Revija Monitor 049 Maj 2005

7/21/2019 Revija Monitor 049 Maj 2005

http://slidepdf.com/reader/full/revija-monitor-049-maj-2005 1/105

maj 2005, letnik 15, številka 5 www.monitor.si

40 LET MOOROVEGA ZAKONA

cena: 1100 SIT

PRENOSNIKI Z INTELOVIM NABOROM 915

MP3predvajalnikiZ VGRAJENIM DISKOM IN S POMNILNIKOM

STRAN 54

AOpen XC CubeEY855AOpen je prvi predstavilosnovne ploščeobičajnega formata za»prenosni« procesorPentium M.

SeagateBarracuda7200.8 NCQSeagatova družina diskovBarracuda 7200.8 je navoljo s podporo NCQ.

JVC GZ-MC100Kamera GZ-MC100namesto na kasetominiDV video shranjujena disk Microdrivezmogljivosti 4 GB.

STRAN 27 STRAN 34STRAN 24

Windows XPProfessional x6464-bitni nabor ukazov AMD64, ki ga je vpeljal AMD s svojimiprocesorji Athlon 64 in Opteron, sicer poganja obstoječo 32-bitno programsko opremo, vendar resnične prednosti prinašašele s 64-bitnim operacijskim sistemom in programi.

RIM Blacberry7230Simobil Vodafone je tudi pri nasponudil ameriško uspešnico,Blackberry. Pametni telefon omogočaenostavno delo z elektronsko pošto.

STRAN 22

Optični bralniki omogočajo prenos klasičnihdokumentov v digitalno obliko. Podjetjadigitalne dokumente laže arhivirajo inshranjujejo, med domačimi uporabniki pa

je zadnje čase vse bolj zanimiva predvsemdigitalna obdelava fotografij.

OPTIČNISTRAN 26

BRALNIKI S T R A N 3 6



STISNJENO ZA ŽEPČe so bili prenosni predvajalniki glasbe MP3 še pred časom dokaj nerazšir-

jeni, oziroma so bili najbolj priljubljeni kvečjemu predvajalniki plošč CD, ki soponujali tudi možnost predvajanja stisnjene glasbe, pa se je razširjenost tudidrugih tovrstnih naprav v zadnjem letu precej povečala.

Predvajalniki, ki glasbo berejo s pomnilnika Flash, so zanimivi predvsemzato, ker omogočajo izjemno stopnjo miniaturizacije in so poleg tega še zeloneobčutljivi za vremenske vplive, tresljaje in druge nevšečnosti, ki se pojavljajo

ob rabi predvajalnikov na »terenu«. Najmanjši modeli so tako lahko celo mod-ni obeski za okoli vratu. Zmogljivosti predvajalnikov, ki uporabljajo pomnilnik,se začnejo pri 64 megabajtih. Že 128 MB omogoča veliko več svobode (cene tehmodelov se gibljejo nekje med deset in dvajset tisočakov), nekakšen »optimum«za povprečnega uporabnika prenosnega predvajalnika pa je 256 MB; na takonapravo je mogoče posneti približno štiri albume.

Prave skladovnice glasbe pa so predvajalnik i, ki temeljijo na diskih.Najpogosteje se uporabljajo 1,8-palčni diski, v zadnjem času pa tudi predvajal-niki, ki uporabljajo enopalčne mikrodiske. Zmogljivost diskov, ki jih te napra-ve uporabljajo, se začne pri 20 GB, sega pa vse do 60 GB.

Zlati Monitor .......................................................55

Najpogostejši standardi stisnjenega zvoka . 56

Kako smo preizkušali .......................................58Opisi predvajalnikov z diskom ........................ 58

Opisi predvajalnikov s pomnilnikom ..............65

Tabela z izmerjenimi časi prenosa ................84

Tabela z osnovnimi podatki ...........................86

NATANČNO BRANJEOptični bralniki omogočajo prenos klasičnih dokumentov v digitalno obli-

ko. Podjetja digitalne dokumente laže arhivirajo in shranjujejo, med domači-mi uporabniki pa je zadnje čase vse bolj zanimiva predvsem digitalna obde-lava fotografij.

Na preizkusu smo se posvetili izključno ploskim optičnim bralnikom, saj sonajbolj razširjeni in zajemajo naprave od preprostih bralnikov pa vse do sko-raj profesionalnih bralnikov z vgrajenimi podajalniki in obračalniki papirja terdodatki za branje prosojnih dokumentov. Praktično vsi za priključitev na ra-čunalnik uporabljajo vmesnik USB 2.0, nekateri pa še dodatno vmesnik IEEE1394. Oba namreč omogočata dovolj veliko hitrost prenosa, bralnikov SCSI paskoraj ne najdemo več.

Zlati Monitor .......................................................37

Kako smo preizkušali .......................................38

Opisi ...................................................................40

Tabela z osnovnimi podatki in meritvami ...50

Branje črtne kode ............................................. 51

6 UVODNIK 6 Zgodnji kapitalizem domen Samo Kuščer

8 TEHNOMANIJA Vladimir Djurdjič

10 NOVICE 14 Sony – kot.nihče.drug

36 OPTIČNI BRALNIKI Damir Odlak

54 MP3 PREDVAJALNIKI Arnold Marko

118 NA ZVEZI

122 MNENJA 122 Mala podjetja

Vladimir Djurdjič

124 Moj prvi terabajt

Nikolaj Pečenko

126 Boj podlag

Uroš Mesojedec

Glavni in odgovorni urednik Samo Kuščer

Strokovni urednik Vladimir Djurdjič

UredništvoUroš Mesojedec (Programer),

Nikolaj Pečenko (splet in večpredstavnost) Vodja laboratorija Matjaž Klančar

Lektura Dora Mali

Oblikovanje, računalniška grafika in stavek Peter Gedei

Tehnični urednik Grega Kropivnik

Fotografije Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja

Naslov uredništva Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana,tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10,e-pošta: [email protected]

Monitor v spletuhttp://www.monitor.si

Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vra-čamo. Pisem bralcev in oglasov ne lektorira-mo. Vse gradivo v reviji Monitor je last druž-be Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje jemogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja.

4 Monitor / maj 2005

Revija Monitor posebej odličnim izdelkom pri svojih preizkusih podeljuje prizna-nje »zlati Monitor«. To je priznanje za konkretni izdelek na konkretnem testu. Zatolahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podjetje, ki ta izde-

lek trži, s tem da jasno navede, v kateri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izde-lek je prejel priznanje.

Izdajatelj Mladina d.d., Trubarjeva cesta 79,1000 Ljubljana, davčna številka: 83610405

Direktor Andrej Klemenc

Marketing Urška Gabrič, Dado Hamzič, Tomi Matičtel.: (01) 230 65 23

e-pošta: [email protected]

Naročnine in prodajatel.: (01) 230 65 31e-pošta: [email protected]

TiskSchwarz d.o.o., Ljubljananaklada: 9.300 izvodov

DistribucijaDelo Prodaja d.d., Ljubljana

VSEBINA MAJ 2005

Poštnina za naroč nike plačana pri pošt i 1102, Ljubljana. V ceno je vštet 8,5 % DDV.ISSN 1318-1017



ACORD-92, D.O.O. ....................OVITEK 2, 17AGP RAČUNALNIŠTVO, JANEZ POTOČNIK S.P. ...............................32ALLDEA D.O.O. ................................OVITEK 3AUTRONIC D.O.O. ......................................52AVM COMPUTERSYSTEMEVERTRIEBS GMBH, BERLIN .......................19

AVTO MAGAZIN .......................................127CANON ADRIA D.O.O. ................................29CIKLUS D.O.O. DO MŽALE ..........................81COMTRON D.O.O. ........................................2E-MISIJA D.O.O. ......................................107FMC D.O.O. ...............................................83HIT D.D. ...................................................101INEA D.O.O. ...............................................67

IZID D.O.O. JESENICE ..............................115KÄRNTNER SPARKASSE AG .....................39KYE SYSTEM CORP. ...................................77LANCOM D.O.O. MARIBOR ........................25LESTRA, D.O.O. .........................................33LIKO PRIS, D.O.O. ........................................1MICROSOFT D.O.O. LJUBL JANA ................13

MIKRO ING TRADE D.O.O. LJUBLJANA ......53MIKROPIS HOLDING D.O.O. ...................... 31MLADINA D.D. .......................................3, 92MOBITEL, D.D. ................................OVITEK 4NORMACOM D.O.O. ..................................45PANNA D.O.O. ...........................................38PC H .AND D.O.O. TRZIN ............................73PRIMORSKI SEJEM, D.O.O. .......................97

PRISMA DIGITAL D.O.O. ..........................107PRO ANIMA D.O.O. ..................................105RADIO CITY D.O.O. ....................................99RADIO GL AS L JUBLJANE, D.D. ................123RADIO ROBIN RADIJSKADEJAVNOST D.O.O. ...................................81RECAL D.O.O. ............................................35

SIEMENS D.O.O. L JUBLJANA ...................... 9 TECH TRADE D.O.O. TRZIN ........................75 TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENI JE D.D ......125 TRENDNET D.O.O. RAČUNALNIŠKIINŽENIRING ..............................................61 XENON FORTE, D.O.O. .................................7 XLAB D.O.O. ..............................................79ZALOŽBA KAPITAL D.O.O. ........................117

Monitor / maj 2005 5

Naročanje na revijo Monitor Revijo Monitor lahko naročite tako, da plačate letnonaročnino in jo od naslednje številke naprej prejema-te na želeni naslov.• Fizične os ebe imajo 25 % popusta na polno ceno.• Naročite se lahko z naročilnico, ki je vpeta v vsa-

ko številko revije, po telefonu, po faksu, ali po elek-tronski pošti [email protected].

• Plačilo je mogoče tudi s plačilnimi karticami.

• Letna naročnina vkl jučuje 11 številk od prve naro-čene.• Naročnina se plačuje enkr at letno. Če naročnik ne

zahteva odpovedi, se naročnina podaljša za na-slednje obdobje.

• Odpoved je možna pisno ali po telefonu.• Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu

(01) 230 65 31 ali po elektronski poš [email protected].

Seznam oglaševalcev

DELL 3000CN

Kakovost barvnega odtisa

Dellovega tiskalnika 3000cn je od-

lična. Barve so brez rastra, in zelo

pravilne. Na to tudi pri veliko draž-

jih barvnih tisk alnikih le redko na-

letimo.

HEWLETT-PACKARD DJ 3845

Hewlett-Packardov tiskalnik DJ

3845 je predvsem pri tiskanju be-

sedila med najhitrejšimi v nižjem

cenovnem razredu (pet strani na

minuto in 15 sekund).

GERICOM 1ST SUPERSONIC

PCI-E

Gericomov 1st Supersonic PCI-E

že z imenom kaže, da gre za pre-

nosnik, zgrajen na podlagi nove-

ga Intelovega nabora 915, kate-

rega značilnost je tudi vodilo PCI

Express za povezavo z grafičnim

procesorjem.

22 PREIZKUSI

93 NAJBOLJŠI IZDELKI

JVC GZ-MC100

Kamera GZ-MC100 namesto na

kaseto miniDV video shranjuje

na disk Microdrive zmogljivosti 4

GB. Uporablja kar navadne dato-

teke MPEG-2, kar je silno praktič-

no, če je končni cilj snemanja iz-

delava DVD.

AOPEN XC CUBE EY855

AOpen je prvi predstavil osnov-

ne plošče običajnega formata in

okleščeno (»barebone«) kocko za

»prenosni« procesor Pentium M.

RICOH RZ1

Ricohov fotoaparat RZ1 je vseka-

kor dokaj soliden aparat v svojem

razredu digitalne fotografije, še po-sebej ob ceni manj kakor 50 tiso-

čakov.

22 Windows XP Professional x64

24 AOpen XC Cube EY855

26 RIM Blacberry 7230

27 JVC GZ-MC100

28 Canopus Let’s Edit 2

30 Google Picasa 2

32 Executive Undelete Professional 5.0

34 Seagate Barracuda 7200.8 NCQ

35 NTI BackupNow! 4 Deluxe Suite

94 PRENOSNI RAČUNALNIKI 94 Gericom 1st Supersonic PCI-E

95 Toshiba Satellite M40-110

96 Hewlett-Packard Compaq nc6120

96 Acer TravelMate 4601WLMi

98 Fujitsu Siemens Lifebook E8020

98 Fujitsu Siemens Lifebook P7010

100 Dell Latitude D610

100 Dell Inspiron 6000


102

LASERSKI TISKALNIKI 102 Hewlett-Packard Laserjet 1020

103 Dell 3000cn

105 Brother HL-2030

106 Canon LBP-3000

108 BRIZGALNI TISKALNIKI 108 Hewlett-Packard Deskjet 3845

109 Epson Stylus Photo RX620

110 Canon Pixma MP760

112 DIGITALNI FOTOAPARATI 112 Ricoh Caplio RZ1 113 Olympus Mju digital 500

114 Olympus C-170

115 Sony Cybershot P73

116 Nikon D2X



Z

a kapitalizem zgodnjega obdobja je značilno, da jedeloval brez tesnih okvirov, brez posebnih regula-tiv. Tisti z večjo mošnjo (ali večjim vplivom ali dru-go močjo) si je pač privoščil več. Sicer so vedno imeliljudje z več nečesa tudi večje možnosti. To je povsemnaravno. Vendar je v zadnjem stoletju politični razvojšel v smeri demokratičnega prikrivanja tega povsemnaravnega načela, tako da vsaj javno verjamemo, daima vsakdo enake možnosti, da smo pred zakonomvsi enaki in tako naprej. Zloraba je kazniva, podkupo-vanje je prepovedano, politični položaj vsaj uradno ni-komur ne daje prednosti pred kom drugim. Seveda jevse to le igrica, ki ima verjetno svoj namen, a za to-kratno razpravo to niti ni bistveno. Osredotočamo sena zgodnja obdobja, ko takih dodatnih plasti delova-nja še ni bilo ali pa vsaj niso bile tako debele.

In tako je z današnjim internetom. Plasti navidez-ne demokratičnosti, ki bodo počasi tudi tu skušaleprikriti čisto preprost volčji boj in plenjenje, se še nisozačele nalagati. Nadzorni mehanizmi, ki bi poskrbelivsaj za videz poštenosti, še niso vzpostavljeni.

Čeprav je še vse bolj ali manj brez »demokratič-nega« nadzora, pa je vendarle že korak naprej v raz-voju iz stanja divjega zahoda, ki je vladalo pred leti.Internet je zakoličen in pod nadzorom velikih in moč-nih. Prosti strelci nimajo več kaj iskati.

V resnici ni povsem korektno govoriti v množini,ko omenjamo »velike in močne«. Gre pravzaprav samoza enega velikega in močnega, ki si je zadevo kar pri-lastil, ne da bi kdo zares opazil in vsekakor brez res-nih protestov. Velike in močne so seveda ZDA.

Nadzora nad internetom si seveda želi vsaka nor-malna oblast. To ni nič presenetljivega, saj internetpostaja najpomembnejši medij izmed vseh in poten-

cialno veliko veliko močnejši od vsega doslej, vštev-ši televizijo. Hkrati z velikanskimi potenciali internetpredstavlja tudi velikansko »grožnjo« sedanjim ure-ditvam. Internet je, čeprav izhaja iz vojaške tehnolo-gije, načeloma anarhičen.

Enakost za vse je seveda – tako kakor tudi večinavsebin v spletu – le navidezna. Z razvojem interneta,ko postaja jasna njegova vrednost, pomembnost inpredvsem moč, ni prav nobene možnosti, da bi inter-net ostal to, kar so si želeli njegovi tvorci in pionirji,namreč nekakšen svobodni teritorij, nov svet, v kate-rem ne bi veljala »gnusna« pravila realnega sveta.

Totalitarni sistemi – s sodobnimi demokracijami

ameriškega tipa vred, ki se seveda razvijajo v čisto na-vadne totalitarizme – želijo imeti nadzor nad vsem.V prvi vrsti dandanes nad informacijami, kar pome-ni nad internetom. Zato nikakor ne preseneča, da se

ameriška vlada vtika v »neodvisne« organizacije, kotso ICANN, WSIS in podobne. S pretvezo boja proti te-rorizmu – ali totalitarizmu nedemokratičnega tipa –imajo še dodatne argumente, da uveljavijo svojo voljo,saj si »nihče« ne želi, da bi neki bradati Arabec prekspleta vabil otroke, naj postanejo teroristi.

Kako lahko demokratično-totalitarne oblasti vpli-vajo na razvoj interneta, kaže na primer zloglasni pri-mer zaseženja dveh strežnikov neodvisnega ponud-nika novic Indymedia pred pol leta. Na ukaz ameri-ške vlade. Takih primerov je vse več. Vsak posamez-ni primer je na videz še kar nedolžen, vendar je pov-sem jasno, da se tudi z majhnimi koraki pride lah-ko zelo daleč.

Nadzor nad internetom pa se začne – ali konča –seveda pri nadzoru nad domenami. In tudi tu ame-riška vlada ne stoji ob strani, temveč ohranja bolj alimanj absolutno oblast. Podeljevanje domen je v izključ-ni pristojnosti ameriške »neodvisne« organizacije.

V Sloveniji z domenami xyz.si navidez samo-stojno razpolagamo. Vendar – kdo »razpolaga«? Vi

in jaz? Klub »ljubiteljev lenih logaških lisic (L4)«?Podjetje »Mama’s and Papa’s kranjska klobasa bife«?Ne, Arnes! Arnes je mali bog, ki na Slovenskem vzvi-šeno deli domene.

Arnes, akademska mreža, ki jo je ustanovila drža-va z namenom, da poskrbi za ustrezno omrežno ko-munikacijo za znanstvene in raziskovalne namene.

Univerzitetne in raziskovalne organizacije, so-rodne Arnesu, se praviloma ne ukvarjajo z registra-cijo domen pod državnimi domenami, vsaj v »stariEvropi« ne. Hkratna skrb za dobre akademske in raz-iskovalne povezave in registracija glavnih domen jepodobno nenavadna, kakor da bi na primer v piceriji

Pod lipo prodajali še lonce in metle. Ne rečem, da nimogoče, se pa človek začne spraševati, kaj je pravza-prav poglavitna dejavnost, pice ali lonci.

Tako kakor bi verjetno pice v zgoraj opisani picerijine bile najboljše, tako je tudi Arnesova storitev pode-ljevanja domen, za katero se je dogovoril z ameriško»neodvisno« organizacijo ICANN, popolnoma nespre-

jemljiva. Po tem, ko smo – brez pravega pojasnila, a obstalnih obljubah – čakali več let, da je bila registracija»sproščena«, se je izkazalo, da je sprostitev regulirana,omejena, pravzaprav navidezna. Z registracijo, kakorsi jo je zamislil Arnes, je ena sama zmeda. A od izpo-stave ameriške »neodvisne« organizacije, ki jo obvla-

duje ameriška »demokratična« vlada, morda ne bi pri-čakovali, da bo delovala smiselno in prijetno. Pri delit-vi domenskih imen se je stari latinski izrek »divide etimpera« nadgradil v: »slabo deli in dobro vladaj«.

Zgodnji kapitalizem domenPred časom sem pisal o tem, kako je internet nova frontiera, divji

zahod, kjer se pravila pišejo sproti in veljajo samo, dokler jih ne

spodrine močnejši, ki samovoljno postavi nova pravila. Zadeva se

počasi premika skozi zgodnja obdobja kapitalizma.Samo Kuščer glavni in odgovorni urednik

UVODNIK

» Pri delitvidomenskih imense je stari latinskiizrek »divide etimpera« nadgradil

v: »slabo deli indobro vladaj«.




V računalniški industriji že vrsto let po-tekata dve »vojni«, v katerih se »bitke«

kar vrstijo – tiste za prevlado na področju pro-cesorjev in tiste pri grafičnih pospeševalnikih.Po tem, ko sta svoje orožje prav v zadnjem ob-dobju razkazala AMD in Intel (64-bitna pod-pora, dve jedri na procesor), se zopet ogrevaozračje okoli družb ATI in nVidia. Na videz jenekoliko v prednosti ATI, ki bo novo jedro zdelovnim imenom R520 Fudo predstavil že ju-nija. Govor je o pospeševalniku, v celoti zgra-

jenem z 90-nm tehnologijo in nekje med 300in 350 milijoni tranzistorjev. Delovni takti najbi se gibali med 750 in 900 MHz, ATI pa sta-vi predvsem na nov model senčenja ShaderModel 3.0. V družbi nVidia so med tem pre-cej bolj molčeči, čeprav se že ve, da bo tudinova družina procesorjev Gxx temeljila na 90-nm arhitekturi, nVidia pa namerava nadalje-vati uspešno zgodbo z vodilom SLI. Še več, in-formacije iz virov blizu podjetju celo trdijo, danVidia razmišlja o konceptu več jeder na po-

speševalnik, podobno kot AMD in Intel, kar bina eni sami kartici zagotovilo to, za kar danespotrebujemo SLI.

Čeprav so se izdelovalci čipov, zlasti pro-cesorjev, v zadnjem času usmerili v iska-

nje alternativnih pristopov za večanje zmog-ljivosti izdelkov, ostaja delovni takt še vedno»zlati gral« elektronike. Tekma se bo, kot kaže,odvijala tudi v prihodnje, o čemer priča tudinedavni podvig raziskovalcev z univerze vIllinoisu, ki jim je uspelo izdelati delujoč tran-zistor s taktom kar 604 GHz. Za dosego tega ci-

lja so uporabili nove snovi, zlasti indijev fosfidin indijev galijev arzenid, ki sta temelj za kom-pozitno strukturo kolektorja, baze in emitor-

ja, s čimer so dosegli skrajšanje časa in pove-čali gostoto toka v tranzistorju. Znanstvenikicelo verjamejo, da niso daleč od teraherca (1000GHz), čeprav v isti sapi priznavajo, da je meto-dologija še daleč od praktične rabe.

Kot smo že pisali na tem mestu, je enanajbolj vročih tem ta hip dvoboj za na-

slednika nosilcev DVD. V zadnjih tednih se jev tekmi med standardoma HD-DVD in Blu-ray

marsikaj spremenilo in vse kaže, da dobiva HD-DVD vse večjo podporo na račun tekmeca. Zaprvovrstno presenečenje pa je poskrbel Sony,sicer eden glavnih, če ne glavni pobudnik stan-darda Blu-ray, pri čemer so predstavniki podjet-

ja javno zatrdili, da so »odprti za kompromis vprid bodočim uporabnikom«. Za zdaj sicer trdi-

jo, da konkretnih pogajanj glede združitve ini-ciativ še ni bilo, toda vse nakazuje na to, da znaBlu-ray izgubiti enega od glavnih stebrov. Sonyočitno ne želi doživeti še enega neuspeha, kot

je bil nekoč Betamax.

V ozadju boja za prevlado, kdo bo zma-gal med standardoma HD-DVD in Blu-

ray, podjetje InPhase še vedno verjame, da jeprihodnost v holografskih nosilcih. Naj spom-nimo, da je InPhase tehnologijo in delujočeprototipe predstavil že pred nekaj leti, ven-dar jih doslej še ni uspelo spraviti v produk-cijo. Nedavno so se zopet pojavili v javnosti inprikazali delujoč prototip nosilca, ki lahko hra-ni 200 GB v več slojih na nosilcu »standardne«velikosti, torej premera 12 cm. Začetek prodajepa so obenem zopet prestavili na leto 2006, konaj bi začeli pravzaprav še z nekoliko zmoglji-vejšo različico – 300 GB na nosilec. Da bo nav-

dušenje popolno – do leta 2009 napovedujejohrambo kar 1,6 TB na »navadno« ploščo. Vselepo in prav, toda zdaj potrebujejo že nekaj večverodostojnosti v svojih obljubah.

Dell si je, kot kaže, izmislil nov način,kako se hitro in učinkovito znebiti za-

log. Na izbranih mestih je objavil posebne ku-pone, s katerimi so kupci dobili možnost na-kupa prenosnikov večinoma po skoraj polo-vičnih cenah. Prenosnik, ki je v redni proda-

ji, den imo, stal 1600 dolarjev, je bil s kupo-nom na voljo za le 850 dolarjev. Po virih bli-zu podjetja naj bi bil uspeh fenomenalen, sajso skladišče z 10.000 prenosniki razprodali vmanj kot 45 minutah od začetka prodaje. ŠeeBay se s svojimi dražbami ne more pohvali-

ti s takimi hitrostmi. Dell menda pripravlja šenekaj takih akcij, vendar vnaprej ne bodo zna-ne. Ni kaj, cena je še vedno najpomembnejša,potrošniki pa si ne morejo kaj, ko vidijo »dra-stične« popuste.

Ko smo že pri prodajnih rekordih, nemoremo mimo nedavnega, ki ga je do-

segel Sony ob začetku prodaje svojih prenos-nih igralnih konzol PlayStation Portable (PSP) vZDA. PSP je očitno postal prava modna muha,saj so v prvih dveh dneh prodali kar 500.000primerkov in kmalu spraznili sicer dobro zalo-žena skladišča. Povpraševanje je celo povzro-čilo, da so se konzole prodajale »neuradno« poprecej višjih cenah od izklicne, Sony pa si mrz-lično prizadeva, da bi povečal proizvodnjo inkoval železo, dokler je vroče. Microsoft je na-mreč tik za petami z napovedano predstavitvi-

jo igralne konzole Xbox druge generacije (imeše ni povsem znano), kar se bo zgodilo maja.Microsoft optimistično napoveduje, da bodo želetos prodali več kot tri milijone enot.

Kot je znano, je temeljni gradnik pri-hajajoče različice igralne konzole Sony

PlayStation 3 mikroprocesor Cell, ki so ga druž-no razvili Sony, Toshiba in IBM. Zdaj je že pov-

sem jasno, da Cell ne bo ostal samo v tej igralnikonzoli, saj je IBM tudi uradno sprožil pobudoza uporabo v drugih napravah in okoljih. IBMmeri predvsem na uporabnike DSP procesorjevin zahtevnih slikovnih obdelav, kot so zdrav-stvo, letalska industrija in vojska, toda mno-gi menijo, da IBM v resnici meri tudi na izdelo-valce osebnih računalnikov. Danes je najbrž šeprehitro trditi, da bi lahko Cell postal temelj bo-dočih računalnikov Apple, ni pa ta zamisel pov-sem nemogoča. Osnova je namreč arhitekturaPower, ki je že danes osnova za Macintoshe.Več naj bi vedeli na to temo naslednje leto in

leta 2007, ko bodo na podlagi prvotne arhitek-ture nastale nove različice.

Tokratni prispevek moramo žal skleni-ti z žalostno novico – organizatorji ne-

koč najbolj znamenitega računalniškega sej-ma Comdex v Las Vegasu so sporočili, da do-godka tudi letos ne bo. Po tem, ko so ga od-povedali že minulo jesen, so obljubili, da bodopremor izkoristili za reorganizacijo in pripra-vo na letošnjo razstavo. Danes obljubljajo sejemza leto 2006, toda najbrž jim le še redki verja-mejo. Sejem je nekoliko nadomestil Consumer

Electronics Show (CES), ki se dogaja na istemmestu le dober mesec za predvidenim termi-nom za Comdex, na njem pa je vsako leto večračunalniških izdelovalcev in vsebin. Comdex,počivaj v miru.

Tehnomanija Vladimir Djurdjičstrokovni urednik

TEHNOMANIJA

» Sony je nedavno poskrbel zaprvovrstno presenečenje, ko

je nakazal, da je pripravljenza kompromisni dogovorglede združitve standardovBlu-ray in HD-DVD.




MacOS X »Tiger« na voljo od konca aprila

Apple je sporočil, da bo od konca aprila na voljo nova raz-ličica operacijskega sistema MacOS X, ki je doslej nastajal poddelovnim imenom »Tiger«. Uradna oznaka operacijskega siste-ma je MacOS X 10.4, vsebuje pa več kot 200 izboljšav, med kate-rimi so nekatere precej pomembne. Orodje z imenom Spotlighttako omogoča hitro iskanje po domala vseh vrstah podatkov nadiskih računalnika. S tem se Apple vmešava v boj med iskalni-ki po lokalni vsebini. Tehnologija Dashboard pa omogoča hiterdostop do svežih informacij, kot so vremenska napoved, borz-ni podatki in novice. Z Dashboardom Apple uvaja novo ogrod-

je za drobne, a koristne pripomočke na namizju, ki so vselejna voljo. Tiger bo tako imel 14 takih pripomočkov že v osnovi,dodajati pa bo mogoče še druge.

Apple je prenovil tudi orodje za trenutno sporočanje iChat,ki bo podpiralo tudi kodek H.264 za znatno bolj kakovostne

video komunikacije kot doslej. Tistim, ki si želijo čim bolj av-tomatizirati delo z računalnikom, bo prišlo prav novo orod-

je Automator, ki omogoča izdelavo pravcatih potekov dela, sajomogoča avtomatizacijo najbolj pogostih in ponavljajočih seopravil. V osnovi bo na voljo več kot sto takih vnaprej nastav-ljenih postopkov, izdelati pa bo mogoče tudi lastne. Tovrstne»makro« ukaze bo mogoče souporabljati z drugimi uporabni-ki. Omeniti velja tudi to, da bo odslej v brskalnik Safari vgra-

jen bralnik za novice v zapisu RSS. Apple pripravlja tudi novorazličico priljubljenega program QuickTime z oznako 7, noviodjemalec za elektronsko pošto Mail 2 z novim uporabniškimvmesnikom, podobno pa velja tudi za koledarski program iCal

2. Cena polnega paketa bo 130 dolarjev, dosedanji uporabnikipa bodo nadgradnje lahko dobili za borih 10 dolarjev. www.apple.com

NOVICE

40 let Moorovegazakona

Pred 40 leti je revija Electronics Magazine prosila Gordona Moora, so-

ustanovitelja družbe Intel, naj napiše članek o stanju in prihodnosti napodročju elektronike. Moore je v članku zapisal znamenito trditev in na-poved, da se bo število tranzistorjev v posameznem elektronskem vez-

ju zelo hitro podvojilo, in to je potem postalo pravilo v tej hitro rastočiindustriji. Gordon Moore je leta 1965 napisal, da pričakuje, da se bo šte-

vilo elementov na čipih podvojilo vsakih 24 mesecev, vendar je poznejenjegov kolega v Intelu, David House, začel navajati, da je bilo pravzapravmišljeno obdobje oziroma časovni cikel, ki traja 18 mesecev.

Odtlej so se strokovnjaki vrsto let trudili dokazati, da bo Moorov za-kon nehal veljati že v nekaj letih, vendar jih je praksa še vselej demanti-rala. Še več, v nekaterih obdobjih je bil cikel podvojitve števila elemen-tov na čipu celo precej krajši od začetnega postulata, ponekod že okoli

leto dni ali celo nekaj manj. Ta hiter razvoj nas je pripeljal od čipa s 60tranzistorji leta 1965 do najsodobnejšega procesorja Itanium, ki ima nasebi že več kot 1,7 milijarde elementov. Analitiki so zato danes pri napo-vedih zelo previdni, predvsem zato, ker iz laboratorijev že prihajajo ve-sti, da je moč tako hitrost razvoja pričakovati še vrsto let.


Dell prvi z Intelovo tehnologijodvojnih jeder

Podjetje Dell je nekaj dni pred uradno predstavitvijo novih Intelovih pro-cesorjev Pentium 4 Extreme Edition z dvema jedroma razkrilo podrobnostio novih računalnikih in delovnih postajah, ki bodo uporabljale novo tehno-logijo. Novi procesor bo sprva na voljo v novi delovni postaji Precision 380,ki sodi v spodnji razred te kategorije izdelkov, in v najzmogljivejšem na-miznem računalniku za rabo doma, ki nosi ozna-ko Dimension XPS (petageneracija). Dell načrtu-

je, da bo pozneje proce-sorje z dvema jedromaponudil tudi v računal-nikih za poslovno raboin v strežnikih manjšezmogljivosti.

Oba računalnika te-meljita na procesorju Pentium4 EE, ki podpira tako 64-bit-ne ukaze kot tudi večji drugo-stopenjski predpomnilnik, ki je v tem primeru kar 2 MB, največji doslej v temrazredu izdelkov. Delovna postaja Precision 380 ima podporo za tja do 8 GBpomnilnika, pomnilnik DDR2 ECC ter novi sistemski nabor Intel 955X s pod-poro diskom SATA II in poljem RAID 0, 1, 5 in 10. Oba računalnika bosta na vo-ljo tudi s prihajajočo 64-bitno različico okolja Windows XP, Dimension XPS pabo mogoče naročiti tudi s večpredstavno različico Windows XP Media Center.Cena slednjega je v ZDA 3000 dolarjev in več. www.dell.com

Sony PlayStation 3 in Microsoft Xbox 2 razkrita maja

Zdaj je že povsem jasno, da bosta Sony in Microsoft naslednike svojih igralnihkonzol predstavila skoraj hkrati na otvoritvi sejma E3 v Los Angelesu. V obeh pri-merih gre za dolgo pričakovane novosti, ki prinašajo velike tehnološke spremem-be. Sony PlayStation 3 bo tako prvi izdelek, ki bo temeljil na novih procesorjih Cell,ki so jih razvili skupaj z družbo IBM, precej pa si uporabniki lahko obetajo tudi odnovega grafičnega in sistemskega nabora družbe nVidia. Microsoft Xbox 2, znanpod delovnim imenom Xenon, bo namesto tega temeljil na dosedanjih procesor-

jih IBM PowerPC, za grafiko in sistem pa bo poskrbel ATI. Pomembna razlika medobema konzolama bo v optičnih enotah, saj Sony napoveduje nosilce Blu-ray, med-tem ko se bo Microsoft najbrž odločil za že preizkušeno tehnologijo DVD. Odprto

ostaja vprašanje, ali bosta konzoli imeli vgrajene diske in ali bosta podpirali do-datne funkcionalnosti (sprejemanje TV programa, digitalno snemanje …). www.microsoft.com; www.sony.com




NOVICE

SONY MORA USTAVITIPRODAJO PLAYSTATIONOV Sodišče v Kaliforniji je spo-

znalo družbo Sony za krivo kr-

šenja patentnih pravic v zve-

zi s priljubljeno igralno konzolo

PlayStation. Družba Immersion

je že leta 2002 vložila tožbo

proti Sony, v kateri so jih obdol-

žili nelegalne uporabe tehnolo-

gije, ki omogoča igralcem pov-

ratne informacije na dotik prekigralnih palic (force feedback).

Sony mora zaradi tega opustiti

prodajo igralnih konzol, ki kršijo

patente, tožniku pa plačati za-

jetnih 90,7 milijona dolarjev. www.sony.com

AVID KUPUJE PINACLESYSTEMSAvid, eden od vodilnih izdelo-

valcev video izdelkov za profe-

sionalno rabo, namerava ku-

piti Pinncale Systems. Za na-

kup bo odštel 71,3 milijona do-

larjev, obetajo pa si vodilni de-

lež na področju računalniške vi-

deo opreme in rešitev. Avid ne

skriva, da želi prek tega naku-

pa postopoma vstopiti tudi natrg zabavne elektronike, kjer je

Pinnacle System že dejaven. www.avid.com www.pinnaclesys.com

MICROSOFT SPOŠTUJEODLOČITEV EUMicrosoft je sporočil, da bo

upošteval odredbo Evropske

unije, ki zahteva ločitev več-

predstavnega predvajalni-

ka od operacijskega sistema

Windows XP. Novi različici iz-

delkov brez predvajalnika se

bosta imenovali Windows XP

Home Edition N in Windows XP

Professional Edition N, kar staimeni, predlagana s strani EU.

Microsoft bo v novem paketu

odstranil vse reference in na-

stavitve za predvajalnik. www.microsoft.com

ACER PRVI S TURIONI 64Acer je prvi izdelovalec, ki je na

trg poslal prenosne računalnike

z novimi procesorji AMD Turion

64. S 64-bitno tehnologijo so

opremljeni prenosniki Aspire

5000 in 5020, ki imajo za po-

vrh zaslone z visoko ločljivostjo

v razmerju 16 : 9, zapisovalnike

DVD ter zmogljive grafične po-

speševalnike ATI X600 oziroma

X700. Uporabniki lahko računa- jo tudi na pester nabor vmesni-

kov, med katerimi so tudi TV iz-

hod, brezžični omrežni vmesniki

in vmesniki firewire. www.acer.com

NOVI CANONOVI LASERJICanon je svojo družino tiskalni-

kov Laser Shot razširil z novima

vstopnima modeloma, Laser

Shot LBP 3000 in LBP 2900.

LBP3000 natisne na minuto do

14 strani, nekoliko manj zmog-

ljivi LBP2900 do 12 strani, oba

pa tiskata z ločljivostjo 2400 ×

600 pik na palec. Odlika obeh

tiskalnikov je kratek čas izpisa

prve strani, manj kot 10 sekund,preprosto pa ju je tudi vzdrževa-

ti, saj skupaj s kaseto z barvilom

zamenjamo tudi razvijalni valj. www.canon-europe.com

Na kratko

AutoCAD 2006Podjetje Autodesk je objavilo nove različice

skoraj 25 različnih izdelkov, med katerimi je tudiAutoCAD 2006. Nova različica je jubilejna, že dvaj-seta po vrsti, prinaša pa predvsem izboljšave zapovečanje produktivnosti inženirjev. Nov je takodinamični vnos podatkov, ki omogoča prikaz invnos mer že med samo izdelavo geometrije. Todaje grafičnemu orodju podobno prilagodljivostkot ukazna vrstica.

Dinamični bloki pa omogočajo dostop do raz-ličnih variacij posameznega bloka, kar lahko pohi-tri dostop do podatkov v načrtih in knjižnicah. Novost je čarovnik DataExtraction Wizard za izvoz podatkov v tabele, s čimer naj bi bilo precejlaže izdelati sezname, kot je popis materiala, in druge ključne podatke.Izboljšali so tudi orodja za komentarje in zapiske ter orodja za šrafira-

nje predmetov. Prehod s prejšnjihrazličic je mogoče zdaj opraviti spritiskom na samo eno tipko.

Autodesk je obenem predsta-vil novo različico dvodimenzio-nalnega načrtovalskega orodjaAutoCAD LT 2006, nove različi-ce orodij DWF Composer in DWFViewer ter prenovljene različi-ce izdelkov, ki sicer temeljijo naosnovnem inženirskem paketu(Autodesk Civil 3D 2006, AutodeskMap 3D 2006, Autodesk RevitBuilding 8 in drugi). Novo objavo

je doživelo tudi orodje za modeliranje v strojništvu Autodesk Inventor10, ki je tako kot AutoCAD usmerjeno k večji produktivnosti v fazi načr-tovanja. Nova orodja bodo večinoma na voljo že od konca marca. www.autodesk.com

IBM ThinkPad X41Ultra lahki in majhni prenosniki so

spet moderni, kar dokazuje tudi noviprenosnik IBM ThinkPad X41. Novarazličica najmanjšega ThinkPadaprinaša zmogljivejšo zasnovo, pred-vsem pa nekatere novosti iz večjihmodelov, kot je vgrajeni biometrič-ni bralnik prstnih odtisov, ki jih

IBMov oddelek, kmalu prenesenv družbo Lenovo, vgrajuježe v družino prenos-nikov ThinkPadT. Novi pre-nosnik je za-snovan na na-boru Intel 915 GM,vsebuje procesor Pentium M 758 staktom 1,5 GHz, zaslon pa je še naprej 12,1-palčni z ločljivostjo 1024 × 768 pik. IBM jedodal zmogljivejši akumulator, vendar je obtem ohranil ugodno nizko težo, ki se giblje

okoli 1,2 kg.

Prek priklopne postaje X4 UltraBase je mo-goče prenosnik razširiti s številnimi dodatki,med katerimi so tudi zapisovalniki CD in DVD.

V IBM so z novim pre-nosnikom mis-lili predvsemna poslov neuporabnike, saj

prenosnik teme-lji na enaki za-

snovi kot mode-

la ThinkPad T43 inR52, tako da je upra-viteljem v podjetjihzanj treba vzdrževa-ti le en nabor diskov-nih slik in gonilnikov.

Novost je tudi nova sistem-ska programska oprema, ki te-

meljiteje nadzira delovanje strojneopreme in ponuja izčrpnejšo diagno-

stiko ter možnost povsem samodejnega po-sodabljanja gonilnikov in druge programskeopreme. Cene ThinkPada X41 so v ZDA 2000

dolarjev in več. www.ibm.com

Novi vsestranski HP iPaq

Hewlett-Packard bo v kratkem predstavilnovega člana družine ročnih računalnikov iPaq,ki ima vgrajen tudi mobilni telefon. Novi iPaqhw6500 bo podpiral omrežja GSM (štiri frek-venčna območja), GPRS in EDGE, vgrajena pabo tudi alfanumerična tipkovnica za lažji vnospodatkov, predvsem elektronske pošte in spo-ročil SMS. Računalnik bo temeljil na procesorjuIntel PXA270 s taktom 312 MHz, pomnilnika je

v osnovi dvakrat po 64 MB (RAM in FlashRAM),vgrajen je vmesnik bluetooth, vmesnik Wi-Fi pani predviden. iPaq hw6500 bona voljo v dveh različicah, z di-gitalnim fotoaparatom z ločlji-vostjo 1,3 milijona pik in brez,ki bo za povrh imel tudi bliska-vico LED. Po nekaterih poda-tkih naj bi bila priložena tudiprogramska oprema za navi-gacijo. To najbrž pomeni, da boračunalnik v eni od izvedb pod-piral tudi lokacijske funkcije s

pomočjo sistema GPS. www.hp.com




Adobe prenavlja svoje glavneizdelke

Podjetje Adobe je predstavi-lo nove različice domala vsehsvojih izdelkov za kreativnooblikovanje, ki so zbrani tudi vnovem paketu Creative Suite 2.Novi različice so tako na voljoza slikarski paket Photoshop,risarski program Illustrator,paket za namizno založništvoInDesign, spletni urejevalnikGoLive in še nekaj manjših pro-gramov. Nove programe ozna-čuje pripona CS2 v imenu izdel-ka. Vsi izdelki prinašajo nekajskupnih novosti, kot sta Adobe Bridge, namenski raziskovalec za delo zgrafičnimi datotekami, in storitev Adobe Stock Photos, prek katere lahkouporabniki kupijo avtorsko grafično gradivo po dejanskih potrebah.

Novi Photoshop CS2 ima prilagodljive menuje, nove učinke in dodanaorodja, zlasti za profesionalne uporabnike. Zagovorniki digitalne fotografi-

je bodo cenili izboljšano podporo datotekam RAW širokega spektra apara-tov, s čimer je mogoče zagotoviti prenos slik z največjo možno kakovostjo.Photoshop CS2 zna tudi obdelovati slike z 32-bitno globino, kar je zanimivopredvsem pri animacijah s 3D grafiko. Glede tega Photoshop celoomogočaogled slike na TV zaslonu s priključkom na napravo prek vmesnika firewire.Nova sta učinka Vanishing Point, ki predmetom doda nastavljivo perspekti-vo, ter Image Warp, ki pričara gibanje. Izboljšali so tudi orodje za popravlja-nje napak v slikah (image healing) ter delovanje nekaterih drugih orodij.

Illustrator CS2 želi ostati številka ena na področju vektorskih risar-skih programov z novimi orodji za kreativno ustvarjanje. V ta namen sorazvili orodje Live Trace, ki omogoča samodejno, hitro in natančno pre-tvorbo rastrskih slik v vektorske, Live Paint pa omogoča risanje s posne-manjem naravnih risarskih sredstev, kar lahko pričara bolj umetniškividez. Novost je tudi podpora standardu SVG-t (SVG Tiny), ki omogoča,da lahko vektorske risbe prikazujemo tudi na mobilnih napravah z ma-lim zaslonom. Izboljšali so tudi uporabniški vmesnik, ki ima nove pale-te s kontekstno izmenljivimi orodji. Omeniti še velja, da zna Illustratorizvoziti risbe v zapise PDF/X in Macromedia Flash.

Tretja novost je InDesign CS2, ki prinaša obilo novosti za lažje in boljučinkovito namizno založništvo. Adobe je večino opravil pohitril, dodalipa so nova orodja za organizacijo in nadzor poteka dela pri še tako za-

htevnih publikacijah. Oblikovalci lahko zdaj nastavitve (za pisave, gra-fiko, besedila) shranijo kot predmetne lastnosti in jih pozneje hitro pri-

kličejo za uporabo. Posameznepredmete v projektu lahko tudiizvozimo in pozneje vnovič upo-rabimo ali pa posredujemo dru-gim. Skupinsko delo je omogoče-no tudi s tesnim sodelovanjem zločenim programom InCopy CS2.InDesign zna tudi znatno boljekot predhodne različice prebira-ti datoteke XML.

Zadnja večja novost je pro-gram GoLive CS2, ki prinaša pov-sem nova orodja za delo s stilni-mi stranmi CCS. Dodana je tudiprenovljena podpora mobilnim

napravam, ki obsega tudi programske simulatorje za hitro preverjanjaspletnih strani na ciljni napravi. Program se tesno povezuje z drugimiprogrami družbe Adobe, podpira pa tudi večji nabor večpredstavnih vse-bin, med drugim grafiko SVG-t in video posnetke MPEG-4 ter 3GPP.

Kot rečeno, so vsi programi na voljo tudi v kompletu Creative Suite2, ki je na voljo v različicah Standard in Premium. Slednji poleg glav-nih treh izdelkov (Photoshop, Illustrator in InDesign) vsebuje tudi pake-te GoLive, Acrobat in Verison Cue. Cena prvega je 900 dolarjev, za drugipaket pa je treba odšteti 1200 dolarjev. Vsi programi so na voljo tako zaoperacijske sisteme Microsoft Windows kot tudi Apple MacOS X. www.adobe.com

AKUMULATOR S HITRIMPOLNJENJEM Toshiba je predstavila akumu-lator, ki se lahko napolni z novozalogo energije v manj kot mi-nuti. Novi litijev akumulator do-seže več kot 80 % polnost v re -kordno kratkem času, pri če-mer sama hitrost polnjenja nevpliva na trajnost akumulatorja.Hitrost polnjenja je kar okoli 60-

krat večja kot pri tipičnih litijevihakumulatorjih. Akumulator boše posebej zanimiv za uporab-nike mobilnih naprav, zlasti mo-bilnih telefonov.

www.toshiba.co.jp

GOOGLE SE ŠE KAR ŠIRIGoogle je objavil, da bo pre-vzel podjetje Urchin Software.Urchin se ukvarja z analizaminavad obiskovalcev spletišč,glavni odjemalci njegovih stori-tev pa so velika spletna podjetja in spletne oglaševalske agen-cije. Google bo orodja podjetja Urchin, ki je doslej prodajalopredvsem storitev, ponudil kot

samostojen izdelek tržnikomin izdelovalcem spletnih stra-ni. Prevzem naj bi bil dokončanaprila, podrobnosti o poslu paniso znane.

www.google.com

NIKON PRIPRAVLJA CENEJŠEFOTOAPARATE SLRCenejši digitalni zrcalno-ref-leksni fotoaparati se prese-netljivo dobro prodajajo, zatoNikon načrtuje celo paleto no-vosti v spodnjem cenovnem raz-redu. Pripravljajo cenejše mo-dele, med katerimi bo NikonD50 najbrž najcenejši fotoapa-rat SLR na trgu. Cena še ni zna-

na, prav tako v Nikonu ne že-lijo potrditi, kdaj bo na trgu.Fotoaparat naj bi sicer imel po-dobne lastnosti kot doseda-nji D70, imel pa bo ločljivost 6,1milijona pik.

www.nikon.com

MICROSOFT SODELUJE SSYMBIANOMIz družbe Symbian so sporo-čili, da so sklenili sodelova-nje z družbo Microsoft, po kate-ri bodo dobili dostop do ključ-nih tehnologij za povezovanje zMicrosoftovimi izdelki. Symbianbo tako za začetek pridobil vsopotrebno tehnično podporo zaizdelavo povezave med opera-

cijskim sistemom Symbian OSin poštnim strežnikom MicrosoftExchange, kar bodo nekolikopozneje ponudili tudi izdeloval-cem pametnih telefonov.

www.microsoft.com www.symbian.com

INTEL ZAČEL PRODAJATI 64-BITNE PENTIUMEIntel je uradno začel prodajatisvoje prve 64-bitne procesorjePentium 4 6xx. Prve različice sona voljo z delovnimi takti do 3,6GHz, kar je manj kot pri dose-danjih modelih Pentium 4 5xx.Cene se gibljejo med 224 in605 dolarji. Intel je obenem za-čel prodajati tudi najzmogljivej-

ši Pentium 4 doslej, Pentium 4Extreme Edition s tak tom 3,73GHz, za katerega je treba odšte-ti okroglo 1000 dolarjev.

www.intel.com

Na kratko

NOVICE




NOVICE

Od 12. do 14. aprila je Sony v francoskivinski prestolnici Bordeauxu organiziral veli-ko prireditev Sony Media Experience in nanjopripeljal več kot 400 novinarjev iz vse Evrope.Poglejmo, zakaj so se tako potrudili.

Že lani je postalo jasno, da elektronski ve-likan očitno spi na lovorikah, saj so ga, razenna področju igralnikov, kjer je Playstation za-kon, tekmeci začeli prehitevati po levi in des-ni. Podjetje, ki je s svojimi walkmani posta-lo sopomenka za prenosno glasbo, je na pri-mer revolucijo mp3 kar nekako prespalo indopustilo, da je iPod postal simbol digitalnegeneracije. Nič kaj dosti bolje se jim ni godi-lo na področju televizorjev LCD, kjer tudi ni-majo takega ugleda (in tržnega deleža), kotso ga imeli v časih, ko je bil trinitron sopo-menka za dober televizor.

Vodilni možje v Sonyju so zato sklenili,da je skrajni čas za akcijo. Najprej so v začet-ku letošnjega marca izbrali novega direktor-

ja. V Združenih državah živeči Anglež Sir Howard Stringer, ki naj bi jih popeljal novim zmagam nasproti, je sploh prvi Sonyjev general-ni direktor, ki ni Japonec. Potem so sredi marca na CeBITu predstavilisvoj novi slogan – kot.nihče.drug (like.no.other) – s katerim naj bi po-trošnikom po vsem svetu povedali, da so Sonyjevi izdelki nekaj več.Sredi aprila pa so v Bordeauxu izbranim evropskim no-vinarjem temeljito razložili, kako si nameravajo povr-

niti staro slavo & ugled.Kako torej namerava Sony postati vodilni v svetudigitalne zabave? Na področjih, kjer so doslej zamuja-li, z veliki koraki lovijo zamujeno. Predstavili so na pri-mer nove žepne predvajalnike mp3 ali omrežne walk-mane, kot jim pravijo. Mali NW-E407 z 1 GB pomnilni-ka, ki ga je v Evropi za dobrih 40 tolarskih tisočakov žemogoče kupiti, kmalu pa naj bi prišel tudi k nam, naprimer meri na uporabnike, ki so doslej kupovali iPodShuffle. Ena od njegovih prednosti je zelo varčno delo-vanje, saj naj bi z enim polnjenjem akumulatorja igralkar do 50 ur. Še malce novejši je omrežni walkman NW-HD5 z vgrajenim 20-gigabajtnim diskom. Ena od nje-

govih posebnosti je prikazovalnik, na katerem se na-pisi samodejno obračajo glede na to, kako držimopredvajalnik.

Področje, na katerega pri Sonyju zelo ra-čunajo, je (televizijska) visoka ločljivost.Tu namreč še niso ničesar zamudili,zato ne nameravajo ponoviti napake zdigitalno glasbo. Visoke ločljivosti so selotili celovito, od nastanka do predvaja-nja. Že lani so predstavili prvo videoka-mero visoke ločljivosti, namenjeno ljubi-teljski rabi. Resda je še rahlo predragaza ljubiteljsko rabo, a že kmalu ji bodo

sledili cenejši modeli. Novi računalnikiVaio bodo dovolj zmogljivi in opremlje-ni z vso potrebno programsko opremo zaenostavno urejanje in obdelavo videa v vi-

soki ločljivosti. Že konec leta naj bi dočakaliprve Vaie s pogoni Blu-ray Disc, v začetku pri-hodnjega pa tudi samostojne predvajalnike/zapisovalnike s to tehnologijo. In seveda fil-me na njih, ki naj bi spodbudili potrošnike,da je čas za visoko ločljivost tudi tam, kjertelevizijske postaje še ne bodo oddajale v vi-soki ločljivosti ali pa bodo to počele bolj sra-mežljivo.

Pripravljeni za visoko ločljivost bodo se-veda tudi vsi novi Sonyjevi televizorji LCD,ki se, mimogrede, ponašajo s tehnologijoTriluminos za zvestejše barve, ki naj bi vočeh potrošnikov postala podoben znak vi-soke kakovosti, kakor je bil v časih klasičnihtelevizorjev Trinitron.

Visoko ločljivost v vsem njenem bliščusmo si lahko v Bordeauxu najbolje ogleda-li ob predstavitv i prestižnega projektorjaQualia 004. Ponaša se s samimi presežniki,od ločljivosti 1920 × 1080 do skoraj nesliš-

nega delovanja in cene. Za trenutno nedvomno najboljši projektor zadomači kino bo treba maja, ko pride v evropske trgovine, odšteti pri-bližno 7 milijonov tolarjev. Filmi v visoki ločljivosti, predvajani z mo-drega diska, so bili videti vsaj tako dobro, če ne celo bolje kakor v ki-nodvorani. Brez pretiravanja.

Veliko pozornost pri Sonyju namenjajo osebnim raču-nalnikom Vaio. Predstavljajo si jih kot nekakšne Apple

v okenskem svetu PCjev, saj poleg zmogljivostipripisujejo velik poudarek oblikovanju in prijaz-nosti do uporabnika. Namenjeni so najširšemukrogu uporabnikov, od manj zahtevnih doma-

čih do poslovnežev in najzahtevnejših pro-fesionalcev.

Pretežno domači rabi so na primer na-menjeni novi modeli namiznih Vaiov seri-

je V3, ki imajo vgrajen televizijski sprejem-

nik in jih lahko uporabimo kot običajen te-levizor. Ena od njihovih prednosti so odlič-ni monitorji LCD, opremljeni s tehnologijo X-

Black, s katero dosegajo odličen kontrast.

Sony Media Experience – Bordeaux, 12.–14. april 2005

» Žepni predvajalnik mp3 z 20-gigabajtnim diskomNW-HD5

» Ena od novih digitalnih kamer, ki namesto kaseteuporablja DVD.

» Namizni Vaio RA304




NOVICE

Zelo zanimivi sta tudi novi priklop-ni postaji za prenosnika Vaio A417S inFS215Z. Vgrajen imata televizijski spre-

jemnik, strojni kodirnik MPEG in oblikov-no skladne zvočnike. Prenosnik enostavnopostavimo v priklopno postajo in že smoga spremenili v televizor in digitalni vi-deorekorder.

V Sonyju so se računalnika za domačikino lotili malce drugače kot nekateri dru-gi. Predstavljajo si ga namreč kot osred-nji hišni strežnik VGC-RA304, zelo zmog-ljiv PC, ki ga imamo tam, kjer so navad-

no doma računalniki, recimo v delovnisobi, s televizorjem v dnevni sobi pa gabrezžično povezuje vmesnik VGP-MR100E.Vse skupaj seveda nared za visoko ločlji-vost. Omenimo še, da bodo najzmogljivej-ši namizni modeli Sonyjevih računalnikovopremljeni z zvočnim procesorjem SoundReality, ki podpira zapis DSD (direct stre-am digital), v svetu zvoka nekaj podobne-ga kot visoka ločljivost pri videu.

V Bordeauxu je bilo mogoče videti inpreizkusiti še številne druge novosti, naprimer Sony Ericssonov prenosni tele-

fon walkman W800, ultra tank i fotoa-parat T7, digitalne videokamere, ki sne-majo na male plošče DVD in še marsikaj.Podrobneje o njih pa, ko bodo prišli tudi v

naše trgovine.

» Novi Sonyjev žepni fotoaparat T7ima ločljivost 5 megapik in trikratni optični zum.

» Prestižni projektor za domači kino, Qualia 004

Dell Latitude X1Dell Latitude X1 je s težo 1,1 kg doslej naj-

manjši in najlažji prenosnik tega izdelovalca.Kljub majhni teži in skromnim meram (debe-lina le 2,5 cm) pa je prenosnik dodatno ojačan

in zaščiten pred umazanijo, premore pa bogatnabor vmesnikov. Zaslon je 12,1-palčni in s sli-

kovnim razmerjem 16 : 9, pri čemer ponuja loč-ljivost 1280 × 768 pik. Računalnik temelji na

naboru Intel 915GMS in ultra varčnem pro-cesorju Pentium M 733 (1,1 GHz). Osnovnipomnilnik je 256 GB (razširljiv do 1,28GB), disk pa ima 30 oziroma 60 GB. Vgrajeniso vmesniki bluetooth, wi-fi 802.11 b/g, firewire, USB 2.0,gigabitni ethernet ter reže za kartice SD in CompactFlash.

Kot izbiro si je mogoče omisliti zunanje zapisovalnike CD in DVD ter drugi disk. Z dodatnimakumulatorjem prenosnik kljub manjši teži zagotavlja več kot šest ur nepretrganega delovanja.V Dellu trdijo, da jim je uspelo zmanjšati tudi napajalnik, ki je dvakrat manjši kot pri drugih pre-nosnikih Latitude. Cene so v ZDA 1700 dolarjev in več. Kot kaže, pa Dell ni sam razvil prenosni-ka, temveč je kupil licenco za obliko in zasnovo od Samsunga, ki prenosnik v Aziji prodaja podimenom Samsung Q30. www.dell.com

nForce 4 tudi za Intelove procesorje

Podjetje nVidia je predstavilo novo različico sistem-skega nabora nForce 4, ki deluje tudi z Intelovimiprocesorji. Nabor nForce 4 je bil doslej na vo-ljo le za AMDjeve izdelke, vendar je priljub-

ljenost nekaterih tehničnih rešitev, zlasti teh-nologije SLI, ki omogoča združitev zmogljivostidveh grafičnih kartic v eno, vzbudila precej zani-manja tudi med ponudniki Intelove tehnologije.

Poleg tehnologije SLI so udarne lastnosti nabora šepodpora pomnilnikom DDR2 s skupno prepustnostjo do10,6 GB/s, podpora sistemskemu vodilu s taktom do 1066MHz, podpora razširitvenemu vodilu PCI Express, tehnologijaActiveArmor, ki prinaša strojni požarni zid za omrežne povezave že na samo osnovno ploščo,pomnilniška arhitektura MediaShield (podpora diskovnim poljem RAID 5, do štiri diski SerialATA in štiri Paralell ATA, grafično orodje za konfiguracijo in diagnostiko delovanja) ter tehnolo-gija nTune, ki omogoča samodejno optimizacijo delovanja strojne opreme v realnem času, odvis-no od vrste uporabljene programske opreme. www.nvidia.com

Toshiba Qosmio G20Toshiba je predstavila nov rod večpredstavnega pre-

nosnika s 17-palčnim zaslonom LCD. Prenosnik ima za-slon optimiziran za prikaz hitro spreminjajočih se vse-bin, kot so računalniške igre in video posnetki, kakovostslike pa izboljšujejo algoritmi za mehčanje robov. Za večjozmogljivost in zanesljivost je mogoče v prenosnik vgraditi dodva diska, ki sta lahko povezana v polje RAID 0 ali RAID 5 ve-

likosti do 200 GB. Vgrajen je celo TV tuner, ki omogoča sprem-ljanje in snemanje TV programov neposredno na disk, tudi kadar ni zagnan operacijski sistem.Niso pa pozabili niti na reže za pomnilniške kartice (SD, xD, MMC in Memory Stick). Prenosnikbo sprva naprodaj le na Japonskem. www.toshiba.com




APPLE BO PODPIRAL BLU-RAY Združenje, ki stoji za standar-dom optičnih nosilcev prihod-nosti Blu-ray, je nedavno dobi-lo za podpornika družbo Apple.Apple bo tako nove optič-ne enote, ki bodo lahko hra-nile do 50 GB podatkov, vgra- jeval v svoje osebne in pozneje tudi prenosne računalnike.Standard so že pred tem podpr-li Sony, Dell in Hewlet t-Packard.Podporniki ob tem poudarja-

jo, da bodo prve enote in nosil-ci Blu-ray nared že konec letoš-njega leta.

www.apple.com www.blu-ray.com

INTELOVA ENERGIJSKO VARČNA TEHNOLOGIJA Intel bo v kratkem predsta-vil podrobnosti o novi tehnolo-giji za varčevanje z energijo, kibo optimizirana za procesorje zveč jedri. Tehnologija z imenomDynamic Power Coordination(DPC) bo prvič vgrajena v mo-bilne procesorje Yonah, ki bodonaprodaj konec letošnjega ali vzačetku naslednjega leta. DPCbo omogočal, da bo procesor

po potrebi samodejno vklju-čeval ali izključeval eno od je-der procesorja, to pa bo znatnozmanjšalo porabo v praksi.

www.intel.com

LENOVO IN IBM DOBILAZELENO LUČAmeriška komisija za tuje inve-sticije v ZDA (CFIUS) je po ne-kaj tednih razprave odobri-la dogovor med družbama IBMin Lenovo. Kmalu po napove-di o prodaji oddelka za PC ra-čunalnike družbe IBM kitajske-mu podjetju Lenovo je namrečameriška vlada sprožila prei-skavo, ali dogovor lahko povzro-či varnostna tveganja za ZDA.

Komisija CFIUS je obrazložila,da so predmet prodaje družbiLenovo le tehnologije, ki pred-stavljajo industrijske standarde.

www.ibm.com www.lenovo.com

KYOCERA OPUŠČAPROIZVODNJOFOTOAPARATOV Kyocera bo v bližnji prihodno-sti opustila proizvodnjo fotoa-paratov, tako analognih kot di-gitalnih. Podjetje, ki ima v la-sti tudi blagovni znamki Yashicain Contax, s proizvodnjo foto-aparatov ni imelo izgube, ven-dar so se vodilni odločili, da sebodo usmerili predvsem na mo-bilne telefone in polprevodni-

ke. Poznavalce fotografije pred-vsem zanima, kaj se bo zgodi-lo z izdelki in blagovno znamkoContax, ki v svetu fotografije ve-lja za eno prestižnejših.

www.kyocera.com

MEDIA CENTER VŠTEVILČNEJŠIH DRŽAVAHMicrosoft skupaj s part ner- ji širi ponudbo sistem ov z oko-ljem Windows XP Media Centerv 19 novih držav. Po tem, ko soračunalnike za hišni kino spr-va prodajali le v ZDA in na iz-branih zahodnoevropskih tr-gih, bodo zdaj ti sistemi na vo-ljo tudi na trgih, kot so Rusija,Češka in Slovaška. Microsoft je v dobrih dveh letih prodal

že 1,4 milijona izvodov opera-cijskega sistema Windows XPMedia Center.

www.microsoft.com

Na kratko

Dirka zaslovenskimi

domenamiV ponedeljek, 4. 4. 2005, se je točno ob10:00 začela registracija domen po novemsistemu, v prvih dveh urah pa je bilo regi-striranih kar 8000 novih domen s končni-co .si. V istem času je bilo zavrnjenih sko-raj 6000 zahtevkov za registracijo, veči-noma zato, ker so bile zahtevane dome-ne že zasedene. Registracije so potekaleprek avtoriziranih registrarjev, ki so za-hteve po domenah posredovali večinomav imenu svojih strank. Že v prvi sekundise je na strežnik Arnesa, ki je skrbnik si-stema za registracijo, uspešno povezalo 22registrarjev, do konca prve minute pa že82. V prvi minuti je bilo tako uspešno re-gistriranih 71 novih domen.

Večina registracij je bila opravljena vprvi uri in pol povečane dejavnosti, potempa se je število zahtevkov naglo umirilo.Sledi še nekaj zanimivosti. Prva registrira-na domena po novem sistemu je bsplayer.si, največ zahtevkov po isti domeni pa soimela imena avto.si, klima.si, nepremicni-ne.si in sex.si. Znana je tudi nova domena

z najdaljšim imenom, to je nepremicnine-prodaja-oddaja-nepremicnine.si. www.arnes.si

Hewlett-Packard izbral novega direktorjaUpravni odbor družbe Hewlett-Packard je za direktorja in predsednika družbe imenoval 48-

letnega Marka Hurda, ki je na to mesto prišel iz družbe NCR. V tej družbi je bil Hurd nazadnjepredsednik in izvršni direktor, kar 25 let je služboval na različnih vodstvenih položajih, med dru-gim tudi na čelu oddelka Terradata, ki razvija zbirke podatkov in orodja za poslovno inteligenco.Hurd, ki bo na novem položaju nastopil že s prvim aprilom, ima pred sabo veliko izzivov, pred-vsem glede strateške usmeritve družbe. Prvi odzivi analitikov so pozitivni, saj menijo, da je HPizbral pravega človeka za to mesto. www.hp.com

NOVICE

Windows Mobile »Magneto«

V internetu so se razširile prve infor-macije in slike nove različice operacijske-ga sistema za ročne računalnike PocketPCin pametne telefone, ki nosi delovno ime»Magneto«. Operacijski sistem s tehnič-no oznako Windows Mobile 5.0 bo po vsejverjetnosti predstavljen še letos, prinaša paštevilne novosti. Med njimi je v ospredjuboljša integracija med računalniškimi in te-lefonskimi lastnostmi. Microsoft namreč upa, da bo z novo različico operacijskega sistema priteg-nil več izdelovalcev pametnih telefonov, ki se danes raje odločajo za druge platforme.

Nova različica ima precej bolj dodelan uporabniški grafični vmesnik in funkcije, ki bodo za-dovoljile tudi naprednejše uporabnike. Microsoft je precej izboljšal povezljivost okolja z namizni-mi računalniki in omrežji (Activesync 4.0), pa tudi daljinski dostop do podatkov. Poštni odjema-lec za elektronsko pošto Pocket Outlook zdaj precej bolj učinkovito sodeluje s telefonskimi funk-cijami, omogoča pa tudi višjo stopnjo varnosti. Zanimiva je predvsem boljša povezava podatkov,pri čemer sistem na podlagi podatkov o klicatelju uporabniku predlaga akcije. V Microsoftu so

izboljšali tudi delo in upravljanje naprav bluetooth, prav tako je obogatena podpora za digitalnefotoaparate, ki so vse pogosteje vgrajeni v pametne telefone. Precejšnje izboljšave lahko pričaku- jemo tudi v vgrajenem predvajalniku za video in glasbene posnetke. www.microsoft.com

Posnemovalnik za MacOS

Podjetje Maui X-Stream je predstavilo pro-gramski paket CherryOS, ki omogoča izvaja-nje programov za MacOS na računalnikih PCz operacijskim sistemom Windows. CherryOSomogoča programsko posnemanje procesor-

ja PowerPC, biosa in operacijskega sistema

MacOS, na tem pa lahko nato delujejo progra-mi za računalnike Mac.

V trenutnem stanju CherryOS ni popoln na-domestek za računalnike Mac, zna pa posnema-ti sistem Altivec, omrežno kartico, zvočno karti-co in dostop do enot CD/DVD. Hitrost posnemanja

je razmeroma nizka, zato CherryOS za delovanje

potrebuje hiter računalnik PC. Predstavitev prverazličice programa pa spremljajo številne pritož-be iz odprtokodne skupnosti, saj naj bi avtorji kottemelj programa vzeli kar kodo programa PearPC,ki opravlja enako nalogo. Za zdaj še ni jasno, alibo CherryOS zaradi tega pristal tudi na sodišču. www.mxsinc.com




NOVICE

WINFS TUDI ZA WINDOWS XPDatotečni sistem WinFS za-radi zamud pri razvoju verjetno ne bo sestavni del oko-lja Longhorn, kljub temu paMicrosoft ni opustil načrtov zanjegovo širšo uveljavitev. WinFSbodo, kot kaže, najbrž preneslitudi v okolje Windows XP, urad-no napoved in delujočo razvoj-no različico WinFS za Windows XP naj bi razvijalcem predstavi-

li že na Professional DevelopersConference letos septembra.Zaenkrat ni znano, ali bo WinFSna voljo tudi za Windows Server2003.

www.microsoft.com

SONY PRESENETIL ZIMENOVANJEM NOVEGADIREKTORJA Sony ima prvič v svoji zgodo-vini glavnega direktorja, kini Japonec. Ta čas je dolete-la Howarda Stingerja, Angležaz ameriškim potnim listom, ki je bil doslej direktor operacij zaSony v ZDA. Radikalna odloči-tev nakazuje, da želi Sony moč-no spremeniti svoj način dela in

odločanja, saj so v zadnjih letihzabredli v težave, poslovni rezul-tati pa so pod pričakovanji. Pomnenju analitikov je Sony v za-dnjih letih izpustil kar nekaj pri-ložnosti.

www.sony.com

GOOGLE OKREPIL SVOJE VRSTEEden vodilnih Microsoftovihrazvijalcev, Mark Lucovsky, se je preselil h Googlu. Lucovsky je v Microsoftu delal na razvoju jedra Windows NT, knjižni-cah Win32, .Net My Services.Kakšne bodo njegove nalogepri Googlu, še ni znano, saj takopodjetje kot tudi Lucovsky še ni-sta komentirala njegove nove

zaposlitve. Po nekaterih špeku-lacijah naj bi bil to prvi Googlovkorak k razvoju lastnega opera-cijskega sistema.

www.google.com www.microsoft.com

COMPUTER ASSOCIATES SEREORGANIZIRA Družba Computer Associates(CA) je pod novim vodstvom Johna Swainsona sprejela od-ločitev o razdelitvi družbe napet novih poslovnih enot. To soenota za sistemsko upravljanje,enota za upravljanje z varnost- jo, enota za upravljanje pomnil-niških sistemov, enota za izdel-ke, ki omogočajo optimizacijo

poslovnih procesov in enota ki je zadolžena za izdelke in storit-ve. Vsaka enota bo imela svojevodstvo in odgovornost za dobi-ček in izgubo.

www.cai.com

VARNOST ZA KOMUNIKACIJE VOIPNovo nastalo združenje Voiceover IP Security Alliance naj biposkrbelo za standarde in za-hteve, ki bodo omogočale več- jo varnost pri internetni tele-foniji. S to pobudi naj bi se iz-ognili težavam, ki pestijo so-dobna računalniška omrež- ja, so pa ta obenem temelj zastoritve VoIP. Število sodelu-

jočih podjetij se je hitro povz-pelo na več kot 50, med zna-nimi imeni pa so McAfee, MCI,PricewaterhouseCoopers,Samsung TelecommunicationsAmerica, Sprint in VeriSign.

Na kratko

Pomnilniška stonoga

IBM razvija nov tip pomnilniške napra-ve, ki bo omogočala gostoto zapisa skoraj1 Tb na kvadratni palec. Naprava MEMS(micro electrical-mechanical system) upo-rablja na tisoče miniaturnih tipal, od todtudi ljubkovalno ime stonoga (millipede),s katerimi zna delati drobne luknje v poli-

merni film, te pa predstavljajo podatkov-ne bite. Luknje so narejene s segrevanjemtipal, ki nato v filmu pustijo odtis.

Načelo delovanja je podobno kot pri ne-kdanjih luknjanih karticah pri računalni-kih iz šestdesetih in sedemdesetih let, leda zna »stonoga« podatke tudi prebiratiin brisati. IBM je nedavno prikazal proto-tip naprave, ki so jo izdelali v švicarskemraziskovalnem centru podjetja in ima oko-li 4000 drobnih nožic na površini okoli 6,4× 6,4 mm. IBM meni, da bi lahko napra-ve MEMS uporabili kot pomnilniške eno-te za širok spekter naprav, med drugim di-gitalne fotoaparate, pametne telefone inključe USB. www.ibm.com

Podrobnosti o Internet

Explorerju 7.0Microsoft je pred nekaj tedni potrdil, da namerava letos objaviti novo

različico spletnega brskalnika Internet Explorer 7.0, zdaj pa so na danpricurljale prve podrobnosti. Novi Internet Explorer bo na voljo za oko-lja Windows XP SP2, Windows Server 2003 SP1 in 64-bitne različice tehoperacijskih sistemov, prva razvojna različica pa bo objavljena poleti.

Sodeč po virih blizu Microsoftovi razvojni ekipi novega brskalnika,bo Internet Explorer 7.0 z delovnim imenom »Rincon« imel nov uporab-niški vmesnik, kjer bodo posamezne strani prikazane v ločenih zavih-kih, po zgledu brskalnika Opera. Nova bo podpora mednarodnim do-menskim imenom (IDN, international domain name) in slikam v zapisuPNG. Slednje bo brskalnik znal prikazati tudi kot ovojnico čez spletne

strani. Dobrodošla bopovsem prenovljena

podpora tiskanju do-kumentov iz brskal-nika. Vgrajena naj bi bila podpora novicam v zapisu RSS.

Večina novosti pa bo tako ali drugače povezanih z večjo varnostjodelovanja brskalnika. IE 7 bo imel privzeto nastavitev, ki bo zmanjšalapravice skriptnim programom, nova pa bo dodatna ovira, ki bo onemo-gočala poganjanj skript čez različne domene (tipična metoda za napadena druge računalnike). Izboljšali bodo podporo protokolu SSL, zelo ver-

jetno pa bodo zgradili posebno povezavo z Microsoftovim orodjem zaboj proti vohunskim programom Microsoft Anti Spyware. Največja last-nost, ki še ni povsem jasno določena, je podpora stilskim stranem CCS2,kjer Microsoft še omahuje med različnimi možnostmi. www.microsoft.com

Novi monitorji Sony Sony je predstavil nove modele monitorjev LCD, med katerimi

so tudi taki, ki imajo vgrajene TV sprejemnike. Družina monitorjev Sony HT omogoča namreč poleg uporabe z računalnikom tudispremljanje TV programa prek vgrajenega sprejemnika, priloženpa je tudi daljinski upravljavec. Trenutno sta na voljo dva mode-la, 17-palčni s širokim zaslonom v razmerju 16 : 9 in z ločljivost-

jo 1280 × 768 pik ter 19-palčni z razmerjem slike 4 : 3 in loč-ljivostjo 1280 × 1024 pik. Televizijski del monitorja premo-

re teletekst, funkcijo slike v sliki (tudi TVprikaz na računalniškem namizju) instereo zvočnike s podporo prostorskemu zvoku SRS WOW. Posebnost jetudi sama oblika monitorja, ki je na spodnjem delu ukrivljen proti upo-rabniku. Družina HT ponuja priključke za različne možnosti vhodnihsignalov, med drugim pa premore tudi komponentni vhod za sprem-ljanje video vsebine v visoki ločljivosti (HDTV).

Sonyjeva druga novost so novi monitorji Sony HS, ki so namenjenipredvsem rabi doma. Odlikuje jih kratek odzivni čas, poleg tehnologijeX-black pa je tu tudi sistem Intelligent Eco-Mode, ki omogoča samo-dejno prilagoditev svetlosti slike glede na svetlobo okolice in vsebi-no, ki je prikazana. Tudi družina Sony HS ima izvirno obliko stojala,

zaradi česar se razlikuje od drugih monitorjev. Na voljo sta 17- in 19-palčni model, obakrat z ločljivostjo 1280 × 1024 pik in svetlostjo 450 cd/m2. Sony je pripravil

tudi še zmogljivejše različice Premium modelov HS, ki se odlikujejo z odzivnim časom le 8 ms,poleg analognih pa premorejo tudi digitalne (DVI) vmesnike. www.sony-cp.com

» Sony SDM-HS75

» Sony SDM-HT75W



NOVICE

Google DesktopdokončanGooglov Desktop je že ob predstavitvi razvojne

različice povzročil manjšo revolucijo v načinu inučinkovitosti iskanja podatkov na diskih osebnihračunalnikov. Ne nazadnje tudi zato, ker so kon-kurenti hitro splavili množico podobnih sistemov(Microsoft, Yahoo, AOL…). Vendar pa je bila prvarazličica beta tarča tudi kar nekaj kritik. V Googlu so jih vzeli resno in jihv dokončni različici, ki je izšla nedavno, veliko večino tudi upoštevali.

Podpora le Microsoftovim datotečnim tipom je odpravljena (ta je bilaza podjetje, ki je pravzaprav zaživelo na odprtokodnih rešitvah, res ne-navadna), saj Google Desktop po novem išče tudi po zgodovini brskal-nika Firefox/Mozilla, po poštnih arhivih Thunderbirda in po trenutnihsporočilih AOL. Koristno je tudi iskanje po datotekah PDF, čeprav prvi

vtisi kažejo, da to iskanje ni popolno (včasih do-ločenih nizov v datotekah ne najde) in po ime-nih slik in filmskih datotek.

Iskalnik po novem brez težav išče po vsehlokalnih diskih, še vedno pa ne išče po datote-kah ZIP, v katerih marsikdo še »iz starih časov«,ko so bili diski manjši, hrani arhive. Še vedno»manjka« tudi razširjeni iskalni obrazec, kjer bilahko iskanje omejili na določen tip datotek. Tolahko opravimo le s posebnimi iskalnimi nizi(npr. »filetype:pdf«). Iskalnik tudi še vedno ne

išče po vsebini v pošto pripetih datotek.Morda najpomembnejša novost je objava programskega vmesnika,

ki omogoča razvoj dodatkov za iskalnik oz. t. i. pluginov. Že zdaj jih jena voljo nekaj, ki omogočajo iskanje po datotekah, ki sicer niso podprte.Med drugim si lahko omislimo tudi dodatek, ki omogoča iskanje po ka-teremkoli spletnem mestu; npr. po našem intranetu.desktop.google.com


HP računalniki podpirajo iPod

Hewlett-Packard je predstavil nov osebni ra-čunalnik za hišni kino, ki ima vgrajeno poseb-no ležišče za priljubljene predvajalnike AppleiPod. HP Media Center m7000 združuje zmog-

ljiv osebni računalnik (Pentium 4 3,2 GHz, 250GB disk, ATI Radeon X300, DVD zapisovalnik)s posebnimi večpredstavnimi lastnostmi (vgra-

jen TV sprejemnik, programska oprema za di-gitalno snemanje TV programov).

Posebnost pa je vsekakor ležišče na vrhu ra-čunalnika, v katero lahko vgradimo priklopnopostajo priljubljenega predvajalnika iPod, ki gaHP od lani po posebnem dogovoru prodaja tudipod svojim imenom. HP se ni odločil za izde-

lavo posebnega ležišča samo za iPod, temvečpri tem uporablja originalno priklopno posta-

jo, ki jo uporabnik dobi ob nakupu iPoda. HP je s tem prehitel Apple, ki podobne funkcional-nosti še ne ponuja pri svojih osebnih računal-nikih. Sistem Media Center m7000 stane v ZDA1200 dolarjev in več. www.hp.com

Usnjeni prenosnikiTisti, ki se jim zdijo navadni prenosniki premalo eks-

kluzivni, bodo kmalu lahko kupili računalnike, ki bodoimeli ohišje odeto v kakovostno usnje in druge modnemateriale. Podjetje Inclosia Solutions je namreč razvi-lo poseben proizvodni postopek, ki omogoča dodajanjetkanine, usnja ali kovine v računalniška ohišja. Nov po-stopek ne moti delovanja in ne povzroča pretiranega se-grevanja računalnika, prispeva pa k bolj uglajenemu vi-dezu. Med prvimi, ki bodo uporabili nov proizvodni po-stopek, bo nizozemsko podjetje Tulip, ki bo prve prenos-nike z usnjenim ohišjem začelo prodajati jeseni.

Lažji tablični Stylistic

Fujitsu Siemens je predstavil nov mo-del tabličnega računalnika, ki tehta le 1.5kg. Stylistic ST5022 je tretji model iz iz-delovalčeve ponudbe tabličnih računal-nikov, poganja pa ga ultra varčni proce-sor Pentium M 733 s taktom 1,1 GHz, skaterim naj bi dosegli trajanje delovanjakar devet ur. Računalnik ima vgrajen 12,1-palčni zaslon z ločljivostjo 1024 × 768 pik,pomnilnik od 256 MB do 2 GB in diske od40 do 80 GB. Lahki Stylistic premore bo-gato opremo, ki vključuje bralnik prstnihodtisov, bralnik pametnih kartic, brez-žične vmesnike bluetooth in 802.11 a/b/

g ter režo za kartice Memory Stick in SD.Naprodaj bo kmalu po 2900 evrov. www.fujitsu-siemens.com

Bitka zauporabnikeelektronske poštese nadaljuje

Yahoo in Google sta se vnovič spopadla zanaklonjenost uporabnikov z večanjem brez-plačnih poštnih predalov. Yahoo je tako pove-čal velikost brezplačnih predalov na 1 GB in ses tem za kratek čas izenačil s ponudbo druž-be Google in njihove poštne storitve Gmail. Stem je Yahoo že drugič povečal velikost pre-dalov (sprva na 250 MB), odkar je pred letomdni Google napovedal svoj vstop na to podro-čje. Za nameček bodo odslej uporabnikom po-nudili boljše storitve zaščite pred virusi, ki ponovem zajemajo podporo preverjanju pripetihdatotek.

Toda le nekaj dni za družbo Yahoo je Googlevnovič presenetil javnost in podvojil velikostsvoje ponudbe. Gmail, ki je trenutno še vedno

v razvojni različici in le napol javno dosegljiva(sprva le na povabilo, zdaj pa tudi prek naključ-no izbranih obiskovalcev spletnega iskalnika),bo tako ponudila kar 2 GB brezplačnega prosto-ra za uporabnikovo elektronsko pošto. V druž-bi Google korak opravičujejo zlasti z nižanjemcen pomnilniških sistemov. www.yahoo.com; www.gmail.com




Popravek

V aprilski številki smo pri preizku-su laserskega tiskalnika Konica MinoltaPagePro 1300W pomotoma zapisali, daima tiskalnik strojno ločljivost tiskanja

600 × 600 pik na palec. PagePro 1300Wima strojno ločljivost tiskanja 1200 ×1200 pik na palec.

Za napako se opravičujemo.

Prva večfunkcijska napravas toplotnim tiskom

Xerox je predstavil prvo večfunkcijsko napravo, ki za tiskanje v barvah uporablja njihovo teh-nologija toplotnega nanosa barve, ki temelji na vosku. Naprava z imenom WorkCentre C2424 omo-goča tiskanje v barvah s hitrostjo 24 strani na minuto, ki omogoča višjo kakovost in nižjo ceno ti-ska v barvah kot naprave, ki temeljijo na laserski tehnologiji. WorkCentre obenem omogoča optič-no branje s hitrostjo 20 strani na minuto, prvo fotokopijo pa zna narediti v manj kot 15 sekundah.Omogočeno je tudi faksiranje dokumentov, celotna opravila pa je mogoče prožiti iz omrežja.

Xerox ob večfunkcijski napravi ponuja programsko opremo za optično prepoznavanje znakovin upravljanje dokumentov družbe ScanSoft (OmniPage in PaperPort), na voljo pa so tudi številnidodatki, kot so dodatni predali za papir, avtomatski sortirniki in spenjalniki. WorkCentre C2424

je že naprodaj po ceni, ki sega v ZDA od 3000 dolarjev navzgor. www.xerox.com

NOVICE

Nove grafičnetablice Wacom

Podjetje Wacom je predstavilo novografično tablico Volito2, ki je namenjenapredvsem rabi doma. Tablica velikosti A6

je ergonomsko oblikovana, zaradi metal-no obarvanega ohišje je prijetna na videz,omogoča pa uporabo vseh sodobnih me-tod zajema podatkov s podporo na pri-

tisk peresa. V Evropi bo stala okoli 50 ev-rov. Zelo zanimiva novost je tudi tablicaWacom FAVO, ki je na računalnik priklju-čena prek brezžičnega vmesnika bluetooth

in omogoča nemoteno delovanja brez na-pajanja več kot 25 ur, deluje pa v območju10 metrov od računalnika. Žal bo tablicaza zdaj na voljo le na Japonskem. www.wacom.com

Hitachi z zmogljivejšimi miniaturnimi diski

Hitachi je predstavil nov način zapisovanja podatkov namagnetne plošče, s katerim je dosegel večjo gostoto zapisapodatkov in s tem zmogljivejše diske ob isti površini plošč.Biti so pri novih diskovnih ploščah razporejeni v navpičenpoložaj, s čimer posamezen bit na plošči zasede precej manjpovršine kot pri dosedanjem načinu pisanja. Prvi diski znovo tehnologijo bodo na trgu na voljo že konec letošnjegaleta, imeli bodo gostoto zapisa med 130 in 150 Gb na kva-draten palec (današnji najzmogljivejši diski na kvadratenpalec zapišejo 120 Gb).

Dokončno uveljavitev novih diskov Hitachi pričakuje leta2007, ko naj bi gostota zapisa dosegla 230 Gb na kvadratni

palec. To bo omogočalo izdelavo 20 GB diskov Microdrive oz. 3,5-palčne diske z zmogljivostjo 1TB. Diske s tako visoko gostoto zapisa Hitachi že preizkuša v okviru testne skupine zaposlenihdelavcev, ki nove diske uporabljajo pri delu in doma. S tem bo podjetje preverilo zanesljivost no-vega načina zapisovanja tudi v praksi. www.hitachigst.com

Razpredena omrežja 802.11s

Intel je na nedavni tehnični konferenci objavil pobudo in nekatere tehnične podrobnostio novem tipu brezžičnih omrežij, ki bo omo-gočil boljši izkoristek posameznih vmesnikov.

Standard 802.11s gradi na konceptu, kjer vsakabrezžična naprava igra aktivno vlogo v omrež- ju. Tako bi naprava vsakega uporabnika posta-la hkrati oddajnik za druge uporabnik in pre-usmerjevalnik omrežnega prometa v tolikšnimeri, da tak prenos podatkov ne moti pri deluuporabnika.

Ker je predviden prenos podatkov prek večtočk hkrati, naj bi s tem močno povečali pre-pustnost današnjih brezžičnih omrežij, obenempa tudi povečali domet in pokritost s signalom.Protokol 802.11s bo za delovanje lahko uporab-ljal obstoječe naprave 802.11a/b/g, za varova-

nje povezav pa bo temelj varnostni protokol802.11i. Delovna skupina, ki razvija standard, je začela delovati lani poleti, prve rezultate palahko pričakujemo v letih 2006 ali 2007. www.intel.com

Pilotski projekt mobilne televizijena Finskem

Nokia je s skupino partnerjev na Finskempredstavila pilotski projekt mobilne televizije,ki bo omogočala spremljanje TV programov na

mobilnih telefonih. V pilotski projekt je zajetookoli 500 uporabnikov na območju Helsinkov,spremljajo pa lahko nekaj finskih in medna-rodnih TV programov, med drugim CNN, BBSWorld, Euronews, Eurosport in Viva Plus.

Prenos podatkov poteka s pomočjo protoko-la IP Datacasting (IPDC), ki je prilagojen stan-dardu DVB-H, od konca leta 2004 potrjenem sstrani organizacija ETSI kot standard za mo-bilne televizijske storitve. Sprejem je mogoč zazdaj na mobilnih telefonih Nokia 7710, opre-mljenih s posebnim programom, ki omogočatudi interaktivno povezavo na spletne dveri s

TV programom. Pilotski projekt bo potekal do20. junija 2005, na podlagi tega pa se bodo od-ločili, ali storitev pozneje ponudijo tudi v red-ni prodaji. www.nokia.com




PREIZKUSIPentium MPentium M že nekajčasa poganjaprenosnike, zdaj se jepojavil tudi v namiznih

računalnikih.

Blacberry7230Pametni telefon, ki jezaradi obvladovanjaelektronske pošte že

dolgo uspešnica v ZDA, je prišel tudi k nam.STRAN 24 STRAN 26 STRAN 27

o nedavna smo bili pri izbiri omejeni naodprtokodne rešitve, s predstavitvijo 64-bitne različice Windows XP pa lahko ra-čunamo na hitrejšo uveljavitev 64-bit-

nosti tudi v namiznih računalnikih, ne samov strežnikih.

64-bitni procesorji so naprodaj pravzapravže kar precej let, razlika med AMDjevim pri-stopom in med potjo, ki so jo pred njim ubralidrugi izdelovalci, pa je v združljivosti za nazaj.Tako »zna« Athlon 64 (in seveda tudi InteloviPentiumi 4 družine 6XX, ki uporabljajo podo-

bno Intelovo 64-bitno razširitev EM64T) poga-njati vso 32-bitno programsko opremo za proce-sorje x86 že na strojni ravni, brez programske-ga posnemovalnika. Procesor zmore celo hkratipoganjati 32- in 64-bitno programsko opremo.S tem korakom so zagotovili, da je novi proce-

sor že ob splovitvi imel na voljo obsežen naborprogramov, pisanih zanj, po drugi strani pa sos tem upočasnili prehod na novo, 64-bitno pro-gramsko opremo, ki zmožnosti procesorja dokonca izkoristi, saj je večina uporabnikov pov-sem zadovoljna z obstoječimi programi.

V sami 64-bitni arhitekturi 64-bitnih pro-cesorjev Athlon 64 in Pentium 4 je razlik

pravzaprav malo. 64-bitni programski opre-mi je na voljo 16 64-bitnih registrov v proce-sorju (prej osem 32-bitnih). Še pomembnej-ši je verjetno prehod na 64-bitno naslavlja-nje pomnilnika. 32-bitni Windows XP zmo-re naslavljati do 4 GB pomnilnika, pri čemernoben proces ne more imeti dostopa do večkot 2 GB izmed štirih, ki so največ na voljo.

Pri Windows XP x64 je glavnega pomnilnikalahko 32 GB, navidezni pomnilnik pa lahkoobsega kar 16 terabajtov.

Novi sistem zmore poganjati 32-bitne pro-grame prek posnemovalnika, ki so ga priMicrosoftu poimenovali WoW (Windows on

Windows x64). Ta povsem posnema strojnozasnovo procesorjev (32-bitnim programom jena voljo le pol registrov in največ 4 GB pom-nilnika), obenem pa omogoča, da 32- in 64-bit-ni programi lahko tečejo hkrati, pri čemer 32-bitna programska oprema ne teče prav nič po-časneje, kot če bi procesor dejansko imel samoosem registrov in manj pomnilnika in ne bi delračunske moči porabil za »skrivanje« dodatnihzmogljivosti pred programi, ki jih ne znajo upo-rabiti.

Sistem smo seveda preizkusili tudi v praksi.Uporabili smo računalnik s procesorjem AMDAthlon 64 3200+, osnovno ploščo Shuttle FN85s sistemskim naborom nVidia nForce 3 150, 1GB pomnilnika in grafično kartico ATI Radeon

Okna s 64 biti64-bitni nabor ukazov AMD64, ki ga je vpeljal AMD s svojimi procesorjiAthlon 64 in Opteron, sicer poganja obstoječo 32-bitno programsko opremo,vendar resnične prednosti prinaša šele s 64-bitnim operacijskim sistemomin programi.

DOP E R A C I J S K I S I S T E M I

JVC GZ-MC100Kamera GZ-MC100namesto na kaseto videoshranjuje na 4 GB diskMicrodrive.

Program za upodabljanje animacij zatretji del filma Vojna zvezd je tekel podrazvojno različico XP x64, saj se je izgu-ba časa zaradi sesuvanja sistemov zara-di hroščev več kot pokrila z višjo hitrostjoobdelave zaradi 64-bitnega sistema.

» Namizje Windows XP Professional x64 je skoraj povsem enako kot pri predhodniku.

» Med spletnimi mesti, ki ne delujejo v 64-bitnem IE, jetudi stran Windows Update.

WINDOWS XP PROFESSIONAL X64

Kaj: 64-bitni operacijski sistem.Zahteve: Računalnik s procesorjem, ki podpiraukaze AMD64 ali Intel EM64T.Izdeluje: Microsoft, www.microsoft.com.Prodaja: Microsoftovi pooblaščeni partnerji, www.microsoft.com/slovenija/partner/partnerji.mspx.Cena: Še ni znana.

Podpora 64-bitnim ukazom, enostavna name-

stitev, enake ali boljše zmogljivosti v primerjaviz 32-bitnim sistemom.

64-bitni gonilniki in programska oprema so šedokaj nerazširjeni.




PREIZKUSI

V Monitorjevem laboratoriju za preizkušanje izdelkov uporabljamo naslednjo opremo: računalnike s procesorji Pentium 4 2, 3,2 in 3,6 GHz podjetja Intel; dvaračunalnika s Pentiumom 4 3 GHz podjetja Avtera, Ljubljana; računalnik s Pentiumom 4 1,7 GHz podjetja Anni, Ljubljana; prenosni računalnik Apple iBook podjetjaEPL, Ljubljana; monitor NEC MultiSync LCD1860NX podjetja Acord-92, Ljubljana; zapisovalnik Plextor 40/12/40A podjetja PCHand, Ljubljana; Palm Tungsten Tpodjetja CHS, Ljubljana; Compaq iPaq H3870 podjetja HP Slovenija, Ljubljana.

9800 Pro. Sistem smo nameščali na disk IDE inSATA – če uporabimo disk na vmesniku SATA,moramo pri večini računalnikov pripraviti tudiprimerno disketo z gonilniki za SATA krmil-nik. Gonilniki morajo biti seveda 64-bitni, zanaš računalnik pa smo delujoče gonilnike zakrmilnik Sillicon Image Sil3112 našli v sple-tu. Namestitev sistema je potekala brez težavin po slabe pol ure smo se znašli pred namiz-

jem. Windows XP x64 v osnovi prihaja že z do-kaj zajetnim kompletom gonilnikov, tako da

je večina naprav v računalniku delovala že od

samega začetka. Tako je bil že nameščen go-nilnik za grafično kartico, sistemski nabor inomrežni vmesnik, manjkali pa so gonilniki zaintegrirano zvočno kartico. Namesto generič-nih gonilnikov, priloženih sistemu, je sevedavedno boljša odločitev uporaba gonilnikov, ki

jih izda izdelovalec strojne opreme. Zato smoiz spleta prenesli najnovejše gonilnike za gra-

fično kartico in sistemski nabor. Tako ATIjevigonilniki za grafične kartice kot nVidiini za si-stemski nabor so v času pisanja na voljo samov razvojni različici. Kljub temu z namestitvi-

jo nismo imeli težav in po namestitv i gonil-nikov za nabor je sistem prepoznal tudi zvoč-no kartico. Težave bodo imeli tudi lastniki raz-širjenih kosov strojne opreme: večina izdelo-valcev strojne opreme namreč še nima na vo-ljo niti razvojnih različic gonilnikov, tako dakar precej naprav v novih XPjih zaenkrat nebomo mogli uporabljati (svetla izjema je HP, kina spletu že ponuja tiskalniške gonilnike tudiza 64-bitna Okna).

Razlike med obema sistemoma so skri-te, tako da je delo v okolju Windows XP sko-raj povsem enako, ne glede na to, ali gre za32- ali 64-bitno različico sistema. Največja za-

nimivost, ki jo takoj opazimo, je na prvi po-gled prav banalna: Windows XP x64 ima dvaInternet Explorerja, 32- in 64-bitnega. 64-bit-na različica namreč ne podpira 32-bitnih do-datkov in ActiveX programčkov, tako da so v

Microsoftu morali za združljivost z nekateri-mi spletnimi stranmi sistemu priložiti tudi 32-bitno različico. Za normalno brskanje po sple-tu bomo morali počakati na 64-bitne različiceMacromediinega Flasha in Sunovega javanske-ga navideznega stroja. Kot zanimivost ome-nimo, da je ena izmed strani, ki s 64-bitnimInternet Explorerjem ne deluje, tudi spletnomesto Windows Update.

Nabor programske opreme za 64-bitna okna je pravzaprav velikanski, če upoštevamo, da jesistem združljiv z obstoječo 32-bitno Windowsprogramsko opremo. Če se omejimo samo na

64-bitne programe, pa je izbira precej revna.Med bolj znanimi izdelki omenimo požarni zidTiny Personal Firewall, testni program SiSoftSandra, program za delo z video datotekamiVirtualDub, brskalnik Mozilla Firefox in pro-tivirusni program Avast. Pričakujemo lahko,da bodo že v kratkem na voljo 64-bitne razli-čice večine odprtokodnih projektov, na plačlji-vo programsko opremo pa bomo morali čaka-ti dlje časa.

Kljub združljivosti s starejšo programskoopremo pa 64-bitno jedro vseeno poskrbi za

zaplete. Tako ima večina programov, ki pose-gajo neposredno v sistem, težave z nekateri-mi zmožnostmi, oz. sploh ne delujejo. Orodja,kot so Daemon Tools, se pravi programi zadelo z navideznimi optičnimi pogoni (datote-kami ISO), ne delujejo, saj za simuliranje pogo-na namestijo gonilnik, ta je pa 32-biten. Raznipripomočki, kot so WinZip in WinRar, navad-no v Raziskovalec dodajo lastne bližnjice inzmožnosti, dosegljive z desnim gumbom mi-ške, vendar zaradi 64-bitnega Raziskovalca tone deluje (za program WinRar je že na voljopopravek, ki to zmožnost doda naknadno po

namestitvi). Gre pravzaprav za podrobnosti,ki pa vplivajo na prijaznost sistema in njegovuspeh pri uporabnikih.

Zaradi pomanjkanja testnih programov zanovi sistem je primerjava hitrosti delovanjamed 32-bitnim in 64-bitnim Windows XP, čese ne želimo zanašati predvsem na občutek,

dokaj težka. Pri testnih programih, ki so navoljo, se rezultat večinoma izračuna na podla-gi matematične moči procesorja, ne pa na pod-lagi dejanske zmogljivosti v programski opre-mi. Poleg tega na zmogljivost sistema vplivajotudi gonilniki, ki v svojih 64-bitnih različicahnavadno še niso dokončani in so temu primer-no bolj hroščati. Pri poganjanju 32-bitne pro-gramske opreme je novi Windows na isti stroj-ni osnovi približno enako hiter kot »navadni«XPji, tako da pri poganjanju 32-bitnih progra-mov s prehodom na novi sistem ne pridobimoničesar. Tudi sicer razlike npr. pri poganjanju

pisarniške programske opreme ne bodo veli-ke. Največ bodo pridobili programi, ki pri de-lovanju uporabljajo večje količine pomnilnika:gre torej predvsem za večpredstavne progra-me, orodja za risanje in 3D modeliranje in se-veda igre.

Windows XP x64 je prek številnih razvojnihrazličic naposled na voljo tudi v končni obliki.Ali se je dolgotrajno čakanje splačalo, bodo po-kazali izdelovalci programske opreme, saj breznjihove podpore sistem ne bo zaživel.

Peter Šepetavc

Pri Microsoftovih zastopnikih lahkosvoj legalni izvod Windows XP brezplačnozamenjate za 64-bitno različico sistema.

Poleg XP je na voljo tudi 64-bitna raz-ličica strežniškega sistema WindowsServer 2003.

» Nova okna imajo kar dva InternetExplorerja.

» Med programi, ki ne delujejo v 64-bitnih XPjih, so večinoma gonilniki in sistemski programi za strojno opremo. Tudi Microsoftovi.

» V nadzorniku opravil so 32-bitni procesi označeni spripono *32.

WINDOWS XP PROFESSIONAL X64




PREIZKUSI

rocesor Pentium M je že ob splovitvi pre-senetil. Imel je namreč občutno nižji taktdelovanja od takrat uporabljanih proce-sorjev (tako tistih za namizne kot za

prenosne računalnike), obenem pa je bilzmogljivejši od predhodnikov. Ček temu prištejemo še majhno po-rabo energije in nizko segrevanjeprocesorja tudi pri polni obreme-nitvi, se Pentium M izkaže kot od-ličen procesor za prenosne računal-nike. Pri namiznih PCjih je razvojnekaj časa ubiral drugo pot – taktidelovanja so se vse bolj višali, pro-cesorji pa danes porabljajo velikan-ske količine energije, za njihovo hla-

jenje pa se moramo zatekati k velikimhladilnim rebrom, ki jim dela družboprimerno zmogljiv ventilator. Rešitevse pravzaprav ponuja kot na dlani: na

podlagi procesorja Pentium M zgradimonamizni računalnik.Vrženo rokavico je prvi pobral

AOpen in predstavil osnov-ne plošče običaj-

nega formata in okleščeno (»barebone«) kockotudi za ta procesor. Plošč pri nas zaenkrat šeni na voljo, medtem ko lahko mini ohišje z ževgrajeno osnovno ploščo kupimo tudi tostranKaravank. Kocka z imenom XC Cube EY855

Silver se po zunanjosti ne razlikuje od nekate-rih XC Cubov za namizne procesorje. V ohišje,veliko približno 20 × 20 × 30 cm, je vgrajenaosnovna plošča s podnožjem Socket 479, na ka-tero je nameščen sistemski nabor Intel 855GME,

ki ima že vgrajen tudi grafični procesor IntelExtreme 2. Na ploščo lahko namestimo največ

dva pomnilniška modula DDR (takt po-vezave pomnilnika z naborom znaša 400 MHz),na voljo pa sta tudi razširitveni mesti AGP in

PCI. V ohišje lahko namestimo eno optičnoenoto in en disk na vodilu IDE.

V EY855 smo sestavili računalnika z dve-ma različnima procesorjema: Pentiumom

M 745 s taktom 1,8 GHz in CeleronomM s taktom 1,4 GHz. Ob bok smomu postavili prav tako AOpnovo

barebone kocko EX915, namenjeno

procesorjem Pentium 4 in Celeron D na pod-nožju LGA775, ki temelji na sistemskem nabo-ru 915G, v katerega smo namestili Pentium 4550 s taktom 3,4 GHz in Celeron D s taktom2,93 GHz. Procesorjev seveda nismo izbrali na-ključno, temveč glede na njihove maloprodaj-ne cene: preizkušeni Pentium M stane skorajnatanko toliko kot Pentium 4, enako velja tudiza oba Celerona. Oba računalnika smo opremi-

AOPEN XC CUBE EY855Kaj: Barebone ohišje za procesorje Pentium M inCeleron M.Izdeluje: AOpen, ww w.aopen.com.Prodaja: PC Hand, www.pchand.si,

(01) 530 08 00.Cena: 99.105 tolarjev.

Tiho delovanje, majhne mere. Visoka cena, nabor ne podpira najnovejših

tehnologij in vodil, omejene zmožnosti razši-ritve.

Pentium M na miziPentium M je svojo zmogljivost že dokazal v prenosnikih in ni jih malo,

ki menijo, da gre za idealen procesor tudi za namizne računalnike –ob visoki zmogljivosti se ne greje pretirano, pa tudi njegova poraba jedokaj majhna.

PP R OC E S OR J I

Aopen XC Cube EY855 Aopen XC Cube EX915

sistemski nabor Intel 855GME Intel 915G

cena ohišja z osnovnoploščo

99.105 SIT 80.425 SIT

procesor Intel Celeron M 1,4 GHz Intel Pent ium M 1,8 GHz Intel Celeron D 2,93 GHz Intel Pent ium 4 3,4 GHz

cena procesorja 29.260 SIT 79.600 SIT 30.540 SIT 77.150 SIT

Business Winstone2004

18,5 20,1 17,1 22

MCC Winstone 2004 20,3 25,4 23 30,3

PC Mark 2004 -skupen rezultat

2509 3096 3344 4467

PC Mark 2004 -procesor

2733 3518 3887 5212

PC Mark 2004 -pomnilnik

2307 2672 3896 5029

PC Mark 2004 -grafični procesor

587 606 954 1072

PC Mark 2004 - disk 4327 4321 4176 4152

» Rezultati meritev preizkušenih procesorjev.

» V AOpnove kocke lahko namestimo tako namizne kotprenosne procesorje.

AOPEN XC CUBE EY855




PREIZKUSI

li z 2 × 512 MB pomnilnika DDR400 in 120-gi-gabajtnim diskom Maxtor DiamondMax Plus 9na vodilu IDE. Izrisovanje grafike smo prepu-stili kar sistemskima naboroma.

Razlika med obema računalnikoma se poka-že, še preden ju sestavimo. V EY855 na proce-sor namestimo dokaj neugledno hladilno rebroz majhnim ventilatorjem, medtem ko je hladil-nik v EX915 bakren, ventilator pa ima precejvečji premer. Izkaže se, da večji ventilator ninujno vedno tišji: ko smo v EX915 namesti-li procesor Pentium 4, je bil računalnik dokajglasen, medtem ko je bila kocka s PentiumomM ali Celeronom M tudi ob polni obremenit-vi (hitrost ventilatorja se pri obeh računalni-kih prilagaja temperaturi procesorja) praktič-no neslišna. Vse štiri sestave smo preizkusili vokolju Windows XP, rezultati meritev v testnihprogramih pa so v tabeli.

Pentium M se izkaže za povsem dostoj-nega konkurenta Pentiumu 4, medtem ko jeCeleron M na splošno celo hitrejši od CeleronaD. Namizna procesorja imata prednost pri po-ganjanju večpredstavnih programov in pri ma-tematičnih testnih programih, kjer pride do iz-raza višji takt delovanja. Na splošno pa se lahkomobilna procesorja brez težav kosata s cenovno

primerljivimi namiznimi procesorji.XC Cube EY855 pokaže, da bomo mobil-

ne procesorje verjetno vse pogosteje srečeva-li tudi na pisalnih mizah, še posebej v okoljih,kjer je bolj kot surova računska moč pomemb-na majhna poraba energije in tiho delovanjeračunalnika. Sistemski nabor 855GME je sicerže nekoliko v letih in v prenosnikih ga že na-domešča nabor 915GM, ki prinaša podporo ne-katerim novostim, kot so vodilo PCI Express,

vmesnik SATA, dvokanalni dostop do pomnilni-ka in višji takt vodila. Sama kocka je sicer draž-

ja od ločenega nakupa ohišja in osnovne plošče,po ceni pa za slabih 20 tisočakov presega tudiceno primerljive kocke za namizne računalni-ke, vendar se za to odkupi z majhnimi zuna-njimi merami in dovršenim oblikovanjem, ne-posrednega konkurenta EX915 pa poseka z ne-slišnim delovanjem.

Peter Šepetavc

» Hladilnik v kocki za mobilne procesorje (levo) je majhen, rebra pa redkejša, medtem ko Pentiumi 4 zase zahte vajobolj konkretno hlajenje (desno).

AOPEN XC CUBE EY855




PREIZKUSI

Ameriški hit v EvropiKar se tiče mobilne tehnologije, so bili Američani vedno posebneži. Medtem

ko je preostali svet zelo hitro zapopadel mobilne telefone, so Američaniše dolgo vztrajali na pozivnikih (in to zaradi cenovne politike mobilnihoperaterjev, ki računajo tudi dohodne klice, še vedno počnejo), zelo priljub-ljene pa so postale tudi specializirane naprave za branje elektronske pošte.

avno z njimi si je priborilo priljubljenostpodjetje RIM, ki odlično trži svoje izdel-ke Blackberry. Najnovejši modeli se sicerpočasi spreminjajo v pametne telefone,

toda osnovna zmogljivost Blackberryjev je ševedno enostavno delo z elektronsko pošto napoti. Na voljo so tudi modeli s povezovanjemGPRS in prav te poskušajo evropskim uporab-nikom ponuditi tudi večji mobilni operater-

ji. Kot je npr. Vodafone oz., pri nas, SimobilVodafone.

Ta pri nas ponuja model 7230, ki jeeden zadnjih RIMovih naprav s tipično»kvadratno« obliko. Ima »pravo« QWERTZtipkovnico s tipkami, ki so dovolj velike,da jih lahko uporabljamo tudi s palci.Tipk je vendarle premalo, tako da so npr.številke dosegljive s pritiskom na Shift,

enako tudi ločila, pri čemer je podpičje(zelo uporabno pri sestavljanju »smajli- jev«) dosegljivo šele s seznama posebnihsimbolov. Celotna tipkovnica je nekoli-ko nestabilna (beri: tipke se vse hkratinekoliko premikajo), vendar lahko ponekajdnevni intenzivni rabi zatrdimo,da je dovolj dobra za resno delo.

Celotno upravljanje naprave potekas kolescem ob strani (t. i. jog dial) in lo-kalnimi menuji in reči moramo, da setega presenetljivo hitro navadimo (tuditisti, ki smo vajeni »tapkati« po zaslo-

nu, česar Bleckberry ne omogoča).Blackberryji so znani po tem, da zapošto uporabljajo lasten protokol, ki omo-goča t. i. »push« način delovanja, ko strežniksam sporoči napravi, ko je na voljo novo sporo-čilo. To pomeni, da vsak uporabnik (prek splet-nega vmesnika na napravi) najprej uredi splet-ni naslov na Vodafonovi strani in se tako pove-že s strežnikom, potem pa nanj veže svoj obsto-

ječi naslov. Omogočena je povezava (Vodofanovstrežnik pregleduje pošto na vašem strežniku)prek POP3 ali Outlookovega spletnega vmesni-ka, prek vmesnika Lotus Notes ali pa prek po-

sebnega preusmerjevalnika, ki si ga uporab-nik namesti v službeni računalnik. Pri preiz-kusu smo imeli z vsemi načini težave, kajti našpoštni predal vsebuje okoli 65.000 sporočil, topa RIMovemu strežniku očitno ni bilo všeč. Ko

smo na Blackberryja vezali manj obremenjenračun, nismo imeli težav.

Težave pa smo imeli s šumniki, ki jih napra-va ne podpira, temveč namesto njih prikazuje»kvake«. Računalnikarji smo tega vajeni še izstarih časov, poslovnežem (ki jim je napravanamenjena) pa to zagotovo ne bo všeč. Razentega je delo z elektronsko pošto zelo enostav-

no in hitro. Ne moremo sicer računati na ob-likovanje HTML (kar obvlada že kar nekaj pa-metnih telefonov), pa tudi podpora pripetimdatotekam je omejena (le pregledovanje DOCin XLS), pa vendar – za osnovno komunikacijopopolnoma zadostuje.

Še posebej, ker smo z Blackberryjem res ved-no dosegljivi – v mesečno naročnino 5000 to-

larjev je namreč zajet neomejen promet GPRS,tako doma kot v tujini. Previdnost pri upora-bi kljub temu ne bo odveč. Blackberryja smopreizkusili v Franciji in kar nekajkrat se nam

je zgodilo, da se je avtomatika povezala s po-

nudnikom, ki je imel težave s povezovanjemGPRS - in e-pošta enostavno ni delovala (kar

smo opazili šele čez čas). Menimo, da bimorala biti napravica dovolj pametna,da bi tako ključen podatek zanjo zna-la preveriti in se temu ustrezno (ne-)povezati.

Blackberry 7230 ima barvni zaslon,ki je odlično viden na soncu, pri slab-ši svetlobi pa manj. V temi tudi gumb

za osvetlitev ne pomaga prav dosti. Je

pa zato trajnost akumulatorja izredna.V dveh dnevih intenzivne uporabe (vsakdan smo prejeli okoli 70 sporočil in pri-bližno 30 smo jih tudi odposlali) smo na

pokazatelju stanja akumulatorja izgubili leeno črtico od štirih.

Na voljo je kar nekaj javanskih progra-mov za Blackberryje, toda hiter pregled od-krije, da gre večinoma za igre. Vsekakor paponudba niti približno ni tolikšna kot zaPalm ali PocketPC. Škoda, kajti nadomestiloza vgrajene organizatorske programe bi seprileglo – koledar in zaznamki so namreč na

ravni povprečnega od dve do tri leta starega(ne pametnega) telefona.Poslovneži, ki imajo ob sebi tudi prenosnik,

bodo pogrešali to, da Blackberry ne premorenobenega načina povezovanja, kot sta Irda alibluetooth. V internet prek njega tako ne more-mo. Tudi razširjanje s pomnilniškimi kartica-mi ni mogoče.

Zanimivo, da je Blackberry trenutno navoljo s kartico A1 (Mobilkom) in ne Simobil.Začasno, dokler Simobil ne postavi lastnegastrežnika. Minus take ponudbe je žal v tem,da z Blackberryjem ne moremo telefonirati.

Čeprav je naprava sama tudi telefon, jo lahkov trenutnem Simobilovem paketu uporabljamole kot bralnik pošte (če organizatorski del na-prave zanemarimo).

Matjaž Klančar

RIM BLACBERRY 7230Kaj: Pametni telefon.OS: RIM.Pomnilnik: 16 MB RAM.Ločljivost zaslona: 240 × 160 pik.

Frekvenčna območja: 900, 1800, 1900. Odzivnost

Uporabnost

Splošen vtis

Prodaja: Simobil, www.simobil.si, 080 40 40 40.

Cena: 50.000 tolarjev (ob podpisu dveletne po-

godbe), naročnina 5000 tolarjev na mesec.

Zelo enostavno in hitro pošiljanje elektronske

pošte, izredna trajnost akumulatorja.

V trenutnem prodajnem paketu ne omogoča

telefoniranja. Ne obvlada šumnikov, slab za-

slon, omejene organizatorske zmogljivosti,

možne težave ob vezavi na obstoječi elektron-

ski naslov.

R TE LE KO MU NI K AC IJ E

RIM BLACBERRY 7230




PREIZKUSI

o, da bi bilo podoben korak smiselno sto-riti tudi na področju video kamer, je tudiže dolgo jasno. Že nekaj časa so na vo-ljo kamere DVD (sicer redke), končno pa

smo priča že tudi prvim poizkusom snemanjana disk.

JVCjeva kamera GZ-MC100 namesto na kase-to miniDV video shranjuje na disk Microdrivezmogljivosti 4 GB. Uporablja kar navadne dato-teke MPEG-2, kar je silno praktično, če je konč-ni cilj snemanja izdelava DVD - ne potrebuje-mo namreč več močnega računalnika, ki bi pr-votni zapis pretvoril v MPEG-2. Privzeta kako-vost je 8 Mb/s, kar ustreza vrhunski DVD kako-vosti in omogoča, da na Microdrive shranimoeno uro posnetka (enako kot na večino kasetminiDV). Če v nastavitvah povečamo stiskanje

(in s tem seveda poslabšamo kakovost videa),lahko na disk shranimo do pet ur posnetka, topa je veliko več kot na katerokoli kamero s ka-seto. Prednost »datotečnega« snemanja se kažev tem, da ob pregledovanju posnetkov na samikameri vidimo začetne slike vsakega od njih.To je veliko bolj praktično kot dolgotrajno innenatančno previjanje posnetka na kaseti.

S posnetki, ki jih je naredila kamera, smo sibrez težav zapekli DVD, saj so datoteke polnozdružljive s standardom Video DVD. Zavedatise moramo le tega, da je zvok zakodiran v dvo-kanalni Dolby Digital (zaradi česar zasede kar

najmanj prostora) in da tega manj zmogljiviprogrami za izdelavo DVD ne podpirajo (pri-loženi seveda ga). Sicer pa smo datoteke na ra-čunalnik prenesli kar prek vmesnika USB 2.0(enostavno smo jih prekopirali, kot to počne-mo s fotografijami pri fotoaparatih).

GZ-MC100 je hkrati tudi fotoaparat, in sicerločljivosti dveh megapik. Zanimivo, da za shra-njevanje fotografijuporabljaločeno kartico– tipaSD. Izdelane fotografije so povprečne, samemufotoaparatu pa je gotovo v prid, da ima bliskavi-co (kamere s fotoaparati je ponavadi nimajo), daima 10x zoom (z digitalnim stabilizatorjem), kar

premorejo le zmogljivejši fotoaparati (in večinakamer), in da je združljiv s Pictbridge.Do zdaj povedano se sliši zelo dobro, žal pa

nad kamero nismo niti približno tako navdu-šeni kot nad spodaj ležečo računalniško tehno-

logijo. Ključna težava je vtem, da se naprava zbujacelih 15 sekund, to pa

je za kamero nespre- jemljivo (v 15 sekun-dah dogodka, ki ga že-limo posneti, najverjet-neje ne bo več). Nadalje

je moteče, da se snemanjezačne šele dobro sekundopo pritisku na snemalnigumb, moteč pa je tudipokončni format samekamere. Res je, da je tonekoliko osebno mnenje,toda predvsem pri foto-grafiranju ob pokončnidrži s prstom mimogrede

prekrijemo bliskavico. Dane govorimo o tem, da jes palcem zelo težko (brezpomoči druge roke) izbira-ti nastavitve, oz. preklap-ljati med različnimi nači-ni delovanja. Predvsem pa jekakovost posnetkov precej slab-

ša, kot smo vajeni s kamer miniDV. Šepa prila-

gajanje beline, saj so posnetki, ki smo jih nare-dili na soncu, precej »zažgani«. Seveda lahko topopravimo z ročnimi nastavitvami, toda »ska-kanje« po menujih, ko bi radi nekaj na hitro po-sneli, vsekakor ni nekaj, česar bi se veselili. Ne

nazadnje tudiakumulator za

daljše delo ni prime-ren, saj ga stalno vrtenje di-

ska očitno kar hitro utrudi.

Mali JVC je zanimiv poizkus odmika od sne-

manja na trak (ali DVD), vendar ima kar nekajotroških bolezni. Upati je, da so njegovi nasled-niki (npr. GZ-MC200) v tej smeri boljši, vendarbrez preizkusa tega ne moremo vedeti.

Matjaž Klančar

Disk namesto video

kaseteTo, da video kasete s svojimi dolgimi magnetnimi trakovi niso najboljšinosilec za hranjenje videa, so izdelovalci videorekorderjev ugotovili že predčasom (z DVDji, DVD zapisovalniki in zapisovalniki na disk).

JVC GZ-MC100Kaj: Video kamera, ki snema na disk in fotografi-ra na kartice SD.Prodaja: Trion, www.trion.si, (01) 563 40 18.Cena: 309.984 tolarjev.

Neposredna izdelava datotek MPEG-2, eno-stavno pregledovanje posameznih posnetkov. Počasen vklop, počasen sprožilec, slaba kako-

vost posnetkov, visoka cena.

T VI DE OK AM ER E

» Akumulator se izkaže kot nekoliko prešibak. » Namesto kasete miniDV je vgrajen kar 4 GB disk.

JVC GZ-MC100




PREIZKUSI

sakdo, ki se je že preizkusil v računal-niški video montaži, je kaj hitro ugoto-vil, da se je lotil opravila, za katerega sepotroši veliko, veliko časa. K temu sicer

veliko prispeva sama narava obdelave videogradiva, nekaj pa tudi neustrezna računalni-ška strojna ter programska oprema. Marsikdo

je zaradi tega opustil misel na montažo ali pa jo le preložil na poznejši čas. Za današnjo sodo-bno računalniško opremo pa lahko trdimo, da

je že v celoti primerna tudi za uspešno doma-čo računalniško montažo. Izbira programskihorodij je bogata in lahko rečemo, da so montaž-na orodja kar dobra in tudi nabavna vrednost

je razmeroma nizka.Canopusov program za obdelavo videa Let’s

EDIT 2 je eden izmed sodobnih amaterskih oro-

dij za video obdelavo. Z njim ne urejamo le vi-

dea, temveč omogoča tudi izvoz končnega mon-tiranega posnetka v različne formate. Glede naceno ga lahko uvrščamo med amaterska orod-

ja, po zmožnostih in obsežnosti pa si zaslu-ži mesto tudi med profesionalnimi uporabni-ki. Upravičeno bo kupce lahko našel tudi medzahtevnejšimi uporabniki. Z nakupom osnovnerazličice sicer dobimo samo programsko opre-mo Let’s EDIT 2. A to zaenkrat zadostuje, če ima-mo na voljo še srednje zmogljiv računalnik, kiima vgrajen vmesnik firewire. Digitalni vmes-nik IEEE 1349, prek katerega iz digitalne kame-re v računalnik ali narobe prenašamo video, ne-malokrat tudi v novejše računalnike ni vgrajen.Takrat nam je na voljo tudi paket, ki razen pro-grama vsebuje tudi ustrezno kartico ADVC 1394,s katero se program menda prav dobro ujema.So pa pri Canopusu računali tudi na uporabnike,

ki želijo urejati analogne videoposnetke (kadar

je na voljo samo kompozitni video signal). PaketLet’s EDIT 2 RT+ vsebuje dodatno tudi analognivmesnik (ob digitalnem seveda).

Z namestitvijo programa nismo imeli nika-kršnih težav (na začetku nameščanja se lahkoodločimo za enega od več svetovnih jezikov).Programski vmesnik je na prvi pogled dokajpreprost in to nam je bilo takoj všeč. Vsa okna,gumbi in potrebna orodja so logično razmeš-čena po zaslonu. Po želji lahko velikost posa-meznih oken prilagodimo svojim potrebam aliokusu. Ker smo preizkusili že veliko podobnihorodij, priloženih navodil na začetku testa nis-mo niti potrebovali in smo se lahko takoj lotilimontaže. Žal smo hitro ugotovili, da brez na-vodil ne bo šlo, saj program ponuja veliko več,kot nam razkrije na prvi pogled. Na zgoščenkipriložena navodila so napisana na kar 384 stra-

neh, to pa presega celo obseg navodil za AdobePremiere Pro . Opis je nazoren in zelo bogatoopremljen s slikovnim gradivom.

Let’s EDIT 2 je pri uporabi številnih učinkov(sprememba hitrosti video posnetka, korekturabarv, ostrina, kontrast ...) bliskovito hiter. Vsakučinek lahko nato še uredimo po svojem okusuali zahtevam in mu tako dodamo avtorski videz.Enako kot za učinke velja tudi za množico pre-hodov v 2D in 3D, ki so na voljo. Žal kakovost sli-ke v oglednem načinu, ki ji dodajamo posamez-ne učinke ali prehode, ni enaka končnemu vide-zu in preden video pretvorimo v končni format,

ga seveda moramo še zmeraj preračunati.Let's EDIT 2 podpira naslednje formate: AVI, MPEG1, MPEG2, Windows Media ter Quicktime. Zanimivo, da posamezne formate lahkotudi poljubno mešamo. Tudi pri izvozu končne-ga videa imamo več možnosti. Video s časovneosi lahko shranimo naravnost na nosilec DVD,ki si ga seveda lahko pozneje ogledamo na sa-mostojnih napravah za predvajanje DVD. Ali paza ogled na isti napravi pripravimo tudi v for-matih VCD ali SVCD.

Program je ves čas preizkušanja deloval sta-bilno. Preizkušali smo ga na računalniku, ki je

imel vgrajen procesor Pentium IV s hitrostjo ure 3 GHz in z 1 GB pomnilnika R AM terz vgrajenimi operacijskim sistemom WindowsXP Professional.

Bogdan Dugonik

Naredimo film s

CanopusomŠe pred nekaj leti je bila računalniška video montaža opravilo, ki so sega lotili le redki. Primerne strojne računalniške opreme ni bilo veliko,programska oprema pa je bila nestabilna ali pa hudo draga.

LET’S EDIT 2Kaj: Program za računalniško video obdelavo.Minimalne zahteve: Pentium IV ali Athlon 700MHz, vsaj 256 MB pomnilnika RAM, podatkov-ni disk s hitrostjo prenosa vs aj 4 MB/s, Windows

98SE/Millenium.Izdeluje: Canopus, ht tp://www.canopus.com.Prodaja: Raping, www.rap-ing.si, (01) 43 41 772.Cena: 33.571 tolarjev.

Hitrost, stabilnost, ogled vgrajenih učinkov vrealnem času, kompleksnost programa, cena.

Nekaj težav pri krmiljenju kamere.

VU R E J E V A L NI K I V I DE A

» Osnovni vmesnik je zelo pregleden in preprost.

LET’S EDIT 2




PREIZKUSI

Googlov slikarPrvo Picaso je pred skoraj letom dni kupil Google od podjetja Picasa, Inc.,

jo nadgradil in izdal v novi različici. Tudi Picasa 2 je namenjena iskanju,urejanju in obdelovanju slik v računalniku, predvsem digitalnih fotografij.

GOOGLE PICASA 2Kaj: Organizator slik.Izdeluje: Google.Spletni naslov: http://www.picasa.com/.Cena: Brezplačno.

Operacijski sistemi: Windows 98–XP. Brezplačen, obdelovanje slik s pomočjo dato-tek .INI, veliko možnosti izvoza in uvoza ter na-činov korekcije, hitrost.

Ni drevesne strukture map, začetno »prisilje-no« iskanje slik.e prva različica je marsikoga prepriča-

la, saj je bila zelo preprosta za uporabo.Program je po novem brezplačen, izpo-polnili pa so načine obdelovanja slik in

odpravili marsikatero pomanjkljivost.Ko prvič zaženemo program, nam ta v

»lovu« na slike ponudi možnost pregleda kom-pletnega računalnika ali pa le mape »moji do-kumenti«. Pravzaprav nam možnosti ne ponudi,temveč nam jo vsili, saj moramo eno od obeh

sprejeti, ne da bi lahko vplivali na izbiro map,ki jih želimo, oz. ne želimo vključiti v pregled.To lahko storimo šele pozneje. Pri pregledova-nju se ne zajamejo le slike, temveč tudi filmi, ki

jih prav tako odpiramo v samem programu inurejamo podobno. Gradivo lahko dodamo tudipozneje neposredno iz fotoaparata, optičnegabralnika ali nosilcev.

Grafični vmesnik je všečen, sodoben in sil-no občutljiv. Večji del zaslona je rezerviran zagrafični prikaz map, s katerim hitro pregledu-

jemo slike. Drsniki so zelo odzivni, tudi če ima-mo več tisoč slik, saj je premik z enega na drug

konec seznama s sodobnim računalnikom sko-rajda trenuten. Slike lahko natisnemo v različ-nih oblikah, pošljemo po elektronski pošti (nemanjka seveda možnost uporabe GooglovegaGmaila), izvozimo kot Blog v Googlov strežnik

Blogger, oz. jih pretvorimo v JPEG z želenimilastnostmi. Vgrajena je tudi izdelava slikovnihplošč CD in varnostnih kopij, prikaz diapoziti-vov (slideshow) in pregled prek časovne lini-

je (timeline). In seveda možnost izdelave albu-mov HTML, če imamo svojo »fotografsko« splet-no stran.

Po začetnem pregledu so slike urejene podatumih in zložene v mape z enakimi imeni,kot jih imamo na diskih, po želji pa jih lahkopreimenujemo. To ustreza začetnikom, nekoli-

ko manj pa tistim, ki že imajo izde-lane zbirke. Moti tudi nezmožnostustvarjanja hierarhičnih map, to-rej drevesne strukture slik. Lahko

jih sicer uredimo v »navideznih al-bumih«, a ti ne nadomestijo dreves-ne strukture map. To si sicer lahkoogledamo s t. i. »upravljalcem map«,ki pa je zgolj kot dodatek. Pri ureja-nju pomaga možnost dodajanja na-slovov, opisov in ključnih besed, pokaterih lahko iščemo. Dodatna mož-nost je iskanje po starosti. Rezultate

razvrstimo po imenu, datumu po-snetka ali velikosti, prikažejo pa seskoraj trenutno.

Če so organizacijske sposobno-sti programa nekoliko omejene gle-

de map, nas prijetno preseneti obdelovanje slik.Poleg temeljnih orodij, kot so obrezovanje inodstranjevanje rdečih oči, imamo na voljo orod-

ja, kot so nastavljanje temin in svetlin, mehča-nje in spreminjanje temperature barv. Vsa jemogoče uporabiti tudi na večjemu številu slikhkrati. Vse spremembe se shranjujejo v dato-teko .INI. Tako se z lahkoto vrnemo nazaj naprejšnjo različico slike, poleg tega ne potrebu-

jemo toliko prostora, kot če bi se vsaka izboljša-va shranila v obliki slike. Zadnja prednost je ta,da ne izgubimo izvirne slike. Pomanjkljivostista dve – predelave so vidne le v Picasi 2, po-leg tega pa imamo vse mape »nasmetene« z da-totekami .INI.

Picasa 2 je program, ki bi ga bilo težko od-svetovati začetnikom pri urejanju digitalnih fo-tografij. Na enem mestu ponuja večino tega, kar

potrebujejo uporabniki – uvoz, urejanje, iska-nje, obdelavo, tiskanje in izvažanje posnetkov.Glede na to, da je popolnoma brezplačen, mu

je težko očitati pomanjkljivosti. No, glavna senanaša na nezmožnost urejanja map v dreves-ne strukture, naprednejše uporabnike pa lah-ko neprijetno preseneti tudi prvo pregledova-nje map, ki se ne da motiti. A za ta »denar« po-nuja Picasa 2 precej in je tudi precej izboljšanaglede na prvo različico.

Jernej Pečjak

ŽG R A F I Č NI P R OG R A M I

» Grafični vmesnik v Picasi 2 je pregleden in preprost, predvsem pa se hitro odziva, tudi ko pregledujemo večjo zbir-ko fotografij. Mape se samodejno razporedijo po datumu, ni pa možnosti izdelave drevesne strukture.

» Slike v Picasi 2 tudi obdelujemo z več kot 15 orodji. Vsak korak,ki smo ga naredili, se shrani v posebno datoteko .ini, s katero hi-tro prekličemo napake. Žal so spremembe na slikah vidne le v temprogramu.

GOOGLE PICASA 2




PREIZKUSI

Varno brisanjeKalifornijsko podjetje Executive Software je zaslovelo predvsem po svojem

zelo hitrem orodju Diskeeper za zmanjševanje razdrobljenosti zapisana diskih. Tokrat smo preizkusili njihovo orodje za reševanje izbrisanihpodatkov, Undelete Professional 5.0.

o namestitvi uporabnik najprej opazi,da je vsem dobro znani Recycle Bin zahranjenje izbrisanih datotek nadomestilnov koš, imenovan Undelete Recovery

Bin. Namen je povsem enak – hranjenje in re-ševanje brisanih datotek, le da mu uspe uje-

ti precej večji spekter le-teh. Poleg običajnoizbrisanih datotek namreč prestreže tudi ti-ste, ki jih uporabnik izbriše v ukazni vrstici,pa tudi izbrisane datoteke iz omrežnih izvo-rov. Še več, uporabnik lahko s posebno funk-cijo Search Disk obudi tudi datoteke, ki so bileizbrisane še pred namestitvijo orodja in so bileže odstranjene iz običajnega koša, če seveda šeniso bile fizično prepisane z drugimi datoteka-

mi. Prav vsega se pač ne da rešiti. Zanimiva jetudi možnost Version Protection, ki prestreževsak dokument, ki ga Microsoftov Office prepi-še med shranjevanjem nove različice tega do-kumenta.

Vmesnik je precej preprost in uporabnikse v njem hitro znajde. Na levi strani se spre-

hajamo po mapah v košu, na desnipa pregledujemo informacije o izbri-sanih datotekah v izbrani mapi. Pritem imamo več možnosti – pregledu-

jemo lahko običajno izbrisane datote-ke ali pa izberemo pogled, v katerempregledujemo le datoteke, ki jih je vkoš zapisal v orodje vgrajeni VersionProtection. Če želimo, lahko oba po-gleda združimo v enega in pregledu-

jemo obe vrsti datotek hkrati.Nabor možnosti za nastavljanje

delovanja koša je zadovoljiv. Vsakemupogonu lahko dodelimo svoj koš in vsakemudoločimo velikost ali pa imamo skupnega zavse pogone. Vsakemu posebej lahko nastavimoživljenjski čas datotek v njem (če seveda želimo

avtomatično praznjenje). Določimo lahko sez-nam datotek, ki jih ne želimo prestreči. Tu jemožnosti dovolj, saj lahko izključujemo dato-teke (ali kar celotne pogone) po imenih, lokaci-

jah ali končnicah, tako da s kombinacijami tehkriterijev lahko izključimo praktično kakršen-koli nabor datotek. Škoda le, da nimamo mož-nosti pisanja prioritetnih seznamov za avtoma-tično brisanje datotek iz koša glede na določenekriterije. Če na disku zmanjkuje prostora, ki jenamenjen košu, utegne biti to še kako koristno(npr. uporabnik bi lahko zahteval, naj se najprejbrišejo datoteke s končnico .avi). Iz varnostnihrazlogov je zanimiva tudi možnost, imenova-na Secure Delete, ki izbrane datoteke izbrišetako, da jih fizično prepiše z binarno kodo intako prepreči, da bi katerokoli orodje rešilo iz-brisane podatke.

Omeniti velja še, da se Undelete v sistemuobnaša kot strežnik, na kar utegne uporabni-ka opozoriti požarni zid, ki tudi sporoči, daorodje želi pristopiti v internet. To lahko mir-no dovolimo, saj v resnici sploh ne gre za do-stop do interneta, temveč le za posledico dej-stva, da Undelete uporablja nekatere mehaniz-me v Oknih, ki sprožijo tako vedenje.

Executive Undelete je poleg preizkušene raz-ličice mogoče dobiti še v dveh drugih – Homein Server. Prva različica je prilagojena krajev-ni rabi, druga pa strežnikom, saj omogoča do-

stop do koša vsakemu računalniku z namešče-no različico Server ali Professional in ustrezni-mi upravljalskimi pravicami.

Gregor Humar

EXECUTIVE UNDELETEPROFESSIONAL 5.0Kaj: Program za reševanje izbrisanih datotek.Izdeluje: Executive Software, www.executive.com.Prodaja: Dinamik Bovec, ww w.dinamik.si, (05)

389 60 40.Cena: 16.680 SIT.Operacijski sistemi: Windows XP, Windows NT,Windows Server 2000–2003.

Pregleden vmesnik, enostavna raba. Cena, malo naprednih možnosti.

PS I S T E M S K A OR ODJ A

» Z možnostjo Search Disk lahko iščemo in rešim o tudi datoteke, ki so bile izbrisane iz koša že pred na-mestitvijo orodja.

» Uporabniški vmesnik je preprost in pregleden, želeli pa bi si večnaprednih možnosti.

EXECUTIVE UNDELETE PROFESSIONAL 5.0




PREIZKUSI

eagate je bil z družino diskov Barracuda7200.7 eden prvih, ki je v svojih izdelkihpodprl NCQ, z novo družino 7200.8 panaj bi zaostanek za konkurenco zmanj-

šali tudi pri zmogljivosti diskov.Tehnologijo NCQ smo srečevali predvsem

v navezi z diski in krmilniki SCSI, medtem kodiski ATA teh priboljškov niso podpirali. Tuditemeljna specifikacija vodila SATA ni imelapodpore NCQ – podporo je prinesla šele prvanadgradnja standarda, imenovana Serial ATAII. Gre za tehnologijo, ki disku omogoča hkrat-no obdelavo večjega števila zahtevkov s stra-ni krmilnik a in njihovo pre-razporejanje, s čimer doseže-mo čim bolj optimalen v rst-

ni red ukazov, manj vrtenja di-ska »v prazno« (se pravi, ne dabi hkrati tudi brali ali pisali po-datke nanj) in s tem tudi hitrejšiprenos podatkov z diska. Razlikav primerjavi z zaporedno obdelavoukazov krmilnika (kjer se ukazi izvr-šujejo glede na čas zahtevka) se pokažepredvsem pri sodobnih večopravilnih invečnitnih operacijskih sistemih, pri katerihvečje število programov hkrati zahteva do-stop do podatkov na disku, bodisi do datotekali do navideznega pomnilnika. NCQ poskrbi,

da zaporedje branja čim bolj ustreza dejan-skemu vrstnemu redu zapisa podatkov na di-sku. Tehnologijo NCQ podpirajo samo »pravi«SATA diski, torej diski z namenskim SATA pro-cesorjem, ne pa tudi ATA diski s SATA vmes-nikom, kjer za pretvarjanje ukazov skrbi pre-mostitveni čip.

Seagatova družina diskov Barracuda 7200.8 je na voljo z zmogljivostjo do kar 400 GB, s či-mer se diski 7200.8 uvrščajo med najzmoglji-vejše, kar zadeva pomnilniški prostor. 400-gi-gabajten disk smo preizkusili v navezi z osnov-no ploščo Intel D925XECV2 s sistemskim nabo-

rom 925XE, katerega sestavni del je tudi krmil-nik SATA s podporo tehnologiji NCQ. PodporoNCQ moramo vklopiti tudi v biosu računalni-ka, poleg tega pa potrebujemo še gonilnik zaoperacijski sistem – za omenjeno ploščo mo-

ramo namestiti program Intel ApplicationAccelerator različice 4.0 ali več. Disk smo naj-prej preizkusili z izklopljeno tehnologijo NCQ,nato pa smo preverili, kako vklop NCQja vplivana hitrost obdelave ukazov in na samo hitrostprenosa. Na koncu smo disk postavili še ob bok200-gigabajtnemu disku Maxtor DiamondmaxPlus 9 SATA, ki je bil zmagovalec oktobrske-ga velikega preizkusa diskov, in ob predhod-nika, Barracudo 7200.7. Rezultati meritev sozbrani v tabeli.

Izkaže se, da NCQ v praksi ne prinaša takoobčutnih prednosti, kot bi nas izdelovalci radiprepričali. Tehnologija seveda pokaže zobe šelev obremenjenih strežnikih, kjer je število poiz-vedb neprimerno večje, v domačih računalni-kih pa NCQ ne bo prinesel nobene pohitritve.Družina diskov Barracuda 7200.8 pa se je iz-kazala kot precejšen napredek v primerjavi spredhodnikom; diski se lahko merijo z najhi-trejšimi konkurenti, obenem pa Seagate za svo-

je izdelke ponuja pet let garancije, kar je večkot katerikoli drug izdelovalec.

Peter Šepetavc

Diski z razporejanjem

ukazovDiski SATA s tehnologijo NCQ (Native Command Queuing)so na trgu že nekaj časa, pa vendar se šele v zadnjem časuuveljavljajo sistemski nabori, ki to tehnologijo podpirajo tudiv krmilniku SATA.

SEAGATE BARRACUDA7200.8 NCQKaj: Disk SATA s podporo NCQ.Zahteve: Vmesnik SATA na osnovni plošči.Izdeluje: Seagate, www.seagate.com.

Prodaja: Elkotex, ww w.elkotex.si, (01) 583 79 10.Cena: Od 21.740 tolarjev (120 GB) do 80.800 to-larjev (400 GB).

Zmogljivost, petletna garancija. Visoka cena zmogljivejših modelov.

SDI S K I

Seagate Barracuda7200.8 400 GB



Maxtor DiamondMaxPlus 9 200 GB

podpora NCQ vklopljena izklopljena izklopljena ne podpira

Winbench 99 -Business

9090 9110 8990 9030

Winbench 99 - HE 42000 41900 36100 42400

Winbench 99 - Accesstime (ms)

11,9 11,9 12,2 12,6

DBench32 - pisanje(MB/s) 63,367 63,315 61,746 59,605

DBench32 - branje(MB/s)

70,185 70,511 68,787 62,415

» Rezultati meritev s programoma Winbench 99 in DBench32.

SEAGATE BARRACUDA 7200.8 NCQ




PREIZKUSI

ackupNow 4 Deluxe Suite je sestavljen izdveh programov za varnostno shranje-vanje in obnovitev podatkov. NTI BackupNow! 4 poskrbi za varnostno shranjeva-

nje datotek na praktično vse vrste nosilcev: CD-RW, DVD +/-RW, DVD +/-R, zunanje diske USB,na krajevne in omrežne diske ter – za tiste zmalce hitrejšim dostopom do interneta – tudina FTP strežnike. Slednja možnost je pri tovrst-nih programih bolj izjema kot pravilo. Drugiprogram, NTI Drive Backup! 4, pa je namenjenizdelovanju podob (image) diskov.

Uporabniški vmesnik, ki je skupen obemaprogramoma, je pisan na kožo uporabnikom,ki se nočejo prebijati čez gore nastavitev. Takóshranjevanje kot obnovitev podatkov sta izve-dena v treh preprostih korakih, brez odvečnihmožnosti, ki bi begale manj vešče uporabnike.Med preizkušanjem programov nismo imeli no-benih težav, arhiviranje in obnavljanje je teklogladko in zanesljivo.

Ker so lahko arhivske datoteke tudi precejvelike in lahko kmalu presežejo zmogljivostDVDjev, so v delovanje obeh programov vklju-čili tudi tako imenovano povezovanje diskov(»disk spanning«), ki omogoča, da se veliki ar-hivi porazdelijo na več nosilcev. Pravzaprav seuporabniku s tem niti ni treba ukvarjati, sajprograma poskrbita, da vse teče avtomatsko, innas opozorita, ko je treba vstaviti prazen disk.

V BackupNow imamo na voljo tri glavnaopravila: varnostno shranjevanje, obnovitev inprimerjavo arhiva z izvirnim mestom datotek.Ustvarjanje novega arhiva je resnično prepros-

to. V prvem koraku izberemo, kaj bomo arhivi-rali. Izbiramo lahko med možnostma »my fol-ders«, kjer določimo datoteke oz. mape, ki jihbomo arhivirali, ter za mnoge najpomembnej-ša »my profile«, kjer se BackupNow še enkrat iz-kaže, saj lahko arhiviramo elektronsko pošto vprogramih Outlook ali Outlook express, adresar,celotno namizje, priljubljene povezave ter pisa-ve. Tako se nam ni treba ukvarjati s tem, kam

se ti podatki na disku dejansko zapisujejo, saj jih zna BackupNow spretno arhivirati in obno-viti. V drugem koraku določimo, kam bomo var-nostni arhiv zapisali. Kot že omenjeno, so namna voljo nosilci CD/DVD, krajevni ali omrežni di-ski ali strežnik FTP. V zadnjem koraku še izbe-remo, za kakšen tip arhiviranja gre, torej za vseizbrane datoteke ali samo za nove in spremenje-ne datoteke. V dodatnih možnostih lahko na-stavimo še stiskanje podatkov, s katerim precejzmanjšamo velikost arhivske datoteke, ter jo za-ščitimo z geslom. Preostane nam le še, da pritis-nemo na start in arhiviranje se začne. To lahkotudi avtomatiziramo in določimo urnik dnev-nih, tedenskih ali mesečnih arhiviranj.

Zelo podoben in hiter (v treh korakih) je tudiproces obnovitve podatkov. Izberemo arhiv, izkaterega bomo obnavljali, kam bomo obnovili(na izvirno lokacijo ali kam drugam) ter kakobomo obnovili (ne prepiši že obstoječih datotek,prepiši le, če so v arhivu novejše, vedno prepišidatoteke). Primerjanje arhiva z izvirno lokacijo

je tretja možnost programa. Rezultat primerja-

ve je poročilo, v katerem so navedene vse razli-ke med arhivom in izvirno lokacijo.

Drugi program v zbirki NTI DriveBackup 4prav tako pozna tri opravila: ustvarjanje zasil-nega zagonskega CD/DVD nosilca (možno jetudi, da naredimo arhiv na drug zagonski disk),ustvarjanje rezervne podobe diska ter obnovi-tev diskov iz take podobe. Način dela je enakkot pri BackupNow. Čeprav je obnovitev diskamalce bolj delikatno opravilo, DriveBackup po-skrbi, da se uporabnik že ob ustvarjanju arhivaotrese nepotrebnega strahu. Če smo si ustvarilizasilni zagonski nosilec, je pri obnovitvi diskadovolj le, da vstavimo prvi nosilec iz morebit-nega niza in z njega zaženemo računalnik. Tase zbudi v sicer precej okrnjeni različici grafič-nega okolja, vendar zadostuje, da v njem tečeDriveBackup. Nato lahko prek dveh enostavnihkorakov obnovimo disk.

Matic Zupančič

Shrani zdaj!Na varnostno shranjevanje datotek, ki vsak dan nastajajo v naših domačih

računalnikih, večinoma pomislimo šele takrat, ko se nam pokvari računalnikali, še huje, odpove disk, saj to največkrat pomeni izgubo podatkov.

NTI BACKUPNOW! 4 DELUXESUITEKaj: Zbirka programov za varnostno shranjevanjedatotek in izdelavo celostnih podob diskov.Izdeluje: NewTech Infosystems, www.ntius.com.Operacijski sistemi: Windows 98–XP.

Cena: Različica v škatli: 80 dolarjev + poštni stro-ški; iz spleta: 70 dolarjev. Zanesljivost pri uporabi, arhiviranje Outlook

in Outlook Express e-pošte, domišljen in pre-prost uporabniški vmesnik, cena.

Namenjen le domači in manj zahtevni rabi.

BS I S T E M S K A OR ODJ A

» Domišljen uporabniški vmesnik programa BackUp Now! 4.

NTI BACKUPNOW! 4 DELUXE SUITE



NATANČNObranjeOptični bralniki omogočajo prenos klasičnih dokumentov v digitalno obliko. Podjetjadigitalne dokumente laže arhivirajo in shranjujejo, med domačimi uporabniki pa jezadnje čase vse bolj zanimiva predvsem digitalna obdelava fotografij.


OPTIČNI BRALNIKI



OPTIČNI BRALNIKI


ot prvi optični bralniki so predmnogimi leti nastali bobenskimodeli. Sestavljeni so iz stekle-nega valja, na katerega je pritr-

jen dokument, ki ga želimo pre-nesti v digitalno obliko. Valj spritrjenim dokumentom se vrtiokoli osi, tipalo v sredini valja pa

nato vpadlo svetlobo s prizmo razdeli na triosnovne barve in odčita njihovo intenziteto.Intenziteta se pretvori v električni impulz, iztreh osnovnih barv pa se sestavi odtenek odči-tane pike. Posamezne prenesene vrstice se se-stavijo v enotno sliko dokumenta. Taki bralnikiso lahko zelo natančni, njihova cena pa presegavsoto, ki so jo uporabniki po domovih priprav-ljeni plačati. Bobenski bralniki so danes pred-vsem profesionalna orodja.

Prvi optični bralniki za domačo rabo so biliročni optični bralniki. Tak bralnik je uporabnikpoložil na dokument, nato pa s čim bolj ena-komernim in počasnim gibom drsel po njego-vi površini. Tipalo je bilo sestavljeno iz vrstediod CIS (Contact Image Sensor), ki so zajema-le intenziteto od dokumenta odbite svetlobe.Problem ročnih optičnih bralnikov je predvsemv popačenju slike zaradi neenakomernosti od-čitavanja dokumenta. Če je uporabnik prehitrodrsel po dokumentu, napravi ni uspelo sprotipošiljati podatkov v računalnik, saj podatkov-na vrata še niso omogočala hitrih prenosov po-

datkov. Izdelovalci so zato bralnikom prilaga-li razširitvene kartice, namenjene le tej napra-vi, ki so se priklapljale neposredno na vodiloosnovne plošče računalnika. To je še oteževalonamestitev naprave. Zaradi omenjenih tegob seročni optični bralniki niso nikoli uveljavili kotstandardni del računalniške opreme.

Ploski optični bralniki

Razmah optičnih bralnikov za domačo rabose je začel s ploskimi optičnimi bralniki. Ti se vosnovi ne razlikujejo bistveno od ročnih optič-

nih bralnikov. Njihovo ohišje je sestavljeno iz ste-klene površine, na katero položimo dokument,ki ga želimo odčitati, in pokrova, ki je podloženz enobarvno (belo ali črno) površino na pena-sti gumi. Tako se dokument ob zapiranju pokro-va negibno pritrdi na stekleno podlago, penastaguma pa zagotavlja kar najboljše prileganje po-vršini, hkrati pa onemogoča vpadanje druge sve-tlobe na tipala. Pod stekleno ploščo je bralna gla-va s pritrjenimi tipali, ki se premika od vrha dovznožja dokumenta in odčita vsako vrstico do-kumenta posebej. Krmili jo poseben koračni mo-tor, ki se za vsako vrstico ustavi, vendar to sploh

ni opazno, ker so motorji tako hitri in natančni.Gibanje glave se nam zato zdi zvezno. Gonilnikoptičnega bralnika nato informacije o prebranihvrsticah združi v enotno sliko in jo posredujeprogramu, iz katerega smo ga pognali.

Optični bralniki so se zelo razširili tudi v več-namenskih napravah. Te so hkrati optični bral-niki, tiskalniki, s kombinacijo obojega lahko de-lujejo tudi kot kopirne naprave, v kombinaciji zmodemom pa tudi kot faksi. Posebno mesto za-sedajo tudi ozko namenske naprave, ki temeljijona optičnih bralnikih. Predvsem so se uveljavilenaprave, ki zagotavljajo varnost: bralniki prstnihodtisov, bralniki očesne šarenice in podobno.

Na preizkusu smo se posvetili izključno plo-skim optičnim bralnikom, saj so najbolj razšir-

jeni in zajemajo naprave od preprostih bralni-kov pa vse do skoraj profesionalnih bralnikovz vgrajenimi podajalniki in obračalniki papir-

ja ter dodatki za branje prosojnih dokumentov.Praktično vsi za priključitev na računalnik upo-rabljajo vmesnik USB 2.0, nekateri pa še dodat-no vmesnik IEEE 1394. Oba namreč omogoča-ta dovolj veliko hitrost prenosa, bralnikov SCSIpa skoraj ne najdemo več.

Branje dokumentov

Čeprav je številnim optičnim bralnikom pri-ložena silno preprosta programska oprema, boza resnejše delo treba pognati program za ob-delovanje slik in iz njega vmesnik za krmiljenjenaprave (TWAIN). Številni vmesniki omogočajodelo v več načinih, od zelo preprostih, v katerihnastavimo le vrsto dokumenta (slika, besedilo,prosojnica), do zahtevnejšega načina, v kate-

rem lahko nastavljamo ločljivost, globino zaje-manja barv, prosojnost/neprosojnost dokumen-

ta, priložene filtre za ostrenje in mehčanje sli-ke, kontrast, barvne kanale in podobno.

Pred dejanskim branjem je treba sproži-ti ogled slike, če imamo na površini bralnikadokument, ki ne zaseda celotne površine (takose izognemo nepotrebnemu branju praznih ro-bov podlage), ali pa imamo na površini bralni-ka več dokumentov, ki jih želimo v enem pre-hodu prebrati v program (slednjega žal vsi iz-delovalci ne omogočajo). Ogled je operacija, kine traja prav dolgo. Bralnik izvede le branje vnajnižji ločljivosti. Ko je ogled opravljen, se sli-ka prikaže v vmesniku in na voljo nam je ob-rezovanje slike. Vmesniki sicer sami opravijoosnovno obrezovanje slike, vendar je to pona-vadi nenatančno ali celo napačno, tako da ga jetreba popraviti ročno. Prikazani okvirček eno-stavno premaknemo in oblikujemo tako, da za-

jema del, ki ga želimo brati. Večina vmesnikovomogoča tudi določanje več izrezov hkrati, karse izkaže za zelo koristno, predvsem ko se loti-mo odčitavanja prosojnic, saj je tako odčitava-nje praviloma dolgotrajno in nam ni treba žde-ti za računalnikom, zreti v vmesnik in čakati,da bo odčitavanje končano, da bi lahko določilinaslednji izrez in branje spet sprožili.

Na večini optičnih bralnikov bomo našli šedodatne gumbe, ki prek nameščenih gonilnikovin programske opreme omogočajo branje doku-mentov brez kakršnegakoli znanja. Zajete doku-mente lahko kot priponke neposredno pošilja-

mo po elektronski pošti, lahko jih pretvorimov besedilo, dokument formata PDF in podobno.

Optične bralnike smo razdelili v dve kategoriji –modeli v prvi so namenjeni domačim uporabnikom,v drugi pa zahtevnejšim uporabnikom, oz. oddel-kom DTP.

Za najmanj zahtevne uporabnike, ki jim zadostujedobro branje fotografij, se je kot najboljši izkazal Mustek BearPaw

1200CU. Model temelji na tipalu CIS, kar mu sicer onemogo-ča branje prosojnic, a se je toliko bolj izkazal pri branju ne-

prosojnih dokumentov. Dobljene slike so bile ostre inkontrastne.Kdor potrebuje tudi kakovostno branje diapoziti-

vov ali negativov, se bo najbolje odločil ob nakupubralnika Epson Perfection 2580 Photo. Čeprav sobile dobljene slike sprva nekoliko temnejše, smo znastavitvami vmesnika TWAIN dosegli dobre rezultate,še posebej pa se je izkazal pri branju prosojnic. Velika optična ločlji-vost zagotavlja kakovostne rezultate pri branju diapozitivov, natančna mehanika av-tomatskega podajalnika negativov pa branje olajša.

Za najzahtevnejše uporabnike izbira na našem tržiš-ču ni ravno velika, pa vendar najboljšega med tovrst-nimi bralniki ni bilo težko izbrati – najbolje se je ob-nesel Canon CanoScan 9950F. Ponuja zelo kako-

vostno branje prosojnic in neprosojnih dokumen-tov. Dobljene slike so barvno zelo korektne in dobroosvetljene, enako velja za kontrast. Opremljen je takoz vmesnikom USB 2.0 kot tudi IEEE 1394.

Zlati Monitor

K



OPTIČNI BRALNIKI


Od slike do besedila

Poleg bralnika in vmesnika za delo z njim vpaketu poleg programov za obdelavo slik (pona-vadi osnovnih ali okrnjenih različic) najdemo šeprogram za prepoznavanje besedil (OCR – OpticalCharacter Recognition). Za prepoznavanje besedi-la zadostuje že slika, zajeta v črno-beli tehniki, priločljivosti 300 pik na palec. Uporaba teh progra-mov je sila preprosta. V program uvozimo sliko inizberemo pretvorbo slike v besedilo. Pretvorba jehitra (za A4 stran besedila porabi program le ne-kaj sekund) in razmeroma učinkovita. Na podro-čju programov za prepoznavanje besedil je prišlodo nekaterih premikov, tako da danes večina pro-gramov prepozna tudi šumnike. Če bomo veliko-krat uporabljali bralnik v te namene, je smiselnorazmisliti o nakupu bralnika z avtomatskim po-dajalnikom in obračalnikom papirja, saj nam takoni treba vstavljati vanj vsakega lista posebej.

Nekateri bralniki imajo na ohišju tudi gumbza neposredno pretvorbo dokumenta v bese-dilno obliko.

Tipalo

Ploski optični bralniki uporabljajo dve vrstitipal, CCD in CIS. Tipalo CCD (Charge CoupledDevice – tipalo s sklopljenim nabojem) je si-cer starejše, vendar po kakovosti še vedno vodipred novejšimi vrstami tipal CIS (Contact ImageSensor). Tipala CCD zahtevajo dodatni vir sve-tlobe, ki mora biti za kakovostno branje čim boljenakomerna. Ne sme se pretirano pregrevati, dane povzroča deformacij drugih delov optičnegabralnika. Od dokumenta mora biti oddaljen pri-bližno en centimeter, v ta namen pa se upo-rabljajo predvsem žarnice s hladno katodo. Kertake žarnice porabijo razmeroma veliko elek-trične energije, bralniki, ki temeljijo na tipalih

tipa CCD, potrebujejo dodatno zunanje napaja-nje. Ker tipalo lahko zazna le intenziteto vpad-ne svetlobe, so za opis barve vsake pike potreb-na kar tri tipala. Postavljena so v tri vzporednevrste, svetloba pa se nanje usmerja z vgrajenoprizmo. Usmerjena svetloba nato potuje skozi fil-ter, ki od barve zajame intenziteto le ene izmedosnovnih barv (rdečo, modro in zeleno). Bralnikinformacije o treh komponentah znova združi vinformacijo o posamezni piki.

Tipala CIS so novejšega datuma. Za delovanjene potrebujejo dodatnega vira svetlobe, zadostu-

jejo kar svetleče diode. Tipala nato merijo inten-ziteto vsake od osnovnih komponent barve (rde-če, zelene in modre) in tako sestavijo natančnoinformacijo o barvi brane pike. Zaradi tega je lah-ko glava s tipalom CIS občutno manjša in lažja,za delovanje pa zadostuje že napajanje vmesnikaUSB. Posledično so bralniki s takimi tipali tanjši

Nadaljevanje na strani 50

Pri preizkušanju optičnih bralnikov smo se osredotočili predvsemna dve značilnosti. Opazovali smo kakovost prebranih dokumentov,merili pa smo tudi čas, ki so ga optični bralniki potrebovali za branje.Preverjali smo uporabnost vmesnikov TWAIN in opremljenost naprav.

Preizkušali smo na računalniku, opremljenem s procesorjem IntelPentium IV, ki dela s taktom 2 GHz, na voljo pa je imel 512 MB pom-nilnika. Preizkušali smo na operacijskem sistemu Windows XP z na-meščenim drugim paketom popravkov, slike pa smo prebirali v pro -

gramu Adobe Photoshop 6.0 CE.Da bi dobili kar najbolj primerljive rezultate, smo z vsemi optičnimi

bralniki prebirali iste dokumente, in sicer smo najprej izvedli ogled sli-ke formata A4, nato smo bralnikom naložili branje štirih fotografij ve-likosti 10 × 15 cm pri ločljivosti 300 pik na palec, eno izmed njih pasmo brali tudi pri ločljivostih 600 in 1200 pik na palec. Brali smo be-sedilo (za preizkus prepoznavanja OCR), pri bralnikih, ki podpirajo bra-

nje prosojnic, pa še negativ in diapozitiv pri najvišji optični ločljivosti.Opazovali smo ostrino in korektnost barv dobljene slike, pa tudi zaje-manje podrobnosti na temnih in manj kontrastnih delih predloge.

Kako smo preizkušali



OPTIČNI BRALNIKI


BENQ S2W 5000E Vrsta tipala: CCD.Način priklopa: USB.Optična ločljivost: 1200 dpi.Navpična ločljivost: 2400 dpi.

Cena: 10.800 tolarjev. Ugodna cena. Malce presvetel rezultat branja.

Model S2W 5000E je osnovni mo-del optičnega bralnika izdelovalca Benq.Čeprav je najcenejši izmed preizkušenihmodelov. Model ni ravno nov, saj smo muže leta 2003 podelili zlati Monitor, njegovadolga navzočnost na trgu pa samo priča, da gre res zauspešen osnovni model. Kaže seveda tudi, da trg bralnikov nitipribližno ni več tako buren kakor včasih.

Na računalnik se, kot večina modelov, priklaplja prek vrat USB, kerpa ima tipalo vrste CCD, za osvetljevalno luč napajanje vrat USB nezadošča. Za dodatno napajanje skrbi zunanji napajalnik.

Tudi kar zadeva kakovost prebrane slike, se lahko kosa z optični-mi bralniki svojega razreda. Če pustimo vmesnik TWAIN na naprejnastavljenih vrednostih, bo prebrana slika nekoliko presvetla, ven-dar to lahko odpravimo s posegom v nastavitve vmesnika. Hitrostogleda je zelo dobra, saj je porabil zgolj 8 sekund, sicer pa se po vsehčasovnih meritvah uvršča visoko. Besedilo na papirju formata A4 priločljivosti 300 pik na palec, kar zadošča za prepoznavanje besedila,

je prebral v pičle pol minute. Za fotografijo formata 10 × 15 centime-trov pri ločljivosti 300 pik na palec je potreboval 21 sekund, pri ločlji-

vost 600 pik na palec 41 sekund,pri ločljivosti 1200 pik na palecpa kar dobre 3 minute.

Pri ločljivosti 1200 pik na pa-lec so bili vsi preizkušeni bralni-

ki hitrejši od S2W 5000E. To kaže,da gre res za osnovni model. Ko se

je znašel na trgu, je bi la možnostoptičnega branja prosojnic prej izjema

kot pravilo. Tudi Benq S2W 5000E nimadodatka za branje prosojnic, cena bralni-

ka in hitrost branja pri nižjih ločljivostihpa zagotavljata njegovo uspešnost.

CANON CANOSCAN LIDE 20 Vrsta tipala: CIS.Način priklopa: USB.Optična ločljivost: 600 dpi.Navpična ločljivost: 1200 dpi.Cena: 14.280 tolarjev.

Dobra kakovost branja fotografij. Optična ločljivost.

Canon je podjetje, ki se ukvarja z izde-lovanjem številnih naprav, bolj ali manjpovezanih z računalništvom. Najbolj zna-no je po svoji optiki, pa tudi kot izdelova-

lec optičnih bralnikov. LiDE 20 je najosnovnejšipreizkušeni model tega izdelovalca.Na prednji strani ličnega in tankega ohišja so vgrajeni trije

gumbi za hitro branje dokumentov. Tako je uporabniku na voljo bra-nje s preprostim pritiskom na gumb, nastalo sliko se nato avtomat-sko prenese v e-poštni program, v tiskalnik ali pa se jo posname kotdatoteko. V kombinaciji s tiskalnikom bralnik torej deluje tudi kotkopirni stroj.

Vmesnik TWAIN je, kot pri vseh bralnikih tega podjetja, sestavljeniz dveh delov. Izbiramo lahko med osnovnim in naprednim načinomnastavitev. V naprednem načinu lahko ročno nastavljamo vse osnov-ne nastavitve branja, poleg njih pa še več filtrov, ki bodo po potrebicelo poskusili odstraniti praske in podobno. Tudi sicer je vmesnik ra-

zumljiv in preprost za uporabo.Canon LiDE 20 za branje uporablja tipalo CIS, ki se pri branju foto-grafij izkaže presenetljivo dobro. Dobljene slike so barvno korektne.Kot vsi bralniki s tipalom CIS ima težave pri zajemanju podrobnosti.

To mu je s tipalom optične loč-ljivosti 600 pik na palec še do-datno oteženo. Hkrati je tipalo

razlog, da je bralnik lahko naj-lažji med preizkušenimi, da ne

potrebuje dodatnega napajanja inda mu za delovanje zadošča priklop

na vmesnik USB.Model bo zadovoljil uporabnike, ki

jim prostor na mizi pomeni veliko, saj je bralnik majhen in lahek, tako da ga

bo mogoče po uporabi umakniti z mize.Ponuja dobro branje fotografij, pri podro-bnostih pa je žal manj natančen; to gre pri-

pisati predvsem vgrajenemu tipalu CIS.

Celoten opis je bil objavljen v Monitorju septembra 2003

BRALNIK NIMA NASTAVKA ZABRANJE PROSOJNIH PREDLOG


PREBRANA NEPROSOJNA PREDLOGA (300 DPI) PREBRANA PROSOJNA PREDLOGA (2400 DPI)




OPTIČNI BRALNIKI


CANON CANOSCAN LIDE 35 Vrsta tipala: CIS.Način priklopa: USB 2.0.Optična ločljivost: 1200 dpi.Navpična ločljivost: 2400 dpi.

Cena: 19.980 tolarjev. Dobra kakovost branja fotografij, cena. Avtomatsko obrezovanje slike.

CanoScan LiDE 35 je novejša in izbolj-šana različica modela LiDE 20. Glede spe-cifikacij se bistveno razlikuje od njega inga v več pogledih prekaša. Podvojili so muoptično ločljivost, prepolovili so tudi minimalni korak ko-račnega motorja in s tem povečali navpično ločljivost. Priklopi se navmesnik USB 2.0, kar je ob njegovi ločljivosti že kar nuja, saj se koli-čina podatkov z večanjem ločljivosti bistveno poveča. Na ohišju, ki jeza spoznanje debelejše, še vedno pa med tanjšimi, so nameščeni štir -

je gumbi za hitro branje.Pri večini branj je hitrejši od modela LiDE 20 in kakovost branja

fotografij je veliko boljša. Barve so pravilne in podrobnosti so, tudipri branju zelo temnih delov slik, veliko bolj vidne. Tako je razvidnotudi besedilo, visoko eno piko, bel papir pa je dejansko (tudi pri barv-nem branju) prebran kot relativno monotona belina.

Vmesnik je enak kot pri vseh Canonovih optičnih bralnikih.Preprosto ga je uporabljati, ponuja pa celo paleto možnosti. Od osnov-nega načina z določanjem najosnovnejših nastavitev pa vse do na-prednega načina s pestrim naborom nastavitev in filtrov za korekci-

jo slike. Bralnik ima nekaj težav z avtomatskim obrezovanjem slike

ob ogledu.Bralnik bo navdušil upo-

rabnike, ki ne marajo dodat-nih kablov in napajalnikov na

mizi, optičnega bralnika pa nepotrebujejo vsak dan. Zaradi veli-

kosti, teže in napajanja prek vmes-nika USB ga je namreč preprosto po-

spraviti in znova priključiti. Glede nanjegovo težo (1,8 kg) je uporaben tudi

kot naprava za priklop na prenosnik.

CANON CANOSCAN 4200F Vrsta tipala: CCD.Način priklopa: USB 2.0.Optična ločljivost: 3200 dpi.Navpična ločljivost: 6400 dpi.Cena: 35.990 tolarjev.

Cena, dobro branje prosojnic, hitrost. Nekoliko manj žive barve pri branju fotografij.

Optični bralnik Canon CanoScan 42-00F je opremljen s tipalom, ki premorekar 3200 pik na palec. Drugi preizkušenioptični bralniki tega razreda večinoma ne

dosegajo take ločljivosti.Bralnik je hiter, hitrejši od njega je bil le CanonovCanoScan 8400F, torej gre za drugi najhitrejši bralnik tega razre-da. Ogled branja je pri njem trajal le pičle štiri sekunde, za branje ce-lotne strani A4 pri 48-bitni barvni globini in ločljivosti 300 pik na pa-lec pa je potreboval 19 sekund. Zelo hiter je bil tudi pri branju pri viš-

jih ločljivostih. Hitrost velja pripisati predvsem vmesniku USB 2.0, kiga naprava za prenos podatkov podpira.

Pri branju fotografij je imel nekaj težav, saj si bile dobljene slikenekoliko temnejše, barve pa za odtenek manj žive. Sicer pa je bil re-zultat zadovoljiv, celo pri zajemanju podrobnosti na enolični, tem-ni podlagi.

CanoScan 4200F omogoča tudi branje prosojnih dokumentov, torej

filmskih negativov in diapozitivov, hkrati pa bomo nanj lahko posta-vili štiri. Glede na veliko optično ločljivost smo pri branju prosojnicpričakovali dobre rezultate. Res nismo bili razočarani, obnesel se jecelo bolje kot pri branju fotografij. Podrobnosti na temni podlagi so

bile dobro vidne, pa tudi barveso bile bolj žive.

Če upoštevamo ceno opisa-nega modela, ponuja zelo veli-

ko. Pri delu je zelo hiter, pri bra-nju podrobnosti se je izkazal, ne-

kaj težav so mu povzročale le bar-ve pri branju fotografij.






OPTIČNI BRALNIKI


CANON CANOSCAN 8400F Vrsta tipala: CCD.Način priklopa: USB 2.0.Optična ločljivost: 3200 dpi.Navpična ločljivost: 6400 dpi.

Cena: 69.990 tolarjev. Zelo dobra kakovost vseh vrst branja, hitrost. Teža, cena.

Model CanoScan 8400F je najhitrejšioptični bralnik tega razreda. Za priklop naračunalnik uporablja vmesnik USB 2.0. Tozagotavlja hiter prenos podatkov, ker ima ti-palo CCD, pa mu napajanje prek vmesnika USBne zadošča.

Za razliko od vseh drugih optičnih bralnikov na preiz-kusu je pri CanoScanu 8400F napajalnik vgrajen v ohišje; tako nanjpriklopimo le kabel. Vgrajeni napajalnik napravo nekoliko »obteži«,tako da tehta 4,4 kilograma, v višino pa meri dobrih 12 centimetrov.Po merah se uvršča v sam vrh obeh navedenih kategorij.

V sam vrh pa se uvršča tudi po kakovosti prebranih slik. Pri branjufotografij z uporabo vnaprejšnjih nastavitev so bile fotografije neko-liko presvetle, a smo z manjšim posegom v vmesnik to odpravili. Pribranju prosojnic, tako negativov kot diapozitivov, se je obnesel še bo-lje. Da so pri Canonu s tem modelom imeli v mislih prav branje pro-sojnic, je razvidno že po matricah za diapozitive in priloženih vodi-lih za negative. Narejene so iz kakovostne plastike in delujejo velikobolj vzdržljivo kot matrice, priložene drugim bralnikom. Slike s pro-sojnic so ostre, barvno korektne in ustrezno ter enakomerno osvet-

ljene. Podrobnosti so bile do-bro vidne tudi na zelo tem-nih delih, tako fotografij kottudi prosojnic.

Pri ločljivosti 3200 pik napalec smo mu naložili branje be-

sedila, visokega eno piko. Rezultat je bil dober, jasno viden in oster.

EPSON PERFECTION 2580 PHOTO Vrsta tipala: CCD.Način priklopa: USB 2.0.Optična ločljivost: 2400 dpi.Navpična ločljivost: 4800 dpi.Cena: 39.840 tolarjev.

Podajalnik filmskih negativov, odlična kakovostbranja prosojnic, hitrost branja.

Nekoliko slabše branje fotografij.

Večina splošnonamenskih optičnih bral-nikov uporablja za branje prosojnic dvarazlična pristopa. Prvim je priložena do-

datna osvetljevalna enota, ki se pri odpr-tem pokrovu bralnika položi na površino zadokumente, pod njo pa prosojnica v posebej pri-lagojeno matrico (plastični okvirček). To je sicer učinkovito,vendar pri negativih malce nerodno, saj jih je treba vstavljati v ma-trico, filmi pa so upognjeni. To pomeni, da so dobljene slike vednomalce neenakomerno ostre. Pri drugih je dodatna luč vgrajena v po-krov. Težava z branjem negativov pa ostaja.

Epson Perfection 2580 Photo ima to bolje rešeno. V pokrov je na-mreč vgrajen samodejni podajalnik filmskih negativov. Ko pritisne-mo nanj, se odpre in film lahko enostavno nastavimo v režo, vgra-

jena mehanika pa poskrbi za preostalo. Film postavi na prvi položajin bralnik je pripravljen za branje negativa. Ker gre za svojevrsten

dodatek, smo pričakovali, da se bo bralnik pri branju negativov do-bro odrezal, in nismo se zmotili. Branje negativov je bilo najhitrejšemed preizkušenimi modeli v tem cenovnem razredu, kakovost do-bljenih slik pa je bila dobra, čeprav ostrina še vedno ni bila najboljša.

Tudi pri branju diapozitivovse je bralnik izkazal enakodobro, tega pa žal ne bi mo-gli trditi za branje fotogra-fij. Te so bile malo pretem-

ne in podrobnosti na temnihpodlagah so se včasih kar po-

razgubile.Branje podrobnosti pri razme-

roma kontrastnih slikah bralnikune povzroča težav. Z lahkoto je mogo-

če prebrati celotno besedilo, veliko enopiko.





OPTIČNI BRALNIKI


GENIUS COLORPAGE SLIM 1200 Vrsta tipala: CIS.Način priklopa: USB.Optična ločljivost: 1200 dpi.Navpična ločljivost: 2400 dpi.

Cena: 16.560 tolarjev. Žive barve, barvna korektnost, mere, cena. Na temnih podlagah nastajajo vzorci.

Genius ColorPage Slim 1200 se odmodela ColorPage Vivid 1200X razlikujepredvsem po tipalu tipa CIS in posledič-no po ohišju, ki je prav zaradi tipala lahko tanjše;meri zgolj 3,3 centimetra. Da pa je bralnik še manj moteč na delo-vni mizi, mu je priloženo preprosto, a učinkovito stojalo. Tako ga obuporabi lahko položimo na mizo, sicer pa mirno počiva na polici inzasede malo prostora. Tudi priklop je nezahteven, saj ne potrebujedodatnega napajanja, zadošča že priklop na vmesnik USB in naprava

je spet pripravljena za delo.Pri branju je nekoliko hitrejši od modela ColorPage Vivid 1200X,

že zato, ker tipalo tipa CIS ne potrebuje dodatnega vira svetlobe, zatoni treba segrevati žarnice pred optičnim branjem.

Pri branju fotografij se je zelo izkazal, saj so bile dobljene slikebarvno korektne (celo zlata) in tudi glede podrobnosti natančne.Netočnosti pri branju so se pokazale pri delih slik, ki so bili zelo tem-ni. Opazni so namreč moteči vzorci, ki jih na izvirniku ni bilo.

Na ohišju bralnika je nameščenih pet gumbov za hitro branje do-kumentov, ki omogočajo prenos prebranih dokumentov neposredno vnastavljeni odjemalec pošte, tisk na privzeti tiskalnik, pretvorbo sliko

v besedilo in prikaz v urejevalni-ku besedil in avtomatsko shra-njevanje slike v datoteko.

Bralnik ima dobro razmerjemed kakovostjo branja in ceno. Na

zahtevnih fotografijah, predvsem česo zelo temne, se sicer ne obnese naj-

bolje, sicer pa je barvno zelo korekten.Resda ne sodi med najhitrejše bralnike,

ima pa zelo tanko ohišje in bo s prilože-nim stojalom zasedel kar najmanj drago-

cenega prostora na pisalni mizi.

GENIUS COLORPAGE-VIVID 3XE Vrsta tipala: CCD.Način priklopa: USB.Optična ločljivost: 600 dpi.Navpična ločljivost: 1200 dpi.Cena: 11.520 tolarjev.

Ugodna cena. Hitrost, slabo zajemanje podrobnosti, nizka

optična ločljivost.

Genius je podjetje z zelo široko pale-to zunanjih naprav. Seveda ima tudi svo-

je predstavnike med optičnimi bralniki in

model ColorPage-Vivid 3XE je najcenejši innajosnovnejši med njimi. Po rezultatih pre-izkusa je jasno razvidno, zakaj gre za najce-nejši model iz palete njihovih bralnikov.

Na bralniku smo zastonj iskali gumbe za hitro branje. Tako je branje dokumentov omejeno na vmesnik TWAIN, ki pa ponuja karnekaj zanimivosti. Ogled, za katerega je sicer potreboval 20 sekund,prikaže v šestih dodatnih različicah, tako da je izbira nastavitev ne-koliko olajšana. Za branje strani A4 pri ločljivosti 300 pik na palec jenato porabil minuto in 25 sekund, to pa ni ravno zavidljiv čas.

Branje fotografij je počasno in tudi dobljeni rezultati so presvetliin neostri. Kljub tipalu CCD bralnik nima dodatka za branje prosoj-nic, drži pa, da bi za branje prosojnic potreboval tudi višjo ločljivost.

Pri branju podrobnosti ima podobne težave, saj je bilo besedilo, veli-ko dve piki, povsem nečitljivo.Optični bralnik Genius ColorPage-Vivid 3XE ima številne pomanj-

kljivosti, ki jih najcenejši modeli drugih izdelovalcev nimajo.








OPTIČNI BRALNIKI


GENIUS COLORPAGE-VIVID 1200X Vrsta tipala: CCD.Način priklopa: USB.Optična ločljivost: 1200 dpi.Navpična ločljivost: 2400 dpi.

Cena: 12.600 tolarjev. Ugodna cena, dobro vidne podrobnosti. Hitrost.

Pr i G e n i u su so se z mo de lo mColorPage-Vivid 1200X bolj potrudili. Greza model s povprečno optično ločljivostjov nižjem cenovnem razredu. Tudi čas, ki gapotrebuje za branje, je popolnoma povprečen, vendarima v vmesniku posebno možnost pospeševanje branja, a je na vo-ljo le pri branju pri ločljivosti 1200 pik na palec in višjih. Kljub temuda je bralnik za branje potreboval okoli 1/3 manj časa, na končni sli-ki nismo opazili bistvene razlike v kakovosti. Možnost se je torej iz-kazala za dobro.

Bralnik je sicer opremljen z vizualno zanimivim vmesnikom, kinekako bolj spominja na kakšno igro kot na vmesnik za optični bral-nik, vendar je okornost zgolj navidezna. Na voljo nam je kar precejmožnosti in nastavitev, ob ogledu pa ponudi tudi dodatnih šest av-tomatskih nastavitev z različnimi osvetlitvami in kontrasti. Omeniti

je treba, da je imel vmesnik nekaj težav z izrezovanjem fotografij,ki so bile zelo temne. Treba jih je bilo obrezati ročno, nastali rezul-tat pa je bil presenetljivo dober. Bralnik se je dejansko še najbolj iz-kazal pri branju fotografij. Tudi na zelo temnih delih fotografij je na-mreč ohranil veliko dobro vidnih podrobnosti in tudi pri branju, pri

najvišji optični ločljivosti seve-da, je zlahka prebrati besedilo,veliko dve piki.

Čeprav kakovost z mode-lom ColorPage-Vivid 1200X pre-

branih slik ni vrhunska, je več kotprimerljiva z dosežki bralnikov te

kategorije. Pravzaprav gre za najce-nejši preizkušeni model, ki je resnično

uporaben za optično branje slik. Še po-sebej pa v njegov prid govori cena.

HP SCANJET 2400 Vrsta tipala: CCD.Način priklopa: USB 2.0.Optična ločljivost: 1200 dpi.Navpična ločljivost: 1200 dpi.Cena: 17.040 tolarjev.

Cena. Preveč osvetljene slike.

Hewlet–Packardov optični bralnik ScanJet2400 sicer ni med najnovejšimi, a je še vednoaktualen. V prijetno zaobljenem in nizkem ohiš-

ju najdemo napravo, katere lastnosti in zmož-

nosti so povprečne. Optična ločljivost 1200 pikna palec je povsem zadovoljiva za nižji cenovni raz-red optičnih bralnikov, pa tudi dodatek za branje prosoj-nic boste zaman iskali. Slike, ki smo jih z njim prebrali v raču-nalnik, so bile nekoliko presvetle, podrobnosti se izgubljajo, pa tudibarvna korektnost ni ravno odlika opisanega modela.

Na ohišju ima nameščeni dve tipki za hitro branje dokumentov.Tako lahko dokument preberemo neposredno v računalnik ali pa ganatisnemo na priključeni tiskalnik.

HP ScanJet 2400 je osnovni model optičnega bralnika. Na trguvztraja že kar dolgo, kar kaže na dvoje: da je po kakovosti konku-renčen drugim osnovnim modelom, hkrati pa, da se na trgu optič-nih bralnikov že precej časa ni spremenilo nič drastičnega. Še zla-

sti pri cenejših modelih. Če želite v računalnik prenesti svojo že dol-go pozabljeno pesniško zbirko, bo navedeni model zadostoval, če paželite vanj prenesti še fotografije z lanskega dopusta, pa so nekate-ri drugi modeli morda primernejši.








OPTIČNI BRALNIKI


HP SCANJET 4070 Vrsta tipala: CCD.Način priklopa: USB 2.0.Optična ločljivost: 2400 dpi.Navpična ločljivost: 2400 dpi.

Cena: 29.280 tolarjev. Cenovno ugoden. Hitrost, nekoliko rumene slike.

S tipalom CCD je opremljen tudi HPjevbralnik ScanJet 4070. Po tehničnih zna-čilnostih ne izstopa bistveno od števil-nih drugih bralnikov. Ne sodi med hi-trejše, še posebej, kar zadeva branje pro-sojnic.

Njegovo ohišje je srebrne barve, je lično oblikovano in delujeprecej resno. Na sprednji strani so klasični štirje gumbi za hitro bra-nje. Z njihovo pomočjo in nameščenim programom lahko samodejnosprožimo branje dokumentov, slik, filmskih negativov in diapozitivov,v kombinaciji s tiskalnikom pa lahko izvedemo tudi kopiranje.

Pri branju slik smo opazili, da barvno ni korektno. Na dobljenihslikah je namreč rumen odsev, pa tudi na splošno so barve nekolikorumenkaste. Tudi pri branju prosojnic je bila dobljena slika precej ru-mena, pa tudi ostra ni bila najbolj.

Vmesnik za branje je imel težave z izrezovanjem slike, tako da jebilo treba obrezovanje večkrat opraviti ročno. Pri branju uporablja ne-kakšen medpomnilnik in po končanem fizičnem branju si je za pre-

nos slike v program, ko je šlo zabranje filmskega negativa, vzelskoraj tri minute in dobri dveminuti, ko je šlo za branje di-apozitiva.

Sicer se na računalnik pri-klopi prek vmesnika USB 2.0, kar

je že skoraj nujnost, saj so doblje-ne slike pri ločljivosti 2400 pik na pa-

lec res velike.




OPTIČNI BRALNIKI



Cena: 56.880 tolarjev. Inovativna oblika. Slaba kakovost dobljenih slik.

Ko govorimo o ploskih optičnih bralni-kih, imamo ponavadi pred očmi napravo, ki

jo položimo na mizo, odpremo pokrov in vanjovstavimo dokument. HP ScanJet 4670 sicer je ploskioptični bralnik, a navedeno zanj ne velja. Gre namrečza pokončen optični bralnik.

Oblikovno, in posledično tudi funkcionalno, je popol-noma drugačen od drugih preizkušenih modelov. Na mizo ga posta-vimo ob pomoči stojala, ki je del naprave, nato pa ne stoji popolno-ma navpično. Sestavljen je iz dveh delov, ki ju postavimo skupaj. Napogled je privlačen tudi, ker je popolnoma prozoren. Oba dela sta na-mreč steklena. Sprednji je sestavljen iz dveh plasti, med katerima jebralna glava. Dokument med obe stranici bralnika namestimo tako,da ju razpremo.

Model je res oblikovno privlačen, moramo pa biti previdni, kamga postavimo. Če ga postavimo preblizu kakega predmeta, se ob bra-nju ogleda napačno obreže slika, saj tipalo zazna predmete za bralni-kom in jih obravnava kot dokument.

Pri vlaganju lista ta pogosto (prav zaradi položaja) zdrsne in gani najlaže pravilno vložiti v bralnik, dobljene slike pa so imele neko-

liko rdeč podton. Priložen mu je nekakšen do-datek za branje prosojnic, ven-dar se ne obnese, saj ga nika-kor nismo mogli prepričati, dabi se prislonil ob bralno podla-go. Dobljene slike so bile takoprecej neostre.

MUSTEK BEARPAW 1200-CU PLUS Vrsta tipala: CIS.Način priklopa: USB.Optična ločljivost: 600 dpi.Navpična ločljivost: 1200 dpi.Cena: 10.990 tolarjev.

Ugodna cena, dobro vidne po-drobnosti na temnejših fotografijah.

Malce medle in temne barve.

Modeli BearPaw (v prevodu: medvedja šapa) podjetja Mustek so po-imenovani po petih gumbih za hitro branje, ki so na ohišju razpostav-

ljeni v obliki blazinic na medvedji šapi. Sodijo v nižji razred optičnihbralnikov in njihov najosnovnejši model na trg ima oznako 1200CUPlus. Opremljen je s tipalom tipa CIS. Napaja se prek vrat USB in takose z njim na mizi znebimo dodatnega napajalnika in kablov, primer-nejši pa je tudi za priklop na prenosni računalnik.

Po hitrosti ne izstopa. Za ogled strani A4 je namreč porabil 21 se-kund, za branje enake barvne strani pri ločljivosti 300 pik na palecpa minuto in 20 sekund. Pri branju fotografij se je dobro obnesel, do-bro so bile vidne podrobnosti, tudi na temni podlagi, vendar so biledobljene barve nekoliko medle oziroma blede, kar je tudi sicer zna-čilno za optične bralnike s tipalom CIS.

Tudi po optični ločljivosti optični bralnik ne izstopa, saj je ta 600pik na palec, to pa je minimum tudi v nižjem cenovnem razredu.

Pohvaliti je treba vmesnik TWAIN, ki je priložen. Je ličen in pregleden,možnosti pa so dobro organizirane v posamezne razdelke. Z nastavit-vami zajemanja slike in filtri vmesnika lahko zajemanje slike nekoli-ko izboljšamo. Vmesnik ponuja tudi izbor več izrezov hkrati, bralnik

pa jih nato zajame v enem preho-du. Ker za zajemanje dokumen-tov z besedilom in pretvorboOCR zadošča ločljivost 300 pik

na palec, se je model na tem po-dročju izkazal. Priložen mu je na-mreč program Abbyy Finereader.Pri branju fotografij za prikaz na

računalniku, za kar njegova optična loč-ljivost zadošča (pri ločljivosti 300 pik na pa-

lec je slika fotografije 15 × 10 cm velika približno 1700 × 1200 pik).

Uporabniki, ki se bodo bolj osredotočili na branje fotografij pri velikihločljivostih, pa bodo segli po katerem izmed drugih modelov.Ker BearPaw 1200CU Plus temelji na tipalu CIS, je tudi lažji in niž-

ji od konkurentov s tipalom CCD. V višino meri le 3,7 cm in tehta le1,9 kg. Tako je res idealen za uporabo s prenosnikom.






OPTIČNI BRALNIKI


MUSTEK BEARPAW 4800TA PRO Vrsta tipala: CCD.Način priklopa: USB 2.0.Optična ločljivost: 2400 dpi.Navpična ločljivost: 4800 dpi.

Cena: 24.990 tolarjev. Cena, dodatek za prosojnice. Netočne avtomatske nastavitve branja.

Mustek se je na trgu predstavil tudiz modelom BearPaw 4800TA Pro. Treba

je poudariti, da bralnik izstopa po naj-pomembnejših tehničnih značilnostih. Imaveliko optično ločljivost, vgrajeno pa ima tudi do-datno luč za branje prosojnic. Velika ločljivost se je prav takoizkazala pri branju besedila, visokega eno piko.

Po hitrosti delovanja se uvršča zelo visoko, saj podpira priklopna vmesnik USB 2.0, vendar po dejanskem branju potrebuje še nekajčasa, da prebrano sliko prenese v program.

Težave se pokažejo pri uporabi samodejnih nastavitev vmesnika,saj ne dajejo najboljših rezultatov branja. Prebrane fotografije so pre-temne, zato se v njih izgubijo nekatere podrobnosti, prebrane prosoj-nice pa so presvetle, tako da dajejo dobljene slike vtis zrnatosti. Obetežavi je mogoče delno odpraviti z nastavitvami v vmesniku, ven-dar bo to treba postoriti ročno. Težave so tudi pri ogledu branja, sajavtomatsko obrezovanje slik ne deluje najbolje, če so slike razmero-ma temne.

Vgrajeni ima dve luči (za prosojne in neprosojne predloge), zatoima razmeroma veliko ohišje, vendar je lično oblikovano, na spre-

dnji strani pa nismo pogrešali nitiza BearPaw značilno obliko-

vanih gumbov za hitro bra-nje.

Z malo truda modelBearPaw 4800TA Pro omogo-

ča dobre rezultate tako pri bra-nju neprosojnih kakor tudi prosoj-

nih dokumentov. Razmerje med cenoin kakovostjo bralnika je uravnovešeno.


MUSTEK SCANEXPRESS A3 USB Vrsta tipala: CCD.Način priklopa: USB.Optična ločljivost: 300 dpi.Navpična ločljivost: 600 dpi.Cena: 33.990 tolarjev.

Možnost branja dokumentov do veli-kosti A3.

Hitrost, mere.

Model ScanExpres A3 USB podjetja Mustek malce izstopa. Je velikbralnik, saj je že iz njegovega ime-

na razvidno, da vanj spravimo do-kument A3. Širok je nekaj več kot 38 centi-metrov, v dolžino pa meri kar nekaj več kot 56 centime-trov. Vsekakor ni za vsako mizo, pa tudi premikati ga ni ravno najla-že, saj tehta dobre štiri kilograme in pol.

Čeprav ima glavo s tipalom tipa CCD, nima dodatka za branje pro-sojnic. Njegova optična ločljivost ni zavidljiva, saj je le 300 pik na pa-lec. Upoštevati je treba, da je glava dvakrat daljša od glave bralni-kov »navadnega« A4 formata, to pa pomeni tudi dvojno število ele-mentov na tipalu.

Pri branju slik se je, upoštevaje tehnične lastnosti, precej dobroobnesel. Dobro zajema podrobnosti, tudi na temnejši podlagi, kjer soimeli mnogi izmed cenejših modelov nemalo preglavic. Dobljene sli-

ke so enakomerno osvetljene, glede barv pa ni bil pretirano natan-čen. Barve so tudi precej neizrazite. Tako je, recimo, zlata na sliki boljokrasta oz. rumeno rjava.

Hitrost branja je vse prej kot zadovoljiva, saj je bil na vseh preizku-

sih zelo počasen. Kaže, da veli-kost podlage pač terja da-vek. Tako je za ogled po-treboval kar 24 sekund,res pa je, da mora izva-

jati ogled na celotni bral-ni površini, ta pa je kar šti-

rikrat večja od površine bral-nika A4.






OPTIČNI BRALNIKI


CANON CANOSCAN 9950F Vrsta tipala: CCD.Način priklopa: USB 2.0, IEEE 1394.Optična ločljivost: 4800 dpi.Navpična ločljivost: 9600 dpi.

Cena: 129.990 tolarjev. Branje fotografij in prosojnic, ločljivost. Hitrost pri nižjih ločljivostih.

CanoScan 9950F kot edini izmed Canonovih bral-nikov na tem preizkusu poleg priklopa na vmesnikUSB (podpira standard USB 2.0) omogoča tudi priklopna vmesnik firewire (IEEE 1394). Z optično ločljivostjo4800 pik na palec in navpično ločljivostjo 9600 pik na pa-lec se uvršča prav na čelo preizkušenih modelov.

Ohišje je lično oblikovano, je pa razmeroma veliko. Na spre-dnji strani so štirje gumbi za hitro prebiranje dokumentov, kar za-deva hitrost, pa je precej svojevrsten. Pri nizkih ločljivostih, do 1200pik na palec, se je namreč odrezal slabše kakor drugi modeli visoke-ga cenovnega razreda, pri višjih ločljivostih pa je bil najhitrejši. Zelohiter je bil pri branju prosojnic. Priloženi so mu okvirčki za vstavlja-nje filmskih negativov, a so, po občutku sodeč, iz cenene plastike inmalce nepraktični.

Poleg hitrosti je pri optičnih bralnikih pomembna predvsem ka-kovost zajetih slik. CanoScan 9950F se je na vseh področjih zelo iz-kazal. Barve prebranih fotografij so bile natančne, slike ostre, kon-trastne, dobro pa so bile vidne tudi podrobnosti na temnih podla-gah. Tudi pri branju besedila, visokega eno piko, se je izkazal, saj jebilo dobro vidno.

HP SCANJET 5590 Vrsta tipala: CCD.Način priklopa: USB 2.0, IEEE 1394.Optična ločljivost: 2400 dpi.Navpična ločljivost: 2400 dpi.Cena: 103.920 tolarjev.

Podajalnik in obračalnik listov. Ločljivost, branje prosojnic.

V visokem cenovnem razreduse večina HPjevih optičnih bralni-kov ponaša s podajalniki papirja.Najcenejši med modeli te znamke je

ScanJet 5590. Na računalnik ga lahkopriklopimo prek dveh vmesnikov, USB 2.0in vmesnika firewire (IEEE 1394). Optična ločljivost

je 2400 pik na palec, kar je najmanj med preizkušenimi modeli vtem cenovnem razredu.

Že po obliki in podajalniku papirja, vgrajenem v pokrov bralnika, je razvidno, da je namenjen predvsem branju neprosojnih dokumen-tov. Sicer mu je priložena enota za osvetljevanje prosojnic in matri-ce za branje, vendar v matrice ne bomo mogli vstaviti diapozitivovz debelejšimi okvirčki. Podrobnejši ogled slik, nastalih z branjem sprosojnic, pokaže, da kakovost ni najboljša. Dobljene slike so nekoli-ko neostre, tako da se podrobnosti rahlo zabrišejo.

Ko smo si prebrane slike ogledali, smo ugotovili, da imajo vse ru-

men podton, bile so tudi preveč osvetljene. Zaradi močne osvetlit-ve pa so bile podrobnosti tudi na zelo temnih podlagah dobro vidne(samo na neprosojnih dokumentih, prosojnice so bile neostre).

Pri branju dokumentov na papirju se je bralnik veliko bolje obne-

sel. Za branje dveh listov besedila z obeh strani je potre-boval minuto in 46 sekund, nato pa še od

3 do 4 sekunde za prenos vprogram.

Ker ima na ohišju stan-dardne gumbe za branje in

je v pokrov vgrajen podajal-nik papirja, lahko trdimo, dagre za pisarniško napravo; da

bi bila res večnamenska, ji jepriložena še enota za branje

prosojnic.





OPTIČNI BRALNIKI



Cena: 163.200 tolarjev. Podajalnik in obračalnik papirja. Ločljivost.

HPjev optični bralnik z ozna-ko ScanJet 7650 je še eden izmedbralnikov s podajalnikom papir-

ja. Ta po tehničnih podatkih zmo-re podati 12 strani na minuto, omo-goča pa tudi branje obeh strani (takrat sehitrost podajanja seveda prepolovi – na šest listov naminuto).

Po pričakovanjih se je zelo izkazal pri branju besedila. Podajalnikin obračalnik papirja je deloval hitro in učinkovito. Nekoliko manj se

je izkazal pri branju fotografij. Dobljene slike so dobile nekoliko ru-men podton.

Kot vsem preizkušenim bralnikom v visokem cenovnem razredu je tudi ScanJetu 7650 priložena osvetljevalna enota za branje prosoj-nic. Kakor pri modelu ScanJet 5590 so v paketu priložene matrice zabranje negativov in diapozitivov. Pri branju diapozitivov smo ime-li manjše težave, saj so vodila, kamor vstavimo diapozitive, ozka innam vanje ni uspelo vstaviti diapozitivov z debelejšimi okvirčki. Slikes prosojnic so bile nekoliko neostre, barve so dobile rumenkast pod-ton (tako kot pri branju fotografij).

Bralnik ima na ohišju kar pet gum-bov za hitro branje. To ga spremeniv pravcato pisarniško napravo. S pre-

prostim pritiskom na gumblahko preberemo list z bese-dilom, dobljeno sliko pa pri-ložena programska opremaspremeni v besedilno obliko

in jo odpre v ustreznem pro-gramu. Besedilo lahko pošilja-

mo po elektronski pošti, v kom-binaciji s tiskalnikom pa ga na-

tisnemo in bralnik uporabimo kotfotokopirni stroj.

HP SCANJET 8200, 8250 IN8290 Vrsta tipala: CCD.Način priklopa: USB 2.0, SCSI(samo model 8290).Optična ločljivost: 4800 dpi.Navpična ločljivost: 4800 dpi.Cena: 136.080 tolarjev (mo-del 8200), 249.600 tolarjev (model8250), 465.360 tolarjev (model 8290).

Kakovost branja, pri modelih 8250 in 8290kakovostna podajalnika.

Visoka cena.

Najdražji med vsemi so bili kar trije modeli HP. Obravna-vamo jih skupaj, saj vsi tr ije temeljijo na isti osnovi, zato so teh-nične lastnosti vseh treh enake.

Model ScanJet 8200 je najosnovnejši med njimi. Izkazal se je pribranju fotografij, prosojnic in besedila. Dobljene slike so bile ostre inbarvno korektne, dobro so bile vidne podrobnosti. Hitrost delovanja

je bila velika, saj je za ogled potreboval le pičli dve sekundi, pri bra-nju prosojnic pa ni bil tako hiter.

Modela ScanJet 8250 in 8290 se od modela ScanJet 8200 razliku- jeta po dodatnih podajalnikih papirja. V pokrov cenejšega je vgrajenpodajalnik, ki zmore bralniku podati 15 listov na minuto, pri draž-

jem pa celo 25 listov. Oceni sta nekoliko pretirani, vsaj pri večjih loč-

ljivostih, saj samo branje vzame več časa.Model ScanJet 8290 je mogoče na računalnik priklopiti tudi prekvmesnika SCSI. To pride prav, če imate starejši računalnik, v katere-ga še niso vgrajena vrata USB 2.0, ima pa vmesnik SCSI.

Vsi trije bralniki so zelo kakovostni.Model ScanJet 8200 je uporaben kotsplošnonamenska naprava, dražjamodela pa še posebej za prebiranje

velikih količin neprosojnihdokumentov.






OPTIČNI BRALNIKI


BenqS2W 5000E

CanonCanoScan LiDE 20

CanonCanoScan LiDE 35

CanonCanoScan 4200F

vrsta tipala CCD CIS CIS CCD

format A4 A4 A4 A4

način priklopa USB USB USB 2.0 USB 2.0

priklop, s katerim smo pre-izkušali USB USB USB 2.0 USB 2.0

optična ločljivost (dpi) 1200 × 2400 600 × 1200 1200 × 2400 3200 × 6400

barvna globina (bitov) 48 48 48 48

zunanji napajalnik (napajanje preko USB vmesnika) (napajanje preko vmesnika USB)

dodatek za branje prosoj-nih predlog

priložen program OCR Abbyy FineReader Abbyy FineReaderScanSoft Omnipage SE

OmniPage SE OmniPage SE

podpora šumnikov v OCR

dodatki / / / /

gonilniki Windows 98/Me/2000/XP Windows 98/Me/2000/XP, MacOS Windows 98/2000 Pro/XP, MacOS Windows 98/2000 Pro/XP

mere – G x Š x V (mm) 412 × 258 × 73 383 × 256 × 34 258 × 374 × 38 259 × 473 × 81

masa (kg) 2,1 1,5 1,8 2,8

ogled A4 00:08 00:19 00:10 00:04

barvna stran A4, 300 dpi 01:07 00:41 00:25 00:19

fotografija 10 × 15 cm,300 dpi 00:24 00:23 00:16 00:08



besedilo 300 dpi 00:31 00:21 00:11 00:13

diapozitiv, največja optičnaločljivost / / / 01:42

negativ, največja optičnaločljivost / / / 03:18

cena z DDV 10.800 SIT 14.280 SIT 19.980 SIT 35.990 SIT

prodaja Avtera Avtera Avtera Avtera

spletni naslov izdelovalca www.benq.com www.canon.com www.canon.com www.canon.com

spletni naslov prodajalca www.avtera.si www.avtera.si www.avtera.si www.avtera.si

telefon (01) 585 34 11 (01) 585 34 11 (01) 585 34 11 (01) 585 34 11

kakovost prebranih predlog

I z m e r j e n a h i t r o s t ( m : s )

in lažji, kakovost dobljene slike pa vedno zaostaja za bralniki s tipali tipa CCD.

Prosojni dokumenti

Še ena izmed prednosti bralnikov s tipaliCCD je možnost, da z dodatno lučjo omogočajozajemanje prosojnih dokumentov (recimo jimkar prosojnice). S tem mislimo na filmske pozi-tive in negative. Takim bralnikom je priloženadodatna enota z lučjo, ki jo priključimo na bral-nik, mnogi pa imajo dodatno luč vgrajeno karv pokrov. Pri teh s pokrova samo odstranimopodlago za neprosojne dokumente in bralnik

je nared za odčitavanje prosojnic. Potem mo-

ramo le še izbrati ustrezno vrsto dokumentav gonilniku.Za branje prosojnic so bralnikom priložene

posebne matrice, v katere vpnemo filmske ne-gative ali pozitive ali v katere zložimo diapozi-

tive. Dodatna luč je namreč ožja od površinebralnika in se ne premika skupaj z glavo do-kumenta. To pomeni, da prosojnic ne moremo

kar poljubno zložiti na površino bralnika, hkra-ti pa zagotavljajo, da bodo materiali postavlje-ni pod pravim kotom.

Treba je poudariti, da je branje prosojnicprecej počasno in veliko manj kakovostno ka-kor branje navadnih fotografij in da so zanje navoljo posebni, namenski optični bralniki. Ti sohitrejši in tudi dobljene slike so boljše, vendarbo za domačo rabo tudi splošni optični bralnikz dodatkom za branje prosojnic zadostoval.

Ločljivost

Ločljivost optičnih bralnikov je izražena v šte-vilu pik na palec (dpi). V osnovi ločimo med dve-ma vrstama ločljivosti, ki ju izdelovalci navajajona svojih izdelkih, in sicer vodoravno ločljivost innavpično ločljivost (na primer 600 × 1200 dpi).

Pri vodoravni oziroma optični ločljivosti gre zadejansko sposobnost tipala, da zajame določenoštevilo pik. Gre torej za število elementov, ki so

na tipalu, na širini enega palca (en palec je 2,54cm). Navpična ločljivost je velikost koraka korač-nega motorja. Tako se bo koračni motor pri bra-nju na višini enega palca ustavil 600-krat, če boizbrana ločljivost branja 600 dpi in navpična loč-ljivost naprave vsaj 600 dpi. Z večanjem ločljivo-sti pri branju se seveda veča tudi velikost nastaledatoteke, kar moramo imeti v mislih pri branju,za prebiranje in arhiviranje slik pa nekako zado-šča že ločljivost 300 dpi, ki jo dandanes dosegajovsi optični bralniki na trgu.

Večje ločljivosti bomo potrebovali, če sebomo lotili branja prosojnic (poleg povečeva-

nja le dela brane predloge). Te so razmeromamajhne in imajo visoko ločljivost. Zaradi veliko-sti bodo dobljene datoteke še vedno znosne ve-likosti, visoka ločljivost pa bo zagotavljala tudizajemanje detajlov.

Nadaljevanje s strani 38



OPTIČNI BRALNIKI


CanonCanoScan 8400F

EpsonPerfection 2580 Photo

GeniusColorPage Slim 1200

GeniusColorPage-Vivid 3XE

GeniusColorPage Vivid 1200X

HPScanJet 2400

CCD CCD CIS CCD CCD CCD

A4 A4 A4 A4 A4 A4

USB 2.0 USB 2.0 USB USB USB USB

USB 2.0 USB 2.0 USB USB USB USB

3200 × 6400 2400 × 4800 1200 × 2400 600 × 1200 1200 × 2400 1200 × 1200

48 48 48 48 48 48

(vgrajeni napajalnik)

FineReader OCR Abbyy FineReader Abbyy FineReader 5.0 Sprint Abbyy FineReader Abbyy FineReader 5.0 Sprint I.R.I.S. Readiris Pro

/ / / / / /

Windows 98/2000 P ro/XP, MacO S Windows 98/2000 P ro/XP, MacOS Windows 98/Me/2000/XP Windows 98/Me/2000/XP Windows 98/Me/2000/XP Windows 98/Me/2000/XP, MacO S

278 × 500 × 122 275 × 419 × 86 456 × 272 × 33 415 × 258 × 84 456 × 272 × 62 458 × 275 × 61

4,4 3,2 NP 2,2

00:04 00:08 00:37 00:20 00:32 00:18

00:16 00:15 01:02 01:25 01:07 00:51

00:11 00:08 00:37 00:49 00:38 00:24

00:12 00:13 01:18 01:26 01:09 01:08

00:48 00:51 03:10 01:32 02:44 04:24

00:16 00:13 01:05 00:46 00:57 00:31

01:02 00:48 / / / /

01:57 01:28 / / / /

69.990 SIT 39.840 SIT 16.560 SIT 11.520 SIT 12.600 SIT 17.040 SIT

Avtera Avtera Avtera Avtera Avtera partnerji HP

www.canon.com www.epson.com www.geniusnet.com.tw www.geniusnet.com.tw www.geniusnet.com.tw www.hp.com

www.avtera.si www.avtera.si www.avtera.si www.avtera.si www.avtera.si www.hp.com/si/partners

(01) 585 34 11 (01) 585 34 11 (01) 585 34 11 (01) 585 34 11 (01) 585 34 11 080 17 30

Posebna kategorija ročnih bralnikov, ki so še vedno v rabi, temelji na

laserskem žarku. Uporabljajo se predvsem za odčitavanje črtnih kod. Ne

zahtevajo visoke ločljivosti, berejo pa le po eno vrstico natisnjene kode.

Pritrjene različice teh so postale obvezni del vsakega plačilnega pulta

trgovine. Najpreprostejši se priključujejo kar med računalnik in tipkov-

nico in simulirajo tipkanje številk, ki jih črtne kode predstavljajo, kom-

pleksnejše različice pa so postale pravi ročni računalniki. Vanje lahko

nalagamo posebej zanje razvite programe, imajo lahko celo brezžične

povezave z najrazličnejšimi računalniškimi sistemi. Taki se uporabljajo

predvsem pri vodenju zalog artiklov v skladiščih in opravljanje inventur

v trgovskih in proizvodnih podjetjih.

Branje črtne kode

» Tudi industrijski ročni računalniki premorejo specializiran optični bralnik - bralnik črtne kode.

Izdelovalci navajajo tudi veliko večje ločljivo-sti od fizičnihsposobnostioptičnih bralnikov.Pritem bo naprava prebrala dokument v največji

možni vodoravni in navpični ločljivosti, nato pabo vmesnik druge pike preprosto izračunal izokoliških pik. V tem primeru govorimo o inter-polaciji. Tako branje dokumentov je nekako ne-smiselno, saj dobljena slika ni več ustrezna izvir-niku (dodatne pike so izračunane in ne prebra-ne iz dokumenta), velikost dobljene datoteke sepo nepotrebnem astronomsko povečuje. Številniprogrami za obdelavo slik bodo nainterpoliranepike bolje izračunali, če bi res želeli tako velikeslike. Danes praktično vsi optični bralniki dose-gajo tako velike realne ločljivosti, da je interpo-lacija še nekako ostanek iz preteklosti.

Barve

Na specifikaciji optičnega bralnika izdelo-valci navajajo tudi globino zajetih barv. Globina

barve pove, koliko bitov bo uporabljenih za opisposamezne pike. Večina jih barve zajema z 48-bitno globino (16 bitov za vsako barvno kom-

ponento). Sprva se zdi nesmiselno, da bi bral-

nik zajemal natančnejšo barvo od pozneje pre-nesene v program (ko gre za barvne slike, se tevečinoma prenašajo z globino 24 bitov, to pa je

tudi zgornja meja, do katere ločimo odtenke),



OPTIČNI BRALNIKI


HPScanJet 4070

HPScanJet 4670

MustekBearPaw 1200 CU Plus

MustekBearPaw 4800TA Pro

MustekScanExpress A3 USB

vrsta tipala CCD CCD CIS CCD CCD

format A4 A4 A4 A4 A3

način priklopa USB 2.0 USB 2.0 USB USB 2.0 USB

priklop, s katerim smo pre-izkušali USB 2.0 USB 2.0 USB USB 2.0 USB

optična ločljivost (dpi) 2400 × 2400 2400 × 2400 600 × 1200 2400 × 4800 300 × 600

barvna globina (bitov) 48 48 48 48 48

zunanji napajalnik

dodatek za branje prosoj-nih predlog

priložen program OCR I.R.I.S. Readiris Pro I.R.I.S. Readiris Pro Abbyy FineReader 4.0 Sprint Abbyy FineReader Abbyy FineReader

podpora šumnikov v OCR

dodatki / / / / /

gonilniki Windows 98/ME/2000/XP, MacOS Windows 98/2000/XP, MacOS Windows 98SE/Me/2000/XP Windows 98/Me/2000/XP Windows 98/Me/2000/XP, MacOS

mere – G x Š x V (mm) 298 × 472 × 90 413 × 298 × 19 405 × 282 × 37 436 × 261 × 70 563 × 384 × 87

masa (kg) 3,3 2,7 1,9 2,4 4,6

ogled A4 00:11 00:15 00:21 00:11 00:24

barvna stran A4, 300 dpi 00:19 00:19 01:20 00:37 02:20

fotografija 10 × 15 cm,300 dpi 00:15 00:11 00:43 00:22 01:25



besedilo 300 dpi 00:13 00:13 01:10 00:29 02:08

diapozitiv, največja optičnaločljivost 02:04 10:39 / 01:21 /

negativ, največja optičnaločljivost 03:56 06:29 / 03:17 /

cena z DDV 29.280 SIT 56.880 SIT 10.990 SIT 24.990 SIT 33.990 SIT

prodaja partnerji HP partnerji HP Comtron Comtron Comtron

spletni naslov izdelovalca www.hp.com www.hp.com www.mustek.com.tw www.mustek.com www.mustek.com.tw

spletni naslov prodajalca www.hp.com/si/partners www.hp.com/si/partners www.comtron.si www.comtron.si www.comtron.si

telefon 080 17 30 080 17 30 (02) 300 35 41 (01) 300 35 00 (02) 300 35 41

kakovost prebranih predlog

I z m

e r j e n a h i t r o s t ( m : s )

vendar se izkaže, da so natančneje zajete slike

tudi pretvorjene v manjšo globino barvno boljustrezne izvirniku (predvsem ko ima predlo-ga veliko število podobnih barvnih odtenkov).Vsak bralnik pa lahko dokumente zajema tudikot odtenke sive ali preprosto kot črno-bele.Poudariti je treba, da globina barv povečuje ve-likost datoteke končne slike, za zajemanje bese-dila pa zadošča že črno-bela slika.

Kam naprej?

Optični bralniki so postali zelo razširjenastrojna oprema. Njihova uporaba se je poenosta-

vila, dosegli so ločljivost in globino barv, ki za-došča za kar polprofesionalno rabo. Cenovno sopostali ugodni in večina jih ponuja branje pro-sojnic, kar je napredek, vendar so nekako dose-gli zrelo fazo. Težava je velikost, saj ploski optični

bralnik zavzema kar zajeten prostor na delovni

mizi. Nekateri izdelovalci jim zaradi tega prilaga- jo posebna stojala, v katera jih lahko posadimo,pri HPju pa so šli še korak naprej in so bralnikScanJet 4670 oblikovali tako, da stoji v skoraj po-končnem položaju, a se to ni najbolje obneslo.

Problem zrelosti proizvodov se kaže že vtem, da mnogi izdelovalci na trg pošiljajo novemodele, ki so po specifikacijah ne odstopajo odže znanih modelov, spreminja se jim le oblika,ki se modernizira, in kakšna dodana možnost,ki pa je obrobnega pomena.

Možnosti izboljšave se kažejo predvsem prihitrosti branja prosojnic, saj so številni mode-

li pri tem precej počasni, prebrane predloge paneostre. Naslednja možnost razvoja je dodaja-nje podajalnikov papirja in prosojnic. Kaže, daizdelovalci delajo prav v tej smeri.

Damir Odlak



OPTIČNI BRALNIKI


CanonCanoScan 9950F

HPScanJet 5590

HPScanJet 7650

HPScanJet 8200

HPScanJet 8250

HPScanJet 8290

CCD CCD CCD CCD CCD CCD

A4 A4 A4 A4 A4 A4

USB 2.0, IEEE 1394 USB 2.0, IEEE 1394 USB USB 2.0 USB 2.0 USB 2.0, SCSI

USB 2.0 USB 2.0 USB USB 2.0 USB 2.0 USB 2.0

4800 × 9600 2400 × 2400 2400 × 2400 4800 × 4800 4800 × 4800 4800 × 4800

48 48 48 48 48 48

FineReader OCR I.R.I.S. Readiris Pro I.R.I.S. Readiris Pro I.R.I.S. Readiris Pro I.R.I.S. Readiris Pro I.R.I.S. Readiris Pro

/ podajalec papirjaOmniForm Standard 5, ScanSoft,PaperPort Deluxe 9, AdobePhotoshop Elements 2.0

/ podajalec papirja podajalec papirja

Windows 98/2000 Pro/XP, MacOS Windows 98/ME/2000/XP, MacOSWindows 98/98SE/2000 Pro/XP, MacOS

Windows 98/Me/2000/XP, MacOS Windows 98/Me/2000/XP, MacOS Windows 98/Me/2000/XP, MacOS

290 × 509 × 128 488 × 340 × 162 488 × 340 × 162 371 × 574 ×121 399 × 574 × 196 399 × 574 × 196

5,6 5,7 5,7 6,6 8,6 8,6

00:07 00:06 00:10 00:02 00:02 00:02

00:18 00:15 00:16 00:14 00:14 00:14

00:11 00:08 00:10 00:08 00:08 00:08

00:15 00:32 00:27 00:19 00:19 00:19

00:36 01:47 02:05 01:09 01:09 01:09

00:18 00:14 00:12 00:07 00:07 00:07

00:21 01:08 01:34 03:55 03:55 03:55

00:28 03:29 03:08 / / /

129.990 SIT 103.920 SIT 163.200 SIT 136.080 SIT 249.600 SIT 465.360 SIT

Avtera partnerji HP partnerji HP partnerji HP partnerji HP partnerji HP

www.canon.com www.hp.com www.hp.com www.hp.com www.hp.com www.hp.com

www.avtera.si www.hp.com/si/partners www.hp.com/si/partners www.hp.com/si/partners www.hp.com/si/partners www.hp.com/si/partners

(01) 585 34 11 080 17 30 080 17 30 080 17 30 080 17 30 080 17 30



StisnjenoZA ŽEP

MP3 PREDVAJALNIKI




MP3 PREDVAJALNIKI


e smo namreč na preizkusu tehpredvajalnikov pred nekaj več kotenim letom imeli le deset prenos-nih predvajalnikov, ki so glasboshranjevali na diske ali pomnilni-ke, jih tokrat predstavljamo sko-raj petkrat toliko. Največji krivecza tako priljubljenost predvajalni-

kov stisnjene glasbe je prav gotovo razmah ši-rokopasovnega spleta in (roko na srce) nelegal-na distribucija glasbe, ki v velikanskem obsegupoteka prek omrežij »vsak z vsakim« oziroma»peer to peer«. V zadnjem času to sliko »člove-škega nepoštenja« sicer vedno bolj popravljajotudi vse bolj priljubljene spletne glasbene sto-ritve, vsekakor pa oba načina distribucije pov-zročata, da uporabniki zlahka prihajajo do ve-likih količin skladb in seveda si marsikdo zaže-li, da bi lahko svoje najljubše izvajalce poslušal

tudi, kadar je na poti.Če so bili včasih že sami načini zapisovanjaglasbe vezani na medij, ki je to glasbo shra-njeval, in s tem tudi precej na obliko prenos-nih predvajalnikov, je danes stanje že precejdrugačno. Digitalno zapisovanje glasbe s stan-dariziranimi algoritmi izdelovalcem predvajal-

nikov namreč dopušča veliko svobodepri načrtovanju svojih izdelkov. Takolahko ti izbirajo med več vrstami me-dijev, pomembno je le to, da ti digital-no zapisujejo podatke. Najbolj razšir-

jeni predvajalniki stisnjene glasbe da-nes resda še vedno uporabljajo pred-vsem plošče CD, a uporabniki vse boljposegajo tudi po izdelkih, ki uporablja-

jo pomnilnike ali diske.

Predvajalniki s pomnilniki

Predvajalniki, ki glasbo berejo s pomnilnikaFlash, so zanimivi predvsem zato, ker omogoča-

jo izjemno stopnjo miniaturizacije in so polegtega še zelo neobčutljivi za vremenske vplive,tresljaje in druge nevšečnosti, ki se pojavljajoob rabi predvajalnikov na »terenu«. Najmanjšimodeli so tako lahko celo modni obeski za oko-li vratu (lep primer za to sta Sonyjev NetworkWalkman in iRiverjev N10), včasih pa izdeloval-

ci predvajalnik vgradijo kar v kakšen drug izde-lek, kot je to primer pri sončnih očalih OakleyThump ali pri Canyonovih slušalkah MP6HSD.Trend vgrajevanja predvajalnikov v različne po-trošniške izdelke ima gotovo še veliko potenci-ala in v prihodnje bo gotovo še zelo veliko po-dobnih izdelkov. Ne nazadnje se predvajalnikiže danes vse pogostejši v izdelkih, kot so mo-bilni telefoni ali digitalni fotoaparati.

Zmogljivosti predvajalnikov, ki uporabljajopomnilnik, se začnejo pri 64 megabajtih (na na-šem preizkusu jo je imel le Lexarjev Jumpdrive,USB ključ z možnostjo predvajanja glasbe MP3),kar je razmeroma malo, saj pri datotekah s to-kom 128 kb/s to teoretično zadostuje za približ-no 67 minut glasbe. Ena minuta glasbe pri temtoku namreč zasede 960 kilobajtov prostora,vendar pa vsak pomnilnik (in tudi diski) potre-

Č

Med predvajalniki stisnjene glasbe, ki temeljijo napomnilniku Flash, se je za najboljšega izkazal modeliRiver iFP-899. Resda je dokaj drag (približno 50 tiso-

čakov stane), a res je tudi, da smo preizkušali izved-bo z največjim (1 GB) pomnilnikom, so pa na voljo tudimanj zmogljive različice (128, 256 in 512 MB – razli-čica z 256 MB stane okoli 30 tisočakov). V vseh izved-bah predvajalnik ponuja skoraj vse, kar si lahko pri to-vrstni napravi želimo: podporo različnim zvočnim za-pisom (tudi OGG), radijski sprejemnik, možnost rabekot diktafon, snemanje prek zvočnega vhoda, ki de-luje kot linijski ali mikrofonski vhod (in to do kakovostiMP3 s tokom 320 kb/s), snemanje radia (tudi prek vgrajene ure) in tako naprej. Poleg tega ima tudi zelo nizko poraboenergije, kar je prav gotovo še en plus k vsemu naštetemu.

Tistim, ki ne potrebujejo toliko funkcij, hkrati pa jih odvrača viso -

ka cena (vsaj glede na količino pomnilnika), bo morda bolj ustrezalCanyon CN-MPOLEDE. Ta še vedno ponuja veliko možnosti (snema-nje prek linijskega vhoda, radijski sprejemnik ...) in predvsem doberzvok in dober zaslon OLED. Med cenejšimi predvajalniki z le omejeni-mi zmožnostmi snemanja, a še vedno dobrim zvokom je zanimiv tudi

dokaj trpežno izdelan Canyon CN-MP3SD Sports Edition.Tudi pri modelih z diskom je po lastnostih najbolj izstopal iz-

delek istega podjetja. iRiver H340 ponuja

zelo široko paleto možnosti, tako pri pred-vajanju, snemanju iz vseh vrst virov (je tudi

edini predvajalnik z diskom, ki ima mikro-fonski vhod), poleg tega pa je na napravomogoče neposredno priključiti tudi digitalnifotoaparat (prek kabla USB), kar njeno vse-stranskost in uporabnost (vsaj za lastnikedigitalnih fotoaparatov) vsekakor močno po-veča. Ob tem ima tudi kakovosten barvni za-

slon, spodoben čas delovanja za napravo zvgrajenim diskom ter največjo hitrost prenosamed vsemi preizkušenimi modeli sploh. Res je sicer, da nikakor ni poceni, res pa je tudi,

da smo preizkusili zmogljivejšo 40 GB različi-co, naprodaj pa je še cenejša 20 GB različica.Zanimiv model je tudi Frontier Labs L1, ki po dokaj ugodni ceni po-

nuja veliko tistega, kar imajo dražji modeli, pa čeprav ima nekaj površ-nosti; te lahko nižja cena za marsikoga odtehta.

Zlati Monitor

» Zelo kakovosten predvajalnik je vgrajenkar v Oakleyeva sončna očala Thump.

» Zaradi majhnih mer lahko predvajal-nike s pomnilnikom pogosto nosimotudi kar okoli vratu ali na roki.

Če so bili prenosni predvajalnikiglasbe MP3 še pred časom dokajnerazširjeni, oziroma so bili najboljpriljubljeni kvečjemu predvajalnikiplošč CD, ki so ponujali tudi

možnost predvajanja stisnjeneglasbe, pa se je razširjenost tudidrugih tovrstnih naprav v zadnjemletu precej povečala.



MP3 PREDVAJALNIKI


buje nekaj prostora za samo zapisovanje poda-tkov (torej za lokacijske tabele), zato je velikostglede na čas še najlaže zaokrožiti po formuli 1minuta = 1 megabajt. Če je povprečna skladbadolga okoli 4 minute, torej na najmanjše predva-

jalnike spravimo okoli 16 skladb, to pa ni veliko,še posebej, če predvajalnik uporabljamo zunajdosega računalnika, oziroma če glasbo poslu-šamo dalj časa in si ne želimo, da bi se skladbekar naprej ponavljale. Proti tako majhnim pred-vajalnikom pa govori tudi to, da večina uporab-nikov danes glasbo stiska z nekoliko večjimi to-kovi – največkrat vsaj s 160 kb/s, pogosto pa seuporablja tudi tok 192 kb/s ali celo 224 kb/s, kardatoteke seveda temu ustrezno poveča.

Že 128 MB omogoča veliko več svobode(cene teh modelov se gibljejo nekje med desetin dvajset tisočakov), nekakšen »optimum« zapovprečnega uporabnika prenosnega predva-

jalnika pa je 256 MB; na tako napravo je mo-

goče posneti približno štiri albume. Cena tehnamreč sploh ni pretirano višja. Dobiti jih

je mogoče že za nekaj čez deset tisočakov,cene pa razen pri redkih izjemah (ki bo-disi ponujajo veliko več zmožnosti ali sodrugače posebne, kot na našem preizkusu

Oakleyjeva sončna očala Thump) ne preseže- jo 25 tisočakov. Zahtevnejši bodo izbrali še več- je naprave s 512 MB pomnilnika ali kar enimgigabajtom. Imeti ob sebi okoli 64 ali še celo128 komadov je seveda že kar zajeten zalogajglasbe, resda pa so predvajalniki te velikosti žetudi precej dražji – najcenejši stanejo nekaj večkot 30 tisočakov, zmogljivejši modeli pa stane-

jo tudi prek 50 tisočakov. Prednost predvajal-nikov s pomnilnikom je gotovo tudi v dokajmajhni porabi energije, tako da so lahko aku-mulatorji zelo majhni ali pa za napajanje upo-rabljajo kar navadne baterije. Tako se večinamodelov napaja prek majhnih baterij velikostiAAA, ki večinoma zadostu-

jejo za vsaj deset ur de-lovanja. Najvzdržljivejšamodela, ki ju velja ome-niti, sta gotovo iRiver-

jeva iFP-899 in iFP-990.Po podatkih izdeloval-ca zdržita do 40 ur ne-pretrganega predvaja-nja stisnjene glasbe, vmodel iFP-990 pa je ob

tem vgrajen celo barvni

zaslon dokaj visoke ločljivosti. Seveda pa imajomajhni predvajalniki pogosto tudi svoje slabo-sti. Predvsem jih lahko iščemo v majhnih zaslo-nih, ki imajo pogosto zelo slabo sliko, omejenizasloni pa razvijalcem večinoma onemogočajoizdelavo preglednih menujev, tipke so pogostozelo majhne in nerodno razporejene.

Predvajalniki z diski

Prave skladovnice glasbe pa so predvajalniki,ki temeljijo na diskih. Najpogosteje se uporablja-

jo 1,8-palčni diski, v zadnjem času pa tudi pred-

AAC: Standard Advanced Audio Coding so razvili leta 2001. Jezmogljivejši od zapisa MP3, saj lahko v datoteko zapiše do 48 kanalovs frekvenco vzorčenja med 8 in 96 kHz. Pri istem toku je AAC nekoli-ko boljši od zapisa MP3, poleg tega pa ima manjša nihanja v kakovo-sti kot zapis MP3. Standard je postal močno priljubljen zaradi Apploveuspešne spletne storitve iTunes, ki jo uporablja. Zapisu je namreč mo-goče dodati tudi zaščito proti nelegalnemu predvajanju.

ATRAC: Zapis je nastal že leta 1991, v Sonyjevih laboratorijih (ka-terega last je), uporabljen pa je bil za zapisovanje zvoka na minidi-ske. Leta 2000 je nastala izpopolnjena različica ATRAC3, pred dve-ma letoma pa je luč sveta ugledala tehnologija s še večjo stopnjo sti-skanja – ATRAC3 plus. Signal se pri »navadnem« postopku stiskanjaATRAC razdeli na tri frekvenčna območja, vsako od njih pa se stisnes pomočjo postopka, ki je podoben Fourierovim transformacijam. Zazapis sekunde zvoka potrebuje tovrstna metoda 292 kb/s, zvok pa je zelo kakovosten in ga skorajda ni mogoče ločiti od nestisnjenega.ATRAC3 ima dve izvedbi, LP2 in LP4. V izvedbi LP2 zvok razdeli naštiri območja, ima pa tudi visokofrekvenčni filter, ki odreže frekven-ce nad 17,5 kHz. Sekunda tako zapisanega zvoka v načinu LP2 zav-zame 132 kb/s, zvok pa je nekoliko boljši kot pri zapisu MP3 s 128kb/s. LP4 pri stiskanju združi oba stereo kanala, poleg tega ima vi-sokofrekvenčni filter postavljen pri 13,5 kHz. Zvok je opazno slabši.

O načinu stiskanja ATRAC3 plus ni veliko znanega, ve se le, da zvokrazdeli na 16 frekvenčnih pasov. Sekunda zvoka je lahko zapisana v48, 64 ali 256 kb/s, vendar je pri prvih dveh kakovost opazno slab-ša kot pri zapisu MP3.

MP3: Formalni naziv je pravzaprav nekoliko daljši, saj gre za za-pis MPEG-1 Part 3 Layer 3, ki pa so ga kmalu po nastanku v začetkudevetdesetih začeli imenovati MP3. Razvit je bil v nemškem inštitutuFraunhofer. Najpogosteje se skladbe zapisujejo s tokom 128 kb/s, kinaj bi bil enak kakovosti plošče CD. No, sčasoma so uporabniki (ki svojih skladb pač niso več poslušali zgolj na cenenih računalniških zvoč-nikih in slabih zvočnih karticah) ugotovili, da je treba za primerljivo ka-kovost vendarle poseči po nekoliko večjih tokih, za zares odličen zvokcelo do 384 kb/s, ponavadi pa se uporabljajo vsaj stopnje stiskanjamed 192 in 224 kb/s. MP3 pri stiskanju jemlje v obzir način, kako člo-veško uho sliši zvok in spušča podatke o zvoku, ki ga ne moremo sli-šati. Pred kratkim je bil razvit tudi prostorski zapis MP3 Surround, ki je združljiv tudi za nazaj, tako da je mogoče zvok v tem zapisu poslu-šati tudi na napravah, ki podpirajo stereo obliko zapisa MP3.

Ogg Vorbis: Najmlajši med standardi za stiskanje zvoka je OggVorbis. Gre za odprti projekt pod okriljem fundacije Xiph.org. Njegovizačetki sicer segajo v leto 1998, a so uporabne različice (1.0) nastalešele leta 2002. Lani je izšla različica 1.1.0. Kakovost zvoka je pri toku80 kb/s približno enaka, kot jo ima MP3 pri toku 128 kb/s. Za stiska-nje uporablja postopek, podoben Fourierovim transformacijam.

WMA: Microsoftov standard za zapisovanje zvoka je kar nekajčasa veljal za zelo resnega tekmeca MP3, a se kot tak ni nikoli zares

prijel. Nastal je leta 1999, kakovost zvoka pa je zelo podobna kot prizapisu MP3. WMA ima vgrajeno tudi kodiranje podatkov, s katerim lah-ko ustvarjamo ključ za ščitenje avtorskih pravic. Zadnje različice omo-gočajo tudi zapisovanje prostorskega zvoka.

Najpogostejši standardi stisnjenega zvoka

» Prek rež za pomnilniške kartice je mogoče nekaterepredvajalnike tudi nadgraditi.

» Predvajalniki z diski se prek rez za različne pomnilniške kartice ali priključ ka za

digitalni fotoaparat spremenijo v pravo prenosno skladišče fotografij.



MP3 PREDVAJALNIKI


vajalniki, ki uporabljajo enopalčne mikrodiske.Zmogljivost teh je sicer bistveno manjša kot privečjih diskih, a hkrati tudi večja kot pri napra-vah s pomnilnikom – v bistvu so torej nekakšenvezni člen za tiste, ki si želijo čim večje zmoglji-vosti, a ne na rovaš velikosti naprave. Še vednonamreč ponujajo precejšnjo stopnjo miniaturi-zacije in tudi majhno težo, njihova zmogljivostpa sega od 2 do 6 gigabajtov; stanejo 50 tisoča-kov in več. Diski so seveda precej večje in tež-

je naprave, pa čeprav se lahko, recimo, povsemmirno primerjajo z velikostjo nekdaj priljublje-nih prenosnih kasetnikov, medtem ko so od pre-nosnih predvajalnikov plošč CD (vsaj tistih z 12cm premerom) celo manjši. Ti modeli so name-njeni tistim, ki radi nosijo s sabo že kar pravopravcato fonoteko, silno primerni pa so tudi zarazna potovanja, saj glasbe ne zmanjka zlepa.Zmogljivost diskov, ki jih te naprave uporabljajo,se začne pri 20 GB, sega pa vse do 60 GB.

Poleg velikosti in teže pa imajo diski še enopomanjkljivost, vsaj v primerjavi s pomnilniki:to je precej večja občutljivost, pa tudi večja po-raba energije. Diski so občutljivi za treslja-

je, vgrajena elektronika pa jih pred tem šči-ti tako, da jih kratko malo izklopi. Da upo-rabnik tega ne bi zaznal, so v predvajalnikevgrajeni tudi večmegabajtni medpomnilni-ki, ki predvajalnikom vsaj nekaj minut omo-gočajo, da podatke berejo s pomnilnika na-mesto z diska. Vendarle pa se včasih zgo-

di, da to odpove – recimo, če nastane kon-tinuirano tresenje pri prehodu med dvemaskladbama. Nekateri izdelovalci sicer celoodsvetujejo, da bi njihove naprave uporab-ljali pri športnih dejavnostih, po drugi stra-ni pa (zaradi že omenjene velikosti in teže)za to niti niso najprimernejši. Ob veliki po-rabi energije, ki jo za delovanje potrebujejodiski, izdelovalci v naprave seveda vgraju-

jejo zelo zmogljive akumulatorje – ti spet zelovplivajo predvsem na težo. Deklarirani čas de-lovanja teh naprav sega od 8 do 24 ur (kolikorponuja Creativov Zen Touch), teža pa se giblje

večinoma okoli 200 gramov. Približno polovicolažji so predvajalniki z mikrodiski, njihov časdelovanja pa je približno enak (to je, glede nato, da imajo ustrezno manjše baterije, tudi ra-zumljivo). Za primerjavo lahko povemo, da težapredvajalnikov s pomnilnikom le redko doseže50 gramov (vsaj brez baterije).

Razlike se skrivajo(predvsem) v podrobnostih

Ne samo v velikosti, teži in videzu, velikerazlike med predvajalniki stisnjene glasbe so

v možnostih, ki jih ponujajo. Začenši s podpr-timi zapisi stisnjene glasbe. Razen SonyjevegaNetwork Walkmana E99, ki nekako skladno značeli te japonske družne na ravni predvajal-nika podpira le lastni zapis ATRAC3 in ATRAC3

plus (datoteke MP3 je treba pretvoriti s poseb-nim programom), vsi predvajalniki podpira-

jo zapis MP3. To niti ne čudi, saj je to še ved-no najbolj razširjen zapis. In nekako se zdi,da bo hitreje rasla dostopnost večjih pomnil-niških zmogljivosti kot pa potreba po tem, dabi ljudje uporabljali prostorsko bolj učinkovi-te zapise stisnjene glasbe. Drugi po podpori jeMicrosoftov WMA, ki ga prav tako podpira ve-lika večina predvajalnikov. Preostali zapisi soglede na podporo precej »v senci« obeh ome-njenih. Applovi predvajalniki iPod so, recimo,edini, ki podpirajo zapise AAC, Audible in AIFF,podporo odprtemu zapisu OGG pa najdemo lev iRiverjevih modelih (razen modela PMP 140,ki je nima). Pri tem velja omeniti, da predvajal-niki pogosto ne omogočajo prenašanja glasbena disk ali v pomnilnik brez uporabe posebneprogramske opreme. Razlogi za to so mendavečinoma v tem, da se izdelovalci nagibajo ktemu, da bi se njihove naprave čim manj upo-rabljalo za nelegalno prenašanje glasbe (kakos tem konkretno vplivamo na manjšanje nele-

galne distribucije, sicer ne zna prav dobro raz-ložiti nihče). Za uporabnika to seveda pomenidoločene težave, kadar želi svoj »glasbeni ar-zenal« osvežiti na nekem drugem računalni-

ku, saj mora imeti ob sebi ustrezno program-sko opremo. K sreči je večino predvajalnikovmogoče vseeno uporabljati kot zunanji disk zaprenašanje podatkov, pri tem pa ni treba ime-ti posebnega gonilnika, tako da lahko na diskpravzaprav zapišemo tudi posebno programskoopremo in jo pač namestimo v računalnik, kiga uporabljamo.

Pri predvajanju večina naprav ponuja karnekaj različnih načinov, kako se lahko skladbepredvajajo. Osnovni nabor tako obsega (z ne-katerimi izjemami) vsaj možnost ponavljanjaene ali vseh skladb ter naključno predvajanje.

Pogosto je temu dodana tudi možnost predvajanja le dela skladbe (t. i. funkcija repeat A-B),ki pride prav, kadar se želimo, recimo, nauči-ti del besedila ali kadar predvajalnik uporab-ljamo za učenje tujega jezika. Koristno pa je,

če predvajalnik tudi omogoča, da lahko sklad-be predvajamo selektivno. Najpreprostejša do-datna možnost pri tem je, da lahko predvajamoneki imenik, na katerem so skladbe (to mož-

nost najdemo predvsem pri predvajalnikih,ki so zasnovani kot pomnilniški ključi), šeboljša pa je možnost ustvarjanja in predva-

janja skladb po seznamih. Najzmogljivejšipredvajalniki pa ponujajo tudi vrsto dodat-nih meril izbora – kot je predvajanje po av-torju, albumu ali žanru. Bolj eksotične mož-nosti, ki jih najdemo pri nekaterih izdelkih,

so še igranje zgolj uvodnega dela skladbe(intro) ali predvajanje skladbe z drugačnohitrostjo, kar je prav tako namenjeno pred-vsem učenju tujih jezikov ali predvajanjuknjig, pri čemer lahko manjša hitrost precejpripomore k razumevanju izgovorjenih be-sed, pospešeno branje npr. neke zvočne knji-ge pa omogoči, da delo hitreje preletimo.

Ponavadi je na predvajani zvok mogočevplivati tudi s kakšnim digitalnim izravnalni-kom, ki spremeni poudarjanje različnih frek-venčnih pasov zvoka predvajane glasbe. Večinapredvajalnikov pozna vsaj nekaj prednastavi-

tev za različne žanre, kot so jazz, klasična glas-ba, rock in pop (rekorder je gotovo mini iPod skar 22 prednastavljenimi izravnalniki), za boljvešče uporabnike pa je dobrodošlo tudi to, čeima predvajalnik možnost ročnega nastavlja-nja izravnalnika. Kadar ta možnost je na vo-

» Dobro zasnovan upravljalni del predvajalnika je pred-pogoj za enostavno rabo. Za hitro pregledovanje sez-namov skladb in menujev so vse bolj priljubljene sle-dilne ploščice.

» Zasloni OLED precej zmanjšajo porabo energije, po-leg tega pa imajo kakovostno sliko.

» Za prenašanje glasbe na predvajalnik je pogosto po-trebna posebna programska oprema. Pri SonyjevemNetwork Walkmanu je potrebna tudi za pretvarjanjeglasbe v zapis ATRAC3.



MP3 PREDVAJALNIKI


ljo, gre večinoma za izravnalnike, ki frekvenč-ni razpon slišnega zvoka razdelijo na pet pa-sov (petstezni izravnalnik), še večjo svobodo paponujajo predvajalniki Diva. Model Gem II imanamreč desetstezni izravnalnik, MP3128W pakar 16-steznega.

A poleg možnosti predvajanja se v svetupredvajalnikov stisnjene glasbe vse bolj uve-ljavlja tudi možnost snemanja zvoka. Večinoma

je tako na voljo vsaj funkcija diktafona – pr islabših se zvok zapisuje v kakovostno slabšihzapisih, kakršen je, recimo, 4-bitni zapis IMAADPCM, pri boljših pa tudi v kakovostnejših ob-likah MP3 (celo do 256 kb/s pri modelu AigoP750), zvok pa pogosto zadostuje tudi za res-nejšo rabo (npr. za intervjuje, snemanje izjav...).Neredko se v teh napravah znajdejo tudi linij-ski vhodi, s čimer je mogoče v napravo prene-sti tudi kakšno vinilno ploščo ali kak drug zvokiz zunanjih virov, predvsem profesionalni upo-rabniki, ki iščejo nadomestek za svoj prenos-ni mini disk ali DAT snemalnik, pa bodo veselitega, da je vse več tudi snemalnikov, ki imajo

mikrofonski vhod (predojačevalci za mikrofoneso namreč večinoma sila nerodne naprave), kiomogoča, da s temi napravami zajamemo tudizvok, ki je ustrezen za objavo v elektronskihmedijih (na našem preizkusu ga imajo kar tri-

je modeli iRiver ter Maycomov in Yamakawinmodel). In če smo že pri elektronskih medijih,se lahko ozremo še na možnost rabe predvajal-nika kot radijskega sprejemnika. Večina pred-vajalnikov namreč omogoča tudi poslušanje ra-dijskega sprejemnika, kar vsekakor še poveča

uporabnost teh naprav (program je

mogoče pogosto celo snemati).Med manj razširjenimi dodat-nimi možnostmi najdemo raz-lične pregledovalnike terminov,tekstovnih datotek, pa koledar-

je, ure in podobne dodatke. Redkimodeli pa omogočajo tudi pregle-dovanje slik (gre predvsem za mo-

dele z barvnim zaslonom). V prihod-nje lahko pričakujemo verjetno še

večje število teh modelov, saj so pred-vajalniki kakor nalašč tudi za nekakšne

vrsto prenosnega albuma. Verjetno pa se bo

tudi povečalo število naprav, ki bodo omogočaleprenos slik iz digitalnega fotoaparata v pomnil-nik predvajalnika. Predvsem naprave z diskomso namreč za to zelo uporabne, saj lahko upo-

rabnik, ko je, recimo, na po-tovanju, kratko malo pretočivsebino svoje polne pomnilni-ške kartice kar na svoj pred-vajalnik in slika naprej. Sicer je na trgu na voljo kar ne-kaj naprav, ki so namenje-ne izključno temu, a zakaj

ne bi tega ne nazadnje zdru-

žili kar v predvajalnik glasbe.Najboljša rešitev je seveda mož-nost, da digitalni fotoaparat po-vežemo kar neposredno s pred-vajalnikom prek vmesnika USB.

Na našem preizkusu predstavljamo dva modela,ki to omogočata (iRiver H340 in PMP 140), nekajmodelov pa ima razširitvene reže za pomnilni-ške kartice, ki pogosto ponujajo enako možnost(poleg tega predvajalnik spremenijo tudi v bral-nik pomnilniških kartic).

Predvajalniki z diskom

Aigo P604 - Digital CameraMate Luxury Version

Predvajalnik kitajskega izdelovalca Aigo si-cer ni namenjen predvsem tej rabi, torej kotpredvajalnik, služil naj bi bolj kot prenosni diskza pretakanje vsebin s pomnilniških kartic raz-ličnih formatov na 40 GB 2,5-palčni disk. Ker

je disk nekoliko večji, niti ne preseneča, da ječrno plastično ohišje precej veliko in težko. Obstrani so reže, v katere lahko vstavimo karticeCompact Flash I ali II, SD/ MMC, Smart Mediain Memory Stick. Med bolj razširjenimi standar-di tako niso podprte le kartice xD, a te so medizdelovalci tako ali tako najmanj podprte.

Upravni del je na prednji strani ohišja in ob-sega osem tipk, ki so razporejene v kvadrat zzaobljenimi robovi. Ko napravo vklopimo, mo-ramo najprej izbrati način delovanja. Na voljoso trije: pregledovanje datotek, predvajalnikMP3 ali samodejno igranje (Autoplay). Drugihmenujev naprava sploh nima, temveč imamodo preostalih možnosti (ki jih ni ravno v izobi-lju) dostop kar neposredno prek tipk. Zaslon jesicer dokaj velik, a slabe ločljivosti, predvsemčrke so zelo slabo berljive, podatki pa so »na-metani« nepregledno. Identifikacija traku je,recimo, zelo razvlečena (za vsako črko je pre-

sledek), tako da se naslovi »rolajo« po zaslonu,tudi če sploh niso dolgi. Ker nima stikala za za-klepanje tipkovnice, je treba zelo paziti, kaj pri-tisnemo. Že kratek pritisk na tipko za vklop na-mreč napravo meni nič, tebi nič ugasne in se-

Predvajalnike MP3 smo razporedili v dve kategoriji – na tiste z vgrajenim pomnilnikomin tiste z diskom. Pri vsakem modelu smo si ogledali, katere funkcije ponuja in kako so tefunkcije dostopne in uporabne. Veliko pozornosti smo namenili tako uporabniškemu vmes-

niku kot tudi zasnovi ohišja (trdnosti, oblikovanosti) in upravljalnega dela (razporeditev tipk,dostopnost, zaslon).

Vsak predvajalnik smo napolnili z istim izborom glasbe in poslušali kakovost zvoka prekistih slušalk (Philips SBC-HP900 Studio Reference), poleg tega smo preizkusili tudi kako-vost priloženih slušalk. Pri napravah, ki omogočajo snemanje, smo preizkusili tudi kakovostzajemanja in možnosti, ki jih ima uporabnik pri rabi predvajalnika kot snemalnika (izbor vi-rov snemanja, dostopnost funkcij, izbor različnih kakovosti, dodatne možnosti, vplivanje naglasnost vhodnega signala ...). Podobno smo se lotili tudi drugih zmožnosti naprav (npr. ra-dijskih sprejemnikov, pregledovanja slik ...), za vsako napravo pa smo opravili tudi hitrost-ni test, in sicer tako, da smo nanjo prenesli ista albuma. Izbrali smo en album, ki ima velikoštevilo kratkih skladb (28 skladb v skupni velikosti 94 MB), in album, ki ima majhno številodolgih skladb (pet skladb v skupni velikosti 74 MB).

Kako smo preizkušali

» Za predvajalnike so danes na voljo tudi številni do-datki, kot so napajanje za avtomobil, preprosti UKV

oddajniki, ki omogočajo brezžično prenašanje glasbeiz predvajalnika v radijski sprejemnik v avtomobilu,pa tudi zvočniki (na sliki so zvočniki za diskovne pred-vajalnike iPod).



MP3 PREDVAJALNIKI


veda prekine predvajanje (tipke pa so zelo ob-čutljive za pritisk).

Načinov predvajanja (predvajamo lahkoskladbe MP3) je malo: poleg tega da predvaja-mo skladbe zaporedoma, lahko zgolj ponavlja-mo eno skladbo (kar vklopimo s tipko Copy).Nasploh imamo nad predvajanjem le malo nad-zora – tako se, recimo, ne moremo pomikatiznotraj ene skladbe, temveč se lahko s tipka-mi gor/dol zgolj prestavljamo med posamez-nimi skladbami. Za prenašanje skladb iz raču-nalnika v predvajalnik ne potrebujemo posebne

programske opreme – skladbe zgolj skopiramo,hitrost prenosa je solidna (čeprav za napravoUSB 2.0 niti ne velika). Zvok je slabe kakovosti.Pri predvajanju je zelo veliko šuma in popačenjfrekvenc, ki so posledica delovanja naprave inslabega pretvarjanja glasbenih datotek v zvok.Zvok je tudi precej stisnjen (dinamika je torejslaba). Priložene slušalke so dokaj povprečne,na boljših pa vse našteto še bolj pride do izra-za. Akumulatorju pri delovanju hitro peša moč.Uradne navedbe o času delovanja sicer nismonašli, vendar smo ga že po pol ure rabe izpraz-nili za tretjino, to pa je vsekakor slabo.

Aigo P750

Aigo P750 je lično in ergonomsko izdelanpredvajalnik stisnjene glasbe MP3, ki temelji

na 20 GB zmogljivem disku velikosti 1,8 palca.Upravljani del obsega šest tipk, na sredini pa jenenavaden vrtljiv gumb, ki deluje tudi kot tip-ka (lahko torej pritisnemo nanj). S tem gum-bom se sprehajamo po menujih oziroma sezna-mih. Zelo zanimiva in tudi uporabna rešitev. Obstrani ima predvajalnik tudi stikalo za zaklepa-nje. Zaslon LCD je spodobno velik (diagonala51 milimetrov), žal pa tega ne moremo reči zasliko, ki je precej slaba (neostra, zrnata in pre-malo kontrastna), predvsem pa so nas zmoti-le zares grdo izdelane ikone glavnega menuja.Škoda, saj upravljanje sicer sploh ni izvedenoslabo. S P750 lahko predvajamo glasbo v zapi-sih MP3 in WMA, kakovost predvajanega zvo-ka pa je precej dobra.

Predvajalnik ponuja precej obsežen izbornačinov predvajanja, tako lahko ustvarjamosezname predvajanj, izberemo izvajalca, al-bum ali žanr, seveda pa so na voljo tudi po-navljanja skladb ali naključni izbor predvajanj.Za prenašanje skladb iz računalnika v predva-

jalnik ni potrebna posebna programska opre-ma. Med funkcijami najdemo tudi radijski spre-

jemnik, ki ima frekvenčni obseg od kar 76 do108 MHz. Spodnji del je pri nas seveda neupo-raben (do 78 MHz), ga je pa mogoče uporablja-ti drugod po svetu. Radijski program je mogo-če tudi snemati, prav tako je mogoče snematizvok prek vgrajenega mikrofona ali iz zunanje-ga vira prek linijskega vhoda.

Posneti zvok je precej dober, ob rabi vgraje-nega mikrofona je sicer deloma slišati tudi delo-vanje naprave, a niti ne preveč, tako da je zvoktudi v tem primeru še vedno dokaj uporaben.Omenimo še, da ima Aigo P750 tudi režo zapomnilniške kartice SD/ MMC, tako da ga lahkouporabljamo tudi kot bralnik teh, oziroma nji-hovo vsebino prenesemo na disk. Akumulatorsicer po navedbah izdelovalca zdrži največosem ur delovanja, to pa je malo.

Apple iPod Photo 60

Najzmogljivejši Applov predvajalnik je iPodPhoto 60. Oblikovan je podobno kot večina iPo-dov, z močno zaobljenimi robovi in zelo izsto-pajočo upravljalno ploščo, ki ima okroglo sle-dilno ploščo, nadomešča pa tudi štiri tipke; nasredini kroga je tipka za potrjevanje. Photo 60temelji na 60 GB disku velikost 1,8 palca, cenej-ša različica pa ima zmogljivost 30 GB. Z njim jemogoče predvajati glasbo v zapisih MP3, AAC,Audible, AIFF ali WAV. WMA ni podprt. Na zvoklahko vplivamo s katerim od kar 20 predna-stavljenih izravnalnikov, ročnega pa napravavseeno nima. Kakovost predvajanja je zelo do-bra, zvok ima dobro dinamiko in je brez večjihpopačenj, le pri basih bi lahko bil nekoliko boljizrazit. Vsekakor se splača posegati po boljšihkakovostih stisnjene glasbe.

Kot pove že samo ime, zna iPod Photo 60

AIGO P604 - DIGITAL CAMERAMATE LUXURY VERSIONZmogljivost: 2,5-palčni disk, 40 GB (razširljivs karticami SD/MMC, CF I in II, Smart Media in

Memory Stick).

Podprti zapisi: MP3.

Dodatne možnosti: Bralnik pomnilniških kar-

tic SD/ MMC, Compact Flash I in II, Smart Media,

Memory Stick.

Možnost snemanja: Nima.

Cena: 59.990 tolarjev.

Prodaja: Eurovision, (01) 564 22 33, www.euro-

vision.si.

Bralnik številnih pomnilniških kartic, velik disk.

Velikost, teža, velika poraba, slab zaslon LCD,

slab nadzor, slab zvok.

AIGO P750Zmogljivost: 1,8-palčni disk, 20 GB (razširljiv s

karticami SD/ MMC).

Podprti zapisi: MP3, WMA.

Dodatne možnosti: Radio, diktafon, bralnik kar-

tic SD/ MMC.

Možnost snemanja: Vgrajeni mikrofon, radio, li-

nijski vhod.



vision.si.

Dobra oblika, možnost rabe kot diktafon, kako-

vostno snemanje iz različnih virov, hiter prenos.

Slab zaslon, neprepoznavne ikone menujev,

kratek čas delovanja akumulatorja.

APPLE IPOD PHOTO 60Zmogljivost: 1,8-palčni disk, 60 GB.

Podprti zapisi: MP3, AAC, Audible, AIFF, WAV,

BMP, GIF, JPG, PNG, PSD, TIFF, SGI.

Dodatne možnosti: Pregledovanje fotografij, ter-

minov, naslovov in kratkih zapisov, igre.



Prodaja: EPL, (01) 256 13 20, www.epl.si.

Dober zvok, kakovostne slušalke, inuitivna

raba, velikost diska, možnost pregledovanja

fotografij, barvni zaslon.

Cena, zahteva posebno programsko opremo,

ne omogoča snemanja in radijskega sprejem-

nika.



MP3 PREDVAJALNIKI


prikazovati tudi fotografije. Podprti so zapisiBMP, GIF, JPEG, PNG, PSD, TIFF in SGI, kar jevsekakor spoštljiv seznam. Škoda le, da napravene moremo uporabljati tudi za neposredno pre-takanje slik s pomnilniške kartice digitalnegafotoaparata, za kar bi bila vsekakor primerna(podobno kot ponujajo nekateri modeli iRiver).Tako pa kakovostni barvni zaslon z diagonalo50,8 milimetra in ločljivostjo 220 × 176 pik rabipravzaprav le kot nekakšen prenosni album zaslike, ki jih predhodno naložimo iz računalni-ka. Za to ima preprost pregledovalnik fotogra-fij, podobno preprosti so pregledovalniki naslo-vov, terminov in kratkih beležk, na voljo pa sotudi ura in nekaj iger. No, res je, da zna napra-va prikazati tudi sliko albuma, ki se predvaja,seveda če je ta na voljo. Akumulator sicer zdržido spodobnih 15 ur predvajanja glasbe, ob pre-gledovanju slik naj bi zdržal do največ pet ur.Slike lahko prikazujemo tudi na televizorju, skaterim ga povežemo s posebnim kablom, ki gapriključimo na izhod za slušalke.

Z računalnikom Photo 60 povežemo prekvmesnika USB 2.0 ali firewire, hitrost preno-sa je dobra. Je pa za prenašanje glasbe trebanamestiti Applov iTunes. Za lažje povezova-nje je napravi priložena tudi priključna posta-

ja (dock). Škoda le, da iPod Photo 60 ne ponuja nobenih dodatnih možnosti, kot je npr. sne-manje ali radijski sprejemnik. Za tako ceno bito prav gotovo lahko pričakovali, a Apple je pač

ime, ki so ga nekateri potrošniki očitno priprav-ljeni plačati.

Apple iPod mini

iPod mini je precej majhnih mer in precej»dizajnersko« oblikovan (kot pač vsi modeliiPod). Ima trdno kovinsko ohišje, ki ga je mo-goče dobiti v različnih barvah. Upravljalni del

je tudi pri tem modelu zasnovan zelo svojevrst-no, saj ima le okroglo drsno ploščo, ki delujekot sledilna plošča, poleg tega pa nadomeščaštiri tipke. Peta je na sredini plošče, naprava

pa ima še stikalo za zaklepanje. Sledilna ploš-ča sicer ima svoje prednosti (predvsem pri pre-mikanju po daljših seznamih, kar na predvajal-nikih glasbe ni redkost, pa tudi pri spreminja-nju glasnosti predvajanja), a je vseeno kar pre-občutljiva za majhne premike prstov (tako ne-hote skočimo gor ali dol). Preizkušeni modelpa temelji na mikrodisku zmogljivosti 4 GB, navoljo pa je tudi izvedba s 6 GB. Kljub majhnimmeram ima sivinski zaslon LCD spodobno dia-gonalo 42 mm, slika pa je ostra in kontrastna.Menuji so zelo pregledno zasnovani, uporab-nik pa jih lahko precej prikroji svojemu okusu

(oziroma določi, katere izbire so vidne na glav-nem menuju). Predvajalnik je v osnovi prilagojen delu z Applovimi računalniki, za rabo z ra-čunalniki PC pa je treba najprej »obdelati« s pri-loženo programsko opremo.

Predvajati zna glasbo v zapisih MP3, AAC,Audible, AIFF in WAV, nekako »razumljivo«ne podpira Microsoftovega standarda WMA.Načinov predvajanja je veliko (po žanru, al-bumu ...), skladbe pa je mogoče tudi ovredno-titi. Podprte so tudi t. i. zvočne knjige, ki jihzna vrteti v treh različnih hitrostih. Kakovostpredvajanja je zelo dobra, med najboljšimi napreizkusu sploh, tudi slušalke so dobre kako-vosti. Ročnega izravnalnika Mini iPod sicernima, ima pa zato kar 22 nastavitev za raz-lične zvrsti zvoka. Med njimi najdemo tuditako »eksotiko«, kot je »govorjena beseda« ali»majhni zvočniki«. Pri prenašanju glasbe smosicer omejeni na priloženo programsko opre-mo iTunes, a to ne čudi, saj je iPod kar nekak-šen sestavni del Applove spletne glasbene pro-daje. Z računalnikom ga povežemo prek vmes-nika USB 2.0 ali firewire, hitrost prenosa je do-kaj dobra.

Med različnimi zmožnostmi naprave naj-demo tudi uro, pregledovalnik naslovov, ter-minov in kratkih zapiskov ter štiri igre. Dokajpovprečna grafika sicer ponuja precej ome-

jen užitek igranja, pasjansa se, recimo, težkoupravlja, kviz je vezan na poznavanje glasbe-ne vsebine predvajalnika, še najboljša igra jeizbijanje opek iz zidu. Žal pa mini iPod ne po-nuja prav nikakršne možnosti snemanja, nitinima radijskega sprejemnika. Akumulator za-dostuje za največ 18 ur delovanja in to je pre-

cej spodoben čas.

Creative Zen micro

Kljub majhnim meram Creativovega predvajalnika Zen micro se naprava ponaša z mikrodi-skom zmogljivosti kar 5 GB. (Naprodaj sta tudirazličici s 4 ali 6 GB.) Za nemoteno delovanje,kadar je naprava izpostavljena tresljajem, imavgrajen tudi 16 MB medpomnilnik, ki pri stop-nji stiskanja 128 kb/s zadošča za približno 16minut. Zen micro zna predvajati skladbe v za-pisih MP3 in WMA, poleg tega ima vgrajen tudiradijski sprejemnik, prek vgrajenega mikrofo-na pa ga je mogoče uporabljati tudi kot pre-prost diktafon, ki snema v zapisu IMA ADPCM(s frekvenco vzorčenja 16 kHz), kakovost po-snetega zvoka pa za resnejšo rabo ni primer-na. Podobno velja tudi za kakovost snemanjaradia. Tega lahko v enakem zapisu posnamemos frekvenco vzorčenja 22 kHz. Je pa zvok veli-ko boljši pri predvajanju. To je zelo dinamičnoin točno, brez popačenj, motenj delovanja na-prave pa ni slišati.

Med dodatnimi funkcijami najdemo tudi ne-kaj zanimivih dodatkov, kot so ura (z budilko)ter pregledovalniki terminov, opravil in naslo-vov. Pregledovalnike je mogoče posodobiti tudis programom Outlook. Za prenašanje glasbe vpredvajalnik je treba uporabljati priloženo pro-gramsko opremo, lahko pa uporabljamo tudiWindows Media Player, ki napravo prepoznakot predvajalnik. Žal so pri Creativu nepotreb-

no zapletli tudi prenašanje drugih podatkov. Te

APPLE IPOD MINIZmogljivost: Enopalčni mikrodisk, 4 GB.

Podprti zapisi: MP3, AAC, Audible, AIFF, WAV.

Dodatne možnosti: Pregledovanje terminov, na-

slovov in kratkih zapisov, igre, ura.




Dober zvok, kakovostne slušalke, inuitivna

raba, prilagodljivi menuji, dober zaslon LCD,majhne mere.

Zahteva posebno programsko opremo, manj

dodatnih možnosti, ne podpira WMA.

CREATIVE ZEN MICROZmogljivost: Enopalčni mikrodisk, 5 GB.

Podprti zapisi: MP3, WMA, IMA ADPCM.

Dodatne možnosti: Diktafon, radio, pregledovanje

terminov, opravil in naslovov, ura z budilko.

Možnost snemanja: Vgrajeni mikrofon, radio.


Prodaja: Eventus, (01) 200 35 00, www.eventus.si.

Dobra kakovost zvoka, majhne mere, možnost

rabe kot diktafon.

Slaba kakovost snemanja, zahteva namestitev

posebne programske opreme, gonilnik napra-

ve včasih ne prepozna, zapleteno prenašanje

navadnih podatkov.



MP3 PREDVAJALNIKI


je treba bodisi prenašati prek namenskega pro-grama Nomad Explorer ali pa moramo v menu-

jih predvajalnika določiti, koliko prostora na di-sku bomo rabili kot zunanji disk. Gonilniki nedelujejo optimalno, saj večkrat ne zaznajo na-prave, pa čeprav je priključena.

Upravljalna plošča je v celoti občutljiva zadotik (ne gre torej za prave tipke) in posne-ma pet tipk ter sledilno ploščo za pomikanjepo menujih. Občutek pri rabi teh tipk sicer ninajboljši, so pa menuji pregledni in intuitivni.Za boljšo vidljivost je upravljani del osvetljen zmodro svetlobo, s podobno svetlobo je osvet-ljen tudi zaslon LCD, ki ima diagonalo 30 mmin ločljivost 160 × 104 pik. Akumulator zado-stuje za 12 ur predvajanja.

Creative Zen Touch

Eden od predvajalnikov z veliko zmogljivostjo vgrajenega 1,8-palčnega diska je CreativovZen Touch, ki ima zmogljivost kar 40 GB (navoljo je tudi 20 GB različica). To je prav gotovodovolj tudi za tiste, ki bi s sabo nosili tudi žekar pravo fonoteko. Medpomnilnika je 16 MB,to pa je (ob stopnji stiskanja 128 kb/s) dovoljza približno 16 minut delovanja brez motenj,ki bi bile posledica tresljajev. Ohišje je izdela-no iz trdne kovine in je srebrne barve. Zaslon

je sicer zelo velik (diagonala je 54 mm, ločlji-vost 160 × 104 pik), a je zelo povprečne ka-

kovosti, predvsem kontrastnost bi lahko bilaboljša, modra svetloba pa jo prej znižuje kot

povečuje. Menuji so zelo pregledno zasnovani,kljub velikemu številu tipk, ki so razporejenepo celotnem ohišju, pa upravljanje ni zapleteno.Upravljalni del ima sicer tudi za dotik občutlji-vo sledilno ploščico za upravljanje menujev, skatero se premikamo gor ali dol, njena natanč-nost pa je dokaj dobra. Nekoliko moti le posta-vitev tipke za potrjevanje, ki so na sami sledilniplošči; hitro se namreč zgodi, da se ob prehoduna to tipko dotaknemo plošče in se s tem seve-da premaknemo po menujih. K sreči lahko na-mesto tega vklopimo tudi način, da izbire po-trdimo z dvojnim udarcem po plošči.

S predvajalnikom lahko igramo glasbo vzapisih MP3, WMA in tudi nestisnjenem zapi-su WAV, skladbe pa je treba prenesti s prilože-no programsko opremo. Na voljo je več možno-sti – ena je precej špartansko izdelan programNomad Explorer, veliko boljši je program MediaSource, lahko pa uporabljamo tudi WindowsMedia Player, ki napravo prepozna kot predva-

jalnik. Hitrost prenosa prek vmesnika USB 2.0 je dokaj dobra, čeprav med diskovnimi napra-vami s tovrstnim vmesnikom ni med najvišji-mi. Skladbe lahko predvajamo tudi prek sez-namov predvajanj, lahko jih predvajamo po iz-vajalcu, albumu ali žanru, poleg tega je sklad-be mogoče tudi ponavljati ali predvajati na-ključno.

Zvok je silno dobre kakovosti, priložene slu-šalke pa so dokaj dobre. Moti edino to, da na-

prava pri delovanju kar občutno vibrira. ZenTouch je zgolj predvajalnik in ne ponuja pravnobenih dodatnih možnosti. Omenimo še, da jepredvajalniku priložena zaščitna torbica, ki jesicer zelo debela in gotovo dobro varuje napra-vo, a je zaprtega tipa, tako da moramo predva-

jalnik za rabo vedno vzeti iz nje, to pa je nerod-no. Sicer je na voljo tudi žični daljinski uprav-ljalnik, v katerega sta vgrajena tudi radijskisprejemnik in diktafon, a ga je treba doplača-ti. Akumulator je precej zmogljiv, saj zadostujeza največ 24 ur predvajanja glasbe.

Frontier Labs Nex IA+Nex IA+ je predvajalnik stisnjene glasbe

MP3 in WMA, ki v osnovi nima lastnega pom-nilnika, temveč le režo, v katero lahko vtakne-mo pomnilniško kartico Compact Flash tipa Iali II (torej tudi mikrodisk) in tako določimo,kolikšna bo zmogljivost naprave. Ohišje je do-kaj ugodnih mer, izdelano pa je iz bele plasti-ke, ki ne deluje najtrdneje, je pa zato zelo lah-ko. No, vsaj brez dveh baterij AA, ki skrbita zanapajanje naprave in zadostujeta za največ 20ur delovanja, če uporabljamo pomnilniško kar-

tico, in za največ osem ur, če uporabljamo mi-krodisk.Upravljanju naprave so namenjene tri tip-

ke in krmilna palica, ki pa je dokaj slabe kako-vosti in tudi precej neprijetna za rabo. Menuji

so sicer pregledno zasnovani, je pa nekaj manjmožnosti, kot jih najdemo pri večini konku-rentov. Pri predvajanju lahko ponavljamo po-samezne ali vse skladbe ali predvajamo sklad-be naključno – to pa je tudi vse. Seznami pred-vajanj, ponavljanje dela skladbe, igranje po al-bumih, žanrih in podobno ni na voljo. Napravadeluje tudi kot radijski sprejemnik, program pa

je mogoče tudi snemati (z najboljšo kakovostjo MP3 128 kb/s). Moti le to, da ima radio pre-cej slab sprejem. V enaki kakovosti lahko sne-mamo iz zunanjih virov prek linijskega vhoda,ki je na posebnem kablu, ki ga priključimo na

posebno režo (sem priključimo sicer tudi kabelUSB). Vgrajen je tudi mikrofon, tako da lahkoNex IA+ uporabljamo tudi kot diktafon, naj-boljša kakovost snemanja MP3 je v tem prime-ru lahko 64 kb/s. Predvajalniku so priložene na-glavne slušalke (torej ne take, ki si jih potisne-mo v uho) dokaj dobre kakovosti. Tudi nasploh

je zvok zelo dober, saj je dinamika opazna, patudi natančnost reprodukcije, motenj pa prak-tično ni. Poleg tega je priložen tudi preprostžični daljinski upravljalnik, ki poenostavi rabonaprave, kadar jo, recimo, nosimo v žepu alitorbici.

Frontier Labs L1

L1, ki ga izdeluje podjetje Frontier Labs, jepredvajalnik, ki temelji na Toshibinem 20 GB

CREATIVE ZEN TOUCHZmogljivost: 1,8-palčni disk, 40 GB.

Podprti zapisi: MP3, WMA, WAV.

Dodatne možnosti: Nima.




Pregledni menuji, zelo kakovosten zvok, zmog-

ljiv akumulator.

Ob delovanju disk občutno vibrira, slab zaslon

LCD, zahteva namestitev posebne programske

opreme, malo dodatnih možnosti.

FRONTIER LABS NEX IA+Zmogljivost: Mikrodisk (1«) ali pomnilniška karti-

ca CF I ali II.

Podprti zapisi: MP3, WMA.Dodatne možnosti: Diktafon, radio, bralnik kar-

tic CF I in II.


nijski vhod.



vision.si.

Pregledni menuji, dobra kakovost zvoka, mož-

nost rabe kot diktafon, razširljivost s pomnilni-

škimi karticami CF I in II.

Mehka plastika ohišja, slaba krmilna palica,

manj možnosti na menujih.



MP3 PREDVAJALNIKI


disku velikosti 1,8 palca. Ohišje je izdelano iztrdne kovine in je črne barve. Priključki napra-ve so ob stranskem delu ohišja, obsegajo papriključek za napajanje, USB, izhod za slušalke(mini jack) in linijski vhod (mikro jack). Črno-beli zaslon LCD je dokaj velik (diagonala je52 milimetrov), ločljivost pa je 160 × 160 pik.Ima dokaj dobro sliko, osvetljen pa je z mod-ro svetlobo. Menuje upravljamo prek dveh tipkin krmilne palice, ki je dokaj povprečne kako-vosti. Menuji so pregledno urejeni in enostav-ni za rabo.

Predvajalnik lahko predvaja glasbo v obli-ki datotek MP3, WMA in tudi nestisnjene dato-teke WAV. Pri predvajanju je moteče, da je diskdokaj slišen, še posebej pri tišjih delih skladb.Še bolj moteče pa je, da je disk dokaj slišen tudina posnetkih, četudi so bili narejeni iz zuna-njega vira. Sicer je zvok dokaj dober, so pa pri-ložene slušalke slabe. Izravnalnik je petstezenin ga je mogoče določiti ročno ali izbrati izmedpetih prednastavitev. Skladbe je mogoče pred-vajati po izvajalcu, žanru ali albumu, mogočepa jih je tudi ponavljati ali predvajati naključ-no. Za prenos je treba uporabiti priloženo pro-gramsko opremo, hitrost prenosa prek vmesni-ka USB 2.0 je dobra.

L1 je tudi radijski sprejemnik, program pa je mogoče tudi snemati in nastaviti, koliko časanaj deluje (po tem se izklopi). Snemati je mo-

goče tudi prek linijskega vhoda, najboljša ka-kovost snemanja v zapisu MP3 pa je 192 kb/s. Začuda posnetkov ni mogoče predvajati ne-posredno na napravi, temveč jih je treba prejprenesti na računalnik. Med možnostmi menu-

jev najdemo tudi preprost pregledovalnik na-slovov, terminov in kratkih zapiskov, sicer panaprava ponuja tudi štiri igrice, kratkočasimose lahko s kačo, tetrisom, sokobanom in igricoOthello. Vgrajen je akumulator iz litijevega po-limera, ki pa deluje le do največ osem ur, to pani ravno veliko.

iRiver H10

H10, ki ga izdeluje iRiver, ima lepo obliko-vano temno modro kovinsko ohišje (na voljo sotudi rdeče, srebrne in sive izvedbe), ki je trdneizdelave. Je precej majhen, predvsem je zelo ta-nek. Na desnem stranskem delu ohišja so tip-ke za predvajanje in premikanje med skladba-mi, na prednjem delu pa je upravljalna plošča,ki obsega za dotik občutljivo sledilno ploščico(za pomikanje gor/dol po menujih ali seznamih)in dve tipki (za potrjevanj ali preklic). Na levi

je še tipka za vklop, zgoraj pa je tudi stikaloza zaklepanje. H10 ima 5 GB mikrodisk, pred-vajati pa zna zvok, zapisan kot MP3, WMA aliASF. Na predvajalnik moramo glasbo prenesti spriloženo programsko opremo, hitrost prenosaprek vmesnika USB 2.0 je spodobna (čeprav ne

spada med najhitrejše). Kakovost predvajanja jezelo dobra, tudi priložene slušalke so povsemspodoben kos opreme.

Ob prvem vklopu (torej ko ga napolnimo aliodklopimo od računalnika) potrebuje kar ne-kaj časa, da se zbudi (okoli 15 sekund), potem

je v nekakšnem »stand-by« načinu in se vklju-či skoraj v trenutku. Menuji so zelo barviti, oblevi strani so majhne (a dobro vidne) ikone, nadesni vidimo velik napis, ki kaže trenutno izbi-ro (napis je obrnjen za 90 stopinj). Upravljanje

je intuitivno, razporeditev izbir je dobra, tudisledilna plošča pušča dober občutek.

Zaslon LCD je barven, njegova diagonala je38 mm, prikazati pa zna kar 260.000 barv. Slika je precej dobra. Še ena prijetna lastnost napra-ve je ta, da zna prikazovati slike, zapisane kot

JPG. Žal je zaslon nekoliko nenavadne kvadrat-ne oblike. To je pri pregledovanju fotografij (to-rej v razmerju 3 : 2 ali 4 : 3) slabost, saj izgubi-mo precej te velikosti – prikazane slike so zatobistveno manjše, kot bil lahko bile, če bi zaslonimel razmerje 4 : 3. Moti tudi, da pri nekaterihizbirah slika sili povsem v rob – npr. pri pre-gledovanju besedila (lahko namreč pregledu-

jemo preproste tekstne datoteke). Med prika-

zovanjem fotografij je mogoče še vedno pred-vajati tudi glasbo ali radio. H10 ima tudi uro,ki lahko deluje tudi kot budilka.

Linijski vhod je sicer na posebnem kabel-skem adapterju, ki pa v osnovni izvedbi žal

ni priložen napravi, torej ga je treba dokupiti.Vgrajen je tudi dober radijski sprejemnik. Zvoktega je mogoče tudi snemati, ob tem pa je navoljo tudi možnost, da določimo uro in čas sne-manja. Povejmo, da je kakovost snemanja takoprek vgrajenega mikrofona kot tudi radijske-ga sprejemnika zelo dobra – uporaben je celozvok, posnet prek vgrajenega mikrofona, sajmotenj diska ni slišati. Prek linijskega vhodaga nismo preizkusili, saj nismo imeli ustrezne-ga povezovalnega kabla. MP3 je lahko sicer naj-boljše kakovosti 128 kb/s. Napravo napaja maj-hen akumulator, ki zadostuje za največ 12 ur

delovanja, lahko pa dokupimo tudi rezervne in jih zelo preprosto zamenjamo.

iRiver H340

IRiver H340 je po sami obliki videti kot veči-na predvajalnikov, ki kot mediji uporabljajo 1,8-palčni disk (oblikovno ni torej nič posebnega).Zmogljivost vgrajenega je sicer 40 GB, a je navoljo tudi 20 GB različica. Ohišje je zelo ličnoizdelano, nekoliko moti precej gladka površina(prepletena z lepimi vzorci), ki se hitro zamaže.K sreči je priložena zaščitna torbica, ki zavaru-

je pred tovrstnimi nevšečnostmi. Posebnost na-prave je gotovo to, da ima vgrajen precej kako-vosten barvni zaslon LCD z diagonalo 51 mili-metrov, ki je oster in zelo dobro viden (tudi obnekoliko močnejši svetlobi). Upravljanju je na-

FRONTIER LABS L1Zmogljivost: 1,8-palčni disk, 20 GB.



terminov, naslovov in kratkih zapisov, igre.


nijski vhod.



vision.si.

Možnost kakovostnega snemanja, deluje kot

diktafon, podpora WAV, hitrost prenosa.

Pri snemanju in predvajanju se sliši disk, krajši

čas delovanja, zahteva posebno programsko

opremo, posnetkov ni mogoče predvajati ne-

posredno iz naprave.

IRIVER H10Zmogljivost: 1,8 palčni disk, 40 GB.

Podprti zapisi: MP3, WMA, OGG, WAV.

Dodatne možnosti: Diktafon, radio.

Možnost snemanja: Vgrajeni mikrofon, radio, linij-

ski vhod, mikrofonski vhod.



Majhne mere, barvni zaslon, možnost pregle-

dovanja fotografij, kakovostno snemanje, mož-

nost rabe kot diktafon, enostavno upravljanje,

zelo dober zvok.

Linijski vhod le kot možnost, kvadratni zaslon

pri pregledovanju fotografij ni izkoriščen.



MP3 PREDVAJALNIKI


menjenih pet tipk in smerna tipka, vse so dobrekakovosti, poleg tega pa ima še stikalo, ki tip-ke predvajalnika zaklene. Pri upravljanju napra-ve nas moti to, da so menuji zelo neintuitivni,tako da mora uporabnik vedno razmisliti, ka-tero tipko je sploh treba pritisniti. Priložen jetudi žični daljinski upravljalnik, s katerim lah-ko krmilimo osnovne funkcije.

Predvajalnik zna predvajati zvok, zapisankot MP3, WMA, OGG in ASF, hitrost prenosa izračunalnika na disk pa je zelo velika (več kotUSB 2.0). Zvok je dobre kakovosti, disk pa pov-zroča le malo motenj, ki bi jih uporabnik za-znal. Na zvok lahko vplivamo tudi s petstez-nim izravnalnikom, lahko izberemo katero iz-med štirih prednastavitev. Vgrajeni akumula-tor zadostuje za največ 16 ur predvajanja glas-be. Snemati je mogoče prek vgrajenega mikro-fona, ob čemer je najboljša kakovost datotekeMP3 128 kb/s, vendar je pri tem slišati delova-nje diska. Poleg tega je mogoče snemati tudi ra-dijski program, na voljo je tudi nastavljanje urein časa snemanja. Iz zunanjih virov je mogočesnemati prek vhoda mini jack, ki lahko delujekot linijski ali mikrofonski (ob napravi dobimocelo preprost zunanji mikrofon). Najboljša ka-kovost snemanja pri snemanju radia ali iz zu-nanjih virov je kar 320 kb/s, kakovost posnet-kov pa je zelo dobra. Med zanimivimi možnost-mi snemanja se najdejo tudi funkcija za odkri-vanje glasu (voice detect), funkcija, ki samo-

dejno prilagaja glasnost vhodnega signala (za

zvočni vhod je to mogoče določiti tudi ročno),in funkcija, ki zna sama razrezati posamezneskladbe z analogno posnetih albumov (če so se-veda med komadi premori). Ob snemanju iz zu-nanjih virov je mogoče zvok, ki ga snemamo,slišati tudi na slušalkah. S H340 je mogoče pre-gledovati tudi slike, in sicer tiste, ki so zapisa-ne v zapisu JPG ali BMP. A to ni vse, saj je vgra-

jen tudi priključek USB 1.1, prek katerega lah-ko napravo povežemo neposredno z digitalnimfotoaparatom in pretočimo vsebino pomnilni-ške kartice na disk.

iRiver PMP 140

Med preizkušenimi napravami je iRiver PMP140 eden največjih modelov, a hkrati tudi edennajzmogljivejših. Po velikosti in obliki še najboljspominja na prenosni televizor. In na neki na-čin to tudi je, saj lahko na napravi poleg zvokapredvajamo tudi video ali si ogledujemo slike.Še več, na PMP 140 lahko tudi pretočimo po-datke s pomnilniške kartice digitalnega fotoa-parata. Tega z napravo le povežemo s kablomUSB. Pri tem opravilu je povezava sicer vrsteUSB 1.1, medtem ko v primeru povezovanja zračunalnikom uporabljamo drug vmesnik, ki jevrste USB 2.0.

Omenjena velikost in tudi teža (300 gra-mov) napravo sicer uvrščajo med nekoli-ko manj prenosne. So pa tudi prednosti.

Najprej je tu velik barvni zaslon LCD z di-agonalo kar 89 milimetrov in ločljivostjo320 × 240 pik, ki je dokaj dobre kakovo-sti. Morda bi lahko imel še večjo ločlji-vost, saj so piksli kar dobro vidni, a zagledanje filmov je ta ločljivost še karprimerna, pri gledanju slik pa bi pravaVGA ločljivost bila že bolj dobrodošla.Grafični vmesnik je dodelan in pregle-den, kljub velikemu številu tipk pa uprav-ljanje ni prezahtevno, le navaditi se je treba navse menuje. To zahteva nekaj časa, a je na voljotipka za hitro pomoč, ki prikaže, kaj tipka v do-

ločenem trenutku pomeni. Moti pa, da so tipkedokaj neobčutljive.Med zvočnimi zapisi so podprti MP3, WMA

in ASF, kakovost zvoka pri predvajanju pa jedobra, čeprav je na boljših slušalkah nekolikoslišati delovanje diska. Za prenašanje skladbna disk ni potrebna namestitev posebne pro-gramske opreme. Zvok je mogoče tudi zajema-ti v najboljšo kakovost MP3 s 128 kb/s. Žal pa

je mogoče snemati le prek vgrajenega mikrofo-na (ki posname tudi kar nekaj zvoka, ki ga obdelovanju povzroča naprava) ali prek linijske-ga vhoda (mikrofonskega vhoda nima), med-

tem ko radijskega programa sploh ni mogočesnemati. PMP 140 je namreč tudi precej zmog-ljiv radijski sprejemnik. Pri tem smo sicer opa-zili, da delovanje diska povzroča občasne mot-nje v sprejemu signala.

Med podprtimi zapisi za predvajanje videanajdemo formate AVI, ASF in MPEG v različnihnačinih kodiranja (podprti so DivX 3.11, 4.0 inrazne različice 5, Xvid ter Mpeg 4 SP), ni pa mo-goče uporabljati filmov s prostorskim zvokomAC3 ali DTS. Filme zna v teh oblikah predvajati,tudi če so ločljivosti večje od 320 × 240 (vsaj vprimeru zapisa DivX 5), a je za mehko gledanjeustreznejša predhodna pretvorba s priloženoprogramsko opremo (ki žal ne podpira nekate-rih zapisov, kot je npr. MPEG-2). Namesto vgra-

jenega zaslona lahko s PMP 140 filme gledamotudi na televizorju, tako da ga s tem povežemoprek video priključka (kabel je priložen). V temprimeru le preklopimo stikalo na napravi (istostikalo sicer rabi tudi za zaklepanje naprave).Omenimo še, da ima naprava vgrajen tudi maj-hen zvočnik, ki za gledanje filmov sicer povsemzadostuje (če okolica le ni preglasna), za pred-vajanje glasbe pa niti ni najprimernejši. Slike(ki jih, recimo, pretočimo iz fotoaparata) lahkopregledujemo, če so zapisane v obliki datotek

JPG ali BMP. Škoda le, da jih ni mogoče gledatikot avtomatizirano sekvenco.

Vgrajeni disk velikosti 1,8 palca ima zmog-ljivost 40 GB, manj zahtevni pa lahko poseže-

jo tudi po modelu PMP 120 z 20 GB diskom. Obnapravi dobimo tudi precej veliko zaščitno tor-

IRIVER H340Zmogljivost: 1,8-palčni disk, 40 GB.






Prodaja: Eventus, (01) 200 35 00, ww w.eventus.si.

Kakovostno snemanje iz različnih virov, mož-

nost rabe kot diktafon, kakovosten barvni za-

slon, podpira OGG in ASF, neposredna priklju-

čitev digitalnega fotoaparata, hiter prenos, ka-

kovosten zvok.

Težavno upravljanje, nepregledni menuji.

IRIVER PMP 140Zmogljivost: 1,8 palčni disk, 40 GB.


Dodatne možnosti: Diktafon, radio, predvajalnik

videa, pregledovalnik slik, ura, pregledovalnik tek-

stovnih datotek, možnost povezave z digitalnim fo-

toaparatom, kakovosten zvok.

Možnost snemanja: Vgrajeni mikrofon, linijski

vhod.



Možnost predvajanja videa in pregledovanja

slik, velik barvni zaslon, vgrajen zvočnik, hi-

trost prenosa, dober grafični vmesnik, tipka za

hitro pomoč, velik barvni zaslon, možnost pri-

ključitve na T V, neposredna priključitev fotoa-

parata, možnost rabe kot diktafon.

Velikost in teža naprave, neobčutljive tipke za

upravljanje, radia ni mogoče snemati, motnje

diska pri snemanju prek mikrofona in spreje-

manju radijskega signala.



MP3 PREDVAJALNIKI


bico, ki sicer še najbolj spominja na kakšno koz-metično torbo, ponuja pa dobro zaščito za si-cer občutljivo napravo. Akumulator je nameš-čen na hrbtni strani in ga je mogoče prepros-to nadomestiti (torej lahko imamo tudi rezerv-ne akumulatorje), zadostuje pa za največ 10 urrabe ob predvajanju glasbe, v primeru predva-

janja videa pa le za največ 4 ure. Med slabostmiomenimo še dolg čas, ki ga naprava potrebujeob vklopu (okoli 10 sekund).

Philips GoGear hdd070/00

Manjši Philipsov model z vgrajenim eno-palčnim mikrodiskom nosi oznako GoGearhdd070/00, vgrajen pa ima disk zmogljivosti2 GB. Naprava je izključno predvajalnik glas-be MP3 in WMA in ponuja le malo dodatnihfunkcij (npr. diktafon, možnosti snemanja izzunanjih virov,...). V bistvu lahko poleg pred-vajalnika stisnjene glasbe deluje le še kot radij-ski sprejemnik (tega moramo izbrati ob zago-nu naprave). Medpomnilnika, ki skrbi, da na-prava normalno deluje tudi ob tresljajih, je 32MB; to je dovolj za približno 32 minut ob stop-nji stiskanja 128 kb/s. Kljub temu da naj bi bilhdd070/00 prava naprava USB 2.0, pa so bili re-zultati, doseženi na naših meritvah, zelo sla-bi, saj ni dosegel niti hitrosti prenosa 700 kb/s. Za prenos je treba uporabiti priloženi pro-gram DMM; kopiranje prek raziskovalca torej

ne zadostuje. Zadostuje pa, če želimo napra-vo uporabljati zgolj kot zunanji disk. Skladbelahko predvajamo na številne načine, izbira-

mo jih lahko, recimo, tudi po albumu, žanruali izvajalcu ali ustvarimo seznam predvajanj.Za upravljanje je na ohišje sicer vgrajeno kardevet tipk. Kljub temu je upravljanje zelo in-tuitivno, tudi menuji so pregledni in preprosti(to ob majhnem številu funkcij niti ne presene-ča). Zaslon, osvetljen z belo svetlobo, je osterin dobro viden. Zvok naprave je sicer dober, ase ne more primerjati z najboljšimi. Predvsemmanjka nekaj intenzivnosti pri nižjih frekven-cah. Lahko sicer vklopimo dinamično poudar-

janje basov, vendar to zveni precej umetno; vtem primeru izgubljamo pri visokih frekven-cah. Na zvok lahko vplivamo tudi z izbiro ka-terega izmed štirih prednastavljenih izravnal-nikov. Disk je sicer malo slišen, a ne zelo, takoda niti ni moteče. Vgrajeni akumulator zado-stuje za največ deset ur delovanja, polni pa sepribližno štiri ure.

Philips HDD 120/00

Philipsov HDD 120/00 je zmogljiv predvajalnik stisnjene glasbe z 20 GB diskom veliko-sti 1,8 palca. Poleg različice 120/00 je mogo-če dobiti tudi 5 GB manjšo razl ičico 100/00.Predvajalnik ima tudi 32 MB medpomnilnika,ki zadostuje za približno 32 minut nemotenegapredvajanja, če predvajamo glasbo, stisnjeno na128 kb/s. Ohišje je dokaj majhnih mer in tudidokaj lahko. Je črne barve, precej svetleče, zara-

di česar se ob rabi (beri: držanju z roko) precejmaže. Zaslon LCD ima diagonalo 50 mm, pri-kazuje pa 160 × 128 pik v štirih odtenkih sivi-ne. Menuji so ob rabi animirani, a je ta anima-cija dokaj počasna.

Predvajamo lahko skladbe MP3 in WMA, a jih je v predvajalnik treba prenesti s posebnimprogramom, saj jih na disku razporedi povsem»po svoje«. Žal ima program nekaj zelo čudnihrešitev, tako je, denimo, označevanje in sorti-ranje nerodno, ne delujejo pa tudi vse stan-dardne bližnjice. CTRL+A, recimo, deluje le vlevem delu zaslona, ne pa tudi v desnem, tip-

ka »shift« pa deluje normalno. Druge podatke,ki jih želimo prenašati z napravo, lahko sicernanjo preprosto prekopiramo, Okna jo namrečprepoznajo kot zunanji disk. S Philipsom lah-ko zvok tudi snemamo. Prek vgrajenega mi-krofona je lahko kakovost sicer le 64 kb/s, a

je to povsem dovolj, saj je ob rabi le-tega diskprecej slišen, zvok pa tudi ni primeren za res-nejšo rabo. Predvsem moti, da ni bolj občut-ljiv za frekvenčni razpon človeškega glasu (gle-de na to, da je namenjen rabi kot diktafon).Veliko boljši je ob snemanju iz zunanjih virov,za kar je na voljo linijski vhod, ki deluje tudi

kot optični digitalni vhod. Najboljša kakovostposnetka MP3 v tem primeru je lahko 192 kb/s.Zvok pri predvajanju je precej dobre kakovosti,kljub temu je mogoče nekoliko slišati tudi de-lovanje diska. Nanj lahko vplivamo tudi s pet-

steznim ročnim izravnalnikom, lahko izbere-

mo katero izmed štirih prednastavitev ali di-namično poudarjanje basov.Predvajamo lahko po seznamih predvajanj,

lahko predvajamo glasbo po izvajalcu, albumuali žanru, seveda pa lahko skladbe tudi pona-vljamo ali predvajamo naključno. Menuji so si-cer zelo urejeni in pregledni, upravljalni del na-prave (sestavljen iz petih tipk na prednji straniohišja in štirih ob strani) pa je tudi dobro za-snovan. Res pa je, da naprava ne ponuja kakš-nih eksotičnih dodatnih funkciji, ki jih najdemopri nekaterih drugih podobnih modelih (raznipregledovalniki, ure, radio...). Naprava se polni

približno deset ur, deluje pa do štiri ure, hitrostprenosa skladb prek vmesnika USB 2.0 je hitra.

Predvajalniki spomnilnikom

Aigo E808 plus

Izmed Aigov serije »E« smo preizkusili mo-del E808 plus. Oblikovan je kot nekakšna kap-lja, izdelan pa je iz precej trdne plastike, ki imatudi nedrsečo prevleko. Upravljanje naprave je

precej enostavno, saj ima le krmilno palico, tip-ko za vklop in stikalo za zaklepanje. Vgrajen jemajhen zaslon LCD, ki je dokaj solidne kakovo-sti. Zmogljivost preizkušene različice je 512 MB,dobiti pa je mogoče tudi modele s 128 ali 256

PHILIPS GOGEAR HDD070Zmogljivost: Enopalčni mikrodisk, 2 GB.


Dodatne možnosti: Radio.



Prodaja: PC Hand, (01) 530 08 00, www.pchand.si.

Pregledni menuji, enostavna raba.

Počasen prenos, slabši basi, malo dodat-

nih možnosti, zahteva posebno programsko

opremo.

PHILIPS HDD 120/00Zmogljivost: 1,8-palčni disk, 20 GB.


Dodatne možnosti: Diktafon.

Možnost snemanja: Vgrajeni mikrofon, linijski

vhod.


Prodaja: PC Hand, (01) 530 08 00, ww w.pchand.si.

Dober zvok, deluje kot dikatofon, velikost di-

ska, enostavno upravljanje.

Pri snemanju in predvajanju se sliši disk, malo

dodatnih možnosti, zahteva posebno pro-

gramsko opremo.



MP3 PREDVAJALNIKI


MB. Naprava se z računalnikom povezuje prekvmesnika USB 2.0, hitrost prenosa pa je precej

dobra. Poleg tega da zna E808 plus predvajatiglasbo v zapisu MP3 in WMA. Zvok je sicer do-kaj dober, moteče pa so motnje, ki jih pri pred-vajanju povzroča sama naprava. Spominjajona zvok, ki ga sicer ponavadi slišimo le pri na-pravah z vgrajenim diskom, je pa razlog naj-verjetneje v motnjah, ki jih povzroča sam za-slon (saj nastanejo, kadar se, recimo, pomika-mo po menujih). Na zvok lahko vplivamo s ka-terim izmed štirih prednastavljenih izravnalni-kov ali ga »obogatimo« z imitacijo prostorske-ga zvoka SRS. Predvajalnik lahko uporabljamotudi kot diktafon in pri tem zvok snemamo v

dokaj solidni kakovosti zapisa MP3 s frekvencovzorčenja 32 kHz. Lahko deluje tudi kot radio,tega pa je prav tako mogoče posneti v zapisuMP3. Med bolj zanimive zmožnosti naprave pazagotovo sodi možnost oddajanja predvajane-ga zvoka na izbrani frekvenci v razponu ultrakratkih valov. Tako lahko, recimo, predvajamostisnjeno glasbo iz predvajalnika tudi kar nepo-sredno na radijskem sprejemniku v avtomobi-lu. Kakovost zvoka je pri tem prenosu še ved-no dokaj dobra. V napravo vstavimo eno bate-rijo velikosti AAA, ki naj bi zadostovala za naj-več 18 ur predvajanja.

Aigo F008

Lastnik blagovne znamke Aigo, katereime nosi tudi model P770, je pri nas razme-

roma neznano kitajsko podjetje Huaqi. P770,ki je narejen kot kar velik ključ USB, ima ob-

liko velike kapsule, z držalom, kakršnega naj-demo na pisalih, izdelan pa je iz precej trd-ne plastike. Napravi sta priložena tudi dvalepotna pokrova v enaki barvi, kot je glavni-na ohišja (v osnovi sta pokrova namreč sre-brne barve). Pokrov priključka USB je sicerprecej trdo nameščen in ga je precej težkoodpreti, poleg tega pa se ohišju ne prilaga-

ja ravno najbolje. Ob majhnem zaslonu LCD je pomična t ipka, k i je precej neobčutljiva,druge tipke pa so ob straneh in so nekolikotežko prepoznavne. Menuji so tekstni in soše kar pregledni, ne ponujajo pa ravno izo-

bilja možnosti.Z modelom F008 lahko predvajamo glasboMP3 in WMA, deluje pa tudi kot preprost dik-tafon, ki zajema zvok v zapisu IMA ADPCM,ki je za resnejšo delo neprimeren. Iz dru-gih virov ni mogoče snemati. Napajanju jenamenjena baterija velikosti AAA, ki zado-stuje za največ 12 ur predvajanja. Povezavaprek vmesnika USB je vrste 1.1 in ponuja do-kaj slabo hitrost prenosa. Pomnilnika je 128MB, na voljo pa je tudi že kar preveč skrom-na izvedba s 64 MB pomnilnika. Pri predva-

janju moti predvsem to, da je mogoče sliša-

ti motnje, ki so posledica delovanja napra-ve (vsakič, ko predvajalnik začne brati poda-tke, se zasliši neka visokofrekvenčna mot-nja). Moteče je tudi zelo počasno prehajanjeiz skladbe v skladbo.

Aigo P770

P770 po svoji obliki prej spominja na kak-šen predvajalnik z vgrajenim diskom, kot nanapravo s pomnilnikom Flash. Izdelan je iztrdne kovine in ima precej velik barvni zaslonLCD (diagonala 46 mm), ki je ponuja dobro sli-ko, čeprav nima največje ločljivosti. Dobiti ga

je mogoče v treh različnih barvah in treh ve-likostih – poleg preizkušene 512 MB različice,sta na voljo še različici s 128 in 256 MB pom-nilnika. Prenos prek povezave USB 1.1 je po-časen. Kar devet tipk je namenjeno upravlja-nju naprave (vseeno pa manjka stikalo za za-klepanje), so pa dobre kakovosti in tudi smi-selno razporejene po ohišju. Kadar napravouporabljamo, so osvetljene še z dodatno sve-tlobo modrikasto rdečkaste barve. S P770 lah-ko predvajamo glasbo MP3 in MP3 Pro, dru-gih formatov ne pozna. Kakovost predvajane-ga zvoka je sicer dokaj dobra, a ne brez na-pak. Ima namreč kar slišen visokofrekvenč-ni prisluh, ki ga slišimo ob predvajanju tišjeglasbe in je posledica motenj same naprave.Za predvajanje sicer lahko ustvarimo tudi sez-name predvajanj, a le prek priložene namen-ske programske opreme. Zvok je mogoče tudisnemati, in sicer prek vgrajenega mikrofona,ki pa je precej občutljiv za elektromagnetnemotnje iz okolice. Snemati je mogoče tudi ra-dijski program, prek linijskega vhoda pa je mo-

AIGO E808 PLUSZmogljivost: 512 MB pomnilnika Flash.

Podprti zapisi: MP3, WMA, ADPCM.Dodatne možnosti: Diktafon, radio, UKV oddajnik.




vision.si.

Ohišje, enostavno upravljanje, hiter prenos,

možnost rabe kot diktafon, zvok lahko predva-

jamo na radijskem sprejemniku prek UKV.

Slišne motnje, ki jih povzroča naprava.

AIGO F008Zmogljivost: 128 MB pomnilnika Flash.

Podprti zapisi: MP3, WMA, ADPCM.Dodatne možnosti: Diktafon.

Možnost snemanja: Vgrajeni mikrofon.



vision.si.

Pregledni menuji, možnost rabe kot diktafon.

Motnje pri predvajanju, slabša kakovost sne-

manja, malo možnosti, počasen prenos, neob-

čutljiva pomična tipka.

AIGO P770Zmogljivost: 512 MB pomnilnika Flash.


Dodatne možnosti: Diktafon, radio, igre.


nijski vhod.



vision.si.

Trdna izdelava, velik barvni zaslon LCD, kako-

vostno snemanje, možnost rabe kot diktafon.

Podpira le MP3, počasen prenos, nima stikala

za zaklepanje, občutljivost vgrajenega mikro-

fona za motnje, sliši se motnja, ki je posledica

delovanja naprave.



MP3 PREDVAJALNIKI


goče napravo »hraniti« tudi z zvokom iz zuna-njih zvočnih virov. Najboljša kakovost snema-nja v zapis MP3 ima stopnjo stiskanja 128 kb/s in frekvenco vzorčenja 48 kHz. Poleg našte-tega najdemo med različnimi možnostmi tudinekaj preprostih iger, s katerimi si lahko kraj-šamo čas, zanimivo pa je, da gre v vseh prime-rih za miselne igre. Izdelovalec sicer obljubljatudi možnost dodatnih iger, ki naj bi jih upo-rabnik lahko snel iz spleta, a nam jih med pre-izkusom (še) ni uspelo najti. Vgrajen je aku-mulator iz litijevega polimera, ki zadostuje zanajveč 20 ur predvajanja. Omenimo tudi, da jenapravi priložen žični daljinski upravljalnik zosnovnimi funkcijami za predvajanje.

Apacer Audio Steno AS820

Audio Steno AS820 je zmogljivejša od dvehpreizkušenih različic predvajalnikov podjet-

ja Apacer. Poleg tega da zna predvajati zvok,zapisan kot MP3 ali WMA, zna tudi snemati

v MP3 kakovosti 128 kb/s s frekvenco vzorče-nja 44,1 kHz, snemati pa je mogoče zvok prekvgrajenega mikrofona, iz zunanjih virov preklinijskega vhoda ali pa posneti zvok radijske-

ga sprejemnika. Ploščato plastično ohišje imapet tipk (ena je v bistvu okrogla četverna tip-ka, peta pa je postavljena na sredino le-te), po-mično tipko ter stikalo za zaklep, štirivrstičnizaslon LCD pa je precej slabo viden in nekoliko

»natlačen«. Moteča je postavitev tipke za sne-manje, saj je ta na smerni tipki, uporabnik pase lahko hitro zmoti in jo nehote pritisne; obtem se nemudoma vklopi diktafon. Menuji sodobro zasnovani, tako da jih je enostavno upo-rabljati. Naprava se napaja prek baterije AAA,ki zadostuje za največ 12 ur rabe. Preizkušenarazličica premore 256 MB pomnilnika, drugeizvedbe imajo 128 MB, 512 MB ali 1 GB pom-nilnika. Zvok je dokaj dober, brez večjih popa-čenj, dinamika je solidna. Na menujih najde-mo tudi štiri prednastavitve za določanje iz-ravnalnika, med načini predvajanja pa so naj-pogostejši, na primer naključno predvajanje inponavljanje skladb; seznamov predvajanj na-prava ne pozna. Hitrost prenosa naprave USB2.0 je dobra.

Apacer Audio Steno AV220Apacer Audio Steno AV220 je eden najmanj

zmogljivih predvajalnikov na tokratnem pre-izkusu predvajalnikov stisnjene glasbe. Gre zadvodelno napravo, ki jo sestavljata pomnilniškiključ USB in poseben modul za napajanje (ba-terija AAA naj bi zadostovala za največ 10 urpredvajanja). Na ključu sta le tipka za predva-

janje s svetlobnim indikatorjem (ki sveti rde-če, kadar je naprava priključena, oziroma zele-no, ko predvaja glasbo) in dvojna tipka, ki rabitako za pomikanje med skladbami kot tudi za

določanje glasnosti predvajanja (z dolgim pri-tiskom na tipko). Zaslona LCD AV220 splohnima, tako tudi ni nobenih menujev in tudiprav nobenih dodatnih funkcij. Predvajati je

mogoče le glasbo v zapisu MP3. Zvok pri pred-vajanju je precej slabe kakovosti, zelo opazno

je namreč popačenje na celotnem slišnem frek-venčnem območju. Je pa hitrost prenosa veli-ka, saj gre za eno najhitrejših USB 2.0 napravs pomnilnikom Flash na našem preizkusu; hi-trost prenosa je presegala 5000 kB/s. Velikostpreizkušene različice je sicer 128 MB, dobiti pa

je mogoče tudi predvajalnike velikosti 64, 256in 512 MB.

Apple iPod Shuffle

Najmanjši med iPodi je Shuffle. Preizkušeniima 1 GB pomnilnika, na voljo je tudi izvedbas 512 MB. Zasnova predvajalnika je zelo eno-stavna. Narejen je kot večji ključ precej ploš-čate oblike in nima zaslona LCD. Namesto tegaima le dve svetlobni diodi, ki poročata o sta-nju naprave. Upravljalna plošča je na pred-nji strani ohišja in obsega le okroglo tipko, kinadomešča štiri tipke (pomikanje po sklad-bah in glasnost), ter večjo tipko na sredini,s katero poženemo ali ustavimo predvaja-nje. Predvajati zna glasbo MP3, AAC, Audible,AIFF in WAV, izbor načinov predvajanja pa jezelo omejen – lahko ponavljamo predvajanoskladbo ali vključimo naključni izbor. Zvok jeodlične kakovosti, tako da izravnalnikov, ki

jih naprava nima, niti ne pogrešamo preveč.Dodatnih možnosti naprava nima. Z računal-

nikom jo povežemo prek USB 2.0, hitrost pre-nosa pa je dobra. Vgrajeni akumulator zado-stuje za največ 12 ur predvajanja, polni pa sepribližno štiri ure.

APACER AUDIO STENO AS820Zmogljivost: 256 MB pomnilnika Flash.




nijski vhod.



vision.si.

Preprosta raba, kakovostno snemanje zvoka,

deluje kot diktafon, hiter prenos.

Postavitev tipke za snemanje, slabo viden za-

slon LCD.

APACER AUDIO STENO AV220Zmogljivost: 128 MB pomnilnika Flash.






vision.si.

Hiter prenos.

Nima zaslona, zelo malo možnosti, slab zvok.

APPLE IPOD SHUFFLEZmogljivost: 1 GB pomnilnika Flash.

Podprti zapisi: MP3, AAC, Audible, AIFF, WAV.





Odličen zvok, majhne mere.

Cena, zahteva posebno programsko opremo,

malo možnosti, nima zaslona.



MP3 PREDVAJALNIKI


Audiovox MP4128

Audiovoxov predvajalnik MP4128 je narejen kot malo večja škatlica iz dokaj slabe pla-stike. Zaslon LCD je sicer precej velik (ima dia-gonalo kar 46 milimetrov), a je zelo slabe ka-kovosti, prikazati pa zna vsega 15 črk v vrsti,zato ne vidimo niti celotne identifikacije tra-ku, ki ga predvajamo. Menuji imajo štiri razdel-ke in so precej urejeni, je pa na njih resda zelomalo možnosti, saj naprava ne ponuja prav no-benih drugih možnosti kot predvajanje stisnje-ne glasbe v zapisih MP3 ali WMA. Za upravlja-nje sta na ohišju dve tipki na prednji strani, nasredi je krmilna palica, ob strani pa sta še tip-ki za vklop in določitev dela skladbe, ki ga že-limo ponavljati. Ob strani je tudi stikalo za za-klepanje naprave. Kljub ne najmanjšim meramima predvajalnik le 128 MB pomnilnika, večjihizvedb ni, je pa mogoče zmogljivost razširiti zuporabo pomnilniških kartic SD/MMC. Z raču-nalnikom MP4128 povežemo prek kabla USB,

povezava je tipa 1.1, hitrost pa je zelo povpre-čna. Zvok je sprejemljive kakovosti, a ne sodimed boljše na tem preizkusu.

Canyon CN-MP4RCC

Canyon poznamo po njihovih z gumo oblo-ženih pomnilniških ključih USB, podobno »oble-čen« je tudi ta predvajalnik. Narejen je kot dokajvelik ključ, ki ima na prednji strani vgrajen maj-hen enobarven zaslon LCD Vgrajeni zaslon je si-

cer dokaj majhen, a je precej dobre kakovosti, nanjem pa so dokaj dobro vidne tudi majhne ikone

grafično oblikovanih menujev. Ti so kljub vse-mu precej nepregledno zasnovani in kar težavniza rabo. Z menujev je sicer mogoče izbrati tudibarvo osvetlitve zaslona LCDja, ki ima celo gra-fične ikone, pa čeprav je zelo majhen. Predvajatizna glasbo v zapisih MP3 in WMA, zvok je spre-

jemljive kakovosti, manjka pa nekoliko dina-mike, predvsem pri nižjih tonih in tudi višjih.Predvajalnik se napaja iz baterija AAA, ki zado-stuje za največ 6,5 ur predvajanja. Uporabljamoga lahko tudi kot preprost diktafon, a je posne-ti zvok dokaj slabe kakovosti. Med dodatnimifunkcijami najdemo tudi preprost pregledoval-

nik telefonskih številk, drugih možnosti rabenima. Kljub temu da naj bi bil vmesnik za po -vezovanje, sodeč po navedbah izdelovalca, tipaUSB 2.0, izmerjena hitrost prenosa prej ustrezahitrejšim napravam vrste USB 1.1.

Canyon MP3SD Sports Edition

Pod oznako MP3SD se skriva prikladno maj-hen predvajalnik iz dokaj trdne plastike, z ne-kakšnim »športnim« videzom, da še najboljspominja na števec. Ohišje je sicer lepo obliko-vano, sestavni del pa je tudi vrvica za prena-

šanje, ki jo lahko pripnemo na priloženo vrvi-co za nošenje naprave okoli vratu. Vgrajeni za-slon je sicer dokaj majhen, a precej dobre kako-vosti, je pa zelo »natrpan«, podatki segajo na-mreč do skrajnih robov. Menuji so nepregled-

ni, saj naenkrat vidimo le eno opcijo, pa tudipočasni. Upravljanju predvajalnika so namenje-

ne tri »navadne« tipke in dve dvojni (za glas-nost in premikanje po skladbah). Kakovost tipk je dobra, ob pritisku namreč nekako »klikne- jo«. Zmogljivost naprave je 256 MB, večjih alimanjših izvedb ni. Povezava je tipa USB 1.1, za-radi česar hitrost prenosa seveda ne more bitinajboljša, a je za to vrsto povezave dokaj so-lidna. Predvajati zna glasbo v zapisih MP3 inWMA, zvok pa je zelo dobre kakovosti; dina-mika je dobra, popačenja je malo (nekaj ga jevseeno pri visokih tonih). Moti pa, da je pre-skakovanje med komadi nenavadno počasno –prek tipk se lahko sicer hitro premikamo med

številkami (recimo, gremo s pesmi 3 do 33), a je potem treba kar nekaj časa počakati, da na-prava začne predvajati izbrano skladbo (v opi-sanem primeru je potreboval neverjetnih 8 se-kund). Napravo je mogoče uporabljati tudi kotpreprost diktafon ali snemalnik radijskega pro-grama, a žal je kakovost snemanja zelo slaba.V štiribitnem zapisu IMA ADPCM namreč po-snetke shranjuje le s frekvenco vzorčenja 8kHZ. Za energijo skrbi baterija velikosti AAA,ki naj bi zadostovala za največ 10,5 ur delova-nja. Kakovost priloženih slušalk je slaba.

Canyon CN-MP6HSD SportsEdition Headset

Eden izmed »modnejših« izdelkov na tokrat-nem preizkusu prihaja iz podjetja Canyon. Pod

AUDIOVOX MP4128Zmogljivost: 128 MB pomnilnika Flash (razširljiv s

karticami SD/MMC).


Dodatne možnosti: Bralnik kartic SD/MMC.




vision.si.

Preprosta raba, razširljivost s karticami

SD/MMC.

Malo možnosti, slab zaslon LCD, že kar velik za

tako majhno zmogljivost.

CANYON CN-MP4RCCZmogljivost: 256 MB pomnilnika Flash.

Podprti zapisi: MP3, WMA, VOG, WAV, ACT.

Dodatne možnosti: Diktafon, pregledovanje tele-

fonskih številk.



Prodaja: Asbis, (01) 530 32 20, www.asbis.si.

Deluje kot diktafon, gumijasta obloga ohišja.

Nepregledni menuji, slaba kakovost snema-

nja, malo možnosti, težave pri nižjih in višjih

frekvencah, počasen prenos.

CANYON MP3SD SPORTSEDITIONZmogljivost: 256 MB pomnilnika Flash.






Oblika, deluje kot diktafon, dober zvok.

Zelo majhen zaslon, nepregledni in počasni

menuji, počasno iskanje skladb, slaba kako-

vost snemanja.



MP3 PREDVAJALNIKI


zelo dolgim poimenovanjem se skriva preprostpredvajalnik glasbe MP3 (kar je edini podprtistandard), ki je vgrajen kar v slušalke. Ta je prisvojih zmožnostih sicer zelo omejen, saj lah-ko skladbe le predvajamo, prek štirih tipk pase lahko sprehajamo med skladbami, določimoglasnost ali izberemo katerega od petih pred-

nastavljenih izravnalnikov. Uporaba tako ni za-htevna, na slušalkah sta še dve kontrolni luč-ki, ki pričata o načinu delovanja naprave. Z ra-čunalnikom predvajalnik povežemo prek kablaUSB, vmesnik je tipa 1.1, hitrost prenosa pa jezelo majhna. Zmogljivost preizkušenih slušalk

je 256 MB, Canyon pa ponuja tudi razl ičico s128 MB. Zvok, ki ga predvajalnik zmore ustva-riti, je zelo povprečen, dinamika je slaba, po-pačenja je veliko. Ob tem so slušalke tudi pre-cej slabo nastavljive. Glede na to, da so v osnoviprecej ozke, zna to biti za marsikaterega upo-rabnika še kako moteče.

Canyon CN-MPOLEDE

Ohišje je dokaj majhno, izdelano pa je iz trd-ne plastike bele barve. Upravni del na prednjemdelu ohišja je srebrn in reflektiven kot zrcalo,zaradi česar se hitro maže. Predvajalnik imašest tipk, poleg tega pa tudi štirismerno tipkona prednji strani ohišja. Zaslon OLED je osterin dobro viden. Menuji so nekoliko nepregled-ni, je pa zato iskanje skladb in datotek po ime-nikih zelo enostavno (ima nekakšen raziskova-lec). Predvajalnik predvaja skladbe, zapisane kot

MP3 ali WMA, poleg tega zna v zapis MP3 z naj-večjo kakovostjo 192 kb/s tudi snemati. Snemati je mogoče prek vgrajenega mikrofona ali preklinijskega vhoda. Kakovost snemanja je lahkonajveč 192 kb/s, posnetki pa so zelo kakovost-

ni, solidni so tudi prek vgrajenega mikrofona.

Kakovosten je tudi zvok pri predvajanju; nanjlahko vplivamo tudi s katerim od prednastavlje-nih izravnalnikov, lahko ga določimo tudi roč-no, za ljubitelje umetnega prostorskega zvokapa ima tudi tehnologijo SRS. Uporaba menujevoziroma tipk sicer med predvajanjem občasnopovzroči manjše napake v zvoku. MOPLEDE jetudi radijski sprejemnik (ali deluje kot radijskisprejemnik ali predvajalnik, določimo na začet-nem menuju) a ima precej slab sprejem. Tudi ra-dijski program je mogoče snemati v kakovostiMP3 192 kHz. Hitrost prenosa datotek iz raču-nalnika v napravo je manjša, saj gre za napravo

z vmesnikom USB 1.1, a je za tak vmesnik kljubtemu solidna. Ob prenašanju ne potrebujemoposebne programske opreme, temveč skladbezgolj kopiramo iz računalnika v predvajalnik. Zanapajanje uporablja dve bateriji velikosti AAA;to zadostuje za 12 ur delovanja.

Creative Muvo N200

Muvo N200 je majhen predvajalnik podjetja Creative, ki je sicer po lastnostih zelo podo-ben modelu V200, ki smo ga prav tako preizku-sili, a ima enodelno ohišje, z računalnikom pa

ga povežemo s kablom USB. Poleg tega je mo-goče z modelom N200 zvok tudi snemati iz zu-nanjih virov, in to z najboljšo kakovostjo 160kb/s in frekvenco vzorčenja 44,1 kHz. Žal v tejkakovosti ni mogoče snemati tudi iz vgrajene-

ga mikrofona, niti ni mogoče tako kakovostnosnemati radijskega programa. Pri tem smo na-mreč omejeni na zapis IMA ADPCM s frekven-co vzorčenja le 8 ali 16 kHz, ki je slabe kakovo-sti in neprimeren za resnejšo rabo.

Menuji so enostavni in pregledni, tudi pritem modelu pa je moteča plastična pomič-na tipka, ki je dokaj trda in neobčutljiva; pravtako nima stikala za zaklepanje. Preizkušenaizvedba ima 256 MB pomnilnika, na voljo pa

je tudi v izvedbah s 128 MB, 512 MB in 1GB.Predvajana glasba v zapisih MP3 in WMA je so-lidne kakovosti, tudi posnetki, narejeni iz zu-

nanjih virov, so dobri. Je pa pri predvajanju sli-šati nekaj motenj, ki jih pri delovanju povzročasama naprava. Skladbe je sicer mogoče predva-

jati na vse najpogostejše načine (jih ponavlja-ti ali predvajati naključno), lahko pa predvaja-mo tudi le želeni imenik (ali ga ponavljamo).Hitrost prenosa prek vmesnika USB 2.0 je do-bra, za napajanje pa skrbi ena baterija AAA, kizadostuje za največ 15 ur delovanja.

Creative Muvo V200

Med manjšimi predvajalniki podjet-

ja Creative najdemo tudi model Muvo V200.Predvajalnik sestavljata ključ USB in ohišje zabaterijo (vanj porinemo ključ, kadar ga želimouporabljati kot predvajalnik). Poleg predvajal-nika dobimo tudi gumijasto zaščito s priponko

CANYON CN-MP6HSD SPORTSEDITION HEADSETZmogljivost: 256 MB pomnilnika Flash.






Zelo prenosen (le slušalke), enostavna raba.

Slab zvok, omejene možnosti, majhna hitrost

prenosa, slabo prilagajanje glavi.

CANYON CN-MPOLEDEZmogljivost: 512 MB pomnilnika Flash.

Podprti zapisi: MP3, WMA.Dodatne možnosti: Radijski sprejemnik, diktafon.


nijski vhod.



Majhne mere, dober zaslon, možnost rabe kot

diktafon, kakovostno snemanje iz različnih vi-

rov, raziskovalec za predvajanje, dober zvok.

Manj pregledni menuji, slab sprejem radia,

manjša hitrost prenosa.

CREATIVE MUVO N200Zmogljivost: 256 MB pomnilnika Flash.

Podprti zapisi: MP3, WMA, IMA ADPCM.Dodatne možnosti: Diktafon, radio.


nijski vhod.



Možnost kakovostnega snemanja iz zunanjih

virov, možnost rabe kot diktafon, preprosta

raba, hiter prenos.

Nima stikala za zaklepanje, trda in neobčutlji-

va pomična tipka, slaba kakovost snemanja

prek vgrajenega mikrofona ali radijskega pro-

grama, sliši se delovanje naprave.



MP3 PREDVAJALNIKI


za pripenjanje na pas. Izdelan je iz plastike, naključu pa je tudi majhen zaslon LCD, tri tipke

ter pomična tipka. Upravljanje je skrajno eno-stavno, saj ima Muvo le en menu z nekaj ikona-mi, ki so dovolj prepoznavne. Moti le to, da jepomična tipka nekoliko slabe kakovosti in zelotrda. Pogrešamo tudi stikalo za zaklepanje na-prave, saj ima za to le izbiro na menujih, to pa

je seveda nerodna rešitev.Za razliko od večjih predvajalnikov izdelo-

valca Creative Muvo V200 ne potrebuje name-stitve posebne programske opreme, da bi lah-ko nanj prenašali glasbo, temveč datoteke MP3ali WMA nanj zgolj prenesemo. Skladbe je si-cer mogoče predvajati zaporedoma, naključno

ali jih ponavljati, je pa mogoče igrati tudi zgoljneki izbrani imenik. Preizkušena izvedba ima256 MB pomnilnika, so pa tudi izvedbe s 128ali 512 MB. Muvo V200 lahko uporabljamo tudikot preprost dikatofon, vendar je zvok, zapisanv formatu IMA ADPCM, neprimeren za resnejšorabo. Frekvenca vzorčenja je namreč le 8 kHz,le 16 kHz pa je namenjenih snemanju radia vistem zapisu, to pa nikakor ni kakovosten zvok.Zvok pri predvajanju je soliden, a ne vrhunski,nanj pa je mogoče vplivati tudi s petsteznimročnim izravnalnikom. Lahko pa izberemo tudikatero od štirih prednastavitev za različne žan-

re glasbe. Moti to, da je mogoče v (boljših) slu-šalkah slišati tudi delovanje naprave – verjetnomotnje povzroča zaslon. Priložene slušalke sosolidne kakovosti, hitrost prenosa prek vmes-nika USB 2.0 je dobra.

Diva GEM II

Diva je sicer bolgarsko podjetje, ki se že ne-kaj let ukvarja z izdelovanjem precej zanimi-vih potrošniških izdelkov – predvsem predva-

jalnikov, majhnih kamer in podobnih napravzabavne elektronike. Diva GEM je narejen kotvečji ključ ovalne oblike; oblika je precej do-bra. Predvajalnik upravljamo prek šestih tipk,ki so nameščene ob strani ohišja in so skupaj skrmilno palico dokaj dobre kakovosti. Krmilnapalica je poleg solidno velikega in dobro ber-ljivega zaslona LCD. Na njem so črke izpisanečitljivo velike, menuji pa so pregledno zasno-vani in dokaj urejeni, tako da jih je enostav-no uporabljati.

Posebnost modela GEM II je prav gotovopodpora standardu bluetooth; z njo lahko de-luje tudi kot naglavni set za mobilne telefone.Tako lahko neposredno prevzamemo klic, med-tem ko v bistvu poslušamo glasbo MP3 (ki jeedini podprti zapis stisnjene glasbe) ali radij-ski sprejemnik. Škoda le, da smo ob tem ome-

jeni na rabo priloženih slušalk (ker imajo tip-ko za prevzemanje klicev). Te so sicer solidnekakovosti, a so naprodaj tudi boljše. Pogovorelahko tudi snemamo v zapisu MP3 s kakovostjo128 kb/s, v enaki kakovosti je mogoče snema-ti tudi radijski program ali zvok prek vgrajene-

ga mikrofona. Škoda le, da naprava nima tudivhoda za snemanje iz zunanjih virov, saj bi touporabnost še precej povečalo. Pomnilnika ima512 MB, ga je pa mogoče še razširiti z uporabopomnilniških kartic SD/MMC. Na voljo je tudiv različici z 256 MB pomnilnika. Med načinipredvajanja poleg možnosti ponavljanja ali na-ključnega predvajanja skladb najdemo tudi ig-ranje skladb s seznama predvajanj. Na zvok, ki

je precej kakovosten, lahko vplivamo tudi z de-setsteznim izravnalnikom. Izberemo katero odtreh prednastavitev izravnalnika ali vklopimopoudarjanje visokih tonov in/ali basov. Naprava

je sicer tipa USB 1.1, zato hitrost ni primerljivaz najhitrejšimi napravami na preizkusu, vendarpri prenosu datotek spada med hitrejše napra-ve s prvo različico vmesnika USB. Posebna pro-gramska oprema pri prenašanju skladb ni po-trebna. Okna napravo prepoznajo kot disk, nakaterega skladbe preprosto prekopiramo.

Diva MP3128W

Divin predvajalnik je izdelan iz precej meh-ke in gotovo ne najbolj proti udarcem odporneplastike. Ohišje je tudi nasploh slabše izdela-ve: pokrov za baterijo AA je, denimo, silno tež-ko zapreti, tipke so slabe (dajejo občutek, kot da

je pod njimi folija), tudi zaslon LCD je zelo maj-hen (tako da vidimo le majhen del identifikaci-

je skladbe). Upravljanje je sicer nadvse prepros-

to, saj ni nobenih menujev, temveč predvajalnikv celoti upravljamo s šestimi tipkami in stika-lom, s katerim določimo način delovanja (ali na-

CREATIVE MUVO V200Zmogljivost: 256 MB pomnilnika Flash.

Podprti zapisi: MP3, WMA, IMA ADPCM.Dodatne možnosti: Diktafon, radio.



Prodaja: Izid, (01) 242 83 55, www.izid.si;

Eventus, (01) 200 35 00, www.eventus.si.

Preprosta raba, možnost rabe kot diktafon, hi-

ter prenos.

Nima stikala za zaklepanje, slaba kakovost

snemanja, sliši se delovanje naprave, trda in

neobčutljiva pomična tipka.

DIVA GEM IIZmogljivost: 512 MB pomnilnika Flash (razširljiv s

karticami SD/MMC).

Podprti zapisi: MP3, ARM.

Dodatne možnosti: Diktafon, radio, bluetooth set

za GSM, bralnik kartic SD/MMC.

Možnost snemanja: Vgrajeni mikrofon, radio,

GSM (prek bluetooth).


Prodaja: RAM2, (01) 586 27 00, www.ram2.si.

Kakovosten zvok, prek bluetootha lahko delu-

je tudi kot naglavni set za mobilni telefon, mož-

nost rabe kot diktafon, kakovostno snemanje,

oblika, enostavno upravljanje, dobri menuji,

razširljiv s karticami SD/MMC.

Nima vhoda za snemanje iz zunanjih virov, ome-

jenost na priložene slušalke pri telefoniranju.

DIVA MP3128WZmogljivost: 128 MB pomnilnika Flash (razširljiv s

karticami CF I).

Podprti zapisi: MP3, ADPCM.

Dodatne možnosti: Diktafon, bralnik kartic CF I.



Prodaja: RAM2, (01) 586 27 00, www.ram2.si.

Zelo kakovosten zvok, možnost rabe kot dikta-

fon, enostavno upravljanje, razširljivost s karti -

cami CF I.

Podpira le MP3, slaba zasnova ohišja, slabe

tipke, slab zaslon, slabša kakovost snemanja.



MP3 PREDVAJALNIKI


pravo uporabljamo kot predvajalnik ali diktafon,s stikalom pa jo lahko tudi zaklenemo). Kljubtemu predvajalnik ponuja vse »standardne« na-čine predvajanj (ponavljanje, naključen izbor), patudi sezname predvajanj. Zmogljivost naprave je128 MB, a jo je mogoče razširiti z uporabo karticCompact Flash tipa I. Predvajati zna edino sklad-be, zapisane v zapisu MP3, prek vgrajenega mi-krofona pa je mogoče snemati tudi glas, a le vzapisu ADPCM, ki za resnejšo rabo ni primeren.Zvok pri predvajanju je presenetljivo dober, to-čen in dinamičen, skoraj brez popačenj (a le, če»pozabimo« na priložene slušalke). Nanj je mogo-če vplivati tudi prek kar 16-steznega izravnalni-ka, za katerega lahko izberemo tudi eno od trehprednastavitev ali vklopimo poudarjanje basovin/ali visokih tonov. Omenimo še, da je za pove-zovanje z računalnikom treba namestiti poseb-no programsko opremo (Music Loader) in da jeprenos prek vmesnika USB 1.1 dokaj počasen.

Geil iBall Color Mpv Player

iBall Color Mpv Player je v okroglem ohiš- ju iz zelo trdne kovine, oblika pa je še posebejprimerna tudi za rabo kot obesek okoli vratuali celo na ključih (tudi po merah za to splohni prevelik). Pri sami zasnovi je še najbolj mo-teče to, da so tipke (pet jih je), ki so razpostav-ljene okoli zaslona, skrajno majhne in neprepo-znavne, saj to precej oteži upravljanje. Ob stra-

ni ohišja sta sicer še tipki za spreminjanje glas-nosti in stikalo za zaklepanje.

Predvajalnik ima 256 MB pomnilnika, pred-vajati pa zna zgolj glasbo MP3 in ASF, ne patudi WMA. Zna pa zato na zaslonu OLED z di-agonalo 26 mm prikazati tudi vsebine tekstov-nih datotek in elektronskih knjig ter celo slikein animacije. Te moramo sicer prej pretovoritiv ustrezen zapis s priloženo programsko opre-mo, kakovost predvajanja pa je za tako majhenzaslon celo presenetljivo dobra, čeprav za kakš-no resnejšo rabo niti ni najprimernejša. Polegtega lahko s predvajalnikom poslušamo radioali ga prek vgrajenega mikrofona uporabljamokot preprost diktafon. Zvok se sicer zapisuje vobliki IMA ADPCM, ki za resnejše delo ni naj-primernejša, ob dokaj visoki kakovosti vzorče-nja 48 kHz pa vseeno zadostuje vsaj za osnov-no rabo. Zanimivo pa je, da mikrofona na na-pravi sploh ni videti. Med načini predvajanjapogrešamo predvsem možnost uporabe sezna-mov predvajanj. Ko predvajalnik predvaja glas-bo, sicer na zaslonu vidimo tudi sedemsteznifrekvenčni analizator, podobno kot pri predva-

jalniku WinAmp. Nima pa ročnega izravnalni-ka, na voljo so le štiri prednastavitve in dina-mično poudarjanje basov. Spreminjanje nasta-vitev je sicer izvedeno dokaj enostavno (razenže omenjenih tipk), zmotilo pa nas je to, da ra-dio po tem, ko uporabnik pride do konca skale,ne skoči na začetek. Do nižjih frekvenc pride-mo le tako, da se znova »sprehodimo« prek ce-lotnega obsega ultra kratkih valov, to pa je za-

mudno. Zvok je sprejemljive kakovosti, prilože-ne slušalke pa niso najboljše kakovosti. Za pre-našanje skladb posebna programska oprema nipotrebna, glasbo preprosto prekopiramo na na-pravo, ki jo Okna prepoznajo kot disk. Je pa hi-trost prenosa te USB 1.1. naprave zelo majhna.

iRiver iFP-899

IFP-899 po obliki še najbolj spominja namalo večji ključ USB. Izdelan je iz kombinaciječrne in rdeče plastike, prirezano ohišje pa omo-goča dober pogled na majhen, a kakovosten šti-

rivrstični zaslon LCD, če napravo, recimo, polo-žimo na mizo. Mikrofon, ki omogoča, da napra-vo uporabljamo kot precej kakovosten diktafon(zvok lahko snemamo v MP3 kakovosti 160 kb/s), je vgrajen nad zaslonom, kar je nekoliko ne-navaden položaj. Sicer je zelo smiseln, kadarnapravo položimo predse in govorimo v njo,veliko manj primeren pa je, kadar jo držimov roki, saj bi bila v tem primeru bolj smiselnapostavitev ob strani. Predvajalnik upravljamoprek treh tipk in krmilne palice, ki je dokaj na-tančna in uporabna. Menuji so dokaj dobro za-snovani, le nekatere izbire bi lahko bile bolj do-

stopne. Zaradi majhnosti zaslona so ikone do-kaj neprepoznavne. Model iFP-899 ima kar 1 GBpomnilnika, dobiti pa je mogoče tudi izvedbe z128, 256 in 512 MB pomnilnika. Podpira zapisMP3, WMA, ASF in tudi OGG (kar ni ravno po-

gosto med predvajalniki), kakovost predvajane-ga zvoka pa je zelo dobra. Dobra je tudi kako-vost priloženih slušalk. Vgrajen je tudi radijskisprejemnik, poleg tega pa je naprava zmogljivsnemalnik. Snemati je mogoče radijski programali zvok iz zunanjih virov. V ta namen je vgra-

jen mini jack vhod, ki lahko deluje kot linijskivhod ali mikrofonski vhod; to naredi napravozanimivo tudi za resnejše uporabnike (vhodulahko določimo tudi občutljivost, oziroma iz-beremo samodejno prilagajanje glasnosti vhod-nega signala). Posnetki so namreč zelo kako-vostni, največja kakovost zapisovanja v dato-teke MP3 pa je lahko kar 320 kb/s ob frekvencivzorčenja 44,1 kHz. No, pravzaprav snemalnikne zapisuje pravih datotek MP3, temveč neko-liko prirejene posebne datoteke REC (z drugač-no glavo), ki jih je treba pred uporabo v »stan-dardnih« programih za predvajanje ali obde-lavo stisnjene glasbe pretvoriti v zapis MP3 spomočjo priložene programske opreme. Ta jetudi potrebna pri prenašanju stisnjene glasbena predvajalnik, medtem ko zgolj za prenaša-nje datotek posebna programska oprema vsaj vokolju Windows XP ni potrebna. iFP-899 napa-

ja ena baterija AA, ki naj bi zadostovala za ne-verjetnih 40 ur predvajanja (in po naših izkuš-njah res dolgo zdrži). Z računalnikom ga pove-žemo prek vmesnika USB 2.0, hitrost prenosapa je dokaj dobra. Napravi je sicer priložen tudipas, s katerim ga pripnemo okoli roke. To lahko

zelo poenostavi rabo, še posebej v kombinacijiz zunanjim mikrofonom.

GEIL IBALL COLOR MPV PLAYERZmogljivost: 256 MB pomnilnika Flash.

Podprti zapisi: MP3, TXT, eBook, IMA ADPCM,

ASF, MPV, PIC.

Dodatne možnosti: Diktafon, radio, prikaz videa in

slik (lastni zapis).




Trdnost izdelave, majhne mere, zaslon OLED,

možnost prikazovanja slik in animaciji, mož-

nost rabe kot diktafon.

Slabša kakovost snemanja, razporeditev in ve-

likost tipk, počasen prenos skladb, nastavlja-

nje frekvence radia.

IRIVER IFP-899Zmogljivost: 1 GB Flash pomnilnika.

Podprti zapisi: MP3, WMA, ASF.

Dodatne možnosti: Diktafon, radio, ura z budilko.





Zelo kakovostno snemanje iz vseh vrst virov,

zelo kakovosten zvok, veliko možnosti, podpira

zapis OGG, majhna poraba energije.

Slabo vidne ikone, zahteva posebno program-

sko opremo, postavitev mikrofona.



MP3 PREDVAJALNIKI


iRiver iFP-990

Kljub ugodno majhnim meram je iRiver iFP-990 precej zmogljiv predvajalnik stisnjene glas-be, ki ponuja še vrsto zelo uporabnih zmožnostitudi za resnejše uporabnike. V trdno izdelanomagnezijevo ohišje je vgrajen kakovosten barv-ni zaslon z diagonalo 30 mm. Ima 260.000 pikin dokaj dobro sliko, res pa je, da so sicer bar-viti menuji kar majhni in nekoliko teže vidni,tudi razporeditev številnih možnosti bi lahkobila bolj intuitivna. Ob rabi menujev je sicer šenajbolj moteča zelo majhna in nenatančna kr-milna palica, s katero napravo upravljamo, sajse z njo na menujih lahko kar prehitro »izgubi-mo«, oziroma izberemo napačno izbiro. iFP-990zna predvajati glasbo v zapisu MP3, WMA inASF, poleg tega je eden redkih modelov, ki pod-pirajo tudi odprti zapis stisnjene glasbe OGG.Skladbe je mogoče predvajati tudi naključno,lahko jih ponavljamo, spreminjati je mogoče hi-trost predvajanja skladb, podprti pa so tudi sez-nami predvajanj želenih skladb. Vgrajen je ra-dijski sprejemnik, poleg tega pa je tudi zmog-ljiv snemalnik. Snemati je mogoče prek vgraje-nega mikrofona, ki ob snemanju v najboljši ka-kovosti MP3 s 128 kb/s daje zelo dobre rezul-tate, pa tudi iz zunanjih virov. Pri tem imamona voljo en vhod, ki lahko deluje kot linijski alimikrofonski (vhodno jakost je mogoče pri temprecej natančno nastaviti), zajemati pa je mo-

goče v zapis MP3 s kar 320 kb/s (in seveda tudiz večjimi stopnjami stiskanja od 16 kb/s naprej),

kakovost pa je res dobra. V isti kakovosti je mo-goče zajeti tudi radijski program, pri snemanjutega je mogoče določiti tudi uro začetka in čassnemanja. Med zanimivimi funkcijami najde-mo tudi samodejno prilagajanje jakosti vhodne-ga signala ter možnost, da naprava sama razre-že zvok v več datotek, če se vmes pojavi tišina.Sicer lahko deluje tudi kot budilka.

iFP-990 ima 256 MB, iRiver pa ponuja tudimodela 995 in 999, ki imata 512 MB oziroma 1GB pomnilnika. Predvajalnik lahko uporablja-mo tudi za prenašanje podatkov, saj ga Oknaprepoznajo kot disk, a za prenos stisnjene glas-be je vendarle treba uporabljati priloženo pro-gramsko opremo. Tudi za rabo posnetega gra-diva, saj tega posname v zapisu z nekoliko dru-gačno glavo (in končnico REC) in ga je treba,da bi ga lahko brali tudi drugi programi, naj-prej pretvoriti v MP3. Napravi je priložen pas,s katerim si jo lahko pripnemo na roko. Na močuporabno za tiste, ki bi iFP-990 radi uporablja-li kot snemalnik, saj imamo lahko tako, reci-mo, mikrofon in napravo le v eni roki in ni ne-potrebnega prepletanja kablov. Zvok naprave

je tudi pri predvajanju zelo dober, popačenja jemalo, dinamika je dobra. Na zvok sicer lahkovplivamo tudi s katerim od štirih prednastav-ljenih izravnalnikov, predvajalnik pozna tudinekakšno imitacijo prostorskega zvoka, na vo-ljo pa je tudi petstezni izravnalnik, ki ga lah-ko določimo sami. Omenimo še, da vgrajeni li-

tijev akumulator zadostuje za do kar 40 ur de-lovanja, in to kljub temu, da ima naprava pra-vi barvni zaslon LCD. Žal pa kljub temu da jetipa USB 2.0, ne dosega pričakovane hitrostiprenosa, kadar prenašamo večje število krat-kih skladb. Testni album z 28 skladbami skup-ne velikost 94 MB je namreč prenašal s hitrost-

jo le 740 kB/s, to pa je hitrost, ki bi jo prej pri-pisali kakšni napravi USB 1.1. Je pa bil skorajdvakrat hitrejši pri prenašanju albuma z ma-lim številom dolgih skladb.

iRiver N10

iRiver N10 je zasnovan kot zelo majhenpredvajalnik (eden najmanjših na preizkususploh), ki ga nosimo okoli vratu, ob tem pa jezaradi svojega videza tudi dokaj opazen mod-ni dodatek. Sicer gre za zelo majhen ključ v trd-nem ohišju, ki ima zelo reflektivno prevleko –še posebej na majhnem zaslonu OLED dobrekakovosti, ki je, kadar naprave ne uporablja-mo, videti kot majhno zrcalo. Če je videz pre-cej zanimiv, pa se močno reflektivne površinehitro mažejo, še posebej se poznajo prstni odti-si, zato je verjetno dobro imeti pri roki kakšno

krpo za brisanje naprave (vsaj če želimo izkori-stiti njeno opaznost). Poleg predvajalnika dobi-mo tudi pokrov z gumijasto vrvico za okoli vra-tu, na katero so integrirane tudi slušalke dobrekakovosti – seveda pa smo s tako zasnovo ome-

jeni predvsem na rabo priloženih slušalk (ki jimzamerimo kvečjemu to, da zaradi oblike ne le-žijo najbolje v ušesu), saj N10 nima posebnegaizhoda za slušalke (tako ga tudi ne moremo pri-ključiti na kakšen ojačevalec).

Preizkušeni predvajalnik ima zmogljivost256 MB, na voljo pa je tudi v izvedbah s 128 ali512 MB pomnilnika. Hitrost prenosa ni največ-

ja, kar je razumljivo, saj gre za napravo USB 1.1(za to je hitrost prenosa celo dobra). Poleg tega,da zna predvajati skladbe v zapisih MP3, WMAin ASF, zna prek vgrajenega mikrofona snematitudi zvok v najboljši kakovosti MP3 pri 32 kHz,ki je dokaj solidne kakovosti. Iz drugih virov nimogoče snemati, prav tako naprava nima radia.Posneti zvok se sicer zapiše v poseben zapis skončnico REC (ki je v bistvu le datoteka MP3z drugačno glavo) in ga je treba pretovoriti sposebnim programom. Priložena programskaoprema je tudi obvezna pri prenašanju skladbiz računalnika v predvajalnik in tudi za navad-no prenašanje datotek, kar je vsekakor slabost,če nameravamo napravo uporabljati tudi zaprenašanje podatkov med različnimi računal-niki. Med funkcijami, ki jih najdemo v precejdobro zasnovanih menujih, ki jih upravljamoprek tipk dobre kakovosti ob strani ohišja, sicernajdemo tudi možnost, da naprava deluje kotbudilka, pri predvajanju pa lahko na zvok vpli-vamo s petsteznim izravnalnikom, ki ga izbere-mo izmed štirih prednastavitev ali ga določimo

ročno. Poleg tega ponuja tudi dinamično pou-darjanje basov in način predvajanja, ki ustvarja

IRIVER IFP-990Zmogljivost: 256 MB pomnilnika Flash.

Podprti zapisi: MP3, WMA, ASF, TXT, BMP.

Dodatne možnosti: Diktafon, radio, ura z budilko.





Zelo kakovostno snemanje iz vseh vrst virov,

zelo kakovosten zvok, veliko možnosti, barvni

zaslon LCD, podpira zapis OGG, dolg čas delo -

vanja akumulatorja.

Nepregledni menuji, slaba krmilna palica, za-

hteva posebno programsko opremo, počasen

prenos za USB 2.0 pri prenosu večjega števila

kratkih skladb.

IRIVER N10Zmogljivost: 256 MB pomnilnika Flash.

Podprti zapisi: MP3, WMA, ASF.

Dodatne možnosti: Diktafon, ura z budilko.




Majhne mere, trdna izdelava, zelo kakovosten

zvok, možnost rabe kot diktafon.

Malo možnosti, nima standardnega zvočnega

izhoda, zahteva namestitev posebne program-

ske opreme.



MP3 PREDVAJALNIKI


nekakšen prostorski zvok (xTreme 3D), ki splohni slišati slabo (vsaj za tiste, ki imajo radi preti-rano poudarjanje razlik v zvoku). Vgrajeni aku-mulator zadostuje za največ 11 ur predvajanja,polnimo pa ga prek priključka USB.

IS Music FC-ISMP4S

Predvajalnik je narejen v obliki dokaj majh-nega ključa USB. Gre za precej enostavno na-pravo, ki v bistvu ponuja le možnost predva-

janja glasbe v zapisu MP3 ali WMA, med do-datnimi možnostmi pa je najti le funkcijo zaje-manja zvoka prek vgrajenega mikrofona, ven-

dar je kakovost dokaj slaba – zvok je zapisanv obliki IMA ADPCM s kakovostjo le 8 kHz.Zaslon naprave je zelo majhen LCD z inverz-no matriko (imamo torej svetle črke na tem-ni podlagi), ki pa ima zelo omejene zmožno-sti prikazovanja. Tako zna prikazati praktič-no zgolj nekaj številk (čas in zaporedno števil-ko skladbe), identifikacije skladb pa ne. Tudinima prav nikakršnih menujev, vse nastavitveizbiramo prek tipke za spreminjanje modusa,spremembe pa vidimo v oznakah na zaslonu.Preizkusili smo izvedbo z le 128 MB pomnil-nika, dobiti pa je mogoče tudi izvedbe z 256ali 512 MB pomnilnika. Kljub temu da napra-vo reklamirajo kot USB 2.0, je bila na preiz-kusu dosežena hitrost prenosa prej podobnahitrejšim napravam USB 1.1. Pri navajanju sepač nekako izgubi podatek, da gre le za »po-vezljivost«, ne pa tudi za dejanski tip vmes-nika (in je tako ali tako odvečen podatek, saj

je mogoče prav vse naprave USB 1.1 priključi-ti na USB 2.0). Zvok pri predvajanju je precejboren, popačenja je veliko, dinamika je slaba,slišati pa je tudi motnje, ki so posledica delo-vanja same naprave. Pri ključu smo imeli si-cer tudi kar nekaj težav s stabilnostjo, saj nam

je uspelo večkrat zamrzniti ali sesuti okenskiraziskovalec.

IS Music FC-ISMP8

Za zapleteno oznako se skriva kot dokajmajhen ključ USB oblikovan predvajalnik. Naohišju ima majhen zaslon LCD, ki je precej sla-be kakovosti. V naš preizkusni primerek je bilvgrajen celo nekoliko poševno, poleg tega pa žena videz očitno utripa. Upravljanju je namenje-na majhna krmilna palica, ki je prav tako sla-be kakovosti, zato je upravljanje dokaj zahtev-no – in to tudi zaradi samega načina upravlja-nja. Tako menuje izbiramo s tipko na spodnjistrani ohišja, premikamo se s krmilno palicona prednji strani ohišja, izbiro pa potrjujemo s

tipko na vrhnjem delu ohišja.Predvajati zna glasbo MP3 in WMA, ponu-

ja osnovne načine predvajanja (ponavljanje innaključno predvajanje), na zvok pa lahko vpli-vamo tudi z ročnim petsteznim izravnalni-kom ali katero izmed štirih prednastavitev.Zvok je sicer dokaj slabe kakovosti, saj je popa-čenja veliko, dinamika je omejena, poleg tegapa se kot motnja sliši tudi samo delovanje na-prave. FC-ISMP8 je mogoče uporabljati tudi kotpreprost diktafon, zvok pa se zapisuje v obli-ki IMA ADPCM in za resnejšo rabo ni primer-na. Deluje lahko tudi kot radijski sprejemnik,a zvoka tega ne moremo snemati. Preizkušena

IS MUSIC FC-ISMP4SZmogljivost: 128 MB pomnilnika Flash.





Prodaja: Jovidan, (01) 898 95 73, www.jovidan-

vidmar.si.

Majhne mere, možnost rabe kot diktafon.

Nerodno upravljanje, malo možnosti, slab zvok,

slaba kakovost snemanja, motnje naprave, nima

identifikacije traku, počasen prenos za USB 2.0.

IS MUSIC FC-ISMP8Zmogljivost: 256 MB pomnilnika Flash.






vidmar.si.

Majhne mere, možnost rabe kot diktafon.

Nerodno upravljanje, slab zvok, slabša kako-

vost snemanja, motnje naprave, slab zaslon,

radia ni mogoče snemati.



MP3 PREDVAJALNIKI


izvedba je premogla 256 MB, na voljo pa statudi različici s 128 oziroma 512 MB pomnilni-ka. Naprava je tipa USB 1.1, zato se po hitrostisicer ne more kosati z najhitrejšimi, a za te vr-ste naprav dosega dobro hitrost prenosa.

Lexar JumpGear MP3

Lexar JumpGear MP3 je ena najpreproste- je zasnovanih naprav, ki smo si jih ogledali natokratnem preizkusu predvajalnikov stisnjeneglasbe. V bistvu gre prej za plastični dodatekLexarjevim ključem USB, ki omogoča tudi pred-vajanje stisnjene glasbe MP3 in WMA. Ključpreprosto porinemo v priključek na ohišju, nakaterem je sicer tudi majhen zaslon LCD, tri gu-mijaste tipke, pomična tipka ter stikalo za za-klepanje, kadar ne želimo, da bi upravljalni deldeloval. Tipke so sicer precej gumijaste in sla-bo odzivne, tudi slika zaslona je slaba. Za napa-

janje se uporabljata dve bateriji velikosti AAA.Zvok je sprejemljiv, a ni ravno odličen, saj pred-vsem manjka dinamike, slišati pa je tudi nekajnapak pri pretvarjanju. Omenimo še, da je veli-kost ključa, ki ga dobimo ob napravi, le 64 MB,zato tudi nismo mogli izvesti meritev (uporab-

ljali smo namreč albume večje velikosti). No,delni testi so pokazali, da je hitrost prenosaprek vmesnika USB 2.0 velika, a to je tako alitako skladno z našimi izkušnjami pri preizku-šanju Lexarjevih ključev USB.

Maraest MPAir 3000

MPAir 3000 je predvajalnik precej »škatla-stega« videza (gre za sicer precej uporabno ob-

liko, saj gre lepo v žep), izdelan iz zelo meh-ke plastike, ki ne deluje ravno najbolj zdržljivo.Ima 128 MB pomnilnika, na voljo pa sta tudi iz-vedbi z 256 in 512 MB. Ker je naprava tipa USB

1.1, je hitrost prenosa dokaj povprečna (čepravsolidna za to vrsto povezave). Prek reže za kar-tice SD/MMC je mogoče predvajalnik tudi nad-graditi, oziroma ga je mogoče uporabljati kotbralnik. Predvajati zna glasbo v zapisu MP3 aliWMA, prek vgrajenega mikrofona pa je napra-vo mogoče uporabljati tudi kot preprost dik-tafon, ki zna zvok zajeti v obliki ADPCM, ki zaresnejšo rabo sicer ni primerna. V MPAir 3000

je vgrajen tudi radijski sprejemnik, vendar zvo-ka tega ni mogoče snemati, tako kot se da privečini drugih podobnih naprav. Zvok, ki gazmore ustvariti pri predvajanju, je dokaj soli-

den, žal podobno ne velja za priložene slušalke.Zaslon je za tako majhno napravo precej velik(diagonala je 38 mm) in dobro viden, žal pa somenuji precej neodzivni, slaba je tudi plastič-na pomična tipka, s katero te menuje upravlja-mo. V bistvu pri sami izbiri zelo hitro zgrešimopravo opcijo, poleg tega pomik tipke včasih de-luje napačno (namesto gor se, recimo, pomak-nemo navzdol), včasih giba sploh ne zazna...Predvajalnik se napaja iz baterije AAA, prilo-žen pa je tudi kabel za napajanje iz avtomobil-skega priključka za vžigalnik.

Maycom M-Bird XT-21Med preizkušenimi predvajalniki stisnje-

ne glasbe je M-Bird XT-21 eden izmed izdelkovnajbolj posebnega videza. Oblikovan je namreč

z nekakšnim starinskim pridihom, zato je na-prava videti kot nekakšna pomanjšana meša-nica starega radijskega in televizijskega spre-

jemnika (o tem, da je videz med poglavitnimilastnostmi naprave, priča tudi prozoren zaščit-ni etui, ki je napravi priložen). Ohišje je izdela-no iz precej trdne lakirane kovine, vanj pa stavgrajena celo dva majhna zvočnika, s katerimisi lahko pomagamo, kadar nočemo uporabljatislušalk. Kakovost predvajanja prek teh zvočni-kov je sicer dokaj slaba, slabe so tudi priloženeslušalke. Je pa zvok, ki ga ob predvajanju stis-njene glasbe MP3 ali WMA predvajalnik ustvar-

ja, precej dobre kakovosti, s spodobno dinami-ko in brez večjih popačenj. Podobno velja tudiza zvok, ki ga lahko z njim posnamemo, saj lah-ko snemamo zvok prek vgrajenega mikrofona,lahko zajamemo zvok vgrajenega radijskegasprejemnika ali prek linijskega vhoda priklju-čimo kak zunanji izvor zvoka. Zvok je mogočesnemati v zapisu MP3, najboljša kakovost pa jelahko 192 kb/s, zato je naprava zelo primernatudi za resnejšo rabo. Škoda le, da ima le linij-ski vhod, ne pa tudi mikrofonskega, ki bi upo-rabnost naprave še povečal. Mimogrede, radio

je mogoče snemati tudi tako, da uporabnik do-loči uro in čas, ko naj naprava snema. Napravasicer premore tudi preprost koledar in uro, kilahko deluje kot budilka. Vgrajeni akumulatoriz litijevega polimera je precej zmogljiv in za-dostuje za do kar 20 ur predvajanja prek slu-

šalk oziroma osem ur predvajanja prek vgra-

MARAEST MPAIR 3000Zmogljivost: 128 MB pomnilnika Flash (razširljiv s

karticami SD/MMC).

Podprti zapisi: MP3, WMA, ADPCM.

Dodatne možnosti: Diktafon, radio, bralnik pom-

nilniških kartic SD/MMC.Možnost snemanja: Vgrajeni mikrofon.


Prodaja: Avtera, (01) 585 34 11, www.avtera.si.

Priročna oblika, možnost rabe kot diktafon,

razširljivost s kar ticami SD/MMC.

Slabša kakovost snemanja, neodzivni menuji,

slaba pomična tipka, radia ni mogoče snema-

ti, dokaj počasen prenos.

MAYCOM M-BIRD XT-21Zmogljivost: 512 MB pomnilnika Flash.

Podprti zapisi: MP3, WMA, TVF.

Dodatne možnosti: Diktafon, radio, ura z budil-

ko, koledar.




Prodaja: JAE, (01) 589 62 00, www.jae.si.

Vgrajena zvočnika, trdna izdelava, kakovost-

no snemanje zvoka, kakovosten zvok, dodatne

možnosti.

Zelo počasen prenos, slaba krmilna palica, ne-

pregledni menuji.

LEXAR JUMPGEAR MP3Zmogljivost: 64 MB pomnilnika Flash (razširljiv z

dodatnimi pomnilniškimi ključi).



Možnost snemanja: Nima.Cena: 10.900 tolarjev.


vidmar.si.

Možnost rabe s pomnilniškimi ključi, hiter prenos.

Majhna osnovna velikost, povprečen zvok, sla-

be tipke, slab zaslon LCD




jenih zvočnikov. Preizkušena različica ima 512MB pomnilnika, naprodaj pa sta tudi izvedbiz 256 MB in 1 GB. Žal je naprava tipa USB 1.1,tudi za tovrstne naprave pa je hitrost prenosazelo majhna. 94 MB album z večjim številomskladb se je tako iz računalnika v predvajalnikprenesel šele v petih minutah in 34 sekundah.Zaslon LCD je dokaj majhen, ob uporabi napra-ve pa ves čas menja barve (tudi ob predvaja-nju), kar je prej kičasto, kot pa da bi prispevalok uporabnosti naprave (je pa to mogoče izklo-piti). XT-21 upravljamo z majhno krmilno pali-co in dvema tipkama (na ohišju je še stikalo zazaklepanje), pri tem pa je moteča neprepoznav-nost ikon, ki se v dveh vrstah prikažejo na za-slonu, krmilna palica je neobčutljiva, razpore-ditev tipk bi lahko bila boljša. Pri predvajanjulahko uporabljamo precej širok izbor načinovpredvajanj (ponavljanje, naključno predvajanje,spreminjanje hitrosti...), neposredno pa so pod-prti tudi seznami predvajanja v obliki datotekM3U. Poleg tega lahko zvok digitalno »oboga-timo« tudi z uporabo katerega od petih pred-nastavljenih izravnalnikov, lahko pa uporabi-mo tudi petstezni ročni izravnalnik.

MSI Megaplayer 522

Megaplayer 522 po obliki prej spominja nakakšen predvajalnik z vgrajenim diskom, a žeko ga primemo v roke, njegova silno majhna

teža (brez baterije AAA tehta le 29 gramov) raz-

MSI MEGAPLAYER 522Zmogljivost: 512 MB pomnilnika Flash (razširljiv s

karticami SD/MMC).


Dodatne možnosti: Diktafon, radio, bralnik pom-

nilniških kartic SD/MMC.


nijski vhod.


Prodaja: E-misija, (01) 830 35 46, www.e-misija.si.

Oblika, dva izhoda za slušalke, možnost rabe

kot diktafon, dober zaslon.

Slabša kakovost snemanja, slaba pomična

tipka.



MP3 PREDVAJALNIKI


krije, da gre za napravo, ki temelji na pomnil-niku Flash. Zmogljivost preizkušenega modela

je 512 MB, sta pa naprodaj tudi manj zmogljivirazličici s 128 in 256 MB ter najbolj zmogljivimodel z 1 GB pomnilnika. Poleg tega sprejmetudi kartice SD/MMC, s katerimi lahko zmog-ljivost še dodatno povečamo ali ga uporablja-mo kot bralnik za to vrsto pomnilniških kartic.Z računalnikom lahko napravo povežemo prekvmesnika USB 2.0, ki deluje dokaj hitro, lahkopa uporabimo tudi povezavo bluetooth. Ohišjeima v osnovi svetleče se lepotne pokrove vin-sko rdeče barve, ki pa jih je mogoče zamenja-ti. Pokrovi druge barve so priloženi, prav tako

je priloženih tudi dvoje slušalk ustrezne barve.Izdelane so iz svetleče plastike, ki se hitro maže(predvsem zaradi prstnih odtisov uporabnika).Sicer lahko oba para slušalk uporabljamo tudihkrati, saj ima naprava kar dva izhoda za slu-šalke, ki ju lahko uporabljamo hkrati (ali enegaod njiju uporabljamo kot linijski izhod).

Zaslon naprave je spodobno velik in zaradisvoje zasnove, ki temelji na organskih LE dio-dah, tudi precej dobro viden. Pod zaslonom statipki za predvajanje (in vklop) in tipka, ki vklju-či radijski sprejemnik. Poleg teh dveh tipk imanaprava še pet tipk, eno pomično tipko za pre-mikanje (ki je precej plastična in neprijetna zarabo) ter stikalo za zaklep. Kljub temu da je tipkveliko, pa upravljanje naprave ni preveč zahtev-no ali nepregledno. Edino, kar pri tem zameri-

mo, je to, da so ikone menujev precej majhnein tudi neprepoznavne in se jih je treba navadi-ti. Predvajalnik zna igrati glasbo MP3 in WMA(poleg standardnih načinov predvajanja podpi-ra tudi sezname predvajanj), radijski programpa je mogoče snemati v zapisu IMA ADPCM, vistem zapisu, ki pa je žal premalo kakovostenza resnejšo rabo, je mogoče snemati tudi zvokprek vgrajenega mikrofona.

MSI Megastick 520

Megastick 520 je oblikovan kot »klasičen«

USB ključ, ki ga lahko neposredno vtaknemov priključek USB na računalniku (torej brez do-datnega povezovalnega kabla). Premore 256MB, na voljo pa je tudi v 512 MB izvedbi, hi-trost prenosa prek USB 2.0 pa je dobra. Ohišje

je izdelano iz črne svetleče se plastike, na njempa je majhen zaslon LCD, ki je dokaj slabo ber-ljiv (še posebej, kadar se vklopi dodatna osve-tlitev). Poleg tega ima še pet tipk za upravljanje(največja za vklop oziroma začetek predvajanja

je ob zaslonu, štiri pa ob stranskem delu ohiš- ja) in stikalo, ki tipke zaklene. Menuji so pre-cej kičasti in slabo pregledni, k čemur prispe-

va svoje tudi slab zaslon in pa zelo gumijastetipke. Kot dodatek so v Megastick 520 vgradi-li tudi majhno svetlobno diodo, s katero si lah-ko, recimo, v temi osvetlimo ključavnico ali kajpodobnega.

Naprava zna predvajati glasbo MP3 in WMA,vgrajen pa ima tudi radijski sprejemnik ter mi-

krofon, ki napravi daje možnost delovanja kotdiktafon. Sicer je mogoče snemati le v zapisuIMA ADPCM, ki za resnejšo rabo ni primeren, venakem zapisu pa je mogoče snemati tudi radij-ski program. Drugih zmožnosti snemanja na-prava nima. Skladbe lahko predvajamo na naj-pogostejše načine – tako jih lahko tudi pona-vljamo ali predvajamo naključno, kakšnih za-htevnejših načinov (kot je, recimo, ustvarjanjeseznamov predvajanj) pa naprava ne pozna.Zvok, ki ga Megastick 520 zmore ustvariti, jedokaj soliden, a vseeno ne spada med najbolj-še na tem preizkusu.

MSI Megaplayer 521

Megaplayer 521 je zasnovan kot predvajalnik za športno rabo. Ovalna oblika še naj-bolj spominja na štoparico. In dejansko toMegaplayer 521 tudi je, poleg tega pa ponu-

ja tudi možnost merjenja števila korakov in stem povezano porabo energije (glede na težoin velikost koraka, ki ju vnese uporabnik).Ohišje je izdelano iz kombinacije precej trd-ne plastike in v večjem delu zaščiteno z gu-mijasto oblogo. Predvajalnik se ponaša tudi z

ostrim in dobro vidnim majhnim zaslonom, kitemelji na tehnologiji OLED. Upravljanju je na-menjena majhna krmilna palica, tri tipke terstikalo za zaklepanje naprave. Menuji so sicerkar nepregledni, raba štoparice pa je vse prej

kot enostavna, saj jo moramo upravljati s tip-kami na prednjem delu ohišja, kar za tovrst-no napravo ni najprimerneje (stranska posta-vitev, kot pri klasičnih štoparicah, je velikoboljša). Predvajalnik premore 512 MB pomnil-nika, na voljo sta tudi 128 in 256 MB različi-ci. Povežemo ga prek vmesnika USB 2.0, pre-nos pa je hiter. Predvajati zna glasbo MP3 inWMA, vgrajen je tudi radio, prek vgrajene-ga mikrofona pa lahko Megaplayer 521 upo-rabimo tudi kot diktafon. Žal je zvok mo-goče posneti le v dokaj povprečnem zapisuIMA ADPCM, v istem zapisu je mogoče sne-mati tudi radio, medtem ko iz zunanjih vi-rov zvoka ni mogoče snemati. Kakovost pred-vajanega zvoka je precej dobra, popačenja jemalo, različne frekvence pa so dobro slišne.

Ljubitelji »digitalno obogatene« glasbe lahkoizberejo tudi eno izmed štirih prednastavitevizravnalnika ali umetno ustvarjeni prostorski

zvok SRS. Pri ložene slušalke so dokaj solidne.Skladbe lahko sicer predvajamo na vse »klasič-ne« načine (jih torej ponavljamo in predvaja-mo naključno na različne načine), poleg tegapa je mogoče ustvariti tudi sezname predva-

janj. Omenimo še, da se naprava napaja prekvgrajenega akumulatorja, ki zadostuje za do18 ur predvajanja stisnjene glasbe.

Oakley Thump

To, da je mogoče predvajalnike stisnjeneglasbe vgraditi v marsikatero vsakdanjo reč, do-

kazuje eden bolj priznanih izdelovalcev sončnihočal, Oakley. Njihov model Thump ima namrečkar v očala vgrajen predvajalnik glasbe MP3 inWMA. Srce tega je 18-bitni procesor DSP s tak-tom 75 megahercov, ima pa 256 MB pomnilni-

MSI MEGASTICK 520Zmogljivost: 256 MB pomnilnika Flash (razširljiv s

karticami SD/MMC).Podprti zapisi: MP3, WMA, IMA ADPCM.

Dodatne možnosti: Diktafon, radio, svetilka.



Prodaja: E-misija, (01) 830 35 46, ww w.e-misija.si.

Možnost rabe kot diktafon, vgrajena je majhna

svetilka, razširljivost s kar ticami SD/MMC.

Nepregledni menuji, zelo gumijaste tipke, slab-

ša kakovost snemanja, slab zaslon.

MSI MEGAPLAYER 521Zmogljivost: 512 MB pomnilnika Flash.


Dodatne možnosti: Diktafon, radio, štoparica, pe-

dometer.




Zelo zaščiteno ohišje, dober zvok, možnost

rabe kot diktafon, hiter prenos, dodatne mož-

nosti.

Nepregledni menuji, slabša kakovost snemanja.



MP3 PREDVAJALNIKI


ka. Na voljo je tudi različica očal z zgolj 128 MBpomnilnika, ki se razlikuje tudi po tem, da ste-kla očal niso polarizirana. Z računalnikom jihpovežemo prek kabla USB. Priključek je na ok-viru očal in je zaščiten z gumijastim čepom.Povezava je tipa USB 2.0, hitrost prenosa pa jezelo dobra.

Predvajalnik upravljamo prek petih gumi- jastih tipk na okviru (tri na desni za predvaja-

nje in dve na levi strani za spreminjanje glas-nosti), napaja pa se iz vgrajenega akumulatorja. Ta naj bi zdržal do največ 6 ur predvajanja,kar je solidno. V praksi se je ta čas izkazal si-cer za nekoliko pretiranega, saj za več kot 4 urenepretrganega delovanja akumulator ni zado-stoval. V tem primeru očala postanejo nekoli-ko manj uporabna, saj slušalk, ki so namešče-na na posebni vodili ob strani, ni mogoče od-straniti, tako da ostanejo na očalih tudi, kadarteh ne uporabljamo kot predvajalnik. So pa slu-šalke precej nastavljive, tako da jih je mogočeprilagoditi številnim oblikam glav.

Naprava sicer ne ponuja kakšnih drugihmožnosti rabe kot predvajanje, je pa res, dato opravilo opravlja več kot solidno. Zvok, kiga ima Thump, je namreč osupljivo dobre ka-kovosti. Upali bi si celo reči, da je sploh naj-boljši slišan na tem preizkusu, podobno kako-vost ponujajo le še Applovi iPodi. Izjemna jenamreč tudi kakovost vgrajenih slušalk Mylar.Teh sploh ne porinemo v uho, temveč jih lerahlo naslonimo na ušesa. Dinamika je odlič-na, prav tako občutek prostora, ki ga dajejo,saj se poslušalcu zdi, da je v prostoru z zelodobrim setom stereo zvočnikov. Ob tem pa je

zanimivo, da tudi ob glasnemu poslušanju nepride do večjega popačenja, zvok pa se tudine širi zunaj slišnega polja poslušalca – sose-dov v prostoru torej z očali ne boste zmotili.

Je pa res, da bo po teh očalih posegel le tisti,

ki mu to dovoljuje denarnica. Za ta denar jenamreč mogoče dobiti tudi veliko zmog-ljivejši predvajalnik, s kakovostnimi oča-li vred.

Perstel MP10 ChicMP10 Chic je izdelan iz precej mehke

plastike, oblikovan pa je zelo »dizajnersko«– sicer lično, a je oblika po drugi strani pri-lagojena predvsem levičarjem, vsaj sodeč poobliki in razporeditvi tipk. Naprava ima 128MB pomnilnika, na voljo pa je tudi različica z256 MB. Predvajati zna le skladbe, zapisane vformatu MP3, drugih zapisov ne pozna. Mednačini predvajanja najdemo tudi ponavljanjeskladb, naključno izbiranje skladb in predvaja-nje uvodnega dela skladbe. Predvajalnik uprav-ljamo prek treh tipk in pomične tipke, ki jo pre-mikamo s palcem leve roke. Žal je ta precej sla-be kakovosti. Podobno velja tudi za zaslon, ki

je precej slab. Slabo je tudi upravljanje in pre-glednost menujev (ki resda ne ponujajo veliko).Tako naprava, recimo, nima niti tipke za zakle-panje; za to je treba poiskati ustrezno funkci-

jo na menujih. Priključek USB je ob strani in jeprekrit z zelo mehko gumo, ki se precej rada

OAKLEY THUMPZmogljivost: 256 MB pomnilnika Flash.


Dodatne možnosti: Sončna očala.



Prodaja: Alter V&K, (01) 500 01 60.

Odlična kakovost zvoka in očal, hiter prenos. Malo možnosti, slušalk ni mogoče sneti, cena.

PERSTEL MP10 CHICZmogljivost: 512 MB pomnilnika Flash.


Dodatne možnosti: Nima.Možnost snemanja: Nima.

Cena: 17.990 tolar jev.


vision.si.

Majhne mere.

Slab zvok, počasen prenos (USB 1.1), nerodno

upravljanje, mehka plastika, zelo malo možno-

sti, slab zaslon.



MP3 PREDVAJALNIKI


odpre. Naprava je tipa USB 1.1, zato je hitrostprenosa precej majhna. Tudi zvok je slabe ka-kovosti, predvsem je veliko šuma, dinamika jeslaba, »sintetičnost« je očitna.

Philips GoGear 128MBPhilipsov GoGear je skrajno preprosto za-

snovan predvajalnik stisnjene glasbe, ki jepravzaprav izdelan kot USB ključ iz trdnegamagnezija, brez upravljalnega dela na ohiš-

ju. Na ohišju ima tako le majhen zaslon LCD,medtem ko je treba napravo upravljati prekpriloženega plastičnega žičnega upravljalni-ka. Upravljanje je zaradi tega precej nerodno,saj moramo, če želimo, recimo, poiskati nekoskladbo, v eni roki držati ključ z zaslonom,v drugi pa daljinski upravljalnik. Zmožnostipredvajanja so sicer skrajno omejene, saj lah-ko skladbe praktično zgolj zaporedno predva-

jamo. V ključ je vgrajen majhen akumulator,ki naj bi zadostoval za do 6 ur predvajanja, četemu zmanjka energije, pa lahko napravo pri-ključimo na plastični dodatek, v katerega lah-ko vstavimo baterijo AAA, ki zadostuje (če jealkalna) za največ 7 ur predvajanja. Zvok na-prave je precej povprečen, predvsem manjkadinamike, pa tudi popačenja in šuma je karnekaj. Za razliko od drugih Philipsovih mode-lov GoGear ne potrebuje posebne programskeopreme, temveč skladbe (MP3 ali WMA) zgolj

prenesemo nanj. Moti pa to, da je tipa USB 1.1,zato je hitrost prenosa precej majhna. No, kerima naprava le 128 MB (naprodaj so sicer tudiizvedbe z 256 MB), to niti ni preveč moteče.

Sony Network Walkman – E99

Sony nas je že v preteklosti rad »razveselje-val« s povsem svojimi rešitvami in standardiin tudi pri predvajalniku Network Walkman –E99 se tej svoji tradiciji ni izneveril. Za razlikood večine konkurentov, ki prisegajo na zapisaMP3 in WMA, Network Walkman namreč upo-rablja Sonyjev zapis ATRAC3 (adaptive trans-form acoustic coding) in ATRAC3plus, ki ju po-znamo iz sveta mini diskov. V reklamah sicernavajajo, da je naprava združljiva tudi z zapi-soma MP3 in WMA, a to drži le pogojno, saj jetreba skladbe s pomočjo priloženega programanajprej pretovoriti v zapis ATRAC. Žal to opra-vilo precej upočasni prenos skladb v predva-

jalnik. Za prenos albuma z 28 kratkimi sklad-bami je namreč potreboval »rekordno slabih«9 minut in 45 sekund, kar je najslabši rezultatna tem testu sploh. Tako tudi priključek USB2.0 nima večjega smisla, razen če uporabnik

uporablja le že pretvorjene skladbe, pri kate-rih je prenos sicer hitrejši, a tudi ne ravno hi-ter. Celo brisanje ni ravno hitro – za brisanjeenega albuma povprečne dolžine potrebuje karpol minute (pri večini naprav to opravilo vza-

me le nekaj sekund). Skladbe se sicer zapisujejo na kar dva 512 MB velika Memory Sticka, kista vgrajena v ohišje – skupna zmogljivost na-prave je torej kar 1 GB. V raziskovalcu tako vi-dimo dva diska.

Je pa E99 pravi robustnež med manjšimimodeli predvajalnikov stisnjene glasbe, saj jev celoti izdelan iz kovine. Moti morda le to,da je kovina lakirana in se zato ohišje moč-no maže, predvsem s prstnimi odtisi. Vgrajenizaslon LCD je sicer precej majhen, a ima do-bro ostrino in vidnost. Tudi upravljanje je do-bro izvedeno, tipke so različnih oblik in so do-bro razporejene, tako da jih je zelo enostav-no ločevati tudi po otipu in položaju; to pri-de prav, če naprave pri upravljanju ne jemlje-mo iz žepa.

Sony sicer zatrjuje, da je zvok, ki ga E99 po-nuja, dober tudi ob uporabi zapisa ATRAC3 pluss stopnjo stiskanja le 64 kb/s (to bi pomenilo, dalahko na napravo shranimo okoli 315 skladb), ase v praksi izkaže, da je zvok pri tej kakovostiočitno »sintetičen«, predvsem pri zahtevnejšihinstrumentih se namreč »zlomi« (godala, aku-stične kitare), manjka pa tudi nekaj basov in di-namike. Je pa kakovost veliko boljša, če uporab-ljamo zapis ATRAC3 brez »plusa«, celo opaznoboljša kot ob uporabi zapisa MP3.

Omenimo še, da je namestitev program-ske opreme za tako preprosto napravo, kot jepredvajalnik stisnjene glasbe, neverjetno za-pletena in tudi dolga. Namesti se namreč petrazličnih programskih modulov, za kar je našpreizkusni računalnik potreboval kar okoli de-set minut, ob tem pa je bilo treba računalniktudi znova zagnati. Zanimivo, da je bilo kljub

temu na nadzorni plošči zapisano, da je na-mestitev zasedla vsega 1,39 MB prostora nadisku.

TakeMS MEM-P3

MEM-P3 zmogljivosti 256 MB je majhenključ s plastičnim ohišjem in obdan z gumo,tako da je kar dobro zaščiten. Na ključu je maj-hen zaslon LCD, ki je dokaj težko berljiv (črkeso tudi zelo majhne), osvetljen pa je s strani,zato je osvetlitev zelo neenakomerna. Barvaosvetlitve se spreminja ob vsakem pritisku na

tipko. Ob strani ima sedem tipk in stikalo zazaklepanje. Predvajamo lahko želeni imenik,skladbe ponavljamo ali jih predvajamo naključ-no, skladbe je mogoče predvajati tudi upočas-njeno ali pospešeno. Prestavljanje med sklad-bami je dokaj počasno. Predvajati zna zapiseMP3, WMA, ASF in WMV. Zvok je dokaj kako-vosten, dinamika je solidna, popačenja ni ve-liko. Na zvok lahko vplivamo tudi z izboromkaterega izmed šestih prednastavljenih izrav-nalnikov. MEM-P3 lahko uporabljamo tudi kotpreprost diktafon. Do 99 zvočnih zapisov lah-ko zapišemo v obliki datotek IMA ADPCM v ka-

kovosti 32 kb/s, zvok pa ni uporaben za resnej-še namene. MEM-P3 je sicer naprava USB 2.0,vendar izmerjeni rezultati kažejo na to, da jepo hitrosti prej primerljiv s hitrejšimi napra-vami USB 1.1. Napravo napaja ena baterija ve-

SONY NETWORKWALKMAN – E99Zmogljivost: 1 GB (2× Memory Stick).

Podprti zapisi: ATRAC3, ATRAC3 plus.

Dodatne možnosti: ura.



Prodaja: Sony, (01) 588 11 45, www.sony.si. Majhne mere, trdno ohišje, enostavno uprav-

ljanje.

Neposredno podpira le zapisa ATRAC3 in

ATRAC3 plus, malo možnosti, zahteva poseb-

no programsko opremo, dolg čas namestitve,

počasen prenos.

PHILIPS GOGEAR 128 MBZmogljivost: 128 MB pomnilnika Flash.






Majhne mere, trdno ohišje

Zelo malo možnosti, slab zvok, upravljanje le

prek daljinskega upravljalnika, počasen prenos.




likosti AAA, ki naj bi zadostovala za največ 14ur delovanja.

Yamakawa MR-200

Yamakawa MR-200 je izdelek, ki s svojim do-kaj »plastičnim« videzom na prvi pogled ne po-kaže vseh svojih možnosti rabe. Kljub temu da

je le nekoliko večji od ključev USB, ponuja vr-sto zmogljivosti, ki jih sicer najdemo večino-ma le v nekoliko večjih in tudi dražjih napra-vah. Predvajati zna zvok, zapisan v obliki MP3ali WMA, poleg tega sta vanj vgrajena tudi ra-dijski sprejemnik in mikrofon, s katerim ga lah-ko uporabljamo kot diktafon. Kadar ga uporab-

ljamo kot diktafon, lahko zvok sicer snemamole v dokaj povprečnem zapisu ADPCM. Vendarto niti ni tako »tragično«, saj je MR-200 precejbolj zmogljiv snemalnik zvoka iz drugih virov.Tako omogoča snemanje radijskega programav zapis MP3 (z najboljšo kakovostjo 128 kb/s pri44,1 kHz), v istem zapisu pa je mogoče zajematitudi zvok prek zvočnega vhoda, ki lahko delujekot linijski ali celo mikrofonski vhod, kar upo-rabnost naprave še precej poveča. MR-200 se po-naša z 256 MB pomnilnika, poleg tega je napra-vo mogoče razširiti tudi s pomnilniškimi karti-cami SD/MMC, ob priključitvi na računalnik pa

jo je mogoče uporabiti tudi kot bralnik. Za napajanje je uporabljena ena baterija AAA, ki naj bizadostovala za največ 13 ur delovanja.

Ima pa MR-200 tudi nekaj slabih lastnosti.Očitamo mu lahko predvsem menuje, ki so nare-

TAKEMS MEM-P3Zmogljivost: 256 MB pomnilnika Flash.

Podprti zapisi: MP3, WMA, ASF, WMV, WAV.





Majhne mere, gumijasta obloga ohišja, število

podprtih formatov, deluje kot diktafon, soliden

zvok.

Neenakomerno osvetljen zaslon, počasen pre-

nos za USB 2.0, počasno prestavljanje med

komadi, slabo viden zaslon.



MP3 PREDVAJALNIKI


jeni tekstovno in so zelo slabo razumljivi, saj soizbire večinoma nekakšne okrajšave. No, k srečifunkcij ni toliko, da bi se uporabnik ob njih pov-sem izgubil. Trivrstični zaslon LCD je kljub so-razmerno majhnim meram (je zelo širok, ne patudi visok) dokaj dobro berljiv. Napravo uprav-ljamo prek majhne krmilne palice in dveh tipk,ima pa tudi stikalo za zaklepanje. Omenimo še,da je kakovost zvoka precej dobra, seveda če»pozabimo« na priložene slušalke in si omisli-mo take, ki lahko to kakovost tudi izkoristijo.Podobno velja tudi za kakovost posnetega zvo-ka, ki je dovolj dobra tudi za resnejšo rabo.

z-Cyber Macer V3

Z-Cyber je blagovna znamka, ki jo proizvajaZoltrix, podjetje, sicer bolj znano po napravah,kot so, recimo, modemi. Macer V3 je oblikovankot precej velik ključ USB. No, če je velikost šesprejemljiva, pa moti slab pokrov, ki ščiti bateri-

jo AAA (ta naj bi zadostovala za približno 10 ur); je zelo mehak in se rad odpre. Zmogljivost preiz-kušenega modela je 256 MB, na voljo pa so še iz-vedbe s 128, 512 in 1024 MB. Kljub temu da najbi imel predvajalnik priključek USB 2.0, je izmer-

jena hitrost prenosa precej majhna. Upravljanjepredvajalnika je skrajno nerodno izvedeno, saj je okrogla smerna tipka zelo ozka in skrajnoneobčutljiva, pa tudi premikanje po menujih innjihovo izbiranje ni ravno enostavno. Tipko je

namreč za menjavo menujev treba držati različ-no dolgo, ob tem pa se barva osvetlitve majhne-ga zaslona LCD kar naprej spreminja; to zna bitimoteče. Predvajati zna skladbe v zapisu MP3 inWMA, na precej majhnem zaslonu LCD pa jemogoče prikazati tudi besedila skladb v zapisuLRC in telefonske številke iz posebne datoteke.Med zanimivimi možnostmi najdemo tudi en-kripcijo na ključ zapisanih podatkov. S pomoč-

jo vgrajenega mikrofona ga lahko uporabljamotudi kot preprost diktafon, pri čemer se zvok za-pisuje v zapisu ADPCM, ki za resno rabo ni naj-primernejši. Drugih možnosti snemanja napra-

va nima. Macer V3 ima sicer tudi radijski sprejemnik, a le kot preprost zunanji dodatek, ki gaprek kabla priključimo med napravo in (precejslabe) slušalke. Sama kakovost zvoka pri pred-vajanju je dokaj povprečna, tudi kakovost prilo-ženih slušalk ni najboljša. Pri predvajanju lahkosicer izberemo zgolj želeni imenik, lahko vklju-čimo ponavljanje skladb, predvajamo le uvodnidel skladb, jih predvajamo naključno, skladbepa lahko tudi pospešimo ali upočasnimo.

z-Cyber Zling U2

Zling U2 je oblikovan kot že kar velik ključUSB, dokaj trdno ohišje pa je iz kombinacije pla-stike in aluminija. Priključek USB ni nameščenkot pri »klasičnem« ključu USB, temveč je skrit vohišju in ga je treba ob uporabi odpreti prek pre-

giba, ko je zaprt, pa je dodatno zaščiten z gumijasto zaščito. Tako se praktično ne more zgoditi,da bi se odprl sam od sebe. Poleg preizkušene iz-vedbe, ki premore 512 MB pomnilnika, so na vo-ljo še izvedbe s 128, 256 ali 1024 MB. Naprava sesicer ponaša s podatkom, da je tipa USB 2.0, žalpa je hitrost prenosa dokaj skromna.

Naprava zna predvajati skladbe MP3 in WMA,vgrajen ima tudi radijski sprejemnik. Uporabiti

jo je mogoče tudi kot diktafon in za snemanjetako radijskega programa kot tudi zvoka iz zu-nanjih virov (prek linijskega vhoda). Žal je mo-goče snemati zgolj v zapisih IMA ADPCM, MSADPCM ali ADPCM, ki za resno rabo niso naj-primernejši. Zvok pri predvajanju je dokaj soli-den, žal pa so priložene slušalke slabše kakovo-sti. Napravo upravljamo prek precej nepregled-nih menujev s pomočjo majhne krmilne palice indveh tipk, ima pa tudi stikalo za zaklep. Majhenzaslon LCD dokaj povprečne kakovosti ob upo-rabi spreminja barvo osvetlitve, kar je sicer »bar-vito«, a po drugi strani tudi moteče. Med načinipredvajanja skladb najdemo tudi predvajanje iz-branega imenika, ponavljanje skladb, predvaja-nje uvodnega dela skladbe, naključno predvaja-nje in tudi možnost upočasnjevanja ali pospeše-vanja skladb. Med posebnimi možnostmi, ki jihpremore ZLing U2, najdemo še možnost, da na-pravo »napolnimo« s seznamom telefonskih šte-vilk in jih potem pregledujemo na zaslonu.

Arnold Marko

Z-CYBER MACER V3Zmogljivost: 256 MB pomnilnika Flash.

Podprti zapisi: MP3, WMA, IMA ADPCM, ACT,LRC, VOG.

Dodatne možnosti: Diktafon, radio (ločen modul),

pregledovanje telefonskih številk.




Možnost rabe kot diktafon, enkripcija podatkov.

Dokaj velik ključ, nepregledni menuji, nerod-

no upravljanje, slaba smerna tipka, slab po-

krov za baterijo, le zunanji radio, slaba kako-

vost snemanja, dokaj povprečen zvok, poča-

sen prenos.

Z-CYBER ZLING U2Zmogljivost: 512 MB pomnilnika Flash.

Podprti zapisi: MP3, WMA, IMA ADPCM, MS

ADPCM, ADPCM.


telefonskih številk.


nijski vhod.



Dokaj dober zvok pri predvajanju, deluje kot

snemalnik.

Dokaj velik ključ, nepregledni menuji, nerod-

no upravljanje, slaba kakovost snemanja, slab

pokrov za baterijo, počasen prenos.

YAMAKAWA MR-200Zmogljivost: 256 MB pomnilnika Flash (razširljiv s

karticami SD/MMC).Podprti zapisi: MP3, WMA, ADPCM.

Dodatne možnosti: Diktafon, radio, bralnik kar-

tic SD/MMC.




Prodaja: Chip Trade, (02) 462 26 30, www.chip-

trade.si.

Kakovostno snemanje iz vseh vrst virov, kako-

vosten zvok, razširljivost s karticami SD/MMC.

Mehka plastika, nepregledni menuji, počasen

prenos (USB 1.1).



MP3 PREDVAJALNIKI


Aigo

P604 - Digital CameraMate Luxury Version AigoP750 AppleiPod Photo 60 AppleiPod mini CreativeZen micro CreativeZen Touch

disk/pomnilnik disk (2,5”) disk (1,8”) disk (1,8”) mikrodisk (1”) mikrodisk (1”) disk (1,8”)

velikost 40 GB 20 GB 60 GB 4 GB 5 GB 40 GB

čas 1 (s) 25,00 16,00 19,00 26,00 49,00 29,00

hitrost 1 (kB/s) 3850,24 6016,00 5066,11 3702,15 1964,41 3319,17

čas 2 (s) 19,00 10,00 12,00 17,00 21,00 13,00

hitrost 2 (kB/s) 3988,21 7577,60 6314,67 4457,41 3608,38 5828,92

Čas 1: izmerjen čas prenosa z velikim številom kratk ih skladb, 94 MB; čas 2: izmerjen čas prenosa z majhnim številom dolgih skladb, 74 MB

PhilipsHDD120/00

AigoE808 plus

AigoF008

AigoP770


Apacer Audio Steno AV220

disk/pomnilnik disk (1,8”) pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik

velikost 20 GB 512 MB 128 MB 512 MB 256 MB 128 MB

čas 1 (s) 25,00 54,00 174,00 246,00 57,00 19,00

hitrost 1 (kB/s) 3850,24 1782,52 553,20 391,28 1688,70 5066,11

čas 2 (s) 15,00 38,00 119,00 182,00 37,00 13,00

hitrost 2 (kB/s) 5051,73 1994,11 636,77 416,35 2048,00 5828,92


CreativeMuvo N200

CreativeMuvo V200

DivaGem II

DivaMP3128W

GeiliBall Color Mpv Player

iRiveriFP-899

disk/pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik

velikost 256 MB 256 MB 512 MB 128 MB 256 MB 1 GB

čas 1 (s) 55,00 55,00 135,00 307,00 437,00 75,00

hitrost 1 (kB/s) 1750,11 1750,11 713,01 313,54 220,27 1283,41

čas 2 (s) 38,00 38,00 99,00 239,00 291,00 53,00

hitrost 2 (kB/s) 1994,11 1994,11 765,41 317,05 260,40 1429,74


MaycomM-Bird XT-21

MSIMega Player 522

MSIMegastick 520

MSIMegaplayer 521

Oakley Thump

PerstelMP10 Chic

disk/pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik

velikost 512 MB 512 MB 256 MB 512 MB 256 MB 128 MB

čas 1 (s) 334,00 59,00 51,00 48,00 70,00 153,00

hitrost 1 (kB/s) 288,19 1631,46 1887,37 2005,33 1375,09 629,12

čas 2 (s) 166,00 43,00 40,00 33,00 37,00 107,00

hitrost 2 (kB/s) 456,48 1762,23 1894,40 2296,24 2048,00 708,19




MP3 PREDVAJALNIKI


Frontier LabsNex IA+ Frontier LabsL1 iRiverH10 iRiverH340 iRiverPMP 140 PhilipsGoGear hdd070

mikrodisk (1”) ali pomnilniška kar-tica CF I ali II

disk (1,8”) mikrodisk (1”) disk (1,8”) disk (1,8”) mikrodisk (1”)

brez lastnega pomnilnika 20 GB 5 GB 40 GB 40 GB 2 GB

NP 16,00 28,00 9,00 12,00 159,00

NP 6016,00 3437,71 10695,11 8021,33 605,38

NP 10,00 17,00 7,00 7,00 110,00

NP 7577,60 4457,41 10825,14 10825,14 688,87

AppleiPod Shuffle

Audiovox MP4128

CanyonCN-MP4RCD

CanyonCN-MP3SD Sports Edition

CanyonCN-MP6HSD Sports EditionHeadset

CanyonCN-MPOLEDE

pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik

1 GB 128 MB 256 MB 256 MB 256 MB 512 MB

37,00 167,00 125,00 144,00 267,00 131,00

2601,51 576,38 770,05 668,44 360,51 734,78

24,00 124,00 90,00 98,00 193,00 98,00

3157,33 611,10 841,96 773,22 392,62 773,22

iRiveriFP-990

iRiverN10

IS MusicFC-ISMP4S

IS MusicFC-ISMP8

Lexar JumpGear MP3

MaraestMPAir 3000

pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik

256 MB 256 MB 128 MB 256 MB 64 MB 128 MB

130,00 144,00 140,00 140,00 18,00 204,00

740,43 668,44 687,54 687,54 3356,44 471,84

51,00 121,00 99,00 99,00 NP 115,00

1485,80 626,25 765,41 765,41 NP 658,92

PhilipsGoGear Key011 128MB

Sony Network Walkman - E99

TakeMSMEM-P3

YamakawaMR-200

z-CyberMacer V3

z-CyberZling U2

pomilnik pomnilnik (2× Memory Stick) pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik

128 MB 1 GB (2× 512 MB) 256 MB 256 MB 256 MB 512 MB

161,00 585,00 115,00 167,00 122,00 124,00

597,86 164,54 837,01 576,38 788,98 776,26

110,00 295,00 104,00 118,00 89,00 102,00

688,87 256,87 728,62 642,17 851,42 742,90



MP3 PREDVAJALNIKI


Aigo P604–DigitalCamera MateLuxury Version

AigoP750

AppleiPod Photo 60

AppleiPod mini

CreativeZen micro

CreativeZen Touch

Frontier LabsNex IA+

Frontier LabsL1

shramba disk (2,5”) disk (1,8”) disk (1,8”) mikrodisk (1”) mikrodisk (1”) disk (1,8”)mikrodisk (1”) alipomnilniška karticaCF I ali II

disk (1,8”)

zmogljivost preizkuše-ne izvedbe 40 GB 20 GB 60 GB 4 GB 5 GB 40 GB

brez lastnega pom-nilnika

20 GB

možnost razširitve/zame-njave pomnilnika

Compact Flash I inII, SD/MMC, SmartMedia, Memory Stick

SD/MMC (reža za pomnilni-

ške kartice CF II)

druge izvedbe 30 GB 6 GB 4 GB, 6 GB 20 GB

približna količina 4-mi-nutnih skladb pri 128

kb/s MP310.000 5.000 15.000 1.000 1250 20.000 odvisno od kartice 5.000

medpomnilnik ni podatka ni podatka do 17 minut do 25 minut ni potreben do 16 minut ni potreben do 16 minut

podpora MP3 32 do 256 kb/s , VBR 32 do 256 kb/s , VBR 32 do 320 kb/s , VBR 32 do 320 kb/s , VBR 8 do 320 kb/s , VBR 8 do 320 kb/s , VBR 16 do 320 kb/s , VBR 8 do 320 kb/s , VBR

podpora WMA podpora AAC 16 do 320 kb/s 16 do 320 kb/s

podpora OGG

predvajanje videa

prikazovanje fotografij BMP, GIF, JPEG, PNG,PSD, TIFF in SGI

ostali zapisi brez brez Audible, AIFF, WAV Audible, AIFF, WAV IMA ADPCM (zapis zadiktafon in radio)

WAV (16 do 48 kHz) brez WAV

zahteva namestitev po-sebne programske

opreme

možnost prenašanja da-totek

radijski sprejemnik

linijski vhod (adapter na kablu)

mikrofonski vhod priključek za digitalni fo-

toaparat diktafon (mikrofon, naj-

boljša kakovost MP3, 256 kb/s,44,1 kHz

vgrajen mono mikrofon,IMA ADPCM, 16 kHz

vgrajen mono mikrofon,MP3, 64 kb/s

snemanje zvoka iz zuna-njih virov

MP3, 256 kb/s,44,1 kHz MP3, 128 kb/s MP3, 192 kb/s

snemanje radia MP3, 256 kb/s,44,1 kHz IMA ADPCM, 22 kHz MP3, 128 kb/s MP3, 192 kb/s

snemanje videa

dodatne funkcije

bralnik pomnilniških kar-tic SD/MMC, CompactFlash I in II, Smart Media,Memory Stick

bralnik pomnilniškihkartic SD/MMC

pregledovalnik fotografiji,ura, pregledovalnik naslo-vov, pregledovalnik termi-nov, pregledovanje kratkihzapiskov, igre

ura, pregledovalnik naslo-vov, pregledovalnik termi-nov, pregledovanje kratkihzapiskov, igre

ura, budilka, pregledoval-nik terminov, pregledoval-nik opravil, pregledovalniknaslovov

brezbralnik pomnilniškihkartic Compact FlashI in II

pregledovalnik naslovov,pregledovalnik terminov,pregledovanje kratkih za-piskov, igre

zvočni izhodi s lušalke (min i j ack) s lušalke (m ini jack) s luša lke (mini j ack) s lušalke (m ini jack) s luša lke (mini jack ) s lušalke (mini jack) s lušalke (mini jack ) s lušalke (mik ro jack)

zvočni vhodi brez linijski vhod (mini jack) brez brez brez brez brez linijski (mikro jack)

zaslon 51 mm, enobarvni 51 mm, 160 × 128 pik50,8 mm, 65.536 barv,220 × 176 pik

42,4 mm, sivinski30 mm, enobarvni, 160× 104 pik

54 mm, enobarvni, 160× 104 pik

45 mm, 112 × 62 pik52,3 mm, čb, 160 ×160 pik

dodatna osvetlitev za-slona identifikacija traku

napajanjevgrajen litijev aku-mulator

vgrajen litijev aku-mulator



litijev akumulator (iz-menljiv)


2× baterija AAvgrajen litiji polimerskiakumulator

deklariran čas delova-nja baterije (predvajanje

MP3, 128 kb/s)ni podatka do 8 ur

do 15 ur (do 5 ur priprikazovanju slik)

do 18 ur do 12 ur do 24 ur do 20 ure (CF kartica),do 8 ur (mikrodisk)

do 8 ur

čas polnjenja ni podatka ni podatka do 5 ur do 4 ure ni podatka ni podatka deluje na baterije ni podatka

signal:šum ni podatka 90 dB ni podatka ni podatka 98 dB 97 dB 95 dB 90 dB

frekvenčni razpon 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz

povezave z računalnikom USB 2.0 USB 2.0 USB 2.0, firewire USB 2.0, firewire USB 2.0 USB 2.0 USB 2.0 USB 2.0

mere (mm) 134 × 84 × 35 109 × 67 × 23 104 × 61 × 19 91 × 51 × 13 mm 84 × 51 × 12 105 × 69 × 25 80 × 65 × 22 98 × 65 × 22

teža ni podatka ni podatka 181 g 103 g 108 g 220 g ni podatka 190 g

delovna temperatura ni podatka ni podatka 0–35°C 0–35°C -5–45°C 5–45°C ni podatka 0–35°C

razširitve brez brezžični daljinski upravljal-nik, potovalni kit

priključna postaja(dock), zapestnica, žič-ni daljinski upravljalnik,potovalni kit

žični daljinski uprav-ljalnik

žični daljinski uprav-ljalnik

brez brez

spletni naslov izdelovalca www.aigo.com www.aigo.com www.ipod.com www.ipod.com www.creative.com www.creative.com www.frontierlabs.com www.frontierlabs.com

prodajaEurovision, (01) 56422 33, www.eurovi-sion.si

Eurovision, (01) 56422 33, www.eurovi-sion.si

EPL, (01) 256 13 20,www.epl.si

EPL, (01) 256 13 20,www.epl.si

Eventus, (01) 200 3500, www.eventus.si

Eventus, (01) 200 3500, www.eventus.si



cena 59.990,00 79.990,00 114.336,00 50.688,00 58.320,00 83.850,00 18.990,00 69.990,00



MP3 PREDVAJALNIKI


iRiverH10

iRiverH340

iRiverPMP 140

PhilipsGoGear hdd070

PhilipsHDD120/00

AigoE808 plus

AigoF008

AigoP770

mikrodisk (1”) disk (1,8”) disk (1,8”) mikrodisk (1”) disk (1,8”) pomnilnik pomnilnik pomnilnik

5 GB 40 GB 40 GB 2 GB 20 GB 512 MB 128 MB 512 MB

20 GB 20 GB (model PMP 120) 15 GB (model HDD100/00)

128 MB, 256 MB 64 MB 128 MB, 256 MB

1.250 10.000 10.000 500 5.000 128 32 128

ni podatka ni podatka ni podatka do 32 minut do 32 minut ni potreben ni potreben ni potreben

8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s, VBR 32 do 256 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s, VBR 8 do 256 kb/s, VBR, PRO

AVI, ASF, MPEG (DivX3.11, 4.0, 5.x, Xvid, ISOMpeg-4 SP

JPG JPG, BMP JPG, BMP

ASF ASF WAV, ASF, TXT brez brez ADPCM ADPCM brez

možnost





vgrajen mono mikrofon,MP3, 32 kHz

vgrajen mono mikrofon,WAV (ADPCM), 48 kHz

vgrajen mono mikrofon,MP3, 128 kb/s, 48 kHz

možnostMP3 ,4 do 320 kB/s, do44,1 kHz,

MP3,128 kb/s, 44,1 kHz MP3, 192 kb/s MP3, 128 kb/s, 48 kHz

MP3,128 kb/s, 44,1 kHzMP3, 320 kb/s, 44,1 kHz,z možnostjo nastavitvečasa snemanja

MP3 MP3, 128 kb/s, 48 kHz

pregledovalnik fotografiji,ura z budilko

brezpregledovalnik fotografi-

ji, ura, pregledovalnik tek-stovnih datotek

brez brez oddajnik FM brez igre

slušalke (mini jack)slušalke (mini jack), linijskiizhod (mini jack)

slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack)

linijski, preko posebnegaadapterja (ni priložen)

linijski + mikrofonski vhod(mini jack)

linijski (mini jack) brezlinijski + optični digitalni(isti priključek, mini jack)

brez brez linijski vhod (mini jack)

38 mm, 260,000 barv 51 mm, 250,000 barv89 mm, 260.000 barv,320 × 240 pik

33 mm, čb, 128 × 96 pik50 mm, 4 sivine, 160 ×128 pik

majhen enobarvni LCD za-slon, 128 × 32 pik

štirivrstični LCD zaslon,96×32 pik

46 mm, 65.000 barv

ltijev akumulator (iz-menljiv)

vgrajen litijev akumulator litijev akumulator (iz-menljiv)

vgrajen litijev akumulator vgrajen litije v akumulator baterija AA A baterija A AAvgrajen litiji-polimerskiakumulator

do 12 ur do 16 ur do 10 ur (zvok MP3), 4 ure(video 640×480)

do 10 ur do 10 ur do 18 ur do 12 ur do 20 ur

ni podatka ni podatka ni podatka 4 ure do 4 ure deluje na baterije deluje na baterije ni podatka

90 dB 90 dB 90 dB ni podatka <100 dB >80 dB ni podatka >80 dB

20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz

USB 2.0 USB 2.0 USB 2.0 USB 2.0 USB 2.0 USB 2.0 USB 1.1 USB 1.1

95 × 53 × 15 103 × 62 × 25 139 × 84 × 32 84 × 54 × 18 107 × 64 × 20 68 × 44 × 19 90 × 25 × 25 80 × 55 × 17

96 g 203 g 300 g 93 g 167 g 28 g ni podatka ni podatka

ni podatka 0–40°C 0–40°C 0–35°C 0–35°C ni podatka ni podatka ni podatka

adapter za linijski vhodin izhod, žični daljinskiupravljalnik, bluettoth slu-

šalke, prenosni zvočniki,UKV oddajnik

žični daljinski upravljalnik brez brez brez brez brez brez

www.iriver.com www.iriver.com www.iriver.com www.philips.com www.philips.com www.aigo.com www.aigo.com www.aigo.com

Eventus, (01) 200 35 00,www.eventus.si



PC Hand, (01) 530 08 00,www.pchand.si

PC Hand, (01) 530 08 00,www.pchand.si

Eurovision, (01) 564 2233, www.eurovision.si



77.499,60 99.90 0,00 135.000,00 52.130,00 75.990,00 34.990,00 14.990,00 62.990,00



MP3 PREDVAJALNIKI



Apacer Audio Steno AV220

AppleiPod Shuffle

Audiovox MP4128

CanyonCN-MP4RCD

CanyonCN-MP3SD SportsEdition

CanyonCN-MP6HSDSports EditionHeadset

CanyonCN-MPOLEDE

shramba pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik

zmogljivost preizkuše-ne izvedbe 256 MB 128 MB 1 GB 128 MB 256 MB 256 MB 256 MB 512 MB

možnost razširitve/zame-njave pomnilnika SD/MMC

druge izvedbe 128 MB, 512 MB, 1GB64 MB, 256 MB,512 MB

512 MB 128 MB (na voljo tudiizvedba z radijskimsprejemnikom)

128 MB 1 GB


kb/s MP364 32 250 32 64 64 64 128

medpomnilnik ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben

podpora MP3 8 do 320 kb/s , VBR 8 do 320 kb/s , VBR 32 do 320 kb/s , VBR 32 do 320 kb/s , VBR 32 do 320 kb/s , VBR 8 do 320 kb/s , VBR 8 do 320 kb/s , VBR 8 do 320 kb/s , VBR

podpora WMA

podpora AAC

podpora OGG

predvajanje videa

prikazovanje fotografij

ostali zapisi WAV brez Audible, AIFF, WAV VOG, WAV, ACT IMA ADPCM (zapis zadiktafon in radio)

brez brez


opreme


radijski sprejemnik

linijski vhod


toaparat

diktafon (mikrofon, naj-boljša kakovost

vgrajen mono mikro-fon, MP3, 128 kb/s,

44,1 kHz

vgrajen mono mikrofon,WAV, 32 kHz



snemanje zvoka iz zuna-njih virov

MP3, 128 kb/s,44,1 kHz

MP3, 192 kB/s,44,1 kHz

snemanje radiaMP3, 128 kb/s,44,1 kHz IMA ADPCM, 8 kHz

MP3, 192 kB/s,44,1 kHz

snemanje videa

dodatne funkcije brez brez brez brezpregledovalnik telefon-skih številk

brez brez brez

zvočni izhodi slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) brez slušalke (mini jack)

zvočni vhodi linijski vhod (mini jack) brez brez brez brez brez brez linijski (mikro jack)

zaslonštirivrstični LCD zaslon,96×32 pik

nima zaslona nima zaslona 46 mm, čb majhen enobarvni LCD majhen enobarvni LCD 26 mm, OLED

dodatna osvetlitev za-slona nima zaslona nima zaslona (različnih barv)

identifikacija traku nima zaslona nima zaslona

napajanje baterija AAA baterija AAAvgrajen litijev aku-

mulator baterija AAA baterija AAA baterija AAA vgrajen akumulator baterija AAA


MP3, 128 kb/s)do 12 ur do 10 ur do 12 ur do 15 ur do 6,5 ur do 10 ur do 15 ur do 12 ur

čas polnjenja deluje na baterije deluje na baterije 4 ure deluje na baterije deluje na baterije deluje na baterije ni podatka deluje na baterije

signal:šum ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka 86 dB 95 dB 90 dB

frekvenčni razpon 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz

povezave z računalnikom USB 2.0 USB 2.0 USB 2.0 USB 1.1 USB 2.0 USB 1.1 USB 1.1 USB 1.1

mere (mm) 80 × 40 × 13 75 × 37 × 16 84 × 25 × 8 63 × 53 × 17 9,5 × 3 × 2 76 × 39 × 25 13 × 11 × 7 mm 80 × 42 × 23

teža ni podatka ni podatka 22 g ni podatka 10 g (brez baterije) 50 g 120 g 35 g

delovna temperatura ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka -5–40°C ni podatka

razširitve brez brezzapestnica, priključnapostaja, dodatni aku-mulator, ukv oddajnik

brez brez brez brez brez

spletni naslov izdelovalca ww w.apacer.com w ww.apacer.com w ww.ipod.com w ww.audiov ox .com w ww.c anyon-tech.com w ww.canyon-tech.com w ww.c anyon-tech.com w ww.canyon-tech.com

prodajaEurovision, (01) 56422 33, www.eurovi-sion.si


EPL, (01) 256 13 20,www.epl.si


Asbis, (01) 530 32 20,www.asbis.si




cena 26.990,00 11.990,00 38.090,00 19.990,00 12.900,00 16.990,00 10.900,00 30.900,00



MP3 PREDVAJALNIKI


CreativeMuvo N200

CreativeMuvo V200

DivaGem II

DivaMP3128W

GeiliBall Color Mpv Player

iRiveriFP-899

iRiveriFP-990

iRiverN10

pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik

256 MB 256 MB 512 MB 128 MB 256 MB 1 GB 256 MB 256 MB

SD/MMC Compact Flash I

128 MB, 512 MB, 1GB 128 MB, 512 MB 256 MB 512 MB, 1 GB 128 MB, 256, MB, 512 MB512 (model iFP 995), 1 GB(model iFP 999)

128 MB, 512 MB

64 64 128 32 64 250 64 64

ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben

8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s, VBR 32 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s, VBR

(pretvorjen v MPV)

(pretvorjene v last-

ni zapis)

IMA ADPCM (zapis za dik-tafon in radio)

IMA ADPCM (zapis za dik-tafon in radio)

ARM ADPCM TXT, eBook, IMA ADPCM, ASF, MPV, PIC

ASF ASF, BMP (za nastavitevzaslona), TXT

ASF



vgrajen mikrofon, MP3,128 kb/s, 44,1 kHz

vgrajen mikrofon, ADPCM,32 kb/s

vgrajen mikrofon, IMA ADPCM, 48 kHz




MP3, 96 do 160 kB/s,44,1 kHz

le telefonske pogovore(MP3, 128 kb/s, 44,1 kHz) MP3, 320 kb/s, 44,1 kHz, MP3, 320 kb/s, 44,1 kHz,

IMA A DPCM, 16 kHz IMA ADP CM, 16 kHz MP3, 128 kb/s, 44,1 kHz IMA ADPCM, 48 kHzMP3, 320 kb/s, 44,1 kHz,z možnostjo nastavitvečasa snemanja

MP3, 320 kb/s, 44,1 kHz,z možnostjo nastavitvečasa snemanja

brez brezBluetooth set za GSM,bralnik pomnilniških karticSD/MMC

bralnik pomnilniških karticCompact Flash I

prikaz tekstovnih dato-tek, eBook

ura, budilka ura, budilka ura, budilka

slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) brez

linijski (mini jack) brez brez brez brezlinijski + mikrofonski vhod(mini jack)

linijski + mikrofonski vhod(mini jack)

brez



40 mm, čb majhen zaslon LCD26 mm, OLED, 65.000barv

4 vrstični 30 mm, 260,000 barv21 mm, OLED, 16 sivin, 96× 64 pik

baterija AAA baterija AAAlitijev akumulator (iz-

menljiv)baterija AA vgrajen litijev akumulator baterija AA vgrajen litijev akumulator vgrajen litijev akumulator

do 15 ur do 15 ur ni podatka ni podatka ni podatka do 40 ur do 40 ur do 11 ur

deluje na baterije deluje na baterije ni podatka deluje na baterije 1,5 ur deluje na baterije ni podatka ni podatka

90 dB 90 dB ni podatka >90 dB ni podatka 90 dB 90 dB 90 dB

20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz ni podatka 20 Hz–20 kHz ni podatka 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz

USB 2.0 USB 2.0 USB 1.1, Bluetooth USB 1.1 USB 1.1 USB 2.0 USB 2.0 USB 1.1

65 × 33 × 13 74 × 36 × 15 86 × 32 × 20 78 × 56 × 18 53 × 53 × 12 88 × 36 × 27 64 × 51 × 20 50 × 27 × 13

34 g 33 g 25 g 39 g ni podatka 40 g 62 g 22 g

ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka -5–40°C -5–40°C -5–40°C

brez brez brez brez brez brez brez brez

www.creative.com www.creative.com www.daisymm.com www.daisymm.com www.geil.com.tw www.iriver.com www.iriver.com www.iriver.com


Izid, (01) 242 83 55, www.izid.si; Eventus, (01) 20035 00, www.eventus.si

RAM2, (01) 586 27 00,www.ram2.si

RAM2, (01) 586 27 00,www.ram2.si





25.560,00 23.900,00 44.900,00 19.900,00 27.500,00 52.099,20 48.000,00 43.899,60



MP3 PREDVAJALNIKI


IS MusicFC-ISMP4S

IS MusicFC-ISMP8

Lexar JumpGear MP3

MaraestMPAir 3000

MaycomM-Bird XT-21

MSIMega Player 522

MSIMegastick 520

MSIMegaplayer 521

shramba pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik

zmogljivost preizkuše-ne izvedbe 128 MB 256 MB 64 MB 128 MB 512 MB 512 MB 256 MB 512 MB

možnost razširitve/zame-njave pomnilnika USB ključ SD/MMC

(reža za pomnilni-ške kartice SD/MMC)

druge izvedbe 256 MB, 512 MB 128 MB, 512 MB128 MB, 256 MB,512 MB

256 MB, 512 MB 256 MB, 1 GB 128 MB, 256 MB, 1 GB 512 MB 128 MB, 256 MB


kb/s MP364 64 16 32 128 128 64 128

medpomnilnik ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben

podpora MP3 8 do 320 kb/s , V BR 8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s , V BR 8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s , V BR 8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s , V BR 16 do 320 kb/s , V BR

podpora WMA

podpora AAC podpora OGG

predvajanje videa

prikazovanje fotografij

ostali zapisi IMA ADPCM IMA ADPCM brez ADPCM TVF IMA ADPCM (zapis zadiktafon in radio)

IMA ADPCM (zapis zadiktafon in radio)

IMA ADPCM


opreme


radijski sprejemnik

linijski vhod


toaparat

diktafon (mikrofon, naj-boljša kakovost



vgrajen mikrofon, ADPCM, 112 kHz

vgrajen mikrofon, MP3,192 kb/s




snemanje zvoka iz zuna-njih virov MP3, 192 kb/s IMA ADPCM ,48 kHz,

snemanje radia MP3, 192 kb/s IMA ADPCM, 48 kHzWAV, IMA ADPCM48 kHz

IMA ADPCM, 48 kHz

snemanje videa

dodatne funkcije brez brez brezbralnik pomnilniškihkartic SD/MMC

budilka, koledar bralnik pomnilniškihkartic SD/MMC

svetilka OLED štoparica, pedometer

zvočni izhodi s lušalke (min i j ack) s lušalke (m ini jack) s luša lke (mini jack) s lušalke (m ini jack) s luša lke (mini jack )slušalke (mikro jack),slušalke + linijski vhod(mikro jack)

slušalke (mini jack) slušalke (mini jack)

zvočni vhodi brez brez brez brez brez brez brez brez

zaslonmajhen inverzni za-slon LCD

majhen zaslon LCD majhen zaslon LCD 38 mm, 96 × 64 pik 25 mm, LCD45 mm, OLED, več-barvni

majhen enobarvni LCDzaslon, 96 × 25 pik

24 mm, OLED, 2 bar-vi (rumena in modra),128 × 64 pik

dodatna osvetlitev za-slona

identifikacija traku

napajanje baterija AAA baterija AAA 2× baterija AAA baterija AAAvgrajen litiji-polimerski

akumulator

vgrajen litijev aku-

mulator baterija AAA

vgrajen litijev aku-

mulator


MP3, 128 kb/s)do 10 ur do 10 ur ni podatka ni podatka

do 20 ur (slušalke), do8 ur (zvočnika)

ni podatka ni podatka do 18 ur

čas polnjenja deluje na baterije deluje na baterije deluje na baterije deluje na baterije ni podatka ni podatka deluje na baterije ni podatka

signal:šum ni podatka ni podatka ni podatka 90 dB >90 dB 90 dB >90 dB >90 dB

frekvenčni razpon ni podatka ni podatka ni podatka 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz

povezave z računalnikom USB 2.0 USB 1.1 USB 2.0 USB 1.1 USB 1.1 USB 2.0, Bluetooth USB 2.0 USB 2.0

mere (mm) 70 × 25 × 25 70 × 25 × 25 ni podatka 66 × 60 × 14 87 × 39 × 19 90 × 55 × 15 96 × 33 × 22 89 × 55 × 15

teža 34 g 34 g ni podatka 50 g 65 g 65 g 29 g 60 g

delovna temperatura ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka 0–50°C 0–45°C 0–45°C 0–45°C

razširitve brez brez brez brez brez brez radijski sprejemnik brez

spletni naslov izdelovalcawww.fusion-compu-ter.com

www.fusion-compu-ter.com

www.lexar.com www.marasst.com www.maycom.com.hk www.msi.com.tw www.msi.com.tw www.msi.com.tw

prodaja

Jovidan, (01) 898 95

73, www.jovidan-vid-mar.si

Jovidan, (01) 898 95


Jovidan, (01) 898 95


Avtera, (01) 585 34

11, www.avtera.si

JAE, (01) 589 62 00,

www.jae.si

E-misija, (01) 830 35

46, www.e-misija.si

E-misija, (01) 830 35

46, www.e-misija.si

E-misija, (01) 830 35

46, www.e-misija.si

cena 16.900,00 22.900,00 10.900,00 20.990,00 49.900,00 46.500,00 23.000,00 37.500,00



MP3 PREDVAJALNIKI


Oakley Thump

PerstelMP10 Chic

PhilipsGoGear Key011 12-8MB

Sony Network Walkman–E99

TakeMSMEM-P3

YamakawaMR-200

z-CyberMacer V3

z-CyberZling U2

pomnilnik pomnilnik pomilnikpomnilnik (2× MemoryStick)

pomnilnik pomnilnik pomnilnik pomnilnik

256 MB 128 MB 128 MB 1 GB (2× 512 MB) 256 MB 256 MB 256 MB 512 MB

SD/MMC

128 MB 256 MB 256 MB 128 MB, 512 MB, 1 GB 128 MB, 512 MB, 1 GB (navoljo tudi izvedba z radij-skim s prejemnikom)

128 MB, 256 MB, 1 GB

64 32 32 315 (ATRAC3, 105 kb/s) 64 64 64 128

ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben ni potreben

8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s, VBR 8 do 320 kb/s, VBR

WAV brez brez ATRAC3, ATRAC3 plus ASF, WMV, IMA ADPCM ADPCM VOG, IMA ADPCM, ACT (za-pisi za diktafon), LRC (be-sedila)

IMA ADPCM, ADPCM, MS ADPCM

(ločen modul)

vgrajen mikrofon, IMA

ADPCM, 32 kb/svgrajen mikrofon, ADPCM,8 kHz, 32 kb/s

vgrajen mono mikrofon, ADPCM, 32 kHz


MP3, 128 kb/s, 44,1 kHz , IMA ADPCM, 48 kHz,

MP3, 128 kb/s, 44,1 kHz IMA ADPCM, 48 kHz

sončna očala brez brez ura brez brezpregledovalnik telefon-skih številk

pregledovalnik telefon-skih številk

brez slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack) slušalke (mini jack)

brez brez brez brez brezlinijski + mikrofonski vhod(mini jack)

brez brez

brez majhen zaslon LCDmajhen zaslon LCD, 128× 32 pik

majhen enobarvni LCDmajhen zaslon LCD, 128× 32 pik

t rivrst ični LCD zaslon majhen enobarvni LCD majhen enobarvni LCD

nima zaslona (različnih barv) (različnih barv)

vgrajen litijev akumulator baterija AAAvgrajen litiji-polimerskiakumulator, dodatni mo-dul za baterijo AAA

baterija AAA baterija AAA baterija AAA baterija AAA baterija AAA

do 6 ur do 20 ur do 6 ur (akumulator, do 7ur (baterija AAA)

do 70 ur do 14 ur do 13 ur do 10 ur do 10 ur

3 ure deluje na baterije ni podatka deluje na baterije deluje na baterije deluje na baterije deluje na baterije deluje na baterije

85,058 dB ni podatka 80 dB >85 dB 88 dB >90 dB >85 dB >90 dB

20 Hz–20 kHz ni podatka 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz 20 Hz–20 kHz

USB 2.0 USB 1.1 USB 1.1 USB 2.0 USB 2.0 USB 1.1 USB 2.0 USB 2.0

172 × 160 × 55 70 × 42 × 22 88 × 27 × 16 56 × 37 × 15 85 × 26 × 23 91 × 42 × 18 10 × 36 × 22 84 × 32 × 17

52 g 32 g 31 g 40 g (brez baterije) ni podatka 42 g 40 g (brez baterije) 40 g

-20–60°C ni podatka ni podatka 5–35°C ni podatka 0–40°C ni podatka ni podatka

napajalnik za električnoomrežje, avtomobilski na-pajalnik

brez brez brez brez brez brez brez

www.oakley.com www.perstel.com www.philips.com www.sony.com www.takems.com www.yamakawa.de www.zoltrix.com www.zoltrix.com

Alter V&K, (01) 500 01 60,

www.altervandk.si

Eurovision, (01) 564 22

33, www.eurovision.si

PC Hand, (01) 530 08 00,

www.pchand.si

Sony, (01) 588 11 45,

www.sony.si

PC Hand, (01) 530 08 00,

www.pchand.si

Chip Trade, (02) 462 26

30, ww w.chiptrade.si

E-misija, (01) 830 35 46,

www.e-misija.si

E-misija, (01) 830 35 46,

www.e-misija.si

124.990,00 17.990,00 20.990,00 47.990,00 14.680,00 32.990,00 13.900,00 21.500,00



NAJBOLJŠI IZDELKINovi preizkusi prenosnihračunalnikov 94 Gericom 1st Supersonic PCI-E

95 Toshiba Satellite M40-110

96 Hewlett-Packard Compaq nc6120

96 Acer TravelMate 4601WLMi

98 Fujitsu Siemens Lifebook E8020

98 Fujitsu Siemens Lifebook P7010

100 Dell Latitude D610



Novi preizkusi laserskihtiskalnikov 102 Hewlett-Packard Laserjet 1020

103 Dell 3000cn

105 Brother HL-2030

106 Canon LBP-3000

Novi preizkusi brizgalnihtiskalnikov 108 Hewlett-Packard Deskjet 3845

109 Epson Stylus Photo RX620

110 Canon Pixma MP760

Novi preizkusi digitalnihfotoaparatov 112 Ricoh Caplio RZ1

113 Olympus Mju digital 500

114 Olympus C-170

115 Sony Cybershot P73

116 Nikon D2X

Poplava prenosnikovo delnem zatišju, ki je v zadnjem časuvladalo na področju prenosnih računal-nikov v našem laboratoriju (in na slo-venskem trgu), se je spet zgodilo to, kar

se zgodi vedno, ko Intel predstavi novo stroj-no osnovo – prenosniki so nas dobesedno »po-plavili«. Centrino 2 oz. Sonoma, kot je bil sklop

znan pred uradno predstavitvijo, smo omeni-li že v marčevski številki, in zapisali, da so mumalodane vsi večji izdelovalci prenosnikov ob-ljubili podporo, da pa vsaj pri nas teh novihmodelov še ni dobiti. Danes je stanje popolno-ma drugačno, saj nam prav vsi prodajalci prina-šajo prenosnike z novimi osnovnim vezjem in znovimi zmogljivostmi. PCI Express in predvsemnovo Intelovo vezje 3D prinašata okoli dvakratvišje zmogljivosti 3D (to seveda velja le za ti-ste prenosnike, ki nimajo vgrajenega dodatne-ga grafičnega vezja), hitrejši (in dražji, ter red-kejši) je pomnilnik DDR2 ter zunanje procesor-

sko vodilo, vgrajeni diski so tipa SerialATA, nenazadnje pa so podprti vsi danes priljubljenibrezžični standardi (a, b in g, čeprav je res, daprvega v Evropi pravzaprav ni najti).

Naši preizkusi kažejo, da so novi mode-

li v povprečju res nekoliko hitrejši (ob istemprocesorju »Dothan«, ki je bil na voljo že predCentrinom 2), vendar pa izboljšav na področjuvarčevanja z akumulatorjem ni videti. Včasih(redko) prav nasprotno – preizkušali smo žemodele, ki so bili »na papirju« enaki kot nji-hov predhodnik (razen novega Centrina) in

je akumulator pri njih zdržal kar nekaj manj.Sprijazniti se bomo morali s tem, da »zastonjkosila ni« in da povečanje zmogljivosti načelo-ma prinese tudi večjo porabo energije. Nov ve-lik porabnik je predvsem zaporedni vmesnikPCI Express, ki deluje z bistveno večjimi frek-vencami kot dosedanje vodilo AGP. No, v Inteluse trudijo varčevati drugje. Npr. pri zaslonu, kiporabi kar 33 % energije, od tega 75 % za osve-tlitev, kjer sistem poskuša manjšo osvetlitev za-slona kompenzirati s svetlejšimi (belimi) pika-mi (DPST 2.0). Ali v izboljšanjem varčevanju zenergijo ob priklopljenih napravah USB (v sta-

rem Centrinu namreč procesor ni prešel v var-čevalno stanje C3 ali najvišje C4, četudi smo vprenosnik priklopili le USB ključek). Podobno jezdaj bolj varčen tudi zvočni podsistem. Vendar,kot rečeno – uspelo jim je le v toliko, da aku-

mulatorski rezultati v povprečju (odvisno odgonilnikov samih izdelovalcev) niso bistvenoslabši kot s starim Centrinom.

In ko smo že pri prenosnikih, se pomudi-mo še pri trenutni modni muhi, ki jo povze-ma vse več izdelovalcev v vse več modelih –svetlečih zaslonih, kot bi jih lahko imenova-

li. XBright, kot je tak zaslon prvi poimenovalSony (na svojem namiznem zaslonu LCD), oz.Crystal View, kot mu pravi Fujitsu Siemens, oz.TruBrite (Toshiba) so zasloni, ki se ponašajo znadvse kontrastno, svetlo in s tem privlačnosliko. V primerjavi z običajnimi zasloni so vide-ti, kot bi jim odstranili nekakšen »zameglitve-ni« filter in jih s tem izostrili. Resnica ni dalečod take predpostavke, saj zasloni svojo jasnostdejansko dolgujejo tudi »manjkajoči« prevlekiproti bleščanju. Taki zasloni se zato kar moč-no bleščijo oz. odsevajo okolico. Tega se sicerda navaditi, toda vprašanje je, koliko odstotkov

uporabnikov se bo s tem sprijaznilo. Zaenkratkaže, da tisti, ki si želijo jasnosti slike, prevla-dujejo nad tistimi, ki ne marajo odbleska. Alipa tako mislijo vsaj izdelovalci …

Matjaž Klančar

Podatki (predvsem

cena) pri posamez-

nih modelih se lahko

spremenijo, zato lah-ko pride tudi do spremembe vrstnega

reda. V takem oblačku v tabeli boste na-

šli pojasnilo.


P



PRENOSNI RAČUNALNIKINAJBOLJŠI IZDELKI


ime računalnika Toshiba PortegeR100

IBM ThinkPad X40 Dell Latitude X300Fujitsu SiemensLifebook P7010

Prestigio Visconte120

preizkušeno 2004/09 2004/11 2004/09 NOVO 2005/02

poslovni indeks Winstone 2004

10,6 14,1 15,5 17,9 20,2

večpredstavniindeks

Winstone 200411,5 14,8 16,4 17,8 23,4

trajanjedelovanja

6:40 5:32 4:02 3:54 2:26

zgradba inoprema

velikost in teža

zaZelo tanek in lahek,priložen dodatni aku-mulator

Mere, čas trajanja aku-mulatorja

Opremljenost, mere,dobra tipkovnica, pri-ložen dodatni aku-mulator

Opremljenost, mere Zmogljivost, svetel inkontrasten zaslon

proti Nima optične enote Cena, nima optič-ne enote

Nekoliko manj trdna iz-delava kot pri nekaterihkonkurentih

Odblesk zaslona, neko-liko visoka cena

Kratek čas trajanjaakumulatorja, nekolikovečji odblesk zaslona

cena (z DDV) 403.200 SIT 498.353 SIT 491.880 SIT 573.421 SIT 269.000 SIT

garancija 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta 2 leti

mere28,6 × 22,9 × 1,5 cm,1,1 kg

27 × 21 × 2,6 cm,1,3 kg

27,5 × 23 × 2 cm,1,2 kg

26,1 × 19,9 × 3,5 cm,1,3 kg

29,2 × 23 × 3,1 cm,1,9 kg

opremljenost

Intel Pentium M, 1,1GHz, 256 MB RAM,disk 40 GB, brez optič-ne enote, 12,1’’ zaslon,1024 × 768 pik, WLAN802.11g

Intel Pentium M, 1,2GHz, 512 MB RAM,disk 40 GB, brez optič-ne enote, 12,1’’ zaslon,1024 × 768 pik, WLAN802.11g

Intel Pentium M, 1,2GHz, 384 MB RAM,disk 60 GB, zunanjaUSB DVD-ROM/CD-RWenota, 12,1’’ zaslon,1024 × 768 pik, WLAN

802.11g in bluetooth

Intel Pentium M, 1,2GHz, 512 MB RAM, disk80 GB, DVD-RW, 10,6’’zaslon, 1280 × 768pik, WLAN 802.11g

Intel Pentium M, 1,6GHz, 512 MB RAM,disk 60 GB, DVD-ROM/CD-RW, 12,1’’ zaslon,1280 × 800 pik, WLAN802.11g

prodajaInea, www.inea.si, (01)513 81 00

Alterna, www.alterna-i.si, (01) 520 28 00;DISS, www.diss.si, (01)420 55 06; Mikropis,www.mikropis.si, (03)712 15 00

Alldea, www.alldea.si, (080) 18 88; FMC,www.fmc.si, (01) 52059 00

Gorenje, point.gore-nje.si, (03) 899 10 00;Liko Pris, www.likopris.si, (01) 750 64 00

Asbis, www.prestigio.si,(01) 530 32 20

prenosnika je njegov grafični procesor: nVidiin

GeForce Go 6600 s 128 MB namenskega pomnil-

nika naj bi po nVidiinih navedbah po zmogljivo-

sti prekašal vse ATIjeve prenosniške procesorje.

Nadzvočni Gericom je eden redkih prenosni-

kov, katerega brezžična omrežna kartica podpi-

ra tudi povezovanje v omrežja 802.11a, ne samo

802.11g. Standard a se v Evropi sicer nikoli ni

»prijel«, čez lužo pa je precej bolj uveljavljen.

Sicer je opremljenost z vmesniki povprečna.

Izpostavili bi čitalnik pomnilniških kartic, ki

podpira pet različnih formatov kartic.

Tipkovnica je bila pri preizkušenem modelu

nemška, pri modelih v prodaji pa bodo sloven-

ski znaki dotiskani na obstoječo razporeditev.

Pri tipkanju se nekoliko upogiba, vendar ne to-

liko, da bi bilo moteče. Nad kakovostjo sledil-

ne ploščice nismo imeli pripomb.

Vrhunske grafične zmogljivosti, ki jih ogla-

šujeta tako Gericom kot nVidia, so se dokaza-

le tudi v praksi. Novi Supersonic je tako eden

najzmogljivejših prenosnikov pri poganjanju

3D grafičnih programov in iger, brez večjih te-

žav pa se kosa tudi z grafičnimi karticami sred-

njega razreda za namizne računalnike. Tudi si-

cer se s svojimi zmogljivostmi uvršča malen-

kost nad povprečje. Zmogljiva zasnova pa očit-

no terja svoj davek pri akumulatorju: ob odklo-

pu iz električnega omrežja je Gericom deloval

le še dobri dve uri.

Gericomov prenosnik se lahko pohvali z

zmogljivo zasnovo, izvrstnim grafičnim proce-

sorjem, a žal nekoliko šibkim akumulatorjem.

Svoje mesto bo zato pogosteje našel na pisalni

mizi kot na kolenih uporabnika.

Peter Šepetavc

Gericom 1st Supersonic PCI-E

Gericomov 1st Supersonic PCI-E že z ime-

nom kaže, da gre za prenosnik, zgrajen na pod-

lagi novega Intelovega nabora 915, katerega

značilnost je tudi vodilo PCI Express za poveza-

vo z grafičnim procesorjem. Novi Supersonic se

lahko pohvali z zanimivo zasnovanim ohišjem,

ki z 2,8 cm debeline sodi med tanjše, tako da

gre za enega elegantnejših prenosnikov z za-

slonom širokega formata. Ta je vrste »Crystal

Bright«, se pravi, da zaradi prevleke ponuja ne-

koliko večjo svetlost in kontrast od običajnih

LCDjev, vendar je nekoliko večji tudi odblesk

zaslona, predvsem pri gledanju pod kotom in v

primeru, ko nanj neposredno pada svetloba.

Opremljenost prenosnika je dobra: proce-

sor deluje s taktom 1,73 GHz, pomnilnika je 512

MB, disk pa je 80-gigabajten. Optična enota zmo-

re zapisovati tudi na DVDje. Poglavitna odlika

TRENUTNO JE NA LESTVICI60 prenosnih računalnikov, od tega:

• 9 lahkih,• 29 cenejših,• 22 dražjih.

Vsak mesec objavimo tabelo s petimi naj-boljšimi iz vsake skupine.

PRENOSNI RAČUNALNIKIPri preizkusu vse prenosne računalnike, ki jih je ta hipmogoče dobiti na slovenskem trgu, razvršč amo nalestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamonove modele in zbrišemo tiste, ki nis o več naprodaj.

Pri prenosnikih ocenjujemo:• zgradbo in opremo• kakovost in ločljivost zaslona• kakovost tipkovnice in sledilne ploščice• hitrost delovanja• čas trajanja akumulatorja

• velikost in maso prenosnika• ceno in garancijske pogoje

Ocenjevani parametri so pri različnih kategorijahrazlično obteženi (npr. pri cenejših prenosnikih igra

cena večjo vlogo kot pri dražjih prenosnikih).Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se(lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen alinovih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekolikospreminja.

nižjacena



PRENOSNI RAČUNALNIKI NAJBOLJŠI IZDELKI


ime računalnika Dell Latitude D610 IBM ThinkPad T42 Hewlett-PackardCompaq nc8000 Toshiba SatelliteM30X-118 IBM ThinkPadR50p

preizkušeno NOVO 2004/09 2004/09 2005/01 2004/09


18,7 22,6 17,2 19,0 20,4


Winstone 200422,7 22,3 19,0 22,2 20,7

trajanjedelovanja

2:34 3:25 3:25 3:52 4:50

zgradba inoprema

velikost in teža

za Opremljenost, mere Mere, opremljenost,zmogljivost, tipkovnica

Opremljenost, raz-širljivost

Opremljenost, svetel inkontrasten zaslon, zmogljivgrafični procesor

Mere, opremljenost,zmogljivost, tipkovnica

protiČas trajanja akumu-

latorja Visoka cena Mere, čas trajanja aku-

mulatorja

Nekoliko nizka ločlji-

vost in odblesk zaslona Visoka cena


garancija 3 leta 3 leta 3 leta 2 leti 3 leta

mere31,2 × 26,2 × 3,4 cm,2,2 kg

32,9 × 26,8 × 3,1 cm,2,5 kg

32,5 × 27,4 × 4 cm,2,9 kg

36,5 × 27,5 × 3,8 cm,3,1 kg

32,7 × 29,1 × 4 cm,3,2 kg

opremljenost

Intel Pentium M, 1,86GHz, 512 MB RAM, disk80 GB, DVD-RW, 14,1''zaslon, 1400 × 1050pik, WLAN 802.11g inbluetooth

Intel Pentium M, 1,8GHz, 512 MB RAM,disk 80 GB, DVD-ROM/CD-RW, 15,1'' za-slon, 1400 × 1050 pik,WLAN 802.11b in blu-etooth

Intel Pentium M, 1,6GHz, 512 MB RAM, disk40 GB, DVD-ROM/CD-RW, 15'' zaslon, 1400× 1050 pik, WLAN 80-2.11g in bluetooth

Intel Pentium M, 1,7GHz, 512 MB RAM, disk60 GB, DVD-RW, 15,4''zaslon, 1280 × 800pik, WLAN 802.11g

Intel Pentium M, 1,7GHz, 512 MB RAM, disk60 GB, DVD-RW, 15,1''zaslon, 1600 × 1200pik, WLAN 802.11b inbluetooth

prodaja

Alldea, www.alldea.si, (080) 18 88; FMC,www.fmc.si, (01) 52059 00

Alterna, www.alterna-i.si, (01) 520 28 00;DISS, www.diss.si, (01)420 55 06; Mikropis,www.mikropis.si, (03)

712 15 00

partnerji HP, www.hp.com/si/partners,080 17 30

Inea, www.inea.si, (01)513 81 00

Alterna, www.alterna-i.si, (01) 520 28 00;DISS, www.diss.si, (01)420 55 06; Mikropis,www.mikropis.si, (03)

712 15 00

ime računalnika Solonote P1556A Prestigio Nobile156

Solonote P1558A Solonote C1556A Prestigio Nobile157

preizkušeno 2004/09 2004/09 2005/04 2004/12 2005/01


19,6 19,6 21,0 14,4 21,5


Winstone 200419,8 19,6 24,2 16,2 21,2

trajanjedelovanja

4:25 4:19 4:24 4:02 3:15

zgradba inoprema

velikost in teža

zaZmogljivost, čas traja-nja akumulatorja

Zmogljivost, čas traja-nja akumulatorja

Zmogljivost, opremlje-nost, čas trajanja aku-mulatorja

Zmogljivost, čas traja-nja akumulatorja

Opremljenost, zmog-ljivost

protiNekoliko slabša tip-kovnica

Slaba sledilna plošči-ca, nekoliko slabša tip-kovnica

Večje zunanje mere vprimerjavi s predhod-nikom

Nekoliko slabša tip-kovnica

Slaba sledilna plošči-ca, nekoliko slabša tip-kovnica


garancija 2 leti 2 leti 2 leti 2 leti 2 leti

mere32,6 × 27 × 3 cm,2,7 kg

32,6 × 27 × 3 cm,2,7 kg

33 × 27,5 × 4 cm,2,8 kg

32,6 × 27 × 3 cm,2,7 kg

32,6 × 27 × 3 cm,2,7 kg

opremljenost

Intel Pentium M, 1,6GHz, 512 MB RAM,disk 60 GB, DVD-ROM/CD-RW, 15'' zaslon,1024 × 768 pik, WLAN802.11g



Intel Celeron M, 1,4GHz, 256 MB RAM, disk40 GB, DVD-ROM/CD-RW, 15'' zaslon, 1024× 768 pik

Intel Pentium M, 1,6GHz, 512 MB RAM, disk60 GB, DVD-RW, 15''zaslon, 1400 × 1050pik, WLAN 802.11g

prodajaElkotex, www.elkotex.si, (01) 583 79 10


Elkotex, www.elkotex.si, (01) 583 79 10

Elkotex, www.elkotex.si, (01) 583 79 10


Toshiba Satellite M40-110

Prijetno oblikovan prenosnik v kombinaciji

sive in črne barve je razmeroma velik, povečini

zaradi zaslona, velikega 15,4 palca in s širokim

razmerjem stranic. Ta je izdelan s tehnologijo

TruBrite, ki smo jo v prenosnikih tega izdelo-

valca že srečali, in prinaša nadpovprečno svetlo

sliko z zasičenimi barvami in dobrim kontrast-

nim razmerjem. Negativna plat je malenkost

večji odblesk svetlobe, vendar prednosti vseka-

kor odtehtajo to pomanjkljivost. Tipkovnica s

slovenskimi znaki ima precej samosvojo razpo-

reditev določenih tipk, pa tudi vpetost v ohišje

je v nasprotju s pričakovanji nekoliko manj trd-

na. Sledilna ploščica je dokaj natančna, vendar

nekoliko premajhna za udobno delo. Od vmes-

nikov smo pogrešali predvsem infrardečega ter

bluetooth, ne manjka pa brezžični po standar-

du 802.11b/g. Priročen čitalnik pametnih kartic

na sprednji stranici sprejme vse danes razšir-

jene vrste kartic, razen kartic Compact Flash.

Vgrajeni zvočniki Harman/Kardon predvajajo

presenetljivo kakovosten zvok, čeprav bi bili

morda lahko za odtenek glasnejši. V korak s

» Glasbene CDjelahko krmilimo

brez program-ske opreme kar zgumbi na ohišju.

nižjacena





časom gre enota DVD, ki zapisuje na obe vr-sti nosilcev DVD (plus/minus) z do 8x hitrost-

jo, ne podpira pa zapisovanja na dvoslojne no-silce. Ob predvajanju filmskih plošč lahko eno-ti s pomočjo priloženega programa znižamo hi-trost vrtenja in tako blagodejno vplivamo na si-cer precejšno glasnost le-te. Mimogrede, čepravse ventilator za hlajenje procesorja med delomobčasno vklopi, je na srečo praktično neslišenin zato ne moti zbranosti pri delu ali med ogle-dom večpredstavnih vsebin.

Priznani izdelovalci se od brezimnih ločijotudi po količini (in deloma tudi kakovosti) prilo-žene programske opreme. Toshiba tu seveda niizjema. Poleg operacijskega sistema WindowsXP Home je priložen program Norton Internetsecurity 2005 (ki je sicer 90-dnevna preizkusnarazličica, pa vendarle), za peko medijev CD inDVD pa InterVideo WinDVD Creator. Uporaben

je tudi zajeten kupček pomožnih programov,npr. prej omenjeni program za utišanje delo-vanja optične enote ali pa tisti za programira-nje dodatnih tipk ter vklop posameznih delovprenosnika (npr. brezžični vmesnik). Neprijetnalastnost pa je, da zaradi precejšne količine ome-njenih dodatkov operacijski sistem potrebujenekaj več časa, da se uspešno zažene.

Celoto poganja 1,73 GHz Pentium M proce-sor, pri tem pa mu pomaga 512 MB pomnil-nika, ki ni vrste DDR2. Za grafiko skrbi noviATI Mobility Radeon X300, ki izkorišča vodilo

PCI Express, ki ga prinaša prenovljeni naborCentrino. Po meritvah s programom 3Dmarkpa hitrostno ni preveč napredoval v primer-

javi s starejšima modeloma Radeon 9600 in9700. Tudi drugače nas hitrost in zmogljivostprenosnika nista preveč navdušila. Še najbo-lje se izkaže pri delu z večpredstavnimi pro-grami, kjer dosega dobre rezultate. Pri poga-njanju pisarniških programov je dosežena hi-trost malenkost nižja od podobno zmogljivozasnovanih prenosnikov. Najslabše pa jo od-nese pri trajanju delovanja brez omrežne na-petosti, saj »Satelit« obmolkne že po manj kot

dveh urah delovanja. Gregor Šimenc

Hewlett-Packard Compaqnc6120

Hewlett-Packardov nc6120 je nadgradnjamodela nc6000, gre pa za zelo elegantno ob-likovan prenosnik. Čeprav pogled v tehničneznačilnosti razkrije, da po merah v primerja-vi s konkurenti ne izstopa, ohišje deluje zelotanko.

Po opremljenosti se prenosnik uvršča v zla-

to sredino: procesor Pentium M deluje s tak-tom 1,73 GHz, pomnilnika je 512 MB, disk pa je 60-gigabajten. Optične nosilce vtaknemo venoto DVD-RW. Zaslon z diagonalo 15 palcevima ločljivost 1024 × 768 pik, za prikaz grafi-

ke na zaslonu pa skrbi kar Intelov sistemski na-bor. V praksi se zaslon izkaže za nekoliko manjkontrastnega, kot smo vajeni pri konkurentih(tudi pri tistih istega izdelovalca). Tudi ostri-na ni najboljša.

Ena izmed poglavitnih odlik novega HPja jetipkovnica. Tipke imajo ravno pravšnji hod, pritipkanju se prav nič ne upogiba, pohvalili pa bitudi razporeditev, tako da gre za prenosnik, kiga lahko več kot priporočamo vsem, ki velikotipkajo. Med boljšimi je tudi sledilna ploščica,ki se na dotik dobro odziva, na gumba, ki spr-va delujeta nekoliko nerodno (sta gumijasta innekoliko segata navzgor iz ravnine ohišja), pasmo se hitro navadili.

Opremljenost z vmesniki je dobra. Prenosnikima tudi zaporedni vmesnik, ki ga pri konku-rentih najdemo zelo redko, v dobi digitalnefotografije pa pride več kot prav tudi čitalnikpomnilniških kartic, ki podpira šest različnihformatov kartic. Zmogljivosti prenosnika seve-da lahko razširimo s karticami PC Card.

Pri meritvah se je prenosnik uvrščal v zla-to sredino, tako po hitrosti poganjanja progra-mov kot tudi po zmogljivosti akumulatorja.Kljub temu smo od izdelka z ločljivostjo samo1024 × 768 (višja ločljivost navadno pomeniobčutno višjo porabo energije) pričakovali zanekaj minut daljši čas delovanja brez napaja-nja od namerjenih dobrih treh ur.

Nc6120 bo s svojimi lastnostmi in videzom,pa tudi z dokaj ugodno ceno pritegnil precejuporabnikov. Za lažjo uveljavitev med uporab-niki pa bi mu pri HPju lahko namenili kakšnoleto garancije več (ima jo 1 leto).

P. Š.

Acer TravelMate 4601WLMi

Acerjev model TravelMate 4601WLMi gledena mere (debelina 3,4 cm) deluje tanko. Tehtanekaj manj kot tri kilograme. Srebrno ohišje jedokaj robustno in trdno sestavljeno. Na spre-dnji strani so priključki zvočne kartice, ena vra-ta USB in vmesnik IR, na desni strani ohišjavrata IEEE 1394, še dvoje vrat USB, priključek S-Video ter priključka modema in omrežne karti-ce. Prenosnik ima vgrajen DVD zapisovalnik.

Poganja ga procesor Intel Pentium M s tak-tom 1,6 GHz, za delo ima na voljo 512 MB pom-nilnika. Zmogljiv procesor omogoča udobnodelo s poslovnimi programi, vgrajena grafič-na kartica ATI Mobility Radeon X600 s 64 MBpomnilnika pa učinkovito delo z večpredstav-nimi programi. Izkazala se je kot izredno do-bra, saj zadošča tudi za igranje iger z zahtev-nejšo grafiko.

Pod pokrovom bomo našli tipkovnico, ki jenekoliko zaobljena, čvrsta in prijetna za tipka-nje, žal pa so slovenski znaki prelepljeni z na-





lepkami in ne natisnjeni na tipke. Pri smernihtipkah ima dodani dve tipki; s pritiskom na-nju dosežemo znaka za evro in dolar. Pod tip-kovnico je sledilna ploščica, ki je nekoliko pre-gladka in najbrž zato manj odzivna, med obe-ma tipkama pod sledilno ploščico pa je dodatnaštirismerna tipka, s katero krmilimo drsnike voknih. Ta se je izkazala za zelo dobro.

Slika na monitorju je kontrastna, ostra inenakomerno osvetljena. Kljub velikosti moni-torja je akumulator poganjal računalnik slabetri ure in pol, kar lahko pripišemo dokaj nizkiločljivosti zaslona.

Acer TravelMate 4601WLMi je prenosnik, kise je izkazal kot vsestranski, z velikim moni-torjem pa si bo na njem užitek ogledati tudikak film.

Damir Odlak

Fujitsu Siemens Lifebook E8020

Lifebook E8020 je po zunanjosti povsemenak predhodniku, a je njegova notranjost šezmogljivejša. Procesor namreč deluje pri taktukar 2,13 GHz, družbo pa mu dela za kar giga-bajt pomnilnika in 80 GB disk. Za prikaz grafi-ke na 15-palčnem zaslonu skrbi ATIjev MobilityRadeon X600, ki je s sistemskim naborom po-vezan prek vodila PCI Express, ločljivost zaslo-na pa je 1400 × 1050 pik. Kot je za prenos-

nike višjega cenovnega razreda običajno, imanajzmogljivejši Lifebook vgrajen tudi DVD za-pisovalnik.

Opremljenost z vmesniki je enaka kot pripredhodniku, ki smo ga opisali v lanski sep-tembrski številki – izpostavili bi kar štiri vtič-nice USB in bralnik za pametne kartice, ki na-domesti oz. nadgradi avtentifikacijo uporab-nika, še posebej pri npr. spletnem bančni-štvu. Nov pa je vmesnik za razširitvene kar-tice ExpressCard, ki naj bi v prihodnosti nado-mestile kartice PC Card.

Tipkovnica s pravo slovensko razporeditvijotipk daje pri tipkanju zelo dober občutek – neupogiba se, razporeditev pa je precej dober pri-bližek tistemu, česar smo vajeni pri običajnihtipkovnicah za namizne računalnike. Za pre-mikanje kazalke imamo na voljo tako sledilnoploščico kot krmilno paličico.

Pri meritvah se je pokazala moč nove za-snove, pri kateri seveda nosi največji delež delaprocesor. Ta se izkaže predvsem pri merjenjuhitrosti: tako pri poganjanju poslovne kot privečpredstavni programski opremi je prenosnikmed najhitrejšimi na trgu. Tudi grafični pro-cesor se lahko pohvali z dokaj visokimi zmog-ljivostmi, saj je pri testu 3DMark 2001 dose-gel skoraj 12.000 točk, tako da je E8020 pri-meren tudi za poganjanje 3D programov iniger. Nekoliko slabše se odreže akumulator.Zmogljiva zasnova terja svoj davek pri mobil-

nosti, saj je prenosnik pri delu brez priklopana električno vtičnico nehal delovati že po sla-bih dveh urah.

Lifebook E8020 je s svojimi rezultati po hi-trosti poganjanja programske opreme med pre-nosniki skorajda brez konkurence. Žal pa zmog-ljivost in opremljenost prinašata tudi dokaj vi-soko ceno, poleg tega nas je razočaral tudi aku-mulator.

P. Š.

Fujitsu Siemens Lifebook P7010

Fujitsu Siemens z modelom Lifebook P7010postavlja nove meje pri lahkih prenosnikih zvgrajeno optično enoto. Gre namreč za izdelekz zaslonom širokega formata, ki izstopa pred-vsem po majhnih zunanjih merah in teži, sajtehta samo 1,3 kilograma. Pri tem so v FSC po-skrbeli, da računalnik po opremljenosti pravnič ne zaostaja za večjimi konkurenti: proce-sor Pentium M deluje s taktom 1,2 GHz (greza različico ULV, ki porabi precej manj energijeod običajnega Pentiuma M), računalnik pa imatudi 512 MB pomnilnika in 80-gigabajtni disk.Optična enota zmore branje in pisanje tako na

CDje kot DVDje, pogon pa lahko tudi nadome-stimo z morebitnim drugim diskom ali dodat-nim akumulatorjem.

Največji kompromis so v Fujitsu Siemensumorali skleniti pri zaslonu – zaradi kompak-

tnih mer računalnika ima ta diagonalo le 10,6palca. Po ločljivosti je prenosnik enak drugimultra lahkim modelom s širokim zaslonom, kismo jih preizkusili: sliko na 1280 × 768 pik iz-risuje Intelov sistemski nabor, zaslon pa je vr-ste »Crystal View«, torej s posebno prevlekoza večji kontrast in svetlost, vendar moramozato vzeti v zakup dokajšen odblesk, še pose-bej če svetloba iz okolice pada neposredno nazaslon.

Opremljenost z vmesniki je odlična: polegdveh priključkov USB 2.0 in vmesnika firewi-re ima prenosnik tudi izhod za zunanji moni-tor in vmesnik VGA, vsi, ki uporabljajo digital-

ne fotoaparate, pa bodo veseli kar dveh vgraje-nih čitalnikov za pomnilniške kartice: v prvega

» Majhne mere Lifebooka P7010 postanejo še bolj očit-ne, če ga postavimo ob bok običajnemu prenosniku.





lahko vtaknemo pomnilniške kartice SD, MMCin MemoryStick, v drugega pa pomnilniške inrazširitvene kartice CompactFlash. Kljub razši-ritvenemu mestu CF pa ima prenosnik še vednotudi prostor za razširitvene kartice PC Card, vkaterega lahko vtaknemo eno kartico vrste II.

Tipkovnica ima na angleško razporeditevdotiskane slovenske znake, zaradi mer prenos-nika pa so tipke nekoliko manjše od običajnih.Izpostavili bi tipki Đ in Ž, ki sta še precej ožjiod drugih. Kljub temu se na tipkanje na P7010hitro navadimo. Pohvalili bi tudi sledilno ploš-čico, ki se na dotike dobro odziva, njeni gum-bi pa so postavljeni nekoliko preveč v rob pre-nosnika.

Pri meritvah se je P7010, kljub nizkemu tak-tu procesorja in majhnim zunanjim meram, kinavadno pomenijo dokaj šibak akumulator, ob-nesel zelo dobro. Pri merjenju hitrosti so rezul-tati nekoliko nad povprečjem (za razred ultralahkih prenosnikov), pohvalili pa bi čas traja-nja akumulatorja, ki je skoraj štiri ure pri naj-

večji osvetlitvi zaslona. Ob tem moramo ome-niti, da jim je v Fujitsu Siemensu uspelo v pre-nosnik stlačiti akumulator z zmogljivostjo kar4800 mAh, kar je ob tako majhnem prenosni-ku hvale vreden dosežek.

Fujitsu Siemens je z najmanjšim Lifebookomkonkurentom pokazal, da kljub majhnim me-ram računalnika pri opremljenosti ni trebasklepati kompromisov. Pravzaprav mu lahkoočitamo le relativno visoko ceno..

P. Š.

Dell Latitude D610

Dellov Latitude D600 spada med bolj pro-dajane prenosnike tega podjetja, katerega zna-čilnost so bile dokaj majhne zunanje mere innadpovprečna opremljenost za zahtevano ceno.Zmagovite kombinacije pri Dellu seveda nisomenjali, tako da je model D610 le manjša po-sodobitev uspešnega predhodnika. Po zunanjo-sti je skoraj povsem enak modelu D600 (ohiš-

je je bilo deležno le nekaj lepotnih popravkov),pa tudi po zasnovi ne odstopa preveč od D600,če seveda upoštevamo prehod na nov rodIntelovega kompleta Centrino.

D610 na preizkusu je bil opremljen z 1,86GHz procesorjem Pentium M, 512 MB pomnilni-ka in 80 GB diskom. Za prikaz grafike na zaslo-nu skrbi ATIjev procesor Mobility Radeon X300,ki spada med manj zmogljive izdelke tega izde-

lovalca, kljub temu pa njegove zmožnosti po-speševanja 3D grafike omogočajo tudi poganja-nje grafično manj zahtevnih iger. Optične no-silce v prenosniku vrti enota DVD-RW, tako dalahko na poti na DVDje tudi zapisujemo.

Odlika modela D600 je bila dobra opremlje-nost z vmesniki, pri modelu D610 pa so Delloviinženirji naredili še korak naprej. Tako imamonamesto dveh vtičnic USB zdaj na voljo štiri,kljub temu pa ima prenosnik še vedno na vo-ljo tudi zaporedni in vzporedni vmesnik, ki sesicer iz računalnikov počasi, a vztrajno poslav-ljata. Izpostavili bi še to, da D610 podobno kotpredhodnik nima vmesnika firewire, kar je do-kaj nenavadno, saj tega najdemo že tudi v pre-nosnikih nižjega cenovnega razreda. Za brez-žično povezovanje je poleg vmesnika WLAN navoljo tudi bluetooth. D610 ima tudi čitalnik pa-metnih kartic, ki ga bodo veseli vsi, ki pri deluuporabljajo naprednejše načine avtentifikacijeuporabnika in hranjenja certifikatov.

Tipkovnica je ena izmed odlik DellovihLatitudov. Želeli bi si nekoliko trdnejše vpetje vohišje (pri tipkanju se tipkovnica nekoliko upo-giba, vendar ne toliko, da bi bilo moteče), po-hvaliti pa moramo razporeditev, ki je ena bolj-ših. Za premikanje kazalke po zaslonu imamona voljo tako sledilno ploščico kot krmilno pali-čico, tako da uporabnik tudi tu ni omejen.

Pri meritvah se je D610 odrezal dokaj pov-

prečno. Pri merjenju hitrosti delovanja je pre-nosnik v zlati sredini, tako pri poganjanju pi-sarniških kot večpredstavnih programov.Nekoliko slabše se odreže vgrajeni akumulator.Z dobrima dvema urama in pol delovanja se na-mreč uvrsti za kar precej konkurentov, tako dase še enkrat izkaže, da je nova Intelova zasno-va sicer nekoliko zmogljivejša, a tudi bolj po-žrešna na energijo.

Latitude D610 je dokaj posrečena nadgrad-nja, ki odpravlja nekatere slabosti predhodni-ka (majhno število vmesnikov USB), obenem panekatere tudi ostajajo. Za prenosnik, ki s svo-

jimi merami kaže, da je namenjen predvsemdelu na terenu, pa ima žal nekoliko premalozmogljiv akumulator.

P. Š.

Dell Inspiron 6000Dell je ob izidu novega Intelovega sistem-

skega nabora i915 prenovil skoraj celotno pa-leto prenosnikov hkrati. Inspiron 6000 je mo-del, namenjen predvsem zahtevnejšim uporab-nikom po domovih, ponuja pa ugodno razmerjemed zmogljivostjo, opremljenostjo in ceno.

Intelov procesor Pentium M s taktom 1,73GHz spada med srednje zmogljive prenosni-ške procesorje, v Dellu pa so mu dodali 512 MBpomnilnika in kar 80 GB disk, tako da gre za

» Večina razširitvenih priključkov je skrita pod vratci.



PRENOSNI RAČUNALNIKI NAJBOLJŠI IZDELKI


zelo solidno opremljen prenosnik. Ne manjkaseveda tudi zapisovalnik DVD. Za grafiko skrbikar Intelov sistemski nabor, tako da poganjanjuzahtevnejših 3D programov in igram prenos-nik ni namenjen, moramo pa kljub temu izpo-staviti, da je procesorskemu velikanu pri novigeneraciji integriranega grafičnega procesorjavseeno uspelo precej napredovati, saj se novinabor pri grafičnih meritvah izkaže za več kotdvakrat zmogljivejšega od predhodnika. Zaslonnovega Inspirona je širokega formata, njegovaločljivost pa je pri preizkušenem modelu samo1280 × 800 pik (na voljo so tudi modeli z viš-

jo ločljivostjo).Dellovi Inspironi za razliko od modelov

Latitude niso opremljeni s slovensko tipkovnico,temveč so šumniki na prenosnik dodani z nalep-kami. Občutek pri tipkanju je dober, tipkovnicase ne upogiba toliko, da bi bilo moteče. Tudi nadsledilno ploščico nismo imeli večjih pripomb.

Na sprednji strani ima šesttisočica gumbe,s katerimi lahko v optični enoti vrtimo glas-bene CDje, ne da bi vklopili računalnik. Gre zarešitev, ki ob zaslonu širokega formata najboljkaže, da je prenosnik namenjen predvsem več-predstavno usmerjenim.

Pri meritvah se je novi Dell obnesel dokajdobro. Z indeksom nad 20 tako pri poslovnemkot pri večpredstavnem indeksu Winstone seuvršča med zmogljivejše prenosnike. Pri več no-vih modelih smo opazili, da prenosniki, zgraje-

ni na novem kompletu Centrino, pri polni obre-menitvi (kakor jih tudi preizkušamo) zdržijonekoliko manj časa brez napajalnika od pred-hodnikov. Tudi Inspiron 6000 tako na akumula-tor deluje slabe tri ure, s čimer se uvršča kveč-

jemu v povprečje.Inspiron 6000 s svojo zasnovo in razmeroma

ugodno ceno prinaša dokaj dobre zmogljivosti,povprečen čas trajanja akumulatorja in neko-liko nizko ločljivost zaslona. Pograjati moramoto, da so šumniki na tipke dodani z nalepkami,kljub temu da so tipkovnice pri Inspironih več-inoma enake kot pri Latitudih.

P. Š.

Dell Inspiron 9300

Dell Inspiron 9300, naslednik modela 9200, je opremljen s procesorjem Intel Pent ium Ms taktom 1,7 GHz. Pri delu ima na voljo 512MB pomnilnika, za izrisovanje slike pa skrbivgrajena grafična kartica ATI Mobility RadeonX300, ki uporablja kar 128 MB pomnilnika.Grafični procesor poleg dela z večpredstav-nimi programi omogoča tudi udobno igranjeiger (program 3D Mark 2001 SE ji je dodelil9578 točk).

Zaradi velikega monitorja (po diagonali merikar 17 palcev) se akumulator zelo hitro izprazni,kar je tudi njegova največja slabost. Tudi sicerse monitor na preizkusu ni pretirano izkazal.Prikazane barve so bile sicer dobre, enako veljatudi za kontrast in svetlost prikazane slike, kot-na vidljivost pa je bila podpovprečna.

Model Inspiron 9300 ima zelo veliko in ro-bustno ohišje, s tipkovnico, na kateri bomo slo-venske znake našli na nalepkah. Veliko bolje jeopremljen z vmesniki. Na prednji strani ima medzvočnikoma gumbe za krmiljenje optične enote,na straneh pa ima eno razširitveno režo PCM-CIA, vmesnik WLAN, vhod in izhod zvočne kar-tice, vgrajen bralnik večpredstavnih kartic, dvavmesnika USB in optično enoto. Na zadnji stra-ni ohišja so štirje dodatni vmesniki USB, analog-ni in digitalni izhod za zunanji monitor, izhodza televizijski sprejemnik in seveda vmesnika zavgrajena modem in omrežno kartico.

Glede na mere prenosnika bi lahko trdili, dagre za napravo, ki nadomešča namizni računal-nik, hkrati pa omogoča določeno (pogojno) pre-nosljivost. Najbolj je omejen z akumulatorjem,ki je na preizkusu brez priklopa na električnoomrežje vzdržal zgolj slabo uro in pol.

D. O.



LASERSKI TISKALNIKINAJBOLJŠI IZDELKI


ime tiskalnika Lexmark E232Konica Minolta PagePro1300W

Samsung ML-1520Hewlett-PackardLaserJet 1010

preizkušeno 2004/09 2004/05 2005/03 2005/04

hitrost

kakovost izpisa

opremljenost

cena izpisa

za Ugodna cena, hitrostPreprosta namestitev, hi-trost izpisa

Zelo ugodna cena Cena, tiho delovanje

proti Visoka cena odtisa, slaba ka-kovost odtisa bitnih slik inrastrov.

Nekoliko slabši izpis bitnihslik, nima predala

Počasen izpis prve strani,glasnost

Slabša kakovost grafike, nimapredala, visoka cena izpisa

cena (z DDV) 29.900 SIT 29.880 SIT 29.990 SIT 28.800 SIT

cena strani 8,10 SIT 6,83 SIT 5,68 SIT 8,16 SIT

hitrost tiskabesedila

00:51 01:08 01:33 01:27

hitrost tiskaporočila

00:32 00:45 00:57 00:56

tehničnipodatki

A4, 21 str./min., 600 × 600(2400 programsko) pik/pa-lec, 250 (predal) + podajalnikza posamezne liste, 16/80,PCL 5e; vmesniki: vzporedni,USB; gonilniki: Windows 9x,Me, NT, 2000, XP, MacOS.

A4, 16 str./min., 1200 ×1200 pik/palec, 150 (pla-denj), 8, GDI; vmesniki: vzpo-redni, USB; gonilniki: Windows98SE, Me, 2000, XP.

A4, 14 str./min., 600 × 600pik/palec, 250 (podajalnik) +podajalnik za posamezne li-ste, 8, GDI; vmesniki: USB;

gonilniki: Windows 9x, Me,2000, XP, MacOS.

A4, 12 str./min., 600 × 600pik/palec, 150 (pladenj), 8,GDI; vmesniki: USB; gonilni-ki: Windows 9x, NT, Me, 2000,XP, MacOS.

prodaja Alterna, www.alterna-i.si, (01)585 58 00

Gorenje Point, point.go-renje.si, (03) 899 10 00;Likopris, www.likopris.si, (01)750 64 00

Avtera, www.avtera.si, (01)585 34 11; Lancom, www.lan-com.si, (02) 330 01 00

partnerji HP, www.hp.com/si/partners, 080 17 30

Hewlett-Packard Laserjet 1020

Najmanjši Hewlett-Packardovi laserski mo-deli serije 10xx (1010, 1012, 1015) so pred ča-

TRENUTNO JE NA LESTVICI69 tiskalnikov, od tega:

• 26 osnovnih,• 14 srednje zmogljivih,• 6 najzmogljivejših,• 10 dražjih barvnih,• 13 cenejših barvnih.

Vsak mesec objavimo tabelo, ki vključujenajboljše štiri iz vsake skupine.

Pri preizkusu vse laserske tiskalnike, ki jih je ta hipmogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamo nalestvico. Vsak mesec popravimo cene tiskalnikovin potrošnega materiala, dodamo nove modele in

zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Na tej podlagivedno znova izračunamo ocene, ki upoštevajokakovost tiskanja, hitrost, enostavnost dela stiskalnikom, zgradbo, prijaznost in zmogljivostgonilnikov, ceno tiskalnika ter ceno odtisa na papir.Cena odtisa vključuje samo ceno barvila in valja,ne pa tudi grelca, prenosnega traku in ostalegamorebitnega potrošnega materiala ter sevedapapirja.Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se

(lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenihcen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesecnekoliko spreminja.Vsak mesec objavimo tabelo, ki vključuje najboljše

štiri iz vsake skupine.Pri laserskih tiskalnikih ocenjujemo:• kakovost tiska• hitrost tiska.• ceno odtisa (črno belo in barvno), ki joizračunamo na podlagi podatkov proizvajalca• ceno tiskalnika.• delo s papirjem• zgradbo• robustnost

som dokaj razburkali trg laserskih tiskalni-kov za rabo doma oz. v manjših pisarnah. Biliso namreč eni prvih laserjev, ki so bili dovoljmajhni za res vsako mizo, hkrati pa so ponuja-li dovolj visoke zmogljivosti. Njihova slabost jele dokaj visoka cena odtisa.

Najnovejši model 1020 je le manjša »teh-nična« nadgradnja modela 1012, vendar bi-stvena cenovna – je namreč kar 40 % cenejši(mimogrede, novost je tudi nekoliko hitrejšimodel 1022)! Očitno se je kot nekakšna ma-gična meja za tiskalnike tega razreda uvelja-vila cena 30.000 tolarjev, ki jo je pred časomprvi dosegel tiskalnik Konice Minolte, zdaj pase ji pospešeno približujejo prav vsi izdeloval-ci. Tudi Hewlett-Packard, ki je pred kratkim

na to ceno znižal model 1010 (12 strani na mi-nuto), zdaj pa toliko stane tudi novi 1020 (14strani na minuto).

Edina tehnična razlika, ki nam jo je uspelougotoviti v primerjavi z 1012 (razen drugačnebarve), je hitrejši procesor. Laserjet 1020 imavgrajen 234 MHz procesor (1020 le 133 MHz),kar se bistveno pozna pri kompleksnejših ti-skalnih poslih. Bitno stran A4 novinec natis-ne v le 12 sekundah, medtem ko je model 1012za to potreboval dvakrat več. Mimogrede, tuditiskanje kompleksne strani PDF traja le 13 se-kund (res pa je, da je tako hitrost pripisati je-ziku GDI)! Razlika je tudi v hitrosti natisnje-ne prve strani. Oba tiskalnika imata deklarira-no hitrost 10 sekund, vendar smo pri modelu1012 v praksi večkrat izmerili 16 sekund. Novimodel 1020 se specifikacij natančno drži, takoda je tiskanje z njim res v užitek – brž ko stis-

nemo »tiskaj«, se tiskalnik prebudi in v dese-tih sekundah natisne stran. Canonov keramič-ni grelec (t. i. Instant On Fuser) se v primerja-

1200 DPI

LASERSKI TISKALNIKI

• razširljivost • enostavnost dela in morebitne težave• prijaznost gonilnikovOcenjevani parametri so pri različnih kategorijahrazlično obteženi (npr. pri osnovnih tiskalnikih igracena večjo vlogo kot pri najzmogljivejših).



LASERSKI TISKALNIKI NAJBOLJŠI IZDELKI


ime tiskalnikaKyocera MitaFS-9520DN

Kyocera MitaFS-9120DN

Hewlett-PackardLaserJet 9050dn

Lexmark W820n

preizkušeno 2004/05 2004/07 2005/02 2002/01

hitrost

kakovost izpisa

opremljenost

cena izpisa

zaHitrost tiskanja, kakovost izpi-

sa, razširljivost.

Hitrost tiskanja, kakovost izpi-

sa, razširljivost.

Zmogljivost, zanesljivost,

opremljenost, tiho delovanje

Hitrost tiskanja, kakovost izpi-

sa, razširljivost

proti Ne najhitrejši izpis prve strani Počasna obdelava PostscriptOpazni rastri, čas, predenprekine tiskanje

Slabši gonilniki PCL

cena (z DDV) 1.103.880 SIT 791.880 SIT 1.098.960 SIT 878.016 SIT

cena strani* 1,56 SIT 1,56 SIT 2,21 SIT 2,31 SIT


00:26 00:32 00:25 00:22


00:14 00:19 00:18 00:15

tehničnipodatki

A3, 51 str./min., 1800 × 600pik/palec, 2 × 500 (predal)+ 200 (večnamenski podajal-nik), 64/576, PCL6, KPDL3(Postscript 3); vmesniki: vzpo-redni, USB, omrežni; gonilni-ki: Windows 9x, NT, 2000, XP,

Linux, OS/2, MacOS.

A3, 20 str./min., 1800 × 600pik/palec, 2 × 500 (predal)+ 200 (večnamenski podajal-nik), 32/544, PCL6, KPDL3(Postscript 3); vmesniki: vzpo-redni, USB, omrežni; gonilni-ki: Windows 9x, NT, 2000, XP,

Linux, OS/2, MacOS.

A3, 50 str./min., 600 × 600(1200 programsko) pik/pa-lec, 2 × 500 listov (predal) +100 listov (večnamenski po-dajalnik), 128 MB/512 MBMB, PCL 6, PCL 5e, Postscript3, PDF; vmesniki: vzporedni,omrežni; gonilniki: WindowsXP, 9x, NT 4.0, 2000, Me,MacOS , OS/2 , Linux , NovellNetWare 3.x, 4.x, 5.x, .

A3, 45 str./min., 600 × 600(1200 programsko) pik/pa-lec, 2 × 500 (predal) + 35(večnamenski podajalnik),64/384, PCL 6, Postscript 3;vmesniki: USB, omrežni; go-nilniki: Windows 9x, Me, NT,

2000, XP.

prodajaXenon forte, www.xenon-forte.si, (01) 548 48 00

Xenon forte, www.xenon-forte.si, (01) 548 48 00


Alterna, www.alterna-i.si, (01)585 58 00

ime tiskalnika Nashuatec P7132N Kyocera Mita FS 1920N OKI B6300N Lexmark T430

preizkušeno 2004/05 2004/06 2005/02 2005/04

hitrost

kakovost izpisa

opremljenost

cena izpisa

zaZelo hiter odtis prve strani, hi-tro tiskanje kompleksnih stra-ni, razširljivost

Cena izpisa, kakovost izpisaZelo hitro delovanje, ugod-na cena

Kakovost izpisa, hitro tiskanjepostscript

protiNeenakomerno tiskanje ra-strov

Počasna obdelava PostscriptMoteči vodoravni rastri v odti-su, nima večnamenskega po-dajalnika

Glasnost med tiskanjem



hitrost tiskabesedila 00:36 00:46 00:36 00:37


00:25 00:30 00:22 00:25

tehničnipodatki

A3, 32 str./min., 1200 ×1200 pik/palec, 500 (predal)+ 100 (večnamenski podajal-nik), 64/320, PCL 5c, RPCS,Postscript 3; vmesniki: vzpo-redni, USB, omrežni; gonilni-ki: Windows 9x, NT, 2000, Me,XP, MacOS.

A4, 28 str./min., 1800 × 600(2400 programsko) pik/pa-lec, 500 + 100 (večnamen-ski podajalnik), 32/288,PCL6 + PJL, Postscript 2(KPDL-2), Diablo 630, IBMProprinter X24E, Epson LQ850, Lineprinter; vmesniki:vzporedni, USB, omrežni; go-nilniki: Windows 9x, Me, NT,2000, XP.

A4, 34 str./min., 1200 ×1200 pik/palec, 150 (pre-dal) + 550 (predal), 128/640, PCL 5e, PCL 6, Epson FX,Postscript 3; vmesniki: vzpo-redni, zaporedni, USB, omrež-ni; gonilniki: Windows 9x, Me,NT, 2000, MacOs.

A4, 30 str./min., 1200 ×1200 (2400 programsko)pik/palec, 250 (predal) +100 (večnamenski podajal-nik), 32/288, PCL 6, PPDS,Postscript 3, PDF 1.2, 1.3 ;vmesniki: vzporedni, USB; go-nilniki: Windows 9x, Me, NT,2000, MacOs, Linux, Unix, .

prodaja Vibor, www.vibor.si, (01)561 33 21


Mikroing, www.mikroing.si,(01) 423 61 31


vi z žico Corona pri konkurenci tu res izkaže.Hitrost tiskanja je dejansko 14 strani na minu-to, to pa bo za rabo doma in tiskanje v manjšihpisarnah več kot dovolj.

Laserjet 1020 ima prostora za 150 listov pa-pirja (vendar nima »prave« izvlečne kasete), navoljo pa je tudi poseben vhod za posamezne li-ste ali kuverte. Pri tiskanju nanje nismo imelinobenih težav.

Tiskalnik je GDI, kar pomeni, da deluje le vOknih. Kakovost odtisa je pri besedilu zelo do-bra, pri tisku grafičnih elementov pa se pozna,da je ločljivost le 600 pik na palec (programsko1200). No, poslovni grafikoni kljub temu izpa-dejo dovolj dobro.

Edina resna slabost tiskalnika ostaja ena-ka kot pri dosedanjih modelih 10xx – soraz-merno visoka cena odtisa. Nekateri konku-renti sicer »stanejo« tudi več kot 8 tolarjevna stran (po standardu ISO19752), a jih je karnekaj (cenovno primerljivih), ki tiskajo pre-cej ceneje.

Dell 3000cn

Dell med tiskalniki pravzaprav ni več novi-nec, saj jih v ZDA prodaja že več let. V zavezni-štvu z Lexmarkom, vendar Dellovi predstavnikizatrjujejo, da so med laserskimi tiskalniki tudimodeli, ki imajo Canonov pogon (mimogredenaj spomnimo, da te pogone uporablja tudi

Hewlett-Packard kot daleč največji ponudnik ti-skalnikov). Res pa je, da je Dell v Evropo s pro-gramom tiskalnikov prišel šele pred kratkim, vSlovenijo pa sploh šele »ravnokar«. Preizkusilismo že eno Dellovo večnamensko napravo, zdajpa smo se lotili barvnega laserskega tiskalnikanižjega cenovnega razreda.

Na pogled je nekoliko podoben Hewlett-Packardovemu modelu Color Laserjet 3500,vendar le zaradi pokončne oblike. Notranjost

je popolnoma drugačna, saj gre za tiskalnik,ki tiska v več prehodih, oz. ima vrteči se bo-ben z barvili. Med preizkusom smo ugotovili,

da za razliko od nekaterih konkurentov to po-čne dokaj tiho.Na sprednji strani je zaslon LCD za statusne

informacije, spodaj pa so vratca, prek katerihpridemo do prostora za vnos papirja. Tiskalniktako nima običajne izvlečne kasete za papir,temveč papir vlagamo v tiskalnik. S tem ni ničnarobe, le da je prostora bolj malo in lahko ti-skalnik naložimo le s 150 listi. Res pa je, da galahko z dodatnimi kasetami razširimo za 900listov. Pogrešali smo možnost tiskanja po rav-ni poti, oz. sploh vstavljanje posameznih listov.Po želji se lahko odločimo tudi za dokup obra-

čalnika za tiskanje na obe strani, vendar veljaopozoriti, da nas bo to stalo kar 70 % osnovne-ga modela tiskalnika.

Priklop je mogoč prek USB, vzporednih vratali omrežja. V slednjem primeru imamo dostop





ime tiskalnika Samsung C LP-510 Samsung C LP-55 0Hewlett-Packard Color

Laserjet 2550LLexmark C510

preizkušeno 2005/04 2004/11 2004/07 2004/06

hitrost

kakovost izpisa

opremljenost

cena izpisa

zaUgodna cena, vgrajen du-pleks, tiho delovanje

Nizka cena. Zelo tih, vgrajenobračalnik. Kakovosten barv-ni in črno-beli tisk.

Natančen črno-beli tisk,ugodna cena.

Nizka cena, zelo dober barvniodtis, vgrajen Postscript.

protiPreveč žive barve pri tiskubitnih slik

Prepogosto ustavljanje zara-di kalibracije. Preveč »navi-te« barve pri tisku bitnih slik.Počasen Postscript.

Slaba kakovost barvnega ti-ska, počasnost, glasnost.

Glasnost, slabši tisk črno-be-lih podrobnosti.



hitrost tiskabesedila 00:47 01:00 01:10 00:55


01:33 01:58 02:26 01:27

tehničnipodatki

A4, 25 str./min., 1200 (pro-gramsko) pik/palec, 250(predal) + 100 (večnamen-ski podajalnik), 64/192, GDI;vmesniki: USB; gonilniki:Windows 3.1x, 9x, NT, 2000,XP, MacOS, Linux.

A4, 20 str./min., 1200 (pro-gramsko) pik/palec, 250(predal) + 100 (večnamen-ski podajalnik), 128/384,GDI, PCL6, Postscript; vmes-niki: vzporedni, USB; gonilniki:Windows 3.1x, 9x, NT, 2000,XP, MacOS, Linux.

A4, 19 str./min., 600 × 600(ImageRet 2400) pik/palec,250 (predal) + 125 (večna-menski podajalnik), 64/192,PCL 5c, PCL 6, HP Postscript3; vmesniki: USB; gonilniki:Windows 9x, Me, NT, 2000,XP, MacOS.

A4, 30 str./min., »2400 ImageQuality« pik/palec, 250 (pre-dal), 64/320, PCL 6, PCL5, PostScript 3, PDF; vmes-niki: USB, vzporedni; gonil-niki: Windows 3.1x, 9x, NT,2000, XP, MacOS, Linux, Unix,Netware, AS/400.

prodaja Avtera, Lancom, www.avtera.si, www.lancom.si, (01) 58534 11, (02) 330 01 00

Avtera, Lancom, www.avtera.si, www.lancom.si, (01) 58534 11, (02) 330 01 00



ime tiskalnikaHewlett-Packard ColorLaserJet 5550hdn

Nashuatec DSc38 UHewlett-Packard ColorLaserJet 4650hdn

Kyocera MitaFS-C8026N

preizkušeno 2004/10 2004/06 2004/07 2004/07

hitrost

kakovost izpisa

opremljenost

cena izpisa

zaHitrost, opremljenost, obli-ka, enostavna raba, tiho de-lovanje

Hitrost, cena, cena čb izpisa

Hitrost, opremljenost, tiho de-lovanje. Zelo dobra kakovostbarvnega tiska. Pravilnost

barv (pri tisku v Postscriptu).Prilagojenost tiskanju na sve-tleč papir.

Tiho delovanje, zelo hiter izpis

prve strani.

proti Le 600 dpi, cenaGlasno delovanje, dolge pre-kinitve med tiskanjem večjegaštevila dokumentov

Dvostranski tisk je počasen(pri modelih, ki imajo vgrajenobračalnik).

Počasna obdelava Postscript,slabša kakovost barvne-ga odtisa.

cena (z DDV) 1.532.880 SIT 1.004.242 SIT 870.000 SIT 1.585.824 SIT



00:50 00:47 00:55 00:50


00:36 00:32 00:37 00:33

tehničnipodatki

A3+, 28 str./min., 600 x 600(ImageRet 3600) pik/palec,4× 500 (predali) + 100 (več-namenski podajalnik), 288/416, PCL6, PCL5c, Postscript3 (posnemanje), PDF 1.3;

vmesniki: vzporedni, omrežni,USB 2.0; gonilniki: Windows9x, NT, 2000, XP, MacOS.

A3+, 38 str./min., 1200 ×1200 pik/palec, 2×500 (pre-dal) + 100 (večnamenski po-dajalnik), 64/384, PCL 5c,RPCS, Postscript 3; vmesniki:

vzporedni, omrežni; gonilni-ki: Windows 9x, Me, NT, 2000,MacOS, Unix.

A4, 22 str./min., 600 x 600(ImageRet 3600) pik/palec,1500 (4 predail) + 100 (več-namenski podajalnik), 288/544, PCL6, PCL5c, Postscript3 (posnemanje); vmesni-

ki: vzporedni, omrežni; gonil-niki: Windows 9x, NT, 2000,XP, MacOS.

A3+, 26 str./min., 600 × 600pik/palec, 500 (predal) + 100(večnamenski podajalnik),128/512, PCL 6c, Postscript3; vmesniki: USB, omrežni;

gonilniki: Windows 9x, Me, NT,2000, XP.

prodajapartnerji HP, www.hp.com/si/partners, 080 17 30

Vibor, www.vibor.si, (01)561 33 21



tudi do vgrajenega spletnega vmesnika, ki pane dosega polnosti nekaterih konkurentov.Kljub temu si lahko ogledamo (npr.) stanje po-trošnega materiala.

Tiskalnik se ponaša s hitrostjo tiskanja 25strani na minuto v črno-belem načinu in petstrani v barvnem. Žal se izkaže, da so v praksite vrednosti precej nižje, še posebej, če tiska-mo daljše dokumente. Tiskalnik ima namrečprecej nadležno »navado«, da se po približno30 straneh (četudi samo črnih) ustavi in zno-va kalibrira; to traja 15 sekund. Ko smo tiska-li 50 strani dolgo besedilo, smo zaradi tega na-

1200 DPI




merili le 14 strani na minuto. Ko je tiskalnik

ogret, traja tiskanje prve strani le 13 sekund

in to je za ta razred tiskalnika odlično, vendar

se tiskalnik zelo hitro »ohladi« in takrat za tisk

prve strani potrebuje celih 32 sekund. To pa je

že kar moteče, če na hitro potrebujemo natis-

njen list. Hitrost tiskanja kompleksnih strani

je sicer dobra, saj smo naslovnico PDF natis-

nili v minuti in 39 sekundah. Res pa je, da ti-

skalnik nima postscripta, ki je pri takih opravi-

lih počasen, a precej bolj kakovosten. Omenimo

še, da v najboljši kakovosti ni mogoče natisni-

ti bitne strani A4, saj mu zmanjka pomnilni-

ka (ta je seveda razširljiv), čeprav je to opravi-

lo, ki ga z osnovnimi laserskimi tiskalniki ven-

darle ne počnemo.

Pa bi ga lahko, kajti kakovost barvnega od-

tisa je odlična. Barve so sicer nekoliko neizra-

zite, vendar brez rastra, in zelo pravilne, sko-

raj enake želenim. Na to tudi pri veliko dražjih

barvnih tiskalnikih le redko naletimo.

Cena odtisa črno-belih izdelkov je ugodna,

pravzaprav najnižja med cenejšimi barvnimi ti-

skalniki. Po drugi strani cena barvnega odtisa

ne odstopa v nobeno smer, saj lahko na trgu

najdemo tako cenejše kot tudi dražje modele.

Opozoriti velja, da so ob nakupu priloženi pol-

prazni tonerji, ki zmorejo natanko polovico od-

tisov, ki jih deklarirano zmorejo novi.

Brother HL-2030

Brotherjev model HL-1430 je bil na naši le-

stvici kar dolgo na prvem mestu, predvsem za-

radi razmeroma dobre opremljenosti in cene,

ki je bila sprva bistveno nižja kot pri konku-

renci. Počasi pa so se cene konkurentov zače-

le nižati in 1430 je naenkrat postal razmeroma

drag. Očiten znak, da izdelovalec pripravlja za-

menjavo, ki bo stanje popravila. Ta zamenjava

se imenuje HL-2030 in je manjša, v vseh pogle-

dih boljša in hkrati cenejša, kot je bil HL-1430.

Vendar ni brez slabosti.

HL-2030 na mizi zasede le malo prostora,

čeprav med najcenejšimi laserji najdemo tudimodele, ki so še manjši. Ima kaseto za papir,

ki sprejme do 250 listov, nad njo pa je večna-

menski podajalnik, ki ga lahko uporabimo za

tiskanje na poseben papir ali npr. kuverte. Na

računalnik ga prik lopimo prek USB (za dopla-

čilo je na voljo tudi brezžični (11 Mb/s) vmes-

nik). Opisni jezik je GDI, kar pomeni, da je ti-

skanje hitro, če le nimamo predpotopnega ra-

čunalnika (obdelavo opravlja procesor računal-

nika). Priloženi so tudi gonilniki za MacOS in

celo za Linux.

Tiskalnik je precej hitrejši od predhodnika,

čeprav po navedbah izdelovalca to ni zelo očit-no. Zmore 16 strani na minuto, prva stran pa

naj bi bila natisnjena v manj kot desetih se-

kundah (»<10 s« očitno postaja magična vred-

nost, ki jo je treba vsaj zapisati, če se je ne že

LASERSKI TISKALNIKI





tudi držati). Žal se izkaže, da ni tako, saj jetako hiter le, ko je popolnoma ogret. Že po ne-kaj minutah počitka se toliko ohladi, da tra-

ja tiskanje prve strani 15 sekund, po še dalj-šem počitku pa celih 23 sekund. No, to je ševedno veliko bolje kot 28 sekund, kolikor jepotreboval HL-1430. Tiskanje je za ta cenovnirazred hitro (vendar tudi precej glasno), saj za15 strani besedila potrebuje le nekaj več kotminuto, za devet strani poslovnega poročila zgrafikoni pa minuto in 48 sekund. No, če hi-trost izračunamo iz časa tiskanja 50 strani dol-gega dokumenta, se številka vendarle ustavi lepri 13,7 strani na minuto. Tiskanje kompleks-nih dokumentov (npr. naša naslovnica PDF) jenadpovprečno hitro, k čemur največ pripomo-re arhitektura GDI in uporaba procesorja raču-nalnika (Pentium 43 GHz). Pomnilnika je 8 MB,vendar se izkaže kot premajhen za najkako-vostnejši tisk velikih bitnih slik, tako da tiskal-nik ločljivost samodejno zniža. A tega s cenej-

šimi tiskalniki najverjetneje tako ali tako nebomo počeli. Zanimivo pa je spomniti, da imaHewlett-Packardov model 1020 le 2 MB pom-nilnika, pa sliko natisne brez težav. Očitno jearhitektura gonilnikov pomembnejša od samevelikosti pomnilnika.

Tiskalnik ima strojno ločljivost 600 pikna palec, programsko pa jo zmore poveča-ti na 1200 dpi (Brother temu pravi ločljivost1200HQ). Zanimivo, da je ta ločljivost na vo-ljo le v Oknih. Kakovost natisnjenega besedi-la je odlična, zelo dobro so vidne tudi podro-bnosti, velike dve piki, nekoliko manj smo bilinavdušeni nad sivinskimi prelivi, ki so pre-cej sunkoviti.

Slaba stran tiskalnika je cena izpisa, saj smoiz cen barvila in valja izračunali, da je 8,75 to-larja, to pa je na zgornji meji cenejših tiskalni-kov. Opozoriti še velja, da je ob nakupu prilo-žena le do polovice napolnjena posoda z bar-vilom.

Canon LBP-3000

Canon med laserskimi tiskalniki ni nitipribližno tako prodoren kot med brizgalni-ki. Razlog je bržkone v pogodbi s Hewlett-Packardom, ki mu narekuje, naj lastnih izdel-kov ne promovira preveč, temveč naj tehnolo-gijo »ohrani« za HPjeve tiskalnike (ki uporab-ljajo Canonov mehanizem). Nekaj Canonovih

modelov pa je na trgu vendarle mogoče najti,predvsem v nižjem cenovnem razredu. Doslejsta bila na slovenskem trgu najopaznejša mo-dela LBP-1120 in LBP-3200, zdaj pa se je nekakovrinil mednju LBP-3000. In hkrati LBP-1120 iz-rinil oz. nadomestil.

Tiskalnik po obliki nekoliko spominja naLBP-3200, le da je manj zaobljen in nekolikobolj »plastičen«. Nima kasete za papir, temveč(vodoravni) podajalnik, ki na sprednji stranigleda iz tiskalnika in ga pokrijemo z nekolikocenenim plastičnim pokrovom. V njem je pros-tora za 150 listov, nad njim pa je še podajalnik

za posamezne liste oz. kuverte.Tiskalnik ni ravno med najtišjimi, toda tudine med najglasnejšimi (najbolj je slišati poda-

jalni mehanizem). Je pa med najhitrejšimi gle-de hitrosti tiskanja prve strani, saj je ta ved-no natisnjena v približno desetih sekundah.Deklariranih 14 strani na minuto skorajda do-sega (izmerili smo 12,9 strani na minuto) in če-prav se to ne sliši veliko, je (zaradi hitrosti ti-ska prve strani) tiskalnik pri tiskanju krajšihdokumentov med najhitrejšimi v nižjem cenov-nem razredu. 15 strani besedila natisne v mi-nuti in 15 sekundah, devet strani poslovnega

poročila pa v 46 sekundah. Tiskalnik uporab-lja opisni jezik GDI, kar pomeni, da je pri obde-lavi kompleksnih dokumentov zelo hiter (če lenimate počasnega računalnika). Praktično ka-terikoli dokument, natisnjen le na eni strani li-

sta, natisne med 10 in 12 sekundami, z velikobitno sliko (25 MB) in kompleksno naslovnicov formatu PDF vred.

Kakovost tiska je povprečna, vendar nič večkot to. Izvzemši besedilo, ki je odlično, in bit-ne slike, ki so zelo zrnate in neenakomerne.Ločljivost je namreč povprečnih 600 dpi, pro-gramska oprema pa to poveča na 600 × 2400dpi. Zanimivo, da ločljivosti sploh ni mogočespreminjati, temveč tiskalnik stalno tiska v 600× 2400 dpi.

Tiskalnik med preizkušanjem še ni bil na-prodaj, zato cene zanj še ne vemo, enako tudine cene odtisa.

Matjaž Klančar

1200 DPI1200 DPI



BRIZGALNI TISKALNIKINAJBOLJŠI IZDELKI


ime tiskalnika Canon Pixma iP3000 Canon Pixma iP4000Hewlett-PackardDeskjet 6540

Canon Pixma iP2000

preizkušeno 2004/12 2004/11 2004/09 2004/11

ocena za hitrost

ocena za kakovostizpisa

ocena zaopremljenost in

enostavnost dela

ocena za cenoizpisa

za

Ločene barvne kartuše, tiho inhitro delovanje. Zelo dober črno-bel in barvni odtis. Najcenejšiodtis. Možnost tiskanja do roba.Možnost tiskanja na CD-ROMe.Kaseta za papir in podajalnik.

Vgrajen obračalnik.

Ločene barvne kartuše, tiho inhitro delovanje. Zelo dober črno-bel in barvni odtis. Najcenejšiodtis. Možnost tiskanja do roba.Možnost tiskanja na CD-ROMe.Kaseta za papir in podajalnik.

Vgrajen obračalnik.

Zelo hitro črno-belo tiskanje.Odlično tiskanje na navadenin zelo dobro na poseben pa-pir. Prepoznavanje vrste papirja, kaseta za papir. Možnost do-kupa foto glave. Možnost tiska-

nja do roba.

Dobra kakovost tiska, tudi na na-vadnem papirju. Hitrost tiska.Ugodna cena tiska. Kaseta za pa-pir in podajalnik.

proti

Nima prepoznavanja papirja. Nekoliko rožnate barve.Počasno in slabo dvostran-sko tiskanje.

Nima prepoznavanja papirja. Nekoliko rožnate barve.Počasno in slabo dvostran-sko tiskanje.

Počasno tiskanje v najbolj-ši kakovosti. Zunanji na-pajalnik.

Občasno ustavljanje zaradičiščenja glav. Nekoliko viso-ka cena barvnega odtisa.

cena 32.880 SIT 39.990 SIT 31.440 SIT 19.980 SIT

cena ČB strani 21 SIT 21 SIT 33 SIT 37 SIT

cena barvne strani 62 SIT 62 SIT 86 SIT 86 SIT

čas tiska 5 stranibesedila 00:54 00:54 00:58 00:50

čas tiska 9 straniporočila 02:03 02:15 02:06 02:34

čas tiskafotografije 01:00 01:00 02:42 01:50

tehnični podatki

toplotni brizgalnik A4, 4800× 1200 pik, 4-barvni; vmes-

niki: USB; gonilniki: Windows9x/2000/XP, MacOS; tiska-nje na CD, kaseta za papir inpodajalnik, obračalnik

toplotni brizgalnik A4, 4800× 1200 pik, 4-barvni; vmes-

niki: vzporedni, USB; gonil-niki: Windows 9x/2000/XP,MacOS; tiskanje na CD, ka-seta za papir in podajalnik,obračalnik

toplotni brizgalnik A4, 4800

× 1200 pik, 4 ali 6-barv-ni; vmesniki: USB; gonil-niki: Windows 9x/2000/XP, MacOS

toplotni brizgalnik A4, 4800

× 1200 pik, 4-barvni; vmes-niki: USB; gonilniki: Windows9x/2000/XP, MacOS

prodaja partnerji Canon, www.canon.si/partnerji, (01) 585 34 11

partnerji Canon, www.canon.si/partnerji, (01) 585 34 11


partnerji Canon, www.canon.si/partnerji, (01) 585 34 11

Hewlett-Packard Deskjet 3845

Količinsko gledano, se gotovo najbolje pro-dajajo brizgalniki najnižjega razreda, predvsemzato, ker so njihove cene že kar neverjetno niz-ke. Pričakovati je, da bodo nekoč, morda čez ne-

TRENUTNO JE NA LESTVICI51 brizgalnikov, od tega:

• 15 štiribarvnih,• 7 foto,• 14 večnamenskih,• 17 večnamenskih s faksom.

Vsak mesec objavimo tabelo s tremi najbolj-

šimi iz vsake skupine.Vsi tiskalniki so formata A4.

Pri preizkusu vse brizgalnike, ki jih je ta hip mogočedobiti na slovenskem trgu (vključujoč večnamenskenaprave), razvrščamo na lestvico. Vsak mesec

popravimo cene tiskalnikov in potrošnega materiala,dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso večnaprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračunamoocene, ki upoštevajo kakovost tiskanja, hitrost,enostavnost dela s tiskalnikom, zgradbo, prijaznostin zmogljivost gonilnikov, ceno tiskalnika ter cenoodtisa na papir. Cena odtisa vključuje samo cenobarvila, ne pa tudi papirja.Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se(lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenihcen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesecnekoliko spreminja.

Vsak mesec objavimo tabelo s tremi najboljšimi izvsake skupine.Vsi tiskalniki so formata A4.

Pri brizgalnih tiskalnikih ocenjujemo:• kakovost tiska• hitrost tiska• ceno odtisa (črno belo, barvno in fotografije), ki

jo izmerimo z lastnimi te stnimi dokumenti• ceno tiskalnika• delo s papirjem• zgradbo• robustnost • enostavnos t dela in morebitne težave• prijaznost gonilnikovPri večnamenskih napravah poleg tega še:

kaj let, ti tiskalniki kar zastonj in bomo upo-rabniki plačevali le potrošni material zanje. Pavendarle, nizka cena pomeni, da morajo izde-lovalci pri njihovi izdelavi uporabiti vse možne»varčevalne« ukane. Na primer to, da uporabi-

jo starejšo tehnologijo, ki so jo v zmogljivejšihizdelkih že nadomestili z novo.

Pri Hewlett-Packardu sta taka tiskalnikaDeskjet 3745, ki smo ga že preizkusili, in ma-lenkost dražji model Deskjet 3845, ki smo gapreizkusili tokrat. 3845 za tiskanje uporablja ti-

skalne glave predzadnjega rodu, in sicer mo-dela 27 in 28, ki sta le delno napolnjena z bar-vilom. Zato je tiskanje z njima zelo drago, sajsmo izmerili, da polna stran besedila stane 60tolarjev, cena polne barvne strani (naši testnitrije barvni pravokotniki) pa je kar 157 tolar-

jev. Oboje je dvakrat dražje kot pri nekaterih si-cer cenovno primerljivih konkurentih. Prednostmodela 3845 v primerjavi s 3745 je med dru-gim v tem, da lahko po želji dokupimo foto gla-vo številka 58 (ta ni »polprazna«) in tiskalnik s

BRIZGALNI TISKALNIKI-

• hitros t in kakovost optičnega branja (vključujočOCR)

• hitros t in kakovost fotokopiranja (črno-belo inbarvno)

• zmogljivosti faksaOcenjevani parametri so pri različnih kategorijahrazlično obteženi (npr. pri 4-barvnih brizgalnikih igracena večjo vlogo kot pri foto tiskalnikih).

1200 dpi

UGODNA CENA



BRIZGALNI TISKALNIKI NAJBOLJŠI IZDELKI


ime tiskalnika Canon Pixma iP8500 Epson Stylus Photo R800 Canon Pixma iP6000D

preizkušeno 2005/01 2004/07 2005/01

ocena za hitrost

ocena za kakovostizpisa

ocena zaopremljenost in

enostavnost dela

ocena za cenoizpisa

za

Ločene barvne kartuše, 8 barv, tihoin hitro delovanje. Odlične fotografije.Najcenejši odtis. Možnost tiskanja doroba. Možnost tiskanja na CD-ROMe.Kaseta za papir in podajalnik. Vgrajenobračalnik.

Zelo natančno in hitro tiskanje do roba,pravilne barve. Možnost tiskanja na ne-skončni papir, možnost tiskanja naCD-ROM-e.

Ločene barvne kartuše, tiho in hitro de-lovanje. Odlične fotografije. Najcenejšiodtis. Možnost tiskanja do roba.Možnost tiskanja na CD-ROMe. Kasetaza papir in podajalnik. Vgrajen obračal-nik. Vgrajen barvni LCD in bralnik kartic.

protiNima prepoznavanja papirja. Fotografijeso barvno nepravilne. Počasno dvo-stransko tiskanje. Cena.

Pastelni in bolj ali manj nesvetle-

či izdelki.

Nima prepoznavanja papirja. Fotografijeso barvno nepravilne. Počasno dvo-stransko tiskanje.

cena 119.880 SIT 106.140 SIT 59.988 SIT

cena ČB strani 32 SIT 25 SIT 32 SIT

cena fotografije 74 SIT 116 SIT 84 SIT

čas tiska bitneslike A4 01:44 03:02 03:54

čas tiskafotografije 00:42 01:10 01:45

tehnični podatki

toplotni brizgalnik A4, 4800 × 2400qik, 8-barvni; vmesniki: USB; gonilniki:Windows 9x/2000/XP, MacOS; tiska-nje na CD, kaseta za papir in podajal-nik, obračalnik

piezo brizgalnik A4, 5760 × 1440 qik,8-barvni; vmesniki: USB, firewire; gonil-niki: Windows 98/2000/XP, MacOS; ti-skanje na CD in neskončni papir

toplotni brizgalnik A4, 4800 × 1200qik, 6-barvni; vmesniki: USB; gonilni-ki: Windows 9x/2000/XP, MacOS; ti-skanje na CD, bralnik kartic, barvni za-slon LCD, kaseta za papir in podajal-nik, obračalnik

prodaja partnerji Canon, www.canon.si/partnerji, (01) 585 34 11

Avtera, www.avtera.si, (01) 585 34 11partnerji Canon, www.canon.si/partner-

ji, (01) 585 34 11

tem spremenimo v šestbarvni foto model. Žal je tiskanje brez roba (ki je pri tiskanju fotogra-fij ključno) tudi pri tem modelu možno le do ve-likosti 10 × 15 cm.

Ohišje je nekoliko bolj kompaktno, čeprav ševedno ne tako trdo kot pri dražjih modelih. Navoljo je preprosta kaseta za vodoravno vstavlja-nje papirja, česar marsikateri konkurent nima.Tiskanje je razmeroma glasno, tiskalnik pa jeslišati tudi po koncu tiskanja, ko »pospravlja«tiskalne glave. Naj omenimo, da tiskalnik neprepoznava tipa papirja, tako kakor to znajomočnejši Hewlett-Packardi, vendar tega ne po-nuja niti konkurenca.

Tiskalnik se izkaže kot nekoliko hitrejši od3745 (tako navaja tudi izdelovalec). To pomeni,da je predvsem pri tiskanju besedila med najhi-trejšimi v nižjem cenovnem razredu (pet stranina minuto in 15 sekund). Pri tiskanju poslovnihizdelkov ni več med hitrejšimi (nekaj več od šti-rih minut za devet strani dolgo poslovno poro-čilo), enako lahko rečemo tudi za celostranskegrafične predloge (več kot sedem minut).

Kakovost izdelkov je za ta cenovni razredzelo visoka. Predvsem nad besedilom nismoimeli pripomb, enako dobri so tudi poslovniizdelki oz. sploh vsi izdelki na navadnem pa-pirju. Tiskanje na poseben papir je razmeromapočasno, po kakovosti pa ga nekateri konku-renti prekašajo. Vseeno bo z izdelki (fotografi-

jami) zadovoljna večina uporabnikov. Še pose-

bej ob nakupu foto glave, s katero so fotogra-fije (še posebej odtenki neba in kože) še neko-liko boljše.

Če povzamemo, zelo poceni tiskalnik z zelodobrim odtisom in možnostjo nadgradnje vfoto model, ki pa je nekoliko »plastičen«, pred-vsem pa je cena izpisa zelo visoka.

Epson Stylus Photo RX620

Epson je močan predvsem pri tiskalnikih,specializiranih za tisk fotografij. Tako ne čudi,da je bil tudi prvi, ki je uvedel nekakšno novo

podskupino med večnamenskimi napravami– foto večnamenske naprave. Se pravi »večna-mence«, ki imajo šestbarvni tiskalnik in so od-lični predvsem pri tiskanju fotografij na sve-tleč papir. Priznamo, da smo bili do takega pri-stopa skeptični (in smo še vedno), saj so več-namenske naprave vendarle namenjene pisar-niškemu okolju, tam pa je najpomembneje, dazna tiskalnik dobro tiskati (in fotokopirati) nanavaden papir. No, prodaja samostojnih tiskal-nikov tudi v domačem okolju upada in vse večvečnamencev se seli na domačo mizo, tako daEpsonova poteza morda vendarle napoveduje

prihodnost.Epson očitno verjame v to, kajti na trg po-šilja vedno nove in nove foto večnamenskenaprave, oz. starejše modele nadomešča z no-vimi, izboljšanimi. Tak je tudi Epson Stylus

Photo RX620, ki na trgu nadomešča modelRX600. Po specifikacijah sta modela povsemenaka. To prvi hip nakazuje, da gre le »za me-njavo« oznake, kar si izdelovalci pogosto pri-voščijo. No, natančen pogled vendarle razkri-

je nekoliko drugačen dizajn upravljavskih tipk(nove so kar neprijetno mehke in gumijaste)in maske (po novem pod tipkami ni več bese-dilnih opisov, temveč samo ikone ali pa še tone), predvsem pa precej hitrejše tiskanje in fo-tokopiranje.

Sicer pa povzemimo temeljne lastnosti – greza šestbarvni tiskalnik (z ločenimi kartušami),ki tiska z navadnimi in ne suspenzijskimi bar-vili (te ima Epson rezervirane za tiskalnike viš-

jega razreda). Vgrajen je vrhunski optični bral-nik ločljivosti 2400 × 4800 pik (48-bitna globi-na barv), ki premore tudi (sicer nekoliko nerod-no) možnost branja diapozitivov. Na sprednjistrani je bralnik za vse vrste pomnilniških kar-tic (razen novih »mini«SD/MMC, vendar so zate tako ali tako na voljo prilagojevalniki), ki mupomaga barvni zaslon LCD. Predvsem pri nepo-srednem tiskanju z le-teh. Na sprednji strani je

tudi vmesnik USB, na katerega lahko priklopi-mo fotoaparat, ki je združljiv s Pictbridge, in fo-tografije neposredno natisnemo. Na ista vratalahko priklopimo tudi zunanjo enoto ZIP, ne-katere zunanje enote CDR ali kar pomnilniški

ključ. In nanje shranimo varnostno kopijo fo-tografij s pomnilniških kartic. To smo preiz-kusili s pomnilniškim ključem in lahko reče-mo, da lepo deluje, vendar je tudi dokaj počas-no (ta vmesnik ni USB 2, zato je prenos preknjega počasen).

RX620 je precej hitrejši od RX600, vendartudi to ne zadostuje, da bi se pri običajnih pi-sarniških izdelkih (katerim niti ni namenjen)približal konkurentom. Za pet strani besedilapotrebuje dve minuti in pol, to pa je odločno

preveč, enako lahko rečemo tudi za štiri mi-nute tiskanja devet strani dolgega poslovnegaporočila. Zato pa je zelo dober pri tiskanju fo-tografij, saj za izdelek, velik 10 × 15 cm, po-trebuje le minuto in pol (to je sicer veliko večkot potrebujejo vrhunski specializirani foto ti-skalniki, med večnamenskimi napravami pa jeodlično).

O kakovosti lahko povemo to, kar vedno po-vemo za vsak šestbarvni tiskalnik – je odlična,če tiskamo fotografije na svetleč papir, in zeloslaba, če tiskamo besedilo ali poslovne izdelke.Pri slednjem besedilo ni črno, temveč sivo, po-

leg tega pa tudi kar precej nazobčano oz. raz-lito (za to je krivo navadno in ne suspenzijskobarvilo). Fotografije so res odlične in tudi bolj-še, kot jih tiska model RX600. To pripisujemodrugačnim nastavitvam v gonilniku. Žal veči-



BRIZGALNI TISKALNIKINAJBOLJŠI IZDELKI


ime tiskalnika Canon Pixma MP 750 Canon Pixma MP 760 Epson Stylus CX6600

preizkušeno 2005/02 NOVO 2005/01

ocena za tiskanje

ocena zafotokopiranje

ocena za optičnobranje

ocena za cenoizpisa

kaj Kopirni stroj, optični bralnik, toplo-tni brizgalnik.

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotnibrizgalnik, bralnik pomnilniških kartic.

Kopirni stroj, optični bralnik, piezo briz-galnik, bralnik pomnilniških kartic.

za

Ločene kartuše, tiho in hitro delova-nje. Zelo dobro tiskanje in kopiranje.Dober optični bralnik. Dvostranski tisk,dve poti za papir. Tiskanje na CD. Nizkacena odtisa. Slovenski meniji in ukaz-na plošča.

Ločene kartuše, tiho in hitro delova-nje. Zelo dobro tiskanje in kopiranje.Dober optični bralnik (tudi za diapozi-tive). Dvostranski tisk, dve poti za pa-pir. Tiskanje na CD. Nizka cena odtisa.Barvni LCD.

Zelo hitro tiskanje besedila, ločenebarvne kartuše. Dokaj dobro in zelo hi-tro kopiranje.

proti Nekoliko počasno črno-belo kopiranje. Nekoliko počasno črno-belo kopira-nje, nima slovenskih menijev kot njegovpredhodnik. Visoka cena.

Kakovost tiska na navaden papir bi lah-

ko bila boljša, nekoliko premalo živebarve na fotografijah (predvsem rde-ča). Nima OCR.

cena 87.000 SIT 102.900 SIT 66.300 SIT


cena barvne strani 62 SIT 62 SIT 79 SIT

čas tiska 5 stranibesedila 00:59 00:52 01:03

čas tiska 9 straniporočila 02:17 02:17 02:38


čas kopiranja 5ČB strani 02:11 02:11 01:23

čas kopiranja 5barvnih strani 03:23 03:23 04:07

čas branja barvnestrani (300 dpi) 00:16 00:16 00:48

tehnični podatki

tiskalnik 4800 × 1200 pik, 5-barvni;bralnik 2400 × 4800 pik, 48 bitov, po-dajalnik: da, OCR s šumniki: da; uporab-niški vmesnik: slovenski; vmesniki: USB;gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000,XP, MacOS

tiskalnik 4800 × 1200 pik, 5-barvni;bralnik 2400 × 4800 pik, 48 bitov, po-dajalnik: da, OCR s šumniki: da; uporab-niški vmesnik: angleški; vmesniki: USB;gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000,XP, MacOS

tiskalnik 5760 × 1440 pik, 4-barvni;bralnik 1200 × 2400 pik, 48 bitov, po-dajalnik: ne, OCR s šumniki: ne; uporab-niški vmesnik: angleški; vmesniki: USB;gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000,XP, MacOS


partnerji Canon, www.canon.si/partnerji, (01) 585 34 11

Avtera, www.avtera.si, (01) 585 34 11

kot odlični, med modeli brez vgrajenega fak-sa pa je bil najboljši MP750. »Kuj železo, dokler

je vroče«, si verjetno misli Canon in omenje-ni model še dodatno

nadgrajuje – z mode-lom MP760. Če bi ho-teli na hitro končati,bi rekli, da je MP760le MP750 z bralnikompomnilniških kartic,barvnim zaslonomLCD (za uporabniškivmesnik in pregledo-vanje in delno ureja-nje fotografij na pom-nilniških karticah) inoptičnim bralnikom,

ki lahko po novembere tudi prosojniceoz. diapozitive, ven-dar brez podajalnikaza optični bralnik.

Ker gre vendarle za odličen izdelek, pono-vimo, kaj vse ponuja. Tiskalniški del (enak kotpri iP4000) temelji na petbarvnem modelu, ki

noma fotokopiramo na navaden papir, zato sokopije precej slabe in neizrazite. Poleg tega jeoptični bralnik preveč občutljiv (oz. so to na-stavitve gonilnika), tako da nekoliko rjavkastorevialno stran prebere kot zelo rjavo rumeno.Omenimo še to, da ima bralni del programskoopremo OCR, ki ne podpira šumnikov.

Cena odtisa je zelo ugodna. Stran (sicer sla-bega) besedila stane le 22 tolarjev, cena barvnestrani (naša testna barvna stran s tremi barv-nimi pravokotniki) pa 65 tolarjev.

Canon Pixma MP760

Že februarja smo preizkusili najnovejšeCanonove večnamenske brizgalnike, ki teme-ljijo na tiskalniški seriji Pixma. Izkazali so se

» Bralniški vmesnik je zelo dober in omogoča tudi hkratno branje več diapozitivov alinegativov.

1200 dpi



BRIZGALNI TISKALNIKI NAJBOLJŠI IZDELKI


ime tiskalnika Canon Pixma MP 780 Canon Smar tBase MP730 Photo Hewlett-Packard PSCPhotosmart 2610

preizkušeno 2005/02 2004/05 2005/03

kajFaks, kopirni stroj, optični bralnik, to-plotni brizgalnik.

Faks, kopirni stroj, optični bralnik, to-plotni brizgalnik, bralnik pomnilni-ških kartic.

Faks, kopirni stroj, optični bralnik, to-plotni brizgalnik, bralnik pomnilniškihkartic, omrežno povezljiv.

ocena za tiskanje

ocena zafotokopiranje

ocena za optičnobranje

ocena za cenoizpisa

za

Ločene kartuše, tiho in hitro delova-nje. Zelo dobro tiskanje in kopiranje.Dober optični bralnik. Dvostranski tisk,dve poti za papir. Tiskanje na CD. Nizka

cena odtisa. Slovenski meniji in ukaz-na plošča.

Ločene kartuše, tiho in hitro delovanje.Zelo dobro tiskanje in kopiranje. Nizkacena odtisa. Slovenski meniji in ukaz-

na plošča.

Dobra kakovost odtisa in odlične foto-kopije. Dober optični bralnik. Hitrost ti-ska. Dober OCR. Omrežna povezljivost.

proti Nekoliko počasno črno-belo kopiranje.Nekoliko pretemne črno-bele kopije,optični bralnik nekoliko počasen, pisa-nje na pomnilniške kartice ni mogoče.

Nekoliko višja cena odtisa, predvsembarvnega.

cena 102.000 SIT 99.000 SIT 74.400 SIT


cena barvne strani 62 SIT 62 SIT 86 SIT

čas tiska 5 stranibesedila 00:59 00:52 00:58

čas tiska 9 straniporočila 02:17 02:11 02:06


čas kopiranja 5ČB strani 02:11 01:08 01:19

čas kopiranja 5barvnih strani 03:23 05:49 00:00

čas branja barvnestrani (300 dpi) 00:16 01:15 00:19

tehnični podatki

tiskalnik 4800 × 1200 pik, 5-barvni;bralnik 2400 × 4800 pik, 48 bitov, po-dajalnik: da, OCR s šumniki: da; hitrostfaksa: 33.600 b/s; uporabniški vmes-nik: slovenski; vmesniki: USB; gonilniki:Windows 9x, Me, NT, 2000, XP, MacOS

tiskalnik 4800 × 1200 pik, 4-barvni;bralnik 1200 × 2400 pik, 48 bitov, po-dajalnik: da, OCR s šumniki: da; hitrostfaksa: 33.600 b/s; uporabniški vmes-nik: slovenski; vmesniki: USB; gonilniki:Windows 9x, Me, NT, 2000, XP, MacOS

tiskalnik 4800 × 1200 pik, 4 ali 6-barv-ni; bralnik 2400 × 4800 pik, 48 bi-tov, podajalnik: ne, OCR s šumniki: da;hitrost faksa: 33.600 b/s; uporabni-ški vmesnik: slovenski; vmesniki: USB,omrežni, brezžični; gonilniki: Windows9x, Me, NT, 2000, XP, MacOS


partnerji Canon, www.canon.si/partnerji, (01) 585 34 11

partnerji HP, www.hp.com/si/partners,080 17 30

DVDje (če imajo ti mat površino). Na sprednji

strani je bralnik pomnilniških kartic, prek ka-terega je moč fotografije pretočiti v računalnikali neposredno natisniti. Slednje lahko posto-rimo tudi iz vsakega fotoaparata, združljivegas Pictbridge. Fotokopiranje v barvni tehniki jezelo hitro (pet revialnih strani v treh minutahin 21 sekundah) in tudi kakovostno, medtemko je črno-belo na obeh področjih le povpre-čno. Optično branje je hitro in zelo kakovost-no. Priložen je tudi program OCR (OmnipageSE), ki prepoznava šumnike.

Kot rečeno, lahko po novem beremo tudidiapozitive. Predloga, v katero vstavimo dia-

pozitive (in druga, v katero vstavimo filmskitrak), se nekoliko špartansko vpne na stekle-no bralno podlogo, nato pa jo z zgornje stra-ni presvetli močna svetloba. Izkaže se, da sve-tloba le ni dovolj močna, saj so izdelki nekoli-

ko temačni, vendar se to opazi le pri težavnih

diapozitivih z veliko temnimi toni. Nekolikosmo bili razočarani tudi nad ostrino, ki bo za-dovoljila le povprečne uporabnike. Pohvaliti pamoramo bralni programski vmesnik, ki meddrugim (nastavljanje tudi posameznih barvnihkrivulj) omogoča tudi hkratno branje več dia-pozitivov oz. slik s filmskega traku (tudi ne-gativnega).

MP760 je odlična večnamenska napravaz ugodno ceno odtisa. Pravzaprav ima le dvehibi: je nadpovprečno velika in zato nekoli-ko nerodna, uporabniški vmesnik na njej pa jeangleški in ne več slovenski, kot je bil pri mo-

delu MP 750 z znakovnim sivinskim LCDjem.Pogrešamo tudi prepoznavanje papirja, vendarto Canonovim (in Epsonovim) modelom očita-mo že leta.

Matjaž Klančar

poleg običajnih štirih barv (črna, svetlo modra,vijolična in rumena) uporablja še dodatno črnobarvo, ki ni suspenzijska in je tako boljša za ti-skanje fotografij. Kakovost tiska je odlična, takona navadnem kot na posebnem papirju, čepravso fotografije nekoliko preveč žive in tako zla-gane. Vendar vsekakor všečne povprečnemuočesu. Tiskalnik je silno hiter, saj za pet stranibesedila potrebuje le 52 sekund, za fotografijo,veliko 10 × 15 cm (na svetlečem papirju v naj-boljši kakovosti), pa le minuto. Vgrajen je obra-čalnik, ki omogoča tiskanje na obe strani, ven-dar je tiskalnik pri takem delu bistveno počas-nejši kot pri tiskanju na le eno stran. Papir vlo-žimo v kaseto pod tiskalnikom, po želji pa lah-ko uporabimo tudi podajalnik na zgornji strani.Priložen je prilagojevalnik za tisk na CD-Rje oz.

1200 dpi



DIGITALNI FOTOAPARATINAJBOLJŠI IZDELKI

112 Monitor /maj 2005

ime fotoaparata Ricoh RZ1 Canon Powershot A510 Olympus C-310 Zoom Canon Powershot A95

preizkušeno 2005/05 2005/04 2004/09 2005/01

tehničnazmogljivost

kakovost

zasnova aparata

za Trdno ohišje, enostavnoupravljanje, širok razpon ISO,hitro ostrenje

Dober ročni nadzor, štirikrat-na optična povečava

Preprosta raba, velik in doberzaslon LCD

Trdno ohišje, kakovostnaoptika, odlične slike, mož-nost ročnega nadzora

proti

Slaba svetlobna jakost v telepoložaju, nenatančno ocenje-vanje temperature bele, na-gnjenost elektronike k podo-svetljevanju, slab prijem ohišja

Nenatančno samodejno pri-lagajanje beline

Malo ročnega nadzora, slab-ša ostrina ob robovih posnet-kov, počasno delovanje

Zrnatost pri višji svetlobni ob-čutljivosti, slab zajem videa


efektivnaločljivost tipala v

mil. pik3,98 3,14 3,14 5,04

mere 102 × 25 × 57 mm, 125 g 91 × 64 × 38 mm, 180 g 102 × 55 × 36 mm, 150 g 101 × 65 × 35 mm, 235 g

osnovni podatki

Vrsta pomnilnika (priloženo):notranji + SD/MMC (12 MB);zaslon LCD: 46 mm; objek-tiv: 35-105 mm (ekvivalentleica); svetlobna jakost: 2,8-5; čas osvetlitve: 1/2000-8s; ISO: samodejna, 64, 100,200, 400, 800; ostrenje: 0,3m-neskončno; makro: 1 cm-

neskončno cm; belina: samo-dejna, Prednastavitve (4),zajem; doseg bliskavice: 2,7m; ročno nastavljanje zaslon-ke/časa: ne/ne

Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/MMC (16 MB); za-slon LCD: 46 mm; objek-tiv: 35-14 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,6-5,5; čas osvetlitve: 1/20-00-15 s; ISO: samodejna,50, 100, 200, 400; ostrenje:0,45 m-neskončno; makro:

5 cm-45 cm; belina: samo-dejna, prednastavitve (5), zajem; doseg bliskavice: 3,5 m;ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): xD (16 MB); zaslon LCD:46 mm; objektiv: 38-114 mm(ekvivalent leica); svetlobna

jakost: 2,9-5; čas osvetlitve:1/2000-2 s; ISO: samodejna(50–320); ostrenje: 0,5 m-neskončno ; makro: 2 cm-50

cm; belina: samodejna, pred-nastavitve (4); doseg bliska-vice: 3,4 m; ročno nastavlja-nje zaslonke/časa: ne/ne

Vrsta pomnilnika (priloženo):Compact Flash (tip I) (32MB); zaslon LCD: 46 mm; ob-

jektiv: 38-114 mm (ekviva-lent leica); svetlobna jakost:2,8-4,9; čas osvetlitve: 1/2000-15 s; ISO: samodejna,50, 100, 200, 400; ostre-nje: 0,45 m-neskončno; ma-

kro: 5 cm-45 cm; belina: sa-modejna, prednastavitve (5),zajem; doseg bliskavice: 5 m;ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

prodaja Acord 92, www.pcplus.si,(01) 583 72 30

Avtera, www.avtera.si, (01)585 34 11

Olympus Slovenija, www.olympus.si, (01) 236 33 20


Ricoh Caplio RZ1

Kljub temu da je Ricoh bolj znan po pisar-niških izdelkih, je že vrsto let navzoč tudi natrgu digitalnih fotoaparatov. Za razliko od ne-katerih drugih modelov tega podjetja je CaplioRZ1 oblikovan kot »klasični« predstavnik nižje-ga cenovnega razreda kompaktnih digitalnihfotoaparatov. Ima trdno kovinsko ohišje, ki nitini preveliko, moti le, da je prijem ohišja raz-meroma slab. Upravni del je na hrbtni stranidesno od barvnega zaslona LCD (diagonala 46mm), zasnovan pa je dokaj pregledno. Moti leto, da je na zadnji strani ohišja le malo prostoraza prste. Menuji so pregledno zasnovani, takoda je upravljanje nasploh enostavno. Goriščnarazdalja objektiva je enaka od 35 do 105 mm v

TRENUTNO JE NA LESTVICI63 fotoaparatov, od tega:

• 16 manj zmogljivih,• 9 z veliko optično povečavo,• 9 zmogljivih,• 7 zelo zmogljivih,• 22 žepnih.

Vsak mesec objavimo tabelo s štirimi naj-boljšimi iz vsake skupine.

Pri preizkusu vse digitalne fotoaparate, ki jih je tahip mogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamona lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene,

dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso večnaprodaj.Pri digitalnih fotoaparatih ocenjujemo:

• tehnično zmogljivost • kakovost fotografij

• geometrijsko pravilnost fotografij• zasnovo, velikost in maso ohišja• enostavnost in preglednost nastavitev

Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se(lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenihcen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesecnekoliko spreminja.

DIGITALNI FOTOAPARATI

formatu leica, optična povečava je torej trikrat-na, svetlobna jakost pa je dobra le pri širokemkotu (2,8), slabša pa v tele položaju (5). Zatoaparatu hitro poide sapa v slabših svetlobnihrazmerah, če uporabljamo povečavo, vendar pasi je mogoče precej dobro pomagati s povečeva-njem občutljivosti delovanja tipala, seveda naračun šuma. Na voljo je tudi vgrajena bliskavi-ca, ki seže do največ 2,7 m, zunanje bliskaviceniso podprte. Ostrenje (izvedeno je hibridno –s kombinacijo tipala in ocenjevanja kontrastaskozi objektiv) pri slabši svetlobi deluje manjnatančno in tudi počasneje (medtem ko pri nor-malni svetlobi deluje zelo hitro).

Tipalo je razreda 4 MP, največja ločljivost zajemanja pa je 2304 × 1728. Med nižjimi mož-nimi ločljivostmi pogrešamo tisto, ki bi bila vrazredu 3 MP, medtem ko je na voljo tudi loč-ljivost 1600 × 1200 pik (torej razreda 2 MP),ki je še vedno dovolj visoka tudi za razvijanje

fotografij 10 × 15 cm brez izgube kakovosti.

RZ1 je za delo pripravljen v manj kot sekundi.Napajata ga dve bateriji AA, poraba pa je dokajugodna, saj en set zadostuje za od sto do dve-sto slik pri normalni rabi (kot možnost je mo-goče sicer dokupiti tudi litijev akumulator z de-klarirano zmogljivostjo 500 slik).

Slike, ki jih zajamemo z Ricohom, so solidnekakovosti, a ne brez težav. Barvne podrobnostiso sicer dobro zajete, je pa samodejno ocenje-vanje temperature bele barve precej netočno.Bolje je uporabiti katero izmed štirih prednasta-vitev ali ročno nastaviti temperaturo bele bar-ve, tako da fotoaparatu »pokažemo« belo po-vršino (sicer so tudi v teh primerih slike rahlopreveč zelene). Podrobnosti so dobro vidne, jepa nekaj barvnih senc na robovih kontrastnihprehodov. Moti tudi, da avtomatika sliko več-krat zajame nekoliko pretemno (a je to mogo-če popraviti s kompenzacijo svetlobe). Ročneganastavljanja zaslonke in časa sicer ne pozna.

Vsekakor dokaj soliden aparat v tem razredu



DIGITALNI FOTOAPARATI NAJBOLJŠI IZDELKI


ime fotoaparata Pentax Optio MX Konica Minolta DimageZ3

Panasonic LumixDMC-FZ20

Canon Powershot S1 IS

preizkušeno 2004/11 2004/12 2005/02 2004/05


kakovost

zasnova aparata

zaZmogljiv objektiv, majhnemere, podpora za snema-nje videa

Velika optična povečava, hi-trost ostrenja, priključek zazunanjo bliskavico, stabili-zator slike

Trdno ohišje, kakovostnaoptika, velika optična po-večava

Velika optična povečava, pri-ključek za zunanjo bliska-vico, stabilizator slike, trd-no ohišje

proti

Nefotografska’ oblika, nimaoptičnega kukala, za snema-nje videa je potrebno velikopomnilnika

Nekoliko manj trdno ohiš- je, ostrenje v slabših svetlob-nih pogojih

Dokaj opazen šum pri viš- ji občutljivosti ISO, slab-še zmožnosti zajema video-posnetkov

Povprečna zmogljivost tipala



mil. pik3,14 3,87 4,92 3,20


osnovni podatki

Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/MMC (16 MB); za-slon LCD: 46 mm; objektiv:38-380 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,9-3,5; čas osvetlitve: 1/2000-4 s; ISO: s amodejna, 100,200, 400; ostrenje: 0,4 m-neskončno; makro: 1 cm-ne-skončno cm; belina: samo-dejna, prednastavitve (5), za-

jem; doseg bliskavice: 4 m;ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/MMC (16 MB); za-slon LCD: 38 mm; objektiv:35-420 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,8-4,5; čas osvetlitve: 1/1000-15 s; ISO: samodejna, 50,100, 200, 400; ostrenje: 0,6m-neskončno ; makro: 1 cm-100 cm; belina: samodej-na, prednastavitve(5), za-


Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/MMC (16 MB); za-slon LCD: 38 mm; objektiv:36-432 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,8-2,8; čas osvetlitve: 1/20-00-8 s; ISO: samodejna, 80,100, 200, 400; ostrenje:0,3 m-neskončno; makro: 5cm-5 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (4), za-


Vrsta pomnilnika (priloženo):Compact Flash (tip II) (32MB); zaslon LCD: 38 mm; ob-

jektiv: 38-380 mm (ekviva-lent leica); svetlobna jakost:2,8-3,1; čas osvetlitve: 1/2000-15 s; ISO: samodejna,50, 100, 200, 400; ostrenje:0,1 m-neskončno; makro: 10cm-10 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (6), za-

jem; doseg bliskavice: 4,2 m;ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

prodajaFoto Beseničar, www.foto-market.net, (01) 436 26 64

Eurofoto, www.eurofoto.si,(04) 236 64 70

PC Hand, w ww.pchand.si,(01) 530 08 00


ime fotoaparata Olympus C-70 Zoom Sony Cybershot DSC-V3 Fujif ilm Finepix F810 Pentax Optio 750Z

preizkušeno 2005/01 2005/01 2004/12 2005/01


kakovost

zasnova aparata

za

Majhno in trdno ohišje, pet-kratni zum, ločljivost, kako-vost fotografije, zaslon LCD,samodejno določanje bele

Odlična fotografija, zelo hi-tro ostrenje, oblika, ročninadzor, IR svetloba in laser-sko ostrenje

Visoka ločljivost tipala, hitervklop in ostrenje, širokokotninačin, nizek šum tudi pri vi-soki občutljivosti ISO

Majhno in trdno ohišje, velikonačinov delovanja, petkratnizum, ločljivost

proti

Ostrenje ob večjih povečavahv slabi svetlobi, kadar se po-

javi 'cvetenje' je zelo opazno,čas trajanja akumulatorja

Cena, majhna hitrost objekti-va v tele položaju, slabše sa-modejno prilagajanje bele vzahtevnih razmerah

Dokaj šibak akumulator, cve-tenje na prehodih, priloženale 16 MB kartica, nima pri-ključka za zunanjo bliskavico

Postavitev bliskavice, sun-kovito zumiranje, ostrenjeob večjih povečavah v sla-bi svetlobi



mil. pik7,08 7,08 6,10 7,02


osnovni podatki

Vrsta pomnilnika (priloženo):xD (32 MB); zaslon LCD: 51mm; objektiv: 38-190 mm(ekvivalent leica); svetlob-na jakost: 2,8-4,8; čas osve-tlitve: 1/2000-15 s; ISO: sa-modejna, 64, 100, 200, 400;ostrenje: 0,5 m-neskonč-no; makro: 4 cm-50 cm; be-lina: samodejna, prednasta-vitve (5), ročna, zajem; do-seg bliskavice: 3,8 m; roč-no nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo):Memorystick Pro (32 MB);zaslon LCD: 63 mm; objek-tiv: 34-136 mm (ekvivalentleica); svetlobna jakost: 2,8-4; čas osvetlitve: 1/2000-30 s; ISO: samodejna, 100,200, 400, 800; ostrenje: 0,4m-neskončno ; makro: 10cm-40 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (6), za-


Vrsta pomnilnika (priloženo):xD (16 MB); zaslon LCD: 53mm; objektiv: 32,5-130 mm(ekvivalent leica); svetlob-na jakost: 2,8-5,6; čas osve-tlitve: 1/2000-3 s; ISO: sa-modejna, 80, 100, 200, 400,800 (pri 3 Mpikah); ostre-nje: 0,6 m-neskončno; ma-kro: 8 cm-80 cm; belina: sa-modejna, prednastavitve (3),zajem; doseg bliskavice: 4 m;ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/MMC (32 MB); za-slon LCD: 46 mm; objek-tiv: 37,5-187,5 mm (ekviva-lent leica); svetlobna jakost:2,8-4,6; čas osvetlitve: 1/2000-15 s; ISO: samodejna,80, 100, 200, 400; ostrenje:0,6 m-neskončno ; makro: 2cm-65 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (6), za-


prodajaOlympus Slovenija, www.olympus.si, (01) 236 33 20

CHS, www.chs.si, (01) 56065 00

Image & Information, www.fujifilm-slovenia.com, (01)586 46 60

Foto Beseničar, www.foto-market.net, (01) 436 26 64

digitalne fotografije, še posebej ob ceni manjkot 50 tisočakov.

Arnold Marko

Olympus Mju digital 500

Med žepnimi modeli ponujajo pri Olympusuže kar nekaj časa vremensko odporne modeleMju digital. Model 500 ima tipalo CCD razre-da 5 MP, nekoliko posodobljeno ohišje in pred-vsem očitno večji barvni zaslon LCD. S svoji-mi 63,5 milimetra diagonale, veliko ločljivost-

jo (215.000 pik) in zelo kakovostno sliko sodimed boljše zaslone LCD sploh, še posebej v temrazredu digitalnih fotoaparatov. Res je sicer, davelik zaslon precej zmanjša površino, ki ostaneza upravljalni del, predvsem pa za to, da bi lah-ko aparat optimalno držali v roki. Palec desneroke zelo rad »zaide« na zaslon LCD. Čeprav MjuDigital 500 na prvi pogled deluje celo večji odsvojih predhodnikov, pa je to le optična preva-ra, saj je po merah celo nekoliko manjši, res pa

je nekoliko manj zavitih linij.Po drugih tehničnih lastnostih bolj sledi svo-

jim predhodnikom. Svetlobna jakost objektiva strikratno optično povečavo (ekvivalent med 35in 105 milimetrov v formatu leica) je med dokaj

nižjacena

nižjacena





ime fotoaparata Pent ax Opt io S5i Canon Digit al I xus 4 0Konica Minolta Dimage X50

Canon Digital Ixus 30

preizkušeno 2005/03 2005/02 2004/12 2005/02


kakovost

zasnova aparata

zaKompaktno in trdno ohišje,hitrost ostrenja in slikanja

Trdno ohišje, velik zaslon LCD

Majhne mere in teža, trd-na izdelava, nima zuna-njih delov, hitro pripravljenza slikanje

Trdno ohišje, velik zaslon LCD

protiOstrenje v slabših svetlobnihpogojih, nizka ločljivost vide-oposnetkov

Omejene zmožnosti ročneganastavljanja

Nekoliko slabši prijem, šumpri višjih vrednostih ISO

Omejene zmožnosti ročneganastavljanja



mil. pik4,92 3,89 4,92 3,14


osnovni podatki

Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/MMC (10 MB); za-slon LCD: 46 mm; objektiv:35,6-107 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,6-4,8; čas osvetlitve: 1/20-00-4 s; ISO: samodejna, 80,100, 200, 400; ostrenje: 0,4m-neskončno; makro: 6 cm-50 cm; belina: s amodejna,prednastavitve (5), zajem;doseg bliskavice: 3,5 m; roč-no nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/MMC (16 MB); za-slon LCD: 51 mm; objektiv:35-105 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,8-4,9; čas osvetlitve: 1/15-00-15 s; ISO: samodejna,50, 100, 200, 400; ostrenje:0,3 m-neskončno; makro: 3cm-30 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (5), za-

jem; doseg bliskavice: 3,5 m;ročno nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/MMC (16 MB); za-slon LCD: 52 mm; objektiv:37-105 mm (ekvivalent lei-ca); svetlobna jakost: 2,8-5; čas osvetlitve: 1/1000-4s; ISO: samodejna, 50, 100,200, 400; ostrenje: 0,1 m-neskončno; makro: 6 cm-ne-skončno cm; belina: samo-dejna, prednastavitve (5);doseg bliskavice: 3,2 m; roč-no nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/MMC (16 MB); za-slon LCD: 51 mm; objektiv:35-105 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,8-4,9; čas osvetlitve: 1/15-00-15 s; ISO: s amodejna,50, 100, 200, 400; ostrenje:0,3 m-neskončno; makro: 3cm-30 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (5), za-

jem; doseg bliskavice: 3,5 m;ročno nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

prodajaFoto Beseničar, www.foto-market.net, (01) 436 26 64


Eurofoto, www.eurofoto.si,(04) 236 64 70


ime fotoaparataSony CybershotDSC-F828

Fujifilm Finepix S20 Pro Canon Powershot Pro 1Olympus C-8080 WideZoom

preizkušeno 2004/02 2004/06 2004/05 2004/05


kakovost

zasnova aparata

zaObjektiv, hologramsko ostre-nje, nočno IR snemanje, za-snova, zmogljivost

Dobra zasnova, dinamika,svetlobna jakost objektiva,dober hitri način slikanja indober video

Velika ločljivost, širok kot sli-kanja, veliko možnosti na-stavljanja

Odlična kakovost fotografije,velika ločljivost, široki kot sli-kanja, zasnova

proti Velikost, nagnjenost tipala k'cvetenju'.

Manjša ločljivost, težav-na raba v temi zaradi ne-natančnega ostrenja in za-slona LCD

Hibridno ostrenje meče mo-teč oranžen snop svetlobe,nekaj nepravilnosti pri vo-denju svetlobe, občutljivostna šum, zapleteno upravlja-nje menujev

Hibridno ostrenje meče mo-teč oranžen snop svetlo-be, zaslon LCD ni popolno-ma vrtljiv



mil. pik

7,99 3,14 8,00 7,99


osnovni podatki

Vrsta pomnilnika (priloženo):Memorystick Pro (32 MB);zaslon LCD: 46 mm; objektiv:28-200 mm (ekvivalent lei-ca); svetlobna jakost: 2-2,8;čas osvetlitve: 1/3200-30 s;ISO: samodejna, 100, 200,400, 800; ostrenje: 0,5 m-neskončno ; makro: 2 cm-50cm; belina: samodejna, pred-nastavitve (5), ročna, zajem;doseg bliskavice: 4,5 m; roč-no nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo):xD, Compact Flash (tip II) (16MB); zaslon LCD: 46 mm; ob-

jektiv: 35-210 mm (ekviva-lent leica); svetlobna jakost:2,8-3,1; čas osvetlitve: 1/1000-15 s; ISO: 200, 400,800 (1600 pri 2MP); ostre-nje: 0,5 m-neskončno; ma-kro: 1 cm-80 cm; belina: sa-modejna, prednastavitve, za-


Vrsta pomnilnika (priloženo):Compact Flash (tip II) (64MB); zaslon LCD: 51 mm; ob-

jektiv: 28-200 mm (ekviva-lent leica); svetlobna jakost:2,4-3,5; čas osvetlitve: 1/4000-15 s; ISO: samodejna,50, 100, 200, 400; ostrenje:0,5 m-neskončno; makro: 3cm-10 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (6), zajem(2 spomina); doseg bliskavi-ce: 5 m; ročno nastavljanjezaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo):xD, Compact Flash (tip II) (32MB); zaslon LCD: 46 mm; ob-

jektiv: 28-140 mm (ekviva-lent leica); svetlobna jakost:2,4-3,5; čas osvetlitve: 1/4000-15 s; ISO: samodejna,50, 80, 100, 125, 160, 200,250, 320, 400; ostrenje: 0,8m-neskončno; makro: 5 cm-80 cm; belina: samodejna,prednastavitve (9), zajem,ročna; doseg bliskavice: 5,3m; ročno nastavljanje zaslon-ke/časa: da/da

prodajaCHS, www.chs.si, (01) 56065 00

Image & Information, www.fujifilm-slovenia.com, (01)586 46 60


Olympus Slovenija, www.olympus.si, (01) 236 33 20

povprečnimi 3,1 pri širokem kotu in že kar slabi-mi 5,2 ob največji povečavi, zato aparat pri slab-ši svetlobi ni med boljšimi. Sicer si lahko v takihrazmerah pomagamo z večjimi občutljivostmidelovanja tipala (najmanjša občutljivost je enakaISO 64, največja pa ISO 500), a le, če samodejnoostrenje pravilno »zaklene« objektiv (kar ni ved-no nujno). Izostriti zmore objekte na razdalji odpol metra naprej, v makro načinu od 20, zdaj pa

je na voljo tudi super makro način, ki deluje od 7centimetrov naprej. Med izboljšavami je mogočenajti tudi nekaj več prednastavitev bele (zdaj jih

je na voljo šest), za zares optimalne rezultate pa je dobrodošla možnost zajema bele s predloge.Sicer je z aparatom mogoče snemati tudi videoposnetke (ločljivosti 320 × 240 pik), ki so lahkoobogateni tudi z zvokom, dolžina pa je omeje-na zgolj z zmogljivostjo pomnilniške kartice xD(priložena je kartica velikosti 32 MB).

Čeprav kakovost fotografiji ni brez napak, je dokaj dobra – še posebej za ta razred digi-talne fotografije. Glede na predhodnike je opa-ziti predvsem boljše zajemanje barvnih podro-bnosti, boljša je tudi natančnost barv, je pa karnekaj šuma, predvsem pri večjih občutljivostihdelovanja tipala.

A. M.

Olympus C-170

C-170 je eden najmanj zmogljivih digital-

nih fotoaparatov, ki jih izdelujejo pri podjetjuOlympus. S svojo preprosto zasnovo je name-njen manj zahtevnim uporabnikom, ki ne po-trebujejo večjih zmogljivosti in jim zadostuje žeosnovna fotografija. Aparat ima namreč objek-tiv s fiksno goriščno razdaljo, kar je v svetu di-gitalne fotografije pravzaprav redkost. Objektiv

je resda enak objektivu formata leica z gorišč-no razdaljo 37 milimetrov, svetlobna jakost pa

je dobrih 2,8. Ostriti zmore od razdalje pol me-tra naprej, v makro načinu od 20 centimetrov.Kljub preprosti zasnovi ima C-170 tipalo CCDdiagonale 1/2,5 palca, ki zajame slike, ki imajo

3,92 milijona pik oziroma ločljivost 2288 × 1712pik. Alternativa tej sta ločljivosti 1600 × 1200(dovolj za razvijanje fotografiji 10 × 14 cm obgostoti 300 pik na palec) in precej manjša VGA(640 × 480 pik). Slike se sicer shranjujejo v no-tranji pomnilnik, ki ga je »pičlih« 14 megabaj-tov, razširiti ga je mogoče z dodatnimi xD pom-nilniškimi karticami (kar je za to ločljivost sko-raj nujno, saj pomnilnik zadostuje za pičle šti-ri slike pri največji kakovosti). Ohišje je zavitooblikovano, izdelano iz plastike (zato ne delujenajtrdneje) in je nekoliko nenavadno široko, pri-

jem pa je dokaj neroden. Aparat sicer ne ponuja

kakega »izobilja« možnosti in nastavitev, v karnajvečji meri smo namreč »obsojeni« na raboavtomatike, ki pa svoje delo opravlja precej do-bro. Ročno lahko tako zgolj kompenziramo de-lovanje avtomatike, in sicer med -2 EV in +2 EV

nižjacena



DIGITALNI FOTOAPARATI NAJBOLJŠI IZDELKI


v stopnjah po 1/3 EV. Med bolj »standardnimi«nastavitvami ni niti možnosti korekcije tempe-rature bele; pogrešamo jo, saj samodejno dolo-čanje temperature bele ne deluje povsem pravil-no niti v idealnih razmerah (torej ob sončnemdnevu), kaj šele v zahtevnejših. Še najbolj lahkona način delovanja avtomatike vplivamo z izbo-rom ene izmed osmih scenskih prednastavitev,ki jih izberemo s kolescem na hrbtni strani ohiš-

ja. Tu je tudi barvni zaslon LCD z diagonalo 38milimetrov in ločljivostjo 85.000 pik, ki pa je do-kaj slabe kakovosti, optičnega kukala ni. Sama

kakovost fotografije ni najboljša, saj je ostrinain kakovost zajetih podrobnosti dokaj povpre-čna. Kljub temu bo zadostovala za nezahtevne-ga uporabnika, pohvaliti pa velja, da aparat zaodpravljanje šuma pri daljših osvetlitvenih ča-sih (največji čas osvetljevanja je sicer 2 sekun-di) uporablja tudi dodatni algoritem.

A. M.

Sony Cybershot P73

Sonyjevi aparati Cybershot P so zaradi ugod-nega razmerja med ceno in zmogljivostjo med

bolj priljubljenimi digitalci na trgu. Model P73spada zdaj že med osnovne aparate družine,ponuja pa štirimilijonsko tipalo in trikratnooptično povečavo. Aparat ima v dokaj velikem,a kljub temu kompaktno oblikovanem ohišju

vgrajen Sonyjev objektiv, katerega razpon go-riščne razdalje bi pri 35-milimetrskih aparatihustrezal razponu od 39 do 117 milimetrov, takoda je najširši kot slikanja vseeno nekoliko ožjikot pri konkurentih. P73 se napaja iz dveh ba-terij AA (priložena sta dva NiMH akumulatorja),podatke pa zapisuje na kartice MemoryStick aliMemoryStick Pro. Priložena je kartica z zmoglji-vostjo 16 MB. Zaslon LCD ima diagonalo dolžine1,5 palca, ločljivost zaslona pa je 67.000 pik.

P73 je namenjen predvsem ljubiteljskim fo-tografom, ki ne bodo ročno nastavljali prav vsa-ke lastnosti slikanja. Nabor zmožnosti je takodokaj omejen: tako npr. ne moremo zajeti tem-perature bele barve, temveč lahko poleg samo-dejne nastavitve izbiramo le med petimi pred-nastavljenimi zmožnostmi, prav tako ne more-mo nastavljati osvetlitvenega časa ali odprto-sti zaslonke. Vrednost ISO lahko nastavimo nanajmanj 100, kar je prav tako manj, kot ponu-

jajo nekateri konkurenti.Pohvaliti moramo ostrenje. Kljub temu da

aparat pri ostrenju ni najhitrejši, pa je imel z izo-stritvijo le redko težave, dobro se obnese tudi prišibkejši svetlobi, kjer elektroniki priskoči na po-moč pomožna lučka. Nekoliko manj nas je pre-pričalo ostrenje v makro načinu: tudi pri razda-lji 10 cm od slikanega predmeta (kolikor je naj-manjša razdalja ostrenja po tehničnih značilno-stih) se je aparat včasih uštel in sliko slabo izo-stril. Fotografije, posnete s Sonyjem, so nekoliko

nad povprečjem: barve so žive, opazili pa smonekoliko cvetenja na prehodih, predvsem takrat,ko je leča v širokokotnem položaju. Kakovost za-

jetih videoposnetkov je nadpovprečna: tudi priločljivosti 640 × 480 in 30 slikah na sekundo jeposnetek tekoč. Pri dolžini posnetka smo omeje-ni samo z zmogljivostjo pomnilniške kartice.

Sony je s P73 predstavil aparat, ki po ugodniceni ponuja več kot zadovoljive zmogljivosti zapovprečnega uporabnika. Malo zahtevnejši panaj se raje ozrejo po nekoliko zmogljivejših apa-ratih tega izdelovalca, ki se med drugim lahkopohvalijo tudi s Carl-Zeissovimi objektivi.

Peter Šepetavc





Na lanskoletni Photokini je bil poleg drugih zanimivih izdel-kov predstavljen zelo pomemben digitalni fotoaparat za podjet-

je Nikon. Dve kratki, a za digitalne fotoaparate zelo dolgi leti jepodjetje le stežka tekmovalo s Canonom. Marsikateri profesio-nalni fotograf, zvest Nikonovi tehniki, je že razmišljal o zame-njavi celotne opreme, saj je močno pogrešal vrhunski model, ki bizadovoljil njegove potrebe. Nikon je tako v zadnjem hipu izdelaldva odlična fotoaparata: D2H, ki pa ima, žal, prenizko ločljivost,in D2X, tako dolgo pričakovani vrhunski fotoaparat.

Ohišje D2X je enako ohišju modela D2H, tudi pri upravlja-nju ni sprememb. Prav tako gre za vrhunsko sestavljeno ro-bustno ohišje, zavarovano pred vremenskimi vplivi, ki odlič-no leži v roki. Tudi D2X poganja manjša li-ionska baterija, ki zadolgo, brezskrbno delovanje poskrbi zelo dobro, ker je majhna,pa tudi pripomore k nizki teži fotoaparata – 1150 g.

Na fotoaparat lahko priklopimo brezžična oddajnika WT-1 inWT-2, ki ju pritrdimo na spodnji del fotoaparata. Omogoča tudipriklop naprave GPS. Kljub vsemu pa so poskrbeli tudi za izboljša-vo in povečali ločljivost LCD pregledovalnika posnetkov na zadnji

strani. Ta se zdaj ponaša z 235.000 pikami,kar je za 24.000 pik več kot pri D2H.

Razlike med modeloma se skrivajo v no-tranjosti. Najpomembnejša novost je vsekakorzmogljivejše tipalo. Gre za tipalo CMOS znam-ke Sony, veliko 23,7 × 15,7 milimetra. To pove-ča goriščnico objektiva za 1,5-krat, z 12,2 mi-lijona pik velikosti 5,49 µm. Kljub visoki ločlji-vosti posnetka so se v Nikonu potrudili ohra-

niti visoko hitrost fotografiranja. Pri polni loč-ljivosti je moč slikati s petimi slikami na se-kundo v nizu 21 posnetkov, zaradi boljše kon-kurenčnosti pa so se odločili še za zanimivorešitev. Pri preklopu prek menuja na Hi-Speed

dosežemo hitrost osem slik na sekundo v nizu 35 posnetkov, vendarmoramo pri tem upoštevati manjši izrez, ki ga fotoaparat zajame, vidi-mo pa ga skozi okular, označenega s križci. Ločljivost se s tem ustreznozmanjša na 6,8 milijona pik. Zaradi velike količine podatkov so moraliposodobiti tudi procesorski del fotoaparata. Zajeta slika se zdaj obdelu-

je prek štirih kanalov, ki so zadolženi za vsako barvo modela RGGB po-sebej. Te informacije se prek štirikanalnega analogno/digitalnega pre-tvornika, kjer poteka tudi boljša določitev bele pike, natančneje obde-

lajo v izboljšanem ASIC procesorju, pohitreno pa je tudi zapisovanje nakartico, ki je pri običajnih karticah okoli 6,5 Mb/s, pri nekaterih pa tudido 9 Mb/s. Pogrešamo le še dodatno reža za pom-nilniško kartico, ki je bila na voljo že pri Kodaku,imajo pa jo tudi Canonovi modeli.

Visoka hitrost fotoaparata se kaže tudi v zapira-nju zaklopa (37 ms) in temnenju okularja (80 ms),nezaznavno pa je tudi samo vklapljanje. Avtofokusostri prek 11 ostrilnih točk, ki so povezane v raz-lične skupine polj, in nas pri delu ni razočaral.Občutljivost ISO lahko nastavljamo od 100 do 800ter prek menuja na 1600 in 3200, a tam je šum zelomoteč. Hkrati lahko fotografiramo v formatu RAW

in JPEG, vsakemu posnetku lahko prek vgrajenegamikrofona dodamo zvočni komentar, ob vkloplje-nem senzorju za navpično postavitev fotoapara-ta pa nam sliko tudi primerno obrne. Tudi pri na-

stavljanju digi-talnega dela ni veli-ko sprememb. Še vedno poteka prekštirih skupin menujev, v katerih se kljub obsežnosti različnih nastav-ljanj ne izgubimo, dodana pa je tudi tekstovna pomoč, ki jo prikliče-mo s tipko na zadnji strani. Poleg klasičnih barvnih obsegov AdobeRGB in sRGB je na voljo tudi barvni obseg sYCC, ki zajame še več barv-nih informacij, nastavljamo pa lahko še kontrast, ostrino in barvni za-

mik. Ob izboljšanih algoritmih za določanje bele pike se je fotografi-ranje z avtomatsko nastavitvijo izkazalo zelo dobro.Nikon D2X je vrhunski fotoaparat, zato je tudi cena »vrhunska«.

Za tiste, ki si profesionalnega fotoaparata ne morejo privoščiti, pa ješe vedno na izbiro cenovno ugodnejši, po delovanju in nastavljanjuenak fotoaparat D2H, vendar z dosti nižjo ločljivostjo. D2X je prav go-tovo prijetno presenečenje za vse lastnike Nikonove tehnologije in sebrez sramu postavlja ob bok Canonovim vrhun-skim izdelkom.

Peter Gedei

Fotoaparat je zunaj konku-

rence preostalih fotoaparatov v

tej rubriki, zato tudi ni uvrščen

na primerjalno lestvico.

Nikon D2X

NIKON D2XKaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmen-

ljivimi objektivi.

Ločljivost: 4288 × 2848, 3216 × 2136, 2400 ×

1600, 2144 × 1424, 1600 × 1064.

Tipalo:Efektivno 12,2 milijona pik.

Velikost in vrsta tipala:23,7 × 15,7 mm, CMOS,

faktor povečave goriščnice 1,5 (2,0 pri funkciji Hi-

Speed).

Izdeluje: Nikon, www.nikon.com.

Prodaja: Grafo, (01) 433 73 92.

Cena: 1.199.000 tolarjev (ohišje).

Ločljivost, hitrost, ohišje, kakovost posnetka,

velik LCD pregledovalnik, upravljanje.

Ni dodatne reže za pomnilniške kartice.

» Sprememba na za-dnjem delu ohišja jele v dodatni funkcijiPomoč.




NA ZVEZI

esedico blog naj bi iz izraza weblog(spletni dnevnik) skoval Peter Merholzaprila ali maja 1999. Tako vsaj pravi vsvojem blogu peterme.com. Že avgusta

tistega leta je podjetje Pyra Labs naredilo pro-gram Blogger, orodje za pisanje spletnih dnev-nikov. In potem je bilo samo še vprašanje časa,da so dosegli svojo sedanjo nadpriljubljenost.

In kaj pravzaprav je blog? Dave Winer, avtorenega prvih in trenutno menda celo najstarej-šega še delujočega bloga Scripting News ( www.

scripting.com), pravi nekako takole – spletnidnevniki so pogosto osveževane spletne stra-ni s povezavami do drugih prispevkov v sple-tu, navadno opremljenimi z avtorjevimi mne-nji. Še nekoliko ohlapnejša definicija pravi, da

je blog vsaka spletna stran s časovno označe-nimi zapisi.

To je seveda zelo široka definicija, po kateri je bil blog pravzaprav že tudi kar prva spletna

stran sploh. Izumitelj spleta Tim Berners-Lee jenamreč na spletni strani info.cern.ch objavljalnovice iz nastajajočega spleta in dodajal pove-zave do vseh novo nastajajočih spletišč.

Dandanes v spletu najdemo najrazličnejšebloge, ki večinoma nadomeščajo ali dopolnju-

jejo nekdanje domače strani posameznih ki-berščakov. Kajti blog je pravzaprav vsaka sicerčisto običajna spletna stran, na kateri avtor odčasa do časa kaj napiše, če zraven doda še za-nimivo povezavo, pa še toliko bolje. Od pogo-stosti, rednosti in zanimivosti pisanja in doda-

janja povezav je seveda odvisno, ali je blog ra-

zen za avtorja in njegovo mamo zanimiv še zakoga drugega.Tehnično gledano, bi lahko bloge razvrsti-

li v dve skupini. V prvi so tisti, ki jih avtorjinaredijo in oblikujejo sami in so pravzaprav leblogovsko oblikovane domače strani, v drugo,precej obširnejšo skupino, pa bi lahko uvrsti-li bloge v ožjem pomenu besede. Ti so nare-

jeni s posebnimi blogerskimi orodji, navadnopo vnaprej pripravljenih predlogah, in gostu-

jejo na enem od blogerskih strežnikov. Največjimed njimi, Blogger ( www.blogger.com), je že ne-kaj časa v Googlovi lasti, nedavno pa je začel

redno delovati tudi Microsoftov MSN Spaces(spaces.msn.com).In kako je z blogi na Slovenskem? Kakšnega

pretiranega navala vsaj zaenkrat še ni čutiti.Vseh blogov je sicer nekaj sto, a pri veliki več-

ini gre bolj za poskus iz radovednosti kakorza resen dnevniški namen. Na hitro in precejna pamet bi lahko ocenili, da je pravih blo-gerjev nekaj deset, tistih bolj zagnanih in de-

javnih pa ni veliko več kakor ducat. Sicer pa je najbolje, da zaplujemo v slovensko blogos-fero in si nekaj zanimivejših blogov ogleda-mo od blizu.

2 Much Beauty www.2muchbeauty.com

Mnenja o tem, kateri je bil prvi slovenskiblog, so sicer nekoliko deljena, še posebno, kerni čisto jasno, kaj vse pravzaprav sploh lahkoštejemo za blog, a med domačimi blogerji ne-kako velja, da čast najstarejšega še dejavnegapripada blogu 2 MuchBeauty. Delovati naj bi za-čel enkrat v začetku leta 2002. Zgodovina slo-venskih blogov torej ni ravno dolga, a se lah-

ko tolažimo, da čez sto let tistih nekaj let, koli-kor smo zamujali za drugimi, ne bo več omem-be vrednih.

Kakorkoli že, ob obisku 2 Much Beauty opa-zimo še eno značilnost številnih slovenskih blo-gov – angleščino. Avtorji se, v želji, da bi njihovglas segal tudi prek meja naše podalpske koko-ške, po svojih najboljših močeh trudijo z angleš-

čino. Ali ima to tudi kakšen blagodejen vpliv nanjihov doseg, pa je seveda že drugo vprašanje,s katerim se tokrat ne bomo ukvarjali.

2 Much Beauty od slovenskega blogerskegapovprečja ne odstopa samo po starosti, tem-

več tudi po grafični opremi.Njegov avtor se na-mreč ukvarja s fotografijo, predvsem športno,zato ima blog bogato opremljen s svojimi po-snetki. To je sicer zanimivo, a le, če imate do-volj široko pipico za pretakanje internetnih pa-ketkov. V nasprotnem primeru se namreč uteg-ne zgoditi, da boste odkrižarili naprej, še pre-den se bodo pretočile vse fotografije možatihhokejistov in brhkih navijačic.

The Glory of Carniola www.carniola.org/theglory/

Od najstarejšega k najboljšemu. Tako kakorštevilni drugi je tudi blog Slava Kranjske, ka-kor bi ga lahko prevedli, v angleščini, a teganjegovemu avtorju nikakor ne moremo zame-riti. Michael Manske je namreč v Nemčiji rojeniNewyorčan, ki se je poročil s Slovenko in predštirimi leti postal Mariborčan.

V službenem času dela na radiu SloveniaInternational, v prostem pa med drugim urejasvoj blog. In to zelo dobro, kar so opazili tudidrugi in na prvem tekmovanju za najboljši ev-ropski blog (fistfulofeuros.net/afoeawards.php ) vzačetku letošnjega februarja tako vneto glaso-vali zanj, da je osvojil nič manj kakor prvo me-sto. Vsekakor imeniten dosežek, pa čeprav av-tor sam ugotavlja, da imajo precej zaslug zanjegovo zmago navijaške strasti slovenskihblogerjev.

Kakorkoli že, Slava Kranjske je zanimiv blog,predvsem zato, ker je že na prvi pogled jasno,

da se z angleščino ne muči domorodec, temvečblog ustvarja nekdo, ki zna dobro pisati in opa-zovati svet okoli sebe, za povrh pa ima še smi-

Blogi iz domačih logovSpletni dnevniki ali blogi, po domače, so že nekaj časa ena izmed najboljpriljubljenih oblik spletnega izražanja. O njih smo na teh straneh pred časom žepisali, tokrat pa smo obiskali nekaj domačih.

B




NA ZVEZI

sel za humor. Manske v blogu opisuje dogodkeiz svojega življenja, resničnega in tistega boljnavideznega, prebitega med križarjenjem pospletu. Blogov verjetno največji čar je, da lah-ko v njem preberemo, kako naš slovenski svet,v katerem živimo, dojema nekdo, ki v njem si-cer že nekaj let živi in ga dobro pozna, ima paše vedno dovolj nepristranski pogled nanj, davidi tudi stvari, ki se nam morda zdijo samo-umevne in sploh ne opazimo, kako nenavadnein zanimive so.

Vidmar.net vidmar.net/weblog/

Eden od dejavnejših slovenskih blogerjev jeDavid Vidmar. Po v angleščini pisanem blogu

lahko sklepamo, da se ukvarja predvsem z ra-

čunalništvom, se igra s Playstationom, poslušaiPod, fotografira s Canonom in v prostem času jadra. Predvsem pa se Vidmar precej ukvarja zdomačo blogersko sceno in med drugim urejasi.blog, seznam, na katerem najdemo večino, čeže ne ravno vseh slovenskih blogov. Trenutno

jih je na njem natanko 78. Poleg povezav doslovenskih blogov so tu še povezave do šte-vilnih drugih za blogerje in vse tiste, ki bi tošele radi postali, zanimivih naslovov. Skratka,če vas zanimajo slovenski blogi, je najbolje za-četi kar tu.

Čakukejev b(r)log blog.caqka.biz

Obiskali smo že tri slovenske bloge, pa sobili vsi v angleščini in skrajni čas je, da poišče-mo kakšnega v slovenščini. Danilo Majhenič,med kiberščaki bolj znan kot CaqKa, se ukvar-

ja predvsem z računalništvom (ki ga tudi študi-ra), pozimi pa veliko deska na Pohorju. Ko imavmes kaj časa, ureja svoj blog, Čakukejev b(r)-log. Iz njega izvemo, da se odlično spozna tudina predvajalnike DivX (kar že dalj časa dobrovedo tudi obiskovalci spletnega foruma www.

slo-tech.com).Za razliko od številnih bolj novičarsko usmer-

jenih blogov je Čakukejev bliže pravemu oseb-nemu dnevniku. CaqKa namreč v njem opisujepredvsem to, kar se mu pač trenutno dogaja. Pa

čeprav tega ne počne ravno vsak dan, kakor bi se

za dnevnik spodobilo. V Čakukejev b(r)logu lah-ko, kot se za blog spodobi, vpišete svoj komentark temu ali onemu vpisu, najbolj debate željnimobiskovalcem pa je namenjen tudi forum.

My So-Called Blog travellingbeebee.blogspot.com

Pravijo, da je med blogerji nadpovprečnoveliko blogerk za to kljub vsemu računalniškopodročje. To se sliši še kar logično, glede nato, da dekleta raje kot fantje pišejo dnevnike.

Na kratko iz spleta JONAS - ZAPISI

Slovenski blogerji radi ostajajoanonimni, zato ne moremo za-nesljivo trditi, da je od v javnostibolj znanih domorodcev Jonasedini, ki ima svoj blog. Sicer patudi njegov ni ravno zakladnicazanimivega branja, saj mu uspenapisati kvečjemu kakšno mne-nje ali dva na mesec. Nedalečstran je tudi Jonasova pokera-

ška stran (izmet.fekali.com),namenjena vsem, ki se name-ravajo poglobiti v skrivnosti eneizmed različic pokra – TexasHold’em, če vam to kaj pomeni.

jonas.fekali.com

DJ’S WORLD

Eden starejših slovenskih blo-gov, s koreninami v letu 2002, jeDJjev svet. Za razliko od 2Much-Beauty, ki je svoj digitalnih ar-hiv nekje po poti izgubil, si tulahko preberete tudi vse sta-re prispevke. Če seveda splohše koga zanima, kaj je DJ opazilzanimivega v spletu pred tremi

leti. Sicer pa imamo opravka sprecej običajnim blogom, neko-liko protiglobalistično obarva-nim, z obveznim računalniškimin naravovarstvenim pridihom.djsworld.net

ANDREJ BUDJA

Športni fotografi so očitno nad-povprečno zagnani blogerji, kaj-ti poleg tistega, ki piše 2Much-Beauty, smo odkrili še blogAndreja Budje, prav tako polnzanimivih športnih fotogra-fij. Budja po številu in redno-sti dnevniških zapisov vsekakorsodi med dejavnejše slovenskeblogerje, po blogerskem sta-

žu pa tudi med starejše, saj svojspletni dnevnik ustvarja že sko-raj dve leti.budja.net/blog/

DRÊPANK

Med zanimivejšimi slovenskimiblogi moramo omeniti vsaj šepolitično satirični blog Dr êpank.Avtor se v njem na še kar zaba-ven način norčuje iz domačihpolitikov in političnih strank, pričemer ne dela razlik med rdeči-mi in črnimi. Vsaj ne takih, ki bi jih opazili brez natančne med-vrstične analize. Vmes za do-

bro mero natrosi tudi nekaj za-bavnih ilustracij, fotomontaž inkarikatur.drepank.blogspot.com

BLOGGIES

Nagrado za najboljši evropskiblog smo že omenili, precej od-mevnejše nagrade za najboljšespletne dnevnike pa so blogiji.Podeljujejo jih za najboljše blogev kar 30 kategorijah in ker v vsa-ki kategoriji izberejo še po štirinominirance, je to zelo dobro iz-hodišče za ogled najzanimivej-ših blogov. Glede na število na-

grad, blogi so namreč lahko so-delovali v različnih kategorijah,sta trenutno najboljša Dooce(www.dooce.com) in BoingBoing (www.boingboing.net).2005.bloggies.com/

Na kratko iz spleta

TVvSporednik www.vidmar.net/tvspored/

Križarjenjem po spletu je vedno pol-no srečnih naključij, saj pogosto naleti-mo na zanimive stvari, ki jih pravzapravnismo iskali. Ena izmed zanimivosti, ki

jih je avtor teh vrstic odkril med brska-njem po slovenskih blogih, je spletni te-levizijski spored. Televizijskih sporedovv spletu je več – v naših krajih verjetnonajbolj znan je na naslovu tv.si21.com –a so si vsi podobni kot jajce jajcu. DavidVidmar se je izdelave televizijskega spo-reda lotil na nekoliko drugačen in precejpreglednejši način. Za razliko od večinedrugih, ki so narejeni v obliki seznamatelevizijskih oddaj, je Vidmarjev narejenv obliki zelo pregledne tabele, na katerivzporedno vidimo sporede za več televi-zijskih postaj. Poleg tega lahko skupaj vi-dimo samo določene vrste oddaj, na pri-mer vse filme ali športne oddaje, ki so naizbrani dan na sporedu različnih postaj.Samo še več postaj mora uvrstiti v svojspored in ga povezati s programi za sne-manje, pa bo glavni.




NA ZVEZI

In res smo kmalu naleteli na enega izpod žen-skih prstov.

24-letna BeeBee, za katero se je z nekaj detek-tivskega dela izkazalo, da je Barica Razpotnik,modrooka absolventka geografije, ljubiteljica po-tovanj, zlasti v severne kraje, svoj tako imeno-vani blog piše že dobro leto, in to kar redno, sajskoraj vsak dan najde nekaj minutk za vsaj kra-tek zapis.

Njen blog sodi med tiste bolj osebno narav-nane (»Danes sem se prvič po veliko letih breztežav spravila v hlače, ki sem jih nazadnje nosilanekje na koncu gimnazije. Še malo, pa mi bodoše zelo udobne! :D«), za katere se zdi, da jih ljud-

je berejo (in, če dobro pomislimo, tudi pišejo) ne-kako iz podobnih vzgibov, zaradi katerih so takopriljubljene resničnostne televizijske oddaje.

Ampak da ne bo pomote in da BeeBee, ki,mimogrede, precej svojega časa nameni pros-tovoljnemu delo v nevladnih organizacijah, nebi delali krivice, zapišimo še, da njen tako ime-novani blog ni samo zbirka vsakdanjih »babjih«banalnosti, temveč tu najdemo tudi marsikate-ro koristno misel, zanimiv opis potovanja ali,recimo, dober recept.

Živjo.com www.zivjo.com

Blogerjem so namenjeni blogerski strežniki.Večina resnih blogerjev uporablja katerega odvelikih blogerskih strežnikov, najdemo pa tudištevilne manjše. Ti navadno niso tako zmoglji-vi kot veliki, so pa zato lahko prijaznejši in eno-stavnejši za rabo. Še posebno. če so, tako kot

Živjo.com, v slovenščini.Blogerjev je na Živjo.com kar precej, vsaj na

prvi pogled. Tisti dan, ko sem ga obiskal, jih jebilo natanko 119. A se, brž ko pokukamo v sta-tistični kotiček, izkaže, da večina ni ravno zelodejavna. Vsem skupaj je namreč doslej uspelozapisati komaj 244 sporočil. Povprečno dva za-pisa na blog torej. Je že res, da blogersko sple-tišče deluje samo nekaj mesecev, a vendarle biod piscev spletnih dnevnikov pričakovali mal-ce več zagnanosti. Enostavnosti rabe primerna

je druščina, ki se tu zbira. Prekaljenih bloger-

Na kratko iz spletaBORZA BLOGOV

Z blogi lahko trgujete na bor-zi, pa čeprav samo navidezni.BlogShares je namreč igra, v ka-teri na začetku dobite 500 navi-deznih dolarjev, ki jih potem vla-gate v različne (resnične) blo-ge, katerih vrednost se spremi-nja glede na dogajanje na bor-zi in glede na število povezav, kikažejo nanje. Cilj igre je čim prej

navidezno obogateti, njen pravinamen pa je bolj družabne kottekmovalne narave, saj igral-ci večino časa preživijo v borz-nem forumu.blogshares.com

YAHOO! 3600

Boj med največjimi spletnimipodjetji za naklonjenost kiber-ščakov je hud in v njem je Yahoopredstavil novo orožje. Yahoo!3600 je nekakšno vseobsega- joče družabno spletišče, v kate-rem lahko odprete (ali vanj pre-selite) svoj blog, si izmenjujetefotografije, klepetate, posluša-

te glasbo in sploh počnete takorekoč vse, kar vam srce pože-li. Poudarek je na družabnosti inenostavnosti.360.yahoo.com

GOOGLE Q&A

Pri Googlu ne spijo na lovori-kah, saj skoraj ne mine me-sec, da ne bi poročali o tej alioni novosti. Od začetka apri-la se utegne zgoditi, da bostena to ali ono vprašanje, zastav-ljeno v Googlovi iskalni vrsti-ci, poleg običajnih zadetkov do-bili tudi kar neposreden odgo-

vor. Če, recimo, vpišete popu-lation Slovenia, boste izvede-li, da nas je natanko 2.011.473.Odgovore Google najde na raz-ličnih spletiščih, na primerWikipediji in Svetovnem poda-tkovniku (The World Factbook).

CHOMSKY V SPLETUČe ste konec marca zamudi-li razvpito predavanje NoamaChomskyja v Cankarjevemdomu, niste pravzaprav ničesarzamudili. Pa ne zato, ker ameri-škega modreca ne bi bilo vred-no poslušati, temveč ker si lah-ko še vedno ogledate posnetekpredavanja. V obliki za WindowsMedia Player ali QuickTime(po izkušnjah pisca teh vrstic je verjetneje, da vam bo uspe-lo s slednjim) ga najdete naArnesovih straneh. Če imate po-časnejšo internetno povezavo,se lahko odločite tudi samo zazvočni del uro in tri četrt dolge-ga zapisa.

vcg.arnes.si/chomsky/

DEVET LET ZA KRALJA E-SMETI30 letni Jeremy Jaynes bo teme-ljito premislil, preden bo nasled-njič poslal e-poštno smet. V za-četku aprila ga je namreč sodnikv ameriški zvezni državi Virginiaobsodil na kar 9 let zapora. Jay-nes naj bi bil eden največji e-smetovalcev, saj je na dan raz-poslal tudi po deset milijonove-smeti. In s tem dobro zaslu-žil, vsega skupaj menda kar do-brih 20 milijonov dolarjev. A zarešetke še ne bo šel tako kmalu-, kajti po plačilu milijona dolarjev varščine bo odločitev o svoji pritožbi lahko pričakal na pros-tosti. Ali bo drakonska obsodbablagodejno vplivala na količinoe-smeti, ki jih vsak dan dobimo,pa bomo šele videli.

Na kratko iz spleta

MinljivostMed brskanjem po slovenskih blogih

smo hitro opazili, da je precej blogov sseznama si.blogs nedejavnih. Na marsi-katerem je zadnji vpis izpred nekaj me-

secev, na nekaterih še iz lanskega leta.Začeti z blogom je namreč enostavno,zato marsikdo poskusi, a se tudi hitro na-veliča svoje misli deliti z drugimi. In tudimed blogerji, ki se tega (še) niso naveliča-li, je dosti takih, ki jim uspe v svoj blog za-pisati komaj kakšen prispevek na mesec.Verjetno bolj zato, da ga ohranjajo pri živ-ljenju, kakor iz kakšne posebne želje popisanju dnevnika.

Previdnost ni odvečAmbicioznejši blogerji si svoje dnevnike predstavljajo kot nekakšne spletne časopise, a

je nedavno kalifornijsko sodišče ugotovilo, da blogi ne sodijo med klasična občila in da zatonimajo nekaterih privilegijev, ki sicer veljajo za časopise, radio in televizijo.

Kopja so se lomila okoli varovanja virov informacij, brez katerega si pravega novinarske-ga dela pravzaprav sploh ne moremo predstavljati. Na blogih PowerPage, Apple Insider inThink Secret so namreč konec lanskega leta objavili novico iz »dobro obveščenih krogov bli-zu Appla« o Asteroidu, novi Applovi napravici za računalniško snemanje zvoka. Pri Applu soseveda hoteli izvedeti, kdo je odgovoren, da je sicer skrbno varovan podatek pricurljal v jav-

nost, in sredi marca so po sodni poti dosegli, da jim bodo morali lastniki blogov razkriti virinformacije. Odvetnik sklada Electronic Frontier Foundation, ki zastopa tožene blogerje, jetakoj napovedal pritožbo, ali bo zalegla, pa bomo šele videli.

Kakšen je pravni status blogov (in konec koncev tudi vseh običajnih spletnih strani) prinas, menda prav natančno ne ve nihče, v vsakem primeru pa velja biti previden. Blog je javno dostopno pisanje, kar po eni strani pomeni, da avtor odgovarja za njegovo vsebino,po drugi pa tudi to, da ga ne berejo samo sorodno razmišljajoči blogerji in prijatelji, temvečkdorkoli. Javno razkrivanje svojega življenja namreč utegne imeti tudi nezaželene posledi-ce. Ali, kot ugotavlja BeeBee v enem od zapisov v My So-Called Blog, »po svoje se čutim za-lezovano«. In menda naj bi v tujini nekaj blogerjev že izgubilo službo, ker njihovim delodajal-cem ni bilo všeč, kar so prebrali. Previdno torej, ko boste naslednjič v blogu razkrivali držav-ne skrivnosti, zabavljali čez šefa ali opisovali svoje ljubezenske težave.




NA ZVEZI

jev zato tu ni, boste pa lahko prebrali razmiš-

ljanja kakšne osnovnošolke.

VoljaBlokblog.volja.net

V predstavitvi na Mat Kurji se avtorji Živjo.com pohvalijo, da so »prvi pravi slovenski blog«,a to ne drži, tudi če pri tem niso mislili na blog,temveč na blogovski strežnik. Že pred skoraj le-tom dni je namreč ponudnik internetnih stori-tev VoljaTel odprl prvi domači blogerski strež-nik. Pravzaprav bi moral reči blokerski, kajti priVolji so blog udomačili v blok, tisti zvežčič to-

rej, v katerega zapišemo to in ono. Pravoverniblogerji se verjetno križajo, piscu teh vrstic pase zdi domislica še kar simpatična.

Kakorkoli že, podobno kot pri velikih bloger-skih strežnikih je tudi na VoljaBloku blogerjem

brezplačno na voljo prostor in orodje za pisa-

nje spletnega dnevnika. VoljaBlok je namenjenizključno uporabnikom Volje, a glede na to, da je osnovna naročnina brezplačna, to seveda nepredstavlja omembe vredne ovire.

Vsega skupaj najdemo tu približno 400 blo-

gov, ups, blokov, koliko od teh ima več kot lepar vpisov, pa raje ne bi ugibali. Vsebina je pe-stra, čeprav se zdi, da prevladujejo najstnice, kiopisujejo, kako so špricale šolo in šle s prijatelji-cami pohajat po mestu in gledat fante. In ver-

jetno se najde tudi kakšen najstnik, ki piše vženskem spolu in upa, na kdo bi vedel kaj.

No, nekaj blogov utegne biti vseeno zanimi-vih. V oči mi je, recimo, padel Če boste brali …(bogomila.blog.volja.net), v katerem nepodpisaniljubiteljski tekač zapisuje svoje tekaške reflek-sije in ob katerem sem pomislil, da bi ga uteg-nil pisati znani pisatelj & prevajalec.

Pa ni pravi, prebrati se ga pa vseeno splača,saj za njegovo pisanje taisti osumljeni pisateljpravi, da »piše pa bolje od večine tistih, ki šte-pajo knjigo za knjigo. Čeprav pozablja vejice.« Inverjetno ni edini branja vreden, le zrno od plev

je v množici blogov na Volji malce teže ločiti.

Stereo-fi www.stereo-fi.com

Blogi so pogosto tematsko obarvani in verjetno ne bi smelo nikogar presenetiti, da pre-vladujejo računalniški. Se pa seveda najdejotudi drugačni in eden takih je Stereo-fi. Že izimena lahko sklepamo, da njegovega avtorja,Mateja Isaka, zanimajo naprave za predvajanjezvoka ali hi-fi, po domače.

Avtor pridno križari po spletu in vsako ko-

ličkaj zanimivo novico ali spletišče, na kate-ro naleti, poveže v svoj blog ter ob tem zapišeše nekaj svojih misli. Poudarek je na najrazlič-nejših napravah za predvajanje zvoka, od kla-sičnih gramofonov do računalnikov za doma-či kino in žepnih predvajalnikov mp3, nekaj pase najde tudi glasbenih novic.

Kot se za pošten blog spodobi, lahko vsak pri-spevek kar takoj komentirate, za povrh pa je le enklik z miško stran tudi forum, v katerem se lahkoše dodatno razpišete o tej ali oni avdiofilski temi.

In ko že ravno omenjam forum – na Stereo-fimed drugim izvemo, da pravkar poteka manjša

sveta vojna med udeleženci dveh drugih domačihavdiofilskihspletnihforumov na spletnihstranehHiEndFi ( www.hiendfi.com) in Kuzma ( www.kuzma.

si). A to je že zgodba za kak drug prispevek. Nikolaj Pečenko

Ne, ne bomo pisali o boju za delavske pravice, temveč o povzemanju, gostovanju ali ka-korkoli bi že prevedli izraz syndication. Zamisel je pravzaprav že stara, le da so nekoč govo-rili o tehnologiji porivanja (push technology) in PointCastu, malce pozneje pa še o dejavnihnamizjih (active desktop). V mislih imamo različne internetne postopke, s katerimi naj bi doželenih podatkov prišli, ne da bi jih morali vsakokrat posebej iskati.

Vsaj na prvi pogled imenitna zamisel se nekako ni prijela in ko je že kazalo, da je pori-vanje informacij dokončno pokopano, so ga, v nekoliko drugačni preobleki, obudili prav blo-gerji. Vsaj tisti bolj vneti so namreč radi na tekočem z dogajanjem v blogosferi, a to se hitro

izkaže za časovno zelo potratno opravilo. Bloger bi moral namreč redno, recimo vsaj enkratna dan, obiskati več deset blogov, pri čemer bi največkrat ugotovil, da sprememb sploh niali da ga novi zapis v tem ali onem blogu pravzaprav ne zanima.

Skratka, obiskovanje blogov je treba avtomatizirati. Pri tem stopi na sceno tehnologija, ki ji pravijo RSS ali resnično enostavno povzemanje (Really Simple Syndication). S po-

drobnostmi se bomo ukvarjali kdaj drugič, tule zapiši -mo le, da so RSS nekakšnenapredne povezave v jezikuXML, ki omogočajo samodej-no pregledovanje. PovezaveRSS, navadno so označenez majhno ikonico z napisom

XML, dodamo v ta ali oniRSS bralnik, ki nato v ozadjuredno obiskuje vse povezavein ko na kakšni opazi nov za-

pis, samodejno prenese vsebino. Ta je lahko ves zapis, skupaj s slikami, ali pa tudi samo nje-gov naslov in morda še povzetek. Blogerju tako ni treba ročno obiskovati vseh drugih blogov,temveč to namesto njega počne bralnik RSS.

RSS nam ne olajša samo spremljanja blogov, tem-več je za običajnega kiberščaka še precej pomemb-neje to, da so jo hitro posvojila tudi številna novičar-ska spletišča. Na njih si kot povezave RSS izberemoposamezne tematike, ki nas zanimajo, in v bralnikuRSS se bodo samodejno zbirale sveže novice z vsehizbranih novičarskih spletišč.

Za rabo RSS potrebujemo ustrezen bralnik ali od- jemalnik (client), kakor mu tudi pravijo, ki je, mimo-grede, v brskalniku Firefox že kar vgrajen. Med naj-bolj priljubljene sodijo SharpReader ( www.sharpreader.

net), Feedster ( www.feedster.com) in FeedReader ( www.

feedreader.com), zelo uporaben pa je tudi spletni bral-nik BlogLines ( www.bloglines .com), saj nam ga ni tre-ba posebej nameščati, s svojimi nastavitvami pa galahko uporabljamo s kateregakoli v internet poveza-nega računalnika.

Spletni sindikalizem

» V bralniku RSS se samodejno zbirajo novice z izbranih novičarskihspletišč in dnevniški vpisi blogov.

» Na novičarski strani (ali v blogu) izbere-mo tematike, ki nas zanimajo.



MNENJA


zračun je pravzaprav pre-prost. Če seštejemo vsa malapodjetja, je teh najbrž več kotsrednje velikih in velikih sku-paj. Vsakemu izdelovalcu se

ob misli na te številke vsaj malozasvetijo oči. Za mnoge je to pri-ložnost, da z drugačnimi izdelki alipa zgolj s drugačnim tržnim pri-stopom pridobijo stranke, ki lahkoše kako prispevajo k poslovnemurezultatu, ne glede na to, o kate-ri geografski širini in dolžini je go-vor. To samo po sebi ni nič novega,saj so na trgu že od samih začet-kov osebnega računalništva bili po-nudniki (lokalni in globalni), ki somerili na ta segment trga. Novo jeto, da se na ta področje z močnimorožjem zdaj podajajo tudi največ-

ji. Pravi spopad za te stranke se v

resnici še ni povsem začel.Preden gremo naprej, sevedane moremo mimo vprašanja, kakš-na je sploh definicija »malega pod-

jetja« in kje je meja, po kateri jeneka družba male ali srednje ve-likosti. Natančnega merila tu se-

veda ni, razumevanje tega podro-čja pa je zelo odvisno od velikostiposameznega trga, zlasti pa drža-ve. Lep zgled je prav Slovenija, kjermed srednje velika podjetja uvr-ščamo znaten del družb, ki bi jihsicer drugod po Evropi, še posebejpa v širšem svetu, brez zadržkovumestili med mala podjetja.

Še teže je razmejitev naredi-ti na podlagi števila uporabni-kov. V Sloveniji bi, recimo, v to de-finicijo sodila podjetja s tam ne-

kje do 25 računalniškimi uporab-niki. Zelo pogosto se pri nas ome-nja celo podjetja, ki ne presegajodeset računalnikov. V širnem sve-

tu je ta meja vsaj pri številki 100,če ne še precej više (videl sem žeomembe številke 500). Morda pa

je laže razumeti, o čem govorimo,če si ogledamo strukturo poslova-nja in poslovne procese v malihpodjetjih. Tipično gre za družbe,ki se ukvarjajo le z eno dejavnost-

jo, imajo preprosto organizacijskoshemo in omejeno število poslov-nih procesov, ki jih je treba infor-macijsko podpreti.

Težave nastanejo, ker v praksinaletimo na kar precej podjetij, ki

jih kljub tem okvirom težko uvrsti-mo v enega od razredov. Niso red-ki primeri, ko ima podjetje razme-roma majhno število zaposlenih inuporabnikov informacijske tehno-logije, a ima zato zelo kompleksneposlovne procese in iz tega izhaja-

joče potrebe po informacijski pod-pori. Po zahtevnosti informacijskepodpore bi jih lahko glede tegamirno uvrstili razred više. Veliko

malih podjetij je takih, ki želijopovsem enake storitve in rešitvekot večja podjetja, le plačati so pri-

pravljeni zanje ustrezno manj.V praksi se lahko celo zgodi, daso male stranke glede informacij-ske podpore zahtevnejše od marsi-katerega srednje velikega podjetja.To izhaja že iz narave dela in last-ništva. Zaposleni so pogosto tudilastniki, ki so poslovne procese vpodjetju razvili sami in jih poznajodo potankosti. Zato tudi ne čudi,da imamo na tem področju sil-no veliko »namenskih« rešitev, to-rej takih, ki so prilagojene doma-

la strukturi in delovanju podjetja. To je seveda vsaj navidez (dol-goročno pa ni nujno tako) ugodnoza naročnike in težava za izvajal-

ce, katerih »proizvodnja« se na tanačin reducira na »manufakturo«.

Prav v tej posebnosti malih podjetij velja iskati razloge, zakaj tegapodročja, zlasti pri poslovnih infor-macijskih sistemih, veliki ponudni-ki niso osvojili že doslej. Pri pod-

jetjih, kot so Microsoft, Oracle inSAP, namreč odpade prilagoditevprograma povsem na »kožo« po-sameznega uporabnika. Željam selahko približajo nekoliko, vendarmora stranka vseeno opraviti karveliki korak, da se jim približa.

Še bolj so se zmotili tisti (v pre-teklosti so bili to najbrž kar vsi)ponudniki poslovnih informacij-skih sistemov, ki so malim pod-

jetjem ponudili preveč okleščenerazličice svojih orodij. Marsikogato seveda zelo moti, saj za potre-

be poslovanja potrebuje prav takokakovostna orodja. V praksi primalih podjetjih odpade pravza-prav le razmeroma majhen odsto-tek funkcionalnosti izdelkov, ki sov rabi v večjih podjetjih. Ni trebaimeti orodja za nadzor povezanihdružb, odpadejo orodja za poveza-vo med različnimi informacijskimisistemi in podobno. Toda seznam

je, kot rečeno, razmeroma kratek.Tudi mala podjetja namreč lahkos pridom uporabijo najsodobnejša

dognanja, kot so sistemi za uprav-ljanje odnosov s strankami (CRM),poslovna inteligenca ter orodja zaelektronsko poslovanje in povezo-vanje podatkov (B2B…).

Veliki ponudniki informacijskihrešitev so se tega trga lotili različ-no. Nekateri so svoje izdelke zasrednje velika in celo večja podjet-

ja preprosto »porezali« in ponudi-li v posebnih paketih. V praksi sose taki poskusi obnesli dokaj slabo.Spet drugi so ob obstoječih izdel-

kih izdelali ali kupili (skupaj z iz-delovalcem) povsem nove izdelke,ki so namenjeni prav malim pod-

jetjem. Toda taki izdelki so pona-

vadi v velikih družbah nekakšninedonošenčki, obsojeni na obrob-no obravnavo s strani ekip, ki de-lujejo pri drugih projektih. Pot jesicer boljša, vendar trnova, pred-vsem pa se v praksi izkaže, da po-trebujejo taki izdelki precej daljšeobdobje zorenja, kot so to predvi-devali sami izdelovalci.

Izdelovalci imajo tu težave tudiv pristopu do prodaje takih izdel-kov. Tam, kjer so poskusili izdelkeprodajati obstoječi prodajalci, vaje-ni večjih strank, so večinoma nale-teli na neuspeh. Dejstvo je, da pro-daja izdelkov malim podjetjem za-hteva s strani izdelovalcev povsemdrugačen pristop. Vprašanje pa je,kdo je tega zmožen, v kolikšnemčasu in s kolikšnimi sredstvi.

Obenem se dogaja tudi to, da

so nevarnost »prihajanja« velikihpodjetij spoznali manjši ponudni-ki, ki nastopajo vse bolj agresivnood spodaj navzgor. Pred tem so de-lovali na razmeroma ugodnem po-dročju, kjer je konkurenca sicerpestra, vendar imajo vsi omejenasredstva in sposobnosti, zato je na-stalo nekakšno kompromisno sta-nje. Nekateri so se ob grozeči ne-varnosti zbudili in začeli investirativ rast, strukturo ponudbe in orga-nizacijo. Vprašanje pa je, ali bodo v

tem procesu pridobili dovolj trdenpoložaj, ko bodo Microsoft, SAP indrugi našli pravi izdelek, smer innačin servisiranja malih strank.

V prihodnje se nam torej obe-ta stopnjevanje boja za sleher-no stranko, ne glede na velikost.Zmagovalci bodo vsekakor v temprimeru mala podjetja, vendar jev tem procesu tudi veliko pasti, ki

jih velja obiti. V tem procesu se botudi spremenilo pojmovanje, kajmala podjetja dejansko potrebu-

jejo, pa tudi način uporabe samihrešitev. Kdor bo to najbolje razu-mel in implementiral, bo zagoto-vo med zmagovalci.

Mala podjetjaRačunalniška in informacijska industrija mrzlično išče nove trge, na katerih bi lahkonadaljevala zgodbo o uspehu in rasti, ki smo jo videli v minulih letih. Številna področja so žezasičena s ponudbo, zato vsakdo išče nove izzive in priložnosti. V zadnjih letih smo tako pričapravemu napadu na »mala podjetja«, ki so jih mnogi doslej zanemarjali, po mnenju analitikovpa je na tem področju še precej priložnosti. Vladimir Djurdjič

strokovni urednik

I

» Veliko malih podjetij je takih, ki želijo povsemenake storitve in rešitve kot večja podjetja, leplačati so pripravljeni zanje ustrezno manj.



MNENJA


Nikolaj Pečenkourednik

o sem si pred 15 leti omis-lil prvi PC, je bilo na nje-govem disku 40 mega-bajtov prostora in sprvase mi je zdelo, da jih več

nikoli ne bom potreboval. Ne bise mogel bolj motiti. Kaj hitro sose namreč na njem začele kopiči-ti igrice in ko sem namesto DOSanamestil še Okna, je prišel čas zaprvo nadgradnjo. Tudi 120-mega-bajtni disk ni dolgo zdržal in na-domestil ga je 250-megabajtni, paenogigabajtni …

Danes imam v dveh doma-čih računalnikih za pol terabaj-ta diskov, na cedeje in devedejepa sem doslej posnel še za dodat-nega pol terabajta najrazličnejšihpodatkov, predvsem seveda vi-dea. Že dolgo mi je tudi jasno, da

na diskih še lep čas ne bom imeltoliko prostora, kot bi si ga želel.Še posebno, ker prihaja video vi-soke ločljivosti, za zapis katerega

bo treba še približno štirikrat večprostora.

Vprašal sem se torej, koliko

prostora na disku bi pravzapravpotreboval, in se ob tem malcepoigral s številkami. Recimo, dabi hotel vsak dan posneti kakšenfilm in par nadaljevank, recimo 4ure videa, seveda v visoki ločljivo-sti. Če nekoliko zaokrožim, bi za topotreboval 50 gigabajtov na dan.Ali 20 terabajtov na leto. Ali 1000terabajtov v 50 letih.

Če bi torej hotel reči, da imamna disku dovolj prostora, ne samoza trenutne potrebe, temveč na-

sploh, bi potreboval takega z enimpetabajtom. To se sliši zelo veliko,a če se bo sedanja hitrost pove-čevanja zmogljivosti nadaljevala,

bomo tako velike diske dočakali žečez dobrih ducat let.

Poigrajmo se še malo s števil-kami. V roke sem vzel stare cenikeračunalniške opreme in pogledal,kaj se je dogajalo z diski v zadnjihdesetih letih. Najprej sem opazil,da so povprečno veliki diski vesčas stali od 25 do 30 tisočakov,le vedno zmogljivejši so postajali.Leta 1996 je bilo za 25 tisočakovmogoče kupiti disk z enim gigabaj-tom. Dve leti zatem smo za ta de-nar dobili že štirigigabajtni disk.Leta 2000 je 25 tisočakov stal de-setgigabajtni disk. Še dve leti po-zneje so toliko stali 40-gigabajtni.In če pogledamo v cenik katere odračunalniških trgovin danes, vidi-mo, da za 25 tisočakov dobimo že200 gigabajtov diska.

Velikost diska, ki ga lahko kupi-mo za 25 tisočakov, torej že desetlet lepo enakomerno eksponentnonarašča. To pomeni, da bomo lah-

ko že čez dve leti kupili en tera-bajtni disk. To pa ni samo moja,na podlagi starih cenikov narejena

napoved, temveč so natanko to ne-davno napovedali pri Hitachiju.Pri sedanji hitrosti razvoja

bodo petabajtni diski, na katerihbi moralo biti dovolj prostora tudiza najzahtevnejše zbiralce filmov,v trgovinah že čez dvanajst alikvečjemu petnajst let. Kot primer-

javo povejmo, da naj bi za vse do-slej posnete filme v kakovosti DVDzadostovala dva petabajta, približ-no toliko prostora pa bi potrebo-vali še za vse doslej izdane cedeje

v obliki mp3. Besedilnih podatkov je v primerjavi s tem zanemarlji-vo malo – v ameriški Kongresniknjižnici jih je, če bi digitalizira-

li vse knjige, revije in časopise, zapribližno 20 terabajtov.

A to še ni vse. Če se bo ekspo-nentna rast nadaljevala, bo že čezčetrt stoletja v povprečnem doma-čem računalniku še tisočkrat večprostora za podatke, torej kar eneksabajt. To se danes sicer sliši kotčista znanstvena fantastika, a ničdrugačen se ne bi pred 20 leti zdelnaslov tega prispevka.

Koliko je pravzaprav eksabajt?Nekdo je izračunal, da bi en eksa-bajt zadostoval za vse besede, karsmo jih ljudje, z neandertalci vred,če so znali govoriti, spregovorili innapisali v vsej svoji človeški zgo-dovini. Za vse doslej ustvarjenepodatke, s filmi, televizijo, glasbo,slikami in fotografijami vred, panaj bi zadostovalo pet eksabajtov.

A ker seveda nihče v vsem svojemživljenju ne more pogledati večkot drobnega delčka vseh teh sil-nih podatkov, zaenkrat ni jasno,zakaj bi na disku potrebovali eks-abajt prostora.

Trirazsežna holografska tele-vizija je še precej bolj stvar znan-stvene fantastike kot eksabajt-ni disk in zaenkrat ni na obzorjunobene televizijske ali tudi kakš-ne druge tehnologije, ki bi obeta-la, da bomo čez dvajset ali tride-

set let potrebovali toliko prostorana disku. So pa že na obzorju teh-nologije, ki obetajo, da v domačihračunalnikih diskov morda splohne bomo več potrebovali.

Nekje v predalu imam telefon-ski imenik na cedeju, a ga že dolgonisem uporabil, ker je enostavnejein hitreje uporabiti spletno različi-co. Podobno velja tudi za nekaj slo-varjev in enciklopedij. Zaenkrat sosicer internetne povezave za videoše prepočasne, a tudi to se bo hi-

tro spremenilo.Sodobni diski sicer zapisujejo500 megabitov na sekundo, a s pri-merno velikim medpomnilnikom

take hitrosti pravzaprav ne potre-bujemo. Video visoke ločljivosti ses plošče Blu-ray na primer preta-ka s hitrostjo 36,5 megabita na se-kundo. Ker malce rezerve nikoli neškodi, lahko predvidevamo, da bo50 ali recimo 100-megabitna pove-zava tista, pri kateri bo uporabni-kom vseeno, kje imajo shranjenepodatke, skupaj z videom.

100 Mb/s se dandanes, ko jenajveč, kar si lahko omislimodoma, osem megabitov na sekun-do, večina pa je srečna z enim sa-mim, veliko, a je pravzaprav do-segljivo že s sedanjo tehnologi-

jo, na primer v krajevnih omrež- jih. Prav nič težko si zato ni pred-stavljati, da bo čez nekaj let, mor-da prej kot v desetih, domači PCv internet priključen s 100-mega-

bitnim priključkom, mesečna na-ročnina za neomejen dostop pa bozajemala tudi vso glasbo in filme,kar si jih bomo utegnili ogledati. Vtem primeru bo torej povsem ne-smiselno filme ali glasbo shranje-vati doma, saj bomo lahko vse ena-ko udobno ali celo udobneje vsako-krat sproti dobili v internetu.

Kaj se nam torej obeta? Če sebo današnji trend povečevanjazmogljivosti diskov nadaljeval še30 let, bo mogoče za 100 evrov ku-

piti 100 eksabajtni disk, na kate-rem bo dovolj prostora za popol-noma VSE. Še več, ker bomo ta-krat imeli dovolj hitre internetnepovezave, bo samo nekaj takih di-skov dovolj za vse računalnike nasvetu. Ali, če parafraziram zna-meniti zgrešeni napovedi direk-torja IBM iz leta 1948 in ustanovi-telja DECa iz leta 1977 o računal-nikih – na svetovnem trgu bo čeztrideset let dovolj prostora za mor-da pet diskov in nobenega razlo-

ga ne bo, da bi kdo imel disk prisebi doma.Lahko pa se seveda tudi mo-

tim.

Moj prvi terabajtStar računalniški rek pravi, da na disku ni nikoli dovolj prostora. A če se bovečanje zmogljivosti diskov nadaljevalo z dosedanjo hitrostjo, utegne veljatisamo še kakšen ducat let.

» En eksabajt bi zadostoval za vse besede, karsmo jih ljudje spregovorili in napisali v vsejsvoji človeški zgodovini.

K



MNENJA


bvladovanje zapleteno-sti je ena izmed definicijdela programerja. In kotda ne bi bilo dovolj zaple-teno že obvladovanje stroj-

ne opreme, je mnogokrat še velikoteže obvladati problematiko, ki najbi jo programska oprema reševala.Zaradi take, kar dvojne zapleteno-sti, ki naj bi jo programerji obvla-dali, ni nič čudnega, da toliko pro-

jektov doživi neslaven konec.Delna tolažba je znano pravi-

lo, da pri reševanju projekta lah-ko izberemo le dvoje izmed na-slednjega: poceni, pravočasno inkakovostno. Marsikdaj še tako ve-like vsote denarja ne morejo reši-ti zavoženega projekta. Znano jetudi, da dodajanje ljudi ne prineserešitve, saj zapletenost njihovega

medsebojnega sodelovanja še do-datno onemogoči uspešno delo. Okakovosti pa sploh ne gre izgublja-ti besed. Težave nastajajo praktič-no povsod in sprejemljiva stopnjanezanesljivosti je pač dejstvo, ki gasprejmemo že vnaprej.

Seveda nihče namenoma nevlaga časa in denarja v nekaj, kar

je vnaprej obsojeno na neuspeh.Zato se ponudba rešitev kar na-prej spreminja. Danes en zvenečizraz, jutri druga kratica. Vsak dan

pa nekaj novega, kar naj bi končnorešilo svet. In vendar še vedno re-šujemo enake težave. Posebne žrt-ve v tem procesu so programerjiuporabniških programov.

Zaradi velike zapletenosti, ki joprinaša reševanje vsakega resnič-nega problema, je danes iluzornopričakovati, da bi lahko uspešnorešitev, vsaj v okviru zadanih ka-kovostnih in finančnih ciljev (če semoramo odreči enemu, se dajmotokrat pravočasnosti), dobili, ne da

bi se oprli na katero od vzpostav-ljenih podlag. Tega se igralci v ra-čunalniški industriji še kako dobrozavedajo. Zmagovalci v boju pod-

lag bodo najbolj daljnosežno vpli-vali na nadaljnji razvoj računal-niške industrije. Microsoftov šefBallmer se ni kar tja v tri dni zno-

jil na odru in vpil »razvijalci, raz-vijalci, razvijalci…«.

Podlaga je danes veliko več kot,denimo, programski jezik. Tudirazvojne knjižnice, za katere se jepred leti mislilo, da bodo krojileodločitve razvijalcev, niso najpo-membnejše. Odkar se je svet pove-zal in reševanje novih problemovzahteva internetno ozaveščenost,

je ustrezna razvojna podlaga celo-ten programski strežnik, ki zajemavsaj rešitev za shrambo podatkov,popoln sklad internetnih storitev,večuporabniško okolje s čim večjosposobnostjo stopnjevanja zmog-ljivosti in prijazen, a zelo zmogljiv

programski jezik s priloženo knjiž-nico, ki naj zmore čim več, da sine mažemo rok s postopki, ki sobili že zdavnaj odkriti in rešeni naoptimalen način.

Zdi se, da sta dva velika naspro-tnika v boju podlag trenutno ta-bor, zbran okoli jave, in Microsoft,ki se je zabavi priključil nekolikopozneje s svojo pobudo .net. Javi

je uspelo nekaj izjemnega – pove-zala je številna podjetja v industri-

ji, ki si na številnih slojih podla-

ge drugo drugemu skačejo v zelje,kljub vsemu pa so posvojila eno-ten programski standard za nji-hov nadzor. IBM in Oracle npr. stazelo huda konkurenta pri ponud-bi podatkovnih strežnikov, ven-dar sta oba programska strežni-ka zgradila z javo. Kljub temu se

javi pozna, da je bila – kljub vcep-ljeni neodvisnosti od podlage, več-nitnosti in dinamičnosti – v svetprogramskih strežnikov vstavlje-na šele naknadno. Številne rešit-

ve, npr. podpora spletnim storit-vam, so prišle pozno in se s teža-vo vklapljajo v obstoječe knjižni-ce, zapletenost razvoja »poslovne«

jave (J2EE) pa je presegla vse razu-mne meje. Na srečo se čedalje večpostopkov avtomatizira, razvojnaorodja pa postajajo vse bolj učin-kovita, kar nekako zakrije dodat-ni sloj zapletenosti, ki ga je java,precej nepotrebno, vnesla v reše-vanje resničnih problemov. Vseto seveda ni šlo neopaženo mimoMicrosofta, ki se je s podlago .net

javi najprej pošteno priklonil, po-tem pa jo je poizkusil poraziti navseh njenih šibkih točkah. Seveda

jim je bilo delo znatno olajšano zizkušnjami, ki jih je prva podla-ga že prestala, hkrati pa jih stroj-na neodvisnost, čeprav je s podla-go .net mogoča, ni pretirano ovi-rala, saj ogrodje .net v resnici da-nes živi le na sistemih, ki poganja-

jo Okna. No, vsaj Microsoftova raz-

ličica. Štrene vsem namreč mešaskupnost, zbrana okoli proste inodprte kode. Ta je v boj podlag ko-renito posegla in ima prav tolikomožnosti za prevlado kot drugadva igralca. Seveda pa je v svetuproste kode težko govoriti o pre-vladi, saj je njen cilj predvsem so-delovanje.

Osvežimo si spomin. Gibanjeproste kode je nastalo kot odgovorna nekaterim nesprejemljive pogo-

je rabe operacijskega sistema unix.

V nekaj letih jim je uspelo razvitiključna orodja, z vstopom Linuxa vta svet pa so dobili tudi uporabno

jedro operacijskega sistema. Prostiklon Unixa je bil tako rojen in od-prla se je pot za nadaljnjo izgradnjocelovite razvojne podlage. Vendar vodprtem svetu na tem področju ni-koli ni šlo vse po enem tiru. Že si-stemski pripomočki tipično zahte-vajo nekaj deset različnih izvajalnihsistemov, od ukaznih lupin preknajrazličnejših tolmačev do pra-

vih prevajalnikov, vsi pa zahtevajo še kupe nameščenih knjižnic. Atako je pač vedno bilo. Ko je prišla

java, zaradi strahu Suna pred cepit-

vijo na številne nezdružljive različi-ce ni bilo mogoče doseči popolne-ga odprtja njene kode in to je biloza nekatere znova zadosten razlog,da so se razvoja klona lotili sami.Tudi Microsoftovi pobudi .net se jezgodilo podobno; s sicer nekolikodrugačnimi motivi je nastal mono,njen skoraj enako zmogljiv klon.

A to so le odgovori skupnostina ponudbo »velikih«. Povsem mo-goče je, da bo miselni delež razvi-

jalcev vse bolj pridobivala še enapodlaga – podlaga resnično di-namičnih jezikov, ki na inovativ-nih ogrodjih omogočajo sestav-ljanje programske opreme nove-ga rodu. Trend je začel perl, kise je v spletu znašel skozi poeno-stavljeno skriptno različico PHP,vse skupaj pa je v orbito izstre-

lil Apache in podatkovni strež-nik MySQL, s katerima se izvrst-no znajde. Ta odprtokodna podla-ga, ljubkovalno označena s kraticoLAMP (Linux,Apache,MySQL,PHP/perl), je nastala nenačrtno, vendar

jo danes uporablja velik delež raz-vijalcev. Zakaj? Ker temelji na od-prtih standardih! Znana past veli-kih ponudnikov je vzpostavljanjelastnih, le navidez odprtih stan-dardov, ki razvijalca zaklenejo inmu ne omogočajo proste izbire, ko

se znajde v težavah. Java to rešitevdelno odpravlja, saj smo nekolikosvobodni vsaj pri izbiri ponudni-ka, žal pa jo skupnost ni posvojilain nič ne kaže, da bi jo lastnik za-dosti sprostil.

Zato pa se na odprtih standar-dih gradijo nove in nove rešitve.LAMP je, kljub svoji priljubljeno-sti, le otroško igrišče za vznemir-ljive novosti, ki šele prihajajo. Kerbodo gradile na odprtih standar-dih, je investicija časa in denarja

vanje verjetno še najbolj varna.Če seveda lahko čakamo, da bododozorele. Morda pa našim proble-mom ustrezajo že danes?

Boj podlag Kadar smo soočeni z reševanjem problema, jepraktično izbrati podlago, na kateri bomo s čimmanj truda prišli do čim boljše rešitve.

Uroš Mesojedecurednik

O



PRED DESETIMI LETI

V PRIHODNJIH ŠTEVILKAH

FOTOAPARATI Z IZMENLJIVIMIOBJEKTIVI

Digitalni fotoaparati z izmenljivimi objektivi

manj razširjenimi kodeki, nekaterim pa teža-

ve povzročajo tudi podnapisi ali šumniki v pod-

napisih. Preizkusili bomo večino samostojnih

d j l ik Di X t g i ili k k

Izdelovalci tiskalnikov še

niso rekli zadnje besede.

Po velikih novostih pri

črno-belih laserjih in

predvsem brizgalnikih,

ki smo jim bili priča v

preteklih letih, so tokrat

na vrsti barvni tiskalniki

visokega razreda,zasnovani na alternativnih

tehnologijah, kot so laserji

in toplotni nanos barve.

Uporabniki računalnikov so žeod nekdaj sanjah o tem, da bi svo-

je izdelke t iska li v barvah. Vsajtako staro je tudi prepričanje, daresnično vrhunski izpis omogoča-

jo le barvni laserji. Ti resnici naljubo niso nič novega, saj tovrst-no tehnologijo že vrsto let uporab-

ljajo izdelovalci vrhunskih in zelodragih barvnih fotokopirnih stro-

jev. Kljub temu so bila vrata pri na-vadnih tiskalnikih za to tehnolo-gijo dolgo zaprta. Glavni razlog

je bila cena sestavnih delov, ki jepresegala mejo tistega, kar velja zasprejemljivo.

Toda tudi to oviro bi najbrž hi-treje premagali, če bi vmes ne uve-dli kakovostnih in občutno cenej-ših barvnih brizgalnikov, ki so vzadnjih treh letih dobesedno pre-plavili svetovne trge. Ti so s svo-

jo preprostostjo, sorazmerno do-brim izpisom in predvsem pri-vlačno ceno precej zasenčili prejomenjene alternativne tehnologi-

je. V teh treh letih so izdelovalcitudi neverjetno hitro razvijali iz-delke in osnovno tehnologijo, takoda so se ti tiskalniki že zelo pribli-žali temu, kar ponujata barvni la-ser ah tiskalnik s toplotnim nano-som barve.

Iskanje tržne niše

Kljub vsemu imajo tiskalniki,ki jih predstavljamo tokrat, karnekaj prednosti pred večino briz-galnikov. Predvsem so hitrejši priizpisovanju barvne strani, čeprav

je razlika v hitrosti precej odvisnaod tipa spisa. Za izpis lahko upo-

rabljamo navaden papir, ne da bibila kakovost izpisa kaj slabša. Privečini brizgalnikov moramo za vr-hunski izpis uporabiti posebej pre-vlečen papir, kar občutno povečaceno natisnjene strani. Še večja jerazlika pri tiskanju na prosojnice(filme), kjer barvni laserji in toplo-tni tiskalniki tega sredstva skorajne razlikujejo od navadnega papir-

ja. Pri brizgalnikih je tovrsten iz-pis vsaj dvakrat počasnejši od iz-pisa na papir.

Barvni laserski tiskalniki zmorejo tudi večjo obremenitev. Izde-lovalci navajajo mesečno zmoglji-vost okoli 15.000 strani, medtemko brizgalniki nihajo od 1000 do8000 strani na mesec. Oba tipa ti-skalnikov lahko uporabljamo tudiza izpisovanje črnobelih strani,vendar je tu razlika v hitrosti izpi-sa še precej večja v prid barvnih la-serjev. Brizgalniki ne presegajo hi-trosti 4 strani na minuto, medtemko laserji zlahka natisnejo 8 do 12strani na minuto.

Zadnja novica: QMSznižuje cene

Podjetje QMS je pred kratkimpredstavilo najcenejši barvni la-

serski tiskalnik na svetu. QMSMagicolor LX ima priporočenoceno 4995 dolarjev, tako da je večkot 2000 dolarjev cenejši od doslejnajcenejšega barvnega laserskegatiskalnika. Novi model ponuja iz-pis z ločljivostjo 300 x 600 pik napalec in tiska pri črno-belem tiska-nju s hitrostjo okoli 12 strani naminuto, pri tiskanju v barvah pase hitrost zniža na 3 do 6 strani naminuto. Magicolor LX je tako kotdrugi QMSovi modeli opremljens tehnologijama QMS Crown inCrownNet, ki omogočata zelo hi-ter preklop med posnemanjem inaktivnimi vmesniki, QMS Qcolor

pa omogoča enostavno korekci- jo barv.

MAJ 1995

Razred više- barvni

tiskalniki

Documents

Revija Monitor 049 Maj 2005