Revija NasKrog 25 09 2015 13 - Panvita · 2019. 1. 15. · 25 04 12 15 25 INTERNA REVIJA september–november 2015 AVE novosti Inovativana tehnologija gradnje viadukta v Grobelnem

25

04

12

15

25

INTERNA REVIJA september–november 2015

AVE novosti

Inovativana tehnologija gradnje viadukta v Grobelnem

Interingove športne igre 2015

Baška 2015

INTERVJUJI

MAJA GLAVAČHakl IT d. o. o.

VASJA GRMEKPOMGRAD – TAP d. o. o.

TEJA TÖRÖKSGP Pomgrad d. d.

BOŠTJAN FERENČAKPanvita d. d.

BORIS BANFIPanvita Kmetijstvo d. d.

Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci!

In sicer, nekje 25 minut pred koncem, pri vodstvu Slovenije 2 : 0, se je poškodoval naš edini pravi napadalec in je zaradi poškodbe moral z igrišča. Naš selektor je, namesto da bi ga zamenjal z na-padalcem, raje na igrišče poslal nogometaša, ki bi naj bil priden in delaven v obrambi. In drugo, po končani tekmi je bil prvi odziv ko-menatorjev, da bi nam sodnik moral 10 minut pred koncem piskati enajstmetrovko, ko je naš igralec imel stooodstotno priložnost in je ni izkoristil. Kaj ima to opraviti s Slovenijo? Menim, da veliko. Ponazarja namreč pomanjkanje kakršnekoli ambicije na eni strani in na drugi, da je za nastalo situacijo vedno kriv nekdo drug. Sploh za prenašanje krivde na nekoga drugega smo v Sloveniji speciali-sti. Če pogledamo samo dogodke zadnjih let, smo krivca za naše gospodarske in socialne težave našli v bankah in tajkunih, za po-manjkanje gospodarske vizije v Vladi in ministrih, za razpadajoči zdravstveni sistem v lobijih, ki obvladujejo ta sistem itn. Skratka, za nobeno našo težavo nismo krivi sami, ampak nekdo drug, pa čeprav vsi skupaj s pridom izkoriščamo vse pomanjkljivosti na-šega sistema. Seveda nam pa blazno gre na živce, če smo pri tem malo manj uspešni kot naš sosed.

Verjamem in trdno sem prepričan, da je v naši skupini podjetij drugače. Drugače si ne znam razlagati npr. investicije v namakal-ne sisteme, za katere smo vsa dovoljenja pridobivali 7 (ja, sedem) let. V tem času sta se spremenila dva zakona, zamenjali trije ali štirje ministri in spremenila dva pravilnika. Po zgornji analogiji

bi po enem ali dveh letih obupali in rekli, ah, je pač država kriva, da ne moremo zgraditi namaklanih sistemov. Ne, vztrajali smo do konca in danes uspešno namakamo skoraj 800 ha njivskih površin. Glede na to, da je za nami izredno vroče in suho poletje, ni potrebno posebej poudarjati, kako koristna se je pokazala naša trmoglavost in vztrajnost.

Smo pa preko poletja, do ciljne črte, pripeljali še en pomemben projekt, ki bo vplival na poslovanje in uspešnost naše skupine podjetij. V skupini Panvita se bomo uspešno dogovorili z bankami okoli reprograma naših kreditnih obveznosti in s tem postavili še en temelj nadaljnjega uspešnega razvoja naše skupine. Je pa uspešnost tega razvoja odvisna od nas samih. Samo z uspešnim poslovanjem in doseganjem zastavljenih planov bomo lahko poplačali vse obveznosti, ki jih imamo do bank, svojih sodelavcev in našega okolja. Jaz sem prepričan, da nam bo uspelo. Prepričan pa sem zaradi tega, ker verjamem, da v naši skupini izstopamo iz slovenskega povprečja, da delujemo in razmišljamo drugače, na drugačen način. Da ne jemljemo vsega za samoumevno in “od boga dano”, ampak vemo, da se je za doseganje ciljev potrebno potruditi. In to se bo prej ko slej pokazalo tudi v še boljših poslov-nih rezultatih in uspehu na trgu. Spoštovane sodelavke in sode-lavci, prepričan sem, da bomo zmagovalci. In to zato, ker zmoremo in hočemo biti zmagovalci.

Peter Polanič

Pred kratkim sem si ogledal kvalifikacij-sko tekmo za Evropsko prvenstvo v no-gometu 2016 Švica Slovenija. Tekmo sem si, poleg tega, da je Slovenia vodila 2 : 0 in na koncu izgubila 3 : 2, s tem, da smo dobili 3 gole v zadnjih desetih minutah, zapomnil po dveh stvareh, ki, po mojem mnenju, definirajo stanje duha v Sloveniji v zadnjih desetih ali pa več letih.

kolumna

03INTERNA REVIJA september–november 2015

kolofon

Vsebinsko kazalo

Kolumna | Peter Polanič

Novice | Skupina Panvita

Gradimo | Skupina Pomgrad

Novice | Regal GH

Intervjuji

Novice | Inovativana tehnologija gradnje viadukta v Grobelnem

Fotoreportaža | Interingove športne igre 2015

Novice | Skupina Pomgrad

Poudarki iz kroga znanja | Dovolj imam!

Novice

Informatika | Microsoft ponuja …

Fotoreportaža | Baška 2015

Naši nasveti | Jesen je tu …

Zabava | Sudoku in vici

Jubilanti

03

08

04

09

06

12

15

22

25

23

26

27

28

24

20

Izdajatelj

Panvita, d. d.Lendavska 5, Rakičan9000 Murska Sobotatel: 02 530 36 10fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Simona Petek Čerpnjak

Uredniški odbor Dušan BanfiHelena ČiričBoštjan DonšaMatej FišerDominik KetišBoštjan KojzekUrša KoplanPeter PolaničKristian RavničAlenka Samec RadonjićAleš Zver

Naklada

1.800 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe

[email protected]

Nagrajena AVE hrenovka v naravnem ovoju

novice

0504

novice

INTERNA REVIJA september–november 2015 INTERNA REVIJA september–november 2015

AVE hrenovka v naravnem ovoju je bila v zadnji raziskavi Zveze potrošnikov Slovenije ocenjena kot najboljša med vsemi vzorci, ki so bili testirani v testu 7-8/2015. Ocenjevali so hrenovke, ki so bile po naključju oz. brez vednosti proizvajalcev, kupljene v trgovinah.

Panvita Kmetijstvo se je udeležila 53. mednarodnega kmetijsko-živil-skega sejma Agra v Gornji Radgoni, ki je potekal med 22. in 27. avgustom.

V skupini Panvita smo ponosni na rezultate ocenjevanja, saj smo v zadnjih letih veliko pozornosti posvetili razvoju in kakovosti hre-novk in hot-dogov. Izdelki blagov-ne znemke AVE so brez alergenov, kar pomeni, da ne vsebujejo glute-na, soje in laktoze (z izjemo izdel-kov, ki vsebujejo sir).

V prihodnje se bomo še naprej trudili, da bodo naši izdelki na najvišji možni kakovostni ravni in da bomo potrošnikom zagotav-ljali najboljšo kakovost za ceno, ki jo želijo plačati.

AGRA velja za enega najpomembnejših kmetijsko-živilskih sej-mov v Sloveniji ter v sosedskih regijah Avstrije, Madžarske in Hrvaške.Letos smo bili eni od 1785 razstavljavcev iz 30-ih držav, ki smo se predstavili s svojimi proizvodi. Na naša vabila se je odzvalo preko 700 rejcev in poslovnih par-tnerjev, s katerimi smo se na sejmu družili ter komunicirali v sproščenem vzdušju. Na našem razstavnem prostoru smo z letaki in izdelki predstavili meso in mesnine AVE, vina MAROF, vrtnine PANONSKI VRT ter KRMILA za živali. V veliki meri so se rejci udeležili sejma v času govedorejskega oz.

prašičerejskega dneva, medtem so predstavniki zadrug sejem obiskali na dan slovenskih zadružnikov. Rejci so lahko na našem razstavnem prostoru videli naše pa-radne konje v proizvodnji krmil, s katerimi zagotavljamo opti-malno razmerje med kakovostjo in ceno. Predstavili smo kr-milo MK-19-REJ za krave molznice, BRO-STARTER za piščance ter SUPER-PIT koncentrat za pitanje prašičev. Prav tako smo predstavili semensko pšenico, ki ima v kolobarju pridelovalcev velik pomen.Tako kot sejem AGRA tudi Panvita KMETIJSTVO raste ter se od-ziva na sodobne trende v kmetijstvu.

PANVITA NA SEJMU AGRA 2015

, ki so bili testirani v testu 7-8/2015. Ocenjevali so hrenovke, ki so bile po naključju oz. brez vednosti

Od letošnjega julija je celotna ponudba AVE mesnih izdelkov in svežega mesa kupcem na voljo v AVE mesnici v Črnomlju. Konec oktobra pa bodo AVE dobrote lahko naši lju-bitelji kupili tudi v novi AVE mesnici v Ško-fijah.

NOVA AVE MESNICA V ČRNOMLJUHAMBURGERJI

s pleskavico s siromin krompirjevimi cekinčki

SESTAVINE za 4 osebe

• 4 pleskavice s sirom Ave• 4 kruhki za hamburgerje• 4 rezine sira• zelenjava (npr. bučke in

jajčevci, gobe …)• mlada čebulica• 4 rezine pečene mesne

slanine Ave• čemaževa majoneza*• 500 g mladega krompirja• olje za peko• sol

PRIPRAVA

1. Krompir operemo in odrgnemo ter ga nare-žemo na tanke kolobarje, nato ga povaljamo v olju in spečemo na plošči žara. Posolimo.2. Na žaru spečemo še izbrano zelenjavo – na primer na kolobarje narezane bučke ali jajčevce ali cele gobice – in jo začinimo po okusu. Popečemo tudi rezine slanine. Nato na žaru spečemo še pleskavice. Kruhke prereže-mo na pol in jih po prerezani strani prav tako popečemo na žaru.3. Med rezini kruhkov nadevamo pleskavice, pečeno zelenjavo, na kolobarčke narezano mlado čebulico in slanino. Pokapamo s čema-ževo majonezo. Postrežemo s krompirjevimi cekinčki in še več čemaževe majoneze.

Čemaževo majonezo pripravimo tako, da v majonezo vmešamo svež čemaž, narezan na tanke rezance, ali čemaž v olju iz kozarčka.Namesto klasičnih pleskavic s sirom lahko vzamemo leskovačke pleskavice Ave, ki so večje in jih postrežemo v lepinjah.

*

Marofova vina so bila namreč v zadnjem času pogosto deležna odlične ocene in predstavi-tve s strani enega največjih in najvplivnejših nemških spletnih portalov, specializiranega za vino, Captain Cork. Pozornost so pritegnila vina Modra frankinja, Chardonnay Breg, Laški rizling, Sauvignon Breg in Chardonnay Cru. Zdi se, da so ocenjevalci celo nekoliko presene-čeni, kako polnih in sestavljenih okusov, pri-jetnih arom ter dolgih pookusov so vina Ma-rof. Ocenjujejo jih iz besedami, kot so okusne bombe, popolna zrelost, vina za pustolovce … Več o tem na WWW.CAPTAINCORK.COM.

KAKOVOST VIN PREPOZNANA TUDI V TUJINI Nemški vinski poznavalci so prepoznali kako-vost MAROF vin in Slovenije kot vinske dežele.

gradimo

0706

gradimo

INTERNA REVIJA september–november 2015 INTERNA REVIJA september–november 2015

gradimo

Po prekinitvi del, ki so posledica pomanjkanja sredstev v držav-nem proračunu, smo v juniju v skupini Pomgrad ponovno začeli z deli na rekonstrukciji ceste sko-zi Turnišče.V Turnišču za naročnika Direkcija RS za infrastrukturo izvajamo rekonstrukci-jo glavne ceste skozi naselje Turnišče. Projekt se je pričel že v letu 2013, ven-dar smo zaradi pomanjkanja sredstev v državnem proračunu morali dela po izvedeni polovici ceste prekiniti. Projekt financira Direkcija RS za infrastrukturo iz državnega proračuna ter delno tudi občina Turnišče. Z deli smo ponovno pričeli v mesecu juniju 2015. Tako se v okviru projekta izvaja novo odvodnja-vanje meteornih vod in rekonstrukcija kompletnega cestišča. Ob izgradnji ces-te gradimo tudi nove pločnike na obeh straneh ceste. Prav tako se izvaja nova javna razsvetljava ter prestavitve elek-tričnih vodov. Ob omenjeni cesti so tudi 4 nove avtobusne postaje. Skupna dolžina prenovljene ceste je cca. 2200 m.« je na kratko dosedanji potek projekta povze-la vodja gradbišča Tatjana Munih, ki je ob tem še dodala, da jim največji izziv predstavlja delo ob prometu, saj ceste ne morejo popolnoma zapreti in izvaja-jo dela s polovično zaporo. Prav tako jim težave predstavlja vsa infrastruktura, ki je ob in v cesti, saj je trasa locirana sre-di strnjenega naselja, vendar kljub temu upa na uspešen zaključek projekta, ki je predviden za april 2016.

MURSKA SOBOTA KMALU BOGATEJŠA ZA NOV PODVOZ

Z gradnjo Podvoza Murska Sobota, ki je bil razdeljen v tri poglavitne faze, smo pričeli decembra 2013, s predvidenim zaključkom v oktobru 2015. Prva faza je zajemala prip-ravljalna dela z rušitvami objektov, izvedbo obvoznih poti ter prestavitve komunalnih vodov. Druga faza – Podvoz je obsegala izvedbo prekladne plošče, katere gradnja je potekala neodvisno od izvedbe ostalih elementov, v tretji fazi pa smo izvedli tesnenje gradbene jame ter keson z voziščem in rondoji. Trenutno so glavna gradbena dela za-ključena in se izvajajo dela na ureditvi okolice objekta in obvoznih poteh. Največje izzive v času gradnje so nam predstavljali gradnja v visoko naseljenem urbanem okolju, ki je od nas zahtevala veliko mero izkušenj in strokovnega znanja, katera so se delno prido-bila z izgradnjo manjšega »bratca« na Lendavski ulici v Murski Soboti, kakor tudi hitra dinamika del, nenehno se spreminjajoči pogoji, bližina železniške proge in obvoznih poti. Zaradi vseh teh dejavnikov smo veliko poudarka namenili pripravi in organizaciji, saj prostora za napake enostavno ni bilo.« je povzel dosedanji potek projekta vodja pro-jekta Tomaž Kavnik.

Kavnik je še posebej ponosen na to, da je bil pri gradnji podvoza, na cestnih objektih v Sloveniji, prvič uporabljen Sistem kontaktnega betoniranja sten kesona z zaščito grad-bene jame, kakor tudi na to, da v skupini Pomgrad z izvedbo tako zahtevnih gradbenih projektov kot je Podvoz Murska Sobota, dokazujemo, da je slovensko gradbeništvo še zmeraj sposobno samostojno izvajati najzahtevnejše inženirske objekte.

Gradnja ta čas enega največjih in tehnično najzahtev-nejših inženirskih objektov na železniški infrastrukturi v Sloveniji, ki ga v sklopu modernizacije nivojskih prehodov Pragersko–Hodoš izvajamo v skupini Pomgrad, se prib-ližuje h koncu.

NA MARIBORSKI OBVOZNICI KMALU NOV OSKRBNI CENTER

S projektom izgradnje »Oskrbnega centra Maribor – Vzhod«, kate-rega vrednost znaša nekaj več kot 4,7 milijone EUR, smo pričeli v mesecu juliju. »Objekt bencinskega servisa bo vključeval stavbo s prodajalno bencinskega servisa in gostinskega lokala ter v ospred-ju pretakalno ploščad z nadstrešnico in s točilnimi otoki. Objekti so zasnovani v tlorisno romboidno obliko. Pod enotno streho na severni strani objekta je predvideno sedem točilnih pasov s štiri-najstimi točilnimi mesti za osebna vozila ter trije točilni pasovi z

dvanajstimi točilnimi mesti za tovorna vozila. Na površinah za od-dih je predvidenih 40 parkirnih mest za tovornjake, 14 za avtobu-se, 19 za osebna vozila ter 6 za avtodome. Na celotnem območju vzhodnega platoja se izvede vsa komunalna infrastruktura. Soča-sno z izvedbo vzhodnega platoja se izvaja navoz platoja na zahodni strani do kote - 0,40 m.« je povedal vodja projekta Samo Gubenšek. Po Gubenškovih besedah je projekt izgradnje v začetni fazi, investi-torju pa naj bi bil predan v uporabo novembra 2015.

Po uspešnem zaključku gradnje Petrolove-ga bencinskega servisa »Plese« v Murski Soboti, nadaljujemo uspešno sodelovanje s Petrolom, saj smo na mariborski vzhodni obvoznici začeli graditi nov oskrbni center, ki obsega večji bencinski servis s trgovino in okrepčevalnico ter počivališče.

AVTOSALON POSEDI KMALU V NOVI PODOBI

Zaradi utesnitve obstoječega avtosalona in zahtev dobaviteljev vozil, po fizično ločenih razstavnih salonih za VW in Škoda, se je investitor družba Posedi d. o. o. odločila za rekonstrukcijo in dozi-davo avtosalona, v skupni velikosti 44,09 x 18,56 m. Pritličje objek-ta zajema prostore VW in Škoda v velikosti 644,93 m2, nadstropje pa zajema naslednje prostore: stopnišče, galerijo, sejno sobo ter pisarno direktorja v velikosti 102,95 m2. Avtosalon se je tako raz-širil v smeri proti cesti ter na obeh koncih, pritličje avtosalona VW obsega 411 m2 ter pritličje avtosalona Škoda 234 m2. Iz salona VW vodijo enoramne stopnice v medetažni prostor, ki je name-njen za sejno sobo in pisarno direktorja. Dozidava avtosalona je temeljena na pasovnih AB temeljih s temeljnimi AB gredami in nosilno AB ploščo. Zunanje stene so izvedene iz montažnih izola-cijskih panelov (Trimo SNV), fasada je izvedena s fasadnimi paneli. Vhodna vrata in okna so narejena iz ALU okvirjev in zastekljena z

varnostnim »termopan steklom, notranja vrata so lesena. Rekon-strukcija avtosalona zajema tudi odstranitev obstoječe kovinske strešne konstrukcije vključno s kritino. Del nosilne konstrukcije se je uporabil pri SV in SZ strani obstoječega avtosalona, ki je v celoti izvedena iz jeklene konstrukcije (primarni jekleni R-nosilci, jekleni polni nosilci, jekleno predalčje, jeklene lege in stebri). Streha nad objektom je ravne izvedbe z zaključno kritino SIKA, nad salonoma VW in Škoda je na primarnih jeklenih nosilcih na podkonstrukciji pritrjen spuščen montažni strop iz Knauf plošč. Dovoz in dostop do avtosalona bo urejen preko obstoječega dovoznega priključka, površina ob vhodih v avtosalon je izvedena v betonskih tlakov-cih.« je na kratko značilnosti in dosedanji potek projekta povzel vodja gradbišča Vinko Kramar, ki pričakuje, da bo projekt zaključen v pogodbenem roku.

Zaradi utesnitve obstoječega avtosalona in zahtev dobaviteljev v skupini Pomgrad iz-vajamo dozidavo in rekonstrukcijo avtosa-lona Posedi.

REKONSTRUKCIJA GLAVNE CESTE SKOZI TURNIŠČE se nadaljuje

NOVA DIŠAVA PACO RABANNEV naših Travel FREE shopih vas z mesecem septem-brom razveseljujemo s številnimi novimi dišavami vrhunskih blagovnih znamk. Ena izmed njih je tudi par-fumska vodica Paco Rabanne »Olympea«, ki jo pozna-valci opisujejo kot božansko vonjavno izkušnjo, kjer se srečata čutnost edinstvene slane vanilijeve esence in svežina sadnih not. Na voljo sta 50 ml in 80 ml stekle-nički s tem čarobnim vonjem. Vabljeni!


novice

09

1. Če bi se lahko za en dan zamenjal/-a s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Sonce. Neomejena energija.

2. Kaj si zmeraj želel/-a posku-siti, pa si se bal/-a?Skočiti na smučarski skakalnici.

3. Skok s padalom, »bungee jumping« ali potop med morskimi psi.Verjetno skok s padalom.

4. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil/-a?Ne želite vedeti!

5. Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu?Nobenemu. Nisem odvisnik.

6. Gin, vodka ali tekila?Nič od tega. ' 'Jeger' '.

7. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/-a, da bo kmalu konec sveta?Šel na pot okoli sveta in naredil še kaj več kot 3 stvari.

8. Verjameš v duhove?

Da.

9. Ali sta Adam in Eva imela popek oz. popkovnico?Najmanj to.

10. Je tvoj sredinec daljši od prstanca? Da. Zakaj?

1. Če bi se lahko za en dan zamenjala s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Chuck Norris J. Bi vsaj en dan delala nemogoče stvari.

2. Kaj si zmeraj želela poskusiti, pa si se bala?Poleta z letalom.

3. Skok s padalom, »bungee jumping« ali potop med morskimi psi?Skok s padalom.

4. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobila?Med ključnicama imam brazgoti-no iz otroštva zaradi operacije.

5. Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu?Kavi.

6. Gin, vodka ali tekila?Nič od tega, raje pivo.

7. Katere 3 stvari bi naredila, če bi vedel/-a, da bo kmalu konec sveta?Nič posebnega, šla bi na morje in uživala do konca.


Ne.

9. Ali sta Adam in Eva imela popek oz. popkovnico?Sem poguglala, da.

10. Je tvoj sredinec daljši od prstanca?

Seveda.

11. Ali te je že kdo zaprosil za roko (poroko)? Ne.

12. Brez katere spletne strani si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? Youtube.

13. Najljubši dan v tednu?Petek.

14. Najljubša beseda?Ne vem :-).

15. Barva zobne ščetke?Modra z malo roza, bele in oranžne.

16. Levičarka ali desničarka?Desničarka.

17. Politično tudi?Ne.

18. Zakaj ima kisla smetana rok uporabe?Da veš, kdaj moraš spet v trgovi-no po drugo.

19. Zakaj embalaže za enostav-no odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?Ker se enostavne stvari rade zakomplicirajo.

20. Kaj je nasprotje nasprotja?Moja najljubša beseda.

21. Kaj si se naučila danes?Nič, sem se pa nasmejala ob branju teh vprašanj .

11. Ali te je že kdo zaprosil za roko (poroko)? Ne. Čakam na Prekmurko :-).

12. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsako-dnevnega življenja? Verjetno Google.

13. Najljubši dan v tednu?Petek.

14. Najljubša beseda?Ati.

15. Barva zobne ščetke?Modra.

16. Levičar/-ka ali desničar/-ka?Desničar.

17. Politično tudi?Ne.

18. Zakaj ima kisla smetana rok uporabe?Da ne postane še bolj kisla.

19. Zakaj embalaže za enostav-no odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?Ker bi bilo preenostavno.

20. Kaj je nasprotje nasprotja?Nasprotje.

21. Kaj si se naučil/-a danes?Tudi najenostavnejše stvari znajo biti kar zapletene.

Maja GLAVAČHakl IT d. o. o.

Vasja GRMEKPOMGRAD – TAP d. o. o.

intervju


Naša tokratna promocija je posvečena močnejšim polovicam. Travel Value & Duty Free shop v mesecu septembru in okto-bru razveseljuje vse ljubitelje whiskyja, rock'n'rolla in motorjev.

MOŠKI SVET V TRAVEL VALUE & DUTY FREE PRODAJALNI

Bogata ponudba whiskyjev znanih blagovnih znamk vas ne bo pustila ravnodušnih. Poznavalci boste navdušeni nad izbiro in zagotovo našli nekaj, kar bo zadovoljilo vaš še tako specifičen okus, os-tali pa se boste lahko ustavi-li pri naši degustacijski mizi, kjer vas bo morda prepričal kakšen požirek za vas še nepoznanega whiskyja.

V moško obarvano promo-cijo sodi tudi usnje, zato si lahko v naši prodajalni ogledate modne dodatke blagovne znamke Samsoni-te, med njimi predvsem de-narnice. Samsonite pa nas očara tudi z novo kolekcijo kovčkov, ki v nas v trenutku prebudijo željo po krajšem pobegu.

Naš promocijski prostor bo v mesecu septembru krasil tudi motor znamke Yamaha, v mesecu oktobru pa bo poglede kradel motor znamke Harley Davidson.

Da bo dogajanje res pestro, bomo imeli 11. septembra 2015 v našem Travel Value & Duty Free shopu tudi koncert rock skupine Top Stripper. V kolikor vas pot v mesecu septembru ne popelje na Brnik, pa si lahko zamujeni koncert ogledate v mesecu oktobru.

Vabljeni!

intervju

11

intervju

10INTERNA REVIJA september–november 2015 INTERNA REVIJA september–november 2015

1. Če bi se lahko za en dan zamenjal/-a s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Dobra vila, da bi vsem izpolnila želje.

2. Kaj si zmeraj želel/-a posku-siti, pa si se bal/-a?Večkrat si želim biti bolj flegma in spontana, pa mi vedno nekako zmanjka poguma za to.

3. Skok s padalom, »bungee jumping« ali potop med morski-mi psi?Skok s padalom, ker mi je obljub-ljena zaroka v zraku, če le skočim (ve, da ne bom skočila).

4. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil/-a?Na obrazu majhna pika, ki je ostala iz otroštva, ko sem si z glavnikom »česala« vodene koze.

5. Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu?Kave ne pijem, velika ljubiteljica alkohola pa tudi nisem. Torej je moj odgovor C, voda. Njej pa bi se res težko odpovedala …

6. Gin, vodka ali tekila? Vodka zmešana s Spritom, da izboljšam okus alkohola. Vse ostalo mi je pregrenko.

7. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/-a, da bo kmalu konec sveta?

Konec sveta, ki je napovedan vsako leto? Potem pa poiščem Noeta, da zgradiva barko in vas vse povabim gor.

8. Verjameš v duhove? Ne, ker nisem še nobenega srečala.

9. Ali sta Adam in Eva imela popek oz. popkovnico?Glede na njune slike, kako bi naj izgledala in ki smo jih deležni, sodeč, ja. Kako pa sta ga dobila, pa je drugo vprašanje.

10. Je tvoj sredinec daljši od prstanca? Zaenkrat imam še vse prste, torej ja.

11. Ali te je že kdo zaprosil za roko (poroko)? Ne. Razen če štejejo Arabci, ki bi te kupili za 100 kamel v zameno, da bi bila njihova žena.

12. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsako-dnevnega življenja? Brez spletne strani brez dvoma zdržim dan, če pa že moram izbrati pa rtvslo.si, da preberem dnevne novice.

Vsekakor pa si ne morem predstavljati dneva brez očal/leč. Bi se kmalu zaletela v kakšen zid.

13. Najljubši dan v tednu?

Vsak dan je lahko najljubši, če si ga le narediš tako.

Teja TÖRÖKSGP Pomgrad d. d.

Boris BANFIPanvita Kmetijstvo d. d.

14. Najljubša beseda?Čokolada. Čokolada prežene vse skrbi stran.

15. Barva zobne ščetke?Vijolična z rumenimi ščetinami.

16. Levičar/-ka ali desničar/-ka?Desničarka.

17. Politično tudi?Politično se ne opredeljujem. Če že grem na volitve, izberem človeka in ne stranko.

18. Zakaj ima kisla smetana rok uporabe?Zato, da jo lahko en dan po prete-ku roka brez slabe vesti uporabiš.

19. Zakaj embalaže za enostav-no odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?Zato, da so lahko izumili orodje za enostavno odpiranje emba-laže.

20. Kaj je nasprotje nasprotja?Isto, enako.

21. Kaj si se naučil/-a danes?Vsak dan, vključno z današ-njim, vidim, da se naučim nekaj novega.

1. Če bi se lahko za en dan zame-njal/-a s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?Nimam te želje, najrajši sem v svoji koži.

2. Kaj si zmeraj želel/-a poskusiti, pa si se bal/-a?Bungee jumping. Kaj če ti nepravilno nastavi vrv? Napako lahko popravi samo pri nasled-njem.

3. Skok s padalom, »bungee jum-ping« ali potop med morskimi psi?Morskim psom ne bi zaupal.

4. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil/-a?Brazgotina na desni strani reber. Nastala je v mladosti.

5. Čemu bi se ti bilo težje odpove-dati: kavi ali alkoholu?Zaenkrat absolutno kavi.

6. Gin, vodka ali tekila?Vodka, lahko bi pa bil večji izbor.

7. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/-a, da bo kmalu konec sveta?1. Več časa bi bil z družino.2. Obiskal bi določene ljudi.3. Ne bi plačeval položnic.

Boštjan FERENČAKPanvita d. d.

8. Verjameš v duhove? Ne.

9. Ali sta Adam in Eva imela popek oz. popkovnico?Tega se do sedaj nisem nikoli spraševal, me pa zdaj zanima. Sem preveril, tudi Adam in Eva sta imela popek.

10. Je tvoj sredinec daljši od prstanca? Ja.

11. Ali te je že kdo zaprosil za roko (poroko)? Ne, jaz sem zaprosil, uspešno.

12. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsako-dnevnega življenja? ARSO.

13. Najljubši dan v tednu?Petek, vendar če ni sezona.

14. Najljubša beseda? Super, to smo dobro naredili.

15. Barva zobne ščetke?Modro-bela.

16. Levičar/-ka ali desničar/-ka?Desničar.

17. Politično tudi?Neopredeljen, bolj mi je pomem-bno, kaj in koliko kateri naredijo koristi in ne kakšne barve so.

18. Zakaj ima kisla smetana rok uporabe?Ker je živilo.

19. Zakaj embalaže za enostav-no odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?Vse velike stvari so enostavne, iz tega sledi, da so vse male stvari …

20. Kaj je nasprotje nasprotja?Enako.

21. Kaj si se naučil/-a danes?Da so lahko tudi na enostavna vprašanja težki odgovori.

Nič kaj od tega! Raje hladen šp-ricer!

7. Katere 3 stvari bi naredil/--a, če bi vedel/-a da bo kmalu konec sveta?

Prenehal delati, najel velik kredit, zapravil denar!


Ne!

9. Ali sta Adam in Eva imela popek oz. popkovnico?

Se ne spomnim!

10. Je tvoj sredinec daljši od prstanca?

Je, ja!

11. Ali te je že kdo zaprosil za roko (poroko)?

Nobenkrat, jaz se moral prositi. Że v prvo je uspelo.

12. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsako-dnevnega življenja?

Dnevno obvezno pregledam sple-tne strani vremena. Telefon je tisti, ki ga dnevno vlačimo s sabo.

13. Najljubši dan v tednu?

Sobota!

14. Najljubša beseda?

1. Če bi se lahko za en dan zamenjal/-a s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj?

Menjal bi se z enim od voznikov Formule 1, na prostem treningu. Żelja pač!

2. Kaj si zmeraj želel/-a posku-siti, pa si se bal/-a?

Vlak smrti.

3. Skok s padalom, »bungee jumping« ali potop med morski-mi psi?

Nič od tega, raje na trdnih tleh.

4. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil/-a?

Na sredini nosu. Staknil sem jo na smučanju. Udarilo me je praz-no sidro, ki se je vračalo, ker sem vijugal po prepovedanem pasu. Zaradi obilice snega se je teren nenadoma dvignil, nizko sonce pa je jemalo pogled. Bilo je prvi dan smučanja, jaz pa sem imel svetlo jakno do takrat, potem se je pre-barvala na rdeče!

5. Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu?

Alkoholu!

6. Gin, vodka ali tekila?

Svoboda.

15. Barva zobne ščetke?

Modra.

16. Levičar/-ka ali desničar/-ka?

Desničar.

17. Politično tudi?

Mrzim politiko.

18. Zakaj ima kisla smetana rok uporabe?

Popolnoma po nepotrebnem, ker lahko po nabreklem pokrovčku vi-diš, če je uporabna.

19. Zakaj embalaže za enostav-no odpiranje ni nikoli enostavno odpreti?

Ker se preveč na rahlo spravimo zraven.

20. Kaj je nasprotje nasprotja?

Uh!

Začetek?

21. Kaj si se naučil/-a danes?

Rokovati z novim Nikon fotoapa-ratom.

UVOD

SGP Pomgrad d. d. je bil v okviru izvajalske-ga konzorcija zadolžen za izvedbo zgoraj navedenega objekta, za katerega je načr-te izdelalo podjetje Ponting d. o. o. Objekt je bil zasnovan kot prednapeta monolitna betonska konstrukcija – 2 reber v razpo-nih 1–3 ter 5–7 ter kot sovprežna betonska konstrukcija sestavljena iz štirih predna-petih montažnih nosilcev T prereza, višine 140 cm ter monolitne AB plošče debeline 25 cm v glavnem razponu 4 (nad železni-co). Skupna višina prekladne konstrukcije je 1,65 m, statični razponi znašajo 22,0 + 2 x 27,0 + 35,0 + 3 x 27,0 + 22,0 = 214.0 m.


V prispevku je prikazana zasnova tehnična rešitev in gradnja viadukta v Grobelnem v sklopu gradnje Izvennivojskega križanja železniške proge z glavno cesto. V skupini Pomgrad smo za-radi prostorskih, terminskih in tehnoloških omejitev predlagali spremembo tehnologije grad-nje razpona nad železnico iz montažne v monolitno. Predlagan klasični način monolitne grad-nje bi imel za posledico začasno prilagoditev vozne mreže, zato je vodja projekta Leon Ruhitel predlagal popolnoma novo tehnološko rešitev, kjer bi se objekt nad železnico gradil na višini + 1.20 m nad projektirano koto. S tem je bil zagotovljen potrebni svetli profil nad železnico tudi v fazi gradnje, tako da ni bila potrebna nikakršna dodatna prilagoditev vozne mreže.

INOVATIVANA TEHNOLOGIJA gradnje viadukta v Grobelnem

novice gradimonovice

NAZIV PROJEKTA: Gradnja izvennivojske-ga križanja ceste G2-107/1275 z glavno železniško progo v Grobelnem

LOKACIJA: Glavna cesta G2-107, odsek 1275 Šentjur–Šmarje pri Jelšah

NAROČNIK: Direkcija RS za infrastrukturo

DELNI FINANCER: EU, Evropski sklad za regionalni razvoj

IZVAJALEC: JV SGP Pomgrad d. d. Murska Sobota in Strabag AG

VREDNOST DEL: 12.400.313,12 EUR + DDV

PROJEKTANT: Ponting d. o. o. Maribor

INŽENIR: DRI upravljenje investicij d. o. o. Ljubljana

OSNOVNI PODATKI O VIADUKTU IN SODELUJOČIH

IZBIRA TEHNOLOGIJE GRADNJE

Viadukt je lociran na dokaj zahtevni lokaciji. Poleg dvotirne ele-ktrificirane železniške proge (s pretokom cca. 120 vlakov na dan) smo morali tudi omogočiti neoviran promet po lokalni cesti ob podpori 4, do podpore 5 pa je bil možen dostop le preko na novo zgrajenega začasnega mostu, ker je le 8 m od zunanjega tira po-tok Slomščica.

V primeru montaže nosilcev bi lahko izvedli montažo le enostran-sko, kar bi pa imelo za posledico pripravo platoja za avtodvigalo kapacitete 800 t, kajti montažni nosilci so bili dolgi 29 m in težki 88 ton.

Prav tako bi morali nosilce izdelati na licu mesta, kar pomeni, da bi izvedba le teh padla v zimsko obdobje. Poleg že omenjenega problema s prostorom za izdelavo in montažo nosilcev smo bili omejeni tudi z zahtevami Slovenskih železnic, da je lahko popol-na zapora le 4 ure med vikendom in to od 0:30 do 4:20 zjutraj. Omenjena montaža bi trajala s prekinitvami najmanj 12 ur oz. dve vikend zapori. Po montaži nosilcev bi lahko izvedli sosedni polji 3 in 5, jih prednapeli preko nosilcev in nato zabetonirali voziščno ploščo nad montažnim delom. Šele nato bi lahko dokončali polje 2 in 1. S tem smo skrajšali rok izvedbe za 2 meseca in se izognili visokim stroškom montaže ter izvedbe nosilcev na gradbišču, ka-kor tudi nabavi manjkajoče opreme podporne konstrukcije.

Iz vseh teh razlogov smo projektantu predlagali spremembo teh-nologije gradnje razpona nad železnico iz montažne v monolitno. Imeli smo več variant, a je največji problem pri tem bila omeji-tev višine vozne mreže GRT min. + 6,10 m. V vsakem primeru bi morali začasno spustiti vozno mrežo, pred tem pa pripraviti PZI dokumentacijo, kar bi tako časovno kot tudi finančno vplivalo na potek del.

Po predlogu in kratki predstavitvi projektanta in izvajalca pred-stavnikom Slovenskih železnic in investitorju smo se odločili, da se bo objekt nad železnico gradil na višini + 1,20 m nad projekti-rano koto.

S tem so se lahko začele vse aktivnosti izvedbe na celotnem objektu.

GRADNJA

Gradnja viadukta se je pričela v jeseni 2013 z izvedbo uvrtanih pilotov na vmesnih in na krajnih podporah, izvedbo opornikov razširjenih blazin za podpiranje in izvedbo stebrov.

Po novi tehnologiji izgradnje viadukta se je začelo podpiranje in montaža nosilnega odra od podpore 1 do podpore 4. Istočasno pa so se na blazini podpore 4 in 5 izvedli pomožni stebri dimen-zij 120/80cm (po dva stebra na podporo) za potrebe tehnologije podpiranja in spuščanja prekladne konstrukcije.

Tehnologija gradnje med podporama 4 in 5 nad železnico

Gradnja polja nad železniško progo je potekala po naslednjih fa-zah:

1. Izdelava AB blazin 4 in 5 ter pomožnih stebrov za podpiranje in spuščanje konstrukcije;

2. izdelava začasnih temeljev ob železniški progi, temeljenih na betonskih pilotih fi 40 cm;

3. montaža stolpov in prečnih HEB nosilcev v območju blazine 4 in 5 ter pomožnih temeljih ob železnici v dvignjeni legi 1,20 m nad projektirano koto;

4. montaža HEB nosilcev 800 nad železnico (vikend zapora ne-delja 3 ure in ponedeljek 3 ure);

5. izdelava opaža, armature in betoniranje prekladne konstruk-cije med podporama 4 in 5 + 5 m previsa čez stebre v dvignje-ni legi + 1,20 m nad projektirano koto;

6. prednapenjanje in injiktiranje prekladne konstrukcije;

7. izdelava hidroizolacije in izvedba robnih vencev v območju nad železnico;

8. montaža konzol in cevi za TK vode;

9. podpiranje prekladne konstrukcije na začasne stebre s po-močjo parahidravličnih dvigalk nosilnosti 390 + 500 ton na posamezni pomožni steber (skupaj 8 dvigalk). Teža konstruk-cije je 1200 ton. Dvigalke so bile pritrjene na spodnjo ploščo z že naprej vgrajenimi vijaki in podprte s podložnimi elementi izdelanimi iz jeklenih obročov in zalitimi z altex malto višine 20 cm ter aluminijastimi podložnimi ploščami debeline 2 cm in 1 cm. Razopaženje konzolnih delov in popuščanje nosilne-ga odra s pomočjo peščenih loncev;

10. razopaženje sredinskega dela in demontaža vzdolžnih HEB nosilcev 800 ob vlakovnih presledkih in izklopih omrežja, brez popolnih zapor, tako so vlaki vozili po voznem redu;

11. sinhrono spuščanje prekladne konstrukcije na vseh štirih za-časnih podporah po korakih 10 mm s pomočjo hidravličnih dvigalk, izmenično z maksimalno razliko pri spuščanju med posameznimi dvigalkami 5 mm. Maksimalni hod dvigalk je bil 4 cm;

12. izvedba monolitnega spoja med prekladno konstrukcijo in stebra 4 in 5. V spodnjo ploščo v območju stebra smo že pred betoniranjem vstavili navojne palice, v katere smo vgradili armaturne palice ter izvedli opaž, nato pa preko predhod-no puščene odprtine 2 x fi 150 mm in luknje od strižnega trna zabetonirali stebre. Ko je imel beton stebra trdnost 30 MPa smo sprostili hidravlične dvigalke in prenesli obtežbo na stalne stebre;

13. zabetonirali smo spojno polje 3 in nadaljevali s polji 5, 6, 7, 8.

SPUŠČANJE KONSTRUKCIJE

Ta tehnologija nam je omogočila, da smo lahko nemudoma pričeli z izvedbo krajnega opornika ter priprave za podpiranje polja 1, 2, 3 in 5, s tem da smo istočasno pripravljali tudi polje 4 nad žele-zniško progo.

Podporna konstrukcija nam je služila tudi kot zaščita za delo nad elektrificirano progo, tako da je v času izvedbe prekladne kon-strukcije (armatura, beton pred napenjanje, robni venci, komunal-ni vodi) železniški promet potekal nemoteno.

V celotni izvedbi smo imeli samo dve štiriurni popolni zapori pro-ge in še to med vikendom.

ZAKLJUČEK

Zahtevne inženirske konstrukcije, kjer je pri gradnji potrebna teh-nologija (narivanje, prostokonzolna gradnja, montaža, zahtevnej-ša podpiranja v območju železnice) zahtevajo že v fazi projekti-ranja (vsaj faze PZI) poznavanje opreme in tehnologije izbranega izvajalca, kar pa v trenutnem sistemu javnega naročanja ni mož-no, saj Naročnik zahteva izdelavo PZI projektne dokumentacije za neznanega izvajalca.

V primeru gradnje viadukta v Grobelnem se je ravno zaradi is-kanja alternativne tehnologije gradnje izoblikovala rešitev, ki je v ideji enostavna, v dejanski izvedbi pa je zahtevala precej novih prijemov in rešitev, izredno pedantno in zahtevno delo v fazi pro-jektiranja ter natančnost pri izvedbi. Tehnologija, ki smo jo zara-di navedenih razlogov razvili, ni klasičen način gradnje, ampak je inovativna tehnologija, ki pa predstavlja enakovredno alternativno rešitev v primeru premoščanja elektrificiranih železniških prog.

Glavni motiv in razlog za spremembo uporabo tehnologije spuščanja je bila cena. V primeru, da bi izvajali dela po prvotnem PZI projektu, bi bila cena montaže znašala 200.000 EUR. Prav tako bi morali nabaviti še manjkajočo podporno konstrukcijo za 30 m polja, kar bi pomenilo dodatnih 150.000 EUR. Nadalje bi bili tudi stroški z najemom zemljišč, izdelavo platojev, opažev za no-silce itd.

Leon Ruhitel

Demontaža HEB 800

Pripravljen opaž za polje 3

Spuščanje konstrukcije


Interingove športne igre 2015

ZMAGOVALCI IGER PO PANOGAH REZULTATI

fotoreportaža

VEČNA TEKMECA

TENIS1. mesto:

Grega Kocuvan SGP Pomgrad d. d.

2. mesto: Peter Polanič

Panvita d. d.

3. mesto: Primož Slavič

SGP Pomgrad d. d.

TEK – MOŠKI:1. mesto:

Edis Jusič Panvita Agromerkur d. o. o.

2. mesto: Andrej Gabor

Pomgrad – GM d. o. o.

3. mesto: Robi Gabor

Panvita EKOTEH d. o. o.

TEK – ŽENSKE1. mesto:

Sonja Sukič SGP Pomgrad d. d.

2. mesto: Nada Horvat

SGP Pomgrad d. d.

3. mesto: Maja Vezovnik

Regal GH d. o. o.

POLIGON 1. mesto:

Panvita Agromerkur d. o. o.

2. mesto: Regal GH d. o. o.

3. mesto: Panvita d. d.

VLEČENJE VRVI1. mesto:

Pomgrad-GM d. o. o. + Pomgrad-TAP, d. o. o.

2. mesto: Panvita Agromerkur d. o. o.

BOGRAČ – OCENJEVANJE BOGRAČA1. mesto:

Panvita MIR d. d. – mikrokonfekcija

2. mesto:Panvita Kmetijstvo d. o. o.

3. mesto: Panvita EKOTEH d. o. o.

BOGRAČ – OCENJEVANJE DELOVNEGA PROSTORA

1. mesto: SGP Pomgrad d. d. – gradbena operativa

2. mesto: Panvita MIR d. d. – mikrokonfekcija

3. mesto: Pomgrad-CP, d. d.

novice


Pomgrad - Cestno podjetje Murska Sobota

fotoreportaža

Panvita MAROF Panvita - EE Beltinci + Rakičan + RC

Panvita VETERINA

Pomgrad-GM + Pomgrad TAP

Panvita AGROMERKUR

SGP Pomgrad d. d. - Mehanizacija

Panvita d.d. - PC, EE RAKIČAN in EE BELTINCI

SGP Pomgrad d. d. - KljučavničarstvoPanvita - EE TešanovciPanvita EKOTEH

Komunika

SGP Pomgrad-ABI

SGP Pomgrad d. d. - Asfalterstvo

Komisija


fotoreportaža

Pohodniki

IMO-REAL + Intering holding

Panvita MIR - mikrokonfekcija

Poligon 1

Poligon 3

Poligon 2

Nogometni ekipi

Panvita MIR - predelava SGP Pomgrad d. d. - Gradbena operativa

SGP Pomgrad - ABI Panvita KMETIJSTVO

Tekači

21INTERNA REVIJA september–november 201520INTERNA REVIJA september–november 2015

novice gradimonovice

Projekt bo obsegal obdobje treh let. Z njim pa si želimo doseči predvsem to, da bi se vsak izmed nas na delovnem mestu počutil še bolje. Namen projekta je:

• da bo vsak izmed vas ugotovil, kaj pri svojem delu počne najboljše;

• da bo vsak izmed vas ugotovil, kakšne veščine bi bilo smiselno okrepiti ali do-datno pridobiti, da bo pri svojem delu še bolj uspešen;

• da bi se naučili novih prijemov, s kate-rimi bodo vaše skupine še bolj uspešno sodelovale;

• da bi se vsak izmed nas še bolje počutil na delovnem mestu;

• da bi vsi mi lažje in še bolj učinkovito opravljali svoje delo.

ZAKAJ RAZVOJ VODIJ?

Vodje na vseh nivojih so nedvomno ključ-ni kader vsake organizacije. Poleg skrbi za poslovne in operativne procese imajo vodje pomembno vlogo tudi in predvsem pri motiviranju, razvoju in povezovanju so-delavcev. Zavzetost zaposlenih je namreč odvisna od treh medsebojno povezanih dejavnikov:

• odnos med zaposlenim in vodjo,

• odnos zaposlenega do delovnega mesta in podjetja ter

• odnos med zaposlenimi samimi.

To pomeni, da vodja nosi kar dve tretjini bremena zavzetosti in s tem v veliki meri tudi učinkovitosti zaposlenih. Ob tem pa ima veliko vlogo tudi pri tretjem dejavni-ku. S svojim pristopom vodja torej odlo-čilno vpliva na zavzetost in zadovoljstvo

sodelavcev. Vodjem bomo tekom projek-ta predstavili njihove potenciale, ponudili nova orodja in povabili k ciljno usmerjene-mu razvoju, s čimer se bomo dotaknili čisto vsakega zaposlenega v organizaciji.

KAKO BOMO ZAČELI?

Za doseganje ciljev projekta smo za vas pripravili vrsto različnih aktivnosti. Led bodo prebili člani uprave in direktorji pod-ročij, ki bodo prvi pristopili k prepoznavanju potencialov z orodji Profiles International. S tem bomo odkrili, kaj so tiste vrline, ki nas delajo tako uspešne in kaj bi še lahko nare-dili drugače in na novo, da bi bili še boljši. Temu bodo sledili individualni razvojni raz-govori, kjer bomo skupaj postavili razvojne cilje in načine, kako jih bomo dosegali. Ena-ko možnost bomo ponudili tudi srednjemu managementu in linijskim vodjem tekom trajanja projekta. Za linijske vodje pa že to jesen pripravljamo delavnice vodstvenih veščin, na katerih bomo v začetku usvajali spretnosti splošnih vodstvenih kompe-tenc. S skupnim sodelovanjem pa bomo prepoznavali želje in potrebe za nadaljnje razvojne delavnice, ki sledijo v nadaljevanju projekta.

O posameznih aktivnostih in njihovem po-teku boste obveščeni sproti in pravočasno. Naše skupne napredke in dosežke pa boste lahko spremljali tudi v naši interni reviji.

S prijetnimi pričakovanji, uprava SGP Pomgrad

V skupini podjetij SGP Pomgrad od avgusta naprej poteka obširni projekt razvoja vodij, v kate-rega bomo vključili vodje na vseh treh nivojih organizacije: uprava in direktorji področij, srednji management ter linijski vodje. Za izvedbo projekta v sodelovanju s podjetjem Kadrovske sto-ritve d. o. o. smo se odločili, ker si želimo, da so naši poslovni procesi še bolj učinkoviti in da je pri tem uspešen ter zadovoljen sleherni sodelavec. Le tako bomo lahko kot celota nastopili še bolj konkurenčno.

RAZVOJ VODSTVENIH POTENCIALOV V PODJETJU SGP POMGRAD

POMGRAD ZDRAVJU PRIJAZNO PODJETJE

PRIDOBITEV CERTIFIKATA GRADBENI DELAVEC

GRADBINCI DOBRO KUHAJO

15 delavcev zaposlenih v družbi SGP Pomgrad d. d. se je 02. 07. 2015, na lokaciji javnega šol-skega zavoda ŠC Celje, orga-nizirano udeležilo in uspešno opravilo – poskusno certifici-ranje gradbenih delavcev po ISO 17024, katerega projekt je skupaj z ostalimi evropskimi državami, v Sloveniji vodila GZS Zbornica gradbeništva in indu-strije gradbenega materiala in je v okviru projekta ISO CON-STRUCT – Potrjevanje kompe-tenc nekvalificiranih delavcev v gradbenem sektorju.

Delavci so uspešno opravili pisni del izpita, praktični in ustni del izpita. Praktični del izpita so predstavljale naloge iz zidanja in ometavanja, izdelave opaža in enostavno vezavo armature ter osnove betoniranja.Vsem delavcem iskreno čestitamo za nji-hovo zainteresiranost in sodelovanje na certificiranju. Pohvaljeni so bili tudi s strani članov komisije, ki so njihove izdelke in ak-tivnosti ves čas sproti ocenjevali ter spre-

mljali njihov odnos do dela.Prejeti certifikat predstavlja formalni do-kument oz. potrdilo o izobrazbi in njihovi usposobljenosti, veljavno tudi izven podje-tja in v tujini.Pridobljeni mednarodni certifikat izdan v angleškem in slovenskem jeziku bo delav-cem podelil direktor proizvodnega področja na sedežu delodajalca.

Delovodja Ervin Denša, uspešen rekreativen športnik je dokazal, da zdravje delavcev ni le njihova osebna stvar ter tako zaposlene vzpodbuja, da se na gradbišču pred delom predhodno razgibajo. 5-minutno ogrevanje ter izvajanje razteznih in gibalnih vaj samoiniciativno vodi sam.S svojo idejo in voljo je dodatno obogatil Načrt promocije zdravja pri delu, ki ga izvaja delodajalec in prispeval k pozitivnim spremembam v delovnem okolju in boljšemu zdravju posameznikov.Ervin Denša si zasluži javno pohvalo, njegovo idejo se bomo trudili vnesti v vsakdan zaposlenih skupine Pomgrad na več gradbiščih in različnih delovnih mestih.

Čestitamo skupini SGP Pomgrad, ki jo je vo-dil Viktor Močnik, za dosego 1. mesta na 5. tekmovanju v kuhanju Štajerske kisle juhe in smo ponosni, da ste predstavljali barve Pomgrada.Tekmovanje je potekalo v okviru obele-ževanja občinskega praznika občine Sve-ta Ana v Slovenskih goricah, pripravilo pa ga je Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana.Ekipa Pomgrada je dokazala, da gradbinci vejo še marsikaj več kot le graditi, saj so po mnenju komisije prav oni skuhali najokus-nejšo juho.

Dušan Banfi

poudarki iz kroga znanja

22INTERNA REVIJA september–november 2015 23INTERNA REVIJA september–november 2015

OTVORITEV TRGOVINE MODIANA V

20. avgusta je v Maximusu Murska Sobota svečano odprla svoja vrata trgovina Modiana.Modiana je sinonim za poslovno žensko in moškega, a boste med bogato ponudbo našli tudi oblačila za prosti čas.V trgovini lahko izbirate med ponudbo priznanih blagovnih znamk:

Za ženske: Gerry Weber, Gerry Weber Edition, Tom Tailor, Only, Dres`d de-nim, Dres`d casual, Dres`d selected.

Za moške: Ragman, Pionier, Tom Tailor, MH denim, MH selected srajce, MH casual.

Poleg oblačil pa lahko izbirate tudi med ponudbo spodnjega perila in spal-nega programa – od Lisce, Bellissime, Marie Melli, do Galeba.

Poleg pesmi klopotca se je to popoldne slišalo še veliko lepih prekmurskih in slovenskih pesmi. Nastopili so Mladi Pomurci, Moira, Urh Zver in harmo-nikar Niko. Slavju primerno ni manjkalo domačih dobrot iz krušne peči in poletne kuhinje pod brajdami, seveda ob odlični vinski spremljavi.Če na krst niste uspeli priti, vabljeni ob petkih, sobotah in nedeljah, saj klo-potec še stoji, prav tako pa ne zmanjka domačih dobrot in dobrega vina.

29. 5. 2015 sta se predstavnici družbe SGP Pomgrad d. d. (ga. Samec R.) in družbe Panvita d. d. (ga. Ka-pun) udeležili kot predstavnici gospodarstva, stro-kovnega posveta Ključne kompetence 21. stoletja v pokrajini ob Muri, ki ga je v okviru Tedna vseži-vljenjskega učenja organizirala LUMS Murska Sobo-ta. V uvodu so bili predstavljeni razultati raziskav PIAAC o stanju in uporabi kompetenc odraslih med 16. in 65. letom.Na strokovnem dogodku so vabljeni, tako gospo-darstveniki kot predstavniki šolstva, Zavoda za zaposlovanje, razmišljali in razpravljali o kompe-tencah, prepoznavali izzive, priložnosti ter iskali smernice za spodbujanje temeljnih zmožnosti žive-čih v Pomurju za prihodnost. Razprava je bila pestra in konstruktivna, vsi pri-sotni pa so bili istega mnenja, da je identifikacija ključnih kompetenc pomembna za osebno izpolni-tev in razvoj skozi vse življenje.Predstavniki gospodarstva kot negospodarstva so se strinjali, da mora biti vsem državljanom zago-tovljeno, da preko osnovnega izobraževalnega sis-tema mladi razvijajo ključne kompetence do nivoja, ki jim omogoča življenje odraslega in da so kot od-rasli sposobni nadaljnjega razvoja in nadgrajevanja ključnih kompetenc.Naloga delodajalcev je vsekakor prepoznati ključne kompetence zaposlenih in le te povezati z izpolnje-vanjem delovnih obveznosti, zaposleni pa morajo prilagajati svoje kompetence potrebam delovnega procesa oz. potrebam trga dela, kajti razvoj kom-petenc ne preneha z dosego odraslosti, ampak se nadaljuje tudi v odraslosti, tj. vse življenje.

KRST KLOPOTCA NA MAROFU

SPODBUJANJE TEMELJNIH KOMPETENC Z NAMENOM LAŽJEGA ZAPOSLOVANJA

Zadnjo poletno soboto smo nazdravili klopotcu na Marofu, da bo jeseni dobro služil svojemu namenu in skrbno čuval pridelek v vinogradih.

Ni vseeno, kdo ti je oče – jezdec ali

konj!D. Viconte, francoski moralist:

Poln k…c imam vsakodnevnih dogodkov in okoliščin, ki iz slabega prehajajo samo še na slabše. Na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana nam na oddelku za otro-ško srčno kirurgijo umirajo otroci (preko deset!), ki so jih zašuštrali naši, ne dovolj izurjeni kirurgi. Pač ni bilo volje in denar-ja, da bi jim omogočili poseg v Avstriji ali Nemčiji in tudi ustrezne medijske podpo-re za to ni bilo. Nismo jih vprašali, če bi radi živeli, zanemarili smo njihove pravice, še svečke jim (mi ostali) nismo prižgali. I nikome ništa!

V letu 2014 je bilo za pomoč pri humani-tarnih organizacijah za osnovne potrebe preživetja podanih skoraj 700.000 prošenj, preko 100.000 učencev in dijakov pa si ni moglo privoščiti niti šolske malice. Naj omenim še usodo brezposelnih in nekaj 100.000 upokojencev z mizernimi pokojni-nami, kakršne – ali pa še nižje – čakajo tudi vas? I nikome ništa!

V TEŠ 6 in banke s(m)o zmetali milijarde, prodali »najboljšega soseda« (»slabe«

smo že pred tem sami »zaklali«), napihnili javni sektor, iz zapora izpustili nekaj obso-jenih tajkunov in Švicarjem podarili zmago v skoraj že dobljeni nogometni tekmi (za to zadnje mi dol visi). I nikome ništa!

Ob vsem prej naštetem pa moram prena-šati še Kekca, zunanjega ministra Karla Bedanca, ki se obnaša, kot da bi nastopal v šovu Slovenija ima talent. Odgovoren je za arbitražno polomijo s Piranskim zalivom, šlamastiko z »odstopljenim« veleposla-nikom na Hrvaškem, gospodom Geržino in posmehljivimi zunanjimi komentarji na račun Slovenije. Zvijači in blefira kot Bob Rock iz stripa Alan Ford. I nikome ništa!

V Titovi nogi, ki so mu jo odrezali malo pred smrtjo (kje, uganite sami), je bilo več pameti, kot je najdete v glavah vseh naših politikov skupaj. Mi, kot je v navalu imbe-cilne državniške poze ponosno povedal premier Miro Cerar – ostali člani vlade pa so ob tem modro kimali –, mejá pred mi-granti ne bomo zapirali. Človek bi sklepal, da tudi svoje hiše ne zaklepa (kar je se-veda popolnoma legalno, ker Schengenski sporazum o varovanju evropskih meja ne predpisuje zaklepanja hiše), razen če mu je do nje več kot do države. I nikome ništa!

Je pa nekje treba potegniti črto in reči: »Dovolj je!« Ne pristajam več na to, da mi mediji (to velja predvsem za vas, spošto-vani novinar g. Videmšek), »poklicni« hu-manisti (spoštovana ga. Pirc - Musar) in ceneni politikanti (ki vas je preveč, da bi vas našteval) poskušajo na vsak način vcepiti občutek krivde in odgovornosti za množični pohod migrantov (drži, med njimi so tudi begunci, in tem je treba pomaga-

ti) na Evropo, kjer iščejo svoje sanje, ki jih želijo sanjati v (grobo rečeno) tuji postelji. Človek bi pričakoval, da vsaka »družina« poskrbi za svoje pomoči potrebne »so-rodnike«. Pa na mejah Saudske Arabije in ostalih bogatih zalivskih držav ni opaziti ne migrantov in ne beguncev. Poskrbeli pa bodo za džamije. Evropa ni in ne more biti Indija Koromandija za vse reveže tega sve-ta, saj še za svoje (ste pozabili na Grčijo?) ne more primerno poskrbeti. Objektivni in strokovno argumentirani članek dr. Roka Svetliča na to temo je bil objavljen v Delu dne 7. 9. 2015; ne bom ga povzemal, ker je preobširen, bi pa rad poudaril (v izogib mo-rebitni obtožbi o sovražnem govoru), da ni-komur ne kratim (in tega tudi ne bom nikoli počel) njegovih pravic, vendar »ti, ki bereš to, kar pišem tu, vedi in spoštuj: Tvoje pra-vice se končajo tam, kjer se začnejo moje!« V človeka je vgrajen sebični gen preživetja; obdržal se bo tisti, ki mu bo znal prisluh-niti!

Dušan Banfi

DOVOLJ IMAM!S tem člankom vas ne želim zabavati, nasmejati, niti razveseliti, temveč želim z vami vsaj malo deliti svoje občutke, ki so že prešli mejo ogorčenja. Če se želite za-bavati, ga nehajte brati, prižgite radio in prisluhnite Denisu Avdiču, ki se zabava, ko vas zabava in je za to še plačan. Ve, kaj se splača in plača.

gradimonovice

informatika

24INTERNA REVIJA september–november 2015 25INTERNA REVIJA september–november 2015

BAŠKA 20157-dnevnega letovanja v Baški, ki je bilo letos že sedmo leto, se je udeležilo 85 otrok v starosti od 6 do 13 let.

Otroci so bili razdeljeni v 10 skupin, katere je spremljalo in za njih skrbelo dan in noč 10 strokovno usposobljenih pedagoških de-lavcev oz. vzgojiteljev in plavalnih učiteljev, pedagoški vodja, ki je skrbel, da je vse po-tekalo tekoče ter zdravnica, ki je poskrbela za manjše zdravstvene težave.

Poleg vsakodnevnega obiska plaže oz. bazena ter plavanja so si otroci tudi letos ogledali akvarij, šli na panoramsko vožnjo z gusarsko ladjo med otoki ter šli na različne pohode: k cerkvi sv. Ivana v Baški, k cerkvi Matere Božje, imeli pohod na najvišji vrh v Baški in Baščansko ploščo v Juran dvoru.

fotoreportaža

MICROSOFT PONUJA … 5 NAJ brezplačnih aplikacij, ki trenutno ne smejo manjkati na nobenem Windows Phone-uXenderKAJ JE TO: Aplikacija za prenos datotek med različnimi napravami preko brezžičnega omrežja (WiFi), ki ga lahko vzpostavi mobilna naprava kar sama (phone WiFi hotspot).

ZAKAJ NAM JE VŠEČ: Aplikacija Xender je dejansko že megahit na mobilnih napravah z drugimi operacijskimi sistemi oz. na drugih platformah – Apple naprave z iOS in mobil-ne naprave z Androidom. Logična posledica tega je seveda tudi razpoložljivost oz. mož-nost uporabe na Windows Phone napravah. Aplikacija ponuja možnost izmenjave raz-ličnih vrst datotek (dokumenti, glasba, foto-grafije, …) z različnimi napravami na različnih platformah – vključeni so lahko tudi osebni računalniki (PC/MAC). Tako lahko na pri-mer izmenjate datoteke med iPhone-om in osebnim računalnikom z Windows operacij-skim sistemom.Datoteke lahko pošljete največ štirim (4) pre-jemnikom oz. napravam naenkrat, kot neke vrste skupinski »file sharing«, brez bojazni glede porabe podatkov preko podatkovnega prenosa ali skrbi okrog »prepustnosti« in-ternetne povezave. Vse gre preko brezžične-ga omrežja (WiFi) na katerega morajo vse te naprave biti povezane, seveda. Priporočena velikost posameznih datotek za izmenjavo je do 10 GB, vendar pa le ta ne ve-lja kot omejitev, ampak zgolj kot priporočilo.

KOMU JE NAMENJENA (aplikacija): Ljudem/uporabnikom, ki radi delijo svoje datoteke z drugimi oz. med svojimi posameznimi na-pravami.T

CamScannerKAJ JE TO: Aplikacija za skeniranje doku-mentov.

ZAKAJ NAM JE VŠEČ: CamScanner je priročna aplikacija, ki skeniranje in izmenjavo osebnih

dokumentov naredi super enostavno.Z zadnjo verzijo aplikacije lahko izbirate tudi resolucijo, s katero skenirate (dejansko fo-tografirate) dokument, ga povečate oz. po-manjšate na ekranu, skenirate tudi QR kode, nastavite geslo za še večjo varnost, … Obstoječi uporabniki pravijo: Scan-tastično!

KOMU JE NAMENJENA (aplikacija): Organizi-ranim ljudem, ki imajo radi svoje dokumente shranjene v elektronski obliki.

Photo StoryKAJ JE TO: Aplikacija za pripravo/izdelavo vi-dea (video zgodbe) iz vaših fotografij.ZAKAJ NAM JE VŠEČ: Aplikacija Photo story, ki je eden zadnjih produktov eksperimental-nega oddelka Microsoft Garage, omogoča izdelavo zelo »kul« videov z uporabo vaših fotografij. Recimo, izberete določen dan (da-tum) in aplikacija Photo Story bo s pomočjo »fensi« algoritmov avtomatsko izbrala naj-boljše fotografije tistega dne oz. dogodka (omogoča tudi ročno izbiro želenih oz. pri-ljubljenih fotografij). Nato se izbere tema videa (kot recimo zaba-va ali potovanje ali kaj tretjega …), ki zadevi oz. celotni video zgodbi doda malo vizualne popestritve. Seveda, vsaka video zgodba potrebuje tudi »soundtrack« oz. neko glas-beno podlago, ki jo lahko izberete iz množice zvokovnih datotek, ki so na razpolago. In rezultat?Lična kompilacija vaših fotografij, obogate-na z dodatno vizualizacijo in zvoki v osve-žujoči video zgodbi, ki jo lahko objavite na spletu, družbenih/družabnih omrežjih, poš-ljete prijateljem, …Preskusite!

KOMU JE NAMENJENA (aplikacija): Ljudem/uporabnikom, ki iščejo nove načine oz. mož-nosti prikaza in objave svojih fotografij.

Lumia SelfieKAJ JE TO: Fantastična aplikacija za selfije.ZAKAJ NAM JE VŠEČ:Aplikacija Lumia Selfie bi naj bila ena najboljših aplikacij za fotogra-firanje samoportretov oz. popularnih selfi-jev. Ni samo odlična kar se tiče vizualizacije ampak tudi izredno enostavna za uporabo.Vsi, skoraj vsi no, bolj ali manj poznate te-žave pri poskušanju zadeti optimalnega selfija. Da ni preblizu, da zajamete še koga zraven na fotografijo, ne zgolj sebe, … in po-dobne težave ter dileme ob tem početju. Seveda je najboljša rešitev za tovrstne teža-ve zelo dolga roka ali pa kontroverzna pali-ca na katero nataknemo telefon t. i. »selfie stick«. Zahvaljujoč zadnji verziji aplikacije Lumia Selfie je to bolj ali manj rešljivo tudi brez do-datkov, s samo aplikacijo. KOMU JE NAMENJENA (aplikacija): Selfi- oz. samo-fotografom z zadnjo verzijo OS Win-dows 10 Mobile.

Create A New FaceKAJ JE TO: Aplikacija za zabavno spreminja-nje obrazov.ZAKAJ NAM JE VŠEČ: Hmm . Aplikacija Create A New Face je dejansko namenjena tistim, ki bi jim spreminjanje obrazov bilo v zabavo, krajšanje časa, … Aplikacija ponuja več kot 1350 dodatkov v različnih kategorijah, kot so lasje, očala, ustnice, …, ki jih lahko dodate vaši fotografiji in jo na ta način popestrite. Enostavno izbe-rete dodatek k fotografiji obraza, nastavite svetlost, kontrast, nasičenost in druge foto parametre in že imamo spremenjeno in zelo realistično fotografijo »novega« obraza.Aplikacija je sicer brezplačna, ampak za vse dodatke bo treba odšteti kakšen euro oz. dva.KOMU JE NAMENJENA (aplikacija): Vsem, ki se želijo sami ali druge hitro nasmejati .

Pa ga itak bo, saj je najhujše zavreči pridelek, s katerim si se ukvarjal nekaj mesecev. Vla-gali bomo še paprike, kumarice so že v ste-klenicah. Pobirali bomo še suh fižol. Lahko bi še kisali zelje, repo in še kaj bi se našlo. Pa seveda marmelade, bučkine so že v kozarcih, na spravilo pa čakajo še hokaidke, turbani, madžarke in ostale sorte, ki so letos bolj mini, saj jih je stisnila vročina.

Letos sem prvič plodovke sadila na talno pokrivalo, tako, ki prepušča vlago, in sem čisto navdušena. V prejšnjih letih sem imela sicer pomisleke, te plastike mi ni treba, kako bo z vlago, ampak se je super obneslo. Toliko manj pletja in boljše prenašanje suše za rastline. Saj je folija vlago prepustila v zemljo, ustavi-la pa izhlapevanje. In z zastirko iz pokošene trave, se še vidi ne, da je spodaj pokrivalo. Po koncu sezone jo bomo pospravili, saj jo zaradi kolobarja selimo na drugo lokacijo. Tudi lite-

ratura pravi, da zastirka iz folije prepreči rast plevela in prepreči izhlapevanje vode. Zaradi zmanjšanega izhlapevanja je potreba rastline po vodi manjša, kar vodi v zmanjšanje zaliva-nja in s tem v manjšo porabo vode. Prav tako rastlinam prepreči tekmovanje s pleveli za hranila, vodo in življenjski prostor. Predvsem za spomladanske posevke je pomembno, da folija poskrbi tudi za višjo temperaturo, kar pa je minus v vročih poletjih. Večina raziskav je bila opravljenih kot primerjava med golimi tlemi, zastirko s senom in talnimi pokrivali. Tudi seno zavira rast plevelov (vendar ne tako uspešno kot pokrivala!), zmanjša pa tempe-raturo tal, zato bi v vročih poletjih, ko tempe-rature narastejo čez 30 °C, bilo optimalno, da bi na talno pokrivalo nanesli še plast sena. Raziskave na čebuli, baziliki, papriki, solati in paradižniku so pokazale, da je pridelek tudi za polovico večji, če tla prekrijemo s talnim pokrivalom. Pravijo, da ima pletje negativen

vpliv na rastlino, ker zmotimo njen ritem ras-ti. Dodala bi še, da ima pletje negativen vpliv tudi na naš hrbet.

Poleg tega je pomembno tudi, da imamo manj dela s čiščenjem pridelka, poleg tega pa npr. buče ne ležijo na vlažnih golih tleh in je zato gnitja veliko manj.

Za ljubitelje ravnih linij pa je pomembno tudi to, da lahko sadike brez težav posadimo v ravno vrsto z enakomernimi razmaki, saj imajo talna pokrivala v večini primerov kva-dratno mrežo.

Zastirna pokrivala v različnih barvah pa lahko imajo tudi druge učinke, rdeča folija skrbi za pospešeno dozorevanje npr. paradižnika, sre-brno-črna folija odvrača tripse in uši.

Želim vam veliko veselja in uspehov na lastnem vrtu.

Septembra delamo obračun sezone na vrtu in pobiramo pridelke, letos je vsekakor leto paradižnika. Gleda nam že iz ušes, steklenice s paradižnikovim sokom zavzemajo pol shrambe, babica pa se jezi: »Ne prinašaj ga več, ne bom več kuhala sosa.«

Jesen je tu … drugo leto pa spet talno pokrivalo

naši nasveti

Saša Štraus, mlada raziskovalka iz gospodarstva, zaposlena na Panviti, d. d., je uspešno zagovarjala doktorat na FKBV, smer kmetijstvo, s tematiko indikatorjev trajnosti za oceno kmetijskih sistemov (konvencionalni, integrirani in ekološki), v prostem času pa se ukvarja z ekološkim kmetovanjem.


vici

LEN SINPodjetnik pokliče k sebi svojega lenega sina in mu pravi: »Odločil sem se in ti prepisal 25 % podjetja, tu imaš papirje. Kaj bi rad v podjetju počel?« »Ne vem ... na tehniko se ne spoznam, od računovodstva mi je slabo, v prodaji se je treba ukvar-jati s tečnimi kupci ...« Oče: »Torej, česa se boš lotil?« »Svoj delež bom prodal.«

IMPOTENCAJanez je radoveden, nekaj mu ne da miru, zato se obrne k fotru: »Alo foter, daj mi povej, kaj je to impotenca?«

Tastar nekaj časa poglobljeno razmišlja in izusti: »Veš sine, to je približno tako, kot če bi igral pikado s kuhanimi špageti.«

SMS SPOROČILOŽena piše SMS: »Dragi, v službi je gužva, pridem komaj okoli šestih. Idi v vrtec po Jančija in skuhaj večerjo.« In čez eno uro: »Da ne pozabim, zjutraj sem ruknila avto.« Čez 5 sekund dobi SMS: »Kako, koliko, kje???« Ona: »Šalim se, hotela sem samo preveriti, ali si dobil prejšnje sporočilo.«

SPIS O MAMIV šoli pišejo spis o mami. Janezek napiše: »Moja mama je najboljša in najbolj pridna mama na svetu. Zjutraj zgodaj vstane, nam naredi zajtrk, nam pripravi obleke in gre v službo. Ko pride domov, kuha, pripravi mizo, servira kosilo in da ateju pivo iz hladilnika. Po kosilu vase pospravi, opere po-sodo, zlika perilo in očisti stanova-nje, zvečer nam da večerjo, potem spet vse pospravi, nas stušira in spravi v posteljo. Ko gre v posteljo, pa pride k njej Jezus Kristus.« Učiteljica začudeno vpraša: »Vse mi je jasno, razen Jezusa Kristusa

na koncu.« Janezek: »Tega tudi jaz ne razu-mem, ampak ko leže v posteljo, reče: O, Jezus Kristus, zdaj pa še ti?«

NOVI IPHONE 6Sin: »Ata, kupi mi Iphone.« Ata: »Ja, pa ja. Reci čarobno besedo!« Sin: »Majda.« Ata: »Kakšna Majda?« Sin: »Tvoja ljubica.« Ata: »Kateri model?«

SUDOKU

V mrežo 3 x 3 kvadratov, od katerih vsak vsebuje 3 x 3 polja, umeščamo številke od 1 do 9 z naslednjimi omejitvami:

• v vsaki vrstici (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;• v vsakem stolpcu (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;• v vsakem kvadratku s 3 x 3 polji je vsaka številka vpisana le enkrat. Obilo zabave ob reševanju.

IGRIVI SUDOKU TEŽJI SUDOKULAHKI SUDOKU

6 7 9 1 58 61 3 5

8 2 1 59 2

1 3 6 47 5 43 5

5 7 4 1 9

1 8 3 4 58

8 67

7 5 9 6 8 1 41

4 52

3 7 6 9 8

1 76

2 98 7 1 33 9

5 2 4 75 3

15 9

27

zabava

V SEPTEMBRU sejemo motovilec, zimsko solato, pa tudi špinačo in blitvo ter sadimo čebulček majski srebrnjak.Na prazne gredice, kjer ne bomo imeli zelenjave, posejemo rastline za zeleno gnojenje, npr. oljno redkev, belo gorjušico ali detelje. Na gredicah, kjer bomo sadili plodovke komaj po prvem maju, je boljša izbira detelja, saj oljna redkev in bela gorjušica čez zimo propadeta.

CEL OKTOBER je še čas za sajenje čebulčka in jesenskega česna. Prav tako la-hko sadimo tudi rabarbaro. Zelenjavo, ki jo bomo pustili na gredicah, moramo zaščititi pred mrazom, za kar uporabimo slamo ali zimsko kopreno.


10 letNada Divjak

SGP Pomgrad d. d. Boštjan DonšaSGP Pomgrad d. d.

Ivan KorajSGP Pomgrad d. d. Zdenka LesjakSGP Pomgrad d. d. Viktor MočnikSGP Pomgrad d. d. Leon Ruhitel

SGP Pomgrad d. d. Ivan Sklepić

SGP Pomgrad d. d. Goran Tomaš

SGP Pomgrad – GNG d. o. o.

20 letŠtefan KrenosSGP Pomgrad d. d.

Franc MatjašecSGP Pomgrad d. d.

Boris ZverPomgrad-TAP, d. o. o.

30 letStanislav Ozmec

Pomgrad –CP, d. d. Karel Turner

Pomgrad-TAP, d. o. o.

40 letStanko Nerad

SGP Pomgrad d. d.

Stjepan PanićPomgrad-TAP, d. o. o.

jubilej

Jubilanti


10 letJure Trošt

Panvita MIR d. d.

Aleksandra ZemljičPanvita MIR d. d.

20 letRobert Gabor


30 letMilan Kalamar


Srđan ŠabićPanvita MIR d. d.

Bernarda ŠajnovičPanvita Agromerkur d. o. o.

40 letŠtefan Geld

Panvita d. d.

Janez KeglPanvita MIR d. d.

Viktor ZemljičPanvita MIR d. d.

Documents

Revija NasKrog 25 09 2015 13 - Panvita · 2019. 1. 15. · 25 04 12 15 25 INTERNA REVIJA september–november 2015 AVE novosti Inovativana tehnologija gradnje viadukta v Grobelnem