Potnina plaana pri poti 2117 Maribor

DECEMBER 2008

LETO I

TEVILKA 2Tiskovina

www.instalater.si

STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAEVANJE IN GRADNJO

4

Instalater

December 2008

VsebinaRAZNO

Janez auperl - starosta med instalaterji Leta 2009, ponovno ez prvo majske praznike v Turiji

6 7

OGREVANJE

Slovenska strokovna revija instalaterjev energetikov Ustanovitelj: Gregor Kleve Izdajatelj: Drutvo instalaterjev energetikov Maribor. Odgovorni urednik revije: Ivo Kleve, e-pota: ivo@klevze.si Trenje oglasnega prostora: Helena Pehant, e-pota: helena.pehant@triera.net Nastja Kleve, e-pota: nastja@instalater.si Strokovni pregled lankov: dr. Jurij Krope, mag. Ale Glavnik univ.dipl.in.str Grafina priprava: Gregor Kleve, e-pota: gregor@klevze.si Tisk: MA-TISK d.o.o. Naslov urednitva: Drutvo instalaterjev energetikov Maribor (DIEM), Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, telefon: 02/320 13 10 e-pota: urednistvo@instalater.siRevija Instalater sodi med strokovne revije in je v celoti brezplana. Revija izide 6 krat letno.

Suilnik za lase ogreje 4 stanovanjske hie 8 Toplotne rpalke ATLAS TERMAL 12 Kamini 14 Zamenjava ogrevalne naprave 15 Instalacije in ogrevalni sistemi 18 Izdelava cevnih lokov 20 Pojem energijski prihranki 22 Za ogrevanje na leto do 60 EUR prihranka 23 Zakaj se monterji bojijo ponujati toplotne rpalke? 24 Ogrevanje prihodnosti - se imenujejo peleti 26 Goriva in ogrevalna tehnika 28 Poraba in prihranek energije v hii 30 Upogibanje bakrenih cevi 32VODOVOD

Kopalne kadi Materiali in vrste napeljav vodovoda Nartovanje, izvedba in zaita pitne vode Izpiranje vodovodne instalacije Poraba tople vode Lastna oskrba s pitno vodo tiri generacije sprejemnikov sonne energije Sonna energija

34 36 38 40 42 44SOLARNO

45 46GRADNJA

Brunarica Energijsko uinkovita gradnja Cena pasivne hie Zidajte z Unipor Coriso zidaki Vgradnja strenih lebov Izvedba in polaganje odtonih cevi Instalater Dovod zraka v prostor Hlajenje Energetska strategija mestne obine Maribor Energetska strategija za Evropo Najveji bazen na svetu

48 50 51 52 53KANALIZACIJA

54 55PREZRAEVANJE

56 58ENERGAP

60 62 66

ZANIMIVOSTI

December 2008

Instalater

5

Uvodniksko unijo smo postali sestavni del globalnega tria in razmere na triu so se bistveno spremenile. Delamo v svetovni ekonomiji, kjer je vse podvreno konkurenci in taken sistem nas prisiljuje k druganemu razumevanju strokovne politike. Kvalitetno delo postaja bistveni pogoj gospodarske uinkovitosti in osnovno naelo za obstoj uspene strokovne dejavnosti. Biti danes podjetnik in ne poznati pomoi, ki nam olaja trud in delo je nespametno, zato izkoristite pomo,ki vas zagotovo ne bo razoarala. Strokovna revija Instalater je prvi korak, v kateri bo stroka v prihodnosti na hiter in lahek nain nala tevilne potrebne informacije. Nobena strokovna revija ne more biti uspena, e nima podpore pri strokovni javnosti. Zaman si je postavljati cilje, e za to ni zanimanja in navduenja v vsakem posamezniku. Tam, kjer so zahteve samo formalno zastavljene, manjkajo pa interes, navduenje in motivacija, ki so glavni za ustvarjalno delo vsakega posameznika, ne bo pozitivnih rezultatov. Delo v nai novi strokovni reviji bo uinkovito le tedaj, ko bodo ustvarjeni vsi postavljeni cilji in zahteve. Vse, kar moramo storiti, da bomo uspeli je to, da si vzamemo as za razumevanje nove in sodobne strokovne filozofije, ki nam jo bo v prihodnosti nudila strokovna revija Instalater. O tem elimo s strokovnimi lanki in informacijami pouiti bralce ter vztrajati pri preprievanju, kajti ljudi za branje si ele moramo pridobiti. Dela v novi strokovni reviji se ne bojimo, kajti izkuenj z delom v stroki in strokovnih revijah imamo dovolj, na razpolago pa e imamo precej sveih idej in pobud. Z vao pomojo, dragi bralci, nam bo omogoeno veliko zamisli tudi izpeljati.

Ivo Kleve

Pred vami je nova strokovna revija Instalater. Revija nima nakljunega imena, saj je pomembno, da e ime revije samo pove, o katerem strokovnem podroju bo govora. Podobna imena, le z drugano izgovorjavo in pisavo imajo po svetu tevilne druge strokovne revije, ki piejo o strojnih instalacijah. Ne nazadnje, je ime revije tisto, ki mora povedati, kje lahko stroka najde potrebne informacije, tega pa smo se pri izbiri imena najbolj zavedali. ivimo in delamo v novi ekonomski dobi. Z vstopom v evrop-

V ta namen si elimo:) Ker je revija Instalater nova in e bolj strokovno naravnana, si bomo v njej prizadevali dajati vzpodbudo stroki in si zagotavljali take informacije, ki bodo prepreevale napake v delovnih ciklusih. ) V reviji elimo pisati o strojnih instalacijah vodovodnih in plinskih napeljav, centralnih, solarnih in alternativnih nainih ogrevanja, o prezraevanju, klimatizaciji, sanitarni opremi, kanalizaciji, izolacijah, sodobni gradnji objektov in o vsem, ki je kakorkoli v povezavi s to vrsto strokovne dejavnosti. ) Potrudili se bomo, da bo naa revija dobila zaupanje stroke, hkrati pa se zavedamo, da bo dobro delo plod le nas vseh in ne le posameznikov. ) Preko revije elimo uveljaviti vpliv, da oblast v prihodnje uveljavi le tista pravila, ki bodo omogoala dobro podjetniko politiko. ) Obveali bomo obstojee podjetnike pred nelojalno kon-

kurenco. ) Stroko elimo seznanjati o izobraevanju in z obveznimi standardi, predpisi in normativi, ki veljajo v razvitem svetu in v Evropski zvezi. ) Skrbeli bomo, da bo pisanje za stroko in tevilne druge bralce ne samo zanimivo, temve tudi pouno. ) Revijo elimo uveljaviti v slovenskem prostoru in izven meja. ) Sodelovati elimo tudi na sejmih, z Drutvom instalaterjev energetikov Maribor (DIEM) pa tudi v prihodnosti ustvarjati take dogodke. ) Z agencijo Energap sodelujemo v nastajanju projekta Energetski center v Mariboru in peljemo projekt o izrabi toplote v zapuenih povojnih bunkerjih, tako vas bomo o teh dogodkih sproti ekskluzivno obveali. ) Preko tevilnih institucij elimo dosei vpliv na dravo za uvedbo zaite podjetnikov ob pomanjkanju dela, ob naravnih katastrofah ali podobnih nezgodah, e posebej pa ob prihodu tuje konkurence. ) Skrbeli bomo, da revijo brezplano redno prejemajo vsi registrirani slovenski podjetniki in vsi, ki bodo izrazili eljo na: info@instalater.siOpisal sem le nekaj aktivnosti, ki jih vidim kot kljune za dobro in zanimivo branje v nai in vai strokovni reviji. Vsega ni mo zapisati, kajti s tevilnimi dogodki se bomo sreevali sproti. Vse nateto je namenjeno izkljuno boljemu izobraevanju, medsebojnemu poznavanju in bolji produktivnosti za posamezne dejavnosti. e elimo z njimi uspeti, morajo imeti temelje dobrih medlovekih odnosov. Stroki bo nova revija in njeno ime zagotovo v ponos, zato v urednitvu raunamo na njihovo podporo, ne nazadnje bo to - le njihova revija.Ivo Kleve

6

Instalater

December 2008

Janez auperl starosta med instalaterjiOdloitev o predstavitvi osebe v prvi tevilki strokovne revije Instalater ni bila lahka. V Sloveniji poznam veliko instalaterjev, o katerih bi se lahko razpisal, a sem se na koncu odloil, da predstavim loveka, ki je s svojo prisotnostjo v obrti krojil tudi njeno politiko.Janez auperl, rojen leta 1945 v Limbuu pri Mariboru, po poklicu strojni tehnik in mojster strojnih instalacij, je z obrtno dejavnostjo zael e davnega leta 1969. To je bilo takrat, ko asi opravljanju obrtne dejavnosti niso bili najbolj naklonjeni. Za pridne in odgovorne obrtnike je bilo dela dovolj in najvaneje je bilo to, da so bila plaila zagotovljena, e pa kdo ni hotel plaati, je za to poskrbela drava, v veini primerov preko davne uprave, je najin pogovor priel g. Janez. Njegovo znanje, volja do dela in strokovnost, so v tistem asu bili iskani po celotni Jugoslaviji. Sam si je najve dela zagotovil v sosednji Hrvaki ter Bosni in Hercegovini. Delo v tistih asih, ki je bilo dale od doma je pomenilo velik izziv. Slabe cestne povezave in transportna sredstva pa v taknem stanju, da danes raje o njih niti ve ne razmilja. Kljub vsemu ostaja nostalgija in se tistih asov e danes zelo rad spominja. Za tiste ase dokaj dobra strokovna olska izobrazba ga je zraven obrtne dejavnosti vlekla tudi na politino podroje. Tako se je ob delu, v zaetku sedemdesetih let prejnjega stoletja, aktivno vkljuil v nastanek takratnega drutva obrtnikov v Mariboru. Ob svoji zagnanosti, predvsem pa vztrajnosti in spoznavanju strokovnih aktov si je vseskozi pridobival tevilne odgovorne funkcije. Za natevanje vseh teh bi bilo v tem lanku premalo prostora, zato bom omenil le nekatere od pomembnejih: v tevilnih mandatih je bil lan upravnega odbora, predsednik statutarne komisije, lan izvrilnega odbora v strokovnih sekcijah na Obmoni obrtni zbornici v Mariboru. Seveda pa je njegovo delo zapustilo tudi sledi na republikem nivoju. Med teje naloge pripisuje sodelovanje v pogajalski skupini za novo kolektivno pogodbo za obrt in podjetnitvo (KPOP). Stroki se je zagotovo zapisal v spomin po ustanovitvi strokovne sekcije v Mariboru in sekcije na nivoju republike. Posledica obeh strokovnih sekcij je postala hitro opazna. Stroka se je zaela medsebojno spoznavati in druiti ter na nivoju drave izvajati tevilne odmevne projekte. Po vzgledu mariborske sekcije so se tudi na tevilnih obmonih zbornicah Slovenije ustanavljale nove sekcije. To je bil lep in jasen dokaz, da lahko stroka le s kupnimi momi dosee najveje uspehe. Seveda ga danes moti, da je delo v strokovni sekciji kontinuirano z vzponi in s padci. Predvsem ga moti, da stanovski kolegi ne znajo zaeto delo v strokovni sekciji nadgraditi in ga izkoristiti kot ceha instalaterjev, saj je bila nenazadnje s tem namenom tudi ustanovljena strokovna sekcija. Kot veina obrtnikov si je ob svojem instalaterskem delu tudi Janez auperl ustvaril gostinski lokal. Tako lahko sedaj ob prostem asu, ki ga ni veliko, priskoi na pomo eni, ki dela v lokalu in drugae sama vodi vsa dela. Omenja pa, da tudi delo v gostinstvu ni ve to, kar je bilo e pred leti, saj je vse ve gostinskih lokalov, druenja pa vse manj, kultura prehranjevanja in konzumiranja pijae je na nizkem nivoju, predvsem pa se mora vsak gostinec ukvarjati s problemi po sprejeti zakonodaji, ki delo v gostinstvu e dodatno oteuje. Glavni problem pa je zagotovo finannega znaaja. Gostinsko problematiko ne spoznava samo v svojem lokalu. Teave spremlja tudi preko drutva Obrtnik, ki ima v lasti planinski dom na Kozjaku. Obrtniki se vse premalo zavedajo, da je dom njihova last in ne koristijo tevilnih bonitet, ki jim pripadajo, saj brezplano prenoevanje lanov drutva Obrtnik koristi le malo njenih lanov. Veliko zadovoljstvo pomeni, da so konno uspeli dobiti najemnika, ki je dober skrbnik doma, in predvsem, da ivi z gosti, kar je v veliko zadovoljstvo tevilnim obiskovalcem. Kljub dolgemu delovnemu stau in do sedaj opravljenemu delu e Janez ne poiva. Skupaj s predsednikom mariborskega odbora delodajalcev za obrt in podjetnitvo g. Markom Babkom, vztrajata pri tako imenovanih klepetalnicah, ki pomenijo izobraevanje vseh tistih, ki si elijo pridobiti potrebno znanje za obrt in podjetnitvo. Za uspeno aktivno zbornino delo si teje predvsem ponovno uvedbo vajenikega in mojstrskega izobraevanja, v katerem je tudi sodeloval. Za svoj najveji neuspeh si priteva, etudi sam ni imel odloilnega vpliva, ukinitev dualnega izobraevalnega sistema in iznienje mojstrskega naziva. Tako ostaja vpraanje, le kdo bo e ez pet ali deset let sploh e obvladal obrtni poklic. Kljub velikemu trudu, ki ga je vloil v e skoraj 40-letnem delu v zbornici, in vloenemu trudu v poznavanje in spotovanje strokovnih aktov, je e velikokrat doivel tudi tevilna nasprotovanja. Preprian je, da je nadaljnje delo v Obrtni zbornici odvisno predvsem od politine volje in od obveznega ali prostovoljnega lanstva v OZS. Velik problem je tudi v tem, da tevilni dobrohotno elijo izpostaviti svojo kariernost in si posledino zakonodajo mnogokrat priredijo po svojih razmiljanjih. Vodilni in aktivni funkcionarji v zborninem sistemu bi se morali znati posluati in spotovati mnenja tudi od drugae misleih. Ni dobro samo tisto, kar si misli nek posameznik, to je za zbornico slabo in temu je g. Janez vedno nasprotoval. e bolj ga zaskrbi razmiljanje in obnaanje tevilnih posameznikov, ki so na najvijih poloajih Obrtne zbornice. Nemudoma bi se morali vsaj na teh poloajih umakniti vsaj tisti, ki s svojim negativnim poslovanjem v svojih obratovalnicah kvarijo ugled zbornice oziroma obrti.

Na koncu e mnenje o strokovni reviji Instalater:Konnega mnenja o reviji e nimam, saj mi je na voljo le vzorni izvod. Ocenjujem, da je odloitev za izdajo revije pozitivna, saj se s tem v Sloveniji istoasno poveuje tudi strokovna literatura. Vizualno mi je revija ve, o njeni vsebini e ne bi rad dajal svojega mnenja in to prepuam bralcem revije, je pogovor zakljuil g. Janez auperl.

December 2008

Instalater

7

Leta 2009, ponovno ez prvo majske praznike v Turijielja mnogih, ki so preiveli lanske prvomajske praznike v Turiji, je, da se v letu 2009 ponovno sreamo. Drutvo instalaterjev energetikov iz Maribora pripravlja skupaj s turistino agencijo TRAVEL AGENCY COLUMBUS iz Maribora letovanje - Sternfahrt - v Turijo. Vsako potovanje je lahko tudi prilonost za nov, dober posel. Pri izbiri naina potovanja in namestitve je pomembna lokacija in asovna komponenta.vozom. Izvedba druabnega sreanja je planirana v drugi polovici meseca aprila leta 2009. tevilo oseb pa je tudi tokrat omejeno na priblino 100 ljudi.

Program: Datum 25. april 2009 Lokacija: Turija okolica mesta

Vkljueno v ceno: ) arterski polet iz / do avstrijkih letali (Dunaj, Lienz oziroma Salzburg) ) transferji, letalike pristojbine ) nemko govorei predstavniki in vodniki (monost tudi slovenskega spremljevalca) ) prevozi po programu s klimatiziranimi avtobusi ) pijaa dobrodolice ) 7 noitev / vse vkljueno v hotelih 5* ) Ve celodnevnih izletov po programuUdeleenci: podjetniki iz strokovnega podroja Energetike, vkljuno s spremljevalko ali spremljevalcem in drugi.

tevilo udeleencev: okoli 100

Organizator:Drutvo instalaterjev energetikov Maribor (DIEM), Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: 040/661 448 e-mail: info@instalater.si in Renata Kokot TRAVEL AGENCY COLUMBUS Vita kraigherja 5, 2000 Maribor tel.: +386-2-230-11-13 +386-51-419-965 fax.: +386-2-237-22-32 e-mail: renata@columbus.si www.columbus.si

Turija je azijska deela, ki ponuja neteto avanturistinih prilonosti in odlino kombinacijo raznovrstnih aktivnosti. Na potovanju po Turiji bomo imeli prilonost odkrivanja eksotine pokrajine, azijske idile, bregov blinjega Taurusa in obmorske pokrajine. Je

deela polna kontrastov, tako po naravi in okolju, kot po sami populaciji. Na razpolago bodo ponovno hoteli najvije kategorije (5*) in s kompletno Al ponudbo (vse v ceni). Cena aranmaja za en teden, zajema vse storitve, vkljuno z vsemi taksami in pre-

Alanya, Antalya in Kemer: Kompleten program bo objavljen v naslednji tevilki revije Instalater, mogoe pa ga je dobiti preko turistine agencije Columbus. Cena potovanja vkljuno z izleti po programu: za osebo 399 EUR + doplailo za let z Dunaja 45 EUR.

8

Instalater

December 2008

Suilnik za lase ogreje 4 stanovanjske hieDa, res je kar ste prebrali. V Avstriji s pridom izkoriajo dane monosti, ki jo nudi sodobna gradbena tehnologija z novimi gradbenimi in izolacijski materiali na podroju stanovanjske gradnje. Vse to smo si lahko ogledali s pomojo zdruenja pasivnih hi IG Passivhaus SteiermarkBurgenland.Hia je prva izmed devetih, ki so predvidene za gradnjo. Vsaka hia ima svoje zemljie in vse bodo usmerjene strogo proti juni strani. Celotno naselje Singergasse tvori harmonino komponijo v srcu mesta Hartberg. so za pasivno hio pomembne e tevilne podrobnosti, med katerimi je potrebno e omeniti izolacijska trislojna okna in kvalitetna vhodna vrata, kakor tudi kompaktna gradbena arhitektura objekta. V primerjavi s klasino gradnjo potrebuje pasivna hia od 80-90 % manj toplotne energije. Tesnost hie je bila opravljena po postopku blower-door testom, ki jami, da ni prekoraena vrednost n50=0,6 m/s. V preglednici 1 so prikazani primerjalni podatki toplotnih vrednosti gradbenih elementov in stavbnega pohitva za nizkoenergijsko in pasivno hio. Iz preglednice je razvidno, da potrebuje prikazana pasivna stanovanjska hia za ogrevanje s tlorisno povrino 173 m2 (pritlije in nadstropje) samo 0,15 kWh/m2a, kar znese skupno 259,5 kWh, ali slabo etrtino suilnika za lase s 1200 W moi.Slika 1: Pasivna hia v Hartbergu

Tudi tokrat je zanimivo sreanje pripravila Mariborska razvojna agencija. Povabilu ogleda pasivnih hi v Hartbergu (Avstrija) smo se odzvali v velikem tevilu. Na ogled sta bila dva objekta: ) vzorna enodruinska hia in ) poslovni venadstropni objekt. Ekskurzija je bila organizirana v okviru projekta PASS-NET in mednarodnih dnevov pod imenom Dnevi pasivnih hi, ki so potekali v posameznih evropskih dr-

avah od 5. do 7. novembra. Tako je bilo omogoeno posameznim interesentom, da so si pridobili nove koristne informacije in se na lastne oi prepriali, da pasivne hie ne pomenijo le prihranka energije, temve tudi izboljanje udobja bivanja. Za strokovno vodenje so poskrbeli eksperti IG Passivhaus Steiermark Burgenland. Najprej smo si ogledali vzorno enodruinsko pasivno hio (slika 1).

Osnovni princip pasivne hie pomeni odlino izolirani ovoj zgradbe, ki v poletju in zimskem asu nudi konstantno prostorsko temperaturo, brez dodatnega ogrevanja oziroma hlajenja. Vse to se dosee z visoko kvalitetno toplotno izolacija in z izdelavo neprepustnih sten in tal za veter, strene konstrukcije ter nepredunih toplotnih mostov. Vsekakor je treba omeniti, da

Predgretje sveega zraka, ki se v hio dovaja preko zemeljskega toplotnega menjalnika se predhodno tudi ogreje. S komfortnim prezraevanjem in s povratno dobljeno toploto doseemo v prvi liniji kvaliteten zrak v prostoru in drugi, prihranimo veliko energije. V prikazani pasivni hii se preko 90 % toplote iz odpadnega zraka ponovno vrne v prostor s primeanim sveim zrakom preko toplotnega menjalnika. Zaradi dobre toplotne izolacije je prostor v celoti ogret enakomerno.

Slika 2 Andreas Lackner je tudi tokrat podal detaljno razlago

Slika 3 Tudi tokratnega predavanja so se udeleili tevilni obiskovalci

December 2008

Instalater

9

Slika 4 Dobra toplotna izolacija tudi v tleh

CenaNekoliko vija cena, ki nastane zaradi vgradnje kvalitetnejih materialov se povrne v relativno kratkem asu. K vsemu temu je potrebno dodati, da odpadejo tevilni servisi za ogrevalne naprave, odpadejo vse dajatve in stroki

za vzdrevanje dimne naprave ter porast vrednosti pri prodaji objekta. V preglednici 2 so prikazane primerjalne cene za izgradnjo nizkoenergijske in pasivne hie v Avstriji.

Slika 7 Strojnica

Slika 5 Zrani filter poskrbi za ist in sve zrak v prostoru

Z dolgoletnimi izkunjami, nenehnim nadaljnjim razvojem in s potrebnimi konsekvencami v prenosu znanja si je podjetje SINGER pridobilo tevilne certifikate in ateste za kvaliteto. Vse to omogoa podjetju prodajo hi v naselju Singergasse direktno kupcu, brez posrednika, kar vpliva na konno ceno.

EkoparkPo zanimivi in obirni predstavitvi stanovanjske pasivne hie smo na ogled nadaljevali v tako imenovanem Ekoparku, kot simbiozi za delo, napredek in doivetje. Ekopark je inovativen trostebrni koncept, ki zdruuje mreo

Slika 6 Prezraevanje je pri pasivni hii kljunega pomena

Slika 8 Na tem okolju raste sodoben Ekopark

Preglednica 1: Primerjava nizkoenergijske in pasivne hie. Tehnini podatki Temeljna ploa Zunanji zid (srednji) Zunanji zid (irok) Ravna streha Okna/balkonska vrata Vhodna vrata Energijska vrednost Pasivna hia U = 0,11 W/m2K [26 cm XPS pod temeljno ploo] U = 0,10 W/m K [26 cm EPS-F plus]2

Nizko energijska hia U = 0,18 W/m2K [14 cm XPS pod temeljno ploo] U = 0,18 W/m2K [18 cm EPS-F plus] U = 0,18 W/m2K [18 cm EPS-F] U = 0,16 W/m2K [22 cm EPS-W 25] Uw = 1,10 W/m2K [dvojna zasteklitev] Ud = 1,30 W/m2K [Les/Alu tip platana] < 45 kWh/m2a

U = 0,13 W/m2K [26 cm EPS-F] U = 0,10 W/m2K [35 cm EPS-W 25] Uw = 0,79 W/m K [trojna zasteklitev]2

Ud = 0,79 W/m2K [Les/Alu tip po izbiri] < 15 kWh/m2a

Pri standardno grajeni hii znaajo ti podatki okoli 60 120 kWh/m2a

10 Instalater

December 2008

Slika 10 Del lepo urejene strojnice v kleti poslovne zgradbe

strijskih parkov), ki so nameeni v bliini centra za uporabne raziskave. Vse skupaj pa se povezujejo z rekreacijo in dogodki, ki so kot destinacija kljunega pomena

oziroma bolj privlana ponudba. Park se razprostira na skoraj 15 hektarjih uporabne povrine z

Slika 9 Prva izmed pomembnejih zgradb bo e v kratkem odprla svoja vrata

neodvisnih okoljskih podjetij, v katerem bo prostor za podjetja, uporabne raziskave in pridobivanje izkuenj. Na ogled bodo tudi razstave o svetovnih dosekih s tega podroja. Tesno povezana kombinacija dela, raziskav in izkuenj, je v tem trenutku mogoe najti le na podroju kopark Hartberg. Za mnoge e uveljavljene drube je ravno ta interakcija pomembna prednost in ne samo lokacija, prav tako je pomemben dejavnik oziroma imid podobe.

Podjetniki parkNajbolj aktivno delovno okolje v Hartenbergu se belei na okoljskem podroju. Tudi v mestu se v ozadju vzporedno s sedanjo prakso in poleg rednih aktivnosti razvija znanstveno podroje (to pomeni, da Ekopark deluje v veliki meri popolnoma neodvisno).

Obstaja posebna elja, saj obstaja enkraten ambient, ki zagotavlja smiselno in pomembno infrastrukturo na razlinih podrojih (na ravni komercialnih in indu-

Slika 11 V ekoparku ne gre brez vetrnice

Preglednica 2: Primerjava cen med nizkoenergijsko in pasivno hio. Nizkoenergijska hia Stanovanje z 87 m2 vkljuno s 350 m2 zemljia Cena V surovem stanju Povrinsko obdelana Na klju2 2

Pasivna hia Stanovanje z 87 m2 vkljuno s 350 m2 zemljia Cena 108.700 EUR 174.700 EUR 192.400 EUR2 2

104.900 EUR V surovem stanju 161.500 EUR Povrinsko obdelana 179.300 EUR Na klju 157.400 EUR V surovem stanju 239.800 EUR Povrinsko obdelana 1265.800 EUR Na klju

razlinimi skladinimi, pisarnikimi in razstavnimi prostori, ki jih ima v najemu preko 35 podjetij. Na sliki 8 je viden le del ekoparka, v katerem so nameene proizvodne hale.

Raziskovalni parkV sklopu skupnega dela lahko Raziskovalni park s svojimi servisnimi partnerji JOANNEUM RESEARCH, S-I-M in IG Pasivne hie sodeluje v tevilnih raziskavah in tehnoloko razvojnih

Dvojek 121 m vkljuno s 450 m zemljia V surovem stanju Povrinsko obdelana Na klju

Dvojek 121 m vkljuno s 450 m zemljia 163.600 EUR 259.500 EUR 285.500 EUR

Vse cene so iz meseca oktobra 2008 in je vkljuen 20 % davek

December 2008

Instalater

11

Drutvo instalaterjev energetikov Maribor nudi svojim lanom

50 % popustza nabavo raunalnikega program za izdelavo predraunov.

Raunalniki program Win/NormSlika 12 Zelena streha

projektih. Raziskovalni park je usposobljen dajati razline ponudbe in jih tudi uspeno zakljuiti. Prav tako se v Raziskovalni park vkljuujejo podjetja iz razlinih podroij, ki lahko z razlinimi inovacijami in vedenji iz tehnoloko transferskih procesov pridobijo tevilne odgovore.

saj nobena zunanja in tudi notranja stena ni zidana ravno. Vse stene so z nagibom, razlage zakaj tako pa al nisem uspel dobiti. Gostitelji so nas povabili e na ogled parka z vonjo s panoramskim dvigalom, kjer je lep razgled na celotni Ekopark (stolp ob

Prihrani as, denar, ivce in telefonske impulze. Program opravi vso delo pri kalkulacijah na osnovi vnesenih normativov, cen materialov in urne postavke podjetja.

Kako postati lan drutva?Napiite va naslov in nam ga poljite po elektronski poti na: info@instalater.si ali po poti na naslov: Drutvo instalaterjev energetikov Maribor Ahacljeva ul. 12a, 2000 MariborVlanijo se lahko tudi fizine osebe, ki jih zanima podroje energetike. Vsi lani bodo brezplano prejemali tudi strokovno revijo INSTALATER. lanstvo v drutvu je brezplano.

Slika 13 Sprejemni prostor v objektu Maxoom

Info-zabava parkV Avstriji je prvi Info-zabava park, ki je v povezavi z ekologijo, gospodarstvom in za obiskovalce na nivoju trajne zabavne izkunje. Na splono je doivetje za obiskovalce razdeljeno na ve kot 30 podroij z razlinimi tematikami o naravoslovju. Usposabljanja, seminarji za znanstvene, kulturne in gospodarske prireditve vseh vrst in okrogle mize so prioriteta ekolokega parka. Na tokratnem obisku smo si ogledali zgradbo, v kateri bo deloval podjetniki park (slika 9). Zanimiva sedemnadstropna zgradba, ob kateri se nahaja 50 m visoko panoramsko dvigalo pritegne pozornost vsakega obiskovalca. Zanimiv je predvsem nain gradnje,

poslovni zgradbi na sliki 9). Neposredno ob samem objektu e stojijo tevilni energijsko varno naravnani objekti. Zanimiv je bil pogled na objekt v neposredni bliini, ki je prekrit z zeleno streho (slika t. 11). Tik ob njem stoji velika vetrnica in tevilni proizvodni objekti opremljeni s sprejemniki za fotovoltajiko. Proizvodnja v teh halah je izkljuno namenjena izdelavi elementov za gradnjo pasivnih hi. Na koncu smo si e ogledali razstavni objekt Maxoom (slika t. 13). Lepo opremljen sprejemni prostor, v katerem so nameeni tevilni in lepo urejeni akvariji navdihnejo slehernega obiskovalca. Na razpolago je bilo veliko strokovnega materiala in za bolj detajlno razlago so nam bili na voljo tevilni strokovni delavci.

Nudimo zrane in tekoinske zemeljske kolektorje za predgrevanje zraka pozimi, gibljive prezraevalne cevi FRS in izolirane cevi ISO PIPE. Izvajalcem nudimo svetovanje in strokovno pomo pri izvedbi prisilnega prezraevanja.

Rekuperatorji in oprema za prezraevanje varnih in pasivnih hi od osnutka do zvedbe, vse na enem mestu.

Ventilatorji: kopalniki, okenski, kanalski, dimniki, streni, stropni, industrijski

Grelci in suilci: suilci zraka, suilci rok in las, elektrini grelci zraka

d.o.o., Staneie 7m, 1210 LJ-entvid tel.: 01 516 10 56, telefax: 01 516 10 55, gsm: +386 31 217 459, e-mail: info@agregat.si, www.AGREGAT.si

Agregat

12 Instalater

December 2008

Toplotne rpalke ATLAS TERMALInovativne reitve, iroka paleta izdelkov in ugodna ponudba. Atlas Termal predstavlja nove modele toplotnih rpalk za ogrevanje in hlajenjePo uspenem vstopu znamke Atlas Termal na slovenski trg toplotnih rpalk, je podjetje pripravilo paleto novih modelov toplotnih rpalk za ogrevanje in hlajenje prostorov, ki izkoriajo toplotne vire zrak, vodo ali geotermalno energijo ter toplotno rpalko za ogrevanje sanitarne vode. nik pa je mono montirati na tla ali na zid. Kompaktno izvedbo je potrebno povezati s sistemom ogrevanja, pri deljeni izvedbi pa je potrebno izvesti hladilniko povezavo med notranjo in zunanjo enoto. Kombinacija sodobnega Sanyo Scroll kompresorja in velikih uparjalnikov ter hladiva R410A omogoa delovanje tudi pri zelo nizkih zunanjih temperaturah. Vse toplotne rpalke zrak/voda imajo monost priklopa na bojler z vgrajenim kondenzatorjem. Tako se sanitarna voda ogreva na visoko temperaturo z vikom vroih par iz kompresorja.

Sistem ZRAK / VODAToplotne rpalke zrak/voda so zelo razirjenje in se zahvaljujo hitremu razvoju vedno pogosteje uporabljajo tudi za ogrevanje objektov v hladnejih podrojih.

Atlas Termal nudi toplotne rpalke zrak/voda v dveh izvedbah, v kompaktni izvedbi, kjer je celotna naprava postavljena na prostem, ter sistem z loenim uparjalnikom, kjer je glavni del postavljen v kotlovnici, zunanji izmenjeval-

Sistem ZEMLJA / VODA in VODA / VODAToplotne rpalke zemlja/voda in voda/voda omogoajo zelo velike prihranke zaradi stabilne temperature toplotnega vira (zemeljki kolektor nad 0C in talna voda nad 10C). Tudi v teh napravah je uporabljeno hladivo R410A, zato je mono doseganje zelo visokih izkoristkov. Posebni prenosniki ETS (tube in shell) so odporni na usedline v talni vodi in omogoajo stabilno delovanje naprave skozi celotno ivljenjsko dobo. Toplotna rpalka zemlja/voda ali voda/voda zahteva pri montai vodoinstalaterske spretnosti, znanje hladilnike tehnike ni potrebno. Prav s tem namenom smo super-grelec kondenzator za ogrevanje sanitarne vode vgradili v samo napravo. Tako je potrebno prikljuiti le cevi, namestiti rpalke in izvesti regulacijo sistema.

14 InstalaterToplotna rpalka za ogrevanje sanitarne vodeZelo uinkovita reitev za ogrevanje sanitarne vode je manja toplotna rpalka, nameena na 200 l oz. 300 l bojlerju. Za ogrevanje sanitarne vode uporablja toploto zraka v prostoru in obenem nudi funkcijo ohlajevanja prostorov. Tako pridobljen ohlajen zrak lahko tudi usmerjamo preko prezraevalnih kanalov v druge prostore v objektu. Tovrstna toplotna rpalka prihrani priblino 75% energije. sanitarne vode, kar pa ni najbolje za samo toplotno rpalko. Toplotne rpalke ATLAS TERMAL nudijo posebno funkcijo ogrevanja sanitarne vode na vedno visoko temperaturo, ne glede na temperaturni reim ogrevanja. Tako se sanitarna voda v bojlerju ogreva na 55C tudi, kadar T deluje v reimu talnega gretja 35C in celo, kadar hladi. V ta namen je v T ali pa v bojler vgrajen poseben prenosnik kondenzator, ki oddaja toploto vroe pare iz kompresorja pri zelo visoki temperaturi.

December 2008 z nizkotemperaturnim reimom ogrevanja. Tako je zagotovljeno pokrivanje toplotnih potreb tudi pri zelo nizkih temperaturah, okoli -15C. V slabe izoliranem objektu se sistem zrak/voda dimenzionira tako, da pokriva toplotne potrebe do zunanje temperature -5C. V praksi je to nad 90% ogrevalne sezone.

iroka paleta izdelkov vedno na voljo po ugodni ceniPodjetje Atlas iz Celja, kot uvoznik vedno dri na zalogi zadostne koliine toplotnih rpalk vseh vrst in nudi kupcem hitro dobavo, visok nivo storitve, strokovno svetovanje, kakovostno tehnino podporo in jamstvo za brezhibno delovanje izdelkov. Monterjem pa dostop do znanja, rezervnih delov, inovacij ter vedno ugodne ponudbe ter svetovanje pri izbiri modela, podporo pri montai in zagonu ter podporo pri servisiranju.Y asin Jodeh

Ogrevanje sanitarne vode s super-grelcemKer so toplotne rpalke v veini primerov namenjene ogrevanju v nizkotemperaturnem reimu, se pri uporabniku pojavi problem dogrevanja sanitarne vode na ustrezno visoko temperaturo. Kot vemo, ogrevanje v reimu talnega gretja pri 35C ni dovolj za sanitarno vodo, prav pri tej temperaturi je najveja nevarnost nastanka bakterij legionele. Zato je uporabnik prisiljen dogrevati sanitarno vodo na drug nain, ali pa mora imeti toplotna rpalka posebno funkcijo ogrevanja

Toplotne rpalke pokrivajo od 90 do 100% energijskih potreb objektaSistem ogrevanja s toplotno rpalko je navadno zasnovan tako, da pokriva energijske potrebe objekta v celoti ali pa delno. Dele pokritja je odvisen od toplotne izolacije objekta, naina ogrevanja in izvora toplote za toplotno rpalko. Sistem voda/voda ali zemlja/ voda lahko pokriva do 100% toplotne potrebe objekta tudi pri slabi izolaciji in radiatorskem

ogrevanju, saj je temperatura toplotnega vira stalna in relativno visoka (+10C talna voda in +2C zemeljski kolektor). Sistem zrak/voda pa najbolj racionalno deluje v dobro izoliranih objektih

Atlas Trading d.o.o. www.atlas-trading.si info@atlas-trading.si 080 20 65

Kaminie v preteklosti si je lovek zaradi vejega ugodja ogreval prostor, v katerem je bival. Zael je z odprtim ognjiem, ki ga je kasneje dograjeval. Tako poznamo danes ve vrst pei, s katerimi je mogoe prostor ogrevati. Zaradi vse vejega prodora sodobnih sistemov centralnega ogrevanja smo iz dneva v dan pria, kako se stare, klasine pei vse bolj odmikajo. Zaradi vse veje nostalgije po starem in lepem pa si vedno ve ljudi vgrajuje kamine, predvsem takne, ki se s svojim lepim videzom vklapljajo v lepo urejene prostore. Stroki za izdelavo kamina so relativno nizki, vendar pa zahteva upravljanje s kaminom veliko dela.

December 2008

Instalater

15

Zamenjava ogrevalne napraveOgrevalno napravo vestanovanjske ali enodruinske hie, ki je bila vgrajena pred ve leti je potrebno sanirati ali v celoti zamenjati s takno, ki je sam svoj energetski proizvajalec. To pa ni vedno najbolja reitev in tudi ne okolju prijazna reitev. Danes lahko izbiramo med tevilnimi ogrevalnimi sistemi. Ti delujejo z razlinimi energijskimi viri z okolju prijazno energijo, ki postajajo, tendenciozno in dolgorono gledano v primerjavi s kurilnim oljem in zemeljskim plinom, vse bolj konkurenni. Vsekakor se izplaa pred zamenjavo ogrevalnega sistema napraviti razline primerjave. ali tople vode. Da to doseemo, potrebuje elektrino energijo (1/3 energije). Razlini energijski izvori zagotavljajo razline izkoristke. Tako se na primer poraba odpadne toplote v industriji izkae za zelo gospodarno. Nekaj manj uinkovito je korienje zemeljske toplote (s pomojo zemeljskih sond), in toplote dobljene iz podtalnice in povrinskih voda. Toplota dobljena iz zunanjega zraka ima najniji izkoristek. V naelu velja: manja kot je temperaturna razlika med izvorom toplote in potrebno ogrevalno temperaturo, toliko uinkoviteje je ogrevanje. S toplotno rpalko v nekaterih primerih zagotovimo celotno potrebno toploto za ogrevanje in pripravo tople vode, tako da ne potrebujemo niti rezervoarja za gorivo, niti dodatne pei in dimnika za ogrevanje.

ogrevalni sistem obratuje z nizkotemperaturnim reimom. ) Toplotna rpalka mora biti prilagojena ogrevalnemu sistemu. Zato je obvezno pred vgradnjo toplotne rpalke in ogrevalnega sistema izdelati projekt, ki je skladen z zahtevami po mednarodnih smernicah D-A-CH. ) Pri vgradnji toplotne rpalke, ki koristi toploto iz vode, je potrebno predhodno pridobiti koncesijo za njeno uporabo.

o dobavi toplote, ki jo skleneta naronik in dobavitelj. Pogodba doloa pravila in pogoje o dobavi toplotne energije. V pogodbi so tudi tono doloeni tehnini pogoji dobave. ) Za prikljuek na cevni razvod, predajno postajo in za toplotni izmenjevalec mora biti zagotovljen dovolj velik prostor v stanovanjskem objektu. Prostor, ki smo ga potrebovali za oljni rezervoar ali kurilnico lahko uporabimo za druge namene.

Daljinsko ogrevanjeDaljinsko ogrevanje deluje kot velika naprava za centralno ogrevanje, saj preko razdelilnega omreja oskrbujejo tevilne objekte ali stanovanjska naselja s toplo vodo za ogrevanje in sanitarno vodo. Daljinska ogrevanja so najbolj razirjena v mestih ali v strnjenih naseljih, kjer je na relativno majhnem obmoju veliko tevilo stanovanjskih zgradb. Ena izmed monosti pridobivanja toplote, potrebne za daljinsko ogrevanje je seiganje smeti (slika 2).

Ogrevanje z lesomDrva spadajo med energent, ki je nevtralen na CO2. Drva lahko kot energent koristimo na tevilne naine. Les je s CO2 nevtralen energent, ker je pri rasti vezan na veliko CO2, ki se pri izgorevanju ali trohnenju ponovno sproa. Na triu je danes na razpolago veliko tevilo ogrevalnih sistemov, ki omogoajo kurjenje z lesom, na primer kaminska pe. V velikih

Toplotna rpalkaToplotna rpalka deluje v povpreju z dvema tretjinama toplote iz okolja in z eno tretjino elektrine energije. Toploto iz zraka, zemlje, vode ali odpadne vode industrijskih procesov, lahko uporabimo za ogrevanje zgradb ali za pripravo tople vode. S pomojo toplotne rpalke poviamo temperaturo, ki je potrebna za ogrevanje stanovanja

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko vgradimo toplotno rpalko? ) Toplotne rpalke so predvsem uinkovite, e je zgradba zelo dobro toplotno izolirana in e

Slika 2: Seigalnica smeti na Dunaju

Manji sistemi daljinskega ogrevanja lahko delujejo s toploto iz velikih ogrevalnih naprav ali s pomojo odpadne toplote, ki se sproa v razlinih industrijskih proizvodnjah, na primer odpadne tople vode, dimnih plinov itd.

ogrevalnih sistemih, na primer v povezavi z ogrevanjem, se lahko lesni sekanci uporabljajo neposredno dobavljeni iz gozda. Primerjavo cen in prihrankov energije za ogrevanje razlinih energentov prikazuje slika 3. Za eno in ve druinske hie se priporoa za ogrevanje uporaba pelet. S peleti lahko ogrevamo s popolno avtomatiko in za delo-

Slika 1: Toplotna rpalka, ki koristi toploto iz okolja

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se lahko prikljuimo na daljinsko ogrevanje? ) Osnova za dobavo toplote je predhodno sklenjena pogodba

16 Instalaterpolovico energije, ki jo potrebujemo za pripravo tople sanitarne vode, in s tem znatno zmanjamo odvajanje kodljivih emisij in CO2 v okolje. Kakne so monosti oziroma izkoristki sonne energije za pripravo tople sanitarne vode prikazuje slika 4. Solarno energijo lahko v cilju zmanjanja porabe energije uporabimo za namene talnega ogrevanja ali kot dopolnilo ogrevanja z radiatorjem. Amortizacija solarne naprave za ogrevanje sanitarne tople vode se z ozirom na investicijski vloek, in zaradi nenehnega

December 2008

spodinjstvo. ) Potrebujemo prostor za namestitev vejega sonnega toplotnega hranilnika in za cevno povezavo med sonnimi zbiralniki in cevno instalacijo.

Fosilna goriva: Zemeljski plin in kurilno oljePri izgorevanju zemeljskega plina in kurilnega olja nastaja CO2, zato je varevanje brezpogojno potrebno. Pri izgorevanju kurilnega olja ali zemeljskega plina nastaja CO2, ki bistveno vpliva na onesnaenje okolja oziroma klimo. Zaloga ze-

Slika 3: Ogrevanje s peleti je prihranek energije in denarja

vanje ne potrebujemo veliko dela. Lesni peleti so izdelani iz stisnjenih ostankov aganja in ne vsebujejo nobenih dodatkov. Ogrevanje s peleti je dobra alternativa, e moramo zamenjati ogrevanje z kurilnim oljem (v prostor za kurilno olje lahko vgradimo silos za shranjevanje peletov). Vsak ogrevalni sistem je mogoe kombinirati tudi s solarno napravo. Seveda pa je ogrevanje s peleti zelo konkurenno v primerjavi z ogrevanjem s kurilnim oljem, zemeljskim plinom ali toplotno rpalko.

shrambo peletov. Prostor, ki ga potrebujemo za ogrevanje s peleti je primerljive velikosti z ogrevanjem s kurilnim oljem. ) Izvedbo projekta je potrebno naroiti pri strokovnjaku s tega podroja ogrevalne tehnike.

Sonna energijaSonce nam poilja prijazno energijo direktno v hio. Ogrevalna naprava v stanovanjski hii ne ogreva samo bivalnih prostorov, temve omogoa tudi pripravo tople vode. Energijo, potrebno za toplo vodo, lahko dobimo direktno od sonca. V poletnem obdobju lahko sanitarno vodo segrevamo s pomojo sonnih zbiralnikov, v prehodnih obdobjih, predvsem za namene ogrevanja stanovanjskih prostorov pa jo moramo e samo dogreti . V velikih stanovanjskih zgradbah lahko na ta nain zagotovimo skoraj

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko vgradimo ogrevalno napravo za kurjenje s peleti? ) Toplotni prikljuek za ogrevanje s peleti je smiseln samo, kadar je zagotovljena nabava peletov. ) Na razpolago mora biti dovolj prostora za ogrevalni kotel in

Slika 5: Plinski rezervoar

draenja energije lahko relativno hitro obrestuje. V razvitejih in energetsko razgledanih dravah se daje takni vgradnji vse veja podpora in denarni prispevek.

meljskega plina in nafte so omejene, vendar kljub povpraevanju cene posledino iz leta v leto naraajo. Transport nafte se v glavnem vri z ladjami in po eleznicah, medtem ko se transport plina v glavnem vri po dolgih cevnih napeljavah direktno do porabnika ali do plinskih rezervoarjev (slika 5). Vse to pa je lahko zaradi nesree ali puanja instalacije dodatna nevarnost za nae okolje. Nafta in plin sta dragoceni surovini in zato ne smeta biti prvenstveno namenjeni za ogrevanje. Zato je prav, preden se odloimo za ogrevalni sistem s kurilnim oljem ali pli-

Slika 4: Izkoristki sonne energije v mesecih leta

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko vgradimo solarno napravo? ) Potrebna je dovolj velika ravna streha ali streha z doloenim naklonom, obrnjena na jug, jugozahod ali jugovzhod. ) Potreben je prostor za sonne zbiralnike, priblino en kvadratni meter na osebo, velja za solarno ogrevanje v vestanovanjskih objektih ali pa tiri do pet kvadratnih metrov na go-

December 2008 nom, da raziemo monost ogrevanja z obnovljivimi viri energije. Odloitev za obnovljivi vir je zagotovo najbolja odloitev. V kolikor se odloimo za fosilno gorivo, ima zemeljski plin, v primerjavi s kurilnim oljem, veliko ekoloko prednost. denzacijskega oljnega kotla. S pravilno vgradnjo in dobro regulacijo lahko letno prihranimo est do deset odstotkov goriva. Vse bolj se tudi priporoa uporaba ekolokega kurilnega olja, ki vsebuje malo vepla. Na sliki 7 je vidna primerjava gibanja cen kurilnega olja v primerjavi z zemeljskim plinom in elektriko. ponudnikov in narediti dobro primerjavo. Razdeliti asovno posamezne faze dela, saj lahko obnova traja tudi do ve mesecev.

Instalater

17

Zemeljski plin proizvaja manj CO2 kot kurilno olje.Na osnovi kemijske sestave se sproajo pri izgorevanju zemeljskega plina manje koliine CO2 kot pri kurilnem olju. Najbolja reitev je torej vgradnja kondenzacijskega kotla. V kolikor je ogrevalni sistem pravilno doloen in reguliran, lahko znaa letni prihranek tudi do 10 procentov potrebne energije. Zemeljski plin je primeren tudi za kogeneracijo, kjer lahko istoasno zagotovimo proizvodnjo toplote in elektrine energije.

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko ogrevamo s kurilnim oljem? ) Rezervoar kurilnega olja mora imeti ustrezne dimenzije in biti

Drugi: Izbira toplotne izolacija Naeloma velja, preden se odloimo za zamenjavo sistema moramo zagotoviti, da bo po obnovi poraba energije v zgradbi kolikor je mogoe zniana, zato je nujno potrebno izvesti dobro toplotno izolacijo fasade, kletne ploe, oziroma vseh gradbenih elementov, vkljuno z vgradnjo oken s toplotno izolacijskimi stekli. Dobra toplotna izolacija prinese veliko, saj je z zmanjanimi to-

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko ogrevanje prikljuimo na omreje zemeljskega plina? ) V hio ali vsaj po cesti mora biti speljana plinska napeljava. ) Od distributerja mora biti zagotovljena dobava plina. ) Nart in izvedba morata biti prepuena kvalificiranemu strokovnjaku.Kurilno olje je e vedno najpogosteje uporabljen energent. Do prve energetske krize je kurilno olje veljalo kot cenovno najugodneji energent in je imelo tudi tevilne druge prednosti, lahko shranjevanje in visoko energijsko vrednost. Politini dogodki v dravah izvoznicah in problemi s transporti imajo velik vpliv na spreminjanje cene nafte. Pri odloitvi za vgradnjo ogrevalnega sistema z ogrevanjem na kurilno olje se priporoa uporaba kon-

etrti: Uporaba okolju prijazne tehnologije Poleg izbire energenta, se lahko sreamo e s tevilnimi drugimi ukrepi, da najdemo pravo reitev: ) Izbrati je potrebno ogrevalni sistem, ki bo istoasno zagotavljal ogrevanje in pripravo tople vode. ) Izraun potrebne moi ogrevalne naprave je naloga, ki jo moramo zaupati strokovnjaku. Pri izbiri novega sistema ne smemo dodati rezerve. Potrebna izraunana mo naprave ima zadovoljivo mo, da lahko zadovolji potrebe po ogrevanju in pripravi tople vode. ) Vgraditi je potrebno sodobno obtono rpalko, saj le ta prihrani veliko elektrine energije, v primerjavi s rpalkami, ki so bile izdelane pred letom 1990. ) K ogrevalnim telesom je potrebno obvezno vgraditi termostatske ventile, da lahko stanovalci regulirajo temperaturo v prostoru. Individualna regulacija bo do leta 2010 postala obvezna po tevilnih regijah. Peti: Ponudba za vgradnjo in priakovana podaljana garancija Pred izvedbo obnove ali zamenjave ogrevalnega sistema je potrebno pridobiti ve ponudb in skleniti pogodbo za izvedbo del. V ponudbi mora vsak izvajalec opisati izvedbo del z vrsto materialov, ki jih bo vgradil in tehnino uporabnost del, ki jih bo izvedel na klju. Od izvajalca je potrebno skupaj s ponudbo zahtevati tudi rok garancije. tevilna podjetja, oziroma proizvajalci kvalitetnih energetskih naprav, ki s svojimi kooperanti organizirajo izobraevanje, dajejo podaljano garancijsko dobo tudi do deset let. esti: Vgradnja, nastavitev in poskusno delovanje; Preden prine ogrevalna naprava obratovati, moramo predhodno opraviti tlani preizkus in nastavitev. Izvajalsko podjetje mora pred predajo opravljenih del izdelati obratovalna navodila za delovanje. Seveda pa mora izvajalsko podjetje v garancijskem obdobju poskrbeti za redno servisiranje in za optimiranje ogrevalnega sistema.

Slika 6: Kurilno olje in primerjava cen, plin - olje

vgrajen tako, da ne more priti do izliva v podtalnico. ) Skladia z nevarnimi tekoinami, ki ogroajo podtalno vodo, morajo odgovarjati predpisom in biti pregledane.

Zamenjava ogrevalnega sistemaOpis postopka: Zamenjava centralnega ogrevanja spada med teja opravila, zato je prav, da ukrepamo korak za korakom: Prvi: Vzeti si moramo dovolj asa in razmisliti o tevilnih variantah za izbiro sistema. Pridobiti ve

plotnimi izgubami potrebna tudi manja ogrevalna naprava, ki zagotavlja manjo porabo goriva in izpolnjuje zahteve za pridobitev energetske izkaznice. Energijska izkaznica zagotavlja zgradbo s termino kvalitetnim ovojem. Energijska izkaznica pove, koliko energije na kvadratni meter na leto porabimo za ogrevanje.

Slika 7: Kurilno olje in rast cen

Tretji: Glede izbire energenta se posvetovati s strokovnjakom Najbolja odloitev je zagotovo, da obstojeo napravo zamenjamo z enakim ogrevalnim energentom. Vsekakor pa pomeni da premislimo tudi na alternativo in morebiti preidemo na zamenjavo in se odloimo za vgradnjo sistema z obnovljivim virom energije, s katerim bomo istoasno tudi manj obremenjevali okolje. K nartovanju je potrebno pritegniti izkuenega strokovnjaka, najbolje je strokovnjaka za projektiranje hine tehnike ali energetskega svetovalca. Strokovnjaku je treba nuditi dovolj informacij, da bo lahko nael pravo reitev.

18 Instalater

December 2008

Instalacije in ogrevalni sistemiV asu sodobne tehnologije je pri gradnji eno ali dvodruinske hie na voljo veliko zahtevnih ogrevalnih sistemov, ki se po potrebi lahko tudi medsebojno povezujejo.V preglednici 1 so prikazane instalacije in dimenzije cevi vertikalnih razvodov: Na sliki 1 je prikazan vertikalni jaek, v katerega so nameeni vsi potrebni cevni razvodi. ) Na ekoloki nain dobljena elektrina energija za posamezna gospodinjstva ) Fotovoltaika ) Toplotne rpalke ) Ogrevanje z lesnimi peleti ) Kaminske pei

Slika 1: Jaek za cevne razvode

Pri tevilnih gradnjah stanovanjskih objektov z razlinimi stanovanjskimi enotami in vedno vejimi povrinami je e posebej pomembna izvedba etanega ogrevalnega sistema. Vse pomembneja je regulacija, ki je sicer pomembna pri centralni oskrbi toplote. Priporoljiva je tudi za individualno uporabo stanovanjske enote, saj ima velik vpliv na varevanje energije, kajti rauni za porabljeno energijo so vse viji. V ta namen se v vsaki stanovanjski enoti vgradi razdelilnik za predtok in povratni tok ogrevalnega sistema, na katerem so vgrajeni regulacijski ventili za regulacijo toplote v posameznih prostorih. Prostore lahko ogreva-

mo z radiatorji, konvektorji ali s talnim oziroma stenskim ogrevanjem.

Podroje, ki ga lahko imenujemo Moderna hina tehnika delimo na tri dele:1. Hine instalacije Prvo poglavje obravnava naprave in aparate, ki so narejeni tako, da nam omogoajo udobno ivljenje v hii in so enostavno oblikovani: ) udobno prezraevanje, ) pitna voda, ) priprava tople vode, ) sanitarne instalacije, ) uporaba deevnice, ) naprava za centralno sesanje prahu, ) energijsko varne hine naprave.

Slika 2: Cevni razvodi za razline naine ogrevanja

Legenda: RP PP OV ZV TO PR KR - Raztezna posoda - Polnilno praznilna pipa - Odzraevalni ventil - Zaporni ventil - Talno ogrevanje - Ploati radiatorji - Klasini radiatorji (v razlinih oblikah) PV - Povratni vod ogrevanja P - Predtok ogrevanja OK - Ogrevalni kotel (proizvajalec toplote) VV - Varnostni ventil VK - Vgradni konvektor O - Obtona rpalka PrV - Prelivni ventil R - Razdelilnik MT - Merilec toplote 2. Energija v hii Drugo poglavje obravnava reitve, ki zbirajo potrebno energijo za ogrevanje prostorov in proizvodnjo tople vode: ) Sonna energija neizrpen in brezplaen vir energije

) Lonene pei ) Kotli na uplinjanje lesa ) Ogrevanja z lesnimi sekanci ) Daljinska ogrevanja ) Zemeljski plin ) Utekoinjeni naftni plin ) Direktno elektrino ogrevanje 3. Nizko temperaturni ogrevalni sistemi V tretjem oziroma v zadnjem delu se obravnavajo uinkoviti ogrevalni sistemi, e posebej stenska in talna ogrevanja za ogrevanje prostorov v stanovanjskih hiah. Po hiah so speljani tevilni instalacijski vodi, ki potekajo od kleti in delno do podstreja. Zato arhitekti in projektanti hinih instalacij predlagajo, da so prostori z vodovodno napeljavo razvreni eden nad drugim. Na sliki 2 je prikazan toplovodni dvocevni ogrevalni sitem za delovanje z obtono rpalko, etana

Preglednica 1: Vrste instalacij in dimenzijeVrsta instalacije Za centralno sesanje prahu Odtona kanalizacija Za prezraevanje Odtoki za odpadno vodo Razvod za pitno vodo po etai Za toplo vodo Predtok in povratni tok za ogrevalni sistem Razvod za solarno ogrevanje Za elektrino instalacijo (jaki tok) Za telekomunikacijski sistem dimenzija 1 x 44 mm 1 x 100 mm 2 x 160 mm 1 x 250 mm 2 x 25 mm 2 x 25 mm 2 x 25 mm 2 x 25 mm / /

December 2008

Instalater

19

transparentne toplotne izolacije. Preden se odloimo za vgradnjo ogrevalnega sistema, je potrebno predhodno dobro preveriti vse monosti. Potrebno je preveriti toplotne izgube in izrabiti sevanje sonca za pridobivanje dodatne toplotne energije. In kako pripraviti omenjeno? Potrebno je, da zgradbo dobro toplotno izoliramo. Vgraditi moramo ogrevalno napravo z bistveno manjo mojo, kot so se vgrajevale predhodno, ali kot je bila vgrajena pred sanacijo objekta. Nekje med 5 in do maksimalno 12 kW moan ogrevalni kotel, vkljuno s pripravo tople vode, zadostuje za ogrevanje stanovanjske povrine od 100 do 150 m2. Prav tako je potrebno manje povrine doloiti tudi pri ogrevalnih telesih, pri emer je treba upotevati nizko temperaturni reim, ki omogoa dodatne prihranke energije.

Slika 3: Transparentna toplotna izolacija

razdelitev za individualno stanovanjsko ogrevanje in razlini primeri ogrevalnih sistemov. Prednosti ogrevalnih sistemov s toplo vodo: ) enostavno rokovanje in ugodno poutje, ) enostavna regulacija z monostjo spremembe temperature

vode, ) ugodna prostorska klima zaradi nizke temperature ogrevalnega telesa, ) velika varnost delovanja ogrevalnega sistema zaradi relativno nizke temperature ogrevalnega medija, ) relativno majhna korozija in ) dolga ivljenjska doba.

Za transport ogrevalnega medija se vgrajujejo jeklene cevi in za manje dimenzije cevi iz bakra, mehkega jekla in plastike. Za talna in stenska ogrevanja se veinoma uporabljajo cevi iz plastinih mas, ki so primerne za nizko temperaturne sisteme. Na sliki 3 je prikazana shema delovanja

20 Instalater

December 2008

Izdelava cevnih lokovNove cevi oziroma cevni loki iz plastike, bakra in drugih surovin vse bolj izpodrivajo cevne instalacije iz jeklenih cevi. Toda, e vedno je potrebno, in e kar nekaj asa bo tako, da bo potrebno doloene cevne razvode izvajati s trdnejimi materiali. Zato je prav, da ohranjamo znanje, ki je e ne dolgo tega veljalo za prepotrebno.Cevni lok paralelne instalacijeKadar vgrajujemo cevni razvod z ve vzporedno vodenimi cevmi eno poleg druge, se skoraj vedno sooamo z istim vpraanjem, kako cevni razvod izvesti? 2. Nazaj od toke M izmerimo in zariemo potrebno dolino ter vzamemo toko a kot zaetek polmera. 3. Od zaetne toke a, ki teje za zaetek upogiba loka, se zarie

Enaba 1

Skoraj vedno pa ostaja isti odgovor, etudi so cevi enakega ali razlinega preseka, in sicer:

skupna dolina, ki je potrebna za upogib loka. Doloi se s pomojo enabe 1.

a.) e se odloimo, da so na vseh ceveh enaki upogibni polmeri, nastane med loki relativno velik razmik, kar je lahko na videz tudi motee (slika 1). b.) V kolikor pa elimo, da so cevi speljane paralelno tudi v zavojih, moramo izvesti razlino velike polmere (slika 2).

Cev II1. Pri zarisovanju naslednje dalje cevi II na eleno mero in z istim razmikom 120 mm, prenesemo toko M na cev II. 2. Od toke M merimo polmer r nazaj, tako doloimo zaetek upogiba. Iz toke a zariemo dolino upogiba. Doloi se s pomojo enabe 2.

Slika 1: Sprememba smeri pri paralelni instalaciji in enakem polmeru cevnega loka

polmerom in enake doline upogibov. Toka M in zaetna upogibna toka a na cevi sta skupaj s cevnim razmikom vrinjeni druga proti drugi.

Cev IIzraun elene mere in s tem toke M:Zaetek cevi do kota stene: 180 mm Razdalja cevi I od zidu: 120 mm elena mera do sredine cevi : 300 mm

Cevni loki z enakim izhodiem polmeraCevni razvod lahko izvedemo tudi z vzporednimi cevnimi loki, kot je prikazano na sliki 2.

Izvedba cevnega loka z enakim upogibnim polmeromPri obravnavanem primeru slika 1 zariemo mero za cevni razmik 120 mm in upogibni polmer 100 mm. Nato nadaljujemo po sledeem primeru:

Cev III1. e elimo podaljati polmer na eleno mero in obdrati enak razmik, izvedemo to enako kot pri opisanem primeru za cev II. 2. Od toke M merimo polmer vedno nazaj in prenesemo znano dolino na zaetek doline loka za upogib.Pri tem postopku dobimo vse cevne loke z enakim upogibnim

Za cev I je upogibni polmer r = 100 mm. Dolina upogiba se zarie kot je prikazano na sliki 1.

Enaba 3

Cev I1. Na steno leee cevi zariemo eleno mero in jo oznaimo kot toko M.

Pri taknih izvedbah imajo cevni loki isto sredino toko in odgovarjajoo ustrezno dolino polmera. Polmer in dolina loka se za vsak lok izrauna drugae.

Cev IIelena mera je za cevni razmik dalja, in znaa: 300 + 120 = 420 mm. Upogibni polmer znaa: 100 + 120 = 220 mm.

Enaba 2

Enaba 4

December 2008

Instalater

21

Enaba 5

Dolino upogiba loka lahko izraunamo z enabo 3.

V praksi ima zaradi enostavneje izvedbe prednost prvi primer. Cevni loki iz drugega primera so na oko videti lepi, vendar jih je veliko teje izdelati in se izvajajo le do premera cevi 32. Veje dimenzije se izvajajo z varilnimi loki. Pri izdelavi lokov z podaljanim polmerom je najbolje opraviti s pomojo ploevinaste ablone, ki jo poloimo v notranji del loka. Pri izdelavi velikih radiusov je najbolje, da se lok zarie s pomojo vrvice in krede na tla.Ivo Kleve

Cev IIIMera cevnega razmika znaa: 420 + 120 = 540 mm upogibnega polmera pa: 220 + 120 = 340 mm.

Dolina upogiba polmeraKot je videti na sliki 2, je pri vseh ceveh zaetek upogiba a na enaki viini. Pri zarisovanju loka za cev I ugotovimo, da se lok zane v toki a in da se dolina upogiba za naslednjo cev prenese od tu, ne da bi se najprej doloila toka M.

Slika 2: Sprememba smeri pri paralelni instalaciji in pri enaki upogibni toki

Drutvo instalaterjev energetikov Maribor Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: +386 2 320 13 10; nastja@klevze.si

PRISTOPNA IZJAVAPodpisani/a __________________________________________________________________ elim postati lan/lanica Drutva instalaterjev energetikov Maribor Datum rojstva: ___________________________________________________________________________________________________________ Izobrazba: _______________________________________________________________________________________________________________ Delovno podroje: ________________________________________________________________________________________________________ Organizacija: _____________________________________________________________________________________________________________ Telefon: __________________________________________________________________________________________________________________ Naslov: __________________________________________________________________________________________________________________ Elektronski naslov: ________________________________________________________________________________________________________ Dovoljujem Drutvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence lanstva in za medsebojno obveanje. Seznanjen/a sem, da bo Drutvo instalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler bom njegov lan/ lanica. ____________________________ Datum: ____________________________ Podpis:

Podpisano prijavnico poljite na naslov drutva po navadni oz. elektronski poti.

22 Instalater

December 2008

Pojem energijski prihrankiEnergijski prihranek je za graditelje hi e dolgo asa ena izmed najaktualnejih tem, in vse bolj uvaja energijsko primerljive dodatne aktivnosti za prihranke na tem podroju. Vendar pa moramo omeniti, da je graditeljem hi pogosto zelo teko razumeti tevilne pojme, ki so vezani na gradnjo hi. Vpraamo se lahko, le koliko jih natanno ve, kaj je nizkoenergijska hia, kdaj je individualna hia nizkoenergijska ali pasivna, in kaj pomeni pojem U-vrednost.Letne toplotne potrebePojem letna potreba pomeni koliino toplote, potrebna med ogrevalno sezono, da ogrejemo bivalne prostore na eleno temperaturo. Merimo jo z letno toplotno potrebo v kilovatnih urah na kvadratni meter (kWh/m2a). Pri ugotavljanju potreb ne smemo upotevati samo toplotnih izgub, ki se izgubljajo skozi zunanje zidove in s prezraevanjem prostorov, temve moramo upotevati tudi vse dobitke, ki so setevek sonnega sevanja skozi okna in oddaje toplote ljudi, ki bivajo v prostorih. Primer toplotnih dobitkov oziroma prehoda toplote skozi toplotno izolacijsko steklo prikazuje slika 1.

Potrebe primarne energijePri doloanju primarne energije za ogrevanje hi, za pripravo tople vode in elektrine energije, moramo upotevati tudi izgube, ki nastanejo pri izgorevanju, vse do transporta goriva do objekta.Slika 2: Nizko energijska hia: energijske potrebe za prezraevanje

Pri doloanju energijskih potreb za stanovanjske zgradbe mnoimo s faktorjem primarne energije, ki znaa pri kurjenju z lesom 0,2, pri kurilnem olju in plinu 1,1 in pri elektrini energiji 3. To pomeni, da ima z lesom ogrevana hia veliko manjo potrebo po primarni energiji kot e je ogrevana s kurilnim oljem ali z elektrino energijo.

Dele vseh dejavnikov, ki prispevajo k energijskim potrebam nizkoenergijske hie prikazuje slika 2.

Pasivna hiaPri pasivni hii se sooimo z dobro prostorsko klimo brez aktivnega ogrevanja in klimatske naprave. Maksimalna toplotna potreba znaa 15 kWh/m2a in predstavlja 80 odstotkov vseh letnih energijskih potreb dosegljivih znotraj nizkoenergijske hie, in celo ve kot 90 procentov znotraj konvencionalno grajene hie. Seveda pa vse to ne sme vplivati na poveanje porabe elektrine energije, kamor spada tudi priprava tople vode in hina elektrina energija, ki sme letno znaati za m2 stanovanjske povrine najve do 120 kWh. Vse navedene vrednosti lahko doseemo le, e dosledno upotevamo dva osnovna pogoja: da

Nizkoenergijska hiae pri uvajanju zahtev za energijsko varevanje je postala nizko energijska hia zakoniti standard v novogradnjah. Letne toplotne potrebe smejo znaati do 70 kWh/ m2a in se ne smejo prekoraiti. To doseemo z dobro toplotno izolacijo zgradbe, zrano tesnostjo, dobrimi toplotno izolacijskimi okni, s kontroliranim prezraevanjem in zmanjanjem oziroma prepreitvijo nastanka toplotnih mostov.

Slika 1: Toplotno izolacijsko steklo

December 2008 zmanjamo toplotne izgube in optimiramo toplotne dobitke. skupna koliina zraka v eni uri izmenjati od 1,5 do trikrat.

Instalater

23

Zrana tesnostV uredbah o energijskih prihrankih zasledimo tudi pojem zrana tesnost v stanovanjskih hiah. Zrano tesnost ugotavljamo s tako imenovanim Blower-DoorTestom, tako da s pomojo ventilatorja ustvarimo v notranjosti zgradbe podtlak in s pomojo posebnega instrumenta preverimo pretok zraka. Izmenjava zraka v hiah brez prezraevalne naprave sme imeti z maksimalno vrednostjo 3, pri hiah s prezraevalno napravo pa vrednost ne sme prekoraiti vrednost tevila 1,5. To pomeni, da se pri slabem pretoku zraka, kot je bil simuliran na testu, sme

U-vrednostU-vrednost pove, koliko toplotne energije uhaja skozi gradbeni element velikosti 1 m2, e znaa temperaturna razlika 1. im nija je U-vrednost, tem bolja je toplotna izolacija in posledino tudi veji prihranek energije. U-vrednost oznaujemo z Wati na kvadratni meter Kelvina (W/ m2K). Dobra U-vrednost za streho znaa okoli 0,2 W/m2K, zunanje stene in stene proti neogrevanem prostoru 0,35 W/ m2K, za kvalitetno toplotno zaitno okno od 0,8 : 1,1 W/m2K in na primer za klasini openi zidak debeline 37 cm 0,52 W/m2K.

Slika 3 - U-vrednost

Za ogrevanje na leto do 60 EUR prihrankaPri uporabi plinske ogrevalne naprave stareje izvedbe lahko znaa stroek na leto samo za vzdrevanje vigalnega plamena tudi do 60 EUR in ve. K dodatnim strokom pa prispevajo e slabo tesnjena okna, vrata, slabo izolirani cevni razvodi in nestrokovno vgrajena grelna telesa, ki zaradi neprimerne namestitve, najpogosteje pred zavesami, predstavljajo velik dodaten stroek porabe energije, ki znaajo tudi do 10 % in ve na sezono.

Veliko strokov za ogrevanje lahko zmanjamo tako da:) Zastarele plinske ogrevalne naprave z vzdrevalnim plamenom, ki porabijo na leto tudi do 100 kubinih metrov ve plina, nadomestimo z zamenjavo z modernimi plinskimi napravami brez vzdrevalnega plamena. Neprimerno ogrevanje, ki predstavlja velik stroek, na primer ogrevanje s kamnito ploo ali oljnim radiatorjem, ki potrebujejo dolgi as za segrevanje prostora, zamenjamo z uinkovitejimi ogrevalnimi sistemi. V praksi se pogosto uporabljajo le cenovno ugodne ogrevalne naprave, ki pa potrebujejo za ogretje prostora na eleno temperaturo veliko asa, zato tevilni strokovnjaki priporoajo vgradnjo asovno nastavljive regulacije z vgrajeno programsko uro, da se dosee optimalni as vklopa, ki odgovarja potrebam za ogretje prostorov. ) Cevne razvode za ogrevanje, ki

Slika 2: Sodobna plinska ogrevalna

Slika 1: Sodobna plinska ogrevalna naprava brez vzdrevalnega plamena v prerezu

potekajo skozi hladne prostore dobro toplotno izoliramo. Velik prihranek doseemo tudi z dodatno zatesnitvijo slabo tesnjenih oken in vrat. ) Odstranimo neprimerne obloge radiatorjev in zavese nameene pred radiatorji, da omogoimo veje gibanje zraka in prihranek energije. ) Odzraimo cevni ogrevalni sistem in prepreimo zmanjanje toplotne moi. ) Izvajamo redni servis in pregled naprav, ki jih mora obvezno opraviti za to primeren strokovnjak.

24 Instalater

December 2008

Zakaj se monterji bojijo ponujati toplotne rpalke?Danes je veliko monterjev centralnih kurjav, ki v veliki veini e vedno ponujajo kupcem samo konvencionalne ogrevalne sisteme (olje, plin, biomasa,) pred toplotnimi rpalkami pa imajo nek strah in nezaupanje. To dejstvo je po svoje dokaj naravno, saj nekdo, ki je vgradil e na desetine doloenih sistemov le-te pozna do potankosti in ga skoraj niesar ve ne more presenetiti.Toplotne rpalke pa so neke vrste drugaen sistem saj imajo doloene specifine zakonitosti, ki jih moramo brezpogojno upotevati, da bo tovrsten ogrevalni sistem deloval brezhibno. Ker pa so danes skoraj vsi monterji preobremenjeni z delom, tako ostaja zelo malo asa za spoznavanje s temi sistemi. Zato bodo v nadaljevanju postopoma predstavljene osnove tovrstnih ogrevalnih sistemov. ni glede na dejansko stanje objekta. Seveda lahko tudi tu (sami ali pa projektant) izraunamo dejanske toplotne potrebe objekta, vendar je to v praksi redko. Zato pa so nam na voljo 2 izkustveni metodi, ki dokaj natanno definirata potrebno mo toplotne rpalke. In sicer je: tarne vode potrebujemo 2500 l olja na leto, potem so toplotne potrebe tega objekta priblino: 2500 / 250 = 10 kW . 2. metoda pa je definirana glede na povpreno izolativnost objektov v doloenem asovnem obdobju in sicer velja: Iz navedenega lahko zakljuimo, da novogradnja (z normalnimi okenskimi povrinami) ne sme imeti ve kot 60 W/m2 specifinih toplotnih potreb. To pomeni da za 200 m2 ogrevalne povrine objekta ne potrebujemo ve kot: sih pa je bilo zelo teko dobiti kotel izpod 20 kW so praviloma vsi , kotli predimenzionirani vsaj za 1. stopnjo in vsled tega niso merilo za doloitev moi T.

1. Pravilo: Nikoli ne izbirajmo moi toplotne rpalke na osnovi moi vgrajenih kotlov !b) Mo T naj bo za eno ali dve stopnji moneja od izraunane. Ta navada nam je ostala e iz doloitve moi konvencionalnih kotlov, ki pa je v tem primeru zelo napana in zmanjuje uinkovitost ogrevalnega sistema, poveuje investicijo, v doloenih primerih pa privede celo do

200 x 0,060 = 12 kW ogrevalne moi T.

Toplotne Ogrevalna potrebe = povrina objekta objekta [ m2]

x

Specifine toplotne potrebe - q, [ kW/m2 ]

=

[kW]

1) Kakno mo toplotne rpalke izbrati ?To je eno prvih vpraanj, ko elimo stranki ponuditi nadomestilo za obstoje ogrevalni sistem. Pa tudi, ko elimo toplotno rpalko vgraditi v nov objekt. V zadnjem primeru smo v veini primerov zelo blizu reitve, saj morajo biti v sedanjih projektih toplotne potrebe objektov dokaj natanno in realno izraunane. e je temu tako, potem je izraun toplotnih potreb objekta tudi osnova za doloitev potrebne grelne moi toplotne rpalke. Precej ve teav nam povzroajo obstojei objekti, ko takni izrauni niso na voljo, ali pa niso realq, q, q, q, q, = 0,030 W / m2 - nizkoenergijski objekti z ve kot 14 cm izolacije sten in rekuperacijo = 0,050 W / m2 - gradnja po dananjih standardih z min. 12 cm izolacije sten = 0,060 W / m2 - gradnja iz zadnjih 5 let z min. 10 cm izolacije sten = 0,080 W / m2 - stareji objekti z 5-6 cm izolacije sten = 0,100 0,120 W/ m2 - stareji objekti brez izolacije sten

V prvih treh primerih je jasno, da mora biti poleg izolacije sten tudi ustrezna izolacija tal in stropov, ter ustrezna kvaliteta vrat ter oken skladno z veljavnimi standardi.

Diagram 2: 2. metoda pa je definirana glede na povpreno izolativnost objektov v doloenem asovnem obdobju

1. metoda definirana na osnovi letne porabe olja ali zemeljskega plina za ogrevanje objekta in sanitarne vode.

Primer :e za ogrevanje objekta in sani-

Letna poraba olja [l/leto] Toplotne potrebe objekta = ------------------------------------ = 250 [l / leto kW]

[kW]

Velikokrat v praksi tudi primerjamo obe metodi. Iz te primerjave lahko zakljuimo ali se v praksi dejansko ogreva celoten objekt ali samo doloeni prostori. Slednje je velikokrat primer pri starejih druinah z 2. ali 3. lani v veliki hii. Tu moramo ugotoviti ali se bo tak nain ogrevanja nadaljeval tudi v bodoe, sicer moramo dimenzionirati mo T za celotne potrebe objekta.

nedelovanja sistema. Veja mo T pomeni, da moramo imeti na voljo tudi moneji toplotni vir (slednji je vedno bolj omejen npr. premajhna povrina za horizontalni zemeljski kolektor ali pa premajhna koliina podtalne vode), veji zalogovnik in veji bojler z vejo povrino cevnega toplotnega izmenjevalca. Vse to pa pomeni tudi precej vijo investicijo, veji potreben prostor za ogrevalni sistem. Vse skupaj pa pomeni tudi daljo vrailno dobo celega ogrevalnega sistema, kar lahko v doloenih primerih tudi iznii ekonomsko prednost tovrstnih ogrevalnih sistemov pred konvencionalnimi.

Pogoste napake:Letna poraba zemeljskega plina [m3/leto] Toplotne potrebe objekta = ----------------------------------------------------------- = [kW] 50 [m3 / leto kW] Diagram 1: 1. metoda definirana na osnovi letne porabe olja ali zemeljskega plina za ogrevanje objekta in sanitarne vode.

a) Mo toplotne rpalke se izbere na osnovi vgrajenega ali projektiranega oljnega kotla. Glede na to, da so danes na voljo samo kotli v razmaku moi po nekaj kW va,

December 2008

Instalater

25

Posledica:T se je ustavila e po dobrih 20tih minutah.

Razlog:pretok premalo vode. Pri dani izdatnosti vrtine smo e z 10 kW T na meji. e pa pogledamo letno porabo olja in izolacijo hie nam je povsem jasno, da ve kot 10 kW ogrevalne moi niti ne potrebujemo. Tudi, e bi podtalna voda bila na voljo, taka investicija nebi bila dovolj ekonomina. Nadaljevanje predstavitve osnov toplotnih rpalk bo v naslednji reviji. Lahko pa se prijavite tudi na redna letna izobraevanja monterjev in sicer na: www.termotehnika.comPrimer ogrevalnega sistema s T zemlja/voda Zapisal: mag. Franc Pesjak

2. Pravilo: Nikoli ne poveujmo potrebne moi toplotne rpalke brez realne osnove ! Primer napake iz prakse: V noveji stanovanjski hii (z 8

cm izolacije in novimi okni) z ogrevalno povrino 170 m2 + 30 m2 garae je bil instaliran 28 kW oljni kotel, ki se je elel nadomestiti s sodobno T. Letna poraba olja za ogrevanje in pripravo sani-

tarne vode je 2400 l. Izdelana je bila vrtina za podtalno vodo, ki je imela izdatnost 1,8 m3/h. Instalirana je bila T voda/voda z grelno mojo 22 kW (ker pa ni bilo na voljo moneje T).

Termo-tehnika d.o.o. Orla vas 27/a, 3314 Braslove Tel: 03 713 1635, Fax: 03 703 1623 www.termotehnika.com

26 Instalater

December 2008

Ogrevanje prihodnosti se imenujejo peletiS im se bom ogreval v prihodnosti? To vpraanje je aktualno predvsem za ljudi, ki razmiljajo o gradnji nove hie ali o zamenjavi stare ogrevalne naprave. Vgradnja nove ogrevalne naprave je na koncu koncev velika investicija, ki mora v naslednjih 15-20 letih delovati gospodarno, zanesljivo in nuditi veliko ugodja za dobro poutje.

Preglednica 1 Na preglednici so prikazane primerjave cen energentov

zalogovniku ali rezervoarju mora biti za polnjenje nameen standardni vpihovalni A nastavek, izdelan po DIN 14309 in premera 10 cm.

Pri ogrevanju s peleti: ) ni potrebno nalaganje goriva in rono viganje, regulacija kotla se vri s pritiskom na gumb, praznjenje pepela do

Slika 1 Nastanek peletov v naravi

Peleti predstavljajo novo alternativo kurilnemu olju in zemeljskemu plinu. Vse bolj se uveljavljajo kot gorivo v modernih avtomatskih kotlih. Udobno posluevanje tega goriva se lahko postavi ob bok ogrevanju s kurilnim oljem ali plinom. Umazanija in neistost zraka sodita v preteklost. To je doma energent, ki ni oddaljen tisoe kilometrov in zato ni odvisen od dragih transportnih strokov. Z ugodnejo ceno in enakim udobjem pa je to okolju prijazen energent. Da so peleti moderno alternativno gorivo z ekoloko in ekonomsko prednostjo za uporabo fosilnih gorivo, prikazuje slika 1.

Kaj so peleti?Peleti so narejeni iz cilindrino stisnjene agovine in lesnih oblancev. Za izdelavo se porablja suh odpadni les iglavcev brez dodanih keminih primesi, ki se ga stisne pod monim pritiskom. Kurilna vrednost peletov znaa okoli 4,9 kWh/kg. Koliina 2,1 kg peletov odgovarja vrednosti okoli 1 litra kurilnega olja. Od tega znaa koliina pepela 0,5 % in ga lahko uporabimo kot dragoceno vrtno gnojilo. Pepel je potrebno izprazniti 2 do 3 krat na sezono. Povprena primerjava cen s kurilnim oljem, volumna 3 tiso litrov, z enako koliino energijske vrednosti zemeljskega plina (33.500 kWh) in enako koliino lesnih peletov je prikazana na grafu 1.

Slika 3 - Silos tovarnjak za pelete s cevjo za polnjenje

Pelete se lahko nabavi tudi v vreah vsebine do 15 kg. Te so predvsem primerne pri kurjenju s kaminskimi pemi. Kot alternativa pa je dostava tudi v oktabinah. To so 8 kotne kartonske katle premera 114 cm, viine 150 cm in vsebine za 1 tono peletov.

maksimalno 3 krat na kurilno sezono, polnjenje zalogovnika 1 krat letno.

Peleti so vedno na razpolagoagovina je ostanek pri obdelavi lesa. Danes obstaja e veliko obratovalnic za proizvodnjo peletov. Teh je najve v sosednji Avstriji. Z vedno vejim tevilom

Silos tovornjak lahko prepelje od 4 do 8 tiso kg lesnih peletov.

Enostavno in isto ogrevanjeSlika 2 - Cilindrina oblika peletov Tehnini podatki: Premer: Dolina: Kurilna vrednost: Koliina pepela: Tea: 6 mm 10 do 30 mm 4,9 kWh/kg < 0,5 % 650 kg/m3

Preglednica 2: Poraba peletov v tonah Drava vedska Italija Nemija Avstrija Danska* Finska* *Individualne hie leta 2005 Leto 2006 1.400.000 550.000 450.000 400.000 400.000 50.000

Ogrevanje s peleti je udobno in enostavno, stroki vzdrevanja pa relativno majhni. Dobava se vri s posebej za to pripravljenim silos-tovornjakom, ki vam pelete direktno napolnijo v zalogovnik ali v rezervoar za pelete. Silos-tovornjak za pelete je opremljen z do 40 m dolgo polnilno cevjo. Na

December 2008 obratovalnic, ki pelete izdelujejo, se vse bolj tudi zmanjujejo transportni stroki za nabavo tega energenta. Po letu 2007 se je tevilo podjetij za izdelavo peletov mono povealo, celo podvojilo. Preglednica 2 prikazuje porabo peletov v tonah leta 2006 v nekaterih dravah Evrope.

Instalater

27

Investicijski strokiModerni ogrevalni kotli za kurjenje s peleti lahko z odlino tehniko izgorevanja dajejo veliko ve toplote kot kotli za ogrevanje s kurilnim oljem ali plinom. Tako prihranimo dvojno in sicer z ugodnejo ceno in z boljim nainom

trebna uporaba centralnega ogrevanja, kar bistveno znia visok stroek ogrevanja.Tehnini razvoj v ogrevalni tehniki bliskovito na-

tlih za ogrevanje z drvmi in segajo dale pod predpisane omejitve. Peleti spadajo za okolju prijazen energent, s katerimi lahko popol-

Slika 4 kotel za ogrevanje s peleti

S peleti postanemo energetsko neodvisniVeini so poznane svetovne politine razmere, ki imajo velik vpliv na ceno nafte in plina. Cene teh energentov bodo v prihodnje e hitreje naraale. Razen

izgorevanja. Kotli na pelete so v primerjavi s kotli za kurilno olje in plin zaradi vgrajene vrhunske tehnologije relativno dragi. Cene kotlov se gibljejo od 10 tiso EUR-ov naprej. Z velikimi subvencijami, ki jih dajejo tevilne drave v Evropi se ta investicijskiPreglednica 3 - Graf prikazuje razliko med starim in novim kotlom

raa. Kako je z novimi ogrevalnimi napravami postavljena opcija za letni prihranek v prihodnosti prikazuje preglednica 3.

noma samostojno ali v kombinaciji z drugimi regenerativnimi energenti ogrevamo zgradbo. Kako lahko z najsodobnejo sodobno tehnologijo in s kvalitetnim gorivom odvajamo v ozraje minimalne koliine kodljivih snovi nam prikazuje preglednica 4. Na osnovi z CO2 nevtralnim izgorevanjem lahko pelete tejemo za pomemben dele, ki bo prispeval k znianju globalnega efekta nastajanja tople grede.

Minimalne emisijePri zamenjavi stare ogrevalne naprave pride do bistvenega zmanjanja okolju kodljivih emisij. Emisije kodljivih snovi pri modernih kotlih za kurjenje s peleti so veliko manje kot pri starih ko-

Slika 5 Dovod peletov, izgorevanje in odvod pepela

tega so tudi koliine omenjenih energentov omejene. Regionalno raen les nam je na razpolago v zadostnih koliinah. Vsako leto je prirastek lesa veji, kot ga uporabimo. Za proizvodnjo peletov se uporablja izkljuno odpadni les, ki ostane pri obdelavi lesa (agovina in oblanci). Zato je potrebno v prihodnje nameniti e ve pozornosti uporabi peletov, saj je doma energent in z njim lahko postanemo energetsko neodvisni.

stroek lahko relativno hitro izravna.

Popolno avtomatsko ogrevalnega kotla na pelete prikazuje slika 5.Cenovno ugodnejo monost uporabe peletov vsekakor nudi ogrevanje s kaminsko pejo, ki jo je mogoe nabaviti e od 2 tiso EUR-ov naprej. S kaminsko pejo, ki jo namestimo v dnevni prostor se peleti izkaejo kot isto in prijetno ogrevanje. Z njo ogrevamo veinoma skozi prehodno obdobje. Tako v tem asu ni poPreglednica t. 4 - Odvodi emisij sodobnih ogrevalnih naprav

28 Instalater

December 2008

Goriva in ogrevalna tehnikaV diagramu 1 in 2 so prikazani viri in zaloge fosilnih goriv ter poreklo in izdelava nekaterih obnovljivih goriv (original - fossile fuel resources, origin and fabrication of some renewable fuels). Svetovnih zalog nafte je vsaj e za 40 let, mnogo ve je zemeljskega plina, a kot kae, bo vendarle treba e bolj resno razvijati alternativne energetske vire.lice itd. V direktivi EU se zahteva, da se v vseh dravah lanicah do konca leta 2010 zamenja skoraj 6 % vseh fosilnih goriv za transport z biogorivi. Vsekakor pa bodo e kar nekaj let kljunega pomena za pogon vozil ogljikovodiki (suso njegove znane svetovne zaloge (zlasti v Rusiji, Iranu in Katarju) zadovoljive e za najmanj 64 let. Fosilna goriva bodo edalje draja predvsem zaradi omejenih zalog, z nepredvidljivimi posledicami sprememb klimatskih razmer pa bodo obremenjene prihodnje generacije.

BioplinRazpadanje biomase proizvaja plin (metan), ki se lahko uporablja za proizvodnjo pare pri proizvodnji elektrine energije ali v industrijskih procesih. V ta namen je zelo uporaben hlevski gnoj, pa tudi ostali organski odpadki iz gospodinjstev in industrije (mesni ostanki, koruzna silaa). Na sliki 2 je prikazana proizvodnja biomase in krogotok vodika, ki predstavljata alternativni vir energije. Zemeljski plin, kurilno olje in premog so se v ve milijo-

Slika 1: Rezerve fosilnih goriv

Na sliki 1 so prikazane rezerve za zemeljski plin, kurilno olje in premog.Za priprave in obsene raziskave na energetski prehod je asa e vedno dovolj. Prehod se ne bo zgodil kar ez no. Vsekakor pa to lovetva ne bi smelo ujeti nepripravljenega, saj se strokovnjaki e pripravljajo ter izumljajo marsikaj novega, kar ne bo odvisno od zalog surove nafte. Svetovnih rezerv nafte je e vedno veliko. Najve je vsekakor premorejo arabski ejki. Samo drave, ki so organizirane v zdruenje OPEC premorejo ve kot tri etrtine vseh svetovnih zalog nafte. Tudi Rusi premorejo desetino svetovnih rezerv. Razen rnega zlata pa premorejo e gromozanske zaloge zemeljskega plina. tevilni strokovnjaki se e dolgo zavedajo problema z gorivom in se vse bolj resno ozirajo k alternativnim virom, kjer prevladujeta veter in sonce. To sta tudi brezmejna energenta, ki pa ju je tudi najteje ujeti in njuno energijo shraniti za obdobje, ko ni na razpolago sonca in ne vetra. e teje pa je njuno ener-

gijo spraviti na ekonomsko raven. Zato se vse bolj uveljavljajo razna hibridna goriva, vodik, gorivne ce-

rova nafta, zemeljski plin in njuni derivati). Vse veja poraba plina je vse pomembneja tudi zato, ker

Slika 2: Biomasa - alternativni vir energije

December 2008 nih let razvijali iz biomase. Pri njihovem izgorevanju se je v ozraje sproal CO2, kateri je v glavnem najveji krivec za nastajanje tople grede.

Instalater

29

Kurilno oljeTo je proizvod, ki ga pridobivajo iz surove nafte in je namenjen kurjenju v napravah za pridobivanje toplote za ogrevanje. Kurilno olje, bencin in motorno olje pridobivajo s predelavo surove nafte. Kurilno olje je zmes ogljikovodikov, kjer je priblino 86% ogljika in 14% vodika. V sestavi v glavnem prevladujejo ogljikovodiki od 95-98 % in nasieni ogljikovodiki, alkani, parafini in cikloalkani, cikloparafini, nafteini in nenasieni ogljikovodiki, alkeni - olefini in areni ter aromatski ogljikovodiki.

BiomasaTo je skupno ime za odmrli organski material rastlinskega izvora. Razen nafte in premoga lahko lovek uporablja biomaso za pridobivanje energije. Les je najbolj razirjen vir za pridobivanje energije. Hitro rastoe kulturne rastline, na primer slama, sladkorni trs in oljna repica itd. pridobivajo vse veji pomen. Ugotovitve kaejo, da s fotosintezo letno nastane preko tiso ton organskih snovi. Biomaso lahko uporabljamo neposredno za kurjenje, s emer nastaja toplotna energija, ali pa jo z razlinimi tehnolokimi procesi pretvorimo v tekoe in plinaste ogljikovodike, ki so uporabni kot gorivo ( bioplin in biodizel).

Vetrna energijaEnergija vetra spada med obnovljive vire in nima nikakrnih posledic za zdravje ljudi in nae okolje. Z vetrno energijo tudi ne obremenjujemo prihodnjih generacij. Bolj ali manj s postavljanjem vetrnic posegamo v prostor le z estetskim videzom. S pomojo vetrne turbine vrimo pretvorbo kinetine energijo vetra v elektrino energijo. Vetrne turbine neposredno ne onesnaujejo okolja, vendar pa s svojo velikostjo zelo izstopajo. Predvsem so vetrnice motee zaradi hrupa, motijo ivali ter radijske in TV signale. Nevarna pa so tudi olja v turbini. Cena za gradnjo vetrnice je zelo visoka, vendar se zaradi velikega dnevnega vianja cen za energijo, velikih dravnih subvencij in brezplanega pogonskega sredstva povrnejo stroki gradnje v relativno kratkem asu.

Zemeljski plinZemeljski plin je energent sedanjosti in prihodnosti. Zaradi svoje iroke uporabnosti, izjemne ekonominosti in udobja, ki ga prinaa uporabnikom, sodi med najbolj zanimive in perspektivne vire ogrevanja. Je zmes razlinih plinastih ogljikovodikov in spada med fosilna goriva. Glavna sestavina je v vseh primerih metan. Prisotne so tudi veje koliine vijih ogljikovodikov, kot so etan, propan, butan in eten. Nahaja se pod zemljo, obiajno skupaj z nafto, saj tudi nastaja na podoben nain kot nafta.

30 Instalater

December 2008

Poraba in prihranek energije v hii?S primerjavo vrednosti, kot so prikazane v preglednicah od 1 do 6 ugotovimo, da sta poraba energije in njena cena obasno v isti kategoriji. Vsekakor ni nujno, da je vedno tako. To je lahko na primer zaradi vije cene energije ali celo zaradi ekstremno visokega stroka ogrevanja, etudi je poraba energije priakovana. Cena ogrevanja je odvisna od treh faktorjev: od porabe, cene in obratovalnih strokov.za 1 stopinjo zmanja stroek porabe energije za 6 odstotkov. Porabo energije in njena cena se lahko predhodno doloita po naslednjem postopku: Deliti je potrebno porabo energijo s povrino ogrevanja zgradbe. Tako dobimo porabo energije za zgradbo na kvadratni meter (m2) na leto. Izraunane vrednosti je potrebno primerjati s podatki v preglednicah od 1 do 6. Pri tem je potrebno paziti na naslove v preglednicah. Preglednice so razdeljene po energentih in sicer: na kurilno olje, zemeljski plin in daljinsko ogrevanje.

Pozor! Kot pomo pri odloitvi energetskega vira pri novogradnji oziroma pri adaptaciji ogrevalnega sistema ni dovolj samo primerjava, kajti ogrevalni stroek za kurilno olje, zemeljski plin ali daljinsko ogrevanje so lahko samo za pogojno primerjavo. Zato je v ta namen potrebno razmiljati tudi o dodatnih strokih ogrevanja, na primer cena raznih prikljukov, upotevati pa moramo tudi stroke za kletne prostore.Iz prikazanih preglednic je razvidno, da je ogrevanje s kurilnim oljem ugodneje od ogrevanja s plinom. Razlika znaa priblino od 20 do 30 odstotkov, vendar se je v zadnjem obdobju vidno zmanjalo. Pred porastom cen je bil utekoinjeni naftni plin draji od zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja. Elektrina energija je veliko draja od kurilnega olja, plina ali daljinskega ogrevanja. Toda cene se stalno gibljejo. Primerjava je zato teka, ker cen za gorivo ni mogoe posamezno ocenjevati. Zamenjavo starega ogrevalnega sistema za nov sodoben sistem je vsekakor smiselno preraunati. Pred odloitvijo za zamenjavo je potreben dober razmislek. e samo z dobro nastavitvijo lahko prihranimo nekje med 10 do 20 odstotkov energije. K temu stroku je potrebno priteti vgradnjo sodobne obrone rpalke in s pravilno regulacijo ter vgradnjo termostatskih ventilov na ogrevalih.V nekaterih dravah Evropske unije je bil e pred dobrim desetletjem sprejet zakon, ki je doloal obnovo vseh ogrevalnih sistemov, zgrajenih pred letom 1979. Ta odredba ne vkljuuje

Slika 1 Vpliv Sonca na dodatno ogrevanje v zimskem asu

Obratovalni stroki se pojavljajo skupaj: ) s porabo elektrine energije za delovanje ogrevalne naprave ) z ogrevalnimi stroki ) s stroki za servisiranje ogrevalnega sistema ) s stroki za ienje in vzdrevanje dimne naprave. Po zlatem pravilu velja, da obratovalni stroki pri starejih zgradbah ne smejo presegati 20 odstotkov od skupne cene vseh ogrevalnih strokov. Pomembno je e, da ne primerjamo samo strokov ogrevanja, vkljuno z obratovalnimi stroki, temve je potrebno e priteti tudi porabo energije. Slika 1 prikazuje dva primera sevanja sonca, s katerim lahko v zimskem asu poskrbimo za dodatno ogrevanje prostora in sicer: na levi sliki je prikazan dodatni

vpliv sevanja sonca skozi okensko paleto in na desni sliki je prikazan vpliv sonnega sevanja glede na poloaj in velikost okna v prostoru, ki je obrnjen na juno stran.

Formula: Poraba energije (kWh) / Povrina stanovanja (m2) = Poraba energije za ogrevanje (kWh/m2,leto) Pozor! Pri zgradbah s centralno pripravo tople sanitarne vode je potrebno pri izraunani vrednosti odbiti 2600 kilovatnih ur.Sedaj je potrebno deliti ceno ogrevanja z ogrevano povrino zgradbe. Tako dobimo ceno ogrevanja zgradbe v Evru na kvadratni meter (m2) na leto.

In kaj lahko storimo?V kolikor poraba energije presega predvidene ogrevalne stroke, mora najemnik stanovanja vzpostaviti kontakt z lastnikom stanovanja in opraviti razgovor. Iz izkuenj je razvidno, da je formalno mnenje za utemeljeno in stvarno informacijo velika prednost oziroma prilonost najemnika, da dosee dogovor kaj in kako narediti, da se zmanja velika poraba energije. Seveda imajo na stroek ogrevanja in prezraevanja stanovanja bistveni vpliv tudi osebne navade in predvsem lega stanovanja. e samo znianje temperature v prostoru

Formula: Stroek ogrevanja v EUR / Povrina stanovanja (m2) = Stroek ogrevanja (EUR/m2, leto) Pozor! Pri zgradbah s centralno pripravo tople sanitarne vode se odbije pri izraunu e 1,30 EUR.

December 2008 Preglednica 1: Primerjava iz leta 2006 za zgradbo ogrevano s kurilnim oljem; Poraba energije v kWh na m2 na leto. Ogrevana stanovanjska povrina 100 250 250 500 500 1000 > 1000 < 129 < 118 < 101 < 102 129 129 118 183 101 169 102 - 161 199 281 183 261 169 243 161 - 233 > 281 > 261 > 243 > 233

Instalater

31

Preglednica 2: Primerjalna vrednost iz leta 2006 za zgradbe ogrevane s kurilnim oljem; Cena energije v Evru po m2 na leto. 100 250 250 500 500 1000 > 1000 < 6,70 < 6,20 < 5,80 < 5,30 6,70 9,30 6,20 8,60 5,80 8,00 5,50 7,60 9,30 12,30 8,60 11,50 8,00 10,70 7,60 10,20 > 12,30 > 11,50 > 10,70 > 10,20

Preglednica 3: Primerjalne vrednosti iz leta 2006 z zemeljskim plinom ogrevna zgradba; Poraba energije v kWh po m2 na leto. 100 250 250 500 500 1000 > 1000 < 120 < 111 < 104 < 99 120 200 111 180 104 169 99- 162 200 271 180 254 169 240 162 - 231 > 271 > 254 > 240 > 231

Preglednica 4: Primerjalne vrednosti za leto 2006 z zemeljskim plinom ogrevana zgradba; Cena energije v Evru po m2 na leto 100 250 250 500 500 1000 > 1000 < 7,00 < 6,50 < 6,00 < 5,70 7,00 10,20 10,20 13,50 > 13,50 6,50 9,50 6,00 8,20 5,70 7,50 9,50 12,50 > 12,50 8,20 11,80 > 11,80 7,50 11,20 > 11,20

Preglednica 5: Primerjalne vrednosti iz leta 2006 za daljinsko ogrevanje zgradbe; Poraba energije v kWh po m2 na leto 100 250 250 500 500 1000 > 1000 < 95 < 90 < 84 < 81 95 150 90 140 84 134 81 - 130 150 218 141 206 134 195 130 - 189 > 218 > 206 > 195 > 189

Preglednica 6: Primerjalne vrednosti za leto 2006 za daljinsko ogrevano zgradbo; Cena energije v Evru po m2 na leto. 100 250 250 500 500 1000 > 1000 < 8,00 < 7,40 < 6,80 < 6,50 8,00 10,70 10,70 13,10 > 13,10 7,40 9,80 6,80 9,20 6,50 - 8,70 9,80 12,90 > 12,90 9,20 12,20 > 212,20 8,70 13,70 > 11,70

* Podane vrednosti oznaujejo odstotke vrednosti skupnih povrin stanovanjske zgradbe. stanovanj, ki so v zasebni lasti. Najveji prihranek doseemo, e izvedemo na zgradbi dobro toplotno izolacijo. Vloeni denar za toplotno izolacijo se ob vse bolj hitrem naraanju cen energije povrne v relativno hitrem asu. Z vlokom v dobro toplotno izolirano zgradbo je zagotovo najbolja reitev. Vsekakor pa je to veliko ceneja reitev kot investicija v drage sodobne ogrevalne naprave v slabo toplotno izolirane objekte. Dokaz, da je temu je viden pri pasivni hii, kjer lahko prostor ogrejemo e z navadno arnico. da je temu je viden pri pasivni hii, kjer lahko prostor ogrejemo e z navadno arnico.

Preglednica 7: Izraun v kilovatnih urah (kWh) 1 liter kurilnega olja 1 m zemeljskega plina3

odgovarja odgovarja odgovarja odgovarja

10 kWh 10 kWh 1000 kWh 704 kWh

1 MWh 1 m3 kondenzata

32 Instalater

December 2008

Upogibanje bakrenih ceviPri zarisovanju loka s predpisanim radijem postopamo na enak nain kot pri loku iz rnih jeklenih cevi.Toplotno upogibanjePri upogibanju cevi s peskom moramo bakreno cev nabito napolniti. Za trkanje po cevi uporabimo leseno deico iz mehkega lesa. Povrina cevi je relativno mehka in jo lahko hitro pokodujemo, zato je dobro, da uporabimo okrogel les. Nato enakomerno segrejemo celotno zarisano povrino loka, do rdeega ara, slika 1. Pri tem moramo opazovati celotno cev: njena povrina bo najprej lisasta in nato razbeljena. Z gorilnikom vselej nihamo sem ter tja z enakim odmikom, sicer lahko hitro pokodujemo cev in nji delovni fazi ogrevano podroje, slika 2, enakomerno e ogrejemo. Sredina cevnega loka bo zato ostala med upogibanjem e vedno topla in jo pri tem obasno segrevamo na tistem mestu, kjer se lok ne upogiba enakomerno. Radij pri toplotnem ogrevanju je odvisen od debeline stene s cevi: Pri s = 1 mm velja r 4 da Pri s = 1,5 mm zadoa r = 3 da Preko 18 mm zunanjega premera mora debelina stene znaati minimalno 1,5 mm. Bakreno cev moramo pred postopkom upogibanja od konca navzven, preko doline upogiba,

Vrstni red zarisovanja: 1. Na cev zariemo eleno mero. 2. Na upogibni matrici oznaimo dolino radia. 3. eleno mero radija merimo nazaj. 4. Zariemo dolino radia. 5. Dolino upogiba nato razpolovimo (M1).Slika 3 Strojno upogibanje trdih bakrenih cevi

Na sliki 3 lahko vidimo potek upogibanja trde bakrene cevi, s pomojo upogibnega stroja do premera 22 mm. Pri vejih dimenzijah moramo cev na podroju upogiba predhodno ogreti, da se cev omeha, drugae je upor prevelik. Mehke bakrene cevi se veinoma dobavljajo v kolutih, tako jih lahko upogibamo na hladno. Pri tem mora radij ustrezati premeru cevi: r = minimalno 6 da. Pri cevi dimenzije 18x14,57 se pokae, da znaa mera za upogib loka okroglih 28,2 mm. Pri

vekratnem up