Revija MONITOR 059 April 2006

april 2006, letnik 16, številka 4 www.monitor.si

POROČILO S CEBITAap

ril 2

006

FOTOAPARATI, PRENOSNIKI IN BRIZGALNIKI

TELE

VIZO

RJI L

CD •

TISK

ALNI

KI Z

A FO

TOGR

AFIJE

ISSN 1318-1017

cena: 1490 SIT (6,22 EUR)

Z DVD!

Mobitel IntegralElektronska pošta na poti je imenitna stvar. V Simobilu se je lotevajo z Blackberryjem, v Mobitelu pa z bolj univerzalno programsko opremo Integral.

Internet Explorer 7, betaŠele uspeh Firefoxa je Microsoft v toliko zdramil, da se je ponovno lotil razvoja IE.

Windows XP na ApplihAli lahko na novih Macih z Intelovimi procesorji poganjamo tudi Windows XP? Lahko, in to čisto spodobno hitro.STRAN 34 STRAN 35 STRAN 39

LCDOtroci in internetKaj otrokom ponuditi v internetu in kako jih obvarovati pred preveč drznim samostojnim raziskovanjem.

Nakupovanje v spletuKako se znajti v internetnih trgovinah in kako se ograditi od goljufov na spletnih dražbah.

STRAN 74STRAN 82

Vas zanima le tiskanje fotografij formata 10 × 15 cm? Preizkusili smo bolj ali manj vse take tiskalnike.

Televizorji STRAN 46

KATERI PLOSKI TELEVIZOR BO PRAVA IZBIRA? JE MORDA BOLJŠI PLAZEMSKI?

STRAN 64za fotografijeTISKALNIKI

TELEVIZORJI LCDTeorija je eno, resnično življenje pa pogosto ne-

kaj drugega, zato smo se odločili, da po teoretič-nem članku v prejšnji številki preizkusimo nekaj televizorjev LCD in si od blizu ogledamo, kakšne so razlike med njimi.

Vtisnjenje slike ............................................50Slika v sliki ...................................................54Tabela ..........................................................63

FOTO TISKALNIKI FORMATA 10 × 15 CMRazvijanje fotografij v foto studiih je poceni, ti-

skanje na brizgalnikih pa drago. A na voljo je tudi vmesna rešitev – tiskalniki, ki so specializirani za tiskanje fotografij formata 10 × 15 cm in so lah-ko ugodno poceni.

Zlati monitor ................................................65Kako smo preizkušali ................................71Tabela ..........................................................73

NAKUPOVANJE PO INTERNETUSpletne trgovine in dražbe so se uveljavile tudi pri tistih, ki so do računal-

nikov sicer še vedno nekoliko nezaupljivi. Pa vendar je treba biti pazljiv in vsaj približno razumeti sistem, če nočemo, da se nam zgodi kaj hudega.

OTROCI IN INTERNETČeprav je splet na voljo šele okrog dvanajst let, bi si danes že zatiskali oči,

če bi trdili, da ni vstopil v vse pore naših življenj. Kaj hitro so ga takrat posvo-jili študentje in dijaki. Starostna meja, ko se otrok prvič sreča s spletom, se že skorajda ne more več znižati.

DRUŽABNA IN POSLOVNA OMREŽJAZveze in poznanstva so temelj marsikaterega družabnega pogovora, kdo

pozna koga, kaj se lahko prek koga s kom dogovorimo, kdo nam lahko pri čem pomaga, kdo kaj počne ali komu lahko kaj prodamo... Vse to lahko počnemo tudi ob pomoči specializiranih omrežij.

UREJEVALNIKI SLIKFotoaparati so našli pot že v veliko domov, računalniki pa tudi. Kako oboje

zelo dobro združiti? Npr. s programi za obdelavo digitalnih fotografij oz. slik.

Odgovorni urednik Matjaž KlančarStrokovni urednik Vladimir Djurdjič Uredništvo Uroš Mesojedec, Nikolaj PečenkoVodja laboratorija Peter ŠepetavcLektura Dora Mali Oblikovanje, računalniška grafika in stavek Peter Gedei

Tehnični urednik Grega KropivnikFotografije Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja Naslov uredništva Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10, e-pošta: [email protected] v spletu http://www.monitor.siNenaročenih rokopisov in fotografij ne vrača-mo. Vse gradivo v reviji Monitor je last druž-be Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje je mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja.

4 Monitor / april 2006

Revija Monitor posebej odličnim izdelkom pri svojih preizkusih podeljuje prizna-nje »zlati Monitor«. To je priznanje za konkretni izdelek na konkretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podjetje, ki ta izde-

lek trži, s tem da jasno navede, v kateri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izde-lek je prejel priznanje.

Izdajatelj Mladina d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, davčna številka: 83610405Direktor Andrej KlemencGlavni urednik publikacij IT Tomaž SavodnikMarketing Urška Gabrič, Dado Hamzič tel.: (01) 230 65 23 e-pošta: [email protected]

Naročnine in prodaja tel.: (01) 230 65 31 e-pošta: [email protected] Schwarz d.o.o., Ljubljana naklada: 10.100 izvodovDistribucija Delo Prodaja d.d., Ljubljana

VSEBINA APRIL 2006

Poštnina za naročnike plačana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v maloprodaji s priloženim DVDjem je vključen DDV v višini 20%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 8,5%. ISSN 1318-1017

6 UVODNIK 6 Spremembe Matjaž Klančar

8 TEHNOMANIJA Vladimir Djurdjič

10 PISMA BRALCEV 12 APRILA NA MONITORJEVI PLOŠČI 14 NOVICE 20 Reportaža z Intelovega IDF 23 Obisk AMDjeve tovarne 25 Telekomunikacijske novice 26 Reportaža iz Tokijskega električnega mesta 28 Reportaža s Cebita

44 NOVE TEHNOLOGIJE 44 FAST, hitrejši TCP/IP

46 TELEVIZORJI LCD SE POMERIJO MED SEBOJ Nikolaj Pečenko

64 NAJPREPROSTEJŠA POT DO FOTOGRAFIJE Tadej Beravs

74 SPLETNI BAZARJI Peter Šepetavc

82 BREZMEJNI PESKOVNIK, A TUDI ŽIVI PESEK Matic Zupančič

88 ZGOLJ MEGLA? Simon Ručigaj

94 KORAK ZA SPROŽILCEM Gorazd Ropoša

114 NASVETI 118 Kaj če odpove disk?

122 MNENJA 122 Energija pogojuje razvoj Vladimir Djurdjič 124 Krasna nova televizija Nikolaj Pečenko 126 Premiki z okopov Uroš Mesojedec

34 Mobitelov »Blackberry«

35 V Applovem vrtcu

36 Izzivalec iPoda

38 Kdo je najbolj potraten?

39 IE7 – sam proti vsem

40 Microsoftov ASP.NET, drugič

42 Plesni strežnik Hula

102 PRENOSNI RAČUNALNIKI 102 Lenovo ThinkPad T60

103 Lenovo 3000 C100

104 Sony Vaio FS-VGN495VP

104 Toshiba Satellite Pro M70-220

105 Lenovo ThinkPad X60

105 MSI Megabook L715

106 BRIZGALNI TISKALNIKI 106 Epson Stylus Photo RX700

107 Epson Stylus DX3850


110 DIGITALNI FOTOAPARATI 110 Kodak EasyShare V570

111 Ricoh Caplio R30 in R3

Naročnik ....................................Št. straniAGP PRO, D.O.O. .....................................113ALLDEA D.O.O. ..........................................29ALTERNA INTERTRADE D.D. ...................... 51ASBIS D.O.O. ............................................67AVTERA D.O.O. ..........................................37AVTO MAGAZIN .......................................123CANON ADRIA D.O.O. .................................. 1CIKLUS D.O.O. DOMŽALE ..........................43CSDEU BV AUSTRIAN BRANCH .........ovitek 4DATALAB TEHNOLOGIJE D.D. ....................69

FMC D.O.O. ...............................................55HEWLETT - PACKARD D.O.O. ...... ovitek 2, 19INEA D.O.O. ...............................................93LESTRA D.O.O. ............................................ 3MIKRO ING TRADE D.O.O. LJUBLJANA ......33MIKROPIS HOLDING D.O.O. ..............ovitek 3MLADINA ČASOPISNO PODJETJE D.D. ........ 2MOBITEL, D.D. .......................................... 17PRO ANIMA D.O.O. ....................................79RADIO GLAS LJUBLJANE, D.D. ................100RECAL D.O.O. ............................................87

SI SPLET D.O.O. ......................................... 71SIEMENS D.O.O. LJUBLJANA ...................... 9SILICON D.O.O. ........................................... 7SITECH D.O.O., LJUBLJANA ....................... 41SOPHOS D.O.O. ......................................127TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE D.D ......125TRENDNET D.O.O. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING ..................... 81VIBOR D.O.O. LJUBLJANA .........................43XENON FORTE, D.O.O. ...............................13

Monitor / april 2006 5

Naročanje na revijo MonitorRevijo Monitor lahko naročite tako, da plačate letno naročnino in jo od naslednje številke naprej prejema-te na želeni naslov. • Fizične osebe imajo 25 % popusta na polno ceno. • Naročite se lahko z naročilnico, ki je vpeta v vsa-

ko številko revije, po telefonu, po faksu, ali po elek-tronski pošti [email protected].

• Plačilo je mogoče tudi s plačilnimi karticami. • Naročnina se plačuje enkrat letno. Če naročnik ne

zahteva odpovedi, se naročnina podaljša za na-slednje obdobje.

• Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu

(01) 230 65 31 ali po elektronski pošti [email protected].

Seznam oglaševalcev

KODAK EASYSHARE V570EasyShare V570 je posebnež, saj je prvi kompaktni digitalni foto-aparat, ki ima kar dva objektiva: osnovni ponuja razpon goriščni-ce med 39 in 117 mm, dodatni pa ima nespremenljivo goriščno raz-daljo 23 mm.

PLESNI STREŽNIK HULAOdprtokodna skupnost še ne pre-more poštnega strežnika, ki bi po-nujal »vse v enem«. Problema se je resno lotil Novell, po starem re-ceptu odprtokodni skupnosti po-daril izvirno kodo svojega NetMaila in ustanovil projekt Hula.

MOBITELOV »BLACKBERRY«Elektronska pošta na poti je ime-nitna stvar. V Simobilu se je lote-vajo z Blackberryjem, v Mobitelu pa z bolj univerzalno programsko opremo Integral.

34 PREIZKUSI

101 NAJBOLJŠI IZDELKI

EPSON STYLUS DX4850Nove Epsonove večnamenske na-prave serije DX temeljijo na tiskal-nem pogonu tiskalnikov D68 in D88. Z njima si delijo tudi zelo niz-ko ceno izpisa – le 13 tolarjev za črno-belo in 45 za barvno stran.

LENOVO 3000Lenovo serije 3000 so prvi prenos-niki tega izdelovalca, ki se ne po-našajo s prestižno blagovno znam-ko Thinkpad. Najcenejši med njimi stanejo le dobrih 130.000 tolarjev.

Na računalništvo se je spoznal že prav vsak »mulc«, ki je svoje »znanje« uspešno izkoristil za pisanje raznih poslovnih programov za podjetja, ki teh znanj niso imela. Priznam, tudi sam sem bil med njimi, in danes mi je kar nerodno, ko pomislim, kako amaterske »ra-čunovodske« programe sem takrat za kar spodobne denarje prodal dokaj velikim in resnim podjetjem.

Danes so časi, tudi pri nas, drugačni. Računalništvo je sicer še vedno ena izmed najperspektivnejših go-spodarskih panog, računalnikarji pa so še vedno zelo iskan kader, ki ga je vedno premalo in je zato nadpov-prečno dobro plačan. Pa vendar je čas naredil svo-je in računalništvo se je zresnilo oz. »konsolidiralo«, kot se temu bolj moderno reče. Morda najboljši poka-zatelj tega je oglasni trg, kjer je očitno, da je množi-co majhnih podjetij in podjetjec zamenjalo kar nekaj velikih podjetij, ki so bolj ali manj specializirana. Za distribucijo, za sistemske integracije… Le tistih za maloprodajo je zelo malo ali skorajda nič… Vedno manj je garažnih, one-man-band podjetij, ki so vča-sih imela ambicije zrasti, pa so propadla, se raje pre-pustila nakupu večjega podjetja ali pa se sprijaznila s svojim krogom stalnih strank, ki je dovolj velik za vzdrževanje posameznika in morda še njegove dru-žine. Mimogrede, pogled v kako hrvaško ali celo srb-sko računalniško revijo hitro pokaže, da se tam tak preskok še ni zgodil. Pa se bo, zagotovo.

Da so časi drugačni, kaže tudi to, kako danes veči-noma kupujemo računalnike. Včasih je bil edini način nakup sestavnih delov (najprej celo v tujini) in sestav-ljanje le-teh v domači garaži. Nato so na trg vstopili veliki (IBM, HP, Fujitsu Siemens) in ponudili že sestav-ljene računalnike. Temu so se hitro prilagodili tudi domači »izdelovalci« in svoje sestavljenke ponudili v prodajo tudi manjšim garažnim podjetjem. Danes je to prevladujoči način nakupa računalnikov, pri doma-čih uporabnikih pa lahko opazimo še en trend – na-kup v supermarketih. Le še največji računalniški nav-dušenci se odločajo za nakup v računalniških podjet-jih, večina računalnikov se namreč proda kar tam, ob kruhu. Še več, celo vse več podjetij se za manj-še nakupe odloča kar po tej poti. Veliko hitreje je na-mreč skočiti po tiskalnik v supermarket, kot ga naro-čiti pri dobavitelju, plačati predračun in se potem za dobavo obrniti na kurirsko službo, ki bo kupljeni izde-lek pritovorila v podjetje. Vsaj če govorimo o manjših podjetjih in manjših nakupih, pri večjih imajo seveda ključno besedo sistemski integratorji.

Da, magična beseda v računalništvu je danes »sto-ritve« in/ali »sistemski integrator«. Nekoč največje ra-čunalniško podjetje na svetu, IBM, se je tega med pr-

vimi zavedelo in po nekaj letih preobrazbe spet prišlo na prvo mesto, tokrat po zaslugi storitev, medtem ko so oddelke za izdelavo osebnih računalnikov in oseb-nih računalnikov raje kar prodali. Kitajcem. Enako ve-lja tudi pri nas. Med najbolj cenjenimi računalniški-mi podjetji pri nas so sistemski integratorji, med naj-bolj vpadljivimi nakupi na trgu so nakupi, ki zadevajo sistemske integratorje. No, trenutno je najaktualnej-ša pričakovana prodaja podjetja oz. blagovne znam-ke Amis, drugega največjega ponudnika interneta pri nas. Poteza njegovega lastnika pravzaprav ne presene-ča – vložki v to dejavnost so in morajo biti namreč zelo veliki, še posebej pri nas, ko je mogoče z največjim po-nudnikom tekmovati le s silno nizkimi, skorajda ničel-nimi cenami. Po drugi strani je zanimivo, kako ta isti lastnik vidi (svojo) prihodnost – z ustanovitvijo pod-jetja (www.air.si), ki bo internetnim ponudnikom po-nujalo infrastrukturo za brezžično ponujanje storitev trippe-play (internet, televizija, telefonija).

Ne nazadnje je računalniško sfero zelo spremenil tudi, ali pa predvsem, internet. Uporabniki danes in-formacije iščejo, včasih kar predvsem, v internetu. Tu gre iskati težave, ki jih imajo podjetja, ki ponujajo ra-čunalniško literaturo; isto, ki je pred leti šla za med… In seveda bolj očitne težave sejemskih organizatorjev. Ti se sprememb že dalj časa zavedajo, saj jim je že dol-go jasno, da je denar predvsem v poslovnih obiskoval-cih in državnih institucijah, ki jih ponavadi prav nič ne zanimajo razstavljene stojnice z miškami in grafič-nimi karticami. Spomnimo se, da se je Infos »že od ne-kdaj« trudil postati bolj ali manj dogodek, usmerjen v strokovna predavanja, pa mu to nikoli ni čisto uspelo. In spomnimo se tega zdaj, ko so bile priprave na letoš-njo Hevreko (Hevreka je nastala iz Infosa in Sodobne elektronike) opuščene, oz. prestavljene na oktober. Češ da je treba še nekaj časa, da bi se preoblikovala v raz-vojni dogodek. Morda res, toda zgoraj podpisanega to sumljivo spominja na (dokončno) zadnji Comdex, na katerem je poslušal na las podobne izjave…

Kakorkoli, to, da je sejemskim prireditvam usojeno preživeti, dokazuje letošnji CeBIT, o katerem obširno poročamo. Obiskalo ga je sicer manj ljudi, kot so jih pri-čakovali organizatorji, a se število razstavljalcev veča, prihodnost sejma pa nikakor ni ogrožena. Kot sem ne-koč že zapisal, uspevajo tudi specializirane prireditve, ki jih organizirajo velika podjetja. V tej številki si tako lahko preberete obširno reportažo z IDF. Zanimivo bo morda prebrati tudi reportažo iz japonskega »električ-nega mesta«, ki ga je obiskal Nikolaj Pečenko in ugoto-vil, da je japonski trg računalniške strojne opreme ve-liko naprednejši od evropskega oz. slovenskega.

SpremembeRačunalništvo je bilo pred (desetimi) leti magična beseda in magična industrija. Vse, kar je od daleč dišalo po računalništvu, se je prodajalo kot vroče žemljice (celo knjige, katerih prodaja sicer že tradicionalno vsako leto upada), nova računalniška podjetja pa so rasla kot gobe po dežju. In da, tudi računalniški sejmi, kot so Cebit, Comdex in pri nas Infos (ter še prej Sodobna elektronika), so privabljali nepregledne množice mladih nadebudnežev, pa tudi svežih poslovnežev, ki so iskali nove poslovne povezave.

Matjaž Klančarodgovorni [email protected]

UVODNIK

» Magična beseda v računalništvu je danes »storitve« in/ali »sistemski integrator«. Nekoč največje računalniško podjetje na svetu, IBM, se je tega med prvimi zavedelo in po nekaj letih preobrazbe spet prišlo na prvo mesto, tokrat po zaslugi storitev, medtem ko so oddelke za izdelavo osebnih računalnikov in osebnih računalnikov raje kar prodali. Kitajcem.


Ali še kdo verjame izjavam Googla, da ne načrtuje pisarniškega paketa? Po na-

kupu spletnega urejevalnika besedil Writely in namigih, da bodo kmalu predstavili tudi spletni program za vodenje koledarjev, se zdi, da v pri-merjavi s tipičnimi pisarniškimi paketi manj-kata le še program za predstavitve in pregled-nica. Tudi pomotoma objavljene informacije o projektu spletne hrambe datotek GDrive potrju-je, da se vse giblje v tej smeri. Zdi se, da Google načrtno noče povečevati pričakovanj, dokler ni vse nared, vsekakor pa je jasno, da ima s svoji-mi spletnimi storitvami ambicijo nadomestiti veliki del programov, ki jih danes uporabljamo v osebnih računalnikih. S tako strategijo ni več nemogoč še nedavno sanjski cilj vsakega raču-nalniškega podjetja – postati družba, vredna več kot 100 milijard dolarjev.

Medtem pa se na Microsoftovi strani ubadajo s prihodom novega pisarniške-

ga paketa Office 2007. Toda zdi se, da bodo kljubštevilnim zanimivim novostim imeli resne teža-ve s prepričevanjem uporabnikov za prehod na novo različico. Številna podjetja so namreč izra-zila zaskrbljenost zaradi korenitih sprememb v delovanju osnovnih programov, to pa bo večino-ma zahtevalo vnovično šolanje zaposlenih, pri dosedanjih različicah podjetja pa so se znanja le osveževala. Podjetja so tudi zaskrbljena nad tem, da Office 2007 prinaša povsem nov zapisdatotek, zato bodo imeli najbrž marsikje težave z združljivostjo s starejšimi programi. Na udaru bodo zlasti dokumentni sistemi, ki so zelo ob-čutljivi za take spremembe. V celoti podjetja pri-čakujejo, da se bodo tudi zaradi povečali stro-ški lastništva pri prehodu, in marsikdo se je za-čel ozirati tudi po alternativah.

Manjši, a specializirani izdelovalci raču-nalnikov za navdušence in igračarje vse

bolj rinejo v ospredje. Po tem, ko so začela v in-ternetu krožiti ugibanja in zanikanja o možno-sti, da bi Dell kupil podjetje Alienware, znano po svojih »navitih« PCjih, je presenetila tudi na-poved družbe VoodooPC, da bodo še letos pred-stavili namizni računalnik, ki bo uporabniku ponudil 8 TB (!) prostora. Poleg najzmogljivejših procesorjev in grafičnih kartic bo imel kar 16

diskov. Razkazovanje moči ali znanilec prihod-nosti? V VoodooPC preprosto trdijo, da se pri-pravljajo na prihod Windows Viste, predvsem pa video posnetkov HD. Znano je, da video po-snetki v visoki ločljivosti, odvisno od stopnje stiskanja, potrebujejo od 11 GB do kar 410 GB za uro posnetkov. S tega vidika se terabajtni PCji morda vendarle ne zdijo tako nemogoči.

Čeprav sprejemanje novega brezžične-ga standarda IEEE 802.11n poteka s pol-

ževo hitrostjo, so v podjetju NetGear objavili, da bodo še pred poletjem trgu ponudili brez-žične vmesnike, sposobne dosegati hitrosti kar do 600 Mb/s. Za zdaj še ne želijo razkrivati po-drobnosti, razen podatka, da bodo poskrbeli za zdržljivost s standardom, ne glede na to, kdaj bo sprejet. Zanimiva izjava, če upoštevamo, da so izdelovalci doslej komaj dosegli osnutek kompromisa komaj za polovico nižje hitrosti.

Domala povsem na tiho pa je bil skle-njen dogovor med Intelom in mladim

podjetjem Transitive, po katerem naj bi razvi-li programski vmesnik, s katerim bo mogoče na procesorjih Itanium in Xeon poganjati pro-grame za procesorje RISC, in to brez vnovične-

ga prevajanja kode. Za zdaj še ni jasno, za ka-tere procesorje RISC gre (Sun, HP, IBM ali SGI), obljubljajo pa razmeroma majhen pribitek za-radi tolmačenja kode v realnem času. Projektu daje verodostojnost predvsem to, da tehnolo-gijo Transitive že uporabljata v svojih izdelkih SGI in Apple, ki je tak način delovanja vgradil v izdelek Rosetta, ki omogoča izvajanje ma-covskih programov na novih računalnikih z Intelovo platformo.

Mlado podjetje SiteAdvisor, ki izhaja iz tehnološkega parka univerze MIT, se je

nedavno lotilo obsežnega projekta analize var-nosti domala vseh spletnih strani in na podlagi tega trži poseben dodatek za spletne brskalni-ke, ki uporabnika opozarja, katere spletne stra-ni so varne in katere ne. Bolj kot to pa je za-skrbljujoč podatek glede na dosedanjo analizo, ki kaže, da se v vsakem trenutku po svetovnem spletu pretaka več kot 5 % prometa z najrazlič-nejšimi internetnimi zlorabami.

Ali Kitajska vzpostavlja vzporedni inter-netni domenski sistem? Kot kaže, so se

naveličali čakati na obljube organizacije ICANN o vpeljavi domenskega sistema, ki bi uporabljal tudi kitajske pismenke. V internetu je namreč tako, da je za spletne naslove treba uporablja-ti latinske znake, ne glede na to, ali je vsebina narejena za druge abecede in znake. Po mne-nju Kitajske to zavira popularizacijo rabe inter-neta, zato so v sodelovanju z družbo I-DNS.net razvili sistem za nove domene, ki so, posplo-šeno gledano, ekvivalenti domen .com (gong-si), .net (wangluo) in kitajske .cn (zhongguo). Sistem naj bi bil neviden za uporabnika in de-luje prek posebnega dodatka za brskalnike. Strokovnjaki kljub temu opozarjajo, da bi tak način enostranskih rešitev lahko ogrozil uni-verzalno dostopnost spletnih strani, ki ga za-gotavlja današnji domenski sistem, sploh pa je lahko zgled za druga območja (npr. arabsko go-voreče države), da bi ubrali podobno pot.

To, da Kitajsko vse bolj spoštujejo kot in-formacijsko velesilo, kaže tudi nedavna

izjava izvršnega direktorja družbe SAP. V nem-škem izdelovalcu sistemov ERP tako povsem resno ocenjujejo, da jim bo v prihodnje pred-stavljal večjo konkurenco kitajski razvojni po-tencial kot pa trenutno glavni tekmec, druž-ba Oracle. V SAP so celo tako neposredni, da ocenjujejo, da se bo ta tekmec pojavil že v na-slednjih petih letih, čeprav imen ne navajajo. Kitajska naj bi bila po mnenju analitikov tudi uspešnejša pri razvoju programske opreme kot sosednji velikan, Indija, ki se je v zadnjih letih bolj osredotočila na storitve. Razvoj program-ske opreme pa ima lahko potencialno večjo do-dano vrednost, zato je za Kitajsko tudi bolj za-nimiv.

TehnomanijaVladimir Djurdjičstrokovni urednik

TEHNOMANIJA

» Google ima s svojimi spletnimi storitvami ambicijo nadomestiti veliki del programov, ki jih danes uporabljamo v osebnih računalnikih.


Najprej vse pohva-le za vaše strokov-

ne članke! Še posebej sem se razveselil zadnjega o ADSL2+, ki je strokovno razjasnil večno temo inter-netnih forumov, navijanja

za tega ali onega ponudnika in pojasnil, za-kaj nekaterim deluje DSL brezhibno brez vno-vičnega zagona modema, drugim pri istem ponudniku pa ne :).

Ker je vpeljava DSL v hišo postala aktual-na tudi pri meni, se mi je zastavilo nasled-nje nekonvencionalno vprašanje, na katero sem od uradnih ponudnikov dobil nasprotu-joče si odgovore. Zdaj ne vem, ali so eni pre-več konservativni ali pa jim gre samo za to, da bi prodali, stranka pa se bo potem že pri-lagodila, jih klicala in imela dodatne stro-ške. Skratka, Volja.net pravi, da ne gre, Siol da gre, na internetnih forumih pa pravijo, da piska v telefonih. Kakšna je torej resnica v tejle spodnji zadevi?

Nimam še ADSL, preverjanje v internetu pa pravi, da je pri meni mogoč s hitrostjo 4 Mb/s. V mojo hišo pride Telekomova PSTN pa-rica. Nekje v steni se razdeli v štiri sobe po hiši. V vseh sobah imam zdaj delujoče PSTN telefone, ne bi pa rad iskal in vrtal po stenah, kje se mi parice razcepijo na te štiri sobe (ne, nimam centrale). Ali lahko DSL razcepnik in DSL modem priklopim v katerokoli sobo kot 2. aparat v liniji, in mi bo internet (seveda le v tej sobi) deloval brez težav in izpadov (mo-dem se bo sinhroniziral), prav tako pa bodo navadni analogni PSTN telefoni v vseh dru-gih sobah še naprej delovali brez težav, če-prav bodo pred razcepnikom (filtrom)? (Podpogojem, seveda, da parice niso preveč ama-tersko »štukane«.) Zna kaj od tega (DSL teh-nologija, postavitev pred razcepnik oz. zanj) motiti prikaz številke kličočega (CLIP), ki jo imam zdaj na teh telefonih PSTN? Poleg ne-potrebnega dodatnega dela iskanja razdelila po hiši bi mi namreč nastala še ena težava. Kako pripeljat UTP omrežje od modema v to želeno sobo, kar bi drugače na ta zgornji ne-konvencionalni način lahko čisto enostavno rešil z uradno, sicer »nepravilno« postavitvi-jo razcepnika in modema kar naravnost v to sobo kot 2. v liniji. Če imate možnost to pre-veriti kje v živo na lokaciji, bi vam bil za in-formacijo o tem praktično preizkušenem te-stu zelo hvaležen (verjamem pa, da tudi šir-ša javnost, ki se bo čedalje bolj množično od-ločala za to storitev). Je pri kabelskih razcep-nikih in modemih kaj drugače? (Tu potem se-veda vplivajo (če vplivajo) na tv signal v dru-gih sobah, ne na telefone:)

David

Omenjene situacije žal nimamo kje preveri-ti, vendar bi čisto »po logiki« rekli, da bi zade-va morala delovati. Hkrati bi si upali trditi, da bo vsaj dvigovanje telefona povzročalo določe-ne motnje. Resda sta PSTN in ADSL frekvenčno povsem ločena, vendar bo fizični priklop in po-tem spet odklop od žice (kar pravzaprav pome-ni »dvig« in »spust« slušalke) gotovo povzročal določene motnje.

No, sam CLIP bi seveda moral delovati. Brez dejanskega preizkusa vam bo kdorkoli

na vprašanje zelo težko zagotovo odgovoril.

Prosim, če mi po-veste, kje bi lahko

kupil programsko opremo za GPS in kartografijo zaSLO, CRO in IT, A za upora-bo na mojem Palm zire 72. Dlančnik je odličen, za po-

polno uporabo mi manjka še GPS!Dejan

Najbolje, da se obrnete neposredno na po-nudnika GPS zemljevidov Monolit (www.mo-nolit.si), kjer vam bodo svetovali tudi glede strojne opreme.

Pozdravljeni! Imam vprašanje glede pretvorbe v format PDF. Opazil sem,

da Monitor v formatu PDF ne zavzame veli-ko prostora glede na to, koliko strani ima. Moje vprašanje je, kako datoteko pretvorite v format PDF, da ostane tako majhna? Sam sem poskušal pretvoriti neki katalog, ki je narejen s programom Corel Draw 12 in ima 28 strani, pa sem zanj »porabil« enako mega-bajtov kot vi za Monitor.

Zanima me še, s katerimi programi za grafiko delate Monitor?

Ermin

Zvijača je v slikah, ki so zelo stisnjene in zato dokaj slabe kakovosti, a zasedejo malo prostora.

Monitor se sicer postavlja v programu Adobe InDesign.

I m a m d i s k H i t a c h i D e s k s t a r HDT722525DLA380. Pri delovanju se

občasno sliši zvok, nekakšen »klik« (kot bi kaj mehansko preskočilo). Zanima me, ali je to zaradi temperature, nihanja napetosti ali česa drugega?

Matjaž

Lahko, da ni nič hudega, lahko pa je zače-tek večje mehanske okvare, ki se pripravlja.

Kot naročnik vaše revije vas prosim za nasvet. Imam v Avstriji kupljen prenosnik z operacijskim sistemom Windows XP Home Edition v nemščini (izvirnik). Ali je na voljo nadgradnja operacijskega sistema (brezplač-na) v slovenščino ali angleščino in na kate-rem spletnem naslovu jo je mogoče dobiti.

Prosim za opis namestitve.V pričakovanju odgovora se vam vnaprej

zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.Sašo

Žal na brezplačno nadgradnjo na slovenska Okna vsekakor ne morete računati.

Z operacijskim si-stemom Windows

ne shajam ravno najbolje, ko pa berem o prihajajo-čem Windows Vista, me vse mine (sem uporabnik, vajen ukazne vrstice), zato

bi rad čim prej presedlal na drug operacijski sistem tudi na svojem prenosniku.

Pred približno dvema letoma je bil v vaši reviji objavljen članek o sožitju prenosnega računalnika in Linuxa; ker pa je od takrat minilo kar precej časa, me zanima, kakšno je stanje zdaj in ali bo v prihodnje objavljen tudi kak članek o tem. Ko berem po forumih, priporoča vsak svoje, nekdo pravi, da vse de-luje vrhunsko, drugi, da sploh ne deluje .... Mi morda lahko priporočate tudi kakšno speci-fično distribucijo, po možnosti takšno, ki bi mi sama skonfigurirala čim več strojne opre-me – gre za prenosni računalnik, ki mora de-lovati in na katerem se nimam časa ukvar-jati z namestitvami (ne tako kot na namiz-nem PCju).

Blaž

Najbolj splošen nasvet bi bil, da uporabite čim novejšo distribucijo na čim starejšem pre-nosniku ;)

Resno, najnovejši prenosniki imajo lahko kako novo strojno zvijačo, ki je Linux še ne ob-vladuje, toda že s kako leto starejšim prenosni-kom bi moralo delovati prav vse.

Sicer pa hvala za nasvet, omenjeni članek bi res veljalo v kratkem ponoviti.

Zanima me, na kaj naj pazim pri na-

kupu PCja, ki bi ga upo-rabljal za montažo filmov?Verjetno na grafiko, RAMin disk? Če bi kupil kom-plet z monitorjem do cene

PISMA


Pišite nam na [email protected].


200.000 tolarjev, kakšno konkretno sestavo bi mi priporočali? Ali se z Movie makerjem da delati tudi dveurne filme – in kako hitro – ali to PC zelo upočasni? Vesel bom tudi kake dobre povezave v slo/ang/hr.

Franček

Grafična kartica pravzaprav ni bistvena, sajbo prav vsaka dovolj dobra. Res je treba pazi-ti na pomnilnik (vsaj 1 GB, bolje 2 GB ali več), čim hitrejši procesor (razni digitalni učinki in pretvorba formatov lahko še vedno trajajo tudi nekaj ur) in disk, ki naj bo varnostno podvo-jen (zrcaljenje), saj si napornega dela gotovo ne želite izgubiti.

Seveda pa bi vam svetovali, da se tako osnovnemu programu, kot je Movie Maker, v te namene na daleč izognete. Za vtis, kaj dru-gega je še na voljo, si lahko preberete naš čla-nek Digitalne škarje in lepilni trak iz lanske-ga junija:

http://www.monitor.si/clanki.php?id=557

V članku, v kate-rem ste preizkuša-

li naprave GPS, ste v okvir-čku, v katerem opisujete delovanje sistema GPS, za-pisali nekaj stvari (način določanja položaja, vir na-

pak...), ki po mojih informacijah niti približ-no ne držijo.

Prilagam naslov, na katerem je vse lepo opisano:

http://www.trimble.com/gps/how.htmlMarko

Najprej naj se vam zahvalim za pozornost in tudi pripravljenost, da nas opozorite na po-manjkljivosti v našem pisanju. Brez tega je še posebej v tehničnem novinarstvu težko.

Kot ste verjetno opazili, je okvir o delova-nju GPS predvsem poljudne narave, torej se v tehnične podrobnosti posameznih segmentov ne spušča poglobljeno. Pravzaprav se ukvarja le s čistimi osnovami tehnologije GPS, kot ne-kakšen splošen vpogled v stvar (oziroma sem si pri pisanju to vsaj želel ;). In res je matema-tično za določanje položaja treba imeti štiri sa-telite, vendar »zdravorazumsko« ni tako, saj so že trije dovolj, kar jasno piše tudi na strani, ki ste jo navedli. Tudi s pomočjo treh satelitov načeloma določimo zemljepisno širino (in se-veda ne »višine«, kot se mi je nehote zapisalo) in dolžino. Se pa strinjam, da bi za boljše razu-mevanje (in tudi matematično pravilnost) res moral to bolje razložiti.

Res je tudi, da so napake v natančnosti na-prav GPS posledica razlik v nastavitvah atom-skih ur satelitov in ne tistih v sprejemniku. Za

napako se opravičujem. Hvala torej za vaše pisanje. Vsekakor opo-

minja na to, da nas ne berejo ljudje, ki bi »ku-pili«, karkoli jim prodaš, in da velja pri tehnič-nih podrobnostih (še) večkrat pogledati, kaj in kako smo kaj zapisali. Tudi zato, da ne bi pri-hajalo do dvoumnosti ali napak...

Arnold Marko, Monitor

Pozdravljeni, spet imam kritiko.Nedavno sem v svoj prenosnik HP na-

mestil Suse Linux 9.1. Prvič v zgodovini mo-jih namestitev Linuxa je bila takoj »pokrita« vsa strojna oprema, tudi modem. Ja, zdaj lah-ko tudi varno brskam po internetu. Pa še hi-treje gre kot v Windows.

Še bolj nedavno pa sem si priskrbel Suse Linux 10. Pravzaprav vam tole pišem v Firefoxu, ki teče na njem. Vse deluje. No, vsaj strojna oprema. Kaj pa programska?

Malenkosti, nekaj grafičnih bonbončkov so dodali (sence oken in prosojnost menujev), nekaj pa jih je odpovedalo (povečava ikon, oblački z namigi). No, delati je še vedno mo-goče brez težav.

Za poskus sem v okolju Kdevelop posku-šal napisati program, ki bi brskal po zbirki podatkov. No, nekakšno DVD sposojevalni-co. Dvoje: prijava in iskanje sta mi delova-la po kakih 4 urah dela. S tem, da sem oko-lje ZARES uporabil šele prvič. Vidi se, da je tu C++ še vedno C++. In da razvojna okolja povsem zadoščajo tudi za resno delo.

Ko sem aktiviral še Kontact, se pravi ne-kakšen Linuxov Outlook, sem bil spet pri-jetno presenečen. V bistvu je notri vse kot v Outlooku, razen stvari za skupinsko delo, za kar je vključena podpora. Zato sem skle-nil, da se lotim vključka (kako drugače pre-vesti izraz plugin?), ki bi skrbel za to: delo s skupnimi mapami (stiki, koledar itn.). A za-četi sem moral iz nič.

Najprej sem si priskrbel izvirno kodo za Kontact. In v njem je bil na srečo tudi test-ni vzorec vključka za Kontact. Toda... nobe-ne dokumentacije.

Brskal sem povsod. Nekaj sem že našel, a premalo. Nisem začetnik v C++, a da bi iz-gubljal čas z reverznimi postopki, tega se mi v tem času res ne ljubi početi. Tako sem na koncu dvignil roke in projekt opustil. Škoda, ker bi ga lahko uporabili marsikje.

Najbolj pa me pri vsem skupaj moti tole: nedosegljivost potrebnih informacij. Če želi-te kaj namestiti, to že nekako gre, informa-cij je dovolj. A da bi kaj bolje izkoristili ali kaj naredili, to je že teže.

Ko sem na spletnih straneh Kontacta že-lel poslati sporočilo razvijalcem, naj mi za-boga priskrbijo kake koristne napotke, sem

po nekaj minutah skakanja po straneh zmo-gel opaziti le to, da se lahko prijavim na poš-tni seznam. Niti e-naslova ni bilo. Na razvoj-ni strani KDE projekta je sicer bil tak naslov. Poslal sem sporočilo in dobil odgovor, naj se obrnem na drug naslov, ki pa ni obstajal.

Zato pravim: Ali ni škoda? Vsa orodja za razvoj so na voljo, a ko bi človek želel kaj za-htevnejšega, ostane brez potrebnih informa-cij. Ali pa mora več časa porabiti za to, da jih poišče, kot za izdelavo projekta. Menim, da je Linux še vedno domena geekov in neraz-širjen ravno zaradi takih »malenkosti«. Zakaj ne more biti (razvojna) dokumentacija zbra-na NA ENEM MESTU, namesto da je raztrese-na po vsem internetu...? Zakaj raje na prvi strani, recimo, ni napisano: Pozor, razvojna dokumentacija je površna/nepopolna/je ni? Dokler ne bodo take in podobne stvari ure-jene, se bojim, da bosta še naprej prevlado-vala Windows in Dotnet...

Marjan

Imam vprašanje. Stanujem v študent-skem domu, zato se občasno (pred-

vsem za konec tedna) na mojem računalni-ku menjavajo obiskovalci hitreje, kot ne vem kaj. :)))

Zanima me, ali se dobi v internetu kak program, kak dnevnik, ki bi zapisoval vse, kar kdo počne z računalnikom (predvsem za internet). »Uporabnikom« sem sicer omejil dostop, a kljub temu.

Simon

Najzanesljivejša rešitev bi bila namestitev katerega izmed »inteligentnih« omrežnih voh-ljačev, ki so namenjeni podjetjem. Npr. Spector (www.spectorsoft.com), katerega uporaba pri nas je sicer pravno sporna…

Kupil sem tiskalnik Brother DC110c. Ko se na primer zagozdi papir, mora

tiskalnik sčistiti brizgalno konico (cleaning). A potem, ko »sčisti«, v kartušah ni več sko-raj nič barvila. Pogledal sem že, ali kje puš-ča, pa ne. Prosim, če mi lahko poveste, kaj je narobe.

Miha

Čiščenje glav (oz. tiskalnih šob) pri tiskal-nikih s tehnologijo piezo (kamor sodijo tudi Brotherjevi modeli) dejansko porabi veliko čr-nila, a vsekakor ne bi smelo porabiti kar vse kartuše.

Če se to res dogaja, bi se bilo smiselno ogla-siti na servisu.

MONITORJEV DVD


PrisluškovanjeApr i l ska f i lmska mojs t rov ina na

Monitorjevi plošči je napet psihološki teh-notriler režiserja Francisa Forda Coppole iz leta 1974 z nadvse zvezdniško igralsko zasedbo (Gene Hackman, Harrison Ford, Rober t Duval l …) . Gene Hackman, rah-lo paranoidni strokov-njak za prisluškova-nje, zasluti, da bodo par, ki mu prisluškuje, umorili. Zaradi tega se znajde v moralni dile-mi – naj posreduje ali naj se še naprej drži načela, da se v posle naročnikov ne meša? Eden najboljših filmov sedemdesetih let, na katerega bi bil ponosen tudi Hitchcock.

z pestre vsebine aprilske plošče si bomo tokrat ogledali nekaj zanimivih pisarni-ških programov, za povrh pa nepogrešljiv program za vse, ki z računalnikom poslu-

šajo glasbo.

Pisarniška orodja

Med programi, ki jih najdete v poglavju Pisarniška orodja, najprej omenimo program, ki ga boste morali izkoristiti v nekaj dnevih, kajti aprila bo zanj že prepozno. V mislih ima-mo odličen program, pravzaprav elektronsko preglednico, za izračun dohodnine, ki ga že vr-sto let za založbo Pasadena pripravlja naš ne-kdanji sodelavec Matjaž Potrč. Na voljo imate preglednico za Microsoftov Excel in brezplač-ni OpenOffice.org Calc.

Ostanimo še malo pri financah, kajti naplošči je tudi brezplačni AceMoney Lite, pro-gram za domače računovodstvo. Z njim si bo-ste lahko sproti zapisovali, koliko ste zapravili s kreditnimi karticami, in spremljali rast del-nic v delniškem portfelju. Podpira zapisa QIF in OFX, v katerih lahko prenašate podatke s svo-jih spletnih bančnih računov ali drugih raču-novodsko finančnih programov. Program pov-sem zadostuje za domačo rabo, uporabnikom, ki so angleščine manj vešči, pa delo olajša tudi uporabniški vmesnik v slovenščini.

Če se vam Microsoftov paket pisarniških programov Office zdi predrag, kradli pa ne biradi, si vsekakor namestite brezplačni pisarni-ški paket OpenOffice.org 2.0.2. Tu in tam mordares ni tako obrušen kakor Office, po drugi stra-ni pa ima tudi vrsto prednosti, pri čemer sploh ne mislimo samo na ceno. Za opisovanje odlič-nega pisarniškega paketa bi lahko porabili pre-

cej več prostora kakor stran, ki nam je na voljo, zato omenimo le, da ga lahko uporabljate tudi v slovenščini. Sicer pa si podrobnejši preizkus in oceno brezplačne pisarniške zbirke lahko pre-berete v lanski novembrski številki naše revije. Mimogrede, tako kakor vse druge številke, ki so izšle v zadnjih petih letih, jo prav tako naj-dete na priloženi plošči - v formatu PDF.

Na ploščo smo zapekli tudi nekaj zanimivih osebnih organizatorjev in programov za pisa-nje beležk. C-Organizer Professional je klasič-ni organizator, ki ga sestavljajo koledar, ime-nik, rokovnik in beležnica. Če ga boste v me-secu dni, kolikor ga lahko brezplačno preizku-šate, dovolj vzljubili, boste morali zanj odšte-ti 9600 tolarjev.

Če se vam to zdi preveč, preizkusite brez-plačni Desk Buddy Lite 2.0a, ki morda res ne sodi med najzmogljivejše, a pri teh programih zmogljivost v resnici ni najpomembnejša. Precej pomembnejši so namreč uporabniški vmesnik, način rabe in priročnost. Kajti organizator je koristen le, če ga redno uporabljamo, od vsa-kega posameznega uporabnika pa je odvisno, kakšen program mu je dovolj všeč, da ga bo redno uporabljal.

Morda bo to prav tako brezplačni Unforgiven Organizer ali pa morda Agenda At Once, ki je bolj kakor vodenju vsakdanjih obveznosti name-njen vodenju različnih projektov in opravil. Tu je še WinOrganizer, ki je primeren tako za domačo kot poslovno rabo. Primeren je tudi za skupin-sko delo, uporabljamo pa ga lahko v slovenšči-ni. Če ga boste želeli po mesecu dni preizkušanja še naprej uporabljati, bo treba uporabiti kreditno kartico in odšteti dobrih 13 tisočakov.

Mojster luščenja

Presnemavanju glasbenih cedejev v tako ali drugačno računalniško obliko je namenje-nih veliko programov, med katerimi zna večina kar v eni potezi skladbe spremeniti v mp3, ogg, wma ali karkoli pač že uporabljate. A pravi moj-stri se na takšne programe požvižgajo. Njim je namenjen Exact Audio Copy, nedvomno najbolj-ši program za luščenje glasbenih plošč, kakor nekateri prevajajo angleško ripanje.

EAC, kakor mu krajše pravimo, je pravi av-diofilski program, ki skladbo s cedeja presna-me do zadnjega bita natančno (to, mimogre-de, ni tako samo po sebi razumljivo, a v podro-bnosti se tu ne moremo spuščati), uporabnika pa poleg tega opozori na morebitne napake, ki

so nastale pri branju. Zlasti dobro se izkaže pri slabše ohranjenih in poškodovanih ploščah, saj dele z napakami prebere večkrat in izbere naj-pravilnejšo različico podatkov.

Poleg tega omogoča še številne druge na-predne zmožnosti, kot je npr. zapisovanje vse-bine v format MP3.

Aprila na Monitorjevi plošči

Monitor je na voljo v različici s pri-loženim DVD in brez njega. Obe sta na voljo tako v prosti prodaji kot naročni-kom. Za kakršnakoli vprašanja vam je na voljo naš naročniški oddelek – [email protected], (01) 230 65 31.

Na naslednjem DVDju ne spreglejte:

• film V iskanju dežele Nije,• orodja za spletno oblikovanje.

I

» Pasadenin program za izračun dohodnine

» Exact Audio Copy

NOVICE


Najcenejši omrežni laser

Lexmark je predstavil nov omrežni la-serski tiskalnik z oznako E120n, ki med omrežnimi modeli velja za ta hip cenov-no najdostopnejšega. V ZDA bo naprodaj že po 150 dolarjev, kar je toliko, kot je bilo treba še do nedavna odšteti za kra-jevno povezane tiskalnike. Tiskati zmore do 19 strani na minuto, prvo stran natis-ne v osmih sekundah. Naprava je ena iz-med najtišjih, pa tudi najmanjših. To je po-sebej dobrodošlo v tistih pisarnah, kjer so na tesnem s prostorom. Lexmark E120n ti-ska z ločljivostjo 600 x 600 pik na palec oz. s programskimi 1200 dpi, tehta slabih

7 kilogramov, meri 250 x 388 x 370 mili-metrov in je formata A4. Poleg omrežne-ga vmesnika ima vgrajen še vmesnik USB. V državah EU je dobavljiv od druge polo-vice marca.www.lexmark.comwww.alterna-i.si

Intel predstavlja energijsko varčne Xeone

Podjetje Intel je pred-stavilo nove izvedbe pro-cesorjev Xeon, ki po-rabijo v primerjavi s predhodniki le tret-jino do petino elek-trične energije. Novi procesorji Xeon LV, ki so nastajali pod delovnim imenom Sossaman, porabi-jo le okoli 31 W energije, medtem ko današnji Xeoni porabijo med 110 in 165 W. Osnova za nove procesorje je bil procesor Yonah (Core Duo) z dvojnim jedrom, ki ga po-znamo že iz prenosnih računalnikov. Za raz-

liko od tega pa zna Xeon LV delovati v siste-mih z dvema procesorjema, skupno torej šti-rimi jedri. Novi modeli so na voljo s takti 1,6 in 2 GHz, zanimivo pa je, da se je vsaj za zdaj

Intel odločil z njimi podpre-ti le 32-bitne ukaze (ena-ko kot v Core Duo). To je tudi razlog, da se je, deni-mo, Hewlett-Packard odlo-čil, da bo v celoti preskočil prvi rod procesorjev Xeon LV. IBM po drugi strani na-

črtuje sisteme z novimi pro-cesorji, predvsem pa bodo nove procesorje vgrajevali v strežniške rezine, kjer sta po-raba energije in posledično od-dana toplota kritičnega pome-

na. Intel pa že hiti pri razvoju drugega rodu takih Xeonov, ki nastajajo pod delovnim ime-nom Woodcrest.www.intel.com

Skype s storitvami za mala podjetja

Skype je predstavil paket storitev za mala podjetja, imenovan Skype for Business. Omogoča skupno rabo plačljivih storitev – vsak uslužbenec ima svoj uporabniški račun Skype, račun za dodatne storitve in obračun stroškov pa je navezan na enoten račun za vse podjetje.

Skype se je za ta korak odločil, ker je med 75 milijoni upo-rabnikov Skypa več kot 30 % poslovnih uporab-nikov, od katerih več kot polovica dela v pod-jetjih z manj kot deset zaposlenimi. Gre za uporabnike, ki so že doslej, vsak posamezno, uporabljali Skypeove dodatne storitve: 63 % Skype uporablja za mednarodne klice, kar 97 % poslovnih uporabnikov pa uporablja stori-tev Skype Out.

Skype je predstavil tudi orodja, ki olajšujejo nadzor nad uporabniški-mi računi znotraj podjetja. Skype for Business Control Panel (nadgrad-nja storitve Skype Groups) je že od samega začetka na voljo v 18 jezikih (med njimi žal ni slovenščine). Omogoča preprost nadzor nad porabo po-sameznih uporabniških računov, kupovanje kreditov za plačljive storit-ve in porazdelitev kreditov oz. omejevanje porabe glede na posamezen

uporabniški račun. Poseben poudarek so namenili samodej-nemu delovanju: upravitelj nastavi pravila, nato pa se

pravice in omejitev porabe nastavljajo samodejno glede na pravila.

Hkrati s Skypeovo predstavitvijo je podjetje Plantronics predstavilo strojno opremo, namenje-no Skype telefoniji, s katero merijo prav na po-slovne uporabnike. Prva v tej družini je slušalka Voyager 510 Bluetooth Headset, ki v navezi z raču-nalnikom omogoča internetno telefonijo, obenem pa deluje tudi kot GSM bluetooth slušalka, tako da lahko napravo uporabljamo tako za klice v mobil-

no omrežje kot tudi v omrežje Skype.www.skype.biz

Avtera prevzema del JAE

Govorice, ki so se šir i le že od novega leta, so se izkazale za resnične. Avtera prevzema distri-bucijske, servisne in skladiščne dejavnosti pod-jetja JAE, ki se bo poslej usmerilo bolj v ma-loprodajo (predvsem prek spleta, tudi s tujimi partnerji) in inženirstvo. Dvanajst zaposlenih tako ostaja v JAE, trinajst pa jih bo odslej za-poslenih v Avteri.

Avtera bo s tem okrepila svoj portfolio z

blagovnimi znamkami, kot so Asus, Gigabyte, Verbatim, Corsair itd. Hkrati bo prevzela tudi

blagovno znam-ko računalnikov Butterfly, ki so uvr-ščeni nekoliko više (delovne postaje, igričarski modeli).

Dosedanji kupci JAE bodo garancijske zahtev-ke in servis lahko uveljavljali pri Avteri.

Direktor JAE, Ambrož Jarc, o vrednosti po-sla, razumljivo, ni hotel govoriti, zatrdil pa je, da gre za »prodajo« in ne za »predajo«.www.jae.siwww.avtera.si


NOVICE

ZAPISLJIVI BLU-RAY IZ SAMSUNGA ŽE APRILASamsung bo že aprila začel pro-dajati svoje zapisovalnike s teh-nologijo blu-ray. Gre za mode-le SH-B022A (vgradni) in SE-B026A (zunanja enota), ki pod-pirajo zapisovanje na nosilce blu-ray velikosti 25 GB oziro-ma dvoslojne z zmožnostjo za-pisovanja 50 GB. Samsung bo v enote vgrajeval tako modre kot rdeče laserje. To pomeni, da bo z istim zapisovalnikom mogoče zapisovati tudi na nosilce DVD in CD. Zapisovanje na najzmog-ljivejše nosilce bo potekalo s hi-trostjo 2x, to je 9 MB/s. Uradna cena še ni določena.www.samsung.com

MCAFEEJEV SPODRSLJAJZadnja McAfeejeva protivirus-na nadgradnja je s seboj prines-la tudi napako v datoteki DAT, ki je povzročila brisanje številih datotek, pomembnih za delova-nje sistema.Med drugim so bile izbrisane datoteke Microsoftovega Offica in Visual Studia, vseh progra-mov IBM in hčerinskega podjet-ja Rational, programov podjetij Adobe, Autodesk, Macromedia, MySQL, CA, Cold Fusion in ATI. McAfee se je odzval na težave in pripravil nekaj nasvetov za re-šitev iz nezavidljivega položa-ja. Praktično edina zanesljiva pa je seveda uporaba varnost-ne kopije.www.mcafee.com

GOOGLE PROTI DRŽAVIOdvetniki ameriškega ministr-stva za pravosodje in Googla so v San Joseju že soočili argu-mente o tem, ali mora Google vladi izročiti podatke o iskanjih z Googlom. Okrožni sodnik James Ware pričakuje, da bo dokonč-na razsodba znana zelo kmalu.Spomnimo se, da je pravosod-no ministrstvo že avgusta 2005 pozvalo lastnike spletnih iskal-nikov, naj izročijo milijon na-ključno izbranih poizvedb v pol-jubnem tednu in seznam ene-ga milijona spletnih strani v svo-ji zbirki podatkov. Microsoft, Yahoo in AOL so se na proš-njo odzvali, Google pa se zaen-krat ne da. www.google.com

FIREFOX 2 PROTI LAŽNEMU PREDSTAVLJANJUPo prvih napovedih naj bi Firefox 2 vseboval tudi tehno-logijo, s katero se bo pogloblje-no zoperstavil lažnemu pred-stavljanju (phishing). Uporabili bodo varnostno tehnologi-jo podjetja Google, ki tudi za-posluje poglavitne razvijalce Firefoxa. Symantec ugotavlja, da je lažno predstavljanje vse hujša težava, saj so lani zazna-li 44-odstotno rast v primerja-vi z letom prej. Firefox se bo tako pridružil Internet Explorerju 7, ki izide letos, ter Netscapu 8 in Operi 8, ki podobna orodja že ponujajo. Za Firefox je bilo tre-ba doslej namestiti poseben dodatek. www.mozilla.com

AMD POHITRIL OPTERONEAMD je predstavil tri nove čla-ne družine dvojedrnih procesor-jev Opteron za strežnike in delo-vne postaje s frekvenco 2,6 GHz: model 885 je namenjen siste-mom z največ osmimi procesorji, 285 sistemom z enim ali dvema, 185 pa sistemom z enim proce-sorjem. V primerjavi s prejšnji-mi najzmogljivejšimi Opteroni s frekvenco 2,4 GHz so novi mo-deli zmogljivejši za okoli 4 do 15 odstotkov. Zmogljivejša pred-stavnika sta že na voljo, 185 pa bo naprodaj čez kakšen mesec. Verjetno ni naključje, da je AMD nove procesorje pred-stavil le dan pred začetkom Intel Developer Foruma v San Franciscu.www.amd.com

Na kratko

Video novosti iz Pinnacla

Podjetje Pinnacle Systems je predstavilo novo-sti na področju predvajanja, zajemanja in obdela-ve zvočnih in video posnetkov na osebnih računal-nikih. Prva novost so kartice Pinnacle PCTV Dual DVB-T Pro PCI in PCTV Dual Sat Pro PCI, ki omo-gočajo sprejemanje in snemanje tv programov, ki se prenašajo prek digitalnih zemeljskih (DVB-T) in satelitskih (Sat) povezav. Obe kartici vsebujeta dvojne sprejemnike. To pomeni, da lahko, denimo, en program spremljamo na računalniku, z drugega pa snemamo posnetke.

Poleg teh dveh kartic je Pinnacle predstavil tudi kartice PCTV Hybrid Pro Stick (v obliki USB ključa) in PCTV Hybrid Pro Card (v obliki kartice PC Card), ki omogočata spremljanje analognih in digitalnih tv progra-mov med drugim tudi na prenosnih računalnikih. Vse novosti za sprem-ljanje tv programov omogočajo snemanje posnetkov v zapise MPEG1 in 2 ter DivX, podpirajo elektronske tv sporede (EPG), priloženi pa so tudi daljinski upravljavci. Kartice za prenosnike stanejo 100 evrov, cene za kartice z dvojnimi sprejemniki pa bodo določili maja.

Novosti so tudi izdelki SoundBridge in SoundBridge Radio, ki omogoča-jo predvajanje glasbenih posnetkov prek omrežja Wi-Fi v povezavi na do-mače računalnike ali zunanje glasbe-ne servise, kot sta iTunes in Rhapsody. SoundBridge Radio ima tudi radij-ski sprejemnik, kakovostne zvočni-ke, vgrajeno uro z alarmom in pod-poro predvajanju posnetkov s kar-tic SD. Staneta 200 oziroma 400 ev-rov. Naslednja novost je Pinnacle Mobile Media Maker, programski pa-

ket, ki omogoča pretvorbo video in tv posnetkov v obliko, primerno za predvajanje na predvajalnikih Apple iPod Video ter Sony Playstation Portable.

Omeniti velja še novo družino cenejših kartic in zunanjih USB naprav Dazzle, ki omogočajo spremljanje tv programov, zajem video posnetkov in druge video pretvorbe na manj zmogljivih računalnikih, ponujajo pa manj kot družina izdelkov PCTV. Pinnacle je predstavil tudi program-ski paket Studio Plus v.10 Titanium Edition, ki priznanemu video pred-vajalniku dodaja paket RTFX Vol.1 z dodatnimi 25 video učinki, celota pa je na voljo po 70 evrov.www.pinnaclesys.com

Symantec varuje uporabniške podatke

Podjetje Symantec je predstavilo novo orod-je za arhiviranje in izdelavo varnostnih kopij podatkov za končne uporabnike, ki se imenuje Norton Save & Restore. Izdelek temelji na teh-nologiji programa Ghost, ki je namenjen profe-sionalni rabi, omogoča pa hrambo vseh vrst po-datkov in povrnitev stanja računalnika tudi v primeru, ko operacijski sistem ne deluje. Za do-mačo rabo prijazni so novi čarovniki, ki poskr-bijo tako za optimalno izrabo prostora kot tudi načrtovanje urnikov izdelave varnostnih kopij. Norton Save & Restore podpira zapisovanje po-datkov na številne pomnilniške nosilce, kot so

zapisovalniki CD in DVD ter zunanji pomnilni-ški nosilci (ključi, diski...). Podatki so lahko po potrebi šifrirani z geslom in s tem varno zašči-teni pred neavtorizirano rabo.www.symantec.com

Apple iPod Hi-Fi

Apple je predstavil nov dodatek za predva-jalnike iPod. iPod Hi-Fi je nov komplet, ki ima v istem ohišju ojačevalnik in dobre zvočnike, predvsem pa ležišče za predvajalnik iPod, ki ga s tem spremeni v hišni Hi-Fi sistem. Vse skupaj ima še dodatni vhod za iPode, ki ne podpirajo nameščanja na podnožje, posebnost pa je ta, da lahko deluje tudi na baterije. Predvajalnik lah-

ko krmilimo z daljinskim upravljavcem Apple Remote, v ZDA pa bo naprodaj po 350 dolarjev.www.apple.com

več novic na www.monitor.si


NOVICE

ZANIMIV POPRAVEKPred časom se je med poso-dobitvami operacijskega siste-ma Windows XP znašel zelo za-nimiv popravek, ki je v neka-terih avstralskih zveznih drža-vah spremenil dan prestavitve urnih kazalcev na poletni čas. Razlog za spremembo so igre Commonwealtha, ki se bodo marca letos odvijale v avstral-skem Melbournu. Nekatere dr-žave, med drugim New South Wales, Victoria, Australian Capital Territory in South Australia and Tasmania, bodo tako kazalce namesto ob koncu marca prestavile šele prvo ne-deljo v aprilu.www.microsoft.com

GOOGLE OBSOJENZvezno sodišče v ZDA je odloči-lo, da Googlov iskalnik slik s pri-kazovanjem pomanjšanih sličic zlorablja avtorske pravice revi-je in spletne strani za odrasle Perfect 10. Sodišče v Kaliforniji je še ugotovilo, da Google ni od-govoren za prikazovanje slik, na katere kažejo povezave med re-zultati iskanja. Kot posledica odločitve sodišča bi lahko sledi-la prepoved prikaza pomanjša-nih sličic, Google pa bi lahko še naprej prikazoval povezave na izvirne slike. www.google.com

IBM Z 29,9 NMRaziskovalni oddelek IBM Research je iznašel metodo za risanje črt po siliciju, ki so od-daljene le 29,9 nanometra. Ker jim je podvig uspel z upora-bo današnjih strojev za izdela-vo čipov in ker so črte na današ-njih čipih precej bolj oddalje-ne, utegne novi dosežek labora-torijev IBM pomembno prispe-vati k zmanjševanju stroškov iz-delave integriranih vezij. Robert Allen, direktor oddelka za lito-grafske materiale v laboratori-ju Almaden Research Center, je prepričan, da se lahko IBM ru-tinsko spusti še globlje, pod mejo 30 nanometrov. www.ibm.com

OPERA 9 PRESTALA TEST ACID 2Opera 9, ki izide kmalu, je po Safariju drugi spletni brskal-nik, ki je prestal preskus Acid 2. Acid 2 je preskus organiza-cije Web Standards Project, s katerim je moč razbrati napa-ke v prikazovanju spletnih stra-ni posameznih brskalnikov. Izkorišča predvsem lastnosti je-zikov HTML in CSS, ki jih veči-na brskalnikov aprila lani, ko je Acid 2 zamenjal preskus Acid iz leta 1997, ni podpirala povsem pravilno. www.opera.com

ODF ALLIANCE35 podjetij, univerz in različ-nih organizacij po vsem sve-tu je sklenilo zavezništvo ODF Alliance, ki bo skrbelo za pro-mocijo odprtega zapisa pisar-niških datotek OpenDocument Format (ODF). Pobudnik usta-novitve zavezništva je IBM, med soustanovitelji pa najde-mo številna zveneča imena, npr. Sun Microsystems, Novell, Red Hat, Opera Software, EMC Corporation, Corel Corporation in seveda tudi OpenOffice.org. ODF Alliance bo skrbel za iz-obraževanje sodelavcev vlad-nih organizacij, skrbnikov IT in posameznikov in jim predsta-vil prednosti, ki jih prinaša zapis OpenDocument Format. www.odfalliance.org

Na kratko

Po tem, ko je Lenovo konec februarja globalno predstavil svojo prvo serijo računalnikov za prodajo zunaj Kitajske, Lenovo 3000, jo je Lenovo Slovenija predstavil tudi pri nas.

Direktor Lenovo Slovenija Aleš Simončič je napovedal, da bodo še pred poletjem na voljo tudi modeli prenosnikov s širokimi zasloni, in si-cer 15- in 14-palčni modeli N100, poleti pa še 12-palčni model V100, vendar fotografij izdelkov ali specifikacij v Lenovu še nočejo razkriti. Kot je poudaril Simončič, imajo s širšim naborom izdelkov namen po-

večati prodajo za vsaj 100 odstotkov.Čeprav o konkretnih številkah ni mogel govoriti, je Simončič pove-

dal, da je prodaja njihovega prvega tabličnega računalnika ThinkPad X41T precej majhna, to pa je po njegovi oceni slabost vseh tabličnih računalnikov. Prodaja prvih širokozaslonskih ThinkPadov Z60m pa je presegla pričakovanja.www.lenovo.com

Prvi računalniki Lenovo pri nas

HPjevi prenosniki za zabavo

Hewlett-Packard je predstavil nove modele prenosnikov Pavilion in Presario, ki so namenjeni pretežno domači rabi in zabavi, vendar so na voljo le v ZDA. Novi modeli Pavilion dv5000, Pavilion dv8000 in Presario V5000 temeljijo na najnovej-ših procesorjih Intel Core Duo, bogati več-predstavni opremi (za doplačilo so na voljo tudi tv sprejemniki HP ExpressCard), po-sebnost pa je priložena programska opre-ma video servisa Vongo, ki bo uporabni-kom v ZDA omogočala mesečno naročnino ali nakup filmov prek interneta.www.hp.com

PMA 2006 – digitalna fotografija gre naprej

Izdelovalci fotoaparatov, predvsem digitalnih, ki so že ne-kaj časa v ospredju, so na sejmu PMA 2006 predstavili svo-ja najnovejša »orožja« za letošnjo sezono. Vse več je digital-nih fotoaparatov SLR, predvsem takih po zmernejši ceni, iz-delovalci pa se še naprej trudijo zapolniti ponudbo v drugih tržnih nišah, kot so kompaktni in ultra lahki modeli ter po-ceni modeli z zmogljivejšimi objektivi.

Panasonic je objavil sadove sodelovanja z družbo Olympus, z novim modelom Lumix DMC-L1 pa bodo tudi pri tej japonski družbi vstopili v razred digitalnih aparatov Four Thirds SLR. Za zdaj je podatkov o fotoaparatu še razmero-ma malo, razen tega, da ima tipalo Live MOS z ločljivostjo 7,5 milijona pik, cel kup skupnih lastnosti z Olympusom E-330, objektiv pa je prispevala Leica.

Na področju digitalnih fotoaparatov SLR je vse bolj dejaven tudi Samsung, ki je predstavil že drugo novost na to temo v le-tošnjem letu. Model GX-1L bo skušal pomešati karte predvsem med najcenejšimi modeli DSLR, ponuja pa tipalo s 6 milijo-ni pik, 2,5-palčni zaslon LCD in optiko Schneider-Kreuznach.

V Sonyju stavijo na digital-ne fotoaparate z velikim zu-mom. Nova modela DSC-H5 in

DSC-H2 imata objektiv z 12x zumom, vgrajenim stabilizatorjem sli-ke in 7,2 milijona oziroma 6 milijonov pik v tipalih CCD.www.pmai.org


NOVICE

Velika podjetja rada tu in tam, navadno enkrat na leto, zberejo no-vinarje in jim predstavijo svoje najnovejše dosežke, poslovne uspehe in smernice za prihodnost. V Sonyju so od 20. do 25. februarja do-brih 30 novinarjev iz 18 evropskih držav gostili kar na domačih tleh, v Tokiu.

Med novostmi, ki smo jih lahko vide-li, omenimo predvsem novo serijo prestiž-nih televizorjev LCD Bravia X, v kateri bo za začetek model s 117-centimetrskim za-slonom. Najopaznejša lastnost novih tele-vizorjev bo ločljivost 1920 x 1080 pik ali polna visoka ločljivost (Full HD), kot ji pra-vijo v Sonyju. Za povrh bo televizor opre-mljen tudi z vsemi najsodobnejšimi tehno-logijami za izboljšavo slike. Z njimi so med drugim dosegli še bolj-šo kotno vidljivost ter bolj naravne rdeče in zelene odtenke, ki so bili doslej zaradi tehničnih značilnosti osvetlitve zaslona ena od šibkej-ših točka zaslonov LCD.

Maja bodo v Evropi začeli prodajati tudi novo serijo televizorjev Esprit. Elegantno oblikovani televizorji (prvi model bo imel 81-centi-metrski zaslon) imajo vgrajen predvajalnik DVD ter glasbeni sistem z zvočniki, digitalnim ojačevalnikom in tehnologijo za navidezni pros-torski zvok S-Force Pro Front Surround. Glavna zvočnika sta vgra-jena v ploščo, ki, ko poslušamo samo glasbo, zakriva zaslon in bo na voljo v različnih barvah, globokotonec pa je skrit v podstavku te-levizorja.

Zvočniki, skupaj z globokotoncem, digitalni ojačevalnik S-Master in navidezni prostorski zvok so vgrajeni tudi v nekoliko nenavaden iz-

delek – televizijsko mizico G1000. Namenjena je vsem, ki bi radi kar se da enostavno zvočno nadgradili svoj televizor.

Precej pozornosti evropskih novinarjev je bil deležen Blu-rayDisc in Sonyjevi načrti v zvezi z njim. Prvi predvajalnik, BDP-S1, naj

v trgovine prišel poleti. V Sonyju kot enem največjih zago-vornikov zapisa blu-ray so zlasti ponosni na to, da od

velikih studiev samo še Universal ni na-povedal podpore in vztraja pri HD-DVD. Drugi naj bi že letos izdali več kot 80 filmov v visoki ločljivosti, prvi pa bodo v trgovinah, vsaj ameriških, že aprila, hkrati s prvim Samsungovim predva-jalnikom.

Za konec omenimo še eno zani-mivo novost – brezžični televizijski si-

stem LocationFree TV. Sistem sestav-lja oddajnik, ki ga priključimo na televizor ali tudi kak drug vir televi-zijskega signala, recimo digitalni videorekorder, satelitski sprejemnik ali računalniško kartico, ter brezžični, za dotik občutljivi zaslon LCD. Oddajni del sistema ima še infrardeči »podaljšek«, ki televizorju ali vi-deorekorderju posreduje ukaze, vtipkane na zaslonu.

Brezžični televizor lahko uporabljamo doma in televizijske oddaje (ali tudi filme, shranjene na disku videorekorderja ali računalnika) gle-damo iz katerekoli sobe, s terase ali vrta. Ker ima zaslon tudi brezžič-ni vmesnik wi-fi, ga lahko povežemo v internet, in če imamo v inter-net priključen tudi oddajnik, lahko domači televizijski spored gleda-mo od koderkoli na svetu.www.sony.com

Prgišče Sonyjevih novosti

Logitech s pestrim naborom novosti

Logitech je ob praznovanju 25-letnice delovanja pred-stavil precej novosti. Že zelo dobro znano Logitechovo kamero QuickCam v obliki očesa so pomanjšali za 33 %, vgradili pa so ji tudi mikrofon s tehnologijo RightSound, ki zmanjša nezaželen odmev iz okolice.

Laserska miš G5 (namenjena igričarjem) je z novo oznako G7 izgubila rep, tehnologija in oblika pa ostajata enaki. Zbirki univerzalnih daljinskih upravljalnikov Harmony pa so dodali dva nova, Harmony 785 z barvnim zaslonom in Harmony 555. Oba naj bi našla svoje mesto predvsem v večpredstavnih dnevnih sobah, saj omogočata tako krmiljenje večjega števila avdio/video naprav kot tudi HTPC.

Po zelo dolgem času (več kot 6 let) pa so v Logitechu spet predstavili miško za levičarje: MX610 se poleg tega, da je nagnjena v drugo stran od večine asimetričnih mišk, odlikuje tudi po tem, da je brez kabla.www.logitech.com

Dellovi novi prenosniki

Dell je predstavil nova prenosnika z najnovejšimi Intelovimi procesorji, Core Solo in Core Duo. Namenjena sta manjšim pod-jetjem in rabi doma. Nova modela Inspiron E1505 in E6400 sta izrazito večpredstavno usmerjena prenosnika, saj lahko poleg predvajanja glasbe, filmov in fotografij omogočata tudi spremljanje tv programov prek izbirnegatv sprejemnika. Večpredstavne vsebine so na voljo tudi, kadar operacijski sistem še ni zagnan, saj imata prenosnika posebne tipke za upravljanje vsebin. V ta nam je tudi vgrajen bralnik za pet različnih vrst pomnilniških kartic, na katerih so lahko shranjene vsebine.

Začetne cene novih prenosnikov v ZDA so 930 dolarjev za model s procesorjem Intel Core Solo T1300 in 980 dolarjev za model Core Duo T2300. Kupec za ta denar dobi še 512 MB pomnilnika, 40 GB disk, zapisovalnik DVD in okolje Windows XP Media Center Edition 2005. Za doplačilo so na voljo tudi številni dodatki.www.dell.com

Google MarsGoogle je obogatil svojo ponudbo

spletnih zemljevidov in navadnim smrt-nikom prvič v zgodovini omogočil pogled na površje kakega tujega planeta, in si-cer Marsa. Storitev Google Mars omogo-ča ogled rdečega planeta na tri različne načine, in sicer kot višinsko karto, črno-belo karto in karto na osnovi infra rde-če svetlobe.

Uporabljene zemljevide sta posne-li Nasini odpravi Mars Odyssey in Mars Global Surveyor, ki še vedno obkroža-ta planet. Google je z izdajo zemljevi-da želel počastiti 151. obletnico rojstva Percivala Lowella, astronoma, ki je zem-ljevide Marsa izdeloval že v 19. stoletju. Google Mars je že tretji Googlov zemljevid za Google Earth (Google Maps) in Google Moon.www.google.com/mars/


NOVICE

Pomladni Intelov IDF je letos potekal med 7. in 9. marcem v San Franciscu. Na njem je bilo govor o večjedrnih procesorjih, različnih tehnologijah za varčevanje energije v pre-nosnih napravah, raznih konceptnih na-pravah, kot je Microsoftov Origami, o vir-tualizaciji, Wimaxu in, ne nazadnje, o vi-ziji, imenovani VIIV.

Procesorji

Največ časa je Intel namenil pred-stavitvi področja, po katerem je podjet-je najbolj znano – procesorskim izdel-kom. Trenutni dvojedrni procesorji naj bi v bližnji prihodnosti dobili zmogljivej-še inačice (štiri jedra), dolgoročni cilj pa je t. i. »Tera-scale computing« z 10–100 jedri v enem samem procesorju. Preden pa se bo to dejansko zgodilo, bo še veliko dela z ovirami, kot so medsebojna povezanost je-der, napajanje/hlajenje silikona, razvoj ustreznega programja.

Že vse od jesenske konference IDF naprej Intel zelo agresivno trži

dvojedrne procesorje. Njihov cilj je, da naj bi do konca leta 2006 več kot 80 % prodanih računalnikov vseh vrst imelo dvojedrni procesor. Za doseganje teh ciljev je Intel uradno predstavil novo arhitekturo Intel Core Microarchitecture.

Nova arhitektura prinaša pomembne spremembe v celotni arhitek-turi procesorja in tudi platformi in s tem odpira nove možnosti razvo-ja v prihodnosti. Najpomembnejša lastnost je boljša izvedba skupnega drugonivojskega predpomnilnika, izboljšan pa je tudi dostop do glav-nega pomnilnika. To je v času dvojedrnih procesorjev nadvse pomem-ben podatek, saj je hiter dostop obeh jeder do predpomnilnika L2 po-memben dejavnik pri nadaljnjem večanju hitrosti delovanja brez več-anja same frekvence procesorja.

Novi sistem združevanja več ukazov pred izvedbo je poimenovan »macro-fusion«. Dosedanja rešitev, »micro-fusion«, je omogočala le združevanje med seboj podobnih ukazov, medtem ko »macro-fusion« zna združiti tudi med seboj zelo različne ukaze (npr. operacijo sešte-vanja in skoka v zanki). V kombinaciji s 14-stopenjsko izvedbeno cevjo (pipeline) Intel obljublja občutno večjo hitrost izvajanja ukazov.

Pomemben korak je bil storjen tudi na področju varčevanja z ener-

gijo. Intel namerava varčevanje uvesti tudi pri izdelkih, namenjenih za rabo doma in v strežnikih, saj naj bi se zaradi manjše porabe zmanj-

šali stroški lastništva, zaradi manjšega segre-vanja pa povečala zanesljivost. Sicer pa so vsi novi procesorji izdelani v 65 nm tehniki, ki jo v Intelovih proizvodnih oddelkih že dodobra obvladajo. Prehod na 45 nm tehniko je načr-tovan leta 2007.

Trenutno aktualna platforma Yonah, name-njena prenosnim računalnikom z dvojedrnimi procesorji Intel Core Duo, bo še pred poletjem dobila osvežitev. Novost se bo imenovala Napa, bistven pa bo novi dvojedrni mobilni procesor Merom, zasnovan na pravkar predstavljeni ar-hitekturi Intel Core. Poleg povečanja hitrosti

delovanja pri istem taktu ure bo procesor zaradi izboljšanega varčeva-nja z energijo omogočal še nekoliko večjo avtonomnost izdelkov.

Namizni in strežniški procesorji bodo z uvedbo arhitekture Intel Core pridobili na občutno znižani porabi energije, pomembne pa bodo tudi hitrostne pohitritve (več kot 40 %). Pri namiznih računalnikih bo novi procesor imenovan Conroe, Woodcrest pa bo namenjen strežni-kom in strežniškim rezinam. Procesorji Merom naj bi prinesli 20–30 % pohitritev v primerjavi s trenutno generacijo mobilnih procesorjev Pentium Core Duo. Hitrostne pohitritve pri Intelu dosegajo z nadaljnji-mi izboljšavami tehnike izvajanja ukazov. Tako bo pri novih procesor-jih cevovod kar 14-stopenjski, z možnostjo izvajanja kar štirih hkrat-nih ukazov v vsakem izmed jeder. To je kar 33 % povečanje v primer-javi s prejšnjo generacijo. Možnost združevanja ukazov na najnižji rav-ni izvajanja prinaša hitrejše izvajanje predvsem tistih delov program-ske kode, ki ima veliko skokov. Velik napredek je bil dosežen tudi na področju dostopa do predpomnilnika in glavnega pomnilnika, s či-mer se dodano zmanjša latenca pri dostopu do podatkov v pomnilni-ku. Večjo energijsko učinkovitost pa so dosegli s še natančnejšim pri-lagajanjem hitrosti delovanja jedra in izklapljanjem posameznih de-lov procesorja, ki v nekem trenutku niso uporabljeni.

V živo je bilo moč videti dve novi generaciji štirijedrnih procesor-jev – Clovertown za strežnike in Kentsfield za osebne računalnike.Štirijedrni procesorji so logično nadaljevanje prehoda z enojedrnih na dvojedrne procesorje in nakazujejo, da utegne biti v prihodnje (marke-tinško) merilo hitrosti število jeder, tako kot je bila to nekoč frekven-ca. Oba čipa sta izdelana po 65-nanometerskem postopku in bosta na prodajnih policah v prvem četrtletju prihodnjega leta.

Pomladni Intel Developer Forum

» »Vedno več jeder« bo nova maksima, ki bo nadomestila dosedanjo »Vedno več megahertzev«.

» Pat Gelsinger kot idejni oče IDF ostaja eden njegovih ključih protagonistov.

» »Klasično prerivanje pred novimi procesorskimi prototipi.


NOVICE

Intel je za letošnje leto napovedal tudi intenzivno sodelovanje s programsko industrijo, saj je prilagoditev obsežne palete programskih izdelkov za delovanje na dvo- in več jedrnih procesorjih ključnega po-mena za uspeh arhitekture Intel Core. Omenimo Intel VTune, ki je na-menjen predvsem optimizaciji izvajanja že napisane kode in ki zdaj podpira tudi optimizacijo za delovanje v večjedrnih sistemih. Podoben je paket Intel Threading tools, ki programsko kodo pripravi tako, da je pripravljena za poganjanje na novih 2- in več jedrnih procesorjih.

Kot zanimivost velja omeniti še, da ima Intel velike načrte z opis-nim jezikom XML. Pripravljajo namreč tako programske kot tudi stroj-ne pospeševalnike izvajanja in prikazovanja takih vsebin. V podjet-ju namreč predvidevajo, da bo že v nekaj letih velika večina v spletu dosegljivih vsebin opisana s XML, zato Intel te priložnosti ne name-rava izpustiti iz rok.

Virtualizacija, WiMAX in VIIV

Intel se je dotaknil tudi področja virtualizacije. Pat Gelsinger iz Intela in Diane Greene iz podjetja VMware sta napovedala tesnejše sodelovanje, saj naj bi arhitektura v prihodnosti podpirala virtualiza-cijo že na ravni strojne opreme.

Na področju brezžičnih komunikacij je bil predstavljen prototip ra-dijske enote, ki omogoča delovanje v omrežjih Wi-Fi/WiMAX, imeno-van Ofer. V drugem četrtletju letošnjega leta naj bi na trg prišla tudi prva Intelova WiMAX kartica PC Card, ki bo zaenkrat delovala v frek-venčnem območju 2,3–2,5 GHz. Seveda pa niso pozabili na stari do-bri Wi-Fi, saj so prikazali prototip izdelka 802.11n, ki je naslednik da-nes razširjenih standardov 802.11b/g. Prihod končnih izdelkov na trg je odvisen predvsem od dokončne standardizacije 802.11n, kar naj bi se po napovedih zgodilo še letos.

Platforma VIIV obljublja pohod izdelkov tudi v dnevne sobe upo-rabnikov. Intel pri tem stavi predvsem na preprostost rabe, saj dose-danji medijski centri povečini niso bili prijazni do neukih uporabni-kov. Prikazano je bilo delovanje novega medijskega centra izdelovalca Netgear, ki ob pomoči VIIV podpira predvajanje praktično vseh zna-nih vrst večpredstavnih datotek.

Intelovi partnerji so se predstavili z izdelki, ki posredno ali nepo-sredno temeljijo na Intelovih programskih in strojnih rešitvah. Tako smo lahko videli kar nekaj delujočih izvedb Wireless USB ter delujočo povezavo WiMAX. Predstavljeni izdelki VIIV obljubljajo občutno izbolj-šano delovanje medijskih centrov in drugih večpredstavnih izdelkov za dnevno sobo. Na področju shranjevanja podatkov je bil predstavljen

RAID-6 v kombinaciji s SATAII, medtem ko je nov dosežek na področju delovnega pomnilnika FB-DIMM (Fully Buffered DIMM).

Novi koncepti računalnikov

Prikazali so tudi delovanje prenosne naprave, nekakšnega pomanjšanega tabličnega raču-nalnika, ki naj bi bil soroden na-pravam, ki jih je te dni v okviru projekta Origami predstavil tudi Microsoft. Izdelek ima za dotik občutljiv zaslon z diagonalo, dol-go 7 palcev, poganja pa ga običajni procesor arhitekture x86 z nizko porabo energije, tako da lahko brez težav uporabimo polne različi-ce operacijskih sistemov Windows in Linux. Microsoftova rešitev bo menda na voljo le s posebno različico sistema Windows XP.

Prvi rod naprav z enim polnjenjem baterije deluje 3 ure; to je malo v primerjavi s predvajalniki glasbe in če upoštevamo, da se avtonomi-ja s časom slabša in lahko ogrozi npr. ogled filma v celoti. Že prihod-nje leto pa lahko od Intela in Microsofta pričakujemo prenovljene na-prave, ki jih bomo lahko spravili v žep, delovale bodo ves dan in bodo na voljo po okoli 500 dolarjev.

Poleg naprave s 7-palčnim zaslonom je Intel prikazal še nekaj pro-totipov, ki bodo po pričakovanjih uporabni za prihajajoče različice. Med njimi so tudi modeli z manjšimi zasloni in zložljivimi tipkovnica-mi, toda z enim polnjenjem baterije delujejo le kakšnih 15 minut.

Prikazanih je bilo tudi nekaj drugačnih prototipov naprav. Npr. brezžični stetoskop, ki se na bazno enoto poveže prek šifrirane brez-žične povezave. Bazno enoto oz. delovno ploščico sestavlja za dotik ob-čutljivi zaslon LCD, bralnik RFID in črtna koda ter barvni fotoaparat. Tako naj bi zdravnik ves čas obiska pacienta imel na voljo vse podatke, zaradi prenosne zasnove pa ni omejen na sedenje pred računalnikom v ordinaciji. Vsekakor pa sicer zanimiva študija ne bo imela lahke na-loge na trgu, saj je ta izrazito tradicionalen tudi v razvitem svetu.

Pomladni forum IDF 2006 je torej postregel z nekaterimi novo-stmi, ki bodo v prihodnosti pomembno zaznamovale Intel in s tem celoten trg mikroprocesorskih izdelkov. Poleg arhitekture Intel Core se vse bolj uveljavlja tehnologija VIIV, pospešen Intelov razvoj v me-dicini pa pomeni, da bo v prihodnosti Intel vsaj delno posegal v pri-hodnost slehernega posameznika. www.intel.com

» Intel močno stavi na dnevne sobe in tehnologijo VIIV…

» Wimax je še kako živ.

» Različni konceptni PCji, ki bodo mor-da nekoč našli pot tudi na prodajne police, so stalnica.

NOVICE

Windows Vista, 6 kratMicrosoft je uradno objavil imena šestih različic okolja Windows

Vista, ki bodo nared v drugi polovici letošnjega leta. Za poslovno rabo bosta tako naprodaj različici Windows Vista Business in Windows Vista Enterprise. Zmogljivejša različica, Vista Enterprise, bo na voljo le lastni-kom pogodb Software Assurance in Enterprise Agreement, vsebovala pa bo dodatna orodje Windows BitBlocker Drive Encrypton za strojno pod-prto šifriranje podatkov na diskih, kar bo omogočilo večjo stopnjo var-nosti kot v drugih različicah. Vista Enterprise bo imela tudi odjemalca za navidezne računalnike Virtual PC Express in podsistem za poganja-nje programov, ki so sicer napisani za okolje Unix.

Za domačo rabo bosta na voljo različici Windows Vista Home Basic in Windows Vista Home Premium. Slednja se bo od prve razlikovala po dodatnem orodju za iskanje podatkov, programu za zapisovanje na no-

silce DVD, funkcijah dosedanjih paketov Windows TabletPC in Windows Media Center, imela pa bo tudi napredni uporabniški vmesnik Aero, tako kakor poslovni različici.

Peta različica okolja je Windows Vista Ultimate, ki bo imela vse zgo-raj naštete lastnosti tako poslovnih različic kot različic za domače oko-lje. Njeno nasprotje bo šesta različica Windows Vista Starter, ki bo okr-njena, namenjena predvsem manj razvitim trgom in manj zmogljivim računalnikom, naprodaj pa bo le z novimi računalniki. Vse različice ra-zen najšibkejše bodo na voljo v 32-bitni in 64-bitni izvedbi. V Evropi bo Microsoft objavil še dve različici operacijskega sistema brez programa Media Player, imenovali pa se bosta Windows Vista Home Basic N in Windows Vista Business N.

Zadnja novica - Microsoft je izid Viste za končne kupce ponovno pre-stavil - tokrat na začetek leta 2007. Zaradi tega so takoj padle delnice Microsofta, Intela, Hewlett-Packarda in Della.www.microsoft.com

PopravekV zadnjem Monitorju smo v članku o

GPS zapisali, da zemljevide Auto route iz-deluje podjetje Geoset. V resnici je ome-njeno podjetje le zastopnik za Garmin, same zemljevide pa je razvilo podjetje Monolit (www.monolit.si).

Za napako se opravičujemo.


Kritična luknja v UbuntuUporabniki foruma morda najbolj priljubljene distribucije Linuxa ta hip so odkrili veliko razpoko

v sistemu varnosti v operacijskem sistemu Ubuntu 5.10. Namestitveni program namreč v dnevniško datoteko (log), dostopno vsem uporabnikom računalnika, shrani vse uporabnikove vnose med name-stitvijo, tudi geslo. Ker je datoteka shranjena kot navadno besedilo, je dostop do gesla trivialen.

Težava je toliko večja, ker lahko v Ubuntu Linuxu prvi uporabnik, ki ga ustvarimo med name-stitvijo, pridobi skrbniške pravice (root) že s preprostim ukazom. Vsak lokalni uporabnik lahko to-rej pridobi njegovo geslo in tako pride do skrbniških pravic. Na srečo je popravek že na voljo.

Zanimivo, da je Mark Shuttleworth, ustanovitelj in pokrovitelj Ubuntu Linuxa, pred časom predlagal, da bi izid prihodnje različice prestavili za šest tednov, da bi izboljšali njeno zaneslji-vost. Dapper Drake bo namreč prva različica Ubunta, za katero bo na voljo daljše obdobje plačlji-ve podpore, in sicer 3 leta za namizne računalnike in 5 let za strežnike. Po odkritju kritične raz-poke bo Shuttleworthov predlog najbrž padel na plodna tla. www.ubuntu.com

Google kupil Writely

Eden najbolj priljubljenih spletnih nadomestkov pisarniškega programja Writely je pristal v Googlovi lasti. Izdelek soavtorjev predvsem v ZDA priljubljene-ga organizatorja osebnih financ Quickenlahko uvozi obstoječe datoteke progra-mov Word ali OpenOffice.org Write, pre-pozna pa tudi RTF, HTML in navadno be-sedilo. Možnosti obdelave za zdaj še zao-stajajo za namiznimi programi, vendar pa ponuja Writely zelo zmogljivo ustvarjanje dokumentov s strani več uporabnikov. Na koncu je mogoč izvoz v zapise DOC, ODF, RTF in PDF.

Avtorji Writelyja so nedavno napoveda-li, da bodo nekatere naprednejše storitve v prihodnosti na voljo le za plačilo, s pre-vzemom s strani Googla pa utegnejo pla-čilo nadomestiti Googlovi oglasi. Po iskal-nikih, Gmailu, Page Creatorju, Readerju in domnevnem koledarju je tako Google dodal še en kamenček v mozaik svoje po-nudbe spletnih aplikacij, ki izpodrivajo na-mizne.www.writely.com

Prenosniki z gorivnimi celicamiŽe na začetku prihodnjega leta bodo na vo-

ljo gorivne celice, ki jih bomo lahko uporabljali v prenosnikih in s tem občutno izboljšali nji-hovo delovanje na ba-terije. Tajvansko pod-jetje Antig je na sejmu CeBIT že predstavilo prve gorivne celice, ki omogočajo 9 ur dela s

prenosnikom. V podjetju so prepričani, da bodo prihodnje leto naprodaj prenosniki s hibridnim napajanjem, ki bo vključevalo današnje litij-ion-ske baterije in metanolske gorivne celice, ki jih polnimo z metanolom.www.antig.com

Mesečna naročnina v iTunesApplova spletna prodajalna večpredstav-

nih vsebin iTunes odslej ponuja novo stori-tev Multi-Pass, ki bi jo na kratko lahko opi-sali kot mesečno naročnino na vsebine, za katere je nova možnost na voljo. Uporabniki lahko v paketu kupijo za cel mesec epizod, ki stanejo 9,99 dolarja.

Zaenkrat sta v ponudbi le The Daily Show with Jon Stewart in The Colbert Report, ki se vsak mesec predvajata 16-krat, zato je na-kup v paketu precej ugodnejši od nakupa posameznih epizod, ki stanejo po 1,99 do-larja. Takoj po nakupu lahko prenesemo za-dnjo epizodo, naslednjih 15 pa takoj za tem, ko so na voljo.www.apple.com


NOVICE

Skorajda na predvečer CeBita je imel AMD dan odprtih vrat in je v nedrje svoje tovarne in razvojnega centra v Dresdnu povabil novinar-ske ekipe. Največji obrat za proizvodnjo procesorjev na svetu je tako razkril nekaj svojih skrivnosti.

Dresdenski bazen je nekakšna evropska Silicijeva dolina: v mestu in okolici je kar nekaj polprevodniških podjetij, tako da je to območ-je z največjim številom polprevodniških podjetij v Evropi in eno naj-večjih tehnoloških stičišč na svetu. Med drugim je tu tudi pomnilni-ški gigant Infineon, največji pa je seveda AMD, ki v Dresdnu izdelu-je procesorje. V času, ko se izdelava, tudi zahtevnejša, zaradi cenejše delovne sile vse bolj seli na Daljni vzhod, je AMDjeva milijardna na-ložba v Evropi dokaj nenavadna.

AMD se je v Dresden priselil leta 1996 in začel graditi prvi obrat za proizvodnjo, Fab 30 (odprt je bil leta 1999, 30 let po ustanovitvi pod-jetja AMD). To je verjetno najpomembnejši proizvodni obrat za pro-cesorje na svetu: za razliko od Intela, ki ima proizvodnjo razpršeno po vsem svetu, so vsi AMDjevi procesorji izdelani v Dresdnu. Fab 30 tako trenutno poskrbi za 21 % vseh pro-cesorjev x86 na svetu.

Tovarna je prilagojena 90-nanometrske-mu proizvodnemu procesu. V njej izdelujejo Semprone, Athlone 64, X2 in FX ter Opterone. Leta 2005 so dokončno prešli na proizvod-njo zgolj 64-bitnih procesorjev, tako da vsi AMDjevi procesorji podpirajo 64-bitno raz-širitev nabora ukazov x86, x86-64. AMD bo do konca leta prešel na 65-nanometrski pro-izvodni proces, tako da bo večji del proizvod-nje procesorjev prevzel novejši in sodobnej-ši Fab 36, Fab 30 pa bodo uporabili za izde-lovanje drugih polprevodniških vezij. Šušlja se, da bo AMD prevzel del proizvodnje nVidi-inih grafičnih procesorjev – Fab 30 je kakornalašč za to, saj so grafični procesorji šelepred kratkim prešli na 90 nanometrov, tako da bodo pri tej tehnologiji izdelave ostali še nekaj generacij izdelkov.

Omejene proizvodne zmogljivosti so AMDjeva šibka točka. Podjetje se tega zaveda, zato so pred tremi leti poleg Fab 30 začeli gra-diti novo tovarno. Odprli so jo novembra lani, Fab 36, kot se obrat imenuje, pa se lahko pohvali s tem, da je trenutno daleč najsodobnejši proizvodni obrat za procesorje na svetu. Namenjen je izdelavi procesorjev v 90-nanometrski tehnologiji, s tem da so inže-nirji že pri načrtovanju upoštevali zahteve prihodnosti; tako da bo Fab 36 brez večjih prilagoditev omogočal tudi proizvodnjo 65-, 45- in 32-nanometrskih procesorjev, ko se bodo te tehnologije seveda uveljavile.

Izdelava poteka na 30-centimetrskih silicijevih rezinah, celoten pro-izvodnji proces pa je povsem avtomatiziran: avtomatski transportni

sistem (v obliki mini vlakcev pod stro-pom, nad glavami delavcev) poskrbi, da silicijeve rezine vedno pridejo na pravo mesto. Po 25 rezin je zloženih v posebne kasete, vsaka rezina in vsa-ka kaseta pa imata enolično določeno kodo, tako da lahko za vsako vedno pre-verimo, kje je in čez katere proizvodne pro-cese je že šla. Ker ni neposrednega sti-ka med ljudmi in rezinami (v tovarno namreč že pridejo v kasetah in gredo tako tudi iz nje), je precej manj verjet-no, da bi do njih prišla umazanija ali prah. Fab 36 je trenutno v zadnjih fazah poskusne proizvodnje, prve končne izdelke iz nove tovarne pa lahko pričakujemo že to pomlad.

Seveda je v takem obratu poskrbljeno za varnost. Razen na recepciji, kjer se šopi-ri Ferrarijeva formula (AMD je eden izmed sponzorjev Ferrarija), je v tovarni prepove-dano fotografiranje. Fotoaparate in telefoneje treba pustiti na recepciji, vsako skupino pa na ogledu vseskozi diskretno, a opazno spremlja najmanj en varnostnik. Proizvodni obrati so skriti očem javnosti. Obiskovalcem tako ostane le sprehod po laboratorijih za analizo in halah za testiranje in optimizaci-jo transportnega sistema.

V Dresdnu ne poteka celotna proizvod-nja procesorjev, temveč izdelujejo samo je-dra na silicijevih rezinah. Ko je proces kon-čan, rezine pošljejo na Kitajsko. Tam jih raz-režejo na posamezna jedra, dokončna izdela-va procesorjev pa poteka v Singapuru. Obrat v Dresdnu torej poskrbi le za najzahtevnej-ši del proizvodnje, tehnološko manj zahtev-na dela pa opravijo v državah s cenejšo de-lovno silo.

AMDjeva tovarna je na območju Dresdna in okolice neposredno ali posredno poskrbela za skoraj 10.000 novih delovnih mest. Fab 30 in Fab 36 sta obrata, ki ženeta tehnološki raz-voj regije, omogočata odpiranje partnerskih

podjetij in skrbita za zaposlitev in boljšo izobrazbo študentov z okoli-ških tehničnih fakultet. Dresden torej sloves mesta, ki so ga zavezniki v drugi svetovni vojni zravnali s tlemi, nadomešča s slovesom visoko-tehnološke prestolnice Evrope. Vprašamo pa se lahko, ali bomo podo-ben obrat kdaj videli tudi pri nas. Prednosti takih naložb so očitne, toda odgovorni pri nas bržkone niso dovolj zviti ali odločni, da bi katero iz-med sorodnih podjetij prepričali v podobno naložbo v Sloveniji.www.amd.si

Tovarna silicijevih možganov

» Pri proizvodnji procesorjev je vsak prašni delec lahko že usoden, zato so delavci, ki so v stiku z silicijevimi rezinami, v zaščitnih oblačilih.

» AMDjeva dresdenska tovarna se razprostira na obrobju tega vzhodnonemškega velemesta.

» Z zagonom Fab 36 bo tudi AMD prešel na silicijeve rezi-ne premera 300 mm. V Fab 30 uporabljajo 20-centimetrske rezine.


NOVICE

Podjetje Medinet d.o.o., ki trži blagovno znamko AMIS, je podpisa-lo pogodbo o nameri za prodajo, podrobnosti o prodaji pa bodo zna-ne šele približno v mesecu dni. S tem korakom želijo ob pomoči do-toka svežih kapitalskih virov pospešiti investicije v nove tehnologije in lastno infrastrukturo na področjih internetne telefonije, razvezave lokalne zanke (triple play storitve) in brezžične tehnologije.

Prednostni cilj podjetja je obdržati mesto največjega alternativ-

nega operaterja v Sloveniji. To bodo dosegli s širokim naborom no-vih, konkurenčnih storitev. V istem sporočilu so v Medinetu tudi po-trdili svoj vstop na področju ponudbe storitev, ki bo tržen pod ime-nom AMIS EKSTRA. Cene se pri tem ponudniku gibljejo od 9000 to-larjev (nižja pasovna širina) do 13.000 tolarjev na mesec (višja pa-sovna širina).www.amis.net

AMIS bo menjal lastništvo

PopravekV članku o GPS nam jo je pošteno

zagodel škrat z imenom »reži/lepi«. Pod mednaslovom, ki je napovedoval opis Fujitsu-Siemens Loox N520, se je znašlo besedilo o Garminovi napravici.

Bralcem in zastopniku se opravičuje-mo in manjkajoče besedilo objavljamo znova.

Fujitsu-Siemens Loox N520

Loox je na voljo tudi v izvedbi z vgraje-nim sprejemnikom GPS. Gre za lično obli-kovan ročni računalnik s kakovostnim za-slonom ločljivosti 240 × 320 pik, vgraje-nim brezžičnim Wi-Fi, bluetooth in infrar-dečim vmesnikom, procesor pa je Intelov 312-megaherčni PXA270. N520 ima 20-kanalni sprejemnik GPS (Sirf Star III), ki deluje hitro in tudi dokaj natančno, pod-pira pa tudi tehnologije za izboljšanje na-tančnosti WAAS oziroma EGNOS. Ročni računalnik uporablja Windows Mobile različice 5, ki naprave GPS podpira prek t. i. vmesne ravnine. To pomeni, da se ob rabi sprejemnika GPS (ta se vključi in iz-ključi samodejno glede na odprte aplika-cije) ustvarijo t. i. navidezna vrata GPS, ki znajo navigacijske podatke pošiljati tudi več programom hkrati, torej lahko upo-rabljamo več navigacijskih programov hkrati. Toda najprej si jih moramo omis-liti ali pa kupiti izvedbo, ki ima v pake-tu tudi katerega od navigacijskih paketov Navigon, saj N520 v osnovni izvedbi nima praktično nobenega navigacijskega pro-grama, niti zemljevida; to seveda pomeni za uporabnika dodaten strošek.

FUJITSU-SIEMENS LOOX N520Vrsta: Ročni računalnik z vgrajenim sprejemni-kom GPS.Prodaja: Siemens, (01) 586 38 30, www.fujitsu-siemens.si.Cena: 84.990 tolarjev.

Pravi ročni računalnik, široke možnosti, nad-gradljivost, hiter in natančen sprejemnik GPS.

Brez priložene programske opreme za naviga-cijo.

SUSE Linux Enterprise Desktop 10Novell se je odločil znova preimenovati svoj paradni izdelek za namizja v poslovnih oko-

ljih. Na sejmu CeBIT je tako predstavil SUSE Linux Enterprise Desktop 10 (SLED), ki bo nasle-dil Novell Linux Desktop. V pod-jetju so prepričani, da so razvi-li najboljši namizni operacijski si-stem ta hip, še posebej zaradi štu-dij uporabnosti, s katerimi po be-sedah direktorja marketinga za področje Linuxa »niso želeli zno-va odkriti Windows, temveč boljše namizje«. SLED, ki izide poleti, je po mnenju predstavnikov Novella velika priložnost za Linux, saj bo šest mesecev na trgu ponujal več kot Windows.

Novell se je izboljšav uporabniškega vmesnika lotil z obsežnimi raziskavami in v dveh letih posnel 1500 ur videoposnetkov, na katerih ljudje različnih starosti in spolov opravljajo določene naloge z računalnikom. Na podlagi raziskav so ustvarili nov uporabniški vmesnik z vgrajenim splošnim iskalnikom (kot Google Desktop), prenovljenim menujem in številnimi manjšimi izpo-polnitvami posameznih programov. Posnetki so objavljeni na spletni strani Better Desktop in so v pomoč tudi drugim razvijalcem uporabniških vmesnikov.

SUSE Linux Enterprise Desktop je tudi prva namizna distribucija Linuxa za poslovna okolja, ki podpira tehnologijo XGL za napredno izkoriščanje 3D-zmogljivosti sodobnih grafičnih kartic.Uporabniški vmesnik se tako lahko pokončno meri tudi z Mac OS X in Windows Vista, saj omo-goča animacije, senčenje, prosojnost in druge bonbone.

Seveda pa novi SLED ne prinaša samo novega zunanjega videza in laže rabe. Pomembna no-vost je tudi Novellova izdaja OpenOffice.org 2.0, ki podpira Excelove preglednice z makri VisualBasica, kar je ključnega pomena za številna podjetja. Distribucija ponuja praktično vso program-sko opremo, ki jo najrazličnejše skupine uporabnikov potrebujejo, med drugim tudi novi glasbeni predvajalnik Banshee in orodje za delo s slikami F-Spot, ki sta razvita s tehnologijo Mono.www.novell.com/products/desktop/preview.htmlwww.betterdesktop.org

Kmalu tudi Google Calendar

Ena izmed ključnih Googlovih odlik po mne-nju poznavalcev je dobro skrivanje novosti, ki jih konkurenca ne more predčasno izvohati. No, v za-dnjih dneh sta iz Googlovih logov spolzeli zamis-li o kar dveh projektih. Najprej je bilo iz opomb ob neki predstavitvi mogoče razbrati zametke zamis-li o GDrivu za hranjenje vseh podatkov uporabni-kov spleta, kmalu zatem pa so se pojavili še bolj oprijemljivi dokazi o skorajšnji predstavitvi ko-ledarja Google Calendar.

Če se odpravimo na povezavo google.com/cl2, se odpre prijavno okno, a po prijavi (zaenkrat) naletimo na stran, za obisk katere nimamo pravic. V spletu pa so se pojavile tudi prve slike, ki dokazujejo, da bi se koledar utegnil imenovati CL2 in bi lahko izšel že v kratkem.www.google.com/cl2

Telekom Slovenije je večer pred predstavitvijo rezultatov poslova-nja presenetil z obvestilom o odstopu obeh vodilnih mož družbe – predsednika uprave Liborja Vončine in predsednika nadzornega sveta Mira Rozmana. Prvi je odstopil iz osebnih razlogov in, kot je poudaril na tiskovni konferenci, »zares osebnih in ne menda osebnih«, kar je zadnje čase praksa v slovenskem gospodarstvu, Rozman pa je odstopil iz poslovnih vzrokov, saj se želi posvetiti vodenju svojega podjetja.

NS je za svojega predsednika izbral dosedanjega člana Žigo Turka, predstavnika države, nato pa potrdil dosedanjega člana uprave Bojana Dremlja za njenega predsednika. Bojan Dremelj je sicer znan pred-vsem kot dolgoletni predsednik uprave in eden izmed ustanoviteljev Si.mobila, ki ga je lani na tem položaju zamenjal nekdanji zunanji mi-nister Zoran Thaler. Dremelj je na tiskovni konferenci razložil, da ga je v upravo Telekoma pripeljal prav Vončina, ki je v Telekom vnesel duh multinacionalk. V tem duhu je Dremelj v svojem prvem nagovoru novinarjem tudi napovedal potrditev prevzema 76 odstotkov Uneta, drugega največjega makedonskega ponudnika dostopa do interneta, ki med svojimi referencami navaja, da zagotavlja dostop do interne-ta za več kot 90 odstotkov tujih podjetij v državi. Prevzemne cene v Telekomu niso razkrili.

Čeprav Vončina ni želel navesti osebnih vzrokov, ki so ga privedli do te odločitve, je razložil, da je izbral trenutek tik pred začetkom re-organizacije in privatizacije Telekoma, saj bi poznejši odstop lahko

vnesel dvom med investitorje. Ker si Telekom želi še nadaljnjega so-delovanja z Vončino, so ga povabili v NS in to je Vončina že sprejel, njegovo članstvo pa mora potrditi še skupščina delničarjev. Sicer pa je imel Vončina še možnost predstaviti nerevidirane lanske rezultate poslovanja, ki so bili več kot izjemni.

Skupina Telekom Slovenije je dosegla 7,4-odstotno rast prihodkov, na 170 milijard tolarjev, ob tem pa je ustavila rast odhodkov, zaradi česar se je čisti dobiček povečal za kar 55 odstotkov, na 23,3 milijar-de tolarjev. Samo prihodki podjetja Telekom so dosegli 94,1 milijarde tolarjev, to pa je znesek na ravni, ki ga je leta 2003 dosegla celotna Skupina Telekom Slovenije. Ta poleg Telekoma vključuje še podjetja Mobitel, SiOL, GVO in Avtenta.si. Poslovni rezultati so bili uspešni na vsej črti, saj je Telekom upad rabe klasične telefonije PSTN nadomestil z rastjo na področjih Centrexa in predvsem ADSL. Ob koncu leta so imeli vsi ponudniki ADSL sklenjenih 128.872 naročnin pri Telekomu, to je skoraj 90 odstotkov več kot ob koncu leta 2004.

Dremelj je poleg prevzema Uneta predstavil še nekaj načrtov Telekoma, ki vključujejo reorganizacijo, katere poglavitni cilj bo po-večevanje učinkovitosti zaposlenih in večja usmerjenost k uporabni-ku. Preostale člane uprave bo Dremelj izbral do konca meseca, zaen-krat pa je potrdil le, da bo v njej ostal Dušan Mitič.www.telekom.si www.unet.com.mk

Telekom: menjava vodstva ob izjemnih rezultatih in širitvi v Makedonijo

NOVICE


TELEKOMUNIKACIJSKE NOVICE

Nokia zamuja z izdelki zaradi DRM

Nokia je potrdila, da njihov najbolj pri-čakovan aparat zadnjih let, Nokia N91, za-muja zaradi težav z vpeljavo zaščite avtor-skih pravic. N91 namreč vključuje kar 4 GB disk, podobnega, kot so ga imeli Applovi iPod miniji, in je namenjen predvsem po-slušanju glasbe. Hkrati N91 podpira tudi skoraj vse uveljavljene načine brezžičnih povezav; krajevno bluetooth in WiFi, prek omrežja pa GSM, GPRS, EDGE in UMTS na štirih frekvenčnih spektrih.

Izvirno so pri Nokii nameravali omo-gočiti izmenjavo glasbe in drugih datotek prosto prek bluetootha in WiFi z upora-bo programa Symtella, različice Gnutelle za operacijski sistem Symbian. Vendar ti načrti očitno niso bili všeč njihovim si-ceršnjim partnerjem v glasbeni in film-ski industriji, zato bo N91 dejansko vse-bovala Microsoftov DRM za zaščito avtor-skih pravic.

Po izjavah Nokiinih predstavnikov naj bi bilo prav vključevanje te zaščite pogla-vitni razlog za zamudo pri prihodu N91 na trg. Po prvih napovedih aprila lani naj bi bila N91 dosegljiva že pred decembrom 2005, zdaj pa je napovedana za konec pr-vega četrtletja 2006.www.nokia.com

8 GB v mobilniku

SGH-i310 je prvi mobilnik z vgrajenim diskom z zmogljivostjo 8 GB, ki ga bo Samsung na evropskem trgu začel ponujati v drugi polovici letošnjega leta. Količina pomnilnika zadostuje za približno 2000 skladb, to pa je več kot primer-ljivo z zmogljivostmi predvajalnikov MP3 z vgrajenim diskom. Mobilnik je združ-ljiv s tehnologijami GSM, GPRS in EDGE.

Telefon poganja Windows Mobile 5.0 za pametne telefone, ki prek vmesni-ka USB 2.0 omogoča preprost prenos glasbenih knjižnic iz namiznega računal-nika v mobilnik, s tehnologijo Plug & Play pa telefon uporabljamo kot izmenlji-vi disk. Diagonala zaslona z ločljivostjo 240 x 320 pik in s 65.536 barvami meri

2 palca, vgrajen pa je fotoaparat z ločljivostjo 2 milijona pik in zmožnostjo zajemanja videopos-netkov v zapisih MPEG4 in H.263.

Količino pomnilnika lahko razširimo s karticami microSD, sliko pa lahko prenesemo tudi na tv. Tehnologija A2DP omogoča izboljšave pri prenosu stereo zvoka prek bluetootha, podprti pa so glasbeni zapisi MP3, AAC, AAC+, WMA, WAV in Ogg. SGH-i310 meri 111,9 x 48,5 x 19,8 mili-metrov in tehta 120 gramov.www.samsung.com

Veliki obvladujejo trg mobilne telefonije

Rast trga mobilne telefonije je leta 2005 dosegla 21 odstotkov, saj je bilo prodano več kot 816 milijonov aparatov, pri čemer je šest največjih izdelovalcev – Nokia, Motorola, Samsung, LG, Sony Ericsson in Siemens/Benq – obvladovalo 80 odstotkov trga, ugotavlja Gartnerjeva raziskava. Pri tem se je Nokiin tržni delež spet začel dvigovati in obsega 35 odstotkov, čeprav je podjetje pred nekaj leti obvladovalo več kot 40 odstotkov. Motorola se je utrdila na drugem mestu s 17,8 od-stotka, Samsung pa prvič po več letih ni pokazal rasti tržnega deleža. LG in Sony Ericsson sta se nekoliko dvignila, na okrog 7 odstotkov, Siemens/Benq pa je prvič zdrknil pod 5 odstotkov, ven-dar je podjetje v fazi prestrukturiranja, tako da se lahko še spremeni.

Od 816 milijonov prodanih aparatov je bilo na zasičenem trgu EU prodano kar 168 milijo-nov aparatov.www.gartner.com


NOVICE

Obiskali smo tokijsko četrt Akihabara in si ogledali največje nakupovalno središče z računalniško opremo in elektroniko na svetu.

Za novinarja, ki se ukvarja z računalništvom in zabavno elektro-niko, je ena od obveznih postaj na obisku Tokia »električno mesto Akihabara«, Akihabara Denki Gai po japonsko. Akiba, kakor mu kraj-še pravijo domačini, je področje okoli železniške postaje Akihabara v

osrednjem Tokiu, kjer so prve trgovine z električnimi napravami od-prle vrata že v tridesetih letih prejšnjega stoletja, v šestdesetih in se-demdesetih pa je tu zraslo verjetno največje nakupovalno središče z elektronskimi napravami na svetu.

Veleblagovnice

Sprehodili smo se torej po Akihabari in za začetek ugotovili, da verjetno ni elektronskega izdelka, ki ga tu ne bi mogli kupiti. In pri tem skoraj ni treba zapravljati časa z iskanjem po številnih trgovinah in trgovinicah, saj je dovolj, da zavijemo v eno od tamkajšnjih vele-blagovnic, recimo v še čisto svežo Yodobashi Camera, ki so jo odpr-li lani septembra.

Trgovina, v kateri je, kljub imenu, mogoče kupiti tako rekoč vse, ne samo fotoaparatov in kamer, ima sedem nadstropij, od katerih je vsako po površini približno tolikšno kot večje ljubljanske veleblagov-nice. V enem so računalniki, v drugem televizorji, v tretjem fotoapa-rati in kamere, v četrtem hi-fi …

Ponudba je, z eno besedo, velikanska. Samo oddelek z miškami je ve-lik približno toliko kot srednje velika slovenska računalniška trgovina in če v njej ne najdete miške, ki jo iščete, imate res zelo poseben okus. A po vsej verjetnosti se to ne bo zgodilo, kajti na policah boste našli ne samo vse naprave, za katere veste, temveč še vse tiste, za katere sploh še nikoli niste slišali ali celo pomislili, da bi lahko bile na voljo.

Na oddelku z dodatki USB imajo na primer na stotine napravic, ki jih lahko priključimo v vtič USB računalnika, in pri tem sploh nima-mo v mislih pomnilniških ključkov ali diskov, kajti zanje imajo poseb-ne oddelke. Na policah z dodatki najdemo različne svetilke (med kate-rimi nam je bila najbolj všeč mala lavna lučka), ventilatorje, male se-salnike za tipkovnice, grelnike za čaj, kuhalnike za japonske špagete, hladilnike za osvežilne pijače, vlažilnike zraka, pepelnike, mala božič-na drevesca, grelne blazine za stol, masažne blazinice …

Podoben kulturni šok doživimo na oddelku z računalniškimi zvoč-niki, saj najdemo tam precej več izdelkov, kakor bi si človek mislil, da jih je sploh na voljo. Poleg najrazličnejših običajnih računalniških zvoč-nikov vseh cenovnih razredov so tu še številni mali aktivni zvočni-ki hi-fi, kakršnih v Evropi sploh nismo vajeni, ter množica »okrasnih«zvočnikov. Omislite si lahko, recimo, takega v obliki lončka s plastično rastlino ali psička, ki v ritmu glasbe pobliskava z očmi.

Seveda ni zanimivo samo na oddelkih z bolj ali manj nepotrebnimi napravicami. Navdušila nas je, recimo, iz-bira fotoaparatov in kamer, saj si lahko na enem samem mestu ogledamo vse mode-le vseh znanih in številnih manj znanih in neznanih iz-delovalcev, skupaj s popolno ponudbo objektivov, bliskavic, predleč in druge dodatne opreme.

Nadvse pestro je tudi na policah z žepnimi predvajalniki mp3, kjer smo med drugim videli zanimive Sharpove, JVCjeve, Kenwoodove in Toshibine predvajalnike, ki bi jih na stari celini najverjetneje zaman iskali. Precej bogatejša kot kje drugje je tudi izbira prenosnih pred-vajalnikov DVD in malih prenosnih televizorjev, ki so na Japonskem očitno zelo priljubljeni.

Za Evropejce v Akihabari so nasploh najzanimivejše različne napra-ve zabavne elektronike, ki jih prodajajo samo na Japonskem. Japonska je namreč s svojimi dobrimi sto milijoni prebivalcev velikanski trg za izdelovalce zabavne elektronike in večino modelov najprej prodaja-jo samo na domačem trgu, ne tako redki pa so tudi taki, ki nikoli ne pridejo do Evrope.

Električno mesto

» Električno mesto Akihabara

» Približno polovica polic z miškami v eni od velebla-govnic

» Ventilatorji, svetilke in mali sesalniki so samo naj-običajnejši dodatki USB, ki si jih lahko omislimo v bolje založenih japonskih trgovinah.

» V Evropi verjetno ni trgovine, v kateri bi imeli toliko najrazličnejših računalniških zvočnikov.

» Očitno tudi na Japonskem kradejo.


NOVICE

Na Japonskem na primer že nekaj časa prodajajo zapisovalnike blu-ray. Od naprav, ki bodo v naše kraje šele prišle, smo občudovali tudi Hitachijev terabajtni digitalni videorekorder z dvema 500-gigabajtni-ma diskoma pod pokrovom. Je tudi eden prvih, ki ima vgrajena dva televizijska sprejemnika; to pomeni, da lahko snema dve oddaji hkra-

ti, seveda v visoki ločljivosti, ki je na Japonskem že nekaj časa precej vsakdanja stvar.

V stranskih ulicah

A naj so veleblagovni-ce še tako dobro založene, prav vsega tudi tu ne najde-mo, in če vas, recimo, zani-majo ceneni kitajski ali ko-rejski predvajalniki mp3 ali pa najprestižnejše naprave hi-fi, se bo treba sprehoditipo ulicah Akihabare. V elek-tričnem mestu je namreč še

na stotine manjših trgovin, ki jih lahko na grobo razdelimo v tri razre-de. Na eni strani so najmanjše trgovinice in prodajalci na uličnih stoj-nicah, ki ponujajo najcenejšo robo pogosto rahlo sumljive kakovosti; vmes so precej običajne trgovine, kakršne bi lahko bile tudi pri nas; na drugem koncu pa so specializirane trgovine s prestižnimi izdel-ki, nekakšni butiki zabavne elektronike, kjer se lahko usedete v udo-ben naslonjač in prisluhnete nekaj milijonov tolarjev vrednim zvoč-nikom ali ojačevalnikom.

Akihabara je tudi raj za vse, ki sami sestavljajo in navijajo računal-nike, saj je izbira matičnih plošč, grafičnih in zvočnih kartic ter različ-nih ventilatorjev, hladilnikov in drugih pripomočkov tako rekoč popol-na. Pravzaprav je raj za vse, ki sestavljajo karkoli elektronskega, saj je tu tudi veliko trgovin, v katerih najdemo verjetno prav vsak procesor, tran-zistor, upor, kondenzator in kar je pač še elektronskih sestavnih delov.

Izbira je v Akihabari torej popolna, kakšne pa so cene? V povpre-čju so malce višje ali enake kakor pri nas, čeprav to ne velja za vse iz-delke. Sonyjev prenosni igralnik PSP je, recimo, tretjino cenejši kakor pri nas, z malce brskanja po trgovinah v stranskih ulicah, še posebej, če se zadovoljimo tudi z lanskimi modeli, pa najdemo še marsikatero ugodno priložnost za zapravljanje denarja. Splača se pokukati tudi v trgovine z rabljenimi izdelki, kjer lahko na primer po zelo ugodni ceni dobimo odlično ohranjene Canonove ali Nikonove objektive.

Posebnost nakupovanja v Akihabari so tudi prostocarinske proda-jalne, duty freeji, kakršne smo nekoč imeli tudi pri nas, samo da so ti japonski seveda precej večji. Le prav velikega prihranka si ne smete obetati, kajti nakup s potnim listom je samo 5 % cenejši, pa še za več kakor 10.000 jenov (18.000 tolarjev) boste morali kupiti.

Risanke in stripi

Akihabara v zadnjih letih ni več samo nakupovalno središče za elektroniko in računalništvo, temveč je postala tudi središče ljubite-ljev japonskih stripov in risank. Ali mang in animejev, kakor se temu bolj imenitno pravi. Med trgovinami z elektroniko je namreč čedalje več manjših in večjih specializiranih knjigarn, v katerih lahko kupite nove, stare in rabljene stripe ter devedeje in videokasete z risankami. Veliko je tudi specializiranih trgovin z računalniškimi igrami, imajo

pa tudi edino kinodvorano na svetu, v kateri vrtijo samo anime.Da je prav Akihabara postala središče mange in animeja, ni prav-

zaprav nič nenavadnega, kajti tudi na Japonskem so največji potroš-niki tovrstne robe z računalniki in znanstveno fantastiko obsedeni piflarji ali otakuji, kot jim tu pravijo.

Kot se za Japonsko spodobi, najdemo tu še nekaj zanimivih poseb-nosti. Med otakuji so na primer zelo priljubljeni bari cosplay (iz an-gleških besed costume play sestavljena japonska beseda pomeni ma-škare v podobi likov iz stripov, risank in računalniških iger), v katerih strežejo natakarice, obleče kot junakinje iz risank – s poudarkom na seksi šolarkah in sobaricah v kratkih krilcih. Tu so tudi manga kissa-ten, bari, v katerih si lahko ob kozarcu piva, sakeja, zelenega čaja ali kokakole v miru preberete najnovejše mange. Verjetno je odveč ome-niti, da imajo skoraj vsi ti bari tudi brezžično računalniško omrežje, mnogi pa tudi računalnike za vse tiste otakuje, ki nimajo prenosnika ali žepnega računalnika.

» Med napravami, ki jih v Evropi šele priča-kujemo, je tudi Panasonicov mali glasbe-ni sistem D-Dock z diskom in režo za kar-tice SD.

Kasetni hotelAkihabara ne bi bila popolna, če bi ne imeli tudi enega od

tistih znamenitih japonskih hotelov, v katerem imajo namesto klasičnih sob 1 x 1 x 2 m velike spalne kasete ali kapsule, ka-kor jim pravijo. Prebivanje v taki kapsuli, v kateri je poleg poste-lje ravno še dovolj prostora za majhen televizor, sicer ni ravno zelo poceni, saj stane dobrih 7000 tolarjev na dan, a je še ved-no vsaj polovico cenejše od prenočevanja v najcenejših klasič-nih tokijskih hotelih. Poleg tega imajo gostje v skupnih prostorih brezplačno na voljo tudi par računalnikov z internetom, v »udo-bju« svoje kapsule pa lahko, za doplačilo, uporabljajo brezžič-no omrežje wi-fi.

Korejski nakupovalni rajPisec tega prispevka je pred nekaj leti obiskal tudi verjet-

no edino nakupovalno središče na svetu, ki se lahko meri z Akihabaro. V glavnem mestu Južne Koreje, Seulu, imajo »elek-tronsko« tržnico Yongsan market, kjer je v približno dvajset veli-kih štiri- in petnadstropnih poslopij nagneteno okoli 6000 trgo-vin z računalniki in zabavno elektroniko. Prevladujejo sicer male trgovinice, nekaj pa je tudi večjih veleblagovnic. Ponudba je po-dobno vseobsegajoča, le pri najdražjih izdelkih, recimo največ-jih plazemskih televizorjih in avdiofilskih napravah visokega raz-reda, je nekoliko skromnejša. Po drugi strani pa so v Yongsanu cene v povprečju kakšnih 30 odstotkov nižje od japonskih in na splošno vsaj nekoliko cenejše kot pri nas, tako da kupcu iz Evrope ni treba sproti preračunavati, kaj se splača kupiti.

» Ena izmed približno 6000 trgovin v seulskem Yongsan marketu


NOVICE

a sejmu se je predstavilo skoraj 6300 razstavljavcev iz 71 držav, organizator-ji pa so zabeležili 450.000 obiskovalcev, kar je nekoliko manj, kot so napovedo-

vali pred začetkom sejma. Del krivde za to ver-jetno nosi tudi slabo vreme, ki je marsikoga od-vrnilo od potovanja.

Strojna oprema

Novosti na področju strojne opreme je bilo na sejmu malo. Večina največjih podjetij svo-je adute predstavi takoj, ko je izdelek prime-ren za pred fotografski objektiv, trd boj s kon-kurenco pa proizvajalcem onemogoča, da bi s predstavitvijo svojih izdelkov čakali na nasled-nji sejem.

AMD je na sejmu prikazal programsko plat-formo AMD Live, ki naj bi v prihodnje povezo-vala vse večpredstavne naprave v hiši. Izdelek je zaenkrat še v povojih, saj so pri AMDju šele predstavili koncept in pripravili razvojno razli-čico programske opreme, prve izdelke, ki bodo združljive z AMD Live, pa pričakujejo šele ko-nec leta. Proizvajalci osnovnih plošč so že sra-mežljivo prikazovali prototipe plošč z novim podnožjem za AMDje AM2, vendar dokončna specifikacija procesorjev še ni na voljo, tako daše ne gre za končne primerke. Podnožje bo na pogled podobno dosedanjemu podnožju Socket 939, imelo pa bo 940 nožic.

Intel je večino svojih novosti predstavil že v januarju, poleg tega pa je v času sejma potekal tudi IDF v San Franciscu, tako da na CeBitu niso predstavili večjih novosti. Podobno kot AMD tudi Intel svojo prihodnost vidi tudi v dnevnih sobah, ne le v pisarnah: na svojem razstavnem prostoru so predstavljali celo vrsto HTPCjev s podporo virtualizaciji VIIV.

nVidia je predstavila nove grafične procesor-je družine GeForce 7000. GeForce 7600GT naj bi nadomestil model GeForce 6600GT, z njim pa podjetje meri na najbolj priljubljen srednji razred grafičnih kartic. GeForce 7900GT in 79-00GTX nadomeščata dosedanje modele GeForce 7800, z njima pa naj bi se podjetje spet zavihte-lo na prestol med proizvajalci grafičnih proce-sorjev. ATI, ki je že nekaj mesecev pred sejmom predstavil svojega paradnega konja, Radeon X1900XTX, zaenkrat nima odgovora na naj-zmogljivejše nVidiine procesorje.

Podjetje je novosti predstavilo tudi pri si-stemskih naborih. Štirje novi nabori nForce 5, 550 MCP, 570 MCP, 570 SLI MCP in 590 SLI MPC,

so namenjeni srednjemu in zgornjemu delu trga. Nabori podpirajo do šest vtičnic SATA, vanje pa je že vgrajen tudi krmilnik RAID 5. Osnovne plošče z novimi nabori so že predsta-vili nVidiini partnerji, med njimi Asus, AOpen, Gigabyte in MSI.

ATI je sejem izkoristil za predstavitev no-vih grafičnih procesorjev, namenjenih prenos-nikom. Novi mobilni paradni konj podjetja je Mobility Radeon X1800XT, ki naj bi zmanjšal zaostanek za nVidiinim mobilnim procesorjem GeForce Go 7800 GTX. Obenem je ATI predsta-

vil tudi nekoliko okrnje-no različico procesorja, Mobility Radeon X1800, ki pa po zmogljivosti vse-eno sodi v zgornji razred ponudbe mobilnih gra-fičnih procesorjev. ATI jetako dopolnil paleto mo-bilnih procesorjev druži-ne X1000, kjer je do se-daj ponujal le izdelke iz spodnjega in srednjega zmogljivostnega razre-

da. Prvi prenosniki z novima procesorjema so že na voljo.

Intel in Microsoft sta skoraj hkrati na IDFu in na CeBitu predstavila prve izdelke UMPC (Ultra Mobile PC), do sedaj znane kot Origami. Gre za manjše in lažje tablične računalnike,

na sejmu pa smo že lah-ko videli prve izdelke UMPC, ki sta jih predsta-vila Asus in Samsung: oba naj bi prve lahke ta-blice v trgovine poslala konec aprila, predvide-na cena pa bo okoli 1000 evrov. Po mnenju veči-ne preveč, tako da bosta za uspeh nove platforme Intel in Microsoft morala poskrbeti tudi za ponud-bo cenejših naprav.

V znamenju nogometaSejem CeBit, osrednji dogodek za vse, ki so bodisi poslovno bodisi ljubiteljsko povezani z informatiko, je letos slavil dvajseti jubilej. Sejem je, poleg informatike, povezovala še ena skupna tema – v pričakovanju nogometnega prvenstva se je kar precej sodelujočih odločilo za predstavitev z nogometno tematiko.

Tadej Beravs, Peter Šepetavc

N

» Kljub temu, da AMD novih procesorjev še ni predsta-vil, osnovnih plošč z podnožjem AM2 ni manjkalo.

» Intel namerava s svojimi procesorji poseči tudi v dnevno sobo, ne samo na pi-salne mize.

» Asusov UMPC naj bi bil na voljo že konec aprila, stal pa bo 1000 evrov.

CEBIT

» Fujitsu Siemens bo AMDjeve Turione odslej uporab-ljal tudi v nekaterih modelih družine Lifebook. Prvi je Lifebook S2210.


NOVICE

Da barvni laserski tiskalniki počasi prihaja-jo na vsako pisalno mizo, je pokazal Samsung. Novinca, CLP-300 in CLP-300N odlikuje ugodno razmerje med ceno in zmogljivostjo ter majh-ne zunanje mere. Tiskalnika v minuti natis-neta do 16 črnobelih in 4 barv-ne strani. Samsungova tehnolo-gija NO NOIS pa poskrbi za to, da sta tiskalnika precej tišja od kon-kurentov, ki barvno tiskajo v več prehodih, saj se kasete z barvi-lom med tiskanjem ne premikajo. Model 300N se od šibkejšega raz-likuje v omrežnem priključku.

Optični nosilci

Bitka med proizvajalci izdel-kov Blu-ray in HD DVD ne poje-nja: na sejmu so tako eni kot dru-gi prikazovali izdelke iz zabavne elektronike in optične enote za računalnike, ki so podpirale en ali drug standard za optične nosilce naslednje generacije. Oba tabora s predstavitvijo izdelkov zamujata, saj smo na sejmu videli le prototipe in najave bo-dočih izdelkov, v trgovinah pa naj bi bile napra-ve z modrim laserjem v večjem številu zastopa-ne šele v drugi polovici letošnjega leta.

Tudi zapisljivi DVDji še niso rekli zadnje be-sede. V nasprotju z dolgoletnimi napovedmi, da dvoslojnih DVD-RWjev z zmogljivostjo 8,5 GB ne bo, je JVC na sejmu CeBit poskrbel za prese-nečenje in najavil prvi dvoslojni prepisljivi DVD. Prototipi nosilcev so že na voljo, v trgovine pa naj bi novi nosilci prišli do konca letošnjega leta. DVD-RW DL odseva 18 % svetlobe laserja, kar je isto, kot enkrat zapisljivi dvoslojni DVDji. Novi nosilci so tako brez nadgradenj združljivi z vsemi obstoječimi pogoni DVD-ROM. Hitrost zapisovanja je dokaj nizka: JVC napoveduje, da bo ob splovitvi znašala 2x (tudi prototip lahko že zapisujemo pri takšni hitrosti). Končno spe-cifikacijo novega nosilca mora do začetka pro-daje odobriti še DVD Forum.

Mobilniki in fotoaparati

Največ pozornosti so na sejmu pritegnili proizvajalci mobilnih telefonov in digital-nih fotoaparatov. Hale, v ka-terih so razstavljali omenjene izdelek, so bile najbolj obiska-ne, razstavljavci, med kateri-mi ni manjkalo mobilnih ope-raterjev, pa so ob predstavit-vah izdelkov poskrbeli tudi za cel kup spremljevalnih aktiv-nosti.

Da gre pri fotoaparatih in mobilnikih dejansko za izdelke, o katerih lahko govorimo skupaj, je potrdil Samsung. Mobilnik SCH-B600 se lahko po svojih fotografskih zmož-nostih kosa s katerimkoli aparatom nižjega ce-novnega razreda: ima tipalo z ločljivostjo 10 me-

gapik, objektiv pa omo-goča trikratno optično povečavo. V aparat je vgrajena tudi spodob-na bliskavica. B600 je prvi mobilni telefon, ki ima vgrajen fotoa-parat s pomožno luč-ko za ostrenje v slab-ših svetlobnih pogojih. Obenem je Samsung predstavil še enega po-sebneža: SGH-i310 ima vgrajen disk velikosti 8 GB, tako da lahko te-lefon nadomesti tudi zmogljivejši MP3 pred-vajalnik. Telefon poga-nja operacijski sistem Windows Mobile 5. i310 bo na voljo v dru-

gi polovici leta, medtem ko naj bi B600 zaenkrat prodajali le na daljnem vzhodu.

Benq Siemens je letos prvič nastopal z novo blagovno znamko. Med njihovimi mobilniki bi

izpostavili model P51, ki je prvi pametni te-lefon tega podjetja po združitvi Benqjeve in Siemensove palete mobilnikov. Telefon z ope-racijskim sistemom Windows Mobile 5 z vgra-jeno tipkovnico naj bi se za tržni delež boril tako z ročnimi računalniki kot tudi s priljub-ljenimi napravami Blackberry.

Proizvajalci fotoaparatov so svoje novosti predstavili že na sejmu PMA, tako da so na CeBitu le še enkrat pokazali že znane novosti. Precejšnja gneča je bila na Panasonicovem raz-stavnem prostoru, kjer je največ pozornosti pri-tegnil aparat Lumix DMC-TZ1. Gre za najmanjši in najlažji aparat z desetkratno optično pove-čavo, saj jo lahko pospravimo v vsak malo več-ji žep. Aparat se ponaša tudi z izjemno hitrim ostrenjem, za kar gre zasluga tehnologiji Venus Engine III, ki jo bomo odslej srečevali večini no-vih Panasonicovih aparatih.

Radijska identifikacija je čedalje bolj priljubljena

Tehnologija RFID je na trgu prisotna že kar nekaj časa, na letošnjem sejmu CeBit pa je pri-tegnila precej več pozornosti kot prej. Število izdelkov in tehnologij, ki podpirajo radijsko označevanje, namreč strmo narašča, skupaj z njimi pa se pojavlja tudi bojazen, da bodo pro-izvajalci in regulacijski organi pozabili na pra-vico uporabnikov do zasebnosti.

Na sejmu je zato evropska komisarka za in-formacijsko družbo in medije Viviane Reding predstavila svojo novo pobudo: odprto disku-sijo o prednostih in slabostih RFIDja in njegove rabe. Šlo bo za neke vrste forum, kjer bodo lah-ko zagovorniki in nasprotniki tehnologije izme-njavali svoja mnenja, komisija pa bo sponzori-rala tudi več okroglih miz, na katerih naj bi si uporabniki in ponudniki izmenjevali mnenja, izkušnje in nasvete v zvezi z RFID.

V okviru pobude, ki naj bi pritegnila proiz-vajalce, vlade in zainteresirano javnost, bo do konca leta komisija zbirala podatke in mnenja, nato pa naj bi določila smernice za zakonoda-jo s tega področja. Vse odločitve komisije bo na

koncu moral potrditi še Evropski parlament in Evropski svet.

Trgovska veriga Metro je pokazala, kako naj bi izgledal nakup v trgovini, kjer so iz-delki označeni s čipi RFID. V nakupovalnem centru prihodnosti na koncu ne bomo čaka-li v vrsti na blagajni, ampak se bomo z vo-zičkom le zapeljali mimo čitalca, ki bo v ne-kaj sekundah zabeležil, katere izdelek ima-mo v vozičku in izdal račun.

Veliki zasloni

Sejem je bil Meka za vse, ki so si žele-li ogledati novosti na področju velikih plo-skih zaslonov. Na skoraj vsakem razstav-

» Panasonic je predstavil svoj prvi SLR digitalni aparat – za objektive je poskrbela Leica.

» Prve 5,25-palčne enote Blu-ray in HD DVD naj bi v trgovine prišle še letos.

» Ročni računalnik Benq Siemens P51 je prvi pametni telefon tega proizvajalca.

CEBIT


NOVICE

nem prostoru smo lahko zasledili vsaj en LCD ali plazmatski TV, prav tako pa se je na sejmiš-ču trlo proizvajalcev zaslonov, televizij in do-

datkov zanje.Letos se proizvajalci niso pomerili v veli-

kosti diagonal, tako da smo bili prikrajšani za predstavitve svetovnih rekorderjev v velikosti zaslona, ki smo jih bili vajeni iz prejšnjih let. Hit leta je očitno prehod na visoko ločljivost – če sodimo po sejmu, je 1280 × 720, kolikor po-nujajo današnji LCD TVji, že zgodovina, saj je večina proizvajalcev adute stavila na modele z ločljivostjo 1920 × 1080 pik. Tudi pri plazma zaslonih, ki imajo navadno nižjo ločljivost od LCDjev, so proizvajalci nadoknadili zaostanek, tako da smo lahko na sejmu videli pestro po-nudbo modelov s 1080 vrsticami. Med ponudni-ki so izstopali daljnovzhodni proizvajalci: nove modele so na sejmu med drugim prikazovali Samsung, Sharp, LG in Hitachi.

V poplavi zaslonov s HDTV ločljivostjo je iz-stopal zaslon manj znanega proizvajalca CMO. Predstavili so namreč 56-palčni LCD zaslon, ki se ponaša z ločljivostjo kar 3840 × 2160 pik.

Zaslon seveda ni namenjen dnev-nim sobam, ampak bo našel svo-je mesto povsod, kjer je pomemb-na vsaka podrobnost na prikaza-ni sliki – na prvem mestu proiz-vajalec računa na uporabo v me-dicini.

Zasloni OLED, ki so še pred nekaj leti obetali, da bodo z miz in dnevnih sob pregnali tako ka-todne cevi kot tekoče kristale, so tudi letos na sejmu skoraj neo-pazni. Očitno so zaenkrat zaslo-ni OLED še predragi, proizvajalci zaslonov pa kujejo bajne dobičke z obstoječimi tehnologijami, tako da so organski zasloni potisnje-ni na stranski tir. Večina proiz-vajalcev izdelkov OLED na sejmu sploh ni prikazovala, če pa smo

kakšen zaslon zasledili, je njegova diagonala znašala le nekaj palcev in ne desetkrat več, kot smo vajeni pri LCDjih in plazmah.

GPS za vsepovsod

Da je navigacija v polnem raz-cvetu, dokazuje dejstvo, da vsa-ko leto zasledimo ogromno pale-to novih GPS naprav, storitev ter seveda s čedalje podrobnejšo po-kritost cestnih povezav.

Vgrajen GPS modul najdemo že v ročni uri, mobilnem telefo-nu, dlančniku ter seveda prenos-nem računalniku. Funkcionalnost je tukaj zelo različna. Navigacija z mobilnim telefonom je resda zelo priročna, vendar zaradi sa-mih dimenzij naprave ter veliko-sti zaslona včasih nepregledna.

Največkrat pride to do izraza, ko želimo med vožnjo na hitro pogledati na zemljevid. Najbolj razširjena pa je uporaba namenskih GPS na-prav.

Najširši izbor GPS naprav bomo zagotovo našli pri firmi Garmin, saj ponujajo od miniročnih naprav, do profesional-nih letalskih navigacijskih si-stemov. Zemljevide s cestni-mi povezavami jim zagotav-lja podjetje Navteq, ki je znan kot vodilni ponudnik cestnih zemljevidov. Predstavili so iz-boljšane zemljevide vzhod-ne Evrope (povečali so pokri-tost ter izboljšali podrobnosti) kjer bomo našli tudi zemljevid Slovenije. Zato je Garmin na sejmu predstavili predvsem naprave za cestno navigira-nje. Kot je že znano, je za upo-

rabo Garminove programske opreme potrebno imeti tudi njegovo strojno opremo oz. njihove dodatne GPS module. Tako bomo zaman iskal-ni zgolj univerzalno programsko opremo. Za lastnike naprednejših mobilnih naprav (Nokia, Windows Mobile ter Palm Treo 650) so pred-stavili Garmin Mobile 20. Gre za navigacijski si-stem, ki preko dodatnega bluetooth GPS spre-jemnika prejema podatke o lokaciji, preko po-datkovne zveze (GPRS ali UMTS) pa se pove-že na Garmin Online bazo podatkov, kjer do-biva ostale informacije, od stanju na cestah do cen goriva.

Že znani napravi Nüvi 300 in Nüvi 350 sta zamenjali novejši izboljšani verziji 310 in 360. Največja razlika je v dodanem bluetooth mo-dulu, ki omogoča povezavo z mobilnim telefo-nom. Tako lahko uporabljamo telefon ter pros-toročno kličemo kar z navigacijskim sistemov. Seveda poleg tega ponujata še MP3 predvajal-nik, jezikovni prevajalnik, turistični vodič, itd. Podatke o stanju na cestah pa lahko dobimo z dodatnim RDS-TMC sprejemnikom, ki podatke dobiva preko radijskih valov.

Prenovljena je tudi StreetPilot C serija, v ka-teri bomo našli novi napravi C500 ter C550. Oba sta podobna kot Nüvi, vendar z manjšim nabo-rom, a vseeno imata vgrajen tudi MP3 pred-vajalnik. Imata možnost povezave z mobilnim telefonom, vendar le z močnejšim C550 lahko upravljamo prostoročno. Izboljšali so tudi zvoč-no navigiranje, saj v večini primerov ne more-mo gledati na zaslon in navodila kot so samo smeri, včasih niso dovolj. Tako so izboljšali (le za zmogljivejše različice kot Nüvi 350 in C550) govorni sistem, da poleg smeri pove tudi ime ulice oz. kraja.

Garmin večino svojih izdelkov proda čez lužo, v Evropi pa je še vedno na vrhu lestvi-ce podjetje TomTom. Sicer z dosti manjšo po-nudbo, a vendar toliko bolj cenovno ugodnej-šo. Na sejmu pa so le predstavili še nekaj no-vih večpredstavnostno podprtih naprav. Gre za tri nove različice znanega TomTom GO in sicer GO 510, GO 710 in GO 910. Strojno sta si 510 in 710 povsem enaka, razlika je le v zem-ljevidih, ki jih dobimo poleg nakupa. Ker je tre-

» V nasprotju z LCDji in plazma zasloni so bile diagonale zaslonov OLED na sejmu večinoma manjše od dveh palcev.

» Naprave za navigacijo GPS in programska oprema zanje so bili eden iz-med hitov sejma.

» LCD zaslon z ločljivostjo 3840 × 2160 pik podjetja CMO bo svoje me-sto našel v medicinskih laboratorijih, ne v dnevnih sobah.

CEBIT


NOVICE

ba slediti trendom, so v vse dodali bluetooth vmesnik za upravljanje s telefonom ter tako tudi internetno povezavo, preko katere lahko GPS dobiva podatke o stanju na cestah, vreme-nu itd. Seveda omogoča tudi prostoročno tele-fonijo kot možnost, pa navajajo tudi povezavo z predvajalnikom iPod. GO 910 te funkcije ver-jetno ne bo tako koristil, saj ima vgrajen kar 20GB velik disk, na katerega lahko naložimo MP3 datoteke. Možna je tudi povezava z avto-radiem, zraven pa dobimo tudi daljinski uprav-ljalnik. Močnejša različica ima možnost pošilja-nja sporočil (v vezavi z mobilnim telefonom) drugim uporabnikom TomTomovih produk-tov, tako imenovan »TomTom Buddies«. Našli bomo še izgovorjave krajev ter ulic, tako da je zvočno navigiranje dosti lažje kot tudi branje SMS sporočil (vsekakor pa slovenskih sporočil ne zna brati). Vsem trem pa lahko dokupimo tudi RDS sprejemnik, (tako kot pri Garminu) preko katerega lahko dobivamo informacije o cestnih razmerah.

Za podjetja pa so predstavili TomTom Work, ki poleg navigiranja omogoča še sledenje vo-zilom, upravljanje in sporočanje navodil voz-niku.

Žal bomo zaman iskali zemljevid Slovenije, saj so se pri TomTomu oz. TeleAtlasu dokaj pozno določili pokriti še vzhodni del Evrope. Nekatere vzhodne države so že pokrite, ven-dar zelo površno.

Kot smo že omenili, ima zadovolji-vo pokritost Slovenije zaenkrat le Navteq (ki sodeluje z Garminom) tako smo pri iz-biri navigacijskih sistemov bolj omejeni. Vendar lahko pričakujemo, da se bodo pri TeleAtlasu (ki sodeluje z TomTom) tudi po-trudili, saj v rokavu skrivajo aduta. Gre za firmo Telargo. Podjetje, ki je nastalo z zdru-žitvijo Japonskega NTT DoCoMo ter sloven-ske Ultre. Ultra je razvila sistem TalkTrack, ki omogoča sledenju vozil ter prenosu raz-nih podatkov v bazo. Tak sistem omogoča, da se cestne mreže samodejno izrisujejo in shranjujejo v bazo. Praktično je velika več-ina cestnih povezav v Sloveniji že priprav-ljena, le vprašanje časa je, kdaj se bodo pri

TeleAtlasu odločili uporabiti te podatke ter jih posredovati drugim GPS ponudnikom kot je recimo TomTom. Pričakovati pa gre tudi povsem nov GPS navigacijski sistem firme Telargo, ki bovsekakor vključeval zemljevid Slovenije ter še mnogo drugih dobrot.

Slovenci na CeBitu

Slovenijo je letos na CeBitu zastopalo 11 podjetij. Med njimi je nekaj starih znan-cev, ki jih na sejmu srečujemo že leta, nekaj pa je tudi novincev. Tri podjetja, ADD, Gama System in MARG, so se na sejmu predstavila v okviru Microsoftovega razstavnega prostora, saj so predstavljali izdel-ke in rešitve, k temeljijo na Microsoftovih raz-vojnih orodjih in tehnologijah. Gama System je predstavil sistema za delo z elektronskimi do-kumenti eDocs in njihovo arhiviranje E-Arhiv.

Iskratel je na sejmu predstavljal izdelke in

rešitve iz družine SI2000, v predstavitvah pa so poseben poudarek namenili večpredstavnim rešitvam za operaterje in hotelske rešitve. Tipro je star znanec CeBitov, na sejmu pa so pokaza-li svoje modularne programabilne tipkovnice, med katerimi najdemo tudi modele za zahtev-nejša (vlaga, prah) okolja.

Novoustanovljeno podjetje Globtel je na CeBitu predstavilo ponudbo, ki vključuje IP te-lefonijo, DVB televizijo in IP telefonijo, poime-novano Air. Za razliko od ostalih ponudnikov za prenos izkoriščajo brezžično tehnologijo, ne bakreno parico ali koaksialno kabelsko omrež-je. Globtel partnerjem že ponuja vso potrebno infrastrukturo, od baznih postaj do anten, na voljo pa imajo pestro paleto sprejemnikov za DVB-T, kabelskih modemov in IP telefonov.

Med ponudniki omrežnih rešitev najdemo tudi podjetja Iskra Sistemi in IPS. Obe podjet-ji imata v ponudbi predvsem telekomunikacij-sko opremo in rešitve za operaterje. Podjetje Orfik se je predstavilo v okviru oddelka PlanetReseller, ki pod eno streho združuje distributer-je in proizvajalce, ki iščejo prodajalce za dolo-čeno področje. Podjetje XLab je na sejmu pred-stavljalo izdelek iz medicinske informatike, naj-

» Iskratel je eden rednejših slovenskih razstavljavcev na CeBitu.» V okviru Microsoftovega razstavnega prostora so se predstavila kar tri naša podjetja.

» MSI je predstavil obsežno paleto prototipov izdelkov, ki za napajanje uporabljajo sončne celice.

» Obiskovalci so lahko v okviru razstavnega prostora nemškega Telekoma preizkusili tudi, kako delujejo sistemi za navidezno resničnost.

CEBIT


NOVICE

več pozornosti pa posvečajo interaktivnemu 3D okolju MedicView3D.

Značilnost letošnjega CeBita so bili naci-onalni paviljoni, ki jih je bilo precej več kot prejšnja leta. Mogoče ne bi bilo napačno, če bi se tudi pri nas odgovorni odločili za to-vrstno zastopanje slovenskih podjetij na sej-mu. Podjetja, ki so se sejma udeležila letos in v

prejšnjih letih, so si-cer svoje mesto na CeBitu že našla, na-cionalni razstavni prostor, ki bi ga sofi-nancirala država, pa bi omogočil predsta-vitev na sejmu tudi tistim, ki ne zmore-jo finančnega breme-na samostojnega na-stopa. Morda je to eden od receptov, s katerim bi se lahko domače znanje laž-je prodalo v tujino, Slovenci pa bi se tudi po številu razstavljav-cev premaknili nekaj

stopničk višje, saj zadnja leta stagniramo okoli številke 10. Za primerjavo: Srbija in Črna Gora je imela na sejmu 23 razstavljavcev, večina pa se jih je na CeBitu predstavljalo v okviru naci-onalnega razstavnega prostora.

CeBit po 20 letih obstoja ni več prireditev, na kateri bi proizvajalci premierno predstav-ljali svoje novosti. Razmah interneta in trd boj

s konkurenco je poskrbel za to, da se za pred-stavitev izdelka ne čaka več na naslednjo veli-ko prireditev, ampak se splovitev izdelka opra-vi čimprej, pogosto mesece pred tem, ko je na-prava dejansko dobavljiva. Obenem imajo sploš-ni sejmi čedalje več konkurence s strani speci-aliziranih prireditev – izpostavili bi sejme in kongrese za digitalno fotografijo ali mobilnotelefonijo, ki so za proizvajalce omenjenih na-prav precej bolj zanimivi.

Kljub temu pa tudi CeBitu še niso šteti dne-vi. Razstavljavcev je čedalje več in kljub temu, da je obisk letos manjši od lanskega, so orga-nizatorji zadovoljni. Velika večina obiskoval-cev je po njihovih podatkov profesionalcev, ki gredo na sejem s točno določenim namenom, medtem ko je tistih, ki so prišli samo na hiter ogled razstavnih prostorov, malo. Za to poskr-bi tudi cena vstopnice, saj enkratni vstop ve-lja kar 38 evrov – preveč, da bi na sejmu samo pasli zijala.

CeBit je po kriznih letih izpred nekaj let spet živ, njegova prihodnost pa varna. Kljub temu, da pomen tovrstnih prireditev upada, pa lahko vsi računamo na to, da bo sejem uspešen tudi naslednje leto. Verjetno s še več razstavljavci in z več kot pol milijona obiskovalcev.

» Modificiranih in ekstremno hlajenih računalnikov je bilo letos precej manj kot prejš-nja leta. Morda ker sejem ni več namenjen domačim uporabnikom oz. »mulariji«?

CEBIT


PREIZKUSIInternet Explorer 7, betaŠele uspeh Firefoxa je Microsoft v toliko zdramil, da se je ponovno lotil razvoja IE.

Creative Zen VisionRočne napravice, ki znajo predvajati tudi video, so v modi; še posebej, odkar se jih je lotil tudi Apple.STRAN 30 STRAN 37 STRAN 42

ako kot slednji tudi Integral omogoča po-vezavo s poštnim strežnikom v podjet-ju, usklajevanje koledarja in imenika ter »potiskanje« elektronske pošte na mobil-

no napravo.A za razliko od BlackBerryja Integral ne

potrebuje posebne naprave, temveč delu-je na vseh aparatih z operacijskima sistemo-ma Symbian in/ali Microsoftovim Windows Mobile. BlackBerry sicer tudi podpira nekate-re druge aparate, vendar te pri Si.mobilu nad-gradijo le na željo uporabnikov. Bistvena pred-nost Integrala je vsekakor brezplačna program-ska oprema, medtem ko je za strež-niški del BlackBerryja treba odšte-ti 890.000 tolarjev za 20 licenc. Ob tem sicer Si.mobil v ceno naročnine všteje prenos podatkov doma in v tujini, Mobitel pa to zaračuna.

Prvi korak k uporabi Integrala je namestitev strežnika Integral v poštni strežnik Microsoft Exchange ali Lotus Notes, drugi pa namesti-tev programske opreme na tele-fon. Mi smo preizkušali kombina-cijo poštnega strežnika Microsoft Exchange Server 2003 in odjemal-ca na aparatih Nokia N70, Sony Ericsson P910i in HP iPAQ hw6515d. Na vseh treh aparatih je postopek namestitve enak; ko prvič poženemo program, nam prikaže aktiva-cijsko kodo, ki jo moramo po elektronski pošti poslati upravitelju v našem podjetju.

Po namestitvi se nam ikona za Integral na-seli med programe in tam lahko urejamo nasta-vitve, koledar in imenik na strežniku se uskla-dita s koledarjem in imenikom naprave, imenik za pošto pa se prikaže med imeniki za sporo-čila naprave. Pri Nokiah in Sonyju Ericssonu to pomeni, da je dodan nov poštni predal pri spo-ročilih, pri Microsoftovih operacijskih sistemih pa so sporočila SMS, MMS in elektronska poš-

ta tako ali tako v isti mapi. Ko je Integral pove-zan, se namesti tudi v naslovni menu naprave, kjer ikona opozori, ko prispe nova pošta.

Pošto prejmemo v trenutku, saj se na tele-fonu prikaže hkrati kot na strežniku. Priponke se ne prenesejo samodejno, temveč moramo to možnost ročno izbrati. To je seveda smotrno zaradi manjšega prenosa podatkov in manjše porabe pomnilnika telefona/ročnega računalni-ka. Programska oprema za vse tri vrste naprav podpira pregledovanje Wordovih, Excelovih in PowerPointovih dokumentov, pa tudi pdf. Slednji so sicer večinoma povsem nečitljivi na napravah s Symbianom.

Prenos podatkov načeloma poteka prek GPRS (oz. UMTS), na-

prave s podporo WLAN pa se lahko povežejo tudi na ta način. V vsakem primeru to pomeni dodatno porabo akumulatorja in to smo med našim preizkusom tudi opazili, saj se je, denimo, Nokia N70 spraznila v dveh dneh, namesto v štirih. Tako je Integral smotrno izklapljati, kadar ga ne potre-bujete – denimo takrat, ko ste poleg ra-čunalnika, ali med spanjem. Kljub ne-nehni povezavi v omrežje smo bili pri-jetno presenečeni nad tem, da stori-tev ne povzroča veliko prometa. Tako bi paket Maksi prenos podatkov iz Mobitelove ponudbe (50 MB) moral za-

doščati tudi zahtevnejšim uporabnikom, če ne nameravajo prenašati vseh priponk. Seveda je v tujini zgodba drugačna...

Čeprav je Integral Mobitelov izdelek, so ga pri nas le prilagodili. Razvilo ga je ameriško podjetje SEVEN, nato pa licenciral Ericsson, ki ga sam trži pod imenom Ericsson Mobile Office.Pod različnimi imeni je na voljo pri številnih operaterjih po vsem svetu, vendar ima bistve-no manjši doseg kot BlackBerry.

Trenutno Integral omogoča le potiskanje pošte iz strežnikov Exchange in Lotus Notes, vendar so v Mobitelu napovedali, da priprav-ljajo tudi podporo protokolom POP in IMAP, ki naj bi bila nared »v naslednjih mesecih«. To je dejanska in bistvena prednost BlackBerryja, ki že podpira več poštnih predalov po vseh proto-kolih. Sicer pa sta v pripravi tudi novi različici za operacijski sistem Palm OS in Javo; to bo bi-stveno razširilo nabor aparatov, na katerih bo mogoče uporabljati Integral.

Mobitelov »Blackberry«Naš največji operater mobilne telefonije se v številnih pogledih več kot uspešno bojuje proti mednarodnemu tekmecu Si.mobilu, za katerim stoji avstrijski Mobilkom, podkrepljen s partnerstvom z Vodafonom. V tem duhu je Mobitel predstavil tudi storitev Integral, neposreden odgovor na Si.mobilov BlackBerry.

Igor Harb

TM O B I L N E T E H N O L O G I J E

ASP 2.0Microsoft razvijalcem redno ponuja nova razvojna orodja. Nova različica ASP 2.0 naj bi prinesla nekaj dodatnih posladkov.

MOBITEL INTEGRALKaj: Sistem za potiskanje pošte na mobilne na-prave.Prodaja: Mobitel, www.mobitel.si.Cena: Programska oprema je brezplačna, plača se le prenos podatkov.

Potiskanje elektronske pošte, majhen prenos podatkov.

Požrešnost akumulatorja pri nenehni povezavi GPRS, ni še različice za protokola POP in IMAP.

» Takole je videti nastavitvena konzola na strežniku.

» V Symbianu se med mapami za sporočila prikaže poštni predal Integral..» V okolju Microsoft Windows Mobile

se Integral naseli v opravilno vrstico, ob prihodu nove pošte pa opozori z dodatno ikono in oblačkom.


PREIZKUSI

V Applovem vrtcuApple je prehod z arhitekture PowerPC na Intelovo strojno osnovo vzel zelo resno. Dva meseca po predstavitvi svojega prvega računalnika z Intelovim procesorjem je poslal na trg že tretji tak izdelek – od petih družin računalnikov, ki jih izdeluje. Gre za malčka z imenom Mac Mini, ki je najbrž najmanj ugleden član družine Apple.

Vlado Robar

ovi Mini je oblikovno skoraj povsem enak predhodniku, od njega se razlikuje le po dveh dodatnih priključkih USB. A pojdi-mo lepo po vrsti. Mac Mini je računal-

nik v obliki zaobljenega kvadra (16,5 × 16,5 × 5 cm). Spredaj je vidna zgolj reža optičnega pogona, ki je žal (le) kombini-rani CD-RW/DVD-ROM. Na zadnji stra-ni so štirje vhodi USB, vmesnik firewire,žični omrežni priključek ter zvočni vhod in izhod (navadni ter optični). Monitor pri-ključimo na digitalni izhod (DVI), priložen je tudi prilagojevalnik za monitorje z vhodom VGA. Srce malčka je Intelovo: novi enojedrni pro-cesor Core Solo bije s taktom 1,5 GHz. Vgrajen je prenosniški disk zmogljivosti 60 GB, za gra-fiko pa skrbi integrirani Intelov grafični naborGMA950. V osnovi je vgrajeno 512 MB pomnil-nika, kar zadostuje za udobno delo. Vgrajena sta tudi brezžična omrežna kartica (z njo smo imeli obilo težav s povezljivostjo na mestu, pri čemer je iBook G4 deloval odlično) in bluetooth. Na vo-ljo je tudi dražja različica z dvojedrnim procesor-jem Core Duo (1,67 GHz), diskom 80 GB ter zapi-sovalnikom DVD (SuperDrive).

Tako kot novemu iMacu je tudi Miniju prilo-žen daljinski upravljalnik, ki skupaj s programom FrontRow krmili večpredstavne programe iz pa-keta iLife ‘06 (iTunes, iMovie, iPhoto, GarageBand in iDVD). Računalnik dobimo brez miške in tip-

kovnice, ki ju moramo dokupiti posebej (ali upo-rabiti stari – tako si nizke cene predstavljajo pri Applu). Poleg okolja OS X 10.4 za Intelove pro-cesorje in kompleta iLife ‘06 sta na disku na-loženi še preizkusni različici paketa iWork in Microsoftove Pisarne za Mace ter nekaj igric. Vse skupaj na disku za-sede več kot 15 GB.

Apple je pospremil model s procesorjem Core Duo na trg s tr-ditvami, da je do štirikrat hitrej-ši od predhodnika s procesorjem PowerPC. Seveda moramo take marketinške prijeme jemati s pre-cejšnjim pridržkom. Opravili smo

nekaj temeljnih preizkusov, pri kate-rih MacMini (Core Solo) ni doce-la opravičil pričakovanj. Zagon sistema je dokaj hiter. Pri preiz-kusu s programom MacBench je Mini dosegel sicer spodobnih 63

točk, a je razočaral pri pretvorbi videa s progra-mom QuickTime 7.0.4. To mu je vzelo skoraj na-tančno toliko časa kot prenosniku iBook G4 iz lanske Applove letine.

NA P P L E

MAC MINIKaj: Računalnik Macintosh. Procesor Intel Core Solo 1,5 GHz, 512 MB RAM, 60 GB disk, kombi-nirana optična enota (zmogljivejša različica Intel Core Duo 1,67 GHz, 80 GB disk, SuperDrive).Izdeluje: Apple, www.apple.com.Prodaja: E.P.L., www.epl.si.Cena: 170.170 tolarjev (zmogljivejša izvedba 226.200 tolarjev).

Majhne mere, bogata programska oprema. Trditve o zmogljivosti so pretirane. Miško in tip-

kovnico moramo dokupiti posebej.

Windows XP na Macih

Na spletišču onmac.net je podjetni lastnik zastavil nenavadno tekmovanje v namestit-vi operacijskega sistema Windows XP v raču-nalnik Macintosh z Intelovim procesorjem. Nagradni sklad se je sproti napajal z donacija-mi, zajetnih 13.854 dolarjev pa sta si prislužila zanesenjaka z vzdevkoma Narf in Blanka.

Rešitev z navodili za namestitev je mogoče pretočiti iz spleta (http://download.onmac.net), v osnovi pa je treba malce spremeni-ti namestitveni CD-ROM za Okna.

Rešitev smo preizkusili tudi v Monitorjevem laboratoriju in z manj-šimi težavami (s katerimi so se borili vsi člani spletnega foruma) nam je uspelo na Mac Mini poleg okolja OS X 10.4.5 namestiti tudi

Windows XP SP2 (omogočen dvoj-ni zagon). Seveda veliko gonilni-kov še ne deluje, na prvi pogled pa so Okna na Macu spodobno hitra. To smo tudi potrdili s programoma Business Winstone 2004 (17,4 toč-ke) in Winstone Content Creation 2004 (23,2 točke), s katerima sicer na nenehnem preizkusu preizkuša-

mo nove prenosnike. Če si ogledate te rezultate, lahko ugotovite, da so nekje v rangu povprečnih prenosnikov. Glede da gonilniki zagoto-vo (še?) niso izpiljeni, je to zelo spodobno. Pri preizkusu z (Applovim!) programom Quick Time Pro 7.0.4 pa je MacMini v okolju Windows celo posekal samega sebe – rezultati (54 s in 2 min 54 s) so za 10% hitrejši od ustreznih rezultatov v OS X (glej tabelo v glavnem članku).

Xbench Video (6,7 MB) Video (16 MB)

MacMini Intel Core Solo, 1,5 GHz, 1,25 GB RAM 63.4 točke 1 min 2 s 3 min 10 s

iBook PowerPC G4 1.3 GHz, 512 MB RAM 38.2 točke 1 min 0 s 3 min 8 s

iMac PowerPC G5 2.1 GHz 72.1 točke 0 min 30 s 1 min 31 s

iMac Intel Core Duo 1,86 GHz, 1 GB RAM 60.4 točke 0 min 32 s 1 min 40 s

» Video smo pretvorili s programom QuickTime Pro 7.0.4. Rezultati, objavljeni v tabeli v marčni številki Monitorja so dobljeni z različico 7.0.3 in so znatno daljši.

» O operacijskem sistemu se lahko odločimo med prebujanjem.

MAC MINI


PREIZKUSI

Izzivalec iPoda Zen Vision je multipraktik, ki v žepnem formatu ponuja predvajanje glasbe, videa in fotografij, hkrati pa je dovolj majhen, da zlahka zdrsne skoraj v vsak žep. Ali lahko Creative Labs ponovi uspeh, ki ga je dosegel Apple z iPodom?

Vladimir Djurdjič

CREATIVE ZEN VISIONKaj: Večpredstavni prenosni predvajalnik.Izdeluje: Creative Labs, www.creative.com.Prodaja: Eventus, www.eventus.si. Cena: 149.900 tolarjev.

Podpora različnim video in zvočnim zapisom, visoka ločljivost zaslona, skromne mere in pri-jetna oblika.

Zelo majhen zorni kot zaslona, počasen zagon.

reative Labs si namreč že lep čas priza-deva, da bi povečal tržni delež na čeda-lje donosnejšem področju več-predstavnih predvajalni-

kov. Ker pa Apple z iPodom na področju glasbe daleč vodi, skušajo v Creativu ta cilj do-seči vsaj na področju video predvajalnikov. Zen Vision je drugi poskus izdeloval-ca, svetlobno leto boljši od predhodnika Zen PMP, ki je bil eden prvih s platformo Microsoft Portable Media Center. V primerjavi s pred-hodnikom je manjši, lažji, zmogljivejši, predvsem pa podpira precej širši nabor večpredstavnih zapisov.

Zen Vision je komaj kaj večji od ročnih računalnikov, saj meri 12,4 × 7,4 × 2 cm in tehta 240 gramov. S temi me-rami je sicer večji od vseh iPo-dov, a zato ponuja bistveno večji zaslon z diagonalo 3,7 palca; to pride še kako prav pri gledanju filmov. Upoštevatije treba tudi, da je vgrajen 30 GB disk, kar je dovolj za 120 ur video gradiva in tja do 15.000 skladb. Predvajalnik je tako na pogled kot otip zelo prijeten, z ogrodjem iz magnezijeve zliti-ne pa tudi dovolj trden.

Med gradniki najbolj izsto-pa zaslon, ki ima ločljivost kar 640 × 480 pik. To se odlično pokaže pri filmih in slikah. Zaslonpa je hkrati tudi največja pomanjkljivost pred-vajalnika – ima namreč sila ozek zorni kot, zato je treba predvajalnik zelo natančno usme-riti proti očem. Uporabniški vmesnik je v pri-merjavi s predhodnikom povsem predelan, kr-milne tipke desno od zaslona pa omogočijo in-tuitivno krmiljenje po menujih, na kar se nava-dimo že v nekaj minutah.

Na računalnik ga priključimo prek vmesni-ka USB 2.0, ima pa še izhod za prikaz slike na televizorju, slušalke, priključek za napajalnik in velik konektor za priključitev na priklopno

postajo, ki je na voljo kot dodatek. Posebnost je nedvomno reža za kartice Compact Flash (tip 2), tako da lahko fotografije iz fotoapa-rata preprosto prenesemo na vgrajeni disk. V

računalniku se predstavi kot Windows Media 10 Device. To pomeni, da pravzaprav sploh ne potrebujemo gonilnikov. Kljub temu je prilo-žen program za delo s predvajalnikom, ki ga je razvil Creative Labs. Taka povezanost med drugim omogoča, da nanj preprosto prenese-mo posnetke, narejene z računalniki Windows Media Center. V nasprotju s pričakovanji se v sistemu ne pojavi kot še en prenosni disk (s svojo črko); to sicer tudi lahko dosežemo, a moramo posebej temu nameniti del vgrajene-ga diska.

Zen Vision podpira zapise MP3, WMA (tudi z DRM) in WAV, MPEG-1/2, WMV, M-JPEG,

predvsem pa DivX (4 in 5) in XviD. Slednja sta najbrž za marsikoga ključnega pomena. Pri fo-tografijah podpira le zapis JPEG. Poleg pred-vajanja omogoča tudi snemanje zvoka (vgra-jen je mikrofon in majcen zvočnik), posluša-

nje radijskih postaj FM (prilo-žene slušalke so antena), z računalnikom pa si lahko izmenjamo tudi koledar, opravila in imenik, seve-da s programom Microsoft Outlook.

Litijev akumulator je zmogljivosti 1,65 Ah in za-došča za 13 ur predvajanja glasbe in 4,5 ure predvaja-nja videa. Za doplačilo lah-ko kupimo dvakrat zmoglji-vejšega, pa tudi dodatni da-ljinski infrardeči upravljavec. V praksi se Zen Vision izvrst-no odreže. Dinamika pri zvo-

ku je boljša kot pri tekmecih, vi-soka ločljivost zaslona je odlič-na; to se pozna tako pri foto-grafijah kot video posnetkih,kljub ozkemu zornemu kotu. Brezhibno in brez trzanja ali kakih drugih težav je predva-jal domala vse posnetke DivX in XviD, ki smo mu jih zada-li. Pri tem ni potrebno nobeno pretvarjanje velikosti ali for-mata, kakor smo sicer vajeni pri tekmecih. Pohvaliti gre iz-vrstno kakovost video izhoda za priključitev na televizor, ki

je boljši od večine računalnikov. Uporabnika lahko moti kvečjemu nekoliko počasnejši za-gon ob vklopu.

Zen Vision je morda najuporabnejši prenosni predvajalnik video posnetkov ta hip. Morda res ni tako vsestranski kot modeli družbe Archos, ki omogočajo tudi snemanje video posnetkov, a je precej manjši in zato pripravnejši. Nemara res ni tako majhen kot iPod Photo, a je zato pre-cej primernejši za gledanje filmov. Kdor pa vse-eno stavi na majhne mere, naj si ogleda še no-vejši model Zen Vision:M, ki ima domala vse zgoraj navedene lastnosti, tokrat v velikosti iPoda.

CV E Č P R E D S TAV N I P R E D VA J A L N I K I

» Smernim tipkam se hitro privadimo » Za povezavo v svet skrbi USB 2.0.

CREATIVE ZEN VISION


PREIZKUSI

na od rešitev je Mail Access Monitor podjetja Red Line Software, ki analizi-ra dnevniške datoteke poštnega strež-nika in izdela različna poročila, npr. ka-

teri e-poštni naslov je prejel in poslal največ sporočil in kdaj, koliko internetnega prome-ta je imel ipd. Program zna analizirati dnev-niške datoteke večine poštnih strežnikov (MS Exchange Server, SendMail, PostFix, QMail, MDaemon, Kerio, MailServer, Merak Mail Server in VisNetic MailServer). Če imamo v pod-jetju več poštnih strežnikov, lahko nadzor nad učinkovitostjo poštnega sistema centralizira-mo, saj Mail Access Monitor omogoča hkratni nadzor in možnost generiranja skupnih poro-čil. Na žalost pa ne tudi nadzora nad različni-mi poštnimi strežniškimi programi – ta mora biti en sam.

Izdelovalec nam omogoča 40-dnevno preiz-kusno različico, tako da lahko docela spoznamo zmožnosti programa. Enostavno ga namestimo v katerikoli računalnik v omrežju, ki ima dostop do e-poštnih dnevniških datotek. Pri prvem za-gonu se prikaže čarovnik, v katerega vnesemo lokacije e-poštnih dnevniških datotek ter dome-ne naših e-poštnih naslovov, da program lahko loči med zunanjim in notranjim prometom. Po uvozu dnevniških datotek imamo dve možnosti: dnevniške datoteke lahko pregledujemo v izvir-ni obliki in želene podatke filtriramo ali pa iz-delamo poročilo za določeno obdobje po različ-nih kriterijih: po viru podatkov (če imamo npr. več strežnikov, katere dnevniške datoteke naj poročilo vsebuje), po storitvah (notranji ali zu-nanji promet), po protokolu (SMTP...), po mese-

cih, po dnevih v tednu, po urah v dnevu, po go-stitelju, po e-poštnem naslovu, po domeni (če uporabljamo več domen) in po meri. Izdelano poročilo lahko shranimo v različne vrste dato-tek (Excel, XML, TXT...) za nadaljnjo obdelavo, ga natisnemo, pošljemo v obliki HTML po e-poš-ti ali pa prikažemo grafično v obliki stolpcev.Izdelavo poročila lahko tudi avtomatiziramo, tako da program periodično uvozi nove dnev-niške datoteke, izdela poročilo in nam ga pošlje po e-pošti. Na žalost Mail Access Monitor ne zna analizirati dnevniških datotek SMTP, ki vsebuje-jo podrobnejše vpise o komunikaciji med strež-niki, kar bi vsekakor dopolnilo analizo učinko-vitosti poštnega sistema.

In kaj lahko ugotovimo iz izdelanega po-ročila? Različno, odvisno od tega, kaj želimo. Lahko npr. poiščemo zaposlene, ki med delo-vnim časom pošiljajo bitne datoteke z zabav-no vsebino prijateljem, ali pa tistega, ki v pod-jetju pošlje največ e-poštnih sporočil. Po drugi strani lahko iz poročila razberemo tudi, s kate-rega e-poštnega naslova prihaja največ nezaže-lene pošte, in ustrezno ukrepamo.

Mail Access Monitor je zmogljiv program, ki nam bo prihranil veliko časa pri analiziranju delovanja poštnega strežnika. Še posebej upo-rabno je avtomatizirano generiranje poročil in pošiljanje le-teh na želene e-poštne naslove za nadaljnjo obravnavo.

Kdo je najbolj potraten?Danes si težko predstavljamo podjetje, ki pri svojem delu ne uporablja elektronske pošte. Postala je nepogrešljiv del poslovanja. Vemo pa, da je večina zaposlenih ne uporablja zgolj v poslovne namene, temveč tudi za zabavo. E-poštna sporočila so polna bitnih slik, raznih filmčkov, Powerpointovih datotek ipd., to pa po nepotrebnem obremenjuje naš strežnik. Nadzorovanje takega početja je zelo težko, skoraj nemogoče.

Luka Kropivnik

MAIL ACCESS MONITOR 3.0Kaj: Program za analizo logov e-poštnega strež-nika.Izdeluje: Red Line Software, www.internetaccess-monitor.com.Cena: 199 dolarjev (polna različica).

Enostavno pregledovanje logov, avtomatizira-nje izdelave poročil.

Ne omogoča hkratne analize logov različnih poštnih strežnikov.

» Grafični pregled izdelanega poročila

ES I S T E M S K A O RO D J A

MAIL ACCESS MONITOR 3.0


PREIZKUSI

MICROSOFT INTERNET EXPLORER 7 BETA 2Kaj: Nova različica najbolj razširjenega spletne-ga brskalnika.Izdeluje: Microsoft, www.microsoft.com/win-dows/ie/ie7.Cena: Brezplačno.

Standarden za vsa okolja Microsoft, združljiv, nove funkcije. Brskanje z zavihki, hitri pregled naloženih strani, RSS. Prečiščen uporabniški vmesnik, popolnoma novo jedro. Hitro poveče-vanje/pomanjševanje strani.

Zasede veliko prostora, ni tako razširljiv kot tekmeci. Pogoj za namestitev je Windows XP SP2 – če ga nimate, ostanete pri različici 6.

ovražim ga. Vendar ga uporabljam. Tako se glasi zanimiv slogan za ustno vodico iz 70-ih let, ki ga je v recenziji IE7 nedav-no uporabil pisec revije InternetWeek –

in tudi mi se s tem lahko strinjamo. A če pusti-mo čustvene naveze in razprtije z Microsoftom, ki ga vlači po zobeh že domala vsak novoro-jenček, čeprav njegovih programov sploh še ni uporabil, in se lotimo brskalnika IE bolj ra-cionalno, ugotovimo, da je Microsoft iz nekoč obskurnega izdelka pravzaprav naredil pravo mojstrovino.

Po namestitvi je takoj jasno, da je izdelek vzporednica tistega, ki bo vključen v Windows Vista, podrobnejše informiranje pa izda, da je jedro brskalnika le nekoliko starejše od tistega v preizkusni različici Viste. Po začetku uporabe na standardno opremljenem računalniku se iz-kaže kot soliden izdelek, strani prikazuje rahlo hitreje in enako stabilno kot obstoječa raz-ličica. To je logično, saj so v Microsoftu br-skalnik prvič po dolgem času programira-li povsem na novo – tako so se rešili stare programerske navlake in projekt optimizi-rali za nadgradnje in razširitve.

Uporabniški vmesnik, ki je v aktualni različici že nekoliko zastarel in okoren, je v preizkusni različici 7 nekoliko prečiščen, končno pa pod menujsko in orodno vrsti-co opazimo tudi zavihke, ki omogočajo pre-gledno brskanje v enem samem oknu pro-grama, da v okenski opravilni vrstici nima-mo navlake majhnih gumbkov, na katerih se naslovi sploh ne vidijo več. Poleg zavihkov omogoča prenovljeno brskalno okolje tudi zanimiv prijem, ogled vseh odprtih strani, ki spominja na ogled pred tiskanjem, deni-mo, v kakšnem urejevalniku. Tako lahko hi-tro pregledamo, kaj imamo odprto, in se po-globimo v želeno stran – podobne razširit-ve imajo sicer že tudi drugi brskalniki, a če so se pri Microsoftu odločili to vgraditi kot osnovno funkcijo, toliko bolje. Uporabniški menuji vsebujejo standardne funkcije, orod-

na vrstica pa je nekoliko prečiščena – a vse do-bro znane funkcije, ki so bile v starejši različi-ci marsikomu v napoto, so še vedno dosegljive in nastavljive prek menujev.

Med novostmi je zagotovo dobrodošel si-stem za naročanje spletnih tokov RSS vsaj ti-stim, ki to redno uporabljajo – statistike pa še vedno kažejo, da se te možnosti zaveda zelo malo uporabnikov. Ne pozabimo, da je podo-bno Microsoft v svojem brskalniku omogočal že pred leti, imenovalo se je Channels, a takrat zadeva ni zaživela in so jo kmalu ukinili. Tudi tokrat se zaznamki RSS lahko odprejo v levem oknu dodatnih možnosti, kjer se odpirajo tudi klasični zaznamki priljubljenih strani, zgodo-vina brskanja in še kaj.

Še nekaj zelo koristnega za tiste, ki ima-jo dioptrijo in več, je zagotovo možnost pove-čevanja strani s koleščkom miške – podobno, kot smo vajeni iz Worda in drugih programov

(pa tudi iz Firefoxa). Med novimi možnostmi je tudi možnost prilagoditve vsebine tiskanju – končno ne bomo besedila izgubili čez rob pa-pirja, saj brskalnik samodejno popravi robove in po potrebi nekoliko zmanjša pisavo.

Veliko so postorili tudi na področju varno-sti – brskalnik po novem ne teče v privilegira-nem delu operacijskega sistema, omejili pa so tudi rabo kontrolnikov ActiveX, ki jih je zdaj treba vklapljati postopoma in vsakega posebej. Dodali so tudi modul za identificiranje raznihzlonamernih strani, namenjenih »ribarjenju« gesel in osebnih podatkov. Dobrodošlo!

Preden se spustite v preizkušanje, pa zgolj še dva praktična napotka: zaenkrat brskalnik še ne prikazuje brezhibno vseh spletnih stra-ni (včasih pa se tudi ne pusti namestiti) – a na srečo ga je mogoče tudi odstraniti in tako upo-rabiti starejšo različico, še vedno pa so vam na voljo tudi drugi brskalniki.

IE7 – sam proti vsem Microsoft je javnosti ponudil eno zadnjih preizkusnih različic brskalnika Internet Explorer 7. Tekmeci, kot so Firefox, Opera in še kakšen, so v minulih letih močno napredovali in ponudili bogat nabor funkcij in predvsem razširitev; IE mora zato nadoknaditi marsikaj in nakazati nove možnosti za prihodnost.

Simon Ručigaj

SS P L E T N I B R S K A L N I K I

» Zanimiv predpregled vseh odprtih strani.

MICROSOFT INTERNET EXPLORER 7 BETA 2

PREIZKUSI

Microsoftov ASP.NET, drugičASP.NET 1.0 je ob izidu razvijalce spletnih rešitev prijetno presenetil z možnostjo pisanja kode v »polnih« različicah programskih jezikov, ki so podprti v .NET, z bogatim ogrodjem, bogatim naborom kontrolnikov in predvsem z ločitvijo predstavitvenega dela (HTML) od kode, kar je omogočilo precej produktivnejši razvoj.

Dušan Zupančič

e novo različico ASP.NET primerjamo s preskokom, ki je bil narejen ob preho-du s prvotnega ASP (brez .NET), se zdijo spremembe med različicami ASP.NET 1.x

in 2.0 malenkostne, a več kot dobrodošle. V na-daljevanju si zelo na kratko oglejmo nekaj naj-pomembnejših novosti.

Razvojno okolje: Visual Web Developer 2005 Express Edition

Spletnim razvijalcem je na voljo brezplačna različica Visual Web Developer 2005 Express Edition, ki je brezplačna za obdobje enega leta, če pa se odločijo za registracijo prek spleta, jo lahko v računalniku, s katerega je bila registri-rana, uporabljajo brezplačno za vedno.

Da je orodje namenjeno spletnim razvijal-cem, razkrije že prvo pogovorno okno ob odpi-ranju novega projekta, saj se lahko v njem od-ločamo samo med spletnimi projekti: spletna stran ASP.NET, spletna storitev ASP.NET, praz-na spletna stran ali čarovnik za izdelavo oseb-ne spletne strani. Kot novost tu izstopa zadnja možnost, ki nam v celoti zgradi osebne spletne dveri z uporabo tehnologij, ki jih bomo spozna-li v nadaljevanju. Glede na to, da je v tej rešitvi uporabljenih večina novih tehnologij, ki jih pri-naša ASP.NET 2.0, je ta projekt najprimernejši za začetno seznanjanje z novimi možnostmi.

Ob ustvarjanju projekta pri izbiri »Location« opazimo, da lahko nov projekt ustvarimo tudi

v datotečnem sistemu (poleg mož-nosti, da projekt ustvarimo v IIS ali na oddaljenem strežniku prek povezave FTP), tako nam vsaj za razvoj enostavnejših rešitev ni treba nameščati celotnega splet-nega strežnika (IIS). Ob zagonu take rešitve se samodejno požene vgrajeni spletni strežnik (Cassini), ki pa je namenjen samo razvoju in se odziva samo na zahtevke iz krajevnega računalnika in tako ne predstavlja dodatne grožnje var-nosti.

Ponudniki podatkov

ASP.NET 2.0 temelji na komunikaciji med po-nudniki podatkov in spletnimi gradniki, ki te podatke uporabljajo. Med ponudniki najdemo:

• Membership – ponuja podporo upravlja-nju uporabnikov in njihovo overovljanje

• Profile – omogoča hrambo podatkov, ki sovezani na posamezen profil uporabnika

• Personalization – omogoča trajno hram-bo podatkov o spletnih gradnikih (Web Parts)

• Site Navigation – omogoča preslikavo med fizičnimi spletnimi stranmi in nji-hovimi logičnimi povezavami za poeno-stavljeno krmiljenje po spletnih straneh

• Data Provider – zdru-žuje več objek tov ADO.NET tako, da je uporaba podatkov kar najbolj poenostav-ljena, na voljo pa je v več oblikah, odvisno od tega, do kakšnih podatkov imamo do-stopPoleg ponudnikov,

ki nam jih daje na voljo ogrodje, pa lahko seveda razvijemo svoje ponudni-ke podatkov.

ČR A Z V O J N A O RO D J A

Predloge strani, teme in navigacija

Pri vsakem malo obsežnejšem spletnem pro-jektu naletimo na problem poenotenega vide-za spletnega mesta in navigacije. Včasih smo to reševali z vključevanjem datotek v vsako splet-no stran (serverside include) ali pa s pomoč-jo uporabniških spletnih kontrolnikov (ASCX v ASP.NET 1.x).

Predloge strani (Master pages) omogočajo, da določimo videz osnovne strani in s kontrol-nikom ContentPlaceholder določimo prostor, na katerem bo vsaka stran dodala svojo vsebi-

no (vizualno dedovanje). Tako je osnovni videz vsebovan na enem mestu in je poznejše spre-minjanje kar najbolj poenostavljeno.

K poenotenemu videzu strani spadajo tudi definicije, ki jih zapisujemo v datoteke CSS.Zaradi enostavnejšega preklapljanja med raz-ličnimi nabori datotek CSS so v ASP .NET 2.0 uvedene teme, ki so izvedene kot podimeni-ki v okviru imenika »App_Themes«. Ime take-ga podimenika je hkrati ime teme, ki ga lah-ko pozneje določimo posamezni strani, celo-tni rešitvi, omogočeno pa je seveda tudi di-namično preklapljanje med temami v času iz-vajanja.

» Odpiranje novega projekta v VWD 2005

» Nova stran na podlagi predloge

» Navigacijske kontrolnike dodamo na predlogo strani

MICROSOFT ASP.NET


<%@ Page Language=”C#” MasterPageFile =”~/Default.master” Theme=”White” %>

Ostane nam še izdelava menujev, ki nam bodo omogočili enostavno navigacijo po splet-nem mestu. V ta namen sta nam na voljo splet-na kontrolnika »SiteMapPath«, ki nam prikazuje pot do trenutne strani, in »Menu«, ki nam omo-goča prikazovanje hierarhičnih menujev (slika 3). Hierarhijo spletnega mesta opišemo v zuna-nji datoteki XML »web.sitemap«, ki jo uporab-lja ponudnik podatkov SitemapDatasource in jih ponudi menujskemu kontrolniku.

Varnost

Na večini spletnih mest želimo vedeti, kdo je uporabnik, ki brska po spletni strani. Doslej smo morali vse dejavnosti, povezane z ustvar-janjem uporabnikov, njihovo prijavo, pošilja-

njem pozabljenih gesel, pro-gramirati sami. Z ASP.NET 2.0 dobimo bogat nabor kontrolni-kov, ki omogočajo, da večino omenjenih dejavnosti izvede-mo ob pomoči grafičnih kon-trolnikov, ki jih seveda lahko prilagodimo po svojih željah.

Seveda je poskrbljeno za enostavno urejanje uporabni-kov, tudi dodeljevanje vlog in upoštevanje le-teh pri prika-zovanju strani. Če naša splet-

na rešitev teče v IIS, pa najdemo med lastnost-mi spletnega mesta v upravljavski konzoli IIS še dodaten zavihek, ki nam omogoča nadzor nad overovljanjem uporabnikov in izbiro na-čina shranjevanja le-teh (privzeto se podatki o uporabnikih hranijo v zbirki podatkov SQL Express).

Uporaba zbirk podatkov

Delo s podatki v zbirkah podatkov je osrednji del skoraj vsake sodobne spletne rešitve. ASP.NET 2.0 ponuja kontrolnike, ki nam to omogočijo brez pisanja kode, vsaj za najpogostejše scenarije (sortiranje, filtri-ranje in urejanje podatkov).

Podatkovni izvori omogočajo upo-rabo podatkov, ki so v zbirkah poda-tkov (SqlDataSource, AccessDataSource, DatasetDataSource), v objektih na srednjem sloju (ObjectDataSource) ali v datotekah ali spletnih storitvah XML (XMLDataSource).

Za prikaz podatkov lahko želeno tabelo z metodo povleci-spusti odvlečemo iz razisko-valca zbirk podatkov (Database Explorer) na formo, razvojno okolje pa samodejno doda ustrezen podatkovni izvor, ustrezen prika-zovalni kontrolnik (GridView). Vse, kar je treba storiti, je to, da izberemo želene last-nosti tabele, na primer: prikaz podatkov na več straneh, sortiranje, urejanje itd. Izdelano rešitev lahko poženemo in vse izbrane funk-cije delujejo brez pisanja dodatne kode.

In kaj se je zgodilo z DataSetom, DataAdapterjem in drugimi kontrolni-

PREIZKUSIMICROSOFT ASP.NET

» Uporaba kontrolnika za prijavo

» Nastavitve overovljanja uporabnikov

» Nastavljanje lastnosti tabele za prikaz podatkov

» Izbira vrste podatkovnega vira


PREIZKUSIki, ki so nam v prejšnji različici ASP.NET omogočali nadzor nad izvajanjem stavkov SQL? Kot je bilo že omenje-no, so vsi omenjeni objekti združeni v DataSource, kjer lahko na enem me-stu upravljamo želeno funkcionalnost. Izkušeno oko zlahka prepozna gradnike za povezavo, ki so v DataSource združe-ni v en objekt.

Personalizacija s spletnimi gradniki

Spletne dveri uporabnikom omogo-čajo, da osebno stran oblikujejo po svo-

jih potrebah in željah. Osnovna enota funkcio-nalnosti tako ni več splet-na stran, temveč spletni gradnik (Web Part), kar nam je znano iz izdelkov, kot je npr. SharePoint Portal. Tak pristop je ugodnejši tako za razvi-jalce, saj omogoča distri-buiran razvoj, kot tudi za skrbnike dveri, ki jim

omogoča lažjo uporabo že izdelanih gradnikov v različnih dverih.

V ASP.NET 2.0 lahko ob pomoči gradnikov katerokoli spletno stran spremenimo v vsebnik spletnih gradnikov z vso funkcionalnostjo, ki jo ob tem pričakujemo. Tako se izognemo zahte-vi, da mora imeti stranka nameščen SharePoint Portal, hkrati pa bodo lahko isti gradniki upo-rabljeni v SharePoint Portalu (v prihajajoči raz-ličici) pri strankah, ki ga že uporabljajo v okvi-ru svojih informacijskih sistemov.

Spletni gradnik lahko postane vsak kontrol-nik v ASP.NET 2.0 (Label, Calendar…), kontrol-nik ki ga napišemo sami (ascx), ali pa razred, ki deduje od nadrazreda WebPart.

»Plesni« strežnik HulaAli hrepenite po časih, ko so bili možje še možje in so se s pošto ukvarjali z raznimi programčki v konzoli? Odgovor na nekoliko prirejeno Linusovo vprašanje z začetkov zgodovine Linuxa je leta 2006 najbrž večinoma nasproten tistemu, ki ga je na svoje izvirno vprašanje želel slišati Torvalds.

Matjaž Horvat

oštnih odjemalcev v Linuxu nikakor ne primanjkuje. Večina menda prisega na Thunderbird, čeprav distribucije s priv-zetim okoljem KDE ponavadi ponudijo

KMail, tiste z GNOME pa Evolution. Vsi trije so podobno zmogljivi in se zlahka merijo s progra-mi za Windows in Mac OS X, ne zaostaja pa niti Seamonkey Mail (prej Mozilla Mail).

Pri poštnih strežnikih razmere sicer niso ravno nasprotne, vendar odprtokodna skup-nost še ne premore rešitve, ki bi ponujala »vse v enem«. Problema se je resno lotil Novell, ki je dobil krila po uspehu z odjemalcem Evolution, ki si ga mnogi želijo celo v Oknih. Po starem re-ceptu je odprtokodni skupnosti podaril izvir-

no kodo svojega NetMaila in ustanovil projekt Hula, ki se ukvarja z razvojem istoimenskega poštnega strežnika in koledarja. Ta bo rabil kot temelj za prihajajoče različice NetMaila, za ka-terega bo Novell ponujal tehnično podporo.

Ta trenutek Hula še ni primerna za najšir-še množice uporabnikov, a je osamljen primer brezplačnega odprtokodnega strežnika, ki se trudi biti privlačen tako za sistemske skrbnike kot tudi za končne uporabnike pošte, saj prvim in drugim ponuja prijazen spletni vmesnik. Hula deluje v vseh distribucijah Linuxa, pa tudi v oko-ljih Windows, Mac OS X in izpeljankah BSD.

Pomembno je vedeti, da Hulo še vedno raz-vijajo, zato je vsaka novejša različica lahko pre-cej zmogljivejša, po drugi strani pa uporaba

Hule za najzahtevnejše uporabnike ta trenutek ni priporočljiva.

Po namestitvi se znajdemo pred spletnim vmesnikom, ki ga ni treba posebej predstavlja-ti, saj je delo z njim samoumevno. Uporabniški vmesnik za skrbnike sistemov je sicer še neko-liko okoren, a je njegova prenova ena izmed prednostnih nalog razvijalcev.

Ko bo prenova dokončana, naj bi imela Hula vse značilnosti tradicionalnega havajskega ple-sa, po katerem je dobila ime. Zanj je treba nekaj vaje, a pozneje postane »zabaven in preprost«, kar naj bi veljalo tudi za Hulo. Bomo videli. In vadili.

HULAKaj: Strežnik za elektronsko pošto za Linux.Izdeluje: www.hula-project.org.Cena: Brezplačno.

Celovita in brezplačna rešitev za strežbo poš-te, ki jo je prek spletnega vmesnika zelo lahko upravljati.

Ker Hulo še vedno razvijajo, ni primerna za naj-zahtevnejše uporabnike. Uvoz računov iz zdajš-nje zbirke uporabnikov je šele v pripravi, zato je prehod z drugih strežnikov z veliko uporabniki zaenkrat zelo težak.

PE L E K T RO N S K A P O Š TA

» Spletni vmesnik za uporabnike » Spletni vmesnik za skrbnike sistemov


» Orodjarna za delo s spletnimi gradniki (Web Parts)

MICROSOFT ASP.NET / HULA


Druge novosti

Poleg naštetih najdemo v novi različici ASP.NET še precej novosti, za katere v tem krat-kem sestavku ni dovolj prostora. To pa ne po-meni, da so manj pomembne. Najprej se se-veda poraja vprašanje, kaj bo z rešitvami, ki smo jih napisali v ASP.NET 1.x? Na srečo ASP.NET 2.0 ohranja polno združljivost z gradni-ki, uporabljenimi v prejšnjih različicah, po-leg tega pa nam je na voljo Visual Studio Conversion Wizzard, ki opravi večino potreb-nih sprememb.

Prav gotovo ne moremo niti mimo rešitve za lokalizacijo, ki omogoča samodejno zazna-vanje jezika, ki ga uporablja spletni brskalnik in omogoča poenostavljeno povezavo z datote-kami .resx, v katerih so krajevno prilagojene različice uporabljenih sredstev (besedila, sliči-ce…). V imeniku App_LocalResources so da-toteke s sredstvi posameznih strani, v App_GlobalResources pa hranimo sredstva, ki so uporabljana v celotni rešitvi.

Precej izboljšav je doživel tudi sistem pred-pomnjenja (Caching), ki nam prek objektov CacheDependency omogočajo vpliv na traj-nost predpomnjenih podatkov. Zelo zanimiv je SqlCacheDependency, ki omogoča nastavitev odvisnosti podatkov v medpomnilniku od po-datkov v tabeli zbirke podatkov (če je prišlo do spremembe vsebine tabele, bo ob naslednjem zahtevku vsebina medpomnilnika osvežena z novimi podatki).

Vtisi

V ASP.NET 2.0 je največji korak narejen na področju povečanja produktivnosti programer-ja, saj so za večino nalog, ki jih je treba izve-sti v vsaki spletni rešitvi, že na voljo ustrezni kontrolniki. Hvalevredna je enostavna podpo-ra spletnim gradnikom in drugim rešitvam, ki poenostavljajo delo z uporabniki in personali-zacijo spletnih strani. Pri izboljšavah gre bolj ali manj za skupek malenkostnih izboljšav, ki združene v celoto postavljajo razvoj spletnih rešitev na povsem drugo raven.

Seveda bi lahko bila podpora v določenih primerih boljša. Pri predlogah strani je omo-gočeno, da lahko več predlog strani gnezdimo drugo v drugo. To je lahko zelo koristno, ven-dar se moramo v tem primeru odpovedati delu v načrtovalskem (Design) načinu, to pa precej zmanjša uporabnost. Malce boljša bi lahko bila tudi podpora internacionalizaciji spletnih reši-tev. Za osnovne potrebe je solidna, ko pa gra-dimo kompleksnejše strani, je marsikaj treba postoriti ročno. Vsekakor seznam želja, ki jih bomo morda našli v naslednji različici z delo-vnim imenom Orcas.

PREIZKUSI


nternet in podporne tehnologije se spo-prijemajo oziroma se bodo v bližnji pri-hodnosti spoprijemale s problemi na vsaj treh frontah. Aktualna struktura imen-skega prostora omejuje število končnih

internetnih naslovov, saj internet ni bil načr-tovan kot univerzalna komunikacijska infra-struktura. S tem, ko postajajo del omrežja po-leg računalniških sistemov tudi razna tipala in vse mogoče naprave, je osnovni imenski pros-tor postal pretesen. Težave odpravlja internet-ni protokol št. 6 (Internet Protocol version 6, IPv6), kjer so meje postavljene v bilijonih raz-položljivih naslovov na kvadratni meter zemelj-skega površja.

Druga omejitev interneta je obvladovanje kakovosti prenosa. V aktualnih tehnoloških različicah segmentacije prenosa ni mogoče za-gotoviti, čeprav so nekatere podporne tehno-logije, prek katerih se pretaka internetni pro-met, to v osnovi omogočale (omrežje ATM na primer). Kakovost storitev (Quality of Service, QoS) omogoča določiti prioriteto podatkovnih

paketov, ki se pretakajo po omrežjih in so pred-met obdelave v vozliščih. Prioriteta ima seve-da vpliv na samo (zagotovljeno) hitrost preno-sa (paketi z višjo prioriteto pridejo prej na vr-sto za obdelavo), vendar koncept QoS (razen na nižjih ravneh komunikaci-je) nikoli ni zaživel tako, da bi lahko uporabnik sam, brez neposrednega dosto-pa do nižjih slojev, zahte-val določene (zagotovljene) zmogljivosti. Tudi to teža-vo naj bi nekako odpravljal protokol IPv6.

Tehnološko omejitev predstavlja tudi delo s po-datkovnimi paketi pri iz-menjavi. Hrbtenico omrežja internet sestav-ljajo danes kombinacija internetnega protoko-la (Internet Protocol, IP) in protokola nadzora nad prenosom (Transmission Control Protocol, TCP). Protokol TCP je tik pod aplikacijami, ki za-htevajo izmenjavo podatkov, in nad internet-nim protokolom, ki skrbi za izmenjavo poda-tkovnih paketov. V času načrtovanja je protokol TCP predstavljal napredni način paketne obde-lave podatkov. Pred pošiljanjem razkosa s stra-ni (spletnih) aplikacij posredovane podatkovne tokove v zaporedno označene podatkovne pa-kete, ki potujejo od pošiljatelja k prejemniku, tam pa so paketi zloženi nazaj v izvorni blok podatkov. Izbira ustrezne dolžine paketov in izvajanje nadzora pri dostavi so ključnega po-mena za zanesljiv prenos podatkov, kar proto-kol TCP tudi omogoča. Vendar pa ravno zago-tavljanje robustnega delovanja s potrditvami o uspešnem prenosu kritično vpliva na konč-no hitrost prenosa.

Ozko grlo

Eden izmed ključnih dejavnikov, ki vpliva-jo na hitrost izmenjave podatkov, je (poleg raz-položljive pasovne širine seveda) zgostitev pro-meta. Aktualna omrežja namreč ne vključujejo ustreznih tehnik, ki bi komunicirajoče aplikaci-je obveščale o trenutni zmogljivosti. Pošiljanje

podatkov je tako nenadzorovano, saj so aplika-cije navadno zasnovane tako, da vedno poiz-kušajo komunicirati z najvišjo hitrostjo. Ker se v takih primerih lahko zgodi, da so paketi na poti izgubljeni, omogoča protokol TCP vnovič-

no pošiljanje, to pa se lah-ko pozna v še večji količini (spet) posredovanih poda-tkovnih paketov in s tem večji možnosti, da se pre-nosna pot enostavno do konca zapolni.

Do zgostitve pride za-radi omejenih zmogljivo-sti omrežja, kot je pasov-na širina oziroma pretoč-nost povezav, zmogljivo-

sti stikal in predvsem nenadzorovane komuni-kacije. Rezultat so predolge čakalne vrste pa-ketov, ki jih vozlišča ne morejo (več) obdelati. Logična posledica takih primerov so izgublje-ni paketi in s tem počasnejša izmenjava poda-tkov. Povečanje zmogljivosti stikal in usmerje-valnikov ter večanje pasovne širine problema ne odpravlja, saj bi bilo treba pri takem pristo-pu optimizirati celotno omrežje (vsa stikala in drugo opremo), to pa v praksi ni izvedljivo.

Težave zgostitve prometa lahko rešujemo na več načinov. Delovanje protokola TCP teme-lji na potrditvah o prenosu oziroma nadzoru zgostitve na podlagi izgub (t. i. loss-based). Če pošiljatelj ne prejme potrditve o dostavi pake-ta, je paket poslan še enkrat z zamikom dvoj-ne dolžine začetnega intervala. Če tudi z dru-gim poizkusom pošiljatelj ne pridobi potrditve, je postopek treba ponoviti s štirikratnikom za-četnega intervala, nato z osemkratnikom itd. Rezultat pristopa je vedno nižja hitrost preno-sa, saj se pušča na voljo vedno več časa za pre-verjanje uspešnosti prenosa. Ko je končno do-sežena ustrezna hitrost prenosa, gre nato za nasproten proces poizkusa povečanja hitrosti, ki pa je v nasprotju z zniževanjem hitrosti (za faktor dva nižje ob vsakem poizkusu) linearen. Problem zelo pogosto občutimo pri prenosu da-totek po spletu. Če hitrost v kratkem času dra-stično upade, je povratek na začetno hitrost iz-

FAST, hitrejši TCP/IPZa pohitritev prenosa podatkov prek internetnega omrežja danes prevladujejo različne tehnike, ki poizkušajo povečati predvsem pasovno širino fiksnih ali brezžičnih povezav. Hitrost pa dejansko ni odvisna zgolj od fizičnih zmogljivosti, temveč ima pomembno vlogo tudi ustrezno delo s podatkovnimi paketi oziroma nadzor nad prenosom podatkov. Hitri protokol FAST odpravlja nekatere ključne probleme aktualne infrastrukture in postreže s trikrat hitrejšo izmenjavo.

mag. Aljoša Jerman Blažič

I

NOVE TEHNOLOGIJE

» Temeljno načelo tehnike FAST je prilagajanje hitro-sti aktualni zmogljivosti omrežja glede na obreme-njenost s pretokom podatkov. Za razliko od protokola TCP, pri katerem temelji prilagajanje na iskanju izgub-ljenih paketov, FAST sproti meri zmogljivost na pod-lagi zakasnitve (packet-delay) in izgubljenih paketov (packet-loss).

» Komponente tehnike FAST delujejo uskla-jeno in omogočajo posamično izpopolnje-vanje (z izboljšanimi algoritmi).


NOVE TEHNOLOGIJEredno počasen. Težava pride še posebej do izra-za pri večjih hitrostih prenosa (za kar TCP prav-zaprav sploh ni bil načrtovan).

Tehnika potrjevanja prenosa se dobro ob-nese v primeru zgoščenega prometa oziroma ozkih grl na poti med točkama izmenjave po-datkov. Protokol TCP je bil leta 1981 s tem na-menom tudi tako načrtovan, vendar je postalo zelo hitro očitno, da tehnika slabo vpliva na hi-trost prenosa. Predlagane so bile različne teh-nike, predvsem na ravni nadzora pretoka (flowcontrol) in zgostitve (congestion control) ter iz-ogibanja zgostitve prometa (network congesti-on avoidance). Različni mehanizmi protokola TCP (sliding window, slow-start algorithm, congestion avoidance algorithm, fast retrans-mit and fast recovery algorithm ipd.) omogoča-jo izogibanje zgostitvam in pospeševanje pro-meta. V času razvoja so bile tako predlagane tudi številne izboljšave, kot je protokol TCP vi-sokih hitrosti (High Speed TCP), TCP Vegas, TCP Westwood, H-TCP in navsezadnje FAST.

Hitro aktivno upravljanje čakalnih vrst protokola TCP (Fast Active queue management Scalable Transmission Control Protocol, FAST) predstavlja eno izmed rešitev z vključenimi na-prednejšimi algoritmi za upravljanje zgostitev. Tehnika FAST je že v sami osnovi osredotočena predvsem na reševanje težav pri povezavah na velikih razdaljah in s hitrimi prenosi.

Merjenje zaostanka

Za razliko od standardnega prenosa TCP, kjer temelji prilagajanje zgostitvi prometa na iskanju izgubljenih paketov (loss-based), teme-lji tehnika FAST na merjenju zaostanka odziva (delay-based), ki upošteva dejansko zmogljivost povezave od točke do točke. Manjša hitrost pre-nosa oziroma večji zamik se namreč pozna med drugim ravno v zgostitvi prometa.

Tehnika FAST definira štiri komponen-te, ki se ukvarjajo z merjenjem zgostitve pro-meta in prilagajajo hitrost pošiljanja poda-tkov. Posamezne komponente, ki interpretira-jo ustrezne algoritme za merjenje in prilagaja-nje, so med drugim definirane samostojno zato,da je možno v prihodnje posamezno kompo-nento neodvisno nadgrajevati (z vključevanjem izboljšanih algoritmov).

Nadzor nad podatki (data control) ugotovi, katere pakete je treba v danem trenutku komu-nikacije poslati, pri čemer nadzor nad oknom (window control) določi, koliko naj bo teh pa-ketov. Časovno komponento, torej kdaj je tre-ba pakete poslati, določi komponenta za nadzor nad pretokom (burstness control). Odločitve so usklajene ob pomoči informacij, ki jih zagotovi (temeljna) komponenta za ocenjevanje oziroma odločanje (estimation).

Komponenta za ocenjevanje meri odzive na poslane pakete. V primeru pozitivnega odzi-

va izračuna čas, ki je potreben za prenos pake-ta do prejemnika in odziva nazaj k pošiljatelju (Round Trip Time, RTT). S tem določi povprečni zaostanek (delay) pri prenosu in minimalen čas RTT. Ob negativnem odzivu enostavno obvesti druge komponente o izgubi konkretnega pake-ta (in postopek ponovi).

Rezultati meritve komponente za ocenje-vanje so vhodni podatki za izračun zgostit-ve prometa (kar izvaja komponenta za nadzor nad oknom). Okno interpretira zaostanek za-radi zgostitve v primerjavi s hitrostjo prenosa. Protokol TCP deluje samo na podlagi iskanja iz-gubljenih paketov in spremeni okno za enkrat pri uspešnem prenosu (torej poveča hitrost pre-nosa) oziroma za dvakrat pri izgubi paketa (hi-trost zmanjša za dvakrat). FAST poleg izgube paketov upošteva tudi zaostanek in preraču-nava okno zgostitve na podlagi povprečnega RTT in povprečnega zaostanka (ki ga izračuna komponenta za oceno). Na podlagi merjenja za-ostanka lahko okno povečuje za največ dvakrat (enako kot pri TCP) oziroma zveča eksponentno (v nasprotju z linearnim porastom pri TCP), to pa se pozna v bistveno hitrejšem povečanju hi-trosti. Poleg tega lahko FAST ob izgubi paketov tudi popolnoma zaustavi prenos (ga ne zmanj-ša) in ga znova vzpostavi šele takrat, ko se raz-mere stabilizirajo.

Pri prenosu podatkov prihaja do različnih okoliščin oziroma dogodkov, ki jih interpreti-rajo pošiljanje paketa, izguba paketa, potrdi-lo o prejemu paketa in konec RTT. Za vsak do-godek izračuna komponenta za oceno povpre-čen zaostanek (queueing delay) na podlagi ka-terega določi komponenta za nadzor nad pre-tokom, ali naj se (podatkovni) paketi pošljejo. Ob vsakem koncu RTT ista komponenta izra-čuna prepustnost na podlagi osvežene vredno-sti okna, ki ga zagotovi komponenta za nadzor nad oknom s konstantnimi časovnimi interva-li merjenja na podlagi potrdila o prejemu pa-keta in na podlagi predhodnega merjenja RTT. V času odpravljanja izgubljenih paketov je tre-ba okno sproti osveževati glede na podatke o zgostitvi v omrežju. Na tej podlagi lahko poši-ljatelj ob izgubi paketa določi, ali naj se paket pošlje nemudoma še enkrat oziroma takrat, ko bodo razmere boljše.

Tehnika FAST torej deluje na sprotnem mer-jenju karakteristik omrežja in dopolnjuje teh-niko merjenja zgostitve na podlagi izgubljenih paketov z merjenji zaostanka. Ravno merjenje zaostanka pri prenosu razkriva karakteristiko danega omrežja. S tem se FAST nemudoma od-ziva na aktualno zmogljivost in prilagaja hi-trost pošiljanja podatkovnih paketov. Na zelo ustrezen način rešuje tudi problem zgostitve, ki se dogaja zaradi nenehnega pošiljanja (s si-cer zmanjšano hitrostjo), saj omogoča reanima-cijo povezave (vnovičnega pošiljanja) šele tedaj, ko se razmere stabilizirajo.

Ena izmed zanimivih prednosti nadgradnje protokola TCP s tehniko FAST je, da ne zahteva obsežnejšega posega v infrastrukturo. Uvedba je namreč možna na obstoječi strojni opremi z integracijo komponent tehnike FAST. Vmesna vozlišča pri tem ne igrajo nobene vloge, saj gre za komunikacijo oziroma merjenje zaostankov med dvema končnima točkama. Protokol TCP s tehniko FAST je že na voljo za nekatere opera-cijske sisteme, kot je Linux.

Zmogljivost

Kot je sicer značilno za internetne tehnolo-gije, je tudi novi protokol plod sodelovanja raz-iskovalnih institucij pri reševanju težav preno-sa prek obstoječih tehnik. Kalifornijski institut Caltech je v sodelovanju z ameriškimi in ev-ropskimi institucijami definiral protokol FASTna podlagi TCP in že pred leti izvedel različ-ne poizkuse, ki dokazujejo uporabnost tehni-ke. Seveda so bili poizkusi osredotočeni na iz-menjavo večjih količin podatkov (terabajti) na večje razdalje (povezav prek Atlantika).

Na osnovi standardnih dolžin paketov, ki so značilne za današnja omrežja, doseže klasični protokol TCP prepustnost 266 Mb/s pri velikih razdaljah (10 tisoč kilometrov in več). Če meri-mo izkoriščenost povezav na podlagi TCP, naj bi se številka zaustavila pri 27 odstotkih. To je rezultat hitrega zmanjšanja pretoka (zaradi zgostitve) in počasnega povečanja.

Tehnika FAST doseže s povprečnim preno-som 925 Mb/s več kot trikrat boljši izkoristek, kar 95-odstotnega. Če pri tem omogočimo še vzpostavitev (do 10) vzporednih povezav (kar je bilo tudi dejansko preizkušeno pri poveza-vi organizacije Caltech in švicarskega centra CERN), kar FAST podpira, se rezultat povzpne na 8609 Mb/s z 88-odstotnim izkoristkom.

Prihodnost

Rezultate, ki jih dosežemo s hitro tehniko FAST, je seveda treba interpretirati na pravi na-čin. Gre predvsem za reševanje problemov ve-likih razdalj in večjih količin podatkov. Še ved-no pa ni jasno, kako se protokol dejansko ob-naša pri majhnih hitrostih oziroma slabih po-vezavah.

FAST tudi ni edini, ki se ukvarja s problema-tiko protokola TCP. TCP visokih hitrosti (High Speed TCP) je bil predlagan celo kot standard pri organizaciji IETF (kjer sliši na ime RFC 3649). V vsakem primeru je jasno, da je internet že zdavnaj dosegel omejitve, ki jih odpravljajo bolj ali manj začasne rešitve. Da bi zagotovili hitrej-ši prenos podatkov, ne bo dovolj poseči zgolj po prepustnejših povezavah (kot je večanje pasov-ne širine), temveč bo treba odpraviti tudi kon-kretne težave pri nadzoru nad pretokom. Ena izmed možnosti je zagotovo FAST.

TELEVIZORJI LCD


TELEVIZORJI LCDse pomerijo

med sebojV prejšnji številki smo ugotovili, da se ploski televizorji zaradi večje ločljivosti in digitalne narave svojih zaslonov precej bolje znajdejo v navezi z računalnikom in so pravzaprav eden od vzrokov, da se peceji čedalje pogosteje naseljujejo tudi v dnevnih sobah. A teorija je eno, resnično življenje pa pogosto nekaj drugega, zato smo se odločili, da preizkusimo nekaj televizorjev LCD in si od blizu ogledamo, kakšne so razlike med njimi.

Nikolaj Pečenko

TELEVIZORJI LCD


TELEVIZORJI LCD

eoretično-tehnološki uvod, s ka-kršnim navadno začnemo podo-bne preizkuse, bomo tokrat kar preskočili, saj smo se z rabo plo-skih televizorjev in njihovimi last-nostmi ter razlikami, recimo ločlji-vostjo, podrobno ukvarjali v prejš-nji številki, več o načinu delovanja

različnih vrst zaslonov pa si lahko preberete v prispevku Ploski zasloni pod drobnogledom v tej številki. Lotimo se torej raje kar dela.

Kako smo preizkušali?

Najprej smo si ogledali, kako se televizor izkaže pri svoji osnovni nalogi, torej prikazo-vanju televizijske slike, nato je prišlo na vrsto predvajanje filmskih devedejev, za konec pasmo na televizor priključili še računalnik in si ogledali, kako se izkaže v vlogi velikega moni-torja in pri tem uporabili program Display Mate for Windows, ki ga sicer uporabljamo tudi za preizkušanje monitorjev.

Z računalnikom smo lahko preizkusili tudi predvajanje videa visoke ločljivosti pri ločljivo-sti 1280 x 720 pik, saj televizije visoke ločljivo-sti pri nas še nimamo, na predvajalnike HD-DVD in Blu-Ray bo pa tudi treba počakati vsaj še nekaj mesecev. Kako smo do filmov v visokiločljivosti prišli, pa raje ne vprašajte. J

Pozorni smo bili predvsem na kakovost sli-ke, kontrast, barve in ostrino. Zvoka sicer nis-mo ravno zanemarili, a ker se nam zdi, da je manjši greh, če velikega in dragega televizorja LCD ne priključite na dodatno prostorsko ozvo-čenje, mu nismo pripisovali prav velike teže.

Kaj izbrati?

Zlatih monitorjev tokrat nismo podeljevali, predvsem zato, ker smo preizkusili le dober du-cat modelov, ki sicer res predstavljajo kar dober presek trenutne ponudbe televizorjev, še zdaleč pa ne popolnega, saj je mogoče v domačih trgo-vinah kupiti nekajkrat več različnih modelov.

Pa tudi če bi preizkusili vse, bi imeli težave, kajti kakovost televizijske slike je vsaj deloma odvisna od gledalca. Nekomu so namreč všeč bolj žive barve, drugi je bolj občutljiv za čim večjo globino črne barve in kontrast, tretji pa morda daje večji poudarek ostrini.

Zaradi tega je tudi nemogoče reči, kateri televizor je najboljši. Nam je bila, recimo, naj-bolj všeč slika Panasonicovega televizorja LCD in Hitachijevega plazemskega televizorja (ki pa je tu sodeloval zunaj konkurence), le za subjek-tivni las ali dva so zaostajali Hitachijev LCD, Sony in Toshiba, pa tudi drugi v resnici niso bili prav daleč.

Če vam več kot kakovost televizijske pome-ni kakovost računalniške slike, se splača odlo-čiti za Medialine, če bi radi pripravljeni pričaka-

li HD-DVD, blu-ray, Xbox in televizijske oddaje s 1080 vrsticami ločljivosti, pa bo verjetno naj-boljša izbira BenQ.

Dobro novico imamo tudi za vse, ki morajo varčevati. Razlike v kakovosti so sicer opazne, a v resnici so precej manjše kot razlike v ceni, in tudi z najcenejšimi modeli na preizkusu bo-ste lahko brez pretiranega žrtvovanja uživali v televizijskih oddajah, filmskih devedejih ali ra-čunalniških igrah.

BENQ DV-3750Kaj: Televizor LCD.Velikost: 94 cm.Prodaja: Avtera, www.avtera.si.Cena: 454.656 tolarjev.

Televizijska ločljivost, kakovost slike, nima zvočnikov, velikost zaslona, daljinski krmilnik.

Računalniška ločljivost, nima HDMI.

Televizorje smo razvrstili po abecedi in na prvem mestu se je znašel tajvanski BenQ. Njihov model s 94-centimetrskim zaslonom je posebnež v več pogledih. Že kar takoj se na-mreč izkaže, da ga lahko kupimo brez zvočni-kov, kar se bo morda komu zdelo nenavadna odločitev, a je pravzaprav dobrodošla lastnost.

Odkar tudi pri nas domači kino s prostor-skim ozvočenjem ni več nikakršna redkost, postajajo v televizor vgrajeni zvočniki čedalje manj potrebni. V domačem kinu televizor pri-ključimo na prostorsko ozvočenje in ga poslu-šamo z zvočniki domačega kina, ki so pravilo-ma veliko boljši od malih, v televizor vgrajenih zvočnikov. In tudi če prostorskega ozvočenja nimamo, temveč samo navadno stereofonsko, lahko nanj priključimo tudi televizor in vgra-jeni zvočniki so znova odveč.

Celo če v dnevni sobi sploh nimamo zvoč-nikov, je možnost izbire dobra zamisel. Stereofonski ojačevalnik je v BenQov televizor

vgrajen in nanj lahko priključimo katerikoli par zvočnikov, ki jih izberemo glede na našo za-htevnosti in debelino denarnice. Ali pa se, če bi radi imeli televizor z navadnimi »televizijski-mi« zvočniki, odločimo za BenQove, ki stanejo 45 tisočakov in jih enostavno pritrdimo na te-levizor. Skratka, po želji.

Druga posebnost televizorja je njegova loč-ljivost. Zaslon ima namreč kar 1920 x 1080 pik in to navadno označujejo kot polno ali pravo vi-soko ločljivost (full ali true HD), za razliko od »navadne« visoke ločljivosti s 1280 x 720 pika-mi. Na trgu je sicer še nekaj televizorjev s takš-no ločljivostjo, a zaenkrat vsi sodijo v (naj)viš-ji cenovni razred, medtem ko je BenQov kljub večji ločljivosti eden cenejših s 94-centimetr-skim zaslonom.

Vendar ni vse tako lepo, kakor se zdi na prvi pogled. Polna visoka ločljivost namreč deluje samo s prepleteno sliko (1080i) in jo je mogo-če doseči le na komponentnem video vhodu. To pomeni, da lahko z njo gledamo le televizijske oddaje v visoki ločljivosti, ki so pri nas doseglji-ve le naročnikom satelitske televizije Euro 1080. Poleg tega lahko nanj priključimo tudi Xbox 360, ki prav tako podpira ločljivost 1080i, po-tem pa se zaenkrat možnosti že končajo.

Izbira takega televizorja je torej bolj nalož-ba v bližnjo prihodnost, ko bomo lahko nanj priključili tudi druge igralnike prihajajoče ge-neracije, recimo Playstation 3, in predvajalni-ke HD-DVD in blu-ray. In v nekoliko bolj odda-ljeno, ko bomo tudi pri nas dočakali televizijo visoke ločljivosti.

Polna visoka ločljivost bi nam prišla precej bolj prav, če bi lahko na televizor s takšno loč-ljivostjo priključili tudi računalnik, žal pa to ne gre. Na digitalnem vhodu DVI televizor podpi-ra samo ločljivosti do največ 1280 x 1024 pik. Ker ima zaslon seveda ločljivost 16 : 9, takš-

se pomerijo med seboj

T

» BenQ DV-3750

TELEVIZORJI LCD


na ločljivost ni najprimernejša, temveč je bo-lje izbrati, recimo, 1280 x 720, pri čemer smo sicer najprej imeli nekaj manjših težav, a nam jih je z naprednimi nastavitvami grafične kar-tice uspelo rešiti.

Kljub prevzorčenju je ostrina slike dobra. Višja ločljivost se še najbolj pozna, če televi-zor gledamo z nekoliko manjše oddaljenosti, saj zlepa ne bomo videli pik, iz katerih je se-stavljena. Za čim boljši prikaz prepletene te-levizijske oziroma video slike skrbi priznani Faroudjev procesor DCDi. Slika je zelo enako-merno osvetljena, tudi svetlost je zelo dobra, prav veliko pa ne moremo zameriti niti kon-trastu. Ni sicer najboljši, kar smo jih videli na tokratnem preizkusu televizorjev, kljub visoki tovarniško prijavljeni vrednosti, a to bo motilo le večje pikolovce.

Pohvalimo lahko tudi naravnost in živost barv. Za povrh lahko sliko tudi zelo dobro pri-lagodimo svojemu okusu, viru videosignala in osvetljenosti prostora. Dovolj dobro zna prilago-diti televizijsko sliko v razmerju 4 : 3 svojemu širokemu zaslonu, vendar imajo nekateri drugi televizorji tudi več možnosti za prilagajanje.

BenQov televizor podpira sliko v sliki in sli-ko ob sliki. Ker nima dveh sprejemnikov, je dru-ga slika lahko samo z zunanjega vira, digitalne-ga ali analognega. Daljinski krmilnik je nekoli-ko nenavaden, a se z zelo natančnimi kovinski-mi tipkami odlično izkaže. Tudi nabor priključ-kov je dober. Nima sicer priključka HDMI, zato pa ima tako DVI kakor VGA. Koristna utegne-ta biti tudi dva komponentna videovhoda, saj imamo lahko tako na najboljši možni način na televizor priključeni dve videonapravi, recimo predvajalnik DVD in Xbox.

BenQov televizor se v resničnem življenju iz-kaže zelo dobro, zlasti v klasični televizijski vlo-gi in pri predvajanju devedejev. Tudi računalni-ška slika je bila dovolj dobra za vsakdanje delo, kljub temu da nismo mogli uporabljati prave ločljivosti zaslona. Na preizkusu smo imeli sicer tudi boljše televizorje, a če upoštevamo velikost zaslona in ceno, sodi BenQov televizor med mo-dele, ki si, če kupujete nov televizor, vsekakor zasluži vašo pozornost. Še posebno, če računa-te, da boste televizor uporabljali dlje kakor, re-cimo, pet let in bi bili radi pripravljeni na viso-ko ločljivost s 1080 vrsticami.

GERICOM GTV 2702Kaj: Televizor LCD.Velikost: 68 cm.Prodaja: Anni, www.anni.si.Cena: 179.900 tolarjev.

Cena, slika v sliki. Računalniška ločljivost, oblika.

Televizorji LCD se sicer vztrajno cenijo, a so v primerjavi s klasičnimi televizorji kljub temu še vedno kar pošteno dragi. Ker se cena z ve-likostjo močno veča, je edina možnost za več-

ji prihranek odločitev za katerega od manjših, 66- ali 68-centimetrskih modelov. In da bi se prepričali, čemu vse se moramo pri tem odreči, smo preizkusili tudi enega od najcenejših mo-delov, kar jih trenutno lahko kupite pri nas.

Gericom je pri nas sicer bolj znan po pre-nosnih računalnikih in monitorjih, a se že ne-kaj časa kar uspešno ukvarja tudi s televizorji. 68-centimetrski zaslon je sicer opazno manjši od 81-centimetrskega, a kakor smo pojasnili v prejš-nji številki v prispevku o televizorjih, je razlika pravzaprav samo v oddaljenosti, s katere televi-zor gledamo, saj je ločljivost televizijske slike ne glede na velikost televizorja enaka. Fotelj bo to-

rej treba premakniti malo bliže in razliko v veli-kosti smo že nadoknadili. Kaj pa kakovost?

Gericomov televizor na prvi pogled deluje precej neugledno in zlasti z zadnje strani je vi-deti zelo češko. Oziroma kitajsko. A kakovost na srečo ni odvisna od oblike in ko smo televi-zor prižgali, smo z olajšanjem ugotovili, da se prijazna cena pri kakovosti slike zelo malo po-zna. Prav z najboljšimi se seveda ne more ena-kovredno meriti, a kontrast, barve in ostrina so bili na več kot zadovoljivi ravni. Še poseb-no, ker jih lahko tudi zelo dobro prilagodimo razmeram in okusu. Zvezno lahko na primer spreminjamo jakost osvetlitve zaslona (bac-

» Gericom GTV 2702

» Gericom GTV 37

TELEVIZORJI LCD


klight), česar tudi pri večini dražjih modelov ne moremo.

Pri prilagajanju klasične televizijske slike ši-rokemu zaslonu imamo na voljo običajne mož-nosti, tudi anamorfno raztegovanje, ki pa kar opazno poslabša ostrino slike. Zato pa je ena od močnejših strani Gericomovega televizor-ja prikazovanje slike v sliki. Vgrajena sta dva sprejemnika, v oknu pa lahko vidimo tudi ra-čunalniško sliko. Izbiramo lahko med dvema velikostma in štirimi položaji okna z dodatno sliko ali uporabimo sliko ob sliki.

Da imamo opravka z nekoliko starejšim modelom zaslona, razkrije njegova ločljivosti – 1280 x 720 pik. To načeloma sploh ni pomanj-kljivost, saj je natanko takšna ločljivost videa

visoke ločljivosti. Težava je le v tem, ker lahko video visoke ločljivosti, vsaj zaenkrat, pri nas gledamo le z računalnikom, pri tem pa smo na-leteli na manjše težave z izbiro ločljivosti. Če smo v računalniku izbrali ločljivost zaslona, smo sicer sliko videli, a je bila precej meglena. Dobro računalniško sliko smo dobili le pri ločlji-vosti 1024 x 768 pik. Ni bila sicer idealna, a na-pake zaradi prilagajanja ločljivosti so bile pre-senetljivo majhne in povsem nemoteče.

Tudi nabor priključkov na zadnji strani je presenetljivo bogat in manjka pravzaprav le HDMI, še en znak, da ne gre za ravno najnovej-ši model. Daljinski krmilnik je precej povpre-čen, a je upravljanje kljub temu enostavno, tudi po zaslugi preglednih zaslonskih menujev.

Davek za nizko ceno je torej presenetlji-vo majhen in še največji je velikost zaslona. Kakovost slike se sicer prav tako ne more pov-sem enakovredno primerjati z dražjimi modeli, a so kakovostne razlike vendarle veliko manj-še od cenovnih.

GERICOM GTV 37Kaj: Televizor LCD.Velikost: 94 cm.Prodaja: Anni, www.anni.si.Cena: 389.900 tolarjev.

Cena, velikost. Računalniška ločljivost.

Drugi Gericomov televizor na preizkusu je iz nekoliko drugačnega testa. Sicer precej brez

HITACHI 42PD7200Kaj: Plazemski televizor.Velikost: 107 cm.Prodaja: Lukvel, www.lukvel.si.Cena: 780.000 tolarjev.

Kakovost televizijske slike, velikost zaslona, motoriziran pod-stavek.

Računalniška ločljivost.

Tole je sicer preizkus televizorjev LCD, a ker nas je zanimalo, tako kakor bo verjetno tudi marsikaterega bralca, kakšne so v resničnem življenju razlike med tele-vizorji LCD in njihovimi plazemskimi bratranci, smo si za pokušino podrobneje ogledali tudi en plazemski model in bolj po naključju kakor načrtno izbrali Hitachijevega, ki sodi v višji kakovostni razred.

Plazemski televizorji so večji od povprečno velikih te-levizorjev LCD in 106-centimetrski, kakršnega smo pre-izkusili, so na spodnji velikostni meji. Drugače pa je pla-zemski Hitachi oblikovno zelo podoben tekočekristalnemu mode-lu. Prav tako ima par zvočnikov, ki jih moramo na televizor name-stiti sami, če jih seveda na njem sploh potrebujemo. Tudi podstavek je enak, torej motoriziran, pa čeprav pri plazemskem televizorju, ki ima precej boljšo kotno vidljivost, ni tako zelo koristen. Prav enak je tudi daljinski krmilnik.

Podobnosti se nadaljujejo tudi v notranjosti, kjer za prikazovanje te-levizijske in video slike skrbi tehnologija Picture Master. In ko smo dru-gega ob drugim gledali oba televizorja, smo se lahko prepričali, da je tudi slika presenetljivo podobna. Kontrast je bil, kakor se za plazemski televizor spodobi, nekoliko boljši, a še zdaleč ne toliko, kakor bi morda pričakovali, če bi primerjali samo številke tovarniških podatkov. Pri temnejših scenah in v globokih sencah je videti nekaj več podrobnosti, a to opazimo le, če se dovolj osredotočimo na iskanje razlik. Tudi barve so bile nekoliko boljše, a so bile razlike še precej manjše.

S prostim očesom skoraj neopazna je tudi razlika v ločljivosti, predvsem zato, ker Hitachijev plazemski televizor sodi med modele z višjo ločljivostjo, 1024 x 1024 pik (cenejši plazemski televizorji ima-jo namreč še vedno samo 852 x 480 pik). Na prvi pogled nenavadna ločljivost je posledica pravokotno oblikovanih pik. Elektronika mora v vsakem primeru ločljivost videosignala prilagajati ločljivosti zaslo-na, a ji to zelo dobro uspeva.

Ko smo na televizor priključili računalnik, se je izkazalo, da mo-ramo izbrati ločljivosti 1024 x 768 pik, ker pa je to slika z razmerjem stranic 4 : 3, je na zaslonu 16 : 9 nekoliko razširjena. Na preizkusnih

rastrih so se razločno opazile

napake zaradi pri-lagajanja ločljivosti, pri vsakdanjem delu pa to ni bilo moteče.

Kljub temu da ločljivost v vodoravni smeri ne zadostuje povsem za prikaz videa visoke ločljivosti (1280 x 720 pik), tega v resničnem življe-nju pravzaprav ne opazimo. Le če zelo natančno opazujemo določene scene z veliko podrobnostmi, in to pri ustavljeni sliki, tu in tam opa-zimo kakšno neostro podrobnost, ki je na zaslonu LCD videti bolje.

Še najopaznejša razlika med plazemskim televizorjem in televi-zorjem LCD so večje pike, ki sestavljajo plazemski zaslon. Pri plazem-skem televizorju je posamezna pika široka 0,9 mm, pri Hitachijevem modelu LCD pa samo 0,5 mm (in pri BenQovem modelu še nekoliko manjša). To je, če se usedemo dovolj blizu televizorja, kar dobro vid-no. Takoj opazna je tudi razlika v kakovosti slike, seveda v korist pla-zemskega modela, če na zaslon gledamo s strani.

Ali, če na kratko povzamemo, razlike so sicer majhne, a če bi radi imeli zelo velik televizor in nanj po možnosti ne nameravate priklju-čevati računalnika, je plazemska tehnologija trenutno boljša in veči-noma tudi cenejša izbira. Za prikaz računalniške slike je sicer plazem-ski televizor povsem uporaben, a zaradi manjše ločljivosti, ki jo lahko uporabimo, pa tudi zaradi same kakovosti slike, se pri tem ne odreže tako dobro kakor večina televizorjev LCD.

TELEVIZORJI LCD


domišljije oblikovani 94-centimetrski model sodi v novejši rod televizorjev LCD z zaslonsko ločljivostjo 1366 x 768 pik. Namenjen je vsem, ki imajo občutek, da bo kateri od 81-centime-trskih modelov premajhen za njihovo dnevno sobi, pri tem pa ne bi radi zapravili več, kot je nujno treba.

Za svoj denar bodo dobili veliko, in to ne samo v centimetrih. Kakovost slike je namreč presenetljivo dobra. Kontrast je dober in tudi v temnih delih slike vidimo dovolj podrobnosti. Tudi barve so več kot solidne. S prav najboljši-mi televizorji se sicer ne more meriti, a ti so vsi po vrsti kar precej dražji.

Možnosti za ročne popravke slike je dovolj, čeprav pri tem Gericomov televizor ne odsto-pa od povprečja. Pri prilagajanji navadne tele-vizijske slike širokemu zaslonu imamo nekaj več možnosti kot pri povprečnem televizorju. Pri anamorfnem raztegovanju sicer malce trpi ostrina, a ob to težavo trčimo tudi pri marsi-katerem drugem televizorju.

Televizor podpira sliko v sliki (in sliko ob sliki), a ker ima vgrajen en sam sprejemnik, le iz zunanjih virov. Na srečo sta med njimi tudi VGA in DVI, torej lahko v oknu gledamo tudi računalniško sliko.

Ko smo na televizor priklopili računalnik, smo žal ugotovili, da tako kakor pri večini mo-delov ne moremo uporabiti prave ločljivosti za-slona. Najboljšo sliko smo dosegli pri ločljivosti 1024 x 768 pik. Uporabili smo lahko tudi 1360 x 768, vendar ostrina kljub večji ločljivosti ni bila tako dobra.

Nabor priključkov je dober, čeprav bodo bolje opremljeni uporabniki morda pogrešali HDMI. Televizor je dovolj pameten, da ve, na katerih vhodih imamo priključene svoje napra-ve, in nezasedene pri izbiri vira videosignala enostavno preskoči. Malenkost, brez katere bi prav tako preživeli, a nas je vsakokrat sproti razveselila, še posebej, ker tako pametni niso niti bistveno dražji televizorji.

Nadpovprečno priročen je tudi daljinski kr-milnik. Všeč nam je bila na primer posebna tip-ka za PC, s katero takoj preklopimo na prikaz

računalniške slike. Še ena malenkost, za kate-ro bi težko rekli, da je zelo pomembna, je pa, če imate na televizor priključen računalnik, vse-kakor dobrodošla.

Gericomov 94-centimetrski televizor se je na preizkusu dobro izkazal in čeprav prav po kakovostnem vrhu seveda ne sega, ga odlikuje odlično razmerje med kakovostjo in ceno.

HITACHI PLATARA 32LD7200Kaj: Televizor LCD.Velikost: 81 cm.Prodaja: Lukvel, www.lukvel.si.Cena: 549.999 tolarjev.

Kakovost televizijske slike, motoriziran podstavek. Računalniška ločljivost, cena.

Tudi pri Hitachijevem televizorju nekaj po-sebnosti opazimo že, ko ga jemljemo iz škatle. Zvočnike moramo na primer samo namestiti na televizor. To pomeni, da zvočnike sicer v vsa-kem primeru kupimo, a jih lahko, če jih na te-levizorju ne potrebujemo, spravimo v omaro ali uporabimo kako drugače. Koristno, še po-sebej, ker bo televizor brez zvočnikov videti še nekoliko elegantnejši. Namestitev zvočnikov je

enostavna, a bo treba vendarle v predal z orod-jem po izvijač.

Drugo, kar opazimo že takoj na začetku, uporabimo pa takoj, ko je televizor priključen v električno omrežje in so baterije v daljincu, je motoriziran vrtljiv podstavek. S pritiskom na tipki daljinca lahko televizor sučemo za 30 sto-pinj v vsako smer. To se bo morda komu zde-lo precej nepotreben luksuz, a je pri televizor-jih LCD koristneje, kakor se morda zdi na prvi pogled.

Izdelovalci televizorjev LCD se sicer radi po-hvalijo z velikim, tudi več kot 170 stopinj obse-gajočim kotom gledanja, pozabijo pa povedati, kako dobro (oziroma slabo) bomo pod takim kotom videli sliko. Še več, kakovost slike se tudi pri boljših modelih opazno spremeni že pri ve-liko manjših kotih gledanja, zaradi česar je, če želimo videti kar se da dobro sliko, pomemb-no, da gledamo kar se da pravokotno na zaslon. Kadar televizor gleda več ljudi, se je sicer treba sprijazniti s takšnim ali drugačnim kompromi-som, če smo sami ali v dvoje in se imamo do-volj radi, pa je zelo koristno, če lahko televizor usmerimo natanko v pravo smer. Pa še na go-ste naredi velik vtis televizor, ki ga lahko ob-račamo kar z daljincem.

Za udobje je torej poskrbljeno, pri Hitachiju pa niso pozabili niti na kakovost. Televizijska slika je odlična in tudi pri predvajanju de-vedejev ji ne moremo prav ničesar očitati. Kontrast je izvrsten, barve pa žive in narav-ne. Hitachijeva tehnologija za izboljšavo slike Picture Master se očitno odlično izkaže.

Televizor podpira sliko v sliki, sliko ob sliki in še nekaj naprednejših možnosti (recimo tri manjše slike ob eni veliki), vendar ima samo en sprejemnik. To pomeni, da bomo lahko vi-deli dodatne slike le iz zunanjih virov. In to le iz analognih, kar pomeni, da v manjši sliki ne moremo videti računalniške slike. Lahko pa ob

V prispevku o zaslonskih tehnologijah si lahko preberete, da pri plazemskih zaslonih upo-rabljajo enake oziroma podobne fluorescenčne premaze kakor pri klasičnih televizorjih in monitorjih s katodnimi cevmi. Slaba lastnost teh premazov je spomin – če posamezna pika dolgo sveti, si to »zapomni«, in malce sveti tudi takrat, ko sicer ne bi smela. To pri televizor-jih, kjer se slika venomer spreminja, večinoma sploh ni opazno, a če dolgo časa gledamo eno postajo, se lahko zgodi, da se v kotu zaslona »vžge« logotip postaje. Še precej pogoste-je bomo na to težavo naleteli, če imamo na televizor priključen računalnik.

Hitachijev televizor za to seveda ni imun in ima vgrajene kar tri načine za odpravljanje vžgane slike. Po določenem času se lahko vklopi ohranjevalnik zaslona, če se kljub temu po-javi vžgana slika, pa lahko uporabimo Screen Wipe, belo sliko, s katero »obrišemo« zaslon. Samo logotipom televizijskih postaj je namenjen Luminance Manager, ki zmanjša svetlost slike v kotih in tako zmanjša možnost, da bi se logo vžgal v zaslon.

Vtisnjenje slike

» Hitachi Platara 32LD7200

TELEVIZORJI LCD


računalniški sliki gledamo v manjšem oknu te-levizijsko sliko.

Zelo bogat je nabor slikovnih in zvočnih na-stavitev. Odlično je poskrbljeno tudi za prilago-ditev klasične televizijske slike širokemu zaslo-nu, saj lahko na primer velikost slike tudi zvez-no spreminjamo.

Vse na žalost ni tako rožnato. Zaslon ima, kakor pri večini sodobnih televizorjev LCD, loč-ljivost 1366 x 768 pik, a če nanj priključimo ra-čunalnik, te ločljivosti ne moremo uporabiti. Ločljivost je odvisna od priključka, ki ga upo-rabimo. Pri DVI smo lahko uporabili samo loč-ljivost 1024 x 768 pik, pri VGA in HDMI pa tudi višje, a žal pri njih računalniška slika ni bila tako dobra. Na srečo je bilo to opazno pred-vsem pri preizkusnih grafičnih slikah z drob-nimi vzorci in nekoliko tudi pri drobnem bese-dili, recimo na spletnih straneh, pri igrah in z računalnikom predvajanem videu navadne ali visoke ločljivosti pa sploh ne.

Nabor priključkov je tako rekoč popoln, saj najdemo na zadnji strani prav vse vrste vide-ovhodov, za povrh pa še, kar pri televizorjih ni zelo pogosto, tudi videoizhod. Nanj lahko na primer priključimo projektor. Tudi daljinski krmilnik je zelo dober in zna, recimo, uprav-ljati tudi predvajalnike DVD vseh uglednejših znamk. Škoda le, da nima osvetljenih tipk, saj pri televizorju z motoriziranim podstavkom to ne bi smelo biti nedosegljivo razkošje.

Hitachijev televizor je odlična izbira za za-htevne gledalce televizijskih oddaj in filmov nadevedejih, nekoliko manj primeren pa je za vse tiste, ki nameravajo nanj priključiti tudi raču-nalnik. Kakovosti in opremljenosti primerna je tudi razmeroma visoka cena.

MEDIALINE 3210HALKaj: Televizor LCD.Velikost: 81 cm.Prodaja: Chip Trade, www.chiptrade.si.Cena: 319.990 tolarjev.

Dva sprejemnika, teletekst, računalniška ločljivost. Oblika, zvok.

Poleg televizorjev znanih izdelovalcev je na trgu čedalje več televizorjev manj znanih in povsem neznanih znamk, za katerimi se na-vadno skrivajo evropski trgovci, izdelujejo pa jih različni korejski, tajvanski in kitajski izde-lovalci OEM. A da ne bo pomote, s takimi tele-vizorji ni načeloma nič narobe, ker konec kon-cev v istih tovarnah izdelujejo tudi televizor-je precej uglednejših znamk, za povrh pa vsi uporabljajo zaslone samo peščice izdelovalcev. Samo oba največja izdelovalca, LG.Philips in Samsung, naredita skupaj nekaj več kakor 40 odstotkov vseh zaslonov LCD.

Značilen primer je Medialine, blago-vna znamka nizozemskega podjetja NBMI (Netherlands Business Machines International), čigar televizorji so narejeni v Koreji (kot piše na

škatli) in sestavljeni na Nizozemskem (kot piše na nalepki na zadnji strani televizorja), vgra-jene pa imajo zaslone nizozemsko-korejskega podjetja LG.Philips.

Podobno kakor pri Hitachijevih televizorjih moramo tudi pri Medialineu najprej v omaro z orodjem po izvijač. In to celo, če ne name-ravamo nanj pritrditi zvočnikov. Pod televizor moramo namreč s petimi vijaki najprej pritrdi-ti podstavek, da ga sploh lahko postavimo na mizo. Razen seveda, če bi radi televizor obesi-li na steno.

Kljub manj znani znamki se je televizor do-bro izkazal na našem preizkusu. Zlasti nas je razveselilo, da smo lahko nanj priključili raču-nalnik pri pravi zaslonski ločljivosti, 1366 x 768 pik. Ostrina računalniške slike je zato brezhib-na in od vseh televizorjev, kar smo jih tokrat preizkusili, najboljša.

Dobre so tudi druge lastnosti slike, na pri-mer kontrast, pa čeprav je tovarniški podatek (1 : 1200) nedvomno rahlo pretiran. Tudi bar-ve so dobre, čeprav nekoliko zaostajajo za ne-katerimi najboljšimi modeli s tokratnega preiz-kusa. Podobno velja tudi za televizijsko sliko in filme z devedejev. Nekateri najboljši (in precejdražji) modeli malce bolje prilagodijo preplete-no videosliko zaslonu LCD, prav velikih razlik pa ne smete pričakovati.

Navadno televizijsko sliko lahko, tako ka-kor pri večini modelov, na nekaj osnovnih na-činov prilagodimo širokemu zaslonu, kakšnih naprednejših zmožnosti pa nimamo na voljo. Podobno velja tudi za različne barvne in dru-ge nastavitve.

V televizor ima vgrajena dva sprejemni-ka in ker ima seveda tudi sliko v sliki in sliko ob sliki, lahko gledamo dva programa hkrati. Druga slika je lahko tudi s kateregakoli analog-

nega ali digitalnega vhoda, tudi računalniške-ga. Redne uporabnike teleteksta bo razveselil vgrajeni pomnilnik za kar 4000 strani.

Nabor priključkov je bogat in računalnik lahko na primer priključimo na vhod VGA, DVI ali HDMI. Pogrešali smo le video izhod. Daljinski krmilnik, tako kakor pravzaprav tudi televizor, ni ravno presežek industrijskega ob-likovanja, svojo nalogo pa kljub temu dobro opravlja. Priloženi zvočniki so ena od šibkejših točk televizorja, na srečo pa jih marsikdo sploh ne bo uporabljal.

Medialine je televizor, ki se odlično izkaže priključen na računalnik, pa tudi sicer mu ne moremo prav dosti očitati. Še posebej, če upoš-tevamo tudi razmeroma ugodno ceno. V trgo-vinah boste sicer našli tudi nekaj cenejših mo-delov, a so praviloma skromneje opremljeni in manj zmogljivi.

PANASONIC VIERA TX-32LX500PKaj: Televizor LCD.Velikost: 81 cm.Prodaja: RAM2, www.ram2.si.Cena: 479.990 tolarjev.

Kakovost slike, reža za pomnilniške kartice, možnost snemanja.

Kakovost snemanja, računalniška ločljivost.

Panasonicov elegantno oblikovani televizor sodi med najboljše in najbolje opremljene tele-vizorje LCD, kar jih trenutno sploh lahko kupi-te. V oči najprej pade odlična kakovost televi-zijske slike. Kontrast je izvrsten, barve žive in naravne. V temnih delih slike vidimo veliko po-drobnosti, ki na marsikaterem drugem televi-zorju ostanejo bolj ali manj skrite. Zelo nam je bil všeč tudi naraven prikaz barve kože, ki je za marsikateri televizor LCD trd oreh. Odlično se izkaže tudi pri predvajanju filmskih devede-

» Medialine 3210HAL

TELEVIZORJI LCD


jev, za kar ima med drugim zasluge tudi pose-ben filter MPEG.

Na voljo imamo dovolj različnih nastavitev, da sliko brez težav prilagodimo svojemu okusu, poleg tega pa ima televizor vgrajen tudi sve-tlomer, ki sliko samodejno prilagaja osvetlitvi prostora. Odlično se izkaže tudi pri prilagaja-nju navadne televizijske slike širokemu zaslo-nu. Prav tako veliko možnosti imamo tudi pri prikazovanju slike v sliki, a le iz zunanjih virov, kajti vgrajen je en sam sprejemnik. Priložen je pregleden daljinski krmilnik, kot koristno zani-mivost pa omenimo, da ima Panasonicov televi-zor vgrajene tudi slovenske zaslonske menuje.

Panasonicov televizor ima sicer ločljivost za-slona 1366 x 768 pik, a ko smo nanj z vmes-nikom HDMI priključili računalnik, smo lahko uporabljali le precej nenavadno ločljivost 1176 x 664 pik. Na takšno ločljivost se je namreč na-stavila grafična kartica nVidia, ko smo vklopi-li popravek za tako imenovani overscan (ob-rezovanje slike na robovih), da smo na zaslo-nu videli vso sliko. Pri televizijski sliki malce porezani robovi niso moteči in tega večinoma sploh ne opazimo, pri računalniški, kjer nam to lahko odreže, recimo, statusno vrstico spod-aj ali menujsko vrstico zgoraj, pa precej bolj. Računalniška slika je bila kljub nenavadni loč-ljivosti dovolj dobra za udobno rabo, čeprav smo na drobnih vzorcih programa za preizku-šanje monitorjev lepo opazili značilne napake zaradi prilagajanja ločljivosti. Pri analognem vmesniku VGA imam na voljo sicer več ločlji-vosti, a ker nam tudi tu ni uspelo uporabiti pra-ve ločljivosti zaslona, slika ni bila nič boljša.

Nabor priključkov je dober. Všeč so nam bili, recimo, pod pokrovom na prednji strani skri-ti videovhodi, saj so zelo priročni za občasen

priklop videokamere ali fotoaparata. Na zadnji strani pa ne manjka niti video izhod.

Za konec smo prihranili največjo poseb-nost Panasonicovega televizorja. Vgrajeni ima namreč reži za kartice SD in PC Card (v tej obli-ki dobimo tudi prilagoditvene vmesnike za vse druge vrste pomnilniških kartic). Na zaslonu si lahko ogledamo slike in video, posnet na karti-ci, poslušamo pa lahko tudi samo glasbo. A to sploh še ni vse.

Televizor ima namreč vgrajen tudi videore-korder, ki televizijsko sliko v obliki MPEG-4 sne-ma na pomnilniško kartico. Video žal snema le pri precej skromni ločljivosti 320 x 240 pik. Od stopnje stiskanja je odvisno, koliko videa bomo

lahko posneli – na 1-gigabajtni je prostora za 2 do 21 ur videa. Snemalne možnosti televizor-ja sicer ne morejo nadomestiti pravega video-rekorderja, še posebno, ker posnetka v manjši ločljivosti ne moremo raztegniti čez ves zaslon, a če nimamo pri roki nič boljšega ali če mor-da boljše kakovosti za občasne posnetke niti ne potrebujete, utegne biti to celo zelo uporab-na lastnost.

Panasonicov televizor sodi med boljše na to-kratnem preizkusu. Po kakovosti slike sodi v sam vrh, reži za pomnilniške kartice in mož-nost snemanja so v vsakem primeru zanimi-ve in za marsikoga tudi koristne dodatne last-nosti in le ne najbolje izvedena podpora raču-nalniški sliki je kriva, da Panasonicovega tele-vizorja ne moremo razglasiti za najboljšega v vseh pogledih. No, pa tudi med najcenejše se-veda ne sodi.

RELISYS RLT32AB20Kaj: Televizor LCD.Velikost: 81 cm.Prodaja: ElkoTex, www.elkotex.si.Cena: 257.000 tolarjev

Cena, računalniška ločljivost. Kakovost slike, opremljenost.

Relisys, evropska podružnica velike tajvan-ske družbe TECO, je eden večjih izdelovalcev monitorjev, njihovi televizorja pa so, vsaj pri nas, zaenkrat še precej manj znani. 81-centi-metrski model, ki smo ga preizkusili, je še eden od tistih, pri katerih moramo na ohišje lastno-ročno priviti zvočnike. Vgrajen je LG.Philipsov zaslon, ki pa bodisi ni tako dober kakor na pri-mer Medialineov ali pa je šibka točka nekoliko skromnejša elektronika.

Kakovost slike namreč malce zaostaja za večino tokrat preizkušenih modelov in zlasti » Panasonic Viera TX-32LX500P

» Relisys RLT32AB20

TELEVIZORJI LCD


kontrast bi lahko bil boljši. Tudi možnosti za nastavitve slike so zgolj povprečne. A da ne bo pomote, razlike v kakovosti so razmeroma majhne in če televizorja ne bi neposredno pri-merjali z drugimi, tudi precej dražjimi modeli, bi bili pravzaprav s kakovostjo slike lahko pov-sem zadovoljni.

Ima le osnovne načine prilagajanja navad-ne televizijske slike širokemu zaslonu in ana-morfni način, recimo, nekoliko bolj, kakor bi si želeli, zmanjša ostrino. Podpira sliko v sliki, a tudi tu so možnosti nekoliko omejene. Nima dveh sprejemnikov, poleg tega pa lahko v do-datni sliki vidimo le zunanji analogni vir vide-osignala, na primer videorekorder, ne moremo pa gledati računalniške slike. Nasprotno je se-veda mogoče – v kotu računalniške slike lah-ko gledamo televizijsko sliko.

Televizor ima sicer ločljivosti 1366 x 768, vendar se edini na tokratnem testu ne pona-ša z logotipom HD Ready, in sicer zaradi ne-navadne podrobnosti. Za televizorji, ki se lah-ko ponašajo z oznako HD Ready, namreč ni do-volj samo primerna ločljivost, temveč mora-jo na svojem digitalnem vhodu podpirati tudi protipiratsko zaščito HDCP. Relysisov model je ne, kakšne utegnejo biti za uporabnika posledi-ce, pa je zaenkrat še težko napovedati. Po naj-slabšem scenariju s takšnim televizorjem ne bo mogoče gledati določenih televizijskih progra-mov, oddajanih v visoki ločljivosti, težave pa utegnejo nastati tudi pri priklopu preveč pa-metnega digitalnega videorekorderja. Po dru-gi strani bo odsotnost zaščite morda za upo-rabnika celo prednost, če bo zaradi tega lah-ko gledal piratske posnetke ali digitalno sne-mal televizijske oddaje visoke ločljivosti, ki jih sicer ne bi mogel.

Ko smo na televizor priključili računalnik, smo ugotovili, da podpira le ločljivost 1360 x 768. Razlika od ločljivosti zaslona je na videz sicer majhna, a na drobnih enakomernih vzor-cih se kljub temu lepo opazi, da mora televizor ločljivost signala prilagoditi svoji ločljivosti, pri čemer prihaja do značilnih napak. Na srečo jih lahko z dodatnimi nastavitvami televizorja pre-cej, čeprav ne povsem, odpravimo in Relisysov televizor se je priklopljen na računalnik izkazal bolje kot marsikateri dražji model.

Nabor priključkov je nekoliko skromnejši kakor pri večini tekmecev. Manjka, recimo, na-vaden video vhod, v katerega lahko priključi-mo igralnik ali fotoaparat. Na srečo to ne po-meni, da ga ne moremo priključiti, le enostaven vmesnik za priključek SCART si moramo omis-liti. Manjka tudi HDMI, ki pa ga bodo, vsaj za-enkrat, pogrešali le redki.

Kakorkoli že, kljub vsem naštetim pomanj-kljivostim, od katerih je marsikatera na papir-ju videti hujša kakor v resničnem življenju, ni-kakor ne bi mogli reči, da je Relisysov televi-zor slab, le konkurenca je neusmiljena. Poleg

tega ima tudi svojo svetlo točko – ceno. Sodi namreč med cenejše televizorje z 81-centime-trskim zaslonom in če zraven dodamo, da se dobro izkaže v navezi z računalnikom, je jas-no, da ga, vsaj če moramo varčevati, nikakor ne smemo spregledati.

SHARP AQUOS LC-37GD7EKaj: Televizor LCD.Velikost: 94 cm.Prodaja: Tehnounion, www.tehnounion.si.Cena: 799.990 tolarjev.

Kakovost slike, velikost zaslona, digitalni sprejemnik (pogojno).

Računalniška ločljivost, cena.

Sharp pri nas ne sodi med najbolj priljublje-ne izdelovalce televizorjev LCD, a v svetovnem merilu je po prodaji že nekaj časa na prvem mestu. Poglejmo torej, ali bo tudi preizkušeni model s 94-centimetrskim zaslonom upravičil sloves znamke.

Televizor je najdražji na tokratnem preizku-su, svojo ceno pa le deloma upraviči. Pa ne zato, ker ne bi bil dober, temveč ker je precej nje-govih lastnosti pri nas zaenkrat še neuporab-nih. Poleg analognega sprejemnika je namreč vgrajen tudi digitalni sprejemnik DVB-T/S (za zemeljsko in satelitsko digitalno oddajanje), ki pa je pri nas le pogojno uporaben. Imeti mora-mo namreč satelitsko anteno in ustrezno kar-tico za sprejem tega ali onega digitalnega sa-telitskega programa.

Samo v navezi z digitalno televizijo, na ka-tero bo treba pri nas še kar nekaj let počakati, je uporabnih tudi nekaj drugih sicer zelo korist-nih zmožnosti, na primer elektronski televizij-ski spored ali digitalni teletekst, ki je na voljo le v Veliki Britaniji.

Nekaj pomembnih lastnosti televizorja torej najverjetneje ne bomo mogli izkoristiti, kljub temu pa imamo opravka z odličnim televizor-jem. Kakovost slike je, tako kontrast kakor bar-ve, zelo dobra in morda le za odtenek zaostaja za najboljšimi na tokratnem preizkusu.

Sharp se je odlično izkazal pri prilagajanju navadne televizijske slike širokemu zaslonu. Če namreč sliko povečamo, da zapolni vso širino, je po višini nekoliko porezana. To je še najbolj moteče pri podnapisih, ki so, vsaj njihova spod-nja vrstica, odrezani. Pri večini drugih televi-zorjev sicer lahko izberemo takšno povečavo, da je vsa slika premaknjena navzgor. Podnapisi so tako vidni, a na rovaš kar pošteno odrezane slike na vrhu. Pri Sharpu pa lahko zvezno pre-mikamo sliko po višini in tako poiščemo naj-boljši kompromis med vidnostjo podnapisov in odrezanostjo glav.

Televizor podpira sliko v sliki. V dodatnem oknu lahko vidimo sliko z digitalnega sprejem-nika, a ta, kakor smo že omenili, pri nas skoraj ni uporaben, ali pa sliko s katerega od analog-nih zunanjih virov. Računalniške slike torej v

Morda se bo kdo vprašal, zakaj tako poudarjamo sliko v sliki in zlasti možnost prikaza računalniške slike v manjšem oknu (ali v enako velikem poleg televizij-ske slike). Možnost je namreč v navezi z računalnikom v dnevni sobi precej uporab-na, recimo takrat, ko računalnik uporablja-mo za snemanje ali kot drugi televizijski sprejemnik pri tistih televizorjih, ki imajo vgrajenega samo enega.

Slika v sliki

» Sharp Aquos LC-37GD7E

TELEVIZORJI LCD


majhnem oknu ne moremo gledati.Podobno kakor pri številnih drugih televi-

zorjih nam tudi na Sharpa ni uspelo priključi-ti računalnika z ločljivostjo zaslona televizor-ja, 1366 x 768 pik, temveč le z nekoliko manj-šo. Pravzaprav se je zgodilo enako kakor pri Panasonicovem modelu in za najboljšo se je izkazala ločljivost 1176 x 664 pik. Računalnik smo sicer lahko uporabljali tudi pri bolj običaj-ni ločljivosti 1280 x 720 pik, a kakovost ni bila najboljša.

Nabor priključkov je popoln, daljinski kr-milnik pa nenavadno velik in povprečno pre-gleden. O Sharpovem televizorju bi nedvomno veliko več dobrega napisali, če bi lahko upora-bili digitalni sprejemnik, tako pa lahko ugoto-vimo le, da je sicer zelo dober, a tudi zelo drag televizor, in to kljub velikemu 94-centimetrske-mu zaslonu.

SONY BRAVIA KLV-V40A10EKaj: Televizor LCD.Velikost: 102 cm.Prodaja: Sony Slovenija, www.sony.si.Cena: 759.900 tolarjev.

Kakovost slike, kakovost zvoka, velikost, oblika. Računalniška ločljivost, nima slike v sliki, nima VGA.

Serija V sodi trenutno na sredino Sonyjeve televizijske ponudbe, med Bravio S na spod-njem in Bravio W na zgornjem koncu. Na pre-izkus smo dobili največji, 102-centimetrski mo-del. Zelo lepo oblikovan televizor se bo dobro znašel tudi v najskrbneje opremljenih dnevnih sobah. S pritrjevanjem zvočnikov se nam ni tre-ba ukvarjati in po nekaj minutah, kolikor tele-vizor porabi, da samodejno poišče vse kanale, že lahko uživamo v odlični televizijski sliki.

Načrtovalci pri Sonyju so se očitno odločili,

da bodo naredili televizor, pri katerem je vse podrejeno dobri sliki in zvoku, nekatere druge »podrobnosti« pa so zaradi tega tudi zanema-rili. Oziroma namenoma izpustili, očitno zato, da bi rabo televizorja kar se da poenostavili in morda mimogrede prihranili še kak tolarček.

Slike v sliki na primer marsikdo sploh ne bo pogrešal, kdo drug pa se bo spraševal, za-kaj za vraga je v sicer zelo dober in tudi primer-no drag televizor niso vgradili. Če lahko sklepa-mo po tem, da jo imajo tudi nekateri najcenej-ši modeli, prav hudega dodatnega stroška ne bi smela predstavljati.

Podobno velja za vtičnico VGA. Če nimate v bližini računalnika, sploh ne boste opazili, da je nima, in tudi če ga imate, imate za priklop še vedno na voljo vmesnik HDMI (ki ga raču-nalniki sicer še nimajo, a je z ustreznim vmes-nikom z njim združljiv tudi DVI). Zatakniti pa se utegne pri priklopu katerega od malce sta-rejših računalnikov, ki imajo samo izhod VGA. Poleg tega je včasih koristno, če lahko računal-nik na televizor priključimo z obema vmesni-koma, DVI/HDMI in VGA.

Televizor ima ločljivost 1366 x 768, a nam, tako kakor pri skoraj vseh drugih modelih, pri tej ločljivosti ni uspelo priključiti računalnika. Na vhodu HDMI televizor podpira le ločljivost 720p, kar ustreza računalniški 1280 x 720 pik. Kakovost računalniške slike je sicer dovolj do-bra, a kaj, ko bi lahko bila tudi boljša.

Zato pa televizijski sliki ne moremo prav ničesar očitati. Kontrast je izvrsten, barve na-ravne, črnine globoke … Panasonicova slika je sicer morda za droben odtenek boljša, a ta od-tenek je prav lahko tudi posledica ocenjeval-čevega okusa.

Bravia V ima od vseh televizorjev, ki smo

jih preizkusili, najboljši zvok. Pozna se, da ima vgrajen digitalni ojačevalnik S-master. Z zvo-kom dobrega ozvočenja v domačem kinu se si-cer ne more primerjati, a če ne sodite med za-htevnejše poslušalce, se utegne zgoditi, da ga sploh ne boste pogrešali.

Bravia V je namenjena najzahtevnejšim gle-dalcem, ki hočejo imeti velik televizor in jim največ pomeni kakovost televizijske slike in vi-dea ter zvoka, računalniško pa niso najbolj za-htevni in lahko za povrh pogrešajo nekatere zmožnosti, recimo sliko v sliki.

XORO HTL 2605WKaj: Televizor LCD.Velikost: 66 cm.Prodaja: Izid, www.izishop.net.Cena: 253.000 tolarjev.

USB, predvaja računalniške datoteke, kontrastna sli-ka (v neosvetljenem prostoru).

Računalniška ločljivost, prilagajanje slike širokemu zaslonu.

Nemška blagovna znamka Xoro je pri nas najbolj znana po poceni, a dovolj kakovost-nih predvajalnikih DVD, pestra in zanimiva pa je tudi njihova ponudba televizorjev LCD. Manjši model s 66-centimetrskim zaslonom je sicer še kar lepo oblikovan, drugače pa precej povprečen televizor. Zaslon je podoben kakor pri Sonyjevih monitorjih s tehnologijo X-black, kar pomeni, da je slika na njem videti zelo kon-trastna, a le dokler na zaslon ne posveti takš-na ali drugačna luč. Takrat se namreč zaslon spremeni skoraj v ogledalo in dober prvi vtis je precej skažen.

Da imamo opravka z očitno nekoliko starej-šim modelom zaslona, kaže ločljivosti 1280 x 760 pik. Pri priklopu računalnika se je obna-šal podobno kakor manjši Gericomov model, saj je bila najboljša slika pri ločljivosti 1024 x 768 pik. Tudi to, da nima priključka HDMI, ni rav-no znak sodobnosti.

Televizor sicer podpira sliko v sliki, a le bolj za silo. Televizijsko sliko v manjšem okviru lah-ko vidimo le takrat, ko je na zaslonu sicer raču-nalniška slika. Da je slika v sliki bolj obstran-ska lastnost, vidimo tudi po tem, da na daljincu sploh ni tipke zanjo, temveč jo moramo vklopiti na zaslonskem menuju. Zato pa lahko spremi-njamo velikost in položaj okna z dodatno sliko. Skromne so tudi možnosti prilagajanja navad-ne televizijske slike širokemu zaslonu.

Skratka, precej povprečen televizor, ki se na naš tokratni preizkus najverjetneje sploh ne bi uvrstil, če ne bi imel zelo zanimive dodat-ne lastnosti. Ima namreč dve reži USB in zna predvajati slike, glasbo in video, shranjeno na malem pomnilniškem ključku USB ali tudi na velikem zunanjem disku. Lažjemu upravljanju s pomnilnikom USB in sprehajanju po njego-vih mapah so namenjene tudi posebne tipke na daljincu.» Sony Bravia KLV-V40A10E

TELEVIZORJI LCD


Predvajanje s pomnilnika ali diska deluje dobro, vsaj dokler imamo na njem zvočni ali video zapis v najbolj običajnih formatih, MPEG 1/2/4, divx, xvid, AVI, mp3 in JPEG. Kakor hi-

tro poskušamo predvajati katerega od manj običajnih zapisov, se seveda zatakne, zatakne pa se tudi pri podnapisih. Morda bi pomaga-la nadgradnja vgrajene programske opreme,

a ko smo brskali po spletu, se je izkazalo, da je model očitno naprodaj le v vzhodni Evropi, zlasti na Češkem in v Rusiji.

Vmesnika USB na televizorju verjetno mar-sikateri uporabnik ne bo nikoli uporabil, a lah-ko je tudi prav uporaben dodatek, saj si lahko z njim na zelo enostaven način na televizorju ogledamo vse tiste filme, ki jih ne bi smeli pre-točiti iz interneta. Vprašanje je le, ali se zaradi tega splača kupovati televizor, ki se po drugih lastnostih ne odlikuje prav posebej.

XORO HTL 3212W ΨKaj: Televizor LCD.Velikost: 81 cm.Prodaja: Izid, www.izishop.net.Cena: 337.467 tolarjev

Oblika, kakovost slike. Ostrina pri anamorfnem širjenju slike.

Večji Xorov model je lepo oblikovan in zara-di steklenega okvira nekoliko spominja na mal-ce starejše prestižne Sonyjeve modele. Zvočnike ima sicer vgrajene, a se utegne zgoditi, da bo-ste sprva pomislili, da jih nima ali pa da je z njimi kaj narobe. Šele posvet z navodili za rabo ali pa natančen pregled dodatnega pribora na-mreč razkrije, da moramo zvočnike na televi-

» Xoro HTL 2605W

TELEVIZORJI LCD


zor priključiti kar sami, s priloženima kabloma. Pogled na žice z zadnje strani je sicer nekoliko neugleden, je pa to precej priročno, če namera-vamo na televizor priključiti zunanje zvočnike. Čeprav je v tem primeru seveda škoda, da vgra-jenih ne moremo kar enostavno sneti.

Druga posebnost je namizni podstavek, na katerem lahko televizor ročno sučemo in celo nagibamo. To je zelo koristno, če imamo televi-zor na zelo nizki ali visoki mizici. Le tako lahko namreč z ustreznim nagibom televizorja dose-žemo, da na zaslon gledamo pravokotno in vi-dimo najboljši sliko.

Zaslon ima sodobno ločljivost 1366 x 768 pik in podobno kakor večina televizorjev tudi Xoro ne zna z računalnikov sodelovati v svoji last-ni ločljivosti. Ko smo računalnik priključili na vmesnik HMDI, je bila najboljša slika pri ločlji-vosti 1280 x 720 pik. To zaradi prilagajanja loč-ljivosti morda res ni najbolje za samo računal-niško sliko, je pa toliko bolje za z računalnikom predvajani video visoke ločljivosti. Na analog-nem priključku VGA je najboljša slika pri ločlji-vosti 1024 x 768 pik.

Kakovost televizijske slike sodi nekako v srednji razred, v katerem so, recimo, BenQ in Medialine. Tam je tudi glede na zmožnosti roč-nih nastavitev in prilagajanja slike širokemu zaslonu. Škoda le, ker se pri anamorfnem pri-lagajanju zaslonu malce bolj kakor pri nekate-rih tekmecih pokvari ostrina, zlasti ob robovih. Televizor ima dva sprejemnika in podpira sli-ko v sliki, žal pa dodatna slika ne more biti ra-čunalniška, temveč samo televizijska. Daljinski krmilnik je nekoliko priročnejši, nabor priključ-kov pa, zaradi treh vtičnic SCART, malce boga-tejši od povprečja.

Skratka, spodoben televizor LCD, ki pa razen prilagodljivega podstavka in lepe oblike nima kakšnih prav posebnih prednosti, ki bi ga uvr-ščale nad neposredne cenovne tekmece.

TOSHIBA 32WL58Kaj: Televizor LCD.Velikost: 81 cm.Prodaja: Tift, www.tift.si.Cena: 499.000 tolarjev.

Kakovost slike, nastavitve, priključki. Računalniška ločljivost.

Za konec nam je ostal še en odličen televi-zor. 81-centimetrska Toshiba sodi v sam vrh sodobne ponudbe televizorjev LCD. Kakovost televizijske slike je odlična in se brez sramu meri z najboljšimi tekmeci, vse po vrsti pa poseka pri možnosti ročnih nastavitev. Ročno lahko na primer spreminjamo vrednosti kar šestih barv, poleg treh osnovnih še rume-ne, škrlatne in modro-zelene. Tudi odzadnjo osvetlitev zaslona lahko zvezno spreminjamo. Vplivamo lahko celo na svetlost črnih stran-skih pasov, kadar gledamo nerazširjeno tele-vizijsko sliko v razmerju 4 :3. Pa čeprav bomo

to verjetno le redko počeli, saj lahko navadno televizijsko sliko zelo dobro prilagodimo širo-kemu zaslonu.

Malce skromnejše možnosti imamo pri zvoč-nih nastavitvah, saj Toshiba nima večpasovne-ga izenačevalnika, kakršnega najdemo pri veči-ni drugih modelov, temveč lahko spreminjamo le jakost visokih in nizkih tonov. Zato pa ima poseben izhod za dodaten globokotonski zvoč-nik, česar pri drugih televizorjih nismo opazili in utegne biti zelo dobrodošlo, če ne uporablja-te prostorskega ozvočenja. Dodaten globokoto-nec namreč precej izboljša kakovost zvoka, saj vgrajena zvočnika, tako kakor pri vseh televi-zorjih, nista najbolj kos nizkim tonom.

Podobno kakor pri Sonyju smo pogrešali sli-ko v sliki, vsaj deloma pa se nam je televizor za to oddolžil z bogatim naborom priključkov. Na

zadnji strani namreč najdemo kar tri SCART in dva HDMI.

Kakor vsi sodobni televizorji LCD ima za-slon ločljivost 1366 x 768 pik, najboljšo, a ne tudi optimalno računalniško sliko pa vidimo pri ločljivosti 1280 x 720 (če priključimo raču-nalnik z vmesnikom HMDI) ali 1024 x 768 (z vmesnikom VGA).

Toshibin televizor sodi v enak kakovost-ni razred kot tokrat preizkušeni Hitachijev, Panasonicov in Sonyjev televizor. Razlike med njimi so majhne in precej odvisne od gledalčeve-ga okusa, zato končajmo preizkus televizorjev s splošnim nasvetom: Vsake oči imajo svojega ma-larja in pred nakupom televizorja LCD si, še zla-sti, če se odločate za katerega od dražjih mode-lov, natančno oglejte različne modele in se odlo-čite na podlagi tistega, kar boste sami videli.

» Xoro HTL 3212w Ψ

» Toshiba 32WL58

TELEVIZORJI LCD


Benq DV-3750 Gericom GTV 2702 Gericom GTV 37 Hitachi Platara 32LD7200 Hitachi 42PD7200 Medialine 3210HAL

Tehnologija LCD LCD LCD Plazma LCD LCD

Velikost zaslona 94 cm 68 cm 94 cm 81 cm 106 cm 81 cm

Ločljivost zaslona 1920 x 1080 1280 x 720 1366 x 768 1366 x 768 1024 x 1024 1366 x 768

Najboljša ločljivost za PC 1280 x 720 1280 x 720 1024 x 768 1024 x 768 1024 x 768 1366 x 768

Kontrast* 800:1 600:1 600:1 600:1 1000:1 1200:1

Svetilnost* (cd/m2) 550 550 500 500 1200 600

Slika v sliki da da da da da da

Dva sprejemnika ne da ne ne ne da

Prostorski zvok SRS Surround Spatial effect - - - Spatial effect

Snemljivi zvočniki da ne ne da da da

SCART 2 2 2 3 3 2

Video vhod 1 1 1 1 1 1

S-video vhod 1 1 1 1 1 1

Komponentni vhod 2 2 1 1 1 2

VGA 1 1 1 1 1 1

DVI 1 1 1 1 1 1

HDMI 0 0 0 1 1 1

Video izhod 0 1 0 1 1 0

Posebnosti Zvočniki niso priloženi - - Motoriziran podstavek Motoriziran podstavek -

Spletni naslov izdelovalca www.benq.com www.gericom.com www.gericom.com www.hitachi-eu.com www.hitachi-eu.com www.nbmi.nl

Prodaja Avtera Anni Anni Lukvel Lukvel Chip Trade

Spletni naslov prodajalca www.avtera.si www.anni.si www.anni.si www.lukvel.si www.lukvel.si www.chiptrade.si

Cena 454.656 SIT 179.900 SIT 389.900 SIT 549.999 SIT 780.000 SIT 319.990 SIT

* - tovarniški podatki

Panasonic Viera TX-32LX500P Relisys RLT32AB20 Sharp Aquos

LC-32GD7ESony Bravia KLV-V40A10E Xoro HTL2605W Xoro HTL 3212w Toshiba 32WL58

Tehnologija LCD LCD LCD LCD LCD LCD LCD

Velikost zaslona 81 cm 81 cm 94 cm 102 cm 66 cm 81 cm 81 cm

Ločljivost zaslona 1366 x 768 1366 x 768 1366 x 768 1366 x 768 1280 x 768 1366 x 768 1366 x 768

Najboljša ločljivost za PC 1176 x 664 1360 x 768 1176 x 664 1280 x 720 1024 x 768 1280 x 720 1280 x 720

Kontrast* 800:1 600:1 800:1 NP 500:1 800:1 800:1

Svetilnost* (cd/m2) NP 500 450 NP 500 550 500

Slika v sliki da da da ne da da ne

Dva sprejemnika ne ne da (analogni in digitalni) ne ne da ne

Prostorski zvok Dolby Virtual Surround ne Dolby Virtual Surround Dolby Virtual Surround - - SRS WOW

Snemljivi zvočniki ne da ne ne ne ne ne

SCART 3 2 2 3 2 3 2

Video vhod 1 0 1 1 1 1 1

S-video vhod 1 1 1 1 1 1 1

Komponentni vhod 1 1 1 1 1 1 1

VGA 1 1 1 0 1 1 1

DVI 0 1 1 0 1 0 0

HDMI 1 0 1 1 0 1 2

Video izhod 1 0 0 0 0 0 0

Posebnosti Predvajanje in snemanje na kartice SD - Digitalni sprejemnik - Vmesnik USB - -

Spletni naslov izdelovalca www.panasonic.com www.relisys.com www.sharp-eu.com www.sony.si www.xoro.com www.xoro.com www.toshiba.com

Prodaja RAM2 ElkoTex Tehnounion Sony Slovenija Izid Izid Tift

Spletni naslov prodajalca www.ram2.si www.elkotex.si www.tehnounion.si www.sony.si www.izishop.net www.izishop.net www.tift.si

Cena 479.990 SIT 257.000 SIT 799.990 SIT 759.900 SIT 253.000 SIT 337.467 SIT 499.000 SIT

* - tovarniški podatki, NP - ni podatka


b pogledu na klasični monitor nas sicer dandanes že lahko obidejo rahlo nostal-gične misli, a vseeno pri tem malokdo pomisli, da delujejo na podlagi več kot

sto let starega izuma. Katodno cev oziroma cev s katodnim žarkom, kakor so takrat rekli, je na-mreč že davnega leta 1897 izumil nemški fizikKarl Ferdinand Braun. V naslednjih desetletjih je postala osnova vseh televizorjev, oscilosko-

pov, monitorjev in kar je še podobnih naprav. In čeprav se zasloni s katodno cevjo poslavlja-jo, načrtovalci ploskih zaslonov še vedno niso povsem dosegli marsikatere njegove lastnosti, na primer hitrosti, kontrasta, živosti barv ali, recimo, prilagodljivosti glede ločljivosti.

Zasloni s katodno cevjo torej temeljijo na 109 let stari tehnologiji, a prva tehnologija, ki

je načela njihovo dolgoletno prevlado, je prav-zaprav še nekaj let starejša. Tekoče kristale so namreč odkrili že davnega leta 1888, zaslug za to pa nima fizik ali morda kemik, temvečavstrijski botanik Friedrich Reinitzer. A teko-či kristali so eno, zasloni z njimi pa čisto nekaj drugega in na prvi LCD (liquid crystal display) je bilo treba počakati še osemdeset let, do leta 1968, ko so pri RCA naredili prvi delujoči zaslon s tekočimi kristali.

Tekoči kristali

Zaslon s tekočimi kristali je sestavljen iz dveh med seboj pravokotnih polarizacijskih fil-trov, med katerima je plast tekočih kristalov. Če bi med filtroma ne bilo tekočih kristalov, bibila nepropustna za svetlobo. Prvi filter namrečspusti skozi samo svetlobo, polarizirano v eni smeri, drugi filter pa je postavljen pravokotnona to smer in svetlobi onemogoči »izhod«. Plast tekočih kristalov v osnovnem stanju spremeni polarizacijo svetlobe, ki pride skozi prvi filter,zato gre lahko tudi skozi drugega. Pika na za-slonu je v tem primeru svetla.

Pod vplivom električne napetosti tekoči kristali spremenijo smer polarizacije in bolj ali manj, odvisno od napetosti, onemogočijo pot svetlobi skozi drugi filter. Pika je temna oziro-ma črna. Pri barvnih zaslonih je vsaka pika se-stavljena iz treh podpik, pred katerimi so barv-ni filtri.

Vir svetlobe je pri monitorjih in televizor-jih neonska žarnica ali pri nekaterih modelih svetleča dioda za zaslonom in v tem primeru imamo opravka s tako imenovanim prosojnim ali transmisivnim zaslonom. Poznamo pa tudi odbojne, reflektivne zaslone, pri katerih je zazaslonom le odbojna plast, ki odbija svetlobo iz okolice.

Polarizirana svetloba, ki prihaja iz zaslonov LCD, je kriva za eno njihovih večjih pomanjklji-vosti, namreč slabšo vidljivost s strani. S sodo-bnimi tehnologijami jo sicer razmeroma učin-kovito odpravljajo, a kakovost slike na zaslonu je praviloma še vedno nekoliko slabša, če nanj

ne gledamo povsem od spredaj.Druga slabost, slabša zvestoba barv, je po-

sledica tega, da neonske žarnice, s katerimi je osvetljen zaslon, nimajo popolnega barvnega spektra. Tudi to pomanjkljivost s sodobnimi, posebej za televizorje razvitimi žarnicami bolj ali manj odpravljajo, a možnosti za napredek na tem področju je še kar precej.

Danes velika večina zaslonov deluje z aktiv-no matriko (označujemo jih tudi s TFT – thin film transistors). Od monitorjev s pasivno ma-triko se razlikujejo po tem, da ima vsaka pika svoj tranzistor, ki skrbi za njeno ugašanje in prižiganje. Poznamo sicer več različnih vrst za-slonov z aktivno matriko, a se v tem prispevku ne bomo spuščali v nadaljnje podrobnosti.

Sodobni televizorji LCD imajo najpogosteje ločljivost 1366 x 768 pik in ker je vsaka pika se-stavljena iz treh podpik (za vsako od osnovnih barv), imajo torej kar 3.147.264 tranzistorjev. Ti so sicer res tanki, a ker jih je toliko, vendarle opazno zmanjšajo prosojnost zaslona, ki mora zato imeti z zadnje strani močnejšo osvetlitev. Močnejša osvetlitev pa pomeni, da lahko nekaj svetlobe posije tudi skozi tisti del zaslona, ki bi sicer moral biti črn, zaradi česar trpi zlasti pri-kazovanje temnih odtenkov. Tudi to pomanjklji-vost odpravljajo različno, na primer tako, da se osvetlitev zaslona sproti prilagaja svetlosti sli-ke. Pri temnih prizorih žarnica v zaslonu sveti šibkeje, pri svetlih pa močneje.

Slaba lastnost tako velikega števila tranzi-storjev so tudi znamenite »mrtve pike«. Med vsemi temi milijoni tranzistorjev se namreč kaj hitro zgodi, da kakšen tudi ne dela. Navadno zaslon z največ dvema ali tremi mrtvimi pika-

Ploski zasloni pod drobnogledomMonitorji z zasloni LCD so že tako rekoč povsem izpodrinili klasične monitorje s katodno cevjo, podobno usodo pa pravkar doživljajo tudi klasični televizorji. Vendar LCD ni edina tehnologija, ki v monitorjih in televizorjih prodira v naše domove, zato bomo pokukali v ohišje sodobnega televizorja in si ogledali dve stari in tri prihajajoče tehnologije ploskih zaslonov.

Nikolaj Pečenko

O

Tanjše katodne ceviZasloni s katodnimi cevmi se ne bodo

kar tako predali. V LG in Samsungu so na-mreč razvili in že tudi uspešno prodajajo televizorje s skrajšano katodno cevjo, ki so skoraj polovico tanjši od klasičnih mo-delov. A kljub vsemu je to, če seveda in-ženirji, ki so nas že večkrat presenetili, ne bodo odkrili še kaj novega, le labodji spev tehnologije s konca 19. stoletja.

svetlobni žarek

elektroda

tekoči kristali

polarizirani plošči

OFF

prevodna plast

katode anode

oddajna plast

elektroda

elektron

foton

tekoči kristali


ON

grelec

katoda

anoda

svetlobasteklena plast

flourescentni elementi

izvor elektronov

steklena plast

elektron

»tunelski« prehod elektrona

razmak nekaj nm

Va

Vf

elektronski žarek

elektroda katoda

anoda

osnovna plast

oddajna plast (organske

molekule ali polimeri)

prevodna plast (organske


elektronski žareksteklo na zadnji strani

zaščitna plast

naslovna elektroda


osnovna pika

razmejitev med pikami

steklo na sprednji strani

izolacijska plast

prikazna elektroda

plast MgO

usmerjevalne tuljave

uklonske tuljave

fluorescentni premaz

1.

1.

2.

3.

2.

3.

»Ugasnjena« pika »Prižgana« pika

svetlobni žarek

Električni tok prek organskih plasti teče od katode proti anodi. Elektrone predaja oddajni plasti in jih odvzema prevodni plasti.

Odvzemanje elektronov iz prevodne plasti za seboj pušča »luknje«, ki jih je treba zapolniti z elektroni iz oddajne plasti.

»Luknje« preskočijo na oddajno plast in se ponovno povežejo z elektroni. Ob tem oddajo presežno energijo v obliki fotona oz. svetlobe.

svetlobni žarek

elektroda

tekoči kristali


OFF

prevodna plast

katode anode

oddajna plast

elektroda

elektron

foton

tekoči kristali


ON

grelec

katoda

anoda



izvor elektronov

steklena plast

elektron


razmak nekaj nm

Va

Vf

elektronski žarek

elektroda katoda

anoda

osnovna plast






zaščitna plast

naslovna elektroda


osnovna pika



izolacijska plast

prikazna elektroda

plast MgO


uklonske tuljave


1.

1.

2.

3.

2.

3.


svetlobni žarek




svetlobni žarek

elektroda

tekoči kristali


OFF

prevodna plast

katode anode

oddajna plast

elektroda

elektron

foton

tekoči kristali


ON

grelec

katoda

anoda



izvor elektronov

steklena plast

elektron


razmak nekaj nm

Va

Vf

elektronski žarek

elektroda katoda

anoda

osnovna plast






zaščitna plast

naslovna elektroda


osnovna pika



izolacijska plast

prikazna elektroda

plast MgO


uklonske tuljave


1.

1.

2.

3.

2.

3.


svetlobni žarek




» Tekoči kristali med dvema polarizacijskima filtroma

» Katodna cev je steklena vakuumska cev, ki se spredaj končuje z zaslonom, zadaj pa se podaljšuje v ozek vrat, v katerem je elektronski top s katodo kot virom prostih elektronov. Ko elektron prileti v fluorescenčni premaz zaslona, ta zasveti. Barvni zasloni imajo tri vrste fluo-rescenčnih premazov, za vsako od osnovnih barv.

PLOSKE TEHNOLOGIJE


mi še prodajo, tisti z več napakami pa so teh-nološki izmet, ki zvišuje ceno monitorjem in televizorjem.

Omenimo še eno slabost zaslonov s tekoči-mi kristali – hitrost oziroma odzivnost. Tekoči kristali ne morejo kar takoj spremeniti svoje-ga stanja, zato tudi ni mogoča takojšnja spre-memba svetlosti posamezne pike. Zasloni v te-levizorjih imajo pri tem precej lažje delo, saj se posamezna pika spremeni kvečjemu 25-krat na sekundo, oziroma 50-krat pri neprepleteni sliki (to pomeni, da odzivni čas 20 ms, ki se marsi-komu zdi hudo počasen, povsem zadostuje). Pri monitorjih je frekvenca osveževanja lahko tudi višja, posledice tega, da zaslon ne more dohaja-ti grafične kartice, pa so, kolikor pač so, opaz-ne predvsem pri hitrih igrah.

A prednosti zaslonov s tekočimi kristali, zla-sti manjša debelina in poraba elektrike, ki so pravzaprav sploh omogočile izdelavo prenos-nikov, pošteno odtehtajo vse te pomanjkljivo-sti, zato so pri monitorjih že povsem izpodri-nili zaslone s katodno cevjo, pri televizorjih pa so tudi na najboljši poti.

Plazemski zasloni

Marsikdo misli, da so plazemski zasloni nova tehnologija, a so v resnici celo nekaj let starejši od LCD. Že leta 1964 sta namreč na univerzi Illinois Donald Bitzer in Gene Slottow naredila prvi plazemski zaslon za računalniški

sistem PLATO. Sprva so bili plazemski zasloni enobarvni, oranžni ali zeleni, in predvsem za-radi visoke cene niso doživeli kakšnega poseb-nega uspeha. Šele leta 1992 je Fujitsu naredil prvi 53-centimetrski barvni zaslon. Leta 1997 je Pioneer začel prodajati prvi televizor s pla-zemskim zaslonom, pravi razcvet pa so dožive-li v zadnjih nekaj letih.

Osnova plazemskih zaslonov so steklene celice, nekakšne majhne fluorescentne žarni-ce, napolnjene z mešanico žlahtnih plinov, naj-pogosteje neonom in ksenonom. Pod vplivom električne napetosti se plin spremeni v plaz-mo, ki sveti z nevidno ultravijolično svetlobo. Ultravijolični fotoni vzburijo fluorescenčni pre-maz posamezne celice in ta, enako kakor fluo-rescenčni premaz klasičnega katodnega zaslona, zasveti v eni od treh osnovnih barv. Od vrste fluorescenčne sno-vi je odvisna barva, v kateri zasveti. Za modro barvo na primer uporabljajo mešanico cinkovega sulfida in srebra, vfluorescenčni snovi za rdečobarvo pa sta itrij in evropij.

Ker vsaka svetlobna pika zaslona oddaja lastno svetlo-bo, pravimo takemu zaslonu sevalni ali emisivni. Njihova prednost je velik vidni kot, velika svetlost ter odličen kontrast in kakovost barv.

Ker so plazemski zaslo-ni podobno tanki kakor LCD, poleg tega pa pri enaki velikosti cenejši, obvladujejo trg velikih televizorjev. Imajo pa seveda tudi nekaj slabo-sti. Zaradi velikih steklenih zaslonov so na pri-mer kar precej težji od televizorjev LCD, poleg

tega porabijo tudi približno polovico več elek-trične energije. Zaradi velikosti posamezne sve-tlobne pike – male fluorescenčne žarnice – nimogoče narediti majhnih zaslonov z veliko loč-ljivostjo. Za računalniške monitorje torej niso

Ni vsak fosfor fosforMarsikje lahko preberete, da imajo kla-

sični katodni in plazemski zasloni fosforni premaz. Vendar je to posledica napačne-ga prevoda angleške besede phosphor, ki pomeni fluorescenčno ali fosforescenčno snov, ne kemijskega elementa fosfor (an-gleško phosphorus).

Izdelovalci televizorjev že vrsto let tekmujejo, kdo bo naredil večji televizor. Na ja-nuarskem sejmu zabavne elektronike CES v Las Vegasu je največji plazemski televizor razstavljal Panasonic. Imel je kar 262-centimetrsko diago-nalo (103 palce). Le s palec manjšim se lahko pohvalijo pri Samsungu in LG. Vendar gre v vseh primerih za proto-tipe, serijsko narejeni zasloni pa so precej manjši in imajo »samo« 203 cm (80 palcev). Med televizorji LCD sta tre-nutno z 208 cm (82 palcev’) rekorderja Sonyjev in Samsungov prototip, pri tem pa velja omeniti, da imata zaslon pravza-prav sestavljen iz dveh delov.

Tekma v velikosti

» Trenutno največji Sonyjev televizor LCD ima 203-centimetrsko dia-gonalo.

» Zasloni LCD so omogočili izdelavo žepnih računalni-kov.

svetlobni žarek

elektroda

tekoči kristali


OFF

prevodna plast

katode anode

oddajna plast

elektroda

elektron

foton

tekoči kristali


ON

grelec

katoda

anoda



izvor elektronov

steklena plast

elektron


razmak nekaj nm

Va

Vf

elektronski žarek

elektroda katoda

anoda

osnovna plast






zaščitna plast

naslovna elektroda


osnovna pika



izolacijska plast

prikazna elektroda

plast MgO


uklonske tuljave


1.

1.

2.

3.

2.

3.


svetlobni žarek




» Delovanje plazemskega zaslona

» Plazemski zasloni se najbolje znajdejo v velikih televizorjih, kakršen je Pioneerjev na sliki.

PLOSKE TEHNOLOGIJE


primerni, pa tudi plazemskih televizorjev z di-agonalami, manjšimi od metra, ne delajo.

Ker je zaslon sestavljen iz milijonov majh-nih žarnic, ni nič nenavadnega, če tu in tam kakšna tudi ne dela, zato tudi plazemski za-sloni niso imuni za mrtve pike. Poleg tega je tudi življenjska doba drobnih žarnic omejena. Pri prvih generacijah plazemskih zaslonov je bila to sploh ena večjih slabosti, saj je bilo že po nekaj tisoč urah mogoče opaziti, da posta-jajo čedalje manj svetli, sodobni modeli pa se z 20 ali 30.000 urami že precej približajo zaslo-nom LCD, ki so omejeni predvsem s trajnostjo neonske osvetlitve in naj bi brez opaznega po-slabšanja kakovosti zdržali kakšnih 50 ali 60 tisoč ur.

Organske svetleče diode

Razvoj seveda ne miruje in LCD ter plazem-ski zasloni že dobivajo resne tekmece. Prvi med njimi so zasloni OLED (organic light-emitting diode), ki so lahko še tanjši in energijsko varč-nejši od zaslonov LCD, pa tudi izde-lava je cenejša. Organske svetleče diode so tankoplastne svetleče dio-de in delujejo na podoben elektro-luminiscenčni način kakor navad-ne svetleče diode (LED – light-em-miting diode), le da imajo name-sto anorganskega polprevodnik iz organske snovi.

Napajalnik požene električni tok od katode do anode skozi organsko plast. Katoda odda elektrone emisij-ski plasti organskih molekul, anoda

pa odstrani elektrone s prevodne plasti organ-skih molekul, zaradi česar v njej nastanejo tako imenovane vrzeli. Na stiku med emisijsko in prevodno plastjo se elektroni združijo z vrzel-mi, padejo na nižjo energijsko raven in pri tem oddajo energijo v obliki fotonov. Barva odda-ne svetlobe je odvisna od vrste organske sno-vi. Pri barvnih zaslonih uporabijo tri različne snovi, da dobijo tri osnovne barve.

Poznamo tri osnovne vrste OLED. Prve so na podlagi malih organskih molekul razvili pri Kodaku leta 1987 in jim pravijo tudi SM-OLED (small molecule OLED). Tehnološki proces za-hteva nanašanje organske plasti v vakuumu, zato je izdelava zaslonov s to tehnologijo raz-meroma draga. Kljub temu je to trenutno naj-pogosteje uporabljana vrsta OLED.

Drugo obliko so razvi l i pri podjetju Cambridge Display Technologies in ji pravi-jo LEP (light-emitting polymer) ali PLED (poly-mer light-emitting diodes), torej svetleči poli-meri (mimogrede, polimer je le malo bolj učeno ime za plastiko) ali polimerne svetleče diode.

Razvoj zaslonov s svetlečimi polimeri trenut-no še precej zaostaja za navadnimi organski-mi svetlečimi diodami, zlasti glede učinkovito-sti in življenjske dobe, a veliko obeta. Izdelava zaslonov s svetlečimi polimeri je namreč veliko cenejša, saj ne zahteva dela v vakuumu, temveč je polimere mogoče na podlago nanesti kar z nekakšnim brizgalnim tiskalnikom.

Še najobetavnejša je verjetno tretja, nedav-no razvita tehnologija, ki je nekakšen križanec prvih dveh. Organska plast je sestavljena iz ne-prevodnega polimera, ki so mu dodane male organske molekule. Izdelava zaslonov je podo-bno enostavna kot pri svetlečih polimerih, last-nosti zaslona pa so podobne navadnim OLED.

Ker zasloni OLED ne potrebujejo dodat-ne osvetlitve, saj so sami vir svetlobe, porabi-jo precej manj energije in so zato zelo primer-ni za rabo v majhnih prenosnih oziroma sploh vseh baterijsko napajanih napravah. Poleg tega imajo tudi boljši kontrast kakor zasloni LCD, saj je organska svetleča dioda, ko ne sveti, povsem črna. Ker so vir svetlobe, imajo tudi boljši vidni kot, boljše pa so lahko tudi barve.

V polimerni različici OLED je izdelava cenej-ša kakor pri drugih tehnologijah, predvsem pa omogoča izdelavo zaslonov na neravnih in gib-kih podlagah. Zasloni OLED so lahko tudi pre-cej tanjši od zaslonov LCD ali plazemskih. Ker so lahko tudi prozorni, jih uporabljajo na pri-mer za zaslone na vetrobranskih steklih v pi-lotskih kabinah in za zaslone, ki so vgrajeni v vizir čelade.

Vse seveda ni idealno. Trenutno je ena več-

Svetilke OLEDBele OLED je mogoče uporabljati tudi

za razsvetljavo in če se bodo uresničile napovedi poznavalcev, se nam tudi na tem področju, zaradi možnosti izdelave najrazličneje oblikovanih svetilk, obeta manjša revolucija.

svetlobni žarek

elektroda

tekoči kristali


OFF

prevodna plast

katode anode

oddajna plast

elektroda

elektron

foton

tekoči kristali


ON

grelec

katoda

anoda



izvor elektronov

steklena plast

elektron


razmak nekaj nm

Va

Vf

elektronski žarek

elektroda katoda

anoda

osnovna plast






zaščitna plast

naslovna elektroda


osnovna pika



izolacijska plast

prikazna elektroda

plast MgO


uklonske tuljave


1.

1.

2.

3.

2.

3.


svetlobni žarek




svetlobni žarek

elektroda

tekoči kristali


OFF

prevodna plast

katode anode

oddajna plast

elektroda

elektron

foton

tekoči kristali


ON

grelec

katoda

anoda



izvor elektronov

steklena plast

elektron


razmak nekaj nm

Va

Vf

elektronski žarek

elektroda katoda

anoda

osnovna plast






zaščitna plast

naslovna elektroda


osnovna pika



izolacijska plast

prikazna elektroda

plast MgO


uklonske tuljave


1.

1.

2.

3.

2.

3.


svetlobni žarek




» Delovanje zaslona s organskimi svetlečimi diodami

» Philipsov 33 cm polimerni zaslon OLED

» Takole je pri Philipsu videti brizgalni tiskalnik za OLED.

» IBMov prototip ure z zaslonom OLED ločljivosti 640 x 480 pik.

PLOSKE TEHNOLOGIJE


Zasloni SED so le ena od zvrsti zaslonov FED (field emission display). Ti zasloni izkoriš-čajo kvantni pojav, ki mu pravimo poljska emi-sija (prehajanje ali, kot temu strokovno pravijo, tuneliranje elektronov prek ovire) in so sestav-ljeni iz množice drobnih virov elektronov in fluo-rescenčnega zaslona. Kot vir elektronov je mo-goče uporabiti različne snovi, najbolje pa se iz-kaže ogljik. Posamezen vir mora biti seveda pri-merno majhen in v eni od različic so uporabili kar diamantni prah, v praksi pa so se najbolje izkazale drobne ogljikove nanocevke.

Zaslonom z nanocevkami kot virom elektronov pravijo NED (nano emissive display), ene-ga prvih prototipov pa so lani predstavili pri Motoroli. Zaslon je bil sicer samo 12-centimetr-ski, a bi iz več takih zaslonov lahko sestavili tudi veliko večjega. Podobne zaslone razvijajo tudi v korejskem Samsungu in japonski Futabi.

Lastnosti zaslonov NED so, vsaj z uporabnikovega gledišča, enake kakor pri zaslonih SED, predvsem od proizvodne cene pa bo odvisno, katera tehnologija bo prevladala. Pri Motoroli se trudijo, da bi svojo tehnologijo prodali kateremu od velikih izdelovalcev televi-zorjev, recimo Panasonicu ali Sonyju, kako uspešni so pri tem, pa je zaenkrat seveda še po-slovna skrivnost.

Ogljikove nanocevke in diamanti

» Motorola je lani predstavila prvi zaslon NED.

jih težav življenjska doba organskih snovi. Rdeči in zeleni OLED imajo življenjsko dobo več kot 20.000 ur, modri OLED pa precej za-ostaja in ima življenjsko dobo samo nekaj ti-soč ur. Poleg tega so organske snovi v OLED precej občutljive za vodo oziroma vlago in je zato treba zaslone dobro zatesniti, to pa po-draži izdelavo. Razvoj zaenkrat nekoliko zavi-rajo tudi patenti.

In kje se OLED trenutno sploh uporablja? Prozorne zaslone v letalih smo že omenili, bolj običajne zaslone in prikazovalnike OLED pa najdemo tudi pri nekaterih prenosnih tele-fonih in predvajalnikih mp3, električnih briv-nikih in fotoaparatih. Večinoma so to manj-ši zasloni, naredili pa so tudi že večje prototi-pe. Pri Cambridge Display Technologies na pri-mer s tehnologijo brizgalnega tiskanja že iz-delujejo 36-centimetrske zaslone z ločljivostjo 1280 x 768 pik. Zelo dejaven pri razvoju je tudi Samsung, ki je na primer lani predstavil proto-tip televizorja OLED s 102 cm zaslonom.

Zasloni OLED se po razširjenosti trenutno sicer še ne morejo niti na daleč primerjati z za-sloni LCD ali plazemskimi zasloni (lani je bil trg zaslonov OLED vreden okoli 620 milijonov do-larjev), a zlasti možnosti poceni izdelave s ti-skanjem obetajo, da se bomo z njimi v prihod-nosti pogosteje srečevali.

SED

Organske svetleče diode so obetavna tehno-logija, a bodo imele poleg tekočih kristalov in plazemskih zaslonov opravka še z enim nevar-nim tekmecem. SED (surface-conduction elec-tron-emitter display) ali zaslon s površinsko prevodnim virom elektronov, kakor bi mu lah-ko rekli po naše, sicer prav tako ni več ravno

najnovejša tehnologija, saj so prvi prototip 26-centimetrskega zaslona naredili že leta 1998.

Zaslon SED je sestavljen iz množice drobnih virov elektronov – za vsako piko oziroma pod-piko je en – in s fluorescenčno snovjo prema-zanega zaslona. Vir elektronov je drobna, nekaj nanometrov široka reža med dvema električni-ma poloma. Pri nekaj deset voltih napetosti za-čnejo elektroni preskakovati režo, pri tem pa se jih nekaj razprši v okolico. Te pobegle elektrone z nekaj deset tisoč volti pospešijo, da dobijo do-volj energije, in ko priletijo v nekaj milimetrov oddaljeni fluorescenčni premaz zaslona, ta za-sveti, natanko tako kakor pri klasičnem katod-nem zaslonu. Tudi pri zaslonih SED uporablja-jo tri različne premaze za tri osnovne barve, iz katerih je sestavljena vsaka pika slike.

Tehnologija SED torej združuje tanko obli-ko, kot jo ima LCD ali OLED, in večino prednosti klasičnih zaslonov – dober kontrast, širok vidni kot, naravne in žive barve ter hitro osveževanje

slike. Poleg tega je tudi poraba energije manjša kakor pri zaslonih LCD, zaradi česar bodo zaslo-ni SED primerni tudi za prenosnike. Zelo dolga bo tudi njihova življenjska doba, saj se fluores-cenčni snovi zmanjša učinkovitost za 10 % šele po približno 60.000 urah delovanja.

Zaslone SED skupaj razvijata Toshiba in Canon, prvi televizorji s takšnimi zasloni pa naj bi v trgovine prišli šele naslednje leto. Zaenkrat je mogoče videti Toshibin prototip televizorja z zaslonom SED le na sejmih, kakršni so CeBIT, CES in IFA, kjer smo se lahko na lastne oči pre-pričali o njegovih prednostih. A ker razlike v kakovosti slike kljub vsemu niso prav zelo ve-like, bo predvsem od cene odvisno, ali bo za-slonom SED uspelo načeti prevlado plazem in tekočih kristalov.

V Toshibi zatrjujejo, da je tehnologija SED, vsaj pri večjih velikostih in ločljivostih, pri-mernih za televizijo visoke ločljivosti, cenejša od plazemske in LCD. Podobno kakor OLED bo namreč mogoče tudi površinsko prevodni vir elektronov kar natisniti s posebnim brizgalnim tiskalnikom, zato naj bi čakala televizorje SED še zelo svetla prihodnost.

Za leto 2010 na primer napovedujejo proda-jo kar okoli 30 milijonov televizorjev SED z za-sloni, večjimi od metra. Za primerjavo povej-mo, da naj bi takrat na leto prodali »le« 18 mi-lijonov plazemskih televizorjev. Skupna proda-ja televizorjev in monitorjev LCD bo, po zaslugi manjših modelov, sicer precej večja, a pri večjih modelih bo zaradi višje zaostajala za plazem-skimi televizorji. Kako se bodo v tej konkuren-ci odrezali zasloni OLED, je zaenkrat še nemo-goče napovedati, vsekakor pa bo dogajanje na področju tankih zaslonov za monitorje in tele-vizorje v prihodnjih letih še zelo zanimivo.

svetlobni žarek

elektroda

tekoči kristali


OFF

prevodna plast

katode anode

oddajna plast

elektroda

elektron

foton

tekoči kristali


ON

grelec

katoda

anoda



izvor elektronov

steklena plast

elektron


razmak nekaj nm

Va

Vf

elektronski žarek

elektroda katoda

anoda

osnovna plast






zaščitna plast

naslovna elektroda


osnovna pika



izolacijska plast

prikazna elektroda

plast MgO


uklonske tuljave


1.

1.

2.

3.

2.

3.


svetlobni žarek




» Delovanje zaslona s površinskim virom elektronov

» Prototip Samsungovega 102 cm televizorja OLED.

PLOSKE TEHNOLOGIJE

TISKALNIKI ZA FOTOGRAFIJE

Najpreprostejša pot do

V času digitalne fotografije je po eni strani res nepotrebno imeti slike na fotografskem papirju, saj jih je bolje pregledovati na računalniškem zaslonu ali celo

televizorju, kakor pa listati po albumih, ki po možnosti zasedejo še veliko prostora. Pa vendar marsikdo še vedno prisega na klasični fotografski papir.

Tadej Beravs

FOTOGRAFIJE




e kar nekaj časa je mogoče tiska-ti fotografije z navadnim ali fotobrizgalnim tiskalnikom na sve-tleči papir, vendar nas to lahko kar precej stane. Tako se skoraj vedno izplača razviti slike v foto studiu, namesto da bi se z njimi ukvarjali doma. Pa vendar si vča-

sih zaželimo slik takoj. Že na samem začet-ku fotografije, ko so bili fotoaparati res nekajzelo redkega, je bilo mogoče fotografijo dobi-ti takoj. V fotoaparat se je vstavila fotoobčut-ljiva steklena plošča, ki jo je bilo treba po sli-kanju pomočiti le v trdilec (fiksir). To je foto-graf storil v trenutku, seveda pokrit s črnim ogrinjalom, da dnevna svetloba ni uničila sli-ke. Zgodba je danes podobna, le da ne potre-bujemo znanja o fotografiji, kemikalij in črne-ga ogrinjala, saj digitalni fotoaparat zgolj pri-ključimo na tiskalnik in pritisnemo na gumb. Namenski foto tiskalniki to zmorejo tudi na te-renu, saj večina lahko uporablja akumulator-sko napajanje. S tem se zvito izognemo iskanju in pošiljanju slik po elektronski pošti znancu, ki nas je prosil zanje.

Na trgu je že kar bogata ponudba namen-skih foto tiskalnikov, ki zmorejo tiskati stan-dardno velikost fotografije 10 x 15 cm. Le red-ki ponujajo tudi možnost tiskanja malce večjih oz. širših fotografij, kot so panoramski posnet-ki. Večina je opremljena z zaslonom LCD, s ka-terim lahko pregledujemo slike na pomnilni-ških karticah, skoraj obvezna je standardna po-vezava s fotoaparatom PictBridge (standard, ki omogoča prenos oz. tiskanje podatkov s pom-nilniške kartice). Starejši digitalni fotoaparati tega standarda še ne zmorejo, zato ima večina tiskalnikov tudi bralnik pomnilniških kartic. Zmogljivejši tiskalniki se ponašajo še z mož-nostjo brezžičnega prenosa podatkov (blueto-oth, pa tudi Wi-fi). Opazna razlika v primerja-vi z navadnim tiskalnikom je v sami velikosti in teži, nekaterim pa so dodali še ročaj za no-šenje ter akumulatorsko napajanje. Poglavitna razlika med namenskimi foto tiskalniki pa je tehnologija tiskanja.

Nekateri sicer uporabljajo kar navadno teh-nologijo brizgalnih tiskalnikov. Torej gre prak-tično za navaden, le pomanjšan tiskalnik. Čeprav gre za foto tiskalnike, večina uporablja le osnovne tri barve, brez črne (so pa tudi šest-barvne izjeme). Tudi deklarirana trajnost odti-sa večinoma ni pretirano dolga, kot je že na-vada pri brizgalnih tiskalnikih. Najopaznejša razlika je v ceni izpisa, ki je precej nižja, kot smo vajeni pri navadnih brizgalnikih. Pri ne-katerih že dobimo kartuše kar v kompletu s papirjem.

Drugi pa uporabljajo zanimivejši način ti-skanja, ki ga pri navadnih tiskalnikih ni več zaslediti (pred leti so tako tehnologijo uporab-ljali profesionalni »proofer« tiskalniki podjetij

Kodak, 3M in Mitsubishi, namenjeni za testne odtise). Gre za sublimacijsko tehnologijo tiska. Namesto kartuš z barvili le-ta uporablja foli-jo, na katero so nanesene tri osnovne barve in zaščitni sloj. Barva na foliji ob pomoči toplo-tne glave sublimira (preide v plinasto agregat-no stanje in na papirju nazaj v trdno) na papir. Tako so prehodi na sliki zelo mehki. Seveda se tako tiskanje obnese le pri tiskanju fotogra-fij, ne pa tudi pri raznih vektorskih izdelkih,kot jih za preizkušanje uporabljamo mi. Na koncu tiskalnik nanese še zaščitni sloj, ki ščiti fotografijo pred bledenjem in prstnimiodtisi. Tiskanje do roba ni ravno vrlina teh tiskalnikov (najde se tudi izjema), tako da je treba robova slike odtrgati (že vnaprej pri-pravljeno), vendar s tem postane slika na obeh koncih malce »kosmata«.

Kaj je na voljo

Zakaj bi si domači uporabnik raje omislil majhen tiskalnik, ki je specializiran za fotogra-fije, in ne raje »polnokrvnega« brizgalnika, sicerni popolnoma jasno. Brizgalnik zmore vse, kar zmore tak »mini tiskalnik«, nekateri imajo tudi zelo podobno ceno izpisa (npr. novi Hewlett-Packardovi foto modeli), hkrati pa zmore tiskati tudi na format A4, in to tudi na navaden papir, tudi poslovne izdelke. Pa vendar podatki kaže-jo, da so ljudem mini tiskalniki všeč. Oglejmo si torej ponudbo na našem trgu.

Na voljo je kar nekaj takih izdelkov in več-ino smo jih zajeli s tokratnim preizkusom. So pa tudi izdelki in izdelovalci, ki dokaj očit-no »manjkajo«. Zastopnik za Sony, na primer, se preizkusa ni hotel udeležiti, ker ravnokar pričakuje nove modele, starejši pa po njego-vem mnenju ne bi bili konkurenčni. Casiovih modelov pri nas trenutno ni dobiti, izdelka podjetja Hi-Ti (ki smo ga pred časom že pre-izkusili) pa slovenski zastopnik ne prodaja več. Foto tiskalnike izdeluje tudi Fuji, a spet ne v Sloveniji, omeniti pa velja tudi novejši Olympusov model P-11, ki je na voljo le po na-ročilu. O preostali ponudbi si lahko prebere-te v nadaljevanju.

Canon Selphy CP-510 in Selphy CP-710

Oba modela sta najhitrejša v celotni zbirki Canonovih sublimacijskih foto tiskalnikov. Gre za skoraj povsem enaka izdelka, tako po teh-nični plati kot tudi navzven, le da so močnej-Ž

Med majhnimi tiskalniki je na trgu že dovolj ve-lika izbira, da se je v njej mogoče že tudi izgu-biti. To hkrati pomeni, da je na podlagi podro-bnega preizkusa moč tudi brez težav podeliti zlati monitor. Tega si po našem mnenju zaslu-ži tiskalnik Samsung SPP-2020. Njegovi izdelki so barvno pravilni, ravno prav živobarvni in z do-volj dobro vidnimi podrobnostmi. Ker gre za sublima-cijski model, so fotografije tudi zaščitene s folijo. Najbolj pa se-veda navdušuje cena fotografije, ki je le 40 tolarjev. S to ceno, ki je skoraj enkrat nižja kot pri najbližjem konkurentu, se zelo približa celo spletnim razvijalcem.

Zlati monitor

FOTOGRAFIJE

1200 dpi

CANON SELPHY CP-510Ločljivost: 300 dpi.Posebnosti: Hiter, zelo majhen, deluje tudi na aku-mulator.Splet: www.canon-europe.com.Hitrost tiskanja fotografije: 1:11.Cena: 21.990 tolarjev.Cena fotografije: 70 tolarjev.Prodaja: Canon, www.canon.si/partnerji.

Hitro tiskanje, zelo ugodna cena odtisa. Deluje tudi na akumulator.

Malce blede fotografije.



šemu modelu, CP-710, dodali bralnik kartic in zaslon LCD, prek katerega lahko pregledujemo slike na pomnilniški kartici, določamo število kopij in razporeditev slik na papirju. Pri obeh je omogočena povezava pictbridge, za kar so praktično poskrbeli tudi s kablom, ki se poteg-ne iz tiskalnika (saj ponavadi kablov nimamo vedno pri sebi). Dokupimo lahko tudi akumu-lator, če želimo tiskalnik uporabljati na tere-nu. Modela merita le 17 × 16 × 6 centimetrov, vendar brez kasete s fotografijami. Za samo de-lovanje je treba najti le nekoliko večji prostor, saj se v prednji del tiskalnika vstavi kaseto, na zadnji strani pa je treba zagotoviti nekaj pros-tora, ker se med tiskanjem fotografija skorajpovsem zapelje ven.

Canon navaja, da sliko natisne v slabi minu-ti, našo testno sliko pa je natisnil v minuti in enajst sekundah. Pri modelu CP710 je tiskanje s pomnilniške kartice malce počasnejše kot iz računalnika. Kakovost slike je zelo dobra, mor-

da je za odtenek preveč bleda, sive barve pa po-vlečejo nekoliko na zeleno; drugače so barve razmeroma pravilne. Podrobnosti so za subli-macijski tiskalnik tudi precej dobre, le tiskanje do roba mu ne gre.

Gonilnik tiskalnika nam ne omogoča veliko možnosti, nastavljati je moč le barvne odtenke, svetlost in kontrast ter orientacijo slike na pa-pirju. Ločljivost tiskalnika je 300 pik na palec in je nespremenljiva, kot je to navada pri subli-macijskih tiskalnikih.

Cena tiskalnika je zelo ugodna, prav tako izpis. Svetleči papir je na voljo v kompletu s

folijo z barvili, namenjeno za 36, 72 ali 108 fotografij. Tako nas fotografija stane le 70

tolarjev, če kupimo komplet s 108 foto-grafijami.

Canon Selphy DS-810

Čeprav Canon ponuja večinoma le sublima-cijske tiskalnike (če govorimo o formatu 10 × 15), ima trenutno na voljo tudi dva brizgalna modela. Preizkusili smo zmogljivejšega, DS-810,

ki je še tako nov, da prodajalci zanj žal še ni-majo cene. Ni preveč kompakten, saj meri kar 22 × 22 × 10 centimetrov, vse skupaj pa se še poveča, ko odpremo prednji podajalnik slik. Opremljen je z bralnikom kartic, infrardečo po-vezavo in možnostjo priklopa modula blueto-oth. Precej velik zaslon LCD (6,3 cm) in funkcij-ske tipke na tiskalniku nam dajo vedeti, da lah-ko marsikaj ustvarjamo na samem tiskalniku. Določamo lahko velikost in postavitev slik na papirju, dodajamo učinke in popravljamo last-nosti slike, kot so kontrast, svetlost, avtomat-ska optimizacija itd. Uporabna je tudi funkci-ja, s katero lahko natisnemo oz. povečamo le del slike.

Pričakovali bi, da bo imel tak tiskalnik šest foto barv, a ima le tri, zmore pa 4800 × 1200 pik na palec. Žal samo s tremi barvami kako-vost tiska ne more biti najboljša. Slika sicer ni tako slaba, vendar marsikateri brizgalni tiskal-nik zlahka zmore natisniti lepše. Podrobnosti pa so, kot se za brizgalni tiskalnik spodobi, zelo dobro vidne, enako tudi barvni preho-di. Moti le to, da so fotografije barvno nepra-vilne in vlečejo malo na rdeče oz. roza. No, to smo Canonovih brizgalnikih že večkrat opazi-li. Glede na velikost tiskalnika bi tudi pričako-vali, da bo s sliko »opravil«, ne da bi jo na za-dnji strani porinil ven, a ni tako. Hitrost ni nje-gova največja vrlina, saj si pri najboljši kako-

vosti vzame približno dve minuti. Seveda pri »normalni« kakovosti opravi skoraj v pol manj časa.

Če pri tiskanju uporabimo kakovost, ki je stopnjo pod najboljšo (razlike v ka-

kovosti pa v praksi skorajda ni opaziti), smo s tiskanjem do izpraznitve kartuš iz-

merili, da je cena posamezne fotogra-fije (ob nakupu kompleta sto papir-jev) natanko 102 tolarja.

Epson PictureMate 500

Epson PictureMate 500, ki smo ga podro-bneje opisali že v januarski reviji, je bil edini brizgalni tiskalnik na preizkusu, ki uporablja šestbarvno kartušo. Prisrčno oblikovan tiskal-nik z velikanskim ročajem za nošenje, ki nas včasih moti pri upravljanju tiskalnika, meri le 25 × 15 × 16 centimetrov.

Ob pomoči velikega zaslona LCD, bralnika kartic, ki podpira številne pomnilniške kartice, in povezave pictbridge lahko tiskamo tudi brez računalnika. Z nakupom akumulatorja pa lah-ko tiskalnik upravljamo tudi na terenu.

Kot smo že omenili, uporablja šestbarvno barvno kartušo, zato je tudi kakovost izpisa temu primerna. Barve so pravilne, odtis na ro-bovih prav tako, barvni prelivi so odlični.

Resda ni najhitrejši, a se z minuto in štiride-set sekund za sliko uvršča nekje na sredino.

Cena tiskalnika ni najnižja, a jo opraviču-

CANON SELPHY CP-710Ločljivost: 300 dpi.Posebnosti: Zelo majhen, deluje tudi na akumula-tor, zaslon LCD.Splet: www.canon-europe.com.Hitrost tiskanja fotografije: 1:11.Cena: 39.990 tolarjev.Cena fotografije: 70 tolarjev.Prodaja: Canon, www.canon.si/partnerji.

Hitro tiskanje, zelo ugodna cena odtisa. Deluje tudi na akumulator, zaslon LCD.

Malce blede fotografije, zelo okrnjen vmesnik na tiskalniku.

CANON DS-810Ločljivost: 4800 × 1200 dpi.Posebnosti: Bogat s funkcijami, zaslon LCD.Splet: www.canon-europe.com.Hitrost tiskanja fotografije: 1:52.Cena: Še ni znana.Cena fotografije: 102 tolarja. Prodaja: Canon, www.canon.si/partnerji.

Možno popravljanje slike na samem tiskalniku, zaslon LCD.

Dokaj velik, slike barvno nepravilne.

1200 dpi

1200 dpi



jeta kakovost in cena izpisa, ki je ugodna, 73 tolarjev.

Hewlett-Packard Photosmart 420

HP Photosmart 420 bo zanimal predvsem tiste, ki se še niso odloči-li za nakup digitalnega fotoaparata, oziroma ga imajo namen zamenjati. Poleg tiskalnika namreč dobimo še di-gitalni fotoaparat, ki je v bistvu sestav-ni del. Na tiskalniku so vsi potrebni gum-bi, le zaslona ni nikjer, saj na mesto tega na-mestimo priloženi fotoaparat in uporabljamo njegov zaslon. Poleg tega lahko tudi prenesemo slike iz fotoaparata (nikakor pa nam ni uspelo natisniti slik, ki so bile na pomnilniški kartici v fotoaparatu) in napolnimo njegov akumulator. Sam fotoaparat, M417 Photosmart, ni nič po-sebnega. Uporabljati

ga je sicer zelo preprosto, ker ima tipalo s 5,2 milijona pik, 3-kratno optično povečavo, 32 MB notranjega pomnilnika (možna razširitev s SD karticami) in možnost zajemanja filmov.Kakovost fotografij je zadovoljiva, vendar z vi-deo posnetki ne bomo najbolj zadovoljni.

Na tiskalniku bomo tako pogrešali dodaten bralnik pomnilniških kartic, za priklop dru-gih fotoaparatov pa rabi pictbridge. Možen je tudi priklop brezžičnega modula bluetooth, ki tudi deluje brez težav in naknadnih nastavitev. Mere tiskalnika so precej majhne: 13 × 22 × 11 centimetrov. Ima ročko za nošenje, ki jo je k sreči mogoče lepo pospraviti. Že sama ročka nam da vedeti, da gre tudi za prenosni tiskal-nik, in tako bomo našli na spodnji strani pros-tor za akumulatorje, ki jih je treba dokupiti po-sebej. Možno ga je priklopiti tudi na televizijski zaslon, če si želimo zgolj ogledati slike. Za to, da se ni treba vedno sklanjati k tiskalniku, so poskrbeli z daljinskim upravljalnikom.

Gre za brizgalni tiskalnik, ki na žalost upo-

rablja samo tri barve. Tako ne gre pričakova-ti ravno nadstandardne kakovosti. Slike so si-cer dobre, edino pri temnejših odtenkih se ka-kovost drastično poslabša. Zanimivo, da pri ti-skanju črne barve očitno zmeša preveliko ko-ličino barv, tako da je videti, kot da bi name-

sto barve nalepil črno nalepko. Tudi raster je precej viden.

V samih gonilnikih, pa tudi na ti-skalniku, lahko izbiramo kakovost, s

katero bo tiskalnik tiskal. Razlika je vidna predvsem v času tiska-nja. Za sliko pri normalni kako-vosti porabi dobro minuto, pri

najboljši pa kar dvakrat več. Zanimivo, da razlike pri fotografijah sploh ni opaziti. Lepri natisnjeni vektorski sliki se pokažejo vidne razlike (črna postane rjavkasta).

Glede na to, da gre za brizgalni tiskalnik, ni pričakovati poceni izpisa. Za fotografijo brezvštete cene papirja bomo odšteli 120 tolarjev, če pa vendarle upoštevamo še papir (kot smo ga upoštevali tudi pri vseh drugih tiskalnikih) in si omislimo komplet 60 listov, pridemo do cene 162 tolarjev za fotografijo. To je zelo dra-go. Cena tiskalnika še ni znana, ker pri nas še ni naprodaj.

Hewlett Packard Photosmart 475

HP Photosmart 475 je nekoliko podoben mo-delu 420, le da je ta brez fotoaparata in navzven nekoliko lepši. Pa vendar se v notranjosti skriva še veliko več. Že sam vklop tiskalnika je precej impresiven, saj s pritiskom na gumb dvignemo 6,3 centimetra velik zaslon LCD, odpremo pred-nji del in zadnji podajalnik slik. Seveda ima vse priboljške, ki smo jih vajenih že od 420, a ponu-ja še dosti več. Poleg razširitve z modulom blu-etooth, priklopom na tv (upravljanje prek da-ljinskega upravljalnika) in povezave pictbridge bomo našli še bralnik kartic in kar 1,5 GB no-tranjega pomnilnika. Ker je tudi ta prenosljiv in lahko deluje na akumulator, nam poleg tiskanja rabi še kot shramba slik in videa. Temu prime-ren je tudi uporabniški vmesnik, ki ponuja ve-liko več, kot smo vajeni pri drugih tiskalnikih. Slike lahko urejamo po albumih, jih urejamo, nanje dodajamo prednaložene okvire in risbe, samodejno zna popraviti rdeče oči, pa tudi iz-boljšati ostrino, kontrast itd. Zelo veliko mož-nosti, s katerim lahko lepšamo slike (ali pa jih naredimo preveč načičkane…).

Seveda mu gre poleg vsega naštetega tudi tiskanje dobro od rok. Uporablja enako tehnolo-gijo kot že prej opisani model Photosmart 420, tako je izpis skoraj enak. Očitno je zaradi druge programske opreme v samem tiskalniku celo za odtenek boljši. Vsaj kar zadeva temnejše od-tenke, so ti le malenkost bolj razločni, čeprav pri črni barvi še vedno pušča nezaželeni »3D

EPSON PICTUREMATE 500Ločljivost: 5760 × 1440 dpi.Posebnosti: Možna razširitev za bluetooth, mo-žen akumulator.Splet: www.epson.com.Hitrost tiskanja fotografije: 1:40. Cena: 66.300 tolarjev. Cena fotografije: 73 tolarjev.Prodaja: Avtera, www.avtera.si, (01) 585 34 11.

Zelo dobra kakovost odtisa, podpora številnim pomnilniškim karticam.

Moteč ročaj.

HEWLETT-PACKARD PHOTOSMART 420Ločljivost: 4800 × 1200 dpi.Posebnosti: Fotoaparat, možna razširitev za blue-tooth, akumulator, priklop na tv.Splet: www.hp.si.Hitrost tiskanja fotografije: 1:05. (standardna kakovost).Cena: Še ni znana.Cena fotografije: 162 tolarjev. Prodaja: Partnerji HP, www.hp.com/si/partners.

Hitrost izpisa, priloženi fotoaparat, priklop na tv.

Slabi črni odtenki.

1200 dpi

1200 dpi



učinek«. Razlika je spet najopaznejša pri tiska-nju naše testne vektorske slike, kjer pri najbolj-ši kakovosti črna ne vleče več tako na rjavo.

Zanimivo, da je testno sliko pri najboljši kakovosti tiskal počasneje kakor Photosmart 420. Pri navadni kakovosti pa sta si po času zelo podobna, saj sliko natisne v dobri minuti. Malenkost počasnejši je le, kadar sami ustvarja-mo sliko na tiskalniku in če jo tiskamo s pom-nilniške kartice.

Sam tiskalnik cenovno ni najugodnejši, je eden najdražjih na preizkusu. Tudi cena izpisa ni najugodnejša, saj za fotografijo porabimo 120tolarjev brez papirja, oz. s kompletom 60 slik pri-demo do cene 162 tolarjev za fotografijo.

Kodak EasyShare Printer Dock series 3

Že samo ime EasyShare Printer Dock nam da vedeti, da ne gre zgolj za tiskalnik, temveč

za dodatek h Kodakovim digitalnim fotoapa-ratom. Tiskalnik je obenem tudi »bazna« po-staja fotoaparata, na katerem se polni, pove-

že z računalnikom itd. Na zgornji strani ti-skalnika je prostor za postavitev fotoapara-ta, če pa nimamo povsem ustreznega, je mo-goče dokupiti ustrezen pretvornik. Tiskalnik

je zelo kompakten, vendar je pri rabi brez fotoaparata nadvse neprija-

zen. Ob vklopu se sicer testno prižgejo vse lučke in kma-

lu zatem tudi vse ugasne-jo, tako da ne dajo občut-ka, da je tiskalnik res pri-

žgan. Gumb za vklop oz. iz-klop bomo zaman iskali. Na voljo so le

gumbi, ki delujejo v navezi s fotoaparatom. Možno pa je dokupiti še zunanji bralnik pom-nilniških kartic.

Ker gre za sublimacijski tiskalnik, je že vna-prej pričakovati odlično kakovost izpisa. Moti le, da tudi ta ne zmore tiskati do roba. Tako je treba rob odlomiti, a je v primerjavi z drugi-mi bolj nazobčan. Barve so pravilne, prav tako prehodi, moti pa, da tiskalnik (gonilnik?) sliko očitno sam nekako dodatno stisne, zato pone-kod nastanejo vidni moteči kvadratki.

Sliko natisne v dobri minuti in pol. To po-meni, da je najpočasnejši izmed sublimacijskih modelov, ki smo jih preizkusili. Cena odtisa, 99 tolarjev, je razmeroma ugodna, čeprav so na-prodaj tudi veliko cenejši modeli.

Lexmark P450

Lexmarkov P450 je izboljšana različica briz-galnega tiskalnika P315, ki smo ga že preizkusi-li, z zelo zanimivim dodatkom. Na pogled je za-nimive oblike, a je v primerjavi z drugimi pravi orjak. Z merami 15× 27 × 23 centimetrov gre za največji tiskalnik na preizkusu. Zanimivost je, da ima poleg bralnikov pomnilniških kartic,

HEWLETT-PACKARDPHOTOSMART 475Ločljivost: 4800 × 1200 dpi.Posebnosti: 1,5 GB pomnilnika, možna razširitev za bluetooth, akumulator, priklop na tv.Splet: www.hp.si.Hitrost tiskanja fotografije: 1:05 (standardna kakovost).Cena: 68.955 tolarjev.Cena fotografije: 162 tolarjev. Prodaja: Partnerji HP, www.hp.com/si/partners.

Hitrost izpisa, notranji pomnilnik, priklop na tv.

Slabi črni odtenki, cena izpisa.

KODAK EASYSHARE PRINTER DOCK SERIES 3Ločljivost: 300 dpi.Posebnosti: Polnilna/povezovalna postaja za fo-toaparat.Splet: www.kodak.com.Hitrost tiskanja fotografije: 1:32. Cena: 44.090 tolarjev.Cena fotografije: 99 tolarjev.Prodaja: Acord-92, www.acord-92.si.

Kakovost tiska. Nima vgrajenega bralnika kartic.

LEXMARK P450Ločljivost: 4800 × 1200 dpi.Posebnosti: Zapisovalnik CD.Splet: www.lexmark.com.Hitrost tiskanja fotografije: 2:05. Cena: 49.800 tolarjev.Cena fotografije: 116 tolarjev. Prodaja Alterna, www.alterna.si, (01) 520 28 00.

Tiskanje slik z nosilcev CD, arhiviranje. Kakovost izpisa, hitrost.

1200 dpi

1200 dpi 1200 dpi



zaslona LCD in povezave pictbridge še pogon za branje in pisanje CDjev. S tem nam je omo-gočeno, da s pomnilniških kartic ali pa kar ne-posredno iz fotoaparata arhiviramo slike na CD ali jih iz njih tiskamo. Uporabnost tega je bolj vprašljiva, saj tiskalnik ni prenosen (že zaradi same teže in mer), večina uporabnikov pa ima v računalniku tudi zapisovalnik za CDje. Morda zato, ker je tiskalnik namenjen uporabnikom, ki se želijo čim dlje ogniti računalniku, saj ti-skalnik sploh ne omogoča povezave z računal-nikom. Možno ga je razširiti z brezžično blue-tooth povezavo.

Samo delovanje tiskalnika je na trenutke zelo glasno. Mehanizem za vstavljanje in vleko papirja je zelo glasen, tiskanje pa je zelo tiho. Kakovost tiska se je od šibkejšega modela P315 vidno izboljšala, a še vedno ne toliko, kot bi pri-čakovali. Raster je zdaj manj opazen, a še ved-no preveč. Barve so tudi bolj žive, vendar ne-pravilne. Vse slike krepko vlečejo na rdeče. Žal je po kakovosti slik pristal na dnu lestvice.

Tudi hitrost ni njegova največja vrlina, saj za sliko porabi dobri dve minuti. To sicer za brizgalne tiskalnike ni tako zelo počasi, ven-dar je izmed vseh tokratnih modelov najpo-časnejši.

Cena je glede na kakovost nekoliko previso-ka, a jo nekako opravičuje to, da je to, poleg ti-skalnika, vendarle tudi naprava za arhiviranje. Cena fotografije ni najnižja, a je za brizgalnemodele dokaj povprečna – 116 tolarjev.

Olympus P-10

Olympus ima med vsemi sublimacijskimi ti-skalniki pravega malega posebneža. Na pogled je malce smešen, saj je v obliki kocke z motnim okencem na sprednji strani. Na pogled je zelo preprost, ima pa dve posebnosti. Prva je ta, da zmore tiskati do roba. S tem se znebimo trganja slike in kosmatih robov. Druga posebnost pa je

ta, da je papir med tiskanjem ves čas v tiskalni-ku. Fotografija je zato varna pred prašnimi del-ci, saj pride ven na vrhu tiskalnika šele, ko je ti-skanje končano. Tako ne potrebujemo niti mi-limetra več prostora, kot ga zasede tiskalnik – 19 × 16 × 19 centimetrov. Potek tiskanja lahko opazujemo skozi okence; notranjost se medtem osvetli, vendar nam drugega kot to, katera bar-va se trenutno nanaša, ne bo uspelo videti. Od »dodatkov« omenimo povezavo pictbridge, na kaj več pa ne moremo računati.

Kakovost tiska ni slaba, odlična pa tudi ne. Barve so sicer pravilne, a za malenkost pre-temne. Robovi so dokaj nazobčani, tako kot smo vajeni pri pretirano stisnjenih fotografi-

Majhne foto tiskalnike smo preizkušali zelo podobno, kot se vsak mesec lotevamo briz-galnih tiskalnikov. Le da smo zaradi njihove specifične namembnosti seveda morali izpusti-ti preizkuse s tiskanjem besedila in poslovnih poročil. Nanje smo natisnili našo standardno bitno fotografijo (»papigo«), ki lepo pokaže, kako žive in kontrastne so natisnjene barve, pa tudi kar nekaj realnih fotografij, ki jih domači uporabniki največkrat tiskamo (narava, por-treti). Za dodatek smo odtisnili tudi vektorski izdelek iz Corel Drawa, ki je pokazal, kako do-bro tiskalnik obvlada podrobnosti. Seveda smo tiskanje tudi časovno izmerili, za povrh pa še preizkusili vse posebnosti preizkušanega tiskalnika.

Kako smo preizkušali



jah. Tudi format izpisa ni vedno pravilen, saj nam včasih odreže kar precejšen rob slike. Na različne nastavitve v gonilniku tudi ne more-mo računati, saj so zelo okrnjene. Kaj več kot orientacije in števila slik na papirju, barv in

kontrasta slike ne moremo nastavljati.Čeprav sliko preobrača v samem tiskal-

niku in tiska tudi do roba, je ta ti-skalnik med vsemi najhitrejši. Olympus sicer navaja, da sli-ko natisne v pičlih 44 sekun-dah, a je za našo testno sliko potreboval 58 sekund. Morda tudi zaradi hitrosti kar precej brenči med delovanjem.

Tiskalnik je pri distributerju dokaj drag, vendar ga je mogoče pri določenih trgovcih dobiti precej cene-je. Cena fotografije je 100 tolarjev; to niravno drago, poceni pa tudi ne.

Samsung SPP-2020 in SPP-2040

SPP-2020 in 2040 sta edina Samsungova su-blimacijska tiskalnika fotografij. Na pogled zeloelegantna tiskalnika, ki ju zlahka primerjamo, saj sta po tehničnih lastnostih in zmogljivostih povsem enaka, le močnejšemu modelu so do-dali bralnik kartic in zaslon LCD. Z velikostjo 18 × 13 × 6 centimetrov se uvrščata med naj-

manjše tiskalnike. Model SPP-2040 je zaradi zaslona in tipk za slab centimeter višji. Prek

zaslona lahko pregledujemo slike, ki so shranje-ne na pomnilniški kartici, in izbiramo podro-bnosti na sliki, ki jih želimo natisniti. Oba »ra-zumeta« pictbridge, lahko ju pa nadgradimo z brezžično povezavo bluetooth, katere namesti-tev je silno preprosta in od uporabnika ne za-hteva niti pritiska na gumb. Tako lahko tiska-mo slike tudi z mobilnega telefona ali iz pre-nosnega računalnika. Žal pa nimata možnosti napajanja prek akumulatorja (no, če to seveda potrebujete).

Pri tiskanju se zelo dobro odrežeta. Slike so barvno pravilne, kot se za sublimacijski tiskal-nik spodobi, in tudi dovolj žive. Tudi podrobno-sti so presenetljivo dobro vidne, čeprav zmore-ta le 300 pik na palec. Poudariti je tudi treba, da zmoreta sliko natisniti v dobri minuti. To ju uvršča med hitrejše tiskalnike. Tiskanja do roba ne zmoreta, zato se je treba navaditi na malce grd, nazobčan rob slike.

Z zelo ugodnim kompletom 40 slik in ka-sete s folijo je Samsung trenutno cenovno najugodnejši. Tako kot sam tiskalnik, saj do-bimo odlično kakovost, pa tudi cena foto-grafije je le borih 45 tolarjev.

SAMSUNG SPP-2020Ločljivost: 300 dpi.Posebnosti: Majhne mere, možna razširitev za blu-etooth.Splet: www.samsung.com.Hitrost tiskanja fotografije: 1:07.Cena: 25.900 tolarjev.Cena fotografije: 45 tolarjev.Prodaja: Avtera, www.avtera.si, Lancom, www.lancom.si.

Hitrost izpisa, kakovost slike, cena izpisa, cena tiskalnika.

Ne tiska do roba, ni mogoče dokupiti akumula-torja, nima bralnika kartic.

SAMSUNG SPP-2040Ločljivost: 300 dpi.Posebnosti: Majhne mere, zaslon LCD, bralnik kar-tic, možna razširitev za bluetooth.Splet: www.samsung.com.Hitrost tiskanja fotografije: 1:07.Cena: 39.900 tolarjev. Cena fotografije: 45 tolarjev. Prodaja: Avtera, www.avtera.si, Lancom, www.lancom.si.

Hitrost izpisa, kakovost slike, cena izpisa. Ne tiska do roba, ni mogoče dokupiti akumula-

torja.

OLYMPUS P-10Ločljivost: 310 dpi.Posebnosti: Tiskanje do roba, med tiskanjem je slika ves čas v tiskalniku.Splet: www.olympus.si.Hitrost tiskanja fotografije: 0:58.Cena: 58.800 tolarjev.Cena fotografije: 100 tolarjev.Prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si, (01) 236 33 10.

Tiskanje do roba, hitrost. Kakovost slike, nazobčani robovi.

1200 dpi

1200 dpi

1200 dpi



proizvajalecmodel

CanonSelphy CP-510

CanonSelphy CP-710

CanonSelphy DS-810

EpsonPictureMate 500

HPPhotosmart 420

HPPhotosmart 475

ločljivost (pik na palec) 300 300 4800x1200 5760x1440 4800x1200 4800x1200

neposredno tiskanje s fotoaparatov Canon, Pictbridge Canon, Pictbridge Canon, Pictbridge Pictbridge Pictbridge Pictbridge

tiskanje s pomnilniških kartic / / /

posebnosti deluje tudi na akumulator deluje tudi na akumulator / Majhne dimenzije, LCD zaslon, čitalnik kartic

Fotoaparat, možna razširitev za bluetooth, akumulator, pri-klop na TV

1,5GB spomina, možna razši-ritev za bluetooth, akumulator, priklop na TV

vgrajeni vmesniki USB USB USB, IR USB USB USB

podprti operacijski sistemi Windows, MacOS Windows, MacOS Windows, MacOS Windows, MacOS Windows, MacOS Windows, MacOS

mere (v mm) 178 × 131 × 63 178 × 131 × 63 220 × 222 × 99 256 x 154 x 167 135 × 225 × 110 250 × 114 × 123

masa 940 g 980 g 2,1 kg 2,8 kg 1,33 kg 1,5 kg

cena tiskalnika 21.990 SIT 39.900 SIT še ni znana 66.300 SIT še ni znana 68.955 SIT

cena kasete z barvili in papirjem 7.560 SIT 7.560 SIT 11.070 SIT (dve kartuši) 9.900 SIT barva 9316 SIT, papir 2539 SIT barva 9316 SIT, papir 2539 SIT

število papirjev v paketu 108 108 100 135 SIT 60 60

strošek posamezne fotografije 70 SIT 70 SIT 102 SIT 73 SIT 162 SIT 162 SIT

splet www.canon-europe.com www.canon-europe.com www.canon-europe.com www.epson.com www.hp.com www.hp.com

garancija 1 leto 1 leto 1 leto 1 leto 1 leto 1 leto

prodaja Avtera Avtera Avtera Avtera Avtera Avtera

splet www.avtera.si www.avtera.si www.avtera.si www.epson.com www.avtera.si www.avtera.si

izmerjen čas tiskanja fotografije 10 × 15 cm 01:11 01:11 01:52 01:40 01:05 01:05

Za:Hitro tiskanje, zelo ugodna cena odtisa. Deluje tudi na akumulator.

Hitro tiskanje, zelo ugodna cena odtisa. Deluje tudi na akumulator, LCD zaslon

Možno popravljanje slike na samem tiskalniku, LCD zaslon

Zelo dobra kakovost odtisa, podpora številnim pomnilni-škim karticam.

Hitrost izpisa, fotoaparat, pri-klop na TV.

Hitrost izpisa, notranji pomnil-nik, priklop na TV.

Proti Malce blede fotografije.Fotografije so nekoliko temač-ne, zelo okrnjen vmesnik na ti-skalniku.

Dokaj velik, slike barvno ne-pravilne. Moteč ročaj. Slabi črni odtenki. Slabi črni odtenki, cena.

proizvajalecmodel

Kodak EasyShare Printer Dock series 3

LexmarkP450

OlympusP-10

SamsungSPP-2020

SamsungSPP-2040

ločljivost (pik na palec) 300 4800x1200 310 300 300

neposredno tiskanje s fotoaparatov Pictbridge Pictbridge Pictbridge Pictbridge Pictbridge

tiskanje s pomnilniških kartic (opcija) / /

posebnosti Polnilna/povezovalna postaja za fo-toaparat CD zapisovalnik Tiskanje do roba, med tiskanjem je

slika ves čas v tiskalniku.Majhne dimenzije, možna razširitev za bluetooth

Majhne dimenzije, LCD zaslon, či-talnik kartic, možna razširitev za bluetooth

vgrajeni vmesniki USB / USB USB USB

podprti operacijski sistemi Windows, MacOS / Windows Windows, MacOS Windows, MacOS

mere (v mm) 334 x 188 x 83 153 x 276 x 235 180 × 180 × 160 180 × 137 × 60 180 × 137 × 66

masa 1,1 kg 2,9 kg 2,3 kg 1,0 kg 1,0 kg

cena tiskalnika 44.090 SIT 49.800 SIT 58.800 SIT 25.900 SIT 39.900 SIT

cena kasete z barvili in papirjem 7.890 SIT Črna 6075 SIT, barvna 7287 SIT,

foto 5700 SIT 9.960 SIT 1.800 SIT 1.800 SIT

število papirjev v paketu 80 100 100 40 40

strošek posamezne fotografije 99 SIT 116 SIT 100 SIT 45 SIT 45 SIT

splet www.kodak.com www.lexmark.com www.olympus.si www.samsung.com www.samsung.com

garancija 1 leto 1 leto 1 leto 1 leto 1 leto

prodaja Acord-92 Alterna Olympus Slovenija Avtera, Lancom Avtera, Lancom

splet www.acord-92.si www.alterna.si www.olympus.si www.avtera.si, www.lancom.si www.avtera.si, www.lancom.si

izmerjen čas tiskanja fotografije 10 × 15 cm 01:32 02:05 00:58 01:07 01:07

Za: Kakovost tiska. Tiskanje slik s CD medijev, arhiviranje. Tiskanje do roba, hitrost Hitrost izpisa, kakovost slike, cena iz-pisa, cena tiskalnika

Hitrost izpisa, kakovost slike, cena izpisa.

Proti Nima vgrajenega čitalnika kartic. Kakovost izpisa, hitrost. Kakovost slike, nazobčani robovi. Ne tiska do roba, ni mogoče dokupiti akumulatorja, nima čitalnika kartic

Ne tiska do roba, ni mogoče dokupiti akumulatorja.

NAKUPOVANJE PO INTERNETU


BAZARJISpletni

Nakupovanje prek spleta že dolgo ni več eksotično opravilo, ki ga zmorejo samo najnaprednejši deskarji po spletu. Spletne trgovine in dražbe so se uveljavile tudi pri tistih, ki so do računalnikov sicer še vedno nekoliko nezaupljivi.

Peter Šepetavc



BAZARJIpletno nakupovanje je od skrom-nih začetkov pred več kot dese-timi leti postalo resna storitev s podjetji, ki obračajo milijone in po prometu brez težav tekmujejo s tekmeci zunaj virtualnega sveta. Določena ponudba, npr. prodaja glasbenih plošč CD, filmskih DVD,

knjig in vstopnic za dogodke, poteka večinoma le še v spletu: ponudba je obširnejša, cene pa pogosto nižje kot v klasičnih trgovinah.

Skromni začetki, dobičkonosna sedanjost

Nekatere storitve, ki nam jih ponuja inter-net, imajo že dolgo brado: elektronska pošta je z nami že nekaj desetletij. Spletne trgovine pa so dokaj nova storitev, saj so tehnologije, ki omogočajo postavitev trgovin, na voljo šele dobrih deset let. Za »navidezne« trgovine po-trebujemo namreč napredno okolje, v katerem lahko z besedami, skicami in slikami predstavi-mo izdelke in storitve, ki jih ponujamo. Do na-stanka svetovnega spleta leta 1990 takega oko-lja ni bilo na voljo.

Drugi pogoj, ki ga mora izpolnjevati proda-ja prek spleta, pa je varnost podatkov. Večina internetnega prometa je namreč nekodirana, tako da bi lahko spretnejši zlikovci brez var-nostnih mehanizmov hitro prišli do našega na-slova, številke kreditne kartice in z nekaj vode-nja statistike do izčrpnega poročila o naših na-kupovalnih navadah.

Rešitev je ponudila že prva različica brskal-nika Netscape Navigator leta 1994. Ta je namreč podpiral protokol SSL (Secure Sockets Layer), ki omogoča šifriranje podatkov, ki se pošiljajo med pošiljateljem in prejemnikom, tako da so upo-rabniki spletnim trgovinam lahko pošiljali po-datke, ne da bi jih lahko ravno vsak prebral.

Prve spletne trgovine so nastale leta 1994. Med prvimi bolj uveljavljenimi imeni, ki so svo-jo ponudbo prenesla tudi v splet, je bilo podjet-je Pizza Hut. Med trgovinami, ki že skoraj od samega začetka spletnih nakupov delujejo tudi v spletu, so cvetličarne.

Posebno poglavje pri opisovanju spletnih »trgovin« bi lahko posvetili pornografskim stranem.

Prelomnica v spletnem nakupovanju je od-prtje trgovine Amazon.com. Podjetje je leta 1994 (pod imenom Cadabra.com) ustanovil Jeff Bezos, leta 1995 pa je pod današnjim imenom v svojo ponudbo uvrstilo prve izdelke – knjige.

Leta 1995 je odprl vrata eBay (takrat Auctionweb – današnje ime je podjetje prevze-lo leta 1997), prva dražbarska spletna stran. Prvi izdelek, prodan na spletni dražbi, je bil pokvarjen laserski kazalec ustanovitelja Pierra Omidyara – lastnik novoustanovljenega podjet-ja je zanj dobil 14,83 dolarja.

Spletne trgovine so po omenjenih skromnih začetkih v naslednjih letih poganjale kot gobe po dežju in večina analitikov in ekonomistov je začela govoriti o e-ekonomiji – novem poslov-nem okolju, ki bo v kratkem tako po izdelkih in storitvah kot po dobičkih dohitelo in prehite-lo ponudbo klasičnih trgovin. Z delnicami več-ine e-podjetij se je zato trgovalo po nesramno visokih cenah. E-trgovci v svojih bilancah tudi po nekaj letih večinoma niso prikazali dobič-kov in sledil je borzni polom leta 2000 (t.i. dot-com bust), ki je pometel z večino nerentabil-nih trgovcev. Po nekaterih ocenah je leta 2000 in 2001 propadlo več kot 95 % spletnih podje-tij in trgovin.

Vihar, ki je odnesel nerentabilne trgovce, je prizanesel nekaterim, ki so se posla lotili bolj premišljeno. Leta 2003 je Amazon.com, v skla-du s svojim poslovnim načrtom, prvič imel do-biček: 35,3 milijona dolarjev. Številka, ki bi po desetih letih poslovanja odgnala večino delni-čarjev, se pokaže v povsem drugačni luči, če omenimo še druge podatke o podjetju: 5,3 mi-lijarde dolarjev prometa, več kot 9000 zaposle-nih, pestra ponudba izdelkov (že leto po začet-ku poslovanja so poleg knjig začeli prodajati

tudi druge izdelke) in daleč najbolj prepoznav-no ime med vsemi internetnimi prodajalci.

Plačljive pornografske strani in trgovine imajo, mimogrede, precejšen dobiček že od sa-mega začetka leta 1994. Analize kažejo, da jih polom spletnih podjetij leta 2000 ni prav nič prizadel.

Spletne trgovine

Spletne trgovine pravzaprav ne moremo povsem primerjati s klasičnimi trgovinami – bližje so jim trgovine, ki svoje izdelke ponuja-jo prek kataloške prodaje. Izdelki, ki jih trgovi-na ponuja, so predstavljeni z imenom, opisom in sliko oz. slikami. Eden poglavitnih elemen-tov spletne trgovine je t. i. košarica. Izdelke, ki jih želimo kupiti, »mečemo« vanjo; košari-co lahko ves čas pregledujemo, izdelke izbri-šemo iz nje, spremenimo količino izdelkov, ki jih želimo kupiti (npr. pet istih izdelkov name-sto enega) in podobno. Navadno nam košari-ca omogoča tudi sprotno pregledovanje vred-nosti blaga v njej, tako da vselej vidimo, koli-ko denarja bomo morali odšteti za izdelke, če jih bomo kupili.

S

V pionirskih časih spletnega nakupovanja je seveda prihajalo do zapletov: večina jih je bila tehnične ali varnostne narave, za nekatere pa so odgovorni kar sami uporabniki in pro-dajalci. Neka slovenska picerija je imela pred slabim desetletjem prav zanimive težave. Ponudbo so želeli razširiti tudi s prodajo pic prek spleta. Trgovina je bila pregledna, odda-ja naročila preprosta, težav s krajo številk kreditnih kartic pa ni bilo, saj smo naročeno pico plačali ob prevzemu. Vendar pa so lačni uporabniki kmalu ugotovili, da pic tudi nekaj ur po naročilu niso dobili.

Problem je bil banalen: bolj ali manj vse picerije z dostavo na dom so po telefonu prever-jale pristnost naročila in s tem preprečile, da bi npr. kak šaljivec poslal sosedu deset pic brez njegove vednosti. Kiberščaki so takrat za dostop do spleta seveda uporabljali telefonsko po-vezavo, tako da je bil telefon zaseden in v piceriji niso mogli potrditi naročila… Ta naročila so zato romala v koš, želodec nakupovalnih pionirjev pa je ostal nepotešen.

Vsak začetek je težak

» Amazon.com je že leta med najbolj uveljavljenimi spletnimi trgovinami.



Ko imamo v košarici vse, kar bi radi kupi-li, dokončamo naročilo. V tem koraku moramo navadno navesti svoje podatke (redni kupci se že pri vstopu na stran prijavijo v trgovino in ta ima potrebne podatke že na voljo). Poleg svoje-ga naslova moramo navesti še naslov, na kate-rega želimo imeti izdelke dostavljene, in način pošiljanja izdelkov (navadna pošta/kurirski ser-vis ipd.). Nato izberemo vrsto plačila. Slovenske spletne trgovine nam ponujajo več možnosti, pri tujih trgovinah pa smo navadno omejeni na plačilo s kreditno kartico. Z naslednjim klikom gumba naročilo navadno potrdimo in preosta-ne nam le čakanje na poštarja, ki nam bo na-ročeno prinesel na dom.

Večina spletnih trgovin ponuja tudi dodatne storitve, seveda z namenom, da nam iz žepa iz-vabijo čim več denarja. Tako je videz prve stra-ni trgovine, če se prijavimo vanjo, pogosto pri-lagojen posameznemu uporabniku. Na podla-gi naših preteklih nakupov algoritmi ocenijo, kateri izdelki bi nam bili verjetno všeč, in jih tako postavijo na vidno mesto. Zvestejšim kup-cem nekateri ponujajo dodatne popuste in po-sebne akcije.

Pasti in ovire

Nakup prek spletne trgovine je načeloma dokaj preprost, vendar na neukega uporabnika

preži kar nekaj pasti. Nakupe prek spleta ved-no opravimo pri uveljavljenih trgovcih – svo-jih podatkov, predvsem številk kreditnih kar-tic, namreč ne smemo zaupati kar vsaki splet-ni strani, ki se razglaša za trgovino. Podatke o tem, katere trgovine so vredne našega zaupa-nja, najlaže najdemo, če malo pobrskamo po spletu. Na raznih forumih hitro najdemo po-hvale in pritožbe uporabnikov, ki so v omenje-ni trgovini že kupovali. Šele na podlagi njiho-vih mnenj (čim več, tem bolje) se odločite, ali menite, da bo nakup potekal brez zapletov in zlorab.

Podatki o izdelku, prikazanem na spletni strani, so pogosto pomanjkljivi, brez slik ali z napakami. O nakupu se zato ne odločajte samo na podlagi opisa v katalogu spletne trgovine. Pri večini bolj uveljavljenih trgovcev lahko na-ročeni izdelek sicer vrnete, a je to vseeno pove-zano z določenimi stroški: poštnino vam bodo vrnili le redki, pa še to le takrat, ko boste do-kazali, da so za zgrešeni nakup krivi napačni podatki v spletni trgovini in ne vaša muhavost. Če je trgovina v tujini, je lahko vračanje izdel-ka zelo drago.

V pogovorih o nakupovanju prek spleta po-gosto izpostavljajo krajo številk kreditnih kar-tic. Resnici na ljubo je verjetnost, da vam bodo zaradi nakupa v uveljavljeni spletni trgovini nepridipravi zlorabili kreditno kartico, ki ste jo

uporabili pri nakupu, zelo majhna. Varnostni mehanizmi so namreč dovolj izpopolnjeni, da krajo številk onemogočijo veliki večini zlikov-cev, tako da je verjetnost zlorabe celo manjša, kot če s kreditno kartico plačujete v navadni trgovini (tam jo lahko trgovec ali natakar hi-tro prekopira). Kljub temu previdnost ni od-več: tudi resnejšim trgovcem so bolj vešči ta-tovi vdrli v zbirko uporabnikov in jim pokradli podatke. Preverjanje izpiskov kreditne kartice je takrat, ko ste s kartico kupovali prek spleta (pa tudi sicer), zelo priporočljivo.

Pri izbiri načinov dostave moramo biti pre-vidni: dostavni časi, ki so navedeni v trgovini, so pogosto le okvirni. Če se vam s kakšnim iz-delkom mudi, oziroma ga nujno potrebujete do določenega datuma, načrtujte vnaprej. Nakup en teden prej bo vašo denarnico olajšal za enak znesek, a vam bo prihranil zardevanje, ko se boste na zabavi za sestričnin rojstni dan prika-zali brez darila, ker to še potuje iz Hongkonga v Slovenijo. Večjo varnost vam ponuja dostava s kurirskimi servisi, za katere pa je treba neko-liko globlje seči v žep. Če želite izdelek hitro, so navadno edina možnost.

Najnižja cena izdelka pogosto še ne pome-ni najcenejšega nakupa. Stroški pošiljanja so od trgovine do trgovine različni in prav lahko se zgodi, da je skupna cena z dostavo vred nižja v kateri izmed trgovin, kjer izdelek sam ni naj-cenejši. Pri tem je precej pomemben zemljepis: predvsem pri izdelkih zabavne elektronike so cene v trgovinah v ZDA pogosto zelo mamljive. Ko pridemo do blagajne, pa se velikokrat izka-že, da Slovenije ni na seznamu držav, v katere trgovina sploh pošilja izdelke.

Nakup zunaj EU prinese s seboj tudi plači-lo DDV. Pri vsakem izdelku morate tako k ceni prišteti še 20 % (ali pa 8,5 %, če gre za izdel-ke po znižani davčni stopnji, npr. knjige). Pri tem plačamo davek tudi na stroške poštnine. Nekateri prodajalci vam na račun, ki ga pokaže-te na carini, napišejo nižji znesek od dejanske-ga. Ta zvijača se lahko posreči, vendar pri tem ne smete pretiravati: nihče vam ne bo verjel, da ste nekaj sto tisoč tolarjev vreden izdelek kupi-li po 10 dolarjev. V drugem primeru plačate da-vek glede na tržno vrednost izdelka, ne pa gle-de na znesek na računu.

Pri nakupovanju prek spleta si vzemite čas in o nakupu temeljito premislite. Ne stojite v vrsti za kruh. Splet vam omogoča, da o izdel-ku in trgovcu najdete obilo podatkov. Izbira je zelo velika, konkurenca med prodajalci pa huda. Nekaj vloženega časa se pogosto povrne s precejšnjim prihrankom denarja.

Spletne dražbe

Spletne dražbe ponujajo nekoliko drugačno storitev od spletnih trgovin. Za razliko od trgo-vin, v katerih je navadno ponudnik izdelkov in

Slovenci smo po raziskavi podjetja Gral Iteo spletno nakupovanje vzeli za svoje. V spletu je namreč že nakupovala kar tretjina odraslih Slovencev, če pa se omejimo samo na tiste, ki deskajo po svetovnem spletu, se ta delež poveča že na 75 odstotkov.

Podobno kot v tujini tudi pri nas v spletu najpogosteje kupujemo knjige, optične nosilce z glasbo ali filme in vstopnice. Pri nakupih nismo stiskaški: 40 odstotkov nakupovalcev je pri kupovanju prek spleta zapravilo več kot 50 tisočakov. Glede na to, da so spletne trgovine med Slovenci čedalje bolj prepoznavne in da se trgovine oglašujejo tudi širše, ne samo prek spleta, pa lahko pričakujemo, da bo obisk spletnih trgovin v prihodnje še večji.

Vsi v splet

» Pogled v nakupovalno košarico nam takoj razkrije, koliko moramo plačati za izbrane izdelke.



storitev le eden, lahko prek spletnih dražb pro-daja skoraj vsakdo. Spletne dražbe lahko razde-limo v dve kategoriji: pri prvih prodajalec vpi-še izdelek z opisom in sliko ter ceno, ki jo zanjo zahteva. Taka prodaja je v bistvu enaka prodaji prek malih oglasov v časopisih, le da po ogla-sih brskamo na računalniških zaslonih. Prave spletne dražbe pa tako kupcem kot prodajal-cem omogočajo še precej več.

Pri spletnih dražbah uporabnik v oglasu ne navede končne cene, po kateri je pripravljen iz-delek prodati, temveč izklicno ceno, pri kate-ri se začne dražba. Med draženjem uporabniki ponujajo vse večji znesek za prodajani izdelek (če je ta seveda dovolj zanimiv, da se zanj po-teguje več kupcev). Po poteku določenega časa (navadno nekaj dni) zmaga kupec, ki je za iz-delek ponudil največ.

Spletne dražbe ponujajo kar nekaj meha-nizmov, ki jih pri navadnih dražbah ne najde-mo pogosto, v spletu pa so eden osnovnih de-lov celotnega mehanizma dražb. Prvi, rezervi-rana cena, ščiti prodajalce. Prodaja prek splet-nih dražb je namreč zavezujoča in prav lah-ko se zgodi, da ob manjšem zanimanju kupcev prodajalec za izdelek ne iztrži toliko, kot je pri-čakoval. Pred začetkom dražbe lahko poleg iz-klicne cene postavi tudi rezervirano ceno. Gre za najnižjo ceno, po kateri je prodajalec kupcu zavezan prodati izdelek: če draženje ne doseže rezervirane cene, prodajalcu izdelka ni treba

prodati. Rezervirana cena kupcem ni razkrita, dokler je eden izmed kupcev s svojo ponudbo ne doseže oz. preseže. V tem primeru rezervi-rana cena seveda nima več smisla in draženje poteka naprej pod enakimi pogoji kot pri draž-bah brez rezervirane cene.

Kupcem v boju s konkurenti, ki se potegu-jejo za isti izdelek, pomaga draženje prek po-srednika (proxy bidding). Gre za mehanizem, s katerim za izdelek ne odštejemo več, kot je treba, da premagamo druge kupce. Zgled: za izdelek smo pripravljeni plačati 1000 tolarjev in toliko smo tudi ponudili na dražbi. Najbližji zasledovalec je ponudil samo 100 tolarjev. Pri tem nakupu smo se torej odrezali precej slab-še, kot bi se z bolj premišljenim draženjem: iz-

delek bi lahko kupili že, če bi ponu-dili 101 tolar, saj bi že v tem prime-ru dobili dražbo in prihranili sko-raj 900 tolarjev.

Draženje prek posrednika je sa-modejna storitev, ki poskrbi, da na dražbi ponudimo le malenkost več od drugih kupcev. Ob začetku dra-ženja navedemo najvišji znesek, ki smo ga pripravljeni plačati za neki izdelek. Dražba poskrbi za to, da v vsakem trenutku za izdelek ponuja-mo le toliko, kot je treba, da zmaga-mo na dražbi. Če nas kateri izmed

konkurentov s svojo ponudbo preseže, dražbe-na stran našo ponudbo samodejno zviša za to-liko, da smo najvišji ponudnik. Samodejno dvi-ganje ponudbe poteka vse do zneska, ki smo ga navedli kot najvišjo sprejemljivo ceno. Ko jo kateri izmed konkurentov preseže, nam draž-bena stran ponuja dvoje: najvišjo sprejemljivo ceno lahko nastavimo na višjo vrednost ali pa odstopimo od dražbe. Draženje prek posredni-ka nam omogoča, da na dražbi sodelujemo, ne da bi jo morali nenehno spremljati: naše posre-dovanje je potrebno šele, ko kateri izmed dru-gih kupcev s svojo ponudbo preseže naš najviš-ji znesek ali ko zmagamo na dražbi.

Če ste prodajalec na spletni dražbi, nikar ne obupujte, če po nekaj dneh za vašo ponudbo ni

pretiranega zanimanja. Zaradi same značilno-sti dražb je namreč večina »dogajanja« omeje-na na zadnjih nekaj minut dražbe. Kupcu na-mreč prav nič ne pomeni, če je najvišji ponud-nik tretji dan dražbe, ki bo trajala deset dni. Večina bolj izkušenih kupcev se tako za sodelo-vanje odloči šele v zadnjih trenutkih dražbe, ko je že bolj razvidno, ali je neka ponudba ugodna ali ne. V zadnjih minutah dražbe se lahko tako cena izdelka poveča za nekajkrat. Pri ponudbi je seveda pomemben tudi dober »timing«: naj-več možnosti za zmago imate, če svojo ponud-

Spletne trgovinewww.amazon.com – pestra ponudba različnih izdelkov, v Slovenijo pošiljajo knjige ter no-silce zvoka in slikeshopping.yahoo.com – največji Amazonov konkurent, ki ponuja predvsem infrastrukturo za druge trgovcewww.enaa.com – ena največjih slovenskih spletnih trgovin s pestro ponudbo različnih iz-delkovwww.mimovrste.com – spletna trgovina, predvsem z izdelki iz računalništva in zabavne elektronikewww.bof.si – spletna trgovina z izdelki iz sveta računalništva, zabavne elektronike, glasbe-nimi nosilci in gospodinjskimi aparati

Spletne dražbewww.ebay.com – največja spletna dražbena stran s podružnicami v več kot 20 državahauctions.yahoo.com – Yahoojeva stran s spletnimi dražbamiwww.bolha.com – prva in največja slovenska stran s spletnimi dražbami in oglasi

Primerjalni cenikiwww.pricegrabber.com – eden največjih ameriških primerjalnih cenikovwww.geizhals.at – primerjalni cenik, ki pokriva večino nemških in avstrijskih spletnih tr-govinwww.ceneje.si – primerjalni cenik z izdelki iz slovenskih spletnih trgovin

Plačevanje spletnih nakupovwww.paypal.com – plačevanje prek spletawww.westernunion.com – nakazila po vsem svetu v eni uriwww.bankart.si – spletna stran podjetja, pri katerem prekličemo ukradene ali izgubljene plačilne in kreditne kartice

Nekaj najbolj priljubljenih naslovov

» Draženje prek posrednika nam omogoča, da sodelujemo na dražbi, ne da bi jo morali ves čas spremljati.

» eBay je največje spletno dražbeno podjetje.



bo oddate tik pred iztekom dražbe. Nekatere dražbene strani tako draženje v zadnji sekun-di onemogočijo s tem, da vsaka ponudba v za-dnjih nekaj minutah čas draženja podaljša za nekaj minut. S tem imajo drugi kupci možnost, da odgovorijo na ponudbo v zadnji sekundi. Za dražbene hiše, ki tega varovalnega mehaniz-ma nimajo (taka je npr. tudi največja, eBay), pa so na voljo celo programska orodja, ki poskrbi-jo za to, da se naša ponudba vknjiži le sekundo pred koncem dražbe.

Nekatere dražbe omogočajo, da prodaja-lec lahko postavi ceno, po kateri je izdelek pri-pravljen prodati takoj, pred iztekom dražbe. Če potrdimo to ceno, smo nemudoma zmagali na dražbi. Če hočemo neki izdelek kupiti na hitro, nam gre ta storitev precej na roke, takrat, ko se nam ne mudi, pa se bolj splača počakati do konca dražbe, saj bo cena najverjetneje nižja. Seveda pa s tem tvegamo, da nas premaga ka-teri izmed konkurentov; temu se s takojšnjim nakupom elegantno izognemo.

V okviru spletnih dražb ima nekaj večjih prodajalcev postavljene tudi trgovine. Nakup v njih se ne razlikuje od nakupa v navadni splet-ni trgovini, razlika je le v tem, da med zadetki iskalnika dražbe najdemo tako izdelke na draž-bah kot tiste v trgovinah. Nekatere izmed njih določene izdelke ponujajo tudi v okviru draž-be, ne le po neki fiksni ceni. To nam omogoča,da kak izdelek kupimo ceneje kot v samostojni spletni trgovini, vendar se s tem ne odpovemo prednostim, kot sta uradni račun in garanci-ja, na kar pri nakupu od fizičnih oseb v okvirudražb navadno ne moremo računati.

Goljufi ne počivajo

Na spletnih dražbah so zlorabe precej pogo-stejše kot v spletnih trgovinah. Večino izdelkov v spletnih dražbah ponujajo fizične osebe, kiposkrbijo za opise in slike izdelkov. Pri spletnih dražbah je običajno, da izdelek najprej plačamo, šele nato ga prodajalec pošlje. Če gre za golju-fa, lahko vzame denar in vam ne pošlje ničesar. Običajna prevara je tudi, da izdelek na sliki ni enak izdelku, ki ste ga prejeli po pošti, ali pa je kupljeni izdelek pokvarjen ali poškodovan.

Spletne dražbe pogosto uporabijo tudi tato-vi: zaradi obilice izdelkov je ukradeni izdelek težko izslediti, kupci pa so z vsega sveta in to policistom oteži sledenje ukradenim izdelkom. Pogosti so tudi ponaredki, ki se prodajajo kot originali: majici znanega oblikovalca je tako s tem izdelovalcem pogosto skupen le (ponare-jen) podpis na etiketi.

Na meji z goljufijo je tudi namerno dvigo-vanje cene izdelka. Prodajalec s svojim drugim uporabniškim imenom (ali ob pomoči druge-ga uporabnika) nenehno dviguje ceno izdelka in poskrbi za to, da izdelek proda po višji ceni, kot bi jo kupec plačal sicer. Tako početje je do-

kaj težko izslediti, tako da večina kupcev sploh ne ve, da so jih potegnili za nos.

Goljufi se seveda najdejo tudi med kupci.Goljuf dobi izdelek, a trdi, da ga ni prejel, in zahteva povračilo denarja. Dogaja se, da se ku-pec s prodajalcem dogovori za vračilo izdelka in mu ga pošlje. Prodajalec vnaprej vrne denar (npr. na podlagi potrdila pošte o poslanem pa-ketu), ko pošiljko prejme, pa v njej ni izdelka, ki ga je prodajal, temveč npr. opeka.

Če prodajalec sprejema plačilo s kreditno kar-tico, se lahko zgodi, da je kupec izdelek plačal z ukradeno številko kreditne kartice. Ker večina prodajalcev ne more preverjati pristnosti šte-vilke, s čimer velike trgovine že vnaprej izloči-jo take goljufe, se goljufija razkrije šele po nekajdneh, ko je izdelek večinoma že poslan kupcu.

Za preprečevanje takih zlorab večina spletnih dražb omogoča, da po koncu celotnega procesa (draženje – plačilo – prejem blaga) kupec oce-ni prodajalca in nasprotno. Tako eden kot drugi lahko oceno podkrepita s pripombami, ki so ved-no na vpogled drugim uporabnikom. Ti se lah-ko na podlagi ocen in izkušenj drugih uporabni-kov s tistim prodajalcem ali kupcem odločijo, ali bodo na dražbi sodelovali oz. ali bodo zmagoval-cu dražbe izdelek dejansko prodali ali ne.

Večina dražbenih hiš se na goljufije ostroodzove, saj tako početje odganja uporabnike. Nekatere tudi ponujajo dodatne storitve in ser-vise za plačevanje, ki ščitijo tako kupca kot pro-dajalca, ob morebitni zlorabi pa jima povrne-jo stroške. Nekatera izmed teh zavarovanj mo-

ramo seveda doplačati, vendar se splača inve-stirati vanje, če na dražbah pogosto kupujemo ali prodajamo.

Če bi sodili le po najbolj črnih primerih, bi se spletnim dražbam ognili v velikem loku. A če si ogledamo statistiko, je podoba precej lep-ša. Po navedbah eBaya se zelo majhen delež dražb konča z nezadovoljstvom kupca in/ali prodajalca, večino izmed njih pa lahko pripiše-mo nesporazumom, tako da je delež goljufij šeprecej manjši (manj kot 0,01 %). Sistem ocenje-vanja ima sicer svoje slabosti, a je kljub temu dober pokazatelj tega, kdo je vreden vašega za-upanja (in vašega denarja).

Načini plačila

Kupljeno blago je seveda treba plačati. Načinov plačevanja je veliko, z njimi pa so lah-ko povezani tudi dodatni stroški, ki ob prvem pogledu na račun morda niso takoj razvidni.

Najpreprostejši način plačila je plačilo po povzetju. Ko nam poštar ali kurir prineseta pa-ket, plačamo z gotovino. Tako plačevanje omo-gočajo bolj ali manj vsi naši trgovci, tujih trgo-vin, ki bi pošiljale blago po povzetju, pa ni, oz. je ta možnost plačila omogočena samo kupcem iz države, v kateri je trgovina.

Plačevanju s kreditno kartico so se uporab-niki pred nekaj leti pri spletnih nakupih izogi-bali, saj so bile zaradi slabih varnostnih meha-nizmov (in, resnici na ljubo, naivnosti uporab-nikov, ki so številko pogosto zaupali tudi tr-

Ljudje prodajamo vse mogoče. Podrobnejši pogled na eBay to samo dokazuje. Med bolj nenavadnimi izdelki, ki so se prodajali na eBayu, med drugim zasledimo letalonosilko, pod-mornico iz 2. svetovne vojne in partijo golfa s Tigerjem Woodsom. Veliko pozornosti je priteg-nila tudi Karolyne Smith, ki je prek eBaya ponudila, da si na čelo vtetovira logotip podjetja, ki bo zmagalo na dražbi. Karolyne zdaj hodi po svetu z imenom spletne igralnice na čelu.

Malo drugačne dražbe

» Pri vsakem prodajalcu ali kupcu si lahko ogledamo, kaj si o njem mislijo drugi uporabniki.


govcem, ki niso bili vredni zaupanja) zlorabe pogoste. Danes ni več tako. Plačilo s kreditno kartico je elegantno, hitro in če kupujemo pri uveljavljenih trgovcih, tudi varno. Poleg števil-ke kreditne kartice moramo pogostno navesti tudi nekajmestno kodo, ki jo najdemo na hrbtni strani kartice (t. i. koda CVV): gre za dodaten varnostni mehanizem, ki prepreči, da bi se kdo okoristil samo s številko kreditne kartice.

Plačilo z mobilnikom je storitev, ki jo ponu-jajo naše spletne trgovine. Plačevanje je vezano na naš mobilni telefon, kupljeni izdelek pa pla-čamo skupaj z računom za telefon. Mednarodno uveljavljenih standardov za plačevanje z mobil-nikom ni (pravzaprav ti niso usklajeni niti med operaterji v isti državi), tako da v tujih trgovi-nah z mobilnikom ni mogoče plačevati. Z mo-bilnikom ponavadi plačujemo manjše nakupe,

saj je zgornji znesek, ki ga lahko plačamo, omejen.

Vnaprejšnje nakazilo na račun prodajalca (bodisi podjetja bodisi fizične ose-be) prinaša s seboj že ne-kaj več tveganja za kupca. Kupec dobi predračun, na podlagi katerega prodajal-cu nakaže denar. Ko proda-jalec prejme potrdilo o pla-čilu, kupcu pošlje kuplje-ne izdelke. Tako plačeva-nje je najbolj razširjena ob-lika plačila pri nakupu prek spletnih dražb.

Če moramo komu de-nar hitro nakazati, lahko uporabimo katerega izmed mednarodnih plačilnih ser-visov, kot je Western Union.

Prejemnik dobi denar že v nekaj deset minutah, ne glede na to, kako daleč je. Plačevanje s temi servisi je navadno omogočeno le, če plačujemo fizičnim osebam. Tveganja so enaka, kot če de-

» Večino spletnih nakupov poravnamo s kreditnimi karticami.

» Spletni plačilni servisi so navadno prilagojeni lažjemu plačevanju nakupljenega na spletnih dražbah.



nar nakažemo na prodajalčev račun. Pri plače-vanju prek takih servisov moramo upoštevati tudi precej visoko provizijo, ki jo za storitev za-računa ponudnik prenosa denarja.

Gotovinski ček je še ena izmed priljublje-nih oblik plačevanja v tujino. Pri tem prodajal-cu pošljemo ček, ki ga lahko unovči v večini fi-nančnih ustanov na svetu. Sistem je podoben kot pri nakazilu denarja prek plačilnega servi-sa: v banki (ali drugi finančni ustanovi) vplača-mo ček in provizijo, banka pa ček pošlje na pro-dajalčev naslov. Od našega vplačila do trenut-ka, ko prejemnik razpolaga z denarjem, navad-no mine do en teden, oz. se plačilo izvede tako hitro, kot potuje ekspresna pisemska pošiljka. Provizije so pri tem plačevanju nekoliko nižje kot pri plačevanju prek plačilnega servisa.

Spletni plačilni servisi so bili razviti prav za plačevanje izdelkov, kupljenih na spletnih draž-bah in v spletnih trgovinah. Prodajalcu, ki ima račun pri katerem izmed spletnih plačilnih ser-visov, lahko denar nakažemo z našega računa pri istem servisu. Najbolj uveljavljen ponudnik teh storitev, PayPal, je že nekaj let v lasti eBaya, tako da je njegova ponudba prilagojena kupo-vanju izdelkov na spletnih dražbah. Tako ponu-ja nekatere dodatne storitve, ki tako kupca kot prodajalca zavarujejo pred zlorabami.

Nazadnje omenimo še najmanj zanesljivo metodo: plačevanje z gotovino, ki jo pošljemo v kuverti po pošti na prodajalčev naslov. Pri ta-kem plačilu nimamo nobenega potrdila o tem, koliko denarja smo dejansko poslali v kuverti, poleg tega pa v primeru, ko se pismo izgubi, ostanemo brez denarja in brez kupljenega iz-delka. Če se že odločimo za tako plačilo, denar v kuverto vstavimo zavit v nekaj (po možnosti popisanih ali potiskanih) listov, izognimo pa se tudi belim kuvertam, ki so pod močno svetlobo delno prosojne. Kljub temu velja nasvet: če pro-

dajalec zahteva, da mu kupljeno poravnamo po tej poti, se nakupu pri njem raje odpovejmo.

Spletni ceniki

V poplavi spletnih trgovin je seveda težko najti tisto, ki želeni izdelek ponuja po najniž-ji ceni. Zato je na voljo kar nekaj spletnih ser-visov, ki trgovine pregledujejo namesto nas in nam pregledno predstavijo celotno ponudbo (oz. vsaj velik del). Spletni ceniki nam prikaže-jo izdelek skupaj s cenami v več različnih trgo-vinah, tako da laže najdemo trgovino, v kateri je želeni artikel najcenejši.

Naprednejši spletni primerjalni ceniki omo-gočajo uporabnikom, da ocenjujejo posamezne izdelke in prodajalce, tako da so te spletne stra-ni tudi referenca o zanesljivosti prodajalca in kakovosti izdelka, ne samo primerjalni cenik. Spletni ceniki so resnemu spletnemu nakupo-valcu v precejšnjo pomoč. Kljub temu je pripo-ročljivo, da za najnižjo ceno malo pobrskamo tudi sami. Nekaterih trgovin namreč ni na pri-merjalnem ceniku, poleg tega se ceniki ne osve-žujejo tako pogosto, kot se spreminjajo cene v trgovinah. Kakšno kratkotrajno akcijo tako hi-tro spregledamo.

Kaj storiti ob morebitni zlorabi

Čeprav smo ves čas pozorni na morebitne goljufe, se pri spletnem nakupu (oz. pri vsa-kem nakupu) lahko opečemo. Če je nekdo zlo-rabil našo kreditno kartico, je prvi klic name-njen banki: kartico prekličemo in tako onemo-gočimo, da bi jo nepridipravi zlorabljali še vna-prej. Splača se preveriti, ali trgovina, v kateri je bila kartica zlorabljena, omogoča reklama-cijo naročila in povrnitev denarja. Predvsem v ZDA je praksa resnejših trgovcev takšna, da vam, ko prijavite zlorabo kartice (in to podkre-pite še s kakšnim dodatnim dokazom o zlora-bi), povrnejo denar.

Pri nakazilih, bodisi prek plačilnih servisov, s čekom ali bančnim nakazilom, se najprej obr-nite na ustanovo, prek katere ste plačali račun. Navadno imajo več podatkov o tem, kdaj, kje in kdo je prejel denar, ki ste ga nakazali, kakor vi. Nekatera nakazila (npr. ček, ki še ni bil unov-čen) lahko tudi prekličete.

Izčrpajte vse možnosti, ki vam jih ponuja tr-govec. Tudi če uradno ne ponuja povračila ob morebitni zlorabi, so se resnejši trgovci priprav-ljeni potruditi za kupca. Morda dobite povrnjen vsaj del ukradenega denarja.

Ne pozabite na policijo. Razkrivanje takih goljufij je sicer težavno, a tudi nepridipravi sopogosto neprevidni. Če jih bodo ujeli, to še ne pomeni, da boste dobili povrnjen ukradeni de-nar, a boste vsaj preprečili, da bi se početje zli-kovcev nadaljevalo.

Spletno nakupovanje se je torej uveljavilo in pogosto se zgodi, da ponudbo najprej pre-gledamo v spletu, šele potem se morda od-ločimo za obisk trgovin v »neožičenem« sve-tu. Kljub temu klasične trgovine in bolšji trgi ne bodo izumrli. Nekaj klikov z miško resda vzame manj časa kakor brskanje po knjigarni ali trgu, dostava na dom pa pogosto prihra-ni mučno prevažanje in prenašanje nakuplje-nega (še posebej, če je večjih mer), a naku-povanje je pogosto tudi zabava in sprostitev. Tako npr. obisk knjigarne, kjer lahko po knji-gah tudi pobrskamo in si preberemo kak od-stavek, vendarle ponuja povsem drugačno iz-kušnjo, kot je naročanje prek računalniškega zaslona.

Kljub temu da se na spletnih dražbah prodaja bolj ali manj vse, pa poznajo spletne draž-bene hiše tudi nekaj omejitev. V okviru spletnih dražb tako navadno ne smemo prodajati:

• tobačnih izdelkov (razen izdelkov z zbirateljsko vrednostjo)• alkoholnih pijač (razen pijač z zbirateljsko vrednostjo)• izdelkov, ki pozivajo k rasni ali verski nestrpnosti• neavtoriziranih (t. i. bootleg) glasbenih posnetkov• orožja in nabojev• umazanih rabljenih oblačil• delov in ostankov človeškega telesa

Od bolhe do slona, razen…

» Spletni primerjalni ceniki nam pomagajo najti najcenejšo trgovino.

Brezmejni

a tudi ŽIVI PESEKPESKOVNIK,

Čeprav je splet na voljo šele okrog dvanajst let, bi si danes že zatiskali oči, če bi trdili, da ni vstopil v vse pore naših življenj. Kaj hitro so ga takrat posvojili študentje in dijaki. Starostna meja, ko se otrok prvič sreča s spletom, se že skorajda ne more več znižati.

Matic Zupančič


OTROCI IN INTERNET

OTROCI IN INTERNET


odnosu otrok (mlajših in malce starejših) do nastanka medmrež-ja (interneta) se bržkone dogajajo podobne reči kot v njihovem od-nosu do druge popularne tehnolo-gije. Osnovne uporabnosti in last-nosti mladi in otroci posvojijo pre-cej hitreje kakor starši in najbrž

vas med bralci tegale članka ni malo takih, ka-terih (malce starejši) otroci se znajo hitreje pre-biti do podatkov o, na primer, koncertu v sobo-to zvečer ali celo o stanju na cestah po obilnem sneženju kakor vi sami. Prav zato je pomemb-no, da se starši ne bojimo medmrežja, marveč sledimo dogajanju na tem področju.

Že res, da so naši otroci lahko korak pred nami, kar zadeva uporabo novih tehnologij, ni-kakor pa si starši ne bi smeli privoščiti zamu-de pri uvajanju določenih kontrol, ki nam omo-gočajo, da vzpostavimo vsaj minimalen nad-zor nad tem, kaj otroci počnejo v spletu, v kle-petalnicah, in s čim vse prihajajo v stik v pre-ostalem internetu.

Priporočila za izboljšanje spletne varnosti

Večina staršev zna svoje otroke zelo dobro naučiti osnovnih pravil varnosti v svetu: da ne govorijo s tujci, da ne odpirajo vrat neznancem, da se ne pogovarjajo po telefonu z neznanim klicateljem. Prav tako jih večina zelo dobro ve, kje so otroci, s kom se družijo, kaj berejo, ka-tere tv programe gledajo in podobno. Le malo pa se jih najbrž zaveda, da bi morali biti otroci pod podobnim nadzorom tudi med svojim »bi-vanjem« v medmrežju.

Tako kot v življenju ne moremo pričakova-ti, da nam bo otroke vsak hip varovala polici-ja, temveč smo za njihovo varnost odgovorni sami, ne moremo ob sprehajanju po »global-ni vasi« zahtevati od ponudnikov dostopa do interneta, naj prevzamejo vlogo nadzornikov na svoja pleča.

Prvi korak, preden dovolimo, da otrok sa-mostojno uporablja storitve medmrežja, naj bo pogovor, v katerem se dogovorimo za pra-vila rabe:

• omejimo čas, ki ga otroci smejo prebiti v medmrežju,

• spodbujamo jih, da svoja prijetna in tudi neprijetna odkritja in izkušnje delijo z nami,

• poučimo jih, da je »pogovor« v klepetalni-cah z ljudmi, ki si nadevajo najrazličnejša imena, enak temu, da bi na ulici govorili s tujci,

• prepovejmo jim posredovanje kakršnih-koli osebnih podatkov (naslov, telefonska številka ... ), po katerih bi lahko nekdo tretji odkril, kje stanujemo,

• če uporabljajo klepetalnice ali druge sto-

ritve, ki zahtevajo izbiro uporabniškega imena, jim pomagajmo izbrati in preve-rimo, da noben podatek ne razkriva nji-hove identitete,

• nikoli se ne smejo strinjati s tem, da bi se z ljudmi iz klepetalnic tudi dejansko sre-čali (vsaj ne brez našega dovoljenja),

• ne dajajmo otrokom podatkov o številkah kreditnih kartic ali gesel, ki bi jim omo-gočila spletno nakupovanje,

• opozorimo jih, da ni nujno vse, kar vidijo oziroma berejo v spletu, tudi resnično, in jih spodbujajmo k razvijanju kritičnega mišljenja in presojanja spletnih virov,

• nabavimo in namestimo programsko opremo, ki bo filtrirala neprimerne vsebi-ne, in redno preverjajmo poročila, s kate-rimi nam lahko ti programi postrežejo,

• če otrok piše spletni dnevnik – blog, red-no preverjajmo vsebino in ne dopustimo, da bi bili tam objavljeni podatki ali slike, ki bi omogočali razkritje identitete dru-žine,

• poučimo otroke o uporabi »netiquette«, pravil lepega vedenja v komunikaciji z drugimi v medmrežju; v klepetalnicah

naj veljajo povsem ista pravila lepega vedenja kot v osebni komunikaciji – brez žalitev, etiketiranja, vulgarnosti ipd.,

• vsa zgornja pravila naj veljajo tudi na vseh drugih računalnikih, do katerih imajo dostop – v šoli, knjižnici in dru-god.

Izčrpno so se o priporočilih razpisali tudi pri Microsoftu, kjer lahko na slovenskih stra-neh najdete tudi povezave za nadaljnje razisko-vanje tega področja.

Pestrost vsebin – živi pesek

Vsaka medalja ima dve plati. Prav nič druga-če ni z medmrežjem. Ob besedni zvezi »nevar-nosti v internetu« bo bržkone večina pomislila na neprimerne vsebine, ki so v osnovi namenje-ne odraslim. Prav. A to še zdaleč ni edina, niti ne najhujša nevarnost. Če smo že pri neprimer-nih vsebinah, nikakor ne smemo izpustiti sov-ražnega govora in drugih nestrpnosti, ki so jih slovenski spletni forumi polni, pa čeprav tudi zanje velja enak zakon kot za druge medije.

Otroci in mladostniki se, kot si lahko pre-berete v mnenju psihologa v posebnem okvir-

V

Ko ob najbolj neprimernem času zmanjka nepobarvanih listov v najljubši pobarvanki otrok, si lahko pomagamo tudi s spletom in tiskalnikom.

Še enkrat, kot že tolikokrat, bomo splet obrnili sebi v prid in tako malčkom poiskali po-barvanke kar tam. Dovolj je, da se odpravimo do katerega izmed spletnih iskalnikov, ki pod-pirajo tudi iskanje po slikovnem gradivu. Od bolj znanih so taki Google, MSN Search, Yahoo, Alta Vista, All the Web in tudi drugi. Preostane nam še, da preverimo, ali je vklopljeno var-no iskanje (Safe Search, Family filter, odvisno torej od posameznega iskalnika) in vpišemo pravi iskalni niz.

Zagotovo je ključnega pomena pri vsakem učinkovitem iskanju prava izbira besed, po ka-terih iščemo. Poskušajmo z imeni najljubših junakov otrok, njihove izpeljanke v tujih jezikih. V angleščini je npr. »coloring« ravno pravšnja za začetno raziskovanje.

Ob takem iskanju pobarvank ali drugega slikovnega gradiva za otroke morda odkrijete kakšno večje spletišče, ki bo bogato tudi z drugo vsebino.

Iskalnik, okno v svet

Brezmejni

a tudi ŽIVI PESEKPESKOVNIK,

Naš najbolj uporabljani spletni iskalnik je znan tudi po tem, da je razvil svoj sistem, ki preprečuje prikaz neprimernih vsebin. Da svojo moč razvije v polnosti (zapora prikaza nepri-mernih vsebin, objavljenih kjerkoli v spletu), je, žal, potrebna uporaba Internet Explorerja, saj deluje le v povezavi z orodno vrstico Najdi.si za ta brskalnik. Tistim, ki uporabljajo druge alternativne programe, je na voljo le okrnjenja različica storitve, če je iskani podatek doseg-ljiv prek Najdi.si. Takrat se filtrirajo le prikazani zadetki.

Za posodabljanje blokiranih strani skrbijo algoritmi in posebna uredniška ekipa, ki bud-no pazi, da se ne bi na dovoljenem seznamu znašla kakšna napačna stran, prav tako pa iz-loča s seznama prepovedanih strani tiste, ki so tja uvrščene po pomoti; to so večinoma stra-ni z medicinsko vsebino (anatomija pač).

Namestitev je sila preprosta, saj moramo le namestiti orodno vrstico Najdi.si in nato v njej pritisniti gumb z napisom »družinski filter«. Sledi še vpis gesla in naš Internet Explorer je zavarovan. Žal pa se, kot že omenjeno, marsikateri nadobudnež znajde hitreje od nas in povsem verjetno že dolgo ne uporablja več Internet Explorerja (temveč Firefox…). V tem pri-meru si z družinskim filtrom ne moremo veliko pomagati.

Družinski filter Najdi.si

OTROCI IN INTERNET


čku, v spletu srečujejo z vsebinami, ki jih še ne morejo dojeti in jih brez vsakih filtrov spre-jemajo vase. A kot že omenjeno, vsebine niso najhujša nevarnost. Vsak trenutek je v inter-net priključenih na milijone ljudi in niso vsi nedolžni iskalci vremenskih ali borznih poda-tkov. Varljiv občutek anonimnosti po eni stra-ni vpliva na otroke, da postanejo nepazljivi, po drugi strani pa opogumi nepridiprave, da prilezejo na plan. Če ste pozorno prebrali na-potke za vzpostavitev minimalnih varnostnih mehanizmov, potem že slutite, da vas mora biti najbolj strah nepridipravov, ki bi lahko va-šim otrokom ali vam škodovali v resničnem, tokrat ne več virtualnem svetu. Vašega otro-ka lahko pripravijo do tega, da povsem raz-krije svojo identiteto in se domeni za oseb-no srečanje z neznancem, to pa lahko ogro-zi vso družino.

Malce manj nevarno, a nič manj neprijetno je to, da otroci iz spleta prenašajo najrazličnej-še datoteke, ki lahko vsebujejo viruse, črve ali trojanske konje. Če jih je v to prepričal popoln neznanec, vas lahko upravičeno skrbi za var-nost vaših gesel ali številk kreditnih kartic.

Niti ne najmanj pomemben vidik »hoje po robu«, ki ni vedno zavestna, pa je kršenje avtor-skih pravic. Iz tujine so že znani primeri, da so finančne posledice za samopostrežno in sevedabrezplačno pretakanje filmov in glasbe nosilistarši. Le vprašanje časa je, kdaj bo pljusk tožb velikih založnikov dosegel naše kraje.

Pestrost vsebin - peskovnik

Zdaj, ko vemo, kaj nam preti, pa se lahko po-svetimo tudi lepši strani medalje. Potrebo po sa-mostojni uporabi spleta in drugih storitev med-

mrežja bodo otroci začutili po vsej verjetnosti šele v osnovni šoli, ko se bodo srečali s kakšno malce bolj zapleteno domačo nalogo, priprav-ljali referate oziroma iskali informacije o svojih konjičkih. Zanje je kakovostnega gradiva dovolj tudi v slovenščini. Ene bolje založenih dveri, ki so uporabne tudi za študente in odrasle, so za-gotovo izobraževalne dveri Svarog.org.

Tudi za najmlajše se najde marsikaj zani-mivega. Po statistikah v Združenih državah so predšolski otroci skupina uporabnikov interne-ta, ki raste najhitreje. Zvoki in animacija priteg-nejo pozornost. Ker najmlajši otroci večinoma še ne znajo sami upravljati računalnika, je tu močno poudarjena vloga staršev.

Slovenska četrt globalne vasi ni prazna na področju izobraževalnih in zabavnih vsebin. Po drugi strani pa je res, da jih ni ravno obilo. Če se sprehodimo po straneh otroških revij, na primer Cicibana ali Cicidoja, bomo naleteli na kakšno sestavljanko, pesmico ali igrico. Za sta-rejše pa je Državna založba Slovenije pripravi-la izobraževalne dveri Vedež, na katerih vsebi-ne redno vzdržujejo in posodabljajo.

Po bogastvu vsebin, ki so bile po zagotovi-lih Alojza Rakovca, lastnika in urednika stra-ni, preverjeno »v živo«, na njegovi hčerki, iz-» Svarog.org – dobro založena shramba znanja

» Cicido Mladinske knjige

» Vedež Državne založbe » Otroci.org – vsebinsko najbogatejša slovenska stran

OTROCI IN INTERNET


Medmrežje pomeni revolucijo v dostopu do informacij, do znanja nasploh, ki se je še ne zavedamo dovolj dobro. Najbrž tudi zato, ker je vse, kar nam prinaša medmrežje, tudi za nas novo in nimamo do-volj izkušenj. Pomanjkanje izkušenj in verodostojnih znanstvenih raz-iskav s tega področja pa tudi otežuje dajanje verodostojnih nasvetov, napotkov in usmeritev staršem in vzgojiteljem.

Pri vsem mojem vzgojnosvetovalnem delu izhajam iz tega, da je ena temeljnih vzgojnih nalog usposobiti otroka, da vstopi v življenje odraslega kot samostojna, svobodna osebnost. Računalnik danes po-meni nepogrešljivo orodje. Že od pradavnine so naši predniki vedeli kup stvari. Najprej to, da je otroka treba začeti vzgajati čim bolj zgodaj. V zvezi z rabo orodij pa nas stara modrost uči, da ne zadošča otroka NAUČITI uporabljati orodje, temveč ga je treba tudi VZGOJITI, da bo to orodje smotrno uporabljal.

Pri uporabi računalnika kot orodja in še posebej pri vstopanju v medmrežje kot neko še posebej odprto orodje, je prav ta vzgojna na-loga še posebej izpostavljena.

Naš otrok se dovolj zgodaj nauči uporabljati računalnik in vstopati v medmrežje, in to je prav, saj je s tem dana možnost učinkovitejše vzgo-je. Tu pa se odpirajo velike pasti, saj otrok v medmrežju lahko vstopa na področja, ki jih ne more razumeti, dojeti, in jih zato sprejema, vsrka-va, nekontrolirano, brez vsake cenzure, kot introjekte. Tak otrok zače-nja izgubljati občutek za ločnico med resničnim in navideznim. Posebej to velja za področje komunikacije. V medmrežju je komunikacija široka

in lahka, a neosebna, brez medčloveškega stika. Otrok, ki se pretirano usmerja v tako lahkotno komunikacijo, izgublja občutek za živ medčlo-veški stik in postaja vse bolj osamljen. Druga nevarnost, ki je poveza-na s prvo, je zasvojenost. Zasvojenost z računalnikom je huda zasvoje-nost, v svoji praksi se srečujem z njo tudi že pri osnovnošolcih!

Da bi otroka ne le naučili uporabljati medmrežje, temveč ga tudi vzgojili v smotrno rabo, je treba upoštevati naslednje:

• Starši naj omejijo obseg časa, ko otrok čepi za računalnikom. Pri tem naj imajo v mislih to, da mora imeti otrok dovolj časa za tele-sno dejavnost, za žive stike z vrstniki, za stike z odraslimi, za druge konjičke in zabavo, in, seveda, za šolo!

• Starši naj bdijo nad tem, kaj otrok pregleduje, kaj počne v med-mrežju. Pogovarjajo naj se z njim o tem, zanimajo naj se za vse, kar po-čne na računalniku. Pri tem naj pazijo, da ne zaide na področja, ki so zanj škodljiva (tu ne mislim samo na obilje pornografije, temveč tudi na razna druga področja, ki jim otrok ni kos. Otrok naj vstopa na po-dročja, ki so povezana z njegovimi sprejemljivimi interesi, s šolo…).

• Starši naj poskrbijo, da otrok ne bo mogel povsem nenadzoro-vano uporabljati medmrežja. Četudi vsega ne morejo nadzorovati, je za otroka zelo pomemben občutek, da starši lahko kadarkoli preveri-jo, kaj dela. Za osnovnošolske otroke je tak nadzor nad uporabo med-mrežja nujen. Ko starši ocenijo, da lahko otroku zaupajo, postopoma odstopajo od nadzora.

Bogdan Žorž, univ. dipl. psih., psihoterapevt

Ne samo učiti, marveč tudi vzgajati za uporabo interneta

stopa stran Otroci.org – Stran za otroke, v pod-naslovu pa pove, da so dobrodošli tudi starši. Ob odprtju v brskalniku nas pričaka pisana pa-leta gradiv, od učnih listov, primernih za utr-

jevanje znanj v prvem raz-redu devetletke, prek prav-ljic, detektivskih zgodb, raz-ličnih iger, ohranjevalnikov zaslona, sestavljank in bar-vank do nasvetov za boljše učenje. Velika pozornost je namenjena začetnim kora-kom v svetu matematike. Po zagotovilih avtorja bodo objavljena gradiva rasla skupaj z njegovo hčerko; to pomeni, da bodo postajala vedno bolj zanimiva tudi za

starejše osnovnošolce. Trenutno na strani dobi-mo vsebine, ki so primerne za otroke od druge-ga pa tja do desetega leta starosti.

Ob pogledu na svetovno spletno prizoriš-če pa se, pričakovano, odpre povsem drugačen svet. V njem, žal, pridejo na račun predvsem otroci, ki obvladajo vsaj osnove angleščine. Tu lahko precej pomagamo tudi starši, če sedimo z otrokom ob računalniku in mu prevajamo. Ena bolj zanimivih strani, na katere smo nale-teli, je zagotovo iKnowThat, na kateri so vsebi-ne smiselno razporejene po starostnih skupi-nah. Marsikoga pa bo odbilo to, da je treba biti za marsikaj registriran, pa čeprav je registraci-ja brezplačna. Seveda v tem primeru pristane-mo na prikazovanje oglasov. Različica, pri ka-teri se nam ne prikazujejo oglasi, nas bo stala nekaj manj ko 35 dolarjev na leto.

Kot odskočna deska za marsikatero tujo zanimivo spletno stran nam lahko rabi tudi Science Online, na kateri so gradiva zbrana po

starostnih skupinah in različnih tematikah, na primer naravni viri, sila in gibanje, energija, rastline in živali ...

Ne pozabimo

Znati uporabljati medmrežje, je danes nuja in prav je, da otroke že zgodaj učimo odgovor-ne in varne uporabe, nikakor pa ne smemo za-nemariti njihovega stika z vrstniki, odraslimi in naravo. In če že ravno nimamo ideje, kako bi jih odtegnili od računalnika, jim lahko kot privzeto spletno mesto, ki se odpre ob zago-nu brskalnika, nastavimo stran katerega iz-med dveh nacionalnih skavtskih/taborniških gibanj pri nas: www.skavt.net ali www.rutka.net. Upamo, da vam bo uspelo.

» iKnowThat: s spletno aplikacijo ponazorjene osnove vida

» Science Online – dober vir za nadaljnje iskanje zani-mivih strani

Povezave do strani, omenjenih v člankuwww.microsoft.com/slovenija/doma/varnost/otroci/spletna_varnost.mspx – Microsoft o spletni varnosti

www.svarog.org – Izobraževalne dveriwww.mladinska.com/emagcover.asp?emag=13-4479 – Cicibanwww.mladinska.com/emagcover.asp?emag=13-4478 – Cicido

www.otroci.org – Stran za otroke in starše

www.iknowthat.com – iKnowThat

classroom.jc-schools.net/sci-units/ – Science Online

OTROCI IN INTERNET


Filtrirajmo in nadzorujmoO nujnosti zaščitnih ukrepov za po-večanje varnosti naših otrok v inter-netu smo že prepričani. Naslednji korak je namestitev posebne pro-gramske opreme, ki jim pravimo tudi »starševske kontrole«. Ta naj posta-ne obvezni del opreme in zaščite na-šega družinskega računalnika.

Matic Zupančič

tej smeri se trudijo tudi večji izdeloval-ci, tako da je pred kratkim Microsoft ob-javil skorajšnji začetek preizkušanja svo-je nove storitve, ki se zaenkrat imenuje

»Windows Live Family Safety Settings« Staršem bo omogočala, da nadzorujejo svoje otroke med uporabo spleta in jim tudi prepovejo dostop do neprimernih vsebin.

V spletu je sicer že zdaj kar nekaj takih pro-gramov, s preizkušanjem njihove učinkovito-sti pa se med drugimi ukvarja tudi spletišče Top Ten Reviews (www.toptenewviews.com). Ker ne gre za brezplačne izdelke, nikoli pa ne vemo, ali nam bodo odgovarjali, smo preizku-sili le tiste programe, ki ponujajo tudi brezpla-čen, časovno omejen preskus delovanja.

Med zanimivejše, na katere smo naleteli, sodi tudi Ishield (www.guardwareinc.com/ishield/). Ta ob pomoči lastnih algoritmov »preračunava« vsebino slik, ki se prikazujejo na zaslonu, in one-mogoča njihov prikaz. Izkaže se, da blokira res-nično le najočitnejše pornografske vsebine, mar-sikaj pa se mu izmuzne, ali pa v svoji zagnanosti prepove prikaz kakšni povsem nedolžni sličici.

Content Protect

Po enostavni namestitvi, ko moramo dolo-čiti še nekaj gesel (za primere odmestitve, za-časne prekinitve delovanja), in po vnovičnem zagonu okolja se program namesti kot ikona v sistemsko vrstico. Nadzorna plošča programa nam omogoča podrobno nastavljanje delova-nja. Določimo lahko ure, kdaj se lahko v siste-mu uporablja internet, za vsak dan v tednu po-sebej. Med nastavitvami filtrov lahko izbiramokategorije blokiranih vsebin, na primer: porno-grafijo, hazardiranje, droge, alkohol, klepetalni-ce, e-pošta, nakupovanje ipd. Poleg tega lahko povsem zapremo dostop do interneta, takojš-njega sporočanja, pogovornih skupin in progra-mov za izmenjavo datotek ter nekaterih inter-netnih iger. Močna stran programa so vsekakor poročila, iz katerih lahko v besedi in sliki raz-

beremo, koliko se je uporabljalo internet v ra-čunalniku, katere kategorije strani so bile ob-iskane in koliko zahtevkov za prikaz strani je bilo dovoljenih/nedovoljenih. Podrobna poroči-la pa se lahko pošiljajo tudi po e-pošti.

Program je med brskanjem kar se da di-skreten. To se kaže tudi tako, da na bolj znanih spletnih iskalnikih (Google, Yahoo, Altavista, ...) vklopi filtre, ki jih imajo vgrajene že sami iskal-niki, in nam ne pusti, da bi jih na silo izklopili. Če nam vseeno uspe odpreti kakšno stran, ki se je izmuznila tej varovalki, se odpre okno, v ka-terem nas obvesti, da je blokiral prikaz, in nas pozove, naj bodisi zahtevamo preklic blokade od sistemskega upravitelja, bodisi s pravilnim geslom takoj prekličemo blokado.

CYBERsitter

Po razvojni različici 9.0 lahko sklepamo, da gre za zrelo orodje. Po namestitvi »kibervaru-ška« ne zahteva vnovičnega zagona računal-nika. Pohvalno je, da nam takoj ponudi mož-nost, da preleti vse diskovje v računalniku in poskuša najti vprašljiva gradiva. Tu se osredo-toči predvsem na piškotke in priljubljene pove-zave. Cybersitter obvladuje tudi onemogočanje poljubnih TCP vrat, kar je pohvalno.

Med uporabo spletnih iskalnikov se najprej izkaže kot zelo zanesljiv. Ko zazna neprimerno vsebino, nas preusmeri na neškodljive strani, večino s preventivno vsebino v smislu »kako legalno do glasbe v spletu« in podobno. Dokler se tega preusmerjanja ne navadimo, zna biti

tako delovanje moteče, saj spominja na delo-vanje nekaterih črvov, ki preusmerjajo delova-nje brskalnika. Morda pa tako deluje le v pre-skusni različici…

Pomanjkljivost, ki smo jo opazili, je, da ga lahko z uporabo različnih jezikov in iskalnikov,

na primer s slovenščino v iskalniku Najdi.si, do do-ločene mere prelisičimo.

NetNanny

Po gladki namestitvi in vnovičnem zagonu ra-čunalnika nas čaka nekaj nastavljanja. Programu je priložen še poseben pa-ket, ki zaznava in onemo-goča tudi vsiljive oglase, vohunske programe ter tako imenovana prikaz-na in »pop-under« okna. Oglase odstranjuje zelo uspešno, prvega je od-

stranil kar s strani našega najbolj priljubljene-ga iskalnika.

Nadzorna plošča je pregledna in omogoča zelo podrobno nastavljanje omejitev in prepo-vedi, za vsakega uporabnika posebej in general-no za vse skupaj. Ob zaznavi neprimernih vse-bin se dobro odzove, nekatera spletišča pa so že takoj prepovedana, na primer Googlov iskalnik slikovnega gradiva. A »spletno nono« je vendar-le moč prinesti naokrog, kot vedno z uporabo

V

» Nadzorna plošča Contentprotect...

» ... in še v akciji

» Nastavitve Cybersitterja

» Ob zaznavi neprimerne vsebine nas preusmeri na ne-škodljivo stran.

OTROCI IN INTERNET


slovenščine v slovenskem iskalniku. Toda s to pomembno razliko, da je treba za to nekaj več truda kot pri programu CYBERsitter.

NetNanny si v svoje dnevnike zapiše vsak naš prekršek in ga lahko v lepem izpisu posre-duje našim staršem.

Cyber Patrol

Marsikateremu uporabniku se zdi Cyber Patrol najbolj znan tak program, saj je na vo-ljo že precej časa. Ob namestitvi nam ponudi že nekaj scenarijev uporabe oziroma tipične-ga uporabnika računalnika, ki ga želimo nad-zorovati. To je lahko »child« – otrok, pri če-mer so aktivne vse možne zaščite, ali pa druga skrajnost, »monitor only«, ki predvideva zgolj spremljanje vseh dejavnosti in je primerna na-stavitev, kadar smo z mladostnikom že vzpo-stavili zadovoljivo raven zaupanja, tu in tam pa bi ga radi preverili.

Med zanimivejšimi možnostmi je zagotovo določanje dnevnega ali tedenskega časovnega limita uporabe interneta ali pa določanje čisto konkretnega programa, ki bo blokiran ob na-stavljenih urah. Dejavnosti v programih za kle-

petanje (IRC, ICQ ...) je mogoče tudi z lahko-to nadzorovati, nasta-vimo lahko celo prepovedane besede, ki bodo blokirane. Podobno velja tudi za novičarske skupine, ki jih lahko izklapljamo po kategori-jah ali pa jih na seznam prepovedanih dodaja-mo posamezno.

Delovanje »Cyber patrulije« je zanesljivo in vedno nas tudi obvesti, zakaj je bila določena stran zablokirana. Med preizkušanjem nam je ni uspelo prelisičiti.

Content Protect Cyber Sitter Net Nanny Cyber Patrol

filtiranje klepetalnic spremljanje klepe-

talnic

blokiranje klepetalnic blokiranje pogovor-

nih skupin (newsgro-up - NNTP)

blokiranje “instant messenger” portov

blokiranje izmenjeval-nih (P2P) programov

blokiranje FTP poljubno blokiranje

portov

filtriranje e-pošte blokiranje e-pošte blokiranje pop-up

oken

podprti brskalniki Internet Explorer, Netscape, FireFox, Opera, AOL

Internet Explorer, Netscape, FireFox, Opera, AOL Internet Explorer, Netscape Internet Explorer, Netscape,

FireFox, AOL

podprti operacijski sistemi XP, 2000 XP, 2000, NT, 98, Me, 95 XP, 2000, NT, 98, Me XP, 2000, NT, 98, Me

cena 35 dolarjev 40 dolarjev 40 dolarjev 40 dolarjev

spletni naslov www.contentwatch.com www.cybersitter.com www.netnanny.com www.cyberpatrol.com

za zanesljivost, poročila poljubno onemogoča-nje portov

nadrobno določanje mož-nosti

Časovno omejevanje upora-be interneta.

proti ne podpira starejših opera-cijskih sistemov se ga da prelisičiti podpora različnim brskal-

nikom Zamudno nastavljanje.

» Podrobno nastavljanje NetNanny

» Netnanny nas opozori, naj se lepše obnašamo.

» Obilica nastavitev v CyberPatrol

» Vedno izvemo tudi, zakaj je bila stran blokirana.

DRUŽABNA IN POSLOVNA OMREŽJA

MEGLA?ZgoljZveze in poznanstva so temelj marsikaterega družabnega pogovora, kdo pozna koga, kaj se lahko prek koga z nekom dogovorimo, kdo nam lahko pri čem pomaga, kdo kaj počne ali komu lahko kaj prodamo... Tako je v novinarstvu, tako je v prevajalskih krogih, tako je v računalniškem poslu, tako je pri organizaciji družabnih in poslovnih dogodkov v tej ali oni branži – klasično iskanje poslovnih ali družabnih stikov. Ne nazadnje je zelo podobno iskanju zasebnega partnerja oziroma partnerke – bodisi gre za spogledovanje v živo ali pa prijatelji osamelemu posamezniku kaj 'organizirajo'.

Simon Ručigaj




MEGLA?i skrivnost, da spletne storitvene strani za zasebne stike že dolgo blestijo. Zakaj ne bi bilo podobno pri poslih ali navadnem druženju, interesno pogojenem seveda? Če se vam zdi, da je vaš krog znan-stev »v živo« pretesen, se lahko podate na lov za to ali ono pri-

ložnostjo v spletu. Mednarodne poslovne stike med drugim ponujajo OpenBC in LinkedIn, dru-žabne in drugačne povezave je zaprtemu kro-gu, ki sprejema medse na povabilo, med prvimi ponudil Orkut, ki je zdaj le ena izmed storitev gigantskega Googla, v Sloveniji pa tak »eksklu-zivni kontaktni klub« ponujajo dveri Zveze.net. Poslovnim in drugim stikom na dverih, kot so Ona-On, smo se – tokrat – izognili ;-).

»Čeprav ne poznate »pravih ljudi«, je zelo verjetno, da jih pozna kdo od vaših znancev. Zakaj ne bi tega skušali izkoristiti?« Sliši se lepo, a to udejanjiti je nekaj čisto drugega: zasebna, poslovna in družabna omrežja, v katera so vpe-ti posamezniki, so namreč družbeni pojav, pri katerem niso pomembne le teoretične poveza-ve – kot trdijo, denimo, ponudniki teh storitev – temveč tudi bolj izmuzljivi pojmi, kot so dru-ženje, stične točke, interesi, ne nazadnje prijet-nost, komunikativnost in dejanska povezanost, lahko pa govorimo tudi o kapitalskih in poklic-nih zvezah. In kljub temu, da so večini osnovni pojmi sorazmerni jasni, se je na tem področju v zadnjih treh ali štirih letih zgodilo silno veliko – interesni forumi s stotinami in tisoči uporabni-kov rastejo kot gobe po dežju, blogi povezujejo manjše in tesnejše skupine, nekateri se še vedno skupinsko sporazumevajo prek e-poštnih sezna-mov... Posamezniki pogosto iščejo nove prilož-nosti za sklepanje poslov ali znanstev, ponud-niki spletnih storitev pa seveda skušajo unovči-ti svoje karte tudi na tem področju.

Elektronska komunikacijska sredstva omo-gočajo silno veliko in verjetno tudi povsem do-volj za potrebe slehernika – instantno pošilja-

nje kratkih sporočil svojim stikom, pošiljanje datotek, sporočanje o menjavi službe, pošilja-nje slik in klepetanje kar tako prek elektronske pošte ali udeleževanje v forumskih razpravah o novi glasbi, modnih smernicah, Playboyevih zajčicah ali podobnih temah, nujnih v moza-iku posameznikovega vsakdana. Pri vseh teh komunikacijah je tako kot s telefonskimi klici – posameznika navadno poznamo vsaj malo, morda ga prek foruma poznamo vsaj po ime-nu, nujno pa je tudi on z nami prostovoljno v komunikaciji, saj nam je zaupal svoj vzdevek, e-poštni naslov, dal telefonsko številko ali upo-rabniško ime v klepetalnem sistemu, da smo ga lahko našli.

A vendar je nekdo prišel na zamisel, da bi internet spremenil še bolj, kot je že, v nekakš-no družabno mešetarnico stikov in poznanstev, v prekupčevalnico z dobrino medsebojnega za-upanja. Največ se seveda dogaja na trgu ponu-janja dela in delovnih zmogljivosti, pa še to je zaživelo predvsem v ZDA, kjer je trg zelo homo-gen in delavci navajeni mobilnosti in komuni-kacij vseh sort. No, v Evropi se stvar že prijem-lje, a nekoliko bolj klasično, poslovno – zara-di strnjenosti prebivalstva so stiki v živo bolj možni.

Slovenski Zveze.Net(http://zveze.net)

Že pred dvema letoma me je v prvo tako do-mačo spletno kontaktno storitev povabil prija-telj Luka, s katerim se poznava iz motorističnih krogov, oba pa se udejstvujeva tudi v medijih. Takrat sem v storitev, ki deluje le na povabilo, blagovolil vnesti svoje osebne podatke in tudi opisati, s čim se ukvarjam in kaj v življenju po-čnem. Kmalu se je v mojem omrežju znašlo še nekaj znancev, celo dober prijatelj iz krogov IT in še prej v najstniških letih soborec na heavy-metalski fronti se je očrtal na obzorju.

V osnovi imam tam v prvi vrsti zvez že sko-

raj od začetka zapisanih šest imen. To je soraz-merno malo (nekateri jih imajo 50, 100, celo 200 ali več), a logično – sam sem se nekako uprl skušnjavi, da bi vsem svojim znancem, prijateljem, sorodnikom, morebitnim poslov-nim partnerjem in drugim iz svojega imenika v Outlooku poslal vabilo (sistem to sicer omo-goča prek formata CSV). Če bi to storil, bi si pri marsikaterem od njih lahko zapečatil usodo kot nekdo, ki nima početi kaj pametnejšega, kot se igračkati s spletnimi storitvami. Pri kom dru-gem bi morda požel navdušeno odobravanje in ovacije, a nekaj mi je že takrat reklo, da bi bilo takih bolj malo. No, svojega računa pri zveze.net nisem deaktiviral, obenem pa ga tudi ni-sem kdove kolikokrat uporabil. Izkazal se je kot zelo koristen predvsem takrat, ko me je po e-

N

» Zveze net je slovenski kontaktni klub, ki zaenkrat deluje samo na povabilo. V njem lahko kolikor toliko dobro omrežen posameznik hitro najde ducat sodelavcev in znancev, a šele, ko začne kopati po njihovih stikih, vidi, kdo je pravzaprav s kom povezan in kdo s kom v sorodu. Storitev je lahko uporabna tudi zato, ker pošilja opomnike o rojstnih dnevih.

Spletni naslovi družabnih in poslovnih omrežijzveze.net (potrebno povabilo)www.openbc.comwww.orkut.com (potrebno povabilo)www.linkedin.comwww.openbc.comwww.plaxo.comwww.ecademy.comwww.friendster.comwww.friendzy.comwww.ryze.comwww.tribe.netwww.100millionspiders.com (eksperimental-ni projekt)

Pri vseh teh kontaktnih dejavnostih se-veda ne gre pozabiti na osnovna vodila – še vedno je za stik potrebna pobuda, obo-jestranski interes in precejšnja komunika-tivnost, če želimo res doseči, kar bi radi.

Internet ni vsemogočen



pošti opozoril na Janov in Lukov rojstni dan, si-cer bi, priznam, pozabil. K sreči imam Luka na zvezi tudi na nekem specializiranem forumu, kjer si redno in vestno vsevprek čestitamo, da vsaj nanj ne bi pozabil.

A če danes, po dveh letih, malo raziščem to svoje ’omrežje’, ugotovim, da je pravzaprav precej zanimivo. Osnovnih šest posamezni-kov, ki jih poznam, ima skupaj skoraj 1900 sti-kov – če se malo sprehodim med njimi, najdem celo sošolko Romano iz osnovne šole, s katero sem sedel v klopi in je zdaj lektorica in biblio-tekarka (sistemu s tem podelim en plus). Pri vsakem imenu je majhen gumb INFO, s kate-rim prikličem dodatne podrobnosti – vidim iz-obrazbo ljudi in njihove želje, Urška celo pro-daja smuči ELAN... Še nekoliko globlje se poti-kam po tej mreži stikov, spotoma naletim še na Jureta Vižintina.com, v neki drugi veji pa naj-dem Grega.org Frasa (oba eminentna sloven-ska blogerja, če lahko dodam, in multimedijska projektanta svobodnjaka). Kliknem naprej, pla-volasa prijateljica 1. stopnje Alenka ima sred-nje veliko stikov, a med njimi najdem Branka, pobalina, s katerim sva skupaj odraščala in ga po puberteti videvam le še vsaka tri leta: ogle-dam si, kaj počne, verjetno mu bom prek siste-ma poslal sporočilo, njegovega e-maila si na-mreč nikoli nisem zapomnil (dodam še en plus za Zveze.net). Med analizo njegovih skoraj 150

stikov se mi poraja nasmešek – vedno je bil ljubljenec deklet in ne čudi me, da je 90 odstotkov njegovih stikov tu nežnejšega spola, ob tem se tudi vprašam, od kod neki pozna neko Urško, ki živi na čisto dru-gem koncu Slovenije. Kopljem dlje po sti-kih, v nekaj minutah najdem celo Jerryja, rockovsko legendo, ki

ga poznam še iz bunkerskih časov, pa znanega slovenskega bloggerja Cookieja. Še naprej nale-tim na zobozdravnika Damirja, brata mojega sošolca Škripija z gimnazije.

Bolj kot kaj drugega je v takih sistemih, omejenih na slovensko okolje, lahko zanimi-vo preučevati stike naših stikov, da vidimo, kdo koga pozna, pa tega doslej nismo vedeli – Slovenija je pač majhna in kaj kmalu lahko pri kakšnem projektu naletimo na oviro oziroma zaporo, ki nam jo kdo postavi. V dveh letih se je sicer tudi v mojem »zvezaškem« nabiralni-ku znašlo nekaj sporočil, med njimi me je pre-mamila ponudba o plesu in glasbi, samoumev-no pa se mi je zdelo tudi reklamiranje nekakš-ne nabiralniške neposredne prodaje. Kakšne re-volucionarne zveze sicer prek zvez nisem vzpo-stavil, a morda bi jo celo lahko – vendar imam dovolj stikov že v živo. No, zveze.net ostane-jo za drugo možnost, če mi slučajno glavni na-črt preboja spodleti. Za vsak slučaj bom v polje »iščem« vpisal »dobro plačano in ležerno služ-bo za nedoločen čas«. Morda mi bodo pa stiki pri tem pomagali ;-).

Googlov Orkut.com(http://orkut.com)

V Orkut sem se prijavil že pred leti, ko so me drug za drugim z vabili zasipali prijatelji iz

računalniške gruče CCC. Takrat smo se vsi pri-javili, dopolnjevali profile in širili zbirko znan-stev. Vmes sem seveda spet za leto ali kar dve pozabil, da to sploh še deluje, ko sem med raz-iskovanjem Googlovih storitev lani poleti spet naletel na to ime. Še uporabniškega imena se nisem mogel spomniti, kaj šele gesla – nekako sem se znašel in se dokopal do svojega družab-nega bogastva: trenutno imam v prvem krogu še vedno 16 dobrih prijateljev in kolegov, prek njih pa sem bojda povezan s kar 13.631.762 ljudmi – če ni to čudovito. Toliko je bilo približ-no dve tretjini prebivalstva rajnke Jugoslavije. Ker sem bil takrat, v času prijave, samski, me je sistem ob novi prijavi pozdravil in nagovo-ril – če sem samski, naj kar vsem prijateljem to povem, da mi bo tako Orkut posredno pomagal do zmenka. Ja, pa še kaj.

Orkut sicer od vseh tovrstnih sistemov po-nuja največ vnosnih polj o uporabniku, naloži-mo pa lahko tudi zajetno fotogalerijo. Za sti-ke si lahko določimo razne parametre, od stop-nje zaupljivosti in seksapila do tega, ali smo navdušeni in kako zelo kul se nam kdo zdi. Najzabavnejše in za ego hranilno pa je to, da se uporabniku ti znakci seštevajo in v svojem pro-

» V profil lahko seveda sami zapišemo, kar se nam zdi primerno. O zamujanju pri rokih za članke sem raje modro molčal.

Pri komuniciranju v večjih ali manjših skupinah so seveda na voljo tudi druge tehnike, klasične spletne strani, e-poštni seznami, forumi in zadnje čase tudi spletni dnevniki oziroma blogi (web logi). V osno-vi jih lahko razdelimo na interne bloge, ki so namenjeni interni komunikaciji so-delavcev, zunanje bloge, ki so namenje-ni splošni javnosti, strankam, partnerjem in dobaviteljem, tematske bloge, s kateri-mi obveščamo o kakšnem posebnem do-godku, kampanji ali projektu, sponzorira-ne bloge in osebne bloge, v katerih se bolj ali manj razgaljajo in bentijo čez to in ono posamezniki in posameznice.

Blogi

» Orkut od vseh teh sistemov ponuja največ vnosnih polj o uporabniku, naložimo pa lahko tudi zajetno fotogalerijo. Za stike si lahko določimo razne parametre, od stopnje zaupljivo-sti in seksapila do tega, ali smo navdušeni in kako zelo kul se nam nekdo zdi.



filu vsak trenutek vidi, koliko srčkov, zvezdic inškatlic zaupanja in kul-faktorja je zbral.

Spet preverim svoj seznam tehnološko oza-veščenih prijateljev in si enostavno ne znam predstavljati tistih, ki še niso »tako daleč«, kako se ubadajo s svojimi profili, polnijo ga-lerije s slikami in pritiskajo na tiste srčke in stopnje zaupanja glede prijateljev in prijateljic. Spet je tu Jan, ki ga imam že na zveze.net, pa še drugi Jan, Jaka in Nikolaj Pečenko, urednik te revije, ki se mu očitno ni dalo vnesti kaj več kot dva stika – verjetno ni zamudil popolno-ma nič. Ko ga kliknem, pravzaprav izvem, ko-liko je star – številka se mi zdi nekoliko nizka, ampak ok ;-).

Storitev ponuja tudi posamezne tematske skupnosti, v katere se lahko uporabniki včla-nijo, drug drugemu pa lahko posamezniki celo laskajo v raznih pripisih pod profil. Če se kdov koga zaljubi, ga lahko celo doda na poseben seznamček ljubezni.

Orkut torej ni namenjen poslovnim stikom, a zagotovo je lahko koristen tudi v te namene. Ker je družba Google, ki je lastnik Orkuta, tudi lastnica blogovskega središča Blogger, ni naj-bolj jasno, kakšno strategijo bodo ubrali glede Orkuta. Blogi so, tako se zdi, kar nekako zasen-čili strežnike in storitve za družabna omrežja.

Profesionalni LinkedIn.com(http://www.linkedin.com)

Gre za enega trenutno najrazvpitejših siste-mov, njegovi snovalci in skrbniki pa ne skriva-jo močnih poslovnih ambicij. Namenjen je celi gori poslovnih in zasebnih dejavnosti, med njimi so najpomembnejše: iskanje zaposlitve, iskanje svetovalcev ali pogodbenih izvajalcev, iskanje kolegov, vzdrževanje stikov s prijatelji in medsebojno informiranje o kariernih premi-kih, podjetjem omogoča neposredno najema-nje novih kadrov ali izvajalcev, celo prodajo iz-delkov ali storitev, preučevanje pogodb, iska-nje informacij o industrijah, izdelkih ter druž-bah ali zbiranje novih projektnih ekip za nove projekte. Še več, rabi kot nekakšno referenčno središče: ob prijavi lahko omogočite povpraše-vanja o minulih sodelavcih... Ko bo torej ne-kdo, s komer ste delali v istem podjetju, iskal zaposlitev pri novem potencialnem delodajal-cu, bodo morda za mnenje vprašali prav vas. Tipično ameriško, a verjetno se bodo te zadeve začele počasi prijemati tudi v Evropi.

Po prijavi v LinkedIn seveda najprej izpolni-mo, kar nas zanima, ob raziskovanju ‘omrež-ja stikov’ pa se prikaže pomenljivo sporočilo v smislu »Da bi popolnoma izkoristili LinkedIn, povabite v omrežje še prijatelje in kolege. Oni vas lahko spoznajo s tisoči profesionalcev.« Ja, hvala, ampak s temi prijatelji in kolegi že ko-municiram po telefonu, e-pošti, messenger-ju, z nekaterimi se dobivamo tudi na pivu in

sploh strateško in taktično sestankujemo. Kljub temu začnem vnašati naključne stike: najprej kolega iz slovenskega Microsofta, nato kolega s časnika Delo, pa kolega s Financ, kolegico iz neke založbe... Vsi so že tu, verjetno zgolj iz firbca, ali pa sploh niso sami vnesli svojih po-datkov – morda jih je kdo »naložil«’. Vtipkam tudi Rucigaj in pokaže mi moj profil, na kate-rega sem, seveda, popolnoma pozabil – razen, če me je v sistem naložil kdo drug z imenikom iz Outlooka. Odločim se, da ne bom dal v brez-plačno rabo, zgolj v zameno za storitve, svoje-

ga imenika, ki premore 412 nujnih in še 667 malo manj nujnih, a ne neuporabnih stikov. Pravzaprav teh stikov ne bi kar tako z lahko-to prepustil nikomur, kaj šele nekakšnemu sto-ritvenemu središču, ki iz tega črpa nove upo-rabnike in prihodke, seveda na račun tega, da se vsem tem stikom potem jaz priskutim, ker sem jim poslal takšno nadlego. Kdor jo potre-buje, se bo že sam priklatil do pravega strežni-ka. Storitev je brezplačna, plača se le možnost uporabe učinkovitejšega sporočilnega in iskal-nega sistema za delodajalce, ki lahko iščejo po celotnem omrežju, ne le po segmentu prijate-ljev in znancev. Na dnu strani se zaradi brez-plačnosti vztrajno vrtijo GoogleAds.

Tudi v tem sistemu ni bilo kakšnih strašnih ponudb za službe, verjetno novinarji, uredni-ki, prevajalci in podoben kader niso ravno iska-ni. Mimogrede sem izvedel, da Cisco išče nove-ga regionalnega vodjo prodaje, vsega skupaj pa je za področje Slovenije ponujenih devet delo-vnih mest. Ob kliku morebitne zaposlitve si-stem lepo pove, koliko stikov imamo, ki bi nas lahko informirali (ali nam ‘pomagali’) pri pri-dobivanju neke službe, podobno je tudi pri pri-dobivanju poslov. Milo rečeno, sistem je za slo-vensko okolje prav nespodobno nefunkciona-len, zagotovo je v ZDA, kjer ima že nekaj mi-

lijonov uporabnikov, popolnoma druga-če. Kakovost raznih ponudnikov zaposli-tev in tudi dela lahko uporabniki vzajem-no ocenjujejo, podo-bno kot v spletni pro-dajalni Ebay ocenju-jejo prodajalce – tako je novincem lahko kaj kmalu jasno, kdo misli resno in kdo ne. LinkedIn ponuja si-cer raznovrstne sto-ritve, poleg služb in poslovnih stikov pa tudi gostijo razne in-teresne skupine, ki iš-

Hipoteza »Kako majhen je svet« pravi, da sta naključna Zemljana povezana z nič več kot petimi ‘veznimi’ znanstvi – postavil jo je že leta 1929 Madžar Karinthy, pozneje so jo doka-zovali znanstveniki in matematik. Še najodmevneje ameriški psiholog Stanley Milgram, ki jo je tudi v praksi nekako uspešno dokazal in jo kronal za šeststopenjsko razslojenost: na-ključni ljudje so morali poštni paket prek posrednikov spraviti do sprejemnika, o katerem so vedeli samo ime, poklic in lokacijo. Čeprav so pričakovali stotine posrednikov, so imele poš-tne pošiljke v povprečju let od 5 do 7 postankov – nekaj rezultatov je ostalo tudi zamolča-nih. A leta 2001 je Duncan Watts, profesor na univerzi Kolumbija, podobno ponovil z elek-tronskimi poštnimi sporočili in dejansko ugotovil, da je povprečno število veznih členov šest. Danes njegove izsledke s pridom uporabljajo pri viroloških analizah, komunikacijski praksi v podjetjih, v računalništvu in drugod. http://en.wikipedia.org/wiki/Small_world_phenomenon

Svet je majhen ali šest veznih členov

» LinkedIn je eden najbolj razvpitih sistemov za spletno trgovanje s stiki, njegovi sno-valci in skrbniki pa ne skrivajo močnih poslovnih ambicij. Poleg iskanja zaposlitve in pogodbenih vezi omogoča tudi medsebojno informiranje o kariernih premikih in celo prodajo izdelkov in storitev.



čejo svojo parcelo pod internetnim soncem. S posebnimi dodatki se lahko LinkedIn integrira s programom Outlook, a to verjetno uporablja le malo uporabnikov. In še nekaj – v Sloveniji se službe na področju IT zagotovo išče pred-vsem v živo, predvsem morda na Microsoftovi NT konferenci.

Funkcionalni Plaxo(http://www.plaxo.com)

Plaxo je na prvi pogled zanimiva storitev, ki olajša predvsem vzdrževanje in posodablja-nje kontaktnih podatkov. Deluje tako, da se na-mesti v e-poštni program, stikom pa lahko do-ločimo, da imajo vpogled v naš posodobljeni profil – prav tak dostop nam lahko omogočijotudi oni do svojega. Tako vsak uporabnik skr-bi predvsem za lastne podatke (sprememba te-lefonske številke, službe, bivališč ...), ki jih dru-gi na zahtevo ali samodejno prenesejo oziro-ma posodobijo v svoj imenik. Rešitev se zdi na prvi pogled idealna, a v praksi se izkaže za do-kaj zoprno, saj je utopično pričakovati, da se bodo povečini ali kar vsi naši stiki prav tako odločili za uporabo tega dodatnega programa. Snovalci so se sicer potrudili in omogočili celo rabo v mobilnih telefonih, dodatna možnost pa je tudi uporaba mobilnega koledarja – in še kaj bi se našlo. Zanimiv pristop k zamisli, ki je sicer že stara – spomnimo se samo omrežnih strež-niških adresarjev...

Evropski Odprti poslovni klub(http://www.openbc.com)

OpenBC, ki izvira iz Nemčije, je še najbolj podoben ameriškemu LinkedIn – namenjen je predvsem poslovnežem, zato stavi na zaupa-nja vredne informacije in zveze, poleg tega je prijetno in pregledno oblikovan in zagotovo ni tako kičast kot ameriška rešitev. Trenutno ima storitev milijon uporabnikov, kar ni slabo, snovalci pa pravijo, da je najbolj priljubljen v Evropi in Aziji. Delovati so začeli šele konec leta 2003, zato lahko rezultat štejemo med dobre dosežke. Lastniki trdijo, da je OpenBC dinamič-na poslovna skupnost in ne le zbirka nefunk-

cionalnih življenjepisov in profilov – kar je pridrugih ponudnikih teh storitev do neke mere pravzaprav res. Do leta 2007 želijo imeti kar 10 milijonov uporabnikov. Cilj naj bi zlahka dose-gli, saj so uporabniki samo v drugem pol-letju 2005 razposlali več kot milijon pova-bil, hkrati pa jih je v storitev v vsakem tre-nutku prijavljenih kar 15.000.

Ena od ključnih prednosti sistema OpenBC je krajevna prilagoditev – na vo-ljo je v 16 jezikih. To zagotovo olajša vzpo-stavljanje poslovnih stikov v jezikovno pi-sani Evropi. Poleg po-slovnih stikov se čla-ni zbirajo v interes-nih skupinah: trenut-no jih je 2500, v njih je objavljenih približ-no 100.000 člankov na mesec. Člani se celo do-bivajo v živo in prirejajo razne dogodke – tako učinkovito prenašajo stike iz navideznega v re-alni svet.

Sicer pa OpenBC omogoča zelo bogat nabor funkcij – od iskanja po imenu, priimku, loka-ciji in industrijski panogi do iskanja uporab-nikov, ki so kliknili domačo stran vašega pod-jetja, tistih, ki so si ogledali vaš profil, iska-nje nekdanjih sode-lavcev, sošolcev, ko-legov po strokovni izobrazbi, brskanje

po stikih naših stikov, po rojstnih dneh in še več. Storitev je brezplačna, a večina napred-nih funkcij je na voljo za mesečno naročnino približno 6 evrov. Poleg tega omogoča neko-

liko boljšo zaščito osebnih podatkov, iskanje strokovnjakov z nekega področja in komuni-kacijo z njimi, saj jih lahko neposredno prosi-mo za nasvet ali predlog rešitve kakšne teža-ve. Poleg vsega ima tudi prilagojene vmesni-ke za mobilno uporabo.

Zdi se, da je OpenBC še najbliže uspešnemu poslovnemu omrežju, kot bi si ga želeli tudi v Sloveniji.

» Plaxo je na prvi pogled zanimiva storitev, ki olajša predvsem vzdrževanje in posodabljanje kontaktnih podatkov. Namesti se v e-poštni program, stikom pa lahko določimo, da imajo vpogled v naš posodobljen profil, tudi prek mobilnih platform.

Ti družabno/poslovni omrežni sistemi pa ponujajo še več – ko nekomu damo svojo kon-taktno koordinato, mu damo na razpolago tudi vse svoje stike. Na srebrnem pladnju mu ser-viramo imena ljudi in posredno tudi podrobnosti o njih, s čim se ukvarjajo in podobno, celo telefonske številke in naslove za hitra sporočila. No, vprašanje je, koliko je lahko uporaba ali morebiti celo zloraba teh podatkov učinkovita, razmislek pa je tu še posebej dobrodošel.

Na razpolago sem ti in moji prijatelji tudi

» OpenBC izvira iz Nemčije, namenjen je predvsem poslovnežem in zato stavi na zau-panja vredne informacije in zveze. Je prijetno in pregledno oblikovan, ima pa že več kot milijon uporabnikov. Na voljo je v 16 tujih jezikih, zelo je priljubljen predvsem v Evropi in Aziji. Poleg stikov zagotavlja tudi strokovne članke, člani pa se pogosto do-bivajo v živo na klubskih poslovnih srečanjih.

UREJEVALNIKI SLIK

SPROŽILCEMKorak za

V sodobnem svetu si ne predstavljamo več življenja brez računalnika, saj nam olajša delo na marsikaterem področju v službi ali doma. Povezljivost z zunanjimi enotami ter zmogljivejša strojna in programska oprema nam omogočata, da ga uporabimo tudi tam, kjer prej ni bilo mogoče. Denimo, v digitalni fotografiji.

Gorazd Ropoša

Z


razvojem te se je povečala upo-raba digitalnih fotoaparatov, eno-stavnost fotografiranja pa je pripe-ljala do tega, da so se na diskih ra-čunalnikov začele kopičiti množi-ce fotografij. Treba bi jih bilo pre-gledati, smiselno urediti, nekatere primerno obdelati in izbrane spra-

viti v otipljivo obliko – torej na papir. Vse to je brez primernega orodja težavno opravilo, ki

UREJEVALNIKI SLIK


SPROŽILCEM

se ga večina od nas ni nikoli lotila, in tako so fotografije, polne spominov, ostale pozabljenev zaprašenem kotu diska. Ker je spomine vse-eno prijetno obujati, smo se potrudili in pre-izkusili orodja, ki bi digitalnim fotografijamznova vdihnila življenje. Na trgu je takih ure-jevalnikov kar nekaj in v nadaljevanju smo nji-hove zmogljivosti skušali kar najbolje opisati. Upamo, da vam bo članek pomagal pri izbiri in vam dal navdiha za urejanje vaše zbirke di-gitalnih fotografij. Domači uporabniki pri tehprogramih gotovo največkrat uporabijo odstra-njevanje rdečih oči, ki jih na fotografijah ustva-rijo slabši fotoaparati in/ali fotografi. Zato smose pri vsakem programu še posebej poglobili v te zmogljivosti.

ACDSee Photo Manager 8

ACDSee je gotovo eden najbolj priljubljenih pregledovalnikov fotografij, ki pa se je z leti raz-vil v še marsikaj več. Med drugim premore tudi spodoben urejevalnik fotografij. Na voljo je v raz-ličicah 8 in Pro, pri čemer je slednja namenjena zahtevnejšim uporabnikom. Delati zna namreč z datotekami RAW, več možnosti ponuja na podro-čju organiziranja in urejanja fotografij in bolje jolahko prilagodimo svojim potrebam.

Ob zagonu nas pozdravi predstavitveno okno, v katerem se hitro seznanimo z možnost-mi programa. Vsebinsko je razdeljeno na šest delov, v katerih fotografije uvažamo iz zunanjihenot, jih pregledujemo in brskamo po mapah, organiziramo po svojih željah in iščemo na pod-lagi izbranih meril. Lahko jih urejamo, delimo s prijatelji in izdelamo varnostno kopijo na CD ali DVD. Uporabniški vmesnik je nekoliko nepregle-den, a lahko prikaz prilagodimo svojim potre-bam. Omogoča brskanje po mapah, prikaz vse-bine posamezne mape, ogled izbrane fotografi-je in organiziranje fotografij. To opravimo z uvr-ščanjem v različne kategorije in ocenjevanjem in nam pozneje olajša iskanje, saj ob izbiri dolo-čene kategorije ali ocene vidimo samo tiste fo-tografije, ki smo jih tako označili. Lažjemu iska-nju je namenjeno tudi novo orodje »hitro iska-nje«, kjer v iskalno polje vpišemo besedo, po ka-teri želimo iskati, orodje pa izmed vseh fotogra-fij poišče tiste, ki iskani besedi ustrezajo po ime-nu, naslovu ali ključni besedi.

Odstranjevanje rdečih oči je enostavno. Ko najdemo fotografijo, na kateri so rdeče oči, jodvakrat kliknemo, da naložimo orodja za ure-janje. Med njimi najdemo tudi tisto za odstra-njevanje rdečih oči. Izberemo ga, s tem pa se prikažejo podrobnejše nastavitve zanj in kra-tek opis postopka. Najbolje je z miško klikni-ti oko, orodje pa samo označi rdeče območje. Označitev lahko poljubno spreminjamo. Ko smo z izborom zadovoljni, moramo določiti pravo barvo oči, ki jo izberemo med štirimi že pri-pravljenimi ali pa namešamo svojo. Dobrodošel

je gumb, ki prikaže učinek opravljenih nasta-vitev na očesu. Ko smo zadovoljni, izvedemo ukaz in se vrnemo v okno za urejanje. Druga orodja so dostopna na podoben način.

Program ponuja veliko dodatkov, ki bodo razveselili domačega uporabnika. Omeniti velja možnost izdelave predstavitev in filma iz izbra-nih fotografij, lahko jih enostavno pošljemo poe-pošti ali brezplačno objavimo v obliki spletne-ga albuma v spletnem strežniku www.sendpix.com. Pri večini orodij nas po posameznih kora-kih vodi čarovnik, kar poenostavi delo z njimi.

Adobe Photoshop Elements 4.0

Priljubljenost manj zahtevnih urejevalni-kov bitnih slik je tudi velikana, kot je Adobe, prisilila, da se je s svojih višav, kjer kralju-je s Photoshopom, spustil tudi do smrtnikov. Rezultat je Adobe Photoshop Elements, ki je na voljo že v različici 4.0.

Po namestitvi in zagonu programa nas po-zdravi osrednji uporabniški vmesnik, v katerem izbiramo področja, odvisna od vrste dela, ki ga želimo početi. S klikom ikone se naloži ustre-zen del programa. Na začetku je smiselno, da s pomočjo programa poiščemo fotografije, ki jihimamo na disku, in jih organiziramo. Uvozimo

jih lahko iz zunanjih naprav ali jih poiščemo v računalniku. Pri organizaciji nam precej poma-ga novo orodje »označevanje obraza« (face tag-ging). Z njim lahko pregledamo skupino foto-grafij, na katerih orodje prepozna različne obra-ze in jih prikaže v posebnem oknu. Deluje pre-senetljivo dobro, saj prepozna tudi tiste obra-ze, ki so na fotografiji v ozadju in jih sami ne biopazili. Zna se tudi zgoditi, da kot obraz prepo-zna neki predmet, vendar so take napake bolj redke. Ko kliknemo obraz s seznama, se pri-kaže celotna fotografija, na kateri je ovekove-čen. Tako prepoznane obraze in pripadajoče fo-tografije lahko označimo. Temu so namenjenepripravljene skupine oznak, lahko pa ustvari-mo svojo. Ob pregledovanju fotografij se ob kli-ku fotografije pokažejo tudi vse tiste, ki smo jihoznačili z enako oznako. Tako lahko preprosto najdemo in si ogledamo vse fotografije, na ka-terih je določen človek. Postopek na začetku za-hteva nekaj časa, pozneje pa je iskanje po sez-namih lažje in hitrejše. Iskanje fotografij je na-sploh dobra stran tega programa, saj je možno iskanje po naslovih ali lastnih oznakah, imenu, zgodovini glede na več različnih parametrov, vrsti datotek, podrobnostih in motivih.

Orodje za odpravo rdečih oči lahko upora-bimo na dva načina. Prvi je ta, da takoj ob na-laganju fotografij programu dopustimo samo-dejno prepoznavanje in odpravo motečih rde-čih oči. Fotografije najprej naloži, temu slediavtomatsko prepoznavanje in odstranjevanje rdečih oči. Trajanje postopka je odvisno od šte-vila fotografij, po končanem delu pa programizpiše obvestilo o številu tistih, na katerih je prepoznal in odstranil rdeče oči, in jih označi s posebno ikono. Avtomatika se na našem pre-izkusu ni najbolje izkazala, saj je pri 76 uvože-nih fotografijah označil in odpravil rdeče oči nadvajsetih, dejansko pa je bilo takih 30. Nekatere

ACDSEE PHOTO MANAGER 8Kaj: Program za pregledovanje in obdelavo foto-grafij.Izdeluje: ACDSee systems, www.acdsystems.com.Prodaja: EC, www.ecdoo.si.Cena: 12.000 tolarjev.

Pestra izbira orodij, enostavno delo, možnost organiziranja, dobro iskanje.

Nekoliko nepregleden uporabniški vmesnik.

UREJEVALNIKI SLIK


izmed fotografij je napačno prepoznal, saj nanjih sploh ni bilo oči, na nekaterih pa je pra-vilno popravil samo eno oko. Zato je zelo do-brodošel drugi način obdelave, in sicer v oknu za urejanje. Ko fotografijo naložimo, izberemotemu namenjeno orodje, nato program odpra-vi napako.

Program ponuja tudi orodje za izdelavo predstavitev. To je izmed vseh orodij, ki smo jih v sklopu tega članka preizkusili, najbolj iz-popolnjeno. Z zelo zmogljivim vmesnikom lah-ko izbiramo med več kot 80 učinki za prehode, posnamemo lahko svojo pripoved in jo dodamo predstavitvi, omogoča veliko možnosti za doda-janje besedila, glasbe in še marsikaj drugega. S tem bodo naše predstavitve res zaživele.

Naslednje orodje, ki ga velja omeniti, omogo-ča spreminjanje barve kože ljudem na fotografi-ji, da ta dobi bolj naraven videz. Določimo lahko ton, rdečico in svetlobo prostora ter tako po že-lji spremenimo kožo. Zelo koristni sta tudi novi »čarobni« orodji za označevanje objektov, name-njeni enostavnemu izbiranju le-teh. S preprostim risanjem po njih ali z obkrožanjem jih okvirno določimo, za čarobnost pa poskrbi program, ko iz teh označb poskuša ugotoviti, kaj smo želeli označiti. To mu ne uspe vedno, marsikdaj pa si tako res olajšamo delo, saj pri označevanju ob-jektov ni treba biti preveč natančen.

Program podpira tudi pošiljanje fotografijpo elektronski pošti, z obilico dodatnih nasta-vitev, s katerimi lahko poslano fotografijo pri-merno »zavijemo« in tako še bolj razveselimo prejemnika. Omogoča tudi avtomatsko obde-lavo fotografij, v katero lahko vključimo prei-menovanje, premikanje v drugo mapo, spremi-njanje velikosti, pretvorbo v drug format, avto-matsko spreminjanje kontrasta, barv in ostrine, fotografijam pa lahko dodamo tudi vodni žigali naslov. Izdelamo lahko tudi video CD, svoj album, čestitke, koledar ali pa strani HTML.

Gimp 2.2.10

Gimp je skorajda že legenda v odprtokodni skupnosti, saj je včasih veljal za program, ki bo

prej ali slej izpodrinil Photoshop kot orodje, ki ga uporabljajo profesionalci. No, to se ni zgodi-lo in se verjetno tudi ne bo, je pa program kljub temu priljubljen. Navsezadnje je zastonj.

Ni sicer med najenostavnejšimi za upora-bo in zahteva več časa, da ga osvojimo in se nanj navadimo. Moti predvsem to, da se naloži v »več oknih«, med katerimi ni medsebojne po-vezave. Ko odpremo še fotografijo, se ta odprev čisto novem oknu. Delovno okolje sicer lah-ko poljubno spreminjamo in nastavitve shra-nimo, a je tak način prikaza moteč. Najbolj se to izkaže, ko začasno prekinemo delo s progra-mom in se kasneje znova vrnemo vanj. Treba je pomanjšati posamezna okna, ob vrnitvi pa vsako okno posebej priklicati na zaslon. Dokler se ne navadimo, to povzroča kar nekaj zmede. Uporabniški vmesnik se je od začetkov do da-nes sicer že precej izboljšal, še vedno pa bi lah-ko bil boljši in enostavnejši.

Zanimiv je način brskanja za slikami. V glo-bino se pomikamo klasično s klikanjem mape, ob tem pa ustvarjamo seznam obiskanih map. Vidne so kot ikone z ustreznimi imeni map. Po že obiskanih mapah se nato pomikamo gor in dol enostavno s klikanjem ustrezne ikone.

Program ponuja pestro paleto orodij, zelo zanimiva med njimi je 25.600-kratna poveča-

ADOBE PHOTOSHOP ELEMENTS 4.0Kaj: Program za pregledovanje in obdelavo foto-grafij.Izdeluje: Adobe, www.adobe.com.Prodaja: Medija, www.medija.si.Cena: 23.880 tolarjev.

Veliko orodij, veliko možnosti nastavitev. Cena. GIMP 2.2.10

Kaj: Program za obdelavo fotografij.Izdeluje: www.gimp.org.Cena: Brezplačen.

Brezplačen, dobra podpora na uradni strani z veliko koristnimi nasveti in navodili, zmoglji-vost.

Zapleten in nepregleden uporabniški vmesnik, nima orodja za odstranjevanje rdečih oči.

UREJEVALNIKI SLIK


va. Torej približa podrobnosti na fotografijiskoraj kot mikroskop, s tem pa omogoča zelo natančno obdelavo posameznega dela fotogra-fije. Seveda le, če imate fotografijo zelo visokeločljivosti… Gimp nima orodja za odstranje-vanje rdečih oči, a jih kljub vsemu lahko »roč-no« odstranimo. Če nismo vešči dela s progra-mom, nas čaka kar nekaj preučevanja navodil. Nasploh to velja tudi za delo z večino drugih orodij, res pa je, da se lahko tako odlično sez-nanimo z zmogljivostmi programa in se veli-ko naučimo. Poleg tega imamo tako tudi ve-lik vpliv na končni rezultat, saj je vse odvisno od naših nastavitev in natančnosti. Ob preiz-kusu smo rdeče oči odstranjevali takole: fo-tografijo smo povečali, da je bila lepo vidnameja, do koder sega rdeča barva v očeh, in z orodjem za označevanje ustrezno označili to mesto. Nato smo spremenili vrednosti za po-samezne barvne kanale (Red, Green, Blue), to-rej zmanjšali vrednost za rdeči kanal, za mo-drega in zelenega pa jih ustrezno povečali. Končni rezultat je odvisen od natančnosti pri označevanju in iskanja najboljše kombinacije za omenjene vrednosti, nikakor pa ne od av-tomatike, kot to velja pri drugih preizkuše-nih programih.

Google Picasa 2

Google Picasa 2 ni samo klasični program za obdelavo fotografij, temveč ponuja še mar-sikaj več. Pomaga nam enostavno poiskati, ure-diti in deliti fotografije z drugimi. Ob prvemzagonu nas vpraša, ali naj v računalniku poiš-če shranjene fotografije in filme. Če se strinja-mo, bo potreboval nekaj časa za iskanje, naj-dene datoteke pa prikazal v albumih, urejenih po datumu in z imenom mape, v kateri so fo-tografije. No, ta postopek lahko opravimo tudikasneje, in sicer z orodjem »upravitelj map«. Z njim označimo mape, za katere želimo, da jih nadzoruje Picasa. S tem bomo dobili natančne-ga nadzornika, saj bomo takoj obveščeni o vsa-ki novi fotografiji v mapah.

Uporabniški vmesnik je prijazen, smiselno in pregledno razdeljen na posamezne dele, ki delujejo kot celota. Vsak del vsebuje koristne informacije, najpomembnejši ukazi so dostop-ni prek ustreznih ikon. Delo v takem okolju je preprosto, priročna orodja pa zmanjšajo potre-bo po uporabi zunanjih programov. Če imamo na disku zelo veliko fotografij iz različnih ob-dobij, nam bo prišel prav prikaz v obliki časo-vnega traku. Mape in fotografije v njih so raz-vrščene po datumu nastanka. Po traku se pre-mikamo ob pomoči časovne premice. Ko naj-demo fotografijo, ki jo želimo obdelati, jo ozna-čimo, nato jo program shrani v predal za foto-grafije. V njem čaka, ali jo bomo zadržali, za-menjali z drugo, ji dodelili kakšno oznako ali jo obdelali. Če jo dvakrat kliknemo, preidemo v

okno za obdelavo, kjer je vidna v normalni ve-likosti, zraven pa so prikazana orodja, s kate-rimi jo lahko obdelujemo. Prednost takega na-čina dela je predvsem hitrost in enostavnost, saj ne iščemo orodij po menujskih vrsticah. Orodja za obdelavo so razdeljena na osnovne popravke, izpopolnjevanje in učinke. Ko žele-no izberemo, se prikažejo nadaljnja navodila in možnosti izbire ali pa se ukaz izvede. Vse, kar smo naredili, si program zapomni, tako da lahko narejeno razveljavimo. Med orodji naj-demo tudi tisto za odstranjevanje rdečih oči. Izberemo ga, nato pa z miško označimo pol-je okrog vsakega očesa, program pa sproti od-pravi rdečo barvo.

Prehod iz okna za obdelavo fotografij vknjižnico vseh foto-grafij opravimo s kli-kom gumba »nazaj na knjižnico«. Pohvalna lastnost programa je ta, da vse izvirni-ke samodejno shra-ni v svojo mapo, tako da tudi po pomoti ne moremo prepisati iz-virnika s ponesreče-no kopijo. S Picaso lahko izdelamo tudi varnostne kopije na-

ših fotografij. Mape, ki jih želimo arhivirati,označimo, orodje pa sproti računa, koliko pros-tora bo projekt zasedel in koliko nosilcev CD/DVD bomo potrebovali. Picasa zna tudi uvažati fotografije iz zunanjih enot, izvažati obdelanefotografije v poljubne mape, jih preimenovati,tiskati v različnih formatih, pošiljati po elek-tronski pošti s pomočjo nastavljenega poštne-ga odjemalca, pomagati pri naročilu za izdela-vo fotografij prek spleta (Slovenije ni na sez-namu), izdelati predstavitve in fotografije ob-javiti na spletni strani kot album ali pa v na-šem spletnem dnevniku (Blog). Izdelamo lah-ko tudi darilni CD in zraven izbranih fotogra-fij priložimo še izdelano predstavitev ter pri-merek Picase. Zelo zanimiva možnost je izde-lava filma iz izbranih datotek, kjer izberemovrsto filma in kodiranje ter določimo premormed fotografijami, drugo opravi program. Priizdelavi smo omejeni z ločljivostjo, saj je naj-večja možna 960 × 720 pik. Izdelamo si lahko tudi plakat, kolaž več fotografij, svojo sliko zaozadje in svoj ohranjevalnik zaslona, pa še kaj bi se našlo. Dobra je tudi pomoč, ki pa zahteva stalno priključitev v internet. To zna biti mo-teče za tiste, ki te povezave še nimajo. Orodij za izražanje naše umetniške žilice je silno ve-

GOOGLE PICASA 2Kaj: Program za iskanje, urejanje in objavo foto-grafij.Izdeluje: Google, picasa.google.com.Cena: Brezplačen.

Prijazen in pregleden uporabniški vmesnik, ve-liko vključenih orodij, ima orodje za odstranje-vanje rdečih oči, brezplačen.

Premalo možnosti za vplivanje na končni re-zultat.

Kako do »pravih« oči

» Rdeče oči - prej » Rdeče oči - ACDSee » Rdeče oči - Adobe PE

» Rdeče oči - Corel » Rdeče oči - Gimp » Rdeče oči - IrfanView

» Rdeče oči - PaintNet » Rdeče oči - Picasa » Rdeče oči - Xara

200% 200%

200% 200%200%

200% 200%200%

UREJEVALNIKI SLIK


liko. To pomeni, da Picasa sodi med bolj rado-darne programe.

IrfanView 3.98

IrfanView je delo bosanskega izseljenca Irfana Skiljana in je na voljo v različici 3.98. Program je brezplačen za domačo rabo in izob-raževalne namene. Predvsem je namenjen ob-delavi fotografij, ponuja pa tudi nekaj dobro-došlih dodatnih orodij, vendar ne v takšni meri kot pri zmogljivejših programih. Namestitev je enostavna, po želji pa lahko v paket namesti-mo tudi Google Toolbar in Google desktop se-arch. Med množico podprtih jezikov najdemo slovenščino, vendar moramo knjižnico s slo-venskim prevodom lastnoročno prekopirati v ustrezno mapo in po zagonu programa nasta-viti nov privzeti jezik. IrfanView podpira veli-ko vrst datotek, med drugim tudi datoteke Avi, Wav in Adobe Photoshop. Njegove zmogljivosti še povečajo dodatki (»Plug-Ini«), ki jih je prav tako treba posebej namestiti.

Poglavitna novost zadnjih različic je pregle-dovalnik miniaturnih fotografij (Thumbnails),ki je na voljo tudi kot samostojni program. Z njim lahko hitro naložimo in pregledno prika-žemo miniature vseh fotografij v posameznimapi, na prikaz pa lahko vplivamo s spremi-njanjem nastavitev. Ko izberemo fotografijo zaobdelavo, se ta naloži v oknu »glavnega« pro-grama. Znajdemo se v špartanskem uporabni-škem vmesniku, a to ne pomeni, da so zmožno-

sti programa pomanjkljive. Ukazi so dostopni prek menujev in bližnjic na tipkovnici, kaj po-čne katera tipka, pa je lepo razloženo v pomoči. Odstranjevanje rdečih oči je enostavno, saj ima program temu namenjeno orodje. Postopek od-stranjevanja je sledeč: zaradi natančnosti naj-prej povečamo predel okoli oči, ga označimo, nato pa izberemo ustrezno orodje. Program od-večno rdečo barvo odstrani, mi pa preverimo, ali smo z rezultatom zadovoljni tudi pri nor-malni velikosti fotografije. Na delo orodja lahkovplivamo s spreminjanjem nastavitev. V praksi se je izkazalo, da orodje daje večinoma dobre rezultate, se pa je zgodilo, da v nekaterih pri-mer rdečih oči nismo mogli popolnoma odpra-viti, kljub prilagajanju nastavitev.

Program ima tudi orodje za izdelavo pred-stavitev. Možnosti je kar nekaj, vključimo pa lahko tudi predvajanje datotek MP3, ki se bodo vrtele v ozadju. Predstavitev lahko shranimo kot .exe ali .scr datoteko in jo zapečemo na nosilec CD/DVD, vendar je neposredno pod-prt samo Nero. IrfanView omogoča tudi izde-lavo panoramskih fotografij. Izbrati moramoustrezne fotografije in jih urediti v pravilnemvrstnem redu, nato pa določiti, kje naj jih spo-ji. Drugo opravi program. Rezultat je dober in seveda odvisen tudi od tega, kakšne so foto-grafije, ki smo jih spo-jili. Pri delu z veliko količino fotografij boprišlo zelo prav tudi orodje za avtomatsko spreminjanje formata in preimenovanje fo-tografij. Tudi tu ima-mo kar nekaj možno-sti nastavitev.

Paint.Net 2.6

Paint.Net smo pre-izkusili v skoraj do-končni različici 2.6 release candidate 1.

Uporabniški vmesnik je pregleden in urejen, tako da je tudi seznanjanje s programom lažje. Tudi Paint.Net je predvsem program za obdela-vo fotografij in ne ponuja dodatkov za izdelavorazglednic, koledarjev in podobno. Ima pa orod-je za odstranjevanje rdečih oči, ki je enostavno. Način odstranjevanja je podoben kot pri pro-gramu IrfanView, le da je tu za malenkost bolj

IRFANVIEW 3.98Kaj: Program za obdelavo fotografij.Izdeluje: Irfan Skiljan, www.irfanview.com.Cena: Brezplačen.

Enostaven in pregleden uporabniški vmesnik, podpora razširitvam, podpora slovenščini, do-bra pomoč, brezplačen.

Orodje za odstranjevanje rdečih oči ni najbolj natančno, podpora več programom za arhivi-ranje, več možnosti pri izdelavi predstavitev.

PAINT.NET 2.6Kaj: Program za obdelavo fotografij.Izdeluje: Washigton State University, www.eecs.wsu.edu/paint.net.Cena: Brezplačen.

Enostaven in pregleden uporabniški vmesnik, brezplačen.

Nima možnosti odpiranja in obdelave več slik naenkrat, ne podpira avtomatske obdelave več slik.

XARA EXTREMEKaj: Program za urejanje slik.Izdeluje: Xara, www.xara.com.Cena: 66 evrov.

Zelo dobra podpora PhotoShopovim Plug-inom, hitrost.

Cena.

UREJEVALNIKI SLIK


dodelan in zahteva nekaj več dela. Najprej mo-ramo fotografijo povečati, da je dobro vidnameja, do koder sega rdeča barva v očeh. Nato izberemo orodje za označitev »elipse select« in z njim označimo območje, kjer nas moti rde-ča barva. S pomočjo učinka »red eye removal« se malo poigramo z nastavitvami za odstopa-nje in določimo stopnjo zasičenosti. Rezultate spreminjanja lahko spremljamo na ogledu in ko smo zadovoljni, ukaz še potrdimo. Nastavitev je dovolj, tako da smo pri večini fotografij uspeš-no odpravili moteči dejavnik. Težave smo ime-li pri tistih fotografijah, kjer rdeča barva ni bilatako izrazita ali pa je bilo oko slikano res od blizu. V teh primerih »popravljene« oči niso bile čisto neopazne, vsekakor pa je bil končni rezul-tat boljši od izvirnika.

Xara Extreme

Najnovejšo Xaro smo že predstavili v de-cembrski številki, tako da si bomo zdaj samo na kratko ogledali postopek za odstranjeva-nje rdečih oči. Program ima posebno orodje, postopek pa je naslednji: v urejevalniku naj-prej izberemo »red eye removal«, nato pove-čamo sliko toliko, da kar najbolj približamo

oči, in nato z orod-jem od sredine oče-sa navzven odstra-njujemo rdečo barvo. Postopek je preprost in uporaben, rezul-tat pa dober. Pri Xari Extreme velja omeni-ti še podporo uporabi kateregakoli filtra zaAdobe Photoshop. To je tudi poglavitna no-vost te različice.

Corel Paint Shop Pro X

Tudi Corel Paint Shop Pro X smo že predsta-vili v decembrski številki, zato bomo tokrat le pogledali, kako odstranimo rdeče oči. Program ima posebno orodje, delo z njim pa je prepros-to, natančno in zanimivo, saj nam ponuja veliko možnosti nastavitev. Hkrati lahko vse popravke takoj vidimo, ker je zraven okno za ogled. Tako se hitro naučimo, kaj počne katera nastavitev in kakšen vpliv bo imela na končno podobo naše slike.

IrfanView 3.98 Gimp 2.2.10 Paint.Net 2.6 re-lease Candidate Google Picasa 2 Adobe Photoshop

Elements 2.0 Xara Extreme Corel Paint Shop Pro X

ACDSee Photo Manager 8

Orodje za odstranjevanje rdečih oči

Možnost obdelave več fotografij naenkrat

Možnost avtomatizacije

Možnost izdelave predstavitev

Možnost objave na spletnih straneh

Možnost arhiviranja

Samodejno shranjevanje originalov

Pošiljanje fotografij preko e-pošte

Ima vključene efekte

Podpira Adobe Photoshop Plugine

Podpira delo z več plastmi

Iskanje/urejanje fotografij iskanje iskanje/urejanje iskanje/urejanje

Podpora različnim tipom datotek

odpiranje/shranje-vanje







Večstranske slike

Slovenščina

Za

enostaven in pregle-den vmesnik, podpo-ra Adobe Photoshop Plug-inom, orodje za odstranjevanje rde-čih oči, dobra pomoč, brezplačen

dobra podpora, veliko navodil, zmogljiv, na-tančen, brezplačen

enostaven in pregle-den vmesnik, orod-je za odstranjeva-nje rdečih oči, open code, brezplačen, do-bra spletna podpora

pameten in pregleden vmesnik, orodje za odstranjevanje rdečih oči, veliko dodatnih orodij, brezplačen

veliko možnosti na-stavitev, orodje za odstranjevanje rde-čih oči, veliko dodat-nih orodij

podpora Adobe Photoshop Plug-inom, orodje za odstranje-vanje rdečih oči, open code, hitrost

orodje za odstranje-vanje rdečih oči, učin-kovita orodja za za-četnike

pestra izbira orodij, orodje za odstranje-vanje rdečih oči, eno-stavno delo, dobro iskanje

Protini najbolj natančen, podpora za več pro-gramov za arhiviranje

zapleten in nepre-gleden UI, ne podpi-ra slovenščine, nima orodja za odstranje-vanje rdečih oči

ne podpira obdelave več slik naenkrat, ne podpira slovenščine, ne podpira avtomat-ske obdelave

premalo vpliva na končni rezultat

ne podpira sloven-ščinecena

cena, ne podpira slo-venščine

ne podpira sloven-ščine, cena, skromen pregledovalnik fo-tografij

nekoliko nepregleden uporabniški vmesnik

Posebne zahteve .NET Framework Internet Explorer 5.0

Platforma WIN 9x/ME/NT/2000/XP/2003

WIN 9x/ME/NT/2000/XP, Mac OS X, Unix

WIN 2000-SP3, WIN Server 2003, WIN XP SP1, Windows Vista

WIN 2000, XP WIN XP SP2 (Pro, Home, Media Center) WIN 9x/ME/2000/XP WIN 2000 SP4/

WIN XPWIN 98 SE/ME/2000/XP

Cena brezplačen brezplačen brezplačen brezplačen 94,38 EUR 66 EUR 100 USD 12.000 tolarjev

Spletni naslov www.irfanview.com www.gimp.org www.eecs.wsu.edu/paint.net

http://picasa.goo-gle.com www.adobe.com www.xara.com www.corel.com www.acdsystems.com

COREL PAINT SHOP PRO XKaj: Program za obdelavo fotografij.Izdeluje: Corel, www.corel.com. Prodaja: CHS, www.chs.si.Cena: 100 dolarjev; nadgradnje 60 dolarjev.

Pregleden uporabniški vmesnik, odlično orod-je za odstranjevanje rdečih oči, učinkovita orodja za začetnike.

Ne podpira slovenščine, cena, skromen pre-gledovalnik fotografij.

NAJBOLJŠI IZDELKINovi preizkusi prenosnih računalnikov 102 Lenovo ThinkPad T60

103 Lenovo 3000 C100

104 Sony Vaio FS-VGN495VP

104 Toshiba Satellite Pro M70-220

105 Lenovo ThinkPad X60

105 MSI Megabook L715

Novi preizkusi brizgalnih tiskalnikov 106 Epson Stylus Photo RX700



Novi preizkusi digitalnih fotoaparatov 110 Kodak EasyShare V570

111 Ricoh Caplio R30 in R3

Tudi široki kot štejePeter Šepetavc

otoaparati z deset- in večkratno optično povečavo so danes med bolj priljubljeni-mi digitalci. Vsakdo, ki se mu že kdaj ni uspelo dovolj približati želenemu moti-

vu, zna ceniti objektiv, ki slikani predmet ali človeka skoraj povsem približa. Žal pa imajo bolj ali manj vsi aparati z ultra zumom eno sla-bost: goriščna razdalja njihovih objektivov se začne nekje na razponu med 35 in 42 mm (go-vorimo seveda o goriščnih razdaljah, pretvor-jenih v 35 mm format leica)…

Resnejši fotografi že dolgo vedo to, kar v za-dnjem času očitno ugotavljajo tudi ljubiteljski fotoreporterji: večinoma je pomembnejša go-riščna razdalja v skrajnem širokokotnem polo-žaju kot n-kratna povečava. Očitno so to ugoto-vili tudi izdelovalci kompaktnih digitalcev. Ta mesec smo tako preizkusili kar tri modele, ki po zmogljivostih in ceni spadajo med aparate za manj zahtevne uporabnike in se ponašajo s tem, da imajo v skrajnem širokokotnem položa-ju goriščno razdaljo manj kot 30 mm.

Ricoh je s svojimi aparati Caplio R že pred časom predstavil izdelke z razponom objekti-va od 28 mm. Z modeloma R3 in R30 je pred-stavil aparata, ki jima v tehničnem smislu ne manjka skoraj nič: širokokotni objektiv, spod-obna optična povečava, majhne zunanje mere in kovinsko ohišje. Žal kakovost tipala zaosta-ja za sicer nadpovprečnimi tehničnimi značil-nostmi, tako da čakamo na model R4.

Kodak se je odločil za drugačen pristop: v

aparat je vgradil dva objektiva. Prvi je stan-dardni, s trikratno optično povečavo, drugi pa ima fiksno goriščno razdaljo 23 mm. Preprostain domiselna rešitev, ki izdelovalcu omogoča, da z malo lečami in nizko ceno izdelave uporab-niku ponudi zelo širok kot slikanja. Upajmo, da bodo Kodaku in Ricohu kmalu sledili tudi dru-gi izdelovalci in da se bo spodnja meja običajne goriščne razdalje objektiva (govorimo seveda o cenejših aparatih, pri modelih za zahtevnejše je 28 mm objektiv nekaj povsem običajnega) po-časi premaknila s 35 mm na 28 mm.

Lenovo je s prevzemom IBMovega oddel-ka za osebne računalnike dvignil veliko prahu. Podjetje se je nato usmerilo predvsem v čim bolj neopazno prevzemanje vajeti v svoje roke, tako da pri prodaji zelo priljubljenih »IBMovih« ThinkPadov ne bi doživeli večjih pretresov. Pri tem so nekoliko zanemarili lastne računalni-ke, ki jih je Lenovo izdeloval že pred prevze-mom IBMove ponudbe. Prehodnega obdobja je očitno konec, saj so začeli ponujati izdelke, ki se ne ponašajo z oznako »Think« na vseh trgih, kjer so dejavni.

Tako smo preizkusili računalnik Lenovo 3000 C100. Izdelek sicer tako po zunanjem videzu kot po zmogljivosti nekoliko zaostaja za ThinkPadi, vendar gre za spodoben prenosnik, ki bo kon-kurentom verjetno pošteno pomešal štrene. Bolj uveljavljeni konkurenti bodo verjetno izkoristi-li to, da je blagovna znamka Lenovo pri nas do-kaj slabo prepoznavna. Morda bi moral kitajski

gigant omenjene računalnike preprosto proda-jati kot eno družino izdelkov znotraj prenosni-kov ThinkPad in tako izkoristiti ime, ki ga pre-pozna večina kupcev prenosnikov.

Prenosniki s procesorji Core Duo v naše tr-govine prihajajo dokaj počasi, pa tudi nekateri izdelovalci s predstavitvijo novih modelov prav nič ne hitijo. Med njimi tudi Dell, ki bo nove različice svojih Latitudov D predstavil šele apri-la. Če se spomnimo poplave novosti v mesecu po splovitvi prvega kompleta Centrino, je odziv izdelovalcev in uporabnikov precej bolj miren. Po mnenju nekaterih tudi po Intelovi »zaslugi«. Večja poraba dvojedrnih procesorjev in nepod-pora 64-bitni programski opremi je namreč kar nekaj uporabnikov prepričala v to, da bodo po-čakali na naslednji rod prenosniških procesor-jev z razvojnim imenom Merom, ki bo na vo-ljo konec leta. Ta naj bi omenjeni »napaki« od-pravila.

Pri tiskalnikih bi lahko rekli: »Na zahodu nič novega.« Izdelovalci se bodo vsaj v bliž-nji prihodnosti verjetno zadovoljili z malce hitrejšimi nadgradnjami obstoječih modelov. Revolucionarnih novosti pa ne moremo priča-kovati. Tudi cene izdelkov so se ustalile, izje-ma so morda le barvni laserji, kjer je očitno še nekaj malega prostora za cenovno vojno. Rokavico je tekmecem vrgel Samsung z mo-delom C300, ki naj bi laserski tisk v barvah po-nujal že po ceni brizgalnika srednjega cenov-nega razreda.

F


PRENOSNI RAČUNALNIKINAJBOLJŠI IZDELKI


ime računalnika Lenovo ThinkPad X60 Dell Latitude X1 Lenovo ThinkPad

X41Toshiba Portege R200

Fujitsu Siemens Lifebook S7020

preizkušeno NOVO 2005/07 2005/07 2005/11 2006/01

poslovni indeks Winstone 2004 18,6 13,5 16,0 16,7 22,8

večpredstavni indeks

Winstone 200420,1 13,4 18,7 17,3 25,1

trajanje delovanja 3:36 4:26 3:41 2:45 2:15

zgradba in oprema

velikost in teža

za Mere, tipkovnica Mere, čas trajanja aku-mulatorja Mere, tipkovnica Mere Opremljenost, mere

proti Cena, nima optič-ne enote

Samo zunanja optična enota, omejene zmož-nosti razširitev

Cena, nima optič-ne enote

Nima optične eno-te, čas trajanja aku-mulatorja

Čas trajanja akumula-torja, slabo vpeta tip-kovnica

cena (z DDV) 498.000 SIT 467.880 SIT 535.058 SIT 503.244 SIT 427.900 SIT

garancija 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta

mere 26,9 × 21,1 × 2 cm, 1,3 kg

28,6 × 19,7 × 2,5 cm, 1,1 kg

27 × 21 × 2,6 cm, 1,3 kg

28,6 × 22,9 × 1,0/2,0 cm, 1,3 kg

30,6 × 24,7 × 2,5 cm, 1,7 kg

tehnični podatki

Intel Pentium M, 1,67 GHz, 512 MB RAM, disk 40 GB, brez optič-ne enote, 12,1’’ zaslon, 1024 × 768 pik, WLAN 802.11abg

Intel Pentium M, 1,1 GHz, 256 MB RAM, disk 60 GB, zunanja USB DVD-RW enota, 12,1’’ zaslon, 1280 × 768 pik, WLAN 802.11g in bluetooth

Intel Pentium M, 1,5 GHz, 512 MB RAM, disk 60 GB, DVD-ROM/CD-RW enota v priklopni-postaji, 12,1’’ zaslon, 1024 × 768 pik, WLAN 802.11 abg, bluetooth

Intel Pentium M, 1,2 GHz, 512 MB RAM, disk 60 GB, brez optič-ne enote, 12,1’’ zaslon, 1024 × 768 pik, WLAN 802.11g in bluetooth

Intel Pentium M, 2,0 GHz, 512 MB RAM, disk 80 GB, DVD-RW, 14,1’’ zaslon, 1400 × 1050 pik, WLAN 802.11g in bluetooth

prodaja

Alterna, www.alterna-i.si; DISS, www.diss.si; Mikropis, www.mi-kropis.si

Alldea, www.alldea.si; FMC, www.fmc.si


Inea, www.inea.siGorenje, point.gore-nje.si; Liko Pris, www.li-kopris.si

mamo pripomb. Lenovo je na tipkovnico uvr-stil tudi tipko »Windows«, ki je IBM ni imel. T60 ima seveda celoten nabor dodatkov, ki smo jih vajeni: med njimi omenimo čitalnik prstnih odtisov in lučko nad zaslonom, ki v temi osvet-ljuje tipkovnico.

Opremljenost z vmesniki je dobra. Brezžični omrežni vmesnik omogoča, da se povežemo v omrežja 802.11a, b in g, ne manjka pa niti vmesnik bluetooth. Poleg razširitvenega vmes-nika PCCard ima T60 tudi mesto ExpressCard za (zaenkrat šele načrtovane) razširitvene kar-tice naslednjega rodu. Vmesniki USB so trije (kakšen več ne bi škodil), za priklop zunanjega monitorja pa imamo na voljo vmesnik DVI.

Meritve so pokazale, da je T60 pravi dir-kač med procesorji, še posebej v večpredstav-nih programih, kjer se dve jedri procesorja lah-ko res izkažeta. Hitrost pri poslovnem testu Winstone je tako nekje na ravni 2 GHz proce-sorjev Pentium M, v večpredstavnem Winstonu

pa procesor kar poleti. Žal dve jedri pomenita tudi večjo porabo energije: T60 bo tako brez na-pajalnika zdržal slabe tri ure in pol – spodoben rezultat, a manj kot pri predhodniku.

Lenovo ThinkPad T60 je trenutno eden naj-zmogljivejših prenosnikov na trgu in temu pri-merno visoka je tudi njegova cena. Računalnik pri večpredstavnih programih blesti, pa tudi si-cer se na testih odlično odreže.

Peter Šepetavc

Lenovo ThinkPad T60Ob predstavitvi nove družine Intelovih

procesorjev Lenovo (prej IBM) vselej preno-vi tudi svoj paradni model, ThinkPad druži-ne T. Procesor Core Duo je našel svoje mesto v ThinkPadu T60. Ta se po zunanjosti skoraj ne razlikuje od predhodnika, T43, njegova sesta-va pa je trenutno ena najzmogljivejših na trgu: procesor Core Duo T2500 ima takt 2 GHz, pom-nilnika je 1024 MB, diska pa 100 GB. Vse skupaj seveda dopolnjuje zapisovalnik DVD, za grafi-ko pa skrbi ATIjev procesor Mobility Radeon X1400. Zaslon je 15-palčni, z ločljivostjo 1400 × 1050 pik.

Z novimi ThinkPadi je Lenovo predstavil spremenjeno sledilno ploščico. Ta je manjša tudi pri T60. Tipkovnica je odlična: občutek pri tipkanju je zelo dober, nad razporeditvijo ni-

TRENUTNO JE NA LESTVICI58 prenosnih računalnikov, od tega:• 12 lahkih, • 18 cenejših, • 28 dražjih.

Vsak mesec objavimo tabelo s petimi naj-boljšimi iz vsake skupine.

PRENOSNI RAČUNALNIKI

LAH

KI P

REN

OSN

IKI

Pri preizkusu vse prenosne računalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj.Pri prenosnikih ocenjujemo:

• zgradbo in opremo• kakovost in ločljivost zaslona• kakovost tipkovnice in sledilne ploščice• hitrost delovanja• čas trajanja akumulatorja

• velikost in maso prenosnika• ceno in garancijske pogoje

Ocenjevani parametri so pri različnih kategorijah različno obteženi (npr. pri cenejših prenosnikih igra cena večjo vlogo kot pri dražjih prenosnikih).Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja.

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.

LENOVO THINKPAD T60Poslovni indeks Winstone 2004: 24,4.Večpredstavni indeks Winstone 2004: 30,1.Trajanje delovanja: 3 h 21 min.

Zgradba in oprema Velikost in teža

Mere: 32,9 × 26,8 × 3,1 cm, 2,7 kg.Značilnosti: Intel Core Duo T2500, 2 GHz, 1024 MB RAM, 100 GB disk, DVD-RW, WLAN 802.11-abg, bluetooth.Zaslon: 15,1-palčni, 1400 × 1050 pik.Cena: 690.000 tolarjev.Prodaja: Alterna, www.alterna-i.si; DISS, www.diss.si; Mikropis, www.mikropis.si.

Opremljenost, zmogljivost. Visoka cena.

UPORABNOČe si želite filme DVD (ali DivX) gleda-ti tudi po televiziji in ne samo na (vedno premajhnem) zaslonu LCD, morate paziti, da ima izbrani prenosnik tudi video izhod. Z navadnimi »činč« kabli ta izhod poveže-mo s televizijo. Morda boste potrebovali še prilagojevalnik SCART-činč, ki ga dobi-te v vsaki trgovini z avdio-video opremo.

PRENOSNI RAČUNALNIKI NAJBOLJŠI IZDELKI


ime računalnika Acer TravelMate 2413WLMi

Prestigio Nobile 1520w

Prestigio Nobile 150 Solonote 8066 Solonote C1550

preizkušeno 2006/03 2006/02 2005/06 2005/10 2005/12



Winstone 200417,9 19,2 17,1 17,3 15,8


zgradba in oprema

velikost in teža

za Cena, tipkovnica, prilo-žen Windows XP.

Cena, čas trajanja aku-mulatorja

Kakovost izdelave, ugodna cena

Svetel in kontrasten za-slon, ugodna cena Ugodna cena

protiČas trajanja akumula-torja, skromna opre-mljenost z vmesniki

Nekoliko slabša tip-kovnica

Trajanje delovanja akumulatorja, slabi zvočniki

Nekoliko slabša zmog-ljivost glede na zasno-vo, tipkovnica z na-lepkami

Skromna opremljenost z vmesniki


garancija 2 leti 2 leti 2 leti 2 leti 2 leti

mere 36,3 × 27,5 × 3,2 cm, 2,7 kg

35,4 × 25 × 3,4 cm, 2,9 kg

32,6 × 27,7 × 3,6 cm, 2,7 kg

32,9 × 27,7 × 3,3 cm, 2,7 kg

33 × 27,5 × 4 cm, 2,8 kg

tehnični podatki

Intel Celeron M, 1,5 GHz, 512 MB RAM, disk 60 GB, DVD-RW, 15,4'' zaslon, 1280 × 800 pik, WLAN 802.11g

Intel Pentium M, 1,73 GHz, 512 MB RAM, disk 40 GB, DVD-RW, 15,4'' zaslon, 1280 × 800 pik, WLAN 802.11g

Intel Celeron M, 1,4 GHz, 256 MB RAM, disk 40 GB, DVD-ROM/CD-RW, 15'' zaslon, 1024 × 768 pik, WLAN 802.11g

Intel Pentium M, 1,6 GHz, 256 MB RAM, disk 40 GB, DVD-ROM/CD-RW, 15«'' zaslon, 1024 × 768 pik, WLAN 802.11g

Intel Celeron M, 1,4 GHz, 256 MB RAM, disk 40 GB, DVD-ROM/CD-RW, 15'' zaslon, 1024 × 768 pik, WLAN /

prodaja

Alterna, www.alterna-i.si; Avtera, www.avte-ra.si; TrendNet, www.trendnet.si

Asbis, www.prestigio.si Asbis, www.prestigio.si Elkotex, www.elkotex.si Elkotex, www.elkotex.si

ime računalnika Lenovo ThinkPad Z60m Dell Latitude D610 Lenovo ThinkPad

T60Lenovo ThinkPad Z60t

Toshiba Satellite Pro M70-220

preizkušeno 2006/02 2005/05 NOVO 2006/01 NOVO



Winstone 200425,5 22,7 30,1 26,9 25,0


zgradba in oprema

velikost in teža

za Opremljenost, zmog-ljivost Opremljenost, mere Opremljenost, zmog-

ljivostOpremljenost, zmog-ljivost

Dober zaslon, kakovost zvočnikov, oblika

proti Visoka cena Čas trajanja akumu-latorja Visoka cena Visoka cena

Ne najboljša tipkovni-ca, slaba opremljenost z vmesniki


garancija 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta 2 leti

mere 35,7 × 26,2 × 3,7 cm, 2,9 kg

31,2 × 26,2 × 3,4 cm, 2,2 kg

32,9 × 26,8 × 3,1 cm, 2,7 kg

33,4 × 22,8 × 2,7 cm, 2,1 kg

36 × 26,3 × 3,8 cm, 2,7 kg

tehnični podatki

Intel Pentium M, 2 GHz, 512 MB RAM, disk 80 GB, DVD-RW, 15,4'' za-slon, 1680 × 1050 pik, WLAN 802.11abg

Intel Pentium M, 1,86 GHz, 512 MB RAM, disk 80 GB, DVD-RW, 14,1'' zaslon, 1400 × 1050 pik, WLAN 802.11g in bluetooth

Intel Core Duo T2500, 2 GHz, 1024 MB RAM, disk 100 GB, DVD-RW, 15,1'' zaslon, 1400 × 1050 pik, WLAN 80-2.11abg in bluetooth

Intel Pentium M, 2 GHz, 1024 MB RAM, disk 100 GB, DVD-RW, 14,1'' zaslon, 1280 × 768 pik, WLAN 802.11-abg in bluetooth

Intel Pentium M, 1,86 GHz, 512 MB RAM, disk 60 GB, DVD-RW, 15,4'' zaslon, 1280 × 800 pik, WLAN 802.11g

prodaja


Alldea, www.alldea.si; FMC, www.fmc.si



Inea, www.inea.si

CEN

EJŠI

PR

ENO

SNIK

ID

RA

ŽJI

PR

ENO

SNIK

I

Lenovo 3000 C100

Lenovo je ob prevzemu IBMovega oddelka osebnih računalnikov že imel svoje modele pre-nosnikov, a jih ni tržil po vsem svetu. Z zdru-žitvijo prodajne palete obeh podjetij pa so mo-deli, ki sicer ne sodijo v družino ThinkPad, pri-šli tudi do nas. Ponudba je, tudi pri nas, zelo ši-roka. Med drugim najdemo v njej tudi modele, ki stanejo okoli 130.000 tolarjev.

No, model, ki smo ga preizkusili, sodi više. Lenovo 3000 C100 je opremljen dokaj spodob-no: procesor Pentium M s taktom 1,73 GHz, 512 MB pomnilnika in 80 GB diska kaže na to, da se prenosnik spogleduje že s srednjim zmog-ljivostnim razredom, čeprav naj bi bili mode-

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.Ta

belo

z vs

emi p

reizk

ušen

imi m

odeli

si la

hko

ogled

ate n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

LENOVO 3000 C100Poslovni indeks Winstone 2004: 19,8.Večpredstavni indeks Winstone 2004: 21,5.Trajanje delovanja: 3 h 12 min.


Mere: 33,4 × 27,8 × 3,4 cm, 2,9 kg.Značilnosti: Intel Pentum M, 1,73 GHz, 512 MB RAM, 80 GB disk, DVD-RW, WLAN 802.11abg, blu-etooth.Zaslon: 15,1-palčni, 1024 × 768 pik.Cena: 274.800 tolarjev.Prodaja: Alterna, www.alterna-i.si; DISS, www.diss.si; Mikropis, www.mikropis.si.

Opremljenost. Nekoliko slabša tipkovnica.

UPORABNOPrenosniki se od namiznih računalnikov razlikujejo po ključni prednosti – eno-stavno jih je prenašati. Seveda predvsem zato, ker znajo delati na akumulator. Zato je zmogljivost akumulatorja pri oceni pre-nosnika precej pomembna. No, če boste imeli prenosnik večinoma le na mizi, pri-klopljen v električno vtičnico, se lahko za zmogljivost akumulatorja bolj ali manj ne zmenite.

li C100 namenjeni manj zahtevnim uporabni-kom. Gre za računalnik, namenjen poslovni rabi, tako da 3D zmogljivost grafičnega proce-

sorja ni najpomembnejša: v C100 je ta vgrajen kar v sistemski nabor Intel 915GM.

Zaslon prenosnika z diagonalo 15,1 palca

PRENOSNI RAČUNALNIKINAJBOLJŠI IZDELKI


UPORABNOČe prenosnik veliko prenašate in z njim delate na terenu, bo vsak, še tako zmog-ljiv akumulator, prešibak. Pozanimajte se torej, ali je izbrani prenosnik morda na vo-ljo z večjim akumulatorjem (ta ponavadi na zadnji strani gleda iz prenosnika ali pa ga nekoliko privzdigne), razmislite pa tudi o nakupu dodatnega, rezervnega akumu-latorja.

ima ločljivost 1024 × 768 pik. Pohvali se z do-kaj svetlo sliko. Optična enota podpira pisa-nje tako na CDje kot DVDje. Prenosnik je opre-mljen s čitalcem pomnilniških kartic, ki podpi-ra kartice vrste SD, MMC in MS. Tipkovnica je povprečna: med tipkanjem se rahlo upogiba. Razporeditev tipk je v primerjavi s ThinkPadi drugačna in nekoliko slabša. Nad sledilno ploš-čico nismo imeli pripomb.

Opremljenost z vmesniki je zelo dobra. Prenosnik je namreč med drugim opremljen s štirimi priključki USB in vmesnikom firewire.Izmed brezžičnih vmesnikov sta na voljo vmes-nik WLAN s podporo omrežjem 802.11a, b in g ter vmesnik bluetooth.

Pri meritvah se je 3000 dokaj dobro izkazal. Čas trajanja akumulatorja je z dobrimi tremi urami soliden, morda bi si pravi cestni bojevni-ki želeli še kakšno minuto več. Zmogljivost gra-fičnega procesorja zadošča za poganjanje pisar-niških programov, za igre pa ta model ni name-njen. Se pa zato prenosnik dobro odreže tako pri poganjanju pisarniških kot večpredstavnih programov: resda z njim nismo postavili no-benih rekordov, a večinoma bodo zmogljivosti preizkušenega modela več kot zadostovale.

Lenovo z družino 3000 vstopa na trg, na ka-terem doslej ni bil najbolje zastopan: med ce-nejše, a še vedno solidno opremljene prenos-nike. Model 3000 C100 se v boju s konkurenco dobro izkaže: opremljenost je pestra, ponudba različnih modelov pa velika, tako da lahko sko-raj vsakdo najde prenosnik po svojih željah.

P. Š.

Sony Vaio FS-VGN495VP

Vaio FS-VGN495 je nadgradnja modela FS-VGN395, ki smo ga predstavili v lanski decem-brski številki. Prenosnik je predhodniku enak po zunanjosti in zelo podoben po tehničnih značilnostih, ima pa nekoliko zmogljivejšo za-snovo. Procesor je še vedno Pentium M s tak-tom 1,73 GHz, pomnilnika pa je 512 MB. Disk je zmogljivejši in je na njem za 100 GB prosto-ra. Grafična kartica GeForce Go 6400 ima 128MB namenskega pomnilnika, sliko pa prikazu-je na 15,4-palčnem zaslonu X-Brite z ločljivost-jo 1280 × 800 pik.

Odlika Sonyjevih prenosnikov je pester pa-ket priložene programske opreme, med katero so tudi programi podjetja Adobe. Tako že ob pr-vem zagonu na disku prenosnika najdemo pa-ket programov tega podjetja za obdelavo slik in videa, priložen pa je tudi pisarniški paket Microsoft Works.

Pri meritvah se Sony izkaže dokaj dobro. Prenosnik je nad povprečjem po zmogljivostih tako v pisarniških kot večpredstavnih progra-mih. Svetel zaslon, ki je značilnost modelov Vaio FS (imajo namreč dvojno luč za osvetli-tev), terja svoj davek: akumulator zadošča le

za dobri dve uri dela brez napajanja. Sonyjev novinec je le manjša nadgradnja

preizkušenega modela, tako da je tako po me-ritvah kot po opremljenosti skoraj enak pred-hodniku. Gre za prenosnik z ugodnim razmer-jem med ceno in zmogljivostjo, s svetlim za-slonom, akumulatorju pa na terenu nekoliko hitro poide sapa.

P. Š.

Toshiba Satellite Pro M70-220

Toshibin novi »satelit« serije Pro je eden lep-še oblikovanih prenosnikov. Značilne toge, rav-ne linije prejšnjih serij je izdelovalec spretno nadomestil s krivuljami, ki lepo zaokrožujejo celoten videz prenosnika.

Strojno »drobovino« predstavlja procesor Pentium M pri 1,86 GHz, hitri 60 GB disk in 51-2 MB pomnilnika. Optična enota poleg vseh vrst nosilcev CD in DVD podpira tudi zapiso-vanje na DVD-RAM. Grafične zmogljivosti za-gotavlja integrirani grafični vmesnik, ki je si-cer spodobno hiter, a vendarle počasnejši od samostojnih grafičnih rešitev. Zaslon TruBriteje že stari znanec boljših Toshibinih prenosni-kov, saj ponuja dobro barvno zasičenost in iz-razito črno barvo, a za ceno nekoliko večjega odbleska. Na sprednji stranici najdemo še par zvočnikov, ki dokaj spodobno opravlja svoje po-slanstvo.

Opremljenost M70 z vmesniki bi lahko bila boljša. Razen treh priključkov USB, vmesnika firewire oz IEEE 1394 in običajnega izhoda VGAter S-video je na voljo le še bralnik pomnilni-ških kartic vseh priljubljenih vrst. Povezljivost zagotavlja žični in brezžični omrežni vmesnik, vsekakor pa bi se pri takem prenosniku spod-obil še infrardeči vmesnik in vmesnik blueto-oth, vendar ju M70-220 nima. Obregnili bi se še ob tipkovnico, ki je sicer dobra, vendar so slovenski znaki dotiskani na angleško razpo-reditev, to pa na trenutke deluje precej nepre-gledno.

Izmerjeni hitrostni indeksi ne odstopajo bi-stveno od podobno zasnovanih prenosnikov. Preseneti pa dokaj hitro delovanje v večpred-stavnih programih, kar si glede na grafično za-snovo prenosnika ne bi mislili. Čas trajanja na

SONY VAIO FS-VGN495VPPoslovni indeks Winstone 2004: 19,3.Večpredstavni indeks Winstone 2004: 21,7.Trajanje delovanja: 2 h 13 min.


Mere: 36,4 × 26,5 × 3,6 cm, 2,9 kg.Značilnosti: Intel Pentum M, 1,73 GHz, 512 MB RAM, 100 GB disk, DVD-RW, WLAN 802.11g.Zaslon: 15,4-palčni, 1280 x 800 pik.Cena: 359.800 tolarjev.Prodaja: Alterna, www.alterna-i.si; CHS, www.chs.si..

Pester paket priložene programske opreme, svetel zaslon.

Čas trajanja akumulatorja, odblesk zaslona.

TOSHIBA SATELLITE PRO M70-220Poslovni indeks Winstone 2004: 20.6.Večpredstavni indeks Winstone 2004: 25.Trajanje delovanja: 2 h 55 min.


Mere: 36 × 26,3 × 3,8 cm, 2.7 kg.Značilnosti: Intel Pentium M 750, 1,86 GHz, 51-2 MB RAM, 60 GB disk, DVD-RW, WiFi 802.11g.Zaslon: 15,4-palčni, 1280 × 800 pik.Cena: 346.519 tolarjev.Prodaja: Inea, www.inea.si.

Dober zaslon, kakovost zvočnikov, oblika. Nekoliko slabša opremljenost z vmesniki.

PRENOSNI RAČUNALNIKI NAJBOLJŠI IZDELKI


UPORABNONa poti ni akumulatorske moči nikoli do-volj, zato je smiselno z električno energijo že preventivno varčevati. Največji porab-nik (poleg procesorja) električne energi-je je osvetlitev zaslona, zato jo skušajte čim bolj zmanjšati, na še sprejemljivo ra-ven. Če delate v mraku (na predavanju?) to ne bo težko, res pa je, da bodo tipke v tem primeru nekoliko slabo vidne. Takrat pomagajo prenosniki, ki imajo na zgornji stranici zaslona vgrajeno majhno lučko za osvetlitev tipk. Ali pa Applov Powerbook, ki ima osvetljene kar same tipke…

baterije je z nekaj manj kot 3 urami zgolj pov-prečen.

Toshibin prenosnik iz družine Satellite Pro M70 ni slab prenosnik. Z ugodno ceno in zmog-ljivo zasnovo bo prepričal marsikaterega upo-rabnika.

Gregor Šimenc

Lenovo ThinkPad X60

Skoraj hkrati s predstavitvijo modela T60 je Lenovo osvežil tudi najmanjši model v svoji po-nudbi, ThinkPad X. X60 na našem preizkusu ni bil opremljen s procesorjem Intel Core Solo ali Duo, temveč je v podnožju na plošči čepel Pentium M 756 s taktom 1,66GHz. Vsi drugi se-stavni deli (sistemski nabor, grafična) pa so žeiz kompleta Centrino Duo: tako je vgrajen si-stemski nabor Intel 945GM in brezžični omrež-ni vmesnik Intel 3945ABG.

Prenosnik je za ultra lahki model sicer dokaj spodobno opremljen: pomnilnika je 512 MB, di-ska pa 40 GB. Optične enote model s preizkusa ni imel, možno pa je dokupiti priklopno posta-jo UltraBay, v katero lahko namestimo optično enoto. Za prikaz grafike skrbi kar sistemski na-bor, zaslon z diagonalo 12,1 palca pa ima ločlji-vost 1024 × 768 pik.

Prenosnik je v primerjavi s predhodnikom nekoliko pestreje opremljen z vmesniki. Dodali so en priključek USB (X60 ima tako tri USBje),

kar je zelo dobrodošlo. Brezžični omrežni vmes-nik omogoča povezovanje v omrežja 802.11a, b in g. Vmesnika bluetooth preizkušeni model ni imel.

Značilnost ThinkPadov je bila vedno dobra tipkovnica in X60 pri tem ne zaostaja za pred-hodniki. Občutek pri tipkanju je zelo dober, tip-kovnica pa se med delom ne upogiba. Za premi-kanje kazalke imamo na voljo krmilno paličico, sledilne ploščice pa v modelih Lenovo X ni.

Izkaže se, da je X60 malce zmogljivejši od predhodnika. To lahko pripišemo predvsem ne-koliko zmogljivejšemu procesorju. Z rezultati je dokazal, da lahko z večjimi konkurenti brez te-žav tekmuje tako v poganjanju pisarniških kot večpredstavnih programov. Zmogljivost aku-mulatorja je dokaj dobra: brez napajalnika pre-nosnik deluje okoli tri ure in pol. Če dokupimo zmogljivejši akumulator, ki na zadnji strani ne-koliko sega iz ohišja računalnika, pa lahko ta čas še podaljšamo.

ThinkPad X60 se izkaže z dokaj zmogljivo zasnovo, majhnimi zunanjimi merami in dobro avtonomijo. Model pa bo na voljo tudi z novimi Intelovimi procesorji Core Solo in Duo, ki bodo zmogljivost še nekoliko povečali.

P. Š.

MSI Megabook L715

Megabook L715 je v primerjavi z drugim pre-izkušenim MSIjevim modelom, M260, pravi veli-kan. Ima namreč kar 17-palčni zaslon, ki se lah-ko pohvali z ločljivostjo 1680 × 1050 pik. Da gre za pravi večpredstavni računalnik, ki je name-njen tudi igranju iger, dokazuje zmogljiv grafič-ni procesor: ATIjev Radeon Mobility X700 ima namreč kar 256 MB namenskega pomnilnika.

Srce prenosnika je AMDjev Turion s taktom 1,6 GHz, ki ima na voljo 512 MB sistemskega pomnilnika. Za podatke je vgrajen 80-gigabajt-ni disk, optična enota pa piše tudi na DVDje. Za brezžično povezovanje je poskrbljeno: poleg vmesnika WLAN ima L715 tudi bluetooth.

Opremljenost z vmesniki je pestra, lahko pa jih še razširimo z dvema vrstama razširitvenih kartic: PCCard in ExpressCard. Zvočni izhod je kombiniran: poleg povezave s 3,5 mm priključ-kom omogoča tudi priklop optičnega kabla.

Tipkovnica je nekoliko slabša kot pri manj-šem modelu. Med tipkanjem se rahlo upogi-ba. To bo motilo predvsem tiste, ki tipkajo de-setprstno. Sledilna ploščica je dobra. Zaslon je »svetleč«, se pravi, da je slika v temi bolj kon-trastna in barve bolj žive, zato pa moramo vze-ti v zakup precejšen odblesk zaslona, še pose-bej pri gledanju pod kotom ali če svetloba pada neposredno nanj.

Pri meritvah se je prenosnik dobro odrezal. Dovolj je zmogljiv tako za poganjanje pisarni-ške kot tudi večpredstavne programske opre-me, odlične pa so tudi njegove 3D zmogljivosti,

tako da lahko nanj brez strahu namestimo tudi kakšno grafično zahtevnejšo igro. Nekoliko viš-ja ločljivost zaslona terja svoj davek pri času trajanja akumulatorja: slabi dve uri in pol je sila povprečen rezultat, čas delovanja pa lah-ko podaljšamo z dokupom zmogljivejšega aku-mulatorja.

MSIjevega Megabooka L715 zaradi precejš-njih zunanjih mer verjetno ne bomo pogosto prenašali naokoli, pa tudi akumulator ni na-menjen temu. Kot nadomestek za namizni ra-čunalnik pa se bo z zmogljivo grafiko in veli-kim zaslonom zelo dobro odrezal.

P. Š.

LENOVO THINKPAD X60Poslovni indeks Winstone 2004: 18,6.Večpredstavni indeks Winstone 2004: 20,1.Trajanje delovanja: 3 h 36 min.


Mere: 26,9 × 21,1 × 2 cm, 1,3 kg.Značilnosti: Intel Pentum M, 1,67 GHz, 512 MB RAM, 40 GB disk, DVD-RW, WLAN 802.11abg.Zaslon: 12,1-palčni, 1024 × 768 pik.Cena: 649.900 tolarjev.Prodaja: Alterna, www.alterna-i.si; DISS, www.diss.si; Mikropis, www.mikropis.si.

Mere, tipkovnica. Cena, nima optične enote.

MSI MEGABOOK L715Poslovni indeks Winstone 2004: 18,9.Večpredstavni indeks Winstone 2004: 22,3.Trajanje delovanja: 2 h 22 min.


Mere: 39,6 × 27,8 × 3,5 cm, 3,1 kg.Značilnosti: AMD Turion 64, 1,6 GHz, 512 MB RAM, 80 GB disk, DVD-RW, WLAN 802.11g, blu-etooth.Zaslon: 17-palčni, 1680 x 1050 pik.Cena: 419.990 tolarjev.Prodaja: Acord-92, www.pcplus.si.

Opremljenost, zmogljivost. Mere.

BRIZGALNI TISKALNIKINAJBOLJŠI IZDELKI


ime tiskalnika Hewlett-Packard Business Inkjet 1000 Epson Stylus D88 Canon Pixma iP4200

preizkušeno 2005/07 2006/02 2005/10

ocena za hitrost

ocena za kakovost izpisa

ocena za opremljenost in

enostavnost dela

ocena za ceno izpisa

zaIzredno nizka cena odtisa, dobra kako-vost tiska besedila in poslovnih izdelkov, relativno visoka hitrost tiska.

Dobra kakovost na navaden papir. Cena izpisa. Ločene barvne kartuše.

Ločene barvne kartuše, tiho in hitro delovanje. Zelo dober črno-bel in barvni odtis. Možnost tiskanja do roba. Možnost tiskanja na CD-ROMe. Kaseta za papir in podajalnik. Vgrajen obračalnik. Zaradi majhne pike skorajda ne-viden raster.

protiSlaba opremljenost za domačo foto-grafijo, ne najboljša kakovost natisnje-nih bitnih slik.

Sivo besedilo v najslabšem nači-nu. Nekoliko blede slike na svetle-čem papirju.

Nima prepoznavanja papirja. Nekoliko počasnejše tiskanje v najboljši kakovo-sti. Počasno in slabo dvostransko tiska-nje. Visoka cena barvnega odtisa

cena 35.085 SIT 23.904 SIT 30.034 SIT

cena ČB strani 10 SIT 13 SIT 33 SIT

cena barvne strani 35 SIT 45 SIT 101 SIT

čas tiska 5 strani besedila 01:21 01:09 00:51

čas tiska 9 strani poročila 02:59 02:42 02:18

čas tiska fotografije 01:24 02:49 01:15

tehnični podatkitoplotni brizgalnik A4, 4800 × 1200 pik, 4-barvni; vmesniki: USB; gonilniki: Windows 9x/2000/XP, MacOS

piezo brizgalnik A4, 5760 x 1440 pik, 4-barvni; vmesniki: USB, vzporedni; gonil-niki: Windows 9x/2000/NT/XP, MacOS

toplotni brizgalnik A4, 9600 × 2400 pik, 4-barvni; vmesniki: ; gonilniki: Windows 9x/2000/XP, MacOS; tiska-nje na CD, kaseta za papir in podajal-nik, obračalnik

prodaja partnerji HP, www.hp.com/si/partners Avtera, www.avtera.si partnerji Canon, www.canon.si/partnerji

TRENUTNO JE NA LESTVICI47 brizgalnikov, od tega:• 16 štiribarvnih, • 7 foto, • 13 večnamenskih, • 11 večnamenskih s faksom.Vsak mesec objavimo tabelo s tremi najbolj-šimi iz vsake skupine.Vsi tiskalniki so formata A4.

Pri preizkusu vse brizgalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu (vključujoč večnamenske naprave), razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo cene tiskalnikov in potrošnega materiala, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračunamo ocene, ki upoštevajo kakovost tiskanja, hitrost, enostavnost dela s tiskalnikom, zgradbo, prijaznost in zmogljivost gonilnikov, ceno tiskalnika ter ceno odtisa na papir. Cena odtisa vključuje samo ceno barvila, ne pa tudi papirja.Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja.

Vsak mesec objavimo tabelo s tremi najboljšimi iz vsake skupine.Vsi tiskalniki so formata A4.Pri brizgalnih tiskalnikih ocenjujemo:• kakovost tiska• hitrost tiska• ceno odtisa (črno belo, barvno in fotografije), ki

jo izmerimo z lastnimi testnimi dokumenti• ceno tiskalnika• delo s papirjem• zgradbo• robustnost• enostavnost dela in morebitne težave• prijaznost gonilnikovPri večnamenskih napravah poleg tega še:

ŠTIR

IBA

RVN

I TIS

KA

LNIK

I

Epson Stylus Photo RX700

Novi Epsonov model RX700 je na prvi po-gled malce podoben svojem manjšemu bratu RX620, vendar se poleg izboljšav v njem skri-va še dosti več. Glede na to, da je najzmogljivej-ši v razredu Epsonovih večnamenskih naprav, bi pričakovali, da se bo tokrat odlično odre-zal tudi kot pisarniška večnamenska naprava. Vendar pa tako kot predhodnik tudi RX700 spa-da med foto večnamenske naprave in pisarnam ni najbolj prilagojen. Ima šest ločenih kartuš, ki nimajo suspenzijskih barvil, zatorej je slika na

navadnem papirju malce bleda in zaradi tega tisk ni najprimernejši za pisarniške izdelke.

Prva novost pri RX700 je dodaten podajal-nik papirja, ki je spredaj. Namenjen je izključ-no listom A4. Malce nerodno je nastaviti točno širino lista, pa tudi tiskanje je za nekaj sekund počasnejše, kot če za to uporabimo navaden po-dajalnik. Je pa zelo priročen, saj lahko imamo v obeh podajalnikih različni vrsti papirja (npr. navadnega in foto). Drugo novost pa opazimo pri vstavljanju barvnih kartuš. Te niso več na glavi, temveč na prednjem delu tiskalnika in s cevkami povezane do glave. Menjava kartuš je

BRIZGALNI TISKALNIKI-

• hitrost in kakovost optičnega branja (vključujoč OCR)

• hitrost in kakovost fotokopiranja (črno-belo in barvno)

• zmogljivosti faksaOcenjevani parametri so pri različnih kategorijah različno obteženi (npr. pri 4-barvnih brizgalnikih igra cena večjo vlogo kot pri foto tiskalnikih).

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.

1200 dpi

EPSON STYLUS PHOTO RX700Kaj: Kopirni stroj, optični bralnik, piezo brizgalnik, bralnik pomnilniških kartic.

Tiskanje Fotokopiranje Optično branje Cena izpisa

Vmesniki: USB.Cena: 106.140 tolarjevIzmerjena cena ČB strani: 15 tolarjev.Izmerjena cena barvne strani: 43 tolarjev.Prodaja: Avtera, www.avtera.si, (01) 585 34 11.

Najcenejši izpis. Odlična kakovost tiska in fo-tokopiranja na svetleči papir. Odličen optični bralnik (tudi za diapozitive).

Slaba kakovost tiska na navaden papir. Nima OCR.

BRIZGALNI TISKALNIKI NAJBOLJŠI IZDELKI


ime tiskalnika Hewlett-Packard Photosmart 8250 Canon Pixma iP8500 Epson Stylus Photo R800

preizkušeno 2005/09 2005/01 2004/07

ocena za hitrost

ocena za kakovost izpisa

ocena za opremljenost in

enostavnost dela


za

Ločene kartuše in glave, izredno hi-tro tiskanje v slabi in privzeti kakovo-sti, dovolj hiter tudi v najboljši kakovo-sti. Dobra kakovost odtisa, pravilnost barv. Odpravljanje rdečih oči s fotogra-fij na karticah.

Ločene barvne kartuše, 8 barv, tiho in hitro delovanje. Odlične fotografije. Najcenejši odtis. Možnost tiskanja do roba. Možnost tiskanja na CD-ROMe. Kaseta za papir in podajalnik. Vgrajen obračalnik.

Zelo natančno in hitro tiskanje do roba, pravilne barve. Možnost tiskanja na ne-skončni papir, možnost tiskanja na CD-ROM-e.

proti

Nekoliko večja zrnatost fotografij kot pri najboljših konkurentih. Nekoliko nero-den pladenj za fotografije. Zunanji na-pajalnik.

Nima prepoznavanja papirja. Fotografije so barvno nepravilne. Počasno dvo-stransko tiskanje. Cena.

Pastelni in bolj ali manj nesvetle-či izdelki.

cena 47.760 SIT 119.880 SIT 92.760 SIT


cena fotografije 61 SIT 74 SIT 116 SIT

čas tiska bitne slike A4 04:33 01:44 03:02


tehnični podatki

toplotni brizgalnik A4, 4800 × 1200 qik, 6-barvni; vmesniki: USB; gonilniki: Windows 9x/2000/XP, MacOS;ločena kaseta za 10 × 15 cm, bralnik kartic, zaslon LCD

toplotni brizgalnik A4, 4800 × 2400 qik, 8-barvni; vmesniki: USB; gonilniki: Windows 9x/2000/XP, MacOS; tiska-nje na CD, kaseta za papir in podajal-nik, obračalnik

piezo brizgalnik A4, 5760 × 1440 qik, 8-barvni; vmesniki: USB, firewire; gonil-niki: Windows 98/2000/XP, MacOS; ti-skanje na CD in neskončni papir

prodaja partnerji HP, www.hp.com/si/partners partnerji Canon, www.canon.si/partnerji Avtera, www.avtera.si

tako zelo preprosta. Tiskalni del ima med vsemi konkurenti naj-

cenejši izpis. Cena črno-belega izpisa je le 15 to-larjev, to je približno za polovico manj od kon-kurenčnih tiskalnikov, cena barvnega izpisa pa je 43 tolarjev, približno tri četrtine cene konku-renčnih tiskalnikov.

Kakovost tiska na svetleči papir je odlična, tiskalnik pa je tudi najhitrejši izmed Epsonovih večnamenskih naprav. S časom izpisa besedi-la (5 strani dolg dokument natisne v minuti in pol) se je zelo približal najhitrejšim konkuren-tom, s časom tiska barvnih slik na posebne pa-pirje pa se uvršča v sam vrh. Ima tudi vse pri-boljške, ki smo jih vajeni že od Epsonovih pred-hodnikov: tiskanje do roba, tiskanje oz. kopira-nje slik na plošče CD oz. DVD, branje in shranje-vanje slik na pomnilniške kartice ter povezavo s fotoaparati, ki podpirajo standard pictbridge. Vse to seveda lahko počnemo brez pomoči raču-nalnika, saj za to poskrbi 2,5-palčni zaslon LCD. Zahtevnejšim uporabnikom pa je na voljo tudi vmesnik bluetooth (ki ga je treba kupiti posebej) oz. možnost priključitve raznih zunanjih pom-nilniških enot, od ključev USB do enot ZIP.

Izstopa tudi optični bralnik. Ponaša se z loč-ljivostjo kar 3200 x 6400 pik na palec in 48-bitno barvno globino. Tako lahko kakovostno natisnemo sliko iz negativa ali diapozitiva na stran A4. Le kopiranju rjavkaste revialne stra-ni se občutljivost čitalnika preveč pozna, saj je kopija zelo rumena. Žal poleg bralnika ne do-bimo programske opreme za znakovno branje (OCR).

RX700 je najzmogljivejša Epsonova foto več-namenska naprava. Njen barvni izpis je daleč najcenejši, ima odlične izpise na posebne papir-je in najzmogljivejši optični bralnik. Vendar žal ni namenjena tiskanju besedila.

Tadej Beravs

Epson Stylus DX3850

Epson je v svoji ponudbi večnamenskih na-prav ponudil novo različico DX3850, ki uporab-lja štiri ločena nova barvila Ultra DuraBrite. Gre za prenovljeno barvilo, za katero pri Epsonu za-gotavljajo, da je izpis obstojen več kot 120 let. Enako barvilo uporabljata tudi Epsonova briz-galna tiskalnika D68 in D88, ki smo ju preizku-sili v februarski številki.

FOTO

TIS

KA

LNIK

I

Že sam videz nam da vedeti, da gre za zelo preprosto večnamensko napravo. Brez upora-be računalnika lahko naredimo zgolj posamez-ne barvne ali črno-bele kopije, z možnostjo av-tomatskega večanja oziroma manjšanja slike. Število kopij nastavljamo le prek računalnika.

Optični bralnik ima ločljivost le 600 pik na palec. To je glede na konkurenco malo, pa ven-dar se sam bralnik odreže zelo dobro. Priložen mu je program OCR, ki se odlično odreže, tudi šumniki mu ne povzročajo težav. Kakovost fo-tokopiranja tudi ni slaba. Resda si za kopije vzame precej časa, pa vendar delo postori do-kaj kvalitetno. Optični bralnik ni tako zelo po-

časen, saj barvno sliko zajame v devetintridese-tih sekundah. To ni najpočasneje, vendar zmo-re konkurenca to opraviti v pol toliko časa.

Lastnosti tiskanja so skoraj povsem enake kot pri tiskalniku D68. Izpis na navadnem pa-pirju je zelo kakovosten, samo besedilo pa je dovolj črno, a malček nazobčano. Zahvala gre seveda novim barvilom. Enako ostajajo tudi sla-bosti, denimo ta, da je slika na posebnih papir-jih malce bleda in pa izpis v ekonomičnem oz. draft načinu zelo sivkast in težko berljiv.

Hitrost samega tiskanja meče senco na sam tiskalnik. Tudi to je, sicer malenkost izboljšano, podedoval od modela D68. Pet strani dolgo be-

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.

UPORABNOT. i. »foto papirji« se med seboj razlikuje-jo, zato ni nujno, da bodo na takem »uni-verzalnem« papirju ravno z vašim brizgal-nikom dobri. Lahko bodo celo slabi. Da bi bili res dobri, si lahko zagotovite le z na-kupom originalnih papirjev, ki jih priporo-ča izdelovalec, vendar boste to odločitev seveda tudi (pre)plačali.

3,5 %

40,4 %

5,1 %

51 %

Porazdelitev prodanih tiskalnikov glede na tehnologijo

Podatki veljajo za Slovenijo, za četrto četrtletje 2005.

BrizgalnikiČB laserji Barvni laserjiMatrični

Skupaj je bilo prodano 30.593 tiskalnikov.Vir: IDC

Porast prodaje v četrtem četrtletju 2005 (glede na tretje četrtletje).

Podatki veljajo za Slovenijo.

Brizgalniki ČB laserji Barvni laserji Skupaj

Vir: IDC

0

20

40

60

80

100

120

11,4% 91,6% 100,2% 49,2%

BRIZGALNI TISKALNIKINAJBOLJŠI IZDELKI


ime tiskalnika Canon Pixma MP150 Canon Pixma MP500 Canon Pixma MP170

preizkušeno 2006/01 2006/01 2006/01

ocena za tiskanje

ocena za fotokopiranje

ocena za optično branje


kaj Kopirni stroj, optični bralnik, toplo-tni brizgalnik.

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik, bralnik pomnilniških kartic.

Kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik, bralnik pomnilniških kartic.

zaZelo dobra kakovost tiska. Hitro tiska-nje besedila, hitro črno-belo kopiranje. Slovenski meniji. Ugodna cena.

Ločene kartuše, tiho in hitro delovanje. Zelo dobro tiskanje in kopiranje. Dober optični bralnik, dve poti za papir, tiska-nje na CD, barvni LCD. Slovenski meniji.

Zelo dobra kakovost tiska. Hitro tiska-nje besedila, hitro črno-belo kopiranje. Slovenski meniji. Ugodna cena.

proti Ne najboljše barvno kopiranje. Visoka cena odtisa.

Visoka cena odtisa, predvsem barv-nega.

Slabo kopiranje, barvno tudi zelo po-časno. Občasno ustavljanje zaradi čiš-čenja glav.

cena 24.900 SIT 64.800 SIT 33.000 SIT






čas kopiranja 5 ČB strani 01:20 01:07 01:20

čas kopiranja 5 barvnih strani 00:00 00:00 00:00

čas branja barvne strani (300 dpi) 00:20 00:28 00:20

tehnični podatki

tiskalnik 4800 × 1200 pik, 4-barvni; bralnik 1200 × 2400 pik, 48 bitov, po-dajalnik: ne, OCR s šumniki: da; uporab-niški vmesnik: slovenski; vmesniki: USB; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP, MacOS



prodaja partnerji Canon, www.canon.si/partnerji partnerji Canon, www.canon.si/partnerji partnerji Canon, www.canon.si/partnerji

sedilo natisne v dobrih dveh minutah in pol; to ni najpočasnejše, vendar konkurentom iz iste-ga cenovnega razreda vzame le tri četrt minute. Večje težave ima pri barvnem izpisu, saj za vek-torsko sliko porabi približno devet minut, to pa je zdaleč najpočasnejše med vsemi tiskalniki.

Poudariti je treba, da gre zgolj za domačo večnamensko napravo, pri kateri hitrost ni tako zelo pomembna, temveč bolj kakovost odtisa in ugodna cena izpisa. Z novimi, dosti cenejšimi barvili ima DX3850 največjo prednost med vse-

VEČ

NA

MEN

SKI T

ISK

ALN

IKI

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.

mi večnamenskimi napravami, saj črno-beli iz-pis stane le 13 tolarjev, barvni pa 45.

T. B.

Epson Stylus DX4850

Za malenkost zahtevnejše uporabnike ima Epson na voljo zmogljivejšo in za spoznanje bo-

gatejšo večnamensko napravo DX4850. Na zunaj je podobna DX3650, le da je DX4850

bogatejši za kak gumb in ima zaslon za določa-nje števila kopij in dodatni bralnik pomnilniških kartic. Ključna razlika je predvsem možnost ti-skanja fotografij s pomnilniških kartic. Izbiro že-lenih fotografij so izvedli podobno, kot to že dlječasa počnejo pri Canonovih, pa tudi Hewlett-

TEHNIČNOPoznamo dva tipa posebnih, svetlečih pa-pirjev. Navadne in t. i. nabrekljive (swella-ble). Slednje uporablja Hewlett-Packard in se odlikujejo po tem, da so izdelki na njih zelo trajni, saj se barvilo dobesedno vpije vanje in se tako zaščiti pred zuna-njimi vplivi. Vendar pa je sušenje barvi-la na takih papirjih veliko daljše kot na navadnih.

1200 dpi

EPSON STYLUS PHOTO DX3850Kaj: Kopirni stroj, optični bralnik, piezo brizgalnik.


Vmesniki: USB.Cena: 26.460 tolarjev.Izmerjena cena ČB strani: 13 tolarjev.Izmerjena cena barvne strani: 45 tolarjev.Prodaja: Avtera, www.avtera.si, (01) 585 34 11.

Cena tiskalnika, cena izpisa, kakovost na na-vadnem papirju.

Silno počasen, počasen optični bralnik, brez nastavljanja števila kopij.

3,5 %

40,4 %

5,1 %

51 %

Porazdelitev prodanih tiskalnikov glede na tehnologijo

Podatki veljajo za Slovenijo, za četrto četrtletje 2005.

BrizgalnikiČB laserji Barvni laserjiMatrični

Skupaj je bilo prodano 30.593 tiskalnikov.Vir: IDC

Porast prodaje v četrtem četrtletju 2005 (glede na tretje četrtletje).

Podatki veljajo za Slovenijo.

Brizgalniki ČB laserji Barvni laserji Skupaj

Vir: IDC

0

20

40

60

80

100

120

11,4% 91,6% 100,2% 49,2%

BRIZGALNI TISKALNIKI NAJBOLJŠI IZDELKI


ime tiskalnika Canon Pixma MP 780 Hewlett-Packard PSC Photosmart 2610

Hewlett-Packard PSC Photosmart 2710

preizkušeno 2005/02 2005/03 2005/03

kaj Faks, kopirni stroj, optični bralnik, to-plotni brizgalnik.

Faks, kopirni stroj, optični bralnik, to-plotni brizgalnik, bralnik pomnilniških kartic, omrežno povezljiv.

Faks, kopirni stroj, optični bralnik, to-plotni brizgalnik, bralnik pomnilniških kartic, omrežno in brezžično povezljiv.

ocena za tiskanje

ocena za fotokopiranje

ocena za optično branje


za

Ločene kartuše, tiho in hitro delova-nje. Zelo dobro tiskanje in kopiranje. Dober optični bralnik. Dvostranski tisk, dve poti za papir. Tiskanje na CD. Nizka cena odtisa. Slovenski meniji in ukaz-na plošča.

Dobra kakovost odtisa in odlične foto-kopije. Dober optični bralnik. Hitrost ti-ska. Dober OCR. Omrežna povezljivost.

Dobra kakovost odtisa in odlične foto-kopije. Dober optični bralnik. Hitrost ti-ska. Dober OCR. Omrežna povezljivost, tudi brezžična.

proti Nekoliko počasno črno-belo kopiranje. Nekoliko višja cena odtisa, predvsem barvnega.

Nekoliko višja cena odtisa, predvsem barvnega.

cena 87.600 SIT 59.770 SIT 94.591 SIT






čas kopiranja 5 ČB strani 02:11 01:19 01:05

čas kopiranja 5 barvnih strani 03:23 00:00 00:00

čas branja barvne strani (300 dpi) 00:16 00:19 00:19

tehnični podatki

tiskalnik 4800 × 1200 pik, 5-barvni; bralnik 2400 × 4800 pik, 48 bitov, po-dajalnik: da, OCR s šumniki: da; hitrost faksa: 33.600 b/s; uporabniški vmes-nik: slovenski; vmesniki: USB; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP, MacOS

tiskalnik 4800 × 1200 pik, 4 ali 6-barv-ni; bralnik 2400 × 4800 pik, 48 bi-tov, podajalnik: ne, OCR s šumniki: da; hitrost faksa: 33.600 b/s; uporabni-ški vmesnik: slovenski; vmesniki: USB, omrežni, brezžični; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP, MacOS

tiskalnik 4800 × 1200 pik, 4 ali 6-barv-ni; bralnik 2400 × 4800 pik, 48 bi-tov, podajalnik: ne, OCR s šumniki: da; hitrost faksa: 33.600 b/s; uporabni-ški vmesnik: slovenski; vmesniki: USB, omrežni, brezžični; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP, MacOS

prodaja partnerji Canon, www.canon.si/partnerji partnerji HP, www.hp.com/si/partners partnerji HP, www.hp.com/si/partners

Packardovih tiskalnikih. Natisne se seznam slik, pod katerimi počrnimo ustrezne kvadratke in seznam položimo na optični bralnik.

Izboljšan je tudi optični bralnik, saj ima tokrat ločljivost 1200 pik na palec. Sama hi-

VEČ

NA

MEN

SKI T

ISK

ALN

IKI S

FA

KSO

MTa

belo

z vs

emi p

reizk

ušen

imi m

odeli

si la

hko

ogled

ate n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

1200 dpi

EPSON STYLUS PHOTO DX4850Kaj: Kopirni stroj, optični bralnik, piezo brizgalnik.


Vmesniki: USB.Cena: 39.840 tolarjev.Izmerjena cena ČB strani: 13 tolarjev.Izmerjena cena barvne strani: 45 tolarjev.Prodaja: Avtera, www.avtera.si, (01) 585 34 11.

Cena izpisa, kakovost na navadnem papirju, ti-skanje iz fotoaparata.

Počasno barvno kopiranje, kakovost besedila.

trost branja je le malenkost višja, saj za branje barvne strani porabi sedemintrideset sekund. Vendar pa se veliko bolje odreže pri barvnem fotokopiranju, saj porabi precej manj časa (šti-ri minute in tri četrt), to pa ga uvršča v zlato sredino. Kakovost optičnega bralnika je za od-tenek boljša, revialno stran lepo prekopira brez poudarjenega rumenega ozadja in se pri kopi-ranju besedil nasploh odlično obnese.

Po sami kakovosti izpisa naj se ne bi razli-koval od DX3850, vendar smo opazili bistveno razliko pri tiskanju besedilne strani. Če besedi-lo pogledamo dovolj od blizu, hitro opazimo, da tiskalnik pušča prazne črte (ne gre za zamaše-ne šobe, to smo preverili). Tako je besedilo vide-ti dosti bolj nazobčano in bledo kot pri DX3850. Če se želimo temu ogniti, je treba v nastavit-vah izbrati kakovostnejše tiskanje. Pričakovati je bilo, da bo močnejši tiskalnik (v primerjavi z DX3650) imel tudi lepši izpis, a so tokrat naredi-li spremembo. Le v ekonomičnem načinu bo be-sedilo za odtenek temnejše kot pri DX3850, a še

vedno preveč bledo; tega smo pri Epsonih tudi sicer že vajeni. Kakovost fotografij pa je nespre-menjena, se pravi odlična na navadnem papirju in malenkost slabša na navadnem papirju.

Resda gre za močnejšega Epsona, a kakšnih presenetljivih rezultatov pri hitrosti ne gre pri-čakovati. Pet strani dolgo besedilo zmore natis-niti v manj kot dveh minutah, a to je še ved-no prepočasi, saj konkurenti to zmorejo tudi v manj kot minuti. Manj težav pa mu povzroča-jo barvni izpisi; tako za vektorsko sliko na na-vadnem papirju porabi le slabe tri minute in pol. Poudariti pa je treba, da je to trikrat hitre-je kot pri šibkejšem modelu DX3850.

Zaradi enakega barvila ima tudi ta večna-menska naprava najcenejši tako črno-beli kot tudi barvni izpis: črno-beli stane 13 tolarjev, barvni pa 45. Namenjena je predvsem doma-čim uporabnikom, ki si od napravo želijo neko-liko več kot le tiskanje in hkrati znajo ceniti ce-novno ugoden izpis.

T. B.

UPORABNOVsak izdelovalec brizgalnih (pa tudi laser-skih) tiskalnikov nas prepričuje, da je z njegovim tiskalnikom najbolje uporabljati pristne, njihove kartuše z barvilom. Eden izmed razlogov je seveda ta, da podjet-ja živijo predvsem od prodaje kartuš in ne toliko od prodaje tiskalnikov, pa ven-dar trditev o boljši kakovosti ni povsem iz trte izvita. Junija 2004 smo se, denimo, lotili podrobnega preizkusa različnih neo-riginalnih, združljivih kartuš (in enega si-stema za polnjenje z injekcijo) in ugotovi-li, da je kakovost tiska z njimi večinoma slabša od kakovosti, ki jo dosegajo origi-nali. Je pa tisk z njimi seveda neprimer-no cenejši.

DIGITALNI FOTOAPARATINAJBOLJŠI IZDELKI


ime fotoaparata Canon Powershot A520 Nikon Coolpix L1 Olympus FE-120 Olympus FE-100

preizkušeno 2005/04 2006/01 2005/11 2005/11

tehnična zmogljivost

kakovost

zasnova aparata

za Dober ročni nadzor, štirikrat-na optična povečava

Velika optična povečava, do-kaj hitro ostrenje Dober makro, hitrost ostrenja Ugodna cena, preprosto na-

stavljanje, dober makro

proti Nenatančno samodejno pri-lagajanje beline

Nekoliko slabši zajem video-posnetkov, ozek kot v široko-kotnem položaju objektiva

Občutljivost na šum, ome-jene zmožnosti ročnega na-stavljanja, nima optične-ga kukala

Omejene zmožnosti ročne-ga nastavljanja, občutlji-vost na šum, nima optične-ga kukala

cena (z DDV) 54.990 SIT 78.990 SIT 62.400 SIT 40.800 SIT

efektivna ločljivost tipala v

mil. pik3,87 5,95 5,95 3,87

mere 91 × 64 × 38 mm, 180 g 90 × 61 × 47 mm, 195 g 106 × 56 × 36 mm, 140 g 88 × 63 × 39 mm, 140 g

tehnični podatki

Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/MMC (16 MB); za-slon LCD: 46 mm; objektiv: 35–140 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,6–5,5; čas osvetlitve: 1/20-00–15 s; ISO: samodejna, 50, 100, 200, 400; ostrenje: 0,45 m–neskončno; makro: 5 cm–45 cm; belina: samo-dejna, prednastavitve (5), za-jem; doseg bliskavice: 3,5 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + SD/MMC (10 MB); zaslon LCD: 64 mm; objek-tiv: 38–190 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,9–5; čas osvetlitve: 1/2000–4 s; ISO: samodejna; ostrenje: 0,5 m–neskončno ; makro: 4 cm–50 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (5), za-jem; doseg bliskavice: 3,5 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + xD (14 MB); za-slon LCD: 46 mm; objektiv: 38–114 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,8–4,9; čas osvetlitve: 1/20-00–4 s; ISO: samodejna (ISO 50–320); ostrenje: 0,5 m–neskončno ; makro: 2 cm–50 cm; belina: samodejna, pred-nastavitve; doseg bliskavice: 3,7 m; ročno nastavljanje za-slonke/časa: ne/ne

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + xD (28 MB); zaslon LCD: 38 mm; objektiv: 38–106 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 3–5; čas osvetlitve: 1/2000–2 s; ISO: samodejna (ISO 64–400); ostrenje: 0,5 m–neskončno ; makro: 2 cm–50 cm; belina: samodejna; doseg bliskavi-ce: 3,8 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

prodaja Avtera, www.avtera.si Grafo Olympus Slovenija, www.olympus.si

Olympus Slovenija, www.olympus.si

Kodak EasyShare V570

Kodakov model EasyShare V570 je posebnež. To bodo takoj opazili vsi, ki bodo aparat vklo-pili (in se bo izpred objektiva umaknil pokrov-ček). Gre namreč za prvi kompaktni digitalni fotoaparat, ki ima kar dva objektiva: osnovni ponuja razpon goriščnice med 39 in 117 mm, dodatni pa ima nespremenljivo goriščno raz-daljo 23 mm. Tudi sicer gre za aparat, ki prite-guje poglede: ima majhne zunanje mere in ko-vinsko ohišje, objektiva pa pri slikanju ne se-gata iz ohišja.

Druga značilnost aparata je velik, 2,5-palč-ni zaslon LCD, ki zaseda skoraj celotno zadnjo stran aparata. Nastavitveni gumbi so stisnjeni precej na kup. Optičnega kukala aparat nima: zanj zaradi velikega zaslona ni prostora, poleg

TRENUTNO JE NA LESTVICI76 fotoaparatov, od tega:• 10 manj zmogljivih, • 9 z veliko optično povečavo,• 8 zmogljivih, • 8 zelo zmogljivih, • 23 žepnih, • 9 manj zmogljivih z izmenljivimi objektivi, • 9 zmogljivih z izmenljivimi objektiviVsak mesec objavimo tabelo s štirimi naj-boljšimi iz vsake skupine.

Pri preizkusu vse digitalne fotoaparate, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj.Pri digitalnih fotoaparatih ocenjujemo:

• tehnično zmogljivost• kakovost fotografij

• geometrijsko pravilnost fotografij• zasnovo, velikost in maso ohišja• enostavnost in preglednost nastavitev

Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja.

MA

NJ

ZMO

GLJ

IVI F

OTO

APA

RAT

IKODAK EASYSHARE V570Razred: Žepni.Efektivna ločljivost tipala: 5,13 milijona pik.

Tehnična zmogljivost Kakovost fotografije Zasnova aparata

Tehnične lastnosti: Objektiv 23, 39–117 (ekviva-lent); svetlobna jakost 3,9–4,4; ostrenje 0,6 m–neskončno (5–70 cm makro); čas od 1/1448 do 8 s; domet bliskavice 2,2 m, razpon ISO: samodejna, 64, 100, 200, 400, 800.Cena: 99.290 tolarjev.Prodaja: Acord-92, www.pcplus.si; Meditrade, www.meditrade.si.

Dvojni objektiv, širok kot slikanja. Bliskavica, omejene zmožnosti ročnega na-

stavljanja.

DIGITALNI FOTOAPARATI

tega bi zaradi dvojnega objektiva pri Kodaku težko izdelali tako, ki bi dejansko pokazalo, kaj bo aparat zajel pri slikanju. Menuji so pregled-ni in jih je preprosto uporabljati. Preklop med

obema objektivoma je samodejen in ne zahte-va skoka v nastavitve: pri zumiranju aparat sa-modejno preskoči med 23 in 39 mm goriščnice (in nato dokaj zvezno približuje motiv do 117

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.

2,9%

40,1%

43,4%

13,4%

Porazdelitev prodanih digitalnih fotoaparatov po megapikah.

Podatki veljajo za srednjo in vzhodno Evropo (vključujoč Slovenijo), za četrto četrtletje 2005.

1-4 megapike5-6 megapik7 in več megapikZrcalno refleksni

Skupaj je bilo prodanih 828.596 fotoaparatov.Vir: IDC

DIGITALNI FOTOAPARATI NAJBOLJŠI IZDELKI


ime fotoaparata Kodak EasyShare P880 Sony Cybershot DSC-W17 Olympus C-70 Zoom Nikon Coolpix P2

preizkušeno 2006/03 2005/12 2005/01 2005/12


kakovost

zasnova aparata

za24 mm v širokokotnem polo-žaju, kakovosten objektiv, za-jem videoposnetkov

Kovinsko ohišje, hitrost ostrenja, čas trajanja aku-mulatorjev

Majhno in trdno ohišje, pet-kratni zum, ločljivost, kako-vost fotografije, zaslon LCD, samodejno določanje bele

Brezžični omrežni vmesnik

proti Težave z ostrenjem v tele pol-ožaju in pri slabši svetlobi

Nenatančna samodej-na belina

Ostrenje ob večjih povečavah v slabi svetlobi, kadar se po-javi ‘cvetenje’ je zelo opazno, čas trajanja akumulatorja

Omejene zmožnosti ročne-ga nastavljanja, občutlji-vost za šum



mil. pik7,99 7,08 7,08 5,04

mere 116 x 97 x 91 mm, 570 g 104 × 52 × 28 mm, 180 g 99 × 56 × 41 mm, 198 g 91 × 60 × 39 mm, 185 g

tehnični podatki

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + SD/MMC (32 MB); zaslon LCD: 64 mm; objek-tiv: 24–140 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,1; čas osvetlitve: 1/4000–16 s; ISO: samodejna, 50, 100, 200, 400, (800 in 1600 pri nižjih ločljivostih); ostre-nje: 0,1 m–neskončno; ma-kro: 5 cm–50 cm; belina: sa-modejna, prednastavitve (7), zajem (3); doseg bliskavice: 4 m; ročno nastavljanje za-slonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): Memorystick Pro (32 MB); zaslon LCD: 51 mm; ob-jektiv: 38–114 mm (ekviva-lent leica); svetlobna jakost: 2,8–5,2; čas osvetlitve: 1/2000–30 s; ISO: samodej-na, 100, 200, 400; ostrenje: 0,5 m–neskončno; makro: 6 cm–50 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (5), za-jem; doseg bliskavice: 3,5 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo): xD (32 MB); zaslon LCD: 51 mm; objektiv: 38–190 mm (ekvivalent leica); svetlob-na jakost: 2,8–4,8; čas osve-tlitve: 1/2000–15 s; ISO: sa-modejna, 64, 100, 200, 400; ostrenje: 0,5 m–neskonč-no; makro: 4 cm–50 cm; be-lina: samodejna, prednasta-vitve (5), ročna, zajem; do-seg bliskavice: 3,8 m; roč-no nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): notranji + SD/MMC (16 MB); zaslon LCD: 64 mm; ob-jektiv: 36–126 mm (ekviva-lent leica); svetlobna jakost: 2,7–5,2; čas osvetlitve: 1/2000–8 s; ISO: samodejna, 64, 100, 200, 400; ostrenje: 0,5 m–neskončno; makro: 4 cm–50 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (5), za-jem; doseg bliskavice: 3,8 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

prodaja Acord-92, www.pcplus.si; Meditrade, www.meditrade.si partnerji Sony, www.sony.si Olympus Slovenija, www.

olympus.si Grafo

ime fotoaparata Sony Cybershot DSC-H1 Praktica Luxmedia 4008 Canon Powershot S2 IS Kodak Easyshare Z740

preizkušeno 2005/09 2005/07 2005/09 2005/09


kakovost

zasnova aparata

za Hitro delovanje, velik zaslon Optična povečava, kakovo-sten video

Trdno ohišje, hitro ostrenje, dober makro

Enostavna raba, majh-ne mere

proti Nenatančno ostrenje v tele položaju

Oblika, drseča plastika, slab in nepregleden zaslon LCD

Opazen šum pri veliki občut-ljivosti ISO

Slab zaslon, težave s šumom in cvetenjem, slabše barvne podrobnosti, tipka za uprav-ljanje menujev



mil. pik5,00 3,87 5,00 5,00


tehnični podatki

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + Memorystick Pro (32 MB); zaslon LCD: 64 mm; objektiv: 36–432 mm (ekvi-valent leica); svetlobna ja-kost: 2,8–3,7; čas osvetlit-ve: 1/1000–30 s; ISO: samo-dejna, 64, 100, 200, 400; ostrenje: 0,5 m–neskončno; makro: 2 cm–50 cm; belina: samodejna, prednastavitve (5), zajem; doseg bliskavice: 8 m; ročno nastavljanje za-slonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): notranji + SD/MMC (272 MB); zaslon LCD: 41 mm; ob-jektiv: 40–320 mm (ekviva-lent leica); svetlobna jakost: 2,8–3,4; čas osvetlitve: 1/2000–16 s; ISO: samodejna, 50, 100, 200, 400; ostre-nje: 0,5 m–neskončno; ma-kro: 20 cm–50 cm; belina: samodejna, prednastavit-ve (4); doseg bliskavice: 3 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/MMC (16 MB); za-slon LCD: 46 mm; objektiv: 36–432 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,7–3,5; čas osvetlitve: 1/32-00–15 s; ISO: samodejna, 50, 100, 200, 400; ostrenje: 0,1 m–neskončno; makro: 0 cm–10 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (6), za-jem; doseg bliskavice: 4,2 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + SD/MMC (32 MB); zaslon LCD: 46 mm; objek-tiv: 38–380 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–3,7; čas osvetlitve: 1/17-00–8 s; ISO: samodejna, 80, 100, 200, 400, 800 (le pri 1,8 MP); ostrenje: 0,6 m–ne-skončno; makro: 12 cm–70 cm; belina: samodejna, pred-nastavitve (4); doseg bliska-vice: 4,9 m; ročno nastavlja-nje zaslonke/časa: da/da

prodaja partnerji Sony, www.sony.si Eurovision, www.eurovision.si Avtera, www.avtera.si Acord-92, www.pcplus.si; Meditrade, www.meditrade.si

ZMO

GLJ

IVI F

OTO

APA

RAT

I

mm) in nasprotno. Preskok med obema objek-tivoma je sprva nekoliko nenavaden, ko pa se na aparat navadimo, skorajda ne opazimo, da slika »poskoči« na zaslonu.

Nastavitvene zmožnosti so dokaj omejene: tako ne moremo ročno nastavljati zaslonke ali osvetlitvenega časa. Tudi pri nastavitvi tempe-rature bele barve smo omejeni na štiri pred-nastavljene zmožnosti. Pohvalili bi zmožnosti zajema panoramske slike. Programska opre-ma v telefonu sicer ne daje tako dobrih rezul-tatov kot namenska programska oprema za panorame na računalniku, vendar bomo lah-ko naredili dobro panoramsko fotografijo tudibrez dodatnih programskih orodij, celo brez stativa.

23-milimetrski objektiv ima nekoliko sod-čkasto sliko, kar je pri tako širokem kotu sli-kanja in majhnih merah leč seveda pričakova-no. Popačenj je pri osnovnem objektivu precej manj. Kakovost fotografij je dobra: barve so na-tančne, slike kontrastne in ostre. Samodejna ocena beline dobro opravlja svoje delo. Tudi šum ni preveč opazen. Pri slikanju v slabših svetlobnih razmerah se izkaže, da bliskavica ni dorasla 23-milimetrskemu objektivu. Pri sli-kanju z njim je namreč slika v kotih temna, saj blisk ni dovolj širok, da bi osvetlil celoten motiv. Zajem videoposnetkov je nekoliko slab-ši: ločljivost 640 × 480 je sicer primerljiva s konkurenco, vendar je video precej zrnat in ob-časno cuka.

Kodak V570 je zanimiv aparat, ki uporab-niku omogoča precej več svobode pri zajema-nju motiva kakor običajni aparati s trikratno optično povečavo. 23 mm objektiv bomo na-mreč uporabili precej pogosteje, kot bi pričako-vali. Zahtevnejši uporabniki bodo pogrešali ne-kaj več ročnega nadzora nad lastnostmi slika-nja. Pograjali pa bi bliskavico, zaradi katere je 23 mm objektiv v mraku ali temi precej manj uporaben, kot bi lahko bil.

Peter Šepetavc

Ricoh Caplio R30 in R3

Ricohova aparata Caplio R3 in R30 se na prvi pogled, razen po barvi ohišja, ne razli-kujeta med seboj, pa tudi sicer gre za izdelka, ki sta po tehničnih značilnostih in kakovosti fotografij skoraj enaka. Imata kovinsko ohišjein sta dovolj majhna za vsak žep, kljub temu pa se lahko pohvalita z velikim razponom ob-jektiva: R30 ima goriščnico, ki v 35 mm for-matu ustreza 28–160 mm, razpon modela R3

FOTO

APA

RAT

I Z V

ELIK

O O

PTI

ČN

O P

OVE

ČAV

OTa

belo

z vs

emi p

reizk

ušen

imi m

odeli

si la

hko

ogled

ate n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

leda

te n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

DIGITALNI FOTOAPARATINAJBOLJŠI IZDELKI


ime fotoaparata Sony Cybershot DSC-P200 Casio Exilim EX-Z110 BenQ E520 Kodak Easyshare V570

preizkušeno 2005/11 2006/03 2006/03 NOVO

tehnična zmogljivost 8

kakovost

zasnova aparata

zaMere, kovinsko ohišje, hitrost ostrenja, čas trajanja aku-mulatorjev

Stabilizator slike, kovinsko ohišje, optično kukalo

Velik LCD zaslon, kovinsko ohišje, cena

Dvojni objektiv, širok kot slikanja

proti Nenatančna samodej-na belina

Objektiv z dokaj ozkim kotom zajema (najmanj 38 mm), ostrenje v slabših svetlobnih razmerah

Počasno ostrenje v temnejših prostorih, zelo okrnjeno roč-no nastavljanje, zrnata slika

Bliskavica, omejene zmožno-sti ročnega nastavljanja



mil. pik7,08 5,95 4,92 5,40

mere 104 × 52 × 28 mm, 180 g 90 × 60 × 27 mm, 151 g 88,5 × 54,5 × 24 mm, 130 g 101 × 50 × 20 mm, 125 g

tehnični podatki

Vrsta pomnilnika (prilože-no): Memorystick Pro (32 MB); zaslon LCD: 51 mm; ob-jektiv: 38–114 mm (ekviva-lent leica); svetlobna jakost: 2,8–5,2; čas osvetlitve: 1/2000–30 s; ISO: samodej-na, 100, 200, 400; ostrenje: 0,5 m–neskončno; makro: 6 cm–50 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (5), za-jem; doseg bliskavice: 3,5 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + SD/MMC (8,7 MB); zaslon LCD: 51 mm; objek-tiv: 35–114 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 3,1–5,4; čas osvetlitve: 1/2000–0,125 s; ISO: samodejna, 50, 100, 200, 400; ostrenje: 0,4 m–neskončno; makro: 6 cm–neskončno cm; belina: samo-dejna, prednastavitve (6), za-jem; doseg bliskavice: 3,1 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + SD/MMC (32 MB); zaslon LCD: 64 mm; objek-tiv: 35–105 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,6–4,8; čas osvetlitve: 1/2000–4 s; ISO: samodejna, 100, 200, 400; ostrenje: 0,5 m–neskončno; makro: 6 cm–ne-skončno cm; belina: samo-dejna, prednastavitve (5); doseg bliskavice: 3 m; roč-no nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + SD/MMC ( MB); zaslon LCD: 51 mm; objek-tiv: 23–117 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,4; čas osvetlitve: 1/14-48–8 s; ISO: samodejna, 64, 100, 200, 400, 800; ostre-nje: 0,6 m–neskončno ; ma-kro: 5 cm–70 cm; belina: sa-modejna, prednastavitve (4); doseg bliskavice: 2,2 m; roč-no nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

prodaja partnerji Sony, www.sony.si Tobos, www.tobos.si Foto Beseničar, www.foto-market.net

Acord-92, www.pcplus.si; Meditrade, www.meditrade.si

ZELO

ZM

OG

LJIV

I FO

TOA

PAR

ATI

ŽEPN

I FO

TOA

PAR

ATI

pa je še večji, 28–200 mm. Pohvalno je tudi to, da aparata pri širokokotnem slikanju ponujata precej širši kot kakor konkurenti: medtem ko večina aparatov v spodnjem cenovnem razre-du ponuja 35 mm goriščnico, je za Ricohe že nekaj časa značilno, da se razpon objektiva za-čne pri 28 mm.

Ohišje aparatov dobro sede v roko, vse te-meljne zmožnosti pa so nam na voljo tudi, če aparat držimo le z eno roko. Menuji so enostav-ni in pregledni. Zmožnosti ročnega nastavlja-nja so omejene: ročno lahko nastavljamo tem-peraturo bele barve, občutljivost ISO in ostri-no, ne pa tudi odprtosti zaslonke in osvetlit-veni čas. Slike shranjujemo na kartice SD, ne-kaj pa jih lahko shranimo tudi na vgrajenih 28 MB (R30) oz. 26 MB (R3) pomnilnika. Aparata ponujata tudi nestisnjeni zapis fotografij, in si-cer v formatu TIFF.

Ostrenje aparata je v dobrih svetlobnih raz-merah odlično. Ricoha ostrita hitro in natanč-no, od slikanega motiva pa moramo biti odda-ljeni najmanj 30 cm. Če vklopimo makro način, se lahko približamo celo na 1 m – tudi v tem primeru z ostrenjem ni težav. Kadar se nam roka malo preveč zatrese, imamo pri modelu R3 na voljo tudi stabilizator. Nekaj več težav z ostrenjem imata aparata pri slikanju v mraku ali temi. Natančnost ostrenja je v tem primeru precej manjša,

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.Ta

belo

z vs

emi p

reizk

ušen

imi m

odeli

si la

hko

ogled

ate n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

RICOH CAPLIO R3Razred: Žepni.Efektivna ločljivost tipala: 4,92 milijona pik.


Tehnične lastnosti: Objektiv 28–200 (ekvivalent); svetlobna jakost 3,3–4,8; ostrenje 0,3 m–ne-skončno (1– 30 cm makro); čas od 1/2000 do 8 s; domet bliskavice 4 m, razpon ISO: samodejna, 64, 100, 200, 400, 800.Cena: 79.900 tolarjev.Prodaja: Acord 92, www.pcplus.si.

Kovinsko ohišje, velik zaslon, širokokotni ob-jektiv.

Nenatančna belina, občutljivost za šum.

ime fotoaparata Sony Cybershot DSC-R1 Fujifilm S9500 Zoom Panasonic Lumix DSC-FZ30 Samsung Pro815

preizkušeno 2006/02 2006/02 2006/01 2005/12


kakovost

zasnova aparata

zaKakovosten objektiv, 24 mm v širokokotnem položaju, ve-likost tipala

Visoka ločljivost, ohišje, ve-lika optična povečava, velik razpon ISO

Velika optična povečava, na-tančno ostrenje

Velika optična povečava, zelo velik zaslon LCD, hitro ostrenje, natančna samodej-na belina

proti Omejene zmožnosti razširitev v primerjavi z DSLR

Težave z ostrenjem ob manj-ši svetlobi in v načinu makro, nima stabilizatorja

Občutljivost na šum Občutljivost za šum, nima optičnega stabilizatorja



mil. pik10,30 9,10 7,99 7,99


tehnični podatki

Vrsta pomnilnika (prilo-ženo): MemoryStick Pro, Compact Flash (tip II) ( MB); zaslon LCD: mm; objektiv: 24–120 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,8–4,8; čas osvetlitve: 1/2000–30 s; ISO: samodejna, 160, 200, 400, 800, 1600, 3200; ostrenje: 0,5 m–neskončno ; makro: 35 cm–50 cm; be-lina: samodejna, prednasta-vitve (5), fina nastavitev, za-jem; doseg bliskavice: 3,9 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo): xD, Compact Flash (tip II) (16 MB); zaslon LCD: 46 mm; ob-jektiv: 28–300 mm (ekviva-lent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,9; čas osvetlitve: 1/4000–30 s; ISO: samodejna, 100, 200, 400, 800, 1600; ostrenje: 0,5 m–neskončno ; makro: 1 cm–50 cm; belina: samodejna, prednastavitve, zajem; doseg bliskavice: 5,6 m; ročno nastavljanje zaslon-ke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/MMC (32 MB); za-slon LCD: 51 mm; objektiv: 36–420 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,8–3,7; čas osvetlitve: 1/20-00–60 s; ISO: samodejna, 80, 100, 200, 400; ostrenje: 0,3 m–neskončno; makro: 5 cm–30 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (5), za-jem; doseg bliskavice: 7 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): Compact Flash (tip II) (0 MB); zaslon LCD: 89 mm; ob-jektiv: 28–420 mm (ekviva-lent leica); svetlobna jakost: 2,2–4,6; čas osvetlitve: 1/4000–30 s; ISO: samodej-na, 50, 100, 200, 400, 800; ostrenje: 0,1 m–neskončno; makro: 3 cm–10 cm; belina: samodejna, prednastavitve, ročna, zajem; doseg bliska-vice: 7 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

prodaja partnerji Sony, www.sony.si Image & Information, www.fu-jifilm-slovenia.com PC Hand, www.pchand.si Anni, www.anni.si

DIGITALNI FOTOAPARATI NAJBOLJŠI IZDELKI


ime fotoaparata Nikon D200 Canon EOS 5D Canon EOS 20D Konica Minolta Dynax 7D

preizkušeno 2006/02 2006/01 2005/07 2005/07


kakovost

zasnova aparata

zacena, ločljivost, hitrost, ohiš-je, kakovost posnetka, do-datne funkcije

Ni povečave goriščnice, kakovost posnetka, maj-hen šum

Hitrost, ohišje, kakovost posnetka, ločljivost, sko-raj nezaznaven šum pri vi-sokem ISO

Rokovanje, kakovost posnet-ka, LCD pregledovalnik

proti Včasih nenatančna avtomat-ska nastavitev beline Velikost in teža ohišja Ni merjenja s središčno toč-

ko, cenaAvtomatska nastavitev bele v težavnejših pogojih

cena (z DDV, aparat + objektiv) 419.900 SIT (brez objektiva) 839.990 SIT (brez objektiva) 419.990 SIT 404.980 SIT


mil. pik10,2 12,8 8,2 6,1


tehnični podatki

Vrsta pomnilnika: CompactFlash I in II; zaslon LCD: 63 mm, 230000 pik; čas osvetlitve: –30 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P; število bliskavice (pri ISO 100): 12; sinhronizacija bliskavice: s; posebne funkcije: 45

Vrsta pomnilnika: CompactFlash I in II; zaslon LCD: 63 mm, 230000 pik; čas osvetlitve: 1/8000–30 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P, Auto; število bliskavice (pri ISO 100): 11; sinhronizacija bliskavice: 1/180 s; posebne funkcije: 21

Vrsta pomnilnika: CompactFlash I in II; za-slon LCD: 45 mm, 118000 pik; čas osvetlitve: 1/8000–30 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P, Auto, Auto depth-of-fi-eld, portret, pokrajina, ma-kro, šport, nočni posnetek, izključena bliskavica; število bliskavice (pri ISO 100): 13; sinhronizacija bliskavice: 1/250 s; posebne funkcije: 18

Vrsta pomnilnika: CompactFlash I in II; zaslon LCD: 63 mm, 207000 pik; čas osvetlitve: 1/4000–30 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P; število bliskavice (pri ISO 100): 12; sinhronizacija bli-skavice: 1/160 s; posebne funkcije: 20

objektiv ni v kompletu z objektivom ni v kompletu z objektivom Canon Zoom EF-S 18-55 mm Konica Minolta AF Zoom 17-35 mm (D)

prodaja Grafo Avtera, www.avtera.si Avtera, www.avtera.si Eurofoto, www.eurofoto.si

ime fotoaparata Konica Minolta Dynax 5D Olympus E-500 Nikon D50 Canon EOS 350D

preizkušeno 2005/12 2006/01 2005/07 2005/07


kakovost

zasnova aparata

za Stabilizator, avtofokus, kako-vost posnetka

Samodejno odstranjevanje prahu s tipala, širok izbor av-tomatik, obširno nastavljanje digitalnega dela, cena

Kakovost posnetka, rokova-nje, hitrost, cena

Velika ločljivost, kakovost po-snetka, nizka cena

proti

Mestoma nenatančna avto-matska nastavitev tempe-rature bele, ni pokrovčka za LCD pregledovalnik

Šum tipala nad ISO 800, ni zaporednih posnetkov pri do-ločenih nastavitvah, ni pri-ključka USB 2.0

Nastavljanje načina merje-nja svetlobe le prek menijev, manjka predogled globin-ske ostrine

Ohišje

cena (z DDV, aparat + objektiv) 227.990 SIT 184.680 SIT 219.990 SIT 219.990 SIT


mil. pik6,0 8,0 6,1 8,0


tehnični podatki

Vrsta pomnilnika: CompactFlash I in II; zaslon LCD: 63 mm, 115000 pik; čas osvetlitve: 1/4000–30 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P, Auto, portret, nočni portret, pokrajina, šport, nočni posnetek; število bli-skavice (pri ISO 100): 12; sinhro-nizacija bliskavice: 1/160 s; po-sebne funkcije: 12

Vrsta pomnilnika: CompactFlash I in II, xD; zaslon LCD: 63 mm, 21-5250 pik; čas osvetlitve: –60 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P, por-tret, pokrajina, makro, šport, noč-ni posnetek, 15 posebnih nači-nov; število bliskavice (pri ISO 100): 13; sinhronizacija bliskavi-ce: s; posebne funkcije: ne

Vrsta pomnilnika: SD; zaslon LCD: 50 mm, 130000 pik; čas osvetlit-ve: 1/4000–30 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P, Auto, portret, pokraji-na, otrok, makro, šport, nočni po-snetek, nočna pokrajina; število bliskavice (pri ISO 100): 11; sin-hronizacija bliskavice: 1/500 s; posebne funkcije: 24

Vrsta pomnilnika: CompactFlash I in II; zaslon LCD: 45 mm, 115000 pik; čas osvetlitve: 1/4000–30 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P, Auto, Auto depth-of-field, portret, po-krajina, makro, šport, nočni po-snetek, izključena bliskavica; šte-vilo bliskavice (pri ISO 100): 13; sinhronizacija bliskavice: 1/200 s; posebne funkcije: 9

objektiv Konica Minolta AF DT 18-70mm

Olympus Zuiko Digital 14-45 mm Nikkor AF-S 18-55 G ED Canon Zoom EF-S 18-55 mm

prodaja Eurofoto, www.eurofoto.si Olympus Slovenija, www.olympus.si Grafo Avtera, www.avtera.si

Kakovost fotografij žal nekoliko zaostaja zaodličnimi tehničnimi značilnostmi obeh apa-ratov. Na prvem mestu bi izpostavili zelo opa-zen šum: ta je dobro viden že na slikah, ki jih posnamemo pri občutljivosti ISO 100, pri večji občutljivosti pa je zelo moteč. Pri kontrastnih prehodih smo opazili nekaj cvetenja na robo-vih. Tudi nad samodejnim načinom nastavlja-nja temperature bele barve nismo bili najbolj zadovoljni. Aparata sta namreč vse prepogosto belo barvo ocenila narobe.

Ricoha na papirju obljubljata veliko – gre namreč za aparata, ki sta po tehničnih značil-nostih najzmogljivejša v svojem cenovnem raz-redu, še posebej, če upoštevamo njune majh-ne zunanje mere. Žal pa ima Ricoh s tipalom podobne težave kakor model R2 – šum je tudi za manj zahtevne uporabnike preveč opazen. Upamo, da bo pri modelu R4 Ricoh presedlal na tipalo drugega izdelovalca in izboljšal ostrenje v slabših svetlobnih razmerah. V tem primeru bi aparat v spodnjem cenovnem razredu pome-tel s konkurenco in zadovoljil tudi nekoliko za-htevnejše uporabnike.

P. Š.

MA

NJ

ZMO

GLJ

IVI F

OTO

APA

RAT

I Z IZ

MEN

LJIV

IMI O

BJE

KTI

VIZM

OG

LJIV

I FO

TOA

PAR

ATI Z

IZM

ENLJ

IVIM

I OB

JEK

TIVI

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.Ta

belo

z vs

emi p

reizk

ušen

imi m

odeli

si la

hko

ogled

ate n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

RICOH CAPLIO R30Razred: Žepni.Efektivna ločljivost tipala: 4,92 milijona pik.


Tehnične lastnosti: Objektiv 28–160 (ekvivalent); svetlobna jakost 3,3–4,8; ostrenje 0,3 m–ne-skončno (1– 30 cm makro); čas od 1/2000 do 8 s; domet bliskavice 4 m, razpon ISO: samodejna, 64, 100, 200, 400, 800.Cena: 69.900 tolarjev.Prodaja: Acord 92, www.pcplus.si.

Kovinsko ohišje, velik zaslon, širokokotni ob-jektiv.

Nenatančna belina, občutljivost za šum.


NASVETIStjepan Dvorski

Postavite ikono Run na namizje ali v vrstico za hitri zagon

Če želite postaviti ikono Run na na-mizje tako, da bi z dvojnim klikom zagnali pogovorno okno Run, izberi-te Start in ikono Run povlecite na na-

mizje. Z desno tipko miške kliknite ikono &Run in jo preimenujte v Run. Če želite ikono Run po-staviti v vrstico za hitri zagon, tako da bi po-govorno okno Run zagnali z enojnim klikom ikone v vrstici za hitri zagon, pa z desno tipko miške kliknite opravilno vrstico in s priročne-ga menuja odstranite kljukico pred možnostjo Lock the Taskbar. Potem izberite Start in ikono Run povlecite v vrstico za hitri zagon. Z desno tipko kliknite ikono &Run in jo preimenujte v Run. Zdaj z desno tipko miške kliknite opravil-no vrstico in na priročnem menuju aktivirajte možnost Lock the Taskbar.

Alternativna konfiguracija

Če prenosni računalnik uporabljate za delo v službi in doma, vam gotovo ni všeč, da morate ob vsaki spremembi lokacije znova prilagajati omrežne na-

stavitve. Če vam ponudnik internetne storitve za domači priključek ni dal fiksne internetneštevilke (za dodeljevanje te številke se uporab-lja DHCP), v omrežju v službi pa imate fiksnointernetno številko računalnika, si boste z al-ternativno konfiguracijo omrežja bistveno olaj-

šali življenje, kajti potem vam ob selitvi raču-nalnika ne bo več treba spreminjati nastavitev omrežja. Izberite Start|Control Panel in dvakrat kliknite ikono Network Connections. V pogo-vornem oknu Network Connections v rubriki pod LAN or High-Speed Internet z desno tipko miške kliknite omrežno povezavo in s priroč-nega menuja izberite Properties. V pogovornem

oknu Local Area Connection Properties na listu General v rubriki pod This connection uses the following items s spustnega seznama izberite možnost Internet Protocol (TCP/IP) in kliknite gumb Properties. V pogovornem oknu Internet Protocol (TCP/IP) Properties na listu General označite možnosti Obtain an IP address auto-matically in Obtain DNS server address auto-

matically. S tem ste opravili nastavitve za do-mači priključek, da se prek DHCP ob vsakem priklopu v omrežje računalniku dinamično do-deljuje internetna številka. Zdaj kliknite še list Alternate Configuration, da določite nastavitveza omrežje v službi. Tu morate izbrati možnost User configured in izpolniti podatke za poljaIP address, Subnet mask, Default gateway ter Preferred in Alternate DNS server. Ko se boste naslednjič s prenosnikom priključili v omrežje v službi, bo računalnik čakal na dinamično do-delitev internetne številke, ker pa tega podatka ne bo dobil, bo uporabil podatke za priklop v omrežje z lista Alternate Configuration.

Izklopite čarovnika za čiščenje namizja

Windows XP vsakih 60 dni prever-ja datum zadnje uporabe bližnjic na namizju in predlaga, da jih odstra-nite, če jih zadnjih 60 dni niste upo-

rabljali. Če se strinjate z odstranjevanjem pred-laganih bližnjic, jih bo računalnik premak-nil v mapo C:\Documents and Settings\<User Name>\Desktop\Unused Desktop Shortcuts, tako da jih lahko po potrebi pozneje spet obno-vite. Windows XP samodejno izdela bližnjico do te mapa na namizju. Če vas to zaganjanje čarov-nika moti, ga lahko enostavno izklopite. Kliknite z desno tipko namizje in s priročnega menuja izberite Lastnosti/Properties. V pogovornem oknu Lastnosti prikaza/Display Properties klik-nite list Namizje/Desktop in na njem še gumb Prilagajanje namizja/Customize Desktop. V po-

Windows 2000, XP

Windows XP

Odprite dokument, ki ste ga nazadnje urejali

Uporabniki Worda, ki več časa dela-jo z istim dokumentom, gotovo po-grešajo možnost samodejnega od-piranja le-tega ob zagonu Worda.

Če tudi vi sodite mednje, si lahko na namiz-ju izdelate bližnjico do Worda, ki bo zagnala omenjeni program in v njem samodejno od-prla dokument, s katerim ste nazadnje de-lali. Poiščite v računalniku datoteko Word.exe; to boste verjetno najlaže storili z izbi-ro Start|Iskanje/Start|Search. V pogovor-nem oknu Rezultati Iskanja/Search Results v rubriki pod Kaj želite poiskati/What do you want to search for izberite Vse datoteke in mape/All files and folders in v rubriki podIšči z enim od spodnjih kriterijev ali z vse-mi/Search by any or all of the criteria below

v vnosno polje pod Celotno ima datoteke ali njen del/All or part of the file name vtipkajte Winword.exe in klik-nite gumb Iskanje/Search. Ko najdete dato-teko, jo kliknite z desno tipko miške in po-vlecite na namizje. Nato s priročnega menu-ja, ki se prikaže, izberite možnost Tu ustvari bližnjico/Create Shortcut Here. Z desno tip-ko miške kliknite novo izdelano ikono na na-mizju in s priročnega menuja izberite mož-nost Lastnosti/Properties. V pogovornem oknu Shortcut to WINWORD.EXE Properties izberite list Bližnjica/Shortcut, če ni že iz-bran. Postavite se s kazalcem miške na ko-nec vnosnega polja Cilj/Target, vtipkajte pre-sledek in “/mFile1” seveda brez narekovajev. Če želite, lahko bližnjici na namizju priredi-te tudi kombinacijo tipk, s katero jo boste za-ganjali. To lahko storite v vnosnem polju pod Bližnjična tipka/Shortcut key. Ko ste konča-li, kliknite gumb Uporabi/Apply. Izberite še list Splošno/General in bližnjici priredite do-volj razločno ime, da boste drugič vedeli, za kaj se gre.

Windows XP

» Zagon Worda s parametrom /mFile1 omogoča samo-dejno odpiranje nazadnje odprtega dokumenta.

» Nastavitve za dinamično dodeljevanje internetne šte-vilke računalnika prek DHCP.

Windows XP


NASVETI

Zagon v varnem načinu Včasih je pri reševanju težav z računalnikom le-tega treba znova zagnati in potem Windows XP zagnati v varnem na-činu. Pri tem se nalagajo le komponente, ki so nujno potreb-ne za delovanje sistema. Teoretično lahko Windows zažene-

te v varnem načinu tako, da znova zaženete računalnik in držite pri-tisnjeno tipko Ctrl ali v pravem trenutku pritisnete tipko F8 in s pri-kazanega menuja izberete možnost Safe Mode. V praksi je to lahko te-žavno, ali v primeru uporabe USB tipkovnice celo nemogoče, ker go-nilniki USB niso na razpolago v dosovskem zagonskem okolju. Če že-lite Windows XP nastaviti tako, da se bodo ob naslednjem zagonu za-gnali v varnem načinu, izberite Start|Run in v vnosno polje pod Run vtipkajte msconfig. V pogovornem oknu Pripomoček za konfiguracijosistema/System Configuration Utility kliknite list BOOT.INI in v rubri-ki pod Zagonske možnosti/Boot Options izberite možnost /SAFEBOOT. Spremembo potrdite s klikom V redu/OK. Drugih nastavitev ne spre-minjajte. Ko boste vnovič zagnali računalnik, se bo Windows XP za-

gnal v varnem načinu. To bo trajalo, dokler v zgoraj omenjenem oknu ne izklopite možnosti /SAFEBOOT.

govornem oknu Elementi namizja/Desktop Items v rubriki pod Čiščenje namizja/Desktop cleanup odstranite kljukico iz kvadratka pred možnostjo Zaženi čarovnika za čiščenje namizja vsakih 60 dni/Run Desktop Cleanup Wizard every 60 days in kliknite V redu/OK za potrditev sprememb.

Obnovite izbrisano ikono za prikaz namizja

Ikona Show Desktop v vrstici za hi-tri zagon ni kar navadna bližnjica do programa, temveč le ukaz Windows Explorerja. Če jo po pomoti izbrišete,

je ne morete kar tako nadomestiti, da bi po-iskali program in potem enostavno izdelali novo bližnjico do njega. Namesto tega morate v Beležnici vtipkati naslednje vrstice:

[Shell]Command=2

IconFile=explorer.exe,3[Taskbar]Command=ToggleDesktop

Datoteko potem shranite z imenom Show Desktop.scf v mapo C:\Documents and Settings\<User Name>\Application Data\Microsoft\Internet Explorer\Quick Launch, pri tem pa morate izraz <User Name> nadomestiti z de-janskim uporabniškim imenom.

Manjkajoči deli upravitelja opravil

Upravitelj opravil v Windows XP ima normalno več listkov z različnimi in-formacijami in možnostmi za aplika-cije, procese, parametre delovanja si-

stema in omrežje. Včasih se upravitelj opravil obnaša dokaj čudno in prikazuje le en list brez menujev. To je tako imenovani način delovanja upravitelja opravil »tiny footprint«, ki se zaže-

ne, ko z miško dvakrat kliknete območje oko-li listkov. Če ste to storili po pomoti, lahko de-janje ponovite in Upravitelj opravil se bo spet prikazal v normalni obliki.

Izdelajte inteligentno funkcijo označevanja

Pri obdelavi dokumentov morate po-gosto označiti trenutni odstavek ali tabelo, da bi mu priredili, recimo, do-ločeno oblikovno lastnost. V ta namen

Word ponuja številne bližnjice prek tipkovnice ali akcije z miško, ki jih večina uporabnikov ne pozna ali si jih noče zapomniti. Če sodite med-nje in se želite izogniti neučinkovitemu roč-nemu označevanju odstavka ali tabele, lahko uporabite makro programček, ki vam omogo-ča, da Word nastavite tako, da boste s klikom določene ikone označili celoten odstavek ali ta-belo. Zaženite torej Word in pritisnite kombi-nacijo tipk Alt+F11 za zagon okolja urejeval-nika Visual Basic. Z desno tipko miške klikni-te Project Normal in s priročnega menuja iz-berite možnost Insert Module. V okno za vnos kode, ki se je pravkar odprlo, vtipkajte nasled-njo kodo:

Sub OznaciTabeloAliOdstavek()If Documents.Count = 0 Then Beep MsgBox(»Najprej odprite dokument!!!!!!!!”) Exit SubEnd IfIf Selection.Information(WdWithInTable) Then Selection.Tables(1).SelectElse Selection.Paragraphs(1).Range.SelectEnd If

End Sub

Windows XP

» Možnost, ki omogoča zagon računalnika v varnem načinu, ne da bi se vam mo-glo zgoditi, da bi ob vnovičnem zagonu računalnika prepozno pritisnili tipko F8…

» Možnost, ki omogoča vklop ali izkop čarovnika za čiš-čenje namizja.

Windows XP

Windows XP

» Okrnjeni videz Upravitelja opravil, do katerega pride-te tako, da z miško dvakrat kliknete mejno območje okoli listkov.

Word XP, 2003


NASVETIKo ste kodo odtipkali, pritisnite kombinaci-

jo tipk Ctrl+S in Alt+Q za shranjevanje makro programa in vrnitev v Word. V Wordu z des-no tipko miške kliknite poljubno orodno vrsti-co in s priročnega menuja izberite možnost Po meri/Customize. V pogovornem oknu Po meri/Customize kliknite list Ukazi/Commands in v ru-briki pod Zvrsti/Categories izberite vnos Makri/Macros. V rubriki pod Ukazi/Commands poišči-te vnos OznaciTabeloAliOdstavek in ga z miško povlecite na želeno mesto v orodni vrstici. Zdaj lahko poljubno spremenite tudi druge lastnosti gumba, ki ste mu po zgoraj opisanem postop-ku priredili makro program. Z desno tipko mi-ške kliknite gumb, ki ste ga pravkar potegnili v orodno vrstico, in s priročnega menuja izberi-te možnost Spremeni podobo gumba, če želite spremeniti podobo gumba, ali Začni novo sku-pino, če želite izdelati novo skupino z bližnjicami do lastnih makro programov. Na koncu kliknite gumb Zapri/Close, da shranite pravkar izdelane spremembe. V prihodnje boste lahko označili ta-belo ali odstavek, v katerem je trenutno kazalec, s klikom pravkar izdelanega gumba. Makro bo samodejno zaznal, ali je kazalec v tabeli ali od-stavku, in bo označil ustrezno območje.

Vstavljanje hiperpovezav na Wordove dokumente

Hiperpovezave se v dokumentih Microsoftovega pisarniškega paketa ne uporabljajo samo za izdelavo pove-zav do spletnih strani. Z njimi si lahko

pomagate tudi takrat, ko želite izdelati poveza-vo na poljubno datoteko pisarniškega paketa. Tako lahko s klikom miške iz Excela pokličete predstavitev, izdelano v PowerPointu, ki upo-rablja podatke iz tabele. Če želite iz Excela izde-lati povezavo na določen del Wordovega doku-menta, v katerem so, recimo, podrobneje razlo-ženi podatki iz Excelove tabele, zaženite Word, označite del besedila, ki naj bi bil označen, ko odprete Word, npr. naslov ali podnaslov kake-ga odlomka, pritisnite kombinacijo tipk Ctrl+C in zaženite Excel. Ko kliknete vrstico, v kate-ro nameravate vstaviti hiperpovezavo, izberi-te v menujski vrstici možnost Urejanje|Prilepi kot hiperpovezavo. Besedilo, ki ste ga označili v Wordu, se bo v celici prikazalo podčrtano v modri barvi. Ko kliknete to celico, se bo odprl Word z dokumentom, ki bo označen na mestu, od koder ste prekopirali del besedila v Excelovo celico kot hiperpovezavo.

Analizirajte podatke s funkcijami zbirk podatkov

Uporabniki Excela programa ne upo-rabljajo le za navadno vnašanje po-datkov, temveč vnesene podatke tudi na različne načine analizirajo. Excel

v ta namen ponuja res široko paleto funkcij, prepričan pa sem, da gotovo niste uporablja-li funkcije zbirk podatkov. Te vam bodo prišle prav pri analizah podatkov na podlagi določe-nih kriterijev. Ne glede na to, ali ste se odloči-li za vsoto, maksimalno ali minimalno vred-

nost ali standardni odklon, boste ob pomo-či postopkov, ki so opisani v nadaljevanju, hi-tro našli ustrezno rešitev za analizo podatkov. Predpogoj za delovanje opisanih postopkov je to, da morajo biti podatki za analizo na nepre-trganem območju tabele, ta pa mora vsebova-ti imena stolpcev. Excel pri tem imena stolp-cev interpretira kot polja zbirke podatkov. Podatki, ki jim sledijo, ustrezajo posameznim rekordom. Kot primer lahko v celice A1, B1, in C1 za oznake stolpcev vpišete Datum, Stranka in Znesek računa. Spodaj lahko vpišete poljub-ne podatke. Za uporabo funkcij zbirke poda-tkov morate definirati tudi območje delovanjale-te. Območje delovanja mora vsebovati vsaj dve vrstici, pri čemer mora biti prva vrstica z oznakami stolpcev. Ni nujno, da se širina ob-močja delovanja ujema s širino vseh polj zbir-ke podatkov. Dovolj je, da se označijo stolp-ci z oznakami polj, ki so relevantni za krite-rij iskanja. Če želite, recimo, poiskati določe-no stranko, zadostuje, da v prvi vrstici iskal-nega kriterija izberete oznako stolpca Stranka. Kriterij iskanja lahko vpišete na poljubno me-sto v Excelovi tabeli, pri tem pa morate biti pozorni na to, da tega kriterija ne boste po pomoti prepisali z drugimi podatki. Za krite-rij iskanja morate predvideti tudi dovolj pros-tora. Če boste, recimo,v prihodnje iskali več strank, boste morali vsako izmed njih vpisa-ti v vrstice pod kriterijem iskanja. Če želite testirati, kako to iskanje deluje, znova vpiši-te oznako vrstice Stranka, tokrat v celico E1. Sam kriterij iskanja, torej ime stranke, vpiši-

Razvrščanje ob pomoči uporabniško definiranih seznamov

Excel v osnovni obliki ponuja že nekakš-ne uporabniško definirane sezname, kotso imena mesecev ali imena dni v tednu. Uporabniško definirani seznami imajo

dve prednosti: lahko jih uporabite za poljubno raz-vrščanje podatkov v tabeli ali pa jih v kombinaciji z majhnim kvadratkom v desnem vogalu Excelove celice uporabite za samodejno izpolnjevanje celic z vrednostmi uporabniško definiranega seznama. Vnaslednjem primeru bomo opisali izdelavo uporab-niško definiranega seznama s konfekcijskimi šte-vilkami. Zaženite Excel, odprite prazen delovni list in v celice A1:A5 vnesite konfekcijske številke v naraščajočem vrstnem redu, torej S, M, L, XL, XXL. Označite celotno območje celic A1:A5 in v menujski vr-stici izberite možnost Orodja|Možnosti/Tools|Options. Nato v pogo-vornem oknu Možnosti/Options izberite list Lastni seznami/Custom lists. Referenca na označene celice se bo samodejno prikazala v polju pod Uvozi seznam iz celic/Import lists from cells. Še enkrat preveri-te vsebino tega polja, v našem primeru mora tu pisati $A$1:$A$5. Če je vse v redu, kliknite gumb Uvozi/Import. Excel bo uporabniško de-

finirani seznam vpisal v rubriko podLastni seznami/Custom lists, v rubri-ki pod Vnosi seznama/List entries pa bodo prikazani posamezni vnosi sez-nama. Rezultat uvoza seznama morate še potrditi s klikom gumba V redu/OK. Podatke tabele, ki temeljijo na zgoraj izdelanem seznamu, lahko takoj razvr-stite. Tako boste na primer hitro anali-zirali število prodanih artiklov v odvis-nosti od konfekcijske velikosti. Če že-lite opraviti tako razvrščanje, morate aktivirati delovni list s podatki o kon-fekcijskih številkah in na njem označi-ti območje, ki ga nameravate razvrsti-ti. V menujski vrstici izberite možnost Podatki|Razvrsti/Data|Sort in kot kri-

terij razvrščanja izberite stolpec tabele s konfekcijskimi številkami. V rubriki pod Seznam/List označite še ustrezno možnost v odvisnosti od tega, ali označeni seznam vsebuje celico z oznako stolpca ali ne. V pogovornem oknu Razvrščanje/Sort kliknite gumb Možnosti/Options. V pogovornem oknu Možnosti razvrščanja/Sort options na spustnem seznamu pod Vrstni red prvega ključa/First key sort order izberite svoj uporabniško izdelani seznam S, M, L, XL, XXL in kliknite gumb V redu/OK. S klikom tega gumba v pogovornem oknu Razvrščanje bo Excel razvrstil označene podatke tako, kot ste si zamislili.

Excel 97, XP 2000, 2003

» Izbira lastnega uporabniško definiranega seznama pri razvrščanju podatkov.

Excel 97, XP 2000, 2003

Excel 97, XP 2000, 2003


NASVETIte takoj v celico E2. Celici E1 in E2 gradita pri tem kriterij iskanja. Šele zdaj pridejo na vrsto funkcije zbirk podatkov. Lahko, recimo, izra-čunate skupni znesek vseh računov pri dolo-čeni stranki. Tudi tu mesto vnosa funkcij ne igra nobene vloge. Da mesta izpisa ne bi pu-stili brez komentarja, vpišite v celico E6 bese-do Stranka in v celico F6 Vsota računov. V ce-lico E7 vnesite formulo =E2, pri čemer dejan-sko ponovite ime stranke iz kriterija. Za funk-cijo zbirke podatkov je rezervirana celica F7. Vsoto, odvisno od kriterija, boste izračunali ob pomoči funkcije DSUM, ki med drugim potre-buje tri parametre: naslov območja zbirke po-datkov, ime polja, za katero nameravate izra-čunati vsoto, in naslov območja s kriteriji. Če vzamemo, da podatki v našem primeru obse-gajo območje A1:C20 skupaj z oznakami polj, bo formula v celici F7 videti takole:

DSUM(A1:C20;”Znesek računa”;E1:E2)

Po pritisku na tipko Enter se bo v celico F7 vpisal izračun vsote vseh računov v formuli iz-brane stranke.

Firefox pod krinko…

Ob obisku spletnih strani s Firefoxom ste gotovo že dobili sporočilo, da po-trebujete za obisk spletne strani Internet Explorer. Vzrok za uporabo

»napačnega« spletnega brskalnika je večino-ma nenatančna ali zastarela funkcija identifi-kacije spletnega brskalnika, ki poteka na ob-iskani spletni strani. Prepoznavanje spletnega brskalnika temelji na podatkih »User Agent«, ki jih v http zahtevi brskalnik pošilja strežni-

ku za prikaz spletne strani. Tako poskušajo Webmasterji prepoznati spletni brskalnik, ki ga uporabljate, da bi preprečili uporabo dolo-čenih funkcij le-tega pri pregledu njihove stra-ni. Če strežnik ne prepozna Firefoxa, bo ver-jetno preprečil dostop do spletne strani. Če želite, lahko kljub temu obiščete tako spletno stran s Firefoxom, in sicer tako, da mu nalo-žite, naj se predstavi kot Internet Explorer 6. Za tako predstavljanje boste potrebovali User Agent Switcher, brezplačni dodatek, ki ga lah-ko namestite z naslova https://addons.mozilla.org/extensions/moreinfo.php?id=59&applica-tion=firefox. Ko je nameščanje končano, mo-rate znova zagnati Firefox. Ko boste v prihod-nje hoteli s Firefoxom obiskati spletno stran, ki zahteva, recimo, Internet Explorer, v menuj-ski vrstici Firefoxa izberite Tools|User Agent Switcher|Internet Explorer 6 (Windows XP).

Izvlecite več iz Download Managerja

Čeprav se Download Manager priljub-ljenega spletnega brskalnika omejuje le na osnovne funkcije, lahko iz njega izvlečete bistveno več, kot bi si mis-

lili na prvi pogled. Uporabniki pogosto zapi-rajo Download Manager takoj po končanem snemanju določenega programa iz spleta, če-prav je priporočljivo pustiti okno Download Managerja za nekaj časa odprto. Ko z mi-ško dvakrat kliknete vnos v oknu Download Managerja, s tem zaženete izbrano datoteko. Tako odpade odvečno odpiranje datoteke prek gumba Open ali iskanje programa ob pomoči Windows Explorerja. Če v menujski vrstici iz-berete Tools|Options in v pogovornem oknu

Options ikono Privacy in na njej list Download History, lahko na spustnem seznamu pod Remove files from the Download Manager dolo-čite način odstranjevanja datotek iz Download Managerja. Izbirate lahko med tremi možnost-mi: ročno, po uspešnem prenašanju k sebi ali ob zapiranju programa. V orodni vrstici stan-dardno ni ikone za Download Manager. To lah-ko hitro spremenite. V menujski vrstici izberi-te možnost View|Toolbars|Customize. V pogo-vornem oknu Customize Toolbar povlecite iko-no Downloads na poljubno mesto v orodni vr-stici. Ko je okno Download Managerja odprto, lahko vanj povlečete povezavo s spletne stra-ni. Če je ikona Download Managerja v orodni vrstici, lahko nanjo s tehniko povleci in spusti povlečete poljubno povezavo. To je praktično predvsem pri snemanju več datotek, recimo iz kake galerije slik.

Določite območje tiskanja

Ko želite z ukazom Print natisniti vse-bino spletne strani na papir, Firefox natisne vsebino celotne spletne stra-ni na več listov, čeprav vi potrebujete

le določeni del strani. Firefox v svoji osnovni različici ne ponuja možnosti omejevanja tiska-nja na določene dele strani ali slike. Brezplačna nadgradnja Print It, ki si jo lahko namestite z naslova https://addons.mozilla.org/extensions/moreinfo.php?id=282&application=firefox, pa nadomesti to manjkajočo funkcijo. Ko boste v prihodnje želeli natisniti določeni del besedila s spletne strani ali kako sliko, ju boste le ozna-čili in z desno tipko miške poklicali priročni menu, na katerem boste med drugim zasledili tudi možnosti Print in PrintPreview. Del splet-ne strani lahko natisnete tudi tako, da v me-nujski vrstici izberete File|Print in v pogovor-nem oknu Print za območje tiskanja Selections. Funkcija ogleda pred tiskanjem žal ne deluje za označeno območje tiskanja. Prek menuja Tools|Extensions lahko določite, katere mož-nosti bo dodatek vstavil na priročni menu. Spremembe bodo veljavne šele ob vnovičnem zagonu Firefoxa.

» Za obisk spletnih strani, ki zahtevajo Internet Explorer, uporabite User Agent Switcher, ki Firefoxu omogoči, da se predstavi kot drug spletni brskalnik.

Mozila Firefox 1.5

» Določanje načina odstranjevanja vnosov iz Download Managerja.

Mozila Firefox 1.5

Mozila Firefox 1.5


NASVETI

varnostnih kopijah je bilo že toliko napi-sanega, da je težko povedati kaj novega. Po drugi strani pa še vedno prihaja do izgub podatkov, saj uporabniki odlašamo

z varovanjem, dokler ni prepozno. Varovanje podatkov zahteva kar nekaj dela, lahko tudi de-narja za ustrezno opremo, rezultata pa načelo-ma ni videti. Prvi vtis je torej, da ničesar ne pri-dobimo, vsaj ne takoj.

Druga težava je računalniško znanje. Da na-redimo dobro varnostno kopijo, moramo vede-ti, kaj sploh varujemo, na kakšen način in na kateri nosilec. Nobena metoda nas ne zavaruje pred vsemi vrstami nevarnosti, zato je nujno potrebna kombinacija. In v tem grmu tiči zajec. Medtem ko imajo podjetja upravitelje, ki skrbi-jo za take stvari, so domači uporabniki prepuš-čeni sami sebi. Zelo zmogljivih programskih in strojnih rešitev za podjetja je precej, a so zu-naj dosega domačih uporabnikov. Po eni stra-ni pa so prav domači uporabniki precej na uda-ru – kupujejo rabljeno in dvomljivo opremo, ni-majo ustrezno zavarovane električne napeljave, požarnih zidov, ne nameščajo rednih poprav-kov operacijskega sistema ipd. Po drugi strani pa je vse več domačih uporabnikov odvisnih od računalnika. Z njim izvajajo bančne trans-akcije, v njem hranijo pomembno elektronsko pošto in, ne nazadnje, je v zadnjem času ra-čunalnik postal shramba digitalnih fotografij.Klasičnih slik skorajda ni več. Nepozabni po-snetki z Maldivov so le še v računalniku. Da ne omenjamo tistih, ki si s pisanjem, komponira-njem, risanjem služijo kruh. In taka nesreča ni nekaj, kar čaka soseda, če bo obiskoval porno-grafske strani; to se vsak hip lahko zgodi (in se dogaja) tudi nam.

V tem članku bomo skušali domačega upo-rabnika usmeriti k boljši zaščiti podatkov. Ker pa gre za široko tematiko, je nemogoče opisa-

ti vse možne načine in vso mogočo programsko opremo. V članku se bomo omejili na kratke preiz-kuse nekaterih programov, njegov poglavitni namen pa je, da se varovanja podatkov lotimo na-črtno.

Nevarnosti

Vse, kar imamo v računalniku, od operacijskega sistema do naših poda-tkov, počiva na disku. Da se bomo bolje pripra-vili, si na kratko oglejmo, kakšne nevarnosti nam sploh grozijo, rešitve pa zgolj omenimo, saj si jih bomo ogledali pozneje.

Okvara diska - Okvara diska kljub vsem možnim varnostnim mehanizmom, ki so vanj vgrajeni, ponavadi udari kot strela z jasnega. Avtorju tega članka je do zdaj odpovedalo že šest diskov, vselej pa je bila kriva okvara me-hanike. Če glava diska začne “zabijati”, poda-tkov ne moremo več rešiti. Včasih pomaga tre-senje diska, ponavadi pa ne. Če diska ne prepo-zna niti BIOS, potem se lahko od njega, vsaj do-mači uporabniki, samo še poslovimo.

Podatke uspešno varujemo z dodatnim di-skom, vezanim v RAID 1 (zrcaljenje).

Okvara sistema - Čeprav disk dobro deluje, je še kako mogoče, da se Okna ne zaženejo več. Temu lahko rečemo »mehka« okvara, saj disk ni pokvarjen, a ga je kljub temu treba formatirati in vse na novo naložiti. Do okvarjenega sistema lahko pripeljejo slabi in nepravilno nameščeni gonilniki, napake v registru ali pokvarjen dato-tečni sistem zaradi nepravilnega ugašanja. Tudi virusi lahko okvarijo sistem tako zelo, da ga ne moremo več zagnati. Vseeno je taka okva-ra lažja kot fizično pokvarjen disk, saj lahko si-stem naložimo na drug disk ali razdelek, s sta-rega preslikamo podatke, kot so pošta, moji do-kumenti ipd.

Pred to nevarnostjo se zavarujemo z var-nostno kopijo sistema.

Virusi - Dovolj destruktivni virusi z lah-koto uničijo naše podatke in okvarijo sistem. Nekateri se »spravijo« le na podatkovne dato-teke, kot so slike in dokumenti, drugi pa oku-žijo sam operacijski sistem in ga naredijo neu-porabnega. Tiste, ki se na datoteke le prilepijo, je mogoče odstraniti, drugi pa so bolj destruk-tivni in podatke povozijo. Virusi lahko v nekaj sekundah selektivno uničijo več tisoč podatkov,

zato previdnost ni odveč. Pred njimi nis-mo varni niti na omrežnih diskih.

Uspešni načini obrambe so vsi tisti, pri ka-terih podatke preslikamo na zunanje nosilce (plošče, zunanji diski), do katerih virusi ne mo-rejo.

Izbrisani podatki - O izbrisanih podatkih bomo govorili kdaj drugič, tokrat omenimo le to, da gre za resno težavo. Okna imajo si-cer »zaščito«, torej uporabo koša, iz katerega lahko prikličemo datoteke do trenutka, ko ga izpraznimo, vse pa ni tako enostavno, kot se zdi. Najhujša težava in nevarnost so datoteke, ki jih »povozimo« z istim imenom. Denimo, da v Wordu shranimo datoteko, nekaj napišemo in jo nato znova shranimo. Prve kopije datote-ke ni več nikjer. Ne v košu in tudi na disku ne. Nova se je namreč posnela na isto mesto, kot ga je zasedala stara različica.

Pred klasičnimi izbrisanimi datotekami va-ruje vsak program za varnostne kopije poda-tkov, pred povoženimi datotekami pa se zašči-timo le z revizijskim shranjevanjem.

Katastrofe - Pod tem imenom »vodimo« viš-jo silo, kot je poplava, požar, tudi udar strele. Nevarnost, glede na vedno hujše vremenske pojave, niti ni tako zanemarljiva, odvisno sicer od tega, kje živimo.

Če želimo svoje delo varovati tudi pred takš-no nesrečo, varnostna kopija na sosednji disk ne bo zadostovala. Potrebno bo shranjevanje na zunanji nosilec, ki ga odnesemo na varno (npr. k sorodnikom).

Kam shranjevati?

Kar nekaj je možnosti, kam narediti var-nostne kopije. Nosilci se razlikujejo tako po

Kaj če odpove disk?Kaj moramo vedeti o varnostnih kopijah za domače uporabnike

Jernej Pečjak

Če imate veliko denarja ((deset)tisoče evrov) ali če je za vas vsebina umrlega di-ska veliko vredna, si lahko privoščite tudi reševanje z diskov, ki so povsem odpove-dali. Naši bralci poročajo celo o reševanju vsebine diskov, ki jih je zajel požar.

Najbolj znano podjetje, ki se ukvarja s takim reševanjem, je Ontrack, www.on-track.com, v naši soseščini je znano tudi podjetje Kurt (www.kurt.hu), poročajo pa tudi o dobrih izkušnjah s Hrvati – Infolab (www.infolab.hr).

O


NASVETIceni kot po načinu dostopa do podatkov, nove tehnologije pa so v zadnjih letih prinesle nove možnosti (plošče DVD, zunanji diski ipd.). Na kratko si oglejmo, kaj je zanimivo za domače-ga uporabnika.

Diskete - je popolnoma povozil čas. Čeprav so bile pred leti razširjene, so danes bolj ali manj le spomin, saj so počasne, imajo premajh-no zmogljivost za kaj resnega, veliko novih ra-čunalnikov pa nima več disketne enote. Zato vse, kar imamo še na disketah, preselimo na plošče CD/DVD!

Diski - so še vedno najhitrejši in največji nosilec za domače uporabnike. Današnje veliko-sti do 500 GB, hitrost dostopa, cenovna ugod-nost in univerzalnost so tiste lastnosti, ki jih naredijo precej privlačne za varnostne kopije. Žal niso nepokvarljivi in do nedavna so bili teže prenosljivi. V zadnjem času so vedno bolj pri-ljubljeni diski na vodilih USB in firewire, karjim v posebnem ohišju omogoča dobro prenos-ljivost. Obe vodili sta sicer počasnejši kot IDE in SATA, na katere ponavadi priključimo diske. A za potrebe varnostnih kopij sta več kot dovolj zmogljivi, vsaj USB vodilo pa najdemo v vsakem računalniku, narejenem v tem tisočletju.

Zunanji disk ima tudi to prednost, da ga lahko izključimo iz sistema, ko ne delamo var-nostne kopije, kar virusom prepreči dostop.

Z notranjimi diski se lahko »igramo« druga-če. Najenostavnejša varnostna kopija je tista, ki podatke prepiše z enega na drugi disk, to pa naredimo bodisi ročno ali pa z uporabo na-menskih programov, ki jih bomo spoznali v na-daljevanju. Drugi način varovanja pa je upora-ba polj RAID, predvsem RAID 1 in manj RAID 5, saj ga večina matičnih plošč še ne podpira. RAID 1 je privzeto mogoč z vsako malo bolj-šo matično ploščo. Omogoča priključitev dveh diskov, na katera se podatki zapisujejo hkrati; to omogoča odlično varovanje ob strojni okva-ri enega od diskov, ne varuje pa pred okvarje-nim sistemom in virusi.

V zadnjem času so na voljo tudi t.i. diski NAS (Network Attached Storage), ki jih priklo-pimo neposredno v (tudi domače) omrežje in so na voljo vsem omrežno povezanim računal-nikom. Ponavadi jih upravljamo kar prek splet-nega vmesnika. Za varnostne kopije so taki di-ski zelo primerni, res pa je, da je ta rešitev ne-koliko dražja in morda primerna le za bolj za-htevne uporabnike.

Tračne enote - so bile zaradi svoje zaneslji-vosti in velike zmogljivosti precej priljubljene še pred nekaj leti, danes pa jih v domači rabi skorajda ne najdemo. Njihova dobra lastnost je hkrati tudi slaba. Za dostop do podatkov potre-bujemo namenski program, kar zmanjša fleksi-bilnost, poveča pa varnost pred virusi. Tračne enote za vodilo IDE so redke, največkrat upo-rabljajo vodilo SCSI, ki pa ni standardno vgra-jeno na matične plošče.

Plošče CD in DVD - medtem ko še vedno ča-kamo na nosilce naslednjega rodu (HD DVD in Blu ray), je nosilec CD svoj največji razcvet že prešel, plošče DVD pa so na vrhuncu priljublje-nosti. Medtem ko CD s svojimi 700 MB ni rav-no primeren za večja shranjevanja, je 4,7 GB, kolikor premore enoslojni DVD (da o dvosloj-nih niti ne govorimo), kar nekaj. Ne ravno do-volj, da bi imeli kopijo diska na plošči, a dovolj za osnovni sistem. Velika prednost plošč je tudi v njihovi univerzalnosti, saj so vsi novi računal-niki opremljeni s pogoni DVD. Če ne uporablja-mo prepisljivih nosilcev, varnostno kopijo zava-rujemo tudi pred virusi. Opozoriti pa velja, da je treba s ploščami delati skrajno previdno, saj so precej občutljive za praske. Ena sama praska nam lahko uniči celoten zapis.

Drugi nosilci - Med njimi velja omeniti ved-no bolj priljubljene ključke USB, na katere lahko shranimo tja to 1 GB. Uporabna je njihova pre-nosljivost, so majhni, Windows XP pa ima priv-zeto vgrajeno podporo za dostop do njih. Nekoč so bili priljubljene tudi izmenljive enote ZIP in JAZ, vendar so jih nadomestile plošče DVD.

Ne glede na veliko vrsto nosilcev, ki so na voljo na trgu, je precej smotrno uporabiti ne-kaj, kar je vsaj približno standardno. Če ne za-radi drugega, pa zaradi lažjega branja čez 5 ali 10 let. Torej so najzanimivejši nosilci, diski in plošče CD/DVD.

Drugi načini - Sem sodi shranjevanje prek interneta v oddaljene strežnike, a to pri nas ni ravno priljubljeno. Za to so nujno potrebne ve-like hitrosti prenosa. Tak način dobro varuje pred katastrofo, vprašljiva pa je varnost dato-tek.

Trije tipi podatkov

Na disku je vse – sistem (ponavadi ena od različic Windows), nameščeni programi z na-stavitvami in naše datoteke. Te se delijo na ti-ste, ki se ne spreminjajo, npr. razne nastavitve, arhiv slik ipd. in spreminjajoče se podatke. Sem sodijo vsi dokumenti, digitalne fotografije (čese z njimi »igramo«), elektronska pošta ipd.

Najboljše varnostne kopije so tiste, ki zaje-majo vsa tri področja.

Acronis True Image 9

True Image ima dolgo tradicijo izdelo-vanja varnostnih kopij sistema. Trenutno je aktualna deveta različica, ki poleg ko-pij sistema omogoča preslikavo posamez-nih datotek, a se na to tokrat ne bomo osredotočili. Izdelava slike sistema je sil-no preprosta in poteka ob pomoči ča-rovnikov. Izberemo razdelke, ki jih želi-mo shraniti v stisnjene datoteke, stop-njo stiskanja, ciljno lokacijo in to je vse. Med izdelavo slike lahko računalnik nor-malno uporabljamo, kar je velik napre-dek pri takih programih. Uporabimo lahko tudi možnost časovnega nastavljanja, ki de-luje samodejno. Poleg polne slike lahko shranjujemo le razlike; to omogoča priklic vseh vmesnih stanj sistema. Sliko lahko po izdelavi tudi priklopimo (mount), kar pomeni, da se prikaže kot disk, ki ga je sicer mogoče le brati in deluje precej počasi. Možnost pa se

odlično obnese za presnemavanje posa-meznih datotek iz arhiva. Poleg različi-ce Windows je na plošči CD tudi prila-gojen True Image, ki deluje brez nalože-nega sistema. Temelji na Linuxu in pre-pozna veliko vrst vmesnikov, žal pa še vedno ne prepozna raznih kombinacij RAID in nekaterih sistemskih krmilni-kov IDE, zato je treba biti pozoren. Če ta različica ne prepozna diska oz. ploš-če, ob morebitnem sesutju ne moremo do delujočega sistema.

True Image je odličen program za va-rovanje celih razdelkov, še posebej siste-ma. Podprti so različni nosilci, kot so di-ski, omrežje, plošče ipd.

ACRONIS TRUE IMAGE 9Kaj: Izdelava varnostnih kopij razdelkov, različi-ca 9 prinaša tudi možnost klasičnih varnostnih ko-pij datotek.Izdeluje: Acronis, www.acronis.com.Cena: 50 dolarjev spletna različica, 60 dolarjev v paketu.Operacijski sistemi: Windows 98-XP.

Zanesljive kopije sistema, možnost nadgraje-vanja (incremental/differential backup), zagon brez operacijskega sistema, priklop diskovne slike.

Nekoliko visoka cena za domačega uporabni-ka, zagon neposredno s plošče ne prepozna vseh vmesnikov.

» Acronisov True Image omogoča preslikavo sistema v t. i. sliko, to je datoteko, iz katere lahko z istim programom spet prikličemo sistem ob morebitnih težavah.


NASVETI

Sistem

Čeprav je za delovanje računalnika najpo-membnejši (operacijski) sistem, se ne spreminja zelo pogosto. Njegova izguba sicer pomeni dan ali dva brez spanja, kaj hujšega pa ne. Windows in programe imamo tako na ploščah, le kar ne-kaj dela je, da vse namestimo nazaj.

Ker je znano, da se sistem počasi »uma-že«, torej dobi kak virus, odvečen ali neustrez-ni gonilnik ipd., si je dobro shraniti njegovo prvo kopijo. Najprej torej namestimo Okna in vse programe, ki jih želimo, in jih nasta-vimo po želji. Zelo koristno je, da svoje dato-teke čim bolj ločimo od sistema. Mapo Moji dokumenti tako prestavimo v drug razdelek, prav tako vse nastavitve programov, kjer je mogoče. Microsoftovi programi so sicer pre-govorno »trdi« na tem področju. »Kolački« Internet Explorerja so vedno v sistemski mapi (Documents and Settings/Administrator/Cookies), prav tako priljubljene povezave (kar lahko spremenimo s programi, kot je Tweak UI). Enako velja za poštni odjemalec Outlook Express. Če uporabimo alternative, npr. Opero (www.opera.com) ali Firefox (www.mozil-la.com/firefox/) kot brskalnik in nadomest-ni poštni program, denimo The Bat (www.ri-tlabs.com), lahko nastavimo, kje vse se shra-njuje. Ločevanje od sistema je pomembno, saj ga shranjujemo npr. le enkrat na mesec, naše podatke pa vsak dan.

Sistema ne moremo preslikati z diska na disk, tako kot to počnemo s slikami, filmi in do-kumenti. Razdelek namreč vsebuje še skrite in odprte datoteke ter zagonski blok. Za uspešno varovanje zato potrebujemo enega od posebnih programov, ki so namenjeni temu in iz sistem-skega (ali kakšnega drugega) razdelka naredijo le eno stisnjeno datoteko. Symantecov Ghost je sicer najbolj znan tak program, zato si na krat-ko oglejmo konkurenta, Acronis True Image 9 (v okvirčku).

Sistem je najbolje shraniti na ploščo DVD ali na rezervni/zunanji disk. Vsekakor pa ne-kam, kjer bo nosilec dostopen že pri zagonu, da bo tak program, bodisi Ghost, True Image ali kaj drugega, imel dostop do stisnjene dato-teke. Če nismo pozorni, se kaj hitro znajdemo v nezavidljivi situaciji – denimo taki, ko shra-nimo sistem na dodaten disk RAID ali tračno enoto, do katere imamo dostop šele, ko ima-mo nameščena Okna. Plošča DVD je najprepro-stejša izbira, saj jo zna prebrati vsak BIOS. Če uporabimo disk, pa ga priključimo na primar-no IDE vodilo.

Podatkovne datoteke – dnevno shranjevanje!

Značilen zgled podatkovnih datotek so film-ske in glasbene datoteke ter fotografije, elek-

tronske knjige ipd. Skratka vse, kar pridobimo/kupimo prek interneta, in seveda naši lastni podatki. Vseeno pa je dobro vsaj v glavi ločiti obe vrsti podatkov. To, kar zložimo iz interne-ta, je še nekako nadomestljivo, saj lahko spet pridemo do istih podatkov, naše delo pa je ne-nadomestljivo. Tudi za tako klasično varovanje uporabljamo posebne programe, ki so speciali-zirani za preslikavo datotek. Teoretično bi lah-ko uporabili tudi raziskovalec, a je to popolno-ma nepraktično.

Programov, ki to omogočajo, je dobesedno nešteto. Bolj ali manj vsi delujejo enako, naj-bolj se razlikujejo po prijaznosti do začetnikov. Ogledali smo si enega izmed njih, a brez zadre-ge lahko uporabite kaj drugega. Omeniti velja, da sistem Windows XP že ima tako varovanje, najdemo ga med orodji pod preprostim ime-nom Backup Utility.

Bolj ali manj vsem takim programom dolo-čimo mape, ki jih želimo varovati, sledi prva kopija, kjer se podatki preslikajo na rezervni nosilec. Pri naslednjih zagonih pa se ponavadi presnamejo le novi podatki (nadgrajevalno ko-piranje) ali pa vsi, ki jih ni zajela prva preslika-va (primerjalno kopiranje). Prednost prvega je v hitrosti opravila, prednost drugega pa v hi-trejšem priklicu podatkov. Paziti velja na to, v kakšni obliki so datoteke na rezervnem nosil-cu. Če imajo mape enako strukturo kot v izvir-niku, datoteke pa niso stisnjene, jih bo laže roč-

no presneti nazaj na pravo mesto. Tako varova-nje naj se izvaja vsaj enkrat na dan.

Poleg naših podatkov je dobro shraniti tudi nastavitve. Na trgu so na voljo posebni progra-mi, ki vedo, kje v sistemu so nastavitve, in jih shranijo. Eden takih je, denimo, Expert Backup (www.backsettings.com), ki shrani nastavitve MS Office, poštnih programov, brskalnikov, si-stemske nastavitve, register ipd.

Datoteke s »posebnimi potrebami«

Zgornji način varovanja datotek je prime-ren za večino datotek, ki jih snamemo iz inter-neta in ostanejo v izvirni obliki. Nekaj vrst po-datkov pa se spreminja, lahko tudi vsak dan. To so predvsem naši besedilni dokumenti (be-sedilo, spletne strani ipd.), slike, ki jih naknad-no obdelujemo, zvočne datoteke, če sami dela-mo zvok. Skratka vse datoteke, s katerimi ak-tivno delamo. Edina izjema je ponavadi elek-tronska pošta, saj se vsako pismo ne shrani po-sebej, temveč je vsa pošta v eni sami datoteki, ki se seveda vedno, ko »poberemo« nova spo-ročila, spremeni. Revizijsko shranjevanje tako dolgih datotek ne bi bilo smotrno, zato datote-ke, v katerih je pošta, raje shranjujemo na zgo-raj opisani način.

Drugo pa je bolje shranjevati tako, da ohra-nimo več različnih kopij iste datoteke, najraje

Second Copy 7Eden izmed številnih programov s

tradicijo je Second Copy, ki je konec pre-teklega leta dočakal že sedmo različico. Omogoča enostavno preslikavo podatkov na krajevne ali omrežne diske, optične nosilce, diskete ZIP ali prek FTP na odda-ljene strežnike. Datoteke je mogoče stis-niti, zaščititi z močnim šifriranjem (AES), program pa omogoča tudi dobre možno-sti časovnega nastavljanja. Mape organiziramo v profile, vsakemu od njih določimo svoje

lastnosti in kraj, kamor naj shranjuje kopije. Poleg enosmernega kopiranja zna tudi sinhronizirati; to pomeni, da z varnostne kopije izbriše datoteke, ki jih v originalu ni več. Napredne mož-nosti, kot so hranjenje revizij doku-mentov, omogočajo, da Second Copy uporabimo tudi pri varovanju dato-tek, ki jih redno spreminjamo, žal pa ne omogoča trenutnega revizijskega shranjevanja, vsaj ne da bi se vedno pregledala vsa mapa za novostjo.

Za 25 dolarjev dobimo preprost pro-gram, ki začetniku preprosto omogoča, da varuje svoje datoteke, kot so nasta-vitve programov, elektronska pošta, fil-mi, slike, glasba.

SECOND COPY 7Kaj: Program za izdelavo varnostnih kopij datotek.Izdeluje: Centered Systems, www.centered.com.Cena: 30 dolarjev.Operacijski sistemi: Windows 98-XP.

Revizijsko shranjevanje, podpira stiskanje, za-ščito z geslom, številni načini kopiranja in no-silcev, podpira starejše Windows.

Ni trenutnega revizijskega shranjevanja.

» Second Copy 7 je program za klasično varovanje po-datkov – s kopiranjem datotek. Ima veliko možnosti, s katerim točno nastavimo, kaj, kdaj in kam naj se pre-sname. Vsebuje tudi osnovne možnosti revizijskega shranjevanja.


NASVETIob vsaki spremembi. Temu rečemo revizijsko shranjevanje. Najboljše je trenutno revizijsko shranjevanje, pri katerem se nova različica ta-koj kopira na rezervni disk. V nasprotnem pri-meru ne pridobimo veliko od navadnega shra-njevanja. Zakaj zadnja kopija datoteke ni do-volj? Oglejmo si primer, ko pišemo seminarsko nalogo. V enem dnevu naredimo kar precej. Kaj se torej zgodi, če po pomoti izbrišemo nekaj strani besedila in tega ne opazimo in še na-prej shranjujemo? Imeli bomo nepopolno semi-narsko nalogo in, kar je še huje, tudi varnost-na kopija bo enaka ali kvečjemu taka kot prejš-nji dan (v primeru nadgrajevalnega kopiranja). Pri trenutnem revizijskem snemanju je druga-če. Kopija pa ne bo prepisala prejšnjih različic, temveč jih bo dodala. Naslov serminarska.doc bo tako na rezervnem nosilcu shranjen kot se-minarska1.doc, seminarska2.doc itd. Sami lah-ko določimo, koliko kopij želimo. Več kopij nam bo bolj obremenilo disk, toda zavarovani bomo bolje. Če gre za trenutno shranjevanje, je po-membno, da program, ki ga uporabljamo, ne išče po mapi, katera datoteka je spremenjena, saj to precej upočasni sistem. Žal je takih pro-gramov (vsaj cenovno dostopnih za domačo rabo) zelo malo. Ogledali smo si enega izmed njih, File Genie 2000, ki je sicer nekoliko sta-rejši, a odličen.

Nauk

Kot lahko vidimo, dobro varovanje ni tako enostavno, kot si mislimo. Odločiti se je treba, kaj varujemo, kam in tudi kako. Upamo, da je ta članek odprl nekaj prostora za razmišljanje, kako se pripraviti na morebitno nesrečo. Na kratko pa velja naslednji povzetek:

Uporabimo nosilec, ki je razširjen in ga bere večina računalnikov. Nanj vsak teden izdelamo

sliko sistema. Svoje podatke in nastavitve pro-gramov čim bolj ločimo od sistema, da bo shra-njevanje lažje. Vsaj enkrat na dan jih preslika-mo na dodaten nosilec, bodisi progresivno ali polno, odvisno od želja. Ne pozabimo na svoje lastne dokumente, s katerimi delamo. Te velja zaščititi še z revizijskim shranjevanjem.

Omeniti velja tudi, da številni programi omogočajo različne načine varovanja, vendar se ponavadi izkaže, da vsak od njih najbolje po-zna le eno področje.

V razpredelnici je tudi majhna zbirka takih programov, ki naj bo v pomoč pri iskanju pra-vega.

File Genie 2000File Genie 2000 lahko seveda uporabi-

mo tudi kot klasični program za varnost-ne kopije, vendar pravo odliko pokaže šele pri revizijskem shranjevanju. Opazuje tipe datotek, ki jih določimo sami (npr. doc, jpg, png), in sicer le za izbrane mape. Vsako spremembo datoteke v tej mapi bo program zaznal in naredil kopijo v arhiv. Starejše kopije pri tem preimenuje, tako da so v arhivu tudi revizije, ki jih ročno ali s File Genie 2000 prekopiramo nazaj. Število revizij določimo sami. Datoteke je mogoče zaščiti-ti z geslom in jih stisniti. Kaj File Genie loči od večine drugih programov, ki podpirajo revizi-je? To, da se njegov program »usede« v sistem in s tem takoj ve, katera datoteka se je spreme-

nila. Tako ni treba pregledati vseh map in iskati spremenjene datoteke, kot mo-rajo početi drugi programi (z redkimi izjemami). Če je v mapi več sto ali tisoč datotek, lahko tako preverjanje traja kar nekaj deset sekund. In to se zgodi ved-no, ko v Wordu kliknemo »shrani«…

Uporabniški vmesnik je precej osno-ven za današnje razmere. To je posledi-ca tega, da je izšel leta 2000. Gre pa za zanesljiv in enostaven program, ki ga namestimo v sistem, določimo mape in tipe datotek in nanj pozabimo. Do tre-nutka, ko je treba kaj priklicati nazaj. Avtor tega članka ga brez sesutja upo-rablja že nekaj let.

FILE GENIE 2000Kaj: Program za revizijsko shranjevanje datotek.Izdeluje: Datarim Software, www.datrim.com.Cena: 30 dolarjev.Operacijski sistemi: Windows 95-XP.

Določanje in izločanje tipov datotek, trenutno revizijsko shranjevanje, podpira tudi starejše sisteme Windows.

Ni ravno poceni, glede na to, da pokriva le en tip varovanja, manjkajo napredne možnosti (priklic starih revizij neposredno iz raziskovalca ipd.).

» File Genie 2000 ni najnovejši program, je pa eden bolj-ših za revizijsko shranjevanje dokumentov, saj deluje za-nesljivo in hitro. To sta dve najpomembnejši lastnosti teh programov.

Nekaj najboljših programov za izdelavo varnostnih kopij

Program Spletni naslov Vrsta shranjevanja

Acronis True Image www.acronis.com Sistem, osnovno klasično

Norton Ghost www.symantec.com Sistem

Windows Image www.terabyteunlimited.com Sistem

R-Drive Image 3.0 www.drive-image.com Sistem

Paragon Drive Backup 7.0 www.drive-backup.com Sistem

Genie Backup manager www.genie-soft.com Klasično, shranjevanje nastavitev sistema

Second Copy 7 www.centered.com Klasično, revizijsko

NTI Backup Now 4 www.ntius.com Sistem, klasično

BackupOnDemand www.caddais.com Trenutno revizijsko, klasično

PC BackUp www.stompsoft.com Klasično

1Safe 4.1 www.cosoa.com Klasično, revizijsko

Auto Backup Software www.han-soft.com Klasično, revizijsko

Version Backup www.versionbackup.sb-aw.com Klasično, kombinirano z revizijskim

File Genie 2000 www.datrim.com Trenutno revizijsko

AISBackup www.aiscl.co.uk Klasično, revizijsko

Vice Versa Pro www.tgrmn.com Klasično, trenutno revizijsko

dArhivator www.darhivator.com Klasično

Kateri nosilci so primerni

Varovanje sistema Dnevno varovanje dokumentov Revizijsko shranjevanje

Diskete Premajhen nosilec Premajhen nosilec Premajhen nosilec

Trdi diski Zelo primerno Zelo primerno Zelo primerno

Tračne enote Slaba dostopnost iz BIOSa Zelo primerno Neprimerno

Plošče CD in DVD Zelo primerno (DVD) Zelo primerno Manj primerno

Drugi nosilci Nestandardni nosilci Zelo primerno Zelo primerno, če imajo hi-ter dostop

Priporočeni načini varovanja

Varovanje sistema Dnevno varovanje dokumentov Revizijsko shranjevanje

Okvara diska Obvezno Obvezno Zaželeno, a neobvezno

Okvara sistema Obvezno Zaželeno, a neobvezno Nepotrebno

Virusi Obvezno (odvisno od tipa) Obvezno Nepotrebno

Izbrisani podatki Nepotrebno Zaželeno Obvezno

Katastrofe Obvezno Obvezno Zaželeno, a neobvezno

MNENJA


eprav vsi v računalništvu zelo radi govorimo pred-vsem o megahertzih in megabajtih, bi ob natanč-nejši analizi izdelkov mo-

rali pravzaprav govoriti predvsem o wattih in amper urah. Poraba energije namreč tako rekoč nare-kuje, kaj lahko naredimo z raču-nalniškimi izdelki in kako jih upo-rabljamo. Če v preteklosti to ni bilo tako izpostavljeno, pa se na današ-nji stopnji razvoja tehnologije izde-lovalci vse bolj pozorno posvečajo predvsem temu področju.

Raziskave seveda potekajo v različnih smereh in so pogojene s področjem rabe oziroma vrsto naprav. Poraba energije je, deni-mo, danes eden največjih zaviral-cev razvoja pri strežnikih. S tem, ko osnovni gradniki postajajo vse manjši in vse zmogljivejši, se je tudi močno povečala poraba ener-gije. Če pomislimo, da imamo celo

v majhni Sloveniji podatkovne cen-tre z nekaj sto (morda ponekod že čez tisoč?) strežniki, poraba ener-gije ni več postranska stvar.

Za izdelovalce je tudi velik iz-ziv, kako učinkovito odvajati pri delovanju ustvarjeno toploto. To ima neposredne posledice na za-nesljivost delovanja sistemov. Načrtovalci strežnikov bi znali povedati, da danes morda v celoti največ časa porabijo prav za mode-liranje porabe energije in hlajenja sistemov, domala vse druge para-metre (hitrost, število procesorjev, vodila…) pa je skoraj laže doseči.

Manj se to že pozna tudi pri vsakdanjih osebnih računalnikih. Če absolutna poraba energije da-

nes (toda to se zna v prihodnje spremeniti) ni tako pomembna za uporabnike in načrtovalce, posta-ja tudi tu vse pomembnejši dru-gi parameter – hlajenje sistemov. O tem znajo veliko povedati mod-derji, navdušenci, ki navijajo svoje računalnike, da bi iz njih iztisnili še tistih nekaj več megahertzev od sosedovega računalnika. Bolj resno postaja, ko hočemo računalnik mi-niaturizirati in pri tem ohraniti vi-soko zmogljivost.

Nikjer pa ni to tako očitno kot pri prenosnih napravah, pa naj gre za prenosnike, ročne računalnike ali mobilne telefone. Zlasti pri ti-stih napravah, ki jih navadno vtak-nemo v žep, je že pravcata umet-nost doseči pravo razmerje med velikostjo in trajanjem delovanja. Če si prevelik, te nihče ne bo po-gledal, če pa ponudiš skromno tra-janje delovanja, bo uporabnik ra-zočaran. Ob tem ne gre spregleda-

ti, da je prav mobilna telefonija ti-sta, ki najhitreje dobiva nove funk-cionalnosti, to pa se pozna tudi na večji porabi energije (večji in sve-tlejši zasloni, hitrejši procesorji, večji pomnilniki). Radijski oddajni-ki, ki so potrebni za dostop do in-terneta in storitev, v takih napra-vah prav tako terjajo znaten davek na področju energije.

V resnici ni nič bolje na podro-čju prenosnih računalnikov. Čeprav izdelovalci nenehno razvijajo varč-nejše procesorje, po drugi stra-ni večajo porabo na drugih delih prenosnih računalnikov. Ali je že kdo opazil, da je trajanje delovanja povprečnega prenosnika že vrsto let domala enako? Kje se torej po-

zna ves ta napredek? Dejstvo je, da vsemu napredku na področju inte-griranih vezij in programske opre-me ni sledil ustrezen napredek na področju akumulatorjev. Medtem ko opažamo pri zmogljivostih ka-kovostne skoke, izražene v deseti-nah ali celo stotinah odstotkov, pri akumulatorjih ob še takem trudu dosegajo le take izboljšave, ki jih označimo večinoma z eno, redke-je z dvema ciframa.

Toda videti je, da se nekaj ven-darle premika. Že vrsto let poro-čamo o tem, kako izdelovalci pri-pravljajo alternativne načine na-pajanja elektronskih naprav, zla-sti prenosnih. O konceptu goriv-nih celic smo že večkrat pisali, pa vendar ni prišla mimo nas še no-bena naprava, ki bi jo dejansko lahko kupili. Kljub temu vse kaže, da se bodo obljube končno izpol-nile. Po moji oceni bo še letos, naj-pozneje drugo leto, na trg prišlo kar nekaj prenosnikov ali dodat-kov zanje, ki bodo ponujali okoli dva- do trikrat daljše trajanje de-lovanja z eno »injekcijo« goriva. Težava je morda le v tem, da bo treba tako gorivo dokupovati, to pa bo vsaj na začetku omejevalo vsestransko uporabnost.

Električna energija, ustvarjena v sončnih celicah, prav tako ni no-bena novost, a je pri večini izdel-kov zabavne elektronike le redko primarni vir napajanja. Razlog je že dosti časa znan – slab izkori-stek je doslej omogočal zadostno napajanje le za energijsko zelo ne-zahtevne naprave. Karkoli raču-nalniškega zdaleč presega zmož-nosti sončnih celic. Dodatna ovira je, da moramo za zadostno količi-no energije razprostreti veliko po-vršino proti viru svetlobe, to pa je nekako navzkriž s konceptom ma-lih prenosnih naprav.

Toda tudi tu se razmere spre-minjajo. V javnosti je najbrž manj

znano, da je izdelovalcem v za-dnjih letih uspelo doseči kar obču-ten napredek pri izkoristku sonč-nih celic, ki že dosega prag upo-rabnosti tudi za rabo v elektron-skih napravah. Tajvansko podjet-je Micro Star Industry (MSI), v na-ših krajih bolj znano po matičnih ploščah za osebne računalnike, je prikazalo prototip prenosnika, ki ima v pokrov zaslona vgrajene sončne celice, s katerimi je že prvi prototip omogočal približno uro nepretrganega delovanja. MSI pa ima domala že nared prototip, ki z bolj prefinjenim sistemom omo-goča zalogo energije za okoli štiri ure nepretrganega dela. To pa so že številke, ki so povsem konku-renčne akumulatorjem. Za povrh so celice te vrste, da zbirajo ener-gijo tudi od osvetlitve v prostorih. To pomeni, da nismo odvisni le od sončnega dne. Poleg tega MSI na-poveduje ceno okoli 2500 dolarjev, ki je pravzaprav zelo konkurenč-na in bi lahko hitro imela posne-movalce.

Če kot uporabnik prenosnika in mobilnega telefona razmislim, kaj bi si najbolj želel v novi generaci-ji naprav, je trajanje delovanja zelo visoko, če ne celo na prvem me-stu želja. Ker pa gorivne in sončne celice niso edine zamisli v igri, se zdi, da bo to naslednje področje, v katero bodo zagrizli izdelovalci, ko bodo izčrpali možnosti za raz-nolikost na drugih področjih. Ker ob tem zmanjševanje porabe elek-tronskih vezij še naprej hitro na-preduje, je to najbrž ob nekaterih ključnih tehnoloških napredkih (npr. upogljivi in zložljivi zasloni) najbrž temelj, ki bo omogočal raz-voj še manjših naprav kot doslej. Ne nazadnje pa ne smemo poza-biti tudi na to, da vsak prispevek k manjši porabi energije prispeva tudi k manjšemu ekološkemu dav-ku, ki ga plačujemo naravi.

Energija pogojuje razvojDomala celoten razvoj strojne opreme je, ne glede na to, ali govorimo o strežnikih ali mobilnih telefonih, pogojen z dvema temeljnima dejavnikoma – porabo energije in ceno. Seveda sta oba parametra tesno povezana med seboj. Če izhajamo iz tega, je jasno, da bo v prihodnosti uspelo predvsem tistim, ki bodo ponudili najboljši izkoristek energije, zlasti z uporabo alternativnih virov.Vladimir Djurdjič

strokovni urednik

Č

» Zlasti pri tistih napravah, ki jih navadno vtaknemo v žep, je že prava umetnost doseči pravo razmerje med velikostjo in trajanjem delovanja.

MNENJA


Nikolaj Pečenkourednik

o sedimo pred televizor-jem in gledamo, kar pač gledamo, le redkokdaj po-mislimo na to, da imamo opravka z zelo staro teh-

nologijo. Pa pri tem ne mislim na televizor, ki je lahko tudi plazem-ski ali LCD, temveč na oddajanje televizijskega signala. Na anten-ski priključek bi lahko priključi-li tudi najstarejši televizor, kar nam bi ga uspelo stakniti, in če to ne bi bil ravno muzejski prime-rek iz Codellijevih časov, bi lahko z njim gledali sodobne televizij-ske oddaje.

Televizijski standard s 625 vr-sticami, kakršnega razen Francije, ki mora biti vedno nekaj posebne-ga, uporablja vsa zahodna Evropa, sta že leta 1946 zasnovala nemška inženirja Möller in Urtel. Vmes je doživel eno samo korenito pomla-ditev, ko so ga leta 1967 obarva-

li, pa še takrat so se morali prav zaradi združljivosti z vsemi stari-mi televizorji odločiti za precejšen tehnološki kompromis.

Kasneje je doživel še tri manjše nadgradnje – stereofonski zvok, te-letekst in s PALPlusom, ki v praksi ni nikoli zares zaživel, tudi široko sliko 16 : 9 – a tudi pri teh so na-črtovalci upoštevali združljivost z vsemi starejšimi modeli televizor-jev in bili zato prisiljeni pristati na marsikateri kompromis.

Kompromisov je na srečo ko-nec, saj je z digitalizacijo dokonč-no pretrgana vez s šestdeset let staro tehnologijo, tehnološkemu razvoju televizije pa so končno na stežaj odprta vrata. Prvi nasled-nji korak, ki se pravzaprav dogaja vzporedno z digitalizacijo, je tele-

vizija visoke ločljivosti. Tudi visoka ločljivost ni posebno nova pogrun-tavščina, saj so na Japonskem že leta 1973 zasnovali prvi televizij-ski standard visoke ločljivosti, Hi-Vision s 1080 vrsticami, a je mora-la prav zaradi navezanosti na sta-re televizijske standarde počakati na korenitejše spremembe.

Z digitalizacijo so odstranjene vse ovire, povezane z ločljivostjo, podobno kakor teh težav ni v ra-čunalništvu, kjer lahko uporab-ljamo najrazličnejše ločljivosti. In pri 1080 vrsticah današnje HDTV se prav gotovo ne bo ustavilo. Japonska državna televizija NHK na primer že snuje naprednejši si-stem Super Hi-Vision z ločljivost-jo 7680 x 4320 pik, ki je za današ-nje čase skoraj neverjetna, in s kar 22 zvočnimi kanali. Prav hi-tro se seveda še ne smemo nade-jati takega razkošja, saj je tudi od

prvih poskusov do današnje viso-ke ločljivosti minilo približno tri-deset let.

Višja ločljivost je sicer imenit-na, a gre vendarle le za lepotni po-pravek in naših televizijskih navad sama po sebi ne bo korenito spre-menila. Na naše navade bodo pre-cej bolj vplivale nekatere druge spremembe, na primer digitalni vi-deorekorderji v navezi z elektron-skimi sporedi. Ko enkrat nismo več vezani na menjavanje kasete v videorekorderju in ko je ta do-volj pameten, da zna sam posne-ti vsa nadaljevanja določene nada-ljevanke, ne glede na to, kdaj so na sporedu, ali vse dokumentarce o okapijih, ne glede na to, na ka-terem televizijskem kanalu so, se način gledanja televizije korenito

spremeni. Kar naenkrat nismo več sužnji sporeda, temveč si lahko od-daje ogledamo, kadar nam najbolj ustreza.

Uporabniki digitalnih videore-korderjev so se hitro razvadili in ugotovili, da bi bilo še precej bolje, če bi znali videorekorderje snema-ti več oddaj hkrati. Izdelovalci so jim hitro prisluhnili in na trgu so že videorekorderji z dvema spre-jemnikoma, napovedali pa so že tudi takšne s še več sprejemniki. V navezi z velikim, recimo terabajt-nim diskom bo tak videorekorder samodejno posnel vse, kar bi nas utegnilo zanimati.

A digitalni videorekorderji, tudi najzmogljivejši, so pravza-prav le prehodna stopnja. Že zdaj nam (domačih) oddaj slovenske te-levizije ni treba snemati, saj si jih lahko kadarkoli ogledamo v sple-tu. V Združenih državah pa je mo-goče nekatere najnovejše televizij-ske nadaljevanke v spletu kupiti in si jih ogledati, kadarkoli in kjerkoli nam to najbolj odgovarja.

Ko bo čez nekaj let televizija dokončno digitalizirana in bodo tudi internetne povezave še neko-liko hitrejše, kakor so danes, bodo odpadle še zadnje omejitve, da bi se televizija povsem ne preselila v splet. Tam pa ne bo treba gledati na uro in čakati, da se začne naša priljubljena oddaja, ali skrbeti, da jo bo videorekorder posnel, temveč bomo enostavno v sporedu kliknili tisto, katero bi radi videli.

Internetna prihodnost televi-zije je pravzaprav že tu. Warner Bros in AOL sta namreč nedavno začela »oddajati« internetno tele-vizijo In2TV, pri kateri spored ni vezan na urnik, temveč enostav-no izberemo oddajo, ki bi jo radi gledali. Kakovost posnetkov je pri-merljiva z DVD, ponudbo pa zaen-krat sestavljajo predvsem različne malce starejše nadaljevanke. A to

je šele prvi korak in nobenega dvo-ma ni, da se bo televizija sčasoma povsem preselila v internet.

Izginjajo tudi krajevne ome-jitve, in to na več frontah hkra-ti. Na letošnjem CeBITu je na pri-mer Lucent predstavil svoj pogled na internetno televizijo bližnje pri-hodnosti. MiViewTV bo omogo-čal, da bomo internetne televizij-ske oddaje ali programe, na katere bomo naročeni, gledali s katerega-koli v omrežje priključenega raču-nalnika, televizorja ali telefona.

Drugače zastavljen, a podoben cilj ima Sonyjev LocationFree TV, ki prav tako omogoča, da s katero-koli v internet priključeno napravo gledamo vse tiste televizijske od-daje, ki bi jih sicer lahko gledali, če bi sedeli pred domačim televizor-jem. Zakaj bi kdo hotel tudi na po-tovanju v tujih krajih gledati odda-je slovenske televizije, je sicer dru-go vprašanje, s katerim pa se tule ne bomo ukvarjali.

Krajevne omejitve že zdaj od-pravljajo tudi čedalje številnejši prenosni telefoni, s katerimi lah-ko gledamo internetne televizij-ske prenose, v (naj)razvitejših de-lih Evrope pa bo poleti prenose te-kem svetovnega nogometnega pr-venstva že mogoče gledati tudi na prenosnih televizorjih, ki pod-pirajo digitalna televizijska stan-darda DMB (Digital Multimedia Broadcast) in DVB–H (Digital Video Broadcast – Handheld).

V prihajajočih letih se bodo to-rej naše navade gledanja televizi-je korenito spremenile, saj si bomo lahko priljubljene oddaje ogledali, kadarkoli in kjerkoli nam bo pač najbolj ustrezalo. Bojim se le, da vsebinska kakovost oddaj ne bo sledila tehnološkemu napredku in kljub vsej neznosni lahkosti izbire ne bo kaj izbrati.

Lahko pa se seveda tudi mo-tim.

Krasna nova televizijaPo več kot pol stoletja smo se končno začeli poslavljati od standarda PAL in televizija je, osvobojena njegovih spon, začela z veliko žlico zajemati dosežke sodobne tehnologije. Spremembe lahko opazujemo tako rekoč vsepovsod in zdi se, da že čez nekaj let od televizije, kakršno poznamo danes, ne bo ostalo tako rekoč nič.

» Z digitalizacijo se televizija osvobaja starih spon in na stežaj odpira vrata tehnološkemu razvoju.

K

MNENJA


igitalizacija in računalni-ška obdelava podatkov se širita v večino človekovih dejavnosti, še posebej za-radi vedno bolj dostopne

širokopasovne povezljivosti v sve-tovno medmrežje, ki celotnemu procesu dodaja novo, ključno raz-sežnost sodelovanja. Vendar neka-tere stare navade, ki so posledica prevladujočega vzorca rabe pre-več zmogljivih osebnih računalni-kov, še kar vztrajajo. Računalniki seveda niso preveč zmogljivi zato, ker so danes sposobni obdelati ne-verjetne količine podatkov v silno kratkem času in ker se stopnjeva-nju njihovih zmogljivosti še vedno ne vidi konca. Preveč zmogljivi so zato, ker so premalo usmerjeni v srž dejavnosti, ki jo z njimi oprav-ljamo. To pa je predvsem krivda prevladujoče programske opre-me, ki jo že dolgo časa daje »fea-turitis«, svojevrstna bolezen pre-velike zmogljivosti, ki jo le redko kdo potrebuje.

Škodljivo preveliko zmoglji-vost računalnikov lepo ponazarja-jo programi za urejanje besedila. Ob vsem njihovem lišpu in najbolj neverjetnih funkcijah, silno veli-ko uporabnikov še vedno ne razu-me npr. vloge tabulatorjev ali raz-like med trdim in mehkim lomom vrstice. In vendar sta ti dve prvi-ni strojnega urejanja besedila za učinkovito delo ključni. Da niti ne omenjamo koncepta map in dato-tek, ki je neverjeten, danes popol-noma nepotreben relikt preteklo-sti, ko so v računalnikih še kralje-vale disketne enote in je bilo shra-njevanje dolgotrajen proces, ki ga ni bilo mogoče avtomatizirati vsa-kih nekaj sekund. Ne le, da bi mo-ralo biti shranjevanje samodejno, najrazličnejši dokumenti bi mora-li biti brez posebnih nastavitev ali orodij na voljo v poljubnem številu različic z možnostjo medsebojnega

primerjanja in razveljavljanja spre-memb skozi njihovo celotno živ-ljenjsko pot. Velikanske zmogljivo-sti računalnikov in zmogljivosti di-skov to že zelo dolgo omogočajo.

Težava je, kot rečeno, v pro-gramski opremi, ki velikansko moč računalnikov izkorišča silno slabo, danes predvsem za najraz-ličnejše vizualne učinke. A stvari je začel postavljati na svoje mesto svetovni splet. Njegov izumitelj si je od nedavna tudi sam omislil spletni dnevnik, katerega prvi za-pis je bilo razmišljanje o začetkih te revolucije v človeški komunika-ciji. Splet je bil po njegovi izvirni zamisli zamišljen kot medij sodelo-vanja. Minulih petnajst let je veči-na uporabnikov sicer splet spozna-vala predvsem kot enosmerni vir najrazličnejših podatkov iz razme-roma omejenega števila po kako-vosti izstopajočih virov, z nekate-rimi zanimivimi možnostmi dvo-smerne komunikacije, ki pa je bila večinoma omejena na sodelova-nja v spletnih anketah in morebit-no objavo kratkega zapisa v splet-nih forumih. No, prvi spletni br-skalnik je bil v resnici brskalnik/urejevalnik, ki je vsakemu obisko-valcu dovoljeval tudi polno ureja-nje spletnih strani in shranjeva-nje sprememb nazaj v strežnik, če je seveda uporabnik imel ustrez-ne pravice do dostopa. Ostanek te zmožnosti prvega brskalnika je še danes najti tudi v njegovih naslednikih, ki so od »urejevalne-ga« dela ves čas ohranili zelo po-membno zmožnost: vpogled v iz-virno kodo spletne strani. Resda shranjevanje sprememb ni bilo tako preprosto, a vsaj do označe-valne kode smo lahko prišli brez težav in jo uporabili kot navdih za našo novo stvaritev.

Po številnih letih so brskalni-ki sklenili krog in so danes zno-va tudi urejevalniki, ob pomoči

nekaj skriptne kode pa omogoča-jo tudi nadvse udobno shranjeva-nje spremenjene vsebine v strež-nik. Zanimivo, da sta obe ključ-ni zmožnosti, potrebni za novo/staro vlogo brskalnikov, nastali v Microsoftovem IE zaradi želje po udobni rabi e-poštnih nabiralnikov strežnika Exchange neposredno iz spletnega brskalnika. To sta vgra-jeni vizualni urejevalnik HTML in gradnik za povezovanje s strež-nikom v ozadju, ki je ključni ele-ment »Ajaxa«. No, prvi spletni br-skalnik/urejevalnik je enako funk-cionalnost omogočal s preprostim urejevalnikom besedila in temelj-no zmožnostjo protokola HTTP, ki omogoča tudi shranjevanje vsebi-ne v strežniku. Kaj hočemo, »fea-turitis« ni tuj niti spletnim brskal-nikom.

Vendar ima celotna zgodba pri spletu povsem drugačen izid. Ker je najvplivnejša in največja pro-gramska hiša splet dolgo zane-marjala, se je ta lahko vzpostavil kot od podlage neodvisen stan-dard, katerega temeljne prvine morajo spoštovati tudi vsi današ-nji strežniki in odjemalci. Kljub hi-tremu zasuku Billa in druščine in poznejšemu prevzemu vodilne vlo-ge pri odjemalcih je bilo za popoln prevzem strežnikov že prepozno, še posebej, ker se je splet rodil v drugačnem svetu, ki je v skoraj istem trenutku doživel preporod. Leto 1991 namreč ni rodilo le sple-ta, temveč je finski študent pred-stavil svetu tudi svoj klon Unixa, operacijskega sistema, ki si s sple-tom deli številne lastnosti. Za pri-hodnost je ključna predvsem ta, da se vsebina spletnih strani, od njihovega nastanka prek vseh iz-popolnitev in nadgradenj, še ved-no kodira in distribuira v člove-ku berljivi obliki: običajnih dato-tekah z besedilom. Še več, ta ob-lika je postala celo prihodnost ra-

čunalniške izmenjave podatkov. XML, ta »mati vseh standardov«, ni nič drugega kot označeno bese-dilo. Označeno enako, kot že vrsto let spletne strani.

Splet in povezani računalniki odpirajo nov svet, svet sodelova-nja, in v njem bo nujno prišlo do ključnega premika: vsebina se bo dokončno iztrgala iz objema na-menskih programov. Koščki se-stavljanke se počasi zlagajo in končna slika je vedno bolj očitna. Spletne storitve, XML, odprti za-pis dokumentov so le nekateri od njenih najopaznejših delcev. Tu pa trčimo ob ustaljene vzorce upora-be preveč zmogljivih računalni-kov. Velika zmogljivost je imela velikansko ceno. Ne le finančno,saj danes licenčnina za program-sko opremo obsega neokusno velik del stroškov legalne rabe računal-nika (še posebej, če se soočimo s pravili rabe in ugotovimo, kaj smo v resnici plačali), temveč tudi inte-lektualno, saj je prevladujoča pro-gramska oprema naravnost nare-jena tako, da nas sili v slabe raz-vade in zakriva bistvo rabe raču-nalnika, ki je avtomatizacija. Če za urejanje enake količine besedi-la z vse bolj zmogljivimi računal-niki in programi potrebujemo ena-ko ali celo vedno več časa, potem je s to sliko očitno nekaj narobe. In če osnovne šole učijo uporabo Worda, ne pa načel računalniške-ga urejanja besedila, potem je sli-ka še bolj žalostna.

Vendar prihodnost zahteva so-delovanje. Sodelovanje različnih sistemov in različnih programov, vseh skupaj povezanih v omrežje. Smrt pisarniške programske opre-me na namizju je seveda nesmisel, bo pa ta pisarna postala povsem drugačna. Odprta, živa ali, če želi-te, na zahtevo. Kaj bo v tem svetu sploh še »namizje«, pa naj bo tema za kak nov razmislek.

Premiki z okopovOdkar je Google prevzel Writely, trenutno verjetno vodilni spletni urejevalnik besedila, si napovedi o veliki spremembi rabe računalnikov sledijo druga za drugo.

Uroš Mesojedecurednik

D

PRED DESETIMI LETI

V PRIHODNJIH ŠTEVILKAHVIDEOREKORDERJI Z DISKOM

Še pred kratkim je kazalo, da se bodo vide-orekorderji VHS počasi prelevili v videorekoder-je DVD. In čeprav je takih zapisovalnikov tudi na našem trgu kar nekaj, vse kaže, da jih bodo kar hitro izpodrinili modeli, ki imajo (včasih tudi po-leg zapisovalnika DVD) vgrajen disk. Tem mo-delom se cene namreč strmo nižajo, ponujajo pa dobrote, ki so se nam še pred kratkim zdele znanstvena fantastika. Preverili bomo ponudbo na našem trgu.

PAMETNI TELEFONIVčasih smo preizkušali ročne računalnike,

kasneje smo jim pridružili tudi pametne tele-fone, danes pa je stanje na trgu takšno, da je bolj smiselno imeti preizkus pametnih telefo-nov, ki jim pridružimo še nekaj preostalih roč-nih računalnikov. Na preizkusu, ki ga pripravlja-

mo, bodo tako po vsej verjetnosti prevladova-li telefoni, ki premorejo vedno več zmogljivosti ročnih računalnikov.

VEČNAMENSKE LASERSKE NAPRAVEPonudba večnamenskih laserskih naprav je

enako izredna kot tistih z brizgalno tehnologi-jo. Na voljo je veliko črno-belih, pa tudi barv-nih modelov. Prečesali bomo naš trg in izbra-li najboljše.

ZAPISOVALNIKI DVDPreplavljeni smo z zapisovalniki DVD hitro-

sti 16 in 18x, ki stanejo 13.000 tolarjev, hkrati pa znajo našo ploščo CD/DVD tudi grafično po-tiskati, in to tudi z obeh strani. No, med modeli so še vedno razlike, tako po hitrosti kot zmog-ljivosti, zato bomo s preizkusom poskušali za-jeti in preveriti celotno ponudbo.

MAJSKA ŠTEVILKA IZIDE 25. APRILA OBIŠČITE NAS V SPLETU: WWW.MONITOR.SI

APRIL 1996

Cenovno ugoden digitalni fotoaparat Primož Gabrijelčič

Chinonov ES-3000 dobro ponazarja sta-nje na trgu elektronske fotografije ta hip. Zaokoli 1000 dolarjev počasi že dobivamo elek-tronske kamere z ločljivostmi, primerljivimi z računalniškim zaslonom in 24-bitnimi bar-vami. Pravzaprav veliko, če pomislimo, da je Logitechov Fotoman pred leti fotografiral vločljivosti 376 x 284 pik in le v 256 sivinah. In pravzaprav malo, če vemo, da slik, manjših od kakih 1200 x 1000 pik, ne moremo natisniti v večjih formatih. Pravzaprav jih lahko natisne-mo, vendar se pri takih povečavah že zelo opa-zi nizka ločljivost. Žal so aparati s tako ločlji-vostjo več kakor desetkrat dražji od Chinona, zato nam (če nismo profesionalni reporterji) ne ostane kaj dosti izbire.

Če odštejemo nizko ločljivost (VGA, 640 x 480 pik), je Chinon kar zanimiv. Kamera je po-dobna Olympusu. Pomanjšana oblika, primer-na za držanje v eni roki, z vgrajeno bliskavico in motornim zumom. Napajamo jo s štirimi ba-terijami ali akumulatorji, ki zdržijo dovolj slika-nja (več kakor 20 posnetkov z uporabo bliskavi-ce), a manj prenosov slik v računalnik.

Slovenski Internet Explorer 2.0 Vladimir Djurdjič

Druga različica Microsoftovega brskalnika prinaša nekatere novosti, s katerimi skuša ta iz-delovalec nadoknaditi zaostanek za najmočnej-šim tekmecem, Netscape Navigatorjem. Internet Explorer 2.0 zato premore podporo opisnemu jeziku HTML 3.0, predvsem nekaterim njego-vim novostim, kot so tabele in drugi priboljški.

Načrtovalci so posebno pozornost posveti-li zaščiti in šifriranju podatkov. Brskalnik podpira standarde, kot so stopnja varnosti SSL (Secure Socket Layer), šifriranje poda-tkov z algoritmom RSA, tehnologija za za-sebne prenose PCT (Private Communication Technology) in morda največjo novost, algo-ritem za varno pošiljanje denarnih transak-cij prek Interneta, STT (Secure Transaction Technology), ki so ga pri Microsoftu razvili sku-paj z mednarodno plačilno agencijo VISA.

Preizkus spletnih strežnikov Borut Fabjan in Damjan Lango

Pri testiranju spletnih strežnikov za Unix smo lahko izbirali med več inačicami tega ope-racijskega sistema. Zaradi velike priljubljeno-sti in razširjenosti smo se odločili za Linux z zadnjim stabilnim jedrom 1.2.13. Ker Linux že nekaj časa slavi po hekersko nadvse dovršeni kodi, smo pričakovali dobre rezultate pri mer-jenju zmogljivosti. Vendar ni bilo tako. V pri-merjavi z rezultati spletnih strežnikov v dru-gih operacijskih sistemih smo hitro opazili, da zelo zaostajajo. Taka ugotovitev nas je močno presenetila in naredili smo nekaj dodatnih te-stov ter skrbno pregledali vse dejavnike, ki bi utegnili vplivati na take rezultate.

Ker Linux dobimo skupaj z izvorno kodo, smo si podrobno ogledali tudi način izpeljave omrežne podpore v jedru. Izkazalo se je, da ta ni posebno skrbno napisana in je tudi najver-jetneje razlog za skromne rezultate. Da bi do-mnevo potrdili, smo namestili drugo inačico Unixa, FreeBSD 2.0.5, in znova testirali enega od spletnih strežnikov. Ta je v istem računal-niku dosegel za skoraj 40% boljši rezultat, kar je potrdilo naše domneve.

» Citat, uporabljen v članku o zgo-dovini računalništva.