september 2007, letnik 17, tevilka 9 www.monitor.si

MONITORTV V LOLJIVOSTI 1080i!se

ptem

ber 2

007

ISSN 1318-1017

cena: 6,22 EUR (1490 SIT)

Z DVD!

STRAN 28STRAN 26 STRAN 30

VSE O GOOGLEAPPS

GRAF

INE

KAR

TICE

E

-UPR

AVA Instant Internet

Mobilno omreje HSDPA je res e irokopasovno. Seveda le, e ste pokriti s signalom

Nokia E90Novi komunikator ponuja veliko ve kot njegovi predhodniki, pa kljub temu ni ne prevelik ne preteek.

Windows Home ServerEden redkih izdelkov, ki so ga pohvalili tudi na spletnih straneh, na katerih so do Microsofta vedno skeptini.

Telekomovi partnerjiRazpad Telekomovega partnerskega programa ADSL

BiometrijaV sodelovanju s fakulteto za raunalnitvo in informatiko

STRAN 92

STRAN 106

GRAFINE KARTICENovi ATIji in nove nVidie preizkuenih 41 modelov

STRA

N 38

E-UPRAVAKaj na dravnem spletiu deluje in kaj ne STRAN 48

6 UVODNIK 6 Rumeno, ki te ljubim rumeno

Matja Klanar

8 TEHNOMANIJA Vladimir Djurdji 10 PISMA BRALCEV 12 SEPTEMBRA NA MONITORJEVI PLOI 14 Kako je nastajal MonitorTV HD

16 PRED DESETIMI LETI 16 NAPOVEDNIK 18 NOVICE 38 MOTOR ZA 3D

Peter epetavc

48 MOJ VIRTUALNI URADNIK Dare Hriberek

56 PRILOENO OB NAKUPU Matja Klanar

62 SISTEMATSKI PREGLED ZA RAUNALNIKE Gorazd Ropoa

68 KOLEDAR IN POTA VSEPOVSOD Peter epetavc

72 DOL Z WINZIP! David Vidmar

88 NOVE TEHNOLOGIJE 88 Biometrija

92 VARNOST 92 XSS 97 Enkratna gesla

100 NASVETI 100 Triki 103 Google Apps

106 PODROBNO 106 Telekomov partnerski program ADSL

108 MNENJA 108 Vendarle iFlop?

Dare Hriberek 109 Sodelovanje na daljavo

Vladimir Djurdji 110 Piramida na trhlih temeljih

Nikolaj Peenko 111 Fontastino

Uro Mesojedec

112 PRO ET CONTRA 112 Windows ali Linux?

GRAFINE KARTICERazvoj granih kartic morda ni tako hiter kot pred leti,

kljub temu pa skoraj vsako leto izdelovalci granih procesor-jev svojim partnerjem ponudijo povsem nov rod izdelkov, ki na novo doloijo, kaj zmorejo dananji grani procesorji.

Zlati Monitor ....................................................................39DirectX 10 v Windows XP .............................................39Trni delei .......................................................................40Mobilni procesorji ...........................................................42Navite kartice ..................................................................44Grafikoni z meritvami ....................................................46Kako smo preizkuali ....................................................46

E-UPRAVAKomuniciranje z dravo je nekaj, proti emur ima veina od

nas odpor. Ob obrazcih, taksah, dolgih vrstah in podobnem se navadnemu smrtniku jeijo lasje. Toda v zadnjih letih se stvari, etudi opotekaje, vendarle zaenjajo premikati v pravo smer.

PROGRAMSKA OPREMA ZA PRENOSNIKEe kar nekaj asa je minilo, odkar smo namizne raunalnike, vsaj tiste za

poslovne uporabnike, nehali ocenjevati le po vgrajeni strojni opremi. Na tem podroju so si vsi vse preve podobni. Po poti namiznih raunalnikov gredo tudi prenosniki. Kako jih izdelovalci loujejo od konkurence?

PROGRAMSKA OPREMA ZA PREGLED RAUNALNIKAKakne raunalnike imamo v podjetju/omreju,

kakne strojne sestavne dele imajo, katera program-ska oprema je nameena vanje.

KAKO NADOMESTITI OUTLOOKImamo mobilni telefon, ki bi ga radi uporabljali tudi kot organizator, ven-

dar ne maramo Outlooka. Kako? Teko, vendar izvedljivo.

CENEJE JE BOLJEWinZip je program, ki ga najverjetneje najdemo v najve raunalnikih v

Sloveniji, morda celo na svetu. No, na voljo so tudi zmogljiveji programi, ki so celo brezplani. Pa e Damoklejevemu meu inpekcije oz. BSA se z njimi iz-ognemo ...

Odgovorni urednik Matja KlanarStrokovna urednika Vladimir Djurdji, Primo GabrijeliUrednitvo Uro Mesojedec, Nikolaj PeenkoVodja laboratorija Grega imencSpletni urednik Matja HorvatLektura Dora Mali

Oblikovanje, raunalnika grafika in stavek Peter Gedei Tehnini urednik Grega KropivnikFotografije Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja Naslov urednitva Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10, e-pota: urednistvo@monitor.siMonitor v spletu http://www.monitor.siNenaroenih rokopisov in fotografij ne vraa-mo. Vse gradivo v reviji Monitor je last dru-be Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoevanje je mogoe le s pisnim dovoljenjem izdajatelja.

4 Monitor / september 2007

Revija Monitor posebej odlinim izdelkom pri svojih preizkusih podeljuje prizna-nje zlati Monitor. To je priznanje za konkretni izdelek na konkretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podjetje, ki ta izde-lek tri, s tem da jasno navede, v kateri tevilki Monitorja je bil objavljen test in kateri izde-lek je prejel priznanje.

Izdajatelj Mladina d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, davna tevilka: 83610405Direktor Andrej KlemencMarketing tel.: (01) 230 65 23 e-pota: marketing@monitor.si

Naronine in prodaja tel.: (01) 230 65 31 e-pota: narocnine@monitor.siTisk Schwarz d.o.o., Ljubljana naklada: 8.400 izvodovDistribucija Delo Prodaja d.d., Ljubljana

VSEBINA SEPTEMBER 2007

Potnina za naronike plaana pri poti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v maloprodaji s priloenim DVDjem je vkljuen DDV v viini 20%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v viini 8,5%. ISSN 1318-1017

78 PRENOSNI RAUNALNIKI 78 Toshiba Satellite Pro A200-1MA

79 GigaByte W251U

80 Lenovo Thinkpad T61

81 Toshiba Satellite A200-1M8

82 LASERSKI TISKALNIKI 82 Xerox Phaser 6180DN

83 Samsung CLX-3160 FN in CLX-2160N

86 Samsung CLP-650N

24 AmisTV

26 Nokia E90

27 Olympus E-510

28 Instant Internet

30 Windows Home Server

33 Iskalnik Midomi

34 Spletna kamera IP Axis 233D

36 Samsung BlackJack

36 Ura Sony Ericsson MBW-100

ALTERNA INTERTRADE ..............................23

AM LJUBLJANA .........................................99

ASBIS .......................................................... 1

CIKLUS ......................................................81

DIGITAL DATA COMMUNICATION ....OVITEK 2

D-LINK ........................................................ 9

FIVIA .........................................................75

INEA ..........................................................35

INTITUT ZA MULTIMEDIJE ........................59

KYE ...........................................................55

MIKROING TRADE .....................................29

MIKROPIS HOLDING ................................. 17

MLADINA DVD .........................................2,3

MLADINA ............................................45, 51

MOBINET ..................................................76

MONITOR ..................................................53

PRO ANIMA/KLIK ......................................87

RADIO ROBIN ............................................61

RADIO TUDENT .......................................37

RECAL .....................................................102

SI.MOBIL .........................................OVITEK 4

SI.SPLET ................................................... 41

TEHNIKA ZALOBA .................................85

TELERAY-NOKIA .............................. OVITEK3

VIBOR ....................................................... 31

XENON FORTE ............................................. 7

Monitor / september 2007 5

Seznam oglaevalcev

ISKALNIK MIDOMISte pevsko nadarjeni? Preizkusite se na Midomiju, glasbenem iskal-niku.

AMISTVTrojki so e dodobra uveljavlje-ni. Po novem ga ponuja tudi Amis s svojo AmisTV.

24 PREIZKUSI

77 NAJBOLJI IZDELKI

SAMSUNG BLACKJACKIme BlackJack spominja na BlackBerry, natanko nanj tudi meri Samsung z novim pametnim tele-fonom.

LENOVO THINKPAD T61Intelovo novo vezje Santa Rosa je tu. Med tistimi, ki ga imajo, je tudi novi Thinkpad.

SAMSUNG CLP-650NNovi barvni Samsung je videti zelo podobno kot zelo ugodni model 510, vendar tiska enako hitro rno-belo in v barvah.

Naroanje na revijo MonitorRevijo Monitor lahko naroite tako, da plaate letno naronino in jo od naslednje tevilke naprej prejema-te na eleni naslov. Fizine osebe imajo 25 % popusta na polno ceno. Naroite se lahko z naroilnico, ki je vpeta v vsa-

ko tevilko revije, po telefonu, po faksu, ali po elek-tronski poti narocnine@monitor.si.

Plailo je mogoe tudi s plailnimi karticami. Naronina se plauje enkrat letno. e naronik ne

zahteva odpovedi, se naronina podalja za na-slednje obdobje.

Odpoved je mona pisno ali po telefonu. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu

(01) 230 65 31 ali po elektronski poti narocnine@monitor.si.

Grozno, res, toda tudi spletni mediji, ki naj bi bili name-njeni informiranju bralcev (v resnici pa so namenjeni sluenju denarja, kot skoraj vse, kar dandanes pone-mo ), postajajo ujeti v zaarani krog hlastanja po im vejih dosegih in s tem, predvidevam, potencialno vi-jih cenah oglasnih pasic. Vzemimo za primer 24ur.com, ki se ob vsakem merjenju dosegov pohvali, da je naj-bolj brana noviarska stran v slovenskem spletu. Ta e kar nekaj asa uporablja poceni zvijae, s katerimi naj bi to mesto e bolj zanesljivo zadral. Na naslovni stra-ni, vsaj na tistem delu, ki je predstavljen s fotograjamiin/ali video posnetki, je e dobra polovica prostora re-zervirana za traarije o slavnih osebnostih, o vesteh iz drubene smetane, za videoposnetke mokrih ma-jic (z dekleti v njih) in seveda za Modiceve lanke o sek-su. Ni od tega me pravzaprav ne moti, saj lahko vse to prav vsak preskoi, e ga ne zanima ali morda celo moti. Preseneen pa sem nad tem, da so te novice oitno med najbolj branimi na strani! No, ali pa vsaj med najbolj komentiranimi. Pa omenjena spletna stran na tem podroju sploh ni edina. Nekoliko manj lahko tenjo zasledimo tudi pri delo.si, obasno, eprav red-keje pa tudi pri nance.si. Hej, pravzaprav lahko ru-menost zasledimo tudi pri kar nekaj naih raunalni-kih konkurentih, ki na naslovnici same revije proda-jajo simpatina dekleta Vse to je pravzaprav alost-no (bolj kot grozno), saj kae na to, da je treba v ved-no hitrejem tempu ivljenja (da, klie ) uporabni-ke/bralce/gledalce ujeti tudi s tako poceni ntami, kotje seks. Kot je e od nekdaj govoril moj predhodnik na mestu glavnega urednika e bi hoteli res mastno za-sluiti, se ne bi ukvarjali z raunalnitvom, temve s prostitucijo in zvodnitvom ;).

Druga tema, ki me je pritegnila ta mesec, je na-poved Telekoma, da lahko uporabniki, ki so bili zara-di priklopa na ADSL prisiljeni naroiti tudi ISDN, za-stonj presedlajo nazaj na navadno, analogno poveza-vo. Pravzaprav lahko to ugodnost izkoristijo kar vsi uporabniki ISDN. Seveda napoved ni zrasla na altru-istinem Telekomovem zeljniku, temve je posledica odlobe APEK. Slii se sicer lepo, e pravna drava, no, vsaj regulativa telekomunikacijskega trga deluje, pa vendar to bolj kae na nemo urejanja naega do_nedavno_monopolista. Namre, bodimo poteni tisoi (v resnici kar nekaj deset tiso!) so bili na-tegnjeni in so tako paketno prodajo morali sprejeti, Telekom pa je po nekaterih ocenah na ta raun zaslu-il okoli 20 mio evrov.. Torej so vsa ta leta plaeva-li bistveno previsoko naronino, nekateri so odplae-vali bistveno predrage (ISDN) telefone in e kaj. Zdaj (leta prepozno!) pa pride uredba, ki pravi, da si lah-ko spet omislimo analogno linijo, pri emer pa prav

ni ne omenja, da bomo dobili vrnjeno tudi preplaa-no naronino, kaj ele, da nam bo kdo ponudil tudi analogni telefon, ki smo ga v tem asu gotovo e vr-gli v smeti (jep, ISDN seveda ne bo deloval, na kar nas Telekomovi uslubenci ob poizkusu prehoda pri-jazno opomnijo ). e ve, ta uredba prav v niemer ne dokazuje kakrnekoli krivde Telekoma, saj je to v domeni Urada za varstvo konkurence (UVK), ki o to-vrstni kritvi razsoja e od leta 2004 (nekatere zade-ve pa odloa e od leta 1999). Posamezniki bi sicer lahko za svoje tolarje Telekom toili e sedaj, ele ko bo UVK ugotovil, da je lo za zlorabo, pa bi bilo to ne-koliko laje. Prav veliko ve kot za prste ene roke ta-kih uporabnikov gotovo ne bo, e posebej, ker zasta-ralni rok (3 leta) ni ravno dolg... Do takrat pa Telekom ni kriv. Tako kot ni kriv pri domnevnem omejevanju podjetij, s katerimi je v zadnjem asu sklenil poravna-ve v vrednosti nekaj milijonov evrov (poravnal se je seveda zato, ker je treba pred prodajo tujcem poistiti omaro z okostnjaki). Podjetja (AMIS, In.life), ki so ga toila, pa so se v slogu Bolje vrabec v roki kot golob na strehi raje odloila za do trikrat niji znesek od toenega. Taka je pa pri nas realnost, kar zadeva na-cionalnega operaterja. Sicer pa na to temo oziroma na te in podobne teme e nekaj mesecev redno piemo v rubriki Podrobno na zadnjih straneh Monitorja.

In ko sem e pri vsebini Monitorja, ne morem mimo tokratnega eksperimenta, ki smo se ga lotili Monitor TV v loljivosti HD oz. 1920 1080 pik. Eksperimenta, ki nikakor ni obetal, da nam bo porl toliko energije in ivcev. Od nabave same kamere z loljivostjo 1080i se je zdelo, da bo postopek enosta-ven. Namesto posnetkov PAL naj bi v na video ure-jevalnik Avid Liquid enostavno naloili posnetke HD, vse skupaj zmontirali, enako kot vedno, in na koncu stisnili v sicer primerno vejo datoteko AVI. Pa se je izkazalo, da je loljivost HD priblino tako zahtevna, kot je bila leta 1994, ko smo pisali o eni prvih stroj-nih kartic za pecejevsko obdelavo, loljivost PAL. V asih, ko smo na raunalnikih gledali video posnet-ke velikosti potne znamke (160 120 pik), kot se je temu takrat reklo, so bili polnemu PALu (768 576 pik) kos le redki raunalniki. In tako je danes s HDjem. Le redki raunalniki (no, PCji brez ustrezne strojne podpore) so mu kos pri montai in le redki so mu kos pri predvajanju, e ga zakodiramo s kode-kom Xvid. Kakorkoli, na priloenem DVDju (e v ro-kah drite ustrezno razliico Monitorja) si lahko ogle-date tako razliico HD kot obiajno PAL in ju primer-jate v vseh pogledih, tudi procesorskem. Ve o tea-vah, ki so nas spremljale pri izdelavi posnetka, pa si lahko preberete na 14. strani.

Rumeno, ki te ljubim rumenoSte opazili, kako se nai mediji vse bolj rumenizirajo? Seveda ste, navsezadnje so najbolje prodajani dnevnik v deeli rumene Slovenske novice, da o raznih traarskih revijah niti ne govorimo. Pa ste opazili, da se ta trend vse bolj seli tudi v internet oz. v spletne izdaje razlinih medijev?

Matja Klanarodgovorni urednikmatjaz.klancar@monitor.si

UVODNIK

Uredba pravi, da si lahko spet omislimo analogno linijo, pri emer pa prav ni ne omenja, da bomo dobili vrnjeno tudi preplaano naronino, kaj ele, da nam bo kdo ponudil tudi analogni telefon, ki smo ga v tem asu gotovo e vrgli v smeti.

6 Monitor / september 2007

Tokratno Tehnomanijo je teko zae-ti brez komentarja, kaj se je zgodilo ob

predstavitvi in pozneje dogajalo vse poletje v povezavi s telefonom Apple iPhone. Marsikdo se po spektakularnem prvem dnevu prodaje, ko so mnoice stale v vrsti za prve kose, lahko zgolj smeji, zlasti zato, ker po zaetnem nava-lu iPhonov ni zmanjkalo, kot se ponavadi v za-dnjih letih dogaja z izdelki, ki so vroi. Le kak dan potrpljenja bi marsikomu prihranil dolge ure akanja v vrsti.

Po prvih mnenjih amerikih kolegov so-de, so si domala enotni iPhone je naj-

bolji iPod doslej, odlien mobilni spletni br-skalnik in, milo reeno, povpreen mobilni te-lefon. Povrh vsega zainjen z izredno nenavad-nim nainom aktivacije, ki zelo oteuje he-kanje telefona za rabo drugih omreij razen predvidenega AT&T.

Toda hekerji so e na delu in po poletnih mesecih je videti, da so opravili dve tret-

jini poti le telefonski del iPhona ostaja za zdaj trd oreh. Verjamem pa, da je le vpraanje asa, kdaj mu bodo kos. Pritisk bo najbr zmanjal za zdaj sicer e nenapovedan, vendar menda e skoraj dogovorjen prihod iPhona v Evropo, kjer se telefonski operaterji v posameznih dr-avah ostro borijo za to, kdo bo dobil eksklu-zivne pravice za prodajo.

Poleg tega je bilo treba le nekaj tednov, da so spretni razvijalci uredili povezavo telefona s kljunimi okenskimi komponentami dosto-pom do strenikov Exchange in za pretvorbo zapisov Windows Media. iPhone je torej zelo malo asa ostal zgolj v domeni Jabolk.

Kako zelo so Ameriani navdueni nad novo elektronsko igrako, kae tudi

raziskava, da je iPhone pripravljeno kupiti kar okrog 19 milijonov prebivalcev ZDA, s imer bi se Apple ez no zavihtel navzgor po lestvici izdelovalcev mobilnih telefonov. Kako dober je posel za Apple, govori tudi neuradna ocena, da so stroki izdelave okrog 265 dolarjev. To po-meni, da ima Apple ve kot 50 % maro. Smeje se tudi drubi AT&T, saj je med temi anketiran-ci 67 % takih, ki uporabljajo druga omreja.

Raziskovalci z avstralske univerze Queensland v Brisbaneu so opravili raz-

iskavo rabe laserskih tiskalnikov, ki je v pole-tnih mesecih dvignila precej prahu (dobesed-no). Pokazala je namre, da laserji med delova-njem spuajo v zrak obutno koliino mikro-delcev, to pa naj bi potencialno kodilo zdravju. Prvi se je oglasil Hewlett-Packard, ki je tudi za-radi velikega trnega delea prvi tako med naj-bolj istimi kot tudi med najbolj pranimi tiskalniki. HP odlono zanika, da bi bili laser-ski tiskalniki kodljivi za zdravje, sploh pa tr-dijo, da raziskave niso pokazale korelacije med zdravjem in koliino pranih delcev v zraku. Vsi pa so si edini, da bodo nadaljnje raziskave nadvse pomembne za razsvetlitev ugotovitev. Videti je, da se nam obeta e ena razprava, kaj je kodljivo in kaj ne, v slogu mobilnih telefo-nov in sevanja.

To, da lahko z dobro, usmerjeno ante-no precej preseemo sicer dokaj omejen

domet signala brezinih omreij Wi-Fi, ni no-bena posebnost. Toda to, kar je dosegel razis-kovalec Ermanno Pietrosemoli na goratem ob-moju Venezuele, se slii domala nemogoe. Med mestoma El Aguila in Platillon je uspe-no vzpostavil omreje, kljub temu da sta kra-

ja med seboj oddaljena kar 382 kilometrov! Za povrh ne gre za kak komaj uporaben kilobitni prenos, temve je dosegel povsem solidnih 3 Mb/s, kar marsikdo zaradi motenj teko dose-e celo v okviru lastnega stanovanja. Pri tem so bili uporabljeni zgolj sestavni deli, ki jih zlahka kupimo v vsaki trgovini. Kdo pri takih dose-kih sploh potrebuje WiMax?

Pripravite se na nov rod nezaelene pote, ki jo bo zelo teko loiti od ele-

nih sporoil. Junija je internet preplavil napad sporoil, ki so bila kamuirana kot zelo spre-tno oblikovana sporoila borznih hi. Namesto klasinih sporoil so avtorji sestavili dokument PDF, ki je spodbujal bralce k nakupu posamez-nih delnic na nemkem borznem trgu. V dru-bi IronPort, specializirani za boj proti nezaele-ni poti, so potrdili, da je bil napad eden od de-setih najvejih to leto, zanimiv pa je tudi izid cena priporoenih delnic se je med napadom v resnici zviala za 20 %, nato so neznanci naj-br prodali svoje investicije z izdatnim dobi-kom. Doslej jih e niso izsledili.

AMD je v zadnjih letih precej nael Intelovo prevlado na podroju procesor-

jev, vendar stroki tega dolgoronega napada, podkrepljeni tudi s e vedno neamortiziranim vlokom v nakup drube ATI, zaenjajo kaza-ti temno plat medalje. Zaradi operativne izgu-be, ki jo AMD doivlja e nekaj etrtletij, je po mnenju poznavalcev podjetje tako reko prisi-ljeno k varevalnim ukrepom. Teko je verjeti, da bi se v kratkem asu slika povpraevanja bi-stveno spremenila, zato je najbolj verjetno, da bo AMD delno ali povsem nehal izdelovati pro-cesorje v lastnih tovarnah. Zdaj ima dve veli-ki, ki sta po mnenju mnogih poglavitni razlog za tehnoloko prednost, ki so jo v minulem ob-dobju dosegli v primerjavi s tekmecom. V pri-hodnje naj bi AMD proizvodnjo prepual zu-nanjim podizvajalcem, vendar analitiki meni-jo, da bo tako teko obdrati korak z Intelom, ki e vedno procesorje izdeluje sam.

e elimo pogledati, katera programska platforma bo v prihodnje najbolj prido-

bivala na pomenu, je najbr zanimivo vedeti, kakne so danes navade programerjev. e bi sodili po raziskavi drube Evans Data, so lah-ko v Microsoftu glede tega e nekoliko zaskrb-ljeni. e lani se je za okolje Windows odloalo okrog 75 % vseh vpraanih programerjev, letos pa se je dele zmanjal na 65 %. V nasprotju s priakovanji pa se programerji ne odloajo v poveanem obsegu za spletne programe, tem-ve za Linux in zlasti na njem temeljee mobil-ne naprave. Teh je danes e okrog 12 %, 34 % ve kakor lani.

TehnomanijaVladimir Djurdjistrokovni urednik

TEHNOMANIJA

Kako zelo navdueni so Ameriani nad novo elektronsko igrako, kae tudi raziskava, da je iPhone pripravljeno kupiti kar okrog 19 milijonov prebivalcev ZDA.

8 Monitor / september 2007

Katera venamenska naprava?

Vasih je bilo znano, da Epson v svojih ti-skalnikih (venamenskih napravah) uporablja tehnologijo, pri kateri je bila glava za izpis lo-ena od kartue (glava je bila vgrajena v sam tiskalnik), medtem ko je bila glava za izpis pri HPjevih tiskalnikih na samih kartuah. V pri-meru okvare glave pri Epsonu je bilo treba za-menjati celotno napravo, pri HPjih pa se je gla-va menjala vsakokrat, ko se je menjala kartu-a (draje, vendar v primeru okvare glave ce-neje :).

Zanima me, kako je zdaj s tem?Ali obe podjetji uporabljata e isti koncept

glav za tiskanje?Ker se odloam za nakup venamenske na-

prave in kolebam med Epson Stylus DX6050 in HP Photosmart C4180, me zanima, katera na-prava je po vaem mnenju bolja.

Sao

Sistem kartu je danes podoben, vendar neko-liko mean. Canon namre premore nekatere (ce-neje) modele, pri katerih je glava vgrajena kar v kartuo, medtem ko je pri drajih modelih to loe-no, HP pa ima (draje) modele, pri katerih so gla-ve in kartue loene, pri cenejih modelih pa ve-inoma vztraja pri skupni reitvi. No, Epson pa e kar vztraja le pri loenih glavah in kartuah.

Med modeloma, ki ju navajate, bi bolj pripo-roali HPjevega.

Televizija namesto monitorja

Razmiljam, da bi namesto 19-palnega mo-nitorja LCD kupil kar 32 palni LCD TV, na ka-terega bi imel stalno priklopljen PC. PC bi upo-rabljal kot vepredstavni center in za brska-nje po internetu.

Ali je to po vaem mnenju smiselno? Bojim se namre, da bom imel preve zrnato sliko (okrog 1400 800 pik na 32 palcih je morda malo preve).

Hkrati sem v dvomih, kako dale bom mo-ral sedeti, ko bom hotel brskati po internetu (to ponem 2 uri na dan).

Ste morda e objavili kak podoben lanek (v prejnji reviji so bili iroki monitorji LCD, a to ne pokriva mojih potreb). Imate morda kak spletni naslov, na katerem bi lahko nael po-drobneje info?

Saa

Omenjene kombinacije zaenkrat e nismo preizkusili, vendar nekoliko dvomimo o smisel-nosti take rabe. e boste sistem uporabljali kot HTPC (vepredstavni PC), bo zelo verjetno vse v najlepem redu, saj je tak sistem prilagojen rabi na dale (2 ali ve metrov stran od televizorja). O HTPCjih smo pisali v aprilski in junijski tevil-ki leta 2005.

V nasprotnem primeru pa bi znala biti rau-nalnika slika, kot sami ugotavljate, precej zrna-ta, poleg tega bi tudi beganje oi gor in dol za-radi velikosti zaslona lahko postalo utrujajoe. Seveda odvisno od razdalje, s katere bi spremlja-li TV, pa vendarle.

Kateri 24-palnik?

Prosim za pomo pri izbiri LCDja. Rad bi 24-palnega, stane lahko do 1000 evrov.

Uporabljal bi ga za pi-sarnike programe, progra-miranje, oblikovanje slik v Photoshopu, ogled lmov ...

Igric pa ne igram.Sam izbiram med Samsungovim modelom

244T in Dellom 2407wfp. Predlagate morda kaj drugega?

Gregor

Obseni preizkus zaslonov LCD smo opravili pred kratkim, toneje junija letos. Resda zlatega Monitorja med monitorji z veliko diagonalo nis-mo podelili, pa vendarle se je zelo dobro obnesel LG 245WP, ki ponuja dobro razmerje med kako-vostjo in ceno.

Tabelo vseh preizkuenih zaslonov najdete tule: www.monitor.si/6_LCD.

Sicer pa v naih trgovinah najdemo dva pod-modela tega monitorja LG L245WPBN in LG L245WPSF. Malce guglanja razkrije, da se ozna-ka -BN pojavlja (tudi) na npr. japonskih spletnih straneh, -SF pa samo na evropskih trgih. Gre to-rej za enaka monitorja, namenjena razlinim tr-gom po svetu.

iPhone pri nas?

Imam monost iz Amerike dobiti Apple iP-hone, pa me zanima, ali imate morda kake po-datke o tem, ali bi stvar delovala tudi pri nas? Mislim predvsem na omreja GSM/UMTS.

Primo

al ne, deluje le v omreju AT&T. Jeseni bo na voljo tudi v Evropi, vendar dvomimo, da tudi pri nas. Ga je pa mogoe shekat, mu izklopi-ti telefonski del in ga s tem spremeniti v zmog-ljiv ipod ...

Digitalne tv kartice

Prebiral sem si va zadnji test tv kartic za raunalnik in me je zelo zmotilo, da niste testi-rali digitalnih oz. tv kartic za digitalni signal. Za druge izdelovalce ne vem, vem pa, da ima Leadtek vsaj dve novi kartici, verjetno najbolj-i med Leadtekovimi. Zato bi bilo zelo dobro za vse, ki se odloajo za nakup tv kartice, naredi-ti e preizkus digitalnih tv kartic.

Navsezadnje tudi v Slovenijo prihaja digi-talni signal in se od analognega poslavljamo. Tako da bi bil ta test zelo zelo dober, e e ne nujen.

Marko

Kaj natanko imate v mislih pod digitalni sig-nal?

Kartice za DVB-T smo v tem lanku omenili, kljub temu da signala (razen testnega) v tem for-matu e kar nekaj asa ne bo.

Digitalni signal je sicer lahko tudi DVB-C (kabelski), DVB-S (satelitski), IP TV (SioL TV, T-2 TV, AMIS TV) ...

Kako prilagoditi program za drugo platformo?

Zanima me, kako e je sploh mono lah-ko program, ki je napisan za Windows CE, za-enem v Pocket PC. Ker imam posebne zahte-ve glede programske opreme (avdio editorjev), sem nael dva programa, ki sta sila enostavna, z majhnimi zahtevami in napisana tudi za CE, vendar se na ronem raunalniku ne zaene-ta. To sta WavePad in MixPad. Ali je mogoe ta programa posnemati ali kako drugae prilago-diti za roni raunalnik?

Botjan

al programa, e nimate izvirne kode (in niste programer ;), ne morete ustrezno spremeniti...

19-palni monitor

Rad bi nabavil 19-palni mo-nitor, ne irokega formata, temve navadnega. Kaj pri-poroate? V reviji nisem na-el opisa omenjenega moni-torja.

Darko

irokih zaslonov LCD e nekaj asa nismo pre-izkuali; smo pa zato v letonji junijski tevilki preizkusili skoraj 30 zaslonov irokega formata, ki so trenutno na pohodu pri nas.

e vseeno elite 19-palni monitor z razmer-jem stranic 4 : 3, vam priporoamo, da si ogleda-te naslednje modele:

- Samsung SyncMaster 940B,- Philips 190C7FS,- NEC MultiSync 195VXM+.

Tiskanje na kuverte

Kupujem ceneji B laserski tiskalnik, ki bi tiskal neposredno na kuverte A5 in 2311 cm, ne da bi jih pri tem mekal. Tega podatka ne morem preveriti ne v tehnini dokumentaciji in ne v trgovini. Vesel bi bil, e bi mi lahko sve-tovali pri nakupu.

PISMA

10 Monitor / september 2007

Piite nam na urednistvo@monitor.si.

Monitor / september 2007 11

Slabe izkunje imam z Brother HL 5150D in Samsung 1520, dobre s HP Laserjet 5L.

Andrej

Pri naih rednih preizkusih e nekaj asa ne preizkuamo ve monost odtisa na kuverte. Dokler smo to poeli, pa so se dejansko najbolje obnesli laserski tiskalniki HP.

Predlagamo vam, da pred nakupom preve-rite, kakna je najveja gramatura papirja (g/cm2), ki ga je tiskalnik e sposoben sprejeti. im veja je, tem veja je monost, da gre papir sko-zi tiskalnik po bolj ravni poti. S tem je monost, da se bo kuverta pri tiskanju zmekala, manj-a. Predlagamo HP Laserjet 1022 ali pa Canon Lasershot LBP-2900.

sRGB?

Pri Philipsovem monitorju sem opazil, da ima oznako sRGB, pa me zanima, kaj to pome-ni, ali mi lahko razloite?

Zvone

sRGB je barvna lestvica, ki sta jo ustvarila HP in Microsoft za uporabo z monitorji in tiskalniki. V profesionalnih okoljih (tisk, graka, oblikova-nje) se uporabljajo druge, bolj iroke barvne le-stvice (npr. Adobe RGB).

Oznaka sRGB na monitorju le pomeni, da ta izdelek zmore prikazati paleto barv, ki jo deni-ra omenjena lestvica.

Samsungov Origami

Nekaj dni nazaj sem v Dnevniku bral o Samsungovem prenosnem PCju. Bila je tudi fo-tograja. Menda je zelo OK. A je vam kaj zna-no o tej stvari? Se razume, ne govorim o lap-topih!

Gali

Verjetno imate v mislih Samsungov PC, nare-jen na platformi Origami: Pri nas teh napravic e nismo zasledili in jih verjetno e nekaj asa ne bomo. Ko bodo dobavljive tudi pri slovenskih za-stopnikih, pa jih bomo seveda preizkusili tudi v Monitorju.

Sony Cybershot H9

Pri branju julijske tevilke Monitorja mi je padla v oi precej ugodna (in tudi eno-tna) ocena za kakovost sli-ke kompaktnega digitalnega fotoaparata Sony Cybershot H9 (stran 109). Omenjeni fo-

toaparat je bil nekaj asa na mojem prednost-nem seznamu, vse dokler se zanj v internetu niso zaeli pojavljati testi in mnenja. Veinoma so preizkuevalci namre opozarjali na nepri-

akovano in notorino slabo kakovost slike. Zavedam se, da je vsaka ocena subjektiv-

na, vendar pa je kakovost slike kljuna znail-nost in statistino je malo verjetno, da to na podlagi toliknega tevila kritik pri tem mode-lu res ni kamen spotike (seveda v svojem raz-redu). Prosil bi vas, e mi morda napiete kaj ve o kakovosti slike (morda primerjava), ker me e zmeraj mika, da bi fotoaparat glede na druge tehnine znailnosti vseeno kupil. SLRji me zaenkrat e ne zanimajo ...

Za odgovor se vam e vnaprej najlepe za-hvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Alen

Teava tega fotoaparata je, da ima za odte-nek premono stiskanje JPEG, kar odnese nekaj podrobnosti s posnetka. Pri vijih vrednostih ISO pa sistem za zmanjevanje uma e dodatno po-see v posnetek, zato so lahko nekateri posnetki videti e kar slabi.

Sicer pa je kakovost posnetkov dokaj dobra, vena dobra reprodukcija barv in pravilna osvetlitev. Pograjali bi ne preve posreen menuj-ski sistem, pohvalili pa dodatne zmonosti in ma-lenkosti, ki v vsakdanjiku pridejo prav (nono IR slikanje, pa tudi splono hitro delovanje in odziv-nost aparata ...).

Kupiti ali ne kupiti? Odvisno e iete popol-no kakovost posnetkov v tem cenovnem razredu, potem verjetno ne. Sicer pa gre po naem mnenju za kakovosten in zmogljiv aparat.

Lenovo R61?

Zanima me, ali boste v urednitvu preiz-kusili tudi prenosnik Lenovo R61 (T7100, 1GB, Quadro NVS140M, 15,4 palca, 16801050, 80-2.11n, 6-celina baterija). Zanimam se namre za nakup takega prenosnika, ne najdem pa no-benega preizkusa prenosnika s temi specika-cijami.

Matev

V naem laboratoriju smo pravkar preizkusili Lenovo T61, ki je sicer podoben R61, a nekoliko ro-bustneji od njega. Model R61 pa zaenkrat od slo-venskega zastopnika e priakujemo in ga bomo vsekakor preizkusili, br ko bo mogoe.

Zmeda pri oznakah DVD

Zanima me, kje si lahko bolj natanno pre-berem o DVDjih CDjih! In kaj pomenijo ozna-ke zraven (npr. DVD+R, DVD-R, DVDR DL,...) in e je treba nujno kupiti takega, kot pie na DVD pekau?

Rok

O DVDjih in CDjih smo v Monitorju e veli-ko pisali, res pa je, da v zadnje ase to ponemo vedno manj. Te naprave se med seboj namre vse

manj razlikujejo. e poenostavimo: DL pomeni DualLayer, to pa pomeni, da

zna DVD peka zapisovati tudi dvoslojne, 8,5 GB DVDje.

- Plus ali minus R sta dva standarda zapi-sovanja in nosilcev.

- Dobro je loiti e R in RW, pri emer lah-ko na prve nosilce podatke zapiemo le enkrat, na druge pa vekrat.

Torej, e na zapisovalniku pie samo +R, potem morate kupiti nosilce +R. e boste kupi-li nov zapisovalnik, teh teav ne boste imeli, kaj-ti danes znajo prav vsi zapisovalniki DVD zapiso-vati na obe vrsti nosilcev, pa tudi na nosilce (plus in minus) DL.

Avstrijci imajo ceneje Delle!

Kako to, da so prenosniki Dell pri nas ve-liko draji kot, recimo, v sosednji Avstriji? e sem bolj podroben, ogledoval sem si mo-del Inspiron 1720, katerega cena je pri nas v povpreju okrog 1800 evrov z ddv (FMC in Alldea), v Avstriji pa z enako konguracijo na-nese okrog 1400 evrov (dell.at). To je 400 ev-rov razlike!

Klemen

Odgovor slovenskega zastopnika je:Dell je v Avstriji neposredno navzo, kar po-

meni, da ima e v osnovi bolje razmere kot mi v Sloveniji. Tudi trg je veliko veji, tako da lahko ponudijo ugodnejo ceno. Posledino se to pozna pri konni ceni.

Morda bi kazalo tudi kaj pripomniti o pomanj-kanju konkurence, a saj je to razvidno e iz same-ga odgovora ...

zadnjih letih na podroju programske opreme marsikje naletimo na barok. Programska oprema, ki je bila neko alfa in omega, postaja tako nabita z zmoglji-

vostmi, da je nepregledna, sistemsko zahtev-na in zaradi debelosti seveda obupno poasna. Tako kopienje odvenega balasta so pred leti zaznali razvijalci Mozille in se odloili za razvoj Firefoxa, in to se jim je bogato obrestovalo, al pa e naprej ivijo v zmoti ustvarjalci premno-gih legendarnih pripomokov, kot sta ACDSee in Nero. Na septembrski ploi smo zbrali ne-kaj lahkih in praviloma brezplanih orodij za zapisovanje podatkov na optine nosil-ce, med katerimi seveda ni Nera, ki ga tudi sicer zelo redko uvrstimo na Monitorjevo ploo. Jasno, saj Nero 7 v izdaji Premium namesti gromozanskih 38 ikon najrazlinej-ih programov!

Samo, da ni Nero

Burn4Free CD & DVD je stalni sopotnik mnoice programov na Monitorjevi ploi, ki ni le zastonj, temve pokriva zares velik spekter nepogreljivih opravil pri delu z opti-nimi nosilci. Podpira ve kot 2000 zapisoval-

nikov DVD in CD, zapisati zna podatke v raz-linih oblikah in podpira tevilne zvone za-pise (WAV, WMA, MP3, OGG, FLAC, WavPack in CDA). Omogoa tudi zapisovanje slik ISO, shranjevanje projektov, preverjanje vsebine, tiskanje kompilacij in dvoslojno zapisovanje na DVD.

InfraRecorder je eden izmed najnovejih brezplanih zapisovalnikov plo, saj je lu sveta ugledal ele lani. Odlikuje ga odprtokod-na zasnova, na voljo je tudi v prenosni razlii-ci (za katero ne potrebujemo namestitvenega postopka), kljub mladim letom pa je preveden

v kar 26 jezikov, kar pria o njegovi razirjeno-sti in kakovosti.

Morda najzmogljiveji brezplani pro-gram pa je ImgBurn, ki bi mu teko za-merili kaj drugega kot nepodporo zapiso-vanju glasbenih plo Audio CD (te sicer lahko navadno zapiemo tudi s predvajalni-kom glasbe). Tudi ta zapiso-valnik je na voljo v prenosni razliici, podpira obilico za-pisov, e posebej zmogljiv pa je pri snemanju v zapis DVD-Video.

Ship Simulator 2008

Ker se poletje poslavlja, se verjetno marsikomu kolca po dopustovanju na morju, urejenih plaah in morskih pre-voznih sredstvih. Ship Simulator je rau-nalnika igra, ki simulira krmiljenje naj-razlinejih plovil iz realnega sveta, med drugim motornih olnov, jaht, vlailcev, trajektov, policijskih plovil, tovornih la-dij, rotterdamskih vodnih taksijev in celo e zdavnaj potopljenega Titanika. Zato je odlina za obujanje poletnih morskih do-ivetij.

Igralec se mora kar najbolje znajti v raz-linih vremenskih razmerah in razlinih pri-staniih, kot so npr. Rotterdam, Hamburg,

Septembra na Monitorjevi ploi

Izpovedi nevarnega umaGeorge Clooney je znan predvsem kot

igralec v serijah in filmih, v Izpovedih ne-varnega uma pa se je preizkusil v vlogi reiserja. Nasprotno je scenarij za film

napisal precej bolj prekaljeni Charlie Kaufman, v glavnih vlogah pa sreamo Sama Rockwella, k i je tud i p r ipo -vedovalec, Drew B a r r y m o r e , e e n k r a t G e o r g a

Clooneyja in Julio Roberts. Zvenea ime-na sicer navadno e niso razlog za is-lanje filma, a tokrat si ga vendarle spla-a ogledati.

Chuck Barris je televizijski producent med publiko nadvse priljubljenih tv o-vov Zmenkarije in Mladoporoenci, po-leg tega pa se v ivljenju ukvarja tudi z malo manj priljubljeno dejavnostjo. Je na-mre tajni likvidator amerike Cie, tako da Zmenkarije in Mladoporoence upo-rablja predvsem kot krinko za svoji do-polnilni dejavnosti. Kljub temu da igra dvojno igro, je na obeh igriih uspeen, a se mu zane ivljenje zapletati.

MONITORJEV DVD

Monitor je na voljo v razliici s priloe-nim DVD in brez njega. Obe sta na voljo tako v prosti prodaji kot naronikom. Za kakrnakoli vpraanja vam je na voljo na naroniki oddelek narocnine@monitor.si, (01) 230 65 31.

12 Monitor / september 2007

V

Na naslednjem DVD ne spreglejte:

varnostne kopije, Plesalka v temi (Dancer in the Dark).

Monitor / september 2007 13

Southampton, Marseille, San Francisco in New York City. Cilj naloge je im hitreje opraviti z naloeno misijo (uporabnik lahko razvija tudi svoje), ki je sestavljena iz mnoice nalog.

Igra se odvija v prenjenem okolju treh raz-senosti, ki je v razliici Ship Simulator 2008 precej izpopolnjeno glede na prvo razliico 2006. Nova razliica je poleg tega prinesla tudi

druge novosti, npr. poudarjene valove, preho-de med dnevom in nojo ter prenovljen nabor plovil in pristani.

Priloena razliica je preizkusna in omogoa uporabo le omejenih monosti. Tako imamo na voljo samo eno ladjo, reilni oln in pristani-e Cowes. Misija Ship Simulatorja 2008 Demo je realna reevalna akcija jahte, ki se odvija v slabem vremenu, v velikih valovih in se zane s klicem SOS. Veliko sree pri reevanju!

V tokratnem Monitor TV

Tudi na tokratni Monitorjevi ploi predstavljamo novo epizodo Monitor TV, ki ponaza-rja nekaj najzanimivejih preizkusov izdelkov, ki smo jih nedavno opravili v Monitorjevem laboratoriju. Posebnost tokratne epizode je dosegljivost tudi v visoki loljivosti (1080i), a to zmorejo predvajati samo raunalniki z zmogljivo strojno opremo. Zato smo na ploo uvr-stili e oddajo v standardni loljivosti (720 x 480 pik), ki jo lahko predvajamo na vseh sodo-bnih raunalnikih. Razliici HD in podrobni predstavitvi njenih tehninih znailnosti je po-sveen poseben lanek v tokratnem Monitorju, mi pa si oglejmo vsebino najnoveje epizo-de Monitor TV.

Grega imenc si je ogledal neoriginalne kartue za brizgalne tiskalnike. Preuil je dva al-ternativna naina: polnjenje izpraznjenih originalnih kartu z neoriginalnimi barvami, kar je predstavljeno tudi na Monitor TV, in zamenjavo celotnih originalnih kartu z neoriginal-nimi. Na celotnem preizkusu smo analizirali tiskalnike vseh vejih izdelovalcev.

Igor H a rb se j e p o ig r a l s pr v i m Samsungovim pametnim telefon na naem trgu, ki se imenuje BlackJack. Ne samo zara-di imena, temve tudi zaradi polne tipkov-nice mono spominja na izdelke BlackBerry. Operacijsk i sistem, k i ga poganja, je Microsoftov, z aparatom dobimo dva akumu-latorja, podpira pa tudi HSDPA. Ali je res tako pameten, kot pravi korejski izdelovalec?

In ker smo ravno v letu tajnega agenta Jamesa Bonda Laborant imenc je predsta-vil tudi nadzorno kamero IP znamke Axis, ki premore kar 35-kratno poveavo, njen objek-tiv pa je vrtljiv v vse smeri. To pomeni, da je kakor nala za videonadzor na daljavo. Oglejte si, ali bi je bil vesel tudi 007.

Sony Ericsson je izdelal posebno uro, ki se povee z mobilnim telefonom in poleg prika-za asa omogoa tudi uporabo nekaterih zmogljivosti mobilnih telefonov. To je preizkusil Igor Harb.

Peter epetavc ugotavlja, da oba velika izdelovalca granih kartic novega rodu svoje iz-delke predstavljata redkeje kot pred leti, v zadnjem asu pa smo doiveli kar nekaj prenovi-tev, ki si jih je z veseljem ogledal.

Novi novinar Monitor TV, David Klasinc, si je ogledal ponudbo izdelovalcev e-revij, ki omogoajo upravljanje revij v elektronskem zapisu (ponavadi PDF) podobno kot pri klasi-nem listanju.

Arnold Marko, ki je tudi snemalec in producent Monitor TV, je na iskalniku Midomi pre-izkusil svoje pevske sposobnosti. Midomi namre omogoa iskanje glasbe tako, da prepros-to odpojemo del skladbe. Pa je res tako uporaben, kot se slii?

Adobe ColdFusion 8ColdFusion MX 8 je prva razliica pro-

gramske opreme za razvijalce sodobnih internetnih aplikacij, ki je nastala po Adobovem nakupu Macromedie, ki je pred tem razvijala izdelek. ColdFusion pomaga pri reevanju vsakodnevnih razvojnih izzi-vov in omogoa izdelavo vepredstavno bogatih aplikacij s tehnologijama Adobe Flex in AJAX. Poleg tega je tudi pripomo-ek pri uporabi podatkov v poslovnih oko-ljih, saj podpira Javo in .NET. Omogoa delo z dokumenti PDF in obrazci ter so-deluje s strenikom Microsoft Exchange, prek katerega lahko upravljamo elektron-sko poto in koledarje. ColdFusion prina-a tudi dodano vrednost v primerjavi z obiajnim razvojnim orodjem, saj ga lah-ko uporabimo npr. za pretvarjanje iz zapi-sa HTML v PDF, poizvedovanje v zbirkah podatkov prek ODBC in JDBC in razpore-janje opravil.

14 Monitor / julij-avgust 2006

MONITORJEV DVD

14 Monitor / september 2007

a to tevilko smo se odloili, da bomo na MonitorTV, ki ga najdete na priloe-nem DVD, posneli v videu visoke lolji-vosti. Doslej smo ga snemali s kamerami

DV v loljivosti PAL, zdaj pa smo preli na ka-mero, ki podpira snemanje v zapisu HDV z lo-ljivostjo 1080i (Canon xh-g1). DV je za dananje raunalnike razmeroma nezahteven format. Z loljivostjo 720 756 pik v nainu PAL in t. i. intraframe stiskanjem (torej je vsaka slika stisnjena zase) po naih izkunjah ni teav niti pri urejanju na kakem malo bolj zmogljivem AMDjevem Semperonu. Seveda e ne uporablja-mo zahtevnih uinkov, velikega tevila prekri-tih stez ipd., a tudi v tem primeru je sam pro-ces renderiranja dovolj hiter, da je delo pov-sem normalno.

No, pa pride tudi v nae loge dolgo opevani HDV, in vse se spremeni. Raunalnik, ki je do zdaj brez teav rabil za obirno obdelavo videa (gre za dvoprocesorski sistem Xeon s taktom 2,8 GHz in 2 GB pomnilnika), se zdi kar naen-krat podoben kakim 486kam, ki so se neko davno trudile z obdelavo animacij. In progra-mi, ki so e do veraj brez vejih napak in za-pletov rabili svojemu namenu (Avid Liquid), se kar naenkrat obeajo, sesuvajo in na sploh postreejo s kopico nenadejanih posebnosti, ki bi si jih vse prej kot eleli.

Teave pri montai

Montaa poteka v grobem nekako takole: Najprej naloimo video na disk raunalnika, ga uvozimo v program za montao, vsak prispe-vek zmontiramo v svojo sekvenco (torej reemo, prekrivamo in dodajamo glasbo), vse sekvence zloimo v eno sekvenco, tej dodamo vmesne animacije in ez poloimo e grake. Na koncuvzamemo e zvono stezo in jo v urejevalniku zvoka popravimo (izenaimo, stiskamo ).

Prvi korak tudi pri HDV ni nakazoval vejih zapletov. e vzamemo v zakup, da le redkoka-teri program pri zajemanju kae tudi ivo sli-ko, je nain dela na mo podoben tistemu pri zapisu DV. Le da veina zajemalnikov ne pod-pira t. i. scenskega zajemanja, torej posamez-nih posnetkov (kadrov) ne zna loiti v posami-

ne datoteke. Za nadaljnje delo to pomeni nekoliko manjo pregled-nost, saj je treba vedno znova pre-gledovati celoten posnetek, ki je lahko dolg tudi do 62 minut (to pa je dolina kaset MiniDV, ki se uporab-ljajo tudi za snemanje HDV).

V drugem ko-raku se zaplete. Samo rezanje in prekrivanje sicer poteka dokaj nor-malno, ve je le za-mika med operaci-jami in tudi pri pred-vajanju se kakna sliica iz-gubi ali preskoi, a to niti ni tako hudo, da bi resno motilo. Se je pa zapletlo pri vsaki operaci-ji, ki je nekoliko bolj zahtevna od tega. Zanimo s prelivi, ki so poleg samih ostrih rezov neka-ko edini pogosto rabljen prehod med dvema ka-droma. Pri delu z DV prehodov ponavadi nis-mo najprej pustili obdelati, ker jih je bilo pov-sem brez teav mogoe predvajati v realnem asu. Liquid (razliice 7, ki ga sicer uporablja-mo za montao), je uinke, ki smo jih polagali na gradivo, tako ali tako brez vejih teav ob-delal v ozadju, medtem ko smo mi brez vejih teav lahko delali naprej. V HDV ni niti pribli-no tako. Sistem tudi preprostih prelivov ni bil zmoen predvajati v realnem asu, za obdela-vo le sekundo dolgega preliva pa je Liquid po-treboval ve kot deset sekund, medtem ko je z istim uinkom DV opravil v manj kot sekun-di (tako reko neopazno). Drugo so barvne ko-rekcije. Za osnovno barvno korekcijo pri, de-nimo, 5-sekundnem posnetku v DV potrebu-je program okrog 2 sekundi, za enak posne-tek v HDV pa minuto in 40 sekund (!). Na teko-e delo brez vejih akanj smo torej lahko kar pozabili. A e se je z vsem tem e dalo preive-ti, je sodu izbilo dno, ko smo celotno monta-o eleli opremiti z grakami. Najprej zato, kerje Liquid iz nam neznanih razlogov nekoliko spremenil barvo celotni sliki, e smo ez poloi-li zeleno pasico z napisi (al lahko to na tokrat-nem MonitorTV tudi dejansko vidite ). No, po

spletnih forumih sode, je pojav znan tudi drugim in ga trenutno ne znajo razloiti niti

pri Avidu (pa eprav se menda pojavlja celo na dragih sistemih Chrome).

A ele, ko smo prek veine montae eleli poloiti logotip MonitorTV, smo se predali. Samo as obdelave te prekrite grake z maskoin dodanim mehalcem (blur) bi znaal (po oce-ni samega Liquida) osem ur in pol (pri DV le ne-kaj minut). Pa smo se raje odloili, da bomo ob-delavo uinkov pustili za tedaj, ko bomo video izvozili v konni izdelek. In ko smo to zares na-redili, bi bil as obdelovanja (spet po predvide-vanjih Liquida) ve kot 22 ur! Ker smo zaeli iz-vaati ponoi, smo upali, da bo naslednji dan vse skupaj nekako konano. A nismo imeli sre-e. Liquid je namre po dobrih 9 urah kratko malo nehal izvaati, brez razloga in opozorila. Oitno celo program ni opazil, da njegov modul za izvoz e davno niesar ve ne pone. Pa smo ga prekinili in se zaradi asovne omejenosti od-loili za kraje logotipe, ki se pokaejo in izgine-jo. as obdelave sekvence se je skrajal na le uro in pol in pustili smo, da je program v miru vse obdelal. In se ele nato lotili izvoza videa.

A tudi tu ni lo brez zapletov. Izkazalo se je namre, da je Liquid brez opozorila in razloga nehal tudi procesirati v montai kratko malo obstal je. Takrat je e resno kazalo, da MonitorTV tokrat sploh ne bo, ker bo zamudil konec redak-cije Nato smo vendarle poizkusili e z drugi-mi zapisi. Najprej zapis 2VUY, ki ga Liquid upo-

Kako je nastajal MonitorTV HDObasno doseemo v razvoju raunalnikih zmogljivosti toko, ko se zdi, da je poveevanje hitrosti, loljivosti, velikosti pomnilnika in diskov e kar odveno. In e to za veino namenov, za katere raunalnike uporabljamo na splono (razen morda za igranje iger), e kar dri, pa je e vedno nekaj podroij, na katerih je napredek e kako uporaben. A tudi pri aplikacijah, kot so npr. obdelava zvoka, animacije, 3D oblikovanje in video, se veinoma zdi, da smo dosegli raven, ki uporabniku zadostuje za normalno, dokaj udobno delo, pa tudi programska oprema z raznimi hudimi zapisi ponavadi nima ve vejih teav. A videz lahko tudi vara.

Arnold Marko, Matja Klanar

Z

Monitor / marec 2006 15Monitor / september 2007 15

rablja kot vmesni kodek (tako, da med delom ne stiska v MPEG-2, kar bi hitro vplivalo na ka-kovost), a bi bila konna datoteka (za 17 minut in pol videa) dolga 76 GB, za samo obdelavo pa bi na disku porabil e dodatnih 176 GB prostora. In smo namesto zapisa HDV 1080i (torej 1440 1080 pik) pri izvozu uporabili polni MPEG-2 HD (torej smo izvozili video loljivosti 1920 1080 pik). etudi je izvoz namesto obljubljene ene ure trajal dobre tri, smo konni video vendarle dobi-li. No, ja al ne popolnoma. Ponavadi namre zvok obdelamo v nadaljnjem procesu izloimo

ga iz videa, obdelamo in potem zamenjamo. V zapisu DV je zvok mogoe zelo enostavno zame-njati, medtem ko za MPEG-2 HD nismo nali re-itve, ki ne bi zahtevala vnovinega (ure in ure trajajoega) obdelovanja. Pa smo se spet vdali in vam postregli z zvono nekoliko manj korek-tnim izdelkom ...

Iz MPEG-2 v MPEG-4

Konni rezultat do tega trenutka je bila da-toteka AVI, dolga nekaj manj kot 4 GB, ki jo

je bilo treba za potrebe distribucije na naem DVD (na katerem je vendarle le 8,5 GB prosto-ra, ki ga polovico zasede e lm ) e zmanj-ati. Pretvoriti torej v nekakno razliico MPEG-4, kar smo poeli tudi do zdaj s posnetki PAL. Po trenutno dosegljivih informacijah bi bili najuspeneji, e bi posnetek zakodirali s ko-dekom H.264 (ki se uporablja tudi za lme naploah Blu-ray in HD DVD), vendar je ta ko-dek plaljiv in tako na hitro (beri: ez konec tedna) nam iskanje v tej smeri ni uspelo. Zato smo izbrali enako reitev, kot smo jo uporab-ljali pri loljivosti PAL kodek Xvid, ki podpira tudi loljivosti HD. Pognali smo torej program AutoGK (www.autogk.me.uk), izbrali kakovost 65 %, poakali slabo uro in pol (na raunalni-ku Core 2 Duo 2,66 GHz z 2 GB RAM!) in si v BSPlayerju z uitkom ogledali na prvi visoko loljivi MonitorTV.

Konec dober, vse dobro, smo pomisli-li. Dokler nismo posnetka poskuali predva-jati tudi na manj zmogljivih raunalnikih Prenosnik s Core 2 Duo 2 GHz z njim sicer ni imel teav, isti prenosnik pa je pri delovanju na akumulator (takrat se hitrost procesorja znia na 1 GHz) video predvajal neuporabno cukajo-e. Enako se je zgodilo tudi z nekaterimi dvo-jedrnimi AMDji, da o Pentiumu 4 (2 GHz) niti ne govorimo. Od starejih procesorjev se je lepo obnesel le prvi Intelov dvojedrnik Pentium EE 3,46 GHz. Poudarjamo, da so bili to vse raunal-niki s starejimi granimi karticami, brez po-speevanja HD. Rezultati so bili nekoliko bolj-i, e smo za predvajanje uporabili VLC, ven-dar ne veliko

Glede na to smo se odloili poizkusiti e s kakim kodekom, a brez uspeha. Divx (ki tudi podpira HD) se je izkazal e nekoliko slabe (tudi Pentium EE 3,46 mu ni bil ve kos), med-tem ko nam Microsoftovega Media Encoderja 9, ki naj bi nam naredil video WMV, v tako krat-kem asu ni uspelo pripraviti do delovanja. Na enem raunalniku (z Visto) se je namre obe-al, na drugem pa kot konni rezultat izplju-nil video datoteko, ki je imela zapisan le zvo-ni del

Ostajamo pri PAL

Konni rezultat na DVD smo zapekli tudi zmanjano iroko PAL razliico posnetka Tak je bil torej na prehod v svet visoke loljivosti. Seveda bomo v blinji prihodnosti iskali naine, da bi bilo delo z videom HDV vsaj sprejemlji-vo, e e ne normalno. Monosti je kar nekaj od nadgradnje raunalnika, uporabe vmesnih kodekov (npr. AspectHD) pa do strojnih dodat-kov za obdelavo videa HD (npr. Canopus NX ali Matrox RT.X2). In nenazadnje kodeka H.264. A o tem, kaj bomo odkrili, ve v prihodnjih te-vilkah.

Zapisa DV in HDV se, kljub podobnemu imenu in kljub temu da sta ponavadi zapisana na enak nosilec (kasete MiniDV), povsem razlikujeta. DV namre stiska vsako sliico pose-bej torej informacija o vsaki sliici zasede enako dolino na traku ali v datoteki (gre za t. i. stiskanje interframe), HDV pa uporablja t. i. stiskanje interframe, torej so sliice stisnje-ne tudi po asu. Organizirane so v sklope po 15 sliic (t. i. GOP ali Group of Pictures). Prva je t. i. I-sliica, druge pa so izraunane na podlagi te (in vseh nadaljnjih do petnajste). Podatkovni tok pri loljivosti 1080i ostaja sicer enak kot pri PAL, to je 25 Mb/s, pri loljivo-sti 720p pa je 19 Mb/s (ta loljivost sicer uporablja GOP velikosti est sliic in je zato pri hi-trih sekvencah bolj natanna).

Vse to pomeni, da je treba za izraun in obdelavo posamezne sliice veliko ve proce-siranja, to pa se pozna e pri navadnem rezu, e posebej pa pri obdelavi. A stiskanje ni edi-no, ki potrebuje vejo procesorsko mo. Precej odloilen dejavnik je tudi loljivost. DV PAL ima loljivost 720 576 pik, tj. kar 414.720 pik, medtem ko ima standard HDV 720p lolji-vost 1280 720 pik (921.600 pik), 1080i pa se ponaa z loljivostjo 1440 1080 pik (za-radi manje obutljivosti vida za vodoravne podrobnosti le 1440, vendar se te pri pred-vajanju raztegnejo na 1920 pik), kar je enako 1.555.200 pikam. 1080i ima torej kar 3,74-krat toliko pik kot video PAL, 720p pa le 2,2-krat. Barve sicer oba sistema zapisujeta po-dobno, po sistemu 4 : 2 : 0. To pomeni, da se izpua polovica barvne informacije ob ohra-nitvi same ostrine. loveko oko je namre bistveno manj obutljivo za barvne podrobno-sti kot za ostrino. No, pri samem procesiranju in predvajanju se uporabljajo polne barve in to prenos podatkov v primerjavi s PAL povea od 6- do 7-krat (pri 1080i). Pri tem seveda ni upotevano samo stiskanje, ki zahteva e dodatno mo.

Glede na povedano, si lahko mislimo, da tudi najzmogljiveji raunalniki PC le teko sle-dijo zahtevam pri urejanju videa HDV v realnem asu. Je pa seveda razlika v podrobnostih in kakovosti slike HD tako privlana, da bodo tako uporabniki kot ustvarjalci vedno bolj po-segali po cenovno ugodnem standardu HDV. To je seveda voda na mlin razvijalcem strojne opreme, ki bodo tudi v prihodnje z razlogom lahko tekmovali pri ustvarjanju vedno zmoglji-vejih in hitrejih reitev.

Ena rka, velik preskok

Loljivost HD je drastino vija od tega kar smo bili vajeni dosedaj. 1920x1080 pik proti 720x576 pik, koli-kor znaa iroki format zapisa na DVD

16 Monitor / julij-avgust 2006

PRED DESETIMI LETI

V PRIHODNJIH TEVILKAH

OKTOBRSKA TEVILKA IZIDE 25. SEPTEMBRA. OBIITE NAS V SPLETU: WWW.MONITOR.SI

Windows 98 Vladimir Djurdji

Sedaj ni ve nobenega dvo-ma. Nova razliica Microsof-tovih Oken se bo imenovala Windows 98 in bo zopet napol-nila sicer e prepolno blagajno izdelovalca. Zato ker novi rau-nalniki ne bodo mogli brez Oken 98, in nasprotno. Pa naj kdo e ree, da se zgodovina ne ponavlja.

O okolju Microsoft Windows je bilo e toliko napisanega in pove-danega, kakor za noben drug raunalniki program v vsej zgodovi-ni raunalnitva. Kot najpomembneji izdelek trenutno najmoneje-ga izdelovalca programske opreme je e lep as v srediu pozorno-sti milijonov uporabnikov v vseh dravah sveta. Zato se ni treba u-diti, da s priblievanjem izida nove razliice raste tudi temperatura v vseh raunalnikih krogih. Fragmentirane podrobnosti in pekula-cije o novi razliici Oken prihajajo iz Redmonda e od zaetka leta, Windows 98 pa so sredi poletja tudi uradno zaeli preskuati in pra-vijo, da bo preskuanje zopet potolklo vse rekorde. Ne bi se udil, e bi tudi vi v naslednjih mesecih dobili eno od sedanjih ali prihodnjih preskusnih razliic.

Nomai bere, pie in brie Vladimir Djurdji

Bilo je le vpraanje asa. Po enotah CD-ROM in CD-R (CD Recordable, za-pisljiv) so sedaj na vrsti enote CD-RW (CD Rewritable, izbrisljiv). To pomeni, da na ploe s premerom 12 cm lah-ko podatke zapisujemo, jih z njih be-remo, po potrebi pa tudi briemo. Na prvi pogled enote CD-RW torej zmorejo isto, kar so e pred leti poeli magnetno-optini diski, e pre-cej pred tem pa magnetni diski in tevilne druge naprave z magnet-nim zapisom, med drugim tudi edalje bolj priljubljeni izmenljivi di-ski (SyQuest, Iomega). A e nekoliko natanneji ogled tehninih last-

nosti in naina delovanja pokae, da je razlik kar precej.

Mnogi menijo, da so enote CD-RW zadnja stopnja v razvoju enot CD-ROM, kakrne poznamo danes, in hkrati pred-hodnik enot DVD-ROM in DVD-RAM, ki bodo menda postale najbolj priljubljen nosilec v zaetku naslednjega tisolet-ja. Razlog za nastanek enot CD-RW lah-ko poiemo v neizmerni priljubljenosti in razirjenosti plo CD-ROM, ki po tevilu zlahka prekaajo vse druge iz-menljive medije, razen morda disket, ki pa vsekakor ne sodijo v isto ka-tegorijo

Digitel dobil krila GSM Luka Dekleva

Vodstvo drube Digitel, ki je kandidat za opravIjanje storitev mobil-ne tehnologije GSM v Sloveniji, se pospeeno pripravlja za vstop na trg mobilne tehnologije. Po delni odlobi ustavnega sodia RS, ki je preso-jalo o 67. lenu zakona o telekomunikacijah, je Digitel v pravnem po-menu legitimna druba, ki ji mora uprava za telekomunikacije izdati e ustrezna dovoljenja.

Direktor drube, Franc imar, je poudaril, da je odloba ustav-nega sodia prvi in najpomembneji korak na poti k jasnemu cilju podjetja - postati majhen, a trno zanimiv izvajalec mobilnih tehno-logij, s poudarkom na uskladitvi storitev GSM uporabnikom, ki potu-jejo v ZDA, in nasprotno. Digitel bo najprej postavil celino jedro si-stema GSM, saj naj bi z vstopom na trg sredi prihodnjega leta zdru-evali 45 tujih omreij po svetu, tudi v ZDA. To naj bi bila tudi ena od prednosti pred konkurennimi podjetji, vodstvo drube pa ocenjuje, da bi se morala osnovna naloba, 60 milijonov amerikih dolarjev, po-vrniti v 15 letih.

lan uprave drube, Boris Milevoj, je e poudaril, da bi morali, e bi hoteli poslovati z minimalnim dobikom, pridobiti 45.000 naronikov, kar pa bi po njihovem mnenju ne smelo biti ovira. Ocenjujejo da bo v Sloveniji na prelomu tisoletja 200.000 naronikov, ki naj bi se porazde-lili na tri izvajalce mobilnih tehnologij.

SEPTEMBER 1997

ZDRULJIVE KARTUETiskalniki so poceni, kartue z barvilom pa

drage, to nam je jasno e kar nekaj let. Prav tako vemo , da so na trgu prav toliko asa na voljo tudi alternative. Preizkusili bomo nekaj modelov brizgalnikov razlinih blagovnih znamk in jim namesto originalnih barvil ponudili zdru-ljiva, pa tudi tista, ki jih v kartue nabrizgamo sami. Pogledali bomo, ali je zaradi rabe neo-riginalnih izdelkov kakovost odtisa kaj slaba, kako je z obstojnostjo takih izdelkov, seveda pa bomo popisali tudi to, koliko so taki odti-si ceneji.

LCD TELEVIZIJESte se v zadnjem asu kaj sprehodili po tr-

govinah z domao elektroniko? Stare katodne

televizije (po monosti s ploskim zaslonom) so nadomestili modeli LCD. Modelov je veliko, kon-kurenca huda, ponudba pa hkrati zelo enolina veinoma si lahko ogledujemo razstavljene modele z diagonalo 32 palcev, le redko se kje bohoti tudi 37- ali 40-model. Preesali bomo slovenski trg in preizkusili vse, kar je na tem podroju mogoe preizkusiti.

SPLETNI PROTIVIRUSNIKIZaita pred virusi je posel, na to kae ved-

no ve podjetij, ki se ukvarjajo z njim, tudi pri nas. Kljub temu pa veina vejih ponudnikov take programske opreme ponuja tudi brezpla-ne spletne razliice protivirusnih pregledovalni-kov. Ogledali si bomo in preizkusili, koliko zmo-rejo in ali jim gre zaupati.

16 Monitor / september 2007

NOVICECanonove novosti

Canon je predstavil tiri nove fotoaparate.Modeli PowerShot G9, SX100 IS, A650 IS in

A720 IS imajo tipala z loljivostjo od 8 do 12,1 milijona pik in 6- ali 10-kratno optino pove-avo. Loljivost aparata IXUS 960 IS je 12,1 milijo-na pik, modela 860 IS pa 8. Oba premoreta 3,7- oz. 3,8-kratno poveavo.

SLR EOS 40D fotogra-je zajema s hitrostjo 6,5posnetka na sekundo in naredi 75 zaporednih po-snetkov, loljivost tipala je 10,1 milijona pik, di-agonala zaslona meri 3 palce, zagonski as pa traja le 0,15 sekunde.

Vrhunski EOS-1Ds Mark III se lahko pohva-li s pet posnetki na sekundo in z 21 milijoni pi-kami, kar pomeni velikost fotograj tudi vekot 100 MB. Ima dva procesorja DIGIC III in tri-palni zaslon.www.canon.si

Citrix kupuje XenSource

Medtem ko v drubi VMware z navdue-njem spremljajo strmo rast delnic drube po zaetnem nastopu na borzi, so v podjetju Citrix prevzeli enega poglavitnih tekmecev na podro-ju virtualizacije, podjetje XenSource. Citrix s tem krepi svoj portfelj reitev za dostop do apli-kacij na razline naine, v virtualnem in ter-

minalskem okolju. Citrix bo tudi v prihodnje ponujal in razvijal virtualizacijske izdelke, ki temeljijo na odprtokodnem sistemu Xen, hkra-ti pa jih bo tesneje povezoval s svojimi orod-ji. Tudi vnaprej nameravajo razvijati reitve za strenike, ve pa nameravajo vlagati v raz-

voj in trenje izdelkov za de-lovne postaje. Za XenSource so po trditvah podjetja odte-li 107 milijonov dolarjev, novi izdelki pa naj bi bili kljuni za rast drube v naslednjih letih, ki se hoe zavihteti v rang 5 milijard letnega prometa. Zanimivo, da v Citrixu javno

oznanjajo, da je prevzem XenSource opravljen tudi z odobravanjem Microsofta, ki je med dru-gim sam pred asom sklenil dogovor o sodelo-vanju s XenSource.www.citrix.comwww.xensource.com

Sony Ericsson P1i

Sony Ericsson je predstavil pametni tele-fon naslednjega rodu, ki lahko postree med drugim tudi z navigacijskim sistemom GPS Waynder Navigation 7, opremljenim z glaso-vnim vodenjem. Sony Ericsson se je za ta korak odloil na podlagi nedavne raziskave, ki je po-kazala, da si eli 50 odstotkov uporab-nikov na svojih mobilnih telefonih aplikacijo GPS.

Novi model Sony Ericsson P1i sicer ima zaslon z diagonalo 6,6 cm in loljivostjo 240 x 320 pik, osnovni 160 MB pom-nilnik, digitalni fotoaparat z 3,2 milijona pik, samodejnim ostrenjem in 3x zumom, vmesni-ka Wi-Fi in bluetooth, deluje pa v omrejih GSM/GPRS in UMTS.

Podpira pomni ln ike kar t ice Memory Stick Micro, na raunalnik ga prikljuimo prek vmesnika USB, operacij-ski sistem je Symbian 9.1, podobno kot dru-

Skype nedostopen

Uporabniki spletnega telefonskega servisa Skype so se 6. avgusta za-man poskuali vpisati v storitev. Ker obenem niso delovali tudi streni-ki, v katerih so forum uporabnikov in druge s skypom povezane stra-ni, je bilo sprva kar teko priti do kakrnegakoli pojasnila. Prve peku-lacije so govorile celo o sesutju celotnega sistema, oziroma da naj bi bil Skype rtev kibernapada. No, Estonci so se s skopim pojasnilom oglasi-li dan kasneje. lo naj bi za napako v algoritmu v Skypovem spletnem vmesniku, na mestu, ki nadzoruje povezavo med posameznimi odjemal-ci in omrejem. Zato je bil onemogoen vpis, prenose iz njihovih stre-nikov pa naj bi blokirali sami. Ker se je napaka zgodila prav v asu, ko

je bila na voljo nova razliica programa, z nekaj dodatnimi monost-mi, kot je prikaz videa v prolu, je neprijetnost najverjetneje povezanas tem. Sprva so zagotavljali, da bodo napako odpravili v 24 urah, a so ta rok zdaj popravili na bolj neoprijemljivi im prej.

Skype je e ves as svojega delovanja tara kritik zaradi svojstvene-ga protokola, na katerem je zasnovan, namesto na katerem od standard-nih, kot so H.323, Inter-Asterisk eXchange ali SIP. Kritiki obtoujejo av-torje, da s tem dolgorono onemogoajo konkurenco. Skype ima zdaj e okrog 220 milijonov uporabnikov, ti pa za nekatere storitve, denimo Skypeout, tudi plaujejo. www.skype.com

18 Monitor / september 2007

Mobilna gostovanja se cenijoMobitel in Simobil sta objavila cenike

nove evrotarife, ki jo je konec maja odredil evropski parlament in s tem podprl uredbo Evropske unije, ki bo zniala cene pogovo-rov z mobilnimi telefoni v dravah EU.

Cena odhod-nih kl icev med gostovanjem v dravah EU bo 58,8 centa na minuto, kar je ravno zgornja do-voljena meja (49 centov brez DDV), za dohod-ne pa bo treba odteti 28,8 centa (24 centov brez DDV).

Na novo evrotarifo se je treba predhod-no naroiti v skladu z navodili operaterja.

Uredba EU bo veljala v naslednjih treh letih. Cene odhodnih klicev so lahko v pr-vem letu najve 49 centov brez DDV na minuto, v drugem 46 in v tretjem 43, pri dohodnih klicih pa 24, 22 in 19 centov na minuto.

Operaterja priakujeta, da bo del izpa-da dohodka zaradi nijih cen pokril veji promet. Cene so povpreno od 20 do 30 odstotkov nije od sedanjih.www.simobil.netwww.mobitel.si

gi Sony Ericssonovi telefoni pa se lah-ko pohvali z bogatimi vepredstav-

nimi funkcijami. Mere telefona so 106 x 55 x 17 mm, tehta pa 124

gramov. Vgrajeni program GPS uporablja regionalne zemlje-

vide Tele Atlas, uporabni-ka pa vodi do cilja prek

jasnih glasovnih navo-dil skupaj s premikajo-im se zemljevidom in

ikonami za prikaz smeri. Uporabniki lahko po enem letu

enostavno razirijo storitev ali pa ku-pijo dodatne zemljevide.

www.sonyericsson.com

Monitor / september 2007 19

NOVICE

Epsonovi tiskalniki za vsak ep

Epson je sredi avgusta predstavil nov rod brizgalnih tiskalnikov in vefunkcijskih naprav, ki se lahko pohvalijo z zelo privlanimi cenami, a hkrati visoko hitrostjo tiska in bogato opre-mo. Novi tiskalnik Stylus C120 zmore tako ti-

skati 25 strani na minuto v privzetem nainu in kar 37 strani na minuto v hitrem nainu, omogoa pa tudi posebno tiho tiskanje, ki si-cer nekoliko zmanja hitrost, a tudi hrup. V ZDA bo naprodaj po 90 dolarjev.

Zanimivo, da ta enonamenski izdelek ni najceneja novost, saj bodo kupci lahko v krat-kem za okrog 70 dolarjev kupili venamensko

napravo Stylus CX7400, ki je hkrati tiskalnik, optini bralnik in fotokopirni stroj s hitrost-jo 28 strani minuto, pri tem pa niso pozabili tudi na tiskanje fotograj, pri emer pride pravvgrajeni bralnik za pomnilnike kartice.

Za 100 dolarjev dobimo nekoliko zmogljivej-i model Stylus CX8400, ki premore v primerja-vi z manjim modelom e 2,5-palni zaslon za hitri ogled fotograj in laje nastavitve tiska-

nja, omogoa pa e nekoliko hitreje tiska-nje, okrog 30 strani na minuto. Najzmogljiveja novost je mo-del Stylus CX9400, ki ima po-leg vsega natetega hitrost ti-skanja 32 strani na minuto, sa-modejni podajalnik papirja in pod-poro prejemanju in poiljanju tele-faksov. Ta model stane v ZDA 150 dolarjev.www.epson-europe.com

Symantec in Intel za varnost

Symnatec in Intel druno razvijata nove teh-nologije, ki bodo varnost popeljale na nijo ra-ven od operacijskih sistemov. Partnerja razvija-ta sistem, s katerim bo mogoe varnostne pro-grame izvajati neposredno na procesorju oziro-ma brez potrebe po uporabi operacijskega siste-ma. Projekt Hood, kot se imenuje skupno sode-lovanje med drubama, temelji na Intelovi vir-tualizacijski tehnologiji, ki jo izdelovalec pro-cesorjev e vgrajuje v svoje izdelke. Ob pomo-i le-te bo mogoe izvajati programe neposred-no na procesorju in vzporedno z operacijskimi sistemi, kot so Windows, Linux in drugi. Nove tehnologije so namenjene preteno poslovnim okoljem, tako strenikom kot delovnim posta-jam, pozneje pa pridejo na vrsto e raunalni-ki za rabo doma. Intel bo, kot kae, tehnologi-jo uporabil tudi za druge izdelke, kot so orod-ja Trusted Platform Module in orodja za nadzor delovanja raunalnikov, ki jih bodo prav tako preselili na to raven. Projekt Hood je e v zgod-nji razvojni fazi, rezultate pa lahko priakuje-mo ele naslednje leto.www.symantec.comwww.intel.com

Sun UltraSPARC T2

Sun je predstavil nov procesor UltraSPARC T2, ki ga bodo prvi ponudili na prostem trgu, ne zgolj v kombinaciji s svojimi streniki. UltraSPARC T2 je obenem prvi streniki pro-cesor, ki se lahko pohvali z osmimi jedri, vsa-ko jedro pa lahko vzporedno poganja do osem procesnih niti. Skupno lahko tako en procesor poganja do 64 niti, vsaka pa lahko teoretino uporablja svoj operacijski sistem. Arhitekturo za procesor, ki je sicer nastajal pod delovnim imenom Niagara 2, bo Sun obenem objavil brezplano pod odprtokodno licenco, od esar si obetajo iro podporo procesorski arhitektu-ri, ki je bila doslej bolj ali manj zgolj v dome-ni drube Sun.

UltraSPARC T2 sodi med energijsko najbolj varne procesorje. To e posebej velja, e meri-mo porabo na posamezno procesno nit, pri e-mer mu ni para. Tu novinec porabi okrog 2 vata na nit, to pa naj bi bilo okrog desetina tistega,

Razpis za prodajo Telekoma pred vrati

Direktor direktorata za elektronske ko-munikacije na ministrstvu za gospodar-stvo Matja Jana je sporoil, da naj bi bil javni razpis za prodajo Telekoma Slovenije objavljen 24. avgusta.

Vsebina razpisa za prodajo dravnega delea v enem izmed zadnjih dravnih te-lekomov v Evropi naj bi bila e dokonno usklajena, sicer pa je moen tudi do teden dni dolg zamik.

Razpis bo predvideval tri monosti pro-daje: prodajo celotnega delea hkrati, pro-dajo dela drube s triletnim zamikom ali kombinacijo navzkrinega lastnitva.

Sredi septembra naj bi se konala ce-nitev drube, ki bo po Janevih priakova-njih podala nijo vrednost od cene na bor-zi, rok za oddajo ponudb pa bo predvido-ma 8. oktober.

Prvi krog izbora se tako utegne konati novembra, ko bodo tudi znani ponudniki, z najugodnejimi med njimi pa se bodo za-tem zaela pogajanja, predvsem o ceni.

Jana ne izkljuuje monosti, da bi jim uspelo ponudnika izbrati e pred kon-cem leta. Trenutno naj bi se za Telekom Slovenije zanimalo od 10 do 15 ponud-nikov.www.telekom.si

kar dosegajo drugi procesorji na trgu. Sun predvideva, da bodo

novi procesor uporabljali tudi drugi izdelovalci v streni-

kih, pomnilnikih sistemih in omreni aktivni opre-

mi. Ne izkljuujejo tudi monosti rabe v manj-ih napravah, kot so ti-

skalniki, in celo na po-droju zabavne elektronike. Novi

procesor podpira operacijski sistem Solaris, na voljo pa je tudi Linux. Sun bo zael novi pro-cesor prodajati e v tem etrtletju za manj kot 1000 dolarjev. Do konca leta naj bi bili na voljo razliice, ki bodo zasnovane na podlagi odpr-tokodne arhitekture.www.sun.com

Epson C120

Epson CX7400

Epson CX8400

Epson CX9400

20 Monitor / september 2007

NOVICE

SCO JE IZGUBILPodjetje SCO Group je pred leti zabredlo v hudo finanno sti-sko, zato se je odloilo poskusiti sreo na sodiu. Leta 2003 je vloilo tobo proti IBM v vredno-sti milijardo dolarjev, e da je njihovo tehnologijo pretihotapil v nekatere komponente Unixa in Linuxa. Potem so vloili tobo e proti Novellu (in drugim pod-jetjem), ki naj bi si po krivem la-stil pravice do Unixa. A sodie se je postavilo na stran Novella, po vsej verjetnosti pa bo SCO kmalu klonil tudi v drugih prime-rih, predvsem proti IBM, od ka-terega so med drugim zahteva-li, naj neha prodajati operacijski sistem AIX.www.sco.comwww.novell.comwww.ibm.com

TUDI UNIVERSAL BREZ DRMPonudnikom glasbe v zapi-su brez zaite DRM se je pri-druila tudi glasbena zaloba Universal Music Group in tako postala druga izmed tirih veli-kih zalob, ki ponujajo nezai-teno glasbo.Skladbe v bitni hitrosti 256 kb/s bodo po 99 cen-tov na voljo v prodajalnah Amazon, Rhapsody, Wal-Mart, PureTracks, Best Buy in drugih, med njimi pa ne bo priljubljene-ga Applovega iTunes.UMG bo glasbo prodajal v po-skusnem obdobju od 21. avgu-sta do 31. januarja.Sony BMG in Warner se zaen-krat e nista odloila za ponud-bo nezaitene glasbe, ki bi jo bilo mogoe neomejeno proda-jati na vseh predvajalnikih.www.universalmusic.com

LENOVO ZA 199 DOLARJEVKitajski Lenovo bo v domovini ponudil poceni raunalnike za podeelsko okolje, ki naj bi ve-ljali samo 199 dolarjev (145 ev-rov) in bodo vsebovali samo centralno enoto, miko in tip-kovnico.Namesto zaslona naj bi rabil kar tv sprejemnik, podrobnosti o iz-biri programske opreme pa za-enkrat e niso znane, vendar se Microsoft gotovo ne bo zlahka odpovedal 800 milijonom pre-bivalcev kitajskega podeelja. Podobno strategijo je ubral tudi Dell, vendar njegove reitve sta-nejo med 223 in 515 dolarji, kar je glede na povpreni letni do-hodek na kitajskem podeelju, ki ne presega 500 dolarjev, od-lono predrago.www.lenovo.com

STANDARD ZA REZINEIntel je obenem objavil tudi spe-cifikacijo za nov rod streni-kih rezin, ki prinaa na to po-droje standardizacijo kompo-nent, predvsem pa potencial-no precej nije cene kot pri do-sedanjih sistemih. Specifikacija Server System Infrastructure (SSI) doloa celoten referen-ni model, skupaj s podatki, kot so velikost osnovne ploe, tip in poloaj prikljukov in drugo, kar lahko prispeva k zdruljivo-sti sistemov razlinih izdeloval-cev. Vpraanje je, kako se bodo na pobudo odzvali izdeloval-ci strenikov, ki vsi po vrsti go-jijo lastne standarde. Trenutno je na svetu 17 razlinih standar-dov za strenike rezine.www.intel.com

IBM AIX 6 BETA JAVNO DOSTOPENIBM je prvi v zgodovini objavil javno dostopno beta razliico prihodnje izdaje svojega opera-cijskega sistema AIX.Prihajajoa razliica izkoria novosti nedavno predstavlje-nega procesorja Power6, pred-vsem napredno varevanje z energijo in virtualizacijske teh-nologije, delovala pa bo tudi v sistemih s procesorji Power4, PowerPC 970 in Power5.Poglavitne novosti AIX 6 naj-demo na podroju virtualizaci-je (Workload Partitions), var-nosti, upravljanja in zagotavlja-nja nepretrganega delovanja. Tehnologija Live Application Mobility omogoa prenaanje delujoih particij med streniki, ne da bi bilo treba znova zagna-ti aplikacijo.www.ibm.com/aix

Na kratko

AMD prenavlja kartice ATI FireGL

AMD je napovedal nov rod granih karticATI FireGL, ki so namenjene najzahtevneji pro-fesionalni rabi. Nove kartice ATI FireGL V8650, FireGL V8600, FireGL V7600, FireGL V5600 in FireGL V3600 temeljijo na novem rodu gra-nih procesorjev, ki so sposobni obdelati do 320 vzporednih granih operacij. Poleg tega sorazvijalci prvi omogoili, da lahko posamez-na grana kartica krmili kar 2 GB grane-ga pomnilnika, vse skupaj pa omogoa okrog 300 % vejo zmogljivost kot pri dosedanji ge-neraciji kartic. Pomembna novost je funkcija AutoDetect, ki zna samodejno prilagoditi de-lovanje gonilnikov v odvisnosti od trenutno uporabljenih programov. To pride e posebej prav pri preklapljanju med razlinimi progra-mi. Nove kartice so e optimizirane za delo v okolju Windows Vista, podpirajo pa vmesnike DirectX 10 in OpenGL 2.1. Naprodaj bodo od septembra.ati.amd.com/products/firegl.html

Fujitsu LifeBook U810

Fujitsu je za zaetek jeseni napovedal nov miniaturni raunalnik, ki je po videzu in na-inu rabe pravzaprav pomanjana razliica na-vadnih prenosnikov. Fujitsu LifeBook U810 sicer

temelji na podobni platformi kot raunalniki UMPC (enak je, denimo, procesor, Intel A110 s taktom 800 MHz), vendar ima vgrajeno tipkov-nico, vrtljivi zaslon, obutljiv za dotik, pa lahko uporabljamo tako kot pri podobnih, a vejih ta-blinih raunalnikih. Mini prenosnik tehta ko-maj 680 gramov in meri 17 x 13 x 2,6 do 3,2 cm (odvisno od vrste akumulatorja), vendar kljub temu premore 1 GB RAM, 40 GB disk, uporab-lja pa okolje Windows XP. Zaslon ima diagona-lo 5,6 palca in loljivost 1024 x 600 pik, ob tem pa vgrajeni akumulator po navedbah izdeloval-ca omogoa kar do 5,5 ur delovanja.

Od drugih sestavnih delov velja omeniti dve rei za pomnilnike kartice Compact Flash in SD, vgrajeni bralnik prstnih odtisov, kame-ro VGA, vmesnika Wi-Fi (802.11n) in blueto-oth. Ob pomoi zunanjega prilagojevalnika na kablu lahko na raunalnik prikljuimo e na-vadni monitor in ethernetni prikljuek, zara-di majhnih mer pa je vgrajen le en vmesnik USB. Pozneje nameravajo predstaviti e nekoli-ko bolje opremljeni model, v katerega bo vgra-jen tudi vmesnik HSDPA. Fujitsu LifeBook U810 bo naprodaj po vsem svetu, vendar pod nekoli-ko razlinimi imeni. V Evropi ga bodo najbr tr-ili pod blagovno znamko Fujitsu-Siemens, stal pa naj bi priblino toliko kot v Ameriki; tam je treba zanj odteti dolar manj kot tisoak.www.fujitsu.comwww.fujitsu-siemens.com

Festival FRiSK7. in 8. septembra se bo v murskosobo-

kem gradu odvijal Festival raunalnitva in sodobnih komunikacij (FRiSK 2007), ki ga skupaj z drugimi pomurskimi organiza-cijami prireja Gibanje za mladino.

Program sestavljajo predavanja in de-lavnice, predstavitve nekaterih vodilnih svetovnih in slovenskih podjetij s podro-ja informatike, potekal pa bo tudi pomur-ski informacijski forum, na katerem bodo lokalna podjetja predstavila lastne reitve na podroju IKT tehnologij.

V Murski Soboti bo na ogled muzej ra-unalnitva, poskrbljeno pa bo tudi za za-bavo. FRiSK 2007 bo glede na svojo pro-gramsko pestrost prvi tovrstni dogodek v severovzhodnem delu Slovenije, ki ga bo otvoril minister dr. iga Turk.www.frisk.si

Nov iMac, iLife, iWork in .MacApple je na posebnem dogodku za novinar-

je predstavil nov rod namiznih raunalnikov iMac, novo razliico zbirke vepredstavnih oro-dij iLife '08, novo zbirko pisarnikih programov iWork 08, prenovil je ponudbo spletne storit-ve .Mac in dodal e nekaj manjih posodobitev svoje ponudbe.

Raunalniki iMac so doiveli prvo vejo pre-novo od zadnje predstavitve nove oblike leta 2004. Podobno kot Applovi izdelki za poslovno rabo jih sestavlja aluminijasto ohije, prednji sloj pa je steklen. Oblika je sicer podobna prej-nji, le da je tanja, zaslon je svetle, po priako-vanjih pa je izpadel model s 17-palnim zaslo-nom. Raunalnike poganja procesor Intel Core 2 Duo in imajo 1 GB pomnilnika (do 4 GB). Vsi modeli podpirajo brezini internet po standar-du 802.11n in Bluetooth 2.0, vgrajeno pa ima-

Monitor / september 2007 21

NOVICE

NEC Displays z novimi izdelkiNEC Displays je na tiskovni konferen-

ci predstavil obseno paleto novih izdel-kov, ki naj bi omenjeno podjetje e utrdi-li v srednjem in vijem cenovnem razre-du monitorjev, projektorjev in javnih za-slonov. Podjetje, ki e do zdaj ni merilo na najniji razred, bo namre v prihodnje e utrdilo svoja prizadevanja, da svoje bla-govne znamke utrdi predvsem v vijih ce-novnih razredih, medtem ko se po njiho-vih besedah ne nameravajo spustiti v boj z izdelovalci izdelkov v najnijem razre-du, kjer so koliine sicer najveje, a do-biki zaradi velikega tevila izdelovalcev zelo majhni.

Najve novosti je pri projektorjih. Prenovili so celotno ponudbo projektor-jev, izstopa pa predvsem en model, NP60. Odlikuje ga nizka tea (tehta le 1,6 kg), obenem pa ima za ta velikostni razred za-vidljive tehnine znailnosti. Loljivost, 1024 768, je sicer standardna, a je to najlaji projektor s svetilnostjo 3000 lum-nov.

NEC je predstavil tudi obseno paleto javnih zaslonov, tako plazemskih kot LCD. Nova druina zaslonov LCD, Multeos, za razliko od veine javnih zaslonov sicer ni namenjena prikazu statinih podatkov, temve videu, se pa kljub temu lahko po-hvalijo s tehninimi znailnostmi, ki jih postavljajo nad obiajne televizorje LCD. Izdelovalec izpostavlja predvsem to, da gre za zaslone, prilagojene stalnemu de-lovanju: vklopljeni so lahko neprestano (24/7), pa to ne vpliva na kakovost slike, saj je vanje vgrajen napreden hladilni si-stem, ki elektroniko in zaslon ohladi tudi ob velikih obremenitvah.

NEC ima v Evropi na trgu javnih zaslo-nov 13,1-odstotni dele, prevladuje pa pri javnih zaslonih LCD, kjer je njihov trni de-le ve kot etrtina (26,2 %). Najbolj so na-predovali pri projektorjih, kjer so bili leta 2006 e drugi med izdelovalci, njihov trni dele pa je 8,8 %. Pri monitorjih in zaslo-nih za poslovno rabo so v Evropi s plazem-skimi zasloni na drugem mestu, z LCD pa na tretjem, v prav vseh razredih, kjer na-stopajo, pa se v svetovnem merilu uvra-jo med vodilne tri izdelovalce.www.necdisplay.com

jo optino enoto SuperDrive z osemkratno hi-trostjo in kamero iSight.

Nova je tudi tipkovnica, katere fotograjeso pred asom zakroile po internetu. Tipke so podobne tipkam na tipkovnici MacBookov, ki jo povsem posnema kompaktna, brezina iz-vedba.

Po daljem asu je bila delena prenove tudi plaljiva spletna storitev .Mac, ki zdaj ponuja 10 GB prostora, lastne domene pri objavi splet-nih strani z iWeb in nekaj izboljav vmesnika za delo z elektronsko poto. Storitev e vedno stane 100 dolarjev na leto.

Poglavitna novost pa je spletna galerija, ki omogoa objavo in skupno rabo fotograj in vi-deoposnetkov ob pomoi orodij iPhoto in iMo-vie, prenos v polni loljivosti, dodajanje vsebin s strani drugih uporabnikov, celo iz iPhona.www.apple.com

Hitachi prvi z blu-ray kamero

Hitachi je objavil prvo video kamero, ki zmore snemati video posnetke v visoki lolji-vosti neposredno na nosilce BD-R. V ta namen so razvili in predstavili tudi povsem nove no-silce s premerom 8 cm, na katere je mo spravi-ti do eno uro posnetkov v polni loljivosti (1920 x 1080 pik) ali dve uri v srednji loljivosti (1440 x 1080 pik). Novosti sta pravzaprav dve mo-del DZ-BD70 ima enoto, ki zna zapisovati na no-silce BD in DVD, v DZ-BD7H pa je poleg tega vgrajen e 30 GB disk, na katerega lahko ne-

posredno snemamo posnetke in jih po po-trebi prenesemo na optini nosilec. Disk za-dostuje za okrog 4 ure posnetkov v visoki loljivosti. Video kamera lahko deluje tudi kot digitalni fotoaparat z loljivostjo 4,3 mi-lijona pik. Vgrajen je vmesnik HDMI, s kate-rim je mogoe kamero neposredno priklju-iti na ustrezno opremljen televizor. Obe ka-meri bosta v redni prodaji oktobra, v ZDA pa naj bi stali 1300 oziroma 1500 dolarjev.www.hitachi.com

Mnoica novih HD video kamer

Panasonic je le nekaj dni po predstavitvi majhne video

kamere HDC-SD5 predstavil e manji mo-del HDC-SD7, ki prav tako zmore snema-ti posnetke v visoki loljivosti. Novinec sodi med kamkorderje, ki jih drimo po-konci, tehta pa komaj 285 gramov in meri 5,2 x 8,7 x 11 cm. Po tehnini plati je do-mala enak modelu, predstavljenemu ne-kaj dni prej, kar pomeni, da imajo video

posnetki loljivost 1920 x 1080 pik, vgrajen je 10x optini zum, podatke pa hrani na karticah SD in SDHC.

V tekmo malih, a zmogljivih HD video ka-mer se je vmeal tudi Canon, ki je predstavil model HG10, za katerega trdijo, da je najmanj-i na svetu z vgrajenim diskom velikosti 40 GB. Ta zadostuje za okrog 5,5 ur video posnetkov v najviji loljivosti, posnetih v zapisu AVCHD. V ZDA bo naprodaj oktobra po 1300 dolarjev.www.panasonic.comwww.canon.com

Panasonic HDC-SD7

Canon HG10

22 Monitor / september 2007

NOVICEDigitalni fotoaparati e vedno za med

Nedavna raziskava drube IDC je pokazala, da se prodaja digitalnih fotoaparatov e naprej hitro vea, kljub predhodnim napovedim, da se trg poasi blia zasienosti. Zaradi zelo dobre prodaje v zadnjem etrtletju, ki je za 22 % pre-segla tisto iz enakega obdobja 2006, so v dru-bi IDC e popravili napoved za celotno leto, ki bo po vsej verjetnosti za izdelovalce precej bolj-e od napovedi.

Eden izmed poglavitnih razlogov za pove-ano povpraevanje so novi modeli fotoapara-tov, zaradi katerih so se tevilni kupci odloi-li za zamenjavo starejih modelov. Pomembno vlogo imajo tudi vse nije cene, ki so posledica ostre konkurence na vseh segmentih digital-nih fotoaparatov.

Po tevilu prodanih fotoaparatov ostaja vo-dilni Canon, ki obvladuje okrog 26 % celotnega trga. Drugi je Sony, ki je dosegel v zadnjem e-trtletju 18 % celotne prodaje, tretji pa je Kodak s skupno 12 %. Slednji je edini med vodilnimi, ki mu prodaja upada, v zadnjem obdobju celo za 15 %. Najsvetleja zvezda v zadnjem etr-tletju pa je nedvomno Samsung, ki je v rekord-nem asu dosegel etrto mesto s skupno 11 % trga (torej je zelo blizu tretjemu), pri tem pa pometel z Nikonom, Olympusom, Panasonicom, Pentaxom in drugimi.www.idc.com

Vodno hlajenje za diske

V raunalnikih sistemih so diski poleg pro-cesorjev najbolj obutljivi za temperaturo delo-vanja, zlasti v vepredstavnih delovnih posta-jah in strenikih, kjer se nenehno berejo in za-pisujejo podatki. NEC in Hitachi sta zato razvila poseben sistem hlajenja za diske, ki uporablja vodo kot medij za odvajanje toplote. Izdelovalca sta na svoj izdelek zelo ponosna, saj deluje sko-

raj neslino (manj kot 25 dB) in precej manj obremenjuje okolje kakor drugi hladilni siste-mi. Hladilnik bodo sprva uporabljali v AV de-lovnih postajah in sistemih za profesionalno rabo. Po nekaterih informacijah naj bi NEC po-zneje vodno hlajenje za diske uporabil tudi v nekaterih osebnih raunalnikih.www.hitachi.comwww.nec.com

Wikipedija popravlja Britannico

O delovnem modelu proste enciklopedije je bilo prelitega e veliko rnila, saj so mno-gi prepriani, da zaradi veli-ke svobode uporabnikov - av-torjev pri dodajanju vsebin prihaja do tevilnih zlorab in zavajajoih zapisov.

Kljub temu ni mo prezreti izjemnega raz-cveta Wikipedije, ki je s pomojo milijonov uporabnikov, ki jo prebirajo in hkrati tudi do-polnjujejo, postala najveja in najhitreje rasto-a enciklopedija na svetu.

Zdaj pa so ti uporabniki sklenili napasti zagovornike klasinih enciklopedij, ki nasta-jajo v zaprtem krogu, in zbrali obseen sez-nam napak iz Britannice, ki jo skeptiki vei-noma uporabljajo za argumentiranje napak v Wikipediji.www.monitor.si/link/WP-BR

EU TOI INTEL, BRANI AMDIntel je naletel na novo oviro v Evropski uniji, saj ga ta toi za-radi monopolnega delovanja. Predstavniki EU trdijo, da je Intel v preteklem obdobju svo-je procesorje prodajal pod trno ceno ali z zelo velikimi rabati, da bi onemogoil tekmeca, drubo AMD. EU ima menda celo doka-ze, da je Intel izdelovalcem ra-unalnikov plaeval, da bi za-mudili ali povsem preklicali ob-javo raunalnikov z AMDjevo tehnologijo. Intel obtobe za-nika, v desetih tednih pa mora pripraviti svojo obrambo. e bi mu dokazali oitano ravnanje, lahko priakuje kazen v viini ve sto milijonov evrov.europa.eu

NOV INI OMRENI STANDARDSkupina Higher Speed Study Group pri organizaciji IEEE se ukvarja z razvojem prihodnje-ga standarda na podroju inih omrenih ethernetnih povezav, ki nosi oznako IEEE 802.3ba.Sprva so bile v igri tiri razli-ne hitrosti 40, 80, 100 in 120 Gb/s, zaradi neenotnosti pa se je skupina na koncu odloila standardizirati kar dve hitrosti 40 in 100 Gb/s.Vije hitrosti namre niso vedno najbolja izbira, saj zahtevajo drajo in bolj potratno opremo.www.ieee.org

ZMOGLJIVEJI XEONIIntel s predstavitvijo dveh no-vih procesorjev Xeon nadaljuje strategijo vejedrnih sistemov z nizko porabo energije. Nova Xeona X5365 in L5335 imata tiri procesorska jedra, name-njena pa sta diametralno raz-linim strenikom. Xeon X5365 sodi v kategorijo izdelkov za naj-zmogljiveje strenike in delo-vne postaje, procesorski takt pa so v Intelu poveali na 3 GHz. Tak Xeon porabi pri delovanju 120 vatov, medtem ko se nje-gov sorodnik L5335 zadovo-lji s komaj 50 vati. Zaradi vare-vanja z energijo ta model deluje pri taktu 2 GHz. www.intel.com

SEAGATE OPUA IDESeagate bo e letos nehal izde-lovati diske vrste IDE in se bo osredotoil samo e na hitreji vmesnik SATA, kar je prva taka napoved med velikimi izdeloval-ci diskov, a zagotovo ne zadnja.Po poroanju avstralskega ITNews je bilo e januarja med diski za namizne raunalni-ke kar dve tretjini diskov SATA, med diski za prenosnike 44 %, dele diskov z vmesniki IDE pa se zmanjuje tudi v podjetjih.www.seagate.com

LENOVO KUPUJE PACKARD BELLKitajski izdelovalec osebnih ra-unalnikov Lenovo se dogovar-ja za prevzem nizozemskega podjetja Packard Bell (lani ga je NEC prodal Johnu Huiju), s i-mer eli okrepiti svoj poloaj in trni dele v Evropi. Po mnenju strokovnjakov je Packard Bell, ki je trenutno tret-ji najveji izdelovalec osebnih raunalnikov v Evropi, vreden okrog 580 milijonov evrov.Lenovo se je v zgodovino zapi-sal z nakupom IBMovega od-delka osebnih raunalnikov leta 2005.www.packardbell.comwww.lenovo.com

Na kratko

V poletni tevi lk i smo v lanku ACDSee v ko zapisali, da noben od opisanih programov ni na voljo v pre-nosni razliici. Pozoren bralec nas je br popravil, da imata programa FastStone Image Viewer in XnView tudi prenosno razliico. Bralcem se za netono naved-bo opraviujemo.

Prehod nazaj na PSTNApek je e 8. junija odredil, da mora

Telekom Slovenije uporabnikom, ki so mo-rali kot pogoj za pridobitev prikljuka ADSL nadgraditi stari prikljuek PSTN na ISDN, na njihovo zahtevo omogoiti brezplaen prehod nazaj na prikljuke PSTN.

Agencija za poto in elektronske komu-nikacije je izdala tudi obvestilo uporabni-kom o monosti prehoda nazaj na priklju-ek PSTN, za katerega se plauje cenej-a naronina.

Urad za varstvo konkurence naj bi do konca letonjega leta izdal dokonno od-lobo o upravienosti nekdanje poveza-ve pri prodaji ADSL in ISDN, s katero je Telekom po nekaterih ocenah zasluil 25 milijonov evrov.www.monitor.si/link/telekom_cenikwww.telekom.siwww.apek.si

24 Monitor / september 2007

PREIZKUSI

Najbolji izdelkiNovi laserji in prenosniki

Nokia E90Novi komunikator ponuja veliko ve kot njegovi predhodniki, pa kljub temu ni ne prevelik ne preteek.

STRAN 77 STRAN 26 STRAN 28

onudba je namenjena predvsem zaseb-nim uporabnikom omreja Amis, pri-kljuenim prek tehnologije ADSL ali ADSL2+. Dostop je mogo povsod tam,

kjer ima Amis svojo t. i. kolokacijo DSL v pros-torih central Telekoma Slovenije, pa tudi tam, kjer ima nacionalni operater zadostne zmog-ljivosti za ponujanje storitev IPTV prek svoje-ga omreja DSL. Od tega je sicer odvisna tudi cena same storitve (paketi prek Telekoma so

nekaj draji), ki je na voljo zgolj v paketu z in-ternetom ali v t. i. trojku internet, telefoni-ja, televizija.

A dovolj o tehnikalijah, oglejmo si storitev v praksi. Naronik prejme sprejemnik oz. STB izdelovalca Sagem. Kot je pri sistemu IPTV e v navadi, moramo za morebitne dodatne tele-vizorje v gospodinjstvu dokupiti svoje napra-ve STB pri Amisu nas bo vsaka dodatna sta-la celih 180 evrov. Resda gre za precej zmog-ljivo in napredno katlo (npr. e vgrajena pod-

pora dekodiranju MPEG-4), pa vendarle. Sicer pa gre vsaj na videz za povsem enako napra-vo, ki jo prejmejo (novi) naroniki konkuren-ne SiolTV.

Podobnosti s SiolTV pa tu e ni konec. e ob vklopu nas preseneti uporabniki vmesnik, ki je z izjemo barve sheme praktino enak prvot-nemu vmesniku SiolTV. To niti ni nujno slabo, saj je bil (stari) vmesnik SiolTV (e pred uvedbo videa na zahtevo in monosti snemanja) prav-zaprav zelo dober hiter, pregleden in dovolj

informativen. To zatorej velja tudi za vmesnik pri AmisTV, ki se lahko pohvali z monostjo urejanja pro-gramov po skupinah, zaklepanja programov itd. Koristen je tudi si-stem EPG oz. elektronski program-ski vodi, ki ob menjavi programa prikae informacijo o trenutni od-daji in o naslednji na sporedu, pa tudi na vedno koristen prikaz to-nega asa niso pozabili.

Programska shema se s tono 50 programi zdi morda nekoliko skromna, pa vendarle zajema ve-ino, e e ne kar vseh pogosto gle-danih programov. V Amisu pravijo, da bodo shemo po potrebi e raz-irili. A bolj kot tevilo programov razoara sama vsebina vsi pro-grami, ki so na vol