Revija Flaneur 2. izdaja

2. Izdaja April 2015

To leto se ponaša s številko “dve”. Zakaj? Izid 2. študentske revije Flaneur in 20. obletnica delovanje naše predrage Turistice. No, zadn-jo številko podvojimo z deset. Aja, pa končno se je začela pomlad (21. marec)! Pomlad prinese toplo vreme, toplo vreme pa dobro voljo, ki je vedno dobrodošla.

Pred vami je revija, polna zanimi-vih, zabavnih in poučnih člankov, katerih avtorji smo študenti Turis-tice. Naslednje strani vas bodo popeljale k splošnim novicam iz sveta turizma, nadaljevale se bodo k Erasmus mobilnosti, študentski kulinariki in predstavitvi Društva Mladih v Turizmu. Flaneur predstavlja tudi modne nasvete in prireditev, ki je povezala študente Turistice in predšolske otroke. Za dobro načr-tovano kariero pa vas bo garantirano navdušil članek Mitje Petelina, kako do uresničitve ideje. Zabaven in poln adrenalina je prav tako članek “Sanje na tirih”, ki ti vlije prvo dozo adrenalina, da se v poletnih počitnicah odpraviš na potovanje “po tirih” ter da se za nekatere poti odločiš na podlagi izida vrženega kovanca. Zakaj pa ne. Dandanes, ko je zelo malo spontanosti in ko je mesec že vnaprej skrbno in premišljeno načrtovan, je lahko pravi izziv in sprememba, ko ti odločitev nakaže kovanec.

Že dobra dva meseca smo v drugem semestru študijskega leta 2015/2016, ki nas zaenkrat mori še samo s seminarskimi, obveznimi prisotnostmi na vajah in preda-vanjih ter občasnimi predstavitvami.

Topli dnevi so pred nami, zato jih moramo le še pametno izkoristiti. Če še ne veste kako, naj vam podam nekaj nasvetov, namigov. Šport: poskusite veslanje pri naši veslaški ekipi Turistice, ki se prav tako predstavlja v reviji. Udeležite se aktivnosti, ki se čez teden odvijajo v telovadnici Srednje Pomorske šole ali pa se prijavite na že drugi Cockta košarkarski turnir v Turisticaffe. Drugo nedeljo v aprilu se lahko udeležite istrskega maratona - kot tekač ali prostovoljec. Če vas do zdaj ni priteg-nilo nič od naštetega, pa se pridružite ekipam naših študentov ter se pomerite v odbojki, košarki ali nogometu.

Če želite biti kulturno aktivni, obiščite gledališče Tartini v Piranu, Avditorij Portorož, mestno galerijo v Piranu, nekdanje skladiščenje soli - Manfort, Pomorski muzej, Apolonijevo palačo ali se udeležite dogodkov, organiziranih s strani društva Anbot. Pa da ne pozabimo na najboljše, na zabavo. Ali je sploh potrebno napisati? Saj vsi vemo, kje se žura - News Caffe, Pergola, Paprika, Turisticaffe, “študentski dom”.

Želim vam prijetno in sproščeno branje in vas obenem vabim k sodelovanju pisan-ja člankov revije Flaneur!

P. s.: Če smo že na morju, je prav, da revijo preko “smartfaunov”preberete na plaži, ob morju :)

Vsebina

Naslovnica: Petra Zierer

Glavni urednik: Nermina Vilić, Petra ZiererTehnični urednik Glorija Padežnik

Uredniki: Polona Lopert, Barbara Kovačič

Lektura: Anže Špenko

Flaneur, Indesign CC policy. © 2015 Vse pravice pridržane

4 DRUŠTVO MLADIH V TURIZMU

22 VOZI ME VLAK V DALJAVE

8 POLETNA ŠOLA - ROMUNIJA

27 NAPOVEDNIK - NE SPREGLEJ!

Pozdravljena, Turistica!

Avtor: Polona Lopert

6 PO SVETU

10 PRIHAJA TURISTKO

12 MOGOČE IMAM IDEJO IN MOGOČE BI JO RAD URESNIČIL

14 POLETNA ŠOLA - FINSKA

16 ŠTUDIJ V AMERIKI

18 VIKEND TURIYZEM -PREKMURJE

20 KULINARIKA - ŠTUDENTSKA PREHRANA

24 ERASMUS IZMENJAVA - LITVA

25 POVABILO NA VESLANJE

26 CELA OMARA NE GRE V KOVČEK

To leto se ponaša s številko “dve”. Zakaj? Izid 2. študentske revije Flaneur in 20. obletnica delovanje naše predrage Turistice. No, zadn-jo številko podvojimo z deset. Aja, pa končno se je začela pomlad (21. marec)! Pomlad prinese toplo vreme, toplo vreme pa dobro voljo, ki je vedno dobrodošla.

Pred vami je revija, polna zanimi-vih, zabavnih in poučnih člankov, katerih avtorji smo študenti Turis-tice. Naslednje strani vas bodo popeljale k splošnim novicam iz sveta turizma, nadaljevale se bodo k Erasmus mobilnosti, študentski kulinariki in predstavitvi Društva Mladih v Turizmu. Flaneur predstavlja tudi modne nasvete in prireditev, ki je povezala študente Turistice in predšolske otroke. Za dobro načr-tovano kariero pa vas bo garantirano navdušil članek Mitje Petelina, kako do uresničitve ideje. Zabaven in poln adrenalina je prav tako članek “Sanje na tirih”, ki ti vlije prvo dozo adrenalina, da se v poletnih počitnicah odpraviš na potovanje “po tirih” ter da se za nekatere poti odločiš na podlagi izida vrženega kovanca. Zakaj pa ne. Dandanes, ko je zelo malo spontanosti in ko je mesec že vnaprej skrbno in premišljeno načrtovan, je lahko pravi izziv in sprememba, ko ti odločitev nakaže kovanec.

Že dobra dva meseca smo v drugem semestru študijskega leta 2015/2016, ki nas zaenkrat mori še samo s seminarskimi, obveznimi prisotnostmi na vajah in preda-vanjih ter občasnimi predstavitvami.

Topli dnevi so pred nami, zato jih moramo le še pametno izkoristiti. Če še ne veste kako, naj vam podam nekaj nasvetov, namigov. Šport: poskusite veslanje pri naši veslaški ekipi Turistice, ki se prav tako predstavlja v reviji. Udeležite se aktivnosti, ki se čez teden odvijajo v telovadnici Srednje Pomorske šole ali pa se prijavite na že drugi Cockta košarkarski turnir v Turisticaffe. Drugo nedeljo v aprilu se lahko udeležite istrskega maratona - kot tekač ali prostovoljec. Če vas do zdaj ni priteg-nilo nič od naštetega, pa se pridružite ekipam naših študentov ter se pomerite v odbojki, košarki ali nogometu.

Če želite biti kulturno aktivni, obiščite gledališče Tartini v Piranu, Avditorij Portorož, mestno galerijo v Piranu, nekdanje skladiščenje soli - Manfort, Pomorski muzej, Apolonijevo palačo ali se udeležite dogodkov, organiziranih s strani društva Anbot. Pa da ne pozabimo na najboljše, na zabavo. Ali je sploh potrebno napisati? Saj vsi vemo, kje se žura - News Caffe, Pergola, Paprika, Turisticaffe, “študentski dom”.

Želim vam prijetno in sproščeno branje in vas obenem vabim k sodelovanju pisan-ja člankov revije Flaneur!

P. s.: Če smo že na morju, je prav, da revijo preko “smartfaunov”preberete na plaži, ob morju :)

Doletela me je nekoliko nehvaležna naloga, da v kratkem

prispevku orišem našo dve desetletji mlado fakulte-to.

Seveda so se mi ob pričetku pisanja v misli nemudo-ma prikradla mnoga vprašanja; od tega, kako opisati zgodovino ustanove, ki je bila ena prvih, namenjenih akademskemu preučevanju turizma, kako orisati njen razvoj od nekoč zasebne do javne šole, kako prikazati številne spremembe lokacij njenega delovanja ter kako dovolj ponosno poudariti, da gre za fakulteto, ki je starejša od univerze, ki ji pripada.

Glede na to, da sem sama na fakulteti komaj zadnjo petino njenega obstoja, mi je jasno kot beli dan, da je moja naloga zahtevna, a poskusiti ni greh.

Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije - Turistica, Portorož. Nomen est omen, pravijo in res gre za posebno ustanovo. Obiskovalca prev-

zame z zunanjim arhitekturnim šarmom in simpatičnim funkcionalnim interierjem, takoj zatem pa z gostoljubno kavarnico, ki ponuja razkošen pogled na morje ter s knjižnico, v kateri lahko med brskanjem knjig opazuješ sončni zahod. Takšnih

fakultet res ni veliko.

V začetnih letih svojega obstoja se je Turistica, takrat še kot zasebna šola pod imenom Visoka šola za gostinstvo in turizem Portorož, nekajkrat selila ter imela predavanja na številnih lokacijah. Prvi študentje so, eno leto po ustanovitvi leta

1994, vstopili v svet turizma v portoroški Vili Mari, leta 2003 pa so, zaradi gradnje današnje stavbe Turistice, študentje polnili možgane v portoroškem Avditoriju. Leta 2003 je Turistica sodelovala kot ustanovna članica pri nastanku Univerze na Primorskem. Gradnja stavbe, ki jo danes poznamo pod imenom Turistica,

je bila končana leta 2007. Takrat se je spremenilo tudi ime in fakulteta je dobila ime, pod katerim se predstavlja še danes. Toda vsi ti podatki in mejniki sploh

niso bistvenega pomena. Slogan Turistične zveze Slovenije, “Turizem smo ljud-je”, lahko prestrukturiramo in apliciramo na Turistico ter rečemo: “Turistica smo

ljudje”. Podatek, da so številni profesorji ter zaposleni že od samega začetka v tej zgodbi (nekateri so prešli celo iz prvih študentov v asistente, strokovne delavce

ali profesorje), nam da vedeti, da je Turistica resnično nekaj posebnega. Če temu podatku dodamo še statistično znano dejstvo, da je povprečna doba študija na dodiplomskih programih med 7 in 8 let, nam da vedeti, da je Turistica ena velika družina od katere se prenekateri študent težko loči in stopi v “resnično” življenje.

Ob tej priložnosti bi se radi študentje zahvalili vsem zaposlenim, asistentom ter profesorjem, ki se vsak dan trudijo, da lahko študentje “Vstopamo v svet turizma

skozi vrata Turistice”. Posebna zahvala pa gre vsem dekanom ter dekanjam: mag. Marjan Tkalčič, dr. Milan Ambrož, dr. Marija Ovsenik, dr. Aleksandra

Brezovec ter dr. Anton Gosar.

“NAŠA” TURISTICA PRAZNUJE 20 LET

20

Pozdravljena, Turistica!

Avtor: Petra Zierer

DRUŠTVO MLADIH V TURIZMU“Nikoli ne dvomite ali lahko majhna skupina resnih in predanih ljudi spremeni svet. V resnici je to edino, kar ga sploh lahko.” Margaret Mead

Vsak začetek je težak in tudi naš ni bil z rožicami >>postlan<<. Vendar z našo energijo in motivacijo ter s podporo in vzpodbudnimi besedami nam so-

mislečih smo tudi mi shodili.

Slovensko društvo študentov in mladih profesionalcev je prva neprofitna, neod-visna in prostovoljna povezava mladih na področju turizma v Sloveniji. Uradna ustanovitev društva je zabeležena konec januarja 2013 in od takrat smo ustvarili

mnogo koristnih povezav, novih poznanstev, pomagali pri pripravi in izvedbi številnih projektov in seveda organizirali tudi lastne dogodke.

Tako smo marca 2013 sodelovali kot člani strokovne komisije na srednješolskem državnem tekmovanju »Mladi za turizem«, ki ga

organizira Nacionalno turistično združenje. Kot prostovoljci smo aprila sodelovali z Zavodom Planet Zemlja in Tovarno trajnost-nega turizma Goodplace pri izvedbi EcoRallya in Eko konfer-ence. Maja 2013 smo organizirali naš prvi samostojni projekt, Mednarodni prostovoljski tabor z naslovom »Razvoj turizma v zidanicah kot unikatnega turističnega produkta«, z namen-om razvoja turizma na podeželju ter pomoči lokalnemu pre-bivalstvu pri snovanju turističnih produktov. Na taboru smo skupaj z ekipo Matjaža Pavlina, Konzorcijem »Turizem v zidanicah« in Zavodom Voluntariat Slovenija gostili 11 medn-

arodnih prostovoljcev, ki so svojo energijo usmerili v zasa-ditev prvega mednarodnega eko vinograda.

SSledimo naši viziji, postati vodilna mladinska organizacija na področju slovenskega turizma, ki si bo priza-devala za druženje, izobraževanje in usposabljanje študentov in mla-dih, ter jih preko različnih projektov povezovala z gospodarstvom.

Magazine | StockInDesign

SKU

PAJ Z

MO

REM

O V

EČTekom poletja je mnogo naših ustanovnih članov odšlo v tujino iskat priložnosti za dodatno izobraževan-je in nabiranje izkušenj. Tako smo se jeseni vrnili spočiti, motivirani in z novimi idejami. Predvsem pa smo se osredotočili, da se vest o DMT razširi med študente, mlade in predstavnike gospodarstva. Tako smo do danes ustvarili seznam več kot 70 prejemnikov naših obvestil, preko Facebooka, ki je povezan tudi s Twitterjem, pa nas spremlja skoraj 600 ljudi.

Našo motivacijo in željo po projektih so zaznali organizatorji Convente, s katerimi smo dobro sodelovali na različnih nivojih. Nekaj posameznikov je dobilo priložnost opravljanja prakse, društvo pa je dobilo priložnost in se januarja predstavilo na dogodku s pilotnim projektom »Job Fair«, preko katerega smo ustvarili bazo mladih iskalcev priložnosti študentskega dela, pripravništva ali zaposlitve v turizmu in jo trenutno sestavlja več kot 200 posameznikov. Svojo prvo svečko delovanja smo, 30. januarja, upihnili na sejmu Turizem in prosti čas s predavanjem o potovalnih navadah mladih v 21. stoletju, v okviru strokovnega posveta za ravnatelje in učitelje, ki ga je organizirala Turistična Zveza Slovenije. Prisotni smo bili tudi na letošnji konferenci o strateškem marketingu, Travel Zoom, ki je potekala marca 2014 in študentom olajšali udeležbo z dogovorom o nižji kotizaciji.

V današnjem času hitrega razvoja in napred-ka, predstavlja sodelovanje in povezovanje nepogrešljivo vlogo v zasebnem in poslovnem življenju. Tudi prej omenjenih DMT dogodkov in projektov ne bi bilo, če se člani nebi pov-ezovali, spoznavali novih ljudi in se mrežili. Pomembnost omenjenega je bil eden izmed poglavitnih razlogov, da smo organizirali DMT konferenco »Skupaj zmoremo več!«, ki je po-tekala na prvi pomladni dan, 21.3.2014 na Fakulteti za turistične študije Turistica.

Na konferenci so se nam kot predavatelji pridružili Mitja Petelin, ki je s svojim preda-vanjem mladim predstavil, kako se na enos-taven način ustvari spletna anketa z uporabo orodji strica Googla. Sledilo je predavanje Mihe Lesjaka, ki je poslušalcem približal mladinski turizem, naš-tel nekaj novih trendov in tudi sam izpostavil pomembnost povezovanja na državnem in mednarodnem nivoju med mladimi. Naslednji predavatelj, Jure Kumljanc, nam je zaupal svojo mednarodno izkušnjo in kako je izkoristil svoja poznanstva v poslovnem živl-jenju ter poslušalcem svetoval, naj izkoristijo možnosti mednarodnih izmenjav, ki jih ponu-jajo visokošolske institucije. Maja Turnšek Hančič pa je v svojem preda-vanju govorila o socialnih omrežjih in kako je prenos informacij, preko različnih medijev, potekal v preteklosti.

Po krajšem odmoru je konferenca poteka-la na bolj produktivnem nivoju. Katarina Mušič je vodila delavnico, v kateri so aktiv-no sodelovali udeleženci konference in iskali ideje za naslednje DMT projekte. Po koncu delavnice so svoje zamisli predstavili tudi

strokovni komisiji, ki je bila sestavljena iz prej omenjenih predavateljev in katera je na kon-cu razglasila tudi zmagovalca. Predstavljeni projekti so se imeli največjo težo na tem, kako na zanimiv način povezati čim večje število študentov in mladih v turizmu. Ideje so bile sestavljene predvsem iz aktivnosti v naravi, v smislu motivacijskih delavnic na prostem, aktivnega vključevanja mladih v spoznavan-je naše male deželice ter reševanju “case study” izzivov, ki bi jih podali predstavniki gospodarstva oziroma podjetja. Vse pred-stavljene zamisli imajo veliko potenciala, da se v prihodnosti tudi realizirajo.

Ko pogledam nazaj, kje je bilo Društvo mla-dih v turizmu pred enim letom in primerjam z današnjim dnem lahko rečem le, da sem iz-jemno vesela, da smo prišli tako daleč in se v tako kratkem času razvili do te stopnje. DMT dnevno pridobiva na prepoznavnosti, podjet-niki in stali predstavniki gospodarstva v nas vidijo potencial, študentje in mladi pa priložno-sti za osebni ter karierni razvoj. Zagotovo je lažje prevzeti že utečene vajeti študentskih društev in klubov, ki delujejo že nekaj časa, kot pa postavljati trdne temelje novo nastali organizaciji. Zato sem tudi zelo ponosna na vsakega, ki je v DMT vložil vsaj malo svoje energije in prostega časa ter hkrati hvaležna vsem, ki nam stojijo ob strani.

Avtor: Vika Kranjc, predsednica društva mladih v turizmu

Splošna razgledanost vsakega študenta je zelo pomembna tako pri oseb-ni kot pri drugi predstavitvi. Še bolj pa je pomembno da smo ozaveščeni in “na tekočem” o svetovnih informacijah, novicah, podatkih s sveta turizma in njemu podobnih področij. V nadaljevanju so predstavljeni svetovni znani in

najnovejši prebliski iz sveta turistične industrije.

Ker se dogodki, tako pomembni in tako nekoliko manj pomembni odvijajo relativno hitro, naša revi-ja pa žal ne izide vsaki mesec, vam spodaj predlagam več spletnih povezav za lažje razumevanje

turizma po svetu:http://www2.unwto.org/

http://www.baldhiker.com/http://www.travelchannel.com/

http://www.hospitalityandcateringnews.com/

The World Travel & Tourism Council (WTTC) je forum za potovalno in turistično industrijo, ki je sestavljen iz članov globalne poslovne skupnosti in političnih članov za ozaveščanje o po-tovalni in turistični industriji. Je edini forum, ki zastopa zasebni sektor po vseh delih industrije po vsem svetu. Njegove dejavnosti vključujejo raziskave o ekonomskih in socialnih vplivih industrije in njeno organizacijo svetovnih in regionalnih srečanj na vrhu, ki se osredotočajo na vprašanja in razvoja, ki zadevajo industrijo. (vir: wikipedia.org,.wttc.org)

Tourism for Tomorrow Awards 2015 je tekmovanje, razdeljeno na različne kategorije, skupni cilj tekmovanja, nagrade je preoblikovanje turistične industrije, ki temelji na načelih trajnost-nega turizma. Elementi, ki opisujejo tekmovanje so ciljno skrbništvo, koristi skupnosti, okol-jsko upravljanje, razvoj delovne sile in inovacije. Strog proces odločanja zagotavlja najvišjo oceno trajnosti v svetovni turistični industriji. Za nagrado se je prijavilo 57 držav vseh celin, med njimi tudi Slovenija (Ljubljana), ki je med tremi finalisti v kategoriji turističnih destinacij.

Seznam finalistov si lahko ogledate na spletni strani http://www.wttc.org/

Tekmovanje je sestavljeno iz treh faz in sicer; prva faza, ki predstavlja predstavitev posa-meznih držav, sledi ocenitev sodnikov, ki se najbolj osredotočajo na merila trajnostnega tur-izma, vključno z varstvom naravne in kulturne dediščine, socialnih in ekonomskih koristi za lokalno prebivalstvo in okolju prijazne dejavnosti. Druga faza sojenja vključuje oceno kraja posameznega finalista. Zadnja faza je izbor tekmovalca. Zmagovalci bodo razglašeni dne 16. april 2015 v Madridu. David Scowsill, WTTC predsednik: “It is vital that we learn best practice from each other and raise the sector’s ethics to the highest order.World Tourism Orgnizatio UNWTO je na svoj spletni portal objavili zanimiv statistični po-datek, ki nas preseneti (ali pa ne), da je v lanskem letu 2014 bilo registriranih več kot 1,1 milijarde prihodov, kar je za 4,7% več kot v letu 2013. Za leto 2015, UNWTO napoveduje, da bo mednarodni turizem zrasel za 3% na 4%, kar bo še dodatno prispevalo k oživitvi svetovnega gospodarstva. Očitno je turizem gospodarska veda z odličnim obrambnim me-hanizmom pred gospodarsko krizo.

PO SVETUMagazine | StockInDesign

SLOVENIJA MED FINALISTI ZA OSVOJITEV NASLOVA TOURISM FOR TOMMOROW AWARDS

2015

Najbolj turistično obiskane države sveta

- Skyscanner- TripIt

- Eurail’s Rail Planner- Currency Simple Converter

- GuidePal- Uber

- Google Maps

PRVI NOGOMETNI HOTEL NA SVETU

GG Hospitality direktorja, Ryan Giggs in Gary Neville, bosta odprla na svetu prvi Hotel Football, ki bo svojo slavnostno otvoritev imel 2. marca 2015. Hotel se nahaja nasproti Manchester United stadiona, ki se bo s svojimi štirimi zvezdicami ponašal zaradi svojih številnih edinstvenih funkcij, zaradi česar bo Manchester postala še bolj priljubljena destinacija, kot za ljubitelje nogometa, za družine, poslovne uporabnike in vsesplošne turiste.Hotel ima 133 sob, katera notranjost je sproščeno oblikovana, pa vendar ponuja edinstveno vzdušje. Sobe imajo poleg osnovnih elementov še pametne televizije, mini bar v retru dizajnu in še

bi lahko naštevali. Hotel Football se lahko pohvali s kavarno in restavracijo Café Football Manchester, katere meni za restavracijo je sestavil priznani kuhar Michael Wignall, v sodelovanju s kuharjem Brendan Fyldes, katera oba sta znana po delu v Michelin restavracijah. Meni je tradicionalen, poln večvrednostnih izdelkov, sestavin, ki se preoblikujejo v nekaj izrednega. Hotel ponuja tudi kongresno sobo, ki pa se v času nogometnih tekem spremeni v dvorano, kjer se lahko spremlja tekma ter se ustvari pravo nogometno vzdušje.

Mobilne aplikacije, ki jih moraš imeti če

veliko potuješ

© Hotel Football

Avtor: Polona Lopert

RomunijaMagazine | StockInDesign

POLETNA ŠOLA

Vse se je začelo lansko študijsko leto marca, ko sem izvedela, da imam možnost udeležbe na poletni šoli v Romuniji. Stvar me je takoj zamikala in sem se seve-da prijavila. Čez čas sem začela že razmišljati, da bi se odjavila, saj se mi je zdelo, da grem v državo, kjer vla-data revščina in beda. Moram priznati, da sem izredno vesela, da sem v pravem trenutku nehala razmišljati ste-reotipično in se začela pripravljati na poletno šolo. Skupaj še s štirimi dekleti, Polono, Doris, Marušo in Lejo smo se 14. Julija 2014 srečale ob petih zjutraj na našem Brniškem letališču. Naš spremljevalec je bil prof. Gregor Balažič, s katerim smo se takoj ujele. Jutranji let nas je najprej odpeljal na letališče v München, kjer smo po os-mih urah čakanja le prišle na letalo, ki je peljalo v Romu-nijo, natančneje v mestece Sibiu.

V toplem poznem popoldnevu sta nas na letališču pričakali simpatični študentki Larisa in Raluca, ki sta nas pospremili do študentskega doma, kjer smo stanovale. Tisti večer smo se s profesorjem odpravile še na čisto pravo romunsko večerjo v lokalno restavracijo, ki ponuja tradicionalne romunske jedi in pijačo. V tistem trenutku smo vedele, da nimamo razloga za to, da se ne bi dobro imele.

Ponedeljek je bil rezerviran za otvoritev poletne šole , spoznavanje mesteca in študentov med sabo. Na enem kupu smo bili študenti iz štirih različnih držav, in sicer iz Italije, Romunije, Španije in seveda Slovenije. Romunski študenti in njihova profesorica ter organizatorka poletne šole Cristina Tanasescu so nam pripravili izredno lep in topel sprejem, ter nam podali nekaj osnovnih informacij o državi in mestu v katerem se nahajamo. Dopoldnevi so bili namenjeni učenju in predavanjem, ki so bila izred-no zanimiva in poučna. Ne glede na to koliko časa smo preživeli v učilnicah, smo še vedno našli čas za zaba-vo in sprostitev. Večeri so bili rezervirani za obisk raznih barov in pubov, ter sprehode po mestecu. Seveda pa ni ostalo vse samo pri učenju in obiskovanju barov.

V sklopu poletne šole smo si ogle-dali muzej na prostem, kjer lahko vidimo način življenja prebivalcev od nekaj stoletij nazaj pa vse do danes. Obiskali smo tudi mestece Sigishoara, ki je v celoti pod zaščito UNESCO-a, odpravili smo se na na-jstrašnejši grad v Romuniji, grad Gro-fa Drakule, se potepali po romunskih gorah, v vasici Sibiel, nedaleč stran od mesta pa smo doživeli čisto pra-vo romunsko kosilo z glasbo in ple-som. Prof. Tanasescu je bila tako prijazna, da nam je za organizacijo mednarodnega večera odstopila svo-jo domačo kuhinjo, v kateri je vsaka država pripravila svoje tradicionalne dobrote. Španci so tako pripravili om-leto, italijanke tiramisu, slovenke pa smo s sabo prinesle domače dobrote. Naenkrat je bila miza obložena s hra-no in pijačo, saj je prof. Tanasescu pripravila ogromno romunskih dobrot, katerim se nismo mogli upreti. Kot na vsaki romunski pojedini se spodobi malce tudi zaplesati.Tako smo ime-li svojo ‘mednarodno’ zabavo z živo glasbo, jedačo in pijačo.

Udeležili smo se tudi prave nogometne tekme med Španijo in Romuni-jo. Naši nadobudni šport-niki so na igrišču prever-jali meje svojih športnih zmogljivosti, dekleta pa smo preverjale jakost naših glasilk in naše fan-te glasno spodbujale. Izid tekme na koncu ni bil pomemben, saj je bilo pomembnejše druženje in zabava, ki je pri tem ni manjkalo.

Ko gledam nazaj mi ni žal, da sem se udeleži-la te poletne šole, saj je bila to izkušnja, ki si jo bom zapomnila za celo življenje.

ČE TAKOLE NA HITRO POVZAMEM STA BILA TO DVA TEDNA POLNA ZABAVE, NOVEGA ZNANJA, NOVIH

POZNANSTEV, PRIJATELJEV IN RAZŠIRJANJA OBZORIJ.

Še nekaj stvari, ki jih je dobro vedeti, če se boste kdaj v prihodnosti odpravili v Romunijo:

- Sibiu je mestece s svojim lastnim letališčem in nekaj dobrimi letalskimi povezavami. Od Bukarešte je oddal-

jen pet ur vožnje. - Sibiu je bil leta 2007 evropska

prestolnica kulture, kar potrjuje dejst-vo, da je center mesta izredno lepo

urejen. - Taksisti v mestu so prijazni, vožnja s taksijem pa poceni (3 km = približno

2€). - V mestu je veliko barov, ki prisegajo

na ‘vintage’ opremo. - Velika verjetnost je, da na kakšni

vaški cesti srečate kravo, ki vas želi prehiteti.

- Prav tako obstaja možnost, da med vožnjo v taksiju gledate posnetke div-jih voženj z avtomobilom (tak občutek

tudi zares dobite☺). - Najbolj znano romunsko pivo je Ur-

sus, ki je poceni in tudi zelo pitno. - ‘Second-hand shop’ lahko najdete na vsakem koraku, v skoraj vsakem

mestecu. - Če greste v Romunijo se pripravite na piščanca in krompir na 1001 nači-

nov.- Grad grofa Drakule je ena izmed

najbolj obiskanih turističnih atrakcij v državi.

- Valuta, ki jo uporabljajo v Romuniji je romunski lev.

Avtor: Barbara Kovačič

Vir: Avtor

PRIHAJA TURISTKO!

Med potekom planiranja, se je skupini pridružil še en član, ki je na prireditvi poskrbel za glas-beno spremljavo s klarinetom,

prav tako pa nas je med načrto-vanjem spremljala tudi ravnatel-jica vrtca Morje, Lucija Leonora Drgan, ki je našo idejo sprejela odprtih rok, ter nam vseskozi svetovala in nudila pomoč.


PRIREDITVEV TOREK, 7.1.2015 JE V PROSTORIH VRTCA MORJE LUCIJA POTEKALA PRAV POSEBNA PRIREDITEV Z IMENOM PRIHAJA TURISTKO! KAKO JE SPLOH PRIŠLO DO TEGA?

Začeli smo kot 5 članska skupina, brez idej in brez navdihov. Predlogov je bilo veliko: karaoke, Turistica ima talent, slovenski večer. Nihče od nas ni bil prav posebej navdušen, nikakor nismo uspeli sestaviti nečesa, kar bi vsem ugajalo, dokler nismo pomislili

na prireditev namenjeno otrokom. Kot strela iz jasnega so nam začele ideje padati v naročje. Ambicij je bilo veliko,

zato neuspeh nikakor ni prišel v poštev.Koncept naše prireditve je bil zelo pre-

prost. Ker smo študenti turizma, smo želeli otrokom približati naš svet. In da bi

to dosegli na najblj zanimiv in zabav-en način, smo se odločili za izdelavo

maskote v obliki sveta z imenom Turist-ko. Zato smo se tudi prijavili na razpis

za sofinanciranje prireditev, ki ga je razpisal Študentski svet UP FTŠ Turis-tica, ki nam je kasneje omogočil nakup materiala za izdelavo naše maskote.

Ko je bil ta del prireditve rešen, je bila naslednja faza izdelava programa in

razdelitev nalog. Ker je bila naša skupi-na sestavljena iz štirih deklet ter ene-ga fanta, je bilo smiselno, da bo edini

moški člen v timu nosil največje breme, ter prevzel vlogo Turistka.

Dekleta pa so predstavljala različne države sveta (Italija, Slovenija, Franci-

ja, Združeno Kraljestvo).

Avtor: Valentina Franza

Vir: Avtor

Sledili so božično-novoletni praz-niki, in za njimi je bila na vrsti že

naša prireditev. Pričakali smo jo z živci na psu ter s strahom, da mor-da ne bomo dovolj dobri. A v istem trenutku, ko smo stopili pred naše

občinstvo, je ves strah izginil in naša predstava je uspela še bolje kot

smo pričakovali. Na koncu je vsak od malčkov dobil svojo pobarvanko,

naredili smo nekaj skupinskih fo-tografij in naenkrat je bilo vsega že

konec.

Vsekakor je bila to neponovljiva iz-kušnja. V zelo kratkem času smo vsi dali marsikaj skozi, zato bi se najprej rada zahvalila svoji super skupini za sodelovanje: Tini Furlan (Elizabetina iz Združenega Kraljestva), Živi Juha

(Živa iz Slovenije), Anji Malovšek (Francesco Francois iz Francije), Gašperju Golmajerju (Turistko) ter Davorinu Kiancu (glasbena sprem-ljava). Vsekakor pa moram nekaj besed nameniti tudi predsednici

študentskega sveta, Nermini Vilić, ter Študentskemu Svetu UP FTŠ Turis-tica, brez katerega bi Turistko težko nastal. Zahvale gredo tudi Sebast-janu Kovaču, ki je prispeval skico maskote in ravnateljici vrtca Morje

Lucija Leonori Drgan za to nepozab-no priložnost, pomoč in nasvete.

Zahvalili bi se tudi vzgojiteljicam in vzgojitelju za potrpežljivost, ter seveda vsem otrokom, ki so bili prisotni na prireditvi in pridno poslušali, sodelovali in, upam, uživali v predstavi. Za konec seveda ne sme manjkati še zahvala našemu mentorju mag. Mihi Lesjaku, ki nas je vseskozi spremljal in mo-tiviral pri načrtovanju prireditve in bil na voljo za

kakršno koli vprašanje ali nasvet.

Vir: Avtor

Vir: Avtor

Mislite izven okvirja


lovensko visoko šolstvo je v relativno kratkem času izobrazilo ogromno študentov, za katere že danes ni dela, kaj šele karierne prihodnosti v uglednem podjetju neke panoge, za študij pa so porabili tri, nekateri tudi do deset let in več. Tukaj se ponovno lahko vrnemo na pot št. 1 ter sedemo v vaško gostilno in se smilimo samemu sebi, oziroma se pogo-

varjamo o produktivnih stvareh, kot so politika, evropska solidarnost, slaba banka, inflacija in drugi ekonomski izrazi. Zelo verjetno bomo za take obširne filozofske debate potrebovali tudi kašno pivo ali brizganec; problemi pa bodo ostali. Nekateri bodo v jezi celo poprijeli za granitno kocko (pa ne tisto za hlajenje viskija) in jo zalučali v slovenski parlament ter s tem ojačali medgen-eracijsko (ne)razumevanje. Mogoče bi se bilo drugi dan dobro zbuditi (četudi bi za zdravljenje mačka potrebovali whiskas), nehati iskati zunanje krivce in začeti razmišljati o poti št. 2.

Vsi tisti, ki še berete, se po vsej verjetnosti sprašujete, kako ubrati to pot. Ali sploh obstaja?

SU

V zadnjem času se v svetu Web 2.0 pojavljajo različne iniciative, ki bi jih mogoče lahko razumeli kot prilago-ditev generaciji Y (trenutna študentska populacija). Eden izmed bolj vročih izrazov bi lahko bil crowdsourcing, ki ga na enostaven način opišemo kot razdeljevanje nalog na daljavo (preko spleta) med nedefinirano množi-co. Za te naloge bi drugače najeli servis ali storitev (outsourcing). To pomeni, da lahko rešitve zastavljenega problema ali naloge podamo tudi navadni smrtniki, ne glede na lokacijo, znanje ali izkušnje. Tovrsten način

reševanja problemov je odličen za iskanje kreativnih rešitev in t. i. “out of the box” pogledov ter je v svetu zelo priljubljen. Tisti, katerih pozornost sem pritegnil in še berete, verjetno razmišljate, kaj vraga skušam prodati?

Vsem tistim pa, ki vam je iz žepa padla granitna kocka, predlagam, da si naslednjič obujete natikače! ;)

Zaradi različnih varčevalnih ukrepov naše vlade je, študentov mošnjiček vsak dan bolj prazen, po drugi strani pa je vedno težje dobiti študentsko delo, ki je kljub inflaciji vsak dan slabše plačano. Temu se pridružijo še relativno majhne možnosti zaposlitve po zaključku študija, da o pogodbah za določen čas sploh ne govorimo. Skratka mladi smo vsak dan v drugačni situaciji, kjer lahko izberemo dve različni poti. Velika večina bo ubrala ustaljeno pot pljuvanja po državi in politiki, kot glavnih krivcev nastale situacije, skratka obremenje-vanje z zunanjimi dejavniki. Druga, sicer očitno manj privlačna pot pa so dejanja ali serija dejanj za lastno prihodnost in zaposlitev, in ravno to priložnost bomo skušali nakazati v

tem prispevku.

Spomnimo naše energije in kreativnosti ter včasih dolgočasnih (ne nujno) seminarskih in projektnih nalog. Vsak izmed študentov se bo strinjal, da so bile nekatere naloge in projekti

zelo odbiti in drugačni. Tukaj bi priznan predavatelj in poznavalec generacije Y, Rob Davidson, opredelil lastnosti teh idej kot funky, cool, hot, edgy. Se spomnite kakšne take ideje? Dobro razmislite, saj je to lahko prvi korak na novi poti (2). Vse te naloge ste

preprosto oddali in fakulteta je dodala nekaj črnila v vaš indeks. Sreča staršev (generacija X) je bila po vsej verjetnosti nepojmljiva, še posebej, če so vaše arabske številke indek-sa izkazovale zadnjo tretjino števila deset: »Moja hči ima same desetke! Ko bo zaključila

študij, bo menedžerka!«

Vzbudite nekdanjo kreativnost

T-lab: Z združenimi močmi v lov za nove ideje!

Mogoče imam idejo, in mogoče bi jo rad uresničil

Rad bi vam nakazal eno izmed rešitev za vse ideje, ki nastanejo oz. so nastale v času študija in zaradi takšnih ali drugačnih razlogov nikoli niso ugledale trga, imajo pa potencial karierne prihodnosti.

Avtor: Mitja Petelin

Mislite izven okvirja

niverza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica in partnerji smo za vse tiste, ki jih zanima pot št. 2, pripravili storitev, ki omogoča komercializacijo turistične ideje in se imenuje Lab-oratorij turističnih priložnosti obmejnih regij Slovenije in Italije (skrajšano T-lab), ter je nadgradnja

uspešnega in večkrat mednarodno priznanega projekta Banka turističnih priložnosti Slovenije (www.btps.si). Partnerstvo projekta smo zastavili na podlagi izkušenj institucij na obeh straneh meja ter vključili najbolj aktivne. Slovenska turistična organizacija kot vodilni partner tako sodeluje s Fakulteto za turistične študije – Turistica Univerze na Primorskem, Primorskim tehnološkim parkom, Fundacijo Univerze v Benetkah Ca’Foscari, z znanstvenim parkom AREA, s Slovenskim deželnim gospodar-skim združenjem in z razvojno agencijo SIPRO. Projekt bo nudil najrazličnejše brezplačne storitve, svetovanja, izobraževanja, t. i. matchmakinge (povezovanje ljudi z istimi interesi in s skupnim cil-jem) in eksperimente. Okrepili bomo povezovanje podjetij v programskem območju ter spodbudili skupno trženje in oblikovanje integralnih turističnih proizvodov. Projekt T-lab je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija–Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Aktivnosti projekta se bodo izvajale na celotnem območju programa, čezmejnega sodelovanja Slovenija–Italija s posebnim poudarkom na pokrajinah Trst, Benetke in Ferrara na italijanski strani ter goriški, obalno-kraški in osrednjeslovenski regiji na naši strani.

U

V zadnjem času se v svetu Web 2.0 pojavljajo različne iniciative, ki bi jih mogoče lahko razumeli kot prilago-ditev generaciji Y (trenutna študentska populacija). Eden izmed bolj vročih izrazov bi lahko bil crowdsourcing, ki ga na enostaven način opišemo kot razdeljevanje nalog na daljavo (preko spleta) med nedefinirano množi-co. Za te naloge bi drugače najeli servis ali storitev (outsourcing). To pomeni, da lahko rešitve zastavljenega problema ali naloge podamo tudi navadni smrtniki, ne glede na lokacijo, znanje ali izkušnje. Tovrsten način

reševanja problemov je odličen za iskanje kreativnih rešitev in t. i. “out of the box” pogledov ter je v svetu zelo priljubljen. Tisti, katerih pozornost sem pritegnil in še berete, verjetno razmišljate, kaj vraga skušam prodati?

Vsem tistim pa, ki vam je iz žepa padla granitna kocka, predlagam, da si naslednjič obujete natikače! ;)

T-lab: Z združenimi močmi v lov za nove ideje!

FINSKA

a programu je poleg naše fakultete Turistice sodelovalo še pet fakultet iz Finske, Anglije, Litve, Portugalske in Bolgarije. Naš urnik je bil sestavljen

predvsem iz predavanj in delavnic, ki smo jih organizirali in izpeljali študentje sami ter iz tematskih mednarodnih večerov. Vsaki državi, udeleženki so namreč pred prihodom dodelili temo, na katero se je morala predhodno pripraviti in jo na Finskem predstaviti svojim kolegom. Portugalski je bila dodeljena tema: “Predstavitev 5 najboljših mest za kongresni turizem”; Angliji: “Konferenčni turizem in trženje mest”; naša ekipa pa je dobila temo: “Ekonomski vpliv kongresnega turizma na ekonomijo”. Temo smo temeljito predelali in si razdelili naloge.

Vsak izmed nas je dobil nalogo, da za svoj del teme pripravi predstavitev in nato ta del na predavanjah odpredava. Poleg predavanja, smo za naše kolege pripravili še različne delavnice in jih tako motivirali, da so bolj pozorno poslušali naše predavanje, ki je trajalo več kot štiri ure. Naslednji dan programa na Finskem je bil

namenjen mednarodnemu večeru.Večer smo želeli narediti nekoliko bolj izviren in zanimiv. Naša predstavitev Slovenije je bila izvedena tako, da je vsak izmed nas imel določeno temo, ki jo je predstavljal manjši skupini. Maruša je imela temo o slavnih Slovencih, Glorija je predstavila zanimiva dejstva o Sloveniji, Manuela je dejstva o Sloveniji še dodatno razširila, Santin je opredelil kulinariko Slovenije, sama pa sem predstavila kulturo in dediščino Slovenije. Po predstavitvah, kjer so se udeleženci našega mednarodnega dogodka razdelili v manjše skupine in “krožili” od enega do drugega člana slovenske ekipe, smo naredili pravo malo veselico. Po končanem večeru so se vsi na ves glas drli: “Slovenia, we love SLOVEnia, LOVE,..” in v nas prebudili neizmerne občutke sreče in veselja.

Vedeli smo, da imamo vse možnosti, da navdušimo prisotne na večeru, vendar si nikoli nismo predstavljali, da jih bomo tako zelo razveselili.

N


ERASMUS INTENZIVNI PROGRAM

Ko sem drugega oktobra prejela elektronsko sporočilo, naj se zglasim v mednarodni pisarni pri mag. Nataši Gržinić, sem nemudoma stekla do četrtega nadstropja naše fakultete. Medtem ko sem pred vrati kabineta čakala na odločbo ali sem sprejeta ali ne, so v meni vrela vprašanja in pričakovanja. Grem na Finsko? Sem sprejeta? Nisem? Mislila sem na vse možne scenarije. Ko sem v roke končno dobila tisti papir, na katerega sem čakala, kar na enkrat nisem vedela kaj naj z njim. Prijazna Nataša Gržinić je na kratko odvrnila: “Čestitam, na Finsko greste.” Ves čas priprav na udeležbo, so mi v glavi zvenele te besede in prav neverjetno se mi je zdelo, da smo bili sprejeti, da se lahko udeležimo dvotedenskega intenzivnega Erasmus programa pod naslovom: “Congress tourism as a low-season tourism market” na Finskem. Na odhod se je naša ekipa, ki so jo sestavljali: Santin Sodin, Maruša Kovačič, Glorija Padežnik, Manuela Mitrić; pripravljala skupaj z dr. Janezom Mekincem in mag. Marjano Sikošek ter že omenjeno vodjo mednarodne pisarne mag. Natašo Gržinić.

Avtor: Anja Fortuna

‘‘Prepričana sem, da bo podob-nih priložnosti na naši fakulteti še ogromno, zato vam polag-am na srce - če imate želje po širjenju obzorij in spoznavanju novih ljudi, nikar ne zamudite priložnosti in se s pogumom

prijavite na tovrstne izmenjave.’’

Zagotovo nihče od nas ne bo pozabil besed študentke iz Ukrajine, ki je na Finskem predstavl-jala Univerzo v Bolgariji, ko je izjavila: “Vedno sem si želela v Pariz... ne zanima me več Pariz, želim si v Slovenijo!” Ob teh besedah smo se dokončno prepričali, kako dobro smo predstavili Slovenijo.

Na Finskem smo bili nastanjeni v Tikkurili, delu mesta Vantaa, ki je oddaljen približno petna-jst minut vožnje z vlakom od finskega glavnega mesta Helsinki. Poleg Helsinkov in njegovih znamenitosti, smo si ogledali še nacionalni park Espoo s prečudovitim jezerom. Neverjetno izkušnjo pa je zagotovo predstavljalo dvodnevno križarjenje do glavnega mesta Švedske- Stockholma.

Ker je vedno več kongresov in konferenc organiziranih na križarkah, smo tudi udeleženi dobili priložnost, da del predavanj opravimo v konferenčni dvorani križarke. Zaradi naloge, ki nam je bila dodeljena s strani študentov iz Litve, smo preko zaposlenih na križarki izvedeli še ogrom-no informacij, ki jih zgolj s sedenjem v učilnici ne bi nikoli pridobili. Ko smo se vrnili iz Švedske, nam je na Finskem ostalo le še nekaj dni. Zadnji dnevi so bili prav tako polni nabiranja novega znanja, zadnje proste trenutke pa smo izkoristili za raziskovanje okolice in zadnje nakupe spominkov. Seveda se je vse prehitro končalo in že smo v Münchnu čakali na letalo, ki nas je pripeljalo do doma.

Poletna šola (čeprav je potekala novembra) na Finskem, je bila zame polna novih doživetij, izkušenj, znanj predvsem pa mi je prinesla ogrom-no novih poznanstev in s tem veliko

novih prijateljev.

Kot sem že v prejšnjem članku namigila, bom tokrat pisala o predmetniku, ki sem ga imela na izmenjavi na SDSU, med katerim pa niso bili le klasični predmeti, ki so se izvajali v predavalnicah.V Ameriki si vsak študent sestavi svoj urnik, le nekaj predmetov na letnik je pogoj. Izbiraš lahko med skoraj vsemi programi, paziti moraš le, da imaš opravljene pogoje za predmet, če je to potrebno, in da se ti predmeti seveda ne prekrivajo. Sama sem želela pridobiti čim več novih izkušenj na področ-ju turizma in organizacije dogodkov, tako da sem izbrala čim bolj raznolike predmete in takšne, katerih pri nas ni moč poslušati. No, moj predmetnik na koncu je izgledal takole: Hotel Management, Event & Meeting Industry, Wed-dings & Social Events, Casino Operations, Hospitality Sales & Marketing, Surfing in še Windsurfing.

V Ameriki je praksa taka, da imajo profesorji uspešno profesionalno kariero in postanejo predavatelji šele, ko to zaključijo oz. delajo obe karieri sočasno, tako da sem imela za profesorje same največje strokovnjake. Od predsed-nika InterContinental hotelov, do največjega strokovnjaka za casinoje in igro na srečo, profesionalnih organizatorjev dogodkov, itd. S tem smo študenti dobili informacije iz prve roke in vpogled v dejansko delo stroke. Profesorji so nam tudi sami ponujali prakso, tako da smo lahko sodelovali pri njihovem delu kot asistenti (organizacija poroke, športnega dogodka, obiska župana). Takšno prakso bi lahko uvedli tudi v Sloveniji, saj na ta način zelo hitro os-vojiš nova znanja in ugotoviš katero področje dela te najbolj zanima. Sama sem tako pomagala pri organizaciji dogodka za univerzo, ob predavanju gostujočega profesorja.

Tako kot pri nas, smo tudi na SDSU imeli kolokvije (midterm) in končni izpit (final), a je to dvoje štelo le nekje pol ocene. Drugo polovico smo nabrali s projekti, seminarskimi nalogami, kratkimi kvizi in predvsem sodelovanjem.

Profesorji v Ameriki so veliko bolj odprti in dosegljivi za študente. Naj vam predstavim moj primer, ko sem ravno za obdobje izpitov obtičala v New Yorku zaradi orkana Sandy.

Moj obisk Velikega jabolka bi moral trajati le 3 dni, a se je zaradi vremenskih nevšečnosti zavlekel kar na 8. V tem času pa sem imela tudi tri izpite. Vsa zaskrbljena sem pisala vsem profesorjem, da se opravičujem, ker se ne bom mogla udeležiti izpitov in pojasnila svojo situacijo. Vsi so mi zagotovili, da bom lahko vse obveznosti opravila, ko se vrnem, predvsem pa je vse skrbelo za mojo varnost. Mislm, da to dosti pove o skrbi profesorjev za svoje študen-te.

Študij v Združenih državah Amerike2.del: » Surfanje za kreditne točke «

Avtor: Barbara Dmitrović

Vir: Avtor

R avno pravšnje okrepčilo za naslednjo uro na urniku – windsurfanje. Priprave so bile podobne, le surfanje ni potekalo na plaži kjer smo surfali, ampak v laguni, kjer ni bilo valov in so bili pogoji res idealni za učenje. Inštruktorica pa nas je spremljala oz. lovila po laguni v čolnu. Včasih so nam družbo delali še tjulnji ali kajtarji. Priznati pa moram, da mi je šlo windsurfanje do-sti bolje od rok kot surfanje. Za zaključno uro smo z inštruktorico prisurfali do druge-ga dela lagune, kjer je bil mehiški bar in si privoščili tacose. Nekaj, kar res ni mogoče vsepovsod.

No, sedaj pa vam končno lahko povem o mojih sredah. Zjutraj

sem se zbudila (ne prav zgodaj), pozajtrkovala, se oblekla v kopal-ke, pospravila neopren in brisačo v torbo ter se s prijateljevim avtom

odpravila na plažo, kjer je imela univerza svoj športni center za

vodne športe in kjer so se odvijala moja »predavanja« za surfanje in windsurfanje. Prvo sem imela na

urniku surfanje na valovih.

Najprej smo se s skupino preoblekli v neopren (voda je le bila malce hladnejša, saj gre za ocean),

vzeli vsak svoj surf in se skupaj z inštruktorji odpravili do obale. Vsako sredo sem prosila

morske bogove, naj bodo valovi čim bolj idealni za surfanje, a se mi zdi, da je bilo vsakič samo huje.

Kdaj so me valovi tako »sprali«, da nisem vedela ali sem na surfanju ali raftingu. A vseeno sem se, ob pomoči simpatičnih inštruktorjev, naučila surfat! Po dobri uri bojevanja z valovi se je surfanje končalo in vrnili smo se v naš center kjer smo umili, pospravili surfe in odšli v garderobo. Potem sem imela uro in pol za regeneracijo, ki sem jo največkrat preživela v sosednjem lokalu, kjer so pripravljali najboljše sendviče, palačinke in mlečne napitke.

Takšna je bila torej moja sreda. Ko sem pozno popoldne prišla domov se je bilo kdaj kar težko prisiliti k učenju, saj so me bolele mišice in motil pesek v laseh. No, pa da ne boste mislili, da pri surfanju in windsurfanju nismo imeli izpita! Imeli smo celo kolokvij in zaključni izpit, ki smo ju opravljali kadar je bilo slabo vreme. Vprašanja so bila na temo varnosti, valov, tipov desk, živali, ki jih lahko srečamo v vodi, itd. Tu so nam spet na pomoč priskočili simpatični inštruktorji, tako da mislim, da smo vsi z odliko opravili ta dva predmeta.

Vir: Avtor

Vir: Avtor

Dora the Explora: Petanjci, 17.05.2014

To, da vstopam v Prekmurje, mi je bilo rečeno na mostu med levim in desnim bregom reke Mure. Ob omembi sem pogledala skozi okno avtomobila dol v strugo, kjer pa nisem zaznala nobene reke, ampak le močvirnato rastje ob reki Muri. Tako najprej opazimo rokave reke, v katerih se skriva mnogo življenja, katerim sledi glavna struga reke v bogatih odtenkih rjave barve. Tako je bilo mogoče videti reko ter njeno geografsko - regijsko mejo.

S tem konceptom “preko Mure” pa se je vsebinsko začelo tudi moje vikend potovanje po Prekmurju s pomočjo Prekmurskih prijateljev, oziroma; Weefriend turizem v popolnem startu.

Vedno pravim, da je moč avtentičnosti potovanja lahko doživeti v lokalnem frizerskem salonu. To se mi je zgodilo v Boliviji in v Italiji, kjer je bil frizerski salon v lasti Kitajcev. Oba salona sta imela dve skupni točki. najprej, da smo rabili veliko truda za uspešno sporazumevanje. In to, da ju nikoli nebom pozabila. Podobno se mi je zgodilo tudi v občini Tišina ob vstopu v Prekmurje, kjer sem imela naročeno striženje. Malo za šalo, malo za res. Prvi stik z lokalnim prebivalstvom je bil pristen, včasih tudi nerazumljiv in informacijsko obogaten, predvsem v smislu lokalnih tračev…

Že naslednji dan pa je občino Tišino in ostale okoliške kraje povezoval 35. maratonski Redenški tek, t.i. »Maraton treh src«. Udeležilo se je več kot 3500 tekačev, ki so se pomerili v 42 km, 21 km,Že naslednji dan pa je občino Tišino in ostale okoliške kraje povezoval 35. maratonski Redenški tek, t.i. treh src«.

Udeležilo se je več kot 3500 tekačev, ki so se pomeri-li v 42 km, 21 km, 10 km, 5,5 km dolgih tekaških tra-sah (maraton-Radenci, 2014). In, ne glede na to, da so bile te regionalne ceste tisti dan zaprte za promet, je dogodek dobro sprejet med domačini.

Prekmurje

ledil je izlet po Prekmurju. Moji gostitelji so se nanj že prip-ravili in tudi jaz sem se želela. Za mojo radovednost sem v spletni brskalnik vtipkala ključne besede »Prekmurje izlet« in našla spletno stran goPrekmurje.si. Kot enodnevnega turista me je zanimalo predvsem, kaj mi lahko ponudijo za tisti dan, oziroma kako vsebinsko povezati Prekmur-je z zgodovinsko - kulturnimi ogledi in to v enem dnevu.

‘’Bingo!’’ Na naslovni strani so naredili rubriko »Top 5«, v katero so umestili Bukovniško jezero, Plavajoči mlin na Muri, Plečnikova

cerkev v Bogojini, Grad na Goričkem in Romansko rotundo v Selu. Že ob samem prebiranju teh imen se ti porodi zanimanje za obisk

in tako se je tudi zgodilo.

Prva znamenitost za ogled je bil plavajoči mlin na Muri, t.i. Babičev mlin, ki je kombiniran plavajoči mlin. Vodni mlin je na

reki, mlinarska hiša pa na rečnem obrežju. Gospod Babič, ki je bil tudi naš vodnik, nam je predstavil zgodovino mlina,

zraven pa jo še popestril z mlinarskimi anekdotami. Sledilo je Bukovniško jezero z okolico zdravilnih energijskih točk, nato

Plečnikova cerkev Bogojina, v kateri je bila tisti dan organizira-na poroka, romanska rotunda v Selu, ki je bila žal zaprta za ogled in naslednji dan še Grad na Goričkem. Grad so začeli obnavljati leta 1994 in do danes se lahko že ponaša s svojo kulturno - turistično dejavnostjo. Grad je največji na sloven-skem, saj je zelo obsežen. Ima namreč 356 soban nad zem-ljo in še vsaj enkrat toliko pod zemljo, kjer vseh še niso niti odkrili. V njegovih prostorih je muzej s kulturnimi Prekmur-skimi običaji, sedež krajinskega parka na Goričkem, vinska klet, poročna dvorana in opremljene prenočitvene kapac-

itete. In koliko se odšteje za nočitev? 30€ po osebi. Vredno premisleka o ponovnem izletu v Prekmurje…

In kaj še za konec povedati o Prekmurju? Za nekoga, ki prihaja od tam je lahko le domači kraj, zame je post-al eden izmed slovenskih biserov, ki pa je premalo iz-

postavljen na slovenskem turističnem trgu. Ob izvajanju Weefriend turizma, sem se nenehno spraševala po

načinu privabljanja turističnih gostov v to regijo. Naj si bo to maratonski tek, prijatelji, prazniki,… Turistična

ponudba je že oblikovana, le povezati jo je še potrebno v slovensko celoto.

Bodite ustvarjalni, pozitivni in drzni!

Avtor: Doris Jesih

S

Vir: Prekmurje info

Študentje ob svojih obveznostih in aktivnostih tekom izobraževanja ne malo krat začnemo zapostavljati svojo prehrano, kateri ne namenimo prevelike pozornosti. Razlogov je seve-da veliko. Ob vsem delu za študij si težko priborimo čas za kuhanje primernega, zdravega

obroka, ki nam bo dal energijo in moč za premagovanje ovir na študijski poti.

Velikokrat izberemo najlažjo pot in gremo jest na študentske bone ali posežemo po v na-prej pripravljeni konzervirani in instant hrani. Subvencionirana prehrana, kjer dobimo topel obrok z juho, solato in sladico ter vodo je sicer zelo primerna za študente in cenovno ugod-na. Vendar pa na obali opažamo, da nam v posameznih restavracijah zmanjšujejo obroke,

odstranjujejo juhe, solate ter sladice. Prav tako se na menijih pojavlja veliko enolične in ocvrte hrane. Juhe so velikokrat pripravljene iz instant praška, solato pa dobimo v manjših

količinah. Seveda pa obstajajo izjeme, kjer dobimo okusen, zdrav in hranljiv obrok.

Študenti se moramo čim bolj potruditi, da zauživamo zdravo in sveže pripravljeno hrano. Najboljši način za zagotavljanje svežega obroka ja kuhanje doma. Ko sami kuhamo ,toč-no vemo, katere sestavine smo dodali v hrano in se lahko sami poigramo z dodajanjem

okusov in sestavin, ki so nam všeč.

Prav zaradi tega je kuhanje lahko zabavno, zagotovo pa tudi najbolj primerno za nas in naše zdravje. Če se odločimo, da bomo kuhali doma, moramo poskrbeti, da bom imeli na voljo dovolj sestavin za pripravo obroka. Slednje kot študenti seveda želimo pridobiti po

čim nižji ceni, vendar pa moramo gledati tudi na kvaliteto.

Menim, da je zelo pomembno kaj zaužijemo, zato se splača nekatere sestavine kupiti po malo višji ceni. Če imate možnost si od doma prinesite osnovne sestavine, kot so na prim-

er krompir, čebula, česen, sezonska zelenjava in ozimnica.

Če imate doma ali pri sorodnikih vrtove, v prostem času pomagajte obdelovati zemljo in se naučite sami pridelovati hrano. Na ta način jo boste bolj spoštovali in cenili ter kasneje z

večjim veseljem skuhali in pojedli.

KULINARIKAŠ T U D E N T S K A

P R E H R A N A

Vir: Pinterest

Prav tako je zelo praktično, da imate posajene osnovne začimbnice (peteršilj, timijan, bazilika) s

katerimi dodate hrani poseben priokus. Če ni-mate balkona ali terase lahko rastline posadite v majhne lončke in jih hranite na okenskih policah.

Dobro vam bodo služile za kuhanje in obenem kra-sile vaš dom. Na obali imamo študentje veliko pred-nost, saj v naravi najdemo lovorjev list in nepogrešl-jiv rožmarin, ki se odlično poda h krompirju in mesu. Ob sprehodu ali na poti iz šole si lahko prosto na-beremo par vejic. Rastline uporabljamo sveže ali

pa jih lahko posušimo, semeljemo ter primešamo z grobo morsko soljo. Tako nastane zeliščna sol, katero shranimo v steklene kozarce in zapremo s pokrovom.

Nato sol po želji dodajamo k različnim jedem. Gobovo instant juho lahko nadomestimo z domačo skuhano iz pravih jurčkov. Jeseni se sprehodite po gozdu in poj-

dite gobarit. Seveda, nabirajte le gobe ki jih zelo dobro poznate, ali pa s sabo peljite osebo, ki vam bo

pomagala.

Avtor: Martina Zamuda

Z malo sreče in znanja boste našli jurčke, za kat-ere priporočam, da jih posušite. Del suhih gob la-

hko semeljete in nato uporabljate kot začimbo, kar goba namreč tudi je. Drugi del pa lahko ohranite v kosih in jih uporabite za juho. Ko enkrat spoznate, kako na praktičen način pridobiti sestavine, bo ku-

hanje postale še bolj zabavno in lahko za vas.

Predlagam, da si za en teden v naprej približno zastavite jedilnik.

Če imate ob nekaterih dnevih prenatrpan urnik in preprosto ne bo časa za kuhanje, je to potrebno

premišljevati v naprej.

En dan prej si skuhajte neko jed na žlico ki je dlje časa obstojna. Pod to štejemo razne zdrave in

okusne enolončnice kot si ričet, sladko ali kislo zel-je, bograč itd. Te jedi so tako ali tako najboljše šele naslednji dan, ko se okusi popolnoma razvijejo in

sprostijo.

Za druge dni predlagam, da si ku-hate sproti. Ko boste imeli manj časa so zelo primerne testenine z omaka-mi iz sveže zelenjave in mesa, ozi-roma po vaših najljubših okusih. Po-trudite se, da boste ob obroku zaužili solato, katera je lahko sveža ali pa iz ozimnice.

Ko boste imeli na voljo več časa si la-hko pripravite bolj zahtevne in razno-like obroke, kateri za pripravo potre-bujejo malo več časa. Priporočam, pečeno hrano v pečici, na žaru in hrano pripravljeno v omakah na last-nih sokovih. Na tak način pripravlje-na hrana ne vsebuje veliko maščob. Zelo priporočljivo je tudi uživanje okusnega in sezonskega sadja. Le to si lahko nesemo s seboj na faks in ga zaužijemo kot malico. Vedno moramo ob sebi imeti tudi steklen-ico z vodo. Seveda imamo vsi radi sladke in gazirane pijače, vendar se moramo potruditi, da se jim v čim večjem krogu izogibamo.

Privoščimo si jih s prijatelji ko gremo na pijačo. Med predavanji in skozi dan pa naj naš osnovni vir za pitje predstavlja navadna voda.

Seveda pa si kdaj pa kdaj kar privoščimo dan ko se bomo pre-grešili z bolj nezdravo in kalorično prehrano. V zelo majhnih količinah nam nebo škodilo.

Glavno je, da si pridobimo neko za-vest, da se bomo sami potrudili, da bomo v vsakdanjem življenju čim bolj zdravo jedli in cenili ter spoštovali doma pripravljeno hrano ter domače in slovenske sestavine.

Kot bodoči turistični delavci moramo poznati in ceniti lokalno hrano, kate-ro bomo v prihodnosti mogoče vkl-jučevali v turistične produkte in pri-poročali gostom, kateri bodo obiskali našo deželo

Vir: Pinterest

Avtor: Mitja Lavtar

Mimo naših pisarn, tu na koncu Parmove stalno vozijo vlaki. Tovorne ali potniške, mednarodne ali lokalne, rjave ali pisane kompozicije se počasi približujejo glavni postaji in ji trobijo v pozdrav. Ali pa jo hitro zapuščajo. Ne moti me hrup teh vlakov. Moti me njihova prekleta romantika. Sploh zdaj, ko je vonj poletja preplavil zadnje ulice Ljubljane in se začenja potovalna sezona. Moje poletje se začne z bezgovimi cvetovi, ki tako lepo dišijo. Takrat me zasrbijo podplati. Jaz pa v pisarni. Utrujen. Tečen. In toliko enih stvari me še čaka na ekranu pred mano.

Zaprem oči in se v mislih usedem v kupe na EC212, ki brzi mimo proti Münchnu. Tam sem po štopanju in povsem nepriča-kovanem kolesarjenju čez Madžarsko, Slovaško in Avstrijo še kot srednješolec začel svoje prvo odkrivanje Evrope z vlakom. Kakšno poletje! Na Hauptbahnhof se ob 17h dobim z Gril-cem. Srečanju nazdraviva s pelinkovcem, ki nama ga je za korajžo zapakirala njegova mati. Okus po domu. Nimava po-jma kam greva, zato vrževa kovanec in postaviva eno in ed-ino pravilo interrailanja - nikoli ničesar ne planiraj. Praga.

Spiva pod Karlovim mostom in pozno v noč poslušava čudo-viti jazz. Odločiva se, da celo poletje ne bova plačala za nas-tanitev. Zopet kovanec. Varšava. S ključavnico za kolo se zakleneva v kupe in vzljubiva spanje na vlaku, v katerega te zazibajo mirni tresljaji in luči vasi, mimo katerih peljemo v noč.

Na vlaku v Berlin se pobrativa s punkerji skupine Kult na poti na koncert. Štiri dni bluziva naokoli in spiva ob srnah in zajcih v Tiergartnu. Vznemirjajo me Bowie-je-vi časi. Navdušena nad Tachelesom in drugimi berlin-skimi skvoti se odpraviva na sever v Christianio. Dan-ci oberejo najine skromne proračune in zato se greva raje izgubiti v Amsterdam. Pokličem Nicka in Yaruna in par dni sva blizu Amersfoorta. Vedno zaupaj lokalcem!

Vir: Avtor

Sanje na tirih

Diskoteke so nore in zjutraj po DJ Prophetu gremo gledat jelene. Čudaški Nizozemci… Pariz.

Spiva v Bois de Bologne med prostitutkami in tranvestiti. Uživava v Bellevillu in na Montmart-ru. Spoznava enega norega Avstrijca, s katerim

preživimo precej nenavadno noč, ki se konča na Trocaderu. Zjutraj lovimo vlak iz Austerlitza. V

Cerberu bi morala menjati vlak za BCN, pa nama je všeč in par dni ostaneva na plaži in bereva. V BCN

greva na obilno kosilo, potem pa preko Madrida, kjer naju obnori jamon, z nočnim vlakom do Lisbone. Ni

nama preveč všeč, zato greva v Porto, kjer naju osvo-jijo lastnice neke taverne. Čas je za jug.

Vir: Avtor

Faro. Spoznava študentke na Erasmusu in prespiva v stanovanju, polnemu božanskih

vzhodnoevropejk. Neki Portugalec naju navduši za Armacao de Pera, kamor odštopava in štri

dni jeva hot doge, ki jih zalivava s Super Bock-om. Vrneva se v Španijo in se skoraj skuhava v razžarjeni Andaluziji. Ker želiva preživeti, greva na AVE in s 350 km/h proti Kataloniji. Spomniva se na prijatelje, pri katerih sva bila pred leti (pri čemer ni nujno, da se bodo oni spomnili naju).

Nekako prištopava v Arbeco. Pozvoniva. El Mitjan y el Jan? Guapooos!!! Začne se žur, ki ga dotlej še nisem izkusil. Prišla sva namreč direktno na Festo Major, lokalno celotedensko veselico. La Pegatina, Bongo Botrako in drugi, ki bi jih poznali poznavalci

dobre rumbe.

V BCN se dobiva z Jurijem, ki se je dobro založil z odličnim španskim vinom. V Güellu razpravljamo skoraj celo noč. Zjutraj se odločiva, da greva proti

vzhodu.

Nekako se spraviva preko Azurne obale do Italije. Na vlaku iz Genove v La Spezio zaspiva in se zbudiva,

ko se že vozi nazaj, zato izstopiva in prespiva na prvi postaji. Zjutraj se zbudiva in navdušeno dojameva,

da sva v prelepih Cinque Terrah.

Obiščeva Naceta v Marini di Mas-sa in greva zatem še malo v To-

skano. Spomnim se na Jana in ga pokličem, da se nama pridruži. Že

naslednji dan je na vlaku v Firence. Pričakava ga z vsemi potrebnimi častmi in dobrotami, saj mi je v

odsotnosti uredil prijavo za na faks. Skupaj se zapeljemo do Ancone in se vkrcamo na ladjo za Grčijo, na kateri se zabavamo s Hrvaškimi

maturantkami. V korintu splezamo na trdnjavo in spimo kot graščaki na opuščenem stolpu. Atene so divje. Ampak počasi bo treba v Istanbul,

kjer že čaka Ajda. Preživimo prelepe dneve v tej kulinarični prestolnici

Evrope in enemu izmed najzanimi-vejših mest na svetu. Ampak Ajda vodi turo v vzhodno Turčjo. Jan

kupi kitaro in gre z neko Nizozem-ko na albanske plaže pisati pesmi. Grilc ima uredniške obveznosti in mora domov. Začetek septembra

je že. In imam še 150 Evrov. Spoz-nam neko Angležinjo, ki se strinja z mojim načrtom, da kupiva kolesi in se tja do oktobra zapeljeva do

Slovenije. Ko v Lüleburgazu iščeva prenočišče, naju policist vrže v z...

… ”Hej Mitja. Mitja? Mitja!!!” - ”Wow, oprosti Anja, spet sem se

zasanjal…” Ti prekleti vlaki. Vedno me spomnijo na tisto poletje. In vse druge kasnejše dogodivščine v vag-onih po svetu. To poletje bo minilo v delu. Že res, da je tudi ta šiht pravi rock ‘n’ roll, ampak kadar koli bo šel

mimo vlak, se bom spomnil vseh tistih skrivnostnih postaj, udobnih vagonov, razburljivih noči in čudo-vitih ljudi, ki sem jih imel priložnost

spoznati.

P.S.: Vozovnice Interrail prodajajo na vseh večjih železniških

postajah v Sloveniji.

Kje začeti? S klasičnima vprašanji ″Zakaj Litva?″in ″Zakaj Vilna?″, vprašanji, ki ti gresta po enem letu že poštenona živce, ker na njiju nimaš nobenega konkretnega odgovora. Želja po Erasmus izmenjavi je bila prisotnaže od začetka študija in na koncudestinacija kot sama sploh ni bila večpomembna, samo da se gre. Odločitev, zakaj ravno v Vilno je bila vsaj do zdaj dobra, nekaj novega.

V sredo, 29. Januarja, se je vse začelo Pristanek na medn-arodnem letališču v Vilni in okusiti na koži -20 stopinj je bila res topla dobrodošlica. Začetek spoznavanja novega okolja in ljudi, ki živijo v njem. Vsak, ki je prišel v Vilno pozimi, se mu je zdela prestolnica depresije, edina pozitivna stvar, ki

jo vidiš pozimi je novoletna okrasitev. Ljudem se je že konk-retno poznalo, da so naveličani slabega vremena in kratkih

dnevov. K sreči se je moj prvi vtis hitro spreobrnil v pozitivne-ga, ko sem spoznala svoje Erasmus kolege in svoje sošolce na Vilniaus Collegu, kjer sem bila v litovskem razredu edina

Erasmovka.

Po pravici povedano se Litve lahko zelo hitro naveličaš, še posebej če ne iščeš vsak dan, kaj je zanimivega za obiskat. Zaradi tega sem bila zelo vesela, da sem mela med študijom prostih 7 tednov, ki sem jih izkoristila za potovanje v Latvijo, Estonijo, Finsko, Norveško, Švedsko in na koncu še za slab mesec domov v Slovenijo. Seveda sem tudi potovala po Litvi in odkrivala njihove najbolj turistične točke, ki so res vredne obiska, kot naprimer sipine v Nidi in otok Trakai.

Litva- sanjska država za Erasmus?

Izkušnjo kot Erasmus študentka v Vilniusu, bi zaradi ljudi, ki sem jih spoznala opisala kot pozitivno, čeprav sem ujela semester, ko je prišlo najmanj novih Erasmus študen-tov in sem se mogla sprijazniti z utrujen-imi Španci od slabega vremena, ki so mi s svojim petjem po celem študenskem domu

konkretno popestrili izkušnjo.

Avtor: Anamarija Jukič

Vilna ponočiVir: Avtor

Otok Trakai Vir: Avtor


bčasna druženja in rekreacijo je kmalu presegla želja po udeležbi na tekmovanjih. Prva preizkušnja se je pripetila na 15. mednarodni veslaški regati v Portorožu. Večina regat poteka po sistemu izpadanja do finala. Tekmujeta dve ekipi naenkrat, na približno 700 m dolgi progi z obratom.

Kljub muhastemu vremenu in neizkušenosti, so dekleta Turistice več kot odlično pokazala kaj znajo in se zavihtela na 2. mesto v konkurenci ženskih ekip. Čeprav s priokusom začetniške sreče, jim je pridobljeno odličje dalo

novega zagona. Tudi bližajoče se nizke temperature in oster veter dekletom nista vzela elana za trening, ki so ga opravljale štirikrat tedensko po uro in pol. Poleg fizične pripravljenosti pa je tako kot v vsaki ekipi, pomembno medseboj-

no razumevanje, zato je veliko časa potrebno vložiti tudi v timsko delo.

Priprave so potekale z namenom udeležbe na tujih regatah, ki se v začetku poletja vsakoletno odvijajo v obmorskih mestih po Balkanu in tudi drugod po Evropi. Po spletu nesrečnih okoliščin so se lahko udeležile le regate v Rijeki, v začetku junija, ki je potekala v organizaciji Pomorske fakultete. Mednarodni del regate, v katerem so poleg ekipe Turistice nastopili tudi fantje iz Fakultete za pomorstvo in promet, se je pričel ob 16. uri. Pred začetkom uradnih tekem lahko vsaka ekipa izvede trening, kar predstavlja tudi edino možnost, da se veslači privadijo na nove čolne.

Po podelitvi pokalov in nagrad najboljšim so se dekleta odpravila domov, kjer so jih na domači fakulteti pričakali z bučnim aplavzom in čestitkami.

O

OKTOBRA 2013, SE JE NA FAKULTETI ZA TURISTIČNE ŠTUDIJE TURISTICI PRVIČ OSNOVALA EKIPA DESETIH DEKLET, KI SO SE ŽELELA ZGOLJ REKREATIVNO PRE-

IZKUSITI V VESLANJU. PRIČELE SO S TRENINGI POD TAKTIRKO TRENERJA IN KRMARJA DEJANA NADRAHA, SICER ČLANA FAKUTETE ZA POMORSTVO IN PRO-

MET. PRVI TRENINGI SO BILI, KOT SE ZA NOVINKE SPODOBI, VSE PREJ KOT IDEAL-NI. DEKLETA SO SPOZNAVALA OSNOVE POMORSKIH VEŠČIN, PRAVILNO TEHNIKO

ZAVESLJAJA TER OSTALA PRAVILA, KI VELJAJO NA ČOLNU.

Povabilo na veslanje

V študijskem letu 2014/2015 Ženska veslaška ekipa Turis-tica nadaljuje s treningi, zato

med svoje vrste vabi nove članice! Dekleta, ki se želite

preizkusiti v tej disciplini kon-taktirajte na mail: [email protected]. Edini pogoj je, da ste študentke FTŠ Tur-

istica!Vabljeni tudi fantje - če le pre-

morete dovolj poguma!Vir: Avtor

Avtor: Ksenja Koncilja

BRAINSTORMING IN SEZNAM

Če obiskuješ Turistico po vsej verjet-nosti že veš kaj je to. Če ne, pa kratek povzetek: “Brainstorming” pomeni zbi-

ranje idej na tak način, da zapišeš čisto vse kar ti pade na pamet. V konkret-nem primeru seznam prilagodiš tako,

da nanj napišeš vse za kar se ti zdi, da bi mogoče potrebovala na svoji poti.

veni neverjetno, ampak ponujam rešitev, ki je meni osebno pomagala v takšnih situacijah. Govorim o seznamu. Kako naj bi ta seznam izgledal in kako si z njim pomagati pri tej težavi. Koraki so sledeči:

“KRAJŠANJE SEZNAMA”: Še vseeno sediš na tleh pred omaro s tremi listi v rokah, kovček pa je še vseeno premajhen za vse to? No, potem poglej še enkrat v kovček in premisli, kaj vse je zares nujno vzeti s seboj na pot!To storiš tako, da vsako zapisano stvar pogledaš iz vseh zornih kotov. Vprašaj se na primer, ali je ta šampon možno kupiti tudi kje drugje v tujini? Bom lahko zdržala toliko časa brez svoje posebne odeje, vzglavnika, medvedka? Ob-staja možnost izposoje kopalnega plašča oziroma brisač tam, kjer bom bivala?In še nekaj podobnih vprašanj. Seznam je že nekoliko krajši. Super, napredujemo. Zato lahko gremo dalje na tehniko, ki je preizkušeno učinkovita in se imenuje »komplet na dan«. .

Tako kot že pove ime samo, tako tudi poteka. Najprej pojasnimo kaj je mišl-jeno kot komplet. To so hlače, majčka - jopica in obutev. Glede na to, da

potuješ nekam za določen čas, najbrž tudi veš, kaj boš te dni prib-ližno počela. Zapiši si kako naj bi tvoji dnevi potekali in si zamisli,

kako bi se bilo tisti dan najbolj primerno obleči. In ne, ne potre-buješ vsak dan treh kompletov na voljo, da bi lahko izbirala.

Ko ugotoviš, da se v dveh ali več dneh ponovi enaka obutev, namesto da pakiraš več parov balerink vzemi ene za vse skupaj. Seveda, ker smo ženske, so modni dodatki obvezni. Po možnosti vsakič drugačni . Te pravice, da ne bi nosile modnih dodatkov, nam na potovanjih ne smejo vzeti. In poglej rešitev - ročno prtljago imaš lahko vedno poleg sebe. Medtem, ko tvoj kovček poka po šivih, ti v rokah

nosiš tisto napol prazno torbico, ki je kot narekujejo modni trendi tudi malo večja. Zato vse te modne dodatke kot so

šali, obroči za lasje, sončna očala, verižice in uhani premesti v to svojo torbico - se pozna, verjemi.

CELA OMARA NE GRE V KOVČEK?Avtor: Mary T.

Žal, ne gre. Najbrž smo se že vse znašle v situaciji, ko smo obstale med omaro in kovčkom,

ter se spraševale, če je to sploh možno izvesti. Gledamo omaro in kovček - tri ure skupaj in še

vedno na začetku. Kako je to mogoče?

Z


markAIRting


NE SPREGLEJ!

“Kako tržiti turistični imaginarij in neotipljiva doživetja?”

Kje? FTŠ TURISTICAKdaj? 15.5. - 17.5.2015

Tekma med profesorji in študenti v

Turisticaffe 21.4.2015 ob 15:00!

PRIHAJA TURISTKO!

Samo še nekaj prostih mest!

Documents

Revija Flaneur 2. izdaja