52
HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE HOTELIRSTVO: KAJ PRINAŠA HRVAŠKI PREVZEM HOTELOV PORTOROŽU NATAKARJI: IZGUBLJENI V PROSTORU IN ČASU? ZVEZDA: URŠKA ŠEFMAN SOJER ABSOLUTNO JE MODEL RAZVOJA ZVEZDE TAK, DA BI GA LAHKO PRENESLI TUDI NA TUJE TRGE. ŠTEVILKA 01 l POMLAD 2015

Revija Gost 06

  • Upload
    dejan-p

  • View
    296

  • Download
    5

Embed Size (px)

DESCRIPTION

http://www.revijagost.si/

Citation preview

Page 1: Revija Gost 06

HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

HOTELIRSTVO:KAJ PRINAŠA HRVAŠKI PREVZEM HOTELOV PORTOROŽU

NATAKARJI:IZGUbLJENI V PROSTORU IN ČASU?

ZVEZDA: URŠKA ŠEfMAN SOJERAbSOLUTNO JE MOdEL RAZVOJA ZVEZdE TAK, dA bI GA LAHKO PRENESLI TUdI NA TUJE TRGE.

ŠTEVILKA 01 l POMLAD 2015

Page 2: Revija Gost 06
Page 3: Revija Gost 06

GOST REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE 3

www.revijagost.si

HORECA REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Odgovorni urednik: Jaka Lucu

Uredniški svet revije:Bogdan LipovšekMarko Zajc, Vinski inštitut

Oblikovna urednica:Maja Volk

Fotodokumentacija:Iza Petek Funduk

Lektoriranje in korektura:Finance

Poslovni vodja:Monika Klinartelefon: 01 30 91 480e-pošta: [email protected]

Oglasno trženje:telefon: 01 30 91 590e-pošta: [email protected]

Tisk: Tiskarna Pleško, d. o. o.

Natisnili smo:8.000 izvodov

Izdal in založil:Časnik Finance, d. o. o.Bleiweisova 3, 1000 Ljubljanatelefon: 01 30 91 500, faks: 01 30 91 515e-pošta: [email protected]

Direktor in glavni urednik vseh edicij Časnika Finance, d. o. o.:Peter Frankl

GOST je revija za strokovno javnost panoge HoReCa. Prejemniki revije so vodje gostiln, restavracij, barov, bifejev, hotelov, zdra-vilišč; vodje različnih področij v hotelih, zdraviliščih ter predstavniki iz oskrbovalne verige panoge HoReCa.Revija GOST je brezplačna in izhaja štirikrat na leto.

Prihodnja številka izide 11. junija 2015.

Za brezplačni izvod revije GOST pišite na: [email protected]

Fotografija na naslovnici: Jure Murko

Kriza, ki je tako dolgo tlačila zagon in zanos v Sloveniji, je ustvarila tudi nove energije, nove ideje. Na primer spletno aplikacijo za realno ocenjevanje zadovoljstva hotelskih gostov. Jaka Lucu, urednik

Kongresni turizem kot platforma za ogromno dejavnosti

Iren

a H

erak

Sto šestdeset evrov, ki jih povprečni kon-gresni turist zapravi na dan, v primerjavi z 90 evri povprečnega turista je dovolj dober raz-log, da začne Slovenija izkoriščati svoj poten-cial in lego v osrčju Evrope. Odločno v tej smeri korakajo na kongresni borzi Conventa, ki smo jo obiskali in kjer je Petra Mezinec ugotavljala smernice razvoja kongresnega turizma v Sloveniji.

Conventa je v sedmih letih postala vodilni trg za industrijo srečanj jugovzhodne Evro-pe. Poslovna borza omogoča osebne stike med skupnostjo mednarodno vabljenih kupcev in ponudniki industrije v tem delu Evrope. V sedmem letu obstoja je združila 141 ponudnikov iz 15 držav in 160 povpra-ševalcev iz 31 držav. Povabljeni tuji gostje so kupci. Gre za predstavnike agencij in podje-tij, ki organizirajo poslovna srečanja zunaj svojih držav.

Slovenija ima na področju razvoja kon-gresnega turizma veliko prednosti. »Najprej se vedno znova poudarja odlična lega Slo-venije na stičišču vseh koridorjev. Na zelo pomembnem mestu je varnost. Dobro raz-vito imamo tudi turistično in informacijsko infrastrukturo, poleg tega pa sta za Slovenijo značilni tudi raznolikost produktov in doži-vljajska komponenta. Vse to se pridružuje izrazito dobremu kadru in strokovnjakom. Nam v prid govori tudi razmerje med ceno in kakovostjo, saj lahko trdimo, da smo še vedno konkurenčni,« je o prednostih Slove-nije povedala Karmen Novarlič iz agencije SPIRIT Slovenija.

Slovenija kot destinacija za kongresni turizem ponuja izredno raznovrstne geografske platforme. Ponuja srečanja v mestih, v to ponudbo v prvi vrsti sodita Ljubljana in Maribor. Da se Maribor znova prebuja in postaja resna kongresna desti-nacija, je na primer prepričan Gorazd Čad, vodja trženja pri Conventi. Slovenija ponuja alpski del, Bled, Bohinj in Kranjska Gora so zelo priljubljeni predvsem pri gostih iz Velike Britanije. Tretji del ponudbe je na Primorskem, na Obali, kamor tra-dicionalno uvrščamo Portorož in velikokrat spre-gledamo Piran. Potem pa je tu še četrti produkt, ki se navezuje na terme. Čad je tudi prepričan, da so bile doslej spregledane butične destinacije kongresnega turizma. Na primer Goriška brda. In tudi v Beli krajini, na Dolenjskem, v Prekmurju in na Notranjskem je veliko krajev, ki lahko oča-rajo in skupinam 10, morda 15 ljudi ponudijo vse potrebno.

Kriza, ki je tako dolgo tlačila zagon in zanos v Sloveniji, je ustvarila tudi nove energije, nove ideje. Na primer spletno aplikacijo za realno ocenjevanje zadovoljstva hotelskih gostov. Nekateri so zgodbo že v izhodišču postavili tako zdravo, da se jih je kriza komaj dotaknila. Kot na primer Urška Šefman Sojer, ustanoviteljica kavarn Zvezda v Ljubljani. Sledila je poslanstvu iz otroštva in seveda ji je uspelo. Tisti, ki so se samo napihovali, so končali drugače. Zavozili so namreč večji del turizma na Primorskem, Hoteli Bernardin so končali v hrvaških rokah. Tudi to je lahko rešitev, imeti lastnika iz sosednje države. Večina ljudi namreč hoče le delati in normal-no živeti. Kdo jim delovno mesto ponuja, je manj pomembno.

Page 4: Revija Gost 06
Page 5: Revija Gost 06
Page 6: Revija Gost 06

6 6 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Deli je koncept, ki ga je mogoče nenehno nadgrajevati. Ponudbo ves čas dopolnjujemo z izdelki slanega programa, kot so sendviči, tramezzini, solate, in seveda s sladkim programom, kot so naše čokolade in pralineji, ki jih sami izdelujemo, širimo izbor piškotov, razvijamo vedno nove okuse makronov, Deli nam omogoča ustvarjalnost in izvirnost.

Page 7: Revija Gost 06

Ustvariti prostor urbanega meščanskega druženja

Bil je 3. junij 1999, ko je družboslovka brez gostinskih izkušenj stopila na pot slaščičar-stva. Urška Šefman Sojer je namreč pred skoraj 16 leti v Wolfovi ulici v Ljubljani odprla prvo kavarno Zvezda, katere temeljno poslanstvo je bilo v urbanem okolju ponuditi butične slaščice. Koncept, po katerem sta se po letu 2010 razvila še Bistro Zvezda in deli-katesa, je nadgrajevala sproti, z zavedanjem, da ima vsaka beseda, vsaka gesta, vsaka njena ideja in izdelek torej, vpliv nanjo, na ljudi okoli nje in na okolico sploh. Urški Šefman Sojer je v teh 16 letih uspelo zgraditi zgod-

bo, katere podton je eleganten in nevsiljiv, na ulice glavnega mesta je pomagala vnesti občutek, da Ljubljana tudi v resnici je pre-stolnica, da življenje v njej ponuja evropske razsežnosti.

Kako je Zvezda zasnovana kot koncept?Odkrito povedano, ko sem leta 1999 odpirala Zvezdo, nisem razmišljala o nekih velikih konceptih. Preprosto sem želela Ljubljani in njeni okolici ponuditi najboljše sladice. Ne industrijske, ampak butične. Pripravljene iz

UršKA šefmAn Sojer, UStAnoviteljicA blAgovne ZnAmKe ZveZdA

Jure

Mak

ovec

77GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Želim si, da se vsak izmed nas začne zavedati, da vsako naše dejanje vpliva na vse okoli nas in tudi na nas same.

Page 8: Revija Gost 06

najboljših surovin in po enakih postopkih, kot jih pripravljamo oziroma sem jih pripravljala v svoji domači kuhinji. Želela sem ustvariti prijeten prostor urbanega meščanskega dru-ženja na čudoviti lokaciji ob parku Zvezda.

Kje ste dobili navdih za zamisel, ste se pri tem zgledovali po kom v tujini?Razvoj Zvezde je tekel po neki naravni poti. Prvih pet let je bilo zelo težko. Sama sem se skozi lastne izkušnje učila, kaj gostinstvo pomeni v praksi, in predvsem, kaj pomeni voditi slaščičarstvo z vidika smernic, stan-dardov in tehnologij. Vse to je bilo za nekoga, ki nima gostinske ali slaščičarske izobraz-be – sem namreč družboslovka –, izjemno zahtevno. Srečevala sem se tudi s finančnimi ovirami, saj je naložba v tovrstne delavnice in lokale zajetna in je potrebno kar daljše časovno obdobje, da se začne vložek vračati. Koncept sem pravzaprav začela zastavljati šele po letu 2010, ko sem začela intenzivno razmišljati, da bi umaknila prodajo slaščic iz kavarne na Wolfovi v drug prostor in je tako nastala nova Zvezdina enota, trgovinica Deli. Temeljna ideja Delija je bila namreč v tem, da bi se lahko bolje posvetili našim strankam in ponudili širši izbor slaščic. Tako je recimo nastala vitrina z makroni, police z našimi domačimi marmeladami, razvijali smo lahko nove izdelke, prilagojene različnim staro-stnim skupinam, tistim, ki imajo posebne zah-teve v prehrani, kot so vegani, za ljudi z aler-gijami na gluten in podobno. Ko pa se nam

je ponudila še možnost najema zelo lepega lokala na čudoviti lokaciji Kongresnega trga, se je ideja, ki je kar klicala po slani različici Zvezde, rodila tako rekoč čez noč in uresničili smo še zdajšnji Bistro Zvezda.

Kako izbirate sestavine slaščic? Po katerih merilih?Surovine vedno izbiram glede na izdelek, ki ga razvijam. Pri izbiri surovin so zame najpomembnejša tri merila. Prvo je, od kod surovine izvirajo, drugo je, po kakšni poti in v kakšnem stanju prispejo v Slovenijo, ter tretje zanesljivost in resnost dobavitelja. Kakovost surovin pa je pri izbiri sama po sebi umevna.

Kako ste torej izbrali dobavitelje in kako pogosto komunicirate z njimi?Dobavitelje izbiram glede na to, ali nam lahko zagotavljajo surovine, ki jih potrebujemo v Zvezdi pri razvoju in proizvodnji naših izdel-kov. Kot sem že omenila, je zelo pomemben dejavnik, da je dobavitelj zanesljiv in da nam dobavlja kakovostne surovine na način, ki je

za nas sprejemljiv, in v dogovorjenih rokih. Velika večina naših dobaviteljev so naši dol-goletni partnerji in seveda smo z njimi v redni komunikaciji.

Kdo je glavni generator idej za novite-te v ponudbi?V večini primerov sem glavni generator idej za razvoj novih izdelkov kar jaz. Seveda pa imam v svoji ekipi tudi nekaj ljudi, ki vsake toliko časa k naši ponudbi tudi prispevajo s svojimi idejami. Te zamisli najprej preverim, ali so v skladu z mojimi pričakovanji.

Ali spremembe v prehranjevalnih navadah vplivajo na ponudbo, na primer netoleranca za laktozo ali gluten?Spremembe v prehranjevalnih navadah seveda vplivajo na našo ponudbo, vendar v manjšem obsegu. Proces spreminjanja prehranjeval-nih navad se ne dogaja zelo hitro, se pa naša ponudba ves čas spreminja in prilagaja zahte-vam in potrebam naših strank. Zato razvijamo posebne programe, kot so izdelki brez glutena, brez laktoze, presni programi, če naštejem nekaj tistih najpomembnejših sprememb pre-hranjevalnih navad, ki jim moramo slediti.

Kakšno vlogo pri uspehu ideje ima lokacija? Kako tržiti lokacijo?Lokacija je seveda zelo pomembna, ni pa nikakršno zagotovilo za uspeh, vsaj ne dol-goročno gledano. Če je lokacija podprta še s

Jure

Mak

ovec

Absolutno je model razvoja Zvezde tak, da bi ga lahko prenesli tudi na tuje trge.

8 8 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Page 9: Revija Gost 06

99

kakovostno vsebino in dobro storitvijo, potem lahko govorimo o njeni pomembnosti. Trže-nje lokacije pa je seveda odvisno od njene lege. Če je ta na zelo frekventnem mestu, potem je trženje manj pomembno, če pa je lokacija na mestu, ki ni tako obljudeno, je seveda treba v njeno trženje vložiti nekoliko več. Sicer pa še vedno mislim, da so najboljše priporočilo zadovoljne stranke. Pozitivno ustno izročilo, če smem temu tako reči, poma-ga pri trženju veliko bolj kot kakršnokoli ogla-ševanje. Za odzivnost je sicer v tem primeru potrebnega nekaj več časa, vendar je ta odziv vsekakor bolj pristen in realen.

Ali je koncept zasnovan tako, da bi se lahko širili tudi mednarodno?Absolutno je model razvoja Zvezde tak, da bi ga lahko prenesli tudi na tuje trge. Vendar so to zelo zahtevni postopki, ki morajo biti dobro premišljeni in temeljiti na analizi trgov, iska-nju strateških partnerjev in podobno. Malce seveda razmišljam v tej smeri, vendar je še prezgodaj za kakršenkoli konkreten odgovor.

Kako delikatesa nadgrajuje ponudbo slaščičarne?Deli Zvezda je uresničitev mojih sanj, odkar sem resno stopila na pot slaščičarstva. Željo po takšni slaščičarski delikatesi, kot je Deli, sem nosila v sebi že vse od leta 1999, vendar takrat še nisem bila dovolj zrela in izkušena, da bi jo lahko takoj tudi uresničila. Potrebovala sem čas in izkušnje in glede na zadovoljstvo vseh tistih, ki zdaj stopijo v Deli, je bilo tudi prav, da sem toliko let počakala na odprtje trgovi-nice. Deli je koncept, ki ga je mogoče nenehno nadgrajevati. Ponudbo ves čas dopolnjujemo z izdelki slanega programa, kot so sendviči, tramezzini, solate, in seveda s sladkim progra-mom, kot so naše čokolade in pralineji, ki jih sami izdelujemo, širimo izbor piškotov, razvi-jamo vedno nove okuse makronov – Deli nam omogoča kreativnost in izvirnost.

Ali je sladoled 100 % kje tekmoval? Zame je številka 1 na svetu!S sladoledom s stoodstotnim sadnim dele-žem, ki ne vsebuje holesterola, glutena, lak-toze, saharoze in surovin živalskega izvora, nismo še nikjer tekmovali. Se pa absolutno strinjam, da je to naš najboljši sladoled.

Kako izbirate zaposlene?Poleg osnovnih zahtev, kot je poznavanje slaščičarstva in gostinstva na splošno, so zelo pomembni dejavniki tudi urejenost, skrb za osebno higieno in komunikativnost. Pred-vsem pa iščem ljudi, ki uživajo pri svojem delu, ki imajo radi sladice, hrano, ljudi … Odločilno je, da svoje delo opravljajo z ljubez-nijo, in ne samo zaradi nuje preživetja.

Kakšno kulturo podjetja želite vzpo-staviti in ali jo vaši zaposleni prenaša-jo na stranke?Želim, da vsi uživamo v tem, kar počnemo, se vedemo odgovorno, pošteno in iskreno, da spoštujemo delo vsakega v tej naši dolgi verigi, saj smo vsi medsebojno odvisni in prepleteni. Želim si, da se vsak izmed nas začne zavedati, da vsako naše dejanje vpliva na vse okoli nas in tudi na nas same. Vsak dan si moramo polepšati z nasmehom in prijazno besedo, in to nam lahko prinese vsaj delček naše notranje izpopolnjenosti, ki jo bomo tako lahko prenašali naprej. In svet bo zagoto-vo malce lepši.

Jure

Mak

ovec

Razvoj Zvezde je tekel po neki naravni poti. Prvih pet let je bilo zelo težko. Skozi lastne izkušnje sem se učila, kaj gostinstvo pomeni v praksi in, predvsem, kaj pomeni voditi slaščičarstvo z vidika smernic, standardov in tehnologij. Vse to je bilo za nekoga, ki nima gostinske ali slaščičarske izobrazbe – sem namreč družboslovka –, izjemno zahtevno. Jaka Lucu

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Page 10: Revija Gost 06

V zavarovalnici Adriatic Slovenica (AS) so za gostince pripravili nov produkt Podjetnik AS, ki nudi celovito zaščito pred najpogostejšimi nevarnostmi, ki lahko ogrozijo poslovanje vašega podjetja.

Premoženjsko zavarovanje Podjetnik AS je pripravljeno na podlagi aktualnih potreb strank. Zavarovanje je namenjeno malim gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom. Z eno zavarovalno polico lah-ko podjetje zavarujete pred nevarnostjo požara, obratovalnega zastoja, vloma, raz-bitja steklenih površin, odgovornosti zoper odškodninske zahtevke tretjih oseb ter pred nevarnostjo pokvarjenja živil v zamrzovalni-kih in hladilnikih.

Paketi po okusu gostincevV okviru zavarovanja Podjetnik AS so na iz-biro štirje zavarovalni paketi: nadstandardni, optimalni, standardni in osnovni. Paketi se med seboj razlikujejo po obsegu kritja, za-varovanih nevarnostih in predmetih. Pred-metom v izbranem paketu lahko določite zavarovalno vsoto glede na njihovo vrednost oziroma glede na najvišjo možno škodo, ki se pri posamezni zavarovani nevarnosti lahko zgodi. Po potrebi lahko priključite tudi do-datna kritja in jim prilagodite zavarovalne vsote.

Zakaj skleniti zavarovanje Podjetnik AS?• Kvalitetna in celovita zaščita pred najpogo-

stejšimi nevarnostmi• Vse na eni polici in z enimi pogoji – boljša

preglednost• Zanimiva nova kritja (korozija, žled …)• Kritje poslovnih stroškov, ki so posledica

prekinitve poslovanja zaradi požara, toče …• Zavarovanje »na novo vrednost« brez do-

plačila premije• Zavaruje se lahko tudi sanitarna keramika za

nevarnost razbitja• Zavaruje se lahko tudi izginitev žlebov, grel-

cev, stolov, miz … na prostem

Nekaj primerov, ki jih krije zavarovanje Podjetnik AS:• V okviru vlomskega zavarovanja je krita

izginitev opreme na prostem in tudi zuna-njih delov zgradbe,

• zavarovanje stekla krije kakršnokoli razbit-je steklenih površin ne glede na material ter nudi možnost vključitve dodatnega kri-tja za razbitje stekel zimskih vrtov, umival-nikov, straniščnih školjk, svetlobnih napi-sov …,

• zavarovanje obratovalnega zastoja krije škodo za poslovne stroške in dobiček, ki nastane kot posledica požara ali druge ško-de in je zato onemogočeno poslovanje,

• zavarovanje odgovornosti krije škodo pred pretiranimi in neupravičenimi odškodnin-skimi zahtevki gostov ali zaposlenih (na primer zastrupitev s hrano in pijačo, padec na spolzkih tleh, poparjenje gosta z vročo tekočino).

Super ugodnosti ob sklenitvi zavarovanja Podjetnik AS

Pravi recept za-varovano poslovanje gostincev

Si.mobil vrača 50 odstotkov letne premije!Ob sklenitvi zavarovanja Podjetnik AS vam Si.mobil podari ugodnost v višini 50 % letne premije kot navedena na zavarovalni polici. Ugodnost lahko izkoristite kot popust na mesečno naročnino za ponudbo Si.mobilovih telekomunikacijskih storitev in poslovnih rešitev.

Bine Volčič vam podarja 3-mesečni online kuharski tečaj na portalu www.binevolcic.si• Naučite se modernih tehnik kuhanja.• Spoznajte Binetove nove avtorske jedi.• Preverite Binetove nasvete za najboljši

izkoristek sestavin.• Ne spreglejte norih kombinacij

okusov.

AS Klub ugodnosti vabi k brezplačni predstavitvi storitev ali izdelkov vašega podjetjaSklenite zavarovanje Podjetnik AS in predstavite svoje izdelke ali storitve 97.000 članom AS Kluba preko spletne strani www.as-klub.si in preko mesečnih e-novic.

Za dodatne informacije lahko pokličete na 080 11 10 ali obiščete spletno stran www.as.si.

Adriatic Slovenica_pr_215x280.indd 1 25. 02. 15 10:38

Page 11: Revija Gost 06

Bine Volčič, šef

Vse v paketu

Podjetniki, je vaše Poslovanje dovolj varno?

za–varovano poslovanje:

~ preučite nevarnosti ~ izberite paket ~ dodajte glavne sestavine: požar, obra-

tovalni zastoj, vlom, steklo in odgovor-nost

~ primešajte poplavo in potres ter vse skupaj začinite z žledom

Če želite poslovanje dodatno popestriti, mu primešajte še ostale začimbe varnosti, AS pa bo vse skupaj okrasil z zanesljivostjo in prijaznostjo.

*Več na www.as.si pod aktualno, Podjetnik AS.

PRIPOROcAAS poskrbi

Bine Volčič vam podarja 3-mesečni online kuharski tečaj na portalu www.binevolcic.si

Si.mobil vrača

letne premije!50 %

Page 12: Revija Gost 06

12 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

LRH z nakupom štirih hotelov prinaša v Portorož blagovno znamko Remisens. Družba jo je zasnovala leta 2012. V poslovanje pa so jo začeli uvajati leta 2013, z obnovo šestih hotelov, kategoriziranih s štirimi in petimi zvezdicami. Prvi investicijski korak se je končal lani, ko so prve prenovljene hotele postopoma predali v uporabo. Naložbeni cikel z uveljavitvijo nove blagovne znamke hotelov bodo po načrtih sklenili konec tega leta.

Page 13: Revija Gost 06

13GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Z nakupom štirih hotelov družbe Hoteli Bernardin je vstop družbe Hoteli Cavtat, pravzaprav prek nje opatijske družbe Libur-nia Riviera Hoteli, v portoroški turizem sprožil vrsto ugibanj. Kam bo krenil nov turistični igralec v pristanišču vrtnic? Bo eno izčrpavanje in kapitalsko neustreznost zamenjalo drugo? So prišli sosedje, ki so sovražno naravnani do slovenskega turizma, ali je slovenski turistično-poslovni prostor oplemeniten z družbo, ki deluje v primerlji-vem okolju, z enakim zgodovinskim zaled-jem in poštenimi nameni? Je to družba pri-merljive kulture poslovanja iz primerljivega kulturnega prostora, ki bo zmožna prisluh-niti, predvsem pa razumeti, kar ji bo okolje, v katero prihaja, želelo povedati?

Prehod Grand hotela Metropol, hotela Lucija, hotela Roža in hotela Barbara v hrvaško last je za marsikoga problematičen in sočasno moteč dogodek. Seveda ne le

strogo turistično. Poslovna razsežnost, oko-liščine in obvladljivost posla so pri Liburnii Riviera Hotelih primerljive z dozdajšnjimi glavnimi igralci v Portorožu. Drugačni od vsega, kar bi lahko s seboj v Portorož pripe-ljal kakšen vidnejši, globalni igralec oziro-ma družba, ki bi s seboj prinesla dostop do novega, obetavnega turističnega trga. Verje-tno bo za hotele mogoče v prihodnje iztržiti več kot danes. A za to, da je bila družba Hoteli Bernardin prisiljena prodati hotele, je še najmanj kriv kupec.

To, da kupec prihaja posredno iz Opatije, prinaša tudi številne pozitivne razsežnosti. Tako kot je v pogovoru za STA povzel Tomi Brezovec, predavatelj na fakulteti za turi-stične študije Turistica, bo od tega, kdo je lastnik, pomembnejše, kako se bo vključil v promocijo destinacije in koliko bo kom-patibilen z njo. Glede tega sta Portorož in Opatija kot matična turistična destinacija

Ber

nar

din

Gro

up

Kaj prinaša hrvaško lastništvo štirih portoroških hotelov

Hrvati v Portorožu

Hotelirstvo

Page 14: Revija Gost 06

14 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Liburnie Riviera Hotelov povsem primerlji-va. Še več, že dolgo turistični delavci in širša skupnost iz obeh krajev tkejo prijateljske in poslovno uspešne vezi.

Skupna zgodovinaPrimer take pozitivne izkušnje je vsekakor sodelovanje v okviru evropskega projekta 365 dni riviere. Z njim je bilo brez dvoma dokazano, da sta destinaciji združljivi in da turistični delavci in tudi širši lokalni skupnosti zmorejo sodelovati. V projektu so namreč združili moči mesti Piran in Opatija ter turistični organizaciji Opatije in Portoroža. Cilj projekta je bil povečati prepoznavnost portoroške in opatijske riviere ter ju narediti privlačnejši za turiste vse leto. V Portorožu so v okviru projekta izvedli Festival penine, v Opatiji pa dve prireditvi Ples z maskami in Festival karne-valske glasbe.

Pred približno dvema letoma je ob uspe-šnem končanju projekta župan Pirana Peter Bossman dejal: »To je pravi način komple-mentarnega delovanja na področju turizma Portoroža in Opatije. Sodelovanje slovenskih in hrvaških partnerjev v realizaciji projekta je bilo izredno in upam, da bomo nadaljevali

sodelovanje.« Njegov opatijski kolega Ivo Dujmić pa je dodal: »Portoroško in opatijsko riviero povezuje kar nekaj elementov. Od skupne zgodovine, v kateri sta bili obe mesti letovišči v času Avstro-Ogrske, do skupnih naravnih danosti in bogate tradicije kultur-nega turizma. Izkoristili smo podobnosti,

se povezali v realizaciji projekta ob pomoči EU in uresničili dva pilotna projekta, ki nam bosta pomagala povečati atraktivnost obeh rivier za turiste skozi vse leto.« V okviru projekta sta bili opravljeni analiza položaja turizma v Portorožu in Opatiji ter študija s predlogi, kako obogatiti ponudbo obeh

Konec prejšnjega leta so Hoteli Bernardin, Istrabenz Turizem, Sava Turizem in Sava združili moči v družbi BLS Sinergije. Tri turistične družbe, skupaj s krovno družbo Sava, naj bi z njo iskale sinergijske učinke in dolgoročno usklajeno krojile

ponudbo Portoroža. Družbo vodi Marino Antolovič, ki je do konca minulega leta vodil Istrabenz Turizem, skupaj s prokuristom Markom Jazbecem, predsednikom uprave Hotelov Bernardin. Ime družbe je sestavljeno iz začetnic akterjev, Hoteli Bernardin, Lifeclass Hoteli (Istrabenz Turizem) in Sava Turi-zem. Vsi trije imajo v družbi tretjinske deleže, desetodstotni delež pa pripada krovni družbi Sava. Družba naj bi se osredotočala na analize, iskanje sinergij in morebitno poenotenje na različnih pod-ročjih, od informacijske tehnologije do drugih podpornih služb. Morda bodo družbe ustanoviteljice prek nove družbe pozneje tudi združevale določene poslovne funkcije. Dolgoročen cilj skupne druž-be je zagotavljati takšen razvoj Portoroža kot destinacije, da bo s čim bolj raznoliko in celostno ponud-bo privabil nove goste, kar bi koristilo vsem hotelirjem. Tako bo vsekakor zanimivo, kakšen odnos bo družba BLS Sinergije vzpostavila z LRH. Oziroma ali se bo opatijska družba priključila uveljavljenemu portoroškem turističnem triu.

BLS Sinergije

ww

w.s

love

nia

.info

Page 15: Revija Gost 06

Ponudite ugodnosti svojim zvestim kupcem s pomočjo SHENKY aplikacije in prenesite svoj lojalnostni program na mobilne naprave.

NOVA MOBILNA APLIKACIJA - NOVA POSLOVNA PRILOŽNOST

SNEMI APLIKACIJO!

WWW.SHENKY.SI

SNEMI APLIKACIJO!

Poskerniraj QR kodo in snemi aplikacijo na svoj mobilnik.

Sodelovanje za 1 lokacijo in 1 ugodnost je brezplačno.

Vključitev v sistem je brez kakršnihkoli stroškov tehnološke opreme.

Svoje kupce nagradite za večkratne obiske ali nakupe.

Ne razprodajate se z visokimi popusti ampak kot ugodnost ponudite zanimive izdelke ali storitve iz lastne ponudbe.

Spoznate vaše kupce, njihove navade in z njimi direktno komunicirate.

1

2

3

5

4

5 razlogov za SHENKY

Pozabite na kartončke zvestobe! Danes se vse

beleži na mobilcu.

Untitled-2 1 27. 02. 15 12:21

Page 16: Revija Gost 06

16 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Microgramm_215x93.indd 1 26. 02. 15 14:13

krajev skozi vse leto. Poudarjenih je bilo šest tem, od novega leta in karnevala do wellnes­sa in gastronomije, prek prireditve Riviera skozi stoletja do plesa in glasbe. Čeprav se je projekt končal pred dvema letoma, je vsekakor dokaz, da turistični delavci in tudi širša skupnost zmorejo sodelovati v dobro obeh krajev ter da Portorož in Opatija kot turistični destinaciji v bistvu več druži, kot ločuje. Seveda sta si takšni tudi v marsičem konkurenčni.

Pomembna je destinacija, ne lastništvoOb konkurenci je vsekakor bolje, da si delita enako kulturo ter razumevanje in pristop k turizmu. To je namreč glavni pogoj, da turistični delavci doumejo, v čem gre v dobro obeh strani sodelovati, ne pa se zapletati v neplodna, vnaprejšnja naspro­tovanja. »Nekdo ne bo stresel x milijonov evrov za to, da bi nagajal destinaciji,« je razmere pred nakupom štirih portoroških hotelov komentiral Brezovec.

Ob vsem gre priznati, da so v bistvu porto­roški turistični delavci prej stopili na dvo­rišče kolegov v Opatiji kot LRH na njihovo. Družba Lifeclass ima namreč v Opatiji v lasti Grand hotel Adriatic. Ob tem je s svojo dejavnostjo in obliko delovanja večji tekmec LRH na njegovem domačem terenu kot LRH Bernardin Group v Portorožu.

To velja še posebej za storitve pod blagov­no znamko Remisens, ki jo v okviru LRH pod novim lastništvom uveljavljajo od leta 2013. Z njo družba uvaja v svojo ponudbo večji in bogatejši obseg wellness storitev ter sočasno svojim hotelom dviguje kakovost storitev ter posledično vrednost. Pod bla­govno znamko Remisens pa LRH že ponuja svoje nove zmogljivosti v Portorožu. Ber­nardin Group pa je v svoji destinaciji pre­poznan kot ponudnik kongresnega turizma in družinskega počitnikovanja.

Na LRH smo ob prevzemu štirih hotelov, torej ob koncu nakupa, naslovili vprašanja, kako nameravajo na trgu uveljavljati svojo novo destinacijo in kaj novega prinaša v Portorož. Odgovorili so nam zelo skopo. »V prihodnje se bomo osredotočili na kakovo­stno pripravo sezone. Konkretneje bomo o perspektivi destinacije in razvojnih planih spregovorili konec leta 2015,« je napisala Sonja Klingor, svetovalka uprave LRH za korporativno komunikacijo. Pri oceni, kaj prinaša novi igralec na portoroškem turi­stičnem parketu, smo zato povzeli bistvene poudarke nove blagovne znamke LRH, ki jo je zasnovalo novo vodstvo družbe po tem, ko je ta prešla v večinsko lastništvo SN Holdinga Darka Ostoje. Nikakor ne gre spregledati niti uresničevanja javno izre­čenih ciljev poslovanja. Načeloma so vse postavljene cilje tudi uresničili.

V obdobju intenzivnega uveljavljanja nove blagovne znamke in zadovoljevanja ostrejših meril kakovosti je družba LRH z zastavitvijo Vile Ambasador za 20,53 mili­jona evrov pridobila štiri petine lastništva Hotelov Cavtat. In prav prek te družbe je Ostoja tudi opravil nakup štirih portoro­ških hotelov. Večinski delež v LRH pa je eden najbogatejših Hrvatov leta 2010 dobil ob poravnavi v sodnem sporu z državo. Spor se je nanašal na nepravilnosti v proce­su privatizacije.

Čeprav gre pri vsem tem za vrsto elemen­tov in postopkov, primerljivih s privatiza­cijo v Sloveniji, ki je zaradi svojih stranpoti tudi privedla do prodaje portoroških hote­lov hrvaški družbi, je glavna razlika v tem, da družbe Darka Ostoje, delujoče v turiz­mu, poslujejo pozitivno in imajo dostop do kapitala. Družba Hoteli Bernardin pa je prodala štiri hotele, ker so v težavah njeni lastniki. Družbo Hoteli Bernardin ima namreč v 66,2­odstotni lasti NFD Holding v stečaju, v 9,36­odstotni lasti Zvon Ena Holding v stečaju in v 9,5­odstotni lasti Sava.

Blagovna znamka RemisensLRH z nakupom štirih hotelov prinaša torej v Portorož blagovno znamko Remi­sens. Družba jo je zasnovala leta 2012, v poslovanje pa so jo začeli vnašati leta 2013,

Page 17: Revija Gost 06

17GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Model A762: enostavna blagajna all-in-one, ki deluje na operacijskem sistemu Android.

Primerna za gostinske in trgovske stojnice, nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetijah, frizerske in kozmetične

salone ter ostale storitvene dejavnosti.Za ponudbo in dodatne informacije nas kontaktirajte na 01 - 423 - 87 - 70 ali pišite na [email protected]

www.microgramm.si

Davčno blagajno Microgramm je sedaj

možno tudi najeti.Že za 29 EUR + ddv mesečno.

Microgramm2_215x93.indd 1 24. 02. 15 09:10

z obnovo šestih hotelov, kategoriziranih s štirimi in petimi zvezdicami. Prvi inve-sticijski korak se je končal lani, ko so prve prenovljene hotele postopoma predali v uporabo. Naložbeni cikel z uveljavitvijo nove blagovne znamke hotelov bodo po načrtih sklenili konec tega leta. To je dolo-čeno s petletnim razvojnim načrtom, ki ga je novo vodstvo družbe sprejelo jeseni 2010. V prvem koraku uveljavitve nove bla-

govne znamke so pod njo obnovili in višjim merilom delovanja prilagodili šest hotelov kategorije štirih in petih zvezdic. V Opatiji so to hoteli Ambasador, vila Ambasador, Kristal in Admiral ter hotela Excelsior v Lovranu in Marina v Mošćenički Dragi. Lani so naložbeni ciklus nadaljevali z obno-vo dveh hotelov in štirih vil, z vlaganjem v zadovoljitev meril za želeno kategorizacijo ter nabavo opreme in drugih osnovnih sredstev. Tako so obnovitvena dela bila opravljena v hotelih Admiral in Kvarner ter vili Amelia v Opatiji, vilah Atlanta, Elza in Belvedere v Lovranu. Vsi hoteli in vile so zdaj skladni s kategorizacijo štirih zvezdic in merili kakovosti nove blagovne znamke Remisens. Tako so obljubljeno in postavlje-no v LRH izpolnili in so glede tega kredibil-ni sogovorniki. Med večje težave oziroma vzrok marsikaterega negativnega zapisa v medijih na račun LRH pa gre šteti nerešen status 87 presežnih delavcev, o čemer se vodstvu družbe ni uspelo dogovoriti s sve-tom delavcev.

Gledano celostno, sicer LRH v Portorož trenutno ne prinaša nič novega. Ničesar, kar doslej v Portorožu ni bilo. Morda je še največ, kar nosi s seboj, nekakšna notranja konkurenca v destinaciji. Kot novi akter, ki se bo soočal s sumničavostjo, se bo verjetno želel dokazati. Nekaj naboja, tudi tistega pozitivnega, bo izhajalo tudi iz slovensko--hrvaškega antagonizma. Ob tem ne gre

spregledati, da se doslej vstop hrvaškega kapitala v slovenske družbe, predvsem pri javno najbolj izpostavljenih tovrstnih pro-cesih, med katere gotovo sodi nakup štirih hotelov v Portorožu, ni izkazal za nega-tivnega. Pri ocenjevanju in tehtanju argu-mentov za in proti gre upoštevati tudi to, da hrvaške družbe niso s prevaro oziroma kako drugače sumljivo prišle do lastništva. V bolj ali manj težaven položaj so se sloven-ske družbe pripeljale same oziroma njihovi lastniki. Da ob iskanju rešitev iz nastalega položaja nihče ni ponudil več za dele družb oziroma družbe v celoti kot Hrvati, pa je tudi dejstvo, ki ga ne gre spregledati.

Pripeljati nove goste, s povsem novih trgov, a ob tem uveljaviti tudi za okolje tuje poslo-vanje in nastopati s položaja globalne moči bi morda bilo za Portorož kot turistično destinacijo slabše, kot če se bo občasno nekoliko bolj zaznalo sosedsko rivalstvo. Sosedi se bodo gotovo želeli dokazati v novem in zanje toliko bolj izzivalnem okolju. Če to novo portoroško turistično interno tekmo ocenjujemo z optimističnega stališča, bo gotovo prinesla prej pluse kot minuse. Negativni odkloni pa bodo zaradi izvora novega lastnika toliko vidnejši. V dobro portoroškega turizma kot celote pa bodo rezultati pravi le, če se bodo vsi akterji turističnega posla v destinaciji ujeli ter vzpostavili vzdržen in za posel nemoteč odnos.

Gledano celostno, LRH v Portorož trenutno ne prinaša nič novega. Ničesar, kar doslej v Portorožu ni bilo. Morda je še največ, kar nosi s seboj, nekakšna notranja konkurenca v destinaciji. Kot novi akter, ki se bo soočal s sumničavostjo, se bo verjetno želel dokazati.

Željko Purgar

Page 18: Revija Gost 06

V 70 letih delovanja se je družinsko podjetje Stilles iz Sevnice med opremljevalci hotelov uveljavilo v več kot 30 državah na treh celinah.

»Če se hočeš prebiti, uveljaviti in obdržati na zahtevnem svetovnem trgu opremljanja ho-telov, moraš imeti razvejeno, prilagodljivo in zanesljivo ekipo, ki bo za naročnika projekt izpeljala na ključ. Ponudba interiernih rešitev na enem mestu, od ideje do izvedbe oziroma montaže, zahteva ekipo z visoko usposoblje-nostjo že na področja oblikovanja. Zato zapo-slujemo arhitekte in oblikovalce, ki pripravijo dizajn celotne interierne opreme. Tu so še teh-nologi in konstruktorji, katerih naloga je teh-nološko koncipiranje, za naročnika in njegove želje pa skrbijo tudi v operativni pripravi pro-dukcije. Vsak naročnik ima svojega vodjo pro-jekta, ki med drugim natančno spremlja tudi upravljanje denarnega toka v okviru izvedbe projekta ter nadzoruje, ali se projekt izvaja v roku. Naš poslovni model je organiziran tako, da lahko sočasno učinkovito izvajamo dva projekta opremljanja hotelov s po 200 soba-mi,« pripoveduje predsednik uprave podjetja Stilles Rok Barbič.

Najboljša reklama so dobra priporočilaProjekti inženiringa so obširen posel, ki ga je na zelo konkurenčnem globalnem trgu težko pridobiti. V trženjskem in razvojnem oddel-ku zato vlagajo veliko energije, saj je le tako mogoče morebitnega naročnika prepričati o prednostih Stillesa. Pomembno vlogo pri tem imajo dobre tržne poti in zastopniki podje-

tja, ki na oddaljenih trgih skrbijo za celotno »postrežbo« naročnika. »Projekti inženiringa so lahko po obsegu majhni, lahko pa so tudi zelo veliki, denimo lahko zajemajo tudi do 500 hotelskih sob,« razlaga predsednik uprave Stillesa, kjer 95 odstotkov prihodkov ustvari-jo z izvozom. Največ delajo v Nemčiji, Avstri-ji, Hrvaški, Italiji, Rusiji in Belorusiji, redno pa izvajajo projekte tudi v azijskih državah in na severnoameriškem trgu.Interierno opremljanje hotelov in drugih gostinskih objektov Stillesu prinaša okoli 90 odstotkov prihodkov, 10 odstotkov pa ustvarijo s proizvodnjo in prodajo pohištva lastne blagovne znamke. Interierna oprema v najširšem kontekstu namreč ne pomeni le izdelave in dobave pohištva za naročni-ka, temveč vso opremo, s katero oblikujejo zaključen ambient, ki daje funkcijo posame-znemu prostoru.»Naše najmočnejše trženjsko orodje je do konca učinkovito izpeljan projekt, kar pome-ni v dogovorjenem roku, dogovorjeni kako-vosti in dogovorjenem proračunu. Gradbeni izvajalci, ki opravljajo dela na objektih pred nami, običajno povzročajo zamude, zato so naši roki navadno zelo kratki, a jih moramo spoštovati. To terja našo hitro odzivnost in dobro organiziranost. Hotelirji se povezuje-jo v različna združenja in uspešno dokončan projekt pomeni možnost dobrega priporočila. Poleg tega so zelo pomembna tudi priporočila konzultingov, ki po pooblastilu vodijo razvoj in izvedbo projektov opremljanja hotelov,« poudarja sogovornik.

Prestrukturiranje za nove uspešne projekteV minulem letu so v družbi Stilles končali tri-letno obdobje prestrukturiranja. Vzpostavili so poslovni model, po katerem bo družba de-lovala v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Da so bile odločitve pravilne, kažejo že lanski rezultati poslovanja, ko je družba ustvarila 11,5 milijona evrov prihodkov, kar je 40 od-stotkov več kot leta 2013.V Stillesu opremljajo tako manjše družinske hotele z do 50 sobami kot tudi največje z več sto sobami. Njihovi glavni trgi so lani začeli ka-zati znamenja okrevanja in hitre rasti. Letos se dogovarjajo tudi za izvedbo več večjih projek-tov za hotele s petimi zvezdicami. Reference iz preteklosti – opremili so hotele priznanih ho-telskih verig Ritz Carlton, Park Hyatt, Hyatt Re-gency, Kempinski, Intercontinental, St. Regis, Marriott, Sheraton, Hilton in Falkensteiner – so bile pri investitorjih očitno tako odlične, da so se tudi letos obrnili na slovenskega interierne-ga opremljevalca iz Sevnice.

Pohištvo s stilom za popoln ambient Kempinski hotel Baltschug, Moskva

Hotel Palace, Dubrovnik

STILLES_430x280.indd All Pages 23. 02. 15 10:32

Page 19: Revija Gost 06

V 70 letih delovanja se je družinsko podjetje Stilles iz Sevnice med opremljevalci hotelov uveljavilo v več kot 30 državah na treh celinah.

»Če se hočeš prebiti, uveljaviti in obdržati na zahtevnem svetovnem trgu opremljanja ho-telov, moraš imeti razvejeno, prilagodljivo in zanesljivo ekipo, ki bo za naročnika projekt izpeljala na ključ. Ponudba interiernih rešitev na enem mestu, od ideje do izvedbe oziroma montaže, zahteva ekipo z visoko usposoblje-nostjo že na področja oblikovanja. Zato zapo-slujemo arhitekte in oblikovalce, ki pripravijo dizajn celotne interierne opreme. Tu so še teh-nologi in konstruktorji, katerih naloga je teh-nološko koncipiranje, za naročnika in njegove želje pa skrbijo tudi v operativni pripravi pro-dukcije. Vsak naročnik ima svojega vodjo pro-jekta, ki med drugim natančno spremlja tudi upravljanje denarnega toka v okviru izvedbe projekta ter nadzoruje, ali se projekt izvaja v roku. Naš poslovni model je organiziran tako, da lahko sočasno učinkovito izvajamo dva projekta opremljanja hotelov s po 200 soba-mi,« pripoveduje predsednik uprave podjetja Stilles Rok Barbič.

Najboljša reklama so dobra priporočilaProjekti inženiringa so obširen posel, ki ga je na zelo konkurenčnem globalnem trgu težko pridobiti. V trženjskem in razvojnem oddel-ku zato vlagajo veliko energije, saj je le tako mogoče morebitnega naročnika prepričati o prednostih Stillesa. Pomembno vlogo pri tem imajo dobre tržne poti in zastopniki podje-

tja, ki na oddaljenih trgih skrbijo za celotno »postrežbo« naročnika. »Projekti inženiringa so lahko po obsegu majhni, lahko pa so tudi zelo veliki, denimo lahko zajemajo tudi do 500 hotelskih sob,« razlaga predsednik uprave Stillesa, kjer 95 odstotkov prihodkov ustvari-jo z izvozom. Največ delajo v Nemčiji, Avstri-ji, Hrvaški, Italiji, Rusiji in Belorusiji, redno pa izvajajo projekte tudi v azijskih državah in na severnoameriškem trgu.Interierno opremljanje hotelov in drugih gostinskih objektov Stillesu prinaša okoli 90 odstotkov prihodkov, 10 odstotkov pa ustvarijo s proizvodnjo in prodajo pohištva lastne blagovne znamke. Interierna oprema v najširšem kontekstu namreč ne pomeni le izdelave in dobave pohištva za naročni-ka, temveč vso opremo, s katero oblikujejo zaključen ambient, ki daje funkcijo posame-znemu prostoru.»Naše najmočnejše trženjsko orodje je do konca učinkovito izpeljan projekt, kar pome-ni v dogovorjenem roku, dogovorjeni kako-vosti in dogovorjenem proračunu. Gradbeni izvajalci, ki opravljajo dela na objektih pred nami, običajno povzročajo zamude, zato so naši roki navadno zelo kratki, a jih moramo spoštovati. To terja našo hitro odzivnost in dobro organiziranost. Hotelirji se povezuje-jo v različna združenja in uspešno dokončan projekt pomeni možnost dobrega priporočila. Poleg tega so zelo pomembna tudi priporočila konzultingov, ki po pooblastilu vodijo razvoj in izvedbo projektov opremljanja hotelov,« poudarja sogovornik.

Prestrukturiranje za nove uspešne projekteV minulem letu so v družbi Stilles končali tri-letno obdobje prestrukturiranja. Vzpostavili so poslovni model, po katerem bo družba de-lovala v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Da so bile odločitve pravilne, kažejo že lanski rezultati poslovanja, ko je družba ustvarila 11,5 milijona evrov prihodkov, kar je 40 od-stotkov več kot leta 2013.V Stillesu opremljajo tako manjše družinske hotele z do 50 sobami kot tudi največje z več sto sobami. Njihovi glavni trgi so lani začeli ka-zati znamenja okrevanja in hitre rasti. Letos se dogovarjajo tudi za izvedbo več večjih projek-tov za hotele s petimi zvezdicami. Reference iz preteklosti – opremili so hotele priznanih ho-telskih verig Ritz Carlton, Park Hyatt, Hyatt Re-gency, Kempinski, Intercontinental, St. Regis, Marriott, Sheraton, Hilton in Falkensteiner – so bile pri investitorjih očitno tako odlične, da so se tudi letos obrnili na slovenskega interierne-ga opremljevalca iz Sevnice.

Pohištvo s stilom za popoln ambient Kempinski hotel Baltschug, Moskva

Hotel Palace, Dubrovnik

STILLES_430x280.indd All Pages 23. 02. 15 10:32

Page 20: Revija Gost 06

20 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Hoteliers Inspiration, svetovalno podjetje, ki ga je leta 2010 ustanovil Sergio Foti, je v partner­stvu z Madras Line, d. o. o., razvilo iznajdljiv in inovativen spletni sistem, imenovan Guest Pulse Survey (GPS), s katerim lahko hoteli in restav­racije natančno izmerijo in učinkovito izbolj­šujejo zadovoljstvo ter izkušnje gostov. Meritve

temeljijo na podatkih, pridobljenih od gostov med njihovim bivanjem v hotelu.

»Spletna anketa (GPS) je tako imenovani SaaS (programska oprema kot storitev). Za spletno gostovanje uporabljamo enega izmed vodilnih oblačnih sistemov na svetu, to je infrastruktura,

ki jo ponuja Google, Inc. Vsi podatki so torej shranjeni v tako imenovanem oblaku,« je za Gosta povedal Aleš Švigelj, direktor podjetja Madras Line, v katerem so sistem tudi razvili. »Sistem GPS je popolnoma samostojen. To pomeni, da ni potrebna nikakršna povezava s sistemi PMS. Sistem Guest Pulse Survey je

NOVA APLIKACIJA

Podjetji Hoteliers Inspiration in Madras Line sta skupaj razvili sistem Guest Pulse Survey, ki hotelom in restavracijam pomaga meriti zadovoljstvo gostov.

Merjenje zadovoljstva gosta v realnem času

Shu

tter

sto

ck

Page 21: Revija Gost 06

21GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

ALPFRIGO_215x140.indd 1 25. 02. 15 10:41

izboljšanje izkušnje gostov, razlaga Foti, v Bue-nos Airesu rojeni hotelir, ki je po praksi v elitnih hotelih argentinskega glavnega mesta dolga leta deloval tudi v Londonu ter vodil hotele v presti-žnih verigah Marriot in InterContinental.

»Guest Pulse Survey je vprašalnik, ki je prilago-jen potrebam hotela. V bazi podatkov ima več kot 100 vprašanj, ki so na voljo v osmih različnih jezikih,« nadaljuje Foti, ki je med službovanji po svetu sodeloval tudi z nekaterimi najbolj inovativnimi in priznanimi kuharskimi mojstri ter nato teoretično znanje in izjemno bogate izkušnje združil v svetovalnem podjetju Hoteli-ers Inspiration. »Iz izkušenj pri vodenju hotelov lahko povem, da so koristi sistema Guest Pulse Survey velikega pomena za hotelsko osebje. Povratne informacije gostov v realnem času, torej še med njihovim bivanjem v hotelu, omogo-čajo direktorju hotela in zaposlenim učinkovito spremljanje poslovanja in tudi natančno mer-jenje spremenljivk, ki vplivajo na zadovoljstvo gostov. Hotelom oziroma direktorjem in nji-hovim uslužbencem, pri tem mislim predvsem na ljudi, zaposlene na recepciji, ponujamo dve različni namizji. Eno za receptorje, saj imajo

GlAVNE PREdNOSTI SISTEMA GUEST PUlSE SURVEy:• gostovanje v oblačnem sistemu• dostop do podatkov v realnem času, torej kadarkoli,

kjerkoli, na katerikoli platformi• anketni vprašalnik je prirejen potrebam vsakega

hotela posebej• anketni vprašalniki so narejeni v osmih jezikih• možnost takojšnjega odziva na povratno informacijo

gostov• analize glede na potrebe oddelkov hotela

ti ponavadi prvi stik z gosti in vnašajo v sistem potrebne osnovne informacije o gostih. Drugo pa za direktorja z dostopom do poročil vključno z rezultati spletnega anketiranja. Ker je GPS oblačni sistem, je dostopen kjerkoli, kadarkoli, v real-nem času in na katerikoli platformi (PC, tablični računalnik, pametni telefon) prek URL-dostopa. Tudi namestitev je

preprosta. Ne potrebujemo vmesnika prek sistema PMS. Vsak uporabnik izbere vprašanja, ki ustrezajo potrebam hotela.«

Sistem Guest Pulse Survey že uporabljajo v številnih hotelih na Hrvaškem (Zagreb, Dubrovnik, Sveti Martin na Muri) in v Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Bled, Bohinj).

Jaka Lucu

Page 22: Revija Gost 06

V podjetju Nektar Natura iz Kamnika so še nadgradili točilni sistem za točenje brezalko-holnih in alkoholnih pijač oziroma koktejlov. »Več tisoč uporabnikom naših točilnih sis-temov, gostincem, restavracijam, lastnikom diskotek in koktejl barov po vsej Evropi se zahvaljujemo, da so nam pomagali razviti najsodobnejši sistem, ki omogoča najbolj celostno rešitev priprave, točenja, doziranja, nadzora in analize vseh vrst pijač,« nam je dejal Tomaž Vozelj, vodja storitev HoReCa v podjetju Nektar Natura.

Stran z embalažoTočilne naprave vse bolj izpodrivajo ustekle-ničeno pijačo, saj omogočajo hitrejše točenje oziroma postrežbo, pijača pa je vedno ena-ko kakovostna in vedno enake temperature. Strežnemu osebju se ni treba zamujati z ne-nehnim ravnanjem s prazno embalažo ozi-roma oskrbo z novimi zalogami iz skladišča. Točilne naprave omogočajo okoli 95 odstot-kov prihranka pri odpadni embalaži in s tem nižje stroške ter bolj trajnostno ravnanje do okolja. Naložba v točilno napravo se večjim lokalom hitro povrne, v povprečju že v prvem letu uporabe.

Vedno enako dober koktejlPri novem točilnem sistemu Tower so pri Nektar Naturi sledili minimiziranju porabe prostora na točilnem pultu in v skladišču, pa tudi minimiziranju mikrodistribucije in s tem povezanimi delovnimi urami osebja. Točilni sistem Tower kar najbolj preprečuje nepravilnosti pri točenju in mešanju pijač ter s tem skrbi za stalno optimizacijo kakovo-sti ponudbe. Z njegovo uporabo se močno poveča splošna učinkovitost postrežbe, saj omogoča hitrejše točenje oziroma mešanje pijač že s predhodnim sprogramiranjem kombinacij raznovrstnih koktajlov, njihova kakovost in temperatura pa sta vedno ena-ki. Neproblematično je tudi dodajanje no-vih, trendovskih pijač, saj je v sistemu Tower možno zelo preprosto spreminjati program mešanja pijač.»Točilni stolp in z njim povezane komponen-te zahtevajo malo prostora, kar osebju loka-

la omogoča, da delovno površino uporabijo za druge namene. Naprava nima gibljivih delov, ki bi se obrabljali in kvarili. Točilna pipa se po vsaki uporabi spere sama, kar preprečuje mešanje okusov in tudi higiena je boljša. Novi točilni sistem Tower lahko zmeša do 48 različnih pijač v neomejeno število napitkov oziroma koktejlov. Frekven-ca postrežbe se poveča do 20 odstotkov,« še pove sogovornik.

Optimiziran nadzor porabeTočilni stolp Tower v povezavi z blagajniškim sistemom dozira, nadzira in evidentira vso prodajo pijač ter tako preprečuje morebi-tne zlorabe. Popolna evidenca nad zalogo in porabo omogoča tudi večjo učinkovitost postrežbe. Natakar ne more več pozabljati, kaj je bilo naročeno, ali se motiti ob izdaji računov. Natakanje brez računa ali eviden-ce je nemogoče. Tudi do zatakanja oziroma manka ne more priti, zato pri obračunu ob manku ne prihaja do prelaganja odgovorno-sti. Strežno osebje lahko res ves čas posveti gostom.

Koktejl je vedno enako doberin vedno enake temperature Nov točilni sistem Tower bo omogočil še hitrejše točenje in mešanje pijač ter popoln nadzor nad njihovo kakovostjo in porabo

Sok z manj sladkorjaV podjetju Nektar Natura so že pred leti za-čeli proizvodnjo zgoščenih sadnih sokov s stoodstotnim sadnim deležem. Sirup s pol-nim sadnim deležem, minerali in vitamini je zelo primeren za pripravo napitkov za vrtce in šolske malice, lahko pa se names-to sladkorja uporabi tudi kot dodatek čaju, kompotu in sladicam.»Otroci si s priročno točilno napravo sok lahko natočijo sami in tako razbremenijo šolsko osebje. Količina odpadne embala-že se precej zmanjša, kar se močno pozna tudi pri računu za odvoz embalažnih smeti. Z uporabo stoodstotno zgoščenih sadnih sirupov se zmanjša tudi vnos sladkorja v telo. Dva decilitra stoodstotnega sadnega soka v tetrapaku vsebujeta od 22 do 24 gramov sladkorja, v enaki količini soka iz zgoščenega sadnega soka pa je samo 14 gramov sladkorja,« poudarja Tomaž Vozelj iz podjetja Nektar Natura, kjer proizvajajo tudi sadne sirupe.

Page 23: Revija Gost 06

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

tisk_oglas_gost_NN_215x280mm+5mm.pdf 1 2/24/15 4:01 PM

Untitled-2 1 25. 02. 15 11:19

Page 24: Revija Gost 06

Srečevanja morajo

potekati, zakaj ne bi v

Sloveniji?

Conventa je v sedmih letih postala vodilni trg za industrijo srečanj jugovzhodne Evrope. Poslovna borza omogoča osebne stike med skupnostjo mednarodno vabljenih kupcev in ponudniki industrije v tem delu Evrope. »Tu se sklepajo resni posli,« pove Miha Kovačič z zavoda Kongresnoturistični urad. Kovačič je skupaj z Gorazdom Čadom in številni sode-lavci najbolj odgovoren za razvoj in organiza-cijo Convente. V pravljičnem, sedmem letu je združila 141 ponudnikov iz 15 držav in 160 povpraševalcev iz 31 držav. Povabljeni tuji gostje so kupci. Gre za predstavnike agencij in podjetij, ki organizirajo poslovna srečanja zunaj svojih držav.

A pričakovati, da bodo vsi povpraševalci izbrali Slovenijo, ni mogoče. »Upamo sicer, da jih bo čim več ostalo v Sloveniji. Toda mi ne organiziramo slovenskega, temveč med-narodni dogodek. Tekmovati moramo s kako-vostjo,« je pojasnil Kovačič. Številke niso na prvem mestu, ampak je njihovo vodilo kako-vost: »Raje imamo dve stranki z večjo kupno močjo kot dve z manjšo.«

S spleta v realnostBorza Conventa je ne nazadnje tudi izložba slovenskega znanja, je prepričan Gorazd Čad, vodja trženja in urednik revije Kongres: »Povezujemo virtualni svet s srečanji v živo.

Mladi mislijo, da bo splet vse rešil. Conventa pa dokazuje, da se ljudje na koncu le mora-mo srečati. Pri tem uporabljamo različna komunikacijska orodja.« Razstavni prostor Gospodarskega razstavišča je bil poln miz, kjer so se srečevali ponudniki in povpraševal-ci na podlagi urnika, ki so ga dobili na začetku kongresa. V dveh dneh se je zvrstilo skoraj pet tisoč sestankov.

Uspehi so po sedmih letih jasno vidni, s pri-marnega trga ponudnikov kongresnih storitev jugovzhodne Evrope so se, tudi zaradi pritiska držav, kot sta Avstrija in Azerbajdžan, razširi-li. »Vsako leto napredujemo za deset odstot-kov. Začeli smo približno s 70 razstavljavci. Razmerje med slovenskimi in tujimi se vsako leto zmanjšuje. Slovenska kongresna indu-strija ima svoj obseg, kar pomeni 45 ponudni-kov, ki so vsako leto navzoči. Rastemo zaradi Avstrijcev, teh je letos 25, stabilna udeležba je iz Hrvaške, raste tudi obisk srbskih ponudni-kov,« je o razmerju ponudnikov na Conventi povedal Čad.

KongreSni turizem

Mar

ko D

elb

ello

Oce

pek

24 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Kat

ja J

emec

Page 25: Revija Gost 06

Sto šestdeset evrov, ki jih povprečen kongresni turist zapravi na dan, v primerjavi z 90 evri, ki jih zapravi povprečni turist, je dovolj dober razlog, da začne Slovenija izkoriščati svoj potencial in lego v osrčju Evrope.

25GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Poslovni turisti so dobri turistiZa razvoj kongresnega turizma si prizadevajo tudi na državni ravni, je povedala Karmen Novarlič iz SPIRIT Slovenija: »Kongresna dejavnost kaže visoke multiplikativne učinke in visoke odstotke rasti. Pomembna je tudi poraba, ki je visoko nad porabo drugih turistov.« Nekatere raziskave kažejo, da je dnevna poraba kar 160 evrov – v primerjavi z izletniški gosti, ki povprečno porabijo 90 evrov.

Priložnost v kongresnem turizmu so zaznale številne destinacije v Sloveniji, predvsem v zunajsezonski ponudbi. Vendar je možnosti za razvoj še veliko, Slovenija se med stotimi državami uvršča na 47. mesto po številu let-nih srečanj. Hrvaška in Srbija, za primerjavo, zavzemata 40. in 50. mesto. Povprečno število srečanj v Sloveniji je 51. Po podatkih Medna-rodnega kongresnega združenja (ICCA) lahko opazimo velika nihanja. Leta 2003 je bilo v Sloveniji 30 srečanj, sledil je počasen vzpon do leta 2008, ko je bilo 70 srečanj, čemur je sledi upad – gospodarska kriza se pozna tudi na tem področju. A dobra novica je, da se dejavnost spet prebuja.

Slovenija ima na področju razvoja kongresnega turizma veliko prednosti. »Najprej se vedno znova poudarja odlična lega Slovenije na stičišču vseh koridorjev. Na zelo pomembnem mestu je varnost. Dobro razvito imamo tudi turistično in informa-cijsko infrastrukturo, poleg tega sta za Slovenijo značilni tudi raznolikost produktov in doživljajska komponenta. Ta se pridružuje izrazito dobre-mu kadru in strokovnjakom. Nam v prid govori tudi razmerje med ceno in kakovostjo, saj lahko trdimo, da smo še vedno konkurenčni,« našteva Novarličeva.

A kot priznavajo na SPIRIT, ima Slovenija tudi nekaj slabosti, mednje sodijo predvsem pro-metna dostopnost, vizumska politika in seveda prepoznavnost.

Pomanjkljivosti se dobro zavedajo tudi prireditelji Convente, ki se s kongresnim turizmom ukvarjajo že vrsto let, a vedno znova poudarjajo, da je treba prednosti le bolje izkoristiti. »Ne bi bil tako kriti-čen do dostopnosti Slovenije in letalskih povezav. Slovenija je majhna, v njej živi dva milijona prebi-valcev. Radi se primerjamo z Münchnom, a samo tam živi toliko ljudi, kaj šele v vsej Nemčiji. Odlo-

čiti se moramo, kaj so prednostne naloge. Vseh omejitev se zavedamo, a nihče od nas nima dovolj denarja, da bi kupil nove letalske povezave. Zato se moramo povezovati in sodelovati,« je pojasnil Kovačič. »Čisto testno imamo goste iz Dubaja in Jordanije. Celo sami so si sofinancirali stroške letalske vozovnice. Tudi z ministrstvom za zuna-nje zadeve odlično sodelujemo, saj mu vnaprej povemo, kaj načrtujemo. Naša država ima pogod-be s 160 veleposlaništvi po vsem svetu. Če narediš domačo nalogo, ni nobena težava dobiti vizuma. Če pa želiš dobiti sto vizumov v enem dnevu, pa se seveda ne da.«

Podobno meni tudi Gorazd Čad: »Prostora za jokanje in stokanje tu ni. Kolege smo usposobili, da prodajajo vsa okoliška letališča kot vstopne točke v Slovenijo. Ko začneš tako gledati na Slove-nijo, odpade veliko težav.«

V Ljubljani že pobirajo sadoveLjubljana je vodilna v kongresnem turizmu v Slo-veniji. »Neizpodbitno dejstvo je, da je kongresni turizem v Ljubljani eden glavnih stebrov naše strategije. Po pestrem prejšnjem letu, ko smo imeli v Ljubljani kar nekaj tako znanstvenih kot strokovnih srečanj, se tudi letos napoveduje nekaj večjih dogodkov. Dobra novica je, da spet čutimo rast, tako po številu povpraševanj kot tudi po šte-vilu končnih realizacij,« je povedala Petra Stušek iz Turizma Ljubljana.

Po številu dogodkov je v ospredju junij. Največji dogodek bo septembra, ko se bo kongresa Evrop-skega združenja lokalne anestezije udeležilo vsaj 1.500 udeležencev.

Kat

ja J

emec

Kat

ja J

emec

Kat

ja J

emec

Page 26: Revija Gost 06

26 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

V Turizmu Ljubljana so že pred sedmimi leti pri-skočili na pomoč organizatorjem Convente. »Ves čas si dejavno prizadevamo ponuditi in povečati nabor doživetij obiskovalcem, ki pridejo z name-nom poslovnega turizma. Naš cilj je jasen, želimo si, da Ljubljano obiščejo še kdaj, bodisi zasebno bodisi poslovno. Eden od primarnih ciljev je tudi, da podaljšajo bivanje za dan, dva ali več,« je priza-devanja pojasnila Stuškova. Zato za udeležence pogosto organizirajo vodene oglede mesta, ki se končajo z družabnimi dogodki v okviru kongresa, in s tem zagotavljajo, da obiskovalci dodatno doživijo mesto.

A Ljubljana še zdaleč ni edina, ki se zaveda priložnosti kongresnega turizma, zatrdi Gorazd Čad: »Najprej so tu srečanja v mestih, pred-vsem v Ljubljani in Mariboru. Maribor se spet prebuja in postaja resna kongresna destinacija. Nato je tu alpski del, ki je priljubljen predvsem pri gostih iz Velike Britanije. Sem sodijo Bled, Bohinj in Kranjska Gora. Tretji del ponudbe je na Primorskem, na Obali, kamor tradicionalno uvrščamo Portorož in velikokrat spregledan Piran. Potem je tu še četrti produkt, ki je vezan na terme.«

Spregledane pa so njegovem butične destinacije kongresnega turizma. »Sem sodijo zlasti Goriška brda, ki so po mojem izjemno zanimiva. Tudi tu so predstavniki iz Goriških brd in njihovi ses-tanki so razprodani. V Sloveniji imamo zgodbe, ki so avtentične, a očitno še nihče ni opazil, da imajo potencial. V Beli krajini, na Dolenjskem, v Prekmurju in na Notranjskem imam biserov za izvoz. Vendar gre za majhne skupine, ki ponujajo srečanja za 10 do 15 ljudi. Tu se skriva pot do slovenskega butičnega turizma, ne v strategijah in oblakih,« razlaga Čad.

Turizem je v Sloveniji pomembna gospodarska dejavnost, veliko pove že podatek, da je v njem zaposlenih 105 tisoč ljudi, kar pomeni, da turi-zem reže kruh vsakemu osmemu Slovencu. V slovenski proračun iz davka na dobiček prispeva 250 milijonov na leto, vrednost izvoženih poto-vanj pa je dobri dve milijardi evrov, kar pomeni osem odstotkov celotnega izvoza. Pri tem igra vse pomembnejšo vlogo tudi kongresni turizem.

Uradne statistike o kongresnem turizmu ni, a s prejšnjim letom so se začele stvari obračati na bolje. »Mogoče proračuni ne bodo nikoli več tako visoki kot v zlatih letih, a pomembno je, da se posel znova vrača. Vse je stvar promocije in kako znamo stvari prodati na mednarodni trg. Tu je še veliko rezerve,« še pove Čad.

Letalske povezave so težavaV Slovenijo je kot vabljen gost na Convento prišel tudi Magdi Ibrahim iz Dubaja. »Mislim, da sem edini z Bližnjega vzhoda. Tu sem prvič in zelo mi je všeč. Vidim zelo velik potencial, saj sem si ogle-dal zelo dobre kongresne zmogljivosti. Tega ne najdeš v veliko državah. A težava je, ker Slovenija v moji regiji ni znana. Vaša turistična organizacija naj več denarja nameni za promocijo Slovenije. Ne nazadnje naša regija ni majhna, v njej živi 300 milijonov ljudi,« pove zgovorni in nasmejani poslovnež.

Ne le prepoznavnost, tudi letalske povezave so slabe, je opozoril: »Brez prestopanja bi polet trajal sedem ur. A težava je, ker to ni mogoče in moraš prestopati v Parizu, Istanbulu ali Münchnu. Mi smo morali čakati celo pet ur na letalo za Ljubljano. To je lahko velika težava, sploh če imaš možnost izbrati državo, do kate-re je na voljo direktni polet.«

Ali je že sklenil nove posle? »Za zdaj sem imel le tri srečanja, vendar se zdi obetavno. Upam, da bom do jutri zvečer imel nove poslovne partner-je,« je odgovoril Magdi.

Neznane regije so zanimiveS podobnimi željami je na borzo prišla tudi Marlies Rogen iz hotelske verige Best Western, ki ima hotele različnih velikosti po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Rogenova je pred-stavnica iz srednjevzhodne Evrope. Nad Con-vento je navdušena, ima pa kar naporen urnik. »Naši hoteli so v večjih mestih, kar jih dela privlačne za poslovne sestanke in konference. Conventa je za nas pomembna, saj je kongre-sni turizem sestavni del ponudbe večine naših hotelov, vsaj v mestih, kot so Dunaj, Praga in Budimpešta. Tu smo tudi zato, da promovira-mo hotele v Subotici in Mariboru,« je pojasnila Rogenova.

Vse več je zanimanja za bolj neznane regije: »Kdor je že obiskal Pariz, si nato želi obiskati še kak manj znan kraj.«

Conventa je dobro znana med slovenskimi ponudniki, med njimi so se je udeležili tudi iz City Hotela v Ljubljani. »Dogodek je v Ljubljani, kjer smo navzoči. Menimo, da so taka srečanja uspešnejša, kot če gremo v tujino, saj je tam večja konkurenca. Ko pa pridejo v Ljubljano, so mogo-če bolj osredotočeni na slovenske ponudnike,« je povedala Tina Možina, direktorica prodaje in trženja.

Opažajo krepitev kongresne dejavnosti: »Gre za manjše, večinoma mednarodne dogodke. Dejavnost srečanja mora potekati, pa čeprav v manjšem obsegu.«

Mar

ko D

elb

ello

Oce

pek

Petra Mezinec

Page 27: Revija Gost 06

JOGA ZA ZDRAVO SRCE

Brez tabujev za vaše zdravje

1,90 €

št. 1 I februar 2015medicina.finance.si

6

LJUBEZENMED ZNANOSTJO

IN NOROSTJO

STARŠEVSTVOKDAJ SI

DOBER OČE ALI MATI?

KSENIJA BENEDETTI

TEHNIK ZA SPORAZUMEVANJE

PRI DEMENCI

ŽIVLJENJU RAJE DOVOLI, DA JI KAJ SAMO POKAŽE

NI SOVRAŽNIK, DOKLER GA NADZIRATE.

POVIŠANEGA IMAJO LAHKO TUDI OTROCI.

HOLESTEROL

080 15 80 / [email protected] / medicina.finance.si

NOVO!

Ne izločajte živil na podlagi krvnih testov

O DOJENJU IN NJEGOVIH VLOGAH

Boljši šolski uspeh

SPORAZUMEVANJE Z

DEMENTNIM BOLNIKOM

Page 28: Revija Gost 06

Shu

tter

stoc

k

28 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Page 29: Revija Gost 06

Izgubljeni v prostoru in času?

Natakar je temeljni poklic gostinstva in turizma. Z dobrodošlico in pozdravom največkrat prvi in zadnji v stiku z gosti. Svojevrstna osebna izkaznica vsakega gostinskega in turističnega obrata. Ogleda-lo širše družbe, ne le turistične destinacije, v kateri deluje. Tudi zato je del osebja z najvišjo stopnjo odgovornosti za uspeh. Zadovoljstvo gostov raste ali upada prav z natakarji. A se v Sloveniji v gostinstvu vse bolj zatika prav pri natakarju. Vse redkejše so izjeme, ki se zavedajo razsežnosti in odgovornosti poklica.

Temeljna pravila strežbe, poznavanje vin in drugih pijač. Izbira pravšnjih kozarcev, zadržanost, spet drugič prešeren nasmeh.

Poznavanje sloga ljudi, ki zahajajo v dolo-čen lokal. Diskretnost, a sočasno bližina. Biti zraven, a ne motiti. Prestreči pogled in nemudoma odgovoriti, kot da je šlo za prošnjo, lahko tudi ukaz. Marsikaj je seve-da del tehnične gostinske izobrazbe. Dril v šoli in dril v praksi. Vendar zadnji je vse manj možen. Tudi zato, ker je vse manj gostov, ki bi zahtevali, želeli, v bistvu poz-nali to, kar naj pravi natakar bo. Nekako se spreminjamo v družbo povprečnežev, kjer je vse, »saj bo.« Ta, ki bi želel nekaj več, pa je težak. Moteč element. Ne zato, ker več obvlada, marveč zato, ker se drugi, ki niso bili deležni svetovljanstva, počutijo neugo-dno. In ko je tovrstno neugodje doseglo kritično maso, je postalo prevladujoče.

NatakarJI

Vsak prihodnji natakar bi si moral ogledati film Grand hotel Budapest.

29GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Page 30: Revija Gost 06

30 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Tako počasi natakarji vse bolj postajajo brezizrazni podajalci hrane in pijače. Brez takta, saj jih o taktnosti ni nihče poučil. Še manj so bili taktnosti deležni ob vzgoji v ožjem smislu v družini ali neformalno na ulici.

Pri tem natakarja ne gre postaviti prvega v vrsto. Bolj stoji na koncu verige, ki se pre-pleta od lastnikov do gostov. Nezahtevnost in nepoznavanje manir vodita v popolno razvrednotenje poklica in gostinstva v celo-ti. Vsakdo je lahko natakar, vsakdo gostinec. Tako ponudba postaja »kar nekaj«, ljudje pa vse skupaj merijo skozi merila, ki ne zmerijo kakovosti in sloga. Ugodno je bolj zaželeno kot uglajeno. Poceni »fore« nado-meščajo klasiko in tradicionalne vrednote. Tako družba vse manj ve, kaj je in kaj mora biti natakar.

Ustna priporočilaPravijo, da naj bi natakarje danes gostinci pridobivali prek prijateljskih priporočil med zaposlenimi. Nekaj je takšnih, ki v dejavno-sti pač zaradi različnih razlogov zamenjajo delodajalca, a se ve, da so dobri. Nato sle-dijo ti, ki sicer niso profesionalci, a jih žene potreba ali tudi iskrena želja po delu in se sami ponujajo. Med njimi so tudi naravni talenti, ki poklicu dajejo tako potrebno in želeno sproščenost in svetovljanstvo. Naj-slabši naj bi bili tisti, ki jih pošilja oziroma jih delodajalec dobi na zavodu za zaposlo-vanje. Gre večinoma za izšolane natakarje, ki svojih veščin oziroma znanja niso zmogli unovčiti. V panogi, kjer se vedno išče natakar.

Glede na naravo dela je sicer občasnih natakarjev vse več. Posebno v kongresnem turizmu in v gostinskih obratih, kjer občas-

no gostijo večje število gostov, a je obseg vsakdanjega dela takšen, da si za velike pri-reditve zadostnega števila redno zaposlenih natakarjev ne morejo privoščiti. Nezahtevni oziroma neizobraženi gostje, nepoznavalci med lastniki, splošna nerazgledanost in splošno nepoznavanje z roko v roki z neza-interesiranostjo. Vse bolj se oblikuje izkri-vljen pogled na stanje, težave, morda celo reševanje vsega skupaj.

Prave natakarje druži posebna vezVsekakor obstajajo razlike med natakarjem, ki vas postreže v velikem tradicionalnem hotelu v Parizu, v baru v Milanu, v klubu v Londonu, v restavraciji v New Yorku ali kje na koncu sveta v Afriki. Vendar tiste prave druži posebna vez. V danem prostoru, času in oko-liščinah so suvereni in prav takšni, kakršni morajo biti. V poznavanju tega, kar strežejo, v odnosu s specifičnimi gosti, v drži, vzvišenos-

ti, zadržanosti ali celo razigranosti. Le

v Sloveniji se mi zdi, da so

natakarji, lastniki in gostje vse bolj vsak v svojem

prostoru in času.

Povrniti ugled, tudi s filmiNe bi upal trditi, da šepa formalno izo-braževanje. Nekako šepa motiv izrabiti to znanje. Oziroma ga ohraniti iz gostin-skega šolskega sistema v poklicnem vsak-danjiku. Ko nisi v vsakdanjem življenju naučen živeti v okolju, kjer ima natakar svojo tradicionalno poklicno vrednost, potem tudi sam, pa čeprav se izobra-žuješ za ta poklic, ne boš več zmogel biti to, kar so bili natakarji nekoč. Zato bi bilo morda pravilno v izobraževalni proces vključiti obvezen ogled filmov, ki prikazujejo nekdanjo slavo in pomen natakarjev. Morda bi bilo za letošnji konec šolskega leta prav, da bi si prihod-nji natakarji z učitelji ogledali aktualni film Grand hotel Budapest. Pozneje v šoli obnovili dogajanje in poskusili priti do bistva vloge zaposlenih v turizmu in gostinstvu. Kako in zakaj morajo kot natakarji in drugi delavci v gostinstvu služiti gostu in lastni poklicni integriteti.

Željko Purgar

Shutte

rsto

ck

Page 31: Revija Gost 06
Page 32: Revija Gost 06

V Sloveniji velja splošno prepričanje, da napi-tnin ne gre povezovati z davki. Da naj bi bile napitnine sorazmerno pomemben del poslovne strategije v gostinstvu in širše turizmu, prav tako ni splošno veljavno pravilo. Napitnina je po prepričanju večine laične javnosti in številnih delavcev v gostinstvu in turizmu pač nekaj, kar gre preprosto v žep posameznika, mimo davkov in vsega, povezanega z njimi. A zadeve v praksi kljub vsemu niso tako preproste. Toliko bolj zapletena in drugačna od uveljavljene prakse pri nas je teorija. Še posebej, če se zakoni berejo in razlagajo dosledno. Po natančni razlagi zakona bi namreč bilo celotno plačilo, vključno z delom zneska zaokrožitve plačnika računa navzgor, oziroma dodatek ob plačilu kot napitnina obre-menjen z davkom na dodano vrednost. Napi-tnino pa bi bilo treba obravnavati kot vsak drug dohodek tistega, ki jo prejme.

Ne gre niti spregledati dejstva, da je v slovenski zakonodaji natančno opredeljena obdavčitev napitnine, prav s turizmom močno povezane skupine zaposlenih. Tako so posamezniki v Sloveniji zaradi prejemanja napitnin v povsem drugačnem položaju kot večina preostalih, ki prejemajo napitnino. Še več, napitnina je pri njih opredeljena kot sestavni del obdavčljivega pri-hodka. Nad izvajanjem te posebne zakonodaje, v kateri je izrecno opredeljena napitnina v igral-ništvu, država izjemno budno bedi. Ob tem so davkarji povsem nezainteresirani za napitnine vseh preostalih. Tovrsten različen odnos države do napitnin odkriva pravo sistemsko luknjo. Še več, pri različni obravnavi napitnin vse diši po izrazitem primeru ustavno nedopustne neena-kosti pred zakonom.

Zagate in nejasnostiKdo bi rekel, da z nekaj centi drobiža, ki ga pus-timo na mizi ob plačilu kave, dregnemo v osje gnezdo, za katero država sploh ne ve, kako bi se ga lotila. Celo v času najhujše krize, ko je iskanje možnih virov prihodkov za državni proračun dobilo neverjetne razsežnosti inovativnosti in doslednosti, ki jim v naših krajih še nismo bili priča, se je davčnim prihodkom iz (večine) napi-

tnin preprosto odpovedala, ker ni vedela, kako naj jih sploh opredeli. Razen tiste v igralništvu.

Ob davčnih zagatah in nejasnosti pa so napi-tnine tudi izjemno motivacijsko in poslovno kadrovsko gibalo v gostinstvu oziroma širše turizmu. Razen tam, kjer sta zbiranje in delitev napitnine stihijska, povsem prepuščena osebju, ki je gostom in denarju najbližje, so napitnine bolj ali manj vključene v poslovno motivacijsko shemo zaposlenih. Pri tem sta se v gostinstvu tudi pri nas oblikovali dve temeljni načeli. Prvo je, da napitnino zadržijo natakarji in se jim zato zniža plača v primerjavi z drugim osebjem. Za lastnika oziroma vodstvo lokala je ta rešitev najbolj preprosta, a žal ne najbolj učinkovita in večinoma v bistvu nepoštena. Natakar je namreč na koncu delovne verige in nagrada za odlično postrežbo nikakor ne sodi samo v njegov žep. Taka rešitev ob vsem pripelje tudi do negativne tekmovalnosti med osebjem in delitev napitnin

med natakarji in posamezniki v delovni verigi vpliva na različen odnos do gostov. Tako namreč neformalno oblikovane verige poslovanja skrbi-jo le za svoje goste in druge puščajo ob strani. Nekdo, ki je naročil pozneje, je postrežen prej in podobno. Tako tovrstna delitev napitnine lahko privede do manjše učinkovitosti in pomanjklji-vosti pri zagotavljanju celostne kakovosti stori-tev. Kar ima lahko dolgoročne negativne posle-dice za delovanje podjetja oziroma tudi večjega poslovnega sistema.

Taki primeri so znani tudi v hotelirstvu, kjer je lahko tovrstnih neformalnih povezovanj zapo-slenih s ciljem pridobivanja napitnine še veliko več. V bistvu nanje stavijo tudi določeni gostje, ki prihajajo iz krajev, kjer ima napitnina pose-ben pomen in je del širše kulture svojevrstnega podkupovanja, s katerim se vnaprej zagotovi želena raven storitev oziroma osebje opozori na to, kako želi biti gost sprejet in obravnavan. Tako

Jih je treba obdavčiti?NapitNiNe

Napitnine so davčna, delovnopravna, motivacijska, kadrovska in še kakšna Pandorina skrinjica težav, a hkrati izjemno pomemben element poslovanja ter doseganja večje kakovosti storitev in zadovoljstva zaposlenih in gostov.

32 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

V slovenski zakonodaji je napitnina eksplicitno omenjena ali regulirana le v zakonu o igrah na srečo (ZIS 1994, 88. in 91. člen). Tu se pojavlja izrazito nasprotje z gostinsko napitnino, ki pose-bej ni urejena. Napitnine v igralniški dejavnosti so zaradi specifičnosti igralništva strogo ure-jene. Nemogoče jih je razdeliti med zaposlene drugače, kot določa zakon. Kot sestavni del plače so podvržene vsem davkom in prispev-kom. Napitnina v vseh drugih storitvenih dejav-nostih (še posebej v gostinstvu) je popolnoma neregulirana in ni zajeta v nobenem prihodku. Od nje se ne plačujejo nikakršni davki. Vendar je glavna težava napitnin v tem, da jih ni mogo-če nadzirati in tudi ne dokazati, zato formalno napitnin sploh ni. Iz zakonodaje je mogoče razbrati tudi implicitno omembo ureditve napi-tnine, na primer v zakonu o davku na dodano

vrednost, v katerem je zapisano: »Če plačilo za opravljen promet blaga ali storitev preseže zne-sek, do katerega bi bil davčni zavezanec upravi-čen, je davčna osnova prejeto plačilo, v katero ni vključen DDV na ta promet.« To je mogoče razumeti tudi tako, da je treba, če gost plača za storitev več, kot mu je bil izdan račun, obraču-nati DDV tudi na napitnino. Dejanskemu stanju v Sloveniji ustreza prepričanje, da če se napitni-ne dajejo konkretni osebi, natakarju oziroma natakarici, je to njihov osebni prejemek. Ta ugotovitev je bistvenega pomena, ker osebnega prejemka fizične osebe ni mogoče obdavčiti z DDV. Po drugi strani naj bi bila napitnina »darilo za nadstandardno storitev«. Darila pa bi lahko uvrstili med osebne prejemke zaposlenih, za katere se plačujejo vsi davki in prispevki.

Kako je urejena gostinska napitnina v Sloveniji

Page 33: Revija Gost 06

tovrstni gostje osebju v hotelih, ki je prvo v stiku z njimi, stisnejo v roke bankovec v odgovor na dobrodošlico. Od portirja je tako zagnan sistem podkupovanja, ki druge goste postavlja v podre-jen položaj. Ko to začutijo, je škodo zelo težko popraviti. Tudi v samih gostinskih in turističnih podjetjih, tudi delih tistih največjih poslovnih sistemov, je zato treba najti sistemske rešitve, da napitnine ne bodo vzrok težav in nepravilnosti pri poslovanju, marveč bodo sočasno zagota-vljale zadovoljstvo vsem zaposlenim in vsem gostom. Tudi tistim, ki pač skladno z lastnimi merili, toliko bolj v skladu s kulturo, iz katere izhajajo, ne dajejo napitnin. Ni ga strateškega načrta poslovanja in razvoja gostinstva in turiz-ma, v katerem je zapisano, naj bo stopnja zado-voljstva gosta sorazmerna z višino napitnine.

Ni univerzalnih rešitevSeveda za delitev napitnin ne obstajajo uni-verzalne rešitve. Vsak gostinski obrat in širše turistično podjetje bi moralo skladno s specifiko delovanja najti najustreznejšo rešitev. A praksa kaže, da je najboljša rešitev zbiranje napitnine in delitev na vse zaposlene. Od natakarjev, kuhar-jev, pomožnih delavcev do čistilk, če gre na pri-mer za restavracijo. Vsi so namreč pripomogli k temu, da je gost zadovoljen s celostno kakovostjo storitve, ne le s strežbo. Zato je njegova nagrada za zadovoljstvo s storitvijo pravzaprav name-njena vsem. Tako zbran denar gre deliti med zaposlene enkrat na teden ali enkrat na mesec.

Tovrstni rešitvi je naklonjena tudi davčna praksa pri nas, po kateri presežek v blagajnah gostinskih lokalov ni problematičen in ga inšpektorji pre-poznavajo kot napitnino. Tako je tovrstni, svo-jevrstni variabilni del plače mogoče sorazmerno preprosto, brez davčnih obremenitev, razdeliti med zaposlene.

Napitnina del slovenske kulture in izročilaNapitnine gotovo nimajo obrobnega pomena v gostinstvu in širše turizmu. So vzvod kakovosti in urejanja razmerij med zaposlenimi. So ena tistih rešitev, ki zmore zagotoviti višjo kakovost v dejavnosti s svojevrstno »win-win« rešitvijo, pri kateri so zadovoljni gostje, osebje, poslovodstvo in lastniki. Zato mora biti z napitninami zadovolj-na tudi država, saj je doseganje »win-win« rešitev v turizmu, tako kot vseh drugih dejavnostih, temelj uspešnega poslovanja in s tem krepitve turizma kot strateške gospodarske dejavnosti v državi. Tako kot v vseh državah nekdanje Jugo-slavije se tudi pri nas, razen v igralništvu, še ni zagrizlo v davčno kislo jabolko napitnin. Morda pa postavimo na tem področju nova merila in tudi zakonsko postavimo napitnino med neobdav-čeni del prihodka. Naj bo slovenski primer eden tistih, ki ga bodo na svetovni ravni postavljali ob bok ameriškemu na eni strani ali avstrijskemu s pavšalno obdavčitvijo na drugi ter ga predstavljali kot alternativo, ki zmore ob doseganju poslovnih ciljev delovati tudi kot socialni korektiv. Tako kot pri napitninah velja povsod, pa je z njihovo obdavčitvijo in umestitvijo treba razumeti kul-turno okolje in zgodovino ter najti rešitev, ki vse skupaj zajema in dviguje na višjo raven. Nikakor pa ne bi smeli zadeve urejati na silo. Potem je bolje, da je zadeva urejena tako, kot je zdaj. Torej neurejena, a v praksi uravnotežena ter zakoreni-njena v zavesti turističnih in gostinskih delavcev in gostov. Turizem smo pač ljudje in ljudje o napitninah v Sloveniji razmišljamo pač tako, kot razmišljamo. To je del kulture in izročila, del tistega, kar pridejo gostje iskat k nam. Slovenijo v turizmu začutijo tudi prek napitnin.

V nobeni izmed držav nekdanje Jugoslavije gostin-ska napitnina ni posebej urejena. Tudi praksa je taka, da se davki iz napitnin ne plačujejo. Zelo dodelano ureditev, ki opredeljuje obdavčitev napi-tnin, imajo poleg v ZDA tudi v Angliji. Ker imajo natakarji v ZDA samo zajamčeno plačo, ki je za napitninske delavce celo lahko znižana, jim napi-tnina pomeni večji del prihodkov. V povprečju imajo restavracije predpisano 15-odstotno napitnino, ki pa se v prestižnejših restavracijah približuje 20 odstotkom. Prav to, da imajo v ZDA področje napitnin izredno razdelano, vpliva tudi na višino pobranih davkov iz tega naslova. Vse napitnine so predmet davka na dohodek in davka za financiranje sistemov socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Skupna obremenitev napitnine, večje od 20 dolarjev na mesec, znaša 7,65 odstotka za zaposlene in 7,65 odstotka za delodajalce. Od napitnine se plačuje tudi dohodnina po progresivni lestvici. Če prijavlje-ne napitnine znašajo manj kot osem odstotkov celot-nih prihodkov od prodaje, mora delodajalec razliko (delež svojih prihodkov) razporediti med zaposlene ( kot napitnine). V Kanadi je področje napitnin pred-pisano z zvezno zakonodajo. V nekaterih državah je lahko sestavni del plače, v drugih pa ne. Napitninski delavci imajo lahko tudi nižjo urno postavko od pre-ostalih primerljivih delavcev v gostinstvu. V Angliji se napitnine v gotovini ne štejejo kot plača, ker šteje-jo za porabnikovo darilo. Delodajalec napitninskim delavcem ne sme nižati osnovne plače pod zakonsko določeno minimalno plačo. Poleg tega je treba vso napitnino, ki jo zaposleni prejmejo v gotovini, v celo-ti razdeliti med zaposlene. Če porabnik doda znesek za napitnino pri plačilu s kreditno kartico ali čekom, se napitnine razdelijo med vse osebje, sicer pa so do nje lahko upravičeni individualno. V Avstriji se plačujejo pavšalni prispevki tudi na gostinske napi-tnine za recepcijo in strežbo. Od napitnine je treba plačati tudi vse preostale davke. Pavšalni znesek napitnine, ki ga upošteva območna zdravstvena zavarovalnica pri odmeri prispevka, ni sestavni del plače in se ne upošteva pri odmeri akontacije dohodnine. Nasprotno pa se upošteva po predpisih socialnega zavarovanja in vračunava v zavarovalno osnovo. V Nemčiji napitnina v gostinstvu zakonsko ni urejena. Posredno jo ureja davčna zakonodaja in je obdavčena glede na dohodek, vendar glede na prihodke natakarjev, a največ deset odstotkov. V Franciji ima kolektivno dogovarjanje o napitnini že dolgo tradicijo in sega za gostinstvo že v leto 1932. Poseben zakon je ne ureja, je pa predpisano plačilo dohodnine v dohodninski zakonodaji. V Italiji so v praksi napitnine v gostinstvu (v nasprotju z igralni-škimi) davka proste in jih neposredno ne ureja noben zakon niti kolektivne pogodbe. Na Češkem napitnine neposredno ne ureja noben zakon. Čeprav bi jo morali zaposleni prijaviti v davčne napovedi, v pra-ksi ni tako. Tako so napitnine prijavljene izključno iz plačanih računov s plačilnimi karticami.

vir: portal nacionalnega turističnega združenja www.ntz-nta.si, strokovni članek Pregled pravne ureditve napitnin v gostinstvu s

poudarkom na različnih delitvah napitnine (primerjalna analiza), avtor Andrej Raspor

33GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Tuje prakse

Željko Purgar

Shu

tter

sto

ck

Page 34: Revija Gost 06

»Sodoben življenjski slog pritiska na vse nas, zato se vse pogosteje prehranjujemo zunaj svojega doma. Zato je zelo pomembno, da so nam pri ponudnikih v segmentu HoReCa na voljo kakovostna živila in pijače,« pravijo v Presadu.

Gastronomski in vizualni užitek ob izbrani stekleničkiNjihova paleta šestih različnih okusov sad-nih sokov in nektarjev je namenjena pred-vsem gostincem in hotelirjem, ki želijo svojim gostom ponuditi visokokakovostne slovenske izdelke. Skrben izbor okusov zagotavlja, da lahko s Presadovimi sokovi in nektarji zadovo-ljijo tudi želje najzahtevnejših gostov. Izbrana steklenička s klasično-modernim videzom po-nuja pivcu tako gastronomski kot tudi vizualni užitek. Odmik od prevladujočega izbora obar-vanih stekleničk sokov kaže na samozavest in zaupanje v kakovost Presadovih izdelkov.

Presadovi sokovi zagotavljajo porabnikom popolno doživetje sadnega okusa. Novi iz-delki so že na voljo v boljših lokalih in ho-telskih verigah po vsej Sloveniji. Prvi odzivi kupcev in porabnikov so zelo dobri. Gostinci se lahko s sokovi Presad oskrbijo neposred-no v podjetju ali prek specializiranih distri-buterjev pijač na celotnem območju Slove-nije.

Navdih iz narave»V Presadu smo šli še korak dlje in naredili nekaj več. Sledili smo željam kupcev, ki iš-čejo visoko kakovost izdelkov. Navdih smo dobili v naravi in svoj prodajni program do-polnili z novimi okusi: nektar višnja ter so-kova aronije in paradižnika. Izbor novih okusov sledi tradiciji vrhunskih izdelkov, med katerimi vodilno mesto zaseda Pre-sadov sok rdeče pese z medom,« pravijo v Presadu.

Poiščite nas v svojem najljubšem lokalu

V podjetju Presad, priznanem slovenskem proizvajalcu sokov, ki letos praznuje 60-letnico, so lani svojo prodajno ponudbo dopolnili s sokovi in nektarji v 0,2-litrskih stekleničkah. Ta prodajni program je namenjen predvsem sektorju HoReCa.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Sokovi Presad – popolno doživetje sadnega okusa

Ko je priprava hrane popolni užitekPoleg sokov Presad sektorju HoReCa ponu-ja celostno izbiro sadnih namazov in polnil, namenjenih uporabi v kuhinjah, pekarnah in slaščičarnah. Klasična in termostabilna polnila zadovoljujejo tudi pričakovanja najzahtevnej-ših kupcev. S polnili blagovne znamke Presad postane priprava hrane popolni užitek in za-dovoljstvo gostov je zagotovljeno. Svojim zvestim kupcem Presad ponuja tudi li-nijo sadnih sirupov. Ti so na voljo v vseh bolje založenih trgovinah v Sloveniji. Izbor okusov je prilagojen slovenskim porabnikom.

PRESAD2_430x280.indd All Pages 27. 02. 15 14:58

Page 35: Revija Gost 06

»Sodoben življenjski slog pritiska na vse nas, zato se vse pogosteje prehranjujemo zunaj svojega doma. Zato je zelo pomembno, da so nam pri ponudnikih v segmentu HoReCa na voljo kakovostna živila in pijače,« pravijo v Presadu.

Gastronomski in vizualni užitek ob izbrani stekleničkiNjihova paleta šestih različnih okusov sad-nih sokov in nektarjev je namenjena pred-vsem gostincem in hotelirjem, ki želijo svojim gostom ponuditi visokokakovostne slovenske izdelke. Skrben izbor okusov zagotavlja, da lahko s Presadovimi sokovi in nektarji zadovo-ljijo tudi želje najzahtevnejših gostov. Izbrana steklenička s klasično-modernim videzom po-nuja pivcu tako gastronomski kot tudi vizualni užitek. Odmik od prevladujočega izbora obar-vanih stekleničk sokov kaže na samozavest in zaupanje v kakovost Presadovih izdelkov.

Presadovi sokovi zagotavljajo porabnikom popolno doživetje sadnega okusa. Novi iz-delki so že na voljo v boljših lokalih in ho-telskih verigah po vsej Sloveniji. Prvi odzivi kupcev in porabnikov so zelo dobri. Gostinci se lahko s sokovi Presad oskrbijo neposred-no v podjetju ali prek specializiranih distri-buterjev pijač na celotnem območju Slove-nije.

Navdih iz narave»V Presadu smo šli še korak dlje in naredili nekaj več. Sledili smo željam kupcev, ki iš-čejo visoko kakovost izdelkov. Navdih smo dobili v naravi in svoj prodajni program do-polnili z novimi okusi: nektar višnja ter so-kova aronije in paradižnika. Izbor novih okusov sledi tradiciji vrhunskih izdelkov, med katerimi vodilno mesto zaseda Pre-sadov sok rdeče pese z medom,« pravijo v Presadu.

Poiščite nas v svojem najljubšem lokalu

V podjetju Presad, priznanem slovenskem proizvajalcu sokov, ki letos praznuje 60-letnico, so lani svojo prodajno ponudbo dopolnili s sokovi in nektarji v 0,2-litrskih stekleničkah. Ta prodajni program je namenjen predvsem sektorju HoReCa.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Sokovi Presad – popolno doživetje sadnega okusa

Ko je priprava hrane popolni užitekPoleg sokov Presad sektorju HoReCa ponu-ja celostno izbiro sadnih namazov in polnil, namenjenih uporabi v kuhinjah, pekarnah in slaščičarnah. Klasična in termostabilna polnila zadovoljujejo tudi pričakovanja najzahtevnej-ših kupcev. S polnili blagovne znamke Presad postane priprava hrane popolni užitek in za-dovoljstvo gostov je zagotovljeno. Svojim zvestim kupcem Presad ponuja tudi li-nijo sadnih sirupov. Ti so na voljo v vseh bolje založenih trgovinah v Sloveniji. Izbor okusov je prilagojen slovenskim porabnikom.

PRESAD2_430x280.indd All Pages 27. 02. 15 14:58

Page 36: Revija Gost 06

Vsi poznamo pesmico, ki gre nekako takole: »Ob bistrem potoku je mlin, a jaz sem pa mli-narjev sin. Ko mlinček ropoče in voda šumlja, srce mi veselo igra.« Ljudska pesem je le en dokaz, kako globoko je bila na Slovenskem zasidrana obrt mlinarstva. Prvič so mlini omenjeni v 9. stoletju, a se pravi razcvet začne v 12. in 13. stoletju. Najprej so bili mlini na vodni pogon, pozneje pa na veter. Največkrat so nastajali ob graščinah in tako postali grajski mlini.

Sedma generacija mlinarjevNič drugače ni bilo v Dolenji vasi, kjer so bili še v sredini 20. stoletja trije delujoči mlini. Mimogrede, gotovo veste, kje je – Dolenjo vas lahko vidite s primorske avtoceste, v njeni bli-žini stoji vetrna elektrarna.

Legenda pravi, da je senožeški grof v 15. stole-tju dal zemljo v najem, da bi imel na posestvu svoj mlin in moko. Na njej je zrasel mlin, ki ga

TRADICIJA

36 36 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Ob bistrem potoku je mlin ...

Mlinar, poklic, ki je skoraj izginil iz slovenske zavesti, a je še kako pomemben. Sploh v času, ko se porabniki začenjamo znova zavedati pomena poznavanja izvora tako pomembnega živila. »Še pred nekaj leti me nihče ni vprašal, od kod dobivam pšenico, zdaj je takih vprašanj vse več,« pove Franko Koritnik iz mlinarstva Mlinko v Dolenji vasi na Primorskem, ki je eden redkih, če ne celo edini mlinar v zahodni Sloveniji.

Page 37: Revija Gost 06

3737GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

ima družina Franka Koritnika že vrsto let v lasti. »Sodim v sedmo generacijo mlinarjev iz tega mlina. To je gotovo, najbrž pa zgodovina naše družine sega še dlje v preteklost. Okrog leta 1780 je v Senožečah namreč zgorelo župnišče in z njim vsi dokumenti o naši dru-žini, tako da natančnih podatkov o starosti rodbine nimam,« pove Franko Koritnik.

Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo v Slove-niji okrog 1.700 mlinov, zdaj jih je le še pešči-ca. Od treh mlinov v Dolenji vasi je aktiven le še Koritnikov, na Primorskem lahko preostale delujoče mline preštejemo na prste ene roke.

»Razlogov za opuščanje dejavnosti je več, med njimi je tudi sprememba generacij,« pojasni mlinar. Sam je na tradicijo in izročilo prejšnjih generacij preveč navezan, z delom v mlinu se je spoprijemal že kot otrok. Po 13 letih dela v tovarni, natančneje leta 1994, je prevzel dejavnost od svojega očeta, ki se je takrat upokojil.

Poleg mlina še gostilna»Mletje se ni preveč spremenilo od petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je oče zaradi elektrifikacije mlin od tod preselil v središče vasi,« se spomni mlinar.

Takrat so bili za mlinarja popolnoma drugačni časi. »Ljudje so na moko brez težav čakali kar nekaj ur, zdaj pa že pol ure pomeni težavo,« zdajšnji in pretekli čas primerja sogovornik. »V tistih letih so v mlin hodili ljudje že pono-či in čakali v avtomobilih, preden se je mlin odprl, da ne bi toliko čakali. Oče je velikokrat že pred začetkom delovnega dne – mlin se je takrat odpiral ob sedmih – vedel, da bo imel za določen dan dovolj dela. Za primerjavo, jaz odpiram mlin ob devetih in včasih je treba kar nekaj časa počakati, da kdo pride.«

Mlin je hitro postal stičišče družabnega življe-nja v vasi, zato je oče dve leti po selitvi mlina odprl še gostilno. Gostilna Pri mlinu v središču vasi, ki nosi zgovorno ime, je še zdaj odprta in ena bolj znanih primorskih gostiln.

V zadnjih nekaj letih se je spremenilo povpra-ševanje strank. »Oče je imel večino strank, ki so v mlin prihajale mlet moko za kmetijske namene, sam pa zdaj prodam več moke na drobno,« pojasni mlinar.

Osemsto kilogramov pšenice za 600 kilogramov mokePred nekaj leti se je odločil, da bo mlin iz središča vasi prenesel spet na prvotno lokacijo. V not-ranjosti pa se mlin ni pomembneje spreminjal. »Stroji so delovali po principu povratne meljave.

Zdaj jih je notri pet strojev, kar pomeni deset linij, tam pa je bil en stroj z dvema linijama. Vse je šlo bolj počasi. En stroj je takrat zmlel sto kilogramov moke na uro,« se spomni sogovornik.

Hitrost je precej večja 60 let pozneje, saj v Koritnikovem mlinu zmeljejo kar 800 kilo-gramov pšenice na uro. »Od tega dobimo dve tretjini moke, tretjina pa ostane otrobov,« še pojasni mlinar.

Vseeno to niso tako velike spremembe kot prehod z mlinov na vodo, kot so mlele še generacije pred Frankom in njegovim očetom. »Takrat so mlini mleli 20 kilogramov na uro. V mlin so ljudje prihajali z 10 do 15 kilogrami, kolikor so jih lahko nosili na rami ali pa na glavi. Danes je povprečna kilaža, ki jo ljudje prinesejo, približno sto kilogramov,« primerja Franko Koritnik.

Od moke do kupcaPrincip mletja ostaja podoben vsa ta leta, a tehnologija omogoča veliko boljši iztržek. Delo in vloga mlinarja pa sta se popolnoma spremenili.

V praksi delo poteka tako, da mu pripeljejo žito, v zameno pa dobi določeno količino že zmlete moke: »Če nekdo pripelje manjše količine in želi dobiti svojo moko, ga moram na žalost zavrniti. Ker je to velik mlin, meljem le večje količine, vsaj 500 kilogramov. Manjši mlini si lahko privoščijo mletje manjših koli-čin, jaz pa ne.«

Predvsem pa je Franko prisiljen iskati nove prodajne poti. Resda posamezni kupci priha-jajo k njemu na dom, vse več povpraševanja opaža tudi od picerij in manjših pekarn, a

to dandanes ni več dovolj. Zato se je Franko odločil za korak naprej in svojim strankam tudi razvaža moko. »Ostaneta ti dve možnosti. Ali dejavnost opustiti ali pa preprosto postati bolj konkurenčen,« pove mlinar.

Za rž ni veliko zanimanjaFranko je posebej pozoren na kakovost, zato kupuje ekološko pridelano pšenico iz Prek-murja. Pot je dolga, a druge izbire pravzaprav nima. »Pri nas na Primorskem ni kmetov, od katerih bi lahko dobival pšenico, zato jo moram iskati v bolj oddaljene regije,« pove Koritnik. Zaradi povpraševanja ljudi je začel mleti tudi pirino moko. Pira ima več prijaznih beljakovin in je bolj zdravo žito. Kupuje jo na Vipavskem.

Količina je majhna, v primerjavi s pšenico le od pet do deset odstotkov. »Cena je višja od cene pšenične moke, saj je hektarski donos precej manjši, poleg tega jo je treba luščiti. Pšenična moka stane približno 30 centov, če jo pripeljem na dom, cena pirine moke pa se giblje od 1,5 do 1,8 evra,« pojasni mlinar.

Razmišlja tudi o drugih vrstah žita, a ugota-vlja, da Primorci nanje niso navajeni.

V mlinu je glasnoPa se odpravimo v mlin. V mlinu najdemo velike stroje, ki pšenico razdelijo v različne cevi. »Moka številka 400, 500, 1.600, drobni in debeli otrobi, vsaka vrsta gre v posame-zen silos,« pojasni Koritnik. Cene strojev se močno razlikujejo, mlin lahko opremiš za 20 tisoč ali pa za dva milijona evrov. Ko prižge stroje, ustvarjajo zvok z jakostjo 80 decibelov.

Mlinar ne skriva velikih načrtov za priho-dnost, saj mu ljubezen do izročila in tradicije nalaga, da bo storil, kar se da, da bi moko mlela tudi osma generacija. Tik ob mlinu je pripravil prostor za novo pridobitev. »Ena od mojih želja je, da bi ob hiši postavil še en mlin na vodo, tako kot je bilo po starem,« je pove-dal Franko Koritnik.

Prvi kitici pesmi z začetka sledita tudi druga in zadnja kitica: »Če mlinček pri miru bi stal, bi mlinar in kmet žaloval. In otrok bi jokal ter tožil glasno, kako je brez kruha hudo.« V času, ko se nam, sodobnim porabnikom, zdi, da se živila preprosto znajdejo na policah od nikoder, je obisk mlina koristen opomnik, da se v ozadju vrečke moke skriva zgodba. In da bi nam bilo brez ljudi, ki te zgodbe ustvarjajo, hudo.

besedilo in fotografije: Petra Mezinec

Mlin je hitro postal stičišče družabnega življenja v vasi, zato je oče dve leti po selitvi mlina odprl še gostilno. Gostilna Pri mlinu v središču vasi, ki nosi zgovorno ime, je še zdaj odprta in ena bolj znanih primorskih gostiln.

Page 38: Revija Gost 06

»Za tiste, ki so že ali pa še bodo prepoznali kakovost blagovne znamke Podravka, želimo poskrbeti celovito. Od zajtrka do večerje, od vsakodnevnih napitkov in prigrizkov do slad-kanja z našimi pecivi,« pravijo v ljubljanski podružnici Podravke. Direktor prodaje Jurij Krajnc je zato okoli sebe zbral ekipo pod vod-stvom Jureta Janežiča, vodje programa Ho-ReCa, ter vpeljal novo strategijo in smernice v prodajnem kanalu Podravkinega programa Gastro.

Obisk kuharskega mojstra»Že desetletja Podravkini kuharski mojstri v svojih kuhinjskih 'laboratorijih' nabirajo in prepletajo svoja znanja in praktične izkušnje. Z raznovrstno in inovativno ponudbo želijo gastronomskim praktikom ponuditi rešitve, s katerimi bodo prihranili čas, znižali stroške, spodbudili kulinarično ustvarjalnost in ne nazadnje navdušili svoje porabnike,« razla-gata filozofijo poslanstva Jurij Krajnc in Jure Janežič.Dobra kulinarična ponudba v gostinstvu je trend, ki ima potencial, je bila njuna vodilna misel. Nadgradila sta jo z ustrezno podporno dejavnostjo, ki spremlja prodajo raznovrstnih živil blagovne znamke Podravka. »Naše iz-delke želimo uporabniku oziroma restavraciji predstaviti tako, da jih vključimo v njihovo kulinarično ponudbo. Tako do vodje restavra-cije ne pride več le naš komercialist s ponud-bo izdelkov, z njim pridejo tudi naši kuharski mojstri ter pripravijo različne jedi, ki vsebujejo Podravkine izdelke. Pri tem uporabljajo tudi izdelke drugih blagovnih znak, ki jih že imajo v restavraciji oziroma so jih že vajeni. Najbolj je pomembno, da gost dobi odlično jed in da v njej prepozna tudi sestavine blagovne znam-ke Podravka. Ne želimo le prodajati sestavin, ampak končni izdelek – jed narejeno z njihovo pomočjo. Ne prodajamo recimo naše začimbe Vegeta, našega riža Bali ali specialnega do-datka za omake Fant oziroma katere od zele-njavnih prilog. Prodajamo jed s Podravkino začimbo, rižem, omako oziroma kakšno drugo sestavino,« razlaga Jure Janežič.

Postavljamo standarde kakovostiSogovornik še poudarja, da je pomembno, da gost, ki od svojega izbranega hotela pri-čakuje standard namestitve, ki bo primeren njegovim zvezdicam, dobi enako kakovo-stno ponudbo tudi v restavraciji. »Delujemo v ozadju gostinske ponudbe – kot podpora, s katero bodo zadovoljili svoje goste. Velik izziv nam je, da med gostinci premagamo vse bolj pogost trend iskanja najcenejših živil. Želimo si izobraziti ljudi v prepozna-vanju razlike med kakovostjo in nizko ceno. Želimo si, da se izdelki blagovne znamke Podravka v zavest porabnikov vtisnejo kot standard kakovosti. Kot živila, ki sledijo tudi standardom varnosti in se izogibajo alerge-nom ter kemičnim sestavinam,« še pripove-duje Janežič.

Zajtrk s PodravkoPomembno se mu zdi, kakšno marmelado dobi gost pri zajtrku v hotelu, ki ima višji stan-

dard. Ponudbo, ki vsebuje vse od toplih na-pitkov, čajev ali kakava do marmelad, paštet in drugih namazov, v Podravki nadgrajujejo s postavitvijo celotne zajtrkovalnice. Poskrbijo namreč za primerno opremo, od skodelic do stojal za izbor njihovega programa kosmičev Lino. »Ko pride gost v zajtrkovalnico, je zado-voljen, ko vidi, da je zanj dobro poskrbljeno,« iz izkušenj poudarja vodja programa HoReCa slovenske podružnice hrvaškega prehramb-nega velikana Podravka.

Vabilo na slastne palačinkeEkipa njihovih kuharjev v matični kuhinji v Koprivnici nenehno razvija oziroma širi izbor svojih izdelkov. Pri tem pozorno sledijo sve-tovnim smernicam in zlasti željam svojih po-rabnikov. Po uvajalnem oziroma poskusnem obdobju doma bodo letos svetovnemu trgu predstavili svojo maso za palačinke Lino. Se-veda se bo zraven dobro prilegal kateri od nji-hovih sadnih ali čokoladnih namazov.

Podravka želi postaviti standard gastronomske kakovosti Ker ne želijo biti prepoznavni le kot dobavitelji prehrambnih izdelkov, so uporabnikom svojih proizvodov ponudili nekaj več

Od trgovine do kongresnega centraPodravkina tržna ekipa, ki skrbi za os-krbo restavracij, okrepljena z izkušeni-mi kuharskimi mojstri, na željo svojim odjemalcem oblikuje tudi sezonske jedilnike. Pomaga in svetuje lahko tudi pri pripravi kulinarične ponudbe za različne priložnosti, od poslovnega kosila do poroke ali kakšnega drugega slavnostnega dogodka. »Odzovemo se na povabilo tako najmanjšega go-stinca, pa naj gre le za stojnico za peko palačink, večje samostojne restavracije ali restavracije v sklopu hotelskega ali kongresnega centra. Smo prilagodljivi in ustvarjalni. S svojimi izdelki in pod-poro se želimo uveljaviti kot najpo-membnejši ponudnik pri manjših in večjih trgovskih sistemih in tudi v ra-znovrstni gostinski dejavnosti,« še spo-ročajo iz Podravke.

Z Vegeto okoli svetaPodravka je prehrambna družba z več kot 80-letno tradicijo, v Sloveniji pa je že 40 let.Zaposluje več kot šest tisoč ljudi in letno ustvari okoli 500 milijonov evrov prihodka – 400 milijonov evrov z raznovrstnimi prehrambni-mi izdelki in pijačo, 100 milijonov evrov pa prek svoje hčerinske far-macevtske družbe Belupo. V sloven-ski podružnici je zaposlenih 40 ljudi, ki letno ustvarijo 25 milijonov evrov prometa. Podravka ima podjetja in predstavništva v 17 državah v Evro-pi, Avstraliji in Ameriki. Blagovna znamka Podravka, ki proizvaja že več kot 500 izdelkov, je na pot svo-je širše svetovne prepoznavnosti stopila leta 1958 z Vegeto, univer-zalnim dodatkom jedem, ki naj bi izboljšal in izpopolnil njihov okus. Vegeto danes poznajo v 40 državah na vseh celinah.

Jurij Krajnc (desno), direktor prodaje v ljubljanski podružnici Podravke, je okoli sebe zbral ekipo pod vodstvom Jureta Janežiča, vodje programa HoReCa, ter vpeljal novo strategijo in smernice v prodajnem kanalu Podravkinega programa Gastro.

Informacije:Jure Janežič, vodja programa HoReCaTel.: 041 347 965E-pošta: [email protected]

Page 39: Revija Gost 06

»Za tiste, ki so že ali pa še bodo prepoznali kakovost blagovne znamke Podravka, želimo poskrbeti celovito. Od zajtrka do večerje, od vsakodnevnih napitkov in prigrizkov do slad-kanja z našimi pecivi,« pravijo v ljubljanski podružnici Podravke. Direktor prodaje Jurij Krajnc je zato okoli sebe zbral ekipo pod vod-stvom Jureta Janežiča, vodje programa Ho-ReCa, ter vpeljal novo strategijo in smernice v prodajnem kanalu Podravkinega programa Gastro.

Obisk kuharskega mojstra»Že desetletja Podravkini kuharski mojstri v svojih kuhinjskih 'laboratorijih' nabirajo in prepletajo svoja znanja in praktične izkušnje. Z raznovrstno in inovativno ponudbo želijo gastronomskim praktikom ponuditi rešitve, s katerimi bodo prihranili čas, znižali stroške, spodbudili kulinarično ustvarjalnost in ne nazadnje navdušili svoje porabnike,« razla-gata filozofijo poslanstva Jurij Krajnc in Jure Janežič.Dobra kulinarična ponudba v gostinstvu je trend, ki ima potencial, je bila njuna vodilna misel. Nadgradila sta jo z ustrezno podporno dejavnostjo, ki spremlja prodajo raznovrstnih živil blagovne znamke Podravka. »Naše iz-delke želimo uporabniku oziroma restavraciji predstaviti tako, da jih vključimo v njihovo kulinarično ponudbo. Tako do vodje restavra-cije ne pride več le naš komercialist s ponud-bo izdelkov, z njim pridejo tudi naši kuharski mojstri ter pripravijo različne jedi, ki vsebujejo Podravkine izdelke. Pri tem uporabljajo tudi izdelke drugih blagovnih znak, ki jih že imajo v restavraciji oziroma so jih že vajeni. Najbolj je pomembno, da gost dobi odlično jed in da v njej prepozna tudi sestavine blagovne znam-ke Podravka. Ne želimo le prodajati sestavin, ampak končni izdelek – jed narejeno z njihovo pomočjo. Ne prodajamo recimo naše začimbe Vegeta, našega riža Bali ali specialnega do-datka za omake Fant oziroma katere od zele-njavnih prilog. Prodajamo jed s Podravkino začimbo, rižem, omako oziroma kakšno drugo sestavino,« razlaga Jure Janežič.

Postavljamo standarde kakovostiSogovornik še poudarja, da je pomembno, da gost, ki od svojega izbranega hotela pri-čakuje standard namestitve, ki bo primeren njegovim zvezdicam, dobi enako kakovo-stno ponudbo tudi v restavraciji. »Delujemo v ozadju gostinske ponudbe – kot podpora, s katero bodo zadovoljili svoje goste. Velik izziv nam je, da med gostinci premagamo vse bolj pogost trend iskanja najcenejših živil. Želimo si izobraziti ljudi v prepozna-vanju razlike med kakovostjo in nizko ceno. Želimo si, da se izdelki blagovne znamke Podravka v zavest porabnikov vtisnejo kot standard kakovosti. Kot živila, ki sledijo tudi standardom varnosti in se izogibajo alerge-nom ter kemičnim sestavinam,« še pripove-duje Janežič.

Zajtrk s PodravkoPomembno se mu zdi, kakšno marmelado dobi gost pri zajtrku v hotelu, ki ima višji stan-

dard. Ponudbo, ki vsebuje vse od toplih na-pitkov, čajev ali kakava do marmelad, paštet in drugih namazov, v Podravki nadgrajujejo s postavitvijo celotne zajtrkovalnice. Poskrbijo namreč za primerno opremo, od skodelic do stojal za izbor njihovega programa kosmičev Lino. »Ko pride gost v zajtrkovalnico, je zado-voljen, ko vidi, da je zanj dobro poskrbljeno,« iz izkušenj poudarja vodja programa HoReCa slovenske podružnice hrvaškega prehramb-nega velikana Podravka.

Vabilo na slastne palačinkeEkipa njihovih kuharjev v matični kuhinji v Koprivnici nenehno razvija oziroma širi izbor svojih izdelkov. Pri tem pozorno sledijo sve-tovnim smernicam in zlasti željam svojih po-rabnikov. Po uvajalnem oziroma poskusnem obdobju doma bodo letos svetovnemu trgu predstavili svojo maso za palačinke Lino. Se-veda se bo zraven dobro prilegal kateri od nji-hovih sadnih ali čokoladnih namazov.

Podravka želi postaviti standard gastronomske kakovosti Ker ne želijo biti prepoznavni le kot dobavitelji prehrambnih izdelkov, so uporabnikom svojih proizvodov ponudili nekaj več

Od trgovine do kongresnega centraPodravkina tržna ekipa, ki skrbi za os-krbo restavracij, okrepljena z izkušeni-mi kuharskimi mojstri, na željo svojim odjemalcem oblikuje tudi sezonske jedilnike. Pomaga in svetuje lahko tudi pri pripravi kulinarične ponudbe za različne priložnosti, od poslovnega kosila do poroke ali kakšnega drugega slavnostnega dogodka. »Odzovemo se na povabilo tako najmanjšega go-stinca, pa naj gre le za stojnico za peko palačink, večje samostojne restavracije ali restavracije v sklopu hotelskega ali kongresnega centra. Smo prilagodljivi in ustvarjalni. S svojimi izdelki in pod-poro se želimo uveljaviti kot najpo-membnejši ponudnik pri manjših in večjih trgovskih sistemih in tudi v ra-znovrstni gostinski dejavnosti,« še spo-ročajo iz Podravke.

Z Vegeto okoli svetaPodravka je prehrambna družba z več kot 80-letno tradicijo, v Sloveniji pa je že 40 let.Zaposluje več kot šest tisoč ljudi in letno ustvari okoli 500 milijonov evrov prihodka – 400 milijonov evrov z raznovrstnimi prehrambni-mi izdelki in pijačo, 100 milijonov evrov pa prek svoje hčerinske far-macevtske družbe Belupo. V sloven-ski podružnici je zaposlenih 40 ljudi, ki letno ustvarijo 25 milijonov evrov prometa. Podravka ima podjetja in predstavništva v 17 državah v Evro-pi, Avstraliji in Ameriki. Blagovna znamka Podravka, ki proizvaja že več kot 500 izdelkov, je na pot svo-je širše svetovne prepoznavnosti stopila leta 1958 z Vegeto, univer-zalnim dodatkom jedem, ki naj bi izboljšal in izpopolnil njihov okus. Vegeto danes poznajo v 40 državah na vseh celinah.

Jurij Krajnc (desno), direktor prodaje v ljubljanski podružnici Podravke, je okoli sebe zbral ekipo pod vodstvom Jureta Janežiča, vodje programa HoReCa, ter vpeljal novo strategijo in smernice v prodajnem kanalu Podravkinega programa Gastro.

Informacije:Jure Janežič, vodja programa HoReCaTel.: 041 347 965E-pošta: [email protected]

Page 40: Revija Gost 06

Kava v Trstu in Ljubljani

Najprej obiščemo eno najznamenitejših kavarn v Trstu. »Kavarna San Marco je duša Tržačanov in Trsta,« dobro znano zgodovinsko kavarno v ulici Battisti številka 18 kratko in jedrnato opiše Alexandros Delithanassis, ki je kavarno prevzel v upravljanje pred letom in pol. Letos znamenita kavarna praznuje 101-letnico obstoja. Čeprav je Trst popolnoma drugačen kot daljnega leta 1914, se zdi, da se je v kavarni čas ustavil. Visoki stropi, secesijski okraski in občutek, da si vstopil v obdobje, kjer čas drugače teče. Leta 1915 so tu iredentisti tiskali lažne potne liste, da bi v umira-

jočo monarhijo pripeljali protiavstrijske sile. Ob sosednji mizi je morda prav takrat sedel James Joyce in mogoče pisal knjigo Ljudje iz Dublina. »Zgodba z Joyceom je zanimiva in za Tržačane pomembna. Ne vem pa, ali so ga imeli takrat radi, saj je bil znan kot dolžnik in večni zamudnik pri plačevanju najemnin,« se posmeje Delithanassis.

Celo Cerar jih je obiskalV kavarni San Marco so svojo kavico srebali Italo Svevo in Umberto Saba, zdaj pa vanjo zahajajo … No, vsi, ki kaj pomenijo. »Veste, sem

je na obisk prišel Renzi, še preden je postal pre-mier,« pove Alexandros in pokaže fotografijo na svojem mobilnem telefonu.

»Tudi vaš premier je bil pred kratkim tu. Neki dan, nič posebnega ni bil, so nenadoma v kavar-no prišli policisti. Nekoliko sem se že ustrašil, nato pa so mi povedali, da prihaja slovenski premier na zasebni obisk. Skupaj z Borisom Pahorjem sta pri mizi, kjer ponavadi sedi slavni pisatelj, pila kavo,« se posmeje in v dokaz spet pokaže fotografijo. Včasih se zgodi, da sta soča-

KOFETARJI

Petr

a M

ezin

ec

40 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Kava ni le kava. Je obred, tradicija, izkušnja in zgodba. Dve različni mesti, Trst in Ljubljana – prvo zaznamuje dolgoletna tradicija, v drugem se ta šele oblikuje. Nekaj pa je gotovo: pravih ljubiteljev kave, čeprav morda kdaj stojijo na različnih bregovih, tista brihtna ženka iz Mlakarjeve pesmi Čikorje in kafe ne bi mogla pretentati.

Navadno ti podjetja ponu-dijo opremo v zameno za distribucijo njihove kave. Mi smo se odločili za dru-gačno pot. Zrna kupimo, nato jih peljemo v pražarno, kjer jih popražijo po posebnem receptu,« pojas-ni Alexandros Delithanassis iz tržaške Kavarne San Marco

Page 41: Revija Gost 06

41GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Jure

Mak

ovec

Še zdaj kakega gosta dobro­namerno zavr­nem, če želi kavo s smetano, in mu raje prip­ravim kapučino. Do zdaj se še nihče ni pritožil. Preprosto vem, da so zelo redke kave, ki gredo skupaj s sme­tano,« pojasni Tine Čokl, Cafe Čokl.

sno v kavarni Pahor in veliki tržaški profesor Claudio Magris. Vsak ima svoj natančno določen prostor.

Alexandros, lastnik založbe Asterios, je v kavar-no pripeljal tudi knjigarno. V njej med drugim najdemo knjige slovenskih avtorjev, a ne najbolj znamenitega slovenskega pisatelja iz Trsta. »Škoda, že večkrat sem se trudil, da bi objavili kako Pahorjevo delo, ampak so težave zaradi avtorskih pravic. Imamo pa prevedena dela Sla-voja Žižka in že dalj časa ga vabim sem,« poja-snjuje Delithanassis, ki s srečanji z literati, ume-tniki in ustvarjalci ohranja kavarno v središču mestnega intelektualnega dogajanja. Na dan, ko smo obiskali kavarno, je svojo knjigo z naslovom Me, ženske iz Teherana predstavljala pisateljica Farian Sabahi.

V prihodnosti nameravajo v založbi izdati serijo knjig avtorjev, ki so tako ali drugače povezani s Trstom. Trenutna uspešnica je knjiga Globalni minotaver. V enem dnevu so prodali kar sto izvodov. Kdo bi si mislil, da lahko knjiga po šes-tih letih prvič sproži tak odziv. Dovolj, da je avtor vzhajajoča karizmatična politična zvezda iz Grčije Janis Varufakis. »Veste, da sta se v Zagre-bu s Slavojem Žižkom srečala in se poznata? Zanimivo, kajne?« pove sogovornik.

»Imejte svojo kavo«V tržaški kavarni ponudijo le kavo pod svojo blagovno znamko San Marco. »Navadno ti pod-jetja ponudijo opremo v zameno za distribucijo svoje kave. Sprva se gostincu mogoče zdi, da mu zaradi visokih cen kavnih aparatov delajo uslugo, vendar je ne, saj njihova kava stane dvakrat ali celo trikrat več. Mi smo se zato odločili za dru-gačno pot. Zrna kupimo, nato jih peljemo v pra-žarno, kjer jih popražijo po posebnem receptu,« pojasni Delithanassis in pokaže na paketke kave z napisom San Marco, ki jih namerava kmalu začeti prodajati tudi zunaj kavarne. In rezultat? »Dobra, kakovostna kava, ki jo vsi pohvalijo,« pove.

Prepričan je, da je kava v pravi količini dobra za zdravje: »Tudi štiri ali pet kav na dan. Seveda pa v različnih delih dneva pijemo različno kavo. Zjutraj se pije bolj grenka, popoldne pa bolj kre-masta in čokoladna kava.«

Kava in Trst za ljubimcaTržaško pristanišče je že v času Marije Tere-zije postalo pomemben uvoznik kave, zdaj pa sem uvozijo približno 40 odstotkov kave, ki jo predelujejo in nato prodajajo v Italiji. »Vedno se šalim, da je v Trstu laže kupiti surovo kavo kot pa dobre obleke,« se posmeje Delithanassis.

Trst je ne nazadnje tudi mesto Illyja in Haus-brandta, ki pa je svoj sedež prenesel v sosednjo pokrajino.

Da sta Trst in kava povezana, je jasno vsako-mur, ki pride v to mesto v zaledju. Številni zgodovinski lokali, meščansko ozračje, pred-vsem pa je pregovorna tudi njihova obsedenost z – tako kot radi sami poudarijo – dobro kavo. Povprečen Tržačan na leto popije 11 litrov kave. Za primerjavo: italijansko povprečje se giblje okrog petih litrov, slovensko pa pri treh litrih.

Zato ne boste nikoli slišali, da bo Tržačan naročil le kavo, kar potrdi tudi Delithanassis: »Ne, nihče ne reče, da bi želel le kavo. Vsak si želi svojo vari-acijo kave. Kratko, dolgo, s kapljico, črno, dvojno, mrzlo, toplo, svetlo, temno in še bi lahko našteva-li. Norišnica. Vendar nam je prav to všeč.«

A to ne pomeni nujno, da kavo dobro poznajo in vedno znova izberejo najboljšo kakovost, še pojasnjuje: »Če se sprehajaš po Trstu, veli-kokrat vidiš, da pijejo blagovne znamke, ki prihajajo iz drugih mest, čeprav imamo v Trstu najboljše kave. Zato si prizadevamo za izobra-ževanje ljudi in razvoj njihovega okusa. Zače-njamo organizirati degustacije tako za podjetja kot tudi za turiste.«

Page 42: Revija Gost 06

42 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Vseeno se mu zdi, da je v Trstu še vedno premalo dela pri kavi kot turistični znamenitosti Trsta. »Trst ima vse, le plantaž ne. Že v Ljubljani so veliko bolj usmerjeni in veliko bolj domiselni pri pridobivanju turistov,« z razmišljanjem nekoliko preseneti Alexandros Delithanassis.

Kava kot lekcija v skodeliciZato je bila naša naslednja postaja Cafe Čokl, ki ga najdemo tik ob Šentjakobskem gledališču. Gre za popolnoma drugačen koncept kavarne, kot je tržaška San Marco. Lokal je majhen in intimen. Tine Čokl, ki je pred tremi leti in pol odprl kavarno, se je odločil ponuditi edinstveno izkušnjo kave. »Preprosto nisem več hotel biti generični ponudnik kave. Želel sem, da je stvar osebna. Večina gostincev pojasnjuje, kako je kava pomembna, hkrati pa z njo ravnajo nespoštljivo,« je prepričan Čokl.

Če k Čoklovim zaide naključni obiskovalec in pri Tinetu naroči dobro kavo, bo nad odgovorom nekoliko presenečen. »Vprašam, kakšno kavo ponavadi pije, in če pije kapučino, bo to tudi dobil. Vendar bo imel popolnoma drugačen okus. Sem pa precej manj strog, kot sem bil na začetku, ko res nisem želel kave mešati s sladkorjem, mlekom in smetano. Še zdaj kakega gosta dobronamerno zavrnem, če želi kavo s smetano, in mu raje prip-ravim kapučino. Do zdaj se še nihče ni pritožil. Preprosto vem, da so zelo redke kave, ki gredo skupaj s smetano,« pojasni Tine Čokl. »Tako prip-ravljena kava bo vznemirila praokus kave, ki je seštevek vseh popitih kav v življenju. Na podlagi praokusa utemeljujemo svoja pričakovanja in si predstavljamo, kakšna naj bi bila jutrišnja kava. Ko pa se ti enkrat zgodi nova kava, se začne rušiti praokus in ga začneš na novo definirati.«

A da bi razumeli drugačen odnos do kave, ki ga je Čokl razvil, je treba potovati nekaj let v preteklost, ko je bil gostinec. »Zmotilo me je, da kavo pijemo večkrat na dan, pa o njej ne vemo pravzaprav nič. Ni se mi zdelo etično, da gledam strankam v oči, od njih pobiram denar, hkrati pa o kavi nisem vedel nič,« se spomni Čokl. V nekem trenutku se mu je zgodila drugačna kava: »Bila je drugačnega okusa. Začel sem razmišljati, ali je to njen pravi okus in da se nam kava morda pojavlja v različnih oblikah, ki pa jih mi ne poznamo, ker vztrajamo pri znamkah.«

Čoklova kavarna je tako ena tistih, ki jo je zajelo nekaj, čemur poznavalci kave pravijo tretji val kave. »Zanj je značilno, da daje priložnost že pozabljenim oblikam izluževanja kave. Bistvo tretjega vala je, da kavo razumemo kot plod, ki je vzet iz narave, zato od njega ne moremo pričako-vati, da bo vedno enak,« poglobljeno pojasnjuje Čokl. To pa je v popolnem nasprotju z drugim valom, ki je temeljil na ekspresu, kavnih znamkah

in ponavljajoči se tradiciji uživanja kave. »Vsaka kavna skodelica mora biti lekcija zase,« zatrjuje sogovornik.

Narava in kava se spreminjataV kavarni Čokl tako ne boste našli kav zvenečih imen kavne industrije. »Kavna znamka je anoni-mna mešanica kav. V vrečki poljubne znamke ne piše, katere sorte vsebuje in iz katerega dela sveta prihajajo. Tudi zato je postala kava samoumevna. Imamo nerealna pričakovanja glede kave. Če nam je neka kava všeč, ker ima vedno enak okus, pravzaprav govorimo o inženiringu kave. Okus vzdržujejo ob pomoči laboratorijev in senzorikov, ki sproti popravljajo recepture, da se ohranja reprezentativni okus kave,« pojasni Čokl. »Kar je nemogoče, saj gre za plod iz narave, ki ne more dajati vedno istih produktov. Letina se od letine pač razlikuje. Ne nazadnje se rastline in plantaže spreminjajo. Enako jo dela udeležba človeka.«

Načelo pravičnostiPo vsem tem ste se verjetno vprašali, kakšno kavo lahko pijete v kavarni Čokl. Odgovor se skriva v

zadrugi Buna, ki jo je Tine skupaj z Živo Lopatič in Renejem Sušo ustanovil prav za potrebe trgo-vanja s kavo iz Etiopije, Ugande, Mehike in Nika-ragve. Buna v jezikih držav afriškega roga pomeni kava. Zadruga deluje po načelih pravične trgovi-ne, zelo poenostavljeno to pomeni, da zmanjšuje-jo število posrednikov, skrbijo za trajnostni razvoj, denar pa se pravično razdeli med deležnike v pro-cesu trgovanja. Velikokrat se zgodi, da prvi člen v verigi ostaja izkoriščan: »Kavo sem začel spo-štovati in nanjo gledati z drugih zornih kotov. Za fenomenom kave stojijo ljudje. Najpomembnejši v nizu ljudi pa so kmetje. Pravična trgovina je poudarjala prav izkoriščenost kmetov v teh pro-cesih, saj ne morejo postavljati pogojev trgovanja, kaj šele pravične cene za svoj trud. Nekdo drug, trg odjemalcev, določa vrednost njihovega življe-nja, truda, tradicionalnega znanja in zemlje.«

Nikoli ista kavaV Slovenijo tako uvažajo surova zelena zrna. Temu sledi praženje. »Pri praženju gre za zahte-ven postopek. Če se nekoliko poetično izražam, gre za nadzorovano izpostavljanje vročini. S tem izzovemo razpad stotih primarno obstoječih spo-jin v zelenem surovem zrnu. Hkrati pa izzovemo kreacijo stotine novih sestavin. Praženje tudi določa, kakšna bo kava na koncu v skodelici,« je pojasnil Tine Čokl. »Končni sodnik je vedno skodelica.«

Posebej se posvečajo svežini kave. Pražena zrna v kavarni tik pred pripravo kave zmeljejo z mlinčki, saj se svežina v zmletih zrnih ohrani le 15 minut, pojasni Čokl. Poleg tega skrbijo za ohranjanje okolja.

Nekaj je pri Čoklu jasno. Tako kot je že Heraklit vedel, da v isto reko ne stopiš dvakrat, tako je s kavo pri Čoklu. Izkušnja bo vedno nekoliko drugačna.

Petr

a M

ezin

ec

Kavarna San Marco

Buna v jezikih držav afriškega roga pomeni kava. Zadruga deluje po načelih pravične trgovine, zelo poenostavljeno to pomeni, da zmanjšujejo število posrednikov, skrbijo za trajnostni razvoj, denar pa se pravično razdeli med deležnike v procesu trgovanja.

Petra Mezinec

Page 43: Revija Gost 06

Nepogrešljiv aparat za pripravo

kvalitetne kavev gostinstvu.

Prednosti in uporaba PUQ PRESS aparata:• konstantna stisnjenost kave v ročki ob različnem osebju

• postopek stiskanja je popolnoma varen in avtomatiziran, traja 1,3 sekunde in zagotavlja popolno ekstrakcijo kave

• naprava ne zavzema veliko prostora, je masivna in estetsko oblikovana

• uporablja se lahko za vse vrste kavnih aparatov

• posamezna naprava ima okrogli bat za stiskanje, ki je na izbiro v velikostih od Φ 52 do Φ 59

• velikost bata se izbere glede na kavni aparat, kar zagotavlja popoln stisk tudi ob robovih

• moč stiskanja se z elektronskim stikalom poljubno nastavlja od 10 do 30 kg

• naprava zagotavlja minimalno 150.000 stiskanj, kar pomeni, da Vam bo naprava služila za pripravo cca 2000 kg kave - strošek naprave na kg pripravljene kave je cca 0,20 eur, kar pomeni na napitek 0,0014 centa

PRO-INVESTICIJE d.o.o.Ob Dravi 3a, 2250 PtujTelefon: 00386 41 740 783, E-pošta: [email protected], www.pro-investicije.si

Ekskluzivni zastopnik za Slovenijo, Hrvatsko, BiH, Srbijo, Črno goro, Kosovo in Makedonijo.

399 eur+ ddv

®

PUQ PRESS – ZA POPOLNO EKSTRAKCIJO KAVE®

Puqpress_revija.indd 1 27.2.2015 11:36:42

Page 44: Revija Gost 06

44 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Page 45: Revija Gost 06

45GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Poti miru od Alp do Jadrana

Ko so snovalci zgodovinskega turizma v Kobaridu v zgodnjih 90. letih ustanavljali Kobariški muze so lahko le sanjali, da bo po frontni liniji od Loga pod Mangartom do Devina in Trsta potekala dolga pot, posvečena miru med nekoč sprtima narodoma. Kaverne, jarki, muzeji na prostem, pokopališča, spomeniki in drugi ostanki prve sve-tovne vojne združujejo Posočje, Goriško in Kras.

Dne 21. marca bo uradno in slovesno odprtje Poti miru od Alp do Jadrana na goriškem Trgu Evrope ob stoti obletnici začetka soške fronte. Trg ob železniški postaji, ki je toliko let pome-nil mejo, veliko časa celo neprepustno zaprto, je zdaj simbol odprtosti v svet. Vendar je le eden od številnih dogodkov, ki jih Fundacija poti miru v Posočju, ki skupaj s Pokrajino Gori-ca ter občinami in drugimi partnerji, bdi nad 250 kilometrov dolgo pot, prireja ob okrogli obletnici od Posočja do Krasa. V tem času se bodo zvrstili razstave, prireditve in spominski pohodi v čast padlih na obeh straneh meje.

Svet v malem na 250 kilometrihZgodovina 250 kilometrov dolge poti sega kar nekaj let v preteklost, natančneje v devetdese-

ta leta, in je povezana z ustanovitvijo Kobari-škega muzeja. Najprej pod vodstvom krajevne skupnosti Kobarid, nato pa tamkajšnjega turi-stičnega društva, so opravili obnovo Mašerove hiše, kjer ima muzej še danes stalno zbirko. Podjetni Kobaridci so takrat začeli razmišlja-ti, kaj bi, potem ko so poskrbeli za premično, naredili z nepremično dediščino, ki je ostala na slikovitem terenu.

Tako so leta 2000 ustanovili Fundacijo Poti miru v Posočju. Pot miru je s počasnimi, a zanesljivimi koraki v 15 letih pripravila na poti celostno ponudbo. »Poleg dediščine prve svetovne vojne lahko pohodniki, kolesarji in drugi obiskovalci na poti doživijo vso lepoto narave Alp, Soče, Brd, Krasa, Jadranskega morja, Triglavskega narodnega parka, mir in tišino v neokrnjenih kotičkih narave, vrvež na trgih starih in novih mest, slapove, korita, reke ter življenje v številnih odročnih ali majhnih vaseh, na številnih razglednih točkah so nagrajeni s čudovitimi razgledi, lahko izkusijo še vedno žive planine,« o ponudbi in izkustvih na Poti miru pove Maša Klavora iz Fundacije Poti miru v Posočju.

PO POTEH SOŠKE FRONTE

Tudi spomin je lahko turistična priložnost

Petr

a M

ezin

ec

Kluže

Page 46: Revija Gost 06

46 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

V Klužah lani 8.700 obiskovalcev Pa se sprehodimo po glavnih točkah poti. Pot, dolga 250 kilometrov, se začne v Logu pod Mangartom, kjer najdemo vojaško pokopali-šče. Prva večja znamenitost je trdnjava Kluže, ki je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja, v času soške fronte pa so v njej prebivali povelj-stva in zaledne enote.

Zdaj je tu domovanje muzejske zbirke in Društva 1313, njegovi člani se lahko hitro pre-levijo v vojake – samo lani so izvedli 48 pred-stav. Število obiskovalcev vsako leto vztrajno raste; v prejšnjem letu od maja do septembra je Kluže obiskalo 8.700 ljudi, še trikrat toliko si jo je ogledalo od zunaj.

Zatem se razprostirajo trije muzeji na prostem: Ravelnik, Čelo in Zaprikraj. Obiskovalci si lahko ogledajo kaverne, bunkerje, strojnična gnezda, rekonstrukcije barak in obnovljene strelske jarke.

Od tod je prva večja postaja Kobarid. Kobariški muzej je pred dvema desetletjema postal gonilo razvoja na Kobariškem. Prejšnje leto so imeli enega največjih obiskov od delovanja muzeja, saj so prodali kar 61.500 vstopnic. Po nekaj malo manj obetavnih letih so se spet vrnili italijanski turisti, lani se jih je v muzeju ustavilo 19 tisoč. Kar ni čudno. Kobarid in znamenita 12. soška bitka, znana kot čudež pri Kobaridu, se je močno vtisnila v italijansko zavest. Še zdaj športni časo-pisi ob visokih porazih v naslove napišejo, da se je poražencem zgodil Kobarid ali po italijansko Caporetto.

Pri sosedih, kjer ima sedež Fundacija Poti miru v Posočju, so našteli 21.200 turistov, kar je petino več kot predlanskim. V informacijskem centru je urejena manjša muzejska trgovinica z lokalnimi in regijskimi spominki, interaktivna razstava, knjižnica, na voljo so tudi konferenčni prostori. Tu lahko obiskovalci dobijo tudi kontaktne podatke številnih okoliških zbiralcev, ki z vese-ljem odprejo svoja vrata in predstavijo bogato znanje o lokalni zgodovini.

Kot simbol Kobarida ostaja tudi italijanska kostnica, ki jo letno obišče od 25 tisoč do 30 tisoč turistov. V njej je pokopanih 7.014 ita-lijanskih vojakov, zgrajena pa je bila še leta 1938. Na odprtje je takrat prišel tudi Benito Mussolini. Zgodovina bi se verjetno drugače pisala, če bi poskus atentata, ki so ga načrtovali pripadniki tajne organizacije TIGR, uspel.

Zgodovinski, in ne vojni turizemZato ni čudno, da snovalci kobariškega turizma Kobarid opisujejo kot epicenter zgodovinskega dogajanja. Med njimi je tudi siva eminenca kobariškega zgodovinskega turizma Zdravko

Muzej Kobarid

Page 47: Revija Gost 06

47GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Likar, ki je skupaj s somišljeniki že pred 25 leti začel govoriti o razvoju v smeri zgodovine in traj-nostnega razvoja.

»Vojne so res zelo zaznamovale Posočje, vendar ne moremo govoriti o vojnem turizmu ali celo spa-kedranki – mračnem turizmu. Zgodovinski turizem ponuja umetnost, stavbarstvo, kulturno vrenje, cer-kveno dediščino, pokopališča in seveda tudi ostanke vojne, kot so strelski jarki, kostnice, nekdanja boji-šča in partizanske bolnice. Zgodovinski turizem je širši pojem kot vojni turizem. Vojni turizem lahko razvijajo tam, kjer ne morejo ponuditi nič drugega kot le spomin na bitko, taki kraji so recimo Slavko-vo, Waterloo, Normandija, Stalingrad in Kursk. V zgodovini so bila tudi mirna obdobja, ki so zdaj zelo zanimiva za turiste,« pojasni Likar.

Soška fronta je sicer res mogoče najbolj znan del zgodovine, pravi Likar, vendar so poleg tega za obiskovalce zanimivi tudi Toncov grad iz obdobja preseljevanja ljudstev, obdobje preporoda, Simon Gregorčič in kulturni krog, ki ga je ustvaril, ter obdobje antifašizma.

Povečanje zanimanja ob stoletniciV Posočju se dobro zavedajo priložnosti, ki jih prinaša okrogla obletnica. Obisk se je že lani vidno povečal. »Več obiskovalcev prihaja iz tistih držav, ki so se včasih bojevale na soški fronti pod zastavo avstro-ogrske monarhije,« je povedala Maša Klavora. »Standardno je velik obisk Italija-nov. Veselimo se tudi povečanega obiska iz nem-ško in anglosaško govorečih držav, ki jih sicer bolj zanima zahodna fronta.«

Pa pojdimo naprej po Poti miru. Od Kobarida se lahko odpravite po dveh poteh. Prva vodi v čez-mejni muzej na prostem Kolovrat, druga pa do spominske cerkve na Javorci. Kolovrat je točka, ki jo dobro poznajo tudi kolesarji, saj z razgledi na Benečijo na eni strani in Soško dolino na drugi privablja veliko širšo množico ljudi kot le zgodo-vinske navdušence. »Letos smo prvič imeli obisk od junija septembra. Težko je sicer meriti in dati natančne številke, saj je vstopnih točk na Kolovrat veliko, a predvidevamo, da ga je obiskalo približno 25 tisoč ljudi,« pojasni Maša Klavora.Pe

tra

Mez

inec

In medtem ko je eno od vodil Poti miru od Alp do Jadrana mir med nekoč sprtimi narodi, je simbol strpnosti spominska cerkev na Javorci, do katere vodi vijugasta pot iz Zatolmina. V njej so avstro- ogrski vojaki različnih narodnosti opravljali bogoslužja. Na lesenih ploščah v cerkvi najdemo imena padlih vojakov.

Sodelujejo tudi gostinciPot se združi v Tolminu, kjer nas nadaljnjih nekaj deset kilometrov čakajo spomeniki, kot je nemška kostnica, v kateri je zakopanih tisoč nemških voja-kov, razgledne točke, kot sta Globočak in Korada, ter muzej na prostem Vodice pri Kanalu.

Med najbolj priljubljene spomenike in izletniške točke sodi Park miru na Sabotinu. Kako pomem-ben postaja turizem soške fronte ob stoti obletnici, priča tudi podatek, da je leta 2013 Sabotin obiskalo 25 tisoč ljudi, od teh četrtina tujcev, leta 2014 pa je bilo obiskovalcev okrog 40 tisoč. Poleg tega je imel oskrbnik parka Bogdan Potokar predlanskim 136 vodenih ogledov, do konca lanskega novembra pa za sto več.

Kobariški muzej je pred dvema desetletjema postal gonilo razvoja na Kobariškem. Prejšnje leto so imeli enega največjih obiskov od delovanja muzeja, saj so prodali kar 61.500 vstopnic. Po nekaj malo manj obetavnih letih so se spet vrnili italijanski turisti, lani se jih je v muzeju ustavilo 19 tisoč. Kar ni čudno. Kobarid in znamenita 12. soška bitka, znana kot čudež pri Kobaridu, se je močno vtisnila v italijansko zavest. Še zdaj športni časopisi ob visokih porazih v naslove napišejo, da se je poražencem zgodil Kobarid.

Exim Ex d.o.o., Letališka 27, 1000 Ljubljana T: 01 524 04 44, F: 01 524, 93 [email protected], www.eximex.si

Sanitarna oprema, potrošni materialipo najboljših pogojih.

Page 48: Revija Gost 06

48 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Prihodnja številka izide 11. junija 2015.

Če želite prejemati revijo na vaš naslov, nam pišite na [email protected] oziroma nas pokličite na 080 15 80.

revija za strokovno javnost panoge HoReCa je brezplačna in izhaja štirikrat na leto. www.revijagost.si

Petr

a M

ezin

ec

Javorica

Pot miru od Alp do Jadrana ni le pot za poho-dnike in kolesarje, poudarja Maša Klavora: »S pomočjo javne agencije SPIRIT, sektorja za turizem, se v pot vključuje vse več slovenskih in italijanskih turističnih ponudnikov, ki se zbirajo v mreži T-lab z željo po čezmejnem sodelovanju.«

Do Devina vodita dve potiPot se spet razdeli na Cerju pri Pomniku brani-teljem slovenske zemlje. V njem je že urejena muzejska zbirka, posvečena prvi svetovni vojni, v prihodnosti pa bodo poskrbeli tudi za druga zgodovinska obdobja. Pomena turizma soške fronte so se hitro zavedali tudi v občini Miren - Kostanjevica, zato v bližini Cerja najdemo številne naravne jame, ki so jih vojaki uporab-ljali za svoje delo. Prva pot vodi po Krasu, kjer je bilo zaledje soške fronte, zato v skoraj vsaki vasi najdemo pokopališče. Mejo prečkamo v Gorjanskem in od tod po italijanski strani Krasa pridemo do končne točke v Devin ali pa izlet podaljšamo še do Trsta.

Druga pot, ki nas prav tako pripelje na končno točko, pelje po italijanski strani Krasa. Obisko-valec si lahko ogleda Debelo grižo, pomemben strateški hrib, zgodovinsko pot v Brestovcu, itali-

jansko kostnico v Sredipolju, tematski park nad Tržičem, konec poti pa je prav tako v Devinu.

Pot miru od Alp do Jadrana je zastavljena celostno, da bi privabila turiste različnih zani-manj. Stoletnico pa nameravajo v Posočju in na

Krasu kar se da dobro izkoristiti, a Maša Kla-vora poudarja: »Stoletnice tragične vojne naj spominjajo in opominjajo, za ljudi in kraje ob nekdanjem prekletem konfinu pa naj pomenijo skupno delo in pot naprej.«

Petra Mezinec

Page 49: Revija Gost 06

49GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

49

Koliko časa je potekala akcija in koliko inšpektor-jev je v njej sodelovalo? Je morda bila del širše pobu-de EU ali je del običajnega delovanja inšpektorata?Pregled gostinskih obratov je potekal v okviru letnega načrta dela Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in sicer od januarja do decembra 2014. Pregled gostinskih obratov po celot-ni državi je opravljalo približno 45 inšpektorjev.

Kako so bili izbrani lokali oziroma restavracije (če niso bili vsi)?Izbor objektov za pregled je potekal bodisi na podlagi ocene tveganja, ki ga pomeni posamezen objekt, bodisi na podlagi prijav. Pri oceni tveganja se upoštevajo:

a) znana tveganja, povezana z živili, nosilci dejavnosti, uporabo živil ali katerimkoli procesom, materialom, snovjo, dejavnostjo ali operacijo, ki lahko vpliva na varnost živil;

b) poročila o preteklosti nosilcev dejavnosti glede skladnosti z zakonodajo;

c) zanesljivost katerihkoli lastnih kontrol, ki so bile opravljene;

d) kakršnekoli informacije, ki bi lahko nakazovale neskladnost.

Katera merila ste uporab-ljali?Edino merilo pri oceni objekta so zah-teve, predpisane v živilski zakonodaji. V okviru inšpekcijskega pregleda so inšpektorji za hrano oziroma uradni veterinarji preverjali, ali so izpolnjene zahteve živilske zakonodaje. Preverjali so izpolnjevanje higienskih pogojev

objekta (prostorov, opreme, naprav in drugih pripomočkov, namenjenih rav-nanju z živili), sledljivost dobavljenih živil, ustreznost ravnanja z živili, pri-mernost osebne higiene in usposoblje-nost oseb, ki delajo z živili. Pri rednih pregledih je bila glede na rezultate prvih pregledov v nadaljevanju leta posebna pozornost namenjena sledlji-vosti dobavljenih živil.

Kako se lahko kaznovani gostinski obrati odzovejo na kazni oziroma predloge inšpektorjev?Kazni oziroma globe se izrečejo s plačilnim nalogom ali z odločbo o prekršku. Na oba omenjena doku-menta lahko kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo pri organu, ki je izdal dokument, in sicer v osmih dneh od vročitve. Če kršitelj ne vloži zahteve za sodno varstvo, lahko v osmih dneh

po pravnomočnosti izdanega doku-menta plača polovico izrečene globe.

Kdaj in kako lahko obrati spet začnejo normalno delovati?Obrati, za katere je bila odrejena prepoved opravljanja dejavnosti ali dela dejavnosti, lahko začnejo spet normalno delovati, ko odpravijo neskladnosti, opredeljene v odločbi. Po zakonu o inšpekcijskem nadzoru pa morajo o odpravi neskladnosti takoj obvestiti inšpektorja.

Kako lahko skomunicirajo, da so odpravili pomanjklji-vosti?Sporočanje o odpravi neskladnosti lahko poteka ustno po telefonu ali pisno prek elektronske ali navadne pošte.

Odpraviti pomanjkljivost

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Zakaj je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin kaznovala ali začasno celo zaprla lokale in kako lahko ti čim prej odpravijo pomanjkljivosti.

Vrhunski kulinarično-glasbeni festival Izbor bo prvič v Sloveniji na enem mestu predstavil najodličnejše mednarodne kulinarične mojstre

v prepletu z vrhunskimi vini in zanimivim glasbeno-zabavnim programom. Dogodek, na katerem bodo gostje lahko okušali tudi hrano kuharjev, ki so si pridobili Michelinove zvez-dice, bo potekal v prijetnem ambientu Dežele kozolcev, prvem muzeju kozolcev na prostem na svetu.

Organizator različnih odmevnih prireditev Franci Kek in vrhunski gostinec Tomaž Kavčič prip-ravljata nov izziv, saj bo Dežela kozolcev postala edinstvena lokacija za vse, ki uživajo v oku-šanju vrhunske kulinarike in odličnih vin. Na enodnevnem festivalu okusov in zabave, ki bo v soboto, 20. junija, od 15. ure, se

bo namreč predstavilo 20 izbranih kuharskih mojstrov in 40 vrhunskih vinarjev širše regije Alpe–Adria.

Franci Kek o posebnosti dogodka: »Poleg specialitet slovenskih kuharjev bodo imeli obiskovalci prilož-

nost na enem mestu okušati kuli-narične dobrote uglednih kuhar-skih mojstrov in uživati ob različnih vrstah mednaro-dnih vrhunskih vin, kupiti izbrane izdelke in se zaba-

vati ob spremljevalnem programu. Za varno udeležbo obiskovalcev bo poskrbljeno tudi s posebnimi vlaki iz smeri Ljubljane, Novega mesta in Sevnice.«

Edinstvenost Gourmet & fun festivala Izbor pa je povzel Tomaž Kavčič: »Nekatere kuharske

mojstre iz tujine in Slovenije, s katerimi sem se imel priložnost srečevati v zadnjih letih, sem od nekdaj želel pripeljati v Slovenijo, na eno mesto v prijetnem okolju, kjer bodo s širokim vrhunskim izborom zadovoljni še tako zahtev-ni gurmani. Prepričan sem, da bomo ponudili sproščen vrhunski in enogastronomski dogo-dek, ki bo v marsičem novost.«

Kulinarični spektakel v Deželi kozolcev tudi s kuharji z Michelinovimi zvezdicami

Page 50: Revija Gost 06

50 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

50

Spremenjena pravila GOTOVINSKEGA PROMETA in dokazovanje denarnih tokov

19. marec 2015, GH Union, Ljubljana

V sodelovanju s:

Udeležba je brezplačna.

Prijava in dodatne informacije: www.pripravanadavcneblagajne.si

Od 31. januarja 2015 veljajo spremenjena pravila evidentiranja gotovinskega prometa.

Seznanite se z novimi pravnimi podlagami, ki urejajo denarno poslovanje poslovnih subjektov, z vodenjem evidenc in zagotavljanjem dokazov o transparentnem gotovinskem poslovanju, z obdavčitvijo presežkov gotovine v blagajni in se pripravite na davčne blagajne.

Zadnji konec tedna v januarju so se končali že 9. mednarodni sejmi okusov GASTexpo & Sladoled, na katerih se je predstavilo 125 podje-tij iz devetih držav, obiskalo pa jih je 15 tisoč ljudi. Pester nabor doma-čih in tujih razstavljavcev sejmom daje težo v Sloveniji in tudi zunaj

njenih meja. Prireditev je ostala zvesta svoji usmeritvi in tako prepričala ne le strokovno javnost s predstavitvijo najnovejših smernic, temveč tudi tiste, ki preprosto radi uživajo v kulinariki. Ti so se razvajali na številnih pokušnjah in brezplačnih delavnicah, ki so bile polne do zadnjega kotička, potekale pa so pod taktirko vrhunskih mojstrov. To je bilo seveda zagotovilo, da so obisko-valci pridobivali nova znanja in spoznavali kuharske smernice. Obiskovalci so lahko obogatili svoje znanje priprave sladoleda, francoskih slaščic ali pa so v šoli pice uživali v trikih trikratnega svetovnega prvaka. Vse dni sejmov so se lahko obiskovalci urili v spretnosti oblačenja torte v sladkorno maso, zadnji dan pa so lahko preverili, kako lahko zdrave sestavine rastlinskega izvora združimo v okusne, hitro pripravljene in cenovno dostopne jedi, ki se jih lahko brez slabe vesti najemo do sitega.

Medtem ko so ljubiteljski kulinarični navdušenci bogatili svoje znanje, se seznanjali z aktualnimi usmeritvami, pokušali bolj ali manj eksotične jedi, so lahko poklicni slaščičarji in kuharji prikazali svoje znanje, izkušnje, domišljijo in kreativnost predstavili komisijam na 3. mednarodnem prven-stvu v izdelavi pice, 5. mednarodnem prvenstvu Slovenije v izdelavi slado-leda, mladi kuharji pa so se pomerili v pripravi jedi slovenskih gostiln. Torej veliko izzivov in adrenalina za kulinarične mojstre, a hkrati obilo priložnos-ti za razvajanje brbončic za obiskovalce.

Organizatorji pa so z mislimi že v prihodnjem letu. Raznoliki, zanimivi in pestri razstavni programi ter bogat obsejemski program so se izkazali za uspešno formulo tako za strokovno občinstvo kot obiskovalce, ki prireditev vsako leto zapuščajo zadovoljni. Zato bo organizator, podjetje Primorski sejem, d. o. o., tudi prihodnji sejem združil s spremljajočim dogodkom, sejmom Alpe–Adria. Izzivov jim kljub temu ne bo zmanjkalo, saj za 10., torej jubilejne, mednarodne sejme okusov GASTexpo & Sladoled 2016 priprav-ljajo kar nekaj presenečenj, želijo pa dodatno utrditi svoj primat kot medna-rodno uveljavljeni sejem.

Vsi, ki vas je dogodek prepričal kot razstavljavce, tekmovalce ali obisko-valce, si na koledarju 2016 označite datum 27.–30. januar 2016, ko bodo 10. jubilejni mednarodni sejmi okusov GASTexpo & Sladoled.

9. mednarodni sejmi okusov GASTexpo & Sladoled so navdušili

Dan

iel Š

kerj

anc

Dan

iel Š

kerj

anc

Sejem GASTexpo, januar 2015

Page 51: Revija Gost 06

Untitled-2 1 27. 02. 15 13:40

Page 52: Revija Gost 06

SREČANJE, KI GA NE POZABIŠ

Najpomembnejši element gostin-skega lokala je zagotovo izvrstna kava. Če jo združimo z znanjem priprave espressa, gostoljubnostjo in spretnostjo serviranja, dobimo vrhunsko skodelico kave. Ko bo vaš gost enkrat doživel pristen okus illy, vas ne bo nikoli pozabil.illy: užitek za vašega gosta, donos za vaš lokal.

Tel. 01 422 88 88, www.espresso.si

Untitled-5 1 26. 02. 15 16:34