Pregledultra lahkih digitalnih

projektorjev

Cyan

M

agen

ta

Yello

w

Blac

k

Cyan

M

agen

ta

Yello

w

Blac

k

Sony EricssonP800P800 ni zgolj mobilnitelefon s fotoaparatom,saj se več kot odličnoodreže tudi kot ročniračunalnik.

KeynoteKeynote je Applovprogram za pripravopredstavitev.

Cena: 1100 SIT

ULT

RA

LA

HK

I P

RO

JEK

TOR

JI •

KO

MPA

KT

NI

PC

-JI

ma

j 2

00

3

NortonGhost 2003Norton Ghost je meduporabniki najboljpriljubljen program zakloniranje vsebinediskov.

KOMPAKTNIPC-JIRačunalnikivedno zase-dejo prevečprostora, zatoje zanimivaponudbakompaktnihračunalnikov zmanjšimi merami parazmeroma malo omejitvami.

MS WINDOWS 2003 SERVER

TELEINFOS 03Vsebinsko se je Teleinfos 03 izboljšal vprimerjavi z lanskim letom, saj se je

kakovost predavanjnekoliko povečala,čeprav so se vprogram uvrstila tudipredavanja, ki nisoimela resnepovezave stelekomunikacijamiali informatiko,

temveč bolj s trženjem in metodologijoraziskovanja trga. STRAN 21

STRAN 30

DISKI SATAVečina izdelovalcev je svoje diske navodilu Serial-ATA napove-dala že pred kratkim,vendar pri naszaenkrat še nisobili na voljo.Prva izdelo-valca, katerihnajnovejšiizdelki so navoljo tudi v naših krajih, pasta Seagate in Western Digital.

STRAN 70

ProjektorjiSTRAN 28STRAN 28 STRAN 32

STRAN 42

VSEBINA MAJ 2003

Najboljši prenosni računalniki ................ 90Tabele ..................................................... 92Novi opisi prenosnih računalnikov:Compaq Evo N800v ...................................... 90Acer TravelMate 803LCi ................................ 90Compaq Evo N1020v .................................... 91

Najboljši laserski tiskalniki ...................... 94Tabele ..................................................... 98Novi opisi laserskih tiskalnikov:Canon LBP-1120 .......................................... 94Minolta-QMS Magicolor 2300 Desklaser ......... 94Oki C7100 .................................................. 96

89 Najboljši izdelkiNajboljši digitalni fotoaparati ................ 100

Tabele ................................................... 106Novi opisi digitalnih fotoaparatov:Canon Powershot A60 ................................ 100Canon Powershot A70 ................................ 100Sigma SD9 ................................................ 101Sony DSC-P32 .......................................... 102Minolta Dimage F300 .................................. 102Minolta Dimage 7Hi .................................... 104

42 Majhno je lahkotudi veliko Arnold Marko

Na preizkusu ultra lahkih digitalnih projektorjev predstavljamo kar30 različnih modelov, tako ločljivosti 800 × 600 pik (SVGA) kot tudi1024 × 768 pik (XGA), dva med njima pa »izstopata« s posebnoločljivostjo. O tem, da se na trgu nekako enakovredno kosatatehnologiji DLP in LCD, priča podatek, da 16 preizkušenih projektorjevtemelji na tehnologiji projiciranja LCD, 14 pa DLP. V primerjavi sprojektorji, predstavljenimi lani, lahko ugotovimo, da se je povečalsvetlobni tok, ki ga te naprave zmorejo, kar pomeni, da jih še lažjeuporabljamo ob normalnih svetlobnih razmerah in ni treba prostorovpovsem zatemniti.

Zlati Monitor ........................................................... 43Tehnologije projiciranja in razlike med njimi ................... 44Projektorji tudi brez žic Matjaž Klančar ................................. 46Kako smo preizkušali ............................................... 48Opisi projektorjev .................................................... 50Tabela osnovnih podatkov in meritev ..................... 67, 68

70 Ko je premalo prostora Peter ŠepetavcPri zasnovi manjšega računalnika imajo izdelovalci na voljo več poti. Največkrat gre za

računalnike, ki jih označujejo s SFF (Small Form Factor – »majhne mere«). Ohišja računalnikovSFF so dokaj standardna, tako da se modeli različnih izdelovalcev, vsaj po merah, navzven le malorazlikujejo. Nekateri, predvsem večji izdelovalci osebnih računalnikov, imajo na voljo tudi šemanjše modele. Pri teh izdelkih navadno najdemo osnovne plošče, ki so povsem prilagojenevelikosti in obliki ohišja. Tretja rešitev je najpogostejša pri manj znanih izdelovalcih z Daljnegavzhoda. Na trgu so namreč na voljo tudi rešitve, pri katerih je v ohišje manjših mer že vgrajenaosnovna plošča, ki je, razen v redkih primerih, ne moremo zamenjati.

Malo drugačno hlajenje ............................................ 71Kaj kupiti ............................................................... 72Opisi računalnikov ................................................... 74Tabela osnovnih podatkov in meritev ........................... 80Kako smo preizkušali ............................................... 81

MAJ 2003VSEBINA 5

UVODNIK6 Internet v dobi Udbe

Samo Kuščer

8 TEHNOMANIJA

10 NOVICE21 Teleinfos

PREIZKUSI22 MS Windows 2003 Server

24 NEC ND-1100A

24 Plextor PX-504A

26 Sony SDM-S91

26 Canon 8000F

28 Norton Ghost 2003

28 Keynote

30 Seagate Barracuda SATA V 120 GB

30 Western Digital RaptorWD360GD 36 GB

32 Sony Ericsson P800

34 NEC MobilePro E200

34 Programi za Palm

NOVE TEHNOLOGIJE36 Varnost in XML

ODPRTA SCENA82 Kako sem presedlal na Linux

in preživel: Namestitev

83 Novice

108 NASVETI

PROGRAMER112 GNU Autoconf in Automake

113 Zvijače: Programiranje v delphiju

120 Zanke v lupini tcsh

119, Novice121

MNENJA122 Končno čas za Itanium?

Vladimir Djurdjič

124 Narejeno … nekje drugje

Nikolaj Pečenko

126 Oprano

Uroš Mesojedec

Glavni in odgovorni urednikSamo KuščerPomočnik glavnega in odgovornega urednikaVladimir DjurdjičUredništvoUroš Mesojedec (Nasveti, Programer),Nikolaj PečenkoVodja laboratorijaMatjaž KlančarLekturaDora MaliOblikovanje, računalniška grafika in stavekPeter GedeiTehnični urednikEmil NovakFotografijePeter Gedei, fotoarhiv MonitorjaNaslov uredništvaMonitor, Trubarjeva 79, 1000 Ljubljana,tel.: (01) 230 65 02, faks: (01) 230 65 43,e-pošta: urednistvo@monitor.siMonitor v spletuhttp://www.monitor.si.Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vrača-mo. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo.Vse gradivo v reviji Monitor je last družbeMladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje jemogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja.

Revija Monitor posebej odličnimizdelkom pri svojih preizkusih po-deljuje priznanje »zlati Monitor«.To je priznanje za konkretni izde-

lek na konkretnem testu. Zato lahko uporabljazlati Monitor v propagandne namene vsakopodjetje, ki ta izdelek trži, s tem da jasnonavede, v kateri številki Monitorja je bil objav-ljen test in kateri izdelek je prejel priznanje.

Izdajatelj d.d., Trubarjeva cesta 79,

1000 Ljubljana, davčna številka: 83610405DirektorAndrej KlemencMarketingUrška Gabrič, Dado Hamzič, Tomi Matičtel.: (01) 230 65 23e-pošta: marketing@monitor.siNaročnine in prodajatel.: (01) 230 65 31,e-pošta: narocnine@monitor.siTiskDelo Tiskarna d.d., Ljubljana,naklada: 10.000 izvodovDistribucijaDelo Prodaja d.d., LjubljanaNaročanje na revijo MonitorRevijo Monitor lahko naročite tako, daplačate letno naročnino in jo od naslednještevilke naprej prejemate na želeni naslov.• Fizične osebe imajo 25 % popusta na

polno ceno.• Naročite se lahko z naročilnico, ki je

vpeta v vsako številko revije, potelefonu, po faksu, ali po elektronskipošti narocnine@infomediji.si.

• Plačilo je mogoče tudi s plačilnimikarticami.

• Letna naročnina vključuje 11 številk odprve naročene.

• Naročnina se plačuje enkrat letno. Čenaročnik ne zahteva odpovedi, senaročnina podaljša za naslednjeobdobje.

• Odpoved je možna pisno ali po telefonu.• Vse dodatne informacije lahko dobite po

telefonu (01) 230 65 31 ali poelektronski pošti narocnine@monitor.si.

Poštnina za naročnike plačana pri pošti1102, Ljubljana. V ceno je vštet 8,5 % DDV.ISSN 1318-1017

ACORD - 9233, 63, OVITEK 2, OVITEK 4ADVERTUS .................................................... 31ALLDEA ............................................................ 25ALTERNA INTERTRADE ............................ 29ANNI ................................................................. 27AUTRONIC ...................................................... 67AVM ................................................................. 57

CANON ............................................................. 85CATI ................................................................. 67CIKLUS ......................................................... 105DIGITAL DATA COMMUNICATIONS ....... 37E-MISIJA ......................................................... 23ESCAPE ....................................................... 103FMC .................................................................. 79GRAFO .............................................................. 35HEWLETT - PACKARD ........................ 19, 95

LANCOM .......................................................... 47LEOSS .............................................................. 67LIKO PRIS ......................................................... 1LUKVEL ............................................................ 39MEDIS .............................................................. 17MICROSOFT ................................................... 15MIKRO ING TRADE ..................................... 13MIKROPIS HOLDING ................................... 73MOBITECH ..................................................... 67

MOBITEL ........................................................... 2

NIL ....................................................................... 3

OLYMPUS ....................................................... 87

OPEL .................................................. OVITEK 3

PERFTECH ..................................................... 49

PORSCHE SLOVENIJA ............................. 111

SAP .................................................................. 88

SI.SYSTEM ....................................................... 7

Seznam oglaševalcev SIEMENS ........................................................... 9

SMC ................................................................. 41

SOPHOS ....................................................... 125

TOSHIBA ........................................................ 97

TREND NET ................................................ 123

XENON - FORTE ............................................ 77

ZAK .................................................................. 45

ZALOŽBA PASADENA ................................ 35

MAJ 20036

adnja dva tedna je slovensko javnost zeloburila novica o spletni strani www.udba.net,na kateri se je pojavil velikanski seznam vseh,

ki so imeli kakorkoli opraviti z varnostno službo nekda-njega političnega sistema. Zanimivo in razmeroma tri-vialno dejanje, ki pa je povzročilo nesorazmerno velikorazburjenje.

Glavni razlog, zakaj je razburjenje tako veliko, je na-paka (ali pa odlika – odvisno od perspektive), da Slove-nija ob »tranziciji« iz enega sistema v drugega ni šla sko-zi katarzo. Nekatere »tranzicijske« države so to storile,druge ne, nekatere so bile zelo radikalne, druge zelomile. Češka je na primer onemogočila državno zaposli-tev vsem, ki so kakorkoli resno sodelovali v prejšnjem si-stemu. Slovenija se je odločila, da tako možnost ignori-ra in se je po svoji stari navadi pretvarjala, da se pravza-prav ni nič zgodilo.

Po svoje je tak pristop dober, saj so družbene spre-membe praviloma travmatične, če so prehitre, pa najgre za spremembo na bolje ali na slabše. Tako ali takopojem »dobrega« oz. »slabega« ni nekaj, kar bi bilo ob-jektivno definirano. Za družbo je vsekakor najboljše, čese le počasi spreminja, tako počasi, da se v času meddvema generacijama ne postavijo vse vrednote na glavo.

Po drugi strani pa seveda temeljita sprememba siste-ma pusti za seboj vedno polno umazanije, ki jo je dobronekako očistiti. Prej ali slej umazanija, ki uide katarzi –katarza v izvirnem pomenu je prav očiščenje, pricurljaskozi drobne luknjice na dan in onesnažuje okolje šedolge dobe.

Kaj je torej boljše in kako priti skozi zgodovino s čimmanj praskami, je nerešeno vprašanje. Iz slovenske zgo-dovine vse kaže, da praviloma izberemo najslabšo va-

rianto, o kateri se potemlahko prerekamo še dolgadesetletja. Pravzaprav, čepogledamo še malo na-tančneje in širše, je slo-venska zgodovina od ka-rantanske države naprejpolna enega samega pre-rekanja, delitve na »parti-zane« in »domobrance«

(staro–nekaj in mlado–nekaj, desne in leve, katolike inkarkoli že, rdeče in črne, bele in rdeče, pro-nato in kon-tra-nato in tako naprej). Celotna nacija ima težnjo, dase deli na dva velika bloka, ki delujeta na nasprotnihbregovih, ne glede na racionalne ali kakšne druge argu-mente.

Tako je tudi z brskanjem po starih zapisih Udbe. Po-zitivno in nedestruktivno naravnano ljudstvo bi tak za-pis vzelo kot zanimivost iz preteklosti in ga prepustilozgodovinarjem. Samodestruktivno, mazohistično ljuds-tvo pa misli, da ga je treba premlevati na žive in mrtve.Zakaj ne bi kakršnihkoli krivic in zamer, ki se mordarazkrivajo pri takih odkritjih, državljani izkazovali sko-zi svojo osnovno politično pravico – z volilnim lističem –ostaja nerešena uganka.

Samo Kuščerglavni in odgovorni urednik

A dovolj o umazani zgodovini, ki nas kar noče zapu-stiti. Bolj zanimivo je vprašanje, kako lahko razkritjeumazanega Udbinega perila prizadene povsem sodobne(resnične ali navidezne) pravice do dostopa informacij.Zanimivo je namreč, kaj se je zgodilo takoj potem, ko jev javnost prišlo prvo obvestilo o seznamu na tajskemspletnem strežniku. Slovenska vlada (oziroma inšpekto-rat za varstvo osebnih podatkov znotraj ministrstva zapravosodje) je zelo hitro dosegla, da so slovenski ponud-niki dostopa do interneta onemogočili slovenskim upo-rabnikom dostop do spornih vsebin na tajskih spletnihstraneh.

Zadeva je več kot problematična. Če povsem pozabi-mo na politično ozadje, ob katerem imajo posameznikitako ali tako večinoma nasprotujoča si mnenja – pačglede na to, ali se štejejo med »partizane« ali »domo-brance«, ostane še resni problem omejevanja dostopa dopodatkov. Varovanje osebnih podatkov je nadvse po-membna zadeva in tega nikakor ne kaže zanemariti –ob tem da seveda podatki o morebitnem sodelovanju zvarnostno službo v preteklem, »premaganem« režimunikakor niso istega razreda in pomena kakor na primerzdravstveni podatki.

Varovanja osebnih podatkov pa ni mogoče enostav-no urediti z dekreti o zapiranju meje, vsekakor pa ne vdobi interneta. Pri omejenih zapiranjih, pa naj so še takoupravičena, vedno kaj kje pricurlja mimo in okoli, pri po-polnem zaprtju pa družba neizbežno utrpi prehude posle-dice, da bi bilo to vredno. Informacija je dandanes lah-ko celo pomembnejša od materije in z zapiranjem preto-kov informacije se ne gre nepremišljeno igrati.

Za konec pa je seveda treba povedati slovenskim dr-žavnim uradnikom, da se z vsako potezo, ki jo naredijo vzvezi z malo bolj zahtevno tehnologijo, predvsem osme-šijo. Povsem jasno je, da interneta ni mogoče tako eno-stavno obvladati, kakor si ti državni uradniki predstavlja-jo. Z onemogočanjem dostopa res poskrbijo za to, da či-sto vsakdo ne bo videl podatkov brez pomoči, hkrati pazagotovijo, da bo vsakdo, ki ga ti podatki vsaj malo zani-majo, hitro našel pot, kako priti do njih, tudi če to pome-ni, da bo malo povprašal naokoli. Podatki, ki morda mar-sikoga niti ne bi toliko zanimali, z državnim onemogo-čanjem dostopa, ki upravičeno ali neupravičeno spomi-nja na poteze Romunije ali Jugoslavije iz najbolj svinče-nih let, postanejo toliko bolj zanimivi. Da ne govorimo otem, da postanejo tudi potencialno bolj verodostojni.

Nedvomno je, da marsikatero državno upravo mika,da bi imela večje možnosti nadziranja razpečevanja in-formacij v internetu. Zaenkrat kaže, da to ne bo takolahko, saj je internet že po svoji naravi naravnan protinadzoru, za povrh pa se z vsebino intenzivno ukvarjazelo veliko posameznikov in skupin, ki so naravnostalergični na kakršenkoli nadzor, še posebej državni.Zato bi slovenska vlada storila modro, da bi počakala,da internet ukrotijo – če je to res mogoče – večje in teh-nološko bolj razvite države in bi se šele potem tudi samalotevala tega nehvaležnega posla. Potem pa bi sevedamorali volivci povedati, ali se s to potezo strinjajo ali ne.

Z

Informacija je dandanes lahkocelo pomembnejša od materijein z zapiranjem pretokovinformacije se ne grenepremišljeno igrati.

UVODNIK

Internet v dobi UdbeSlovenija je v permanentnem boju med partizani in domobranci. Temu se

ni mogel izogniti niti najbolj demokratični medij vseh časov, internet.

MAJ 20038

azpoke v varnosti operacijskih sistemov semnožijo kakor gobe po dežju. Napak je toli-ko, da se nekateri že dogovarjajo o opisnem

jeziku, ki bi temeljil na protokolu XML, s katerim bienotno definirali razpoke v varnosti sistemov. A pravilo-ma izdelovalci napake prej ali slej popravijo in razpokezakrpajo. Vendar ne vselej. Microsoft je, nenavadno,kar naravnost priznal, da ene izmed zadnjih napak v iz-vedbi sistema RPC (remote procedure call), ki temelji naprotokolu TCP/IP v operacijskem sistemu Windows NT4.0, sploh ne namerava odpraviti. NT je menda premalorobustno zgrajen in je zato napako zelo težko odpraviti.Kupcem svetujejo, naj svoje strežnike NT spravijo za po-žarni zid ali pa sisteme nadgradijo na Windows 2000 ali2003. Mnogi to potezo že obsojajo, češ da je le še en novnačin, kako kupce prisiliti v nadgradnje. S tem pa jevprašljiva tudi resnost Microsoftovih trditev, da bo NTpodpiral do konca letošnjega leta.

•Ko že govorimo o razpokah v varnosti, ne moremo

mimo ugotovitve, da je za prekoračitve medpomnilni-kov občutljiv tudi znani projekt SETI@home. Spomni-mo se, da gre za širok mednarodni projekt, pri kateremprostovoljci ponujajo svoje proste računalniške zmoglji-vosti (program deluje kot ohranjevalnik zaslona) za po-trebe iskanja znakov inteligence (signalov) iz vesolja.Nedavno so ugotovili, da bi bilo program razmeromalahko spremeniti iz koristnega in miroljubnega orodja vsredstvo za množično napadanje strežnikov. SETI@-home celo v nasprotni smeri (proti strežniku) prenašapodatke o uporabnikovem računalniku, kar je kakornalašč za organiziranje napadov in druge vrste vdorov.Za zdaj sicer ni nobenih podatkov, da je to ranljivostprograma kdo tudi v praksi izrabljal.

•Čeprav je videti, da pobudniki odprte kode složno in

neumorno gradijo nove in nove projekte, so po drugistrani tudi tu vse pogostejša razhajanja. SCO je tako ne-davno tožil družbo IBM, da je njihove patente s področ-ja Unixa brez dovoljenja prenesla tudi v okolje Linux.Sklicujejo se na razkritje kode, ki je nastala tudi kot delskupnega razvoja operacijskih sistemov Unix. IBM jenamreč v zadnjem času opustil namen, da bi pripravil(skupaj z SCO) 64-bitno različico Unixa za Inteloveprocesorje, in s tem SCO pustil na cedilu. Mnogi menijo,da SCO toži zaradi finančne stiske, toda dejstvo je, dalahko tožba sproži plaz drugih poskusov uveljavljanjapravic. Bitka za prevlado se odvija tudi v okviru skupine,ki razvija program XFree86, grafično jedro Linuxa.Eden izmed članov je brez javne obrazložitve odstopil inse zavzel za razvoj vzporednega projekta XFree86. Dveh(ali več) razvojnih poti (kar vpliva na združljivost) pa sevsi bojijo, saj je prav to v preteklosti bil poglavitni raz-log, da Unix ni prevladal nad drugimi operacijskimi si-stemi.

•Napovedi računalniških podjetij o nadaljnjem razvo-

ju izdelkov je treba jemati z zadržkom. To potrjuje tudinedavna informacija, da Microsoft vendarle ne podpirapovsem iskreno javno napovedanih načrtov o prihodno-

Tehnomanija

Vladimir Djurdjič

sti okolja Windows. Še nedavno je trdil, da bo naslednjarazličica okolja Windows z delovnim imenom Longhornna voljo le za končne uporabnike, tista z imenom Black-comb pa samo za strežnike, zdaj pa je moč razumeti, dabosta oba projekta na voljo tako v različici za uporabni-ke kot za strežnike. Iz tega izhaja tudi, da napovedaneletnice izida ne držijo več. Poglavitni razlog je menda to,da se znotraj samega podjetja redefinira pojem »strežni-ka«, saj naj bi v prihodnje tudi uporabniški računalnikistregli obilo podatkov in storitev, kar je bilo doslej zgoljv domeni specializiranih strežnikov. Govor je tudi o dru-gačnem konceptu izgradnje operacijskih sistemov, kibodo v prihodnje bolj komponentno zasnovani in jih bomoč graditi in dograjevati pogosteje kakor doslej.

•Microsoft je medtem preklical še en projekt, o kate-

rem pa v javnosti ni bilo znanega skoraj nič. Gre za sto-ritev z imenom OfficeLite, ki bi omogočala uporabo pi-sarniških programov z mesečno naročnino, programi pabi bili dosegljivi prek spleta v okviru Microsoftovega ser-visa MSN. Obseg projekta OfficeLite ni povsem znan,gre pa zagotovo za funkcionalnosti današnjega odje-malca Outlook in urejevalnika besedil Word. Microsoftse je menda odločil, da s takim projektom ne želi ogrozi-ti prodaje nove različice standardnega paketa Office, kibo menda na voljo tudi v cenejših različicah kakor do-slej. Viri iz Redmonda pa potrjujejo, da ni izključeno, dase OfficeLite ne bo pojavil pozneje, morda še bolj izpo-polnjen.

•Hewlett Packard se je odločil, da tekmecem ne bo

dovolil primata pri osebnih računalnikih. Pripravlja sena novo ofenzivo v drugi polovici letošnjega leta, prvidokaz pa je tudi odslej eden najcenejših računalnikov natrgu. HP namreč v ZDA prodaja računalnik PresarioS3000V za borih 319 dolarjev, v kar so všteti Celeron staktom 2 GHz, 128 MB pomnilnik in 40 GB disk (sevedabrez monitorja). Sistem je za skoraj 40 % cenejši odnajbližjih tekmecev, izdelkov podjetij Dell in Gateway.Doslej so namreč podobni sistemi stali 500 dolarjev aliveč, pa tudi manj znani izdelovalci se ne morejo pribli-žati tej meji. Vprašanje pa je, ali bo temu sledil odzivdrugih. Seveda kakor ponavadi tega pri nas bržkone nebomo občutili, vsaj v kratkem ne.

•Očitno se podjetje Sun odloča, da se bo skozi stran-

ska vrata vrinilo na področje strežnikov, ki izhajajo izIntelove arhitekture. V laboratorijih namreč intenzivnopreizkušajo 64-bitni procesor AMD Opteron, ki bi lahkopostal osnova za cel niz strežniških izdelkov v spodnjem,morda celo srednjem cenovnem razredu. Mnogi menijo,da bi lahko ta navezava delovala zelo dobro, saj Sun od-krito ne želi sodelovati z Intelom, veliki Sunovi tekmecise raje oklepajo Intelovih izdelkov, za AMD pa vsaj nastrežniškem področju ni prostora. Po drugi strani pamnogi menijo, da je Opteron morda lahko celo večja us-pešnica kakor Intelova protiponudba – Itanium. Zago-tovo pa je nekaj – Sun v svojih bodočih sistemih ne bopoganjal 64-bitne različice Windows, temveč zgolj Li-nux in morda tudi Solaris.

R

MAJ 200310

ATI spet korak predNVidio

ATI, ki trenutno prodaja najhi-trejšo grafično kartico in gra-fični procesor za osebne ra-čunalnike (Radeon9700), je napovedalše hitrejšo različico –Radeon 9800. To vez-je bo delovalo s frekvencama380 in 340 MHz (prej 325 in 310 MHz),hkrati pa bo zajeta zelo izboljšana podporaukazom za programiranje senčilnikov. Obe-nem sta napovedana tudi dva grafična proce-sorja za manj zahtevne uporabnike – Radeon9600 in 9200. To bosta tudi prvi vezji podjetjaATI, ki bosta narejeni z novo 0,13-mikronskotehnologijo.

NVidia je skoraj hkrati napovedala manjzmogljivi različici svojega najnovejšega proce-sorja GeForce FX 5800 – FX 5600 in 5200. Za-nimivo, da tudi vezje FX 5800, ki je bilo napo-vedano že na novembrskem Comdexu, dejan-

NOVICE Adobe Acrobat 6Podjetje Adobe je predstavilo nov rod izdel-

kov Acrobat, ki omogočajo izdelovanje, ureja-nje, pregledovanje in arhiviranje dokumentovv elektronski obliki. Namesto enega samegaizdelka je v šestem rodu nastala cela družinaorodij. Najzmogljivejša različica se imenujeAcrobat 6.0 Professional, omogoča pa izdelo-vanje, urejanje in natančen nadzor dokumen-tov PDF. Za stopnjo niže je različica Acrobat6.0 Standard, ki je namenjena predvsem obde-lovanju dokumentov v manjših delovnih sku-pinah, kjer sledenje spremembam omogočanov uporabniški vmesnik, vezan na opravila.Najmanjši izdelek za izdelavo dokumentovPDF pa je odslej Acrobat 6.0 Elements, ki gabodo prodajali le z licencami v večjih količi-nah, omogoča pa preprosto izdelovanje doku-mentov v podjetjih, ki Acrobat uporabljajo zaizmenjavo elektronskih listin.

Hkrati je Adobe predstavil tudi novo razli-čico bralnika datotek PDF, ki bo še naprejbrezplačna, ima pa tudi novo ime – AdobeReader 6.0 (izginilo je torej ime Acrobat). Iz-delek, ki bo na voljo maja, združuje vse bralneznačilnosti različnih dosedanjih paketov, sajbo poleg navadnih datotek PDF predvajal tudielektronske knjige, predstavitve, slike in druge

sko še ni naprodaj.Opazovalci sestrinjajo, da so toprecej neugodni

in celo nerodni ča-si za NVidio, ki je za-

radi težav z vezjem FXza podjetjem ATI zaostala

za cel razvojni cikel. Hkrati seje podjetju ATI povečal ugled, kar

mu bo pomagalo pri prodaji manjzmogljivih in cenejših kartic, ki seprodajajo v večjih količinah.

Prvi preizkusi grafične kartice ATI Radeon9800 Pro (z vezjem Radeon 9800) kažejo, daje pri igrah DirectX nekoliko hitrejša od izdel-ka Nvidia FX 5800, pri igrah z OpenGL (Qua-ke) pa počasnejša. Vendar je ATI veliko hitrej-ši ob vklopljenem mehčanju robov, predvsempa je takrat kakovost prikazovanja velikoboljša kakor pri NVidii ali starejšem Radeonu9700.http://www.ati.comhttp://www.nvidia.com

Corel WordPerfectOffice 11

Corel bo aprila začel prodajati nov komplet pisarniških programov WordPer-fect Office 11. S tem bo za vsaj dva meseca prehitel Microsoft in njegov Office2003. WordPerfect 11 bo naprodaj v razmeroma ugodnem trenutku za družboCorel, saj ji je v minulem letu uspelo prepričati kar nekaj velikih izdelovalcev ra-čunalnikov, da so vnesli pisarniški paket v osnovno ponudbo svojih izdelkov.

Z novo različico namerava Corel s tem nadaljevati, obenem pa je paket po-sodobil z nekaterimi novimi tehnologijami in funkcijami. Podobno kakor pri pa-ketu Microsoft Office 2003 je poglavitna tema novega WordPerfect Officea 11vsesplošna podpora opisnemu jeziku XML, ki postaja vse bolj temelj za izme-njavo podatkov ne samo med informacijskimi sistemi, temveč tudi namiznimiprogrami.

Poleg tega, da zna WordPerfect Office 11 podatke iz urejevalnika, pregled-nice in predstavitvenega programa zapisati v obliki dokumentov XML, je odslejsestavni del paketa tudi zmožnost neposredne izdelave dokumentov AcrobatPDF. Ob vsem tem Corel ni spreminjal osnovnega zapisa programov, ki so tako

nazaj združljivi vse do dokumen-tov iz različice WordPerfect Offi-ce 6.1.

Pomembna novost so tudivgrajena orodja za skupinskodelo in sledenje toka dokumen-tov, ki omogočajo med drugimsodelovanje z uporabniki, ki upo-rabljajo Microsoft Office oziromanjegov paket Outlook. Novefunkcije Reveal Codes in RealTime Preview omogočajo natančen pregled nadoblikovanjem dokumentov, zlasti ko gre za kompleksnejše, daljše dokumente.Zanimiva je odločitev, da uporabnikom ponudijo alternativni videz v urejevalnikubesedil, ki z modrim ozadjem in le osnovnimi menuji posnema nekdanje vede-nje WordPerfecta v najbolj slavnih dnevih, ko je bil v uporabi še DOS. Pregledni-ca Quattro Pro ima izboljšana orodja za izdelavo grafov, zanimiva pa je funkcijaZIM SMS Office, s katero lahko sprožimo vnovični izračun preglednice preksporočila SMS in mobilnega telefona.

Seveda pa ostaja eden poglavitnih adutov celotnega paketa nižja cena, skatero računajo predvsem na izdelovalce računalnikov, ki lahko svojim izdel-

kom poceni dodajo vrednost. Taka prodaja naj bipredstavljala večino prodanih licenc. Kljub temu soznane cene tudi za polne pakete – WordPerfect Offi-ce 11 Standard Edition bo stal v ZDA 300 dolarjev,nadgradnje pa polovico manj. Različica Standard Edi-tion obsega urejevalnik WordPerfect, preglednicoQuattro Pro in predstavitveni program Presentations.Zmogljivejša različica Professional Edition poleg tehobsega tudi program za delo z zbirkami podatkov Pa-radox. Corel bo ponudil tudi posebno različico za izo-braževalne ustanove, ki bo stala 100 dolarjev.http://www.corel.com

MAJ 2003NOVICE 11

NA KRATKOvsebine. Poleg tega bo na voljo za različneplatforme.

Med najpomembnejšimi novostmi novegapaketa Acrobat je podpora zapisu XML. Dru-žina izdelkov Acrobat zna tako odslej povezo-vati dokumente s podatki XML in pripravitidinamične vsebine, ki so laže predstavljivekončnim uporabnikom. Podpora XML je vgra-jena v celoten spekter izdelkov, od strežniškihizdelkov družbe Adobe do najosnovnejšegabralnika vsebin. Za lažjo predstavitev podat-kov XML je Adobe pripravil tudi več predlog,ki omogočajo nazornejši prikaz podatkov,podpirajo pa tudi uveljavljene standarde or-ganizacije W3C.

Povsem so tudi prenovili orodja za pregle-dovanje dokumentov in navigacijo po straneh.Za nadzor kakovosti dokumentov so na voljonova orodja za nadzor barv in predogledkončnih dokumentov, kot bodo videti po ti-sku. V okviru tega zna zdaj Acrobat prikazatiinformacije o morebitnih težavah (preflight),ki lahko prihranijo drago preizkušanje v prak-si. Nova različica obsega tudi zmogljivejšaorodja za profesionalno rabo, zlasti za upora-bo v tiskarski industriji, kjer odslej podpiraspecifikacijo PDF/X (standard ISO v tiskarskiindustriji).

Adobe se je ob predstavitvi novega izdelkapovezal s ključnimi partnerskimi družbami,kot so IBM, Documentum, Access in PTC, kibodo Acrobat 6 tesno povezale s svojimi izdel-ki za obdelavo dokumentov in nadzor vsebin.

Najcenejši Acrobat 6.0 Elements bo stal 28dolarjev, različica standard 300 dolarjev, zaprofesionalno različico pa bo treba odšteti500 dolarjev. Dosedanji kupci bodo lahkonadgradili svoje izdelke na različico Professio-nal za 150 dolarjev in na različico standard za100 dolarjev.http://www.adobe.com

Microsoftove novosti tikpred izidom

Microsoft je konec marca poslal v proi-zvodnjo kar nekaj ključnih in dolgo napove-dovanih izdelkov, kar pomeni, da jih lahko čezmesec ali dva pričakujemo že v redni prodaji.Najpomembnejša novost je nov strežniški ope-racijski sistem Windows Server 2003. Prinašaintegrirano strežniško platformo s številniminovostmi na področju varnosti, zmogljivosti inrazširljivosti. Svetovna premiera bo 24. aprila,v Sloveniji pa bo uradno predstavljen na NTkonferenci 2003.

Microsoft je tudi napovedal, da je predal vproizvodnjo končno različico operacijskegasistema Microsoft Windows XP 64-Bit EditionVersion 2003. 64-bitna različica namiznegaoperacijskega sistema je zasnovana tako, da

izkorišča zmogljivosti v procesorjih Intel Ita-nium 2. Operacijski sistem je namenjen upo-rabnikom, ki rešujejo kompleksne znanstveneprobleme, razvijajo visoko zmogljive rešitve,ustvarjajo 3-D animacije ali pa se ukvarjajo zurejanjem video vsebin. Za zdaj še niso znanidokončni načrti izdelovalcev strojne opreme, vkateri bodo delovali novi 64-bitni operacijskisistemi, bodo pa najbrž razkriti ob uradnipredstavitvi izdelkov.http://www.microsoft.com

17-palčni PowerBook bodobil tekmece

Čeprav so v družbi Apple nove prenosnikePowerBook s 17-palčnim zaslonom napove-dali za začetek leta, so jih začeli prodajati šelete dni. V zadnjem času so zelo povečali re-klamne akcije, saj že konec leta ne bodo večedini prenosniki s tako velikim zaslonom natrgu. Družbi Hewlett-Packard in Acer napove-dujeta svoje alternative, ki bodo seveda delo-vale v okolju Windows. Prenosnike naj bi zaHewlett-Packard izdelovali na Tajvanu, kjersicer izdelujejo tudi prenosnike Apple Power-Book.

Družba Apple je v preteklosti že večkratdoživela, da so njene inovacije hitro prevzeli šedrugi. Tako je bil njen PowerBook 100 prviprenosni računalnik z vgrajeno sledilno kro-

glico, med njene inovacije pa štejejo še sledilnaploščica, vgrajeni modem, vgrajena brezžičnaomrežna povezava 802.11b, 15-palčni zaslonLCD in od zadaj osvetljena tipkovnica (v no-vem PowerBooku). Po drugi strani pa so pre-cej časa zamujali, da so v svoje modele dodalistandarde drugih izdelovalcev.http://www.apple.com

Athlon XP s 400-megaherčnim vodilom

Podjetje AMD bo maja predstavilo novorazličico procesorjev Athlon XP, ki bodo imelihitrejše sistemsko vodilo (FSB) s taktom 400MHz. Doslej je Athlon XP podpiral sistemskovodilo s hitrostjo največ 333 MHz. S tem naj binekoliko poživili ponudbo v pričakovanju je-senske predstavitve 64-bitnega procesorja K8.

Po sedanjih podatkih naj bi se novi AthlonXP razlikoval od pravkar predstavljenih mo-

HP opušča blagovnoznamko EvoIz HP so sporočili, da opuščajo blagovnoznamko poslovnih osebnih in prenosnih ra-čunalnikov Evo, ki so jo pridobili s prevze-mom Compaqa. Odslej se bodo poslovni ra-čunalniki imenovali zgolj HP Compaq, karnaj bi olajšalo njihovo trženje in prodajo.http://www.hp.com

44 Mb/s?Podjetje Texas Instruments, ki izdeluje vezjaza brezžične izdelke, ki zmorejo tudi teoretič-no hitrost prenosa podatkov 22 Mb/s (t. i.802.11b+), je napovedalo, da bo do koncamarca izdelalo nadgradnjo sistemske pro-gramske opreme, ki naj bi hitrost prenosaše dodatno zvišala. Nekateri izdelovalci, kiuporabljajo taka vezja (D-Link, Level-One, USRobotics...), so že napovedali do dvakratnozvišanje hitrosti in bodoče naprave že zače-njajo označevati s 44 Mb/s oziroma brez-žična omrežja hitrosti 4x, čeprav Texas In-struments česa takega (vsaj javno) ni nikolinapovedal. Omeniti velja, da izdelki 22 Mb/s v praksi dosegajo hitrosti, ki so nižje od 7Mb/s (11 Mb/s pa nižje od 5 Mb/s).http://www.ti.com

Palm zmanjšuje napovediNajuspešnejši izdelovalec ročnih računalni-kov Palm je prejšnje napovedi prihodka vtretjem trimesečju (od 230 do 250 milijo-nov dolarjev) zmanjšal na 205–210 milijo-nov dolarjev, predvsem zaradi slabše proda-je najzmogljivejših modelov Tungsten v ZDA.http://www.palm.com

Brezžična omrežja vse boljpriljubljenaPo podatkih podjetja Jupiter Research upo-rablja brezžična omrežja (Wi-Fi) že 57 od-stotkov ameriških podjetij, v naslednjih 12mesecih pa jih bo še 22 odstotkov več.Omrežja Wi-Fi uporabljajo brezžično omrežnotehnologijo s standardi 802.11b, 802.11a,do sredine leta pa bo na voljo še standard802.11g.http://www.jup.com

Hitrejši XeoniIntel je predstavil nove, hitrejše procesorjeXeon za rabo v zmogljivih delovnih postajahin strežnikih. Nove različice delujejo s takti3 in 3,06 GHz, s čimer so Xeoni po hitrosti»ulovili« Pentiume 4, na katerih tudi temelji-jo. Razlika med novima različicama ni samo60 MHz v delovnem taktu, temveč zlasti vhitrosti sistemskega vodila.http://www.intel.com

MAJ 200312 NOVICE

delov Barton zgolj po hitrosti sistemskega vo-dila. Odločitev družbe AMD so pozdravili sko-raj vsi izdelovalci sistemskih naborov, kot staVia in SiS.http://www.amd.com

Razvojna pot pri InteluV internetu so na voljo dokaj natančne in-

formacije o nadaljnjem razvoju Intelovih mo-bilnih procesorjev. Pentium M iz kompletaCentrino naj bi že junija zmogel 1,7 GHz, dokonca leta pa že 1,8 GHz. Junija bo na voljotudi nizkonapetostna različica s frekvenco 1,2GHz in ultra nizkonapetostna različica s frek-venco 1 GHz (zdaj ti dve različici delujeta z1,1 GHz oz. 900 MHz).

Intel je že napovedal tudi naslednika seda-njega Pentiuma M z delovnim imenom Dohan,ki naj bi ugledal luč sveta v zadnjem četrtletjuletošnjega leta in bo izdelan v 90 nm tehnolo-giji. Deloval bo s frekvenco 1,8 GHz in imel 2MB drugostopenjskega predpomnilnika.Frekvenca vodila bo 533 MHz (zdaj 400MHz). V približno istem časovnem obdobjubosta na voljo tudi nova mobilna sistemskanabora Montara z delovnima imenoma GM+in GT (855GME in 855GT) in frekvenco 250oz. 260 MHz.

Prvo četrtletje 2004 naj bi prineslo proce-sor Dohan s frekvenco 1,9 GHz, varčni različi-ci pa naj bi dosegli 1,3 oz. 1,1 GHz. Pospremilnaj bi jih sistemski nabor Alviso-GM s pomnil-nikom DDR-2 in podporo vodilu PCI Express16x. Pozneje, najbrž že leta 2005, bo 90 nm

procesor Merom na voljo s sistemskim nabo-rom Crestine-GM, leta 2006 pa bo procesorGilo že izdelan v 65 nm tehnologiji.

Razvijal se bo tudi brezžični del Centrina,in sicer bo vezje Calexico konec letošnjega letaže podpiralo standard 802.11g, Calexico 2, kibo na voljo v začetku leta 2005, pa bo podpi-ral tudi 802.11a.http://www.intel.com

Novi tiskalniki iz CanonaCanon je predstavil tri nove brizgalne ti-

skalnike. Prva dva, i450 in i470D, sta povsemnova modela, s katerima naj bi pritegnili pred-vsem kupce, ki si želijo poceni in dobrega izpi-sovanja fotografij, tiskalnik i9100 pa je nad-gradnja modela S9000 za polprofesionalnorabo.

i450 in i470D v minuti natisneta do 18 čr-nih ali 12 barvnih strani. i450 bo za izpis upo-rabljal štiri barve, i470D pa ima foto glavo,tako da je namenjen predvsem tiskanju foto-grafij. Oba tiskalnika imata največjo ločlji-

NA KRATKO

Z Applom do legalneglasbeV Applu pripravljajo storitev, ki bo omogočilauporabnikom njihovih računalnikov legalnokupovanje glasbe prek spleta. Trenutnostoritve, kot so Pressplay, MusicNet in Li-sten.com, omogočajo to zgolj uporabnikomoperacijskega sistema Windows.http://www.apple.com

IEEE pripravlja standardza akumulatorjeprenosnikovInštitut IEEE pripravlja specifikacijo za litije-ve akumulatorje za prenosnike. Specifikacijapredvideva določila glede proizvodnje aku-mulatorjev in njihovih značilnosti ter načinpovezovanja med akumulatorjem in preno-snikom, hkrati pa tudi napotke o uporabi,predvsem polnjenju in praznjenju.http://www.ieee.org

Razpoka v sistemu varnostiFlashaMacromedia je obvestila uporabnike, da sov priljubljenem predvajalniku spletnih anima-cij Flash odkrili napako, ki v skrajnemprimeru omogoča prevzem nadzora naduporabnikovim računalnikom. Popravek ježe na voljo.http://www.macromedia.com

Zapisovalniki DVDprodirajoPo mnenju predstavnikov izdelovalcev op-tičnih izdelkov se bo letos prodaja zapisoval-nikov DVD vsaj podvojila v primerjavi z le-tom 2002. Poglavitni razlog so seveda če-dalje nižje cene zapisovalnikov, saj za polet-je že napovedujejo izdelke, ki bodo na trgustali manj kakor 100 dolarjev.

Silicij podvoji trajanjeakumulatorjevRaziskovalci ameriškega oddelka za energi-jo v Sandia National Laboratories so ugoto-vili, da silicij, ki ga dodajo grafitni anodi v li-tijevih akumulatorjih, podvoji zmogljivostakumulatorja.http://www.sandia.com

Nove rešitve za boljši zvokPodjetje Sonic Focus je napovedalo, da bonjihova tehnologija, imenovana Sonic Focus1.0, vgrajena v nove Intelove osnovne ploš-če. Sonic Focus izboljšuje zvok digitalneglasbe s kompenziranjem izgub pri pretvar-janju v digitalne zapise, kot je MP3.http://www.sonicfocus.com

Javno dostopne točkeWi-Fi tudi pri nas

Največji operater mobilne telefonije in največji ponudnik dostopa do interneta v Sloveniji, Mobitel in SiOL,oba v lasti Telekoma Slovenije, sta pod blagovno znamko Neo WLAN predstavila storitev javnih brezžičnihdostopnih točk do interneta. Prve tri točke so v Ljubljani, in sicer v nakupovalnem centru City Park v BTC, vokolici poslovne stavbe Siola na Cigaletovi in v okolici Fakultete za elektrotehniko. Neo WLAN temelji na Cis-covi opremi in uporablja trenutno najbolj razširjen standard IEEE 802.11b (Wi-Fi).

Mobitel in SiOL zaenkrat ponujata storitev zgolj svojim naročnikom, ki morajo za prijavo v omrežje vnestibodisi uporabniško ime in geslo za SiOL bodisi telefonsko številko iz Mobitelovega omrežja, geslo pa prej-mejo prek sporočila SMS. Storitev Neo WLAN je trenutno še preizkusna, zato je za Siolove in Mobitelove upo-rabnike brezplačna, jeseni pa naj bi začela delovati tudi komercialno. Uporabniki drugih operaterjev mobilnetelefonije in dostopa do interneta bodo takrat tudi lahko tako dosegli splet, vendar bodo morali plačevati spredplačniškimi karticami Mobi.

Podjetji obljubljata nove dostopne točke na pomembnih lokacijah, kot sta Cankarjev dom in brniško leta-lišče, v nekaj tednih do začetka komercialnega delovanja pa naj bi postavili kar 100 takih točk po vsej drža-vi. Sistem za prijavo v omrežje ponuja podatke o količini prenesenih podatkov in trajanju priklopa, kateri iz-med teh dveh podatkov bo dejansko uporabljen za obračunavanje, pa trenutno še ni znano.

Po svetu so javne točke WiFi, imenovane tudi »vroče točke« (hot spots), že postale nekaj precej vsakda-njega, zlasti v hotelih in na letališčih. Brniško letališče je, denimo, eno izmed zadnjih, ki takega omrežja šenima, ima pa ga že letališče v Zagrebu. Med največje ponudnike takega dostopa do interneta sodi veriga ka-varn Starbucks, ki ima vzpostavljena omrežja WiFi v večini svojih poslovalnic po svetu.http://www.mobitel.sihttp://www.siol.net

MAJ 2003NOVICE 13

vost izpisa 4800 × 1200 pik na palec, naj-manjša prostornina kapljice pa je dva pikoli-tra. Tiskalnika znata na papir za fotografijetiskati do roba. Pri tiskanju fotografij se obsliki v tiskalnik prenesejo tudi podatki Exif, vkaterih digitalni fotoaparati zapisujejo do-datne parametre pri slikanju, tako da je izpisfotografij bolj realističen. V model i470Dbodo vgrajene tudi razširitvene reže za naj-pogostejše vrste pomnilniških kartic, tako dabo omogočal tiskanje neposredno s kartic,ne da bi bilo treba tiskalnik priključiti naračunalnik. Tiskalnika bosta na voljoaprila. i450 bo stal predvidoma 100 do-larjev, za i470D pa bo treba odšteti 150dolarjev.

i9100 je za razliko od prej omenjenih mo-delov namenjen najzahtevnejšim kupcem. Greza najzmogljivejši Canonov foto tiskalnik, kizmore tiskati na papir velikosti A3. V glaviima 3072 šob, prav tako kot predhodnikS9000 pa tiska s šestimi barvami. Canonoviinženirji so v primerjavi s predhodnikom iz-boljšali ločljivost izpisa, ki zdaj znaša največ4800 × 1200 pik na palec. Z dodatnimi gonil-niki, ki bodo na voljo v spletu, bo posnemaltudi tiskanje z opisnim jezikom postscript.Tudi i9100 bo na voljo aprila, stal pa bo pred-vidoma 500 dolarjev.http://www.canon.com

Acer TravelMate sCentrinom

Največji tajvanski izdelovalec računalni-kov Acer je predstavil novo serijo prenosnikovposlovnega razreda TravelMate, ki temeljijona Intelovem vezju Centrino s procesorji Peni-tum-M.

Prenosniki te serije se razlikujejo tudi po vi-dezu, saj je zadnja stran aluminijasta, spodnjidel pa okrepljen s pleksisteklom. Procesor Pen-

tium-M deluje s takti od 1,3 do 1,6 GHz, stan-dardno je vgrajenega 512 MB pomnilnikaDDRAM, ki ga je mogoče razširiti do 2 GB,disk z zmogljivostjo 40 GB in enota DVD/CD-RW, v nekaterih modelih pa tudi enota DVD-RW. Ker prenosnik temelji na vezju Centrino,je vgrajen vmesnik WiFi, v nekaterih modelihtudi bluetooth. Zaslon meri 15 palcev pri loč-ljivosti SXGA (1400 × 1050 pik), za prikazo-vanje grafike pa skrbi trenutno najzmogljivej-ša grafična kartica za prenosnike, ATI Ra-deon 9000, s 64 MB lastnega pomnilnika. Ce-loten prenosnik tehta zgolj 2,6 kilograma,trajanje delovanja po podatkih izdelovalca je5,5 ur, med delovanjem pa se akumulator na-polni v treh urah.http://www.acer-ee.com

Dell predstavil prvetiskalnike

Eden največjih izdelovalcev računalnikov,Dell, očitne načrtuje, da bi prodrl na vsa po-dročja računalništva, kar je dokazal tudi z ne-davno predstavitvijo svoje linije tiskalnikov.Dell je sicer začel kot izdelovalec osebnih ra-čunalnikov in je bil do združitve HP in Compa-qa tudi vodilni na tem področju, zelo uspešenje tudi pri strežnikih in monitorjih, nedavno paje predstavil tudi svoje prve ročne računalnikez operacijskim sistemom Pocket PC. Vstop natrg tiskalnikov je očiten napad na družbo HP,

ki ji tiskalniki in še posebej kartuše prina-šajo velik del prihodkov.

Zaenkrat je Dell predstavil štiri mo-dele tiskalnikov, ki so namenjeni domačim

in poslovnim uporabnikom. Domačim upo-rabnikom je namenjen večfunkcijski brizgal-nik, ki zmore optično brati, faksirati in sevedabarvno tiskati, ter črno-beli laserski tiskalnik,poslovnim uporabnikom pa sta namenjenadva zmogljiva laserska tiskalnika. Brizgalnikstane v ZDA 140 dolarjev, za cenejši laserski ti-skalnik bo treba odšteti 290 dolarjev, za po-slovna laserja pa 500 dolarjev.

Podjetje Dell je znano predvsem po tem, dasestavlja računalnike, za razvoj pa porabi znat-no manj kakor nekatera konkurenčna podjet-ja, predvsem HP in IBM. Tudi tiskalnikov Dellni razvil sam, temveč v strateškem sodelovanjuz Lexmarkom. Vendar pa se ne namerava usta-viti pri tiskalnikih. Predstavniki podjetja so ženapovedali, da se nameravajo podati tudi nadruga področja, če bo seveda dovolj zanimanjauporabnikov. Tako naj bi že kmalu videli Del-love prve digitalne fotoaparate.http://www.dell.com

MAJ 200314 NOVICE

NEC LitePad je prvi reslahki tablični PC

NEC je predstavil tablični računalnik VersaLitePad, ki meri v višino le 1,5 cm in tehta enkilogram. Tako je prvi tablični računalnik, kije po merah dejansko podoben tablici ali blo-ku papirja, pa tudi težak ni pretirano. V pri-merjavi z najbližjima tekmecema – CompaqTablet PC T1000 in Fujistu-Siemens StylisticST400 – je kar 2,5 cm tanjši in skoraj pol kilo-grama lažji.

LitePadu so priloženi tudi tipkovnica USBin miška ter zunanja enota CD-ROM z vmesni-kom USB, poganja ga procesor Pentium III-Min 256 MB pomnilnika, vanj pa je vgrajen tudivmesnik za brezžični ethernet s podporo stan-dardoma 802.11b in 802.11a. Zaslon je 10,4-palčni, disk pa 20 GB. V ZDA je osnovna cena2400 dolarjev.http://www.nec.co.jp

Dodatek za Flash brezbrskalnika

Macromedia je objavila nov dodatek zapriljubljeni predvajalnik Flash, ki bo omogo-čal dostop do vsebine tudi brez povezave v

splet. Macromedia Central bo brezplačen, kotje tudi sam predvajalnik Flash, na voljo pa najbi bil poleti. Osnovna funkcija MacromediaCentrala bo poganjanje v Flashu spisanih pro-gramov zunaj brskalnika, in to tudi takrat, kouporabnik ni priključen v splet.

Kot zgled takega programa so v Macrome-dii navedli program za spletno nakupovanje,ki so ga razvili skupaj s spletnim podjetjemPriceGrabber.com in uporabnikom omogočaorganiziranje izdelkov, ki jih nameravajo ku-piti v več spletnih trgovinah.

Analitiki ocenjujejo, da je predstavitevCentrala precej drzna poteza, saj oblikovalciin razvijalci programov v Flashu načelomaniso razmišljali o programih, ki bi delovalitudi brez povezave, zato sklepajo, da se Cen-tral ne bo hitro prijel, čeprav ima precejšen po-tencial. Nekateri analitiki vidijo možnost upo-rabe Centrala predvsem v podjetjih, saj biomogočal zaposlenim dostop do podatkov,tudi ko delajo od doma in niso priključeni vsplet, še večja potencialna skupina uporabni-kov pa naj bi bili uporabniki prenosnikov, kipogosto nimajo povezave v splet. Prav zaradislednje možnosti Macromedia že sodeluje z In-telom, ki namerava prek Centrala promoviratisvoje novo vezje Centrino.http://www.macromedia.com

PCI-X ali PCI-Express?Stališča največjih izdelovalcev strežnikov z

Intelovo arhitekturo si glede razširitvenih kar-tic (oz. razširitvenega vodila) niso povsemenotna. HP in IBM se vse bolj oklepata stan-darda PCI-X, ki je nadgradnja že starega stan-darda PCI, Dell (številka 2 med strežniki) paje za ostrejši rez in hiter preskok na PCI Ex-press (delovno ime 3GIO), ki ga močno podpi-ra Intel.

PCI-X ima v primerjavi s PCI Express velikoprednost – združljivost za nazaj. V režo zanove kartice PCI-X lahko brez težav vtaknemokaterokoli staro kartico PCI. Predstavniki HPin IBM so prepričani, da je združljivost z mili-

NA KRATKO

Napster II še letos?Iz podjetja Roxio so sporočili, da bodo še le-tos predstavili prenovljeno storitev Napster.Podjetje, ki se sicer ukvarja z izdelovanjemprogramske opreme za zapisovanje na nosil-ce CD in DVD, je lani na dražbi kupilo Nap-ster, po tem ko je bil le-ta prisiljen v bankrotzaradi dolgotrajnih tožarjenj z glasbenimi za-ložbami. Roxio Napster naj bi deloval legalnoin omogočal uporabnikom nakup glasbe alipa mesečno naročnino.http://www.roxio.comhttp://www.napster.com

Kaspersky Security 4.5 zaročne računalnikeRuski razvijalec varnostne in protivirusneprogramske opreme Kaspersky Labs jepredstavil novo različico programov za ročneračunalnike, ki temeljijo na platformah Poc-ketPC in PalmOS. Programska oprema ščitiročni računalnik pred virusi in vdori v si-stem. Kaspersky Security for PDA 4.5 jemogoče kupiti na spletni strani izdelovalcaza 19 dolarjev.http://www.kaspersky.com

Dobra prodaja tabličnihračunalnikovLani so – v mesecu in pol – po svetu prodaliokrog 72 tisoč tabličnih računalnikov, so spo-ročili iz družbe IDC. V rahli prednosti je bilHP, ki je našel kupce za 17 tisoč modelovCompaq Tablet PC TC1000, na drugo mestopa se je uvrstil Fujitsu s 15 tisoč prodanimitablicami Stylistic ST4000. Toshiba je pro-dala 10.500 kosov Portege 3500, AcerjevTravelMate 100 pa se je znašel na četrtemmestu z osem tisoč prodanimi enotami.http://www.idc.com

Korak do kvantnihračunalnikovRaziskovalci podjetja NEC so sporočili, da sonaredili prvi pomemben korak do kvantnegaračunalnika. Ti računalniki naj bi računalniš-tvo krojili čez 10–30 let in naj bi bili bistvenozmogljivejši od današnjih superračunalnikov.http://www.nec.com

Winamp 2.9Iz podjetja Nullsoft so potrdili, da bodo kma-lu predstavili novo različico priljubljenegapredvajalnika digitalne glasbe Winamp, a bošlo za nadgradnjo drugega rodu in ne v za-četku leta predstavljenega tretjega rodu.Zadnja različica drugega rodu je nosila ozna-ko 2.81, zdaj pa naj bi, predvsem na željoštevilnih uporabnikov, dočakali še 2.9.http://www.winamp.com

Butn.netPodjetje Perftech se je pridružilo Voljatelu kot drugi ponudnik tako imenovanega brezplačnega dostopa

do interneta v Sloveniji. Tak dostop do interneta je brezplačen tako, da ni treba plačevati ponudniku za do-stop, se pa zato obračunavajo telefonski impulzi po nekoliko višji stopnji, ki znaša 3,24 oziroma 1,80 tolar-ja, odvisno od časa dneva.

Perftech je sicer eden večjih domačih ponudnikov dostopa do interneta in običajni klicni ter kabelski do-stop do spleta trži pod blagovno znamko S5.net, za brezplačni dostop do interneta pa bo uporabil blagovnoznamko Butn.net. Nastavitve za dostop do Butn.net s klicno številko najdete na njihovi spletni strani, ponu-jajo pa tudi avtomatsko nastavitev povezave z internetom prek njihovega omrežja.

Za prijavo v Butn.net nista potrebna uporabniško ime in geslo, to pa seveda pomeni tudi, da (zaenkrat)še ne ponujajo dodatnih storitev, kot so elektronski naslov in osebna spletna stran.http://www.butn.net

MAJ 200316 NOVICE

joni starih (predvsem) omrežnih kartic ključ-na za uspeh vodila prihodnosti. Po drugi stranije vodilo PCI Express strojno nezdružljivo sPCI, vendar pa so združljivi vsaj gonilniki, sajje vodilo programsko vidno kot PCI.

Opazovalci se strinjajo, da bo v prihodnostizaradi boljših lastnosti zmagal PCI Express,vendar bo vsaj še do leta 2005 v prednosti PCI-X oz. njegovi najnovejši izvedenki PCI-X 266(ki bo na voljo leta 2004) in PCI-X 533 (leta2005). Osnovna prednost PCI Express je njego-va zaporedna narava, saj je izdelava matičnihplošč z vzporednimi vezji zaradi težav s sinhro-nizacijo pri vedno višjih hitrostih prenosa vednozahtevnejša. Vse višje hitrosti pa so nujne za-radi hitrega razvoja omrežnih vmesnikov (et-hernet, fibre channel, ne nazadnje tudi infini-band), ki že dosegajo hitrosti 10 Gb/s.http://www.intel.comhttp://www.dell.com

http://www.ibm.com

http://www.hp.com

Prvi snemalnik z modrimlaserjem

Sony je začel prodajati prvi snemalnik s teh-nologijo modrih laserjev, ki zmore na optičnenosilce velikosti plošč CD posneti skoraj 20 GBpodatkov oziroma skoraj petkrat več kakor

DVD. Nova tehnologija namesto rdečega laser-skega žarka (kot CD in DVD) uporablja mo-drega in zaradi njegove krajše valovne dolžinezapiše več podatkov na kvadratni milimeter.http://www.sony.com

Corel išče prevzemnikaKanadski Corel, znan predvsem po grafič-

nih programih iz družine CorelDRAW!, je spo-ročil, da se dogovarja z ameriškim podjetjemVector Capital o prevzemu, hkrati pa je najelinvesticijsko banko, da mu pomaga iskati dru-ge morebitne prevzemnike. V Vector Capitaluso si vzeli mesec dni časa za preučitev ponudbe.

Corel se že več let otepa z izgubami, ki sopredvsem posledica nekonsistentnih in napač-nih poslovnih odločitev. Podjetje je bilo zelouspešno kot izdelovalec grafičnih programov,

pri čemer še danes velja za pomembno silo,nato pa je v drugi polovici devetdesetih poku-pilo kar nekaj podjetij in sestavilo svojo zbirkopisarniških programov Corel WordPerfect Sui-te, ki je poleg nekoč legendarnega urejevalni-ka besedil obsegala prav tako legendarniQuattro Pro in zbirko podatkov Paradox.

Čeprav se pisarniška zbirka ni prijela, somed prvimi zagrabili Linux in razvili lastno di-stribucijo ter priredili večino svojih programovza to platformo. Kljub navdušenju javnosti pata dva programa nista bila finančno uspešnain Corel je zabredel v hude finančne škripce, iznjih pa mu je pomagal največji konkurent –Microsoft. Velikan je leta 2000 za 135 milijo-nov dolarjev kupil skoraj 25 odstotkov Corela,a jih je pred nekaj tedni moral prodati zaradikanadske protimonopolne zakonodaje.

Kupec Microsoftovega deleža je bilo pravpodjetje Vector Capital, ki pa je za to plačalole dobrih 12 milijonov dolarjev, saj se je vred-nost Corela v dveh letih tako močno znižala.Transakcija med Microsoftom in Vector Capi-tal je bila opravljena prav na dan, ko so v Co-relu objavili, da so ponudili Vector Capitalumožnost prevzema celotnega podjetja.

Corel je v tem času prodal oddelek za Linuxpodjetju Linux Global Partners, ki je že pred-stavilo prenovljeno različico, novo tržno nišopa so videli v izdelkih, ki uporabljajo opisni je-zik XML, a zaenkrat še niso dosegli večjih us-pehov na tem področju.http://www.corel.com

Kmalu prikazan delujočiPalladium

Iz Microsofta so sporočili, da bodo na svo-jih letošnjih tehničnih srečanjih začeli prika-zovati prve delujoče različice varnostne tehno-logije, imenovane Osnova varnega računalniš-tva naslednjega rodu (Next-generation securecomputing base – NGSCB), prej znane podrazvojnim imenom Palladium. Tehnologija jesestavljena iz programskega in strojnega dela,končnim kupcem pa naj bi bila po napovedihna voljo leta 2005 v naslednji različici opera-cijskega sistema Windows z delovnim imenomLonghorn.

NGSCB bo tako prvič predstavljen maja nakonferenci WinHEC v New Orleansu. Tambodo Microsoftovi razvijalci prikazali delova-nje na že izpopolnjeni strojni opremi in ne vposnemovalniku, hkrati pa bodo predstavilitudi več tehničnih podrobnosti o tehnologiji.Strojni del tehnologije je poseben čip, imeno-van element podpore varnosti (Security Sup-port Component – SSC), ki ga Microsoft raz-vija skupaj z izdelovalcema procesorjev Intelin AMD, programski del, imenovan »nexus«,pa so razvili sami.

NA KRATKO

Pametne kartice inbrezžična omrežja19 podjetij z najrazličnejših področij tehnologijeje ustanovilo konzorcij, ki bo poskrbel za izdela-vo standardov in priporočil na področju pamet-nih kartic za priklop v javna brezžična omrežja.http://www.wlansmartcard.org

Yahoo predstavil plačljivevsebinePonudnik dostopa do interneta in upraviteljdveri Yahoo je predstavil nove plačljive vse-bine Platinum, ki uporabnikom ponujajo vi-deo prenose novic, športnih dogodkov inzabavnih oddaj prek spleta. Za običajni pa-ket novic in zabavnih vsebin je treba odšteti10 dolarjev na mesec, za športnega pa 17.http://www.yahoo.com

Američani še naprej brezdavka za dostop dointernetaSkupina ameriških senatorjev se je odločilapripraviti zakonodajo, ki bi dostop do interne-ta izvzela iz storitev, za katere se plačuje da-vek. Prvi moratorij na obdavčevanje dostopado spleta so sprejeli že leta 1998 v sklopupromocije informacijskih tehnologij, a potečenovembra letos. Zakon, ki ga senatorji skuša-jo sprejeti, bi kakršnekoli obdavčitve dostopado interneta s strani zvezne vlade ali zveznihdržav prepovedoval tudi po tem datumu.

Intel v skladu z načrtiV Intelu napovedujejo, da bodo v poslovnemčetrtletju ustvarili od 6,6 do 6,8 milijarde do-larjev prometa, kar je v skladu z njihovimipričakovanji z začetka leta 2003. Prodaja ra-čunalniških procesorjev in čipov je bila nadpričakovanji, zato pa so doživeli negativnopresenečenje zaradi slabe prodaje pomnilni-kov Flash RAM za mobilne telefone in dru-ge prenosne naprave.http://www.intel.com

Yahoo! Japan bouporabnikom ponudilbrezplačno glasboJaponska podružnica ponudnika dostopa dointerneta in upravljavca najbolj slavnih splet-nih dveri, Yahoo!, je objavila, da bo čez nekajmesecev svojim uporabnikom ponudilamožnost brezplačnega prenašanja glasbe izspleta. Za vsako preneseno pesem bo Ya-hoo plačal japonski agenciji za avtorske pra-vice neznan znesek. Uporabnikom bo na vo-ljo vsa glasba, za katero skrbi japonskaagencija za avtorske pravice JASRAC, grepa za približno 1,1 milijona japonskih pesmiin 5 milijonov tujih.http://www.yahoo.co.jp

MAJ 200318 NOVICE

palca ob ločljivosti XGA. Na voljo bodo tudidodatki, kot so bluetooth, vmesnik GPRS insprejemnik GPS.

Ohišje, odporno zoper udarce, je iz magne-zija, zaslon je odporen proti vlagi in prahu, vsivmesniki so zaščiteni z gumijastimi pokrovi,disk pa je v dodatnem zaščitnem ohišju. Pravzaradi trdnejšega ohišja in dodatne zaščite jetudi tako majhen prenosnik težak kar dva ki-lograma.http://www.panasonic-europe.com

Sun pripravljaStarOffice 6.1

Sun je na svoji spletni strani objavil prvoposkusno različico programa StarOffice 6.1,končna različica pa je predvidena za oktober.Izboljšave so opravljene predvsem na področ-jih podpore uporabnikom s posebnimi potre-bami in skupinskemu delu, sistemskim upravi-teljem pa omogoča nadzor nad več uporabni-ki. Dodatna prednost pa bo vsekakor možnostshranjevanja dokumentov v zapisu PDF. Ponapovedih Suna bosta izboljšana tudi jezikov-no in krajevno prilagajanje; sami pripravljajohindujsko, hebrejsko in arabske različice, nji-hovi poslovni partnerji pa različice za vzhod-noevropske jezike.

Sicer pa Sun še vedno krepko zaostaja zaMicrosoftom, ki ima s svojim Officeom takorekoč monopol na trgu programske opreme zapisarniško delo. V zadnjih mesecih je Sunu si-cer uspelo nekoliko izboljšati svoj položaj, sajso nekateri izdelovalci računalnikov začeli ce-nejšim modelom prilagati StarOffice, v Sunupa si veliko obetajo tudi od različice za tankeodjemalce. Poleg tega se zavedajo, da jim bolahko resnično uspelo šele z jezikovno prilago-jenimi različicami.http://www.sun.com

Majhni akumulatorjiprihodnjega rodu

Ob vztrajnem zmanjševanju prenosnih te-lefonov, video kamer, računalnikov in drugihelektronskih naprav so postali velika oviraakumulatorji, saj zasedajo do tretjino veliko-sti in teže samih naprav. Radikalne spremem-be na tem področju bodo vsekakor potrebnepri tako imenovanih “mikro elektro-mehan-skih sistemih” (MEMS), ki naj bi bili veliki ka-kor človeški las.

Na oddelku za raziskavo materialov na ka-lifornijski univerzi UCLA raziskujejo možnostpopolnoma novega pristopa pri zasnovi aku-mulatorjev. Rešitev vidijo v enostavni spre-membi geometrije. Običajni akumulatorjiimajo drugo na drugo zložene plošče pozitiv-nih in negativnih elektrod, zmogljivost pa do-

ločajo s številom elektrod.Za razliko od tega načela dveh razsežnosti

raziskujejo možnost postavitve elementov vtreh razsežnostih, zloženih podobno kakorcevi na tovornjaku. Tako bi pridobili na enotoprostornine večje število anod in katod. Kerelektrode ne merijo več kakor eno stotinko mi-limetra, je tudi pot ionov krajša. Poleg tega jeelektrični naboj neprimerno večji, izgube pamanjše. Kljub velikanskemu trgu prenosnihelektronskih naprav naj bi bilo do praktičneuporabe te tehnologije še vsaj pet let.

Cisco kupuje LinksysPodjetje Cisco, največji izdelovalec omrež-

ne opreme na svetu, se je presenetljivo odločilkupiti malega, a prodornega izdelovalcaLinksys. S tem Cisco vstopa na področjeomrežnih izdelkov za rabo doma, kjer priča-kuje v prihodnje še večje povpraševanje. Apeti-te vzbuja predvsem trg brezžičnih omrežnih iz-delkov, na katerem se prodaja hitro povečuje,priložnosti pa še niso izkoriščene.

Nakup družbe Linksys bo stal okoli 500 mi-lijonov dolarjev, pri Ciscu pa so že sporočili, dabo Linksys deloval kot samostojni oddelek vokviru družbe, obdržali pa bodo tudi tržnoznamko. Linksys ima v prodajnem programuokoli 70 različnih omrežnih izdelkov, zaposlu-je pa okoli 300 uslužbencev. Cisco se je za takorak odločil zato, da ni okrepil svojega polo-žaja, čeprav je trg izdelkov za rabo doma žeprej skušal osvojiti sam.http://www.cisco.comhttp://www.linksys.com

Microsoft pripravljarešitev za CRM vOutlooku 2003

Microsoft bo posegel tudi na področje reši-tev za upravljanje odnosa s strankami z izdel-kom Outlook 2003, v katerega bo vgrajenamožnost upravljanja s poslovnimi strankamiBusiness Contact Manager. Rešitev, ki je tesnopovezana s podporo delu z elektronsko poštoin koledarjem, trenutno preizkušajo, na voljopa bo v novi izdaji Officea 2003. Namenjenaje manjšim podjetjem, za nekoliko večja pod-jetja z največ 500 zaposlenimi pa Microsoftpripravlja dopolnjeno različico pod imenomMicrosoft CRM.

Microsoft CRM bo omogočal vodenje evi-dence vseh vrst strank, razen zdajšnjih tudinekdanjih ali potencialnih, vpisovanje podat-kov o kontaktnih osebah in vsega drugega ostranki. Mogoče bo zapisovati različne do-godke v zvezi s stranko, od sestankov in tele-fonskih klicev do izmenjane elektronske pošte.Podatke bo mogoče izpisati v obliki približno

Po doslej znanih podatkih o NGSCB naj birešitev znotraj računalnika ustvarila dodatnookolje, ki omogoča varne povezave med pro-grami, pomnilnikom in drugo strojno opremo.Za šifriranje teh povezav skrbi čip SSC, znotrajtega dodatnega okolja pa lahko uporabnikpoganja nekatere za varnost ključne progra-me, kot sta, denimo, protivirusni program alipožarni zid, saj je poskrbljeno za neokrnjenostteh programov.

Seveda bodo lahko uporabljani le progra-mi, ki jih bo certificiral Microsoft, kar skrbištevilne manjše ponudnike programske opre-me. Hkrati pa mnoge uporabnike skrbi dejs-tvo, da naj bi imel NGSCB tudi zelo strogopodporo upravljanju digitalnih avtorskih pra-vic, kar bi lahko onemogočalo uporabo nele-galnih posnetkov MP3 in DivX. V Microsoftutaka namigovanja zavračajo in razlagajo, daNGSCB ne bo vplival na programe in datotekev samem okolju Windows, hkrati pa so oblju-bili, da bodo izvirno kodo nexusa odprli števil-nim neodvisnim ustanovam in partnerskimpodjetjem.http://www.microsoft.com

Tablični ToughbookPanasonic je svoji kolekciji prenosnikov

Toughbook, odpornih proti vodi in udarcem,dodal tudi tablični PC, ki je hkrati prvi izdelektega izdelovalca, ki bo temeljil na Intelovemnovem varčnem procesorju Pentium M inkompletu Centrino. Zaslon bo, podobno ka-kor pri, denimo, Acerjevem tabličnem raču-nalniku, mogoče zasukati, kar pomeni, da boračunalnik mogoče uporabljati kot tabličniračunalnik ali kot navaden prenosnik.

Poleg procesorja s taktom 900 MHz bo os-novno strojno opremo sestavljalo 256 MBpomnilnika, 40 GB diska in brezžični vmesnikethernet, zaslon pa bo po diagonali meril 10,4

MAJ 200320 NOVICE

20 vnaprej pripravljenih poročil. Zgled takihporočil so izpis strank, s katerimi že dolgo ča-sa nismo imeli stika, ali pa izpis priložnosti, kijim je pretekel rok veljavnosti, in številna dru-ga poročila, ki jih lahko uporabnik po svojeoblikuje ob pomoči filtrov.http://www.microsoft.com

Novi, hitrejši CeleroniIntel je predstavil novi različici procesorjev

Celeron, ki pa sta šele uvod v cel niz novosti, kibodo sledile aprila in maja. Najhitrejši Cele-roni, ki kot doslej temeljijo na jedru procesor-ja Pentium 4, zdaj delujejo s takti 2,3 in 2,4GHz, stanejo pa 117 oziroma 127 dolarjev,seveda v večjih količinah. Intel je obenemtudi znižal ceno dosedanjim modelom.

Toda bistvene novosti pričakujemo na po-dročju procesorjev Pentium 4. Predvido-ma maja naj bi bil naprodaj Pentium4 z delovnim taktom 3,2 GHz, karmorda ni velik korak glede na dose-danje sisteme. Toda novinec bo podpi-ral sistemsko vodilo s taktom 800 MHz, to paje precejšen skok glede na dosedanje modele.Hkrati bodo predstavljeni tudi sistemski nabo-ri Canterwood in Springdale, ki bodo poleg hi-trejšega vodila prinesli tudi podporo vmesni-kom Serial ATA in AGP 8x, s čimer bo opaznapohitritev tudi na področju grafike in dostopado diskov.

Nič manj pomembna ni podpo-ra pomnilniku DDR 400 in dvoka-nalni dostop do pomnilnika, kardodatno pospešuje pretok podatkovmed pomnilnikom in procesorjem. Zvsemi temi novostmi bo tudi prišla bolj vospredje hipernitnost, zmožnost najnovejšihPentiumov 4, da na sistemski ravni posnema-jo delovanje dveh procesorjev in s tem pospe-šijo delovanje nekaterih programov. Doslejso izdelovalci te lastnosti promovirali pred-vsem na področju računalnikov za rabodoma, točneje za igre, vendar zdaj želijozgodbo ponoviti tudi na računalnikih za po-slovne namene.http://www.intel.com

Prvi zapisovalnik DVD zvmesnikom Serial ATA

Philips, Intel in Silicon Image so predstaviliprototip prvega zapisovalnika DVD+RW, kije na računalnik priključen prek novega vme-snika Serial ATA. Uporabljeni računalnik jebil zasnovan na novem Intelovem naboru, kibo poleg drugih podpiral tudi vmesnik SerialATA, namenjen predvsem priključitvi diskov,pa tudi drugih pomnilniških naprav, kot so za-pisovalniki.

Trojica podjetij meni, da bo vmesnik SerialATA že v razmeroma kratkem času nadome-stil sedanje naprave in vmesnike EIDE/ATA,saj ponuja preprostejšo priključitev naprav,manjše proizvodne stroške in hitrejše prenaša-nje podatkov. Namesto ploščatih kablov, kitratijo prostor in so s tehnične plati problema-tični za doseganje visokih hitrosti, bodo kabliSerial ATA okrogli, tanki in varni za visoke hi-trosti.

Prikazani zapisovalnik je med drugim pod-piral hitrost zapisovanja na nosilce CD-R s hi-trostjo 8x, kar pomeni, da dodatna hitrostvmesnika v tem primeru pride še kako prav.Philips meni, da bodo prvi zapisovalniki z

vmesnikom Serial ATAkomercialno dosegljivi konec leta

2003, sredi leta 2004 pa naj bi postali obi-čajni sestavni del novih računalnikov.http://www.serialata.org

Intelova vmesnika zagigabitni ethernet

Družba Intel je še povečala število gigabit-nih omrežnih izdelkov, med njimi sta tudi kar-tica z gigabitnim priključkom ethernet zaosebne računalnike in kartica za strežnike z10-gigabitnim priključkom ethernet. Slednjase imenuje PRO/10GbE LR Server Adapter instane kar 8000 dolarjev. Namenjena je pove-zavi krajevnih omrežij z omrežnimi hrbtenica-mi. Za prvi vmesnik te vrste za strežnike so sitehnologijo izposodili pri omrežnih stikalih inpri superračunalnikih.

Po mnenju nekaterih pa slaba prodajaomrežne tehnologije za 10-gigabitni ethernettudi temu izdelku ne daje dosti upanja in sizato več pozornosti zasluži 30 dolarjev vredna

kartica za namizne računalnike. Ta lahko karza dvakrat poveča pretok podatkov medomrežjem in osebnim računalnikom. Imenujese PRO/1000 CT Desktop Connection in izme-njuje podatke neposredno na 32-bitnem vodi-lu PCI. Za delovanje bodo potrebni prihajajočikompleti sistemskih vezij Intel Springdale inCanterwood.http://www.intel.com

Prihaja CloneDVDŠvicarsko podjetje Eleborate Bytes, znano

predvsem po programu za ustvarjanje identič-nih kopij CD CloneCD, je končno napovedalotežko pričakovano različico programa za ko-piranje plošč DVD, CloneDVD. Končna razli-čica brezplačnega programa naj bi bila na

voljo maja.CloneDVD bo med drugim omogo-

čal ustvarjanje neposredne kopijeplošč DVD in kopiranje posameznihpoglavij, ustvariti pa bo mogoče tudi

sliko plošče DVD na disku ali datoteke izpoglavij. Program bo imel posebno tehnologi-jo, ki bo omogočala prepis videa v visoki ka-

kovosti, uporabnik pa bo lahko izbiral do-ločena poglavja, zvoke ali poglede ka-

mere in jih zapisal na nov DVD.To je še posebej uporabno, čeželimo imeti na kopiji filmazgolj en zvočni zapis, ali pri bolj

interaktivnih vsebinah zgolj en pogledkamere. Ključnega pomena bo tudi možnostprilagajanja vsebine velikosti zapisljive ploščeDVD, saj filmi na teh ploščah pogosto zasede-jo več prostora kakor 4,7 GB, ki ga ponujajozapisljive plošče DVD. CloneDVD po naved-bah izdelovalca deluje z večino zapisovalnikovDVD in podpira oba standarda zapisovanja,DVD-R(W) in DVD+R(W).http://www.elby.ch

Strma rast za brezžičneomrežne izdelke

Tržne analize in podatki izdelovalcev ka-žejo na to, da bo prodaja brezžičnih omrež-nih izdelkov IEEE 802.11 letos najbrž prese-gla pričakovanja. Podjetje IC Insights je predčasom napovedalo okoli 50 % letno rast zaobdobje med letoma 2002 in 2006, letos pabo zvečanje v proizvodnji osnovnih gradni-kov – sistemskih naborov bliže višini 80 %.Skupno naj bi izdelovalci naredili okoli 35milijonov vezij za brezžične omrežne napra-ve, kar je tudi posledica uvedbe novih in hi-trejših standardov za prenos podatkov, pred-vsem novih rešitev za višjo varnost brezžičnihkomunikacij.

Telekomunikacijske novice

MAJ 2003NOVICE 21

Simobil uvedelVodafonovo storitevEurocall

Ob podpisu partnerske pogodbe z Vodafo-nom so v Simobilu napovedali prve Vodafono-ve storitve. Konec marca je tako začel delovatiEurocall, možnost gostovanja v vseh Vodafo-novih evropskih omrežjih po enotni tarifi.Evropa je razdeljena na dve območji, takoimenovano zlato in srebrno, pri čemer so kliciz zlatega območja po 186 tolarjev (0,8 evra),dohodni 93 tolarjev (0,4 evra), kratko sporo-čilo SMS pa stane 35 tolarjev. Na zlato ob-močje sodijo skoraj vse evropske države, razenBelgije, Ferskih otokov, Norveške in Gibral-tarja, ki sodijo na srebrno območje, kjer so kli-ci nekoliko dražji. Znotraj skupine Mobilkom,torej v Avstriji in na Hrvaškem, pa veljajo šenekoliko cenejše tarife klicev.

Eurocall je brezplačno zajet v vse poslovnenaročniške pakete in dražje pakete za končneuporabnike, za druge uporabnike pa znašanaročnina na Eurocall 600 tolarjev. V Simobi-lu so pripravili tudi posebne kartice SIM, kiomogočajo gostovanje z asistenco, torej sa-modejni preklop v Vodafonova in partnerska

Po nekaj precej mučnih letih osrednjega telekomunikacijskega sejma,ko je že kazalo, da bosta njegovo vlogo prevzela sejma Sodobna elektro-nika in Infos, se je Teleinfos letos znova pokazal v boljši luči. Najprej soorganizatorji omogočili prost vstop vsem zainteresiranim, še posebej paso se trudili pritegniti dijake in študente, ki jim je bil tudi namenjen pre-cejšen del predavanj in seveda tudi komercialnih predstavitev podjetij.

Tudi vsebinsko se je Teleinfos 03 iz-boljšal v primerjavi z lanskim letom, saj seje kakovost predavanj nekoliko povečala,čeprav so se v program uvrstila tudi pre-davanja, ki niso imela resne povezave stelekomunikacijami ali informatiko, temvečbolj s trženjem in metodologijo raziskova-nja trga. Predavanja so bila tudi bolj smotr-no razdeljena na poslovno in tehnološkokonferenco za strokovnjake in poslovnežeter na več sklopov predavanj in predstavi-tev, namenjenih dijakom in študentom terzaposlenim v šolstvu. Predvsem sklopapredavanj za študente in učitelje sta prese-netila z veliko strokovnostjo in uporabnostjo. Večina predavateljev jeprišla iz domačih in tujih izobraževalnih ustanov, predstavljene rešitve,predvsem videokonferenčne, pa bi lahko znatno pripomogle k izboljšanjukakovosti šolskega in študijskega procesa v Sloveniji, čeprav so nekate-re predaleč v prihodnosti in predvsem predrage za naš šolski sistem, dabi jih dejansko lahko kmalu pričakovali. Komercialne predstavitve podje-tij, namenjene mladim – trenutno predvsem mobilne storitve, kot so več-predstavna sporočila MMS in možnost kupovanja polifoničnih melodij alijavanskih iger – so bila jasno označena kot komercialne predstavitve in

TELEINFOS Z OPTIMISTIČNO NOTO

ne kot predavanja, kar je vsekakor treba pohvaliti.Predavanja poslovne in tehnološke konference so zaznamovale pred-

vsem prihajajoče storitve, ki jih omogočajo širokopasovne komunikacije spopulariziranjem ADSL in podobnih povezav ter novega rodu mobilne telefo-nije, skupaj z brezžičnim ethernetom. Kljub temu kakih revolucionarnih no-vosti ni bilo videti, saj je večina obetavnih tehnologij v zadnjih fazah razvoja

ali implementacije. Zanimivo je bilo predava-nje Franca Dolenca iz Iskratela, ki je predsta-vil novo, bolj agresivno strategijo podjetja napodročju omrežij in storitev naslednjih rodov,kjer namerava Iskratel prevzeti večjo pobudopri razvoju in predstavitvi svojih rešitev tudina razvitih trgih, na katerih doslej še ni biltako zelo zastopan.

Iskratel je bil tudi edino podjetje z dvemarazstavnima prostoroma; poleg pravega raz-stavnega prostora v avli Cankarjevega domaje imel tudi tako imenovani Cybertunnel vpreddverju, v katerem so si obiskovalci lah-ko ogledali rešitve prihodnosti. Drugače so si

avlo razdelila največja podjetja s področja telekomunikacij v Sloveniji, obavelika operaterja mobilne telefonije, Telekom, Ericsson in SiOL, v preddverjupa so večino prostora zasedli tehnološki parki rešitev, v katerih so se pred-stavljala podjetja s sorodnimi rešitvami. Sicer pa je bil velik hit med raz-stavljavci brezžični ethernet WiFi, saj je storitev poleg Mobitelovega in Si-OLovega NeoWLAN predstavil tudi Simobil, ki pa ne načrtuje postavitveomrežja, temveč namerava omogočati avtentikacijo uporabnikov in zaraču-navanje dostopa do WiFi v omrežjih drugih ponudnikov.www.teleinfos.org

omrežja po Evropi. Drugi uporabniki storitvemorajo Vodafonova omrežja izbirati ročno.http://www.simobil.si

Samsung in Motorola znovimi zasnovamimobilnih telefonov

Vse več izdelovalcev mobilnih telefonov indrugih mobilnih naprav pripravlja naprave, kijih bo mogoče uporabljati kot ročne ure. NaCeBITu sta tako zasnovo predstavila Sam-sung in Motorola.

Samsungov mobilni telefon/ročna ura najbi prišel na evropski trg do konca leta, pri-pravljen je za delovanje v evropskih omrežjihGSM, podpira pa tudi paketni prenos podat-kov GPRS in bluetooth za povezovanje z dru-gimi napravami. Čeprav je vanj vgrajen br-skalnik WAP, ima zaslon diagonalo le tri cen-timetre, zato je nekoliko premajhen za brska-nje po spletu. Kljub priročnosti pa Samsungo-va naprava ni ravno uporabna zaradi zelokratkega časa delovanja; po podatkih izdelo-valca naj bi zdržala 80 ur v pripravljenosti inomogočala le 90 minut pogovora.

V Motoroli so poleg prototipa mobilnega

telefona v uri predstavili tudi nove zasnove mo-bilnih telefonov v očalih, slušalkah, digitalnihfotoaparatih in pisalih. Kljub izpopolnjeni teh-nologiji pa v Motoroli še niso želeli govoriti odatumih, ko naj bi ti izdelki prišli na trg.http://www.samsung.comhttp://www.motorola.com

CDMA naj bi izgubljalproti GSM

Britansko podjetje za raziskovanje trgamobilne telefonije EMC je pripravilo študijo,ki kaže, da naj bi Qualcommova tehnologijaza mobilno telefonijo začela v ZDA izgubljatiproti GSM. V ZDA trenutno 43 odstotkov upo-rabnikov mobilne telefonije uporablja omrež-ja CDMA, tehnologija GSM pa ima le 11-od-stotni tržni delež. Do leta 2007 naj bi se deležCDMA sicer povečal na 44 odstotkov, deležGSM pa naj bi se dvignil do 33 odstotkov.Analiza EMC predvideva, da bo tako znatenskok uporabe GSM predvsem posledica nad-gradenj omrežij TDMA v GSM, ki jih opravlja-jo nekateri večji ameriški operaterji mobilnetelefonije, predvsem AT&T Wireless. Tehnolo-gija CDMA je sicer v rabi tudi na Kitajskem,Japonskem, v Južni Koreji in Avstraliji, a prib-ližno 80 odstotkov vseh uporabnikov mobilnetelefonije uporablja GSM.http://www.emc-database.com

MAJ 200322

Po velikih zamudah...Microsoftov novi strežniški operacijski sistem po dveletni zamudi in kar štirihprestavitvah datuma izida končno prihaja na trg.

končni različici RTM (Release To Manufactu-ring). Ob namestitvi je najprej opaziti uporab-niški vmesnik, ki je precej podoben Windows XP(čeprav brez klasične »pokrajinske« teme). Kotnekakšen Windows 2000 Server s »face liftin-gom«. Poenotenje z Windows XP je opazno tudiv strežniškem delu Windows Terminal Service,saj ta podpira tudi 16-bitne barve (Windows2000 Server le 256 barv), podprto pa je tudiprenašanje datotek ob pomoči Copy/Paste.

Poudarek na varnostiUporabniški vmesnik seveda ni vse, zato so

pomembnejše tiste novosti, ki so bolj strežniš-ko usmerjene, oz. jih najdemo šele po globljembrskanju. Takoj po namestitvi je vidnanajpomembnejša sprememba – programManage your Server, ki se požene po prija-vi. Predvsem zato, ker nam pokaže, da jestrežnik v osnovi »prazen«, oziroma da ponamestitvi sam od sebe ne deluje prav no-ben resen servis. Tako je treba enega poenega (prek čarovnika) ročno vklapljatiservise, ki omogočajo streženje datotek, ti-skalnikov, spletnih strani, pošte (SMTP),oddaljenih dostopov itd. Šele po tem jestrežnik dejansko uporaben za delo. V Mi-crosoftu pravijo, da je tak pristop uveden

zaradi varnosti, saj je bilo v preteklostipreveč strežnikov po namestitvi »odprtih« zvsemi mogočimi servisi, ki jih uporabnikisploh niso potrebovali. Po drugi strani je obsedanji namestitvi treba več truda, pa tudinekaj znanja (da okenske strežnike veliko-krat upravljajo upravniki z zelo malo zna-nja, je žal še vedno dejstvo).

O tem, da so gruče v Windows 2000Server precej slabo urejene, krožijo žeanekdote, brez obilice tehničnega znanjapa se jih je bilo nemogoče lotiti. V novirazličici je podpora zanje bolje urejena,

Microsoft pa pravi, da sistem omogoča precejvečje gruče in s tem večjo varnost kakor doslej.

Tudi podpora resnim sistemom, ki morajozagotavljati skoraj 100 % razpoložljivost(Fault Tolerant sistemi), je z novim sistemomprecej boljša. Tako operacijski sistem (sevedaob ustrezni strojni podpori) podpira »živo«dodajanje pomnilnika, zrcaljenje pomnilnihmodulov in živo dodajanje kartic PCI (in nesamo njihovo zamenjavo).

Na področju varnosti datotek je novost Sha-dow Volume Copy. Kateremukoli disku nastrežniku lahko nastavimo avtomatsko ustvar-janje »delovnih kopij« vseh podatkov na njemin s tem omogočimo dostop do podatkov, ki sobili spremenjeni, zbrisani ali morda okvarjeni.

Nekakšna varnostna kopija torej, ki pa je bis-tveno laže dosegljiva, kakor če je treba datote-ke »vleči« s tračne enote. Ker gre za kopijo ce-lotnega diska, je tako mogoče doseči »starostanje« zbirk podatkov, elektronske pošte itd.Seveda Shadow Volume Copy ni mišljen kot na-domestilo za varnostne kopije, temveč le kotdodatna stopnja zagotavljanja varnosti. Motile to, da moramo odjemalcem za uporabo tenovosti namestiti poseben (majhen) program.

Večja varnost naj bi bila zagotovljena tudiv modulu IIS 6.0, ki je po novem modularen

PREIZKUSIV Monitorjevem laboratoriju za preizkušanje izdelkov uporabljamo naslednjo opremo: računalnik s procesorjem Pentium 4 2 GHz podjetja Intel; računalnik z Athlonom XP 2000+ in512 MB RAM podjetja Power Plus, Ljubljana; dva računalnika s Pentiumom 4 2 GHz in 512 MB RAM podjetja PCX Computers, Ljubljana; računalnik s Pentiumom 4 1,7 GHzin 256 MB RAM podjetja Anni, Ljubljana; računalnik z Athlonom XP 2100+ in 512 MB RAM podjetja Comtron, Maribor; strežnik IBM Netfinity 5000 (Pentium III 500, 256MB RAM) podjetja IBM Slovenija; prenosni računalnik Apple iBook podjetja EPL, Ljubljana; monitor NEC MultiSync LCD1850E podjetja Acord-92, Ljubljana; zapisovalnikPlextor 40/12/40A podjetja PCHand, Ljubljana; Palm Tungsten T podjetja CHS, Ljubljana; Compaq iPaq H3870 podjetja HP Slovenija, Ljubljana.

W

MICROSOFT WINDOWSSERVER 2003

Kaj: Operacijski sistem za strežnike, naslednik Win-dows 2000 Server.

Izdeluje: Microsoft, www.microsoft.com.

Cena: Različica Standard (vključuje 10 dostopnih li-cenc) 365.000 tolarjev, paket dodatnih 10 licenc65.820 tolarjev. Različica Enterprise (vključuje 25 do-stopnih licenc) 1.119.000 tolarjev.

Za: Zaradi dobrega uporabniškega vmesnika, skriptovVBS in čarovnikov dokaj hitro obvladljiv. V enem pa-ketu je zaobjeto bolj ali manj vse, kar danes od strež-niškega operacijskega sistema pričakujemo. Boljša pri-lagojenost večjim sistemom.

Proti: Zaradi razširjenosti Microsoftovih sistemov boverjetno tudi ta tarča hekerjev ali vsaj »iskalcev razpokv sistemu varnosti«. Nobenih res drastičnih novosti.

indows 2003 Server, ki se je medrazvojem imenoval Whistler, Win-dows 2002 Server, Windows .NET

Server in Windows .NET Server 2003, bo prinas dokončno predstavljen na majski konfe-renci NT v Portorožu. Na voljo bo v več različi-cah – Standard Server za osnovne strežnike,Enterprise Server za večje strežnike, Datacenterza strežnike z veliko procesorji in, ne nazadnje,tudi osnovna različica Web Server, ki bo na-menjena bolj ali manj le strežbi spletnih strani.

Preizkusili smo Enterprise, različico RC2, kije vsaj po funkcionalni plati enakovredna

Program, s katerim strežniku dodeljujemo vloge, ki najjih opravlja.

Takoj po namestitvi strežnik pravzaprav ne streženičesar.

MAJ 2003PREIZKUSI 23Microsoft Windows Server 2003

oz. sestavljen iz več servisov. Če odpove servisza streženje aplikacij, še vedno deluje servis zastreženje spletnih strani in podobno.

Omenimo še, da je pri prijavljanju v omrež-je podprt tudi varnostni standard 802.11x(kot v Windows XP).

Ne nazadnje Microsoft zagotavlja, da jevarnejši, predvsem pa bolj zanesljiv celoten si-stem, saj naj bi bil večji del sistema napisan nanovo. Če je to res, bo vidno šele čez nekaj časa(kakšno leto ali dve), čeprav bi si upali trditi,da je programska koda, ki je napisana »nanovo«, ponavadi bolj hroščata od tiste, ki jedala skozi že nekaj popravkov.

Druge novostiin izboljšave

Active Directory, ki je bil najpomembnejšanovost prejšnje strežniške različice Oken, je vrazličici 2003 doživel nekaj popravkov, pred-vsem pa prilagoditve večjim sistemom. Tako jereplikacija imeniških zbirk hitrejša, hkrati paprilagojena tudi počasnejšim povezavam, sajso prijavna imena z gesli shranjena tudi v kra-jevnih strežnikih. To pride prav tudi ob odpo-vedi povezave do glavnega imeniškega strež-nika. Ko smo že pri upravljanju domen, ome-nimo še sicer na videz manj pomembno novost

– možnost preimenovanja domene. V današ-njem svetu, ko se podjetja redno združujejo in/ali preimenujejo, je bila dosedanja omejitev zamarsikaterega upravitelja zelo nadležna.

Pripombam »resnih« upraviteljev, ki so sekalili na sistemih Unix, je Microsoft delno pri-sluhnil šele v prihajajoči različici OS – uvedelje namreč kar nekaj novih ukazov za ukaznovrstico. Dejstvo je namreč, da je številnimupraviteljem ljubše posle postoriti z besedilni-mi ukazi ali s skripti kakor z neskončnim klika-njem po (za nekatere) nadležnih čarovnikih.Novih ukazov, resnici na ljubo, ni ravno veliko,vendar pa so med njimi tudi taki, ki omogočajodelo z aktivnim imenikom (dodajanje ali spre-minjanje podatkov o uporabnikih). Poleg tegaje v sistemu kar veliko skriptov VBS, s katerimije mogoče postoriti nekatere posle.

Med njimi so tudi skripti, ki omogočajoprenašanje nastavitev spletnega strežnika IISv drug sistem. IIS 6.0 svoje nastavitve shranju-je v datotekah XML, v katerih pa so tudi po-datki, ki so specifični za računalnik, v kateremteče, ob pomoči skripta VBS pa lahko nastavi-tve prenesemo v drug računalnik. Končno, bilahko rekli vsi tisti, ki so takega hitrega preno-sa nastavitev vajeni iz konkurenčnih spletnihstrežnikov, kot je, recimo, Apache.

V sklopu Windows 2003 Server je predvide-

nih še nekaj novosti in dodatkov, ki pa se bodona trgu zvrstili v naslednjega pol leta. To sonov poslovni sistem za živo klepetanje Green-wich, sistem za enostavnejše skupinsko na-stavljanje pravic Group Policy ManagementConsole, sodelovalno orodje Windows TeamServices in med drugim tudi varnostni sistemWindows Right Management Services.

Bo novost uspešna?Novi Microsoftov strežnik bo gotovo uspe-

šen (kot vse dosedanje različice Oken v vsehoblikah), vendar pa ni videti, da bi s seboj pri-našal take novosti in prednosti, da bi uporab-niki množično nadgrajevali sisteme (nadgrad-nja z Windows 2000 Server je sicer zagotovlje-na, s starih Windows NT pa ne). Ob postavitvinovega strežnika pa po drugi strani enako nivideti nobenega razloga, zakaj ne bi izbralinovega sistema. No, kakor vedno ob napovedinovega operacijskega sistema bi tudi tokratsvetovali previdnost – počakajmo vsaj do pr-vega popravka (SP1), ko bo Microsoftu s po-močjo prvih uporabnikov uspelo počistiti vsajtiste najočitnejše napake, ki so se morda pri-kradle skozi proceduro javnih preizkusnih raz-ličic beta1, beta2, RC1 in RC2...

Matjaž Klančar

MAJ 200324 PREIZKUSI

NEC ND-1100A

Plextor PX-504A

NEC ND-1100AKaj: Zapisovalnik DVD+R/RW (4x/2,4x, CD-R/RW16x/10x).

Izdeluje: NEC, www.nec.com.

Prodaja: Asbis, www.asbis.si, (01) 530 32 20.

Cena: 59.900 tolarjev.

Za: Zelo ugodna cena, zanesljivo delovanje.

Proti: Zapisovanje CD-R je v primerjavi z današnjimi za-pisovalniki CD-R nekoliko počasno. Ni mu priloženanobena programska oprema. Zapisovalnik CD-RW nepodpira Mt. Rainer.

PLEXTOR PX-504AKaj: Zapisovalnik DVD+R/RW (4x/2,4x, CD-R/RW16x/10x).

Izdeluje: Plextor, www.plextor.com.

Prodaja: PCHand, www.pchand.si, (01) 530 08 00.

Cena: 90.990 tolarjev.

Za: Zanesljivo delovanje, pestra programska oprema.

Proti: Zapisovanje CD-R je v primerjavi z današnjimi za-pisovalniki CD-R nekoliko počasno. Zapisovalnik CD-RW ne podpira Mt. Rainer.

erjetno se spomnite, da smo ne takodolgo nazaj za spodoben pekačCDR morali odriniti tudi 60.000

tolarjev in več; danes za ta denar dobimo žepekač DVD (ki je seveda hkrati tudi pekačCDR)! Kot je bilo pričakovati, so se cene naj-prej znižale v »taboru« DVD+RW, saj se tamgnete največ konkurentov (v taboru DVD-RW bolj ali manj sameva Pioneer, z redkimiizjemami, kot sta Panasonic in tu in tamSony). Časi, ko je za vse prvotne ponudnikepogonov DVD+RW enote dejansko izdelovalle Ricoh (zaradi zmanjševanja zagonskihstroškov novega zapisovalnega standarda), somimo.

Pogon NEC ND-1100A je s tako cenodaleč najcenejši zapisovalnik DVD na trgu,vendar pa je nižja cena posledica manjše zvija-če, ki smo je pri pogonih CD-RW že dolgo va-jeni – gre za različico OEM, kar pomeni, dapogon dobimo v navadni polivinilasti vrečkibrez kakršnekoli programske opreme. Pogonje v osnovi namenjen vgradnji v računalnike,

S programskoopremo ali brez nje

Da bo letošnje leto zelo verjetno prelomno za zapisovalnikeDVD, smo že pisali. Na trgu so že novi rodovi zapisovalnikov

(hitrosti 4x oz. 2/2,4x na prepisljive nosilce), izdelovalcev jezlasti v taboru DVD+RW vedno več, predvsem pa se cene

nezadržno znižujejo.

zato je nakup programske opreme prepuš-čen podjetju/sestavljavcu računalnika.Drugi uporabniki se seveda znajde-jo o svoje. Dejstvo pa je, da je da-nes mogoče dobiti množico naj-različnejših programov za dvdjev-sko zapisovanje podatkov, paket-no zapisovanje teh podatkov in se-veda za zapisovanje/urejanje fil-mov DVD ter gledanje teh filmov.

Lahko pa se odločimo za bolj legalno razli-čico in kupimo pogon Plextor PX-504A, kini nič drugega kakor natančno enak pogonznamke NEC, le da mu je priložena program-ska oprema (in lična škatla). In stane več ka-kor 30.000 tolarjev več... Programska opremaobsega odličen program za podatkovno zapi-sovanje Nero 5.5 z modulom za paketno zapi-sovanje InCD, program za gledanje filmovDVD PowerDVD in program za urejanje in za-pisovanje filmov DVD Pinnacle Studio 8. Sled-nji sodi med najbolj prijazne in učinkovite pro-grame te vrste, čeprav je po naših izkušnjah

včasih nezanesljiv, pa tudi izdelava menujevDVD je preveč avtomatizirana, oz. ne pustidovolj ročnega prilagajanja.

V praksi sta se pogona izkazala kot odlič-na za zapisovanje videa, saj smo z njima zape-kli (na izbrisljive nosilce DVD+RW) kar nekajdomačih posnetkov. Še posebej v primerjavi spogoni DVD-RW, ki so pri takem početju pre-cej počasnejši (zaključevanje seje zna pri njih

trajati tudi pol ure in ne le kako minuto). Spravim programskim orodjem (npr. Sonic My-DVD) je mogoče posnetke na video DVD tudidodajati, oz. jih brisati z njega. Skorajda vrealnem času (isto početje s pogonom DVD-RW je dolgotrajno in mučno).

Tudi pri zapisovanju podatkov nismo imelitežav, vsaj ko smo za to uporabljali nosilceDVD+RW. Pri zapisovanju na CD-R pa se iz-kaže, da sta pogona za današnje razmere ven-darle nekoliko počasna. Hitrost 16x v praksipomeni, da smo za zapisovanje testnega pol-

nega CD porabili tri minute in 47 sekund, naj-hitrejši pogoni CD-R (52 x) pa za to potrebu-jejo le minuto in 45 sekund. Tudi pisanje na iz-brisljive nosilce CD-RW ni primerljivo z današ-njimi modeli hitrosti 24x, vendar je ta vrstazapisovanja vendarle manj v rabi. Tudi branjeje nekoliko počasnejše od zapisovalcev CD-RW, a so to odkrili le testni programi (NeroCD Speed), v praksi pa tega nismo opazili.Povprečna hitrost branja je 28,5x, povprečnidostopni čas pa je tudi nekje na zgornjem robu(102 ms). Glasbo smo digitalno prebrali s hi-trostjo 20–40 x (od notranje proti zunanji sle-

di). Tudi v praksi pa smo občutili edinovečjo pomanjkljivost preizkušanih

pogonov – nepodporo standar-du Mt. Rainer. Formatira-

nje nosilca CD-RW sprogramom InCD je na-mreč trajalo polnih 13minut! Samo kot zani-mivost – paketno for-matiranje nosilca

DVD+RW (z istim progra-mom) je trajalo manj kakor minuto...

NEC je torej s svojim pogonom OEM začr-tal vztrajno nižanje cen zapisovalnikov DVD,ki naj bi jim bili priča letos. To pomeni, da nisodaleč časi, ko si bomo svoje domače posnetkeshranjevali kar na nosilce DVD. Tehničnezmogljivosti so že tu, nosilci (DVD+RW) sta-nejo že znosnih 1500 tolarjev (neizbrisljivi no-silci pa so tudi precej cenejši), cene zapisoval-nikov bodo tudi zdaj, zdaj znosne...

Matjaž Klančar

V

NEC ND-1100A Plextor PX-504A

MAJ 200326 PREIZKUSI

CANON 8000FKaj: Optični bralnik.

Zahteve: Priključek USB 2.0.

Izdeluje: Canon, www.canon.com.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si, (01) 585 34 11.

Cena: 79.900 tolarjev.

Za: Kakovostno optično branje predlog, vgrajena luč vpokrovu za branje prosojnic.

Proti: Občasne težave s programom, povprečna hitrostbranja.

ralnik zahteva vmesnik USB 2.0 naračunalniku in prosto vtičnico, sajmu napajanje prek kabla USB ne bi

zadoščalo. Poleg dobimo zgoščenko in takoj,ko jo zaženemo, nam je jasno, da smo kupilidober izdelek, saj je že predstavitev na nosilcu

Sonyjevihdevetnajst

Sony sodi med najbolj priznane izdelovalce monitorjev skatodno cevjo . V zadnjem času pa se želi ta japonski

velikan enako uveljaviti tudi z monitorji z zaslonom LCD.

SONY SDM-S91Kaj: 19-palčni monitor LCD.

Zahteve: Izhod VGA na grafični kartici.

Izdeluje: Sony, www.sonystyle.com.

Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 280 66 00.

Cena: 283.095 tolarjev.

Za: Zelo kontrastna slika, dokaj ugodna cena za 19-palčnik.

Proti: Nizka ločljivost, nekaj napak pri enakomernosti,nima priključka DVI.

po zunanjosti enak drugim monitor-jem iz Sonyjeve družine S. Gre torejza zaobljeno oblikovan monitorsvetlo in temno sivih odtenkov. Sto-jalo je malo nerodno, saj omogočasamo nastavljanje naklona, moni-torja pa ne moremo vrteti okolinavpične osi ali mu nastavljati vi-šine. Napaja se prek zunanjeganapajalnika. Na zadnji stranipoleg priključka za elektrikonajdemo le še vhod VGA, kar jenekoliko nenavadno, saj bi od monitorja tegacenovnega in velikostnega razreda pričakova-li vsaj še priključek DVI, če že ne video vhodov.

Po tehničnih lastnostih se monitor uvršča

dokaj visoko. Z ločljivostjo 1280 × 1024 nas jesicer malo razočaral, saj se večina devetnajst-palčnikov ponaša z ločljivostjo 1600 × 1200.Zato pa je kontrastno razmerje, ki je600 : 1, daleč nad pov-

V zgornjem cenovnem razredu, kjerkraljujejo monitorji z večjimi dia-gonalami, je Sonyjevo orožje v boju

s konkurenco model SDM-S91. 19-palčnik je

Dobro branjeOptični bralnik Canon 8000F sodi v zgornji razred Canonovih

modelov. Je velik (284 × 495 × 104 mm), kar težak (4,6kilogramov) in zmogljiv. Ima še nastavek za branje

diapozitivov in negativov, luč za to pa je vgrajena v sampokrov čitalca, kar ima svoje prednosti in slabosti.

zelo dobra. Na njej je kar nekaj zanimi-vih programov, kot so CanoScanToolBox – osnovno orodjeza delo s skenerjem,ArcSoft Photo-Studio –omogočaučinkovi-to delo sprebranimipredloga-mi, še pose-bej fotografijami,ArcSoft Photo-Base – z izdelova-njem albumov s slikamine bo več težav, ScanSoftOmniPage – program za prepoznavanje

znakov in črk (OCR), Presto! PageMaker inAdobe AcrobatReader. Če bi želeli namestitiprav vse, bodo programi zasedli nič manj kot350 MB!

Osredotočili se bomo seveda na branjepredlog, in to 8000F opravlja odlično. Bere si-cer ne najhitreje, saj je za ogled potreboval 11sekund, branje barvne strani A4 pa mu je vzelo33 sekund. Fotografije pri ločljivosti 300 pikna palec je sposoben prebrati v 22 sekundah,

B

Sony SDM-S91 Canon 8000F

MAJ 2003 27

prečjem, pa tudi s svetilnostjo 250 cd/m2 in od-zivnim časom 25 ms se uvršča dokaj visoko. Na-stavljanje monitorja poteka prek preglednihmenujev, po katerih pa bo povprečen uporab-nik zakrožil le redko, saj samodejno nastavlja-nje povsem spodobno opravlja svoje delo.

Slika, ki jo prikaže Sonyjev devetnajstpalč-nik, je dokaj dobra. Enakomernost bi bilo sicermogoče še izboljšati, kajti slika je ob zgor-njem in spodnjem robu malo temnejša kakorna sredini, vendar napaka pri običajnem deluni preveč opazna. Visoko kontrastno razmerjepokaže svoje odlike pri prikazovanju svetlih intemnih odtenkov, ki so zelo razločni. Monitorodlikuje tudi dobra kotna vidljivost, saj je sli-ka tudi pri gledanju pod večjimi koti razločna,odblesk svetlobe pa dokaj majhen. Malo mo-ramo pograjati sneženje na drobnih vzorcih,ki je na nekaterih testnih slikah precej opazno,vendar pri vsakdanjem delu ni moteče. Priklju-ček DVI bo odpravil to napako.

Sony SDM-S91 kljub nekaterim napakamsodi med boljše izmed preizkušenih monitor-jev. Še boljši vtis skazita predvsem odsotnostvmesnika DVI in dokaj nizka ločljivost. Poh-valiti pa moramo ugodno ceno, s katero Sonyuspešno konkurira 18-palčnikom višjega ce-novnega razreda.

Peter Šepetavc

kar ga ne uvršča med najhitrejše optične bral-nike na trgu. Ločljivost tipala je 2400 × 2400pik na palec, bere pa lahko v 48-bitni barvniglobini. Prebrane predloge so zelo dobre. Bar-ve so prepoznavne in življenjske, fotografijeravno prav svetle, zamegljenosti ni moč opazi-ti. Ko smo poizkušali prebrati besedilo, velikole dve piki, smo opazili, da je izdelek nekolikozamegljen. S programom ToolBox je prijetnodelati, a je na žalost nekoliko premalo stabi-len. Preizkusili smo tudi branje diapozitivov innegativov. V ta namen dobimo dva plastičnanastavka, v katera lahko vstavimo do 4 diapo-zitive in 12 negativov. Obojega naenkrat seve-da ne moremo optično brati. Svetilka je vgra-jena v pokrov naprave. Prebrani diapozitivi innegativi so zopet zelo dobri. Kljub nekoliko»poceni« rešitvi s plastičnima nastavkoma ni-smo imeli težav s prepuščanjem svetlobe.

Tudi 8000F ima na prednji strani štiri gum-be za hitrejše in preprostejše delo z njim. Šenajverjetneje bo prišel prav gumb Copy, kinam rabi namesto kopirnega stroja. Drugi tri-je (Scan, File, E-mail) pa so pogojno uporab-ni, saj je vedno treba še kaj spremeniti v samihnastavitvah programa.

Canon 8000F opravičuje svoje poslanstvo.Ni najhitrejši, je pa zelo dober optični bralnikz dodatkom za prosojnice.

Dejan Mesec

MAJ 200328 PREIZKUSI

KEYNOTEKaj: Program za izdelovanje računalniških predstavitev.

Zahteve: Mac OS X 10.2 (Jaguar).

Izdeluje: Apple, www.apple.com.

Prodaja: E.P.L., (01) 256 13 20, www.epl.si.

Cena: 30.480 tolarjev.

Za: Grafične možnosti. Pregleden in enostaven vme-snik.

Proti: Nenatančen uvoz datotek PowerPoint.

Nortonovaprikazen

Vsebine računalniških diskov ne kopiramo prav pogosto.Ponavadi se na varnostni prepis diskovja spomnimo šele, kogre kaj narobe in želimo sistem spraviti v stanje pred strojno

ali programsko katastrofo.

NORTON GHOST 2003Kaj: Program za kloniranje vsebine diskov.

Zahteve: Windows 98, Me, NT, 2000 ali XP, 16 MB pom-nilnika, 50 MB prostora na disku, Internet Explorer.

Izdeluje: Symantec, www.symantec.com.

Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 280 66 00.

Cena: 21.706 tolarjev, nadgradnja 13.573 tolarjev.

Za: Možnost kopiranja diskov ali razdelkov prekomrežne kartice, vmesnikov USB in FireWire.

Proti: Ni časovno nastavljivega samodejnega ustvarjanjavarnostnih kopij, večina opravil poteka v okolju DOS.

e najpogosteje se z razmnoževa-njem vsebine diskov ukvarjajoupravitelji, ki morajo vsak dan za

delovanje pripraviti več računalnikov. To jebrez primernega orodja, recimo Nortonovega

Ghosta, precej mučno opravilo.Norton Ghost je program, ki omogoča hi-

tro in popolno kloniranje vsebine diskov. Imeje kratica za General Hardware OrientedSystem Transfer, kar po naše pomeni splošni

prenos sistema na ravni strojne opreme. Pro-gram je v devetdesetih letih prejšnjega stoletjarazvilo podjetje Binary Research, leta 1997 paga je kupil Symantec. Tudi po menjavi lastni-ka pa je poglavitni razvijalec ostalo matičnopodjetje. Ghost je bil prvi izdelek, ki je omogo-čal kloniranje diskov, in je zato postal dokajpriljubljen med zahtevnejšimi uporabniki ra-čunalnikov, predvsem sistemskimi operaterji.Z njim lahko prenašamo podatke med diski inrazdelki (particijami), neposredno znotraj ra-čunalnika, prek vzporednih vrat, vmesnikovUSB in FireWire ali omrežne kartice. Ustvarja-mo lahko tudi podobe (image) diskov ali nji-hovih delov ter vsebino diska shranimo na me-dije ZIP oziroma JAZ ali pa jih zapečemo s celomnožico zapisovalnikov CD in DVD.

Symantecov klonirnik ima dva obraza, odkaterih prvi deluje v Oknih, drugi pa – takokot že leta – v dobrem starem okolju DOS.Okenski program je namenjen samo osnovnimoperacijam, recimo delu z diskovnimi podoba-mi. Pri slednjem je program precej okreten, sajnjegov modul Ghost Explorer omogoča ne lepregledovanja njihove vsebine, temveč tudizagon programov, odpiranje dokumentov inkopiranje poljubih datotek. Enostaven oken-ski vmesnik je bil zanesljivo ena od najteže pri-čakovanih lastnosti Symantecove najnovejšeizdaje programa. Kljub temu je okenski delprograma samo prijazen vmesnik, ki poskrbi

Š

Vodilna miseliz Appla

Programi za izdelovanje računalniških predstavitevniso kategorija, v kateri bi mrgolelo tekmecev. Večinski tržni

delež v okolju Windows si je že pred leti prisvojilMicrosoftov PowerPoint, ki si ne beli las zaradi nemočnekonkurence iz pisarniških paketov Corel Office (program

Presentations), Lotus Smart Suite (Freelance Graphics) inOpenOffice (Impress).

icrosoftova prevlada je še bolj očit-na za računalnike Macintosh, sajzanje Corel in Lotus ne ponujata

svojih programov. Zato so bili tudi poznavalcipresenečeni, ko je na letošnjem sejmu Mac-WorldExpo Apple predstavil svoj program zapripravo predstavitev, Keynote. Applovi pro-gramerji so ga pripravili za direktorja podjetjaSteva Jobsa, kar je še dodatno prispevalo krazburljivosti dogodka.

Keynote namestimo z nekaj kliki. Ko gapoženemo, nas pozdravi s svežnjem predlog(oziroma tem v Applovem besednjaku) zanovo predstavitev. Prvi vtis, ki ga dobimo, je,da so predloge manj barvite kakor pri Power-Pointu, pa tudi njihova izbira je siromašnejša.Ko izberemo temo, se pokaže osrednje oknoprograma, razdeljeno na dva dela. Večji delzavzema prikaz trenutnega diapozitiva alimatrice, na levi pa je navigator predstavitve. Vnavigatorju so prikazane pomanjšane sličicediapozitivov in vse matrice, ki so na voljo vpredlogi. Nad oknoma so veliki, preglednigumbi za delo z diapozitivi. Gumbov je znatnomanj kakor pri PowerPointu, njihov pomen paje takoj jasen, saj je pod njimi tudi ustrezennapis.

Uporabnik, ki je vajen dela v PowerPointu,bo sprva morda nekoliko zbegan nad načinomustvarjanja novih diapozitivov in njihovegaurejanja. Vendar se novostim hitro privadimo.Najpomembnejši gumb je Inspector, s priti-skom nanj odpremo podokno z osmimi ikona-mi. Z njimi nastavljamo prav toliko skupinlastnosti (kot so besedilo, metrika, grafika ...)predmeta. Predmet je lahko diapozitiv, matri-ca ali njun posamezni element, ki ga izberemo

M

Norton Ghost se dobro ujame z drugimi programiSymantecove zbirke.

Norton Ghost 2003 Keynote

MAJ 2003PREIZKUSI 29

za potrebne nastavitve, vse drugo – ustvarja-nje kopij diskov, prenos podatkov – pa še ved-no poteka po zagonu sistema DOS.

Ghost lahko uporablja tako PC-DOS, ki jeprogramu priložen, kot tudi MS-DOS, ki ga»ukrade« nameščeni različici Windows. Prave-ga razloga za ta dualizem pravzaprav ni, sajprogram v obeh sistemih deluje enako. Spret-nejši uporabniki računalnikov bodo okenskidel programa uporabili samo za pripravo za-gonskih datotek, drugo delo pa bodo rajeopravili brez vmešavanja čarovnikov. Nekoli-ko nerodno pri vsem skupaj je le dejstvo, dazagonska disketa ni ena sama univerzalna,temveč je odvisna od načina prenosa podat-kov. Če nismo zadovoljni samo s krajevnimkopiranjem (disk ali razdelek na disk), bo pri-prava diskete vse prej kot zabavno opravilo.

Izbrati moramo namreč podporo za posamez-ne vmesnike, zapisovalnike plošč ali vrstoomrežne kartice. In če želimo prenašati diskemed različnima računalnikoma, potrebujemodve (različni) zagonski disketi!

Samo delovanje programa je zanesljivo,njegovo upravljanje pa kljub zastarelemu do-sovskemu vmesniku enostavno. Izbrati mora-mo namreč le vir podatkov in njihov cilj ter po-čakati, da Ghost opravi svoje delo, to pa pridanašnjih gigabajtnih diskih ni prav hitro.Symantecov program obvlada vse različice di-skovnih zapisov FAT in NTFS, ne ustraši pa seniti Linuxa in njegovih ext2 in 3.

Na trgu je kar nekaj programov za klonira-nje diskov, recimo PowerQuest Drive Image inAcronis True Image, vendar je Norton Ghostmed uporabniki najbolj priljubljen. In sicer boljzaradi zmogljivosti kakor zaradi svoje prijaz-nosti. Okenski del programa se sicer kolikor to-liko vključuje v druge Symantecove izdelke, sajima vse njihove lastnosti, tudi samodejno ob-navljanje prek interneta, vendar pravo delo ševedno poteka v okolju DOS. Ghost kljub temu,ali pa prav zato, deluje zanesljivo in svoje deloopravlja tako, kot se spodobi. Najpomembnejširazlogi za prehod na najnovejšo izdajo progra-ma so možnost pisanja na izmenljive medije,podpora novejšim diskovnim zapisom in mož-nost delovanja prek vmesnikov USB in FireWire.

Krištof Oštir

v navigatorju ali pa v glavnem prikazu. S priti-skom na gumb Chart odpremo tabelo in vanjovpišemo številčne podatke, ki se pokažejo nadiapozitivu kot graf. Podobno enostavno vpredstavitev vstavimo tabelo (gumb Table).Vsak, ki mu je domače delo z barvnimi paleta-mi v okolju OS X, bo v svojih predstavitvah iz-koriščal pestre možnosti sistema Quartz zaprikaz 2D grafike (senčenje, prozornost, pre-hodi). Nekoliko nerodno je prestavljanje ele-

mentov po površinidiapozitiva.

Keynote zna uvozi-ti predstavitev, nare-jeno v PowerPointu,četudi je vselej ne pri-kaže popolnoma pra-vilno. Mogoč je tudiizvoz predstavitev izzapisa Keynote v zapisPowerPoint, kar jeskoraj nujno zlo. Key-note je namreč na vo-ljo le za okolje OS X.Če hočemo predstavi-tev prikazati na raču-nalniku PC (konfe-

renčne dvorane ponavadi niso opremljene zMaci), se moramo zateči k tej rešitvi. Predsta-vitev lahko izvozimo tudi v zapis QuickTime(Applov domorodni zapis za večpredstavnevsebine) in jo prikažemo občinstvu s predva-jalnikom QuickTime Player. Ta je na voljo zaokolji Mac OS in Windows. Uberemo lahkotudi tretjo pot – predstavitev izvozimo v zapisPDF, namenjen predvsem za objavo v spletu.

Vlado Robar

Za pregledovanje vsebine diskovnih podob skrbiGhost Explorer.

Uporabniški vmesnik je enostaven in pregleden. Podrobne nastavitvespreminjamo v podoknu, ki se prikaže po pritisku na gumb Inspector.

MAJ 200330 PREIZKUSI

SEAGATE BARRACUDASATA V 120 GB

Kaj: Disk na vodilu Serial-ATA.

Zahteve: Krmilnik Serial-ATA.

Izdeluje: Seagate, www.seagate.com.

Prodaja: Asbis, www.asbis.si, (01) 530 32 20.

Cena: 48.000 tolarjev.

Za: Vmesnik Serial-ATA.

Proti: Kljub višji ceni skoraj enake zmogljivosti kakorpri enakem disku ATA, nekaj težav, ki pa so posledicanapak v BIOSu na matični plošči.

WESTERN DIGITAL RAPTORWD360GD 36 GB

Kaj: Disk na vodilu Serial-ATA.

Zahteve: Krmilnik Serial-ATA.

Izdeluje: Western Digital, www.wdc.com.

Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si, (01) 583 79 10.

Cena: 46.400 tolarjev.

Za: Vmesnik Serial-ATA, prvi ATA disk z 10.000 vrljaji.

Proti: Visoka cena, nekaj težav, ki pa so posledicanapak v BIOSu na matični plošči.

ečina izdelovalcev je svoje diskeSATA napovedala že pred kratkim,vendar pri nas zaenkrat še niso bili

na voljo. Prva izdelovalca, katerih najnovejšiizdelki so na voljo tudi v naših krajih, pa staSeagate in Western Digital. Seagatov diskSATA je kar izpeljanka modela BarracudaATA V, ki se zdaj imenuje Barracuda SATA V.Gre sicer za disk, enak tistemu na vodilu EIDE,le da ima namesto priključka EIDE in običaj-nega priključka za napajanje priključek Se-rial-ATA, nov pa je tudi priključek za napaja-nje, tako da potrebujemo za priklop diska naobičajni napajalnik prilagojevalnik. WesternDigital je pri razvoju svojih diskov SATA ubraldrugo pot. Predstavil je povsem novo družinodiskov Raptor, pri katerih se plošče vrtijo z10.000 vrtljaji na sekundo, disk pa namenilpredvsem poslovni rabi, o čemer priča tudi nje-gova zmogljivost, saj ima 36,7 GB prostora,podobno kakor diski SCSI. Western Digitalzaenkrat še ni predstavil različic SATA svojih

Diski nazaporednem vodiluO vmesniku Serial-ATA se že nekaj let govori, da bo v kratkempomedel z vmesnikom ATA/EIDE, na katerega že dolga leta

priklapljamo diske. Kljub temu da zmogljivejše osnovneplošče že slabo leto podpirajo novo vodilo, pa so prvi taki diski

na voljo šele kratek čas.

manj zmogljivih diskov EIDE, lahko pa priča-kujemo podoben korak v bližnji prihodnosti,saj so diski Raptor namenjeni predvsem strež-nikom in delovnim postajam, temu primernapa je tudi njihova cena.

Diska smo preizkusili z osnovno ploščoAsus P4G8X, na kateri je nameščen krmilnikSATA Silicon Image Sil3112. Poleg obeh di-skov Serial-ATA smo priključili še Seagatovdisk Barracuda ATA V na vodilu EIDE, ki pa jeimel v primerjavi z različico SATA manjšipredpomnilnik, dva megabajta namestoosem. Ta disk je po tehničnih značilnostih sko-raj enak Seagatovemu disku na vodilu SATA,tako da ga lahko uporabimo za primerjavo hi-trosti delovanja med diski na novem in staremvodilu. Diske smo izmerili s programoma Win-Bench 99 in DBench 32, s pomočjo katerih iz-merimo hitrost prenosa podatkov z diska innanj, WinBench pa zna izmeriti tudi hitrostdela z nekaterimi najpogosteje uporabljanimipisarniškimi in risarskimi programi. Rezultati,ki smo jih dosegli, pričajo o tem, da današnjidiski ne izkoriščajo večje prepustnosti, ki jimjo ponuja novo vodilo. Razlike med Seagato-vima diskoma so pri večini testov zanemarlji-ve, občutnejše so le pri testih WinBench Busi-ness in High-End, a to je posledica štirikratvečjega pomnilnika pri disku na vodilu SATA,hitrosti prenosa podatkov z diska in nanj pa soskoraj enake. Hitrejši je Western Digitalov iz-delek, kar je bilo tudi pričakovati, glede navečjo hitrost vrtenja plošč, kljub temu pa razli-ke niso tako velike, saj je gostota zapisa po-datkov manjša kakor pri najzmogljivejših di-skih s 7200 vrtljaji na minuto. Tako je pogla-vitna prednost novega diska predvsem krajšidostopni čas. Rezultate meritev in nekateretehnične lastnosti preizkušenih diskov si lahkoogledate v tabeli.

Pri delu z diski Serial-ATA smo naleteli karna nekaj težav. Prva nastane že ob zagonu ra-čunalnika. Če je disk SATA priključen na os-novno ploščo, sistem pa želimo zagnati s ploš-če CD, se računalnik vnovič zažene. Če opera-cijski sistem nalagamo z diska (EIDE), teh te-

žav ni. Poleg tega diski SATA še niso podprti vbiosih, kar pomeni, da moramo v vsakem pri-meru v računalniku imeti tudi en disk EIDE, dananj naložimo operacijski sistem, saj v biosune moremo vklopiti zagona sistema z diskaSATA. Ko pa imamo operacijski sistem nalo-žen in nameščene gonilnike za krmilnik SATA,je delo z novimi diski povsem enako tistemu zdiski na vodilu EIDE, le da imamo nekatereprednosti, kot so možnost odklopa diskov meddelovanjem. Večina težav, ki smo jim bili pri-ča, je posledica biosa na osnovni plošči. V no-vih sistemskih naborih bo podpora vodiluSATA vgrajena v sam nabor, podprto pa botudi v biosih, tako da naj bi težav pri delu z di-ski ne bilo več.

Vodilo Serial-ATA je torej po dokaj skrom-nih začetnih korakih pripravljeno, da iz našihračunalnikov izrine okorne široke kable EIDE.V kratkem lahko pričakujemo tudi nove sistem-ske nabore, ki bodo vodilo podprli brez dodat-nih krmilniških čipov, tako da bo vsak nov ra-čunalnik podpiral nove diske. Z večjo razširje-nostjo bodo padle tudi zaenkrat še visoke cene,tako da lahko pričakujemo, da bo leto 2003leto, ko se bo vodilo EIDE začelo poslavljati.

Peter Šepetavc

V

etagaeS-ducarraB

VATAa

etagaeS-ducarraB

VATASa

nretseWlatigiDrotpaR

DG063DW

tsovijlgomzanariralked BG021 BG021 BG7,63

akinsemvatsrv EDIE ATAS ATAS

ajnetrvtsortih).nim/.trv( 002.7 002.7 000.01

inčerpvopinariralked)sm(apotsodsač 4,9 0,9 2,5

ajčevjananariralkedtsortihajnarton

voktadopasonerps/bM075 s/bM075 s/bM618

čšolpolivetš 2 2 1

valgolivetš 4 4 2

očšolpantsovijlgomz BG06 BG06 BG7,63

tsokilevakinlinmopdem BM2 BM8 BM8

-99hcnebniWssenisuB 097.8 009.51 003.81

EH-99hcnebniW 001.13 007.53 000.64

-99hcnebniW)s/BK(etaRrefsnarT 007.34 008.24 005.75

sseccA-99hcnebniW)sm(emit 76,8 86,7 66,6

UPC-99hcnebniW)%(.litU 41,1 86,0 23,2

ejnasip-23hcneBD)s/BM( 465,34 346,34 600,75

ejnarb-23hcneBD)s/BM( 746,44 733,44 654,85

-99hcnebniWssenisuB 054.7 003.21 006.51

EH-99hcnebniW 004.52 005.92 007.93

-99hcnebniW)s/BK(etaRrefsnarT 009.34 001.34 006.75

sseccA-99hcnebniW)sm(emit 76,8 36,7 33,6

UPC-99hcnebniW)%(.litU 51,1 07,0 33,2

ejnasip-23hcneBD)s/BM( 122,44 521,44 521,85

ejnarb-23hcneBD)s/BM( 655,44 961,44 956,16

Tehnične lastnostiin rezultati meritev

FAT32NTFS

Seagate Barracuda SATA V 120 GB Western Digital Raptor WD360GD 36 GB

MAJ 200332

ROČNO RAČUNALNIŠTVOPrvi spodobni »križanec«Združeno podjetje Sony Ericsson je v poldrugem letu delovanja razočaralo številneuporabnike, saj njihovi mobilni telefoni ne dosegajo nekaterih osnovnih standardov;imajo sicer precej dodatnih funkcij, a so povečini zelo počasni, barvni modeli pa imajopremalo osvetljene zaslone.

ga Nokiinega uporabniškega vmesnikaPlatform 60, kar pomeni, da progra-mov za 7650 in tudi Communicatorna P800 ne bo mogoče poganjati. Jepa že zdaj na voljo nekaj programov,spisanih posebej za P800, njihova po-

nudba pa se bo zagotovo še razširila. Zračunalnikom ga povežemo prek vme-

snika IR, bluetootha ali pa priključne po-staje USB. Programska oprema za PC

omogoča poleg sinhronizacije tudi ureja-nje fotografij, ustvarjanje varnostnih kopij

za P800 in povezavo v splet. Usklajevanjepodatkov je mogoče z Microsoftovim Outloo-

kom in Lotus Notes, pri tem pa se uskladijo vsiobičajni tipi podatkov – koledar, opravila,

opombe, stiki in elektronska pošta. Aparat prinačinih usklajevanja podpira tudi usklajevanje

prek spleta. Med preostalo programsko opremo jevsekakor treba omeniti Pregledovalnik (Viewer), ki

omogoča odpiranje dokumentov MS Office (brezAccessa) in PDF. Pri tem svoje delo opravi odlično in

brez napak prikaže tudi šumnike ter druge nenavadneznake. Zanimiva je tudi različica spletnega (ne WAP!)

brskalnika Opera, ki odprte strani prikaže s prirejeno po-stavitvijo, a do ključnih informacij vsekakor lahko pridemo.Naprava je tudi večpredstavno bogata, saj poleg vgrajenega

fotoaparata omogoča predvajanje glasbe v zapisih MP3 in AACter ogled video posnetkov v zapisu MPEG 4. Glede na vzor iz Com-

municatorja bo najverjetneje kmalu na voljo tudi predvajalnikRealOne. Treba je poudariti, da se P800 v vseh teh vlogah odreže po-

vsem solidno, čeprav se bo smiselnost video predvajalnikov na mobil-nih napravah še morala pokazati.

Zdaj pa slaba stran. Zaradi velikega zaslona in številnih funkcij jeP800 seveda zelo požrešen na akumulator, a pri Sony Ericssonu tegaočitno niso znali dovolj upoštevati. Priloženi akumulator sicer imazmogljivost 1000 mAh, a to za tako veliko napravo sploh ni veliko. Šeposebej ob dejstvu, da je imel njihov majhen telefon T20 izpred dveh letakumulator z zmogljivostjo 1150 mAh. Tako povsem nov aparat zdržibrez polnjenja le dva dni povprečne rabe, čeprav naj bi po navedbah iz-delovalca zdržal do 400 ur.

Sony Ericsson P800 je, v celoti gledano, odlična naprava, saj je prvi»pametni telefon«, ki uspešno združuje funkcije mobilnega telefona inročnega računalnika, pri tem pa je še zmerom dovolj majhen za žep.Moti le »plastičnost« ohišja in pokrovčka. Kot kaže, bo prav P800 tistanaprava, ki bo operacijskemu sistemu Symbian OS prinesla tak prodor,kot ga je Pocket računalniku PC iPAQ.

Igor Harb

P

SONY ERICSSON P800Kaj: Križanec med mobilnim telefonom in ročnim računalnikom.

Izdeluje: Sony Ericsson, www.sonyericsson.com.

Prodaja: Svema, www.svema.si, (01) 306 55 00.

Cena: 219.900 tolarjev, v Mobitelovi akciji 148.000 tolarjev ob podpi-su pogodbe za dve leti.

Za: Odličen zaslon in priložena programska oprema.

Proti: Cena, trajanje delovanja, »plastična« izvedba.

800 so napovedali že ob predstavitvi prvihmodelov skupnega razvoja, a po večme-sečni zamudi je že kazalo, da naprava ne

bo dosegla velikih napovedi. Pa jih je.Kar zadeva obliko, P800 gradi na Ericssono-

vem modelu R380, saj ga prav tako odlikuje velikzaslon, katerega polovico lahko za potrebe tele-foniranja zakrije tipkovnica. Tako je naprava zzaprtim pokrovčkom/tipkovnico nekoliko več-ji telefon, ko pokrovček odpremo, pa dobimozaslon, ki je po velikosti primerljiv z ročnimiračunalniki. Plastični pokrovček je mogočetudi odstraniti in namesto njega uporabljatinavideznega. Po menujih se premikamo s pri-loženim pisalom, ki je tudi pri P800 iz tankeplastike, a veliko bolj kakovostno kakorpri R380. Večino osnovnih funkcij lahkoopravljamo z zaprtim pokrovčkom, po-leg vseh »telefonskih«, tudi fotografi-ranja, pregledovanja koledarja inopravkov ter pisanja sporočil, besedi-lo pa vnašamo s tipkovnico. Pri vna-šanju besedila s pisalom pišemo kjerkoli pozaslonu, pri čemer je gornja tretjina namenjena vpisucifer, spodnja pa črk. Prepoznavanje pisave je odlično in povsem pri-merljivo s Palmovimi Grafiti. Ob strani je dodan vrtljiv gumb (t. i. joggdial), znan iz Sonyjevih mobilnih telefonov in nekaterih drugih naprav,na drugi strani aparata, pod pisalom, pa je reža za prav tako Sonyjevepomnilniške kartice Memory Stick Duo (polovico velikosti običajnihMemory Stick). Na zadnji strani se bohoti digitalni fotoaparat, ki zmo-re posneti fotografije v ločljivosti do 640 x 480 pik in je dokaj solidnekakovosti. Dobljene fotografije JPG so velike do 80 KB, kar je precej večkakor 30 KB, ki jih lahko dosežemo z Nokio 7650, ali 5 KB, ki jih dobi-mo iz fotoaparata na Panasonicu GD87.

Vendar P800 ni zgolj mobilni telefon s fotoaparatom, saj se več kotodlično odreže tudi kot ročni računalnik. Podobno kakor Nokia Com-municator in Siemens S55 tudi Sony Ericsson P800 temelji na operacij-skem sistemu Symbian OS, vendar ne uporablja zmerom bolj razširjene-

MAJ 200334 PREIZKUSI Ročno računalništvo

NEC MOBILEPRO E200Kaj: Ročni računalnik.

Izdeluje: NEC, www.nec-online.com.

Prodaja: Acord-92, www.acord-92.si, (01) 583 72 30.

Cena: 109.900 tolarjev.

Za: Velikost, teža, ugodna cena.

Proti: Omejene zmožnosti nadgradnje, dokaj šibka baterija.

Računalnik za vsak žepRočni računalniki z operacijskim sistemom PocketPC so večinoma še vedno dokaj velikenaprave, še posebno, če jih hočemo spraviti v žep. Večina izdelovalcev je zato že vsajnapovedala izdelke, ki po zunanjih merah in teži sodijo med lahkokategornike, a so kljubtemu zmogljivi podobno kakor večji modeli.

N EC, ki sicer sodi med novince na trgu ročnih računalnikov, jekmalu po modelu E300, ki sodi med povsem običajno zasno-vane izdelke, predstavil še model MobilePro E200, ki ima

ohišje skromnejših zunanjih mer, velik je namreč le 122 × 76 × 11 mmin tehta manj kot 130 gramov. V notranjosti kljub majhnosti skrivazmogljivejšo zasnovo. Opremljen je namreč s procesorjem Intel XScale staktom 200 MHz, ima 64 MB pomnilnika in 32 MB ROM z operacij-skim sistemom. Zaslon je 3,5-palčni, z ločljivostjo 240 × 320 pik in os-

QuickOffice Premier 7.0Kaj: Pisarniški program.

Velikost: 1410 KB.

Izdeluje: Cutting Edge Software, www.ce-sinc.com.

Cena: 50 dolarjev.

Za: Odpiranje »pravih« pisarniških datotek; skartice ali iz elektronske pošte. Možen sprejem datotek iz PocketPC. V Quick-wordu odlična podpora navadnim okenskim pisavam, možnost povečave do-kumenta. Po novem je vključen tudi pregledovalnik datotek Powerpoint,QuickSheet pa ima delno podporo različnim pisavam.

Proti: Zasede veliko pomnilnika, visoka cena.

O QuickOfficu paketu smo že pisali, vendar je pred kratkim doživel takopomembno prenovo, da smo si ga morali ogledati še enkrat. QuickOfficezna po novem odpirati »prave« pisarniške datoteke DOC, XLS in PPT (ponovem je del paketa tudi pregledovalnik za datoteke Powerpoint), ki jihimamo na pomnilniški kartici ali smo jih morebiti dobili po elektronski po-šti (podprt je poštni program Snapper). Prav vsi dosedanji pisarniški pro-grami (skupaj z Microsoftovimi, ki so vgrajeni v PocketPC) so temeljili naokenskem programu, ki je »namizne« datoteke najprej temeljito oklestilbolj zapletenih lastnosti (predmetov, velikokrat tudi slik), predvsem pazmanjšal. Šele tako prirejena datoteka je bila primerna za obdelavo navendarle precej manj zmogljivih ročnih različicah pisarniških programov.Quickoffice Premier obljublja, da je tega konec. Pa je res?

Delno. Če poenostavimo – QuickOffice ima program za »okleščenje«datotek vgrajen v sam palmovski del. Ko odpremo pisarniško datoteko,jo najprej pretvori in oklesti, shrani med »svoje« datoteke in potem od-pre. Približno enako kakor počne prejšnja različica v okenski izvedbi. Te-žava je v tem, da spremembe, ki jih naredimo na tako odprti datoteki, vizvirni datoteki seveda niso vidne... Sistem je torej bolj uporaben za pre-gledovanje datotek in ne popravljanje. Ali pa za ustvarjanje novih, seve-da. Slabost je tudi velikost programa, ki je posledica te vgrajene zmoglji-vosti. Prejšnja različica Quickoffice (6.2) je po namestitvi zavzela 750KB, ta pa kar dvakrat več! Še več – dvakrat višja je tudi cena...

Izkaže se tudi, da je konverzija le zasilna. Devet strani dolge datote-ke Worda z veliko grafikoni program sploh ni hotel odpreti (češ da dato-teka ni Wordova?!), pri manjši datoteki je grafikon kar odrezal, dokument,oblikovan s tabulatorji, pa je tudi izgubil svojo prvotno obliko. No, manjzapleteni dokumenti se vendarle lepo odprejo, oblikovanje (pisave) veči-noma ostanejo, podprti pa so tudi šumniki (če smo si namestili prave pi-save in imamo program Piloc).

PROGRAMI ZA PALM

Nekoliko nerodno je, da program ne zna odpirati datotek iz kateregakoliimenika na pomnilniški kartici, med »nepodprtimi« pa je celo glavni imenikle-te. No, lahko si pomagamo s katerim od upravljalnikov datotek.

Mobile Paint 2003 2.5Kaj: Risarski program.

Velikost: 423 KB.

Izdeluje: Mobile Systems, www.mobi-systems.com.

Cena: 15 dolarjev.

Za: Zelo lep in učinkovit uporabniški vmesnik.Podpora visoko ločljivim zaslonom.

Proti: Slik ni mogoče prenesti v računalnik in nasprotno.

Risanje na Palmih je do neke mere smiselno šele od predstavitve prvihbarvnih modelov, saj risanje v črno-beli tehniki nekako ni preveč privlačno.Eden najboljših programov za risanje na Palmih je program Mobile Paint, kije v zadnji različici videti že skoraj profesionalno, hkrati pa mu do praveuporabnosti še veliko manjka. Kako je mogoče, da držita obe, tako naspro-tujoči si trditvi?

Naj začnemo s prvo. Program je grafično izredno dodelan (še posebejna visokoločljivih zaslonih) in za risanje ponuja osnovna orodja, kot so risa-nje prostih črt, daljic, krogov in pravokotnikov (polnih ali praznih), izpolnjeva-nje površin, vnašanje besedila in seveda brisanje oz. radiranje. Za vnos be-sedila lahko uporabimo pisave Font Bucket (prost sistem, ki omogoča pre-tvorbo katerekoli pisave, tudi s šumniki), pri izbiri barv pa si lahko pomaga-mo s pipeto ali pa barvo izberemo s palete ali prek vrednosti RGB (16-bit-ne). Slike lahko seveda shranjujemo in znova odpiramo.

In druga trditev? Omogočen ni prav noben način prenosa slik v računal-nik ali nasprotno! Karkoli smo narisali, bo tako za vedno ostalo samo naPalmu, kar je, milo rečeno, čudaško. Pričakovali bi vsaj kakšen Okenskiprogram, ki bi znal slike urejati v Oknih ali pa vsaj omogočal pretvorborazličnih formatov, pa nič. Trohico upanja je sicer zbudila menujska izbiraImport/Export, vendar se je izkazalo, da omogoča le shranjevanje slik vlastnem formatu (oz. v obliki zbirke .pdb) na pomnilniške kartice. Resdajih lahko od tam prenesemo v računalnik, vendar tam z njimi nimamo kajpočeti...

Uporaba programa se tako skrči na, kot pravi izdelovalec, »preganjanjedolgčasa na dolgih potovanjih, zabavo za otroke ali morda hitro skiciranjetrenutne ideje med sestankom«.

Matjaž Klančar

Opisane programe najlaže najdete na spletni strani www.palmgear.com.

MAJ 2003PREIZKUSI 35

vetljen od zadaj. Pri polni os-vetlitvi je sicer vseeno ma-lenkost temnejši od tistegapri HP iPaqu ali DellovemAximu, je pa precej izbolj-šan v primerjavi s prejš-njim modelom NEC E300.

Za razširitev zmožno-sti ima E200 na vrhurazširitveno mesto SD,ki poleg pomnilniškihkartic podpira tudikartice vrste SDIO. Zarazliko od večjegamodela NEC, ki imana zadnji strani raz-širitveno mesto zamodule Rocketeer,s katerimi je ročniračunalnik prido-bil dodatna razši-ritvena mesta alizmožnosti, smo pri E200 omejeni

na to razširitveno mesto. Med brezžičnimi vmesniki zapovezovanje z drugimi napravami imamo na voljo in-

frardečega, vmesnikov bluetooth ali WiFi pa ni.Poleg računalnika dobimo tudi priključno postajo,

sinhronizacija z namiznim računalnikom pa potekaprek vmesnika USB. Priloženo pero je zložljivo, moti pa

predvsem dejstvo, da lahko računalnik znova zaženemole, če pri peresu odvijemo vrh. Glede na to, da je PocketPC

2002 dokaj nestabilen operacijski sistem in je sistem trebakar pogosto znova zagnati, bi bilo bolj praktično, ko bi

lahko gumb pritisnili kar s konico peresa. Pograjali bi tudidokaj šibak akumulator, za katerega izdelovalec trdi, da

zdrži osem ur. To je dokaj malo, pa tudi v praksi se izkaže, daje treba računalnik pogosto napolniti. Očitno v ohišje takih

mer izdelovalcu ni uspelo stlačiti zmogljivejšega akumulator-ja, vendar bi bilo v tem primeru dobrodošlo, ko bi bil ta izmen-

ljiv, tako da bi se za daljše delo na terenu lahko oborožili z dve-ma.

NEC MobilePro E200 bo s svojo majhnostjo in dokaj ugodnoceno pritegnil marsikaterega kupca. Vsi, ki jim ne zadoščajo os-

novne zmožnosti računalnika, pa bodo morali poseči po izdelku,ki ga laže opremimo z različnimi dodatki.

Peter Šepetavc

Ročno računalništvo

MAJ 200236

azširjeni označevalni jezik (eXten-sible Markup Language, XML) jedanes postal industrijski standard

za sistemsko neodvisno interpretacijo podat-kov. Podobno kakor spletni označevalni jezik(HyperText Markup Language, HTML), nakaterem temeljijo spletne strani, ovija po-datke XML v posebne oznake (tag). Todamed obema tehnologijama je bistvena razlika.V nasprotju z oznakami HTML, ki povedopredvsem, kako naj bodo podatki prikazani,lahko oznake XML interpretirajo tudi pomenvsebovanih podatkov.

Prav interpretacija podatkov, ujetih v oz-nake, upravičuje široko rabo jezika XML. Raz-širjeni jezik tako ne nadomešča spletnega so-rodnika, temveč predstavlja koncept napred-ne podatkovne komunikacije v internetu. Čebi želeli združiti obe zasnovi, nam je danes navoljo tudi izpeljanka jezika XML, t. i. razširje-ni spletni označevalni jezik (eXtensible Hyper-Text Markup Language, XHTML). XHTML jepravzaprav le eden izmed predstavnikov pe-stre družine, ki jo zaznamuje razširjenost.Družino, nad katero bdi organizacija za stan-dardizacijo W3C (World Wide Web Consor-tium), sicer predstavlja skupek tehnologij, kinadgradijo spletno medračunalniško komuni-kacij z novimi razsežnostmi. Številne poslovneprocese je namreč mogoče na podlagi izme-njave dokumentov XML precej avtomatizirati.Ker nastopa XML kot sintaktični standard,lahko brez večjih težav med seboj povezujemotudi različne platforme.

OznakeKorenine XML segajo v osemdeseta leta, ko

je bil oblikovan splošni označevalni jezik(Standard Generalized Markup Language,SGML). SGML je jezik za opisovanje označe-valnih jezikov, uporabljenih za izmenjavo,upravljanje in objavljanje elektronskih doku-

Varnost in XMLNosilci zamisli o razširjenem označevalnem jeziku so že v sami osnovi skušali postaviti zasno-vo prožne tehnologije, ki bo naredila red med elektronskimi dokumenti. Hitro se je pokazalo,da tehnologija XML ni uporabna le za pripravo strukturiranih dokumentov, temveč je lahkouniverzalni sintaktični standard pri številnih načinih izmenjave podatkov. XML se je zatouspešno zrinil med številne spletne tehnologije, kar dokazuje iz dneva v dan večje številouspešnih izvedb.

R mentov (HTML je, recimo, le zgled jezika, de-finiranega znotraj SGML). Standard splošne-ga označevalnega jezika se do danes ni bistve-no spremenil, saj je zelo fleksibilen in pester sstališča možnosti, ki jih ponuja. Seveda je tre-ba za fleksibilnost in široko paleto možnostiplačati tudi določeno ceno. Kompleksnost, kije neposredna posledica zmogljivosti, je jezikSGML postavila v tak položaj, da ni nikoli za-res zaživel.

Spletna izpeljanka (HTML) je neposredenznak reševanja težav splošnega jezika, saj spe-cificira le delček nabora strukturnih in seman-tičnih oznak, namenjenih vizualizaciji vsebi-ne. S takim poenostavljenim naborom se lah-ko sooči kdorkoli, tudi tisti, ki ni strokovnjakza elektronske dokumente. Enostavnost inpreprosta raba sta zato sprožili poplavo splet-nih dokumentov, ki se, ne nazadnje, uporab-ljajo tudi kot povsem vsakdanje orodje zashranjevanje informacij in podatkov.

Seveda omejitve jezika HTML, razen pe-stro opremljenih spletnih strani, ne ponujajoposebno bogatih izbir pri obdelavi dokumen-tov. Razvoj je zato narekoval vpeljavo prož-nejšega jezika, na podlagi katerega bi bila pri-prava in obdelava dokumentov neprimernonaprednejša. Da bi dosegli tako raven, je bilotreba osnovni nabor oznak, kot jih, recimo,poznamo pri jeziku HTML, razširiti. Odtodtudi ime razširjenega jezika. Seveda lahko po-tegne za seboj dodajanje poljubnih oznak, kiinterpretirajo pomen podatkov v dokumentu,številne komplikacije. Dialekt XML tako sicerpovzema fleksibilnost splošnega označevalne-ga jezika, vendar brez nepotrebne komplek-snosti, ki je uporabo SGML ohromila.

Da bi razumeli poljubno definirane ozna-ke, vsak dokument XML spremlja shema (Do-cument Type Definition, DTD ali XML Sche-me), ki interpretira strukturo in pomen posa-meznih oznak, saj te sicer kot take informacij-skem sistemu ali uporabniku ne pomenijo po-

polnoma nič. Nabor oznak je popolnoma po-ljuben, pomembno pa je, kot bomo videli tudiv nadaljevanju, da se strogo držimo formalno-sti uporabe le-teh.

ObdelavaPodatke v dokumentu XML aplikacija

obravnava glede na oznake, v katere so ujeti.Podatke ločimo na označevalne in pomenske.Prva naloga aplikacije je tako ločiti informa-cijo od njenega pomena ali, povedano druga-če, interpretirati podatke glede na oznake,znotraj katerih so.

Obdelavo dokumentov XML si najlaže raz-lagamo na podlagi dveh funkcijskih modulov.Prvi, procesor XML, ima nalogo prebrati do-kument ter omogočiti dostop do njegovestrukture in vsebovanih podatkov. Ko so po-datki in njihov pomen enkrat razvozlani, jihuporabi drugi modul oziroma v takem prime-ru kar sama aplikacija. Šele ta dejansko operi-ra s podatki v dokumentu, ki rabijo kot osnov-na informacija ali kot navodila za izvajanjerazličnih procesov. Pretvarjanje podatkov,shranjenih v dokumentih XML, v aplikacijamrazumljivo informacijo ali ukaze, je tako le deltehnike, nanizane okoli univerzalnega jezika.

Zaradi izjemne uporabnosti je vedno večještevilo tehnologije danes vezane na razširjenioznačevalni jezik. Da bi lahko popisali globi-no jezika XML, bi potrebovali za celo knjižni-co papirja. Zato se bomo osredotočili na speci-fično področje, na katero je format XML takokakor v vedno večjih primerih uspešno prodrl.

Varnost XMLImplementacijski prostor zapisa XML je bil

torej že v sami osnovi zastavljen zelo na širo-ko. Tak cilj danes utelešajo številne tehnologi-je in uspešne implementacije. Pripadajoči ele-menti in atributi lahko neodvisno določajo tip

NOVE TEHNOLOGIJE

in vrsto podatkov, ki so zapisani v dokumentihXML. Zaradi visokega integracijskega poten-ciala je univerzalni jezik, ne nazadnje, našelsvoj prostor tudi na področju varnosti. ČepravXML ne prinaša novih ali posodobljenih var-nostnih algoritmov in protokolov, pa učinkovi-to rešuje probleme interpretacije varnostnihatributov. Da bi lahko razumeli prednosti var-nosti XML (XML Security), je treba razumetiosnovne koncepte zaščite podatkov v omrežjih.

Dve ključni funkciji rešujeta večino var-nostnih problemov v odprtih omrežjih: šifrira-nje in podpisovanje podatkov. Obe sta med se-boj tesno povezani, saj uporabljata praktičnoenake kriptografske metode, ki se razlikujejopredvsem v načinu ali logičnem zaporedju rabe.Šifriranje in podpisovanje sta del nekoliko šir-šega koncepta, ki ga označujemo kot infra-strukturo javnih ključev (Public Key Infrastruc-ture, PKI). Ta infrastruktura sicer zajema celkup elementov in funkcij, od katerih se ne nave-zujejo ravno vse na tehniko XML. Povezuje pazato dva bistvena elementa, brez katerih bi sišifriranje in podpisovanje v internetu le stežkapredstavljali. To sta javni in zasebni ključ.

Digitalni podpisDigitalno podpisovanje je postopek, ki je

funkcijsko razdeljen na več sklopov. Kot osno-va nam rabi niz poljubnih znakov in par upo-rabniških ključev. Takemu nizu še ne moremoreči dokument, saj lahko podpišemo karkoli,tudi programsko kodo, sliko, besedilo itd.

Ker z digitalnim podpisovanjem ne želimozaščititi vsebine pred pogledom (temu je na-menjeno šifriranje), digitalni podpis spremljatudi originalni niz znakov. Digitalni podpis jev takem primeru predstavljen kot unikatniprstni odtis niza. Za izdelavo odtisa moramouporabiti eno izmed t. i. zgoščevalnih funkcij,ki nam niz znakov pretvori v poljubno dolg inireverzibilen niz navidezno naključnih bitov.

Prejemnik seveda potrebuje izvirno sporo-čilo, saj prstnega odtisa ni mogoče pretvoritinazaj. Iz prejetega sporočila je zato pri na-slovniku treba ob pomoči istega zgoščevalne-ga algoritma znova ustvariti prstni odtis in ga

primerjati s prispelim odtisom. Če se ta dvaujemata, je podpis veljaven.

Poleg omenjenega postopka lahko osnovniproces podpisovanja vsebuje še normalizacij-sko metodo. Ta je potrebna za enolično inter-pretacijo vsebine dokumentov. Če namreč vsporočilo vrinemo presledek ali prazno vrstico,je pomen sicer še vedno enak, vendar gre s sta-lišča prstnega odtisa za dva popolnoma raz-lična dokumenta.

Ker lahko iz dveh ali več dokumentov kom-biniramo nov dokument ali vstavimo en doku-ment v drugega, se precej hitro zgodi, da sestruktura podatkov spremeni (pojavi se doda-ten prelom vrstice, nepotreben razmak, itd.),kar je posledica urejevalnikov in različnihtransformacij. Da bi se ognili takemu proble-mu, je normalizacija (Canonicalization) ob-vezen del podpisa XML.

Hitro opazimo, da kompleksnost digitalne-ga podpisa precej odstopa od preprostega šifri-ranja in dešifriranja podatkov. Šifriranje takorabi le kot ena izmed funkcij postopka podpi-sovanja. Pri podpisovanju gre torej za specifič-no zaporedje in kombinacijo matematičnih al-goritmov. Da bi prejemnik sploh lahko razvoz-lal prejeto sporočilo ali podpis, mora poznatitako kombinacijo in vrstni red uporabljenih al-goritmov, pa tudi informacijo o samih algorit-mih in spremljajočem digitalnem podpisu.

Vse potrebne informacije, skupaj s podpi-som, so zato obvezni spremni del šifriranegaali podpisanega sporočila. Digitalno podpiso-vanje je v bistvu le metoda oziroma način,kako uporabljati razpoložljivo tehnologijo(matematične algoritme), da bi podatke us-pešno podpisali. Sam podpis podatkov torejne predstavlja strogo matematične funkcije,temveč določa uporabo le-teh, torej nekakšnoogrodje, na katero so vpeti različni algoritmiin navodila za njihovo rabo.

Standardi zapodpisovanje

Ker niso vsi algoritmi enako zanesljivi (var-ni) in ker se sproti izboljšujejo, je možno na-tančno definirati le ogrodje oziroma način

MAJ 2002NOVE TEHNOLOGIJE 37

Priprava podpisa v formatu XML poteka v treh ključnih korakih. Prvi je namenjen normalizaciji dokumenta, kiodstrani vse nepotrebne elemente in izlušči jedro vsebine. Sledi izdelava prstnega odtisa in nenazadnje podpisvrednosti dobljenega odtisa.

MAJ 200238 NOVE TEHNOLOGIJE

rabe tega ogrodja. Kriptografska priporočilain standardi zato enolično povezujejo surovdigitalni podpis z uporabljenimi algoritmi inključi. O uporabljeni kombinaciji je sevedatreba obvestiti naslovnika, še preden podpisa-no sporočilo prispe na cilj.

Osnovni problem namreč nastopi že priuporabi znakovnih shem, uporabljenih pri pri-pravi sporočila. Ker poznamo več različnih(ASCII, EBCDIC itd.), se brez vnaprejšnjegadogovora o uporabi sheme komunicirajočasubjekta ne bosta mogla nikakor sporazumetiin s tem preveriti veljavnosti podpisov. Zapletrešuje t. i. prenosna sintaksa ASN.1 (AbstractSyntax Notation 1) in binarna transformacija(Basic Encoding Rules, BER). Tak vmesni za-pis razumejo vsi komunicirajoči subjekti inzelo spominja na pristop, ki ga je ubral tudirazširjeni jezik. Prav na tej točki zato stopi vigro format XML.

Danes najpogosteje uporabljena kodirnashema je 64-bitna Base-64. Ta shema je nad-vse uporabna za prenašanje binarnih kripto-grafskih zapisov prek tekstovnega protokola.Način rabe in obdelave kriptografskih ele-mentov določajo javni kriptografski standardi(uporaba različnih algoritmov, format digi-talnih potrdil, shranjevanje ključev itd.), medkaterimi določa PKCS (Public-Key Cryptgrap-hic Standards) številka 7 način, kako izme-njati navodila za obdelavo digitalno podpisa-nih podatkov ter prenos informacij o ključu innjegovem lastniku. Osnovna zamisel podpisaXML pa je zagotoviti enako podlago v vednobolj uporabljenem in hitro razvijajočem se ko-munikacijskem jeziku.

Podpis XMLMednarodna listina o elektronskem podpi-

su (Electronic Signatures in Global NationalCommerce, E-SIGN) daje polno legitimnostelektronsko generiranim podpisom, kar z dru-gimi besedami pomeni, da elektronskega pod-pisa ne moremo zavrniti samo zato, ker je nje-gova narava elektronska. Na podlagi listine E-SIGN naj bi elektronsko poslovanje premaga-lo še poslednjo oviro, ki onemogoča, da bi po-polnoma nadomestili na papirju ujete poslov-ne procese.

Zaradi svoje prenosnosti je format XMLodličen pripomoček pri izgradnji rešitev zamedsebojno poslovanje. Robustni mehanizmiza overjanje in zagotavljanje celovitosti po-datkov so pogoj, ki ga lahko XML brez večjihtežav izpolni. Organizaciji IETF in W3C si,združeni s skupnimi interesi, prizadevata for-mirati razširjeno sintakso za digitalni podpis,ki bo tesno vpeta v tehnologije, temelječe nastandardu XML.

Kot velja na splošno za razširjeni jezik, jetudi podpis XML zelo prožen. Nov formatpodpisa predstavlja specifično sintakso XMLza predstavitev podpisa poljubne digitalnevsebine. Navzven gre torej za običajni doku-ment XML s specificiranimi oznakami instrukturo. Te oznake, ki jih interpretiramoenolično, ujamejo ključno informacijo, po-trebno za pravilno interpretacijo in preverja-nje digitalnega podpisa.

Podpis XML zato močno spominja na stan-dard PKCS#7, le da je zapisan v nekoliko boljpriročnem in lažje obvladljivem formatu. Vanjje mogoče vriniti vse ključne podatke, od vse-bine, ki jo podpisujemo, ključa, ki ga v ta na-men uporabimo, do potrdila, ki povezujeimetnika z uporabljenim ključem. Poleg navo-dil za preverjanje podpisanega dokumenta papodpis XML hkrati hrani še rezultat digitalne-ga podpisovanja (prstni odtis) poljubne dato-teke ali spletnega vira (Uniform ResourceIdentifier, URI).

Podpisovanje spletnih virov je nekakšnaposebnost in hkrati novost. Sama zamisel ver-jetno izvira iz koncepta formata XML, ki sepogosto opira na spletne vire kot reference.Tudi podpis XML uporablja za identificiranjeuporabljenih algoritmov kazalce na spletna

sredstva (glej zgled podpisa XML). Tak pri-stop je navsezadnje zelo uporaben, saj lahkobistveno razbremenimo prenos informacij(namesto da s podpisanim dokumentom vredprenašamo še na dolgo in široko opisane upo-rabljene algoritme, se nanašamo le na identi-fikatorje sredstev).

Sintaksa podpisa XML vsebuje nekaj ele-mentarnih oznak, s katerimi spravimo digital-ni podpis v dokument XML. To sintakso inslovnico določa shema in definicija vrsta do-kumenta DTD, potrebna za obdelavo prejetihpodpisov. Notri je ujet temeljni element <Sig-nature> z vsemi svojimi podrejenimi (child)elementi. Da bi laže razumeli strukturo in vse-bino podpisa, si je treba pogledati ključne se-stavne dele.

PodpisElement <Signature> (podpis) je t. i. star-

ševski (parent) element oziroma koren podpi-sa XML. S tem elementom damo vedeti, kje sepodpis začne in kje konča. Starševski elementima sebi podrejene elemente, ki natančnejeopisujejo sam podpis. Če je podpisov več, lah-ko vsakemu elementu <Signature> dodamoše identifikacijsko vrednost. Podpis XML namnamreč omogoča vriniti v en sam dokumenttudi po več podpisov hkrati.

Informacija o podpisuPrvi podrejeni element <SignedInfo> (in-

formacija o podpisu) je najkompleksnejši, sajvsebuje še največ podrejenih elementov in refe-rence na praktično vsak del podpisa. Kot poveže samo ime, hrani ključno informacijo o pod-pisu. Sem spadajo elementi, kot so <Canoni-calizationMethod> (normalizacijska meto-da), <SignatureMethod> (šifrirni algori-

<Signature> <SignedInfo> <ChanonicalizationMethod> <SignatureMethod> <Reference URI=...> <DigestMethod> <DigestValue> </DigestValue> </Reference> </SignedInfo) <SignatureValue> </SignatureValue> <KeyInfo> </KeyInfo> <Object> </Object></Signature>

Struktura podpisa XML z vsemi osnovnimi elementi

<Signature> <SignedInfo> <SignatureMethod> Algorithm=”http://www.w3c.org/2000/09/xmldsig#rsa-sha1"/> <Reference URI=”file:///C:\nakazilo.txt”>...> <DigestMethod Algorithm=”http://www.w3c.org/2000/09/xmldsig#sha1/> <DigestValue> aZh8Eo2alIke1D5NNW+q3iHrRpQ= </DigestValue> </Reference> </SignedInfo) <SignatureValue> MA0GCSqGSIb3DQEBBQUAkvGFDddfhBCVTJv d564+gdgDF5rfghJtrWQQaGHjhjtruzEZTr M6z654FApcraGCrbKPIAYM1VGaVdtqA== </SignatureValue></Signature>

Podpis XML, ki se nanaša na datoteko, shranjenona krajevnem disku. Element <SignatureMethod>določa, da gre za podpis na podlagi algoritmovRSA (šifriranje) in SHA1 (zgoščevanje). Če gre zabesedilo, lahko vsebino združimo s podpisom. Stem zagotovimo hitrejšo in preprostejšo obdelavo.

MAJ 2002NOVE TEHNOLOGIJE 39

tem), <DigestMethod> (zgoščevalni algori-tem) itd. Elementi, ki opisujejo uporabljenealgoritme in metode, vsebujejo zgolj kazalcena sredstva in nimajo nikakršne povezave spodpisanimi podatki.

Poleg uporabljenih metod pa najdemoznotraj dela <SignedInfo> še dejanske vred-nosti kot rezultate uporabljenih algoritmov. V<SignatureValue> (vrednost podpisa) jevrednost, ki nastane, ko podatke podpišemo.Podobno velja za <DigestValue> (vrednostzgoščevanja) in rezultat zgoščevalnega algo-ritma.

Podpisani podatki oziroma kazalec (alikazalci) na podatke so znotraj elementa <Re-ference> (sklic). Čeprav se v večini primerovin najpogosteje uporabljajo kazalci na spletnasredstva, lahko v sklic spravimo tudi podatkeali kazalec na del dokumenta, kjer so podatkiza podpis. Na tak zgled naletimo, ko je podpishkrati del dokumenta. Seveda se lahko sklicnanaša na poljubno datoteko, bodisi na disku,v krajevnem omrežju ali spletu, skratka odprteso prav vse možnosti. To je navsezadnje tudiena lepših lastnosti podpisa XML. Seveda mo-ramo biti pri tem pozorni na to, kaj podpisuje-mo. Če gre, recimo, za datoteko na našem di-sku, bo podpis nemogoče preveriti v računal-

niku, ki nima dostopa do krajevnega diska.Poleg omenjenih lahko vsak izmed elemen-

tov obsega še različne podelemente. Ti zaje-majo tiste dodatne podatke, ki so potrebni priuporabi različnih algoritmov (za razliko odDSA ali RSA moramo, recimo, pri algoritmuHMAC poznati še dolžino izhodne vrednosti).

Informacija o ključuElement <KeyInfo> (informacija o klju-

ču) obsega specifične podatke, potrebne zapreverjanje podpisa. Zajeta informacija je lah-ko neposredna (kot je javni ključ oziroma digi-talno potrdilo) ali posredna (kazalec na drugvir informacij o objavljenih javnih ključih).

<KeyInfo> je zelo uporaben element, sajomogoča prejemniku, da preveri veljavnostpodpisa brez dodatnega truda, ki bi ga sicer

stalo iskanje pripadajočega javnega ključa alipotrdila. Preverjanje potrdila lahko tudi avto-matiziramo, a s tem rahlo ogrozimo zaneslji-vost delovanja. Ker problem verodostojnostiali preverjanja podpisa prenesemo na bremeaplikacije, se mora ta odločiti, ali vsebini zau-pa ali ne. Brez natančno specificiranih pravilzaupanja je namreč lahko vsak podpis XML zveljavnim elementom <KeyInfo> s stališčasamodejnega preverjanja popolnoma pravi-len. Ali prejemnik zaupa takemu pošiljatelju,pa je že drugo vprašanje.

Problem zaupanja lahko rešimo s preverja-njem vsebine elementa <KeyInfo>. Če pri-merjamo vsebovano potrdilo ali javni ključ sseznamom veljavnih potrdil, lahko podpis za-vrnemo, če gre za neznano potrdilo, ali sprej-memo, ko potrdilo poznamo, oziroma zaupa-mo njegovemu izdajatelju.

MA0GCSqGSIb3DQEBBQUAkvGFDddfhBCVTJvd564+gdgDF5rfghJtrWQQaGHjhjtruzEZTrM6z654FApcraGCrbKPIAYM1VGaVdtqA==Nalog za prenos sredstev v višini 2M SIT na račun Janeza Goloba.R. Novak

Surov digitalni podpis prejemniku ne pove popolnoma nič, saj med drugim ne ve niti, kateri algoritem zapodpisovanje je bil uporabljen.

MAJ 200240 NOVE TEHNOLOGIJE

Da bi se ognili dvoumnosti pri preverjanjupodpisa, se morajo vsi podelementi znotraj<KeyInfo> (<KeyName>, <KeyValue>…)nanašati na isti ključ. Pri tem lahko tudi opa-zimo, da podpis XML ni neposredno vezan napotrdila X.509. Obdelava le-teh namreč vza-me nekaj časa poleg preprostega dejstva, da jes tem format podpisa popolnoma odprt tudiza druge (še nerazvite) standarde. PodpisXML lahko tako prežveči celo binarne zapiseključev. Kljub temu je potrdilom X.509 (ki sonajpogosteje v rabi) namenjena cela paletapodelementov, na podlagi katerih lahko pre-verjamo serijsko številko potrdila, ime pošilja-telja, izdajatelja potrdila itd.

Drugi podatkiVse druge informacije, potrebne za pravil-

no interpretacijo podpisa, lahko zmečemo vpredal <Objec> (objekt). Tak pristop je boljpriročen kakor vpeljevanje novih podelemen-tov znotraj elementa <Signature>. V ta pre-

del lahko torej zapišem podat-ke poljubne vrste, le da morajobiti ti zapisani v enotnem for-matu (Base-64).

Sem spada tudi časovni žig.Ta je potreben, če je podpis ča-sovno kritičen, oziroma če mo-ramo vedeti, kdaj točno se jedoločena transakcija izvedla.Časovni žigosanje je vezano nazelo natančne časovne vire.Navadno gre za organizacije,ki časovno žigosanje ponujajokot storitev, čeprav se lahkozanesemo tudi na lastno uro,katere veljavnost bomo sicermalce teže dokazovali.

Element <Object> lahkozajema tudi informacijo o vrstipodpisanih podatkov (na pri-mer slika v formatu GIF). Ševeč, znotraj elementa so lahkopodatki, ki jih podpisujemo

skupaj s specifičnimi oznakami. Pri tem mora-mo biti zelo pazljivi na to, kaj z elementom de-jansko počnemo, saj podpis, če ga premakne-mo na kakšno drugo mesto v dokumentu, niveč veljaven. Da bi se ognili morebitnim nev-šečnostim, je vsak tak objekt označen z uni-katno identifikacijsko oznako.

Vrste podpisovStandard XML loči med seboj tri temeljne ob-

like podpisov. Zahtevo za delitev podpisov po-stavljajo aplikacije, ki uporabljajo različnopripravljene podpise. Določen niz aplikacij na-mreč deluje s podpisi XML na način, ki je najb-ližji lastnoročnim podpisom. V tem primeru greza vključevanje podpisa (ali več podpisov) vsam dokument ali na posamezne sklope doku-menta. Druga vrsta aplikacij deluje zgolj z loče-nimi podpisi, saj so izvirni dokumenti namenjeniobdelavi in mešanje s podpisi ni priporočljivo.

Dokument, ki je del elementa <Signatu-re>, označimo kot oviti (enveloped) podpis.

Če dokument ni del elementa, gre za ločeni(detached) podpis, medtem ko je tretja izpe-ljanka kombinacija obeh oblik.

Pasti podpisa XMLPri podpisovanju dokumentov XML se lah-

ko zapletemo v različne okoliščine, ki otežuje-jo pravilno rabo digitalnega podpisa. Osnovnatežava izvira iz same definicije sintakse jezika,saj ima posamezni dokument XML v splošnemrazlične predstavitve v digitalni obliki. Ker je di-gitalno podpisovanje operacija, ki deluje nadnizom binarnih znakov, dokument težko vse-buje enolično določen digitalni podpis.

Podoben problem, recimo, nastane v delihdokumenta (fragments), ki jih lahko vključu-jemo v različne starševske dokumente. Če takedele dokumenta vstavljamo v druge dokumen-te, lahko zaradi podrejenih in nadrejenih rela-cij (parent/child) pride do nekonsistentnostipodpisa. Še večje težave lahko povzroči pravil-na interpretacija vsebine dokumenta, ki gapodpisujemo, in zunanji elementi (npr. slike,predloge, transformacijske tabele itd.), na ka-tere se dokument sklicuje. Vsebina dokumentaje lahko namreč popolnoma drugačna od de-janske vizualizacije. Ta težava sicer ni speci-fična samo za podpis XML, temveč je resenproblem digitalnega podpisovanja. Zapletlahko delno rešimo tako, da podpišemo tudivsa zunanja sredstva.

KonecČeprav je bila zamisel o XML osredotočena

predvsem na nov dokumentacijski jezik, danesvse več pozornosti posvečajo opisovanju podat-kov z jezikom XML. Podpis XML je novost priobdelavi digitalno podpisane vsebine. Glede nanapredek s standardom XML povezane tehno-logije, igra tudi zelo obetavno vlogo. Prednostnovega formata podpisa pa ni v lažji interpre-taciji, temveč v hitri in učinkoviti obdelavi. Kotdel dokumentov lahko podpis XML hranimo veni sami datoteki (skupaj s podpisanim doku-mentom). Na podlagi oznak so posameznisklopi dokumentov, skupaj s podpisom, ločenimed seboj tako, da jih aplikacije z analizo(parsing) preprosto izluščijo iz dokumentov.

O tem, da bo igral podpis XML ključno vlo-go pri sodobnih spletnih aplikacijah, verjetnoni dvoma. Ker razširjeni jezik dobiva vednobolj univerzalno podobo (in podporo), jevključevanje kriptografskih standardov sa-moumevno. Navsezadnje je XML močno orod-je pri številnih rešitvah elektronskega poslova-nja in če želimo izničiti nevarnosti, ki prežijo vjavnih omrežjih, brez uporabe varnostnih me-hanizmov verjetno ne bo šlo.

Aleksej Jerman Blažič

<Signature> <SignedInfo> <SignatureMethod> Algorithm=”http://www.w3c.org/2000/09/xmldsig#rsa-sha1"/> <Reference URI=”http://www.monitor.si/pomemben_dokument.html”>...> <DigestMethod Algorithm=”http://www.w3c.org/2000/09/xmldsig#sha1/> <DigestValue> aZh8Eo2alIke1D5NNW+q3iHrRpQ= </DigestValue> </Reference> <Reference URI=#pomembno_sporocilo”> <DigestMethod Algorithm=”http://www.w3c.org/2000/09/xmldsig#sha1/> <DigestValue> qGh8Eo2alJke1D7NNW+z3iHhRPF= </DigestValue> </Reference> </SignedInfo) <SignatureValue> KKGFfdsdtpwwe6hFDrrtzhhSrYCcxqwhre3 kj9w81kcrm3uamdsjw9GFEqwqPOgffoOhtx aWTRfgd4Hjwghpoz6h78Gghkeqtlomfgjuj 3EFfdasreEDafsfgf8I= </SignatureValue> <Object> <originalni_dokument> <zelo_pomemben_element id=”pomembno_sporocilo”> Lasko pivo je boljse od Uniona! </zelo_pomemben_element> </originalni_dokument> </Object></Signature>

Zgled ovitega in ločenega podpisa v eni sami datoteki. Ločeni podpisse nanaša na datoteko pomemben_dokument.html, oviti podpis pana del dokumenta, označen s pomembno_sporocilo, ki je znotrajelementa <Object>. Podpis XML je zelo prožen, saj ponuja številnekombinacije podpisovanja. Med njimi se odločimo za tisto, ki šenajbolj ustreza našim potrebam in zahtevam informacijskega sistema.

MAJ 200342 LAHKI PROJEKTORJI

Ko smo pred letom nazadnje preiz-kušali ultra lahke projektorje, smonapovedali, da bodo izdelovalci pri

nadaljnjem razvoju verjetno večalipredvsem svetlobni tok izdelkov,

projektorjev pa ne bodo še boljzmanjševali. Letošnji preizkus je te

napovedi kar najbolj potrdil.

Majhnoje lahko tudi

veliko

MAJ 2003LAHKI PROJEKTORJI 43

apredek je predvsem opazen priizdelkih, ki temeljijo na tehnologijiprojiciranja DLP, manj pa pri tistih,

ki uporabljajo nekoliko starejšo tehnologijoprojiciranja z zasloni na tekoče kristale(LCD). Pri teh je namreč Epsonu uspelo nare-diti modela s težo le 1,9 kilograma (EMP-720in EMP-730). Z njim so se precej približalicelo lažjim predstavnikom, ki uporabljajotehnologijo DLP (čeprav še vedno krepkozaostajajo za najlažjimi Aski in Plusi, ki teh-tajo le dober kilogram). Po velikosti sta Ep-sona sicer še vedno krepko zajetnejša od naj-manjših modelov, a po drugi strani tudi po-nujata precej dobro sliko in zelo velik svet-lobni tok. Kar zadeva kakovost slike, še ved-no precej vodijo projektorji, ki uporabljajotehnologijo LCD. Predvsem sestavljene barve(kot je, recimo, rumena) so namreč pri tehmodelih veliko bolj izrazite in točne kakor primodelih, ki barve ustvarjajo z vrtljivim barv-nim kolescem in mikrozrcalno enoto. To se jebolj ali manj potrdilo tudi na našem letošnjempreizkusu, čeprav je opaziti, da izdelovalcivsaj pri zmogljivejših modelih DLP namenjajoveliko pozornost tudi temu problemu, primanj zmogljivih, predvsem tudi manjših, paslika še vedno zaostaja za sliko, ki jo zmoreprikazati tehnologija LCD.

Kot rečeno, pa je bil največji napredek vzadnjem letu dosežen pri večanju svetlobne-ga toka. Če je bilo povprečje izmerjenegasvetlobnega toka ultra lahkih projektorjevna lanskem velikem preizkusu 987 lumnov, jeletos kar 1410 lumnov, to je skoraj za polovi-co več. Tako danes ultra lahki projektorjiniso več le stvar bolj zatemnjenih prostorov,temveč postajajo uporabni tudi v svetlejšihprostorih, kot so učilnice, sejne dvorane inpodobno. S tem se njihova uporabnost precejpoveča, še posebej, če jih uporabnik zaresuporablja kot prenosno rešitev za vse vrstepredstavitev.

Rast svetlobnega toka je posledica pred-vsem vedno zmogljivejših majhnih žarnic, kijim jih uspeva izdelovati in uporabljati v ome-jenem prostoru ultra lahkih projektorjev in obnjihovi rabi še vedno ustrezno odvajati velikokoličine toplote, ki jo ustvarjajo, ob tem paobdržati tudi dovolj tiho delovanje naprave.Večinoma uspeva izdelovalcem doseči kom-promis z dodatnim načinom delovanja z nižjomočjo žarnice, ki manjša segrevanje žarnice ins tem tudi glasnost delovanja hitrih ventilator-jev, saj se ti vrtijo počasneje. Tako je uporab-niku na voljo zmogljiv način za svetle prostorein daljše razdalje projiciranja, pa tudi za do-volj zatemnjene prostore in manjše razdaljeprojiciranja, ki je uporaben predvsem za pri-kazovanje filmov in gradiva, opremljenega zzvokom. Res pa je, da s tem niso opremljeni vsi

projektorji, pa čeprav so eni precej glasni, dru-gi pa že v osnovi skoraj tako tihi, da bo upo-rabnik način delovanja z nižjo močjo žarniceuporabljal kvečjemu za daljšanje delovanjažarnice, ki se lahko pri redni rabi nižje močipodaljša tudi za tretjino. Strošek žarnice priultra lahkih projektorjih sploh ni zanemarljiv,čeprav se je v enem letu precej znižal. In če smoenkrat že omenjali statistiko, omenimo še, daje bilo povprečje stroška delovanja žarnice nauro (cena nove žarnice, deljena s predvidenimčasom delovanja) lani okoli 83 tolarjev nauro, letos pa le še približno 57 tolarjev na uro,ob tem pa je pomembno tudi to, da je bil šelani najnižji strošek na uro 44 tolarjev, letospa je le še 20 tolarjev.

Tako postane ultra lahke projektorje še za-nimiveje uporabljati tudi v domačem okolju,kot projektorje za domači kino ali v klubskihprostorih. Občutek, ki ga v teh prostorih pri-čara velika slika ob gledanju filmov ali šport-nih prenosov, je precej boljši od tistega, ki gapričara televizor istega cenovnega obsega, kotso danes cenejši ultra lahki projektorji. Res paje, da se z najnižjimi obratovalnimi stroški po-naša eden izmed »posebnežev« na letošnjempreizkusu ultra lahkih projektorjev, to je mo-del Philips Garbo, ki ima »filmsko« ločljivost858 × 484 pik, tako torej, ki ustreza razmerju16 : 9. Pri drugih je vseeno treba računati z ne-koliko višjimi stroški obratovanja. Seveda pa

se je ob tem treba zavedati, da večina žarnicdanes zdrži vsaj 2000 ur delovanja. To pome-ni, da bo ob domnevi, da projektor uporablja-mo povprečno eno uro na dan (in če si projek-tor lahko privoščite, verjetno več časa zanj vpovprečju sploh nimate), lahko zdržal brezmenjave žarnice 2000 dni, to je skoraj pet letin pol – v tem času bo projektor že tako alitako zastarel, tako da večina uporabnikovžarnice verjetno sploh nikoli ne bo menjala alimorda kvečjemu enkrat. S tem postane stro-šek rabe tudi mnogo manj moteč. Res pa je, dalahko žarnice iz različnih razlogov (tresljaji,pogost vklop ali izklop naprave...) odpovejotudi prej, poleg tega začne čez čas žarnica vid-no slabeti in si bo morda kdo zaželel nove, dabo imel boljšo sliko. Ob nakupu projektorja seje treba zavedati, da je strošek nakupa žarnicezelo velik, saj stanejo žarnice večinoma večkot 100.000 tolarjev. V tabeli si lahko za vsakpreizkušeni projektor ogledate tudi ceno žar-nice in čas delovanja ter strošek žarnice zauro delovanja, ob predpostavki, da bo delo-vala tako dolgo, kot obljublja izdelovalec.Mimogrede, prodajalci za žarnico ne jamčijoenako kakor za projektor, temveč le za nekajsto ur ali celo le nekaj dni (recimo 90 dni), pačeprav v tem času projektorja sploh ne upo-rabljate. O natančnih garancijskih pogojih sepred nakupom vsekakor dodatno posvetujte sprodajalcem.

N

ZLATI MONITORTudi na tokratnem velikem preizkusu ultra lahkih projektorjev nismo pozabili izbrati tistih mo-

delov, ki si zaradi svojih izstopajočih zmogljivosti zaslužijo priznanje zlati Monitor. Med modeliXGA, torej tistimi z ločljivostjo 1024 ×768, priznanje podeljujemo modelu Hi-tachi CP-X385W. Predvsem nas je tamodel prepričal z zelo kakovost-no sliko, dobrimi barvami, ostrinoin velikim svetlobnim tokom, kizadostuje tudi za svetlejše pro-store. Model se ponaša tudi z ve-likim številom priključkov, podpira patudi vse pomembne video standarde, pa tudi razmerje 16 : 9,ima pa tudi tihi način delovanja, ki zmanjša njegovo glasnost. Omembe vreden je tudi Epson EMP-720, ki ima sicer nekoliko manjši svetlobni tok, a zelo dobro sliko in je tudi zelo majhen in lahek,še posebej za projektor LCD.

V nižjem razredu SVGA (ločljivost800 × 600) smo za najboljšegaizbrali NEC VT460. V tem razre-du je imel eno boljših slik (pačeprav zaostaja za kakovostjoslik projektorjev XGA), ki je do-volj dobra tako za predstavitvekot za domači kino, ob tem paima dokaj ugodno ceno in je tudi zelo tih pro-jektor (kar je za domači kino še kako pomembno). Med temi modeli omenimoše Sony VPL-CS5, ki ima celo nekoliko boljšo sliko, a je tudi precej glasnejši in dražji. Tisti, ki biradi imeli čim cenejši projektor s še sprejemljivo kakovostjo, pa naj razmislijo o modelu NECVT45, ki ponuja dovolj zmogljivost za uporabo v temnejših prostorih.

MAJ 2003LAHKI PROJEKTORJI 43

MAJ 200344 LAHKI PROJEKTORJI

Vsakomur svojeOb nakupu ultra lahkega projektorja mo-

ramo biti zelo pozorni na to, zakaj projektorsploh nameravamo uporabljati. Majhne merenajmanjših ultra lahkih projektorjev namrečne bodo ravno koristile, če mislimo uporablja-ti projektor večidel na enem mestu, ki je pomožnosti tudi zelo veliko ali svetlo. V tem pri-meru je gotovo bolje izbrati model z dovoljzmogljivo žarnico in optiko za večji domet inosvetljenost slike, pa čeprav projektor ni naj-manjši. V nasprotnem primeru, ko namerava-mo projektor predvsem prenašati, po možno-sti kar v aktovki, pa je še kako pomembno,kako prenosen je, pa čeprav ni najbolj svetel.

V manjših prostorih velja biti pozoren tudina glasnost delovanja, kar ni ravno odlika ne-katerih projektorjev, še posebej, če nimajo žeomenjenega načina delovanja z manjšo močjo

žarnice. Kar zadeva ločljivost, bi rekli, da jenačeloma dovolj že 800 × 600 pik, vendar jeza predstavitve z veliko podatki (npr. tabele,učne vsebine, besedila, predvsem pa zahtevnegrafike) boljša nekoliko višja, 1024 × 768pik, ker so slike v tem primeru veliko bolj ostrein podrobne, to pa se pri računalniški grafikiše kako pozna (sploh ob večjih diagonalah sli-ke, kjer bi si pogosto lahko zaželeli celo ločlji-vost 1280 × 1024 pik), manj pa pri prikazo-vanju gibljivih slik, torej tudi filmov, kjer jemanjša ločljivost celo nekoliko prijetnejša, sajso slike videti nekoliko mehkeje. Višja osnovnaločljivost pride prav tudi, če projektor uporab-ljamo v kombinaciji s prenosnikom ali raču-nalnikom. Pri teh namreč največkrat na zaslo-nu prikazujemo višje ločljivosti in jih večinomauporabljamo tudi pri oblikovanju predstavitevin dokumentov – zapletom zaradi prehoda nanižjo ločljivost, kot so izguba kakovosti, ne-

pravilno prikazane oblike dokumentov, setako povsem izognemo. Lahko sicer tudi naprojektorjih SVGA (torej takih s »pravo« loč-ljivostjo 800 × 600 pik) prikažemo slike z loč-ljivostjo 1024 × 768 pik, vendar mora projek-tor vhodno sliko prilagajati z izpuščanjem po-sameznih pik, to pa bolj ali manj kazi kako-vost slike. Pravzaprav se kakovost tako zelozmanjša, da se splača uporabljati »pravo« loč-ljivost projektorja, to je tisto, ki je ločljivosttreh zaslonov pri tehnologiji LCD oziroma mi-krozrcalne enote pri projektorjih, ki uporab-ljajo tehnologijo DLP. Zaželeno je sicer, dalahko projektorji s prilagajanjem svoji ločlji-vosti prikažejo tudi čim več drugih ločljivosti,že zato, da ob priključitvi na kak drug vir, kiuporablja kakšno drugo ločljivost, ne ostane-mo brez slike, a to je pravzaprav zelo sekunda-ren podatek, ki ob nakupu ne bi smel prevečpomeniti.

Danes sta se na trgu digitalnih projektorjev trdno zasidrali predvsemdve tehnologiji projiciranja. Prva je tehnologija LCD, ki uporablja tri za-slone na tekoče kristale, ki selektivno prepuščajo na osnovne barverazgrajeno svetlobo žarnice (pred njimi so namreč filtri osnovnih barv).Sistem je precej zapleten, saj je treba polarizirano belo svetlobo žarnicnajprej ločiti na osnovne barve z delno prepustnimi zrcali in jo voditiskozi zaslon LCD, ki prepušča le sliki ustrezno količino svetlobe. Slikona koncu s prizmo spet združimo v celoto in jo prek objektiva projiciramona steno.

Tehnologija DLP, ki so jo razvili v podjetju Texas Instruments, je po-vsem drugačna. Osnova ji je v bistvu le mikrozrcalna enota (čip DMD),pravzaprav majhen čip z zrcali (teh je toliko, kolikor je ločljivost projek-torja), ki jih lahko z električno napetostjo postavljamo v dva položaja. Venem primeru se svetloba odbije naprej na objektiv, v drugem ne. Barvedobimo tako, da je pred mikrozrcalno enoto vrtljivo kolo, ki ima tri barv-ne filtre (ti kolo razdelijo na tri enake kose). V bistvu se na zaslon proji-cirajo tri slike (za vsako osnovno barvo posebej), vendar se to dogajatako hitro, da sliko zaznavamo kot enotno barvno sliko. Na trgu so tudi(zelo dragi) modeli s tremi mikrozrcalnimi enotami (tehnologija DLP stremi čipi), ki se ponašajo predvsem z odlično kakovostjo slike. Ti ima-jo tri mikrozrcalne enote in nimajo vrtljivega kolesca, temveč vsaka mi-krozrcalna enota, podobno kakor zasloni na tekoče kristale pri tehnolo-giji LCD, skrbi le za eno od osnovnih barv. Danes imajo številni projek-torji (z eno mikrozrcalno enoto) na vrtljivem kolescu še en del, ki jeobarvan belo, namenjen pa je ojačenju svetlosti slike, ki jo projektorprojicira.

To seveda slabo vpliva predvsem na intenzivnost barv, ki jo uspeva-jo prikazovati (ta je tudi sicer pri projektorjih DLP nekoliko slabša). Pri ne-katerih modelih na trgu to barvno slabost sicer poskušajo odpraviti s ko-lesci, ki imajo šest osnovnih barv (podobno kakor počnejo pri brizgalni-kih), s čimer dobijo dovolj svetlo in barvno bogatejšo sliko, a je prednostprojektorjev LCD vsaj na tem področju še vedno očitna. V primerjavi sprojektorji LCD je slika pri projektorjih DLP manj stabilna in ostra. Polegtega imajo tudi manjši izkoristek svetlobne moči žarnice in morajo te bitinekoliko močnejše.

Ima pa tehnologija DLP tudi veliko prednost: omogoča izdelavo zelomajhnih projektorjev, ki so poleg tega tudi manj občutljivi za prenašanje(ker so pač manj kompleksno zasnovani). Poleg tega imajo vsaj teoretič-no večja kontrastna razmerja, kar je predvsem posledica boljše črne, kijo lahko prikažejo, čeprav tu projektorji LCD, vsaj v razredu ultra lahkih

TEHNOLOGIJE PROJICIRANJA IN RAZLIKE MED NJIMI

projektorjev, še vedno uspešno lovijo korak. Vseeno uspeva tehnologijiDLP, predvsem pri namenskih modelih za domači kino, kontrastnost svojihizdelkov še povečati, tudi z izboljšavami mikrozrcalnih enot. V zadnjem rodule-teh so namreč v Texas Instruments dvignili kot, pod katerim se gibljejozrcala, z 10 na 12 stopinj, in to omogoča še bolj točno usmerjanje svetlo-be, pod zrcali pa je še črna prevleka, na katero pade svetloba in jo ta po-vsem vpije (kar pomeni še »bolj črno« črno).

Slabosti seveda ima tudi tehnologija LCD. Predvsem pri višjih ločljivo-stih je slabša kakovost videa, saj je pika pri teh projektorjih zaradi neizko-riščenih površin, ki obdajajo elemente zaslonov LCD, veliko bolj opazna(značilna mreža). Tudi tu pa so izdelovalci v zadnjih letih zelo napredovali,saj so precej zmanjšali razmik med posameznimi pikami.

Omenimo še, da ima nekaj odstotkov ljudi (natančno koliko, se žal neve) težave z gledanjem slik projektorjev LCD. Tako imenovani mavrični uči-nek je posledica sestavljanja slike iz več enobarvnih in ga manjši del popu-lacije zazna kot mavrične prelive, ki nastajajo v sliki (podobno stvar vidimo,če pri teh projektorjih ob gledanju nekoliko premikamo glavo ali pred obra-zom mahamo z roko).

•••Če se sprašujemo, katera od obeh tehnologiji je boljša, pravega odgovo-

ra ni. Navsezadnje pa je na trgu že tudi tretja tehnologija, ki se bojuje zasvojih prostor pod soncem (ali bolj v zaprtem prostoru). To je tehnologijaLCoS ali Liquid Crystal on Silicon. Kot pove že samo ime, gre za tekoče kri-stale na silicijevi rezini. Prednost take zasnove je v tem, da je lahko vsaelektronika pod samim tekočim kristalom (mreže zaslonov LCD ali razmikamed zrcali na čipu DMD praktično ni), to pa omogoča zelo veliko gostotopik in s tem višje ločljivosti. Sama tehnologija projiciranja je zelo komplek-sna in obsega veliko zrcal, leč in podobno, v osnovi pa razlikujemo pred-vsem med takimi projektorji, ki uporabljajo tri čipe LcoS, in takimi, ki upo-rabljajo zgolj enega v kombinaciji z vrtljivim barvnim kolescem, podobnim ti-stemu pri tehnologiji DLP.

Med starejšimi tehnologijami pa omenimo še tehnologijo CRT, ki je ševedno precej v rabi, predvsem pri večjih projektorjih. Ta uporablja tri barvne»topove« (za vsako barvo posebej) in z njimi sliko izrisuje na platno, podob-no kakor top v zaslonu katodne cevi. Taki projektorji so ponavadi zelo veli-ki, občutljivi so za prenašanje (in zaradi velikosti in teže tudi zelo neustrez-ni) in zahtevajo natančno kalibracijo, njihova prednost pa je, da pravilno ka-librirani dajejo zelo dobre rezultate in so zelo prilagodljivi za različne vhodnesignale, saj fiksne ločljivosti sploh nimajo, temveč lahko ostro prikažejotako nižje kot tudi višje ločljivosti.

MAJ 200346 LAHKI PROJEKTORJI

Kar zadeva kakovost slike, ki jo ustvarjajoprojektorji, lahko ugotovimo, da glede na lan-ski preizkus pravzaprav ni bilo velikega na-predka. Razen tega, da so slike svetlejše, na-mreč nismo opazili kakega večjega premika vsmeri manjšanja vpliva šuma, izboljšanjabarv (kar velja predvsem za projektorjeDLP), odpravljanja senc na robovih kon-trastnih prehodov, ki so posledica svetlobrazličnih valovnih dolžin, ki jih optika neuspe pravilno projicirati na oddaljeno plat-

Splošna priljubljenost brezžičnih omrežij, ki zajema poslovni svet, jesegla že skoraj v vse pore računalništva, v zadnjem času pa ta omrežjanajdemo celo med projektorji. Prvi hip si je pravzaprav težko predstavlja-ti, čemu neki naj bi projektor podpiral brezžično omreženje, še posebej,ker projektorji doslej sploh niso imeli omrežnih povezav (niti ožičenih). Pavendar bi si čisto lahko zamislili sodobnega predavatelja, ki ima najnovej-ši prenosni računalnik že opremljen tudi z brezžično omrežno kartico in bibrez težav lahko izkoristil tudi tak projektor, ali pa, denimo, kar podjetje,ki ima bolj ali manj vse omrežne povezave izvedene brezžično (take naj-demo tudi že pri nas). Taki bi se lahko odrekli kablu VGA in predstavitevizvedli brezžično.

Kako so si izdelovalci projektorjev sploh zamislili uporabo brezžične-ga omrežja? Da bi povezava s pasovno širino 11 Mb/s (v praksi le 5Mb/s) popolnoma nadomestila klasično povezavo VGA, je seveda nemo-goče, zato so se odločili za približek – projektorju s posebnim progra-mom »pošljemo« sliko, ki jo hočemo prikazati, ali pa sprožimo kolikor sele da hitro prenašanje in obnavljanje vsebine zaslona. Predvajanja videov(ki so dandanes velikokrat del predstavitev) se tako ne bomo mogli iti,prikazovanje statičnih predstavitvenih slik (z ne preveč zapletenimi pre-hodi) pa kar nekako gre.

Preizkusili smo dva projektorja, ki omogočata tudi brezžični priklop –Sharp Notevision PG-M25X in Toshiba TLP-T520.

Sharp Notevision PG-M25X ima že v paketu vse potrebno za omreže-nje. Na sprednji strani ima vtičnico PC Card, v katero lahko vtaknemo pri-loženo brezžično omrežno kartico, na zgornji strani projektorja pa je šeantenica, ki jo lahko izvlečemo in s tem podaljšamo domet. Za povrh jev paketu še druga kartica PC Card, ki jo lahko uporabimo v prenosniku,če je tam že nimamo. Z osnovnim omrežnim povezovanjem smo imelinekaj težav, a smo jih pripisali dejstvu, da je bil prenosnik, ki smo ga pre-skušali, hkrati povezanv ožičeno omrežje. Shar-pov program zato pobrezžični zvezi kar ni inni hotel najti projektorja.Po izklopu žične poveza-ve smo povezavo breztežav vzpostavili. Projek-tor je prenosniku dodelilštevilko IP, nato smosamo še pognali pro-gram za prenos slike inna steni se je pokazalaslika z našega prenosni-ka. V programu lahkonastavljamo, s kakšnokakovostjo naj se prena-ša (pravzaprav s temnastavlja stopnjo stiskanja prenesenih slik); pri nastavljeni najboljši kako-vosti se je slika izrisovala tudi po tri sekunde, sicer pa dobro sekundo,morda dve. Seveda je protokol toliko pameten, da pri premikanju manjših

PROJEKTORJI TUDI BREZ ŽIC

oken ne izrisuje celotnega zaslona. Pri predvajanju predstavitev Powerpoin-ta se izkaže, da so za tako povezavo zelo neprimerni prehodi, kot so »Dis-solve« ali morda »Pixelize«, saj je takrat treba prenesti velike količine po-datkov, posledično pa je izrisovanje že skoraj mučno počasno. Pri enostav-nih predstavitvah se slike dovolj hitro izrisujejo.

Toshiba TLP-T520 je projektor, ki je le pripravljen za brezžično povezova-nje, za dejansko upora-bo pa moramo dokupitivsaj eno brezžično kar-tico, ki jo vstavimo vposebno režo PC Card.Mi smo ga preizkusili sToshibino kartico(41.700 tolarjev), ven-dar bi si upali trditi, dabo delovala vsaka, kitemelji na Lucentovitehnologiji Orinoco (kotta Toshibina). VsekakorSharpova (z vezjem In-

tersil Prism) ni delovala; v projektor zanjo pač niso vgra-jeni gonilniki. Toshiba je programsko nekoliko boljeopremljena kakor zgoraj opisani Sharp. Poleg programaza spreminjanje omrežnih nastavitev (ki ga sploh nismopotrebovali) je priložen še program za spreminjanje da-totek Powerpoint v zaporedje slik JPG (če bi ravno želeli

prikazovati posamezne slike)in precej zmogljiv programza dejansko prikazovanje sli-ke. V njem lahko izberemo,ali naj se prek projektorja pri-

kazuje celoten zaslon ali pa samo vsebina kateregakoli programa, ali pa znjim projektorju pošljemo le posamezno sliko. Predvsem pa je zanimiv pro-gramček, ki je nekakšen daljinec, s katerim lahko projektorju spreminjamoosnovne nastavitve enako, kakor bi počeli s sicer priloženim »pravim« da-ljincem. V praksi se je izkazalo, da je tudi Toshiba pri prenašanju žive slikepočasna; približno enako kakor Sharp. Za prikazovanje statičnih predstavi-tev bo zadostovala, dinamične/prehodne predstavitve pa so videti zelo rev-no. Žal smo imeli med delom tudi nekaj težav – na preizkusni predstavitviPowerpointa je ob prehodu vrste »Pixelize« povezava skoraj vedno (pa ven-dar ne vedno) »padla«. Slika na steni je obstala, čeprav je program na pre-nosniku kazal, da vse deluje brez težav. Pomagalo je le, če smo kartico iz-vlekli iz prenosnika in znova vzpostavili povezave.

Če se izrazimo nekoliko okensko – za res živo in dinamično sliko bi mo-ral biti v brezžične projektorje vgrajen nekakšen odjemalec Remote Desk-top ali Terminal Server, ki ne prenaša samih slik, temveč le okenske kliceAPI. Nekako tak, kot je vgrajen v novi Philipsov monitor DesXscape150DM, ki uporablja Microsoftovo tehnologijo Smart display in ga je bilo vživo videti na CeBITu.

Matjaž Klančar

Pri Sharpovem projektorju lahkonastavljamo stopnjo stiskanja prenašanihpodatkov.

Toshibi je priložen tudiprogram za upravljanjesamega projektorja.

Toshibin program je bolj izpopolnjen kakorSharpov.

no, in podobno. Kljub temu pa slike digitalnihprojektorjev niso slabe, saj se kljub vsemu po-našajo z bolj ali manj visokimi kontrastnimirazmerji, precejšno barvno dinamiko, tako daza večino namenov zadostujejo, še posebej,ker jih gledamo od daleč. Nikoli pa ne more-mo pričakovati, da bo kakovost slike dosegalatisto pri namiznih monitorjih, kar navsezadnjetudi ni namen projektorjev. Precej pa je kako-vost slike odvisna od platna, na katerega pro-jiciramo sliko. Brez težav je mogoče sicer upo-

rabljati tudi kar navadno belo steno, a so pro-jekcijska platna res prevlečena s posebno ref-lektivno prevleko, ki omogoča boljši izkori-stek svetlobnega toka projektorja in izrazitevkontrastnosti, pa tega, da barve ne »omedli-jo«, in tako naprej. Čeprav se pogosto zdi, daso projekcijska platna sekundarnega pomena,to ni res. Boljše platno pomeni tudi boljšo sli-ko, še posebej kakšna posebna siva platna zmočno reflektivnimi prevlekami bodo kako-vost slike zelo povečala. Sicer so dobra projek-

MAJ 200348 LAHKI PROJEKTORJI

cijska platna zelo dragi dodatki, a platno bouporabnik verjetno kupoval le enkrat v življe-nju, življenjska doba projektorjev pa je ven-darle omejena, tako kakor velja za vse elek-tronske naprave. Čez dvajset let gotovo ne bo-ste več imeli istega projektorja, platno (če bo-ste z njim ravnali ustrezno skrbno) pa bo ševedno povsem rabilo svojemu namenu. Sicer sebodo tisti, ki bodo ultra lahke projektorjeuporabljali predvsem kot prenosne naprave,večinoma ubadali z omejitvami prostorov, vkaterih se bodo znašli (in bodo morali požretitudi kakšno belo steno), vsaj pri stalnih posta-vitvah pa se splača ugrizniti tudi v to kislo ja-bolko in vložiti v nakup pravega projekcijske-ga platna.

Na tokratnem preizkusu ultra lahkih digi-talnih projektorjev vam predstavljamo kar 30različnih modelov, tako ločljivosti 800 × 600pik (SVGA) kot tudi 1024 × 768 pik (XGA),dva med njima pa »izstopata« s posebno ločlji-vostjo. Philips Garbo je edini preizkušeni pro-jektor s »filmsko« ločljivostjo razmerja 16 : 9(ločljivost je 858 × 484 pik), ki je primernapredvsem za uporabo v domačem kinu. Drugiposebnež je Projectiondesgin F1-SXGA, ki seponaša z zelo visoko ločljivostjo za ultra lahkeprojektorje, 1280 × 1024 pik (SXGA), in tudizelo dobro sliko.

O tem, da se na trgu nekako enakovrednokosata tehnologiji DLP in LCD, priča podatek,da 16 preizkušenih projektorjev temelji natehnologiji projiciranja LCD, 14 pa DLP. Naj-manjši in najbolj prenosni projektorji, ki smo

jih tokrat preizkusili, so modeli XGA Ask M2,Dell 3100, HP DB XP31, Plus Vision V-1100,Toshiba TDP-P4 in Plus Vision U4-131 ter leen model SVGA HP iPaq SB21. Po velikosti sozelo majhni, predvsem pa lahki – tehtajo od leenega do največ 1,6 kilograma. Svetlobni tok,ki ga ustvarjajo ti modeli, je ponavadi nekoli-ko manjši kakor pri večjih projektorjih in segiblje okoli 1000 lumnov, le model U4-131 ssvetlobnim tokom 1500 lumnov nekoliko od-stopa navzgor, čeprav smo tudi pri njem, re-snici na ljubo, izmerili le 1045 lumnov. V resni-ci je tudi kakovost slike pri teh modelih nekoli-ko slabša kakor pri večini večjih modelov, topa seveda lahko pripišemo predvsem optiki.No, tudi drugi projektorji niso bili niti veliki,niti težki (sicer jih pač ne bi uvrstili v razred ul-tra lahkih projektorjev), a so že toliko bolj»zajetni«, da jih je nekoliko manj prijetno pre-našati naokoli (to še posebej velja za tiste, ka-terih teža presega 3 kilograme).

Če omenimo še cene projektorjev, pa lahkozačuda ugotovimo, da so se te še najmanj »iz-boljšale«. Predvsem pri projektorjih XGA jebilo znižanje glede na lanske cene razmero-ma majhno. V povprečju je namreč lani takprojektor stal okoli 1.100.000 tolarjev, letospa je to povprečje približno 150.000 tolarjevnižje. Občutno bolj se je znižala cena projek-torjev SVGA. Če bi še lani za projektor ločlji-vosti 800 × 600 pik v povprečju odšteli prib-ližno 685.000 tolarjev, nas bo letos stal le še478.805 tolarjev, poleg tega pa je mogočetak projektor (NEC VT45) dobiti že za

360.000 tolarjev (še lani je isti model stal polmilijona tolarjev). Če se bo to zniževanje vrazredu, ki je še posebej zanimiv tudi za do-mačega uporabnika, nadaljevalo, lahko vroku od enega do dveh let pričakujemo tudiže projektorje po okoli 200.000 tolarjev, topa bo krog potencialnih kupcev gotovo moč-no povečalo.

In če smo že pri napovedih, verjamemo, dabodo izdelovalci svetlobni tok v naslednjemletu še nekoliko povečali, čeprav več kakor dosvetlobnega toka 3000 lumnov v tem razreduprojektorjev verjetno nima smisla povečevati.Bolj se zdi, da bi lahko izdelovalci v nasled-njih letih namenili večji poudarek izboljševa-nju kakovosti slike. Ta tudi danes pri nekate-rih modelih ni slaba, vsaj večini projektorjevpa vendarle manjka stabilnosti, točnostibarv, ostrine... Kdo ve, morda bodo vendarleizdelali tudi še kak manjši model od zdaj naj-manjših, čeprav imajo taki miniaturneži do-kaj omejen obseg potencialnih kupcev. Vse-kakor pa se zdi, da je tehnologija projektor-jev danes ena bolj zrelih tehnologij na trgu,kjer je zmogljivost že danes velika in je na-daljnji razvoj bolj potreben predvsem iz ko-mercialnih razlogov. Le kateri izdelovalec bi sinavsezadnje lahko dovolil, da eno leto nepredstavi novega modela projektorja, pa četu-di ima novinec komaj kakšno novost v primer-javi s predhodnikom. Trg je pač neusmiljen,resničnih zakonitosti na njem pa tako ali takone pozna nihče...

Arnold Marko

Glede na to, da so projektorji precej zahtevne digitalne naprave, je ra-zumljivo, da smo morali pri preizkušanju opraviti kar nekaj različnih meri-tev in opazovanj, ki so nam omogočili pregled zmožnosti in kakovosti iz-delkov. Pri ultra-lahkih projektorjih nas je predvsem zanimalo, koliko svet-lobnega toka dejansko zmorejo ustvarjati, kakšno kakovost slike ponuja-jo, kako verodostojne so barve, kako stabilna je slika – skratka, kako do-bro sliko projicirajo.

V ta namen smo projektorje preizkušali v popolnoma zatemnje-nem prostoru in s svetlomerom merili svetlobo na devetih točkah pocelotni površini slike in iz tega izmerili svetlobni tok, ki ga ustvarja pro-jektor. Iz istih podatkov smo izračunali tudi odstopanje v osvetljenostipo celotni površini slike. Za merjenje smo uporabili svetlomer LutronLX-107.

Na podoben način smo se lotili tudi primerjalnega kontrastnega raz-merja. V ta namen smo merili svetlobo na šahovnici 4 × 4. Kontrastnorazmerje je razmerje med najbolj temnim in svetlim delom slike, ki gaprojektor zmore. Pri projektorjih namreč ne moremo dobiti popolnomačrne, saj nekaj svetlobe tako pri tehnologiji DLP kot tudi pri tehnologijiLCD »uide« (čeprav vsaj pri tehnologiji DLP to v zadnjem času še dodat-no izpopolnjujejo, kar si lahko preberete tudi v okvirju o tehnologijah). Izpovprečnega razmerja med črnimi in belimi deli slike smo nato izračunalikontrastno razmerje, ki pa je seveda zgolj primerjalno med projektorji, sajse lahko glede na oddaljenost projektorja od platna precej razlikuje. Vvsakem primeru pa v primerjavi več projektorjev pove več kot uradnenavedbe, ki so namreč zelo zavajajoče, saj predstavljajo le teoretično

KAKO SMO PREIZKUŠALI

največje možno razmerje med svetlim in temnim delom slike, ki pa ga vpraksi projektorji sploh ne morejo prikazati.

Tako smo dobili numerične podatke o tehničnih zmogljivostih projektor-ja. Potem smo na projektorjih pregledali enak izbor različnih preizkusnihslik v »pravi« optični ločljivosti, ter si ogledali nekaj barvno bogatih krat-kih filmčkov DVD. Tako smo dobili vtis o barvah, intenzivnosti in verodo-stojnosti teh, barvni dinamiki in podobnem. Hkrati smo opazovali tudi ena-komernost ostrine, iskali nepravilnosti na slikah, kot so sence na kon-trastnih prehodih, učinek moire, ki se pri nekaterih modelih pojavlja nazahtevnih vzorcih. Veliko poudarka smo namenili tudi enakomernosti os-trine, pri projektorjih LCD pa smo zabeležili tudi to, kako izrazito se vidimreža zaslonov na tekoče kristale. Pri obeh tehnologijah (tu še celo neko-liko bolj pri projektorjih DLP) pa smo veliko pozornosti posvetili tudistatičnosti slike, oziroma temu, ali je slika nemirna ali niha, ali določenibarvni vzorci »tečejo« in tako naprej.

Seveda pa kakovost slike ni edino, kar ocenjujemo pri ultra-lahkih pro-jektorjih. Pomembna je tudi enostavnost rabe, pri čemer dajemo največjipoudarek predvsem preglednosti in zmožnosti menujev, pa tudi daljinskegaupravljalnika in upravljalne plošče na ohišju. Ob tem nam je pomembna er-gonomskost daljinskega upravljalnika, seveda pa tudi dostopnost do mož-nosti in nastavitev projektorja.

Preverimo tudi opremljenost projektorja z različnimi priključki. Nenazad-nje pa vsaj pri ultra-lahkih projektorjih zelo resno upoštevamo, kako velika,težka in nasploh prenosljiva je naprava (ob čemer pričakujemo od nekolikovečjih tudi temu ustrezno boljšo slike).

MAJ 200350 LAHKI PROJEKTORJI

Epson EMP-30Vrsta: LCD.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (800 × 600),800 lumnov.

Teža: 2,9 kg.

Izdeluje: Epson, www.epson.com.

Prodaja: Avtera, (01) 585 34 11,www.avtera.si.

Cena projektorja, žarnice: 395.880 tolarjev,111.800 tolarjev.

Za: Ugodna cena.

Proti: Nima razmerja 16 : 9. Majhen svetlobni tok.

Največji med preizkušenimi modeli Epsonovih ultra lahkih pro-jektorjev je EMP-30, ki tehta 2,9 kilograma, a je kljub temu pravza-prav najmanj zmogljiv med tremi preizkušenimi modeli tega izdelo-valca. Že samo ohišje je zelo veliko, na vrhu je preprosta upravljalnaplošča z manjšim številom tipk za upravljanje menujev, digitalno po-pravljanje trapeza ter izbiro vira, iz katerega sliko predvajamo.

Ločljivost projektorja je 800 × 600 pik, največja ločljivost, ki jo šezmore prikazati je 1024 × 768 pik, navpična frekvenca osveževanjaslike pa je lahko med 50 in 96 hertzi. Skromna je tudi uradna navedbao svetlobnem toku, saj znaša le 800 lumnov, na našem preizkusu pa jeEMP-30 od uradnih navedb odstopal najbolj med vsemi preizkušenimiprojektorji sploh, saj smo izmerili skoraj polovico slabši rezultat, 431lumnov, kar je zelo slabo in zahteva precej zatemnjen prostor. Slika jedokaj temna in neizrazita tudi v temi. Sicer projektor lahko uporablja-mo na razdalji od 0,9 do 11,3 metra, čeprav ob slednjem podatku velja

vzeti v obzir majhen svetlobni tok. Veli-kost diagonale slike je od 60 do760 centimetrov, žal pa velik ob-jektiv nima na voljo tudi optičnepovečave, ki bi lahko olajšala po-

stavitev projektorja, ima pa vodo-ravno in navpično zrcaljenje slikeza projiciranje izza platna ali pritr-

ditev pod strop.Poleg projektorja do-

bimo majhen daljinskiupravljalnik, ki je zelo ta-nek in ima neprijetne folij-ske tipke, za napajanje upo-

rablja ploščato baterijo, lahko pa deluje tudi kot miška. Menujiomogočajo lepo število nastavljanj slike, kaj več pa ne. Še posebejpogrešamo možnost prikazovanja slike v razmerju 16 : 9, ki bi bilo zata projektor še kako smiselno, glede na to, da bi bil z ugodno ceno inrazmeroma skromnimi tehničnimi podatki še najprimernejši za rabo vdomačem kinu. No, temu je namenjena funkcija Epson Cinema za pri-lagajanje barv filmskemu materialu, da pridejo bolj do izraza, s tem dazmanjša intenzivnost zelene. Menujem zamerimo le, da so dokaj ne-pregledni.

Kakovost slike je dokaj povprečna, vsaj kadar jo uporabljamo zaprikazovanje računalniške slike. Na robovih kontrastnih prehodov jeveliko vidnih in dokaj motečih senc, barve so sicer zelo izrazite, a soprelivi dokaj sunkoviti (manjka dinamike). Ostrina slike je solidna,in to po vsej površini, pa tudi osvetljenost celotne slike je zelo enako-merna, saj je odstopanja za vsega 10,8 odstotka. Primerjalno kon-trastno razmerje, ki smo ga izmerili, je 80 : 1, kar je dokaj malo,uradno lahko znaša največ 400 : 1.

Hitachi CP-S225WATVrsta: LCD.

Ločljivost, svetlobni tok: SVGA (800 × 600),1200 lumnov.

Teža: 2,9 kg.

Izdeluje: Hitachi, www.hitachi.com.

Prodaja: LCD.medium, (02) 613 28 92,www.lcd-medium.si, Lukvel,(01) 542 10 37, www.lukvel.si.

Cena projektorja, žarnice: 444.000 tolarjev, 100.000 tolarjev.

Za: Kakovostna slika, menuji.

Proti: Manjši izmerjeni svetlobni tok, daljinski upravljalnik.

Hitachi CP-S225WAT je nekoliko izpopolnjen model ultra lahke-ga projektorja CP-S225, ki smo ga preizkusili tudi v okviru našegalanskega velikega preizkusa. Glede na predhodnika so nekoliko po-večali svetlobni tok, ki ga zmore ustvarjati, tako da zmore zdaj zadobrih 400 lumnov več ali 1400 lumnov. No, v praksi se je sicer izkazalbistveno slabše, saj smo namerili svetlobni tok le 873 lumnov, kar jezelo slab rezultat, ob katerem je raba načina delovanja z zmanjšanomočjo žarnice, ki uradni svetlobni tok zniža za tretjino, precej vprašlji-va, pa čeprav zelo ugodno vpliva na glasnost delovanja naprave.

Sicer gre za projektor, ki temelji na tehnologiji projiciranja LCD, aje vseeno še dokaj majhen in lahek (tehta 2,4 kilograma). Razdaljamed projektorjem in platnom, na katerega projiciramo sliko, je dokajomejena in sega od 0,9 do 5,9 metra, vendar več niti ni potrebno, sajprojicira sliko pod dokaj velikim kotom, tako da ustvarja dokaj velikosliko z diagonalo od 101,6 do 508 centimetrov, za lažje postavljanje

pa ima tudi 1,2-kratno optično po-večavo.

Na hrbtni strani ohišja je precejlepo število priključkov, tako kot jepri Hitachiju v navadi, so na voljo

vhodi za ločene barvnekomponente, vhod za

monitor, zvočni vhod,vhod za video in S-Video

ter zaporedni vmesnik zapovezovanje z računalni-

kom. Upravljalni del na ohiš-ju je dokaj preprost in obsega smerno tipko za upravljanje menujev tertipko za digitalno popravljanje trapeza in tipko za ponastavitev pro-jektorja. Daljinski upravljalnik je precej drseč in nenavadne oblike inima veliko prazne površine, poleg dela za upravljanje menujev pa imaše nekaj tipk za dostop do pogosteje rabljenih funkcij, kot so glasnost,zamrznitev slike, popravljanje trapeza in določanje razmerja slike, kije lahko 4 : 3 ali 16 : 9. Menuji naprave so lepo oblikovani (so nekolikoprozorni, tako da skoznje ves čas vidimo sliko) in tudi pregledni, obrabi moti le to, da so tipke na daljinskem upravljalniku zelo gumijaste.

Kar zadeva kakovost slike, ki jo uspeva ustvarjati Hitachiju, smobili z njo precej zadovoljni, saj je ostra po vsej površini slike, tudi bar-ve so lepe in izrazite, le kontrastnost je nekoliko slabša. Primerjalnavrednost kontrastnega razmerja, ki smo ga izmerili, je namreč le 73 :1, pa čeprav je uradna navedba o največjem kontrastnem razmerjukar 500 : 1. Sliki bi oporekali še to, da je mreža treh polimorfnih sili-cijevih zaslonov dokaj vidna, medtem ko senc na robovih kontrastnihprehodov praktično ni videti, oziroma so nemoteče. Dobra je tudienakomernost osvetlitve, kar je pri manjšem svetlobnem toku šekako zaželeno, odstopanja po celotni površini je le za 11,4 odstotka.

MAJ 2003LAHKI PROJEKTORJI 51

HP Ipaq SB21Vrsta: DLP.

Ločljivost, svetlobni tok: SVGA (800 × 600),800 lumnov.

Teža: 1 kg.

Izdeluje: HP, www.hp.com.

Prodaja: DISS, (01) 420 55 24, www.diss.si; Avtera, (01) 585 34 11,www.avtera.si.

Cena projektorja, žarnice: 651.168 tolarjev, 126.810 tolarjev.

Za: Majhne mere in teža, menuji.

Proti: Slabe barve, neenakomerna osvetljenost.

Če lahko za model Ipaq SB21 podjetja HP rečemo kaj na kratko,je to gotovo dejstvo, da gre za zelo majhen projektor, ki že sodi v tistokategorijo ultra lahkih modelov, ki bi jih lahko skorajda označili zažepne. Po velikosti je namreč povsem primerljiv z najmanjšimi modeliPlus in Ask, tehta pa vsega kilogram. Ohišje je kovinsko, na pogled jezelo lično in ima veliko hladilnih rež. Upravljalna plošča na vrhu jezelo preprosta in obsega le štiri smerne tipke in tipko za vklop.

SB21 temelji na tehnologiji projiciranja DLP, kar je razumljivo,saj doslej le preprosta zasnova z eno mikrozrcalno enoto (čipomDMD) omogoča tako veliko stopnjo miniaturizacije. Ločljivost na-prave je sicer 800 × 600 pik, s prilagajanjem pa lahko prikaže tudidruge ločljivosti VESA, od 640 × 350 do 1280 × 1024 pik, seveda pase ob tem izgublja kakovost slike. Uradni podatek o svetlobnemtoku, ki ga zmore 120-vatna žarnica P-VIP, je dokaj povprečnih 800lumnov, res pa je, da se naše meritve s to navedbo dokaj ujemajo (če-sar ne bi mogli reči za nekatere druge predstavnike razreda SVGA

projektorjev na našem preizkusu), saj smo izmerili779 lumnov.

Projektor je, tako kakor podobnomajhne modele, precej težko namestiti, saj

je zelo občutljiv za premikanje, nima patudi optične povečave, tako da ga moramo

za optimalno velikost slike postaviti zelo na-tančno. Razdalja med platnom in projektorjem

sicer lahko sega od metra do dvanajst metrov, pričemer dobimo sliko z velikostjo diagonale od 60 do 620 centimetrov.

Na hrbtni strani je manjše število priključkov, kljub temu pa imavse tisto, kar uporabniki v večjem delu potrebujejo. Tako ima kombi-niran analogno-digitalni vhod DVI-I, vhod za video in pa priključekUSB za povezavo z računalnikom. Daljinski upravljalnik je lično ob-likovan in ima pokrov za manj pogosto rabljene funkcije, lahko paposnema tudi miško. Menuji naprave so lepo in pregledno izdelaniter obsegajo več jezičkov z različnimi kategorijami nastavitev, ki ob-segajo večino tistega, kar bi pričakovali, tudi prikazovanje slike vrazmerju 16 : 9, vodoravno in navpično zrcaljenje slike za projicira-nje izza platna ali vgradnjo pod strop, ni pa načina delovanja zmanjšo močjo žarnice, ki bi projektor lahko utišalo.

Slika je dokaj dobra, a ne brez napak. Predvsem barve so zelomedle in neizrazite, še najboljši so modri odtenki, medtem ko so dru-ge barve bistveno slabše, še posebej zahtevnejši »zalogaji« tehnologi-je DLP, kot je rumena, ki je zelo rjavkasta. Ostrina je zelo dobra povsej površini slike, senc na robovih kontrastnih prehodov je kar nekaj,a niso preveč očitne. Zameriti pa velja dokaj neenakomerno osvetlje-nost slike po vsej površini, saj je odstopanja za kar 39,7 odstotka. Bo-lje se obnese s kontrastnostjo slike. Izmerjeno primerjalno kontrast-no razmerje je 112 : 1, medtem ko je uradna navedba o največjemmožnem razmerju kar hudo pretiranih 1800 : 1.

Infocus X1Vrsta: DLP.

Ločljivost, svetlobni tok: SVGA (800 × 600),1000 lumnov.

Teža: 3,1 kg.

Izdeluje: Infocus, www.infocus.com.

Prodaja: Lestra, (01) 722 89 07, www.lestra.si.

Cena projektorja, žarnice: 450.000 tolarjev,90.000 tolarjev.

Za: Trajnost žarnice, ugodna cena.

Proti: Velikost, teža.

Infocus se na tokratnem velikem preizkusu ultra lahkih projek-torjev ne predstavlja ravno z zares »ultra« izdelki, kar zadeva majh-nost. Tudi Infocus X1 je kar velik in tudi tehta dokaj zajetnih 3,1 ki-lograma. To še posebej čudi, če vemo, da gre za projektor z ločljivost-jo 800 × 600, ki za tehnologijo projiciranja uporablja le eno mikro-zrcalno enoto (čip DMD), torej tehnologijo DLP, ki jo poznamo pravpo tem, da omogoča izdelovanje zelo majhnih projektorjev.

Poleg svoje ločljivosti lahko projektor s prilagajanjem prikažetudi druge ločljivosti VESA, od 640 × 350 do 1024 × 768 pik, nav-pična frekvenca osveževanja slike, ki jo prikazuje, pa mora ležatimed 50 in 85 hertzi (pri uporabi v kombinaciji z monitorji z višjofrekvenco osveževanja je torej treba ločljivost najprej prilagoditi). Zaosvetljevanje slike skrbi 150-vatna žarnica vrste SHP, ki ima deklari-rano življenjsko dobo 3000 ur. Svetlobni tok, ki ga lahko naprava ponavedbah izdelovalca ustvari, je 1000 lumnov, po naših meritvah pa912 lumnov, a je to še vedno solidno. Projektor lahko projicira sliko

na razdalji od 1,5 do 10 metrov odplatna, pri čemer je diagonala takodobljene slike velika od 80 do 550centimetrov, pri postavljanju pa si jemogoče pomagati še z 1,2-kratnooptično povečavo, digitalnim po-pravljanjem trapeza (katerega upo-rabo zaradi zmanjšanja kakovosti

odsvetujemo) ter vodoravnim in nav-pičnim zrcaljenjem za projiciranje izza

platna ali vgradnjo pod strop.Na ohišju je precej obsežen upravljalni

del, ki obsega tudi veliko tipk za hitrejši do-stop do nekaterih pogosteje rabljenih funkcij.

Menuji sicer še najbolj spominjajo na grafičnemenuje iz časov programov DOS, ponujajo pa lepo število nastavitevza popravljanje kakovosti slike (spreminjati je mogoče, recimo, tudiintenzivnost vsakega barvnega kanala posebej), prednastavitve zarazlične namene, podpira pa tudi razmerje slike 16 : 9. Odzivnostmenujev je precej dobra, preglednost zadovoljiva.

Slika je po kakovosti povprečna, saj so predvsem barve zelo nei-zrazite in tudi netočne. Predvsem barvna dinamika je zelo slaba, sajso prehodi premalo zvezni in preveč sunkoviti, bela ni bela, pri modripa npr. stoodstotne zasičenosti ni mogoče ločiti od 80-odstotne. Za-gotovo je krivo tudi dokaj skromno kontrastno razmerje. Primerjal-no kontrastno razmerje, ki smo ga izmerili mi, je 78 : 1, čeprav jeuradna navedba o največjem možnem kontrastnem razmerju kar ne-verjetnih 2000 : 1. Na robovih kontrastnih prehodov so vidne sence, aniso preveč moteče, ostrina je dobra po vsej površini slike, ne pa tudiosvetljenost, saj odstopa za kar 34,4 odstotka.

MAJ 200352 LAHKI PROJEKTORJI

NEC VT45Vrsta: LCD.

Ločljivost, svetlobni tok: SVGA (800 x 600),1000 lumnov.

Teža: 2,5 kg.

Izdeluje: NEC, www.neceurope.com.

Prodaja: Mikropis, (03) 570 31 20,www.mikropis.si.

Cena projektorja, žarnice: 359.999 tolarjev, 79.959 tolarjev.

Za: Gibljiva leča, ugodna cena, dva načina delovanja z manjšo močjo žarnice, ena-komerna osvetljenost.

Proti: Daljinski upravljalnik, povprečna kontrastnost, nestabilnosti na zahtevnihvzorcih.

NEC VT45 je poltretji kilogram težak predstavnik ultra lahkihprojektorjev, ki ima že kar veliko ohišje temne barve, katerega po-sebnost je predvsem razporeditev priključkov. Vsi so namreč nasprednji strani ohišja. Sliko lahko prikazuje na razdalji od 1,6 do14,4 metra, diagonala slike na zaslonu pa meri od 60 centimetrov do7,6 metra. Za lažje uravnavanje velikosti slike si lahko pomagamo šez 1,3x optično povečavo, še posebej pa je dobrodošla možnost premi-kanja leče (sliko lahko pomaknemo za 50 odstotkov navzgor), kilahko precej nadomesti potrebo po digitalnem popravljanju trapeza.

»Prava« ločljivost projektorja je 800 × 600 pik, vhodni signal paima lahko navpični frekvenčni razpon od 50 do 120 hertzev. Sicer jenajvečja ločljivost, ki jo lahko (seveda ob bistveni izgubi kakovosti) stem modelom še prikažemo, 1280 × 1024 pik. Svetlobni tok, ki gazmore uradno ustvarjati 135-vatna žarnica vrste NSH, je 1000 lum-nov, mi pa smo izmerili »le« 919 lumnov. VT45 ne sodi med najbolj

svetle projektorje, a je še vedno do-volj zmogljiv za ne preveč osvetlje-ne prostore, čeprav se vidnost slikeob povečevanju svetlobe v prosto-

ru hitro zmanjšuje. Za tiste,ki bodo projektoruporabljali v popolni

temi (še posebej zagledanje filmov), sta

uporabna tudi načinadelovanja z močjo,

zmanjšano za 20 ali celo30 odstotkov. V tem primeru je svetlobni tok »uradno« le še 800 ali700 lumnov, postane pa VT45 bistveno tišji.

Na menujih je veliko nastavitev, vendar so menuji v naprednemnačinu delovanja nekoliko nepregledni (manj vešči bodo zato izbralistandardni način). Daljinski upravljalnik je precej čudno oblikovan(tanek s folijskimi tipkami) in ga je neprijetno uporabljati, lahko padeluje tudi kot miška računalnika. Med možnostmi na menujih jetudi zrcaljenje slike tako po vodoravni kot po navpični osi, zaradi če-sar lahko projektor uporabljamo tudi za projiciranje izza zaslonaoziroma pritrditev pod strop.

Slika je dobra, predvsem ostra, pa tudi barve so žive in izrazite,kot se za projektor LCD nekako spodobi. Stabilnost je večji del do-bra, čeprav pri nekaterih vzorcih in barvnih kombinacijah nastanejo»tekoči« vzorci. Veliko jih nastane ob gledanju videa, čeprav so pritem opravilu k sreči veliko manj opazni. Omenimo, da je slika zeloenakomerno osvetljena, kar je pomembno za projiciranje na večjerazdalje in površine, izmerjena kontrastnost pa je dokaj povprečnih77 : 1, kar se nekoliko pozna tudi na barvnih podrobnostih, ki se nabarvno zahtevnih slikah vidijo nekoliko slabše.

NEC VT460Vrsta: LCD.

Ločljivost, svetlobni tok: SVGA (800 x 600),1500 lumnov.

Teža: 2,9 kg.

Izdeluje: NEC, www.neceurope.com.

Prodaja: Acord-92, (01) 583 72 30,www.acord-92.si, Mikropis, (03) 570 31 20,www.mikropis.si

Cena projektorja, žarnice: 469.900 tolarjev, 115.900 tolarjev /419.999 tolarjev, 95.999 tolarjev

Za: Veliko nastavitev in priključkov.

Proti: Neroden daljinski upravljalnik, napake na sliki, velikost in teža.

Ohišje modela VT460 je že kar veliko, z zelo obširnim upravljal-nim delom, na katerem je poleg tipk za upravljanje menujev tudi šenekaj tipk za hitrejši dostop do najpogosteje rabljenih funkcij. Sicergre za projektor, ki za projiciranje uporablja tehnologijo LCD, ločlji-vost zaslonov pa je 800 × 600 pik. Pri tem lahko s prilagajanjem pri-kazuje ločljivost vse do 1600 × 1200 pik, seveda pa so te ločljivostibistveno slabše od njegove lastne.

Uradna navedba o svetlobnem toku modela VT460 je dokajugodnih 1500 lumnov, kar je dovolj tudi za svetlejše prostore, vendarpo naših meritvah za tem uradnim podatkom nekoliko zaostaja, sajsmo izmerili le 1219 lumnov, a tudi to je še vedno dokaj velik svetlob-ni tok. Uporabljena je 200-vatna žarnica vrste NSH, katere deklari-rani čas delovanja je 2000 ur. Projektor sicer lahko stoji na razdaljiod 0,7 do 10,2 metra od platna, pri tem pa ustvarja sliko z diagonalood 53 do 762 centimetrov, pri bolj optimalnem postavljanju in dolo-

čanju velikosti slike pa je v pomočše 1,2-kratni zum.

Priključki so ob strani ohišja inobsegajo vhod in izhod za monitor,

vhod za video in S-Vi-deo, zvočni vhod tako vizvedbi RCA kot tudi»jack«, v slednji izvedbije na voljo tudi zvočni iz-hod. Tu sta še priključkaUSB in PS/2. Daljinskiupravljalnik je velik in za-vite oblike, s številnimi

tipkami, nekatere bi morda veljalo združiti v eno (npr. izbiro vira, sajima zdaj vsak vir svojo tipko). Menuji ponujajo osnovne nastavitveza kakovost, pa tudi kar nekaj dodatnih možnosti, med drugim raz-merje 16 : 9 in že omenjeni način delovanja z manjšo močjo žarnice,pri uporabi katerega se glasnost naprave precej zmanjša. Omenimotudi, da ima VT460 tudi samodejno popravljanje trapeza po navpičniosi do kota 30 stopinj, a se je temu bolje izogibati, ker skazi kakovostslike. Upravljanje z daljinskim upravljalnikom je dokaj nerodno, saj sotipke zelo občutljive in se sprožijo tudi, če se nanje le rahlo naslonimo,tako da po menujih pogosto preskočimo kakšno želeno nastavitev.

Slika je sicer solidna, a ima tudi nekaj napak, predvsem sence narobovih kontrastnih prehodov, pa tudi barve so premalo izrazite(čeprav so mnogo boljše kakor pri projektorjih DLP). Tudi belabarva ni optimalna in ima pridih rumene, Slika je večji del stabilna,le na robovih je nekaj nestabilnosti. Kontrastnost je majhna, izmer-jeno primerjalno kontrastno razmerje je 73 : 1 (uradno je možnonajveč 400 : 1), enakomernost osvetljenosti slike pa je z odstopanjem12,7 odstotka dobra.

MAJ 2003LAHKI PROJEKTORJI 53

Philips GarboVrsta: DLP.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768),1200 lumnov.

Teža: 3,7 kg.

Izdeluje: Philips, www.philips.com.

Prodaja: PC Hand, (01) 530 08 00,www.pchand.si.

Cena, projektorja, žarnice: 550.390 tolarjev,117.800 tolarjev.

Za: Tiho delovanje, primeren za domači kino.

Proti: Slaba kakovost računalniške slike, le razmerje 16 : 9.

Med preizkušenimi ultra lahkimi projektorji je bil Philipsov modelGarbo eden večjih posebnežev, saj ga lahko v razred takih naprav zločljivostjo SVGA uvrstimo zgolj pogojno. Projektor namreč nimaločljivosti 800 × 600, skratka take z razmerjem 4 : 3, temveč je nje-gova prava ločljivost nenavadnih 858 × 484, ki ustreza razmerju 16 :9 – podpore razmerju 4 : 3 sploh nima. Ta podatek seveda presenečale, če ne poznamo dejstva, da je Garbo izdelan izključno z namenomuporabe v domačem kinu, za to pa je ločljivost zelo primerna. Res je,da je Garbo že kar velik projektor, pa tudi težak, saj tehta kar 3,7 kilo-grama, res pa je tudi, da bo verjetno uporabljen v bolj stalnih postavi-tvah v zavetju dnevne sobe, zato s tem ne bi smelo biti večjih težav.

Svetlobni tok, ki ga zmore Garbo po navedbah izdelovalca, je do-kaj povprečnih 1000 lumnov, vendar več za uporabo ob gledanju fil-mov niti ni potrebno, saj v tem primeru vendarle večinoma zatemnimoprostor. Mi smo izmerili svetlobni tok 958 lumnov. Za svetlobo skrbi

132-vatna žarnica vrste UHP, ki pa je zelomalo obremenjena, saj naj bi zdržala karneverjetnih 6000 ur delovanja.

Razdalja med napravo in platnom,na katerega projiciramo, je lahko od 1,1do 10 metrov, pri čemer dobimo sliko z

diagonalo od 70 do 635 centimetrov. Op-tična povečava projektorja, ki lahko precej

poenostavi ustrezno postavitev projek-torja, je 1,2-kratna, sliko pa je mogočetudi zrcaliti vodoravno ali navpično,

kar omogoča projiciranje slike izza plat-na ali pritrditev pod strop (kar za stalne

postavitve v prostorih omejene velikostisploh ni tako nepomembno).

Zelo majhen daljinski upravljalnik ima majhno število tipk, lahkopa deluje tudi kot miška. Menuji so nekoliko nepregledni, pa tudi od-zivnost ni najboljša, imajo pa dovolj veliko število nastavitev za po-pravljanje kakovosti slike. Pozabili niso niti na dodatne možnosti,kot so zamrznitev slike in podobno. Poudariti velja tudi to, da je Gar-bo zelo tih projektor, glasnost delovanja je namreč le 29 decibelov,tako tudi nima posebnega načina delovanja z manjšo močjo žarnice,ker je skorajda odveč.

Kar zadeva kakovost računalniške slike, ki jo zmore ustvarjatiGarbo, lahko rečemo, da nikakor ni dobra, kar ne preseneča, sajmora projektor sliko v vsakem primeru prilagajati svoji ločljivosti.Povsem drugače pa je pri gledanju filmov, kjer je ločljivost tako alitako sekundarnega pomena. Tu namreč pride do izraza precejšnjastabilnost slike, pa tudi izrazite in žive barve – podobno velja tudi obuporabi projektorja za npr. igranje iger. Vsekakor zelo primeren pro-jektor za domači kino.

Sony VPL-CS5Vrsta: LCD.

Ločljivost, svetlobni tok: SVGA (800 ×600), 1800 lumnov.

Teža: 2,7 kg.

Izdeluje: Sony, www.sony.com.

Prodaja:.CHS, (01) 280 66 00,www.chs.si, Rap-ing, (01) 434 17 80,www.rap-ing.si.

Cena projektorja, žarnice: 549.000 tolarjev, 144.000 tolarjev / 541.200 tolarjev,115.000 tolarjev

Za: Oblika, kakovostna slika.

Proti: Glasno delovanje, nepregledni menuji.

Sony VPL-CS5 je naslednik modela VPL-CS4, ki smo ga zelougodno ocenili tudi na lanskem preizkusu ultra lahkih projektorjev.Glede na predhodnika je doživel kar nekaj izboljšav – predvsem karzadeva svetlobni tok in ohišje. Slednje je namreč zelo zanimivo obli-kovano, z gladko površino, minimalističnimi linijami in le majhnimštevilom tipk na upravljalnem delu. Objektiv je v ohišju in zaščiten sploščico, ki se umakne, ko projektor vklopimo.

Tudi ta projektor, podobno kakor drugi modeli tega izdelovalca,za projiciranje uporablja tehnologijo s tremi zasloni LCD. Ločljivostzaslonov je pri tem modelu 800 × 600 pik, prikaže pa lahko tudi ločlji-vosti do 1280 × 1024 pik, seveda s prilagajanjem ločljivosti, a to skazikakovost. Navpična frekvenca osveževanja slike, ki jo VPL-CS5 šezmore prikazati, je med 48 in 85 hertzi. Po podatkih izdelovalca naj bimodel zmogel svetlobni tok 1800 lumnov, kar je dovolj tudi že za svetleprostore. Namerili smo 1698 lumnov. To je še vedno zelo dobro, odsto-

panje pa je v mejah sprejemljivega. Upo-rabljena je 165-vatna žarnica vrste UHP,ki naj bi zdržala 2000 ur delovanja.

Projiciramo lahko na razdaljo od 1,5do 7,2 metra, pri tem pa dobimo sliko

z diagonalo od 102 do 381centimetrov. Za lažje postav-

ljanje je na voljo tudi 1,2-krat-ni optični zum ter vodoravno in

navpično zrcaljenje.Priključki projektorja so zaš-

čiteni s pokrovom, med njimi panajdemo vhod za monitor, vhod za video in S-Video ter zvočni vhod.Daljinski upravljalnik je ergonomsko oblikovan in lepo leži v roki,ima pa tudi dokaj pregledno razporejene tipke. Nekoliko manj pre-gledni so sami menuji naprave, saj so nekatere nastavitve precej skrite.

Projektor je razmeroma glasen, tudi v načinu delovanja z manjšomočjo žarnice. Med zanimivejšimi možnostmi na menujih omenimoše podporo razmerju 16 : 9 ter samodejno digitalno popravljanje tra-peza slike po navpični osi, čeprav se temu velja izogibati, ker slabovpliva na kakovost slike.

Prav dobra slika je ena boljših lastnosti modela VPL-CS5. Slika jesvetla, stabilna in zelo ostra, ostrina je enakomerna po vsej površini.Mreža, ki je lastnost projektorjev LCD, je sicer vidna, a ni preveč mo-teča. Predvsem barve so zelo izrazite in tudi točne. Senc na robovihkontrastnih prehodov je resda nekaj, a niso moteče, še posebej, če jihgledamo z normalne razdalje. Tudi kontrastnost velja pohvaliti, sajsmo izmerili dokaj dobro primerjalno kontrastno razmerje 108 : 1.Omenimo še enakomerno osvetljenost slike po vsej površini, saj je od-stopanja le za 10,1 odstotka. Zaradi vsega tega menimo, da je slikamodela VPL-CS5 ena boljših.

MAJ 200354 LAHKI PROJEKTORJI

Ask C105Vrsta: LCD.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768), 2000 lumnov.

Teža: 3,4 kg.

Izdeluje: Ask, www.ask.no.

Prodaja: Lestra, (01) 722 89 07, www.lestra.si.

Cena projektorja, žarnice: 888.000 tolarjev, 108.360 to-larjev.

Za: Veliko število priključkov, velik svetlobni tok.

Proti: Sence na kontrastnih robovih, že kar velik in težak.

Ask C105 je največji med ultra lahkimi projektorji tega iz-delovalca, ki smo jih preizkusili na tokratnem velikem preizkusu. Žekar zajetno ohišje z izstopajoče velikim objektivom niti ni najbolj»ultra lahko«, saj tehta 3,4 kilograma, a to kljub vsemu še ni preveč,če projektorja ne nameravate ravno prenašati v aktovki. Na velikostnaprave precej vpliva dejstvo, da gre za projektor, ki za projiciranjeuporablja tri zaslone LCD z diagonalo 0,9 palca.

Osnovna ločljivost projektorja je 1024 × 768 pik, s prilagajanjemločljivosti (ob bistveni izgubi kakovosti) pa zna prikazati ločljivostimed 640 × 350 in 1280 × 1024 pik, vhodni signal ima lahko razponnavpične frekvence osveževanja od 43 do 130 hertzev. Svetlobni tok,ki ga zmore ustvarjati 200 W žarnica vrste UHP, je po navedbah izde-lovalca 2000 lumnov in skoraj toliko smo tudi izmerili. Razmerje vosvetljenosti črnih in belih površin je uradno največ 450 : 1, kontrast-no razmerje na našem preizkusu je bilo 98 : 1, kar je solidno.

Projektor lahko sliko projicira na razdalji od 1,1 do 10 metrov, občemer dobimo diagonalo med 55 in 500 centimetrov, pri postavljanju

pa je uporabniku v pomočtudi 1,3-kratna optična po-večava in digitalno prilagaja-nje trapeza po navpični osi(do 30 stopinj), ki pa dokajpokvari kakovost slike. C105

lahko uporabljamo tudi zaprojiciranje slike izza zaslona

ali za pritrditev pod strop, sajlahko sliko obračamo po obeh

oseh. Pri delovanju je C105 pov-prečno glasen, žal pa nima načina

delovanja z zmanjšano močjo žarni-ce, ki bi ga še dodatno utišala.

Ask C105 je bogato opremljen zrazličnimi priključki, kot je digitalni

priključek DVI-D, ima dva vhoda ter en izhod za monitor, priključekVideo in Super Video, zvočni vhod in izhod (tako kot priključek RCAin jack) ter USB in zaporedni priključek. Priloženi daljinski uprav-ljalnik lahko deluje tudi kot miška, zvok pa najenostavneje predvaja-mo prek dveh vgrajenih zvočnikov. C105 podpira razmerje slike tako 4: 3 kot tudi filmsko razmerje 16 : 9. Menuji so pregledni in skrivajo ve-liko število možnosti za določanje različnih parametrov slike, kot sopopravljanje temperature barve in podobno, na voljo je tudi nekajprednastavitev za različne namene rabe (kot so predstavitve ali film).

Kakovost slike je solidna, čeprav je na robovih kontrastnih preho-dov že kar nekaj opaznih senc. Tudi barve so med boljšimi, čeprav ne-koliko zaostaja za projektorji LCD, ki so po kakovosti barvnega pri-kaza med najboljšimi. Ostrina je dobra, prav tako stabilnost slike, iz-merjeno odstopanje osvetljenosti po celotni površini slike pa je za do-bro četrtino (ali, točno, 24,5 odstotka).

Ask C50Vrsta: LCD.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768),1300 lumnov.

Teža: 2,6 kg.

Izdeluje: Ask, www.ask.no.

Prodaja: Lestra, (01) 722 89 07, www.lestra.si.

Cena projektorja, žarnica: 660.000 tolarjev, 116.280tolarjev.

Za: Ugodna cena za projektor XGA, kontrastno raz-merje.

Proti: Slabša kakovost slike.

Med tremi preizkušenimi projektorji norveškega izdelovalca Asksta bila dva, ki za tehnologijo projiciranja uporabljata tri polisili-konske zaslone LCD, velike 0,9 palca. Šibkejši, a tudi precej manjši jemodel C50. Še vseeno pa je temno obarvano ohišje modela C50, ki gapoudarja veliko hladilnih rež, precej veliko, z velikim objektivom,skritim v ohišju projektorja, teža 2,4 kilograma pa je povprečna. Nasamem ohišju je precej opazno tudi veliko število tipk na upravniplošči. Te omogočajo, da nekatere možnosti (kot so izbira vira aliprednastavitev) dosežemo neposredno, brez uporabe menujev. Namenujih je sicer kar nekaj nastavitev, med njimi pa tudi nekaj pred-nastavitev slike za različne rabe (za film, fotografijo, predstavitve),uporabnik pa lahko določi tudi svojo nastavitev. Med nastavitvamismo vendarle zaman iskali možnost zrcaljenja slike, kar pomeni, daprojektorja ne moremo uporabljati za projiciranje izza platna oziro-ma vgradnjo pod strop. Število priključkov je zadovoljivo, poleg vho-

da in izhoda za monitor so tu šepriključki za Video in S-Video,zvočni vhod in priključek USB.

Gre za projektor z osnovnoločljivostjo 1024 × 768 pik, kate-rega 150-vatna žarnica vrste UHP

(z življenjsko dobo 2000 ur) naj biustvarjala svetlobni tok 1300 lum-

nov. No, od te navedbe je C50 na na-ših meritvah precej odstopal, saj smo

izmerili svetlobni tok le 1029 lumnov –to pa je že precejšnje odstopanje, ki precej

zmanjša uporabnost naprave v svetlejšihprostorih. Sicer lahko prikazuje slike z loč-

ljivostjo od 640 × 350 do 1280 × 1024 pik, pri čemer pa je najboljšekakovosti osnovna ločljivost, kakovost prilagojenih ločljivosti pa jeslabša. Navpična frekvenca osveževanja slik, ki jih prikazuje C50, jelahko od 44 do 130 hertzev.

Slika, ki jo uspeva prikazati C50, ni najboljša, saj ob privzetih na-stavitvah vleče nekoliko na zeleno, barve so netočne, slika pa tudi nipretirano ostra, oziroma jo je praktično nemogoče popolnoma izo-striti po celotni površini. Na kontrastnih robovih so precej opaznesence, ki še dodatno kazijo ostrino slike, tako da na sploh nismo bilinajbolj zadovoljni s kakovostjo slike, ki nam jo je prikazal Ask C50.To velja predvsem za prikazovanje računalniške slike, veliko manj paza prikazovanje filmov, kjer je veliko bolj pomembno kontrastnorazmerje – mi smo izmerili razmerje 116 : 1, kar je med boljšimi re-zultati na preizkusu (uradno je največje možno kontrastno razmerje400 : 1). Škoda le, da C50 ne deluje z zmanjšano močjo, kar bi biloza tako rabo zelo zaželeno.

MAJ 2003LAHKI PROJEKTORJI 55

Ask M2Vrsta: DLP.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768),1100 lumnov.

Teža: 1,1 kg.

Izdeluje: Ask, www.ask.no.

Prodaja: Lestra, (01) 722 89 07, www.lestra.si.

Cena projektorja, žarnice: 900.000 tolarjev, 116.280 tolarjev.

Za: Zelo majhne mere, možnosti menujev.

Proti: Občutljiv za premike, nenatančna kroglica na daljinskem upravljalniku, nesta-bilna slika, neizrazite barve.

Ask M2 je eden tistih preizkušenih projektorjev, ki si naziv ultralahki nedvomno zaslužijo, saj je zelo majhen in tehta vsega 1,1 kilo-grama. Za tako miniaturizacijo je seveda uporabljena tehnologijaDLP, svetlobni tok naprave je uradno 1100 lumnov, izmerili pa smocelo 94 lumnov večjo vrednost.

Je pa slabša enakomernost slike, saj je odstopanje po celotni po-vršini slike za kar 86 odstotkov, tako da je opaziti že s prostim oče-som. Za prikazovanje je uporabljena 132-vatna žarnica UHP, ki imaživljenjsko dobo kar 3000 ur.

Optična ločljivost projektorja je 1024 × 768 pik, podprte pa sotudi vse ločljivosti standarda VESA, do največje ločljivosti, 1280 ×1024 pik. Sliko je mogoče projicirati na razdalji od 1,5 do 6,1 metraob velikosti diagonale med 80 in 680 centimetrov. Pri postavljanjuprojektorja je lahko v veliko pomoč 1,36-kratna optična povečava,ustrezno nameščanje projektorja pa ni najenostavnejše opravilo, tudizato, ker je zelo lahek in ga hitro premaknemo, še posebej, če želimo

uporabiti katero od tipk na upravljalnem deluohišja.

Na hrbtni strani ohišja je kombini-ran analogno-digitalni vhod za sliko(priključek M1-DA), video in S-Videovhod, zvočni vhod (vgrajen je tudizvočnik) ter priključek USB, s katerimga lahko povežemo tudi z računalni-kom. Pri delovanju je Ask M2 zelo tih, šetišji pa je ob uporabi načina delovanja z

manjšo močjo žarnice (svetlobni tok je tedaj 1100 lumnov), ki je šeposebej primeren za predvajanje filmov (podpira tudi razmerje slike16 : 9).

Daljinski upravljalnik ima za upravljanje menujev plastično kro-glico, ki pa jo je zelo nerodno uporabljati. Menuji so kar pregledni, ahierarhično nekoliko pregloboki (za posamezne nastavitve se je tre-ba sprehoditi že kar globoko po drevesni strukturi), saj včasih premi-ka ne zazna, včasih pa ga zazna pretirano. Med zanimivejšimi mož-nostmi menujev je gotovo tudi prikazovanje slike v sliki (torej dvarazlična vira hkrati) ter prednastavitve za različne namene rabe.

Slika je precej dobre kakovosti, enakomerno ostra, ob osnovnihnastavitvah malce zelenkasta, a je to mogoče ročno prilagoditi.Slabša je stabilnost, saj kar nekaj vzorcev »teče«, barve pa so nekoli-ko neizrazite, še posebej rumeni odtenki, kar je nasploh slabost teh-nologije DLP.

Kontrastno razmerje je dobro, izmerili smo primerjalno kontrast-no razmerje 104 : 1. Vsekakor zanimiv izdelek, če je prenosnost enopoglavitnih vodil pri nakupu projektorja.

Dell 3100MPVrsta: DLP.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768),1050 lumnov.

Teža: 1,6 kg.

Izdeluje: Dell, www.dell.com.

Prodaja: FMC, (01) 520 51 00, www.fmc.si.

Cena projektorja, žarnice: 718.416 tolarjev, 110.100 tolarjev.

Za: Enostavno upravljanje, ostrina slike, velik svetlobni tok, podpira ločljivostUXGA.

Proti: Neenakomerno osvetljena slika, glasno delovanje.

Dell sicer poznamo predvsem po prenosnikih, v zadnjem času patudi po ročnih računalnikih, ponujajo pa tudi ultra lahki prenosniprojektor 3100MP, ki smo ga preizkusili tudi v okviru našega velike-ga preizkusa. 3100MP za prikazovanje slike uporablja tehnologijoDLP, ki tudi omogoča veliko stopnjo miniaturizacije. To s pridom iz-korišča tudi ta model, ki je prijetno majhen (čeprav ne najmanjši) intehta le 1,64 kilograma.

Prava ločljivost projektorja je 1024 × 768 pik, tej ločljivosti palahko prilagodi slike, velike od 640 × 350 do kar 1600 × 1200 pik,seveda pa se je ob uporabi alternativnih ločljivosti treba odpovedatioptimalni kakovosti prikazovanja. Slika, ki jo zmore prikazati, imalahko navpično frekvenco osveževanja od 43 do 120 hertzev, svetlob-ni tok projektorja pa je uradnih 1050 lumnov, in skoraj natanko toli-ko (namreč 1025 lumnov) smo izmerili tudi mi. Uporabljena je 130-vatna žarnica P-VIP, ki deluje okoli 1000 ur. Projektor lahko upo-rabljamo na razdalji med enim in dvanajst metri, ob čemer dobimo

sliko z diagonalo od 51 do 747 centime-trov, za lažje postavljanje je navoljo tudi 1,2-kratna optičnapovečava ter digitalno poprav-ljanje trapeza po navpični osi,njegova raba pa je zaradi izgubekakovosti vprašljiva. Za projici-

ranje izza platna ali vgradnjo podstrop je na voljo tudi zrcaljenje slike

po obeh oseh. Kontrastno razmerje, kiga navaja izdelovalec, je dokaj majhno,

le 300 : 1, manjše je tudi izmerjeno primer-jalno kontrastno razmerje, ki je 76 : 1.

Priključki, ki jih ponuja Dell 3100MP, so kombinirani analogno-digitalni vhod DVI-I, na voljo je izhod za monitor, priključek za vi-deo in tudi S-Video, zvočni vhod (vgrajen je tudi zvočnik moči dvehvatov), priključek USB ter zaporedni vmesnik. Pri delovanju pa jeDell 3100MP že kar glasen projektor, k čemur nič kaj pozitivno neprispeva tudi dejstvo, da nima načina delovanja z zmanjšano močjožarnice, ki bi zahtevalo manjšo moč delovanja ventilatorja za hlaje-nje (s tem bi delovanje tudi dokaj utišali). To je še posebej moteče prigledanju filmov, pa tudi pri predstavitvah v manjših prostorih.

Boljše mnenje imamo o sliki projektorja, ki je zelo dobra. Pred-vsem ostrina je med boljšimi, pa tudi barve so dokaj uravnotežene,čeprav so zahtevni odtenki, ki jih tehnologija DLP ne zmore prikazatinajbolje (npr. rumeno), nekoliko bledi. Slabše se obnese, kar zadevastabilnost, saj slika na zahtevnih barvnih vzorcih hitro začne „teči“.Senc na robovih kontrastnih prehodov je nekaj, a niso preveč moteče,tako da smo s kakovostjo slike v glavnem zadovoljni, še najmanj zneenakomerno osvetljenostjo slike po vsej površini, saj smo izmeriliodstopanje kar 55,5 odstotka.

MAJ 200356 LAHKI PROJEKTORJI

Epson EMP-720Vrsta: LCD.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768),2000 lumnov.

Teža: 1,9 kg.

Izdeluje: Epson, www.epson.com.

Prodaja: Avtera, (01) 585 34 11, www.avtera.si.

Cena projektorja, žarnice: 1.019.880 tolarjev, 119.880 tolarjev.

Za: Majhna teža za projektor LCD.

Proti: Glasno delovanje, nima razmerja 16 : 9.

Model EMP-720 je po tehničnih lastnostih zelo podoben modeluEMP-730, ki smo ga prav tako preizkusili v okviru velikega preizku-sa, le da ima nekoliko manjši svetlobni tok. Izdelovalec sicer govori okar 1500 lumnih, no, naše meritve so dale nekoliko slabši rezultat,1269 lumnov. Uporabljena je povsem enaka žarnica kakor pri moč-nejšem modelu, to je 150-vatna vrste SH-UHE, ki ima obratovalničas okoli 1500 ur. Strojna ločljivost modela EMP-720 je 1024 × 768pik, največja podprta ločljivost pa 1600 × 1200 pik, kar je dobro, če-prav se z uporabo alternativnih ločljivosti odpovemo delu kakovosti.Uporabljamo ga lahko na razdaljah od 1 do 11,7 metra, ob tem padobimo sliko z diagonalo od 60 do 760 centimetrov. Pri postavljanjusi lahko pomagamo tudi z nekoliko manjšo optično povečavo, ki pritem modelu znaša večkratnik 1,16 in digitalno korekcijo trapeza ponavpični osi (ta deluje samodejno), ki pa tudi zmanjša kakovost sli-ke. Tudi pri tem Epsonu je precej omejen obseg navpične frekvenceosveževanja slike, ki jo lahko pripeljemo na vhod – ta sega od 50 do85 hertzev, kar lahko otežuje uporabo v morebitni kombinaciji z mo-

nitorji z višjo frekvenco osveževanjaslike, saj moramo to potem za delo sprojektorjem ustrezno zmanjšati.

Samo ohišje je precej suhoparnoin že kar zajetno, tehta pa dobradva kilograma, kar je za projektor,

ki temelji na tehnologiji LCD,dokaj ugodna teža. Daljin-ski upravljalnik je precej zo-

prno oblikovan, saj gre le zamajhno ploščico, ki v roki leži

zelo slabo, poleg tega ima fo-lijske tipke, ki jih je vse prej kot prijetno uporabljati. Upravljalni delna vrhu ohišja ima precej markantno obarvane tipke, omogoča pa do-stop do nekaterih pogosteje potrebnih možnosti ter upravljanje menu-jev. Ti so dokaj nepregledni, predvsem pa ves čas prikazujejo velikoštevilo odvečnih podatkov. Omogočajo spreminjanje velikega številanastavitev, med drugim je mogoče določiti tudi barvne modele za raz-lične namene (predstavitve, filme...). Ni pa razmerja slike 16 : 9, ki bibil ustrezen predvsem za predvajanje filmov, niti nima načina delova-nja z manjšo močjo žarnice, kar bi bilo za kar glasen projektor zelodobrodošlo. Na hrbtni strani so priključki. Na voljo so vhod za moni-tor, vhod za video in S-Video, vhod za zvok ter priključek USB za po-vezovanje z računalnikom.

Slika je dokaj kakovostna, barve so zmerno dobre, predvsem ne-koliko manj intenzivne, kot bi pričakovali od projektorja, ki temeljina tehnologiji LCD. Slika je ostra, ostrina pa enakomerna po vsej po-vršini slike. Podobno velja za osvetljenost, saj je odstopanja po celot-ni površini slike le za 17,5 odstotka. Stabilnost slike je zmerna, barv-nih senc na robovih kontrastnih prehodov pa je kar nekaj in nekolikokazijo splošni vtis o sliki.

Epson EMP-730Vrsta: LCD.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768),2000 lumnov.

Teža: 1,9 kg.

Izdeluje: Epson, www.epson.com.

Prodaja: Avtera, (01) 585 34 11, www.avtera.si.

Cena projektorja, žarnice: 1.139.880 tolarjev, 119.880 tolarjev.

Za: Majhna teža za projektor LCD, zelo dobra slika, velik svetlobni tok.

Proti: Glasno delovanje, nima razmerja 16 : 9.

Epson EMP-730 lahko uradno ustvarja kar 2000 lumnov svetlob-nega toka. Naše meritve so dale le malo slabši rezultat od te navedbe– tako smo izmerili svetlobni tok 1914 lumnov, a to je še vedno zeloveliko. Uporabljena je 150-vatna žarnica vrste SH-UHE, ki delujepribližno 1500 ur. Tako kot vsi Epsonovi modeli uporablja tehnolo-gijo prikazovanja LCD.

Ločljivost naprave je 1024 × 768 pik (torej XGA), poleg osnovneločljivosti lahko prikazuje slike do ločljivosti 1600 × 1200 pik. Nav-pična frekvenca osveževanja vhodnega signala slik, ki jih zmore pri-kazati EMP-730, je lahko med 43 in 85 hertzi, kar pomeni, da ga jenekoliko zoprno uporabljati v kombinaciji z monitorji, ki podpirajovišje frekvence osveževanja, saj je to treba za uporabo s projektorjemustrezno prilagoditi. Optična povečava objektiva je nekoliko manjšakakor pri večini podobnih konkurentov, saj lahko sliko povečamo le do1,16-krat. Projiciramo lahko sicer na razdalji od 0,9 do 11,7 metra, pričemer dobimo sliko z velikostjo diagonale od 0,76 do 7,6 metra.

Kljub temu da je tehnologija LCD manj primerna za miniaturiza-

cijo od tehnologije DLP, teža pro-jektorja ne dosega niti dveh kilogra-mov (1,9 kg). Kljub temu je ohišjedokaj veliko in daje precej resen vi-dez, za prenašanje pa je na njem na-meščen tudi velik ročaj.

Daljinski upravljalnik je ergo-nomsko oblikovan, lahko padeluje tudi kot miška. Tudi

upravni del na ohišju je zeloobsežen. Menuji ponujajo

zelo veliko število možnosti zaustrezno prilagajanje slike, a so nekoliko nepregledni. Zanimivo, daprojektor nima laserskega prikazovalnika na daljinskemu upravljal-niku, ki bi ga lahko uporabljali za »kazanje« na sliko. Namesto tegaima elektronski kazalec, ki ga pomikamo po zaslonu. Poleg tega sona voljo tudi pravokotniki različne velikosti, ki jih lahko uporablja-mo za poudarjanje določenih delov slike, in pa vodoravne ter navpič-ne črte, s katerimi lahko sliko razdelimo.

Med zanimivejšimi možnostmi omenimo tudi možnost prikazova-nja slike v sliki, s katero lahko kombiniramo več virov hkrati. Zamanpa smo iskali prikazovanje slike v razmerju 16 : 9, ki je primerno pred-vsem za filme, pa tudi načina delovanja z zmanjšano močjo žarniceEpson nima, kar ob dejstvu, da je dokaj glasen, sploh ni tako majhnapomanjkljivost. Priključkov je lepo število, na voljo je analogni vhod zamonitor, video in S-Video vhod, zvočni vhod in izhod (tako v oblikiRCA, kot tudi jack) ter priključek USB – manjka pa digitalni vhod.

Slika, ki jo zmore prikazati, je ena boljših, kar smo jih videli na to-kratnem preizkusu, saj so barve zelo izrazite in žive, pa tudi ostrina inkontrastnost sta zelo dobri, sence na robovih praktično ni, mrežaLCD pa je le malo vidna.

MAJ 200358 LAHKI PROJEKTORJI

Hitachi CP-X327WVrsta: LCD.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 ×768), 1800 lumnov.

Teža: 2,7 kg.

Izdeluje: Hitachi, www.hitachi.com.

Prodaja: LCD.medium, (02) 613 28 92,www.lcd-medium.si, Lukvel, (01) 54210 37, www.lukvel.si.

Cena projektorja, žarnica: 756.000 tolarjev, 110.000 tolarjev.

Za: Dobra slika, število priključkov.

Proti: Manjša izmerjena svetilnost, čuden daljinski upravljalnik, glasnost.

Hitachi CP-X327W je model, ki sodi med srednje težke predstavni-ke ultra lahkih projektorjev, saj tehta približno 2,7 kilograma, ohišjepa tudi ni najmanjše. Projektor je nekoliko večji zato, ker za tehnologi-jo projiciranja uporablja tri zaslone LCD. Strojna ločljivost projektorjaje 1024 × 768 pik, lahko pa prikaže tudi druge ločljivosti, in sicer odločljivosti 640 × 350 do 1280 × 1024 pik, pri čemer te seveda prilaga-ja strojni ločljivosti naprave, zato so nekoliko slabše kakovosti.

S strani izdelovalca navedeni svetlobni tok je 1800 lumnov, kar bibilo precej, a se je ta projektor na našem preizkusu glede tega odrezalnajslabše. Izmerili smo namreč le »pičlih« 1254 lumnov, kar je skorajtretjina manj od uradne navedbe in dokaj povprečna vrednost. Kriva jelahko tudi oslabelost 150-vatne žarnice vrste UHB v našem preizku-snem primerku projektorja, a je rezultat kljub temu slab. Mimogrede,projektor ponuja tudi možnost delovanja z zmanjšano močjo žarnice,pri čemer znaša uradni svetlobni tok le še 1440 lumnov, dobrodošel pa

je modus predvsem zaradi precejšnje gla-snosti delovanja ventilatorja (39 decibe-lov) v normalnem načinu. Razdalja medprojektorjem in platnom je lahko od 0,9do 11 metrov, ob čemer dobimo diagona-

lo zaslona od 76 do 762 centime-trov, pri postavljanju pa namje v pomoč 1,2-kratna optič-

na povečava, pa tudi navpič-no in vodoravno zrcaljenje za

primer, da želimo projektor upo-rabljati za projiciranje izza platna

ali vgradnjo pod strop.Na hrbtni strani ohišja so razporejeni priključki, med katerimi so

tudi vhodi za posamezne barvne komponente, poleg tega sta na voljovhoda za video in S-Video, vhod in izhod za monitor, zvočni vhod inizhod. Pri tem je vhod na voljo kot priključek RCA, pa tudi kot»jack«, za povezavo z računalnikom pa sta na voljo tudi priključkaUSB in zaporedni priključek. Tipk na upravljalnem delu ohišja jemalo, poleg smerne tipke tu lahko popravljamo trapez ali projektorponastavimo na privzete vrednosti. Daljinski upravljalnik je precejdrseč in dokaj nenavadne oblike, z veliko neizkoriščeno površino nasredini, lahko pa deluje tudi kot miška računalnika. Motijo pa nastipke, ki so zelo gumijaste. Menuji so lepo in pregledno izdelani, po-nujajo pa široko število možnosti za prilagajanje slike (med drugimtudi spreminjanje krivulje gama).

Slika je sicer (če odvzamemo manjši svetlobni tok) dokaj dobra,barve so zelo izrazite in lepe, tudi ostrina je dobra, osvetljenost ena-komerna, le kontrastnost je precej povprečna – primerjalno smo iz-merili le 57 : 1, uradna navedba največjega možnega razmerja pa je350 : 1 (kar tudi ni veliko).

Hitachi CP-X385WVrsta: LCD.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768),2200 lumnov.

Teža: 3,2 kg.

Izdeluje: Hitachi, www.hitachi.com.

Prodaja: LCD.medium, (02) 613 28 92,www.lcd-medium.si, Lukvel, (01) 542 10 37,www.lukvel.si.

Cena projektorja, žarnice: 948.000 tolarjev, 110.000 tolarjev.

Za: Zelo kakovostna slika, število priključkov, velik svetlobni tok.

Proti: Glasnost, že kar težak.

Tudi Hitachijev model CP-X385W za projiciranje uporablja teh-nologijo LCD. Ločljivost uporabljenih treh zaslonov iz polimorfnegasilicija je 1024 × 768 pik, s prilagajanjem ločljivosti pa lahko projek-tor prikaže tudi druge standardne ločljivosti od 640 × 350 do 1280× 1024 pik, vhodni signal pa ima lahko navpično frekvenco osveže-vanja slike med 50 in 120 hertzi.

Deklarirani svetlobni tok je kar 2200 lumnov in le pet lumnovmanj smo tudi izmerili. Uporabljena je žarnica vrste UHB, kateremoč je 200 vatov, življenjska doba pa 2000 ur. Res pa je, da se Hitac-hi občutno greje, tako da ima vgrajeni ventilator veliko dela z odva-janjem toplote. To se pozna predvsem pri glasnosti delovanja napra-ve. K sreči Hitachi ni pozabil na način delovanja z manjšo močjo žar-nice, kar precej zmanjša hrupnost naprave, seveda pa tudi svetlobnitok, in to na 1600 lumnov, a še vedno zadošča za večino potreb, patudi podaljša čas delovanja žarnice (približno za dvajset odstotkov).

Sicer projektor težko uvrščamomed najmanjše ultra lahke projek-torje, tehnologija LCD pač zahtevasvoj prostor in CP-X385W je že karvelik in ne najlažji (tehta 3,2 kg)predstavnik tega razreda projek-

torjev, čeprav še vednodovolj prenosen za veči-no namenov.

Daljinski upravljalnikje dobro oblikovan, tako

da se lepo prilega roki, ven-dar so tipke nekoliko gumi-

jaste, ima pa tudi majhno gumijasto krmilno palico, ki pa rabi le zaposnemanje miške, ne pa tudi za upravljanje menujev. Slednje posto-rimo s smernimi tipkami. Število tipk bi lahko pri Hitachiju mirne du-še zmanjšali s tem, da bi nekatere možnosti združili in s tem povečalienostavnost rabe. Menuji so sicer lepo oblikovani in dokaj odzivni,na njih pa je veliko število nastavitev, s katerimi lahko vplivamo nakakovost slike. Poleg tega so tu tudi nastavitve za razmerje slike (4 :3 ali 16 : 9) in za zrcaljenje slike po vodoravni ali navpični osi, kiomogočajo, da projektor uporabljamo za projiciranje izza platna alivgradnjo pod strop. Priključkov je veliko, na voljo so vhod in izhod zamonitor, ločeni vhodi za posamezne barve, zvočni vhod in izhod(vhod kot priključek RCA in »jack«), video in S-Video vhod ter zapo-redni priključek in priključek USB – manjka edino digitalni vhod.

Kakovost slike je zelo dobra, saj je slika stabilna, ostra, kontrast-na, svetla z zelo dobrimi barvami. Senc na robovih kontrastnih pre-hodov je zelo malo, edino mreža zaslonov LCD je dokaj vidna, a nipreveč moteča (sploh če gledamo sliko z razdalje). Vsekakor enaboljših slik na tem preizkusu.

MAJ 2003LAHKI PROJEKTORJI 59

HP DB XP31Vrsta: DLP.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768),1200 lumnov.

Teža: 1,6 kg.

Izdeluje: HP, www.hp.com.

Prodaja: DISS, (01) 420 55 24, www.diss.si;Avtera, (01) 585 34 11, www.avtera.si.

Cena projektorja, žarnice: 1.031.520, 135.162 tolarjev

Za: Majhne mere, dobra slika, pregledni menuji.

Proti: Zoprne tipke na daljinskem upravljalniku.

HP DB XP31 je eden tistih projektorjev, ki si nedvomno zaslužijonaziv ultra lahki. Kljub temu da gre za model z ločljivostjo 1024 ×768 pik, njegova teža ne presega 1,6 kilograma, pa tudi velik ni.Ohišje je izdelano dokaj lično, z veliko hladilnimi režami in preprostoupravljalno ploščo z le štirimi smernimi tipkami in tipko za vklop. Nahrbtni strani je majhno število priključkov, tu so kombiniran analog-no-digitalni priključek M1-DA, priključek za video in S-Video ter pri-ključek USB za povezavo z računalnikom.

Kot pri večini najmanjših projektorjev na trgu je tudi pri tem upo-rabljena tehnologija projiciranja DLP, ki sploh omogoča zelo velikostopnjo miniaturizacije. Kljub majhnosti pa se ponaša z dokaj veli-kim svetlobnim tokom, za katerega skrbi 150-vatna žarnica vrste P-VIP. Uradno naj bi bil svetlobni tok 1200 lumnov, neuradno smo na-merili le malo manj ali 1171 lumnov. To zadošča tudi za rabo v neko-liko svetlejših prostorih. Projektor lahko postavimo na razdaljo odenega do dvanajst metrov od zaslona, pri čemer dobimo sliko z dia-

gonalo od 70 do 750 centimetrov, pri posta-vitvi pa si lahko pomagamo še z 1,21-krat-no optično povečavo ter zrcaljenjem slike

po vodoravni ali navpični osi, če name-ravamo projektor uporabljati zaprojiciranje izza platna ali zavgradnjo pod strop. Omenimo še,

da se DB XP 31 hvali s kontrastnimrazmerjem kar 1800 : 1. Seveda je to le

največje možno razmerje, v praksi pasmo namerili primerjalno razmerje 92 : 1, ki kaže, da je v primerjavi zdrugimi preizkušenimi projektorji kontrastno razmerje solidno.

Projektorju je priložen lično oblikovan daljinski upravljalnik s po-krovom za manj pogosto rabljene tipke. Ta lahko posnema tudi miš-ko in ima laserski pokazatelj.

Menuji so lepi in predvsem pregledni, saj so sestavljeni iz več »li-stov«, katerih jezički so na vrhu menujev. Možnosti je na menujihprecej, predvsem za vplivanje na kakovost slike, moteče pa so precejgumijaste tipke na daljinskem upravljalniku, še posebej smerna tip-ka, s katero nadziramo menuje – ta je sploh zelo neodzivna in precejoteži rabo sicer dokaj odzivnih menujev.

Slika, ki jo projicira HP DB XP31, je precej dobra, tudi barve, ki si-cer niso ravno prednost projektorjev DLP, so dokaj izrazite in kako-vostne. Slika je ostra, senc na robovih kontrastnih prehodov pa jemalo in niso preveč moteče. Stabilnost je solidna, celo nekoliko nadpovprečjem, ki ga videvamo pri projektorjih DLP.

HP Ipaq MP-4800Vrsta: DLP.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768),2000 lumnov.

Teža: 1,6 kg.

Izdeluje: HP, www.hp.com.

Prodaja: DISS, (01) 420 55 24, www.diss.si;Avtera, (01) 585 34 11, www.avtera.si.

Cena projektorja, žarnice: 1.225.122 tolarjev, 218.880 tolarjev.

Za: Majhne mere, dobra slika, pregledni menuji.

Proti: Zoprne tipke na daljinskem upravljalniku.

Ultra lahki projektor Ipaq MP-4800 opazimo zaradi svojstveneoblike, saj ima pridih »šestdesetih«. Uporabljenih je veliko kromira-nih kovinskih površin, linije so zaobljene, veliko je hladilnih rež – celoupravljalna plošča na vrhu ohišja ima zelo izrazit kromiran rob.

Celo menuji so oblikovani podobno in posnemajo kovinski videzcelotne naprave. So sicer pregledni in lepo narejeni, ves čas vidimo nazaslonu tudi podatke o trenutnih nastavitvah, skrivajo pa široko šte-vilo različnih možnosti, predvsem za popravljanje kakovosti slike(med drugim lahko spreminjamo intenzivnost vsakega barvnega ka-nala posebej).

Čeprav projektor uporablja tehnologijo projiciranja DLP, ni mednajmanjšimi, kar je predvsem posledica tega, da se ponaša s svetlob-nim tokom kar 2000 lumnov – ob tem pa je bil eden redkih projektor-jev na našem preizkusu, ki smo mu namerili celo nekoliko večjo vred-nost (2045 lumnov). Za to skrbi 200-vatna žarnica vrste P-VIP, kiima deklarirani čas delovanja okoli 1500 ur.

Projektor zmore projicirati sli-ko na razdalji od 1 do 12 metrov odplatna, pri čemer ustvarja sliko zdiagonalo od 60 do 620 centime-trov. Za lažje postavljanje in določa-

nje velikosti slike na platnu je vpomoč tudi 1,2-kratnaoptična povečava, slikopa lahko zrcalimo tako

po vodoravni kot po nav-pični osi, kar omogoča pro-

jiciranje slike izza platna alivgradnjo pod strop. V projek-

tor sta sicer vgrajena tudi dva zvočnika moči 3,5 vatov, ki dajeta dokajdober zvok. Na hrbtni strani projektorja so priključki. Teh ni veliko, sopa na voljo vsi tisti, ki bi si jih najbolj želeli. Med drugim analognivhod za monitor in digitalna izvedba le-tega, tu pa so še video, S-Vi-deo in zvočni vhod ter priključek USB za povezavo z računalnikom.

Slika je sicer zelo svetla, je pa ostrina le zmerno dobra, moteče sopredvsem neizrazite barve – še posebej zahtevnejše barve (vsaj zatehnologijo DLP), kot je, recimo, rumena, so dokaj medle in slabe.Opazno slabši je tudi dinamični obseg, saj so nekateri prehodi vsepreveč nezvezni, pa tudi stabilnost projicirane slike ni optimalna. Ček temu prištejemo še dokaj vidne sence na robovih kontrastnih pre-hodov, je jasno, da s sliko nismo povsem zadovoljni. Tudi ne z neena-komerno osvetlitvijo, s katero so težave predvsem na daljših razda-ljah projiciranja, saj je odstopanja v osvetljenosti po celotni površinislike kar za 40 odstotkov. Nekoliko boljše je kontrastno razmerje –izmerjeno primerjalno kontrastno razmerje je 99 : 1, kar je solidenrezultat (uradna navedba o največjem možnem kontrastnem raz-merju je 800 : 1).

MAJ 200360 LAHKI PROJEKTORJI

Infocus LP650Vrsta: DLP.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 ×768), 2500 lumnov.

Teža: 4,24 kg.

Izdeluje: Infocus, www.infocus.com.

Prodaja: Lestra, (01) 722 89 07,www.lestra.si.

Cena projektorja, žarnice: 1.320.000 to-larjev, 116.280 tolarjev.

Za: Velik svetlobni tok, kakovostna slika.

Proti: Velikost, teža.

Infocus LP650 sodi med ultra lahke projektorje že bolj pogojno,pravzaprav bi lahko malce slikovito rekli, da lovi ta razred dobesed-no za rep. Je namreč precej velik, z velikim ročajem na prednji straniza prenašanje in velikim objektivom ob strani, tehta pa že kar zajet-nih 4,24 kilograma, kar je največja teža na tokratnem preizkusu. Azato je zelo zmogljiv. Svetlobni tok, ki ga zmore ustvarjati 250-vatnažarnica UHP, je po navedbah izdelovalca kar 2500 lumnov, naš me-rilnik pa je pokazal 2386 lumnov – še vedno zelo veliko.

Ločljivost čipa DMD (ki je osnova tehnologije DLP) je 1024 ×768 pik. Razdalja med projektorjem in platnom je lahko od 1,5 do 10metrov, velikost diagonale zaslona pa je od 70 do 670 centimetrov.Objektiv ima kar precej veliko 1,4-kratno optično povečavo, sliko paje mogoče zrcaliti tako po vodoravni kot po navpični osi za projicira-nje slike izza platna ter pritrditev pod strop.

Upravljalna plošča projektorja je dokaj obsežna in obsega poleg

dela za upravljanje menujev šenekaj uporabnih možnosti,kot so samodejno prilagajanjeslike, uporaba digitalne ko-rekcije trapeza (po navpičniosi), spreminjanje glasnosti ter

izbiranje vira. Daljinskiupravljalnik imamajhno tipko, ki de-luje kot krmilna pali-ca in nadomesti miš-ko, upravljanju me-

nujev pa je dodeljenposeben sklop, kar ne-

koliko zmanjša preglednost. Pohvaliti velja, da so vse tipke ob upora-bi osvetljene z rdečo barvo, tako da je mogoče projektor preprostouporabljati tudi v zatemnjenih prostorih. Menuji obsegajo številnenastavitve, lahko določamo celo barvne modele, izbiramo predna-stavitve za različne namene (npr. prikazovanje fotografij ali filmov)ali določimo do tri lastne nastavitve. Projektor ima poleg številnihpriključkov (med drugim ima tako digitalni kot analogni vhod) tudiomrežni priključek in ustrezno podporo, ki omogoča, da ga uporab-ljamo iz različnih računalnikov v omrežju.

Slika je zelo dobra, barve dokaj izrazite (čeprav nikakor ne dose-gajo kakovosti projektorjev LCD), tudi dinamični obseg barv je do-ber, le črne površine so nekoliko vijoličasto obarvane, a je to mogočeodpraviti z ročnim popravljanjem. Senc na robovih kontrastnih pre-hodov je malo, slika pa je zelo stabilna. Tudi ostrina je dobra po vsejpovršini, le osvetljenost je neenakomerna in po celotni površini slikeodstopa za kar 37,7 odstotka. Omenimo še zelo visoko izmerjeno pri-merjalno kontrastno razmerje, 110 : 1.

NEC LT260Vrsta: DLP.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768),2100 lumnov.

Teža: 2,9 kg.

Izdeluje: NEC, www.neceurope.com.

Prodaja: Acord-92, (01) 583 72 30,www.acord-92.si, Mikropis, (03) 570 31 20,www.mikropis.si

Cena, projektorja, žarnice: 1.129.000 tolarjev,119.900 tolarjev / 959.999 tolarjev, 94.999 tolarjev

Za: Velik svetlobni tok, dobra slika, velik domet, tiho delovanje.

Proti: Nekoliko nestabilna slika.

NEC LT260 je eden zmogljivejših ultra lahkih projektorjev na na-šem preizkusu. Kljub temu da se ponaša s svetlobnim tokom kar 2100lumnov, ne dosega niti teže treh kilogramov (tehta namreč 2,9 kilo-grama), ob tem pa tudi ni prevelik. Navedba o svetlobnem toku sstrani izdelovalca se je izkazala za precej objektivno, izmerili smocelo 53 lumnov večji svetlobni tok. Za osvetljevanje uporablja 210-vatno žarnico vrste NSH, ki naj bi zdržala 1500 ur delovanja.

Kljub temu je projektor zelo tih, še tišji pa je v načinu delovanja zmanjšo močjo žarnice, ko ustvarja svetlobni tok 1650 lumnov. Osup-ljiv je tudi razpon razdalje, na kateri lahko projektor uporabljamo,saj sega od 1,2 pa vse do 24,6 metra, pri tem pa dobimo sliko z diago-nalo, veliko od 76 do kar 1270 centimetrov, optičnega zuma objekti-va je za večkratnik 1,2 – po teh podatkih se lahko LT260 meri tudi sprecej večjimi modeli. Ločljivost čipa DMD je 1024 × 768 pik, lahkopa prikaže tudi ločljivost do največ 1600 × 1200 pik, seveda s prila-

gajanjem, a to skazi kakovost slike. Nakakovost vpliva tudi uporaba digitalnekorekcije trapeza, ki je omogočena takopo vodoravni kot po navpični osi, čepravse velja uporabe le-te večinoma izogibati.

Projektor je poln priključkov, takoima dva vhoda in en izhod zamonitor, priključka za video in

S-Video, dva zvočna vhoda (kotpriključek RCA in »jack«) ter za-

poredni in USB priključek za pove-zavo z računalnikom. Kot dodatna

možnost je na voljo tudi vmesnik zabrezžično povezavo z računalnikom.

Daljinec je velik in pregleden, lahkopa deluje tudi kot miška. Tudi menuji so odzivni in pregledni ter skriva-jo vse tiste možnosti, ki jih od take naprave pričakujemo, med drugimzrcaljenje slike po vodoravni in navpični osi, kar lahko uporabljamoza projiciranje izza platna ali vgradnjo pod strop.

Slika je ostra in zelo svetla, z barvami pa smo nekoliko manj za-dovoljni, saj so nekatere zahtevnejše barve premalo izrazite. Pohvali-ti velja kontrastnost, ki se opazi že na prvi pogled. Izmerili smo karnajvečje kontrastno razmerje med vsemi preizkušenimi projektorjisploh, to je 126 : 1 (uradna navedba o največjem možnem kontrast-nem razmerju je kar 1600 : 1). Senc na kontrastnih robovih je nekaj,a niso preveč moteče, le stabilnost je nekoliko manjša, saj slika prizahtevnih barvnih vzorcih hitro začne »teči«. Dobra je tudi enako-mernost osvetljenosti, kar je pri projektorju s tako velikim dometomnadvse pomembno – odstopanja po celotni površini slike je 17,8 od-stotka. Vsekakor gre za eno boljših slik na našem preizkusu in za ene-ga zmogljivejših modelov.

MAJ 2003LAHKI PROJEKTORJI 61

Philips Bsure XG1Vrsta: LCD.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768), 1200 lumnov.

Teža: 3,7 kg.

Izdeluje: Philips, www.philips.com.

Prodaja: PC Hand, (01) 530 08 00, www.pchand.si.

Cena projektorja, žarnice: 695.980 tolarjev, 130.850 tolarjev.

Za: Tiho delovanje.

Proti: Slaba kakovost slike, neodzivni menuji, teža in velikost.

Philips Bsure XG1 je bil eden večjih in težjih projektorjev nanašem tokratnem preizkusu digitalnih ultra lahkih projektorjev, sajje precej velik, tehta pa kar 3,7 kilograma. Že na prvi pogled je šlo zaenega izmed slabših modelov na našem preizkusu, saj mu ni delovalaena od pik v gornjem levem kotu slike, kar je bilo tudi zelo opazno.

Ločljivost treh polimorfnih silikonskih zaslonov je 1024 × 768pik, največja ločljivost, ki jo zmorejo (s prilagajanjem) prikazati, paje 1280 × 1024 pik. Svetlobni tok, ki ga zmore ustvarjati 150-vatnažarnica vrste UHP, ki ima uradno življenjsko dobo okoli 3000 ur, je1200 lumnov. To je dovolj tudi za nekoliko manj temne prostore, iz-merjeni svetlobni tok pa je bil le nekoliko manj ali 1141 lumnov. Toje še vedno zelo dober rezultat. Projektor lahko postavimo na razda-ljo od 1,1 do 10 metrov, pri čemer je velikost diagonale od 70 do 635centimetrov, pri postavitvi pa je uporabniku v pomoč tudi 1,2-kratnaoptična povečava in pa dejstvo, da lahko sliki zrcalimo tako po vo-doravni kot po navpični osi.

Med najbolj izrazitimi lastnostmi projektorja je gotovo precejtiho delovanje, pri čemer ne preseneča niti to, da nima posebnega na-

Plus Vision V-1100Vrsta: DLP.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768),1000 lumnov.

Teža: 1 kg.

Izdeluje: Plus Vision, www.plus-europe.com.

Prodaja: Lestra, (01) 722 89 07, www.lestra.si.

Cena projektorja, žarnice: 780.000 tolarjev, 67.980 tolarjev.

Za: Zelo majhne mere, zelo majhna teža.

Proti: Težavna postavitev, slabša slika.

Tako kot na lanskem preizkusu ultra lahkih projektorjev je tudiletos eden izmed najmanjših modelov sploh iz podjetja Plus Vision.Model V-1100 si naziv ultra lahek gotovo zasluži, saj je silno majhen,ob tem pa ne tehta več kakor kilogram. Ločljivost čipa DMD (ki jeosnova uporabljene tehnologije DLP) je 1024 × 768 pik, s prilagaja-njem ločljivosti pa lahko prikaže sliko največ 1280 × 1024 pik, nav-pična frekvenca osveževanja vhodne slike pa je lahko med 50 in 120hertzi.

Glede na predhodnika, model V-1080, so povečali predvsem svet-lobni tok, ki zdaj znaša 1000 lumnov. To je dovolj tudi že za nekolikosvetlejše prostore, vsaj v teoriji. V teoriji pravimo zato, ker smo mi nanašem preizkusu izmerili svetlobni tok le 733 lumnov, to je več kakorčetrtina manj od navedene vrednosti in zahteva že kar zatemnjeneprostore za projiciranje. Za osvetljevanje je uporabljena 120-vatnažarnica HP, katere življenjska doba je 1000 ur. Projektor ni ravno tih.

Po obliki je precej »škatlast«, na vrhu so le štiri tipke za upravlja-nje projektorja, čeprav je njihova raba vprašljiva, ker je projektor

tako lahek in majhen, da ga hitro nehote prestavi-mo. Boljša je uporaba daljinskega upravljalnika,ki pa je zaradi velikega števila tipk precej nepre-

gleden. Menuji so odzivni in dokaj pre-gledni, poznajo pa zrcaljenje po vodo-

ravni osi, ki omogoča, da projektoruporabljamo za projiciranje izza platna.

Tu so tudi nastavitve za popravljanje tra-peza slike (tako vodoravno kot navpično),

poleg tega je na voljo celo možnost gledanjaslike v sliki. Na zadnji strani ohišja je kombiniran analogno-digitalnipriključek DVI-I, ki prevzame tudi funkcijo video in S-Video vhoda(prek ustreznega kabla) ter vhod za zvok.

Ob postavitvi projektorja precej pogrešamo optični zum, saj jekot projiciranja dokaj velik, tako da se slika z večanjem razdalje odplatna hitro veča in je potrebna zelo natančna postavitev. Pride patak kot projiciranja zelo prav za manjše prostore. Največja razdalja,na kateri lahko projektor uporabljamo, je sicer 6,6 metra (z velikost-jo diagonale slike 508 cm), najmanjša pa en meter (z velikostjo dia-gonale slike 91,4 cm).

Na sliki opazimo manjšo osvetljenost, ki vpliva predvsem na kon-trastnost. Ne preseneča, da smo izmerili primerjalno kontrastno raz-merje le 78 : 1, čeprav uradna navedba največjega možnega kon-trastnega razmerja 2000 : 1 obljublja precej več. Na robovih kon-trastnih prehodov je tudi kar nekaj motečih senc. Ostrina je dobra indokaj enakomerna, stabilnost pa nekoliko manjša. Podpovprečna jeenakomernost osvetljenosti slike, saj je odstopanja po celotni površi-ni kar za 32,4 odstotka. Za V-1100 velja, da je njegova poglavitnaprednost nedvomno »žepna« velikost, za kaj več pa ni najprimernejši– res pa je, da je tudi to za nekatere uporabnike veliko.

čina delovanja z zmanjšanomočjo žarnice, saj je projektorže osnovi zelo tih. Ventilator zahlajenje je sicer ob strani na-prave. Ob strani so tudi pri-ključki, na voljo je vhod za mo-

nitor, video in S-Video vhod,zvočni vhod, vhod za posamezne

osnovne barve ter priključek PS/2in USB.

Daljinski upravljalnik ima le majh-no število tipk in je zelo majhen, lahko

pa deluje tudi kot miška. Menuji so neko-liko neodzivni in tudi manj pregledni, ka-

kor bi si želeli, na njih pa je najti lepo število nastavitev za izboljšanjekakovosti slike (lahko, recimo, spreminjamo temperaturo vsake odtreh osnovnih barv) in nekaj koristnih dodatkov, kot je zamrznitevslike, digitalna povečava in podobno.

Slika, ki jo uspe ustvarjati Bsure XG1, je dokaj slaba, saj je velikomotečih senc na robovih kontrastnih prehodov, tako da, recimo, črkedelujejo že kar razmazano. Nezadovoljni smo tudi z ostrino, ki je ni-kakor nismo mogli optimalno nastaviti po vsej površini slike. Bolje jez barvami, saj so zelo izrazite in lepe. Slabše je s stabilnostjo slike,kajti pri zahtevnejših barvnih vzorcih postane nestabilna, pa tudi pripovsem »navadni« sliki ni med najbolj stabilnimi. Uradna navedba onajvečjem kontrastnem razmerju je dokaj majhna (300 : 1) in tudiizmerjeno primerjalno kontrastno razmerje je bilo le 72 : 1. Boljša jeenakomernost osvetlitve, saj je odstopanja po celotni površini slike leza 13,4 odstotka. V vsakem primeru lahko rečemo, da z modelomBsure XG1 nismo bili najbolj zadovoljni, predvsem zaradi manjše ka-kovosti slike.

MAJ 200362 LAHKI PROJEKTORJI

Plus Vision U4-131Vrsta: DLP.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768),1500 lumnov.

Teža: 1,5 kg.

Izdeluje: Plus Vision, www.plus-europe.com.

Prodaja: Lestra, (01) 722 89 07, www.lestra.si.

Cena projektorja, žarnice: 840.000 tolarjev, 67.980 tolarjev.

Za: Majhne mere in teža.

Proti: Manjša stabilnost in ostrina slike, manjši svetlobni tok.

Plus Vision U4-131 je zelo majhen in lahek projektor, ki pa kljubtemu da tehta le kilogram in pol, zmore po navedbah izdelovalca us-tvariti svetlobni tok kar 1500 lumnov. To bi bilo dovolj tudi za svet-lejše prostore. Ta navedba se skozi naše meritve ni potrdila, pravza-prav je naš preizkusni primerek ustvaril le 1045 lumnov svetlobnegatoka. Uporabljena je 150-vatna žarnica HP, ki ima življenjsko dobo1500 ur.

Ohišje naprave ni nič posebnega, je zelo nizko, objektiv pa je po-polnoma skrit, zaščiten s pokrovom, ki ga odpremo s posebnim vzvo-dom. Žal objektiv nima optične povečave, kar nekoliko otežuje na-tančno postavljanje projektorja, postaviti pa ga je mogoče na razda-lji od 1,2 do 6,4 metra. Pri tem je velikost diagonale slike od 71 do504 centimetre.

Tudi ta Plus Vision temelji na tehnologiji projiciranja DLP, ločlji-vost čipa DMD pa je 1024 × 768 pik. Največja ločljivost, ki jo še lah-ko prilagodi tej ločljivosti, je 1280 × 1024 (ki pa je precej slabe ka-kovosti), navpična frekvenca osveževanja vhodne slike pa lahko leži

med 50 in 85 hertzi. Projektor podpira takorazmerje slike 4 : 3 kot tudi »filmsko« razmer-je 16 : 9, trapez pa lahko popravljamo digi-

talno po navpični osi, čeprav to seveda vplivana kakovost slike. Priključkov je razmeroma

malo, a so tu vsi najpotrebnejši. Takoje na hrbtni strani ohišja kombinirani

analogno digitalni vhod DVI-I, zvočnivhod ter vhod za video in S-Video.

Daljinski upravljalnik ni pretirano er-gonomski, v bistvu je le majhna in tanka

pravokotna ploščica s precej tipkami, kar ganaredi nekoliko nepreglednega, gumijaste tipke pa je tudi zelo nepri-jetno uporabljati. Miške ne zna posnemati. Boljši so menuji, saj solepo pregledni, obsegajo pa veliko nastavitev za popravljanje kako-vosti slike, med drugim ponujajo tudi možnost zrcaljenja slike povodoravni in navpični osi za projiciranje izza platna ali pritrditev podstrop ter način delovanja z manjšo močjo žarnice. Ob uporabi tega sesvetlobni tok zniža na uradnih 1200 lumnov (koliko znaša v resnici,nismo izmerili), se pa tudi zmanjša glasnost delovanja.

Slika je zmerno dobra, predvsem je zelo kontrastna, kar so potrdiletudi meritve. Izmerjeno primerjalno kontrastno razmerje je namreč119 : 1, uradna navedba največjega možnega razmerja je 1500 : 1.Barve so dokaj dobre in intenzivne, čeprav tudi tu nekatere zahtevnebarve niso najboljše (npr. rumena). Slabša je stabilnost slike, kar jeznačilnost projektorjev DLP. Na robovih kontrastnih prehodov jetudi kar nekaj motečih senc. Odstopanja v osvetlitvi po celotni povr-šini slike ni preveč, izmerili smo razliko 23,1 odstotka. Vsekakor do-kaj dober ultra lahki prenosni projektor, ki ob pol večji teži (in neko-liko višji ceni) ponuja bistveno več od modela V-1100, žal pa ne dose-ga navedb o svetlobnem toku.

Plus Vision U2-1200Vrsta: DLP.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768),1200 lumnov.

Teža: 2,5 kg.

Izdeluje: Plus Vision, www.plus-europe.com.

Prodaja: Lestra, (01) 722 89 07,www.lestra.si.

Cena projektorja, žarnice: 960.000 tolarjev,86.980 tolarjev.

Za: Velik svetlobni tok.

Proti: Velikost, glasno delovanje, slabše barve.

Da pri podjetju Plus Vision zelo poudarjajo razvoj zelo majhnih inlahkih projektorjev, potrjuje tudi model U2-1200, ki kljub temu da jenajtežji med preizkušenimi modeli tega izdelovalca, ne presega težedveh kilogramov in pol. Res pa je, da je kar velik, predvsem ima veli-ko površino, je pa tudi dokaj nizek. Zato je nekoliko manj prenosen,a še vedno dovolj za večino namenov. Nekoliko večja velikost projek-torja pa ne preseneča ob podatku, da je svetlobni tok, ki ga zmore us-tvarjati naprava, kar 2000 lumnov, to vrednost pa je po naših meri-tvah celo presegel za dobrih 37 lumnov. Uporabiti ga je mogoče torejtudi v bolj svetlih prostorih. Za svetlobo poskrbi 200-vatna žarnicaHP, katere življenjska doba je kar 4000 ur.

Projektor temelji na tehnologiji DLP, njegova prava ločljivost paje 1024 × 768, čeprav lahko prikaže tudi druge standardne ločljivo-sti VESA, od 640 × 350 do 1280 × 1024 pik. Uporabljeni objektivima 1,2-kratno optično povečavo, sliko pa lahko prikaže na razdalji

od 1,2 do 11,5 metra, pri čemer je veli-kost diagonale tako dobljene slike od0,69 do 7,62 metra. Omogočena je tudidigitalna korekcija trapeza po navpičniosi do kota 30 stopinj, čeprav ta slabo

vpliva na kakovost slike in je njena rabavprašljiva. Projektor omogoča tako projici-

ranje slike izza platna kot tudi pritr-ditev pod strop, saj ima možnostzrcaljenja slike po vodoravni in

navpični osi.Tudi temu projektorju je Plus Vi-

sion namenil dokaj majhen in ploščatdaljinski upravljalnik, z zoprnimi gu-

mijastimi tipkami, ne zna pa posnemati niti miške. Moti tudi to, darazporeditev tipk za upravljanje na daljinskem upravljalniku ni ena-ka tisti na upravnem delu ohišja. Menuji so lepo pregledni in imajoveliko nastavitev za boljše prilagajanje slike, na voljo pa je tudi načindelovanja z manjšo močjo žarnice, ob uporabi katerega se svetlobnitok zmanjša na 1600 lumnov, zmanjša pa se tudi glasnost sicer dokajglasnega projektorja. Projektor premore analogni vhod in izhod zamonitor, priključek za video in S-Video, zvočni vhod. Na voljo je tudidigitalni priključek DVI-D.

Slika navdušuje s svetlostjo, ostrino in kontrastnostjo (izmerilismo razmerje kar 121 : 1). Moteča je edino stabilnost slike in občut-ljivost za šum. Senc na robovih kontrastnih prehodov je nekaj, a nisopreveč moteče, barve so nekoliko netočne, celotna slika pa ima pri-dih zelene. Še posebej velike težave pa ima z nekaterimi barvami, kiso nasploh slabost tehnologije DLP (npr. rumena je zelo rjavkasta).Nižje ločljivosti so dokaj dobre kakovosti, ločljivost SXGA pa je ne-koliko slabša. S kakovostjo slike smo tako bolj ali manj zadovoljni.

MAJ 200364 LAHKI PROJEKTORJI

Sharp PG-M25XVrsta: DLP.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768), 1900 lumnov.

Teža: 2,6 kg.

Izdeluje: Sharp, www.sharp-world.com.

Prodaja: Panna, (01) 429 20 00, www.panna.si.

Cena projektorja, žarnice: 1.383.765 tolarjev,85.000 tolarjev.

Za: Velik svetlobni tok, možnost brezžične pove-zave, menuji.

Proti: Slabša ostrina, sence na robovih kontrastnih prehodov, nenatančen giro-skop za upravljanje.

Paradni konj podjetja Sharp pri ultra lahkih projektorjih je modelPG-M25X, katerega največja posebnost je prav gotovo velik svetlob-ni tok ter možnost prikazovanja slike prek brezžične povezave. Brez-žični povezavi smo se posvetili v posebnem okviru, zato tu le o drugihznačilnostih tega projektorja. Ohišje projektorja je dokaj lično obli-kovano in je zelo globoko ter prijetno majhno, s težo 2,6 kilogramapa tudi dokaj lahko, še posebej za projektor, katerega uradni svet-lobni tok znaša kar 1900 lumnov. To je dovolj tudi za projiciranje vsvetlih prostorih. Izmerili smo sicer nekoliko manjši svetlobni tok1754 lumnov, a je to še vedno dovolj za večino namenov.

Ločljivost projektorja je 1024 × 768 pik, uporabljena pa je tehno-logija DLP. Največja ločljivost, ki jo lahko še prilagodi svoji ločljivosti,je 1600 × 1200 pik. Za osvetljevanje rabi 210-vatna žarnica vrste SHP,katere deklarirana življenjska doba je 2000 ur. Sliko lahko proji-ciramo na razdalji od 1,6 do 14 metrov, pri čemer znaša velikost dia-

gonale slike od 102 do 762 centimetrov.Priključki – analogno digitalni vhod

za monitor DVI-I, vhod za video in S-Video, zvočni vhod ter priključek USBza povezavo z računalnikom – so obstrani ohišja in so prekriti z zaščitno

gumo, ki jo je treba pred upora-bo povsem odstraniti. Daljinskiupravljalnik je zelo dobro obli-

kovan in lepo leži v roki, njegovaposebnost pa je prav gotovo to, da

ima giroskop, torej lahko menuje alimiško upravljamo tako, da premikamo

celoten daljinski upravljalnik. Žal to de-luje dobro le v teoriji, v praksi pa se je tak način nadzora izkazal zadokaj nenatančnega. Daljinski upravljalnik tudi nima laserskega ka-zalca. Nadomešča ga elektronska pika, ki jo projicira na zaslonusam projektor. Menuji so grafično lepo oblikovani in tudi zelo pre-gledni, na voljo pa je kopica nastavitev, med drugim lahko tudi shra-nimo sliko v pomnilnik projektorja in jo pozneje spet prikličemo, iz-beremo katero od prednastavitev za različne vrste projekcij, projek-tor zaklenemo z geslom, ima pa celo funkcijo proti tatvinam.

Slika projektorja je zelo stabilna (pa čeprav gre za projektorDLP), je pa ostrina nekoliko slabša, predvsem enakomernost po ce-lotni sliki, saj glede na sredino odstopa. Pri barvah se izrazi slabosttehnologije DLP pri prikazovanju nekaterih barv, kot je npr. rumena(ta je prej oker), pa tudi na kontrastnih prehodih nastajajo svetle intemne sence, ki kazijo sliko. Boljša je kontrastnost – izmerjeno pri-merjalno razmerje je kar 120 : 1 – pa tudi enakomernost osvetlitve(odstopanja je za 15,3 odstotka). O kakovosti slike bi dejali, da je si-cer dokaj dobra, a nikakor popolna.

Sony VPL-CX5Vrsta: LCD.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768),2000 lumnov.

Teža: 2,7 kg.

Izdeluje: Sony, www.sony.com.

Prodaja: CHS, (01) 280 66 00, www.chs.si.

Cena projektorja, žarnice: 966.000 tolarjev,139.000 tolarjev.

Za: Oblika, dobra slika, podpora pomnilniškim karticam Memory Stick.

Proti: Glasno delovanje.

Sony je še eden izmed izdelovalcev, ki se pri razvoju ultra lahkihprojektorjev držijo tehnologije projiciranja s tremi zasloni LCD. Taza razliko od tehnologije DLP ne omogoča tako velike miniaturizaci-je, a ima nekaj prednosti predvsem v kakovosti slike. Kljub temu težamodela VPL-CX5 ne presega 2,7 kilograma. Uporabljeni zasloni izpolimorfnega silicija z diagonalo 0,7 palca imajo ločljivost 1024 ×768 pik, projektor pa zna s prilagajanjem (ob slabši kakovosti) pri-kazati tudi druge ločljivosti VESA, do največ 1280 × 1024 pik.

Uradna navedba svetlobnega toka je 2000 lumnov, mi smo name-rili le 1707 lumnov. Brez večji težav je mogoče projektor torej upo-rabljati tudi v svetlih prostorih. Za to skrbi 165-vatna žarnica vrsteUHP, katere deklarirana življenjska doba je 2000 ur. Razdalja medprojektorjem in platnom, na katerega projiciramo sliko, je lahko od1,5 do 7,2 metra, pri tem pa dobimo sliko z diagonalo od 102 do 381centimetrov. Pri postavitvi si lahko pomagamo še z 1,2-kratnim op-tičnim zumom ter vodoravnim in navpičnim zrcaljenjem, če namera-

vamo projektor uporabljati zaprojiciranje izza platna ali pri-trditev pod strop. VPL-CX5 imatudi samodejno digitalno ko-

rekcijo trapeza, ki deluje hi-tro in natančno, a se jevelja (še posebej obstalnih postavitvah)

izogibati, saj vpliva nakakovost slike.

Ohišje projektorja jezelo zanimivo oblikovano,

površina je gladka in svetle-ča, z le majhnim številom tipk na upravljalnem delu. Objektiv je skrit,pred njim je zaščitna ploščica, ki se ob vklopu samodejno umakne.Priključke prekriva zaščitni pokrov, na voljo pa so vhod za monitor,vhod za video in S-Video ter zvočni vhod. Daljinski upravljalnik jedokaj dobro oblikovan, tipke so pregledno razporejene, manj pre-gledni pa so menuji naprave, saj so nekatere nastavitve precej skrite.

Projektor je precej glasen, tudi v načinu delovanja z manjšo močjožarnice. V manjših prostorih in predvsem ob predvajanju filmov jeglasnost že kar moteča. Omenimo še to, da podpira tudi pomnilniškekartice Memory Stick, s katerimi se lahko izognemo potrebi po raču-nalniku.

Kakovost slike je eden večjih adutov te naprave, saj je slika svetla,stabilna in zelo ostra. Mreža zaslonov LCD ni preveč moteča. Barveso izrazite in natančne, senc na robovih kontrastnih prehodov pa je lemalo in od daleč niso vidne. Vsekakor je slika zelo dobra. Dokaj do-bro je izmerjeno primerjalno kontrastno razmerje, 103 : 1. Majhno jetudi odstopanje v enakomernosti osvetlitve, po celotni površini slikele 10,1 odstotka.

MAJ 2003LAHKI PROJEKTORJI 65

Toshiba TLP-T520Vrsta: LCD.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768),1800 lumnov.

Teža: 3,4 kg.

Izdeluje: Toshiba, www.toshiba.com.

Prodaja: TIFT, www.tift.si, (01) 256 15 40.

Cena projektorja, žarnice: 982.886 tolarjev,129.617 tolarjev.

Za: Veliko število priključkov, velik svetlobni tok, možnostbrezžične povezave.

Proti: Nestabilna slika, neenakomerna ostrina, menuji.

Toshiba TLP-T520 ni najmanjši, niti najlažji ultra lahki modelprojektorja, saj je že kar zajeten, tehta pa 3,4 kilograma. Za tehnolo-gijo projiciranja je uporabljena tehnologija treh zaslonov LCD iz po-limorfnega silicija, njihova ločljivost pa je 1024 × 768 pik. S prilaga-janjem je mogoče prikazati ločljivost do 1600 × 1200 pik, seveda paso alternativne ločljivosti precej slabše kakovosti od prave. Izdelova-lec obljublja svetlobni tok 1800 lumnov, v praksi smo namerili le 49lumnov manj, a je to še vedno zelo blizu uradni navedbi. Kljub temuto za tako velik projektor niti ni veliko, saj konkurenti dosegajo tudivečje svetlobne toke s precej manjšimi in lažjimi modeli.

Za svetlobo skrbi 190-vatna žarnica, katere obratovalni čas naj bibil po navedbah izdelovalca 2000 ur. Razdalja med zaslonom in pro-jektorjem je lahko od metra in pol pa do 11,74 metra, pri tem pa imaslika diagonalo veliko od 80 do 760 centimetrov, za lažjo namestitevpa je uporabniku v pomoč še 1,2-kratna optična povečava, digitalno

popravljanje trapeza po navpičniosi do kota 15° (ki pa se ga je zara-di izgube kakovosti priporočljivoizogibati) ter vodoravno in nav-pično zrcaljenje slike, ki omogoča

projiciranje izza platna ali vgrad-njo pod strop. Med priključki sta kar

dva vhoda za monitor ter entak izhod, poleg tega pa jenajti tudi vhod za video in S-Video, pri čemer ima videovhod tudi zvočni stereo RCA

vhod, zvočni vhod pa je na vo-ljo tudi kot »jack«, za povezavo

z računalnikom pa ima še zaporedni in USB priključek.Daljinski upravljalnik je dokaj pregleden, z velikimi tipkami, z

njim pa upravljamo menuje, neposredno uporabljamo nekatere po-gosteje rabljene funkcije, v povezavi z računalnikom deluje tudi kotmiška. Kot pri večini Toshib tudi temu zamerimo, da so menuji neko-liko nepregledni, predvsem so nejasno označene nekatere možnosti,to pa zahteva, da se jih privajamo. Res pa je, da imajo dovolj velikonastavitev za dober nadzor nad sliko, ob tem pa projektor lahko de-luje tudi z manjšo močjo žarnice, ki ga še dodatno utiša, čeprav nitini najglasnejši.

Kakovost slike je dokaj dobra, čeprav ni popolna. Predvsem je nekajnestabilnosti ob robovih, proti robovom pa se nekoliko zmanjšuje tudiostrina. Nekaj je tudi senc na kontrastnih robovih, a niso prehudo opaz-ne. Dobre pa so barve, ki so intenzivne in pravilne, pa tudi dinamikaslike je dovolj dobra. Omenimo še, da je izmerjeno primerjalno kon-trastno razmerje 82 : 1 (uradno največje razmerje je kar 400 : 1), od-stopanje osvetljenosti po vsej površini pa je 17,5 odstotka, kar ni veliko.

Toshiba TDP-P4Vrsta: DLP.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768),1200 lumnov.

Teža: 1,4 kg.

Izdeluje: Toshiba, www.toshiba.com.

Prodaja: TIFT, (01) 256 15 40, www.tift.si.

Cena projektorja, žarnice: 905.796 tolarjev, 161.886 tolarjev.

Za: Majhna teža, majhne mere.

Proti: Ni navpičnega obrata slike, neodzivni menuji, kakovost slike, majhna izmerje-na svetilnost.

Toshibin ultra lahki projektor TDP-P4 je že naš stari znanec, sajsmo ga gostili že tudi na lanskem preizkusu ultra lahkih projektorjev.Narejen je na podlagi starejšega modela Infocus LP-130. Ohišje jeprecej majhno in s težo 1,4 kilograma tudi dokaj lahko, temelji pa natehnologiji projiciranja DLP, ki omogoča tako veliko miniaturizaci-jo. Na prednji strani ohišja je veliko hladilnih rež, upravljalni del pasestavljajo le tri tipke (dve za uporabo menujev in ena za izbiro vira).Stikalo za vklop je na hrbtni strani ohišja.

120-vatna žarnica vrste UHP, ki naj bi po navedbah izdelovalcadelovala 2000 ur, oddaja v kombinaciji z optiko svetlobni tok 1100lumnov, ločljivost mikrozrcalne enote (to je čipa DMD) je 1024 ×768 pik, najvišja podprta ločljivost, ki jo še lahko prilagodi svoji, je1280 × 1024 pik. Žarnica v našem preizkusnem primerku je imela zaseboj že precej delovnih ur, zato niti ne preseneča, da je bil izmerjenisvetlobni tok precej manjši od uradne navedbe, namreč le 799 lum-nov. To je zelo malo in zadostuje le za projiciranje v dovolj zatemnje-

nih prostorih.Objektiv omogoča tudi 1,2-kratno op-

tično povečavo, trapez pa je mogoče digi-talno popravljati po navpični osiza največ 20 stopinj. Žal je mogo-če sliko zrcaliti le vodoravno, kar

omogoča projekcijo izza platna,ne pa tudi vgradnje pod strop. Prav

tako pri Toshibi pogrešamo vgrajenizvočnik, ki pogosto pride prav na pred-

stavitvah in ga imajo prav vsi preostali preizkušeni projektorji, razenmodela SB21 podjetja HP.

Ker je infrardeči sprejemnik daljinskega upravljalnika vgrajen lena prednji strani, daljinca ni mogoče uporabljati za projektorjem.Menuji so pregledni, vendar nekoliko manj odzivni, kot bi si želeli.Menuji ponujajo kar nekaj nastavitev za popravljanje kakovosti sli-ke, poleg tega tudi razmerje slik 16 : 9 za gledanje filmov. Priključ-kov je razmeroma malo, saj ima projektor le kombiniran analognodigitalni vhod za monitor DVI-I ter vhod za video in S-Video.

Slika projektorja je povprečna, čeprav že na videz manj svetla intudi manj kontrastna. Ostrina je povprečna, predvsem proti robu ne-koliko neenakomerna, senc na robovih kontrastnih prehodov je maloin niso moteče, je pa slika dokaj nestabilna in ves čas nekoliko niha.Barve so premalo intenzivne, celotna slika pa zelenkasta. Omenimotudi, da je slika zelo neenakomerno osvetljena, saj je razlike po celot-ni površini slike za kar 68 odstotkov, zelo majhno pa je tudi izmerje-no primerjalno kontrastno razmerje. Uradno naj bi bilo največjekontrastno razmerje namreč kar 400 : 1, mi pa smo namerili le 53 : 1.Projektor se slabo obnese tudi pri prikazovanju alternativnih ločlji-vosti, ki so zelo slabe kakovosti. V vsakem primeru gre za dokaj pov-prečen izdelek, ki ga je že zdaj nekoliko načel zob časa.

MAJ 200366 LAHKI PROJEKTORJI

Toshiba TLP-T50Vrsta: LCD.

Ločljivost, svetlobni tok: XGA (1024 × 768),1400 lumnov.

Teža: 2,2 kg.

Izdeluje: Toshiba, www.toshiba.com.

Prodaja: TIFT, (01) 256 15 40, www.tift.si.

Cena projektorja, žarnice: 713.074 tolarjev, 129.617 tolarjev.

Za: Svetlobni tok, enakomernost osvetlitve.

Proti: Nestabilna slika, neenakomerna ostrina, menuji.

Toshiba TLP-T50 je ugodno majhen srednje zmogljiv predstavnikultra lahkih projektorjev. Njegovo ohišje je srednje veliko in srebrn-kaste barve, ima pa precej opazno velik objektiv, ki se večidel skriva vohišju. TLP-T50 temelji na tehnologiji projiciranja LCD in uporabljatri zaslone, velike 0,9 palca, iz polimorfnega silicija. Ločljivost zaslo-nov je 1024 × 768 pik. Največja ločljivost, ki jo zmore projektor tejločljivosti še prilagoditi, je 1280 × 1024 pik, vhodni signal pa moraimeti navpično frekvenco osveževanja slike od 50 do 85 hertzev.Uradna navedba o svetlobnem toku je 1400 lumnov, a se je na našempreizkusu izkazala za povsem upravičeno, saj smo izmerili svetlobnitok kar 1415 lumnov. To zadostuje celo za nekoliko svetlejše prosto-re. Uporabljena je 165-vatna žarnica z življenjsko dobo 2000 ur. Pro-jektor sicer lahko uporabljamo na razdalji od 1,4 do 11 metrov, pričemer meri diagonala slike od 80 do 700 centimetrov. Za lažje po-stavljanje ima tudi 1,2-kratno optično povečavo ter digitalno po-pravljanje trapeza po navpični osi z največjim naklonom ±15 sto-pinj, vendar to precej skazi kakovost slike. Sliko je mogoče zrcaliti

tako vodoravno kot navpično zaprojiciranje izza platna ali vgrad-njo pod strop.

Upravni del na ohišju je dokajpreprost in je namenjen pred-

vsem upravljanju menu-jev. Daljinski upravljalnikbele barve ima velike tip-

ke, poleg tipk za upravlja-nje menujev je tu tudi nekaj

tipk za pogosteje rabljenefunkcije, lahko pa deluje tudi

kot miška. Menuji so dokaj nepregledni, na začetku se prikaže statu-sna tabela s podatki o trenutnih nastavitvah (ločljivost, frekvenca,čas delovanja žarnice...). Motijo predvsem nejasne ikone, ki označu-jejo določene možnosti, pa tudi nekatere nastavitve so pregloboko.Med drugim lahko projektor deluje tudi z manjšo močjo, pri čemer senekoliko zmanjša tudi glasnost delovanja sicer zmerno tihe naprave.Projektor je opremljen z dovolj velikim izborom priključkov. Takoima kar dva vhoda za monitor in en izhod, vhod za video in S-Video,vhod za zvok ter zaporedni vmesnik.

Slika modela TLP-T50 je razmeroma nestabilna in vidno »teče«.To je sicer mogoče popravljati ročno in težavo bolj ali manj odpravi-ti, a bi si kljub temu želeli, da bi samodejno nastavljanje delovalo bo-lje. Tudi ostrina je dokaj neenakomerna po vsej površini slike, vidnaje tudi mreža zaslonov LCD. Boljše so barve, ki so zelo izrazite in lepe,moteče pa so dokaj opazne sence na kontrastnih prehodih. Kontrast-nost je dokaj povprečna, primerjalno razmerje, ki smo ga izmerili, jekomaj 72 : 1, uradna navedba o največjem možnem razmerju pa je400 : 1. Boljša je enakomernost osvetlitve, saj je odstopanja le za15,4 odstotka.

Projectiondesign F1-SXGAVrsta: DLP.

Ločljivost, svetlobni tok: SXGA (1280 × 1024),3000 lumnov.

Teža: 3 kg.

Izdeluje: Projectiondesign, www.projectionde-sign.com.

Prodaja: Lestra, (01) 722 89 07, www.lestra.si.

Cena projektorja, žarnice: 2.640.000 tolarjev,129.800 tolarjev.

Za: Visoka ločljivost, velik svetlobni tok, odlična slika.

Proti: Nima delovanja z zmanjšano močjo, visoka cena.

Norveške sicer ne poznamo ravno po izdelkih visokih tehnologiji,a se ponaša z dokaj priznanima blagovnima znamkama projektorjevAsk in Projectiondesign. Še posebej Projectiondesign se je usmeril navišji cenovni segment trga in ponuja tudi temu primerno zmogljivedigitalne projektorje. F1-SXGA je gotovo eden takih izdelkov, saj greza ultra lahki projektor, ki tehta le tri kilograme, a ima optično loč-ljivost kar 1280 × 1024 pik, in to ob zelo velikem svetlobnem toku3000 lumnov, kar pomeni, da ga lahko uporabljamo praktično vvseh prostorih, tudi bolj osvetljenih. Pri naših meritvah se je sicer do-bra četrtina te vrednosti, podane s strani izdelovalca, izgubila, a je bilakljub temu odličnih 2512 lumnov.

Za svetlobo poskrbi 250-vatna žarnica UHP, ki naj bi zdržala 2000ur. Projektor lahko postavimo na razdaljo od 1,5 do 10 metrov, pri če-mer dobimo diagonalo slike od 70 centimetrov do pet metrov in pol.Optične povečave, ki je skoraj nujna za optimalno določanje velikosti

slike, je za večkratnik 1,3.Glede na odlične tehnične podat-

ke naprave ne preseneča, da je slika,ki jo zmore prikazati, med najboljši-mi – z visoko ločljivostjo, svetlostjo

in odlično ostrino. Je pa res, da jeslika v manjših in temnih pro-storih že kar pretirano svetla,

kar zmanjša vidnost nekaterihsvetlih odtenkov. Prav zato bi si

želeli kak dodaten način delova-nja z zmanjšano močjo žarnice, ki

bi bil še posebej dobrodošel za proji-ciranje predvsem filmov v temnejših in manjših prostorih, a smo gapri F1-SVGA zaman iskali.

Na robovih kontrastnih prehodov je opaziti nekaj senc, a le obbližjem pogledu na sliko, drugače niso moteče. Kontrastnost slike jepo navedbah izdelovalca kar 1000 : 1, seveda pa gre za podatek onajvečji teoretično možni razliki med temno in svetlo točko, v resnič-nosti pa smo izmerili kontrastno razmerje 120 : 1. To je še vedno zelovisoko razmerje. Pohvaliti velja tudi kakovost drugih ločljivosti, sajkakovost ne upada tako drastično kakor pri številnih drugih mode-lih. Največja ločljivost, ki jo je sicer mogoče še prikazati s F1-SXGA,je 1600 × 1200 pik, vhodni signal pa mora imeti navpično frekven-co osveževanja slike od 48 do 190 hertzev. Odstopanja v osvetlitviposameznih delov slike je sicer za kar visokih 35,3 odstotka, a to pritako visokem svetlobnem toku praktično ni opazno. Omenimo še,da je projektor skoraj neslišen. Stane pa več kakor dva milijona to-larjev in pol.

volsanintelpsaclajavziorp anec anec

‘ ecinra

kešorts‘ anecinra

oru

azovtsmajrotkejorp ajadorp volsanintelps

aclajadorp aclajadorpnofelet

nospE03-PME

.wwwmoc.nospe

088.593TIS

008.811TIS TIS97 vecesem42 aretvA is.aretva.www 1143585)10(

ihcatiH-522S-PC

TAW

.wwwmoc.ihcatih

000.444TIS

000.001TIS TIS52 vecesem63 ,levkuL

muidem.DCL

.levkul.www-dcl.www,is

is.muidem

,7301245)10(2982316)20(

qaPiPH12BS moc.ph.www 861.156

TIS018.621

TISin

aktadop vecesem42 ,SSIDaretvA

,is.ssid.wwwis.aretva.www

,4255024)10(1143585)10(

1XsucofnI .wwwmoc.sucofni

000.064TIS

000.09TIS TIS03

vecesem42om( ‘ tson

21apukod)vecesem

artseL is.artsel.www 7098227)10(

54TVCEN cen.wwwmoc.eporue

999.953TIS

959.97TIS TIS08 vecesem63 siporkiM .www

is.siporkim 0051217)30(

CEN064TV

cen.wwwmoc.eporue

999.914,TIS

009.964TIS

999.59,TIS

009.511TIS

TIS84 vecesem63 ,siporkiM29-drocA

.www,is.siporkim-droca.www

is.29

,0051217)30(0327385)10(

spilihPobraG

.wwwmoc.spilihp

093.055TIS

008.711TIS TIS02 vecesem42 dnaHCP .www

is.dnahcp 0080035)10(

ynoS5SC-LPV

.wwwmoc.ynos

000.945,TIS

002.145TIS

000.441,TIS

000.511TIS

TIS27 vecesem21 gnipaR,SHC,is.shc.www

.wwwis.gni-par

,0066082)10(0871434)10(

501CksA on.ksa.www 000.888TIS

063.801TIS TIS45

vecesem42om( ‘ tson

21apukod)vecesem

artseL is.artsel.www 7098227)10(

05CksA on.ksa.www 000.066TIS

082.611TIS TIS85

vecesem42om( ‘ tson

21apukod)vecesem

artseL is.artsel.www 7098227)10(

2MksA on.ksa.www 000.009TIS

082.611TIS TIS93

vecesem42om( ‘ tson

21apukod)vecesem

artseL is.artsel.www 7098227)10(

lleDPM0013

.wwwmoc.lled

614.817TIS

001.011TIS TIS011 vecesem21 CMF is.cmf.www 0015025)10(

nospE027-PME

.wwwmoc.nospe

088.910.1TIS

088.911TIS TIS08 vecesem42 aretvA is.aretva.www 1143585)10(

nospE037-PME

.wwwmoc.nospe

088.931.1TIS

088.911TIS TIS08 vecesem42 aretvA is.aretva.www 1143585)10(

ihcatiHW723X-PC

.wwwmoc.ihcatih

000.657TIS

000.011TIS TIS55 vecesem63 ,levkuL

muidem.DCL

.levkul.www-dcl.www,is

is.muidem

,7301245)10(2982316)20(

ihcatiH-583X-PC

W

.wwwmoc.ihcatih

000.849TIS

000.011TIS TIS55 vecesem63 ,levkuL

muidem.DCL

.levkul.www-dcl.www,is

is.muidem

,7301245)10(2982316)20(

BDPH13PX moc.ph.www 025.130.1

TIS261.531

TISin

aktadop vecesem42 ,SSIDaretvA

,is.ssid.wwwis.aretva.www

,4255024)10(1143585)10(

qaPiPH0084-PM moc.ph.www 221.522.1

TIS088.812

TIS TIS641 vecesem42 ,SSIDaretvA

,is.ssid.wwwis.aretva.www

,4255024)10(1143585)10(

sucofnI056PL

.wwwmoc.sucofni

000.023.1TIS

082.611TIS TIS93

vecesem42om( ‘ tson

21apukod)vecesem

artseL is.artsel.www 7098227)10(

CEN062TL

cen.wwwmoc.eporue

999.959,TIS

000.921.1TIS

999.49,TIS

009.911TIS

TIS74 vecesem63 ,siporkiM29-drocA

.www,is.siporkim-droca.www

is.29

,0051217)30(0327385)10(

spilihP1GXerusB

.wwwmoc.spilihp

089.596TIS

058.031TIS TIS44 vecesem63 dnaHCP .www

is.dnahcp 0080035)10(

noisiVsulP0011-V

-sulp.wwwmoc.noisiv

000.048TIS

089.76TIS TIS86 vecesem42 artseL is.artsel.www 7098227)10(

noisiVsulP131-4U

-sulp.wwwmoc.noisiv

000.048TIS

089.76TIS TIS54 vecesem42 artseL is.artsel.www 7098227)10(

noisiVsulP0021-2U

-sulp.wwwmoc.noisiv

000.069TIS

000.68TIS TIS92 vecesem42 artseL is.artsel.www 7098227)10(

prahSX52M-GP

-prahs.wwwmoc.dlrow

567.383.1TIS

000.58TIS TIS34 vecesem21 annaP is.annap.www 0002924)10(

ynoS5XC-LPV

.wwwmoc.ynos

000.669TIS

009.931TIS TIS07

vecesem41vecesem21(

niamzirp)DCLinolsaz

SHC is.shc.www 0066082)10(

abihsoT025T-PLT

.wwwmoc.abihsot

688.289TIS

716.921TIS TIS56 vecesem42 TFIT is.tfit.www 0451652)10(

abihsoT4P-PDT

.wwwmoc.abihsot

697.509TIS

688.161TIS TIS18 vecesem42 TFIT is.tfit.www 0451652)10(

abihsoT05T-PLT

.wwwmoc.abihsot

470.317TIS

716.921TIS TIS56 vecesem42 TFIT is.tfit.www 0451652)10(

-noitcejorP-1Fngised

AGXS

orp.wwwednoitcejmoc.ngis

000.046.2TIS

008.921TIS TIS56 vecesem42 artseL is.artsel.www 7098227)10(

Tabela podatkov

MAJ 2003LAHKI PROJEKTORJI 67

MAJ 200368 LAHKI PROJEKTORJI

aksjickejorpakinhet

anjortstsovijlčol

ajčevjantsovijlčol

inčnevkerfgesbo

)invarodov(

atsrv‘ ecinra

inedevaninboltevs)ISNA(kot

ontsartnokejremzarabdevan(

)aclajavziorp

‘ aksjnejlviabod ‘ ecinra

inlamron()sudom

ejremzarekils

tsonejladdoanolsazdo

alanogaidanolsaz

vetivatsanekilsetsazepart ejnejlacrz ančitpo

avačevopolivetš

vokinčovz

nospE03-PME

×3(DCL)iksjicilisilop

×008006

×4201867

69–05zH

W031EHU-HS mL008 1:004 ru0051 3:4 m3,11–9,0 mc067–06 onlatigid

)°51±ončipvan(,onvarodov

ončipvan en 1

ihcatiH-522S-PC

TAW

×3(DCL)iksjicilisilop

×008006

-×4201867

021–05zH

W051BHU mL0041 1:005 ru0004 9:61,3:4 m9,5–9,0 mc805–201 onlatigid

)ončipvan(,onvarodov

ončipvan x2,1 1

qaPiPH12BS PLD ×008

006×0821

420158–34

zHW021PIV-P mL008 1:0081 PN 9:61,3:4 m21–1 mc026–06 onlatigid

)ončipvan(,onvarodov

ončipvan en 0

1XsucofnI PLD ×008006

×4201867

58–05zH

W051PHS mL0001 1:0002 ru0003 9:61,3:4 m01–5,1 mc055–08 onlatigid

)°02±ončipvan(,onvarodov

ončipvan x2,1 1

54TVCEN ×3(DCL)iksjicilisilop

×008006

×08214201

021–05zH

W531HSN mL0001 1:003 ru0001 9:61,3:4 m4,41–6,1 m067–06 niečelkimerp

)°51±(onlatigid,onvarodov

ončipvan x3,1 1

CEN064TV

×3(DCL)iksjicilisilop

×008006

×00610021

021–05zH

W002HSN mL0051 1:004 ru0002 9:61,3:4 m2,01–7,0 mc267–35

onlatigid,°03±ončipvan(

)onjedomas

,onvarodovončipvan x2,1 1

spilihPobraG

×3(DCL)iksjicilisilop

×858484

×858484

021–05zH

W231PHU mL0001 1:004 ru0006 9:61 m01–1,1 mc536–07 onlatigid

)ončipvan(,onvarodov

ončipvan x2,1 1

-LPVynoS5SC

×3(DCL)iksjicilisilop

x008006

×08214201

58–84zH

W561PHU mL0081 nadopin ru0002 9:61,3:4 m2,7–5,1 mc183–201 onlatigid

)ončipvan(,onvarodov

ončipvan x2,1 1

501CksA ×3(DCL)iksjicilisilop

×4201867

×08214201

031–34zH

W002PHU

0002mL 1:054 ru0002 9:61,3:4 m01–1,1 mc005–55 onlatigid

)°03±ončipvan(,onvarodov

ončipvan x3,1 2

05CksA ×3(DCL)iksjicilisilop

×4201867

×08214201

031–44zH

W051PHU mL0031 1:004 ru0002 9:61,3:4 58,8–64,1

m mc015–01 onlatigid)°51±ončipvan(

,onvarodovončipvan x2,1 1

2MksA PLD ×4201867

×08214201

031–44zH

W231PHU mL0011 1:008 ru0003 9:61,3:4 m1,6–5,1 mc086–08 onlatigid

)°51±ončipvan( onvarodov x63,1 1

lleDPM0013 PLD ×4201

867×0061

0021021–34

zHW031PIV-P mL0501 1:082 ru0001 3:4 m21–1 mc747–15 onlatigid

)ončipvan(,onvarodov

ončipvan x2,1 1

nospE027-PME

×3(DCL)iksjicilisilop

×4201867

×00610021

58–05zH

W051EHU-HS mL0051 1:004 ru0051 3:4 m7,11–1 mc067–06

onlatigid,°51±ončipvan(

)onjedomas

,onvarodovončipvan x61,1 1

nospE037-PME

×3(DCL)iksjicilisilop

×4201867

×00610021

58–05zH

W051EHU-HS

0002mL 1:004 ru0051 3:4 m7,11–1 mc067–06

onlatigid,°51±ončipvan(

)onjedomas

,onvarodovončipvan x61,1 1

ihcatiHW723X-PC

×3(DCL)iksjicilisilop

×4201867

×08214201

021–05zH

W051BHU mL0081 1:053 ru0002 9:61,3:4 m11–9,0 mc267–67

.dov(onlatigid.pvan,°03±

)°04±

,onvarodovončipvan x2,1 1

ihcatiH-PC

W583X

×3(DCL)iksjicilisilop

×4201867

×08214201

021–05zH

W002BHU

0022mL 1:004 ru0002 9:61,3:4 m51–6,1 mc267–101

.dov(onlatigid.pvan,°03±

)°04±

,onvarodovončipvan x3,1 2

BDPH13PX PLD ×4201

867×0061

002158–34

zHW051PIV-P mL0021 1:0081 PN 9:61,3:4 m21–1 mc057–07 onlatigid

)ončipvan(,onvarodov

ončipvan x12,1 1

qaPiPH0084-PM PLD ×4201

867×0821

4201001–05

zHW002PIV-P

0002mL 1:008 ru0051 9:61,3:4 2,21–9,0 mc067–05 onlatigid

)ončipvan(,onvarodov

ončipvan x2,1 2

sucofnI056PL PLD ×4201

867×0821

420158–05

zHW052PHU

0052mL 1:008 ru0002 9:61,3:4 m01–5,1 mc076–07 onlatigid

)ončipvan(,onvarodov

ončipvan x4,1 2

CEN062TL PLD ×4201

867×0061

0021021–05

zHW022HSN mL0012 1:0061 ru0002 3:4 m6,42–2,1 mc0721–67

.dov(onlatigid.pvan,°03±

)°04±

,onvarodovončipvan x2,1 1

spilihP1GXerusB

×3(DCL)iksjicilisilop

×4201867

×08214201 PN W051

PHU mL0021 1:003 ru0003 3:4 m01–1,1 mc536–07 onlatigid)ončipvan(

,onvarodovončipvan x2,1 1

noisiVsulP0011-V PLD ×4201

867×0821

4201021–05

zHW021

PH mL0001 1:0002 ru0001 3:4 m6,6–2,1 mc805–19 ,.dov(onlatigid).pvan onvarodov en 1

noisiVsulP131-4U PLD ×4201

867×0821

420158–05

zHW051

PH mL0051 1:0051 ru0051 9:61,3:4 m4,6–2,1 mc405–17onlatigid

°53-ončipvan()°52+od

,onvarodovončipvan en 1

noisiVsulP0021-2U PLD ×4201

867×0821

4201021–05

zHW002

PH0002

mL 1:0051 ru0003 9:61,3:4 m5,11–2,1 mc267–96 onlatigid)°03±ončipvan(

,onvarodovončipvan x2,1 1

-GPprahSX52M PLD ×4201

867×0061

0021002–34

zHW012PHS mL0091 1:0001 ru0002 9:61,3:4 m41–6,1 mc267–201 onlatigid

)ončipvan(,onvarodov

ončipvan x2,1 1

-LPVynoS5XC

×3(DCL)iksjicilisilop

×4201867

×08214201

58–84zH

W561PHU

0002mL nadopin ru0002 9:61,3:4 m2,7–5,1 mc183–201 onlatigid

)ončipvan(,onvarodov

ončipvan x2,1 1

abihsoT025T-PLT

×3(DCL)iksjicilisilop

×4201867

×00610021

58–05zH W091 mL0081 1:004 ru0002 3:4 47,11–5,1

m mc067–08 onlatigid)°51±ončipvan(

,onvarodovončipvan x2,1 1

abihsoT4P-PDT PLD ×4201

867×0821

4201 PN W021PHU mL0011 1:004 ru0002 3:4 m6–2,1 mc044–56 onlatigid

)°02±ončipvan( onvarodov x2,1 0

abihsoT05T-PLT

×3(DCL)iksjicilisilop

×4201867

×08214201

58–05zH W561 mL0041 1:004 ru0002 3:4 m11–4,1 mc007–08 onlatigid

)°51±ončipvan(,onvarodov

ončipvan x2,1 1

-noitcejorP-1Fngised

AGXSPLD ×0821

4201×0061

0021091–84

zHW052PHU

0003mL 1:0001 ru0002 ,3:4

4:5,9:61 m01–5,1 mc055–07onlatigid

°53-ončipvan()°52+od

,onvarodovončipvan x3,1 2

Tabela podatkov in meritev

MAJ 2003LAHKI PROJEKTORJI 69

čomvokinčovz oedivazaropdop vakils

ikils tsonsalg ničanihitajnavoled

olirp ‘ neiksnijladcelajlvarpu

)okšim.nsop(

ikčujlkirparopdop

mikšinlinmopmacitrak

)mm(erem asamnejremziinboltevs

kot

anejremziacnairav

ontsartnokejremzar

W1 MACES,LAP,CSTN en Bd53 en )ad(ad ,oediV-S,oediV,dohziAGV,AGVinderopaz,dohvinčovz en 422×903

401× gk9,2 mL134 %8,01 1:08

W1,MACES,LAP,CSTN

,)i575,p084(VTDE)i0801,p027(VTDH

en Bd63 mL0211 )ad(ad,dohvinčovz,dohziAGV,AGVenečol,inderopaz,oediV-S,oediV

etnenopmoken 512×982

48× gk4,2 mL378 %4,11 1:37

in-kinčovz

vo

,MACES,LAP,CSTN,)p675,p084(VTDE)i0801,p027(VTDH

en Bd53 en )ad(ad BSU,)kcaj(oediV,I-IVD en ×06×102141 gk1 mL977 %7,93 1:211

W5,2 ,VTDE,MACES,LAP,CSTN)i0801,p027(VTDH en Bd73 en )ad(ad ,oediV-S,oediV,dohzinidohvAGV

etnenopmokenečol,BSU,inčovz en 601×942813× gk1,3 mL219 %4,43 1:87

W2 VTDE,MACES,LAP,CSTN)i0801,p027(VTDH,)p084( en Bd83 mL008 )ad(ad ,inčovz,oediV-S,oediv,BGR,AGV

inderopaz en ×58×992702 gk5,2 mL919 %8,51 1:67

W1,MACES,LAP,CSTN

,)p675,p084(VTDE)i0801,p027(VTDH

en Bd73 mL0021 )ad(ad,oediV-S,oediV,dohzinidohvAGV

nidohvinčovz,)ACR(dohvinčovz2/SP,BSU,)kcaj(dohzi

en ×98×013032 gk9,2 mL9121 %7,21 1:37

W6 ,VTDS,MACES,LAP,CSTN)p084(VTDE en Bd92 en )ad(ad ,2/SP,inčovz,oediV-S,oediV,AGV

BSU en 533×532801× gk7,3 mL859 %1,31 1:56

W1 MACES,LAP,CSTN en Bd34 en )ad(ad dohvinčovz,oediV-S,oediV,AGV en ×86×582822 gk7,2 mL8961 %3,11 1:801

W1 MACES,CSTN,LAP en Bd43< en )ad(ad,dohziAGV,AGVx2,D-IVDnidohvinčovz,oediV-S,oediV

BSU,inderopaz,dohzien ×89×942

333 gk4,3 mL2991 %5,42 1:89

W1 VTDS,MACES,LAP,CSTN)p084(VTDE,)i084( en Bd53 en )ad(ad ,oediV-S,oediV,dohziAGV,AGV

BSU,2SP,inčovz en ×59×552503 gk6,2 mL9201 %1,12 1:611

W1 VTDS,MACES,LAP,CSTN)p084(VTDE,)i084( ad Bd23 009 )ad(ad ,)AGVinlatigidniingolana(AD-1M

BSU,inčovz,oediV-S,oediV en 4,36×9911,841× gk1,1 mL4911 %5,58 1:401

W2 VTDS,MACES,LAP,CSTN)p084(VTDE,)i084( en Bd83 en )ad(ad ,oediV-S,oediV,dohziAGV,I-IVD

inderopaz,BSU,dohvinčovz en ×65×622571 gk6,1 mL5201 %5,55 1:67

W1 MACES,LAP,CSTN en Bd93 en )ad(adACRz(oediV,oediV-S,AGV

nidohvinčovz,)modohvminčovzBSU,)kcaj(dohzi

en ×07×672091 gk9,1 mL9621 %5,71 1:97

W1 MACES,LAP,CSTN ad Bd93 en )ad(adACRz(oediV,oediV-S,AGV

nidohvinčovz,)modohvminčovzinderopaz,BSU,)kcaj(dohzi

en ×07×672091 gk9,1 mL4191 %7,71 1:78

W1,MACES,LAP,CSTN

,)i575,p084(VTDE)i0801,p027(VTDH

en Bd93 mL0441 )ad(ad

dohvinčovz,dohziAGV,AGVx2,oediV,dohziinčovz,)kcajniACR(

enečol,inderopaz,BSU,oediV-Setnenopmok

en ×67×592132 gk7,2 mL4521 %1,41 1:75

W1,MACES,LAP,CSTN

,)i575,p084(VTDE)i0801,p027(VTDH

en Bd04 mL0061 )ad(ad

ACR(dohvinčovz,dohziAGV,AGV-S,oediV,dohziinčovz,)kcajni

enečol,inderopaz,BSU,oediVetnenopmok

en ×67×792822 gk2,3 mL5912 %1,32 1:18

W2,MACES,LAP,CSTN

,)p675,p084(VTDE)i0801,p027(VTDH

en Bd53 ad )ad(ad BSU,oediV-S,oediV,AD-1M en ×76×622381 gk6,1 mL1711 %9,47 1:29

W5,3,MACES,LAP,CSTN

,)p675,p084(VTDE)i0801,p027(VTDH

en Bd63 ad )ad(ad inčovz,oediV-S,oediV,D-IVD,AGVBSU,dohv en ×49×392

232 gk36,2 5402mL %5,04 1:99

W4,MACES,LAP,CSTN

,)p675,p084(VTDE)i0801,p027(VTDH

en Bd53 0002mL )ad(ad

inčovz,dohzinidohvAGV,AD-1Mermo,dohv ‘ inderopaz,kečujlkirpin

kečujlkirpen 011×153

523× gk42,4 6832mL %7,73 1:011

W2,MACES,LAP,CSTN

,)p675,p084(VTDE)i0801,p027(VTDH

en Bd23 mL0561 )ad(ad-S,oediV,dohziAGV,AGVx2niACR(dohvinčovzx2,oediV

BSU,inderopaz,dohziinčovz,)kcaj2pitAICMCP ×29×062

572 gk9,2 mL3512 %8,71 1:621

w6 VTDE,MACES,LAP,CSTN)i0801,p027(VTDH,)p084( en Bd92 en )ad(ad ,2/SP,inčovz,oediV-S,oediV,AGV

etnenopmokenečol,BSU en 533×532801× gk7,3 mL1411 %4,31 1:27

W5,0,rCbCY,MACES,LAP,CSTN,p027(VTDH,)p084(VTDE

)i0801ad Bd73 en )en(ad ,)rPbPY,rCbCY,AGVidut(I-IVD

oediV-S,oediV,inčovz en ×54×081141 gk1 mL337 %4,23 1:87

W5,0,rCbCY,MACES,LAP,CSTN,p027(VTDH,)p084(VTDE

)i0801en Bd43 mL0021 )en(ad ,)rPbPY,rCbCY,AGVidut(I-IVD

oediV-S,oediV,inčovz en ×35×091932 gk5,1 mL5401 %4,81 1:69

W1,rCbCY,MACES,LAP,CSTN,p027(VTDH,)p084(VTDE

)i0801en Bd73 mL0061 )en(ad ,dohziAGV,AGV,I-IVD

oediV-S,oediV,inčovz en ×85×032592 gk5,2 7302

mL %1,32 1:121

W2VTS,MACES,LAP,CSTNVTDH,)p084(VTDE,)i084(

)i0801,p027(ad Bd73 ad )ad(ad BSU,inčovz,oediV-S,oediV,I-IVD

,aideMtramS(ad,hsalFtcapmoC

)hsalFATA

×67×912203 gk6,2 mL4571 %3,51 1:021

W1 MACES,LAP,CSTN en Bd34 ad )ad(ad dohvinčovz,oediV-S,oediV,AGV yromeM(ad)kcitS

×86×582822 gk7,2 mL7071 %1,01 1:301

PN VTDH,MACES,LAP,CSTN)i0801,p027( en PN ad )ad(ad

-S,oediV,dohziAGV,AGVx2,)kcajniACR(inčovzx2,oediV

BSU,inderopazen ×79×892

942 gk4,3 mL1571 %5,71 1:28

in-kinčovz

vo

VTDH,MACES,LAP,CSTN)i0801,p027( en PN en )en(ad I-IVD,oediV-S,oediv en ×66×922

391 gk4,1 mL997 %1,86 1:35

PN VTDH,MACES,LAP,CSTN)i0801,p027( en PN ad )ad(ad ,inčovz,oediV-S,oediV,AGV

inderopaz en ×57×772791 gk2,2 mL5141 %4,51 1:27

W3+1VTDS,MACES,LAP,CSTN,p084(VTDE,)p675,i084()p027,i0801(VTDH,)p675

en Bd82 en )ad(ad

intnenopmok,D-IVD,AGVx2,)VTDH/VTDS(

,inčovzx4,oediV,oediV-SBSU,inderopaz

en ×88×872442 gk3 mL2152 %3,53 1:021

anašnji računalniki so, kar zadevazunanje mere, dokaj negospodarnenaprave. Ohišje običajnega modela

PC je večinoma prazno, uporabnik pa ima navoljo veliko število razširitvenih mest in pro-stora za vgradnjo dodatnih sestavnih delov, kijih večina ne izkoristi. To še bolj velja za raču-nalnike na delovnem mestu, kjer za pisarniškodelo zadošča povprečen računalnik in ne po-trebujemo zmogljivih grafičnih in zvočnihkartic, računalnike le redko nadgrajujemo injih, razen ob okvari, niti ne odpiramo. Polegtega je na pisalni mizi in pod njo ponavadivedno premalo prostora, računalnik pa je sskoraj povsem praznim ohišjem velik porabnikprostora.

Za prihranek pri velikosti ohišja moramopri manjših računalnikih uporabiti manjšo os-novno ploščo, ki navadno omogoča manj alipa sploh nobene nadgradnje sestavnih delov zdodatnimi razširitvenimi karticami. Ker siste-ma tako ne moremo razširiti s karticami,mora biti večina sestavnih delov že vgrajenana osnovni plošči. Medtem ko je v sistemskinabor integrirano zvočno vezje povsem obi-čajno tudi pri osnovnih ploščah standardnihmer, je pri manjših računalnikih vsakdanje, daje v sistemski nabor integrirano tudi grafičnovezje. Ta vezja so navadno manj zmogljiva odgrafičnih procesorjev na karticah, vendar zavsakdanje delo v pisarni, kjer naj ne bi poga-njali iger (ki so poglavitni razlog za razširje-nost zmogljivih 3D pospeševalnikov), povsemzadostujejo.

Pri zasnovi manjšega računalnika imajo iz-delovalci na voljo več poti. Največkrat gre zaračunalnike, ki jih označujejo s SFF (SmallForm Factor – »majhne mere«). Ohišja raču-nalnikov SFF so dokaj standardna, tako da semodeli različnih izdelovalcev, vsaj po merah,navzven le malo razlikujejo. Navadno gre zaizdelke, v katere so vgrajene osnovne ploščeFlexATX, v večini pa je dovolj prostora za obi-čajne sestavne dele, kot so diski in optičneenote, na voljo pa imamo manj mest za dodat-ne kartice in dodatne pomnilniške enote.

Nekateri, predvsem večji izdelovalci oseb-nih računalnikov, imajo na voljo tudi še manj-še modele. Pri teh izdelkih navadno najdemoosnovne plošče, ki so povsem prilagojene veli-kosti in obliki ohišja. Takih naprav navadnone moremo nadgrajevati (razen npr. pomnil-nika), v njih pa so pogosto uporabljeni sestav-ni deli, namenjeni prenosnikom, kot so 2,5-palčni diski in tanjše optične enote. V teh ra-čunalnikih imamo zelo redko na voljo disket-no enoto, ki je pri računalnikih SFF, kljubtemu da velika večina izdelovalcev opuščavgrajevanje disketne enote v računalnik, ševedno dokaj standarden sestavni del.

Tretja rešitev je najpogostejša pri manj

Ko jepremaloprostora

Računalniki PC se že od časov, ko je v njih še tiktakal procesor286, navzven skorajda niso spremenili. Še vedno gre za velikeškatle slonokoščene ali svetlo sive barve, ki na mizi ali pod njozasedejo kar precej prostora. Nekateri izdelovalci pa dokazuje-jo, da so ti računalniki lahko tudi drugačni in na voljo je žekar nekaj modelov z manjšimi ohišji, ki se po zmogljivostihvečinoma lahko merijo z najzmogljivejšimi »navadnimi«računalniki.

D

znanih izdelovalcih z Daljnega vzhoda. Natrgu so namreč na voljo tudi rešitve, pri kate-rih je v ohišje manjših mer že vgrajena osnovnaplošča, ki je, razen v redkih primerih, ne more-mo zamenjati. Njihovi partnerji OEM ali pakar končni kupci pa potem v tako ohišje polastni izbiri vgradijo preostale sestavne dele,od procesorja do diska. Pri sestavljanju takegaračunalnika tako nismo omejeni s sestavnimideli, ki jih ima na voljo izdelovalec računalni-ka, saj je podprta velika večina sestavnih delovnavadnega osebnega računalnika. Tak sku-pek ohišja in osnovne plošče v angleščini ime-nujemo »barebone PC«, kar bi v slovenščinonemara še najbolje prevedli z »oskubljen raču-nalnik«.

Integrirana grafikaSistemski nabori, pri katerih je del jedra

namenjen tudi prikazu grafike na zaslonu ra-čunalnika, so med izdelovalci naborov že do-kaj razširjeni. Ti nabori za grafični pomnilnikuporabljajo kar del sistemskega (navadno do64 MB), izhod VGA za priklop monitorja panajdemo kar na osnovni plošči poleg drugihvmesnikov. Plošče z enim izmed teh naborovimajo sicer na voljo tudi razširitveno mestoAGP, tako da lahko računalnik po potrebinadgradimo z grafično kartico, saj so grafič-na vezja v naborih dokaj šibka. Med izdeloval-ci sistemskih naborov imajo skoraj vsi na voljotudi take različice svojih izdelkov. Večina miniračunalnikov temelji na procesorju Intel Pen-tium 4. AMD Athloni se namreč med delova-njem bolj grejejo, tako da potrebujemo boljšipretok zraka skozi ohišje, to pa je pri manjšihohišjih dokaj težko doseči, zato po njih pose-žejo le redki izdelovalci.

Nabori, ki jih najdemo v mini PC, so takonavadno ali ena izmed izpeljank Inteloveganabora i845G ali pa SiS 650 oz. njegova no-vejša različica 651. V nabor i845G je vgrajenografično vezje, ki so ga poimenovali Intel Ex-treme Graphics. Sodeč po merjenju 3D zmog-ljivosti, gre za dokaj povprečen izdelek. SiS650 ima šibke grafične zmogljivosti in je zapoganjanje sodobnih, grafično zahtevnih igerskorajda neuporaben. Novejši nabor 651 je priprikazu grafike kar opazno hitrejši, vendar boše vedno zadovoljil le najmanj zahtevne upo-rabnike. Za vsakdanje pisarniško delo pa gra-fične zmogljivosti teh računalnikov vendarlepovsem zadoščajo.

Pri naborih za procesorje AMD so med iz-delovalci najbolj razširjeni nabori Viini, pred-vsem KM266. Njegovo grafično vezje temeljina nekdanjih izdelkih podjetja S3 (ki ga jepred leti kupila Via). Nabor je pri merjenjugrafičnih zmogljivosti dokaj neprepričljiv, sajgre za enega počasnejših naborov pri pospeše-

vanju 3D grafike. Via izdeluje tudi nabore zaprocesorje Pentium 4 s podobnimi zmoglji-vostmi, vendar zaradi spora med podjetjem inIntelom le redki izdelovalci osnovnih plošč inračunalnikov sežejo po njihovih naborih za In-telove procesorje. nVidia je, kar zadeva proi-zvodnjo sistemskih naborov, najmanj izkuše-no podjetje izmed omenjene četverice. Svojeizkušnje pri izdelavi grafičnih procesorjev souspešno prenesli tudi v svoj sistemski nabor n-Force 2, ki se med vsemi nabori z integriranimgrafičnim vezjem lahko pohvali z daleč naj-boljšimi rezultati, ko gre za prikaz trirazsežnegrafike. nForce je na voljo le za procesorjeAMD. Zaradi že omenjene manjše priljublje-nosti izdelkov AMD, pa tudi zato, ker za pisar-niški računalnik ne potrebujemo tako zmog-ljivega grafičnega vezja in tako nabor neopravičuje višje cene glede na nekatere konku-rente, so modeli mini PC z nVidiinim naboromdokaj redki.

Osnovne ploščeDanašnje osnovne plošče ATX so velike 305

× 244 mm. Zaradi tako velikih mer v manjšihmodelih PC ne moremo uporabiti klasičnih os-novnih plošč. Izdelovalci so se zato že pred letidogovorili za dodatne standarde, ki določajovelikost osnovnih plošč manjšega formata. Toso največkrat dosegli z okrnjenim naborom se-

stavnih delov plošče.Prvi tak standard so poimenovali Micro-

ATX. Gre za plošče, velike 244 × 244 mm.Manjšo velikost so izdelovalci dosegli pred-vsem s tem, da imamo na teh ploščah na voljonajveč štiri razširitvena mesta PCI, pri običaj-nih ploščah pa jih je lahko do sedem. Polegtega plošče MicroATX podpirajo napajalnikez manjšo izhodno močjo, ki pa so zaradi tegalahko tudi manjši. Če na teh ploščah izdelova-lec uporabi sistemski nabor z integriranimgrafičnim vezjem, je lahko taka plošča tudibrez razširitvenega mesta AGP za grafičnokartico. S tem prihranimo še nekaj malegaprostora. Po drugih lastnostih se plošče Micro-ATX skorajda ne razlikujejo od plošč ATX. Za-nimivo, da večina velikih izdelovalcev raču-nalnikov plošče MicroATX uporablja v svojihračunalnikih, ki so sicer standardnih mer,predvsem zato, ker s tem zmanjšajo ceno svo-jih izdelkov, medtem ko ob nakupu osnovneplošče brez računalnika plošč manjših merskorajda ni na voljo. Kljub temu več kot polo-vica računalnikov temelji na ploščah tega for-mata.

Za res majhne sisteme pa so tudi plošče Mi-croATX prevelike. V tem primeru moramo po-seči po še manjših osnovnih ploščah. FlexATX,kot se imenuje standard za osnovne plošče,omejuje največjo velikost plošče na 229 × 191milimetrov. Na ploščah FlexATX je skoraj ved-

Sodobni procesorji dandanes delujejo pri zelo visokih taktih, tako da je treba procesorje meddelovanjem hladiti z velikim hladilniki, na katerih so navadno nameščeni dokaj glasni ventilatorji.Pri izdelavi manjšega računalnika PC pa je lahko velikanski hladilnik hitro največji sestavni del ra-čunalnika, zato so nekateri izdelovalci posegli po drugačnih oblikah hlajenja računalnika. Eden iz-med možnih načinov je z uporabo odvodov toplote.

Prenos toplote s procesorja omogočajo kovinske cevi, napolnjene s tekočino. 90 odstotkovtekočine je destilirana voda, preostalih 10 odstotkov prostornine pa zasedajo razni dodatki, ki iz-boljšajo toplotno prevodnost tekočine. Tekočina je v ceveh pod zelo nizkim tlakom, tako da izpariže pri temperaturah okoli 30 °C. Ko je hladna, zaseda zelo majhen del cevi. Ob stiku z vročo povr-šino, na primer procesorjem, pa izpari in prenaša toploto na hladnejši konec cevi, kjer je navadnonameščen nekakšen hladilnik. Para se ohladi in utekočini, tekočina pa potem spet pade na dnocevi in krog je sklenjen. Za tako hlajenje jepomembno, da je del, ki se greje (proce-sor), nameščen nižje od hladilnika, kjer po-teka kondenzacija pare, sicer tekočina poceveh ne kroži in hladilnik ne deluje. Hladil-nik je najbolj učinkovit, če so cevi nameš-čene navpično.

Na našem preizkusu smo imeli dva ra-čunalnika, ki procesor hladita s takim hladil-nikom: Creative Slix in Shuttle SK41G. Pod-jetje Shuttle, ki izdeluje oba računalnika,nasploh velja za enega izmed pionirjevpraktične rabe takih hladilnikov, še zdalečpa seveda ni edino. Na trgu so že grafičnekartice s hladilniki brez ventilatorja, gledena to, da so sistemi hlajenja sestavnih delov računalnika dokaj glasni, pa bo v prihodnosti, ko najbi se računalnik preselil tudi v dnevno sobo, na voljo čedalje več alternativnih načinov hlajenja.Zgoraj opisana tehnologija bo, kot zaenkrat kaže, orala ledino na tem področju.

MALO DRUGAČNO HLAJENJE

MAJ 2003KOMPAKTNI RAČUNALNIKI 71

MAJ 200372 KOMPAKTNI RAČUNALNIKI

no vgrajen sistemski nabor z integriranim gra-fičnim vezjem, osnovne plošče pa so brez razši-ritvenega mesta AGP, tako da računalnika nemoremo nadgraditi z zmogljivejšo grafičnokartico. Omejeni smo tudi pri številu razširi-tvenih mest za dodatne kartice, saj imajo teplošče ponavadi le dve mesti PCI. Velja omeni-ti, da so vse osnovne plošče vrste FlexATX inMicroATX združljive s ploščami ATX, tako porazporeditvi lukenj, s katerimi jih pričvrstimov ohišje, kot po združljivosti z drugimi sestav-nimi deli računalnika. Manjše plošče lahkotako brez težav, če bi to seveda želeli, uporabi-mo v vseh običajno velikih ohišjih.

Podjetje Via, eden izmed največjih izdelo-valcev sistemskih naborov in tudi eden izmedpionirjev na področju manjših računalnikovPC, je naredilo še korak dlje. Po nakupu pod-jetja Cyrix in nadaljnjem razvoju njihovih pro-cesorjev, ki so jih pri Vii poimenovali C3, sopredstavili dva nova standarda, ki omogočataizdelavo še manjših računalnikov. Osnovneplošče ITX, ki so zaenkrat namenjene le proce-sorjem C3 in njihovim izpeljankam, merijo le215 × 191 milimetrov. Izdelavo še manjših ra-čunalnikov so omogočili tudi s predstavitvijonovih, manjših napajalnikov, ki merijo le 174× 73 × 55 milimetrov (običajni napajalnikATX meri 140 × 150 × 86 milimetrov). Veči-na izdelovalcev osnovnih plošč sicer ne izdelu-je plošč po standardu ITX, so pa zato nekateriizdelovalci ohišij manjših mer v njih uporabilinovi napajalnik v navezi s ploščo manjših mer,namenjenih bolj razširjenim Intelovim proce-sorjem ali procesorjem AMD.

Plošče MiniITX, predstavljene pred krat-kim, izmed vseh osnovnih plošč standardizira-nih mer omogočajo izdelavo najmanjših raču-nalnikov. Te osnovne plošče merijo le 170 ×170 milimetrov. Tako majhne mere so pri Viidosegli z opustitvijo skoraj vseh razširitvenihmest, ki smo jih vajeni na klasičnih osnovnihploščah. Procesor ni nameščen na podnožje,temveč neposredno na osnovno ploščo, takoda je že kar sestavni del plošče. Te torej ne mo-remo kupiti brez procesorja. Na voljo je le enorazširitveno mesto PCI in največ dve mestiDIMM za pomnilniške module. Via je zaen-krat ponudila tri različno zmogljive osnovneplošče z integriranim procesorjem, vse pa te-meljijo na njihovem procesorju C3.

Poleg omenjenih standardov je na voljo šecela vrsta lastnih rešitev izdelovalcev, ki po-tem izdelujejo kar celotne računalnike ali pale osnovne plošče z ohišjem, vendar so njihoverešitve precej manj razširjene. V prihodnosti selahko nadejamo še manjših osnovnih plošč, sajse bo z opustitvijo vmesnikov ATA za priklopdiskov in vmesnika za priklop disketnega po-gona (oboje naj bi v kratkem nadomestil vme-snik SerialATA, ki je precej manjših mer) na

osnovnih ploščah sprostilo še nekaj prostora inse lahko nadejamo še manjših osnovnih ploščin torej še manjših računalnikov.

Plošče.jpg: Shematski prikaz razlik v veli-kosti osnovnih plošč

Drugi sestavni deliKljub temu da je, kar zadeva mere, osnov-

na plošča daleč največji del računalnika, lah-ko precej prostora prihranimo tudi, če pri dru-gih sestavnih delih uporabimo nekatere, zanamizne PC nestandardne rešitve. Večina jihprihaja iz sveta prenosnikov, v nekaterih pri-merih pa so izdelovalci uporabili povsem last-ne rešitve.

Običajni diski v ohišju zasedejo precej pro-stora, poleg tega se pri delovanju precej greje-jo, kar lahko v manjših ohišjih, kjer zračni tokskozi ohišje navadno ni optimalen, povzročaprecej težav. Rešitev so 2,5-palčni diski, ki jihnajdemo v prenosnikih in so v primerjavi z obi-čajnimi, 3,5-palčnimi diski precej manjši. Za-radi nižje hitrosti vrtenja plošč se tudi precejmanj grejejo, resda pa moramo zaradi tegapristati tudi na malo manjše zmogljivosti, sajprenosi podatkov ne dosegajo tistih pri običaj-nih diskih. Razlika je v praksi, kljub temu daso pri namenskih testih rezultati precej slabši,minimalna in je pri vsakdanjem delu skorajdane opazimo. Zmogljivosti današnjih 2,5-palč-nih diskov so do 60 GB, izdelovalci diskov paso že napovedali še zmogljivejše izdelke, s či-mer bodo zmanjšali zaostanek za 3,5-palčni-

ki, pri katerih imamo na voljo že tudi modele z200 in več GB.

Precej prostora v računalniku zasedajotudi enote za izmenljive nosilce. Disketna eno-ta se iz osebnih računalnikov počasi poslavlja,tako da morajo pri načrtovanju manjših raču-nalnikov gledati predvsem na velikost optič-nega pogona. Pogona CD ali DVD lahko pravtako nadomestimo z enoto iz prenosnikov, kipo merah le malo presega običajno plastičnoškatlico za plošče CD. Glede na to, da so op-tične enote v prenosnikih pogosto izmenljive,lahko izdelovalci tak mehanizem vgradijotudi v ohišje modela mini PC in tako omogo-čajo večjo prilagodljivost računalnika, pa tudinadgradnjo optične enote z zmogljivejšo oz. zizmenljivim diskom, če enote ne potrebujemo.Iz prenosnikov si lahko »izposodimo« tudipomnilniške module, vendar so že običajnimoduli, še posebno, če upoštevamo velikostdrugih sestavnih delov računalnika, dokajmajhni, moduli za prenosnike pa precej dražjiod običajnih, tako da izdelovalci namiznih ra-čunalnikov le redko posežejo po njih.

Današnji procesorji, pa tudi drugi sestavnideli, se pri delovanju zelo grejejo, zato mora-mo poskrbeti za primerno hlajenje ohišja.Ventilatorji za procesorje že v nekaterih ohiš-jih standardnih mer zasedejo skoraj ves pro-stor, ki jim je na voljo, tako da je treba primanjših ohišjih poseči po namenskih rešitvah.

Kljub temu da pri modelih mini PC navad-no nimamo na voljo toliko možnosti za razši-ritve in nadgradnje, imajo skoraj vsi ti raču-

Izbira računalnika je vedno zelo odvisna od tega, za kaj ga kupujemo. Računalniki, ki smo jihpreizkusili, so si med seboj v nekaterih pogledih sicer zelo podobni, vendar so med njimi tudi zelovelike razlike, tako da je nespornega zmagovalca preizkusa nemogoče izbrati. Izbira pravega medpreizkušenimi modeli je tako odvisna od potreb in zahtev kupca.

Če smo zelo omejeni s prostorom, je izbira pravzaprav lahka: Dell OptiPlex SX260 je najmanjšimed preizkušenimi modeli, poleg tega pa je opremljen tudi z dokaj zmogljivimi sestavnimi deli,tako da se kljub majhnosti brez težav meri z večjimi konkurenti. Če poleg računalnika kupujemotudi monitor, je primerna izbira tudi BlueInspired LCD PC, ki ima računalnik vgrajen kar v ohišjemonitorja LCD.

Pri razširljivosti je zgodba povsem drugačna. Najmanjši modeli na preizkusu so namreč precejomejeni, saj nimajo razširitvenih mest PCI in AGP, tako da vanje ne moremo vgraditi dodatnih kar-tic. Boljša izbira je v tem primeru nakup računalnika s takimi razširitvenimi mesti. Skoraj vsi raču-nalniki z ohišjem Small Form Factor imajo po dve razširitveni mesti PCI, nekateri pa še dodatnomesto AGP, ki pa večinoma omogoča vgradnjo kartic le polovične širine. Med njimi bi, predvsemzaradi opremljenosti z vmesniki, ki jih pri konkurentih ne najdemo, pa tudi zaradi dokaj ugodnecene, izpostavili računalnika DTK, ki imata edina na preizkusu vmesnik DVI. Če potrebujemo boljzmogljiv računalnik, pa bo dobra izbira tudi kateri izmed SFF drugih izdelovalcev, ki so opremljeniz zmogljivejšimi procesorji. Če želimo od računalnika še spodobne grafične zmogljivosti, med njimibodo predvsem domači uporabniki, ki si želijo majhnega računalnika, ne pa tudi omejitev, ki jih pri-našajo manjša ohišja, pa je najboljša izbira kateri izmed računalnikov podjetja Shuttle. Tako Shutt-le SK41G kot tudi Creative Slix imata na voljo razširitveno mesto AGP, v katerega lahko vtakne-mo običajno kartico AGP in s tem omogočimo tudi igranje grafično zahtevnejših iger, kar je pri do-mačem računalniku dokaj pogosto opravilo.

Vse preizkušene računalnike lahko večinoma opremimo po svojih željah in potrebah (s temmislimo predvsem na procesor, pomnilnik in disk), tako da so preizkušeni modeli samo ena izmedmožnih sestav računalnikov.

KAJ KUPITI

MAJ 200374 KOMPAKTNI RAČUNALNIKI

ATC BlueInspired LCD PC z grafičnimprocesorjem ATI Radeon Mobility 7500

ATC BlueInspired LCD PC

nalniki na voljo nekaj razširitvenih mesti PCI,v nekaterih primerih pa celo mesto AGP. Kljubuporabi standardnih vmesnikov pa so nekateriizdelovalci uporabili malo nenavadno rešitev:vanje ne moremo vstaviti kartic standardnihmer, temveč moramo uporabiti ožje kartice, kiso seveda na voljo le pri izdelovalcu računalni-ka. Zato smo pri izbiri kartice navadno omeje-ni le z nekaj izdelki, poleg tega so kartice, kerseveda ni konkurence in ker jih je zaradi manj-ših serij dražje izdelovati, dražje od standard-nih rešitev.

RačunalnikiŽe prvi računalnik, ki smo ga preizkusili,

sodi med bolj nenavadne na našem preizkusu.ATC BlueInspired LCD PC je namreč vgra-jen kar v skupno ohišje z zaslonom LCD. Celo-ten računalnik tako na pisalni mizi zasedezelo malo prostora, namreč samo toliko kakorpovprečni 15-palčni monitor LCD. BlueInspi-red je prijetno oblikovan in bo našel svoje me-sto tudi v kakšni pisarni, kjer je poleg sestaveračunalnika pomemben tudi videz. Od moni-torjev LCD ga na prvi pogled loči le precej ma-sivnejše stojalo, v katerem sta napajalnik indel računalnika. Spredaj sta pod zaslonomdva dokaj povprečna zvočnika, ki pa bostapovprečnemu pisarniškemu uporabniku po-vsem zadoščala.

Večina vmesnikov je na zadnji strani raču-nalnika, vendar so kljub temu preprosto do-stopni, nekatere pa najdemo tudi ob strani ra-čunalnika. Poleg običajnejših vmesnikov, kotso vzporedni in zaporedni, je BlueInspired

opremljen tudi z vmesnikom firewire, vgrajenpa je tudi modem, kar je pri namiznih računal-nikih redkost. Vmesniki USB so različice 1.1.Zaradi oblike ohišja zmožnosti z običajnimikarticami PCI seveda ni mogoče razširiti, imapa zato dve razširitveni mesti za karticePCMCIA vrste II (oz. eno kartico vrste III),kar priča o tem, da je osnova računalnikovATC prenosnik.

Preizkusili smo dva, navzven sicer skorajpovsem enaka računalnika BlueInspired. Šib-kejši model je bil opremljen s procesorjem IntelPentium s taktom 2 GHz, sistemski nabor pa jeSiS 650, ki skrbi tudi za prikaz grafike. 256MB pomnilnika bo dovolj za večino opravil,kljub temu da si 32 MB zase odščipne grafičnidel nabora. Računalnik je opremljen z disket-no enoto in pogonom DVD-ROM, disk pa je80-gigabajten. Zmogljivejši izmed obeh je si-cer opremljen z enakim 2 GHz Pentiumom 4,zato pa je sistemski nabor zmogljivejši Intel845D. Ta nima integriranega grafičnega pro-cesorja, tako da je zmogljivejši izmed obeh ra-čunalnikov ATC edini na našem preizkusu, kiima namenski grafični procesor. Tudi ta je,kot še nekateri drugi sestavni deli, sposojen izsveta prenosnikov, gre namreč za ATI RadeonMobility 7500 z 32 MB namenskega grafične-ga pomnilnika. Podobno kakor šibkejši modelje opremljen z disketno enoto in pogonomDVD-ROM, presenetljivo pa je, da je bil diskmanj zmogljiv, le 40-gigabajten, vendar bovečini uporabnikov povsem zadoščal.

V praksi sta se oba računalnika izkazaladokaj dobro. Šibkejši model se je pri testu Bu-siness Winstone uvrstil v zgornjo polovico med

preizkušenimi računalniki. Pri testu grafičnihzmogljivosti se zaradi integriranega grafične-ga vezja sicer ni odrezal preveč dobro, vendarbo za pisarniške potrebe več kot zadoščal. Pre-cej drugače je z zmogljivejšim modelom. Ta jebil pri merjenju hitrosti dela s pisarniškimiprogrami najboljši, kljub konkurentom zzmogljivejšimi procesorji. Pri testu 3D Markpa je zmogljivejši BlueInspired brez konkuren-ce, saj je dosegel več kakor trikrat boljši rezul-tat od najbližjega zasledovalca. Resda v pisar-niškem okolju, kjer se ti računalniki večinomane uporabljajo, tako zmogljive grafike ne po-trebujemo, za igranje grafično najzahtevnej-ših iger pa je računalnik prešibak.

Oba BlueInspiredova računalnika se lahkopohvalita tudi z dokaj ugodno ceno, pograjalipa bi dejstvo, da traja garancija le eno leto (zadoplačilo jo lahko sicer podaljšamo na tri).Glede na to, da je razlika v ceni med obemadokaj majhna, je zmogljivejši vsekakor boljšaizbira.

Naslednji računalnik na testu je precej boljklasično oblikovan. Compaq Evo D510 jeklasični predstavnik računalnikov SFF (SmallForm Factor). Ohišje je ležeče, po potrebi paga lahko postavimo tudi v pokončni položaj.Zaradi dokaj majhnih mer (v višino meri manjkakor deset centimetrov) lahko nanj brez te-žav postavimo tudi monitor. Zasnova je dokajzmogljiva. Procesor, Pentium 4 s taktom 2,4GHz, je med najzmogljivejšimi na našempreizkusu. Sistemski nabor je Intelov 845GL zintegriranim grafičnim vezjem Intel Extreme

MAJ 2003KOMPAKTNI RAČUNALNIKI 75

Creative Slix

Compaq Evo D510

Graphics, ki za prikaz slike na zaslonu upo-rablja do 64 od skupno 256 MB pomnilnika.Izmed izmenljivih pomnilniških enot imamona voljo disketno enoto in CD-ROM, za shra-njevanje podatkov pa je na voljo disk s 40 GBprostora.

Ohišje računalnika je funkcionalno obliko-vano. Nabor vmesnikov je dokaj običajen,vmesniki USB so različice 2.0 in omogočajohitrejši prenos podatkov. Na sprednji straniimamo na voljo izhod za slušalke in vhod zamikrofon ter še dva vmesnika USB 2.0. PriCompaqu oz. HP so dobro poskrbeli za more-bitne nadgradnje računalnika. Ohišje se odprezelo preprosto, brez odvijanja vijakov, v raču-nalniku pa so na voljo tudi dve razširitveni me-sti PCI in eno AGP. Medtem ko sta vmesnikaPCI povsem običajna, omogoča vmesnik AGPvgradnjo kartic polovične širine, tako da je iz-bira precej manjša, poleg tega so te kartice za-radi manjše razširjenosti dražje od običajno ši-rokih. Kljub temu je možnost nadgradnjevgrajenega, dokaj šibkega grafičnega proce-sorja dobrodošla.

Pri merjenju hitrosti dela s pisarniškimiprogrami se je Compaq odrezal zelo dobro, zakar gre zahvala procesorju, ki ima kar nekajsto megahercev višji takt od večine konkuren-tov. Pri meritvah ga je tako prehitel le zmoglji-vejši ATC LCD PC, verjetno zaradi dejstva, daCompaq za prikazovanje slike na zaslon upo-rablja kar sistemski pomnilnik. Pri merjenjuhitrosti grafičnega procesorja je povprečen,kar pomeni, da zadostuje za poganjanje 2Dprogramov, poganjanje zahtevnejših grafič-nih programov brez nakupa dodatne grafičnekartice pa ne pride v poštev.

Compaqov Evo D510 je računalnik, ki s svo-jimi tehničnimi lastnostmi ne izstopa iz pov-prečja, pri merjenju hitrosti pa se dokaj dobroodreže, pa tudi s ceno ne štrli iz povprečja.

Creative je podjetje, ki je znano predvsempo izdelovanju večpredstavnih izdelkov, med

katerimi vodijo zvočne kartice. V svoji paletiizdelkov imajo od nedavna tudi osebne raču-nalnike oz. osebni računalnik, saj je zaenkratna voljo le model Creative Slix. Gre za izde-lek OEM, ki ga izdelujejo v podjetju Shuttle,Creative pa poskrbi le za bolj prepoznavnoime izdelka. Ohišje računalnika je dokajnenavadne oblike, kot kvader skvadratno prednjo stra-njo. Pri Shuttlu so s takoobliko poskrbeli, da lahkovanj, kljub temu da gre zazelo majhen računalnik poprostornini, vgradimo eno5,25-palčno enoto (v Slixuje to CD-ROM) in dve 3,5-palčni enoti, od katerih jelahko ena zunanja. V no-tranjosti pa je dovolj pro-stora tudi za eno dodatnokartico PCI in eno AGP, obestandardnih mer. Za hlaje-nje procesorja so pri Creati-vu (oz. Shuttlu) uporabilidokaj nenavaden pristop:toploto s procesorja hladilnik odvaja prek cevis toplotno prevodnim oljem do ventilatorja nazadnji strani ohišja, tako da so prihranili enventilator, ki bi sicer zasedel kar precej prosto-ra. Več o takem sistemu hlajenja si lahko pre-berete v okviru.

Creative je v računalnik vgradil procesorCeleron s taktom 1,7 GHz. Pomnilnika ima256 MB, sistemski nabor SiS 651 pa sodi mednovejše nabore z integrirano grafiko. Raču-nalnik je tako opremljen z večino novejšihvmesnikov, kot sta USB 2.0 in firewire, nemanjka pa tudi podpora šestkanalnemu zvo-ku. Dva priključka USB in en firewire so na vo-ljo tudi na sprednji strani ohišja. Med vmesnikipa smo pogrešali vzporednega. V računalnikje vgrajena Creativova kombinirana enotaDVD/CD-RW, medtem ko disketne enote ni.Disk je enako zmogljiv kakor pri večini konku-

rentov, se pravi, da je štiridesetgigabajten.Slix je po meritvah med manj zmogljivimi

računalniki na našem preizkusu. Pri meritvi zBusiness Winstone se je namreč uvrstil napredzadnje mesto, kar je posledica ne prevečzmogljivega procesorja, še posebno v primer-javi s konkurenti na preizkusu. Malo bolje seodreže sistemski nabor pri prikazu grafike,kjer se je Creativov računalnik uvrstil med hi-trejše, vendar je prednost pred zasledovalciprecej majhna, tako da tudi v tem računalnikuni priporočljivo poganjati grafično zahtevnej-ših programov.

Creative Slix je računalnik z dobro zasno-vanim ohišjem, marsikaterega kupca pa bo knakupu prepričala tudi kombiniranega optič-nega pogona. Z malo zmogljivejšim procesor-jem pa bi se nedvomno tudi pri merjenju hitro-sti povzpel po lestvici navzgor in tako kupceprepričal tudi z zmogljivostjo.

Največji izdelovalec osebnih računalnikovna svetu, Dell, ima v svoji ponudbi seveda tudi

računalnik za poslovno rabo z majhnim ohiš-jem. Dell OptiPlex SX260 za razliko od ve-čine preizkušenih konkurentov ni navaden ra-čunalnik SFF, temveč ima večino sestavnih de-lov prilagojenih ohišju, tako da gre za resnič-no majhen računalnik, najmanjši na našempreizkusu. Ohišje, ki ga s posebnim stojalompostavimo v pokončen položaj, vseeno omo-goča preprost dostop v notranjost do najpo-membnejših sestavnih delov, kot so na primerprocesor, disk ali pomnilnik. Zanimiva je tudioptična enota: gre za kombiniran pogonDVD/CD-RW, ki ga lahko po potrebi nado-mestimo s priloženo disketno enoto ali pa ka-tero drugo enoto iz Dellove ponudbe. Izdelo-valec si jo je sposodil kar pri svojih prenosnihračunalnikih.

Zasnova Dellovega malčka je kljub majh-nim meram zmogljiva. Procesor je Intelov Pen-

MAJ 200376 KOMPAKTNI RAČUNALNIKI

Dell OptiPlex SX260

tium 4 s taktom 2,4 GHz, prav tako je Intelovtudi sistemski nabor 845GL z grafičnim vme-snikom Intel Extreme Graphics, ki za prikazslike na zaslonu uporablja do 64 MB sistem-skega pomnilnika. Tega je za 256 MB, pom-nilniški moduli pa so v osnovi namenjeni pre-nosnikom, tako da v ohišju zasedajo manjprostora od klasičnih modulov DIMM. Disk je2,5-palčni, z zmogljivostjo 40 GB. Računalnikje opremljen s standardnim naborom vmesni-kov, med katerimi je na voljo tudi šest pri-ključkov USB 2.0, od tega dva na prednji stra-ni. Dell računalnik prodaja predvsem v navezis svojim monitorjem LCD 1504FP, 15-palčni-kom z ločljivostjo 1024 × 768, ki sodi medzmogljivejše izdelke v svojem razredu. Če mo-nitorja ne potrebujemo, pa je računalnik seve-da na voljo tudi brez njega.

V praksi se Dell izkaže dokaj dobro, zakar gre zasluga predvsem zmogljivemu pro-cesorju. Po testu Business Winstone se na-mreč uvršča v povprečje med preizkušenimimodeli, to, da rezultat ni še malo boljši, pa jeverjetno posledica diska, ki zmore le 5400vrtljajev na minuto (2,5-palčni diski zaen-krat niso na voljo z večjim številom vrtljajev),tako da zaostaja za konkurenco, ki v svojeračunalnike vgrajuje hitrejše, pa tudi glasnej-še in po zunanjih merah večje diske s 7200vrtljaji na minuto. Kljub temu bo hitrost ra-čunalnika več kakor zadostovala za navadnapisarniška opravila, saj je vseeno prehitel tudimarsikaterega konkurenta. Pri prikazu gra-fike na zaslon je povprečen, rezultat v 3DM-arku pa primerljiv z večino konkurentov.

OptiPlex SX260 je zmogljiv računalnik v

majhnem in zelo praktičnem ohišju, ki je tudipo videzu privlačno, zato bo kljub malo višjiceni našel dokaj širok krog kupcev, še posebnotistih, ki so pripravljeni na pisalni mizi raču-nalniku odstopiti čim manj prostora.

DTK je eden redkih izdelovalcev z Daljnegavzhoda, ki so po svetu uspeli z lastno blagovnoznamko računalnikov. Preizkusili smo dva nji-hova izdelka, ki se navzven med seboj sicerskorajda ne razlikujeta, v notranjosti pa jemed obema kar nekaj razlik. DTK Hermes650 ima za osnovo, kot pove že ime, sistemskinabor SiS 650. Opremljen je s procesorjem In-tel Celeron s taktom 2 GHz, pomnilnika pa jestandardnih 256 MB. Disk ima zmogljivost 40GB, vgrajena pa sta tudi pogon CD-ROM indisketna enota. Bolj zmogljivo je zasnovandrugi izdelek tega izdelovalca, DTK Hermes845GL. Procesor je v tem računalniku pravtako Intelov Celeron s taktom dva gigaherca,Intelov pa je tudi sistemski nabor 845GL.Pomnilnika je dvakrat več kakor pri drugihpreizkušenih modelih, 512 MB, zmogljivejšiod povprečja pa je tudi disk, na katerem jeprostora za največ 80 GB podatkov. Tudi845GL je opremljen z disketno enoto in pogo-nom CD-ROM.

Podrobnejši pogled na ohišje računalnikovDTK razkrije, da gre za izdelek izdelovalcaMSI, ki DTK dobavlja ohišja z osnovno ploščo(tako imenovani »oskubljeni« računalnik), tapa jih potem opremi do konca. Računalnikasta opremljena s pestrim naborom vmesnikov,med katerimi najdemo tudi vmesnike, ki smojih pri nekaterih konkurentih pogrešali. Polegobičajnih (zaporedni, vzporedni, PS/2, VGA)imata oba računalnika na voljo tudi vmesnikDVI za priklop monitorjev LCD, za bolj več-predstavno usmerjene pa je na zadnji straniračunalnikov tudi tv izhod. Izmed šestih pri-ključkov USB 2.0 so štirje lahko dostopni, sajso nameščeni na sprednji strani, uporabnikompa sta na voljo tudi dva priključka firewire,eden izmed njiju prav tako na sprednji straniohišja. Vsem, ki jim te zmogljivosti niso dovoljin bi računalnik želeli nadgraditi z razširitve-nimi karticami, pa sta v notranjosti namenjenidve razširitveni mesti PCI.

Računalnika DTK sta se pri meritvah obne-sla precej različno. Zmogljivejši, 845GL, se jetako v Business Winstonu kot 3DMarku medpreizkušenimi modeli uvrstil v povprečje. Her-mes 650 se je odrezal precej slabše, saj gre zaenega počasnejših računalnikov na našem

DTK Hermes 650

DTK Hermes 845GL

MAJ 200378 KOMPAKTNI RAČUNALNIKI

IBM NetVista S

Fujitsu Siemens Scenic C

preizkusu. Očitno bi se odrezal bolje, ko bi na-mesto nabora SiS 650 uporabili novejšega651, oba pa bi pri zmogljivosti precej pridobi-la, če bi ju namesto s Celeroni opremili s proce-sorji Pentium 4.

Hermes 650 in 845GL sodita med cenejšeračunalnike na našem preizkusu, tako da sta,predvsem zmogljivejši model, odlična izbira zavse, ki za običajen računalnik nimajo dovoljprostora, ob tem pa za manjši PC niso priprav-ljeni odšteti več denarja. S pestrim naboromvmesnikov, med katerimi bi izpostavili pred-vsem veliko število izhodov za sliko, pa bostapritegnila tudi zahtevnejše kupce, a ti si bodoverjetno zaželeli zmogljivejšo zasnovo.

Fujitsu Siemens Scenic C je še eden iz-med klasično oblikovanih računalnikov zmanjšim ohišjem. Pokončni stolp z običajnimimerami za ta razred izdelkov z zunanjim vide-zom ne izstopa iz množice podobnih izdelkov.Običajna je tudi zasnova: procesor Pentium 4s taktom 2 GHz, osnovna plošča z naboromIntel 845GL, 256 MB pomnilnika, ki si ga pro-cesor deli s sistemskim naborom, saj ta za pri-kaz slike na zaslonu zase odščipne do 64 MBpomnilnika. Za shranjevanje podatkov je navoljo 40-gigabajtni disk, medtem ko je naborizmenljivih enot klasičen: disketna enota inpogon CD-ROM. Med vmesniki je na voljo da-nes že skoraj standardni USB 2.0, dva pri-ključka sta dostopna tudi na sprednji stranipod drsnimi vratci. Zanimivo, da računalnikspredaj nima izhoda za slušalke, saj je ta do-kaj pogosto v rabi. V poslovnem okolju pona-

vadi ne moremo uporabiti zvočnikov, saj bi stem motili okolico, tako da slušalke pridejo šekako prav pri predvajanju zvočnih posnetkov.Za razširitev zmogljivosti ima tudi Scenic navoljo dve razširitveni mesti PCI.

Pri meritvah se je Siemens uvrstil v zlatosredino. Pri testu Business Winstone se je odre-zal dokaj dobro in sodi med boljše računalnikena našem preizkusu, po grafičnih zmogljivo-stih pa je primerljiv z večino konkurentov. Sce-nic C je tako računalnik, ki po lastnostih ne iz-stopa iz ponudbe na trgu, vendar tudi ne zao-staja za konkurenti.

IBM NetVista S že na prvi pogled razkri-va, da gre za računalnik s proizvodnih trakovvelikega modrega. Računalnik je črn in dokaj

ostrih linij, ki so zaščitni znak tega pod-jetja. Na sprednji strani ohišja najdemopoleg disketne enote in pogona CD-ROMše priključke za zvok in štiri vmesnike USBrazličice 2.0. Dostop v notranjost raču-nalnika je preprost in zanj ne potrebuje-mo orodja. Na osnovni plošči imamo navoljo dve razširitveni mesti PCI, tako dalahko zmogljivosti NetViste po potrebirazširimo tudi z dodatnimi karticami.

Osnovna plošča je opremljena z Inte-lovim sistemskim naborom 845GL, proce-sor pa je tudi Intelov, in sicer Pentium 4 staktom 2 GHz. Pomnilnika je 256 MB,disk pa je 40-gigabajten. Kot zanimivostomenimo, da disk ni znamke IBM (oz. ponovem Hitachijev), temveč Seagate, karje za računalnik podjetja, ki izdeluje tudidiske, dokaj nenavadno. Nabor vmesni-kov je povsem standarden.

Rezultati, ki smo jih dosegli pri meri-tvah, skorajda sovpadajo s tistimi pri po-dobno zasnovanih modelih. Računalniktako ne izstopa v hitrosti ne pri delu s pi-sarniškimi programi, ne pri delu s tridi-menzionalnimi grafičnimi programi.

Računalniki NEC so na našem trgu na

voljo šele zelo kratek čas, tako da gre za pod-jetje, ki mora svoje ime med kupci še uveljaviti.Pri majhnih poslovnih računalnikih je njihovoorožje NEC PowerMate ML5. Gre za prijet-no oblikovan računalnik dokaj standardnihmer. Spredaj ima poleg standardnih dveh pri-ključkov USB (različice 2.0), izhoda za slušal-ke in mikrofonskega vhoda tudi potenciome-ter za nastavljanje glasnosti, kar je zelo do-brodošlo, če moramo na hitro utišati računal-nik. Disketna enota in pogon CD-ROM sta»sposojena« iz sveta prenosnikov.

Zasnova je podobna kakor pri konkurenci.Na osnovni plošči z naborom Intel 845GL ingrafiko Extreme Graphics je nameščen proce-sor Pentium 4 s taktom 2 GHz. Pomnilnika je

NEC PowerMate ML5

MAJ 200380 KOMPAKTNI RAČUNALNIKI

Shuttle SK41G

256 MB, zmogljivost diska pa je 40 GB. Do-stop do notranjosti računalnika je preprost, zata poseg pa sploh ne potrebujemo nobenegaorodja. Pogled v drobovje razkrije, da lahkozmožnosti računalnika razširimo z največ dve-ma karticama PCI, če pa nismo zadovoljni z

grafičnimi zmogljivostmi, ki jih ponuja si-stemski nabor, pa lahko računalnik nadgradi-mo tudi z grafično kartico na vodilu AGP. Taje, podobno kakor pri Compaqovem računal-niku, lahko le polovične širine, tako da smo priizbiri dokaj omejeni.

Pri merjenju hitrosti se računalnikodreže povprečno. Z rezultatom

tako v testnem programuBusiness Winstone kot tudiv 3DMarku ne odstopa odvrednosti, ki so jih doseglipodobno zasnovani kon-kurenti. Gre torej za solid-no opremljen računalnik,ki se s svojimi lastnostmiuvršča v zlato sredino.

Zadnji računalnik nanašem preizkusu je ShuttleSK41G. Računalnik se pozunanjosti skorajda ne raz-likuje od Creativovega ra-čunalnika Slix, ki je pravtako Shuttlov izdelek.Shuttle je eden največjih iz-

delovalcev tako imenovanih »barebone« raču-nalnikov, pri katerem v ohišju dobimo posebejzanj prilagojeno osnovno ploščo, druge se-stavne dele pa dodajamo po želji. Pri SK41G jeosnova sistemski nabor Via KM266, namenjenprocesorjem AMD Athlon. Gre torej za ediniračunalnik na preizkusu s procesorjem AMD,ki so v manjših sistemih dokaj redki. Procesorje Athlon XP 1700+ s taktom 1,47 GHz (AMDpri svojih procesorjih namesto dejanskegatakta navaja oznako, s katero naj bi predsta-vili dejansko zmogljivost procesorja). Raču-nalnik je opremljen še z 256 MB pomnilnika in40-gigabajtnim diskom. Poleg pogona CD-ROM je vgrajena tudi disketna enota, kar tudipomeni, da v računalniku ni več prostora zanamestitev dodatnega diska, če bi bilo to po-trebno. Tudi ta Shuttlov model za hlajenjeprocesorja uporablja poseben hladilnik, ki gav primeru, da se odločimo samo za nakupohišja in osnovne plošče, dobimo zraven vkompletu.

Za razširitev in priključevanje naprav je do-bro poskrbljeno. Nabor vmesnikov je pri vsehShuttlovih modelih bolj ali manj enak, tako

rosecorp iksmetsisroban kinlinmop ksid atoneančitpo atoneanteksid akifarg inčifarg

kinlinmopančovzacitrak )jadaz(ikinsemv )jaderps(ikinsemv

CTAderipsnIeulB

CPDCL

letnImuitnePzHG2,4

056SiS ,BM652662RDD

latigiDnretseW,BB008DW

BG08

MOR-DVDabihsoT2052C-DS

,"5,3BM44,1 513SiS BM23od

ageksmetsis 2107SiS

,AGV,inderopzv,inderopaz,eriwerif,BSU×2,2/SP×2

ermo ‘ ančovz,medom,inacitrak

IIpit×2(AICMCPbo()IIIpit×1ila

)anolsazinarts

CTAderipsnIeulB

CPDCL

letnImuitnePzHG2,4

letnID548

,BM652662RDD

latigiDnretseW,BB004DW

BG04

MOR-DVDabihsoT2152C-DS

,"5,3BM44,1

ytiliboMITA0057noedaR BM46 letnI

AB10828

,AGV,inderopzv,inderopaz,eriwerif,BSU×2,2/SP×2

ermo ‘ ančovz,medom,inacitrak

AICMCP,BSU×2×1ilaIIpit×2(inartsbo()IIIpit

)anolsaz

qapmoC015DovE

letnImuitneP4,2,4

zHG

letnILG548

,BM652662RDD

,040E6rotxaMBG04

MOR-DCgnusmaSE841-CS

,"5,3BM44,1 LG548letnI BM46od

ageksmetsisletnI

BD10828

,inderopzv,inderopaz×2,0.2BSU×2,2/SP×2,AGV

ermo ‘ acitrakančovz,in

,0.2BSU×2acitrakančovz

evitaerCxilS

letnI,noreleCzHG7,1

156SiS ,BM652333RDD

,040L53CIMBIBG04

WR/DC-DVDevitaerCE028ABC

/ 513SiS BM23odageksmetsis 2107SiS

,AGV,inderopaz×2.0.2BSU×2,2/SP×2

ermo,eriwerif×2 ‘ ančovz,inacitrak

,0.2BSU×2ančovz,eriwerif

acitrak

lleDxelPitpO

062XS

letnImuitneP4,2,4

zHG

letnILG548

,BM652662RDD

ihcatiH,BE32KD

BG04

lleDWR/DC-DVDN0424-CCG)avijlnemzi(

olirp ‘ aneavijlnemzi

anteksidatone

LG548letnI BM46odageksmetsis

letnIBD10828

,AGV,inderopzv,inderopaz,0.2BSU×4,2/SP×2

ermo ‘ acitrakančovz,in

,0.2BSU×2acitrakančovz

KTD056semreH

letnI,noreleC

zHG2056SiS ,BM652

662RDD

latigiDnretseW,BB004DW

BG04

ynoSMOR-DC1225-UDC

,"5,3BM44,1 513SiS BM23od

ageksmetsis 2107SiS

,inderopzv,inderopaz×2,2/SP×2,tuOVT,IVD,AGV

,eriwerif,0.2BSU×2ermo ‘ acitrakančovz,in

,0.2BSU×4ančovz,eriwerif

acitrak

KTDsemreH

LG548

letnI,noreleC

zHG2

letnILG548

,BM215662RDD

,080L53CIMBIBG08

ynoSMOR-DC1225-UDC

,"5,3BM44,1 LG548letnI BM46od

ageksmetsisletnI

BD10828

,inderopzv,inderopaz×2,2/SP×2,tuOVT,IVD,AGV

,eriwerif,0.2BSU×2ermo ‘ acitrakančovz,in

,0.2BSU×4ančovz,eriwerif

acitrak

ustijuFsnemeiSCcinecS

letnImuitnePzHG2,4

letnILG548

,BM652333RDD

etagaeS,A610043TS

BG04

MOR-DC421-NSgnusmaS

,"5,3BM44,1 LG548letnI BM46od

ageksmetsisletnI

BD10828

,AGV,inderopzv,inderopaz,0.2BSU×2,2/SP×2

ermo ‘ acitrakančovz,in0.2BSU×2

MBISatsiVteN

letnImuitnePzHG2,4

letnILG548

,BM652662RDD

etagaeS,A610043TS

BG04

nOetiLMOR-DCS684NTL

,"5,3BM44,1 LG548letnI BM46od

ageksmetsisletnI

BD10828

,inderopzv,inderopaz×2,0.2BSU×2,2/SP×2,AGV

ermo ‘ acitrakančovz,in

,0.2BSU×4acitrakančovz

CENetaMrewoP

5LM

letnImuitnePzHG2,4

letnILG548

,BM652662RDD

rotxaM,0L040F2

BG04

GLMOR-DCB5428-NRC

,"5,3BM44,1 LG548letnI BM46od

ageksmetsisletnI

BD10828

,AGV,inderopzv,inderopaz,0.2BSU×2,2/SP×2

ermo ‘ acitrakančovz,in

,0.2BSU×2acitrakančovz

elttuhSG14KS

DMAnolhtA+0071

AIV662MK

,BM652662RDD

gnusmaS,H2104VS

BG04

MOR-DCgnusmaSL251-CS

,"5,3BM44,1

3SRDDegavaSorP

BM23odageksmetsis

AIV79'CA

,tuOVT,AGV,inderopaz×2.0.2BSU×2,2/SP×2

ermo,eriwerif×2 ‘ ančovz,inacitrak

,0.2BSU×2ančovz,eriwerif

acitrak

Tabela podatkov in meritev

MAJ 2003KOMPAKTNI RAČUNALNIKI 81

Pri preizkušanju računalnikov, še posebej, ker gre za take z nestandardnimi ohišji, so poleg sa-mih rezultatov z merilnimi programi na končni vtis o računalniku vplivale tudi mere, razporeditevsestavnih delov in razširitvenih vmesnikov. Računalnik smo pri ocenjevanju najprej izmerili, potemocenili preprostost odpiranja ohišja, razširljivost in dostop do pogosteje nadgrajevanih sestavnihdelov, kot sta pomnilnik in disk. Preverili smo, s kakšnimi vmesniki je opremljen in kako so razpo-rejeni na ohišju.

Hitrost računalnika smo izmerili z merilnim programom Business Winstone, ki izmeri hitrostdelovanja običajnih pisarniških programov. Glede na to, da ima večina preizkušenih računalnikovsistemski nabor z integriranim grafičnim vmesnikom, smo izmerili tudi hitrost pospeševanja 3Dgrafike, čeprav v pisarnah, kjer se bodo ti računalniki največ uporabljali, navadno ne igramo iger.Hitrost smo izmerili s programom 3DMark podjetja FutureMark, nastavljenim na privzete nastavi-tve. Rezultati meritev so zbrani v tabeli.

Business Winstone 2001 je zaščitena blagovna znamka podjetja Ziff Davis Publishing Holdings.

KAKO SMO PREIZKUŠALI

da imamo tudi pri SK41G na voljo vmesnikeUSB 2.0, firewire in zvočni izhod SPDIF,medtem ko računalnik izmed standardnihvmesnikov nima vzporednega, a ta se, resnicina ljubo, uporablja le redko. Za večpredstav-no usmerjene je na voljo tudi tv izhod. V no-tranjosti računalnika, ki se odpre preprosto zodvitjem treh vijakov (ne potrebujemo orod-ja), najdemo še razširitveno mesto PCI inAGP, tako da lahko računalnik nadgradimotudi z zmogljivejšo grafično kartico. Ta jelahko standardne velikosti, za razliko od ne-katerih drugih preizkušenih računalnikov, prikaterih morajo biti grafične kartice ožje, dajih lahko vgradimo.

Sistemskemu naboru se že pozna, da imadokaj dolgo brado. Via je namreč predstavilaže njegovega naslednika KM400. Predvsem pridelu s tridimenzionalnimi grafičnimi progra-mi (igrami) se SK41G dokaj slabo izkaže.Grafično vezje S3 ProSavage očitno zaostajaza konkurenti. Bolje se odreže pri poganjanjupisarniških programov. Pri testu Business Win-stone doseže povsem spodoben rezultat, ven-dar se uvrsti malo pod povprečje. Glede na

cene procesorjev AMD bi bilo verjetno boljsmiselno poseči po zmogljivejšem procesorju,s katerim bi se rezultat verjetno opazno iz-boljšal.

Majhni računalniki so prihodnost modelovPC, saj je velike in okorne škatle že davno po-vozil čas. Velika večina uporabnikov ne potre-buje veliko prostora v ohišjih, saj so navadnože z osnovno sestavo povsem zadovoljni. Še

bolj se to pozna v poslovnem okolju, kjer se ra-čunalniki redko nadgrajujejo, za delo z najpo-gosteje rabljenimi programi, npr. pisarniškimpaketom, pa je povprečen računalnik povsemdovolj. Predvidevamo lahko, da bo takih iz-delkov na trgu čedalje več in da bodo manjširačunalniki čedalje pogostejši ne samo v pisar-nah, temveč tudi doma.

Peter Šepetavc

-zaranevtiriš

atsemPGA

-zaranevtiriš

ICPatsemrotinom

,TRC/DCL,alanogaid

tsovijlčolamerpoagurd iksjicarepo

metsiserem

)G×V׊(kraMD3

1002

ssenisuBenotsniW30.11002

volsanintelpsaclavoledzi ajadorp volsanintelps

aclajadorp nofelet anec ajicnarag

0 0DCLnolsaznejargv

,"51,DCL867×4201

,akšimacinvokpit

PXswodniWlanoisseforP

4,83×5,63mc2,8× 5311 2,54 eulb.www

moc.deripsni cinortuA .wwwis.cinortua 6183035)10( TIS000.014

om(otel1 ‘ onirtanoličalpod

)atel

0 0DCLnolsaznejargv

,"51,DCL867×4201

,akšimacinvokpit

PXswodniWlanoisseforP

4,83×5,63mc2,8× 1754 1,35 eulb.www

moc.deripsni cinortuA .wwwis.cinortua 6183035)10( TIS000.434

om(otel1 ‘ onirtanoličalpod

)atel

1 2 / / ,akšimacinvokpit

PXswodniWlanoisseforP

7,9×2,33mc5,63× 7921 9,25 moc.ph.www SSID is.ssid.www 6055024)10( TIS000.652 atel3

1 1 / / / PXswodniWlanoisseforP

5,81×0,02mc0,03× 4341 5,33 .www

moc.evitaerc sutnevE -utneve.wwwis.s 0053002)10( TIS000.522 tel5,1

0 0 lleDPF4051

,"51,DCL867×4201

,akšimacinvokpit

PXswodniWlanoisseforP

7,42×5,8mc2,42× 0621 0,24 moc.lled.www ,aedllA

CMF

.www,is.aedlla

is.cmf.www

,88810800015025)10(

TIS484.224,)mejrotinomz(

TIS671.382zerb(

)ajrotinom

atel3

0 2 / / ,akšimacinvokpit

PXswodniWlanoisseforP

4,8×8,03mc3,63× 939 4,72 .ktd.www

wt.moc sirPokiL .wwwis.sirpokil 0046057)10( TIS069.171 itel2

0 2 / / ,akšimacinvokpit

PXswodniWlanoisseforP

4,8×8,03mc3,63× 1901 1,73 .ktd.www

wt.moc sirPokiL .wwwis.sirpokil 0046057)10( TIS027.981 itel2

0 2 / / ,akšimacinvokpit

PXswodniWlanoisseforP

5,03×0,8mc6,23× 0621 8,54 -ustijuf.www

moc.snemeissnemeiSajinevolS

.wwwis.snemeis 0016474)10( TIS000.072 atel3

0 2 / / ,akšimacinvokpit

PXswodniWlanoisseforP

4,8×9,03mc5,43× 6531 1,44 moc.mbi.www MBI

ajinevolS.is.www

moc.mbi 0066974)10( TIS840.792 atel3

1 2 / / ,akšimacinvokpit

PXswodniWlanoisseforP

5,23×8,8mc5,33× 7531 6,24 -cen.www

moc.enilno 29-drocA --droca.wwwis.29 0327385)10( TIS009.962 atel3

1 1 / / / PXswodniWlanoisseforP

5,81×0,02mc0,03× 746 6,53 .elttuhs.www

moc aretvA .wwwis.aretva 0143585)10( TIS008.691 itel2

meritve

MAJ 200382

ODPRTA SCENA

P red mano je torej že rahlo ostarel računalnik, v katerem utri-pa Pentium s 300 MHz, vanj pa sta vgrajena dva diska. Ene-ga, na katerem so Okna, ki bodo, upajmo, tam ostala tudi po

namestitvi Linuxa, in drugega, ki prazen čaka na nov operacijski si-stem. Pripravljene imam tudi tri namestitvene plošče Linuxa z okusomRdečega klobuka in skrajni čas je, da prvo vtaknem v računalnik in gaznova zaženem.

Na zaslonu se prikaže uvodni zaslon in na njem preberem, naj za na-mestitev v grafičnem načinu pritisnem tipko za vnos, za namestitev vtekstovnem pa naj v ukazno vrstico vtipkam linux text. Saj ne, da bi ho-tel kaj drugega kot namestitev v grafičnem načinu, toda očitno semmalce predolgo razmišljal. Namestitveni program se je namreč čez ne-kaj sekund naveličal čakati in kar sam od sebe pognal tisto prvo, grafič-no namestitev.

Malce me je zaskrbelo. Navajen sem namreč, da v takih primerih ra-čunalnik potrpežljivo čaka, dokler se pač ne odločim, kaj bi rad. Linuxje očitno bolj nestrpen, ali pa bi morda moral reči prijazen, do neodloč-nih uporabnikov? Kakorkoli že, upam, da mu ne bo prišlo v navado, šeposebno, ker nameravam med namestitvijo tudi sproti pisati to, karpravkar berete.

V naslednjem koraku namestitveni program predlaga preizkušanjeplošče CD in mu pač ustrežem. S prvo ploščo je vse v redu, program papredlaga, da bi pregledal še drugi dve, ampak zdaj sem postal malce ne-strpen jaz in preizkušanje preskočim.

Zdaj gre zaresNamestitev se zdaj začenja zares. Namestitveni program, ki mu je

očitno ime Anaconda, za začetek prepozna grafično kartico, monitorin miško. Vsekakor dobro znamenje. Na zaslonu nato zagledam nasvet,naj pred nadaljevanjem preberem namestitveni vodnik, ki ga dobim nawww.redhat.com/docs. Ampak, hej, kdo pa še bere priročnike? Potihopa moram priznati, da imam na sosednji mizi še en, v internet priključenračunalnik, na zaslonu pa je prva stran priročnika x86 Installation Gui-de. Čisto tako, za vsak primer.

Kot se za namestitveni program spodobi, je spodaj desno gumbNext. Gremo torej pogumno naprej. Na vrsto pride izbiranje jezika in,glej, glej, tudi slovenščina je med njimi. Malce sem sicer nezaupljiv doprevedenih operacijskih sistemov, a verjetno bo krivo to, da sem si ravnoopomogel od rahle zmede na disku, ki so jo povzročila poslovenjenaOkna XP. Toda Linux je, tako pravijo, čisto nekaj drugega, in torej iz-berem slovenščino.

Na vrsto pride izbiranje miške, pri čemer se malce zabavam s sloven-skimi navodili, ki me sprašujejo, ali imam miško na vodilu ali obešenona zaporedna vrata. Miško imam na mizi, ampak OK, nekaj podobne-ga miški, ki jo imam, na seznamu najdem in lahko gremo naprej.

V naslednjem koraku se moram odločiti za način namestitve in to-krat se ob navodilih ne zabavam več, temveč si želim, da bi bila napisa-na razumljiveje, predvsem pa, da bi bolj ustrezala možnostim, ki mi jihponuja namestitveni program. V poslovenjeni zaslonski pomoči namrečni omenjena možnost, ki mi je najbolj všeč, Personal Desktop. A ker vkratkem angleškem opisu piše, da je najprimernejša za začetnike (dru-ge so še delovna postaja, strežnik in prilagojeno), jo pač izberem in

Kako sem presedlal na Linux in preživel (2. del)

Prvi korak -namestitevV prejšnji številki Monitorja opisani prvi del mojega seznanjanja z Linuxom je bilopredvsem zbiranje poguma ali, recimo, ogrevanje, tokrat pa mi ne preostanedrugega, kakor da zaviham rokave, zajamem sapo in se zadeve lotim zares.

Namestitev z disketeZa enostavno namestitev s plošč mora računalnik podpirati zagon s

plošče CD-ROM. To sicer podpira večina računalnikov, nimajo pa vsi tegaomogočeno. Če se, ko v pogonvstavite namestitveno ploščoin računalnik vnovič zaženete,spet znajdete v Oknih, imate navoljo dvoje. V osnovnih nastavi-tvah računalnika (BIOS) moratev vrstnem redu diskov, s kate-rih se zaganja operacijski si-stem, pogon CD-ROM postavitipred disk C:, ali pa si nareditezagonsko disketo.

Na prvi namestitveni ploščije v mapi dosutil/rawritewinprogram RawWrite, s katerim jonaredite. V Oknih ga poženite, znjim odprite datoteko boot.img, ki jo najdete v mapi images, prav tako naprvi namestitveni plošči, v disketni pogon vtaknite prazno disketo, klikni-te gumb Write in dobili boste zagonsko disketo. Disketo pustite v raču-nalniku in ga spet zaženite. Zdaj se bo zagnal namestitveni program, vpogon boste vložili še namestitveno ploščo in se lotili namestitve.

S programom rawritewin nareditezagonsko disketo.

MAJ 2003ODPRTI PROGRAMI 83

upam, da bom imel možnost za popravni izpit, če se bo izkazalo, da ninajboljša.

Razdelitev diskaOpla, zdaj smo pa tam. Na vrsti je namreč najtežji korak – razdelitev

diska. Za to je očitno prevajalcem zmanjkalo poguma in navodila so os-tala kar angleška. Izbiram lahko med tremi možnostmi – samodejnorazdelitvijo diska in dvema ročnima, s programom Disk Druid in fdisk.Za slednjega piše, da je samo za mojstre, in se ga torej v širokem lokuizognem. Keltski svečenik me malce mami, a ker sem za Linux rezerviralen cel disk, se mi zdi, da bi mu morala biti kos tudi samodejna izdelavarazdelkov.

V naslednjem koraku izberem samo drugi disk, privzeto sta namrečoznačena oba. Pozneje se je izkazalo, da je to pravzaprav edini trenu-tek, ko je treba biti malo bolj previden. Če bi pustil odkljukana oba di-ska, bi bil ob Okna in vse podatke, saj bi namestitveni program Linuxo-ve razdelke naredil tudi na prvem disku. Kljukico pred prvim diskom to-rej ročno zbrišem, namestitvenemu programu pa dovolim, da na dru-gem odstrani vse razdelke in namesto njih naredi Linuxove, kot se muzdi najprimerneje. Mimogrede, naredil bo tri – enega manjšega za si-stemske datoteke, enega večjega za vse drugo in enega za tako imeno-vano izmenjalno datoteko.

Nov urejevalnik besedila zaLinux posnema Word

Nemško podjetje SoftMaker je predstavilo raz-vojno različico urejevalnika besedil TextMaker zaLinux, ki je po videzu in delovanju zelo podobenMicrosoftovemu Wordu. Končna različica bo navoljo junija po 50 evrov, do takrat pa lahko upo-rabniki brezplačno preizkušajo razvojno različico.TextMaker omogoča odpiranje in urejanje besedilav zapisih Microsoft Word, obogateno besedilo RTFin hiperdokumentov HTML, pri čemer ne zahtevapretvorbe zapisov in naj zato ne bi spreminjal vide-za in vsebine. Za uporabo zahteva zgolj operacijskisistem Linux s knjižnico GNU C in katerikoli grafič-ni uporabniški vmesnik z X Windows. Uporabniškivmesnik TextMakerja je na voljo v angleščini innemščini, pregledovalnik črkovanja pa podpiravečje evropske jezike, slovenščine zaenkrat ne.

SoftMaker namerava junija predstaviti tudi pre-glednico PlainMaker, ki spominja na Microsoftov Ex-cel, v drugi polovici leta pa še program DataMakerza delo z zbirkami podatkov, ki bo podoben progra-mu Access, in program za skupinsko delo in elek-tronsko pošto, ki bo podoben Outlooku. Vsi progra-mi kot privzete zapise uporabljajo Microsoftove vr-ste datotek. Vsak izmed programov bo stal 50evrov, do konca leta pa naj bi SoftMaker predstaviltudi SoftMaker Office, ki bo predvidoma stal okrog100 evrov. Trenutno SoftMaker že ponuja nekatere

izmed teh izdelkov zaokolja Windows, PocketPC in Palm OS, a bo dokonca leta predstavil nove, izboljšane različice. Vpodjetju ocenjujejo, da so poglavitni trgi rešitve zaLinux in mobilne operacijske sisteme.http://www.softmaker.de

Sun opušča svojo distribucijoLinuxa

Vse kaže, da se je Sun odločil opustiti načrte zaizdelavo svoje distribucije Linuxa, ki bo ključni ele-ment za vstop tega izdelovalca na področje osebnihračunalnikov. Sun je pred nekaj meseci namreč na-povedal, da bo še letos začel prodajati svoje oseb-ne računalnike, ki bodo zasnovani na arhitekturix86 (najbrž AMD), uporabljali pa bodo Linux.

Čeprav so doslej v Sunu trdili, da bodo v ta na-men razvili svojo distribucijo Linuxa, so si, kot kaže,premislili. Namesto tega bodo uporabili v svojih izdel-kih tržno najbolj razširjene distribucije, kot sta RedHat in SuSE. Sun trdi, da so tržne raziskave mendapokazale, da kupci ne želijo posebne različice Linuxa,temveč nekaj čim bolj standardnega in razširjenega.

S tem korakom se Sun približuje strategiji dru-gih podjetij, kot sta IBM in Hewlett-Packard, ki vsvojih izdelkih uporabljajo tuje distribucije Linuxa.Res pa je, da bo imel Sun pri Linuxu kar nekaj po-sebnosti. Ena takih je projekt Orion, kjer bodo poleg

strežniških izdelkov ponujali popolno paleto strež-niških programskih paketov in razvojnih orodij,novosti pa si lahko obetamo tudi na področju li-cenciranja (letni najem namesto nakupa).http://www.sun.com

Specifikacije za vgradnerešitve Linux

Združenje Embedded Linux Consortium je iz-dalo prvo različico specifikacij za operacijski si-stem Linux, ki naj bi pripomogel k večji prenos-ljivosti vgradnih (»embedded«) rešitev. Vgradnisistemi so v praksi precej različni med sabo, odtistih za podporo prenosnih telefonov, ročnih ra-čunalnikov do računalnikov v avtomobilih in zaindustrijsko opremo. Osredotočili so se zlasti nastandardizacijo programskih vmesnikov APIvgradnih programov. Združenje so ustanovilileta 2000, lani marca pa so začeli oblikovatinavodil, ki naj bi se jih programerji držali, če želi-jo, da bi njihove rešitve delovale tudi v drugihrazličicah operacijskih sistemov Linux. Meddružbami, ki sodelujejo pri konzorciju, so IBM,Agilent Technologies, Matsushita, Red Hat,Samsung, Sharp in Sony.http://www.embedded-linux.org

NA KRATKONOVICE

Previdnost je mati modrostiPred nameščanjem Linuxa obvezno naredite varnostno kopijo vseh

pomembnih podatkov. Najbolj previdni bodo naredili celo dve kopiji inpred začetkom posegov v računalnik preverili, ali sta dobri.

Namestitveni program je zelo enostavno uporabljati.

Če Linux nameščamo na poseben disk, lahko izdelavo razdelkov prepustimonamestitvenemu programu.

Prehod na Linux

MAJ 200384 ODPRTI PROGRAMI

Linux na ploščiBerete to pisanje in razmišljate, da bi

preizkusili Linux, vendar nimate primerne-ga starega računalnika, na tistega, ki gauporabljate, pa Linuxa raje ne bi namestili,še posebno po tem, ko ste prebrali, da bise morali diska lotiti s programi, kot staPartition Magic ali fips. A nikar prehitro neobupajte, imate še eno možnost – Linuxna plošči. Na voljo je namreč nekaj razli-čic Linuxa, ki delujejo kar z namestitvene-ga cederoma. Na naslovu www.suse.comdobite Suse Linux Live-Eval, na naslovuwww.knoppix.net pa Knoppix, ki temelji na Debianovi različici Linuxa in pravtako deluje kar s plošče.

Namestite ga na moč enostavno. Če imate hitro internetno povezavo, izinterneta pretočite vsebino plošče in jo zapecite na CD, pri tem pa morateseveda upoštevati, da boste morali prenesti približno 700 megabajtov.Ploščo lahko tudi naročite ali poiščete med malimi oglasi, recimo nawww.lugos.si.

Ko imate ploščo, jo enostavno vstavite v računalnik in ga še en-krat zaženite. Če se bodo namesto Linuxa pognala Okna, morate vnastavitvah računalnika (BIOS) izbrati zagon s plošče CD-ROM. Li-nux se bo zagnal in namestil, podobno, kakor opisujemo v tem pris-pevku, pri tem pa na disku ne bo potreboval nobenih posebnih raz-delkov. Na njem bo namreč naredil le eno samo, približno 100 MBveliko datoteko. Vanjo bo med namestitvijo shranil različne nastavi-tve, pozneje med rabo pa zapisoval datoteke, recimo besedila, ki jihboste napisali.

Linux s plošče deluje kot katerikoli drug Linux, z nekaterimi ome-jitvami seveda. Predvsem ste omejeni z naborom dodatnih progra-mov, ki so na plošči, saj novih ne morete dodajati. Ampak že naplošči je programov veliko, skupaj z urejevalnikom besedil, elektron-sko preglednico, grafičnimi programi, igrami, spletnim brskalnikom …

Če bi radi Linux preizkusili, preden se ga resno lotite, je to nedvomnonajelegantneješa možnost. Brez posegov v računalnik si ga boste lahko te-meljito ogledali in hkrati ugotovili, ali je vsa vaša strojna oprema primernopodprta. Če bo vse delovalo tako, kakor mora, tudi pri »pravi« namestitvine boste imeli nobenih težav, v nasprotnem primeru pa se boste mordamorali podati na lov za gonilniki ali katerega od njih ročno prilagoditi neu-bogljivi strojni opremi.

Prehod na Linux

V naslednjem koraku ugotovim, da bom lahko še naprej uporabljalOkna, odločiti se moram le, kateri program za izbiro operacijskega si-stema naj uporabim. Rdeči klobuk predlaga nekaj, kar se imenujeGrub, čeprav mi je v resnici bolj všeč druga možnost, LILO, predvsemzato, ker sem zanj že slišal, za onega prvega pa ne. Ampak naj mu bo,ostanimo pri Grubu. Lahko bi vpisal še geslo in nastavil nekaj napred-nih možnosti, a zdi se mi, da ni treba zapletati, saj je naloga teh progra-mov le to, da na začetku izberemo, ali bi radi delali v Oknih ali Linuxu.Next, torej.

Zdajle bi moral vpisati omrežne podatke, toda da ne bi bilo prevečvsega naenkrat, predvsem pa zato, ker ne vem na pamet, kaj bi moralvpisati v polja z napisi DNS, gateway in kar je še omrežnih podatkov, sebom s tem ukvarjal prihodnjič. Grem torej naprej in naletim na požarnizid. Toda tudi s tem opravim na hitro in potrdim kar nastavitve, ki jihpredlaga Anaconda.

Na vrsto pride izbiranje dodatnih jezikov in poleg slovenščine izbe-rem še angleščino, čisto tako, za vsak primer. Namestitveni program jedovolj pameten, da iz izbranega privzetega jezika ugotovi, da sem v

Sloveniji, in samodejno predlaga pravi časovni pas.Sledi administracija. Vpisati moram skrbniško (root, kot upravitelju

pravijo pri Linuxu) geslo, poleg tega pa lahko ustvarim tudi običajneuporabnike. Ker sem nekoč slišal, da je v Linuxu varneje delati kot na-vaden uporabnik, saj tako ne moreš narediti toliko škode, kakor če siprijavljen kot skrbnik, se vpišem tudi kot uporabnik.

Izbiranje programovZ namestitvenimi možnostmi sem očitno pri koncu, kajti računalnik

me je nehal spraševati in se za krajši čas zamislil, potem pa sporočil, kajvse bo namestil. Poglejmo torej, kaj bom imel. Namizje Gnome, pisar-niški paket OpenOffice (zelo prijazno, mislil sem namreč, da bo to tre-ba nameščati posebej), spletni brskalnik Mozilla (ta je menda zakon),e-poštni program Evolution (prvič slišim, ampak kot zoologu mi je imevšeč), klepetalni program (strokovno se temu reče takojšnje sporoča-nje, Instant Messaging), večpredstavne programe (nič ne piše, katere, asaj bomo kmalu videli) ter igre (gre sploh lahko brez njih?).

Hotel sem že klikniti Next, pa sem v zadnjem trenutku zagledal tudimožnost, da katerega od predlaganih programov odstranim ali kakegadodam. Ker sem nekje slišal, da je KDE boljše namizje od GNOME, po-

Okna in Linux na enem diskuKaj pa, če nimate dveh diskov? Najbolj enostaven nasvet bi bil – ku-

pite si dodatnega. Ali pa prijatelje in znance povprašajte, ali se jim kje va-lja kak odvečen disk. Vsak, ki ima več kot, recimo, 4 GB, je že povsemuporaben, za silo pa bosta zadosti že 2 gigabajta. Drugače pa imate navoljo dvoje. Če imate edini disk že razdeljen na dva ali več razdelkov, lah-ko enega ali več od njih uporabite za Linux, pri tem pa seveda pazite, damed njimi ne bo prvega, ker imate na njem Okna. Namesto samodejnerazdelitve boste morali uporabiti Disk Druid in z njim zbrisati razdelke, kijih lahko žrtvujete, ter namesto njih narediti Linuxove.

Na žalost pri novejših računalnikih edini disk najpogosteje ni razde-ljen na več razdelkov. Zato boste morali s primernim okenskim progra-mom, recimo Partition Magicom, edini razdelek razdeliti na dvoje in drugidel, ki ga boste namenili Linuxu, zbrisati. Tako boste na disku narediliprostor, ki ga bo Linuxov namestitveni program znal uporabiti za izdelavosvojih razdelkov. Če nimate programa za delitev razdelkov, lahko uporabiteprogram fips, ki ga najdete na namestitveni plošči Red Hat, v mapi dosutils.V isti mapi so tudi podrobna navodila za rabo, že kar takoj pa vas moramopozoriti, da je igranje s fipsom primerno le za izkušene uporabnike.

Najenostavnejša možnost zapreizkus Linuxa je različica, ki jozaženete kar s plošče CD-ROM.

Poleg Linuxa smo namestili tudi cel kup dodatnih programov.

MAJ 200386 ODPRTI PROGRAMI

gledam, ali je morda na seznamu dodatnih programov. In res, KDE lah-ko dodam, mimogrede pa sem dodal še paket znanstvenih programov,predvsem zaradi programa za pretvarjanje enot. Izbral sem še spletnistrežnik (morda bom pa kdaj le naredil tudi svojo spletno stran) in Win-dows File Server, ker naj bi omogočal izmenjavo datotek med Okni inLinuxom.

Vsega skupaj se je nabralo za skoraj 2 gigabajta programov. Na di-sku imam dovolj prostora in malce me je zamikalo, da bi izbral kar na-mestitev vsega, kar je na ploščah, za kar bi porabil skoraj 5 gigabajtov,a pretiravati ni lepo in sem torej ostal pri izbranih programih.

Vrnitve ni večPrišel sem do mesta, od koder ni povratka. Z naslednjim klikom Nex-

ta se bo namreč Linux začel zapisovati na disk. Malce se zamislim, abolj zaradi lepšega kakor zaradi tega, ker bi lahko kaj pametnega ugo-tovil. Kliknem torej Next in upajoč, da bo šlo vse brez zatikanja, prista-vim čajnik. Namestitev bo trajala vsaj še kakšne pol ure, prvovrstniorange pekoe s cejlonskega višavja pa se bo, medtem ko bom dežuralpoleg računalnika in menjaval plošče, prav prilegel.

Čas za kratek povzetek torej. Namestitev je bila bistveno lažja, kotsem pričakoval. Res je sicer, da sem izbral eno izmed lažjih možnosti,namreč namestitev na svoj disk, ampak v časih, ko gigabajt diska stanemanj kot 500 tolarjev, se s sobivanjem Oken in Linuxa na enem samemdisku skoraj ne splača ukvarjati. Res je tudi, da je računalnik precej obi-čajen, brez vsakršnih posebnosti, ki bi jih morda Linux ne podpiral. Inres je tudi, da sem preskočil omrežne namestitve, toda zanje bo še dovoljčasa.

Pomembno je, da namestitev ni bila prav nič težja kakor namestitevOken, in verjemite, brez strahu se je lahko loti prav vsak bralec te revije.Zdaj sicer trkam po mizi, kajti vrstica, ki kaže napredovanje namesti-tve, je prišla komaj nekako do tretjine svoje poti in torej še ne vem, ali sebo tudi srečno končala, toda kot kaže, zapletov ne bi smelo biti. Skrat-ka, vsak strah je povsem odveč.

•••

Minilo je malce več kot pol ure in namestitev se očitno bliža koncu. Vračunalniku so se izmenjale vse tri plošče, na zaslonu pa se je pokazaloopozorilo, da je koristno narediti zagonsko disketo. V disketni pogontorej vstavim prazno disketo in naredim še to.

Na vrsto pride prilagoditev grafičnega vmesnika. Namestitveni pro-gram je pravilno prepoznal grafično kartico in s tem torej nisem imel te-žav, že bežen pogled na seznam podprtih grafičnih kartic pa je pokazal,da je izbira vsaj tako obsežna kakor pri Oknih, če ne še bolj. Podobnovelja tudi za monitor. Spremenil bi lahko še globino barv in ločljivost,pa je tudi tu namestitveni program že izbral najboljše možnosti.

Hura, uspelo je!Če lahko sodim po napisu Čestitke na zaslonu, sem uspešno prikr-

maril do konca. Računalnik se še enkrat zažene, na zaslonu pa se poka-že Grub, v katerem lahko izberem zagon Linuxa ali okolja DOS, se pra-vi Oken. Premagam radovednost in najprej preverim Okna, ki se zaže-nejo, kakor da se ne bi vmes nič zgodilo. Odlično.

Računalnik še enkrat zaženem in tokrat počakam 10 sekund, da se,ker je taka pač privzeta vrednost, samodejno zažene Linux. Na zaslonuse zvrsti kopica vrstic, na koncu vsake pa spodbudno sveti zelen OK ali Vredu. V oči takoj pade en rdeč Spodletel, a se hitro izkaže, da ni razlogaza preplah, kajti označuje omrežje, ki ga sploh še nisem nastavil.

In potem, končno – Prosimo, vpišite svoje uporabniško ime. Linuxloči med malimi in velikimi črkami in ime morate vpisati natanko tako,

kot ste ga vpisali pri nameščanju. Vtipkam še geslo in dobro uro po tem,ko sem v računalnik vstavil prvo namestitveno ploščo, se znajdem v Li-nuxu.

Malce se razgledam naokoli in ugotovim, da sploh ni videti takotuje, kot bi si morda kdo mislil. Spodaj je opravilna vrstica, zgoraj pa triikone, pod katerimi piše Dom Nikolaj, Začni tu in Smeti. Dvojni klik od-pira mape in datoteke, klik z desno tipko miške odpre priročni menu.Menuji in ukazi so v slovenščini in zdi se, da prav hudih težav z rabo nebi smel imeti. Še največje razlike sem opazil pri organizaciji diska in vdatotečnem sistemu.

Opravilna vrstica je (skoraj) taka kakor pri Oknih. Namesto gumbaStart je rdeč klobuk, njegova vloga pa prav enaka – klik po njem odpreseznam vseh programov. Z miško se sprehodim še prek drugih ikon vopravilni vrstici in prijazno se prikažejo namigi, ki razkrijejo spletni br-skalnik, e-poštni program, urejevalnik besedil in še nekaj drugih pogo-sto rabljenih programov. Odprem urejevalnik besedil in vse je bolj alimanj znano, tako da bi se lahko kar takoj lotil pisanja. Skratka, brezprehudih naporov sem se znašel, čeprav prej nikoli nisem uporabljal Li-nuxa.

A to je seveda komaj prvi korak, zato nikar ne zamudite naslednjeganadaljevanja, v katerem boste izvedeli, ali se mi je uspelo priključiti v in-ternet in poslati e-pismo.

Nikolaj Pečenko

Kje se lahko zalomi?Z malce sreče boste Linux namestili brez težav, včasih pa se ven-

darle zgodi, da kaj ne gre tako, kot bi moralo. Zalomi se vam lahko že či-sto na začetku, če imate zelo nov pogon CD ali DVD, ki ga Linux z vašenamestitvene plošče še ne podpira. V tem primeru boste morali v inter-netu poiskati gonilnik in narediti posebno gonilniško disketo (driver disk),s katero boste začeli namestitev.

Druga težava lahko nastane, če disk, na katerega nameravate name-stiti Linux, ni na istem vodilu IDE kakor tisti, na katerem imate Okna. Čepa imate samo en disk in bi radi obdržali Okna, se utegne zgoditi, da bomoral biti prvi razdelek, tisti z Okni, manjši od približno 6 GB, kajti le takobo zagonski del Linuxa v območju, ki ga računalnik ob zagonu lahko upo-rabi. Nekoliko starejši računalniki namreč ob zagonu vidijo le prvih 1024cilindrov diska, torej približno 7 GB.

Od strojne opreme, s katero ima Linux najpogosteje težave, omenimozvočne kartice. Če po namestitvi računalnik ostane nem, boste morali kar-tico usposobiti naknadno, več o tem pa v enem od prihodnjih nadaljevanj.

Namizje: Linux z namizjem Gnome bo uporabnikom Oken na prvi pogled zelodomače.

Prehod na Linux

Najboljšiizdelki

Novi preizkusiprenosnihračunalnikovCompaq Evo N800v ................ 90Acer TravelMate 803LCi .......... 90Compaq Evo N1020v .............. 91

Novi preizkusilaserskih tiskalnikovCanon LBP-1120 ................... 94Minolta-QMS Magicolor2300 Desklaser ..................... 94Oki C7100 ............................ 96

Novi opisi digitalnihfotoaparatovCanon Powershot A60 ........... 100Canon Powershot A70 ........... 100Sigma SD9 .......................... 101Sony DSC-P32 ..................... 102Minolta Dimage F300 ............ 102Minolta Dimage 7Hi ............... 104

Compaq Evo N800v

Mere: 31,7 × 26,5 × 3,3 cm, teža 2,5 kg.

Značilnosti: Pentium 4 1,8 GHz, 256 MB RAM, 40 GBdisk, DVD-CD/RW.

Zaslon: 15-palčni, aktivna matrika, 1400 × 1050 pik.

Trajanje delovanja: 3 h 25 min.

Hitrost: 40,6.

Skupna ocena: 8,25.

Cena: 450.202 tolarjev.

Prodaja: DISS, www.diss.si, (01) 420 55 06.

Za: Trajanje delovanja, opremljenost, teža.

Proti: Neroden dostop do vmesnikov na zadnji strani.

HP je z novimi modeli iz družine Compaq EvoN800 predstavil prenosnike, ki se kljub razmero-ma majhni teži in meram lahko ponašajo z dokajzmogljivo zasnovo. Največji model družine z ozna-ko N800w smo že preizkusili, manj zahtevnimuporabnikom pa so namenili model N800v.

Ta prenosnik se ponaša z elegantno oblikova-nim ohišjem, ki je zelo majhno, še posebno za mo-del z vgrajenim 15-palčnim zaslonom. Tudi s težonavduši, saj z 2,5 kilograma sodi med lažje v svo-jem cenovnem in zmogljivostnem razredu. Če siogledamo tehnične značilnosti, odkrijemo, da jesrce prenosnika Intelov procesor Pentium 4 s tak-tom 1,8 GHz, računalnik pa je opremljen z 256

MB pomnilnika DDR, ki ga lahko po potrebi razširi-mo na največ 1 GB. Disk je velikosti 40 GB, za op-tične nosilce pa je vgrajena kombinirana enotaDVD/CD-RW, ki je poleg tega v modularnem razši-ritvenem mestu, tako da jo lahko po potrebi nado-mestimo s kakšno drugo pomnilniško enoto ali do-datnim akumulatorjem. Disketna enota je na voljosamo za doplačilo.

Zaslon prenosnika je, kot smo že omenili, 15-palčen, z ločljivostjo 1400 × 1050. Slika, ki jo pri-kaže, je enakomerna in svetla, zaradi velike diago-nale pa je prikaz pri najvišji ločljivosti dovolj razlo-čen. Za prikaz slike na zaslonu skrbi procesorATIMobility Radeon 7500, ki se lahko pohvali z do-kaj uglednimi 3D zmogljivostmi. Izmed standardne-ga nabora vmesnikov prenosnik nima zaporedne-ga vmesnika, ki ga večina izdelovalcev v svojih iz-delkih opušča, zato pa poleg vzporednega vmesni-ka, priključka za zunanji monitor in tv izhoda najde-mo dva vmesnika USB različice 2.0, tako da lahkona N800v priključimo tudi hitrejše zunanje napra-ve s tem vmesnikom. Prenosnik je opremljen tudiz infrardečim vmesnikom, modemom in omrežnimvmesnikom. Za vse, ki jim to ne zadošča, je na vo-ljo še razširitveno mesto PC Card II, brezžičniomrežni vmesnik ali vmesnik bluetooth pa lahkododamo tudi ob pomoči razširitvenega mesta Mul-tiPort na zadnji strani zaslona.

Tipkovnica je podobna kakor pridrugih Compaqovih prenosni-kih. Slovenski znaki so na tip-ke vgravirani, razporeditev tipkpa bo vsaj na začetku terjalanekaj privajanja, saj so nekate-re tipke na drugih mestih kakorpri običajni tipkovnici namizne-ga računalnika. Občutek pri tip-kanju je dober, ker je tipkovnicadobro vpeta v ohišje in se meduporabo ne upogiba. Za krmilje-nje kazalke je na voljo sledilnaploščica.

Na meritvah se je Compa-qov prenosnik odrezal zelo

dobro. Pri merjenju hitrostis programom Business

Winstone 2001 je dose-gel rezultat 40,6, s či-

mer se uvršča medhitrejše na našempreizkusu. Pohvaliti

velja tudi dolg čas tra-janja delovanja z akumu-

latorjem. S skoraj tremi urami in pol je kljub majhniteži več kot primeren za delo v okoljih, kjer se nemore napajati iz vtičnice, z dodatnim akumulator-jem pa lahko čas delovanja podaljšamo na skorajceloten osemurni delovnik. Compaq Evo N800v jeračunalnik, ki bo z opremljenostjo in zmogljivostjo,pa tudi z dokaj ugodno ceno pošteno zmešal štre-ne konkurentom.

Peter Šepetavc

Acer TravelMate 803LCiMere: 33,0 × 27,2 × 2,9 cm, teža 2,7 kg.

Značilnosti: Pentium M 1,6 GHz, 512 MB RAM, 40 GBdisk, DVD-CD/RW.

Zaslon: 15-palčni, aktivna matrika, 1400 × 1050 pik.

Trajanje delovanja: 4 h 25 min.

Hitrost: 54,4.

Skupna ocena: 8,69.

Cena: 751.424 tolarjev.

Prodaja: TrendNet, www.trendnet.si, (03) 586 30 33.

Za: Hitrost, trajanje delovanja, opremljenost, teža inmere.

Proti: Visoka cena.

Prenosnike s procesorjem Intel Pentium M jevečina izdelovalcev napovedala šele pred kratkim,

PRENOSNI RAČUNALNIKIri preizkusu vse prenosne računalnike, ki jih je ta hip mogoče dobi-ti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec po-pravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki

niso več naprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračunamo ocene, ki upošteva-jo hitrost, trajanje akumulatorja, kakovost zaslona in tipkovnice, velikost in te-

žo, zgradbo in opremo, morebitne dodatke ter seveda ceno z garancijo in pro-dajnimi pogoji.

Trenutno je na lestvici 44 prenosnih računalnikov, od tega 6 lahkih, 16 ce-nejših, 12 prenosnikov srednjega razreda in 10 vrhunskih. Vsak mesec objavi-mo tabelo s petimi najboljšimi iz vsake skupine.

P

PRENOSNI RAČUNALNIKI MAJ 2003 91

kljub temu pa imamo na našem preizkusu že prvimodel, ki se ponaša z novim izdelkom, ta pa je žena voljo tudi kupcem. Acer TravelMate 803LCi jeopremljen z vsemi sestavnimi deli tehnologije IntelCentrino, se pravi, da ima poleg procesorja Pen-tium M, ki je v preskusnem modelu deloval s tak-tom 1,6 GHz, še sistemski nabor 855PM in brez-žični omrežni vmesnik. Tudi sicer je prenosnik do-bro opremljen. Ima 512 MB pomnilnik, ki ga lahkorazširimo na kar 2 GB, 40 GB disk in enoto DVD/CD-RW v modularnem razširitvenem mestu.

803LCi je kljub zmogljivi zasnovi dokaj tanekin lahek prenosnik, saj tehta le dobra dva kilogra-ma in pol. To je lepo presenečenje za prenosnik, kiima 15-palčni zaslon, saj so take teže doslej dose-gali le modeli z manjšimi zasloni. Za zaščito zaslo-na je na njegovi hrbtni strani ohišje aluminijasto.Zaslon obenem omogoča ločljivost 1400 × 1050pik, slika, ki jo prikazuje, pa je enakomerno osvet-ljena in kontrastna.

Za prikaz grafike na zaslonu skrbi procesorMobility Radeon 9000 podjetja ATI, ki sodi mednajzmogljivejše grafične procesorje za mobilne ra-čunalnike. Inženirji so mu namenili 64 MB namen-skega pomnilnika. Pohvaliti je treba dobro tipkovni-co, na kateri so tipke razpostavljene v rahlem loku.To bo pri večini kupcev, vajenih »ravnih« tipkovnic,na začetku zahtevalo nekaj privajanja. Slovenskiznaki so na tipke dodani z nalepkami. Za premika-nje kazalke po zaslonu imamo na voljo sledilnoploščico, ki se na premike dobro odziva.

Prenosnik je opremljen s skoraj popolnim na-borom vmesnikov. Med »ožičenimi« ni le zapored-nega in PS/2, za kar se prenosnik odkupi s kar šti-rimi vtičnicami USB 2.0 in vmesnikom firewire. Zaprikaz slike na zunanjih napravah sta na voljo izho-da VGA in TV-Out. Izmed brezžičnih vmesnikovimamo na voljo infrardeči vmesnik in vmesnik WiFipo standardu 802.11b, možna pa je tudi vgradnjavmesnika bluetooth.

Pri merjenju zmogljivosti se prenosnik odreženad pričakovanji. Kljub Intelovim trditvam, da jePentium M za 50 odstotkov hitrejši od procesorjaPentium 4m pri enakem taktu, so nekatere prejš-nje meritve pokazale, da ni vselej tako. Acerjev pa-radni izdelek med prenosniki pa je na BusinessWinstone dosegel indeks 54,4, kar je zelo visokavrednost, doslej rezervirana (pa še to redko) za ra-čunalnike z najzmogljivejšimi namiznimi procesorji.

Prenosnik smo preizkusili še z nekaterimi drugi-mi merilnimi programi, izpostavili pa bi rezultat v3DMarku 2001 s privzetimi nastavitvami: preno-snik je dosegel 7399 točk, kar pomeni, da je na-veza procesorja in grafičnega procesorja dovoljzmogljiva tudi za poganjanje najzahtevnejših tridi-menzionalnih grafičnih programov in iger. Poglavit-na prednost novega procesorja in nabora naj bi bildaljši čas trajanja delovanja in tudi v tem nas803LCi ni razočaral: brez napajanja je prenosnikdeloval skoraj štiri ure in pol.

Acer TravelMate 803LCi je prvi znanilec prihod-

nosti prenosnih računalnikov, katere značilnostibodo očitno visoka zmogljivost, primerljiva zzmogljivostjo sodobnih namiznih računalnikov, dalj-ši čas trajanja delovanja brez napajanja kakor do-slej in povezljivost v različna brezžična omrežja.Na žalost je cena prenosnika precej visoka, takoda bodo njegove prednosti dosegljive razmeromamajhnemu krogu kupcev.

P. Š.

Compaq Evo N1020vMere: 32,8 × 26,8 × 3,95 cm, teža 3 kg.

Značilnosti: Pentium Celeron 1500 MHz, 256 MB RAM,20 GB disk, DVD-ROM.

Zaslon: 14,1-palčni, aktivna matrika, 1024 × 768 pik.

Trajanje delovanja: 2 h 57 min.

Hitrost: 26,9.

Skupna ocena: 8,04.

Cena: 318.000 tolarjev.

Prodaja: Diss, www.diss.si, (01) 500 95 75.

Za: Trajanje delovanja, pester nabor hitrih vmesnikov.

Proti: Skromna velikost diska, kakovost zaslona.

Tudi kupci, ki za prenosni računalnik niso pri-pravljeni odšteti kaj dosti več od magične meje300.000 tolarjev, lahko izbirajo na našem trgu karmed nekaj modeli. Med njimi najdemo tudi pred-stavnike najpomembnejših izdelovalcev, kot sta Dellali Hewlett-Packard. Slednji ponuja prenosnikN1020v iz uveljavljene družine Evo, ki jo je ob zdru-žitvi dobil od podjetja Compaq. Ta model je sicer navoljo v različnih sestavah. Tokrat smo preizkusili naj-cenejšo, ki pa je tudi dovolj dobra in pri-vlačna za širši krog kupcev.

Ohišje prenosnika je značilno zadružino Evo, računalnik pa z njim nesodi med najtanjše. Všeč bo predvsemtistim, ki imajo radi svetleče se kovin-ske dele, s katerimi je prenosnik okra-šen na ključnih delih. N1020v ima do-kaj nenavadno zasnovo, saj je zgrajenokoli sistemskega nabora ATI IGM-340M, ki med prenosniki ni najpogostej-ši, in procesorja Celeron s taktom 1,5GHz. Ta kombinacija ne sodi med najhi-trejše na našem preizkusu, saj so bilinekateri tekmeci s procesorji Celerontudi za petino hitrejši. Vendar kupca,ki ne zahteva preveč, to ne bo mo-tilo. Pomembneje se nam zdi, daje v računalnik že v osnovivgrajen 256 MB pomnilnik,kar postaja že standard zasodobne prenosnike. Odtega si grafični podsi-stem odreže od 16 do64 MB, to pa ni malo.Prikazana slika na14,1-palčnem zaslonu je povprečna

in je v spodnjih vogalih neenakomerno osvetljena.Šibka točka te sestave je najbrž lahko disk, ki

je z 20 GB najmanj, kar danes vgrajujejo v preno-snike. Vgrajeni sta še enota DVD-ROM in disketnaenota. S priključki in vmesniki je prenosnik gledena cenovni razred dobro opremljen. Pohvaliti veljavmesnika z visoko prepustnostjo, firewire in USB2.0 (dve vtičnici). Od starejših vmesnikov najde-mo vzporednega, VGA, S-Video, PS/2 in infrardečivmesnik. Vsi vmesniki, razen infrardečega in og-njene žice, so pokriti s pokrovčkom, ki pa se prizapiranju nerodno zatika. Za razširitev je na voljoreža za eno kartico PC Card vrste II.

S tipkovnico smo lahko kar zadovoljni – tipkeso prijetne na otip in smiselno razporejene, lepreslednica je prekratka. Sledilna ploščica je včasihnenatančna. Pod njo sta dve standardni tipki, podtema pa še dodatna za premikanje po dokumentih.Nad tipkovnico so poleg gumba za vklop in dveh zakrmiljenje jakosti zvoka še štiri dodatne tipke – bliž-njice za dostop do pogosto rabljenih programov.

Zvočniki so nameščeni pod tipkovnico in so zaprenosnik sorazmerno dobri. Uporabnik EvaN1020v pa se bo še bolj razveselil zmogljivegaakumulatorja (4400 mAh), ki je zadostoval zamalo manj kakor tri ure dela. Za ta cenovni razredvsekakor spodbuden rezultat. Nameščeno je okoljeWindows XP Professional, ki je v prenosnikih tegacenovnega razreda bolj izjema kot pravilo.

Za konec lahko rečemo, da je HP ponudil pre-nosnik, ki ga odlikujeta zelo privlačna cena in do-bra opremljenost, morda bi si želeli le še večji diskin enoto CD-RW. Za kaj takega pa bo treba sečimalo globlje v žep.

Vlado Robar

PRENOSNI RAČUNALNIKIMAJ 200392

vetitsrvu akinlanučaremi onešukzierp anecoanpuks )VDDz(anec 1002enotsniWskedniinvolsop az itorp

.1 03XdapknihTMBI 3002lirpa 04,8 TIS044.466 0,83 ,tsortih,nolsaznečildOtsonsonerpnitsonejlmerpo

etoneitinaminivonsoVakinteksiditinMOR-DC

.2 004CedutitaLlleD 2002jam 13,8 TIS425.526 4,43 ,ajnavoledejnajart,tsortiHerem,tsonejlmerpo

osetoneejnanuZkinlanučaranenečujlkirp

albakkerpjlogz

.3 egetroPabihsoT0002 2002jinuj 91,8 TIS000.070.1

et,anilebeD ‘ tsovokak,aejnajart,acinvokpit,evaledzi

ajnavoled

-semvrobannejemo,nolsaZkerpelatoneančitpo,vokin

anec,draCCPakinsemv

.4 egetroPabihsoT0004 2002lirpa 41,8 TIS000.538

,MOR-DVD,akilbo,eremenhjaM,tsonejlmerpoarbodolez

ajnavoledejnajart

tsoltevs,tsortih,aneCenlimrktsovokak,anolsaz

ecilap

.5 002XedutitaLlleD 3002raurbef 69,7 TIS009.994 3,82 acinvokpit,ereM ,nolsaznemeterpolaMajnavoledejnajart

vetitsrvu akinlanučaremi onešukzierp anecoanpuks )VDDz(anec 1002enotsniWskedniinvolsop az itorp

.1 0562noripsnIlleD 3002raurbef 83,8 TIS088.173 1,43atagob,ejnavoledohiT

,nolsaz,amerpoaksmargorptsonejlmerpo

,acičšolpanlidelStsonejlmerpoavijlkjnamop

anec,ikinsemvz

.2 23RdaPknihTMBI 3002raunaj 22,8 TIS087.594 8,73 tsortih,acinvokpitančildO agenebonamin,aneCvokinsemvhirtihdemzi

.3 etilletaSabihsoT303-0141 3002raunaj 61,8 TIS000.033 7,33 atagob,anecandogU

amerpoaksmargorp ereM

.4 snemeiSustijuFAolimA 3002raurbef 41,8 TIS009.183 7,73 ejnajart,tsovijlgomZ

anec,ajnavoledvacitrakančifarG

urobanmeksmetsis

.5 xohsbeWmocireGecnam4reP

rebmevon2002 79,7 TIS009.492 1,42 tsonejlmerpo,aneC ajnavoledejnajart,tsortiH

Lahki prenosniki

vetitsrvu akinlanučaremi onešukzierp anecoanpuks )VDDz(anec 1002enotsniWskedniinvolsop az itorp

.1 v008NovEqapmoC 61,8 TIS202.054 6,04 ,ajnavoledejnajarTet,tsonejlmerpo ‘a

odpotsodnedoreNinartsijndazanvokinsemv

.2 0514noripsnIlleD 3002raunaj 79,7 TIS000.264 8,53 anec,tsonejlmerpo,nolsaZ ,akilboaleratsazokilokeNecilapenlimrkekpit

.3 0028noripsnIlleD 2002jinuj 29,7 TIS008.685 2,53 ,tsonejlmerpo,tsortih,aneCanolsaztsovijlčol

aleratsazokiloken,ereMajnavoledejnajart,akilbo

.4 edarG-iHxetoN0066M 3002ceram 88,7 TIS000.426 2,14

kinlavosipazitsalz,amerpOnitsortih,nolsaz,DVD

ajnavoledejnajart

ekilev,rotalitnevnesalGerem

.5 ecroF5XmocireG rebmevon2002 48,7 TIS009.924 9,83 nierem,tsonejlmerpo,zediV

et ‘a

ejnajartonmorkShiretakenin,ajnavoled

vokinsemv

vetitsrvu akinlanučaremi onešukzierp anecoanpuks )VDDz(anec 1002enotsniWskedniinvolsop az itorp

.1 etaMlevarTrecAiCL308 36,8 TIS424.157 4,45

,ajnavoledejnajart,tsortiHet,tsonejlmerpo ‘ nia

ejiznemidanecakosiV

.2 03TdapknihTMBI rebmetpes2002 92,8 TIS489.027 5,73

,acinvokpit,avaledziančildO,tsortih,tsonejlmerpo,nolsaz

tsovijlrišzaraneC

.3 w008NovEqapmoC 3002raunaj 51,8 TIS450.810.1 6,64 ,ajnavoledtsortiHnolsaz,tsonejlmerpo

-inivonsov,anecakosiVzerbam ‘ vokinsemvhinči

)derzarinvonecanedelg(

.4 03TdapknihTMBI rebmetpes2002 11,8 TIS443.886 4,73

,acinvokpit,avaledziančildO,tsortih,tsonejlmerpo,nolsaz

tsovijliršzaraneC

.5 p13AdaPknihTMBI 3002lirpa 88,7 TIS006.318 9,93 acinvokpit,tsonejlmerpO tsokilev,rotalumukA

Cenejši prenosniki, primerni za domačo rabo

Vrhunski prenosniki

Srednji razred prenosnikov, primernih za poslovno rabo

5 10

8,40

5 10

8,31

5 10

8,19

5 10

8,14

5 10

7,96

5 10

8,38

5 10

8,22

5 10

8,16

5 10

8,14

5 10

7,97

5 10

8,16

5 10

7,97

5 10

7,92

5 10

7,88

5 10

7,84

5 10

8,63

5 10

8,29

5 10

8,15

5 10

8,11

5 10

7,88

Za merjenje hitrosti uporabljamo Winstone Business 2001 (1.0.2), za merjenje zmogljivosti akumulatorja pa BatteryMark 4.0.Programi Business Winstone, Content Creation Winstone in BatteryMark so zaščitene blagovne znamke podjetja Ziff Davis Publishing Holdings.

15 60

39,9

15 60

37,4

15 60

46,6

15 60

37,5

15 60

54,4

15 60

38,9

15 60

40,6

15 60

35,8

15 60

35,2

15 60

41,2

15 60

24,1

15 60

37,7

15 60

33,7

15 60

34,1

15 60

37,8

15 60

38,0

15 60

34,4

15 60

19,5

15 60

28,3

15 60

20,9

NOVO

NOVO

PRENOSNI RAČUNALNIKI MAJ 2003 93

ejnajartajnavoled

erem tsonejlmerpo itsonličanz ajadorp

34:2 gk6,1,mc3×7,22×72 ,BM04ksid,MARBM652,zHG2,1,M-IIImuitnePletnIkip867×4201,nolsazTFT"21

ekhalazrozvondevešejdaPknihTišjnamjanvoMBItok,itsovijlgomz,itsonejlmerpoedelgokat,ekinsonerp

.itsovokak

,ajinevolSMBI,moc.mbi.is.www

2086974)10(

61:3 gk6,1,mc3×8,32×92 ajnanuz,BG03ksid,MARBM652,zHG2,1IIImuitnePkip867×4201,nolsaz"1,21,MOR-DVDatone

v,ajnavoledejnajartorbodoleznitsortihakilevmesvderP.iledomimijčevjecerpazajatsoazenremeč

,is.aedlla.www,aedllA.www,CMF,8881)080(

0015025)10(,is.cmf

31:6 gk2,1,mc94,1×9,22×9,82,BG02ksid,MARBM652,zHM067)VLU(M-IIImuitneP

,MOR-DC)draCCPkinsemv(atoneajnanuzoličalpodazkip867×4201,nolsaz"1,21

jlobjannedeidutapmenebo,ugrtankinsonerpišjnatjaNajnavoledejnajartonmejzi,avonsazavijlgomZ.hintnagele

olirpibaropubo ‘ .vejrotalumukahine

,is.aeni.www,aenI0008127)10(

95:2 gk1,2,mc1,3×8,42×72 -DVD,BG02,ksid,MARBM821,zHM057IIImuitnePkip867×4201,nolsaz"1,21,×8,MOR

z0009arceTebihsoTešjevijlgomzjanacičilzaranšjnamoPvmotsemminevtirišzarminraludomniomerpootagobolez

ukinlanučar

,is.aeni.www,aenI0008127)10(

35:1 gk3,1,mc4,2×6,22×3,72 ,BG03ksid,MARBM652,zHM008,IIImuitnePletnIkip867×4201,nolsaz"1,21,WR/DC-DVD

aljanniišjnamjaN ‘ orbod,jelsodkinsonerpvolleDijiminlivetšretocinvokpitonteteilavksninejlmerpo

om ‘ iktadodimijnanuzzejndargdanimtson

,is.aedlla.www,aedllA.www,CMF,8881)080(

0015025)10(,is.cmf

ejnajartajnavoled

erem tsonejlmerpo itsonličanz ajadorp

52:2 gk3,3,mc7,3×4,72×8,23 ,BG04ksid,MARBM652,zHG8,14muitnePletnIkip0501×0041,nolsaz"51,WR/DC-DVD

demmejremzarmirbodolezz,ledomišjnamjanvolleDojtsovijlgomznionec

,is.aedlla.www,aedllA,is.cmf.www,CMF,8881)080(

0015025)10(

10:3 gk7,2,mc8,3×8,52×3,13 02ksid,MARRDDBM652,zHG7,1,4muitnePletnIkip867×4201,nolsaz"1,41,WR/DC-DVD,BG .evaledziojtsovokakokilevzledomvo-MBIinvonsO ,moc.mbi.is.www,ajinevolSMBI

2086974)10(

91:2 gk4,3,mc5,54×6,82×7,23 ,BG02ksid,MARBM652,zHG5,1noreleCletnIkip867×4201,nolsaz"1,41,MOR-DVD

olezazovonsazorbodzledominvonsonibihsoTetjakoD.onecondogu ‘ mikilevzotazap,kinlanučarka

.monolsaz5118315)10(,is.aeni.www,aenI

90:3 gk9,2,mc5,3×2,72×2,23 ksid,MARBM652,+0041P×nolhtAeliboMDMAkip867×4201,nolsaz"1,41,MOR-DVD,BG03

ik,ajnavoledmejanartmirbodzkinsonerpvijlgomZorboD.letnItok,okiloteromzDMAadejuzakod

.ojtsovijlgomznionecdemejremzar

,is.snemeis.www,sirPokiL,ejneroG0046057)10(,0001998)30(

11:2 gk3,mc8,3×8,52×8,13 ,BG02ksid,MARBM652,zHG7,1noreleCletnIkip867×4201,nolsaz"1.41,MOR-DVD

esvecmketdo,uderzarmetvkinvatsderpnečipiTiksjicareporadnev,imerpoišjlobokilokenopejukilzar

nečujlkvinivonsovmetsis9999385)10(,is.inna.www,innA

ejnajartajnavoled

erem tsonejlmerpo itsonličanz ajadorp

52:3 gk5,2,mc3,3×5,62×7,13 ,BG04ksid,MARBM652,zHG8,14muitnePletnIkip0501×0041,nolsaz"51,WR-DC/DVD

nionecdemmejremzarminčildozkinsetonvoqapmoCsačglodejakildoanvalgageretak,ojtsovijlgomz

ajnavoledajnajart

,is.aretva.www,aretvA,SSID,1143585)10(

6055024)10(,is.ssid.www

14:2 gk9,2,mc7,3×4,52×8,13 ,BG03ksid,MARBM652,zHG0,24muitnePletnIkip0501×0041,nolsaz"1,41,WR/DC-DVD

,onecdemmejremzarminčildozkinsonerP.evaledziojtsovokakniojtsonejlmerpo,ojtsovijlgomz

,is.aedlla.www,aedllA,is.cmf.www,CMF,8881)080(

0015025)10(

63:2 gk8,3,mc5,4×6,72×1,33 ,BG06ksid,MARBM652,zHG0,24muitnePletnIkip0021×0061,nolsaz"1,51,WR/DC-DVD

etnikileV ‘ zmonolsazzašanopesik,kinsonerpkatsortihnitsonejlmerpoarboD.ojtsovijlčolokilevolez

.ajnavoledejnajartončerpvopatathetdo

,is.aedlla.www,aedllA,is.cmf.www,CMF,8881)080(

0015025)10(

52:3 gk4,3,mc3×5,82×2,33 ,BG04ksid,MARBM215,zHG24muitnePletnIkip0501×0041,nolsaz"1,51,WR-DVD

obenik,kinsonerpretihninejlmerpoorbodoleZdemmigurddem,inrasipvitinuneretanitinlaračozar

DVDmokinlavosipazzimivrp

,is.aretva.www,aretvA1143585)10(

35:1 gk2,2,mc3×6,52×2,13 ,BG03ksid,MARBM483,zHG8,14muitnePletnIkip867×4201,nolsaz"1,41,WR/DC-DVD

zerbminejargvskinsonerpnehjamnikehaL ‘ minči.ajnavoledmejnajartminčerpvopjakoda,mokinsemv 9999385)10(,is.inna.www,innA

ejnajartajnavoled

erem tsonejlmerpo itsonličanz ajadorp

52:4 gk7,2,mc9,2×2,72×0,33 ,BG04ksid,MARBM215,zHG6,1MmuitnePletnIkip0501×0041,nolsaz"51,WR/DC-DVD

mišjenvethazjannejneman,kinsetonnejlmerpooksnuhrV.mokinbaropu

,is.tendnert.www,teNdnerT3303685)30(

45:2 gk6,2,mc5,3×9,42×5,03 ,BG04ksid,MARBM652,zHG8,14muitnePletnIkip0501×0041,nolsaz"1,41,MOR-DVD

okosiv,omerpootagobzkinsonerpiksnuhrvkenatnikehaL.voledhinejargvnievaledziojtsovokak

,ajinevolSMBI,moc.mbi.is.www

2086974)10(

34:2 gk7,2,mc5,3×7,62×8,23 ,BG06ksid,MARBG1,zHG2,24muitnePletnIkip0021×0061,nolsaz"1,51,WR/DC-DVD

urdzikinsonerpiksnuhrV ‘ jnebodosjanznejlmerpo,ovEenianerponvendokasvazkehaljlovoditarkha,ojigolonhetoš

.ejnaš

,is.aretva.www,aretvA,SSID,1143585)10(

6055024)10(,is.ssid.www

95:2 gk5,2,mc5,3×9,42×5,03 ,BG04ksid,MARBM652,zHG8,14muitnePletnIkip867×4201,nolsaz"1,41,MOR-DVD

,omerpootagobolezzkinsonerpiksnuhrvkenatnikehaLejnanzopsaZ.voledhinejargvnievaledziojtsovokakokilev

.tenrehteinejargvamiik,03Taledomdoišjenec

,ajinevolSMBI,moc.mbi.is.www

2086974)10(

23:1 gk5,3,mc7,4×3,72×9,23 ,BG06ksid,MARBM652,zHG24muitnePletnI0021×0061,nolsaz"51,WR/DC-DVD

mikilevniomerpootagobolezzkinsonerpvoMBIiksnuhrV.monolsaz @ etnieremla ‘ ajnavoledejnajartmesvderpreta

.onecoojizaksokiloken

,ajinevolSMBI,moc.mbi.is.www

2086974)10(

Canon LBP-1120Velikost (razred): A4 (nižji razred).

Ločljivost: 600 × 600 pik na palec.

Navedena hitrost: 10 strani na minuto.

Tehnične lastnosti: 125 listov (podajalnik), podajalnikza posamezne liste; CAPT (GDI); 0,5 MB/0,5 MB; vzpo-redni in USB 2.0 vmesnik.

Skupna ocena: 8,23.

Cena: 59.988 tolarjev.

Cena natisnjene strani: 8,78 tolarja.

Prodaja: Canon Adria, (01) 530 87 10, www.canon.si

Za: Tiho delovanje, zelo ugodna cena.

Proti: Dražji izpis, manjša hitrost, nima predala.

Kljub temu da Canon na trgu ni znan predvsempo laserskih tiskalnikih, pa gre za enega starejših

izdelovalcev teh na-prav na trgu. Tako ka-

kor pri drugih mo-delih nižjega ce-

novnega razreda tudi LBP-1120 uporablja enak po-gon kakor nekoliko starejši modeli HP serije 1000,a so ga v bistvu izdelali v Canonu. Uradno izpiše 10strani na minuto, kar sicer ni več največ v tem raz-

redu, a resnici na ljubo le redkokateri uporabnik, kimu je tiskalnik namenjen, sploh potrebuje večjo hi-trost. Največja prava ločljivost, ki jo zmore natisniti,je 600 × 600 pik na palec, programsko jo lahko iz-boljšuje na 2400 × 600 pik na palec.

Zasnova tiskalnika je kar se da enostavna.Ima dokaj visoko zavito ohišje, podajalnik za 125listov z dodatnim podajalnikom za posamezne listepapirja je na vrhu naprave. Prav predenj pa se na-tisnjeni listi tudi odlagajo (odlagalnik sprejme dosto listov), torej je pot tiskanja zelo ukrivljena. Zadomačo rabo je tak način vstavljanja papirja dovoljprimeren, pa čeprav ni tako udoben kakor pravipredal za papir, manj primeren pa je za pisarne, sajpo naših izkušnjah pri takem dovajanju papirja radonastanejo težave z vlečnim mehanizmom, pa tudilisti se nekoliko bolj zvijajo. Tudi LBP-1120 pri vle-ki papirja med preizkušanjem ni bil popolnoma za-nesljiv, saj je nekajkrat potegnil po več listovhkrati. Tiskalnik resda tiska tudi po manj ukrivljenipoti papirja, pri čemer ročno preklopimo pot papir-ja na režo na prednji strani tiskalnika – papir se vtem primeru odlaga na delovno površino, na kateristoji tiskalnik. Posebnega upravljalnega dela nima,ima le eno kontrolno lučko vijolične barve, ki pričao delovanju tiskalnika.

Tiskalnik nima zahtevne enote RIP, torej samoobdelavo slike opravi računalnik, na katerega pri-ključimo tiskalnik, kar je pri današnji zmogljivostiračunalnikov bistveno manjša ovira kakor še predčasom, je pa res, da so ti tiskalniki uporabni prak-tično zgolj v okolju Windows.

Canonovi gonilniki GDI se imenujejo CAPT in soprecej pregledni, dajejo pa dokaj dober rezultat,čeprav ne popolnega. Predvsem zahtevni od-tenki so na odtisih precej rastrirani, kar se pose-bej pozna tako na prelivih vektorskih preho-dov kot tudi na bitnih slikah, ki so tudi zelonekontrastne, z vidnimi vodoravnimi črtami

v odtisu. Črke so lepo čitljive, z le malonapakami ob robovih. Kar zadeva hi-trost, bi lahko rekli, da smo namerilimalo manj od obljubljenih 10 strani naminuto, a ne mnogo, tiskal je s hitrostjo9,8 strani na minuto. Čas, ki mine do za-četka tiskanja prve strani, je s 17 sekun-dami že kar dolg. 15 strani besedila jenatisnil v minuti in 48 sekundah, devetstrani poslovnega poročila pa v minuti in10 sekundah. Omenimo še, da tiskalnikdeluje zelo tiho in ima zares zelo ugodnoceno, res pa je, da je njegov izpis nekolikodražji.

Minolta-QMS Magicolor2300 DesklaserVelikost (razred): A4 (cenejši barvni).

Ločljivost: 2400 × 600 pik na palec.

Navedena hitrost: 16/4 strani na minuto (čb/barvno).

Tehnične lastnosti: 260 listov (večnamenski podajal-nik); GDI; 32 MB/288 MB; vzporedni, USB in omrežnivmesnik.

Skupna ocena: 8,29.

Cena: 259.200 tolarjev.

Cena natisnjene strani: 5,60 tolarjev (čb), 29,52 tolarjev(barvno).

Prodaja: Minolta Slovenija, (01) 568 05 00, www.mi-nolta.si.

Za: Ugodna cena.

Proti: Nima predala.

Minoltin Magicolor 2300 Desklaser je zelo zani-miv barvni model laserskega tiskalnika, predvsemzato, ker je zelo poceni, pa tudi cena izpisa je do-kaj ugodna (kasete z barvilom, ki imajo zmoglji-vost 4500 ali 1500 strani, je mogoče kupiti tudiv kompletu, to pa strošek izpisa zniža za približno10 odstotkov).

Sicer tiskalnik »pade v oči« zaradi precej nena-vadne oblike. Visok je in dokaj škatlast, na enistrani nekako »odrezan«. Prav na tem delu je glo-bok večnamenski podajalnik, ki sprejme do največ260 listov pisarniškega papirja velikosti do A4. Iz-pisi se z licem navzdol odlagajo na vrhu tiskalnika,odložišče pa sprejme do 200 listov, ravne poti ti-

LASERSKI TISKALNIKIri preizkusu vse laserske tiskalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti naslovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimocene tiskalnikov in potrošnega materiala, dodamo nove modele in

zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračunamoocene, ki upoštevajo kakovost tiskanja, hitrost, enostavnost dela s tiskalni-

kom, zgradbo, prijaznost in zmogljivost gonilnikov, ceno tiskalnika ter ceno od-tisa na papir.

Trenutno je na lestvici 95 tiskalnikov, od tega 25 osnovnih, 22 srednjezmogljivih, 17 najzmogljivejših, 17 dražjih barvnih in 14 cenejših barvnih.

Vsak mesec objavimo tabelo, ki vključuje najboljše štiri iz vsake skupine.

P

2-kratna povečava

Canon LBP-1120

LASERSKI TISKALNIKIMAJ 200396

skanja nima. Za večje porabnike je na voljo tudidodaten podajalnik za 500 listov.

Tiskalnik nima lastne enote RIP, tako da za ob-delavo podatkov skrbi kar računalnik sam. S temsicer komunicira prek vzporednega ali USB vme-snika, preizkušeni model pa je bil še dodatnoopremljen z omrežnim vmesnikom. Magicolor2300 Desklaser tiska z zelo nenavadno ločljivost-jo 2400 × 600 pik na palec, a je ta zelo visoka indaje dobre rezultate, predvsem kar zadeva podrob-nosti izpisov. Te so namreč lepo vidne, pa čepravvektorski izpis razkriva nekaj napak. Tudi barveodtisa so dokaj dobre, čeprav vidno rastrirane, ne-kateri zahtevnejši odtenki pa so netočni. Pred-vsem pa pade v oči, da odtisi tiskalnika nisosvetleči, kakor na primer pri večini drugih barvnihmodelov. Ali je tak nesvetleč odtis lepši ali ne, jebolj stvar okusa posameznika, mi smo bili z odtisibolj ali manj zadovoljni (še posebej, če upošteva-mo, da gre za tiskalnik GDI nižjega cenovnega raz-reda). Tudi odtis besedil je dober, črke so ostre inlepo čitljive, napak ob robovih je malo in se vidijole pri podrobnejšem ogledu. Barvila in valji so pritem tiskalniku v skupnih kartušah, menjamo jihenostavno in hitro.

Pomnilnik je 32-megabajten, lahko pa ga razši-rimo še z dodatnimi moduli do največje velikosti288 megabajtov. Gonilniki so preprosti in grafičnolepo izdelani ter tudi lepo pregledni. Kar zadeva hi-trost, tiska Minoltin Magicolor 2300 Desklaser so-lidno hitro. Uradna navedba je 16 črno-belih stranina minuto in štiri barvne, kar je enako kakor pri mo-delu HP Color Laserjet 2500, a je tega prav na vsehpreizkusih premagal. Petnajst strani dolgo besediloje izpisal v minuti in osmih sekundah, pri tem papade v oči, da je za izpis prve strani potreboval lepetnajst sekund, kar kaže na kratek čas, ki ga po-trebuje, da začne tiskati (vsaj ob uporabi omrežnegavmesnika). Za poslovno poročilo, popestreno zbarvnimi grafikoni, je potreboval sekundo več oddveh minut. Zelo hiter pa je bil pri izpisovanju 25megabajtov velike bitne slike – z njo je opravil vvsega 32 sekundah, le 18 sekund pa se je ukvar-jal z izpisovanjem vektorske grafike iz programaCorel Draw. Kakih presežkov Magicolor resda neponuja, ponuja pa dobro kakovost po zelo ugodniceni, in to v barvah, kar ga naredi zelo zanimivega.

Oki C7100Velikost (razred): A4 (cenejši barvni).

Ločljivost: 600 × 1200 pik na palec.

Navedena hitrost: 24/16 strani na minuto (čb/barvno).

Tehnične lastnosti: 530 listov (predal) + 100 listov (več-namenski podajalnik); PCL 5c 3; 64 MB/1024 MB;vzporedni in USB vmesnik.

Skupna ocena: 8,61.

Cena: 383.999 tolarjev.

Cena natisnjene strani: 4,44 tolarjev (čb), 26,05 tolarjev(barvno).

Prodaja: Mikropis, (03) 712 15 00, www.mikropis.si.

Za: Dobra opremljenost, nizka cena izpisa, ugodna cena.

Proti: Težave s samodejno korekcijo barv pri nekaterihodtenkih, težave s prekrivnostjo.

Model C7100 je v »seriji C7xxx« najmanjzmogljiv med Okijevimi tiskalniki LED, torej takimi,ki za osvetljevanje uporabljajo žarnico in ne laser-skega žarka (Oki je po tej tehnologiji še posebejznan). Od močnejših izvedb C7300 in C7500 serazlikuje predvsem po hitrosti, od modelovC7500 pa tudi po ločljivosti in opremlje-nosti z opisnimi jeziki. Hitrost tiskanjase pravzaprav razlikuje le pri izpisova-nju barvnih strani, pri čemer naj bi po-gon, ki tiska z enim prehodom, uradnozmogel izpisati 16 strani na minuto, na-vedba o hitrosti pri izpisovanju črno-belihdokumentov pa je enaka kakor pri moč-nejših modelih, to je 24 strani na minuto.Glede na to, da tiskalnik nima omrežnegavmesnika (ima ga izvedba 7100n), smo gapreizkusili prek vmesnika USB. Pri tem je ti-skalnik potreboval opazno dlje časa, da jezačel tiskati. Tako je dosegal tudi pri tiskanjučrno-belega besedila devet sekund slabši rezultatod modela C7300n (ki smo ga predstavili v mar-čevski številki), a je s petnajst strani dolgim doku-mentom opravil še vedno hitro, v minuti. Za po-slovno poročilo, popestreno z barvnimi grafikoni, jepotreboval 27 sekund, nekoliko več časa pa mu jevzel izpis 25 megabajtov velike bitne slike (minu-to in 48 sekund), kar glede na zmogljivost prenosaprek vmesnika USB niti ne preseneča. Vsekakorpa je za ta razred še vedno zelo hiter. Ohišje ima

precej globoko, kar je posledica postavitve ti-skalnega pogona. Dosežemo ga tako, da dvig-nemo gornji pokrov ohišja, tonerji in valji pa soenostavno dostopni in zloženi v vrsti. Res paje, da vsi deli tiskalnika niso tako enostavnodostopni. Še posebej, če se nam papir ob zati-kih ustavi pod valji, jih je precej mučno doseči.Z zanesljivostjo delovanja vlečnega mehaniz-ma nismo imeli težav, le ob uporabi večnamen-skega podajalnika z debelejšimi mediji se namje nekajkrat zgodilo, da je tiskalnik potegnilnaenkrat večjo količino listov – enkrat so ti os-tali tudi zmečkani sredi grelne enote v zad-njem delu mehanizma. Za dovajanje papirja

2-kratna povečava

Oki C7100

2-kratna povečava

Minolta-QMS Magicolor 2300 Desklaser

ima predal, ki sprejme do 530 listov velikosti A4,pa tudi večnamenski podajalnik za največ 100 li-stov. Nadgraditi ga je mogoče še z dvema dodatni-ma predaloma z zmogljivostjo 530 listov. Izpisi selahko odlagajo bodisi z licem navzdol na vrhu ohiš-ja tiskalnika, bodisi z licem navzgor ob uporabi od-lagališča na zadnji strani tiskalnika. Tiskalnik jetudi precej razširljiv, na voljo sta tako dodatnipomnilnik (64 MB je mogoče razširiti do 1 GB) kottudi enota za tiskanje na obe strani ter disk.

Kakovost izpisov je solidna, čeprav ne brez na-pak, a to je nekako stalnica tehnologije LED. Vse-kakor je izpis za večino namenov dovolj dober. Bar-ve so nekoliko netočne in vidno rastrirane, vidneso vodoravne črte v izpisu, prelivi niso najboljzvezni, na vektorskih izpisih pa je kar nekaj napak(postscripta namreč nima). Tako kot drugi modelite serije ima tudi ta tiskalnik težave z nekaterimi

odtenki, ki jihnapačno interpretira(predvsem barve kože), a le ob uporabi samodejnekorekcije barv. Odtis besedil je dober, črke so os-tre in lepo čitljive. Tudi ta tiskalnik ima ohlajevalnicikel, ki kar precej podaljša čas izpisovanja, vklopipa se predvsem pri daljših dokumentih. Skratka,zmogljiv barvni tiskalnik po ugodni ceni.

Arnold Marko

LASERSKI TISKALNIKIMAJ 200398

vetitsrvu akinlaksitemi onešukzierp anecoanpuks anec)VDDz( inartsanec az itorp

.1 SMQ-atloniMW0021orPegaP 3002raurbef 42,8 TIS088.17 TIS19,6 akosiv,sipzinetsovokak,tsortiH

.tsovijlčololirp,jnedalpbals,aladerpamiN ‘ ane

.vosipzi005.1azelašutrak

.2 tohsresaLnonaC0211-PBL 32,8 TIS889.95 TIS87,8 .anecandoguolez,ejnavoledohiT arD ‘ amin,tsortihašjnam,sipziij

.aladerp

.3 023EkramxeL 2002raunaj 22,8 TIS000.58 TIS45,7 asipzitsortih,vetitsemanatsorperP ešjenvethazazkinlinmopnehjamerPjnedalp,vortsarsipzi,esipzi

.3 xe41egapikOIKO 2002jam 22,8 TIS067.59 TIS53,5 laderp,vosipzitsovokak,tsortiH ekpiteksjilof,anrčanvirkerpobalS

vetitsrvu akinlaksitemi onešukzierp anecoanpuks anec)VDDz( inartsanec az itorp

.1 SFatiMarecoyKN0091 2002rebotko 47,8 TIS088.932 TIS65,2 tsovokak,nezajirpokšoloke,asipzianeC dempolkerpnedoren,idoherpitivoknuS

SPniLCP

.2 cetauhsaNN6217P 3002raurbef 17,8 TIS613.133 TIS02,5 endiloskinlaksitikšinrasipretiH

3Atsokilev,itsovokakinvaropajnaksitamin,laderpnehjaM

ajripapitop

.3 0219TyllaT rebmeced1002 45,8 TIS073.652 TIS95,4 ,tsonejlmerpo,asipzitsovokaK

.tsovijlsenazagesoden,jnovnačomajaddO

.itsortihenariralked

.4 -SFatiMarecoyKN0206 3002ceram 35,8 TIS088.593 TIS65,2 ,asipzianec,tsovokak,tsortiH

.3Atsokilev

ujnaksitbo,ajripapikitazinsačbOobals,ajnovagentejirpenjecerpajaddo

.amzinahemodpotsodazatarvanaledzi

vetitsrvu akinlaksitemi onešukzierp anecoanpuks anec)VDDz( inartsanec az itorp

.1 atiMarecoyKND0059-SF 2002lirpa 72,9 TIS022.343.1 TIS01,1 ,asipzitsovokak,ajnaksittsortiH

tsovijlrišzar inartsevrpsipziišjertihjaneN

.2 n028WkramxeL 2002raunaj 52,9 TIS955.589 TIS97,2 ,asipzitsovokak,ajnaksittsortiHtsovijlrišzar LCPikinlinogišbalS

.3 tnirpucoDxoreX5254N

rebmevon1002 32,9 TIS726.931.1 TIS30,3 ejnaksit,sipzinetsovokakniretiholeZ

aborod ejunemazkpitderopzaR

.3 drakcaPttelweHND0009tejresaL 1002rebotko 32,9 TIS000.934.1 TIS03,3 iksnartsovdazatone,ajnaksittsortiH

aledtsonvatsone,ksit anec,tsokileV

vetitsrvu akinlaksitemi onešukzierp anecoanpuks anec)VDDz( inartsanec az itorp

.1 83cSDcetauhsaN 2002raurbef 37,8 TIS512.183.1 TIS38,13 asipzibčanec,anec,tsortiH demevtinikerpeglod,ejnavoledonsalGvotnemukodalivetšagejčevmejnaksit

.2 nd0059CikO 3002raurbef 96,8 TIS067.330.2 TIS04,72 tsonejlmerpoarbod,tsortihakileV et,aneC ‘ ,iknetdoiminvethazzevaet ‘ .ojtsonvirkerpseva

.3 nd019CkramxeL 2002raunaj 66,8 TIS124.537.1 TIS40,92 ijunem,ikinlinog,tsonejlmerpo,tsortiHašbals,inartseneasipzisačišjnaM

et,vovilerptsovokak ‘ ojivtitsemanzevaermov ‘ ujlokomen

.4 resahPxoreXND0077

rebmeced1002 06,8 TIS293.970.2 TIS81,23 ,tsonejlmerpo,tsortih,asipzitsovokaK

ikinlinog,ijunemindelgerp kilshintibhikilevavaledboansačoP

Srednje zmogljivi čb tiskalniki

Osnovni čb tiskalniki

Dražji barvni tiskalniki

Najzmogljivejši čb tiskalniki

5 10

8,24

5 10

8,23

5 10

8,22

5 10

8,22

5 10

8,74

5 10

8,71

5 10

8,54

5 10

8,53

5 10

9,27

5 10

9,25

5 10

9,23

5 10

9,23

5 10

8,73

5 10

8,69

5 10

8,66

5 10

8,60

vetitsrvu akinlaksitemi onešukzierp anecoanpuks anec)VDDz( inartsanec az itorp

.1 n0037CikO 3002ceram 27,8 TIS000.045 TIS50,62 akzin,tsonejlmerpoarbod,tsortihakileV.asipzianec

eT ‘ irpvrabejickerokenjedomasevaet,hiknetdohiretaken ‘ seva

ojtsonvirkerp

.2 0017CikO 16,8 TIS999.383 TIS50,62 ,asipzianecakzin,tsonejlmerpoarboD.anecandogu

eT ‘ irpvrabejickerokenjedomasevaet,hiknetdohiretaken ‘ seva

ojtsonvirkerp

.3roloCigaMSMQ-atloniM

z(resaLkseD0032ermo ‘ )mokinsemvmin

92,8 TIS002.952 TIS25,92 .anecandogU .aladerpamiN

.4 tejresaLroloCPHnt0052

rebmevon2002 72,8 TIS101.036 TIS40,12

anvatsone,asitdotsovokak,tsovijlsenaZanecakzin,tsonejlmerpo,ikinlinog,abar

asipzi

jnam,ajnaksitagenvrabtsortihašjnaMačšolpanlajlvarpuandelgerp

Cenejši barvni tiskalniki

5 10

8,72

5 10

8,61

5 10

8,29

5 10

8,27

NOVO

NOVO

NOVO

LASERSKI TISKALNIKI MAJ 2003 99

aksittsortihalideseb

aksittsortihaličorop iktadopinčinhet itsonličanz ajadorp

23:10 65:00 ;IDG,BM8,)kinlajadopiksnemančev(votsil051,celap/kip0021×0021,.nim/.rts21,4A.PX,0002,TN,x9swodniW:ikinlinog;BSU,inderopzv:ikinsemv

onecondogujecerpazik,ekilboendavanenkinlaksiT.sipzinetsovokaknirebodidun

,ajinevolSatloniM,is.atlonim.www0050865)10(

84:10 01:10)kinlajadopiksnemančev(votsil521,celap/kip).gla006×0042(006×006,.nim/.rts01,4A

;0.2BSU,inderopzv:ikinsemv;)IDG(TPAC,BM5,0/BM5,0,etsilenzemasopazkinlajadop+.0002,eM,TN,x9swodniW:ikinlinog

isik,etsitazneremirpejPHišjnamjaN ‘ ojileakledzitsovokakejremečirp,ekmanztsovijlsenaz

.ančerpvop

,airdAnonaC,is.nonac.www0178035)10(

01:10 54:00kinlajadop+)kinlajadop(votsil051,celap/kip)oksmargorp0021(006×006,.nim/.rts61,4A

,x9swodniW:ikinlinog;BSU,inderopzv:ikinsemv;e5LCP,BM46/BM4,etsilenzemasopaz.PX,0002,TN,eM

nejneman,onecondoguonvitalerzkinlaksitretiholeZmišjnamilamokinbaropumičamodmišjenvethaz

.manrasip

,anretlA,is.i-anretla.www0085585)10(

23:10 94:004,etsilenzemasopazkinlajadop+)laderp(votsil052,celap/kip0021×006,.nim/.rts41,4A

,x1.3swodniW:ikinlinog;BSU,inderopzv:ikinsemv;retnirporPMBI,XFnospE,6LCP,BM63/BM.SOcaM,eM,PX,0002,TN,x9

rokakokšinrasipazokatneremirpejik,kinlaksitDELdemajremzaragerbodidarazmesvderp,obaročamod

.ojtsortihnionec,ojtsovokak

,edarTgniorkiM,is.gniorkim.www

1316324)10(

aksittsortihalideseb

aksittsortihaličorop iktadopinčinhet itsonličanz ajadorp

30:10 24:00iksnemančev(votsil001+votsil005,celap/kip)oksmargorp0042(006×0081,.nim/.rts81,4A

nospE,E42XretnirporPMBI,036olbaiD,)2-LDPK(2tpircstsoP,LJP+6LCP,BM462/BM61,)kinlajadopermo,inderopaz,inderopzv:ikinsemv;retnirpeniL,058QL ‘ .PX,0002,TN,eM,x9swodniW:ikinlinog;in

okilokenz+0081-SFtokledomnebodoPardnionecošjnam ‘ .mosipzimij

,etrofnoneX,is.etrof-nonex.www

0084845)10(

04:00 82:0023,)kinlajadopiksnemančev(votsil001+)laderp(votsil052,celap/kip006×0021,.nim/.rts62,3A

ermo,inderopzv:ikinsemv;3tpircstsoP,6LCP,SCPR,e5LCP,BM69/BM ‘ ,TN,x9swodniW:ikinlinog;in.0002,eM

z3AkinlaksitikšinrasiprebodjecerPermo ‘ mesvderpejik,mokinsemvmin

.voktadodogonmajunopniretiholez

,robiV,is.robiv.www

1233165)10(

55:00 73:0061,)kinlajadopiksnemančev(votsil001+)laderp(votsil005,celap/kip0021×0021,.nim/.rts02,4A

,0002,TN,x9,x.3swodniW:ikinlinog;inderopzv:ikinsemv;)tpircstsoPtsonŤom(6LCP,BM441/BM.xuniL,SOcaM

azaribziaviminazejkinlaksit4AvejyllaT.enrasipekilevejnders

,cetnirP,is.cetnirp.www5344465)10(

35:00 63:001,.nim/.rts02,3A -adopiksnemančev(votsil001+)laderp(votsil052,celap/kip)oksmargorp0042(006×008

,058QLnospE,E42XretnirporPMBI,036olbaiD,)3-LDPK(3tpircstsoP,LJP+6LCP,BM441/BM61,)kinlajermo,0.2BSU,inderopv:ikinsemv;LG-CK,retnirpeniL ‘ .SOcaM,PX,0002,TN,eM,x9swodniW:ikinlinog;in

az3AitsokilevkinlaksitnedoguonvoneCejukildoesik,obarokšinrasipončerpvop

.inartsmosipziinecopolezzidut

,etrofnoneX,is.etrof-nonex.www

0084845)10(

aksittsortihalideseb

aksittsortihaličorop iktadopinčinhet itsonličanz ajadorp

52:00 71:00iksnemančev(votsil002+)laderp(votsil005×2,celap/kip).gla006×0042(006×0081,.nim/.rts62/05,3A

ermo,inderopaz,inderopzv:ikinsemv;)3tpircstsoP(3LDPK,6LCP,BM882/BM23,)kinlajadop ‘ :ikinlinog;in.SOcaM,2/SO,xuniL,PX,0002,TN,x9swodniW

-inazkinlaksitikšinrasipiksnuhrV-inčinhetimiviminazz,ekilboevim

.mosipziinecopniimavtišerim

,etrofnoneX,is.etrof-nonex.www

0084845)10(

22:00 51:00 46,)kinlajadopiksnemančev(votsil53+)laderp(votsil005×2,celap/kip).gla0021(006×006,.nim/.rts54,3Aermo,BSU:ikinsemv;3tpircstsoP,6LCP,BM483/BM ‘ .PX,0002,TN,eM,x9swodniW:ikinlinog;in

zkinlaksitvokramxeLirtiH.mosipziinecopniiktadodogonm

,anretlA,is.i-anretla.www0085585)10(

72:00 71:00iksnemančev(votsil05+)3Aladerp(votsil005×2,celap/kip).gla0021(006×006,.nim/.rts54,3A

ermo,BSU,inderopzv:ikinsemv;3tpircstsoPebodA,e5LCP,BM291/BM23,)kinlajadop ‘ ,x9swodniW:ikinlinog;in.taHdeRxuniL,hsotnicaM,XINU,SOcaM,2/SO,0002,eM,TN

ončinhetajlvatsderpxoreXirtiHzecpukazkeledzinešrvod

.imavethazimikosiv

,annaP,is.annap.www0002924)10(

62:00 52:00,)kinlajadopiksnemančev(votsil001+)laderp(votsil005×2,celap/kip).gla0021(006×006,.nim/.rts05,3A

ermo,inderopzv:ikinsemv;3tpircstsoP,6LCP,5LCP,BM483/BM46 ‘ ,0002,0.4TN,x9swodniW:ikinlinog;in.,x.5,x.4,x.3eraWteNllevoN,xuniL,2/SO,SOcaM,eM

ajlvatsopik,keledziiksnuhrVtokitsortihvokatekinjemevon

.itsovokakv

,is.ssid.www,SSID6055024)10(

aksittsortihalideseb

aksittsortihaličorop iktadopinčinhet itsonličanz ajadorp

04:00 33:0046,)kinlajadopiksnemančev(votsil001+)laderp(votsil005×2,celap/kip0021×0021,.nim/.rts82/83,+3A

ermo,inderopzv:ikinsemv;3tpircstsoP,SCPR,c5LCP,BM483/BM ‘ ,0002,TN,eM,x9swodniW:ikinlinog;in.xinU,SOcaM

"kinlakrid"ejledomvocetauhsaN.ikinlaksitimiksresaliminvrabdem

,robiV,is.robiv.www

1233165)10(

83:00 82:00/BM023,)kinlajadopiksnemančev(votsil001+)laderp(votsil055,celap/kip0021×0021,.nim/.rts03/73,+3A

ermo,BSU,inderopzv:ikinsemv;retnirporPMBI,XFnospE,c5LCP,3tpircstsoPebodA,BM4201 ‘ :ikinlinog;in.xinU,xuniL,SOcaM,PX,0002,TN,x9swodniW

nešrvodončinhetserazejikOojtsortihoksnakilevz,DELkinlaksit

.ojtsovokakorbodniajnaksit

,gniorkiM,is.gniorkim.www

1316324)10(

54:00 23:00votsil001+)laderp(votsil055×2,celap/kip).gla006×0042(006×006,.nim/.rts92/92,+3A

ermo,BSU:ikinsemv;3tpircstsoP,6LCP,BM215/BM46,)kinlajadopiksnemančev( ‘ ,x9swodniW:ikinlinog;in.PX,0002,TN,eM

ejesmiretaks,kinlaksitDELretiHlinrvajnaksitDELagenvrabjletimuzi

.grtatan

,anretlA,is.i-anretla.www0082025)10(

15:00 63:00,)kinlajadopiksnemančev(votsil051+)laderp(votsil005,celap/kipipd0021×006,.nim/.rts22/22,+3A

21 ermo,BSU,inderopzv:ikinsemv;3tpircstsoP,c5LCP,BM215/BM8 ‘ ,0002,TN,eM,x9swodniW:ikinlinog;in.SPDN,eraWteN,OCS,IGS,+2.4XIAMBI,x.11XU/PH,CED,+4.2siraloSnuSx.4SOnuS,+2.5xuniL,SOcaM

ik,kinlaksitiksresalinvrabivrP-olonhetoksresalončisalkajlbaropu

.udoherpmenevjlgozaksitniojig

,annaP,is.annap.www0002924)10(

aksittsortihalideseb

aksittsortihaličorop iktadopinčinhet itsonličanz ajadorp

15:00 63:00,)kinlajadopiksnemančev(votsil001+)laderp(votsil035,celap/kip0021×006,.nim/.rts02/42,4A

,BSU,inderopzv:ikinsemv;retnirporPMBI,XFnospE,c5LCP,3tpircstsoPebodA,BM4201/BM46ermo ‘ .xinU,xuniL,SOcaM,PX,0002,TN,x9swodniW:ikinlinog;in

inecopik,DELkinlaksitnešrvodončinheTejapitsovijlgomzop,ešjenecdemadaps

ardzvijlremirpmesvop ‘ .ikinlaksitiminvrabimij

,is.siporkim.www,siporkiM0051217)30(

00:10 15:0046,)kinlajadopiksnemančev(votsil001+)laderp(votsil035,celap/kip0021×006,.nim/.rts61/42,4A

,TN,x9swodniW:ikinlinog;BSU,inderopzv:ikinsemv;retnirporPMBI,XFnospE,c5LCP,BM4201/BM.xinU,xuniL,SOcaM,PX,0002

olezamixxx7CejiresikOišjenecjaNojik,tsovijlgomzazonecondogu

.ajunop

,is.siporkim.www,siporkiM0051217)30(

80:10 10:20 ;IDG,BM882/BM23,)kinlajadopiksnemančev(votsil062,celap/kip006×0042,.nim/.rts4/61,4Aermo,BSU,inderopzv:ikinsemv ‘ .PX,0002,TN,eM,x9swodniW:ikinlinog;in

mesvderpviminazejik,kinlaksiTmetbo,enecendoguonderziidaraz.sipzinetsovokakjakodidutamiap

,ajinevolSatloniM865)10(,is.atlonim.www

0050

41:10 94:20iksnemančev(votsil521+)laderp(votsil005+votsil052,celap/kip006×006,.nim/.rts4/61,4A

ermo,BSU,inderopzv:ikinsemv;3tpircstsoPPH,6LCP,c5LCP,BM652/BM46,)kinlajadop ‘ ;in.SOcaM,PX,0002,TN,eM,x9swodniW:ikinlinog

iksresalinvrabnetsovokakjecerP"iminčisalk"saksitik,kinlaksit.edoherpiritšanidoherpimiritš

,is.aretva.www,SSID,aretvA43585)10(,is.ssid.www

6055024)10(,11

Canon Powershot A60

Razred: Nižji (omejen ročni nadzor, povprečna zmoglji-vost).

Efektivna ločljivost tipala: 1,92 milijona pik.

Skupna ocena: 8,60.

Tehnične lastnosti: Objektiv 35–105 mm (ekvivalent);svetlobna jakost 2,8–4,8; ostrenje 0,46 m–neskonč-no (5–46 cm makro); čas od 1/2000 do 15 s; dosegbliskavice od 0,76 do 4,2 m; razpon ISO samodejno,50, 100, 200, 400 ASA.

Cena: 69.900 tolarjev.

Prodaja: Canon Adria, (01) 530 87 10, www.canon.si.

Za: Dober ročni nadzor, zmogljivost, dodatki.

Proti: Nenatančno samodejno prilagajanje beline.

Canon Powershot A70Razred: Nižji (omejen ročni nadzor, povprečna zmoglji-vost).

Efektivna ločljivost tipala: 3,14 milijona pik.

Skupna ocena: 8,54.

Tehnične lastnosti: Objektiv 35–105 mm (ekvivalent);svetlobna jakost 2,8–4,8; ostrenje 0,46 m–neskonč-no (5–46 cm makro); čas od 1/2000 do 15 s; dosegbliskavice od 0,76 do 4,2 m; razpon ISO samodejno,50, 100, 200, 400 ASA.

Cena: 99.900 tolarjev.

Prodaja: Canon Adria, (01) 530 87 10, www.canon.si.

Za: Dober ročni nadzor, zmogljivost, dodatki.

Proti: Nenatančno samodejno prilagajanje beline, zaple-teno upravljanje.

Novi modeli si pri digitalnih fotoaparatih zelohitro sledijo – lep zgled za to sta tudi naslednikamodelov Canon Powershot A30 in A40, ki smo jupredstavili lani septembra, zdaj pa predstavljamože njuna naslednika, A60 in A70. Glede na to, dasmo imeli že o predhodnikih teh dveh modelov do-kaj pozitivno mnenje, ne preseneča, da sta se tudiizboljšana modela na preizkusu obnesla precej do-bro in se zavihtela kar na sam vrh naše lestvicedigitalnih fotoaparatov.

Podobno kakor predhodnika se novinca medseboj razlikujeta po ločljivosti tipala CCD. Pri obehso jo dvignili za en razred, tako da ima model A60tipalo efektivne ločljivosti 1,92 milijona pik (ločlji-vost 1600 × 1200, ki zadostuje za fotografije, ve-like 10 × 15 cm), A70 pa izkorišča 3,14 milijonapik tipala (ločljivost 2048 × 1536) in je torej pri-meren tudi za nekoliko večje povečave, pa tudi zaobrezovanje slik. Objektiv ostaja enak kakor pripredhodnikih, poznamo pa ga tudi iz drugih manjšihCanonovih modelov digitalnih fotoaparatov. Njego-va goriščna razdalja je med 5,4 in 16,2 milimetra,

ustreza pa goriščnirazdalji od 35 do 105 milimetrov v formatu leica,pri čemer ima svetlobno jakost med 2,8 in 4,8, karje dokaj povprečno.

Veliko izboljšav je doživela elektronika.Zmanjšali so najmanjši čas odpiranja zaslonke(zdaj je 1/2000 s), izboljšali natančnost ostrenjater razdaljo, na kateri objektiv ostri (le 5 centime-trov v makro načinu, 46 centimetrov pa ob nor-malni uporabi). Uvedli so možnost ročnega ostre-nja (55-stopenjsko) ter odpravili omejitve v roč-nem nastavljanju zaslonke, tako da je ročni nadzor

nad nastavitvami postal povsem primer-ljiv z veliko dražjimi modeli – to je tudiena poglavitnih prednosti modelov A60in A70 glede na konkurenco. Sami lah-ko določimo tudi občutljivost delovanjatipala, in sicer so na voljo občutljivostiISO 50, 100, 200 in 400 ASA (lahkojo določa tudi sama elektronika). Pravtako so izboljšali samodejno ostrenje, kije zdaj nekoliko hitrejše (čeprav še ved-no ni najhitrejše in potrebuje za izostri-tev okoli sekundo in pol) in veliko bolj

natančno, k čemur prispeva tudi to, da sa-modejno iskanje objektov (t. i. AiAF) zdaj ostri na

pet področij (prej le na tri) in dosti boljenajde objekte v ospredju.

Določanje temperature bele je ne-koliko dopolnjeno, na voljo je pet pred-nastavitev, pa tudi zajemanje z belepredloge, česar predhodnika nista poz-nala. Za manj vešče uporabnike je se-veda na voljo tudi popolnoma samo-dejno delovanje, aparat pa ponuja tudinekaj scenskih prednastavitev, ki avto-matiko prilagodijo določenim zahte-

vam fotografiranja. Med manj resnimi za-nimivostmi, ki jih najdemo na menujih, ome-

nimo še možnost določanja različnih zvokov za po-samezna opravila, na voljo je celo nekaj temat-skih prednastavitev, bolj koristna pa je možnostsnemanja panoramskih posnetkov (seveda s pod-poro priložene programske opreme).

Če na število nastavitev nimamo večjih pri-pomb, pa jih imamo precej več na razmetanost na-stavitev po različnih menujih. Tako so nekatere na-stavitve na glavnem menuju, nekatere na dodatnem(do obeh imamo dostop prek tipke »menu«), nekajnastavitev pa je na povsem drugem menuju (do kate-

DIGITALNI FOTOAPARATIri preizkusu vse digitalne fotoaparate, ki jih je ta hip mogoče dobitina slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popra-vimo njihove cene, dodamo nove modele in izbrišemo tiste, ki niso

več naprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračunamo ocene, ki upoštevajozmogljivost, pravilnost geometrije, kakovost posnetkov, enostavnost dela s fo-

toaparatom, kakovost zaslona LCD, dodatne tehnične rešitve, rmožnost razši-ritve in opremljenost.

Trenutno je na lestvici 58 fotoaparatov, od tega 31 manj zmogljivih,20 zmogljivih in 7 polprofesionalnih.

Vsak mesec objavimo tabelo s petimi najboljšimi iz vsake skupine.

P

Canon Powershot A60 Canon Powershot A70

DIGITALNI FOTOAPARATI MAJ 2003 101

Kaj: Polprofesionalni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Ločljivost: 2268 × 1512, 1512 × 1008, 1134 × 756.

Tipalo: Efektivno 3,4 milijona pik (10,2 milijona svetlobnih celic).

Velikost in vrsta tipala: 20,7 × 13,8 mm, CMOS.

Izdeluje: Sigma, www.sigmaphoto.com.

Prodaja: Eurovision, www.sigma-si.com, tel.: (01) 541 01 42.

Cena: 379.000 tolarjev (ohišje).

Za: Vrhunska slika, cena.

Proti: Nastavitev časa, na voljo le zapis RAW, strojno zahtevenprogram za pretvorbo posnetih slik.

Japonsko podjetje Sigma uživa sloves dobrega izdelo-valca objektivov in se doslej na trgu fotoaparatov ni pojav-ljalo. Na lanskoletnem sejmu Fotokina pa je predstavilo svojprvi digitalni fotoaparat, ki je še pred uradno predstavitvijovzbudil velikansko zanimanje. Vzrok za to je bila povezava spodjetjem Foveon, ki je na Fotokini 2000 predstavilo tipalo tehno-logije CMOS z ločljivostjo 16 milijonov pik. Lani je izdelalo še en re-volucionaren tehnološki dosežek, X3, trislojno tipalo tehnologije CMOS.Skupaj s podjetjem Sigma je razvilo digitalni fotoaparat z izmenljivimi ob-jektivi in omenjenim tipalom, namenjen predvsem kreativnim fotografom.

Pri običajnih tipalih predstavlja vsaka svetlobna celica eno barvo, karštiri (ponavadi so to RGBG) pa potrebujejo za prikaz barvne pike v mode-lu RGB. Fotoaparat končno sliko doseže z interpolacijo dobljenih informa-cij iz tipala, pri tem pa lahko nastanejo najrazličnejše napake, kot je npr.učinek moire. Pri podjetju Foveon so tipalo sestavili iz treh različnih slo-jev, vsak pa zajame eno barvo barvnega modela RGB. Vsaka svetlobnacelica ima tako vse tri vrednosti modela RGB, zaradi česar interpolacijani več potrebna. Posneta slika je zaradi takega načina zajemanja infor-macij verodostojna, s pravilnimi barvami in natančnimi detajli.

Telo fotoaparata deluje malce okorno in veliko, vendar se zaradi pre-gledno razporejenih gumbov nanjhitro navadimo. Nenavaden je legumb Slow-Fast, s katerim na-stavljamo čas fotografiranja od 1/6000 sekunde do 15 sekund priobčutljivosti ISO 100 ter le do enesekunde pri občutljivosti ISO 200in 400. Fotoaparat poganjata dvevrsti napajanja. Za digitalni del po-skrbijo štiri baterije AA v spod-njem delu fotoaparata, dve litijevipa za samo delovanje. Na voljo jetudi dodatek z osmimi baterijami,na katerem je prožilo za pokončnodržo fotoaparata. Na zadnji stranije odličen zaslon LCD in gumbi zaupravljanje digitalnega dela fotoaparata. Na voljo je tudi prevelik prozor-ni ščitnik, ki poleg zaslona prekrije tudi nekaj pomembnih gumbov. Avto-fokus deluje povprečno, a dovolj zanesljivo, hitrost ostrenja pa je odvisnaod izbire objektivov. Uporabljamo lahko le Sigmine, vendar je izbira zelopestra. S fotoaparatom lahko posnamemo največ dve sliki na sekundo,sinhronizacijo z bliskavico omogoča pri 1/180 s, najkrajši čas posnetkapa pri 1/6000 s. Poleg običajnega video izhoda sta na voljo tudi vmesni-ka USB in firewire. Zanimiv je tudi protiprašni filter, ki varuje tipalo predzunanjimi vplivi. Nameščen je tik za objektivom, po potrebi pa ga lahkotudi snamemo.

SIGMA SD9

Fotografiranje s Sigmo je prav-zaprav podobno klasičnemu fotografi-

ranju. Slike lahko posnamemo le v for-matu RAW in jih pozneje obdelamo s pri-

loženim programom Sigma Photo Pro, ki seje kljub strojni zahtevnosti izkazal odlično. Težava pri takem načinu dela jeseveda v velikosti datotek in nezdružljivosti z običajnimi programi. Za nor-malno delo tako fotograf potrebuje vsaj 256 MB zmogljivo kartico vrsteCompactFlash, saj so posnete slike pri najvišji ločljivosti povprečno velikeokoli 7 MB, uporabne pa so šele tedaj, ko jih pretvorimo v običajen formatJPG. Nastavljanje digitalnega dela fotoaparata je zaradi načina zapisovanjazelo okrnjeno, saj lahko barvne in fotografske korekcije nastavljamo le vprogramu. Na fotoaparatu lahko tako nastavljamo le nekaj osnovnih delo-vanj in temperaturo beline, ki se je v samodejnem načinu odlično izkazala.

Zaradi ugodne cene in odličnih posnetkov bo Sigma SD9 prav gotovo zanimi-va za ustvarjalne fotografe, ki se jim hitrost obdelave posnetka ne zdi bistve-

na. Posneta slika je zagotovo najmočnejši adut fotoaparata, ki mu lahko očita-mo tudi nekaj začetniških napak. Če se bo sodelovanje podjetij Sigma in Fo-veon še nadaljevalo, lahko tudi v prihodnje pričakujemo zelo zanimive izdelke.

Peter GedeiSigma SD9 je zunaj konkurence preostalih fotoaparatov v tej rubriki,

zato tudi ni uvrščen na lestvico.

Zmogljiv, a strojno zahteven program za pretvorbo slik omogoča poleg vsehpotrebnih orodij za obdelavo tudi kakovostno dvakratno povečevanje.

Protiprašni filter je nameščentakoj za objektivom.

DIGITALNI FOTOAPARATIMAJ 2003102

rega imamo dostop prek tipke »func«). Poleg teganekaj nastavitev opravimo tudi kar prek tipk. Takonastavljanje je precej zmedeno in zahteva kar nekajčasa, da se navadimo, kje iskati kakšno možnost.

Ohišje spominja na predhodnike in je dokajmajhno (čeprav večje kakor pri žepnih modelih) tertrdno (ojačeno je z magnezijem), izboljšali pa sopredvsem kakovost tipk, ki so bile prej vse pre-več gumijaste, zdaj pa so dovolj trdno izdelane, daje raba prijetna. Sicer je oblika dovolj ergonomska,da naprava lepo leži v roki, k čemur še posebejprispeva odebeljen stranski del, v katerega vstav-ljamo štiri baterije velikosti AA. Če pri predhodnikihpogosto nismo mogli z dvostopenjskim sprožilcemustrezno »zakleniti« ostrine, pa se pri novincih po-gosto ne ve, kdaj smo dejansko fotografirali, šeposebej, če ne uporabljamo sicer dobrega vgraje-nega barvnega zaslona LCD z diagonalo 38 mili-metrov in ločljivostjo 120.000 pik.

Kar zadeva kakovost posnetkov, resda nisoprimerljivi s posnetki kakih dražjih Canonov, a sokljub temu dovolj dobri, da smo z njimi zadovoljni.Le samodejno prilagajanje temperature bele bilahko bilo bolj natančno, barve pa so tudi precejhladne (a to je bolj stvar okusa). Napravi sta tudidokaj občutljiv za šum, ki nastaja pri zahtevnejšihvzorcih (predvsem na kontrastnih robovih), pribarvnih površinah pa je na modrem kanalu karnekaj šuma. Omenimo, da napravi omogočata tudidodatno odpravljanje šuma pri posnetkih, ki jihosvetljujemo dalj kakor 1,6 sekunde. To je zelodobrodošlo in zelo zmanjša količino šuma na, de-nimo, večernih in nočnih posnetkih (čeprav tudimanjša natančnost pri zajemanju podrobnosti).Sijočih učinkov na odbojnih površinah ali zelo kon-trastnih prehodih skorajda ni opaziti. To kaže, da jeoptika pri vodenju svetlobe dovolj natančna (kljubmajhnim meram). Z makro delovanjem smo bili ne-koliko manj zadovoljni, saj smo imeli kar nekaj te-žav z ostrenjem objektov na zelo majhnih razda-ljah, pa čeprav naj bi aparat zmogel ostriti do raz-dalje 5 centimetrov. Vsekakor pa nobena od na-štetih pomanjkljivosti ni tako huda, da slik ne bi oz-načili za dovolj dobre za večino namenov. Še po-sebej v tem cenovnem razredu sodijo med boljše.

Omenimo tudi, da sta A60 in A70 zanimivatudi zato, ker poleg dobrega ročnega nadzora po-nujata tudi združljivost z vsemi dodatnimi objektiviserije Powershot, ki jih sicer lahko uporabljamo tudiz modeloma G2 in G3. To zajema štiri vrste široko-kotnih nastavkov, tri vrste teleobjektivov, dodatkeza snemanje makrov, njemu lastno pa je tudi ohišjeza podvodno snemanje do globine kar 40 metrov.Če seštejemo vse povedano, ne preseneča, da stamodela A60 in A70 prevzela vodstvo na naši lestvi-ci, saj po ugodni ceni ponujata veliko več od nepo-srednih konkurentov. In če ne potrebujete ravnožepnega aparata, sta A60 in A70 morda res pra-va izbira tudi za vstop zahtevnejših ljubiteljev s pli-tvejšimi žepi v svet digitalne fotografije.

Arnold Marko

Sony DSC-P32Razred: Nižji (omejen ročni nadzor, nižja zmogljivost).

Efektivna ločljivost tipala: 3,14 milijona pik.

Skupna ocena: 8,20.

Tehnične lastnosti: Objektiv 33 mm (ekvivalent); svet-lobna jakost 2,8; ostrenje 10 cm–neskončno; čas od1/2000 do 1/30 s; doseg bliskavice od 0,5 do 3,8 m;ISO samodejno (100, 200, 400 ASA).

Cena: 69.990 tolarjev.

Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 280 66 00.

Za: Ugodna cena, zajemanje podrobnosti.

Proti: Nima optične povečave, občutljivost za šum.

Sonyjev DSC-P32 sodi med najosnovnejše digi-talne fotoaparate tega izdelovalca. Gre za aparat stipalom efektivne ločljivosti 3,14 milijona pik, karzadošča za slike z ločljivostjo 2048 × 1536 pik.To je več kot dovolj za manj zahtevne uporabnike,ki jim je aparat tudi namenjen. Ohišje je prepoznav-no sonyjevsko, na otip pa deluje dokaj trdno, takoda aparat bržkone preživi tudi blažji padec na tla.Napaja se iz dveh baterij AA, priložena pa sta tudidva akumulatorja NiMH. Tako kot vse Sonyjeve

naprave zapisuje slike na kartice MemoryStick,podpira pa tudi nove kartice MemoryStick Pro,tako da lahko uporabimo tudi nove, do 1 GB zmog-ljive kartice. Priložena kartica je 16-megabajtna inbo premajhna tudi za nedeljske fotografe.

Objektiv aparata ima fiksno goriščno razdaljo33 milimetrov in svetlobno jakost 2,8. Samodejnoostrenje je razmeroma hitro, tako da je zamik medpritiskom na sprožilec in slikanjem dokaj kratek,podaljša se le v zahtevnejših svetlobnih razmerah.

Nastavitve so dokaj osnovne, kar je od fotoaparatatega cenovnega razreda tudi pričakovati. Na menu-jih se bodo uporabniki drugih Sonyjevih modelovhitro znašli, saj so podobni kakor pri preostalih nji-hovih fotoaparatih. Težav ne bodo povzročali nitizačetnikom, ker so dokaj pregledni, navigacija ponjih pa preprosta. Poteka s petimi tipkami na zad-nji strani ob zaslončku, ki ima s 61.000 pikami si-cer dokaj nizko ločljivost. Med nastavitvami bomona osvetlitev slike ročno najbolj vplivali z nastav-ljanjem kompenzacije osvetlitve med –2 EV in +2EV s koraki po 0,3 EV. Druge nastavitve je najbo-lje prepustiti fotoaparatu, saj kakih temeljitejšihročnih posegov tako ne omogočajo. Malo moti, dafotoaparat ne omogoča makro načina slikanja, ven-dar se odkupi s tem, da samodejno ostrenje deluježe na razdalji 10 cm od objektiva. Ob odsotnostioptične povečave bodo nekateri morda segli tudipo digitalni povečavi, ki je 3,2-kratna, vendar le priVGA ločljivosti posnetka. Pri višjih ločljivostih lah-ko sliko samo minimalno (1,3-kratno) povečamo.

Kakovost posnetkov s Sonyjem je dokaj do-bra, čeprav bi za tako ceno aparata pričakovali šemalo več. Slike so povprečne, moti predvsem do-kajšnja občutljivost za šum. Tudi pri samodejnem

nastavljanju beline se aparat ne odreže najbolje.Podrobnosti sicer zajema dobro, dokaj malo te-žav pa ima s sijočimi učinki ob slikanju reflek-tivnih površin ali temnih površin proti močnisvetlobi.

Sony DSC-P32 je fotoaparat, ki bo z ugled-nim imenom in dokaj ugodno ceno pritegnil

marsikaterega kupca. Ob pregledu lastnosti pabi si kljub temu želeli vsaj še optično povečavo inkakšno zmožnost ročnega nastavljanja več. P32je tako namenjen res le najmanj zahtevnim, ki prifotoaparatu potrebujejo le en gumb: sprožilec.

Peter Šepetavc

Minolta Dimage F300Razred: Srednji (ročni nadzor, solidna zmogljivost).

Efektivna ločljivost tipala: 4,92 milijona pik.

Skupna ocena: 8,29.

Tehnične lastnosti: Objektiv 38–114 mm (ekvivalent);svetlobna jakost 2,8–4,7; ostrenje 0,5 m–neskončno(20–60 cm makro); čas od 1/1000 do 4 s (ročno do15 s); doseg bliskavice do 0,5 do 2,9 m; ISO samodej-no, 64, 100, 200, 400 ASA.

Cena: 156.000 tolarjev.

Prodaja: Minolta Slovenija, www.minolta.si, (01) 56805 00.

Za: Velika ločljivost, trdnost izdelave, kakovost foto-grafije.

Proti: Nerodno upravljanje, neergonomska oblika.

Eden od novincev z letošnjega sejma PMA jetudi Minoltin Dimage F300, ki je poleg modelaF200 eden od naslednikov modela F100, ki smoga predstavili lani decembra. Od predhodnika serazlikuje le malo. Gre za precej zmogljiv digitalniSony DSC-P32

DIGITALNI FOTOAPARATIMAJ 2003104

fotoaparat, ki se odlikuje tudi po dokaj veliki stop-nji miniaturizacije in kompaktno izdelanem ohišju.To je še vedno precej oglato, a omogoča nekolikoboljši oprijem od predhodnika. F300 ima zelozmogljivo tipalo CCD z ločljivostjo kar 5,24 milijo-na pik, od katerih pa je izkoriščenih »le« 4,92 mili-jona pik, in s tem največjo ločljivost 2560 ×1920 pik, kar je dovolj za bolj radikalne izreze invelike povečave (21,7 × 16,3 centimetra z ločlji-vostjo 300 pik na palec oziroma dvakrat toliko sše vedno sprejemljivo ločljivostjo 150 pik na pa-lec). Objektiv ima goriščno razdaljo med 7,8 in23,4 milimetra, to je enako goriščni razdalji 38–114 milimetrov v formatu leica (torej ima trikratnooptično povečavo). Postavljen je precej ob straninaprave, je pa tudi precej dolg, vsaj glede na veli-kost ohišja. Svetlobna jakost objektiva je med 2,8in 4,7, kar pomeni, da je ob največji povečavi žekar počasen, pri širokem kotu pa solidno hiter.

Pri delu z modelom Dimage F300 se lahko za-

našamo na samodejno določanje nastavitev sstrani elektronike naprave, bolj vešči pa lahkopraktično vse nastavitve uravnavajo ročno, bodisidelno bodisi povsem. Tako je mogoče določiti časodpiranja zaslonke (od 1/4000 do 4 sekund, navoljo je tudi ročno odpiranje, s katerim lahko zaslon-ko držimo odprto do 15 sekund), velikost zaslon-ke, izbrati občutljivost delovanja tipala (pri čemerje najnižja občutljivost 64 ASA, največja pa 400).Če ne želimo uporabljati samodejnega ostrenja (re-cimo, kadar vemo, koliko je objekt oddaljen od nas,in nočemo čakati na zamik samodejnega ostre-nja), je mogoče uporabiti tudi ročno ostrenje, ki pa

ga moramo seveda upravljati prek tipk za zumira-nje in je dokaj počasno. Temperaturo bele lahko iz-beremo izmed petih prednastavitev, ali jo določimos pomočjo bele površine, ki jo aparatu »pokaže-mo«. Ob uporabi je dokaj moteče, da je le malo na-stavitev dostopnih neposredno. Večji del nastavi-tev je treba opraviti na bolj ali manj preglednih me-nujih, zato je upravljanje nekoliko zahtevnejše. No,sicer pa je dokaj dobro tudi samodejno določanjenastavitev. To meri osvetlitev na kar 256 področ-jih, lahko pa izberemo tudi merjenje zgolj na osred-nje področje. Samodejno ostrenje je dokaj hitro intudi natančno, le v makro načinu ima MinoltaF300 kar nekaj težav z natančnim ostrenjem. De-luje skozi objektiv, objekte pa ostri glede na neko-liko širše središčno območje, ali pa sam išče ob-jekte v ospredju. Samodejno prilagajanje beline de-luje dokaj dobro tudi v nekoliko zahtevnejših raz-merah (čeprav je uporaba ročnih nastavitev ševedno boljša izbira).

Kakovost F300 je precej boljša,kot je bila pri predhodniku, pred-vsem je zelo malo šuma na zah-tevnih kontrastnih vzorcih, pa tudivečjih barvnih ploskvah (čepravga je še vedno nekaj). Podrob-

nosti zajameta optika in elek-tronika zares dobro in na-tančno, barve so dinamične,čeprav hladne (a to je bolj

stvar okusa). Sijočih učinkovna odbojnih površinah in kontrast-

nih prehodih je malo. V vsakem primeru smo skakovostjo posnetkov Minolte Dimage F300 dokajzadovoljni, tako da je aparat na nas naredil dokajdober vtis, le ročno upravljanje bi lahko bilo eno-stavnejše.

A. M.

Minolta Dimage 7HiRazred: Polprofesionalni (dober ročni nadzor, dodatnetehnične rešitve, večja zmogljivost).

Efektivna ločljivost tipala: 4,92 milijona pik.

Skupna ocena: 8,32.

Tehnične lastnosti: Objektiv 28–200 mm (ekvivalent);svetlobna jakost 2,8–3,5; ostrenje 0,5 m–neskončno(25–60 cm makro); čas od 1/4000 do 15 s; doseg bli-skavice do 4 m; ISO 100, 200, 400 ASA.

Cena:. 379.200 tolarjev.

Prodaja:. Minolta Slovenija, www.minolta.si, (01) 56805 00.

Za: Velika optična povečava, dober ročni nadzor, do-bra optika.

Proti: Nepregledno ročno nastavljanje, občutljivost zašum, slab makro način, nima dodatnih objektivov, vi-soka cena.

Minolta Dimage 7Hi, nekoliko izboljšan nasled-nik modela Dimage 7, sodi že med zmogljivejše indražje predstavnike digitalnih fotoaparatov, name-njenih zahtevni amaterski in polprofesionalni rabi.

Modeli v tem razredu so dokaj stalni in se iz rodav rod izboljšujejo nekako »previdno«, a to ne čudi,saj so že v sami osnovi dokaj dobri in bolj alimanj povzemajo lastnosti in sposobnosti zrcalno-refleksnih digitalnih fotoaparatov. Ob tem so pona-vadi veliko bolj »digitalno« zasnovani ter precejmanjši in že v osnovi ponujajo precej dobre objek-tive, ki jih je večinoma mogoče nadgraditi z dodat-nimi širokokotnimi in telenastavki.

Žal slednje ne velja za Minoltinega predstavni-ka v tem razredu. Resda ima vgrajeni objektiv Mi-nolta GT zelo velik razpon goriščne razdalje, ki jeenak razponu od 28 do 200 milimetrov (sedem-kratna optična povečava) v formatu leica ob dokajugodni svetlobni jakosti med 2,8 in 3,5, a Minoltane ponuja prav nobenega dodatka, ki bi tega še do-datno zmanjšal ali povečal, niti ne ponuja kakih do-datnih nastavkov za zahtevnejše makro posnetke.Edini zunanji dodatki so tako prehodni člen za do-datne filtre, ožičeni daljinski sprožilec ter zunanjabliskavica, ki pa mora biti Minoltina, saj pri tem iz-delovalcu uporabljajo lastni nastavek. Vgrajena de-luje v »spodobnem« razponu od pol metra do 7,6metra (a le ob širokem kotu in občutljivosti ISO800), za boljše rezultate pa zmore meriti tudi s teh-nologijo ADI, ki s kombiniranjem podatkov predbli-ska in avtomatskega ostrenja omogoča točnejšosinhronizacijo, predvsem kadar slikamo proti objek-tom, ki svetlobo odbijajo.

Ločljivost kar velikega tipala CCD (z diagonalo2/3 palca) je efektivnih 4,92 milijona pik, največjaločljivost je 2560 × 1920, kar je dovolj za ustvar-janje izrezov, pa tudi velike povečave. Slike shra-njuje na pomnilniške kartice Compact Flash, prilo-žena pa je kartica skromne zmogljivosti 16 mega-bajtov. To je za tak aparat odločno premalo. Polegzapisa JPEG podpira tudi nestisnjeni in obdelani za-pis TIFF, pa tudi lastni neobdelani zapis RAW.

Objektiv je sicer ob strani naprave in vanj nivgrajen motorček za spreminjanje goriščne razda-lje, temveč ga moramo vrteti ročno, a tudi to jeprecej hitreje od najhitrejših samodejnih zumov.Tako imamo precej dober oprijem, saj objektivvečji čas držimo v roki, desnici pa daje oporo ode-beljen stranski del s štirimi baterijami AA (ali us-treznimi akumulatorčki). Energije Dimage 7Hi pora-

Minolta Dimage F300 Minolta Dimage 7Hi

DIGITALNI FOTOAPARATI MAJ 2003 105

bi veliko, saj napolnjeni 1800 mAh akumulatorčkizdržijo le okoli 30 posnetkov.

Veliko nastavitev lahko dosežemo neposrednoprek tipk na ohišju, predvsem s kombiniranjemenega izmed dveh vrtljivih gumbov na levi straniohišja ter vrtljivega gumba pred sprožilcem. Žal paje to precej nepregledno, saj s tistima gumbomana levi strani izbiramo, kaj bomo določali (recimoobseg samodejnega delovanja, način merjenjaosvetlitve, občutljivost ISO itd.), a ga z zadnje stranifotoaparata seveda ne vidimo, tako da je težko ve-deti, na katerem položaju smo. Torej je treba vednoznova gledati na stran aparata. Še posebej v slabihsvetlobnih razmerah je to neprijetno. Te nastavitvesicer ni mogoče najti na menujih, kar bi, recimo, obuporabi z elektronskim kukalom zelo olajšalo delo.To je nameščeno kot alternativa dobremu barvnemuzaslonu LCD, aparat pa sam zazna, kdaj okonaslonimo nanj, in ustrezno preklopi sliko. Na vrhu ješe enobarvni zaslon LCD, ki izpisuje osnovne podat-ke o nastavitvah in ima dodatno osvetlitev.

Dimage 7Hi zna sicer sam prilagajati občutlji-vost ogleda na barvnem zaslonu (ali elektronskemiskalu), tako da v slabi svetlobi prikaže objekte karkot svetlobno ojačeno črno-belo sliko. To je zelouporabno. Ostrenje je prijetno hitro in dokaj natanč-no, omenimo pa, da je globinska ostrina pri Dima-gu 7Hi opazno manjša kakor pri večini drugih digi-talnih fotoaparatov (razen profesionalnih modelov sklasičnimi objektivi, ki prav tako imajo to za nekate-re prijetno lastnost). Zelo zmogljiv je hitri način sli-kanja, ki zmore ustvariti kar do 17 slik zapored s hi-trostjo tri slike na sekundo pri največji ločljivosti, obuporabi ločljivosti 1280 × 1024 pik pa celo 100slik zapored s hitrostjo sedem slik na sekundo.

Vsekakor ima aparat precej zmogljiv objektiv,ki pa kljub temu ni popoln, kar velja tudi za elek-troniko. Občutljivost za šum je dokaj visoka, šeposebej višje občutljivosti delovanja tipala so zara-di šuma že skoraj na meji uporabnosti. To se šeposebej izrazi v manj svetlih prostorih, kjer bi naj-večja občutljivost ISO sicer lahko še kako kori-stila (najmanjša občutljivost ISO je 100 ASA). Patudi barve so kar precej polne šuma, še posebejmodri kanal, ki je pač najbolj ojačen in se na njemtežave še posebej izrazijo. Tudi na kontrastnih pre-hodih se izrazijo sence. Vse to seveda ni pomem-bno ob normalnih povečavah, se pa pozna, če želi-mo ustvariti velike povečave, oziroma povečatimanjše izreze slik. Še posebej veliko težav pa imaz makri, saj lahko ostri le od razdalje 20 centime-trov naprej, v tele načinu pa le od 30 centime-trov, kar ne omogoča res »bližnjih« posnetkov,pa tudi ostrenje na »dovoljenih« razdaljah makrarado odpove. Omenimo še, da lahko makro načinuporabljamo le v širokokotnem položaju in v ome-jenem tele položaju, vklopiti pa ga moramo mehan-sko, s stikalom na objektivu. Podrobnost zajetihslik je sicer zelo dobra, osupljiva je dinamičnostposnetkov (barvne podrobnosti so zelo izrazite),same barve, za določanje katerih skrbi Minoltina

tehnologija CxProcess, pa so hladne.Vsekakor zelo dober aparat, ki ima veliko last-

nosti dražjih modelov (čeprav tudi ta model splohni poceni) in kar nekakšen pridih analognih fotoa-paratov, manjka pa mu kak dodaten algoritem za

odpravljanje šuma in nekoliko bolj preglednoupravljanje. Pogrešamo tudi dodatke, ki bi povečalizmožnosti objektiva in s tem uporabnosti MinolteDimage 7Hi.

A. M.

DIGITALNI FOTOAPARATIMAJ 2003106

vetitsrvu atarapaotofemi onešukzierp anecoanpuksončinhetazaneco

tsovijlgomztsovokakazaneco az itorp

.1 tohsrewoPnonaC06A 16,8 74,8 69,7 ,rozdaninčorreboD

.iktadod,tsovijlgomzonjedomasončnataneN

.enilebejnajagalirp

.2 tohsrewoPnonaC07A 55,8 00,9 91,8 ,rozdaninčorreboD

.iktadod,tsovijlgomzonjedomasončnataneN

.enilebejnajagalirp

.3 0053xiplooCnokiN 3002raurbef 12,8 19,8 05,8 tsonvatsone,ajšihoavonsaZ.kilstsovokak,ebaropu

anariterp,polkvazolakitSamin,ecivaksilbvetiltevso

.alakukagenčitpo

.4 23P-CSDynoS 02,8 19,7 26,7 ejnamejaz,anecandogU.itsonbordop

,evačevopenčitpoamiN.mušantsovijltučbo

.5 iXegamiDatloniM 3002raunaj 91,8 00,9 00,8etnieremenhjaM ‘ andrt,a

,voledhijnanuzamin,avaledzi.ejnakilsaznejlvarpirportih

eT ‘ vorkop,mejeriomzevaborančeverp,ajrotalumuka

.vitkejbonejlvatsop

vetitsrvu akinlanučaremi onešukzierp anecoanpuksončinhetazaneco

tsovijlgomztsovokakazaneco az itorp

.1 717-CSDynoS rebmeced2002 36,8 80,9 04,9

ončon,ejnertsooksmargoloHtsovokak,ejnamensRI,amušolam,voktensop

.vitkejbonetsovokak

,akpitanremsančnataneN.ijunem,avaledboansačop

.2 206xiPeniFmliFijuFmooZ

rebmeced2002 26,8 43,8 05,8 ,avačevopančitpoakileV

.akilbo,voktensoptsovokak

ondeveš,ekitpoejnečapoPtsovijltučboajšiv,amušjaken

.tsovijlčolišjnamirpel

.3 0005xiplooCnokiN 2002jiluj 06,8 09,7 05,9

,avaledziandrt,eremenhjaM-dannečildo,tsovijlčolakilevončildo,imavtivatsandanroz

.itsonbordopejnamejaz

znečaltanerpDCLnolsaZet,imajicamrofni ‘ mejnertsozeva

etešjnam,uničanorkamv ‘ sevaanhjamerp,avitkejbomovorkop

.vrabtsonviznetni

.4 0075xiplooCnokiN 2002rebotko 85,8 83,8 04,9

,avačevopančitpoakileVnečildo,tsovijlčolakilev

,imavtivatsandanrozdan.itsonbordopejnamejazorbod

nehjamerp,kpitderopzaRtarkčev,DCLnolsaz.ektensopiltevsoerp

.5 iH7egamiDatloniM 23,8 53,8 94,8,avačevopančitpoakileV

,rozdaninčorrebod.akitpoantsovokak

ončorondelgerpeNantsovijltučbo,ejnajlvatsan

amin,ničanorkambals,muš.vovitkejbohintadod

vetitsrvu akinlanučaremi onešukzierp anecoanpuksončinhetazaneco

tsovijlgomztsovokakazaneco az itorp

.1 0054xiplooCnokiN rebmeced2002 33,8 41,8 00,9

ovijlsonerpjakodnionropdOomokilev,ejšiho ‘ niitson

.voktadod

,hijunemvvetivatsančeverPokiloken,DCLnolsaznehjam

,mušazvijltučbojlob.vitkejboišjensačop

.2 egamiDatloniM003F 92,8 70,8 91,8 tsondrt,tsovijlčolakileV

.ejifargotoftsovokak,evaledzi,ejnajlvarpuondoreN

.akilboaksmonogreen

.3 0034xiplooCnokiN 3002raurbef 12,8 88,7 82,8 olivetšokoriš,eremenhjaMom ‘ .voktadodogonm,itson

,ejnarimuzotivoknuSaz,vitkejboišjensačop ‘ inpeandorenokilokenledom

.akilbo

.4 3GtohsrewoPnonaC 3002ceram 02,8 52,8 09,8,voktensoptsovokaK

ogonm,avitkejbotsovokak.kpitderopzar,voktadod

izoksdelgoparitsazvitkejbO.olakuk

.5 egamiDatloniM001F

rebmeced2002 91,8 33,7 55,8 tsondrt,tsovijlčolakileV

.ejifargotoftsovokak,evaledzi,ejšihoečesrdniondoreN

.uhrvanolakits

Manj zmogljivi fotoaparati

Zmogljivi fotoaparati

Polprofesionalni fotoaparati

5 10

8,335 10

8,145 10

9,00

5 10

8,295 10

8,075 10

8,19

5 10

8,215 10

7,885 10

8,28

5 10

8,205 10

8,255 10

8,90

5 10

8,195 10

7,335 10

8,55

5 10

8,615 10

8,475 10

7,96

5 10

8,555 10

9,005 10

8,19

5 10

8,215 10

8,915 10

8,50

5 10

8,205 10

7,915 10

7,62

5 10

8,195 10

9,005 10

8,00

5 10

8,635 10

9,085 10

9,40

5 10

8,625 10

8,345 10

8,50

5 10

8,605 10

7,905 10

9,50

5 10

8,585 10

8,385 10

9,40

5 10

8,325 10

8,355 10

8,49NOVO

NOVO

NOVO

NOVO

NOVO

DIGITALNI FOTOAPARATI MAJ 2003 107

anvitkefealapittsovijlčol

kip.limverem iktadopinvonso itsonličanz )VDDz(anec ajadorp

29,1 ×46×101g513,mm23

olirp(akinlinmopatsrv ‘ 53:vitkejbo;mm83:DCLnolsaz;)BM61()I(hsalFtcapmoC:)one:OSI;s51–0002/1:evtiltevsosač;8,4–8,2:tsokajanboltevs;)acieltnelavivke(mm501–

:anileb;mc64–5:orkam;ončnoksen–m64,0:ejnertso;004,002,001,05,anjedomasejnajlvatsanončor;m2,4–67,0:ecivaksilbgesod;mejaz,)5(evtivatsanderp,anjedomas

ad/ad:asač/eknolsaz

inviduttarapaotoF ‘ menvonecmejdanrozdaninčorinlopopajavuuderzar

omhintadodpukniojifargotof ‘ .itsonTIS009.96

,airdAnonaC,0178035)10(

is.nonac.www

41,3 ×46×101g513,mm23

olirp(akinlinmopatsrv ‘ 53:vitkejbo;mm83:DCLnolsaz;)BM61()I(hsalFtcapmoC:)one:OSI;s51–0002/1:evtiltevsosač;8,4–8,2:tsokajanboltevs;)acieltnelavivke(mm501–

:anileb;mc64–5:orkam;ončnoksen–m64,0:ejnertso;004,002,001,05,anjedomasejnajlvatsanončor;m2,4–67,0:ecivaksilbgesod;mejaz,)5(evtivatsanderp,anjedomas

ad/ad:asač/eknolsaz

inviduttarapaotoF ‘ menvonecmejdanrozdaninčorinlopopajavuuderzar

omhintadodpukniojifargotof ‘ .itsonTIS009.99

,airdAnonaC,0178035)10(

is.nonac.www

41,3 ×06×411g561,mm5,13

olirp(akinlinmopatsrv ‘ 83:vitkejbo;mm83:DCLnolsaz;)BM61()I(hsalFtcapmoC:)one:OSI;s2–0003/1:evtiltevsosač;9,4–8,2:tsokajanboltevs;)acieltnelavivke(mm411–

:anileb;ončnoksen–mc4:orkam;ončnoksen–m3,0:ejnertso;)004–001(anjedomasen/en:asač/eknolsazejnajlvatsanončor;m3–4,0:ecivaksilbgesod;anjedomas

z,tarapanavokilboontsrvejovsoleZujrivkovomitrvagik,movitkejbo

.ajšihoTIS009.921 2937334)10(,ofarG

41,3 ×85×101g712,mm33

olirp(akinlinmopatsrv ‘ 33:vitkejbo;mm14:DCLnolsaz;)BM61()orP(kcitSyromeM:)ones03/1-0002/1:evtiltevsosač;8,2:tsokajanboltevs;)acieltnelavivke(mm

;ončnoksen-m1,0:ejnertso;)004,002,001(anjedomas:OSI;)s2odazvetivatsanderp(ončor;m8,3-5,0:ecivaksilbgesod;evtivatsanderp,anjedomas:anileb;en:orkam

en/en:asač/eknolsazejnajlvatsan

enčitpozerbledominvonsovejynoSaza,arozdanagenčornievačevop

.onecondoguonvitalerTIS099.96 ,0066082)10(,SHC

is.shc.www

41,3 ×27×5,48g551,mm02

olirp(akinlinmopatsrv ‘ 111–73:vitkejbo;mm83:DCLnolsaz;)BM61(CMM/DS:)one:OSI;s2–0001/1:evtiltevsosač;6,3–8,2:tsokajanboltevs;)acieltnelavivke(mm

,anjedomas:anileb;en:orkam;ončnoksen–m52,0:ejnertso;004,002,001,05,anjedomasen/en:asač/eknolsazejnajlvatsanončor;m9,2–52,0:ecivaksilbgesod;evtivatsanderp

enbesopinašjlobzI ‘ dem ‘ iminpeončipvanvitkejboamiik,iledom.)poksireptok(ejšihovnejargv

TIS000.231,ajinevolSatloniM,0050865)10(

is.atlonim.www

anvitkefealapittsovijlčol

kip.limverem iktadopinvonso itsonličanz )VDDz(anec ajadorp

29,4 ×76×021g956,mm841

olirp(akinlinmopatsrv ‘ 091–83:vitkejbo;mm64:DCLnolsaz;)BM23(kcitsyromeM:)one:OSI;s03–0002/1:evtiltevsosač;4,2–2:tsokajanboltevs;)acieltnelavivke(mm

:anileb;mc05–2:orkam;ončnoksen–m5,0:ejnertso;008,004,002,001,anjedomas;)injedomasOSI(m5,4–3,0:ecivaksilbgesod;mejaz,ančor,evtivatsanderp,anjedomas

ad/ad:asač/eknolsazejnajlvatsanončor

-onolamašanirp707-CSDkindelsaNejnajlvarpdoontadodmesvderp(agevnetsovokakolezondevešeja,)amuš

.ešjenvethazaztarapainlatigid

TIS000.243 ,1104365)10(,sideMis.sidem.www

3,3repuS30,6(

)DCC

59×97×011g785,mm

olirp(akinlinmopatsrv ‘ nolsaz;))aideMtramS(BM61()IIniI(hsalFtcapmoC+aideMtramS:)one:evtiltevsosač;1,3–8,2:tsokajanboltevs;)acieltnelavivke(mm012–53:vitkejbo;mm64:DCL01:orkam;ončnoksen–m5,0:ejnertso;)PM1irp0061od(004,002,001:OSI;s51–00001/1,evtivatsanderp,anjedomas:anileb;)evačevopzerb-orkamrepus(mc02–1,)indavan(mc08–

ad/ad:asač/eknolsazejnajlvatsanončor;m7,4–2,0:ecivaksilbgesod;mejaz

ejicarenegejtertDCCrepuSmolapitS-edniekilstsovokakonašjlobziašanirpapmetboojtsovijltučboojčevzejnavol.nedoguonvonecnivijlgomzončinhetej

TIS000.532,noitamrofnI&egamI

,0664685)10(moc.ainevols-mlifijuf.www

29,4×5,18×5,101

,mm5,76g086

olirp(akinlinmopatsrv ‘ 82:vitkejbo;mm64:DCLnolsaz;)BM23()IIniI(hsalFtcapmoC:)one06od(ončor+s8–0004/1:evtiltevsosač;8,4–8,2:tsokajanboltevs;)acieltnelavivke(mm58–;ončnoksen–mc2:orkam;ončnoksen–m5,0:ejnertso;008,004,002,001,anjedomas:OSI;)s

ejnajlvatsanončor;m3od:ecivaksilbgesod;mejaz,ončor,evtivatsanderp,anjedomas:anilebad/ad:asač/eknolsaz

inlatigidiksretroperintkapmoKvazneremirpejik,tarapaotof ‘ pe

nirozdanrebodojavethazik,hitsit.ejifargotoftsovokakokosiv

TIS009.962 2937334)10(,ofarG

29,4 ×67×801g084,mm201

olirp(akinlinmopatsrv ‘ :vitkejbo;mm83:DCLnolsaz;)BM23()IIniI(hsalFtcapmoC:)one+s8–0004/1:evtiltevsosač;8,4–8,2:tsokajanboltevs;)acieltnelavivke(mm082–533do(ončnoksen–m5,0:ejnertso;008,004,002,001,anjedomas:OSI;)nim5od(ončor

,ončor,evtivatsanderp,anjedomas:anileb;ončnoksen–mc3:orkam;)ujnertsomenčorirpmcad/ad:asač/eknolsazejnajlvatsanončor;m4–5,0:ecivaksilbgesod;mejaz

okilevztaraptofinlatigidvijlgomZ.ojtsovijlčolokosivniovačevopončitpo

miksnortkeleznokiNivrpiduT.molaksi

TIS009.953 2937334)10(,ofarG

29,4 311×19×711g056,mm

olirp(akinlinmopatsrv ‘ :vitkejbo;mm64:DCLnolsaz;)BM61()IIniI(hsalFtcapmoC:)one+s51–0004/1:evtiltevsosač;5,3–8,2:tsokajanboltevs;)acieltnelavivke(mm002–82

:orkam;ončnoksen–m5,0:ejnertso;008,004,002,001,anjedomas:OSI;)s03od(ončorm6,7–5,0:ecivaksilbgesod;mejaz,ančor,evtivatsanderp,anjedomas:anileb;mc06–52

ad/ad:asač/eknolsazejnajlvatsanončor;)tokkoriš,008OSI(

tarapaotofinlatigidnitloniMišjlobjaNaitsovijlgomzhikilev ‘ omzerbla ‘ itson

.vovitkejbohintadodTIS002.973

,ajinevolSatloniM,0050865)10(

is.atlonim.www

anvitkefealapittsovijlčol

kip.limverem iktadopinvonso itsonličanz )VDDz(anec ajadorp

78,3 05×37×031g473,mm

olirp(akinlinmopatsrv ‘ :vitkejbo;mm83:DCLnolsaz;)BM61()IIniI(hsalFtcapmoC:)one+s8–0032/1:evtiltevsosač;1,5–6,2:tsokajanboltevs;)acieltnelavivke(mm551–83

:orkam;ončnoksen–m3,0:ejnertso;008,004,002,001,anjedomas:OSI;)nim5od(ončor3–5,0:ecivaksilbgesod;mejaz,ončor,evtivatsanderp,anjedomas:anileb;ončnoksen–mc2

ad/ad:asač/eknolsazejnajlvatsanončor;m

anirpxx9ejiresvoledomkindelsaNjakennitsovijllčolojčevaš

.vašjlbozihinčinhetTIS009.991 2937334)10(,ofarG

29,4 23×25×111g022,mm

olirp(akinlinmopatsrv ‘ 411–83:vitkejbo;mm83:DCLnolsaz;)BM23(CMM/DS:)oneod(ončor+s4–0001/1:evtiltevsosač;7,4–8,2:tsokajanboltevs;)acieltnelavivke(mm

;mc06–02:orkam;ončnoksen–m5,0:ejnertso;004,002,001,46,anjedomas:OSI;)s51ončor;m9,2–5,0:ecivaksilbgesod;mejaz,)5(evtivatsanderp,anjedomas:anileb

ad/ad:asač/eknolsazejnajlvatsan

intkapmokintsovijlčolokosivnitloniMorbodolezajunopledominpeŤ

.onecondogujakodaztsovokakTIS000.651

,ajinevolSatloniM,0050865)10(

is.atlonim.www

78,3 25×96×59g682,mm

olirp(akinlinmopatsrv ‘ :vitkejbo;mm83:DCLnolsaz;)BM61()IIniI(hsalFtcapmoC:)one+s8–0001/1:evtiltevsosač;9,4–6,2:tsokajanboltevs;)acieltnelavivke(mm411–834:orkam;ončnoksen–m3,0:ejnertso;004,002,001,anjedomas:OSI;)nim5od(ončor

;m3–5,0:ecivaksilbgesod;mejaz,ončor,evtivatsanderp,anjedomas:anileb;ončnoksen–mcad/ad:asač/eknolsazejnajlvatsanončor

avonokiN ‘ ajunopik,vetišeranpe.voledomhijčevitsovijlgomzoničev TIS009.961 2937334)10(,ofarG

78,3 07×47×121g094,mm

olirp(akinlinmopatsrv ‘ :vitkejbo;mm64:DCLnolsaz;)BM23()IIniI(hsalFtcapmoC:)one:OSI;s51–0521/1:evtiltevsosač;3–2:tsokajanboltevs;)acieltnelavivke(mm041–43

:anileb;mc07–6:orkam;ončnoksen–m7,0:ejnertso;004,002,001,05,anjedomasončor;)tokikoriš,001OSI(m5,4–7,0:ecivaksilbgesod;mejaz,evtivatsanderp,anjedomas

ad/ad:asač/eknolsazejnajlvatsan

aledomagevijlgomzolezkindeslaNtsovokakonašjlobziešašanirp2G

.tsovijlčolojšivniajnamensTIS009.912

,airdAnonaC,0178035)10(

is.nonac.www

78,3 23×25×111g581,mm

olirp(akinlinmopatsrv ‘ 411–83:vitkejbo;mm83:DCLnolsaz;)BM61(CMM/DS:)oneod(ončor+s4–0001/1:evtiltevsosač;7,4–8,2:tsokajanboltevs;)acieltnelavivke(mm

;mc06–02:orkam;ončnoksen–m5,0:ejnertso;008,004,002,001,anjedomas:OSI;)s51ejnajlvatsanončor;m9,2–5,0:ecivaksilbgesod;mejaz,evtivatsanderp,anjedomas:anileb

ad/ad:asač/eknolsaz

intkapmokintsovijlčolokosivnitloniM‘ orbodolezajunopledominpe

.onecondogujakodaztsovokakTIS006.741 ,0746632)40(,otoforuE

is.otoforue.www

MAJ 2003108

NASVETI

Mapa shrambeSte že kdaj doživeli, da se ob kliku nepre-

branega sporočila v Inboxu sesuje računalnik?V podobnih primerih, ko ne morete sporočilaniti prebrati niti izbrisati, morate v računalni-ku zbrisati datoteko z imenom mape, npr. In-box, in končnicodbx. Če želite ohra-niti preostala sporo-čila iz te mape, jihmorate premakniti vzačasno mapo in po-tem zbrisati datote-ko Inbox.dbx. Tunastane problem lo-ciranja mape shram-be v računalniku.

Operacijski siste-mi Windows shra-njujejo sporočilaelektronske pošte vrazlične mape na disku. Če želite ugotovi-ti, kje je mapa shrambe, zaženite OutlookExpress, iz menujske vrstice izberite������������, kliknite jeziček ���� ��� in v rubriki pod ����������� ��� gumb ������������. V pogovornemoknu ������������� kliknite z desno tip-ko miške polje s potjo do mape in s priroč-nega menuja izberite Select All. Zdaj priti-snite kombinacijo tipk Ctrl+C, da preko-pirate pot do mape v odložišče. Potem iz-berite ��������, pritisnite kombinacijotipk Ctrl+V, da prilepite vsebino odložiš-ča, in kliknite gumb ��. Mapa shrambe sebo odprla v Windows Explorerju. Preostalaodprta pogovorna okna v Outlook Expressuzaprite s klikom gumba �����.

Nastavitve OutlookExpressa v registru

Outlook Express shranjuje večino nastavi-tev elektronske pošte v registru. Tam najdeteinformacije o filtrih, signaturah, pogostostipreverjanja pošte itn. Če želite izdelati var-nostne kopije filtrov, seznama blokiranih spo-ročil, ki jih ob morebitni vnovični namestitvi

Outlook Expressa lahko obnovite, morate ve-deti, kje v registru tičijo nastavitve OutlookExpressa. Zaženite urejevalnik registra z izbo-rom �������� in v vnosno polje vtipkajte re-gedit. V urejevalniku registra poiščite vejoHKEY_CURRENT_USER\Identities. Zdaj vWindows Explorerju odprite mapo shrambe

(ta postopek je opisan vnasvetu Store Folder) in iznjene poti preberite GUID(Global Unique Identifier),ki se uporablja za določa-nje identitete uporabnika,nekaj podobnega nizu{495D7893-3D72-47A8-9F14-4CEDE3A60861}.(Ta niz je tu dan le za zgledin ne odgovarja nizu v va-šem računalniku.) Vrnite sev urejevalnik registra in sespustite en korak globlje na

omenjeni veji, tako da označite niz GUIDin potem še \Software\Microsoft\Out-look Express\5.0. V tem ključu najdetevse vaše nastavitve elektronske pošte.

Blokirani pošiljateljiin pravila

Včasih je koristno shraniti seznamblokiranih pošiljateljev ali filtrov, ki smojih, na primer, izdelali za samodejno sor-tiranje in organiziranje prejetih in posla-nih sporočil elektronske pošte. Te sezna-

me lahko brez težav obnovimo ob vnovični na-mestitvi operacijskega sistema, ali jih preseli-mo v drug računalnik. Za izdelavo varnostnihkopij seznamov potrebujemo urejevalnik regi-stra. Zaženemo ga z izbiro �������������������� in v vnosno polje vtipkamo regedit.V urejevalniku registra poiščemo nastavitveOutlook Expressa (postopek za to opravilo jeopisan v nasvetu Nastavitve Outlook Expressav Registru), odpremo ključ ����� (tako dakliknemo znak + pred njim) in kliknemo šeključ ���. Zdaj iz menujske vrstice urejevalni-ka registra izberemo �������������������� ���������, določimo mapo, v katero bomo shra-nili varnostno kopijo pravil, ter v vnosno polje����� �!� vtipkamo ustrezno ime za pravila,npr. MailRules.reg. Preden kliknemo gumbSave, moramo še preveriti, ali je v rubriki pod������� ���� označena izbira ��������"���#. Na koncu kliknemo še gumb ��$�.

Uvoz ali obnavljanje pravil zahteva nekoli-ko več dela, a se na koncu izplača. Zaže-nemo Beležnico, v menujski vrstici izbere-mo %�����&���������������� in poiš-čemo datoteko s pravili MailRules.reg. Vdrugi vrstici datoteke označimo niz za be-sedo “Identities\” (skupaj z oklepaji) inpritisnemo kombinacijo tipk Ctrl+C. Vmenujski vrstici izberemo '��(�(���� !�(�(�������������, z miško kliknemopolje �(���$�����)#�� in pritisnemokombinacijo tipk Ctrl+V. Zdaj se spet vr-nemo k nastavitvam Outook Expressa vurejevalniku registra in v imeniški struktu-ri na levi strani okna kliknemo ključ Iden-

Triki in nasveti

Določanje lokacije mape shrambe v OutlookExpressu

Ključ v registru z nastavitvami Outlook Expressa

Izvoz nastavitev registra MailRules v datoteko

MAJ 2003NASVETI 109

tities. V desnem delu okna urejevalnika regi-stra dvakrat kliknemo spremenljivko %�*����'����+%, pritisnemo kombinacijo tipk Ctrl+Cin ubežnico. Spet se vrnemo v Beležnico, klik-nemo polje ��!�(�(�,���������)��#, priti-snemo kombinacijo tipk Ctrl+V in gumb �� !�(�(�$�����������-��. Na koncu pritisne-mo ubežnico, zapremo Beležnico in shranimospremembe v datoteko MailRules.reg, ki jezdaj pripravljena za uvoz v register. Uvozimojo tako, da jo dvakrat kliknemo v WindowsExplorerju in na zastavljeno vprašanje odgo-vorimo s klikom Yes.

Varnostno kopijo seznama blokiranih po-šiljateljev najlaže izdelamo tako, da v nastavi-tvah Outlook Expressa v urejevalniku registrakliknemo ključ .���&������� in iz menujskevrstice urejevalnika registra izberemo ���� ������������������������� ter ustrezno poime-nujemo datoteko, npr. BlockSenders.reg.

Spremljanje prometaHotmail

Spremljanje pro-meta na računu Hot-mail iz Outlook Ex-pressa ni tako slabo,če le deluje. OutlookExpress v datoteki vr-ste log shranjuje vseukaze ki jih pošilja insprejema s Hotmaila,kar lahko pomaga vprimeru težav. Če že-lite Outlook Expressnastaviti tako, daomenjene ukazashranjuje v datotekolog, v menujski vrstici izberite ������������,kliknite jeziček �������, v rubriki pod����"���#����� označite izbiro /��0 inkliknite ��.

Slike v sporočilihSlike v Outlook Expressu lahko dodaste

sporočilom kot priponke ali neposredno v be-

sedilo. Če jih dodaste kot priponke, jih moranaslovljenec ločeno odpreti in shraniti. Out-look Express omogoča enostavno dodajanjeslik v besedilo sporočila. Izdelajte novo sporo-čilo z uporabo oblikovanja HTML. Postavitekazalec miške v besedilo sporočila, kjer želitevstaviti sliko, v menujski vrstici izberite + �����0������ ter kliknite .��)��, da poiščetesliko na disku. Na koncu še označite želeno sli-ko in kliknite ��, da jo vstavite v besedilo spo-ročila.

Hitro dodajanjeučinkov

Orodna vrstica z animacijskimi učinki jedejansko del pogovornega okna Animacija pomeri/Custom Animation. Če želite animiratipredmet, vam ni treba klikati številnih jezič-kov v omenjenem pogo-vornem oknu. Enostav-no uporabite orodno vr-stico -�!����� �* *����. Prikažete jo tako,da v menujski vrstici iz-berete 1��)����� "����-�!����� �* *����. Če želite animira-ti določeni predmet, gaoznačite in kliknite ene-ga izmed animacijskihgumbov v orodni vrstici Animation Effects.Število dejavnih učinkov, ki so vam na razpo-lago, je odvisno od vrste označenega predme-ta, ki je lahko npr. naslov diapozitiva, besedi-lo, samooblika ali slika. Animacijski učinek, ki

ste ga priredili izbranemupredmetu, lahko hitropregledate s klikom gum-ba -�!�����0��$��).

Privzetenastavitveorodnihvrstic

Gotovo ste že kdaj is-kali kako ikono v določeniorodni vrstici in kmaluugotovili, da je tam eno-stavno ni. Verjetno ste že

pozabili, kdaj ste jo odstranili, ali pa je to na-mesto vas storil kak souporabnik računalnika.Na srečo Power Point ponuja možnost vnovič-nega nastavljanja orodne vrstice na njenoprivzeto vrednost. To lahko opravite tako, dav menujski vrstici izberete 0������������$� ������0��!����1��)�����"���������!�,�.V pogovornem oknu 0�� !���������!�,�kliknite jeziček ������$�����������"���. Če

orodna vrstica, ki jo želite nastaviti na prvot-no vrednost, ni vidna, označite na seznamu������ $�����������"��� kvadratek prednjenim imenom in kliknite gumb 0�����$�������. Zdaj lahko spet uporabljate pogrešanoikono.

Težave z ozadjem pridiapozitivih

Pri vsakdanjem delu s Power Pointom sotudi težave z različnimi ozadji. Posameznipredmeti na diapoziti-vu lahko na primerspremenijo položaj,včasih se celo premak-nejo na vogal diapozi-tiva. Razlog za takokaotično obnašanjeobjektov je lahko tudidejstvo, da PowerPoint ni zamenjal sta-rega ozadja z novim,temveč ga je le združil.Takim nevšečnostmi se izognete tako, da ce-lotni diaprojekciji priredite Blank Presenta-tion.pot (ali Blank.pot). Potem v menujski vr-stici izberite �"��&���,��(�����!���.��& ����� in s seznama 0�������,��(��.��& ���������� izberite možnost ��!���(��-���!���� ter kliknite gumb '����"��,��$���-��������-��. S tem ste zbrisali ozadja na vsehdiapozitivih v dejavni diaprojekciji. Zdaj lah-ko diapozitivom priredite nova ozadja, in do-bili boste dosti boljši rezultat. Če pa z ozadji ševedno niste zadovoljni, v menujski vrstici izbe-rite 0�������������������������,���$��1��)������������������. V načinu pogle-da Matrica diapozitiva/Slide Master objektelahko poljubno označujete, premikate, lahkojim celo spreminjate velikost, dokler ne dose-žete želenega videza ozadja.

Alternativna uporabagumba Slide Show

Kot je že znano, diaprojekcijo v PowerPointu lahko zaženemo z izbiro Pogled|Dia-projekcija/View|Slide Show, s klikom gumbaDiaprojekcija/Slide Show in če uporabljamoPower Point 2000 ali XP, s tipko F5. Večinauporabnikov Power Pointa se ne zaveda, da sos tem gumbom povezane tudi številne drugeakcije. S klikom gumba Diaprojekcija/SlideShow, lahko zaženemo predstavitev od dejav-nega diapozitiva, če si želimo ogledati po-manjšano predstavitev, ne da bi zapuščali de-lovno okno Power Pointa, moramo pritisnititipko Ctrl in hkrati klikniti gumb %�����(�&�� (���������#�). Če pa si želimo predstavitevogledati v spletnem brskalniku, moramo priti-

Dodajanje informacij iz datoteke MailRules.reg vregister.

Izbira HTTP omogoča shranjevanje vdatoteko log ukazov, ki so bili prejeti aliposlani s Hotmaila.

Orodna vrstica zanimacijskimiučinki

Brisanje ozadja navseh diapozitivih

MAJ 2003110 NASVETI

sniti tipko Alt in hkrati klikniti gumb %����� (�&��(���������#�). Tipka Shift ob hkratnemkliku gumba %�����(�&��(���������#�) omo-goča prikaz pogovornega okna 0�����$����� ���(�&��(������'���#�), v katerem lahkoopravimo številne nastavitve, kot so npr. načinprikazovanja predstavitve, barva pisala, vrstnired prikazovanja diapozitivov, ali celo zaže-nemo Projector Wizard.

Enostavno oblikovanjegrafikonov

Čeprav Excel za oblikovanje grafikonovponuja številne pripomočke, lahko ta posto-pek traja kar nekaj časa, dokler ne dosežeteželenih rezultatov. Če pri izdelavi grafikonovne želite ponav-ljati vedno istihkorakov, lahkopogosto uporab-ljane predstavi-tve shranite kotuporabniško do-ločen grafikon.Na ta način senastavitve, kotso vrsta diagra-ma, barve pisa-ve, osi in podob-ne, samodejnoprenesejo na nove grafikone, tako da moratepo potrebi opraviti le manjše prilagoditve. Koizdelate grafikon, ki ga nameravate v prihod-nje uporabiti tudi za druge grafične predstavi-tve, kliknite z desno tipko miške poljubno me-sto v grafikonu in s priročnega menuja izberitemožnost 1��������*�&����#��������. Ozna-čite jeziček 1��������!���������!������ inv rubriki pod +,"����!����������*��! izberite'����"�2&�� ����3��!��'��� ��*���.Kliknite gumb %���(�-��, ustrezno poime-nujte grafikon in vpišite kratek opis z osnovni-mi značilnostmi tega grafikona. Nove grafi-kone lahko v prihodnje zelo enostavno izdela-te na podlagi uporabniško definiranih grafi-konov. V pogovornem oknu 4���$�&�,����� *�&����#����5�,��� morate klikniti jeziček1��������!���������!������ in v rubrikipod +,"����!����������*��! označiti '��

��"�2&������3��!��'��� ��*���. Po-tem samo še s seznama 1��������*�&����#�������� izberete želeni uporabniškodoločeni grafikon in to je vse. Uporabniš-ko določene nastavitve grafikona lahkopriredite tudi že izdelanemu grafikonu,samo klikniti morate z desno tipko miškenekje v grafikonu in v pogovornem oknuChart type po že opisanem postopku iz-brati uporabniško določeni format.

Odstranjevanjepovezav

Kot že veste, Excel v različicah 2000 in XPsamodejno spreminja v hiperpovezavo vse, karkakorkoli spominja na URL ali elektronski na-slov. Na žalost snovalci programa v Excelu 97in 2000 niso predvideli možnosti preprečeva-nja ali samodejnega odstranjevanja izdelanihhiperpovezav. V različici XP lahko izklopitemožnost samodejnega pretvarjanja spletnih inomrežnih poti v hiperpovezave. Za to opravilomorate iz menujske vrstice izbrati ���� (�����������!������$&�$�������-��� �������, klikniti jeziček ��!��"��&�$�(�!���$���!�-������!���-��6������� inodstraniti kljukico iz kvadratka pred izbiro

+����������!�����������#������$�,�$�!��+�������� ��)��&� ���#�� )��##������&�. Vnos, ki ga je pro-gram pravkar samodejno spre-menil v hiperpovezavo, razve-ljavite tako, da pritisnete kom-binacijo tipk Ctrl+Z. Posamez-ne celice s hiperpovezavamilahko pozneje spet spremenitev normalno besedilo, tako dakliknete celico z desno tipkomiške, s priročnega menuja iz-berete možnost Hyperlink|Re-

move Hyperlink (Excel 2000) oziroma �� ������#������$�,�$����!�$��/������&(Excel XP). V Excelu 97 morate izbrati priroč-ni menu '��(�(�� #������$�,�$������/������& in klikniti gumb ����������$�,� $����!�$����&. V različicah Excela še ved-no ni možnosti temeljitega odstranjevanjavseh hiperpovezav iz tabele. Pri tem opraviluvam lahko pomaga naslednji makro program-ček:Sub BrisiPovezave()Cells.Hyperlinks.DeleteEnd Sub

Risanje črt z miškoVerjetno uporabljate okvire in črte za pre-

glednejšo predstavitev tabel v Excelu. Pogo-vorna okna v prejšnjih različicah Excela upo-

rabnikom za ta opravila niso ponujala poseb-nega udobja. Excel XP ponuja malo znanonovo funkcijo, ki omogoča enostavno risanjeokvirov in črt z miško.

V standardni vrstici z orodji kliknite z miš-ko puščico navzdol poleg ikone �"��"� in iz-berite možnost ���2���"��"�. DrugoOstalo-deluje precej intuitivno: v orodni vrstici Obro-be izberete vrsto črte, ki jo želite narisati, klik-nete puščico navzdol poleg ikone, ki prikazujepisalo, izberete možnost ���2���"��"� in zmiško, ki je zdaj prevzela vlogo pisala, eno-stavno narišete črto. Če želite zbrisati narisanečrte, kliknite ikono Izbriši obrobo (radirka) injih z miško, ki je zdaj prevzela vlogo radirke,enostavno zbrišite.

Izračun formul le voznačenem delutabele

Ko delamo v tabeli s številnimi formulami,ponavadi vklopimo »ročno« računanje novihformul. Tako se izognemo čakanju, da Excelpo vsakem novem vnosu vnovič preračuna vseformule v tabeli. Namesto tega lahko sami do-ločimo čas izračuna formul, tako da pritisne-mo tipko F9. Včasih je zaželeno avtomatsko

računanje formul vsaj enega dela tabele, ki naprimer preverja pravilnost vnosa novih podat-kov. V takih primerih posegamo po avtomat-skemu izračunu formul v tabelah. Na srečoimamo tudi možnost novega izračuna posa-mezne formule, pri čemer zadostuje, da for-mulo označimo in pritisnemo tipko F2 ter En-ter. Če pa želimo na novo preračunati le dolo-čeno območje tabele, ki vsebuje formule, mo-ramo uporabiti zvijačo. V tabeli, kjer smo prejdefinirali ročno računanje formul, označimoobmočje, na katerem želimo formule posodo-biti. V menujski vrstici izberemo '��(� (�� �(����������� in v pogovornem oknu �(������ kliknemo še gumb ��!�(�(��� �����. Zdaj v polja pod �(�������)#�� in��!�(�(� ,���������)��# vtipkamo = inkliknemo gumb ��!�(�(�$�����������-��. Stem sicer nismo spremenili vsebine celic, temvečsmo dosegli novi izračun formul na označenemobmočju tabele. Vse druge formule v tabeli sopri tem postopku ostale nespremenjene.

Stjepan Dvorski

Za hiter prikaz pogovornega okna Set Up Show lahkouporabite tudi gumb Slide Show.

Izbiranje uporabniško določenega grafikona

Drobna zvijača, ki nam lahko pomaga priaktualizaciji formul le na označenem območjutabele.

MAJ 2003112

GNU Autoconfin AutomakeProgramska paketa GNU Autoconf in GNU Automake razvijalcem programskihpaketov omogočata gradnjo programskih paketov, ki jih je enostavno namestiti.

PROGRAMER

ečino programja, izvirajočega iz pro-jekta GNU, lahko dandanes namesti-mo s preprostim zaporedjem treh uka-

zov: ./configure, make in make install. S prvim iz-virno kodo programskega paketa prilagodimosvojemu sistemu, z drugim paket prevedemo, stretjim pa ga namestimo. Mlajšim – vsaj po sta-žu – uporabnikom se verjetno zdi tak način delasamoumeven, vsi, ki smo že kdaj zagrizli v pre-našanje izvirne kode med različnimi sistemiUnix, pa znamo čarovnijo, ki jo opravi ./confi-gure, bolj ceniti. V prispevku si bomo ogledali programska paketaGNU Autoconf in GNU Automake, ledeno goro, katere vidni vrh jeskript ./configure.

Zasnova programerskih orodij projekta GNU temelji na delitvi ljudiv dve skupini: na eni strani so razvijalci, na drugi pa uporabniki oziro-ma namestitelji. Razvijalci pišejo izvirno kodo programov in pripravlja-jo pakete, uporabniki pa jih le prevedejo in namestijo. V skupnosti pro-stega programja so pravzaprav razvijalci in uporabniki dostikrat istiljudje, le da nastopajo enkrat v eni, drugič pa v drugi vlogi.

V nadaljevanju prikazani zgled predpostavlja, da imate v sistemunameščene določene komponente razvojnega okolja GNU. To so GNUAutoconf, GNU Automake, GNU Libtool, GNU Make, GNU M4 inGNU Tar. V nekaterih sistemih, denimo Linuxu, je temu pogoju že sa-modejno zadoščeno, uporabniki drugih sistemov pa si jih lahko sname-jo s katerega od zrcal strežnika GNU (v Sloveniji je verjetno najbližjiftp://ftp.arnes.si/software/gnu/) in namestijo.

Preprost zgledNovih konceptov se najlaže naučimo na zgledih. Začnimo torej s kar

se da preprostim zgledom:

#include <iostream>int main(){ cout << “Samo brez panike” << endl;}

Zgled poimenujmo z imenom hello.cpp in ga postavimo v prazenimenik.

Preverimo, ali se program pravilno prevede in izvaja:$ g++ hello.cpp -o hello

$ ./helloSamo brez panike

Če smo bili uspešni, se lahko lotimopripravljanja paketa, ki ga bomo name-stili enako kakor pakete GNU.

Za začetek pripravimo datoteki confi-gure.in in Makefile.am:configure.in: AC_INIT(hello.cpp) AM_INIT_AUTOMAKE(hello,0.1)

AC_PROG_CXX AC_PROG_INSTALL AC_OUTPUT(Makefile)

Makefile.am: bin_PROGRAMS = hello hello_SOURCES = hello.cpp

Pozneje bomo opisali, kaj pomeni katera od vrstic. Zdaj poženimoAutoconf:$ aclocal$ autoconf

S tem smo ustvarili lupinski skript configure. Zdaj lahko poženemoAutomake:$ automake —add-missingrequired file “./install-sh” not found; installingrequired file “./mkinstalldirs” not found; installingrequired file “./missing” not found; installingrequired file “./INSTALL” not found; installingrequired file “./NEWS” not foundrequired file “./README” not foundrequired file “./COPYING” not found; installingrequired file “./AUTHORS” not foundrequired file “./ChangeLog” not found

Ob prvem zagonu se je Automake pritožil zaradi kopice manjkajo-čih datotek. Manjkajoče skripte install-sh, mkinstalldirs in missing, kijih Automake ni našel, je nadomestil s svojimi, privzetimi. Poleg tega seje Automake pritožil tudi zaradi kopice manjkajočih datotek. Za zdajjih ustvarimo prazne:$ touch NEWS README AUTHORS ChangeLog

V GNU AUTOCONF IN GNU AUTOMAKEKaj: Programski orodji za samodejno nastavitev po-trebnih parametrov pri gradnji programskih paketov.

Zahteve: Unix/Linux, BeOS, MS Windows (s Cygwin).

Izdeluje: Free Software Foundation, http://www.gnu.org/.

Cena: Brezplačno.

Za: Dvojec omogoča pripravo paketov, ki jih je trivial-no namestiti.

Proti: Makrojezik M4 zahteva nekaj časa za privajanje.

MAJ 2003PROGRAMER 113

Da se bo Automake »zavedel« njihovega obstoja, ga poženemo šeenkrat:$ automake —add-missing

Če Automake pri izvajanju sporoča napake, ustvarjena datoteka Ma-kefile.in ni pravilna.

Zdaj smo naš paket privedli do stanja, v katerem ga dobi uporabnik,ko razpakira paket z izvirno kodo. V tem stanju lahko z naslednjim za-poredjem ukazov prevedemo in izvedemo program Hello:$ ./configure$ make$ ./hello

Če bi ga želeli trajno namestiti v sistem, bi to napravili kot sistemskiskrbnik z ukazom# make install

Iz sistema ga lahko odstranimo z ukazom# make uninstall

Skoraj pri koncu smo. Z ukazom$ make distcheck

v trenutnem delovnem imeniku najprej ustvarimo paket hello-0.1.tar.gz in korak zatem preverimo, ali so v njem vse potrebne datote-ke za namestitev delujočega paketa GNU. Paket je pripravljen v obliki,namenjeni razširjanju. Če ga odpremo, ga lahko z opisanim zapored-jem treh ukazov: ./configure, make in make install prevedemo in name-stimo.

Razlaga zgledaOglejmo si zdaj opisani zgled bolj podrobno. Lastnoročno smo napi-

sali tri datoteke: hello.cpp, configure.in in Makefile.am. O prvi ne kažezgubljati besed, zanimivi sta drugi dve.

Datoteka configure.in je vhodna datoteka za Autoconf. Autoconfuporablja preprost postopkovni jezik. Zaporedje makroukazov, ki se iz-vede v datoteki, je:• AC_INIT inicializira skript configure. Podati mu moramo ime ene od

izvirnih datotek.• AM_INIT_AUTOMAKE izvede še nekaj začetnih nastavitev. Ukaz je potre-

ben, če uporabljamo Automake; če bi datoteko Makefile.in napisaliročno, bi lahko to vrstico izpustili. Trije podani argumenti so imeprogramskega paketa ter glavna in pomožna številka različice pa-keta.

• AC_PROG_CXX preveri, ali imamo v sistemu nameščen prevajalnik zaC++, in če, kateri. Če bi bil program pisan v drugem programskemjeziku, denimo C, bi morali namesto tega podati ukaz AC_PROG_CC, prifortranu AC_PROG_FC; če bi uporabljali Lex in Yacc, bi morali dodativrstici AC_PROG_LEX in AC_PROG_YACC, in tako dalje. Če gradimo knjižni-co, mora znati skript configure rokovati tudi s programom<TT>ranlib</TT>; v tem primeru moramo dodati še vrsticoAC_PROG_RANLIB.

• AC_PROG_INSTALL preveri, ali imamo v sistemu nameščen program zanameščanje, združljiv s programom install v sistemih BSD. Če ga nina voljo, uporabi skript install-sh, ki ga bo Automake namestil vdelovni imenik paketa, če ga tam še ni.

• AC_OUTPUT doda v skript configure navodilo, da iz datoteke Makefi-le.in ustvari datoteko Makefile. Ker je naš zgled minimalističen, sovse izvirne datoteke zbrane v enem samem imeniku. Pri večjih pro-jektih je navadno pametneje datoteke urediti v strukturiranih podi-

GNU Autoconf in GNU Automake

Spoznajmo nekaj drobnih zvijač za Delphi, ki znajo priti prav v mar-sikaterem programu.

Varno brisanjeOkna že dolgo poznajo »koš za odpadke«, kamor se začasno shra-

nijo zbrisane datoteke. V doglednem času je tako mogoče, če smo sepri brisanju ušteli, že izbrisano datoteko obnoviti. Brisanje v »koš« pani kar samodejno na voljo tudi v preostalih programih. Če želimo ome-njeno funkcionalnost dodati v Delphiju, bomo morali napisati funkcijo,ki izkorišča sistemsko knjižnico ShellApi. Zgled brisanja v koš podajaspodnja funkcija RecycleDelete():

uses ShellAPI;

function RecycleDelete( sFileName : String) : Boolean;var fos : TSHFileOpStruct;begin FillChar( fos, SizeOf( fos ), 0 ); with fos do begin wFunc := FO_DELETE; pFrom := PChar( sFileName ); fFlags := FOF_ALLOWUNDO or FOF_NOCONFIRMATION or FOF_SILENT; end; Result := ( 0 = ShFileOperation( fos ) );end;

Zgornja funkcija v Delphiju je le ovoj okrog sistemskega klica Sh-FileOperation, ki omogoča cel kup sistemskih opravil z datotekami,med drugim tudi varno brisanje v koš za odpadke.

Parametrov po željiKako lahko napišemo funkcijo, ki sprejme spremenljivo število pa-

rametrov? Taka je, denimo, že pripravljena funkcija Format(), ki ji lah-ko posredujemo poljubno število vrednosti, ki jih preoblikuje v niz.Zgled lastne take funkcije bi bila lahko funkcija Sestej(), ki bi vrnilavsoto poljubnega števila posredovanih vrednosti. Spodaj je zgled,kako bi jo lahko napisali:

function Sestej( const ArgsList : array of const ) : integer;var ArgsListTyped: array[0..$FFF0 div SizeOf(TVarRec)] of TVarRec absolute ArgsList; n : integer;begin Result := 0; for n := Low( ArgsList ) to High( ArgsList ) do begin with ArgsListTyped[ n ] do begin case VType of vtInteger : Result := Result + VInteger;

(*vtBoolean:vtChar:vtExtended:vtString:

ZVIJAČE PROGRAMIRANJE V DELPHIJU

Nadaljevanje na naslednji strani

MAJ 2003114 PROGRAMER

menikih. V tem primeru moramo seveda ustvariti datoteke Makefilev vseh podimenikih:AC_OUTPUT(Makefile \ dir1/Makefile \ dir2/Makefile \ )

Datoteka Makefile.am je preprostejša. Prebere jo program Automakein ustvari datoteko Makefile.in. Jezik, ki ga uporablja Automake, ni po-stopkovni, temveč logični – stavki niso ukazi, ki bi se izrecno izvedli,temveč relacije, ki implicitno določajo, kaj naj se izvede. Zgled za logič-ne jezike smo spoznali prejšnji mesec pri programu Make. V našem zgle-du sta zapisani le dve preprosti relaciji: prva pove ime programa, ki gagradimo, druga pa navede vse izvirne datoteke, ki se uporabljajo zagradnjo programa.

V zgledu smo pred najprej, še pred ukazom autoconf, pognali ukazaclocal, o čemer smo do zdaj molčali. Kakšna je njegova vloga? Spom-nimo se, da smo v datoteki configure.in uporabili makroukazAM_INIT_AUTOMAKE, ki je pripravil začetne nastavitve za Automake. Ma-kroukaz AM_INIT_AUTOMAKE ni del standardnega nabora makroukazov, kijih pozna Autoconf, zato ga moramo definirati posebej. Autoconf priv-zeto razen svojega nabora ukazov prebere še ukaze iz datoteke aclo-cal.m4 ter iz nje in datoteke configure.in ustvari datoteko configure. Zukazom aclocal smo v delovnem imeniku ustvarili prav to datoteko.

Če bi bili že izkušeni uporabniki orodij Autoconf in Automake, bimorda napisali tudi svojo zbirko makroukazov. To bi shranili v datote-ki acinclude.m4 in aclocal bi jo upošteval pri ustvarjanju datoteke aclo-cal.m4.

Zgled končajmo še z grafično ponazoritvijo medsebojne odvisnostiorodij in datotek v razvojnem modelu Autoconf in Automake (zgornjaslika).

Glava z nastavitvamiTisti, ki so natančno opazovali potek gradnje pri prvem zgledu, so

morda opazili, da je Makefile z izbiro -D podal prevajalniku vrednostispremenljivk PACKAGE in VERSION. Spremenljivki smo, spomnimo se, nasta-vili z makroukazom AM_INIT_AUTOMAKE v datoteki configure.in. Nastavlja-nje spremenljivk – ali, splošneje, makroukazov predprocesorja – je obi-

ZVIJAČE PROGRAMIRANJE V DELPHIJU

Nadaljevanje na naslednji strani

vtPointer:vtPChar:vtObject:vtClass:vtWideChar:vtPWideChar:vtAnsiString:vtCurrency:vtVariant:

*)

end; end; end;end;

Parametre moramo posredovati kot polje. Zato jih je lahko poljub-no mnogo, za povrh pa so lahko celo različnih podatkovnih tipov.Sprehod čez vse elemente omogoča zanka for, v kateri se gibljemomed spodnjo in zgornjo mejo polja, priskrbita ju funkciji Low() inHigh(). V bloku case preverjamo, katerega tipa je posamezen parame-ter, in ga upoštevamo le, če gre za celo število. Znotraj komentarja sonavedene še preostale možnosti podatkovnih tipov, ki jih lahko po že-lji izkoristimo.

Še zgled rabe zgoraj napisane funkcije:

ShowMessage( IntToStr( Sestej( [ 1,2,3,4 ] ) ) );

Med dokumentiPoleg varnega brisanja nam sistemska knjižnica ShellApi ponuja

še nekatere zanimive storitve. Spodaj smo z lastno funkcijo AddTo-StartDocuments() ovili sistemsko storitev SHAddToRecentDocs, kidoda poljubno datoteko v podmenu »Documents« začetnega menujaOken:

uses ShellAPI, ShlOBJ;

procedure AddToStartDocuments( sFilePath : string );begin SHAddToRecentDocs( SHARD_PATH, PChar( sFilePath ) );end;

Če želimo pot do določene datoteke dodati v ta sistemski podme-ni, preprosto pokličemo funkcijo, kot v spodnjem zgledu:

AddToStartDocuments( ‘c:\windows\win.ini’ );

Funkcija ne preverja, ali datoteka zares (še) obstaja, lahko pa zavajo izpopolnimo našo lastno funkcijo, da bo to storila.

Prisiljena povezavaČe vemo, da bodo končni uporabniki našega programa uporabljali

klicno povezavo v internet, lahko programsko preverimo, ali so zarespovezani vanj. To nam omogoča storitev InternetAutodial, ki jo bomonašli v sistemski knjižnici WinInet. Delphi že ima prilagojeno različicote knjižnice, tako da jo v lastni kodi preprosto uporabimo z ustreznimstavkom uses. Spodaj je zgled, ki na uporabniškem vmesniku (Form1)zahteva gumb z imenom Button1:

Nadaljevanje s prejšnje strani

acinclude.m4

aclocal.m4

configure.in

Makefile.in

configure

Makefile

automake

configure

Makefile.am

aclocal

autoconf

Medsebojne odvisnosti orodij in datotek v razvojnem okolju Autoconf/Automake.

GNU Autoconf in GNU Automake

MAJ 2003PROGRAMER 115

ZVIJAČE PROGRAMIRANJE V DELPHIJU

Nadaljevanje na naslednji strani

Nadaljevanje s prejšnje strani

uses WinInet;

procedure TForm1.Button1Click(Sender: TObject);begin if not InternetAutodial(INTERNET_AUTODIAL_FORCE_ONLINE,Application.Handle) then MessageDlg(‘Ni zveze!’, mtError, [mbOk], 0);end;

Če gumb kliknemo, bodo Okna poskrbela za vzpostavitev klicnepovezave. Če ta iz kakršnegakoli razloga spodleti, bomo prejeli sporo-čilo, lahko pa bi se namesto preprostega sporočila s funkcijo Messa-geDlg() na nezmožnost vzpostavitve povezave odzvali tudi kako dru-gače.

Povečava malo drugačeKaj storiti, če si želimo ohraniti gumb za povečevanje okna (maxi-

mize), vendar ne želimo, da se po kliku nanj okno poveča čez ves raz-položljivi prostor, temveč nekoliko manj? Napisati je treba samo last-no funkcijo, ki vrne mere najbolj povečanega (maksimiziranega) okna.V zgornji del enote, kjer so napovedi, moramo v blok public, protectedali private dodati naslednjo napoved:

procedure WM_GETMINMAXINFO( var mmInfo : TWMGETMINMAXINFO ); mes-sage wm_GetMinMaxInfo;

S tem smo določili, da se bo naše okno ob zahtevi po velikostimaksimiziranega okna odzvalo prek lastne funkcije,WM_GETMINMAXINFO. Zdaj jo moramo le še napisati. Pri predpostav-ki, da je ime obrazca Form1, je želena koda videti takole:

procedure TForm1.WM_GETMINMAXINFO( var mmInfo : TWMGETMINMAXINFO);begin with mmInfo.minmaxinfo^ do begin ptmaxposition.x := Screen.Width div 4; ptmaxposition.y := Screen.Height div 4;

ptmaxsize.x := Screen.Width div 2; ptmaxsize.y := Screen.Height div 2; end;end;

V zgornjem zgledu smo s kodo določili, da ima maksimiziranookno natančno tako površino, kot odgovarja četrtini razpoložljive širineoziroma višine, poleg tega pa se še postavi na sredino zaslona. Seve-da bi lahko mere predpisali tudi drugače…

Vklopljene velike črke?Kako programsko prepoznamo, ali je vklopljena tipka za vnos veli-

kih znakov (CapsLock)? Pomaga nam spodnja funkcija:

function IsCapsLockOn : boolean;begin Result := 0 <> (GetKeyState(VK_CAPITAL) and $01);end;

čajen način, kako configure prilagodi program različnim strojnim inprogramskim okoljem. Kako configure ve, katere makroukaze naj na-stavi? Iz ustreznih ukazov v datoteki configure.in – v našem zgledu jetak en sam, AM_INIT_AUTOMAKE.

Način posredovanja makroukazov z izbiro -D prevajalnika je načel-no zadovoljiv. Če je makroukazov veliko, pa postane potek ukaza makenepregleden. Še na resnejšo težavo naletimo pri kakih starejših izved-bah Unixa, kjer z nekaj ducati podanih makroukazov razmeroma hitropresežemo obseg medpomnilnika ukaza make ali ukazne lupine. Težavozaobidemo tako, da Autoconfu naročimo, naj namesto z izbirami pre-vajalnika poda makroukaze na drug način, z glavo z nastavitvami.

V ta namen datoteke iz prejšnjega zgleda malce dopolnimo:configure.in: AC_INIT(hello.cpp) AM_CONFIG_HEADER(config.h) AM_INIT_AUTOMAKE(hello,0.1) AC_PROG_CXX AC_PROG_INSTALL AC_OUTPUT(Makefile)

Makefile.am: bin_PROGRAMS = hello hello_SOURCES = hello.cpp

hello.cpp: #ifdef HAVE_CONFIG_H #include <config.h> #endif

#include <iostream> int main() { cout << “Samo brez panike” << endl; }

Iz primerjave s prejšnjim zgledom hitro vidimo, kaj je novega. V da-toteki configure.in smo dodali ukaz AM_CONFIG_HEADER, s katerim smo do-ločili uporabo glave z nastavitvami, v programu samem pa to glavovključimo z naslednjim zaporedjem makroukazov:#ifdef HAVE_CONFIG_H#include <config.h>#endif

Pomembno je, da med vsemi glavami glavo config.h vključimo prvo.Priprava na gradnjo zdaj zajema nov ukaz, autoheader:

$ aclocal$ autoconf$ touch NEWS README AUTHORS ChangeLog$ autoheader$ automake —add-missing

Program autoheader prečeše datoteko configure.in in ustvari datote-ko config.h.in. V njej so zapisani vsi makroukazi predprocesorja C, kibi lahko bili definirani, obenem s komentarji, ki na kratko pojasnjuje-jo njihov pomen. Ko zatem poženemo configure, ta prebere datotekoconfig.h.in in jo uporabi pri zapisu glave config.h, ki jo rabimo pri pre-vajanju.

Pri prevajanju samem imamo zdaj namesto kopice definicij -D enosamo, -DHAVE_CONFIG_H:$ ./configure$ make

GNU Autoconf in GNU Automake

MAJ 2003116 PROGRAMER

c++ -DHAVE_CONFIG_H -I. -I. -I. -g -O2 -c hello.cppc++ -g -O2 -o hello hello.o

Samodejno generirane izbire -I. (»išči glave tudi v trenutnem imeni-ku«) skrbijo za to, da bo prevajalnik ob prevajanju našel glavo config.h.

Določanje od sistema odvisnih parametrov v nastavitveni glavi con-fig.h ima dosti daljšo zgodovino od orodij Autoconf in Automake. Tra-dicionalno pa je bilo treba datoteko ročno popravljati – odkomentiratito vrstico, zakomentirati ono – kar je zahtevalo podrobno poznavanjeoperacijskega sistema, skupaj z njegovimi napakami, denimo: »Če ima-te alloca.c namesto makroukaza, odkomentirajte naslednjo vrstico«,»Če funkcija vfork ne deluje, namesto nje uporabimo fork« ipd. OrodjiAutoconf in Automake skrb za prilagoditev programa določenemustrojnemu in programskemu okolju preneseta s sistemskega skrbnika,ki je navadno odgovoren za nameščanje programov (v enouporab-niških sistemih je to navadno kar uporabnik sam), na razvijalca pro-grama. Tja po pravici ta skrb tudi sodi.

Dokumentiranje projektaV zgledu smo kar z ukazom touch na hitro odpravili spremne datote-

ke NEWS, README, AUTHORS in ChangeLog. Pri pravem programskem projektu,ki ga želimo deliti z drugimi, jih seveda ne bi. Zato na kratko opišimošest spremnih datotek, ki naj bi bile del vsakega prostega paketa, in to,kako si lahko pri njihovem urejanju pomagamo z orodji GNU:• README – Prva datoteka, ki bi jo moral pred nameščanjem prebrati

vsakdo, ki paket namešča. V njej opišemo namen paketa, obenem tadatoteka rabi tudi kot kazalec po drugih spremnih datotekah. Sa-mega nameščanja tu navadno ne opisujemo, saj je opisano v datote-ki INSTALL.

• INSTALL – Navodila za nameščanje paketa. Pri paketih, ki uporab-ljajo Autoconf in Automake, je namestitev enotna, zato se ta dato-teka ustvari samodejno. Namenjena je bolj kakor ne tistim, ki se do-slej še niso srečali z nameščanjem paketov GNU.

• AUTHORS – Kdo je kaj prispeval k programskemu paketu. Navede-mo vse nezanemarljivo velike kose programov, ne navajamo pa po-roč·il o napakah, popravkov, idej ipd. – vse, ki so na ta način prispe-vali k programu, lahko navedemo v datoteki »THANKS«. Pri pro-gramih iz projekta GNU vsi navedeni avtorji podpišejo pogodbo sfundacijo za prosto programje (Free Software Foundation).

• THANKS – Datoteka z imeni in veljavnimi elektronskimi poštniminaslovi vseh, ki so tako ali drugače prispevali k paketu.

• NEWS – Seznam novosti od prejšnje izdaje.• ChangeLog – Dnevnik vseh sprememb izvirne kode, kdo jih je opravil

in kdaj. Zgled:2003-03-13 Primoz Peterlin primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si* configure.in: Dodal makroukaz AM_CONFIG_HEADER(config.h)* hello.cpp: Dodal pogojni makroukaz #ifdef HAVE_CONFIG_H

Če uporabljamo urejevalnik Emacs, si lahko pomagamo z vgrajenopodporo za dnevnik sprememb. Če kazalec stoji sredi funkcije v datote-ki, ki smo jo ravnokar spremenili, lahko z ukazom M-x add-change-log-entry ali C-x 4 a samodejno prikličemo datoteko ChangeLog v prikazaniobliki. Zgled predpostavlja, da smo v datoteki ~/.emacs nastavili svojeime in poštni naslov:(setq user-mail-address “nekdo@nekje.si”)(setq user-full-name “Ime Priimek”)

• COPYING – Dovoljenje za uporabo. Za programe iz projektaGNU se praviloma uporablja splošna licenca GNU (GNU General Pub-lic License), ki jo Automake samodejno ustvari, če nimamo svoje dato-teke COPYING.

ZVIJAČE PROGRAMIRANJE V DELPHIJU

Nadaljevanje na naslednji strani

Nadaljevanje s prejšnje strani

To funkcijo lahko uporabimo, preden od uporabnika zahtevamovnos gesla, saj ga verjetno ne želi vnesti ob vklopljeni tipki CapsLock.

Zaporedna številka diskaŠe ena pomožna funkcija, tokrat ovoj okrog sistemske storitve, ki

vrne zaporedno številko diska:

function GetDiskVolSerialID( cDriveName : char ) : DWord;var foo1, foo2 : DWord;begin GetVolumeInformation( PChar( cDriveName + ‘:\’ ), Nil, 0, @Result, foo1, foo2, Nil, 0 );end;

Funkciji GetDiskVolSerialID() posredujemo eno-črkovno oznako že-lenega diska, vrne pa nam celo število, ki označuje serijsko številkomedija. Pri diskih funkcija morda tudi ni toliko uporabna, se pa zna iz-kazati pri pogonih CD-ROM. Z njo namreč lahko preverimo, ali je upo-rabnik vmes zamenjal nosilec. Če funkcijo pokličemo na začetku pro-grama in si shranimo vrnjeno številko ter jo pozneje primerjamo znovo vrednostjo, ki jo vrne ista funkcija, smo pri različnih vrnjenihvrednostih lahko kar prepričani, da je uporabnik vmes zamenjal nosi-lec v pogonu.

Barve in niziZ barvami je mogoče v Delphiju delati na različne načine. Mogoče

jih je predstaviti s šestnajstiškimi konstantami in z naštevnimi simbo-ličnimi vrednostmi, kot sta npr. clWhite in clBlack. Kaj pa, če želimorazlične predstavitve barv pretvarjati iz ene v drugo? Tu pridejo na po-moč vgrajene in lastne funkcije.

Vgrajeni sta npr. StringToColor in ColorToString. Prva zna pretvoritišestnajstiški niz ali naštevno simbolično vrednost v številko, ki ozna-čuje barvo, druga pa stori ravno nasprotno. Zgledi:

Str:=’$AC142F’; // clBtnFace delaForm1.Color:=StringToColor(Str);

Str:=’clBtnFace’;Form1.Color:=StringToColor(Str);

Form1.Caption := ColorToString($FFFFFF); // clWhite

Tu pa je lastna funkcija, ki pretvori barvo v šestnajstiški niz:

// barva -> ‘RRGGBB’function TColorToHex( Color : TColor ): string;begin Result := IntToHex( GetRValue( Color ), 2 ) + IntToHex( GetGValue( Color ), 2 ) + IntToHex( GetBValue( Color ), 2 );end;

GNU Autoconf in GNU Automake

MAJ 2003PROGRAMER 117

Vzdrževanje dokumentacije prostega programskega paketa je delkodeksa pravil, ki veljajo pri pisanju prostega programja. Podrobnostisi lahko preberemo v »The GNU Coding Standards«, http://www.gnu.org/

prep/standards.html.

Automake podrobnejeŠe enkrat si oglejmo zgled datoteke Makefile.am:

bin_PROGRAMS = hellohello_SOURCES = hello.cpp

Čeprav to morda na prvi pogled ni očitno, gre za obliko, ki povsemustreza skladnji datotek Makefile z navodili za gradnjo, predstavljeniprejšnji mesec. Tam smo povedali, da sestavljajo datoteke Makefile od-visnostna pravila, definicije spremenljivk in komentarji. V zgornjemzgledu imamo samo definiciji spremenljivk; pozneje bomo pokazalizgled, v katerem imamo tudi odvisnostna pravila.

Automake pozna nekaj vnaprej definiranih spremenljivk, ki jim pra-vi primarne spremenljivke (angl. primaries). V našem zgledu sta toPROGRAMS in SOURCES (skrivnostni predponi bin_ in hello_ bomo razložiličez nekaj trenutkov), a to seveda ne izčrpa vseh možnosti:• DATA – Najenostavnejša kategorija. Označuje podatke, ki se pri na-

mestitvi dobesedno prepišejo.• HEADERS – Programske glave, ki se pri namestitvi tudi dobesedno

prepišejo, od podatkov pa se ločijo po tem, da je mogoče preveritiskladnjo.

• SCRIPTS – Tudi skripte ukazne lupine ob namestitvi dobesedno pre-pišemo, vendar ob tem tudi nastavimo dovoljenje za izvajanje.

• MANS – Sestavki priročnika v obliki Nroff.• TEXINFOS – Navodila v obliki Texinfo.• PROGRAMS – Prevedeni programi. Programe s predpono bin_ ob

namestitvi namestimo v imenik bindir.• LIBRARIES – Knjižnice.• SOURCES – Datoteke z izvirno kodo.

Obljubili smo še zgled datoteke Makefile.am, v katerem imamo obdefinicijskih stavkih tudi odvisnostna pravila. Tak zgled je datotekaetags.c, ki jo dobimo v paketu z urejevalnikom Emacs. Odvisno odtega, katere izbire vklopimo ob prevajanju – -DETAGS ali -DCTAGS – seobnaša bodisi kot etags, bodisi kot običajni ctags. Gradnjo dveh raz-ličnih programov iz iste izvirne datoteke lahko opišemo tako, da na-pišemo svoja pravila za prevajanje, vrstico SOURCES pa pustimo praz-no, npr.:bin_PROGRAMS = etags ctagsctags_SOURCES =ctags_LDADD = ctags.o

etags.o: etags.c $(COMPILE) -DETAGS_REGEXPS -c etags.c

ctags.o: etags.c $(COMPILE) -DCTAGS -o ctags.o -c etags.c

Če bi bilo takih izjem veliko, bi postalo vse skupaj hitro nepregledno.Automake 1.5 zato take primere rešuje malce bolj elegantno z uporaboprimarne spremenljivke CFLAGS.

Uporaba AutoconfaNa dveh zgledih smo se naučili za silo uporabljati orodji Autoconf in

Automake. Vendar pa nas, resnici na ljubo, zgleda ne moreta prepričati

ZVIJAČE PROGRAMIRANJE V DELPHIJU

Nadaljevanje na naslednji strani

Nadaljevanje s prejšnje strani

in druga, ki stori ravno nasprotno:

// ‘RRGGBB’ -> barvafunction HexToTColor( sColor : string ): TColor;begin Result := RGB( StrToInt( ‘$’+Copy( sColor, 1, 2 ) ), StrToInt( ‘$’+Copy( sColor, 3, 2 ) ), StrToInt( ‘$’+Copy( sColor, 5, 2 ) ) );end;

UporabnikKako do uporabniškega imena trenutno dejavnega uporabnika?

Spet bomo ovili sistemsko storitev:

function GetCurrentUserName : string;const cnMaxUserNameLen = 254;var sUserName : string; dwUserNameLen : DWord;begin dwUserNameLen := cnMaxUserNameLen-1; SetLength( sUserName, cnMaxUserNameLen ); GetUserName( PChar( sUserName ), dwUserNameLen ); SetLength( sUserName, dwUserNameLen ); Result := sUserName;end;

Delo postori sistemski klic GetUserName, za uporabo v Delphiju pasmo ga ovili v lastno funkcijo GetCurrentUserName(), ki vrača v Delp-hiju uporabnejši niz (string).

IzvediKako lahko »izvedemo« dokument tako, da se odpre v povezanem

programu, kot to omogoča Raziskovalec (Windows Explorer)? Prepro-sto, s še eno funkcijo iz knjižnice ShellApi:

uses WinTypes, ShellAPI;

procedure OpenObject( sObjectPath : string );begin ShellExecute( 0, Nil, PChar( sObjectPath ), nil, nil, SW_NORMAL);end;

Zgleda rabe:

OpenObject( ‘c:\besedilo.txt’ );OpenObject( ‘http://www.monitor.si/’ );

Vidimo, da je zgornja funkcija tudi hitra metoda za uporabospletnih povezav v naših programih. Odprle se bodo v privzetembrskalniku.

GNU Autoconf in GNU Automake

MAJ 2003118 PROGRAMER

#ifdef HAVE_CONFIG_H#include <config.h>#endif

#include <sys/socket.h>#include <netinet/in.h>#include <arpa/inet.h>#include <stdio.h>

char naslov[15];int num;#if HAVE_INET_ATONstruct in_addr intaddr;#endif

main(int argc, char *argv[]){ printf(“Internetni naslov: “); scanf(“%s”, naslov);

#if HAVE_INET_ATON if (inet_aton(naslov, &intaddr)) { num = intaddr.s_addr; } else { fprintf(stderr, “Naslov ni veljaven\n”); exit(-1); }#else#if HAVE_INET_ADDR num = inet_addr(naslov);#else#error Na voljo ni ne funkcije inet_aton(), niti inet_addr()!#endif#endif

printf(“%15s = %08X\n”, naslov, num); exit(0);}

V sistemih, kjer ni na voljo ne funkcije inet_aton, niti funkcijeinet_addr, kratko malo povzročimo napako pri prevajanju – če žestvar crkne, naj raje crkne prej (pri prevajanju) kot pozneje (pri izva-janju).

Namesto da bi uporabnike zaposlili z raziskovanjem tega, ali imajona voljo funkcijo inet_aton ali inet_addr, če sploh imajo katero od njih,prepustimo to nalogo Autoconfu:configure.in: AC_INIT(inetaddr.c) AM_CONFIG_HEADER(config.h) AM_INIT_AUTOMAKE(inetaddr,0.1) AC_PROG_CC AC_PROG_INSTALL AC_CHECK_FUNCS(inet_aton inet_addr, break) AC_OUTPUT(Makefile)

Makefile.am: bin_PROGRAMS = inetaddr inetaddr_SOURCES = inetaddr.c

Zdaj so nam stvari že znane, nova pa je vrstica, v kateri kličemo ma-kroukaz AC_CHECK_FUNCS, s katerim preverimo, ali je na voljo katera od is-

ZVIJAČE PROGRAMIRANJE V DELPHIJU

Nadaljevanje s prejšnje strani

Sprotno preiskovanje

Verjetno bi vsi potrebovali seznam, ki bi sproti iskal vrednost,najbližjo trenutnemu vnosu v vnosno polje. Ustrezno povezavo medgradnikoma Edit in ListBox opravlja spodnja koda, pri predpostavki, dase vnosno polje imenuje Edit1 in seznam ListBox1, poleg tega naj bopred preizkusom seznam napolnjen z nekaj vrednostmi.

procedure TForm1.Edit1Change(Sender: TObject);var S : array[0..255] of Char;begin StrPCopy(S, Copy(Edit1.Text,1,255)); with ListBox1 do ItemIndex := Perform(LB_SELECTSTRING, 0, LongInt(@S));end;

Mimogrede: seznam lahko zelo hitro napolnimo programsko, kakorkaže spodnji zgled:

procedure Zapolni;const ListStrings = ‘Prvi’#13’Drugi’#13’Tretji’#13+

‘Četrti’#13’Peti’#13'Šesti’;begin Form1.ListBox1.Items.SetText(ListStrings);end;

Več vrstic seznamu priredimo s funkcijo SetText(), ločilo med po-sameznimi vrsticami na seznamu pa je znak s kodo 13 (Carriage Re-turn, CR).

PavzaMorda marsikdo omenjeno zvijačo že pozna, tistim, ki jo vidijo pr-

vič, pa zna še kako priti prav. Izkušeni programerji v pascalu gotovokdaj pa kdaj pogrešajo funkcijo delay(), ki je že dolgo tega za vnaprejpredpisani čas zaustavila izvajanje programa. No, v večnitnih Oknih jena srečo na voljo zamenjava, sistemska klica Sleep in SleepEx.

Če želimo izvajanje zaustaviti za 10 sekund in pri tem nočemo pri-zadeti drugih izvajajočih se programov, pokličemo:

Sleep( 10000 );

Funkcija Sleep() zahteva, da ji pavzo posredujemo v milisekundah.Uroš Mesojedec

o prednostih dvojca Autoconf/Automake pred ročno izdelano datotekoMakefile. Resda smo govorili o tem, kako Autoconf odpravlja potrebopo ročnem popravljanju datoteke config.h, povedanega pa nismo po-kazali.

Za zgled si oglejmo naslednji programček, s katerim pretvorimo in-ternetne naslove iz zapisa s pikami (npr. 193.2.1.66) v 32-bitno celoštevilo. V številnih sistemih je na voljo funkcija inet_aton, ki ji kot prviargument podamo niz z naslovom, kot drugega pa strukturo, v katerivrne rezultat (struktura ima pravzaprav en sam element, nepredznače-no celo število), rezultat funkcije pa nakazuje, ali se je pri pretvorbizgodila napaka. Tam, kjer te funkcije ni na voljo, lahko namesto njeuporabimo funkcijo inet_addr. Tej podamo en sam argument, niz z na-slovom, vrne pa nepredznačeno celo število. V težavah smo, če je nasta-la napaka – tedaj namreč inet_addr vrne –1, kar je povsem legalen na-slov 255.255.255.255.

GNU Autoconf in GNU Automake

MAJ 2003PROGRAMER 119

kanih funkcij. Autoconf odneha, ko najde prvo od iskanih funkcij, zatokot prvo navedemo tisto, ki nam je ljubša.

Paket pripravimo po že znanem postopku:$ aclocal$ autoconf$ touch NEWS README AUTHORS ChangeLog$ autoheader$ automake —add-missing

Od tod naprej nam mora zaporedje ./configure; make zgraditi iskaniprogram.

Precej uporabnih makroukazov pozna Autoconf že sam po sebi, zakak poseben primer pa se nam utegne zgoditi, da bomo morali napisatisvojega. No, če primer vseeno ni čisto izjemen, se zna zgoditi, da ma-kroukaz najdemo v katerem od arhivov Autoconfovih makroukazov,taka sta http://www.gnu.org/software/ac-archive/ in http://ac-archive.sour-

ceforge.net/.

SklepDvojec GNU Autoconf in GNU Automake sta uporabni orodji za pri-

pravo programskih paketov, ki »kar sami« nastavijo pravilne parame-

tre pri gradnji. Ogledali smo si nekaj mehanike za to čarovnijo, za kajveč pa žal ni bilo prostora. Pri nadaljnjem raziskovanju si lahko po-magamo z vgrajeno pomočjo (info autoconf ter info automake), opo-zoriti pa velja tudi, da je najboljša literatura za Autoconf in Automa-ke prosto dostopna v spletu: Gary V. Vaughan, Ben Elliston, Tom Tro-mey in Ian Lance Taylor, GNU Autoconf, Automake and Libtool, NewRiders, 2000. http://sources.redhat.com/autobook/. Omenjeni priročnikje najizčrpnejši, ni pa edini. Avtorji sami priznavajo, da so se zgledo-vali po nekaj starejšem priročniku Eleftheriosa Gkioulekasa, Lear-ning Autoconf and Automake, http://www.amath.washington.edu/~lf/

tutorials/autoconf/, ki je, če nič drugega, nekaj krajši in zato za začetekmorda manj strašljiv.

Primož Peterlin

Več informacijftp://ftp.ugcs.caltech.edu/pub/elef/autotools/toolsmanual.html

http://sources.redhat.com/autobook/

http://home.catv.ne.jp/pp/ginoue/gnu/autoconf-e.html

http://tev.itc.it/people/messelod/LabProg2/Lezioni/PDF/GNUtools2_bw.pdf

http://www.vpac.org/VDT/autoconf.html

OpenOffice APIVse bolj priljubljeni skupek pisar-

niških programov OpenOffice je konč-no dobil uradni razvojni komplet (SDK), s katerim je mogoče razvijati do-datke za OpenOffice, različice 1.0.2. Razvojni komplet je pravzaprav tudidodatek (add-on) za omenjeno različico pisarniškega skupka, prinaša pavsa potrebna orodja in dokumentacijo za programiranje vmesnikov Open-Office in izdelavo lastnih razširitev, ki izkoriščajo univerzalni model grad-nikov UNO, na katerem je zgrajen tudi sam OpenOffice.

Posebej pomemben del SDK je izčrpna dokumentacija (na voljo kotPDF ali HTML), ki na 900 straneh podrobno opiše poglavitne koncepteprogramiranja za OpenOffice, programerski vmesnik (API) in model UNO.

Celoten razvojni komplet je na voljo na spletnih straneh projektaOpenOffice, in sicer za Okna, Linux in Solaris (v stisnjeni datoteki obse-ga 36 ali 26 MB, odvisno od podlage).http://www.openoffice.org/dev_docs/source/sdk/index.html

Prihaja PalladiumMaja naj bi bilo konec ugibanj o Microsoftovi pobudi »Palladium« ozi-

roma »Osnovah za varno računalništvo novega rodu« (Next-GenerationSecure Computing Base – NGSCB), kakor so pobudo nedavno prekrstili,saj bo na konferenci Windows Hardware Engineering v New Orleansu pr-vič predstavljena v živo.

NGSCB naj bi postala del prihajajoče različice Oken, »Longhorn«, kinaj bi bila nared leta 2005. Temelj osnove za varno računalništvo jenovo, varno jedro »Nexus«, ki teče kot izoliran sklop storitev znotrajobičajnega operacijskega sistema Okna. To pomeni, da NGSCB ne bovplival na stare programe, novi pa bodo lahko izkoristili njegove stori-tev tako, da bodo uporabili programerski vmesnik »Nexusa«. Ta seve-da ne bo deloval brez ustrezne strojne podpore, saj bo med drugimmoral biti v vsak računalnik vgrajen enoličen, nespremenljiv par zaseb-nega in javnega ključa, ki bo temelj vseh varnih storitev, hkrati pa tudienolična oznaka vsake naprave. Ta par ključev bo šifriral vsebino vpomnilniku in disku ter tudi omrežno komunikacijo. Microsoft napove-duje, da bo za izkoriščanje storitev »Nexusa« treba kupiti dovoljenje zauporabo.http://www.microsoft.com/presspass/features/2002/jul02/0724palla-diumwp.asp

PROGRAMERSKE NOVICEPreverjanje javanske kode

Priljubljeno orodje za preverjanje pravilnosti kode v javi, Analyzer forJava, je od nedavna na voljo v drugi, prenovljeni različici. Ponudnik, podjetjeTeamstudio, zagotavlja številne preizkuse izvirne kode, ki omogočajo pravo-časno odpravljanje logičnih napak,ki so najdražje in časovno najboljpotratne zmote programerjev.Med preizkusi, ki jih opravi Analy-zer, je tudi preverjanje več kakor50 pravil, ki zagotavljajo sklad-nost zrn Enterprise JavaBeans sspecifikacijo. Pravila preverjanjakode je mogoče definirati tudinaknadno, lastna prilagoditvenaorodja pa je mogoče deliti medrazvojnimi skupinami. Analyzer ne-posredno podpira razvojna okolja JBuilder, Eclipse, Sun One Studio, JDeve-loper, WebSphere ter NetBeans 3.3, mogoče pa ga je izkoristiti tudi v šte-vilnih drugih, le integracija v samo okolje morda ni popolna.http://www.teamstudio.com/analyzerforjava

Novi PowerBuilderPodjetje Sybase je pripravilo novo različico njihovega najzmogljivejšega

razvojnega orodja PowerBuilder. Deveta različica prinaša pripomočke, kiomogočajo lažje sodelovanje s projekti v javi in C#. Poleg kopice starih oro-dij, bo v PowerBuilder 9 zajeto okolje za hiter razvoj programov JavaServerPage Targets, s katerim bo mogoče hitro izdelati spletne programe v javi.Nove zmožnosti pokrivajo tudi spletne storitve, ki so vroča tema in Power-Builderjeva pomanjkljivost v primerjavi s podlagama J2EE in .net. Po novemPowerBuilder razume zapis WSDL in zna samodejno pripraviti predmete, kiizkoriščajo ponujene spletne storitve drugih sistemov. Nov gradnik je XMLDataWindow, ki omogoča neposredno delo s podatki, shranjenimi v zapisuXML, poleg tega pa omogoča tudi branje dokumentov, preoblikovanih s slo-gi XSL, in celo dokumentov PDF. Ob pomoči dodatkov bo ta gradnik omogo-čal uvoz podatkov tudi iz drugih zapisov, npr. XLS (Excelova preglednica).

Programe, razvite v PowerBuilderju 9, bo mogoče namestiti tudi v različneprogramske strežnike. Poleg hišnega sistema EAServer so podprti tudi BEAWebLogic, IBM WebSphere in drugi strežniki, ki podpirajo podlago J2EE.http://www.sybase.com/powerbuilder

GNU Autoconf in GNU Automake

MAJ 2003120 PROGRAMER

Stavek foreachUporaba je podobna uporabi stavka for, ki je v višjih programskih

jezikih, kot sta na primer c in c++. V lupini je treba podati ukazu fo-reach spremenljivko, v kateri so zapisane vrednosti v obliki seznama inso v vsakem ciklu zanke podane poljubni spremenljivki. Osnovni zapis jetorej:

foreach spr ($seznam)

<ukazi>

end

V spremenljivki $seznam je seznam nizov, ločenih s presledki. Ukazforeach ni najprimernejši za kakršnakoli stopnjevanja številčne vredno-sti spremenljivke. Ta funkcionalnost je lažja z uporabo stavka while, kije opisan v nadaljnjem besedilu. Navajamo še zgled, ki ni najbolj upora-ben, je pa razumljiv:

#!/bin/tcshsetenv seznam “abc def ghijk lmn” # spremenljivka dobi vrednosti

foreach spr ($seznam) echo $sprend

Program bo kot izhod zaporedno izpisal vse vrednosti v spremenljiv-ki, saj bo v vsakem ciklu zanke določil spremenljivki $spr novo vrednosts seznama v spremenljivki $seznam. Znotraj zanke se tako ta vrednost vvsakem ciklu izpiše na standardni izhod z ukazom echo. Kot seznamlahko uporabimo tudi argumente skripta ali pa na primer izhodne po-datke katerega izmed ukazov Unixa, ki poda podatke, ločene z razmiki(npr. ls).

Ukaz whileZanka z ukazom while je za razliko od zanke foreach različna v tem,

da se odvija tako dolgo, dokler pogoj, ki je dan zanki, ni negativen ozi-roma tako dolgo, dokler je pogoj resničen. Skladnja za pogoj je enakakakor za stavke vrste if. Možno je tudi, tako kot pri stavku if, uporabitipogoje ukaza test. Osnovni zapis sintakse omenjenega ukaza je tak:

while ( pogoj )

Programiranje lupin Unix

Zanke v lupini tcshV vseh programskih jezikih poznamo uporabo zank oziroma ukazov, ki na različne načineomogočajo ponavljanje niza ukazov s stopnjevanjem oziroma spremembo vrednosti določenespremenljivke. V lupini tcsh je implementirana varianta ukaza for in while. S pogojnimi stavkilahko tvorijo zahtevnejše in uporabnejše skripte za pomoč pri različnih vzdrževalnih delih nadatotečnem sistemu.

<ukazi>

end

Zanka while je uporabna na več načinov. V njej lahko čakamo napravo vrednost spremenljivke, lahko pa jo uporabimo tudi kot klasičenštevilčni števec – za kar je v drugih jezikih uporabnejša zanka for. Kotzgled navajamo šolski zgled programčka poštevanke:

#!/bin/tcsh

if ( $# != 2 ) then echo “Uporaba: $0 <stevilo> <st. veckratnikov>”else set stevec = 1 while ( $stevec <= $2 ) echo ‘expr $stevec \* $1‘ set stevec = ‘expr $stevec + 1‘ endendif

V skriptu uporabimo stavek if, ki preveri število parametrov ($#), inče ti ustrezajo številu dve, se izvede del z zanko while, v nasprotnem pri-meru se izpiše opis uporabe skripta. V zanki while podamo spremenljiv-ki $stevec vrednost 1 in v zanki while čakamo, da ta števec preseževrednost števila večkratnikov, ki so podani kot drugi argument ($2). Zukazom expr izračunavamo večkratnik iz prvega argumenta ($1) inspremenljivke $stevec. Prav tako v vsakem ciklu zanke $stevec povečuje-mo za 1. Opišimo še majhno skrivnost uporabe unixovskega ukaza expr,ki pa nam rabi tudi za izračunavanje kakršnihkoli številčnih vrednosti.Operatorji, ki tu pridejo v poštev, so klasični: od logičnih do aritme-tičnih za seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, ostanek ipd.

Če želimo uporabljati zunanje ukaze za vrednost spremenljivk, pauporabimo znaka ‘ ‘, med katera napišemo poljuben ukaz Unixa,standardni izhod tega pa tako preusmerimo v spremenljivko ali vred-nost uporabimo v kakem drugem kontekstu.

Pri uporabi zanke while je zelo uporaben še ukaz shift, ki zamakneseznam v poljubni spremenljivki za en element na levo in tako zbrišeskrajni levi element v spremenljivki. Zgled rabe:

#!/bin/tcsh

set stevec = 1while ( “$*” != “” ) echo “Argument stevilka $stevec $1”

Zanke v lupini tcsh

MAJ 2003PROGRAMER 121

shift set stevec = ‘expr $stevec + 1‘end

Spremenljivko “$*”, ki predstavlja seznam vseh argumentov, upora-bimo kot pogoj v zanki while, in sicer tako dolgo, dokler ni prazna. Vvsakem ciklu jo zmanjšamo za en element. Spremenljivko $stevec pauporabljamo samo zaradi preglednosti, saj nam pomaga pri izpisuzaporedne številke argumenta.

Ukaz repeatRepeat je poseben ukaz, ki pa je na voljo samo v tcshju. Uporaba je

precej primitivna. Skladenjski zapis je videti tako:

repeat <stevilo ponavljanj> <ukaz>

Enostavnih uporab je več, predvsem če želimo neki ukaz ponavljatipoljubno mnogokrat. Število ponavljanj lahko podamo kot številčnospremenljivko ali kot fiksno številčno vrednost. Zgled rabe prepuščamodomišljiji.

Nadaljnje smerniceUkazi za tvorjenje zank oziroma ukazi za ponavljanja so si podobni

v vseh lupinah. Poznamo še nekaj izjem, kot že prej omenjeni repeat, kipa jih v besedilu nisem zajel. To je ukaz until, ki pa je na voljo v lupinibash. Njegova funkcionalnost je ravno nasprotna delovanju ukaza whi-le, ki je na voljo v vseh znanih različicah lupin. Med uporabo ukazov fo-reach (for) in while je med lupinami samo razlika v sintaksi, uporabnostpa je enaka.

Gorazd Golob

Spodnji programček izpiše skupno dolžino vrstic in znakov v dato-tekah, ki jih posredujemo kot parametre ukazne vrstice

#!/bin/tcsh# Skripta izpise skupno dolzino vrstic in znakov v danih datotekah

if ($# < 2) then echo “Uporaba: $0 <datoteka1> <datoteka2> ...”else setenv lin 0 setenv znak 0 while (“$*” != “” ) setenv tmp ‘wc -l -c $1‘ echo $tmp set i = 0 foreach vr ($tmp) switch ($i) case 0: set lint = $vr breaksw case 1: set znakt = $vr breaksw endsw set i = ‘expr $i + 1‘ end set lin=‘expr $lin + $lint‘ set znak=‘expr $znak + $znakt‘ set i = ‘expr $i + 1‘ shift end

echo “Vrstic: $lin Znakov: $znak”endif

ZGLED UPORABE ZANK

PROGRAMERSKE NOVICE

SavaJe OS 2.0Nedavna investicija pomembnih operaterjev mobilne telefonije –

Orange in Vodafone sta vložila 3 milijone dolarjev – je pritegnila pozor-nost razvijalcev k svežemu operacijskemu sistemu za mobilne napraveSaveJe OS.

Podjetje SaveJe že vrstolet razvija alternativni opera-cijski sistem za prenosne na-pravice, ki bi omogočal opti-malno izvajanje javanskekode. Java postaja vse po-membnejše orodje za progra-miranje prenosnih napravic,sedanja ponudba sistemovzanje pa ne omogoča dovolj učinkovitega izvajanja javanske kode.

SavaJe je sprva načrtoval operacijski sistem za različne naprave, zrazličico 2.0 pa so se osredotočili na prenosne telefone in so s tem po-glavitna konkurenca uspešni Nokiini podlagi Series 60.

Naprave s SavaJe naj bi bile na trgu do konca leta, specifikacija papredvideva razmeroma preproste naprave z zaslonom, velikim 220 ×176 pik, brez prepoznavanja dotika.

Prvi dokaz, da programi v javi niso nujno počasni, je bila napravicaHiptop podjetja Danger, pri kateri so prav tako uporabil pristop z lastnim,prilagojenim operacijskim sistemom, ki izvaja javanski navidezni stroj.SavaJe je verjetno uporabil pospeševalnik Jazelle, za katerega so kupilipravico do uporabe, saj sta tako Jazelle kot SavaJe trenutno na voljoprav za procesorje ARM.

Podlaga SavaJe 2.0 je sestavljena iz dveh slojev: jedra in programskihstoritev. Jedro vsebuje optimizirane gonilnike za procesor ARM (SavaJe jemogoče prenesti tudi na druge arhitekture) in sistemske gonilnike za drugegradnike naprave, večpredstavne kodeke ter javansko okolje za dva progra-merska vmesnika za mikro različico jave 2 (J2ME):• Personal Profile 1.0 in• Mobile Information Device Profile (MIDP).

Nad jedrom so različne storitve, od omrežnih do večpredstavnih. PriSavaJe so na tej podlagi izdelali tudi grafični uporabniški vmesnik in nekajznačilnih namenskih programov, kot so:• brskalnik HTML/WAP (podpira SSL, HTML 4.0, javanske programčke in

javascript, WML, XHTML),• sistem za sporočila (e-pošta POP3, SMS, MMS),• osebni organizator,• večpredstavni programčki in igre (tudi 3D),• pregledovalniki za dokumente v zapisih MS Office.

http://savaje.com/

Meta Group napoveduje standardizacijojava IDE

Študija analitikov podjetja Meta Group je pokazala, da bo tekma medštevilnimi ponudniki združenih razvojnih okolij za javo pripeljala do enotnihstandardov zanje. To pravzaprav ni preveč drzna napoved, saj so se po-membnejši predstavniki te industrijske veje že izoblikovali v dva tabora, Su-nov NetBeans in IBM Eclipse, Oracle pa se celo intenzivno trudi premostitirazlike med obema.

Uroš Mesojedec

Zanke v lupini tcsh

MAJ 2003122 MNENJA

Končno čas zaItanium?

Po dolgih letih visokoletečih napovedi, dveh skoraj neuspelihposkusih naposled prihaja čas, ko se bo Intelu začel obresto-vati trud za vstop v sfero 64-bitnega računalništva. Vprašanje

pa je, koliko ugleda si je pri kupcih z dosedanjimi bledimiposkusi že zapravil.

o tolikšnem času je treba priznati,da je bil projekt Itanium doslej praviporaz za podjetje, kot je Intel. Ko so

pred leti v javnost pricurljale prve vesti o Inte-lovem prvem 64-bitnem procesorju, je bilo za-nimanje zanj še precejšnje. Toda časi, ko so znapovedjo nove arhitekture polnili naslovnestrani najrazličnejših publikacij, je hitro minil.Izdelek je namreč precej zamujal, ko pa je bilpredstavljen, ga praktično ni bilo mogoče ku-piti. Videli so ga le izbrani partnerji, pa še tomenda ob podpisu posebnih pogodb, ki soonemogočale kakršnokoli razpravljanje o iz-delku v javnosti. Vsekakor nenavaden začetekkariere za izdelek, ki naj bi bil domnevno pri-hodnost računalništva.

Razloga za tako skrivnostnost sta vsaj dva.Prvi je nedvomno ta, da se je s praktične platiprvotni Itanium izkazal za dokaj nedozorel iz-delek. Procesor, ki je bil izdelan tudi v nekolikostarejši arhitekturi, je bil velik, potraten z ener-gijo, kljub temu pa ni dosegal pričakovanihzmogljivosti. Frekvence delovanja, ki jih je do-segel, so bile nizke in čeprav dobro vemo, da de-lovni takt pri procesorjih še zdaleč ni vse (splohpa ne, če preskočimo na 64-bitno tehnologijo),so bili dejanski rezultati menda sila skromni.Tedaj so govorili, da so bili zaradi teh težavXeoni zdaleč boljša alternativa in v tem kon-tekstu Itanium sploh ni imel možnosti na trgu.

Sploh pa zaradi drugega razloga – kronič-nega pomanjkanja primerne programske opre-me. Spomnimo se, da se je Intel ob prestopu v64-bitni svet odločil za povsem novo procesor-sko zgradbo, ki nima skoraj nič skupnega z do-sedanjo platformo IA-32 (ali x86), danes naj-bolj razširjenim sistemom na svetu. To pa po-meni, da teh programov nismo mogli preprostovzeti in pričakovati toliko hitrejšega delovanja.Itanium namreč ukaze za IA-32 zgolj posnemain to, kot kaže, ne preveč učinkovito. Za pri-hodnost, ko bodo na voljo 64-bitni programi,je nova arhitektura morda celo boljša, danespa to zagotovo ne velja. Sploh zato, ker je bilItanium vsaj na začetku namenjen zgolj strež-nikom, tam pa kupci neradi eksperimentirajo.

Intel je najbolj čakal, da bo Microsoft iz-polnil obljubo in za Intanium prilagodil svojoperacijski sistem Windows 2000. Toda Mi-crosoft je po stari navadi zamujal. Februarja2000, ko je predstavil Windows 2000 za IA-32, je še trdil, da bo 64-bitna različica na voljo»prav kmalu«, vendar se je vse skupaj zavleklo.

Tako zelo, da je 64-bitna različica izšla le vtako imenovani »ogledni« (preview) izvedbi.Igrača, ne pa resna stvar, torej. Hkrati se jezgodilo to, da je Itanium vendarle izšel, po-datki o zmogljivosti pa so bili razočaranje.Microsoftu se kar naenkrat ni več tako mudi-lo, čez čas je sporočil, da lahko pravo podporokupci pričakujejo šele z naslednjo različicookolja Windows. To, ki zdaj prihaja na plan.

Intel je seveda skušal popraviti, kar se da,in je na hitro angažiral ponudnike Linuxa, kiso za prehod pravzaprav zelo hitro poskrbeli.Pač zaradi narave in prenosljivosti Linuxa.Toda pri tem je tudi ostalo. Linux je sicer bil,toda programov na njem je bilo bore malo,predvsem pa tega ni podprl nihče izmed veli-kih izdelovalcev zbirk podatkov, kar bi najbržlahko spodbudilo prodajo. Intelu je tako men-da (to so neuradni podatki, ker Intel o njih no-če govoriti) uspelo sestaviti le okoli 6000 siste-mov z Itaniumi. Kaplja v morje, če primerjamos prodajo drugih sistemov.

Zaradi vsega tega je bil zelo nesrečen tudiHewlett Packard, ki je skupaj z Intelom prav-zaprav razvil procesor. Resnici na ljubo poz-navalci namigujejo, da je bil pravzaprav HP ti-sti, ki je naredil večji del procesorja, saj Intel ni

imel potrebnega znanja ali ljudi. Kakorkoli že,HP je z Itaniumom imel svoje načrte in jih ne-koliko tudi uresničuje, zlasti v povezavi z last-nim sistemom HP-UX. Toda tudi tu se je poka-zala podhranjenost, kar ni ravno spodbudiloprodaje takih sistemov.

Zato se je ekipa morala hitro vrniti za risal-no mizo in v rekordnem času je bil pripravljenItanium2. Hitrejši, z višjim taktom, večjimipredpomnilniki, manjšo porabo energije, skrat-ka sodobnejši. Zanimivo, da je Intel tedaj začeltrditi, da je bil prvi Itanium pravzaprav le pre-skusni, da zanj ni imel resnih namenov in po-dobno. Povsem druga pesem kakor na začetku.Toda ironija je, da tudi Itanium2 doživlja zelopodobno usodo kakor Itanium1 (če mu lahkotako rečemo). Predstavili so ga lani poleti, ven-dar je bila od tedaj suša. Izdelovalci imajo men-da vsi pripravljene sisteme in – čakajo. Koga le?

Zopet Microsoft. Tam pa pravijo, da gretokrat zares. Konec marca so poslali v proi-zvodnjo kar tri ključne izdelke – Windows Ser-ver 2003 64-bit, Windows XP 64-bit in pred-vsem SQL Server 2000 v 64-bitni različici. Pravslednji je tisti, s katerim bodo morda lahko ko-vali uspeh. Sam operacijski sistem je bil doslejpovsem brezpredmeten. Najbrž pa ne bo trebaprav dolgo čakati, da se bodo z združljivimi iz-delki oglasili tudi drugi – Oracle, IBM in najbržše kdo. Zanimivo, da so Microsoftov novi val iz-koristili linuxarji. Red Hat, SuSE in drugi imajopripravljene sveže različice, ko bo Intel pognal»ta pravo« marketinško mašinerijo.

Toda ali je Microsoftov vstop na 64-bitnitrg jamstvo za uspeh? Po logiki dogajanja napodročju arhitekture IA-32 bi moral biti od-govor pritrdilen, vendar ni v resnici nič doreče-no. Treba je namreč vedeti nekaj drugih po-dobnosti. Prvič, tudi Itanium2 še vedno ni tisto»pravo«. Še letos bo izšel Itanium3, ki se bomorda lahko potegoval za mesto na trgu 64-

bitnih sistemov. Drugič, Itanium se bo na tempodročju bojeval s povsem drugimi tekmeci,kot so procesorji IBM Power, Sun Sparc, celoAlpha, dokler bo ta še na voljo. Na tej ravni pani niti najmanj samoumevno, da ima kombi-nacija Intel-Microsoft otipljivo prednost. Nepozabimo, vse programe bo treba na novoprevesti, morda celo predelati. In ko smo že pritem, ne moremo mimo AMD, ki je ubral dru-gačno pot in je namesto absolutne zmogljivo-sti (a ni rečeno, da bo počasnejši) ubral rajeboljšo združljivost z zdajšnjimi programi.

Toda po drugi strani je res, da Intela nesmemo podcenjevati. Pa tudi njegovega po-glavitnega zaveznika na področju operacij-skih sistemov ne. Res pa je, da bo nova platfor-ma precej bolj enakopravno bojišče, na kate-rem bo alternativ več kakor doslej. Mislim, daje to samo dobro.

Vladimir Djurdjič, pomočnik gl. in odg. urednika

Po tolikšnem času za razvoj je treba priznati, da je bilprojekt Itanium doslej pravi poraz za podjetje, kot je Intel.

P

MAJ 2003124 MNENJA

Narejeno … nekjedrugje

Morda res še ni tako hudo, kakor nas svarijo zagovornikiteorije zarote, ko pravijo, da ne smemo verjeti nikomur, a če

ima monitor 3 centimetre manjši zaslon, kakor piše na škatli,in je narejen na Tajvanu, čeprav bi po imenu sklepali, da je

nemški, smo vseeno lahko vsaj malo zaskrbljeni.

ekoč je bilo življenje enostavno. Česmo na objektivu fotoaparata videlinapis Carl Zeiss Jena, smo bili lahko

prepričani, da so leče zbrusili v Zeissovi tovarniv Jeni. In če je na uri pisalo Longines, smo ve-deli, da so njena zobata kolesca izstružili švi-carski finomehaniki. Potem pa je šlo počasi naslabše. Henry Ford je v svojo tovarno namestiltekoči trak, fotoaparate in ure so začeli izde-lovati Japonci, nastopila je doba potrošništvain kar naenkrat ni bilo več pomembno nareditidober izdelek, temveč le izdelek, kakršenkoliže, dobro prodati.

Nič hudega sluteči kupec je zaradi tega po-stal žrtev najrazličnejših reklamnih ukan. Ve-liko nagrado združenja tržnikov, če bi kaj ta-kega bilo, bi si gotovo prislužil tisti, ki se jespomnil, da bi lahko k velikosti televizijskegazaslona prišteli tudi tisti njegov del, ki je skritv ohišju in na katerem sploh ni slike. A tokratse nisem namenil pisati o zavajanju kupcev zlažnimi, namišljenimi ali prirejenimi podatki,kajti o tem se bomo podrobno razpisali v eniod prihodnjih številk naše revije, temveč o iz-voru izdelkov in blagovnih znamkah, ki pravtako pogosto zavajajo kupce.

Marsikatera »švicarska« ura dandanesni narejena v Švici, temveč je vanjo vgrajenaelektronika, ki so jo naredili v anonimni ki-tajski ali singapurski tovarni. Prav tako lečvečine »nemških« objektivov niso zbrusili vNemčiji, temveč na Tajvanu, v Južni Korejiali tam nekje. Vendar je sam kraj izdelave privsem skupaj manj pomemben, konec koncevso morda kitajske delavke bolj natančne odnemških delavcev. Pomembnejše so blagovneznamke, na katere se dandanes ne moremo večzanesti, vsaj ne tako, kot smo se lahko nekoč,in kot so kupci pravzaprav še vedno vajeni.

Zavedeni smo lahko na več načinov. Pogo-sto se zgodi, da blagovna znamka ne pred-stavlja več tistega izdelovalca, kot ga je nekoč,saj je morda vmes, ko nismo bili pozorni, zame-njala že cel kup lastnikov, se selila s celine nacelino, pri tem pa je od nje ostalo samo še slav-no ime. To se je na primer zgodilo z enim naju-glednejših ameriških izdelovalcev ojačevalni-kov in radijskih sprejemnikov Marantzem. Od-kar je prvotno podjetje v Združenih državahpred desetletji zašlo v težave, je blagovnaznamka Marantz zamenjala celo vrsto lastni-kov, bila nekaj časa pri evropskem Philipsu,

trenutno pa pristala na Japonskem. Saj ne, dato samo po sebi pomeni slabšo kakovost, v re-snici lahko izdelki postanejo celo boljši. A ku-pec je vendarle na določen način zaveden, sajne ve, kdo v resnici izdeluje ta ali oni izdelek.

Še pogostejši pojav so tako imenovaniOEM (original equipment manufacturers) ali,po naše, izvirni izdelovalci. Gre za izdelovalcenaprav, ki jih prodajajo z različnimi blagovni-mi znamkami. Evropski podjetnik se z izdelo-vanjem tega ali onega izdelka ne more ali no-če več ukvarjati, morda zato, ker ne more kon-kurirati cenenim izdelkom z Daljnega vzhodaali pa je samo na razprodaji propadlega pod-jetja kupil nekoč ugledno blagovno znamko,zato nekje na azijskem vzhodu kupi izdelek,nanj prilepi svojo blagovno znamko in ga poš-lje v trgovine.

Zaradi takega početja se pogosto zgodi, dav trgovinah kupimo enak izdelek z različnimiblagovnimi znamkami. To ne bi bilo tako hudo,če bi bile njihove cene enake, a v resnici so ti-sti, na katerih je prilepljena ugledna blagovnaznamka, praviloma dražji. Ko smo nekoč re-kli, da ob nakupu ugledne blagovne znamke

drago plačamo ime, je bilo mišljeno bolj kotprispodoba, dandanes pa pogosto pomeni do-besedno to – drago plačan napis na ohišju.

Dogaja se tudi nasprotno, da namreč zenako blagovno znamko kupujemo različneizdelke. Značilen zgled so plošče CD-R. Marsi-kateri »izdelovalec« jih kupuje pri izvirnih iz-delovalcih in opremi s svojo blagovno znam-ko. Ker pa se ponudba spreminja, kupujejoplošče pri trenutno najugodnejših ponudnikih– danes na Tajvanu, jutri morda v Maleziji inpojutrišnjem v Koreji. Poleg tega včasih narazličnih trgih prodajajo različne izdelke,opremljene z enako blagovno znamko. Zah-tevnemu japonskemu in ameriškemu trgu na-menijo boljše izdelke, trgom z manjšo kupnomočjo, recimo vzhodnoevropskemu, pa, da bibili izdelki cenejši, nekoliko slabše.

Ko smo nekoč rekli, da ob nakupu ugledne blagovneznamke drago plačamo ime, je bilo mišljeno bolj kot

prispodoba, dandanes pa pogosto pomeni dobesednoto – drago plačan napis na ohišju.

Morda se bo komu zdelo, da pretiravam. Ko-nec koncev ni pomembno, kje je stvar nareje-na, temveč kako dobra je. To je seveda res, a vmnožici izdelkov, med katerimi se je že brez tegatežko odločiti, ima v očeh marsikaterega kup-ca precejšen pomen tudi izvor oziroma blagovnaznamka, ki ji zaupa. Tega se še kako dobro za-vedajo pridelovalci prehrambnih izdelkov.Šampanjec je lahko samo vino s točno določe-nega območja v Franciji, pridelano na natanč-no predpisan način. Nobenega drugega vinane smejo prodajati kot šampanjec, pa čepravje pridelano iz enake sorte grozdja, na povsemenak način in morda celo na ugodnejši zemljepi-sni legi. Še bolj nemogoče je, da bi v stekleniceDom Perignona natočili avstralsko penino, pačeprav bi bila celo boljša. Kupec sicer še vednone more vedeti, ali ni morda blagovne znamkeRemy Martin kupila japonska banka ali ka-nadska veležganjarna, lahko pa je prepričan,da konjak, ki ga prodajajo s tem imenom, še

vedno na enak način izdelujejo v Franciji.Pri nakupu računalniških, pa tudi številnih

drugih naprav takega zagotovila nimamo. Nevemo, ali bi morda lahko povsem enako na-pravo kupili tudi ceneje, pa čeprav z manj ug-ledno blagovno znamko. Ne vemo, ali je na-prava, ki smo jo kupili v domači trgovini, resenaka napravi, ki so jo ugodno ocenili v ame-riški reviji. Pravzaprav ne vemo niti tega, ali ješe vedno enaka tisti, ki so jo pred nekaj meseciugodno ocenili v domači reviji.

Procesorjev resda ni mogoče obravnavatienako kakor škotskih viskijev, a bi si vendarleželel, da bi, pa čeprav v drobnem tisku, napi-sali, kaj dejansko kupujem. Čeprav se bojim,da nas je, tečnežev, premalo, da bi izdelovalcein »izdelovalce« v to tudi zares prisilili.

Lahko pa se seveda tudi motim.

Nikolaj Pečenko, urednikN

MAJ 2003126 MNENJA

OpranoZnačilnosti tako drugačnega medija, kot je internet, šele

spoznavamo in le redko kdo lahko sluti resnične posledice, kijih bo imel na obveščenost in javno mnenje.

unija letos bo minilo sto let od rojs-tva Erica Blaira, bolj znanega podumetniškim imenom George Orwell,

avtorja znamenitega romana 1984. V priča-kovanju omenjenega leta so njegove ideje za-živele v številnih javnih soočenjih, novinarskihanalizah, celo Hollywood ni obrnil hrbta zani-mivi in takrat vroči temi. Vendar pa bi se gos-pod Orwell, če bi imel pred sabo bolj jasno kri-stalno kroglo, gotovo namuznil nad možnost-mi vpliva na javnost, ki jih danes omogoča in-ternet. Morda bi romanu celo dal naslov»2004«.

Ob tem, ko se vse bolj kažeta teža in vplivinformacij, objavljenih na spletnih straneh, sepočasi razkrivajo tudi pasti in čeri internetnihprostranstev. Na žalost smo bili tudi pri nasnedavno soočeni z najbolj grobo in po totali-tarizmu dišečo metodo prepovedi dostopa dotuje spletne strani. Če smo se ob kitajski pre-povedi dostopa do iskalnika Google lahko šeprivoščljivo nasmihali, je danes vsem kristal-no jasno, da smo tudi sami prepuščeni na mi-lost in nemilost oblastnikom, ki nam – kakorkaže nedavni primer – lahko s svetlobno hi-trostjo prepovedo dostop do »vznemirljive«vsebine. Vendar se tu ne bi spuščali v takoomejevanje svobode. Prepoved dostopa dostrežnika v jugovzhodni Aziji bo verjetno šekar nekaj časa polnila časopisne stolpce inprej ali slej bomo izvedeli, kako zares neovi-ran je naš dostop do informacij. V nadaljeva-nju se bomo raje ukvarjali z nekoliko drugač-no obliko vpliva na javnost, ki ima mnogogloblje posledice in se zna v prihodnosti uve-ljaviti kot primarna oblika »cenzure« spletnihvsebin.

Sredi februarja je New York Times na prvistrani objavil analizo protivojnih demonstra-cij. Avtor analize, Patrick Tyler, je v ta namenskoval izraz »druga velesila« in ga razložil sstavkom: »Mogočne protivojne demonstracijepo širnem sveta so opomin, da sta morda nasvetu še vedno dve velesili: ZDA in svetovnojavno mnenje.« Vplivnost New York Timesa inmočna povezanost protivojnih protestnikov soomogočili, da se je nova skovanka hitro razši-rila po svetu. Protestnikom je izraz ugajal inGreenpeace ga je seveda z veseljem povzel.Bolj presenetljivo pa je, da se je »druga velesi-la« kot prispodoba za moč svetovnega javne-ga mnenja v manj kot mesecu dni zaslišala izust samega generalnega tajnika Združenihnarodov, Kofija Annana.

In potem se je zgodil sestavek JamesaMoora, naslovljen »The Second SuperpowerRears its Beautiful Head« (http://cyber.law.har-

vard.edu/people/jmoore/secondsuperpower.html),ki ga je v svet pospremil še sveži spletni dnev-nik (blog). Omenjeni sestavek je poziv splet-nim uporabnikom, naj se med seboj organizi-rajo kot »velesila«, in je po vsebini podobentehno utopični prozi »s tipkovnice« JohnaPerryja Barlowa, ki podobno tematiko pro-movira že deset let. Vendar, sveži sestavek jepoln donečih besed, ki milo odzvanjajo v uše-sih vseh svobodomislecev, izteče pa se v sklep,ki zagotavlja prihodnost v družbi sožitja, v ka-teri ne bo prostora za uničevanje. Sestavek ob-visi v zraku, je brez kakršnegakoli socialnegaali političnega konteksta, čeprav med vses-plošno milimi stališči najdemo tudi poziv ponujnem sodelovanju s Svetovno banko!?Skratka, gre za »politični« sestavek brez vse-bovane politike. In kaj se je zgodilo? Poizku-simo z Googlom najti spletne strani, poveza-ne z besedno zvezo »druga velesila« (»SecondSuperpower«). Med nastajanjem tega mnenjaje mlačni Moorov sestavek mirno zasedel prvatri mesta.

Avtor je, sam presenečen nad visoko uvrsti-tvijo svojega spisa, priznal, da je za to krivapovezava nanj z dveh visoko cenjenih virov:spletnega dnevnika Davea Winerja in oglaše-valskega svetovalca Doca Searlsa, in to kljubdejstvu, da po njegovem mnenju sestavek še ni

nared za tolikšno izpostavljenost. Kljub temuje James Moore čez noč postal zvezda spletnihdnevnikov, citirana na najbolj izpostavljenihspletiščih.

Skratka, čeprav je na milijone protestnikovpo vsem svetu napeljalo uglednega novinarjak temu, da je to gibanje označil za drugo sve-tovno velesilo, je le nekaj vplivnih zapisovalcevv spletne dnevnike omogočilo precej drugačnorazlago tega pojma za vse, ki jim je spletni is-kalnik Google poglavitno orodje za iskanje in-formacij v spletu. In teh nikakor ni malo.Sploh pa primer z drugo svetovno velesilo niosamljen. Google je s tem v zakladnico angleš-kega jezika prispeval še en glagol – google-washed, ki ponazarja vpliv tega iskalnika, skaterim je mogoče prvotni pomen nekega

izraza delno ali v celoti spremeniti. Googleopisuje svojo tehnologijo razvrščanja zadet-kov kot »inherentno demokratično«, vendarjim je le v 42 dneh za praktično celotno splet-no skupnost uspelo spremeniti pomen komajrojenega izraza. Na Googlovo »demokracijo«je, kot kaže, mogoče vplivati. Očitno Google spreveliko utežjo tehta povezave s spletnihdnevnikov najbolj izpostavljenih avtorjev. Or-well bi se prav gotovo namuznil.

Značilnosti tako drugačnega medija, kot jeinternet, šele spoznavamo in le redko kdo lah-ko sluti resnične posledice, ki jih bo imel za ob-veščenost in javno mnenje. Začetne, utopičneteorije o internetu kot edinem in zagotovljenodemokratičnem mediju so se hitro razblinileob zaporah dostopa do vsebin, ki kateri odsvetovnih vlad niso odgovarjale, pa naj gre zaameriško prepoved dražb naci spominkov vFranciji, kitajsko prepoved iskalnika Google

ali slovensko prepoved dostopa do arhivovSDV. Blokada terja s strani vlad zelo malo tru-da, vendar je učinek preveč neposreden in bo-leč. Ljudje so vznemirjeni in lahko zahtevajoizgubljeno svobodo nazaj. Kaj pa zgoraj opi-sani zgled? Koliko truda je treba, da se spornevsebine »operejo« v kaj bolj milega in političnospodobnega?

J

Ob tem, ko se vse bolj kažeta teža in vpliv informacij,objavljenih na spletnih straneh, se počasi razkrivajotudi pasti in čeri internetnih prostranstev. Na žalost

smo bili tudi pri nas nedavno soočeni z najbolj groboin po totalitarizmu dišečo metodo prepovedi dostopa

do tuje spletne strani.

Uroš Mesojedec, urednik

Ročni računalnikiNa prvi pogled je videti, kakor da med ročnimi računalniki ni velike konkurence, saj na

tržišču nastopa le nekaj močnejših blagovnih znamk. Kljub temu se izkaže, da je razvoj hiterin neizprosen. Nekateri stagnirajo (Handspring), nekateri se prebujajo (Palm), nekateri sona naše tržišče močno zakoračili (Sony), nekateri pa se tako ali tako že dolgo dobro proda-jajo (HP).

Ročne računalnike v Monitorju redno sledimo, tako da smo večino novosti že preizkusi-li, ponudili pa bomo pregled celotne ponudbe na tržišču na enem mestu. Primerjava bo te-kla med Palmi, PocketPC in pametnimi telefoni.

Grafične karticeRazvoj je pri grafičnih karticah hitrejši ka-

kor pri kateremkoli drugem sestavnem delu ra-čunalnika. Kartice, ki so bile še pred pol leta vvrhu ponudbe, so danes kvečjemu povprečneali pa sploh niso več na voljo. Preizkusili smonajnovejše grafične kartice, ki večinoma te-meljijo na procesorjih podjetij ATI ali nVidia, inprimerjali hitrosti pri njihovi glavni nalogi: pos-peševanju grafično najzahtevnejših iger.

V prihodnjih številkahNovi PowerBookOracle Collaboration SuiteOdprta scenaNove distribucije: Mandrake in SuseKako presedlati z Windows na Linux in preživeti:Namestitev; ko ne gre vse gladko

Junijska številka izide27. maja

obiščite nas tudi v spletu:www.monitor.si

Pred desetimi letiMonitorjeva ekipa je uspela kljub omenjenim razsežnostim »obde-

lati« celotno razstavišče. Upamo, da smo zabeležili večino zanimivihnovosti. Teli resda ni bilo pretirano mnogo, zato pa so bile toliko po-membnejše. Letošnji CeBIT pomeni na področju PC združljivih raču-nalnikov novo poglavje. Intel je naposled predstavil dolgo pričakova-ni Pentium, peto generacijo mikroprocesorjev, ki poganjajo milijonePCjev po vsem svetu. Več o tej pomembni novosti si lahko preberetev dodatku k temu članku.

Kot kaže, Intel (s posnemovalci) vendarle ne bo več edini ponud-nik mikroprocesorjev za PC združljive računalnike. Na sejmu smo vi-deli prve primerke PCjev, opremljenih z RISC procesorji, med kateri-mi izstopata DECov Alpha in MIPSov R4000. Seveda potrebujejo tizmogljivi mikroprocesorji za delovanje in izkoristek svojih sposobno-sti nove, sodobnejše operacijske sisteme.

Ti so druga najpomembnejša novost letošnjega CeBITa. Prava iro-nija je, da je bil med njimi najmanjše pozornosti deležen prav stari,preverjeni DOS. Microsoft ga je predstavil v njegovi šesti različici.Precej večjo pozornost je na istem razstavnem prostoru vzbudil Win-dows NT. Na veliko so razkazovali drugo, po zagotovilih mnogih zad-

njo beta verzijo. Microsoft je ob tejpriložnosti izdal precej debel kata-log programske opreme, ki je že ahpa bo v kratkem razvita za ta opera-cijski sistem. Če se bodo napovediuresničile, bo Windows NT že obizidu velika uspešnica.

IBM je na drugem koncu CeBITarazstavljal OS/2 2.1, ki je praktičnože končan. Ker pa nočejo ponovitidosedanjih napak, so podaljšali lovnanje.

Sun - oziroma njegova podružni-ca SunSoft - je prikazal operacijskisistem Solaris 2.0 za Intelove proce-sorje. Na voljo bo že čez dva meseca. To pa ni edini operacijski si-stem, ki na PC računalnike prenaša svet delovnih postaj. Pri NeXTuso po nedavni odločitvi, da opustijo proizvodnjo računalnikov, vsesvoje moči in zmogljivosti usmerili v razvoj NeXTStepa 486. Tokratsmo ga prvič videli na stari celini in ob njegovih zmogljivostih in ka-kovosti ostali brez besed. Več o operacijskih sistemih boste našli vdrugem dodatku.

HardverProizvajalci iščejo nove poti do prodajnih uspehov. Ker je konku-

renca izredno ostra, so običajno glavno orožje nove tehnologije. Se-veda pa ni nihče pripravljen staviti le na prihodnost, saj je treba žive-ti tudi danes. CeBITa so se udeležili vsi veliki proizvajalci osebnih ra-čunalnikov, tako da smo si lahko izoblikovali mnenje o trenutno pre-vladujočih usmeritvah.

Vsekakor moramo na prvo mesto postaviti Intelov procesor 486. Leredkokateri pomembnejši proizvajalec je razstavljal modele, opremlje-ne s šibkejšim procesorjem. Razstavne prostore je prav tako preplavilovodilo Local Bus. Skoraj vsi mešetarji z Daljnega vzhoda so ponujali vsajen izdelek tega tipa. V kratkem lahko pričakujemo, da bodo sedanje ma-tične plošče in večino kartic Zamenjali modeli Local Bus. Te spre-membe so skrite v ohišju in jih seveda opazijo le poznavalci.

maj 1993