106
julij-avgust 2006, letnik 16, številka 7-8 www.monitor.si TISKANJE NA PLOŠČE CD/DVD julij-avgust 2006 VOHLJANJE ZA USLUŽBENCI V PODJETJU ISSN 1318-1017 cena: 1490 SIT (6,22 EUR) Z DVD! MONITORJI LCD • PROTISMETNI PROGRAMI SiOL HDTV Nogometno prvenstvo je priložnost za vsakovrstne promocije. Tudi, ali pa predvsem, za televizijo visoke ločljivosti. Seagate Barracuda 750 V računalništvu dvojega ni nikoli dovolj – hitrosti in prostora na disku. Preizkusili smo kar 750 GB Seagatov disk! Autocad 2007 Autocad je že leta tako rekoč sinonim za CAD. Skoraj bi lahko rekli, da po krivici, saj je šele v zadnji različici pridobil močne zmogljivosti 3D. STRAN 34 STRAN 26 STRAN 41 LCD STRAN 48 Monitorji MONITORJI LCD SO DANES ŽE KAR NESRAMNO POCENI. PREIZKUSILI SMO 26 RAZLIČNIH MODELOV. Snemanje IP TV Kako se lotiti zajemanja SiOL TV ali T-2 TV. Tudi v DivX. Posnetki 3D Dva fotoaparata ali kameri, dva projektorja, nekaj iznajdljivosti in znanja. Dobrodošli v navidezno resničnost. STRAN 118 STRAN 86 NEŽELENA POŠTA Kako se obraniti smetja v poštnih predalih, kateri čistilec bo najboljši. STRAN 60

Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

  • Upload
    ulocni

  • View
    224

  • Download
    2

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Monitor 062

Citation preview

Page 1: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

julij-avgust 2006, letnik 16, številka 7-8 www.monitor.si

TISKANJE NA PLOŠČE CD/DVDju

lij-a

vgus

t 200

6

VOHLJANJE ZA USLUŽBENCI V PODJETJU

ISSN 1318-1017

cena: 1490 SIT (6,22 EUR)

Z DVD!

MON

ITORJ

I LCD

• P

ROTIS

MET

NI P

ROGR

AMI SiOL HDTV

Nogometno prvenstvo je priložnost za vsakovrstne promocije. Tudi, ali pa predvsem, za televizijo visoke ločljivosti.

Seagate Barracuda 750V računalništvu dvojega ni nikoli dovolj – hitrosti in prostora na disku. Preizkusili smo kar 750 GB Seagatov disk!

Autocad 2007Autocad je že leta tako rekoč sinonim za CAD. Skoraj bi lahko rekli, da po krivici, saj je šele v zadnji različici pridobil močne zmogljivosti 3D.STRAN 34STRAN 26 STRAN 41

LCDSTRAN 48

MonitorjiMONITORJI LCD SO DANES ŽE KAR NESRAMNO POCENI.

PREIZKUSILI SMO 26 RAZLIČNIH MODELOV.

Snemanje IP TVKako se lotiti zajemanja SiOL TV ali T-2 TV. Tudi v DivX.

Posnetki 3DDva fotoaparata ali kameri, dva projektorja, nekaj iznajdljivosti in znanja. Dobrodošli v navidezno resničnost.

STRAN 118STRAN 86

NEŽELENA POŠTAKako se obraniti smetja v poštnih predalih, kateri čistilec bo najboljši. STRAN 60

Page 2: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

MONITORJI LCDZasloni LCD danes niso več nobena tehnična no-

vost, saj so že kar nekaj časa najpogostejši izbor upo-rabnikov. Zasloni s katodno cevjo se umikajo iz vsak-danje rabe, tako da večina izdelovalcev teh modelov niti ne izdeluje več, le še prodajajo stare zaloge.

Zlati monitor ................................................ 49Kako smo preizkušali ................................ 59

PROTISMETNA OBRAMBA IN PROTISMETNI PROGRAMIProblem elektronskega smetja (nezaželene elek-

tronske pošte, spama) postaja vse večji, kljub temu da se z njegovim preprečevanjem ukvarjajo cele množice ljudi.

TISKANJE NA PLOŠČE CD/DVDPri čedalje večji količini najrazličnejših informacij in podatkov se marsiko-

mu čez čas nabere tudi zajetna količina nosilcev CD ali DVD. Če jih ne ozna-čimo pravilno, je kaj hitro zmeda, za iskanje želenega podatka pa lahko pora-bimo silno veliko časa.

NADZOR IZ NASLANJAČADanes skorajda ni več pomembno, kam postavimo računalnik. Z dostopnost-

jo in množičnostjo najrazličnejših povezav ga ni več ne težko ne drago omrežno povezati. Dostop je mogoč z oddaljenih krajev ali celo z drugega konca sveta.

ZASEBNOST NA DELOVNEM MESTUDvomimo, da je kje direktor ali vodja oddelka, ki ga ne bi zanimalo, koli-

ko so sredstva podjetja izkoriščena v službene in koliko v zasebne namene. Tehnologija, ki nam je na voljo, pa je že zdavnaj presegla vse Orwellove vizi-je leta 1984.

STEREOSKOPIJAVečina se nas tridimenzionalnih posnetkov verjet-

no najbolj spomni iz lunaparkov, ki smo jih obiskovali kot otroci ali pa jih obiskujemo zdaj, z otroki. In vendar se lahko stereoskopije, kot se vedi uradno reče, lotimo tudi sami, z nekaj opreme in seveda znanja.

Odgovorni urednik Matjaž KlančarStrokovni urednik Vladimir Djurdjič Uredništvo Uroš Mesojedec, Nikolaj PečenkoVodja laboratorija Peter ŠepetavcLektura Dora Mali Oblikovanje, računalniška grafika in stavek Peter Gedei

Tehnični urednik Grega KropivnikFotografije Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja Naslov uredništva Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10, e-pošta: [email protected] v spletu http://www.monitor.siNenaročenih rokopisov in fotografij ne vrača-mo. Vse gradivo v reviji Monitor je last druž-be Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje je mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja.

4 Monitor / julij-avgust 2006

Revija Monitor posebej odličnim izdelkom pri svojih preizkusih podeljuje prizna-nje »zlati Monitor«. To je priznanje za konkretni izdelek na konkretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podjetje, ki ta izde-

lek trži, s tem da jasno navede, v kateri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izde-lek je prejel priznanje.

Izdajatelj Mladina d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, davčna številka: 83610405Direktor Andrej KlemencGlavni urednik publikacij IT Tomaž SavodnikMarketing Urška Gabrič, Dado Hamzič tel.: (01) 230 65 23 e-pošta: [email protected]

Naročnine in prodaja tel.: (01) 230 65 31 e-pošta: [email protected] Schwarz d.o.o., Ljubljana naklada: 9.800 izvodovDistribucija Delo Prodaja d.d., Ljubljana

VSEBINA JULIJ-AVGUST 2006

Poštnina za naročnike plačana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v maloprodaji s priloženim DVDjem je vključen DDV v višini 20%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 8,5%. ISSN 1318-1017

6 UVODNIK 6 Z IT nad državno birokracijo?

Matjaž Klančar

8 TEHNOMANIJA Vladimir Djurdjič

10 PISMA BRALCEV 12 POLETI NA MONITORJEVI PLOŠČI 14 NOVICE 17 Programerske novice 22 Telekomunikacijske novice

48 OD 15 PALCEV DO DANAŠNJIH 17 IN VEČ Arnold Marko

60 BOJ PROTI E-SMETJU Primož Gabrijelčič, Luka Kropivnik 64 Protismetno orožje

72 TISKANJE NA PLOŠČE CD/DVD Tadej Beravs

76 NADZOR IZ NASLANJAČA Aleš Kermauner

84 ZASEBNOST NA DELOVNEM MESTU Matic Zupančič

86 ENA IN ENA JE TRI Peter Gedei

112 NASVETI 114 Dvigovanje privilegijev: do skrbnika in nazaj 118 Internetna televizija na računalniku

122 MNENJA 122 Računalniki (skoraj) zastonj

Vladimir Djurdjič

124 Kupiti ali čakati? Nikolaj Pečenko

126 Skladovnica Uroš Mesojedec

Page 3: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

26 SiOL HDTV

28 Windows Vista Beta 2

32 Google Analytics

34 Autocad 2007

38 Sharepoint Services 2007 Beta 2

40 Reševalni CDji

41 Seagate Barracuda 7200.10, 750 GB

42 Linksys WRT54G3G

44 Kiss DP-600

45 Matrox QID LP PCIE

46 Mobilni brskalniki in bralniki RSS

47 Synergy

94 PRENOSNI RAČUNALNIKI 94 Toshiba Satellite Pro U200-132

95 Hewlett-Packard Compaq nx9420

96 MSI Megabook L710

96 MSI Megabook S262

98 Packard Bell EasyNote R3801

98 Toshiba Satellite M100-166

100 LASERSKI TISKALNIKI 100 Kyocera Mita FS-2000D, FS-3900DN, FS-4000DN, FS-6950DN

104 DIGITALNI FOTOAPARATI 104 Canon Ixus 60

105 Olympus mju 720 SW

106 Panasonic DMC-FZ7

109 Canon Ixus Wireless

109 Olympus mju 810

110 Kodak EasyShare V610

Naročnik ....................................Št. straniMSI ...............................................................AMIS D.O.O. ..............................................19ASBIS D.O.O. ............................................57AVTO MAGAZIN .......................................107CANON ADRIA D.O.O. .................................. 7CIKLUS D.O.O. DOMŽALE ..........................59CSDEU BV AUSTRIAN BRANCH .................13DARKO NOVAK S.P. LOOP - TRGOVINA IN STORITVE .............................................. 11DEBITEL, D.D. ...................................ovitek 3HEWLETT - PACKARD D.O.O. .............ovitek 2

IRES D.O.O. .......................................... 67,71KD INVESTMENTS, D.O.O. ........................... 9KONICA MINOLTA SLOVENIJA, D.O.O. .......69KYE SYSTEM CORP. ...................................25LENOVO TECHNOLOGY B.V AMSTERDAM .......................................37,53MIKRO ING TRADE D.O.O. LJUBLJANA ...... 27MIKROPIS HOLDING D.O.O. ......................43MLADINA ČASOPISNO PODJETJE D.D. ......................99,92,121,123MOBITEL, D.D. ..................................ovitek 4PRO ANIMA D.O.O. ....................................97

RADIO GLAS LJUBLJANE, D.D. ................127RECAL D.O.O. ............................................39SI SPLET D.O.O. .........................................23SIOUG Slovensko društvo uporabnikov programske opreme Oracle ...................... 31SITECH D.O.O., LJUBLJANA .....................119TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE D.D ......125TRENDNET D.O.O. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING ..............................................79VIBOR D.O.O. LJUBLJANA ......................... 21XENON FORTE, D.O.O. ................................. 1ZALOŽBA PASADENA D.O.O. ................... 111

Monitor / julij-avgust 2006 5

Naročanje na revijo MonitorRevijo Monitor lahko naročite tako, da plačate letno naročnino in jo od naslednje številke naprej prejema-te na želeni naslov. • Fizične osebe imajo 25 % popusta na polno ceno. • Naročite se lahko z naročilnico, ki je vpeta v vsa-

ko številko revije, po telefonu, po faksu, ali po elek-tronski pošti [email protected].

• Plačilo je mogoče tudi s plačilnimi karticami. • Naročnina se plačuje enkrat letno. Če naročnik ne

zahteva odpovedi, se naročnina podaljša za na-slednje obdobje.

• Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu

(01) 230 65 31 ali po elektronski pošti [email protected].

Seznam oglaševalcev

CANON IXUS 60Najnovejši Ixus 60 je sicer še ved-no nekoliko debelejši od konkuren-ce, a mu je to skorajda v prid, saj ga je laže držati v roki kot najtanjše konkurente.

SHAREPOINT SERVICES 2007 BETA 2Poleg novosti za končne uporabni-ke je v novih Microsoftovih paketih »2007« tudi kar nekaj novosti za poslovne uporabnike.

WINDOWS VISTA BETA 2Windows Vista bi moral konec leta priti do uporabnikov. Kot kaže, so njegove lastnosti končno zace-mentirane.

26 PREIZKUSI

93 NAJBOLJŠI IZDELKI

HP COMPAQ NX9420Tudi Hewlett-Packard je predstavil svoj prvi 17-palčni prenosni raču-nalnik z oznako Compaq nx9420.

TOSHIBA SATELLITE PRO U200Toshibin U200 po merah sodi v družino ultra lahkih prenosnikov Portege, po ceni in opremljenosti pa je čistokrvni Satellite Pro.

KYOCERA MITA FS-2000D, FS-3900DN, FS-4000DN, FS-6950DNPoglavitna novost novih Kyocer je uporaba pozitivno naelektrenega valja, s čimer je med delom močno zmanjšano oddajanje ozona.

Page 4: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Današnje dveri e-uprave so videti že kar na nivoju, vsaj glede informacij, ki so na njih na voljo. Žal se izkaže, da so to večinoma res zgolj le informacije o tem, ka-teri obrazec potrebujemo za katero storitev in kam ga moramo, osebno, vložiti. Mimogrede, tudi splet-ni certifikat sigen-ca je treba osebno podaljšati, karje popolnoma nepotrebna birokracija (saj je izdajatelj istovetnost vlagatelja preveril že ob prvi vlogi). So pa tudi izjeme, ki omogočajo sklenitev določene storit-ve tudi neposredno po spletu. Ni jih veliko, vendar se tu in tam pojavi kakšna nova. Ena prvih je bila splet-na dohodnina, ki pa tudi po toliko letih delovanja ni-kakor ne uspe pritegniti večjega števila uporabnikov. Lani jo je, recimo, uporabilo le 2,1 % vseh davčnih za-vezancev. Morda tudi zato, ker je delo z elektronsko različico vendarle še vedno dokaj zapleteno, pa če-prav je tudi izpolnjevanje »papirne« različice danda-nes postalo že delo za davčne svetovalce in ne za na-vadne smrtnike. Letošnja novost je spletno podaljša-nje prometnega dovoljenja, ki je dovolj preprosto, da bi se ga lotil vsak (no, tudi sama storitev je bistve-no bolj preprosta od dohodnine), pa kljub temu dvo-mim, da ga bodo uporabniki množično sprejeli. Ne nazadnje zato, ker manjka ključni del – pravo splet-no sklepanje obveznega zavarovanja, ki se ga zavaro-valnice nikakor nočejo lotiti. Delno se je tega projek-ta lotila le zavarovalnica Generali, pri kateri spletno zavarovanje (preizkušeno) lepo deluje, a še vedno za-hteva ročno podpisovanje police in opravke s kurir-skimi službami.

Elektronsko opismenjevanje naše države bi si si-cer sam želel bistveno hitrejše, predvsem pa bolj kon-sistentno in hkrati varčno. Pod »(ne)konsistenco« bi opredelil to, da nekatere od storitev delujejo izključ-no v Microsoftovem brskalniku Internet Explorer ali pa je podpora Firefoxu tako zapletena, da se je lahko lotijo le znalci. Podaljšanja prometnega dovoljenja se boste morali lotiti le z IE, saj je za elektronsko podpi-sovanje uporabljen gradnik ActiveX, dohodnine pa se načeloma lahko lotite tudi s Firefoxom, le skozi dalj-ši seznam (zdaj sicer že lektoriranih) »hekerskih« na-vodil se boste morali prebiti.

Kot negativen zgled (ne)varčnosti pa naj navedem zdravstveno zavarovanje, ki je bilo eno prvih, ki s(-m)o se ga lotili elektronsko – tako, da so nam vsem podelili pametne kartice. Kartice s čipom, ki naj bi imele strašne zmogljivosti hranjenja, pa tudi proce-

siranja, in so bile zato ustrezno drage. Izkazalo se je, kdo ve zakaj, menda zaradi varstva osebnih po-datkov, da bomo kartice v resnici izkoristili le mini-malno. Na njih so zapisani le naši osnovni podatki, nekako tako, kot so bili včasih zapisani na prvi stra-ni zdravstvene izkaznice. Zato pa vsaka zdravstvena ustanova še vedno tiska svoje (kartonske) kartice, na-lepke in črtne kode, ki jih moramo zavarovanci no-siti s seboj, natanko tako, kot smo jih morali nositi včasih, v starih zdravstvenih izkaznicah. Da o tem, da moramo s seboj nositi tudi izvide, sicer jih naše zdravstvo izgubi, niti ne govorim, saj je to že druga, recimo, da nedržavna zgodba. Še več, kartice mora-mo redno potrjevati na posebnih avtomatih, in to kljub temu da ima vsaka medicinska sestra tudi svoj bralnik kartic. Bralnik namreč ni povezan z ZZZS, če-prav bi po vsej logiki moral biti. In še – potrjevati jih moramo redno, ne glede na to, ali smo dodatno za-varovanje že plačali v skupnem, letnem znesku. In ko smo že pri zdravstvu, naj omenim še zavarovanje med dopustom v sosednji Hrvaški. Včasih so nam na ZZZS v ta namen izdali dokument, ki je potrjeval, da smo zavarovani za čas dopusta, danes nam izdajo, pazite, magnetno kartico! Super, a kaj, ko v dopisu, ki ga priložijo, piše, da moramo ob uporabi poleg te »mednarodne kartice« (ki velja le na Hrvaškem in v Makedoniji…) priložiti tudi ta dopis A4, na katerem so isti podatki, kot so zapisani na magnetnem tra-ku, tudi fizično natisnjeni… Zakaj torej sploh ime-ti kartico??

Sploh pa bi si želel državo, ki bi znala vse te gore podatkov, ki jih ima o nas in jih redno zahteva od nas, tudi smiselno povezati in nas z njimi ne mori-ti več na vsakem koraku. Hudo je že to, da se je v za-dnjem času razpaslo, da moramo za potrditev istovet-nosti ob imenu in priimku (in naslovu) redno vpiso-vati še davčno številko in EMŠO. Navsezadnje bi čis-to zadostovala le ena enovita številka, mar ne? Da ne govorimo o finančni »boniteti«, ki se jo z velikotežav trudimo sporočiti prek obrazca za dohodnino, pa jih potem (na skoraj enako zapleteno) zahtevajo tudi ob vlogi za otroške doklade. Itd. Skratka, vsi ti podatki so že nekje, tam v »državi«, zbrani, zakaj za-boga jih moramo redno znova sporočati? Res ni mo-goče vzpostaviti računalniškega sistema, ki bi imel vse te zbirke med seboj združljive in po potrebi po-vezane? Dvomim.

Z IT nad državno birokracijo?Beseda e-uprava je postala magična že v časih LDS in ministrstva za informacijsko tehnologijo, ki jo je tudi ustrezno »spromoviralo«, kot se temu danes učeno reče. Takratna sporočila so kazala celo na to, da smo po razvitosti elektronskega komuniciranja v državni upravi in z državno upravo menda celo v samem (svetovnem?) vrhu, saj naj bi nas pohvalilo kar nekaj tujih dostojanstvenikov. No, resnica je bila nekoliko drugačna in kot smo pri poslovanju z državo (pa četudi je elektronska) že navajeni, polna neslutenih pasti in zavajanj. Mimogrede, ena bolj magičnih obljub tistega časa (ki ima sicer več zveze z »e-državo« kot z »e-upravo«) je bila, da bomo vsi državljani dobili svoj naslov elektronske pošte, v državnih strežnikih….

Matjaž Klančarodgovorni [email protected]

UVODNIK

» Letošnja novost je spletno podaljšanje prometnega dovoljenja, ki je dovolj preprosto, da bi se ga lotil vsak, pa kljub temu dvomim, da ga bodo uporabniki množično sprejeli. Ne nazadnje zato, ker manjka ključni del – pravo spletno sklepanje obveznega zavarovanja, ki se ga zavarovalnice nikakor nočejo lotiti.

6 Monitor / julij-avgust 2006

Page 5: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Po tem, ko so v Microsoftu konec maja z velikansko medijsko pozornostjo obja-

vili doslej najobsežnejši »preizkusni« program svojih prihajajočih izdelkov (Windows Vista, Office 2007, Longhorn Server), je v javnost pro-drla tudi manj znana, za druge ponudnike do-kaj negativna plat Microsoftovih prizadevanj, da v svojih novostih ponudijo »vse za vsako-gar«. Najprej se je Symantec odločil, da bo to-žil svojega dolgoletnega, nepogrešljivega part-nerja za kršenje patentnih pravic, ki so jih do-bili z nakupom Vertiasa. Le nekaj dni zatem je na gladino navidez mirne vode priplaval spor z družbo Adobe, ki traja že nekaj časa.

Adobe preprosto noče, da bi Microsoft pod-poro za izdelavo datotek PDF vgradil v svo-je izdelke »kar tako«, brezplačno. Microsoft se je zato pragmatično odločil, da bo PDF in celo lasten zapis XPS izločil iz svojih izdelkov. Namesto tega naj bi bila oba dodatka na voljo brezplačno po internetu. Adobe seveda ni za-dovoljen in prav lahko se zgodi, da se bo tudi ta zgodba končala na sodišču. Analitiki že opo-zarjajo, da je največja nevarnost za Microsoft, da se obrne proti svojim dosedanjim partner-jem. S tem si lahko ustvari globalnega naspro-tnika, ki je nekaj velikostnih razredov večji od vseh dosedanjih tekmecev.

AMD je, kot kaže, naveličan bivanja v Intelovi senci. V zadnjih nekaj mesecih

je začel uresničevati strategijo, s katero naj bi za večkrat povečal svoje zmogljivosti, pa tudi prodajni promet. Strategija zajema tehnološke inovacije, predvsem pa drzne poslovne poteze. Prva je, kot kaže, že uspela – po dolgih letih jim je uspelo prepričati družbo Dell, tradicio-nalnega Intelovega tesnega zaveznika, da pod-pre tudi AMDjeve procesorje in platformo. Tudi sicer v AMDju merijo predvsem na poslovne ra-čunalnike in strežnike, pri katerih so imeli do-slej zelo malo uspeha, medtem ko Intelu na področju rabe doma (zlasti igričarske publike) že tesno dihajo za ovratnik. Toda to še ni vse. AMD bo po vsej verjetnosti rasel tudi z nakupi drugih podjetij. Analitiki kot prvo in najverjet-nejšo tarčo omenjajo kanadsko družbo ATI. Če se to zgodi, bo zanimivo spremljati Intelov od-ziv. Kdo še ostane? Nvidia?

Kaj se dogaja z družbo Dell? Še pred sla-bima dvema letoma je bilo videti, da je

neustavljiva pri doseganju drznih ciljev, tekme-ci pa so bili videti brez pravih odgovorov. Toda uspeh nikoli ne traja večno in Dellu se je rast nenadoma začela ustavljati. Kupci, ki so podjet-je še pred časom kovali v zvezde kot najboljše-ga v poprodajni podpori, se vse glasneje prito-žujejo. Dell pa je prvič v četrtletju rasel počas-neje od povprečja v industriji; to je vsekakor velika redkost v njegovi zgodovini. Nekateri tr-dijo, da je to zaradi tega, ker so zaposlili preveč »svetovalcev« in se bolj ukvarjajo z doseganjem interne učinkovitosti kot s kupci. Toda dejstvo je, da se je trg spremenil, predvsem pa tekmeci. HP je po letih težav in slepih ulic, kot kaže, na-šel pravo pot, azijski ponudniki pa so vse moč-nejši tekmeci na globalnem trgu. Da se nekaj dogaja, dokazuje niz nenavadnih potez, ki vse-kakor niso značilne za družbo. Pred nekaj me-seci so kupili družbo Alienware, specialista za drage igričarske računalnike, ki pa nima prav velikega trga. Napovedali so, da bodo v ZDA od-prli svoje trgovine, nekoliko po zgledu družb

Apple, Gateway in Sony. Toda čemu to počne podjetje, ki je svoj uspeh doseglo bolj ali manj zaradi učinkovite internetne prodaje?

Prenosnik za 100 dolarjev po zamisli Nicholasa Negroponteja, ki je bil še pred

nekaj meseci predvsem predmet posmeha, do-biva vsak dan trdnejše temelje. Medtem se mu je cena sicer zvišala; Negroponte ocenjuje, da bo naprodaj po 135–140 dolarjev, vendar je vse skupaj kljub temu še vedno nadvse zanimivo. Zanimiva ni samo cena, temveč tudi pristop, kako so znižali stroške. Zaradi nekaterih inova-tivnih pristopov naj bi tako prenosnik porabil le okoli 2 watta pri delovanju (!), to pa je, če bo res vsaj približno doseženo, izjemen dosežek. Medtem ima projekt že delujoč prototip, anali-tiki pa menijo, da bi to lahko bila dokončna od-skočna deska za odprtokodne izdelke.

Ko se je pred kakima dvema letoma začelo obdobje procesorjev z dvojni-

mi jedri, je to za izdelovalce pomenilo olajša-nje v tekmi za vse višjimi frekvencami delo-vanja. A vse kaže, da je bil to premor. Intel je tako nedavno prikazal procesor Intel Core Duo Extreme s taktom 3,5 GHz, kar je več, kot v časih pred drugim jedrom. Nekateri že meni-jo, da zaradi tega magična meja 4 GHz ne bo dolgo neosvojena. Prav zanimivo bo spremlja-ti tekmo med ponudniki, ki postaja s tem ne-kako vsaj dvodimenzionalna (frekvenca, števi-lo jeder). Vprašanje je le, kako se bo pri vsem tem znašel končni uporabnik - kupec.

Kaj lahko pospeši prehod na internet-ni protokol IPv6? Nedvomno najbolj po-

manjkanje v obstoječem IPv4, kjer je prostora le za okoli 4,3 milijarde naslovov. Po ocenah ana-litikov naj bi to zadostovalo le za štiri do sedem let, potem pa bo svet brez prostora za nadaljnjo širitev. Če upoštevamo še oceno družbe IDC, da bo leta 2012 na svetu okoli 17 milijard internet-no povezanih naprav, je jasno, da je problem zelo pereč. V resnici je v manj razvitih drža-vah, ki imajo po začetni delitvi naslovov raz-meroma malo namenjenega naslovnega prosto-ra, problem zelo pereč že danes. To je najočitne-je na Kitajskem, ki ima uradnih internetnih na-slovov skupno manj kot univerza v ameriškem Stanfordu. Zato zanje prehod na IPv6 ni le želja, temveč nuja. Problem je v tem, da je preostanek sveta, na čelu z ZDA, na tem področju »zaspal«. Po oceni naj bi bilo leta 2010 na novem naslov-nem področju pripravljenih le okoli 30 % vseh ponudnikov storitev. Cena prehoda pa je astro-nomska – vsaj 75 milijard dolarjev.

Se še spominjate treh zakonov roboti-ke, ki jih je zapisal Isaac Asimov v svo-

jih znanstveno-fantastičnih zgodbah (robot ne sme poškodovati človeka, robot mora ubogati človeka, robot mora zaščiti svoj obstoj)? Sodeč po nekaterih vesteh, japonsko gospodarsko mi-nistrstvo resno razmišlja o uvedbi čisto pravega zakona, ki bi nekako reguliral varnostne meha-nizme robotov naslednjih generacij. Robotika je namreč na Japonskem precej bolj razvita in pri-ljubljena kot drugod po svetu, tudi v domačem okolju. Dokaz več, da se domala vsaka znan-stveno-fantastična (poudarek na prvem) zgod-ba prej ali slej spremeni v resničnost.

TehnomanijaVladimir Djurdjičstrokovni urednik

TEHNOMANIJA

» Največja nevarnost za Microsoft je, da se postavi proti svojim dosedanjim partnerjem. S tem si lahko naredi globalnega nasprotnika, ki je nekaj velikostnih razredov večji od vseh dosedanjih tekmecev.

8 Monitor / julij-avgust 2006

Page 6: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Ko sem brskala po internetnih stra-neh, sem med drugimi našla tudi vašo

stran. Zato sklepam, da bi mi vaša pomoč pri-šla prav. Hodim na ekonomsko fakulteto in pri enem izmed predmetov moramo naredi-ti seminarsko nalogo. Moja naloga je opisati in navesti razlike oziroma primerjati Oracle in MySQL. Ne vem, kaj narediti. Zato se obra-čam na vas z željo, da bi mi kako pomagali. Za odgovor se vam že vnaprej iskreno zahva-ljujem in vas lepo pozdravljam!

Barbara

Takih vprašanj vsak mesec prejmemo kar nekaj, vendar vas moramo žal zavrniti, saj nis-mo servis za izdelavo seminarskih nalog...

Kupujem barvni tiskalnik za rabo doma. Najprej sem sicer razmišljal o

dveh vrstah tiskalnikov: laserskem barvnem ali navadnem barvnem na kartuše. Vendar sem se nekako odločil za laserskega, čeprav je začetna naložba velika, vendar je pozne-je manj stroškov na natisnjeno stran kot pri drugih barvnih tiskalnikih. Poleg tega omo-goča lep barvni izpis na navaden papir. V vaši reviji za takšne potrebe, glede na ce-novni razred, priporočate Samsung CLP-510. Ta je še razmeroma ugoden, dobil pa je tudi dobro oceno v vaši reviji. Zanima me, glede na to, da je bil tiskalnik ocenjen že dolgo na-zaj, ali je zdaj morda naprodaj še kak drug tiskalnik, ki bi bil boljša izbira?

Matjaž

Ne, glede na ponudbo je to še vedno naju-godnejša izbira.

Na voljo so sicer tudi cenejši laserski mo-deli (npr. Konica Minolta Magicolor 2400W), a imajo višjo ceno izpisa. Tudi kakovost izpisa pri Samsungu je optimalna.

Pred časom ste objavili primerjalne cene izpisa brizgalnih in laserskih ti-

skalnikov.Prosim vas, če mi sporočite povprečno

ceno enega lista A4 brizgalnega tiskalnika in povprečno ceno enega lista A4 laserske-ga tiskalnika.

Miran

Cene odtisa brizgalnih tiskalnikov izme-rimo sami in veljajo za točno določene doku-mente, ki jih uporabljamo za preizkus. Cena črno-bele strani je med 10 in 60 tolarji, barv-ne pa med 35 in 160 tolarji.

V nasprotju s tem so cene odtisa laserskih tiskalnikov, ki jih izračunamo iz podatka o

trajnosti barvil, ki jih navajajo izdelovalci. In sicer za tiskanje dokumenta s 5 % pokritostjo ali pri tiskanju dokumenta po standardu ISO. Cena takega ČB odtisa je med 1 in 9 tolarji, barvnega pa med 14 in 40 tolarji.

Podatka žal nista primerljiva.

Prebral sem čla-nek »Video kamere

so mrtve«, pa me zanima, kje lahko kupim npr. pro-gram Ulead Video Studio 9. Napisali ste namreč, da podpira slovenščino. Rad bi

vedel, ali to res drži, in pa naslov, kje bi ga lahko kupil.

Zvone

Opravičujemo se za dvoumno zapisani sta-vek. Program ni preveden v slovenščino, tem-več le podpira šumnike pri izdelavi DVD me-nujev. Številni drugi programi imajo namreč s tem težave.

Vrsto let sem naročnica in zvesta bralka revije Monitor, vendar vam

tokrat prvič pišem in vas prosim za nasvet. Zanima me, na kakšen način je mogoče po-sneti na disk računalnika prispevek (film-ček), ki si ga lahko ogledamo npr. na splet-ni strani 24ur.com. Ali potrebujem kak do-daten program? Preizkusila sem vse mogo-če, a mi ne uspe. Za nasvet bi vam bila zelo hvaležna.

Eva

Potrebujete nekaj podobnega, kot smo opi-sali v članku »Lovci na tok« januarja 2006. Se pravi program, ki bo znal zajeti video tok, ki sicer ni namenjen shranjevanju na disk.

V vašem testu sem zasledil najbolj-šo oceno za multifunkcijsko napravo

Hewlett-Packard LJ 3055. Res je odlična, do-kler deluje, deluje pa le še dva do tri mese-ce po izteku garancije. Po tem času čudežno odpove bralnik, ki stane 75 tisočakov (plus delo). V našem podjetju smo se dali dvakrat speljati na led, pri obeh napravah je prišlo do enake napake. Preveril sem mesečni cikel, pa ni dosegel niti tretjine deklariranega.

Pred nakupom druge naprave so mi stro-kovne službe zagotovile, da se kaj takega pri novem zagotovo ne bo zgodilo, pa je bralnik odpovedal še mesec dni prej kot pri stari na-pravi. Ob taki tehnični pomanjkljivosti ta naprava ne sodi v kategorijo »dober nakup«. Nasploh opažam, da HPjevi izdelki ne upra-

vičujejo več nekdanjega slovesa, saj nekate-ri starejši modeli tiskalnikov v podjetju še vedno delujejo brezhibno, medtem ko je bilo treba pri nekaterih sodelavcih v tem času zamenjati že po dva tiskalnika novejših mo-delov te znamke. Vaš nasvet »zlati monitor« sem že večkrat upošteval, verjetno ga več-ina bralcev, a v tem primeru močno upam, da ga ne bodo.

Janez

Najlepša hvala za opozorilo. Žal naši pre-izkusi takih težav enostavno ne morejo zaob-jeti.

Z rahlo zamudo vam pišem glede članka, v katerem ste si ogledali

programe za video urejanje. Žal niste opi-sali nobenega programa za operacijski si-stem Linux. Sicer na splošno velja, da je Linux pri večpredstavnosti nekoliko slabše podprt kot Windows, kljub temu pa je pod Linuxom za videomontažo na voljo izvrst-no orodje Cinelerra, ki je poleg tega še celo brezplačno. Program omogoča neomejeno število avdio in video stez, ponuja številne učinke in omogoča uvoz in izvoz v kopico formatov, tudi v format DVD. Žal trenutno še ne podpira neposredne izdelave DVDja, kljub temu je »DVD authoring« preverjeno mogoče narediti tudi pod Linuxom. Je pa res, da je uporabniški vmesnik precej nena-vaden, če se nekoliko milo izrazim. Morda bi enkrat v prihodnosti napisali kakšno vr-stico tudi o tem programu.

Matej

Tako, kot ste ga opisali, skoraj dvomimo, da bi koga zanimal ;), pa vendar hvala za nasvet. Program si bomo ob priložnosti ogledali.

Veste, kaj je bilo na NT konferen-ci najbolj zanimivo? Da Microsoftov

predavatelj reče: »Za seznam pobrskaj-te po Googlu!« Prvič sem na enem samem predavanju tudi kar dvakrat slišal omeniti Firefox. Poudarili so, da CRM 3.0 deluje TUDI na Firefoxu. In nazadnje fiasko z MOM. Alipa, kaj si Microsoft predstavlja pod XP em-bedded... In vse to v enem samem dnevu! Naslednje leto bo še bolj zanimivo. Morda pa bo MS celo iz(d/j)avil Linux in ne več »konku-renčni operacijski sistem«...

Marjan

Tega gotovo ne boste dočakali – korporaci-je se strogo držijo neomenjanja oz. neblatenja konkurence. Tudi Intel na tiskovni konferenci nikoli ne omenja AMDja in nasprotno ;).

PISMA

10 Monitor / julij-avgust 2006

Pišite nam na [email protected].

Page 7: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Monitor / julij-avgust 2006 11

Rad bi prenesel svo-jo zbirko vinilnih

plošč na cedeje. Kakšne so možnosti za to? CD snemal-nik je težko dobiti, ostane torej še PC. Kaj mi lahko svetujete – katere zvočne

kartice, katere programe? Kako zoprno je takšno presnemavanje – in ali se mi vendar-le bolj splača stakniti kak (rabljen) CD sne-malnik?

Uroš

O tem smo pisali pred kratkim. Morda bo najbolje, če si za začetek preberete članek »Domača digitalizacija analognih zvočnih po-snetkov« v marčevskem Monitorju.

V novi številki Mo-nitorja sem prebral,

da v DVD-HDD rekorderje vgrajujejo čisto običajne računalniške diske. Ali to pomeni, da lahko v svojem rekorderju SONY HX900, ki

ima vgrajen 160 GB disk, le-tega zamenjam z novim, zmogljivejšim? V članku tudi nisem zasledil ničesar o prenosih iz rekorderjev v računalnike (npr. ali sploh ima kateri DV-Out). To bi prišlo zelo prav za prenos iz re-korderja v računalnik in za nadaljnjo obde-lavo teh posnetkov. Res je zapis že stisnjen v MPEG2, vendar z vnovično obdelavo v pri-mernih orodjih, ki ponujajo neprimerno več možnosti od samega DVD-HDD rekorderja, kakovost končnega posnetka verjetno ne bi trpela. No, in če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali to pomeni, da je mogoče disk iz DVD-HDD prenesti v računalnik, oziroma ga vstaviti v ustrezno enoto in ga priključi-ti na računalnik kot zunanji disk in vsebino prenesti prek USB2?

Peter

Nekateri redki modeli imajo DV-Out, od teh, ki smo jih preizkusili, pa nobeden. Video naj-enostavneje spravite v računalnik tako, da ga posnamete na DVD.

Načeloma lahko disk vstavite v računalnik, a ne kar enostavno. Videorekorderji namreč upo-rabljajo različne datotečne sisteme in večinoma njihovih diskov Okna ne prepoznajo. Potrebujete program, ki zna disk prepoznati, oziroma na-rediti kopijo diska (taki naj bi bili WinHex, HDClone, easeus in razni drugi programi za re-ševanje pokvarjenih diskov). Zaradi posebnih datotečnih sistemov tudi ni mogoče kar eno-stavno v videorekorder vgraditi večjega diska (se pa z nekaj hekerskega znanja vseeno da:-).

Ali lahko uvrstite na DVD filme, kiniso trenutno ravno na Prva tv?

Jernej

Hm, če verjamete ali ne, Prve TV ne sprem-ljamo in potemtakem ne moremo biti odgovor-ni, če se morda ravno »pokrijemo« s filmi ;).

Pred časom sem pre-biral vaš članek o

cenejših sestavih računal-nikov (cca 60.000). Zdi se mi, da bi temu lahko bili konkurenčni rabljeni ra-čunalniki. Zanima me, ali

morda veste, na kaj je treba biti pozoren ob nakupu rabljenega računalnika, oz. ka-teri sestavni del ponavadi najprej odpove? In še: ali so starejši procesorji AMD Athlon, Athlon XP primerljivi z novejšimi Semproni po hitrosti (oz. ali je Athlon 2000 enako-vreden npr. Sempronu 2800) pri upora-bi preprostih aplikacij (Word, internet…)? V vaši reviji tudi napovedujete test manjših LCDjev, kar se mi zdi odlično, še posebej, če bo približno tako obsežen kot test velikih, saj mi je bil v odlično pomoč pri nakupu. Če ima-te možnost, bi lahko izvedli test večjih profe-sionalnih tiskalnikov. Občasno se mi zdi vaša naklonjenost Intelovim (na prvi pogled?) no-vostim kar malce pretirana, saj so vsi trenut-no »novi« 32-bitni procesorji pravzaprav brez kakšne večje prihodnosti, ob tem pa se poza-blja na konkurenco, ki je 64-bitne procesor-je predstavila že bistveno prej, in to tudi v prenosnikih. Lahko bi kdaj objavili tudi čla-nek o očitnem namenskem zavlačevanju no-vega operacijskega sistema Vista, ki je v prid Intelu, da se znebi svoje zaloge; seveda, če si upate. Menim tudi, da bi lahko bilo na va-šem DVDju več različnih programov (da ne bi bilo vsak mesec pol istih). Dobro se mi zdi, da spremljate tudi t. i. zabavno računalništvo – videorekorderje in TV, saj je razvoj tudi tu zelo hiter.

Simon

Težko bi izpostavili, kateri del opreme naj-raje odpove. Vsi so izpostavljeni pregrevanju, nekateri imajo mehanske dele, tako da so po nekaj letih (3-4-5 let) vsi deli kandidati za stroj-no smrt. Ker pa je osebne računalnike lahko nadgrajevati po delih – in tako stare kompo-nente so hudo poceni – je mogoče ustrezni del pač dokupiti in zamenjati. Tudi morda z našo pomočjo. Pomembno je, kaj se je z raču-nalnikom delalo, zlasti, ali ga je lastnik »navi-jal«. To je najlaže izvedeti, če starega lastnika osebno poznate, sicer pa je razlog za sum tudi

npr. vgrajena matična plošča, ki omogoča navi-janje. Pomembno je, da računalnik pred naku-pom priključite in na hitro preizkusite. Da vas prodajalec ne bo naplahtal glede vsebine, so na voljo programi, ki povedo, kaj vsebuje dro-bovje: Sisoft Sandra ali Aida32, še bolje pa je, če odprete stranico ohišja in se prepričate na lastne oči.

Glede procesorjev:Athlone XP lahko primerjamo z Intelovo se-

rijo Pentiumov 4, Semproni pa so bolj primer-ljivi z rahlo slabšo serijo Intelovih Celeronov D. Za Athlone XP bi tako lahko rekli, da se odre-žejo malenkost bolje. Athlon (jedro Barton) 28-00+ je torej boljši od Semprona 2800+, zlasti, ker ima dvakrat več predpomnilnika. Sicer pa z rabljenim računalnikom najverjetneje ne boste igrali iger. Pa tudi če bi jih, procesor ne bo oz-ko grlo. Tu je pomembna grafična kartica.

Glede »naprednosti« 64-bitnih AMDjev in v zadnjem času tudi Intelov, so mnenja deljena. Ta trenutek namreč ni prav nobenega razlo-ga, zakaj bi si uporabnik osebnega računalni-ka (še manj pa prenosnika) namestil 64-bitni operacijski sistem in tako bo po vsej verjetno-sti ostalo še kar nekaj let. 64-bitnost je danes uporabna le na strežnikih, ob uporabi velikih zbirk podatkov.

Tudi o namenskem zavlačevanju Viste zara-di Intela se z vami ne moremo strinjati. Prepri-čani smo, da bi Microsoft z veseljem čim prej splovil novi operacijski sistem in si s tem re-šil še tisto malo časti, kar mu je je ob kopi-ci prelomljenih (časovnih) obljub ostalo. Ko bi le lahko.

Page 8: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

MONITORJEV DVD

12 Monitor / julij-avgust 2006

Poletje je tu in z njim počitnice, iz-leti in potovanja v tuje kraje. In ko se v topli poletni noči, ležeč na plaži, ozrete v nebo, vas bo morda zamikalo vedeti,

katera je tista najsvetlejša zvezda. Na tokrat-ni plošči boste zato, poleg številnih drugih ko-

ristnih programov, našli tudi nekaj zanimivih programov, namenjenih popotnikom in zvez-dogledom.

Za popotnike

Pri načrtovanju potovanj nam vedno prav pride zmogljiv atlas in verjetno je najzmoglji-vejši, kar si jih sploh lahko omislite, brezplačni Google Earth. Program je pravzaprav samo gra-fični vmesnik do internetnega strežnika s po-datki, zato seveda brez internetne povezave, po možnosti hitre in takšne, pri kateri vam ne bo treba paziti na vsako priključeno minuto, ne bo

šlo. Google Earth smo v Monitorju že podrobno opisali, zato se tu ne bomo po nepotrebnem po-navljali, temveč samo vse, ki ga še ne poznate, sprašujemo – kaj zaboga še čakate?

Google Earth je morda res največji in naj-boljši, ni pa edini tak svetovni atlas novega rodu. Prav dosti ne zaostaja za njim niti Nasin World Wind. Tako kakor pri Google Earth so njegova osnova satelitski posnetki zemeljske-ga površja, ki si jih lahko ogledamo tudi v tri-razsežni podobi. Svetovni veter ni samo brez-plačen, temveč tudi prost; to pomeni, da lah-ko program po želji predelamo in satelitske po-snetke, ki so prav tako v javni lastni, pretoči-mo na domači disk.

Ker World Wind nastaja v okviru ameriške vesoljske agencije NASA, si lahko z njim ogleda-mo tudi površino meseca in z ustreznim dodat-kom celo Marsa, a to nas že pripelje do druge skupine tokrat predstavljenih programov.

Za zvezdoglede

Poletne noči so resda kratke, a prijetno to-ple in zato zelo primerne za ljubiteljsko opazo-vanje zvezdnega neba. Vsem ljubiteljskim zvez-dogledom je namenjen izvrsten program Stella

2000, ki je več kot samo natančna zvezdna kar-ta z vsemi devetimi planeti in 300 tisoč zvez-dami. V njem boste našli še marsikaj zanimi-vega, od izčrpne astronomsko-vesoljske enci-klopedije do kviza, na katerem lahko preveri-te svoje znanje.

Program lahko brezplačno uporabljate me-sec dni, več kot dovolj dolgo, da izveste, kje so Gostosevci ali, recimo, Orion. In si, če je to vse, kar vas zanima, odtisnete zvezdni zemljevid in ga odnesete s seboj na morje. Če bi o našem z zvezdami posejanem nebu radi vedeli več in ste ugotovili, da bi radi Stello uporabljali dlje, pa bo treba poseči po kreditni kartici in za pro-gram odšteti nekaj manj kot 10 tisočakov.

Ali pa tudi ne, kajti na ploščo smo uvrstili

tudi povsem brezplačen astronomski program Celestia. Ta je kljub ugodni ceni zelo zmogljiv in bo nedvomno zadovoljil potrebe večine nedelj-skih astronomov, tudi nekoliko zahtevnejših. Njegova posebnost je trirazsežni prikaz vesolja, ki omogoča, da zapustite površje Zemlje in si naše osončje ogledate iz perspektive Marsovca ali celo tako, kakor bi ga videli z drugega konca Rimske ceste. Kot se za prosti program spodo-bi, lahko Celestio nadgradimo s številnimi do-datki. V skladišču dodatkov na naslovu www.celestiamotherlode.net jih najdete za več kot 10 gigabajtov. Ljubitelji Zvezdnih stez bodo tu, re-cimo, našli Q’onos, domači planet Klingonov.

Poleti na Monitorjevi plošči

Monitor je na voljo v različici s pri-loženim DVD in brez njega. Obe sta na voljo tako v prosti prodaji kot naročni-kom. Za kakršnakoli vprašanja vam je na voljo naš naročniški oddelek – [email protected], (01) 230 65 31.

Na naslednjem DVDju ne spreglejte:

• internetna in spletna orodja,• film Chicago.

D

Jackie BrownFilmsko plast dvo-

s lo jne Moni tor jeve plošče tokrat zaseda izvrsten film režiser-ja Quentina Tarantina z nadvse zvezdniško zasedbo (Samuel L. Jackson, Pam Grier, Bridget Fonda, Michael Keaton, Robert De Niro …). Naslovna junakinja je stevardesa v zrelih letih in resnih težavah. Zalotili so jo namreč pri tihotapljenju denarja za zloglas-nega trgovca z orožjem. Razpeta med kla-divom (policijo) in nakovalom (trgovcem z orožjem), se odloči, da bo ukanila vse po vrsti in pobasala denar, pot do njega pa je seveda vse prej kot lahka. Pa tudi prav krat-ka ne, saj si je Tarantino zanjo vzel kar pol-tretjo uro časa.

MediaWikiŠesto nadaljevanje z videoposnet-

ki opremljenih navodil za rabo Linuxa v strežniške namene je posvečeno name-stitvi programa MediaWiki. Program, ki je verjetno najbolj znan po tem, da z njim deluje Wikipedija, še zdaleč ni namenjen samo enciklopedičnim projektom, tem-več na splošno upravljanju spletnih stra-ni wiki, torej takšnih, ki so namenjene skupinskim projektom in jih lahko vsak-do (oziroma vsi, ki jim to dovolimo) hitro in enostavno spreminja, dopolnjuje in po-pravlja.

Microsoft Office 2007 betaKot posebna ponudba je na tokratni

plošči priložena beta različica prihajajoče nove Microsoftove pisarne 2007.

Slike izdelkovPo novem na DVDju najdete tudi vi-

sokoločljive slike vseh izdelkov iz rubrike Najboljši izdelki.

Page 9: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

NOVICE

14 Monitor / julij-avgust 2006

Hibridni disk iz Samsunga

Samsung napoveduje novo pomnilni-ško napravo, ki bo imela tako magnetni disk kot pomnilnik Flash RAM. Take hi-bridne naprave so namenjene predvsem mobilnim napravam, saj naj bi odločno prispevale k zmanjšanju porabe energi-je, pa tudi k hitrejšemu zagonu računal-nikov. Samsung trdi, da lahko tako poda-ljšajo trajanje delovanja vsaj za pol ure, magnetni disk pa bi bil aktiven le tedaj, ko je treba prene-sti podatke v med-pomnilnik Flash. Disk bodo tržili pod blagovno znamko ReadyDrive, celota pa bo združljiva tudi z Microsoftovo teh-nologijo ReadyBoost, ki lahko pomnilnik Flash uporablja tudi kot začasni navidez-ni pomnilnik računalnika; to bo uporab-ljeno v prihodnjem operacijskem sistemu Windows Vista. Prvi sistemi s hibridnimi diski bodo novi tablični računalniki Q1 in Q30, ki temeljijo na platformi Microsoft Origami.www.samsung.com

Gates zapušča Microsoft

Bill Gates je na tiskovni konferenci pojas-nil, da bo julija 2008 korenito spremenil svoje udejstvovanje v Microsoftu. Še naprej bo ostal v podjetju, vendar bo več delovnega časa po-svečal dobrodelni organizaciji Bill & Melinda Gates Foundation, ki se ukvarja predvsem z iz-boljšavami na področju zdravstva in izobraže-vanja na globalni ravni.

Gates bo tudi po juliju 2008 ostal predsed-nik Microsofta in svetovalec pri ključnih raz-vojnih projektih, vlogo glavnega programske-ga arhitekta pa bo že zdaj prevzel Ray Ozzie.

Za nekoliko daljše prehodno obdobje so se v podjetju odločili, da bi zagotovili nemoteno na-daljevanje dela in neboleče predajanje nalog, del katerih bo poleg Ozzieja prevzel tudi Craig Mundie.www.microsoft.com

Microsoft FlexGo – računalnik v predplačniškem paketu

Microsoft je skupaj s partnerji naznanil nov prodajni model FlexGo, ki bo omogočal plačilo računalnika glede na rabo. Microsoft je novi model namenil predvsem trgom v razvoju, h katerim sodijo Brazilija, Mehika, Indija in Kitajska, računalništvo pa želi še bolj približati mladim. To je tudi posreden odgovor na podobne projekte, kot je tisti z univerze MIT, ki obljublja računalnike po 100 dolarjev.

Pri tem je zanimivo, da pri programu FlexGo sodeluje tudi slovenski ponudnik internetnih storitev SiOL, ki bo tako uporabnikom za mesečno naročnino ponudil popolnoma funkcionalen osebni računalnik, opremljen s programsko opre-mo. Z novim programom merijo na konč-ne uporabnike in mala podjetja. Program temelji na tehnologiji FlexGo, ki je obenem uporabljena tudi kot platforma za predplač-niški model osebnega računalništva, ne-kako po vzoru podobnih tržnih modelov v mobilni telefoniji. Predplačniški model po-nuja zelo nizko nakupno ceno in uporabo računalnika v povezavi s predplačniškimi

karticami, podobno kot v splet-nih kavarnah.

Nov poslovni model mesečne naročnine za osebni računalnik Microsoft uvaja predvsem sku-paj s telekomunikacijskimi po-nudniki, model pa omogoča udo-bno in predvidljivo mesečno pla-čevanje za popolnoma funkcio-nalen osebni računalnik, splet-ni dostop in pristno programsko opremo. Za zdaj bo program na vo-

ljo v sodelovanju s podjetji Videsh Sanchar Nigam Ltd. (VSNL) (Indija), T-Com (Madžarska), Vietnam Datacommunication Co. (VDC) (Vietnam), SiOL d.o.o. (Slovenija) in Telefonica Brazil (Brazilija). Tehnologija uporabnika obvešča o porabljenem času in mu omo-goča preprosto podaljšanje z vpisom številke s pred-plačniške kartice. Če čas ni dodan, začne računal-nik delovati v omejenem načinu, dokler uporabnik ne kupi nove predplačniške kartice. Osebni računal-nik po določenem času kupljenih ur postane last upo-rabnika.

SiOL trenutno noče povedati nič podrobnejšega.www.microsoft.com/whdc/payasyougo

Lahki Lenovo za množice

Podjetje Lenovo je predstavilo nov prenos-nik iz družine za široko rabo Lenovo 3000, ki sodi med lahke prenosnike z 12,1-palčnim zaslonom. Lenovo 3000 V100 tehta le 1,8 kg in premo-re zaslon širokega tipa (16 : 9), pri tem pa temelji na dvojedr-nem procesorju Intel Core Duo. Prenosnik je sicer nekoliko de-belejši od drugih ul-tra lahkih prenosnikov, ven-dar ima zato optično enoto (CD-RW/DVD-ROM ali DVD zapisovalnik) vgrajeno v

ohišje. Vse različice so opremljene z brezžič-nim omrežnim vmesnikom, nekatere pa ima-jo tudi vmesnik bluetooth; ob tem lahko kup-

ci računajo na tri vmesni-ke USB, vmesnik firewire,bralnik za pet različnih vrst pomnilniških kartic in tudi video kamero z ločljivost-jo 1,3 milijona pik. Nekateri

modeli premorejo tudi bralnik prstnih odtisov, ki pripomore k večji varnosti. V Sloveniji bo Lenovo 3000 V100 na voljo od

junija naprej po ceni 330.000 to-larjev in več.

www.lenovo.com

» Predplačniška kartica za uporabo raču-nalnika FlexGo

» Računalnik FlexGo bo uporabniku kazal, koliko ur uporabe je še na voljo.

Page 10: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Monitor / julij-avgust 2006 15

NOVICE

NOVI PROCESORJI AMD S PODNOŽJEM AM2AMD je predstavil nov rod pro-cesorjev, ki podpirajo nov tip podnožja, AM2. Podnožje AM2 je bilo zasnovano tako, da pod-pira prihajajočo izdelovalče-vo tehnologijo za virtualizaci-jo na ravni samega procesorja, pa tudi delovanje z novim rodo-mo pomnilnikov DDR2 z med-pomnilnikom, kar bo omogoča-lo še hitrejše delovanje. Hkrati so predstavili tudi najzmoglji-vejše procesorje doslej, in si-cer Athlon 64 FX-62 za navdu-šene igralce igric (cena več kot 1000 dolarjev) in Athlon X64 2 5000+, ki obljublja vrhunsko zmogljivost za ceno okoli 700 dolarjev. www.amd.com

HD-DVD V EVROPI PRED KONCEM LETAPredstavniki interesnega zdru-ženja HD-DVD so napovedali, da bo nova tehnologija optičnih diskov na evropskih trgih napro-daj v zadnjem četrtletju 2006. Ta hip je na voljo 21 naslovov fil-mov v visoki ločljivosti na nosil-cih HD-DVD, do konca leta pa naj bi jih bilo že 150. Po prete-ku prvih šestih mesecev naj bi ponudbo dovolj okrepili, da bo zanimiva tudi za širšo javnost. Toshiba napoveduje, da bodo do konca leta 2007 prodali že okoli milijon predvajalnikov HD-DVD. To bo predstavljalo okoli 4 % evropskega trga teh izdelkov.www.hddvdprg.com

YAHOO IN EBAY IZZIVATA GOOGLESpletna velikana Yahoo in eBay sta sklenila strateško večlet-no pogodbo o poslovnem sode-lovanju, zlasti na področju pro-daje oglasov in storitev. S tem naj bi se učinkoviteje borili pro-ti mogočnemu tekmecu, druž-bi Google. Po dogovoru bo tako eBay na svojih spletnih stra-neh ekskluzivno objavljal ogla-se, ki jih bo posredoval Yahoo, Yahoo pa bo pri plačevanju svo-jih spletnih storitev uporabljal plačilno tehnologijo PayPal, ki je v družbi eBaya. Partnerja bosta pozneje poglobila sodelovanje tudi na drugih področjih.www.yahoo.comwww.ebay.com

LCD, KI PREKOSI CRTPodjetje eCinema Systems je predstavilo zaslon LCD za pro-fesionalno rabo, ki po kakovosti prekaša modele s katodno cev-jo. Slabost dosedanjih zaslo-nov LCD je namreč nezmožnost natančnega prikaza najtemnej-ših barv, že posebej črne. 40-palčni DMC40HDR za prikaz uporablja posebno tehnologijo »globokih barv«, združljivo z no-vim standardom HDMI 1.3.Barvna globina novega zaslo-na je kar 48 bitov, z njo pa lahko končno predstavimo toliko barv (oz. še nekoliko več), kot jih člo-veško oko sploh razloči.www.ecinemasys.com

EBAY ADCONTEXTSpletna dražbena hiša eBay je predstavila novo storitev AdContext za vsebinsko pove-zane oglase na spletnih stra-neh. Posebni mehanizmi ana-lizirajo vsebino spletne strani z oglasi in nanjo uvrstijo primerne oglasne vsebine. Predstavniki eBaya sicer trdijo, da bodo omrežje AdContext uporablja-li samo za oglase, ki bodo vo-dili na eBay, v prihodnosti pa bi se prav verjetno lahko zgodilo, da bo AdContext na voljo vsem oglaševalcem in na najrazlič-nejših spletnih straneh. Storitev je zelo podobna Googlovemu AdSensu.www.ebay.com

Na kratko

Dell in Alienware merita na ljubitelje

Podjetje Dell in njegova od nedavna hčerin-ska družba Alienware sta predstavila nove na-mizne računalnike in prenosnike, ki so name-njeni pretežno ljubiteljem računalniških iger in digitalne zabave. Novi namizni računalnik XPS 700 je eden izmed najzmogljivejših raču-nalnikov za rabo doma ta hip. Opremljen je lah-ko z dvojedrnimi procesorji Pentium Extreme Edition ali Pentium D Dual Core, osnovna ploš-ča temelji na naboru Nvidia nForce 590 SLI, prostora pa je za tri diske zmogljivosti do 500 GB in skupno do 4 GB pomnilnika DDR2.

Ohišje računalnika je aluminijasto in srebr-ne barve, na sprednji strani pa je rešetka, ki de-luje kot modni oblikovni element (spominja prej na hladilnik avtomobila ali klimatsko napravo kot na računalnik), a je zanimiva rešitev za hla-

jenje notranjosti. Uporabniki lahko računajo na dvojne in celo štirikratne (ko bodo na voljo) kar-tice z vodilom SLI, zvočno kartico z osmimi ka-nali, vmesnik firewire in kar deset priključkovUSB 2.0. Cena je zmogljivosti primerna in v ZDA sega od 2310 dolarjev navzgor.

Ljubiteljem iger, ki želijo računalnik pre-prosto prenašati s seboj, je na voljo prenos-nik XPS M1210, ki premore procesor Intel Core Duo s taktom 2,16 GHz, grafično kartico NvidiaGeForce Go 7400 s 256 MB namenskega pom-nilnika, tja do 4 GB sistemskega pomnilnika in poseben 12,1-palčni zaslon širokega tipa (16 : 9) z ločljivostjo 1280 x 800 pik. Prenosnik stane v ZDA 1300 dolarjev.

Še bolj ekstremno ponudbo pa pripravljajo v družbi Alienware, ki je v lasti družbe Dell. Njihova nova modela Aurora 7500 in Aurora ALX sodita med prve modele, ki so skladni s platformo AMD Live! za računalniški hišni kino. Oba sistema poleg zaobljene in prijet-ne oblike ponujata procesorje AMD Athlon 64 FX-62 z dvojnim jedrom, okolje Windows XP Media Center Edition, med poslasticami pa so tudi nove optične enote blu-ray. Najcenejši mo-del, Aurora 7500, stane v ZDA 2200 dolarjev, za model Aurora ALX s štirimi grafičnimi kar-ticami (Quad SLI) pa bo treba odšteti kar 6000 dolarjev.www.dell.com, www.alienware.com

6. junija, ko je potekel rok za podaljšanje domen .si, se je pri Arnesu znašlo v t. i. karanteni kar 4422 domen. To je lastnikom povzročilo iz-pad spletnih strani in elektronske pošte.

Krivo naj bi bilo to, da nekateri registrarji niso obveščali lastni-kov domen o izteku registracije. V Arnesu so še povedali, da so last-noročno obvestili okoli 7000 lastnikov domen, čeprav jim po črki Splošnih pogojev za registracijo domen tega ne bi bilo treba stori-

ti. Že do 13. ure tistega dne se je število domen v karanteni zmanj-šalo na 3879, dan pozneje pa jih je bilo le še 2690. Tiste, ki poda-ljšanja ne bodo izpeljali v 30 dneh, bodo po tem roku izbrisali. To se je že zgodilo 1761 domenam, ki so bile kot prve domene po no-vem sistemu registrirane aprila lani in za katere je 30-dnevni rok potekel že 5. maja.www.arnes.si

Brezbrižni registrarji?

17,7%

12,6%

23%

10,7%

9,4%

75,8%

24%

0,2%

9%6,5%

41,4%

10,6%

6,8%6,5%

45,8%

Največji prodajalci osebnih računalnikov pri nas

Podatki veljajo za Slovenijo, prvo četrtletje 2006.

Število prodanih računalnikovHewlett-Packard 17,7%Comtron 12,6%Lenovo 10,6%Fujitsu Siemens 6,8%Acer 6,5%drugi 45,8%

Vrednost prodanih računalnikovHewlett-Packard 23%Lenovo 10,7%Comtron 9,4%Fujitsu Siemens 9%Dell 6,5%drugi 41,4%

Vir: IDC

Porazdelitev procesorskih družin

Podatki veljajo za Slovenijo, prvo četrtletje 2006.

Število prodanih računalnikovIntel 75,8%AMD 24%drugi 0,2%

Vir: IDC

» Dell XPS 700

Page 11: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

16 Monitor / julij-avgust 2006

NOVICE

PRVI PRENOSNIK Z VMESNIKOM HDMIV sodelovanju podjetij Asus in ATI je nastal prvi prenosnik, ki premore med drugim tudi vi-deo izhod, združljiv s standar-dom HDMI. Prenosnik ima v ta namen vgrajen grafični pospe-ševalnik ATI Mobility Radeon X1600, ki je združljiv tudi z ATIjevo tehnologijo Avivo za spremljanje video posnetkov v visoki ločljivosti (HDTV). V pre-nosnik je poleg tega vgrajen analogni in digitalni tv sprejem-nik in najsodobnejša Intelova tehnologija. Sem sodijo proce-sorji Intel Core Duo , diski SATA in 15,4-palčni zaslon z visoko ločljivostjo.www.asus.comwww.ati.com

ONECARE JE NA VOLJOMicrosoft je tri leta po napo-vedi vstopa na trg protivirus-nih orodij začel prodajati sto-ritve Windows Live OneCare. Celostno varnostno rešitev se-stavljajo protivirusno in proti-vohunsko orodje, požarni zid, orodje za izdelavo varnostih kopij in različna orodja za iz-boljšanje odzivnosti sistema Windows.Izdelek je zaenkrat na voljo le v ZDA, tako prek spleta kot tudi v trgovinah, v roku enega leta pa Microsoft obljublja širitev tudi drugam po svetu. Storitev sta-ne slabih 50 dolarjev na leto za največ tri domače računalnike.www.windowsonecare.com

200 GB ZA PRENOSNIKEToshiba je predstavila nov 2,5-palčni disk za prenosne raču-nalnike, ki omogoča hrambo do 200 GB podatkov. Disk z ime-nom MK2035GSS ima za povrh vmesnik SATA-II, hitrost vrte-nja 4200 vrtljajev na minuto in majhne mere, saj je celota tanj-ša od enega centimetra. Visoko zmogljivost so dosegli z upora-bo tehnologije navpičnega za-pisovanja na magnetno površi-no, s čimer lahko dosežejo go-stoto kar 178 Gb na kvadratni palec ali 277,1 Mb na kvadratni milimeter. Dosedanji rekord je bil 133 Gb na kvadratni palec, kar so tudi dosegli pri Toshibi. Naprodaj bo predvidoma ko-nec jeseni.www.toshiba.com

AMD 4X4AMD je predstavil novo arhi-tekturo za navdušence nad ra-čunalniškimi igrami, AMD 4x4. Sestavljata jo dva dvojedrna procesorja in dva grafična pro-cesorja.Procesorja sta procesorja Athlon 64 FX, ki sta prek razši-ritvenih vmesnikov PCI Express povezana z grafičnima proce-sorjema. Podprti sta obe teh-nologiji združevanja zmogljivo-sti grafični procesorjev – tako ATIjev Crossfire kot tudi Nvidiin SLI.Model AMD 4x4 bo podpiral tudi procesorje s štirimi jedri, ki jih bo AMD predstavil prihod-nje leto.www.amd.com

VISTA IN OFFICE 2007 BREZ XPSMicrosoftu in Adobu kljub več-mesečnim pogajanjem ni uspe-lo zgladiti spora. Microsoft bo tako izdelovalcem računalnikov dal na izbiro možnost, da v nove računalnike naložijo Visto brez programske opreme za ogled in shranjevanje datotek XPS, ki so Microsoftov nadomestek za Adobov PDF. Office 2007 pa ne bo ponujal možnosti shranjeva-nja dokumentov ne v zapisu XPS ne v PDF. Ta možnost pa bo na voljo kot dodatek, brezplačno dosegljiv iz spleta.www.microsoft.comwww.adobe.com

Na kratko

Dell je dan pred svetovno predstavitvijo v Monaku pripravil do-godek, na katerem smo novinarji lahko videli najnovejše strežni-ke s procesorji Intel Xeon serij 50xx (Dempsey) in 51xx (Woodcrest). Strežniki PowerEdge 1900 (stoječe ohišje), PowerEdge 1950 (višine 1U) in PowEdge 2950 (višine 2U) so prvi na trgu z omenjeno tehnologi-jo. Dell predvideva, da ima na tem področju nekajtedensko prednost pred konkurenco.

Novi strežniki sodijo že v deveti Dellov strežni-ški rod in so bo besedah strokovnjakov tega pod-jetja nekaj posebnega. Prvič se je namreč zgodilo, da so zmogljivosti novega rodu tako zelo višje od zmogljivosti prejšnje serije. Meritve s programom SPECjbb2005 naj bi namreč pokazale kar 152 % viš-jo hitrost, kljub temu pa strežniki kot celota porabijo 25 % manj elek-trične energije kot njihovi predhodniki. Slednji podatek je predvsem pri strežniških farmah ključnega pomena. Mimogrede, Dell potrjuje, da bodo približno enake rezultate najverjetneje dosegali tudi njihovi konkurenti (HP, IBM...).

Strežniki se odlikujejo še po nekaterih novih tehnologijah. Omenimo samo pomnilnik z moduli “fully buffered DIMM”, ki je pre-cej hitrejši, hkrati pa tudi varnejši (odkrivanje napak), diskovno vo-dilo Serial Attached SCSI (SAS), strojni vmesnik za pospeševanje pro-meta TCP/IP (t. i. “TCP/IP offload engine), podporo Intelovi strojni vir-tualizaciji VT in razširitveni vmesnik PCI-Express, ki do pred kratkim

še ni bil navzoč v strežnikih.Seveda so možne različne sestave strežnikov; med drugim lahko

izbiramo med diski SATA ali SAS velikosti 3,5 palca, pa tudi med 2,5-palčnimi diski SAS. Slednji so sicer manj zmogljivi, a zasedejo manj prostora in se manj grejejo.

Po Dellovih besedah je ključna prednost strežnikov njihovega pod-

jetja v primerjavi s konkurenco to, da uporabnike redno in v paketih (BIOS, gonilniki, popravki) opremljajo z nadgradnjami, da so nadgrad-nje konsistentne prek vse generacije strežnikov in da se nasploh trudi-jo poenostaviti delo z njihovimi izdelki. Novi strežniki imajo tako na sprednji strani zaslon LCD, ki ga je mogoče programirati in lahko nanj “napišemo” karkoli, npr. njegovo številko IP (čeprav se v Monitorju spomnimo, da so bile te rešitve na voljo tudi že pred desetimi leti).

Na dogodku je bilo kar nekaj besed posvečenih tudi zdaj že pet-letnemu sodelovanju Della in EMC, ki na področju podatkovnih siste-mov prinaša odlične rezultate obema partnerjema.www.dell.com, www.alldea.si, www.fmc.si

Dellove strežniške novosti

Računalnik po 100 dolarjev bliže resničnosti

Ko je pred letom dni Nicholas Negroponte, sicer ustanovitelj znamenitega laboratorija MIT Media Lab, oznanil načrt za prenosni računal-nik s ceno 100 dolarjev, namenjen zlasti dr-žavam v razvoju, je javnost pobudo podprla, vendar so le redki verjeli, da je načrt mogoče uresničiti. Neprofitna organizacija One LaptopPer Child (en prenosnik na otroka), ki bdi nad projektom, pa je zdaj prikazala delujoči proto-tip, ki je že razmeroma blizu končnemu izdel-ku. Računalnik je tudi oblikovno nenavaden,

saj so ga odeli v provoka-tivno oranžno barvo s šte-vilnimi dodatki in poteza-mi, ki so nenavadne v sve-tu računalništva.

Prototip nakazuje po-dobo končnega izdelka, vendar razvoj še ni kon-čan. Vgrajen je zaslon LCD z ločljivostjo 800 x 480 pik, za končno razli-čico pa načrtujejo višjo ločljivost, 1200 x 900. Hkrati z razvojem strojne opreme pospešeno poteka tudi prilagajanje programske, ki temelji

na Linuxu in odprti kodi. Red Hat je tako pripravil oklešče-no različico Fedora Linuxa, ki zdaj zavzema le 250 MB; s tem je mogoče izpolniti že-ljo, da bi bil prenosnik brez diskov. Kot pomnilnik bo upo-rabljen Flash RAM. Tekma za trg cenejših računalnikov po-

staja vse ostrejša, saj podobne projekte načrtu-jejo tudi Intel, AMD in Microsoft, pa tudi dru-gi manjši ponudniki.www.mit.edu

Page 12: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Monitor / julij-avgust 2006 17

NOVICE

V Las Vegasu se danes končuje konferenca JBoss World, prva po prevzemu JBossa s strani Red Hata, s katero si je podjetje zagotovilo finančne vire in mednarod-no podporo, ob tem pa ohra-nilo kar največ svoje izvirne filozofije, ki temelji na odprtikodi. V JBossu so razmišlja-li o javni ponudbi svojih del-nic, snubila so jih tudi števil-na druga podjetja, toda po-sel z Red Hatom obe strani ocenjujeta za uspeh.

Na konferenci je bi lo predstavljeno ogrodje za razvoj poslovnih programov JBoss Seam 1.0, ki gradi na zadnjih, poenostavljenih standardih J2EE, skupaj s predme-

ti za spletne vmesnike JSF 1.2, in prinaša arhitekturo SOA z elemen-ti “Web 2.0” tudi v svet javanskih programskih strežnikov. Projektni vodja Seam in ustanovitelj projekta Hibernate, Gavin King, ga je opi-sal z naslednjimi odlikami:

- razvoj, temelječ na EJB 3.0; vse v Seamu so lahki, drobno razčle-njeni predmeti POJO (Plain Old Java Object), vsi tudi zrna EJB;

- podpora Ajaxu; sejno zrno EJB 3.0 je mogoče poklicati neposred-no iz brskalnika s posebnimi, visokonivojskimi konstrukti, brez zapletov s predmetom XMLHttpRequest;

- podpora dverim, skladnim z JSR-168 (kot je, denimo, JBoss Portal);

- deklarativno upravljanje stanja (session management) in podpo-ra novemu rodu programov, ki vzdržujejo stanje;

- podpora poslovnemu upravljanju z JBossovim jBPM in avtomati-ziranim delovnim tokom.

www.jbossworld.comlabs.jboss.com/portal/jbossseam

JBoss World in Seam 1.0

NOVICEPROGRAMERSKE NOVICE

Monitor / julij-avgust 2006 17

AIM SDK za Mac OS X in LinuxAOL je razširil pobudo Open AIM s podpo-

ro klicem iz računalnika v računalnik in novim operacijskim sistemom, med drugim Mac OS X in Linuxu. Podjetje sicer samo ne namerava ši-riti odjemalca na druge platforme, a je možnost za to prepustilo neodvisnim skupinam razvijal-cev. Podprt je tudi sistem Pocket PC.

Open AIM je od ustanovitve marca letos pa do danes pritegnil 35.000 registriranih razvijal-cev, več kot 100.000 uporabnikov naprav AIM, na podlagi SDK pa je nastalo tudi pet novih od-jemalcev.developer.aim.com

Odprta koda mobilnega brskalnika

V želji po večjem poenotenju uporabniških vmesnikov prenosnih naprav, katerih vse po-membnejši element predstavlja spletni brskal-nik, je Nokia sprostila kodo lastnega brskalnika za podlago S60, ki jo uporabljajo številni sodo-bni mobilniki in tudi druge prenosne naprave.

Natančneje, Nokia je sprostila kodo ogrod-ja S60 WebKit in referenčno uvedbo uporabni-škega vmesnika, s katerima je na voljo popol-noma delujoč brskalnik za operacijski sistem Symbian, vendar ne tudi celotne kode lastne-ga brskalnika, ki ima še nekaj dodatnih zmož-nosti. Seveda pa nam objavljena koda omogoča zelo hiter razvoj lastnih, posebej prilagojenih brskalnikov za mobilne naprave. Ogrodje teme-lji na gradniku KHTML, delu projekta namiz-ja KDE, ki ga je za svoj spletni brskalnik Safari že izkoristil Apple, uporablja pa ga seveda tudi Konqueror. Poleg tega S60 WebKit ponuja še ne-kaj posebnih zmožnosti, pomembnih za mobil-nike, kot je npr. poseben pregled strani (overvi-ew), s katerim lahko uporabnik učinkovito pre-gleduje obsežnejše strani na majhnem zaslo-

nu naprave. Ogrodje podpira vse pomembnejše spletne standarde, kot so CSS, XHTML, javasc-ript in celo SVG. Kot tak je že v izhodišču nared za programe, ki izkoriščajo asinhrono izmenja-vo podatkov (Ajax). Modularna zgradba ogrodja omogoča tudi razvoj dodatkov, kot sta izvajal-no okolje za javo ali predvajalnik za Flash.

Ogrodje je na voljo pod dovoljenjem BSD, ki je zelo liberalno. V Nokii zato pričakujejo, da bodo številna podjetja in posamezniki na njihovi podlagi zgradili spletne brskalnike za kar največje številno mobilnikov in s tem na njih vzpostavili novo, razširjeno podlago, ki bo omogočila razcvet novega rodu mobilnih splet-nih aplikacij. opensource.nokia.com/projects/S60browser/www.s60.com/business/productinfo/application-sandtechnologies/webrowser

Script#

Kot je zadnje čase že v navadi, je na sve-žo Googlovo napoved takoj odgovoril tudi Microsoft. Inovativno in izjemno uporabno orožje spletnih razvijalcev, GWT (Google Web Toolkit), bo dobilo odgovor v Microsoftovem Script#. GWT je nabor orodij, ki omogočajo pro-gramerjem v javi, da že razvito kodo enostav-no odprejo s spletnim vmesnikom, ki podpira danes nadvse priljubljeni Ajax. Zaradi posebne-ga prevajalnika je treba zgolj ustrezno označiti javansko kodo, GWT pa izdela ustrezne datote-ke HTML z vključeno strnjeno kodo javascript, ki omogoča mnogo prijetnejšo uporabniško iz-kušnjo. Java je z GWT pridobila zmogljiv adut, kar jo spet uvršča drobec nad Microsoftovim ogrodjem .net in jezikom C#.

Tudi Microsoftov odgovor, če je verjeti obja-vi v avtorjevem spletnem dnevniku, je nastal kot ljubiteljski projekt v prostem času, ki ga je zakrivil Microsoftov spletni arhitekt Nikhil

Kothari. Čeprav so podrobnosti o novem orod-ju za ogrodje .net še skope, lahko predvideva-mo, da bo Script# za C# natančno to, kar je GWT za javo: preprost skriptni ali označevalni jezik in poseben prevajalnik, s katerim je mo-goče programe, razvite v jeziku, ki ga dobro ob-vladamo, hitro odpreti v svet dinamičnih splet-nih programov, ki danes zahtevajo Ajax.www.nikhilk.net/ScriptSharpIntro.aspx

WinFX je .NET 3.0

S. “Soma” Somasegar, podpredsed-nik Microsoftovega oddelka Developer Division, je v svojem blogu potrdil, da se bo ogrodje WinFX uradno preimeno-valo v .NET Framework 3.0. Novo razli-čico nabora programskih vmesnikov bo Microsoft predvidoma predstavil skupaj z Visto, na voljo pa bo tudi za Windows XP in Windows Server 2003.

Ogrodje sestavljajo št ir je č leni. Windows Presentation Foundation (prej Avalon) je nov podsistem uporabniške-ga vmesnika in API, osnovan na XML, .NET in vektorski grafiki. WindowsCommunication Foundation (prej Indigo) je sporočilni sistem, ki omogoča podoben način lokalne in oddaljene komunikacije med aplikacijami kot med spletnimi sto-ritvami. Windows Workflow Foundationomogoča avtomatizacijo delovnih postop-kov, Windows CardSpace (prej InfoCard) pa varno shranjevanje digitalnih identi-tet.

.NET Framework 3.0 bo še vedno vse-boval Common Language Runtime 2.0, ki je že danes na voljo v okviru .NET Framework 2.0.www.microsoft.com

Page 13: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

18 Monitor / julij-avgust 2006

NOVICE

GOOGLE READER TUDI ZA MOBILNE TELEFONEGoogle je predstavil novo raz-ličico bralnika za spletne novi-ce v zapisu RSS, ki je prilagoje-na prikazu na mobilnih telefo-nih. Spletne novice in vire pri-pravimo preprosto na oseb-nem računalniku z navadno raz-ličico Google Readerja, mobil-na izvedba pa poenostavi be-sedila, ki se prikazujejo na mo-bilnem telefonu. Spremenjen je tudi sistem za navigacijo med novicami, ki omogoča dostop do vsebin s čim manjšim števi-lom klikov.www.google.com/reader/m

DELL IZBOLJŠUJE GRAFIČNE DELOVNE POSTAJEDell je predstavil nove mode-le grafičnih delovnih postaj Precision, ki bodo od 50 do 150 % zmogljivejše od predhodnih generacij izdelkov. Nove delovne postaje Precision 490 in 690 te-meljijo na procesorjih Intel Xeon z dvojnimi jedri, diskih z vmes-niki SAS (Serial SCSI) ali SATA, najzmogljivejši model pa je mo-goče razširiti z dvema grafični-ma karticama nVidia, ki komuni-cirata prek vodila SLI. Poleg tega je mogoče v računalnik vgradi-ti do 16 modulov DIMM, s čimer lahko pomnilnik razširimo do ve-likosti 64 GB (32 GB pri modelu Precision 490).www.dell.com

GOOGLE BROWSER SYNCGoogle je predstavil razširitev za Firefox, ki omogoča sinhro-nizacijo osebnih nastavitev br-skalnika med različnimi raču-nalniki, s katerimi brskamo po spletu. Google Browser Sync poenoti zaznamke, zgodovino, shranjena gesla in prejete pi-škote med vsemi računalniki, v katere ga namestite.Zapomni si tudi, katere zavihke in okna ste imeli odprte, ko ste imeli nazadnje opravka z brskal-nikom, in vam omogoča, da jih spet odprete. www.google.com/tools/firefox/browsersync/

30 POSNETKOV NA SEKUNDOMicron Technology bo prihod-nje leto ponudil silicijev čip za kompaktne digitalne fotoa-parate z ločljivostjo 8 mega-pik. Uporabniki bodo lahko v eni sami sekundi posneli de-set fotografij pri najvišji ločlji-vosti oz. 30 fotografij na sekun-do pri ločljivosti dveh megapik. Čip bo omogočal tudi zajema-nje videa visoke ločljivosti v for-matu 720 p.www.micron.com

GLASBA PREK WI-FIMusicGremlin MG-1000 je nov glasbeni predvajalnik, ki za pre-nos glasbe uporablja neposred-no brezžično internetno poveza-vo z lastno glasbeno prodajalno MusicGremlin.Predvajalnik ima dvopalčni za-slon, disk z zmogljivostjo 8 GB in radijski sprejemnik, obljublja deset ur avtonomije, stane pa 300 dolarjev. Je podobnih mer kot prvi rod iPodov, ima tudi vra-ta USB 2.0, brezžični vmesnik pa podpira le 802.11b.Glasbo lahko prenašamo za 15 dolarjev na mesec. Omogočena je izmenjava skladb s prijatelji, ogledamo pa si lahko tudi pre-nose drugih uporabnikov glas-bene trgovine.www.musicgremlin.com

Na kratko

Leta 1999 si je mladenič po imenu Boris Voglar, razočaran, ker ni našel primernega video predvajalnika, sprogramiral kar svo-jega. Rodil se je BSplayer. Zaslovel je v tre-nutku, zlasti v neangleško govorečih drža-vah, saj je imel prvi vgrajeno dovršeno pod-poro podnapisom.

Danes, sedem let pozneje, ga v svojih ra-čunalnikih uporablja že 60 milijonov ljudi po vsem svetu, preveden pa je v 25 jezikov. Prav zato so v podjetju Webtech sklenili ko-vati železo, dokler je vroče, in nastala je različica 2.0. Domača stran je opolnoči 8. junija dobesedno počenila pred navalom vseh tistih, ki

so si novost želeli preizkusiti. Sicer pa podjet-je Webtech skupaj z družbo Infinity in sku-pino Siddharta načrtuje večpredstavne dve-ri. Jeseni naj bi bil na voljo tudi predvajalnik BS.Mobile, namenjen mobilnim telefonom in ročnim računalnikom, resno pa razmišljajo tudi o različici za Linux in MacOS. Plačljiva različica BS.Playerja Pro z nekaj več funkci-jami je na voljo po 29,99 evra, pri zastonj-ski pa se bodo uporabniki morali sprijazni-ti z vgrajenim posrednikom reklamnih spo-

ročil. Adwarom, skratka.www.bsplayer.com

BS.Player 2.0

Novi Googlovi zemljevidiGoogle je predstavil obilo novosti v elek-

tronski kartografiji: Google Earth 4 Beta, kije odslej na voljo tudi za Linux, novo različi-co orodja za 3D-modeliranje SketchUp, podporo »geokodiranju« v Google Maps in Google Maps za poslovno rabo, plačljivo storitev za podjetja, ki želijo v svoje spletne strani in interne aplika-cije vgraditi tehnologijo Google Maps.

Google 4 Beta prinaša nov uporabniški vmesnik, ki je preprostejši in bolj pregleden. Podprt je prikaz 3D-modelov s teksturami, tudi tistih, ki jih na novo ustvarimo z Google SketchUp. Pokrita je štirikrat večja površina Zemlje kot v prejšnji različici, precej izboljšav pa je deležna tudi podpora KML.

Nova različica Google SketchUp je na voljo tudi za Mac OS X in omogoča izvoz 3D-modelov s teksturami v 3D Warehouse in Google Earth, tako da bo vaš navidezni svet še bolj resničen. Google Maps API je postal še bolj uporaben z »geokodiranjem«, ki omogoča prikaz do ulic na-tančnih delov zemljevidov na spletnih straneh tretjih oseb. Zaenkrat so podprte ZDA, Kanada, Japonska, Francija, Italija, Nemčija in Španija.

Google Maps for Enterprise je ugledal luč sveta ravno na Googlov Geo Developer Day. Podjetjem in vladnim organizacijam omogoča npr. prikaz lokacij strank in poslovnih partnerjev, slednjim pa iskanje lokacij podjetij. Pri tem so na voljo vse priljubljene lastnosti storitve Google Maps, kot je premikanje po zemljevidih z miško in prikaz satelitskih posnetkov. Storitev stane 10.000 do-larjev in več.maps.google.com, earth.google.com

Tiskanje s tekočim gelomPodjetje Nashuatec je ubralo novo pot

na področju tiskanja s predstavitvijo ti-skalnikov, ki uporabljajo tehnologijo te-kočega gela. Inovativna tehnologijo zago-tavlja zelo hitro sušenje, omogoča stan-dardno barvno tiskanje na obe strani s praktično enako hitrostjo kot pri tiskanju samo na eno stran in nižje stroške lastni-štva. Novi barvni tiskalniki Gelprinter GX 3000, GX 3050N in GX 5050N so namenje-ni individualni in omrežni rabi, ponujajo tudi visoko hitrost tiskanja do 30 strani na minuto, funkcija Level Colour pa omogo-ča izdelavo barvnih dokumentov po prak-tično enaki ceni kot pri črno-belih odtisih. Model GX 3000 je vstopni v novi druži-ni tiskalnikov, ponuja pa le vmesnik USB. Zmogljivejša modela GX 3050N in GX 50-50N sta omrežna, največji pa ima zmož-nost obvladovanja do 750 listov papirja. V zmogljivejša modela je vgrajen tudi jezik PCL5c/6, ki zagotavlja visoko združljivost s trenutnimi aplikacijami.www.nashuatec.com

Page 14: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

20 Monitor / julij-avgust 2006

NOVICE

Dell je v Sloveniji z manjšo zamudo predstavil nov, tret-ji rod prenosnikov Dell Latitude in mobilnih delovnih po-staj Precision. Vanj so zajete številne novosti, ki po bese-dah regijskih predstavnikov družbe temeljijo na tržnih raz-iskavah oziroma potrebah kupcev. Vgrajene inovacije so povzeli z izrazi vzdržljivost, povezljivost, varnost in upo-rabnost.

Občutljivo vsebino prenosnikov varuje ohišje iz mag-nezijeve zlitine, disk pa počiva na posebnih blažilnikih tresljajev, ki naj bi za 10 odstotkov povečali varnost po-datkov (tega ne gre zamenjevati s tehnologijo, ki jo pre-more Lenovo in ki ob tresljajih »parkira« glave v diskih). Novosti prinaša tudi programski paket Quickset. Po novem je mogo-če shranjevati profile lokacij, kjer smo pogosto s prenosnikom. Ta ob

priklopu v omrežje sam zazna lokacijo in prila-godi shemo napajanja, nastavitve tiskalnikov ipd. Novost je tudi Wi-fi catcher – posebna tip-ka na zunanji strani ohišja –, ki zna sam po-iskati najmočnejšo in najzanesljivejšo brezžič-no povezavo.

Ne nazadnje omenimo še tipalo osvetljeno-sti okolja, ki sam prilagodi osvetljenost zaslo-na okolici. Predstavniki Della so še poveda-li, da v prihodnosti še ne načrtujejo prodaje brez posrednikov v Sloveniji, prav tako njiho-vi programski paketi – razen Microsoftovih

– ne bodo na voljo v Slovenščini.www.dell.com, www.fmc.si, www.alldea.si

Novosti pri Dellu

1. februarja je na slovenskem trgu začela delovati podružnica ene-ga večjih evropskih distributerjev računalniške opreme, DNS Slovenija d.o.o. Podjetje, ki ima zaenkrat dva zaposlena, je pri nas začelo tržiti Sunove strežnike Opteron in izdelke podjetij VmWare in Checkpoint, v kratkem pa naj bi v svojo prodajno paleto dodalo še izdelke Symanteca in Hitachi Global Storaga. Podjetje naj bi se odlikovalo predvsem s hi-trim odzivom na potrebe strank, saj naj bi naročene izdelke dobavili v največ 48 urah. DNS končnim kupcem ne prodaja, na tiskovni kon-ferenci pa so se predstavili partnerjem in novinarjem.

Matično podjetje DNS, ki je stoodstotni lastnik slovenske podru-

žnice, je navzoče v 17 državah srednje in vzhodne Evrope, širitev na jugovzhod pa je trenutno prednostna naloga podjetja, saj je letos že odprlo tudi podružnico na Hrvaškem, v kratkem pa bo vstopilo tudi na romunski in bolgarski trg. Podjetje s sedežem v Nemčiji ima več kot 200 zaposlenih, slovenska podružnica pa se pri poslovanju opira predvsem na avstrijsko, kjer je tudi sedež regije.

V sklopu DNS deluje tudi hčerinsko podjetje Internet Security AG. Gre za enega večjih distributerjev varnostne programske opreme, nji-hova prodajna paleta pa je že na voljo tudi pri nas.www.dns-slovenija.si

Novi distributer na slovenskem trgu

17,7%

12,6%

23%

10,7%

9,4%

75,8%

24%

0,2%

9%6,5%

41,4%

10,6%

6,8%6,5%

45,8%

Največji prodajalci osebnih računalnikov pri nas

Podatki veljajo za Slovenijo, prvo četrtletje 2006.

Število prodanih računalnikovHewlett-Packard 17,7%Comtron 12,6%Lenovo 10,6%Fujitsu Siemens 6,8%Acer 6,5%drugi 45,8%

Vrednost prodanih računalnikovHewlett-Packard 23%Lenovo 10,7%Comtron 9,4%Fujitsu Siemens 9%Dell 6,5%drugi 41,4%

Vir: IDC

Porazdelitev procesorskih družin

Podatki veljajo za Slovenijo, prvo četrtletje 2006.

Število prodanih računalnikovIntel 75,8%AMD 24%drugi 0,2%

Vir: IDC

Shuttle za domači kinoPodjetje Shuttle, znano po svojih miniaturnih

računalnikih XPC, je predstavilo nove modele ra-čunalnikov, ki so lahko odlična osnova za domači kino. Model XPC M2000 je računalnik v obliki Hi-Fi komponente, ki sodi med zmogljivejše sisteme v tem razredu. Vgrajen je procesor Intel Core Duo s taktom 1,83 GHz, pomnilnik je 512 MB, za gra-fiko pa skrbi kartica Nvidia GeForce 7600 z 256

MB RAM. Tu so še osemkanalna zvočna kartica, gigabitni in brezžični omrežni vmesnik, 250 GB disk SATA2, zapisovalnik DVD in bralnik pamet-nih kartic. Vse skupaj podpira Intelovo specifika-cijo, za priključitev na projektorje pa ima kompo-nentni izhod. Komplet dopolnjujejo brezžična tip-kovnica s krmilno kroglico in daljinski upravljal-nik. Cena še ni določena.www.shuttle.com

Page 15: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Monitor / julij-avgust 2006 21

NOVICE

Podjetje Cisco Systems Slovenija je na novinar-ski konferenci, na kateri so predstavili poslovne rezultate pretekle jese-ni, prikazalo tudi novo-sti v kadrovski zasedbi podjetja ter nekaj novih izdelkov, ki so ali bodo v kratkem na trgu.

Podjetje Cisco je v tretjem četrtletju prete-

klega leta doseglo 15,6 % rast; to je 10 % več od siceršnje rasti v pa-nogi v tem obdobju. V slovenski podružnico pa so dosegli kar 30 % rast. Pred kratkim je na čelo slovenske podružnice stopil nov direktor, Anton Petrič, ki napoveduje nadaljnjo rast podružnice (30–40 %) v na-

slednjem letu. Še bolj zanimiva pa je bila napoved, da naj bi slovenska podružnica v naslednjih 18 mesecih kar potrojila ekipo.

Srečanja se je udeležil tudi Istvan Papp, generalni direktor Cisco Systems za jugovzhodno - Adriatic regijo in napovedal nadaljnjo širi-tev družbe na trge držav nekdanje Jugoslavije. Tako v naslednjih ted-nih načrtujejo odprtje novih poslovnih prostorov v Skopju in v Bosni in Hercegovini, saj menijo, da trgi te regije skrivajo še veliko neizko-riščenega potenciala.

Na področju strojnih rešitev je novosti manj. Novost je Cisco ASA 5550 (Adaptive Security Appliance), ki dopolnjuje družino zmogljivih varnostnih naprav za velika podjetja in ponudnike storitev. Zanimiva novost je tudi naprava Wireless Location Appliance 2710, ki omogo-ča lociranje in upravljanje več tisoč uporabnikov Wi-Fi (prenosniki, brezžični VoIP telefoni…) znotraj celotne brezžične infrastrukture WLAN.www.cisco.si

Novosti iz Cisco Systems Slovenija

Microsoft napoveduje novo orodje za poslovno inteligenco

Microsoft je napovedal nov izdelek s podro-čja poslovne inteligence, ki temelji na tehnolo-gijah nedavno kupljenega podjetja ProClarity. Strežnik Microsoft Office PerformancePointServer 2007 je namenjen podpori upravljanju uspešnosti v velikih in srednje velikih podjet-jih. Orodje omogoča merjenje, upravljanje in usklajevanje dejavnosti s strategijo podjetja in s tem izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti. PerformancePoint Server 2007 je sestavni del širše vizije Microsofta na področju poslovnega poročanja, s katero želijo to skupino orodij pri-bližati vsakomur v podjetjih.

Rešitev temelji na skladiščih podatkov, pri-pravljenih s strežnikom Microsoft SQL Server

2005, ki ponuja platformo za integracijo in pre-oblikovanje podatkov, analitične poizvedbe, iz-račune ter rudarjenje podatkov. Hkrati se re-šitev povezuje s sistemi ERP, iz katerih lah-ko združuje podatke v enotno skladišče, na-menjeno poročanju. PerformancePoint Server 2007 ponuja zmožnosti za upravljanje uspeš-nosti na različnih področjih, skupaj s finanč-nimi oddelki, vodenjem poslovanja, prodajo, trženjem in kadrovsko službo. V enem izdel-ku ponuja vsa orodja, potrebna za upravljanje uspešnosti, kot so spremljanje poslovnih kazal-cev uspešnosti, analitika, načrtovanje, določa-nje sredstev in napovedi.

Orodje omogoča modeliranje poslovanja z modulom Business Modeler, ki je namenjen predvsem poslovnim analitikom. Ti lahko svo-je poznavanje poslovanja uporabijo za nepo-

sredno upravljanje vlog, delovnih tokov in in-formacij. Business Modeler uporabnikom omo-goča, da prilagodijo strežnik PerformancePoint tudi brez posredovanja strokovnjakov za infor-macijsko tehnologijo.

Hkrati sodi v širšo družino izdelkov OfficeSystem in se tesno povezuje z drugimi izdel-ki, kot so Excel, Outlook in MS SharePoint. Rešitev PerformancePoint Server bo uporabi-la tudi skupina Microsoft Business Solutions in prilagodila aplikacijo specifičnim potrebamuporabnikov poslovnih sistemov Microsoft Dynamics. Program trenutno še razvijajo, preizkusne faza se bo začela to jesen, sploš-na dostopnost pa je predvidena za sredino leta 2007.www.microsoft.com

Page 16: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Majzelj zapušča Mobitel

Nadzorni svet Mobitela je od-poklical direktor-ja družbe Antona Majzlja. Razlog za odstavitev so raz-hajanja v pogle-dih na pr ihod-nost Mobitela in skupine Telekom S loven ije med vodstvom Telekoma in dosedanjim direk-torjem njegovega hčerinskega podjetja, Mobitela.

Namesto Majzlja je nadzorni svet za čas do imenovanja novega direktorja družbe na čelo podjetja imenoval Bojana Dremlja, predsednika uprave Telekoma Slovenije. Ta je po seji povedal, da je Majzelj »oče slo-venske mobilne telefonije«.www.mobitel.si

Tuš mobil – novi ponudnik mobilne telefonije

Slovenski trg mobilne telefonije je bogatejši za novega mobilnega operaterja. Na to tehnološko konkurenčno področje vstopa trgovsko podjetje Energotuš, znano zlasti po široki verigi trgovin Tuš. V ta namen so od družbe Western Wireless International d.o.o., znane po blagovni znamki Vega, kupili GSM frekvence in preostalo infrastrukturo, ki je ostala po prodaji omrežja družbam Mobitel in SiMobil. Novi ponudnik se bo imenoval Tuš mobil d.o.o., v dogovoru z Agencijo za poš-to in elektronske komunikacije RS pa bo prenos frekvenc začel veljati 1. junija 2006.

Tuš mobil namerava začeti tržiti svojo ponudbo in pakete mobilnega telefoniranja konec letoš-njega leta. Na vstop v mobilno telefonijo se je, kot kaže, Skupina Tuš pripravljala že nekaj časa. V sklop temeljitih priprav na področje sodobne informacijske tehnologije sodi tudi visoka dokapi-talizacija družbe Iskraemeco Kranj, ki bi tako lahko že v kratkem poleg trenutne proizvodnje po-stala komunikacijski, razvojni in logistični center, pravzaprav novi steber za informacijsko teh-nologijo v Skupini Tuš. Direktor družbe Tuš mobil je Marko Fujs, podjetje pa je že sklenilo dogo-vor z Mobitelom o uporabi njegovega omrežja.www.tus.si

Telekom Slovenije je predal v upora-bo novo 10-gigabitno ethernetno poveza-vo med Mariborom in Ljubljano. Gre za prvo tovrstno povezavo, ki je del projekta izgrad-nje IP hrbteničnega omrežja, začetega lani je-seni, ki bo omogočala ethernetni priključek na Telekomovo hrbtenico tako rezidenčnim uporabnikom kot tudi drugim operaterjem. Projekt se bo nadaljeval z nadgradnjo in zago-tavljanjem tako zmogljivih povezav z drugimi regijskimi vozlišči na skupno 103 lokacijah. Od tega je na 33 lokacijah predviden dostop ADSL in ethernet, na 21 lokacijah zgolj ADSL in na 49 lokacijah samo ethernet. To pomeni skupaj 82 lokacij, kjer bo mogoč ethernetni priklop na hrbtenično IP omrežje Telekoma Slovenije.

Telekom Slovenije ob tem načrtuje tudi vzpostavitev desetgigabitne mednarodne pove-zave z Nemčijo; vzpostaviti jo nameravajo v prihodnjih dneh.www.telekom.si

10 gigabitov med Ljubljano in Mariborom

TELEKOMUNIKACIJSKE NOVICENOVICE

22 Monitor / julij-avgust 2006

Si.mobil 100 % avstrijski

Mobilkom austria je po nakupu preostalega manjkajočega deleža od Medaljona in Iskratela postal stoodstotni lastnik mobilnega operater-ja Si.mobil. Za 7,812-odstotni delež so odšteli 12,6 milijona evrov.

Že od decembra 2001 naprej je imelo pod-jetje v lasti 75 % podjetja plus eno delnico, od decembra 2005 pa je začelo kupovati preosta-lih 25-odstotkov minus ene delnice za skupni znesek 39,6 milijona evrov.

S popolnim prevzemom Si.mobila je mobil-kom austria postal stoodstotni lastnik še za-dnje mednarodne družbe v srednji in jugovz-hodni Evropi, v katero je vstopil. Še naprej na-meravajo krepiti svojo navzočnost v tem delu Evrope in nadaljevati širitveno strategijo. www.simobil.si

Gostovanje WLAN

Mobitel bo od 15. junija naprej naročni-kom Mobitel GSM/UMTS omogočal gostovanje WLAN pri tujih operaterjih na več kot 4800 vstopnih točkah v 36 državah sveta. Znesek uporabe storitve bodo uporabniki poravnali z rednim mesečnim računom za storitve mobil-nih telekomunikacij, obračunal pa se bo sklad-no s cenikom za operaterja, v omrežju katere-ga bo uporabnik gostoval.

Gostovanje WLAN bo zaščiteno z uporabo gesla, ki ga bo uporabnik pridobil prek sporo-čila SMS. V promocijskem obdobju do 15. juli-ja bo Mobitel naročnikom ponudil brezplačno uporabo brezžičnega internetnega dostopa na katerikoli vstopni točki v tujini v omrežju ope-raterja, s katerim ima družba sklenjen spora-zum o gostovanju WLAN, do skupno največ 24 ur uporabe.www.neowlan.netwww.mobitel.si

» Vodja Telekomovega projekta Sreta Marić sim-bolično vzpostavlja desetgigabitno povezavo Ljubljana–Maribor.

Šest kandidatov za WiMAX

Šest ponudnikov se je prijavilo na marčev-ski javni razpis APEK za podelitev dveh licenc WiMAX. Agencija za pošto in elektronske komu-nikacije bo do konca poletja sporočila, katerima dvema kandidatoma bo dodelila po eno radijsko frekvenco za fiksni brezžični sistem dostopa zaobdobje deset let na območju Slovenije.

Prijavili so se Telekom Slovenije, Stelkom, TOK, Simobil, Wimax Telecom (Avstrija) in Nexcom Telecommunications (ZDA). Podjetje TOK, ki na razpisu, sodeč po pisanju Financ, sodeluje v na-vezi z Voljatelom, naj bi oddalo nepopolno ponudbo in bo najbrž izločeno. Najboljšo ponudbo je oddal Stelkom, in sicer 140 milijonov.

V razpisnih pogojih je med drugim navedeno, da ima ponudnik od prejema pogodbe na voljo tri leta, da ponudi storitve fiksnega brezžičnega dostopa do interneta, in sicer na območju, ki ob-sega vsaj 60 odstotkov slovenskega prebivalstva, od tega vsaj eno tretjino na podeželju.www.wimaxforum.org

Page 17: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

24 Monitor / julij-avgust 2006

NOVICE

Acer je na tiskovni konferenci predstavil poslovanje v prvem četrtletju letošnjega leta v re-giji EMEA (Evropa, Srednji vzhod in Afrika). S prodajo 1,23 milijona prenosnih računalnikov je podjetje doseglo največji tržni delež (18,4 %), kot celotna blagovna znamka pa z 9,2-odstot-nim tržnim deležem in 1,7 milijona prodanih enot tretje mesto.

V 15 evropskih državah je Acer najuspešnejša blagovna znamka. V Sloveniji sicer s 16 od-stotki zaseda drugo mesto, a namerava še letos povečati tržni delež na 20 odstotkov. Tako bodo v drugi polovici leta predstavili serijo novih izdelkov pod skupno tržno znamko Acer Empowering Technology.www.acer.com

Uspešen začetek leta za Acer

Dell je na Irskem pripravil tiskovno konferenco za evropske novi-narje, na kateri so razgrnili svojo strategijo na tiskalniškem področju

in predstavili nekaj novih tiskal-nikov. Ponudba laserskih mode-lov je prenovljena, novo pa je tudi lastno orodje za nadzor tiska prek omrežja. Prva no-vost je barvni laser Dell Laser Printer 3010cn, ki natisne 25 črno-belih strani na minuto, v ZDA pa stane le 380 dolar-

jev. Večjim delovnim skupinam je namenjen model 5110cn, ki zmo-re tiskati do 35 barvnih in 40 črno-belih strani na minuto, osnov-ni model pa stane 1000 dolarjev. Nova sta tudi omrežna črno-bela laserja 5210n in 5310n, ki tiskata s hitrostjo do 50 strani na minu-to, novo ponudbo pa zaokrožuje večfunkcijska laserska naprava 18-15dn s ceno 430 dolarjev. Dell je obenem predstavil novo program-sko opremo OpenManage Printer Manager, ki omogoča omrežni nad-zor tiskalnikov, med drugim pa vsebuje podporo funkciji ColorTrack, s katero lahko upravitelji omejijo količino barvnega tiska posamez-nim uporabnikom.www.dell.com

Prenova laserjev Dell

Največji e-papirLG.Philips je prikazal delujoč prototip

doslej največjega elektronskega papirja oziroma upogljivega zaslona s tehnologi-jo E Ink. Največji elektronski papir doslej meri po diagonali 14,1 palca in omo-goča prikaz slike z ločljivostjo 1280 x 800 pik. Ob tem so povečali tudi šte-vilo različnih si-vin, ki jih zna pri-kazati zaslon, in si-cer s 4 na 16. Hkrati se je izboljšal odzivni čas, ki se je zmanjšal s 500 na 300 ms. Po zdajšnjih načrtih naj bi elektronski papir te velikosti začeli prodajati leta 2008.www.lgphilips-lcd.com

Linux po Oraclu

Čeprav so se napovedi o uradni Oraclovi distribuciji priljubljenega Linuxa zaenkrat izkazale za neresnične, pa je ta programerski velikan vendarle ponudil nekaj podobnega. S programom Oracle Validated Configurations je določil popolne strojne in programske sestave za vzpostavi-tev delujočega sistema z Linuxom kot operacijskim sistemom in Oraclovo poslovno programsko opremo. Specifikacije konfiguracij zajemajo prav vse, od računalnikov, sistemov za shranjevanjepodatkov, omrežnih gradnikov do sistemske in namenske programske opreme.

Oracle je že ponujal certificiranje sistemov za lastno programsko opremo, vendar je bil ta po-stopek po njihovih besedah prezapleten in preveč podroben. Z novo pobudo se želijo približati šir-šemu krogu uporabnikov, ki jih mika uporaba alternativnega operacijskega sistema, vendar niso prepričani, ali bi bili sposobni vzpostaviti popolnoma delujoč skupek strojne in programske opre-me. Konfiguracije so na voljo na Oraclovih spletnih straneh, skupaj z izidi preizkušanja in namigikončnim uporabnikom. Ker Oraclova programska oprema ne slovi ravno kot najmanj sistemsko zahtevna, bodo pripravljene konfiguracije najverjetneje primerne še za marsikatero nalogo.

Oracle je pri preverjanju konfiguracij pripravil tudi številne popravke za jedro Linuxa, ki so bili po-sredovani njihovim vzdrževalcem za vgradnjo v sistem. Oraclu so se pri pobudi kot partnerji pridru-žili še Dell, EMC, HP, IBM, Network Appliance, Intel, AMD, Red Hat, Novell, Emulex in QLogic. Glede lastne distribucije pa pri Oraclu še vedno molčijo, čeprav poudarjajo, da uporabniki njihove program-ske opreme v sistemih z Linuxi Red Hat, Novell ali Asianux uživajo popolno podporo že zdaj. www.oracle.com/technology/tech/linux/validated-configurations/

Nvidia GeForce 7950 GX2

Nvidia je predstavila novo grafično karti-co GeForce 7950 GX2, ki uporablja dva gra-fična procesorja in je ta hip najzmogljivejšigrafični podsistem na trgu. Kartica uporab-lja dva procesorja GeForce, s katerima dose-ga hitrost obdelave kar 78,8 GB/s in zmožnost zapolnjevanja 24 milijard texlov na sekundo.

V ta namen ima kar 1 GB speciali-ziran pomnilnik, ki ga souporablja-ta oba procesorja. Na kartici sta dva izhoda DVI, s katerima lahko krmi-limo do dva monitorja z ločljivost-jo do 2560 x 1600 pik. Cena je primerna zmogljivosti, saj bo treba za kartico odšteti vsaj 600 evrov. Tistim, ki jim

to ne bo dovolj, v podjetju Nvidia obljubljajo poznejšo dopolnitev gonilnikov, s katerimi bo mogo-če krmiliti do dve kartici, združe-ni prek sistema SLI. Tako bodo v grafiko »vpreženi« kar štirje gra-fični procesorji.

www.nvidia.com

Page 18: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Monitor / julij-avgust 2006 25

NOVICE

Pirati se ne dajoŠvedska policija je zaprla spletno stran

ThePirateBay.org, ki je veljala za enega izmed največjih iskalnikov datotek .torrent, prek ka-terih so se lahko uporabniki nezakonito pre-bili do glasbe, filmov in programske opreme.Najpomembnejši iskalnik datotek za sistem BitTorrent je postala kmalu zatem, ko je bila leta 2004 zaprta (slovenska) stran SuprNova.org.

Več kot 50 predstavnikov oblasti je odkrilo deset lokacij, zaseglo računalnike in pridržalo tri ljudi. Predstavniki zabavne industrije so že pozdravili to dejanje švedskih oblasti.

Že dan zatem je bilo jasno, da se lastniki podjetja, ki so tudi poglavitni skrbniki The Pirate Baya, ne bodo zlahka predali. Napadli so strežnik policije, da je kmalu postal nedo-stopen, svojo stran pa so preselili v nove strež-nike in predstavili »krivico«, ki se jim je zgo-dila.

Že od prvih dni iskalnika njegovi lastniki namreč trdijo, da ne kršijo švedske zakonoda-je, saj obiskovalce le usmerjajo do spornih da-totek, sami pa jih ne gostijo. Zapisali so, da bo stran spet obratovala v dnevu ali dveh.

In natanko to se je tudi zgodilo. Strežniki so zdaj na Nizozemskem, zbirališče torrentov pa znova obratuje. www.thepiratebay.org

PC v vtičnici

Newcastlesko podjetje Jade Integration bo sredi meseca predstavilo enega najmanj-ših lahkih odjemalcev. Jack PC bomo priklopi-li v vtičnico, ki se ji bo natančno prile-gal. Čeprav bo maj-hen, bo imel vso po-trebno elektroniko, da bo lahko delo-val kot računalnik z nizko oz. srednje nizko porabo elek-trične energije.

Poganjal ga bo procesor AMD RISC, ki je enakovreden proce-sorjem x86 s frekvenco 1,2 GHz. Omogoča po-rabo vsega pet wattov energije, zato so stroški rabe nizki in oddaja malo toplote. Na prednji strani so vrata VGA, štiri vrata USB ter zvoč-ni vhod in izhod.www.jadeintegration.com

Page 19: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

26 Monitor / julij-avgust 2006

PREIZKUSIWindows Vista beta 2Windows Vista bi moral konec leta priti do uporabnikov. Kot kaže, so njegove lastnosti končno zacementirane.

Google AnalyticsNatančno in inteligentno pregledovanje spletnih dnevniških datotek je lahko ključno za uspeh podjetja. STRAN 29 STRAN 30 STRAN 34

renose nogometnih tekem je bilo mo-goče (oziroma je, če tole berete pred fi-nalom, še vedno mogoče) spremljati v nekaterih gostinskih lokalih in trgov-

skih središčih po vsej Sloveniji, televizijo viso-ke ločljivosti pa so na veselje vseh sodelavcev Monitorja (še bolj pa onih pri sestrski Mladini) »napeljali« tudi v naše uredništvo.

1080i

Televizijski prenosi, ki jih Siol dobiva od EBU prek satelita Astra oziroma satelitskega kana-la Euro 1080, so v ločljivosti 1080i. Prepleteno slika z ločljivostjo 1920 x 1080 pik sicer pod-pirajo vsi televizorji in projektorji, označeni s HD Ready (in tudi številni starejši modeli, ki te

oznake še nimajo), a le zelo redki v popolno-sti. Mi smo preizkusili oba tovrstna televizorja, ki ju je trenutno sploh mogoče dobiti pri nas, 94-centimetrska Benq DV-3750 (ki smo ga si-cer predstavili v aprilskem Monitorju) in Philips 37PF9830.

V lokalih, kjer so predvajali nogometne tek-me v visoki ločljivosti, so večinoma uporabljali večje plazemske televizorje, ki so sicer priprav-

ljeni za HD, a ločljivosti 1080i ne podpirajo v celoti. Njihova ločljivost je namreč največkrat 1024 x 768 ali 1024 x 1024 pik. Kakovost slike je sicer tudi v tem primeru neprimerno boljša od klasičnega televizijskega prenosa, prav vseh njenih prednosti pa ti televizorji vseeno ne po-kažejo. Podobno velja za vse televizorje LCD, ki imajo ločljivost 1366 x 768 in so torej primer-nejši za ločljivost 720p.

Kakorkoli že, v živo smo se lahko prepriča-li, da je televizijska slika visoke ločljivosti res razred ali celo dva boljša od navadne. Nekoliko sicer pretiravajo vsi tisti tržniki, ki pravijo, da je razlika takšna, kakršna je bila leta 1974, ko smo gledali prvo svetovno nogometno prven-stvo v barvah (starejši bralci se prav go-tovo še spominjajo, kako so v tistih časih televizijski poročevalci opi-

sovali barve dresov – »bra-zilski nogometaši nastopajo v rumenih majicah – za ti-ste s črno-belimi televizorji v svetlo sivih«), a napredek je vsekakor velik.

Veliko večja ostrina slike se najbolj po-zna pri podrobnostih. Igralci, zlasti ko so po-sneti z večje oddaljenosti, so veliko bolj ostri.

Preberemo lahko celo imena na majicah, ki jih pri navadnem prenosu vidimo samo kot ne-oster zmazek. Tudi gledalci na tribunah niso več neostra barvna gmota ljudi, temveč lahko

jasno vidimo vsakega posa-

meznega navijača. Toda da vas tale opis ne bi po nepotrebnem zavedel – vse to je seveda od-visno tudi od zornega kota kamere. Med pred-nosti vsekakor velja prišteti tudi široko sliko,

Visoka televizijska ločljivost je tu!No, skoraj. Siol je namreč v času svetovnega nogometnega prvenstva razveselil številne ljubitelje žogobrca in tehničnega napredka ter paketu programov na Siol TV dodal prenose vseh tekem v visoki ločljivosti, a le poskusno in samo ponekod.

Nikolaj Pečenko

PH D T V

Sharepoint Services 2007V novih Microsoftovih paketih »2007« je tudi kar nekaj novosti za poslovne uporabnike.

SIOL HDTVKaj: Televizija visoke ločljivosti.Kdo: Siol, www.siol.net.Cena: Še ni znana, poskusno oddajanje.

Zelo ostra slika z ločljivostjo 1080i, razmerje 16 : 9.

Zahteva dobro povezavo ADSL2+, slika bolj stisnjena kot pri izvirnem satelitskem oddaja-nju.

ADSL2+Pogoj za sprejem Siolove televizije visoke ločljivosti je internetni priklju-

ček ADSL2+, dobili pa smo tudi nov televizijski vmesnik (tako imenovani set-top-box). Sagemov je v primerjavi z »navadnim« Aminom, kakršnega ima-jo sicer uporabniki Siol TV, kar pošteno velika škatla, opremljena celo z majhnim ventilatorjem. Namestitev je bila enostavna, saj ga je bilo treba samo priključiti na usmer-jevalnik ADSL in na televizor. Ta mora biti seveda »HD Ready« in imeti digitalni vi-deo vhod, HDMI ali DVI.

TežavePred objavo tega članka smo se še

malo sprehodili po nekaterih lokalih, kjer naj bi imeli nameščen SiOLov HDTV pre-nos nogometnega prvenstva. Ugotovili smo, da imajo namesto tega na plazmat-skih zaslonih raje »navaden« Kanal A. Pravijo da zato, ker se »zatika«. SiOL od-govarja, da imajo težave v produkciji sig-nala (stiskanje in obdelava signala) in ne s hitrostjo povezave.

» Sagemov vmesnik omogoča predvajanje televizije visoke ločljivosti.

Page 20: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Monitor / julij-avgust 2006 27

PREIZKUSI

s katero lahko brez popačenja zapolnimo za-slon 16 : 9.

13 Mb/s

Kaj pa morebitne slabosti? Prenos videa vi-soke ločljivosti zahteva precej večjo pasovno ši-rino povezave, kakršnakoli ta pač je. Pri Siolu je to seveda internet. Izvirni signal, kot prihaja s

satelita, ima bitno hitrost 38 Mb/s in to je tudi za ADSL2+ preveč, zato so ga pri Siolu dodatno stisnili na 13 Mb/s (in mu mimogrede dodali še domači zvok). Nogometne tekme so prenašali v zapisu MPEG-4 AVC, ki mu krajše pravijo tudi h.264 in se tudi sicer najpogosteje uporablja za prenos televizijske slike visoke ločljivosti.

Zaradi dodatnega stiskanja je tu in tam (zla-sti pri hitrih premikih kamere) mogoče raz-ločno opaziti značilne napake zaradi stiska-nja MPEG-4, ki, resnici na ljubo, niso pokvarile splošnega vtisa, je pa izvirna satelitska slika se-veda kljub temu še nekoliko ostrejša. Za povrh je za navadno telefonsko parico tudi 13 Mb/s veliko in če povezava ni brezhibna (nanjo vpli-va oddaljenost od telefonske centrale, kakovost napeljave in še marsikaj), se kljub ADSL2+ sli-ka od časa do časa malce zatika in trepeta.

Poti nazaj ni

Še najslabša lastnost visoke ločljivosti je te-žak prehod nazaj. Navadna televizijska slika, ki se nam je še malo prej zdela povsem sprejemlji-va, je namreč kar naenkrat videti hudo neostra. Zato se seveda kar samo po sebi zastavlja vpra-šanje, kakšni so Siolovi načrti po nogometnem

prvenstvu in kdaj nameravajo televizijo visoke ločljivosti uvrstiti v redno ponudbo.

V Siolu so nam povedali, da nameravajo po-skusno prenašanje HDTV nadaljevati tudi po koncu svetovnega nogometnega prvenstva in se že dogovarjajo s ponudniki vsebin. Do konca leta naj bi bili tehnično povsem pripravljeni za redno oddajanje, ali bodo HDTV takrat tudi res uvrstili v svojo redno ponudbo, pa bo odvisno tudi od tega, ali jim bo do takrat uspelo zagoto-viti dovolj primernih vsebin in cenovno dostop-nih naročniških naprav, torej set-top-boxov.

Televizijo BenQ je posodilo podjetje Avtera, www.avtera.si, Philips pa podjetje Eltus, www.el-tus.si.

SIOL HDTV

Tudi T-2Tudi konkurenčni T-2 že nekaj časa

testno prenaša tri satelitske HD progra-me, vendar jih lahko gledajo le tisti, ki so se potrudili urediti ogled prek računalnika in programa VLC (glej rubriko Nasveti v to-kratni številki). Ustreznega »set top boxa« pri T-2ju namreč (še) nimajo. Za ogled se-veda tudi tu potrebujemo dovolj zmoglji-vo povezavo. Naš VDSL, ki trenutno delu-je z internetno hitrostjo 10 Mb/s (skozi 1 Mb/s) in 5 Mb/s televizijo, se izkaže kot prešibka. Kanali so namreč kodirani s hi-trostjo 15 Mb/s, kar je ravno na meji, to pa pomeni, da slika bolj ali manj neupo-rabno trepeta.

SDTVMed nogometnim prvenstvom je bilo

mogoče na Siol TV spremljati tudi pose-ben nogometni kanal, pri katerem so iz-virni signal v visoki ločljivosti spremenili v standardno ločljivost, vendar ohranili širo-ko sliko. Kanal SDTV so lahko spremljali vsi naročniki, najbolj pa so se ga razvese-lili številni lastniki plazemskih televizorjev in televizorjev LCD s širokimi zasloni.

Page 21: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

28 Monitor / julij-avgust 2006

PREIZKUSI

Pogled skozi Okno, drugi delMicrosoft je konec maja hkrati predstavil drugo razvojno in hkrati prvo javno različico trojice svojih osrednjih izdelkov, kot so Office 2007, Windows Longhorn Server in predvsem novi Windows Vista. Čeprav razvoj še ni končan, smo zdaj korak bliže končni podobi novega operacijskega sistema in to je priložnost za prve ocene. Ali je torej Windows Vista evolucija ali revolucija?

Vladimir Djurdjič

lede na to, da je operacijski sistem Microsoft Windows najbrž najbolj raz-širjen kos programske opreme (zago-tovo pa operacijski sistem) na svetu, je

razumljivo, da je pri nastajanju nove različice vselej deležen precejšnje pozornosti javnosti, predvsem profesionalcev in računalniških nav-dušencev. Konec maja je Microsoft evforijo celo potrojil, saj je hkrati objavil kar tri ključne iz-delke v svoji ponudbi, kar se doslej še ni zgodi-lo. Ali gre zgolj za spreten trženjski prijem ali kake druge namene, prepustimo raje kolumni-stom Monitorja. Tokrat si bomo pogledali pred-vsem, kaj prinaša druga »beta« različica, ki je po napovedih Microsofta zelo blizu končnemu naboru in podobi okolja Windows Vista.

Najprej velja osvežiti podatek, da Windows Vista ni zgolj en izdelek, temveč kar šest razli-čic, ki imajo sicer skupno ogrodje, a precej razli-čen nabor funkcionalnosti in dodatnih progra-mov, s čimer naj bi bolje zadovoljili različne po-trebe, želje in globine žepov. Poleg osnovne, ki bo na voljo le ponekod, sta tu dve za doma-čo in dve za poslovno rabo. Krovni Windows Vista Ultimate Edition (predmet tega hitrega preizkusa) pa ima v osnovi vse, kar imajo vse druge različice, in še kaj zraven. Nekatere raz-ličice bodo na voljo samo v 32-bitni, večina pa tudi v 64-bitni izvedbi. Zanimivo je povedati, da bodo nekatere zmogljivejše na voljo le pod-pisnikom licenčnih pogodb in jih ne bo moč ku-piti na prostem trgu.

Čas za prenovo

Pravijo, da se nekatere stvari v življenju ni-koli ne spremenijo. To vsekakor velja za zdaj že pregovorno dejstvo, da vsaka nova različi-ca okolja Windows zahteva zmogljivejšo stroj-no opremo. Toda skok z Windows 98/2000 na Windows XP je bil neprimerno manj boleč za domače (ali proračunske) finance, kot boWindows Vista. Sistem ne bo zasedel preveč

prostora na disku, le kakih 10 GB, vendar zato potrebuje zmogljive procesorje, veliko pom-nilnika in, morda največje presenečenje, zelo zmogljivo grafiko. Vsaj če želite uporabljati novi»nališpani« uporabniški vmesnik Aero in nje-gove zvijače.

Že minimumi so spoštljivi – Pentium ali Athlon s taktom vsaj 800 MHz, 512 MB RAM, grafična kartica s podporo DirectX 9.0 in vsaj64 MB pomnilnika. V praksi vemo, kako je – osebno menim, da bodo računalniki pod 2 GHz, 1 GB RAM in današnjimi srednje zmogljivimi grafičnimi karticami označeni za »podhranje-ne«. Za primerjavo – testni računalnik, na ka-terem smo preizkušali Windows Visto Beta 2, je imel procesor Athlon 64 3000+, 1 GB RAM, nabor nForce 4, 320 GB disk (7200 vrt./min., 8 MB predpomnilnika) in grafiko Nvidia GeForce

6600 GT SLI. Operacijski sistem je tudi po na-mestitvi namenskih gonilnikov, ki jih je pripra-vila Nvidia, kljub vsemu deloval občutno počas-neje kot z okoljem Windows XP. Natančne hi-trostne teste je sicer še težko opravljati, saj ni ustreznih »Vista« različic testov, vendar je prvi vtis kljub vsemu malce zaskrbljujoč. Priznati pa je treba, da gre za razvojno različico in je zato razprava na temo hitrosti nekoliko neu-mestna.

Windows končno priznavajo obstoj takih naprav, kot so večpredstavni prenosni pred-vajalniki, domači kino, tablični računalniki in predvsem mobilni telefoni ter ročni računalni-ki. Seznam pa se s tem še ni končan. Po dru-gi strani je pa res, da je cel kup novosti v bi-stvu le predelava določenih tehnologij, ki jih je Microsoft že ponujal kako drugače, večinoma

GO P E R AC I J S K I S I S T E M I

WINDOWS VISTA BETA 2 (ULTIMATE EDITION)Kaj: Nova različica operacijskega sistema Windows. Izdeluje: Microsoft, www.microsoft.com. Cena: Še ni določena.

Lepši uporabniški vmesnik, nova orodja za var-nost in upravljanja računalnikov.

Pomnilniška, procesorska in zlasti grafična »požrešnost«, odsotnost nekaterih sprva na-povedanih funkcij.

» Windows Vista ima izdatno spremenjen uporabniški vmesnik. Na desni strani Windows Sidebar s programčki »gadgets«.

WINDOWS VISTA BETA 2 (ULTIMATE EDITION)

Page 22: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Monitor / julij-avgust 2006 29

PREIZKUSItudi brezplačno.

Za druge izdelovalce programske opreme je najbrž strašljiv podatek, da se je Microsoft na določenih področjih odločil neposredno napa-sti njihovo ponudbo. Tu Microsoft hodi po tan-ki ločnici med toleranco in jezo partnerjev, za-radi česar so se že začele prve tožbe. Ne sme-mo pozabiti, da lahko preveč »dobrot«, tesno povezanih v OS, vnovič odpre megatožbe za-radi monopolnega delovanja, ki smo jim bili v priča v zadnjih letih.

Jasno, povezano, zanesljivo

To je Microsoftov slogan, ki najbolje po-nazarja, kaj želijo doseči z Windows Visto. Predvsem so zopet silno veliko truda vložili v razumevanje navad in načina dela uporab-nikov. Orodja so zato bolj izpiljena, večinoma pa je delo z njimi enostavnejše in bolj nazor-no. Kljub temu so ponekod spremembe dovolj korenite, da bodo zahtevale določeno stopnjo privajanja ali celo vnovičnega izobraževanja. K temu naj bi odločilno prispeval uporabniški vmesnik z imenom Aero, ki prispeva k »lušt-nim« polprozornim oknom, tridimenzionalne-mu prikazu in še marsičemu drugemu. Osebno pa se mi zdi, da je Aero ponekod že »preveč na-čičkan« (Američani bi temu rekli »overengine-ered«) in so dosežki za prvo besedico slogana zato včasih vprašljivi.

Windows Vista naj bil tudi bolj varen ali, če hočete, manj ranljiv sistem, kot je Windows XP. Z njim naj bi dokončno sprali črni madež zaradi neskončnega seznama razpok v sistemu varno-

sti, napak in drugih spodrsljajev. Enostavnost rabe se začne kazati že pri namestitvi, ki traja približno toliko kot pri dosedanjem Windows XP (torej računajte pol ure ali več), a je precej manj zapletena, tudi za manj izkušene. Sistem se zbudi v grafičnem sistemu Aero, če le najdeustrezno grafično kartico.

Tu pridejo prvi »pirotehnični« učinki. Bližnjica Alt-Tab, s katero preklapljamo med programi (temu pravijo Flip), zdaj prikaže mini-aturno podobo dejanske vsebine okna (tudi de-

lujoč video). Še bolj spektakularen je pritisk na tipko »Windows«-Tab, kjer se vključi način pre-klapljanja Flip 3D; tam vidimo 3D prikaz vse-bine oken, med katerimi se vrtimo kot v na-videznem kolesu. Očarljivo, ne pa nepogrešlji-vo. Poleg tega se poznavalci računalnikov ne morejo otresti vtisa, da so to nekje že videli (Mac OS X).

Takoj za začetnim zaslonom je se nahaja Začetni menu. Ta je na prvi pogled podoben do-

sedanjemu, vendar vi-dez vara. Izginil je ka-skadni način dostopa do programov (bra-vo!), zelo priročno pa je moč programe pri-klicati z vgrajenim iskalnikom na dnu za-četnega menuja. Novi Windows Explorer je sicer drugačen, a bolj vsestranski, iko-ne datotek lahko de-jansko kažejo minia-turno podobo vsebi-ne (npr. prve strani)

dokumenta. Odkrito pohvalo si zaslužijo tako imenovane iskalne mape (search folders), ki v resnici ne vsebujejo datotek, temveč povezave na tiste, ki ustrezajo izbranim merilom.

O sedmi različici Internet Explorerja smo že pisali, saj bo, ne nazadnje, na voljo tudi za Windows XP, zato le na kratko. Več oken na-domešča odpiranje strani v zavihkih, določi-mo lahko faktor povečave vsebine strani, pod-prt je standard RSS. Tiskanje končno ne »reže« dela spletnih strani (bil je že čas) in, kar je naj-

brž res najpomembneje: IE zdaj deluje v poseb-nem zaščitenem načinu in razpoke v njegovem sistemu varnosti ne morejo ogroziti ostanka si-stema.

Igrače za velike

Ko govorimo o povezavah, ne moremo mimo ene izmed najbolj dragocenih novosti za lastnike mobilnih naprav. Microsoft je konč-no različna orodja združil pod skupni imenova-lec za sinhronizacijo podatkov, imenovan Sync Center. Tu urejamo vse, od sinhronizacije »of-fline« map do povezave z mobilnimi telefoniin celo spletnimi storitvami. Ena izmed novo-tarij je orodjarna Windows Sidebar, ki se na za-htevo naseli na desno stran zaslona, v njej pa najdemo najrazličnejše stvari, od koristnih in-formacij, predlog za opravila do majhnih pro-gramčkov, imenovanih »gadgets«. Nekaj jih je priloženih, Microsoft pa računa na razvijalce. Ali gre za nekaj uporabnega ali modno muho, bo tudi v temu primeru povedal čas. Vedeti pa moramo, da to nikakor ni nekaj izvirnega, saj je na voljo kar nekaj alternativ (Confabulator, Opera Widgets)…

Windows Vista prinaša številne novosti na področju podpore predstavitvam in skupinske-mu delu, kljub temu da Microsoft za ta podro-čja načrtuje številne storitve v okviru paketa Office. Za omejeno število uporabnikov (tja do10) bo mogoče enostavno sklicati spletno pred-stavitev, kjer bo več uporabnikov na svojem ra-čunalniku spremljalo isto vsebino in souporab-ljalo programe.

S trojico novih tehnologij naj bi Windows Vista deloval še hitreje kot sicer. Funkcija

» Flip 3D omogoča tridimenzionalni prikaz oken, ko preklapljamo med njimi.

» Iskalne mape olajšajo dostop do datotek, ki ustrezajo izbranim merilom.

WINDOWS VISTA BETA 2 (ULTIMATE EDITION)

Page 23: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

30 Monitor / julij-avgust 2006

PREIZKUSISuperFetch omogoča vnaprejšnje predpom-njenje; to naj bi se poznalo predvsem pri za-gonu sistema. Tehnologija ReadyBoost upo-rablja pomnilnik, priključen na vmesnik USB 2.0 (zlasti pomnilniški ključe), kot začasni si-stemski pomnilnik (bolje rečeno, medpomnil-nik). Uporabnost tega bo treba še preveriti. Zanimiva smer, ki jo bo podprl tudi Microsoft z Visto, pa so hibridni diski, ki bodo vsebova-li tako Flash RAM kot magnetne diske – bojda s kar nekaj prednosti pri delovanju, zlasti pri prenosnikih, ki bodo lahko tako diske zavrteli res samo občasno.

Varnost na vseh ravneh

Glede na številne razpoke v sistemu varno-sti, ki so jih našli v okolju Windows XP, in dru-ge težave v zvezi z zanesljivostjo delovanja naj-brž ni presenetljivo, če so pri Microsoftu temu področju posvetili skoraj osrednjo pozornost. Začnemo lahko že s podatkom, da so vse si-stemske datoteke odslej zaščitene – nič več podtikanj ali nenamernih »presnemavanj«. Novo je orodje za diagnostiko, s katerim lah-ko spremljamo delovanje in zmogljivost siste-ma, zna pa tudi samodejno zaznavati napake na ključnih mestih, kot so disk, pomnilnik in omrežje. Če se še tu zalomi, pride na vrsto pro-gram Startup Repair Tool (SRT), ki zna skoraj samodejno povrniti delujoč sistem.

System Restore poznamo že iz okolja Windows, zato pa je novost orodje Volume Shadow Copy, ki je prišlo sem iz strežniške-ga okolja Windows Server. Program zna po-vrniti vnaprej posneto stanje vseh datotek, tudi uporabniških dokumentov, prožimo pa ga skozi orodjarno System Restore. Končno so pri Microsoftu v Windows Visto vgradili tudi spodoben program za izdelavo varnostnih ko-pij – takega, ki zna varovati tudi odprte dato-teke in pozna možnost zapisovanja na več no-silcev CD ali DVD.

Za poslovno rabo bo ena najbolj dragocenih novosti natančnejši nadzor na pravicami pri poganjanju programov (User Account Control – UAC). V privzetem načinu se vsi programi za-ganjajo pod uporabniškimi računi, ne pa upra-viteljskimi pravicami. Prava moč novega siste-ma pa se kaže pri tistih programih, ki so doslej za svoje delovanje zahtevali pravice upravitelja. Windows Vista bo pri tem omogočil izvajanje v, recimo temu, »navideznem« administratorskem načinu, pri čemer se bodo vse spremembe zapi-sovale v alternativni register, ne pa v admini-stratorskega. Zna pa biti za marsikoga moteče nenehno spraševati po avtorizaciji za ključne spremembe, ki jih zahtevajo uporabnik ali pro-grami v sistemu. Pogosto je celo treba vpisati administratorsko geslo, vendar gre za varnost-ni mehanizem, ne za napako. K sreči lahko to tudi izklopimo, a s tem sprejmemo tveganje.

Pomemben korak naprej je narejen na po-dročju skupinskih politik (Group Policy), kjer lahko upravitelji natančno določijo, kaj lahko počnejo uporabniki in programi na posamez-nem računalniku. Zdaj imamo lahko več lo-kalnih politik, boljši pa je tudi nadzor nad de-lovanjem, kamor sodi tudi nova konzola GP Management. Skupno so zaradi vseh novosti v Visti dodali skoraj 3000 novih nastavitev za skupinsko politiko.

K večji varnosti prispeva novi požarni zid, ki je tokrat dvosmeren in obsežneje nastav-ljiv. Kar nekaj sprememb je namenjenih boju proti škodljivim programom, na primer ome-jitev delovanja sistemskih storitev, ki onemo-gočajo nalaganje nezaželene kode. Omeniti ve-lja še naprednejši sistem za šifriranje podatkov in novost – funkcijo BitLocker, ki omogoča šif-riranje celotnih diskov z uporabo strojne opre-me v računalniku, čipov, združljivih s specifi-kacijo TPM 1.2 – Trusted Platform Module (do-slej znanih kot projekt Palladium). Koristna no-vost, ki pa bo zahtevala na drugi strani omrež-ja prihajajoči Longhorn Server, je karantena Network Access Protection. Računalniki, ki ne bodo ustrezali varnostnim zahtevam v omrež-ju, bodo tako preusmerjeni v karanteno, dokler se na njih ne ustvari potrebne preverbe in po-sodobitve.

Microsoft je v Visti povsem predelal dnev-nik dogodkov (Event Viwer). Prva sprememba od daljnega nastanka Windows NT zdaj prina-ša novo strukturo, temelječo na zapisu XML. Zdaj lahko vsaka komponenta (ali program) dobi svoj dnevnik, dogodke pa lahko posredu-jemo tudi naprej, na primer osrednjemu orodju za upravljanje računalnikov. Posamezen dogo-

dek lahko sproži akcijo (ali program, npr. poši-ljanje avtomatskega elektronskega sporočila).

Gibljiva tarča

Microsoft trdi, da je razvoj okolja Windows Vista potekal po vseh načrtih, objava končne različice pa naj bi se zgodila po napovedih ko-nec tega leta (za podpisnike pogodb s količin-skimi popusti) oziroma v začetku leta 2007 za druge, med katere sodijo tudi vse različice za rabo doma. Toda glede na nekatera namigova-nja in izkušnje iz preteklosti je treba to jema-ti z dobršno mero previdnosti. Zlasti zato, ker je več kot očitno, da končni nabor funkcij še ni posem določen.

Da bi pri Microsoftu izpolnili obljube, so na-mreč začeli že pred časom počasi klestiti funk-cije, ki so jih na začetku projekta Longhorn na-vajali kot udarne novosti, na primer nov da-totečni sistem WinFS. Prav tako se zna zgodi-ti, da bodo v zadnjem trenutku iz okolja mora-li umakniti katero od funkcij, ki bi sicer one-mogočale konkurenco. Kar nekaj izdelovalcev (Symnatec, Adobe), ki so bili doslej zvesti part-nerji, se je namreč pritožilo in celo napovedalo razčiščevanje na sodišču.

Ob vsem tem pa novosti v Windows Visti niso za odmet. Microsoft jih sicer označuje za revolucionarne, vendar Windows Vista to ni. Je pa več od evolucije, denimo takšne, kot je bila z okolja Windows 2000 na Windows XP. Glede na nabor funkcij menim, da bodo z novostmi celo bolj zadovoljni poslovni kot domači uporabniki, čeprav tudi za te ne manjka pomembnih novo-sti. Seveda upoštevaje dejstvo, da bo marsikdo za Visto moral kupiti kar nov računalnik.

» Windows Vista in Office 2007 – idealni par

WINDOWS VISTA BETA 2 (ULTIMATE EDITION)

Page 24: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

32 Monitor / julij-avgust 2006

PREIZKUSI

Spletna analitika po GooglovoKo je Google jeseni 2005 kupil podjetje Urchin Software, ki je bilo zelo znano v svetu analize spletnih obiskov, so se marsikateremu spletnemu upravitelju, pa tudi tržniku, zasvetile oči. Pričakovati je bilo namreč, da bo Google v svojem lastnem slogu kmalu predstavil brezplačno (ali vsaj cenovno zelo ugodno) orodje za analizo spletnih obiskov in navad uporabnikov spleta. Druga, malce bolj paranoična ideja nekaterih je bila, da bo Google zmogljivo Urchinovo orodje uporabil zgolj v svojo korist.

Matic Zupančič

daj je že jasno, da imajo tudi ti slednji vsaj malce prav, saj Google logično pri-čakuje, da se bo po zaslugi tega v siste-mu oglaševanja AdWords obrnilo nekaj

več denarja. Novembra 2005 je oznanil rojstvo svoje nove storitve Google Analytics. Začetni naval je ponudnika prisilil, da je povsem zaprl nove registracije in uporabniki, željni Googlove analitike, so se lahko postavili v čakalno vrsto. Pred nekaj tedni pa je Google spet začel poši-ljati aktivacijske kode.

Storitev je brezplačna, dokler so izpolnjeni določeni pogoji – do 5 milijonov ogledov stra-ni (pageview) na mesec, nato pa Google pripo-

roča, da postanemo aktivni oglaševalec v nje-govem sistemu Google AdWords, s katerim je Analytics povsem integriran. Z enim računom pri Analytics lahko sledimo dogajanju na pet-ih spletnih straneh.

Po začetni vzpostavitvi računa nam preosta-ne le še to, kot je navada že pri podobnih splet-nih storitvah, da del javascriptne kode prepiše-mo v izvirno kodo spletne strani in s pritiskom na povezavo še preverimo, ali jo Google pravil-no zaznava. Googlovo izčrpno zbiranje infor-macij o naših spletnih obiskovalcih in njihovih navadah se tako začne.

Googlovi razvijalci so se odločili, da pri-kažejo poročila po vrstah uporabnikov, ki jih

bodo uporabljali. Tako lahko izbiramo med vlo-go direktorja (executive), tržnika (marketer) in spletnega skrbnika (webmaster). Marsikoga, ki je vse to hkrati v eni osebi, bo tak pristop mo-til, še posebej, ker se nekatera poročila podva-jajo. Tako (za zdaj) pogrešamo možnost, da bi uporabnik lahko sam nastavil, katera poroči-la ga zanimajo.

V razdelku poročil za direktorja bomo tako našli splošen pregled nad dogajanjem: skup-no število obiskov in pogledov strani, števi-lo novih in vračajočih se obiskovalcev, števi-lo obiskov glede na izvor po domenah in tudi geografsko s priročnim zemljevidom sveta. Marketinški pogled nam zbira podatke o pet-ih najpogostejših izvorih obiskov, petih najpo-gostejših ključnih besedah, po katerih so nas obiskovalci našli, in petih najuspešnejših kam-panjah. Če imamo v AdWords odprto kakšno kampanjo, tudi vidimo, koliko prometa je bilo na strani narejenega prek plačanih oglasov in koliko po drugih kanalih. Pri analizi vsebine so nam na voljo podatki o najpogostejših vstopnih in izstopnih straneh, pri katerih so obiskoval-ci vstopali in izstopali, ter podatki o najbolj ob-iskanih vsebinah na straneh. Na voljo pa nam je tudi poseben pogled na obravnavano splet-no stran, kjer vidimo, katere povezave na njej so bile najbolj uporabljane.

Omenili smo že, da se določena poročila podvajajo, zato med »tržnimi« poročili ome-nimo samo najbolj zanimiva: plačani obiski proti običajnim prek spletnih iskalnikov, ana-liza iskalnih ključnih besed. Ena bolj zanimi-vih analiz je tako imenovana »entrance boun-ce rate«, ki nam pove, v koliko primerih so nas obiskovalci zapustili takoj po prikazu vstopne strani.

Pri poročilih, ki so namenjena spletnim skrbnikom, pa naletimo na bolj tehnične po-drobnosti o pogostosti spletnih brskalnikov med obiskovalci, o operacijskih sistemih in za-slonskih ločljivostih, ki jih uporabljajo, pa tudi o tem, kakšen je njihov način dostopa do inter-neta (širokopasovni ali klicni).

Pri večini podatkov lahko izvedemo tudi križne poizvedbe, na primer kakšne brskalni-ke so uporabljali tisti, ki so imeli zaslonsko loč-ljivost 1024 × 768, in podobno.

Pri uporabi Analytics se pokaže, da je že pri snovanju strani smiselno vložiti veliko dela in energije v optimizacijo URL naslovov, da so

GOOGLE ANALYTICSKaj: Brezplačno orodje za analizo vedenja splet-nih uporabnikov.Ponudnik: Google, www.google.com.

Cena, zmogljivost, izčrpnost poročil. Neprilagodljivost uporabniškega vmesnika.

ZA N A L I Z A P RO M E TA

» Pregledno in enostavno do vseh pomembnih informacij o spletnih obiskovalcih in njihovih navadah.

GOOGLE ANALYTICS

Page 25: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Monitor / julij-avgust 2006 33

PREIZKUSIčim bolj všečni iskalnim pajkom. Tudi v Google Analytics bo tako manj zmede, saj nam npr. http://www.podjetje.com/storitve.html v po-ročilu pove precej več kot http://www.podjet-je.com/index.php?option=com_frontpage&Ite-mid=44. Če nimamo možnosti ali znanja vpli-vati na to, kako so videti URLji na naši stra-ni, si vseeno lahko pomagamo s filtri po meri,kjer dolge in nepregledne naslove zamenjamo s pomensko jasnejšim besedilom. Na splošno se pokaže, da s filtri lahko postorimo marsikaj.Spletni skrbnik bo najbrž želel izključiti iz ana-litike vse svoje obiske in podobno.

Če smo prej na svoji strani uporabljali kak drug izdelek za merjenje obiskanosti spletne strani (na primer dodatek za naš priljubljeni odprtokodni sistem CMS), ki nam je prikazoval kar precejšen obisk, nas bo Google Analytics še kar trdno postavil na tla. Zna namreč natančno izločati vse nerelevantne obiske spletnih pajkov in kar je še podobnih »robotkov«.

Že ime storitve nam pove, da Google ponu-ja zmogljivo analitiko spletnih obiskov, to pa je precej več kot zgolj zbiranje informacij za po-trebe statistike. Z njo bomo laže ugotovili, kako so uporabniki zašli na našo stran, kako jo upo-rabljajo, kako lahko izboljšamo njihovo uporab-niško izkušnjo in s spletno stranjo več zasluži-mo. Kot rečeno, je Google Analytics zmogljivo orodje v rokah tržnikov, ki z zbranimi in tolma-čenimi podatki lahko laže načrtujejo oglaševal-ske akcije, pa tudi v rokah spletnih skrbnikov,

ki si s podatki laže predstavljajo, kaj uporabni-ki na strani iščejo in kakšne so njihove potre-

be, ter tako laže načrtujejo spremembe splet-nih strani.

» Tržniki lahko s pridom uporabljajo podatke, predstavljene v poročilih Google Analytics.

GOOGLE ANALYTICS

Page 26: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

34 Monitor / julij-avgust 2006

PREIZKUSI

AutoCAD 2007Če se priklikamo na www.autodesk.com in izberemo products, bomo opazili, da so bili pri Autodesku čez zimo zelo dejavni, saj je skoraj pri vsakem izdelku, ki ga oglašujejo, rdeč napis »new release« (nova različica). Seveda je med izdelki tudi AutoCAD, Autodeskov paradni konj, ki je hkrati tudi osnova, ki jo Autodeskovi inženirji nadgradijo v druge izdelke, kot so Autodesk Map3D, Autodesk Inventor ipd.

Igor Bizjak

oto, ki so ga pri Autodesku napisali no-vemu programu AutoCAD 2007 na pot, je »Design, visualize, document, sha-re« ali »Oblikuj, prikaži, dokumentiraj

in deli z drugimi«. Pravzaprav gre pri novem AutoCADu za risanje v treh razsežnostih ali, kot smo slišali na eni od predstavitev novega programa, »Končno nekaj za arhitekte!«.

Oblikuj

Prvi znak, da je Autocad bolj prijazen do trirazsežnega oblikovanja, uporabnika pozdra-vi že ob zagonu programa, ko se mora odloči-ti med ponujenima delovnima okoljema, med trirazsežnim in klasičnim, kot smo ga pozna-li doslej. Trirazsežno delovno okolje je v osnov-ni nastavitvi ravnina sive barve z belo koordi-natno mrežo, ki rabi uporabniku za boljšo ori-entacijo in je zasukana za 45 stopinj po osi x in z. Prikaz je lahko aksonometričen ali perspek-

tiven, odvisno od nastavitev. Ker je bil namen čim bolj olajšati ustvarjanje v treh razsežno-stih, je v Avtocad dodana nova paleta, ki so jo poimenovali »dashboard«. Temu bi lahko rekli kar krmilna plošča, saj združuje vse ukaze, po-trebne za trirazsežno oblikovanje. Na njej naj-demo ukaze za risanje osnovnih ploskovnih ge-ometrijskih likov, prostorskih geometrijskih te-les, ukaze za premikanje po prostoru, za po-stavljanje osvetlitve, določanje materialov, sen-čenje in na koncu še orodja za izdelavo različ-nega videza risbe. Zadnji sklop ukazov bodo s pridom uporabili prav arhitekti, saj lahko z njimi računalniško risbo spremenimo v skoraj pravo arhitekturno skico.

Novo okolje ponuja pomoč uporabniku tudi med samim risanjem. Če želi uporabnik nari-sati, denimo, kvader, se med risanjem osnov-ne ploskve in dodajanjem višine sproti izrisuje končna oblika telesa. Vrednosti stranic je seve-da mogoče vnesti tudi s pomočjo dinamičnega vnosa vrednosti tik ob kazalcu, kar je omogoča-

la že prejšnja različica Autocada. Naslednja zelo pričakovana novost posega na področje uporab-niško določljivih koordinatnih sistemov. Če je v prejšnjih različicah uporabnik želel narisati na steno okno, je moral risbo iz tlorisnega pogleda najprej prestaviti v narisni ali stranski pogled, tega pa je nato spremenil v uporabniški po-gled. Zdaj je dovolj, da se v prostorskem pogle-du s kazalcem približamo steni, program steno označi in s tem pokaže uporabniku, da je spre-menil koordinatni sistem. Uporabnik lahko na-riše geometrijsko telo v novem uporabniškem koordinatnem sistemu, torej v prostorskem po-gledu. Okno prebode steno in to si lahko ogle-damo tudi v tlorisu ali narisu, če želimo.

Že pri prejšnji različici smo spoznali, da je dinamični vnos odlično orodje za hitrejše ri-sanje. Dinamičnemu vnosu so zdaj dodane še nove možnosti na področju trirazsežnega mo-deliranja. Kot prvo velja omeniti izpisovanje vrednosti osi z, če predmet premikamo po tej osi. Vnos prostorskih geometrijskih teles je zelo

podoben vnosu že znanih ploskovnih geo-metrijskih likov. Postopek za izdelavo kva-dra je enak postopku izdelave pravokotnika, ki mu na koncu dodamo še višino oz. vred-nost koordinate z. Tudi oprijemke so dobile dodatne možnosti. Zdaj lahko podobno kot dinamične bloke tudi prostorska geometrij-ska telesa spreminjamo ob pomoči oprijemk. Nova možnost je spreminjanje višine teles in spreminjanje delov teles, iz katerih je telo sestavljeno (npr. ploskev, robov, oglišč), ali celo drugih teles, če je telo sestavljeno iz več teles. Tu s tipko CTRL izbiramo med deli te-lesa. Ko dele izberemo, jih lahko premikamo prosto po prostoru in s tem telo tudi defor-miramo. Dele telesa je možno izbrati tudi pri ukazih Move, Rotate, Scale in Erase. Na paleti med orodji za izdelavo trirazsežnih modelov sta na voljo še dva ukaza, ki omo-gočata lažje premikanje modelov po prosto-ru. To sta 3DMove in 3DRotate. Pri obeh se prikaže posebna trirazsežna ikona, ki omo-goča lažje premikanje ali vrtenje telesa v prostoru. Ikona za premikanje pa se prika-že tudi pri uporabi oprijemk. Lastnosti obeh so, da lahko želeno smer premikanja ali vr-

AUTODESK AUTOCAD 2007Kaj: Program za računalniško podprto načrtovanje. Operacijski sistemi: Windows 2000, XP.Izdeluje: Autodesk, www.autodesk.com. Distributer: Avtera, www.avtera.si. Cena: 1.074.000 tolarjev.

3D modeliranje, postavljanje kamere in osve-tlitve.

Cena.

MC A D

» Novo trirazsežno delovno okolje

AUTODESK AUTOCAD 2007

Page 27: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Monitor / julij-avgust 2006 35

Novi BSplayerZa predvajanje večpredstavnih vsebin je danes na voljo veliko predvajalnikov. Eden izmed najbolj priljubljenih (v uporabi menda v 60-milijonski »nakladi«) je tudi slovenski izdelek BsPlayer Pro, ki je pravkar izšel v različici 2.0 in je na voljo v več jezikovnih različicah.

Gorazd Ropoša

njegovi prepoznavnosti je tokrat svoj delež prispevala tudi skupina Siddharta, ki je za ta namen prire-dila refren svoje nove

pesmi, programu pa je prilo-žen tudi njen videospot.

Namestitev programa je preprosta in tak je tudi upo-rabniški vmesnik, ki nas po-zdravi po zagonu. Opremljen je z osnovnimi gumbi, potreb-nimi za predvajanje, hiter do-stop do seznamov predvajanja in knjižnice večpredstavnih vsebin. Ta je hkrati tudi orodje za urejanje in označevanje vse-bin po lastnih merilih ter raz-vrščanje po različnih merilih. Knjižnica je razdeljena na več kategorij (dvd, video, zvok, ra-dio, tv), v katere lahko dodaja-mo posamezne vsebine ročno ali pa delo prepustimo programu. Vse to po-čnemo v posebnem oknu, katerega velikost lah-ko po želji spreminjamo in s tem dosežemo več-jo preglednost. Sestavljajo ga osrednji del s sez-namom vsebin izbrane knjižnice, izbirni del s seznamom knjižnic, predvajanj in možnost-jo ustvarjanja lastnih, ter ukazni del za ročno dodajanje in iskanje po vsebini.

Do drugih možnosti programa imamo, tako kot v prejšnjih različicah, dostop z desnim kli-kom okna programa. Možnosti koristnih nasta-

vitev je veliko, s tem pa tudi prilaganja upo-rabnikovim zahtevam. Različica Pro, ki smo jo preizkusili, omogoča enostavno spreminja-nje velikosti filmskega okna, ločljivosti zaslo-na in preklapljanje med tremi načini predva-janja. Vse to lahko brez posledic počnemo tudi med predvajanjem filma. Program ima vključenurejevalnik za podnapise in je zmožen predva-

jati tudi tiste, ki so zapečeni v datoteki skupaj s filmom. Brez težav lahko hkrati predvajamopoljubno video in zvočno datoteko, internetne

vsebine (radio, tv), za pred-vajanje katerih je dovolj vpis ustreznega URLja v knjižni-co ali ukazno vrstico, avi da-toteke z več kot dvema zvoč-nima kanaloma in DVDje, s čimer je program še pridobil na uporabnosti. Med pribolj-ški omenimo še možnost na-laganja različnih preoblek in zmožnost zajemanja priljub-ljenega prizora neposredno v datoteko. Podprti so tudi tv tunerji in radijski vmes-niki.

Nekaj težav smo ime-li med preizkušanjem s sta-bilnostjo programa, saj se je občasno brez razloga sesul, vendar težave niso bile takš-

ne, da bi nas odvrnile od resnejše uporabe. Od zastonjske (»ne Pro«) različice pa bo marsiko-ga odvrnilo to, da je tudi novemu BSPlayerju, tako kot zadnje čase dosedanjemu, ob name-stitvi priložen program, ki skrbi za »dostavo« reklam. Toda avtorji pravijo, da se brez tega enostavno ne da preživeti. Morda res, vseka-kor pa se ne da zaslužiti.

tenja zaklenemo s kli-kom po smeri in tako telo premaknemo ali zavrtimo samo po izbrani eni ali dveh oseh.

Ker je program namenjen modelira-nju prostorskih te-les, je novih tudi ne-kaj ukazov za ustvar-janje takih teles. Novi ukaz PYRAMID omo-goča izdelavo pirami-de, dovoli pa vnos števila stranic, dolžino stra-nice ali radij včrtanega ali občrtanega kroga spodnjega in zgornjega dela ter višino. Tudi ukaz HELIX, ki izdela prostorsko vijačnico, je

nov. Ta bo velikokrat prišel prav, saj je veliko teles, ki so sestavljena iz vijačnic (tobogani, vi-jaki, vzmeti, ipd.). POLYSOLID omogoča izdela-vo polne trirazsežne lomljene črte, ki ji lahko

določimo višino in debelino, pri risa-nju pa upošteva zakonitosti dvoraz-sežne lomljene črte. Ukazom omogo-ča pretvorbo dvorazsežnih lomljenih črt, pa tudi navadnih črt in lokov v trirazsežna telesa. Ukaza, kot sta EXTRUDE in REVOLVE, zdaj omogo-čata izdelavo polnih teles, če za iz-delavo uporabimo zaprto ploskev. Če uporabimo lomljeno črto, pa dobimo namesto polnega telesa trirazsežno površino. V dodatno pomoč pri izde-lavi teles sta dodana še dva ukaza SWEEP in LOFT. Sweep omogoča, da

izrisani profil razvlečemo po začrtani poti, ki jopredstavlja lomljena črta, lok in celo trirazsež-na vijačnica, in naredimo prostorsko telo. Pri tem velja enako pravilo kot pri zgornjih dveh

BSPLAYER PRO 2.0Kaj: Predvajalnik večpredstavnih vsebin.Izdeluje: Webtech, www.bsplayer.com.Cena: Osnovna različica brezplačna (vsebuje re-klamno orodje), različica Pro 30 evrov.

Enostavna in preprosta raba, veliko uporabnih funkcij, knjižnica večpredstavnih vsebin.

Občasno nestabilen, manjka uporabna po-moč.

» Preprosto okno za upravljanjev

BSPLAYER PRO 2.0 PREIZKUSI

KV E Č P R E D S TAV N O S T

» Orodje 3DRotate » Orodje 3DMove

Page 28: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

36 Monitor / julij-avgust 2006

PREIZKUSIukazih o uporabi zaprtih in odprtih ploskev. Pri zaprtih je izdelek telo, pri odprtih trirazsežna površina. Lep zgled za ta ukaz bi bila izdelava vzmeti. Potrebujemo krog kot profil in triraz-sežno vijačnico kot pot, ukaz sweep in vzmet je narejena. Loft je zelo podoben ukazu Sweep, le da je lahko med potjo vlečenja več različnih profilov, ki vplivajo na končno obliko telesa.Seveda je možno uporabljati še vse stare uka-ze za delo s trirazsežnimi površinami. Tako do-bljene umetnine z lahkoto pretvorimo v telesa, če uporabimo ukaz THICKEN, ki da površinam debelino in jih tako pretvori v prava trirazsež-na telesa. Izboljšan je tudi ukaz SLICE, ki se uporablja za razrez teles. Zdaj lahko telesa raz-režemo tudi s trirazsežno površino. Še dva uka-za bosta dobrodošla, to sta CONVTOSURFACE in CONVTOSOLID, ki omogočata pretvorbo določe-nih teles v površine in nasprotno. Zadnji novi

ukaz, XEDGES, pa omogoča, da iz teles izlušči-mo robove, ki jih lahko uporabimo za izdelavo tlorisov, narisov in stranskih risov.

Prikaži

Prikazovanje trirazsežnega prostora je bilo doslej ne preveč prijazno do uporabnika AutoCada. Do uvedbe 3Dorbite je bilo treba naj-prej določiti poglede s pomočjo podajanja vred-nosti koordinat x, y in z, program pa je nato iz-risal pogled. Z uvedbo 3DOrbite, orodja, ki je uporabniku omogočil premikanje trirazsežne-ga prostora v vse smeri, je bilo to opravilo že veliko lažje, vendar je uporabnik še vedno kaj hitro obrnil izdelek tako, kot ni želel, ponavadi z glavo navzdol. Zdaj novo orodje onemogoča

tako obračanje, ki pa ga še vedno lahko dobi-mo, če pri tem držimo tipko shift. Poleg 3DOr-bite je pogled na prostor mogoč tudi z orodjem 3DSWIVEL, ki se obnaša podobno, kot če bi gle-dali skozi objektiv kamere, ki se giblje na stoja-lu. Postavljanje same kamere in določanje njene smeri proti objektom v prostoru je otročje lah-ko. Kamera je zdaj telo v trirazsežnem prostoru in jo lahko prikažemo ali skrijemo. Ker je telo, jo lahko podobno kot druga telesa premikamo po prostoru, povečujemo ali zmanjšujemo zor-ni kot in oddaljenost od tarče, pa tudi sam pol-ožaj kamere. Ob tem je lahko vedno na zaslo-nu okno, v katerem se izrisuje trenutni pogled skozi objektiv kamere. Za prikaz izdelka sta na voljo še dve orodji, 3DWalk in 3DFly, ki omo-gočata izdelavo animacije sprehoda ali preleta skozi izdelani model. Ukaza omogočata prosto pot domišljiji in ju je zelo preprosto uporablja-

ti, predvsem pa sta veliko bolj uporabna kot v prejšnjih različicah programa.

Izdelava realističnega senčenja je ena iz-med možnosti prikaza projekta, ki da uporab-niku najboljši občutek, kako bo ta videti, ko ne bo več samo v računalniku ali na papirju. Postavljanje luči je tudi zaradi novih palet laž-je kot v prejšnjih različicah. Reflektorske luči sotelesa in jih lahko podobno kot prej omenjeno kamero premikamo, spreminjamo kot osvetlit-ve in velikost snopa kar s pomočjo oprijemalk. Točkovnim lučem pa lahko spreminjamo le pol-ožaj v prostoru. Omogočena je tudi nastavitev geografskega položaja in dneva v letu, kar daje možnost izdelave realistične osenčenosti. To bo prišlo prav urbanistom in arhitektom. K reali-stičnemu prikazu spada tudi dodajanje mate-

rialov na objekte. V ta namen je dodana pale-ta materialov, ki jih lahko preprosto aplicira-mo na telesa. Material primemo z miško in ga odložimo na telo. Povejmo še to, da so z nasta-vitvami v paleti Visual Style vse nastavitve luči in senc takoj vidne na zaslonu. Paleta Visual Style je novost, ki omogoča še hitro spremi-njanje grafičnega prikaza narisanega. To dose-žemo s spreminjanjem lastnosti robov. Z njiho-vim spreminjanjem dosežemo vtis arhitekturne skice, ozadja, senc, ki jih mečejo telesa, in plo-skev. Nastavitve lahko shranimo in jih pozne-je znova uporabimo.

Dokumentiraj

Na koncu je treba izdelano še izrisati. Pri tri-razsežnih modelih je velikokrat treba prikaza-ti prereze in standardno risbo, tloris, naris in

stranski ris. Za izdelavo prerezov je na voljo orodje Section Plane. Pravzaprav je to rav-nina, ki seka model in jo je mogoče z opri-jemalkami po želji premikati po prostoru, hkrati pa lahko določimo tudi vidnost odre-zanega dela. Za prikaz prereza lahko z orod-jem naredimo dvo- ali tridimenzionalni pri-kaz prereza. Lahko ga izvozimo v novo dato-teko ali pa v obliki bloka priložimo k risbi.

Flatshot je nov ukaz, s katerim naredi-mo dvorazsežne poglede na risbo. Prej mo-ramo le izdelati pogled, ki ga želimo spre-meniti v dvorazsežnega, določiti, kako naj se prikažejo skrite črte, in narejeni pogled izvoziti v novo risbo ali ga kot blok vklju-čiti v staro.

Deli z drugimi

Datoteke DWF so Autocadov odgovor na datoteke PDF. Namenjene so pregledovanju Autocadovih datotek brez uporabe progra-ma Autocad. Dovolj je, da v svoj računalnik namestite pregledovalnik DWF, ki je seveda brezplačen. Z njim lahko pregledujete dato-teke DWF, ki so bile izdelane z Autocadom.

Ukaz PUBLISH omogoči izdelavo take datoteke, ki ima lahko dvorazsežne ali trirazsežne ele-mente, ukaz EXPORT pa datoteko s samo triraz-sežnimi elementi. Vendar ima Autocad tudi go-nilnik za izdelavo datotek PDF, a z njimi lahko izdelamo le dvodimenzionalne prikaze.

Za konec

Autodesk se je končno odločil in se lotil tretje razsežnosti in moramo priznati, da precej uspeš-no. Prostorsko modeliranje je bilo v prejšnjih raz-ličicah precej bolj zapleteno in uporabnik je mo-ral imeti kar precej znanja o modeliranju, da ga je obvladal. Z novo različico je izdelava prostor-skih modelov prava pesem. To pa je nekaj, kar so uporabniki še kako potrebovali.

» Postavitev kamere v prostoru

AUTODESK AUTOCAD 2007

Page 29: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

38 Monitor / julij-avgust 2006

PREIZKUSI

SharePoint teče tretji krogMicrosoft skupaj s pisarniškimi orodji iz paketa Office pripravlja tudi nove različice svojih strežniških izdelkov za spletne dveri – portale. Družina izdelkov SharePoint v novi generaciji dobiva še vidnejšo vlogo in ta se bo po mnenju analitikov v prihodnje krepila. Ali lahko SharePoint iz zanimivosti preraste v resno poslovno orodje?

Vladimir Djurdjič

e bi morali iz družine Microsoftovih oro-dij izbrati eno samo orodje, ki ima največ skritih potencialov, potem je to družina izdelkov SharePoint. Strežniško orodje,

ki omogoča uporabnikov spletni dostop in ure-janje dokumentov ter orodja za skupinsko delo, je bilo doslej rabljeno precej manj, kot bi si zaslužilo. Razlog gre iskati v nekoliko nedo-rečeni poti razvoja v preteklosti, pa tudi v tem, da se uporabniki na koncept spletnih dveri šele privajamo.

Medtem ko je v javni beta generaciji 2007 pozornost javnosti usmerjena pred-vsem na nove, grafično precej spremenje-ne temeljne module paketa Office (Word,Excel, PowerPoint, Outlook), prinašajo orod-ja SharePoint morda še bolj koristne in ko-renite novosti. Tako kot doslej bosta tudi v novi različici na voljo (vsaj) dva izdelka, in sicer Windows SharePoint Services (WSS) V3 (oziroma v končni različici najbrž 2007) in njegovo portalsko nadgradnjo SharePoint Portal Server (SPS) 2007. Tu se bomo ome-jili predvsem na prvega, ki bo najbrž tudi v prihodnje brezplačni dodatek za strežnike Windows (čeprav to še ni potrjeno), pa tudi orodje, ki ga bodo končni uporabniki lahko videli v številnih reinkarnacijah, zlasti v ok-viru storitev Microsoft Office Live. Ob splo-vitvi druge beta različice je Microsoft na-redil zelo lepo potezo – vsakemu preizku-ševalcu je ponudil 30 MB prostora v svojih strežnikih, kjer lahko uporabniki preizkuša-mo lastnosti prihajajoče različice.

Udarne novosti

Čeprav se na prvi pogled zdi, da je WSS V3 le delna nadgradnja, so v Microsoftu pre-delali skoraj vsak kotiček orodja. Kljub šte-vilnim pomembnim novostim nekatere izra-zito izstopajo. Za dosedanje uporabnike bo najbrž ključna novost dodeljevanje pravic na ravni dokumenta ali posameznega elemen-ta na seznamu. S tem so odpravili poglavit-

no pomanjkljivost dosedanjih različic, ki so do-puščale pravice le na ravni imenika, celotnega seznama ali dveri. Dokumente lahko »verzioni-ramo« glede na male in velike spremembe (1.0, 2.0, 3.0 ali 1.1, 1.2, 1.3…). Pozneje lahko uvede-mo pravilo, da so javno objavljene le polne raz-ličice, vmesne pa so le »delovne«.

Takoj za to bi nedvomno uvrstili podporo avtomatizaciji delovnega toka oziroma pro-cesov (workflow), ki temelji na arhitekturiWindows Workflow Foundation. SharePointtako lahko ob dogodku (dodajanje, spreminja-nje, brisanje podatkov) sproži vnaprej defini-rane postopke (revizija, potrjevanje, podpiso-

WINDOWS SHAREPOINT SERVICES V3 (2007) BETA 2Kaj: Spletno orodje za shranjevanje podatkov in skupinsko delo, ki se spogleduje z dvermi. Izdeluje: Microsoft, www.microsoft.com. Cena: Še ni določena (najbrž brezplačni izdelek).

Izboljšan uporabniški vmesnik, dodeljevanje pravic na ravni dokumenta, orodje za izvajanje delovnih tokov in procesov.

Seznami še vedno ne podpirajo relacijske od-visnosti med njimi po vzoru zbirk podatkov. Številne zelo zanimive možnosti so na voljo le v SharePoint Portal Serverju.

ČP O R TA L I

» Nov uporabniški vmesnik je podoben dosedanjemu, a hkrati precej bolj izpopolnjen.

» Orodja za upravljanje in prilagajanje dveri so bolj pregledna in jih je enostavneje uporabljati.

WINDOWS SHAREPOINT SERVICES V3 (2007) BETA 2

Page 30: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Monitor / julij-avgust 2006 39

PREIZKUSI

vanje, obveščanje, objava itd.). Uporabimo lah-ko enega od pripravljenih delovnih tokov, pri-pravimo pa lahko lastne s pomočjo razvojnega orodja Visual Studio .NET ali pa novega orod-ja za urejanje dveri SharePoint, ki se imenuje SharePoint Designer 2007 (izhaja iz dosedanje-ga orodja FrontPage, ki bo pod takim imenom nehal obstajati). Prepričani smo, da bodo de-lovni tokovi ena izmed uspešnic v prihodno-sti Microsoftovih orodij, zato se splača v to po-globiti.

Spremenjen je tudi sam videz. Čeprav polo-žaj elementov in nekatere druge lastnosti spo-minjajo na generacijo 2003, so temeljito osveži-li uporabniški vmesnik. Odpravili so nedoreče-

nosti glede navigacije med posameznimi stran-mi in orodji, kar je silno begalo neizkušene in občasne uporabnike. Poleg seznama imenikov in seznamov na levi strani imamo lahko menu-je tudi v orodni vrstici pod naslovom. Še bolje so uredili in poenostavili orodja za upravljanje orodja WSS, za kar je bil skrajni čas. Dosedanja orodja so bila nedosledna in razpršena na raz-lične konce.

Za uporabnike, ki SharePoint ne uporablja-jo samo kot spletno odložišče dokumentov, bo zagotovo zelo zanimiv podatek, da lahko ob-razce XML, pripravljene s programom InfoPath, zdaj povežemo s SharePointom in uporabljamo brez posredovanja programa, v katerem je na-

stal. S tem postaja SharePoint pravzaprav temelj za najrazličnejše zbirke podatkov in evidence.

WSS 2007 poleg že običajnih komponent (webparts) in predlog podpira tudi nekate-re nove strukture, kot so dveri wiki in blo-gi. Za povrh lahko poljuben seznam v WSS objavimo tudi kot dovode RSS. Izboljšano je iskanje po vsebini, rezultati so bolj podobni spletnim brskalnikom. Izboljšane so možno-sti za izdelavo varnostnih kopij in prenos podatkov med dvermi, bistveno so poveča-li število dokumentov, ki jih lahko hranimo z WSS. Z indeksiranjem podatkov so naredi-li iskanje in navigacijo odzivno tudi pri bi-stveno večji količini podatkov kot doslej.

Precej novosti je namenjenih večji varno-sti in nadzoru. WSS pozna nove podatkovne strukture, ki denimo omogočajo samo do-dajanje, ne pa brisanje predhodnih zapisov (tudi besedil). Vse spremembe (pisanje, spre-minjanje, celo branje) SharePoint zapisuje v dnevnik. Zelo zanimiva je možnost prikaza opravil, projektov in drugih časovnih dejav-nosti v obliki gantograma, kar je zelo pre-gledno za usklajevanje opravil v skupini. Zelo so izboljšali prijavo in odjavo (check-in, check-out) dokumentov in podporo delu brez povezave (sinhronizacijo offline).

Vstopna točka za SPS

Tistim, ki jim WSS ni dovolj, bo Microsoft (tokrat proti plačilu) ponudil pravi portal-ski strežnik SharePoint Portal Server 2007, ki temelji na WWS, vendar zna še bistve-no več. Od integracije s poslovnimi aplika-cijami (SAP, Siebel), povezave z elektronsko pošto in koledarjem v Exchange Serverju do

boljšega iskanja in možnosti izdelave »osebnih« dveri, ki agregirajo podatke od vsepovsod dru-god in vsakomur pričarajo delovno okolje in in-formacije po meri. Ena izmed udarnih novosti je tudi arhivski sistem, ki omogoča trajno ar-hiviranje podatkov z revizijsko in zakonodaj-no ustreznostjo. Pravzaprav smo prepričani, da bosta oba Microsoftova izdelka zasnovana tako, da je WSS le vaba za SPS. Poleg tega bosta WSS in SPS v prihodnje postala osnovni grad-nik, lahko bi rekli celo ogrodje za številne dru-ge Microsoftove aplikacije, ki bodo tako dobi-le stično točko, uporabnik pa enoten dostop do različnih funkcionalnosti.

» Projekte, naloge in druge časovne informacije lahko zdaj ponazorimo z gantogrami.

» Windows SharePoint Services zdaj podpira izdelavo blogov.

WINDOWS SHAREPOINT SERVICES V3 (2007) BETA 2

Page 31: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

40 Monitor / julij-avgust 2006

PREIZKUSI

Windows XP na ploščiMarsikdo med nami, še posebej pa to velja za vse upravitelje računalniških omrežij, se je že znašel pred računalnikom z operacijskim sistemom Windows 2000 (ali XP ali še novejšim), ki se ga nikakor ni dalo pripraviti k delovanju.

Primož Gabrijelčič

avadno gre za pokvarjen register ali kak gonilnik, ki ne deluje dobro in sesuje ra-čunalnik še med zagonom. Resda si je mogoče dostikrat pomagati z ukazno vr-

stico, do katere lahko pridemo v varnem nači-nu, vsemogočna pa ta rešitev le ni. Dostikrat bi si želeli pognati Windows s plošče, v zbujenem sistemu pa potem obujati diske.

Naj vas razveselimo – tudi to je mogoče. Ogledali si bomo kar tri rešitve tega problema.

Bart’s Preinstalled Environment

Z omenjenim problemom se je (uspešno) spopadel nizozemski programer Bart Lagerweij. Opazil je, da so se z natanko enakim proble-mom že spoprijeli v Microsoftu. Namestitveni program za Windows XP (in novejši) namreč deluje tako, da s plošče najprej obudi omejeno različico operacijskega sistema Windows, ime-novano Windows Preinstalled Environment (oziroma Windows PE), potem pa požene 32-bitni namestitveni program, ki deluje v tem operacijskem sistemu.

Bartova rešitev je orodje PEBuilder, ki iz iz-virne namestitve za Windows (ali njene kopi-je na disku) zgradi zagonsko ploščo. Spotoma doda nekaj programov, ki omogočajo priklop računalnika v omrežje, delo z datotekami, iz-delavo varnostne kopije diska in dostop do od-daljenih računalnikov (Remote Desktop). Orodij torej ni veliko, pomembno pa je, da je PEBuilder

popolnoma odprt. Dopolnimo ga lahko z go-nilniki za naprave, ki jih v osnovni namestit-vi ni, in dodamo programe, ki jih potrebujemo za reševanje računalnikov. Na Bartovih straneh najdemo kar nekaj tako pripravljenih dodatkov, s katerimi lahko sestavimo zelo uporabno za-gonsko ploščo.

Ultimate Boot CD

Namesto da pripravljate dodatke za BartPE, lahko uporabite Ultimate Boot CD, ki je v bi-stvu zbirka že pripravljenih dodatkov – pro-gramov in gonilnikov za omrežne kartice, di-ske SCSI, polja RAID in še marsikaj. Da gre za obsežno zbirko, pokaže že primerjava velikosti plošč. BartPE zasede 152 MB, Ultimate Boot CD pa kar 385 MB.

Poleg orodij, ki jih prinaša že BartPE, z UBCD dobimo še dober nadomestek za Explorer, nekaj različnih protivirusnikov, programe za odstra-njevanje vohunskih programčkov (spyware in rootkiti), nekaj internetnih programov (Firefox, Opera, bralnik za poštne predale POP), bralnik datotek PDF, odjemalec za povezavo s strežniki VNC na daljavo, kup orodij za diagnosticiranje strojnih napak, programe za brskanje po regi-stru, iskanje gesel, pisanje na plošče CD/DVD in še in še. Celo nekaj igric s kartami je vključenih.

Kljub temu pa pogrešamo kakšno malen-kost, denimo orodje za odstranjevanje poprav-kov (hotfix). Marsikdaj se namreč zgodi, da ne-delovanje sistema povzroči ravno kateri od

Microsoftovih uradnih popravkov za Windows. Tudi tu je mogoče najti rešitev, vendar morate zanjo spodobno seči v žep.

Winternals Administrator’s Pak

V podjetju Winternals, ki izdeluje sama od-lična orodja za raziskovanje računalnikov z operacijskim sistemom Windows, so izdelali paket pripomočkov za sistemske upravitelje, ki poleg nekaterih zelo uporabnih orodij vsebuje tudi zagonsko ploščo, ki prav tako kot BartPE temelji na Windows PE.

Velikost zagonske plošče je »le« 185 MB in že to nam da takoj vedeti, da po zagonu ne bomo zagledali take množice orodij kakor v UBCD. Zato pa so vsa orodja odlično izdelana

NR E Š E VA N J E P O D AT KO V

BART’S PREINSTALLED ENVI-RONMENT (BARTPE) 3.1.10AKaj: Okolje za pripravo zagonske plošče, zasnova-ne na Windows XP/2003. Izdeluje: Bart Lagerweij, www.nu2.nu/pebuilder/ Cena: Brezplačno.

Fleksibilnost, možnost dodajanja lastnih pro-gramov.

V osnovni različici ni pretirano uporaben.

ULTIMATE BOOT CD FOR WINDOWS 2.6Kaj: Zbirka dodatkov za BartPE. Izdeluje: Benjamin Burrows, www.ubcd4win.com.Cena: Brezplačno.

Dober nabor programov. Nekaj koristnih orodij vendarle manjka.

WINTERNALS ADMINISTRATOR’S PAK 5.0.Kaj: Zbirka profesionalnih orodij za reševanje ne-delujočih sistemov. Vsebuje tudi orodje za pripravo zagonske plošče. Izdeluje: Winternals, www.winternals.com/Products/AdministratorsPak.Cena: 1692 dolarjev, količinski popusti.

Vse, kar potrebujete za reševanje nedelujočih sistemov.

Cena.

» BartPE s programom za delo z datotekami. » Ultimate Boot CD vsebuje zelo veliko orodij za reševanje računalnikov.

WINDOWS XP NA PLOŠČI

Page 32: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Monitor / julij-avgust 2006 41

Velikost je pomembna Kar zadeva hitrost branja in pisanja, so diski ena počasneje razvijajočih se panog v siceršnjem stampedu računalniških tehnologij. A po drugi strani pri večanju zmogljivosti z Moorovim zakonom precej dobro držijo korak.

Dare Hriberšek

e je Seagate šele pred pol leta z Barra-cudo 7200.9 začrtal novo mejo 500 GB, je tokrat končno prestopil sicer že dol-go napovedovani korak in na trg posta-

vil 7200.10 z osupljivih 750 GB prostora. To je polovico več, kot trenutno ponujajo najzmog-ljivejši izdelki konkurence. Gre za enega prvih diskov, ki podatke zapisuje navpično na ploščo (perpendicular magnetic recording) in ne več vzporedno z njo.

Dosedanja metoda je bila namreč prostor-sko precej potratna, za večanje zmogljivosti

diskov je bilo treba bodisi povečevati število plošč v disku ali pa zmanjševati prostor za po-samezne bite na eni plošči, to pa ne gre v nedo-gled. Ničle in enice zapisanih podatkov so na-mreč zapisane kot v eno ali drugo smer nabita polja na plošči, zelo majhni delci pa zaradi to-plote okolja začnejo izgubljati svoj magnet-ni naboj; to bi v primeru diska na krat-ko pomenilo izgubo podatkov. Novo tehnologijo zapisa so lani prvi predstavili pri Toshibi.

Gostota zapisa je na novi Barracudi precejšnja, saj so v ohišju, ki je na zunaj povsem vsakdanje, skrite le štiri ploš-če, vsaka s po 188 GB zmogljivo-sti. Vse to bo skupaj s tehnologijo SATA II, oplemeniteno z NCQ (ta pride prav predvsem v strežniških postavitvah), pocedilo sline mar-sikomu, ki je gigabajte kdo ve česa doslej skla-diščil drugače.

Tudi pr i hitrostnih preizkusih se je Barracuda izkazala, zlasti pri testu Business Disk Mark, ki odslika zmogljivost diska pri po-ganjanju poslovne programske opreme. Nekaj manj pa vendarle pri preizkusu HE Disk Mark, ki simulira delovanje nekoliko zahtevnejše več-predstavne programske opreme. Tudi pri zapi-sovanju in branju 500 MB velike datoteke s pro-gramom DBench32 poseka vse svoje predhod-nike, ki se vrtijo s 7200 vrtljaji. Še to: disk se je – nedvomno zaradi svoje velikosti in zmoglji-

vosti posamezne plošče – med delom nenavad-no močno segreval, tako da dotik z golo roko ni bil mogoč še nekaj minut po izklopu.

Kajpada 7200.10 ne bo najprimernejša reši-tev za zahtevne strežnike in večuporabniška okolja, saj ga tudi izdelovalec ponuja kot disk za rabo doma. No, tudi domači računalniki se že dolgo raje nagibajo k zanesljivosti polj RAID in več manjših diskov namesto le enega veli-kega. Toda prihajajoče, podatkovno požrešne videotehnike HD bodo kmalu pokazale potre-bo tudi po enem samem velikem disku. Manj privlačna je za zdaj cena – slovenski zastop-nik Barracudo 7200.10 ponuja po 115.340 to-larjev.

in služijo svojemu namenu – reše-vanju nedelujočih računalnikov. Poleg tega je v paketu nekaj oro-dij, ki jih ne najdemo nikjer drug-je, denimo program za odstra-njevanje popravkov, pa progra-mi za popravljanje sistemskih da-totek, spreminjanje gesel (tudi če starega gesla ne poznamo), reše-vanje izbrisanih datotek, uprav-ljanje diskov ... Vključen je celo strežnik, ki datoteke računalnika ponudi v omrežju, tako da lahko pridemo do njih iz drugega raču-nalnika. Skrajno uporabno orodje, ki ga BartPE ne pozna, je Remote Recover. Omogoča dostop do di-skov okvarjenega računalnika z

drugega sistema, tako da lahko iščemo viruse, popravljamo dato-teke in register, spreminjamo na-mestitve itd. kar z drugega, delu-jočega računalnika.

Poleg zagonske plošče ima Administrator’s Pak še orodja za nadzor dogodkov nad datotekami in registrom (Filemon in Regmon), brskalnik po aktivnem imeniku, program za reševanje izbrisanih datotek in orodje, s katerim lahko pripravimo zagonsko disketo, na kateri so tudi gonilniki za dostop do diskov z datotečnim sistemom NTFS. Skratka, odlična rešitev, ka-tere uporabnost pa precej zmanj-šuje zelo visoka cena.

SEAGATE BARRACUDA 7200.10, 750 GBKaj: Disk SATA.Izdeluje: Seagate, www.seagate.com.Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si.Cena: 115.340 tolarjev.Winbench 99 Business: 9610 MB/s.Winbench 99 HE: 27.100 MB/s.Winbench 99, dostopni čas: 13,1 ms.DBench32 – pisanje: 74,473 MB/s.DBench32 – branje: 79,934 MB/s.

Največji disk na trgu, hitrost. Visoka cena.

SEAGATE BARRACUDA 7200.10, 750 GB PREIZKUSI

ČD I S K I

» Zagonsko okolje podjetja Winternals.

zapisovalna glava

zapisovalna glava

zapisovalna plast

zapisovalna plast

smer polarizacije delcev

smer polarizacije delcev mehka podlaga

vodoravni načinzapisovanja

navpični načinzapisovanja

» Podatki so po novem zapisani navpično in ne več vo-doravno.

Page 33: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

42 Monitor / julij-avgust 2006

PREIZKUSI

irokopasovni priklop v internet dan-danes ni več velika ovira, saj so skoraj povsod (tudi v tujini) na voljo mobilna omrežja druge in pol in tretje genera-

cije (GPRS, EDGE, UMTS). Težava pa je v tem, da je povezovanje v ta omrežja mogoče le prek ustreznih mobilnih terminalov (telefoni s pod-poro prenosa podatkov) ali vmesnikov PC Card za prenosnike. Vse do nedavna na trgu ni bilo rešitve, ki bi na preprost način omogočila do-stop do interneta (manjši) skupini uporabnikov tam, kjer ni druge možnosti stalnega širokopa-sovnega dostopa do interneta.

Linksys WRT54G3G je na prvi pogled pov-sem tipičen brezžični usmerjevalnik za rabo doma: ima vtičnico WAN, prek katere se lahko povežemo s ponudnikom širokopasovnega interneta prek običajnih žičnih tehnolo-gij (kabel, DSL). Standardno je tudi štirikratno omrežno stikalo (10-0 Mb/s) in brezžični vmesnik 80-2.11g. Od drugih tovrstnih izdel-kov se loči šele po reži PC card, v katero potisnemo ustrezno karti-co za povezovanje v izbrano mobil-no omrežje. Po uspešni vzpostavitvi zveze s ponudnikom lahko odjemalci do mobilnega interneta dostopajo prek žič-ne ali brezžične Wi-Fi povezave.

V praksi se izkaže, da usmerjevalnik pod-pira le nekaj vrst mobilnih kartic PC Card. Ustrezne kartice pri nas (zaenkrat) ponuja le Mobitel. Si.mobil - Vodafone kartice s podporo EDGE zaenkrat niso podprte ne glede na to, da je Linksys pri razvoju izdelka sodeloval s kor-poracijo Vodafone. To bi se utegnilo v prihod-nosti še spremeniti, saj je podpora različnim karticam predvsem stvar strojne programske opreme, ta pa je seveda nadgradljiva. Želeli bi

si tudi, da bi Linksys v naslednji različici »firm-warea« vključil tudi možnost, da mobilno po-vezavo izkoristimo kot rezervno, če odpove glavna povezava prek žične povezave WAN – ta možnost za zdaj ni mogoča.

Usmerjevalnik smo tako preizkusili s karti-co Option Globetrotter UMTS, s katero smo se brez težav povezali tako v omrežje

UMTS kot tudi v starejše omrežje GPRS. Hitrost prenosa prek slednjega je nekoliko prepo-časna za normalno delo, hitrost današnjih omre-žij UMTS (in v prihodnosti HSDPA) pa je povsem zadovoljiva za nezahtevno rabo (e-mail, nepo-sredno sporočanje, nezahtevno deskanje).

Gre torej za precej zanimiv izdelek, ki pa mu do popolnosti še manjka. Upoštevajoč raz-meroma veliko ohišje, bi pričakovali, da je v (mobilni) usmerjevalnik vgrajena baterija, ki bi bila sposobna za nekaj časa napravo osvobodi-ti odvisnosti od bližine električne vtičnice, a ni tako. Strojna programska oprema bi lahko podpirala »mehak« prehod med različnimi ge-neracijami mobilnih omrežij (GPRS/UMTS), saj je za to zdaj treba usmerjevalnik znova zagna-ti. Manjka tudi boljša informiranost o skupni porabi, kar je pri (zaenkrat še razmeroma) vi-sokih cenah podatkovnih zvez precej pomemb-na informacija. Želeli bi si še, da bi usmerje-

valnik podpiral zaključevanje zvez VPN (PPTP ali IPSec). To je v poslovnem okolju, ki mu je usmerjevalnik prvenstveno namenjen, nadvse uporabna možnost.

LINKSYS WRT54G3GKaj: 3G brezžični usmerjevalnik s štirikratnim sti-kalom.Izdeluje: Linksys, www.linksys.com.Prodaja: Avtera, www.avtera.si.Cena: 63.900 tolarjev (pri Mobitelu).

Deljenje širokopasovne povezave 3G/GPRS ožičenim ali Wi-Fi odjemalcem.

Nima baterijskega napajanja, ne podpira mož-nosti rezervne povezave prek 3G, ne podpira povezav VPN.

Mobilni usmerjevalnikDomače usmerjevalnike praviloma priključujemo v internet bodisi prek kabelskega priključka bodisi prek priključka DSL. Dejstvo pa je, da nista vedno in povsod na voljo.

Gregor Šimenc

ŠO M R E Ž J A

» Povezavo UMTS lahko po potrebi izklopimo.

LINKSYS WRT54G3G

Page 34: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

44 Monitor / julij-avgust 2006

PREIZKUSI

Predvajalnik naslednjega roduČe ste ob naslovu morda pomislili, da smo dobili v roke katerega od prvih predvajalnikov HD-DVD ali blu-ray, vas moramo razočarati, kajti ti v naše kraje še niso zašli. A čeprav Kissov predvajalnik novega rodu laserskih plošč ne zna brati, ga s prihajajočimi napravami vendarle druži pomembna lastnost – visoka ločljivost namreč.

Nikolaj Pečenko

a imamo opravka z zanimivo napravo, razkrije že pogled na njeno zadnjo stran. Tu najprej opazimo dve anteni brezžične-ga omrežnega vmesnika, pozornejši po-

gled pa med tako rekoč popolnim naborom pri-ključkov razkrije tudi vtičnici za navaden »žič-ni« ethernet in HDMI (High Definition MediaInterface), namenjen digitalnemu prenosu zvo-ka in videa, tudi tistega visoke ločljivosti.

Poglejmo najprej, kako je z visoko ločljivost-jo. Imeti moramo seveda še ustrezen televizor (LCD, plazemski ali projektorski) ali projektor z ločljivostjo vsaj 1280 x 720 pik. Predvajalnik pri-ključimo na digitalni vhod HDMI televizorja ali projektorja. Če televizor nima vhoda HDMI, lah-ko uporabimo tudi vhod DVI, le preprost vmes-nik moramo še dokupiti. V predvajalnik vstavi-mo ploščo, na katero smo z računalnikom po-sneli video v visoki ločljivosti, pritisnemo na tip-ko za predvajanje in na zaslonu bomo zagledali sliko v vsej njeni visokoločljivostni krasoti.

Vsaj večinoma, kajti na področju videa vi-soke ločljivosti vlada precejšnja zmeda in uteg-ne se zgoditi, da boste naleteli na zapis, ki ga Kissov predvajalnik ne bo prepoznal. Predvajati zna najpogosteje uporabljane zapise, v katerih dobimo video visoke ločljivosti (720p in 1080i), na primer DivX HD in WMV9, zatakne pa se mu pri h.264 in še nekaterih drugih redkeje uporabljanih različicah zapisa MPEG-4. Dvakrat nam ga je z diviksom, ki ga očitno ni znal pre-baviti, uspelo celo povsem »zamrzniti«.

Visoka ločljivost je samo ena od predno-sti Kissovega predvajalnika. Za večino uporab-nikov bodo verjetno še zanimivejše njegove omrežne zmogljivosti. A to se za Kissovo na-pravo konec koncev tudi spodobi, kajti od lani je danski Kiss v lasti omrežnega velikana Cisco oziroma njegovega oddelka Linksys.

Predvajalnik lahko z domačim pecejčkom povežemo brezžično (wi-fi), če naš računalnikni ustrezno opremljen, pa lahko uporabimo tudi kar navaden omrežni kabel. Omreževanje predvajalnika je podobno povezovanju katere-gakoli računalnika v krajevno omrežje. To po-

meni, da utegnejo imeti računalniški začetniki težave, a z malo sreče in ob natančnem upoš-tevanju priloženih navodil bo predvajalnik hi-tro povezan z računalnikom.

V računalnik moramo prej namestiti še po-vezovalni program Kiss PC-Link, ki omogo-ča, da predvajalnik predvaja glasbene in vi-deo datoteke, shranjene na disku računalnika. Predvajalnik podpira standard UPnP (Universal Plug & Play), kar pomeni, da lahko uporabimo tudi kak drug ustrezen povezovalni program. Eden zmogljivejših je na primer EzLinkNG (www.ezlinkng.com).

Seznam podprtih zapisov sicer ni popoln – pogrešali smo zlasti brezizgubne zvočne zapi-se, na primer flac –, je pa vseeno dovolj bogat,saj na njem najdemo vse vrste diviksov, Nero Digital, wmv, wma, mp3, ogg, jpg... Slovenske podnapise pri diviksih podpira, vendar moramo prej na nastavitvenem menuju ročno vklopiti pravo črkovno tabelo (MS Win 1250). Podpira tudi Windows Media Connect, kar je pomemb-no predvsem pri kupljenih oziroma avtorsko zaščitenih večpredstavnih datotekah.

Kissov predvajalnik se zna, prek domačega

računalnika, povezati tudi v splet. Povezava si-cer ni popolna, saj predvajalnik nima klasične-ga spletnega brskalnika in programa za e-poš-to, temveč lahko uporabljamo samo storitve Kiss Online. Poslušamo lahko številne radijske postaje, odigramo nekaj igric in si ogledamo vremensko napoved, stanje na borzi in televi-zijski spored. Ker je Kissov predvajalnik le pred-vajalnik in ne tudi snemalnik, spored, na kate-rem so tudi vse pomembnejše domače postaje, sicer ni tako zelo uporaben kakor pri Kissovem videorekorderju, ki smo ga preizkusili v prejš-nji številki, a je vseeno dobrodošel.

Ne smemo pozabiti niti na vmesnik USB, ki omogoča, da na predvajalnik priključimo žep-ni predvajalnik mp3 ali zunanji disk in si ogle-damo filme in fotografije ter poslušamo glas-bo, posneto na njem. Predvaja zna seveda tudi filmske devedeje (pri čemer velja omeniti, da jekrajevno zaščiten) in glasbene cedeje.

Kakovost slike in zvoka je solidna, a nič boljša kakor pri večini običajnih predvajalni-kov DVD, tudi tistih nekajkrat cenejših. Tudi daljinski krmilnik je precej neugleden, a svo-jo nalogo vseeno zadovoljivo opravi.

KISS DP-600Kaj: Napreden predvajalnik DVD/Divx visoke ločlji-vosti z omrežnim vmesnikom.Izdeluje: Kiss, www.kiss-technology.com.Prodaja: Avtera, www.avtera.si.Cena: 99.990 tolarjev.

Podpira video visoke ločljivosti, brezžični omrežni vmesnik, USB, Kiss Online.

Cena, občasne težave s stabilnostjo, samo predvajalnik.

DH D T V

KISS DP-600

Page 35: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

PREIZKUSI

Skratka, zelo vsestranski predvajalnik, ki se sicer dobro izkaže tudi kot samostojna naprava, pravo moč pa pokaže šele v navezi z računalni-

kom. Le malce (pre)drag je, kajti za 100 tisoča-kov si že lahko sestavimo tudi HTPC, ki zmore še marsikaj več. A če se vam z njim ne ljubi ukvar-

jati, vsekakor pa bi radi imeli predvajalnik, s ka-terim boste lahko gledali video visoke ločljivo-sti, pravzaprav niti nimate prav dosti izbire.

Možnost predvajanja videa visoke ločljivosti je na prvi pogled do-brodošla, a kje jo pravzaprav sploh lahko izkoristimo? V tem ali onem omrežju za izmenjavo datotek se dobi že marsikaj, na primer številne nove ameriške nadaljevanke ter peščico filmov (recimo 2. del Vojne zvezd, 5. element, drugo in tretjo Matriko, tretjega Terminatorja, Shrek, X-Men 2 …). Seveda se brez zelo hitre internetne povezave prenosa raje ne lotevajte, saj so tričetrturne nadaljevanke dolge okoli 700 MB, celovečerni filmi pa največkrat kar okoli 4 GB.

Kaj pa, če nočete piratizirati? Izbira je v tem primeru precej bolj pič-la. Do pred nekaj meseci so bili na voljo pravzaprav samo napovedniki filmov, pred nekaj meseci pa se je v spletu pojavil MariposaHD, prva brezplačna nadaljevanka v visoki ločljivosti. Štirje navdušeni mlade-niči, trije Američani in Argentinec, jo snemajo v Argentini. Vsebina je v ozadju, v ospredju pa tehnologija. Večji del snemajo kar samo nasta-janje nadaljevanke, drugo pa so predvsem posnetki čudovite argen-tinske pokrajine ter deklet na plažah v okolici Buenos Airesa.

Doslej so posneli tri polurna nadaljevanja, ki si jih lahko ogledamo v ločljivosti 720p ali 1080i. Prva je primerna za ogled na televizorjih LCD in sodobnejših plazemskih televizorjih, drugo pa boste najbolje videli na primerno zmogljivih monitorjih. Televizorji z ločljivostjo 1920 x 1080 so namreč še zelo na redko posejani. Pred snemanjem z in-terneta premislite, katero potrebujete, kajti nadaljevanja v ločljivosti 720p so dolga 1,3 GB, v 1080i pa 2,1 GB.

Vse o nadaljevanki v visoki ločljivosti, z navodili za prenos v obliki bittorentov vred, izveste na naslovu www.mariposahd.tv.

Video visoke ločljivosti si lahko posnamete tudi sami. V Monitorju smo v lanski oktobrski številki že predstavili prvo Sonyjevo videokame-ro visoke ločljivosti, namenjeno ljubiteljski rabi, HDR-HC1E. Z njo nare-jene posnetke lahko z računalnikom v primerni obliki (recimo WMV9) zapišete na ploščo DVD, vtaknete v Kissov predvajalnik in uživate v domačem videu visoke ločljivosti.

Visoka ločljivost

Monitor / julij-avgust 2006 45

Ko potrebujemo prostorMatrox je bil včasih nadvse pomemben na področju grafičnih kartic, a ga je razvoj zmogljivosti 3D, ki sta jih narekovala ATI in nVidia, ujel nepripravljenega. Nekaj časa so se še trudili in novinarje prepričevali, da so najboljši, potem pa so obupali. Kar zadeva pospeševanje 3D, drugače pa nikakor ne.

Luka Kropivnik

smerili so se namreč v razvoj grafičnihkartic, ki lahko krmilijo več monitorjev hkrati, in to že takrat, ko ni bilo ravno običajno, da imajo grafične kartice dva

izhoda. Matroxov model QID LP, ki smo ga pre-izkusili tokrat, zmore krmiliti kar štiri. Ti siste-mi se najbolje prodajajo na borze in v druge in-stitucije, kjer je treba na zaslonu oz. več zaslo-nih prikazati kar največ informacij.

Ta kartica ima več različic, model z AGP vo-dilom, ki podpira, da nanjo namesto monitorja priključimo tudi televizijske sprejemnike, moč-nejša z več pomnilnika in priklopom na 64-bit-no vodilo PCI in srednje zmogljiva z vodilom PCIe ali PCI 32bit, ki smo jo preizkusili mi.

Za priklop monitorjev je priložen poseben kabel, ki ga na eni strani priklopimo na vhod kartice, na drugi pa se razcepi na štiri priključ-ke DVI. Če monitorji tega ne podpirajo, lahko uporabimo vmesnike za priključek VGA, ki so prav tako priloženi. Matroxova kartica podpira monitorje z največjo ločljivostjo 1600 x 1200, kar je več kot dovolj za normalno delo. Na na-šem preizkusu smo na kartico priklopili štiri 17-palčne monitorje LCD, vsakega z ločljivost-jo 1280 x 1024, in jih postavili v vrsto drugega za drugim (4 x 1). Gonilnik omogoča, da moni-

torje postavimo tudi drugače, npr. dva spodaj in dva zgoraj, tako da dobimo kvadrat (2 x 2). Ko po vstavitvi kartice v prosto vodilo raču-nalnik zaženemo, imamo na voljo dve različi-ci gonilnikov. Prva (1.x) podpira prikaz namiz-ja, raztegnjenega čez vse priključene monitor-je, in možnost priklopa tv sprejemnikov v pri-meru kartice z AGP vodilom. Druga različica gonilnika (2.x) pa podpira poleg raztegnjenega namizja čez vse monitorje tudi ločeno namiz-je za vsak monitor posebej z možnostjo različ-nih ločljivosti, ne pa tudi možnosti priključitve tv sprejemnika. Obe različici omogoča-ta kloniranje slike, t a ko d a

je na vseh priključenih monitorjih slika ena-ka. Po namestitvi gonilnikov lahko izbiramo, ali želimo nastavitve spreminjati v zaslonskih nastavitvah okolja Windows ali pa uporabiti grafični vmesnik gonilnikov. Slednji omogočaveč nastavitev in ga je zato primerneje upo-rabljati, ker lahko s samimi Okni spreminja-mo le ločljivost posameznih monitorjev in nji-hov vrstni red.

Kartica se je najbolje odrezala, ko je bilo na-mizje ločeno na vsakemu monitorju posebej. To dejansko pripomore k lažjemu delu, ko imamo odprtih več programov, ki jih hkrati uporablja-mo. Poskusili smo tudi z delom v raztegnjenem

namizju čez vse monitorje, pri če-mer robovi monitorjev delo zelo otežujejo. Če nas to ne moti, lah-ko tako dobimo ločljivost 5120 x 1024.

MATROX QID LP PCIEKaj: Grafična kartica, ki podpira priklop do štirih monitorjev.Izdeluje: Matrox, www matrox.com.Prodaja: Quantum, www.quantum.si.Cena: 152.500 tolarjev.

Hkratno delo z največ štirimi monitorji. Dvojni gonilniki, cena.

UG R A F I Č N E K A R T I C E

MATROX QID LP PCIE

Page 36: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

46 Monitor / julij-avgust 2006

PREIZKUSI

Internet v žepuMedtem ko je raba interneta na osebnih računalnikih danes že nekaj samo po sebi umevnega, na področju mobilnih naprav ta val šele prihaja. Da se tu nekaj dogaja, priča tudi vse bolj pestra ponudba različnih programov za posamezno mobilno napravo, kjer še vedno nekoliko vodi platforma PocketPC oziroma Windows Mobile.

Vladimir Djurdjič

pletni brskalnik, odjemalec za elektronsko pošto in morda še kak dodatni internetni program so domala standardna oprema vsakega mobilnega telefona ali ročnega

računalnika, ki je danes naprodaj. Toda pri veli-ki večini modelov smo prisiljeni uporabljati tisto, kar je izdelovalec vgradil v samo sistemsko pro-gramsko opremo, alternativ pa je bilo doslej sila malo. A časi se spreminjajo in za vse več mobil-nih naprav so poleg vgrajenih spletnih brskalni-kov alternativne rešitve, ki skušajo dopolniti ali nadomestiti tisto, kar je sam izdelovalec mobilne naprave pozabil ali naredil povprečno.

Kajti pri mobilnih napravah ostaja še ved-no nerešeno ključno vprašanje, ki je tudi naj-večja zavora za še večjo mobilno rabo interne-ta – kako na majhnem zaslonu in z omejenim naborom tipk čim bolj učinkovito prikazati in-formacije in omogočiti kolikor toliko lagodno navigacijo po spletnih straneh. Zaradi skrom-nih strojnih zmožnosti današnjih mobilnih na-prav, kot so majhni zasloni z nizko ločljivostjo, počasni procesorji in pomanjkanje podpore raz-ličnim spletnim standardom (na primer dodat-kom, kot sta Flash, Java), je izziv za razvijalce zelo velik. In tam, kjer je izziv, se tudi pokaže priložnost za nove poglede in inovacije.

PocketPC in spletni brskalniki

Sestavni del platforme Windows Mobile je spletni brskalnik Internet Explorer v mobilni

različici. Z bratrancem za namizne računal-nike ima žal bolj ali manj skupno le ime, saj je precej manj zmogljiv in pogosto že omeju-joč. Ponuja le osnovne funkcije in prikazuje le osnovno podmnožico standarda HTML. V prak-si to pomeni, da postane brskanje po spletnih straneh skoraj nemogoče že pri malo bolj kom-pleksnih vsebinah, recimo takih, sestavljenih iz okvirov. Tudi navigacija ni kaj prida dodelana, če odmislimo skoraj obvezno orodjarno za pri-ljubljene spletne strani. Nič čudnega, če so za-čele nastajati alternative.

Najmikavnejša je Opera 8.60 v različici za PocketPC. Osnovni brskalnik dopolnjuje s števil-nimi lastnostmi, ki jih sicer najdemo tudi v na-mizni različici Opere. Najbolj znan med njimi je najbrž odpiranje spletnih strani v posameznih zavihkih; pravi obliž glede na siceršnjo nerod-no odpiranje v vgrajenem Internet Explorerju. Izboljšano je delo s prenosom datotek (downlo-ad), poleg priljubljenih povezav pa hrani tudi zgodovino preteklih obiskov strani. Zelo ko-ristna se kaže funkcija, ki preprečuje oziroma upravlja odpiranje pogovornih oken (prikaznih zaslonov), kar zna biti sicer na mobilni napra-vi moreče. Nedvomno pa je najbolj dragocena funkcija zmožnost Opere, da spletno stran prila-godi velikosti zaslona. To zna početi na več na-činov. Od tega, da uporabljamo različno stopnjo povečave (oziroma pomanjšave), do funkcij pri-lagajanja širine zaslonu. Najbolj zanimiva pa je Operina patentirana tehnologija »Small Screen Rendering«, ki spletno stran predrugači, besedi-

lo spravi v en stolpec in s tem celoto naredi bolj berljivo, ne da bi korenito spremenili celoten vi-dez strani. Na neki način jim še kar uspeva, če-prav čudežev ne gre pričakovati.

Naslednja alternativa je brskalnik NetFront, ki ga izdeluje japonsko podjetje Access, bolj zna-no po tem, da je pred nekaj meseci kupilo ope-racijski sistem PalmOS. Tako kot Opera je na vo-ljo za cel niz naprav, v okolju Windows Mobile pa dopolnjuje lastnosti, ki jih Internet Explorer ne ponuja. Tudi ta brskalnik zna delati z več okni, vsebuje tehnologijo za samodejno prilaga-janje vsebine strani velikosti zaslona (Smart-Fit Rendering), čeprav se zdi, da je Opera tu pol ko-raka v prednosti. Zato pa se NetFront lahko po-hvali z daleč najpopolnejšo podporo internetnim standardom, od XHTML, SSL, JavaScripta, Jave

SP RO G R A M I Z A P O C K E T P C

OPERA 8.60 FOR WINDOWS MOBILEKaj: Spletni brskalnik za platformo Windows Mobile. Izdeluje: Opera, www.opera.com/products/mobi-le/products/winmobileppc. Cena: Brezplačni program. Značilnosti: Prilagoditev spletnih vsebin velikosti zaslona, delo z več okni.

NETFRONT FOR POCKETPC 3.2Kaj: Spletni brskalnik za platformo Windows Mobile. Izdeluje: Access, www.access-sys-eu.com. Cena: 27 dolarjev. Značilnosti: Prilagoditev spletnih vsebin veliko-sti zaslona, bogat nabor podprtih spletnih standar-dov, funkcija Auto-Cruise.

POCKETRSS 2.1.6 Kaj: Bralnik RSS za platformo Windows Mobile. Izdeluje: HappyJackRoad.Net, www.happyjackro-ad.net/pocketpc/pocketRSS/pocketRSS.asp Cena: 6 dolarjev. Značilnosti: Preprosta namestitev in navigacija, podpora podcastom.

SMARTRSS FOR WINDOWS MOBILE 2.1 Kaj: Bralnik RSS za platformo Windows Mobile. Izdeluje: BetzStream, www.beetzstream.com.Cena: 15 dolarjev. Značilnosti: Številne možnosti za samodejno sin-hronizacijo, podpora podcastom.

» Osnovni brskalnik Internet Explorer, vgrajen v ročne računalnike z okoljem Windows Mobile.

» Opera za PocketPC omogoča prilagoditev spletnih strani velikosti zaslona.

» NetFront podpira številne spletne standarde.

INTERNET V ŽEPU

Page 37: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Monitor / julij-avgust 2006 47

Sinergija prek omrežjaPredstavljajte si, da imate v delovnem okolju več računalnikov, vsakega za svoje opravilo. Predstavljajte si nadalje, da imajo ti računalniki različen operacijski sistem. In da bi si vse te računalnike želeli upravljati le z eno tipkovnico in miško. Željo vam uresniči program Synergy.

Luka Kropivnik

ynergy je odprtokodni program, ki po-čne natanko to – omogoča uporabo iste tipkovnice in miši za več računalnikov, v katere so lahko nameščeni različni ope-

racijski sistemi in so omrežno povezani s pro-tokolom TCP/IP. Program deluje na vseh po-membnejših operacijskih sistemih, kot so Okna, Linux, Unix, Mac OSX. Uporaba je enostavna, saj med računalniki preklapljamo tako, da mi-ško premaknemo čez rob zaslona. To »presta-vi« tipkovnico in miško na drug računalnik. Od tega trenutka naprej nadzorujemo sosed-nji računalnik. Omogoča tudi enostavno pre-našanje datotek in besedil med različnimi ope-racijskimi sistemi prek odložišča. Vsa besedila, ki jih želimo prenesti v drug računalnik (tudi operacijski sistem), se prenašajo v kodni tabe-

li Unicode, tako da se med prenosom informa-cije ne izgubljajo. Če imamo na računalnikih vklopljen ohranjevalnik zaslona, se ta na vseh »povezanih« računalnikih vklopi hkrati, pa tudi hkrati prekine.

Namestitev in nastavitev programa v oken-skem okolju poteka prek nastavitvenega pro-grama, medtem ko moramo v drugih opera-cijskih sistemih to postoriti ročno. Vendar so v primeru ročnih nastavitev navodila napisa-na razumljivo, tako da ne bi smelo biti večjih težav. Po namestitvi najprej določimo, iz kate-rega računalnika bomo uporabljali miš in tip-kovnico, in v nastavitve vnesemo dejanske pol-ožaje zaslonov. Pri tem moramo paziti, da vne-semo položaj za obe smeri. Če ima torej raču-nalnik A desno od sebe računalnik B, je polo-žaj računalnika A levo od B in računalnika B

desno od A, drugače boste lahko miško pre-maknili le v eno smer, nazaj pa ne bo mogo-če. Program deluje stabilno in je, če imamo na pisalni mizi več računalnikov, zelo dobrodošel pripomoček. Res odličen primerek odprtokod-nega programa.

SYNERGYKaj: Program, ki omogoča uporabo iste tipkovnice in miši za več računalnikov.Izdeluje: synergy2.sourceforge.net.Cena: Brezplačno.

Podpira vse pomembne operacijske sisteme. Ročno nastavljanje v vseh operacijskih siste-

mih, razen v Oknih.

(J2ME), Macromedia Flasha. Več na PocketPCjih ne morete pričakovati. Posrečeno je tudi brska-nje po vsebini strani zgolj s premikanjem pisa-la po zaslonu. Za hitrejši dostop do priljublje-nih strani pa skrbi funkcija Auto-Cruise, ki sa-modejno posodobi izbrane strani vselej, ko smo priključeni v internet. Spletne strani lahko tudi zapišemo v datoteke .mht za poznejše prebira-nje; to je tudi edinstvena zmožnost med brskal-niki na tej platformi.

RSS – enostavnejši dostop do spletnih vsebin

Če želimo na računalnikih z okoljem Windows Mobile spremljati spletne vsebine, pa uporaba spletnega brskalnika ni nujno vse-lej najboljša izbira. Glede na majhno površino zaslona je za prebiranje spletnih novic, blogov in drugih vsebin precej bolj elegantna rešitev bralnik RSS. Danes vse več spletnih storitev po-nuja informacije tudi v tej obliki, tako da je iz-bira že precej obširna. Ker so informacije več-inoma zapisane v standardni obliki oziroma dokumentu XML, je vsebino moč tudi prilago-diti malim zaslonom, lažja pa je tudi dostava (priključimo se v internet, poberemo »novice« in jih v miru prebiramo tudi tedaj, kadar smo brez povezave). Nič čudnega, če je na tem po-dročju ponudba RSS bralnikov celo obširnejša kot ponudba samih brskalnikov.

Eden najbolj elegantnih je program PocketRSS, ki je hkrati tudi zelo prijazen do uporabnika. Naročanje na vire RSS je mogoče opraviti s preprostim čarovnikom, podatke pa hrani v interni zbirki podatkov. Zbrane infor-macije je mogoče hraniti za poznejše branje, iskati po vsebini, zelo elegantno pa je rešena navigacija med novicami. PocketRSS omogoča tudi prenos zvočnih zapisov (tako imenovani podcasti), na voljo pa je tudi dodatek za prikaz najnovejših novic na osnovnem zaslonu (Today) na ročnem računalniku. Za povrh podpira za-slone visokih ločljivosti in prikaz v pokončnem in ležečem načinu rabe zaslona.

Zanimiva alternativa temu programu je program SmartRSS, ki zna domala vse, kar zna PocketRSS (s podporo podcastom in podporo branju brez povezave vred), le da je za malen-kost manj prijazen za uporabnika. Odtehta pa lahko še popolnejši nabor zmožnosti. Med naj-bolj uporabnimi je možnost, da sinhronizaci-jo novic iz virov RSS avtomatiziramo, program pa sam prenese nove novice in pripadajoče sli-ke ter spet izklopi internetno povezavo. Tako nam ni treba čakati, v žepu pa imamo vselej sveže novice. Vire novic je tu moč laže združe-vati v skupine, lažji je tudi prenos podatkov in virov v namizni računalnik in iz njega.

SO M R E Ž N I N A D Z O R

» Nastavitveno okno Synergy v Oknih

SYNERGY PREIZKUSI

» Bralnik PocketRSS odlikuje eleganten in preprost uporabniški vmesnik.

» SmartRSS omogoča učinkovito kategoriziranje novic in samodejno sinhronizacijo z viri.

Page 38: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

17 IN VEČOd 15 palcev do današnjih

48 Monitor / julij-avgust 2006

MONITORJI LCD

Zasloni LCD danes niso več nobena tehnična

novost, saj so že kar nekaj časa najpogostejši izbor uporabnikov. Zasloni s

katodno cevjo se umikajo iz vsakdanje rabe, tako da večina izdelovalcev teh modelov niti ne

izdeluje več, le še prodajajo stare zaloge.

Arnold Marko

Page 39: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

MONITORJI LCD

Monitor / julij-avgust 2006 49

17 IN VEČ

e nazadnje je danes na trgu moni-torjev celo tako, da se večina kup-cev ne odloča več niti za najmanj-še zaslone LCD (torej 15-palčne), temveč največkrat kar za 17-palč-ne. Sledijo jim 19-palčni zasloni, ki po priljubljenosti hitro dohite-vajo za dva palca manjše zaslone

(v skandinavskih in nemško govorečih deželah pa jih prodajo celo že več), v celotni Evropi (to-rej tudi tisti »ne-EU«) pa naj bi prevzeli primat do sredine leta 2007. Cena večjih zaslonov je na-mreč danes, vsaj v nižjem cenovnem razredu, pravzaprav povsem primerljiva s cenami 17-palč-nih modelov, oziroma razlika ni večja od približ-no deset tisočakov. Že kratek pogled na našo ta-belo s podatki razkrije, da je najcenejši 17-palč-ni model na našem preizkusu »vreden« približ-no 44 tisočakov, najcenejši 19-palčni Philips 190S pa stane le nekaj stotakov več kot 53 tisoč tolar-jev. Tudi AMW M1990 je s ceno 57.000 tolarjev zelo zanimiv model za nezahtevne uporabnike (sploh zato, ker ima tudi digitalni vhod). 18-palč-ni zasloni, ki smo jih srečevali še pred kakšnim letom, pa se niso izkazali za tako zanimive, da bi prepričali večje število kupcev, in jih izdeloval-ci ne izdelujejo več, le tu in tam se ta velikost še znajde v kakšni »posebni« ponudbi.

Ob tem se seveda postavlja vprašanje, koliko slabši so cenejši zasloni od tistih dražjih, oziro-ma ali se bolj splača kupiti dražji 17-palčni mo-nitor LCD ali cenejšega 19-palčnega. Kot pri več-ini naprav bomo seveda tudi tu težko dejali kaj drugega, kot da odgovor pač ni povsem enozna-čen. Stereotip večinoma drži, a izjeme potrjuje-jo, da ni pravega pravila. Že omenjeni Philips se je namreč po kakovosti slike lahko primerjal tudi s kakšnim dražjim 17-palčnim modelom, a po kakovosti slike nikakor ni primerljiv z naj-dražjimi modeli ne svojega ne manjšega razre-da. Razhajanja so ponavadi povezana predvsem z imenom blagovne znamke, saj nekatere (npr. Sony ali NEC) nekaj dodatnih tolarjev gotovo za-računajo za ugled, ki ga uživajo. Povsem spod-oben monitor tako gotovo ni več nedosegljiv, a za zares kakovostno sliko in tudi druge do-datne možnosti, na primer digitalni vhod (ali celo dva), dober nadzor nad nastavljanjem slike, možnost nastavljanja monitorja po višini, obra-čanje v navpični položaj (s čimer postane moni-tor zelo primeren za prikazovanje dokumentov standardnih papirnatih formatov) ali tudi zani-mive oblikovne rešitve, je pač treba odšteti ne-kaj več... In vse skupaj lahko seveda nanese kar nekaj denarja. Razlika povprečnemu uporabni-ku, ki računalnik uporablja bolj kot nadomesti-lo za pisalni stroj in predvajalnik CD in pa za br-skanje po spletu, verjetno ne bo pomenila veli-ko, zahtevnejši uporabniki pa razliko v ceno pač vzamejo v zakup. Povedano seveda ne pomeni, da slabih monitorjev ni. Predvsem med cenej-šimi je kljub vsemu nekaj takih, ki s svojo ka-

kovostjo slike ne prepričajo, zanimivo pa je ne-kaj takih celo med dražjimi modeli, kar je bolj pomenljivo, saj ljudje pač upravičeno zahtevajo za svoj denar vsaj spodobno kakovost, če že ne boljšo od povprečja.

Tokrat smo preizkusili skoraj trideset mode-lov 17- in 19-palčnih zaslonov, ki jih je najti na našem trgu. Od opaznejših blagovnih znamk manjkajo le LG, HP, Fujitsu-Siemens in Hyundai. Prvi je med preizkusom ravno menjaval serije modelov, drugih pa žal nismo dobili pravočasno za ta preizkus. Največ monitorjev teh velikosti v Evropi sicer proda Samsung, sledijo pa Acer, Dell in HP. Zanimivo pa je, da smo dobili le en model s širšim razmerjem slike 16 : 10, in sicer 19-palč-ni Asus PW191 z ločljivostjo 1400 × 900, vsi dru-gi imajo »staro« razmerje za sliko 1280 × 1024, to je 5 : 4. Očitno vsaj pri nas še ni prišel čas za široko razmerje slike, ki mu sicer napovedujejo svetlo prihodnost, saj naj bi bilo mnogo bolj »na-ravno« gledati v tak zaslon zaradi lastnosti člo-veškega vida, ki je bolj »širok« kakor pa »visok«. Za urejanje besedila to sicer ne pomeni kaj dosti (pravzaprav vidimo še manj besedila kot na viš-jih zaslonih), veliko bolje pa se ti zasloni obnese-jo pri filmih, ki so večinoma posneti v razmerju16 : 9. Za nekatere programe, kot so npr. progra-mi za zvok, video (ker dolga časovnica pač prine-se več »vidnega časa«) in tudi drugi programi, ki imajo veliko palet, orodjarn in podobne »navla-ke«, ki jo je na zaslonu pač treba nekam posta-viti, pa so ti zasloni veliko bolj primerni. Seveda pa so uporabniki tisti, ki bodo na koncu odločali o usodi tega formata (pri čemer jim bodo gotovo nekoliko pomagali tudi prekanjeni tržniki), tako kot bodo odločali tudi o tem, ali povprečni upo-rabnik potrebuje tudi večji zaslon od 19-palčne-ga. Le kje se bo ustavilo? Pri 21, 26 ali morda 32 palcih? No, glede na to, da bi lahko velik raču-

nalniški zaslon nadomestil tudi televizor, in ker postaja računalnik osrednji del domačega zaba-viščnega centra, velikost verjetno ni nikoli pre-velika. Kako kakovostna in dostopna bo, pa bo pokazal čas.

17-palčni modeli

Acer 1716As

Acerjev monitor je lepo oblikovan. Predvsem ga odlikuje zelo ozek rob okoli zaslona. Ohišje je srebrno, spodaj ga drži plastični podstavek, ki ne omogoča najboljše stabilnosti. Nastavljiv je le nagib, vrtenja in nastavljanja višine ne po-

N

Izmed manjših modelov, ki smo jih preizkusili tokrat, iz-stopa Sonyjev SDM-HS75P. Ne sicer toliko po ergonomiki kot po kakovosti prikazane slike. Ta je lepo enakomerna, z odlično kotno vidljivostjo, hkrati pa zelo svetla. Slednje je tudi posledica svetlečega zaslona, ki bo vendarle zahteval nekoliko previdnosti pri postavitvi v prostor, da bi se izognili odsevu. Hkrati ta monitor ne sodi med cenejše, tako da ce-novno bolj občutljivim, kot se pravi, priporočamo ogled mo-nitorja Acer 1716As. Ta namreč za svojo ceno ponuja nad-povprečno kakovost prikazane slike.

Med 19-palčnimi modeli prihajajo favoriti iz drugih proiz-vodnih hal. Skorajda pregrešno drag za današnje razmere, a po vseh merilih odličen je NEC MultiSync LCD1990SXi. Odlikujejo ga izredna enakomernost, barvna pravilnost in se-veda kotna vidljivost. Omeniti velja še tanek rob okoli zaslo-na in možnost vrtenja za 90 stopinj. Več kot trikrat cenejši, a še vedno nadpovprečno dober je Philips 190S, ki si zato za-služi, da si ga ogledate tudi, če monitorja ne boste potrebovali za DTP, temveč le za vsakdanje, tudi pisarniško delo.

Zlati monitor

ACER 1716ASVelikost: 17 palcev (43 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Alterna, www.alterna.si, Avtera, www.av-tera.si, Trendnet, www.trendnet.si.Cena: 50.990 tolarjev.

Kakovostna slika. Slabša kotna vidljivost, ne omogoča nastavlja-

nja višine.

Page 40: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

MONITORJI LCD

50 Monitor / julij-avgust 2006

zna. Zaslon ima za povezovanje z računalnikom le analogni vhod. Štiri tipke za upravljanje so na sredini pod zaslonom. Menuji so preprosto za-snovani in jih je enostavno uporabljati, ponuja-jo pa temeljne nastavitve za vplivanje na sliko, kot je npr. spreminjanje osvetlitve in kontrasta ter izbor hladne ali tople barve oz. temperatu-re barve, ki jo določimo sami. Uporabniških na-stavitev za različne namene ne pozna, manjka tudi možnost neposrednega dostopa do nekate-rih nastavitev (torej mimo menujev).

Slika je večinoma zelo enakomerno osvetlje-na, le spodaj ima temnejši rob, a ni preveč mo-teč. Kotna vidljivost je dokaj povprečna, tudi vodoravna – barve se ob spreminjanju kota gle-danja hitro spreminjajo. Ostrina je dobra, bar-ve pa dokaj intenzivne.

AOC LM728

Ko uporabnik prvič vzame monitor AOC LM728 iz škatle, skoraj zagotovo najprej opa-zi masiven obroč, ki rabi za podstavek. Je na-mreč na dokaj trdi vzmeti in se hitro požene navzven. Sicer je zaslon s podstavkom povezan prek roke, ki omogoča, da nastavljamo nagib, nekoliko pa tudi višino (s spreminjanjem kota med kraki roke), vendar dokaj omejeno (spod-nji rob zaslona je še vedno le nekako 10 cm nad tlemi, kar ni veliko). Tipke za upravljanje so na desni strani. Poleg tipke za vklop so tu še štiri tipke za upravljanje. Menuji so nekoliko slabše odzivni in tudi nimajo pretirano veliko nastavi-tev. Tu najdemo nastavljanje osvetljenosti, kon-trasta in barv, ne pa tudi gama krivulje, prav tako ne pozna uporabniških nastavitev. Za na-pajanje skrbi zunanji napajalnik, z računalni-kom pa lahko monitor povežemo prek analog-

nega vhoda VGA ali digitalnega vhoda DVI-D.Pri sliki moti predvsem ostrina, ki ni naj-

boljša; to se še posebej vidi pri črkah. Tudi vo-doravna kotna vidljivost ni najboljša, saj že pri majhnem kotu nastajajo sence. Še slabše je pri navpični kotni vidljivosti. Tudi osvetljenost je povprečna, saj je spodaj in ob robovih sli-ka svetlejša. Barve so dobre, odzivnost solid-na, svetlost pa povprečna, zato tudi kontrast-nost ni najboljša.

AMW 179D

Monitor spada med cenejše na trgu in tega, resnici na ljubo, niti ne skriva pretirano, niti s svojo podobo. Črno ohišje namreč deluje dokaj ceneno in plastično, k temu občutku pa prispeva tudi zelo mehak podstavek, ki je kriv, da monitor ne stoji nič kaj stabilno (če miza ni preveč trdna, lahko tako sliko trese že tipkanje). Nastavljanja po višini ni, prav tako ne obračanja, pač pa lah-ko nastavljamo le nagib zaslona naprej ali na-zaj. Upravni del ima ikone »vgravirane« v črno plastiko, obsega pa štiri tipke za upravljanje in tipko za vklop. Na menujih najdemo dober izbor nastavitev (lahko, recimo, izberemo temperatu-ro izmed 6500, 9300 ali 5400 Kelvinovih stopinj ali določimo lastne nastavitve), nekatere nasta-vitve (svetlost, kontrast, izbira vhod) pa bi kljub temu lahko bile bolj na dosegu roke. V monitor sta vgrajena tudi zvočnika.

Slika je dokaj dobra in enakomerno osvet-ljena, čeprav je opaziti nekaj ne preveč mote-čih vertikalnih senc, spodnji del pa je tudi ne-koliko svetlejši od zgornjega. Kotna vidljivost je slabša, pravzaprav je navpična kotna vidlji-vost silno slaba, barve pa se spreminjajo, tudi če spreminjamo pogled po vodoravni osi. Tudi

odzivnost je dokaj povprečna, kar se opazi pri igrah in filmih. Barvam manjka nekaj inten-zivnosti, sivine so vedno nekoliko obarvane. Manjka tudi svetlosti in kontrastnosti, ki bi sli-ko naredili veliko boljšo. Ostrina je solidna.

Dell e176

Kot smo pri Dellu večinoma vajeni že od drugih izdelkov, so tudi monitorji nekoliko konservativno oblikovani, a to je mnogim všeč. Ohišje je črno in ima ozek plastični rob okoli zaslona. Stojalo je precej masivno, držalo prav tako in ima dva kraka. Kljub temu omogoča le spreminjanje naklona, ne pa tudi višine ali su-kanja v navpični položaj. Upravljalni del je ne-koliko okoren, saj obsega le tri tipke – torej je treba skoraj vse najti na menujih, pa še teh ni najbolj enostavno uporabljati. Na njih najde-mo nekaj prednastavitev za tip barve (modra, rdeča, normalna), lahko pa spreminjamo tudi osnovne barve in popravljamo signal analogne-ga prenosa, saj ima monitor le analogni vhod VGA, ne pa tudi digitalnega.

Slika ni pretirano svetla, je pa zelo enako-merno osvetljena. Ostrina je dobra, kotna vid-ljivost pa solidna, če spreminjamo pogled po vodoravni osi, slabše pa navpično, kjer je zelo omejena. Je pa za analogni prenos zelo stabilna tudi na zahtevnejših mrežastih vzorcih.

Miro TD670

Eden cenejših modelov na našem preizku-su za prikazovanje uporablja Samsungov za-slon LCD velikosti 17 palcev. Tako ne čudi, da je rob zaslona dokaj ozek. Zaslon je sicer lepo

AOC LM728Velikost: 17 palcev (43 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Anni, www.anni.si.Cena: 53.990 tolarjev.

Podstavek dovoljuje tudi nekaj nastavljanja po višini, ozek rob okoli zaslona.

Slabše odzivni menuji, nima uporabniških na-stavitev, povprečna slika.

AMW 179DVelikost: 17 palcev (43 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Emisija, www.emisija.si.Cena: 43.900 tolarjev.

Cena, dober izbor nastavitev, zvočnika. Plastičen videz, premehak podstavek, povpre-

čna slika, zvočnika sta zadaj, ne moremo na-stavljati višine.

DELL E176Velikost: 17 palcev (43 cm).Ločljivost: 1280 × 1024.Prodaja: FMC, www.fmc.si.Cena: 59.940 tolarjev.

Dobra slika, lepa in dobro zasnovana oblika. Nima digitalnega vhoda, slabša enakomer-

nost, nerodno nastavljanje, ne omogoča na-stavljanja višine.

Page 41: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

MONITORJI LCD

Monitor / julij-avgust 2006 51

oblikovan, masivni podstavek pa omogoča do-bro oporo na delovni mizi. Nastavljiv je le nagib naprej ali nazaj, višina pa ne. Ima tudi zvočni-ka, za povezovanje z računalnikom pa ima na voljo le analogni vhod VGA. Menuji so grafičnolepo narejeni, na njih so vse temeljne nastavit-ve (kaj več pa tudi ne), so pa precej neodzivni. Upravljalne tipke so spodaj pod robom zaslona, tako da niso vidne, tipke pa so gumijaste in jih je neprijetne uporabljati.

Enakomernost slike je solidna, vendar ne popolna, slabša pa je stabilnost na mrežastih vzorcih, ki je lahko problem pri analognem pre-nosu signala na zaslone LCD. Odzivnost je opaz-no slabša, boljše so barve, pa tudi ostrina, ki je solidna. So pa pike opazno večje kot pri večini

konkurentov (črke so zelo debele). Kotna vidlji-vost je dokaj dobra, prav tako kontrastnost.

NEC Multisync LCD1770NX

Necov model je oblikovan lepo in ima zelo ozek rob okoli zaslona. Za stabilnost monitor-ja na mizi skrbi zelo masiven podstavek, je pa mogoče monitorju nastavljati višino, pa tudi obračati ga je mogoče in torej uporabljati v nav-pičnem položaju. Upravni del je na spodnjem delu zaslona. Obsega štiri tipke in majhno kr-milno palico, s katero se pomikamo po nasta-vitvah menujev. Ti so zasnovani enostavno in pregledno. Na voljo je pet uporabniških nasta-vitev za različne temperature, ki jih lahko upo-rabnik tudi prilagodi. Zaslon ima tako analog-ni kot tudi digitalni vhod. Če je zasnova zaslo-na zelo dobra, je nekoliko bolj povprečna kako-vost slike. Je namreč povprečno svetla in kar premalo kontrastna, svetlejše barve pa so zelo neintenzivne. Tudi enakomernost osvetlitve je zelo povprečna, proti vrhu namreč opazno upa-de. Slaba je tudi kotna vidljivost, tako vodorav-na kot navpična, saj se ostrina, intenzivnost in barve hitro izgubijo, pa čeprav naj bi bila kotna vidljivost 160 stopinj tako vodoravno kot tudi navpično. Tako je, resnici na ljubo, težko najti optimalen položaj za gledanje slike; no, dobre možnosti nastavljanja položaja monitorja lah-ko k temu vendarle pripomorejo. Omenimo še, da je ostrina slike odlična.

Neovo E-17DA

Na obliko tega 17-palčnega monitorja še naj-bolj vpliva kombinacija črne barve in zelo opaz-ne prevleke iz stekla, ki pokriva tako zaslon kot

tudi rob ohišja. To steklo, ki je, mimogrede, zelo trdo in odporno proti praskam, ima antireflek-sivno prevleko, ki odboj svetlobe nekoliko od-pravi, vendar ne v celoti (še vedno ostane neko-liko vijolično obarvanega). Rob ohišja je precej velik, še posebej spodnji del. Zasnova podstav-ka (ki je sicer zelo masiven) omogoča, da moni-torju spreminjamo le nagib naprej ali nazaj, ni pa mogoče spreminjati višine, prav tako ga ni mogoče vrteti (torej postaviti v navpični polo-žaj). Za napajanje uporablja zunanji napajalnik, vgrajene pa ima zvočnike.

Upravljalni del v spodnjem desnem kotu ob-sega šest tipk. Menuji so razporejeni v krogu, vendar je tam nekaj izbir, ki jih sploh ne potre-bujemo (recimo večanje slike po horizontali ali vertikali, ki jih pri LCDjih načeloma niti ne po-trebujemo). Uporabnih nastavitev v menujih je nekoliko manj – lahko nastavimo barvno tem-peraturo, svetlost in kontrast. Tako, denimo, ne omogoča določanja uporabniških nastavitev za različne vrste rabe. Slika monitorja je nekoliko manj svetla in kontrastna, kot bi si morda že-leli, ima pa zato toliko bolj enakomerno osvet-ljeno sliko. Vodoravna kotna vidljivost je dokaj dobra, slabša je vertikalna. Sicer na kotno vid-ljivost precej vpliva omenjeni odsev na zaslo-nu, saj prav pod kotom na zaslonu hitro prevla-da okolica, še posebej, če je v prostoru tudi kaj svetlobnih teles. Odzivnost je povprečna.

Packard Bell Virtuoso 170

17-palčni model Packard Bell odlikuje zelo lepa oblika, ki jo določa ohišje črne barve s sre-brnim kovinskim podstavkom in svetlečo pre-vleko čez zaslon. Ohišje ni trdo (torej zares za-ščitno) in je tako zaradi precejšnje odbojnosti

MIRO TD670Velikost: 17 palcev (43 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Acord 92, www.acord-92.si.Cena: 43.900 tolarjev.

Cena, zasnova menujev, solidna slika, ima zvočnika.

Gumijaste in skrite tipke, nestabilnost na mre-žastih vzorcih, premehak podstavek, ne more-mo spreminjati višine, le analogni vhod.

NEC MULTISYNC LCD1770NXVelikost: 17 palcev (43 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Acord 92, www.acord-92.si.Cena: 74.900 tolarjev.

Oblika, zasnova menujev, upravljalni del. Povprečna kakovost slike.

NEOVO E-17DAVelikost: 17 palcev (43 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Anni, www.anni.si.Cena: 69.990 tolarjev.

Oblika, masiven podstavek omogoča dobro stabilnost, enakomernost slike.

Ni nastavljanja po višini in ni vrtenja, pod ko-tom postane odsev stekla moteč, na menujih ni uporabniških nastavitev.

PACKARD BELL VIRTUOSO 170Velikost: 17 palcev (43 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Avtera, www.avtera.si.Cena: 69.990 tolarjev.

Oblika, kakovostna slika. Tipk za upravljanje ne vidimo, ne moremo spre-

minjati višine, le analogni vhod, odboj prevleke čez zaslon.

Page 42: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

MONITORJI LCD

52 Monitor / julij-avgust 2006

prej odvečno kot pa zares koristno. Upravljalni del je ob robu zaslona in je uporabniku nevi-den, zato ga je tudi precej teže uporabljati – tudi zato, ker ni prav nikakršnih oznak na prednji strani, ki bi označevale posamezne tip-ke. Tako moramo pri nastavljanju vedno gle-dati za rob zaslona. Višine ni mogoče spremi-njati, prav tako zaslona ni mogoče postaviti v navpični položaj – omejeni smo torej na nagi-banje naprej ali nazaj. Sama slika je dobra. Je večidel enakomerna, a spodaj nekoliko svetlej-ša kot zgoraj. Kontrastnost je dobra, barve pa so nekoliko neintenzivne. Stabilnost je za ana-logni model precej dobra, saj napak skorajda ni. Dobri sta tudi odzivnost in ostrina slike.

Philips 170S

Monitor je srebrne barve in ima povprečno širok rob okoli zaslona, drži pa ga dokaj masiven okrogel podstavek, ki daje dovolj opore, da trd-no stoji na delovni mizi. Upravljalni del je v sre-dini pod zaslonom in ima slabo vidne oznake na tipkah, ki sicer naredijo dober vtis. Menuji ponu-jajo pet barvnih nastavitev, le ena od teh pa je polno nastavljiva s strani uporabnika. Monitor je mogoče le nagibati, višine pa ni mogoče spremi-njati, prav tako ga ni mogoče zavrteti v navpični položaj. Za povezovanje z računalnikom imamo na voljo le analogni vhod VGA, digitalnega vho-da nima, prav tako nima zvočnikov.

Samodejna nastavitev nastavi zaslonu ze-lenkast pridih. Slika je dokaj povprečna; od tega izdelovalca bi zagotovo lahko pričako-vali več. Je pa res, da gre za monitor za manj zahtevne, kar pri Philipsu označuje oznaka S (Soho). Enakomernost namreč ni posebej do-bra, saj proti robovom svetlost slike hitro upa-

de. Tudi kotna vidljivost je slaba. Boljša je inten-zivnost barv, pa tudi ostrina.

Prestigio P575

Ohišje monitorja je dokaj lično oblikovano, nekoliko spominja na Samsunge, predvsem za-radi ozkega roba okoli zaslona. Ima zvočnika, ki sta vgrajena v držalo zaslona. Na roko si-cer z vijaki (priložen je celo imbusni ključ za to) pritrdimo zelo masivno kovinsko ploščo, ki skrbi za stabilnost monitorja na delovni mizi. Zaslon ima tako analogni vhod VGA kot digital-ni vhod DVI-D, za napajanje pa skrbi 12-voltni zunanji napajalnik. Pri nastavljanju monitorja so nekoliko moteče tipke, ki so zelo neobčut-ljive, pa tudi menuji bi lahko bili preglednejši. Obseg nastavitev je dober, zanimivo pa je, da tudi ob rabi digitalnega vhoda v menujih naj-demo nastavitve, ki so sicer rezervirane za ana-logni prenos slike (npr. nastavljanje faze ali tak-ta ure). Tudi sicer se monitor obnaša, kot da bi v bistvu uporabljal analogni priključek in ne di-gitalnega, saj je na vzorčastih delih slike moč opaziti kar nekaj nestabilnosti, barvnih arte-faktov na sivih območjih in podobno. Prav sta-bilnost je največja slabost slike, enakomernost osvetljenosti je veliko boljša. Ostrina in kotna vidljivost sta povprečni.

Proview V713

17-palčni Proview je srebrne barve in ima podstavek, ki je kar premehak za to, da bi za-slon stabilno stal na delovni mizi, in ga »moti« že tipkanje po tipkovnici. Monitorju lahko spre-minjamo nagib naprej ali nazaj, obračati ali na-stavljati po višini pa ga ni mogoče. Ima zgolj

analogni vhod VGA, kabel zanj pa je sestavni del monitorja, torej nima zunanjega priključka. To pomeni, da se bomo morali zadovoljiti s pri-bližno meter in pol dolgim kablom (ali dokupiti podaljšek). Tipke za nastavljanje so pod zaslo-nom, menuji pa so preprosti in pregledni (zani-mivo, da so bili v osnovi nastavljeni na ruščino, a to je mogoče zamenjati). Na sliko lahko delo-ma vpliva tudi uporabnik, na voljo je poprav-ljanje osvetlitve, kontrasta, faze, frekvence ure, pa tudi barv in temperature, čeprav samodejna nastavitev dokaj dobro opravi svoje delo.

Slika je sicer dokaj povprečne kakovosti, enakomernost je slabša, tudi kotna vidljivost je podpovprečna, prav tako ima težave s sta-bilnostjo pri zahtevnejših vzorcih. Barve so do-kaj neintenzivne.

Samsung Syncmaster 740BF

Monitor z ozkim srebrnim robom okoli 17-palčnega zaslona LCD je videti kot večina mo-delov v tem razredu Samsungovih monitorjev. Oblika je zanimiva, vendarle pri zasnovi moti, da monitorja ne moremo nastavljati po višini, prav tako ga ne moremo postaviti v navpični položaj. Posebnost modela Syncmaster 740BF je prav gotovo zelo kratek odzivni čas. Z le dve-ma milisekundama spada med najhitrejše mo-nitorje sploh, tako tudi meri predvsem na igri-čarje in ljubitelje filmov (čeprav slednji razlikev primerjavi s »počasnejšimi« monitorji najver-jetneje ne bodo opazili). V menujih je mogoče najti številne nastavitve, s katerimi lahko vpli-vamo na videz slike – tudi temperaturo, barve in ostrino. Zelo koristnih je pet prednastavitev, ki so namenjene različnim vrstam rabe – do-stopne so tudi prek tipke na upravljalnem delu

PHILIPS 170SVelikost: 17 palcev (43 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: PCHand, www.pchand.si.Cena: 51.190 tolarjev (predvidoma naprodaj v ju-liju).

Dobro ohišje, preprosti menuji. Nima digitalnega vhoda, slabša kotna vidlji-

vost, ne omogoča nastavljanja višine.

PRESTIGIO P575Velikost: 17 palcev (43 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Asbis, www.asbis.si.Cena: 54.900 tolarjev.

Oblika, zasnova ohišja, ima zvočnika. Povprečna slika, neobčutljive tipke, ne more-

mo nastavljati višine.

PROVIEW V713Velikost: 17 palcev (43 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Acord 92, www.acord-92.si.Cena: 46.900 tolarjev.

Cena, preprosti menuji. Slabša kakovost slike, premehak podsta-

vek, ne moremo spreminjati višine, le analogni vhod.

Page 43: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

MONITORJI LCD

54 Monitor / julij-avgust 2006

monitorja. Ima tako analogni priključek VGA kot tudi digitalni priključek DVI-D. Oba najde-mo pod plastičnim pokrovom na hrbtni strani zaslona, ki jo moramo ob priključevanju sneti. To v določenih primerih otežuje opravilo.

Enakomernost slike na zaslonu je solidna, kljub temu je na robovih opaziti nekaj senc (predvsem v levih kotih). Kotna vidljivost je dokaj povprečna, še posebej navpična. Barve so nekoliko netočne, saj so tudi sivine vedno nekoliko rdečkasto obarvane. Svetlost in kon-trastnost je dokaj dobra, pa čeprav bi glede na navedbe (svetlost 300 cd na kvadratni meter in kar 700 : 1 kontrastnega razmerja) pričakovali še bolj svetlo in kontrastno sliko.

Sony SDM-HS75P

Sony ima lepo oblikovano ohišje črne barve, narejen pa je iz kombinacije kovine in plastike. Okvir se nadaljuje v podstavek ohišja, ki je zato vedno nekoliko nagnjen nazaj. Zato vanj ved-no gledamo nekoliko od zgoraj, torej nagnjeni naprej, kar nekoliko moti pri izbiri najboljše-ga položaja pri sedenju. Zaslon je tudi nekoliko nizko in ga ne moremo nastavljati po višini (in tudi ne obračati za 90 stopinj). Rob okoli zaslo-na je povprečne debeline. Zaslon je prevlečen z zaščitnim steklom, ki nekoliko odseva okoliško svetlobo, vendar je slika zato odlično kontrast-na in svetla. Sliko nastavljamo s štirimi tipka-mi, ki so v spodnjem desnem kotu ohišja. Na menujih najdemo lepo število nastavitev, kot so temperatura, barve, tri prednastavitve in tudi samodejno nastavitev osvetljenosti s pomočjo vgrajenega tipala za svetlobo.

Slika je zelo kakovostna, dobra je tudi kotna vidljivost. Odlikuje se po ostrini, barve so inten-zivne, kot rečeno pa je slika tudi zelo svetla in kontrastna. Enakomernost je dobra, a vendarle ne popolna, saj osvetljenost nekoliko upade pro-ti vrhu – a ne toliko, da bi bilo preveč moteče.

Lenovo Thinkvision L171

Temno ohišje tega monitorja je dokaj lepo oblikovano in ima dokaj ozek rob okoli zaslo-na, obliko pa dopolnjuje upravljalni del, ki je na desnem spodnjem robu in ima nenavadno viju-gasto oblikovane tipke, ki jih je precej prijetno uporabljati. Drži ga masiven podstavek, ki daje zaslonu dobro oporo na delovni mizi, tako da ni občutljiv za morebitne tresljaje. Gre za mo-del, ki ima le analogni vhod VGA, digitalnega

pa ne pozna, prav tako nima zvočnikov. Menuji so nekoliko nepregledni, »manjkajo« pa tudi ne-katere naprednejše nastavitve, recimo za tem-peraturo ali izbiro kakšnega barvnega modela. Tako lahko nastavljamo le barve po osnovnih barvnih kanalih, tu pa najdemo tudi nastavit-ve za analogni prenos, ki pa so nekoliko preveč skrite. Monitor bi lahko imel tudi tipko za sa-modejno nastavljanje, tako pa je treba to mož-nost iskati po menujih.

Slika je dobra, a ne povsem brez napak. Spodaj je namreč precej bolj svetla kot zgo-raj. Boljša sta ostrina in kontrast, barve pa so nekoliko premalo intenzivne. Stabilnost slike kljub analognemu prenosu ne povzroča težav. Kotna vidljivost ni največja, še vedno pa je za-dovoljiva po vodoravni osi, zelo slaba pa od spodaj, a to glede na zasnovo, ki ne omogoča spreminjanja višine, niti ni preveč moteče.

Viewsonic VG720

Monitor vizualno odlikuje zanimiva kombi-nacija črne in srebrne barve. Spodaj ima masi-ven podstavek, nanj pa je zaslon pripet z zelo dolgo roko, s katero ne moremo vplivati na viši-no monitorja. Je pa roka vzrok, da je monitor ne-koliko manj stabilen, kot bi si želeli. Monitorja ni mogoče zasukati v navpični položaj. Pod njim sta vgrajena zvočnika, ki ju prekriva srebrna mreža, ki glede na celotno obliko deluje nekoli-ko vsiljeno. Rob okoli zaslona ni najmanjši, oko-li črnega roba pa je viden še ozek pas kovinske barve. Tipke za upravljanje so na desni strani ohišja, nameščene pa so zadaj, tako da jih upo-rabnik ne vidi. Ikone ob njih so deloma zakrite s »prvim« robom zaslona. Tipke je nekoliko ne-prijetno uporabljati, saj delujejo zelo gumijasto,

SAMSUNG SYNCMASTER 740BFVelikost: 17 palcev (43 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Avtera, www.avtera.si, Lancom, www.lancom.si.Cena: 76.680 tolarjev.

Le 2 ms odzivnega časa, nastavitve, tipka za neposreden dostop do prednastavitev, ozek rob zaslona.

Slabša kotna vidljivost, manjša ostrina, ni možnosti nastavljanja po višini, ne moremo ga postaviti navpično.

SONY SDM-HS75PVelikost: 17 palcev (43 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: CHS, www.chs.si.Cena: 72.990 tolarjev.

Kakovostna slika. Odbojno steklo prek zaslona, ni možnosti na-

stavljanja po višini.

LENOVO THINKVISION L171Velikost: 17 palcev (43 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Alterna, www.alterna-i.si, DISS, www.diss.si, Mikropis, www.mikropis.si.Cena: 75.000 tolarjev.

Dobra slika, oblika. Nima digitalnega vhoda, slabša enakomer-

nost, ne omogoča nastavljanja višine.

VIEWSONIC VG720Velikost: 17 palcev (43 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Mikroing, www.mikroing.si.Cena: 69.156 tolarjev.

Ima vgrajena zvočnika, nastavitve v menujih, dobra odzivnost.

Tipke za upravljanje, neenakomernost slike, obarvanost sivin, ne moremo prilagajati višine.

Page 44: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

MONITORJI LCD

Monitor / julij-avgust 2006 55

prav tako ni jasno, zakaj sta si tipki za gor in dol postavljeni nasproti (zgornja je za pomika-nje dol, spodnja za pomikanje gor). Tudi menuji niso najpreglednejši. Na njih najdemo lepo šte-vilo nastavitev, poleg standardnih za osvetlje-nost in kontrast tudi nastavitve za temperaturo (izberemo lahko 9300, 6300 ali 5400 Kelvinovih stopinj), uporabniške nastavitve in nastavitev, prilagojeno barvnemu modelu RGB.

Pri sliki je slabša predvsem enakomernost, zgornji del pa je nekoliko rdečkasto obarvan. Vodoravna kotna vidljivost je solidna, medtem ko je vertikalna kotna vidljivost dokaj slaba, saj že ob majhnih pomikih opazimo precejšnjo de-gradacijo barv. Ima pa zato dobro odzivnost, ki jo bo pogojno moč opaziti predvsem pri igrah in filmih. Sivine so opazno obarvane modrika-sto ali rdečkasto (odvisno od temperature), ni-koli pa povsem točne.

19-palčni modeli

Acer 1916

Acerjev 19-palčni model LCD ima dokaj ozek rob ohišja, tako da na delovni mizi ne zasede veliko prostora, primeren pa je tudi za rabo v kombinaciji z drugim monitorjem. Ohišje je sre-brno, spodaj ga drži plastični podstavek, ki ne omogoča najboljše stabilnosti. Nastavljiv je le naklon monitorja naprej ali nazaj, vrtenja in spreminjanja višine ne pozna. Model ima le analogni vhod VGA, digitalnega vhoda pa ne. Upravljalni del je na sredini pod zaslonom in obsega štiri tipke. Menuji so preprosto zasno-vani in jih je enostavno uporabljati, ponujajo pa temeljne nastavitve za izboljšanje kakovosti slike, kot so spreminjanje osvetlitve in kontra-sta ter izbor hladne, tople ali s strani uporabni-

ka prilagojene temperature barv. Uporabniških nastavitev za različne namene ne pozna.

Stabilnost slike je kljub analognemu preno-su signala dokaj solidna, a je pri hitrem giba-nju kljub temu opaziti nekaj težav. Tudi enako-mernost osvetlitve je dobra, nekaj vodoravnih senc je sicer tako na sredini kot tudi ob robovih zaslona, a niso preveč moteče. Slika je svetla, črke so dokaj dobro berljive, pri debelejših pa je vseeno opaziti nekaj senc, ki manjšajo ostri-no. Vodoravna kotna vidljivost je dokaj dobra, pri spreminjanju navpične lege pa je vidljivost veliko boljša od zgoraj kakor od spodaj; to je vse prej kot sprejemljivo. Res pa zasnova take-ga »gledanja od spodaj« niti ne omogoča.

Asus PW191

Čeprav Asus poznamo prej po drugih izdel-kih, ponuja tudi monitorje LCD. PW191 je sicer 19-palčni zaslon, ki pa je precej širok, saj gre za monitor razmerja 16 : 10 (in ne 5 : 4 ali 4 : 3 kot v večini primerov) in ločljivosti 1400 × 900 pik (ponavadi 1280 × 1024). Oblikovan je zelo lepo, ima dokaj širok črno polakiran rob okoli zaslo-na – kar je sicer zoprno, če monitor uporablja-mo v kombinaciji s še enim. Rob je celo tako ši-rok, da so vanj vgradili zvočnika. Zaslon je po-krit s pleksi steklom, ki se lepo staplja s celo-to, poleg tega ne odbija preveč svetlobe, tako da ni moteče, tudi če je v prostoru veliko sve-tlobe. Upravljalni del je občutljiv; ni narejen iz klasičnih tipk, temveč je občutljiv za dotik. To je sicer lahko imenitno, če ga želimo pokazati prijateljem, v praksi pa se izkaže za zelo nerod-no – predvsem pa slabo odzivno. Tudi menuji so kar preveč zapleteni.

Zaslon je nastavljiv po višini, saj je držalo dvodelno, s pregibom na sredini. Na spodnji strani držala je zelo masiven kovinski podsta-vek, ki je dovolj trden in težak, da monitor sta-bilno stoji na mizi. Zaslon lahko zelo nagiba-

mo naprej in nazaj – lahko ga, recimo, nagne-mo povsem nazaj, kadar želimo kaj priključiti na digitalni ali analogni vhod. Na menujih je kar nekaj prednastavitev, ki precej vplivajo na videz slike in so namenjeni različnim rabam monitorja (npr. filmu, igram, nočnemu gleda-nju, poudarjanju barve kože ipd.).

Slika je zelo svetla in ostra, osvetlitev je enakomerna in kontrastna. Kotna vidljivost je solidna, čeprav ne toliko, kot obljublja (na-mreč 150 stopinj vodoravno in 130 navpično). Ob prevelikem kotu vseeno opazimo rdečkasto obarvane sence.

AMW 199D

Tudi večji preizkušeni monitor AMW je črne barve, vendar je nekoliko bolje oblikovan kot 17-palčni model, predvsem pa ni videti tako ceneno. Kljub temu sta si modela v marsičem podobna. Imata zelo podobno zasnovan upravni del, ki po-leg tipke za vklop obsega še štiri tipke za uprav-ljanje, menuji pa so praktično enaki. Na njih je mogoče nastaviti temperaturo barve, izbrati pa je mogoče tudi katero od treh prednastavitev. Vse nastavitve so na menujih, neposredno ne more-mo doseči niti nastavljanja svetlobe ali kontrasta. Držalo je narejeno tako, da lahko spreminjamo le naklon monitorja, podstavek pa je vsekakor pre-majhen za tako velik zaslon, zato na mizi ne sto-ji najtrdneje. V monitor sta vgrajena tudi zvoč-nike, žal na hrbtni strani, tako da je prostorski zvok silno slabo razporejen in za kaj »resnejšega« (tudi igranje iger) nista najprimernejša.

Svetlost slike je dokaj povprečna, je pa zato enakomernost povsem zadovoljiva, pa čeprav je v spodnjem delu kljub vsemu nekoliko svetlejša, nekoliko tudi ob robovih. Kotna vidljivost je sla-ba, predvsem po vodoravni in navpični osi (po

ACER 1916Velikost: 19 palcev (48 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Alterna, www.alterna.si, Avtera, www.av-tera.si, Trendnet, www.trendnet.si.Cena: 66.534 tolarjev.

Zasnova menujev, dobra slika za analogni prenos. Ne moremo ga nastavljati po višini ali vrteti,

nima digitalnega vhoda.

ASUS PW191Velikost: 19 palcev (48 cm).Ločljivost: 1400 × 900 pik (razmerje 16 : 10).Prodaja: Comtron, www.comtron.si.Cena: 88.888 tolarjev.

Oblika, ima zvočnika, kakovostna slika. Zapleteni menuji, upravljalni del.

AMW 199DVelikost: 19 palcev (48 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Emisija, www.emisija.si.Cena: 56.900 tolarjev.

Cena, dober izbor nastavitev, ima zvočnika. Plastičen videz, premehak podstavek, slaba

kotna vidljivost, zvočnika sta zadaj, ne more-mo nastavljati višine.

Page 45: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

MONITORJI LCD

56 Monitor / julij-avgust 2006

tej še veliko bolj). Barvam manjka nekaj inten-zivnosti, sivine so vedno nekoliko obarvane.

Dell Ultrasharp 1907FP

19-palčni Dellov »ultra ostri« model si go-tovo povsem zasluži svoje ime zaradi ostrine slike. Ima črno-srebrno ohišje z ozkim plastič-nim robom in le tri tipke za menuje, ki jih je nekoliko nerodno uporabljati. Stojalo je dvokra-ko in morda malo premalo trdno za tako velik zaslon. Nastavljamo lego monitorja po višini in sliko tudi obrnemo (torej postavimo v navpični položaj). Upravljani del je nekoliko siromašen, tako da moramo do praktično vseh nastavitev na menuje, ki pa niso preveč pregledni. Na njih najdemo tudi nekaj prednastavitev za tip bar-ve (modra, rdeča, normalna), lahko pa spremi-njamo tudi osnovne barve. Ni jasno, zakaj lahko ob rabi digitalnega vhoda popravljamo le osve-tlitev, ne pa tudi kontrasta, kar je lahko v dolo-čenih primerih omejitev. 1907FP ima na levem stranskem delu tudi priključke USB, ki jih lahko povežemo z vhodi na računalniku; to je korist-no za npr. spletne kamere ali enostavno priklju-čevanje drugih naprav. Monitor v osnovi nima zvočnikov, a jih lahko dokupimo kot dodatek.

Slika je gotovo odlika tega monitorja, saj je zelo svetla, zelo ostra, ima dobre barve, je zelo enakomerno osvetljena in ima dobro vodorav-no kotno vidljivost, slabša je le navpična. Tudi barve so realne in intenzivne.

Mag Innovision UK913

Magov 19-palčni monitor je zaradi dokaj ugodne cene kar vabljiv. Oblika je nekoliko »re-

tro« obarvana, k čemur največ prispevajo za-obljeni robovi roba okoli zaslona. Je srebrne barve in ima plastični podstavek črne barve, ki pa je premehak in dokaj težkemu monitorju ne daje dovolj trdne opore. Tipke za nastavlja-nje so pod zaslonom, menuji so zasnovani pre-gledno. Za povezovanje z računalnikom ima le analogni vhod VGA, na menujih pa lahko pre-nos popravljamo tudi s pomočjo spreminjanja takta ure, faze in podobno. Tu so tudi osnov-ne nastavitve za temperaturo in spreminjanje barv. Večinoma pa se bomo kljub temu verjet-no zanesli na samodejno nastavitev, ki svoje delo opravlja dobro.

Slika je dokaj dobre kakovosti, proti robu je sicer nekoliko svetlejša kot v sredini (predvsem proti levemu in desnemu robu). Kotna vidljivost je solidna, barve so le nekoliko neintenzivne, a še vedno sprejemljive. Stabilnost slike je solid-na, tako da ni preveč nepravilnosti na zahtev-nejših vzorcih.

NEC Multisync LCD1990SXi

NECov monitor sodi med dražje preizkuše-ne modele zato lahko od njega upravičeno pri-čakujemo tudi kaj več. In res je tako. Ima zelo ozek rob okoli zaslona, je črne barve (na voljo je sicer tudi bela različica), masivni podstavek skrbi za stabilno lego na delovni mizi. Monitor je mogoče dvigovati in spuščati, pa tudi vrte-ti okoli osi, tako da ga lahko postavimo tudi v navpični položaj. Ob tem se celo prilagodijo funkcije tipk upravljalnega dela, ki so razpore-jene okoli desnega spodnjega kota monitorja. Tipka za levo in desno pomikanje tako posta-ne tipka za pomik gor in dol, tipka za pomika-nje gor in dol pa postane tipka za pomikanje na levo. Menuji so pregledno zasnovani, notri pa

najdemo tudi možnost samodejnega določanja svetlosti, pa tudi ekonomični način, ki zmanj-ša svetlost monitorja (a ne verjamemo, da bo to kaj pretirano rabljeno). Ima sedem nastavi-tev s prilagojenimi barvami (ena ustreza mo-delu sRGB); štiri od teh lahko nastavljamo, pri tem pa lahko določimo osnovno temperaturo, nastavljamo pa lahko barve s kar šestimi kana-li (poleg RGB torej tudi CMY). Lahko nastavlja-mo tudi ostrino slike in »stiskamo« barve ter s tem poudarimo njihovo intenzivnost.

Sama slika monitorja je zelo dobra; ni sicer najbolj svetla, a je zelo enakomerno osvetljena, ostrino in barve pa je tako ali tako mogoče pri-lagoditi svojim željam in potrebam. No, odziv-nost je nekoliko slabša, kar je morda pogojno opaziti tudi pri hitrem gibanju v videu ali ig-rah (a monitor temu niti ni namenjen). Kotna vidljivost je izjemna.

Philips 190S

Philipsov 190S ima svetlo ohišje, ki je sko-raj belo (a ne povsem). Ima ne preveč širok rob okoli zaslona, na videz pa vplivajo tudi zvočni-ki, ki so nameščeni pod zaslonom. Kljub vse-mu deluje nekoliko plastično, a to je seveda bolj stvar okusa. Vtis plastičnosti vsekakor na-redi mehak podstavek, ki tako velikemu mo-nitorju ne daje dovolj opore na delovni mizi. Monitorju lahko spreminjamo le nagib naprej ali nazaj, nastavljanje po višini ali obračanje v navpični položaj pa ni mogoče. Tipke za uprav-ljanje so na sredini pod zaslonom, raba menu-jev pa je enostavna, saj so ti zelo pregledni. Ker ima model le analogni vhod VGA, ne preseneča, da najdemo na menujih tudi vse nastavitve za popravljanje takega prenosa (torej faze, takta

DELL ULTRASHARP 1907FPVelikost: 19 palcev (48 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: FMC, www.fmc.si.Cena: 94.500 tolarjev.

Zelo dobra slika, dobro zasnova ohišja, pri-ključki USB.

Nerodno nastavljanje, ob rabi digitalnega vho-da ne omogoča spreminjanja kontrasta.

MAG INNOVISION UK913Velikost: 19 palcev (48 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Acord 92, www.acord-92.si.Cena: 59.900 tolarjev.

Cena, preprosti menuji, dokaj dobra slika. Premehak podstavek, ne moremo spreminjati

višine, le analogni vhod.

NEC MULTISYNC LCD1990SXIVelikost: 19 palcev (48 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Acord 92, www.acord-92.si.Cena: 155.900 tolarjev.

Odlična kakovost slike, številne nastavitve, ob-lika, dva digitalna vhoda.

Slabša odzivnost.

Page 46: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

MONITORJI LCD

58 Monitor / julij-avgust 2006

ure…), seveda pa lahko vplivamo tudi na bar-ve in osvetljenost slike.

Slika je precej enakomerna in tudi svetla, kotna vidljivost pa je po vodoravni osi dobra, nekoliko manj pa po navpični. Ostrina je so-lidna, saj je na črkah nekaj senc, a niso preveč moteče. Tudi stabilnost je zelo dobra, prav tako kontrastnost in intenzivnost barv.

Preseneča nadvse ugodna cena, ki je le ma-lenkost višja od cene 17-palčnega modela.

Prestigio P796

19-palčni Prestigio je precej lepe oblike, na ka-tero vpliva predvsem prevleka zaslona iz pleksi stekla, ki pa je vendarle kar preveč odbojna, da bi bila uporabna v razmerah, ko imamo veliko sve-tlobnih izvorov za hrbtom uporabnika. Moteč je edino zelo mehak in lahek plastični podstavek, ki tako težkemu monitorju ne daje dovolj opore na mizi, da bi bil zares stabilen. Rob okoli zaslo-na je precej širok, zato ni najprimernejši za rabo v dvozaslonskih sistemih. Pod zaslonom sta vgraje-na dva zvočnika, med njima pa je upravljalni del, ki obsega sedem tipk. Menuji so sicer vse prej kot pregledni in enostavni za rabo. Monitorju lahko spreminjamo le naklon, višine pa ni mogoče spre-minjati. Prav tako ga ni mogoče postaviti navpič-no. Omenimo tudi, da ima zapakiran monitor za-ščitno folijo, ki pa je preveč lepljiva in ob odstra-nitvi (torej, ko monitor jemljemo iz škatle) pušča sledi na steklu, tako da ga je težko očistiti.

Svetlost slike je povprečna, je pa slika ena-komerna, kontrastnost pa solidna. Tudi ostrina in intenzivnost barv (razen zelo svetlih) so do-bra plat zaslona, dobra je tudi kotna vidljivost. Tudi stabilnost je za monitor, ki ima le analogni vhod VGA, zelo dobra, omenimo pa, da mora-

mo sliko na monitor pošiljati s frekvenco osve-ževanja 75 Hz, kar je za LCD nekoliko nenavad-no (ponavadi prepoznajo tudi 60 Hz).

Samsung Syncmaster 940BF

Tudi model 940BF je na prvi pogled zelo po-doben večini modelov Samsungove serije 9xx, predvsem pa s kratkim odzivnim časom meri na ljubitelje iger in filmov. Ta je namreč le 2 mi-lisekundi, resda pa razlike v primerjavi z npr. 4 ms zaslonom bolj ali manj ni mogoče opaziti. Še najbolj pri igrah; nič čudnega da monitorju prilagajo tudi igro King-Kong. Ohišje je izdela-no iz srebrne in črne plastike (prednji del je sre-brn), rob zaslona je zelo ozek, zaradi česar zase-de tudi manj prostora na mizi, pa tudi pri delu z dvema zaslonoma ni tako motečega vmesne-ga roba. Zaslona ni mogoče nastavljati po viši-ni, tudi ga ni mogoče obrniti v navpični polo-žaj. Tako smo pri nastavljanju položaja omejeni zgolj na spreminjanje nagiba. Šest tipk za uprav-ljanje je desno pod zaslonom, ena od tipk je na-menjena tudi neposrednemu izbiranju katere od prednastavitev, ki jih lahko prilagodimo različ-nim vrstam rabe (npr. brskanje po internetu ali igranje iger). Na menujih najdemo številne mož-nosti za nastavljanje, med drugim pozna tudi funkcijo MagicColor, ki zna prilagoditi sliko kar v posamičnih aplikacijah ali, recimo, spreminja-nje ostrine slike, s čimer lahko npr. pri gledanju filmov sliko nekoliko zmehčamo.

Slika sicer nikakor ni slaba, a tudi ni brez napak. Enakomernost slike je povprečna, na ro-bovih namreč svetlost slike upada, a ne preveč. Povprečna je tudi kotna vidljivost, pa tudi bar-ve niso najbolj točne. Monitor ima tudi na si-

vinah vedno nekaj barvnega pridiha rdeče, ne glede na nastavitve. Barve bi lahko bile nekoli-ko bolj intenzivne, boljša bi bila lahko tudi kon-trastnost, pa tudi ostrina, saj so manjše črke nekoliko manj berljive.

Sony SDM-HX95

Gre za lepo oblikovan monitor z 19-palč-no diagonalo in ločljivostjo 1280 × 1024 pik. Ima deloma kovinsko, deloma plastično ohiš-je srebrne barve z zelo masivnim podstavkom. Zaslona ne moremo nastavljati po višini ali obr-niti v navpični položaj, temveč ga lahko le nagi-bamo nazaj ali naprej. Obliko dopolnjuje mreža pod zaslonom, ki pokriva tudi vgrajena zvoč-nika. Zaslon je prevlečen z zaščitnim steklom, ki je kar precej refleksivno, odbita svetloba paje seveda lahko moteča. Na hrbtni strani ima plastični pokrov, ki ga porinemo navzgor, ka-dar želimo dostop do katerega izmed priključ-kov. S tem sicer skrijemo priključke, je pa njiho-va menjava tudi otežena. Ima kar dva digital-na DVI-D in en analogni vhod, vsak vhod ima tudi svoj stereo zvočni vhod. Na menujih naj-demo tri prednastavitve slike, ki jih lahko pri-lagodimo za različne namene; na voljo je tudi samodejna nastavitev osvetljenosti slike, ki se opravi s pomočjo vgrajenega svetlobnega tipa-la. Med bolj zahtevnimi nastavitvami najde-mo tudi štiri prednastavljene krivulje gama, določitev temperature in razmerja barv, lahko pa tudi določimo ostrino prikaza (da, recimo, zmehčamo sliko, če gledamo film).

PHILIPS 190SVelikost: 19 palcev (48 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: PCHand, www.pchand.si.Cena: 52.390 tolarjev (predvidoma naprodaj v juliju).

Pregledni menuji, ima zvočnika, kakovostna slika.

Prelahek podstavek, nima digitalnega vhoda, ne omogoča nastavljanja višine.

PRESTIGIO P796Velikost: 19 palcev (48 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Asbis, www.asbis.si.Cena: 67.900 tolarjev.

Oblika, ima zvočnika, enakomernost slike, do-bra kotna vidljivost.

Nerodni menuji, ima le analogni vhod, slika je manj svetla, prelahek podstavek, ne moremo nastavljati višine.

SAMSUNG SYNCMASTER 940BFVelikost: 19 palcev (48 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Avtera, www.avtera.si, Lancom, www.lancom.si.Cena: 104.280 tolarjev.

Le 2 ms odzivnega časa, nastavitve, tipka za neposreden dostop do prednastavitev, ozek rob zaslona.

Slabša enakomernost slike, sivine vedno ne-koliko obarvane, manjša ostrina, ni možnosti nastavljanja po višini, ne moremo ga postaviti navpično.

Page 47: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

MONITORJI LCD

Monitor / julij-avgust 2006 59

Slika je zelo kakovostna, tudi kotna vidlji-vost je odlična (čeprav barve na bolj oddalje-ni stranici postanejo nekoliko bolj medle, a le po velikim kotom). Odlična je tudi ostrina, sli-ka pa je zelo enakomerno osvetljena. Vsekakor zelo kakovosten monitor.

Viewsonic VX924

Na prvi pogled je VX924 oblikovan zelo po-dobno kot manjši preizkušeni model tega izde-lovalca. Tako je izdelan iz kombinacije črne in srebrne plastike, monitor pa je na podstavek pritrjen prek dolge roke. Zasnova, ki še posebej

19-palčnem modelu omogoča premajhno sta-bilnost na delovni mizi. Postavljanje v navpič-ni položaj ni mogoče, prav tako ne nastavlja-nje višine. Je pa nekoliko bolje izvedena uprav-ljalna plošča, saj ima tipke postavljene na pred-njo stran, v sredini pod zaslon, da so na dose-gu roke. Menuji sicer ne spadajo med najpre-glednejše, a imajo lepo število nastavitev. Tako lahko izberemo tudi prednastavitve za različne temperature, lahko določimo lastne nastavitve prikazovanja barv, na voljo pa je tudi nastavitev za barvni model sRGB. Zvočnikov VX924 nima.

Osvetlitev slike je precej enakomerna, le zgoraj in spodaj ima nekakšne vodoravne sen-

ce (torej manj osvetljene dele), ki pa niso pre-več moteče. Nekaj (še manj intenzivnih) jih je tudi na sredini, a kot rečeno, so zelo neopaz-ne. Kotna vidljivost slike hitro upade; to opazi-mo predvsem na zahtevnejšem slikovnem gra-divu, in to tako po horizontali kot tudi po ver-tikali. Odzivnost je dobra. Slika je dokaj svetla, tudi črke so ostre in dobro berljive.

Glede na to, da v monitorje predvsem gledamo, smo na našem preizkusu seveda pred-vsem gledali. Najbolj seveda sliko, pri kateri smo opazovali ostrino, svetlost, kontrastnost, pravilnost barv, morebitne napake (sence, nestabilnosti, obarvanost...), kotno vidljivost in podobno. Za ocenjevanje tega smo uporabljali program Displaymate for Windows, ki na za-slonu prikaže različne vrste slik, ki razkrivajo morebitne šibke točke prikaza. Zavrteli smo tudi nekaj hitro gibajočih se sekvenc videa v visoki ločljivosti, da smo opazovali zveznost gi-banja – torej odzivnost monitorja.

Pozorni smo bili tudi na druge stvari. Recimo na zasnovo ohišja – torej na to, ali monitor trdno stoji na mizi ali se morda zatrese že zaradi tipkanja na tipkovnici ali drugih manjših premikov, ali ga lahko nastavljamo po višini, obrnemo v navpični položaj ali ima morda zelo ozek rob okoli zaslona (kar pride prav, če nameravamo morda uporabljati dva zaslona hkra-ti ali če nimamo dovolj prostora na mizi) ali kakšne druge posebnosti (npr. steklo prek zaslo-na, ki pogosto močno odbija svetlobo, to pa je lahko moteče). Ogledali smo si tudi upravlja-ni del, menuje, nastavitve ter povezljivost iz vsega videnega in vse videno zbrali tako v tabe-li kot tudi v opisih, ki jih najdete na tem preizkusu.

Kako smo preizkušali

SONY SDM-HX95Velikost: 19 palcev (48 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: CHS, www.chs.si.Cena: 107.990 tolarjev.

Kakovostna slika, nastavitve, dva priključka DVI-D.

Steklo na zaslonu precej odbija svetlobo, ni ga mogoče nastavljati po višini, niti obračati.

VIEWSONIC VX924Velikost: 19 palcev (48 cm).Ločljivost: 1280 × 1024 pik.Prodaja: Mikroing, www.mikroing.si.Cena: 116.880 tolarjev.

Nastavitve na menujih, dokaj kakovostna slika. Slaba kotna vidljivost, ne moremo spreminjati

višine.

Tabelo s podatki o preizkušenihmonitorjih dobite na:

www.monitor.si/07_monitorji

Page 48: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

NEŽELENA POŠTA

60 Monitor / julij-avgust 2006

E-SMETJUBoj protiProblem elektronskega smetja (nezaželene elektronske pošte, spama) postaja vse večji, kljub temu da se z njegovim preprečevanjem ukvarjajo cele množice ljudi. Postal je že tolikšen, da onemogoča uporabo elektronske pošte – deloma zaradi množice smeti, ki delajo gnečo v poštnih nabiralnikih, deloma pa zato, ker je zaradi močnih protismetnih filtrov pošiljanje sporočil včasih zelo oteženo.

Primož Gabrijelčič

Page 49: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

NEŽELENA POŠTA

Monitor / julij-avgust 2006 61

E-SMETJUačinov za preprečitev elektron-skega smetja je več, vsem pa sta skupna dva problema – neza-znane in napačno zaznane sme-ti. Kadar program reklamno spo-ročilo spusti skozi svoje filtre inga dostavi uporabniku, je to raz-meroma majhna neugodnost.

Uporabnik sporočilo pač izbriše, pa je. Bolj zo-prno je, kadar program čisto normalno sporo-čilo označi za smetje. Sploh v poslovnih okoljih se poskušamo tej vrsti napačne klasifikacije karnajbolj izogniti. V takih primerih je najbolje, če protismetni program prestavlja morebitne sme-ti v neko mapo, ki jo občasno (enkrat na dan ali enkrat na teden) pregleda še človek.

Proti elektronskemu smetju se borimo na več točkah – še pred poštnim strežnikom (de-nimo na požarnem zidu), na poštnem strež-niku ali v računalnikih končnih uporabnikov. Konkretnih rešitev je zelo veliko, zato se tu z njimi ne bomo ukvarjali. Raje se bomo posve-tili tehnikam, ki jih uporabljamo za boj proti elektronskim smetem. Če boste poznali osnov-na načela, boste laže izbrali pravi program za vaše okolje.

Analiza besedil

Večina programov za filtriranje nezažele-ne pošte na ravni programov za branje pošte (se pravi programov, ki se vključijo v Outlook, Outlook Express ali kak drug program, ki ga

uporabljate v te namene) za odločanje o tem, ali spada sporočilo v smeti, uporablja eno od tehnik analize besedil. Tudi programi, ki se proti elek-tronskemu smetju borijo na drugih točkah poti sporočila (denimo na poštnem strežniku), pogo-sto uporabljajo analizo besedil kot del izračuna verjetnosti, da je neko sporočilo nezaželeno.

Prvi programi, ki so se borili proti elektron-skemu smetju, so imeli seznam »slabih« besed, ki so jih iskali v vseh sporočilih. Tipična slaba beseda je bila Viagra in če jo je program na-šel v sporočilu, je povečal verjetnost, da sporo-čilo spada v smeti. Če je v sporočilu našel do-volj prepovedanih besed, je sporočilo označil za smetje, od drugih nastavitev pa je bilo potem odvisno, kaj se bo z njim zgodilo.

Seveda je bilo tako filtriranje skrajno neza-nesljivo. Predstavljajte si, da bi ta članek padel v roke enostavnemu protismetnemu programu – ta bi v njem hitro našel kakšno prepovedano besedo. Protismetni programi, ki so za prepo-znavanje smetja uporabljali le ključne besede, so zato pogosto metali v smeti tudi čisto obi-čajna sporočila, zato je bilo njihovo delo dobro še dodatno preverjati.

Bistveno bolje (pravzaprav celo toliko bolje, da so že povsem prevladali) se obnesejo pro-grami, ki vsebino sporočil obdelajo s statistič-nimi metodami – z Bayesovo analizo, če smo natančni, a to tako ali tako ni pretirano po-membno. Ti v besedilu iščejo tudi fraze, poleg tega pa se zelo dobro učijo. Če napačno ozna-čijo besedilo in ga potem uporabnik na roke

prestavi v drug predalček (se pravi iz smetja v mapo ali nasprotno), lahko tak program iz-boljša svoje statistične metode, tako da bo na-slednjič delal malo bolje. Se pravi – čim več se ukvarjate z Bayesovim prepoznavalnikom, tem bolje bo delal.

Žal pa statistične metode niso vsemogočne. Piscu tega besedila že nekaj dni greni življenje smetje, ki ima na vrhu in na dnu sporočila ne-kaj deset naključnih besed, prava vsebina pa je shranjena v sliki, ki jo statistični analizator seveda preskoči. Zato so analizatorji besedil si-cer pomemben, a ne edini del boja proti elek-tronskemu smetju.

Porazdeljena preverjanja

Inačica analize besedil so porazdeljena pre-verjanja. Tudi taki sistemi pregledujejo vsebi-no sporočil, vendar je ne poskušajo analizirati. Vsako sporočilo pretvorijo v kratek povzetek (v kriptografskem smislu), potem pa vprašajo neki osrednji strežnik, ali je tak povzetek že videl. Ker po svetu le elektronske smeti krožijo v ve-likanskem številu popolnoma enakih izvodov, lahko sporočila, za katera strežnik sporoči, da jih je videlo že nekaj tisoč drugih poštnih strež-nikov, mirne duše mečemo v smeti. Težave se-veda nastopijo pri velikanskih poštnih sezna-mih (mailing liste), a sistemi za porazdeljeno preverjanje so dovolj pametni (oziroma dovolj dobro nastavljeni), da sporočil na takih sezna-mih ne označujejo kot smetje.

Prvi tak sistem je bil nekomercialni Vipul’s Razor. Najbolj znan komercialni sistem za po-razdeljeno preverjanje je Cloudmark (ki sicer ščiti tudi računalnik avtorja tega prispevka, a je vseeno zatajil pri smetju, omenjenem dva od-stavka nazaj), trenutno najboljši nekomercial-ni sistem za porazdeljeno preverjanje pa je DCC (Distributed Checksum Clearinghouse).

N

» Od časa do časa je smiselno obiskati kakšno izmed specializiranih spletnih strani, ki bo preverila ali je z nastavitvami naših poštnih strežnikov vse v redu.

poštni bralnik

poštni strežnik

vdorobran

vdorobran rezervnipoštni strežnik

poštni strežnik(Exchange, Postfix,

itd.)

poštni bralnik(Outlook, itd.)

imenski sistem DNS

strežniki črnih list

strežniki za porazdeljenopreverjanje

sivi seznami,zaviranje

vir elektronskegasmetja

analiza besedil, črne inbele liste, porazdeljeno

preverjanje

preverjanje DNS, črne inbele liste, porazdeljenopreverjanje, preverjanje

lokalnih naslovov

navidezno zasebnoomrežje

INTERNET INTRANET

» Različnih tehnik in tehnologij, ki na različnih ravneh pomagajo čistiti naše poštne predale, je veliko. Le znati jih je treba namestiti in uporabljati.

Page 50: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

NEŽELENA POŠTA

62 Monitor / julij-avgust 2006

Preverjanje pošiljateljev

Če si ogledamo izvor elektronskih smeti, vidimo, da jih mnogo dobimo prek spletnih strežnikov, ki jih ne bi smeli spustiti dalje, če bi bili pravilno nastavljeni. Taki poštni strež-niki spuščajo dalje vso pošto, tudi tisto, ki je prispela od nekega naključnega uporabnika in je namenjena nekomu, ki ni del domene, ki ji strežejo. Take strežnike pogosto označujemo s tujko »open relay« (relay v tem primeru pome-ni posredovanje – sporočil, seveda), po sloven-sko pa jim rečemo »odprti strežniki«. Množici smetja bi se torej lahko izognili tako, da bi eno-stavno zavračali vso pošto, ki nam jo pošljejo taki strežniki.

Vprašanje ostane, kako take strežnike pre-poznati. Obstaja kar nekaj spletnih mest, kjer se zbirajo naslovi odprtih strežnikov, zbrani na »črne liste« (blacklist). Veliko protismetnih programov (pa tudi kar samih poštnih strežni-kov) lahko nastavimo tako, da občasno prebira-jo črne liste (z enega ali več mest), nato pa poš-to iz odprtih strežnikov bodisi zavračajo ali pa obravnavajo skrajno previdno.

Žal – in kako pogosta je ta beseda v proti-smetni borbi – je sistem črnih list skrajno ne-zanesljiv, predvsem zato, ker veliki internet-ni ponudniki včasih skrajno slabo skrbijo za svoje poštne strežnike. Tudi našemu Siolu se je že nekajkrat zgodilo, da se je njegov strež-nik SMTP znašel na črni listi, zaradi česar mar-sikdo v Sloveniji ni prejel čisto navadnih spo-ročil; še teže pa je bilo pošto prek Siola posla-ti v tujino.

Črne liste so še vseeno uporabne, če jih upo-rabimo le kot del ocenjevanja verjetnosti, da je neko sporočilo nezaželeno. Pa še v tem primeru je bolje, če se oprete na enega od komercialnih seznamov, pri katerih skrbniki bolj pazijo na osveženost in pravilnost podatkov kot vzdrže-valci nekaterih ljubiteljskih. Med najboljše spa-dajo seznami, ki svoje podatke zbirajo iz ana-liz protismetnih programov – kadar iz nekega

vira pride dovolj smetja, se vir doda na črno li-sto. Značilen primer je storitev MXRate. Seveda so take storitve praviloma plačljive.

Blokiranje lahko izvajamo tudi po drugih merilih. Ker velik del elektronskega smetja iz-vira iz okuženih računalnikov, ki brez vedenja njihovih lastnikov pošiljajo smeti v svet, taki računalniki pa navadno uporabljajo dinamič-ne naslove IP, nekateri poštni strežniki noče-jo sprejemati pošte od dinamičnih ali klicnih uporabnikov. Spet drugi zavračajo pošto, ki jo pošiljajo računalniki z operacijskim sistemom Windows, ker so vsi znani virusi, ki proizvaja-jo smeti, spisani za ta operacijski sistem, veči-na večjih poštnih strežnikov pa teče na kateri od različic Unixa. Ti načini niso pretirano za-nesljivi. Pametneje je zavračati pošto od siste-mov, ki nimajo pravilno nastavljenih domen-skih zapisov, saj se s tem izognemo tudi večini smetja iz oku-ženih računalnikov.

Ko smo ravno pri seznamih, omenimo še »bele liste« (white-list). To so interni sez-nami zanesljivih poši-ljateljev, ki jih nasta-vimo v protismetnem programu. Pošto, ki prispe iz tako označe-nih virov, bo program spustil skozi v vsa-kem primeru. Dobro nastavljena bela li-sta je zelo uporabno orodje v komercial-nih okoljih, kjer nika-kor ne želimo izgubi-ti nesmetnih sporočil.

Nekateri programi omogočajo samodejno iz-delavo belih list. Kadar od nekoga dobimo do-volj sporočil, ki niso označena kot smetje, pro-gram njegov elektronski naslov samodejno doda na belo listo in ga s tem označi kot var-nega pošiljatelja.

Sivi seznami

Med novejše tehnike boja proti elektronske-mu smetju spadajo »sive liste« (greylisting). Ta tehnika je naperjena proti programom za mno-žično pošiljanje elektronskega smetja. Ti pro-grami so napisani tako, da karseda hitro po-šljejo pošto kar največjemu številu naslovnikov. Zaradi tega ne upoštevajo pravil, ki se jih sicer držijo pravi poštni strežniki. Eno od teh pravil je, da je treba vsako sporočilo dostaviti, če se le da. Če druga stran ni dosegljiva ali če odgovori na način, ki poštnemu strežniku pove, da spo-ročilo ni bilo uspešno predano, bo pravi poštni strežnik sporočilo znova poslal čez nekaj časa,

program za množično smetenje pa ne.Programi s sivimi listami se vključijo v naš

poštni strežnik ali celo predenj in so zato dosti-krat napisani na kožo poštnemu strežniku ali operacijskemu sistemu, na katerem tečejo. Ko tak program dobi sporočilo, ki ga še ni videl, oddaljeni strani odgovori, da predaja ni uspe-la, in si to zapiše v zbirko. Če oddaljeni strežnik poskusi sporočilo takoj (ali v zelo kratkem času) poslati še enkrat, mu odgovarja z istim sporo-čilom o napaki. Šele ko oddaljeni strežnik po-skusi po malo daljšem času (navadno je ta meja nastavljena na pol ure), protismetni program odgovori pritrdilno, spusti sporočilo do prave-ga poštnega strežnika, hkrati pa si še zapom-ni, da je na drugi strani »dober« pošiljatelj, in pošto, ki prihaja od istega pošiljatelja iz istega strežnika v prihodnje spušča naprej brez vseh

teh zapletov. Pri uporabi sivih list zato na za-četku pride do krajših zakasnitev prenosa pošte (če se jim želimo izogniti, je priporočljiva upo-raba belih list), pozneje pa vse deluje normal-no. Razen če ...

Seveda je tudi pri sivih listah cel kup če-jev in ampak-ov, kaj pa ste drugega pričakovali. Ko bodo iznašli delujoč sistem proti elektronske-mu smetju, ga bomo vsi začeli uporabljati in članki, kot je ta, sploh ne bodo več potrebni.

V tem primeru so če-ji (vsaj) trije. Težave imamo s pošiljatelji, ki imajo neumno nastav-ljene poštne programe (tako da ti poizkušajo prepogosto ali pa prehitro obupajo). Zatakne se tudi pri pošiljateljih, ki uporabljajo dinamič-ne naslove IP in se vsakič javijo z drugega na-slova. Pomaga le pameten upravitelj, ki to opazi in take pošiljatelje doda na belo listo.

Tretja problematična skupina pa so veliki ponudniki elektronske pošte (Microsoft, AOL, Yahoo, Google ...), ki za pošiljanje sporočil upo-rabljajo več računalnikov, zato lahko sporočilo dobimo vsakič z drugega naslova IP. Na srečo

» Programov za vpeljavo sivih seznamov je največ na Unix (Linux/BSD) sistemih, toda tudi omislimo si jih lahko tudi že v Oknih.

» Spletnih strani, ki vodijo t.i. črne liste je veliko, toda kar nekaj jih je v toliko nezanesljivih, da njihove odlo-čitve ne smemo jemati kot »suho zlato«.

Page 51: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

NEŽELENA POŠTA

Monitor / julij-avgust 2006 63

so naslovi IP, ki jih uporabljajo, znani, zato so v nekaterih programih te vrste že prednastav-ljeni kot varni.

Zaviranje

Med tehnike, ki izkoriščajo lastnost progra-mov za množično pošiljanje, da poskušajo spo-ročila kar najhitreje poslati naprej, spada tudi zaviranje (tarpitting). Pri tej tehniki poštni pro-gram (oziroma, pogosteje, majhen program, ki stoji med poštnim programom in svetom) za-vira komunikacijo. Namesto da bi si programa v nekaj desetinkah sekunde izmenjala elek-tronsko sporočilo, traja več sekund (ali deset sekund), da poštni strežnik sploh odgovori na začetni pozdrav. Pravi poštni strežniki to preži-vijo brez težav, večina programov za množično

pošiljanje pa hitro prekine povezavo in se loti naslednje tarče.

Ker pa tako zaviranje ni najvljudnejše do drugih pošiljateljev, ga navadno uporabljamo v kombinaciji z drugimi tehnikami. Pogosto je, denimo, zaviranje povezav, ki so na črni listi, ali še nepreverjenih sivih povezav.

Zanimivo statistiko uporabe sivih seznamov in zaviranja najdete na naslovu undeadly.org/cgi?action=article&sid=20060217105149.

Preverjanje krajevnih naslovov

Če si ogledamo statistiko elektronskega smetja, poslanega na poljuben poštni strežnik, opazimo, da je večina sporočil naslovljena na neobstoječe krajevne uporabnike. Programi za množično pošiljanje marsikdaj generirajo lokal-ni del naslova kar naključno ali na podlagi sez-nama pogostih imen. Večino poštnih strežnikov lahko nastavimo tako, da zavračajo sporočila za neobstoječe uporabnike. To nam hitro izboljša razmerje med smetmi in pravimi sporočili.

Vseeno pa moramo omeniti, da v določenih okoljih tak način ni priporočljiv, ker predstavlja (drobno) razpoko v sistemu varnosti. Če imamo

vključeno preverjanje krajevnih naslovov, lahko namreč oddaljeni napadalec hitro ugotovi, kate-ri uporabniški naslovi so definirani na poštnemstrežniku, in jih lahko potem poskusi napasti.

Druge tehnike

Dobra zamisel, ki pa žal (še?) ni zaživela, je SPF – Sender Policy Framework. Temelji na tem, da imajo pravi poštni strežniki urejene zapise DNS, v katere je mogoče shraniti še marsikaj, in da so zapisi DNS razmeroma varni pred potvar-janjem. Pri sistemu SPF ima vsak poštni strež-nik v posebnem zapisu DNS shranjeno tudi, ka-teri naslovi IP so uradno zadolženi za pošiljanje pošte za neko domeno. Ko dobite pošto z naslo-va @nekje.si, lahko torej iz sistema DNS poteg-nete zapis SPF, v katerem so našteti naslovi IP,

ki smejo pošiljati pošto za do-meno nekje.si. Dobra plat SPFja je, da podpira tudi pošiljatelje z dinamičnimi naslovi. Tudi opi-ranje na obstoječo strukturo DNS je dobra poteza. Slaba plat pa je, da bi SPF zaživel šele, če bi ga uporabljala večina strež-nikov po svetu. Ker pa je imel Microsoft s SPFjem svoje načr-te (Sender ID; zamisel je na sre-čo padla v vodo), je malo mož-nosti, da bo SPF postal tudi za-res uporaben.

Sistemi z izzivom in odgo-vorom (challenge/response) iz-koriščajo to, da je pošiljatelj ne-smetnih sporočil navadno člo-

vek. Kadar dobijo sporočilo od neznanega po-šiljatelja, mu odgovorijo z izzivom (»pošljite to-in-to na ta-in-ta naslov, če niste robot, ki proiz-vaja smeti«) in šele, ko je na izziv odgovorjeno, dovolijo pošiljatelju nemoteno pošiljanje pošte. Ker pa je mnogo legalnih sporočil izdelanih in poslanih samodejno in ker se uporabnikom na-vadno ne ljubi odgovarjati na take izzive (ljudje smo pač leni), sistem ni v širši rabi. Še sreča.

Nekateri (denimo naš kolumnist Nikolaj Pečenko) zagovarjajo obvezno plačevanja elek-tronske pošte. Za vsako poslano sporočilo bi plačali neko minimalno vsoto, ki se večini upo-rabnikov ne bi niti poznala (oziroma bi bil ne-kakšen mesečni bonus že vštet v internetno na-ročnino), pošiljalce smeti pa bi krepko usekala po žepu. Zamisel je sicer čisto smiselna in te-melji na sistemu navadne pošte, a se zatakne že pri poštnih seznamih, ki bi postali popolno-ma neuporabni, še bolj pa pri tem, da bi moral tak sistem hkrati vpeljati ves svet.

Priporočamo

Za konec omenimo še nekaj nasvetov vsem upraviteljem poštnih strežnikov. Če se jih boste

držali, bo vaše življenje (in življenje vaših upo-rabnikov) bistveno lažje.

Pazite na rezervne poštne strežnike. Ti ima-jo navadno slabše vzdrževano protismetno za-ščito (sploh če so postavljeni na oddaljeni loka-ciji), zato programi za množično smetenje pra-viloma pošljejo pošto kar rezervnemu poštne-mu strežniku in ne glavnemu. Ker je to nelegal-no obnašanje (ni po standardih za izmenjavo elektronskih sporočil), pa je hkrati dober indi-kator elektronskega smetja. Na rezervnem poš-tnem strežniku lahko zato postavimo močnejše filtre. Upravitelji po svetu že postavljajo siste-me, pri katerih glavnemu in rezervnemu strež-niku dodajo še enega, posebej pripravljenega za to, da ga bodo napadli programi za smetenje. Vso pošto, ki pride v tak strežnik, zavračajo, po-leg tega pa povezave zavirajo in pošiljatelje do-dajajo na svoje črne liste. Metoda je (vsaj zaen-krat) nadvse uspešna.

Pazite, kako imate nastavljeno posredovanje sporočil, da se ne boste znašli na črni listi.

Lokalnim uporabnikom nastavite varne pro-tokole za pošiljanje (TLS). To vam poleg varno-sti vaših uporabnikov prinaša tudi zelo dobro obrambo proti temu, da bi se znašli na črni li-sti.

Nastavite poštni strežnik tako, da bo pre-verjal zapise DNS pošiljateljev in metal stran pošto, ki izvira iz strežnikov brez zapisov DNS.

Predvsem pa spremljajte nova dognanja. Boj proti elektronskemu smetju je, vsaj zaenkrat, še zelo dinamičen in odprt.

Koristne povezaveFairly-Secure Anti-SPAM Gateway Using OpenBSD, Postfix, Amavisd-new, SpamAssassin, Razor and DCC; www.flakshack.com/anti-spam/old-index.html

FairlySecureAntiSpamWiki; flakshack.com/anti-spam/wiki/index.php

qmail Anti-Spam HOWTO; www.chrishar-die.com/tech/qmail/qmail-antispam.html

Spamd statistcs from @ualberta.ca; un-deadly.org/cgi?action=article&sid=200602-17105149

The Next Step in the Spam Control War: Greylisting; projects.puremagic.com/greyli-sting/whitepaper.html

Vipul’s Razor; razor.sourceforge.net

Distributed Checksum Clearinghouse; www.rhyolite.com/anti-spam/dcc

Sender Policy Framework; www.openspf.org

Tagged Message Delivery Agent; tmda.sourceforge.net

MXRate; www.mxrate.com

Cloudmark; www.cloudmark.com

» Ob uporabi sistema Sender Policy Framework imamo v zapisih DNS shranjene naslove IP, ki so izključno zadolženi za pošiljanje pošte za našo domeno.

Page 52: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

NEŽELENA POŠTA

64 Monitor / julij-avgust 2006

renutno si lahko pomagamo le s programi, ki nam lajšajo življenje z bolj ali manj uspešnim odstranje-vanjem nezaželenih sporočil. Pod drobnogled smo vzeli šest strežni-ških rešitev in sedem programov za rabo doma. Vse za Okna. Pri vsa-kem smo skušali na kratko pred-

staviti metode prepoznave nezaželenih sporo-čil, njihovo učinkovitost in posebnosti pri na-mestitvi. Zanimalo nas je tudi, kako enostav-no je program uporabljati.

Obramba v osebnih računalnikih

BitDefender 8 SpamDeny

SpamDeny je kombinacija protismetne in protivirusne zaščite. Za prepoznavo nezaželene pošte uporablja analizo besedil, dodatno omogo-ča prepoznavo zavajajočih URL naslovov, zavra-čanje sporočil v določenih kodnih tabelah, bele, črne sezname in prepoznavo slik z nezaželeno vsebino. Program se uči na podlagi Bayesove analize, kar pomeni, da bo pri prepoznavanju nezaželene pošte s časom delal vedno manj na-

pak. Program podpi-ra le protokol POP3 in deluje z vsemi poš-tnimi odjemalci, ven-dar se neposredno in-tegrira le v Outlook in Outlook Express. Pri slednjih se vsa neza-želena sporočila pre-maknejo v posebno mapo, pri drugih pro-gramih, pa moramo za enak učinek novo pravilo ustvariti roč-no na podlagi besede SPAM, ki jo program doda v naslov (sub-ject) nezaželenega sporočila.

Ob prvem zagonu Outlooka ali Outlook Expressa se zažene čarovnik, ki uvozi vse stike iz imenika in jih doda na beli seznam, ponudi nam možnost, da mu pokažemo mapo z dobri-mi sporočili in mapo z nezaželenimi sporočili, iz katerih poskuša po Bayesovi analizi ugoto-viti vzorce za prepoznavanje sporočil. Na pre-izkusu smo ugotovili, da je prepoznal 91 % vse

nezaželene pošte, pri tem pa je naredil ve-liko napak, saj je kar 25 % dobrih sporočil napačno spoznal za nezaželena.

Cloudmark Desktop

Večina programov za boj proti nezaželeni pošti uporablja različna pravila, na podlagi ka-terih analizira sporočila (bele in črne sezname

e-poštnih naslovov, kodne tabele, v kate-rih so sporočila idr.). Cloudmark pa stavi na izkušnje milijonov uporabnikov v 160 dr-žavah in vsako preje-to sporočilo preveri v svoji zbirki podatkov. Metoda porazdeljene-ga preverjanja za vsa-

BITDEFENDER 8 SPAMDENYKaj: Program za obrambo pred nezaželeno pošto.Izdeluje: www.bitdefender.com.Odkrita nezaželena pošta: 91 %.Napačno označena dobra pošta: 25 %.Prodaja: Parametica, www.parametica.si.Cena: 3990 tolarjev na leto.

Vgrajena tudi protivirusna zaščita. Podpira le protokol POP3.

CLOUDMARK DESKTOPKaj: Program za obrambo pred nezaželeno pošto.Izdeluje: www.cloudmark.com.Odkrita nezaželena pošta: 92 %.Napačno označena dobra pošta: 1 %.Prodaja: Si Splet, www.sisplet.si Cena: 9580 tolarjev na leto.

Podpira Exchange. Učinkovitost. Podpira le Outlook in Outlook Express.

PROTISMETNOorožje

Poznate koga, ki ne bi imel težav z nezaželeno pošto ali načinom, kako temu narediti konec? Popolne rešitve zaenkrat žal ne moremo predstaviti. Morda bo to mogoče takrat, ko se bo izmenjava e-poštnih sporočil korenito spremenila, kajti vsem manjšim spremembam se podjetja oz. subjekti, ki razpošiljajo nezaželena sporočila, kaj hitro prilagodijo.

Luka Kropivnik

T

Page 53: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

NEŽELENA POŠTA

Monitor / julij-avgust 2006 65

ko sporočilo naredi edinstven povzetek in pre-veri, ali se je kje med uporabniki pojavilo in ali je bilo označeno kot nezaželeno. Ta metoda je zelo učinkovita, saj je Cloudmarkov Desktop na našem preizkusu prepoznal kar 92 % nezažele-ne pošte in pri tem napačno označil le 1 % vseh sporočil. Namestitev programa je enostavna in ne zahteva vnovičnega zagona. Podpira Outlook, Outlook Express in vse protokole, ki jih poštna odjemalca podpirata (POP3, IMAP, Exchange in Hotmail račune). Ob zagonu poštnega odjemalca se prikaže nova orodna vrstica, ki omogoča, da

enostavno označujemo sporočila, ki jih je Cloudmark napačno prepoznal.

McAfee SpamKiller

SpamKiller je enostavno namestiti in uporabljati. Namestitveni čarovnik uvozi vse potrebne podatke iz privze-tega poštnega odjemalca, tako da je po vnovičnem zagonu operacijskega sistema program pripravljen za delo. Podpira protokola POP3 (Outlook, Outlook Express, Eudora in Netscape) in IMAP (Outlook), na žalost pa ne tudi Exchangea. Pri poštnih odjemal-cih Outlook in Outlook Express name-sti še dodatno orodno vrstico, s kate-ro si uporabniki pomagajo pri ureja-nju nezaželene pošte.

SpamKiller išče nezaželeno pošto glede na pred-

nastavljena pravila, ki se vsak dan posodabljajo, lahko pa dodajamo tudi svoja. Ko opravi analizo in dostavi sporočilo, ga označi, da je nezažele-no, in premakne v proti-smetno mapo v poštnem odjemalcu ali pa shrani na svoj seznam nezažele-ne pošte. Program omo-goča, da kot nezaželena označi sporočila v dolo-čenih kodnih tabelah in taka, ki povečini vsebu-jejo nezaželene slike ali skrita besedila. Lahko pa poskrbi tudi za to, da se vsi naslovi v imeniku samodejno shranjuje-jo na beli seznam, tako da jih program pri pre-verjanju ne upošteva.

Med preizkusom smo večino nastavitev programa pustili nespremenjeno, dodatno smo vklopili le možnost »pregledovanje na podla-gi kodnih tabel« (azijska in ruska kodna tabe-

la). Rezultati so bili sla-bi, saj je program izlo-čil le 60 % nezaželene pošte, 3 % dobre pošte pa je označil za nezaže-leno.

Sporoč i l a , k i j i h SpamKiller shrani na svoj seznam nezažele-ne pošte, lahko pozne-je obnovimo v orodju za upravljanje. Program ponuja tudi možnost, da si naredimo seznam sporočil, ki jih ob zavr-nitvi prejetih nezažele-nih sporočil pošlje poši-ljatelju.

Panda Platinum 2006 Internet Security

Pandin program je skupek orodij za varo-vanje, med katerimi je tudi zaščita proti ne-zaželeni pošti. Osredotočili smo se le na sled-nje. Modul za obrambo pred nezaželeno pošto podpira protokol POP3 za vse poštne odjemal-ce, ob namestitvi pa se integrira le v Outlook in Outlook Express, kjer se prikaže nova orodna vrstica. Vsa nezaželena pošta se tu preusmer-ja v mapo »SPAM«, pri drugih poštnih odjemal-cih pa je treba preusmerjanje na podlagi be-sede »SPAM«, ki se prikaže v zadevi sporočila, urediti ročno. Program ne dopušča prav veli-

Pri Monitorju se velikokrat znajdemo pred dilemo, kaj izbrati za najboljše iz-med množice podobno učinkovitih in do-brih izdelkov. Tokrat ni bilo tako, saj je po-polnoma očitno, da so daleč najboljši iz-delki za obrambo pred nezaželeno pošto Cloudmarkovi. Za varovanje osebnih ra-čunalnikov torej priporočamo Cloudmark Desktop, za strežniško varovanje pa Cloudmark Server Edition. Oba se odliku-jeta po zelo visokem odstotku najdenih ne-zaželenih sporočil in hkrati res majhnem odstotku sporočil, pri katerih se zmotita pri določanju. Res je sicer, da predvsem strežniški izdelek nikakor ni poceni, a ka-kovost (vsaj tokrat) pač stane.

Zlati Monitor

PROTISMETNO

MCAFEE SPAMKILLERKaj: Program za obrambo pred nezaželeno pošto.Izdeluje: www.mcafee.com.Odkrita nezaželena pošta: 60 %.Napačno označena dobra pošta: 3 %.Prodaja: Alterna, www.alterna-i.si.Cena: 8200 tolarjev na leto.

Pošiljanje sporočila o zavrnitvi nezaželene pošte pošiljatelju.

Ne podpira Exchangea. Slaba učinkovitost.

PANDA PLATINUM 2006 INTERNET SECURITYKaj: Program za obrambo pred nezaželeno pošto.Izdeluje: www.pandasoftware.com.Odkrita nezaželena pošta: 60 %.Napačno označena dobra pošta: 1 %.Prodaja: Ribera, www.ribera.si.Cena: 19.188 tolarjev na leto.

Podpora različnim poštnim odjemalcem. Premalo dodatnih nastavitev. Slaba učinkovi-

tost.

0 20 40 60 80 100

Cloudmark Desktop

Panda Platinum 2006Internet Security

McAfee SpamKiller

TrendMicro PC-cilinInternet Security

SpamAssasin

BitDefender 8SpamDeny

Symantec NortonAntispam 2005

Odkritih sporočilNarobe označenih sporočil

odstotkov

92

60

60

81

61

91

79

1

1

3

3

7

25

36

0 20 40 60 80 100

Cloudmark Server Edition

McAfee SpamKiller 2.1

Symantec Brightmail AntiSpam 6.0

Trendmicro Spam Prevention Service

GFI MailEssentials

Microsoft IMF (Outlook + Exchange)

Odkritih sporočilNarobe označenih sporočil

odstotkov

94

74

91

88

63

85

0

0

2

4

5

23

Učinkovitost obrambe na osebnih računalnikih

Učinkovitost obrambe na strežnikih Exchange

Page 54: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

NEŽELENA POŠTA

66 Monitor / julij-avgust 2006

ko nastavitev, določimo lahko le, katere e-poš-tne naslove oz. domene naj ignorira pri svojem preverjanju. V Outlooku in Outlook Expressu je ponujena še možnost, da označimo, kar je pro-gram pozabil dodati med nezaželeno pošto, to pa je, kar zadeva nastavitve, tudi vse. Program se izboljšuje z analiziranjem poslanih e-sporo-čil in tako dobljene podatke shranjuje v zbirki. Na našem preizkusu se je izkazal slabo, saj je našel le 60 % nezaželene pošte, napačno pa je označil 1 % dobre.

SpamAssasin

SpamAssasin je edini odprtokodni pro-gram na našem preizkusu. Ker je napisan za sisteme Unix, ima v Oknih določene omejitve,

a te njegovega delovanja ne otežijo bistveno. Namestitvenih možnosti je več, vendar pa je zaradi zahtevnosti njihova raba primerna le za uporabnike z več znanja. Kako se program na-mesti, si lahko preberete na www.openhandho-me.com/howtosa310.html. Mi smo se odločili, da bomo program poganjali s pomočjo PERLa. Da bi ga lahko uporabljali v Outlooku, smo si prenesli še odprtokodni vtič (plugin), ki ga do-bite na: sourceforge.net/projects/saoutlook/.

SpamAssasin ima vgrajena različna pravi-la za prepoznavanje nezaželene pošte, na že-ljo pa lahko dodate tudi lastna. S spletne stra-ni www.rulesemporium.com si lahko prenese-te pravila različnih avtorjev in jih namestite. Upravljanje programa je zahtevno, saj za pre-gledovanje in spreminjanje nastavitev nima grafičnega vmesnika. V našem primeru smovse nastavitve pustili privzete in ugotovili, da se program ni odrezal nič slabše kot nekateri komercialni konkurenti. SpamAssasin je prepo-znal 61 % vse nezaželene pošte, pri tem je na-redil napako in prepoznal 7 % dobrih sporočil kot nezaželene. Rezultat je slab, vendar lahko že z malo truda, ob upoštevanju vseh možno-sti izbire nastavitev in metod preverjanja, do-

ločimo take, ki bodo omogočile prepoznavanje večine nezaželene pošte brez večjih napak. Res pa je, da lahko to storimo šele takrat, ko sistem dodobra spoznamo.

Symantec Norton Antispam

Symantec za boj proti nezaželeni pošti po-nuja samostojen program Norton AntiSpam 2005 ali pa skupek varnostnih orodij Norton Internet Security 2006, katerega del je tudi AntiSpam. Mi smo preizkusili samostojen pro-gram. Namestitev je enostavna, enako velja tudi za rabo. Uporabniški vmesnik je podoben vmesnikom drugih Nortonovih izdelkov, se pa zgodi, da je občasno zelo počasen. Večina opra-

Programi za obrambo na osebnih računalnikih

Ime BitDefender 8 SpamDeny Cloudmark Desktop McAfee SpamKiller Panda Platinum 2006

Internet Security SpamAssasin Symantec Norton Antispam 2005

TrendMicro PC-cilin Internet Security

Kaj: Program za obrambo pred nezaželeno pošto

Program za obrambo pred nezaželeno pošto

Program za obrambo pred nezaželeno pošto

Integriran paket za var-nost.

Program za obrambo pred nezaželeno pošto

Program za obrambo pred nezaželeno pošto

Integriran paket za var-nost.

Osredni način pre-poznave nezažele-

ne pošteAnaliza besed Porazdeljeno preverjanje Analiza besed Analiza besed Analiza besed Analiza besed Analiza besed

Podprti protokoli POP3 POP3, IMAP, Exchange POP3, IMAP POP3 POP3 POP3 POP3

Neposredna podpora brezplačnim e-poš-

tim ponudnikom Hotmail Hotmail, Yahoo

Poštni odjemalciVsi, neposredno integri-ra v Outlook in Outlook Express

Outlook, Outlook Express Outlook, Outlook Express, Eudora, Netscape

Vsi, neposredno integri-ra v Outlook in Outlook Express

Vsi, Outlook (v našem pre-izkusu)

Outlook, Outlook Express, Eudora

Vsi, dodatni vtič (plu-gin) za Outlook in Outlook Express

Protivirusna zaščita Najdena nezažele-

na pošta 91% 92% 60% 60% 61% 79% 81%

Napačno označena dobra pošta 25% 1% 3% 1% 7% 36% 3%

Prodaja Parametica, www.para-metica.si Si Splet, www.sisplet.si Alterna, www.alterna-i.si Ribera, www.ribera.si spamassassin.apache.org CHS, www.chs.si Real Security, www.real-

sec.com

Cena 3.990 SIT 9.580 SIT 8.200 SIT 19.188 SIT Brezplačen 14.443 SIT 17.273 SIT

SPAMASSASIN 3.1.1Kaj: Program za obrambo pred nezaželeno pošto.Izdeluje: spamassassin.apache.org.Odkrita nezaželena pošta: 61 %.Napačno označena dobra pošta: 7 %.Cena: Brezplačen.

Brezplačen. Zahtevna raba programa.

SYMANTEC NORTON ANTISPAM 2005Kaj: Program za obrambo pred nezaželeno pošto.Izdeluje: www.symantec.com.Odkrita nezaželena pošta: 79 %.Napačno označena dobra pošta: 36 %.Prodaja: CHS, www.chs.si.Cena: 14.443 tolarjev na leto.

Podpira Hotmailove in Yahoojeve račune. Ne podpira protokola IMAP.

Page 55: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

NEŽELENA POŠTA

Monitor / julij-avgust 2006 67

vil je avtomatizirana. Antispam 2005 sproti na-redi beli seznam na podlagi e-poštnih naslovov v imeniku ter e-poštnih naslovov drugih pre-jemnikov, ki jim pošiljamo sporočila. Vsa nepre-poznana sporočila, ki jih označimo kot nezaže-lena, doda na črni seznam. Na seznamu lahko tudi ročno vpišemo e-poštne naslove ali pa cele domene. Program podpira Outlook, Outlook Express in Eudoro, lahko pa pregleduje tudi ka-terikoli POP3 račun. Neposredno lahko pregle-duje Hotmailove in Yahoojeve račune, ne podpi-ra pa protokola Exchange in IMAP. Nezaželeno pošto prepoznava na podlagi pravil, ki jih do-polnjuje glede na to, na kakšen način določa-mo, katera sporočila so nezaželena. Pravila se redno posodabljajo s Symantecove spletne stra-ni. Program omogoča tudi določitev jezikov, v katerih želimo prejemati sporočila in v katerih ne; to smo pri našem preizkusu tudi uporabi-li. Vse druge nastavitve smo pustili privzete. Izkazalo se je, da je Norton napačno označil kar 36 % dobrih sporočil, našel pa je 79 % nezaže-lenih. S tem se uvršča pod povprečje.

Trend Micro PC-cillin Internet Security 14

Tudi PC-cilin je skupek orodij za varovanje osebnega računalnika, med katerimi je tudi za-ščita pred nezaželeno pošto. Mi smo se osre-dotočili samo na slednje in smo druge možno-sti, ki jih program ponuja, izklopili. Če uporab-ljate za prebiranje e-pošte Outlook ali Outlook Express, lahko za lažje upravljanje nezažele-ne pošte namestite dodatni vtič (plugin). PC-

cilin nezaželeno poš-to odkriva s pomoč-jo pravil za analizo sporočil, belih, črnih seznamov in po kod-nih tabelah sporo-čil. Program omogo-ča avtomatski uvoz e-poštnih naslovov iz našega imenika na beli seznam. V opra-vilni vrstici Outlooka ali Outlook Expressa enostavno označuje-mo sporočila, ki jih je program napačno ozna-čil. Svoje izkušnje z nezaželeno pošto lahko po-sredujemo v zbirni center Trend Micra (World Tracking Center), kjer pripravljajo nova pravila za analiziranje, ki se v programu redno poso-dabljajo. PC-cilin podpira le protokol POP3.

Na našem preizkusu se je program odrezal dobro, saj je odkril 81 % vse nezaželene pošte, pri tem pa napačno označil le 3 % dobre pošte.

Obramba v strežnikih Exchange

Cloudmark Server Edition

Cloudmark je edini strežniški program, ki uporablja metodo za prepoznavo nezaželene pošte v realnem času. Za vsako sporočilo, ki prispe, naredi povzetek in ga prek interneta preveri v Cloudmarkovem omrežju (Cloudmark Collaborative Security Network). Na podlagi re-zultata se odloči, ali bo sporočilo označil za ne-zaželeno ali ne. Podatke v zbirki avtomatsko po-sodabljajo vsi uporabniki programa Cloudmark Desktop in se zato redno posodablja. Kako učin-kovita je ta metoda, se pokaže v primeru nove oblike nezaželenega sporočila ali virusa, ki se prenaša po e-pošti. Ko sistem zazna, da sporo-čilo ni zaželeno, se ta podatek shrani v zbirko in vsi, ki so naročeni na njihovo storitev, so de-ležni takojšnje obrambe pred novo obliko neza-želenega sporočila. Učinkovitost metode se je pokazala tudi na preizkusu, saj je program pre-

poznal kar 94 % vse nezaželene pošte in pri tem ni naredil niti ene napake (nobenega dobrega sporočila ni označil za nezažele-no!). Program uporabnikom vso nezaželeno pošto preusmerja v posebno mapo (»Spam«), kjer lahko pregledujejo, ali je tam morda vendarle tudi še kaj upo-rabnega. Zadnja različica progra-ma omogoča celo to, da sporoči-la, ki jih ni prepoznal, premak-nemo v mapo »Spam« in, na-sprotno, sporočila, ki jih ne bi smel prepoznati, premaknemo iz te mape. Podatki se posredu-

jejo v Cloudmarkovo omrežje in se tam shra-nijo, da program v prihodnje ne ponovi napa-ke. Podprto je tudi pregledovanje javnih map (Public Folders).

Ker je program naročniške narave in ga pla-čujemo glede na število aktivnih uporabnikov, je namestitev možna le, če prej pridobimo serij-sko številko, ki je vezana na IP računalnika, na katerega ga nameščamo. S tem želi Cloudmark preperečiti zlorabe in nelegalno distribucijo.

Upravljanje programa je med preizkušenimi programi najenostavnejše, saj omogoča le ne-kaj nastavitev, kot so npr. beli seznam e-poš-tnih naslovov, seznam aktivnih uporabnikov, aktivnih map med javnimi mapami (Public Folders)...

GFI MailEssentials

MailEssentials je na prvi pogled videti kot navaden protismetni program, vendar se pod tem imenom skriva veliko več. Poleg protismet-nih filtrov namreč omogoča prenos sporočil zzunanjih POP3 računov in distribucijo le-teh po e-poštnih predalih, arhiviranje sporočil v zbir-ko podatkov (MSSQL), izdelavo e-poštnih sez-namov (mailing list), dodajanje noge v vsa od-hodna sporočila, naprednejše avtomatske od-

TREND MICRO PC-CILLIN INTERNET SECURITY 14Kaj: Program za obrambo pred nezaželeno pošto.Izdeluje: www.trendmicro-europe.com.Odkrita nezaželena pošta: 81 %.Napačno označena dobra pošta: 3 %.Prodaja: Real Security, www.real-sec.com.Cena: 17.273 tolarjev na leto.

Enostavna raba. Podpira samo protokol POP3.

CLOUDMARK SERVER EDITION 2.0Kaj: Strežniški program za obrambo pred nezaže-leno pošto.Izdeluje: www.cloudmark.com.Odkrita nezaželena pošta: 94 %.Napačno označena dobra pošta: 0 %.Prodaja: Si Splet, www.sisplet.si Cena: 9562 tolarjev za uporabnika na leto (za 10 uporabnikov).

Enostavno delo s programom. Izredna učinko-vitost.

Visoka cena.

Page 56: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

NEŽELENA POŠTA

68 Monitor / julij-avgust 2006

zivnike idr. Protismetni filter prepoznava ne-zaželeno pošto na podlagi različnih metod, kot so npr. črni in beli seznami, analiza besedil, preverjanje glave besedila idr. Osrednja meto-da odkrivanja nezaželene pošte pa je, po na-vedbah izdelovalca, Bayesova analiza, pri kate-ri se program sam uči, katera pošta je sprejem-ljiva in katera ni. Uporabniki preprosto nezaže-leno pošto premaknejo v protismetno mapo, ki je med javnimi mapami (Public folders). Seveda velja tudi nasprotno: če je neko sporočilo do-bro, a ga je program označil za nezaželeno, to sporočilo skopirajo v posebno mapo, da ga pro-gram naslednjič izloči iz prepoznave. Po tej me-todi naj bi sčasoma znal vedno bolje razloče-vati e-poštna sporočila na dobra in nezažele-na. Kot je pokazal naš preizkus, privzete nasta-vitve dajo zelo slabe rezultate, saj je program prepoznal le 63 % nezaželene pošte, pri tem pa je naredil nekaj napak in kar 5 % dobre pošte označil za nezaželeno.

Da nezaželena sporočila prihajajo v določe-no mapo, moramo prej zagnati ločeno orodje. To ustvari pravilo v poštnem strežniku, ki vsa sporočila, označena kot nezaželena, avtomat-sko premakne v mapo, ki se v Outlooku ime-nuje »Junk mail«. Da ta možnost ni vgrajena v sam program, še niti ni taka težava. Huje je, če odstranimo MailEssential iz sistema, saj se vsa pravila za posredovanje ohranijo in nam lahko v prihodnje povzročajo nevšečnosti.

Program lahko namestimo v isti strežnik kot poštnega ali pa ločeno, v drugega. V sled-njem primeru rabi MailEssentials kot posre-dovalnik (Relay) e-pošte. Upravljanje progra-ma poteka prek MMC (Microsoft Management

Console), kar je pre-gledno in enostavno za uporabo.

McAfee SpamKiller for Mail Servers

Čeprav McAfee poznamo po njego-vih uspešnih proti-virusnih rešitvah, se počasi uveljavlja tudi na področju prepreče-

vanja nezaželenih sporočil. Njegova rešitev za poštni strežnik Exchange lahko deluje kot sa-mostojni program ali pa kot dodatek strežni-škemu programu McAfee GroupShields.

Mehanizem prepoznave nezaželene pošte sestavlja več stopenj. Prva so pravila za pre-poznavanje te pošte. V programu je kar nekaj prednastavljenih pravil, ki se redno posodablja-jo. Delujejo po načelu pozitivnih in negativnih točk. Pozitivne točke se dodelijo nezaželenemu sporočilu, negativne pa dobi sporočilo, ki je do-bro. Ko se točke seštejejo, dobimo rezultat, ki pove programu, kako naj obravnava posamez-no sporočilo. Seveda lahko dodajamo svoja pra-vila in popravljamo že veljavna. Druga stopnja so črni seznami e-poštnih naslovov, tretja pa beli seznami e-poštnih naslovov. Učinkovitost

sistema prepoznave nezaželene pošte je odvis-na od tega, kako dobro uskladimo zgoraj opi-sane stopnje. Naš preizkus je pokazal, da so privzete nastavitve povprečno učinkovite, saj je program prepoznal le 74 % nezaželene poš-te, res pa je, da prav nobenega dobrega sporo-čila ni označil za nezaželeno.

Namestitev strežniškega programa je eno-stavna, ponuja pa nam možnost namestitve dveh dodatnih modulov, in sicer modula, ki omogoča uporabnikom, da prek brskalnika sami ustvarijo črne ali bele sezname e-poštnih naslo-vov, in modula za obveščanje upraviteljev.

Upravljanje programa je enostavno in pre-gledno in lahko poteka na dva načina, prek br-skalnika ali namenskega programa, za katere-ga potrebujete nameščeno javo (če je morda ni-mate, je priložena namestitvenim datotekam). Program lahko upravlja več upraviteljev, ki jih določimo po namestitvi. Razočarani pa smo bili nad načinom, kako uporabniki sami ustvarja-jo bele in črne sezname e-poštnih naslovov, saj se nam je zdel nepripraven. Večina konkurenč-nih programov namreč to omogoča kar v upo-rabnikovem e-poštnem programu.

Microsoft Exchange Intelligent Message Filter

Preizkusili smo Microsoftovo rešitev Intelli-gent Message Filter (IMF), ki je že zajeta v Service Pack 2 za Exchange 2003 ali pa si jo lah-ko brezplačno prenesete z Microsoftove spletne strani. Omenjeni filter deluje le na zadnji razli-čici strežnika Exchange, prejšnje ga žal ne pod-pirajo. Tehnologija, ki prepoznava nezaželeno pošto, je Microsoftova in menda deluje po na-čelu prepoznavanja več kot 500.000 lastnosti e-sporočila. Microsoft je lastnosti zbral na podla-gi izkušenj uporabnikov njegovih brezplačnih e-poštnih predalov MSN Hotmail. Ti so razvrščali e-poštna sporočila na dobra in nezaželena.

Vsa prispela sporočila se ovrednotijo po le-stvici SCL (Spam Confidence Level), na podla-gi katere poštni strežnik dostavi sporočilo, ga

zavrne ali preusmeri v protismetno mapo »Junk Folder«. Pri katerih vred-nostih na lestvici od 1 do 9 poštni strežnik to sto-ri, nastavimo v upravljav-skem orodju za Exchange. Sta pa to tudi edini nasta-vitvi s strežniške strani, s katerima lahko vplivamo na razvrščanje prispelih e-poštnih sporočil.

V zadnji Microsoftov poštni odjemalec Outlook 2003 je vgrajen tudi filterIMF, ki preverja prihaja-jočo pošto in nezaželeno preusmerja v protismet-

GFI MAILESSENTIALS 12Kaj: Strežniški program za obrambo pred nezaže-leno pošto.Izdeluje: www.gfi.com.Odkrita nezaželena pošta: 63 %.Napačno označena dobra pošta: 5 %.Prodaja: ORG. Tend, www.tend.si.Cena: 4608 tolarjev za uporabnika na leto (za 25 uporabnikov).

POP3 konektor, arhiviranje. Pravila za preusmeritev nezaželene pošte v do-

ločeno mapo. Slaba učinkovitost.

MCAFEE SPAMKILLER FOR MAIL SERVERS 2.1.2Kaj: Strežniški program za obrambo pred nezaže-leno pošto.Izdeluje: www.mcafee.com.Odkrita nezaželena pošta: 74 %.Napačno označena dobra pošta: 0 %.Prodaja: Alterna, www.alterna-i.siCena: 5256 tolarjev za uporabnika na leto (za 11 uporabnikov).

Enostavna raba. Nerodno ustvarjanje belih/črnih seznamov. Le

povprečna učinkovitost.

Page 57: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

NEŽELENA POŠTA

70 Monitor / julij-avgust 2006

no mapo »Junk Folder«. Najboljši učinek dose-žete, če uporabljate strežnik Exchange v kombi-naciji z Outlookom 2003. To smo storili tudi mi. Rezultat je bil podpovprečen, filter je namrečodkril 85 % smetja, vendar je pri tem naredil veliko napak in kar 23 % dobre pošte označil za nezaželeno.

Symantec Brightmail AntiSpam

Symantecov strežniški program za boj pro-ti nezaželeni e-pošti je za razliko od McAfeejeve rešitve kombinacija protivirusne in protismet-ne zaščite. Vso pošto, ki prispe v poštni strežnik,

prestreže pregledovalnik, ki v štirih korakih do-loči nadaljnje ukrepe. Najprej pošlje pošto v pro-tismetni filter. Ta na podlagi pravil za prepozna-vanje nezaželene pošte, ki se redno posodabljajo iz njihovega centra, analizira vsebino sporočila, zadevo sporočila, glavo sporočila, spletne naslo-ve, ki so v sporočilu idr. Nato morebitne pripon-ke v sporočilu vklopi protivirusni filter. Sledijovsebinski filtri, ki jih določimo sami glede na po-litiko v podjetju. Nazadnje Brightmail preveri, ali je sporočilo na kakšnem črnem ali belem sezna-mu. Sezname lahko generiramo sami ali pa upo-rabimo katerega izmed že sestavljenih na različ-nih spletnih mestih, ki se posodabljajo samodej-no. Na podlagi dobljenih rezultatov se pregledo-valnik lahko odloči, da sporočilo dostavi, izbriše, spremeni glavo, preusmeri v drug poštni predal za nadaljnjo analizo, v protismetno mapo upo-rabnika ali v karanteno, ki jo uporabniki lahko pregledujejo prek brskalnika. Privzete nastavit-ve omogočajo dobro zaščito v smislu prepozna-vanja nezaželene pošte, saj je program na na-šem preizkusu prepoznal 91 % le-te, vendar je pri tem naredil nekaj napak in 2 % dobre pošte označil za nezaželeno.

Namestitev programa poteka v več fazah. Najprej namestimo pregledovalnik BrightMail Scanner, nato okolje za upravljanje skupaj s strežnikom MySQL, ki ga potrebuje za shranjevanje nasta-vitev. Sledi namešča-nje orodja za uprav-ljanje map uporabni-ka, ki omogoča do-ločitev pravil preu-smerjanja nezažele-ne pošte v določene uporabnikove mape. Na koncu namesti-mo še vtič (plugin) za Outlook, ki omogo-

ča, da uporabnik sam določa, katera sporoči-la je program označil napačno. Z namestitvi-jo okolja za upravljanje smo imeli manjše te-žave, saj je Windows 2003 le-to označil kot ri-zično in ni želel pognati namestitve, tako da smo morali nekatere varnostne nastavitve v Windows izklopiti, šele nato je namestitev ste-kla normalno.

Upravljanje programa poteka prek brskalni-ka in zahteva nameščeno javo, ki pa je ni med namestitvenimi datotekami. Če imate v pod-jetju nameščenih več poštnih strežnikov in v vsakem Brightmailov Scanner, lahko upravlja-

MICROSOFT EXCHANGE INTELLIGENT MESSAGE FILTERKaj: Strežniški filter za obrambo pred nezažele-no pošto.Izdeluje: www.microsoft.com.Odkrita nezaželena pošta: 85 %.Napačno označena dobra pošta: 23 %.Cena: Brezplačen.

Brezplačen. Premalo dodatnih nastavitev. Slaba učinkovi-

tost.

SYMANTEC BRIGHTMAIL ANTISPAM 6.0Kaj: Strežniški program za obrambo pred nezaže-leno pošto.Izdeluje: www.symantec.com.Odkrita nezaželena pošta: 91 %.Napačno označena dobra pošta: 2 %.Prodaja: CHS, www.chs.si.Cena: 9657 tolarjev za uporabnika na leto (za 10 uporabnikov).

Ima protivirusno zaščito, vtič za Outlook. Učinkovitost.

Težave pri namestitvi.

Programi za obrambo na strežnikih

Ime Cloudmark Server Edition GFI MailEssentials McAfee SpamKiller 2.1 Microsoft IMF (Outlook + Exchange)

Symantec Brightmail AntiSpam 6.0

Trendmicro Spam Prevention Service

Osredni način prepozna-ve nezaželene pošte Porazdeljeno preverjanje Analiza besedil Analiza besedil Prepoznavanje lastnosti spo-

ročila Analiza besedil Analiza besedil

Način sporočanja upo-rabnikov o napačno

označenih e-sporočilih

Sporočilo premakne v “SPAM” mapo

Sporočilo premakne v javno mapo (Public Folder) Spletni vmesnik Ne omogoča Vtič (plugin) za Outlook Spletni vmesnik

Način upravljanja MMC MMC Spletni vmesnik, Java Samostojni programski vmesnik Spletni vmesnik, Java Samostojni programski

vmesnik

Protivirusna zaščita

Dodatki POP3 konektor, arhiviranje, mailing liste, avtomatski od-zivniki

Vtič (plugin) za Outlook

Najdena nezaželena pošta 94% 63% 74% 85% 91% 88%

Napačno označena do-bra pošta 0% 5% 0% 23% 2% 4%

Prodaja Si Splet, www.sisplet.si ORG. Tend, www.tend.si Alterna, www.alterna-i.si www.microsoft.si CHS, www.chs.si Real Security, www.real-sec.com

Cena 9562 tolarjev na uporabnika letno (za 10 uporabnikov)

4608 tolarjev na uporabnika letno (za 25 uporabnikov)

5256 tolarjev na uporabnika letno (za 11 uporabnikov) Brezplačen 9657 tolarjev na uporabnika

letno (za 10 uporabnikov)6336 tolarjev na uporabnika letno (za 26 uporabnikov)

Page 58: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

NEŽELENA POŠTA

Monitor / julij-avgust 2006 71

nje centralizirate samo iz enega računalnika. Na splošno je uporabniški vmesnik pregleden in z njim ni večjih težav.

Trend Micro Spam Prevention Service

Trendmicro za boj proti nezaželeni pošti ponuja samostojen program, ki ga namestimo v poštni ali drug strežnik. Uporablja več me-ril za ocenjevanje prejetih e-poštnih sporočil. Ko prispe sporočilo, preveri, koliko je dovolje-na največja velikost sporočila, ali je pošiljatelj na črnem ali belem seznamu in vsebino sporo-čila in priponk glede na protismetna pravila,

ki so določena, oz. smo jih določili sami. Program ima vgrajeno tudi možnost preprečevanja e-poštnega lažnega predstavljanja (E-mail spo-ofing). Na podlagi ocene se sporoči-lo dostavi, izbriše, spremeni glava, doda beseda SPAM v zadevo sporo-čila ali preusmeri na drug e-poš-tni naslov. Protismetnim pravilom lahko določamo, kakšno stopnjo pomembnosti naj program upoš-teva pri ovrednotenju e-poštnega sporočila. Spam Prevention Service je edini program na preizkusu, ki ne omogoča preusmeritve neza-želene pošte v določene mape. To lahko vseeno storimo sami, s po-sebnim programom, ki omogoča ustvarjanje pravil v e-poštnem strežniku (t. i. SpamMover). Druga možnost je, da pravilo ustvarimo neposredno na e-poštnem odjemal-cu na podlagi besede »SPAM«, ki se prikaže v zadevi e-sporočila.

Program je enostavno namestiti, enako pre-prosto je upravljanje prek namenskega progra-ma. Na preizkusu smo ugotovili, da je povpre-čno učinkovit, saj je prepoznal 88 % nezažele-ne pošte, pri tem pa je napačno določil 4 % spo-ročil kot nezaželena.

Kaj lahko rečemo za konec

Rezultati strežniških programov so bolj-ši od tistih za rabo doma. Pri obeh kategori-jah pa velja, da se rezultati sčasoma izboljšu-jejo, saj ima večina vgrajene algoritme za uče-nje. K boljšemu rezultatu lahko pripomoremo tudi sami s prilagajanjem nastavitev progra-ma, saj se oblike nezaželenih sporočil stalno spreminjajo. Je pa vedno bolje dobiti kakšno ne-zaželeno sporočilo več, kakor da bi spregledali kakšno pomembno, ki nam ga je program na-pačno označil.

V obeh kategorijah po učinkovitosti izstopa-

jo Cloudmarkovi programi. Njihova prednost je v metodi iskanja nezaželene pošte, ki se hitreje prilagaja novim oblikam nezaželenih sporočil. Drugi programi uporabljajo bolj ali manj podo-bne metode, nekateri imajo poleg iskanja neza-želene pošte še dodatne funkcije (npr. protivi-rusno zaščito). Izdelovalci programov za rabo doma so začeli združevati orodja za zaščito ra-čunalnika, ki so jih prej ponujali samostojno, med njimi je v zadnjem času tudi protismet-ni program.

Iznajdljivost in prilagodljivost posamezni-kov in podjetij, ki nam pošiljajo nezaželeno poš-to, je žal vedno korak pred tistimi, ki nam po-nujajo rešitve. Glede na vedno večje količine vsebin, ki polnijo naše nabiralnike proti naši volji, se uporabi teh programov v prihodnosti žal ne bomo mogli izogniti.

0 20 40 60 80 100

Cloudmark Desktop

Panda Platinum 2006Internet Security

McAfee SpamKiller

TrendMicro PC-cilinInternet Security

SpamAssasin

BitDefender 8SpamDeny

Symantec NortonAntispam 2005

Odkritih sporočilNarobe označenih sporočil

odstotkov

92

60

60

81

61

91

79

1

1

3

3

7

25

36

0 20 40 60 80 100

Cloudmark Server Edition

McAfee SpamKiller 2.1

Symantec Brightmail AntiSpam 6.0

Trendmicro Spam Prevention Service

GFI MailEssentials

Microsoft IMF (Outlook + Exchange)

Odkritih sporočilNarobe označenih sporočil

odstotkov

94

74

91

88

63

85

0

0

2

4

5

23

Učinkovitost obrambe na osebnih računalnikih

Učinkovitost obrambe na strežnikih Exchange

TREND MICRO SPAM PREVENTION SOLUTION Kaj: Strežniški program za obrambo pred nezaže-leno pošto.Izdeluje: www.trendmicro-europe.com.Odkrita nezaželena pošta: 88 %.Napačno označena dobra pošta: 4 %.Prodaja: Real Security, www.real-sec.com.Cena: 6336 tolarjev za uporabnika na leto (za 26 uporabnikov).

Preprečuje lažno e-poštno predstavljanje (E-mail spoofing).

Ne omogoča preusmerjanja v želeno mapo.

S preizkusom smo pri vsakem programu želeli dobiti dve vredno-sti, in sicer delež odkritih nezaželenih sporočil in delež napačno ozna-čenih nezaželenih sporočil. Enako smo preizkušali strežniške progra-me in programe za rabo doma.

Najprej smo zbrali vzorčna sporočila za preizkus. Pri tem smo upo-rabili e-poštni naslov revije Mladina, na katerega prihaja večinoma ne-zaželena pošta, le manjši del sporočil je uporabnih. Z omenjenega e-poštnega računa smo izbrali 1000 e-poštnih sporočil, od tega je bilo 400 uporabnih in 600 nezaželenih. Večji del nezaželenih sporočil je bil azijske vsebine, nekatera so bila pisana v cirilici, druga pa so bila prodajna in so ponujala erotične pripomočke, vrednostne papirje, av-tomobilske dele, programsko opremo idr. Zbrana sporočila smo nato, po namestitvah vsakega programa posebej, pošiljali na poštni strež-nik Exchange 2003, nameščen na strežniku Windows Server 2003.

Na poštnem strežniku smo izklopili vse vgrajene mehanizme za pre-poznavo nezaželenih sporočil, tako da ni mogel vplivati na končni re-zultat.

Pri vzorčnih sporočilih smo pazili, da smo poleg vsebine ohranili tudi vse priponke in ID sporočila. Nastavitve v programih smo večino-ma pustili privzete. To pomeni, da je mogoče z nekaj (veliko) truda pri-dobljene rezultate tudi nekoliko izboljšati.

Vse programe smo preizkusili enako, vsakemu izmed njih smo po-slali 1000 enakih sporočil, le pri programih za rabo doma smo pred preizkusom program »urili«, da bi se »naučil«, katera sporočila so do-bra in katera nezaželena. V ta namen smo mu najprej poslali 200 na-ključnih sporočil in mu pokazali, katera so dobra in katera ne, šele nato tudi preostalih 1000.

Kako smo preizkušali?

Page 59: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

72 Monitor / julij-avgust 2006

TISKANJEna plošče

Pri čedalje večji količini najrazličnejših informacij in podatkov, se marsikomu čez čas nabere tudi zajetna količina nosilcev CD ali DVD. Če jih ne označimo pravilno, je kaj hitro zmeda, za iskanje želenega podatka pa lahko porabimo silno veliko časa.

Tadej Beravs

??

CD/DVD

Page 60: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

TISKANJE NA CD/DVD

Monitor / julij-avgust 2006 73

TISKANJE

problemi označevanja CDjev in DVDjev se največkrat srečujemo, če kupujemo nosilce brez škatlic (t. i. »torte«). V škatlico je vendarle mogoče vstaviti papir, na katere-ga napišemo ali pa natisnemo vse-bino in nam pomaga pri iskanju. Pri kompaktnih različicah, kjer

so CDji naloženi drug na drugega, pa vstavlja-nje papirja enostavno ni mogoče. V takem pri-meru nam preostane zgolj kratek napis na sa-mem ploščku. Koliko lahko napišemo, po mož-nosti še s kakšnim debelim pisalom, je odvis-no od posameznika. Natančneži s tehnično pi-savo veliko več kot nekdo, ki hitro in na veli-ko nakraca nekaj besed, ki jih potem še sam ne zna prebrati.

Večina tistih, ki kaj dajo na urejenost, do-datno kupuje škatle, še posebej za video DVDje, v katere vstavijo lično oblikovano naslovnico. Nekoliko laže je tiskati nalepke, ki jih nalepi-mo na sam plošček. Vendar glede na opozorila izdelovalcev nosilcev takšno početje ni najpri-mernejše. Če se med predvajanjem rob nalep-ke odlepi, lahko resno poškoduje predvajalnik, pa tudi sam nosilec. V začetkih zapisovalnikov CD je bilo mogoče kupiti tudi napravice, ki so nam olajšale lepljenje natisnjenih nalepk. Te so pokrivale celotno površino CDja in ročno leplje-nje je bilo zelo težavno. Verjetno se zaradi mož-nih poškodb sam koncept označevanja ni niko-li dobro prijel.

S hitrim razvojem tehnologije nasta-ja čedalje več različnih preprostih nači-nov označevanja CDjev. Seveda ima vsak način svoje prednosti, pa tudi slabosti. Zaman bomo npr. iskali poceni napravo, v katero bomo zgolj vtaknili povsem na-vaden CD/DVD, ta pa nam bo v nekaj se-kundah izpljunil čudovit napis oz. sliko. Morda čez nekaj let, trenutno pa so na voljo navadni brizgalni tiskalniki, ki ima-jo podporo tiskanju na nosilce CD/DVD, specialni sublimacijski tiskalniki ter za-pisovalne enote z možnostjo laserskega zapisa slike. Preizkusili smo vse tri na-čine.

Brizgalni tiskalniki

Kar nekaj brizgalnikov ima poleg šte-vilnih dodatkov tudi možnost tiskanja na plošče CD. Vendar to velja le za Canonove in nekatere Epsonove modele. Preizkusili smo Epsonov tiskalnik Photo R320 in dva Canonova – štiribarvni Pixma iP5200 in šestbarvni foto iP6600. Vsi trije delujejo povsem enako. Nosilec vstavimo v pose-ben prilagojevalnik, tega pa v tiskalnik. Canon žal pred tiskanjem samodejno iz-vrže prilagojevalnik, medtem ko se pri- pravlja na tisk. Pozorno sledenje navodilom na

zaslonu tako ne bo odveč. Oba Canona zmoreta našo preizkusno sliko papige natisniti v dobri

S

» Canon Pixma IP5200R » Canon Pixma IP6600D » Epson R320

» Canonov vmesnik

» Epsonov vmesnik

Page 61: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

TISKANJE NA CD/DVD

74 Monitor / julij-avgust 2006

minuti. Žal bo na CDju vedno ostalo malce be-lega roba, saj programska oprema LabelPrint, ki je priložena Canonovemu tiskalniku, ne omo-goča izdelkov, večjih od 118 milimetrov. Tudi centriranje slike na CD ni tako lahko opravilo. Sam program omogoča nastavljanje sredine sli-ke, vendar je takšno opravilo dokaj dolgotraj-no in zahteva kar precej uničenih/potiskanih CDjev. No, po drugi strani je ustvarjanje napi-sov ali slik za CD oz. DVD s priloženim progra-mom otročje lahko.

Skoraj na las podoben program uporablja tudi Epsonov tiskalnik R320, t. i. Epson print CD. Ima nekoliko več možnosti nastavitev ti-skanja, med drugim lahko z njim popolnoma prekrijemo beli rob CDja. Tudi centriranje je po eni strani lažje, saj nam je za to treba natisni-ti zgolj en poskusni CD, na katerem izmerimo razdaljo od natisnjenega križa pa do roba CDja in razliko vnesemo v program. Tako nam je že v prvem poskusu uspelo skoraj popolnoma cen-trirati sliko. Sam način tiskanja je povsem enak kot pri Canonu, le da lahko tu prilagojevalnik vstavimo tudi že pred tiskanjem. Dolgotrajna je le predpriprava tiskalnika in tiskanje, saj nas tiskalnik na končni izdelek pusti čakati kar tri minute in dvajset sekund.

Seveda za tiskanje potrebujemo posebne no-silce CD/DVD, ki imajo belo mat zgornjo povr-šino. Taki nosilci so le nekoliko dražji od na-vadnih. Kakovost odtisa je seveda odvisna od kakovosti izdelave nosilca. Preizkušali smo z Verbatimovimi CDji, katerih površina je dokaj hrapava, kar se na končnem izdelku precej po-zna. Kakovost izpisa vseh treh tiskalnikov je skorajda enaka, le da se Epson malce bolje obnese pri temnejših odtenkih.

Nakup novega tiskalnika zgolj za ozna-čevanje CDjev je kar precejšen finančni za-logaj, če pa ob nakupu brizgalnika izbere-mo takega, ki zna tudi tiskati, se strošek ne bo prav nič poznal.

Sublimacijski tiskalniki

Drugi način označevanja je ob pomoči subli-macijskih tiskalnikov. Delovanje le-teh je dokaj preprosto in v primerjavi z navadnimi brizgal-nimi tiskalniku tudi precej hitrejše, vendar zelo omejeno. Tiskalnik pritisne trak s črnilom/bar-vilom ob površino CDja in s termalno glavo pre-nese črnilo s traku na površino nosilca. Slabost takega načina je zahteva po povsem ravni po-vršini. Takšne razmere pa pri nakupu navad-nih nosilcev CD/DVD težko zagotovimo, saj so potiskani z različnimi oznakami izdelovalca. Originalni tisk na nosilcu je površinsko nano-šen, zato tiskani deli postanejo izbočeni. Trak s črnilom se posledično drži le izbočenih delov in tako se barvilo prenese zgolj na te dele.

Preizkusili smo Casio CW-L300. Gre za se-rijo samostojnih sublimacijskih tiskalnikov, ki

so primarno narejeni za tiskanje lepilnih trak-cev za označevanje predmetov. Pri modelu CW-L300 pa so dodali možnost neposrednega ti-skanja na sam CD/DVD. Tega dobesedno za-taknemo v napravo in ta nam lahko natisne napis v največji višini 24 milimetrov. Vsebino napisa lahko napišemo na samem tiskalniku, saj ima vgrajeno tipkovnico, pohvaliti pa gre tudi, da je možna izbira oz. sestava šumnikov. Poleg besedila je mogoče dodati tudi sličico, a ker gre zgolj za črno-beli tiskalnik z nizko loč-ljivostjo (200 pik na palec), pri tem ne smemo ravno pretiravati. Ima pa tiskalnik že zelo veli-ko prednaloženih sličic ter oblik besedila, tako da lahko tudi izvirno označimo CD. Za tiste, ki se čutijo omejeni z oblikovanjem, je seveda na

voljo tudi povezava z računalnikom.Tiskalnik je namenjen predvsem hitremu in

enostavnemu označevanju, saj za tisk ne potre-buje nobenih posebnih nosilcev. Še posebno pri-de prav tistim, ki jim ročno pisanje ne gre rav-no od rok. Tiskalnik deluje tudi na baterije, kar še posebej poveča njegovo uporabnost.

Druga subimacijska rešitev, ki smo jo pre-izkusili, je Primera Z1. Na prvi pogled je videti kot malce večji staromodno oblikovan prenosni predvajalnik CD. Seveda se notri ne skriva pred-vajalnik, temveč sublimacijski tiskalnik, s kate-rim je mogoče tiskati na vse vrste nosilcev CD. Princip delovanja je zelo podoben Casiovemu ti-skalniku, le da je Primera Z1 na neki način pre-prostejša, a vendar v nekaterih primerih tudi bolj omejena. V tiskalnik vstavimo kaseto s čr-nilom, na voljo so štiri različne barve, in vpne-mo CD, kot bi to storili v prenosnem predvajal-niku CD. S priloženo programsko opremo lah-

» Casio CW-L300 » Primera Z1

» Casiov vmesnik » Primerin vmesnik

Page 62: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

TISKANJE NA CD/DVD

Monitor / julij-avgust 2006 75

Canon iP5200 Canon iP6600D Epson R320 Casio CW-L300 Primera Z1 NEC ND-4551A

Tehnologija brizgalna brizgalna brizgalna sublimacijska sublimacijska laserska (LabelFlash)

Kakovost odtisa Odlična Odlična Odlična Zadovoljiva Zadovoljiva Dobra

Čas tiska (min:sek) 1:10 1:08 3:18 0:16 1:35 26:00

Cena tiskalnika/ zapisovalnika 41.569 SIT 56.856 SIT 52.908 SIT 45.600 SIT 38.400 SIT 11.390 SIT

Za Kakovost odtisa, hitrost Kakovost odtisa, hitrost Tiskanje do roba, centriranje, kakovost odtisa

Hitrost tiska, prenosljivost ti-skalnika Površina tiska Cena naprave, uporabnost

Proti Ne zmore tiskati povsem do roba

Ne zmore tiskati povsem do roba Hitrost tiska Kakovost tiska slik Kakovost tiska slik Čas tiska, dragi nosilci

ko grafično ali besedilno opremimo CD, ven-dar smo pri tem zelo omejeni. V delovno oken-ce oz. predel CDja lahko vstavimo sliko ali pa besedilo. Žal ne obojega hkrati. Prednost pred Casiovim tiskalnikom je v tem, da zmore Primera tiskati na štirih območjih CDja, saj ga tiskalnik med tiskanjem lahko obrača za devet-deset stopinj (pri Casiu moramo CD ročno obr-niti). Seveda smo zaradi tega omejeni pri širi-ni tiska, je pa zato višina tiska nekoliko večja (24 mm). Zaradi enobarvnega traku je tiskalnik primeren bolj za napise kot za grafične elemen-te. Različne barve traku namreč še ne pomeni-jo možnosti tiskanja barvnih slik, temveč zgolj različne barve celotnega tiska (poleg črne so na voljo še modra, rdeča in zelena).

Spotaknili smo se tudi ob hitrosti tiskanja, saj za tiskanje vseh štirih delov CDja porabi kar minuto in pol.

Laserski zapis

Verjetno ste že opazili, da je količino poda-tkov, ki so zapisani na CD/DVDju, mogoče dobe-sedno videti s pogledom na zapisljivo stran no-silca; ta zaradi laserskega zapisa in spremembe v materialu dobi drugačen odsev. Pojavi se to-rej ideja, da bi »nepopisani« del nosilca izra-bili za tiskanje slik in besedila. Prvi poskus takega laserskega tiskanja so že pred časom razvili pri Yamahi (tehnologija DiscT@2). Podoben način se uporablja tudi danes, le da je za to namenjena posebna zgornja plast (ne podatkovna stran), ki pri laserskem zapisu dosti bolje pride do izraza, pa še neodvisna je od »polnosti« CD/DVDja. Še nedavno smo lahko kupili take pekače, ki so zapisovali po standar-du Light scribe, zdaj pa čedalje bolj stopa v ve-ljavo LabelFlash, ki je z zelo ugodnimi cenami zapisovalnih enot kar hitro prodrl na trg.

Preizkusili smo NECov zapisovalnik DVD ND-4551A, ki premore LabelFlash. Gre za pov-sem običajen in hkrati cenovno ugoden zapi-sovalnik DVD. Manj cenovno ugodni so nosil-ci DVD, na katere lahko tiskamo, saj trenutno stanejo skoraj 500 tolarjev. Dostop do progra-ma za tiskanje na CD je malce neroden, saj je le ta izveden v programu Nero express premi-

um; seveda le v najnovejši različici (ki pa je priložena). Program je zelo preprosto uporabljati, zanimiv pa je prikaz časa tiskanja na DVD, saj je ta odvisen od velikosti oz. širine označ-be/napisa. Za kakovostno tiskanje na celoten DVD potrebuje zapisovalnik skoraj pol ure, za centimeter visok (ter v obliki DVDja upognjen) napis pri normalni kakovosti pa le nekaj minut. Čas tiskanja je odvisen pred-vsem od velikosti kolobarja, ki ga iz-beremo, in jakosti pisanja oz. kon-trasta. Pri najmočnejšem kontrastu in polni velikosti potrebuje zapiso-valnik celih štirideset minut, vendar je rezul-tat skoraj povsem enak kot pri normalnem za-pisu, ki traja pol toliko. Zanimivo je tudi to, da lahko sliko tiskamo tudi na podatkovni stra-ni (ta del LabelFlasha še vedno temelji na sta-ri Yamahini tehnologiji DiscT@2), vendar nas program opozori, da po tem ne bo mogoče za-

pisovati podatkov na nosilec. Seveda za slednje ne potrebujemo posebnih nosilcev, temveč za-dostujejo navadni.

Prednost takšnega laserskega tiskanja je, da ne potrebujemo nobenih drugih po možno-sti precej dragih naprav, pa tudi tisk nas čis-to nič ne stane. Le prazen nosilec je trenutno še vedno predrag, pa tudi slika je trenutno le

črno-bela oz. sivinska v modro belih od-tenkih.

Se izplača?

Če so nočemo zadovoljiti s potiskani-mi škatlicami za CD/DVD, si lahko izbere-

mo kar nekaj tehnologij za tiskanje po samih podatkovnih nosilcih. Vsak ima svoje predno-sti, pa tudi slabosti. Brizgalniki tiskajo v bar-vah, vendar potrebujemo posebne nosilce, pa tudi cena odtisa ni zanemarljiva (na oko bi lahko ceno barvila ocenili na 70–120 tolar-jev). Seveda tega ne zmorejo vsi brizgalniki. Sublimacijski tiskalniki so specializirani, po-navadi precej hitri, vendar tiskajo le črno. To pomeni, da lahko o lepih grafičnih elementihle sanjate. Pa še nosilec mora biti na zgornji strani bolj ali manj gladek in raven. In, ne na-zadnje lasersko tiskanje, ki ga opravijo kar ne-kateri novejši pekači DVD – simpatično, ven-dar na meji uporabnosti. Predvsem zaradi po-časnosti, cene posebnega nosilca, predvsem pa zaradi vendarle dokaj slabe vidljivosti natis-njenega izdelka. » NEC ND-4551A

» NECov vmesnik

Page 63: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

ODDALJEN NADZOR

76 Monitor / julij-avgust 2006

NASLANJAČANadzor iz

Danes skorajda ni več pomembno, kam postavimo računalnik. Z dostopnostjo in množičnostjo najrazličnejših povezav ga ni več ne težko ne drago omrežno povezati. Dostop je mogoč z oddaljenih krajev ali celo z drugega konca sveta. Prostorskih omejitev skorajda ni več. Še vedno pa se rado zgodi, da moramo nujno prevzeti nadzor nad tipkovnico, miško in zaslonom oddaljenega računalnika. Takrat pokažejo programi za nadzor na daljavo svojo pravo vrednost. Njihova uporabnost in priljubljenost se hitro večata, ponudbe je čedalje več, zato smo jih tokrat kar nekaj vzeli pod drobnogled.

Aleš Kermauner

Page 64: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

ODDALJEN NADZOR

Monitor / julij-avgust 2006 77

NASLANJAČA

si se kdaj pa kdaj srečamo s pro-blemom, kako nadzorovati raču-nalnik, ki je na drugem koncu me-sta, v sistemskem prostoru kje v kleti ali pa samo v sosednji sobi. Programska in strojna oprema vse prerada zataji in zahteva našo ne-posredno navzočnost za tipkovni-

co in zaslonom. Še ne dolgo tega smo pridno nabirali kilometre, ko smo tekali od enega ra-čunalnika do drugega in nazaj in pri tem pora-bili silno veliko časa in energije.

Z razmahom komunikacij se tudi število omreženih računalnikov strmo veča, vedno več posameznikov pa ima spletni strežnik kar pri sebi doma. V podjetjih se računalniški cen-tri selijo v varne prostore, do katerih je dostop otežkočen in počasen, pri tem pa je posamezni upravljavec zadolžen za vedno večje število ra-čunalnikov. Vedno teže je tudi učinkovito zago-tavljati pomoč uporabnikom, saj imajo ti vedno več znanja, problemi pa postajajo zelo specifič-ni. V takih primerih telefonska pomoč odpove, pomaga le nazoren prikaz ali poseg neposred-no na uporabnikovem računalniku.

V tokratnem pregledu smo vzeli pod drob-nogled enajst programov za nadzor na daljavo. Nekateri omogočajo samo prevzem tipkovnice, miške in zaslona, drugi pa so zajetni progra-mi za nadzor in vsakovrstno upravljanje odda-ljenih računalnikov. Nekateri še niso dolgo na trgu in še niso dobro znani, drugi pa so stari znanci že desetletje in več. Nekateri uporablja-jo spletne storitve, prek katerih se povezuje-mo, nekateri pa so čisto samozadostni. Za vsa-kogar nekaj, torej.

Pri vsem nikakor ne smemo pozabiti na varnost takih povezav. Še posebej nadzor na daljavo ob pomoči spletnih storitev je lah-ko zelo občutljiva zadeva v velikih omrežjih. Vzpostavljanje kodiranih povezav iz notranje-ga omrežja navzven je namreč nemogoče nad-zorovati, požarne pregrade pa v tem primeru popolnoma odpovejo. Vsa varnost notranjega omrežja tako večinoma temelji le na navadnem sistemu za prijavo uporabnik/geslo.

AnyPlace Control

AnyPlace Control 3.0 je majhen in enostaven program za nadzor na daljavo, namenjen več-ini okenskih operacijskih sistemov, ki pa kljub majhnosti omogoča lepo število možnosti.

Sestavljen je iz dveh modulov, gostitelja in upravljavca. Na računalnike, ki jih hočemo nad-zorovati, namestimo gostitelja, na računalnik, s katerega jih bomo nadzorovali, pa upravljav-ca. Seveda lahko na isti računalnik namestimo oba modula.

Program se povezuje le prek protokola TCP/IP, številko vrat pa lahko določimo sami. Varnost temelji na dostopnem geslu, močnem

šifriranju povezave ter na omejevanju internet-nih naslovov, prek katerih imamo dostop do gostitelja. Vse prijave, odjave, prenose datotek in druge dogodke lahko sproti zapisujemo, ve-likost zapisovanja pa je mogoče omejiti.

Oba modula omogočata več hkratnih pove-zav, tako lahko več upravljavcev hkrati uprav-lja enega gostitelja, po drugi strani pa lahko z enega upravljavskega vmesnika upravljamo več gostiteljev. V gostitelju lahko teče AnyPlace Control kot storitev, lahko se zažene le po ne-posredni prijavi v sistem, lahko pa ga zažene-mo ročno.

Poleg prevzema nadzora tipkovnice, miške in zaslona omogoča tudi prenos datotek z go-stitelja ali nanj in prenos podatkov z odložiš-ča v obe smeri. Na daljavo je mogoče gostitelja tudi ugasniti ali znova zagnati. Ena boljših last-nosti je možnost namestitve gostitelja na dalja-vo z upravljavskega modula. Pri tem ne potre-bujemo nikakršnega fizičnega dostopa do raču-nalnika, ki bo gostitelj. Taka namestitev upo-rablja povezave samega operacijskega sistema in deluje le v omrežjih LAN, seveda pa moramo poznati tudi upravljavsko geslo gostitelja.

Program iz Ukrajine prihaja že v osnovi v osmih jezikih, s pomočjo dodatka pa ga je mo-goče tudi enostavno prevesti. Je tudi cenovno precej ugoden, za licenco za dva računalnika bomo odšteli 35 dolarjev, seveda pa nas avtorji pozivajo, da program dobro preizkusimo s po-močjo 30-dnevne preizkusne različice.

DameWare Mini Remote Control

DameWare Mini Remote Control 5.1.1 spa-da v kategorijo majhnih in enostavnih progra-mov za nadzor. Namenjen je 32-bitnim oken-skim operacijskim sistemom.

Kot večina drugih programov za nadzor na daljavo je tudi ta sestavljen iz dveh modulov, gostitelja in upravljavca. Če imamo na raču-

nalniku, ki ga hočemo upravljati, omogočeno skupno rabo datotek in tiskalnikov ter izpol-njujemo še nekaj dodatnih zahtev, lahko mo-dul gostitelja namestimo tudi z oddaljene loka-cije. Tako lahko celotno storitev gostitelja na-mestimo ali odstranimo zelo enostavno in hi-tro. Poleg tega se vse nastavitve lahko zapiše-jo v datoteko, ki jo nato lahko razdelimo dru-gim upravljavcem. V velikih omrežjih z veliko računalniki in kjer ni požarnih pregrad, je ta možnost zelo dobrodošla.

Povezave so mogoče le po protokolu TCP/IP, številko vrat tudi tu lahko enostavno določimo sami. Šifriramo lahko celotno povezavo ali pa samo podatke, zaslonske slike pa se prenašajo nešifrirane. Overjanje uporabnikov je mogoče na več načinov in je dobro povezano s samim operacijskim sistemom, dostop pa lahko ome-jujemo na določene internetne naslove.

Gostitelja lahko uporabimo tudi kot prehod, prek katerega imamo dostop do drugih delov omrežja. Prenos datotek z gostitelja ali nanj je poenostavljen in omogoča samo prenose s prej določenih področij. Upravljavski modul pa po-zna tudi upravljanje Microsoft Remote Desktop gostiteljev prek protokola RDP.

Na gostitelju je mogoče nastaviti krajevno zapisovanje ali zapisovanje na daljavo vseh po-membnih dogodkov, gostitelj pa nas zna ob-vestiti o vzpostavljeni povezavi po elektron-ski pošti.

DameWare Mini Remote Control je pravza-prav dodaten program, ki zaokrožuje ponudbo podjetja DameWare in njegovega poglavitne-ga izdelka, DameWare NT utilities, vendar ga zaradi njegove namembnosti in neodvisnosti prodajajo posebej. Licenciranje je izvedeno na

V» Upravljanje z gostitelji v AnyPlace Control

ANYPLACE CONTROL 3.0Kaj: Enostaven program za nadzor na daljavo.Izdeluje: www.anyplace-control.com.Cena: 35 dolarjev, na voljo 30-dnevna preizkus-na različica.

Oddaljena namestitev, možnost več povezav. Ni drugih preusmerjanj (tiskalniki, zvok).

DAMEWARE MINI REMOTE CONTROL 5.1.1Kaj: Enostaven program za nadzor na daljavo.Izdeluje: www.dameware.com.Cena: 90 dolarjev, na voljo 30-dnevna preizkus-na različica.

Možnost namestitve gostitelja na daljavo. Poenostavljen prenos datotek, ni drugih preu-

smeritev.

» DameWare Mini Remote Control.

Page 65: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

ODDALJEN NADZOR

78 Monitor / julij-avgust 2006

uporabnika. To pomeni, da lahko en uporabnik upravlja s kolikor hoče gostitelji za ceno ene li-cence. Zanjo bomo odšteli 90 dolarjev. Na voljo je seveda tudi 30-dnevna preizkusna različica.

GoToMyPC

GoToMyPC je eden izmed začetnikov nad-zora na daljavo ob pomoči spletnega servisa.

Trenutno je na voljo že različica 5.0, ki je že do-dobra napredovala in omogoča enostavno in hi-tro delo z gostiteljem.

Na gostitelja naložimo del programske opreme, ki se poveže s spletnim servisom. Upravljavski modul pa lahko sprožimo pravza-prav od koderkoli, le da imamo na voljo splet-ni brskalnik. Na voljo je več upravljavskih mo-dulov, tako za Okna kot za naprave Pocket PC. Posebnost je javanski programček, ki nam omo-goča tudi nadzor na daljavo z računalnikov, ki so dobro zaščiteni, na primer v spletnih kavar-nah.

Spletni servis nam ponuja predvsem pre-vzem tipkovnice, miške in zaslona, poleg tega pa še preusmerjanje tiskanja, izmenjavo od-ložišča, klepet med upravljavcem in gostite-ljem ter povabila drugim uporabnikom za po-moč. Povezava je dobro zaščitena, kar s 128-bitnimi ključi zadnjega rodu (AES), za prijav-ljanje pa lahko uporabimo tudi enkratna ges-

la. Vsi pomembnejši dogodki se zapisujejo, do-stop in pregled pa sta vedno pri roki na splet-nem servisu.

Opaziti je, da je GoToMyPC že zrel izdelek, ki ponuja bistvo nadzora na daljavo enostavno in hitro. Seveda lahko tudi njega 30 dni preizku-šamo, vendar pa moramo tudi za sam preizkus spletni storitvi pustiti številko svoje kreditne kartice, to pa je za nekatere lahko nepremostlji-

va ovira. Po preteku preizkusne različice nam bodo za uprav-ljanje enega gostitelja zaračunali po 20 do-larjev na mesec.

Huey PC Remote Control

Huey PC Remote Control 5.6 je eden izmed enostavnejših programov za nadzor na daljavo in je name-njen okenskim opera-cijskim sistemom od različice NT naprej.

Uporablja gosti-teljski in upravljavski

modul, ne omogoča pa več povezav, ne kot go-stitelj ne kot upravljavec. Za overjanje lahko do-ločimo uporabnika in geslo ali pa posredujemo overjanje domeni. Povezave so šifrirane, omo-gočen je le protokol TCP/IP, a tudi tu je mogoče

številko vrat enostavno spremeniti.Kljub majhnosti Huey omogoča dostojen

prenos datotek, izmenjavo odložišč v obe sme-ri ter nekaj malega popisa strojne in program-ske opreme računalnika, na katerem teče go-stitelj. Dogodke o povezavah zna zapisovati v dnevnik dogodkov operacijskega sistema.

Enostavnost in majhnost ga uvrščajo med nišne programe, ki se uporabljajo samo in edi-no za prevzem tipkovnice, miške in zaslona na daljavo. Brez brezštevilnih možnosti in najraz-ličnejših nastavitev, ki so v določenih prime-rih v breme upravljavcu, je program lahko ostal majhen in hiter.

Na voljo je 30-dnevna preizkusna različica, program pa je licenciran na gostitelja. Za enega gostitelja bomo tako odšteli 30 dolarjev.

I’mInTouch

I'mInTouch je varen nadzor na daljavo, ki te-melji na spletni storitvi in je namenjen oken-skim operacijskim sistemom.

Spletna storitev nadzora na daljavo pove-zuje gostitelja in upravljavca v skupno točko. Oba modula se povezujeta do spletne storitve v isti smeri: navzven iz krajevnega omrežja. Do spletne storitve se vzpostavi tunel, po katerem se pretaka vsebina in v katerega nima pogleda nobena požarna pregrada. To seveda pride prav uporabnikom, ki hočejo od doma nadzorovati računalnik v službi, povzroči pa veliko sivih las upravljavcem omrežij v podjetjih.

Spletna storitev ni namenjena nadzoru mno-žice računalnikov na daljavo, temveč predvsem nadzoru posameznih gostiteljev, ki bi morali biti po našem mnenju vedno dostopni. Čeprav je povezovanje do oddaljenega gostitelja lah-ko dolgotrajno, pa sama povezava, ko je enkrat vzpostavljena, deluje presenetljivo dobro.

ImInTouch omogoča prevzem tipkovnice, miške in zaslona, omogoča zadovoljiv in hiter prenos datotek v obe smeri, neposreden dostop do programov MS Outlook/MS Outlook Express, dostop do oddaljenih spletnih kamer ter preu-smeritev tiskanja na krajevni tiskalnik. Pozna tudi vabila, s katerimi lahko na našega gostite-lja povabimo druge uporabnike, ko jim hočemo kaj pokazati ali ko želimo njihovo pomoč. Nabor storitev je torej dovolj dolg in uporaben.

Seveda pa se spletna storitev ne ustavi samo pri delovanju na računalnikih PC. Spletna usmeritev ImInTouchu omogoča tudi delovanje na napravah Pocket PC, v malo okrnjeni razli-čici pa tudi na drugih napravah PDA, mobilnih telefonih in Blackberry.

Nekaj težav lahko pričakujemo le ob upora-bi naprednih protivirusnih programov na go-stitelju. Zato so na spletnih straneh servisa ob-širna navodila, kako pripraviti različne antivi-rusne programe, da ne bi motili oziroma pre-prečevali naše povezave.

GOTOMYPCKaj: Nadzor na daljavo prek spletne storitve.Izdeluje: www.gotomypc.com.Cena: 20 dolarjev na mesec, na voljo 30-dnevna preizkusna različica.

Upravljavski modul primeren tudi za spletne kavarne.

Za preizkusno različico moramo pustiti številko kreditne kartice.

» Upravljanje s povezavami v GoToMyPc

HUEY PC REMOTE CONTROLKaj: Majhen in enostaven program za nadzor na daljavo.Izdeluje: www.gidsoftware.com/huey.htm.Cena: 30 dolarjev, na voljo 30-dnevna preizkus-na različica.

Majhnost, enostavnost. Ni možno več povezav hkrati.

» Huey – povezava z gostiteljem

Page 66: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

ODDALJEN NADZOR

80 Monitor / julij-avgust 2006

Za storitev se moramo registrirati na splet-nem servisu, omogočen pa je 30-dnevni brez-plačni preizkusni rok. Po tem roku bomo mora-li za uporabo storitve za enega gostitelja vsak mesec odšteti 10 dolarjev.

LogMeIn Pro

LogMeIn Pro je še en nadzor na daljavo, ki ponuja svoje storitve prek spletnega servisa. Prav tako je namenjen okenskim operacijskim sistemom in različnim prenosnim napravam.

Kot pri drugih spletnih servisih tudi tu go-stitelj vzpostavi povezavo s samim spletnim servisom, nadzor pa se izvaja z brskalnikom. To mu daje prednost pred običajnimi nadzori na daljavo, saj se programska oprema name-sti le na gostitelja, ta pa se povezuje samo nav-zven iz krajevnega omrežja, s čimer obidemo požarne pregrade. Namestitev je ena enostav-nejših in jo vodi čarovnik, s katerim gostitelja pripravimo v nekaj korakih. Za upravljanje se je treba z običajnim brskalnikom le še prijavi-ti v spletni servis, ta nas nato poveže z gosti-teljem in že lahko začnemo.

LogMeIn Pro ponuja obširno paleto stori-tev. Osnova je nadzor na daljavo gostitelja in prevzem tipkovnice, miške in zaslona. Poleg tega lahko v obe smeri prenašamo datoteke, na gostitelja lahko povabimo druge uporab-

nike ali pa zahteva-mo pomoč, na dalja-vo lahko ugasnemo ali znova zaženemo celoten računalnik ali pa samo gostitelj-ski program. Možno je tudi preusmerja-nje tiskanja oddalje-nih datotek ter hitra sinhronizacija dato-tek. Ena od storitev je tudi skupna raba da-totek, s pomočjo ka-tere lahko omogoči-mo dostop do posa-mezne datoteke na gostitelju komurkoli kar prek spleta.

Posebno poglavje pri LogMeIn je varnost, ki je precej natančno dodelana. Šifriranje povezave je celo 256-bitno, pozna pa tudi omejevanje dostopa na internet-ni naslov ter zaklepanje določenih internetnih naslovov. Pri prijavi v gostitelja lahko uporabi-mo celo enkratna gesla (RSA SecurID).

Poglavitna prednost LogMeIn Pro je njegov spletni uporabniški vmesnik. Tako za gostitelja kot za upravljavca. Vmesnik je res enostaven in nazoren ter kljub obilici možnosti, ki jih ima-mo, ne predstavlja nikakršne ovire.

Program tudi natančno zapisuje dogodke, te pa lahko pošiljamo na oddaljene lokacije celo prek protokola syslog, same povezave nadzo-

ra pa je mogoče tudi posneti in si jih lahko po-zneje predvajamo.

Upravljanje prek naprav Pocket PC je lahko in enostavno, zaslonske slike je mogoče na pri-mer celo vrteti, s tem pa lahko prenosno napra-vo dobro izkoristimo.

Za preizkus spletne storitve LogMeIn Pro imamo na voljo 30 dni oziroma dve uri aktiv-nega dela, za to pa se moramo v storitev le pri-javiti. Po preizkusni dobi bomo morali za sto-ritev odšteti 13 dolarjev na mesec. Zelo dobro-došla je storitev LogMeIn Free, ki je brezplačna, ponuja pa le prevzem tipkovnice, miške in za-slona, a je tudi to včasih čisto dovolj.

Microsoft Remote Desktop

Microsoft Remote Desktop je najbrž eno naj-bolj znanih orodij za nadzor na daljavo in je že vgrajeno v operacijske sisteme Oken od razli-čice XP naprej.

Pri Microsoftu so se stvari lotili malce dru-gače kot drugi in poimenovali svoj program Oddaljeno namizje, kar ni čisto običajen pre-vzem tipkovnice, miške in zaslona. Vsak upo-rabnik, ki želi opravljati nadzor na daljavo, se mora namreč v celoti prijaviti v gostiteljski ope-racijski sistem. Tako ima vsak uporabnik svoje ločeno namizje, s katerim upravlja sam. S tem ostaja varnost na višji ravni, saj se uporabniki ne mešajo med seboj, poskrbljeno pa je tudi za ohranjanje stanja celotnega namizja v primeru, ko opravljamo delo na gostitelju s prekinitva-mi. Po drugi strani pa ravno tak sistem včasih

povzroča nekaj težav različnim sistemskim programom, ki neve-de zahtevajo dostop prek upravljalnika.

Čeprav sam nabor različnih nastavitev pri Oddaljenem na-mizju ni prav velik, pa sam program omogo-ča kar nekaj zanimi-vih stvari. Glavne so preusmerjanje vzpo-rednih in zaporednih vrat ter preusmerja-nje zvoka. Prenosa datotek kot takega ni, ker se nam v gostite-

lju prikažejo vsi razdelki diskov na upravljav-cu kot običajni omrežni diski. S tem se ohranja izvirno okensko okolje, to pa pripomore k eno-stavnosti. Za prenos datotek lahko uporabimo tudi klasično »kopiranje« oz. Copy/Paste dato-tek. Celotna storitev je pravzaprav nadaljevanje tehnologije terminalskega strežnika, vendar sta za uporabo oddaljenega namizja dovoljeni naj-več dve hkratni povezavi. Upravljavca dobimo za različne vrste Oken, za naprave Macintosh

I’M IN TOUCH DESKTOP EDITIONKaj: Nadzor na daljavo prek spleta.Izdeluje: www.imintouch.net.Cena: 10 dolarjev na mesec, na voljo 30-dnevna preizkusna različica.

Velik nabor storitev pri upravljanju, podpora različnim napravam.

Težave pri napravah Pocket PC, okoren spletni vmesnik.

» Prenos datotek z ImInTouch.

LOGMEIN PROKaj: Nadzor na daljavo ob pomoči spletnega ser-visa.Izdeluje: www.logmein.com.Cena: 13 dolarjev na mesec, na voljo 30-dnev-na/2-urna preizkusna različica.

Velik nabor storitev, enostaven spletni vmes-nik.

Povezave le prek spletnega servisa.

» Uporabniški vmesnik LogMeIn Pro

Page 67: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

ODDALJEN NADZOR

Monitor / julij-avgust 2006 81

in Pocket PC. Microsoft nam ponuja še gradnik activex, ob pomoči katerega se nam odjemalec naloži neposredno s spletne strani.

Oddaljeno namizje je že zaradi svoje umeš-čenosti v Okna ter zanesljivosti in enostavno-sti, predvsem pa hitrosti, zelo uporaben pro-gram. Odlikuje ga še velik nabor sto-ritev in, ne nazadnje, svojstven način prijavljanja v gostiteljski računalnik, ki nekaterim pride zelo prav. Očitamo mu lahko le, da ni mogoče enostavno spremeniti vrat protokola TCP/IP (po-treben je poseg v register).

NetOP Remote Control

NetOP je programski paket, ki po-nuja veliko več kot samo prevzem tip-kovnice, miške in zaslona. Različni moduli, podpora različnim operacij-skim sistemom ter poln nabor ko-munikacijskih storitev ga uvrščajo med bolj razširljive, varne in napred-ne programske pakete za nadzor na daljavo. Namenjen je predvsem velikim podjetjem in ne posameznim uporabnikom.

Sam izdelek je sestavljen iz petih modu-lov: upravljavca, gostitelja, imenskega strež-nika, prehodnega strežnika in varnostnega strežnika. Z njimi lahko upravljamo skoraj vse bolj razširjene operacijske sisteme, od Oken prek Linuxa, Mac OS X do Solarisa in drugih. Celovit nabor podpore različnim komunikacij-

skim protokolom nam omogoča, da lahko v vsakem primeru naj-demo optimalno po-vezavo do oddaljene-ga gostitelja.

Varnostni strež-nik skrbi za varnost-no politiko prek vseh modulov v naši orga-nizaciji na enem me-stu. Taka centraliza-cija upravljanja v veli-kih podjetjih je skoraj obvezna, drugače se lahko hitro izgubimo. Prehodni strežnik pa skrbi za usmerjanje vseh povezav NetOP in za premoščanje različ-nih protokolov.

Celoten sistem je zasnovan na zamisli, da je mogoče tudi veliko število računalnikov uprav-ljati na enostaven ter upravljavcu skupen način. Seveda pa uvedba takega izdelka ni ravno eno-stavna in jo je treba poprej dodobra dodelati.

Med ponujenimi storitvami omenimo pre-vzem tipkovnice, miške in zaslona, preusmer-janje tiskanja, klepet, ki je lahko celo zvočni, prenos datotek, izvajanje ukazov ter oddaljeno poganjanje programov. Seznam različnih stori-tev je še dolg, posebej omenimo le upravljanje na daljavo dostopa do vseh najpomembnejših upravljavskih orodij na gostitelju in natančen popis strojne in programske opreme gostitelja. Seveda lahko to počnemo z več gostitelji naen-

krat, kar nam omogoča zelo natančen pregled vsega, za kar smo zadolženi.

Po NetOP bodo posegli predvsem tisti, ki hočejo več kot samo običajni nadzor na dalja-vo, in seveda tisti, ki morajo skrbeti za veliko

število računalnikov.Po koncu 30-dnevne različice

bomo morali za NetOp za enega go-stitelja odšteti 199 dolarjev.

NetSupport Manager

NetSupport Manager je nasled-nji iz niza programske opreme, ki ni namenjena samo nadzoru in uprav-ljanju na daljavo, temveč predvsem pomoči na daljavo.

Tudi tu se srečamo z več modu-li, modulom upravljavca, modulom gostitelja ter modulom prehoda. Modul prehoda lahko na primer po-stavimo v varno območje naše po-

žarne pregrade, kjer bo skrbel za varen prehod vseh povezav do gostiteljev v notranje omrežje. S tem nam bo omogočeno, da lahko nadzoru-jemo in upravljamo naše računalnike tako re-koč od koderkoli.

Podpora več operacijskim sistemom pri taki programski opremi je običajna, med podprti-mi operacijskimi sistemi najdemo Mac, Okna, Solaris in Linux. Ob prevzemu tipkovnice, mi-ške in zaslona najdemo še prenos datotek, di-

MICROSOFT REMOTE DESKTOPKaj: V Okna vgrajeni nadzor na daljavo.Izdeluje: www.microsoft.com.Cena: Program je uvrščen v Okna.

Velik nabor možnosti, zanesljivost in enostav-nost.

Težka oziroma za nekatere različice upravljav-skega modula celo nemogoča sprememba vrat internetnega protokola. Ob priklopu se za-slon za fizično navzočega uporabnika zaklene.

» Preusmerjanje v MS Remote Desktop

NETOP REMOTE CONTROLKaj: Nadzor na daljavo/upravljanje za večje števi-lo računalnikov.Izdeluje: www.netop.com.Cena: 199 dolarjev, 30-dnevna preizkusna raz-ličica.

Velik nabor storitev, različni komunikacijski protokoli.

Neprimeren za manjša okolja, cena.

» seznam strojne in programske opreme v NetOP Remote Control

NETSUPPORT MANAGERKaj: Nadzor na daljavo, upravljanje in oddaljena pomoč za večje število računalnikov.Izdeluje: NetSupport Limited, www.pcs.uk.com/company/netsupport_overview.htm. Prodaja: Mirant Mira Senekovič s.p., www.mi-rant-sp.si.Cena: 43.710 tolarjev, 30-dnevna preizkusna raz-ličica.

Strežnik za prehod, nadzorni način. Cena.

» Strojna oprema v NetSupport Manager

Page 68: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

ODDALJEN NADZOR

82 Monitor / julij-avgust 2006

stribucijo datotek, namestitev na daljavo, preu-smeritev tiskanja, seznam strojne in program-ske opreme ter podporo pisanju lastnih skript, če naštejemo le glavne ponujene storitve.

Posebej velja omeniti podporo pisanju last-nih skript, kjer lahko avtomatiziramo pravza-prav vse akcije, ki bi jih lahko naredili s samo programsko opremo. Seveda lahko to uporabi-mo na celotnem naboru računalnikov, s kate-rimi upravljamo. Za sistemske upravljavce je to zelo dobrodošla storitev, ki omogoča moč-no poenostavljenje včasih nerodnih in dolgo-trajnih opravil.

NetSupport Manager pozna tudi nadzorni način, kjer lahko ob pomoči vzorcev slik pregle-dujemo, kaj se dogaja na več gostiteljih hkrati. Z miško si lahko nato preprosto izberemo tiste-ga, ki nas trenutno zanima.

Seznam strojne in programske opreme je natančen, zraven pa lahko prikličemo še ve-liko pomembnih podatkov o gostitelju. Če to povežemo z možnostjo hkratnega pregleda več gostiteljev, je NetSupport lahko zelo dobro nad-zorno orodje.

V Sloveniji je cena licence za en računalnik 43.710 tolarjev, posebnost pri licenciranju pa je najem programske opreme, ki je namenjen po-moči na daljavo. Cena za 50 dostopov na mesec je 17.500 tolarjev, najamemo pa lahko celo eno ali več operaterskih mest, ki nam bodo vedno na voljo. Seveda je cena v tem primeru višja – 24.500 tolarjev na mesec. Na voljo je tudi

30-dnevna preizkus-na različica.

Symantec PCAnywhere

PCAnywhere je programski paket za nadzor na daljavo, ki je eden izmed najdlje nazočih na trgu; tre-nutna različica šteje že 12.0.

Programski paket je sestavljen iz več modulov, ki se razli-kujejo po namembnosti. To so upravljavski mo-dul, gostiteljski modul, modul za prehod, mo-dul za nadzor prek spletnega vmesnika ter mo-dul za nadzor z mobilnih naprav. Symantec pa-ketu doda še polno različnih orodij, ki nam pri-dejo prav pri upravljanju na daljavo, na voljo pa imamo tudi storitev LiveUpdate, ob pomoči ka-tere je naš program vedno posodobljen.

Na osnovo prevzema tipkovnice, miške in zaslona, prenosa datotek in preusmeritve tiska-nja Symantec počasi dodaja še dodatne storit-ve, predvsem za upravljanje oddaljenih gosti-teljev. Po dolgih letih razvoja je na voljo tudi poln nabor komunikacijskih povezav, dobrodoš-la storitev pa je Thin Host, s katero lahko na-mestimo gostitelja v oddaljeni računalnik, do

katerega nimamo fizičnega dostopa.Upravljavski vmesnik je dodobra izpopol-

njen in ga je enostavno uporabljati, brez težav se mu hitro privadimo. Seveda pa lahko vedno uporabimo tudi spletni vmesnik. Storitve so lo-gično razdeljene v enote, preglednost in upo-rabnost pa je dovolj velika.

Produkt AnyPlace Control 3.0 DameWare Mini Remote Control 5.1.1 GoToMyPC 5.0 Huey PC Remote Control

5.6 I'mInTouch LogMeIn Pro

Proizvajalec AnyPlace Control Software DameWare Development Citrix Online GIDSoftware 01 com LogMeIn Inc.

spletna storitev nadzor nad tipkovnico,

miško, ekranom

več povezav z istim gostiteljem

več povezav z enega upravljalca

prenos datotek omejeno izmenjava odložišča

preusmerjanje (tiskalnik, zvok) tiskalnik tiskalnik, web kamera tiskalnik

snemanje in predvajanje povezav

omogočanje klepeta

določanje velikosti oken šifriranje povezav

IP filtriranje beleženje dogodkov

oddaljena namestitev gostitelja

možnost upravljanja spisek strojne/

programske opreme

Okna Linux (upravljalec) (upravljalec)

OS/2 DOS MAC (upravljalec) (upravljalec)

Pocket PC (upravljalec) (upravljalec)

Prodaja www.anyplace-control.com www.dameware.com www.gotomypc.com www.gidsoftware.com/huey.htm www.imintouch.net www.logmein.com

Cena 35 dolarjev 90 dolarjev 20 dolarjev/mesec 30 dolarjev 10 dolarjev/mesec 13 dolarjev/mesec

SYMANTEC PCANYWHEREKaj: Program za nadzor na daljavo in upravljanje.Izdeluje: www.symantec.com.Prodaja: CHS, www.chs.si.Cena: 98.220 tolarjev.

Stabilnost, komunikacijski protokoli. Cena.

» Nadzor na daljavo PCAnywhere

podp

ora

oper

acijs

kim

si

stem

om

Page 69: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

ODDALJEN NADZOR

Monitor / julij-avgust 2006 83

Storitev v PCAnywhere je mnogo, brez su-hoparnega naštevanja omenimo le Command Queue, ki je nadgradnja storitve AutoTransfer, s katere lahko avtomatsko prenašamo datoteke v vrstnem redu, kot ga sami želimo. To je primer-no predvsem pri avtomatskih postavitvah, pri razdeljevanju datotek na več gostiteljev hkra-ti in podobnem. Avtomatiziranje vedno istih opravil je v vsakem primeru dobrodošlo, pred-vsem sistemskim upravljavcem, ki jim je celo-ten programski paket seveda tudi namenjen.

V Sloveniji bomo za PCAnywhere 12.0 od-šteli 98.220 tolarjev. Preizkusne različice pa Symantec na žalost ne ponuja.

VNC Free Edition

VNC Free edition je osnovni odprtokodni program za nadzor na daljavo. Je eden najpre-prostejših, a to ne pomeni, da ni učinkovit in da ne rabi svojemu namenu. Je najbrž eden iz-med najbolj razširjenih programov, s katerim po vsem svetu izvajajo nadzor na daljavo, saj je že v osnovi uvrščen v veliko število različ-nih distribucij.

Njegova največja prednost je predvsem eno-stavnost (in majhnost) in podpora velikanske-mu številu različnih operacijskih sistemov. Ker je odprtokodni program, je mogoče zanj dobi-ti še kar nekaj dodatkov, ki nam lahko osnov-ni program nadgradijo še z dodatnimi storit-vami.

VNC je namenjen pre-vzemu tipkovnice, miške in zaslona, in to na kar največ možnih platformah. Veliko truda razvijalcev je vloženega v protokol, ki je med različnimi platforma-mi in različicami program-skega paketa združljiv.

Na voljo je še mnogo nadgrajenih različic same osnove VNCja, vendar te niso več odprtokodni pro-grami. Res je, da imajo zelo povečan nabor sto-ritev, vendar pri tem ved-no izgubijo tisto osnovno enostavnost, ki je pogla-vitna prednost VNC Free Edition.

S katerim, torej?

Programov za nadzor na daljavo je na trgu torej veliko. Od najmanjših in čisto enostavnih prek naprednejših do spletnih servisov in še naprej do tistih, ki že postajajo celoviti sistemi za nadzor in upravljanje. Potrebe skrbnikov in upravljavcev so v vsakem okolju različne, zato tudi tako število obstoječih programov. Težko bi bilo verjeti, da v večini podjetij uporablja-jo samo enega od teh ali njim podobnih pro-gramov. Navadno se jih v vsakem podjetju naj-

de vsaj nekaj, če ne več. Njihovo združevanje v celovite sisteme pa je za upravljavce navadno prava mora, s katero ne želijo imeti opravka. Popolnega programa za nadzor in upravljanje namreč ni. Čeprav bi, po ponudbi sodeč, vseka-kor morali med njimi najti vsaj enega, ki bi lah-ko zadovoljil večino naših potreb.

Produkt Microsoft Remote Desktop NetOp Remote Control NetSupportManager PC Anywhere 12 VNC Free Edition

Proizvajalec Microsoft Corp. DanWare A/S NetSupport Limited Symantec Corp. RealVNC Limited

spletna storitev nadzor nad tipkovnico,

miško, ekranom

več povezav z istim gostiteljem

več povezav z enega upravljalca

prenos datotek izmenjava odložišča

preusmerjanje (tiskalnik, zvok)

tiskalnik, vzporedna in zaporedna vrata, zvok tiskalnik, audio chat tiskalnik, zvok tiskalnik

snemanje in predvajanje povezav

omogočanje klepeta določanje velikosti oken

šifriranje povezav IP filtriranje

beleženje dogodkov oddaljena namestitev

gostitelja

možnost upravljanja spisek strojne/

programske opreme programska oprema

podpora operacijskim sistemom

Okna Linux OS/2

DOS MAC (upravljalec) (beta)

Pocket PC (upravljalec)

Prodaja www.microsoft.com www.netop.com Mirant Mira Senekovič s.p. www.mi-rant-sp.si CHS www.chs.si www.realvnc.com

Cena že vključen v Okna 199 dolarjev 43.710 tolarjev (182,4 Evra) 98.220 tolarjev (409,9 Evra) brezplačni odprtokodni program

VNC FREE EDITIONKaj: Odprtokodni program za nadzor na daljavo.Izdeluje: www.realvnc.com.Cena: Brezplačni odprtokodni program.

Enostavnost. Občasno nestabilno delovanje.

» VNC Free Edition

podp

ora

oper

acijs

kim

si

stem

om

Page 70: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

VOHLJAČI

84 Monitor / julij-avgust 2006

lektronska pošta je danes najbolj uporabljana storitev interneta in prav v zvezi z njo se poraja največ vprašanj, ki zadevajo korporativne interese in pravice posameznika do zasebnosti. Zagotovo so to zelo ob-čutljiva vprašanja, ki nimajo vedno enoznačnega odgovora.

Na evropski celini te stvari obravnavamo drugače kot v Združenih državah Amerike. Tam velja, da delodajalci lahko pregledujejo elektron-ska sporočila zaposlenih, ne da bi jih prej obve-stili, vendar le, če ti uporabljajo elektronske pre-dale podjetja. Prav tako lahko z namenom pre-verjanja kakovosti dela poslušajo telefonske po-govore, ki potekajo po službenih telefonih, a le dokler je pogovor služben. Brž ko delodajalec spozna, da gre za zasebni pogovor, mora pre-kiniti prisluškovanje. Da ne bi po nepotrebnem prihajalo do mejnih situacij, ko ni več jasno, kaj je prav in kaj ne, pravniki priporočajo podjet-jem, naj odgovorni uvedejo telefon, s katerega se opravljajo nujni osebni klici, oziroma naj za-posleni uporabljajo osebne mobilne telefone.

Kapital ima v ZDA veliko moč – precej večjo, kot jo je pripravljena sprejeti Evropa. Iz leta 2001 je znana odločitev francoskega Kasacijskega sodišča (99-42.942, 2. 10. 2001), po kateri »delodajalec, ki bere sporočila, ki jih zaposleni pošilja ali sprejema prek službene-ga računalnika, krši temeljne pravice delav-ca, kot jih določa 8. člen Evropske konvenci-je o človekovih pravicah. ... To velja ne gle-de na to, ali je bil delavec vnaprej seznanjen, da službenega računalnika ne sme uporablja-ti v neslužbene namene. ... Podjetje ali druge ustanove ne smejo biti mesta, kjer bi deloda-jalci arbitrarno in brez omejitev izvajali svo-je diskrecijske pravice; ne smejo postati oko-lja totalnega nadzora, kjer temeljne človekove pravice nimajo veljave ... Menimo, da je sploš-na popolna prepoved uporabe e-pošte v ne-službene namene nerealna in krši pravno na-čelo sorazmernosti.«. Stališče evropskega so-dišča za človekove pravice pa je, da zaposleni na delovnem mestu upravičeno pričakujejo za-sebnost (Halford proti United Kingdom, 1997). Evropska sodišča so tako precej bolj naklonje-na pravicam posameznika kot v ZDA. Pri nas je zelo podobno.

Slovenska ustava v 35. členu zagotavlja po-samezniku varstvo pravic zasebnosti in oseb-nostnih pravic, v 37. členu pa varstvo tajno-sti pisem in drugih občil, h katerim prišteva-mo tudi elektronsko pošto. Delodajalec tako ne sme brez privoljenja pošiljatelja in prejemnika prebirati elektronskih sporočil.

Tako nam preostaneta samo dve dopust-ni, torej zakoniti poti, kako v podjetju prido-biti (omejeni) nadzor: sodna odredba, ki pravi-

loma velja za naprej, ali pa pridobitev soglas-ja zaposlenih. Slednje je mogoče doseči na pri-mer z varnostnimi politikami, ki jih vsi zapo-sleni dobijo v podpis in v katerih je navedeno, da je lahko službena korespondenca tudi pre-verjana. Poudariti je treba, da smo tako dobili le pravico do nadzora nad elektronsko pošto, ki si jo izmenjujejo zaposleni znotraj podjetja, ne pa tudi nad elektronsko pošto, ki jo kdo tretji pošilja v naše podjetje. Pa vendar, sodne prak-se s tega področja, ki bi lahko bila zgled za na-daljnje ravnanje, pri nas ni, zato je tudi možno, da podjetje na svoji spletni strani objavi obve-stilo tretjim osebam in jih opozori, da je elek-tronska pošta, poslana v domeno podjetja, lah-ko podvržena nadzoru.

Kaj nam preostane?

Kako torej (legalno) preprečiti, da poštni predali in strežniki ne bodo prezasedeni, ne da bi posegali v zasebnost uporabnikov? Prav go-tovo s pravilnimi nastavitvami poštnega strež-nika, ki mu lahko dopovemo, naj ne sprejema oz. posreduje pošte, če sporočilo ustreza dolo-čenim pogojem. Tako se lahko znebimo večine neprimernih datotek, ki krožijo zunaj in zno-traj podjetja. Prav tako lahko omejimo samo ve-likost posamezne priponke in za vse projekte, v katerih se dela z velikimi datotekami, vzposta-vimo strežnik FTP, prek katerega si s stranka-mi izmenjujemo potrebno gradivo.

Seveda sistemski upravitelji redno doživljajo tudi različne druge nevšečnosti, ki jih povzro-čajo neuki ali zlonamerni uporabniki računal-niškega omrežja. Tudi opazovanje namizja pi-

ZASEBNOSTna delovnem mestu

Dvomimo, da je kje direktor ali vodja oddelka, ki ga ne bi zanimalo, koliko so sredstva podjetja izkoriščena v službene in koliko v zasebne namene. Interes podjetja na tej točki neizogibno trči ob interese in pravice zaposlenega, ki pričakuje, da bo podjetje ravnalo v skladu s slovensko ustavo, ki varuje zasebnost slehernika. Tehnologija, ki nam je na voljo, pa je že zdavnaj presegla vse Orwellove vizije leta 1984.

Matic Zupančič

E

Po raziskavah, opravljenih onkraj luže, zavedanje zaposlenih o tem, da so na vsa-kem koraku nadzorovani in jim gledajo pod prste, povzroča nepotreben stres in celo znižuje delovno učinkovitost. Zaposleni se lahko upravičeno sprašujejo, ali je smisel-no zaupati upravi podjetja, ki tako malo zaupa svojim zaposlenim.

Zdrava mera

Page 71: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

VOHLJAČI

Monitor / julij-avgust 2006 85

ZASEBNOSTsarniških računalnikov na daljavo brez privolje-nja delavca je poseg v njegovo zasebnost.

Administratorji imajo praviloma v omrežjih veliko ali vse pravice za dostop do virov pod-jetja. To prinaša veliko odgovornost, zato se od njih pričakuje, da so zaupanja vredni in imajo vzpostavljene visoke etične standarde.

Kaj uporabljajo v ZDA

Kot rečeno, je v Ameriki nadzorovanje upo-rabnikov pri delu z računalniki lažje kot pri nas, zato je tudi trg s programsko opremo, ki omogoča nadzor, temu primerno razvit. Na vo-ljo so nam programi, ki združujejo orodja, ki sledijo in zapisujejo vse dejavnosti uporabnikov računalnikov: zapisujejo si elektronsko pošto in pogovore v programih za takojšnje sporoča-nje, pa pritiske na tipke, obiskane spletne stra-ni, sledijo aktivnostim v poljubnem programu, prepoznajo promet v P2P omrežjih, prepozna-vajo ključne besede, ki smo jih prej določili kot neprimerne, in znajo zajeti sliko uporabnikove-ga zaslona. Naprednejši pa lahko tudi blokirajo programe, filtrirajo elektronsko pošto in so pri-merni tudi za »starševski nadzor«.

Z nekaj spretnega iskanja po spletu si za ve-liko večino zmogljivosti, ki jih omogočajo ko-mercialni programi, lahko naberete odprtokod-nih alternativ, s katerimi lahko prav tako do-bite vpogled v to, kaj vse je mogoče izvedeti o uporabniku in njegovem delu z računalnikom.

Za pokušino, za čim vse lahko vohunimo, smo preskusili dva tipična programa za tako početje. Poudarjamo, da je uporaba takih pro-gramov pri nas pravno sporna, saj posega v prej omenjene pravice posameznika, ki mu ji zagotavlja ustava. Menimo, da je uporaba teh programov, četudi odmislimo ustavo in drugo zakonodajo, zelo etično sporna.

PC Pandora 3.0

PC Pandora je izdelek istoimenskega pod-jetja. Namestitvena datoteka obsega skromna 2 MB, pa vendar gre za program, ki omogoča večino že prej opisanega. Namestimo ga tako, da ga povprečen uporabnik ne bo zaznal, saj ga izdaja le proces v upravljavcu opravil. Za priklic pregledovalnika izberemo še poljubno prosto kombinacijo tipk, določimo geslo in po vnovič-nem zagonu računalnika nam PC Pandora že zapisuje večino dogajanja. V pregledovalniku se zbirajo statični posnetki namizja (interval pol-jubno določamo), podatki o programih, ki smo jih zaganjali z vsemi potrebnimi podrobnost-mi o času zagona in času aktivnosti, o splet-nih straneh, ki smo jih obiskali, natančno se zapisujejo tudi pritiski na tipke, tudi kombina-cije tipk (npr. CTRL+S ipd.). V svoj dnevnik si PC Pandora zapiše tudi pogovore v najbolj raz-širjenih programih za takojšnje sporočanje.

Omogoča tudi osnov-no zaporo prikazova-nja spletnih strani, ki smo jih uvrstili na seznam nezaželenih. Nastavimo pa lahko tudi periodično poši-ljanje poročil na pol-juben poštni naslov.

PC Pandoro je na spletni strani moč do-biti tudi za preskus, vendar manjkajo po-glavitne zmogljivosti pregledovanja.

Spector Pro 5.0

Po odzivih uporabnikov spletnih forumov gre za enega bolj čislanih in uporabljanih pro-gramov »onkraj luže«. Po enostavni namestit-vi, med katero lahko določimo, ali bo program uporabnikom viden ali prikrit, in vnovičnem zagonu računalnika pa tudi zares vidimo, zakaj je uporabnikom (oz. upraviteljem) všeč.

Tudi v Spectorju PRO so nam za lažje navigi-ranje po vseh zajetih podatkih na voljo zavihki. Pri zajemanju elektronske pošte si program za-piše, ali je šlo za prihajajočo ali odhajajočo poš-to, prejemnika, pošiljatelja, zadevo in datum, seveda pa ne manjkajo niti priponke in vsebina sporočila. Pri sledenju obiskanih spletnih stra-ni se zapiše tudi, koliko časa smo ostali na po-sameznem naslovu in natančen naslov obiska. Uporabnik, ki ga želimo nadzirati, bo pred pro-gramom težko skril pogovore v klepetalnicah

oziroma v programih za takojšnje sporočanje, saj zapisuje dogajanje v vseh pomembnih pro-gramih: IRC, MSN, AOL, ICQ, Yahoo. Če skuša uporabnik klepetanje zakriti s spremembami običajnih vrat IP, ki jih ti programi uporablja-jo, imamo v Spectorju možnost, da jih poljub-no nastavljamo. Z zapisovanjem tipkanja nam sploh ne more nič ubežati. Tu so nam snoval-ci programa precej olajšali razbiranje vsebi-ne, saj lahko izberemo, da nam program po-nudi »čistopis« zapisanega tipkanja, imamo pa tudi možnost surovega prikaza z vsemi nadzor-nimi tipkami, ki navadno na zaslonu ne puš-čajo sledov (ctrl, shift ipd). V zavihku za sle-denje programom nam je na voljo podroben dnevniški zapis o pognanih programih, kolik-šen je bil skupni čas, ko je bil določen program odprt, in koliko časa je bil v ospredju. Loviti

zna tudi promet P2P, vendar zazna le pro-grame, ki uporablja-jo omrežja Gnucleus, Kazaa in Limewire. V zadnjem zavihku pa se skriva pregledo-valnik zajetih zaslon-skih slik. Najmanjša perioda za shranjeva-nje slik je ena sekun-da, izberemo pa lahko tudi barvno globino zajemanja. Skratka, s Spectorjem lahko po-čnemo prav vse…

na delovnem mestu

» Pandora zapisuje vse pritiske tipk in to za vsak pognani program posebej.

PC PANDORAKaj: Program za nadzor uporabnikov računalnikov.Ponudnik: PC Pandora, www.pcpandora.com.Cena: 50 dolarjev za licenco.

Posredovanje zajetih podatkov po e-pošti. Ni primeren za večja poslovna okolja, saj ni

osrednjega upravljanja.

SPECTOR PRO 5.0Kaj: Program za nadzor uporabnikov računalnikov.Ponudnik: Spectorsoft, www.spectorsoft.com.Cena: Različica za nadzor enega računalnika 100 dolarjev, omrežna različica (10 licenc) 495 do-larjev.

Obilica možnosti, na voljo različica z osrednjim omrežnim nadzorom.

Cena.

» Spector lahko v poljubnem intervalu shranjuje zaslonske slike nič hudega slutečih uporabnikov oz. njihovih računalnikov.

Page 72: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

TRIEna in ena je

Večina se nas tridimenzionalnih posnetkov verjetno najbolj spomni iz lunaparkov, ki smo jih obiskovali kot otroci ali pa jih obiskujemo zdaj, z otroki. Gotovo se najbolj spomnimo posebnih kartonastih očal, ki smo si jih morali nadeti, nato pa bolj ali manj realističnega popotovanja v treh dimenzijah in na koncu morda tudi nekaj slabosti, ki je občasno posledica takega goljufanja oči oz. možganov. In vendar se lahko stereoskopije, kot se vedi uradno reče, lotimo tudi sami, z nekaj opreme in seveda znanja.

Peter Gedei

STEREOSKOPIJA

86 Monitor / julij-avgust 2006

Page 73: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

STEREOSKOPIJA

Monitor / julij-avgust 2006 87

arsikomu se zaznavanje treh dimenzij prostora ne zdi nič posebnega. Gibljemo se v pros-toru in hkrati nezavedno ugo-tavljamo razdalje do različ-nih objektov, vendar si to lah-ko privoščimo le z gledanjem skozi obe očesi hkrati. Z gle-

danjem skozi le eno oko nam namreč razda-lje med različnimi objekti ne bo uspelo dolo-čiti. Za uspešno prostorsko gledanje torej po-trebujemo dve sliki, levo in desno, ki ju naši možgani združijo v eno samo, stereosliko. Pri gledanju bližnjih predmetov je kot med slika-ma levega in desnega očesa večji kot pri od-daljenih predmetih, kjer je manjši. Tako lah-ko ugotovimo, kateri predmet leži bliže in ka-teri je bolj oddaljen. Na žalost pa nekateri za-radi določenih motenj sploh ne morejo zdru-žiti obeh slik v prostorsko sliko, zato si tudi ne morejo ogledovati stereoskop-skih posnetkov.

Kako do stereoskopskega posnetka

Tako kakor za gle-danje potrebujemo dve očesi, potrebujemo tudi za zajem pravilnega ste-reoskopskega posnetka dva posnetka, ki sta kot očesi razmaknjena za določeno raz-daljo. Razmiku pravimo stereoskopska baza in navadno meri 6,5 centimetra, kolikor sta tudi razmaknjeni očesi. V tem primeru zaznavamo stereoskopsko globino nekje od 20 cm pa vse do 50 metrov. S spreminjanjem baze lahko vpli-vamo na razpon globine, ki jo bomo zaznava-li. Manjša baza je tako primerna za makro po-snetke, večja pa za oddaljene motive, kot so na primer gore. Pri bazi več kot 50 cm, ki je za našo sposobnost gledanja povsem nenaravna, opazimo zanimiv pojav liliputizma, ko imamo občutek, da so motivi na posnetku pomanjša-ni kot na maketi. Podobno velja tudi za majhne baze, le da se tu srečamo z gigantizmom.

Posnetek lahko naredimo na dva načina. Z enim samim fotoaparatom, s katerim naredimo

dva posnetka drugega za drugim, ali pa s se-stavljenima dvema fotoaparatoma, ki ju sproži-mo hkrati. Pri prvi metodi se moramo izogiba-ti vsem premikajočim se objektom v času med obema posnetkoma, kot so lahko oblaki, listi, vozeči avtomobili, ljudje ali živali. Prav tako moramo paziti, da ostanemo s fotoaparatom v isti ravnini, a si to lahko olajšamo z različnimi drsniki ali prevesicami. Nekaj napak lahko po-zneje odstranimo z grafičnimi programi, ven-dar se tega raje izogibajmo. Metoda z enim fo-toaparatom je zelo praktična, saj lahko izdela-mo tehnično dva popolnoma enaka posnetka. Najprimernejša je za statično makro fotografi-jo, ko slikamo z zelo majhno bazo.

Pri slikanju z dvema fotoaparatoma ali vi-deokamerama pa že lahko naletimo na kopico

tehničnih težav, a lahko fotografiramo ali sne-mamo tudi premikajoče se objekte. Za pravilen stereoskopski posnetek potrebujemo dva čim bolj enaka objektiva in fotoaparata. Že majhna odstopanja v izdelavi, kar pomeni različen kot, horizontalne ali vertikalne deformacije, pa tudi različne svetlobne propustnosti, lahko pomeni-jo slab stereoposnetek. Izbor in preizkus objek-tivov, fotoaparatov ali videokamer je zato zelo pomembno opravilo, ki nam pozneje lahko pri-hrani marsikatero nevšečnost. Ko opravimo iz-bor, se moramo lotiti še povezave fotoaparatov. Najlaže ju pritrdimo na ravno ploščo ali v okvir drugega ob drugega, paziti pa moramo na po-ravnavo po horizontalni in vertikalni osi.

Ostane nam le še izdelava sprožilca, ki bo fotoaparata sprožil hkrati. Pri fotoaparatih SLR so ponavadi vtiči za zuna-nje sprožilce vedno na voljo, za-plete pa se lahko pri kompak-tnih fotoaparatih, ki jih večino-ma ne premorejo. Za proženje si

lahko izdelamo mehanska vzvo-

da, ki hkrati pritisneta na sprožilec, vendar sta zaradi zamika pri digitalnih kompaktnih fo-

toaparatih bolj neuporabna, prav tako je velik problem z zumiranjem. Rešitev za te težave ponujajo v podjetju Sony s povezavo LANC, kot kaže, pa bo na vo-ljo le še v digitalnih fotoaparatih in vi-deokamerah visokega razreda, saj so ga pri slabših modelih začeli opuščati. Povezava LANC nam omogoča proženje, zumiranje, vklop in izklop fotoaparata ali videokamere.

Na trgu je kar nekaj naprav, ki omo-gočajo hkratno izvajanje ukazov dve-ma fotoaparatoma ali kamerama, z malo znanja elektronike pa se izdelave

Ena in ena je MSinhronizacija videokamer

Za pravilno stereoskopsko snema-nje z videokamerama je nujna njuna na-tančna sinhronizacija vklopa snemanja. Nekatere videokamere (praviloma zmog-ljivejše) imajo za ta namen posebno po-vezavo, ki to tudi omogoča. Vendar pa se vse kamere razhajajo v natančnem števi-lu sličic zajema videa. To število določa frekvenca oscilatorja videokamere, ki se lahko od modela do modela razlikuje tudi le za 0,001 Hz. No, v minuti snemanja se ob taki napaki časovna razlika že razteg-ne na 2,4 ms. Ob večjem razhajanju frek-venc se temu primerno poveča časovna razlika kamer, ki počasi postane za ste-reo posnetek nesprejemljiva, saj se moti-vi na posnetkoma močno razhajajo.

» Zelo dobro rešitev za snemanje z enim fotoaparatom ponuja podjetje Loreo. Delilnik žarkov preprosto pritrdimo na spre-dnji del objektiva. Iz običajnega položnega tako dobimo dva pokončna stereoposnetka.

» Klasična fotoaparata z bazo 9,5 cm in žičnim pro-žilom sta pritrjena na aluminijasto ploščico. Zamik takšne postavitve fotoaparatov pri tej bazi še ne vpli-va na stereo posnetek.

» Povezava LANC na videokameri Sony DCR-HC94

Page 74: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

STEREOSKOPIJA

88 Monitor / julij-avgust 2006

lahko lotimo tudi sami. Najbolj razširjen, a ce-novno dokaj neprijazen je ste-fra LANC

podjetja Digi-dat, namenjen pred-vsem upravljanju videokamer.

Sinhronizacijo obeh naprav do-seže tako, da ju prižge hkrati, ker pa jo (sinhronizacijo) čez

čas videokamere začenjajo iz-gubljati, jih je treba tu in tam

ugasniti. Na žalost naprava ne omogoča popravljanja sinhronizaci-

je »v živo«, kar je lahko velika težava pri daljših posnetkih s kamerama, ki imata

veliko razhajanje. Primernejša in tudi napred-nejša je naprava LANC Shepherd Pro, ki ima še dodatne nastavit-ve in LCD prikaz, pa tudi malce cenejša je od ste-fra LANC. Omogoča pa tudi sinhroniza-cijo bliskavic, kar je za stereo fotografijo zelo uporab-no in zanimivo.

Vendar pa smo Slovenci tudi na tem področju inovator-ji. Damirju Vrančiču z Instituta Jožef Stefan je uspelo izdelati naprednejši sinhronizator 3D LANC Master, ki lahko med sne-manjem skrbi za ohranjanje sin-hronizacije, hkrati pa lahko ka-meri tudi vpiše časovni zamik vklapljanja. Vešč elektrotehnik si napravo lahko izdela kar sam.

Navodila in načrti so na voljo na spletni strani: http://www-e2.ijs.si/3dlancmaster/.

Gledanje stereoskopskih posnetkov

Potem ko smo stereoskopski posne-tek izdelali, bi si ga seveda radi tudi ogleda-li. Načinov prikazovanja in gledanja je seve-

da več, najbolj pa sta razširjena običajna me-toda z levo in desno sliko druga ob drugi in pa anaglifna metoda s prekrivanjem leve in des-ne slike ter dodatno obarvanimi predeli, ki ustvarjajo globino. To se lahko doseže z raz-ličnimi barvnimi kombinacijami komplemen-tarnih barv, najbolje pa se odreže kombinaci-

ja rdeča-svetlo modra, kjer je izguba barvnih lestvic še najmanjša.

Najlaže in tudi najbolje si ogledujemo ste-reoskopske diapozitive z enostavnim kukalom, v katerega vstavimo diapozitiv in ga opazu-jemo proti svetlobi. Zelo priročni in enostav-ni za uporabo so tudi klasični stereoskopi, ki se vse od leta 1838 niso kaj dosti spremeni-li. V prednji del vstavimo fotografijo s stereo-skopskim parom in si jo skozi kukala enostav-no ogledamo.

Če nimamo kukala, pa si lahko stereofoto-grafijo ogledamo tudi s prekrivanjem leve indesne slike. To lahko storimo na dva načina, s križnim gledanjem, pri katerem poskušamo s škiljenjem prekriti obe sliki, ali pa z vzpored-nim gledanjem, ko prekrijemo sliki s pogle-dom v daljavo. Oboje zahteva kar nekaj vaje in truda, pa tudi za kakšno dolgotrajno opazova-nje ni najprimernejše. Pri vzporednem gleda-

Pri stereoskopiji je priporočljivo upoštevati nekaj osnovnih pra-vil, seveda pa so pravila tudi za to, da se kršijo. Prvo pravilo govori o ostrini posnetka. Vsaka slika mora biti v celoti, od spredaj do zadaj ostra. Pri stereoskopskem gledanju morajo možgani združiti obe sli-ki na mrežnicah očesa v zaznavo prostora. Tega pa, če so slike ne-ostre, ne zmorejo, oziroma se lahko odzovejo z glavobolom, saj jim manjkajo ostre linije, na katere bi se navezali. Drugo pravilo nam go-vori o pravilni poravnavi stereoskopskih posnetkov. Identične točke na levi in desni sliki, predvsem pri bolj oddaljenih predmetih, mora-jo ležati vedno na isti vodoravni liniji, saj ne zmoremo škiliti navpič-no. Takšno poravnavanje v možganih lahko prav tako povzroči gla-vobol. Pri tretjem pravilu o navideznemu oknu pa moramo paziti, da vsi objekti, ki so na fotografiji, ležijo za navideznim oknom, kar pred-

stavlja okvir posnetka, kot je na primer okvirček diapozitiva, rob pa-pirja ali zaslona.

Če imamo sliki različnih tonskih vrednosti, lahko tekmujeta slikov-ni polji med levim in desnim očesom. Posnetki morajo biti obdela-ni dovolj natančno, da ne prihaja do kontrastnih zamikov ali razlik. Podobno težavo nam lahko povzroča tudi zamik barv, kar imenujemo tekmovanje barv. Na koncu omenimo še stereoskopsko bleščavo, ki nastane takrat, ko imamo na obeh slikah zelo velike razlike v svetlo-sti. Ponavadi je težava v sinhronizaciji in je premikajoči se predmet na obeh slikah na drugem mestu. Tudi če sta fotoaparata dobro sin-hronizirana, lahko pride pri posnetkih jezer ali rek, kristalov in kovin-skih površin do močnih, različnih refleksov na levi in desni sliki, ki jih prostorsko ne moremo razporediti.

Nekaj možnih težav pri stereoskopskem slikanju

» Upravljalnik ste-fra LANC podjetja Digi-dat

» Sestavljena digitalna fotoaparata (zgoraj) in videokameri Sony so po-vezani s sinhronizatorjem 3D LANC Master.

» Enostavno kukalo za stereoskopske diapozitive

Page 75: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

STEREOSKOPIJA

Monitor / julij-avgust 2006 89

nju lahko opazujemo stereoposnetke, pri kate-rih sta leva slika na levi in desna na desni stra-ni, omejeni pa smo z velikostjo posnetka (kjer mora biti širina ene slike manjša od medočes-ne razdalje), medtem ko sta sliki pri križnem gledanju zamenjani in ju ne moremo opazova-ti s kukali, vendar pa sta sliki lahko tudi večji. Za pomoč pri prekrivanju si lahko pomagamo tako, da se osredotočimo na izrazit motiv na fotografiji in ga poskušamo prekriti, pri vzpo-rednem pogledu pa si lahko pomagamo še z li-stom papirja, ki ga postavimo med fotografi-ji in se nanj naslonimo. Z levim očesom bomo tako opazovali levo in z desnim desno polovico stereoposnetka. Starejši stereoposnetki na kar-ticah in diapozitivi v okvirčkih so prirejeni za vzporedno gledanje.

Za uspešno opazovanje anaglifnih stere-oposnetkov potrebujemo očala, ki imajo oba-rvana stekelca, ali folijo z barvami, s katerim je ta posnetek izdelan. Pri tej metodi ponavadi izgubimo nekaj barvnih tonov, pa tudi gleda-nje je zaradi barvno toniranih očal dokaj mo-teče. Prav gotovo pa je metoda zelo priročna,

saj ne potrebujemo dveh slik in samega opa-zovanja se ni treba posebej učiti.

Za pomoč pri sestavljanju digitalnih stere-oposnetkov so nam na voljo različni programi, ki nam omogočajo različne poglede in velikosti. Eden najzanimivejših in povrh še brezplačen je paket treh programov StereoPhoto Maker, StereoMovie Player in StereoMovie Maker, s ka-terimi lahko pripravimo in si ogledujemo foto-grafske in video posnetke. Naložite si ga lahko z naslova http://stereo.jpn.org/eng/.

Oba načina ogledovanja stere-oposnetkov nam poleg kla-sičnega gledanja prideta prav tudi pri gledanju po-snetkov na računalniškem monitorju ali tv sprejem-niku, a sta zaradi razmero-ma majhnih površin name-njena le enemu gledalcu. Za

projekcijo stereoposnetkov si moramo pomaga-ti s projektorji, klasičnimi za diapozitive in di-

3D kino XpanD tudi v Sloveniji

Od letošnjega leta lahko v stereofilmih uživamo tudi v Ljubljani. Podjetje Kolosej je zgradilo 3D kino z dodatnimi poseb-nimi učinki, ki naj bi ustvarili kar se da vznemirljivo doživetje. Za predvajanje fil-mov skrbi šest digitalnih projektorjev DLP znamke Panasonic, projekcijsko platno pa meri celo 18 × 13 metrov, kar je eno naj-večjih posrebrenih platen v Evropi. Za po-polno doživetje in užitek v filmu so v 96 od skupno 366 sedežev vgrajeni poseb-ni učinki.

» Vzporedni pogled (zgoraj) in križni pogled (spodaj). Če stereoposnetek opazujemo z drugačnim pogledom, kot je le-ta pripravljen, imamo občutek, kot bi bili oddaljeni predmeti bližji.

» Anaglifni pogled

» Pri anaglifnem opazovanju stereoposnetkov ne bo šlo brez obarvanih očal.

» StereoPhoto Maker je le eden od treh brezplačnih programov v paketu za izdelavo in ogledovanje stereopos-netkov.

Page 76: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

STEREOSKOPIJA

90 Monitor / julij-avgust 2006

gitalnimi za digitalne posnetke. Če se želimo izogniti anaglifnemu prikazu, moramo za pro-jekcijo imeti dva projektorja z enakimi objek-tivi, s katerima projiciramo levo in desno sliko drugo prek druge. Ločimo ju s polarizacijski-mi filtri, ki jih namestimo pred projektorja, obapa morata polarizirati svetlobo pod drugim ko-tom, ponavadi levega pod 135o in desnega pod 45o, tako da skupaj tvorita črko V. Potrebujemo še očala s polarizacijskima filtroma, ki sta po-stavljena pod enakim kotom kot na projektor-jih. Vendar pa navadno projekcijsko platno ni primerno za stereo projekcije, saj se svetloba,

ki pada na platno razprši in s tem izgublja po-lariziranost. Za ta namen so na voljo posebna »posrebrena« metalizirana platna, ki pa so dra-ga. Iznajdljivejši si lahko platno oziroma projek-cijsko ploskev pripravijo kar sami, saj je mož-no z barvanjem z nekaterimi srebrnimi avtola-ki doseči podoben učinek.

Svetloba, ki jo projiciramo z digitalnimi projektorji, je različno polarizirana, odvis-no od tehnologije projektorja. Pri projektorjih DLP je svetloba polarizirana v različnih sme-reh, pri projektorjih LCD tipa 1 položno in po-končno, pri projektorjih LCD tipa 2 pa le po-

končno. Svetlobo najmanj izgubljajo projektor-ji LCD tipa 2 in so za projekcijo najprimernejši. Poleg tehnologije pa je prav gotovo pomembna tudi možnost nastavljanja kota, velikosti in de-formacije slike, saj sme biti napaka v prekriva-

Stereoskopija je kljub slabi širši pre-poznavnosti zelo trdno zasidrana v mar-sikateri tehnični in znanstveni dejavno-sti, saj je tretja dimenzija nadvse upo-rabna za določanje razdalje ali globi-ne in seveda predstavitve 3D modelov. Marsikatera dejavnost, kot sta na pri-mer medicina in fotogrametrija, si brez uporabe stereoskopije sploh ne more predstavljati uspešnega dela, na števil-nih področjih pa je zelo dobrodošla in seveda uporabna.

Kljub znanstvenemu in tehničnemu namenu pa je stereoskopija že dolgo časa na voljo in njeni začetki segajo v čas starih Grkov, ko je Evklid leta 280 pred našim štetjem odkril ob-stoj dveh slik. Ugotovil je, da se leva in desna slika razlikujeta, ven-

dar pa je svoja dognanja razvijal v napačno smer, saj je menil, da oči oddajajo nevidne žarke, s katerimi določajo oddaljenost od predme-ta. Poznejše poskuse stereosko-pije bi lahko umestili v 17. stolet-je, ko je Gioivanniju Battistu della Portu uspelo naslikati prve stereo-skopske slike, sam pojem stereo-skopija pa je skoval jezuit Francois d’Aguillion leta 1613. Za prelom-nico stereoskopije pa lahko šte-jemo leto 1838, ko je Sir Charles Wheatstone sestavil prvi stereo-skop, s katerim je pregledoval ste-reoskopske risbe.

V tem času se je razvila tudi fotografija, ki je bila nadvse primerna za izdelavo stereoskopskih slik, zato ni nenavadno, da je bila že leta 1849 skonstruirana prva stereoskopska fotografska kamera. Izdelal jo je Sir David Brewster in ta dosežek lahko štejemo za rojstni dan stereofotografije.

Nato se je stereofotografija silno razširila in postala tudi komerci-alno uspešna. Že desetletje zatem je londonsko podjetje za stereo-skopijo premoglo več kot 100.000 različnih stereo posnetkov z moti-vi raznih znamenitosti. V teh letih so bili zelo priljubljeni stereoposnet-ki na karticah, ki si jih je lahko vsakdo ogledoval s priročnimi kukali. Nekatera podjetja so izdelala tudi po 20.000 kartic na dan, kar priča

o tem, kako priljubljena je bila stereofotografija.

Stereoskopski posnetki so bili silno priljubljeni vse do leta začetka 20. stoletja, po-tem pa je zanimanje za stere-

oskopijo kmalu začelo upadati. Zanimiva je bila le še naprava Kaiser-Panorama, ki je omogočala ogled stereo posnetkov iz različnih kra-jev sveta 25 gledalcem naenkrat. Posnetke so menjavali vsak teden, v osrednji Evropi pa je bilo nameščenih okoli 250 takšnih naprav. Po prvi svetovni vojni se je zopet povečalo zanimanje za tako fotografijo,

Razvoj stereoskopije

» Najbolj razširjena stereo na-prava je prav gotovo stereo mikroskop.

» Kaiser-Panorama je bil zelo pri-ljubljen prikazovalnik stereo foto-grafij, ki je omogočal 25 gledal-cem naenkrat uživati v fotograf-skih serijah s 50 posnetki. Vsak teden so v aparat dodajali nove ročno poslikane fotografije na stekelcih. Berlinsko podjetje je leta 1910 imelo po vsej osrednji Evropi 250 takšnih naprav in je premoglo zbirko z okoli 2000 se-rijami.

» Stereoskop, ki ga je skonstru-iral sir Charles Wheatstone. Kasnejši stereoskopi se nače-loma niso kaj dosti razlikovali od prvotnega.

» Različno polarizirana svetloba digitalnih projektorjev glede na njihovo tehnologijo: levo DLP, v sredini LCD tip 1 in desno LCD tip 2

» Filmski projektor Hitachi PJ-TX200 ima na voljo ročni nadzor premikanja slike v horizontalni in vertikalni smeri.

Page 77: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

STEREOSKOPIJA

Monitor / julij-avgust 2006 91

nju slik na platnu le 1 %. Projiciranja se lotimo prek grafične karti-

ce, ki ima na zadnji strani dva izhoda (DVI ali VGA). Take so danes pravzaprav že vse. V Oknih gonilnik nastavimo tako, da prikaz obeh izho-dov združi v en sam velik, vendar širok zaslon in na zadnji strani namesto dveh monitorjev priklopimo dva projektorja. Nato s predvajalni-

kom za stereo posnetke (ki smo ga omenili že prej v članku) poženemo prikazovanje dveh slik ali dveh video posnetkov drugega ob drugem (in ju s tem de facto projiciramo prek obeh pro-jektorjev) in projektorja počasi obrnemo tako, da se njuni projekciji na koncu popolnoma pre-krijeta. Preprosto, a učinkovito, če smo le dovolj natančni in smo si seveda pripravili dovolj na-tančno narejene stereoskopske posnetke in/ali video posnetke. Potrebujemo le še polarizacij-ska očala, ki so polarizirana enako kot na pro-jektorjih.

Za konec

Stereoskopsko prikazovanje posnetkov je prav gotovo vznemirljiva izkušnja za vsakega gledalca, zato je kar malce nenavadno, da ni bolj razširjena. Inovacij in najrazličnejših pri-stopov je bilo skozi zgodovino zelo veliko, pa vendar ostaja zanimiva le ozkemu krogu lju-biteljev. Nekatera podjetja poskušajo populari-zirati stereo prikaz, marsikateri so tudi že go-vorili o stereo televiziji in podobnem. Težava je na žalost drugje. S stereoskopijo poskušamo

prelisičiti našo zaznavo prostora na način, ki je nenaraven, zato je daljše gledanje stereoskop-skih filmov ali posnetkov lahko kar utrujajoče.Vendar pa se inovacije vrstijo iz leta v leto in morda bo med njimi tudi kakšna, ki bo to teža-vo odpravila.

Za pomoč pri članku se zahvaljujemo Damirju Vrančiču, ki je tudi avtor stereoskopskih posnet-kov.

Stereoskopsko društvoČeprav je stereoskopija z več kot sto-

letno zgodovino zelo zanimiva, jo v glav-nem uporabljajo le v ozko specializiranih dejavnostih, kot so arhitektura, medicina in geodezija. Tako je v Sloveniji le eno dru-štvo, ki se ljubiteljsko ukvarja s stereosko-pijo. Ljubljansko stereoskopsko društvo z desetletno zgodovino goji tako klasič-no kot tudi digitalno stereoskopijo, nekaj-krat na leto pa priredijo tudi projekcije. V okviru društva je izšla tudi edina knjiga v slovenščini o stereoskopiji Mitje Vidmarja. Več informacij dobite na spletni strani http://www.ljudmila.org/jkz/stereo.

vendar pa je kmalu upadlo, saj se je svet začel korenito spreminjati. Pokopali so jo predvsem sprememba načina življenja, kinematogra-fija, radio in drugi tehnični napredki. Okoli leta 1920 je bilo le še eno podjetje, ki se je ukvarjalo s stereoskopijo, vse do druge svetovne voj-ne pa je stereo fotografija skorajda utonila v pozabo.

Drugi razcvet, ki je bil pravzaprav največji, je stereofotografija doži-vela po drugi svetovni vojni, med letoma 1950 in 1960. Na trgu so se znašli novi fotoaparati, ki so uporabljali film manjšega formata leica. Med najbolj priljubljenimi modeli so bili Realist, Kodak Stereo Camera, Iloca in Belplasca, ki so jih izdelovali do sredine 60. let, Realista pa vse do konca 70. let. To so bili mehanski fotoaparati tipa »Rangefinder«, v

katere sta bila namesto enega objekti-va vgrajena dva, na film pa so zajeli dva posnetka v formatu realist, ki je meril 24

× 23 mm. Najbolj cenjen fotoaparat tistega časa pa je bila prav gotovo Belplasca,

s katero je bilo moč fotografirati v šir-šem formatu 24 × 30 mm. Še danes slovi

kot najboljša izbira med temi fotoaparati.Danes se s serijsko izdelavo fotoaparatov

ukvarjajo le v nemškem podjetju RBT, kjer pre-delujejo filmske fotoaparate, pred časom pa so izdelali tudi sinhronizator za Sonyjeve digitalne fotoaparate, a jih zaenkrat še ne predelujejo. Kljub visokim cenam podjetje dobro posluje, njihov sistem okvirjanja in pregledovanja diapozitivov pa je med naj-bolj razširjenimi.

Vzporedno s stereofotografijo se je razvijal tudi stereofilm. Prvi poskusi angleškega filmskega pionirja William Friese-Greena se-

gajo že v leto 1890, a so bili popolno-ma neuspešni zaradi silno nenatančne sinhronizacije. Prve sočasne projekcije dveh posnetkov so izvedli leta 1903 na pariškem sejmu pod pokroviteljstvom bratov Lumiere; to sta pozneje še izpo-polnjevala in leta 1930 prikazala ste-reo posnetek znamenitega prihoda vla-ka na peron. Vse do 40. let prejšnjega stoletja so stereofilm razvijali v Ameriki, prikazovali pa so ga z anaglifno meto-do, vse do izuma polarizacijskega filtra. Ta je bil »krivec« za pravo poplavo barv-nih stereofilmov vse do leta 1955, ko je nastal široki format. Kratek zaton stereofilma je trajal vse do leta 1960, ko je Arch Oboler, ki je bil tudi avtor prvega barvnega stereofilma, izumil nov način prikazo-vanja le z enim projektorjem, v sedemdesetih letih pa so v podjetju Stereovision prikaz še posodobili in posneli okoli 36 filmov v 25 letih. Nekateri filmi so bili tudi finančno zelo uspešni.

Za vnovični razcvet stereofilmov so poskrbeli v podjetju Imax, ki je v osemdesetih predstavil nov format filma širine 70 milimetrov, nav-

dušili pa so predvsem z dokumentarnimi filmi, posnetimi v ekstremnih razmerah. Za novo prelomnico je poskrbel re-

žiser James Cameron leta 2003 s filmom o Titaniku, ki ga je posnel z visokoločljivostnimi digitalnimi kame-

rami HDTV in pozneje presnel na format Imax filma za predvajanje v tovrstnih kinemato-grafih. Prav gotovo pa se razvoj stereofil-ma še zdaleč ni ustavil. Razvija se digital-

na tehnika, inovacije pa se obetajo tudi na področju drugačnega prikazovanja.

» Realist je bil silno priljubljen v Ameriki, kjer so ga izdelovali vse do konca 70. let.

» Plakat za prvi barvni stereo-skopski film

» Sodoben sistem za zajem stereovidea, HD kameri in krmilnik.

Povezavewww.rbt-3d.de - nemški izdelovalec stereo fotoaparatov in opreme RBTwww.stereoscopy.com - veliko informacij o stereoskopijiwww.isu3d.org - mednarodna stereoskop-ska zvezawww.perspektrum.de, www.3d-foto-shop.de, www.dewijs-3d.com - spletne trgovinewww.herbig-3d.de/cosima - program za avto-matično poravnavanje stereo posnetkovwww.loreo.com - izdelovalec stereo kamer in opreme

Page 78: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

NAJBOLJŠI IZDELKINovi preizkusi prenosnih računalnikov 94 Toshiba Satellite Pro U200-132

95 Hewlett-Packard Compaq nx9420

96 MSI Megabook L710

96 MSI Megabook S262

98 Packard Bell EasyNote R3801

98 Toshiba Satellite M100-166

Novi preizkusi laserskih tiskalnikov 100 Kyocera Mita FS-2000D, FS-3900DN, FS-4000DN, FS-6950DN

Novi preizkusi digitalnih fotoaparatov 104 Canon Ixus 60

105 Olympus mju 720 SW

106 Panasonic DMC-FZ7

109 Canon Ixus Wireless

109 Olympus mju 810

110 Kodak EasyShare V610

Kako se domisliti česa novegaMatjaž Klančar

esda smo o prvih digitalnih fotoapara-tih za rabo doma (sicer s ceno 1000 do-larjev) pisali že pred desetimi leti, pa vendar – zares uporabni so postali šele

pred kratkim. Predvsem lahko to rečemo za najmanjše modele, ki jih povprečni uporabni-ki in turisti najbolj kupujejo – za žepne mode-le. Kar opazujte ljudi, ki se zberejo na kakšnem otroškem živžavu ali druženju v vrtcu – vsa-ka druga družina bo ob nastopu svojega mal-čka iz žepa potegnila bolj ali manj nov in mo-deren žepni fotoaparat z bolj ali manj velikim zaslonom LCD.

Ko je neka tehnologija zrela in ko je trg po-plavljen s temi izdelki, je čas, ko se izdeloval-ci trudijo najti tisto razliko in dodatno zmog-ljivost, ki bi njihov izdelek ločila od konkurenč-nih izdelkov in ga povzdignila nadnje. Zdi se, da tak čas prihaja tudi za žepne digitalne foto-aparate, kljub temu da so z nami res šele zelo kratek čas.

V tokratnih Najboljših izdelkih si lahko pre-berete o treh primerih takega nadgrajevanja. Morda najzanimivejši je Olympusov model mju 720, prvi tak fotoaparat, ki se ne pohva-li le s tem, da ga lahko radoživ otročaj občas-no opljuskne z nekaj vode, temveč ga lahko de-jansko tudi uporabljamo pod vodo. Resda le do globine treh metrov, pa vendar je to lastnost, ki je bo vesela marsikatera mlada družina, ki se z naraščajem nastavlja soncu ob morju. Ali

pa Canon Ixus Wireless, ki se poskuša tam, kjer so pred časom bolj ali manj pogoreli tiskalniki – v vgradnji brezžične tehnologije. Če brezžični tiskalniki, razen v izjemnih primerih, niso naj-bolj smiselni, pa bo brezžični fotoaparat morda vendarle bolj. Prenašanje fotografij v računal-nik je z njim bistveno bolj enostavno, omogoča pa tudi zelo uporaben nadzor na daljavo. In, ne nazadnje, Kodakova zamisel, kako v majhen in tanek fotoaparat stlačiti objektiv, ki zmore do 10x približanje. Nemogoče, lahko rečemo, ra-zen če delo opravljata dva manjša objektiva, ki se dopolnjujeta. Tako, kot je to urejeno pri no-vem modelu V610 (ki je drugi Kodakov aparat s to novostjo), je že uporabno. Ko pride prvi ob-jektiv do svoje meje, sistem preklopi na drugi objektiv, ki nadaljuje od tam naprej. Preskok sicer ni zvezen, toda na določene kompromise moramo biti vseeno pripravljeni, mar ne? Tudi na take, da fotoaparat ne premore stabilizator-ja (vsaj elektronskega, o optičnem, kot ga ima v tej številki predstavljeni Panasonic FZ7, seveda ni sanjati), kar pomeni, da je delo pri 10x pribli-žanju brez naslona bolj ali manj nemogoče.

Prenosni računalniki so na trgu kar nekaj dlje od fotoaparatov, tako da ne čudi, da so v zgornjem procesu kar nekaj dlje. Tako smo pri-ča že zreli tehnologiji svetlih zaslonov (različni izdelovalci jih poimenujejo z različnimi imeni, kot so True Brite, XBlack in podobno), ki se je očitno prijela tako med »imenskimi« kot »brez-

imnimi« izdelovalci prenosnikov. Pravzaprav nenavadno, saj je dejstvo, da so taki zasloni za poslovno delo v pisarnah z neonsko osvetlitvi-jo bolj slabo primerni (zaradi odseva okoliške svetlobe). Po drugi strani pa je res, da so feno-menalni za gledanje filmov in morda igranjeiger. Priča smo tudi silno hitremu »prijemu« 17-palčnih zaslonov, ki jih ima v svojem prodaj-nem programu tudi že skoraj vsak izdelovalec. Res, če imamo prenosnik večinoma le na delo-vni mizi in ga le ob koncu dneva odnesemo do-mov, je uporaba 17-palčnih prenosnikov več kot smiselna. Navsezadnje je celodnevno srepenje v 14- ali 15-palčni monitor vse prej kot prijetno in koristno za oči. Novost, za katero pričakuje-mo, da se bo prijela, se pravkar pojavlja na dru-gi skrajnosti – v t. i. subnotesih. Prenosniki, ki so bili od nekdaj kompromis med opremljenost-jo in majhnostjo, saj so se ponašali s kar naj-manj kilogrami in čim bolj zapeljivo tankostjo, se danes tudi debelijo. Opremljajo jih namreč z optično enoto, ki postaja vse bolj nepogrešlji-va. Pa čeprav le za to, da si s prenosnikom na dolgem in dolgočasnem letalskem poletu ogle-damo tudi kak film DVD. Prvi na tem področjuje bil že kakšno leto nazaj Fujitsu Siemens, sle-dila mu je Toshiba, zdaj pa take modele pred-stavljajo tudi manj znani izdelovalci prenosni-kov, kot je npr. MSI. Ti so, mimogrede, pravkar sprožili kar močan oglaševalski prodor v majh-no Slovenijo.

R

Monitor / julij-avgust 2006 93

Page 79: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

PRENOSNI RAČUNALNIKINAJBOLJŠI IZDELKI

94 Monitor / julij-avgust 2006

ime računalnika Lenovo ThinkPad X60 Dell Latitude X1 Toshiba Portege

R200Toshiba Satellite Pro U200-132

Lenovo ThinkPad X41

preizkušeno 2006/04 2005/07 2005/11 NOVO 2005/07

poslovni indeks Winstone 2004 18,6 13,5 16,7 20,9 16,0

večpredstavni indeks

Winstone 200420,1 13,4 17,3 26,3 18,7

trajanje delovanja 3:36 4:26 2:45 3:14 3:41

zgradba in oprema

velikost in teža

za Mere, tipkovnica Mere, čas trajanja aku-mulatorja Mere Mere, zmogljivost,

ugodna cena Mere, tipkovnica

proti Cena, nima optič-ne enote

Samo zunanja optična enota, omejene zmož-nosti razširitev

Nima optične eno-te, čas trajanja aku-mulatorja

Tipki sledilne ploščice Cena, nima optič-ne enote

cena (z DDV) 498.000 SIT 419.880 SIT 504.000 SIT 369.525 SIT 535.058 SIT

garancija 3 leta 3 leta 3 leta 2 leti 3 leta

mere 26,9 × 21,1 × 2 cm, 1,3 kg

28,6 × 19,7 × 2,5 cm, 1,1 kg

28,6 × 22,9 × 1,0/2,0 cm, 1,3 kg

29,9 × 22,5 × 3,4 cm, 1,86 kg

27 × 21 × 2,6 cm, 1,3 kg

tehnični podatki

Intel Pentium M, 1,67 GHz, 512 MB RAM, disk 40 GB, brez optič-ne enote, 12,1’’ zaslon, 1024 × 768 pik, WLAN 802.11b/g

Intel Pentium M, 1,1 GHz, 256 MB RAM, disk 60 GB, zunanja USB DVD-RW enota, 12,1’’ zaslon, 1280 × 768 pik, WLAN 802.11g in bluetooth

Intel Pentium M, 1,2 GHz, 512 MB RAM, disk 60 GB, brez optič-ne enote, 12,1’’ zaslon, 1024 × 768 pik, WLAN 802.11g in bluetooth

Intel Core Duo, 1,67 GHz, 512 MB RAM, disk 60 GB, DVD±RW, 12,1’’ zaslon, 1280 × 800 pik, WLAN 802.11 a/b/g, bluetooth

Intel Pentium M, 1,5 GHz, 512 MB RAM, disk 60 GB, DVD-ROM/CD-RW enota v priklopni-postaji, 12,1’’ zaslon, 1024 × 768 pik, WLAN 802.11 abg, bluetooth

prodaja

Alterna, DISS, Mikropis, www.alterna-i.si, www.diss.si, www.mikropis.si

Alldea, FMC, www.all-dea.si, www.fmc.si Inea, www.inea.si Inea, www.inea.si

Alterna, DISS, Mikropis, www.alterna-i.si, www.diss.si, www.mikropis.si

izkusu s programom 3DMark 2001 – 4850 točk obljublja možnost igranja ne preveč zahtevnih iger.

Toshibin malček je dobro opremljen. Za shranjevanje podatkov je na voljo disk zmog-ljivosti 60 GB, dobrodošel je tudi zelo tanek optični pogon Super Multi Drive (zapisovalnik DVD±RW ter DVD-RAM z zmožnostjo zapiso-vanja na dvoplastne nosilce). Širokega nabora vmesnikov sicer ne moremo pričakovati, vse-eno pa so načrtovalci našli prostor za tri vti-če USB 2.0, firewire, modem, omrežni vmesnikter priključek VGA, nad optično enoto pa je še bralnik pomnilniških kartic. Reža za kartico PC Card (tipa II) bo prišla kar prav. Za brezžično povezovanje sta na voljo tako brezžična omrež-na kartica (802.11 a/b/g) kot tudi bluetooth.

Nameščeno je okolje Windows XP Professio-nal, zraven pa dobimo še precej programske opreme.

Od tipkovnice ne smemo pričakovati ču-dežev. Med delom se nekoliko upogiba, kljub

temu pa je občutek pri tipkanju kar dober. Razporeditev nekaterih tipk je nenavadna, slo-venski znaki pa so dotiskani. Tudi majhni sle-dilni ploščici se hitro privadimo, malce mote-ča (a razumljiva) je lega njenih tipk tik ob spod-njem robu ohišja. Nad tipkovnico so dodatne tipke za krmiljenje predvajalnika plošč CD.

Akumulator oskrbuje prenosnik z energi-jo tri ure in četrt. Za cestne bojevnike (ki jim je ta prenosnik predvsem namenjen) je to naj-brž premalo. Z zmanjšano osvetlitvijo zaslona (mimogrede, gre za Toshibin svetel zaslon True Brite) pa je mogoče iztisniti še kakšno minu-to več.

Lastniki ultra lahkih prenosnikov ponava-di na disku prenašajo dragocene podatke. Pri Toshibi so z EasyGuard poimenovali skupek vseh tehnologij, ki skrbijo za to, da so poda-tki na disku varno shranjeni. U200 ima med drugim bralnik prstnih odtisov za varno pri-javo v sistem, tipkovnico, ki naj ji ne bi škodo-valo, če jo polijemo s tekočino (tega nismo pre-

Toshiba Satellite Pro U200-132Toshibin prenosnik Satellite Pro U200-132

po merah sodi v družino ultra lahkih prenosni-kov Portege, po ceni in opremljenosti pa je čis-tokrvni Satellite Pro. Očitno so v Toshibi spo-znali, da obstaja tudi trg za ultra lahke prenos-nike, ki ne stanejo celega premoženja, hkrati pa premorejo tudi optično enoto. U200 je za-snovan na novem Intelovem procesorju Core Duo, ki deluje s taktom 1,67 GHz. V osnovi je vgrajenih 512 MB pomnilnika (lahko ga dogra-dimo do celih 4 GB). Tako opremljen notes je dosegel spodobnih 21 točk pri hitrostnem pre-izkusu s programom Business Winstone 2004. 12,1-palčni svetleči zaslon premore ločljivost 1280 × 800 pik (široki format). Sliko prikazu-je integriran Intelov grafični podsistem, ki zasvoje delo zaseže do 128 MB sistemskega pom-nilnika. Temu ustrezen je tudi rezultat pri pre-

TRENUTNO JE NA LESTVICI72 prenosnih računalnikov, od tega:• 14 lahkih, • 23 cenejših, • 35 dražjih.

Vsak mesec objavimo tabelo s petimi naj-boljšimi iz vsake skupine.

PRENOSNI RAČUNALNIKI

LAH

KI P

REN

OSN

IKI

Pri preizkusu vse prenosne računalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj.Pri prenosnikih ocenjujemo:

• zgradbo in opremo• kakovost in ločljivost zaslona• kakovost tipkovnice in sledilne ploščice• hitrost delovanja• čas trajanja akumulatorja

• velikost in maso prenosnika• ceno in garancijske pogoje

Ocenjevani parametri so pri različnih kategorijah različno obteženi (npr. pri cenejših prenosnikih igra cena večjo vlogo kot pri dražjih prenosnikih).Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja.

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.

TOSHIBA SATELLITE PRO U200-132Poslovni indeks Winstone 2004: 20,9.Večpredstavni indeks Winstone 2004: 26,3.Trajanje delovanja: 3 h 14 min.

Zgradba in oprema Velikost in teža

Mere: 29,9 × 22,5 × 3,4 cm, 1,86 kg.Značilnosti: Intel Core Duo, 1,67 GHz, 512 MB RAM, 60 GB disk, DVD±RW, WLAN 802.11g. Zaslon: 12,1-palčni, 1280 × 800 pik.Cena: 369.525 tolarjev.Prodaja: Inea, www.inea.si.

Mere, zmogljivost, ugodna cena. Tipki sledilne ploščice.

Page 80: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

PRENOSNI RAČUNALNIKI NAJBOLJŠI IZDELKI

Monitor / julij-avgust 2006 95

ime računalnika Lenovo ThinkPad Z60m Dell Latitude D620 Hewlett-Packard

Compaq nx9420Lenovo ThinkPad T60

Lenovo ThinkPad Z60t

preizkušeno 2006/02 2006/06 NOVO 2006/04 2006/01

poslovni indeks Winstone 2004 23,8 20,2 23,4 24,4 24,6

večpredstavni indeks

Winstone 200425,5 24,8 28,2 30,1 26,9

trajanje delovanja 3:15 3:06 2:46 3:21 3:49

zgradba in oprema

velikost in teža

za Opremljenost, zmog-ljivost Mere, tipkovnica Opremljenost Opremljenost, zmog-

ljivostOpremljenost, zmog-ljivost

proti Visoka cena Trajanje delovanja Čas trajanja akumu-latorja Visoka cena Visoka cena

cena (z DDV) 514.090 SIT 411.480 SIT 475.800 SIT 699.900 SIT 729.900 SIT

garancija 3 leta 3 leta 1 leto 3 leta 3 leta

mere 35,7 × 26,2 × 3,7 cm, 2,9 kg

33,7 × 23,8 × 3,2 cm, 2,27 kg

39,3 × 27,5 × 3,3 cm, 3,4 kg

32,9 × 26,8 × 3,1 cm, 2,7 kg

33,4 × 22,8 × 2,7 cm, 2,1 kg

tehnični podatki

Intel Pentium M, 2 GHz, 512 MB RAM, disk 80 GB, DVD-RW, 15,4’’ za-slon, 1680 × 1050 pik, WLAN 802.11abg

Intel CoreDuo, 1,67 GHz, 1024 MB RAM, disk 60 GB, DVD-RW, 14,1’’ zaslon, 1440 × 900 pik, WLAN 80-2.11a/b/g in blu-etooth

Intel Core Duo T2400, 1,83 GHz, 1024 MB RAM, disk 80 GB, DVD-RW, 17’’ zaslon, 1680 × 1050 pik, WLAN 80-2.11abg in bluetooth

Intel Core Duo T2500, 2 GHz, 1024 MB RAM, disk 100 GB, DVD-RW, 15,1’’ zaslon, 1400 × 1050 pik, WLAN 80-2.11abg in bluetooth

Intel Pentium M, 2 GHz, 1024 MB RAM, disk 100 GB, DVD-RW, 14,1’’ zaslon, 1280 × 768 pik, WLAN 802.11-abg in bluetooth

prodaja

Alterna, DISS, Mikropis, www.alterna-i.si, www.diss.si, www.mikropis.si

Alldea, FMC, www.all-dea.si, www.fmc.si

partnerji HP, www.hp.com/si/partnerji

Alterna, DISS, Mikropis, www.alterna-i.si, www.diss.si, www.mikropis.si

Alterna, DISS, Mikropis, www.alterna-i.si, www.diss.si, www.mikropis.si

ime računalnika Acer TravelMate 2423NWXMi

Acer TravelMate 2413WLMi

Prestigio Nobile 1520w

Prestigio Nobile 150 Solonote C1550

preizkušeno 2006/06 2006/03 2006/02 2005/06 2005/12

poslovni indeks Winstone 2004 15,9 15,9 17,7 14,7 14,7

večpredstavni indeks

Winstone 200417,3 17,9 19,2 17,1 15,8

trajanje delovanja 3:23 2:31 3:35 2:33 3:10

zgradba in oprema

velikost in teža

za Cena, trajanje delova-nja, mere.

Cena, tipkovnica, prilo-žen Windows XP.

Cena, čas trajanja aku-mulatorja

Kakovost izdelave, ugodna cena Ugodna cena

proti

Tipki sledilne plošči-ce, v ceno niso všteta Okna, ni dodatne pro-gramske opreme.

Čas trajanja akumula-torja, skromna opre-mljenost z vmesniki

Nekoliko slabša tip-kovnica

Trajanje delovanja akumulatorja, slabi zvočniki

Skromna opremljenost z vmesniki

cena (z DDV) 139.990 SIT 215.900 SIT 213.000 SIT 164.000 SIT 190.540 SIT

garancija 1 leto 2 leti 2 leti 2 leti 2 leti

mere 33,4 × 24 × 3,3 cm, 2,38 kg

36,3 × 27,5 × 3,2 cm, 2,7 kg

35,4 × 25 × 3,4 cm, 2,9 kg

32,6 × 27,7 × 3,6 cm, 2,7 kg

33 × 27,5 × 4 cm, 2,8 kg

tehnični podatki

Intel Celeron M, 1,5 GHz, 256 MB RAM, disk 40 GB, DVD-RW, 14,1’’ zaslon, 1280 × 800 pik, WLAN 802.11g

Intel Celeron M, 1,5 GHz, 512 MB RAM, disk 60 GB, DVD-RW, 15,4’’ zaslon, 1280 × 800 pik, WLAN 802.11g

Intel Pentium M, 1,73 GHz, 512 MB RAM, disk 40 GB, DVD-RW, 15,4’’ zaslon, 1280 × 800 pik, WLAN 802.11g

Intel Celeron M, 1,4 GHz, 256 MB RAM, disk 40 GB, DVD-ROM/CD-RW, 15’’ zaslon, 1024 × 768 pik, WLAN 802.11g

Intel Celeron M, 1,4 GHz, 256 MB RAM, disk 40 GB, DVD-ROM/CD-RW, 15’’ zaslon, 1024 × 768 pik, WLAN /

prodaja Alterna, www.alter-na-i.si

Alterna, Avtera, TrendNet, www.alter-na-i.si, www.avtera.si, www.trendnet.si

Asbis, www.prestigio.si Asbis, www.prestigio.si Elkotex, www.elkotex.si

CEN

EJŠI

PR

ENO

SNIK

ID

RA

ŽJI

PR

ENO

SNIK

I

verjali), in posebno zaščito diska pred nenad-nimi udarci.

Vlado Robar

Hewlett-Packard Compaq nx9420

Prenosniki z velikimi zasloni, ki so bolj kot prenašanju namenjeni delu za pisalno mizo, so se najprej pojavili pri manj uveljavljenih izde-lovalcih, v zadnjem času pa podobne modele predstavljajo tudi bolj zveneča imena iz sve-ta prenosnikov. Tudi Hewlett-Packard je tako predstavil svoj prvi 17-palčni prenosni računal-nik z oznako Compaq nx9420.

Prenosnik je, če upoštevamo, seveda, da gre za napravo s 17-palčnim zaslonom, na videz do-kaj kompaktnih zunanjih mer in bi ga mimo-grede zamenjali s katerim izmed večjih 15,4-palčnih prenosnikov. Šele ko ga odpremo, se pokaže, da je ob »prenosniški« tipkovnici do-volj prostora tudi za številski del.

Opremljenost je med boljšimi. 1 GB pomnil-nika in 1,83 GHz procesor Core Duo novi HP uvr-ščata v zgornji del lestvice. Podatke shranjujemo na 80-gigabajtni disk, kot je dandanes že vsak-danje, pa ima nx9420 tudi zapisovalnik DVD.

Zaslon ima, kot smo že omenili, diagonalo 17 palcev, ločljivost zaslona pa je 1680 × 1050 pik. Vgrajen je grafični procesor srednjega raz-

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.Ta

belo

z vs

emi p

reizk

ušen

imi m

odeli

si la

hko

ogled

ate n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

reda, Radeon Mobility X1600, ki je dovolj zmog-ljiv, da na HPju brez težav odigramo tudi kakš-no grafično zahtevnejšo igro.

Opremljenost z vmesniki, tako ožičenimi

kot brezžičnimi, je odlična. Gigabitni omrežni vmesnik je pri prenosnikih tega cenovnega raz-reda že povsem vsakdanji, podobno velja tudi za vmesnika WLAN in bluetooth. Vsi, ki imajo

HEWLETT-PACKARD COMPAQ NX9420Poslovni indeks Winstone 2004: 23,4.Večpredstavni indeks Winstone 2004: 28,2.Trajanje delovanja: 2 h 46 min.

Zgradba in oprema Velikost in teža

Mere: 39,3 × 27,5 × 3,3 cm, 3,4 kg.Značilnosti: Intel Core Duo T2400, 1,83 GHz, 1024 MB RAM, 80 GB disk, DVD-RW, WLAN 80-2.11abg, bluetooth.Zaslon: 17-palčni, 1680 × 1050 pik.Cena: 475.800 tolarjev.Prodaja: Partnerji HP, www.hp.com/si/partnerji.

Opremljenost. Čas trajanja akumulatorja.

Page 81: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

PRENOSNI RAČUNALNIKINAJBOLJŠI IZDELKI

96 Monitor / julij-avgust 2006

digitalni fotoaparat, pa bodo s pridom uporab-ljali bralnik pomnilniških kartic s podporo kar-ticam sedmih različnih formatov.

Zmogljiv procesor in veliko pomnilnika sta poskrbela za to, da se je nx9420 pri merjenju zmogljivosti zelo dobro odrezal. Predvsem pri poganjanju večpredstavnih programov, kjer se dvojedrni procesorji v primerjavi z enojedrni-mi odrežejo precej bolje, se je uvrstil v sam vrh. Nekoliko moramo pograjati čas trajanja akumu-latorja, vendar od računalnika z zmogljivo za-snovo in velikim zaslonom ne moremo pričako-vati več kot dve uri in tri četrt delovanja. Čas delovanja seveda lahko podaljšamo, če nekoli-ko zatemnimo dokaj svetel zaslon.

Nx9420 ni namenjen pogostemu prenašanju naokoli. Se pa zato lahko pohvali z nadpovpre-čno zmogljivostjo in opremljenostjo, tako da bo brez težav nadomestil tudi nekoliko zmogljivej-ši namizni računalnik.

Peter Šepetavc

MSI Megabook L710

Megabook L710 je po svoji zasnovi name-njen uporabniku, ki računalnika ne prenaša po-gosto s seboj, obenem pa si ne želi, da bi mu dragoceni delovni prostor zasedala običajna na-mizna konfiguracija. Orjaško ohišje skriva 17-palčni 16 : 10 zaslon s svetlečim premazom (ki

ga pri MSIju imenujejo Glare), ki je odličen za hkratni pogled na več dokumentov in za beg h kakšni hollywoodski uspešnici med dolgočas-nim poletnim piknikom. Za kaj več, denimo po-ganjanje iger in obdelavo videa, pa bo L710 hi-tro pohajala sapa. Gre namreč za oskubljeno različico prenosnika L715, ki ima lasten grafičniprocesor, L710 pa integrirani ATIjev sistem ATI RS482M oziroma Xpress 200m, ki souporablja sicer pohvalnih 1 GB sistemskega pomnilnika. Vgrajen je AMD Sempron 3100+ , za razliko od našega testnega pa se nekateri modeli ponaša-jo tudi s Turioni serije Mt in ML. Tudi vgrajenih 80 GB diska ni muh.

Tipkovnica je dobra, z ločenim številskim delom, a je glede na razpoložljivi prostor le ne-koliko preveč utesnjena, saj bi si izdelovalec zlahka privoščil majhen zamik pri smernih in funkcijskih tipkah. Poleg tipk za vklop in wi-fipovezavo bi se prilegla še kakšna dodatna, de-nimo za hiter priklic poštnega odjemalca, pred-vajalnika in brskalnika, saj je prostora – kot re-čeno – na pretek. Sledilna ploščica in pripada-joči tipki si zaslužijo odlično oceno, zlasti zara-di dodatka za upravljanje drsnikov.

Za povezovanje v splet je na voljo modem, WLan z 802.11b/g povezavo in seveda omrež-ni vmesnik. Med drugo opremo omenimo še tri priključke USB, firewire, S-video TV-out inbralnik kartic 4 in 1.

Na hitrostnih testih se L710 odreže solidno, zlasti pri večpredstavnem testu. In glede na to, da poganja 17-palčni zaslon, tudi le malo manj kot tri ure energetske samostojnosti akumula-torju ne gre šteti v slabo.

Tudi če bi pozabili, da vas ob morebitnem nakupu v škatli presenetijo še priložena torbi-ca, miška in posebna krpica za čiščenje zaslona,

lahko mirno rečemo, da boste za slabih tristo tisočakov kupili veliko tistega, kar danes priča-kujemo od spodobnega prenosnika.

Dare Hriberšek

MSI Megabook S262

MSIjev Megabook S262 je prenosnik, ki hodi po meji. S svojo velikostjo in težo dobrih dveh kilogramov se uvršča nekam v sredino med na-vadne in ultra lahke prenosnike. A vendarle, lep del teže odpade na račun optične enote, ki v tej kategoriji ni povsem običajna. Na pogled deluje robustno, minimalistično oblikovanje in izdela-va ohišja pa dajeta vtis trdnosti in zaupanja.

In če ga na zunaj zlahka zamenjamo s pred-hodnikom S270, je v notranjosti radikalno dru-gačen. Poganja ga dvojedrni procesor s 65 nm zasnovo, ki je energetsko ravno dovolj varčen, da s porabo energije ostaja nekje ob boku enoje-drno zasnovanim MSIjevim notesom. 4400 mAh akumulator zasede celotno zadnjo stran ohišja in zmore energije za slabe tri ure delovanja.

MSI MEGABOOK L710Poslovni indeks Winstone 2004: 20,7.Večpredstavni indeks Winstone 2004: 24,6.Trajanje delovanja: 2 h 57 min.

Zgradba in oprema Velikost in teža

Mere: 39,5 × 27,8 × 3,4 cm, 3,2 kg.Značilnosti: AMD Mobile Sempron 3100+ 1,8 GHz, 1 GB RAM, 80 GB disk, DVD-RW, WLAN 80-2.11b/g.Zaslon: 17-palčni, 1440 x 800 pik.Cena: 269.900 tolarjev.Prodaja: Acord-92, www.acord-92.si.

Cena, količina pomnilnika, zaslon, ločena šte-vilčna tipkovnica.

V ceno niso všteta Okna.

Razmerje prodaje osebnih računalnikov, prenosnikov in strežnikov

Podatki veljajo za Slovenijo, za prvo četrtletje 2006.

Število prodanih računalnikovOsebni računalniki 58,6%Prenosniki 37,8%Strežniki x86 3,7%

Vrednost prodanih računalnikovOsebni računalniki 43,8%Prenosniki 44,6%Strežniki x86 11,6%

Vir: IDC

58,6%

43,8%

44,6%

11,6%

37,8%

3,7%

» Tipki sledilne ploščice: domiselna rešitev ali nesmi-selno varčevanje?

Page 82: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Monitor / julij-avgust 2006 97

Testni model je bil opremljen s povprečnim 60 GB diskom in 512 MB pomnilnika DDR II. Povezovanje v splet je mogoče prek brezžične-ga vmesnika 802.11b/g in modema, vgrajeni za-pisovalnik DVD-RW pa omogoča dvoslojno za-pisovanje. Tudi tu vas bosta ob nakupu prese-netlili uporabna torbica in miška.

Tipkovnica je prijetna, tipke so dovolj veli-ke, z dotiskanimi slovenskimi znaki, a se celo-ta med pisanjem precej upogiba. Tudi pri oce-njevanju tipk sledilne poščice se je težko odlo-čiti, ali gre za domiselno oblikovno rešitev ali nesmiselno varčevanje pri pomembnem kosu opreme. Če ne drugega, tipki na otip ne odsto-pata dovolj od podlage, zato ju pri slepem iska-nju s prsti zlahka zgrešimo.

Na voljo so trije vmesniki USB, firewire inrazširitvena reža PC express. Od vsega pa se morda najbolj odreže 12,1-palčni zaslon, ki s svetlečim »premazom« navdušuje med gleda-njem DVDjev v zatemnjenem prostoru, a razo-čara, kadar delamo z izvorom svetlobe za hrb-tom. Pri tako majhnem zaslonu smo pogrešali tudi kak televizijski izhod tv-out. Zvok je za mi-niaturna zvočnička presenetljivo dober.

Pri testih se je odrezal povprečno, presene-til je še kar dober rezultat večpredstavnostnega indeksa Winstone, zlasti ker grafični čip za de-lovanje posega po sistemskem pomnilniku. Kot smo omenili uvodoma, je končna sodba težka. Za tiste, ki kupujejo zares prenosen prenosnik, je S262 morda malce pretežak in prevelik, obe-

MSI MEGABOOK S262Poslovni indeks Winstone 2004: 19,6.Večpredstavni indeks Winstone 2004: 23,9.Trajanje delovanja: 2:42:00.

Zgradba in oprema Velikost in teža

Mere: 30,3 × 22,5 × 2,8, 2,1 kg.Značilnosti: Intel Core duo T3200 1,66 GHz, 512 MB RAM, 60 GB disk, DVD-RW, WLAN 802.11b/g.Zaslon: 12,1-palčni, 1280 x 800 pik.Cena: 329.900 tolarjev.Prodaja: Acord-92, www.acord-92.si.

Zaslon, procesorska zmogljivost. Teža, tipki sledilne ploščice.

NAJBOLJŠI IZDELKI

Page 83: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

PRENOSNI RAČUNALNIKINAJBOLJŠI IZDELKI

98 Monitor / julij-avgust 2006

nem pa v primerjavi z drugimi razredi za svo-jo ceno morda ponuja malce premalo.

D. H.

Packard Bell EasyNote R3801

Blagovna znamka Packard Bell je last v ra-čunalništvu zelo znanega japonskega pod-jetja NEC. Uveljavljena je predvsem na ev-ropskih trgih. EasyNote R3801 je dobro opre-mljen prenosnik, ki je na voljo po ugodni ceni. Zasnovan je okoli AMDjevega mobilnega pro-cesorja Turion 64, ki deluje pri taktu 1,8 GHz. Po zmogljivosti naj bi bil ta procesor nekako enakovreden Intelovemu Pentiumu M, vendar sodeč po rezultatu preizkusa s programom Business Winstone 2004 (dobrih 15 točk, manj kot pri prenosnikih z Intelovim Celeronom M), to ne drži povsem. Precej bolje se je izkazal pri ustvarjanju večpredstavnih vsebin. Disk zmo-re 60 GB, vendar imajo PackardBellovi prenos-niki za marsikoga to neprijetno lastnost, da je slika operacijskega sistema z nameščenimi pro-grami shranjena v skritem razdelku. Ta zase-de dobro desetino celotnega prostora na disku. Uporabnik si sicer lahko z vgrajenim zapisoval-nikom nosilcev DVD ustvari kopijo tega razdel-ka, vendar bi to lahko naredil že izdelovalec. Strošek je namreč neznaten ...

EasyNote R3801 je sorazmerno dobro opre-mljen z vmesniki, saj ima poleg treh vtičev USB 2.0 in enega firewire še vmesnike VGA,S-video ter optični priključek za zvočno kar-tico. Ne manjkata niti infrardeči in brezžični omrežni vmesnik, od preizkušenih pa najdemo še modem in ožičeni omrežni priključek. Zaslon je svetleče vrste in premore 1280 × 800 pik. Slika je proti spodnjemu robu nekoliko neena-komerno osvetljena. Zanjo skrbi grafična kar-tica ATI Radeon Xpress, ki si pomnilnik sposo-di od sistemskega pomnilnika. Tega je v osno-vi 512 MB.

Prenosnik ima solidno tipkovnico z veliko sledilno ploščico, katere tipki sta boljši kot pri modelu W1800. Očitek gre le slovenskim zna-kom, ki so na angleško tipkovnico dotiskani

z drugačno barvo kot prvotna razporeditev. Akumulator je s 4400 mAh povprečno zmogljiv, štoparica pa je neusmiljena – energije zmanjka že po dobrih dveh urah delovanja.

Poleg okolja Windows XP za rabo doma je priloženih še več programov. Vendar pozor, Norton Internet Security 2005 ni najnovejša različica programa, naročnina pa velja le za tri mesece, potem pa jo moramo na svoje stroške obnoviti.

V. R.

Toshiba Satellite M100-166

Tudi pri Toshibi so osvežili ponudbo pre-nosnikov z modeli, ki imajo vgrajene nove Intelove procesorje Core Solo ali Duo. Satellite M100-166 sodi med zmogljivejše v tej beri. Sorazmerno lahek prenosnik je zasnovan oko-li hitrega procesorja (2 GHz) Core Duo, ki v paru z 1 GB pomnilnika doseže zelo dober re-zultat pri hitrostnem preizkusu s programom Business Winstone 2004. Še bolje se odreže pri ustvarjanju večpredstavnih vsebin – program Content Creation Winstone 2004 mu prisodi več kot 30 točk. K odličnemu vtisu pripomore grafična kartica ATI Mobility Radeon 1400, kiima 256 MB namenskega pomnilnika, dodatno pa si lahko sposodi še do 256 MB sistemskega. Svetleči zaslon meri 14,1 palca po diagonali in ponuja sliko širokega formata ločljivosti 1280

× 800 pik. Za shranjevanje podatkov sta vgra-jena disk zmogljivosti zajetnih 100 GB in optič-na enota Super Multi Drive (zapisovati zmore na nosilce DVD±RW ter DVD-RAM, pa tudi na dvoslojne nosilce DVD±R).

Prenosnik je dostojno opremljen z vmesniki. Modem, ožičena in brezžična omrežna kartica, štirje vtiči USB, firewire, izhoda S-video in VGAter bralnik pomnilniških kartic bodo zadosto-vali večini uporabnikov. Za razširitve je name-njena ena reža za kartice PC Card (tipa II).

Na tipkovnico so dotiskani slovenski zna-ki, česar pri Toshibi dosedaj nismo bili vajeni. Sledilna ploščica je sorazmerno majhna, njeni tipki pa sta pomaknjeni na spodnji, ukrivlje-ni rob ohišja. To utegne biti neudobno, pose-bej pri daljši uporabi. Nad tipkovnico sta po-leg tipke za vklop še dve programabilni tipki in štiri za krmiljenje predvajalnika glasbenih in filmskih plošč.

Vtis pri sicer odličnem prenosniku nekoliko skazi akumulator, ki zmore le za uro in tri če-trt zaloge električne energije.

Na disku je nameščen operacijski si-stem Windows XP za rabo doma z množico Toshibinih pomožnih programov za lažje delo s prenosnikom. Dodani so programi za zapiso-vanje optičnih nosilcev ter predvajanje in izde-lavo plošč DVD. Na disku najdemo tudi različico Norton Internet Security 2006, za katero mora-mo tri mesece po namestitvi spet odšteti nov-ce za podaljšanje naročnine.

V. R.

TOSHIBA SATELLITE M100-166Poslovni indeks Winstone 2004: 23.Večpredstavni indeks Winstone 2004: 31,3.Trajanje delovanja: 1 h 46 min.

Zgradba in oprema Velikost in teža

Mere: 34,3 × 24,2 × 3,8 cm, 2,45 kg.Značilnosti: Intel Core Duo, 2 GHz, 1 GB RAM, 100 GB disk, DVD±RW, WLAN 802.11a/b/g.Zaslon: 14,1-palčni, 1280 × 800 pik.Cena: 411.222 tolarjev.Prodaja: Inea, www.inea.si.

Zmogljivost, opremljenost, mere. Čas trajanja akumulatorja.

PACKARD BELL EASYNOTE R3801Poslovni indeks Winstone 2004: 15,2.Večpredstavni indeks Winstone 2004: 22,9.Trajanje delovanja: 2 h 10 min.

Zgradba in oprema Velikost in teža

Mere: 35,5 × 25,5 × 3,8 cm, 2,8 kg.Značilnosti: AMD Turion 64, 1,8 GHz, 512 MB RAM, 60 GB disk, DVD±RW, WLAN 802.11g.Zaslon: 15,4-palčni, 1280 × 800 pik.Cena: 272.064 tolarjev.Prodaja: Avtera, www.avtera.si.

Svetel zaslon, solidna opremljenost, ugodna cena.

Čas trajanja akumulatorja.

Page 84: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

LASERSKI TISKALNIKINAJBOLJŠI IZDELKI

100 Monitor / julij-avgust 2006

ime tiskalnika Samsung ML-1610 Lexmark E230 Lexmark E232 Samsung ML-2010

preizkušeno 2006/01 2005/11 2004/09 2006/01

ocena za hitrost

ocena za kakovost izpisa

ocena za opremljenost

ocena za ceno izpisa

za Zelo ugodna cena Zelo ugodna cena, hitrost Ugodna cena, hitrost Zelo ugodna cena

proti Počasen izpis prve strani, glasnost

Visoka cena odtisa, slaba ka-kovost odtisa bitnih slik in rastrov

Visoka cena odtisa, slaba kakovost odtisa bitnih slik in rastrov

Počasen izpis prve strani, glasnost

cena (z DDV) 20.990 SIT 19.990 SIT 28.990 SIT 33.480 SIT

cena strani 7,44 SIT 8,36 SIT 8,36 SIT 6,20 SIT

hitrost tiska besedila 01:02 01:02 00:51 00:56

hitrost tiska poročila 00:40 00:35 00:32 00:37

tehnični podatki

A4, 16 str./min., 600 × 600 pik/palec, 150 (podajalnik), 2, GDI; vmesniki: USB; gonil-niki: Windows 9x, Me, 2000, XP, MacOS, Linux.

A4, 17 str./min., 600 × 600 (1200 programsko) pik/palec, 250 (predal) + podajalnik za posamezne liste, 8/8, PCL 6; vmesniki: vzporedni, USB; go-nilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP, MacOS.

A4, 21 str./min., 600 × 600 (2400 programsko) pik/pa-lec, 250 (predal) + podajalnik za posamezne liste, 16/80, PCL 5e; vmesniki: vzporedni, USB; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP, MacOS.

A4, 20 str./min., 1200 × 600 pik/palec, 150 (podajalnik) + podajalnik za posamezne li-ste, 8, GDI; vmesniki: USB; gonilniki: Windows 9x, Me, 2000, XP, MacOS, Linux.

prodaja Avtera, Lancom, www.avtera.si, www.lancom.si Alterna, www.alterna-i.si Alterna, www.alterna-i.si Avtera, Lancom, www.avtera.

si, www.lancom.si

TRENUTNO JE NA LESTVICI81 tiskalnikov, od tega:• 23 osnovnih, • 20 srednje zmogljivih, • 5 najzmogljivejših, • 13 dražjih barvnih, • 20 cenejših barvnih. Vsak mesec objavimo tabelo, ki vključuje najboljše štiri iz vsake skupine.

Pri preizkusu vse laserske tiskalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo cene tiskalnikov in potrošnega materiala, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Na tej podlagi vedno znova izračunamo ocene, ki upoštevajo kakovost tiskanja, hitrost, enostavnost dela s tiskalnikom, zgradbo, prijaznost in zmogljivost gonilnikov, ceno tiskalnika ter ceno odtisa na papir. Cena odtisa vključuje samo ceno barvila in valja, ne pa tudi grelca, prenosnega traku in ostalega morebitnega potrošnega materiala ter seveda papirja.Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se

(lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja.Vsak mesec objavimo tabelo, ki vključuje najboljše štiri iz vsake skupine.Pri laserskih tiskalnikih ocenjujemo:

• kakovost tiska• hitrost tiska.• ceno odtisa (črno belo in barvno), ki jo izračunamo na podlagi podatkov proizvajalca• ceno tiskalnika.• delo s papirjem• zgradbo• robustnost

OSN

OVN

I ČB

TIS

KA

LNIK

I

viti samo črnilo oz. barvilo, ki je pri Kyocerah že standardno edini potrošni material. Valj naj bi zdržal tri leta ali 300.000 strani, vsaj tako za-gotavlja izdelovalec in za to trditvijo stoji z ga-rancijo. Zanimivo je tudi, da lahko uporabimo barvilo, ki je predpisano za določen model, ali pa barvilo, ki je namenjeno šibkejšemu modelu. Nasprotna zamenjava seveda ni mogoča. Razlog za to je kar mehanski – šibkejši modeli so pravi-loma malce nižji od močnejših, zato ob vstavit-vi večjega barvila ne moremo zapreti pokrova. Nasprotno je seveda mogoče, saj se manjše bar-vilo prilega pod večji pokrov. Mimogrede, vgra-jeno je tudi elektronsko beleženje podatkov o vstavljenem barvilu, in sicer prek tehnologije RFID. Tehnika sicer kljub vsemu ne onemogoča uporabe združljivih barvil oz. vnovičnega pol-njenja. Ne nazadnje tudi zato, ker je to že kar nekaj let z zakoni prepovedano.

Vsi tiskalniki so opremljeni s predalom za papir z zmogljivostjo 500 listov in večnamen-skim podajalnikom papirja, vsi so razširljivi s po tremi dodatnimi predali, razen FS-2000D, ki omogoča razširitev z enim predalom. Pohvalno je, da vsi omogočajo tiskanje na obe strani.

Ob kakovosti izpisa nam sicer ne bo zastal dih. Pri ločljivosti 1200 (1200 × 1200) pik na palec bo natisnjena fotografija še vedno mal-ce zrnata, vendar občutno manj, kot če bi ti-skali s privzeto nastavitvijo ločljivosti 600 pik na palec. Kakovost besedilne strani je po pri-čakovanjih odlična, tudi podrobnosti so dokaj lepo vidne.

FS-2000D

Gre za najosnovnejši model, ki je po priča-kovanjih tudi najpočasnejši. Edini nima vgraje-

LASERSKI TISKALNIKI

• razširljivost• enostavnost dela in morebitne težave• prijaznost gonilnikovOcenjevani parametri so pri različnih kategorijah različno obteženi (npr. pri osnovnih tiskalnikih igra cena večjo vlogo kot pri najzmogljivejših).

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.

Kyocera Mita FS-2000D, FS-3900DN, FS-4000DN, FS-6950DN

Skupino novih Kyocerinih laserskih tiskal-nikov zaenkrat sestavljajo štirje modeli, FS-20-00D, FS-3900DN, FS-4000DN in posebnež A3 - FS-6950DN. Poglavitna novost je uporaba pozi-tivno naelektrenega valja, s čimer je med delom močno zmanjšano oddajanje ozona. Tiskalniki so tudi bistveno tišji kot njihovi predhodniki, po občutku pa lahko rečemo, da so tišji tudi na-sploh. Le model 4000 je nekoliko glasnejši, brž-kone zaradi »hitenja«. Kakovost tiska je pri vseh štirih modelih skorajda enaka, saj vsi uporab-ljajo povsem enako tehnologijo.

Že sam pogled na tiskalnike nam da vedeti, da prihajajo iz iste skupine, saj so na videz sko-raj docela enaki. Za dokaj kompakten in lepo oblikovan tiskalnik se bo gotovo našlo mesto tudi na pisarniški mizi, čeprav sta vsaj omrež-na modela 3900, 4000 in model A3 seveda pri-mernejši za širšo souporabo.

Uporabniški vmesnik na tiskalniku je do-kaj preprost, včasih pa vendarle postane malce nepregleden. K sreči si lahko natisnemo celo-tno strukturo menuja in vrednosti nastavitev. Zanimiv je tudi malce nenavaden način menu-jev, ki si zapomni nazadnje izbrano lokacijo. To je zelo priročno, kadar pri tiskanju večkrat spreminjamo samo določeno lastnost. Malce manj pa, kadar iščemo določeno nastavitev, saj se, če smo prehitri in malce nepozorni, kaj kmalu izgubimo. Do menujev imamo dostop tudi prek spletnega brskalnika, če le imamo model z vgrajenim omrežnim vmesnikom (le najšibkejši tega privzeto nima). Tako postanejo vsi menuji pregledni na računalniškem zaslo-nu. Omrežnemu tiskanju je prilagojen tudi si-stem nadzora nad tiskanjem. Tako lahko izdel-ke zavarujemo s kodo (ob vpisu le-te tiskalnik »izpljune« ustrezen izdelek), tiskalnik pa lah-ko namenimo do sto uporabnikom, ki imajo vsi vsak svoj števec strani in jim je mogoče delo poljubno omogočati ali onemogočati.

Upravljanje tiskalnika je silno preprosto, prav tako vstavitev črnila z valjem. Še lažje pa je vsta-

Page 85: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

LASERSKI TISKALNIKI NAJBOLJŠI IZDELKI

Monitor / julij-avgust 2006 101

ime tiskalnika Kyocera Mita FS-9520DN

Hewlett-Packard LaserJet 9050dn

Kyocera Mita FS-9120DN

Hewlett-Packard LaserJet 4350dtn

preizkušeno 2004/05 2005/02 2004/07 2004/11

ocena za hitrost

ocena za kakovost izpisa

ocena za opremljenost

ocena za ceno izpisa

za Hitrost tiskanja, kakovost izpi-sa, razširljivost

Zmogljivost, zanesljivost, opremljenost, tiho delovanje

Hitrost tiskanja, kakovost izpi-sa, razširljivost

Opremljenost, zmogljivost, hitrost

proti Ne najhitrejši izpis prve strani Opazni rastri, čas, preden prekine tiskanje Počasna obdelava Postscript

Glasno delovanje, manjše te-žave pri samodejni namestit-vi, visoka cena

cena (z DDV) 1.103.880 SIT 1.070.206 SIT 791.880 SIT 561.828 SIT

cena strani 1,56 SIT 2,34 SIT 1,56 SIT 3,06 SIT

hitrost tiska besedila 00:26 00:25 00:32 00:25

hitrost tiska poročila 00:14 00:18 00:19 00:18

tehnični podatki

A3, 51 str./min., 1800 × 600 pik/palec, 2 × 500 (predal) + 200 (večnamenski poda-jalnik), 64/576, PCL6 + PJL, Postscript 3 (KPDL-3), Diablo 630, IBM Proprinter X24E, Epson LQ 850, Lineprinter, KC-GL; vmesniki: vzpored-ni, USB, omrežni; gonilniki: Windows 9x, NT, Me, 2000, XP, MacOS, Linux, OS/2.

A3, 50 str./min., 600 × 600 (1200 programsko) pik/pa-lec, 2 × 500 listov (predal) + 100 listov (večnamenski po-dajalnik), 128 MB/512 MB MB, PCL 6, PCL 5e, Postscript 3, PDF; vmesniki: vzporedni, omrežni; gonilniki: Windows XP, 9x, NT 4.0, 2000, Me, MacOS , OS/2 , Linux , Novell NetWare 3.x, 4.x, 5.x, .

A3, 36 str./min., 1800 × 600 pik/palec, 2 × 500 (predal) + 200 (večnamenski poda-jalnik), 32/544, PCL6 + PJL, Postscript 3 (KPDL-3), Diablo 630, IBM Proprinter X24E, Epson LQ 850, Lineprinter, KC-GL; vmesniki: vzpored-ni, USB, omrežni; gonilniki: Windows 9x, NT, Me, 2000, XP, MacOS, Linux, OS/2.

A4, 52 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 2 × 500 (predal) + 100 (večnamen-ski podajalnik), 96/512, PCL 6, PCL 5e, Postscript 3, PDF; vmesniki: vzporedni, omrežni, USB; gonilniki: Windows 9x, NT, 2000, Me, XP, MacOs.

prodaja Xenon forte, www.xenon-forte.si

partnerji HP, www.hp.com/si/partners

Xenon forte, www.xenon-forte.si

partnerji HP, www.hp.com/si/partners

nega omrežnega vmesnika, lahko pa ga dokupi-mo. Zanimivo, da je čas tiskanja prve strani de-set sekund; to je skorajda najhitreje med preiz-kušenimi modeli. Petnajst strani dolg dokument natisne v osemintridesetih sekundah, na daljših progah pa vendarle pride do izraza to, da gre le za osnovni model. Za tiskanje 50 strani dolgega dokumenta porabi minuto in petdeset sekund in to ga uvrsti nekje na sredino med laserskimi tiskalniki srednjega razreda. Tiskanje poročila z grafičnimi elementi mu gre dobro od rok, sajza sedemindvajset strani poslovnega poročila porabi dobro minuto, v načinu tiskanja na obe strani pa skoraj še enkrat toliko.

Opazili smo tudi, da je predalnik za razliko od drugih preprostejše izdelave. Tako je za iz-vlek predala potrebna kar precejšna sila. Prav tako tiskalniku ni mogoče dodati še enega pre-dala s papirjem.

SRED

NJE

ZM

OG

LJIV

I ČB

TIS

KA

LNIK

IN

AJZ

MO

GLJ

IVEJ

ŠI Č

B T

ISK

ALN

IKI

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.Ta

belo

z vs

emi p

reizk

ušen

imi m

odeli

si la

hko

ogled

ate n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

1200 DPI

FS-2000D Hitrost Kakovost izpisa Opremljenost Cena izpisa

Vmesniki: Vzporedni, USB.Velikost (razred): A4 (srednje zmogljivi črno-beli). Ločljivost: 1200 x 1200 pik na palec. Navedena hitrost: 30 strani na minuto.Tehnične lastnosti: 500 listov (predal), PCL6, PCL5e, KPDL 3, PDF direct; Epson LQ (tudi CP437); USB host; 64 MB. Cena: 191.800 tolarjev. Cena natisnjene ČB strani: 2,25 tolarja. Prodaja: Xenon forte, www.xenon-forte.si.

Tiskanje na obe strani, cena izpisa. Zelo vidni rastri pri privzeti ločljivosti 600 dpi.

ime tiskalnika Nashuatec P7132N Kyocera Mita FS-2000D Lexmark T430 Kyocera Mita FS 1920N

preizkušeno 2004/05 NOVO 2005/04 2004/06

ocena za hitrost

ocena za kakovost izpisa

ocena za opremljenost

ocena za ceno izpisa

zaZelo hiter odtis prve strani, hi-tro tiskanje kompleksnih stra-ni, razširljivost

Obračalnik, cena izpisa Kakovost izpisa, hitro tiskanje postscript Cena izpisa, kakovost izpisa

proti Neenakomerno tiskanje ra-strov Zelo vidni rastri pri 600dpi Glasnost med tiskanjem Počasna obdelava Postscript

cena (z DDV) 203.880 SIT 191.800 SIT 169.309 SIT 227.880 SIT

cena strani 3,32 SIT 2,25 SIT 4,18 SIT 1,97 SIT

hitrost tiska besedila 00:36 00:38 00:37 00:46

hitrost tiska poročila 00:25 00:26 00:25 00:30

tehnični podatki

A3, 32 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 500 (predal) + 100 (večnamenski podajal-nik), 64/320, PCL 5c, RPCS, Postscript 3; vmesniki: vzpo-redni, USB, omrežni; gonilni-ki: Windows 9x, NT, 2000, Me, XP, MacOS.

A4, 30 str./min., 1200 x 600 pik/palec, 500 (predal), 64/576, PCL6, PCL5e, KPDL 3, PDF direct print, Epson LQ-850; vmesniki: vzporedni, USB 2.0; gonilniki: Windows 9x, NT, Me, 2000, XP.

A4, 30 str./min., 1200 × 1200 (2400 programsko) pik/palec, 250 (predal) + 100 (večnamenski podajal-nik), 32/288, PCL 6, PPDS, Postscript 3, PDF 1.2, 1.3 ; vmesniki: vzporedni, USB; go-nilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, MacOs, Linux, Unix, .

A4, 28 str./min., 1800 × 600 (2400 programsko) pik/pa-lec, 500 + 100 (večnamen-ski podajalnik), 32/288, PCL6 + PJL, Postscript 2 (KPDL-2), Diablo 630, IBM Proprinter X24E, Epson LQ 850, Lineprinter; vmesniki: vzpo-redni, USB, omrežni; gonilni-ki: Windows 9x, NT, Me, 2000, XP, MacOS, Linux, OS/2.

prodaja Vibor, www.vibor.si Xenon forte, www.xenon-forte.si Alterna, www.alterna-i.si Xenon forte, www.xenon-

forte.si

Page 86: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

LASERSKI TISKALNIKINAJBOLJŠI IZDELKI

102 Monitor / julij-avgust 2006

ime tiskalnika Hewlett-Packard Color LaserJet 4700dtn Nashuatec C7535hdn Kyocera Mita

FS-C8026NKyocera Mita FS-C5030N

preizkušeno 2006/01 2006/01 2004/07 2005/09

ocena za hitrost

ocena za kakovost izpisa

ocena za opremljenost

ocena za ceno izpisa

za

Hitrost, opremljenost, tiho delova-nje. Zelo dobra kakovost barvne-ga tiska. Pravilnost barv (pri tisku v Postscriptu). Prilagojenost tiska-nju na svetleč papir.

Hitrost, cena, cena čb izpisa Tiho delovanje, zelo hiter izpis prve strani

Hitrost, dobra kakovost odti-sa, majhnost.

protiDvostranski tisk je počasen (pri modelih, ki imajo vgrajen obračalnik).

Glasno delovanje, dolge pre-kinitve med tiskanjem večjega števila dokumentov

Počasna obdelava Postscript, slabša kakovost barvne-ga odtisa

Glasnost, dokaj pogoste ka-libracije.

cena (z DDV) 840.000 SIT 1.045.200 SIT 1.199.880 SIT 551.880 SIT

cena strani 21,33 SIT 19,33 SIT 14,36 SIT 19,50 SIT

hitrost tiska besedila 00:38 00:35 00:50 00:47

hitrost tiska poročila 00:26 00:26 00:33 00:36

tehnični podatki

A4, 31 str./min., 600 x 600 (ImageRet 3600) pik/palec, 1500 (4 predali) + 100 (več-namenski podajalnik), 288/544, PCL6, PCL5c, Postscript 3 (posnemanje); vmesni-ki: vzporedni, omrežni; gonil-niki: Windows 9x, NT, 2000, XP, MacOS.

A3+, 35 str./min., 1200 × 1200 pik/palec, 2×500 (pre-dal) + 100 (večnamenski po-dajalnik), 256/512, PCL 5c, RPCS, Postscript 3; vmes-niki: USB, omrežni; gonil-niki: Windows 9x, Me, NT, 2000, MacOS, Linux, Solaris, NetWare, AIX.

A3+, 26 str./min., 600 × 600 pik/palec, 500 (predal) + 100 (večnamenski podajal-nik), 128/512, PCL 6, KPDL 3 (PostScript 3 združljiv); vmes-niki: USB, omrežni; gonilni-ki: Windows 9x, NT, Me, 2000, XP, MacOS, Linux, OS/2.

A4, 24 str./min., 600 × 600 pik/palec, 500 (predal) + 100 (večnamenski podajal-nik), 128/1024, PCL 6, KPDL 3 (PostScript 3 združljiv), PDF; vmesniki: vzporedni, USB, omrežni; gonilniki: Windows 9x, NT, Me, 2000, XP, MacOS, Linux, OS/2.

prodaja partnerji HP, www.hp.com/si/partners Vibor, www.vibor.si Xenon forte, www.xenon-

forte.siXenon forte, www.xenon-forte.si

ime tiskalnika Samsung CLP-510 Hewlett-Packard Color Laserjet 3000n Samsung CLP-550 Lexmark C522N

preizkušeno 2005/04 2006/01 2004/11 2006/02

ocena za hitrost

ocena za kakovost izpisa

ocena za opremljenost

ocena za ceno izpisa

za Ugodna cena, vgrajen obra-čalnik, tiho delovanje

Ugodna cena. Velikost, tiho delovanje, relativno hitro barvno tiskanje.

Ugodna cena, vgrajen obra-čalnik, tiho delovanje

Cena izpisa, odličen barvni iz-pis, hitrost izpisa

proti Preveč žive barve pri tisku bitnih slik

Slaba barvna pravilnost, sve-tleči barvni odtisi

Preveč žive barve pri tisku bit-nih slik. Počasen Postscript

Predal gleda iz tiskalnika, po-časno tiskanje PDF datotek, vrata za dostop do tonerjev se težko odpirajo

cena (z DDV) 85.920 SIT 312.000 SIT 104.280 SIT 162.900 SIT

cena strani 26,68 SIT 20,60 SIT 26,68 SIT 37,90 SIT

hitrost tiska besedila 00:47 00:42 01:00 01:01

hitrost tiska poročila 01:33 00:48 01:58 00:39

tehnični podatki

A4, 25 str./min., 1200 (pro-gramsko) pik/palec, 250 (predal) + 100 (večnamen-ski podajalnik), 64/192, GDI; vmesniki: USB; gonilniki: Windows 3.1x, 9x, NT, 2000, XP, MacOS, Linux.

A4, 30 str./min., 600 × 600 (ImageRet 2400) pik/palec, 250 (predal) + 100 (večna-menski podajalnik), 128/512, GDI; vmesniki: USB, omrež-ni; gonilniki: Windows 9x, Me, 2000, XP, MacOS 10.x.

A4, 20 str./min., 1200 (pro-gramsko) pik/palec, 250 (predal) + 100 (večnamen-ski podajalnik), 128/384, GDI, PCL6, Postscript; vmes-niki: vzporedni, USB; gonilniki: Windows 3.1x, 9x, NT, 2000, XP, MacOS, Linux.

A4, 19 str./min., 1200x1-200 (2400x600 program-sko) pik/palec, 250 (predal), 128/640, PCL 6 Emulation, PostScript 3 Emulation, PDF 1.5 ; vmesniki: USB, omrežni; gonilniki: Windows 9x, Me, NT, 2000, XP, MacOS.

prodaja Avtera, Lancom, www.avtera.si, www.lancom.si

partnerji HP, www.hp.com/si/partners

Avtera, Lancom, www.avtera.si, www.lancom.si Alterna, www.alterna-i.si

DR

AŽJ

I BA

RVN

I TIS

KA

LNIK

IC

ENEJ

ŠI B

AR

VNI T

ISK

ALN

IKI

Cenovno je sicer med vsemi naštetimi modeli najugodnejši, pa vendar je zaradi manjše zmog-ljivosti tonerjev prikrajšan pri ceni izpisa. Kljub temu je z 2,25 tolarja na stran A4 zelo ugoden v primerjavi z večino konkurence. Zmogljivost barvila je 12.000 strani, novemu tiskalniku je priloženo polprazno barvilo (6000 strani).

FS-3900DN

Naprednejši model 3900 je že serijsko raz-košno opremljen, tudi z omrežnim vmesnikom in možnostjo razširitve dodatnega predalnika za papir. Največji priporočeni mesečni cikel je 200.000 strani, v primerjavi s 150.000 pri manjšem modelu. Rokovanje s predalnikom je mehko in enostavno. Glede na večjo številko v oznaki modela (v primerjavi z modelom 2000) bi morda pričakovali velikansko razliko v hi-

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

leda

te n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.

FS-3900DN Hitrost Kakovost izpisa Opremljenost Cena izpisa

Vmesniki: Omrežni, vzporedni, USB.Velikost (razred): A4 (srednje zmogljivi črno-beli). Ločljivost: 1200 x 1200 pik na palec. Navedena hitrost: 35 strani na minuto.Tehnične lastnosti: 500 listov (predal), PCL6, PCL5e, KPDL 3, PDF direct; Epson LQ (tudi CP437); USB host; 64 MB. Cena: 259.080 tolarjev. Cena natisnjene ČB strani: 1,87 tolarja. Prodaja: Xenon forte, www.xenon-forte.si.

Tiskanje na obe strani, cena izpisa. Zelo vidni rastri pri privzeti ločljivosti 600 dpi

1200 DPI

Page 87: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

LASERSKI TISKALNIKI NAJBOLJŠI IZDELKI

Monitor / julij-avgust 2006 103

trosti. V resnici je ta razlika minimalna, v ne-katerih primerih pa je 3900 celo nekoliko po-časnejši od modela FS-2000D. Za tiskanje pet-najst strani dolgega dokumenta porabi deve-tintrideset sekund; to je za slabo sekundo po-časneje od šibkejšega modela in nekje na sre-dini med konkurenčnimi tiskalniki. Razlika oz. večja hitrost nastane šele pri večjih dokumen-tih, pa tudi pri tiskanju na obe strani. Za tiska-nje sedemindvajset strani poročila na obe stra-ni porabi slabo minuto in pol, za tiskanje pet-deset strani dolgega besedilnega dokumenta pa le minuto in sedemintrideset sekund.

Zaradi razkošnejše opreme je razlika v ceni že opazna, je pa cena izpisa zaradi barvila z zmogljivostjo 15.000 strani še ugodnejša – le 1,87 tolarja na stran. Zmogljivost barvila je 15.000 strani, novemu tiskalniku je priloženo polprazno barvilo (7500 strani).

FS-4000DN

Ob pogledu na delovanje FS-4000DN se nam kar nasmeji. Opremljen je sicer enako ka-kor šibkejši model 3900, pa vendar je bistve-no hitrejši, deklarirano kar 45 strani na minu-to. Pravzaprav gre trenutno za prvaka v raz-redu srednje zmogljivih laserskih tiskalnikov. Za petnajst strani dolg dokument porabi le enaintrideset sekund. To ga uvrsti v sam vrh. Petdeset strani dolg dokument natisne v minu-ti in sedemnajst sekund in s tem zdaleč preko-si vso konkurenco. Tudi za tiskanje poročila na obe strani porabi dobro minuto, kar je nasploh neprimerljivo z drugimi.

Seveda za hitrostjo stoji tudi temu pri-merna cena tiskalnika. Pa vendar je cena iz-pisa rekordno nizka. 1,47 tolarja na izpisano stran. Zmogljivost barvila je 20.000 strani, no-vemu tiskalniku je priloženo polprazno barvi-lo (10.000 strani).

FS-6950DN

Posebnost tega tiskalnika iz nove serije je zgolj zmožnost tiskanja na papir formata A3. Na pogled je povsem enak drugim modelom, le da je nekoliko širši. Po opremljenosti je po-doben modeloma FS-4000DN in 3900DN, po zmogljivostih pa je nekje vmes med FS200DN in FS-3900DN. Za petnajst strani dolg doku-ment porabi šestintrideset sekund, za petde-set strani dolgega pa minuto in petinštirideset sekund. Tudi za tiskanje poročila na obe strani prehiti FS-2000D za deset sekund, saj ga natis-ne v minuti in sedeminštirideset sekundah.

Glede na to, da po zmogljivosti ne prekaša FS-4000DN, po ceni pa, je jasno, da se bomo za ta tiskalnik odločili, če res nujno potrebujemo tudi tiskanje v formatu A3. K sreči nakup od-tehta cena izpisa, ki je le 1,87 tolarja na stran.

Tadej Beravs

FS-4000DN Hitrost Kakovost izpisa Opremljenost Cena izpisa

Vmesniki: Omrežni,vzporedni, USB.Velikost (razred): A4 (srednje zmogljivi črno-beli). Ločljivost: 1200 x 600 pik na palec. Navedena hitrost: 45 strani na minuto.Tehnične lastnosti: 500 listov (predal), PCL6, PCL5e, KPDL 3, PDF direct; Epson LQ (tudi CP437); USB host; 64 MB. Cena: 346.680 tolarjev. Cena natisnjene ČB strani: 1,47 tolarja. Prodaja: Xenon forte, www.xenon-forte.si.

Tiskanje na obe strani, cena izpisa, hitrost. Zelo vidni rastri pri privzeti ločljivosti 600 dpi,

cena tiskalnika.

FS-6950DN Hitrost Kakovost izpisa Opremljenost Cena izpisa

Vmesniki: Omrežni, vzporedni, USB.Velikost (razred): A3 (srednje zmogljivi črno-beli). Ločljivost: 1200 x 600 pik na palec. Navedena hitrost: 32 strani na minuto.Tehnične lastnosti: 500 listov (predal), PCL6, PCL5e, KPDL 3, PDF direct; Epson LQ (tudi CP437); USB host; 64 MB. Cena: 383.880 tolarjev. Cena natisnjene ČB strani: 1,87 tolarja. Prodaja: Xenon forte, www.xenon-forte.si

Tiskanje na obe strani, cena izpisa, format A3. Zelo vidni rastri pri privzeti ločljivosti 600 dpi,

cena tiskalnika.

-10

0

10

20

30

40

50

60

70

0

5

10

15

20

25

30

35

40

2,3 %

33,6 %

59,3 %

64,7%-0,5% 49,4% -6,2% 32,6%

8,4%4,9% 3% 39,7% 10,3%

4,8 %Porazdelitev prodanih tiskalnikov glede na tehnologijo

Podatki veljajo za Slovenijo, za prvo četrtletje 2006.

Brizgalniki 33,6 %ČB laserji 59,3 %barvni laserji 4,8 %Matrični 2,3 %

Skupaj je bilo prodano 25.277 tiskalnikov.Vir: IDC

Rast tržišča tiskalnikov glede na tehnologijo

Podatki veljajo za Slovenijo, za prvo četrtletje 2006.

Po številu prodanih tiskalnikovBrizgalniki -0,5 %ČB laserji 64,7 %barvni laserji 49,4 %Matrični -6,2 %SKUPAJ 32,6%

Po vrednosti prodanih tiskalnikovBrizgalniki 4,9 %ČB laserji 8,4 %barvni laserji 3 %Matrični 39,7 %SKUPAJ 10,3%

Vir: IDC

1200 DPI 1200 DPI

Page 88: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

DIGITALNI FOTOAPARATINAJBOLJŠI IZDELKI

104 Monitor / julij-avgust 2006

ime fotoaparata Canon Powershot A540 Olympus FE-130 Nikon Coolpix L1 Kodak Easyshare C340

preizkušeno 2006/06 2006/05 2006/01 2005/11

tehnična zmogljivost

kakovost

zasnova aparata

zaHitrost delovanja, vzdržlji-vost baterije, kakovost po-snetkov

Ugodna cena, preprosto upravljanje, izdelava in ob-lika ohišja

Velika optična povečava, do-kaj hitro ostrenje

Preprostost uporabe, doseg bliskavice

proti Nizka locljivost zaslona LCD Kakovost posnetkov, pocas-nost ostrenja

Nekoliko slabši zajem video-posnetkov, ozek kot v široko-kotnem položaju objektiva

Slab zaslon LCD, slaba ergo-nomija, počasnost

cena (z DDV) 69.990 SIT 48.480 SIT 78.990 SIT 45.490 SIT

efektivna ločljivost tipala v

mil. pik6,00 5,40 5,95 5,00

mere 90 × 64 × 43 mm, 230 g 96 × 63 × 25 mm, 160 g 90 × 61 × 47 mm, 195 g 91 × 65 × 35 mm, 145 g

tehnični podatki

Vrsta pomnilnika (priloženo): SD/MMC (16 MB); zaslon LCD: 64 mm; objektiv: 35–140 mm (ek-vivalent leica); svetlobna jakost: 2,6–5,5; čas osvetlitve: 1/2000–15 s; ISO: samodejna, 80, 100, 200, 400, 800; ostrenje: 0,45 m–neskončno; makro: 5 cm–45 cm; belina: samodejna, prednastavit-ve (5), zajem; doseg bliskavice: 3,5 m; ročno nastavljanje zaslon-ke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): notranji + xD (22 MB); zaslon LCD: 50 mm; objek-tiv: 38–114 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 3,1–5,9; čas osvetlitve: 1/20-00–4 s; ISO: samodejna (ISO 64–320); ostrenje: 0,1 m–neskončno ; makro: 5 cm–60 cm; belina: samodejna, pred-nastavitve; doseg bliskavice: 3 m; ročno nastavljanje za-slonke/časa: ne/ne

Vrsta pomnilnika (priloženo): no-tranji + SD/MMC (10 MB); zaslon LCD: 64 mm; objektiv: 38–190 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,9–5; čas osvetlitve: 1/2000–4 s; ISO: samodejna; ostre-nje: 0,5 m–neskončno ; makro: 4 cm–50 cm; belina: samodejna, prednastavitve (5), zajem; doseg bliskavice: 3,5 m; ročno nastav-ljanje zaslonke/časa: ne/ne

Vrsta pomnilnika (priloženo): no-tranji + SD/MMC (16 MB); zaslon LCD: 40 mm; objektiv: 34–102 mm (ekvivalent leica); svetlob-na jakost: 2,7–4,6; čas osvetlit-ve: 1/1400–4 s; ISO: samodejna, 80, 100, 200, 400; ostrenje: 0,6 m–neskončno; makro: 13 cm–70 cm; belina: samodejna, predna-stavitve (3); doseg bliskavice: 3,6 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

prodaja Avtera, www.avtera.si Olympus Slovenija, www.olympus.si Grafo, /

Acord-92, Meditrade , www.acord-92.si, www.medi-trade.si

Canon Ixus 60

Canonovih žepnih fotoaparatov se je še do nedavna držal predsodek, da so »debelin-ki«, vsaj v primerjavi z nadvse miniaturizirani-mi Pentaxovimi in Casiovimi modeli. Za nove Ixuse to ne drži več. Najnovejši Ixus 60 je sicer še vedno nekoliko bolj debel, a mu je to skoraj-da v prid, saj ga je laže držati v roki kot naj-tanjše Casie.

Ixus 60 je model, ki pri Canonu med žep-nimi fotoaparati zaseda nekako sredinsko me-sto. Premore šestmilijonsko tipalo, trikratni zum in danes že kar vsakdanji 2,5-palčni za-slon LCD. Pri Canonu poleg slednjega stavijo tudi na optično kukalo, ki pride prav v temač-nih razmerah, ko je LCD ponavadi bolj ali manj le črn. Seveda ne manjka tudi osvetlitvena luč-ka, ki v mraku pomaga ostriti. Tu pomaga tudi

TRENUTNO JE NA LESTVICI79 fotoaparatov, od tega:• 10 manj zmogljivih, • 10 z veliko optično povečavo,• 7 zmogljivih, • 8 zelo zmogljivih, • 28 žepnih, • 9 manj zmogljivih z izmenljivimi objektivi, • 7 zmogljivih z izmenljivimi objektiviVsak mesec objavimo tabelo s štirimi naj-boljšimi iz vsake skupine.

Pri preizkusu vse digitalne fotoaparate, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj.Pri digitalnih fotoaparatih ocenjujemo:

• tehnično zmogljivost• kakovost fotografij

• geometrijsko pravilnost fotografij• zasnovo, velikost in maso ohišja• enostavnost in preglednost nastavitev

Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja.

MA

NJ

ZMO

GLJ

IVI F

OTO

APA

RAT

ICANON IXUS 60Razred: Žepni.Efektivna ločljivost tipala: 6 milijonov pik.

Tehnična zmogljivost Kakovost fotografije Zasnova aparata

Tehnične lastnosti: Objektiv 35–105 mm (ekvi-valent); svetlobna jakost 2,8–4,9; ostrenje 0,3 m–neskončno (3 cm–35 cm makro); čas od 1/1500 do 15 s; doseg bliskavice do 3,5 m; razpon ISO: samodejno, 80, 100, 200, 400, 800. Cena: 85.990 tolarjev.Prodaja: Avtera, www.avtera.si.

Hitro ostrenje in proženje, kakovost fotografij in video posnetkov.

Visoka cena.

DIGITALNI FOTOAPARATI

občutljivost zajemanja, ki jo lahko ročno nasta-vimo tudi do ISO 800. Pri slednjem je sicer že opazen dokajšen šum, izdelki do ISO 400 pa so čisto spodobni.

Za shranjevanje fotografij uporablja karticeSD/MMC, pri čemer je priložena res le minima-listična kartica zmogljivosti 16 MB (pravzaprav nam ni jasno, kje izdelovalci sploh še staknejo tako majhne kartice, saj jih v prosti prodaji že dolgo ni več?!). Vir energije je litijev akumula-tor, s katerim nam je z enim polnjenjem uspe-lo narediti okoli 130 fotografij, resda večinomabrez bliskavice.

Mali Ixus se odlikuje po izredni hitrosti ostrenja in proženja, za kar je odgovoren zdaj že znani Canonov procesor Digic II, ki ga upo-rabljajo vsi novejši Canonovi fotoaparati. Tudi zajemanje videa je z njim zelo dobro, saj si bodo manj zahtevni z njim lahko nekoliko nadome-stili tudi video kamero. Ločljivost 640 × 480 pik in hitrost zajema 30 slik na sekundo sta od-

lična, žal pa zumiranje med snemanjem delu-je le v digitalnem načinu; to pomeni, da je bolj ali manj neuporabno. Med preizkušanjem smo opazili, da video zajem motijo neonske luči, ki povzročijo manjše utripanje slike.

Kakovost zajetih fotografij je odlična, še po-sebej, kadar avtomatika dobro opravi svoj po-sel. Pritožili bi se le nad nekoliko zabrisanimi vogali slik ob približanem objektu. Sicer pa so slike izredno ostre in barvno pravilne, tudi v mraku, če le fotografiramo dovolj bližnje ob-jekte. Bliskavica »nese« dobre 3,5 metra; to je za žepni model dobro.

Opozoriti velja, da Ixus bolj ali manj nima nobenih ročnih nastavitev (razen ISO, beline in nastavljanja preosvetlitve). To pomeni, da se prav umetniških izdelkov z njim ne boste mogli iti. Toda to pravzaprav velja za vse žep-ne fotoaparate, saj jih izdelovalci nalašč »osku-bijo« in s tem zahtevnejše uporabnike prema-mijo k nakupu močnejših modelov.

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.

Page 89: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

DIGITALNI FOTOAPARATI NAJBOLJŠI IZDELKI

Monitor / julij-avgust 2006 105

ime fotoaparata Kodak EasyShare P880 Ricoh Caplio GX8 Nikon Coolpix P2 Olympus C-70 Zoom

preizkušeno 2006/03 2005/10 2005/12 2005/01

tehnična zmogljivost

kakovost

zasnova aparata

za24 mm v širokokotnem polo-žaju, kakovosten objektiv, za-jem videoposnetkov

Širokokotni objektiv, kovin-sko ohišje Brezžični omrežni vmesnik

Majhno in trdno ohišje, pet-kratni zum, ločljivost, kako-vost fotografije, zaslon LCD, samodejno določanje bele

proti Težave z ostrenjem v tele pol-ožaju in pri slabši svetlobi

Ostrenje v slabših svetlob-nih razmerah, občutljivost za šum

Omejene zmožnosti ročne-ga nastavljanja, občutlji-vost za šum

Ostrenje ob večjih povečavah v slabi svetlobi, kadar se po-javi 'cvetenje' je zelo opazno, čas trajanja akumulatorja

cena (z DDV) 149.000 SIT 84.090 SIT 87.990 SIT 122.400 SIT

efektivna ločljivost tipala v

mil. pik7,99 7,99 5,04 7,08

mere 116 x 97 x 91 mm, 570 g 114 × 58 × 29 mm, 261 g 91 × 60 × 39 mm, 185 g 99 × 56 × 41 mm, 198 g

tehnični podatki

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + SD/MMC (32 MB); zaslon LCD: 64 mm; objek-tiv: 24–140 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,1; čas osvetlitve: 1/4000–16 s; ISO: samodejna, 50, 100, 200, 400, (800 in 1600 pri nižjih ločljivostih); ostre-nje: 0,1 m–neskončno; ma-kro: 5 cm–50 cm; belina: sa-modejna, prednastavitve (7), zajem (3); doseg bliskavice: 4 m; ročno nastavljanje za-slonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + SD/MMC (26 MB); zaslon LCD: 46 mm; objektiv: 28–85 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 2,5–4,3; čas osvetlitve: 1/2000–30 s; ISO: samodejna, 64, 100, 200, 400, 800, 1600; ostre-nje: 0,3 m–neskončno; ma-kro: 1 cm–30 cm; belina: sa-modejna, prednastavitve (6), ročna; doseg bliskavice: 5 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): notranji + SD/MMC (16 MB); zaslon LCD: 64 mm; ob-jektiv: 36–126 mm (ekviva-lent leica); svetlobna jakost: 2,7–5,2; čas osvetlitve: 1/2000–8 s; ISO: samodejna, 64, 100, 200, 400; ostrenje: 0,5 m–neskončno; makro: 4 cm–50 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (5), za-jem; doseg bliskavice: 3,8 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

Vrsta pomnilnika (priloženo): xD (32 MB); zaslon LCD: 51 mm; objektiv: 38–190 mm (ekvivalent leica); svetlob-na jakost: 2,8–4,8; čas osve-tlitve: 1/2000–15 s; ISO: sa-modejna, 64, 100, 200, 400; ostrenje: 0,5 m–neskonč-no; makro: 4 cm–50 cm; be-lina: samodejna, prednasta-vitve (5), ročna, zajem; do-seg bliskavice: 3,8 m; roč-no nastavljanje zaslonke/časa: da/da

prodajaAcord-92, Meditrade , www.acord-92.si, www.medi-trade.si

Acord 92, www.acord-92.si Grafo, / Olympus Slovenija, www.olympus.si

ime fotoaparata Panasonic DMC-FZ7 Canon Powershot S2 IS Sony Cybershot DSC-H2 Kodak Easyshare Z650

preizkušeno NOVO 2005/09 2006/06 2006/05

tehnična zmogljivost

kakovost

zasnova aparata 7

za Izdelava, kakovost posnet-kov, hitrost delovanja

Trdno ohišje, hitro ostrenje, dober makro

Ostrenje, stabilizator, kako-vost posnetkov

Nizek šum, kontrastne barve, natančno ostrenje

proti Šum, vklop načina makro Opazen šum pri veliki občut-ljivosti ISO

Povprečen zaslon LCD, ve-likost.

Počasno delovanje, nima sta-bilizatorja, ni ročnega zaje-ma beline

cena (z DDV) 99.340 SIT 104.990 SIT 99.990 SIT 86.890 SIT

efektivna ločljivost tipala v

mil. pik6,00 5,00 6,00 6,11

mere 113 × 72 × 79 mm, 340 g 113 × 78 × 76 mm, 505 g 113 × 83 × 94 mm, 490 g 98 × 78 × 73 mm, 320 g

tehnični podatki

Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/MMC (16 MB); za-slon LCD: 64 mm; objektiv: 36–432 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,8–3,3; čas osvetlitve: 1/20-00–60 s; ISO: samodejna, 80, 100, 200, 400; ostrenje: 0,3 m–neskončno; makro: 5 cm–30 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (5), za-jem; doseg bliskavice: 5 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/MMC (16 MB); za-slon LCD: 46 mm; objektiv: 36–432 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,7–3,5; čas osvetlitve: 1/32-00–15 s; ISO: samodejna, 50, 100, 200, 400; ostrenje: 0,1 m–neskončno; makro: 0 cm–10 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (6), za-jem; doseg bliskavice: 4,2 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): notranji + Memorystick Pro (32 MB); zaslon LCD: 51 mm; objektiv: 36–432 mm (ekvivalent leica); svetlob-na jakost: 2,8–3,7; čas osve-tlitve: 1/1000–30 s; ISO: sa-modejna, 80, 100, 200, 400, 800, 1000; ostrenje: 0,5 m–neskončno; makro: 2 cm–50 cm; belina: samodejna, prednastavitve (5), zajem; doseg bliskavice: 9 m; roč-no nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + SD/MMC (32 MB); zaslon LCD: 51 mm; objektiv: 38–380 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,8–3,7; čas osvetlitve: 1/17-00–8 s; ISO: samodejna, 80, 100, 200, 400, 800 (le pri 1 MP); ostrenje: 0,6 m–ne-skončno; makro: 12 cm–70 cm; belina: samodejna, pred-nastavitve (4); doseg bliska-vice: 4,9 m; ročno nastavlja-nje zaslonke/časa: da/da

prodaja PC Hand, www.pchand.si Avtera, www.avtera.si partnerji Sony, www.sony.siAcord-92, Meditrade , www.acord-92.si, www.medi-trade.si

ZMO

GLJ

IVI F

OTO

APA

RAT

I

Ixus 60 je odličen žepni fotoaparat, ki ima pravzaprav le eno resno slabost – v primerja-vi s konkurenco je kar nekaj dražji. To je prav-zaprav nenavadno, glede na to, kako cenovno ugodni so Canonovi modeli v drugih katego-rijah.

Matjaž Klančar

Olympus mju 720 SW

Olympusov novi mju oz. µ720 SW iz žep-nega razreda fotoaparatov se kiti s precej drz-no obljubo, da aparat omogoča fotografiranjedo 3 metre pod vodno gladino brez dodatne-ga podvodnega ohišja. Še več, v Olympusu tr-dijo, da bo zdržal tudi padec z višine metra in pol na tla brez posledic (razen morebitnih prask, seveda). Vsekakor obetavno, a pojdimo po vrsti.

Gre za aparat majhnih mer, ki pa glede na svojo velikost sploh ni pretirano lahek (približ-no 150 gramov). Večja teža gre na rovaš dobro izdelanega kovinskega ohišja. Vodotesnost so v Olympusu rešili tako, da so objektiv s 3× optič-no povečavo v celoti skrili v ohišje (sistem pri-zem), vse druge odprtine (baterija, priklop USB) pa imajo v pokrovčkih gumo, ki se natančno prilega odprtini, ki jo pokrije.

Na zadnji strani se bohoti velik zaslon LCD povprečne ločljivosti, ki mu na desni strani

FOTO

APA

RAT

I Z V

ELIK

O O

PTI

ČN

O P

OVE

ČAV

OTa

belo

z vs

emi p

reizk

ušen

imi m

odeli

si la

hko

ogled

ate n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

leda

te n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

OLYMPUS MJU 720 SWRazred: Žepni.Efektivna ločljivost tipala: 7 milijonov pik.

Tehnična zmogljivost Kakovost fotografije Zasnova aparata

Tehnične lastnosti: Objektiv 38–114 mm (ekvi-valent); svetlobna jakost 3–5; ostrenje 0,6 m–ne-skončno (8 cm–60 cm makro); čas od 1/1000 do 4 s; doseg bliskavice do 3,8 m; razpon ISO: samo-dejno, 64, 100, 200, 400. Cena: 107.880 tolarjev.Prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si. Trdnost in vodoodpornost ohišja, menu v slo-

venščini. Visoka cena, počasnost.

Page 90: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

DIGITALNI FOTOAPARATINAJBOLJŠI IZDELKI

106 Monitor / julij-avgust 2006

ime fotoaparata Sony Cybershot DSC-R1 Fujifilm S9500 Zoom Panasonic Lumix DSC-FZ30 Samsung Pro815

preizkušeno 2006/02 2006/02 2006/01 2005/12

tehnična zmogljivost

kakovost

zasnova aparata

zaKakovosten objektiv, 24 mm v širokokotnem položaju, ve-likost tipala

Visoka ločljivost, ohišje, ve-lika optična povečava, velik razpon ISO

Velika optična povečava, na-tančno ostrenje

Velika optična povečava, zelo velik zaslon LCD, hitro ostrenje, natančna samodej-na belina

proti Omejene zmožnosti razširitev v primerjavi z DSLR

Težave z ostrenjem ob manj-ši svetlobi in v načinu makro, nima stabilizatorja

Občutljivost na šum Občutljivost za šum, nima optičnega stabilizatorja

cena (z DDV) 219.900 SIT 167.900 SIT 160.605 SIT 194.990 SIT

efektivna ločljivost tipala v

mil. pik10,30 9,10 7,99 7,99

mere 139 × 97 × 168 mm, 995 g 128 × 93 × 129 mm, 745 g 141 × 86 × 138 mm, 740 g 136 × 87 × 79 mm, 910 g

tehnični podatki

Vrsta pomnilnika (prilo-ženo): MemoryStick Pro, Compact Flash (tip II) ( MB); zaslon LCD: mm; objektiv: 24–120 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,8–4,8; čas osvetlitve: 1/2000–30 s; ISO: samodejna, 160, 200, 400, 800, 1600, 3200; ostrenje: 0,5 m–neskončno ; makro: 35 cm–50 cm; be-lina: samodejna, prednasta-vitve (5), fina nastavitev, za-jem; doseg bliskavice: 3,9 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (priloženo): xD, Compact Flash (tip II) (16 MB); zaslon LCD: 46 mm; ob-jektiv: 28–300 mm (ekviva-lent leica); svetlobna jakost: 2,8–4,9; čas osvetlitve: 1/4000–30 s; ISO: samodejna, 100, 200, 400, 800, 1600; ostrenje: 0,5 m–neskončno ; makro: 1 cm–50 cm; belina: samodejna, prednastavitve, zajem; doseg bliskavice: 5,6 m; ročno nastavljanje zaslon-ke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/MMC (32 MB); za-slon LCD: 51 mm; objektiv: 36–420 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,8–3,7; čas osvetlitve: 1/20-00–60 s; ISO: samodejna, 80, 100, 200, 400; ostrenje: 0,3 m–neskončno; makro: 5 cm–30 cm; belina: samodej-na, prednastavitve (5), za-jem; doseg bliskavice: 7 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): Compact Flash (tip II) (0 MB); zaslon LCD: 89 mm; ob-jektiv: 28–420 mm (ekviva-lent leica); svetlobna jakost: 2,2–4,6; čas osvetlitve: 1/4000–30 s; ISO: samodej-na, 50, 100, 200, 400, 800; ostrenje: 0,1 m–neskončno; makro: 3 cm–10 cm; belina: samodejna, prednastavitve, ročna, zajem; doseg bliska-vice: 7 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

prodaja partnerji Sony, www.sony.si Image & Information, www.fu-jifilm-slovenia.com PC Hand, www.pchand.si Anni, www.anni.si

ZELO

ZM

OG

LJIV

I FO

TOA

PAR

ATI

ŽEPN

I FO

TOA

PAR

ATI

poleg tipk za navigacijo po menuju in izbiro parametrov posnetka delata družbo tudi za odtenek premajhni tipki za zum. Menuji so do-volj pregledni, predvsem pa preseneti to, da so vsi izpisi na zaslonu v slovenščini! To je sploh prvi aparat na našem trgu, ki ima ce-loten sistem menujev preveden v domači je-zik. Pohvalno.

Funkcijsko aparat ni preveč dognan, a vsee-no ponuja večino tistega, kar bi uporabnik pri-čakoval od takega aparata. Popolnoma ročne-ga nadzora ni, a to za ta razred ni nič nena-vadnega. V pomoč je 24 scenskih nastavitev, skupaj z možnostjo panoramskih posnetkov. Video posnetki so sicer običajne VGA ločljivo-sti, a z nekaj manj sličicami vsako sekundo (15). Ti so še vedno precej prostorsko potratni, zato bo 19 MB internega pomnilnika hitro premalo; rešitev je dokup ustrezno velike pomnilniške kartice xD. Za energijo skrbi majhna, a zmog-ljiva litij-ionska baterija.

Kakovost posnetkov je zelo povprečna. Medtem ko je ostrina in stopnja podrobnosti razmeroma dobra, ima aparat občutne teža-ve z barvami. Posnetki, narejeni v notranjo-sti prostorov, imajo vse prepogosto izprane barve s poudarjenim rumenim ali modrim podtonom (bliskavica). Objektiv ima tudi ne-kaj bolj izrazito sodčasto popačenje pri širo-kem kotu.

Gre torej za aparat, ki s kakovostjo posnet-kov ali funkcionalnostjo ne navduši preveč, vendar se odkupi z možnostjo podvodnega fo-tografiranja, družine in tudi npr. starejši upo-rabniki pa bodo vsekakor cenili v slovenščino prevedene menuje.

Grega Šimenc

Panasonic DMC-FZ7

Panasonic DMC-FZ7 je predvsem nadgradnja lanskoletnega predhodnika FZ5, ki je bil dol-go časa vodilni na naši lestvici aparatov z veli-ko optično povečavo. FZ7 prinaša 1 milijon več svetlobnih pik (skupaj 6), večji zaslon LCD (pa čeprav z nekaj manjšo ločljivostjo) ter nekaj iz-boljšav v zmožnostih aparata.

Optični del je pri FZ7 ostal enak kot pri predhodniku – kako tudi ne, saj gre za nad-vse dober Leicin izdelek. Omogoča 12× optič-no povečavo v razponu 36–432 mm pri dobri svetlobni jakosti 2,8–3,3. Pri veliki povečavi pri umirjanju slike pomaga vgrajen optični stabi-lizator.

Nastavitve izvajamo prek menuja, po kate-rem se sprehajamo ob pomoči smernih tipk. Tem dela družbo tudi nekakšna krmilna paliči-ca, ki pa je večino časa neizkoriščena, saj nima veliko vlog pri nastavitvah. Na zgornji strani-ci najdemo gumb za izbiro programa, ki poleg običajnih (P/A/S/M, video, scenske nastavitve) omogoča tudi vklop načina makro. To je pre-

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.Ta

belo

z vs

emi p

reizk

ušen

imi m

odeli

si la

hko

ogled

ate n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

ime fotoaparata Pentax Optio M10 Casio Exilim EX-Z110 Canon Digital Ixus 60 Pentax Optio A10

preizkušeno 2006/05 2006/03 NOVO 2006/05

tehnična zmogljivost

kakovost

zasnova aparata

zaPreprost za uporabo, odlična ter pestra izbira načinov za-jemanja slik

Stabilizator slike, kovinsko ohišje, optično kukalo

Hitro ostrenje in proženje, kakovost fotografij in video posnetkov

Odličen stabilizator slike, preprost za uporabo.

proti Slabo avtomatsko določanje beline v temnejših prostorih.

Objektiv z dokaj ozkim kotom zajema (najmanj 38 mm), ostrenje v slabših svetlobnih razmerah

Visoka cena Zrnata slika, določanje beline v temnejših prostorih.

cena (z DDV) 55.500 SIT 60.480 SIT 85.990 SIT 82.900 SIT

efektivna ločljivost tipala v

mil. pik6,00 5,95 6,00 8,00

mere 89 × 59,5 × 24,5 mm, 120 g 90 × 60 × 27 mm, 151 g 86 × 54 × 22 mm, 170 g 88,5 × 54,5 × 23 mm, 125 g

tehnični podatki

Vrsta pomnilnika (prilože-no): notranji + SD/MMC (22 MB); zaslon LCD: 63,5 mm; objektiv: 35–105 mm (ekvi-valent leica); svetlobna ja-kost: 2,8–4,9; čas osvetlit-ve: 1/1500–4 s; ISO: samo-dejna, 64, 100, 200, 400; ostrenje: 0,7 m–neskončno; makro: 10 cm–80 cm; beli-na: samodejna, prednastavit-ve (5); doseg bliskavice: 4 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + SD/MMC (8,7 MB); zaslon LCD: 51 mm; objek-tiv: 35–114 mm (ekvivalent leica); svetlobna jakost: 3,1–5,4; čas osvetlitve: 1/2000–0,125 s; ISO: samodejna, 50, 100, 200, 400; ostrenje: 0,4 m–neskončno; makro: 6 cm–neskončno cm; belina: samo-dejna, prednastavitve (6), za-jem; doseg bliskavice: 3,1 m; ročno nastavljanje zaslonke/časa: da/da

Vrsta pomnilnika (prilože-no): SD/MMC (16 MB); za-slon LCD: 63 mm; objektiv: 35–105 mm (ekvivalent le-ica); svetlobna jakost: 2,8–4,9; čas osvetlitve: 1/1500–15 s; ISO: samodejna, 80, 100, 200, 400, 800; ostre-nje: 0,3 m–neskončno; ma-kro: 3 cm–35 cm; belina: sa-modejna, prednastavitve (5), zajem; doseg bliskavice: 3,5 m; ročno nastavljanje zaslon-ke/časa: ne/ne

Vrsta pomnilnika (priloženo): notranji + SD/MMC (24 MB); zaslon LCD: 63,5 mm; ob-jektiv: 38–114 mm (ekviva-lent leica); svetlobna jakost: 2,8–5,4; čas osvetlitve: 1/2000–4 s; ISO: samodejna, 650, 100, 200, 400; ostre-nje: 0,3 m–neskončno; ma-kro: 6 cm–40 cm; belina: sa-modejna, prednastavitve (5); doseg bliskavice: 5 m; roč-no nastavljanje zaslonke/časa: ne/ne

prodaja Foto Beseničar, / Tobos, www.tobos.si Avtera, www.avtera.si Foto Beseničar, /

Page 91: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

DIGITALNI FOTOAPARATINAJBOLJŠI IZDELKI

108 Monitor / julij-avgust 2006

ime fotoaparata Olympus E-500 Nikon D50 Canon EOS 350D Pentax *istDL

preizkušeno 2006/01 2005/07 2005/07 2005/10

tehnična zmogljivost

kakovost

zasnova aparata

za

Samodejno odstranjevanje prahu s tipala, širok izbor av-tomatik, obširno nastavljanje digitalnega dela, cena

Kakovost posnetka, rokova-nje, hitrost, cena

Velika ločljivost, kakovost po-snetka, nizka cena

LCD zaslon, kakovost posne-te fotografije

proti

Šum tipala nad ISO 800, ni zaporednih posnetkov pri do-ločenih nastavitvah, ni pri-ključka USB 2.0

Nastavljanje načina merje-nja svetlobe le prek menijev, manjka predogled globin-ske ostrine

Ohišje Avtofokus, mestoma barvno preveč nasičeni posnetki

cena (z DDV, aparat + objektiv) 184.680 SIT 219.990 SIT 239.990 SIT 204.980 SIT

efektivna ločljivost tipala v

mil. pik8,0 6,1 8,0 6,1

mere 130 × 95 × 66 mm, 827 g 133 × 102 × 76 mm, 830 g 127 × 94 × 64 mm, 724 g 125 x 93 x 66 mm, 844 g

tehnični podatki

Vrsta pomnilnika: CompactFlash I in II, xD; zaslon LCD: 63 mm, 21-5250 pik; čas osvetlitve: 1/40-00–60 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P, portret, pokrajina, makro, šport, nočni posnetek, 15 po-sebnih načinov; število bliskavi-ce (pri ISO 100): 13; sinhroniza-cija bliskavice: 1/180 s; poseb-ne funkcije: ne

Vrsta pomnilnika: SD; zaslon LCD: 50 mm, 130000 pik; čas osvetlit-ve: 1/4000–30 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P, Auto, portret, pokraji-na, otrok, makro, šport, nočni po-snetek, nočna pokrajina; število bliskavice (pri ISO 100): 11; sin-hronizacija bliskavice: 1/500 s; posebne funkcije: 24

Vrsta pomnilnika: CompactFlash I in II; zaslon LCD: 45 mm, 115000 pik; čas osvetlitve: 1/4000–30 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P, Auto, Auto depth-of-field, portret, po-krajina, makro, šport, nočni po-snetek, izključena bliskavica; šte-vilo bliskavice (pri ISO 100): 13; sinhronizacija bliskavice: 1/200 s; posebne funkcije: 9

Vrsta pomnilnika: SD; zaslon LCD: 63 mm, 210000 pik; čas osve-tlitve: 1/4000–30 s; načini slika-nja: M, Av, Tv, P, Auto, Auto depth-of-field, portret, pokrajina, ma-kro, šport, nočni posnetek, izklju-čena bliskavica; število bliskavi-ce (pri ISO 100): 11; sinhroniza-cija bliskavice: 1/200 s; posebne funkcije: 18

objektiv Olympus Zuiko Digital 14-45 mm Nikkor AF-S 18-55 G ED Canon Zoom EF-S 18-55 mm SMC Pentax-DA 18-55 mm AL

prodaja Olympus Slovenija, www.olympus.si Grafo Avtera, www.avtera.si Foto Beseničar, www.foto-

market.net

cej nenavadna odločitev, saj smo tako pri po-snetkih makro omejeni zgolj na osnovne para-metre zajemanja.

Kakovostna optika se pozna predvsem pri ostrini in pravilnosti posnetkov, saj ni veliko zoprnih kromatskih popačenj ali napak sodčka in blazinice. Nasploh kakovost fotografije ostajaena izmed paradnih lastnosti te družine apara-tov Panasonic. Posnetki so ostri, barvno pravil-ni in z veliko podrobnostmi – vse to velja tudi pri največji možni povečavi. Pograjali bi le ob-čutljivost tipala za šum, saj je že pri ISO 200 šum dobro opazen, pri ISO 400 pa na posnet-kih že zelo izstopa.

Delovanje aparata in predvsem sistema ostrenja je nadvse hitro. Z enim polnjenjem pri-ložene litij-ionske baterije nam je uspelo nare-diti več kot 250 posnetkov z ves čas vkloplje-nim zaslonom LCD. Za iskanje motivov je na voljo tudi elektronsko kukalo, vendar je vanj vgrajen zaslon LCD nekaj slabši, še posebej v problematičnih, temnih razmerah. Ostrenju v temi priskoči na pomoč dodatna lučka za osvet-ljevanje (bližnjega) motiva. Bliskavica ima de-klarirani domet do 5 m, vendar se zdi, da ope-ša že nekaj prej, pa tudi polnjenje občasno tra-ja več kot 5 sekund.

MA

NJ

ZMO

GLJ

IVI F

OTO

APA

RAT

I Z IZ

MEN

LJIV

IMI O

BJE

KTI

VIZM

OG

LJIV

I FO

TOA

PAR

ATI Z

IZM

ENLJ

IVIM

I OB

JEK

TIVI

Tabe

lo z

vsem

i pre

izkuš

enim

i mod

eli si

lahk

o og

ledat

e na w

ww.m

onito

r.si/

test

i.php

.Ta

belo

z vs

emi p

reizk

ušen

imi m

odeli

si la

hko

ogled

ate n

a www

.mon

itor.s

i/te

sti.p

hp.

PANASONIC DMC-FZ7Razred: Z veliko povečavo.Efektivna ločljivost tipala: 6 milijonov pik.

Tehnična zmogljivost Kakovost fotografije Zasnova aparata

Tehnične lastnosti: Objektiv 36–432 mm (ekvi-valent); svetlobna jakost 2,8–3,3; ostrenje 0,3 m–neskončno (5 cm–30 cm makro); čas od 1/2000 do 60 s; doseg bliskavice do 5 m; razpon ISO: sa-modejno, 80, 100, 200, 400. Cena: 99.340 tolarjev.Prodaja: PC Hand, www.pchand.si.

Izdelava, kakovost posnetkov, hitrost delova-nja.

Šum, vklop načina makro.

ime fotoaparata Nikon D200 Canon EOS 5D Canon EOS 30D Fujifilm FinePix S3 Pro

preizkušeno 2006/02 2006/01 2006/06 2005/07

tehnična zmogljivost

kakovost

zasnova aparata

zacena, ločljivost, hitrost, ohiš-je, kakovost posnetka, do-datne funkcije

Ni povečave goriščnice, kakovost posnetka, maj-hen šum

Kakovost posnetka, majhen šum, ohišje, raba

Velika ločljivost in kakovost posnetka, velik izbor nastavi-tev posnetka

proti Včasih nenatančna avtomat-ska nastavitev beline Velikost in teža ohišja Presvetel prikaz posnetka na

pregledovalniku LCD

Nastavljanje CSM in ISO na koleščku, možnost le enega posnetka na sekundo pri ne-pretrganem fotografiranju z vključenim dinamičnim raz-ponom, povprečno zapisova-nje na kartico

cena (z DDV, aparat + objektiv) 419.990 SIT 859.990 SIT 389.990 SIT 569.000 SIT

efektivna ločljivost tipala v

mil. pik10,2 12,8 8,2 12,1

mere 147 × 113 × 74 mm, 935 g 152 × 113 × 75 mm, 915 g 144 × 106 × 74 mm, 1270 g 148 × 135 × 80 mm, 1325 g

tehnični podatki

Vrsta pomnilnika: CompactFlash I in II; zaslon LCD: 63 mm, 2300-00 pik; čas osvetlitve: –30 s; na-čini slikanja: M, Av, Tv, P; število bliskavice (pri ISO 100): 12; sin-hronizacija bliskavice: s; poseb-ne funkcije: 45

Vrsta pomnilnika: CompactFlash I in II; zaslon LCD: 63 mm, 230000 pik; čas osvetlitve: 1/8000–30 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P, Auto; število bliskavice (pri ISO 100): 11; sinhronizacija bliskavice: 1/180 s; posebne funkcije: 21

Vrsta pomnilnika: CompactFlash I in II; zaslon LCD: 63 mm, 23-0.000 pik; čas osvetlitve: –30 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P, Auto, Auto depth-of-field, portret, po-krajina, makro, šport, nočni po-snetek, izključena bliskavica; šte-vilo bliskavice (pri ISO 100): 13; sinhronizacija bliskavice: s; po-sebne funkcije: 19

Vrsta pomnilnika: CompactFlash I in II, xD; zaslon LCD: 50 mm, 23-5000 pik; čas osvetlitve: 1/40-00–30 s; načini slikanja: M, Av, Tv, P; število bliskavice (pri ISO 100): 12; sinhronizacija bliskavice: 1/180 s; posebne funkcije: 15

objektiv ni v kompletu z objektivom ni v kompletu z objektivom Canon Zoom EF-S 18-55 mm Nikkor AF-S 18-70 mm ED DX

prodaja Grafo Avtera, www.avtera.si Avtera, www.avtera.si Image & Information, www.fuji-film-slovenia.com

Page 92: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

DIGITALNI FOTOAPARATI NAJBOLJŠI IZDELKI

Monitor / julij-avgust 2006 109

Izboljšano je tudi zajemanje video posnet-kov, saj je poleg zdaj že običajne ločljivosti VGA na voljo tudi zajemanje videa s širokim razmerjem stranic 16 : 9, oboje pri 30 slikah/s. Zumiranje med aktivnim snemanjem ni mož-no.

DMC-FZ7 je torej povsem dostojen nasled-nik te razmeroma priljubljene družine aparatov z veliko optično povečavo. Dobra kakovost po-snetkov, hitro delovanje, vzdržljivost ter kako-vostna izdelava so lastnosti, ki prepričajo tudi bolj skeptične kupce digitalnih fotoaparatov.

G. Š.

Canon Ixus Wireless

Brezžične tehnologije vedno bolj prodirajo tudi v izdelke, kjer jih prej nismo bili vajeni. Tudi v fotoaparate. Koristi, ki jih s takim vmes-nikom pridobi uporabnik, so velike. Canon tudi na področju fotoaparatov in brezžičnega pove-zovanja orje ledino. V novi Ixus je namreč vgra-dil možnost tovrstnega povezovanja po stan-dardu 802.11b.

Že na zunaj je Ixus wireless drugačen, saj je antena ločena od druge elektronike in je obli-kovno posrečeno pripeta ob desni bok naprave; tako daje fotoaparatu futuristični videz.

V praksi je vzpostavljanje brezžične pove-zave enostavno. Najprej namestimo in nastavi-mo priloženo programsko opremo, namestimo še priloženi brezžični vmesnik, opravimo prvi priklop naprave prek kabla USB, nato še na aparatu nastavimo, da vidi omrežje, in stvar deluje. Ko imamo brezžično povezavo vzpo-stavljeno, nam je na voljo več načinov upora-be. Kot navadno lahko slike prenašamo v ra-čunalnik, lahko jih neposredno tiskamo s ti-skalnikom, ki prav tako podpira brezžično po-vezovanje. Najbolj zanimivi možnosti pa sta, da lahko brezžično (z računalnika) upravljamo sprožilec fotoaparata in smo pri tem omejeni zgolj na doseg signala ter avtomatični prenos v računalnik takoj po zajemu slike. Ko že ome-njamo doseg signala, moramo omeniti, da de-klariranih 30 metrov dosega drži le, ko gre za

vidno razdaljo med fotoaparatom in dostop-no točko. Kot ponavadi pri tej tehnologiji zna-jo stene in strop iz armiranega betona precej skrajšati doseg in Ixus Wireless ni pri tem no-bena izjema.

Kar se tiče fotografskega dela, pa Ixus poka-že svoje prednosti pred konkurenco pri optiki, saj so popačenja minimalna. Odlično se je odre-zal tudi sistem ostrenja, saj je natančen tudi pri slabši svetlobi (pri tem mu pomaga močna po-možna lučka). Od pritiska na sprožilec pa do za-jema mine le delček sekunde, kar je precej hi-treje kot pri marsikaterem konkurentu. Seveda pa od Ixusa ne smemo pričakovati preveč. Kot

pri večini drugih žepnih napravic tudi tu manj-ka možnost ročnega nastavljanja parametrov zajema slike. V izbirniku je sicer na voljo mož-nost »manual«, ki nam zbudi nekaj upov, ven-dar gre pri tem le za nastavljanje kompenzaci-je osvetlitve, možnost izbire načina izravnave bele barve, načina merjenja svetlobe in še ne-kaj drugih malenkosti. O parametrih zajema (čas, zaslonka) pa, žal, ni sledu.

Zajete fotografije so barvno žive in ostre, lepri avtomatični izravnavi bele barve smo opa-zili, da lahko elektronika v težkih razmerah povsem napačno nastavi belo barvo in je sli-ka neuporabna.

Novi tehnološki prijemi in inovacije v izdel-ku seveda zelo vplivajo na ceno, ki ni v resnici prav nič ugodna.

Matic Zupančič

Olympus mju 810

Olympusova družina aparatov mju name-nja posebno pozornost zaščiti aparata pred vremenskimi vplivi. Aparati te družine so to-rej »varni« pred pljuski vode in prahom, več-ine pa ne moremo (brez temu namenjenega dodatnega ohišja) uporabljati za slikanje pod vodo. Mju 810 je najnovejši član družine, po-hvali pa se lahko z vgrajenim optičnim stabili-zatorjem slike, ki se očitno čedalje bolj uveljav-

CANON IXUS WIRELESSRazred: Žepni.Efektivna ločljivost tipala: 5 milijonov pik.

Tehnična zmogljivost Kakovost fotografije Zasnova aparata

Tehnične lastnosti: Objektiv 35–105 (ekvivalent); svetlobna jakost 2,8–4,9; ostrenje 0,3 m–ne-skončno (3 cm–50 cm makro); čas od 1/1500 do 15 s; doseg bliskavice 3,5 m, razpon ISO: samo-dejna, 50, 100, 200,400.Cena: 114.990 tolarjev.Prodaja: Avtera, www.avtera.si.

Hitro ostrenje in proženje, kakovost fotografij in video posnetkov, brezžična povezava.

Visoka cena.

OLYMPUS MJU 810Razred: Žepni.Efektivna ločljivost tipala: 8 milijonov pik.

Tehnična zmogljivost Kakovost fotografije Zasnova aparata

Tehnične lastnosti: Objektiv 38–114 (ekviva-lent); svetlobna jakost 2,8–4,7; ostrenje 0,6 m–ne-skončno (10–60 cm makro); čas od 1/1000 do 4 s; doseg bliskavice 5,2 m, razpon ISO: samodejna, 64, 100, 200, 400, 800, 1600 (3200 pri nekate-rih ločljivostih.Cena: 115.920 tolarjev.Prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si.

Hitrost ostrenja, dober zaslon LCD. Omejene zmožnosti ročnega nastavljanja.

3,2%

23,5%

59,8%

13,5%

Porazdelitev prodanih digitalnih fotoaparatov po megapikah.

Podatki veljajo za srednjo in vzhodno Evropo (vključujoč Slovenijo, brez Rusije), za prvo četrtletje 2006.

1-4 megapike 23,5%5-6 megapik 59,8%7 in več megapik 13,5%Zrcalno refleksni 3,2%

Skupaj je bilo prodanih 555.261 fotoapara-tov.

Vir: IDC

24,9%

16,9%

15,3%

Najuspešnejši proizvajalci digitalnih fotoaparatov.

Podatki veljajo za srednjo in vzhodno Evropo (vključujoč Slovenijo), za prvo četrtletje 2006.Prikazana je vrednost prodanih fotoapara-tov in ne število le teh.

1. Canon 24,9% 2. Olympus 16,9%3. Sony 15,3%

Vir: IDC

Page 93: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

DIGITALNI FOTOAPARATINAJBOLJŠI IZDELKI

110 Monitor / julij-avgust 2006

lja tudi pri aparatih z manjšim razponom go-riščnice. Tipalo ima, kot lahko sklepamo že iz oznake aparata, 8 milijonov pik.

Mju ima povsem kovinsko ohišje zanimi-ve, klinaste oblike, ki dobro sedi v roki in omo-goča, da brez strahu slikamo tudi z eno roko, saj nam aparat ne bo zdrsnil iz roke. Zadnjo stran zaseda 2,5-palčni zaslon LCD, tehnologi-ja BrightCapture pa sliki na zaslonu po potrebi poveča svetlost, tako da lahko na zaslonu vidi-mo slikani motiv tudi, ko je ta v temi. Aparatu nekoliko manj zamerimo, da nima optičnega iskala, ki pride prav predvsem v temnejšem okolju, ko navadno na zaslonu slikanega mo-tiva ne moremo razločiti.

Slike zajema na kartice xD, za prvo silo pa ima vgrajenih 28,3 MB (!?) pomnilnika. Nastavitveni menuji so pregledni, aparat pa ni namenjen tistim, ki se radi igrajo z obilico na-stavitev. Nastavljamo lahko sicer temperaturo beline, občutljivost ISO in način ostrenja, ne pa tudi osvetlitvenega časa ali odprtosti zaslonke. Se pa aparat zato nekoliko odkupi z 20 scenski-mi programi, med katerimi je tudi uporaben in za Olympuse že kar običajen program za slika-nje skozi šipo. Posebnost aparata je podpora vi-soki občutljivosti ISO, saj omogoča zajem s kar ISO 1600 (celo ISO 3200 pri nekaterih progra-mih in ločljivostih). Resnici na ljubo bo večina vseeno raje ostala pri nižji občutljivosti – zr-natost je pri najvišjih občutljivostih namreč zelo opazna.

Pri fotografiranju se Olympus dobro izka-že. Barve so žive, ostrenje zelo hitro. V ma-kro načinu se motivu lahko približamo na 10 cm – nekoliko smo bili nad tem razočara-ni, saj je predhodnik, mju 800, omogočal slika-nje na oddaljenosti 3 cm. Videoposnetki ima-jo ločljivost do 640 × 480 pik, aparat pa zaja-me 30 slik na sekundo.

Mju 810 je aparat, ki se lahko pohvali z zani-mivim ohišjem, dobrimi tehničnimi značilnost-mi in kakovostnimi fotografijami. Zahtevnejšibi si morda želeli nekoliko večjega ročnega nad-zora nad lastnostmi slikanja, večini pa bo zado-ščala obilica scenskih programov in dober sa-modejni način slikanja.

Peter Šepetavc

Kodak EasyShare V610

Kodak bo pri svojih aparatih očitno sta-vil na tehnologijo dvojnega objektiva, s kate-rima laže doseže večji razpon goriščnice ali pa širši kot slikanja. Po modelu V570, ki je s pomočjo dodatnega objektiva omogočal slika-nje pri 23 mm, so predstavili še model V610, ki dvojni objektiv izkorišča nekoliko druga-če. Gre namreč za trenutno najmanjši aparat z desetkratno optično povečavo, saj bi ga po merah lahko uvrstili tudi v žepni razred. To so pri Kodaku dosegli s pomočjo dveh objek-

tivov, ki vsak skrbita za del razpona goriščni-ce: prvi med 38 in 114 mm (ekvivalent 35 mm formatu), drugi pa med 130 in 380 mm. Med zumiranjem aparat najprej uporablja prvega, ko pride do njegove meje, se ustavi, nadaljnji pritisk na tipko za zum pa »preklopi« na drugi objektiv. Ker ima tako vsak izmed objektivov le trikratno optično povečavo, je sistem leč do-volj preprost, da so ga v Kodaku namestili kar v ohišje – objektiv tako med slikanjem sploh ne sega iz ohišja.

Ohišje aparata je povsem kovinsko, v roki

pa bi lahko sedelo nekoliko bolje. Če ga želimo trdneje oprijeti, je bolje, če ga držimo z obe-ma rokama. Skoraj celotno zadnjo stran zase-da velik, kar 2,8-palčni zaslon LCD z ločljivost-jo 230.000 pik. Ločljivost bi bila pri tako veli-kem zaslonu sicer še nekoliko višja. Optičnega iskala aparat nima.

V610 nam ponuja osnovne zmožnosti roč-nega nastavljanja lastnosti slike. Tako lah-ko nastavljamo občutljivost ISO in tempera-turo bele barve (samo štiri prednastavljene vrednosti, brez ročnega zajema temperatu-

re). Nastavljanja zaslonke ali osvetlitvenega časa aparat ne ponuja. Na voljo pa imamo 22 scenskih načinov, ki olajšajo slikanje v težjih svetlobnih razmerah. Posebnost apa-rata je vmesnik bluetooth. Ta omogoča, da sliko brezžično pošljemo v računalnik, tele-fon ali tiskalnik, pri čemer jo zna prej tudi pomanjšati, tako da prenos ne traja predol-go. Z vmesnikom nismo imeli večjih težav – povezal se je hitro, prenos pa poteka te-koče in dokaj hitro.Kakovost fotografij je primerljiva z mode-

lom V570. Barve so žive, ostrenje hitro. Aparat dobro ocenjuje belino, pa tudi šum ni preveč opazen. Videoposnetke aparat zajema z ločlji-vostjo 640 × 480 pik s 30 slikami na sekundo, kakovost posnetka pa je povprečna – kar ne-kajkrat se je zgodilo, da je posnetek nekoliko preskakoval. Pri slikanju v tele položaju objek-tiva priporočamo mirne roke, ker aparat nima optičnega stabilizatorja slike.

Kodak V610 se lahko pohvali s tem, da gre za prvi (in zaenkrat edini) žepni aparat, ki po-nuja kar desetkratno optično povečavo. Aparat se je Kodaku zelo posrečil, morda pa bi si žele-li nekoliko širši kot slikanja – z 38 mm, kolikor ponuja, je sicer primerljiv z drugimi ultra zum aparati, vendar je model V570 pokazal, da je korak v pravo smer čim širši kot slikanja. Kljub temu je V610 domiseln in uporaben in omogo-ča, da imamo digitalca z veliko optično pove-čavo vedno s seboj v žepu.

P. Š.

KODAK EASYSHARE V610Razred: Velika optična povečava.Efektivna ločljivost tipala: 6,1 milijona pik.

Tehnična zmogljivost Kakovost fotografije Zasnova aparata

Tehnične lastnosti: Objektiv 38–380 (ekviva-lent); svetlobna jakost 3,9–4,4; ostrenje 0,6 m–neskončno (5–70 cm makro); čas od 1/1200 do 8 s; doseg bliskavice 3,4 m, razpon ISO: samodejna, 64, 100, 200, 400, 800.Cena: 129.990 tolarjev.Prodaja: Acord-92, www.pcplus.si; Meditrade, www.meditrade.si.

Mere, kovinsko ohišje, velik zaslon, bluetooth. Bliskavica, omejene zmožnosti ročnega na-

stavljanja, nima stabilizatorja.

3,2%

23,5%

59,8%

13,5%

Porazdelitev prodanih digitalnih fotoaparatov po megapikah.

Podatki veljajo za srednjo in vzhodno Evropo (vključujoč Slovenijo, brez Rusije), za prvo četrtletje 2006.

1-4 megapike 23,5%5-6 megapik 59,8%7 in več megapik 13,5%Zrcalno refleksni 3,2%

Skupaj je bilo prodanih 555.261 fotoapara-tov.

Vir: IDC

24,9%

16,9%

15,3%

Najuspešnejši proizvajalci digitalnih fotoaparatov.

Podatki veljajo za srednjo in vzhodno Evropo (vključujoč Slovenijo), za prvo četrtletje 2006.Prikazana je vrednost prodanih fotoapara-tov in ne število le teh.

1. Canon 24,9% 2. Olympus 16,9%3. Sony 15,3%

Vir: IDC

Page 94: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

112 Monitor / julij-avgust 2006

NASVETIHitro pripenjanje priponk

Pri vsakdanjem delu z Outlookom po-gosto pošiljate sporočila z enakimi pri-ponkami, da bi kolege ali stranke in-formirali o najnovejših cenah vaših iz-

delkov ali jih kako drugače seznanili z najnovej-šimi podatki. Pri pošiljanju teh sporočil morate vedno znova ročno poiskati določeno priponko in jo prek menuja Insert|File pripeti k sporoči-lu elektronske pošte. Tu vam bomo predstavili makro programček, ki vam omogoča, da boste to v prihodnje postorili z enim samim klikom ikone v orodni vrstici. Preden začnete tipkati makro program, bomo razložili nekaj osnovnih stvari. Sporočilo s stališča Outlooka predstav-lja Objekt vrste MailItem, ki med drugim raz-polaga s seznamom Attachments, prek katere-ga lahko vstavljate priponke. Kot je znano, k sporočilu elektronske pošte lahko pripnete pol-jubno število priponk. Seznam Attachments je zaradi tega sestavljen iz večjega števila objek-tov Attachment, pri čemer vsak izmed objek-tov predstavlja posamezno priponko. Število trenutno dodeljenih priponk k posameznem sporočilu elektronske pošte lahko izveste s po-močjo lastnosti Attachments.Count. Z metodo Add in Delete lahko na seznam Attachments dodaste, oziroma z njega odstranite priponko. Pri metodi Add morate kot parameter navesti celotno pot z imenom datoteke. Drugi parame-tri določajo zvrst in položaj priponke. Z uka-zom naslednje zvrsti lahko enostavno dodaste priponko:objMail.Attacments.Add “D:\Podatki\Cenik.xls”

Pred tem morate seveda vzpostaviti refe-renco na trenutno dejavno sporočilo elektron-

ske pošte. Izdelava oziro-ma urejanje sporočila elek-tronske pošte poteka ved-no v oknu sporočila, to pa s stališča Outlooka pred-stavlja objekt Inspector. Referenco na trenutno de-javno okno sporočila elek-tronske pošte boste do-segli s pomočjo lastno-sti ActiveInspecor, v tem oknu aktivno sporočilo pa boste prav tako dosegli z lastnostjo CurrentItem, tako da bo zgoraj navede-ni ukaz zdaj videti nekako takole:ActiveInspector.CurrentItem.Attachments.Add “D:\Podatki\Cenik.xls”

Referenca sporočila in dostop do priponk je vedno enak postopek, tako da ga lahko av-tomatizirate z uporabo globalne procedu-re PripniPriponko, ki ji kot parameter podate celotno pot do priponke. Omenjeno procedu-ro morate vtipkati v okolje Urejevalnika Visual Basic. Zaženite Outlook in pritisnite kombi-nacijo tipk Alt+F11 za odpiranje okna tega urejevalnika. Kliknite z desno tipko miške Projekt1(VbaProject.OTM) in s priročnega me-nuja izberite možnost Insert|Module. V okno za vnos kode vtipkajte naslednjo proceduro:

Public Sub PripniPriponko(strImeFajla As String)Dim objInsp As InspectorDim objMail As MailItem

On Error Resume Next

Set objInsp = ActiveInspectorIf Err <> 0 Or objInsp Is Nothing Then MsgBox “Prvo morate odpreti sporočilo!”, _ vbOKOnly + vbExclamationExit SubEnd IfErr = 0Set objMail = objInsp.CurrentItemIf Err <> 0 Or objMail Is Nothing Then MsgBox “Odprti element in sporočilo elek-tronske pošte!”, _ vbOKOnly + vbExclamationExit SubEnd IfobjMail.Attachments.Add Source:=strImeFajla, _ Type:=olByValue, Position:=99999Set objMail = NothingSet objInsp = Nothing

End Sub

Ko končate tipkanje, shranite opravljene spremembe. Procedura, ki ste jo pravkar vtip-kali, poskuša vzpostaviti referenco na trenut-no dejavno okno sporočila elektronske pošte in na sporočilo, ki je v njem. Če pri tem pride do napake, ni odprto nobeno okno ali pa ak-tivni element ni sporočilo. Uporabnik bo s tem seznanjen prek ustreznih sporočil in procedu-ra bo končana. Če je vse v redu, se bo na sez-nam priponk pripela nova priponka. Njeno ime je podano s parametrom strImeFajla oziroma Source. Parameter Type določa, da se priponka doda v besedilo sporočila, Position pa poskr-bi za to, da se priponka doda na konec sporo-čila. Za testiranje procedure se vrnite nazaj v Outlook, okno Urejevalnika Visual Basic mora pri tem ostati odprto, in izdelajte novo sporoči-lo elektronske pošte. Zdaj se spet vrnite v okno Urejevalnika Visul Basic in pritisnite kombina-cijo tipk Ctrl+G za prikaz okna za neposreden vnos ukazov. V okno Immediate, ki se je odpr-

Stjepan Dvorski

Zaženite programe iz pogovornega okna RunPrograme, kot so regedit in msconfig, lahko zaženete neposredno iz pogovornegaokna Run brez vnašanja kompletne poti do programa. Če želite na podoben način zaganjati tudi druge programe, boste morali opraviti drobne spremembe v datote-ki registra. Zaženite urejevalnik registra z izbiro Start|Zaženi/Start|Run in v po-

govornem oknu Odpri/Open v vnosno polje pod Zaženi/Run vtipkajte regedit in pritisnite V redu/OK. V urejevalniku registra poiščite vejo HKEY_LOCAL_MACHINE\Software\Microsoft\Windows\CurrentVersion\App Paths in na njej kliknite z desno tipko miške ključ App Paths ter s priročnega menuja izberite možnost New|Key. Novemu ključu priredite ime izvršilne datoteke, ki jo nameravate zaganjati prek menuja Run, npr. mojprogram.exe. Dvakrat klik-nite z miško spremenljivko Default v desnem delu okna urejevalnika registra in v pogovor-nem oknu Edit String Value v vnosno polje pod Value data vpišite celotno pot do programa z njegovim imenom vred, npr. C:\Program Files\Mojprogram\mojprogram.exe. Zdaj v des-nem delu okna urejevalnika registra kliknite z desno tipko miške in s priročnega menuja izberite možnost New|String Value. Spremenljivki priredite ime Path in dvakrat pritisnite tipko Enter. V pogovornem oknu Edit String Value v vnosno polje pod Value data vtipkaj-te celotno pot do programa, npr. C:\Program Files\Mojprogram, in pritisnite OK. Nastavitev bo veljavna takoj po zapiranju urejevalnika registra.

Windows XP

Outlook 2000, XP, 2003

» Okno Urejevalnika Visual Basic s kodo procedure PripniPriponko

Page 95: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Monitor / julij-avgust 2006 113

NASVETIlo na dnu okna Urejevalnika Visual Basic, vtip-kajte naslednji ukaz, pri čemer morate pot in ime priponke spremeniti tako, da bo ustrezalo podatkom v vašem sistemu:PripniPriponko “D:\Podatki\Excel\Cenik.xls”

Spet se vrnite v sporočilo, ki ste ga prej iz-delali. V rubriki Pripni boste zasledili priponko. Na podlagi tega lahko izdelate drobne procedu-re, ki bodo klicale globalno proceduro z različ-nimi parametri, na primer:Sub PripniCenik() PripniPriponko “D:\Podatki\Excel\Cenik.xls”End Sub

V Outlooku izberite Orodja|Makro|Makri/Tools|Macro|Macros in v pogovornem oknu Makri/Macros v vnosno polje pod Ime Makra/Macro Name vtipkajte PripniCenik ter klikni-te gumb Ustvari/Create. V okno, ki se je od-prlo, vtipkajte zgoraj omenjeno proceduro PripniCenik. Za klic vsake izmed teh procedur boste izdelali ikono v orodni vrstici. Pri izdelavi novega sporočila boste ustrezno priponko dodali z enostavnim klikom izbrane ikone v orodni vr-stici. Zdaj morate le še izdelati novo orodno vr-stico in vanjo dodati makro PripniCenik. Kliknite z desno tipko miške orodno vrstico in s priročne-ga menuja izberite možnost Po meri/Customize. V pogovornem oknu Customize/Po meri izberi-te list Orodne vrstice/Toolbars. Na njem klikni-te gumb New|Nova in novi orodni vrstici prire-dite ime PripniPriponko ter pritisnite V redu/OK. V pogovornem oknu Po meri izberite list Ukazi/Commands ter s spustnega seznama pod Zvrsti/Categories izberite možnost Makri/Macros. Na spustnem seznamu pod Ukazi/Commands poiš-čite vnos PripniCenik in ga povlecite v novo iz-delano orodno vrstico. Tu lahko po potrebi ma-kro programčku priredite ikono po lastni izbiri s klikom gumba Spremeni izbor.

Shranite priponke na disk

V sporočilih elektronske pošte po-gosto dobivate številne priponke. Namesto da bi puščali priponke v iz-virnih sporočilih, jih lahko enostav-

no izbrišete s prispetih sporočil in jih shra-nite na krajevni disk, na začetku sporočila pa pustite le povezavo na njihovo novo nahaja-lišče na disku. Tako boste bistveno zmanjša-li velikost mape Inbox, povezava do pripon-ke pa bo ostala na začetku sporočila. Za to opravilo boste seveda potrebovali makro pro-gramček. Zaženite Outlook, v menujski vr-stici izberite možnost Orodja|Makro|Makri/Tools|Macro|Macros in v pogovornem oknu Makri/Macros v vnosno polje pod Ime makra-|Macro Name vtipkajte PospraviPripone ter kliknite gumb Ustvari|Create. V oknu za vnos

kode Urejevalnika Visual Basic vtip-kajte naslednjo kodo:Sub PospraviPripone()

Dim strPath As String Dim objMsg As Outlook.MailItem Dim intNumOfAttachments As Integer Dim i As Integer Dim objAtt As Attachment Dim strFileName As String

strPath = “c:\MailArhiv\”

For Each objMsg In ActiveExplorer.Selection intNumOfAttachments = objMsg.

Attachments.Count For i = 1 To intNumOfAttachments

‘V vsakem koraku vzamemo prvo pripono, ‘ki jo na koncu postopka zbrišemo Set objAtt = objMsg.Attachments(1) strFileName = objAtt.DisplayName

‘shranimo pripono objAtt.SaveAsFile strPath & strFileName ‘ v dokumentu pustimo samo link objMsg.Body = “<file://” & strPath & strFileName & “>” & _ Chr(13) & objMsg.Body objAtt.Delete Next i ‘shranimo sporočilo objMsg.Save Next objMsg

‘počistimo za sabo Set objMsg = Nothing

End Sub

Vrstico strPath = “c:\MailArhiv\” zamenjaj-te z dejansko potjo do mape na vašem disku, v katero nameravate shraniti priponke. Ko kon-čate tipkanje, pritisnite kombinacijo tipk Alt+Q za zapiranje okna Urejevalnika Visual Basic in vrnitev v Outlook. Ko boste iz sprejetega spo-ročila hoteli odstraniti priponko in jo shraniti

na disk v mapo, ki ste jo vpisali v spremenljiv-ko strPath, v telo besedila pa na začetek doda-ti povezavo na novo lokacijo sporočila, zado-stuje, samo v mapi Inbox označite sporočilo in pritisnite kombinacijo tipk Alt+F8 ter v oknu Makri izberite makro PospraviPripone in pritis-nite gumb Zaženi|Run. Po vnovičnem pregledu sporočila boste opazili, da je ikona za priponko izginila, na začetku telesa sporočila pa je doda-na povezava na novo nahajališče te priponke.

Omejitev dostopa do upravitelja opravil

Če želite uporabnikom preprečiti, da bi izklapljali pomembne procese, kot je preverjanje virusov ali spremljanje pomembnih parametrov sistema, lah-

ko uporabite pravilnik skupine in v njem upo-rabnikom preprečite uporabo upravitelja opra-vil. Prijavite se v računalnik kot skrbnik siste-ma in izberite Start|Zaženi/Start|Run ter v po-govornem oknu Odpri/Open v vnosno polje pod Zaženi/Run vtipkajte gpedit.msc in pritisnite V redu/OK. V pogovornem oknu Group Policy v le-vem delu okna pravilnika skupine poiščite vejo Uporabniška konfiguracija\Skrbniške predlo-ge\Sistem\Ctrl+Alt+Del|User Configuration\Administrative Templates\System\Ctrl+Alt+Del Options. V desnem delu okna pravilnika skupine dvakrat kliknite možnost Remove Task Manager in v pogovornem oknu Remove Task Manager Properties označite radio gumb pred možnostjo Enabled ter kliknite OK.

Kot skrbnik sistema boste še vedno lahko zaganjali upravitelja opravil, in sicer tako, da v My Computer kliknete z desno tipko miške iz-vršilno datoteko upravitelja opravil, ki je v C:\Windows\system32\TaskMgr.exe, in s priroč-nega menuja izberete Run As ter v pogovornem oknu Run As označite radio gumb pred mož-nostjo The following user. S spustnega sezna-

» Izbira podobe gumba za makro program PripniCenik.

Outlook 2000, XP, 2003

Windows 2000, XP

» S postavitvijo možnosti Remove Task Manager na Enabled, lahko v pravilniku skupine uporabnikom

preprečite zagon upravitelja opravil.

Page 96: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

114 Monitor / julij-avgust 2006

NASVETIma pod User name izberite Adminstrator ter v vnosno polje pod Password vtipkajte geslo skrbnika sistema. Omenjena metoda prepre-čevanja zagona programa deluje le v inačicah XP Pro in 2000. Uporabniki različice Windows XP Home so na žalost prikrajšani za pravilnika skupne, čeprav je v spletu mogoče dobiti infor-macijo o tem, kako namestiti pravilnik skupine v različici XP Home. Za to opravilo boste potre-bovali le nekaj datotek z namestitvenega CDja različice XP Pro! Če torej želite opraviti podo-bno zaščito v različici Windows XP Home, boste spet potrebovali urejevalnik registra. Morali se boste prijaviti v vsakega izmed uporabniških računov in v njem zagnati urejevalnik registra z izbiro Start|Zaženi/Start\Run ter v vnosno polje pod Odpri/Open vtipkati regedit in pritis-niti V redu/OK. V oknu urejevalnika registra boste v veji HKEY_CURRENT_USER\Software\Microsoft\Windows\CurrentVersion\Policies\System izdelali spremenljivko tipa DWORD z imenom DisableTaskMgr in ji priredili vred-nost 1. To boste najlaže storili tako, da v zgoraj omenjeni veji označite ključ System in v des-nem delu okna urejevalnik registra kliknete z desno tipko miške ter s priročnega menuja iz-berete možnost New\DWORD Value. Vtipkajte DisableTaskMgr in dvakrat pritisnite tipko Enter. V pogovornem oknu Edit DWORD Value v vnosno polje pod Value data vtipkajte 1 in pritisnite OK. Isti postopek morate ponoviti v veji HKEY_USERS\Default\Software\Microsoft\Windows\CurrentVersion\Policies\System.

Izklopite stiskanje starih datotek

Program za čiščenje diska Disk Cleanup lahko na particiji NTFS stis-ne stare podatke in tako prihrani ne-kaj prostora na disku. Ta postopek

ima tudi pomanjkljivosti. Računanje novih lo-kacij shranjevanja in izvajanje stiskanja dato-tek pogosto traja dokaj dolgo, zato program v nekaterih sistemih enostavno zmrzne. Če se to dogaja tudi pri vas ali če enostavno niste do-volj potrpežljivi, da bi čakali na stiskanje po-datkov, lahko enostavno izklopite stiskanje podatkov. Zaženite urejevalnik registra z iz-biro Start|Zaženi/Start|Run in v vnosno polje pod Odpri/Open vtipkajte regedit in pritisnite OK. V oknu urejevalnika registra poiščite vejo HKEY_LOCAL_MACHINE\Software\Microsoft\Windows\CurentVersion\Explorer\volumeCac-hes in v njej izbrišite ključ Compress old files.

Izpraznite čakalno vrsto tiskalnika

Kolikokrat ste že poslali nekaj doku-mentov na tiskanje in takoj zatem ugotovili, da je v njih napaka, ki jo morate odpraviti. Potem ste hitro po-

skušali ustaviti tiskanje s klikom ikone tiskal-nika v opravilni vrstici in iskanjem možnosti za zaustavljanje vseh poslov, ki ste ji poslali v čakalno vrsto tiskalnika, da ne bi zastonj unič-ili papirja. Če se želite v prihodnje izogniti ta-kim stresnim situacijam, lahko za odstranje-vanje vseh poslov iz tiskalniške vrste uporabi-te kratek batch programček. Zaženite beležnico z izbiro Start|Run in v vnosno polje pod Open vtipkajte Notepad in pritisnite Enter. V oknu beležnice, ki se je pravkar odprlo, vtipkajte na-slednjo kodo:@echo offnet stop spoolerping 127.0.0.1 -n 4 >nuldel %systemroot%\system32\spool\printers\*.* /F /Q /Sping 127.0.0.1 -n 3 >nulnet start spooler

Datoteko potem shranite z imenom DeleteAllPrintJobs.bat v poljubno mapo na disku. Zaradi hitrejšega zagona boste na na-mizju izdelali še bližnjico do programčka, ki ste ga pravkar vtipkali. Znova kliknite z des-no tipko miške namizje in s priročnega menu-ja izberite možnost New|Shortcut. V pogovor-nem oknu Ustvari bližnjico/Create Shortcut z gumbom Prebrskaj/Browse poiščite datote-

ko DeleteAllPrintJobs.bat, ki ste jo malo prej izdelali, in kliknite gumb Naprej/Next. V po-govornem oknu Izbira naslova za program/Select a Title for the Program v vnosnem pol-ju pod Vnesite ime bližnjice/Type a name for this shortcut izbrišite pripono .bat in klikni-te gumb Dokončaj/Finish. Ko boste v prihod-nje hoteli na hitro izbrisati vsebino čakalne vr-ste tiskalnika, boste enostavno dvakrat klikni-li z miško bližnjico na namizju, ki ste jo prav-kar izdelali.

Podrobno krmiljenje nadgradnje Windows XP

Funkcija samodejne posodobitve si-stema je na voljo že kar nekaj časa, Microsoft pa jo je šele po Service Pack 2 postavil na posebno mesto v var-

nostnem centru. Samodejno snemanje in name-stitev nadgradnje je samodejno aktivirano ob namestitvi Windows XP. Namesto samodejne-ga snemanja želite sami določiti čas snemanja in namestitve posodobitev. Samodejna funkcija posodabljanja, ki sicer vsak dan posodablja si-stem, ni slaba stvar, inteligentna funkcija sne-manja, ki deluje v ozadju, pa pri tem skrbi za optimalno zasedenost pasovne širine spletne povezave, pri čemer druge dejavnosti uporab-nika v internetu niso preveč motene. Večina uporabnikov ne ve, da je mogoče samodejno posodabljanje nastaviti prek ukaznega pozi-va, ob pomoči delno nedokumentiranega uka-za. Za nastavljanje samodejnega posodablja-nja zaženite nadzorno ploščo in na njej dva-krat kliknite ikono Security Center. V pogovor-nem oknu Windows Security Center v rubri-ki pod Manage security settings for kliknite možnost Automatic Updates. Tu lahko izbira-te med tremi možnosti nastavljanja samodejne posodobitve programa, in sicer Automatic (re-

Težave s spletnimi nasloviNekateri uporabniki za odpiranje spletnih strani v privzetem brskalniku uporab-ljajo pogovorno okno Run, v katero po pritisku kombinacije tipk Win+R lahko ta-koj vtipkajo spletni naslov. Če Windows kot vnos naslova ne zazna več začetnic www in morate namesto tega vtipkati predpono http://, je verjetno kak namestit-

veni program prepisal privzete nastavitve. Windows prek pogovornega okna Run zaznava le določene začetnice, katere so to, pa je določeno v datoteki registra. Če torej želite za od-piranje spletnih strani v privzetem brskalniku znova vpisovati samo začetnice www, boste morali opraviti drobne spremembe v datoteki registra. Zaženite urejevalnik registra z izbi-ro Start|Run in v pogovornem oknu Run v vnosno polje pod Open vtipkajte regedit ter pri-tisnite OK. V pogovornem oknu urejevalnika registra poiščite vejo HKEY_LOCAL_MACHINE\Software\Microsoft\Windows\CurrentVersion\URL\Prefixes. Na desni strani okna urejeval-nika registra poiščite spremenljivko www in ji priredite vrednost http://. Če je ni, jo pred tem izdelajte. Gre za spremenljivko vrste string. Za dostop do strežnika FTP mora biti na desni strani okna urejevalnika registra spremenljivka z imenom ftp, ki ji je prirejena vred-nost http://. Po teh drobnih spremembah bo vpisovanje spletnih naslovov prek pogovorne-ga okna Run spet normalno delovalo.

Windows XP

Windows XP

Windows XP

» Izdelava bližnjice na namizju do programa za brisanje čakalne vrste tiskalnika

Windows XP

Page 97: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Monitor / julij-avgust 2006 115

NASVETI

commended), Download updates for me, but let me choose when to install them, Notify me, but don’t automatically download or install them. Naštete možnosti predvidevajo uporabo skrb-niških pravic. Če ste na računalnik prijavljeni z omejenimi uporabniškimi pravicami, ne bo-ste sprejeli povabila za snemanje ali namesti-tev posodobitev. Če želite preveriti, ali so na vo-ljo posodobitve za program zunaj naštetih in-tervalov, vpišite v okno ukaznega poziva ali v okno Run ukaz:wuauclt /detectnow

S parametrom /demoui lahko preveri-te, ali v sistemski opravilni vrstici deluje ob-veščanje o novih posodobitvah. Parameter /ShowSettingsDialog omogoča prikaz pogovor-nega okna Automatic Updates.

Samodejna optimizacija diska

Eden izmed kazalcev učinkovitosti sistema je dobro optimiziran disk. Uporabniki ponavadi optimizira-jo delovanje diska z orodjem Disk

Defragmenter. Če želite, lahko računalnik na-

stavite tako, da optimizira nahajališče datotek takrat, ko procesor ni preveč zaseden. Zaženite urejevalnik registra z izbiro Start|Run in v vnosno polje pod Open vtipkajte regedit in klik-nite OK. V urejevalniku registra poiščite vejo HKEY_LOCAL_MACHINE\Software\Microsoft\Windows\CurrentVersion\OptimalLayout. V desnem delu okna urejevalnika registra po-iščite spremenljivko EnableAutoLayout in ji priredite vrednost 1. Če spremenljivke ni, jo izdelajte. To boste najlaže storili tako, da v desnem delu okna urejevalnika re-gistra kliknete z desno tip-ko miške in s priročnega menuja izberete možnost New|String value. Vpišite EnableAutoLayout in dva-krat pritisnite tipko Enter. V pogovornem oknu Edit String Value v vnosno polje pod Value data vtipkajte 1 in pritisnite OK. Nastavitve bodo postale veljavne ob vnovičnem zagonu raču-nalnika.

Samodejen log ob nastanku napak

Čeprav je Windows XP veliko bolj stabilen od svojih predhodnikov, še vedno včasih zmrz-ne ali se naredi napaka, ki ima za posledico ugašanje ali vnovični zagon računalnika. Če vas zanimajo informacije o tem, kdaj je pri-šlo do težav, ki imajo za posledico ugašanje ali vnovični zagon računalnika, in zakaj se je to zgodilo, boste morali spet opraviti drobne spremembe v datoteki registra. Zaženite ure-

jevalnik registra z izbiro Start|Run in v pogo-vornem oknu Run v vnosno polje pod Open vtipkajte regedit in pritisnite OK. V ureje-valniku registra poiščite vejo HKEY_LOCAL_MACHINE\Software\Microsoft\Windows\CurrentVersion\Reliability. V desnem delu okna urejevalnika registra dvakrat kliknite spremenljivko ShutDownReasonUI in ji v po-govornem oknu Edit DWORD value spremenite vrednost na 1. Za obravnavanje zapisov, ki so

nastali kot posledica zgoraj omenjenih napak, boste uporabili Event Viewer. Zagnali ga boste z izbiro Start|Control Panel|Administrative Tools|Event Viewer. V oknu Event Viewer ne levi strani pod Event Viewer (Local) izberi-te možnost System. V desnem delu okna bo-ste zasledili orjaški seznam sistemskih dogod-kov. Napake so označene z rdečim krožcem, ki ima znotraj bel križ, ali s črnim klicajem v ru-menem trikotniku. Dvakrat kliknite z miško napako in zasledili boste podrobnosti, ki vam bodo pomagale razrešiti skrivnost napake.

Dvigovanje privilegijev: do skrbnika in nazajEdi Strosar

ekerji imajo le en cilj: popoln nadzor nad računalnikom. To pa lahko doseže-jo le s skrbniškimi privilegiji na napa-denem računalniku. Hekerski napad je

v svojem bistvu vedno zreduciran na en sam preprost namen: dostop do skrbniške ravni Administrator, SYSTEM ali root. Napadalec najpogosteje doseže to raven z uporabo pro-grama, t. i. »exploita«, ki z izkoriščanjem spe-cifične varnostne pomanjkljivosti v programski opremi dodeli napadalcu privilegije root (Unix/

Linux) ali NT AUTHORITY\SYSTEM (Windows). Kadar imajo napadalci do računalnika dostop le prek računa, ki ima omejene pravice, uporab-ljajo metodo, imenovano dvigovanje (eskalacija) privilegijev. Namen eskalacije je privzdigovanje poverilnic (credentials) omejenega računa v si-stemske oz. neomejene. V članku bodo opisani nekateri primeri eskalacij v okolju Windows, ki ne zahtevajo uporabe »hekerskih« aplikacij ali »exploitov«. Najprej pa osnove...

Nadzor nad dostopom (Access Control) je me-

hanizem, ki določa, do katerih sredstev (reso-urces) ima uporabnik dostop in katera opravila lahko izvaja. Dva najpogostejša načina izvedbe nadzora nad dostopom sta DAC (Discretionary Access Control) in MAC (Mandatory Access Control). DAC omogoča uporabnikom, da sami določajo, kdo ima dostop do objektov, katerih lastniki so. Pri načinu MAC pa lahko le skrbnik, prek definiranih pravil, določa dostop do sred-stev. Način MAC je varnejši, a manj prilagodljiv. Windows in večina distribucij Linux/UNIX upo-rabljajo implementacijo DAC.

Najpogostejši način izvajanja nadzora nad dostopom je prek seznamov nadzora nad do-stopom (Access Control Lists oz. ACLs). V oko-lju Windows je ACL sestavljen iz serije vnosov nadzora nad dostopom (Access Control Entries oz. ACEs), ki vsebujejo varnostni identifikator (Security IDentificator oz. SID) in skupek defini-cij, ki določajo, katere operacije (branje, pisanje,

H

» Pogovorno okno Automatic Updates ki se prika-že ob zagonu programa wuauclt s parametrom ShowSettingsDialog

Windows XP

» Primer napake v oknu Event Viewerja.

Page 98: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

116 Monitor / julij-avgust 2006

NASVETIbrisanje...) se lahko izvajajo na specifičnem ob-jektu (mapa, datoteka, proces, storitev, cev…). SID je unikaten vsakemu uporabniku ali skupi-ni uporabnikov, zato npr. preimenovanje raču-na Administrator ne spremeni skrbniškega var-nostnega identifikatorja in ostane S-1-5-21-doma-in-500. Windows pozna dve obliki seznamov nadzora nad dostopom: DACL (Discretionary ACL) in SACL (System ACL). Slednji poleg avto-rizacije izvaja tudi pregled (audit) in dnevnik (log). Poleg ACL se pri izvajanju nadzora nad dostopom uporablja tudi varnostne deskriptor-je (security descriptors), ki vsebujejo štiri ele-mente: SID uporabnika, SID skupine, SACL in DACL. Ko želimo preveriti ali modificirati atri-bute določenega objekta, storimo to prek var-nostnega deskriptorja.

Ko ustvarimo nov uporabniški račun, mu si-stem določi unikaten in stalen SID, s katerim ga prepozna. Ob prijavi uporabnika v sistem se ustvari t. i. žeton (token), ki vsebuje SID uporab-nika, SID skupine, ki ji uporabnik pripada, ter uporabnikove privilegije. Žeton se nato vnese v vse niti (threads), storitve in procese, ki pripa-dajo računu. Če uporabnik želi dostop do objek-ta, varovanega z ACL, se žeton primerja z vnosi ACE, na podlagi katerih mu je dostop nato do-voljen ali onemogočen. Vendar se v svetu Oken dogajajo tudi precej čudne stvari…

Program.exe

Ena najbolj čudaških je gotovo ta, da je pro-gram s skrbniškimi pravicami mogoče pognati le zato, ker Okna še vedno ne obvladajo najbo-lje dolgih imen datotek in imenikov…

Za razumevanje konkretnega primera mo-ramo najprej vedeti, kako Okna zaganjajo pro-grame. Npr:

1. Start, Zaženi, C:\Windows\System32\calc.exe

Ukaz požene calc.exe oz. Kalkulator.2. Start, Zaženi, “C:\Program Files\WIDCOMM\

Bluetooth Software\bin\btwdins.exe”Skoraj enako kakor v prejšnjem primeru.

Ukaz požene btwdins.exe oz. storitev blueto-oth, ki je (bil) privzeto nameščen v večino note-sov HP. Ključnega pomena je uporaba narekova-jev, ki se pojavljajo zaradi presledkov v ukazu.

Združljivost s »staro« nomenklaturo 8.3 omogoča, da program poženemo tudi takole:

Start, Zaženi, C:\Progra~1\WIDCOMM\Blueto~1\bin\btwdins.exe

V tem primeru narekovajev ne potrebuje-mo.

3. Start, Zaženi, C:\Program Files\WIDCOMM\Bluetooth Software\bin\btwdins.exe

Čeprav je ukaz na prvi pogled videti popol-noma enako kakor v drugem primeru, so tu iz-puščeni narekovaji. Windows v tem primeru po definiciji izvede naslednje operacije:

- najprej poskuša pognati C:\Program.

exe,- če ga ni, poskuša zagnati C:\Program

Files\WIDCOMM\Bluetooth.exe,- če tudi tega ni, v naslednjem kora-

ku najde C:\Program Files\WIDCOMM\Bluetooth Software\bin\btwdins.exe in ga požene.

Ker vemo, da se btwdins.exe oz. storitev bluetooth, tako kakor večina storitev, zaganja v privilegiranem kontekstu LocalSystem, je dvi-govanje privilegijev v tem primeru trivialna. V korenski imenik računalnika prekopiramo cmd.exe in ga preimenujemo v Program.exe. Ob na-slednjem zagonu bo sistem izvedel naš »pro-gram.exe« in nam s tem ponudil ukazno lupi-no s polnimi skrbniškimi privilegiji! Windows 2000 in novejši nas sicer obvestijo o »potenci-alno nevarni aplikaciji«, vendar to ne predstav-lja resnejše ovire. Velja omeniti, da je med ak-

tualnejšimi različicami Oken omenjena ranlji-vost bolj izjema kot pravilo, saj je vrzel že dav-no zakrpana. Tu in tam pa izvedenci kljub temu odkrijejo še kak program s pomanjkljivo defi-nirano potjo izvajanja. Microsoftov protivohun-ski program je bil eden izmed takih (v novej-ši izdaji je Windows Defender imun za ome-njeno pomanjkljivost). Ranljivi so bili tudi Real Player, iTunes, VMWare, McAfee, Kaspersky… Če želimo tudi sami sodelovati pri »lovu«, je dovolj, da imamo v korenskem imeniku kopi-jo Program.exe.

Sistemske storitve

Kot rečeno, se storitve izvajajo v kontekstu LocalSystem, zato so priljubljena tarča heker-skih napadov in imajo pomembno vlogo tudi pri elevaciji privilegijev. Začnemo lahko tako, da poiščemo storitev, ki dovoljuje delo tudi upo-rabnikom z omejenim računom.

Številna orodja omogočajo delo z lokalnimi storitvami. Service Security Viewer je odličen in do uporabnikov Windows zelo prijazen pro-gram, vendar je v našem primeru uporabnej-ši accesschk (Sysinternals). Ta prikaže pravice do dostopa za določenega uporabnika ali skupi-ne do specifičnih objektov (registrskih ključev, storitev in imenikov). V ukazno vrstico vpiše-mo: accesschk –cw “users”. Dvig pravic izve-demo s programom sc.exe (Service Control), ki je standardni del Windows XP/2003, sicer pa je na CDju z Resource Kitom. Tam so zbrana uporabna orodja, ki iz različnih razlogov niso

dobila svojega mesta v operacijskem sistemu. Nekatere izmed storitev, ki (še vedno?) omo-gočajo delo vsem uporabnikom, so »Adobe LM Service«, »Macromedia Licensing Service«, »Autodesk Licensing Service« in »Novell NetDrive«. Ranljivi so (bili) tudi nekateri pro-tivirusni programi. V konzoli torej izvedemo naslednje ukaze:

sc stop “Adobe LM Service”sc config “Adobe LM Service” type= own ty-pe= interactsc config “Adobe LM Service” binpath= “cmd /c start cmd”sc start “Adobe LM Service”

Odpre se ukazno okno, v katerega vpiše-mo ukaz:

net localgroup administrators naše_uporabni-ško_ime /add

in računu dodelimo skrbniške pravice.

Poimenovane cevi

Dvigovanje s poimenovanimi cevmi (na-med pipes) je vsekakor preveč zanimiva, da bi jo lahko enostavno izpustili. Čeprav bo opisa-na zgolj »hipotetično«, je znanih veliko prime-rov zlorabe poimenovanih cevi z namenom ele-vacije privilegijev.

Poimenovane cevi so mehanizem IPC (InterProcess Communication) na platformi UNIX/Windows, ki omogoča procesom medse-bojno komunikacijo prek skupnega pomnilnika. Cevi (pipes) so lahko poimenovane (named) ali anonimne (anonymous). Zaradi standarda UNC so imena cevi vedno v obliki \\.\pipe\ime_cevi. Zanimivost pri poimenovanih ceveh je imper-sonacija odjemalčevih privilegijev. Poskusimo poenostaviti na stvarnem zgledu: kot omeje-ni uporabnik naredimo cev, poimenovano \\.\pipe\null, in nato prepričamo privilegiranega sistemskega uporabnika, da se poveže na cev

» Sistem nas opozori na izvajanje programa Program.exe

» Service Security Viewer omogoča popravljanje storit-venih varnostnih atributov.

Page 99: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Monitor / julij-avgust 2006 117

NASVETI\\računalnik\pipe\null. Ko je komunikacija vzpostavljena, lahko izvajamo ukaze v odjemal-čevem privilegiranem kontekstu. Konkretno lahko elevacijo izvedemo tako, da poskusimo preusmeriti pot dnevniške (log) datoteke iz npr. C:\Program Files\Anti-Virus\dnevnik.log v \\računalnik\pipe\null. Zelo znana (zdaj že od-pravljena) oblika eskalacije s pomočjo poime-novanih cevi je bila opisana v Phrack Magazinu. Uporablja Microsoft SQL Server, ki deluje v pri-vilegiranem kontekstu SYSTEM, dostop do nje-ga pa imajo tudi omejeni uporabniki:

V konzoli1 izvedemo ukaz createpipe cmd.exe. V navedenem primeru je createpipe pol-juben program za ustvarjanje poimenovanih cevi, saj Windows ne premore podobnega orod-ja.

>createpipe cmd.exeCreated Named Pipe: \\.\pipe\GetSysWaiting for connection...

V konzoli2 se z neprivilegiranim računom prijavimo v strežnik SQL in povežemo na poi-menovano cev.

>isql -U userPassword: ********1> xp_fileexist ‘\\ComputerName\pipe\GetSys’2> goFile ExistsFile is a Directory Parent Directory Exists------------ -------------------------------------- 1 0 1

V konzoli1 se izvede poosebljenje sistemskih privilegijev in prikaže ukazna vrstica z neome-jenimi pravicami.

Impersonate...Open Thread Token...Duplicating Token...Impersonating: SYSTEMCreating New Process cmd.exe

Enumeracijo poimenovanih cevi lahko iz-vedemo s PipeList (Sysinternals) in PipeACL (Symantec) ali PipeSEC (BeyondLogic). Kakor vsem objektom lahko tudi cevem spremeni-mo varnostne atribute, a le, če imamo zado-stne privilegije, saj je Microsoft v Windows XP/2003 uvedel zelo restriktivno politiko glede do-

stopa do poimenovanih cevi in dela z njimi.

Slabo nastavljeni ACLji

Napačno nastavljeni seznami nadzorov nad dostopom (ACLs) so zelo pereč problem, saj ne-kateri programi med namestitvijo spremenijo dovoljenja (permissions) različnih imenikov v Everybody (Users):FULL, kar preprosto pome-ni, da imajo vsi uporabniki neomejen in po-poln dostop do mape in njenih datotek. Pri na-

mestitvi programov je priporočljivo uporablja-ti program InCtrl5 (PC Magazine), ki zazna vse spremembe v sistemu, nastale kot posledica na-mestitve (spremembe registra, map, datotek...). Za iskanje imenikov s slabo nastavljenimi ACLji lahko uporabimo že omenjeni accesschk (ukaz accesschk –dws “everyone”; slednji parameter lahko, po potrebi, nadomestimo z “users”) ali enostavnejši AccessEnum (Sysinternals).

Ko odkrijemo privilegiran program, ki je v nepravilno varovanem imeniku, sta mož-na (najmanj) dva vektorja napada (attack vec-tors). V prvem primeru ustvarimo prazno da-toteko, ki jo poimenujemo kakor ciljni pro-gram s končnico .local, npr. program.exe.lo-

cal. Potrebujemo še prirejeno knjižnico DLL (Dynamic-Link Library), ki bo izvedla želene ukaze (npr. pognala cmd.exe). Microsoft to funkcionalnost imenuje preusmeritev DLL, uporabna pa je pri reševanju konfliktov medrazličnimi različicami dinamičnih knjižnic (problem je bolj znan pod imenom DLL hell), saj ime datoteke aplikacija.exe.local deluje kakor vodnik, naj se ob naslednjem izvaja-nju poleg standardnih (le-te so definirane v

registru) prioritetno naložijo knjižnice DLL iz dotičnega imenika.

Preusmeritev in zamenjava dinamične knjiž-nice bo najverjetneje povzročila sesutje progra-

ma, vendar bo le-ta predhodno izvedel ukaze, definirane v naši modificiraniknjižnici DLL. Seveda omenjena meto-da zahteva določeno programersko zna-nje. Veliko laže je izvesti zamenjavo sa-mega programa. TrendMicro PC-cillin je imel do nedavna npr. naslednjo težavo: vsak neprivilegiran uporabnik je lahko ustavil storitev TrendMicro in prepros-to zamenjal tmntsrv.exe (PC-cillin Real-

time Scan) s cmd.exe. Ob vnovičnem zagonu storitve se je prikazala ukazna vrstica s sistem-skimi privilegiji.

Pravice si lahko privzdignemo tudi s po-močjo nepravilno varovanih registrskih klju-čev. Za enumeracijo registrskih ključev upora-bimo accesschk –wsk “users” hklm\software ali AccessEnum. Ko naletimo na ključ, v kate-rem je definirana pot izvajanja privilegiranegaprograma, na konec parametra le dodamo “&& cmd.exe” (brez navednic).

Zakrpan in odpravljen, a omembe vreden način elevacije je tudi t. i. »F1 metoda«, saj nam prikaže vso iznajdljivost hekerjev. Gre za izva-janje ukazov ob pomoči ukaznega okolja HTML Help, ki je namenjen prikazovanju datotek po-moči. V oknu privilegiranega programa, ki do-voljuje manipulacijo tudi navadnim uporabni-kom (različni protivirusni programi, požarni zi-dovi…) pritisnemo tipko F1, z menuja izberemo »Jump to URL…« in vnesemo pot do progra-ma, ki ga želimo izvesti (npr. c:\windows\sy-stem32\cmd.exe). Ranljive različice pomoči iz-vedejo ukaz v privilegiranem načinu.

Uporabne povezave:• evgenii.rudnyi.ru/soft/sid/

• msdn.microsoft.com/msdnmag/issues/05/03/SecurityBriefs/default.aspx

• www.sysinternals.com/utilities/accesschk.html

• www.sysinternals.com/utilities/accesse-num.html

• www.sysinternals.com/Files/PipeList.zip

• www.bindview.com/Services/RAZOR/Utilities/Windows/pipeacltools1_0.cfm

• www.beyondlogic.org/consulting/pipesec/pipesec.htm

• www.gentlesecurity.com/04302006.html

• www.pcmag.com/article2/0,4149,9882,-00.asp

• msdn.microsoft.com/security/securecode/columns/default.aspx?pull=/library/en-us/dncode/html/secure11152004.asp

• msdn.microsoft.com/security/securecode/columns/default.aspx?pull=/library/en-us/dncode/html/secure01182005.asp

» PC Magazinov InCTRL zapisuje vse spremembe, ki v sistemu nastanejo ob namestitvi programov.

» Symantecov PipeACL – kdo ima pravice do izbrane cevi

» Enumeracija slabo nastavljenih ACLjev z AccessEnum

Page 100: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

118 Monitor / julij-avgust 2006

NASVETI

Znižanje privilegijev

Priznajmo si, uporabniki vedno poganja-mo svoje mlinčke s skrbniškim računom. Uživamo v občutku popolnega nadzora in neomejenih privilegijev. Napaka. V času, ko na vsakem koraku prežijo na nas velikan-ske in zelo izpopolnjene oblike zlobne kode, je takšno početje, milo rečeno, nespamet-no. Zato eksperti za računalniško varnost že nekaj časa promovirajo koncept, ime-novan najmanj privilegirani uporabniški ra-čun ali LUA (Least-privileged User Account). Stvar je preprosta: strokovnjaki nas skušajo prepričati, naj, če se le da, uporabljamo ra-čun z minimalnimi pravicami. Zlobna koda se bo tako v primeru okužbe izvajala v omejenem uporabniškem kontekstu. LUA namreč omeju-je spreminjanje sistemskih imenikov, vnose v

register, izvajanje ActiveX komponent,… Ker pa smo uporabniki razvajeni, so v Microsoftu razvili programa DropMyRights in SetSAFER. Uporaba orodij je preprosta in nam omogoča,

da se določeni programi, ki jih sami iz-beremo, izvajajo v kontekstu LUA, če-prav smo v sistem prijavljeni kot skrb-nik. Tako je priporočljivo znižati privile-gije naslednjim (kritičnim) programom: Internet Explorerju, Outlook Expressu, Windows Media Playerju, Windows Messengerju, MSN Explorerju in celo-tni zbirki Microsoft Office. Orodji odlič-no opravljata svoje delo (SetSAFER je za odtenek močnejši), saj težav in omejitev sploh ne opazimo. Manjša nevšečnost nastane, ko se želimo z IE povezati na Microsoftovo uradno stran za popravke, saj LUA, kot že omenjeno, onemogoča

izvajanje komponent ActiveX. Težavo odpravi-mo s kopijo iexplore.exe (Internet Explorer) na namizju, ki jo nato uporabljamo zgolj za poso-dabljanje sistema prek Windows Update.

» Microsoftov SetSafer izbranim programom zniža pravice, v katerih se izvajajo.

nternetna televizija je danes že razmero-ma zrela storitev. Oba slovenska ponudni-ka, SiOL in T-2, ki jo ponujata širšim mno-žicam, sta že prerasla večino začetnih teh-

noloških težav. Ponujena storitev tako vsaj do-sega, v marsikaterem pogledu pa občutno pre-sega ponudbo in kakovost storitev domačih ka-belskih operaterjev.

A tokrat se ne bomo spuščali v vojno, kateri sistem je boljši. Osredotočili se bomo na to, da televizijsko sliko in zvok sestavljajo v MPEG-2 kodirani paketi IP, ki s precejšno bitno hitrost-jo (navadno med 4 in 5 megabiti na sekundo) potujejo po internetnem omrežju. Ta digital-ni »signal« MPEG-2 nato naprava STB (Set-Top Box) prikazuje enako, kot počne vsak večpred-stavni predvajalnik, ko dvakrat kliknete datote-ko MPEG-2 ali AVI – pretvori ga v klasično ana-logno sliko z zvokom in ju posreduje televizij-skemu sprejemniku.

Tako rešitev ponujata zgoraj omenjena po-nudnika, možna pa je tudi nekoliko drugačna pot – namesto škatlice STB za predvajanje iz-koristimo kar osebni računalnik. V nadaljeva-nju si torej preberite, kaj vse potrebujemo za

spremljanje celotne programske sheme naše-ga ponudnika IP TV na računalniku. Pri tem se je treba zavedati, da nobeden od omenjenih ponudnikov ne ponuja uradne podpore take-mu spremljanju digitalnih tv programov, zato se v primeru težav ne moremo obrniti na nji-hov klicni center.

Namestitev strojnega dela

Prvi pogoj je vsekakor naročnina na storitev IP TV (bodisi SiOL TV ali T-2 TV). Zmotno je na-mreč misliti, da lahko pretentamo našega po-nudnika in z računalnikom spremljamo tele-vizijske programe, tudi če zanje nismo skleni-li naročnine. Televizijsko storitev mora ponud-nik za naš priključek aktivirati. Naslednji korak je povezava računalnika in naprav ponudnika (povečini modem ADSL(2+)/VDSL in omrežno stikalo). Tu pa se stvari že nekoliko zapletejo, saj je postopek povezovanja odvisen od opre-me, s katero razpolagamo. Večinoma bo treba v računalnik vgraditi dodatno omrežno kartico, ki bo namenjena le televiziji, medtem ko bomo zdajšnjo še naprej uporabljali za dostop do in-

terneta. Do nove omrežne kartice bo prav tako treba povleči dodaten omrežni kabel. Iz mode-ma oz. ponudnikovega omrežnega stikala.

Nadaljnji postopek se med ponudnikoma razlikuje, razlike pa nastajajo celo pri istem ponudniku. SiOL ima namreč v ponudbi tako ADSL kot ADSL2+, in to z različnimi strojnimi modemi oz. vmesniki; uporabniki ADSL2+ upo-rabljajo vmesnike, ki imajo več omrežnih izho-dov (Sagem ter Iskratel Ganymede). Ker pa je storitev televizije mogoča le na določenih iz-hodih, je za spremljanje programov na raču-nalniku nujno potrebna zgoraj omenjena do-datna omrežna kartica in dodaten omrežni ka-bel, a je zato programska namestitev nekoliko lažja (več o tem pozneje).

Enake zahteve veljajo za uporabnike T-2 TV. Dodatno omrežno kartico moramo povezati z ustreznim izhodom na stikalu (imenujejo ga Vood). Kateri izhod bo pravi za tv, nam bodo zaupali na telefonski številki klicnega centra.

Uporabniki ADSL 2+ in T-2jevega VDSL lah-ko hkrati gledajo dva ali celo tri televizijske programe (odvisno od zmogljivosti povezave), uporabniki »običajnega« ADSL in SiOL TV pa so za možnost spremljanja več programov hkrati prikrajšani zaradi hitrostne »podhranjenosti« omenjenega standarda.

Namestitev programskega dela

Ko opravimo s strojno namestitvijo, nas čaka še nastavitev omrežnih parametrov ter namestitev ustrezne programske opreme. Koraki pa so odvisni od opreme in paketa, ki ga uporabljate. Stalnica je video predvajalnik VLC (o njem kasneje), razlike pa so v omrež-nih nastavitvah.

Če ste eden (srečnih) uporabnikov ADSL2+ in storitve SiOL TV, potem je treba le povezati prej omenjeno novo omrežno kartico z ustrez-

Internetna televizija na računalnikuMinilo je že več kot dve leti, odkar je bila slovenski javnosti predstavljena storitev, imenovana IP TV. Torej televizijski signal, ki to v resnici ni, saj gre le za tok MPEG-2, ki ga internetni ponudnik svojim uporabnikom pošilja prek omrežja xDSL oz. po telefonski žici. Tak tok MPEG pa poleg namenskih naprav za spremljanje programov (pri nas dobro znani izdelki Amino) prav lepo razumejo tudi računalniki.

Grega Šimenc

I

Page 101: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

Monitor / julij-avgust 2006 119

nim omrežnim izhodom na modemu (ETH2 na modemu Sagem ter vtičnici 2 in 4 na mode-mu Ganymede 822 – podatke velja preveriti pri SiOLu, ker se lahko s katero izmed nadgradenj strojne programske opreme tudi spremenijo). V nastavitvah omrežne kartice nato nastavimo poljubno statično številko IP (npr. 192.168.25.1, maska 255.255.255.0), računalniku pa moramo še dopovedati, na katero omrežno kartico mora pošiljati pakete IGMP, ki jih generira VLC in so potrebni za priklic pravega t. i. »multicast« po-datkovnega toka, ki prenaša ustrezen tv pro-gram. To storimo takole: poženemo ukazno vr-stico (Start -> run -> cmd in Enter) in natip-kamo naslednji ukaz: route –p add 239.255.0.0 mask 255.255.0.0 192.168.25.1. Parameter –p bo sprožil zapis poti v si-stemski register, tako da ob vnovičnem za-gonu računalnika ne bo treba znova vpiso-vati v usmerjevalno tabelo. Če ste v prejš-njem odstavku pred-lagani statični internetni naslov nastavili dru-gače, morate to pri vpisovanja ukaza ustrez-no upoštevati.

Uporabniki T-2 TV ravnajo podobno. Po pra-vilni povezavi računalnika in omrežne kartice na stikalo je treba nastaviti naslov IP in vpi-sati statično pot. Zaradi malenkost drugačne naslovne sheme pa se ukaz route glasi tako-le: route –p add 239.1.0.0 mask 255.255.0.0 19-2.168.25.1.

Uporabniki običajnega priključka ADSL in storitve SiOL TV bodo imeli pri namestitvi ne-kaj več dela. Treba je namreč poznati naslov IP škatlice STB Amino, ki pripada našemu pri-

ključku, sicer televizijske slike na računalni-ku ne bomo dobili. To opravimo s katerimko-li vohljačem (snifferjem), tu pa bomo prikaza-li, kako se tega lotimo s programom Ethereal (www.ethereal.com). Postopek je sledeč: ob-stoječo omrežno kartico računalnika priključi-mo na omrežni koncentrator oz. hub (pozor, ne stikalo, temveč hub!), na katerega priključimo še Amino ter ga povežemo z modemom ADSL. Stikalo, tudi tisto, ki ga zagotovi SiOL, na ža-lost ni ustrezno, saj ne podvaja internetnega prometa na vseh omrežnih priključkih. Amino nato izklopimo iz napajanja. V Etherealu z me-nuja »Capture« izberemo možnost »Interfaces«, v novem oknu pa nato možnost »Capture«. S tem smo sprožili vohljanje. Sledi priključitev

Amina nazaj v električno omrežje ter vklop z daljincem. Takoj ko se prikaže televizijska slika, zajemanje v Etherealu ustavimo. Program nato prikaže rezultate zajemanja. V polje »Filter«

» Zajemanje paketov z Ethereal. Bodite pozorni na paket »GET«, obarvan zeleno.

» Zajem paketov sprožimo z gumbom »Capture«.

NASVETI

ETHEREALKaj: Program za zajem in pregled omrežnega pro-meta.Spletni naslov: www.ethereal.com.Podpira: Windows, Mac OS, Unix/Linux, BSD.Cena: Brezplačen.

Zmožnosti, brezplačen. Zahteva kar nekaj predznanja.

Page 102: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

120 Monitor / julij-avgust 2006

NASVETI

vpišemo naslednji ukaz: ip.dst_host contains “10.”. S tem bomo izločili ves nepotrebni pro-maet. Nato bodimo pozorni na vrstice, ki se za-čnejo z »GET« (glej sliko); ko naletimo nanjo, bo številka v stolpcu Source številka IP naše-ga Amina, tista v stolpcu Destination pa šte-vilka strežnika na SiOLovi strani. Za nastavi-tev naslova IP na računalniku lahko uporabi-mo kar pridobljeni Aminov IP, ali pa zadnji šte-vilki prištejemo 1 (v našem primeru torej 10.11-2.247.248) za privzeti prehod pa nastavimo šte-vilko SiOLovega strežnika. Maska omrežja je v vsakem primeru 255.255.0.0. V nastavitvah ra-čunalnika nato še dodamo smer (route) na enak način, kot smo zapisali za delo z ADSL2+ oz. VDSL. Seveda moramo pri tem popraviti ciljni naslov na tistega, ki smo ga nastavili v nasta-vitvah omrežne kartice.

Kot smo že omenili, je možen dostop do interneta in ogled tv vsebin prek iste omrež-ne kartice in enega kabla, povezanega na mo-dem ADSL. Pogoj je, da smo na modem priklju-čeni neposredno, torej brez uporabe domače-ga usmerjevalnika, za vzpostavitev povezave z internetom pa uporabljamo odjemalca PPPoE (v Windows XP je že vgrajen).

VLC – več kot le predvajalnik

Izbira primerne programske opreme je prav-zaprav omejena zgolj na en program: na sicer zmogljiv, a ne najbolj prijazen in preprost pro-gram VLC, ki je na voljo brezplačno na naslo-vu www.videolan.org/vlc/. Podprti so številni operacijski sistemi, mi pa smo uporabili razli-čico za Windows.

Po namestitvi programa ga poženemo in se odpravimo v njegove nastavitve z izbiro »Settings/Preferences«. Tam izberemo mož-nost »Input/Codecs« in nato v desnem spod-njem kotu odkljukamo »Advanced options«.

Nato poiščemo možnost »UDP port« in jo na-stavimo na vrednost 5002 (SiOL TV) oz. na 5000 (T-2 TV). Spremembo potrdimo in shranimo. Zdaj le še odpremo datoteko (t. i. »playlist«) z ustreznim seznamom tv programov (poveza-ve do teh so na koncu članka) in z malo sre-če lahko začnemo uživati ob gledanju svojega priljubljenega tv kanala na računalniku. Če se nam zdi prikazana slika »žagasta«, je to težava prepletenega načina zapisa video toka. Na sre-čo pozna VLC tudi zdravilo za to nevšečnost, saj z izbiro »Video/Deinterlace« in eno izmed možnosti (npr. Bob) neželeno »žaganje« učin-kovito odpravimo.

Zgolj spremljanje programov pa ni edina zmožnost VLCja. Mnogi bi si poleg ogleda vse-bine tu in tam radi določeno oddajo ali prenos športnega dogodka tudi posneli, tako kot smo vajeni početi z običajnim video rekorderjem. Ves postopek lahko v primeru IP TV opravimo digi-talno. VLCju moramo le ukazati, naj določen tv program namesto na zaslon raje zapisuje v da-toteko na disku. To storimo tako, da z menuja »File« izberemo »Open Network Stream«. V oknu izberemo zavihek »Network«, nato pa možnost UDP/RTP Multicast. V okence vpišemo številko IP kanala, ki ga želimo posneti (podatek poprej dobimo s seznama vseh kanalov, ki ga prikliče-mo z View/Playlist, in z desnim klikom izbra-nega kanala prikličemo informacije o kanalu). Nato potrdimo možnost »Stream/Save« in z iz-biro »Settings« prikličemo nastavitve. Za zapis v datoteko izberemo možnost »File« in vpiše-mo pot ter ime datoteke, kamor naj se posne-tek shrani. Če želimo shraniti točno tak tok po-datkov, kot nam ga dostavi ponudnik (se pra-vi MPEG-2), izberemo možnost »dump raw in-put«. Ker pa je ta možnost nadvse potratna, kar zadeva diskovni prostor (30 MB za vsako minu-to posnetka!), je več kot dobrodošla možnost sprotnega stiskanja slike in zvoka. Za vklop sti-skanja pri »Transcoding Options« odkljukamo tako Video kot tudi Avdio in izberemo primer-no kombinacijo t. i. kodeka za stiskanje poda-tkov. Kombinacij je precej, zlasti pa se obnese kombinacija DIV3 (DivX3) za video pri 1024 Kb/s ter MP3 za avdio pri 128 Kb/s z enkapsulacijo MPEG TS. Za tako stisnjen posnetek bomo pora-bili le še kakih 7–8 MB za vsako minuto posnet-ka. Treba pa je vedeti, da je za tako sprotno sti-skanje treba imeti razmeroma zmogljiv proce-sor. Naš preizkus je pokazal, da mora procesor tiktakati kar pri okoli 2 GHz za uspešno sprotno stiskanje. Če nimate tako močnega procesorja, lahko poizkusite zmanjšati ločljivost končnega posnetka z možnostjo »Scale« pri nastavitvah videa na 0,75 (za četrtino manjša ločljivost) ali na polovico siceršnje ločljivosti (0,5).

Druga nadvse uporabna možnost je t. i. »timeshifting« ali časovni zamik gledanja. Predstavljajte si naslednji položaj: gledate svo-jo priljubljeno nanizanko, ko zazvoni telefon.

Z VLC in izbiro »timeshift« lahko to elegantno zaobidete. Ko bi v zgornjem primeru zazvonil telefon, bi enostavno pritisnili na tipko za pav-zo (||) v glavnem oknu programa. Ko konča-te pogovor, se bo predvajanje po pritisku tipke »predvajaj« nadaljevalo točno tam, kjer ste ga ustavili. Za čas pavze si namreč VLC shranju-je živo sliko na disk in jo nato predvaja nazaj. Ker pa smo tako v »zaostanku« s sliko v real-nem času, lahko takrat, ko naletimo na reklam-ni blok v začasnem posnetku na disku, le-tega enostavno »previjemo« naprej do točke, kjer se nadaljuje oddaja. Uporabno, mar ne?

Za vklop zmožnosti »timeshift« se je treba sprehoditi po nastavitvah programa; v oknu »Preferences«, omenjenem na začetku članka, tokrat izberemo »Input/Codecs« in zatem še Access filters. Tam izberemo možnost Timeshift,nastavitev pa potrdimo z izbiro »Save«.

Gledanje programov IP TV je torej izvedljivo, a zahteva nekaj iznajdljivosti ter kanček sreče. Prav pogosto se namreč zgodi, da iz tega ali one-ga razloga vse skupaj ne deluje. Ob morebitnih težavah vam priporočamo, da še enkrat postori-te korake iz tega članka. Ob bolj specifičnih teža-vah pa je lahko v veliko pomoč internet oz. upo-rabniki, ki uporabljajo in tudi razvijajo VLC.

Seznam programov (»play lista«) na SiOL TV: www.monitor.si/07_sioltv

Seznam programov (»play lista«) na T-2 TV: www.monitor.si/07_t2tv

» Za zajem tv programa na disk moramo ročno vpisa-ti internetni naslov programa ter nastaviti parametre zajemanja (gumb »Settings«).

» Zgled nastavitev, s katerimi dosežemo zajemanje v datoteko s sprotnim stiskanjem podatkov v zapis DivX.

VLC MEDIA PLAYER Kaj: Predvajalnik večpredstavnih vsebin.Spletni naslov: www.videolan.org.Podpira: Windows, Mac OS, Unix/Linux, BSD.Cena: Brezplačen.

Zmogljivost, prilagodljivost, brezplačen. Občasna nestabilnost, nekoliko neroden

vmesnik.

» V nastavitvah VLC je treba nastaviti številko vrat, na katerih nam ponudnik »servira« vsebino tv programov.

Page 103: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

MNENJA

122 Monitor / julij-avgust 2006

ejstvo je, da se rast proda-je računalnikov povsod po svetu umirja. Daleč so že časi, ko so se računalniki prodajali kot sveže žemlji-

ce, kupci pa so dobesedno čakali v vrsti. Danes računalnik in pripada-jočo opremo lahko kupimo povsod, tudi v sosednjem supermarketu. Za izdelovalce in trgovce iz prejšnjih časov je to seveda šok, preživetje v teh časih pa ni več tako enostav-no. Zlasti za tiste, ki se niso prila-godili in še vedno iščejo nove trž-ne niše, ki jih morda ni.

Zato najbrž ni presenetljivo, če so se v zadnjem času zopet porodi-le pobude in načrti, kako ceno ra-čunalnikov pošteno sklestiti (mor-da celo na nič), seveda s ciljem, da bi s tem prepričali še neodločene in del tistih, ki so pred menjavo ra-čunalnika. Zanimivo, da je ta hip takih pobud celo več, prihajajo pa iz zelo različnih logov.

Najprej velja omeniti koncept poceni prenosnika, ki ga je za-čel pred kakim letom promovirati Nicholas Negroponte, sicer ustano-vitelj in direktor znamenitega la-boratorija Media Lab na ameri-ški univerzi MIT. Cilj je bil naredi-ti računalnik, ki ne bi stal več kot 100 dolarjev, z njim pa naj bi pred-vsem računalniško opismenili dr-žave tretjega sveta. Če je bil pro-jekt še pred letom dni predvsem predmet posmeha, pa so nedav-no predstavili delujoč prototip, ki je vzbudil kar nekaj pozornosti. Cena se je sicer za kakih 40 % na-pihnila, vendar je še vedno nadvse konkurenčna (vsaj za zdaj) ponud-bi na trgu. Iniciativa One Laptop

per Child lahko pravzaprav lepo uspe, zlasti če bo šlo res za napol ali v celoti humanitarno pobudo. Korenito drugačen pristop k neka-terim tehnološkim rešitvam lah-ko celo spodbudi, da bi se neka-tere zamisli uveljavile tudi pri da-našnjih tipih prenosnikov.

Toda pri tej zamisli gre za več kot samo izolirano zamisel iz uni-verzitetnega sveta. Pravzaprav sta se presenetljivo kmalu v igro ce-nejših računalnikov vmešala tudi AMD in Intel. Oba zdaj že nekaj časa prikazujeta različne prototi-pe, ki temeljijo na okleščenih plat-formah iz sedanje ponudbe in so prav tako namenjeni državam v razvoju. Kar nekaj pobud na to temo se je porodilo na dveh naj-večjih svetovnih trgih – Kitajskem in v Indiji, vendar zaradi oddalje-nosti in krajevnega značaja do Evrope prihajajo le bežne infor-macije. Če bi pogledali natančne-

je, bi morda presenečeno ugotovi-li, da so stodolarski računalniki že danes na voljo, vendar jih pri nas (še?) ne moremo kupiti.

Nedavno se je v to igro vklju-čil tudi Microsoft, ki je napovedal svoj koncept z imenom FlexGo, s katerim naj bi kupcem ponudil računalnik po predplačniškem modelu prodaje, podobno kot smo že vajeni v mobilni telefoni-ji. Deklarativno pri Microsoftu si-cer naznanjajo, da je tudi ta mo-del namenjen predvsem državam v razvoju, kot so Indija, Vietnam, Brazilija, pa tudi Madžarska. Zato je toliko bolj presenetljivo, da je v program kot peta država vključe-na tudi Slovenija. Skupaj z inter-

netnim ponudnikom SiOL naj bi tako ponudili »popolnoma funk-cionalen osebni računalnik«, sku-paj s spletnim dostopom in vso po-trebno »pristno programsko opre-mo« za mesečno naročnino. Še več, vgrajena rešitev FlexGo bo omogo-čala celo obračun po porabljenem času, po porabljeni kvoti pa bo ra-čunalnik začel delovati v »omeje-nem načinu«, dokler uporabnik ne kupi nove predplačniške kartice. Za nagrado pa bo računalnik ostal v lastništvu kupca, ko bo ta kupil ustrezno število ur.

Toda iz sporočila javnosti in kljub poznejšemu poizvedovanju ni več kaj dosti jasno. Samo do-mnevamo lahko, da bi »pristna programska oprema« vključeva-la Windows XP Starter Edition, okrnjeno različico Oken, najbrž pa tudi najnovejšo protivirusno zaščito iz Microsofta. O progra-mih, kot je Office (ali pa MicrosoftWorks), v sporočilih ni zaslediti ničesar. Upajmo le, da bodo v po-nudbi dobri izdelki (zopet po zgle-du iz telefonije) in ne nekaj, česar nihče noče.

Še bolj pa se zdi vprašljiv način obračunavanja po dejansko porab-ljenem času. Ali to pomeni, da se bo obračunaval čas, ko je računal-nik prižgan, ali samo čas, ko upo-rabnik tipka po njem? Kaj je v tem primeru mišljeno pod »rabo raču-nalnika«? Naslednje vprašanje je seveda »omejeni način rabe«. Ali to pomeni, da sredi dela uporab-nik ostane, denimo, brez možnosti rabe urejevalnika besedil, dokler ne kupi naslednje kartice (frustrirajo-če za tiste, ki delajo zvečer)? Ali bo sistem v teh primerih deloval do-volj zanesljivo, da ne bomo izgubi-li dokumentov oziroma podatkov? Kajti dvomim, da bi se uporabniki zadovoljili zgolj z računalnikom, ki je namenjen dostopu do interneta.

Seveda pa je še najmanj znana

cena take storitve. Še natančneje, v kolikšnem času ponudnik želi doseči »povprečni čas povrnitve« naložbe. Težko je verjeti, da bi bil model nastavljen tako, da bi pred-videval povprečno amortizacijo te opreme na dolgo obdobje, denimo tri leta. Vprašanje je seveda, koliko bo pripravljen ponudnik subvenci-onirati sam računalnik za prodajo dodatnih storitev (dostopa do in-terneta, telefonije, internetne te-levizije).

Kajti kupci bodo pripravljeni sprejeti tak omejujoč model naku-pa le, če bo celota resnično poce-ni. V nasprotnem primeru je težko verjeti, da se ne bi ozrli po alter-nativah. Danes lahko dobimo ra-čunalnik na poljubno število obro-kov domala povsod in nisem pre-pričan, kolikšna je še populacija ljudi, ki čaka na ponudbo, kakrš-na je FlexGo. Prav tako ne smemo pozabiti na trg rabljene opreme, na katerem za nekaj tisočakov do-bimo povsem spodobne računalni-ke, najbrž celo ceneje kot v tovrst-nem programu.

Na neki način se zdi celo bolj verjetno, da bi bil program FlexGo zanimiv za podjetja kot za domače uporabnike, zlasti če bi bila v po-nudbo zajeta tudi storitev vzdrže-vanja. Toda to je že druga pesem. Kljub vsemu pa se zdi vsaj nena-vadno, da bi se podjetja v Sloveniji odločala za program, ki je v osno-vi (in najbrž vsebini) namenjen tr-gom tretjega sveta?

Določene odgovore lahko poiš-čemo v preteklosti. Ko so pred leti izdelovalci začeli ponujati okleš-čene ali (skoraj) brezplačne raču-nalnike, so uporabljali razne zvi-jače, med drugim nadležno ogla-ševanje (pasice s spreminjajočimi oglasi na zaslonu, ki so zmanjše-vale delovno površino). Dejstvo je, da so prav vsi ti poskusi propadli. Ali bo tokrat drugače?

Računalniki (skoraj) zastonjIzdelovalci računalniške opreme in storitev nenehno razmišljajo, kako bi povečali prodajo skozi nove tržne niše in skupine kupcev. V prizadevanju za dosego teh ciljev so začeli spet »odkrivati« koncept prodaje, po kateri kupec dobi računalnik v najem sila poceni ali celo zastonj. Toda podoben poskus je pred nekaj leti klavrno propadel, zato se lahko upravičeno vprašamo, kaj se je odtlej spremenilo, da bodo ponudniki tokrat uspešni.Vladimir Djurdjič

strokovni urednik

» Zdi se vsaj nenavadno, da bi se podjetja v Sloveniji odločala za Microsoftov program na-jema računalnikov FlexGo, ki je v osnovi (in naj-brž po vsebini) namenjen trgom tretjega sveta.

D

Page 104: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

MNENJA

124 Monitor / julij-avgust 2006

Nikolaj Pečenkourednik

rvi odgovor večino razoča-ra. Povem jim namreč, da se ničesar ne splača kupiti, ker pač z ničimer ne bodo ničesar zaslužili. Razen se-

veda, če napravo potrebujejo za opravljanje take ali drugačne dejav-nosti, a ti me o takih rečeh redke-je sprašujejo, saj se največkrat sami dovolj dobro spoznajo na orodje, ki ga potrebujejo pri delu.

No, dobro, saj vem, da s tistim »ali se splača« v resnici ne mislijo zaslužka. Ima torej smisel že da-nes kupiti televizor LCD ali digi-talni videorekorder ali je bolje po-čakati, da bodo še nekoliko bolj-ši, večji, zmogljivejši in cenejši? Podobno kakor v računalništvu tudi v zabavni elektroniki napre-dek na miruje. Vsaka nova tehno-logija je sprva draga, kakor hitro postane cenovno dostopna širše-mu krogu uporabnikov, pa je na obzorju že naslednja, še napred-nejša. Poglejmo samo primer de-vedejev.

Prvi predvajalniki so bili raz-meroma dragi in za razliko od da-našnjih modelov niso znali pred-vajati niti empetrijev, kaj šele di-viksov. Vsi, ki so lahko odlašali z nakupom, lahko predvajalnik DVD dandanes kupijo za ceno dveh ali treh filmskih plošč. To je sicer žetako malo, da ni treba prav dosti razmišljati, kljub temu pa se mar-sikdo sprašuje, ali ima sploh še smisel kupiti samo predvajalnik ali je bolje odšteti nekaj več za zapiso-valnik DVD. Ali pa je bolje še mal-ce počakati, da se bodo še pocenili, ker kot lahko vidimo na primeru računalniških pogonov, niso stro-

ški izdelave zapisovalnikov DVD nič višji od izdelave predvajalni-kov. Kaj pa zapisovalniki z vgraje-nim diskom – ali prednosti odteh-tajo nekoliko višjo ceno?

Ali pa je morda bolje, če poča-kamo na predvajalnike HD-DVD in blu-ray, ki pravkar prihajajo v tr-govine? Toda ali ima sploh smi-sel čakati na predvajalnike nove-ga rodu, saj jim bodo že v kratkem sledili tudi zapisovalniki z modrim laserjem? In če ste se morda odlo-čili, da na zapisovalnike kljub vse-mu ne boste čakali, še vedno osta-ne odprto vprašanje, za predvajal-nik katerega od obeh konkurenč-nih zapisov se je bolje odločiti? Skratka, zmešnjava.

Nič enostavnejša ni odloči-tev o nakupu novega televizorja. Marsikateri kupec velikega in dra-gega plazemskega televizorja iz-pred samo leta ali dveh se danes sprašuje, ali ne bo nemara že kma-lu obžaloval, da njegov krasni novi televizor ne podpira visoke ločlji-

vosti. Pa tudi marsikdo, ki televi-zor kupuje danes, se sprašuje, kako opazna je pravzaprav razlika med ločljivostjo 720p, kakršno razen redkih najdražjih izjem podpirajo današnji modeli, in 1080i, v kakrš-ni Siol pravkar prenaša svetovno nogometno prvenstvo in v kakrš-ni bodo filmi na ploščah HD-DVDin blu-ray ter igre za Playstation 3.

Kaj torej storiti – kupiti ali čaka-ti? In kaj kupiti, oziroma kako dol-go čakati? Enostavnega odgovora seveda ni, pa kljub temu poskušaj-mo malce razplesti štreno. Vse sku-paj je precej odvisno od tega, kaj že imate, kaj zelo pogrešate in koliko

ste za domačo zabavo pripravljeni odšteti. Če se vam je pravkar po-kvaril stari televizor, se je najver-jetneje smiselno odločiti za takega s plazemskim zaslonom ali zaslo-nom LCD, če stari še vedno deluje, pa ni kakšnega posebnega vzroka za naglico. Prednosti televizorjev visoke ločljivosti, razen večjega za-slona, namreč še kar nekaj časa, re-cimo vsaj leto ali dve, verjetno celo dlje, ne boste mogli popolnoma iz-koristiti. Razen seveda, če bi radi imeli v dnevni sobi računalnik za domači kino, ki se brez televizorja LCD tam le slabo znajde.

Medtem ko boste čakali, da te-levizija visoke ločljivosti tudi za-res pride v naše kraje in bodo na-prodaj filmske plošče visoke ločlji-vosti, se bodo cene ploskih televi-zorjev pridno zniževale in, kar je morda še pomembneje, cenovno dostopni bodo postali tudi modeli s 1080 vrsticami.

Pri nakupu digitalnega videore-korderja, po možnosti takega z di-skom, je koristneje ubrati drugač-no taktiko. Prav letošnjega decem-bra namreč utegne biti najugodnej-ša priložnost, da si ga omislite, saj bodo v žaru praznično-nakupoval-ne sezone in pod pritiskom čedalje številčnejših cenenih kitajskih in tajvanskih modelov cene kar pre-cej nižje od sedanjih. Digitalni vi-deorekorderji se bodo sicer cenili še tudi naslednjih nekaj let, a čim dlje boste odlašali z nakupom, tem bli-že bodo predvajalniki oziroma za-pisovalniki z modrim laserjem in manj smiseln bo nakup klasičnega devedejskega modela.

Večina težav pri odločitvi za na-kup novega televizorja in videore-korderja izvira iz dejstva, da smo trenutno v nekakšnem prehodnem obdobju med klasično analogno in digitalno televizijo visoke ločlji-vostjo, ki se ji prilagajajo tudi vse z njo povezane naprave. Glede na

dosedanji razvoj dogodkov lahko predvidevamo, da bo prehod kon-čan šele čez nekako pet ali šest let. Do takrat bodo plošče HD-DVD in blu-ray nadomestile devedeje, jas-no pa bo tudi, katere so pravzaprav zmagale v vojni zapisov. Nekako v tem času bo tudi k nam prišla di-gitalna televizija visoke ločljivosti, ploski televizorji bodo dokončno iz-podrinili klasične in če do takrat vaš dobri stari televizor še ne bo izpustil vakuumske duše, bo skraj-ni čas, da ga upokojite. Do takrat bodo tudi cene ploskih modelov dosegle ali se vsaj zelo približale spodnji meji, če le Kitajci ne skri-vajo v rokavu še kakšnega aduta.

Kmalu zatem, sredi naslednje-ga desetletja, bo prehod z analog-ne na digitalno tehnologijo kon-čan in razvoj zabavne elektronike se utegne končno nekoliko upočas-niti oziroma preusmeriti na čeda-lje zmogljivejše omrežne storit-ve. Video na zahtevo, spletno ku-povanje filmov in televizijskih od-daj ter internetna televizija bodo, v navezi s hitrimi optičnimi pove-zavami, precej nadomestili pred-vajalnike oziroma zapisovalnike. Videorekorder HD-DVD ali blu-ray, ki ga bomo ljubitelji tehničnih no-votarij kupili naslednje leto, oni previdnejši pa čez, recimo, pet let, utegne biti sploh zadnji videore-korder, ki ga boste imeli.

Razvoj televizorjev je nekoliko teže napovedati. Večanje zaslonov se bo sicer že kmalu ustavilo, saj je omejeno z velikostjo naših dnev-nih sob, in tudi ločljivosti, večje od 1080 vrstic, v naslednjih dese-tletjih ne pričakujemo. Nedvomno pa bodo razvili naprednejše tehno-logije, na primer zaslone s triraz-sežno sliko, in bojazen, da bi guru-ji zabavne elektronike ostali brez dela, je povsem odveč.

Lahko pa se seveda tudi mo-tim.

Kupiti ali čakati?Med znanci veljam za nekakšnega guruja zabavne elektronike, zato me pogosto sprašujejo, ali se že splača kupiti to ali ono napravo, recimo televizor LCD ali digitalni videorekorder, ali pa je morda bolje še malo počakati, da bodo cene nižje in naprave boljše.

» Nekako sredi naslednjega desetletja bo prehod z analogne na digitalno tehnologijo končan in razvoj zabavne elektronike se utegne upočasniti.

P

Page 105: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

MNENJA

126 Monitor / julij-avgust 2006

ep zgled uspešnega prepro-stega in splošnega načrta je temeljni protokol, ki dela in-ternet to, kar je. V skoraj tri-desetletni zgodovini je omo-

gočil neslutene širitve zmogljivosti in je še danes kos aktualnim izzi-vom. Temeljna odlika tako prila-godljivega sistema je njegova raz-slojenost. Različni, med seboj ne-odvisni sloji tvorijo zmogljivo ce-loto, pri tem pa je vsak posamezni del neodvisen in precej enostavnej-ši od skupka. Če se znajo med seboj pogovarjati na standardni način, z jasnim protokolom, reč deluje.

Enaki prijemi se uporabljajo za poenostavljanje praktično vseh za-pletenih sistemov. Pri programski opremi se jim npr. reče predmet-no usmerjeno programiranje, kom-ponentizacija ali navsezadnje tudi programje kot storitev. Vendar pa je programska oprema danes že tako zapletena, da so vsi ti prije-mi še vedno premalo za izgrad-njo učinkovitih sistemov. Z razslo-jenostjo se je treba spoprijeti tudi na višjih ravneh.

Če nas zanima rešitev proble-ma, potem se bomo danes zelo ver-jetno soočili s številnimi koščki, ki ponujajo le del rešitve in jih je za uspešno zgodbo treba povezati v učinkovito celoto. Tu pa se že leta bijeta dva precej različna pristo-pa: ali je bolje uporabiti najboljše gradnike in se ukvarjati z njihovo integracijo ali pa je bolje prevze-ti že integrirano rešitev. V resni-ci ni optimalna nobena od alter-nativ, saj prva pot prinaša števil-ne glavobole pri sestavljanju mo-zaika, druga pa zelo verjetno tako ali drugače ne bo povsem primer-na za naš problem. Zato tudi cveti industrija svetovanja in integraci-je. Največje računalniško podjetje je, denimo, prodalo številne oddel-ke, ki so se ukvarjali z oprijemlji-vo strojno opremo, in večino svoje-

ga dobička kuje s storitvami, pred-vsem svetovanjem.

Računalniška industrija, še po-sebej njen specializirani program-ski del, je zelo mlada in vedno nove pobude lepo kažejo, da se še vedno išče. Nenehni razvoj strojnih arhi-tektur, izjemna kompleksnost raz-voja učinkovitega programja in številne male revolucije so v tem kratkem času onemogočale razvi-jalcem, da bi lahko izdelali celovi-te, preizkušene in prilagodljive si-steme. Danes se sicer nekatera naj-večja podjetja trudijo, da bi ponu-dila resnično celoten sklad potreb-nih programov, vendar je njihova integracija le navidezna. Za konč-nega uporabnika je resničnost pač taka, da se mora še vedno ukvarja-ti s posameznimi drobci.

Poglejmo npr. zelo očiten zgled varnostnih popravkov. Ti se še vedno objavljajo za posamez-ne gradnike programskega skla-da. Garancije, da posamezen po-pravek npr. operacijskega sistema ne bo polomil delovanja določene-ga namenskega programa, ki se v njem izvaja, ni. Podobno lahko popravek določene aplikacije hitro podre krhko ravnovesje, ki omogo-ča učinkovito delovanje celote.

Nekateri ponudniki program-ske opreme so zato začeli ponuja-ti zgodbo »programske naprave« (software appliance). Ta naj bi iz-koreninila enega najbolj perečih problemov pri vzdrževanju pro-gramskih rešitev – vmešavanje končnega uporabnika v podrobno-sti njene izvedbe. Tako, ko so mo-rali biti vozniki prvih avtomobilov med drugim tudi kar spretni me-haniki, da so se lahko s svojim mo-toriziranim vozom peljali na malo daljši izlet, tako morajo biti danes vzdrževalci računalniških sistemov tudi izvedenci za manjša in včasih tudi večja popravila, da lahko celo-ta deluje dovolj zanesljivo.

Programska naprava je resnič-no integriran sistem, ki se do upo-rabnika vede kot monolitna celota. Z njo se ne ukvarja več s posamez-nimi popravki, ki bi lahko podrli krhko ravnovesje sestavnih delov, temveč vzdržuje in nadgrajuje ce-lotno napravo. Seveda bo učinkovi-ta programska naprava le tista, ki število sestavnih delov, kolesc, ki jih je treba povezati v delujoč me-hanizem, zmanjša na najmanjšo možno mero.

Kaj pa so sestavine značilne programske naprave? Danes prav gotovo operacijski sistem z vsemi potrebnimi gonilniki, podatkovni in programski strežnik in nabor želenih aplikacij. In ravno v tem zaporedju se giblje tudi pretvar-janje nekoč dragocenih kosov pro-gramja v cenene dobrine. Pri ope-racijskih sistemih je ponudba šte-vilna, vse boljša je ponudba tudi pri programskih in podatkovnih strežnikih, še posebej po nedavni združitvi vodilnega ponudnika po-slovnih distribucij Linuxa in pro-dornega javanskega strežnika po-datkov, proces se giblje celo v na-mensko programje, saj se preizku-šajo modeli od povsem brezplačne rabe odprtokodnih rešitev do brez-plačnih spletnih storitev, podprtih z oglasi.

Sestavine za delujočo program-sko napravo torej so. In tudi posa-mezni resnični primerki, kot je, de-nimo, Googlov »Search Appliance«, ki omenjeni koncept razširja še na strojno opremo. Reč kupimo, vklo-pimo in nastavimo, zatem deluje kot črna škatla, katere podrobno-sti nas ne zanimajo, celo nadgradi-ti se zmore sama.

Zgodba postane še zanimivejša, ko v celotno zmes dodamo še vir-tualizacijo strojne opreme. Zveni skoraj kot najbolj neverjetne sanje vsakega sistemca: povsem delujoč, uglašen računalniški sistem, ki ni

nič drugega kot malo večja dato-teka v varnem omrežnem strežni-ku, ki ga po potrebi porazdelimo na poljubno število cenenih na-prav. To nam omogoča resnično nični čas izpada tudi pri najbolj katastrofalnih okvarah posamez-nega strojnega gradnika.

Zato smo danes priča neverjet-ni tekmi, v kateri še včeraj drago-cena programska oprema posta-ja brezplačna, velikani s prevze-mi požirajo manjše in večje tek-mece kot za stavo in ob stenah se razbijajo stoli, ki jih zamudni-ki v jezi mečejo naokrog. Ponudnik učinkovitih programskih naprav, ki so lahko tudi storitev v omrež-ju, bo iz mehanikov umazanih rok končno naredil voznike uživače, ki bodo glede na globino svojega žepa lahko izbirali med večjim ali manjšim številom »konjskih moči«, vendar brez kompromisov, kar za-deva zanesljivost in varnost.

Pravo vprašanje pa je, ali bo uveljavljenim in silno močnim po-nudnikom programske opreme uspelo z lastnimi močmi (in pre-vzemi) razviti lastniške program-ske naprave ali pa bomo do učin-kovitih integriranih rešitev morda prišli kako drugače? Ali je v nad-vse dinamičnem svetu informacij-ske tehnologije mogoče računati na posameznega ponudnika, da bo kos vsem spremembam? Mar ni neverjeten konsenz okrog spletnih storitev že resen signal, da tudi najmočnejši ne morejo vsega na-rediti sami? Ali vsaj, da so sprejeli resnični, heterogeni svet in so od-mislili »svetovno prevlado«?

Ne glede na vse, pa je nespo-rna resnica, da bodo učinkovite programske naprave in vsenav-zoče storitve uresničili le odprti in brezplačni standardi. Vemo pa tudi, da je najlepše pri standardih to, da lahko izbiramo med tako številnimi.

SkladovnicaPreprosto in splošno – to bi moral biti cilj načrtovalca vsakega sistema. Uresniči pa ga lahko s sestavljanjem manj zapletenih drobcev, ki med seboj uspešno komunicirajo.

Uroš Mesojedecurednik

L

Page 106: Revija MONITOR 062 Julij-Avgust 2006

PRED DESETIMI LETI

V PRIHODNJIH ŠTEVILKAHDISKI NAS

Majhno ohišje, disk, nekaj strojne logike in Linux bi lahko opisali majhne zunanje diske, ki jih priklopimo neposredno v omrežje in zato imenujemo NAS (Network Attached Storage). Pa vendar so med njimi velike razlike. To je raz-log, da se jih bomo lotili v naslednji številki. Popisali bomo njihove dobre in slabe strani in seveda izmerili hitrost delovanja v primerjavi z »navadnimi« diski, ki jih namestimo neposred-no v računalnik.

HLADILNIKI ZA PROCESORJEHlajenje v osebnih računalnikih je danes

postalo resna industrijska panoga, ki jo jemlje-jo zelo resno tudi (ali pa predvsem) procesor-ski velikani, kot sta Intel in AMD. Procesorji,

pa naj bodo centralni ali grafični, se vse bolj grejejo, odvajanje njihove toplote pa je ena ključnih težav pri razvoju, pa tudi pri sestav-ljanju celotnih računalnikov. Preizkusili bomo množico rešitev, ki jih v ta namen najdemo na trgu.

VSE ZA SPLETNE DNEVNIKESpletni dnevniki oz. blogi so se pred časom

tako hitro povzpeli v tako neslutene višave, da je bilo sumiti, da gre za muho enodnevnico. Kot kaže, ni tako, saj se priljubljenost blogov nika-kor ne manjša. Prej nasprotno. Kaj sveži pisec spletnega dnevnika potrebuje za začetek, na katero specializirano spletišče naj se obrne in katere programe naj si namesti, ko bo postal že »profesionalec«, bomo zapisali v tem obsež-nem članku.

SEPTEMBRSKA ŠTEVILKA IZIDE 29. AVGUSTA OBIŠČITE NAS V SPLETU: WWW.MONITOR.SI

Saj ni Mac, pa je! Peter Peer

Ena od velikih napak podjetja Apple Computer Inc. je bila ta, da dol-go niso hoteli izdati licence za svoje izdelke. No, končno smo dočakali prve klone slovitih Macov. Na svetovnem in tudi slovenskem trgu gre-do za med!

Podjetje Power Computing je prvo dobilo licenco za izdelavo in pro-dajo računalnikov, združljivih z Macintoshi. Imajo pestro ponudbo, ki se deli na dve družini, PowerCurve in PowerWave. Prva temelji na 120 MHz procesorju 601 in je šibkejša. Osnovna sestava zajema 8 MB hitrega pomnilnika in 840 MB velik disk, vse drugo pa je pač odvisno od tega, koliko smo pripravljeni plačati. Zmogljivejša družina temelji na proce-sorju 604. Model s hitrostjo 120 MHz ima v osnovi 8 MB hitrega pom-nilnika, 840 MB disk, pogon CD-ROM s štirikratno hitrostjo prenosa po-datkov in visoko zmogljivo 64-bitno grafično video kartico PCI, opti-malizirano za pospeševanje QuickDrawja, s podporo video predvajanju QuickTime in z 2 MB VRAM.

Če primerjamo cene zgoraj omenjenih modelov s cenami Applovih modelov Power Macintosh približno enake sestave, ugotovimo, da sta Applova malčka Macintosh Performa 5200 in Power Macintosh 72-00/75 oziroma 7200/90 konkurenčna, oziroma celo cenejša od mode-la PowerCurve. Med zmogljivejšimi modeli pa so Applovi računalniki dražji. Ali to pomeni, da bomo doma še vedno tipkali na Appla, za pro-fesionalno delo pa uporabljali model PowerWave?

Kodak DCS420 Primož Gabrijelčič

Elektronske fotoaparate v grobem delimo na dve skupini. V prvi so tisti, ki so dražji od 10.000 dolarjev, v drugi pa cenejši (navadno tudi cenejši od 3000 dolarjev). V naši reviji si-cer večinoma opisujemo cenejše fotoaparate, primernejše za osebno rabo, sem ter ja pa nam pride pod roke tudi kak profesionalni model. Značilen predstavnik dražjega razreda je Kodakov DCS 420.

DCS 420 že na prvi pogled daje vtis profesionalnosti. Fotoaparat te-melji na Nikonovem telesu N90, ki so mu dodali podstavek, v katerem so akumulatorji, disk PCMCIA, vmesnik in elektronika. Fotoaparat je zato precej velik, vendar se ga da zelo lepo držati v rokah.

Ločljivost fotoaparata je 1524 x 1012 pik, 24 bitov na barvo. Tako vsaj trdi izdelova-lec. Ko smo začeli ta podatek preverjati, smo ugotovili, da je ločljivost v resnici tolikšna, vendar je vsaka pika občutIjiva le za eno osnovno barvo. V praksi je zato ločljivost približno trikrat nižja, kar potrdi tudi pre-gled datotek na vgrajenem disku PCMCIA. Velike so namreč le 1,5 MB namesto priča-kovanih 4,5 MB. Ko pa jih prenesemo v računalnik, se napihnejo na pri-čakovano velikost, saj očitno programje spotoma opravi delno interpola-cijo. Na voljo sta tudi modela, ki ne fotografirata v barvah, temveč črno-belo (model M) oziroma v infrardečem delu spektra (model IR).

DeskMan/2 Krištof Oštir-Sedej

Kar precej časa je vladal mit, da za ope-racijski sistem OS/2 ni dovolj dobrih pomož-nih programov. In to povsem neupraviče-no, saj lahko v Omrežju, pa tudi pri bolje založenih prodajalcih najde-mo cel kup odličnih pripomočkov, kot je na primer DeskMan/2 podjetja Development Technologies.

DeskMan/2 se zažre globoko pod kožo operacijskega sistema in po-skrbi za enostaven nadzor njegovega delovanja, hkrati pa vam pomaga iz škripcev ob morebitnem sesutju delovne površine. Z njim lahko vse-bino namizja enostavno shranimo in obnovimo, poleg tega pa jo lahko prilagodimo posameznim in omrežnim uporabnikom OS/2. S progra-mom dobimo tudi upravljalnik navideznih namizij, VUEMan/2, podpo-ro jeziku REXX in orodje za shranjevanje nastavitev. Še več - uporabimo ga lahko tudi za brisanje »nezbrisljivih« predmetov (ki pa

jih potem nikakor ne moremo več priklicati), prilagajanje namizja svojim željam in zahtevam ter določanje slogov predmetov (posamez-no ali globalno).

Zaradi močne podpore metode povleci in spusti - ki je v svetu OS/2 pri-sotna in široko v rabi že kar precej časa - je program sila enostavno upo-rabljati. Če želimo shraniti določen predmet na namizju ali v katerikoli mapi, ga moramo samo zgrabiti z miško in odvleči do ikone DeskMana oziroma njegovega okna. Program bo predmet podrobno pregledal in si zapomnil skoraj vse, kar potrebujemo za njegovo vnovično »stvarjenje«.

JULIJ-AVGUST 1996