Click here to load reader

Revija Hidria 10, september 2006

  • View
    253

  • Download
    9

Embed Size (px)

DESCRIPTION

 

Text of Revija Hidria 10, september 2006

  • 10

    asopis korporacije Hidria

    september 2006

    Rotomatika

    V 35. letu delovanja odprli novo proizvodnjoHidria Perles

    70 let najstareje Hidriine drubeSkupina IMP Klima

    Odslej kot sistemski ponudnik

    Hidria Intitut Klima

    Mednarodni forum in uradna otvoritevInovatorji

    Kako najti izvirno idejo?Poletne igre Hidria 2006

    Pet tiso nasmejanih obrazov

  • 2Najstareja blagovna znamka korporacije Hidria Perles of Switzerland letos praznuje 70 let. Zgodba o vicarskem elektrinem ronem orodju se je zaela e daljnega leta 1936 v Pieterlenu, ko je Rudolf Weber ustanovil podjetje Perles AG. Na samem zaetku so se ukvarjali s proizvodnjo elektromotorjev, toda kmalu so videli velik potencial v razvoju elektrinega ronega orodja. e dve leti kasneje, leta 1938, so razvili in sami proizvedli tudi prvi elektrini roni vrtalnik. Izdelek je bil velika uspenica. Z njim so v zelo kratkem asu osvojili tako vicarsko kot tudi nemko trie. Uspeen prodor z vrtalnikom jim je dal sve zagon za razvoj in proizvodnjo novih izdelkov.

    Svetovna inovacija

    Zgodba o uspehu je bila tako neizogibna. Imeli so znanje, ustrezno tehnologijo, strojni park ter visoko usposobljene in predane kadre. Kmalu so se lahko pohvalili z izjemno inovacijo. V zaetku petdesetih let so v Perlesu prvi na svetu razvili 2-hitrostni kotni brusilnik.

    S tem mejnikom, ki e danes velja za enega izmed pomembnejih v zgodovini elektrinega ronega orodja, je ime

    Perles of Switzerland postalo priznano po vsem svetu. Znamka je poasi zaela preraati v globalno blagovno znamko. V elji, da bi trgu ponudili specializirana visokokakovostna orodja, je Perles leta 1960 program elektrinega ronega orodja dopolnil s iroko ponudbo vibrirnih igel in frekvennih pretvornikov ter tako postal in e danes ostaja ena izmed vodilnih blagovnih znamk vibrirne tehnike v tem delu Evrope.

    S skupnimi momi

    Zaradi zdruevanja znanja in razvoja se je vicarsko podjetje leta 1962 povezalo s slovensko Iskro, dananjo Hidrio Perles. Zdruili so razvoj, proizvodne in tehnoloke kapacitete ter skupaj mono razirili svoj profesionalni program. Razvili so prve vibracijske vrtalnike za vrtanje v beton in kamen, prve rone karje, sekalnik ploevine, premi brusilnik in novo serijo industrijskih vrtalnikov.

    Sodelovanje je preraslo v partnerski odnos. Leta 1982 je Perles AG svojo celotno proizvodnjo preselil v Slovenijo. Leta 2000, ko je Hidria Perles postala del Hidrie, je postala tudi 100-odstotna lastnica vicarskega Perlesa in blagovne znamke Perles of Switzerland. Zadnje veje spremembe je blagovna znamka Perles doivela leta 2005, saj so z njo v Hidrii Perles prvi nastopili tudi doma, v Rusiji ter na trgih bive Jugoslavije. S Perlesom so nadomestili linijo profesionalnega orodja Iskra ERO Professional. Kakovost je dobila novo ime. Od zdaj naprej jo boste nali pod sloganom Mo profesionalcev!.

    60 let Iskre ERO

    Hidria Perles poleg 70-letnice vicarske blagovne znamke, v letonjem letu praznuje tudi 60-letnico blagovne znamke Iskra ERO. Slednja se je v prvih povojnih letih zaiskrila v Kranju. Dananjo poslovno stavbo Hidrie Perles so v 30. letih prejnjega stoletja naseljevali mojstri tekstila, zaposleni v tovarni Jugoeka. Med drugo svetovno vojno so tovarno prevzeli Nemci.

    Bombniki in motorna vozila

    Okupacijske sile so se odloile, da bodo v prostorih Jugoeke organizirale proizvodnjo delov za letala. Nemci so odpeljali tekstilne stroje ter jih nadomestili s stroji za obdelavo kovin in finomehaniko. Ob koncu vojne so bile ustanovljene Strojne tovarne Kranj. Takoj po osvoboditvi so v tovarni popravljali motorna vozila, vendar je bilo jasno, da gre le za zaasno dejavnost.

    Iz Iskre nastane plamen

    Kmalu po ustanovitvi Strojnih tovarn Kranj so zaeli razmiljati o novem imenu podjetja. Med najboljimi predlogi je bilo ime Iskra: Tovarna se bo razvijala in rasla, iz iskre nastane plamen, naj se tudi naa Iskra razplamti; kot elektrotehniki imamo v svoji stroki z iskro stalno opravka; iskra je simbol zaetka nekega procesa.

    J u b i l e j i

    Najstareja Hidriina druba praznuje

    Nae osnovno vodilo bo odlinost poslovnih procesov, ki se bo odraala v profitabilni rasti drube kot celote ter njene trne mree. Cilj je, da postanemo eden vodilnih svetovnih ponudnikov specialistov profesionalnih ronih orodij, namenjenih gradbenitvu ter strojegradnji. V izbranih segmentih industrije bomo narekovali modne trende tako po obliki in kakovosti, kot tudi cenovnem razredu, je ob jubilejih povedal glavni direktor Hidrie Perles Aleksander Hatlak.

    Velika uspenica, ki je ime Perles ponesla v svet.

    Nekdanji profesionalci

    Sodelovanje med Iskro in Perlesom je na trg prineslo nove izdelke. Leto 1920: dvorie, na katerem danes stoji Hidria Perles.

  • 3J u b i l e j i

    Od prvega vrtalnika do mednarodnih trgov

    Razvoj prvega elektrinega ronega orodja se je zael leta 1946. Dobrih deset let je takratna Iskra proizvajala le dva stroja, sledile so modifikacije, ele v estdesetih letih pa so zaeli razvijati nove tipe vrtalnih strojev. Leta 1960 je bila sklenjena pogodba o sodelovanju na podroju razvoja in proizvodnje elektrinega ronega orodja s vicarskim Perlesom.

    Kooperacija je prinesla raziritev ponudbe. Zaradi prenosa znanj in dolgorone osvojitve trgov v Juni in Srednji Ameriki je dananja Hidria Perles leta 1976 ustanovila meano podjetje v Ekvadorju. Leta 2000 je druba postala 100% lastnica vicarskega Perlesa, istega leta se je prikljuila korporaciji Hidria in s tem odprla vrata novim prilonostim. Da bi postala bolj prepoznavna v svetu kot del velike in mone skupine Hidria ter se hkrati laje uveljavljala z

    blagovno znamko Perles, se je leta 2003 druba iz Iskre ERO preimenovala v Hidria Perles. Danes so elektrina rona orodja Hidrie Perles prisotna v ve kot 50 dravah sveta.V letonjem letu, ko blagovna znamka Perles of Switzerland praznuje svoj 70. rojstni dan, bo Hidria Perles trgu predstavila novo linijo profesionalnih vrtalnikov, zdruenih pod imenom PSB 9. Novost bo prila na trg jeseni, ve o njej pa lahko preberete na strani 16.

    Marua Slavec

    Film ob obletnici

    Ob jubilejih Hidrie Perles je nastal predstavitveni film drube. Podobo filma sta zakrivili oglaevalska agencija Saatchi&Saatchi in produkcija hia Virc, snemanje pa je potekalo na

    treh razlinih lokacijah v podjetju. Zaradi zelo zahtevne modre osvetlitve posameznih strojev je snemanje proizvodnje potekalo ponoi. Velik tehnini podvig so predstavljali tudi blinji posnetki izdelkov v delovanju. Film je sestavljen iz razlinih vsebinskih sklopov. Kratki predstavitvi podjetja sledijo: zgodovina, predstavitev blagovnih znamk, prisotnost na trgu ter vizija.

    Marua Slavec

    Hidria Perles je ob jubilejih pripravila praznovanje z dnevom odprtih vrat. Ve o dogodku v naslednji tevilki asopisa Hidria.

    Druina pri delu s KlipKlapom - kupci so orodjem Hidrie Perles zvesti e ve desetletij.

    Elektrina rona orodja, ki jih razvija, proizvaja in tri kranjska Hidria Perles, so danes prepoznavna v 50 dravah po vsem svetu.

  • 4J u b i l e j i

    Rotomatika: skupaj e 35 let

    Hidriina druba Rotomatika v letonjem letu praznuje 35. obletnico ustanovitve. Sodelavke in sodelavci Rotomatike si bodo jubilejno leto zapomnili po tevilnih velikih pridobitvah, slavnostnih in druabnih dogodkih.

    Nova proizvodnja na Jesenicah

    Najveja pridobitev Rotomatike in hkrati najveja investicija Hidrie v letonjem poslovnem letu je razirjena proizvodnja lamel in rotorjev na Jesenicah. Naloba v 6.000 m2 pokritih povrin in najsodobneje proizvodne tehnologije, vredna tri milijarde tolarjev, bo omogoala poveanje obsega proizvodnje in tevila zaposlenih, s imer bo pomembno prispevala h gospodarskemu razvoju Jesenic.Program lamel in rotorjev sodi med najbolj perspektivne programe korporacije Hidria. Rotomatika se z njim po trnem deleu in koliini predelane elektromagnetne ploevine uvra med tiri najveje proizvajalce v Evropi. Z lastnim razvojem in iritvijo najsodobnejih tehnologij predstavlja razvojnega dobavitelja velikih evropskih proizvajalcev sistemov za klimatizacijo, gretje in hlajenje ter sistemov za avtomobilsko industrijo.

    Podpora razvoju olstva

    Ob ustanovitvi, leta 1997, je Rotomatika na Jesenicah zaposlovala 24 ljudi, do danes se je njihovo tevilo povealo na 140, v naslednjih letih pa bo odprla e okoli 100 dodatnih delovnih mest. Rotomatika, ki na matini lokaciji v Spodnji Idriji, na Jesenicah in v Kopru skupno zaposluje preko 950 ljudi, intenzivno vlaga v znanje in razvoj olstva. Za sodelovanje v svoji proizvodnji na Jesenicah eli mlade navduiti e v asu olanja, zato redno sodeluje z osnovnimi in srednjimi olami v tem okolju.

    Za proizvodnjo e ve prostora

    Kot eden vodilnih evropskih proizvajalcev namerava Rotomatika v skladu s svojimi ambicioznimi poslovnimi narti proizvodnjo lamel in rotorjev e raziriti, od sodelovanja z lokalno skupnostjo na podroju zagotavljanja primerne komunalne infrastrukture in uinkovitega prostorskega planiranja ter pripravljenosti drave, da k iritvi pripomore z ustrezno politiko cen zemlji, pa je odvisno, ali bo iritev nadaljevala na Jesenicah.

    Renato Leoni

    Nove tehnologije v proizvodnji Rotomatike so s pritiskom na zeleno tipko pognali: minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, predsednik Hidrie Edvard Svetlik, glavni direktor Rotomatike Duan Lapajne in direktor poslovne enote Lamele in rotorji v Rotomatiki Botjan Bratu.

    Naloba v iritev proizvodnje ne bo prinesla le poveanega obsega prodaje, pa pa tudi 100 novih delovnih mest.

    Foto

    : Rob

    ert Z

    abuk

    ovec

    Ob odprtju nove proizvodnje je Rotomatika Srednji oli Jesenice podarila donacijo v vrednosti milijon slovenskih tolarjev za opremo raunalnike uilnice. Na fotografiji: ravnatelj Srednje ole Jesenice Stanko Vidmar (levo) in Tomo Deman iz Rotomatike.

    Ob odprtju nove proizvodnje je Rotomatika na Jesenicah gostila poslovne partnerje in sodelavce.

    Rotomatika fans v novih prostorihPo skoraj estih letih, odkar je bil v Rotomatiki izdelan prvi ventilator in tik pred odprtjem nove proizvodnje na Jesenicah, je bil svojemu namenu predan tudi novi aneks poslovne enote Rotomatika fans v Spodnji Idriji. Junija letos so tako vsi zaposleni prieli delati in dihati z ventilatorji na eni lokaciji. V novi zgradbi, ki je bila urejena v skladu s celostno podobo Hidrie, bodo odslej

    kovali nove narte in uspehe vodstvo ter strokovne slube poslovne enote Rotomatika fans, zaasno tudi strokovnjaki tehnolokega centra, poslovne enote Livarstvo in Hidria Intituta za materiale in tehnologijo. Z omenjeno nalobo je Rotomatika pridobila priblino 700 m2 novih poslovnih prostorov, v katerih je delovno okolje nalo 40 zaposlenih.

    Vojko Sedej

    Foto

    : Rob

    ert Z

    abuk

    ovec

    Foto

    : Rob

    ert Z

    abuk

    ovec

    Foto

    : Rob

    ert Z

    abuk

    ovec

    Foto

    : Rob

    ert Z

    abuk

    ovec

  • 5J u b i l e j i

    Rotomatika in njene korenine

    Zgodba o uspehu danes 35-letne Rotomatike se je zaela v poletnih mesecih leta 1971, ko je bila v Idrijo iz takratne Iskre v eleznikih prenesena prva tehnologija za izdelavo elektromotorjev. Odloitvi so botrovale cene ivega srebra, ki so beleile trend padanja, zato je idrijski rudnik zmanjeval obseg proizvodnje. Zagotoviti je bilo potrebno nova delovna mesta, s katerimi bi bilo mogoe izkoristiti ves potencial, znanje in energijo, ki so jih poosebljali takratni idrijski rudarji.Prvi sodelavci in sodelavke dananje Rotomatike so se e pred samo otvoritvijo tovarne v Idriji leta 1971 uvajali v delo v eleznikih. Zanimivo je, da jih je kar 31 drubi ostalo zvestih vseh 35 let. Proizvodnja dananje Rotomatike je bila iz Idrije kmalu po ustanovitvi preseljena v Spodnjo Idrijo, kjer se v razirjeni obliki nahaja e danes.Prvi koraki v 70. letih so bili povezani izkljuno z montao malih motorjev za belo tehniko. V 80. letih je druba pogumno priela z uvajanjem tehnologij za proizvodnjo komponent za lastne potrebe, s programom kompresorskih motorjev pa je prodrla na ameriko trie.Sredi 90. let je Rotomatika skupaj z Acronijem na jeseniki lokaciji postavila proizvodnjo lamel za zunanje trie. V istem obdobju sta poleg programa motorjev prav programa lamel in livarstva dobivala vse veji pomen. Na prehodu v novo tisoletje se je v skupino Rotomatika vkljuila e dananja poslovna enota Rotomatika fans.Danes Rotomatika po obsegu prodaje predstavlja najvejo drubo v korporaciji Hidria. Njeno poslovanje temelji na tirih produktnih programih, ki se medsebojno dopolnjujejo in so v skladu z dolgorono

    razvojno strategijo usmerjeni v dve kljuni diviziji Hidrie, to sta Hidria Automotive in Hidria Klima.V vseh letih poslovanja so v Rotomatiki izoblikovali jasno vizijo

    biti v posameznem programu ali trni nii med najboljimi v svetu. Znanje in inovativne celovite reitve so konkurenne prednosti, ki se jih v drubi vse bolj zavedajo. Hkrati pa jih

    pri snovanju nartov za prihodnost spremlja spoznanje, da je motivacija zaposlenih za natanno in predano delo klju do novih uspehov.

    Marta Repanek

    Duan Lapajne, glavni direktor drube Rotomatika: Trdo delo, znanje, vztrajnost in potenost so vrednote, ki so ustvarile in krepile nao drubo v njeni 35-letni zgodovini. Vrednote, ki jih ni mogoe zanikati, niti pozabiti. Z lahkoto pa jih lahko prenesemo v dananji as in razmere ter jih s pridom izkoristimo za nae nove skupne projekte.Od zaetkov pa do danes se je zvrstilo veliko lepih, vasih tudi manj lepih in napornih trenutkov. Toda dobra volja in koraja sta nas zdruili v odlino ekipo, ki uspeno zre v prihodnost.

    Predhodnica Rotomatike: Iskra v Spodnji Idriji

    Praznovanje v proizvodnih prostorih

    Zdrav duh v zdravem telesu ob odmorih je v proizvodnih prostorih potekala vodena telovadba.

    tafeta mladosti se je na svoji poti v Beograd ustavila tudi v tovarni.

    V 80. letih si je proizvodnjo elektromotorjev ogledal tedanji predsednik CK ZKS Milan Kuan.

    Foto

    : Iva

    n Ja

    nko

    Hla

    dnik

    Hidriina druba Rotomatika danes predstavlja najvejo gospodarsko mo v Spodnji Idriji. Z visoko ravnjo drubene odgovornosti si prizadeva za razvoj in ohranjanje neokrnjenosti slikovitega okolja, v katerem deluje.

  • 6Skupina IMP Klima sistemski ponudnik

    Skupina IMP Klima je osredotoena na razvoj, proizvodnjo in trenje sistemov za klimatizacijo, ogrevanje in hlajenje zgradb ter komponent za klimatizacijo. Inovativne reitve ustvarjajo visoko izobraeni strokovnjaki v Hidria Intitutu Klima, ki predstavlja razvojno jedro skupine. S irokim programskim spektrom proizvodov in inenirskih storitev, ki ga nadgrajuje lastni software za izraun in izbiro izdelkov, zagotavlja celovite reitve klimatizacije v vseh vrstah zgradb: od poslovnih objektov, hotelov, bolnic, javnih zgradb, trgovskih centrov, do industrijskih objektov ter stanovanjskih stavb. Skupina IMP Klima sodeluje z naroniki, investitorji in projektanti ter jim svetuje e v zaetni fazi snovanja novih ali rekonstrukcije obstojeih objektov. Nartovanje in izvedba sistemov klimatizacije je velikega pomena, saj gre za celovite sisteme centralne priprave zraka, prezraevanja, ogrevanja, hlajenja, poarne zaite, vlaenja, suenja in filtriranja zraka, ki so razlini glede na vrsto objekta in glede na potrebe ter zahteve investitorja. Trend v sodobni gradnji so tako imenovane pametne hie, kjer so posamezne funkcije ogrevanja, hlajenja, prezraevanja, poarne varnosti, razsvetljave ipd. povezane v centralno

    nadzorni sistem (Total Building Control). Strokovnjaki Hidrie Ineniring imajo vse potrebno znanje in izkunje s podroja regulacije, krmiljenja in avtomatike ter njihovega povezovanja v centralno nadzorne sisteme. Poskrbijo tudi za kakovosten servis in redno ter preventivno vzdrevanje naprav, kar podaljuje ivljenjsko dobo naprav in zniuje obratovalne stroke.Kakovostna oprema in znanje ter strokovno svetovanje in angairanost

    pri iskanju optimalnih reitev sistemov klimatizacije so pomembni dejavniki pri pridobivanju in opremljanju objektov. Med slednje v zadnjem asu sodijo tudi Pediatrina klinika v Ljubljani, Fakulteta za drubene vede, naselje tudentskih domov na Poljanah, iri se Primorska univerza. Nastaja novi Tehnoloki park Litostroj, Intitut Iskre Avtoelektrike in tevilni drugi objekti. Skupina IMP Klima je uveljavljena v ve kot petdesetih dravah Evrope, na Blinjem in Daljnem vzhodu, v Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji. S pomojo lokalnih predstavnitev opremlja vedno veje in prestineje objekte. Nekaj najnovejih predstavljamo na 18. strani.

    Organizacija skupine

    Skupino IMP Klima danes sestavlja sedem podjetij, od tega pet proizvodnih: IMP Klima v Godoviu, Rotos v Idriji, IMP Klimat v Ljubljani, Uniklima v Sarajevu in GIF v Freiburgu. V skupino sta vkljueni dve storitveni podjetji: Hidria Ineniring, ki nudi ineniring storitve, in Hidria Intitut Klima, ki opravlja razvoj in raziskave. Prodaja v tujini poteka preko sedmih prodajnih podjetij oziroma predstavnitev: Hidria Polska, Hidria Beograd, Hidria BH, Keio Portugalska, Hidria Moskva, tehnina pisarna Bukareta in GIF CZ Praga. V drugih dravah ima IMP Klima pooblaene distributerje ali prodaja direktno kupcem.

    Majda Flander

    P r e d s t a v l j a m o

    Programi skupine IMP Klima

    HVAC (Heating, Ventilation, Air Conditioning) zgradbe: program Klima, program Klimatske naprave, program Hladilna tehnika, program Poarna tehnika, program Absolutna filtracija zraka, program Energetika, program Ventilatorji, program Aktivni prezraevalni

    stropovi, program Alternativni viri energije, Ineniring, avtomatizacija in servis

    klimatizacijskih sistemov, program Vrata (industrijska in

    garana). HVAC (Heating, Ventilation, Air Conditioning) komponente: toplotni prenosniki, ventilatorji, industrijski izdelki.

    Skupina IMP Klima zaposluje 690 ljudi in ustvari 45 mio evrov konsolidiranega prometa, do leta 2011 pa nartuje 110 mio evrov prodaje letno. Divizija Hidria Klima, v katero so poleg skupine IMP Klima vkljueni tudi nekateri programi Rotomatike, e danes proda za preko 100 mio evrov svojih izdelkov letno.

    GIF v nemkem Freiburgu je najmlaji lan skupine IMP Klima.

    Ob koncu lanskega poslovnega leta sta se skupini IMP Klima pridruili drubi IMP Klimat iz Ljubljane in Uniklima iz Sarajeva (na fotografiji).

  • 7Vodstvena ekipa skupine IMP Klima

    Skupino IMP Klima vodi glavni direktor Ivan Rupnik, drube v skupini vodijo: Erik Kogoj (IMP Klimat), Dijana Kozadra (Uniklima), Botjan Podobnik (Rotos), Tine Vadnal (Hidria Ineniring), Egon Venko (Hidria Intitut Klima) in Volker Eckmann (GIF).Proizvodne programe vodijo: Egon Venko (vodja programa Klima), Marjan Breni (vodja programa Poarna zaita), dr. Erik Pavlovi (vodja programa Energetika), Botjan Podobnik in Marko Erjavec (vodji programa Industrijski izdelki), Boris Gantar (vodja programov Ventilatorji in Absolutna filtracija), Marjan Hribljan (vodja programa Klimatske naprave), Uro Groelj (vodja programa Hladilna tehnika), Ivan Habi (vodja programov Prenosniki toplote in Alternativni viri energije) ter Matja igon (vodja programa Vrata).V drubi Hidria Ineniring vodijo storitvene programe: Mirjan Troha (program Ineniring), Miha Menard (program Avtomatizacija) in Robert esnik (servis).Za podroje trenja in prodaje celotne skupine so odgovorni: Marjan Breni (vodja trenja in prodaje), Rado Kavi (vodja prodaje Slovenija), Erik Kogoj (vodja prodaje zahodna Evropa), Irena Rupnik (vodja prodaje srednja Evropa), Matej uek (vodja prodaje vzhodna in jugovzhodna Evropa), Uro tucin (vodja prodaje v ostalih dravah) in Majda Flander (vodja trenja).

    Hidria Intitut Klima v Godoviu predstavlja razvojno jedro divizije Hidria Klima.

    GIF Freiburg nov lan skupine IMP Klima

    V zaetku letonjega leta je bila v skupino IMP Klima vkljuena druba GIF iz Freiburga v Nemiji. Kmalu zatem je vodenje drube prevzel nekdanji tehnini direktor drube Volker Eckmann. Bivi lastnik drube, Frank Hammer, ki je GIF vodil zadnjih dvajset let, ostaja povezan z nemko drubo, saj kot prodajni zastopnik tri aktivne stropove na Blinjem vzhodu. Skupaj s svojimi podrunicami v Lnenu, Alzenau in Pragi spada GIF med vodilne proizvajalce aktivnih prezraevalnih stropov za industrijske in komercialne kuhinje ter prehrambno industrijo. 35 sodelavcev nartuje, proizvaja in montira prezraevalne stropove za hotele, bolninice, menze, domove za ostarele, vojanice in vrhunske restavracije irom Evrope in Azije.Visokokakovostni izdelek zahteva tudi vrhunsko montao, ki jo izvajajo izkljuno ekskluzivni in odlino izolani monterji. Obseg prodaje naraa iz leta v leto, kar ni ravno tipino za to brano, vendar vsekakor posledica kakovosti izdelka in odlinega prodajnega servisa.Druba GIF lahko med svoje izjemno ugledne stranke teje: de Luxe Hotel Colombi v Freiburgu, Brenners Park Hotel v Baden-Badnu, parlamentarno kuhinjo v Westministerski palai in kuhinjo v Buckinghamski palai v Londonu, kuhinjo v evropskem

    parlamentu v Bruslju, World Trade center v Dubaju ter TGI Group v Koreji.V zaetku maja so vsi zaposleni v drubi GIF, vkljuno z osebjem iz

    predstavnitev, obiskali in spoznali sestrska podjetja: IMP Klima, Hidria Intitut Klima, Rotomatika in AET. Mnogi so ob tej prilonosti prvi obiskali

    Slovenijo, spoznali novo domao hio ter veliko novih kolegov. Ve o obisku na strani 21.

    Majda Flander

    Aktivni prezraevalni strop izdelek drube GIF

    P r e d s t a v l j a m o

    Ivan Rupnik Erik Kogoj Dijana Kozadra Botjan Podobnik Tine Vadnal Egon Venko Volker Eckmann

  • 8P r e d s t a v l j a m o

    Hidria LC

    Sodelavke in sodelavci Hidriinega logistinega centra Hidrie LC prisegajo na zanesljivost, uinkovitost in konkurennost. Kot vodilo svojega dela so izoblikovali slogan: Z vaim zaupanjem smo v Hidrii LC sposobni zanesljivo, uinkovito in konkurenno reevati vae logistine izzive.Hidria LC v Spodnji Idriji, ki jo vodi Andra Krap Rejc, zaposluje sedem sodelavk in sodelavcev. eprav je druba relativno mlada ustanovljena je bila ob zaetku poslovnega leta 2005, se ponaa z bogatimi izkunjami na podroju zunanje trgovine, pedicije, transporta in energetike, ki so jih sodelavke in sodelavci pridobili v predhodnici Hidrie LC Hidrii Trading. Namen drube je nuditi celovito logistino podporo in pomo drubam korporacije Hidria, tako pri transportnih kot carinsko pediterskih storitvah.

    Med prvimi uvedla Intrastat

    Bistvene spremembe na podroju zunanje trgovine, ki jih je prinesla vkljuitev Slovenije v Evropsko unijo, so zahtevale nov nain vodenja, obravnavanja in spremljanja prodaje blaga v EU in izven nje, emur se je morala s svojo poslovno dejavnostjo prilagoditi tudi Hidria LC.Hidria LC je, s soglasjem Carinskega urada v Novi Gorici, ena prvih drub v Sloveniji, ki je poenotila poroanje statistike blagovne menjave med dravami lanicami EU, tako imenovani Intrastat. Hidria LC kot skupna poroevalska enota za celotno korporacijo Hidria s sodobno raunalniko povezavo do Hidriinih drub in Carinskega urada Republike Slovenije spremlja in obdela ves promet blaga znotraj EU ter ga posreduje Carinskemu uradu v Novi Gorici, ki je edini v Sloveniji pristojen za poroanje Intrastata Bruslju.

    Transport in energetika

    V Hidrii LC poskrbijo, da vsako leto pravoasno in na pravi naslov prispe 11.000 najrazlinejih Hidriinih poiljk. Poiljke, od najmanjih do najvejih, potujejo na vse kontinente, v domala vse drave sveta. Transport in logistika sta raunalniko podprta s sistemom Baan, ki se pri nekaterih kljunih drubah Hidrie e uvaja in izpopolnjuje; skupni cilj pa ostaja, da bi bili vsi transporti raunalniko vodeni. V Hidriinem logistinem centru organizirajo vse prevoze korporacije Hidria, vodijo njihovo cenovno politiko in direktno sodelujejo s posameznimi prevozniki. e je bila pred leti veina poiljk tako imenovanih polnih naklad, je danes teh le manji del. Prevladujejo delne poiljke, ki jih je potrebno enako kvalitetno dostaviti do prejemnika

    v elenem roku. Glede na lokacije dobaviteljev in kupcev ter velikost poiljk se v Hidrii LC odloajo za najprimerneje prevozno sredstvo in prevozno pot. Veina poiljk je dostavljenih na obmoje EU, zato prevladuje cestni transport, za ezoceanske poiljke organizirajo ladijski in letalski transport.Hidria LC je odgovorna tudi za podroje

    energetike za celotno korporacijo. Leta 2005 je z Ministrstvom za okolje in prostor podpisala pogodbe o zmanjanju emisij CO2.

    Stalno izpopolnjevanje znanja

    Delo v Hidrii LC zahteva specifina znanja in izkunje. Zaposleni za delo v zunanji trgovini in pediciji potrebujejo

    s strani republike carinske uprave potrjene licence in s strani GZS potrjene zunanjetrgovinske registracije. Permanentno izobraevanje je pogoj za kvaliteten servis, zato se sodelavke in sodelavci Hidrie LC udeleujejo najrazlinejih izobraevanj, namenjenih izpopolnjevanju na vseh podrojih, za katera so odgovorni.

    Vojka Tuar

    Sodelavke in sodelavci Hidrie LC od letonjega poletja dalje delajo v prenovljenih prostorih na Slovenski 29 v Spodnji Idriji. Od leve prosti desni: Vojka Tuar, Nastja Erjavec, Slavijo Hladnik, Sreko Carli, Marko Logar, Duan Skok in direktorica Andra Krap Rejc. V Hidrii LC je zaposlen tudi Mitja Miklavi.

    Hidria LC poskrbi, da vsako leto do naslovnikov po vsem svetu pravoasno prispe preko 11.000 poiljk.

  • 9Dijana Kozadra, rojena 1965 v Travniku (BiH), je po poklicu diplomirani inenir strojnitva. Konala je specializacijo za management in informacijske tehnologije na MIT centru, v okviru Ekonomske fakultete v Sarajevu. Je mati dveh otrok. Kariero je zaela kot konstruktor v letalskem

    zavodu ORAO. Nekaj asa je predavala informatiko. Uniklima je v zadnjih mesecih, ko je vodenje prevzela Dijana Kozadra, vzpostavila novo organizacijo, ki bo omogoila kakovostno in fleksibilno proizvodnjo. V drubi so doloili prioritetne investicije ter zaeli s procesom uvajanja sistema ISO 9001. Uniklima intenzivno sodeluje pri razvoju novih izdelkov v sodelovanju s Hidria Intitutom Klima. Hidria BH in Uniklima na trgu delujeta enotno, seveda pa Hidria BH e naprej opravlja prodajo za vsa podjetja iz skupine IMP Klima na trgu Bosne in Hercegovine.Dijana Kozadra verjame, da bo Uniklima v nekaj letih postala eden glavnih proizvajalcev opreme za industrijo klimatizacije, gretja in hlajenja v regiji, kjer ima e danes pomemben trni dele.

    Volker Eckmann

    Direktor drube GIF

    V letonjem letu, ko je nemki GIF postal lan korporacije Hidria, je vodenje drube prevzel Volker Eckmann. Volker Eckmann se je rodil oktobra leta 1959 v Freiburgu. V domaem okolju je obiskoval osnovno in srednjo olo. V letih 1979 in 1980 je kot intruktor smuanja vodil razline smuarske ole. Svoje znanje je s pridom izkoristil tudi v asu sluenja vojake obveznosti. Pridruil se je posebni visokogorski brigadi na Bavarskem, ki se je urila v smuanju, plezanju in reevanju. Volker Eckmann je izobraevanje nadaljeval na univerzi v Esslingnu, kjer je diplomiral kot strojni inenir na podroju ogrevanja in prezraevanja. Februarja 1987 se je zaposlil v tehnino-svetovalnem podjetju IGF v Freiburgu, kjer je uspeno zakljuil razline projekte s podroja ogrevanja in prezraevanja v jugozahodni Nemiji. Kot projektni inenir je opremljal operacijske dvorane, univerzo v Freiburgu, poslovne zgradbe nemke pote in kemijske laboratorije. Sodeloval je pri prenovi srednjeveke kmetije v Schwarzwaldu ter izgradnji kongresnega centra v Freiburgu. Junija 1996 je zakljuil svojo poslovno pot v drubi IGF ter se zaposlil v drubi GIF, ki se ukvarja s proizvodnjo, montao in servisom aktivnih prezraevalnih stropov za velike kuhinje. Pred prevzemom vodilne funkcije je opravljal dolnosti tehninega direktorja. Nedvomno si bo Volker Eckmann s sodelavci tudi v prihodnje prizadeval za uspeno poslovanje drube, ki se lahko e danes pohvali s tevilnimi odlinimi mednarodnimi referencami.

    Aleksander Hatlak

    Glavni direktor drube Hidria Perles

    V zaetku junija letos je druba Hidria Perles dobila novega glavnega direktorja. Aleksander Hatlak, univerzitetni diplomirani inenir strojnitva, v asu tudija tipendist drube Rotomatika, je bil pred tem od leta 1997 zaposlen v drubi Stilles in njeni predhodnici kot predsednik uprave, svojo kariero pa je zael v drubi Vega. Novi glavni direktor napoveduje, da bo skupaj z vodstvenim timom drube vse svoje moi usmeril v utrjevanje trnega poloaja na zahodnoevropskih trgih ter v kontinuiran razvoj na latinskoamerikih in vzhodnoevropskih trgih. Veji del sredstev bo druba namenila prepoznavnosti lastnih blagovnih znamk ter iskanju inovativnih razvojnih in tehnolokih reitev.Podjetje svoje izdelke tri pod dvema blagovnima znamkama. Blagovna znamka Perles of Switzerland, ki letos praznuje 70 let, je zaitni znak orodja za profesionalni segment. Elektrino rono orodje Iskra ERO, ki je po estdesetih letih dobilo novo zeleno preobleko, pa je namenjeno vsem domaim uporabnikom.

    Dijana KozadraKorporacija Hidria je s pridruitvijo

    K a d r i i n k a r i e r e

    Med kandidati za mladega managerjaBotjan Bratu, direktor poslovne enote lamele in rotorji v Rotomatiki, je bil eden od treh finalistov za nagrado mladi manager 2006. Diplomirani inenir strojnitva, ki bo letos zakljuil tudij MBA na Poslovni oli IEDC Bled, je priel v Rotomatiko leta 1997, najprej kot samostojni tehnolog. Leta 1998 je postal vodja projekta v profitnem centru

    lamele, spomladi 1999 napredoval v tehninega direktorja poslovne enote, zdaj je e peto leto njen direktor.Poleg Botjana Bratua sta se med finaliste uvrstila e Botjan Kozole, direktor Evrosada in Gregor Benina, glavni direktor Src.si, ki mu je tudi pripadel naziv mladega managerja 2006.

    Helena Tuar

    Finalisti: Botjan Bratu (v sredini) med Gregorjem Benino (levo) in Botjanom Kozoletom

    Foto

    : Rev

    ija M

    anag

    er (A

    le

    Ben

    o)

    IMP Klimata postala tudi lastnica sarajevskega podjetja Uniklima, ki proizvaja elemente za gretje, hlajenje in ventilacijo, kot so: klimatske naprave, lamelni toplotni prenosniki, industrijski grelci in elementi za distribucijo zraka. Podjetje trenutno zaposluje 107 ljudi. Februarja letos je direktorica Uniklime postala Dijana Kozadra, ki e vse od ustanovitve leta 1999 uspeno vodi tudi prodajno podjetje Hidria BH.

    Direktorica Hidrie BH in Uniklime Sarajevo

  • 10

    K a d r i i n k a r i e r e

    Konzorcij dveh univerz

    Maja letos je bil v Spodnji Idriji ustanovljen konzorcij razvojnega projekta visokoolsko izobraevanje na podroju naravoslovja tehnologij na Primorskem. Predstavniki obeh primorskih univerz, primorski gospodarstveniki in javni zavodi so z ustanovitvijo konzorcija potrdili namero o skupnih prizadevanjih na podroju spodbujanja razvoja naravoslovnega in tehnikega visokoolskega izobraevanja na Primorskem, kar bo prispevalo tudi k uravnoteenemu gospodarskemu razvoju drave. Za predsednika konzorcija je bil imenovan predsednik Hidrie Edvard Svetlik. Slavnostni ustanovitvi konzorcija so sledila delovna sreanja, na katerih so ustanovitelji zartali smernice svojega delovanja in zasnovali projekt Znanje za prihodnost za promocijo naravoslovno-tehnikih tudijev na Primorskem.

    Helena Tuar, Majda Flander

    Magistrski tudij proizvodnega managementaV zaetku junija se je v prostorih Hidria Intituta Klima v Godoviu odvijalo zadnje predavanje konzorcijskega magistrskega tudija za proizvodna podjetja, ki ga izvaja Ekonomska fakulteta iz Ljubljane. Gre za specialistini nadstandardni magistrski tudij Proizvodnega managementa. Program je v veliki meri prilagojen skupinam podjetij,

    tako po vsebini kot po nainu izvajanja, saj poleg standardnih predmetov obsega tudi pet predmetov zaprtega, proizvodnega modula s tujimi predavatelji. Del predavanj se odvija v podjetjih, iz katerih prihajajo tudenti: Adria Mobil, Trimo, Iskraemeco, Iskra, Avtoelektrika in IMP Klimat oziroma Skupina IMP Klima.

    Majda Flander

    Prvo sreanje tipendistov

    Spomladi je Hidria organizirala prvo sreanje tipendistov, ki je potekalo v prostorih Hidria Intituta Klima v Godoviu. 70 tudentov razlinih tudijskih smeri je na sreanju z vodilnimi sodelavci korporacije spoznavalo poslovni utrip Hidrie in njenega inovativnega centra. Sreanje je bilo odlina prilonost za navezovanje medsebojnih stikov ter pridobivanje informacij o zaposlitvi in monostih sodelovanja med tudenti in korporacijo e v asu tudija. tudentje so podrobneje spoznali diviziji Hidria Automotive in Hidria Klima, si ogledali prostore intituta in se seznanili z razpisanimi temami seminarskih in diplomskih nalog. Na sreanju so spregovorili tudi o priakovanjih in interesih ob zakljuku tudija, vstopu v novo delovno okolje, nartovanju kariere ter pomenu vrednot in kakovosti odnosov na delovnem

    mestu. Med vrednotami so na prvo mesto uvrstili timsko delo, urejenost, red in jasna pravila ter zahtevno delo, sledili sta nagrada za opravljeno delo ter prosti as. tudente najbolj motivirajo dobri medsebojni odnosi, monost napredovanja in novi delovni izzivi. Po tem, ko je Hidria letos gostila tudente, bo prihodnje leto pripravila sreanje za tipendiste-dijake.

    Tanja Kenda

    Udeleenci sreanja so imeli prilonost za medsebojno spoznavanje v manjih skupinah.

    Sreanje managerjev iz tujine

    Na Kendovem v Spodnji Idriji je julija potekalo redno poletno sreanje vodstev drub korporacije Hidria v tujini. Tokratnega programa so se udeleili vodilni managerji Hidriinih drub iz Velike Britanije, vice, Francije, Bosne in Hercegovine, Poljske, Srbije, Ekvadorja, Portugalske, Rusije, Hrvake, Nemije in Romunije. Prvi del izobraevanja, ki ga je vodil Botjan Tuar, vodja IT v Hidrii, je bil namenjen predstavitvi informacijskih tehnologij v korporaciji in svetovnih trendov na tem podroju. V nadaljevanju je vodja korporativnega komuniciranja Helena Tuar predstavila projekt

    uvajanja enotne blagovne znamke, sklepni del pa so direktorji Hidriinih drub in divizij namenili predavanju in delavnici na temo priprave prezentacij in javnega nastopa, ki sta ju vodila Tanja Mohori in Klemen Belhar.

    Helena Tuar

  • 11

    fKlima 28. September 2006Slovenski / Slovene

    I n o v a t i v n i c e n t e r

    Hidriini intituti

    V zaetku letonjega leta so se sodelavci Hidria Intituta Klima preselili v nove prostore, ki so bili zgrajeni v Godoviu ob delnem sofinanciranju evropskih skladov za regionalni razvoj. Danes intitut nudi celovit razvoj na podroju sistemov za klimatizacijo, gretje in hlajenje, saj lahko veino izdelkov, ki jih njegovi strokovnjaki razvijejo, tudi dejansko preizkusijo v 15 merilnih modulih. Posebnost med merilnimi moduli je akustini modul, ki je e danes najveji tovrstni laboratorij v Sloveniji in okolici. Glede na zahtevnost projekta in izgradnje se je Hidria Intitut Klima povezal s Frauenhofer intitutom iz Nemije, ki je na podroju akustike najpomembneji nosilec znanja in izkuenj v Evropi. Marca letos so bile v splonem laboratoriju Hidria Intituta Klima izvedene prve meritve distributivnih elementov, v maju so zaeli z izvajanjem meritev na mali merilni progi za merjenje integralne karakteristike ventilatorjev. V zakljuni fazi je opremljanje laboratorija za klimatske naprave, ki deluje v Ljubljani, ter merilnih prog za prenosnike toplote in rekuperatorje.V Hidria Intitutu Klima potekajo tudi izobraevanja uporabnikov, saj se ponaajo s sodobno opremljenim izobraevalnim centrom. 28. septembra bo v prostorih intituta potekal 1. mednarodni Klima Forum, ki se ga bodo udeleili pomembni evropski strokovnjaki s podroja klimatizacije, gretja in hlajenja, dan kasneje pa uradna otvoritev Hidria Intituta Klima s slavnostnima govornikoma dr. Janezom Potonikom in ministrom za visoko olstvo, znanost in tehnologijo dr. Juretom Zupanom.

    V Tolminu se zaenja gradnja

    Projekt izgradnje Hidria Intituta Automotive, kot se po novem imenuje tolminski razvojni center, poteka po nartih. Maja je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, vzporedno so potekale tudi aktivnosti izbora dobavitelja laboratorija za testiranje hladnega zagona dizelskih motorjev, v katerem bo mono izvajati dinamine teste motorjev do temperature - 40C. Intitut je v sodelovanju s poslovnimi partnerji oddal vlogo na razpis za pridobitev sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Uspeen je bil pri prijavi na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za spodbujanje zaetnih investicij v malih in srednjih podjetjih na obmoju obin Bovec, Kobarid in Tolmin v letu 2006. Sredstva iz tega naslova bodo porabljena za nakup razvojne in laboratorijske opreme.

    Tretji intitut bo zrasel v Spodnji Idriji

    Hidria Intitut za materiale in tehnologijo je zaasno nael prostore za svoje delo v novozgrajenem aneksu Rotomatike fans v Spodnji Idriji,

    kjer bo deloval do izgradnje nove stavbe. Novogradnja naj bi se po nartih nahajala na sotoju Idrijce in Kanomljice, v neposredni bliini Rotomatike. V kratkem bodo prieli s pripravo gradbene dokumentacije in sodelovanjem na razpisih za subvencioniranje projekta. V intitutu se bo do konca letonjega leta

    Merilni moduli Hidria Intituta Klima:

    1 Laboratorij za kakovost in distribucijo zraka

    2 Sploni laboratorij3 Laboratorij za akustine meritve4 Laboratorij za preskuanje

    ventilatorjev5 Laboratorij za kakovost aparatov in

    naprav6 isti prostor7 Laboratorij za prenosnike toplote in

    hladilne naprave8 Metroloki laboratorij9 Laboratorij za poarne in kurilne

    naprave10 Laboratorij za solarne naprave11 Laboratorij za CFD12 Laboratorij za trajnostne preizkuse13 Laboratorij za elektrotehniko in

    elektroniko14 Laboratorij za merjenje ogrevalnih

    in vodovodnih armatur15 Laboratorij za preizkuanje

    materialov

    Merilna proga za ventilatorje v Hidria Intitutu Klima.

    Sodelavci Hidria Intituta za meteriale in tehnologijo se trenutno najbolj intenzivno ukvarjajo z razvojem livarskih izdelkov.

    zaposlilo 11 raziskovalcev, naknadno e 8. Sodelavci Hidria Intituta za materiale in tehnologijo so zaeli z operativno fazo projekta, ki omogoa statistino obdelavo mehanskih, keminih in elektromagnetnih lastnosti elektroploevine. Prevzeli so skrbnitvo nad izdelavo prototipnih izdelkov iz elektroploevine po tehnologiji laserskega rezanja, v polnem teku so aktivnosti, s katerimi bodo zagotovili optimalne geometrijske lastnosti. V sodelovanju z Naravoslovnotehniko fakulteto intitut preuuje vpliv dodatka sekundarnega recikliranega materiala na kakovost visoko tlano litih izdelkov. Na podroju visoko tlanega litja

    stremijo k optimizaciji livarskih procesov polnjenja in strjevanja. S simulacijami se bodo usmerili tudi v tehnologijo klasinega in finega tancanja. Egon Venko, Rudi Kragelj, Vito Bratu

    Hidria Intitut Klima danes zaposluje 25 strokovnjakov, od katerih sta dva doktorja znanosti. Zaposluje v glavnem strokovnjake s podroja strojnitva, elektrotehnike in elektronike.

    Pogled na AET z lokacije, kjer bo zgrajen Hidria Intitut Automotive

    1. mednarodni Klima forum 2006 (Strategic development, quality assurance and new technologies) bo osredotoen na sledee nosilne teme: toplotno ugodje, distribucija zraka v prostorih in prenos toplote, energija, uinkovitost in njun nadaljnji razvoj, vloga EP BD in ostalih direktiv na prihodnost KGH.Najnoveja spoznanja in izkunje s tega podroja bo predstavilo dvanajst mednarodno uveljavljenih strokovnjakov, ki prihajajo z Danske, Francije, Anglije, Srbije, rne Gore, Italije, Albanije in Slovenije. V popoldanskem delu se bo odvijal forum s predstavitvijo posterjev in okroglima mizama (moderator prof. dr. Peter Novak), na katerem bodo udeleenci in sluatelji razpravljali o vlogi Direktive o uinkoviti rabi energije in drugih direktiv na podroju KGH ter o meritvah in zagotavljanju kakovosti.

  • 12

    Dobra ideja, inovacija ne pride na ukaz. Ne more si rei, danes bom pa inoviral.

    Duan gavec in Andrej Mohori (Hidria Intitut Klima): Ideja je preblisk, ki se porodi ob razmiljanju o doloenem problemu. Pri ustvarjalnem delu je potrebna sistematika ter zadostna mera domiljije. Rezultati niso vedno uporabni ali izvedljivi.

    Stane Pivk in Matej pik (Rotomatika): ivimo v asu vse hitrejih sprememb na vseh podrojih ivljenja, e posebej je to opazno na tehninem podroju. Da bi lahko sledili napredku in k njemu tudi aktivno prispevali, je potrebno biti iznajdljiv, prilagodljiv, hiter inovativen. Za to je v prvi vrsti potreben pravi nain razmiljanja, predvsem odprtost za nove ideje, poleg tega pa je treba tudi znati slediti trendu razvoja, potrebam trga. Vpraati se moramo: Kaj bi kupec potreboval, pa tega e nima?.

    Gregor Teran in Anton Tomaevi (Hidria Perles): Pot do inovacije je pravzaprav obiajno zelo lahka. Treba je le pravi as prepoznati teave uporabnikov pri njihovem delu. Ponuditi moramo reitev, za katero v tistem trenutku e ne vedo, da jim bo olajala delo. Da bi lahko prepoznal teave uporabnikov, mora budno spremljati njihov nain dela in inovacije na vseh ostalih podrojih. Ne sme razmiljati le o tem, kaj za dobro opravljeno delo potrebujejo danes, temve kaj jim bo olajalo delo v prihodnosti. Pri snovanju ne sme biti obremenjen s trenutnimi reitvami konkurentov, saj te to lahko omejuje pri kreativnosti. Samo z inovacijami si lahko bolji od ostalih, zato mora imeti e v zaetku ambicijo biti bolji.

    Je delovno okolje pomembno za razvoj inovativnega razmiljanja?

    Duan gavec in Andrej Mohori: Izvirnih idej ne more naroiti. Uspevajo v skupinah, kjer vlada pozitivna delovna klima in je okolje takemu delu naklonjeno. Nalaganje tovora na tovor konju, ki

    I n o v a t i v n i c e n t e r

    Inovatorji leta

    Andrej Mohori

    Stane Pivk

    Iztok Skoir

    Janez Urbas

    Matej pik

    Gregor Teran

    Anton Tomaevi

    Foto

    : Bo

    o U

    ri

    Hidria e ve let nartno spodbuja in nagrajuje inovativno razmiljanje zaposlenih, s imer eli zaposlene motivirati, da ideje in koristne predloge, ki se porajajo med delovnim procesom, tudi uresniijo ter tako s skupnimi momi pripomorejo k stalnemu dviganju konkurennosti. Marca letos, ko je potekal prvi inovacijski forum Hidrie, so bili razglaeni Hidriini inovatorji leta. Glavna priznanja so bila podeljena izumiteljem tirih najbolj inovativnih izdelkov ter avtorjem najboljih koristnih predlogov, ki so z izboljavami skupno ustvarili preko 80 milijonov tolarjev gospodarske koristi letno.

    Kdaj so vzkliknili heureka?

    Vsi ljudje v sebi nosimo eljo po ustvarjanju novega. Napredek temelji na prirojeni elji loveka, da ustvarja, izboljuje in izumlja. Kako se dokopati do sveih zamisli, smo povpraali inovatorje leta.

    Kako najdemo dobro idejo?

    Iztok Skoir, Janez Urbas in Davorin Rejc (AET):

    vlee, obiajno zamori ustvarjalno ilico, ker preobremenitve tega ne dopuajo. Prav tako na sproenost in ustvarjalnost negativno vplivajo nepremiljeni birokratski ukrepi. Ti najvekrat vnaajo slabo voljo in praviloma ne obrodijo elenih sadov. Nenazadnje je za posameznika zelo spodbudna tudi materialna nagrada, ki se nanaa na konkretno idejo.

    Gregor Teran in Anton Tomaevi: Verjameva, da imamo vsi eljo po napredku. Edina motivacija za razvijanje inovacij je lahko le pozitivna razvojna klima.

    Stane Pivk in Matej pik: Inovacijo lahko prispeva prav vsak, v podjetju je potrebno le vzpostaviti pravo miselnost, nain dela, prijazen ustvarjanju inovacij, ter ustrezne spodbude in nagrade. Predlagatelji novih idej naj obutijo zadovoljstvo ob doseeni izboljavi; nekaj, kar jih spodbudi k razmiljanju tudi v prihodnje.

    Iztok Skoir, Janez Urbas in Davorin Rejc: Dobre ideje se pojavljajo v dobri klimi. Zagrenjeni in prestraeni ljudje ponavadi nimajo idej. Od dobre ideje do redne proizvodnje je ogromen korak, ki ga brez timskega dela ne bi mogli izvesti.

    Kako je nastajala nagrajena inovacija?

    Stane Pivk in Matej pik: Nagrajena inovacija je nastala predvsem zaradi zahtev trga raziritve palete izdelkov, ki jih lahko ponudimo kupcem. Glede na podatke, kakni izdelki na trgu e obstajajo, smo eleli narediti nekaj boljega. Sama ideja pa e ni dovolj. Potrebno je bilo vloiti tudi veliko truda za realizacijo.

    Duan gavec in Andrej Mohori: Najvekrat so najbolj plodne tiste ideje, ki se dodelajo in nadgradijo z idejami ve sodelujoih ustvarjalcev. Pri nai inovaciji je lo za tak pristop. S skupnim delom in nadgradnjo ideje smo prili do uporabne reitve, ki je bila dobro sprejeta. Nagrade so potrdile, da je tak pristop cenjen in zaelen.

    Priznanja za inovacije

    Hidria je v letonjem letu inovatorjem podelila tiri enakovredna priznanja:

    Iztoku Skoirju, Janezu Urbasu in Davorinu Rejcu iz drube AET za razvoj patentiranega sistema PTC grelnika za dizelske motorje,

    Gregorju Teranu in Antonu Tomaeviu iz Hidrie Perles za razvoj antivibracijskega roaja za kotne brusilnike,

    Duanu gavcu in Andreju Mohoriu iz IMP Klime za razvoj okroglega difuzorja OD-11V/TR,

    Mateju piku in Stanetu Pivku iz Rotomatike za razvoj aksialnega ventilatorja HEF 800.

    Hidriini inovatorji leta

    Duan gavec

    Davorin Rejc

  • 13

    I n o v a t i v n i c e n t e r

    Brane Bukudur Vinko Gantar

    Milo Nagode

    Beno ubic

    Priznanja za najbolje koristne predloge

    Priznanje za najbolji koristni predlog v letu 2005: Brane Bukudur iz drube AET za inovativno zamenjavo inconel cevke

    Priznanje za 2. najbolji koristni predlog v letu 2005: Milo Nagode in Beno ubic iz drube Rotomatika za inovativno embalao za transport ventilatorjev

    Priznanje za 3. najbolji koristni predlog v letu 2005: Vinko Gantar iz drube Hidria Perles za izdelavo motorja KB 5206

    Je inovativnost stvar genija ali vsakogar od nas? Jo pogojuje trenutni navdih ali nartno delo? Nastajajo inovacije v teavnih pogojih, ki zahtevajo nao iznajdljivost, ali smo lahko inovativni tudi v idealnem okolju, ki nam nudi najbolje pogoje?Nikola Tesla, svetovni izumitelj, ki smo si ga v asih skupne drave poleg Srbov in Hrvatov malo lastili tudi mi, je lastnik 700 patentov. Prav gotovo niso vsi posledica prebliska, trenutnega navdiha, ampak posledica znanja, trdega dela in ustreznih delovnih pogojev. Najpomembneji element, zagotovo, pa je radovednost. Brez nje, brez elje, nekaj narediti e bolje, brez vpraanja, kako nekaj izboljati, narediti drugae, je inovativnost samo beseda.Tudi Nikola Tesla, ki se je celo svoje poklicno ivljenje ukvarjal z energijo in elektriko, je bil izjemno radoveden e kot otrok. Najlepi primer njegove radovednosti, ki ga povezuje z njegovim kasnejim delom, je razmiljanje o nevihti in streli. Nekega dne, ko je bilo ozraje izredno suho, je boal svojo mako. Maki se je naelektrila dlaka, ob boanju se je zaela rahlo iskriti. Vpraal je oeta, kaj to pomeni. Oe je pojav razloil tako, da je iskrenje primerjal z bliskanjem

    ob nevihti. Naslednje vpraanje malega Tesle je bilo, ali je tudi Zemlja velika maka in le kdo jo boa, da se delajo iskre? Poleg radovednosti je za dvig inovativnosti potrebno ustvariti tudi ustrezne pogoje, ki omogoajo realizacijo novih idej, zamisli ter preverjanje njihove ustreznosti. V Hidrii se tega mono zavedamo. Prav tako se zavedamo, da inovativnost ni samo modna muha, ampak je odgovor na vse veje zahteve po konkurennosti naih proizvodov, storitev in procesov na svetovnem trgu, ki se sooa s poplavo izdelkov, narejenih po najnijih cenah na Kitajskem, v Indiji, Braziliji... Na odziv na vse zahtevnejo konkurenco je v oblikovanju Inovativnega centra Hidrie, ki pomeni predvsem vzpodbujanje inovativnosti na vseh podrojih, tako v Hidriinih intitutih in tehnolokih centrih, kot tudi na vsakem delovnem mestu. Inovativen je lahko vsakdo: od delavca, ki s svojim predlogom bistveno prispeva k smiselni organiziranosti dela ali racionalnejemu delovnemu postopku, do zaposlenega v enem od intitutov, ki s svojimi sodelavci zasnuje nov koncept, novo funkcijo ali nov izdelek.Doseki inovatorjev Hidrie so bili nagrajeni

    na inovacijskem forumu Hidrie marca letos. V asu do naslednje podelitve priznanj bodo izoblikovani e natanneji kriteriji za ocenjevanje predlogov, ki jih delimo na koristne predloge in inovacije. Koristni predlogi so posledica naega vsakodnevnega razmiljanja o tem, kako nekaj narediti laje in bolje. Cilj, ki smo si ga zastavili, je vsaj en koristen predlog na vsakega zaposlenega v korporaciji Hidria. Inovacije so izumi, ki imajo svoje mesto na trgu in so najvekrat odgovor na zahteve kupcev. Inovacije so rezultat nartnega dela v okolju, ki vzpodbuja kreativno

    razmiljanje, med sodelavci, ki imajo eljo narediti nekaj drugae, na povsem nov nain. So rezultat znanja, poglabljanj v problematiko, tudij, preizkusov in meritev. V kratkem bo objavljen nateaj za najbolje inovacije Hidrie v letu 2006, ki bodo predstavljene na inovacijskem forumu Hidrie v zaetku leta 2007.Na zaetku postavljena vpraanja imajo torej jasen odgovor: inovativnost je nujni pogoj za na obstoj na trgu in nao rast, je podroje, ki zadeva vsakogar od nas in stvar nartnega dela.

    Tanja Mohori

    Gregor Teran in Anton Tomaevi: Pri razvoju antivibracijskega roaja smo s sodelavci v razvoju in produktnem vodenju izhajali iz uporabnika. Pri dolgotrajni uporabi, zaradi vibracij zane boleti zapestje. Na roaj nivo vibracij

    Inovacije nagradila tudi GZS

    Inovacije Hidriinih sodelavcev je nagradila tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Inovacija IMP Klime z naslovom Regulacija variabilnega difuzorja brez dodatne energije avtorjev Duana gavca in Andreja Mohoria je prejela srebrno priznanje obmone GZS za severno Primorsko ter se uvrstila v oji izbor za inovacijo leta 2006.Obmona GZS je podelila srebrno priznanje za inovacijo tudi krmilniku epnih svek, ki sta ga razvila Ale Kranjc in Matej Stres iz AET.

    bistveno zmanja - odpravi teavo, ki jo ima uporabnik.

    Iztok Skoir, Janez Urbas in Davorin Rejc: Naa inovacija se je pojavila med reevanjem problema. Sledili

    so poskusi, delo, spremembe, izboljave

    Helena Tuar

    Inovativnost modni trend ali nujni pogoj?

    Inovativni izdelki poleg ideje potrebujejo tudi veliko nartnega dela. Na fotografiji so nagrajene inovacije Hidrie: patentirani sistem PTC grelnika za dizelske motorje, antivibracijski roaj za kotne brusilnike, okrogli difuzor OD-11V/TR in aksialni ventilator HEF 800.

    Foto

    : Bo

    o U

    ri

  • 14

    Rotomatika se lahko po dveh letih intenzivnega razvoja finega tancanja pohvali s tremi novimi stiskalnicami, pa tudi novimi kupci, predvsem iz tujine. Posluje predvsem s kupci iz avtomobilske industrije, potencial vidi tudi v segmentu ronih orodij. V pripravi je nabava obdelovalnega centra, ki bo dopolnjeval ponudbo.

    Kupci edalje raje vidijo, da jim dobavitelj ponudi bolj kompleksen izdelek, ki je poleg finega tancanja dodelan z dodatnimi operacijami. Ker eli Rotomatika slediti eljam kupcev, je na oddelku za fino tancanje investirala v dodatne operacije in nabavo obdelovalnega centra.

    Kristjana Ogri

    M e j n i k i

    Hidria Automotive Forum

    Sredi maja se je v Gradcu, Bratislavi in Plznu odvijal e tretji Hidria Automotive Forum. Tokrat se je 45 vodilnih sodelavcev divizije pod vodstvom Iztoka Seljaka osredotoilo na centralno-vzhodno Evropo. Skupni cilj je bila poglobitev znanj s podroja dveh kljunih usmeritev divizije: inovativnosti in konkurennosti oziroma operativne odlinosti. V Gradcu so udeleenci foruma prisluhnili prof. dr. Helmutu Listu, kljunemu ustvarjalcu globalnih reitev na motorjih z notranjim izgorevanjem v drubi AVL. Omenjena druba, Hidriina razvojna partnerka, zaposluje preko 2.600 inenirjev. Prof. dr. Helmut List je predaval je na temo Sodobni pogoni v avtomobilski industriji do leta 2020. Forum se je nadaljeval z obiskom Volkswagnove tovarne v Bratislavi, kamor Hidria dobavlja aluminijaste odlitke. Tovarna je ob ogledu proizvodnje VW Pola, VW Touarega, Porsche Cayena in Audija Q7 ponudila spoznavanje ene najbolje organiziranih avtomobilskih lokacij v Evropi. Predavanje PSA je bilo posveeno razumevanju nabavne politike koncerna v tem delu Evrope. Pika na i je bil vstop v svet TPS (Toyota Production System) preko Hidriinega japonskega stratekega partnerja JTEKTA v Plznu, ki je vodilni svetovni in evropski proizvajalec volanskih sistemov.Hidria Automotive ob lanski in letonji 20% rasti in zagotovljeni najmanj 30%

    rasti v letu 2007 odlono nartuje svojo poslovno pot v naslednje desetletje s popolnoma novimi patentiranimi reitvami na izpunih sistemih motorja, hibridnimi pogonskimi reitvami, novimi sistemi grelcev zraka in novimi materiali ter procesi in tehnologijami.

    Iztok Seljak

    Udeleenci foruma na obisku v drubi AVL

    Slovenska avtomobilska industrija direktno zaposluje preko 22.000 ljudi, ve kot odstotek vsega prebivalstva. Izvozi za dve milijardi evrov izdelkov, s imer se uvra na prvo mesto med slovenskimi izvoznimi branami. Podjetja v omenjeni brani niso uspena

    le v finannem smislu, pa pa dosegajo odlinost tudi na podroju kakovosti in inovativnosti, so zapisali v reviji Slovenian Business Report (25. julij 2006) ter nadaljevali s predstavitvijo uspene drube AET, pomembnega stebra Hidrie Automotive.

    Avtomatizacija v AETProgram dizel v drubi AET e nekaj let intenzivno avtomatizira proizvodne linije za izdelavo epnih svek. Tokrat predstavljamo dve novosti. Naprava za sestavo grelca je sestavni del postrojenja nove linije, namenjena izdelavi grelcev za motorno epno sveko premera 5mm. Zdruuje tiri operacije, ki so se prej opravljale na posameznih strojih, zato se je as, potreben za izdelavo grelca, bistveno skrajal, izboljala se je kakovost izdelkov, manji je raztros in posledino tudi

    izmet. V oddelku avtomatnica je sledila postavitev nove linije za obdelavo cevk. NC krmiljene omogoa veliko fleksibilnost in hitro spreminjanje ter menjavo programov za razline dimenzije cevk. Linija ima deset postaj, od tega dve merita debelino stene cevke ter dolino grla in dolino cevke, kar omogoa 100% kontrolo izdelkov. Proces avtomatizacije v AET se bo nadaljeval; e v letonjem letu sta predvideni e dve avtomatizirani liniji.

    Tadej Leban, Gregor Ivani

    Fino tancanje v Rotomatiki

  • 15

    O razlogih za uvedbo enotne blagovne znamke v celotnem segmentu industrijskega trenja Hidriinih drub ste lahko brali v prejnji tevilki asopisa; tokrat ve o konkretnih aktivnostih na podroju njene implementacije. Hidria bo gradila prepoznavnost programov divizij Hidria Automotive in Hidria Klima z enotno celostno podobo. Z blagovno znamko Hidria bodo postopoma oznaeni vsi izdelki Hidriinih drub, enotno grafino podobo dobiva tudi transportna embalaa. eprav ta ne dosee konnega uporabnika, predstavlja komunikacijo, ki bo prispevala h krepitvi prepoznavnosti blagovne znamke. Enotna transportna embalaa bo najprej uvedena v drubi Rotomatika, zatem v drubi AET, Hidrii Perles (gredi), nazadnje e v skupini IMP Klima.

    B l a g o v n e z n a m k e

    Enotna blagovna znamka Hidria

    Hidria postaja zaitni znak vseh proizvodnih programov, namenjenih industrijskemu trenju.

    AET prodaja na JaponskoDruba AET se lahko v letonjem, 51. letu delovanja pohvali z novim poslovnim podvigom prvi v svoji zgodovini bo prodajala direktno na japonsko trie.Zaostrovanje ekolokih standardov na podroju emisije izpunih plinov zahteva vse manje emisije strupenih izpunih plinov, s imer naraa povpraevanje po grelnikih zraka, s katerimi je mogoe dosegati nove predpisane emisijske zahteve oziroma standarde tudi pri gospodarskih vozilih in stabilnih delovnih strojih. Druba AET omenjenim trendom sledi s svojim programom dizel. Med njenimi kupci so nekateri dolgoletni poslovni partnerji, nekaj novih pa bo pridobila e letos. V teku so namre dogovori z nekaterimi znanimi svetovnimi proizvajalci dizelskih motorjev.Aprila letos se je z uspeno opravljeno presojo odprla prodaja grelnikov zraka kupcu Cummins. Zanj bo AET proizvajal posebne patentirane izvedbe grelnikov, okroglo oblikovane, za razliko od klasinih kvadratnih oziroma pravokotnih. Gre za skupni razvoj novega izdelka vzporedno z razvojem novega motorja. Cummins je mednarodna korporacija s centrom v Zdruenih dravah Amerike, ki proizvaja dizel motorje. Grelnike zraka jim bo tolminski AET dobavljal

    na njihove lokacije v: Veliki Britaniji, ZDA, Braziliji in na Japonskem, kjer deluje podjetje Komatsu, ki se ukvarja s proizvodnjo industrijskih vozil in je s Cumminsom ustanovilo drubo v meani lasti. Najnoveja novica, ki prihaja iz Cumminsa, je, da so odprli podjetje tudi na Kitajskem, s tem pa se drubi AET odpira dodatna monost prodaje na azijsko trie.Izdelke iz programa dizel bo zaela druba AET z letonjim letom prodajati tudi mednarodni korporaciji Yanmar, pri emer gre za prodajo direktno na japonsko trie. Najprej bodo prodajali grelnike zraka, hkrati e potekajo aktivnosti za vzorenje epne sveke, dobre monosti so

    tudi na podroju ponudbe za razline vrste solenoidov. Yanmar je korporacija z zelo dolgo tradicijo, posluje namre e od leta 1912, od leta 1933 pa v njenih podjetjih proizvajajo dizelske motorje. V njenem

    proizvodnem programu najdemo svetovno uveljavljena vozila iz marinskega programa in industrijska vozila.

    Barbara Rutar, Ivana Benedeji

    Grelniki zraka, s katerimi je druba AET prodrla direktno na japonsko trie

    Izdelki iz proizvodnje v Tolminu, ki jih bo druba AET dobavljala korporaciji Yanmar, bodo vgrajeni v jahte in industrijska vozila.

    Hidria je v sodelovanju z agencijo Saatchi&Saatchi razvila enotno podobo transportne embalae.

    Hidria, ki je bila v preteklosti predvsem korporativna blagovna znamka, vse bolj postaja tudi blagovna znamka posameznih divizij in izdelkov, zato je v pripravi obsena vsebinska prenova spletnih strani, ki bodo po novem bistveno bolj produktno usmerjene. Poleg enotne podobe vseh tiskanih in elektronskih promocijskih materialov, postaja zaitni znak Hidrie tudi enotna celostna podoba razstavnih

    prostorov, s katero se diviziji Klima in Automotive predstavljata na velikih mednarodnih sejmih.Blagovno znamko Hidria bodo trile vse Hidriine kljune drube. Da bi pri poslovnih partnerjih e ob prvem stiku dosegali jasno povezavo med drubo in blagovno znamko, ki jo tri, so bili v letonjem letu izpeljani postopki preimenovanja drub. AET se po novem

    imenuje Hidria AET, Rotomatika se je preimenovala v Hidria Rotomatika, IMP Klima pa v Hidria IMP Klima. Nova imena odslej nosijo tudi trije Hidriini intituti: Hidria Intitut Klima v Godoviu (prej: RTC Intitut KGH), Hidria Intitut Automotive v Tolminu (prej: RTC Intitut za vigne sisteme in elektroniko) in Hidria Intitut za materiale in tehnologijo v Spodnji Idriji.

    Helena Tuar

    Proizvodnja podjetja Komatsu, kupca drube AET

  • 16

    B l a g o v n e z n a m k e

    Novosti v ponudbi skupine IMP Klima

    Nova generacija ventilatorskih konvektorjev Climmy 4 ko zapiha sve veter Novo generacijo ventilatorskih konvektorjev Climmy 4, ki poleti sluijo za hlajenje, pozimi pa za ogrevanje prostorov, odlikujejo privlaen in sodoben dizajn ter izboljane tehnine karakteristike. Delovanje konvektorja Climmy 4 je tije, njegova posebnost je tudi inovativna reitev zveznega ali stopenjskega nastavljanja smeri izpihovanega zraka, ki dodatno poveuje prijaznost do uporabnika.

    Radiatorski konvektorji RK nova oblika toploteRadiatorski konvektorji s svojo elegantno obliko pomenijo nove trende na podroju ogrevanja. Gre za grelno telo, ki po obliki spominja na radiator, nain delovanja in druge karakteristike pa se v mnogoem razlikujejo. Prednosti radiatorskega konvektorja pred klasinim radiatorjem so: hitreje ogrevanje prostorov in vija odzivnost naprave na spreminjanje temperature v prostoru, nizka temperatura ohija, ni sevalnega uinka na termostat ali elektronske naprave in ni sevalnih izgub v zunanjo okolico v primeru vgradnje ob stekleni povrini.

    *1 Distributivni elementi s termostatsko regulacijo nov trend za veje udobjeTermostatska regulacija distributivnih elementov pomeni, da se lamele oz. lopatice distributivnih elementov nastavljajo avtomatsko s pomojo termostatskega elementa, in sicer glede na temperaturo vpihovanega zraka. Pri dovodu hladnega zraka se lopatice odpirajo, pri dovajanju toplega zraka pa zapirajo, kar zagotavlja optimalno delovanje v poletnem in zimskem reimu.

    2* Kanalski ventilatorji - uinkoviti in varniNovi kanalski ventilatorji z nazaj ukrivljenimi lopaticami IRB in IRBC so zasnovani za vgradnjo v omejene prostore in omogoajo neposredno vgradnjo pod poljubnim kotom na poljubnem mestu kanalske mree.*1 *2

    Nove reitve Hidrie IneniringSistemske reitve v avtomatizaciji z uporabo MP vodila

    Hidria Ineniring kot novost ponuja reitve krmiljenja motornih pogonov za razline izdelke in naprave. Motorni pogon deluje preko MP vodila, ki ga podpira Carel krmilnik. Na en krmilnik lahko prek MP vodila veemo do osem motornih pogonov. Gre za napredno in strokovno ugodno reitev, saj z njo zmanjamo koliino kabliranja in tevilo potrebnih vhodno-izhodnih tok.

    Komunikacijske naprave in regulacija Carel

    Hidria Ineniring je postala uradni zastopnik za program Carel, ki ponuja vrhunske komunikativne naprave in regulacijo. S Carelovimi izdelki lahko sledi potrebam trga in razvoju na podroju avtomatizacije, kjer so celovite sistemske reitve, kot so: inteligentne instalacije, centralno nadzorni sistemi, daljinsko upravljanje objektov in naprav izdelane po meri kupcev.

    Centralni nadzorni sistemi tudi za stanovanjske hie

    Hidria Ineniring je s svojimi strokovnjaki izvedla povezave regulacije in krmiljenja v centralni nadzorni sistem e v mnogih

    poslovnih in industrijskih stavbah. V zadnjem asu so se investitorji v Sloveniji tudi pri gradnji stanovanjskih hi e zaeli odloati za sodoben sistem ogrevanja, hlajenja in prezraevanja, povezan v centralno nadzorni sistem (CNS). Prednost CNS sistema je veje udobje, ki ga zagotavlja avtomatska regulacija (npr. po urniku, glede na dnevno/noni reim, vremensko vodena regulacija, monost alarmnih sporoil, monost upravljanja preko SMS sporoil, osebnega raunalnika ali dlannika ipd.). Najveja prednost je v optimizaciji delovanja celotnega sistema gretja, hlajenja in prezraevanja, kar zniuje stroke energentov.

    Majda Flander

    Solarni sistemi IMP KlimatIMP Klimat poleg obsenega programa klimatskih naprav e ve kot dvajset let proizvaja tudi solarne sisteme. Brezplano energijo sonnega sevanja se vse bolj izkoria za ogrevanje sanitarne vode, vode v plavalnih bazenih, ogrevanje steklenjakov, za nizkotemperaturno ogrevanje zgradb (talno ogrevanje) ali za ogrevanje v kombinaciji z drugimi viri energije.Dananji izpopolnjen izdelek tipa SI-SOL TI, ki ga izdeluje IMP Klimat, odlikujeta odlien izkoristek ter trdna in odporna konstrukcija.Z izbornim programom Simply, ki ga je

    IMP Klimat razvil v sodelovanju s Fakulteto za strojnitvo, lahko uporabnik sam ali s pomojo strokovnjakov IMP Klimata doloi optimalni solarni sistem za svoje potrebe ter izrauna pridobljeno energijo, letni prihranek pri ogrevanju sanitarne vode, ceno sistema ter grafini prikaz pridobljene energije po mesecih.Prek mree pooblaenih serviserjev v Sloveniji nudijo tudi kakovostno vgradnjo in vzdrevanje solarnih sistemov, za brezhibno delovanje pa jamijo s petletnim garancijskim rokom.

    Majda Flander

    Druina izdelkov v protieksplozijski izvedbi po evropski direktivi ATEX 94/9/ESV proizvodnjah, kjer tehnoloki procesi predstavljajo potencialno nevarnost nastajanja eksplozijskih zmesi, je tudi v prezraevalnem in klimatizacijskem sistemu potrebno vgraditi le izdelke v pritieksplozijski izvedbi. Za take objekte so v IMP Klimi razvili druino izdelkov v Ex izvedbi, ki obsega poarne lopute, zrakotesne lopute, regulacijske lopute, nihajne aluzije in mehanske regulatorje pretoka zraka. Vse navedene izdelke so certificirali v skladu z evropsko direktivo ATEX 94/9/ES, ki doloa varnostne zahteve glede eksplozijske zaite.

  • 17

    Predstavljamo najnoveje modele dvokoles Tomos, med njimi enega, namenjenega cestni vonji ter dva tako imenovana off road modela.

    Tomos v razredu 125 cm3

    Tomosova novost v razredu 125 cm3 je namenjena preteno najstnikom od 16. leta starosti dalje. Poganja ga zrano hlajen tiritaktni agregat, ki resda ni nabit z mojo, vendar zmore v izvedenki Replica Cup spotljivih 10,4 KM. Izredno zabaven za vonjo in privlaen na pogled. Glede zunanjosti so lahko mnenja deljena, vendar ima Tomos s svojo znailno prednjo masko zelo svojstven izgled, poleg tega omenjeno serijo Cup krasi Akrapoviev izpuni sistem, ki mu daje dodatno vrednost in ar grmeega zvoka. e na pogled deluje zelo odraslo in portno, saj ne skriva svojih korenin; zrasel je namre na tekmovalnih progah. Poleg natete opreme se na prednjem kolesu bohoti plavajoi kolut premera 315 mm z radialno nameeno zavorno eljustjo in tako imenovano upside-down vilico spredaj. Zadaj ima mono blailnik z monostjo nastavitve prednapetosti progresivne vzmeti. Blailnik je po vzgledu dvokoles KTM vpet neposredno na nihajko.

    YoungstR Racing

    Pri dosedanjem modelu YoungstR Racing so kupci pogreali masko nad lumi in predlagali bolj agresiven zadek. Zato je Tomos za sejem EICMA v Milanu novembra lani izdelal maketo Racing s sprednjo masko in nekoliko druganim, bolj portnim zadkom. Predstavljeno vozilo je e na sejemski predstavitvi poelo veliko zanimanja, zato je bilo spomladi letos uvedeno v serijsko proizvodnjo. Maska deluje agresivno, portno, kakor bi imelo vozilo

    nekoliko jezen pogled. Viji zadek, nad katerim je dvien sede, skriva oljni rezervoar in baterijo za elektrini zagon. Zakljuuje ga prtljanik, oblikovan v obliki spojlerja, ki lahko slui tudi kot povrina za montao dodatnega prtljanega kovka. Ker je zadek viji, so v Tomosu nad kolo postavili dodatni blatnik. Znailnosti, ki so e dosedanjega Racinga naredile zanimivega, ostajajo nespremenjene: 12-palina platia s irokimi pnevmatikami in prednjo kolutno zavoro, navzgor oblikovan izpuh z napisom Tomos, portno krmilo in roice, dvojni prednji aromet, estetski smerniki... Da bo vozilo tudi z barvo izraalo svoj znaaj, bodo v Tomosu Racinge pobarvali v atraktivne barve, kakrna je tudi oranna na sliki. Izdelovali bodo razliici z maksimalno hitrostjo 25 km/h in 45 km/h. Skoraj nespremenjeno, le s prilagojenimi komponentami bodo dvokolo izdelovali tudi za severnoameriki trg z imenom Arrow.

    Samo ok, Boris Stani

    B l a g o v n e z n a m k e

    Znanje iz tradicije za orodja prihodnosti

    S Tomosom ez drn in strn

    V letonjem letu, ko blagovna znamka Perles of Switzerland praznuje svoj 70. rojstni dan, bo Hidria Perles trgu predstavila novo linijo profesionalnih vrtalnikov, zdruenih pod imenom PSB 9. Nova linija je po vseh karakteristikah korak naprej od obstojeih modelov. Zasuni sistem krtak omogoa daljo ivljenjsko dobo stroja. Zaradi optimalne postavitve krtak glede na motor pri obeh smereh vrtenja sistem zagotavlja manj iskrenja, zato so obrabe krtak, kolektorja in rotorja bistveno manje. Nove vrtalnike odlikuje izjemno ergonomska oblika. Mehka obloga na roaju zagotavlja bolji oprijem. Gumb stikala je ergonomsko

    oblikovan, veji je tudi gumb za nastavljanje konne hitrosti, kar omogoa enostavno rokovanje pri delu z zaitnimi rokavicami. Vsi stroji so opremljeni z aretacijo vretena, kar zagotavlja laje zategovanje svedrov v primeru uporabe hitrovpenjalne glave. Ergonomsko je oblikovano tudi stikalo za vklop in izklop vibracij. Po moi se bodo novi vrtalniki delili v tri skupine. V prvi bodo vrtalniki od 700 do 800 W, v drugi do 1050 W, najmoneji pa bodo imeli 1300 W. Vsak uporabnik bo tako lahko nael za svoje delo najprimerneji izdelek.

    Marua Slavec

  • obiskovalcev letno. V sodobno in inovativno arhitekturo, ki izhaja iz zgodovinske dediine tega okolja Lizbone in njegovih tipinih ladij, se lepo vkljuuje tudi veliko tevilo vpihovalnih ob, kilometrske vrste linijskih difuzorjev in tevilni prezraevalni elementi IMP Klime.

    B l a g o v n e z n a m k e

    18

    IMP Klima zagotavlja dobro poutje v objektih irom Evrope

    Srednja biotehnika ola Kranj

    Hotel Peter 1 Moskva

    Ue, Beograd, Srbija

    Rio Sul Shopping Center Lizbona, Portugalska

    Na sejmih kot sistemski ponudnik

    V letonjem letu se je skupina IMP Klima tudi na sejmih zaela pojavljati celostno z vsemi proizvodnimi in storitvenimi programi vseh drub v skupini, kot sistemski ponudnik reitev s podroja ogrevanja, hlajenja in klimatizacije zgradb in prostorov.Veina od preko dvajsetih sejemskih predstavitev se je e iztekla, nekaterih se bo IMP Klima udeleila e jeseni.Za celotno divizijo Hidria Klima, ki zdruuje programe skupine IMP Klima in drube Rotomatika, je bil letos kljunega pomena sejem Mosta Convegno v Milanu, vodilni evropski mednarodni sejem ogrevanja, obnovljivih virov energije, prezraevanja in hlajenja. Za skupino IMP Klima so bile pomembne tudi sejemske predstavitve na Energetiki v Celju ter Mednarodnem sejmu sanitarne tehnike, hlajenja in klimatizacije SHK v Moskvi. Poleg predstavitve ponudbe novih lanic skupine je IMP Klima predstavila tevilne novosti, med katerimi najpomembneje razvojne doseke predstavljajo: nova druina radiatorskih konvektorjev ter radiatorski konvektorji in distributivni elementi s termostatsko regulacijo.

    Diploma odlinosti

    Na 12. sejmu gradbenitva, klimatizacije, ogrevanja in hlajenja Romtherm, ki je marca letos potekal v Bukareti, je IMP Klima prejela diplomo odlinosti za vrhunskost razmerja med kvaliteto izdelkov, nainom predstavitve ter profesionalnostjo komunikacije osebja.IMP Klima je s svojim proizvodnim in prodajnim programom v Romuniji prisotna e ve let. Za e boljo pozicijo na trgu od septembra lani skrbi tehnina pisarna IMP Klime v Bukareti.

    Majda Flander

    Hidria na sejmu Mostra Convegno v Milanu Skupina IMP Klima na sejmu Energetika v Celju. Sejem je uradno odprl minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, uvodni nagovor pa je imel tudi glavni direktor IMP Klime Ivan Rupnik.

    Kot v preteklih letih je tudi letos razstavni prostor IMP Klime na sejmu SHK v Moskvi obiskalo preko 500 obiskovalcev. Tokrat se je poleg IMP Klime na razstavnem prostoru prvi uspeno predstavila tudi Rotomatika s programom ventilatorjev.

    Skupina IMP Klima se lahko ponovno pohvali z odlinimi referencami doma in na tujem. Nekatere od njih podrobneje predstavljamo.

    Moderna poslovna zgradba na ugodni prometni lokaciji v Ljubljani, v kateri imajo poslovne prostore tudi SKB Banka in salon Porsche, je opremljena s talnimi konvektorji in distributivnimi elementi IMP Klime.

    Novi hotel Livada Prestige najvije kategorije (5*), ki ga gradijo v Termah 3000 v Moravskih Toplicah, bo edini hotel na svetu, ki bo gostom omogoal uivanje v termalni vodi na balkonu hotelske sobe. Hotel s 122 sobami in suitami, najsodobnejimi

    wellness in sprostitvenimi prostori ter programi, lastnimi notranjimi in zunanjimi bazeni, konferennim centrom, golf igriem in vrhunsko kulinarino ponudbo bo namenjen najzahtevnejim gostom. Hotel je klimatiziran z novimi ventilatorskimi konvektorji Climmy 4 v skriti stenski izvedbi.

    Uenci in uitelji kranjske srednje ole se dobro poutijo v prijetni klimi, ki jo zagotavljajo klimatske naprave IMP

    Klimata ter tevilni distributivni elementi IMP Klime.

    Prenovljeni Hotel Budimpeta v Moskvi, ki se po novem imenuje Peter 1, sta konec maja uradno odprla moskovski upan Lushkov in predsednik slovenske vlade Janez Jana, ki je bil v tem asu s tevilno gospodarsko delegacijo iz Slovenije na uradnem obisku v Moskvi. Pri obnovi hotela so sodelovala slovenska podjetja, med njimi tudi IMP Klima, ki je dobavila protipoarne lopute, distributivne elemente in konvektorje za hlajenje in ogrevanje Climmy Special. Vrednost vgrajene opreme IMP Klime presega 200.000 evrov.

    S 134 metri viine in 27 nadstropji je poslovna stavba Ue najvija stolpnica v Beogradu, Srbiji in celo na Balkanu. Poslovna stavba s stekleno fasado obsega priblino 25.000 m2 pisarn. V zgornjem nadstropju so razgledna toka, fitnes center in kavarna. V objektu je vgrajenih kar 1600 talnih konvektorjev, poleg teh je IMP Klima dobavila e izdelke za distribucijo zraka ter poarne lopute. Prvih deset nadstropij zdaj zaseda banka Hypo Alpe Adria. To je le prva izmed dveh stolpnic v kompleksu Ue, ki bo,

    ko bo gradnja konana, postal eden najvejih in najelitnejih poslovnih centrov na Balkanu. Kompleks, ki bo obsegal 180.000 m2 uporabnih povrin, naj bi bil predvidoma zakljuen leta 2008.

    Spomladi je bil slovesno odprt Rio Sul Shopping in zabavini center v Lizboni. Center obsega 137 trgovin, 22 restavracij in parkiri z 2.300 parkirnimi mesti. Priakujejo ve kot sedem milijonov

    Modra hia Ljubljana

    Hotel Livada Prestige Moravske Toplice

  • 19

    I n f o r m a c i j s k e t e h n o l o g i j e

    Uvajanje sistema BaaN v skupini IMP Klima

    V marcu se je priel odvijati eden najpomembnejih projektov leta 2006 v skupini IMP Klima uvajanje novega informacijskega sistema. V procesu uvajanja je ERP (enterprise resource planning) sistem najnoveje generacije proizvajalca SSA Global s komercialnim imenom SSA ERP LN 6.1. Ta programska oprema je nova verzija ERP sistema BaaN, ki se uporablja tudi v ostalih podjetjih korporacije Hidria. SSA Global je vodilni ponudnik poslovno-informacijskih reitev za proizvodna, distribucijska, maloprodajna, storitvena in javna podjetja. Podjetje ima sede v Chicagu v ZDA in ima na svojem podroju bogate izkunje - odlikuje ga iroka mrea podrunic (preko 121 po svetu) ter baza strank (preko 20.000) v ve kot 90 dravah.Projekt izvaja projektna skupina, sestavljena iz kljunih uporabnikov, zunanjega in notranjega vodje projekta in svetovalcev. Svetovanje izvaja podjetje Omikron, ki ima z uvajanjem ERP sistemov v Sloveniji najve izkuenj. Kljuni uporabnik je oseba, zaposlena v podjetju skupine IMP Klima, ki je odgovorna za postavitev sistema za svoje podroje tako, da se bo skladalo tudi z drugimi podroji znotraj podjetja in skupine IMP Klima ter bo proti koncu uvajanja tudi izobrazila konne uporabnike. Kljuni uporabniki bodo imeli bistveno vlogo pri definiranju procesov v novem informacijskem sistemu, zato je pomembno, da to vlogo opravljajo ljudje, ki zelo dobro poznajo obstojee procese v podjetju ter povezave med posameznimi procesi. Kljuni uporabniki so iz vseh podjetij skupine. Na zaetku uvajanja je skupina kljunih uporabnikov relativno majhna, proti sredini uvajanja so se jim pridruili dodatni kljuni uporabniki, na koncu pa e konni uporabniki. Konni uporabnik je oseba, ki bo programsko opremo dejansko uporabljala vsak dan pri svojem delu. Uvajanje temelji na delavnicah, ki se izvajajo v uilnici v pritliju Hidria Intituta Klima. Projekt ima tri glavne faze. Prva je faza preslikave, v kateri svetovalci naredijo posnetek trenutnega stanja in predlagajo nain dela v prihodnje ter ta nain tudi prikaejo v novem informacijskem sistemu na simulaciji 1. Druga faza je poskusna faza, kjer kljuni uporabniki bolj v detajle definirajo nain dela ter ga prikaejo v novem informacijskem sistemu na simulaciji 2. V zadnji fazi kljuni uporabniki izobrazijo konne uporabnike, naredijo se prenosi podatkov in sistem na doloen datum (najvekrat je to 1. januar) postane operativen. Glavne cilje uvajanja bi lahko strnili v naslednjih tokah: poenotenje informacijskih sistemov

    znotraj skupine IMP Klima, pomo managementu pri odloanju z

    zagotavljanjem kvalitetnih podatkov za odloanje na vseh nivojih,

    eliminiranje dvojnega vnaanja podatkov in podvajanja del v reijskih slubah ter zmanjanje ronega dela,

    elektronsko poslovanje znotraj podjetja in z zunanjimi subjekti,

    zagotavljanje uinkovitega in preglednega naina spremljanja

    FTP izmenjava datotek

    Za potrebe izmenjave vejih datotek znotraj Hidrie ali z zunanjimi partnerji je bil prenovljen FTP strenik, ki ponuja ve diskovnega prostora in je bolj enostaven za uporabo ter vzdrevanje. e elite na primer izmenjati obsenejo prezentacijo, plakat, tehnino risbo ali multimedijsko datoteko z zunanjim partnerjem (npr. s fakulteto, kupcem ali marketinko agencijo), lahko datoteko odloite v ustrezno mapo na FTP streniku. Seveda lahko enako storijo tudi zunanji partnerji, ki vam na FTP strenik odloijo dogovorjene datoteke.

    Do FTP strenika dostopamo na dva naina, kot je prikazano na sliki. S tako imenovano public prijavo lahko izmenjujemo datoteke brez uporabe gesel. Morebitna slabost tega naina je, da lahko vsak uporabnik interneta vidi odloene datoteke, prednost tega naina pa je enostaven nain izmenjave brez gesel.Kadar gre za bolj obutljive vsebine, se posluimo tako imenovanega protected naina, kjer za dostop do posameznih map uporabimo geslo, tega pa tudi sporoimo zunanjemu partnerju, ki so mu vsebine namenjene.

    Podrobneja navodila za uporabo FTP strenika se nahajajo na sami spletni strani.e naslov: FILES.HIDRIA.COM

    Botjan Tuar, Robert Vonina

    celotnega poslovanja skupine IMP Klima,

    prijaznost za uporabnike pri pridobivanju pravoasnih informacij.

    V IMP Klimi predvidevajo, da bodo na nov informacijski sistem preli s 1. januarjem 2007, vendar sam prehod e ne pomeni konca projekta po tem datumu nastopi faza optimizacije, ki pomeni, da se bo na podlagi ugotovitev in izkuenj uporabnikov sistem e dodatno prilagajalo, da bo uporabnikom prijazneji. Pri projektu je kljunega pomena sodelovanje vseh, ki so vkljueni v projekt, saj zaposleni najbolje poznajo delovanje podjetja. Sami tudi najbolje vedo, kaj elijo dobiti iz informacijskega sistema. S pomojo zunanjih svetovalcev in sodelavcev naj bi to tudi vpeljali v prakso. To pomeni veliko angairanost vseh zaposlenih, vendar so posledino tudi prednosti, ki jih bo nov informacijski sistem prinesel, veje.

    Alen Bogataj, Katarina Albreht

  • 20

    I n f o r m a c i j s k e t e h n o l o g i j e

    Hidria SARA

    Sistem za strateko analizo razvojnih aplikacijStrateki nivo odloanja zahteva zgoene, vendar hkrati najnoveje informacije o kljunih razvojno-prodajnih in investicijskih projektih vsakega poslovnega subjekta. Analiza informacij o trenutnem stanju in napovedanem razvoju prodaje in investicij omogoa kvalitetno in pravoasno odloanje v okolju, kjer sta za uspeh bistvena informiranost in hitrost.Hidria s trinajstimi razlinimi programi industrijskega trenja ter kljuno usmeritvijo v dve diviziji presega mejo, znotraj katere je kvalitetno obvladovanje podatkov in pregled nad dogajanjem na podroju stratekih razvojno-prodajnih projektov e mono. V zadnjem asu se je namre izredno povealo tevilo programov, kupcev, vodij projektov, vse ve je tudi povezav med programi in kupci. Poleg tega so investicije nujen pogoj za uspeen razvoj programov. Potreba po organiziranosti podroja je privedla do odloitve o izgradnji sistema, ki bo podprl, organiziral in v vejem delu poenotil pregled nad razvojno-prodajnimi projekti ter omogoil tudi strateko nartovanje prihodnjih aktivnosti, tako na nivoju programa, poslovne enote, drube, divizije in korporacije.Unikatni informacijski sistem bo celovito podprl in z uvedbo istega jezika, na nain simple and logical, kvalitetno nadgradil obstojee stanje.V zaetku letonjega leta je bil s tem namenom imenovan oji tim za izvedbo projekta, ki ga na specifinih podrojih dopolnjujejo nosilci posameznih programov, odloilna pa je tudi izbira zunanjega izvajalca, ki ima dovolj znanja in izkuenj za izdelavo raunalnike aplikacije.Po temeljitem pregledu obstojeega stanja, popisu vseh programov ter oblikovanju matrike, ki pomaga pri definiranju kljunih stratekih usmeritev v avtomobilsko industrijo in industrijo klimatizacije, gretja in hlajenja je bil izdelan sistem, ki bo ob tekoem vnosu razvojnih in prodajnih projektov ter investicij omogoal: izboljanje pretoka kljunih

    informacij, pregled sinergij med programi, kupci,

    aplikacijami..., definiranje prioritetnih projektov,

    zagotavljanje fokusa, spremljanje novih sklenjenih poslov, kredibilno dolgorono napoved

    prodaje, spremljanje realizacije projektov, spremljanje angairanih resursov pri

    projektih, usmerjanje resursov v najbolj

    profitabilne projekte, elektronsko izstavljanje zahtevkov za

    investicije, elektronsko potrjevanje in

    odobravanje zahtevkov za investicije.

    Aplikacija, poimenovana Hidria SARA, je uporabniku prijazno okolje, ki spominja na Outlook aplikacijo in jo bodo e letos uporabljali vsi, ki vodijo razvojne, prodajne ali investicijske projekte.

    Aplikacija bo vodjem projektov z enostavnim vnosom podatkov o projektih omogoala: spremljanje vseh projektov, avtomatino beleenje vseh

    sprememb v asu razvoja projekta, dodajanje pomembnih dokumentov,

    ki se navezujejo na projekt, spremljanje celotne prodaje, vpogled v prodajo po kupcih,

    dravah, viini prodaje, profitabilnosti...,

    pregled projekta v posameznih fazah (povpraevanje, ponudba, pogajanja, redna proizvodnja...),

    enostavno auriranje podatkov.

    Direktorji poslovnih enot, drub in vodstvo Hidrie pa bodo lahko na enostaven nain: spremljali prodajo po kupcih,

    programih, aplikacijah za naslednja tri leta,

    spremljali prodajo po profitabilnosti in ostalih kljunih elementih,

    imeli vpogled v kljune dokumente projekta ali investicije.

    Poleg tega bo sistem sam na osnovi doloenih kriterijev oz. proilcev obveal uporabnike o spremembah v viini prodaje, novih kupcih, novih projektih, torej bo avtomatino zaznaval kljune spremembe in preko elektronske pote obveal kljune uporabnike o za njih zanimivih spremembah na podroju razvoja, prodaje in investicij.Aplikacija bo v celoti zaivela letos jeseni, ko se bo s temeljitim usposabljanjem nosilcev programov ter vseh ostalih uporabnikov zael vnos obstojeih

    podatkov. Po nartih naj bi na podlagi teh podatkov do konca leta sistem temeljito preizkusili in e bo potrebno tudi ustrezno nadgradili.Hidria SARA je torej novo orodje, ki bo vsem, tako na izvedbenem kot upravljavskem nivoju, omogoalo laje delo, enostavneji in hitreji dostop do informacij, vejo organiziranost, poenoten vpogled v podatke v vseh drubah Hidrie in s tem vejo uinkovitost in kvalitetneje odloanje.

    Tanja Mohori

    Enostaven dostop do elektronske pote z interneta

    Hidria ima novo spletno stran, preko katere lahko vsi zaposleni dostopajo do svoje

    elektronske pote. Stran se nahaja na naslovu http://mail.hidria.com. Nain uporabe je slede: na kateremkoli raunalniku, ki je povezan z internetom, odpremo spletni brskalnik (Internet Explorer, Mozilla Firefox, Netscape Navigator..) in vanj vtipkamo naslov: MAIL.HIDRIA.COM (brez www). Odpre se nam stran, na kateri izberemo pripadajoo drubo in e se lahko prijavimo v svoj potni predal.

    Botjan Tuar, Robert Vonina

  • S r e a n j a

    Poletni sprejemLadja Laho je tudi letos gostila tradicionalni poletni sprejem, ki se ga udeleujejo vodilni sodelavke in sodelavci Hidriinih drub. Ob prijateljskem druenju in zabavi se je plovba od Kopra do Piranskega zaliva in nazaj v pristan kar prehitro iztekla. In preseneenja? Ta bodo zagotovo ostala v lepem spominu vsem udeleencem do naslednjega poletja, ko se spet sreamo na Obali.

    Helena Tuar

    21

    Mountain bike klub HidriaPredsednik Hidrie Edvard Svetlik in predsednik Mountain bike kluba rni Vrh Joe Kenk sta maja letos na Kendovem dvorcu v Spodnji Idriji podpisala dolgorono pogodbo o generalnem pokroviteljstvu. Hidria s svojima drubama IMP Klima in Rotomatika je s prevzemom generalnega pokroviteljstva izkazala priznanje dosedanjemu uspenemu delovanju najstarejega gorskokolesarskega kluba v Sloveniji. Pokroviteljstvo je e v prvih mesecih prispevalo k odlinim uspehom perspektivnih tekmovalk in tekmovalcev. lanica kluba Tanja akelj je najprej osvojila naziv evropske prvakinje in se nato odlino odrezala e na svetovnem prvenstvu, kjer je osvojila naziv svetovne mladinske prvakinje.

    Skupni cilj generalnega pokrovitelja in gorskokolesarskega kluba, ki se od podpisa pogodbe dalje imenuje Mountain bike klub Hidria, je udeleba najboljih lanic in lanov kluba na Olimpijskih igrah Peking 2008.

    Helena Tuar

    Pokroviteljstvo plesa Hidria je letos prevzela glavno pokroviteljstvo maturantskega plesa Gimnazije Jurija Vege Idrija. Z maturanti je stike navezala e pred samim dogodkom, ko jih je novembra lani gostila na

    tradicionalnem sreanju, namenjenem predstavitvi zaposlitvenih monosti ter drugih oblik sodelovanja med korporacijo in mladimi.

    Helena Tuar

    astni lan SITHOKSlovensko drutvo inenirjev za tehnologije hlajenja, ogrevanja in klimatizacije, skrajano SITHOK, je predsedniku Hidrie Edvardu Svetliku marca letos podelilo naziv astni lan drutva za njegov prispevek pri razvoju slovenske industrije klimatizacije, gretja in hlajenja. Slovesnost ob imenovanju astnega lana je potekala v prostorih Hidria Intituta Klima v Godoviu.

    Helena Tuar

    Interno komuniciranjeSpomladi je v Spodnji Idriji potekal seminar na temo interno komuniciranje v Hidrii, ki so se ga udeleili odgovorni za komuniciranje iz vseh Hidriinih drub. Dvodnevni seminar je bil namenjen spoznavanju teorije in prakse na podroju komunikacije med zaposlenimi, najve asa pa so udeleenci namenili internim asopisom.

    Helena Tuar

    Motiv nov interni asopis

    V IMP Klimi so zadnja tri leta izdajali interne novice, ki so jih objavljali tudi na intranetu, v zadnjem letu pa se je skupina IMP Klima tako poveala, da so se odloili za izdajanje internega asopisa za celo skupino. Tako so

    zaposleni v drubah IMP Klima, IMP Klimat, Rotos, Hidria Intitut Klima in Hidria Ineniring v sredini aprila dobili v roke prvi pravi interni asopis skupine IMP Klima z imenom Motiv. asopis informira o dogodkih, dosekih in nartih v skupini IMP Klima, hkrati pa eli sodelavcem vlivati obutek pripadnosti veliki skupini. Uredniki odbor sestavljajo predstavniki razlinih slub ter vseh podjetij skupine IMP Klima. Ker so v skupino vkljuena tudi podjetja iz tujine GIF Freiburg in Uniklima Sarajevo, bodo asopis prevajali tudi v nemki in bosanski jezik. asopis izhaja tirikrat letno.

    Dominika Kacin

    Pohodnitvo v Rotomatiki

    V Rotomatiki so se v zaetku lanskega leta odloili za druenja s krajimi in daljimi pohodi v planinski svet. Za ogrevanje so izbrali kraji vzpon in se podali na Hlevie, kjer jih je s harmoniko priakal sodelavec Edi Sedej. Druga tura je bila e bolj zahtevna in je preko Ratitovca vodila na Soriko planino. Sledili so vzponi na Roblek, Golico, polno gorskih narcis, ki se v maju razcvetijo na junih pobojih. Ob vzponu so se spodnjeidrijskim sodelavcem pridruili tudi kolegi z jesenike lokacije. Ker se je dober glas o pohodih raziril po vsej Rotomatiki, se je na Golici zbralo kar 85 pohodnikov. Letos poleti so sodelavci Rotomatike osvojili blinji Jelenk, za zgodnji jesenski as pa e napovedujejo nove podvige.

    Tanja Tuar

    Ob jubileju

    Poleg slavnostnih dogodkov, ki jih predstavljamo v rubriki Jubileji na 4. in 5. strani, je Rotomatika ob letonji 35-letnici pripravila vrsto druabnih sreanj. Slavljenke, ki so v drubi zaposlene e vseh 35 let, so se odpravile na skupni izlet s splavarjenjem po Dravi.V prijetnem okolju Kendovega dvorca je potekalo sreanje vseh diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so v zadnjih tirih letih ob podpori drube uspeno zakljuili svoj tudij. V jesenskih mesecih bo Rotomatika pripravila e dan odprtih vrat, slovesno bo tudi ob uradnem odprtju Hidria Intituta Klima v Godoviu.

    Marta Repanek

    GIF na obisku

    Junija so sodelavci drube GIF iz Freiburga, ki je ob zaetku poslovnega leta postala del korporacije Hidria, obiskali Slovenijo. Mudili so se v Hidriinih drubah: IMP Klimi, Hidria Intitutu Klima, Rotomatiki in AET. V posebej lep spomin se jim je vtisnila udovita veerja s kulinarinim razvajanjem na Kendovem dvorcu ter gostoljubje gospe in gospoda Svetlik. Vsem je bila izjemno ve raznolikost slovenske pokrajine. Gostje so okuali specialitete deele, morje, glasbo, ples in udovito vreme. Zakljuili so: bilo je kot na poitnicah!

    Majda Flander

    Predsedniku Hidrie Edvard Svetliku (v sredini) sta priznanje podelila predsednik drutva SITHOK prof. dr. Vincenc Butala (levo) ter podpredsednik drutva prof. dr. Peter Novak.

    Diplomante, magistre in doktorje je na vrtu Kendovega dvorca zabaval igralec Matja Javnik.

    O javnem nastopuOd marca do julija letos je 65 udeleencev iz drub Hidrie in 17 vodilnih sodelavcev Hidriinih drub v tujini obiskovalo delavnice z naslovom Prezentacije v Hidrii. V

    sodelovanju s olo retorike smo jih nadgradili s predavanjem o nastopu s prezentacijo in praktinim nastopom vsakega udeleenca.

    Tanja Mohori

  • 22

    Pet tiso nasmejanih obrazov

    Prva julijska sobota je Spodnjo Idrijo e zjutraj obsijala s soncem. Ljudje so zaeli prihajati od vsepovsod: z Jesenic, Kopra, Ljubljane, Kranja, Tolmina, Godovia, Idrije, nekateri celo iz Hidriinih drub v Veliki Britaniji, vici,

    Bosni in Hercegovini, na Hrvakem, v Italiji in Nemiji. Zael se je najveji dogodek v letu tako za Hidrio, kot za Spodnjo Id