Poštnina plačana pri pošti

3320 Velenje

Okrogla miza o cenah komunalnih storitevStanje je več kot alarmantno – kaj zdaj?

Preprosto, inovativno, prepričljivo, zeleno

ARSO že več kot dve leti molči

Okoljsko znanje in izkušnje postajajo glavni adut

Slovenski vozni park se je močno zmanjšal

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

marec 2012

67

Izobraževanje in usposabljanje za trajnostni razvoj

po vaši meriUsposobljeni zaposleni dvigujejo dodano

vrednost podjetja / organizacije

Več informacij: Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si

kontaktna oseba: dr. darja majkovič, tel. št.: 03/ 42 66 724

Zakaj je nujna Strategija, ki temelji na trajnoStnem raZvoju

• zakonodajni vidiki

• zahteve trga – podjetij in potrošnikov

• trajnostnost kot dodana vrednost storitev in produktov

• primeri dobre prakse

priložnoSti in iZZivi trajnoStnega raZvoja

• ustvarjanje dodane vrednosti z vključitvijo socialnih in okoljskih izzivov

• upravljanje z viri (LCa analiza, ogljični odtis, vodni odtis …)

• optimiranje proizvodnje in/ali storitev

• upravljanje s človeškim kapitalom pri doseganju socialnih in okoljskih ciljev

• trajnostnost v mednarodnem okolju, v globalni dobaviteljski verigi

• primeri praks

trajnoStni raZvoj in inovacije

• spodbude za razvoj trajnostnih dejavnikov

• razvoj kulture trajnostnega razvoja

• poročanje o trajnostnem razvoju kot gibalu institucionalnih sprememb

teme vključujejo:

Pro

moci

ja

Uvo

dnik

mar

ec 2

012

EOL

367

foto

: Rok

Trž

an

glavni urednik Jože Volfand,

UVodnik

Odpadki, komunale in strategija, ki je niZ odpadki ni vse narobe. Ni. A res je, da tako

ne gre več naprej in novi minister ima ve-liko priložnost za kritično revizijo. Pa še nova Uredba o odpadkih je na mizi. Torej, ne čakati.

Zakaj ne? Najprej nekaj iz okoljske prakse. Da bo lažje razbrati, kje smo in kje nismo.

Oba, Marko Omahen s podjetjem Omaplast in Franc Frelih s Plasto, živita od odpad-

kov. Z reciklažo. To, kar zahteva nova, decem-bra sprejeta Uredba o odpadkih, nadomestitev virov ali postopne korake do družbe recikli-ranja, počenjata že več let. Uspešno. Marko Omahen ob realnem pogledu na odpadkarsko zmedo v Sloveniji izreče tudi priznanje. Češ, ob vsem, kar se dogaja nerazumljivega v sistemu ravnanja z odpadki, je res, da ločeno zbiranje daje rezultate. Na trgu je več odpadne plasti-ke. Primož Bajželj iz kranjske komunale je postregel še z enim podatkom, a ni edini, da so v nekaj letih kar za trikrat zmanjšali količine odloženih odpadkov.

In naprej o premikih.

V krškem Kostaku so v poslovni in okoljski politiki pri odpadkih jasni. Miljenko Muha, predsednik uprave, pojasnjuje njihovo strate-gijo zelo preprosto: Naša naloga je, da občanu dajemo najbolj kakovostno komunalno oskrbo za korektno, kar najnižjo ceno. Veliki centri za ravnanje z odpadki ne bodo mogli poslovati racionalno, plačevali pa bodo občani. Zato sicer niso zaprli vrat za sodelovanje s CEROD-om, a gredo po svoje. Premišljeno.

Drugače kot tam, kjer zaradi administra-tivnega zapiranja odlagališč hitijo, kako

priti do okoljevarstvenih dovoljenj, in se na vrat na nos odločajo za provizorične rešitve, kako zagotoviti obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. In marsikoga čedalje bolj boli glava.

A to še ni vse.

Gasilska rešitev naj bi razrešila tudi na-sprotja pri prevzemanju odpadne embalaže. Napovedana tehnična uredba bi sicer lahko za-krpala nekatere luknje pri načinu prevzemanja komunalne odpadne embalaže. Vendar, ali ne bi bilo bolje, saj bodo sheme morale do konca leta pridobiti nova okoljevarstvena dovoljenja, premisliti, kakšna naj bo nova Uredba o ravna-nju z embalažo in odpadno embalažo. Seveda,

z njihovo zavezo, da upoštevajo sedaj veljavna pravila igre in v GIZ-u dogovorijo, da ne bo spet karambolov pri prevzemanju. Navsezadnje je MKO v funkciji regulatorja in bo moral zdaj in pozneje to vlogo odigrati drugače, kot jo je doslej. Če se je okoljska politika odločila za li-beralizacijo na trgu odpadne embalaže in s tem za več shem, se kljub vsemu ne bo mogla odreči določene vloge regulatorja, saj je v odpadkih preveč življenja, da bi lahko država od njih dvi-gnila roke. A ker so odpadki vse bolj posel, za nekatere predvsem in edinole to, sedanji sistem ravnanja z odpadki pa se kaže kot rešeto, ki ga ni mogoče samo pokrpati malo tu in malo tam, pa že bo nekako, je neizogibno vprašanje, kako drugače. Kako torej naprej?

Najbolj preprosto je seveda pametno reči, da Slovenija potrebuje novo krovno strategijo

ravnanja z odpadki. To je že res, saj jo navse-zadnje izsiljuje že nova Uredba o odpadkih. Ampak nekaj drugega je še bolj res. Zahteva jo praksa, zahteva jo življenje, ki mu preobložena zakonodaja očitno ni kos.

Nekaj iztočnic za premislek.

Kako stimulirati ločeno zbiranje odpadkov in kakšno vlogo lahko pri tem odigrajo komu-nalna podjetja, sheme in podizvajalci?

Kako nemudoma pristopiti k projektoma ter-mične izrabe odpadkov v Sloveniji?

Kakšne so ali bi lahko bile zmogljivosti za reci-klažo in obdelavo odpadkov v Sloveniji?

Koliko regionalnih centrov za ravnanje z odpadki Slovenija zares potrebuje in ali ne bi bilo modro ponovno pretehtati zamisli (glede na to, da prisegamo na slogan, da je najboljši odpadek, ki ga ni), da bi državi zadostovali največ trije takšni centri? Ali ne bomo sprejeli programa preprečevanja nastajanja odpadkov?

Kakšno dejansko vrednost, v celotni sliki go-spodarjenja z odpadki, ima administrativno zapiranje odlagališč? Kakšne so takojšnje al-ternative, da ne bo še več ad hoc rešitev?

Kako bo z ekonomskim položajem in razvojem komunalnega gospodarstva v Sloveniji, če se bo komunalo obravnavalo predvsem skozi statistična očala cenovne politike?

Dovolj vprašanj. Kdo bo pripravil odgovore?

vseb

ina

mar

ec 2

012

impresUmEmbalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji

Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si

Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje), Franci Lenart (Karbon d.o.o.), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, marec 2012

Naklada 3100 izvodov

Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

partnerJapri izdajanju revije EOL:

• Visoka šola za varstvo okolja

• Gorenje Surovina d.o.o.

4EO

L67

Vsebina5 novosti

8 preprosto, inovativno, prepričljivo, zeleno

10 izbiro načina pakiranja določa predvsem cena

12 najvišja stopnja rasti bo pri plastiki

14 dopust, posel in pietro

16 stanje je več kot alarmantno – kaj zdaj?

22 kakšna je vloga sheme v novi Uredbi?

25 nova pogodba in boljše poslovanje

26 arso že več kot dve leti molči

30 delež recikliranih materialov bo večji

32 Vsaka pločevinka šteje

34 predrage naložbe bo na koncu plačal občan

36 arso predlagal racionalizacije, odmeva ni

39 temeljna je premočrtnost pravilne izbire

40 okoljsko znanje in izkušnje postajajo glavni adut

42 neurejen okoljski sistem znižuje konkurenčnost

44 povpraševanje po okoljskih tehnologijah narašča

46 kaj je in kaj ni žlindra

49 Vode lahko porabimo manj

50 Z ustrezno fasado do energetske učinkovitosti stavb

51 Živali in rastline se spreminjajo

52 najbolj problematični so gradbeni odpadki

53 Uzakonjen obvezni delež lesa v gradnji objektov

56 slovenski vozni park se je močno zmanjšal

58 (ne)zelene navade

58 ekošola sprašuje, stroka odgovarja

vseb

ina

mar

ec 2

012

EOL

5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Novosti

67Lesketajoča embaLaža za pomLajujoč serum

pri Yves saint Laurentu so predstavili novo pomlajevalno kremo Forever Youth Liberator s kompleksom Glycanactif®, ki »odklene« dostop do mladostnih celic in omogoči njihovo ponovno aktivacijo. steklene posodice in stekleničke so izdelali pri podjetju Gerresheimer, in sicer s prostorninami 15, 30 in 50 mililitrov. s posebno končno obdelavo so dosegli razločevalni, lesketajoč videz. Za posodice je uporabljena aluminijasta podlaga, prekrita z roza slojem, medtem ko imajo stekleničke še dodaten rjav premaz.

večdimeNzioNaLNi detergeNt za periLo

pri podjetju procter & Gamble so predstavili izdelek tide®pods – večdimenzionalni detergent za pranje perila. posodice so sestavljene iz treh delov: enega za ohranitev barv, enega za odstranitev madežev in enega za čiščenje. posebna prevleka omogoča učinkovito delovanje pri vseh vodnih temperaturah in se razgrajuje tudi v majhnih količinah vode. izdelek se lahko uporablja v vseh vrstah pralnih strojev.

sveža embaLaža za osvežujoče bomboNepri rpC Containers Ltd. market rasen so razvili novo, stilizirano embalažo za mentolove bombone, namenjene osvežitvi daha, proizvajalca Lofthouse of Fleetwood, ki izdeluje tudi svetovno znane Fisherman's Friend.izdelek pro Fresh so razvili, da bi razširili svoj tradicionalni trg in ga približali tudi mlajšim generacijam, zato so želeli čim bolj stilsko dovršeno embalažo, priročno za vsak žep.embalaža je iz brizganega polipropilena, ima dvižno zaporko in cevast vrat, ki omogoča ponovno zatesnitev. dizajn izdelka so testirali in preizkusili s prototipnim orodjem dvojne orodne votline. proces pakiranja je zaključen s termokrčljivo folijo.

vrhuNske sLaščice v okoLju prijazNi embaLažislaščice višje kvalitete miss muffet & Co. so doživele preobrazbo in jih bodo od sedaj ponujali v embalaži, primerni za kompostiranje, narejeni iz materiala na osnovi celuloze z imenom natureFlex proizvajalca innovia Films.Za to angleško podjetje je izjemnega pomena, da ima embalaža njihovih izdelkov najmanjši možen vpliv na okolje. obnovljiv material natureFlex predstavlja kar 95 odstotkov sestavin. ima evropski certifikat en 13432, prav tako ameriškega astm d6400

Kratko, zanimivomladi v Svetu energije

Družba GEN energija tudi letos razpisuje nagradni natečaj Mladi v svetu energije. Natečaj je nadgradnja nacionalnega projekta Energetsko varčna šola. Namenjen je pove-čevanju energetske pismenosti med učenci, dijaki in njihovimi mentorji v osnovnih in srednjih šolah, povezuje pa se tudi s progra-mom Ekošola. Natečaj vabi učence in dijake, naj pripravijo čim bolj zanimive in izvirne izdelke na razpisane teme ter se tako pote-gujejo za privlačne nagrade. Rok za oddajo izvirnih izdelkov je 13. april 2012, poslati pa jih morajo na elektronski naslov: info@mladi.svet-energija.si.

na gZS Strateški Svet Za okolje

Na Gospodarski zbornici Slovenije naj bi novoustanovljeni Strateški svet za politi-ko varstva okolja in podnebne spremembe predvsem interdisciplinarno spremljal predloge različnih okoljskih evropskih di-rektiv in uredb. To pa pomeni, da se bo tudi opredeljeval, kako se da okoljska zakonodaja uresničevati v praksi, predvsem v gospo-darstvu. Kaj bodo prednostno obravnavali v letu 2012? Ravnanje z odpadki (odpadno embalažo in komunalnimi odpadki), usme-ritve na področju podnebnih sprememb in industrijsko onesnaževanje v povezavi s kakovostjo zunanjega zraka in emisijami v vode. Že na prvi seji so opozorili na nepregle-dnost in neusklajenost okoljske zakonodaje, predvsem pa na okoljske dajatve, na presojo njihove učinkovitosti.

nagrada rating leta tudi Za količevo karton

Med družbami z najboljšo bonitetno oceno v letu 2011 je podjetje Količevo karton, poleg njega pa še Hella Saturnus Slovenija in Tajfun Planina. Nagrado podeljujeta Bonitetna hiša in nadnacionalna bonitetna hiša Dun&Bradstreet. Nagrajena podje-tja plačujejo obveznosti v roku, poslujejo uspešno in se v poslovanju ne odločijo za poteze, ki bi ogrozile njihov ekonomski po-ložaj. Kot so zapisali v obrazložitvi za vsa tri podjetja, so zanesljiv partner, ki mu zaupajo dobavitelji, banke in zavarovalnice. Nagrada rating leta nima le prestižne vrednosti, saj bo omenjena v boniteti nagrajenih družb, ki bodo lahko tako deležne ugodnejših pogojev pri dobaviteljih, bankah in zavarovalnicah. Družba Količevo karton je eno izmed naju-spešnejših podjetij v papirno-predelovalni panogi v Sloveniji.

Novosti

mar

ec 2

012

6EO

LKratko, zanimivo Novosti

67 nagrada Zelena miSija

Na mednarodnem sejmu Dom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sta Gospodarsko razsta-višče in Združenje lesne in pohištvene industrije GZS podelila nagrado zelena misija za energetsko varčen in okolju prijazen izdelek skozi celovit življenjski cikel. Strokovna komisija v sestavi dr. Marjana Šijanec Zavrl, dr. Manja Kitek Kuzman, dr. Niko Torelli in Friderik Knez (predsednik komisije) je med 11 prijavljenimi izdelki nagra-do podelila podjetju JUB za toplotnoizolacijski sistem JUBUIZOL Comfort z zaključnim slojem Unixil G Cool. Po besedah strokovne komisije gre za inovativen izdelek, ki rešuje nekatere tehnične težave fasadnih sistemov. Je pa tudi zelo aktualen in varčen, saj bistveno pripomore k rabi energije v stavbah.

Priznanje Zelena misija v kategoriji »ostali pro-izvodi« je komisija dodelila podjetju Proform d.o.o. za izdelek Fonaterm granular proizvajalca Fonaterm d.o.o. Izdelek Fonaterm granular, kot navaja komisija, »je v svetovnem merilu prva izolacija, izdelana iz tekstilnih ostankov, ki nastanejo pri krojenju avtomobilskih sedežev. Predstavlja primer, ko odpadek ene industrije s pridom uporabimo v gradbeništvu. Izdelek je plod slovenskega znanja in je tudi patentiran.« Komisija je pri izbiri nagrajenca upoštevala več parametrov, vsak med prijavljenimi izdelki pa izkazuje eno ali drugo komponento, ki prispeva k učinkovitemu ravnanju z okoljem.

letoS prvič Zaokroženo kogra

Komunalne storitve in varstvo okolja, sodobni pristop v komunalni dejavnosti – to je bila tema mednarodnega strokovnega posveta v okviru mednarodnega sejma MEGRA v Gornji Radgoni. Letos so na sejmu prvič področje komunale, urejanja okolja in ekologije predstavili celovito kot zaokrožen sejemski sklop KOGRA. Nekatere teme mednarodnega posveta, ki sta ga organizirala IREET Inštitut v sodelovanju z zbornico komu-nalnega gospodarstva: Kaj vse moramo vedeti o malih komunalnih čistilnih napravah, Osveščanje javnosti in pridobivanje EU sredstev za projekte s področja čiščenja odpadnih voda, Tehnične no-vosti v transportni logistiki odpadkov, Znižanje stroškov odvoza odpadkov z optimizacijo: priprava podatkov, izvedba in rezultati v praksi, Odpadki kot vir surovin in energije in drugo.

Po mednarodnem posvetu pa se je sestal forum varstva okolja. Forum je obravnaval okoljsko pro-blematiko interdisciplinarno s poudarkom, kaj je Slovenija že storila na tem področju in kaj še mora.

alternativa je bioplaStika

Med vsemi materiali je plastika v javnem mnenju najslabše zapisana, češ da je neprijazna okolju.

in avstralskega as4736, ki določajo primernost za kompostiranje. embalažo sladkih izdelkov krasijo umetnine otroške ilustratorke rosie Brooks.

»jaz sem zeLeN LoNček«podjetje Biopac je predstavilo lonček, ki je bil izdelan posebej za potrebe prehrambnih storitev in se stoodstotno kompostira. Lonček z imenom »Jaz sem zelen lonček« naj bi pomagal podjetjem demonstrirati zavezo k odgovornejšemu ravnanju do okolja.nov lonček je sestrski produkt Biopacovega izdelka »Jaz nisem

plastičen lonček«, narejenega iz kartona s certifikatom FsC, ki se na kompostu popolnoma razgradi.

preNovLjeNa stekLeNica za pivo LoddoNproizvajalci piva znamke Loddon so se odločili za preobrazbo embalaže. Značilna modra barva prenovljene embalaže poudarja logotip kačjega pastirja, ki so ga povečali in sedaj krasi tudi vrat steklenice. Za modernejšo vizualizacijo je uporabljena tudi nova tipografija.

spomLadaNski veter v kozmetičNi iNdustrijipodjetje reBHan Fps kunststoff-Verpackungen je na sejmu Cosmoprof v Bologni predstavilo dve novi steklenički, ki so jih dodali k paleti svojih izdelkov. V razvoju so upoštevali trende različnih trgov, saj so želeli ustvariti embalažno rešitev za ambiciozne stranke v kozmetični industriji. steklenički aUra in Vita sta naleteli na ugodne odzive. obe steklenički sta 250-mililitrski, narejeni pa sta iz polietilena visoke gostote.

poLetNi okusi, poLetNa embaLažaoblikovalska agencija echo je za nov okus poletja proizvajalca piva Carling oblikovala primarno in sekundarno embalažo. pivo Carling Zest je z lahkim okusom limone. Za nov poletni okus piva so želeli ustvariti primerno identiteto, ki bo komunicirala poletni čas in osvežilnost pijače tako moški kot ženski populaciji.

okoLju prijazNa brezzračNa embaLažapodjetje Yonwoo je predstavilo okolju prijazno 100-mililitrsko brezzračno embalažo, ki se lahko ponovno uporabi, ponovno napolni in reciklira, prav tako je uporabljenega manj materiala. Zunanji ovoj in pokrov tube sta narejena iz recikliranega pCr-kartona, nameščena pa sta s pomočjo površinskega trenja zaradi boljšega prileganja. Zaradi posebne pCr-kartonske prevleke ni potrebe po sekundarni embalaži. izdelek paper Blow se lahko tudi naknadno grafično opremi, saj omogoča ofset potisk (do 8 barv) na tanek papir, ki se laminira in nato namesti na embalažo.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

mar

ec 2

012

EOL

7

Kratko, zanimivoNovosti

67

Proizvajalci, predelovalci in uporabniki pla-stike ter plastičnih izdelkov so pod nenehnim pritiskom, naj iščejo alternative. Torej materi-ale, ki dokazujejo boljše okoljske kvalitete in ki dosegajo boljšo materialno, energijsko in suro-vinsko učinkovitost. Prav bioplastika pa naj bi bila material, ki je v večjem sozvočju z naravo in ima bolj zelen – okoljski odtis. O plastiki iz obnovljivih virov in biorazgradljivi plastiki so govorili v marcu na seminarju Bioplastika v Celju. Seminar je organiziral Center odlično-sti PoliMat v okviru mednarodnega projekta PLASTICE, sodelovala pa sta Kemijski inštitut in GZS Grozd Plasttehnika. Med drugim so se udeleženci seznanili z analizo okoljskega odti-sa bioplastike, o certificiranju biorazgradljive plastike in plastike iz obnovljivih virov in o potencialih bioplastike.

Snaga in mladi Z eko denarnicami

V mariborski Snagi s konkretnim ozavešče-valnim projektom za mlade želijo spodbujati odgovornejši odnos do preprečevanja nastajanja odpadkov, predvsem pa pokazati, da je odpadek surovina. Če je surovina, kako ga torej lahko po-novno uporabiti? Na to odgovarja Irena Bartok v Snagi Maribor: »Osnovne šole na območju mariborske Mestne občine smo povabili k so-delovanju z razpisom javnega natečaja v sredini januarja, in sicer s projektom EKO DENARNICE. Za sodelovanje se je odločilo 10 šol. Tako smo v začetku februarja že pričenjali z aktivnostmi po šolah – šlo je za prikaz izdelave eko denarnic in za brezplačno razdelitev potrebnih materi-alov šolam, ki so jih delno zagotovili nekateri donatorji – barvni izolirni trakovi, ježki, ostali potrebni dogovori predaje izdelanih denarnic iz strani šol in podobno.

Izdelane eko denarnice v okviru priključenih šol v projekt bomo posredovali preko različnih mest (lokacija mestne blagajne, lokacija informacijske pisarne za občane, eko tržnica, …) do občanov za prostovoljne prispevke in podjetjem. Vsa zbrana sredstva iz naslova prodanih denarnic bomo namreč namenili vključenim osnovnim šolam za pokrivanje različnih aktivnosti socialno šibkih otrok. Projekt nosi v sebi tako ekološko obarvan pridih in socialno noto, ki daje projektu še dodatno vrednost.

vodka absoLut sLavi evropska mesta

Za posebno londonsko izdajo vodke absolut so k sodelovanju povabili umetnika, ki je ustvaril animirano podobo glasbene skupine Gorillaz. Jamie Hewlett je steklenici za absolut London dodal sedem osebnosti, ki predstavljajo londonski stil in kulturo skozi zgodovino. absolut London je prva v seriji steklenic, ki bodo posvečene različnim evropskim mestom. izrazito angleški dizajn predstavlja londonski stil skozi zgodovino preko različnih karakterjev, ki so zaznamovali London tako ali drugače.

pLočeviNke s posebNim potiskommednarodna veriga kavarn pret a manger je predstavila prenovljen

videz pločevink za svojo ponudbo gaziranih sokov pure pret. s posebno visokokvalitetno tehnologijo potiska pictoris™ podjetja CroWn Bevcan europe & middle east so nove pločevinke okrašene s podobami, ki so sestavljene iz kosov sadja in zelenjave. detajlne grafike realistično ponazarjajo okuse sokov, izdelane pa so s posebnimi ločevalnimi tehnikami in tiskarskimi ploščami visoke ločljivosti, ki omogočajo tisk kompleksnih podob neposredno na pločevinke.

omejeNa serija Nivea softoblikovalska agencija Bulletproof je združila moči z modno oblikovalko nicolo de main pri kreiranju nove omejene serije embalaž za niveo soft. oblikovalko so izbrali zaradi njenih značilnih grafičnih potiskov in ženstvenih dizajnov. rezultat sodelovanja so tri čudovite embalaže, ki odsevajo značilen oblikovalkin slog, vendar še vseeno delujejo kot del znamke nivea soft.

mar

ec 2

012

EmbALA

žA8

67

Embala

žni

trEn

di

v

lEtu

201

2

foto

: ww

w.sh

utte

rsto

ck.c

om

emBaLaŽni trendi V LetU 2012

preprosto, inovativno, prepričljivo, zeleno

Nina semolič

»embalaža mora pritegniti

kupčevo pozornost, kupec

se mora z njo identificirati

in ustvariti čustveno

povezavo – v nekaj

sekundah,« je prepričan

Jason kempen, kreativni

direktor v južnoafriškem

podjetju Fountainhead design.

predstavljajte si sebe kot

kupca. kaj je prva stvar, ki

jo opazite na izdelku – rok

trajanja, cena ali embalaža?

statistike so pokazale, da je

za povprečnega nakupovalca

najpomembnejši dejavnik, ki

vpliva na nakup, prav embalaža

izdelka.

Embalaža je skozi razvoj presegla funkcional-nost (zaščito izdelka). Postala je pomemben

del procesa potrošnikovega odločanja. Tudi letošnji trendi napovedujejo, da je še vedno cilj oblikovati preprosto in hkrati prepričljivo em-balažo, ki takoj vpliva na kupčevo zvestobo in kredibilnost blagovne znamke.

embalaža je ključno komunikacijsko orodje

Ocenjuje se, da se 70 odstotkov odločitev o nakupu zgodi prav v trgovini. Potrošnik

preživi v trgovini povprečno 20 minut, zato je jasno, da igra embalaža izdelkov pomembno vlogo v procesu nakupovanja. Embalaža tako predstavlja ključno komunikacijsko orodje, saj komunicira prav vrednost izdelka. Če oblikovalci zagotovijo, da je sporočilnost embalaže jasna in dobra, obenem pa ohranijo vrednost blagovne znamke izdelka, se bo le-ta uspešno prodajal.

Embalaža mora biti oblikovana inovativno in učinkovito, vendar pa mora obenem ohraniti

tudi potrošnikovo navezanost na določeno bla-govno znamko. Oblikovalci morajo zagotoviti, da so njihove kreacije unikatne in prepoznavne,

saj bodo lahko le tako ugodili zahtevam na trgu, hkrati pa morajo graditi na vrednosti blagovne znamke.

Dizajn naj bo preprost in enostaven. To naj bi imele v mislih vse oblikovalske agencije, ki se

ukvarjajo z dizajnom embalaže. Strokovnjaki iz industrije se vedno bolj nagibajo k nedvoumnim, poenostavljenim dizajnom, saj to omogoča tudi bolj jasno podajanje informacij o izdelku.

Konceptualne embalaže, osredotočene pred-vsem na dizajn, se največkrat pojavljajo v

omejenih izdajah, ki ustvarjajo posebne trenutke in vplivajo pretežno na prodajo v prihodnosti.

odprta inovacija in sodelovanje z naročnikom

Prav zaradi naraščajočih potreb naročnikov v različnih industrijah morajo biti oblikovalci

inovativni, dizajn embalaže pa temeljito premi-šljen. Izziv jim predstavlja iskanje kreativnih

statistike kažejo, da so potrošniki pripravljeni plačati več za okolju prijazno embalažo.

mar

ec 2

012

EmbALA

žA9

67

metod za transformacijo kompleksnih želja in zahtev strank v inovativen, učinkovit in trajno-sten končni izdelek.

Da bi končni izdelek vključeval vse zahteve, morajo oblikovalci izkoristiti trend odprte

inovacije, kar pomeni, da se pri snovanju nove embalaže opirajo tudi na zunanje vire in da v

postopek razvoja vključujejo različne deležnike. Ta trend obojestranskega sodelovanja postaja ključni dejavnik za uspeh embalaže, saj zago-tavlja, da ima naročnik vpogled in nadzor ter omogoča odlično razumevanje zahtev vseh vpletenih.

Tako izziv v letu 2012 ni v iskanju novih teh-nologij, ampak iskanje rešitev v obstoječih.

Izoblikovati je potrebno programe odprtih ino-vacij, ki ustrezajo potrebam naročnika in kupca.

trajnostnost in zelena zavest

Pomemben trend je že nekaj let trajnostnost in s tem uporaba trajnostnih materialov,

seveda brez vplivov na stroškovno učinkovitost in brez izgube vrednosti za potrošnika. Ko sta v embalažo vpeti etika in skrb za okolje, potrošni-ka preveva občutek ugodja in varnosti.

Implementacija trajnostne embalaže spodbu-ja potrošnike k racionalizaciji, med drugim

tudi njihovega življenjskega sloga. Raziskave so pokazale, da si več kot tri četrtine potrošnikov želi enostavnejšega in preprostejšega načina življenja. Statistike kažejo, da so potrošniki pripravljeni plačati več za okolju prijazno em-balažo. Oblikovalci si morajo zastaviti merljive trajnostne cilje, ki bodo zagotavljali, da so vse poti, ki vodijo k bolj trajnostni embalaži, ocenje-ne in prispevajo k izobraževanju potrošnikov o trajnostnosti in njenem pomenu.

biorazgradljivost in nanotehnologija postaja-ta vroča trenda v praktično vseh industrijah.

Zaradi segrevanja ozračja se potrošniki zaveda-jo, kako pomembno je, da zmanjšajo svoj ogljični odtis. Zato morajo oblikovalci že pri snovanju embalaže upoštevati, kako jo bo možno recikli-rati in kakšen vpliv bo imela sčasoma na okolje.

Potrebno je zagotoviti, da je embalaža okolju prijazna. Tega bi se morale zavedati vse

oblikovalske agencije. Končna odgovornost in izvedba pa sta seveda na proizvajalcih, ki bi mo-rali implementirati okolju prijazne iniciative v vse svoje delovne procese.

Zahteve po trajnostnosti in prijaznosti do okolja bodo vplivale na vsa področja emba-

lažne industrije. Potrošniki se zavedajo svojega vpliva na okolje in od proizvajalcev zahtevajo več.

Velika podjetja se začenjajo zavedati pomena trajnostnega razvoja, nekaj pa se jih s tem

že aktivno ukvarja. Tudi svetovne potrebe po zeleni embalaži naj bi po napovedih zrasle za 5,7 odstotka vsako leto in dosegle 212 milijard dolarjev v letu 2015 (Freedonia, 2011).

papirnato pakiranje

Papirnato pakiranje predstavlja vsestransko in odgovorno embalažno rešitev tako za pro-

izvajalce kot tudi za trgovce na drobno in potro-šnike. Papir ima odlično podobo kot embalažni material, saj je obnovljiv vir, omogoča pa tudi biorazgradnjo, vendar so ga zaradi manjkajočih zmogljivostnih karakteristik in nosilnih zmo-žnosti v večini nadomestili polimeri. Rešitev vidijo strokovnjaki v izboljšanju nosilnih

zmožnosti. Z voskom premazana embalaža je v zatonu, v ospredje prihaja uporaba tehnologij in premazov na vodni osnovi, izdelanih po meri, za doseg standardov pakiranja svežih in zamr-znjenih izdelkov. S pomočjo papirnate embalaže lahko zmanjšamo stroške odlaganja in obenem zvišamo stopnjo recikliranja.

samostoječe vrečke: fleksibilne, trajnostne in priročne

Trend samostoječih vrečk so spodbudila pod-jetja sama, in sicer z iskanjem novih načinov,

kako povečati privlačnost svoje embalaže, kako se razlikovati od konkurence in kako povečati priročnost za kupca.

Z okoljskega vidika so takšne vrečke do oko-lja prijaznejše kot tradicionalni embalažni

materiali (pločevinke, škatle, plastika), saj zahtevajo manj materiala. To pomeni bolj opti-malno razmerje med embalažo in vsebino, kar posledično predstavlja tudi manjši odpadek. V določenih primerih, odvisno od vrste uporabe, lahko takšna embalaža tehta kar 95 odstotkov manj kot toge posode in zavzame manj kot 10

odstotkov prostora. Samostoječe vrečke tudi po uporabi potrebujejo manj prostora za odlaganje.

razvoj bioplastike

Čeprav se uporaba bioplastičnih materialov povečuje, še vedno ostajajo zmeda na po-

dročju pravilnega označevanja, skepticizem o njenih funkcionalnih zmožnostih in vprašanja o prijaznosti do okolja. Že sama terminologija potrošnika zmede, zato je nujno izobraževanje na tem področju. Tako proizvajalcem kot potro-šnikom je potrebno razložiti, kakšne prednosti in kakšen vpliv na okolje prinašajo novi materiali. Zaradi nepoznavanja se kažejo problemi tudi pri odlaganju, zato je najbolje, da informacije o pravilnem odlaganju vključimo v embalažo.

Potrebno je sodelovanje med embalažno in-dustrijo in potrošniki za razvoj poenotenih

standardov, ki bodo končali terminološko zmedo.

interaktivna embalaža

Dnevi, ko je embalaža samo stala na policah, so minili. Konkurenca je prevelika, zato

podjetja iščejo inovativne načine, ki bi prepričali kupce. V ospredje prihajajo interaktivna emba-laža in družabna omrežja, ki kupca prepričujejo po sekundarnih kanalih. Prihodnost se kaže v pametnih embalažah, ki se osredotočajo pred-vsem na potrošnike z mobilnimi telefoni.

Kupci se za nakup odločajo v t. i. »ničelnem tre-nutku resnice« (Zero Moment of Truth) – to je

v času, preden se odpravijo po nakupih. Dandanes se povprečni potrošniki zelo zanesejo na podatke, ki jih zasledijo na spletu. Nekateri pred dejan-skim odhodom v trgovino za brskanje porabijo cele ure. Embalaža je drugi najpogostejši vir kod za hitro skeniranje, takoj za časopisi in revijami, zato že pri načrtovanju embalaže vključite kode. Embalaža na policah v trgovini mora delovati intuitivno in prepričati potrošnika v trenutku.

»Stvari ne jemljemo takšnih, kot so, temveč jih jemljemo takšne, kot se zdijo,« je zapisal Baltasar Gracian. Če oblikovalci stremijo k uspešnem oblikovanju in razvijanju novih em-balažnih idej, je zanje bistvenega pomena, da sledijo trendom, ki se iz leta v leto spreminjajo. Embalaža je podoba proizvoda. Poskrbite, da bo embalaža vašega izdelka ukrojena po meri. 

Viri: • designmagazine.co/wordpress/2011/07/27/packaging-

trends-2011-and-2012/• pakbec.blogspot.com/2012/01/five-packaging-trends-

that-will-shape.html• pakbec.blogspot.com/2011/12/five-global-packaging-

trends-than-could.html• www.packworld.com/2012-year-exceptional-packaging-

opportunities

Zahteve po trajnostnosti in prijaznosti do okolja bodo vplivale na vsa področja embalažne industrije.

Z voskom premazana embalaža je v zatonu.

Pakir

anje

in

živ

ila

mar

ec 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

EmbALA

žA10

67

pakiranJe in ŽiViLa

čemu daje katedra prednost?

Katedra za tehnologije, prehrano in vino na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, katere predstojnik je prof. dr. Janez Hribar, združuje strokovnjake s področij, ki so neposredno povezana s tehnologijami prede-lave surovin rastlinskega izvora v živilske iz-delke. Poleg tega se na katedri ukvarjamo tudi s področjem humane prehrane in s področjem pakiranja živil. Sedem doktorjev znanosti s so-delavci uspešno vodi procese izobraževanja na univerzitetnem, magistrskem in doktorskem študiju. Raziskovalno delujemo na nekaterih znanstveno zelo aktualnih področjih, kot so poobiralne tehnologije sadja in zelenjave, določanje prehranskega statusa posameznika in določanje markerjev oksidativnega stresa, maščobnokislinska sestava živil in alternativni viri maščob za prehrano, preučevanje aromat-skih in polifenolnih profilov vin in uporaba novih metod pakiranja živil v modificirano atmosfero.

prav razvoj novih proizvodov in vedno večja osveščenost potrošnikov vplivata na trende v razvoju embalažnih materialov in tehnik paki-ranja. kaj ugotavlja stroka v zadnjem času in kaj bi morala podjetja bolj upoštevati?

Proizvodnja in razvoj embalažnih materialov je ena najbolj propulzivnih vej industrije danes, čemur seveda sledijo tudi nove tehnike paki-ranja. Razvoj na tem področju odpira veliko novih tehnoloških rešitev, ki lahko prispevajo

k podaljšanju trajnosti izdelkov, izboljšanju varnosti in celo kakovosti izdelkov ter k nad-ziranju procesov v embalažni enoti in obvešča-nju potrošnika o stanju izdelka. Nove tehnike pakiranja, kot sta aktivno (active packaging) in inteligentno pakiranje (intelligent ali smart packaging), so v nekaterih delih sveta že zelo uveljavljene. V ta segment se tako vključuje tudi nanotehnologija z aplikativnimi rešitvami za materiale z dobrimi bariernimi lastnostmi, nanosenzorji in nanodelci kot antimikrobnimi agensi. Določeno oviro za intenzivnejšo upora-bo novih tehnologij pakiranja v nekaterih re-gijah, tudi v EU, predstavlja zakonodaja, ki jim zaradi potencialnih migracij med embalažnimi materiali in živili ni povsod enako naklonjena. Določena mera konzervativnosti na tem po-dročju pa kljub vsemu morda ni odveč. Seveda igrajo pomembno vlogo pri uvajanju tovrstnih rešitev v proizvodne obrate dodatni stroški, ki so v teh časih odločujoči.

v koliki meri to velja za slovensko živilsko panogo, je strokovno dovolj usposobljena za preprečevanje oksidacije živil?

pakiranje živil zaradi novih

standardov in ozaveščenosti

potrošnikov doživlja stalne,

inovativne spremembe. Živilska

panoga se na globalnem trgu

novim trendom prilagaja. in

slovenija? dr. tomaž požrl

s katedre za tehnologije,

prehrano in vino na ljubljanski

Biotehniški fakulteti meni, da

slovenija ne zaostaja.

jože volfand

določeno oviro za intenzivnejšo uporabo novih tehnologij pakiranja v nekaterih regijah, tudi v eU, predstavlja zakonodaja.

izbiro načina pakiranja določa predvsem cena

mar

ec 2

012

dr.

tom

až p

ožrl

foto

: arh

iv p

odje

tja

EmbALA

žA11

67

Preprečevanje oksidacijskih procesov živil, ki predstavljajo enega glavnih vzrokov spreminja-nja kakovosti živilskih izdelkov oz. njihovega kvara, je ena najpomembnejših nalog paki-ranja živil. Poleg tega so oksidacijski procesi realen tehnološki problem, s katerim se živilski tehnologi redno srečujejo v praktično vseh pa-nogah živilstva in ga v večini primerov tudi uspešno rešujejo. Zaradi oksidacije različnih kemijskih spojin v živilih je potrebno skrbeti za pravilen potek tehnoloških procesov v ce-lotni verigi predelave, začenši s kakovostno surovino, ustreznim tehnološkim procesom predelave in končnim pakiranjem, zaščito živil. Odstranjevanje kisika iz proizvodnega procesa z uporabo zaprtih procesov ali nadomeščanjem zraka z drugimi plini (predvsem N2 in CO2) tam, kjer je to mogoče, in zaviranje procesov oksidacije z dodatkom antioksidantov nam za-gotavljata kakovosten izdelek. Temu izdelku pa kakovost še podaljšamo z uporabo vakuumske-ga pakiranja in različnih mešanic plina za paki-ranje v modificirano atmosfero (na deklaracijah je napačno uporabljen termin kontrolirana atmosfera), prav tako z uporabo kvalitetnih neprepustnih embalažnih materialov, različ-nimi sestavljenimi embalažnimi materiali in ustreznim načinom pakiranja. Relativno nov pristop predstavlja tudi uporaba užitnih pre-vlek za živila (edible coating), ki lahko zaščitijo živilo pred oksidacijo. V Sloveniji je na področju pakiranja za preprečevanje oksidacijskih pro-cesov že veliko storjenega, saj imamo ogromno izdelkov, mesnih in mlečnih izdelkov, pijač in izdelkov iz rastlinskih surovin, ki so pakirani po najnovejših standardih. Je pa potrebno pou-dariti, da je cena tudi pri izbiri načina pakiranja najpomembnejša.

toda ocena je, da pakiranje živilskih izdelkov, med drugim tudi pekarskih, doživlja precej-šnje inovativne spremembe na globalnem trgu, manj v Sloveniji. kaj opažate?

Kot sem že povedal, je novosti na področju pa-kiranja živil veliko. Pekovski izdelki sestavljajo raznoliko skupino, saj se izdelki lahko zelo razlikujejo po kemijski sestavi in tehnološkem procesu oz. po senzoričnih lastnostih, ki jih pričakujemo. Težko bi trdili, da Slovenija za-ostaja za globalnimi trendi. Klasični problemi pri pakiranju pekovskih izdelkov so ohranjanje svežine in optimalnih senzoričnih lastnosti ter podaljševanje trajnosti s preprečevanjem mikrobiološkega kvara. Pri pakiranju kruhov in pekovskega peciva univerzalne rešitve ni, saj staranja kruha s pakiranjem ni mogoče ustaviti. Pakiranje kruha in pekovskega peci-va je kompromis med pakiranjem v embalažni material, ki prepušča vodno paro, in neprepu-stni material. Se pa pojavljajo v razvitem delu sveta določeni demografski premiki, ki vodijo k vedno večjemu številu malih gospodinjstev (1 ali 2 člana). Zaradi tega je vedno večja ponudba manjših embalažnih enot za kruh (rezine kruha, toast) in pekovsko pecivo ter

na splošno pakiranih vrst kruha, ki je tradi-cionalno postrežni artikel. Take spremembe so zelo regionalno pogojene in odvisne tudi od tipa trgovine. Pri drugih vrstah pekovskih

izdelkov so tehnike pakiranja in embalažni materiali prilagojeni vrsti izdelka in zaščitni funkciji embalaže (ohranjanje arome, prepre-čevanje oksidacije, zaviranje pojava plesni itd.).

na najnovejšo direktivo o ravnanju z odpadki, ki so surovina, vir, bo morala reagirati tudi živilska panoga, ki je močna povzročiteljica odpadkov in stranskih proizvodov. na kaj stroka posebej opozarja?

Dejstvo je, da živilska industrija proizvaja kar nekaj stranskih proizvodov in odpadkov. Del poslanstva naše fakultete je seveda tudi skrb za čim bolj okolju prijazno pridelavo in predelavo živil, tako da je v naših programih veliko tem, ki so povezane z možnostmi zmanjševanja, predelave oz. ponovne uporabe stranskih proizvodov primarne proizvodnje. Na to temo smo v preteklosti tudi že organizirali srečanje, na primer Bitenčeve živilske dneve, kjer smo problematiko odpadkov živilske industrije temeljito obdelali. V proizvodnji so procesi predelave sekundarnih proizvodov ali njihova prodaja za krmo živine, ekstrakcijo različnih učinkovin, pridobivanje različnih snovi, ki se vračajo v živilsko industrijo, pridobivanje bio-energije in drugo, že zelo uveljavljena praksa. Poleg tega je osnovna doktrina treh R (reduce, reuse, recycle, v prevodu zreducirati uporabo embalažnih materialov, ponovno uporabiti in reciklirati) v ravnanju z odpadno embala-žo osnovno vodilo našega izobraževanja in v veliki večini tudi razmišljanja v industriji. Konec koncev se vsi zavedamo, predvsem pa industrija, da so stranski proizvodi oz. odpadki v direktnem ali indirektnem pomenu denar. Potrebno pa je opozoriti, da je ravnotežje med

kakovostjo in trajnostjo izdelkov in količino ter kompleksnostjo odpadne embalaže zelo obču-tljivo. Boljši izdelki namreč zahtevajo boljšo, dražjo in z vidika reciklaže kompleksnejšo embalažo, gre za najrazličnejšo sestavljeno embalažo oz. laminate, kar predstavlja velik problem za predelavo. Sploh če upoštevamo, da je v Sloveniji za energetsko predelavo odpadne embalaže malo možnosti.

kakšen je vpis na katedro za tehnologijo, pre-hrano in vino, še posebej glede na dejstvo, da je slovenska prehrambena industrija zmanjša-la obseg poslovanja?

Katedra za tehnologije, prehrano in vino je del Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti, kjer so še druge katedre, s katerimi tvorimo celoto in poskušamo nuditi našim študentom kar se da širok in vseobsegajoč pogled na živila. Kljub nekoliko slabšemu stanju slovenske živil-ske industrije je zanimanje za študij na našem oddelku še vedno veliko. Naši diplomanti imajo veliko možnosti zaposlitve, saj jim pridobljena znanja s področja predelave živil in humane prehrane omogočajo zaposlovanja na različnih področjih tako v živilskopredelovalni indu-striji, svetovalno-nadzornih in inšpekcijskih službah doma in v okviru EU, malih družinskih podjetjih, kjer se je v zadnjih letih zaposlilo veliko naših diplomantov, in drugje.

v preteklosti se je pogosto uporabljal za okolj-sko ozaveščenost termin ekobilanca. danes govorimo o indeksih trajnostnega razvoja. kako to upoštevate v programih vaše katedre?

Trajnostni razvoj je pojem, ki je neposredno povezan z vsakim izmed nas. Vprašanje pa je, koliko se v vsakdanjem življenju tega zaveda-mo. Vpetost gospodarskih dogajanj, tudi na področju živilstva, v energetsko in surovinsko gonjo z nenehno željo po doseganju čim večje gospodarske rasti in dobička, istočasno pa stre-mljenje k zmanjševanju obremenitve okolja, je po mojem mnenju na trenutke paradoksalno. Nove tehnologije na področju predelave živil, kot so uporaba visokih tlakov, hladne plazme, nanotehnologije, tehnologije pulzirajočega električnega polja visoke energije in številne druge, v kombinaciji z uporabo novih biološko razgradljivih biopolimernih materialov za pakiranje živil lahko v prihodnosti nekoliko omilijo to neskladje. Večji del pa bo moral na-rediti vsak sam pri sebi. Pri delu s študenti po-skušamo pri različnih tehnologijah izpostaviti vse vidike produkcije, poleg surovinske in ener-getske bilance tudi problem emisij različnih polutantov, in spodbujati celostno razmišljanje pri reševanju tehnoloških nalog in problemov. Hkrati jim tudi omogočamo, da se na števil-nih obiskih v vodilnih domačih in tudi tujih podjetjih sami prepričajo in pozanimajo, kako se v praksi spopadajo z dejanskimi problemi.

pri pakiranju kruhov in pekovskega peciva univerzalne rešitve ni, saj staranja kruha s pakiranjem ni mogoče ustaviti.

Prih

odno

st

flek

sibil

ne

embala

že

mar

ec 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

EmbALA

žA12

67

priHodnost FLeksiBiLne emBaLaŽe

Nova študija raziskovalnega združenja z naslovom Prihodnost globalne fleksibil-

ne embalaže je pokazala, da fleksibilna em-balaža nadomešča tradicionalno kot na pri-mer pločevinke, steklo in plastenke. Tonaža globalne potrošniške fleksibilne embalaže, ki je lani avgusta znašala 18,1 milijona naj bi po napovedih dosegla 22,5 milijona ton do leta 2016. Rast trga so povzročili tudi različni novi izdelki, ki so jih lastniki bla-govnih znamk primorani razviti na izjemno konkurenčnem trgu.

Nosilne zmožnosti bodo vedno pomemb-nejše, saj veliko trgovskih verig zahteva

najboljšo zaščito izdelkov in posledično daljši rok trajanja. Po predvidevanjih združenja Pira naj bi najvišjo stopnjo rasti dosegla prav plastika visokih zmogljivosti (BOPET, EVOH in PA). Fleksibilna embalaža je že do-segla zrelost trga v razvitih državah, kot sta Severna Amerika in Zahodna Evropa, zato bo rast tu skromnejša.

Največji trg je v letu 2011 dosegla Azija z 29,1-odstotnim deležem, sledita ji

Severna Amerika in Evropa. Azija predsta-vlja tudi najhitreje rastoči trg na področju

fleksibilne embalaže, letna stopnja rasti v obdobju od 2011 do 2016 bo po napovedih 7,9-odstotna. Ta regija bo v obdobju nasle-dnjih petih let predstavljala kar 55 odstot-kov celotnih zahtev po fleksibilni embalaži. Najhitreje rastoča azijska trga bosta po podatkih Pire Indija in Kitajska, ki bosta v omenjenem obdobju predstavljali kar 44 odstotkov svetovnega povpraševanja po fleksibilni embalaži.

svetovni potrošniški trg

fleksibilne embalaže je v

letu 2011 dosegel vrednost

58,3 milijarde dolarjev. po

zadnjih raziskavah združenja

pira international bo rasel

s 4,1-odstotno stopnjo letne

rasti in tako do leta 2016

dosegel 71,3 milijarde dolarjev.

azija predstavlja tudi najhitreje rastoči trg na področju fleksibilne embalaže, letna stopnja rasti v obdobju od 2011 do 2016 bo po napovedih 7,9-odstotna.

Najvišja stopnja rasti bo pri plastiki

mar

ec 2

012

EmbALA

žA13

67Fleksibilna embalaža se uporablja predvsem za pakiranje hrane

Kar v tri četrtine globalne fleksibilne em-balaže se pakira hrana, največ ribe, meso,

sladkarije in pecivo. Pod fleksibilno embalažo spadajo potiskani, laminirani in ekstrudirani materiali, ki so lahko sestavljeni iz različnih materialov, kot so plastični filmi, papir in folije. Pod fleksibilno embalažo spadajo pla-stične vrečke, torbe, ovijalni in zavijalni papir, aluminijasti laminati, blisterji ipd. Večinoma se uporablja za pakiranje prehrambnih in tudi drugih izdelkov, kot na primer hrana za hišne ljubljenčke, tobak, kozmetika, izdelki za oseb-no nego, čistila, farmacevtski in zdravstveni pripomočki. Filmi za fleksibilno embalažo so lahko izdelani iz fleksibilne plastike (PE, PP, poliester ali PA), fleksibilnih folij ali fleksi-bilnega papirja, lahko so premazani, lamini-rani ali v postopku ekstrudiranja združeni z drugimi materiali za izboljšanje fizičnih sposobnosti.

najvišja rast v rusiji

Po podatkih združenja Flexible Packaging Europe (FPE) je bila vrednost evropskega

trga fleksibilne embalaže 11,6 milijarde evrov, 83 odstotkov prodaje pa je bilo v Zahodni Evropi, in sicer 9,65 milijarde evrov. Trg fleksi-bilne embalaže je v Evropi v letu 2011 zrasel za 5,5 odstotka v primerjavi z letom 2010, in sicer za 5 odstotkov v Zahodni Evropi,

medtem ko je bil v Vzhodni Evropi odstotek nekoliko višji, 8. Vrednost se je deloma pove-čala tudi zaradi rastočih cen surovin, saj so proizvajalci posledično zvišali cene končnim kupcem.

Na nacionalni ravni je bila največja rast vidna v Rusiji (9 odstotkov) in Turčiji

(7 odstotkov). Največji padec trga so, kot pričakovano, doživele Grčija, Španija in Portugalska. Največji evropski proizvajalci embalaže (Amcor, Constantia, Sealed Air-Cryovac, Clondalkin Group, WIPAK, Mondi Packaging, Huhtamaki, Bemis, Südpack, Bischof & Klein) zasedajo kar 53 odstotkov celotne industrije fleksibilne embalaže.

Študije kažejo na potencial embalaže

Študija »LCA-analiza pakiranih prehramb-nih izdelkov: funkcija fleksibilne embala-

že« je upoštevala proces izdelave, pakiranja in transporta. Pokazala je, da je okoljski vpliv pregledane embalaže bistveno manjši v primer-javi z vplivi proizvodnje in predelave hrane. V bistvu embalaža tudi pripomore k ohranjanju čistega okolja, saj ohranja hrano svežo in ome-juje porabo.

Pri blagovnih znamkah je cenjena fleksibilna embalaža predvsem zaradi vsestranskosti

in primerjalno nizke cene, obenem pa kaže tudi potencial za inovacije.

Poleg tega je lahka, kar je ključnega pome-na, če želimo ugoden ogljični odtis in čim

manjši vpliv na okolje,« je povedal Adam Page iz združenja Pira International.

Viri:• http://www.pira-international.com/versatility-and-inno-

vation-to-drive-global-flexible-packaging-market.aspx• http://www.packworld.com/package-design/structural/

higher-barrier-plastics-will-help-grow-flexible-packa-ging-market

• http://convertingcurmudgeon.com/2012/02/27/fpa-pac-kaging-converters-stay-flexible-prepare-for-recovery

12,3 %

27 %

6,7 %

20,7 %

4,2 %

29,1 %

Zahodna EvropaCentralna in vzhodna EvropaJužna in centralna Amerika

Severna AmerikaAzijaOstalo

Vir: Pira International Ltd

po podatkih združenja Flexible packaging europe (Fpe) je bila vrednost evropskega trga fleksibilne embalaže 11,6 milijarde evrov, 83 odstotkov prodaje pa je bilo v Zahodni evropi, in sicer 9,65 milijarde evrov.

Kratko, zanimivoZbornik o komunalnem goSpodarStvu

Janko Kramžar, predsednik upravnega od-bora Zbornice komunalnega gospodarstva in direktor ljubljanske Snage, na uvodni strani zbornika lanske problemske konference o ko-munalnem gospodarstvu piše takole: V zbor-niku so prispevki o stanju na komunalnem področju, oblikovanju razvojnih usmeritev komunalnega gospodarstva ter opredelitvi pogojev za učinkovito izvajanje javnih go-spodarskih služb. V petih vsebinskih sklopih so izpostavljeni ekonomski vidiki izvajanja gospodarskih javnih služb ter problematika izvajanja oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadne vode, ravnanja z odpadki ter izvajanja dimnikarskih storitev ter številni primeri domače in tuje dobre prakse…

V Zborniku je objavljenih 28 besedil, največ o položaju javnih komunalnih podjetij. Za me-nedžerje v komunalah, kjer morajo pogosto odgovarjati na kritike, da so cene storitve previsoke, učinkovitost pa premajhna, bo zelo zanimiv prispevek Benchmarking kot osno-va za presojo učinkovitosti izvajanja javnih služb. Avtorja sta Gregor Hauc in Igor Petek, med avtorji prispevkov pa so še Dušan Butina, mag. Stanka Cerkvenik (urednica publikaci-je), Danilo Burnač, Janja Božič Marolt, Katja Žužič, Samo Jereb, dr. Žan J. Oplotnik, mag. Iztok Rozan, mag. Venčeslav Lapajne, Nataša Sovič, Samo Kumer in drugi.

rebirth

Ohranimo vire – reciklirajmo odpadke. Konferenco s tem naslovom so organizirali na GZS v okviru projekta ReBirth. Namenjen je promociji recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov in njihove uporabe v gradbeništvu. Usmeritve na področju odpad-kov so z decembrsko uredbo takšne, kot jih zahteva t. i. ekonomija zaključenih snovnih poti. Pri gradbenih odpadkih, ki jih je med vsemi odpadki v EU v povprečju 30 %, je glede na sedanje stanje v Sloveniji to izrazit poslov-ni in okoljski izziv. Kajti, kakor je povedal Zvonko Cotič, direktor Razvojnega inštituta Skupine Primorje, zemljine, kamnine in iz-kopov, opeke in beton iz rušitev ter asfalte iz raznih sanacij in rekonstrukcij je mogoče uspešno vgraditi v nasipe, zasipe, betone, vezane nosilne plasti, skratka, gradbeni in drugi industrijski odpadki so lahko dragoce-na surovina. Vodja projekta Alenka Mauko iz Zavoda za gradbeništvo je prepričana, da je mogoče doreči trajno rast recikliranja grad-benih in industrijskih odpadkov do leta 2015 in za 15 % povečati recikliranje industrijskih odpadkov. Do leta 2020 je treba reciklirati 70 % gradbenih odpadkov.

OBRAZ

mar

ec 2

012

Fran

c Fr

elih

foto

: arh

iv p

odje

tja

EmbALA

žA14

67

dopust, posel in pietro

oBraZ

»Prijatelja Pietra sem spoznal pred dvajsetimi leti, ko je bil tehnični direktor enega od italijan-skih podjetij za predelavo plastike. Leta 1995 sem bil pri njem na obisku, saj so prodajali stroj za proizvodnjo širokih folij, 8 in 12 metrov. Stroj sem nameraval kupiti, a ga najprej niso hoteli prodati. Po nekaj obiskih in sestankih me je Pietro obiskal in mi vseeno ponudil stroj. Zgradil sem halo, visoko 23 metrov, nato smo stroj kupili. To je bil najboljši stroj, takrat nihče pri nas ni imel takšnega. Odprl se je trg celotne bivše Jugoslavije.

Pietro Reina je vrhunski strokovnjak za agrarne folije, če ne največji na svetu.

Predaval je tudi v Sloveniji. Postal je moj sveto-valec, spremljevalec, prijatelj. Na razpolago mi je vsako minuto. Pozna vsak stroj. To znanstvo in prijateljstvo je mnogo več kot posel. Ne da se izmeriti, kakšno vlogo ima v rasti in razvoju Plaste,« pripoveduje Franc Frelih in kaže im-provizirani prodajni katalog. Narediti so ga morali čez noč.

»Prav prijatelj Pietro mi je pripravil seznam firm, kamor bi lahko Plasta prodajala svoje iz-delke. V ta namen smo izdelali improvizirani prodajni katalog. Estetika v tem primeru, ker se je mudilo, ni bila tako važna. Pomembno je bilo, kakšne vzorce smo lahko pokazali kupcem, ki smo jim želeli prodajati regenerat in ostale barvne folije,« nadaljuje lastnik in direktor Plaste.

»Te zgodbe še nisem nikomur povedal. A bi jo rad. Lahko jo bom pokazal prijatelju Pietru. Veste, lani je bilo za Plasto rekordno leto. Največ izvažamo v Italijo in izvoz še kar pove-čujemo. V poslu ne gre brez sreče. Zgodilo se je čisto po naključju, ko sem se za prvomajske

praznike odločil, da gremo z otroki na dopust. V Italijo,« pripoveduje Franc Frelih nenava-dno zgodbo. »Dopust v Italiji sem izkoristil za obisk nekaj podjetij, ki sem jim ponudil folije iz kataloga. Začetni občutek je bil dober, saj so potencialni kupci naše izdelke sprejeli kot zamenjavo za izdelke iz novega granulata. Tudi analize izdelkov iz regenerata so pokazale, da je naša folija iz regenerata po mehanskih lastno-stih primerljiva s folijami iz novega granulata.«

Povsod ni šlo takoj gladko, a najprej so na mesec izvozili 30 do 40 ton regenerata,

nato pa so se količine kar naprej povečevale. Zdaj prodajo na italijanski trg po 400, 500 ton mesečno in še ni dovolj. Povpraševanje je, plačilo z italijanske strani pa brez zamud. Regenerate delajo v Plasti iz odpadne plastike. Sogovornik pove, da je 80 odstotkov njihovih izdelkov EKO, torej so iz odpadne plastike. Toda njihovi regenerati niso kar tako. Formulo je dalo njihovo znanje, regenerate so tipizirali, povrh tega pa so regenerat še obarvali. V čem je konkurenčna prednost njihovega ekoizdelka? Celotni proces so v Plasti domislili sami. In ker je končni proizvod, folija za kmetijstvo, industrijo ali gradbeništvo, iz odpadne pla-stike, iz cenejšega materiala, izdelek visoke kakovosti, dosegajo nadpovprečne rezultate. V strukturi proizvodnje predstavljajo regene-rati okrog 8.000 ton, približno polovico celotne proizvodnje.

»Takšen proizvod iz regenerata ima priho-dnost. V kakovosti ni nobene razlike, je pa to v resnici zeleni proizvod. Kajti,« meni Franc Frelih, »biorazgradljiva plastika je še daleč.«

Plasta je tudi največji slovenski proizvajalec vrečk za živilsko panogo v Sloveniji – na-

menskih vrečk, vrečk za širok potrošnjo, vrečk

nagrajenec GZs Franc Frelih

iz šentrupertske plaste najprej

o sebi? ne, najprej o očetu,

ki je bil živilski tehnolog in

je začel doma s proizvodnjo

plastenk. torej se je posel s

pihanjem plastike v študentu

ljubljanske ekonomske

fakultete ugnezdilo že zelo

zgodaj. a ker se je Franc že

na poljanski gimnaziji znašel

med talenti, ni čudno, da ga

danes ne more nihče prodati

v angleščini, francoščini,

nemščini in italijanščini. prav

znanje italijanskega jezika pa

ga je pripeljalo do njegovega

zdajšnjega učitelja in partnerja

pietra reine, italijana, ki

odločilno vpliva na njegovo

poslovno pot.

pietro reina je vrhunski strokovnjak za agrarne folije, če ne največji na svetu.

Pro

moci

ja

mar

ec 2

012

EmbALA

žA15

67

s poteznim trakom, nosilnih vrečk, vendar te niso iz regenerata. Od skupne mesečne proi-zvodnje od 1.000 do 1.200 ton plastičnih pro-izvodov, največ je folij, je okrog 200 ton vrečk. Letna proizvodnja Plaste doseže okrog 16.000 ton in letno realizacijo 20 milijonov evrov. V njihovem podjetju Termoplasti Plama pa izde-lajo do 10.000 ton. V Sloveniji ni proizvajalcev s takšnimi količinami.

Franc Frelih ne razmišlja o krizi, saj povpra-ševanja ne manjka. Kako naprej?

»Če pridete v naše podjetje, sem v Šentrupert, je tako, kot da ste stopili na kmetijo. Tukaj se ne bomo širili. Če bomo dosegli na leto 20 do 25 milijonov evrov prometa, bomo zadovoljni. Rad se vprašam, kaj je pametno – ali da gremo kar naprej in povečujemo proizvodnjo ter se širimo ali vzdržujemo to, kar imamo, in posodabljamo proizvodnjo. Kupujemo nove, sodobne stroje. Čez dva meseca bomo v halo postavili še dva stroja za agrarne folije. Trg je. Smo reagirali,« pove Franc Frelih.

Odpadne plastike je na trgu dovolj. Tudi v Sloveniji. Kupujejo jo od Papir servisa,

Surovine, Dinosa, tudi uvažajo. Sicer pa okrog 60 odstotkov proizvodnje izvozijo.

Čeprav je sogovornik prepričan, da je bi-orazgradljiva plastika prihodnost, so se

vključili v projekt PLASTiCE. Biomateriale so že testirali in imajo osvojen know-how o prede-lavi biomaterialov in izdelavi biorazgradljivih vrečk.

Za Franca Freliha pravijo, da je samosvoj, poseben, a zelo uspešen podjetnik. Čeprav

se vprašuje, ali naj raste, vleče poslovne pote-ze, ki kažejo menedžerja s strateško razvojno mislijo. S simpatično karizmo. Ve, kaj hoče. In to pove zelo po domače. Podjetje je ustanovil v Srbiji, ker ve, da je tam trg za agrarno folijo, v zadnjih letih pa kupuje podjetja, ki so ali niso povsem povezana s plastiko. Pod njegovo poslovno in menedžersko stroko so podjetja SEP, DANA, Termoplasti Plama, Plama Pur in Plasta. Poslovno priložnost vidi torej tudi v avtomobilski industriji.

Ga vleče še kam drugam? Zagotovo. Toda v javnosti je samo toliko, kolikor je pač

najbolj nujno. Ko je prejel leta 2003 zlato ga-zelo in zdaj, po nagradi Gospodarske zbornice Slovenije.

Zelo je povezan z domačim krajem. »In,« pove na koncu, »takšnega cvička, kot je pri nas,

ni nikjer.«

Kromopak in Excellent Top (GC2):

uporaba za najzahtevnejšo embalažo v farmacevtiki, kozmetiki in prehram-beni industriji

Proizvodni programi

Belpak (GT2):

farmacevtika, kozmetika, zahtevnejša embalaža v prehrambeni industriji

Grafopak Kraft (GT4):

za embalažo, ki zahteva močnejši karton, ter pralne praške

Grafopak in Multicolor Special (GD):

množična uporaba za vse vrste em-balaže

MM Liner:

za kaširano embalažo

V podjetju Količevo karton je bila konec decembra uspešno zaključena obsežna prenova formerskega dela kartonskega stroja in priprave snovi.

Rezultat prenove se odraža v obču-tnem dvigu kakovosti obstoječega proizvodnega programa, poleg tega pa je omogočena izdelava širše pa-lete premaznih kartonov, izdelanih iz svežih lesovinskih in celuloznih vlaknin.

Poleg prenove kartonskega stro-ja je podjetje posodobilo oddelek dodelave kartona, znatna sredstva pa so bila vložena tudi v povečanje kapacitet za proizvodnjo vlaknin, kar podjetju zagotavlja primerno konkurenčnost na globalnem trgu.

Podjetje se ponaša s certifikatom ISO 9001 in ima uveljavljen HA-CCP sistem. Kot vsa ostala podjetja

skupine Mayr - Melnhof Karton, je tudi Količevo Karton certificiran v skladu z FSC in PEFC standardi.

KOLIČEVO KARTON d.o.o.

Papirniška cesta 1,1230 DomžaleT: (01) 7290 564, F: (01) 7290 567 E: prodaja.kartona@mm-karton.com

Zdaj prodajo na italijanski trg po 400, 500 ton mesečno in še ni dovolj.

OkrO

gla

miz

a O

cen

ah k

Om

unaln

ih

stO

rit

ev

mar

ec 2

012

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

6716

OKO

LjE

ena prvih potez nove vlade je

bila podaljšanje zamrznitve

cen komunalnih storitev za

nadaljnjih šest mesecev.

komunalna podjetja in občine

so že dalj časa opozarjali

na nevzdržnost situacije,

saj naj bi se izgube samo

večale. sedanji pravilnik o

metodologiji oblikovanja cen

storitev obveznih občinskih

GJs varstva okolja naj bi bil

zamenjan z novo uredbo, ki pa

med partnerji še ni usklajena.

se bo po šestih mesecih res

kaj premaknilo in kaj je v tem

času treba postoriti?

stanje je več kot alarmantno – kaj zdaj?

okroGLa miZa o CenaH komUnaLniH storiteV

Na okrogli mizi so razpravljali: mag. Marko Cvikl, direktor celjskega podjetja VO-KA, Leon Behin, direktor Zbornice komunal-nega gospodarstva, Antun Gašparac, direktor Hydrovoda, Jože Leskovar, pod-jetje Kostak, Leopold Kremžar, župan in predsednik Skupnosti občin Slovenije, mag. Danilo Burnač, direktor podjetja Mariborski vodovod, dr. Peter Vrtačnik, Ministrstvo za gospodarski razvoj in teh-nologijo, vodja Sektorja za preskrbo, nad-zor cen in varstvo konkurence Direktorata za notranji trg, z okoljskega ministrstva pa generalni direktor Direktorata za javne službe in investicije Bojan Dejak ter Franc Lenarčič, vodja Sektorja za prostorski regionalni razvoj. Okroglo mizo je vodila mag. Vanesa Čanji, odgovorna urednica revije EOL.

eol: v veljavi je uredba o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev. najprej prosim za kratko analizo stanja komunalnega gospodar-stva. ali je res, da so podjetja na samem robu?

Leon Behin: Mislim, da se bomo vsi strinjali, da so cene komunalnih storitev skoraj dvajset let pod različnimi tenderji, kar pomeni zelo ad-ministrativno določanje in predvsem zaviranje njihove rasti. Če so do leta 2005 komunalna podjetja še lahko cene usklajevala z inflacijo, po tem času zaradi raznih sprememb meto-dologij določanja cen to ni bilo več mogoče. Realne stroškovne cene komunalnih storitev ni bilo mogoče vzpostaviti, povrh vsega pa je kup zakonodajnih predpisov v tem obdobju zahteval spremenjene standarde storitev, izva-janje določenih novih segmentov storitev ipd.

Omeniti velja drastično spremembo leta 2010, ko se je uvedla najemnina za infrastrukturo. Pri nekaterih manjših podjetjih, kjer je veliko infrastrukture in majhen odjem surovin, pred-stavlja najemnina glavnino, tudi 60 odstotkov cene same storitve.

Stanje je več kot alarmantno. Polovica sloven-skih komunalnih podjetjih ne dosega niti 50 odstotkov dejanske stroškovne cene. Če letos ne bo uveden nov način obračunavanja cene, bodo posledice neprijetne: insolventnost, nede-lovanje sistemov oz. druge večje težave.

eol: kaj pa ostalih 50 odstotkov? vemo na-mreč, da nekatera komunalna podjetja delujejo tudi z dobičkom. Zakaj nekaterim uspe?

Leon Behin: Večina komunalnih podjetjih opravlja veliko dejavnosti. Nekatera so sicer specializirana za izvajanje ene službe, npr. vodooskrbe, večina podjetij pa v Sloveniji de-jansko opravlja več dejavnosti. Poleg dejavnosti varstva okolja, kamor štejemo oskrbo z vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter rav-nanje z odpadki, upravljajo še nekatere druge dejavnosti, ki so tržne, saj so bila prisiljena poiskati nove vire prihodkov.

eol: kar je pohvalno.

Leon Behin: Kar je zelo pohvalno in v neki meri stimulativno. Problem pa je, da je ta dopolnilna dejavnost danes že 30, 40, celo 50 odstotkov vseh prihodkov družbe in je težko reči, da so to še javna podjetja. Ves dobiček teh podjetij iz tržne dejavnosti se preliva v pokrivanje izgube. V kolikor tega ne bi bilo, bi bila velika večina teh podjetjih že zdavnaj v močnem likvidnostnem in poslovnem krču.

foto

: B o

štja

n Č

adej

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: B

oštj

an Č

adej

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: B

oštj

an Č

adej

dan

ilo B

urna

čLe

opol

d k

rem

žar

Fran

c Le

narč

ičLe

on B

ehin

mar

ko C

vikl

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: B

oštj

an Č

adej

mar

ec 2

012

67O

KO

LjE

17

eol: gospod kremžar, kako razmišljate v občinah? ali se mora komunala v osnovni de-javnosti pokriti sama ali pa boste pritiskali na komunalna podjetja, naj se obnašajo tržno, s čimer bi lahko cene komunalnih storitev ostale nizke?

Leopold Kremžar: Zgodba, v kateri smo sedaj, ima tisoč slabih in samo eno dobro plat. Večina komunalnih podjetij je dejansko prišla do dna in izčrpala vse rezerve. Komunalna dejavnost bi morala biti javni interes. To ne pomeni, da komunalna podjetja ne smejo biti dobra in ko-mercialno uspešna z dodatnimi dejavnostmi. Obratno. Javni interes je ta, da je pokrita glav-na služba. Če pa lahko javno podjetje ustvarja še dodatne storitve, naj jih ustvari, ampak na način, da se to vrača v osnovno dejavnost.

eol: poglejmo posamezne primere. gospod cvikl, prihajate iz javnega podjetja vodovod kanalizacija celje. kje ste, pod ali nad vodo?

Marko Cvikl: Dejansko smo nekje na ničli. Dejavnosti so pravzaprav vse pod ničlo. Morda bi poudaril še eno zadevo. Ko govorimo o tržni dejavnosti javnih podjetij, se ne zavedamo, da je le-ta v večini omejena na izvajanje investicij, katerih investitor je občina oz. lokalna sku-pnost. Dobiček se ustvari iz tega, da je občina investitorica neke investicije, katere izvajalec je javno podjetje. Tu ne gre za nič drugega kot za tiho subvencijo občine javnemu podjetju, saj bi javno podjetje v 100-odstotni lasti občine lahko izvajalo to investicijo brez dobička po nižji ceni in bi občina za tako investicijo plačala manj. Tu gre za čisto zatiskanje oči.

eol: ali bi lahko vaše podjetje pridobilo do-ločena tržna sredstva mimo investicij občine, o kateri ste govorili, da bi ohranilo nižjo ceno komunalnih storitev?

Marko Cvikl: Ne. Iz preprostega razloga, ker je bilo naše javno podjetje ustanovljeno z na-menom izvajanja javne službe. Tržne dejavnost izvajajo tržna podjetja. Pametno je, da sta ti dve dejavnosti zaradi čiste situacije ločeni med sabo.

eol: gospod gašparac, imate podobno situa-cijo. pokrivate več občin in hydrovod je javno podjetje. razmišljate enako kot gospod cvikl?

Antun Gašparac: Podobno. Potrebno je upo-števati posebnosti okolja, ki ga pokrivamo. Hydrovod namreč pokriva kočevsko regijsko področje od leta 1959, kar pomeni, da imamo lepo tradicijo.

eol: kako vam gre finančno?

Antun Gašparac: Ne morem se ravno po-hvaliti. Trenutno pokrivamo območje petih občin, ki so naše lastnice. Značilnost našega področja so majhne, redko poseljene občine. Po površini smo definitivno med največjimi vodovodi v Sloveniji, mogoče med tremi, štiri-mi največjimi. Žal na tem področju živi samo približno 30.000 uporabnikov. Terensko smo

izredno razgibani. Če hočemo z vodooskrbo pokriti čim več uporabnikov, potrebujemo ogromno omrežja. In sedaj odgovor na vaše vprašanje. Po številkah bi lahko rekli, da smo pod vodo. Smo izredno gospodarni na področju dopolnilne dejavnosti, h kateri smo prisiljeni, če hočemo preživeti in ohranjati likvidnost. Približno polovico sredstev dobimo na trgu. To ni prav in strinjam se z gospodom Cviklom, da smo ustanovljeni za izvajanje osnovne de-javnosti, torej smo javno podjetje. Situacija, ko več zaslužimo z dopolnilno kot osnovno dejavnostjo, je skregana z logiko.

eol: kako je v kostaku, ki je delniška družba in se ukvarja s širšo paleto komunalnih in drugih dejavnosti?

Jože Leskovar: Cilj naših delničarjev je, da ustvarjamo dobiček. 80 odstotkov prihodkov ustvarimo s tržno dejavnostjo, 20 odstotkov pa z gospodarskimi javnimi službami. Od skupnega števila 300 zaposlenih jih je na ko-munalni dejavnosti nekaj manj kot 90. Je pa komunala zelo pomemben del našega sistema. Imamo podobne probleme, o katerih smo že govorili. Trudimo se, da čim več naredimo na trgu. Določene cene nismo spreminjali že šest, sedem let. Zakonodaja in sodobne tehnologije zahtevajo višjo raven storitev. Koncesijo za opravljanje gospodarskih javnih služb smo dobili v obdobju, ko so bile cene blokirane. Ceno smo želeli kasneje ob sprejemanju novih pravil-nikov in uredb uskladiti s stroški, ampak nismo uspeli, razen pri ravnanju z odpadki, kjer je bila ravno takrat možnost povečanja. Naš velik problem je v tem, da je država zahtevala zaprtje odlagališč v letu 2007. Ko smo ga zaprli, smo začeli odvažati odpadke v Novo mesto, kar je za nas pomenilo približno 70 odstotkov višji strošek odlaganja. Ceno pa nam je država blo-kirala, čeprav je bila njena zahteva, da moramo voziti odpadke v Novo mesto.

eol: Za komentar bom kasneje prosila gospo-da dejaka, a prej prosim gospoda burnača za sliko, kako je v mariboru.

Danilo Burnač: Problem je, da smo seveda pri-siljeni izvajati tržno dejavnost. Zakaj? Zato, ker ta trenutek država, ki ima mačehovski odnos do komunale, v bistvu pričakuje, da bomo s tržnimi dejavnostmi pokrili izgubo. Država nam cen ne potrjuje. Kot izvajalec smo prisotni v 19 občinah. Imamo enoten oskrbni sistem, ki je največji v državi. Cene se v večini lokalnih skupnostih niso spremenile od leta 2004. V tem času je indeks cene električne energije 180, indeks cene goriv dizelskega goriva 179. To predstavlja glavni stro-šek v strukturi cene vode. Občine v zadnjih letih ne investirajo ničesar. Na primeru Mariborskega vodovoda bom povedal, kaj se je zgodilo s spre-membo računovodskega standarda z ukinitvijo t. i. sredstev v upravljanju s 1. 1. 2010. Pri 1.362 km sistema, ki ga imamo, smo še v letu 2005 zamenjali 45 km v investicijskem vzdrževanju, leta 2010 9 km, lansko leto pa še samo kilometer

cevovodov. To pomeni, da bi rabili 1.360 let za obnovo sistema. Država si ne more dovoliti, da bomo zniževali standarde storitev in oskrbe uporabnikov. To je neodgovorno.

eol: Slišali smo, da država nalaga določene obveznosti komunalnim podjetjem, hkrati jim zamrzne ceno. gospod dejak, najbrž ste se-znanjeni s temi problemi, ki niso od včeraj?

Bojan Dejak: Stališče okoljskega ministrstva v kakršnikoli organizacijski obliki je, da pač onesnaževalec plača in seveda plača polno ceno. Tudi če gre za individualne uporabnike, se mora na koncu ta račun iziti. Ravno tako se mora seveda upoštevati investicijsko vzdrže-vanje, amortizacijo, investicije. Sistem mora biti dolgoročno vzdržen.

EKO LINE TRADE d.o.o. Škofja vas 40, SI 3211 Škofja vas pri CeljuT: 03/541 23 70, F: 03/541 23 40 E: info@ekolinetrade.si, www.ekolinetrade.si

Že več kot 15 let proizvajamo in nudimo:

• kovinske kontejnerje velikosti 5, 7 in 9 m3 za odvoz s samonakladalci;

• abrol kontejnerje za prevoze z vozili z nadgradnjo za abrol sisteme velikosti od 10 do 40 m3;

• stiskalnice s potisno ploščo v velikosti 7, 9 in 12 m3 ter stiskalnice za prevoze z abrol vozili velikosti od 20 do 30 m3;

• vijačne oziroma polžne stiskalnice nemškega proizvajalca UMWELTTECHNIK, primerne za stiskanje smeti, papirja in kar-tona, lesenih palet in lesne embalaže ter PET embalažo. Za te stiskalnice smo ekskluzivni zastopnik za Slovenijo.

Za vse vijačne (polžne) in batne stiskalnice nudimo servisna in vzdrževalna dela.

Letno proizvedemo več kot 400 različnih kovin-skih kontejnerjev in batnih stiskalnic.

Zabojniki Eko line trade

Promocija

mar

ec 2

012

6718

OKO

LjE

eol: očitno ni.

Bojan Dejak: To je na eni strani. Na drugi strani politika cen komunalnih storitev po-sega v najširše sloje prebivalstva in tudi to je seveda problem socialne politike. Stališče našega ministrstva je, da se preko cen komu-nalnih storitev ne da reševati socialnih pro-blemov, država ima za to na razpolago druge mehanizme. Pri tem pa je treba pogledati zgodovino od leta 2001 dalje, ko smo imeli obdobja občasnih zamrznitev cen. V vmesnem obdobju je prišlo do zelo velikega odstopanja cen med občinami oz. izvajalci javnih služb. Država je ugotovila, da takšni dvigi cen vpli-vajo na inflacijo, ki pa je tretji problem.

eol: gospod dejak, na okoljskem ministrstvu so nove investicije bolj izjema kot pravilo. Se kdo pri vas resno vpraša, kaj je narobe in kaj je treba spremeniti, ali na ministrstvu vidite, da je komunalni sistem v krizi? Slišali smo, da obstoječe komunalno omrežje propada.

Bojan Dejak: To se seveda sprašujemo vsak dan. Kar sem želel uvodoma povedati, je, da moramo upoštevati vse smernice, ki tu delu-jejo. Če gledamo z okoljskega vidika, so naši interesi s komunalnimi podjetji in z občinami pravzaprav enaki. Če pa gledamo s širšega vidika države, so še drugi vidiki, ki so očitno toliko močni, da nam preprečijo izoblikovati politiko komunalnih cen, ki bi bila na dolgi rok vzdržna, na drugi strani pa bi omogočala neko mehko kontrolo, s katero bi lahko zasle-dovali te druge cilje.

eol: okoljsko ministrstvo je v zadnjih letih občinam in posredno komunalnim podjetjem naložilo nove obveznosti. ali imate ob tem širši, celosten pogled, ali je implementacija teh zahtev dejansko v njihovi moči? vtis je, da te slike nimate.

Bojan Dejak: Tukaj sta dva odgovora. Za in-vesticije imamo v tem trenutku izredno veliko subvencij in imamo izredno obširni investi-cijski ciklus, ki bo zakoličil večino potrebne infrastrukture za naslednjih 50 let. Drugi del odgovora pa je, da smo naredili analizo situacije komunalnih podjetij …

eol: kdaj ste naredili analizo?

Bojan Dejak: Analizo smo naredili lansko jesen in ugotovili, da so komunalna podjetja z vso dopolnilno dejavnostjo, ki je bila prej omenjena, po vseh ekonomskih kazalnikih boljša od povprečja v gospodarstvu, razen v enem kazalcu, in sicer v produktivnosti. Komunalna podjetja so v tem obdobju ob sorazmerno nenaraščajočih prihodkih doda-tno zaposlovala, zato se jim je produktivnost znižala.

Danilo Burnač: To ne drži! Javna podjetja se že obnašamo poslovno, sledimo poslov-ni odličnosti, ekonomičnosti, zmanjšuje-mo število zaposlenih. Samo na primeru

Mariborskega vodovoda vam bom povedal: danes imamo 17 odstotkov manj zaposlenih kot pred tremi leti, prihodke pa smo obdržali na istem nivoju.

Leon Behin: Tukaj lahko gre za manipulacijo. Dejstvo je, da je komunalna dejavnost tukaj specifična. Če so cene blokirane štiri leta, mi povejte, kako se lahko ustvarijo večji prihodki na teh dejavnostih? Drugič, stroški rastejo, ker rastejo stroški energentov in vsega osta-lega. Tretjič, količina prodane surovine na t. i. monopolnem trgu v zadnjih letih pada. Pada število kubičnih metrov prodane vode na prebivalca, pada posledično število kubičnih metrov odpeljane vode in čiščenja vode na prebivalca, pada količina odpadkov na pre-bivalca … Po drugi strani pa so to delovno intenzivne panoge, v katerih z rastjo standar-da storitve ne moreš sorazmerno zmanjševati števila zaposlenih.

eol: komunalna podjetja torej trdite, da je vaša konkurenčnost na ustrezni ravni. vas ti argumenti prepričajo, gospod dejak?

Bojan Dejak: Ko smo poskušali z uredbo spraviti cenovno problematiko z ministrstva za gospodarstvo k nam, kjer bi izvajali neke vrste mehko kontrolo, se je ministrstvo za razvoj sklicevalo na nizko produktivnost komunalnega gospodarstva in na potrebo po reorganizaciji komunalnega gospodarstva. Te argumente so ilustrirali s številkami. Naj jih nekaj omenim: pri nas imamo več kot 200 izvajalcev javnih služb, od teh je 100 takih, ki pokrivajo samo eno občino. Se pravi, tukaj je določen prostor za reorganizacijo, ki seveda ni odvisna samo od ministrstva niti od samih komunalnih podjetij, ampak od reorganizacije komunalnega sistema v državi. Tega reda v državi nimamo. Komunalne dejavnosti bi morale pokriti regije, kjer bi se lahko najbolj učinkovito izvajala komunalna služba. Dokler gledamo na to, da moramo pokriti stroške najslabšega proizvajalca, potem je marsikje problem … Če bi vzpostavili drugačno tržno strukturo, vsaj postopoma, bi delali lažje.

eol: gospod vrtačnik, če prav razumemo, na vašem ministrstvu niste zadovoljni s tem, kako delajo komunalna podjetja?

Peter Vrtačnik: Nekaj je tu napačno. A naj-prej se moramo zmeniti, ali govorimo o pod-jetjih ali o storitvah? Govorimo o storitvah. Ker gre za javno službo in so monopoli, na našem ministrstvu to področje reguliramo.

mislim, da bomo dobili kar nekaj ustavnih pritožb in da bomo vse izgubili.

Boj

an d

ejak

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: B

oštj

an Č

adej

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: B

oštj

an Č

adej

pet

er V

rtač

nik

ant

un G

ašpa

rac

Jože

Les

kova

r

mar

ec 2

012

67O

KO

LjE

19

Po podobnem principu smo vzpostavili model daljinskega ogrevanja, nafte … Zelo podobno smo delali tudi skupaj z MOP do leta 2008, ko smo menili, da je to področje treba sistemsko urediti in da ga ne gre obravnavati po zakonu o kontroli cen, ki je tipično interventni zakon in s katerim posežemo, če je kaj narobe. Z letom 2008 oz. 2009 se je naš minister odlo-čil, da se v to področje ne bomo več vključevali in naj to ureja MOP v skladu s svojim pravil-nikom o oblikovanju cen. Nekatere občine so ta pravilnik upoštevale, druge ne.

Naše stališče je, naj to področje sistemsko regulira okoljsko ministrstvu, ki je za to pri-stojno. Instrument zamrznitve cen smo upo-rabili, ker je zaradi povišanja cen komunalnih storitev UMAR skočil v zrak. Uporabili smo zakon o kontroli cen in leta 2009 za pol leta iz-dali uredbo o določitvi cen, kar smo uskladili z MOP. Zahteva vlade je bila, da se vzpostavi neka kapica, ki smo jo iskali kar nekaj časa. V prejšnji vladi ni bilo posluha za novo uredbo, upam, da jo bomo sedaj spravili skozi vladno proceduro. V tej uredbi so merila in tudi ta kapica, ki zagotavlja postopno dvigovanje cen komunalnih storitev in preprečuje prevelike šoke podražitev. Pred tem je ponekod prišlo do enormnih podražitev, zato je služba za spremljanje inflacije ugotovila, da je treba postaviti mejo.

eol: naj bi bila to zadnja zamrznitev? šest mesecev hitro mine.

Peter Vrtačnik: Mislim, da bomo dobili kar nekaj ustavnih pritožb in da bomo vse izgubili. Javni interes je, da je javna služba pod neko regulacijo, zato je treba napraviti model, po katerem se izračunajo cene. Vso skrb glede računanja cen in preglede pre-nesemo na občine. Upam, da bomo uredbo sprejeli.

Leon Behin: Sedaj so problem cenovni skoki, ko UMAR opozarja na vpliv na inflacijo, ker se cene dvajset let določajo administrativno.

eol: kakšen skok bi bil sedaj, če smo konkretni?

Leon Behin: Vsi, ki smo kdaj imeli oprav-ka z energetiko, smo že v letih 2008–2010 predlagali, da se cene komunalnih storitev določajo po identični metodologiji fiksnega in variabilnega dela. Fiksni predstavlja in-frastrukturo in fiksne stroške, variabilni pa dejanske cene stroškov energentov in ostalih

surovin. Po dvajsetih letih rešujemo zaostan-ke, zato govorimo o odstotkih 300, 400, 500.

Poglejmo praktični primer. Danes plača go-spodinjstvo cca 65 centov stroška čiščenja kubika vode. Če bi hotel doseči ekonomsko ceno, bom rekel zelo minimalistično, bi bila 80 centov na kubični meter, ki je še vedno za 40 odstotkov nižja kot v Avstriji za isto in-frastrukturo. Ta rast cene na gospodinjstvo je v odstotkih visoka, na osebo pa to pomeni 1,5 evra na mesec. In to so tiste realnosti, o katerih se je potrebno danes pogovarjati. Ne smemo operirati z odstotki. Prepričan sem, da UMAR vpliva povišanja cen ni natančno izračunal.

eol: gospod behin meni, da umar ni imel realnih številk. gospod dejak, ali veste, s katerimi številkami je operiral umar, ko je dal vladi pobudo za novo zamrznitev?

Bojan Dejak: UMAR je operiral s podatki zamrznitve iz leta 2009 in takrat je prišlo v enem letu, mislim, da do 9,6-odstotnega povečanja cen komunalnih storitev.

Leon Behin: Nesmiselno in nepošteno je go-voriti v odstotkih. Na 1.000 evrov je 2 odstot-ka čisto nekaj drugega kot na 1 evro. Drugič je potrebno vedeti, zakaj tak odstotek skoka cen. 70 odstotkov cene storitve danes pred-stavlja fiksni del, ki ga nismo imeli v pretekli ceni, in to pomeni toliko in toliko rasti. Na to nimamo vpliva. To smo »kasirali« leta 2010 in je prihodek občine. Nam je čisto vseeno, kako občina z njim razpolaga. V končni fazi gre za njeno infrastrukturo in če bo slab gospodar, bo čez pet let brez vode in tako naprej. Tisto pa, kar lahko naredimo kot izvajalci javne službe, je cena izvajanja storitve. Ta odstotek je izredno majhen, pogovarjamo se o 10, 20, 30, 35 odstotkih.

Danilo Burnač: Vse ni tako črno. Cene za gospodarske družbe se bodo znižale. Na primeru Maribora bom povedal; 77 centov je imelo sedaj gospodarstvo osnovno ceno, brez državnih taks, gospodinjstva pa 53 centov. Na segmentu gospodinjstev bomo dvignili ceno s 53 na 55 centov, v gospodarstvu pa se znižuje s 77 na 55 centov.

eol: gospod dejak, slišali ste vse argumente, kako boste predstavili ta akutna vprašanja vladi?

Bojan Dejak: To zgodovino vsi poznamo, ker smo se v tem letu že srečali na to temo. Kompromisni predlog uredbe o metodologiji

smo uskladili, mislim, da pravzaprav v vseh točkah, razen v točki tega dovoljenega skoka cen. Se pravi finančnega stabilizatorja. Mi smo, še brez finančnega stabilizatorja, po-skušali uredbo uveljaviti v lanskem avgustu, a nas je UMAR ustavil, kot je povedal gospod Vrtačnik. Jeseni smo naredili test zahtevane analize, predlagali novo vsebino uredbe in z njo šli na vlado. Vlada je takrat ugotovila, da to niso več tekoči posli, in je odločanje prelo-žila na novo vlado. Nova vlada je imela svojo prvo sejo, zato ministru nismo mogli predla-gati, da bo prva stvar, ki jo bo naredila nova vlada, sprostitev cen komunalnih storitev.

eol: lahko zagotovite, da se bodo cene po preteku šestih mesecev sprostile?

Bojan Dejak: Ni nujno, da bo uredba veljala šest mesecev. Lahko se podaljša tudi na dva-najst. Teoretično bi lahko šli že na naslednjo sejo vlade, saj imamo medresorsko usklajen sporazum. Usklajeni smo z Združenjem občin Slovenije, s Skupnostjo občin Slovenije in tudi z Zbornico komunalnega gospodarstva. Ob zavedanju, da je odprto vprašanje stabiliza-torja. Torej ni nujno, da ta zamrznitev traja šest mesecev.

komunalne dejavnosti bi morale pokriti regije, kjer bi se lahko najbolj učinkovito izvajala komunalna služba.

prepričan sem, da Umar vpliva povišanja cen ni natančno izračunal.

za življenja vredno okolje

Slovenija

Z NAMI DO UČINKOVITEJŠE

OBDELAVE mešanih komunalnih

odpadkovPonujamo vam učinkovite rešitve

za izpolnitev zahtev Uredbe o odlaganju odpadkov na

odlagališčih, ki jih izvajamo tako s stacionarnimi, kot mobilnimi

napravami za obdelavo odpadkov.

T: 02/620-23-00www.saubermacher.si

odpadki@saubermacher.si

ALI STE VEDELI?Da s postopkom

obdelave odpadkov dosegamo zmanjšanje količin odpadkov tudi

do 40 %.

Saubermacher Slovenija

Promocija

mar

ec 2

012

6720

OKO

LjE

eol: Zakaj ste omenili, da lahko traja tudi dlje?

Bojan Dejak: Danes zjutraj sem bil pred prihodom na okroglo mizo pri ministru, ki se je zavzel, da bi imeli skupni sestanek v praktično enakem okviru, kot ga imamo sedaj, kjer bi opredelili nadaljnje korake. Če se strinjamo, da nova uredba vodi v pravo smer, lahko proces pospešimo. Če pa bomo šli spet v sistemske razgovore, ni nujno, da bo trajalo samo teh šest mesecev, zato sem omenil dvanajst mesecev. Veste, ti meseci izjemno hitro tečejo.

eol: kje je torej žogica? pri kom?

Franc Lenarčič: Moramo si naliti čistega vina. Obstoječi pravilnik je dopuščal odprt lov in tukaj občina ni mogla govoriti, če si dosledno bral pravilnik. Kdo je predlagal ceno? Predlagal jo je izvajalec. Ta je zaprosil za strokovno mnenje glede cene.

Leon Behin: Ne brez potrdila lokalne sku-pnosti …

Franc Lenarčič: Mogoče prej, ampak po tem pravilniku ne. Pravilnik nič ne pravi o tem, da bi moralo biti kakršnokoli soglasje občinskega sveta. Poleg tega je pravilnik govoril o stro-ških, ki so vključeni, nič pa ni povedal, koliko naj bo zaposlenih. Eni, ki so bili neučinkoviti, so lahko imeli visoko ceno. Da ne govorim o osnovnih sredstvih, s katerimi se storitve iz-vajajo. O tem ni bilo nikjer govora. Na ministr-stvo smo dobivali v potrditev cene podobnih občin z večkratnimi razlikami, in to v delu, ki se tiče samo izvajanja. Ne v infrastrukturi, o čemer je tu govora. V infrastrukturi so bile razlike še večje. Zakaj so bile v infrastruk-turi takšne razlike? Zaradi tega, ker je bila infrastruktura predimenzionirana. Nekje so koristili evropska sredstva in so investicijo še dodatno napihnili, s predpostavko, da bo prebivalstvo v prihodnje rastlo.

Marko Cvikl: Prej je bilo rečeno, da pravilnik pravzaprav dopušča dvig cen brez privolitve lokalne skupnosti. Tu gre za čisto neresnico. Pozitivno strokovno mnenje si lahko pridobil brez soglasja lokalne skupnosti, ceno pa si lahko uveljavil šele, ko si imel oba izpolnje-na pogoja. Eno je torej pozitivno strokovno mnenje, drugo pa soglasje lokalne skupnosti.

eol: torej ni šlo za nekontroliran dvig.

Marko Cvikl: Ne, dvig je bil povsem kontro-liran. In še ena stvar. Iluzorno je pričakovati, da bomo s standardi določili, koliko zaposle-nih bo lahko oskrbovalo toliko in toliko tisoč ljudi. S standardi lahko določimo, kakšna mora biti kvaliteta, ki jo moramo zagotavlja-ti. To že imamo določeno. Organiziranost in racionalnost poslovanja podjetja pa morajo kontrolirati ustrezni organi nadzora, ki jih imenuje lastnik.

Franc Lenarčič: To drži. V novi uredbi smo

predlagali v primerjavi s pravilnikom vrsto sprememb, ki bi delo olajšale tako uporabni-kom kot izvajalcem. Seveda ne moremo mimo tega, kar je bilo tukaj rečeno, da ta storitev toliko stane. To je dejstvo. Zdaj se pogovar-jamo v zvezi z uredbo samo o tem, kdo bo to plačal. Koliko bo plačal uporabnik in koliko bo šlo iz občinskega proračuna.

Leon Behin: Mešamo jabolka, hruške in še vodo zraven. Očitno se ne pogovarjamo o isti stvari. Absolutno se strinjam, da mora nekdo imeti kontrolo. Treba je slediti stroškovni primerljivosti po določenem standardu oz. po določenih primerljivih kategorijah občin in komunalnih storitev na tem območju. To je sistem benchmarkinga, ki je bil v prvem

osnutku uredbe, v drugem je bil kasneje izvzet. V zadnjem osnutku, pripravljenem za vlado, so nekatere zadeve še spremenili. Zopet so vzpostavili administrativno dolo-čanje cene.

Franc Lenarčič: To ne drži. Gospod Behin uredbo bere drugače, bere jo, kot želi. Pri ne-katerih županih je zadeva takšna, da bi raje imeli prejšnji pravilnik kot novo uredbo.

eol: Zakaj?

Franc Lenarčič: Zaradi tega, ker se ob povišanju cene skrijejo za pozitivno stro-kovno mnenje in rečejo, da je cene odobrilo Ministrstvo za okolje in prostor. Po drugi strani so izvajalci zdaj v situaciji, ko bodo morali odgovarjati za ceno samo občinskemu svetu, nam pa poročati. Na ministrstvu bomo vzpostavili sistem ogledala, kjer bomo obja-vili vse cene komunalnih storitev v državi.

eol: gospod behin, v katerih elementih se komunalno gospodarstvo s predlogom ured-be ne strinja?

Leon Behin: Hudič je vedno v detajlih, pikah in vejicah. Uredba, ki je šla na vlado in je bila medresorsko usklajena, ni bila usklajena s skupnostjo občin, združenjem občin in zbornico komunalnega gospodarstva, mora-mo biti odkriti. Kar nekaj stvari je dobrih v tej spremenjeni verziji uredbe v primerjavi s prejšnjim predlogom, so se pa v njej pojavile nekatere druge stvari, o katerih se nismo pogovarjali.

eol: na primer?

Leon Behin: Pogovarjali smo se o nadzoru, o državnem ogledalu. Te državne kontrole in vsega ostalega, benchmarkinga, stroškovne primerjave, v obstoječi uredbi ni. Vsebuje ogledalo, kjer primerja cene na kubik, na

to, kar smo še včeraj smatrali za usklajeno med partnerji, danes slišimo, da ni usklajeno.

deZinveStiranje na področju komunalne infraStrukture

Z dnem uveljavitve ZGOS je postala komu-nalna (lokalna) infrastruktura, ki je bila zgrajena z družbenimi sredstvi, lastnina lokalnih skupnosti. Lokalne skupnosti v za-četku devetdesetih let na to vlogo niso bile pripravljene niti materialno niti kadrovsko. Država na začetku prehoda v nov družbeno ekonomski sistem tudi ni določila regula-torja na področju komunalnih dejavnosti, ni predpisala potrebnih standardov in tudi ni sprejela potrebnih pravnih aktov, na podla-gi katerih bi lokalne skupnosti, lastnice GJI, lahko ravnale v smislu dobrega gospodarja.

Amortizacija infrastrukture je po letu 1993 zopet prevzela nekdanjo fiskalno vlogo. Ob tem smo popolnoma zanemarili njen temeljni namen in cilj in s tem njeno usmerjevalno vlogo. Pravni predpisi, ki posegajo na to po-dročje, se ukvarjajo predvsem z vprašanjem kako (jo bomo obračunali), nihče pa z vpra-šanje za kaj (jo bomo uporabili). V pravnih predpisih, ki se nanašajo na upravljanje in razpolaganje premoženja v javni lasti, ni nikjer več mogoče zaslediti zahteve po zago-tavljanju (njegove) enostavne reprodukcije.

Politično motivirano zadrževanje cen komu-nalnih dejavnosti je destimuliralo izvajalce GJS in lokalne skupnosti za revalorizacijo knjigovodsko izkazane nabavne vrednosti zgrajene infrastrukture. Posledica tega so nerealno obračunani zneski amortizacije in primanjkljaj finančnih sredstev za obnovi-tvene investicije. Pri vrednosti sistema 5,0 mio evrov znaša desetletni znesek izgubljene amortizacije 0,58 mio evrov, pri vrednosti sistema 25,0 mio evrov pa že 2,9 mio evrov. Ob nerevalorizani nabavni vrednosti bi imeli po končani amortizacijski dobi iz naslova amortizacije zagotovljenih le 20 odstotkov potrebnih sredstev za obnovitvene investicije.

Ocenjujemo, da bomo morali v Republiki Sloveniji samo za obnovo dotrajanih vodo-vodnih omrežij investirati v naslednjih petih letih 143 mio evrov, v naslednjih desetih letih pa še dodatnih 1,16 mrd evrov.

Navedene ugotovitve in kazalci med drugim potrjujejo tezo, da amortizacija ne igra v sistemu financiranja gospodarske javne in-frastrukture nikakršne vloge več in da tudi nikakršno enkratno prevrednotenje njene nabavne vrednosti ne more omiliti finanč-ne vrzeli, ki je nastala v minulih petnajstih letih. V ta namen bo morala država poleg sprememb pri politiki cen sprejeti tudi druge sistemske rešitve. Izr.prof.dr.AlbinRakar,UniverzavLjubljani,Fakultetazagradbeništvoingeodezijo, vodjaprojektaVrednostgospodarskeinfrastruktureinproblematikazagotavljanjasredstevzanjenoohranitev

Kratko, zanimivo

mar

ec 2

012

67O

KO

LjE

21

kilo ipd., ne glede na gostoto prebivalstva, na starost infrastrukturnega sistema, posebnost sistema (npr. kraški sistem, nekraški sistemi). To ogledalo pomeni čisto navadno statistično primerjanje zadeve, kar ni stroškovni prin-cip Avstrije, Nemčije in vsega ostalega ben-chmarkinga, ko se pogovarjamo o stroškovni učinkovitosti nivoja storitve. Menimo, da je potrebno določanje nivoja storitve prepustiti občini. Če se občina odloči, da bo vsak občan imel pri hiši tri zabojnike za odpadke, to ne more biti ista cena kubičnega metra kot pri drugem z enim zabojnikom, ki se mu prazni na tri tedne. Naslednja ključna stvar – ta uredba mora biti taka, da omogoči izračun cene in sprejemanje na pristojnem organu v roku dveh do treh mesecev, ne pa v letu, dveh, treh in tako naprej.

eol: katere izmed teh zahtev so za ministr-stvo sporne? Zakaj jih ne sprejmete?

Franc Lenarčič: Saj so vključene. To, kar je govoril gospod Behin, je že v obstoječem pravilniku in je v uredbi povzeto.

Leon Behin: Stvar je v detajlih. Osnovno potrebno sredstvo je lahko infrastruktura. Ali bo izvajalcu komunalne službe občina do-ločila, naj vozi s tremi ali štirimi smetarskimi vozili, kakšna naj bo njegova amortizacija, kakšne naj bodo plače zaposlenih? To ni njena naloga. Občina bo rekla: cena kubičnega metra oziroma kilograma odpadka stane to-liko in toliko. Župan si ne more privoščiti, da je v njegovi občini, ki ima identično storitev, kot jo ima sosednja občina, cena storitve 30 odstotkov višja.

Leopold Kremžar: Izvajalci javne gospodar-ske službe boste morali lastnika prepričati, da delujete optimalno ali pa da je treba in-vestirati več. Samo primer. Naša občina se je odločila za spremembo odvoza smeti, uvedli smo rumeno vrečo. Najprej so v komunalnem podjetju trdili, da bo storitev trikrat dražja. Občina je naredila analizo, ki je pokazala, da to ne sme biti nič dražje. V osnovi, lastnik pre-vzema odgovornost. On je odgovoren za to, da se storitev izvaja, saj komunalno podjetje ni odgovorno. Občina komunalnemu podje-tju reče, kaj mora narediti, za kakšno ceno. Komunalno podjetje pa bo reklo, kaj zmore in česa ne. Kjer je sodelovanje pametno, stvari ne smejo biti problematične. Problemi se pojavijo takrat, ko nekdo tretji, recimo država, poseže vmes.

eol: predlagam, da zaključimo s tem, kaj bo čez šest mesecev. Se boste uspeli hitro dogovoriti, da se stanje začne normalizirati?

Franc Lenarčič: Mi še sedaj ne vemo točno, kaj je problem.

Leon Behin: Mi smo že pisali ministru, po-slali smo prošnjo, zahtevo, da se srečamo v najkrajšem času in da to zadevo rešimo.

Bojan Dejak: Očitno sem ministra enostran-sko informiral, saj sem mu rekel, da so stvari med partnerji usklajene, zato je predlagal, da bi imeli skupni sestanek. Kljub vsemu je treba upoštevati časovni faktor, pripravo proračuna ... Upam, da bomo imeli čim prej sestanek s komunalnim gospodarstvom, da bi pregleda-li, kaj je zares še odprtega. S tem, da se morate zavedati, kaj so posledice tega, če odpiramo stvari, kot so standardi, benchmarkingi … Če se bomo vrnili k tej točki, potem se stvar zelo odmika.

Danilo Burnač: Naj opozorim na nek po-memben vidik. Mi odvedemo 800.000 evrov vodnega povračila kot izvajalec javne službe na letnem nivoju in po dvajsetih letih se ni v Maribor vrnil niti evro. Ta denar Ministrstvo za okolje in prostor nenamensko porabi v dru-gih okoljih, je pa to denar naših uporabnikov. Država oziroma ministrstvo iz vodnega po-vračila na letnem nivoju zbere okoli 31 mio sredstev, ki jih nenamensko porabi v škodo standardu na lokalnem nivoju. Država ima možnost, da nam, izvajalcem, in občinam pride nasproti.

eol: gospod dejak, če bi prišli do nekakšne-ga soglasja glede uredbe vsi partnerji, se lahko zgodi, da bi vnovič blokirali umar?

Bojan Dejak: To, kar smo še včeraj smatrali za usklajeno med partnerji, danes slišimo, da ni usklajeno. Tako danes smatramo, da je usklajeno z UMAR. Trenutno imamo deflacijo in UMAR pravzaprav s tega vidika najbrž ne bi nasprotoval uredbi.

eol: torej pravi čas za hiter dogovor?

Leon Behin: Kar se tiče zbornice, bomo imeli zelo hitro sestanek z ministrom za okolje, ki je zelo kooperativen in problematiko odlič-no pozna. Predhodno bomo naše pripombe uskladili s Skupnostjo občin Slovenije, potem pa jih bomo predstavili ministrstvu.

eol: kdaj bo to?

Leon Behin: V roku 30 dni bomo pripravili z naše strani dokončno obliko uredbe. Želim pa poudariti, da sprejetje uredbe še ne po-meni, da bodo komunalna podjetja in občine že lahko karkoli počeli. Sprejetje uredbe pomeni, da še eno leto in pol ne bomo imeli uveljavljene cene, če bo procedura taka, kar pomeni nadaljevanje agonije. 

Uredba, ki je šla na vlado in je bila medresorsko usklajena, ni bila usklajena s skupnostjo občin, združenjem občin in zbornico komunalnega gospodarstva, moramo biti odkriti.

No

va U

red

ba

o r

avN

aNjU

z

odpadki

mar

ec 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

6722

OKO

LjE

s 1. januarjem 2012 je v

veljavo stopila nova Uredba o

ravnanju z odpadki (Ur. l. rs,

št. 103/2011 z dne 16. 12.

2011; v nadaljevanju Uredba),

s katero se v slovenski

pravni red prenaša glavni

del direktive 2008/98/es

o odpadkih. delno zahteve

te direktive pokrivajo tudi

Zakon o varstvu okolja,

Uredba o ravnanju z biološko

razgradljivimi kuhinjskimi

odpadki in zelenim vrtnim

odpadom ter Uredba o

odstranjevanju odpadnih olj.

kakšne spremembe prinaša

nova Uredba?

tanja pangerl

noVa UredBa o raVnanJU Z odpadki

preprečiti nastajanje odpadkov

Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju MKO) pravijo, da Uredba v

slovenski pravni red prinaša nove usmeritve na področju ravnanja z odpadki, ki se obravnavajo kot vir. Prav tako je pomembna novost uvelja-vljanje okoljskega cilja z namenom zmanjševanja vplivov na okolje zaradi nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi, ob upoštevanju celotnega ži-vljenjskega kroga (vir-izdelek-odpadek). Uredba uvaja nov pristop glede ravnanja z odpadki, ki je osredotočen na preprečevanje nastajanja od-padkov in predpisuje vrstni red načina ravnanja z odpadki na podlagi petstopenjske hierarhije pri nastajanju z odpadki in ravnanju z njimi. Na prvem mestu je tako preprečevanje nastajanja odpadkov, nato priprava za ponovno uporabo, recikliranje, drugi postopki predelave (npr. ener-getska predelava) in na koncu odstranjevanje odpadkov. Kot pravijo na MKO, sta priprava za ponovno uporabo in recikliranje dva izmed po-stopkov predelave odpadkov, ki imata po hierar-hiji prednost pred drugimi postopki predelave, zato sta v Uredbi tudi natančneje definirana. Uporaba te hierarhije naj bi zagotovila sprejetje takšnih ukrepov, ki zagotavljajo najboljši izid za okolje.

Kljub temu pa lahko prihaja do odstopanj od prednostnega vrstnega reda ravnanja

z odpadki, in sicer ob upoštevanju celotnega življenjskega kroga snovi in materialov ter zmanjšanja obremenitve okolja. To je mogoče

le za posamezne tokove odpadkov, za katere je tako določeno s posebnimi predpisi, nas sezna-njajo na MKO. V Uredbi so določeni primeri, ko se lahko odpadke prednostno odstrani in ne predela. To je v primerih, ko stanje teh-nike predelave odpadkov ne omogoča, ko ni možnosti za nadaljnjo uporabo odpadkov ali njihovih sestavin, kadar predelava odpadkov bolj obremenjuje okolje ali človekovo zdravje kot njihovo odstranjevanje in kadar so stroški pre-delave odpadkov nesorazmerno višji od stroškov njihovega odstranjevanja. »Vendar se navedena določila ne uporabljajo v primeru odstranjevanja odpadkov z odlaganjem v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališču,« navajajo na MKO.

Uredba ne določa vloge sheme

Kakšne spremembe pa nova Uredba prinaša podjetjem, ki opravljajo dejavnost ravnanja

z odpadki in se z Uredbo in njenimi zahtevami srečujejo v praksi? Mateja Mikec, direktorica podjetja Interseroh, d. o. o., pravi: »Uredba o ravnanju z odpadki naj bi predstavljala jasna pravila vseh akterjev v sistemu ravnanja z odpadki, od končnega uporabnika, izvajalca do predelovalca in ostalih, ne določa pa vloge sheme. Z letom 2013 naj bi MKO dokončno uvedel elektronski sistem evidenčnih listov. Žal njihove vsebine ne poznamo. MKO bi nas nujno moral vključiti v proces priprave elektronskega spremljanja evidenčnih listov, saj bi se lahko v nasprotnem primeru količine pri shemah podvajale. Elektronski evidenčni list je edini

kakšna je vloga sheme v novi uredbi?

Kostak komunalno stavbno podjetje d.d.Leskovška cesta 2 a | 8270 Krško | T: 07/ 48 17 200 | F: 07/48 17 250 | kostak@kostak.si | www.kostak.si

Osnovna skrb podjetja Kostak je zagotovitev ter ohranjanje čistega ter zdravega okolja.

Kakovostno, strokovno ter zanesljivo opravljamo tako tržne dejavnosti kot dejavnosti gospodarske javne službe.

V sklopu tržnih dejavnosti zagotavljamo vse vrste gradbenih del, opravljamo vzdrževalna in čistilna dela na objektih, tržne dejavnosti komunale, zagotavljamo raznovrsten material v trgovini in drugo.

Gospodarska javna služba pa obsega oskrbo s pitno vodo, zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, pogrebne storitve, urejanje in vzdrževanje javne tržnice, javno razsvetljavo in podobno.

Pozornost namenjamo obnovljivim virom in učinkoviti rabi energije ter prevzemamo pomembno mesto pri izobraževanju in okoljskem osveščanju širše javnosti.

Dolgoročni cilj podjetja je zadovoljevanje odjemalcev, lastnikov ter v skrbi za zaposlene.

Z inovativnostjo, fleksibilnostjo in odgovornostjo se uspešno prilagajamo spremembam v okolju ter si zagotavljamo pomembno mesto v lokalnem in širšem slovenskem prostoru.

Pro

moci

ja

mar

ec 2

012

67O

KO

LjE

23

dokument spremljanja odpadkov in tukaj bi mo-rala Interseroh in MOP sodelovati.« Prav tako so v podjetju Interseroh opozorili, da postajajo klasifikacije odpadkov nerazumne. Električna in elektronska oprema se bo namreč morala prevzemati pod klasifikacijsko številko 20 01 36, dovoljenje za prevzem pod to klasifikacij-sko številko pa lahko pridobi samo komunalno podjetje. To pomeni, da bo potrebno za izvajalca imeti javno komunalno podjetje, kar pomeni povečanje stroškov za predelovalce električne in elektronske opreme.

Cilji in ukrepi

Nova Uredba (v 10. členu) glede zmanjšane količine odpadkov predpisuje, da morajo biti

načrtovanje, proizvodnja, distribucija, potrošnja in uporaba izdelkov takšni, da pripomorejo k preprečevanju nastajanja odpadkov, kar je po hierarhiji ravnanja z odpadki prioritetni način. V programu ravnanja z odpadki, ki ga mora sprejeti vlada na predlog ministrstva najkasneje do 12. decembra 2013, morajo biti poleg analize obstoječega stanja opredeljeni tudi ukrepi, ki so potrebni za izboljšanje stanja na področju ravnanja z odpadki, upoštevajoč hierarhijo ravnanja z odpadki. Kot so povedali na MKO,

se bo program pripravil najprej za namen pre-prečevanja določenega toka odpadkov in ne za vse tokove naenkrat.

Nova Uredba opredeljuje tudi cilje na področju nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi, ki

jih je potrebno doseči do leta 2020. Do takrat se mora priprava za ponovno uporabo in reci-kliranje odpadnega papirja, kovin, plastike in stekla iz gospodinjstev, v čim večji meri pa tudi iz drugih virov, kjer gre za tokove odpadkov, podobnih odpadkom iz gospodinjstev, povečati na najmanj 50 odstotkov skupne teže. Priprava za ponovno uporabo, recikliranje in material-na predelava, vključno z zasipanjem z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, razen naravno prisotne-ga materiala, navedenega pod klasifikacijsko številko 17 05 04 (zemljina in kamenje, ki ne vsebujeta nevarne snovi) s seznama odpadkov, pa se morajo do leta 2020 povečati na najmanj 70 odstotkov skupne teže. Ali so ti cilji realno dose-gljivi? Trenutno stanje in ukrepi, s katerimi bodo doseženi cilji na področju komunalnih odpad-kov v Sloveniji, so predstavljeni v Operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki, ki je že bil v javni obravnavi. Na področju ravnanja z gradbenimi odpadki pa bodo v Operativnem programu ravnanja z odpadki opredelili stanje

in ustrezne ukrepe za doseganje cilja, to je priprava za ponovno uporabo, recikliranje in materialna predelava najmanj 70 odstotkov od skupne teže teh odpadkov, pojasnjujejo na MKO.

poročanje preko informacijskega sistema

Glede poročila o zbiranju odpadkov zahteve ostajajo enake: zbiralec mora najpozneje do

31. marca tekočega leta ministrstvu predložiti poročilo o zbiranju odpadkov in obdelavi odpad-kov za preteklo koledarsko leto. Pri tem pa bo to mogoče od 1. januarja 2013 opraviti preko novega informacijskega sistema, ki bo olajšal poslovanje z evidenčnimi listi in izpolnjevanje letnega poro-čila o nastalih, zbranih in obdelanih odpadkih. Informacijski sistem bo omogočal elektronsko podporo pri spremljanju pošiljk odpadkov z evi-denčnimi listi in pri letnem poročanju. Vodilo in vzdrževalo ga bo ministrstvo. Za posameznega povzročitelja odpadkov, zbiralca ali izvajalca ob-delave bo vseboval podatke iz evidenčnih listov o pošiljkah odpadkov in njihovem premeščanju, podatke iz letnih poročil o odpadkih in ravnanju z njimi ter podatke o vrsti, kraju in zmogljivosti

mar

ec 2

012

6724

OKO

LjE

naprav, v katerih se predhodno skladiščijo in obdelujejo odpadki. Ministrstvo bo te podatke uporabljalo za kontinuirano spremljanje nasta-janja, zbiranja, prevažanja in obdelave odpadkov, zlasti z vidika doseganja ciljev za ločeno zbiranje odpadkov ter za nadzor nad ravnanjem z odpadki in za izpolnjevanje poročevalskih obveznosti mi-nistrstva Evropski komisiji, v skladu z Direktivo 2008/98/ES. Ministrstvo bo registrirane obsto-ječe izvorne povzročitelje odpadkov in druge ime-tnike odpadkov začelo registrirati po 1. januarju 2013. Zato bodo na ministrstvu najpozneje do 30. junija 2012 pozvali zbiralce in izvajalce ob-delave, ki bodo po 1. januarju 2013 v skladu s to Uredbo zbirali oziroma obdelovali odpadke, da si pridobijo kvalificirano digitalno potrdilo in se registrirajo kot uporabniki informacijskega sistema.

Informacijski sistem oziroma sistem elektron-skih evidenčnih listov je po besedah Mateje

Mikec vsekakor dobra pridobitev za sodoben način komunikacije in nadzora na področju rav-nanja z odpadki. Se pa kot družba Interseroh, ki ima vzpostavljeno shemo na področju odpadne embalaže, odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih baterij in akumulatorjev, sprašujejo, kje je pri zasnovi informacijskega sis-tema vloga shem oziroma ali bo ta sistem uskla-jen z njihovim sistemom. »Nisem prepričana, da

bo elektronski sistem predvidel sheme in nadzor nad izvajanjem zbiranja, kar pa posledično pome-ni nelojalno konkurenco. Če konkurenca ne bo izvajala svoje storitve, bo kljub temu pridobila evidenčne liste. Elektronski sistem evidenčnih listov naj bi bil zasnovan tako, da na portalu končni uporabnik odpre evidenčni list, izvajalec pa ga nato zaključi. Sprašujemo se, kje je v tem sistemu shema,« pravi Mateja Mikec.

Po novi Uredbi so kot zavezanci za poročanje opredeljena vsa podjetja z več kot 10 zaposle-

nimi brez izjem ter vsi tisti, ki jim letno nastane več kot 5 kilogramov nevarnih ali več kot 10 ton nenevarnih odpadkov. Po besedah Mateje Mikec iz podjetja Interseroh bo to prineslo večje stroške, več poročil in obremenjevanje malih podjetij z dodatnimi zaposlenimi in dodatnimi prevozi odpadkov. S tem bo prišlo tudi do drobljenja ko-ličin in individualnega ravnanja, kar ni v skladu z okoljsko politiko zmanjševanja ogljikovega dioksida.

kaj še prinaša nova Uredba?

Pri pakiranju in označevanju odpadkov morajo biti vsi odpadki pri začasnem

skladiščenju, zbiranju, prevažanju in skladi-ščenju opremljeni z oznako o nazivu odpadka in njegovi klasifikacijski številki, poleg tega morajo biti pakirani tako, da ne ogrožajo okolja in človekovega zdravja.

Nekaj sprememb v novi Uredbi je tudi na po-dročju kazni. Kazni so se v prejšnji Uredbi iz

leta 2008 gibale od 1.200 do 40.000 evrov, v novi Uredbi pa se kazni gibljejo od 1.000 do 30.000 evrov, odvisno od teže prekrška. Na MKO pra-vijo, da je ta sprememba formalnega značaja, saj so kazni v novi Uredbi bolj poenotene z višinami kazni, predpisanimi v nekaterih drugih ured-bah s področja odpadkov, ki so bile sprejete v zadnjem času, kot so npr. Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami, Uredba o izrabljenih vozi-lih idr. Mateja Mikec pravi, da višina kazni sicer ni bistvena, pomembno je, da se izrekanje kazni dosledno izvaja in tudi udejanji. Nova Uredba gre pri tem v pozitivno smer, saj so v skladu z njo inšpektorji primorani izdati kazen, do sedaj je bilo to prepuščeno njihovi izbiri. Nadzor nad izvajanjem Uredbe tako še naprej opravljajo inšpektorji, pristojni za okolje, poleg njih pa v skladu z novo Uredbo še inšpektorji, pristojni za trg, in inšpektorji, pristojni za kemikalije, in sicer za nadzor nad stranskimi proizvodi kot ostankom proizvodnje. 

Pro

moci

ja

že v prodaji!

Odlična zbirka za vse, ki se ukvarjajo z okoljem v občinah, podjetjih in v izobraževalnih ustanovah.

Okoljski priročniki in učbeniki

• OkOljevarstvenazakOnOdaja(2010)avtorica: mag. Adrijana Viler Kovačič

• varstvOOkOlja(2010)avtorica: dr. Jana Sterže

• GOspOdarjenjezOdpadnimivOdami(2012)avtorja: dr. Milenko Roš, dr. Jože Panjan

V zbirki Zelena Slovenija bosta letos izšla še dva učbenika: Okoljevarstvene tehnologije ter Materiali in okolje. Vabimo k partnerstvu!

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

Zelena Slovenija ® Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Si-3000 Celje | e-pošta: info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700

Pro

moci

ja

po

no

vit

ev

nadnasl

ova

ali

im

ena r

ubrik

e

mar

ec 2

012

mat

ej s

traž

išča

rfoto

: F.A

. BO

BO

67O

KO

LjE

25

Ta zgodba še ni končana in bo najbrž zaokrožena šele s spremembami Uredbe o ravnanju z emba-lažo in odpadno embalažo. Za zdaj pa je uspešno končana zgodba Slopaka, ki ima, kot pravi di-rektor Matej Stražiščar, še vedno največji tržni delež med shemami za odpadno embalažo - poleg Interseroha in Unireca. Neuradno se govori, da naj bi shemo ustanovili še nekateri, vendar je vprašanje, ali bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje tvegalo še večjo embalažno zmedo in raz-drobljenost na trgu, ki ga že zdaj regulira z veliki-mi težavami. Pomembo je, da Slopak napoveduje novosti in ugodne rešitve za zavezance. Tako pravi direktor Matej Stražiščar, ki tudi pojasnjuje konec večmesečnih pogajanja s Papir servisom.

kako ste se uspeli dogovoriti s papir servisom za prekinitev pogodbe, ki je bila za Slopak neu-godna, in kaj novo stanje pomeni za poslovanje Slopaka? kako boste s papir servisom sodelovali v prihodnje?

Pogodba s Papir servisom je bila predvsem ne-fleksibilna glede na aktualne tržne razmere. Sprememba pogodbe nam sedaj omogoča bolj hitro in fleksibilno prilagajanje spremembam v tržnem okolju, tako da si bomo lahko zagotovili konkurenčne pogoje za zavezance.

v kolikšnem času boste uspeli sanirati izgube in kaj kaže poslovanje v tem letu, še posebej glede na podatek, da ste izgubili nekaj večjih zavezancev?

Družba Slopak je s preseganjem okoljskih ciljev in izpolnjevanjem prevzemanja deleža po celi Sloveniji dokazala, da ji zavezanci lahko zaupajo svojo odgovornost ravnanja z odpadno embalažo. Družba Slopak ima še vedno prevladujoč tržni delež v Sloveniji med družbami za ravnanje z odpadno embalažo. Zaupajo nam največje tri družbe glede na količine embalaže, dane na trg v Sloveniji. Poleg tega so se nam pridružili v le-tošnjem letu novi zavezanci, ki sodijo med hitro rastoča fleksibilna podjetja.

katere so prednostne naloge Slopaka v letu 2012?

Družba Slopak je v vseh letih presegala okoljske cilje, kar se bo glede na projekcije zgodilo tudi v letu 2012. Ob tem pa s sodelavci pripravljamo vrsto rešitev in novosti, ki bodo družbi zagotovile pozitivno poslovanje. V ospredje postavljamo zavezance, za katere oblikujemo rešitve, ki jih do sedaj še ni bilo na slovenskem trgu. Slopak bo letos aktiven sogovornik razvoja sistema, saj se je pri zadnjih razmislekih izkazal kot

verodostojen partner, naše delo pa temelji na natančnih podatkovnih analizah in bogatih izku-šnjah drugih držav. Sistem ravnanja z embalažo mora biti hkrati okoljsko ustrezen in učinkovit za zavezance.

Za katero opcijo se zavzema Slopak pri iskanju najboljših rešitev za učinkovitejše prevzemanje odpadne embalaže v Sloveniji?

Zagovarjamo načelo, da mora država zagotoviti enake pogoje delovanja za vse družbe na trgu, kar je osnovna zahteva Evropske unije. Seveda pa je pri tem osrednje spoštovanje okoljskih ci-ljev. Tako mora država s strategijo in paketom zakonodaje odgovoriti na vprašanje, kje želimo biti s sistemom ravnanja z odpadno embalažo v letu 2020.

S katerimi ukrepi bi bile sheme stimulirane za boljše rezultate pri prevzemanju odpadne embalaže?

Osnovno je spoštovanje zakonodaje in redno ter čim bolj natančno poročanje in preverjanje s strani inšekcijskih služb. Osnovno delovanje sistema šele omogoča razmislek o nadgradnjah. Te nadgradnje pa so odvisne od strategije države, ki mora biti pripravljena v sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki. Z jasno strategijo pa so jasne tudi stimulacije vseh v sistemu.

kakšno politiko cen bo Slopak uveljavljal v letu 2012 pri embalažnini?

V družbi Slopak izvajamo vrsto optimizacij v vseh delih poslovanja, s katerimi bomo še naprej zago-tavljali izpolnjevanje okoljskih ciljev ob ugodnih rešitvah za zavezance. 

kar nekaj časa so bolj v

zakulisju in manj v javnosti

krožile informacije, da bo

slopak potopila finančno

neustrezna pogodba z

močnim podizvajalcem, papir

servisom. Še več. k razpadu

sheme naj bi prispevalo

krčenje števila slopakovih

zavezancev, ki so se odločali

za konkurenčne sheme. piko

na i pa naj bi pomenila zmeda

pri (ne)prevzemanju odpadne

embalaže in težko iskanje

soglasja med konkurenčnimi

shemami, kako naj razumejo

izvajanje sedaj še veljavne

odločitve bivšega mop-a

o prevzemanju odpadne

embalaže po tržnih deležih.

Nova pogodba in boljše poslovanje

sLopak in papir serVis

Zagovarjamo načelo, da mora država zagotoviti enake pogoje delovanja za vse družbe na trgu.

Zapi

ranje

o

dla

gali

šč

Zakaj nam arso do sedaj še ni odgovoril, nam na žalost ni znano.

mar

ec 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

6726

OKO

LjE

V Komunali Kranj je vodja PE Komunala Primož Bajželj, ki ni odgovarjal samo na vprašanja o za-piranju odlagališča Tenetiše, ampak je tudi pred-stavil podatke, kako so v letih 2008–2011 za trikrat zmanjšali količino odloženih odpadkov.

program zapiranja odlagališča tenetiše vam arSo potrjuje že več kot dve leti. Zakaj, v čem je problem in kaj zajema program? ali arSo ve, da z odlagalnih polj uhaja plin?

Projekt zapiranja deponije nenevarnih odpad-kov je bil v Komunali Kranj, d. o. o., oblikovan v skladu s takratnimi predpisi in zakonodajo Ministrstva za okolje in prostor. Omenjeni pro-jekt je bil poslan na MOP 22. 9. 2009. Projekt zapiranja deponije nenevarnih odpadkov Tenetiše je izdelalo podjetje VGB Maribor, ki je upoštevalo finske smernice načina zapiranja od-lagališč. Te smernice predvidevajo, da se lahko določene vrste odpadkov namensko uporabijo za zapiranje odlagališč. Zakaj nam ARSO do sedaj še ni odgovoril oziroma potrdil našega projekta in v čem je problem, nam na žalost ni znano. V skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem, ki določa, katere vrste monitoringov moramo upravljavci odlagališč tudi po prenehanju delo-vanja spremljati, je ARSO znano, kakšno koli-čino deponijskega plina zajamemo, saj na letni osnovi dosledno oddajamo poročila. Poudaril bi le, da so vsi odplinjaki povezani s kogeneracijsko napravo oziroma baklo, kjer se ti plini sežigajo za proizvodnjo električne energije.

ali prihaja do problema zato, ker odlagališča niste uredili tako, da bi bilo v celoti zaščiteno? kako boste sanirali stanje in kdo bo financiral sanacijo?

Odlagališče nenevarnih odpadkov Tenetiše je zaščiteno tako, da so se odpadki prekrili

z odpadnim gradbenim materialom v debe-lini enega do dveh metrov skladno z nakloni bodočih slojev zapiranja. Tako smo preprečili širjenje vonjav in raztros odpadkov v okolico zaradi vetra. Kot je že bilo omenjeno, pa imamo na deponiji tudi odplinjake, ki poskrbijo za zajem in kontroliran sežig deponijskega plina. Izcedne vode, ki nastanejo kot proizvod razgra-dnje odpadkov, pa se preko drenaže zajemajo v mehansko čistilno napravo, nato pa se preko

tlačnega voda odvajajo vse do Centralne čistilne naprave Zarica. Deponija je tudi ograjena z dvo-metrsko ograjo in ima video nadzorni sistem. Sanacija deponije Tenetiše bo potekala v skladu s projektom zapiranja. Sredstva za sanacijo naj bi zagotovile lastnice deponije. V primeru depo-nije Tenetiše so to občine Kranj, Šenčur, Naklo, Cerklje, Preddvor in Jezersko.

deponijski plin kot energent komunala kranj trži. Za kakšne količine gre, kaj vam pomeni v strukturi prihodkov in kako je naložba renta-bilna? ali je to ena izmed dejavnosti, s katero pokrivate morebitni izpad prihodkov zaradi zamrznjenih cen ostalih komunalnih storitev?

Direktno se deponijski plin ne trži, ampak se ga uporablja kot energent za proizvodnjo električne energije. Od postavitve sistema odplinjanja leta 2002 in vse do sedaj smo ga zajeli in kontrolirano

dva primera.

kot kaže izkušnja komunale

kranj, ki že več kot dve leti

čaka, da bi ji arso potrdil

zapiranje odlagališča tenetiše

ali ji vsaj odgovoril, je izvajanje

odpadkarske politike v sloveniji

kot nekakšna neskončna

disonanca. projekt zapiranja

deponije so v kranju pripravili

skladno s predpisi, potem pa

zaman čakali na odgovor.

V komunali izoli pa so

bili kaznovani še po stari

uredbi. njihova vloga za

okoljevarstveno dovoljenje je v

reševanju. ni jim lahko, saj se

jim v turistični sezoni nabere

preveč odpadkov.

arso že več kot dve leti molči

ZapiranJe odLaGaLiŠč

okoljska politika bi lahko preprečila, da se odpadki brez potrebe vozijo po celi sloveniji.

Zdaj smo s sistemom ekoloških otokov in individualnih odjemnih mest za ostale odpadke dosegli 30-odstotno ločenost.

mar

ec 2

012

Zel

eno

o

mr

eŽje

občina dobrna kmalu z ekološkim vrtcem

V Občini Dobrna smo začeli s projektom izgradnje novega ekološkega vrtca. Izvedbo projekta delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013. Še tako tehnološko ekološko sofisticiran objekt pa ne more biti sonaraven, če ni uglašen z zako-nitostmi lokacije, na kateri se nahaja: oson-čenostjo, naravnimi poteki poti, topografijo, vedutami, obstoječo vegetacijo ipd., zato zasnova novega vrtca temelji prav na tem. Izstopajoči motiv tlorisne ločne zasnove je naravna posledica navezave na obstoječe kubusne objekte in istočasno njihov iztek v mehko parkovno ureditev. Igralnice so kot razmaknjeni prsti, vsaka hiška zase na jasi, med njimi pa pogledi nemoteno letijo v naravo. Strehe igralnic, ozelenjene v no-tranjosti vrtca, bodo poleg atraktivnosti in obvladovanja relativno velikega volumna osrednjega prostora skrbele za izboljšano akustiko in kvalitetnejši zrak ter poudarjale pretok narave skozi objekt. Vrtec bo priklju-čen na toplotno črpalko voda-voda, otrokom najprijetnejše talno gretje bo dopolnjeno s stropnim sevalnim hlajenjem, rekuperacija bo dosegala 80-odstotni izkoristek, dežev-nica bo zbrana in uporabljena, centralni nad-zorni sistem pa bo omogočal optimizacijo delovanja vseh sistemov.

Zapisal: Andrej Mercina, univ. dipl. inž. arh.

Občina Dobrna Dobrna 19 3204 Dobrna Telefon: +386 (0)3 780 10 50 E-pošta: obcina@dobrna.si

67O

KO

LjE

27

sežgali okoli 3 mio kubičnih metrov. Prav tako smo preko kogeneracijske naprave proizvedli 3.000 megavatnih ur električne energije. Kar se tiče strukture prihodkov in rentabilnosti tega projekta, je treba povedati, da je ta investicija rentabilna predvsem na dolgi rok. Prihodki od te investicije nikakor niso tako visoki, da bi lahko pokrivali izpad prihodkov zaradi zamrznjenih cen ostalih komunalnih storitev.

izpad je zagotovo pri ravnanju z odpadki. a ker ste morali odlagališče tenetiše zapreti, kako rešujete problem odlaganja odpadkov? kako sedaj zagotavljate sortiranje in odlaganje ostankov odpadkov?

Problematike smo se lotili z uvedbo sistema ločenega zbiranja od vrat do vrat in ločenega zbi-ranja odpadkov na pokopališčih. Že prej pa smo imeli uveden sistem ločevanja preko ekoloških otokov ter kar šestih zbirnih centrov. S tem smo količino mešanih odpadkov precej zmanjšali. Omeniti je treba tudi pretovorno ploščad Zarica, kjer se odpadke, namenjene odlaganju, še do-datno ročno in strojno loči. Na pretovorni plo-ščadi se nahaja tudi mala kompostarna, kjer se kompostirajo vrtni odpadki, zbrani preko zbir-nih centrov, pokopališč in iz izvajanja lastnih dejavnosti. Trenutno nam mešane komunalne odpadke prevzema najugodnejši ponudnik jav-nega razpisa, podjetje Papir Servis, d. o. o., ki te odpadke sortira in poskrbi za njihovo nadaljnjo obdelavo oziroma odstranjevanje. Za biološke pa poskrbi komunalno podjetje Saubermacher.

ali izvajate sistem ločenega zbiranja odpadkov v vseh šestih občinah, ki jih pokrivate? kaj ka-žejo zbrane količine (trendi)?

Da. V vseh šestih občinah, ki jih pokriva javno podjetje Komunala Kranj, d. o. o., smo uvedli

sistem rednega ločenega zbiranja odpadkov od vrat do vrat, gre za redne smetarske odvoze. Pri tem ima vsako gospodinjstvo za ločevanje od-padkov rjavi zabojnik za biološke odpadke, ru-meni zabojnik za mešano odpadno embalažo in zeleni zabojnik za mešane komunalne odpadke. Ločevanje poteka tudi preko vseh šestih zbirnih centrov in okrog 260 ekoloških otokov. Skupaj z občinami in drugimi organizacijami vsako leto sodelujemo tudi pri raznih očiščevalnih akcijah ter v skladu z zakonodajo organiziramo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Trend lahko pokažemo s primerjavo: v letu 2006, ko je depo-nija še delovala, smo odložili 85 odstotkov vseh zbranih odpadkov, medtem ko smo jih v letu 2011 za odlaganje oddali samo 45 odstotkov. Ločevanje odpadkov je prispevalo k temu, da se čim manj odpadkov odloži in čim več ponovno predela ter znova uporabi.

Zakaj niste pravočasno uredili obdelave komu-nalnih odpadkov in kaj predlagate okoljski poli-tiki, da ne bo prihajalo več do takšnih zapletov pri ravnanju z odpadki? Ste bili kot podjetje kaznovani?

Podjetje Komunala Kranj, d. o. o., je že leta 2003 Ministrstvu za okolje in prostor oddalo program prilagoditve deponije Tenetiše, v katerem je bila zajeta tudi mehansko-biološka obdelava odpadkov v skladu z ureditvenim načrtom iz leta 1989. To pomeni, da smo že takrat začeli z uresničevanjem okoljskih standardov za ure-ditev deponije in s tem tudi uresničevanjem skrbnega ravnanja z odpadki, tako da smo bili že takrat pripravljeni na ureditev obdelave ko-munalnih odpadkov. Načrti so padli v vodo, ko se je organizirala civilna iniciativa in dosegla prenehanje obratovanja odlagališča nenevarnih odpadkov Tenetiše. S tem so nam onemogočili

prim

ož B

ajže

lj

foto

: arh

iv p

odje

tja

mag

. Gor

an t

rebec

foto

: arh

iv p

odje

tja

mar

ec 2

012

6728

OKO

LjE

izvajanje začrtanega v programu prilagoditve. Okoljska politika bi lahko bolj sodelovala pri izgradnji regijskih centrov oziroma določitvi njihovih lokacij ter preprečila, da se odpadki brez potrebe vozijo po celi Sloveniji. Določiti bi morali izgradnjo regijskih centrov, minimalne zahteve lokalne skupnosti glede ravnanja s ko-munalnimi odpadki ter regijske deponije in nji-hovo prispevno območje za odpadke. Predvsem bi izpostavil problematiko, ki jo okoljska politika povzroča glede ravnanja s cementno-azbestni-mi odpadki. Podjetje in deponija Tenetiše nista bila še nikoli kaznovana zaradi neizpolnjevanja uredbe o ravnanju z odpadki.

Komunala Izola je v drugačnem položaju. Vloga za okoljevarstveno dovoljenje še ni rešena, so pa v podjetju sklenili, da bodo do konca leta z manj-šo sortirno linijo zagotovili obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. O tem, kaj nameravajo storiti, je pojasnjeval mag. Goran Trebec.

kakšne so možnosti, da v določenem časovnem roku zagotovite obdelavo mešanih komunal-nih odpadkov? ali so vas okoljski inšpektorji kaznovali?

Komunala Izola je bila kaznovana še po stari uredbi UL RS 32/2006. Po sprejetju nove uredbe nismo imeli več inšpekcijskega nadzora. Glede na to, da smo vložili prošnjo za okoljevarstveno

dovoljenje (OVD) in dopolnitve za izdajo OVD po novi uredbi, smo tudi pristopili k izvajanju obdelave oziroma izločevanju, kot je določeno v 60. členu nove uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Ročno izločanje je že v teku, v pripravi pa imamo tudi postavitev manjše linije za izločevanje, ki pa bo postavljena do konca leta 2012.

po novi uredbi o odlaganju letna količina me-šanih komunalnih odpadkov, ki se jih odloži na odlagališče, ne sme preseči 222 kg na prebi-valca. kakšne so razmere na vašem območju?

V letu 2011 smo odložili 4.860.633 kg odpadkov, kar je povprečno 306 kg/prebivalca (na 15.900 prebivalcev , podatek SURS). Nas obremenjuje turistična sezona, v kateri se nam poveča koli-čina odpadkov, sama uredba pa ne predvideva upoštevanja povečanja količine odpadkov zaradi turističnega obiska. Po informaciji ARSO se za izračun upošteva uradno število prebivalcev, kot ga navaja na primer SURS. Poleg tega je poleg turističnih nočitev, ki so znane, tu še delež počitniških stanovanj, v katerih ni stalno prijavljenih prebivalcev, in velik obisk dnevnih gostov, ki pa tudi niso nikjer statistično ovre-dnoteni in tako ni poznan njihov dejanski obseg. Glede na zbrane količine v mesecih izven sezone je razvidno, da bi ob minimalnih zahtevah po

izločanju z lahkoto dosegli zahtevano količino 222 kg/prebivalca, medtem ko celotna zbrana letna količina v preteklem letu kaže, da bomo težko dosegali zahtevano količino odloženih odpadkov oziroma bomo morali izločiti večji odstotek, kot je minimalno zahtevan v uredbi.

v nekaterih komunalnih podjetjih so se zaradi želje po večji uspešnosti odločili za novosti v sistemu zbiranja in odvoza odpadkov.

Tudi pri nas stalno razmišljamo o uvajanju novo-sti v sistemu zbiranja in odvoza odpadkov. Naš cilj je doseči čim večji odstotek ločeno zbranih frakcij, vsekakor več kot ciljnih 50 odstotkov do leta 2020. Zdaj smo s sistemom ekoloških otokov in individualnih odjemnih mest za ostale odpadke dosegli 30-odstotno ločenost.

kakšne izkušnje kaže zbiranje bioloških odpadkov?

V letu 2011 je bil delež zbranih bioloških od-padkov skupaj z zelenim rezom 7 odstotkov. Pri zbiranju bioloških odpadkov opažamo največjo težavo v tem, da je v njih še vedno velik delež PVC-vrečk in zelenega reza. Prevzemniki nam takšne odpadke zavračajo oziroma zaračuna-vajo sortiranje, zato iz odpadkov predhodno te nečistoče odstranimo, kar pa povzroča dodatno delo in stroške.

Knjiga je razdeljena na tri glavna področja:1. Voda – eden temeljnih strateških virov razvoja Slovenije

2. Izzivi pri uresničevanju okoljskih ciljev na področju voda v Sloveniji

3. Trajnostna raba vode in prostora – pot k učinkoviti vodovarstveni politiki v državi

Obseg: 268 strani

Prva celovita strokovna publikacija o ravnanju z vodami v Sloveniji

Upr

avlja

nje vo

da v

Slo

veni

ji

78

teh območjih tudi najbolj izrazite ekološke pritiske na kakovost in količinsko stanje vodnih virov.

Medzrnski vodonosniki Savinjske doline, Dravsko-Ptujskega polja ter Prekmurja so zaradi tega

zelo obremenjeni tako z nitrati ter pesticidi. Tudi v ostalih slovenskih medzrnskih vodonosnikih

(Kranjsko in Sorško polje, Ljubljansko polje in Krško polje) je podzemna voda precej obremenjena

z onesnaževali, saj lokalno tudi na teh vodonosnikih prihaja do prekomerne onesnaženosti s sred-

stvi za zaščito rastlin ali nitrati.

Tip vodonosnika

PovršinaDelež

Medzrnski vodonosniki

4.199 km2

20,7 %

Kraški vodonosniki

4.775 km2

23,6 %

Pretežno razpoklinski vodonosniki

4.098 km2

20,2 %

Ni večjih akumulacij podzemne vode

7.201 km2

35,5 %

Situacija glede onesnaženosti podzemnih voda in s tem virov pitne vode je precej boljša na kraških

in razpoklinskih vodonosnikih. V Sloveniji vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo obse-

gajo 62 % vseh dinamičnih zalog podzemne vode oz. 31,6 m3 /s. V primeru kraških in razpoklinskih

vodonosnikov trdne matične kamnine pogojujejo bolj razgiban relief in s tem manj ugodne pogoje

za poselitev in kmetijsko dejavnost. Na območju teh vodonosnikov je zato več gozdov in travniških

površin, kar pomeni bistveno manjše vnose gnojil in sredstev za zaščito rastlin. Zaradi specifičnih

naravnih hidrogeoloških pogojev, kot sta hiter pretok vode v kraških kanalih in s tem pogojena

minimalna stopnja filtracije, v kraških vodonosnikih sicer prihaja do bakterioloških obremenitev

vodnih virov, ki pa jih je možno nevtralizirati z enostavnimi postopki dezinfekcije vode.

Vodni viri obstajajo tudi na območjih, kjer so kamnine za vodo slabo prepustne ali praktično ne-

prepustne. Zaloge podzemnih voda na teh območjih so ocenjene na okoli 0,6 m3 /s. Na območjih

slabo prepustnih kamnin je sicer možno najti tudi manjše podzemne vodonosne strukture, še več

pa je vodnih virov, ki zajemajo plitvo podtalnico, ki se pretaka in zbira v preperinskih plasteh, pre-

Slika 2:

Tipi vodonosnikov v

Sloveniji

medzrnski

vodonosniki

kraški vodonosniki

pretežno razpoklinski

vodonosniki

ni večjih akumulacij

podzemne vode

vodotoki

Tabela 1:

Razprostranjenost

posameznih vrst

vodonosnikov v Sloveniji

Upr

avlja

nje vo

da v

Slo

veni

ji

79

krivajočih neprepustno matično kamnino. Zaradi plitvega toka podzemne vode so takšni vodni

viri dokaj ranljivi, tako da v njih pogosto prihaja do prekomernega bakteriološkega onesnaženja

ter onesnaženja s hranili, pesticidi in drugimi antropogenimi onesnaževali.

1 Kakovostno in količinsko stanje vodnih virov v Sloveniji

V Sloveniji stanje vodnih virov nadzorujeta Nacionalni monitoring površinskih in podzemnih

voda, ki ga izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje, ter Monitoring pitne vode, ki ga izvaja

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Rezultati monitoringov kažejo slabo kemijsko

stanje na štirih telesih podzemne vode v Sloveniji (ARSO, 2010):

− Savinjska dolina: nitrati, občasno lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki;

− Dravska kotlina: atrazin, desetilatrazin, nitrati;

− Murska kotlina: nitrati, občasno lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki;

− Vzhodne Slovenske gorice: atrazin, desetilatrazin.

Zaradi prepovedi rabe atrazina se njegove koncentracije postopoma znižujejo na vseh vodono-

snikih, medtem ko pri nitratih trendi upadanja koncentracij nitratov niso izraziti. Na več opazoval-

nih mestih Dravskega polja beležimo celo trende naraščanja koncentracij nitratov.

Na osnovi značilnosti sedanje urbane in kmetijske rabe prostora je bilo opredeljeno, da zgoraj

navedena vodna telesa podzemnih vod predvidoma ne bodo dosegla dobrega stanja v skladu z

zahtevami evropske Okvirne vodne direktive (Prestor in sod., 2008).

Površinski vodni viri v Sloveniji izkazujejo dobro kakovostno stanje, dodatno čiščenje je večinoma

potrebno le ob visokih vodah, ko se poveča motnost ter občasno tudi mikrobakteriološko one-

snaženje vodnih virov.

Približno 8 odstotkov slovenskega prebivalstva ni priključenih na javne sisteme za oskrbo s pitno

vodo, ampak uporabljajo vodo za pitje iz manjših vodnih virov (Operativni program oskrbe s pitno

vodo, 2006). Gre za manjša zajetja na izvirih ali vrtine z manjšo črpalno kapaciteto. Na teh objektih

v večini primerov ni strokovnega nadzora nad kakovostjo vode. Pitna voda je na takšnih zajetjih

pogosto oporečna, bodisi zaradi onesnaženj v zaledju vodnega vira, nestrokovne izvedbe zajetja

ali odsotnosti potrebnih tehničnih ukrepov za izboljšanje kakovosti vode v viru.

2 Vodovarstvena območja kot način zaščite vodnih virov

Kakovost vodnih virov v Sloveniji varujemo z izvajanjem režima vodovarstvenih območij. Namen

vodovarstvenih območij je preprečitev točkovnih in razpršenih virov onesnaženja, ki poslabšujejo

kakovost vodnih virov.

Zakon o vodah (Ur. l. RS, 67/2002, 57/2008) iz leta 2002 je opredelil vodo kot javno dobro. S tem

zakonom so pristojnosti za zavarovanje vodnih virov prešle z lokalnega nivoja na Vlado Republike

Slovenije. Da bi bila pri določanju vodovarstvenih območij uporabljena enotna strokovna merila,

je bil v letu 2004 sprejet Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. l. RS,

64/2004, 5/2006).

V Sloveniji trenutno varujemo vodne vire tako z uredbami, ki so bile sprejete na osnovi Zakona o

vodah oz. iz njega izhajajočega Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja, ka-

kor tudi z obstoječimi občinskimi odloki, ki so bili sprejeti pred letom 2002. Za učinkovito upravlja-

nje z vodovarstvenimi območji je bila na državnem nivoju vzpostavljena evidenca vodnih virov, ki

služijo za javno oskrbo z vodo, ter evidenca vodnim virom pripadajočih vodovarstvenih območij.

Vodna telesa podzemnih vod

predvidoma ne bodo dosegla

dobrega stanja v skladu z zahtevami

evropske Okvirne vodne direktive.

Upravljanje voda v Sloveniji

Water management in Slovenia

Upravljanje voda v Sloveniji

V obdobju od 2008 – 2012 slovenski izpusti v povprečju ne bi smeli preseči 18,73 milijonov ton ekvivalenta CO2 na leto. Skoraj tretjina slovenskih izpustov toplogrednih plinov (TGP) nastane pri pridobivanju elektrike in toplote, promet pa je bil v letu 2007 s 26 % naš drugi največji vir izpustov TGP. Njegov delež pa narašča največ zaradi tranzitnega prometa. Krivdo za povečanje izpustov morajo prevzeti še gospodinjstva, pa izpusti iz odpadkov, goriva v industriji in še kje. Vlada RS je leta 2009 sprejela tudi Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10, še prej pa Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka. Kako je z zrakom v Sloveniji, kako je z alarmnimi vrednostmi, kje so in kako je še vedno s preseganjem mejnih koncentracij onesnaževal? Koncentracije PM10 najbolj skrbijo. A kaj je Slovenija že dosegla? In kaj bo ali lahko doseže med drugim z Nacionalnim energetskim programom in Strategijo prehoda v nizkoogljično družbo?

Zrak in kakovost življenja v Sloveniji - to bo središčni izziv strokovne monografske študije Zrak v Sloveniji. Fit media jo bo izdala v letu 2012 v knjižni zbirki Zelena Slovenija.

Nova publikacija

Zrak v Sloveniji

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

Založnik in izdajatelj:

Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Celje e-pošta: info@fitmedia.si

tel.: 03/ 42 66 700

Knjiga Upravljanje voda v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že publikacije IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji ter Odpadki v Sloveniji. Naročilo je možno pri založniku Fit medii.

že v prodaji

Upravljanje voda v Sloveniji

Promocija

Zeleno omreŽjeZ ekološkimi igrali do manjšega izpusta Co

2Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS Debeli rtič je v maju 2011 na svoja igrišča postavil eko igrala. Z njimi bodo naravo obvarovali pred izpustom 82 kg CO2, ki bi se sicer izpustil v ozračje s podobnimi igrali iz klasične proizvo-dnje. V vodstvu letovišča pravijo: »Naše zdra-vilišče letno obišče 15.000 otrok. Novo igralo in trim steza sta postala nova koščka mozaika k izpolnitvi nam vsem tako pomembnega cilja

– nasmeha in sreče zdravega otroka.«

V podjetju Eko igrala, d. o. o., si s ponudbo ekoloških otroških igral prizadevamo za zmanjšani vpliv na okolje in varno otroško igro. Priznani proizvajalec Legolandia, ki ga zastopamo, v ozračje letno NE izpusti 515.000 kg CO2, ki bi bil sicer posledica klasične proi-zvodnje igral. Stebre naše ekološke proizvodnje predstavljajo: termična energija je pridobljena iz modernega sistema na biomaso, surovine se nahajajo v neposredni bližini proizvodnih obratov, električna energija je pridobljena iz hidroelektrarn, uporabljene materiale se lahko reciklira in uporabljene so zaščite na vodni osnovi.

Eko igrala, d. o. o., Eco play l.l.c. Ulica XXX. divizije 15 a, 5000 Nova Gorica Telefon: 05 393 90 20 E-pošta: prodaja@ecoplay.si www.zunanja-igrala.si

koši za ločevanje odpadkov iz polipropilenaKonec lanskega leta je bila sprejeta Uredba o odpadkih, ki uvaja novost: 5-stopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki. Na njej ima najvišjo prioriteto preprečevanje nastajanja odpadkov, nato sledijo ponovna uporaba »od-padkov«, reciklaža oz. kompostiranje, drugi

postopki predelave (npr. pridobivanje energija iz odpadkov) ter na zadnjem mestu odlaganje. Najboljši je torej tisti odpadek, ki sploh ne na-stane! Za preprečevanje odlaganja odpadkov je zelo pomembno ločeno zbiranje različnih frakcij odpadkov, ki postanejo surovina za nove izdelke. Po novem je obvezno ločeno zbi-ranje organskih odpadkov, odpadkov iz papirja, kovine, plastike in stekla. V našem podjetju smo oblikovali lične koše za ločeno zbiranje odpadkov, s katerimi vam omogočamo, da za-dostite lastnim potrebam in novim zakonodaj-nim zahtevam. Koši za ločevanje odpadkov so izdelani iz 3-slojnega valovitega polipropilena, ki ga je mogoče 100-odstotno reciklirati. So vzdržljivi, lahki in se jih z lahkoto čisti.

Medium, d. o. o. Žirovnica 60 c 4274 Žirovnica Telefon: 04 580 50 20 E-pošta: medium@medium.si www.medium.si

34. oskar za embalažo je okoljsko obarvanVarovanje okolja je poleg izvirnosti, skrbi za zaščito vsebine in potrošnika, praktičnosti, tehnične dovršenosti in odličnosti vizualne identitete ena od osnovnih smernic za vre-dnotenje kakovosti embalaže. Slovenski oskar za embalažo, ki poteka v okviru Pomurskega sejma pod pokroviteljstvom Gospodarske zbor-nice Slovenije, daje pri izbiri izdelkov poseben poudarek okoljevarstvenim merilom, kot so spoštovanje predpisov in najnovejših ekolo-ških smernic v Sloveniji in v EU, zmanjšanje vo-lumna in mase embalaže glede na predhodnike novih modelov, vračljivost oz. možnost večkra-tne uporabe embalaže, možnosti za recikliranje (uporaba sorodnih materialov, ki omogočajo enotno reciklažo ali enostavno ločevanje več materialov za reciklažo), virom energije, kompostiranju in varnemu sežigu zavržene embalaže (uporaba materialov, ki omogočajo najlažje in okolju najbolj prijazno recikliranje, prihranke pri virih energije ali celo dodaten vir energije, minimalni izpusti škodljivih snovi v

okolje) ter okolju prijaznim tehničnim vidikom proizvodnje embalaže in transporta (prihranki pri energiji in zmanjševanje škodljivih izpustov v okolje pri proizvodnji in transportu izdelkov v novi embalaži). Strokovno ocenjevanje bo potekalo 16. maja 2012.

Miran Mate, projektni vodja T: 041 263 107 E: miran.mate@pomurski-sejem.si www.pomurski-sejem.si

eko zajtrk za partnerje iz papirne in grafične industrijeV hotelu Arena pod Mariborskim Pohorjem je podjetje Europapier Slovenija februarja orga-niziralo srečanje EKO zajtrk. Povabljeni so bili partnerji iz papirne in grafične industrije, da bi jih seznanili z okoljevarstvenimi certifikati oziroma oznakami, stanjem papirne industri-je in pojmom klimatsko nevtralnega tiska. Takšna in podobna srečanja prispevajo k večji ozaveščenosti, čeprav je implementacija oko-ljevarstvenih pristopov realna, ko bo direktivo in pomoč, predvsem finančno subvencionirano, podala tudi država.

Europapier Slovenija, d. d. Leskovškova 14 1000 Ljubljana www.europapier.com/si/start

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

mar

ec 2

012

67O

KO

LjE

29

Rec

ikla

ža

pri ravnanju z odpadki je treba dosegati večjo učinkovitost in racionalizacijo.

mar

ec 2

012

mar

ko o

mah

enfo

to: a

rhiv

pod

jetj

a

6730

OKO

LjE

Slovenija je sprejela uredbo v trenutku, ko se kaže v sistemu ravnanja z odpadki več razpok.

Mislim, da jih kar dobro poznamo. Vprašanje je, kaj se bo dalo spremeniti v kratkem času. Kakšen je bil delež predelave komunalne odpadne em-balaže včeraj in kaj se kaže zdaj, ko je ločeno zbiranje odpadkov bolj razvito? Pri odpadkih je res zmeda, a rezultati so. Zanimanje za odpadno plastiko kot surovino bo vsak dan večje. Tisti, ki jo imajo, jo bodo hoteli prodati po najboljši ceni. Ali za to potrebujejo posrednika ali shemo ali le trg? Potrebujejo samo kupca. Slovenija je sposob-na zbrati določene količine odpadkov in frakcij, kontejnerje ima. Kaj pa potem? Kje so sodobne sortirnice? Ali ni tako, da v regijskih centrih od-padke sortirajo ročno?

kaj predlagate?

V Omaplastu dela naša sortirnica v treh izme-nah. Pri ravnanju z odpadki je treba dosegati večjo učinkovitost in racionalizacijo. Slovenija se trenutno ukvarja predvsem z okoljevarstvenimi dovoljenji za deponije. Morda je večji izziv, kakšna naj bi bila organizacija sistema, saj zmogljivosti imamo, da bi lahko zagotovili najboljšo obdelavo odpadkov in nato predelavo. Če ne v Sloveniji, pa čez mejo. Naj povem primer. Analizirali smo ekološke otoke in ugotovili, da je bilo 25 % do 30 % odpadkov za termično obdelavo, okrog 70 % pa za predelavo. Količine so. Nekoliko večji problem je po moje rumena vreča, ker je delež uporabnih materialov v njih manjši.

ima Slovenija obrate za reciklažo?

Za nekatere odpadke jih ima. Plastenke, folije, plo-čevinke, papir. Za nekatere pa ne ali pa so količine premajhne in se predelave ne splača organizirati. Ne vem, kaj bodo storile sheme, a mislim, da jih je pri nas preveč. Mi sicer dobro sodelujemo z Interserohom. Vsak si želi odrezati del kolača pri odpadkih oziroma surovinah, toda reciklaža je tehnološki in organizacijski izziv. Toda ne za državo. Nanjo se preveč izgovarjajo podizvajalci, ki bi lahko že kaj naredili, pa so premalo. Država naj bo regulator, kolikor je pač treba.

omaplast se lahko v srednjeevropskem prostoru postavi ob bok največjim predelovalcem odpa-dne embalaže.

Nismo od včeraj. Lani smo praznovali 30. roj-stni dan. Naši kupci granulatov iz predelane odpadne plastike so največja podjetja v Nemčiji, Italiji, Franciji, na Slovaškem, v Grčiji in na Nizozemskem. Grčija je zanimiv partner. Kljub krizi se ni nič spremenilo. S plačili ni problem. Vrata na tuje trge nam odpira ugled, kupci vedo, da

slovenija kot družba

recikliranja? Še ne tako hitro.

»čeprav sem vesel, da smo

začeli mnogo bolj kot doslej

ločevati med odpadnimi

materiali. Vse bolj se ve, kaj

je zares odpadek in kdaj

je odpadek surovina. nova

uredba o ravnanju z odpadki

samo pritrjuje tistemu,

kar predelovalci odpadne

embalaže in odpadkov že

dolgo vemo. odpadek je vir,

je surovina,« razmišlja marko

omahen, direktor podjetja

omaplast, kjer dnevno

predelajo 60 ton odpadne

embalaže. kje vidi izzive na

področju reciklaže?

delež recikliranih materialov bo večji

reCikLaŽa

Glavni dejavnosti: 1. reciklaža odpadnih polimerov2. celostne rešitve pri prevzemu tehnične plastike

• vodilnivSlovenijinapodročjureciklažeplastike• uspešnodelovanježe30let• letnoprevzamemopreko30.000tonodpadnihtermoplastov• svojodejavnostopravljamona2lokacijah,skupnona60.000m2površin

Omaplastd.o.o.,Kosovelovacesta3,SI-1290Grosuplje

PERačjeselo,Račjeselo24,SI-8210Trebnje

E-pošta:info@omaplast.com,www.omaplast.com

tel.:++386/17862197,faks:++386/17862580

Problema odpadne plastike inodpadne plastične embalaže rešuje podjetje Omaplast.

Reciklaža odpadne plastike - Omaplast d.o.o.

pravi razvojni izziv je, da postanemo družba recikliranja.

Pro

moci

ja

mar

ec 2

012

67O

KO

LjE

31

smo prilagodljivi, odzivni. Naredimo nemogoče, zato v zadnjih treh letih rastemo. Lani rekordno v vseh pogledih. S 14 milijoni evrov prometa smo za več kot 30 odstotkov presegli leto 2010. Tudi letos načrtujemo rast. Povpraševanje narašča, vendar moram dodati – narašča povpraševanje po kakovostnih granulatih.

naložbe se torej obrestujejo.

Zelo. V Račjem selu smo kupili 50.000 m2 ze-mljišča, ker je bila sedanja lokacija v Grosupljem

pretesna. Na 7.000 m2 smo zgradili oddelek za tehnične materiale, linijo za sortiranje plastike, kupili opremo, komunalno uredili zemljišče. To je prva faza naložbe. Tja bomo prestavili še obrat za mletje. Tako bodo na eni lokaciji zagotovljene sodobne tehnološke možnosti za pripravo, sorti-ranje in mletje odpadne plastike. Tu, na sedanji, pa

pranje in granulacija. Posodobili smo še hladilni sistem in širimo čiščenja tehnoloških voda.

kakšne so zmogljivosti in kakšen razvoj načrtujete?

Počasi, a zanesljivo. Lani smo prevzeli v prede-lavo 30.000 ton odpadne embalaže in ostale plastike. Proizvedli smo 20.000 granulatov. Ne želimo postati slon, ki se na trgu težko premika. V prihodnjih petih letih je naša razvojna prioriteta specializacija z visoko kakovostjo. Trgu želimo po-nuditi material, granulat po specifikacijah, z višjo dodano vrednostjo. Zato bomo vlagali predvsem v tehnologijo z manj porabe energije. Porabili bomo manj vode, stroške proizvodnje želimo znižati, trgu pa ponuditi granulate najvišje kakovosti. Specializacija torej.

ali je to trend, ki ga zahteva industrija reciklažnih materialov?

Zanimanje za reciklažne materiale niha. Marsikaj je odvisno od cen nafte. Granulate iz odpadne pla-stike v nekaterih panogah, na primer v farmaciji in živilski panogi, manj uporabljajo, ponekod sploh ne. Toda delež recikliranih materialov v proizvo-dih bo zagotovo večji kot doslej. To je usmeritev EU. Potrebujemo torej kakovostno surovino iz odpadka in granulat z višjo dodano vrednostjo.

kje kupujete odpadno plastiko?

Polovico v Sloveniji, polovico jo uvažamo, največ predelamo odpadnih folij. Sortiran material je tržno blago. Zdaj ga na trgu ne manjka, delno zato, ker je manjša poraba na Kitajskem, v Ameriki in tudi v Evropi. V Sloveniji se pri ponudbi že pozna ločeno zbiranje odpadkov.

na vaše poslovanje vpliva negativni odnos do

plastike?

Seveda plastika predstavlja težavo, a brez nje ne gre. Biorazgradljiva plastika pa potrebuje zelo realno strokovno predstavitev, kako vpliva na okolje. Ne zagovarjam bioplastike. Z njo smo se že srečali v proizvodnji, in sicer z majhnimi količina-mi. Realno je treba povedati, da so za proizvodnjo biorazgradljive plastike stroški visoki. Za nekatere proizvode je sicer lahko alternativa. Polietilenka je res vidna, biorazgradljiva vrečka pa dolgo ostane v zemlji in prav tako vpliva na okolje. Pravi razvojni izziv je, da postanemo družba recikliranja. To je ključno vprašanje.

Biorazgradljiva plastika potrebuje zelo realno strokovno predstavitev, kako vpliva na okolje.

Prim

er d

obre

Praks

e ponovna uporaba recikliranega aluminija in jekla lahko prihrani kar 95 odstotkov energije.

mar

ec 2

012

foto

: ww

w.e

very

canc

ount

s.co

.uk

6732

OKO

LjE

Nina semolič

vsaka pločevinka šteje

primer doBre prakse

nova slovenska uredba o

odpadkih zahteva predvsem

preprečevanje nastajanja

odpadkov. ključni pojem je

predelava. recikliranje je

eden izmed boljših načinov,

s katerim lahko dejansko

naredimo spremembe pri

ravnanju z odpadki. Ljudje

doma že spreminjamo navade

odlaganja, med drugim

tudi zaradi shem odlaganja,

situacija zunaj doma pa je

povsem drugačna. kako pa je v

tujini? eden izmed uspešnejših

primerov dobre prakse za

povečanje recikliranja je

angleški program every can

counts (op. Vsaka pločevinka

šteje).

V Veliki Britaniji se vsako leto proda okoli 9,4 milijarde pločevink in kar 30 odstotkov se jih zaužije zunaj doma, zato tudi ne končajo v rokah primernih služb za odvoz takšne vrste odpadkov. Ker pa se pločevinke lahko reciklirajo v nedogled brez izgube kakovosti, je odlaganje na odlagališča nesmiselno. Ponovna uporaba recikliranega alu-minija in jekla lahko prihrani kar 95 odstotkov energije, ki je potrebna za izdelavo pločevink iz novih surovin. Še več, pločevinka, ki se ustrezno odloži, je lahko nazaj v obtoku že v šestdesetih dneh.

postopek mora biti enostavenZavedati se moramo, da bodo ljudje reciklirali, če bo postopek kratek in enostaven. S tem v mislih je bil ustanovljen program Every can counts (krajše ECC), da se ljudem omogoči enostavno odlaga-nje in se jih še dodatno motivira pri pravilnem recikliranju pločevink tudi, ko so zdoma – na delovnih mestih, šolah, univerzah, dogodkih itd. Program so razvili evropski in angleški proizvajal-ci pločevink za pijače, izdelovalci in predelovalci aluminijaste in jeklene embalaže. Pred kratkim jih je finančno podprl tudi svetovno znani pro-izvajalec energijskih pijač Red Bull. Program je podprt s strani WRAP (Waste & Resources Action Programme). Izvajati so ga začeli februarja 2008, od takrat pa gre pot le še navzgor. V program se je vključilo 485 britanskih organizacij, ki imajo

skupno 4.000 zbirnih mest. Program ponuja tudi izobraževanje in podporo novopridruženim organizacijam, ki se želijo vključiti v recikliranje pločevink za pijačo. Tako svetujejo, kako in na kakšen način najti najprimernejše družbe za odvoz materiala, poskrbijo za stroškovno učin-kovite zbiralnike in tudi za promocijski material.

Zbiralniki so zasnovani tako, da lahko delujejo kot samostojna celota, lahko pa jih postavimo k že oblikovani shemi. V letih prakse so ugotovili, da je učinkovita promocija bistvenega pomena za vpeljevanje kakršnekoli aktivnosti, s katero bi spodbujali recikliranje. Na prenovljeni spletni strani (www.everycancounts.co.uk), katere del je spletna trgovina, ki omogoča nakup materiala (pločevink), je na voljo široka paleta brezplač-nih komunikacijskih materialov. ECC ponuja organizacijam informacije in pomoč, da bi čim bolj olajšal njihovo recikliranje. S spletne strani si lahko prenesejo tudi predloge za promocijski material, ki ga lahko prilagodijo svojim potrebam, saj je omogočeno dodajanje lastnih informacij in logotipov.

Center za ravnanje z odpadki Zbiranje, sortiranje in baliranje

ločeno zbranih frakcij komunalnih in nekomunalnih odpadkov

Zbiranje, sortiranje in kompaktiranje nekomunalnih odpadkov

Začasno skladiščenje in posredovanje

v prometu z nevarnimi odpadki

Izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki

Izdelava tehnične dokumentacije

Ekološka razgradnja izrabljenih motornih vozil

Karbon d. o. o., Čiste tehnologije • Ekomobil d. o. o., družba za ravnanje z izrabljenimi vozili • Koroška cesta 40a, Velenje • T: 03 777 10 30, F: 03 777 10 35 • info@karbon.si, www.karbon.si

Č l a n s k u p i n e E k o m o b i lm

arec

2012

foto

: ww

w.e

very

canc

ount

s.co

.uk

67O

KO

LjE

33

odpadki niso več odpadkiOrganizacije, ki so že uvedle omenjeni program, so v javnem in zasebnem sektorju. Med drugim so v program že vključena podjetja, kot so Jaguar Land Rover, Unilever in Emap. Vsi s pomočjo programa delujejo bolj družbeno odgovorno in

trajnostno, prav tako pa jim program omogoča uresničevanje ciljev projekta Zero Waste.

Uspeh programa si lahko ogledamo v primerih študij, objavljenih na spletni strani, kjer dobi-mo predstavo, na kako lahek način se program implementira.

V letu 2010 so delovna mesta, ki so del programa, zbrala kar 27 milijonov pločevink za pijačo, kar je 394 ton aluminija in jekla. S tem je bilo prihranje-nih 4.000 ton emisij toplogrednih plinov, kar so potrdili pri programu WRAP. Veliko organizacij je ugotovilo, da so s pomočjo uvedbe programa ECC spodbudili zaposlene tudi k recikliranju ostalih materialov.

primer, ki ga posnemajoKer pa dober glas seže v deveto vas, je uspeh britanskega programa prodrl tudi v ostale dele Evrope. Model, ki se enostavno replicira z imenom in blagovno znamko, ki dobro deluje v vsakem jeziku, se sedaj kot program uporablja tudi v Franciji, Avstriji, Romuniji in na Madžarskem. Pred kratkim so v Franciji pozvali udeležence svetovno znane 24-urne dirke Le Mans, da naj

»Chaque cannette compte« – vsaka pločevinka šteje – v kampanji v organizaciji La Boite Boisson, francoski različici ustanoviteljskega partnerja ECC UK Can Maker. V Avstriji so s kampanjo ciljali na mlajšo populacijo preko »zelenih poslancev«, ki so promovirali recikliranje na prireditvah na prostem v kampanji Jede Dose zählt. Z vključi-tvijo Romunije v program pa se vpliv britanskega programa širi po vsem svetu.

ECC finančno podpirajo Beverage Can Makers Of Europe, Can-Pack UK, Novelis, Red Bull, Tata Steel in UK Can Makers, vsi pa stremijo k istemu cilju – povečati reciklažo pločevink za pijačo izven doma.

Britanska vlada je v pregledu politike ravnanja z odpadki v letu 2011 navedla program kot primer izjemne prakse sodelovanja v industriji za zviša-nje stopnje recikliranja v Veliki Britaniji, ki izraža povečano odgovornost proizvajalcev.

Lani jim je uspelo zbrati kar 51 milijonov upora-bljenih pločevink na delovnih mestih in lokacijah, kjer smo v gibanju. To je enako 774 tonam alumi-nija in jekla, prihranjenih pa je bilo 5.800 emisij toplogrednih plinov. Do marca je bilo v Veliki Britaniji registriranih skoraj 7.000 organizacij s skoraj 5.000 zbirnimi mesti na 1.900 posameznih točkah.

Pro

moci

ja

Nalo

žbe

v

kom

uNalN

e o

bje

kte

porast bi v največji meri povzročila predimenzionirana in predraga investicija v Cerod ii, skupaj z ogromnimi stroški amortizacije objektov in naprav.

mar

ec 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

6734

OKO

LjE

odločitev kostaka,

koncesionarja komunalnih

dejavnosti v krški občini, da

zgradi svojo sortirno linijo za

obdelavo mešanih komunalnih

odpadkov zaradi predrage

naložbe v Cerod ii, kar bo

v končni posledici občutil

občan na položnici pri postavki

ravnanje z odpadki, je morda

nov signal okoljski politiki v

državi. ali ni že čas za revizijo

celotnega programa izgradnje

centrov za ravnanje z odpadki

v sloveniji? Vprašanj je več. ali

gre le za predimenzioniranost,

za preveč požrešne in

nerentabilne naložbe, ali je tudi

čedalje bolj jasno, da centri

bodo, vendar so naložbe drage

in nekdo bo to moral plačati.

miljenko muha, predsednik

uprave družbe kostak, pravi,

da je njihova osnovna dolžnost

občanu zagotoviti racionalno,

kakovostno in poceni

komunalno storitev. torej?

predrage naložbe bo na koncu plačal občan

naLoŽBe V komUnaLne oBJekte

kateri razlogi so vplivali na odločitev, da bo kostak zgradil sortirno linijo za obdelavo ko-munalnih odpadkov v krškem in se ni vključil v projekt regionalnega centra za ravnanje z odpadki v novem mestu? kako bo vaša na-ložba vplivala na ceno komunalnih storitev za občane? boste cenejši ali dražji?

Družba Kostak kot koncesionar komunalnih dejavnosti v občini Krško je posredno preko Občine Krško in Občine Kostanjevica na Krki vključena v sistem odlaganja odpadkov na regijskem centru CEROD. V sodelovanju z občino smo pri pregledu dokumentacije za CEROD II in projekcije cen obdelave mešanih komunalnih odpadkov v okviru CEROD II ugotovili, da bi na ta način izpeljan sistem obdelave mešanih komunalnih odpadkov pov-zročil porast cen ravnanja z odpadki v občini Krško za okvirno 44 odstotkov. Porast bi v največji meri povzročila predimenzionirana in predraga investicija v CEROD II, skupaj z ogromnimi stroški amortizacije objektov in naprav. To v končni fazi plačajo občani, upo-rabniki naših storitev.

Občina Krško se je odločila, da ne bo izstopila iz sistema CEROD II. Svoj finančni delež bo prispevala zaradi solidarnostne odgovornosti do vseh ostalih vključenih občin. Pri tem je oblikovan predlog, da bi po končanih delih lahko ta delež ob nadomestilu prenesli na kakšno drugo občino, ki bi želela vstopiti v sistem.

toda cenejša je odločitev za lastno naložbo v sortirno linijo?

Da. Odločili smo se za sistem, po katerem bi občina Krško zgradila objekt, halo, v kateri bi se opravljala obdelava mešanih komunalnih odpadkov, družba Kostak kot koncesionar pa bi investirala v nakup sortirne linije. V njej bi se v začetni fazi obdelali mešani komunalni odpadki iz občin Krško in Kostanjevica na Krki z možnostjo vstopa občin Sevnica in Brežice. V takšnem primeru bi bil po spre-jetem investicijskem projektu in projekcijah

cen ob udeležbi le dveh občin pri storitvah obdelave mešanih komunalnih odpadkov indeks cen 102. Če bi se pridružile še preo-stale občine iz Posavja, bi se sistem ravnanja z odpadki lahko celo pocenil ali pa bi se razlika vložila v nadaljnji razvoj in standard komu-nalnih storitev. Občina Krško in Kostak kot neposredni uporabnik storitev CEROD I bi ta

jože volfand

nesmiselno in neodgovorno od vseh v naši državi je, da zapiramo in onemogočamo primerno ravnanje in odlaganje komunalnih odpadkov v nekaterih primerih samo zaradi administrativnih omejitev.

najkasneje v letu dni bo posodobljena obstoječa kompostarna z zaprtim sistemom.

mar

ec 2

012

67O

KO

LjE

35

center uporabljala še naprej in koristila stori-tve odlaganja preostanka obdelanih mešanih komunalnih odpadkov na CEROD.

kakšne bodo zmogljivosti sortirne linije in kakšna bo vrednost naložbe?

Zmogljivost sortirne linije je po analizi vsebovanih frakcij ocenjena na predvideno zmogljivost 15 t/h. Okvirna vrednost na-ložbe v sortirno linijo je 2,1 milijona evrov. Tehnologija omogoča obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in sortiranje ločeno zbranih frakcij, kot so papir, plastika, ploče-vinke, tetrapak. Izbrana tehnologija ustreza evropskim standardom in dosega normative, ki jih predpisuje zakonodaja glede obdelave mešanih komunalnih odpadkov. Tehnologija je plod znanja in sodelovanja nemških in slo-venskih strokovnjakov. Dokončna izgradnja in montaža je načrtovana do poletja 2012 in je odvisna od javnega razpisa in izgradnje objekta za omenjeno sortirnico. Investitor je občina Krško, okvirna vrednost investicije v ta objekt pa je 1 milijon evrov.

posebej poudarjate sortiranje ločeno zbranih frakcij. kakšni so trendi, kako je z masnim tokom in kaj predlagate, da bi Slovenija hi-treje postala družba reciklaže?

Kot podjetje, ki se zaveda svojega poslanstva, imamo dolgoletno tradicijo ločenega zbira-nja odpadkov. Z našimi skupnimi vlaganji z občinami, ki so v sistemu ločenega zbiranja

odpadkov, z osveščanjem prebivalcev, izo-braževanjem predšolskih in šolskih otrok ter mladine smo dosegli, da smo v letu 2011 iz go-spodinjstev ločeno zbrali in obdelali že skoraj 50 odstotkov odpadkov. Če torej pogledamo samo gospodinjstva, smo od skupno zbranih 9.494 ton v letu 2011 odpremili na odlaganje 52 odstotkov, 48 odstotkov pa smo zbrali ločeno in preprečili nepotrebno, nevarno in nesmiselno odlaganje. Tako smo zmanjšali onesnaževanje in zastrupljanje naravnih izvorov, kot so zrak, voda in rodovitna prst.

naša ocena je, da smo s takšnim pristopom in preudarnim načinom zbiranja odpadkov v zgornji tretjini občin v Sloveniji.

Tudi s kompostarno ste rešili enega izmed okoljskih problemov, vendar pa je odprta in občani niso vedno zadovoljni z vonjavami iz objektov. Je odločitev za pokritje kompostar-ne sprejeta?

V okviru investicije v sortirno linijo bomo zaradi zagotovitve višjega standarda zaščite okolja in zmanjšanja negativnega vpliva po-sodobili naš zbirni center. Najkasneje v letu dni bo posodobljena obstoječa kompostarna z zaprtim sistemom, kjer bo omogočeno nad-zorovano in hitrejše kompostiranje ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov ter stabilizacija frakcij iz obdelave mešanih komunalnih odpadkov. Odločitev o pokritju kompostarne je sprejeta, in sicer v sklopu po-sodobitve in celostnega urejanja tega prostora. Vrednost naložbe ocenjujemo na 1,1 milijona evrov.

manj sreče ima krško z napovedano gradnjo odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke?

Nesmiselno in neodgovorno od vseh v naši državi je, da zapiramo in onemogočamo pri-merno ravnanje in odlaganje komunalnih odpadkov v nekaterih primerih samo zaradi administrativnih omejitev. Istočasno pa ni bilo v zadnjih treh letih ničesar narejenega na področju pravilnega, varnega in ustreznega načina odlaganja nizko in srednje radioak-tivnih odpadkov. Začasna rešitev, ki trenutno obstaja, je res začasna in ne more in tudi ne sme biti časovno neomejena. Na ta način zača-sno shranjeni odpadki predstavljajo dodatno potencialno nevarnost v primeru kakšnega izrednega dogodka. Že tri leta je minilo, odkar so sprejeti akti, lokacija in v končni fazi tudi tehnologija bodočega odlagališča, zato je skrajno neodgovorno, da se v teh letih na tem področju ni nič naredilo. Če se odlagališče ne gradi zaradi neurejenih vprašanj s hrvaško stranjo, je ta argument neutemeljen, saj se v tem obdobju niso premaknila pogajanja z Vlado Republike Hrvaške. Predstavljajmo si, da bi morali zaustaviti delovanje NEK, ker ni zgrajeno odlagališče. Če pazljivo preberemo zakonodajo, je tudi to možno.

a če smo pri energiji, je za kostak znano, da ste med prvimi v Sloveniji na področju učinkovitega upravljanja z energijo? kakšne načrte imate?

Družba Kostak je prva v Sloveniji, ki je prido-bila certifikat za sistem upravljanja z energijo po standardu EN 16001:2009, in sicer decem-bra 2010. Certifikat je samo formalna potrdi-tev naših dolgoletnih prizadevanj na projektih optimizacije porabe energije. Tako smo recimo v preteklosti uspeli optimizirati porabo ele-ktrične energije na vodovodnih sistemih in na letni ravni zmanjšati porabo za 600.000 kWh, kar znaša približno 70.000 evrov pri-hranka letno. Istočasno smo s sistemom nad-zora nad porabo energije in spremljanja vseh meritvenih kazalnikov za področje energije vzpostavili energetsko knjigovodstvo. To je prispevalo k temu, da smo na sistemu ogre-vanja in hlajenja upravne stavbe zmanjšali letne stroške za približno 10.000 evrov, kar predstavlja 90.000 kWh. Trenutno zaključuje-mo projekt prenove javne razsvetljave občine Krško. Vreden je 570.000 evrov. Naložba se bo povrnila v približno petih letih iz naslova zmanjšanja porabe električne energije.

v Sloveniji je kostak nedvomno med redkimi komunalnimi podjetji, ki največji delež pri-hodkov realizira z drugimi dejavnostmi, ne s komunalnimi storitvami. bo takšna strategija tudi v prihodnje?

Strategija družbe Kostak je usklajena na ni-voju lastnikov in nadzornikov. Občina Krško je lastnica 43 odstotkov, Občina Kostanjevica na Krki pa ima 3,84-odstotni delež. Kostak se razvija kot delniška družba in ne kot javno podjetje. Izkoristimo vse priložnosti, ki jih ponuja trg. Tako bomo nadaljevali tudi v pri-hodnje. Takšna strategija nas je postavila v pozicijo, da družba na letni ravni ustvari med 15 do 25 odstotkov prihodkov s klasičnimi (javnimi) komunalnimi dejavnostmi. Naše izkušnje, verjamem pa, da tudi izkušnje naših lastnikov, skupaj z razvojno strategijo dajejo pozitivne rezultate. Dosegamo sinergijske učinke, uveljavljamo družbeno odgovornost do zaposlenih in okolja, a tudi pogoje za dolgo-ročno rast premoženja naših lastnikov.

milj

enko

muh

a

foto

: arh

iv p

odje

tja

mar

ec 2

012

koLUM

na

6736

OKO

LjE

G lavna naloga Agencije RS za okolje je dosledno in učinkovito izvajanje

zakonodaje in upravnih postopkov na pod-lagi zakonskih pooblastil. ARSO je zgolj implementacijski organ, v čigar pristojnost ne sodi priprava zakonodaje. Na morebitne pomanjkljivosti oziroma nejasnosti lahko pristojne le opozarja in predlaga spremem-be, a – kot velja v vsaki pravni državi – predpise mora upoštevati takšne, kakršni so, četudi se z njimi ne strinja.

Okoljevarstvena zakonodaja je ne samo množična, temveč tudi zapletena, ne-

razumljiva in velikokrat v nasprotju sama s seboj. Tako stanje povzroča veliko težav pri njenem izvajanju, saj je toliko nejasna, da omogoča različne interpretacije in raz-lage. Ta problem je izredno akuten posebej pri odločanju v upravnem postopku, ko je od hitrosti in pravilnosti odločanja odvi-sna marsikatera investicija, če ne že sam obstoj podjetij. Zaradi različne interpreta-cije in zakonodajnega neskladja odločitve ARSO na drugi stopnji večkrat padajo, če pa so potrjene, že upravno sodišče poskrbi za to, da se zadeva vrne v ponovno odloča-nje. Eklatantno je bilo to vidno v primeru družbe Lafarge Cement, ko je odločitev ARSO o okoljevarstvenem dovoljenju na upravnem sodišču padla zaradi neskladja med Uredbo o napravah in dejavnostih, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega, in Zakonom o varstvu okolja, na katerega je Agencija RS za okolje pred tem večkrat opozarjala, ne pa zaradi okoljskih kriterijev.

Tako kot na ostalih področjih državne uprave se je tudi na ARSO zgodila pa-

radoksalna situacija, ko je zaposlenih kar veliko uslužbencev, a še vedno premalo za izvrševanje vseh postavljenih nalog. Na ARSO se vodi več kot 200 vrst upravnih postopkov. Ob nenehnem zmanjševanju števila kadra pripadanje zadev narašča. Tako se je število vlog s približno 4.000 pred letom 2004 skokovito povečalo takoj

po vstopu Slovenije v EU in se še vedno povečuje s stopnjo 1.000 do 2.000 na leto ter znaša že preko 16.000 vlog v letu 2011.

Večina teh postopkov je zahtevnih in terjajo veliko mero strokovnega in

formalno pravnega znanja. Novi predpisi čestokrat prinašajo tudi bolj zapletene in strožje pogoje za izdajo upravnih aktov. Tako na primer najnovejša Uredba o od-padkih (Uradni list RS, št. 103/2011) po novem v okoljevarstvenem dovoljenju zahteva tudi določitev obsega in vsebine obratovalnega monitoringa ter morebitnih drugih oblik nadzora nad obremenjeva-njem okolja, česar doslej ni bilo treba. Kadrovski problemi in spoštovanje vseh zakonskih zahtev, še posebej ob sodelo-vanju javnosti in stranskih udeležencev v postopku, pa neizogibno pripeljejo do zamud.

ARSO velikokrat o isti zadevi sodeluje v več različnih postopkih. Tako mora

na primer pri določenih posegih v vodni režim sodelovati že pri samem načrtovanju posega pri prostorskem planiranju z izdajo smernic in mnenj (po Zakonu o prostor-skem načrtovanju), večkratnimi mnenji o okoljskem poročilu v okviru celovite presoje vplivov na okolje (po Zakonu o var-stvu okolja), nato pa še pri projektiranju s projektnimi pogoji, vodnim soglasjem in vodnim dovoljenjem (po Zakonu o vodah) ter mnenjem o poročilu o vplivih na okolje (po Zakonu o varstvu okolja). Če pa gre za poseg, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, je treba izdati še oko-ljevarstveno soglasje, pri onesnaževalcih pa še okoljevarstveno dovoljenje (oboje po Zakonu o varstvu okolja). Temu sledi še neizbežni tehnični pregled (po Zakonu o graditvi objektov).

Aktivnosti pri odpravi administrativnih ovir, ki bi lahko imele pomembne po-

zitivne učinke na skrajševanje postopkov, cenejšo javno upravo in s tem razbreme-nitev gospodarstva, nikakor ne zaživijo.

arso predlagal racionalizacije, odmeva ni

okoLJeVarstVena ZakonodaJa

foto

: ar

hiv

podj

etja

adrijana viler kovačič1

1 AdrijanaVilerKovačič,ARSO

agencija rs za okolje

(arso) je med drugim

pristojna za odločanje o

okoljevarstvenih soglasjih

in dovoljenjih. pri tem je

velikokrat deležna očitkov

o (pre)dolgih postopkih, ki

naj bi zavirali gospodarsko

pomembne investicije,

o njenih nerazumljivih

zahtevah in slabih

odločitvah. toda prav je,

da se sliši tudi druga plat

medalje.

mar

ec 2

012

67O

KO

LjE

37

Agencija RS za okolje je v preteklosti predlagala več možnosti njihove odprave (ukinitev določenih dovoljenj, združeva-nje postopkov), a ker sprejem tovrstnih odločitev ne sega v pristojnost ARSO, do tega ni prišlo.

A bolj kot ARSO opozarja na nepotrebne postopke, bolj se nad njo zgrinjajo nove

in nove pristojnosti. Tak primer je Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP, Uradni list RS, št. 80/2010, 106/2010 popr.), ko je ARSO ne samo »pogorela« pri predlogih za združevanje postopkov celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) s presojo vplivov na okolje (PVO), pač pa prejela še dodatni nalogi kot nosilka urejanja prostora, in sicer izdajanje smernic in mnenj s podro-čja varstva okolja in seizmologije. Slednji nalogi sta popolnoma odvečni, saj na tem nivoju smernice ne morejo predpisovati ničesar več kot opozarjanje na upošteva-nje merodajne zakonodaje, kar bi moral poznati pravzaprav vsak načrtovalec

prostora. Zaradi kopičenja nalog so tudi na tem področju zamude. ZUPUDPP je sicer določil, da se šteje, kot da smernic ni, če se ne izdajo v 30 dneh, vendar se pri tem po-stavlja vprašanje, čemu tako določilo, saj je varstvo okolja tako pomembna vrednota, da zamuda roka ne bi smela biti opravičilo za negativne posledice, ki bi jih posegi v prostor prinašali.

Vsi smo enotni: varstvo okolja je izredno pomembna vrednota in okolje je treba

varovati. Vprašanje pa je, ali je obstoječa okoljevarstvena zakonodaja sprejela ustre-zne mehanizme takega varovanja oziroma ali se mogoče res ne utaplja v pretiranem normiranju. Izdajanje smernic, dovoljenj in soglasij ne bi smelo biti samo po sebi namen; izdajati jih je treba le tam, kjer so nujno potrebni, sicer pa bi bilo treba večjo pozornost posvetiti boljšim, pregle-dnejšim, jasnejšim predpisom, da jih bodo razumeli vsi, pa tudi učinkovitejši kontroli in ustreznejšim sankcijam za kršitve. 

Glavna naloga agencije rs za okolje je dosledno in učinkovito izvajanje zakonodaje in upravnih postopkov na podlagi zakonskih pooblastil.

dr. Jože Panjan:“»Učbenik celovito in dovolj poglobljeno prikaže nastanek in ravnanje z odpadnimi vodami. V prvih poglavjih je prikazan vodni krog, urejanje in vzdrževanje vodnih površin, trajnostno ravnanje z odpadnimi vo-dami, viri nastanka, lastnosti in poraba vode vključno z uporabo deževnice, zajem in analiza odpadnih voda. Osrednji poglavji sta odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter ravnanje z blatom iz čistilnih naprav. Zaključna poglavja pa posredujejo varovanje hidrosfere in ekoremediaci-je na področju gospodarjenja z odpadnimi vodami. Na koncu je podano po abecedi poimenovanje osnovnih pojmov s področja gospodarjenja z odpadnimi vodami.«

Čeprav je učbenik sicer namenjen predvsem srednjim šolam, je s celotno izobraževalno in strokovno vsebino zelo uporaben za vse, ki se ukvarjajo z vodami in z okoljem.

Recenzenti: dr. Mitja Bricelj, dr. Darko Drev, Marinka Žbogar; Urednik: Jože Volfand; Obseg: 148 strani

že v pROdaji!

Avtorja: dr. Milenko Roš, dr. jože panjan

UČbenik in OkOLjSki pRiROČnik

Gospodarjenje z odpadnimi vodami

Zelena Slovenija ® Fit media d.o.o., kidričeva 25, Si-3000 Celje | e-pošta: info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700

Promocija

oglas 1/1Iterseroh

mar

ec 2

012

6738

OKO

LjE

Pro

moci

ja

mar

ec 2

012

foto

: F.A

. BO

BO

dr. m

arta

svo

ljšak

67O

KO

LjE

39

traJnostni raZVoJ V petroLU

Kakšno mesto ima trajnostni razvoj v Petrolu? Odgovarja dr. Marta Svoljšak, direktorica Sektorja tehničnega razvoja, varnosti in kakovosti pri Petrolu, d. d., ki je tudi predstavnica Petrola v Strateškem svetu za varstvo okolja in podnebne spre-membe pri GZS.

koliko se v petrolu ravnate po načelih trajno-stnega razvoja?

V Petrolu se vedno bolj zavedamo potrebe po uveljavljanju vseh načel trajnostnega razvoja. Velik poudarek dajemo premisleku, katere storitve in tehnologije so zares vzdržne do okolja. V skladu s tem se odločamo tudi za investicije. Premike delamo zelo sistemsko. Lani smo določili vrednote družbe, sedaj pa je v sprejemanju kodeks ravnanja zaposlenih v Petrolu, kar je z vidika korporativnega upra-vljanja in integritete podjetja zelo pomembno. V vseh poglavjih etičnega kodeksa smo skušali zasledovati načela trajnostnega razvoja.

kako na primer?

Naj povem praktično: našo infrastrukturo skušamo vzdrževati na način, ki bo dolgoroč-no najbolj optimalen. Samo stroškovni vidik in kratkoročni učinek nista trajnostna. Če moraš določene stvari popraviti večkrat, ker popravljaš poceni in zato nekakovostno, to dolgoročno ni vzdržno, povzroča nepotrebno koriščenje virov. Trajnostna načela prenašamo tudi na človeške vire, npr. v obliki ugotavljanja in razvoja kompetenc naših zaposlenih. Pri zasledovanju zelenih tehnologij ter zelenih proizvodov in storitev bomo definirali določe-ne kazalce in kriterije, s katerimi bomo merili učinke njihovega vpliva na okolje. V izbranem obdobju obdelave in merjenja podatkov želimo predstaviti, katere nove proizvode ali storitve smo vpeljali na trg in koliko so ti proizvodi ozi-roma storitve do narave, do okolja bolj vzdržni oziroma trajnostni.

Lani smo storili kritičen premislek, letos želi-mo posneti stanje v Petrolu in izbrati osnovni nabor kazalnikov, na podlagi katerih bomo analizirali našo trajnostno podobo.

koliko vas k trajnostni drži sili zakonodaja?

V naši osnovni storitvi prodaje goriv smo z zakonodajo zavezani, da neobnovljiva goriva

postopno nadomeščamo z obnovljivimi oziro-ma s takšnimi, ki so prepoznana kot obnovljiva. Znano pa je, da zakonodaja tu ni premišljena in vzdržna na dolgi rok. V Akcijskem načrtu RS za obnovljive vire energije, ki izhaja iz Uredbe o obnovljivih virih energije, se predpisujejo tudi določeni energenti, za katere se že po stanju tehnike danes ve, da niso več prepoznani kot trajnostni, kot so bili v času nastajanja zako-nodaje. Zato ne sledimo črki zakona slepo. V Petrolu se veliko izobražujemo na tem podro-čju, sledimo trendom in sodelujemo v neka-terih evropskih projektih za osvajanja novih tehnologij čistejših energentov, naj omenim področje trajnostnega goriva tretje generacije, proizvedenega iz alg. Sodelujemo tudi v Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije. Dejstvo je, da so vse nove tehnologije v prvi fazi dražje in zato z vidika zaslužka niso atraktivne. Z ra-zvojnega vidika pa se je treba učiti zgodaj, da znanje že imaš, ko tehnologija pride do stopnje komercializacije.

katere spremembe v slovenski družbi so po vašem mnenju potrebne, da bi bili bolj trajnostni?

Ko se srečujemo strokovnjaki, ki skušamo nove tehnologije in rešitve vpeljati bodisi v tran-sportne bodisi v namene splošne energetske

oskrbe, v bistvu največ težav vidimo v premalo celovitem pogledu na realne zmožnosti pro-izvodnje in rabe energentov na slovenskem področju. Npr. graditi zeleni transport na ele-ktrični pogon, pri čemer se glavnina elektrike v energijskem miksu proizvede v termoelek-trarnah, predstavlja slabo poznavanje poante trajnostnega razvoja in je dokaj problematično. Z vidika krovnega strateškega pogleda bi mo-rali določiti energijski miks, ki bi bil vzdržen naslednjih 20 let. Potem bi gospodarski subjek-ti temu lažje prilagodili vse svoje investicije. Tako pa imamo različne nihaje v mandatih vlad in županstev, kjer se iz različnih razlogov in interesov različnih gospodarskih skupin pretirano in pristransko pospešuje uporaba najrazličnejših energentov, sicer na podlagi na prvi pogled zanimivih in resnih študij. Manjka celoviti pogled in premočrtnost energetskega programa, kjer bi se jasno opredelila vloga bio-mase, premoga, hidroenergije, fosilne energije, vsekakor pa tudi nuklearne energije. To so odločitve, ki se sprejemajo za večdesetletno obdobje. Gospodarski subjekti potrebujemo jasne politične smernice, na podlagi katerih lahko sprejemamo odločitve za vlaganje v ra-zvoj. Temeljna je premočrtnost pravilne izbire. 

temeljna je premočrtnost pravilne izbire

Pet

ro

love

o

kolj

ske

reš

itve

mar

ec 2

012

foto

: F.A

. BO

BO

mag

. anj

a koc

janč

ič

674

0O

KO

LjE

Vodni krog, obdelava

odpadkov z energetsko izrabo

in nadomeščanje obstoječih

energentov z alternativnimi

so po besedah mag. anje

kocjančič, vodje oddelka

okoljske rešitve, trije glavni

stebri petrolovih investicij v

okolje. Letos bodo nadaljevali s

projekti čiščenja industrijskih

voda in pridobivanja koncesij

na komunalnih čistilnih

napravah, investirali bodo

v izrabo odpadne toplote

pri soproizvodnji električne

energije v bioplinarni, v nove

sončne elektrarne kapacitete 1

mW in vročevodna omrežja na

lesno biomaso. V sodelovanju

z gospodarstvom bodo izvedli

tudi investicije v obnovo

kotlovnic in soproizvodnjo

toplotne in električne energije.

mag. vanesa čanji

petroLoVe okoLJske reŠitVe

petrol postaja vse pomembnejši investitor na področju okolja. kje vidite priložnosti?

V okoljske projekte smo se usmerili premišlje-no. Naša usmeritev je vodni krog, saj se nam je zdelo pomembno, da vodo zaščitimo. S tem, ko zaščitiš vodni vir, imaš tudi širši pozitivni vpliv. To so projekti, kjer dobivamo koncesije za čiščenje odpadnih voda in upravljamo čistilne naprave. Drugi steber je obdelava odpadkov z energetsko izrabo. Tretje veliko področje pa je nadomeščanje obstoječih energentov z alternativnimi. Tukaj imamo zelo široko paleto ponujenih energentov in projektov. Zelo po-spešujemo prodajo zemeljskega plina. Zavedati se je treba, da si s tem odžiramo prihodke na kurilnem okolju. Ampak naš premislek je, da je potrebno potrošniku ponuditi vse energente, da se lahko samostojno odloča. S cenovno po-litiko spodbujamo odločitev za energente, ki so okolju prijaznejši in dostopnejši. Spodbujamo uporabo lesne biomase. Imamo že prve kon-cesije za vročevodna omrežja na biomaso. Tak primer je v Ribnici.

imate lastno ekipo sodelavcev, ki dela na teh projektih in konkretno upravlja s čistilnimi napravami?

Imamo svojo strokovno ekipo, ki je sestavlje-na iz kemikov, mikrobiologov, gradbenikov, strojnikov ipd. Vse te objekte upravljamo z lastnimi kadri. Za določena specializirana znanja imamo tudi podizvajalce, na primer za servisiranje, izvajanje določenih monitoringov ipd.

kakšne ambicije imate na tem področju v pri-hodnje? boste okoljsko dejavnost širili?

Vsekakor. Naše strokovno znanje vedno bolj postaja naša prednost. Občine se obračajo na nas, ker vedo, da v prihodnosti z obrati, za ka-tere nam dajejo koncesijo, ne bodo imele težav. Včasih so od nas želele predvsem financiranje, sedaj pa prihaja v ospredje odločitev, da obrato-vanje zaupajo nekomu, ki ve, kaj dela.

Industrija včasih želi samo upravljavsko po-godbo, včasih potrebuje tudi sofinanciranje po modelu t. i. third party financing. Tak primer je v Uniorju – investirali smo v kogeneracijski motor, kjer se proizvajata toplota in električ-na energija. Toploto uporabljajo za ogrevanje, elektrika pa se prodaja v omrežje. Prihranek glede na prejšnji sistem si partnerja razdelita.

prihaja obdobje, ko bodo zakonsko predpisa-ne tudi manjše čistilne naprave. boste svojo dejavnost širili tudi na trg teh čistilnih naprav?

Že sedaj imamo v upravljanju približno 70 manjših čistilnih naprav. To so v glavnem

okoljsko znanje in izkušnje postajajo glavni adut

naše strokovno znanje vedno bolj postaja naša prednost. občine se obračajo na nas, ker vedo, da v prihodnosti z obrati, za katere nam dajejo koncesijo, ne bodo imele težav.

mar

ec 2

012

67O

KO

LjE

41

Petrolovi objekti – bencinski servisi, skladi-šča. Te čistilne naprave so velikosti od nekaj populacijskih enot do 800 populacijskih enot. To pomeni, da imamo na tem področju precej-šnje izkušnje. Intenzivno pa razmišljamo, da bi male čistilne naprave ponudili v našem katalo-gu ugodnosti. Na bencinskih servisih imamo namreč veliko odjemalcev, ki v okviru Petrol kluba zbirajo pike ugodnosti. Njim bi ob na-kupu male čistilne naprave ponudili ustrezne popuste. Tistim, ki bodo želeli, bomo ponudili tudi upravljanje s temi čistilnimi napravami.

kako rešujete problem blata iz čistilnih na-prav? kot je znano, Slovenija tu nima izdela-nega koncepta.

Na žalost je ta problem v Sloveniji praktično ne-rešen. Imamo pogodbenega partnerja, ki naše blato odvaža. Tu bi moralo okoljsko ministrstvo nekaj narediti, saj je zakonodaja zelo stroga. V bioplinarni v Ihanu imamo dva kogeneracijska motorja in precej odvečne toplote. Pripravljamo projekt, da bi blato iz čistilnih naprav sušili do neke primerne sušine, ko bi bilo primerno za sosežig v Anhovem. To sedaj proučujemo. Evropa ni tako zavezana k sežigu kot Slovenija.

obdelava odpadkov je vaš pomemben steber. ravnanje z odpadki pa je v Sloveniji precej neurejeno. kje vidi petrol svoje mesto?

Svojo vlogo na področju odpadkov vidimo tam, kjer z njihovo obdelavo pridemo do energetske izrabe. Iz bioloških odpadkov proizvedemo metan, iz metana pa v kogeneracijskih motor-jih električno in toplotno energijo. Pripravljeni bi bili sodelovati tudi pri kakšnem projektu sosežiga, če bi ga bilo možno umestiti v pro-stor, ali pri proizvodnji RDF – trdnega goriva iz odpadkov … V Sloveniji je te projekte trenutno še težko načrtovati, ker se politika na področju obdelave odpadkov izredno spreminja in ni popolnoma jasno, kako bodo tokovi odpadkov potekali v prihodnje. Tako težko zagotoviš surovine. V takšnih okoliščinah so vsake in-vesticije zelo tvegane.

Slovenija področja odpadkov ni rešila ustre-zno. Z zapiranjem deponij, čemur smo priča sedaj, smo dosegli le to, da se je preusmeril tok odpadkov, v glavnem v tujino. Zato nekaj posre-dniških firm dobro živi, tuji trgi pa razpolagajo z našimi surovinami. V Sloveniji moramo zago-toviti urejene pogoje, da bo zasebni kapital pri-pravljen investirati. Država bi morala zaznati priložnost in ustrezno prilagoditi zakonodajo, da bi bili mi kot investitorji zaščiteni, kajti potem bi investirali veliko več.

kako potekajo razgovori s pristojnimi na okolj-skem ministrstvu?

Ko se pogovarjamo z gospodarstvom, se pogo-varjamo neposredno in okoljsko ministrstvo nima posebne vloge, razen da postavi svoje zahteve, ki jih moramo izpolnjevati. Pri javnem sektorju ima ministrstvo večjo vlogo, posebno pri projektih, ki smo jih poskušali umestiti v prostor in pri tem povezati več občin. Moram reči, da nismo bili preveč uspešni. Pričakovali smo, da nam bo ministrstvo nudilo podporo pri koordinaciji teh projektov, vendar te podpore nismo dobili. Ministrstvo opozarjamo na teža-ve, ki jih imamo pri uveljavljanju teh projektov, toda v glavnem odreagira medlo. Lahko rečem, da okoljsko ministrstvo deluje avtonomno. Naš zastopnik interesov do okoljskega ministrstva sta tudi zbornici – gospodarska in zbornica komunalnega gospodarstva. A so rezultati teh prizadevanj žal pičli.

kako pa komentirate okoljsko zakonodajo v Sloveniji?

Zakonodaja je preveč zapletena in protislovna. Ogromno je primerov, da določen zakon nekaj zahteva, drugi zakon pa to povozi. Do Evrope smo sprejeli velike zaveze, ki jih zakonodaja ne podpira. Kot primer naj navedem zavezo, da bomo dali na trg 5 odstotkov biorazgradljivih goriv. Politika trošarin pa temu ne sledi. Do razlik prihaja, ker je proizvodnja biogoriv draž-ja od nakupa mineralnih goriv. Gospodarska družba si ne more delati škode, če država ne po-skrbi, da bi bili omogočeni pogoji za plasiranje tega proizvoda na trg. Kaj je rezultat? Premalo prodanih biogoriv na slovenskem trgu. 

deSign Za trajnoStni raZvoj

Vezzoli, Carlo in Manzini Enzio: Design for Environmental Sustainability. Springer, 2010. 321 strani. Jezik: angleščina.

Knjigo sestavljajo štirje deli. Na začetku se avtorja ustavita ob konceptu trajnostne-ga razvoja, kjer opisujeta vlogo različnih deležnikov znotraj inovacijskega procesa, s poudarkom na delu oblikovalcev. V dru-gem delu je razdelan pristop k oblikovanju okoljsko trajnostnih proizvodov, s poudar-kom na pristopu dizajna življenjskega cikla, z obravnavo oblikovalskih kriterijev in smernic za vključevanje okoljskih zahtev že v razvojni fazi produkta. Metoda LCA je skupaj z orodji za oceno in razvoj zmanj-šanih vplivov na okolje predstavljena v tretjem delu, na koncu pa avtorja opisuje-ta zgodovinski razvoj raziskav, izobraže-vanja in oblikovalskih trajnostnih praks. Tekstualni del spremlja niz primerov iz prakse, kar predstavlja obširno vsebinsko in idejno platformo za vse sodelujoče v procesu razvoja izdelkov.

korporativno trajnoStno upravljanje

McElroy, M. V. in van Engelen, J. M. L.: Corporate Sustainability Management: The Art and Science of Managing Non-Financial Performance. Routledge, 2011. 256 strani. Jezik: angleščina.

Dr. McElroy, eden izmed avtorjev ome-njene publikacije, je razvil metodo so-cialnega odtisa (Center for Sustainable Organizations). Globalno gledano se (ne)gospodarski subjekti srečujejo z novo vejo upravljanja, t. i. korporativnim trajnostnim upravljanjem (Corporate Sustainability Management CSM), s ci-ljem širšega razumevanja in upravljanja neekonomskih učinkov svojega poslovanja. Zakaj je CSM pomemben in kako ga posto-poma osvojiti ter implementirati v praksi, ponazarjata avtorja v tej sveži publikaciji. Podjetja potrebujejo vsebinsko vezano in umeščeno trajnostno poslovno usmeritev za doseganje in merjenje socialnih, okolj-skih in ekonomskih vplivov. Kot omenja eden izmed recenzentov knjige, naj bi 80 odstotkov menedžerjev menilo, da je traj-nostna agenda ključ njihovega poslovanja, brez pravega razumevanja tematike, ta knjiga pa naj bi jim pojasnila dejstva, da je prava trajnostna usmeritev predvsem smiselna in tudi informativna.

Zelena knjižnica

slovenija področja odpadkov ni rešila ustrezno. Z zapiranjem deponij, čemur smo priča sedaj, smo dosegli le to, da se je preusmeril tok odpadkov, v glavnem v tujino.

intenzivno pa razmišljamo, da bi male čistilne naprave ponudili v našem katalogu ugodnosti.

ministrstvo opozarjamo na težave, ki jih imamo pri uveljavljanju teh projektov, toda v glavnem odreagira medlo. Lahko rečem, da okoljsko ministrstvo deluje avtonomno.

po

no

vit

ev

nadnasl

ova

ali

im

ena r

ubrik

e

mar

ec 2

012

foto

: arh

iv p

odje

tja

mat

ej o

set

674

2O

KO

LjE

pri dvigovanju konkurenčnosti

je okoljsko področje med

prioritetnimi, je prepričan

matej oset, član uprave v

pivovarni Laško in pivovarni

Union, odgovoren za

proizvodno-tehnično področje.

investicije v okolje imajo

za podjetja dolgoročno

pozitivne učinke, opozarja

pa na določene okoljske

zakonodajne anomalije v

sloveniji, ki podjetjem skupine

Laško pomembno nižajo

konkurenčnost. V skupini

Laško že vrsto let stojijo pred

vrati okoljskega ministrstva, da

bi prišli do potrebnih rešitev,

zato upajo, da bo nova ekipa

na ministrstvu pokazala več

posluha in sodelovanja.

mag. vanesa čanji

skUpina LaŠko o okoLJskiH dimenZiJaH trŽne konkUrenčnosti

koliko okoljsko področje v Skupini laško vpli-va na vašo tržno konkurenčnost?

Že vrsto let se kot skupina podjetij ukvarjamo z ekologijo, povezano z energijo, in skušamo tudi na tem področju povečevati svojo konkurenčno prednost. Pri tem trčimo ob zakonodajne ome-jitve, tržne in seveda finančne ovire. V okoljske projekte je potrebno najprej vložiti, da si kasne-je konkurenčnejši. To pogosto ne pomeni samo investiranja neposredno v okoljske segmente, ampak tudi v tehnološko opremo. Ta ciklus, ki se je v večjem delu v podjetjih Skupine Laško zaključil koncem devetdesetih let, je sedaj zopet pod pritiskom, saj stroški vzdrževanja že počasi rastejo. Prihaja trenutek, ko se bodo morali naši lastniki odločiti za določeno mero ciljnega investiranja na tem področju, da bomo lahko obdržali primerjalno konkurenčnost.

Slovenska podjetja pogosto ocenjujejo doma-čo okoljsko zakonodajo kot dodatno coklo, ki jih v primerjavi z evropskimi konkurenti posta-vlja v nekonkurenčni položaj. kako je pri vas?

Slovenija je z vstopom v EU precej dosledno povzela najbolj nepopustljivo zakonodajo na področju ekologije, kar lahko generalno celo pozdravljamo. Po drugi strani pa je potrebno nekoliko bolj kritično oceniti njen vpliv na konkurenčnost gospodarstva v primerjavi z gospodarstvom v drugih nacionalnih okoljih.

V Skupini Laško smo zelo resno zastavili zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. V vseh družbah Skupine smo se tega lotili zelo hitro in imamo emisije popolnoma pod nadzo-rom. Še pred začetkom izdajanja okoljevarstve-nih dovoljenj, v letih 2008 in 2009, so imela vsa podjetja Skupine urejena vprašanja čiščenja odpadnih vod, tehnoloških emisij toplogrednih plinov in druga okoljska vprašanja. Kot zave-zanci IPPC smo pod drobnogledom Bruslja, zato smo popolnoma presejani.

Na okolje gledamo celostno. Odpadke, ki na-stajajo v naših družbah, skušamo izrabiti že v samih procesih. Tako se na primer snovi, ki nastanejo pri proizvodnji piva, uporablja bo-disi za živilsko krmo ali se odvaža v določene bioplinske naprave.

koliko vas okoljska zakonodaja stroškovno obremenjuje?

Precej. Izpostavil bi dve področji: takso za obremenjevanje vode in koncesnino. Takso za obremenjevanje vode plačujemo za tisti delež, ki našemu čiščenju manjka do 100-odstotnega

čiščenja. Sicer ne poznam popolnoma, kako je to področje rešeno v ostalih evropskih državah, a menim, da je to v Sloveniji zanimiva anoma-lija. Če dosežete kriterij za izpust odpadne vode v vodotok, še vedno plačate razliko med dovoljenim izpustom in 100-odstotnim oči-ščenjem. Ta strošek za nas ni zanemarljiv in ga merimo v 100.000 in več evrih na leto. To je en segment. Veliko pomembnejša je problematika koncesnin, s katero se res dolgo ukvarjamo in je dejansko slovenska posebnost. Pred leti, ko je bil generalni direktor Direktorata za okolje mag. Radovan Tavzes, je delovna skupina prišla do konsenza, da se oblikuje neka formula, po kateri plačujemo koncesnino za črpanje vod, namenjenih za proizvodnjo pijač. Z letom 2004 pa je prišlo do nekega presedana, ko se je tisti dogovorjeni formuli priključil še odstotek od prihodkov na prodano količino pijač. Zakaj je do tega prišlo, težko ocenjujem. Verjetno je bila potreba po dodatnih nenamenskih prihodkih v

Neurejen okoljski sistem znižuje konkurenčnost

Z letom 2004 pa je prišlo do nekega presedana, ko se je tisti dogovorjeni formuli priključil še odstotek od prihodkov na prodano količino pijač.

mar

ec 2

012

67O

KO

LjE

43

državnem proračunu. Od takrat Union plaču-je najmanj milijon evrov letno za koncesijsko dajatev. Radenska in Pivovarna Laško sta prav tako zavezanca za koncesijo, vendar ima okolj-sko ministrstvo težavo pri izdaji odločbe za koncesijo. Ker se vodni viri koristijo tako za prebivalstvo kot za proizvodnjo, ne zna zadev razmejiti in izdati odločbe.

Če pojasnim s primerom: odločbo imamo iz-dano za vodo Odo, nimamo je pa za pivo. Tako na odločbo o koncesijski dajatvi v teh dveh podjetjih še čakamo. Zelo se borimo, da bi del, ki ga moramo sedaj plačevati za koncesijo, preusmerili na druga okoljska področja – na primer v spodbujanje povratne embalaže ipd. Vodni del želimo znižati na raven, za katero smo se prvotno dogovorili. Takrat je bila da-jatev skoraj 6-krat manjša, kot je danes. Taka višina koncesij za vodo pa postavlja slovensko industrijo pijač tudi v nekonkurenčen položaj v primerjavi s tujo konkurenco.

koliko vas obremenjuje embalažnina?

V zadnjem času je trg odpadne embalaže postal zelo nemiren. Nekatere družbe, ki so podizva-jalci družbe za ravnanje z odpadno embalažo, so v privilegiranem položaju, kar na koncu zelo vpliva na višino embalažnine, ki je posledica neke kvazitržne ekonomije. Tisti, ki je v boljši poziciji oziroma fizično razpolaga z materia-lom, lahko povzroča tržna nesorazmerja. V zadnjem času je postalo zelo pomembno, pri kateri shemi oziroma družbi za ravnanje z od-padno embalažo si. Družbe Skupine Laško smo bile skupaj z Mercatorjem soustanoviteljice sheme Slopak. Zaradi znanih težav smo prišli v situacijo, ko imamo težave na stroškovnem nivoju (plačevanje embalažnine, reševanje družbe itn.). Menim, da bi ta problem lahko enostavno rešilo okoljsko ministrstvo, in sicer z vzpostavitvijo izravnalne sheme. Komunalni del, ki je zelo občutljiv in stroškovno težak, bi se tako enakomerno porazdelil med družbe v skladu s tržnimi deleži, ki jih imajo. Srčno upam, da bo imelo za ta del okoljsko ministr-stvo malo več posluha.

kakšen pomen dajete v Skupini laško emba-laži pri doseganju čim višje konkurenčnosti?

Najprej strateški premislek. Vse družbe Skupine Laško so zavezane k zelo odgovornemu ravna-nju z okoljem in z energijo v povezavi s čim bolj kakovostno proizvodnjo. Kar se embalaže tiče, nam je za področji piva in vod primarni interes,

da skušamo deleže povratne embalaže poveča-ti. Dosedanje analize potrjujejo dejstvo, da ima oskrba trga s pijačo v povratni embalaži smisel na razdalji 200 do maksimalno 500 kilome-trov. Slovenija je zelo primeren zaključen trg, ki ga lahko lokalno pokrivamo. Zaradi kratkih logističnih poti ima povratna embalaža velik okoljski učinek. Če pa gre za daljše prevoze, ki imajo tudi velik okoljski oziroma ogljični odtis, se ta slika precej spremeni. Pomemben dejavnik je tudi teža embalaže. Zaradi teh dejstev naš strateški cilj na tujih trgih ni in ne more biti enak kot na slovenskem trgu. Po eni strani ima lokalno okolje prednost z vidika optimalne logistične oskrbe in varovanja oko-lja, na drugi strani pa tako postavljamo ovire vdoru neke cenene embalaže, katerega porekla sploh ne poznamo in prihaja na slovenski trg v enormnih količinah, predvsem v segmentu brezalkoholnih pijač.

V Skupini Laško smo se lotili projekta rPET. Lani je začela zgodbo z lažjo plastenko Pivovarna Union, ko je znižala ogljični odtis plastenke za 10 odstotkov. V nadaljnjih kora-kih želimo povečevati odstotek recikliranega PET v naših plastenkah. Smo že precej daleč. V Pivovarni Union zajemanje in vgrajevanje sekundarnih surovih že poteka. Začeli smo z vgrajevanjem približno 20 odstotkov reci-kliranih materialov. Podobne korake delata Pivovarna Laško in Radenska.

ali vas k temu navajajo okoljski ali stroškovni motivi?

Oboji. Za Skupino Laško je vitalnega pomena, da družba za ravnanje z odpadno embalažo deluje tako, da pridemo do kakovostnega reci-kliranega materiala po normalni tržni ceni. S tem bomo naše poslovanje dodatno stroškovno optimirali. Upal bi si celo reči, da bi lahko ceno PET oziroma stroškov predforme znižali za 15 do 20 odstotkov, kar je ogromno. Ko iščemo vse možne vire za večjo konkurenčnost, smo to priložnost prepoznali kot zelo pomembno. Podobno delajo uspešne družbe v tujini, ki prav tako ne spijo in iščejo vse vidike izboljšav svojih sistemov. V svojo embalažo vgrajujejo že precej nad 50 odstotkov recikliranih materialov.

kakšen je sedaj tržni odnos med povratno in nepovratno embalažo pijač v Sloveniji?

Na segmentu trgovine prihaja do tega, da je delež nepovratne embalaže pri pijačah izredno visok, tudi nad 70 odstotkov. Zavedamo se,

kar se embalaže tiče, nam je za področji piva in vod primarni interes, da skušamo deleže povratne embalaže povečati.

V nadaljnjih korakih želimo povečevati odstotek recikliranega pet v naših plastenkah. smo že precej daleč.

Za skupino Laško je vitalnega pomena, da družba za ravnanje z odpadno embalažo deluje tako, da pridemo do kakovostnega recikliranega materiala po normalni tržni ceni.

kar se pa tiče povratne embalaže, pričakujemo, da bo okoljsko ministrstvo podprlo projekte za spodbujanje nakupa pijač v povratni embalaži.

da potrošnika ne prepriča samo nižja cena. Pijača v povratni embalaži je namreč praviloma cenejša od pijače v nepovratni embalaži. Celo 15-odstotna razlika v ceni je očitno za kupce premajhna, da bi kupili na primer pivo v povra-tni steklenici namesto v pločevinki. Zanimivo, da z visoko stopnjo rastejo diskontni trgovci, ki pa prodajajo pijačo v nepovratni embalaži. Presenečen sem, da največje tekmovanje po-teka na segmentu najdražje embalaže. Očitno je slovenski trg zelo usmerjen v nepovratno embalažo.

kaj naj bi storili, da bi po vzoru na primer nemčije kupci v Sloveniji prepoznali, da je povratna embalaža okoljsko prijaznejša?

Nismo pristaši radikalnih sprememb. Ocenjujemo, da ne bi bilo dobro, če bi se kar naenkrat za nepovratno embalažo vpeljala taksa, kot je na primer na Hrvaškem. Za nas je pomembno, da se uredi slovenski sistem rav-nanja z odpadno embalažo. Najprej področje družb za ravnanje z odpadno embalažo. Kar se pa tiče povratne embalaže, pričakujemo, da bo okoljsko ministrstvo podprlo projekte za spodbujanje nakupa pijač v povratni emba-laži. Želimo, da bi skupaj dolgoročno vplivali na ljudi, ki bi se začeli zavedati, da z nakupom povratne embalaže odgovorno ravnamo do okolja. 

po

no

vit

ev

nadnasl

ova

ali

im

ena r

ubrik

e

mar

ec 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

674

4O

KO

LjE

evropska komisija je decembra

2011 sprejela akcijski načrt

za ekološke inovacije eco-

innovation action plan

(ecoap), saj so ekološke

inovacije bistvenega pomena

za izvajanje strategije evropa

2020 za pametno in trajnostno

rast. te inovacije omogočajo

boljše odzivanje na okoljske

pritiske, zato je potrebno

povečati njihovo število in

komercializacijo. ker imajo

okolju prijazne tehnologije

ugoden vpliv na podjetja in

prispevajo k ustvarjanju novih

delovnih mest, so ekološke

inovacije bistvenega pomena

za gospodarsko konkurenčnost

evrope.

dr. darja majkovič

eU in ekoinoVaCiJe

Ekološka inovacija je vsaka oblika inovacije, katere cilj je ali ki je usmerjena v znaten in

viden napredek v smeri trajnostnega razvoja. Pri tem se upošteva zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, boljše odzivanje na okoljske pritiske oziroma doseganje učinkovitejše in odgovornejše rabe naravnih virov. Spremljanje materialov, energije in emisij je potrebno skozi celoten življenjski cikel proizvoda (pristop od zibke do zibke).

Akcijski načrt za ekološke inovacije je ena od zavez vodilne pobude Unija inovacij,

ki temelji na Akcijskem načrtu okoljskih teh-nologij (Environmental Technologies Action Plan – ETAP) iz leta 2004. Akcijski načrt za-jema ukrepe na področjih povpraševanja in ponudbe, raziskav in industrije ter politike in finančnih instrumentov. Ker ima okoljska zakonodaja ključno vlogo pri spodbujanju ekoloških inovacij, se predvideva tudi pregled okoljske zakonodaje.

Z akcijskim načrtom do zelene rasti

Komisar za okolje Janez Potočnik je ob tem dejal: »Izziv za to stoletje so inovacije, s

katerimi bo treba čim bolj izkoristiti naše vire – z manj narediti več – in omejiti učinke naših dejavnosti. Evropa mora sprejeti izziv in

postati vodilna na tem področju, če želimo biti konkurenčni v svetu z vedno bolj omejenimi viri. Povsod po svetu povpraševanje po okoljski tehnologiji, izdelkih in storitvah ne glede na krizne čase hitro narašča, zato je to področje, na katerem Evropa lahko veliko ponudi. To je načrt za zelena delovna mesta in zeleno rast.« (EK, 2012)

Akcijski načrt bo z usmerjenimi ukrepi pove-čal število ekoloških inovacij v vseh gospo-

darskih sektorjih. Za oblikovanje krepkejšega in stabilnejšega povpraševanja po ekoloških inovacijah bodo sprejeti ukrepi na področjih ureditvenih pobud, zasebnih in javnih naročil ter standardov, za izboljšanje pripravljenosti vlaganja in priložnosti mreženja pa bo zago-tovljena podpora za mala in srednja podjetja (MSP).

Ključni vidiki novega akcijskega načrta so:

1. uporaba okoljske politike in zakonodaje za spodbujanje ekoloških inovacij,

povpraševanje po okoljskih tehnologijah narašča

V letu 2005 je ekološka industrija na področju eU 27 zaposlovala 3,5 mio ljudi, kar je precej več kot npr. avtomobilska industrija (2,7 mio) ali kemična industrija (3,4 mio).

Pro

moci

ja

mar

ec 2

012

67O

KO

LjE

45

2. podpora predstavitvenim projektom in par-tnerstvom za uvedbo obetavne, pametne in kompleksne operativne tehnologije na trgu,

3. razvoj novih standardov za spodbujanje eko-loških inovacij,

4. aktiviranje finančnih instrumentov in pod-pornih storitev za MSP,

5. spodbujanje mednarodnega sodelovanja,

6. podpora razvoju novih spretnosti in delovnih mest ter z njimi povezanimi programi uspo-sabljanja za prilagoditev potrebam trga dela,

7. spodbujanje ekoloških inovacij prek evrop-skih partnerstev za inovacije.

kmalu verificiranje okoljskih tehnologij

Inovatorji pogosto naletijo na težave v fazi uspešnega lansiranja inovativnega proi-

zvoda/storitve na trg. Evropska komisija bo zato skupaj s sedmimi državami članicami

– Slovenije ni med njimi - zagnala pilotni pro-jekt Environmental Technology Verification (ETV). Gre za verificiranje s tretje strani (poo-blaščen verifikacijski organ) o lastnostih nove ekološke tehnologije, kar zmanjšuje tveganje kupca tehnologije (EK, 2011a).

Evropske ekološke industrije so pomemben gospodarski sektor z letnim prihodkom,

ocenjenim na 319 mrd evrov, kar je približno 2,5 odstotka BDP Evropske unije. V sektorju imajo vodilno vlogo upravljanje z odpadki, oskrba z vodo, upravljanje z odpadnimi vodami in reciklirani materiali. V letu 2005 je ekološka industrija na področju EU 27 zaposlovala 3,5 mio ljudi, kar je precej več kot npr. avtomobil-ska industrija (2,7 mio) ali kemična industrija (3,4 mio). Letna rast zaposlovanja beleži stalen trend naraščanja, najbolj izrazito na področju OVE in reciklaže (EK, 2011b). Na globalnem

trgu ekoloških industrij v nekaterih panogah Evropa beleži pomembne tržne deleže: preko 70 odstotkov globalnega tržnega deleža pri sončnih elektrarnah, pri avtomatskih sepa-racijah materialov; na področju sintetičnih biogoriv in tehnologij shranjevanja energije pa je EU vodilna na področju razvoja in raziskav (EK, 2011c).

Za uresničitev ciljev EcoAP so na voljo tudi finančna sredstva. Omenimo programe

Komisije, ki promovirajo okoljske tehnologije, kot so: program Eco-innovation znotraj The Competitiveness and Innovation Framework Programme (CIP), ki podpira komercializacijo eko-inovativnih proizvodov in storitev, LIFE+, 7. Okvirni program in Marco Polo. 

viri:Evropskakomisija.2011a.Delovnidokument.TheEnviron-mentalTechnologyVerification(ETV)initiativeHelpingEco-InnovationstoreachtheMarket.14str.Evropskakomisija.2011b.Delovnidokument.Impactasses-ment.Innovationforsustainablefuture–EcoAP.105str.Evropskakomisija.2011c.InnovationforasustainableFuture:TheEco-innovationActionPlan(Eco-AP).Commu-nicationfromtheCommisiontotheEuropenaParliament,theCouncil,TheEuropeanEconomicandSocialCommitteeandtheCommitteeoftheRegions.Evropskakomisija.2011.Akcijskinačrtzaekološkeinovacijezazagotavljanjezelenerastiinokoljskihkoristipodjetij–sporočilozamedije.

izziv za to stoletje so inovacije, s katerimi bo treba čim bolj izkoristiti naše vire in omejiti učinke naših dejavnosti.

65 21340120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev.

Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov. Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili.Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin. Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

Odpadek je vir

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana

Tel. 01 561 06 10

www.dinos.s i

Odpadek

ali

su

rO

vin

a

mar

ec 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

674

6O

KO

LjE

V evropski uniji se vsako

leto zavrže 2,7 milijarde

ton odpadkov, od katerih je

98 milijonov ton nevarnih.

povprečno se v eU ponovno

uporabi ali reciklira le 40

odstotkov trdnih odpadkov,

ostale odpadke pa se odpelje

na odlagališče ali sežge. V

strategiji evropa 2020 in

njeni vodilni pobudi o evropi,

gospodarni z viri, je dan

poudarek usmeritvi, da bi

odpadki postali vir.

dr. darja majkovič

odpadek aLi sUroVina

V gospodarstvo naj bi se odpadki vrnili kot surovina. Veliko večjo prednost je treba

nameniti ponovni uporabi in recikliranju, zato namerava komisija spodbujati trg sekundarnih materialov in povpraševanje po recikliranih materialih z gospodarskimi spodbudami in oblikovanjem meril za prenehanje statusa odpadka, slednje predvidoma v letih 2013 in 2014. Ključni poudarek je na usmeritvi, da se z odpadkom do leta 2020 začne upravljati kot z virom (EK, 2011).

Decembra 2011 je v Uradnem listu RS izšla nova slovenska Uredba o odpadkih, po-

membna za vse, zlasti pa so jo težko pričako-vali predstavniki gospodarstva, saj lahko igra Uredba pomembno vlogo tudi pri izkazovanju njihove konkurenčnosti. V tem kontekstu je zlasti pomembno pravilno določiti, kdaj je odpadek nevaren, nenevaren ali pa gre morda za ostanek proizvodnje.

kaj pravi evropska komisija?

V Razlagi o odpadkih in stranskih proizvo-dih, na katero se v 7. členu opira tudi nova

slovenska Uredba o odpadkih, je zapisano:

»Praviloma je jasno, kaj je odpadek in kaj ne.« Vendar pa so se v zvezi z razlago te opredelitve pojavila številna vprašanja. Dejansko črno-be-lega razlikovanja ni, temveč obstajajo številne tehnične razmere z zelo različnimi okoljskimi tveganji in posledicami ter številna siva podro-čja. Za namene uporabe okoljske zakonodaje na podlagi posameznih primerov je potrebno začrtati jasno mejo med tema pravnima položa-jema – odpadek ali ne. Ravno za to razlikovanje se je včasih izkazalo, da ga je težko uporabiti (EK, 2007).

Obstaja nekaj dokazov o različnih rešitvah v posameznih primerih o podobnih dejstvih,

do katerih so prišli pristojni organi v različnih državah članicah, in to vodi v neenakost pri obravnavanju gospodarskih subjektov in do ovir na notranjem trgu. Sodišče je večkrat po-udarilo, da je dejstvo, ali je material odpadek ali ne, odvisno od posebnih dejanskih okoliščin in da mora zato pristojni organ sprejeti odločitev na podlagi posameznih primerov (EK, 2007).

V letu 2011 je Komisija sprejela prvo Uredbo o prenehanju statusa odpadka in določila

merila za odpadno železo, jeklo in aluminij. Po 6-mesečnem prehodnem obdobju bodo sprejeto uporabljale vse države članice. Komisija pripra-vlja tudi merila za druge materialne tokove, kot so baker, papir, steklo in kompost, ki so za trge za recikliranje v EU še posebej pomembni.

kaj je in kaj ni žlindra

mar

ec 2

012

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

Janj

a Le

ban

67O

KO

LjE

47

Uredba pomeni, da čistih in varnih odpadnih kovin ne bo treba opredeliti kot odpadek, če proizvajalec uporablja sistem zagotavljanja ka-kovosti in z izjavo o skladnosti za vsako pošiljko odpadnih kovin dokaže izpolnjevanje meril. Preden lahko odpadna kovina izgubi status odpadka, morajo biti končani vsi postopki me-hanske obdelave (rezanje, drobljenje, čiščenje in odstranjevanje škodljivih snovi), ki so potrebni za pripravo odpadne kovine za končno upora-bo v jeklarnah ali livarnah. Za pridobitev čiste odpadne kovine, ki izpolnjuje merila za pre-nehanje statusa odpadka, je treba, na primer, razstaviti stare avtomobile, odstraniti tekočine in nevarne spojine ter obdelati kovinske dele (EK, 2011a).

slovenska zakonodaja

katja Buda, vodja Sektorja za okolje in podnebne spremembe na MKO, pojasnju-

je: »Uredba o odpadkih v 5. členu določa, da je povzročitelj tisti, ki je odgovoren za pravilno uvrstitev odpadka. V tretjem odstavku 5. člena pa je uvedeno previdnostno načelo pri uvršča-nju odpadka. Določila so prenesena iz Direktive 2008/98/ES, ki veljajo za vse države članice. V 7. členu je določilo, kdaj lahko govorimo o stranskem proizvodu in ne odpadku. V kolikor proizvod ustreza vsem kriterijem, določenim v 7. členu, govorimo o stranskem proizvodu. Kriteriji so: nadaljnja uporaba ostanka proi-zvodnje je zagotovljena; ostanek proizvodnje se lahko neposredno uporabi brez kakršne koli nadaljnje obdelave, razen običajnih industrij-skih postopkov; ostanek proizvodnje nastaja kot sestavni del proizvodnega procesa; osta-nek proizvodnje izpolnjuje zahteve, določene za uporabo take snovi ali predmeta s predpisi, ki urejajo proizvode ter varstvo okolja in varo-vanje človekovega zdravja, njegova nadaljnja uporaba pa ne bo škodljivo vplivala na okolje in človekovo zdravje.

Torej, če govorimo o stranskem proizvodu in ne odpadku, veljajo vse zahteve za proizvod.

Tiste institucije, ki ugotavljajo, ali je proizvod primeren za trg, tudi ugotavljajo, ali kot stranski proizvod ustreza vsem kriterijem, ki so predpi-sani za proizvod. Posebni upravni postopki, s katerimi potrjujejo status stranskega proizvoda, ne obstajajo. Proizvajalec mora imeti za celotno količino proizvoda zagotovljen trg (ne more se opredeliti, da je npr. polovica odpadek, polovi-ca stranski proizvod). Imetnik, ki z ostankom proizvodnje ravna kot s stranskim proizvodom, izpolnjevanje pogojev dokazuje s: pogodbo o prodaji stranskega proizvoda med imetnikom in kupcem ali strokovno analizo trga, iz katere je razvidno, da ima stranski proizvod dolgoročno zagotovljeno trženje; tehnično dokumentacijo o proizvodnem procesu (tehnološko shemo proizvodnega procesa), iz katere je razvidno,

stranski proizvod ali odpadek?

janja Leban, direktorica Strokovne službe za varstvo okolja (GZS): »Odločitev o tem, ali

je neka snov ali predmet stranski proizvod ali odpadek, sprejme imetnik ostanka proizvo-dnje, pri čemer mora upoštevati tudi Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu Razlaga o odpadkih in stranskih proizvodih (COM, 2007, 59, konč.) z dne 21. februarja 2007, izpolnjevanje skladnosti s predpisanimi pogoji pa mora dokazovati z ustreznimi po-godbami, analizami trga ter tehnično in drugo dokumentacijo. K tem prištevamo slovensko tehnično soglasje v skladu z zakonom, ki ureja gradbene proizvode, dokazilo o registraciji v skladu z Uredbo REACH ali drugo dokazilo, ki izkazuje primernost proizvoda za dajanje na trg.

Dolžnost imetnika oz. proizvajalca žlindre ali sadre torej je, da preveri oziroma izpe-

lje postopke za izpolnitev predpisanih pogojev. Ob izpolnjevanju vseh navedenih pogojev bo z njima lahko ravnal kot s stranskim proizvo-dom. Tako žlindra kot tudi sadra imata veliko možnosti, da se ju obravnava kot stranski proizvod. Nuni imetniki, tako v Sloveniji kot

tudi v drugih državah EU, vodijo postopke v tej smeri. V kolikor žlindre oz. sadre niso odpadek, ampak stranski proizvod, ki se ga da na trg, morajo izpolnjevati zahteve Uredbe REACH, biti morajo registrirane za določen namen uporabe. To je obveznost njihovega proizvajalca. Če so na primer namenjene za uporabo v gradbeništvu, pa morajo izpolnje-vati tudi zahteve, ki izhajajo iz zakonodaje o gradbenih proizvodih. Če torej slovenski imetniki oz. proizvajalci izvedejo registraci-jo po REACH (npr. Acroni je registriral svoje žlindre za namene uporabe v cestogradnji, proizvodnji cementa ...) in pridobijo sloven-ska tehnična soglasja v skladu z zakonodajo o gradbenih proizvodih, je del pogojev za obrav-navo žlindre oz. sadre kot stranski proizvod že izpolnjen. Zagotovljen pa mora biti tudi trg za zanesljivo uporabo. V kolikor tega ni, se material šteje kot odpadek.« 

da ostanek proizvodnje nastaja kot sestavni del proizvodnega procesa in da je uporaben brez na-daljnje obdelave v skladu z 2. točko drugega od-stavka 7. člena; slovenskim tehničnim soglasjem v skladu z zakonom, ki ureja gradbene proizvode, dokazilom o njegovi registraciji v skladu z Uredbo REACH ali drugim dokazilom, ki izkazuje pri-mernost proizvoda za dajanje na trg.«

izkušnje v praksi

Kako so zadeve urejene v praksi, pojasnjuje Viktor Kovačič, ekolog podjetja Štore

Steel: »V podjetju Štore Steel, d. o. o., nastaja kot stranski proizvod pri proizvodnji jekla tako žlindra, ki je namenjena za predelavo in se jo uporablja kot surovino v gradbeništvu, kot žlindra, ki ni namenjena za predelavo in se jo odloži na odlagališču nenevarnih odpadkov. Ne glede na to, ali je žlindra namenjena predelavi ali odstranjevanju, v podjetju ravnamo z njo kot z odpadkom (enkrat kot z odpadkom, namenje-nim za predelavo, in enkrat kot z odpadkom, namenjenim za odstranjevanje). Žlindro, ki je namenjena za predelavo, bi verjetno lahko obravnavali kot surovino (v skladu z besedilom iz Eurolexa), saj je za njeno nadaljnjo uporabo v gradbeništvu potrebno žlindro le starati (s tem preide v stabilno strukturo; staranje lahko poteka pod razmerami v naravnem okolju ali pa se pospeši s polivanjem žlindre, kar doprinese

tudi k hitrejšemu razpadu večjih kosov žlindre v manjše) in kasneje mehansko obdelati (dro-bljenje, sejanje, ločevanje na različne granulate). Za žlindro, ki je namenjena za predelavo, se ne plačuje okoljske dajatve zaradi odlaganja, ki se plačuje v primeru žlindre, namenjene za odstranjevanje (v našem primeru odlaganje). Obe vrsti žlindre spremlja ista dokumentacija in je vodena ista evidenca (zahtevano po Uredbi o ravnanju z odpadki).

Vsekakor pa želi podjetje Štore Steel, d. o. o., čim večji tok stranskih proizvodov pri

izdelavi jekla (npr. žlindra, škaja itd.) usmeriti v koristno izrabo in na ta način prispevati k trajnostnemu razvoju. Posledično bi si seveda želeli, da žlindra kot stranski proizvod pri izdelavi jekla, ni obravnavana kot odpadek, ampak kot surovina, s katero se da popolnoma enakovredno nadomestiti določene materiale v gradbeništvu, ki jih je sicer potrebno prido-bivati iz naravnega okolja. Ne nazadnje smo uporabo žlindre kot surovine v gradbeništvu podprli s številnimi raziskavami in študijami, tako da smo lahko konec prejšnjega leta začeli razbremenjevati odlagališče z odlaganjem žlindre in nastale količine usmerili v koristno izrabo v gradbeništvu.«

V slovenski praksi je tako moč zaslediti nekaj primerov rabe žlindre in sadre. GP Primorje

je objavilo rezultate raziskav o rabi črne žlindre v asfaltu na primeru cestogradnje na slovenskih

mar

ec 2

012

674

8O

KO

LjE

cestah. Dovoljena količina toksičnih kompo-nent je določena z nacionalnimi zahtevami v Pravilniku o obremenjevanju tal z nevarnimi odpadki. V Sloveniji črna jeklarska žlindra, ki jo je mogoče uporabiti kot agregat v bitumenskih zmeseh, nastaja v poleg že omenjeni jeklarni Štore Steel tudi v jeklarni Acroni Jesenice. V proces predelave črne žlindre železarne Acroni je bilo vključeno slovensko podjetje ECOlogic. Proizvodi predelave se vgrajujejo v slovenske ceste. Stalni in redni nadzor kakovosti konč-nih proizvodov predelave je za potrebe podjetja Ecologic zagotavljal Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG). Septembra 2011 je bila dejav-nost ravnanja s črno žlindro Acroni prodana podjetju Harsco Minerali, d. o. o., Jesenice, ki se ukvarja tudi s predelavo bele žlindre. Posel z Acronijem naj bi bil vreden cca 25 milijonov dolarjev, zaposlili pa naj bi cca 30 ljudi. Civilne iniciative so povzdignile svoj glas (Alpe Adria Green), saj jih moti prašenje bele žlindre. Iz bele žlindre, ki jo je Acroni do zdaj odlagal na deponi-jo, načrtujejo izločanje ostankov železa, ki jih bo znova uporabil Acroni, druge materiale pa bodo prodajali prek svojih partnerjev. ARSO pa zbira podatke o sadri in žlindri (in elektrofiltrskem pepelu) kot odpadkih, nastalih pri zgorevanju premoga glede na vire onesnaženja (TE-TOL,

TEŠ, TET). Kar se tiče ravnanja s tremi navede-nimi odpadki, prevladujejo odlaganje, začasno skladiščenje, uporaba kot polnilni material za rudnike in pri gradbenih delih ter uporaba na podlagi ugotovljenih lastnosti odpadnih mate-rialov (za mavec, cement, beton …). V TE-TOL poročajo, da je skladno z veljavno zakonodajo izdelana ocena odpadka tako za pepel kot za žlindro – oba ustrezata zahtevam za odlaganje na odlagališču za nenevarne odpadke, pri čemer

ni potrebno stabiliziranje in utrjevanje odpad-ka. Pepel se uporablja za utrjevanje brežin na komunalni deponiji Barje mesta Ljubljane. Za prekrivanje odloženih komunalnih odpadkov se uporablja mešanica pepela in žlindre. TET beleži trend zmanjševanja sadre in elektrofil-trskega pepela, ki ju lahko uvrstijo na podlagi pridobljenega certifikata med gradbene proi-zvode. Dinamika odprodanih odpadkov se tako počasi veča. Kemična sadra je prav tako lahko

deloma uporabna. Cinkarna Celje ima pridoblje-no slovensko tehnično soglasje za sipko sadro, s katerim dokazuje primernost materiala za različne namene (npr. gradbeništvo). Rdečo sadro odlagajo na deponijo.

S stališča okolja je izjemno pomembno, da so materiali pravilno razvrščeni med odpadke

ali neodpadke. Zakonodaja o odpadkih varuje okolje pred posledicami industrijskih odpad-kov. Če material ni odpadek, to ne pomeni, da v celoti izpade iz sistema varstva okolja. Tako je zakonodaja, kot je npr. Uredba REACH, na-menjena varovanju zdravja ljudi in okolja pred potencialnimi vplivi proizvodov in drugih materialov, ki niso odpadki. 

viri:Evropskakomisija.2007.Razlagaoodpadkihinstranskihproizvodih.COM,2007,59,konč.,21.februar2007.Evropskakomisija.2011a.Kdajodpadkinisovečodpadki?Koizpolnjujejomerilazaprenehanjestatusaodpadka,kisonamenjenarazvijanjunašihtrgovzarecikliranje.Dostopnona:http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/11/388&format=HTML&aged=0&language=SL&guiLanguage=en.Evropskakomisija.2011.SporočiloKomisijeEvropskemuparlamentu,Svetu,Evropskemuekonomsko-socialnemuodboruinOdboruregij:časovniokvirzaEvropo,gospo-darnozviri.COM,2011,571,konč.

Pro

moci

ja

posebni upravni postopki s katerimi se potrjuje status stranskega proizvoda, ne obstajajo.

Promocija recikliranja industrijskihin gradbenih odpadkov

in njihove uporabe v gradbeništvu

OkO

ljske

inO

vacij

e

mar

ec 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

67O

KO

LjE

49

»Statistika kaže, da vsako minuto porabi-mo okoli deset litrov ogrevane vode. Ob

tem se moramo zavedati, da je voda v omejenih količinah, zemljanov pa je vsak dan več, zato nekje obstaja tudi meja,« je prepričan Jože Cvetko, ki poudarja, da so inovacijo najprej začeli predstavljati v vrtcu. »Podoba o vodi je pri otrocih bodisi nejasna bodisi napačna, zato jim želimo pri umivanju rok privzgojiti občutek o tem, da je voda dar.« Prikazovalnik so že začele uporabljati tudi nekatere šole, saj ima še učno in vzgojno funkcijo. Nadgradili so jo s spletno aplikacijo, ki so jo poimenovali Vodni detektiv, s pomočjo katere bo možno spremljati porabo in opravljati analize. »Prva, ki je imela posluh za izum, je bila polzelska osnovna šola,« pravi Cvetko. »Konec dneva šolski ekolog popiše porabo vode in jo vnese na splet. Tako lahko spremljajo porabo na razred, na učenca, naredijo primerjavo med razredi in podobno. Rekreativci, na primer, popoldne porabijo dvakrat več vode kot tisti, ki imajo pouk dopoldne, oziroma lahko celo dva kubika več, kot je potrebno.«

obvezna učna vsebina?

»Cilj je, da bi vzgoja otrok o vodi postala obvezni del šolskih vsebin,« pravi Jože

Cvetko. Če se bodo uspeli povezati, je njihova želja, da ministrstvo pripravi učni del vsebi-ne, občina pa vrtcem in šolam omogoči, da se opremijo s prikazovalniki. Povprečni Slovenec letno porabi 61 kubičnih metrov vode. Mesečna izguba vode iz pipe, iz katere kaplja, pa je 128 litrov. Prikazovalnik iztočene vode je le eden od načinov varčevanja. Inovacija je sicer primerna tudi za uporabo v gospodinjstvih, zdravstvu, gostinstvu in turizmu. »V kuhinji ne potrebujemo več posod, s pomočjo katerih odmerjamo vodo, ampak lahko kar na pipi vi-dimo, koliko vode odteče v posodo,« pravi Jože

Cvetko. Pomembno je, da inovacijo že testirajo v Splošni bolnišnici Celje in Kliničnem centru Ljubljana, kjer so prikazovalnik že naročili. »V bolnišnici z vodo ne moremo ravno varčevati, saj je prag higienskega minimuma visok in je tako hladno kot vročo vodo zaradi legionele potrebno nekaj minut pustiti teči, zato nam prikazovalnik pretočene vode v teh primerih še kako prav pride,« je prepričan inovator.

iz pipe na pipo

Poudarja še, da nameravajo inovacijo ves čas nadgrajevati, razvijati za različne

ciljne skupine, v prihodnje pa jo želijo videti kot sestavni del vsake pipe. »Prikazovalnik je na colskem sistemu in je droben potrošni material. Sestavljen je iz strojnega, kovinskega in prikazovalnega dela, kar pomeni, da ga pro-izvajajo trije slovenski dobavitelji. »Trenutno je možna le spletna prodaja na www.joser.si, za prikazovalnik pa je treba odšteti okoli 48 evrov brez DDV. Filter z oddajnikom, ki je pogoj, da to deluje, je v pretočni cevi. To očistimo ali zamenjamo, dobavljiv je tudi le vložek prika-zovalnika, digitalna zadeva pa je mobilna in jo lahko prestavljamo s pipe na pipo. Inovacija »prikazovalnik JOS« je bila patentirana lani in je dobila tudi državno priznanje za inova-cijo, nagrado Gospodarske zbornice Slovenije in Regionalne gospodarske zbornice Celje. Predsednik republike Danilo Türk je ocenil, da bi bila inovacija primerna tudi za protokolarno darilo. »Trenutno pripravljamo paleto višjece-novnih merilcev, primernih za občinska darila, v prihodnje pa si bomo prizadevali prodreti tudi na hrvaški in avstrijski trg ter v ekošole po Evropi,« je optimističen Jože Cvetko. 

vode lahko porabimo manj

okoLJske inoVaCiJe

barbara černe

to je imel v mislih inovator

Jože Cvetko, doma iz orlove

vasi na polzeli, preden je

izumil prikazovalnik iztočene

vode, ki se namesti na pipo in

uporabnikom sproti sporoča

porabo. »Za izum sem se

odločil zaradi prevelike porabe

vode v družini. Želim si, da

začnemo vodo spoštovati, kot

po svetu že počno, in da dobre

navade širimo, prenašamo

na mlajše rodove in v svet,«

pravi inovator. inovacijo, ki je

sicer nastajala debelo leto, je

prvič predstavil na 6. Forumu

slovenskih inovacij.

prva, ki je imela posluh za izum, je bila polzelska osnovna šola.

Prim

er d

obre

Praks

e Po

dje

tja

dem

it

mar

ec 2

012

foto

: arh

iv p

odje

tja

675

0O

KO

LjE

primerjalni izračun dokazuje učinkovitost toplotne izolacije.

Več kot 30-% povprečni prihranek

Toplotna prehodnost "U", ki je merilo za vrednotenje toplotnih izgub pri zunanjem

neizoliranem zidu iz opeke debeline 29 cm, znaša 1,5 W/m2K. Če pa ta zid izoliramo s toplotno izolacijo debeline 10 cm, je toplotna prehodnost 0,3 W/m2K. Toplotne izgube preko zunanjih zidov se zmanjšajo za 5-krat, kar po-meni, da se tudi poraba goriva zmanjša.

Primerjalni izračun, ki ga je podjetje Demit iz Laškega izvedlo na primeru prenove

večstanovanjskega objekta, dokazuje učinko-vitost toplotne izolacije na podlagi primerjave toplotnih izgub in emisij CO2 pred in po izola-cijski prenovi stavbe, torej po izvedeni fasadi. Projekt izvedbe se je pričel septembra 2010 in se zaključil novembra istega leta. Cilj projekta je bil povečati energetsko učinkovitost stavbe in posledično znižati stroške za ogrevanje kot tudi hlajenje, obenem pa stanovanjski objekt odeti v prijetno zunanjo podobo.

Primerjava količin porabe plina (v m3) v hla-dnejših mesecih (oktober–februar) v sezoni

2009/10 brez fasade in v sezoni 2010/11 s fasa-do Demit na primeru stanovanjske enote v veli-kosti 53 m2 kaže, da je bil povprečen prihranek pri porabi plina v navedenih mesecih 34,3 %.

40 let tradicije brez vidnejših reklamacij

Kljub pestri konkurenci na slovenskem trgu velja poudariti, da konkurenčna podjetja

nimajo lastne proizvodnje vseh komponent fasadnega sistema in ne nudijo vgradnje fasad, medtem ko je družba Demit specializirana izključno za proizvodnjo fasadnih sistemov in sama proizvaja vse potrebne komponente ter v povezavi z vgrajevalci fasad nudi tudi izvedbo fasade. Rezultat dolgoletnih izkušenj in stalnega razvoja je fasada Demit Original. Ta je sestavljena iz šestih komponent, saj se za lepljenje in armiranje uporabljata dva različna materiala. Lepilo Stirofix se uporablja izključno za lepljenje izolacijskih plošč, armirna malta Demit pa se uporablja za izvedbo trajnega in elastičnega armirnega sloja. Dodatna po-sebnost so konstrukcijsko unikatne fasadne plošče z dilatacijskimi zarezami, ki podaljšujejo življenjsko dobo fasade in njenih zaključnih slojev.

Z namenom, da tudi proizvajalci gradbenih materialov, ki prispevajo k energetski

učinkovitosti stavb, aktivno sooblikujejo gospodarsko politiko, zlasti pa prispevajo k doseganju nacionalnih obveznosti Kjotskega protokola, je nastalo Združenje proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij (GIZ PFSTI), ki ocenjuje, da bo potrebno obseg ener-gijske obnove obstoječih stavb v EU povečati za najmanj trikrat, da bi vzpostavili pogoje za nizkoogljično družbo. 

po izračunih eUrima1 stavbe

v evropi porabijo okoli 40 %

energije, zato lahko največje

prihranke energije dosežemo

prek zagotavljanja energetske

učinkovitosti stavb. Zunanji

zidovi pri neizoliranem

objektu predstavljajo približno

35–40 % toplotnih izgub

celotnega objekta in imajo zato

največji delež izgub med še

preostalimi glavnimi segmenti

objekta (okna, streha, tla).

Znano je tudi, da so stavbe

velik porabnik energije in vir

emisij, saj v sloveniji porabijo

za svoje delovanje okoli

36 % končne energije in so

odgovorne za dobro tretjino

izpustov Co2 v okolje.2 podjetje

demit, slovenski proizvajalec

z najdaljši tradicijo, ki zaradi

svoje specializiranosti velja

za sinonim fasadnih sistemov

in fasadnih materialov, je

izvedlo primer prenove

večstanovanjskega objekta, ki

dokazuje učinkovitost toplotne

izolacije.

majdi kosi

primer doBre prakse podJetJa demit

1 EuropeanMineralWoolManufacturersAssociation2 vir:GIZPSTFI,2011

z ustrezno fasado do energetske učinkovitosti stavb

glo

baln

o

seg

rev

anje

mar

ec 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

67O

KO

LjE

51

Prelomnico predstavlja obsežna študija pri-znane ameriške univerze Berkely, ki je po-

tekala pod vodstvom ožje raziskovalne skupine Berkely Earth, katere član je tudi Saul Permutter, fizik na tej univerzi in letošnji dobitnik Nobelove nagrade. V svojstvenem slogu odličnih razisko-valcev in akademikov je hudomušno komentiral, da je ena izmed velikih prednosti dobitnika te prestižne nagrade tudi podelitev stalnega par-kirnega mesta v študentskem kampusu.

Ekipo, ki je izvajala študijo Berkely Earth Surface Temperature (2011), tvorijo odlični

statistiki, fiziki, eksperti s področja podnebnih sprememb in eksperti analiziranja in upravljanja izjemno obsežnih ter kompleksnih podatkov-nih baz. Vzorec študije zajema kar 1,6 milijard temperaturnih poročil, kar predstavlja do sedaj najbolj obsežno in več kot odlično bazo za nadalj-nje vremenske in klimatske raziskave. Indikator globalnega segrevanja je temperatura, izmerjena na zemeljski površini in morju, meritve pa so zelo odvisne od lokacije merilnih postaj. V kom-pleksnem matematičnem modelu so sedaj zajeti podatki z 39.000 unikatnih merilnih mest na našem planetu, v dosedanjih študijah pa se je vzorčilo na do 7.000 mestih. Glavni zaključki študije so strnjeni v naslednjih ugotovitvah:

• od leta 1950 se je temperatura zemeljske površine zvišala v povprečju za 1 °C;

• vpliv urbanih regij na globalno segrevanje obstaja in je v lokalnem kontekstu pomem-ben, z globalnega vidika pa ni signifikanten, ker urbane regije zasedajo 1 % celotne ze-meljske površine;

• na tretjini merilnih mest je opaziti global-no ohlajanje (situiranih predvsem v ZDA in Severni Evropi), na preostalih dveh tretjinah merilnih postaj pa segrevanje.

Slednji izsledki o lokacijsko specifičnih pojavih ohlajanja so pripomogli k doseda-

njemu skeptičnemu pogledu na problematiko globalnega segrevanja. Res je, da globalno segrevanje poteka prepočasi, da bi njegove učinke človek neposredno občutil na svoji koži. Širši pogled na problematiko pa odkriva prave razsežnosti tega procesa. Brez svetovnega ukrepanja za omejitev emisij se bodo lahko po

pričakovanjih Medvladnega foruma o podneb-nih spremembah (IPPC) temperature po svetu povišale še za od 1,8 do 4 °C do leta 2100. To pomeni, da bi povišanje temperature od pred-industrijske dobe preseglo 2 °C. Nad to mejno vrednostjo postane možnost nastanka nepovra-tnih in po možnosti katastrofalnih sprememb veliko verjetnejša. Predvidevajo se pomembne negativne spremembe v samih ekosistemih in njihovih storitvah, kot je oskrba s hrano in vodo. Drevenškova (2011) navaja izsledke nedavno objavljene študije avtorjev Sheridan in Bickford v reviji Nature Climate Change. Znanstvenika opozarjata na spreminjanje živalskih vrst – ne samo njihovega obnašanja (migracije itd.), ampak tudi velikostno – analizirane vrste so se od paleocena oz. eocena do danes izjemno velikostno skrčile. Toplejše podnebje povzroča fizično zmanjševanje živali in tudi rastlin. Rast je namreč odvisna ne le od temperature (a bi ob višanju lahko ugodno vplivala na večjo rast), ampak tudi od vlažnosti in hranilnih snovi, ki jih na sušnih območjih in območjih, prizadetih od požarov, zelo primanjkuje. Posledično primanj-kuje hrane za živali (ki se sčasoma skrčijo ali pa prežijo za drugačnim plenom). Laboratorijski poskusi kažejo, da so se v ozračju, ogretem za 2 °C, različni sadeži zmanjšali tudi do 17 %, ribe v toplejši vodi pa do 22 % – ravnotežje ekosiste-mov je torej zelo vprašljivo.

V razmislek Eolovim bralcem predlagamo ogled nazornega grafičnega prikaza glo-

balnega segrevanja od leta 1800 do danes na povezavi http://berkeleyearth.org/movies.php. V dobrih dveh minutah si oglejte klimatske spre-membe zadnjih dvestotih let okrog nas. Nič kaj obetavna popotnica za nas in za naše zanamce.

vira: • BerkelyEarth.2011.Dostopnonaspletnemnaslovu:http://www.berkelyearth.org.• Drevenšek,S.2011.Skeptikomdokazalipodnebnoogreva-nje.Večer,24.oktober2011.

živali in rastline se spreminjajo

GLoBaLno seGreVanJe

dokazi so tu. temperatura

zemeljske površine se je v

zadnjih šestih desetletjih

zvišala za 1 °C. medtem ko

se zdi tematika o podnebnih

spremembah in o globalnem

segrevanja ozračja že

neštetokrat slišana, so ta šum

pogosto zmotili bolj ali manj

glasni pomisleki tistih, ki so

študije prebirali ali analizirali.

Z metodološkega stališča je

bilo pogosto slišati (upravičen)

argument, da na podlagi

podatkovnih baz, na katerih

so temeljile dosedanje študije

o podnebnem segrevanju, ni

moč posploševati zaključkov

in trditi, da smo priča pojavu

globalnega segrevanja. toda ...

toplejše podnebje povzroča fizično zmanjševanje živali in tudi rastlin.

Očis

tim

O

slO

venij

O

in s

vet

mar

ec 2

012

675

2O

KO

LjE

V marcu je drugič v zgodovini

slovenije potekala vseslovenska

prostovoljna okoljska akcija.

prostovoljci so po sloveniji

iskali in preverjali lokacije

divjih odlagališč v digitalnem

registru, nato pa so s čistilno

akcijo komunalne odpadke s

teh divjih odlagališč odstranili.

projekt je bil del svetovne

iniciative World Cleanup

2012 (očistimo svet 2012).

slovenski prostovoljci so bili

v večmilijonski množici, ki bo

do septembra 2012 v svojih

državah izvedla enodnevne

prostovoljne čistilne akcije v

vsaj 100 državah iz celega

sveta.

Lucija gornjak

očistimo sLoVeniJo in sVet

Kot je povedala Polonca Štritof, vodja komu-niciranja pri projektu Očistimo Slovenijo,

po ocenah strokovnjakov v naši državi na približno 50.000 lokacijah leži okoli 400.000 ton ilegalnih odpadkov, mnogokrat na vodo-varstvenih območjih, kar predstavlja veliko okoljsko breme. V akciji leta 2010, ko so čistili 7.000 divjih odlagališč, so prostovoljci popisali nekaj nad 10.000 divjih odlagališč. Do sedaj so registrirali že 2.000 do 3.000 novih odlagališč. Vseh odlagališč, ki so jih do sedaj popisali, je blizu 16.000, vendar ti podatki niso povsem posodobljeni. Očiščenih je namreč že veliko teh odlagališč, vendar natančnih informacij ni.

Edina raziskava, ki je bila do sedaj opravlje-na pred popisom na področju 10 odstotkov

Slovenije, je ocenila, da je v Sloveniji okrog 40.000 do 50.000 divjih odlagališč. Največ odlagališč je v bližini večjih mest, kjer je koncentracija ljudi največja (npr. na območju Ljubljanskega barja in ob reki Savi, kar je še posebej problematično, saj gre za poplavno ob-močje in območje črpanja pitne vode). Večino odpadnega materiala na odlagališčih (pribli-žno 85 odstotkov) predstavljajo gradbeni in organski odpadki, približno 10 odstotkov pa je komunalnih odpadkov. Najbolj problematični so gradbeni odpadki, saj jih prostovoljci težko odstranimo, ker so težki in razsuti. Na podro-čju komunalnih odpadkov se stvari rešujejo (njihov delež se je od leta 2010 precej zmanjšal), na področju gradbenih pa še ne, na kar opozarja akcija.

Odziv po regijah je različen. Povsod se namreč najde katera od občin, ki trdi, da

ima problematiko divjih odlagališč rešeno in da se akciji zaenkrat še ne bo pridružila. Na drugi strani pa so zelo aktivne občine, ki se z divjimi odlagališči spopadajo sproti. Po Zakonu o varstvu okolja so občine odgovorne za od-stranjevanje komunalnih odpadkov z divjih odlagališč na svojem ozemlju, zato je povsem nerazumljivo, da nekatere občine še vedno ne prepoznajo potenciala akcije. Občine so torej zakonsko odgovorne za čiščenje komunalnih odpadkov z divjih odlagališč. Prostovoljci jim pri tem pomagajo, s tem pa se prihrani nemalo denarja. Nekatere občine namreč izpostavlja-jo problematiko odvoza odpadkov, stroške, ki so s tem povezani, ter težave pri ločevanju odpadkov z divjih odlagališč. Ločevanje na odlagališčih je dejansko težko opraviti kva-litetno (zaradi dodatnih nečistoč), je pa, kot meni Polonca Štritof, nesmiselno trditi, da to ni možno. Pa vendar je nekaj zglednih primerov aktivnega spremljanja in sprotnega saniranja divjih odlagališč, npr. v Velenju, Naklem, Škofji Loki, Beltincih, Medvodah, Slovenj Gradcu ...

V okviru projekta Očistimo Slovenijo 2012 je začela pohod po Sloveniji Ekokaravana.

Ustavila se je v 9 slovenskih regijah oziroma v 10 slovenskih mestih (Ljubljana, Izola, Postojna, Kočevje, Murska Sobota, Maribor, Kranj, Novo mesto, Zagorje ob Savi in Slovenj Gradec.). Njen namen je predstaviti primere dobre prakse na področju ekologije in okoljske-ga ozaveščanja ter na zabaven in interaktiven način ozaveščati ljudi o pomembnosti okoljsko odgovornega življenja. Ekokaravana je še pose-bej primerna za otroke in mladino, saj ponuja vrsto ustvarjalnih delavnic izdelave različnih izdelkov iz odpadne embalaže in tekstila, pravljične urice za najmlajše, nagradne igre, pokušine vode in druge dogodke. Ekokaravana želi doseči vse generacije. 

Najbolj problematični so gradbeni odpadki

ime regije število neočiščenih odlagališč

Gorenjska 860

Goriška 779

Jugovzhodna slovenija

1.096

koroška 170

notranjsko-kraška 335

obalno-kraška 953

osrednjeslovenska 2.710

podravska 1.385

pomurska 654

savinjska 1.198

spodnjeposavska 450

Zasavska 339

Trenutno stanje po statističnih regijah (29. 2. 2012)

mar

ec 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

67O

KO

LjE

53

Po letu dni snovanja, dogovarjanja in usklajevanja vladnih resorjev je bila Uredba o zelenem javnem naročanju potr-jena na seji vlade v decembru 2011 (Uradni list RS, št. 102/2011 z dne 13. 12. 2011). Opredeljuje temeljne in dodatne okoljske zahteve za 11 prioritetnih skupin oziroma predmetov javnega naročanja: električno energijo, živila, pijače, kmetijske pri-delke za prehrano in gostinske storitve, pisarniški papir in higienske papirnate proizvode, elektronsko pisarniško opre-mo, avdio in video opremo, hladilnike, zamrzovalnike in njihove kombinacije, pralne stroje, pomivalne stroje, klimatske naprave, stavbe, pohištvo, čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila, osebna in transportna vozila ter storitve avtobu-snega prevoza in pnevmatike.

Z zelenim javnim naročanjem se zagotavlja zmanjšanje negativnih vplivov javnega sek-

torja na okolje, spodbuja razvoj tega segmenta trga in inovacije na tem področju. To pomeni, da bomo javni naročniki od sedaj kupovali več okoljsko sprejemljivejših izdelkov in nove zele-ne tehnologije. Daje tudi vzgled gospodarskemu sektorju in državljanom, zagotavlja pa se gospo-darnejša raba javnih sredstev, in sicer s spodbu-janjem uporabe metodologije za oceno stroškov v celotnem življenjskem obdobju. Uredba o ze-lenem javnem naročanju določa minimalne te-meljne okoljske zahteve, priporočila za doseganje višjih okoljskih standardov, način vključevanja okoljskih zahtev v postopke javnega naročanja in način dokazovanja, da ponudnik oziroma blago, storitev ali gradnja izpolnjuje okoljske zahteve.

Naročniki lahko slednje vključijo v opis pred-meta javnega naročila, tehnične zahteve,

pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, merilo za izbor najugodnejše ponudbe in pogod-bena določila.

V prehodnem obdobju, tj. do 31. 12. 2012, bodo morali javni skladi, javne agencije, javni zavo-

di, javne gospodarske službe in javna podjetja te-meljne okoljske zahteve vključevati le med merila za izbor najugodnejše ponudbe, kar za ponudnika predstavlja možnost, da dobi njegova ponudba zaradi boljših okoljskih lastnosti pri ocenjevanju

in v primerjavi z drugimi ponudbami dodatne točke. Ostali naročniki (organi državne uprave in občine) bodo morali okoljske zahteve vključevati tako med merila za izbor najugodnejše ponudbe kot med zahteve (tehnične specifikacije, pogoji za ugotavljanje sposobnosti, pogodbena določila).

Na predpis, ki je uzakonil obvezni delež lesa v gradnjah javnih objektov in tudi delež

pohištva v njihovi opremi, so željno čakali v goz-darsko-lesnem sektorju, saj naj bi jim prav zelena javna naročila pomagala pospešiti proizvodnjo, ki tone v težavah. Ob vsem bogastvu slovenskih gozdov in potencialu lesa bo tako država s pred-pisanim najmanj 30-odstotnim deležem lesa v javnih zgradbah naposled dala jasno sporočilo o vsestransko koristni in tudi nujni večji rabi lesa.

Z uredbo o zelenem javnem naročanju je torej predviden delež obvezne rabe lesa v grad-

beništvu, pri prenovah objektov in njihovem opremljanju. V prvem letu veljavnosti (velja od 1. januarja 2012) bo predpis o obveznih 30 odstotkih vgrajenega lesa veljal za centralne dr-žavne ustanove in občine, za javne zavode pa je predvideno enoletno prehodno obdobje. Les, ki ga bodo uporabljali izvajalci, bo moral biti zakonito pridobljen, certificiran. Prav tako pri njegovi predelavi v papir.

S to uredbo je predpisan tudi obvezni delež ekološko pridelanih živil v naročilih javnih

ustanov in gostinskih storitev. Tako bodo mo-rali naročniki po novem zagotavljati vsaj pet odstotkov živil (do 31. 12. 2013), proizvedenih po pravilih za ekološko pridelavo. Po dogovorjenem dveletnem prehodnem obdobju naj bi bil do konca leta 2013 ta delež najmanj 10-odstoten. Pri tem uredba ne določa minimalnega deleža integrira-nih živil, ker bi to šolam in vrtcem povzročalo preveč težav pri preverjanju.

Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov slovenije

Sprejeta Uredba o zelenem javnem naročanju kaže stanje duha na Slovenskem. Čeprav bi lahko naši kmetje, ki pridelujejo ekološka živila, zagoto-vili več slovenskih ekoloških živil, se je odstotek ustavil na 10. Pri tem se pojavlja še problem uvoza tujih ekoloških živil, kjer naši dobavitelji dobavljajo tujo robo in s katerimi se cenovno

slovenska ekološka živila ne morejo primerjati. Na tujih plantažah lahko namreč pridelajo več, imajo poceni delovno silo, kar bistveno zmanjša ceno proizvoda. Glavni kriterij pri javnem naro-čilu pa je najnižja cena.

Čeprav si trgovci zelo želijo prodajati ekološka živila slovenskega izvora, pa hkrati pritiskajo na kmeta in mu nalagajo bremena, ki jih ne more nositi. Zato kmetje ne vidijo prednosti v prodaji trgovcem, saj lahko svoje pridelke prav tako prodajo na tržnicah, brez dodatnih pritiskov in obremenitev s strani trgovcev. V šolah se referenti za organizacijo šolske prehrane, kuharji in drugi sicer zanimajo za slovenska ekološka živila, ven-dar kaj, ko končna odločitev ni njihova, cena pa je tudi tu pomemben faktor. Se pa trudimo z nekim dodatnim organiziranim pristopom omogočiti, da bi se tudi to izboljšalo in bi se lahko na ta način seveda skozi leta povečala tudi ekološka pridelava slovenskih kmetov, ki so sposobni pridelati več. V teh korakih moramo biti bolj ambiciozni in po-gumni ter si prizadevati za ohranitev in razvoj pridelkov slovenskega izvora.

Mag. Sonja Klopčič, predsednica uprave in ge-neralna direktorica podjetja sVea, d. d.:

Namen uredbe, da s postavitvijo ustreznih kriterijev kakovosti blaga, storitev in gradenj zmanjša negativne vplive na okolje in z javnim naročanjem daje zgled ostalim naročnikom, pozdravljam. Seveda še posebej pozdravljam usmeritve, ki dajejo prostor lesu – naravnemu materialu z odličnimi lastnostmi tako glede gradnje kot zdravega in prijetnega bivanja. Za nas se s tem odpirajo možnosti za povečano prodajo lepljenih nosilcev, ki jih izdelujemo iz kakovostnega slovenskega smrekovega lesa in se uporabljajo za nosilne konstrukcije, ostrešja, mostove in nadstrešnice. Je pa to priložnost tudi za našo proizvodnjo pohištva, ki ga izde-lujemo tudi za bolnišnice, domove upokojencev, študentske domove in druge objekte. Upam, da bo to spodbuda za slovensko lesno industrijo in da ne bo edina, saj se moramo celotne verige iz gozda do izdelka lotiti bolj sistemsko in celostno. V bodoče moramo naravnim virom, ki so nam na voljo, z inovativnostjo in oblikovanjem dodajati še večjo vrednost za uporabnike. 

uzakonjen obvezni delež lesa v gradnji objektov

noVa UredBa o ZeLenem JaVnem naročanJU

mag. irena prodan1

1 Mag.IrenaProdan,višjasvetovalkaIIzajavnanaročilavobčinskiupraviObčineIzola.

Zeleno omreŽje

mar

ec 2

012

675

4O

KO

LjE

dijaki izdelali biološko čistilno napravoV okviru projektnega tedna, ki je potekal za-dnji teden v januarju 2012, smo si zadali cilj, da izdelamo biološko čistilno napravo odpadnih voda, namenjeno spremljanju dogajanj v či-stilnih napravah za potrebe pouka pri okolj-ski vzgoji v vseh programih Šolskega centra Velenje. Tako smo izdelali čistilno napravo, sestavljeno iz zbirne posode odpadne vode, primarnega usedalnika, enote za obarjanje, biološkega dela denitrifikacije in nitrifikaci-je, rastlinske čistilne naprave, v katero smo posadili rastline in je lahko samostojna enota čiščenja, ter UV katalitičnega končnega či-stilca. Napravo je moč krmiliti z vklapljanjem črpalk in ventilom, delovanje pa spremljati na nadzornem računalniku. V njeno delova-nje uvajamo metodo čiščenja odpadne vode z biofiltracijo. V odpadni vodi so snovi, ki se pojavijo kot odpadne snovi v gospodinjstvu in sanitarijah (brez fekalne vode). Vsebuje organske snovi, ostanke mil, šamponov, de-tergentov, pralnih praškov, barvila in anor-ganske snovi. V postopkih čiščenja želimo, da nastanejo za okolje neobremenjujoče snovi: ogljikov dioksid, voda, atmosferski dušik in mineralne snovi, ki jih lahko kompostiramo. Na izdelek smo zelo ponosni, saj se je skupina dvajsetih dijakov v sodelovanju z mentorjema smelo in zelo samostojno lotila načrtovanja, proučevanja in izdelave izdelka.

Mentorja: Zvone Cencen in Nada Pirnat

Šolski center Velenje Trg mladosti 3 3320 Velenje www.scv.si

družbena odgovornost je naša prihodnostZakonodaja zahteva neprestano spremljanje stanja in zamenjave okolju nevarnih snovi z manj nevarnimi. V Steklarni Hrastnik stalno

izvajamo nadzor nad okolju malce bolj nevar-nimi snovmi tako z notranjo kontrolo kot tudi z neodvisnimi zunanjimi strokovnjaki. K temu smo se zavezali ne samo zaradi zakonodaje, temveč tudi zato, ker želimo kupcem ponuditi najboljše. Že danes jim lahko zato ob nakupu naših izdelkov izdamo potrdilo, da izdelki ne vsebujejo snovi, ki so uvrščene na t. i. seznam SVHC (Substances Of Very High Concern). Že pred nekaj leti smo zamenjali še zadnjo okolju manj prijazno sestavino, ki smo jo včasih upo-rabljali pri pripravi zmesi za steklo, pa čeprav najti dober nadomestek ni vedno enostavno. Naši končni izdelki morajo kljub spremenjeni recepturi še vedno imeti enake vizualne in funkcionalne lastnosti kot prej. Sestavine z manj nevarnimi lastnostmi pa iščemo tudi v proizvodnji, na primer na področju hladilno mazalnih sredstev. Prav tako uvajamo stalne izboljšave pri zapiranju tokokrogov hladilno mazalnih sredstev. Družbena odgovornost je naša prihodnost. Zavedamo se, da bo v priho-dnosti družbeno odgovorno ravnanje bistve-nega pomena, če ne celo odločilni faktor pri zagotavljanju uspešnosti podjetja. Družbeno odgovorna ravnanja za nas niso le »strošek«, temveč investicija in potreben pogoj za uspešen jutri.

Steklarna Hrastnik, d. d. Cesta 1. maja 14 1430 Hrastnik www.steklarna-hrastnik.si

pridobivanja celuloznih vlaken iz tetrapakaV podjetju VALTEX & Co., d. o. o., se na pod-lagi dolgoletnih izkušenj s področja prodaje higiensko papirnih izdelkov za profesionalno uporabo zavedamo, da je tako, kot zaščitimo sebe z uporabo teh izdelkov, potrebno zaščititi tudi okolje. Najpomembnejši dobavitelj naše-ga podjetja, Cartiera Luchesse, je v letu 2010 naredil še korak naprej v proizvodnji resnično ekološkega higienskega papirja. Gre za revolu-cionarno tehnologijo pridobivanja celuloznih vlaken iz kartonske aseptične embalaže (tetra-paka), torej brez sečnje dreves, v proizvodnem procesu, v katerem niso uporabljene človeku

Proizvodnja in storitve zajemajo:

• polietilenske folije za industri-jo, gradbeništvo in kmetijstvo;

• proizvodnjo polietilenske folije, tudi iz recikliranega polietilena iz lastne reciklirne linije;

• folije različnih barv, poti-skov, velikosti in tipov;

• namenske vrečke in vreč-ke za široko potrošnjo;

• vrečke v roli s poteznim tra-kom in nosilne vrečke v roli.

Vsi naši izdelki so plod izdelave po na-ročilih kupca. V odnosu do naravnega okolja pa vzpodbujamo uporabo izdelkov iz recikliranega polietilena.

PLASTA d.o.o. Kamnje 41, 8232 Šentrupertwww.plasta.si

Proizvodnja polietilenskih folij, vreč in vrečk

Pro

moci

ja

foto

: Vit

omir

Pre

tnar

Zeleno omreŽje

mar

ec 2

012

67O

KO

LjE

55

in okolju nevarne substance. »Tetrapak« je se-stavljen iz treh slojev, notranji sloj je narejen iz aluminija, zunanji iz papirja in plastične folije, vmesni del pa zapolnjuje najboljša celuloza, ki ni beljena, odlikujeta pa jo visoka vpojnost in čistost. Nebeljena celulozna vlakna, pridobljena iz »tetrapaka«, so torej primerljiva z deviško ce-lulozo, papir ima naravno barvo lesa. Higienski papir, izdelan na opisani način, so poimenovali Eco NATURAL Lucart in je zaradi inovativne tehnologije izdelave ekološki v pravem pomenu besede in tudi cenovno ugodnejši.

VALTEX & Co., d. o. o. Koprska ulica 72 1000 Ljubljana www.eko-iniciativa.si

okoljske delavnice za okoljsko zavest in ravnanjeNa Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje oko-lja smo v šolskem letu 2011/2012 začeli z dvema vrstama tematskih delavnic za osnovne šole. V delavnici, ki jo izvaja profesor Iztok Gornjak, učenci spoznajo, kako se da z majhnimi koraki prispevati h globalnemu boju s podnebnimi spremembami in hkrati privarčevati denar pri plačevanju računov za elektriko ter ogrevanje. Vse okoljske parametre, ki vplivajo na podnebne spremembe, kot so: temperatura, vlaga, osvetlje-nost, hrup, O2, CO2 in radioaktivnost, merimo z instrumenti, s pomočjo katerih ugotovimo njihove trenutne vrednosti v okolju. Učenci izračunajo tudi svoj ogljični odtis. V drugi de-lavnici, ki poteka pod vodstvom profesorice Janje Čuvan in v kateri sodelujejo tudi dijakinje s smeri okoljevarstveni tehnik (Urška Koštomaj, Jasna Funtek, Nena Kotnik in Lea Krajnc), učence učimo pravilnega ravnanja z odpadki v praksi, saj le-ti predstavljajo vedno večji problem današnje družbe. V letošnjem šolskem letu smo delavnice izpeljali že v osmih osnovnih šolah, od koder smo dobili same pohvalne odzive. Za izvedbo delavnic se odločajo predvsem šole Savinjske regije, priporočamo pa jo predvsem učencem 8. in 9. razredov.

Šolski center Celje Srednja šola za gradbeništvo in varova-nje okolja Pot na Lavo 22 3000 Celje Telefon: 03 428 58 00 E-pošta: gradbena@sc-celje.si www.sc-celje.si/gr

Več poti trajnostnega razvoja občineV Občini Vrhnika si vselej prizadevamo k trajno-stnemu razvoju naše občine. Kot prva občina v Sloveniji smo uspešno začeli z ločenim zbiranjem odpadkov in na tem področju postali vzorčni pri-mer. Za doseganje pojma zelena občina skrbimo tudi tako, da učinkovito ravnamo z energijo na način, da ljudem predstavimo učinkovite rabe energentov in vplivamo na zmanjšanje ogljičnega odtisa stavb. V nekaterih šolah in zavodih so bile uspešno izvedene investicije v izboljšanje toplo-tnega ovoja in obnovo kotlovnic. V okviru akcije Modro je imeti zemeljski plin občane seznanjamo s prednostmi uporabe zemeljskega plina. Ker je promet eden večjih onesnaževalcev, se zavedamo pomena trajnostnih načinov mobilnosti, zato poleg že obstoječih 2,8 kilometra kolesarskih prog načrtujemo nove, prav tako pa se lahko lastniki vozil na električni pogon brezplačno oskrbijo z energentom. Na travnatih površinah in ob sprehajalnih poteh je poskrbljeno tudi za pasja stranišča, investicije v prihodnosti pa bodo usmerjene tudi v izgradnjo kanalizacijskega omrežja in postavitev biološke čistilne naprave.

Občina Vrhnika Tržaška 1 1360 Vrhnika E-pošta: obcina.vrhnika@vrhnika.si http://www.vrhnika.si

največje in najbolj zeleno 3G omrežje v slovenijiV lanskem letu je Si.mobil prenovil in nadgradil svoje omrežje, s čimer se ni izboljšala le pokritost in posledično uporabniška izkušnja, ampak se je ozelenilo tudi omrežje, ki je energetsko učin-kovitejše in okolju prijaznejše. Poleg nadgra-dnje omrežja z energetsko učinkovito opremo smo v Si.mobilu na trajnosten način, v okviru filozofije Re.misli in okoljskega certifikata ISO 14001, uvedli tudi nekaj preprostih, a učinko-vitih ukrepov. Na nekaterih lokacijah baznih postaj smo zamenjali stare klimatske naprave s sistemom prezračevanja, ki za hlajenje prostora in aparatur izrablja zunanja temperaturna ni-hanja. Kjer so aparature potrebovale klimatsko hlajenje z majhnimi zunanjimi enotami, prosto nameščenimi na antenske stolpe in brez potrebe po dodatnem hlajenju, smo zamenjali določene lokacije baznih postaj. Postavili smo solarno bazno postajo, ki podnevi deluje na sončno ener-gijo, ponoči pa porablja elektriko po nižji tarifi. Na dveh lokacijah smo postavili bazno postajo v obliki smreke, ki se lepo zliva z okoliškimi goz-dovi. Kljub 11-odstotnemu povečanju števila baznih postaj ter nadgradnji 89 odstotkov 3G baznih postaj in omrežnih elementov je poraba električne energije ostala na enaki ravni oz. je celo nekoliko nižja.

Si.mobil, d. d. Šmartinska 134 b 1000 Ljubljana T: 080 40 40 40 E: info@simobil.si www.simobil.si

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Šped

icij

a i

n

transpo

rt

mar

ec 2

012

foto

: arh

iv p

odje

tja

mag

. san

dra

erke

r

67LO

GIS

TIKA

56

Z vstopom slovenije v eU se

za špediterje niso začeli zlati

časi, so se pa znašli pred

novimi izzivi. kako poiskati in

najti nove poslovne priložnosti

zaradi zmanjšanega števila

carinskih postopkov predvsem

za države članice evropske

unije? V takšni situaciji se

je znašlo tudi podjetje rCm,

d. o. o., ki je rešitve iskalo

v razširitvi dejavnosti in z

usmeritvami na tuje trge.

kako jim je uspelo, pojasnjuje

sandra erker, mag. ekon. in

posl. ved, direktorica družbe

rCm.

tanja pangerl

ŠpediCiJa in transport

Sprememb na področju logistike in carinjenja ni malo. kje morate biti najbolj odzivni?

Na področju špedicije se vedno bolj uveljavlja poenostavljanje postopkov in poenotenje predpisov. Z vsem tem želimo špediterji doseči čim hitrejši pretok blaga čez državno mejo in obenem upoštevati carinske predpise, da ne pride do zlorab v carinskem postopku. Novi globalni trendi so se v špediterski dejavnosti pričeli pojavljati zaradi spremenjenega položaja vseh držav, kar je posledica širjenja Evropske unije. V današnjem času mora biti špedicija usmerjena v zagotavljanje učinkovite oskrbe kupcev. Biti mora zanesljiva, točna ter stro-škovno sprejemljiva. Pri delu je zahtevana vi-soka profesionalnost, drugorazredne storitve v okolju velike konkurence niso več dopustne. Trgu se je treba prilagajati. V letu 2001 smo odprli svojo izpostavo na Dobovcu. Prelomnica pa je bila leta 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Naše podjetje je takrat izgu-bilo dober del prihodkov. Takrat smo pričeli tudi z dejavnostjo posredovanja transportnih storitev. Da bi izboljšali svoj poslovni rezultat iz leta 2004, smo v letu 2005 odkupili del kon-kurenčnega špediterskega podjetja, s katerim smo lahko vstopili in začeli z delovanjem na slovenski južni meji. Takrat smo zaradi tega

izpostave odprli še na mejnem prehodu Zavrč in mejnem prehodu Gruškovje. Naslednjo pre-lomnico v delovanju podjetja je pomenilo leto 2008, ko je bila izpostava odprta še na mejnem prehodu Obrežje.

Na vseh teh lokacijah lahko svojim strankam nudimo celovito rešitev carinskega posredova-nja, saj se nahajamo na mejnih prehodih, kjer so tudi blagovne carinske izpostave – pošiljke je možno ocariniti na vstopu v EU in po potrebi opraviti vse inšpekcijske preglede (veterinar-ska, zdravstvena ali fitosanitarna kontrola). Carinjenje na samem vstopu v EU za stranko pomeni zmanjšane stroške, ni tranzitnega dokumenta in krajši je rok dobave, saj je po carinjenju na meji pošiljka napotena neposre-dno v podjetje. V primeru uvoznih pošiljk smo prva vstopna točka, kjer se lahko opravijo vse carinske formalnosti za prejemnike blaga iz ce-lotne EU. V primeru izvoza blaga iz EU pa smo zadnja – izstopna točka. Naša velika prednost je možnost carinjenja 24 ur na dan, kar nam omogočajo pridobljena dovoljenja iz leta 2008 za poenostavitve, ki smo si jih pridobili: hišni uvoz, hišni izvoz in poenostavljen uvoz. V letu 2009 smo odprli izpostavo tudi v Kopru, kjer so naše storitve vezane predvsem na Luko Koper. Tukaj poleg carinjenja za stranke organiziramo

slovenski vozni park se je močno zmanjšal

mar

ec 2

012

675

7LO

GIS

TIKA

tudi ladijske prevoze in skladiščenje blaga v prosti carinski coni Luke Koper.

kaj bo pomenil vstop hrvaške v eu?

Z vstopom Hrvaške v EU nas ponovno priča-kujejo spremembe, saj ne bo potrebno cariniti pošiljk, ki se uvažajo iz Hrvaške ali pa jih evrop-ska podjetja tja pošiljajo. S 1. 7. 2012 Hrvaška vstopa v sistem skupnega tranzita, kar pomeni, da bodo hrvaški špediterji izdelovali tranzitne dokumente, ki bodo veljali za celotno EU. To bo za špediterje predstavljal velik upad na podro-čju tranzitnih dokumentov že letos. V našem podjetju smo se na tovrstne spremembe pričeli pripravljati že v lanskem letu, saj si želimo v največji meri omiliti posledice vstopa Hrvaške v Evropsko unijo.

RCM, d. o. o., je podjetje s trenutno 56 zapo-slenimi, število zaposlenih narašča. Prav tako rastejo prihodki.

čemu dajete prednost – logistiki ali carin-skemu poslovanju na področju železniškega, cestnega, pomorskega in letalskega prometa. kje se kaže največ poslovnih priložnosti?

Največ poslovnih priložnosti v podjetju vidi-mo pri opravljanju carinskega posredovanja. Na tem področju imamo zaposlene strokov-njake z dolgoletnimi izkušnjami. Lokacijsko

gledano bo v prihodnosti največ poslovnih priložnosti zaznati prav gotovo v Luki Koper. Kljub preteklemu obdobju splošne recesije ali stagnacije gospodarstva je Luka Koper nepre-stano povečevala pretovorjene količine, sicer v različnih segmentih tovora, vendar v skupni neprestani rasti. Rekordno leto je zabeleženo na kontejnerskem terminalu, na katerega je naše poslovanje najbolj vezano.

Priložnosti se v prihodnje kažejo v obvladova-nju celotne dostavne poti do končnega naroč-nika, tj. organizacije cestnega kontejnerskega transporta in kombiniranega transporta (že-leznica in cestni prevoz). Vedno večje povpra-ševanje je tudi po storitvah pretovora iz zaboj-nikov. Zaradi naraščajočih cen energentov se spreminjata logika in pogled na način dostave blaga. Glede na oddaljenost od pristanišča do končnega prejemnika se lahko bolj splača blago iz zabojnika pretovoriti na klasična tovorna vozila. Odvisno od države do države se preto-vor na klasični prevoz stroškovno splača pri oddaljenosti kraja nad 500 km od pristanišča, pri čemer je treba upoštevati še dejavnik hi-trosti dostave.

kako cene nafte vplivajo na cene transportnih storitev in kakšna je vaša konkurenčnost v primeri s podjetji na trgu eu?

Cene energentov prevzemajo glavno obremeni-tev transportnih podjetij. Slovenski vozni park se je v zadnjih letih močno zmanjšal, tako da je težko govoriti o konkurenčnih prednostih prevoznih podjetij. Konkurenčnost se kaže v nosilcih logističnih poslov, ki imajo boljše ali slabše pokrite dostavne relacije s tovorom v obeh smereh.

kakšni so vaši poslovni načrti v tem letu?

Vedno in znova je v ospredju zagotavljanje viso-ke kakovosti izvedenih storitev ob upoštevanju zakonodaje. Naša prioriteta je zagotavljanje za-dovoljstva poslovnih partnerjev in strank. Ob vsem skupaj pa se zavedamo, da smo storitveno podjetje in da je uspeh podjetja odvisen pred-vsem od zadovoljnih zaposlenih in pozitivne klime znotraj podjetja. Zavedamo se, da imata prevoz in dobava blaga čedalje pomembnejšo vlogo pri poslovanju, torej je to naš največji poslovni izziv. 

Specialni kontejnerji za potrebe v energetiki

V podjetju Container, d.o.o., razvijamo in proizvajamo celovite kontejnerske rešitve za področje energetike.Naši vrhunski izdelki so skrbno iz-delani in zadostujejo pogoju dolge življenjske dobe in obstojnosti v vseh vremenskih pogojih.So večinoma nestandardnih mer, primerni za vgradnjo visoko tehno-loške opreme.Izvajamo tudi optimizacijo (teža/nosilnost) izdelkov, s katero je mogoče doseči velike prihranke pri materialu in posledično pri končni ceni.Visoka usposobljenost naših sode-lavcev vam omogoča vgradnjo vaše lastne opreme, za katero je kontej-ner namenjen, na naši lokaciji.Poleg predstavljenih kontejnerjev razvijamo, testiramo in proizvajamo tudi specialne kontejnerje za potre-be logistike (predvsem železniške), jedrske energije, ekologije ter vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.vojaške industrije.

CONTAINER, d.o.o.Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | tel: +386 (0)3 42 63 200 | faks: +386 (0)3 42 63 276 | e-naslov: info@container.si

www.container.si

Promocija

mar

ec 2

012

foto

: Pod

ružn

ična

osn

ovna

šol

a D

obrn

ič

58

EOL

67 (Ne)zelene navade ekošola Sprašuje,

Stroka odgovarja

vprašujejo učenci ekokrožka podružnične osnovne šole dobrnič, pod ekokoordinator-stvom nine dimec dular.

Les je na voljo pred našim pragom in nepreki-njeno raste v naši neposredni bližini že stole-tja. Pri prenovi PŠ Dobrnič je občina Trebnje podprla predlog glede vrste ogrevanja šole. Tako je šola opustila ogrevanje s kurilnim oljem in pričela šolo ogrevati s sodobno ogre-valno napravo na lesno biomaso, natančneje s sekanci. Kako naj vemo, da ta način ogrevanja minimalno onesnažuje lokalno okolje? Ali obstajajo primerjalne analize med različnimi načini ogrevanja, okolju bolj in okolju manj prijaznimi? S katero metodo so dokazali, da se pri izgorevanju biomase v ozračje sprosti samo tolikšna količina CO2, kot ga nastaja pri trohnenju v gozdu? Ali zato ogrevanje z lesom ne povzroča učinka tople grede?

odgovarja prof. dr. vincenc butala, univ. dipl. inž., fakulteta za strojništvo, univerza v ljubljani

Vaše razmišljanje vodi v spremembo razume-vanja uporabe okolju prijaznih goriv in napre-dnih tehnologij, kar je izjemno pomembno. Človek se je že od nekdaj ogreval z lesom, tudi danes je opazen trend povečanja uporabe lesa, ali kot pravimo lesne biomase, za ogrevanje naših domov. Drevo oziroma rastline zbirajo energijo Sonca. Sonce daje energijo za rast bio-mase, stranski proizvod tega procesa je tvorje-nje kisika (O2). S pomočjo klorofila se iz vode, ogljikovega dioksida (CO2) in zraka v procesu, ki ga imenujemo fotosinteza, sončna energija v obliki organskih ogljikovih spojin shranjuje

v rastlinah. Biomasa, med katero spada tudi les v najširšem smislu, je torej uskladiščena sončna energija. Pri zgorevanju lesa se tvori ravno toliko ogljikovega dioksida (CO2), kot se ga pri procesu fotosinteze ponovno veže. Les uvrščamo zato med obnovljive vire energije in pravimo, da je zgorevanje lesa CO2 nevtralno, dokler je njegova energijska raba enaka pri-rastku. V tem primeru okolje ni obremenjeno z dodatnimi emisijami ogljikovega dioksida (C02), kot se to dogaja pri zgorevanju fosilnih goriv. Ob ogrevanju z lesom večina pomisli na stare kurilne naprave, ki so bile največkrat projektirane za premog in jih je bilo potreb-no večkrat dnevno ročno uporabljati. V teh napravah zgoreva les energijsko neučinko-vito, s slabim izkoristkom in nedopustnimi emisijami. Moderne kurilne naprave na lesno biomaso nudijo ugodno (avtomatizira-no), varno in gospodarno oskrbo s potrebno toploto in minimalnim obremenjevanjem okolja. Rezultati dokazujejo, da uporaba lesne biomase pri upoštevanju celotne verige (od poseka v gozdu, transporta itd.) ni brez emisij CO2, v primerjavi z zemeljskim plinom pa je emisijsko ugodnejša. Primerjava med oskrbo s sekanci in peleti kaže na stroškovno ugodnej-šo oskrbo s peleti za 16 odstotkov, a z večjo rabo energije za 193 odstotkov in večjimi emisijami CO2 za 28 odstotkov kot pri oskrbi s sekanci. Gozd je izjemno naravno bogastvo, zato ga moramo pravilno izkoriščati. Vsako drevo v gozdu je pomembno za pridobivanje kisika, ki ga potrebujemo v našem življenju, prav tako pa tudi pri zgorevanju lesa v kuril-nih napravah. 

(ne)Zavržena hrana

Hrana je ena od osnovnih dobrin, ki je poleg vode potrebna za življenje. Čeprav je po svetu vedno več lačnih ljudi (okoli ena milijarda ljudi na zemlji strada), se zavrže velike koli-čine hrane, največ v naših gospodinjstvih. V evropskih gospodinjstvih, trgovinah in re-stavracijah letno v povprečju zavržemo okoli 180 kilogramov užitne in zdrave hrane na osebo. Če bi bil ves svet tako nenasiten, kot je Evropa, bi za pridelavo potrebnih količin hrane potrebovali kar tri planete. Kar 42 odstotkov hrane zavržemo v gospodinjstvih, od tega bi jih bilo okoli 60 odstotkov mogoče preprečiti. Najpogosteje so odvrženi kruh, pecivo, sadje in zelenjava. Zaradi zavržene hrane pa gre v nič tudi več kot četrtina celotne porabe sveže vode po svetu in več kot 300 milijonov sodov olja na leto. Vsaka tona odpadne hrane v okolje sprosti 4,2 toni CO2. Če hrane ne bi več metali na odpad, bi to imelo enak učinek, kot če bi iz prometa odvzeli enega od štirih avtomobilov. In kaj lahko storimo? Vsak dan, kolikor je to le mogoče, si izberimo le takšno hrano in tolikšno količino, kot vemo, da jo bomo lahko pojedli. Prav tako ne zalagajmo svojih domačih polic s preveliko količino živil, ki jih v določenem obdo-bju njihove uporabnosti ne bomo uspeli porabiti. Če pa nam hrana že ostane, jo lahko, v kolikor je to možno, zamrznemo in porabimo drugič, iz nje naredimo nov obrok za naslednji dan ali pa jo dobrosrčno podelimo s sosedi, prijatelji ali s tistimi, ki jo najbolj potrebujejo.

Mmmmmm

Vedno vse odviješ in pol poješ, potem pustiš na mizi, da se

vse pokvari, otroci posvetu pa stradajo!

Ne morem si pomagat, da imam oči večje kot kljun,

pa še mama je prinesla XXL pakete iz trgovine!

Če hrane ne bi metali na odpad, bi to imelo enak učinek na okolje,

kot če bi iz prometa odvzeli enega od štirih avtomobilov!

Fit media d.o.o.Kidričeva 25, SI-3000 Celjee-pošta: info@zelenaslovenija.sitel.: 03/ 42 66 700 Prijavnico, prosimo, pošljite po faksu: 03/ 42 66 702, po mailu: info@fitmedia.si ali po pošti: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje

vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih

in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije. ponujamo

vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi.

informiranje javnosti o okoljskih prizadevanjih podjetja je nepogrešljiv del

odgovornega ravnanja z okoljem in trajnostnega razvoja. vaše podjetje

je pomemben gospodarski subjekt, ki ima odgovornost do družbenega in

naravnega okolja. prepričani smo, da se te odgovornosti dobro zavedate.

prednosti članstva v komunikacijskem omrežju

Zelene slovenije:• brezplačno prejemate edino specializirano strokovno revijo s

področja okolja v sloveniji EoL (letno izide 10 številk);

• na leto lahko objavite 4 brezplačne novice o okoljskih prizadevanjih vašega

podjetja (do 1.000 znakov s presledki) v okoljski reviji eoL (prejemajo

jo vsi gospodarski subjekti v Sloveniji, ki imajo odgovornosti s področja

okolja, komunalna podjetja, izobraževalne ustanove, pomembne strokovne

in druge inštitucije, pristojni državni in občinski organi idr.)

• na leto lahko objavite 6 brezplačnih novic o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do

1.000 znakov s presledki) na okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si

(mesečno več kot 4 tisoč unikatnih obiskovalcev)

Cena enoletnega članstva je samo 120 € + ddv.s članstvom v omrežju Zelene slovenije ste v toku z zelenimi informacijami slovenije,

hkrati pa tudi tekoče obveščate druge deležnike o vaših prizadevanjih in dosežkih.

Še danes izpolnite prijavnico in začnite čimprej koristiti

prednosti zelenega omrežja slovenije.

Za več informacij smo z veseljem na voljo. kontaktni osebi sta:

• dr. darja majkovič, tel.: 03 42 66 724, e-mail: darja.majkovic@fitmedia.si

• tanja pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: tanja.pangerl@fitmedia.si

prijavnicapodjetje: naslov:

kontaktna oseba: tel.:

e-mail: davčna številka

davčni zavezanec: da ne

prijavljamo se v omrežje Zelene slovenije za leto 2011. Cena je 120 € + ddv. poravnali jo bomo na trr Fit medie št. 02232-0011624723, in sicer v roku 30 dni na osnovi prejete fakture. članstvo se avtomatično podaljšuje do preklica.

datum: podpis odgovorne osebe in žig:

www.zelenaslovenija.si

Strokovna revija EOL Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

MAJ / MAY 2010

embalaža okolje logistika

packaging environment logistics

Na trgu naj bo več

povratne embalaže

Ran v okolju vse več,

inšpektorjev premalo

Študentje prihajajo z

vseh koncev sveta

Environmental Sores are on

the Increase and there are

not Enough Inspectors

Students from All

Over the World

Izbiramo

NAJBOLJ

ZELENO EMBALAŽO

V SLOVENIJI!

foto

: Shu

tter

stoc

k

50

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistikapackaging environment logistics

Odslej Akademija Zelena Slovenija

Vrečke iz bombaža namesto šelestenja papirjaSlovenija potrebuje zasuk v strategiji ravnanja z odpadkiDoločitev optimalnih poti za prevoz otrok

Slovenia Needs a Change in its Waste Management Strategy

DECEMBERDECEMBER 2010

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

55

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistika

packaging environment logistics

Temična obdelava

odpadkov: Investitor

v nove objekte bo

država

Krive ali manj krive

plastične vrečke

Komunalci bodo morali

dosegati cilje, sicer

bodo ob dovoljenje

Logistika na drobno je v

Sloveniji šele v povojih

Guilty or Not So

Guilty Plastic Bags

Durable, Energy Saving

and Environmentally

Friendly LED Lights

FEBRUARFEBRUARY 2011

Poštnina plačana pri pošti

3320 Velenje

56

Okoljski portal

iZkoristite prednosti Zelenega omrežja!

Pro

moci

ja

Rok MargučDeskar na snegu

Pro

moci

ja