Revija Gost 5

HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

MEGA OTVORITEV: V SOBI 102 SMO VSI DOMA JAN PLESTENJAK IN BOŠTJAN MENART STA V LJUBLJANI ODPRLA PRILAGO-DLJIV PROSTOR Z DOSTOPNO PONUDBO OB KATEREMKOLI DELU DNEVA

ŠTEVILKA 05 l ZIMA 2014

PREGREHE:KAM JE ŠEL PRESTIŽ?

PRŠUT:NAJZNAMENITEJŠI KRAŠEVEC

GOST REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE 3

Sedela sva v prvi sobi gostilne Pri Sonji v Izoli, Jan in jaz, pop zvezdnik in njegov uradni biograf, in Jan je bil v enem izmed svojih poglobljenih razmislekov o družbi. Slovenski in svetovni. Za to si je vzel več mesecev časa, poleti se je z motorjem pre-važal po Sloveniji, v glavnem po cestah, za katere prej sploh ni vedel, da obstajajo, želel je biti blizu sebi in naravi, želel je ugo-tavljati, ali lahko z neba prebere, kje in če sploh ga bo ujel naliv, in razmišljal je tudi o tem, ali je v življenju bolj uspelo nekomu, ki zna teden dni sam preživeti v gozdu, ali nekomu, ki s pomočjo super hitrih računal-nikov dela viharje na svetovnih kapitalskih trgih. Jan je seveda menil, da je veliko bolj uspelo tistemu, ki zna teden dni sam pre-živeti v gozdu in zakuriti ogenj s trenjem lesa ob les. Za kapitalske trge je ugotovil, da so anomalija, saj trgovanje z vrednostnimi papirji nima realne podlage, je kot od hiše odtrgana streha.

Vmes je v strogem središču Ljubljane, na Cankarjevi, urejal restavracijo in kavarno, ki jima je dal ime po veliki, morda celo svoji največji uspešnici Soba 102. Samoljub, kot je, širokosrčen egocentrik, kot je, domoljub, kot tudi je, vendarle vselej tudi človek, ki je vse življenje delal za to, da bi bil v središču pozornosti, in danes prijetne in manj prijet-

ne vidike slave jemlje v zakup, se je odločil v dušo lokala vložiti svoja spoznanja.

Ne, to ne bo prostor za zbiranje posebno pomembnih ljudi, ki bi bili pripravljeni preplačevati postreženo hrano in pijačo. To bi mu šlo še posebej na živce, delati eksklu-ziven prostor za ekskluzivne ljudi.

To bo prostor s kakovostno ponudbo, cene bodo prilagojene realnosti, predvsem je imel Plestenjak v mislih fanta sredi dvajse-tih, ki bi rad v glavnem mestu dekle peljal ven, jo povabil na večerjo in bi si to mogel privoščiti.

Zaradi te filozofije je Soba 102 polna od prvega dne. Tako kot bo polna tudi decem-brska Ljubljana in, upajmo, tudi večina turističnih zmogljivosti v Sloveniji. To je namreč panoga, ki nase veže vse, kar je odličnega v Sloveniji, vse, kar je narejenega z vizijo, ljubeznijo in popolno predanostjo. O tem, o čaju, pršutu, čokoladi, šampanjcu, pišemo v zadnji številki v letu 2014, ki je izjemno energetsko naporno, a stvari v veli-ki shemi postavlja na pravo mesto. Morda se bo izkazalo, da je bilo bolj prelomno kot leto 2008, ko se je ob zlomu banke Lehman Brothers za nekaj ur zdelo, da je skoraj konec sveta – a seveda ni bilo tako.

Ne, to ne bo prostor za zbiranje posebno pomembnih ljudi, ki bi bili pripravljeni preplačevati postreženo hrano in pijačo. To bi mu šlo še posebej na živce, delati ekskluziven prostor za ekskluzivne ljudi.Jaka Lucu, urednik

Iren

a H

erak

Soba 102

www.revijagost.si

HORECA REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Odgovorni urednik: Jaka Lucu

Uredniški svet revije:Bogdan LipovšekMarko Zajc, Vinski inštitut

Oblikovna urednica:Maja Volk

Fotodokumentacija:Iza Petek Funduk

Lektoriranje in korektura:Finance

Poslovni vodja:Monika Klinartelefon: 01 30 91 480e-pošta: [email protected]

Oglasno trženje:telefon: 01 30 91 590e-pošta: [email protected]

Tisk: Tiskarna Pleško, d. o. o.

Natisnili smo:8.000 izvodov

Izdal in založil:Časnik Finance, d. o. o.Bleiwisova 3, 1000 Ljubljanatelefon: 01 30 91 500, faks: 01 30 91 515e-pošta: [email protected]

Direktor in glavni urednik vseh edicij Časnika Finance, d. o. o.:Peter Frankl

GOST je revija za strokovno javnost panoge HoReCa. Prejemniki revije so vodje gostiln, restavracij, barov, bifejev, hotelov, zdra-vilišč; vodje različnih področij v hotelih, zdraviliščih ter predstavniki iz oskrbovalne verige panoge HoReCa.Revija GOST je brezplačna in izhaja štirikrat na leto.

Prihodnja številka izide marca 2015.

Za brezplačni izvod revije GOST pišite na: [email protected]

Fotografija na naslovnici: Jure Makovec

4 4

V Sobi 102 smo vsi doma

MEGA OTVORITEV

55GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Ponedeljkov večer je, najbolj benigen del tedna, gotovo, toda v Sobi 102 je živahno. Glasba sicer ne trese zidov, ljudje ne kričijo drug čez drugega, a prijetno polno je. Prijetno, »cosy«, to je beseda, ki najbolje opiše Sobo 102, salon, kavarno in restavracijo v enem, prostor, ki je prilagodljiv posebnostim posa-meznih delov dneva in v katerem je komunici-ranje med ljudmi odprto.

Podoben koncept je nekoč, v manj stresnih časih, v istem prostoru imel Daj-dam. Kon-cept Sobe 102 je zamišljen enako in mu zelo uspeva, da ljudi osvobodi stresa. »Cosy«, torej.

»Z Janom sva v gostinstvo zajadrala pred nekaj leti, ko se je vozil po portoroški rivi in opazil prostor, kjer si je lahko predstavljal poletni lokal. In sva na portorški plaži posta-vila lokal Playa. Playa je bila seveda sezonski

projekt in iz njega sva se veliko naučila. Pred-vsem, da je za sezonske projekte težko dobiti kakovostne ljudi. Kakovostne ljudi je treba vzgajati, jim dati možnost, da uresničijo svoje zamisli, in jih temu primerno nagrajevati. Ti ljudje so največji kapital vsakega uspešnega projekta v gostinstvu,« je razlagal Boštjan Menart, glasbeni založnik večine albumov Jana Plestenjaka, poslovni partner daleč največjega slovenskega pop zvezdnika in predvsem njegov dobri prijatelj. »Potem sva v ljubljanskem BTC odprla Playo. Poslovanje lokala je imenitno steklo, a vsebinski razvoj je bil zaradi razmeroma majhne površine od začetka omejen. Sva pa opazila, kako so se nekateri zaposleni osebnostno in profesional-no razvili, kako so na svojo pobudo izboljševa-li poslovanje. In sva začela razmišljati, kako bi Playo nadgradila. Mislim, kako bi v središču Ljubljane lahko odprla frekventen lokal, ki bi

Superzvezdnik Jan Plestenjak in Boštjan Menart sta v Cankarjevi ulici v Ljubljani odprla Sobo 102 – prilagodljiv prostor z odlično in dostopno ponudbo ob kateremkoli delu dneva

V Sobi 102 smo vsi doma

6 6 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

bil poln od jutra do poznega večera in bi imel domiselno ponudbo. Ta ponudba bi morala biti visoko kakovostna, a nikakor ne predraga, koncept lokala je odprt za vse, nikakor ne le za posebne povabljence.«

Plestenjak je v tem konceptu videl sebe. Sebe nekoč. Mladega fanta, ki je iskal osebno in glasbeno identiteto – Jan je bil celo med prvi-mi raperji v Sloveniji, a rap seveda ni bil odziv njegove duše, bolj bi bil danes, ko je subtilen in oster opazovalec družbenih dogajanj,

včasih tudi jezen – in seveda punce vodil na randije. Randije je namreč Plestenjak vedno jemal resno, še danes jih.

»Želim si, da bi bila Soba 102 prostor, kamor bi mlad fant sredi dvajsetih na prvi resni zme-nek lahko peljal oboževano dekle in si privo-ščil povabilo na večerjo ter ne bil v zadregi, ko bi prišel račun. Nobenega sistema posebej pomembnih gostov se ne želimo iti, to je že v izhodišču nekaj izključevalnega,« je Pleste-njak razmišljal poleti, ko sva sedela – kako nenavadno zanj – v enem izmed ljubljanskih teniških klubov in se pogovarjala predvsem o življenju moškega po štiridesetem, ne da bi si to temo izbrala. Tako je pač bilo.

Ko je bila Soba 102 zgolj delovna soba, ko se je torej notri rušilo in sestavljalo na novo, ko je Menart logistično stvari držal skupaj, so bila velika stekla prekrita z velikanskimi fotografijami podrobnosti. Malih razvad, ki so bolj Plestenjak kot Menart, kajti Menart lahko kadarkoli preteče maraton, Plestenjak se ga ne bi niti lotil, boks je zanj edini omembe vreden šport.

Jan, Andreja in Jože Potrebuješ

Denis Avdić, Matjaž Lovše, Peter Pleser,

Tomaž Čop

Pritličje lani spomladi obnovljene stavbe Mestne galerije ob Tar-tinijevem trgu v Piranu je kar klicalo po prijetnem lokalu kavarni-škega tipa, kjer bi lahko v miru posedeli in se prepustili vzdušju starega obmorskega mesta.

Malce starejši se še spominjajo mestnih kavarnic, ki so bile nekdaj sti-čišče družabnega življenja v kraju. Bile so prijetno zatočišče pred son-cem, dežjem in življenjem, kjer si lahko v miru spil kavo, srknil požirek izbrane pijače in si oplemenitil svoja okušala s koščkom božansko dobre tortice, hkrati pa še slišal ali prebral, kaj se dogaja pri sosedu in v svetu.V Mestni kavarni Piran so svoje mize prvim gostom pogrnili 4. oktobra lani. Obiskovalci so dobili prav to, kar se od mestne kavarne pričakuje: dišeče in sproščujoče kavne napitke, pestro paleto izbranih alkohol-nih in brezalkoholnih pijač ter odlične sladke prigrizke. Slastnim kre-mnim rezinam se po robu postavlja košček torte Ja�a, ki je očitno tista prava, saj gostje najraje posegajo prav po njej. Tudi brezglutenske tor-tice so vredne grižljaja.

Kavo s knjigo, prosim!»V podjetju Tim International smo že nekaj časa iskali prostor, ki bi imel pridih preteklega časa. To je to, smo bili navdušeni, ko smo v jav-nem razpisu zasledili iskano – prostoren lokal poleg najlepše hiše v Pi-ranu, znane Benečanke. Prostor smo preuredili v tipično kavarno, kjer smo pridih preteklosti nežno združili s sodobnimi smernicami. Naše skrbno izbrano osebje ustvarja mirno in sproščeno vzdušje ter svoje goste razvaja z dobrotami izza našega pulta,« pripoveduje poslovod-kinja Tamara Posavec.V zgodnjejesenskem jutru okoli nas zadiši po izbrani kavi Julius Me-inl, ki je tu hišna kava. »Julius Meinl ponuja poezijo okusa, prebujenje pred naskokom na nov dan ali pa užitkarsko umirjanje po njem. Jut-ranji gostje ob njej radi preberejo kakega od svežih časopisov, ki so na voljo, v kratkem pa bomo za bolj navdušene bralce namestili tudi knjižne police, na katerih se bo našlo obilo raznovrstnega zanimive-ga branja – glede na to, da smo turistično mesto, verjetno kar z vseh koncev sveta. Naša ‘knjižnica’ bo namreč delovala po načelu, da obi-skovalec lahko pusti svojo knjigo in vzame katero od tistih na polici,«

še pove vodja devetčlanskega osebja Mestne kavarne Piran, ki ima v notranjem prostoru približno 60 sedišč, na terasi pa še dodatnih 130.

Kavarnica kot kulturno središče4. 10. 2014 je Mestna Kavar-na v Piranu slavila svojo prvo obletnico delovanja. V ta namen so pripravili event s pesrtim programom, na ka-terem jih je razveselila prva dama zabavne glasbe pevka Helena Blagne. Slavje se je pričelo z nagovorom znane televizijske napovedovalke na TV Slovenija Ane Tavčar, v katerem je predstavila Mestno Kavarno. Igor Pirko-vič je v ta namen pripravil in zrecitiral dve svoji pesmi in navdušil občinstvo.Mestna Kavarna je svoje goste razvajala s kozarčkom šampanjca in ob polnoči so razrezali torto velikanko v zahvalo vsem, ki so in bodo nadaljevali njeno zgodbo.

Mestna kavarna s pridihom preteklosti in umetnosti

Julius Meinl je vodilna premij-ska blagovna znamka kave na svetu. Vsak dan jo pije pet milijonov ljudi v več kot 70 dr-žavah. V Sloveniji kavo Julius Meinl, ki jo distribuira podjetje Julius Meinl, d. o. o., strežejo v približno dva tisoč lokalih. Naj-več jih je na Primorskem.

UNICAF_220x280.indd 1 12. 11. 14 18:57

Arhitekturno zasnovo sta Menart in Plestenjak zaupala Petji Zupančič»Ker ji je bilo takoj jasno, kako naj bi se ljudje v Sobi 102 počutili. Dobro ob osmih zjutraj in ob desetih zvečer. Sobo 102 je namreč mogo-če z nekaj premiki miz in stolov, z jakostjo in kotom svetlobe in glasbo vsak dan sproti spre-minjati, ne da bi se spreminjala njena oseb-nost. To je po nekaj tednih pogovorov sprejela tudi lastnica prostora, ki se je sprva bala, da bo gostinski lokal prinesel hrup in kup smeti ter drugih nevšečnosti. V resnici pa smo času prilagodili nekoč že uspešen koncept Daj-dama, Soba 102 je namenjena zbiranju ljudi, želimo, da je pomemben ljubljanski 'meeting point',« je razlagal Menart.

Soba 102 je koncept Daj-dama urbani-zirala; Soba 102 je soba, kjer smo vsi doma»Prostor je fizično vabljiv in odprt: ni loče-vanja po separejih, ni skrivnih kotičkov. Ko vstopim, poskeniram goste, zelo verjetno je, da koga tudi poznam. Soba 102 je plac, kamor se ne hodim skrivat, ampak se hodim kazat. Soba 102 ne izključuje niti z gostinsko ponud-bo: lahko je kavarna, lahko je maličnica/kosil-nica, lahko je a la carte restavracija, lahko je party bar. In vse to je lahko bodisi v naključ-nem zaporedju bodisi vse naenkrat.«

Tako je o Sobi 102 zapisal Boštjan Napotnik.

Kuhinjo sta Plestenjak in Menart prepustila Urbanu Demšarju»Demšar je zagovornik visokotehnološke kuhinje, zato so vse jedi pri nas pripravljene po postopku 'sosu-vide', torej se kuha na podtlaku, dolgo, pri nizki temperaturi. S tem se v največji možni meri ohrani naravni okus pripravljenih jedi,« je razložil Menart.

»Ena ključnih točk identitete Sobe 102 je hrana. Pokažimo dvojko zmatranim špage-tarijicam, picerijam, presezimo v raznorazne restavracije preoblečene junk-foode, pokaži-mo fancy placem, da za dober in lep krožnik potrebuješ predvsem domišljijo, ne pa gore denarja. Kuhinja sledi sezonam (uporabljajo se letnemu času primerne sestavine), med-narodnim trendom (sous-vide, bbq …) in potrebam mestnega človeka (hitro pripravlje-no in postreženo, brez zateženo obteževalnih porcij).«

Tako je o hrani v Sobi 102 zapisal Boštjan Napotnik.

Soba 102 je odprta in dostopna za vse.

»Morda bo zvenelo nenavadno, a starost naših gostov je od dvajsetega do devetdesete-ga leta,« je zatrdil Menart.

V ozadju je igrala glasba iz petdesetih let 20. stoletja. Rat Pack. Frank Sinatra. Dean Mar-tin. Plestenjak tako ali tako postaja slovenski Sinatra. Do končnega statusa je še daleč, a udobni hedonizem je viden povsod. Vrtijo se

tudi slovenske popevke, stene krasijo v glav-nem črno-bele fotografije slovenskih glasbe-nih asov. To je slovenski urbani prostor in je vsaj tako originalen in šarmanten kot italijan-ski. Ali britanski. Naš je. To je del Plestenjaka. Plestenjak ima zares rad svojo domovino, ko govori o njej, tudi kadar je kritičen, gori z obeh strani. Plestenjak najraje potuje po Slo-veniji, poleti se je po njej vozil z motorjem in premišljeval o svojem smislu.

Ko je bila Soba 102 zgolj delovna soba, ko se je torej notri rušilo in sestavljalo na novo,


»Sobo 102 je mogoče z nekaj premiki miz in stolov, z jakostjo in kotom svetlobe ter glasbo vsak dan sproti spreminjati, ne da bi se spreminjala njena osebnost. To je po nekaj tednih pogovorov sprejela tudi lastnica prostora, ki se je sprva bala, da bo gostinski lokal prinesel hrup in kup smeti ter drugih nevšečnosti. V resnici pa smo času prilagodili nekoč že uspešen koncept Daj-dama.« Menart

Plestenjak je v tem konceptu videl sebe. Sebe nekoč. Mladega fanta, ki je iskal osebno in glasbeno identiteto in seveda punce vodil na randije. Randije je namreč Plestenjak vedno jemal resno, še danes jih.

EXIM EX_220x140.indd 1 6. 12. 13 17:41

Ponujamo odlične rešitve za vaše sanitarijeVaš servisni partner

+ Enostavno rokovanje in manj zlorabe papirja+ brisača v roli podaljša autonomijo in izboljša higienski standard uporabnikom

+ sistemsko povzročamo manj odpadkov in stroškov

Exim Ex d.o.o., Letališka 27, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 524 04 44, faks: 01 524 93 [email protected], www.eximex.si

Eximex_220x140.indd 1 5. 06. 14 09:08

ko je Menart logistično stvari držal skupaj, so bila velika stekla prekrita z velikanskimi fotografijami podrobnosti. Malih razvad, ki so bolj Plestenjak kot Menart, kajti Menart lahko kadarkoli preteče maraton, Plestenjak se ga ne bi niti lotil, boks je zanj edini omembe vreden šport. Na fotografijah

je bil kozarec viskija, tudi cigara v njegovi roki. Zato sta v Sobi 102 dve kadilnici, dve zastekljeni prozorni škatli za kadilce. Ena na najvišji točki sobe 102, ena spodaj v kleti, bolj klubska. V njih gostom ne strežejo, seveda ne.

Povsod drugod pač. In gost je presenečen. Nad ceno, ki je nižja od pričakovane. V Sobi 102 se popije veliko vina, to je bil tudi cilj. Vino se namreč pije počasi. Na »cosy«, torej.

Piše Jaka Lucu; foto Jure Makovec


Število gostov v Ljubljani, seveda tudi decembra, že nekaj let zapored narašča; to je odlična vest za ljubljanske gostince

10 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Shu

tter

sto

ck

Gostinci se že veselijo

Pride december, seveda vedno pride, in stari del Ljubljane nenadoma postane velikanska čudovito osvetljena dnevna soba. Obraz Ljubljane je vedno edinstven, a v decembru se Ljubljana zdi še bolj edinstvena, udobno omotana sama vase, in ker je tako, bi se ljudje najraje še sami omotali v to njeno udobje. In tudi se, seveda se, zakaj se ne bi, ko je vendar njihova, in ne samo njihova, odprta je tudi za prišleke, ki jih po nekaj minutah sprehoda po njenih ulicah zagrabi podoben občutek, podobna želja. Omotati se v udobje Ljubljane.

Kot glavno mesto je Ljubljana namreč redka, skoraj idilična mešanica domačnosti in koz-mopolitskih prebojev, to je njen veliki šarm, kajti metropole človeka sicer lahko polnijo s tekmovalno, skoraj nevrotično energijo, a ga ravno s to tekmovalno, skoraj nevrotič-no energijo tudi na hitro praznijo. V takem tempu se dogajajo preboji. In zlomi. To je cena napredka sodobne družbe.

VESELI DECEMBER

Število gostov v Ljubljani, seveda tudi decembra, že nekaj let zapored narašča; to je odlična vest za ljubljanske gostince

ZASTOPA IN PRODAJA: PREMA D.O.O.WWW.PREMA.SI / [email protected]

TEL: 01 510 1135

CAS JEZA CAJ!

Pripravite se nanepozabno cajanko.

NA VOLJO TUDI ZA LOKALE

Človeku se na primer v Londonu ali na newyorškem Manhattnu lahko zazdi, da je kralj sveta, četudi samo v svojem filmu, da je iztrgan iz svojega okolja in prestavljen v svet, kjer se vsak dan dogajajo tektonski premiki, osvobojen, in morda se mu zdi, da je Londonu ali New Yorku mar zanj. Pa jima ni, frekvenca dogajanja in spremembe je namreč tako silo-vita, da jima niti ne more biti mar. Ljubljani je mar, Ljubljana zazna vsakega človeka in to je občutek udobja, ki ga daje. In kaj to pomeni v številkah, kaj je to na primer v letu 2013 pomenilo v številkah?

Več turistov pomeni še bolj vesel decemberNa Turizmu Ljubljana so v začetku leta 2014 potegnili statistično črto pod leto 2013 in bili nadvse zadovoljni. Zato je bilo namreč veliko razlogov. Če začnemo pri koncu, je to pomenilo, da december ni izneveril dobre serije rekordne turistične statistike v Ljublja-ni. Decembrski podatek za okoli štiri petine nastanitvenih objektov v Ljubljani, ki jih Turizem Ljubljana dnevno spremlja, je 43.179 prenočitev, kar je bilo za 5,2 odstotka več kot decembra leto prej, v celotnem letu 2013 pa je bilo po oceni Turizma Ljubljana 945.351 pre-

nočitev. To v primerjavi z uradnim podatkom za leto 2012 pomeni navdušujočih 11 odstot-kov več. Teh 945.351 prenočitev je opravilo 497.553 turistov (oziroma devet odstotkov več kot leta 2012).

Trend rasti se je decembra 2013 nadaljeval tudi pri vodenih ogledih mesta. V decembru 2013 je bilo izpeljanih 89 naročenih vodstev z ogledom mesta, kar je 4,5 odstotka več vodstev kot leto prej v istem obdobju (leta

2012: 85). V organiziranih vodenjih si je mesto ogledalo 2.758 turistov. V celotnem letu 2013 je Turizem Ljubljana izvedel 1.536 naročenih vodstev, kar v primerjavi z letom prej kljub zelo dobri zadnji četrtini leta pomeni zaostanek za 4,7 odstotka (leta 2012: 1.613), skupaj pa si je Ljubljano po podatkih spletne strani visitljubljana.com v okviru naročenih vodstev ogledalo 45.625 turistov, torej glede na število prihodov skoraj vsak deseti obiskovalec Ljubljane. Vodene oglede so dopolnila redna vodstva po Ljubljani, torej peš in s tirno vzpenjačo ali vlakcem na grad, vožnje z ladjico ter ogledi Mestne hiše, ki se jih je decembra 2013 udeležilo 191 turistov, skupaj v letu 2013 pa 4.153.

»Zaradi večjega števila gostov je december v Ljubljani za gostince poleg julija in avgusta ter delno junija in septembra najdonosnejši mesec. Če le ne dežuje,« je povedal Grega Božičnik, z bratom Igorjem solastnik resta-vracij Sushimama, Tokyo Weekend, Romeo, lokala Fetiche in slaščičarne Fetiche Patis-serie. »Večja poraba v decembru se pozna v januarju, ko je gostov manj oziroma porabijo manj. A to so naravni cikli, verjamem, da v vsakem mestu.«

Ale

š B

eno


Decembrski podatek za leto 2013 za okoli štiri petine nastanitvenih objektov v Ljubljani, ki jih Turizem Ljubljana dnevno spremlja, kaže 43.179 prenočitev, kar je za 5,2 odstotka več kot decembra leto prej.

Proizvajalec: Sammontana S.p.A. Via Tosco Romagnola, 56 - Empoli (FI) - 50053 Italywww.tremariecroissanterie.it

Uvoznik in distributer: Ljubljanske mlekarne d.dTolstojeva ulica 63 - Ljubljana, Slovenija

080 11 44 - [email protected]

Prepustite se okusu pravega italijanskega zajtrka

Tre Marie je blagovna znamka z dolgotrajno tradicijo, ki simbolizira visoko kakovostne pekarske izdelke. Njen začetek sega v leto 1150, v kraju Milano, s pekarno imenovano Quattro Marie. L.1896 se je pekarna preimenovala v slaščičarstvo Tre Marie: takratna hišna

specialiteta je bil panettone, praznična sladica. Iz takratnega znanja, v 70-ih letih prejšnjega stoletja, so se razvili prvi zamrznjeni rogljički. Od takrat lahko vsak italijanski bar ponudi sveže pečen zajtrk edinstvene kakovosti, ki jo lahko ponudi samo Tre Marie.

Dišeč nadev, obogaten s kavnim polnilom in kančkom mleka, ki se mu boste težko uprli.Dišeč nadev, obogaten s kavnim polnilom in kančkom mleka, ki se mu boste težko uprli.

Rogljiček MocaccinoDišeč nadev, obogaten s kavnim polnilom in kančkom mleka, ki se mu boste težko uprli.Dišeč nadev, obogaten s kavnim polnilom in kančkom mleka, ki se mu boste težko uprli.

Rogljiček MocaccinoRogljiček Mocaccino

M A D E i n I TA LY


Na Prešernov rojstni dan spregovori župan Janković in prešerno razpolo-ženje zajame mestne uliceDecember v Ljubljani se vsako leto »zgodi« na dan rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Po kratkem kulturnem programu sledi nagovor župana Jankovića, najbolj ponosnega župana na svetu, nato pa se hkrati prižgejo vse lučke praznične osve-tlitve v mestu in po grlih steče kuhano vino. Mesec dni dolgo rajanje na prostem se začne. Ljubljanski praznični sejem v starem jedru vsak december postane središče družabnega dogajanja v mestu, saj ga odlikuje živahno in razigrano razpoloženje, v njegovi bližini pa se skoraj vsak dan vrstijo različne prireditve na prostem. V praznično okrašenih, posebej za ta sejem oblikovanih zelenih hišicah je napro-daj ponudba izbranih izdelkov, primernih za darila. Gostinske stojnice s kuhanim vinom, toplim čajem, likerji ter ponudbo klobas, jedi z žara in druge hrane pa pri ljudeh že vrsto let veljajo za prizorišče veselega decembra v Stari Ljubljani. Ljubljančani sejem radi izkoristijo kot priložnost za srečanja z znanci, s katerimi se morda ne vidijo vsak dan, in nakupe. Poleg množice izdelkov, povezanih z božično-novoletnim časom, dobite kape,

rokavice, šale in še kaj za hladne zimske dni ter najrazličnejše modne dodatke. Najti je mogoče tudi zanimive in cenovno ugodne izdelke mladih oblikovalcev, ki jih pogosto ni mogoče kupiti v trgovinah, na voljo pa je tudi izbira izdelkov domače in umetnostne obrti ter slovenskih dobrot, kot so med, žganje ali raznovrstne slaščice.

Tako je po drugih evropskih mestihNa spletni strani europeanbestdestinations.com so predstavili mesta, v katerih so praznični sejmi že dolgo del tradicije in zato še posebno imenitni. Prvi praznični decembrski sejem v Evropi so že leta 1570 pripravili v Strasbourgu. Alzacija slovi kot pokrajina močne in okusne hrane in taka je tudi ponudba na prazničnem sejmu. Še bolj slikovito je v Lillu, kjer se dogajanje vrti med 80 chatleti ali turističnimi hišicami, ki zelo spomi-njajo na tiste na ljubljanskih ulicah. V Lillu imajo tudi velikanski vrtiljak, na voljo je ponudba daril in hrane z vsega sveta. V Dresdnu veliki praznični sejem sestavlja 11 tematsko različno obarvanih sejmov, človek se lahko vživi v srednji vek, lahko se gre tradicionalno praznovanje, v Hüttenzau-berju vrtijo glasbo kot na smučiščih in je vse malo apres-ski. Najlepši in največji praznični sejem pa je v Baslu, kjer se mesec dni veselijo med trgoma Barfusserplatz in Münsterplatz. Ker je Basel pre-možno mesto, se decembra okrepi tudi ponudba kulturnih prireditev, še posebej v muzejih so imenitne razstave. V evropski prestolnici Bruslju se hedonistični Belgijci in obiskovalci veselijo ob dveh kilometrih stojnic v starem mestnem središ-ču, kjer je tudi enkratna razsvetlitev.

Jaka Lucu

Ale

š B

eno

Kot glavno mesto je Ljubljana redka, skoraj idilična mešanica domačnosti in kozmopolitskih prebojev, to je njen veliki šarm, kajti metropole človeka lahko sicer polnijo s tekmovalno, skoraj nevrotično energijo, a ga ravno s to tekmovalno, skoraj nevrotično energijo tudi na hitro praznijo.

GIS Prestige – programska oprema za gostince Podjetje POS Elektronček se ukvarja z razvojem, prodajo in vzdrževanjem programske opreme za področja hotelirstva in gostinstva, storitvenih dejavnosti in trgovine. Programsko opremo ponujajo pod blagovno znamko Prestige. Ta je zasnovana tako, da lahko v vsakem trenutku iz enega ali več mest nadzirate poslovanje enega ali več podjetij na vseh ravneh, od poslovne enote prek skladišč do posamezne blagajne.Programska oprema GIS Prestige je zasnovana preprosto, funkcionalno in pregledno. V okviru GIS Prestigea so še moduli za kartične sisteme igralnic, evidentiranje šolske prehrane, prehrane v podjetjih, bolnišnicah, zdraviliščih in domovih za ostarele.

Preprosto in hitro delo, ki poveča učinkovitostGIS Prestige omogoča analitiko nabave, prodaje in zalog iz enega mesta, kar daje možnost raznovrstnih analiz in kontrole, ki so potrebne za uspešno poslovanje podjetja. Podatke o prodaji in nabavi je možno prikazati tudi v gra�čni obliki ali izvoziti v Microso� Excel. Program omogoča povezovanje z različnimi dodatnimi programi in orodji, kot so daljinsko naročanje (Geo�rey Sidekick, Orderman), šankomati, recepcijski programi, kontrola pristopa, kontrola bazenskega pristopa, tehtnice in računovodski programi.Za dodatno povečano učinkovitost in nadzor v gostinskem poslovanju so znotraj programske opreme GIS Prestige na voljo dodatni moduli, in sicer Naročila, Pogodbeni cenik dobaviteljev, Planiranje porabe, Zahtevnica, Lastna proizvodnja, Dinamični normativi, Opcijski normativi, Navidezna poraba, GIS števci, Bonitetni bon in POS Mail.

Najnovejši novi produkti podjetja POS Elektronček• POS Elektronček svoje produkte nenehno razvija in

nadgrajuje. Njihovi novi produkti so:• Mobilna blagajna – Android, ki je namenjena za prodajo

na terenu in v lokalu, za vse storitvene dejavnosti, kmečke turizme, vinarje, frizerje, dimnikarje, razne zdravniške storitve, prodajo na tržnicah … Mobilna blagajna deluje samostojno, brez internetnih povezav, podatki pa se na zahtevo uporabnika ali samodejno pošiljajo na strežnik oziroma v oblak, kjer je poskrbljeno tudi za varnostno kopijo,

• hotelski informacijski sistem Sihot,• modul Delovni nalogi – GIS v povezavi z recepcijskim

programom omogoča prodajo po delovnih nalogih; posamezne delovne naloge vnesemo v GIS Prestige ali v recepcijski program,

• modul EBA DMS, ki omogoča izmenjavo in je celovita rešitev za brezpapirno poslovanje v podjetjih ali organ-izaciji,

• modul Massec, ki omogoča hitro, natančno in enostavne izvedbo inventure,

• modul Geo�rey Sidekick, ki gostom in natakarjem omogoča samostojno naročanje od mize v kuhinjo in točilnico,

• modul Alergeni, kjer se v program GIS Prestige vnesejo alergene snovi,

• modul eRačun, ki bo omogočal izdajanje e-računov, kar bo po 1. januarju 2015 pogoj za poslovanje z javno upravo; POS Elektronček je z Upravo RS za javna plačila sklenil pogodbo o izmenjavi e-računov in bo omogočal izdajanje e-računov proračunskim uporabnikom.

Svetovanje, podpora in servisPOS Elektronček uporabnikom svetuje že ob nakup novih programskih rešitev, v fazi uvajanja uporabnika usmeri v pravilno uporabo rešitev, s tem da skozi sistem postavi kontrolne točke, da vodstvo lahko učinkovito vodi in nadzira poslovanje določenega segmenta v poslovanju oziroma celotnega poslovanja v hotelu, gostinskem obratu ali trgovinski dejavnosti.Servisna služba zagotavlja učinkovito vzdrževanje programske opreme prek help-deska ali neposredno na terenu vse dni v tednu.

Tea Time je franšiza podjetja Jasmin čaji, d. o. o., kjer se že 20 let ukvarjajo s prodajo čajev, čajnega porcelana in keramike, čajnega pribora ter vsega drugega, kar je potrebno za pitje čaja. Laura Jamšek je prav pri njih na Bledu pila zanjo najboljši čaj in to jo je spodbudilo, da zgodbo prinese tudi v Ljubljano. Ne gre za klasično prodajalno čajev, temveč za prodajalno s konceptom, za nekakšno urbano čajno lekarno, kjer za skoraj vse težave »raste« pravi čaj.


Go

ran

An

tley


Urbana čajna lekarna

POGOVOR Z LAURO JAMŠEK, SVETOVALKO ZA ČAJE

Tea Time je franšiza podjetja Jasmin čaji, d. o. o., kjer se že 20 let ukvarjajo s prodajo čajev, čajnega porcelana in keramike, čajnega pribora ter vsega drugega, kar je potrebno za pitje čaja. Laura Jamšek je prav pri njih na Bledu pila zanjo najboljši čaj in to jo je spodbudilo, da zgodbo prinese tudi v Ljubljano. Ne gre za klasično prodajalno čajev, temveč za prodajalno s konceptom, za nekakšno urbano čajno lekarno, kjer za skoraj vse težave »raste« pravi čaj.

Cedris d.o.o.Eipprova ulica 51000 LjubljanaSlovenija

Po omamnih okusih si vas zapomnijo!

GREEN PARADISE Cejlonski zeleni čaj nežnega okusa s prijetnim cvetličnim vonjem in aromo jagod.

ROYAL

BREAKFAST Kakovosten cejlonski čaj rubinastega odtenka, močnega in edinstvenega okusa.

CHERRY &

JASMINE

Čaj rubinasto rdeče barve skriva v sebi zaklade hibiskusa, šipka, robide in pomarančne lupinice, ki je dopolnjen z okusom češnje in jasmina.

SWEET ROOIBOS

Odličen Južnoafriški rooibos z aromo zrelih jagod in vanilijevo esenco ponuja očarljiv okus.

VITALITY

Svež čaj z edinstveno mešanico agrumov. Ta odlična mešanica vsebuje hibiskus, koščke jabolka, šipek, cikorijo, sladki koren, limono, limeto in mandarine. Osvežilno.

ROSEHIP DREAM Osvežilen zeliščni čaj s šipkom, limonsko travo, poprovo meto, žafraniko, ognjičem in kančkom zelenega čaja.

IMPERIAL

EARL GREY

Čaj s področja Dimbula na Šri Lanki, polnega okusa obogaten z bergamotkino aromo.

MAPLE TEA

Cejlonski čaj z javorjevim sirupom, karamelo in smetano ima kremast okus in sladko aromo.

STRAWBERRY &

MINT

Cejlonski čaj osvežilnega okusa s sladkimi jagodami in meto.

SICILIAN

ORANGE

Cejlonski čaj z aromo rdeče pomaranče. Osvežilen okus, ki traja.

GREEN EXOTIC Odličen cejlonski zeleni čaj z okusom vanilije, limone in gozdnih sadežev.

MELISSA MIX

Posebna mešanica kitajskega zelenega čaja z meto in meliso z okusom limone.

(5-6 min) (3-5 min) (2-4 min), 80°C

Čaji v �lter vrečkah, posamezno pakirani v ALU folijo – kar zagotavlja kvaliteto, svežino in higieničnost.Razvajajte goste s pestrim izborom harmoničnih okusov.

[email protected].: +386 41 335589


ROYAL


CHERRY &

JASMINE


SWEET ROOIBOS


VITALITY



IMPERIAL

EARL GREY


MAPLE TEA


STRAWBERRY &

MINT


SICILIAN

ORANGE



MELISSA MIX


(5-6 min) (3-5 min) (2-4 min), 80°C


ROYAL


CHERRY &

JASMINE


SWEET ROOIBOS


VITALITY



IMPERIAL

EARL GREY


MAPLE TEA


STRAWBERRY &

MINT


SICILIAN

ORANGE



MELISSA MIX


(5-6 min) (3-5 min) (2-4 min), 80°C

Začetni set čajev dobite po posebej ugodni ceni in seveda zgibanke z opisi brezplačno. Za več informacij pokličite zdaj!

CEDRIS2_220x140.indd 1 18. 11. 14 10:50


Od kod izvira vaša ljubezen do čajev?Ljubezen do čajev sem čutila že kot otrok, ko sem z očetom hodila nabirat zelišča. Takrat je bilo vse čudovito: rože, različne vonjave, barve in čas, ki ni obstajal … Tako sem spoznala zeli-ščne čaje, ki smo jih imenovali čaj – kamilica, meta, lipa. Pozneje sem odkrila, da je čaj v resnici ime pijače, narejene iz listov rastline čajevec (Camellia Sinensis in Camellia Assa-mica), iz katere izhajajo vse druge sorte čaja – zeleni, črni, beli, rumeni, oolong, pu-erh in seveda tudi aromatizirani. O čaju lahko govo-rimo samo pozitivno, ne škoduje ne telesu ne duši, ima pa nešteto dobrih lastnosti: deluje antioksidativno, antiholesterolno, antistre-sno, sprošča možgane, mišice in še bi lahko naštevala.

Odprli ste franšizo podjetja Jasmin čaji – kako ste začeli sodelovati z la-stnikoma Slavkom in Majdo Koren?Podjetje Jasmin čaji, d. o. o., obstaja na slo-venskem trgu že 20 let, ima trgovine na Bledu in v Kranju ter čajnico na Bledu. Kakovost njihovih čajev, široka ponudba pribora za pri-pravo in pitje čaja, spoštovanje strank in način postrežbe so me prepričali, da bi sodelovala z njimi. Poleg tega sta Majda in Slavko Koren čudoviti osebi z veliko izkušnjami in strokov-nim znanjem. Hvaležna sem jima, ker sta ver-jela vame in sta mi dala priložnost pripeljati njihovo tradicijo tudi v Ljubljano.

Kot diplomirana ekonomistka imate veliko znanja, a verjetno v praksi ni tako lahko voditi trgovine, sploh v kriznih časih, ko ljudje pazijo na vsak cent.Res je. Med teorijo in prakso je velika razlika kljub vsemu znanju in izkušnjam iz prodaje, trženja, financ, kadrovanja … Se je treba prila-goditi in karseda hitro učiti, sprejemati nove izzive, saj je področje prodaje čaja in čajnega pribora zelo posebno in zahteva veliko pozna-vanja in občutka. S pozitivnim razmišljanjem premagaš vse ovire. Kar se pomislekov o pro-daji v času krize tiče, pa mislim, da ponujamo tako blago, ki ni luksus in v absolutnih merilih ni obremenjujoče za denarnico.

Biti dober trgovec ni tako preprosto, ljudje verjetno k vam hodijo po nas-vete, kako se pomiriti, vam zaupajo svoje težave … Kako se znajdete v vlogi trgovke?

Nikoli nisem sanjala, da bi bila prodajalka. Tudi zdaj se ne počutim prodajalka in moja trgovina sploh ni trgovina v dobesednem pomenu. Lahko bi rekla, da delam v salonu Tea Time, kjer svetujem in priporočam različ-ne čaje za različne težave. Svet čajev je čudo-vit svet, poln arom, barv in nepredstavljivih rešitev za veliko naših tegob. In ko čaja ne pijemo zato, da bi z njim rešili kako našo teža-vo, potem ga pijemo za dušo.

Kakšne čaje lahko ljudje najdejo na vaših policah?

Imamo veliko ponudbo, in sicer več kot 150 vrst (zeleni, zeleni aromatizirani, črni, črni aromatizirani, sadni, zeliščni, ajurvedski, mate, rooibos …). Med njimi so tudi biočaji, ki imajo poseben certifikat. Poleg čajev pri nas ponujamo tudi pribor, kot so skodelice, čajniki, cedila … Omenila bi samo priznano britansko blagovno znamko Dunoon, nemško Trendglass Jena, pa tudi pribor iz Japonske in Kitajske. Več informacij dobite na naši spletni strani (www.teatime.si).

Katera kultura pitja čaja vam je bližja, britanska ali japonska?Britanska izhaja iz japonske in je prilagojena zahodnemu slogu življenja. V njej ženske klepetajo in se imajo lepo. Japonska kultura pitja čaja je na popolnoma drugi ravni. Ta ceremonial tudi študiram in mi je zelo blizu, morda me je prav ta tečaj tudi spodbudil za takšno poslovno pot. Ceremonial pitja čaja po japonsko te sicer zelo umirja in je kombinacija z meditacijo zen. Japonci dajo veliko na dušo, meditacijo, glavo brez misli, živeti v trenutku, sam s seboj. Mislim, da je to najtežje, da si člo-vek očisti glavo, da nima nobene misli. Jaz v tem vidim velik izziv, vživeti se v trenutek.

Po kakšnih čajih ljudje največ povpra-šujejo?Opažam, da se kultura pitja čaja tudi v Slove-niji vse bolj razvija. Včasih me stranke prav lepo presenetijo, ko tako veliko vedo o čajih. Pravi pivci čaja iščejo čiste čaje, zelene ali črne. To so zelo dobri poznavalci čaja. Drugi, recimo jim začetniki, želijo aromatizirane čaje. Tisti, ki delajo brez premora ali ponoči, med njimi je veliko računalničarjev, pijejo črni čaj namesto kave, saj ne pušča negativnih posledic za telo. Za otroke in starejše imamo sadne in različne zeliščne čaje. Težko bi rekla, kaj se najbolj išče. Ljudje smo različni in imamo različne potrebe, prav zaradi tega je naša ponudba tako zelo široka.

Kaj pa vaša ponudba ekoloških čajev, verjetno ljudje po njih povprašujejo, ker ste specializirana trgovina?V ponudbi imamo biočaje, ki prihajajo iz eko-loško kontroliranih nasadov. To pomeni, da so plantaže čajevca še bolj pod nadzorom, saj mora vsak čaj, ki ima biocertifikat, upoštevati več vrst pogojev in mora prestati razne teste. Prav zaradi dodatnega dela in ostre kontrole pridelave so biočaji nekoliko dražji od drugih.

O čaju lahko govorimo samo pozitivno, ne škoduje ne telesu ne duši, ima pa nešteto dobrih lastnosti: deluje antioksidativno, antiholesterolno, antistresno, sprošča možgane, mišice in še bi lahko naštevala.

Shu

tter

sto

ck

Več kot 150 standardnih izdelkov obsega ponudba globoko zamrznjenega peciva nemškega podjetja Wolf ButterBack. V njej najdemo rogljičke, sladko nepolnjeno dansko in listnato pecivo, veliko izbiro prigrizkov, ma�ne, krofe in druge izdelke za dopeko. Navdušujejo nas s svojo razno-likostjo, kakovostjo in okusom.

Wolf ButterBack ima več kot 20-letno zgodovi-no. Na leto izdelajo več kot 25 tisoč ton visoko kakovostnih izdelkov za dopeko, ki jih proda-jajo v več kot 20 državah po vsem svetu. Nji-hova odličnost izhaja iz pravega razmerja med proizvodnimi tehnikami, visokotehnološkim procesom, najboljšimi sestavinami in izjemno skrbnostjo pri ravnanju z izdelki v vseh proi-zvodnih fazah.

Najboljše sestavine in najbolj dovršena opremaDel proizvodnje poteka ročno, za kar potrebu-jejo visoko usposobljene peke, ob tem pa še daljši vzhajalni čas testa, bogat izbor nadevov po domačih receptih in izključno visoko kako-vostne sestavine. Med drugim na primer upo-rabljajo le najboljše čisto maslo, ki je temelj za visoko kakovost izdelkov. Najboljše surovine pa nadgrajuje tehnološko najbolj dovršena oprema.

Poleg izdelkov na voljo tudi strokovna podporaIzdelke proizvajalca Wolf ButterBack v Sloveni-ji že drugo leto distribuira podjetje Erfa. To je sicer eno vodilnih slovenskih podjetij, specia-liziranih za uvoz, distribucijo in pospeševanje prodaje mlečnih izdelkov različnih dobavi-teljev. Njihova vizija je ponujati porabnikom vedno nove in zanimive izdelke ter hkrati od-krivati in oblikovati nove tržne priložnosti za blagovne znamke. Poleg samih izdelkov v podjetju Erfa kupcem dajejo podporo v obliki raznih delavnic in se-

minarjev, na katerih jim predstavljajo izdelke in jih seznanjajo s priložnostmi njihove upora-be pri poslovanju.

Wolf ButterBack – preprosto okusno!

Erfa, d. o. o., Bevkova 12, 1233 DobPE Gradnikove brigade 11, 1000 LjubljanaTel.: 01/520 82 31 (Danica Poženel)E-pošta: [email protected]: www.erfa.si

Prigrizek z okusom piščanca na žaru je privlač-nega videza. Polnilo sestavljajo nežni koščki praženega �leja piščančjih prsi, na žaru pečene bučke in čebula, koruza, paradižnik in paprika v pikantni dimljeni omaki.

Marmorni rogljiček z mlečno kremo in čokolado je izdelek inovativnega marmornega videza, ki ga daje kombinacija svetlega in temnega testa. Temno testo je naravno obarvano z deležem kakava, dvojno polnilo, ki se mu je težko upreti, pa sestavljata mlečna krema s smetano in čokoladne palčke iz kuverture.

Posebnost luženega trikotnika je okusno masle-no testo rogljička z rahlo slano skorjico v privlač-ni obliki trikotnika. Polnimo ga lahko z različnimi nadevi.

Zdrava izbira_220x280.indd 1 13. 11. 14 17:39

Kateri pa je vaš najljubši čaj?Težko rečem, ker imam rada skoraj vse čaje in zeliščne napitke. V vsaki kategoriji imam svojega favorita. Med čistimi zelenimi imam zelo rada čaj Matcha, ta je edini, ki je v prahu (videti je kot zelena moka) in ga Japonci upo-rabljajo pri ceremonialu pitja čaja. Med zele-nimi aromatizirani čaji imam rada japonske dragocenosti. To je kombinacija najboljših zelenih čajev Sencha, Bancha, Genmaicha, Kukicha, Gyokura, dodana pa ima še jagodo in rdeči ribez. Med črnimi mi prija klasični English Breakfast. Med črnimi aromatizi-ranimi mi je všeč Divja češnja. Poleti si rada privoščim Summer punč, ki ga pripravim kot ledeni čaj, pozimi pa Zimske sanje, ki ga primernega za zimsko razpoloženje naredi cimet. Obožujem tudi ajurvedske čaje, in sicer mi je najljubši Harmonija. Med rooibosi imam rada zeleni rooibos. Pri čajih je tako kot pri parfumih, izberem ga glede na okoliščine in razpoloženje.

Opazila sem, da niste samo trgovina z raznoliko ponudbo čajev in pri-pomočkov za pripravo čaja, ampak prostor s konceptom. Prirejate morda tudi kakšna izobraževanja o pripravi čajev, morda svetovanja, katere čaje z zdravilnimi lastnostmi uživati, ali pa samo čajanke za druženje zaprtih skupin ljudi oziroma kakšne druge dogodke?

Tako je. Trgovina ali salon Tea Time, kot jo jaz imenujem, je prostor s konceptom, z vizi-jo. Naš namen ni le prodati čaj ali pribor za pripravo čaja, ponudimo tudi nasvete, dobro voljo, nasmeh in druženje. Za manjše skupine, ki imajo skupne interese, organiziramo čajan-ke (organizacija Mensa, organizacija SILA,

Book club …). Letos smo vsak mesec organi-zirali brezplačne tematske čajanke za naše stranke. Večkrat me tudi povabijo na različne dogodke, kjer povem kaj o čaju, včasih bolj na splošno, včasih bolj ozko opredeljeno, in prip-ravim degustacijo. Slike s teh dogodkov se da videti na naši Facebook strani TeaTimeCaji.

Ali so vaši čaji distribuirani tudi po lokalih, restavracijah?Čeprav na začetku nismo razmišljali o tem, so nas stranke same spodbudile k temu, saj so želele tudi v restavracijah piti kakovosten čaj. To področje zahteva z moje strani tudi izo-braževanje natakarjev, saj se ti zaradi hitenja raje odločajo za hitre rešitve, torej čaj v vrečki ne glede na kakovost. Sem pa vesela, ker sem srečala kar nekaj gostilničarjev, ki cenijo čaj, ki razumejo kulturo pitja čaja. Ti so že moje stranke in nabavljajo čaje pri nas. Njihove stranke postanejo potem tudi naše stranke v trgovini.

Kakšna pa je vaša vizija?S svojim čajnim salonom Tea Time želim spo-ročiti ljudem, naj si vzamejo čas zase, naj se zavedajo svojega poslanstva in pomena svo-jega obstoja, saj živimo v nemogočem tempu, ko pozabljamo nase, na družino, prijatelje in hobije. Prav iz tega izhaja tudi naš slogan »Čas za čaj, čas zase«.

Jaka Lucu

Go

ran

An

tley

Britanska kultura pitja čaja izhaja iz japonske in je prilagojena zahodnemu slogu življenja. V tej kulturi ženske klepetajo in se imajo lepo. Japonska kultura pitja čaja pa je na popolnoma drugi ravni. Ta ceremonial tudi študiram in mi je zelo blizu, morda me je prav ta tečaj tudi spodbudil za takšno poslovno pot.


Praznična ponudba Bernardin Group Resorts & Hotels nastaja v sodelovanju med oddelkom rezervacij, vodjo hotela, gostinstvom, velnesom, animacijo in trženjem



Od koncertov v cerkvici do tematskih gastronomskih večerov

PRAZNIČNA PONUDBA HOTELOV

Shu

tter

sto

ck


www.revijagost.si

GOST – revija za strokovno javnost panoge HoReCa je brezplačna in izhaja štirikrat na leto.

Prihodnja številka izide 12. marca 2015

Če želite prejemati revijo na vaš naslov, nam pišite na narocnine@�nance.si oziroma nas pokličite na 080 15 80.

HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA,

Dvajset tednov v letu, od začetka novembra do konca marca, je za gostince in hotelirje na sezonsko odvisnih turističnih destinacijah posebej zahtevnih. To je obdobje, ko imajo hoteli navadno negativen poslovni izid. Čas, ki ga je treba prebroditi s posebnim posluhom za obvladovanje stroškov in optimizacijo poslovanja. Zato nekateri hoteli, predvsem manjši, v tem obdobju začasno celo zaprejo vrata. Delujoči pa se srečujejo s posebno vrsto izzivov.

Kljub najzahtevnejšim okoliščinam delovanja je namreč v tem obdobju treba kakovost sto-ritev ohraniti na najvišji ravni, pa čeprav na določenih področjih delujejo le v omejenem obsegu in z omejenim številom zaposlenih. Tudi zato se prav v tem obdobju posebej nazorno pokaže, v katerih hotelih oziroma na katerih turističnih destinacijah so že doumeli, da danes v hotelirstvu ne gre samo za ponud-bo prenočišča in hrane. Temeljne storitve oziroma infrastrukturo je treba dopolniti z različnimi vsebinami za zabavo, športno infrastrukturo, kavarnami, klubi, sobami za

sestanke, kongresnimi dvoranami ter poslov-nimi in trgovskimi središči. Hotelski proizvod je pač skupek vidnih in nevidnih elementov. Gost jih zazna kot razpoloženje, ugodnosti nekega prostora in časa, kot doživetja in občutke. Še posebej to velja za tako imenova-no praznično ponudbo.

Kraji brez zimskošportne ponudbeZima je seveda vrhunec sezone v krajih s ponudbo zimskih športov. Na preostalih turističnih destinacijah pri nas pa sta v 20-tedenskem obdobju turističnih suhih krav

V prazničnem obdobju se za odločilno in poslovno učinkovito izkaže predvsem na tradiciji zgrajena prepoznavnost posameznih krajev in hotelov na ciljnih trgih.

bolj ali manj le dva tedna, ki ponujata posebno poslovno priložnost. Kratek čas za zaslužek v sorazmerno dolgem obdobju delovanja hote-lov in širšega gostinsko-turističnega sektorja skladno s programom, naravnanem na zmanj-ševanje izgube. V mestih ima sicer »veseli december« vlogo nekakšnega animatorja dogajanja, a žal le na lokalni ravni. Slovenski »veseli decembri« so daleč od kakšnega pred-novoletnega in božičnega dogajanja na primer v Salzburgu. Ne gre za to, da bi se tam dogaja-lo kaj povsem drugačnega kot v večjih sloven-skih krajih v tem obdobju, »veseli december« v solnograški prestolnici ima preprosto glo-balno veljavo. Tamkajšnje prednovoletne stoj-nice daljnevzhodni turisti množično obsijejo z bliskavicami svojih pametnih telefonov in fotoaparatov, za primerljivo kuliso in vsebino 200 kilometrov južneje pa se niti ne zmenijo.

Za številne slovenske hotele sta tako posebej nabita zadnji in prvi teden v letu, obdobje božično-novoletnih praznikov od božiča do svetih treh kraljev, torej. V tem času se ob vsem drugem pokaže uspešnost dolgoročne graditve prepoznavne blagovne znamke v turizmu. Vendar pri tem močne globalne blagovne znamke še zdaleč niso zagotovilo za uspešno poslovanje. Tudi pri nas imamo zgovorne dokaze za to. Toliko bolj se v prazničnem obdobju izkaže za močno in poslovno učinkovito na tradiciji zgrajena pre-poznavnost posameznih krajev in hotelov na ciljnih trgih. Tako je uspešnost v prazničnem obdobju pogojena z uspešnostjo nagovarjanja tradicionalnih gostov in postopnega odpiranja novim. Pri tradicionalnih praznikih vsekakor ne gre uvajati revolucionarnih rešitev, marveč z evolucijskim pristopom slediti novostim, ki ne smejo motiti, zmesti, kaj šele odbiti tradici-onalnih gostov.

Praznična klasika z lokalno privlačnostjoZgovoren primer takega pristopa, ki že dolgo daje pozitivne rezultate, je praznična ponudba hotelov v okviru Bernardin Group Resorts & Hotels. Klasične ponudbe paketov pri njih sicer pripravljajo že leto vnaprej, za obdobje vsega leta. Specifična ponudba pa se nanaša na sezonska nihanja, proste termine, par-tnersko povezovanje in dogodke na turistični destinaciji, kjer delujejo. Tovrstna ponudba je povezana s ključnimi storitvami hotelske ponudbe in je poleg drugega opredeljena tudi s posebno cenovno politiko. Posebne ponudbe nastanejo na podlagi povpraševanja različnih tržnih segmentov. Obdobje slabše zasedenosti namreč zahteva posebne pristope in akcijske ponudbe s pripadajočimi specifičnimi paketi.

Ekološkega ozaveščanja ni nikoli preveč. Pobud in dejstev, ki govorijo temu v prid, je povsod po svetu in tudi pri nas veliko. Podjetje SURF iz Portoroža je gotovo eno takih, ki se zaveda, da živimo v času, ko moramo zagotavljati uspešno poslova-nje in hkrati skrbeti za ohranitev okolja. V okviru Eko-iniciative svetujejo, kako s trajnostnimi izdelki dosegati želeno raven objektne in osebne higiene z nadzorova-nim stroškom.

Posledice čezmernega onesnaževanja okolja se kažejo v vse večjih razsežnostih. Znanstve-niki znova in znova opozarjajo na posledice učinka tople grede, onesnažen zrak in opo-rečno vodo. Priča smo vse hujšim naravnim katastrofam. Narava nam pošilja vse glasnejša opozorilna znamenja. Opozorila so vse gla-snejša, zato si ne smemo več zatiskati oči.

PRIDRUŽITE SE EKO-INICIATIVI!V tem okviru igra pomembno vlogo Eko-ini-ciativa, katere pomemben del je področje hi-giene. »Prav vsi lahko prispevamo svoj delež k ohranjanju okolja, tako ponudniki higienskih izdelkov in storitev kakor tudi njihovi uporab-niki,« pravijo v portoroškem podjetju SURF.V omenjeni Eko-iniciativi lahko sodelujejo vsa

podjetja in organizacije, ki želijo s svojimi de-janji in predlogi aktivno pripomoči k ohranja-nju okolja ter z drugimi deliti svoje izkušnje in primere dobre prakse. »K aktivnemu članstvu vabimo tudi vas!« pravijo v podjetju SURF.

Še zdaleč niso zanemarljivi podatki, da so člani Eko-iniciative lani in letos samo z uporabo do okolja prijaznega papirja Natural obvarovali okolje pred 21.474.000 kosi odpadne embala-že (Tetra Pak) in obvarovali pred sečnjo 11.118

smrek ali drugih dreves, namenjenih za prido-bivanje celuloznih vlaken.

UPORABNA ODPADNA EMBALAŽAIzdelki Velo Natural so narejeni s tehnologi-jo, ki omogoča regeneracijo čistih celuloznih vlaken iz odpadne embalaže za pijače – Tetra Pak. Za izdelavo izdelkov Velo Natural ni treba sekati dreves, treba je obdelati oziroma prede-lati odpadno embalažo, ki bi sicer končala na smetišču. Celulozna vlakna niso bila poškodo-vana z beljenjem, zato je izdelek bolj vpojen in vzdržljiv kot beljena celuloza.

V podjetju SURF, ki sicer na trgu jugovzhodne Evrope oskrbuje več kot tisoč poslovnih par-tnerjev, pravijo, da njihova paleta izdelkov in rešitev temelji na treh glavnih programih – to so programi papirjev, čistil in pripomočkov. Pri vsem skupaj dajejo velik poudarek trajnostne-mu razvoju.

SURF vsem, ki jih to zanima, omogoča brez-plačno svetovanje, kako se ekološko lotiti te-žav na področju higiene, brezplačno izobra-ževanje kadra, brezplačno montažo in servis prodajalnikov papirja, mila, dozirnih sistemov potrošnih materialov ter brezplačno dostavo in nadzor nad stroški.

Z ekopapirjem nad odpadno embalažoZ ekopapirjem nad odpadno embalažo

SURF_220x280.indd 1 18. 11. 14 10:30

Poseben izziv pa so počitnice in praznična obdobja. Vsebina te ponudbe je v Bernardin Group plod timskega dela. Praznična ponud-ba namreč nastaja v sodelovanju oddelka rezervacij, vodje hotela, gostinstva, velnesa, animacije in trženja. Tržniki na koncu obli-kujejo ustrezno ponudbo in jo komunicirajo skozi ključne tržne kanale. Vse to spremlja fleksibilnejša cenovna politika, ki prinaša ugodnosti tako za zgodnje kot rezervacije v zadnjem hipu.

Poleg klasične praznične ponudbe je mogoče posebno ponudbo povezati tudi s privlač-nostjo lokalnega okolja. Tako se na primer v hotelih in restavracijah Bernardin Group kulinarična ponudba prilagodi posameznemu obdobju, prazniku ali lokalnemu dogodku. Med takšna dogajanja sodi na primer praznik kakija v Strunjanu, ki poteka sredi novem-bra. Vsemu temu se prilagajajo tudi izleti in animacije.

V Bernardin Group so ob tem že zdavnaj dojeli, da je treba ob božično-novoletnih praznikih oblikovati ponudbo, ki se ujema s posebnostmi tega obdobja. Gre predvsem za posebno razpoloženje. Božič je namreč dru-žinski praznik in v tem času hoteli ponujajo

pakete, ki jih prilagodijo družinam. A medtem ko so obiski Božička in božični zajtrk univer-zalni in niso vezani na kraj dogajanja, je večer ob božičnih pesmih v cerkvici svetega Bernar-dina sredi hotelskega kompleksa nekaj, kar lahko ponudijo le redki, če sploh še kje. Tudi božična tržnica v tem okolju ima poseben čar.

Po drugi strani pa so novoletni prazniki usmerjeni v druženje in zabavo. Silvestro-vanja v hotelih so ob tem povezana z dobro hrano in glasbo v živo. Poslovni izziv je tudi vse bolj priljubljeno praznovanje na odprtem. Gastronomski poudarki pa v prazničnem času izhajajo tudi iz tematskih večerov. Vse te elemente so v okviru Bernardin Group letos združili v obsežen program, ki vklju-čuje božično-novoletni koncert v soboto,

27. decembra, ob 16. uri v cerkvici svetega Bernardina. V prihajajoče leto bodo njihovi gostje vstopili z glasbenimi skupinami, kot so Victory, Best company band, Rockfeller orchestra & Polona Furlan, Juice band, Duo Pariz ter s Primorskimi fanti. Tudi na prvi večer v letu bodo neutrudni lahko zaplesali na novoletnih plesih v Grand hotelu Metro-pol, hotelu Salinera ter v San Simonu. Tudi v Grand hotelu Bernardin bo prvi večer v letu 2015 glasbeno obarvan, za kar bo poskrbel Enzo Hrvatin. Poleg pestrosti, ki zmore zado-voljiti tako rekoč vse okuse zabave željnih, pa so privlačnost božično-novoletne ponudbe pri Bernardin Group povečali tudi z desetodstot-nim popustom za zgodnje rezervacije.

Dobro počutje in zabava gostov med božič-no-novoletnimi prazniki sta zagotovo temelj izkušnje in pozitivnih spominov, ki jih gost odnese domov. To pa je tudi sestavni del graditve uspešne blagovne znake, ki postaja vse bolj učinkovito orodje pri vse težjem prepoznavanju prave ponudbe v poplavi izje-mnih in »izjemnih« priložnosti prek vse bolj razčlenjenih in raznovrstnih kanalov tržnega komuniciranja oziroma prodaje.

Željko Purger

Shutterstock

Tudi v hotelih je božič družinski praznik, novoletni čas pa je usmerjen v druženje in zabavo.


Spletna trgovina

• Enaki pogodbeni pogoji, kot jih imate v fiziËni poslovalnici!• Vsi akcijski izdelki na enem mestu!• Moænost dostave!

www.tuscc.si

Slovenski trgovec za slovensko trgovino, gostinstvo in turizemBogat asortiman in kakovost izdelkov so poleg πtevilnih ugodnosti glavne prednosti nakupov v centrih Tuπ Cash&Carry vseh tistih, ki se ukvarjajo z gostinstvom, trgovino, turizmom in ostalih ponudnikov storitev.

©irok asortiman kakovostnih izdelkov ter ponudba prilagojena gostincemNa prodajnih policah njihovih prodajaln boste naπli raznovrstne izdelke, tako æivilskega kot tudi neæivilskega prodajnega programa. Velik poudarek pri oblikovanju prodajnega asortimana dajejo veËjim, gastro pakiranjem izdelkov, namenjenim predvsem gostincem.

OdliËna akcijska ponudbaDvakrat meseËno akcijsko ponudbo nadgradijo v letakih. Posebne akcije pa pripravljajo tudi za imetnike kartice Tuπ Cash&Carry klub, ki je do sedaj prepriËala æe veË kot 10.000 gostincev, trgovcev in drugih pravnih oseb.

Spletna trgovina Tuπ Cash&Carry - za podjetje kupujete na klik: www.tuscc.siIzkoristite 2% spletni popust na nakup. NaroËeno blago prevzamete v Tuπ Cash&Carry centrih ali pa vam ga dostavijo na naslov vaπe dejavnosti.

ObiπËite njihove poslovalnice v Celju, Mariboru, Ljubljani, Jarπah, Slovenj Gradcu, KoËevju ter Seæani in Murski Soboti. OdliËno pa imajo organizirano potniπko prodajo po vsej Sloveniji.

Eng

rotu

π d.

o.o.

, Ces

ta v

Trn

ovlje

10a,

30

00

Cel

je


Slovenci postavljamo merila poslovne uspešnosti in ustvarjalnosti

Catering je zagotovo ena najbolj dinamično razvijajočih se vej gostinstva. Nove oblike poslovanja, vse več poslovnih srečanj, šolanj, prodajnih predstavitev in najrazličnejših druženj so izzivi, na katere je mogoče odgovoriti prav s cateringom. Osredotočanje poslovnih subjektov na poglavitne dejavnosti, optimizacija stroškov, doseganje ugodnih cen prehrane z ekonomijo obsega, vse to prav tako poganja razvoj cateringa.

Dostava hrane na dom, oskrbovanje menz vse tja od šolskih malic naprej je del te dinamično razvijajoče se dejavnosti. Obenem pa se množijo tudi kulinarične prireditve, kjer se vrhunska kuli-narika predstavlja po načelu cateringa in se tako seli tudi na ulice ter druge za gostinsko ponudbo povsem nevsakdanje kraje in prostore.

Zaradi improviziranega delovnega okolja je catering posebej zahteven tudi pri spoštovanju higienskih standardov, saj so ukrepi za zagota-vljanje varnosti hrane na terenu zahtevnejši kot v ustaljenih delovnih okoljih. Prenašanje in hranje-nje hrane zunaj urejenih in z ustrezno hladilno tehniko opremljenih gostinskih obratov nastavlja številne pasti, še posebej ob prehodu varnostnih temperaturnih mej. Enako velja tudi za postopke

pogrevanja oziroma ohranjanja želene tempera-ture hrane za strežbo.

Catering je vseobsegajoča dejavnost, in sicer zajema vse od preproste dostave hrane na dom do cateringa s polno pripravo in postrežbo hrane in pijače ob dogodku ali priprave samopostrežne-ga bara. V tem primeru naloga ponudnika cate-ringa ni zgolj priprava okusne hrane in pijače, temveč tudi estetsko karseda privlačne. Ob večjih in pomembnejših dogodkih je pogosto treba ponudbo uskladiti s tematsko zasnovo dogodka. Vse pogosteje pa catering zajema tudi aranžiranje prireditvenega prostora.

Poslovni in družabni dogodkiV izhodišču lahko catering ločimo na družabni in poslovni. Družabni catering vključuje oskr-bovanje s hrano na družabnih dogodkih, kot so poroke, obletnice, rojstnodnevne zabave, dobro-delne prireditve in druga družabna srečanja. V ZDA na primer ima družabni catering približno 25-odstotni delež v celotni dejavnosti cateringa. Preostalih 75 odstotkov pa ima poslovni catering od zborovanj, poslovnih sestankov do državljan-skih in političnih shodov, banketnih prireditev, otvoritev, predstavitev novih izdelkov, izobra-

CATERING

Na eni strani Slorest, na drugi člani Jeunes Restaurateurs d'Europe, od domačega industrijsko-poslovnega sektorja do prestižnih gala večerij v tujini

ževalnih seminarjev in sorodnih poslovnih dogodkov.

Ob tem lahko po lokaciji izvajanja oziroma lokaciji strežbe ločimo še dva tipa cateringa. »On-premise catering« je catering, priprav-ljen na lokaciji izvajalca, v hotelih, restavra-cijah in klubih. Njegova prednost je možnost bogate ponudbe in pestrega nabora storitev na enem mestu. »Off-premise« catering pa je postrežba hrane na oddaljeni lokaciji, kot so domovi, sedeži podjetij, parki, galerije, poroč-ne dvorane in povsod drugje, samo ne tam, kjer se hrana v osnovi pripravi. Ta se v tem primeru pripravi v kuhinji na sedežu podjetja za catering in je prepeljana na lokacijo, kjer poteka dogodek. Po nekaterih ocenah pome-ni catering on-premise dve tretjini storitev cateringa.

Prehrana na delovnem mestuKako poslovno obetaven in dinamično raz-vijajoč se je catering v Sloveniji, nedvomno dokazuje Slorest, največje podjetje na podro- čju gostinstva v slovenski lasti. Njegova pogla-vitna dejavnost je gostinstvo na delovnem mestu. V družbi, ki deluje od leta 1994 in je navzoča v vseh delih Slovenije, se zavedajo, da je prehrana na delovnem mestu eden izmed temeljnih pogojev za zadovoljstvo in motivi-

ranost delavcev ter s tem vzvod za uspešno delo. Zato mora biti zmeraj premišljeno načrtovana, kakovostna in raznolika. Ljudje smo različni in tudi uporabniki storitev imajo različne želje in potrebe. Tako skupaj z naroč-niki snujejo najboljše možne rešitve v skladu z željami in potrebami.

Slorest z organizacijo pravilne prehrane skrbi za dobro počutje in storilnost 40 tisoč ljudi na dan. Pripravlja tople, hladne in varoval-ne malice, kosila, večerje, zajtrke, kosila za domov, sendviče. Ob tem izvaja tudi orga-nizacijo in gostinsko oskrbo različnih spre-jemov, otvoritev, pogostitev, koktajl zabav, jubilejnih prireditev, porok, športnih in javnih prireditev, tiskovnih konferenc in kongresov. Posebna vrsta sodobnega cateringa so zagoto-vo tudi prodajni avtomati, za katere prav tako skrbijo pri Slorestu.

Poleg oskrbe bolnišnic in vojašnic je druž-ba z več kot 90 restavracijami, več kot 500 zaposlenimi, več kot 100 poslovnimi stran-kami in letnimi prihodki, večjimi od 20 mili-jonov evrov, najbolj dejavna v poslovno indu-strijskem sektorju, ki mu zagotavlja prehrano in druge gostinske storitve. Pri tem ponuja tri module upravljanja: popolni prevzem, delni prevzem ali le upravljanje delovanja. Med

Mer

ano

Win

e Fe

stiv

al


Na letošnjem Merano Wine Festivalu sta bila slovenski kulinariki izkazana posebna poklon in čast tudi na petkovi gala večerji. Priprava glavne jedi je bila zaupana Tomažu Kavčiču. Priprava hrane za 500 povabljencev na prireditvi, katere organizatorji med drugim skrbijo tudi za predstavljanje italijanskih vinarjev v New Yorku, Chicagu, Münchnu, Dunaju, Milanu, Rimu in številnih drugih za poslovni uspeh pomembnih krajih, je vsekakor pomenila poseben izziv in toliko večjo odgovornost.

Z 1 litrom vode do čiste posodeKar nemogoče se sliši, da bi bila posoda lahko čista z enim litrom vode, pa vendar je možno. Kako? Na kratko povedano: s ponovno upora-bo vode. Princip, ki se ga še danes marsikje uporablja doma, je švedski proizvajalec profesionalnih pomivalne tehnike uspel vtkati v stroj, ki je namenjen tako manjšim kot srednjim kuhinjam.

Patent - imenovan duplus

Za življenje prav vsi potrebujemo čisto vodo; več kot 12 odstotkov prebivalstva po različnih koncih sveta pa nima dostopa do nje. Zavedajoč se tega dejstva je bil Wexiodisk prvi na svetu, ki je razvil in uporablja tehnologijo dvojnega končnega izpiranja za pretočne pomivalne stroje. To posledično privede do tega, da se v fazi izpiranja porabi bistveno manj sveže vode kot pri končnem izpiranju v klasičnih pretočnih pomivalnih strojih, ki porabijo potratne tri do štiri litre vode. Tako duplus omogoča, da se za pomivalni cikel porabi zgolj en liter sveže vode, kar je izjemno malo, in to še vedno omogoča dosegati popolne rezultate pomivanja. O tem, da duplus resnično porabi zgolj en liter vode, so se lahko prepričali obiskovalci letošnjega Gostinsko turističnega zbora Slovenije v Portorožu.

Delovanje tehnologije

Bistvo porabe samo enega litra vode je v prvi izpiralni fazi, kjer duplus izpira oz. pomiva posodo z vodo iz prejšnjih pomivanj. V drugi (izpiralni) fazi pa stroj uporabi svežo vodo segreto na 85 do 90 °C. Voda iz druge faze izpiranja se nato prestreže za naslednji pomivalni ciklus in ta princip omogoča reciklažo ter ponovno uporabo tako rekoč odpadne vode, ki bi se sicer izgubila v kanalizaciji.

Prihranki čez prst

V primerjavi s tradicionalnim pretočnim pomivalnim strojem, ki porabi štiri litre vode, pa pomivalni stroj s tehnologijo duplus tako do trikrat zmanjša porabo vode, elektrike in detergenta. Tako si lahko vsak sam izračuna, kaj to pomeni s �nančnega vidika in z vidika racionalizacije poslovanja.

Na kratko o Wexiodisku

Švedski proizvajalec več kot 42 let razvija, izdeluje in trži profesionalne pomivalne stroje vrhunske kakovosti, ki so hkrati tudi okolju prijazni. Tovarna se ni nikoli osredotočala samo na rezultate pomivanja, ampak tudi na zanesljivost, ergonomijo, trajnost in na zniževanje stroškov skozi celotno življenjsko dobo. Tako je Wexiodisk že dolgo vodilni na trgih Skandinavije, kjer ima več kot 65-odstotni tržni delež in izvaža stroje v 31 držav.

»Tehnologija duplus tako dotrikrat zmanjša porabo vode,elektrike in detergenta.«

DuplusWD-6

švedska tehnologija za èisto posodo

poglavitne prednosti, ki jih Slorest zagotavlja partnerjem v tem sek-torju, sodijo zniževanje stroškov

skupnih služb, večanje produktivnosti zapo-slenih, večja varnost pri delu, nadzor kakovo-sti (HACCP), dodatna ponudba z animacijo in degustacijami, svetovanje na področju razvoja, naložb in vzdrževanja ter financira-nje prenove in posodobitve opreme.

Kulinarika odpira številna vrataMedtem ko ima Slorest v poslovnih načrtih zapisano uveljavitev v širši regiji, so na podro-čju vrhunske kulinarike v cateringu slovenski vrhunski kuharski mojstri v mednarodnem merilu že dolgo uveljavljeni. Na srečanjih v tujini z državnimi poslovno-političnimi dele-gacijami od vedno žanjejo aplavze pri tujcih ter tako slovenski politiki in gospodarstvu pomagajo odpirati številna vrata. Tudi tista, ki so se zdela povsem zaprta. Vse bolj pa so slovenski kuharski mojstri prepoznavni tudi na prireditvah, namenjenih promociji ne le slovenske vrhunske kulinarike in slo-venskih vrhunskih vin. Zadnji takšen dokaz je zagotovo nastop treh slovenskih članov Jeunes Restaurateurs d'Europe na priredi-tvi Merano Wine Festival, mednarodnem dogodku odličnosti vina in hrane, ki ga v Južni Tirolski že več kot 20 let organizira Helmut Köchler. Glavno in edino merilo za udeležbo je vrhunskost – prireditev je pač tradicionalno srečanje, posvečeno odličnosti italijanskih proizvajalcev vina. Na njej pote-kata tudi poslovno-gospodarski forum, pos-večen obravnavi poslovnih izzivov vinarjev, in predstavitev prestižnih pijač in kulinaričnih izdelkov, namenjenih italijanskemu trgu. Obenem sodi festival med prireditve, kjer se italijanski proizvajalci vin predstavljajo tudi v tujini, še posebej ZDA.

Višino klinov na lestvici kakovosti kulinarič-nih nastopov na festivalu že dolgo postavljajo italijanski nosilci Michelinovih zvezdic. Med njimi je letos nastopil Norbert Niederkofler. Ob tem dogajanje na festivalu ustvarja prek

500 izbranih italijanskih in mednarodnih ponudnikov vin in 100 italijanskih hiš visoke gastronomije. Tako kot vedno sta svojevrstna vrhunca dogajanja petkova otvoritvena gala večerja in sobotna zabava polne lune. Tudi na letošnji prireditvi, ki je potekala med 7. in 10. novembrom, je bilo tako.

Na Full Moon Party, zabavi polne lune, so se v catering ponudbi predstavili trije slo-venski vrhunski kuharji, vsi člani Jeunes Restaurateurs d'Europe Slovenija. Uroš Fakuč iz restavracije DAM iz Nove Gorice je pripravil posebne tartufove kroglice. Jure Tomič iz Ošterije Debeluh iz Brežič je gostom ponudil sestavljen bograč s krompirjevo kremo. Tomaž Kavčič iz gostilne Pri Lojzetu v Dvorcu Zemono pa je gostom na zabavi postregel gosja jetra na mladem vipavskem siru in prepečencu s suhim sadjem, prekritim

s svežim jabolkom. Stvaritve, med katerimi so bile nekatere že ponujene tudi slovenskim ljubiteljem vrhunske gastronomije na prire-ditvah, kot je Zvezde pod zvezdami v organi-zaciji Vinoteke Movia v atriju Mestne hiše v Ljubljani.

Filetto tonato, pomodoro salatoToda na letošnjem Merano Wine Festivalu sta bila slovenski kulinariki izkazana posebna poklon in čast tudi na petkovi gala večerji. Priprava glavne jedi je bila zaupana Tomažu Kavčiču. Priprava hrane za 500 povabljencev na prireditvi, katere organizatorji med dru-gim skrbijo tudi za predstavljanje italijanskih vinarjev v New Yorku, Chicagu, Münchnu, Dunaju, Milanu, Rimu in številnih drugih za poslovni uspeh pomembnih krajih, je vseka-kor pomenila poseben izziv in toliko večjo odgovornost. Treba je bilo pripraviti nekaj tehnično obvladljivega in po okusu ter na pog-led inovativno navdušujočega. Nekaj, kar je bilo treba v slogu cateringa v veliki količini v grobem pripraviti v domači kuhinji na Zemo-nu ter čez 24 ur na hitro dokončati in postreči v 380 kilometrov oddaljenem Meranu.

Tomaž Kavčič je tudi za tokratni izziv našel pravi odgovor, s katerim je zadel v polno. Ustvaril je jed, ki jo je poimenoval »filetto tonato, pomodoro salato«. V vakuumu je na nizki temperaturi pri 70 stopinjah Celzija, tako da se je sredica segrela na 61 stopinj, skuhal svinjski file. Posebej je pripravil zele-njavo. Blanširal jo je 30 sekund in nemudo-ma ohladil v ledeno hladni vodi. Ohlajen file in zelenjavo je vstavil v prozorne papirnate vrečke ter jima dodal še belo polento in premaz iz dragih teranov. Vsebino je prelil s tekočino, ki jo je spustilo meso ob kuhanju v vakuumu. Ker so bile vrečke napolnjene 24 ur pred postrežbo, se hrana ni smela soliti. Zagato je Kavčič rešil tako, da je sol dodal s paradižnikom, ki ga je pol ure dehidriral pod soljo. Ko so bile vrečke v Meranu nepos-redno pred strežbo 20 minut regenerirane v konvencijski peči na 90 stopinj, se je sol,

pomembna za okus hrane, sprostila iz para-dižnikov. Pravšnjo vlago pa je vzdrževala tekočina, izločena ob kuhanju svinjskega file-ja v vakuumu na nizki temperaturi. Rezultat celotnega postopka je bil okusen, izjemno mehek in sočen svinjski file s strukturo, pri-merljivo s tunino iz konzerve. Zato filetto tonato, pomodoro salato. Tonato, ker je bila svinjina podobna tunini, in ne zato, ker bi bila v omaki z okusom tunine. Slovenski catering je tako znova dobil prvovrstno potrditev o izjemnosti in vrhunskosti, s poklonom naj-večjih poznavalcev pri naših zahodnih sose-dih in širše.

Slovenci v gostinstvu na najvišji ravni tako zares obvladamo vse stopnje in oblike pripra-ve ter strežbe hrane. To dokazuje uspešnost v tako kompleksni dejavnosti, kot je catering. Naj gre za vojaško, bolnišnično, šolsko in vseh vrst druge prehrane na eni strani ali potrditev izjemne inovativnosti in kreativnosti vrhun-ske gastronomije na drugi.

Željko Purgar

Mer

ano

Win

e Fe

stiv

al

Ob večjih in pomembnejših dogodkih je ponudbo pogosto treba uskladiti s tematsko zasnovo dogodka. Vse pogosteje pa catering zajema tudi aranžiranje prireditvenega prostora.


Tork novosti za zmanjšanje porabe in vzdrževanje visoke stopnje higieneMaksimiranje higiene in zmanjšanje operativnih stroškov

Tork, stroškovno učinkoviti higienski sistemi v kopalnicah kot tudi kuhinjah zagotavljajo stroškovno učinkovitejše poslovanje, lažje vzdrževanje in maksimalno higieno. Ti inteligentni sistemi ne zmanjšajo le porabe, ampak tudi bolje zadovoljijo uporabnikove potrebe.

Priročni in higienični sanitarni sistemiTork SmartOne® Podajalnik toaletnega papirja je v celoti zaprt, kar zagotavlja daleč najbolj higienično rešitev, saj toaletni papir ni na odprtem in je zato manj dovzeten za kontaminacijo. To pomaga pri preprečevanju okužb, saj je vsak listič podan posebej in se ga dotakne le uporabnik. Pomaga zmanjšati širjenje mikrobov in navzkrižne kontaminacije z rok na predmete v umivalnicah, kar je še posebej pomembno za bolnišnice in zdravstvene ustanove.

Tork SmartOne® Sistem za toaletni papir je popolna rešitev za toaletni papir v nakupovalnih centrih, kjer je dnevno vzdrževanje nujno. Podajalnik je oblikovan tako, da poda le en listič naenkrat, kar lahko zmanjša porabo tudi do 40 odstotkov.

Tork Podajalnik mila v peni (S4) je idealna rešitev za nakupovalne centre, kjer se dnevnemu vzdrževanju ni možno izogniti. Milo v peni, ki se nahaja v kartuši, se enostavno zamenja tako, da se odpre podajalnik in se prazno kartušo zamenja z novo. Vsako polnilo vsebuje 2500 odmerkov Tork mila v peni, kar je okoli dva in pol krat večja količina kot je v kartuši tekočega mila enake prostornine. Za nakupovalne centre, kjer sta higiena in izgled pomembna, je idealna rešitev Tork Elevation podajalnik mila v peni.

Tork Matic® Podajalnik brisač za roke je primeren za katero koli okolje, saj podajalnik vsebuje rolo za visoko frekvenco uporabnikov in je oblikovan tako, da podaja le en list naenkrat v izogib prekomerni porabi. Zadnji dodatek Tork Matic® podajalniku brisač za roke je indikator polnjenja, ki še olajša vzdrževanje, saj boste natančno vedeli, kdaj je potrebno rolo zamenjati.

Uporaba v kuhinjiNovi Tork Reflex™ podajalnik s centralnim odvzemom podaja posamezne lističe papirja, kar pripomore k zmanjšanju porabe papirja tudi do 37 odstotkov v primerjavi s papirjem v prostem pretoku. Podajalniki, ki so v celoti zaprti, ščitijo papir pred madeži, vlago in prahom. Ker je naslednji listič vedno pripravljen na uporabo brez dotika podajalnika, se hkrati zmanjša možnost navzkrižne kontaminacije, kar zadošča tudi higienskim standardom. To je popolna izbira za podjetja, ki se ukvarjajo s prehrambeno industrijo, restavracije, hotele, trgovine in storitvena podjetja.

SHO_PR_article_220x280_SLO.indd 1 2014.10.15. 14:50

Para

dajz

d.o

.o.,

Renk

ovci

57/

c, 9

224

Turn

išèe

Se ti...

a? svež, sočen, dišeč, okusen paradižnik iz integrirane pridelave.

Ste vedeli?Rdeč paradižnik, dozorel na rastlini, ima visoko vsebnost

likopena. Likopen je naravni antioksidant, ki lahko zmanjša tveganje za nastanek nekaterih vrst raka in zavira nastanek

bolezni srca.

Paradižnik lušt iz integrirane pridelaveSveži, sočni, okusni, zdravi paradižniki iz Prekmurja

Za vzgojo dobrega paradižnika je potrebne tudi veliko nege in ljubezni.

V Prekmurju letos že tretjo sezono na integriran način pridelujejo pra-vi slovenski paradižnik LUŠT, ki ga odlikujejo okus, svežina in sočnost. Posebnost zgodbe LUŠTnega paradižnika je poseben način integrirane pridelave, ki omogoča rast in obiranje paradižnikov tudi pozimi. Zasa-jeni so v naravno mešanico šote in kokosovih vlaken oziroma v t. i. or-ganski substrat. Tudi ogrevanje je v sodelovanju z naravo. Ob rastlinjaku imajo namreč velik ogrevalni potencial – geotermalno vrtino.

Pomagajo jim čmrlji, zalivajo z deževnico, obirajo ročnoLUŠTne paradižnike oprašujejo čisto pravi čmrlji, ki so del stalne favne v rastlinjaku. Tam opravljajo svojo naravno nalogo opraševanja. So pa čmrlji tudi živi dokaz, da se pri njihovem načinu integrirane pridelave ne uporabljajo strupena škropiva, saj bi v nasprotnem primeru čmrlji prav gotovo poginili.

Če rastline ali plodove napadejo kakšni škodljivci, imajo v rastlinjaku nji-hove naravne sovražnike, t. i. plenilce, ki po naravni poti opravijo z njimi. LUŠTne paradižnike redno zalivajo z deževnico, ki jo zbirajo v laguni ob rastlinjaku. Vsi paradižniki pa so obrani ročno. Tako je zagotovljeno, da so odtrgani prav tisti paradižniki, ki so glede na zrelost za to primerni. Tudi zato je okus LUŠTnega paradižnika kot z vašega domačega vrta, pa čeprav zunaj sezone.

Le najboljši je LUŠTNi pa vsak paradižnik, pridelan in obran v njihovem rastlinjaku, LUŠTen paradižnik. To je le tisti, dozorel na rastlini, kar mu daje polno rdečo barvo in visoko vsebnost likopena – naravnega antioksidanta.Ta v najkrajšem možnem času, brez dolgega transporta in zorenja v hla-dilnici, naravno zrel in okusen doseže vse vas, ki radi razvajate brbončice s prvovrstnim okusom tega rajskega sadeža.Zato je paradižnik LUŠT v prepoznavnih črnih zabojčkih, označenih z zna-kom integrirani: Okusen. Svež. Zdrav. Rdeč. Sočen. Poln. In Dišeč. Pravi slovenski paradižnik torej! Tak kot z vašega vrta ali vrta vaše babice.

Paradižnik LUŠT iz integrirane pridelave v prepoznavnih črnih zabojčkih

Letos so vzgojili tudi nekaj posebnih vrst, med njimi tudi zelo priljubljenega slivovega in t. i. volovsko srce.

Ker LUŠTni paradižnik dozori na rastlini in ne med transportom, ima odličen okus.

GRANAR_440x280.indd 2-3 18. 11. 14 11:09

Para

dajz

d.o

.o.,

Renk

ovci

57/

c, 9

224

Turn

išèe

Se ti...

a? svež, sočen, dišeč, okusen paradižnik iz integrirane pridelave.

Ste vedeli?Rdeč paradižnik, dozorel na rastlini, ima visoko vsebnost

likopena. Likopen je naravni antioksidant, ki lahko zmanjša tveganje za nastanek nekaterih vrst raka in zavira nastanek

bolezni srca.

Paradižnik lušt iz integrirane pridelaveSveži, sočni, okusni, zdravi paradižniki iz Prekmurja

Za vzgojo dobrega paradižnika je potrebne tudi veliko nege in ljubezni.

V Prekmurju letos že tretjo sezono na integriran način pridelujejo pra-vi slovenski paradižnik LUŠT, ki ga odlikujejo okus, svežina in sočnost. Posebnost zgodbe LUŠTnega paradižnika je poseben način integrirane pridelave, ki omogoča rast in obiranje paradižnikov tudi pozimi. Zasa-jeni so v naravno mešanico šote in kokosovih vlaken oziroma v t. i. or-ganski substrat. Tudi ogrevanje je v sodelovanju z naravo. Ob rastlinjaku imajo namreč velik ogrevalni potencial – geotermalno vrtino.

Pomagajo jim čmrlji, zalivajo z deževnico, obirajo ročnoLUŠTne paradižnike oprašujejo čisto pravi čmrlji, ki so del stalne favne v rastlinjaku. Tam opravljajo svojo naravno nalogo opraševanja. So pa čmrlji tudi živi dokaz, da se pri njihovem načinu integrirane pridelave ne uporabljajo strupena škropiva, saj bi v nasprotnem primeru čmrlji prav gotovo poginili.

Če rastline ali plodove napadejo kakšni škodljivci, imajo v rastlinjaku nji-hove naravne sovražnike, t. i. plenilce, ki po naravni poti opravijo z njimi. LUŠTne paradižnike redno zalivajo z deževnico, ki jo zbirajo v laguni ob rastlinjaku. Vsi paradižniki pa so obrani ročno. Tako je zagotovljeno, da so odtrgani prav tisti paradižniki, ki so glede na zrelost za to primerni. Tudi zato je okus LUŠTnega paradižnika kot z vašega domačega vrta, pa čeprav zunaj sezone.

Le najboljši je LUŠTNi pa vsak paradižnik, pridelan in obran v njihovem rastlinjaku, LUŠTen paradižnik. To je le tisti, dozorel na rastlini, kar mu daje polno rdečo barvo in visoko vsebnost likopena – naravnega antioksidanta.Ta v najkrajšem možnem času, brez dolgega transporta in zorenja v hla-dilnici, naravno zrel in okusen doseže vse vas, ki radi razvajate brbončice s prvovrstnim okusom tega rajskega sadeža.Zato je paradižnik LUŠT v prepoznavnih črnih zabojčkih, označenih z zna-kom integrirani: Okusen. Svež. Zdrav. Rdeč. Sočen. Poln. In Dišeč. Pravi slovenski paradižnik torej! Tak kot z vašega vrta ali vrta vaše babice.

Paradižnik LUŠT iz integrirane pridelave v prepoznavnih črnih zabojčkih

Letos so vzgojili tudi nekaj posebnih vrst, med njimi tudi zelo priljubljenega slivovega in t. i. volovsko srce.

Ker LUŠTni paradižnik dozori na rastlini in ne med transportom, ima odličen okus.

GRANAR_440x280.indd 2-3 18. 11. 14 11:09


S kozjim sirom ne morem zgrešiti

Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave, ki poudarja gospodarjenje v sožitju z naravo. Je oblika trajnostnega kmetovanja, ki upošteva kmetijo kot celosten, enovit sistem. To

je šolska definicija ekološkega kmetovanja. V Sloveniji je nekaj več kot tri tisoč kmetij,

ki se razprostirajo na 38.600 hektarjih površin, kar pomeni osem odstotkov vseh kmetijskih površin v državi. Ekoloških kmetij je čedalje več in vsako leto se odstotek poveča. Leta 2013 jih je imelo 2.232 status eko-loške kmetije, druge kmetije pa so

bile v fazi preusmeritve. V letu 2013 se je število kmetijskih gospodarstev z

ekološkim kmetovanjem povečalo za 14 odstotkov. Pričakovano je, da bo trend še naraščal.

Le prodajati nam pustiteDa bi se pozanimali o izdelkih eko-

loških kmetij smo se obrnili na Borisa Frasa, predsednika Zveze združenj ekolo-

ških kmetov Slovenije, v katero so vključene ekološke kmetije iz vse Slovenije. Kmet, ki se je z ekološkim kmetijstvom začel ukvarjati, ko

velika večina države še ni slišala za to besedno zvezo, govori brez dlake na jeziku in ne skriva kritik na račun zakonodaje, ki kmete po njego-vem sili v manjšo produktivnost.

Odgovor na to, kakšna je ponudba izdelkov slovenskih ekoloških kmetij, je preprost. Pre-majhna. Ponudba je okrnjena predvsem zaradi zakonodaje, zato najprej namenimo kratko pozornost težavam, s katerimi se srečujejo eko-loški pridelovalci, preden na svojih kmetijah sploh začnejo pobirati pridelek. »Ločimo pri-delke in izdelke. Pridelki so obdavčeni glede na kataster, za prodajo izdelkov pa je treba odpreti dopolnilno dejavnost,« začne o jedru težav slovenskih ekoloških kmetov pripovedovati Fras. Med izdelke sodi vsak tako ali drugače predelan proizvod: od čajev in suhega sadja do marmelad in kislega zelja.

»Zakonodaja je za prodajo izdelkov preprosto preveč zapletena. Sam recimo zaradi velikosti svoje kmetije ne morem narediti na tisoče mar-melad. Lahko pa jih naredim nekaj sto, odvisno od posamezne sezone in pridelka. Če bom dobil od prodaje le 500 evrov, se mi pač ne bo

IZDELKI EKOLOŠKIH KMETIJ KRIŽI IN TEŽAVE Z ZAKONODAJO

V Sloveniji ni lahko biti kmet. Še toliko težje je biti ekološki kmet. Če pa se ekološki kmet odloči, da bi se poleg pridelave ukvarjal še s prodajo izdelkov, kot so marmelade, suho sadje ali suhe mesnine, se pojavi težava. Birokracija, kupi papirjev, davki so glavni razlog, zakaj se ekološki kmetje ne odločajo za nadgradnjo svoje ponudbe. Porabniki tako izgubljajo kakovostne izdelke, ekološki kmetje pa možnost za dodatni prihodek.

Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave, ki poudarja gospodarjenje v sožitju z naravo. Je oblika trajnostnega kmetovanja, ki upošteva kmetijo kot celosten, enovit sistem. To

je šolska definicija ekološkega kmetovanja. V Sloveniji je nekaj več kot tri tisoč kmetij,

ki se razprostirajo na 38.600 hektarjih površin, kar pomeni osem odstotkov vseh kmetijskih površin v državi. Ekoloških kmetij je čedalje več in vsako leto se odstotek poveča. Leta 2013 jih je imelo 2.232 status ekološke kmetije, druge kmetije pa so

bile v fazi preusmeritve. V letu 2013 se je število kmetijskih gospodarstev z

ekološkim kmetovanjem povečalo za 14 odstotkov. Pričakovano je, da bo trend še naraščal.

Le prodajati nam pustiteDa bi se pozanimali o izdelkih eko

loških kmetij smo se obrnili na Borisa Frasa, predsednika Zveze združenj ekolo

ških kmetov Slovenije, v katero so vključene ekološke kmetije iz vse Slovenije. Kmet, ki se je z ekološkim kmetijstvom začel ukvarjati, ko

Shu

tter

sto

ck

Verjamemo, da so za vašega slehernega gosta primerni samo najboljši sokovi, ki so vrhunski do zadnje kapljice!

Naročite jih na: 041 391 340 ali [email protected]

...naj življenje zdravo teče

Za večje skupine gostov tudi velika (5 l) pakiranja, točilno napravo dobite zastonj!

www.grcin.si

Sokovi odličnega okusa, vrhunske kakovosti in dobre cene!

Ker se vsak dan trudite za svoje goste − naj vam pri tem pomagamo!

Sokovi družine Jabolčnik

Sine Očka Mama Aronija Ingver

Sokovi družine Jabolčnik so: neposredno stisnjeni iz najbolj kakovostnega sadja, pripravljeni po najnežnejših postopkih, odličnih in inovativnih okusov, pakirani v porcijske 2dcl stekleničke!

Božični Malina Bezeg


splačalo ukvarjati z davki in odprtjem dopolnil-ne dejavnosti,« nazorno pojasni Fras. Inšpek-torji so do njih strogi, zahtevajo blagajne in račune, zaslužek pa je izredno majhen. Niso edini, ki se zavedajo položaja, pripoveduje kmet: »Še ko prideš na upravo enoto k strokov-njaku, ki se ukvarja z registracijo dopolnilne dejavnosti, ti ta desetkrat upravičeno svetuje, da dobro razmisli pred odprtjem.«

Tisti pridelovalci, ki bi lahko kupcem ponudili najbolj zanimive pridelke in izdelke, kot so marmelade, posušeno sadje, čaji, namazi in podobno, se za prodajo vse manj odločajo, saj so zahteve previsoke, zaslužek pa premajhen. »Če se fige posušijo na soncu, jih ne morem prodati, ker je to že predelan produkt in sodi med dopolnilne dejavnost,« še pove Fras in poudari, da ne zahtevajo veliko, le možnost prodaje svojih izdelkov. Predsednik Združenja zveze ekoloških kmetov vidi zelo preprosto rešitev – malemu kmetu bi morali dovoliti, da lahko izdelke, seveda do določne višine prihod-ka, prodaja brez odprtja dopolnilne dejavnosti.

Ekoizdelki težko na police trgovinMali kmetje svoje izdelke večinoma prodajajo poleg pridelkov na javnih prostorih, kot so tržni-ce, ali na domu, če so spretni in živijo ob prome-tnih povezavah. V trgovine se je težko oziroma skoraj nemogoče prebiti. Peščica, ki ji je preboj uspel, je prej izjema kot pravilo. »Če želiš vstopiti v trgovine, je treba imeti veliko količino izdelkov, mali kmetje pa tega ne zmorejo. Zahteve trgovin so velike. Zaželen si le, ko si nov in svež, potem

Jure

Mak

ovec

Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije

»Zakonodaja je za prodajo izdelkov preprosto preveč zapletena. Sam recimo zara-di velikosti svoje kmetije ne morem narediti na tisoče marmelad. Lahko pa jih naredim nekaj sto, odvisno od posamezne sezone in pridelka. Če bom dobil od prodaje le 500 evrov, se mi pač ne bo splačalo ukvarjati z davki in odprtjem dopol-nilne dejavnosti,« nazorno pojasni Fras.

Pridelujemo sadje, žitarice, zelenjavo in zelišča. Velik del pridelanih surovin predelamo v kakovostne in čedalje prepoznavnejše proizvode, ki jih prodajamo pod okriljem blagovne

znamke Diši po Prekmurju. Vsi naši ekološki izdelki imajo ustrezne certifikate.

Pridelujemo sadje, žitarice, zelenjavo in zelišča. Velik del pridelanih surovin predelamo

Ekološko pridelani izdelki iz Prekmurja

Ekološki turizemZ obiskom na kmetiji vam želimo približati odnos do ekološkega kmetijstva, narave in zdrave hrane. Popeljali vas bomo po naši kmetiji in zeliščnem vrtu. Poleg vodenega ogleda vam bomo

po predhodnem dogovoru pripravili tudi okusno ekološko malico.

Projekt »Razvoj turizma na Eko-socialni kmetiji KORENIKA« delno fi nancira Evrop-ska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, četrte razvojne prioritete: »Enakost možnosti in spodbujanje so-cialne vključenosti«, prednostne usmeritve 4.1.»Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti«.

Eko-socialna kmetija KorenikaŠalovci 86, 9204 ŠalovciTel.: +386 5 99 32 694GSM: +386 70 752 558Email: [email protected] www.facebook.com/ekokorenikaGPS: 46°49’25.2”N 16°17’49.1”E

MURA

Ščavnica

Črnec

Ledava

Ledava

Krka

Bukovniškojezero

Ledavskojezero

MURSKASOBOTA

GORNJARADGONA

LENDAVA

LJUTOMER

Radenci

Beltinci

Hotiza

Dobrovnik

Pince

Bogojina

Moščanci

Mačkovci

Gornji Petrovci

Hodoš

Šalovci

www.korenika.si

korenance_nov14.indd 1 17.11.2014 9:56:21

pa te spravijo v podrejen položaj,« je povedal sogovornik.

Obstajajo pa nekateri izdelki, od katerih si lahko ekološki pridelovalci vedno obetajo zas-lužek. »Kozji, kravji in ovčji sir v tem vrstnem redu so vedno uspešen izdelek. Če ne bo na tržnici nihče nič prodal, bodo pridelovalci sira kljub temu imeli lep promet,« pove Fras. In doda: »Sir pritegne. V trgovinah najdemo celo vrsto sirov, med katerimi se ljudje ne znajdejo. Vsi pa vedo, da so domači siri zelo dobri.« Razlika v ceni med ekološkim in navadnim sirom ni tako velika. Poleg mlečnih izdelkov Boris Fras priložnost vidi tudi v suhomesnatih izdelkih.

Več vrst ekokupcevBoris Fras se je začel z ekološkim kme-tijstvom ukvarjati pred 20 leti, v sredini devetdesetih let. Ob sredah ga boste našli v Kranju v Mercatorjevem centru, stojni-ca z njegovimi izdelki pa je stalnica tudi na ljubljanski tržnici. V Ankaranu ima 13 hektarjev veliko njivo, na kateri prideluje zelenjavo, na štirih hektarjih ima vinograd, na dveh rastejo oljke, na drugih pa so travne površine za živali.

Od devetdesetih let se je spekter ljudi, ki kupujejo ekološko hrano, močno razširil. Prva skupina, ki je jasno izrazila zahtevo po ekološko pridelani hrani, so bile ženske, ki so jih zanimala zelišča, ezoterika in zdravilstvo. Kmalu so se jim pridružili intelektualci in izobražen kader. »Šlo je sicer za majhno sku-pino ljudi, ki pa je imela vpliv. Mi, prideloval-ci, nismo vedeli, kje začeti prodajati. Sprva nismo vedeli, da bi morali ciljati na mesta,« pripoveduje Fras. Tretja skupina, v kateri še danes dobivajo najzvestejše kupce, so ljudje, ki ekološko hrano kupujejo, ker jih skrbi za zdravje. Gre za zelo različne ljudi: »Na eni strani so premožni, ki ne kupijo pridelka, če nima primerno visoke cene, na drugi strani pa so tudi zelo revni, ki bodo raje živeli brez

avtomobila, kot jedli nezdravo hrano. Tem ni žal denarja za hrano in prav ti nas še danes ohranjajo pri življenju.«

V naslednji krog kupcev Fras uvršča porabnike, ki skrbijo za dober videz in počutje. Zadnja pomembna skupina pa so v zadnjem obdobju mladi, hipsterji, za katere so ekološki izdelki in pridelki trend. So selektivni kupci. »Za smuti bodo plačali celo premoženje, zdrav kruh pa jih na primer ne bo zanimal,« se posmeje Fras.

V Sloveniji izdelke in pridelke ekoloških kmetij najdete pod oznako Biodar, ki je kolektivna znamka za živila, pridelana ali predelana po standardih za ekološko kmetovanje Zveze zdru-ženj ekoloških kmetov Slovenije. Pri nakupu pravih ekoloških živil poznavalci svarijo, naj bodo kupci pozorni na deklaracije. Pa so slo-venski kupci dovolj ozaveščeni in se ne pustijo pretentati? »Določen odstotek je gotovo tak. Zahtevnih, izobraženih in vedo več o ekološkem kot jaz. Potem pa obstaja tudi delež kupcev, ki se zgledujejo po drugih. Obstajajo pa tudi taki, ki nikomur ne zaupajo. Zanje se moraš najbolj boriti in hitro ti zamerijo,« pove Fras.

Boj za strankeZa ekološko kmetijstvo in za njegovo trdnost na trgu je bolje, da raste počasi, je prepričan Fras, ki je kritičen do dodeljevanja spodbud za ekološko kmetijstvo v Sloveniji. Subvencije in podobne vrste pomoči so tako v ekološko kmetijstvo privabile ljudi, ki jih tovrstno kmetijstvo v osnovi ne zanima ali pa se v sistem šele uvajajo. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so priznali, da so vstopniki na trg v prejšnji perspektivi pridobivali višja sredstva, vendar so zatrdili, da so lahko pod-pore dobili tudi tisti, ki se z ekološkim kmetova-njem ukvarjajo že več časa. Podpore že, bi utegnili povedati kmetje, vendar zopet prej drobiž kot resna sredstva, ki bi lahko spodbudila investicijski krog na majhni kmetiji.

Vendar pa se tudi ekološkim kmetom obetajo lepši časi, če gre verjeti pojasnilom na ministrstvu za

kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V obravnavi je nov predlog uredbe o ekološki pridelavi in ozna-čevanju ekoloških proizvodov. Med glavne cilje sodijo izboljšanje zakonodaje na področju ekolo-škega kmetovanja, odstranitev administrativnih ovir in doseganje trajnostnega razvoja ekološkega kmetijstva v Evropski uniji. V okviru nove perspek-tive 2014–2020 se bo vzpostavil samostojni ukrep Ekološko kmetovanje, katerega namen je spod-bujanje kmetijskega gospodarstva za prostovoljno usmeritev ali izvajanje ekološkega kmetovanja. Ekološki kmetovalci lahko sredstva pričakujejo na teh področjih: poljščine, vrtnine na prostem in v zavarovanih prostorih, oljčniki in drugi nasadi, sadovnjaki, travniški visokodebelni sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča, drevesnice, travinje, ekološko čebelarjenje in ekološko semenarjenje.

Vendar pa ekološki kmetovalci, vsaj tisti z dolgole-tnimi izkušnjami, vedo, da se morajo zanesti pred-vsem nase. Mogoče so tudi zato krizo pričakali pripravljeni in jih ni udarila tako močno kot druge gospodarske panoge. »To pripisujem predvsem zvestim kupcem, za katere se pa res trudimo. Jasno je, da boš na stojnico odšel tudi, če nimaš veliko pridelka, saj je pomembno, da te kupec prepozna in si te zapomni,« pove Boris Fras. In doda: »To so sodobni radovedni kupci, ki cenijo pestrost in raznolikost. Najprej se bojujemo za kupce, potem pa še med seboj. Kupca lahko tudi hitro izgubiš.«

Petra Mezinec

Subvencije in podobne vrste pomoči so tako v ekološko kmetijstvo privabile ljudi, ki jih tovrstno kmetijstvo v osnovi ne zanima ali pa se v sistem šele uvajajo. Na mini-strstvu za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano so priznali, da so vstopniki na trg v prej-šnji perspektivi pridobivali višja sredstva, vendar so zatrdili, da so lahko podpore dobili tudi tisti, ki se z ekološ-kim kmetovanjem ukvarjajo že več časa.


kjer dozori okus

r1

www.kras.si, e-mail: [email protected]

Najznamenitejši Kraševec

Stari Kraševci so dobro vedeli: pršut je treba čakati, da dozori, postreže se ob pravi pri-ložnosti in se ob njem počasi uživa. Kaj je lepšega, ko hišni gospodar pred goste prinese stojalo, kavalet, in na njem začne na roke reza-ti pršut. V eni rezini, fetini, se skrivajo domač-nost, gostoljubnost in tradicija kraške kuhinje. Skupaj s prijateljem teranom sta nerazdružlji-va dvojica. Tako pršut ponujajo na kmečkih turizmih in na kraških domačijah, vse več in vse bolj domiselno pa ga v zadnjih letih na menije luksuznih restavracij vključujejo tudi številni gostinci. Da vidimo stvar od blizu, smo se podali na pot odkrivanja kulinaričnih skrivnosti pršuta po Krasu.

»Najboljši pršut je vedno narezan na roke,« je prepričan Stanislav Renčelj, ki bi ga lahko zaradi dobrega poznavanja kamnite pokrajine in njenih običajev poimenovali kar doktor Krasa. »Najprej zbudi radovednost že sam dogodek, saj gre vendar za nekaj posebnega. Na roke narezan pršut zahteva posebno teh-niko,« Renčelj pojasnjuje zgornjo trditev in nadaljuje: »Skozi rezino je treba videti rezilo. Rezina mora biti tanka in elegantna. Hkra-ti je tudi valovita, saj se pozna vsak pritisk noža. Nagubanost rezine, ki jo sicer zazna le bolj izkušen pokuševalec, pa daje še poseben občutek v ustih. Rezina se več časa topi v ustih in draži ustno votlino.«

Ravno zaradi posebnosti takšnega rezanja pršuta so marca lani v sežanski obrtno-podje-tniški zbornici zaščitili kolektivno storitveno znamko Ročno rezan pršut. Pridobiti pravico do uporabe znamke ni tako enostavno, kot se mogoče zdi laičnemu očesu, ki opazuje rezanje pršuta. Ročno rezanje pršuta zahteva vztrajno vajo in natančnost, rezine morajo biti debele od 1,5 do dva milimetra.

PRŠUT

Vloga pršuta v slovenski kulinarični ponudbi

Dav

id L

ičen


Kras zaznamujejo edinstvene klimatske in geološke zna-čilnosti, izjemna pestrost favne in �ore ter značilna kraška krajina s svojimi tradicionalnimi izdelki, med katerimi sta posebej v ospredju teran in kraški pršut. Kraševci vedo, da eno brez drugega skoraj ne gre.

V teranu je zdravilna močZdravilno moč terana so poznali že v 19. stoletju na Dunaju, saj so ga prodajali v lekarnah. Teran je vino, bogato z rdečimi barvili antociani. »Majhen del barvil, ki se znajdejo v krvi po zaužitju, je izjemno dragocen, saj v stenah ožilja izzovejo vazodilatacijo, povečan premer krvnih žil, ki vodi do povečane prekrvitve. Poleg tega se zmanjša krvni pritisk. Vseb-nost antocianov, najdenih v krvi, ne dosega visokih vsebnosti nekaterih zdravil, vendar majhni kumulativni učinki zelo blagodejno vplivajo na naše zdravje,« je povedala prof. Sabina Passamonti z Univerze v Trstu. Znanstvene raziskave poleg tega potrjujejo, da antociani pripomorejo k vitalnosti možganskih celic, je poudarila Passamontijeva: »Ljudje, ki zmerno uživajo rdeče vino, imajo boljše mentalne sposobnosti v zrelejših letih, vendar raziskovalci še vedno iščejo razloge za takšen rezultat. Dokler jih ne poznamo, priporočamo uživanje vina v zmernih količinah: kozarček na dan nam pomaga ohranjati zdravje.«

Pršut je gastronomska posebnost …»Za kraški pršut je značilen dolgotrajen postopek predelave brez dimlje-nja, ki obsega suho soljenje z uporabo grobe morske soli, podaljšano solje-nje ali počitek ter sušenje in zorenje. Sol je edini dodatek, ki se uporablja v predelavi, pomembna pa je za obstojnost in okus izdelka. Rezino zrelega pršuta odlikujejo značilna intenzivna rožnato rdeča barva, polnost vonja

in sladko-slan okus,« pojasnjujeta strokovnjaka doc. dr. Meta Čandek Potokar in dr. Stanislav Renčelj. Rezina pršuta se v ustih hitro topi in pospešuje izločanje sline. Napredek v znanosti in tehnologiji je omogočil prilagoditev tradicionalnih postopkov zahtevam sodobnega človeka.

in vir esencialnih snovi za teloSmernice zdrave prehrane težijo k zmanjšanju uživanja soli, čemur sledi-jo tudi proizvajalci kraškega pršuta. Vendar pa sta strokovnjaka prepri-čana, da uživanje pršuta v primernih količinah pomeni vir esencialnih snovi za telo, med katere sodijo aminokisline, železo, vitamini B-komple-ksa in maščobne kisline. To poleg senzorične popestritve pripomore tudi k uravnoteženju in dopolnitvi naše vsakodnevne prehrane.

Veriga razpršenega hotela s ponudbo avtohtonih izdelkovProjekt Agrotur, v katerega so poleg Kmetijskega inštituta Slovenije kot vodilnega partnerja vključeni še Univerza v Trstu, Univerza v Novi Gorici, Univerza v Vidmu, Združenje konzorcij kraških pridelovalcev terana ter Konzorcij za zaščito vin Krasa, poskuša izoblikovati novo blagovno znam-ko »Kras, destinacija avtohtonih produktov«. S celostnim pristopom želijo izboljšati kakovost in prepoznavnost vina in kraškega pršuta. Cilj projekta je povezati čezmejne ponudnike nastanitvenih dejavnikov v verigo razpršenega hotela s ponudbo avtohtonih izdelkov. Predstavitve ponu-dnikov prenočitvenih zmogljivosti na turističnih kmetijah z možnostjo rezervacij najdemo na spletnem portalu www.hoteldobregaterana.si.

Kras, destinacija avtohtonih produktov

Projekt so�nanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.Progetto �nanziato nell’ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.


Uživanje pršuta je obredKras je s pršutom povezan že stoletja. Danes boste sicer pršut iz doma vzgojenih prašičev dobili le na redkih kraških domačijah in kmeč-kih turizmih, v preteklosti pa so ga v posebnih prostorih hranile skorajda vse družine. Čakal je na posebne dogodke in priložnosti. Hišni gospodar je pršut opazoval, pazil, da ga ni načela nobena mušica, in s posebno koščico preverjal, v kateri fazi zorenja je.

Slovenci so v preteklosti vedeli, kako streči gostu; ponudili so mu najboljše, na Krasu je bil to brez izjeme pršut. Hkrati je bil tudi zname-nje prestiža. »V pršut je bilo vloženega veliko truda, dela in potrpljenja. Vedeti moramo, da je pršut različnih velikosti, nekateri večji zorijo tudi tri leta. Že običajne pršute so načenjali ob posebnih dogodkih, posebne starejše pršute pa so jedli le ob zares izbranih slavjih, ki so še posebej povezovali družino,« opisuje Renčelj in dodaja: »Rezanje pršuta je bil in še vedno je poseben obred. Kraševci so v pršut zaljubljeni. Ostali so mu zvesti in so ponosni nanj.«

Pršut je tako vseskozi ostajal obvezen del ponudbe domačinov, pršut in ročno rezanje pa sta postala tudi sestavni del protokolarnih pri-reditev na Krasu in na Primorskem ter deloma tudi širše po Sloveniji. Njegovega pomena se je kmalu po drugi svetovni vojni začel zavedati tudi vladni vrh, ko so iz Ljubljane začeli priha-jati gospodi, pristojni za protokol. Od domači-nov so odkupovali pršut. »To je zbudilo apetit. Nastala je ideja, da bi bilo treba narediti več pršuta. Stegna so nekaj časa nosili na domači-je, vendar se je nato pojavila potreba po še več-jih, bolj nadzorovanih prostorih. Iz tega so se rodile pršutarne,« pripoveduje Stanislav Ren-čelj. Sodobna tehnologija pa še vedno temelji na tradicionalnem receptu in se poskuša prib-ližati domačnosti, tako značilni za pršute, ki se skrivajo po domačijah Kraševcev.

Skorajda vsak ve, da gresta pršut in teran z roko v roki. »Pršut je prvi, ki spremlja kozarec terana. Govorimo, da sta teran in pršut večna prijatelja in sopotnika. Kraševcu ne bo nikdar padlo na pamet, da bi ob pršutu pil kako drugo vino,« pravi Renčelj. Oba sta v ustih krepka in se nevtralizirata: »Teran ne prekrije pršuta, ampak se ujame z njegovo polnostjo.«

Pokusijo ga tudi vegetarijanciMed ponudniki na Krasu, ki z veseljem postrežejo tudi ročno rezan pršut, smo se pozanimali, kako ga vpletajo v ponudbo. Mnogi sledijo starim receptom naših dedkov in babic oziroma »non« in »nonotov«, kot bi rekli na Krasu. Mednje sodi tudi Turistična kmetija Ostrouška Pelicon v Coljavi. Na kme-

tiji nas sprejme Sandra Pelicon, navdušena zeliščarka, gurmanka, prava Kraševka in predsednica društva Planta, ki bedi nad mese-cem kraške kuhinje. »Koncept naše turistične kmetije je, da kuhamo tako, kot se je kuhalo nekoč. Naši gosti lahko tu pokusijo tradicio-nalno kraško kuhinjo,« pravi Sandra.

Pršut je že vse od začetkov turistične kmetije pred 17 leti del železne ponudbe. »Pršut je vse bolj cenjen, največkrat pa sprašujejo prav po narezkih. Pravi gurmani si ga zaželijo nareza-nega na roke, imamo pa tudi take goste, ki tega ne marajo, saj so jim ljubše tanjše rezine,« raz-laga Peliconova. »Prav je, da sta na voljo oba načina. Na roke narezan ali ne, zame je temelj, da vsak obiskovalec na Krasu pokusi rezino pršuta na kosu domačega kruha in popije koza-rec terana.« Pršut vedno postrežejo sam na krožniku, saj ne potrebuje dekoracije. »Zasluži si biti sam,« je prepričana Sandra. Mogoče tudi

zato, ker po njem posegajo celo vegetarijanci. »Poznam celo take, ki pravijo, da ne uživajo mesa, vendar si rezino pršuta vseeno privo-ščijo,« še pravi. Vendar pa je pogoj, poudarja Kraševka, dober pršut.

V Coljavi na kmetiji redijo nekaj svojih praši-čev in imajo popolnoma domač pršut. Nekaj stegen pa kupijo drugje, a jih doma solijo in nato spremljajo nastanek pršuta v domačih prostorih. Kaj je skrivnost recepture dobrega pršuta? »Ni posebne skrivnosti, saj vsi solimo po isti recepturi. Vendar pa so skrivnost po mojem mnenju prostori. Hladilnica in sušilni-ca nič ne pomagata. Pršut je treba prenašati. Poiskati moraš zanj primeren prostor, ne moreš ga nekam zapreti in pričakovati, da boš imel dober pršut,« razlaga Sandra, ki črpa zna-nje svojih prednikov. »Starejši ljudje so znali opazovati naravo, jo proučevati in z njo živeti. Danes pa bi radi vse naredili hitro.« Tako pa ne gre, še posebej pri zorenju pršuta ne.

Poleg narezanega pršuta lahko v Coljavi poku-site vrsto tradicionalnih jedi s pršutom. Tak je na primer toč s pršutom. Čeprav je priprava enostavna, pa je treba upoštevati tudi navodila izkušenih mojstrov. »Za tak toč je potrebna prava ponev. To ne pomeni, da mora biti nova, ampak taka, ki jo lahko močno segrejte. Noter vržem rezino pršuta, da se ocvre. Nato zalijem s teranom in pokuham,« opisuje sogovornica. Toč so nekoč pripravljali za kosce, ki so bili zelo pomembni delavci, ker so pripravljali hrano za živino. »To jed so pripravljali kot poslastico. K njej seveda sodi tudi dober domač kruh.«

Simo Komel, Kobjeglava

Slovenci so v preteklosti vedeli, kako streči gostu, ponudili so mu najboljše, na Krasu je bil to brez izjeme pršut. Hkrati je bil tudi znamenje prestiža.


Poleg pršuta z jajcem boste pri Ostrouškovih lahko pokusili še številne omake s pršutom. »V preteklosti omak s pršutom niso delali, saj je bilo preprosto premalo sestavin. Omakam dodajamo teran ali pa smetano in so dobre tako za njoke kot za testenine,« pripoveduje Sandra. Stara kraška kuhinja je bila skromna. Včasih so porabili prav vsak košček pršuta. »No, saj danes so tudi podobni časi. Če si malo iznajdljiv, nič ne zavržeš,« ugotavlja Sandra. Pršut tako sama uporablja za izbolj-šanje jote, ječmena in minešter.

Iz pršuta tudi sladicaIz Coljave se odpeljemo v nekaj kilometrov oddaljeno vas Kobjeglava. Tam nas v restavra-ciji Kraljestvo pršuta sprejme Simo Komel, ki kraško tradicijo prenaša v sodobno ponudbo. O pomenu pršuta v njihovi restavraciji ne nazadnje priča že samo ime restavracije. »Ime smo prevzeli in je tu še iz časov podjetja MIP. Njihov cilj je bil, da bi Kobjeglava prav zares postala kraljestvo pršuta. Počasi nam tudi uspeva, saj je tukaj poleg pršutarne čeda-lje več lokalnih ponudnikov,« pravi Komel.

V Kraljestvu pršuta so se že v startu odlo-čili, da bodo gostom ponudili ne le rezino kraškega pršuta, ampak da bodo to dobroto vključevali tudi v druge krožnike, od pred-jedi do sladice. »Začnemo z degustacijskim krožnikom pršutov, ki ga navadno sestavljajo tri vrste pršutov. Običajno poleg tipičnega kraškega pršuta ponudimo še dimljen pršut in kak poseben pršut, kot je divjačinski, gosji ali račji,« razlaga kuharski mojster. Ob pršutu ponudijo ekstrakt terana: »Priprava je podob-na kot pri balzamičnem kisu, le da traja manj časa. Naredili smo ga v času trgatve s poseb-nim postopkom. Je kislega in sladkega okusa, vendar pa, kar je najpomembneje, pušča pršu-tu, da ostaja v ospredju.«

Nadaljujejo s toplo predjedjo, značilno za Kras, lahko je to ješprenj s pršutom, njoki ali kake druge sestavljene jedi, kjer je vključen pršut. Tudi med glavnimi jedmi najdemo krožnike, ki jim svojo noto daje pršut, tak je recimo svinjski file s pršutom. Posebnost pa je sladica, čokoladna krema s pršutom in kraško burjo. Gosti so bili sprva preseneče-ni nad ponudbo, vendar so se v osmih letih dobro uveljavili in Simo Komel je prepričan, da so njihovi obiskovalci dobro obveščeni o vrednosti pršuta. Kar pa je prej izjema kot pravilo. »Pršut kot pršut je dobro poznana jed. Vendar pa na žalost ni dobro znano, kaj je dober pršut. Zato smo se tudi odločili, da na degustacijskem krožniku ponudimo več vrst, da spoznajo razliko in se mogoče naslednjič odločijo le za enega od teh,« razlaga Komel in nadaljuje: »Če gremo v trgovino in prodajalca vprašamo, kakšne so razlike med pršuti, ki jih prodaja, ne bo znal povedati. Velikokrat grem povprašat po trgovinah in pogosto dobim odgovor, da so vsi isti. Kako naj torej kupec spozna celotno zgodbo?«

Pršute dobivajo iz lastne pršutarne, najsta-rejši pršut je star sedem let. »Ta nima cene. Pršutarji z vseh koncev pa se strinjamo, da pršut stane en evro na kilogram za vsak mesec

sušenja,« pojasnjuje Komel. Povprečen pršut se suši 12 mesecev, za kilogram sedemletnega pršuta bi tako morali odšteti 84 evrov.

Najboljši del pršuta je maščobaVsekakor pa nikoli ne odrežite belega dela pršuta. Kaj pa moji sogovorniki rečejo o tis-tih, ki maščobo puščajo na krožniku? »Da niso normalni,« se posmeji Renčelj in doda: »Mogoče je bolje, če rečem, da takega človeka nihče ni poučil o hranljivosti in vrednosti maščob. Medicina je z opozorili o škodlji-vost maščob šla v določeno skrajnost. Prav maščobe pa so sestavni del pršuta.« Debelo take goste pogleda tudi Sandra Pelicon, ven-dar tudi ona meni: »To so mestni ljudje, ki ne vedo, da pršut ne bi bil pršut, če ne bi imel belega dela.«

Simo Komel pa se še dobro spominja, ko je pred leti na sejmu v Gorici ročno rezal pršut. »Takrat sem zaradi navade odrezal maščobo proč. K meni je prišel starejši gospod in mi rekel, da naj pač vsak sam odstrani beli del, ne pa rezalec. Najboljša stvar pršuta je seveda maščoba.«

Petra Mezinec

Sandra Pelicon – lastnica gostilne Ostrouška Pelicon

Kaj je lepšega, ko hišni gospodar pred goste prinese stojalo, kavalet, in na njem začne na roke rezati pršut. V eni rezini, fetini, se skrivajo domačnost, gostoljubnost in tradicija kraške kuhinje.

Shu

tter

sto

ck

So prestižni izdelki iz ponudbe slovenskih hote-lov, restavracij in klubov izginili enako kot tajkun-ski milijoni? Je nesramno drage konjake, šampa-njce in cigare odpihnil isti veter kot gradbene in preostale poosamosvojitvene barone? Se je tudi z našimi novodobnimi bogataši zgodilo tako kot z večino »nouveaux riches«, da so ali izpuhteli, postali za okolico neopazni ali preprosto zame-njali okolico?

Morda se jih je večina oddahnila, ker ni več moderno piti njim nič kaj posebnih pijač in puhati okrog sebe dima nečesa, katerega pomena niso nikoli dojeli in še manj uživali v vsem tem. Vse to so počeli zato, ker se je to počelo v določenem krogu, v določenem času. V širši družbi se petelini-jo le še njihovi potomci, in še to vse bolj le na dru-žabnih omrežjih. Je pač tako, da določene navade, kot sta pitje prestižnih pijač in kajenje cigar, za večino nastopačev nikoli niso bile način življenja in izraz njihovega hedonizma. Šlo je za fasado, za kuliso, ki jo je bilo treba vzeti v zakup z bogate-njem. Oziroma z željo po bogatenju in z mislijo, da če bodo počeli to, kar naj bi počeli bogati, bo avto-matično prišlo tudi bogastvo. A prišla je kriza in odpihnila kulise. Vzpostavila pa zavezanost k skro-mnosti, kar se še posebno nazorno kaže v gostin-stvu. Novi življenjski slog, tudi poslovno uspešnih ljudi, je na svojevrsten način postal odklonilen do dragih daril in izkazovanja naklonjenosti na primer z žlahtnimi pijačami, vrednosti katerih so izražene v stotinah in tisočih evrov.

Kam je šel prestiž?PREGREHE

Kaj se dogaja s ponudbo, ki je bila in v bistvu še vedno je zaščitni znak vrhunskosti


Čeprav se v slovenskih prestižnih restavracij sem ter tja še odpre kakšen pétrus, za goste, ki vedo, za kakšno dragocenost gre, vse sku-paj že dolgo nima razsežnosti kake otipljive poslovne vrednosti. Prej nasprotno. Prestižne restavracije v kriznih časih težko držijo korak z zahtevami posameznikov, katerih pričakovanja so ostala enaka kot v času pred krizo. Morda ne prav vse, a večina zagotovo. Če je za neko restavracijo veljalo, da so tam točili vrhunski šampanjec, se zdaj pojavi težava, ko si obča-sen gost zaželi prav ta šampanjec, osebje pa mu namesto njega vztrajno ponuja slovensko penino.

Kdo bi vedel, ali se v neposrednem zaledju slo-venske obale za stoletnimi kamnitimi zidovi za ruske poslovneže še vedno s sabljami odpirajo šampanjci v vrednosti več sto in tudi tisoč evrov? So ti Rusi odšli drugam ali tudi njim ni več do šova šelestečih bankovcev? Zagotovo jih ni malo, ki tudi v Sloveniji doživetja dneva zvečer ovijejo v

dim prestižne cigare in nato vse skupaj prečistijo, v bistvu odnesejo v spomin z žlahtnim konjakom. A takšne je iz lokalov, restavracij in hotelskih barov spodil že kadilski zakon. Tudi ta je poma-gal Slovenijo spremeniti v tovrstnemu prestižu nenaklonjeno okolje.

Globalna prerazporeditev bogastvaMorda pa je cunami prerazporeditve bogastva v globalnih razmerah opustošil Slovenijo tako kot večino mediteranske južne Evrope. Njegov val je iz naših krajev pregrešno drage konjake, šampa-njce in cigare odnesel daleč na vzhod. Tej teoriji pritrjuje podatek, da se na primer v Franciji, torej na domačem trgu, popijejo le trije odstotki tam pridelanega konjaka. Tistega pravega, ki nosi ime po mestu Cognac. Pridelanega izključno iz grozdja, ki raste v vinogradih po gričevju v bližini reke Charente nekaj sto kilometrov severneje od Bordeauxa. Pridelanega od Cognaca do Jarnaca z dvakratnim postopkom destiliranja, s prestižno zlato barvo in zaokrožitvijo harmonije arome v


WARM H

WARM

GSM: 070 220 220, 070 210 210

PRIPRAVITE SVOJE TERASE NA MRZLE DNI!

e-mail: [email protected]

PROTIVETRNE PREGRADE IN GRELNE MIZE

PRIPRAVLJENI V ZIMO!V zimskih mesecih so grelne mize nujne za preživetje marsikaterega gostinskega lokala. Za uporabo mize z električnim infrardečim grelcem, ki je vgrajen v spodnjem delu mize, potrebujemo le priklop v omrežno napetost. Za optimalno delovanje poskrbita sistem za prilagajanje toplote glede na potrebe in zaščita proti pregrevanju.Poznamo več vrst električnih grelcev, ki jih lahko uporabljamo za različne namene. Navadno so narejeni iz najkakovostnejših materialov in glede na izvedbo prilagojeni potrebam potrošnikov. Danes grelce uporabljamo tudi kot kreativno pohištvo v našem bivalnem prostoru.Poleg grelnih miz pa ne smemo pozabiti še na en dodatek, ki nam pomaga preživeti mrzle zimske dni. Protivetrne pregrade so namenjene zaščiti pred vetrom in ohranjanju prijetnega zraka znotraj ograjenega prostora.Oglejte si ponudbo podjetja Škerjanc, d. o. o., ter ogrejte svoje goste s prijetnimi grelci in kakovostnimi paneli iz aluminija in tripleks stekla.

www.salonforma.siwww.skerjanc.comwww.salonforma.si

SKRJANC_220x140.indd 1 10. 11. 14 14:26

hrastovih sodih, z imeni, ki zagotavljajo vrhun-skost že skozi več stoletij.

Camus, Hennessy, Niartell, Otard, Prince Hubert de Polignac, Rémy-Martin, Courvoisier in Renault-Bisquit imajo vsak svoje drobne skriv-nosti in izvirne procese mešanja »eaux-de-vie«. A vsem je skupno, da se težišče njihovega poslo-vanja, ob tradicionalno zanesljivem trgu ZDA, iz Evrope vse bolj seli v Azijo. »Osemdeset odstot-

kov našega dobička izvira iz poslovanja v Aziji,« pravi Bertrand Guinoiseau, direktor razvoja v Martellu, ko razlaga, zakaj je njegova vizitka napi-sana v angleščini in kitajščini. Vrhunski konjaki so namreč postali eden izmed posebnih statusnih simbolov novodobnih kitajskih bogatašev.

Kako se svet spreminja, zgovorno odkriva tudi Maurice-Richard Hennessy, član osme genera-cije družine proizvajalca enega najprestižnejših in globalno uveljavljenih konjakov. Čeprav vse od leta 1971, ko se je združil z Moet et Chandonom in pozneje, leta 1987, še z Luisom Vuittonom, niso več družinsko podjetje, člani družine nadaljujejo večstoletno tradicijo Hennessyjev kot proizva-jalcev najprestižnejših konjakov. Danes v okviru koncerna LVMH (črka H je od Hennessyjev), največjega globalnega konglomerata luksuznih blagovnih znamk, v katerem poleg omenjenih Luisa Vuittona in Moet et Chandona delujejo še Marc Jacobs, Fendi, Dom Perignon in Krug, velja za proizvajalca svetovno najbolj prodajanega konjaka. To je Hennessy V. S., najbolje prodajani konjak tako v ZDA kot globalno. Gre za izdelek, ki je na prodajne police postavljen za približno 30 evrov, s sicer nacionalnimi prodajnimi in davčni-mi odstopanji. Konjaki Hennessyjeve prestižne ponudbe, med katere sodi Hennessy Richard,

sestavljen iz več kot 100 osnovnih destilatov, med katerimi nekateri datirajo še v 19. stoletje in kate-rega cena za steklenico znaša prek tri tisoč evrov, pa se daleč najbolje prodajajo na Kitajskem. Novopečeni kitajski bogataši so namreč skorajda čez noč postali globalno najbolj goreči ljubitelji konjakov.

In celo tako zapriseženi in okoreli tradicionalisti, kot so Francozi, še posebej, ko gre za navade, povezane s kulinariko, in uživanje prestižnih pijač, hitijo danes razlagati, da se konjak Hennessy ne sklada le s čokolado in »foie gras«, modrimi siri in raznovrstnim sadeži, še posebej pomarančami. V enem izmed številnih intervjujev za azijske medije Maurice-Richard Hennessy odkriva svojo novodobno spoznanje, da je konjak pravšnji in v bistvu idealen tudi ob azijski hrani, saj pomaga razgraditi maščobo, ki jo z njo zaužijemo.

Ob tem so šli proizvajalci, kot je Hennessy, še korak naprej in na trg poslali nove izdelke. Na primer Hennessy Black, za katerega so pripravili posebno oglasno kampanjo »Done Different«. Z njo so konjak postavili ob bok tequile in vodke in ga predstavili kot pravšnjega tudi za mešanje z drugimi pijačami, torej za pripravo long drinkov. Hennessy Black je namreč po njihovem primeren

In celo zapriseženi in okoreli tradicionalisti, kot so Francozi, še posebej, ko gre za navade, povezane s kulinariko in uživanjem prestižnih pijač, hitijo danes razlagati, da se konjak Hennessy ne sklada le s čokolado in »foie gras«, modrimi siri in raznovrstnim sadeži, še posebej pomarančami.


za pitje z ledom in mešanje z jabolčnim ali brus-ničnim sokom.

Za prave ljubitelje konjaka je to krivoverstvo, za lastnike poslovnega konglomerata LVMH zago-tovo ne. Poslovna uspešnost koncerna se namreč nenehno krepi, tudi zaradi večanja obsega proda-je konjakov znamke Hennessy, na kar zagotovo blagodejno vplivajo tudi tovrstni novodobni prijemi.

Sodelovanje Francozov in KitajcevPodobna zgodba se dogaja tudi s šampanjci, pa čeprav Comite Champagne na globalnem trgu še vedno vlaga izjemne napore predvsem v krepitev prepoznavnosti imena Champagne kot geografske oznake produkta. Zadnjo v nizu zmag te stalne vojne je odbor doživel 14. okto-bra letos, ko je tudi Mongolija priznala geograf-sko poreklo vin iz Šampanje. Torej je zdaj tudi v Ulan Batorju šampanjec le tisti iz Šampanje. Boj za oznako geografskega porekla penečih se vin iz regije Šampanje je star praktično toliko, kolikor časa pod strogimi pravili na njenem območju nastajajo šampanjci. Torej že več kot tri stoletja. Pod tako zaščitenim imenom je bilo v prejšnjem letu v 180 držav po svetu izvoženih 305 milijonov steklenic šampanjca iz Šampanje.

Pri zaščiti imena oziroma geografskega porekla šampanjca pa Comite Champagne deluje zelo domiselno in preudarno. Tako so 17. julija letos gostili delegacijo Hangzhou West Lake Lon-gjing Tea Management Association, združenja predelovalcev čaja iz okolice jezera Longdžing v kitajski regiji Hangdžov. Izjemno redek čaj prefinjeno nežnega okusa je namreč prva kitaj-ska blagovna znamka z zaščitenim geografskim poreklom v EU. Zato je odbor za geografsko zaščito imena vin iz Šampanje kolege iz kitajske-ga združenja za zaščito imena in geografskega porekla posebnega čaja povabil k izmenjavi izkušenj in vzpostavitvi sodelovanja ter pomoči pri zaščiti obojestranskih interesov v domačih okoljih, ki so si poslovno in kulturno bliže. Tako so Francozi iz Šampanje premeteno povabili k sodelovanju Kitajce, naj ti ščitijo šampanjec na Kitajskem, v zameno pa jim bodo oni pomagali ščititi njihov čaj na trgu EU.

Tudi to so poteze v zakulisju, ki šampanjcu poma-gajo ostati šampanjec in ga ohranjajo na tronu, medtem ko preostala peneča se vina ostajajo pač le peneča se vina. Pa če so še tako kakovostna in če nastajajo ob še tako doslednem spoštovanju izvirnih metod pridobivanja vin z žlahtnimi mehurčki iz francoske pokrajine Šampanje.

Prodaja zgodbeDo kam lahko seže promocija in premetena poslovnokomunikacijska dejavnost, za katero se nikoli ne ve, kdaj prestopi mejo »natega« in kdaj še ostaja na strani otipljivega oziroma resničnega, vsekakor razkriva znesek 1,5 milijona evrov, ki ga zahtevajo za steklenico šampanjca prestižne blagovne znamke Goût de Diamants. Zgodba, resnična ali le komunikacijsko prevarantska, tega ne bo nikoli nihče vedel, pravi, da naj bi si stekle-nico šampanjca, ocenjeno na 1,5 evrov, zaželel anonimni kupec. Enormna cena izhaja iz dejstva, da je steklenici šampanjca izjemnost zagotovljena z logotipom proizvajalca, v katerem je kristale Swarovski zamenjal globoko vrezan 19-karatni beli diamant. Torej nesramno drag šampanjec ni drag zaradi vsebine, marveč zaradi okrasja stekle-nice, v kateri je hranjen.

Tako kot vedno pri dragih pijačah, cigarah in prestižni kulinariki je tudi v tem primeru od »substance«, torej tega, kar vidimo, okušamo

in vohamo, pomembnejša zgodba, ki vse skupaj ovrednoti. Kolikokrat smo v daljnih krajih na poslovni ali družabni večerji okušali vrhunsko vino, si zapisali blagovno znamko in letnik, ga naslednji dan pred odhodom v paniki zadnjo sekundo našli in srečni prinesli domov. Ko smo ga nato doma v intimnem krogu prijateljev odprli, ni imelo okusa in vonja oziroma učinka kot v prosto-ru in času, še posebej pa okoliščinah, ko se je prvič dotaknilo naših brbončic in receptorjev njuha.

Prestiž je torej vedno bil in je še vedno prodajanje zgodbe, ki večinoma deluje le enkratno. Oziroma se po zgodbo vedno vračamo tja, kjer smo jo prvič doživeli. Dokaz za to, da je zgodba tista, ki pro-daja šampanjec in vse tovrstne prestižne izdelke, je vsekakor tudi cena 3.300 evrov, kolikor pri Moet et Chandonu zahtevajo za Dom Perignon Charles & Diana letnik 1961. To je šampanjec, ki so ga točili na poroki lady Diane Spencer in princa Charlesa. Morda je od Magnumsa Dom Perignona Vintage 1961, rojstnega leta Diane, boljši marsikateri drug šampanjec tega letnika, a z nobenim ni mogoče prodati zgodbe o tem, da so ga pili gostje na poroki stoletja, če že ne tisočletja. In zato je ta šampanjec tudi tako cenjen in ne nazadnje nadvse prestižen.

S pravo zgodbo bi bilo mogoče dvigniti tudi vred-nost slovenskih penin. Le kupce zgodb o lokalnih princih in princesah je zadnje čase teže najti. Kot da bi se skrili. Še več, kot da v zgodbe, ki so jih sami prodajali, ne verjamejo več. Morda smo prišli do točke, ko je prestiž zaradi prestiža s krizo zapustil naše kraje. Posamezniki, ki jim ni mogoče prodati le zgodb, saj poznajo in zahtevajo stvarno kakovost, pa so postali še zahtevnejši gosti, saj je njihovim zahtevam zdaj teže zadostiti kot prej. Ko namreč takšen gost vstopi v klub, gostilno, resta-vracijo ali hotel, lahko ponudnik upraviči trditev, da je prestižen in da zagotavlja najvišjo raven kakovosti, le, če bo takemu gostu ponudil storitev na ravni, ki jo je gost tam vedno vajen oziroma se ponudnik z njo vedno hvali. A ker se približuje-mo prazničnemu času, ko se veselimo zgodb, ko nekako zavestno živimo v pravljičnem svetu, je lepo nazdraviti s kozarcem penine, pa četudi ni šampanjec, in zadovoljno pogreti v dlani kozarec, da iz njega prijetno zadiši po vabljivem in zna-čajsko toplem konjaku. V teh trenutnih prestiž ni namenjen samemu sebi. Je poseben poklon tiste-mu, ki zna uživati v vseh teh stvareh. Jih pozna in v njih ne vidi statusnega simbola. Kdor v dragih konjakih, šampanjcu in cigarah vidi možnost nastopanja pred drugimi, pa tudi prav. Tudi tem so bili vsi ti izdelki od vedno namenjeni!

Željko Purgar

Posamezniki, ki jim ni mogoče prodati le zgodb, saj poznajo in zahtevajo stvarno kakovost, so postali še zahtevnejši gosti, saj je njihovim zahtevam danes teže zadostiti kot prej. Ko namreč takšen gost vstopi v klub, gostilno, restavracijo ali hotel, lahko ponudnik upraviči trditev, da je prestižen in da zagotavlja najvišjo raven kakovosti, le, če bo tovrstnemu gostu ponudil storitev na ravni, ki jo je ta gost tam vedno vajen oziroma se ponudnik z njo vedno hvali.

Shu

tter

sto

ck

Užitki niso rezervirani le za elito

»Slovenci imamo privilegij, ki se ga ne zavedamo. Imamo namreč izjemno dobro izbiro visoko kakovostnih cigar z vsega sveta, izdelanih iz najkakovostnejšega tobaka, ki raste na širšem karibskem območju,« pravi Majda Debevc, velika ljubiteljica dobrega življenja, kamor vsekakor sodijo užitki ob odlični hrani, različnih pijačah in kakovostnih cigarah.

Slovenci znamo ceniti dobre cigareDominikanska republika, Kuba, Honduras in Nikaragva so dežele najboljšega tobaka in prav s teh območij Scandinavian Tobacco Group uvaža cigare premium razreda – to so ročno zvite cigare najboljših blagovnih znamk. »Slovenija ni tako nepomembna, kar se cigar tiče, še posebej, če vemo, da ljudje, ki uživamo v kajenju cigar, ravno tako neučakano čakamo novo cigaro, kot na primer mladi čakajo nov tablični računalnik,« razlaga sogovornica in dodaja, da je vznemirljivo poskusiti novo cigaro, nov okus, nove arome … Letošnja nova cigara, ki so jo proizvajalci pripravljali od leta 2007, je bila v Evropi prvič predstavljena 30. maja v Berlinu, pri nas pa smo jo poskusili že 9. oktobra. »Slovenija torej nič ne zaostaja in smo v samem vrhu. Glede na porabo in prodajo ročno zvitih cigar na prebivalca smo dosegli povprečje italijanskega trga, kjer so znani užitkarji in hedonisti,« razlaga Majda Debevc.

Ne bojte se uživanjaKot pri vsaki stvari je tudi pri kajenju cigar pomembna prava mera. »Ljudje se ne zavedamo, da prav raziskovanje različnih stvari in sprostitev ter uživanje ob njih – naj bo to hrana, pijača ali cigara – prinašajo zadovoljstvo s samim seboj in okoljem okoli nas. Moramo znati uživati v visoko kakovostnih izdelkih, pa naj bo to marmelada, konjak ali cigara. Zakaj si kdaj pa kdaj ne bi privoščili užitka?« pravi sogovornica.Užitek, ki ga ponuja kakovostna ročno izdelana cigara, si lahko danes privošči vsak, ki si to želi. Cigare, ki so cenovno dostopne, a še vedno vrhunske in ročno zvite, v restavraciji ali baru ne presežejo cene piva. To pomeni, da si lahko vsak, ki želi občutiti različne nianse okusov, privošči kakovostno ročno zvito cigaro že za dva evra.

Cigare kadijo posebni ljudjeCigare sodijo med tiste užitke, ki redko povzročajo zasvojenost. Ljudje jih kadijo, ker jim to prija, in takrat, ko imajo čas za to. »Zato so kadilci cigar drugačni, posebni,« pravi Debevčeva in dodaja, da cigare ne kadiš nervozno kot cigareto. »Cigara zahteva svoj čas, ko se umiriš, okušaš in se posvetiš njej in samemu sebi. Z eno cigaro in 0,2 decilitra konjaka lahko preživimo čudovit večer. Se ne opijamo, ampak uživamo v kombinaciji arom.«Z odločitvijo, da boste kadili najboljše cigare, se boste pridružili izjemno pestri in ugledni družbi kadilcev cigar, v kateri so bili Winston Churchill, Mark Twain, Katarina Velika, Marie Currie, George Sand in mnogi drugi, ki so znali uživati v mamljivem tobačnem zvitku.

V času, ko se zdi, da se kriza tako na gospodarskem kot na drugih področjih našega življenja ne bo nikoli končala, je še kako pomembno, da se za trenutek ustavimo, si vzamemo čas zase in uživamo. Zakaj ne bi uživali ob kakovostni ročno izdelani cigari in številnih niansah okusov, ki jih ponuja?!

V podjetju Scandinavian Tobacco Group so ročno izdelane cigare približali vsakomur. Na njihovem sedežu na Vojkovi 50 v Ljubljani lahko pravne ali �-zične osebe kupite najboljše ročno zvite cigare svetovno znanih proizvajalcev iz vseh regij.

V podjetju Scandinavian Tobacco Group so ročno izdelane cigare približali vsakomur. Na njihovem sedežu na Vojkovi 50 v Ljubljani lahko pravne ali �V podjetju Scandinavian Tobacco Group so ročno izdelane cigare približali

Prom

ocijs

ko b

esed

ilo

Ime so ji dali Indijanci, današnjo obliko pa ŠpanciBeseda cigara izvira iz indijanske besede sik’ar, kar je pri Majih pomenilo kaje-nje. Evropejci smo se s prvo obliko cigare srečali, ko je Krištof Kolumb leta 1492 odkril Kubo in videl, kako so Indijanci kadili grobo zvite liste tobaka, ovite v koru-zno ličje. Cigaro, kakršno poznamo danes, pa so si zamislili Španci v začetku 18. stoletja, ko so polnilo iz tobaka povezali v močnejši list tobaka, ki je držal cigaro skupaj. To so zavili še v zunanji list tobaka in vse skupaj povezali. Postopek so iz-vozili na karibsko območje, od koder še danes prihajajo najbolj vrhunske ročno izdelane cigare prestižnih blagovnih znamk.

Scandinavian tobacco group_220x280.indd 1 14. 11. 14 13:46

FOT

OG

RA

F

Odpira možnosti za poslovno svetovanje

Salon VinDel, mednarodni festival vina, delikates in kulinarike, vse od leta 2008 prireja Zavod za razvoj in raziskovanje gostinskih in kmetijskih dejavnosti Slovino. Letos je potekal v Kon-gresnem centru hotela Habakuk v Mariboru. Dogodek 22. oktobra je združil več kot dvesto ponudnikov vina in delikates iz višjega kakovo-stnega razreda iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Srbije, Francije in Italije.

»Salon VinDel odlikuje izjemno pozitivna ener-gija, ki iz leta v leto privablja več razstavljavcev in več obiskovalcev. Gre za svojevrstno fuzijo festivala, sejma, kulinaričnega spektakla, preda-vanj, degustacij in enogastronomskih presežkov ter osebnih srečanj s kreatorji okusov,« je sejem opisal direktor salona Dejan Baier. Salon VinDel nastaja z željo, da bi dvignil kulturo omizja, vinsko kulturo in vinsko-kulinarično izobraževanje. Ob sejemskem delu tradicionalno poteka izobraže-valni del, imenovan VinDel Academy, v okviru katerega prirejajo zanimiva predavanja in vodene

degustacije. Tematsko selekcijo akademije opravi direktor salona in pri tem skrbno izbira teme, ki so zanimive za strokovno javnost in posamezne skupine obiskovalcev. Letos so v ospredje pos-tavili laški rizling, malvazijo, velneške in vinske koktajle ter prekmursko šunko.

Nove oblike vinskega turizmaKot rečeno, so organizatorji posebno pozornost namenili laškemu rizlingu, ki je imel na salonu celo svojo dvorano. Obiskovalci so lahko poskusili več kot sto vrst laškega rizlinga iz štirih držav, poleg Slovenije še iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. »Laški rizling je sorta, ki si nedvomno zasluži več pozornosti. To je na VinDelu dokazala na predavanju in pokušnji, ki so jo vodili priznani strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije in Madžarske,« je Baier povedal o vlogi laškega rizlinga na salonu.

Posebej so se posvečali tudi velneškim in vinskim koktajlom. »To sta bili temi, ki sta pritegnili tudi mlajše obiskovalce VinDela. Prikaz mešanja

7. SALON VINDEL


Vin

del

Kjer se srečajo turizem, kulinarika in vino

OG

LA

S


Kakav za poznavalce.prave

SelectionBenQuick

Za vse,ki imate radi poln okuskakava in prisegatena rjavi sladkor,smo pripravili dva kakavaBenQuick Selection.

Prvi vsebuje 36% kakava iz izbranih kakavovih zrn plantaž Gane,drugemu pa smo namestobelega dodali nerafiniranirjavi sladkor.

Poskusite!

BQ SELECTION 220 X 140_tisk.indd 4 13.11.14 16:46

pijač in pokušnjo smo izvedli pod patronatom Radenske, ki je generalni pokrovitelj in uradna voda salona VinDel. Že običajni koktajli so izziv, vinski in velneški koktajli pa še toliko večji,« meni direktor salona. Delavnico je izvedel vrhunski barman. Svojevrstno presenečenje pa je bil Vin-Delov velneški dogodek v hotelu Habakuk, ko je vinska spa delna masaža Habakuk z oljem iz grozdnih pečk, grozdja in penine potekala kar v živo pred obiskovalci na odru v veliki dvorani salona VinDel.

O malvaziji so na okrogli mizi spregovorili Aleš Gačnik, Igor Jurinčič in Simon Kerma. Predsta-vili so čezmejni projekt Malvasia Tour Istra, ki povezuje Hrvaško in Slovenijo. Rdeča nit predavanja je bil vinsko-kulinarični turizem, ki v Istri ne pozna meja in je za Slovenijo ena glavnih razvojnih prednosti.

Specialiteta prekmurska šunka»Lani smo pripravili veliko vodeno degustacijo zaščitenih španskih pršutov, letos pa je bila na vrsti slovenska avtohtona ponudba iz Prekmurja. Prekmurska šunka je zaščiten slovenski proi-zvod, ki je na predavanje z degustacijo privabil sladokusce in akreditirane tuje novinarje,« o še enem poudarjenem izdelku pravi direktor salona. Prekmurska šunka je od letošnjega aprila zaščiten

proizvod. Gre za prekajeno in sušeno mesnino, pridobljeno iz svežega stegna prašiča brez kosti. Ima standardno hruškasto obliko z enakomerno rdečerjavo barvo površine kože.

V okviru salona VinDel 2014 je potekala tudi podelitev diplom novi generaciji vinskih sveto-valcev sommelierjev, ki sta jo organizirala SŠGT Maribor in Društvo vinskih svetovalcev Somme-lier Slovenije. Slednje je slavnostno med svoje vrste sprejelo dve častni članici. Zavod SloVino pa je podelil odličji za najbolje ocenjeno vino sommelierske selekcije sorte laški rizling, in sicer vinski kleti Marof, in sommelierske selekcije sorte sivi pinot, in sicer vinu pullus iz Ptujske kleti. Na slovesnosti so podelili še odličja medna-rodnega ocenjevanja vin sorte laški rizling.

Več kot le salonVsi razpoložljivi sedeži za vse vodene degustacije so bili zasedeni kmalu po objavi na spletni strani, kar po mnenju organizatorjev potrjuje veliko zanimanje obiskovalcev za pridobivanje z vinom povezanih znanj in širjenje svojih vinsko-kulina-ričnih horizontov, je prepričan Baier. »Poslanstvo salona VinDel in Zavoda SloVino je v izhodišču usmerjeno k dvigu kulture vina in kulture omizja. V vseh vinskih pokušnjah na salonu so se uporab-

ljali ročno izdelani vinski kelihi, ki so jih izdelali mojstri Steklarne Rogaška.«

Čeprav salon VinDel traja le en dan, se njegovi vplivi poznajo skozi vse leto, je prepričan direktor salona. »Svojevrstno zrcaljenje salona VinDel na tuje trge se uspešno izvaja v projektu Slovenian Wine Promotion. Gre za poslovno naravnano promocijsko zgodbo, ki poteka na izbranih tujih trgih, kjer se skupaj predstavljajo slovenska vina, kulinarika in turizem. Letošnja predstavitev, izpeljana ob podpori gospodarske diplomacije, slovenskega veleposlaništva iz Bratislave in slovaških partnerjev, je bila za sodelujoče ponu-dnike izjemno uspešna. Sklepali so se novi posli z vinom. Rezultat so tudi že podpisane pogodbe tujih turističnih operaterjev s slovenskimi hotelir-ji,« je še povedal.

Vino je po njegovem mnenju izjemen medij za sklepanje poslov in odlično izraža okuse in doživetja, ki jih lahko ponudi naša lepa in okusna Slovenija. V prihodnjem letu bosta dva največja dogodka v okviru Slovenian Wine Promotion spomladi v Pragi in Bratislavi. Naslednji, že osmi zaporedni salon VinDel, pa bo 4. novembra, znova v Mariboru, mestu najstarejše trte sveta.

Petra Mezinec

Od ideje do polnega delovanja v manj kot letu dni

HO.RE.CA. CENTER

Gospodarsko interesno združenje proizvajalcev gostinske, pivovarske, pekarske in slaščičarske opreme

Center HO.RE.CA., razstavno-demon-stracijsko središče za gostinstvo, pivo-varstvo, pekarstvo, slaščičarstvo in slado-ledarstvo, na Šmartinski cesti 106 v Lju-bljani je bil slovesno odprt 23. aprila letos. Zamisel o združenju in prvi konkretni

pogovori o njegovi ustanovitvi so se poja-vili pred letom dni.

Tako sta GIZ in njegov razstavno-demon-stracijski center pot od ideje do polnega delo-vanja prehodila v manj kot letu dni. Njihova

vizija je dvigniti prepoznavnost domačih blagovnih znamk profesionalne opreme za gostinstvo doma in v tujini. Ob tem se za center in dejavnosti združenja kažejo številne nove priložnosti z velikimi možnostmi razvo-ja ter večanja učinkovitosti.


Iren

a H

erak

Ustanovni člani GIZ proizvajalcev gostinske, pivovarske, pekarske in slaščičarske opreme in centra HO.RE.CA so: Fines, d. o. o., proizvajalec inovativnih peči za gostinstvo, pekarstvo, slaščičarstvo in picerije, ki so v celoti rezultat lastnega razvoja; Cookinox, d. o. o., projektiranje, proizvodnja in oprema profesionalne kuhinjske opreme ter točilnih pultov po načelu »ključ v roke«; Alpfrigo, d. o. o., proizvajalec hladilnih naprav, specializiran za razvoj, proizvodnjo in trženje hladilne opreme za prehrambno industrijo, pekarstvo in gostinstvo; Gazzi, d. o. o., proizvodnja in prodaja inovativne

termične in gostinske opreme z lastnim razvojem; DSP, d. o. o – švedski profesionalni pomivalni stroji Wexiodisk; FISTI, d. o. o., pooblaščeni zastopnik za vodne filtre BRITA; FIŠ, d. o. o., podjetje z dolgoletno lastno proizvodnjo in prodajo strojev za rezanje kruha oziroma kruhoreznic ter pakirnih miz Domina; Valmar, d. o. o., izdelava kakovostnih in zanesljivih strojev za izdelavo sladoleda blagovne znamke Valtek; SEVEL Showcase, inovativne in kreativne sladoledne ter slaščičarske vitrine (Fines, d. o. o.), izdajni pulti; Mithraeum, d. o. o., proizvodni program s pivovarsko opremo.

Od ideje do polnega delovanja v manj kot letu dni


Direktor GIZ proizvajalcev gostinske, pivo-varske, pekarske in slaščičarske opreme Sebastjan Kalinšek pravi, da so sicer s cen-trom na začetku merili nekoliko širše, saj so želeli pridobiti čim več partnerjev, a se je pozneje izkazalo, da več partnerjev z istega področja delovanja ni mogoče vključiti v demonstracijski center, saj bi prišlo do kon-kurenčnih navzkrižij. »Odločili smo se, da

gradimo na partnerskem odnosu le slovenskih proizvajalcev gostinske opreme, med katerimi vsak pokriva svoje področje oziroma skupino izdelkov,« razlaga Kalinšek. Zato so v centru HO.RE.CA. predstavljene celostne rešitve, ki jih lahko posamično ali v sodelovanju ponu-dijo partnerji projekta oziroma člani GIZ in si ob tem med seboj ne konkurirajo.

Na podlagi povezave slovenskih izdelovalcev gradi center sodelovanje tudi z drugimi tako imenovanimi malimi partnerji, ki predsta-vljajo manjše izdelke oziroma najrazličnejše podporne gostinske storitve. To so ponudniki pribora, manjših gospodinjskih aparatov in hrane. Takšno sodelovanje je lahko kratko-ročno, za obdobje enega meseca, ali celoletno. S tem si mali partner poleg drugega zagotovi, da se njegov izdelek s tega področja eksklu-zivno predstavlja v centru. Najvišja raven sodelovanja pa vključuje skupen nastop na različnih predstavitvah in dogodkih.

»Trenutno ima GIZ med devetimi člani sedem slovenskih izdelovalcev in dva zastop-nika tujih podjetij s tremi blagovnimi znam-kami,« pravi Kalinšek. »Rad bi poudaril, da

v centru ne prodajamo. Center je namenjen promociji izdelkov naših članov. S sredstvi, ki smo jih zbrali ob zagonu, želimo doseči naj-boljšo promocijo in polno razviti delovanje,« dodaja.

Center HO.RE.CA. je vse bolj prepoznaven v javnosti, saj so začeli njegovo delovanje aktivneje predstavljati tudi prek oglaševanja. Oktobra so se predstavili na 61. gostinsko-turističnem zboru v Portorožu. »V prihod-njem letu gremo novim izzivom naproti. Opravili smo še dodatne naložbe oziroma povečali vložke skladno s potrebami, ki so se kazale sproti. S partnerji bomo nastopili tako na domačih kot na tujih sejmih. Partnerji v centru večkrat na mesec pripravljajo posebne predstavitvene dogodke. Vse več je tudi malih partnerjev oziroma sponzorjev. Množijo se predavanja, seminarji, tečaji in predstavitve z degustacijami izdelkov posameznih podjetij, ki center uporabljajo za tovrstne dejavnosti enkratno oziroma v krajšem obdobju,« direk-tor Sebastjan Kalinšek razlaga vizijo in načrte delovanja centra ter GIZ v prihodnje.

Željko Purgar

Center HO.RE.CA.Na več kot 400 kvadratnih metrih se predstavljajo slovenski proizvajalci opreme iz nerjavnega jekla, peči za pekarstvo, slaščičarstvo in picerije, termične opreme, hladilne in zamrzovalne tehnike, strojev za izdelavno sladoleda, rezalnikov kruha ter tuji proizvajalci pomivalne tehnike, vitrin, opreme za pivovarstvo in opreme za optimizacijo vode. Center je namenjen gostincem in vsem, ki opremljajo gostinske lokale, restavracije, hotele, bare ...

SEJMIOKUSOV

Mednarodni strokovni

9.

Ljubljana, Gospodarsko razstavišče28. - 31. januar 2015

Spremljajoči sejem Turizem in prosti čas

9. sejem OKUSOV–GASTexpo & Sladoled v Ljubljani od 28. - 31. januarja 2015

Sejem se odslej odvija istočasno kot sejem ALPE ADRIA. Poleg bogatega razstavnega programa

sejem ponuja pester izobraževalni program:

Delavnice IZDELAVE SLADOLEDA v

organizaciji CARPIGANI Gelato University

SLAŠČIČARSKE DELAVNICE La GANACHEDemonstracije in delavnice BIO KUHINJE;

Priprava VEGETARIJANSKIH in VEGANSKIH jedi

3. Mednarodno prvenstvo Slovenije v IZDELAVI SLADOLEDA

5. Mednarodno prvenstvo Slovenije v IZDELAVI PIZZE & ŠOLA PIZZE

2. Tekmovanje KUHARJEV v pripravi NAJ JEDI SLO gostiln in restavracij

ZA GOSTINCE, KI ŽELIJO VEČ!


56

Vipava 1894 je v imenu skupine 36 pridelovalcev vinorodnega okoliša Vipava 14. oktobra gostila okroglo mizo z naslovom »Ali znamo s pisanjem vino približati potrošnikom?«, na kateri so sodelovali slovenski vinski novinarji, pisci o vinu in drugi, ki aktivno spremljajo vinsko sceno. Ude-

leženci dogodka so poudarili, da je zanimanja za vina vse več, obenem pa vse manj medijskega prostora in posluha za predstavljanje tovrstnih vsebin javnosti. Sodelu-joči na okrogli mizi mag. Darja Zemljič, vinska publicistka in novinarka Kmečkega glasu, Staša Cafuta Trček, odgovorna urednica spletnega bloga »Thethirdwine«, Jože Rozman, vinski publicist, sodelavec revije Vino in Slovenskih novic, Tomaž Sršen, odgovorni urednik revije Dolce Vita, so si bili enotni, da pisanje o vinu ni enostavno poslanstvo. Zahteva poglobljeno znanje o vinu, zaznavanje trendov in ustvarjanje šir-ših zgodb, ki vino povežejo v celoto z vsem drugim in ga s tem približajo porabnikom. Vloga vinskih piscev je izobraževanje bralcev in s tem dvigovanje vinske kulture.

Okrogla miza o vinski publicistiki je že tretji dogodek v nizu predvidenih desetih, ki jih v letošnjih jesenskih mesecih organizira Vipava 1894 v imenu skupine 36 pridelo-valcev vinorodnega okoliša Vipava. Glavni cilji dogodkov, ki so namenjeni različnim javnostim, so informiranje o vinorodnem okolišu Vipava in pomenu shem kakovosti v pridelavi vina, promocija kakovostnih in vrhunskih vin ZGP okoliša Vipava ter dvigovanje prepoznavnosti in ugleda vipavske regije kot vinorodnega okoliša in turi-stične destinacije.

Jože Rozman je na okrogli mizi predstavil, kako se je pisanje o vinu v preteklosti spreminjalo v smeri do bralcev prijaznega predstavljanja, pri čemer še zmeraj ohranja izobraževalno in strokovno vlogo. Poudaril je, da je dolžnost piscev doslednost in iskrenost pisanja, ki vključuje tudi kritiko. Darja Zemljič je omenila pomen dobrega poznavanja tematike, kar vključuje delo na terenu, pri tem pa poudarila izobraževal-no vlogo stroke. Naloga piscev o vinu je po njenem mnenju zaznavanje trendov, ki jih prek pisanja prenašajo bralcem, ter razvoj vinske kulture in kulture uživanja v vinu. Tomaž Sršen je ob tem dodal, da je vpetost vina v zgodbe tista formula, ki bo pritegni-

la tudi zahtevnejše bralce, obenem pa bodo pozornost bralcev pritegnile predvsem koristne informacije o tem, kje, kdaj, kako vino pravilno postreči. Thethirdwine je v slovenskem medijskem prostoru nastal kot neodvisen vinski blog, ki kot protiutež tra-dicionalnim medijem ustvarja novo obliko medija z odkritimi komentarji. Urednica bloga Staša Cafuta Trček je povedala, da je pri pisanju o vinu veliko odvisno od pobu-de novinarjev, koliko vlagajo v svoje znanje in kako ga uporabljajo.

Udeležence okrogle mize je v imenu skupine pridelovalcev vinorodnega okoliša Vipava uvodoma pozdravil Boris Jež, predsednik uprave vinske kleti Vipava 1894, na okrogli mizi pa sta v imenu skupine pridelovalcev sodelovala Uroš Bolčina, glavni enolog, in Igor Černčec, direktor prodaje vinske kleti Vipava 1894. Uroš Bolčina v slo-venskem medijskem prostoru pogreša več pozornosti do različnih mnenj ter dodaja, da je vino še neizkoriščena niša tudi za najbolj brane medije. Igor Černčec je ob tem povedal, da so dobrodošle tudi dobronamerne kritike v medijih, saj nakažejo prostor za izboljšave. »V Vipavi 1894 smo s prenovo blagovne znamke in okusov zagotovo ustvarili dodano vrednost za samo vinsko klet in za vipavsko regijo. Naš cilj je s preno-vo prepričati slovensko javnost, obenem pa prodreti tudi v tujino,« je dejal. Dogodka se je udeležila tudi zdajšnja vipavska vinska kraljica Anja Kodele, ki vidi poslanstvo promocije vina predvsem v njegovem umeščanju v regijo, kjer je nastalo, in s tem v promociji celotne vinske destinacije.

Vipava 1894 je lani s skupino pridelovalcev vinorodnega okoliša Vipava z uspešno kandidaturo na razpisu za ukrep 133 vstopila v triletni projekt informiranja in pospe-ševanja prodaje vin skupine proizvajalcev vinorodnega okoliša Vipava za kakovo-stna in vrhunska vina zaščitenega geografskega porekla. Letos promocijo nadaljuje v obliki tematskih dogodkov, ki jim bodo sledile še degustacije na prodajnih mestih in druge podporne dejavnosti. Vrednost projekta, ki je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013, znaša 342 tisoč evrov, od česar Republika Slove-nija in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja prispevata 70 odstotkov oziroma 199.500 evrov

Vinski pisci izobražujejo bralce in s tem dvigujejo vinsko kulturo

Dav

id L

ičen

Slovenska članska reprezentanca na poti v Luksemburg

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE 57

V mestu Brescia v Italiji je letos potekalo že šesto mednarodno tekmovanje v ocenjevanju kakovosti kavnih mešanic (Inter-national Co�ee Tasting), na katerem so se pomerili svetovni proizvajalci espresso, filter in moka kave ter proizvajalci kave v kapsulah. Na tekmovanje je bilo prijavljenih 149 kavnih meša-nic iz 15 držav. Kljub ostri konkurenci je Barca�è letos podrl vse rekorde in postal nosilec kar štirih zlatih medalj!

Tekmovanje vsaki dve leti organizira Mednarodni inštitut degustatorjev kave (L’Istituto Internazionale Assaggiatori Ca�è), združenje, ki je bilo ustanovljeno leta 1993 z namenom izobraževanja in širjenja strokovne metode degustiranja kave. Do zdaj je inštitut izobrazil že več kot 9.000 oseb iz več kot 40 držav. Visoko stopnjo strokovnosti zagotavljajo sodelavci inštituta, ki prihajajo iz vrst univerzitetnih profesorjev in tudi strokovnjakov za kavo z vsega sveta.

Na letošnjem tekmovanju je kavne mešanice ocenjevalo 26 sodnikov iz devetih držav. Zmagovalne izdelke je izbra-la mednarodna ocenjevalna komisija, ki je ocenjevala kavne mešanice iz Italije, Koreje, Avstralije, Kanade, Kitajske, Nemčije,

Japonske, Portugalske, Španije, Švice, Tajske, Tajvana, Vietna-ma, Združenih držav Amerike in Slovenije. Sodniki so kavne napitke ocenjevali na podlagi številnih meril, kot so zaokrože-nost okusa, jakost arome, struktura in obstojnost pene. Med dobitnike zlate medalje so se letos uvrstile tri espresso in ena filter kavna mešanica Barca�è. Tako so Barca�è Bar, Barca�è Prestige in Barca�è Filter nosilci že druge zlate medalje na tem tekmovanju. Barca�è Bar je že nosilec zlate medalje iz leta 2012, Barca�è Prestige in Barca�è Filter pa medalje iz leta 2010. Med zmagovalne izdelke se je letos vpisal tudi Bar-ca�è Prestige Crema, espresso kavna mešanica, ki jo pražijo in pakirajo v pražarni v Beogradu ter je namenjena ljubiteljem espresso kave na srbskem tržišču. Izdelki Barca�è so tako potrdili svojo vrhunsko kakovost, in to v svetovnem merilu. Z letošnjimi zlatimi medaljami blagovna znamka Barca�è nada-ljuje niz uspešnih uvrstitev na tem mednarodnem tekmovanju.

57

Slovenska članska kuharska reprezentanca bo novembra nastopila na prestižnem svetovnem kulinaričnem tek-

movanju. Ekipo pod vodstvom Jane-za Dolšaka, vodjo kuhinje v Grand hotelu Union, sestavljajo še Alma Rekič (vodja slaščičarske delavnice v družbi Sava Turizem, d. d., Sava hoteli Bled), Simon Bertoncelj (vodja kuharske ekipe Grand hotela Toplice Bled), Davor Družinec (kuhar v protokolarni kuhinji JGZ Brdo pri Kranju), Grega Rozman (vodja kuhinje v hotelu Golf na Bledu) in Marino Furlan (vodja kuhinje v Hitovem hotelu Park v Novi Gorici).

Zadnjič pred odhodom so njihove jedi pokušali gostje restavracije Kraljestvo pršuta v Kobjeglavi. V tri hode, toplo predjed, glavno jed in sladico, je bilo vloženega veliko časa, truda in pozornosti. Vodja ekipe Janez Dolšak je pojasnil, da je ustvar-janje popolnih jedi, s katerim se bodo predstavili v Luksemburgu, trajalo dve leti. Začetni ideji sledijo številni preizkusi in treningi. Šele po petem ali šestem preizkusu povabijo na pokušnjo zunanjega gosta. Potem sledijo nova izpopolnjevanja, vse z jasnim ciljem: krožnik mora biti na tekmovanju popoln. Pred napornim štiridnevnim tekmovanjem je bila ekipa fantov, edine ženske predstavnice v Kobjeglavi ni bilo, sproščena. »Piko na i bo dalo še

malo tiste pozitivne treme na tekmova-nju,« se je nasmejal Grega Rozman.

Poleg priprave treh hodov bodo mora-li slovenski kuharji na tekmovanju

napolniti 16 kvadratnih metrov veliko mizo. Na njej bo plošča za osem oseb, šest vrst različnih pralinejev, šest vrst finger foodov, dve hladni in tri tople jedi, meni s tremi hodi, meni s petimi hodi, štiri vrste različnih sladic, torta, skulptura iz čokola-de in sladkorja ter vegetarijanski meni.

»Sodniki najprej ocenjujejo videz. Pri serviranju je izredno pomembno, da so vsi krožniki enaki. V kuhinji ne vedo, kateri krožnik gre k ocenjevalcem, zato morajo poskrbeti prav za vsako naročilo,« razlaga Srečko Koklič, predsednik Društva kuhar-jev in slaščičarjev Slovenije. »Potem pa ocenjujejo sestavine in razmerja med njimi. Na koncu je seve-da pomembna harmoničnost okusov celotnega krožnika, in ne le vsake jedi posebej.«

Večer v restavraciji Kraljestvo pršuta v Kobjeglavi je minil v znamenju vrhunske hrane, natančno take, kot je (bo/že) odpotovala v Luksemburg. Z eno izjemo. Kuharji tekmujejo brez sommeliera, hode v Kobjeglavi pa so pospremila vrhunska vina iz Vinske kleti Colja, ki jih je predstavljal mladi kraški vinar Matej Colja.

Conventa, ena izmed najbolj pričako-vanih strokovnih borz za poslovni in kongresni turizem ter organizatorje srečanj, bo potekala 21. in 22. januarja

2015 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Dogodek bo organiziran že sedmič, tokrat pa bodo v ospredju kongresne destinacije v vzponu, izobraževanje, izkušnje, sodelovanje, čustva, ener-gija in zabava.

V šestih letih je Conventa v Ljubljani gostila kar 753 ponudnikov kongresnih storitev iz 13 držav, 1.436 organizatorjev srečanj iz 40 držav in omogo-čila 17.240 poslovnih sestankov med razstavljavci in vabljenimi gosti. Zaradi uspešnih preteklih rezultatov so pričakovanja za sedmo poslovno borzo postavljena zelo visoko. Tri mesece pred začetkom dogodka so rezultati trdega dela organi-zatorjev že vidni.

Kar 70 odstotkov razstavnega prostora je že zase-denega. Poleg kongresnih ponudnikov iz srednje in jugovzhodne Evrope se bodo tokrat na poslov-ni borzi predstavile tudi kongresne destinacije v vzponu, ki prihajajo s širšega območja »nove Evrope«.

Sedma Conventa bo zelo obsežna


Paket1000

Paket500

• 600 x sadni čaji• 280 x zeliščni čaji• 120 x pravi čaji• 10 x meni karta• 8 x skodelice Nanni• 1 x stojalo za čaj

• 280 x sadni čaji• 140 x zeliščni čaji• 80 x pravi čaji• 5 x meni karta• 4x skodelice Nanni

Paket1000

Paket500

65,00 33,

00

(cena že vsebuje DDV) (cena že vsebuje DDV)

Pripravi ali dopolni svoj paket.

OPARA D.O.O., Goliev trg 13, 8210 Trebnje, www.nanni.si, [email protected], T: 07 346 1450M: 040 645 252

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

NANNI_A5 oglas_TISK_5mm porezave.pdf 1 17.11.2014 15:27:09

58

Nova pijača HOT je nastala po naključju. David Ferle iz podjetja Fermedica je bil s prijatelji na praznovanju rojstnega dne. S kolegi iz družbe so se malo pošalili in mu, ko je odšel na strani-šče, v kozarec s pivom dali pekoč feferon. Po vrnitvi je feferon

v pivu sicer takoj opazil, a se ni prav nič sekiral, popil je požirek in rekel: »Oj, saj to je pa dobro.« Takoj je pomislil na svojo medico oziroma da bi lahko vanjo začel dodajati tudi feferone in tako malo popestril pijačo za tiste, ki bi jim ta spremenjeni pekoči okus ustrezal. Spremenjena pijača se je začela proizvajati v nje-govi polnilnici in nekateri pivci so bili navdušeni nad novim občutkom, seveda pa drugi niso bili za to, ker jih je preveč peklo, in so raje še naprej prisegali na staro medico brez pekočega feferona. Ko je David prijatelje za novo leto povabil k svoji stojnici v Ljubljani, so seveda opazili, da ima v medici feferon. Novost je zelo prevzela prijatelja Ferdinanda Pretnarja, ki se že vse življenje ukvarja z inovacijami. Naredil je nekaj različic steklenic in zdelo se mu je, da bi najbolj zažgala pijača z ime-nom HOT, napis HOT pa bi bil narejen iz feferonov. HOT in ORIGINAL FROM SLOVENIA je napisano v angleščini ravno zaradi, ker so zdaj meje odprte in s prodajo ciljajo tudi na tuje trge in tudi na goste, ki pridejo v našo lepo deželo. Ferdinand Pretnar je na spodnji del izvirne steklenice, ročno peskane,

torej dodal napis ORIGINAL FROM SLOVENIA in blagovno znamko zaš-čitil pri patentnem uradu Slovenije. Seveda pa je to le del poti, ki jo mora prehoditi inovator z novim izdelkom. Na koncu je najtežji del zmeraj to, kako izdelek umestiti na trgu in ga uspešno prodajati. V programu je za zdaj steklenica HOT z motivom ognja, orla in ose, prav tako pa tudi čebeli-ca na steklenici z medico.

Inovacija se je kar zgodila

www.zajc.si

M i n i s t e r z a z d r a v j e o p o z a r j a : P r e k o m e r n o p i t j e a l k o h o l a š k o d u j e z d r a v j u !

“Naš vrhunska vina Zajc bomo letos opremili s TalkingWine QR kodo! Prijatelji Cvička Zajc PTP lahko sedaj s svojimi mobilnimi napravami enostavno dostopate do vseh informacij o tem edinstvenem in znamenitem slovenskem vinu. Istočasno se lahko sprehodite po kleti Zajc, spoznate tudi ostala naša vina, se informirate o dogodkih, s kulinaričnimi nasveti vam olajšamo izbiro naših vin, … Ker vsebino sproti ažuriramo, so naša vina vedno aktualna.”

Božidar&Marko Zajc, Vinska klet Zajc

Če želite, da tudi vaše vino spregovori: www.TalkingWine.mobi ali 02 3305 600.Cviček ZAJC

Tudi Cviček Zajc je spregovoril!

VSE O CVIČKU ZAJC

ZAJC UGODNOSTI

OSTALA ZAJC VINA

ZAJC KULINARIKA

ZAJC DOGODKI

O KLETI ZAJC

Untitled-4 1 12. 09. 14 11:19

Ze v vasi trgovini! Ze v vasi trgovini! Ze v vasi trgovini! Ze v vasi trgovini! vec na www.lidl.si

Ekskluzivno pri Lidlu.Ekskluzivno pri Lidlu.

Documents

Revija Gost 5