov – odpadke tehtamo in

izdamo evidenčni list o prevzemu.

Naše rešitve so prihodnost gospodarnega in odgovornega ravnanja z odpadki.

· partnerja, ki bo prevzel vaše mešane odpadke in jih

dokončno oskrbel po razvrščenih frakcijah – velja za

majhna in srednja podjetja, kjer prostorska stiska

onemogoča ločeno zbiranje.

· partnerja, ki bo prevzel nevarne odpadke – bili smo

pionirji na tem področju v Sloveniji, kar vam zagotavlja

tradicionalno kvaliteto zbiranja in dokončne oskrbe

nevarnih odpadkov.

· zanesljivega svetovalca pri ravnanju z odpadki.

· izdelavo načrta za ravnanje z odpadki in njegovo

partnersko izvajanje.

Zanesite se na nas, če potrebujete:

Snaga d.o.o. je družba s polstoletno tradicijo na področju ravnanja z odpadki. Osrednji in najpomembnejši segment nam predstavlja ločeno zbiranje odpadkov iz gospodinjstev in gospodarstva. S strokovnostjo in izkušnjami najdemo rešitev za vsakega posameznika in za vsako podjetje, ne glede na velikost in dejavnost.

www.snaga-mb.si

· kompetentnega in zanesljivega partnerja za ravnanje z

odpadki, tako v gospodinjstvih kot v gospodarstvu.

· odvoz odpadkov kjer koli na območju Slovenije.

· če ste podjetje in potrebujete odvoz določene frakcije še

isti dan.

· če ste podjetje in želite odvoz odpadkov plačati po

dejanski teži oddanih odpadkov – odpadke tehtamo in

izdamo evidenčni list o prevzemu.

Naše rešitve so prihodnost gospodarnega in odgovornega ravnanja z odpadki.

· partnerja, ki bo prevzel vaše mešane odpadke in jih

dokončno oskrbel po razvrščenih frakcijah – velja za

majhna in srednja podjetja, kjer prostorska stiska

onemogoča ločeno zbiranje.

· partnerja, ki bo prevzel nevarne odpadke – bili smo

pionirji na tem področju v Sloveniji, kar vam zagotavlja

tradicionalno kvaliteto zbiranja in dokončne oskrbe

nevarnih odpadkov.

· zanesljivega svetovalca pri ravnanju z odpadki.

· izdelavo načrta za ravnanje z odpadki in njegovo

partnersko izvajanje.

Zanesite se na nas, če potrebujete:

66

OKO

LJE

37

V Ormožu kaznovani, želijo postopno zapreti odlagališče

Komunalnemu podjetju Ormož je ARSO 17. 1 . 2012 s sklepom zavrnil vlogo za

pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave – odlagališča nenevarnih odpadkov Dobrava Ormož. Zato so na ARSO naslovili vlogo za pričetek zapiranja odla-gališča in predlagali 31. 6. 2015 kot datum prenehanja odlaganja odpadkov. Tako bi si pridobili tri leta, v katerih bi izpolnili predpi-sane obveznosti in ukrepe za zaprtje odlaga-lišča. Izognili pa bi se ponovnim kaznim, saj so zaradi odlaganja neobdelanih odpadkov dobili globo v višini 10.000 EUR in odgovorna oseba 1.200 EUR. Od oktobra 2010 sicer vse odložene odpadke pred odlaganjem ustrezno obdelajo. Odlagališče ima po oceni upravljavca še dovolj zmogljivosti za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih od-padkov. Prostora je še za 50.000 ton obdelanih komunalnih odpadkov.

V začetku tega leta so v vseh treh občinah, za katere je odgovorno Komunalno pod-

jetje Ormož, uvedli ločeno zbiranje odpadne embalaže – v Ormožu, Središču ob Dravi in v občini Sveti Tomaž.

odlagališče upravljavec odlagališča Veljavnost

rCero Celje simBio d.o.o., Celje oVd do 16.12.2021

mala mežakla Jeko-in, Javno komunalno podjetje d.o.o oVd do 14.12.2021

Barje (polja iV: in V:) Javno podjetje snaga d.o.o., LJUBLJana oVd do 29.11.2017

puconci - ippC Cerop puconci oVd do 30.9.2021

Unično - ippC CeroZ Zasavje oVd do 14.12.2021

pragersko - ippC komunala slovenska Bistrica d.o.o. v reševanju

dobrava - ippC komunalno podjetje ormož d.o.o upravno sodišče

Jelšane komunalno podjetje ilirska Bistrica upravno sodišče

kovor - ippC Javno podjetje komunalno podjetje tržič d.o.o. upravno sodišče

ostri vrh Javno podjetje komunalno podjetje Logatec d.o.o pravnomočna odločba od 9.12.2011

stara gora - ippC komunala nova Gorica d.d. upravno sodišče

strensko Javno podjetje komunala Laško d.o.o upravno sodišče

Špaja dolina - ippC Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. upravno sodišče

Cero gajke - ippC Čisto mesto ptuj,podjetje za gospodarjenje z odpadki, d.o.o., upravno sodišče

Globoko - ippC komunala trebnje d.o.o. pravnomočna odločba od 1.12.2011

Leskovec - ippC Cerod novo mesto upravno sodišče

dolga poljana komunalno stanovanjska družba d.o.o. ajdovščina v reševanju

dolga vas komunala d.o.o.Lendava v reševanju

izola Javno podjetje komunala izola, d.o.o. v reševanju

Lokovica Javno komunalno podjetje Log, d.o.o v reševanju

mislinjska dobrava Javno komunalno podjetje slovenj Gradec v reševanju

mozelj Javno komunalno podjetje komunala kočevje d.o.o. v reševanju

Volče komunala tolmin, Javno podjetje d.d v reševanju

sežana komunalno stanovanjsko podjetje d.d. sežana v reševanju

Zmes - novo Javno komunalno podjetje Log, d.o.o nova vloga v reševanju

Stanje in kapacitete odlagališč na dan 12.1.2012; izdan OVD; izdana negativna odločba; odlagališča v postopku

Promocija

inte

rvj

u z

m

ag. Dej

ano

m

ŽiDano

m

febru

ar 2

012

mag

. dej

an ž

idan

foto

: arh

iv M

KG

P

66

38O

KO

LJE

V času intervjuja je mag.

dejan židan, takrat še

aktualni slovenski minister

za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano, pojasnjeval, na kaj

mora biti slovenija pozorna

pri pridelavi hrane ob tem,

ko kmetijstvo nemalokrat

trči na zahteve in standarde

okoljske politike, poleg tega

pa je za določene kmetijske

vire vse bolj zainteresirana

na primer – energetika. pred

dnevi pa je mag. dejan židan,

poslanec državnega zbora,

postal predsednik odbora

za kmetijstvo, gozdarstvo,

prehrano in okolje v dZ.

dr. darja majkovič

interVJU Z maG. deJanom židanom, preJ ministrom, ZdaJ posLanCem

V sprejetih strateških dokumentih mkgP, pa tudi širše, je v zadnjem letu ponovno zelo veliko slišati o primarni funkciji kmetijstva. kaj vas je vodilo k tako močni izpostavitvi te nesporne vloge kmetijstva – ali ni ta naloga nekaj samo po sebi umevnega in široko prepoznanega?

Če pogledamo nazaj, je v začetku formiranja skupne kmetijske politike (SKP), in sicer

od leta 1957 dalje, namenjenih 80 odstotkov vsega denarja takratne skupine držav za ta sektor. Hrane je bilo premalo, bila je predraga in nekakovostna, zato se je v kmetijstvu pod-piralo povečevanje proizvodnje. V osemdesetih letih so nastali viški v pridelavi, kar je vodilo k spremembi razmišljanja – kako zmanjšati inten-zivnost, povečati trajnostni pomen kmetovanja, ozeleniti proizvodnjo, varovati naravne vire, pojavile so se neproizvodne podpore. V nekem trenutku pa povprečni kmetijec, tudi znotraj uradništva, v kmetijskem resorju ni znal več povedati, zakaj dela v kmetijstvu – govoril je o večnamenskosti kmetijstva, varovanju narave, socialni funkciji, ni pa povedal, da je potrebno narediti vse za zagotovitev zadostne proizvodnje hrane. Zdaj se to spet spreminja, kar kažejo tudi poudarki nove SKP. Pri rangiranju njenih ciljev je na prvem mestu zadostna količina hrane, ki je kakovostna, varna, po možnosti geografsko vezana. Prišli smo namreč do enačbe, ki je ne znamo razrešiti – hitrost števila prebivalcev je

začela prehitevati zmožnost pridelovanja hrane. V EU se srečujemo z dodatnim fenomenom: gremo v ozelenitev (kar pomeni manjšo količino pridelane hrane), se pa hkrati srečujemo s pod-nebnimi spremembami, ujme danes povzročijo škodo na velikih površinah, tudi celih državah, ne več samo lokalno. Zaradi tega mora kmetijska politika delovati v smeri zagotavljanja zadostne količine hrane ob sočasni trajnostni rabi.

med okolju prijaznejše oblike kmetovanja spada ekološko kmetovanje. V letu 2010 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 2,9 odstotka kmetij s 6,5 odstotka kmetijske zemlje. zakaj po vašem mnenju ne bomo dosegli sicer izredno smelih ciljev akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo (anek), da bi v letu 2015 imeli v sloveniji 15-odstotni delež ekoloških kmetij, 20 odstotkov kmetijske zemlje in 10-odstotni delež ekoživil slovenskega porekla od celotne proda-ne količine hrane? kaj je povzročilo težave? so zatajili proizvajalci ali kupci, ki ne povprašujejo dovolj po teh proizvodih?

… ali pa so zatajili načrtovalci ANEK. Tudi to je potrebno vedeti, da morajo biti cilji usklajeni

z okoljem, kjer delujemo, in sprejemljivi za neko širšo javnost, ne samo za ozek krog strokovnja-kov. Zato sedaj delujemo v smislu odpravljanja ovir, ki po našem mnenju stojijo na poti širitve ekološkega kmetovanja. Ključnih mehanizmov,

»ni več dileme, ali poln tank ali poln krožnik«

febru

ar 2

012

66

OKO

LJE

39

ki smo jih vpeljali, je več. 1. 1. 2012 uvajamo do-datna plačila za kmetije v prehodnem triletnem obdobju. V fazi preusmeritve s konvencional-nega na ekološko kmetovanje namreč prihaja do prilagajanja proizvodnje, zmanjšanja količin, večjih stroškov, pridelek pa še vedno ni ekološki in ne dosega primernih cen. V treh letih preu-smeritve je tako veliko kmetij poslovno omaga-lo. Izjemno vesel sem tudi, ker so stroka, admi-nistracija in NVO delovale usklajeno in je sedaj vlada sprejela Uredbo o ZeJN, ki je pomembna zaradi dveh aspektov: obvezne rabe lesa v javnih zgradbah (Slovenija je izjemno gozdnata dežela in na ta način smo odprli trg lesarjem) in pri ekološki proizvodnji obveznega 10-odstotne-ga deleža ekoloških živil v javnih naročilih. V prehodnem obdobju velja 5-odstotni delež. Zakaj prehodno obdobje? Stroka ocenjuje, da 10-odstotnega deleža lastne proizvodnje eko-loških živil trenutno ne bi zmogli zagotoviti. Če bi »silili« javne zavode, naj naročajo ekolo-ško hrano iz tujine, bi v celoti zgrešili smisel ekoproizvodnje. Ta je, da ne onesnažuješ okolja, največji onesnaževalec pa je v proizvodnji hrane transport. Ne moremo namreč tolerirati vožnje ekološke hrane 1.000 km ali več, saj to potem ni ekološki način razmišljanja.

kakšno je vaše stališče glede kakovosti kmetij-skih zemljišč v sloveniji? in kaj menite o tem, da vsa tla verjetno niso najbolj primerna za pridelavo hrane za ljudi? ali mkgP razmišlja o klasifikaciji kmetijskih zemljišč tudi z upo-števanjem vidika degradiranosti prsti zaradi industrijske onesnaženosti?

degradiranih območij v Sloveniji je več kot 10. Občutek, da država ni imela dovolj do-

brega načrta, kaj bi z njimi, je resničen. Krivcev seveda praktično ni več moč najti. Prišel pa je čas za ukrepanje: na MKGP si to predstavljamo tako, da za posamezna degradirana območja preko tehnoloških navodil določimo ustrezne tipe proizvodnje, kar je naloga strokovnih služb. Pojavljajo se tudi ideje, ki jih je treba še strokovno ovrednotiti, da bi morda na teh območjih imeli drugačen odnos do OVE.

V strategiji izkoriščanja biomase iz kmetijstva in gozdarstva v energetske namene med ukre-pi predvidevate za investitorje v bioplinarne obvezno pridobitev soglasja za gradnjo ali širitev s strani mkgP. kakšen je vaš namen pri vpeljavi tega inštrumenta?

V Sloveniji je tako kot v marsikateri drugi državi en sektor posegel v drugega. Denimo

gospodarski sektor, katerega del je energetika, je posegel z OVE v področje proizvodnje hrane in kmetijstva, čeprav na tem področju nima vseh potrebnih znanj oziroma izkušenj. Naše stališče je, da OVE morajo biti prisotni tudi v kmetijstvu. Iščemo dopolnilne dejavnosti za slovenske kmete, saj je kmetijska proizvodnja dohodkovno in proizvodno nestabilna ob kli-matskih spremembah. Ta dejavnost lahko da kmetiji neko varnost, vendar pa ne sme grobo posegati v primarno funkcijo kmetijstva, tj. pro-izvodnjo zadostne količine hrane za državljane.

slišati je mogoče celo očitke, da v strategiji niso zadostno upoštevane strokovne podlage oziroma izvedene študije.

Strategijo je večina stroke sprejela, z izjemo tistih nosilcev interesov, ki menijo, da je

potrebno graditi BPE povsod. Tudi na ravni EU je prišlo do relativno hude restrikcije, saj je Evropska okoljska agencija (EEA) zavzela stališče, da je bila strategija širjenja OVE napačna, da lahko OVE naredijo tudi dosti škode in da predvidenih učinkov ni bilo. Od evropskih inštitucij EEA zahteva, naj korigi-rajo stališča na tem področju. Nemčija je bila praktično nosilec ideje o OVE. Če pogledamo Bavarsko, je na živinorejskih kmetijah skoraj vsak hlev obložen s fotovoltaičnimi ploščami ali pa ima malo bioplinarno. Kmet na ta način dobi dodatno subvencijo, kar je prav. Nemčija je že spremenila stališče, sprejela je novo ener-getsko politiko, kjer je glede OVE v kmetijstvu restriktivna. Ni več dileme, ali poln tank ali poln krožnik – treba je zagotoviti, da je krožnik poln. Lobistične skupine bodo vedno imele svoje interese, kar je tudi prav. Ni pa prav, če jim država podleže. Edini možni pristop, ki ga zagovarjamo, je naslednji: tudi v kmetijstvu je možnost za OVE, ki morajo biti usklajeni z velikostjo kmetije in temeljiti na odpadkih iz kmetijstva. V Sloveniji velika večina tistih, ki razmišljajo o OVE, skuša grabiti po resorju, ki ga nima – želijo na kmetijska zemljišča, zmanj-ka pa jim poguma, da bi posegli v prostor, ki ima izrazite naravne danosti, tj. gozd. Vesel bom tudi, če preberejo stališče EEA in evrop-ska priporočila, ter spremljajo, kaj se dogaja po drugih evropskih državah.

obseg kmetijske proizvodnje je močno odvi-sen od vremenskih in podnebnih razmer. te so bile po letu 2000 zelo spremenljive, kar se je neposredno izrazilo predvsem v nihanju rastlinske pridelave. katere ukrepe za prilaga-janje podnebnim spremembam ste že izvajali in katere boste v prihodnje?

Kot prvi resor smo zadnji dve leti izvajali Akcijski program prilagajanja podnebnim

spremembam in zanj namenili nemalo finanč-nih sredstev. Glede na izraženo politično voljo države, da gre v letu 2011 s celovitim progra-mom prilagajanja podnebnim spremembam naprej, je bil naš akcijski načrt dvoletni (2010–2011). Med ostalim smo financirali raziskave v smislu iskanja sort in podpornih tehnologij. Kako bo naprej, ne morem oceniti, odvisno je od rebalansa proračuna. Šibko plat tega načrta in tudi upravičen očitek strokovne javnosti je predstavljala dolžina trajanja načrta, saj vse-binsko in izvedbeno ne moremo temeljiti na le-tnih programih, gre za dolgotrajnejše projekte. Moramo najti sistem, ki pa ga v tem trenutku nimamo, kako tovrstne študije in akcije peljati na večletni, vsaj petletni ravni.

V Portorožu je bila nedavno podpisana Deklaracija za trajnostni razvoj slovenskega turizma, ki k enotnemu ukrepanju in par-tnerstvu zavezuje vse sektorje turističnega gospodarstva: javni, zasebni in civilni sektor. kmetijstvo in živilska panoga sta pomembna tvorca integrirane ponudbe (skrb za kraji-no, lokalna prehrana, turistične kmetije), pa vendar vas ne zasledimo med podpisniki te deklaracije. kako to?

Tudi mene zanima, zakaj nas niso povabili, očitno jih je treba tega naučiti, kakor jih je

treba tudi, da je prvi korak k trajnostnemu tu-rizmu s stališča prehrane hrana iz lastne okolice. Če se nekdo z nami pogovarja o trajnem pove-zovanju kmetijstva, krajine in turizma, hkrati pa najdemo na mizah marmelado iz 300 km in sok iz 500 km oddaljene destinacije, pomeni, da nima razčiščenih pojmov o tej temi.

Poraščenost slovenije z gozdovi je velika, sko-raj 60-odstotna. letni prirastek je ocenjen na dobrih 8 mio m3, lani smo posekali 3,37 mio m3

lesa. Po ocenah zavoda za gozdove bi morali za trajnostni način gospodarjenja s tem naravnim virom na leto posekati 5,3 mio m3, dosegli pa smo le 63-odstotni delež možnega poseka. tako se zaloge povečujejo, gozdovi se starajo, lesnopredelovalna industrija je v kritičnem položaju. V lesarstvu je bilo nekoč zaposlenih 40.000 ljudi, danes jih je le še 13.000. kje prihaja do tega kratkega stika in kako ukrepa mkgP kot pristojna institucija na tem področju za povečanje povezanosti in posledične konku-renčnosti celotne gozdno-lesne verige, kar bi najbrž pripeljalo tudi do bolj trajnostne rabe slovenskih gozdov?

imate prav. Gozdno-lesna veriga je najboljši primer, kaj se zgodi, če država ni pozorna na

vse člene neke verige. Včasih je bilo zaposlenih v lesarstvu 40.000 ljudi, sedaj se bojimo, da bo vsak čas prišla številka na 10.000. Da je veriga v pristojnosti dveh ministrstev (MKGP in MG), ni opravičilo. Namreč, na MKGP smo pristojni za gozd, za žage samo v obliki dopolnilne dejav-nosti pri kmetih, ostalo pokriva MG.

Gozdno-lesna veriga je najboljši primer, kaj se zgodi, če država ni pozorna na vse člene neke verige.

ozelenila se je predvsem kmetijska politika.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/149

Pro

moci

ja

Vetr

na

ener

gij

a

febru

ar 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

foto

: arh

iv p

odje

tja

ant

on k

oroš

ec

66

OKO

LJE

41

Če ne bo dodatnih zapletov

in bo podjetje alpe adria

energija pomladi lahko

nadaljevalo z gradnjo vetrnih

naprav nad dolenjo vasjo, bo

slovenija, sicer med zadnjimi

v eU, le dobila prvo vetrno

elektrarno. tako se bo začel

uresničevati tudi optimističen

program izgradnje vetrnih

elektrarn, kakor ga napoveduje

slovenski energetski program.

kaj o vsem tem pravi anton

korošec, direktor podjetja alpe

adria energija?

Vetrna enerGiJa

alpe adria energija je podjetje, ki bo zgradilo prvo vetrno elektrarno v sloveniji. zakaj ste se odločili za gradnjo vetrnic nad Dolenjo vasjo v občini Divača in kdaj boste lahko nadaljevali gradnjo po tistem, ko so vam odvzeli gradbeno dovoljenje? kje se je zataknilo?

Gradnjo bomo nadaljevali konec zime, verjetno marca, ker tehnologija ne dovoljuje posegov, ko je več kot pet stopinj pod ničlo. Ko bomo imeli po-stavljene žerjave in bomo lahko začeli graditi, bo vetrnica postavljena v štirinajstih dneh. Potem so na vrsti še tehnični pregled in drugi obvezni postopki, ki bodo začetek obratovanja prestavili še za dodatni mesec. Kakor veste, smo stolp na vzpetini na Griškem polju nad Dolenjo vasjo v občini Divača začeli graditi avgusta 2010, a smo morali gradnjo prekiniti, ker je ministrstvo za okolje in prostor po anonimnem pismu razve-ljavilo gradbeno dovoljenje. Do takrat namreč še nismo pridobili soglasja od vseh 61 članov agrarne skupnosti.

kako obsežen je projekt, ki ste ga začeli, koliko vetrnic boste postavili, s kakšno močjo in za kakšen vložek gre?

Park vetrnih elektrarn Dolenja vas bo po spre-membi občinskih planov občine Divača v državni prostorski načrt obsegal 20 vetrnih naprav. Steber 3 MW VE bo visok do 120 m, ni nunno, da bo armirobetonski, premer elise bo 101 m, kraki elise 50 m. Ena vetrna naprava bo imela moč 3.000 kW, investicija pa je vredna 3,7 mili-jonov evrov za eno napravo. Proizvodnja vetrne elektrarne glede na površino kroga, ki ga tvori elisa bo 950 kWh/m2. Skupna investicija je potem torej krat dvajset. Aprila bi v omrežje že poslali prvo električno energijo.

za katero tehnologijo ste se odločili in ali ste se uspeli dogovoriti z družbo elektro Primorska za sodelovanje? kdaj se vam bo naložba izplačala?

Za vetrno napravo, ki je v gradnji, je dobavitelj Enercon, ki izdeluje naprave brez multiplika-torja/reduktorja. Verjetno bo tudi dobavitelj naslednjih 20 naprav. Elektro Primorska z nami ne sodeluje, ker se intenzivno ukvarja s svojim vetrnim parkom Volovja reber med Ilirsko Bistrico in Snežnikom.

Odkupna cena električne energije je 8,5 c/kWh. Investicija je možna z dolgoročnim kreditom nad 12 let. Investitor naj bi z lastno udeležbo pokrival 20 odstotkov, 80 odstotkov pa banka z dolgoročnim kreditom.

kje v sloveniji še vidite možnosti za gradnjo

vetrnih elektrarn in zakaj po vaše prihaja do za-pletov, saj gre za energijo, ki je prijazna okolju?

Mislim, da so zapleti prehodnega značaja. Pred kratkim je bil na televiziji prispevek, v katerem je nastopil mlad graditelj iz Postojne, ki je povedal prispodobo s krompirjem. Ko je Marija Terezija pred 250 leti kmete »silila« k sajenju krompirja, so se ji krčevito upirali. Danes si prehrane brez krompirja skoraj zamisliti ne moremo! DOPPS zatrjuje, da ne ščiti jate ptičev, temveč vrste pti-čev, ki so ogrožene pred izumrtjem, zato tudi nasprotuje Elektro Primorski na Volovji rebri. Z DOPPS je treba najti kompromisno rešitev! Med ljudmi je nekaj nasprotnikov vetrnih na-prav, ki potem najdejo sto različnih razlogov (ropot, elektromagnetno valovanje, ptiči, senca, nevarnost onesnaženja z razlitjem olja, zračni promet …). Nekatere moti »panoramska onesna-ženost«. Za druge, za optimiste, pa so vrteče elise atraktivnost!

kaj bi morala slovenija storiti v okoljski politiki, da bi lahko vetrna energija pridobila večji delež v energetski bilanci države?

Na vladnem nivoju bi morali formirati samo-stojni organ, ki bi bil zadolžen za koordinacijo med ministrstvi za pospeševanje postopkov. Trenutno so to ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za gospodarstvo, direkcija za ener-gijo, ministrstvo za kmetijstvo in prav tako tudi ministrstvo za finance. Ta organ bi moral tudi odpreti blokade za gradnjo mini vetrnih naprav. V Sloveniji je več tisoč hribovskih kmetij na višini 600–1.000 m, kjer bi lahko zgradili vetrnice od 20 do 50 KW, vendar se to po obstoječi zakono-daji ne da. Na tujem so take vetrne naprave zelo v modi. Stebri so normirani na višinah 18 in 24 m s premerom elise 12 m (50 kW). V Sloveniji so prepišna področja pretežno na Primorskem, od Volovje rebri na jugu do Banjske planote na severu pri ČE Avče. Tudi Pohorje je za vetrne naprave ugodno! 

slovenija bo končno dobila prvo vetrno elektrarno

Po

obla

ščen

ka z

a

varstv

o o

kolj

a

febru

ar 2

012

foto

: arh

iv p

odje

tja

Bar

bara

Hriber

nik

pig

ac

66

42

OKO

LJE

V družbi imPol izdelujete izdelke iz alumini-ja. kateri del proizvodnje najbolj obremenjuje okolje?

Naši glavni proizvodi so polizdelki iz alumi-nija. Proizvajamo palice, profile (stiskalniški del). Palice so namenjene predvsem avtomo-bilski industriji višjega cenovnega razreda. Uporaba profilov sega od gradbeništva do stavbnega pohištva in drugam. Valjarniški program ima dva dela – proizvodnjo folij in proizvodnjo trakov ter pločevin. Slednje uporabljajo v gradbeništvu, za izdelavo posod (Tefal), folije pa so v veliki meri namenjene farmacevtski in prehrambni industriji. Večino proizvodnje izvozimo, veliko v države EU. Predstavništvo imamo tudi v ZDA, kjer je prav tako naš pomemben trg. Do leta 2007 je v Impolu okolje najbolj obremenjevala družba Impol LLT, kjer pretaljujemo aluminij, ki ga v drugih družbah predelujemo v polizdelke. V letu 2007 je bila zgrajena čistilna naprava za zrak kapacitete 220.000 m3/h in pridobili smo okoljevarstveno dovoljenje. Meritve emi-sij snovi v zrak kažejo, da so emisije precej nižje od dopustnih koncentracij, ki veljajo od 1. 1. 2011 (npr. dopustna vrednost prahu je 5 mg/m3, izmerjena vrednost je 0,12 mg/m3, pri NO2 je dopustna vrednost 300 mg/m3, izmer-jena pa 14 mg/m3). Impol je kot celota velik porabnik zemeljskega plina. Pri predelavi aluminija nastajajo zgorevalne emisije. Letno proizvedemo okoli 26 ton emisij ogljikovega dioksida.

to pomeni, da morate veliko vlagati v okoljske izboljšave, kar zagotovo ni majhen zalogaj. zakonodaja jih zahteva. kakšen pa je odziv v podjetju, če jih predlagate tudi takrat, kadar to ni obligatorno z vidika zakonodaje?

V naši družbi LLT, ki je zavezanec IPPC, ostale družbe to niso, moramo malo presegati tre-nutne zakonodajne zahteve. Poleg slovenskih okvirov, ki so povezani z mejnimi vrednostmi in priporočili, nas na drugi strani zavezuje do-kument BREF o neželeznih kovinah, t. i. NFM BREF, kjer so predpisane najboljše razpoložljive tehnike in z njimi povezane emisije. Dejansko je že nekaj časa v obravnavi nov predlog BREF, ki ima nižje vrednosti. S temi investicijami, ki se sedaj začenjajo v livarni, že sledimo zah-tevam tega BREF, ki je še v pripravi. V takih primerih se je zato smotrno odločati za takšne investicije, ki presegajo trenutne nacionalne zakonodajne okvirje.

usmerjeni ste k postopnemu zmanjševanju vplivov na okolje ter v učinkovito rabo ener-gije in drugih virov. kako ste se tega lotili na primeru porabe tehnoloških voda?

V letu 2000 je bil samo livarniški hladilni sis-tem, ki je tudi najbolj potraten, zaprt, vsi ostali

V skupini impol izdelujejo

proizvode iz aluminija in

njegovih zlitin. Šifra dejavnosti

25.500 – kovanje, stiskanje,

vtiskovanje in valjanje kovin,

prašna metalurgija. Umazana,

težka industrija? Vsekakor z

znatnimi vplivi na okolje, a tudi

prepoznano okoljsko zavezo in

odgovornostjo. o teh izzivih

smo se pogovarjali z Barbaro

Hribernik pigac, ki je vodja

sistema ravnanja z okoljem v

impolu.

dr. darja majkovič

z naložbami v okolje prese-gajo zakonodajne zahteve

pooBLaŠČenka Za VarstVo okoLJa

dejansko je že nekaj časa v obravnavi nov predlog BreF, ki ima nižje vrednosti.

febru

ar 2

012

66

OKO

LJE

43

sistemi so bili odprti. Postopno smo vse ostale sisteme nadgradili na način, da smo jih zaprli in sedaj vsa hladilna in tehnološka voda kroži v zaprtih sistemih. Specifična poraba hladilne vode v letu 2011 znaša le še dobrih 6 odstotkov specifične porabe v letu 2000, in sicer 164 tisoč kubičnih metrov.

sončna elektrarna presegla načrteV letu 2010 ste dogradili sončno elektrarno. kakšna je njena zmogljivost in kakšen delež energije predstavlja sončna energija v celotni porabljeni energiji v vašem podjetju? Višina naložbe?

Sončna elektrarna je sestavljena iz 4.537 foto-napetostnih modulov, ki so montirani na treh lokacijah: na strehi proizvodnega objekta folij in na dveh parkiriščih. Skupna moč elektrarne znaša 999,24 kWp. Celotna vrednost investicije znaša 2,9 mio evrov, pričakovani prihodek pa 350.000 evrov letno.

V javno distribucijsko omrežje je bilo v letu 2011 oddanih 1.163.076 kWh električne energije, ki jo je proizvedla sončna elektrarna. Proizvodnja je za dobrih 13 odstotkov presegla letni plan in pomeni prihodek v znesku 411.000 evrov. Tako je prihodek za 60.000 evrov višji od na-črtovanega. Proizvedena električna energija bi zadostovala za oskrbo 646 enodružinskih hiš. V primeru, da bi energijo pridobili iz zemelj-skega plina, bi za to potrebovali 176.651 Sm3 zemeljskega plina in proizvedli 391,6 t CO2. Z uporabo sončne energije zmanjšujemo porabo naravnih virov in emisije toplogrednih plinov. Proizvedena električna energija predstavlja slab odstotek porabljene energije v Impolu.

zanimivo je, da ste že v obdobju 1996–1999 pričeli z uvajanjem zahtevnih okoljevarstvenih standardov in jih nadgradili v letu 2000 s pri-dobitvijo certifikata iso 14001. kje so bile potrebne največje prilagoditve in investicije?

Okoljske vidike smo pričeli celovito obvladova-ti. Tako smo na področju varstva zraka izpuste odpadnega zraka iz valjarn speljali na naprave Airpure, na katerih se iz odpadnega zraka izloča valjčno olje. Sledila je sanacija livarne in posta-vitev čistilne naprave za zrak, kasneje uvedba trajnih meritev volumenskega pretoka odpadnih plinov, temperature odpadnih plinov, hlapnih kloridov.

Industrijska hladilna voda, ki jo uporabljamo, kroži v recirkulacijskih odprtih hladilnih siste-mih. Menjava se praviloma izvaja enkrat letno, vode so se do sedaj izpuščale v potok Bistrica. Pred izpustom se je izvedel monitoring. V za-ključni fazi je projekt navezave odpadnih voda iz družbe Impol LLT, d. o. o., na komunalno čistilno napravo Slovenska Bistrica. Na po-dročju varstva pred hrupom smo izvedli vrsto projektov in sprejeli organizacijske ukrepe za zmanjšanje motečega ropota, ki izvira predvsem iz manipulacije z materialom in transporta.

na kakšen način čistite odpadni zrak iz valjarn in kateri delci v njem so najbolj problematični?

Odpadni zrak iz valjarn je bogat s hlapi valjčnega olja, ki je hladilni in mazalni medij pri valjanju trakov in folij. Valjčno olje je lahko parafinsko olje. Odpadni zrak iz vseh valjarn vodimo preko naprav Airpure. To so pralniki odpadnega zraka, kjer se hlapi valjčnega olja sperejo v toku tež-jega olja. Mešanico olj iz pralnikov vodimo na destilacijsko napravo, kjer ločimo valjčno olje od pralnega. Valjčno in pralno olje vračamo v proces.

kako imate urejen sistem zbiranja in ločevanja odpadkov?

V Impolu imamo skladišča za ločeno zbiranje odpadkov. Na delovnih mestih, kjer pričakuje-mo nastanek odpadkov, so postavljene zbirne posode, ki služijo kot priročna skladišča. S pooblaščenimi prevzemniki imamo sklenjene pogodbe za prevzem odpadkov. V letu 2010 smo v skladu z zakonskimi zahtevami s področja tovarne odstranili vse kondenzatorje, vsebu-joče PCB. Ločeno zbiramo papir, les, plastiko in komunalne odpadke.

Zaradi hrupa več pritožbkako ocenjujete odzivnost arso v takšnih postopkih?

Z določenimi sektorji na ARSO sodelujemo zelo dobro, so odzivni in nam tudi svetujejo, v nekaterih sektorjih pa ni tako. Na podro-čju dovoljenja IPPC smo v fazi pridobivanja

spremembe dovoljenja in tu se stvari odvijajo z neko dinamiko. Tudi njihove pripombe lahko ocenimo kot okoljsko umestne. Pri pridobiva-nju okoljevarstvenega soglasja pa je drugače, praktični vidiki so jim nekako tuji.

V impolu se pojavlja vprašanje hrupa v posa-meznih proizvodnih fazah. kako ste ukrepali na tem področju?

Dejavnost Impola povzroča moteč hrup, na kar opozarjajo okoliški prebivalci. Impol je umeščen v prostor, kjer se je in se še dovoljuje gradnja stanovanjskih hiš. Pritožbe sosedov so bile velikokrat upravičene. Za rešitev te problematike smo v letu 2010 izvedli sanacijo virov hrupa v skladu z idejno zasnovo. Meritve hrupa po izvedbi sanacije kažejo, da viri hrupa, ki so bili v študiji obravnavani, ne povzročajo več prekomerne obremenitve okolja s hrupom.

Ker velik del hrupa izvira iz transporta in manipulacije z materialom, bomo v sklopu projekta večanja livarniških kapacitet uredili tudi logistiko. Manipulativni prostor med skla-diščem surovin in halo Livarne bomo zaprli in pokrili ter tako bistveno omejili hrup iz te faze proizvodnje. Že sedaj pa izvajamo vrsto organizacijskih ukrepov: prepoved prevozov v nočnem času, varnostna služba kontrolira hrupne dogodke ipd.

kako pogosto izvajate monitoringe emisij snovi v zrak, vodo in meritve hrupa?

V Impolu LLT izvajamo meritve emisij v zrak v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. Občasne meritve izvajamo enkrat na tri leta, meritve dioksinov dvakrat letno, poleg tega izvajamo tudi trajne meritve kloridov, vlage, volumskega pretoka. V ostalih družbah izvaja-mo meritve emisij v zrak na tri leta. Monitoring emisij v vode izvajamo letno, monitoring hrupa pa obdobno na tri leta. Letno preverjamo te-snost naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline.

kakšna je vaša vloga v podjetju?

Naša organizacijska shema združuje več pod-jetij pod eno upravo. Na nek način lahko svoje delo opredelim kot svetovanje firmam: obve-ščanje o novih zakonodajnih zahtevah tako za upravo kot za vodstvo v družbah. Izvedba teh ukrepov je stvar družbe, mi podamo zahteve, kako mora biti urejeno. Torej lahko opredelim delo bolj v smislu svetovanja, in ne sprejemanja odločitev.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/150

okoljske vidike smo pričeli celovito obvladovati.

PREVERJEN SISTEM RAVNANJA Z OKOLJEM

REG. NO. SI-00005

Pro

moci

ja

po

no

vit

ev

nadnasl

ova

ali

im

ena r

ubrik

e

febru

ar 2

012

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

66

44

OKO

LJE

zakaj ste se odločili za nov proizvodni pro-gram, za kogeneracijske enote?

Ne zaradi trenda, pač pa zaradi potreb trga in boljše izkoriščenosti energije. Konvencionalna proizvodnja električne energije je v povprečju le 35 % učinkovita. Do 65 % energetskega po-tenciala se sprosti kot neizkoriščena toplota. Znano je, da večina toplotnih naprav in strojev, ki jih posredno ali neposredno upravljamo v vsakdanjem življenju, deluje z zelo nizkim iz-koristkom. Mednje spadajo termoelektrarne z manj kot 40 % izkoristkom, generator na bencin s 25 %, avtomobil celo samo s 13 % izko-ristkom. Avto je potemtakem premični cestni radiator, ki 87 % energije iz bencina spremeni v toploto in samo borih 13 % v vožnjo. Če go-vorimo o kogeneraciji, govorimo o ekonomski učinkovitosti pri uporabi energije in o prija-znejšem vplivu na podnebne spremembe.

kako lahko vaši kogeneracijski sistemi, ki jih razvijate skupaj s partnerskim podjetjem teDom, izboljšajo rezultate učinkovitosti?

Pri kogeneraciji je že iz besede razvidno, da gre za pridobivanje dveh energij iz istega vira. Tako je logično, da je energetska učinkovitost večja. Pri običajni energetski postaji, kjer se proizvaja samo električna energija, gre v okolico velik del neizrabljene energije, to je toplote. Kogeneracijske energetske postaje uporabijo proizvedeno toploto za ogrevanje objektov, vode in tehnološke toplote. Pri tem se prihrani gorivo, ki se uporablja posebej samo

za ogrevanje objektov in za druge namene. Pri tem ni nepomembno, da se lahko premična ali stabilna naprava za soproizvodnjo elektrike in toplote nahaja na poljubnem mestu, tudi v kontejnerju.

ali razmišljate o trigeneraciji?

Da, trgu bomo ponudili tudi trigeneracijo – to-plotno, električno in hladilno energijo. Gre za kombinirano proizvodnjo električne energije, toplote in hladu, pri čemer ogrevalni del ko-generacijske enote povežemo z obsorpcijsko hladilno enoto. S tem omogočimo porabo to-plote v poletnem času, povečamo izkoristek in skrajšamo čas vračanja naložbe. Moč naših kogeneracijskih enot sega od 7 do 2.000 kW. V glavnem pa se delijo na mikro od 7 – 50KW, male od 50 – 1 MW, srednja nižja od 1 – 5MW, srednja višja od 5 – 25 MW in velike nad 25 MW.

kateri energent je po vašem mnenju trenutno najprimernejši za ogrevanje objektov, upošte-vajoč stroškovno učinkovitost, logično primer-nost energenta oziroma njegovo dostopnost, ceno in nezanemarljivi ekološki vidik?

Trenutno , kot tudi v bližnji prihodnosti, so najprimernejši energenti plin (zemeljski, LPG, itd…), biomasa, sončna in vetrna energija. Torej, če govorimo o uporabi alternativnih virov goriv, je treba omeniti pline iz vodnih čistilnih naprav, zemeljske pline, biopline in rudniške pline.

V podjetju etra, ki se je lani

vselilo v nove poslovne in

proizvodne prostore v Celje,

so se odločili, da trgu ponudijo

tudi kogeneracijske sisteme.

Zaradi trenda? ne. Zaradi

učinkovite rabe energije, zaradi

zelenih razlogov in zaradi

prihodnosti. etra je na trgu

najbolj znana z industrijskimi

sistemi za avtomatizacijo,

s programskimi sistemi, z

nizkonapetostno stikalno

tehniko, robotiko, CnC sistemi

industrijsko elektroniko in

drugimi visokimi tehnologijami.

poslovne načrte pri razvoju

kogeneracijskih tehnologij je

predstavil Franc preložnik.

majdi kosi

kogeneracijski sistemi

etra

Zeleno omreŽje

febru

ar 2

012

Prikaz meritve fotonapetostnega sistema

foto

: arh

iv p

odje

tja

Fran

c pre

ložn

ik

66

OKO

LJE

45

komu so namenjeni kogeneracijski sistemi – so to lastniki večstanovanjskih objektov ali tudi večji poslovni/proizvodni kompleksi?

Kogeneracijski sistemi so v prvi vrsti name-njeni proizvodnim in poslovnim objektom oziroma uporabnikom. Mislim na obrate za daljinsko ogrevanje, industrijska okolja, bol-nišnice in domove za starejše, šole, univerze, inštitute, hotele, trgovske centre, plavalne bazene, zdravilišča, športne centre, pivovarne, živalska vrtove in drugo. To je proizvod, ki je tržno zanimiv za številne uporabnike.

kogeneracija je primarno namenjena proi-zvodnji električne energije, odpadna toplo-tna energija pa je uporabna za proizvodnjo toplotne energije za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in podobno. kakšni so konkre-tni prihranki za individualnega in poslovnega uporabnika?

Izkoristek naših kogeneracijskih naprav je večji od 85 %. Od individualnega izračuna vsakega posameznega sistema je odvisen izračun pri-hranka in ročnost vračila vložka v nabavo in integracijo kogeneracijske naprave. Ročnost vračila je med 2 in 6 leti. Prednosti kogene-racije pa je več. Varčevanje goriva, energijski prihranki, manjši so stroški pri distribuciji energije, saj ni izgub zaradi prenosa energij iz oddaljenih lokacij, kogeneracijska enota pa je lahko tudi eden izmed varnostnih dodatnih virov električne enote na mestu uporabe.

s strateškim partnerjem, podjetjem teDom, uvajate in implementirate kogeneracijske sis-teme v sloveniji in državah bivše jugoslavije. Do kakšne faze ste že uspeli realizirati razvojne projekte? kateri so vaši referenčni projekti?

Smo v začetni fazi in kot kaže, glede na pov-praševanje, obiske, pripravljene ponudbe in opravljene dogovore o izvedbi, se potrjuje pravilnost naše odločitve.

pri kogeneraciji je že iz besede razvidno, da gre za pridobivanje dveh energij iz istega vira. tako je logično, da je energetska učinkovitost večja.

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Šolski center Velenje je slovenski predstavnik v mednarodnem projektu Install+RES pro-grama Intelligent Energy Europe. V projektu Install+RES bomo izvedli prve tečaje v EU za inštalaterje malih sistemov obnovljivih virov energije. Install+RES sloni na Direktivi Evropske komisije 2009/28/EC/čl. 14, Annex IV, ki govori o spodbujanju uporabe OVE, obenem pa zahteva, da ima vsaka država vzpostavljen sistem certificiranja inštalater-jev majhnih kotlov in peči na lesno biomaso, sončnih fotovoltaičnih in sončnih termalnih sistemov, plitvih geotermalnih sistemov ter toplotnih črpalk.

Na ŠC Velenje smo januarja 2012 pričeli z izvajanjem preizkusnega usposabljanja za inštalaterje fotonapetostnih sistemov, ka-sneje pa se bodo zvrstila usposabljanja za in-štalaterje termosolarnih sistemov, toplotnih črpalk in sistemov biomase.

Več informacij o projektu Install+RES je mogoče dobiti na http://www.resinstaller.eu.

Zapisal: Miran Papež (miran.papez@guest.arnes.si)

ŠCVelenje

Trg mladosti 3

3320 Velenje

www.scv.si

V Steklarni Hrastnik si pri svojem delu vseskozi prizadevamo, da smo pri poslova-nju odgovorni ter pozorni na družbene in okoljske vplive. Skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem smo v juliju 2011 pristopili k izgradnji čistilne naprave proti prekomer-nemu emitiranju prašnih delcev v okolje. Na čistilno napravo smo priključili vse štiri talilne objekte na lokaciji Cesta 1. maja 14. V decembru 2011 je čistilna naprava začela delati. Ob upoštevanju vse višjih standardov varovanja okolja si prizadevamo najti še boljše dolgoročne rešitve. Ker imajo dimni plini, ki prihajajo iz peči, temperaturo cca 400 °C, smo se odločili, da bomo odpadno toploto koristili za ogrevanje sanitarne vode in prostorov upravne zgradbe ter jo vračali neposredno v dve steklarski peči. Pri tem so predvideni prihranki pri koriščenju odpadne toplote za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ocenjeni na cca 150.000 Nm3 zemelj-skega plina na letni ravni (cca 60.000 EUR/letno), pri vračanju odpadne toplote (zrak) na peči G in H pa je ocena prihranka za cca 430.000 Nm3 zemeljskega plina letno (cca 170.000 EUR/letno). Vrednost investicije je znašala cca 1,1 milijonov evrov.

SteklarnaHrastnik,d.d.

Cesta 1. maja 14

1430 Hrastnik

www.steklarna-hrastnik.si

Usposabljanje inštalaterjev malih sistemov za oVe

Čistilna naprava za manj emisij prašnih delcev

febru

ar 2

012

foto

: ww

w.le

tsdo

itw

orld

.org

Pro

moci

ja

66

46

OKO

LJE

društvo Ekologi brez meja začenja veli-ko okoljsko akcijo Očistimo Slovenijo.

Nedavno so predstavili mrežo Očistimo Slovenijo, ki nastaja v okviru mreže Plan B za Slovenijo (mreža okoljskih organizacij, ki delujejo na državnem nivoju in delovanje ka-terih je primarno vplivanje na odločevalce na krovni ravni ter spremljati področje okoljevarstva in naravovarstva v celoti).

Njen glavni namen bo dolgoročna krepitev

ter optimizacija delovanja in učinkovitosti lokalnih okoljskih organizacij. Mreža je delno financirana iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za javno upravo. Na konferenci je 12 predavateljev predstavilo izzive prenosa trajnostnega razvoja na lokalno raven, prepoznavanje ko-rupcije na lokalni ravni, primere dobre prakse delovanja dveh lokalnih okoljskih organizacij (EkO KaM in Eko krog), regijskih stičišč in mreže Plan B za Slovenijo. Med njimi je bil dr. Franc Lobnik, ki je poudaril pomen vključevanja okoljske zavesti in vzgoje v proces izobraževanja. Dr. Dušan Plut pa je menil, da je izjemen pomen naravnih virov v Sloveniji, kot so les, voda, obnovljivi viri ener-gije in kmetijske površine, saj dajejo pogoje za trajnostni razvoj in samooskrbo. Predstavniki partnerjev projekta Plan B za Slovenijo iz Umanotere, društva Focus in Ekologov brez meja, CIPRE in PIC-a so izpostavili pomen povezovanja nevladnih okoljskih organizacij v mrežo, saj to znatno olajša njihovo delo in je ključno za krepitev glasu civilne družbe, med-sebojno strokovno podporo in partnerstva pri najrazličnejših projektih. To so tudi slovenski organizatorji največje prostovoljske akcije v zgodovini človeštva Očistimo svet 2012(www.letsdoitworld.org), ki se ji bo pridružila tudi Slovenija z OčistimoSlovenijo2012.

Začela se bo 24.marca2012 in bo trajala doseptembra2012. Prijava poteka preko

spletne strani www.ocistimo.si in je zaradi lo-gistične izvedbe nujna. Trenutno je prijavljenih že okoli 50 tisoč prostovoljcev. Organizacija in priprave na akcijo že potekajo v več kot polovici

oČistimo sVet in sLoVeniJo

največja čistilna akcija na svetu

sloven-skih občin. Kot priprave na akcijo od januarja do marca po celi Sloveniji potekajo aktivno-sti preko Ekokaravane in drugih dogodkov. Ekokaravana potuje po Sloveniji in prebival-cem Slovenije približuje projekt Očistimo Slovenijo 2012, predstavlja primere dobre prakse na področju ekologije ter na zabaven in interaktiven način ozavešča ljudi o po-membnosti okoljsko odgovornega življenja. Na začetku akcije bodo prostovoljci po Sloveniji iskali in preverjali lokacije divjih odlagališč v digitalnem registru, ki je bil ustvarjen v lanskem projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Spomladi se bo s čistilno akcijo s teh divjih odlagališč odstranilo komunalne od-padke. Očistila se bo tudi okolica šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti. Cilji: povezati 250 tisoč prostovoljcev v skupni okoljski akciji, iz narave odstraniti 10 tisoč ton odpadkov, povezati tisoč organizacij idr. Podobne čistil-ne akcije bodo v okviru Očistimo svet 2012 v več kot 100 državah iz celega sveta. Status projekta lahko spremljate na spletni strani projekta www.ocistimo.si. 

KOCEROD pred zagonom

Lokacija Mislinjska Dobrava – predelava odpadkov

KOCEROD vključuje:– sortiranje;– mehansko-biološko obdelavo;– kompostiranje.

KOCEROD, družba za ravnanje z odpadki d.o.o.Mislinjska Dobrava 108 a, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcuwww.kocerod.si

Zeleno omreŽje

febru

ar 2

012

foto

: pro

moc

ijsko

gra

divo

Eko

val

foto

: Sim

on K

olež

nik

, mod

el: N

ina

Ban

ko G

lava

č

Projekt delno financira Evropski sklad za regionalni razvoj preko programa Srednja Evropa.

66

OKO

LJE

47

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezjeeko prodUkti

nad umazanijo z eko čistiliUporaba čistil ima lahko velik vpliv na narav-no okolje, predvsem vodno. Zato je ponudba in izbira okolju prijaznih čistil vsekakor do-brodošla. Eko val je slovenska znamka okolju prijaznih čistil, ki nosi tudi EU znak okoljske marjetice, kar potrjuje visoko doseganje standardov pri celotnem življenjskem ciklu izdelka. Surovine čistil Eko val so biološko razgradljive, niso živalskega izvora in niso pridobljene iz gensko spremenljivih rastlin. Zato so bolj prijazna do vodnih ekosistemov od ostalih čistil, saj minimalno vplivajo na rast alg. Pri proizvodnji čistil se optimizira porabo vode in energentov, odpadne vode se obdelujejo, odpadki se ločujejo, ekonomična pa je tudi uporaba embalaže. Kljub temu so čistila še vedno učinkovita pri odstranjeva-nju madežev. Med njimi se najdejo čistilo za dnevno ročno čiščenje vseh vrst, detergent za ročno pomivanje posode, čistilo za sanitarije, za steklo in tekoče negovalno milo.

(Vir: www.kimi.si )

ekološka so lahko tudi oblačilaJTo kažejo BeeZeeEcoKid oblačila, ki so plod strokovnega znanja in idej Biance Žvorc Morris. BeeZeeEcoKid oblačila so iz-delana iz ekoloških materialov s certifikati (gojenje bombaža in lana brez pesticidov, z minimalnim onesnaževanjem okolja), pri tem pa se ne uporabljajo materiali, ki izvirajo iz krutosti do živali. Delajo po eko-loških postopkih, iz ostankov tekstila, ki so nastali pri šivanju oblačil, pa izdelujejo igrače. Oblačila izdelujejo v Sloveniji in zaposlujejo lokalne prebivalce. Izpod rok spretnih šivilj nastajajo tako oblačila za odrasle kot za otroke, z njimi pa podpirajo »Fair trade« poslova-nje oziroma pravično trgovino.

(Vir: www.beezeeecokid.com)

Izbor je uredniški in ni plačan.

Podjetje Europapier Slovenija, d. d., ima kot vodilni trgovec s papirjem v Sloveniji nesporno odgovornost do okolja. V zadnjih letih nenehno povečujemo sodelovanje s certificiranimi papirnicami in podpiramo ter spodbujamo trajnostni razvoj. Biti zele-no podjetje je ena naših velikih zavez, zaradi česar smo ključni trgovec z okoljsko certifi-ciranimi papirji.

Pri odločitvi za pravilen izbor ekološko cer-tificiranega papirja uporabite Europapierjev okoljski kalkulator, ki ga najdete na spletni strani www.europapier.si. Potrebno je vnesti le nekaj parametrov, kot so: koliko papirja nameravate uporabiti za vaš projekt, zahte-vani odstotek recikliranega dela vsebnosti papirja, ali je papir premazan ali nepremazan itd. Rezultat bo prikazal vaše okoljske pri-hranke glede na vnešene parametre, kar vam bo olajšalo odločitev pri izboru primernega ekološkega papirja za vaš projekt.

EuropapierSlovenija,d.d.

Leskovškova 14

1000 Ljubljana

www.europapier.com/si/start

Kot družbeno odgovorno podjetje smo se pridružili projektu Razvoj inovativne vrednostne verige za trajnostno plastiko v Srednji Evropi (PLASTiCE), katerega namen je promocija novih, okolju prijaznejših in trajnostnih vrst plastike.

Za aktivno sodelovanje v projektu smo se odločili, ker med izvajanjem lastne dejav-nosti uporabljamo in na trg posredujemo večje količine embalaže. Naš interes je, da bi se embalažo z manjšim okoljskim odtisom, ki bo strokovno potrjen, vključilo v celotno oskrbno verigo. Tako jo bomo lahko ponudili tudi našim kupcem in jih hkrati ozaveščali o prednostih in slabostih uporabe različnih vrst plastike.

Več o projektu na http://www.plastice.org.

Mercator,d.d.

Dunajska cesta 107

1113 Ljubljana

www.mercator.si, www.plastice.org

europapierjev okoljski kalkulator

V mercatorju sodelujemo v evropskem projektu pLastiCe

Najb

olj

zel

eNa

občiN

a 2

011

febru

ar 2

012

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

66

48

OKO

LJE

Natečaj za najbolj zeleno občino je organi-ziralo podjetje Fit media pod blagovno

znamko Zelena Slovenija, drugo leto zapored v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in pro-stor, Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije. Ključni namen izbora čim bolj trajnostno naravnanih slovenskih občin je pro-moviranje primerov dobre prakse. Dobra praksa pa je zmeraj lahko zgled in spodbuda, tudi usme-ritev. Za prebivalce, za občino, za državo. O tem, katere občine si zaslužijo laskavi naziv najbolj zelene občine, je odločala strokovna komisija.

Člani strokovne komisije Najbolj zelena ob-čina 2011 so bili: dr. Franc Lobnik, pred-

sednik Sveta za varstvo okolja RS, mag. Katja Buda, Ministrstvo za okolje in prostor, vodja Sektorja za okolje in podnebne spremembe, Saša Kek, Skupnost občin Slovenije, Mateja Eržen, Združenje občin Slovenije, Jože Volfand, Fit media (prokurist Fit medie in glavni urednik revije EOL), dr. Darja Majkovič, Fit media (di-rektorica za raziskave in razvoj).

Na našem spletnem portalu www.zelena slovenija.si smo objavili poleg vprašalni-

ka in ocenjevalnega obrazca tudi odgovore na najbolj pogosta vprašanja občin. Vprašalnik so občine prejele konec meseca oktobra in ga vrnile v enomesečnem roku. Novost letošnjega vpra-šalnika sta poleg že znanih področij iz leta 2010 (Področje odpadkov, Področje voda, Področje energetike ter Ostala področja), tudi dodani področji Komuniciranje in ozaveščanje ter Trajnostni promet. Sledila je faza dopolnjevanja

vprašalnikov in preverjanja točnosti podatkov, kjer so se občine hitro in ažurno odzivale. Izbor je bil izveden na način strokovnega vrednotenja poslanih odgovorov in empirično preverljivih najnovejših statističnih podatkov, kjer so bili dostopni. Zahvaljujemo se tudi za vse podane pobude občin, katere bomo v čimvečji možni meri poskušali upoštevati v natečaju v letu 2012.

Odgovore občin je komisija presojala ločeno za mestne in nemestne občine, pri čemer

so slednje bile razvrščene v dve velikostni ka-tegoriji: občine ki imajo nad 5.000 prebivalcev in občine ki imajo 5.000 ali manj prebivalcev.

primere dobrih praks naj spozna širša javnost

Zavedamo se, da je vprašalnik obsežen in da zahteva sodelovanje različnih služb pri

izpolnjevanju, a hkrati je vprašanje resnične »zelene« občine, njene usmeritve v okoljsko in širšo trajnostno odgovornost tako kompleksno, da ga obravnavati drugače ne bi bilo korektno.

dr. Franc Lobnik, predsednik Sveta za var-stvo okolja in predsednik strokovne komisi-

je natečaja: V letu 2011 smo se odločili posvetiti posebno pozornost ravnanju z odpadki. Ne samo zato, ker je to ena izmed trenutno perečih in javno močno izpostavljenih tematik, ampak

slovenija postaja vse bolj

Zelena slovenija. to je

prepoznavno pokazala

podelitev priznanj za najbolj

zeleno občino v sloveniji.

kraj: Ljubljanski magistrat.

med predstavniki občin –

finalistov je bilo več županov,

med njimi tudi donedavni

krški župan Franc Bogovič,

novi minister za kmetijstvo,

gozdarstvo, prehrano in okolje.

Zmagovalci? Vse občine, ki so

sodelovale na razpisu.

zelene občine, zelena slovenija

naJBoLJ ZeLena oBČina 2011

Glavni pokrovitelj:

Pokrovitelj:

novo v zbirki

Več informacij na: www.zelenaslovenija.si

noVa pUBLikaCiJa

Zrak v Sloveniji Zakaj publikacija Zrak v sloveniji?V obdobju od 2008 – 2012 slovenski izpusti v povprečju ne bi smeli preseči 18,73 milijonov ton ekvivalenta CO2 na leto. Skoraj tretjina slovenskih izpustov toplogrednih plinov (TGP) nastane pri pri-dobivanju elektrike in toplote, promet pa je bil v letu 2007 s 26 % naš drugi največji vir izpustov TGP. Njegov delež pa narašča največ zaradi tranzitnega prometa. Krivdo za povečanje izpustov morajo prevzeti še gospodinjstva, pa izusti iz odpadkov, go-riva v industriji in še kje. V Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogre-dnih plinov do leta 2012 so na prvem mestu zapisani ukrepi, ki se nanašajo na znižanje energetske intenzivnosti. A to je en del okoljske zgodbe, v kateri je glavni junak zrak. Vlada RS je leta 2009 sprejela tudi Operativni program varstva zuna-njega zraka pred onesnaževanjem s PM10, še prej pa Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaže-val zunanjega zraka.

Torej.

Kako je z zrakom v Sloveniji, kako je z alarmnimi vrednostmi, kje so in kako je še vedno s preseganjem mejnih koncentracij onesnaževal? Koncentracije PM10 najbolj skrbijo.

A kaj je Slovenija že dosegla? In kaj bo ali lahko doseže med drugim z Nacionalnim energetskim programom in Strategijo prehoda v nizkoogljično družbo?

Zrak in kakovost življenja v Sloveniji - to bo središčni izziv strokovne monografske študije Zrak v Sloveniji. Fit media jo bo izdala v letu 2012 v knjižni zbirki Zelena Slovenija.

febru

ar 2

012

66

OKO

LJE

49

predvsem zato, ker smo na podlagi lanskoletnih rezultatov Najbolj zelene občine identificirali ravno področje odpadkov kot vseslovensko pomanjkljivost – občine so poročale o visokih količinah povzročenih komunalnih odpadkov na prebivalca, med 350 in 400 kg. Veseli nas, da smo letos v okviru natečaja odkrili nekaj zglednih občin na tem področju – a več o njih v nadaljevanju.

sodelujoče občine in finalisti izbora

Na natečaj Najbolj zelena občina 2011 se je od-zvalo 28 občin, po abecednem vrstnem redu:

• 4 mestne: Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Velenje

• 14 občin v razredu nad 5.000 preb.:Beltinci, Bled, Domžale, Gorenja vas – Poljane, Grosuplje, Kranjska Gora, Krško, Ljutomer, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Vojnik, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Zreče.

• 10 občin v razredu do 5.000 preb.:Borovnica, Dobrna, Kostanjevica na Krki, Križevci, Log Dragomer, Mislinja, Preddvor, Razkrižje, Trzin, Vransko.

Strokovna komisija je po pregledu vseh prijav za priznanja nominirala naslednje občine

(po abecednem vrstnem redu):

• Najbolj Zelena mestna občina:LJUBLJANA, MURSKA SOBOTA, VELENJE

• Najboljzelenaobčinanad5.000preb.: KRŠKO, VOJNIK, VRHNIKA

• Najbolj zelenaobčinado5.000preb.:DOBRNA, LOG DRAGOMER, TRZIN

• Najbolj Zelena mestna občina napodro-čju ravnanja z odpadki: LJUBLJANA, MURSKA SOBOTA, VELENJE

• Najbolj zelena občina nad 5.000 preb. napodročjuravnanjazodpadki:GORENJA VAS – POLJANE, VOJNIK, VRHNIKA

• Najbolj zelena občina do 5.000 preb. napo-dročjuravnanjazodpadki:BOROVNICA, DOBRNA, LOG DRAGOMER.

Zaključna prireditev je potekala 31. januarja 2012 v dobro obiskani veliki sejni dvorani

ljubljanske Mestne hiše, kjer so vse nominirane občine na kratko predstavile svoje okoljske na-pore in projekte. O trajnostnem razvoju (občin) so govorili dr. Franc Lobnik, predsednik Sveta za varstvo okolja RS in predsednik strokov-ne komisije, dr. Darja Majkovič in dr. Gašper Gantar o ogljičnem odtisu. Aktivnosti podjetja Interseroh, glavnega pokrovitelja prireditve, je predstavila Mateja Mikec, o pokrovitelju pod-jetju Eco Play pa je spregovorila Vida Gravnar.

Zmagovalci

Najbolj zelene občine v Sloveniji v letu 2011 so postale:

• Najbolj Zelena mestna občina:LJUBLJANA

• Najboljzelenaobčinanad5.000preb.: VRHNIKA

• Najbolj zelenaobčinado5.000preb.:DOBRNA

• Najbolj Zelena mestna občina napodročjuravnanjazodpadki: VELENJE

• Najbolj zelena občina nad 5.000 preb. napodročjuravnanjazodpadki:VRHNIKA

• Najbolj zelena občina do 5.000 preb. napo-dročjuravnanjazodpadki:BOROVNICA

Zmagovalne občine so prejele zeleno prizna-nje za odgovorno ravnanje z odpadki, naj-

bolj zelene občine pa poleg laskavega naslova še članstvo v Zelenem omrežju. Na ta način bodo dodatno obveščale širšo javnost o svojih okoljskih prizadevanjih in projektih, preko revije EOL in portala www.zelenaslovenija.si. Občina Vrhnika, kot absolutna zmagovalka v svoji kategoriji, je prejela dodatno nagrado – izračun ogljičnega odtisa občinske stavbe, katerega bo izvedla Fit media v okviru svoje blagovne znamke Zelena Slovenija.

Na splošno je zaznati relativno dobro urejeno področje voda (mestne občine), medtem ko

je moč razbrati še nekaj težav na tem področju pri manjših občinah. Področje energetike je prav tako relativno slabo ocenjeno pri slednjih, a tudi sodelujoče mestne občine na tem po-dročju niso dosegle visokih rezultatov. Seveda govorimo o povprečnih ocenah, obstajajo pa tudi izjeme.

občine bolje na področju komuniciranja

Področje osveščanja in komuniciranja s širšimi ciljnimi javnostmi je relativno dobro pokrito.

Zlasti to velja za mestne občine in tiste nad 5.000 prebivalci, in tudi med najmanjšimi občinami (do 5.000 prebivalcev) opazimo kar nekaj takih, ki na tem področju delajo pomembne premike. Nekaj pa je tistih, katerim na tem področju ostaja še veliko maneverskega prostora, ob zavedanju da je le ustrezno informiran in obveščen občan lahko tudi okoljsko in širše trajnostno ozaveščen. P

rom

oci

ja

febru

ar 2

012

66

50

OKO

LJE

Še vedno ostajajo problem odpadki

Vse občine, z redkimi izjemami, se še vedno ubadajo z visoko količino povzročenih ko-

munalnih odpadkov na prebivalca. Z izjemo občin, ki so bodisi finalistke ali pa zmagovalke v kategoriji Ravnanja z odpadki, je iz prijav raz-vidno, da so deleži ločeno zbranih odpadkov (pre)nizki, enako velja za delež bioloških od-padkov v gospodinjstvih, pri mestnih občinah delež stekla in plastike, pri občinah do 5.000 preb. steklo in papir, pri občinah nad 5.000 preb. pa prednjači izrazito nizek delež bioloških odpadkov.

Seveda pa obstajajo svetle izjeme, katere izpostavljamo kot zgledni primer: v občini

Vrhnika je v ocenjevalnem obdobju zabeleženih

111, 46 kg / prebivalca odloženih komunalnih odpadkov, v občini Log Dragomer dobrih 115 kg (in v strukturi ločeno zbranih odpadkov je delež organskih čez 40 %), v občini Borovnica pa 150, 73 kg / prebivalca odloženih komunalnih odpad-kov. Najbrž ni naključje, da v omenjenih občinah dejavnosti javnih služb izvaja isto podjetje.

Zmagovalne občineV letu 2010 so zmagale: v kategoriji občin

do 5.000 prebivalcev občina Vransko, nad 5.000 prebivalcev občina Bled, med mestnimi občinami pa je Najbolj zelena občina v letu 2010 postala MO Velenje. Letošnje zmagovalke so od ostalih prijavljenih občin odstopale na različnih področjih.

aleš Čerin, podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Mestne občine Ljubljana, je

ob prevzemu priznanja izrazil veselje, da je slo-venska prestolnica za svoje številne trajnostne projekte prejela ta laskavi naslov Najbolj Zelena občina 2011 in dodal, da Ljubljana kandidira tudi za zeleno prestolnico Evrope.

Mestna občina Ljubljana je izkazovala dobre rezultate na večini področij, od ostalih

občin pa se je pomembno razlikovala po deležu zelenih javnih površin, z izvajanjem podrobnega monitoringa stanja okolja, v sprejetem prostor-skem načrtu so upoštevali elemente zelenega načrtovanja, izvajajo pa tudi številne druge okoljske aktivnosti, ki niso obvezujoče, so pa okoljsko oziroma trajnostno koristne (npr. usta-novitev okoljskega sklada z namenskimi sredstvi za odpravo posledic obremenitev okolja v MOL, izgradnja štirih mostov za pešce in kolesarje, menjava azbestnih streh na vseh šolah in vrtcih, energetsko učinkovite novogradnje, ukrepi za večanje poplavne varnosti, ciljno spodbujanje trajnostne mobilnosti, itd.). Občina Vrhnika je postala Najbolj zelena občina v kategoriji nad 5.000 prebivalcev. Vrhnika se je izrazito dobro odrezala na področju odpadkov, prav tako so se izkazali na področju energetike, kjer uspešno skrbijo za večanje energetske učinkovitosti jav-nih objektov, ter komuniciranja in osveščanja. V kategoriji občin do 5.000 prebivalcev je letošnja zmagovalka Dobrna, ki se ravnanja z odpadki lo-teva precej dobro, gradi energetsko varčen javni objekt, ima vzpostavljen sistem energetskega knjigovodstva (kar v obravnavanem obdobju ne velja za vse občine).

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/151

NUDIMO LASTEN PREVOZ Logistika: tel: 03 42 63 255, gsm: 031 679 078 tel: 03 42 63 285, gsm: 031 730 846 e-naslov: logistika@pocinkovalnica.si

ISO 9001

ISO 14001

OHSAS 18001

bureauveritas

pocinkovalnica, d.o.o.Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | e-naslov: info@pocinkovalnica.si | www.pocinkovalnica.si

DELOVNI čAS

pon - pet: 7:00 - 15:00

KOMERcIALA

tel: 03 42 63 228faks: 03 42 63 232gsm: 041 563 110

š č i t i m o kov i n o i n n a r avo

Promocija

Vse občine, z redkimi izjemami, se še vedno ubadajo z visoko količino povzročenih komunalnih odpadkov na prebivalca.

febru

ar 2

012

foto

: Yer

po/W

ikip

edia

foto

: Sl-

Zig

a/W

ikip

edia

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

66

OKO

LJE

51

Najbolj zeleno mestno občino leta 2011, mestno občino Ljubljana, odlikuje visok delež zelenih površin- skoraj tri četrtine vseh površin MOL. V zadnjih dveh letih so uredili 4 nove parke (Severni park, Zelena jama, Šmartinski park, Gradaščica/Pod Barjanskim mostom) in s tem pridobili 145.570 m2 novih parkov-nih površin. Na področju zbiranja odpadkov poročajo, da je v sistem zbiranja odpadkov vključenih 98 % prebivalstva. V letu 2010 je bilo zbranih 408 kg odpadkov na prebivalca, od tega je bilo 31 % odpadkov reci-kliranih. Na območju MOL je postavljenih 2162 zbiralnic ločenih frakcij, v mestnem središču je 38 podzemnih zbiralnic. V zadnjih treh letih so od-stranili 72.000 ton gradbenih odpadkov in 510 ton azbestnih odpadkov z zemljišč v lasti MOL. Mestno središče (30 ulic) se postopoma zapira za ves promet in uvajajo okolju in prebivalcem prijaznejše oblike prevoza (avtobus na metan, ele-ktrično vozilo Kavalir in pobuda Bicikelj). Takšne pobude in akcije nedvomno prispevajo k višji kakovosti zraka v prestolnici. V mestnem sre-dišču so v obdobju 2008 – 2011 postavili 4 nove mostove za pešce in kolesarje, s čimer krajšajo poti, povezujejo bregove in zmanjšujejo potrebo po uporabi avtomobila. V letu 2010 so prihranili 130.000 EUR z namestitvijo novih tehnologij javne razsvetljave – kljub dejstvu, da so dodatno osvetlili nove parke in mostove. Velja torej pouda-riti, da ciljna usmeritev prinaša nesporne mone-tarne prihranke. Leta 2000 je bila vgrajena moč javne razsvetljave več kot 9 MW, danes manj kot 4 MW. Uvajajo tudi sisteme prilagodljive razsvetlja-ve prometnim in vremenskim razmeram. Izvajajo se ukrepi URE in spodbujanje rabe OVE. Visoke standarde energetske učinkovitosti uvajajo pri novogradnjah. Center Stožice je z energetskega vidika učinkovit z vzpostavljenim največjim sis-temom daljinskega hlajenja v Sloveniji. Mestna občina Ljubljana kandidira za zeleno prestolnico Evrope leta 2014. Laskavi naziv je Hamburg, ki je nosil ta naziv v letu 2011, predal za leto 2012 mestu Vitoria – Gasteiz v Španiji, Nantes pa je uspel s kandidaturo za leto 2013.

najbolj zelena občina leta 2011 v kategoriji mestnih občin:

LJUBLJana

Občina Vrhnika, z nekaj manj kot 16.000 pre-bivalci, je prejela naziv Najbolj zelena občina 2011 v kategoriji občin nad 5.000 prebivalcev, hkrati pa tudi zeleno priznanje na področju odgovornega ravnanja z odpadki. Vrhnika je v enoletnem obdobju september 2010 - avgust 2011 kot prva slovenska občina, ki je pričela uspešno ločevati odpadke že pred leti, postala primer dobre prakse za vso Slovenijo. Iz vseh nastalih odpadkov so izločili 69 % koristnih, kar je daleč nad slovenskim povprečjem. Prvi zeleni zabojniki za organske odpadke so bili občanom razdeljeni že leta 1995. Količina zbranih organskih odpadkov narašča in je leta 2011 dosegla že 140 kg na prebivalca. Na odla-gališče nenevarnih odpadkov je bilo odloženih 113 kg/prebivalca, kar je več kot enkrat manj od slovenskega povprečja. Predavanj z ekolo-ško tematiko obišče letno od 1.200 do 1.400 slušateljev. V treh javnih stavbah so obnovili kotlovnice, zamenjali okna in celovito obnovili pročelja, kar je pripomoglo k večji energetski učinkovitosti stavb in zmanjšanju stroškov ogrevanja. Z uporabo zemeljskega plina in investicijo v trigeneracijo so v domu starejših občanov močno zmanjšali rabo energentov in zmanjšali emisije TGP.

najbolj zelena občina leta 2011 v kategoriji občin z več kot 5.000 prebivalci:

VrHnikaObčino Dobrna, Najbolj zeleno občino 2011 v kategoriji do 5.000 prebivalcev, naseljuje skoraj 2.200 prebivalcev na 31 km2 ozemlja. Na po-dročju odpadkov je občina Dobrna vključena v projekt R CERO, kar pomeni, da je zagoto-vljena tudi ustrezna njihova obdelava pred odlaganjem. V občini je omogočen brezplačen prevzem azbestne kritine, v letu 2011 pa so or-ganizirali tudi 5 čistilnih akcij, kjer so nabrali

okrog 200 m3 odpadkov. Potekajo investicije v vodovodna in kanalizacijska omrežja. V Loki so zgradili rastlinsko čistilno napravo, hkrati pa načrtno spodbujajo izgradnjo malih in rastlin-skih čistilnih naprav. Investicija v posodobitve vodovodnega sistema znaša 825. 000 €, še en-krat toliko pa razširitev in obnova komunalne čistilne naprave Dobrna s kapaciteto 4.000 PE. Občina ima izdelano energetsko zasnovo in Lokalni energetski koncept, vzpostavljen je sis-tem energetskega knjigovodstva, v teku je tudi gradnja energetsko varčnega vrtca. V letu 2010 so namenili tretjino občinskega proračuna za okoljske investicije. Prostorski načrt občine Dobrna je v zaključni fazi sprejema, v katerem so namenili veliko pozornost urejanju zelenih površin, razvoju turizma, ohranitvi kmetij na podeželju, ohranitvi kmetijskih površin ter urejanju sprehajalnih in kolesarskih poti.

najbolj zelena občina leta 2011 v kategoriji občin do 5.000 prebivalcev:

doBrna

predstaViteV ZmaGoVitiH oBČin

Tren

di

v

logis

Tiki

febru

ar 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

66

LOG

iSTi

Ka

52

Logistika se je uveljavila kot

eden od najpomembnejših

elementov delovanja sodobne

trgovine in pomembno

kroji delovanje globalnega

gospodarstva. oskrbne verige

vse bolj določajo prednosti

posameznih izdelkov in

podjetij na razvitih tržiščih.

pomemben delež prispevajo

nova tehnološka spoznanja,

ki so logistiko dvignila na

bistveno višji nivo delovanja

v svetovnem gospodarstvu.

Uporaba novih tehnologij in

vse večje poseganje v prostor

pa zahtevajo uravnovešeno

in dolgoročno usmerjeno

upravljanje z izzivi ohranjanja

okolja. ekološka ozaveščenost

zelo hitro pridobiva na

pomenu, kar posledično

vpliva tudi na nadaljnji razvoj

logistike in njenih procesov.

trendi V LoGistiki

Novi višji ekološki standardi povečujejo pritisk na prevoznike, proizvajalce, pre-

jemnike, ki morajo poskrbeti za reciklažo odrabljenih izdelkov ali transportnih enot, itd. Celotni logistični proces je tako pod pri-tiskom zelenega razmišljanja, kar narekuje oblikovanje celovitih zelenih logističnih plat-form. Zatekanje samo k reverzibilni logistiki in uporabi čistejših pogonskih agregatov v cestnem prometu zagotovo ni dovolj, da bi se sledilo hitremu trendu razvoja zelene logistike. Prav zaradi tega so izzivi za regijo jugovzhodne Evrope toliko večji.

Zagotoviti osnove zelene logistike

V zgodnji fazi razvoja zelene logistike je bil poudarek predvsem na reverzibilni logi-

stiki. Sodobno pojmovanje zelene logistike ne vključuje več samo delovanja reverzibilne logistike, temveč širše opredeljuje tudi okoljske vplive celotnega logističnega procesa. Pri tem morata biti aktivna predvsem dva deležnika. Na eni strani je to država ali neka regijska sku-pnost držav, na drugi strani pa so to logistična podjetja, ki morajo osnove zelene logistike vključiti v svojo primarno dejavnost delovanja

na trgu. Obe skupini deležnikov morata raz-vijati in delovati na dveh ključnih področjih zelene logistike, in sicer pri:

• racionalnem izkoriščanju odpadnih materialov,

• racionalizaciji logističnih procesov z vidika vpliva na okolje, kot so: transport, pretovor in skladiščenje.

Na področju racionalnega izkoriščanja odpadnih materialov morajo biti aktivni

prav vsi akterji. Država mora namreč zagoto-viti cone oziroma področja zbiranja odpadnih materialov in njihovo reciklažo. Logistični operaterji pa morajo izvajati procese zbiranja odsluženega blaga (npr. bele tehnike, steklo-vine, plastike itd.) in odslužene embalaže, kot so palete, škatle, zabojniki itd. Gre za procese, ki si prizadevajo doseči ekonomske in ekološke koristi zaradi boljšega izkoriščanja odpadnih materialov. S takim pristopom vsekakor naglo naraščajo potrebe po odlaganju različnih ma-terialov in predelavi ter reciklaži. Tako sta se v svetu razvili dve praktični rešitvi:

• končni uporabniki oziroma potrošniki sami sortirajo materiale za reciklažo in odlaganje in javna podjetja izvajajo urejeno logistiko odvoza odpadnih materialov z zbirnih točk v vse bolj oddaljene deponije izven urbanih naselij;

jugovzhodna evropa pred izzivi zelene logistike

dr. bojan beškovnik1

1 Dr. Bojan Beškovnik, Intereuropa

febru

ar 2

012

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

Belgija 77,5 76,5 74,9 72,4 71,1 71,1 69,1

nemčija 66,3 67,0 66,1 66 65,9 65,7 65,5

estonija 30,3 29,1 32,7 35,4 34,7 43,2 55,3

Latvija 29,2 27,5 28,4 29,8 39 41,9 38,7

Litva 52,3 50 51,3 56,1 58,4 58,5 41,9

nizozemska 63,3 64,6 64,7 63,6 63,1 61,4 59,9

Švedska 65,6 64,5 63,9 64 64,2 63,6 64,7

avstrija 65,8 67,4 65,6 64,1 63,2 60,9 58,6

slovenija 70,0 70,0 74,1 77,3 78,2 79,2 82,2

Hrvaška 76,4 76,1 76,7 76 74,8 74 72,7

makedonija 92,3 93,6 92,6 91,3 93,1 88,5 -

romunija 57,3 62,4 60,8 67,3 70,5 71,3 70,2

Bolgarija 62,9 61,7 66,9 70,8 69 70 66,9

Grčija - 97,7 - 97,5 98,1 97,1 97,3

Tabela 1: Delež cestnega transporta v kopenskem tovornem prometu (% tonskih kilometrov); Vir: Eurostat, 2010

66

53

LOG

iSTi

Ka

• logistična podjetja prevzemajo obvezo za dostavo novih izdelkov in materialov, prav tako tudi za odvoz embalaže oziroma tran-sportnih enot ter vse bolj tudi odsluženih izdelkov ali materialov.

drugo področje zelene logistike, ki obsega aktivnosti, povezane z racionalizacijo

logističnih procesov, je usmerjeno k zmanjše-vanju pretovornih procesov na istem tovoru, zmanjševanju porabe pogonskih energentov in zmanjšanemu poseganju v okolje pri izgra-dnji prometnic in logističnih kompleksov. Vse aktivnosti lahko koordinirata in izvajata obe skupini, na eni strani država s svojimi institucijami ter na drugi strani logistični operaterji. Država mora poleg tega spodbu-jati uporabo transportnih načinov z najnižjo porabo pogonskih energentov in najnižjimi emisijami ogljikovodikov.

infrastruktura zavira zeleni transport

regija JV Evrope zaostaja za razvitim severnim in zahodnim delom Evrope.

Zaostanek za zahodnimi državami se odraža tudi na področju logistike in logističnih pro-cesov. Sicer logistika dosega napredek in sledi potrebam razvoja ekonomij, vendar pa se pri tem izpostavlja vprašanje, ali se v zadostni meri upoštevajo načela zelene logistike.

Praksa potrjuje pospešeno razvijanje logi-stike držav v razvoju, da bi na globalnem

trgu dosegle ekonomsko konkurenčnost. Pri tem ni poudarka na »zelenem« konceptu oziro-ma je bistveno manj prisoten. Tako se upora-bljajo starejša transportna in manipulativna

sredstva, ki imajo nižjo energetsko izkorišče-nost in so hkrati tudi bistveno bolj neprijazna do okolja. Onesnaževanje okolja z emisijami ogljikovega monoksida, ogljikovodika in du-šikovega oksida kot tudi hrupom je bistveno večje v primerjavi s strogimi evropskimi standardi.

Podobno stanje je zaslediti tudi v JV regiji Evrope, kar je posledica preteklega ne-

urejenega in neuravnoteženega delovanja. Neenakomerna uporaba načinov transporta je posledica razvite cestne infrastrukture in moderne povezave avtocestnih vozlišč ter hkrati zastarele železniške infrastrukture. To je razvidno iz podatkov uporabe cestnega transporta v tovornem prometu v tabeli 1. V državah JV Evrope ta delež presega 70 ali 80 odstotkov, medtem ko je delež v severno-evropskih državah med 40 in 60 odstotkov. Takšno razmerje narekuje železniška infra-struktura in stopnja razvoja železniškega transporta. Iz tabele 2 je razvidno, da imajo države JV Evrope bistveno slabše razvito že-lezniško omrežje, ki ne dovoljuje ustreznega in učinkovitega delovanja intermodalnega transporta. Brez dodatnih pretovarjanj in uporabe dodatnih transportnih sredstev to ni mogoče.

intermodalni transport, ki sloni na železni-škem transportu, lahko zagotavlja načela

zelene logistike, saj je energetsko učinkovit po prevoženem tonskem kilometru in prav tako pri emisijah toplogrednih plinov. JV Evropa mora razviti infrastrukturo v pristaniščih in predvsem železniške povezave v zaledne go-spodarske bazene. Posodobitev infrastruktu-re je zato največji izziv držav in vseh prisotnih logističnih operaterjev.

ostali izzivi jugovzhodne evrope

Poleg razvoja železniškega omrežja je pred re-gijo JV Evrope še mnogo ostalih pomembnih

izzivov razvoja področja logistike, ki bi poveče-vala vključevanje zelene logistike. Pomembnejša področja delovanja so:

• učinkovito prehajanje tovornih enot med raz-ličnimi transportnimi sredstvi in izvajanje »zelenih« manipulacij,

• razvoj pomorskih avtocest in kratke obalne plovbe v Jadranskem morju,

• uporaba standardiziranih transportnih enot in materialov pakiranja,

• razvoj ITS (inteligentnih transportnih siste-mov) in informacijskih povezav med vsemi členi logistične verige,

• spodbujanje celovitih procesov reverzibilne logistike,

• razvoj zelenih transportnih koridorjev.

Vsa navedena področja bodo zahtevala po-membnejše finančne investicije, ki jih bodo

morale v večji meri zagotoviti države oziroma regija. Po nekaterih študijah bo potrebnih okrog 500 milijonov evrov za posodobitev rečnih in morskih pristanišč, več kot milijarda evrov za posodobitev rečnih plovnih poti in več kot 1,5 milijarde evrov za posodobitev intermodalnih terminalov, ki so danes praviloma zastareli železniški terminali.

razvoj pomorskih avtocest prav tako zahteva finančna sredstva za opravljanje dodatnih

raziskav na področju predvidenih blagovnih tokov v Jadranu ter potrebne infrastrukture. Javni in privatni sektor bi moral v obdobju de-setih let zagotoviti sredstva v vrednosti okoli 30 milijonov evrov. Od tega bi lahko približno polovico črpali iz evropskih sredstev.

Področje razvoja in poenotenja IT v regiji in med vsemi členi logističnih verig bo zagoto-

vo pomemben izziv, saj gre za geografsko zelo razčlenjeno področje med več držav, ki imajo nacionalne operaterje v železniškem transpor-tu, v pristaniščih in na letališčih ter lastne javne institucije, kot so policija, carina itd. Povezava vseh teh subjektov preko enotne IT-platforme lahko zagotovi hitrejši pretok informacij in tovora, manj zastojev in dodatnih manipulacij itd. Vse to direktno vpliva na porabo pogonskih energentov, na onesnaževanje okolja, izgube zaradi zastojev v prometu in proizvodnji ipd. Reševanje podobnih težav vsekakor zahteva koordinacijo vseh deležnikov v regiji in razvoj enotne logistične strategije na enotni platformi, ki ima ključno usmeritev zagotavljanja delovanja zelene logistike.

febru

ar 2

012

Tabela 2: Skupna dolžina železniških tirov in gostota omrežja med letoma 2001 in 2008; Vir: Eurostat, 2010

skupna dolžina (km) Gostota omrežja (km/100 km2)

sprememba

2001 2008 2001 2008 2008/2001

Belgija 3.454 3.513 11,31 11,51 101,7

Češka rep. 9.523 9.586 12,07 12,15 100,6

nemčija 35.986 37.798 10,08 10,59 105,1

Španija 12.310 13.353 2,44 2,65 108,5

nizozemska 2.809 2.888 6,76 6,95 102,8

slovenija 1.228 1.228 6,06 6,06 100

Hrvaška 2.726 2.722 4,82 4,81 99,8

makedonija 699 699 2,72 2,72 100

Bolgarija 4.320 4.144 3,89 3,74 95,9

romunija 11.015 10.785 4,62 4,52 97,9

Grčija 2.377 2.552 1,80 1,93 107,4

66

LOG

iSTi

Ka

54

V sloveniji pred ostalimi

razvoj zelene logistike je v Sloveniji pred ostalimi državami JV Evrope. Ekološka

osveščenost se izpostavlja na vsakem koraku.

Vidni so pomembni premiki od postavitev ekoloških con, zbiranja in ločevanja odpad-kov, celo prodaje odpadne plastike in železa v tujino itd. Pomembni koraki so narejeni pri delovanju reverzibilne logistike. Ostajajo pa še izzivi delovanja ostalih področij, ki so di-rektno povezana z delovanjem transportnega

sektorja. Le-ta mora postati okolju še prija-znejši. Povečati je treba uporabo železnic, zmanjšati zastoje v prometu, optimizirati transporte poti in učinkovitost transporta ljudi in blaga itd., veliko bo potrebno po-storiti še na elektronskem povezovanju v transportu, da se lahko postopoma vpeljujejo inteligentni transportni sistemi. Rast pre-tovora v pristanišču je potrebno izkoristiti za vzpostavitev pomorskih avtocest. Poleg tega smo še daleč od zelenih transportnih koridorjev, saj bo predhodno potrebno raz-viti in vzpostaviti prej navedene elemente zelene logistike.

Samo država bo na tem področju inve-stirala premalo, saj vlaga predvsem v

infrastrukturo, do sedaj predvsem v avtoce-stni križ in v tem desetletju še v železniško infrastrukturo. Težko je pričakovati, da bo sredstev dovolj še za ostala področja zelene logistike, zato bo veliko morala vzpostaviti in tudi financirati industrija. Nam pa ostaja zadovoljstvo, da smo v regiji pred ostalimi državami.

Pro

moci

ja

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/152

RFI

D

febru

ar 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

66

55

LOG

iSTi

Ka

Še pred desetletjem je bilo o

radio frekvenčni identifikaciji

(rFid) komaj kaj slišati. danes

pa se oznake rFid širijo na

različna področja, kot so

skladišča, trgovina, zdravstvo,

knjižnica, transport, mobilna

telefonija in druga področja.

Vedno bolj nadomeščajo

uporabo črtnih kod. težave

v vpeljevanju se pojavljajo

predvsem v stroških investicije

in mreži sistema označevanja

na trgu, kjer se za identifikacijo

in sledenje uporabljajo številne

oznake in sistemi.

tanja pangerl

rFid

rFID omogoča prenos podatkov med nosil-cem podatkov, tj. oznako RFID (ang. RFID

tag), ki je prilepljena ali pripeta na posamezni izdelek, in bralno/pisalno napravo RFID brez kontakta. Omogoča branje večjega števila oznak v istem času in deluje tudi v zahtevnih razmerah, kot so mraz, umazanija in primeri, ko direkten dostop do oznake ni omogočen. Namen je identifikacija in sledenje označenega izdelka. Nekatere oznake RFID se lahko prebe-rejo z daljše razdalje in izven dosega pogleda osebe, ki prebira oznako.

rFid tudi na pivskih sodih

dr.MiraTrebar iz Fakultete za računalni-štvo in informatiko, ki je vodja EU-projekta

RFID from Farm to Fork (sledljivost v preskr-bovalni verigi), je povedala, da začetek oznak RFID sega v sedemdeseta leta, uveljavljati pa so se začele v osemdesetih letih 20. stoletja na področju kontrole dostopa in cestninjenja. Po letu 2000 se je njihova uporaba razširila še na mnoga druga področja. V Sloveniji se je vpelja-va oznak RFID v podjetja pričela v devetdesetih letih s sistemi kontrolnih dostopov, sistemom ABC-cestninjenja na avtocestah (1995), v letu 2009 je bila vpeljana tudi v ljubljanski mestni promet (Urbana), uporablja pa se tudi v nekate-rih slovenskih knjižnicah (npr. Žalec, Trebnje, Maribor, Velenje, Nacionalna in univerzitetna

knjižnica) in podjetjih (v Perutnini Ptuj za sledenje mesne mase, v Pivovarni Laško za sledenje pivskih sodov idr.).

Uporaba oznak rFid

Oznaka RFID je najpogosteje implementi-rana na področje logistike in transporta.

Po besedah dr. Mire Trebar se danes te ozna-ke v veliki meri uporabljajo za identifikacijo objektov in oseb, v preskrbovalni verigi (upra-vljanje pošiljk med partnerji), v proizvodnji (za upravljanje procesa), v trgovini (za upravljanje zalog), za nadzor dostopa (pri odpiranju vrat, kontroli dostopov), pri plačilnem sistemu (ce-stninjenje), pri prevozu oziroma v transportu (vozovnica) in za označevanje živali (govedo, domači ljubljenčki), kar je tudi eden od najsta-rejših načinov uporabe oznak RFID. Ponekod so uvedene tudi na področje zlatarstva, v potne liste, v šole in univerze, v muzeje, na smučišča idr. »Glavni cilj uporabe tehnologije RFID je elektronsko zbiranje, izmenjava in uporaba podatkov v poslovnem odločanju. Večje pod-jetje sicer lahko optimizira notranjo sledljivost ali avtomatizira svoj proces, a je to pogosto povezano s težavami integracije z že obsto-ječimi procesi in informacijskimi sistemi. Če podjetja ne vidijo neposrednega dobička, se za vpeljavo tehnologije RFID verjetno ne odločijo. Pri tem pa ne upoštevajo, kako lahko zbiranje

oznake rFId vedno bolj miniaturne

febru

ar 2

012

66

LOG

iSTi

Ka

56

podatkov o izdelku, ki jih lahko posredujejo potrošniku, da ga pridobijo in obdržijo, dol-goročno prinese bistveno višji dobiček,« pravi dr. Mira Trebar. In dodaja, da gre razvoj oznak RFID v smeri omogočanja zapisovanja večje količine podatkov na oznako, tako da ni vedno potrebna povezava s podatkovno bazo. Poleg tega se oznakam RFID dodajajo tudi senzorji, ki omogočajo kontrolo hladne verige v preskr-bovalni verigi. V zadnjem času pa se pojavljajo že možnosti tiskanja oznak RFID direktno na embalažo, kar bo zagotovo zmanjšalo njihovo ceno. Oznako RFID je možno vključiti ali skriti v različne objekte. Na primer, v letu 2009 so raziskovalci na univerzi v Bristolu uspešno prilepili RFID mikro transporterje na žive mra-vlje, da bi preučevali njihovo obnašanje. Razvija se trend k vedno bolj miniaturnim oznakam RFID. Trenutno naj bi bila najmanjša oznaka 0,05 krat 0,05 milimetrov.

Svoj preboj pa tehnologija RFID doživlja tudi na področju mobilne telefonije, pravi

KlemenPeternel iz Laboratorija za teleko-munikacije Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, kjer nosi oznako NFC (Near Field Communication). Nekateri mobilni telefoni imajo namreč že vgrajen bralnik RFID, ki omogoča interakcijo z ustreznimi oznakami ali zunanjimi bralniki za namene plačevanja, izdaje elektronske vstopnice, komunikacije s pametnimi plakati in drugo. Na tem področju si lahko trenutno obetamo tudi največ napred-ka in uporabe, saj nekateri ponudniki storitev mobilne telefonije aktivno razmišljajo v smeri razvoja zanimivih aplikacij.

V Sloveniji obstaja tudi posebna raziskovalna skupina RFID, v kateri raziskujejo področje

tehnologije RFID in razvijajo nove rešitve za njeno implementacijo. Njen član je tudi Klemen Peternel, ki pravi, da se v zadnjem času na po-dročju tehnologije RFID usmerjajo predvsem v aplikacije na mobilnih terminalih (tehnologija NFC): »Če predpostavljamo, da bo omenjena tehnologija v prihodnjih letih postala del vsa-kega mobilnega terminala, to predstavlja ogro-mne priložnosti. Govorimo o novih aplikacijah na področjih elektronskega plačevanja, izdaje elektronskih vozovnic, pametnih plakatov, pametnega doma itd. Uporabniki bomo po svetu hodili vsak s svojim »bralnikom RFID« in pridobivali dodatne informacije ali pa puščali svoje sledi s pomočjo interakcije z označenimi objekti okrog sebe. To je področje, ki ga tre-nutno napadajo številna podjetja (med njimi tudi Google). Slednja se združujejo v okviru organizacije NFC Forum.«

primerjava oznake rFid s črtno kodo

Pri ocenjevanju kakovosti oznak RFID je po besedah dr.MireTrebar pomembna

njena primerjava s črtnimi kodami, ki so njene predhodnice, in ker obe vrsti označevanja omo-gočata reševanje enakih problemov, čeprav se razlikujeta v tehnološki izvedbi, zato smo na-vedli nekaj njunih primerljivih lastnosti (glej tabela 1).

Klemen Peternel izpostavlja kot prednost oznak RFID to, da za identifikacijo po-

sameznega izdelka ne potrebujemo vidnega polja, saj se podatki iz oznak RFID prenašajo preko elektromagnetnega valovanja. V praksi to pomeni, da lahko paleto, polno označenih izdelkov, enostavno zapeljemo skozi prehod, ki ga ustvarjajo antene bralnika. Učinkovitost torej predstavlja ključno prednost. Podatki o izdelkih pa se v realnem času prenašajo v po-datkovne baze. Precej manevrskega prostora je po njegovem mnenju še pri delovanju strojne opreme, vendar pa trenutne izzive vidi pred-vsem na področju programske opreme. Tudi zanesljivost oznak RFID načeloma ni več pro-blematična, tako kot je bilo to morda na začet-ku, saj strojna oprema, ki je na trgu, omogoča visoko stopnjo zanesljivosti. Je pa zanesljivost močno odvisna od same integracije rešitve, saj so v ozadju delovanja tudi fizikalni zakoni, ki dajejo nekatere omejitve, kot so na primer od-boji elektromagnetnih valov od kovin in močna absorbcija le-teh znotraj tekočin. »Dober inte-grator se tega seveda zaveda in pozna ustrezne rešitve (izbira pravih oznak RFID, optimalna postavitev anten),« pravi Klemen Peternel.

koda Qr na embalaži z brancinom

MarkoRozman, direktor nabave in logisti-ke v podjetju Savatech, d. o. o, kjer proizva-

jajo gumenotehnične izdelke in pnevmatike, je povedal, da kode RFID v njihovem podjetju

ne uporabljajo, in sicer zaradi razporejenosti njihove tovarne oziroma proizvodnih prosto-rov. Je namreč lokacijsko precej razpršena in ima veliko izhodov. O vpeljavi oznak RFID v prihodnosti ne razmišljajo, saj je gumarstvo pri tem bolj konservativno področje. Le redki gumeni izdelki oziroma pnevmatike so označe-ni z oznako RFID. Poleg tega imajo naročniška razmerja s svojimi partnerji in delno serijsko proizvodnjo, kjer ima vsak izdelek svojo vrsto oznake, odvisno od naročnika. Uporabljajo pa svoj sistem sledenja (SAP), ki ga trenu-tno tudi izboljšujejo, da bi povečali njegovo učinkovitost.

V podjetju Gorenje, d.d. RFID oznak na svojih izdelkih ne uporabljajo. Uporabo

RFID oznak so preučili, vendar pa zaradi teh-noloških značilnosti oznaka ne deluje znotraj pločevinastih aparatov, kar predstavlja težavo v sistemu skladiščenja. Do sedaj potrebe po uporabi RFID oznak niso izrazili niti njihovi trgovski partnerji.

delno oznake RFID uporabljajo v Narodniinuniverzitetniknjižnici. Z njimi je opre-

mljeno knjižnično gradivo v Informacijskem centru za bibliotekarstvo, ki zajema okoli 5 tisoč enot. Vpeljava se je začela v letu 2006. Oznake RFID v knjižnicah omogočajo hitrejšo izposojo in vračanje knjižničnega gradiva, obenem pa se na ta način gradivo zaščiti pred krajo. Uporabniki si lahko gradivo, opremljeno z oznakami RFID, sami izposodijo in ga vrnejo. Prav tako to omogoča lažjo inventuro, je pa sledenje založenega knjižničnega gradiva še vedno zamudno in nezanesljivo, saj ima bralnik RFID, ki ga imajo v uporabi, kratek domet si-gnala. So pa v knjižnici načeloma s tehnologijo RFID zadovoljni. Imeli so sicer nekaj težav s programsko opremo, vendar so jih v sodelo-vanju z njihovim ponudnikom odpravili. Če kakšna na novo dobavljena oznaka RFID ne deluje, to ugotovijo pred njeno namestitvijo na gradivo in jo pri ponudniku zamenjajo za novo.

V zadnjem času pa se pojavljajo že možnosti tiskanja oznak rFid direktno na embalažo, kar bo zagotovo zmanjšalo njihovo ceno.

svoj preboj tehnologija rFid doživlja tudi na področju mobilne telefonije.

Črtna koda Oznaka RFID

potrebno branje posameznega izdelka mogoče je istočasno branje velikega števila izdelkov

kratek doseg branja daljši (spremenljiv) doseg branja

oznaka mora biti vidna mesto oznake ni pomembno (lahko je vidno ali skrito)

vpliv okolja in namestitve (blagajna – ročni vpis kode)

visoka odpornost na okolje (visoka zanesljivost)

za delovanje je obvezna prisotnost človeka

delovanje je avtomatsko (elektronski sistem, ki deluje v realnem času, kjer je prisotnost človeka izločena)

Tabela 1: Primerjava oznake RFID s črtno kodo; Vir: Trebar, 2011

febru

ar 2

012

66

57

LOG

iSTi

Ka

Ni pa še bilo primera, da bi oznaka RFID po določenem času prenehala delovati. Postopek nameščanja teh oznak je preprost – nalepka z oznako RFID mora biti nameščena na notranjo stran knjige, v bližini njenega hrbta. Pri tem je potrebno biti previden, da se nalepka ne prepogne toliko, da bi se pri tem poškodovala antena. Restavratorji so pred nameščanjem oznak RFID preverili ustreznost lepila na nalepkah, knjigovezi pa so opozorili, da je po-trebno upoštevati možnost prevezave gradiva, zato se nalepke nalepijo nekaj milimetrov stran od hrbta gradiva. Zaradi zmanjšanega obsega dela s samim gradivom, ki ga prinaša tehnolo-gija RFID, se lahko knjižničarji bolj posvetijo svetovanju obiskovalcem.

V letu 2010 se je podjetje Fonda.SI,d.o.o., kjer gojijo in prodajajo vrhunske sloven-

ske ribe in so še posebej znani po piranskem brancinu, vključilo v evropski pilotski pro-jekt RFID From Farm to Fork za vključevanje tehnologije RFID v celotno preskrbovalno verigo živil, »od njive do mize«, z namenom informiranja potrošnika o izvoru, kakovosti in sestavi živil, ki se znajdejo na njegovi mizi. Projekt se bo zaključil v letu 2012, izvaja pa se v sodelovanju z Laboratorijem za računalniško arhitekturo Fakultete za računalništvo in infor-matiko v Ljubljani, kar predstavlja dobro prakso

sodelovanja znanosti in gospodarstva. Glavni cilji projekta so: zagotavljati preverjanja izvora, načina pridelave, predelave in transporta živil, promovirati zdravo in kvalitetno hrano, zagoto-viti ustrezno kontrolo hladne verige, zagotoviti in izboljšati sledljivost v posameznih državah in tudi v EU. Sistem sledljivosti v podjetju Fonda deluje po principu pametne kode QR, s katero je opremljena termo embalaža, v kateri se piranski brancin dostavlja končnim potrošnikom in omo-goča kupcu, da s pomočjo pametnega telefona kodo prebere. Eden od podatkov je graf tempe-rature na vsej poti, od morske njive (kjer ribe gojijo) do vrat ribarnice ali krožnika potrošnika. V nadaljevanju imajo v podjetju Fonda v načrtu, da kodo QR nadomestijo s posebnim čipom, s katerim bodo lahko prihajali do podatkov sle-dljivosti za vsako posamezno ribo in ne samo za embalažo, kot je to trenutno. »Rezultati projekta nam omogočajo dostop do pomembnih znanj na področju novih tehnologij v procesih sledljivo-sti pokvarljive hrane, kar ribe zanesljivo so, ter enakovredno vključevanje na zahteven trg, tako nacionalni kot mednarodni. Implementiran v poslovno okolje pa ponuja veliko koristnih prednosti, od potrebnih podatkov, natančno-sti, enostavnosti nadzora, zaščite, vključitve v informacijski sistem ter prepotrebnega informi-ranja uporabnika,« je povedal GorazdŠinik, ki v podjetju Fonda skrbi za odnose z javnostmi.

problemi?Ena od slabosti pri implementaciji oziroma odločitvi za vpeljavo oznake RFID v sistem poslovanja je še vedno dokaj visok strošek vpe-ljave tehnologije RFID v posamezno podjetje in njegovo oskrbovalno verigo. Kako tehnologija RFID vpliva na dinamiko oskrbovalne verige in na obstoječe poslovne procese, pa kažeta po besedah Klemena Peternela tudi glavna dejav-nika pri ocenjevanju prihranka z vpeljavo teh-nologije RFID in čas do povrnjene investicije.

Večje podjetje sicer lahko optimizira notranjo sledljivost ali avtomatizira svoj proces, a je to pogosto povezano s težavami integracije z že obstoječimi procesi in informacijskimi sistemi. Pojavljajo se tudi problemi pri označevanju nekaterih materialov, kot je kovinska emba-laža, problem pa je tudi vpliv vode, vendar se z razvojem tehnologije tudi na tem področju te slabosti odpravljajo, pravi dr. Mira Trebar.

ViraRFID tehnologija (Radio Frequency Identification). Pridoblje-no na dan 30. 11. 2011, na naslovu http://www.gs1si.org/1/Standardi-in-resitve/GS1-EPCRFID/RFID-tehnologija.aspx.Radio-frequency identification. Pridobljeno na dan 30. 11. 2011, na naslovu http://en.wikipedia.org/wiki/Radio-frequency_identification.

EMA

Mariborska 1c

SI – 3000 Celje, SLOVENIA

+386 (0)3 42 84 800

sales@ema.si

www.ema.si

Tiskalniki za pakirno folijo

i-Tech napredna tehnologija

CO2 Laser D120iInk Jet tiskalnik A320i

Najnovejše Domino i-Tech naprave odlikuje:• Vzdrževanjenipotrebno• Do90%manjšaporabapotrošnihtekočin• Do37%višjahitrosttiskanja,najhitrejšinatrgu

• SureStart –novatiskalnaglava• QuickStep–inovativen,preprostnačinprogramiranja• BlueTube-izvedbazatiskanjenaPETembalaža• RapidScan–povečanjedelovnegaoknaobuporabiisteleče• QuickStep–inovativen,preprostnačinprogramiranja• TouchPanel-programiranjenaprenosnemterminalu

VsitiskalnikiustrezajoRoHS,WEEE,TÜVinSonyGreen

Partnerdirektivam

Promocija

febru

ar 2

012

foto

: Gim

nazi

ja J

urija

Veg

e Id

rija

66

58

EOL

(Ne)zelene navade ekošola sPrašuje,

stroka oDgoVarja

Vprašujejo dijaki 3. c razreda iz gimnazije jurija Vege idrija z mentorstvom profesorice martine Petek.

V zadnjih nekaj letih na naših cestah opažamo prekomerno posipanje cest s peskom in soljo. Ob večji verjetnosti zdrsov za pešce nas bolj skrbi spiranje soli v kanalizacijo in bližnje površinske vodotoke. Kakšen je dejanski vpliv tega pojava na kakovost vode in vodne ekosisteme?

odgovarja doc. dr. Darko Drev, univ. dipl. inž. kem. teh., inštitut za vode republike slovenije:

Vpliv soljenja cest na vodno okolje je lahko velik ali pa zanemarljiv, odvisno od vrste ze-mljišča in vodnega telesa. V kraškem območju je vpliv bistveno večji, ker ni ostre meje med površinskimi in podzemnimi vodami. Ko teče onesnažena meteorna voda čez različne zemeljske plasti, se pri tem kemijsko, biološko in mehansko čisti. Učinek čiščenja je odvisen od vrste in debeline zemljskega sloja čez ka-terega se preceja. Soli se kemijsko vežejo na anorganske in organske snovi (gline, bento-niti, zeoliti, humus, šota, itd.). Vsi ti materiali imajo določeno adsorbcijsko sposobnost. Ko navzamejo preveč soli, takšna adsorbcijska sposobnost ni več možna in sol (NaCl) ostane v raztopljeni obliki. Prevelika koncentracija NaCl v površinski vodi ali podtalnici povzro-ča težave rastlinskim in živalskim vrstam, ki niso navajene na te pogoje. Zato večina kopen-skih rastlin v slani vodi odmre. Tudi večina živali in ljudi slane vode ne more uporabljati za pitje. Zaradi soljenja cest praviloma ne pri-haja do tako velikih koncentracij soli (NaCl) v površinskih vodah in podtalnici, da bi nastale resne posledice. Na Primorskem pa se je že po-javilo onesnaženje lokalnega vodovoda s soljo

(NaCl) v takšni meri, da se je to očitno opazilo. Takšna vodovodna voda je bila še vedno pri-merna za večino potreb (pranje, kuhanje), le za pitje je imela neprimeren okus. Do tega je prišlo, ker je onesnažena voda iz cestišč ne-ustrezno očiščena odtekala v podtalnico. Pri obravnavanju negativnih vplivov soljenja na vodno okolje je potrebno upoštevati, da zaradi soljenja nastane meteorna odpadna voda. Če se meteorna voda ustrezno odvaja in čisti, je negativni vpliv mnogo manjši. Najslabše je, če neočiščena meteorna odpadna voda na obču-tljivem območju odteka direktno v vodno oko-lje (podtalnico, površinske vode). V Sloveniji se žal večina meteornih voda iz cestišč ne očisti dovolj dobro, zato odtekajo neustrezno očiščene v okolje. Meteorne vode, ki odtekajo v javno kanalizacijo in čistilne naprave, pov-zročajo delno zasoljenost odplak. Vendar pa to v glavnem ne predstavlja večjih problemov na delovanje čistilnih naprav. Koncentracija NaCl je namreč prenizka. Večji problem z za-soljenostjo imajo nekatere čistilne naprave na obali zaradi vdora morske vode v kanalizacijo. Z biološkimi čistilnimi napravami je možno očistiti tudi slano odpadno vodo, vendar mora biti čistilna naprava prilagojena za takšne pogoje. Občasni šoki slane vode pa pomenijo precejšnjo motnjo v delovanju. Obstoječa bakterijska združba namreč ni prilagojena na preveliko vsebnost NaCl in zato v veliki meri odmre. Ko obravnavamo soljenje cestišč in drugih površin, moramo upoštevati, da se za soljenje ne uporablja le kuhinjska sol (NaCl). Poleg nje se v Sloveniji uporabljata še MgCl2 in CaCl2. NaCl ima namreč omejeno sposobnost znižanja zmrzišča na približno -9°C. Poleg soli se v mešanico za soljenje cest daje tudi drobir. 

(ne)PraVilna uPoraba hlaDilnika

Težko si je predstavljati, da v našem domu ne bi imeli hladilnika. V Sloveniji so skoraj vsa gospodinjstva opremljena z njim. Je učinkovit pripomoček za shranjevanje živil in njihovo ohranjanje tudi po tem, ko smo jih enkrat že uporabili, a še ne porabili. Je pa tudi velik porabnik energije, sploh, če ga ne uporabljamo pravilno. Že kar navada je, da ko gremo mimo hladilnika, pogledamo, kaj je v njem, četudi iz njega ne vzamemo ničesar. To vsekakor ni učinkovito pora-bljena energija. Zato je dobro, da hladilnik odpiramo res samo po potrebi in da je odprt čim manj časa. Prav tako v hladilnik ne da-jemo še vročih jedi, misleč, da se bodo tako hitreje ohladile, saj s tem precej povečamo porabo energije. K manjši porabi energije pripomore tudi ne preveč obložen hladilnik (onemogoča kroženje zraka), pravilna tem-peraturna nastavitev v hladilniku (ok. 4°C) in v prostoru, kjer se le-ta nahaja (20-21°C), redno čiščenje lednih oblog in prava lega postavitve (ne ob izvorih vročega zraka).

Ekološki vidiki bančnega poslovanja

Zelena banka? Res je!Banka Koper je odprla prve »zelene poslovalnice«

Kako lahko banka posluje ekološko, okolju prijazno? Ali je to sploh mogoče? Seveda je, če je poslovalnica zasnovana tako, da upošteva usmeritve trajnostnega razvoja. Prav takšno poslo-valnico je Banka Koper odprla v Ljubljani, na Slovenski cesti 52, hkrati pa v ekološkem duhu prenovila tudi obstoječi ljubljanski poslovalnici na Cigaletovi 4 in Slovenski cesti 54.

Značilnost “zelenih poslovalnic”, kot jim pravijo v banki, je oprema v skladu z okoljevarstvenimi standardi Evropske uni-je in matične banke Intese Sanpaolo. Ti predpisujejo ustrezne ogrevalne in hladilne enote ter varčne žarnice. Poleg tega bodo v zelenih poslovalnicah uporabljali izključno papir pridobljen iz obnovljivih virov oziroma FSC papir (Forest Stewarship Council Paper), odpadke bodo zbirali ločeno, za poslovne potrebe pa vozili Toyotin hibrid Prius.

Najpomembnejša novost pa je uvedba novega, okolju pri-jaznega načina poslovanja. Vzpostavili so namreč poslovanje brez papirja. Vse transakcije v zelenih poslovalnicah Banke Ko-per je možno podpisovati elektronsko. Komitent podpiše elek-tronski dokument s pomočjo pametne bančne kartice na kateri je čip z digitalnim potrdilom in vnosom PIN kode preko poseb-nega zaslona na dotik, ki se nahaja na bančnem okencu ali pisalni mizi komercialista. Medtem ko bančni uslužbenec preko svojega računalnika pripravlja potrebno dokumentacijo, se po-stopek hkrati prikazuje na zaslonu uslužbenca in na tistem pred komitentom. Ko je dokument pripravljen za podpis, komitent

zaključi postopek z vnosom svoje PIN kode. Tovrstni elektronski podpis je z zakonskega vidika povsem enakovreden lastnoroč-nemu podpisu, zato dodatno tiskanje potrdil ni potrebno. Upo-rabniki tovrstnega poslovanja bodo prispevali k manjši porabi papirja, tiskarske barve in drugih škodljivih vplivov na okolje.

Uvedene zelene novosti v poslovanju Banke Koper so po-membne tako za banko in matično skupino Intesa Sanpaolo, kot za slovensko družbo. Banka daje s tem vzor vsem, ki ima-jo možnost izbire med klasičnim papirnim in okolju prijaznim elektronskim poslovanjem.

Bank

a K

oper

d.d

., Pr

ista

nišk

a 14

, 650

2 K

oper

www.banka-koper.si

Poslovalnica na Slovenski cesti 52.

Elektronsko podpisovanje bančne transakcije.

Pro

moci

ja

POLN PONOSA!

WWW.LASKO.EU

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA:PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! P

rom

oci

ja