stra

n 1

Glasilo občine Mežicajunij 2012

XXIX. številka / X. leto

stra

n 2 ka

zalo

projekt človek 2

SkoZI ŽUBorečo ZGoDovINo 3

10 let šUmca 5

NovorojeNčkI IN StaroStNIkI 6

črNjaNSkI rokopIS 7

lIterarNI Natečaj koroška v BeSeDI! 10

joSIp HerGoUtH 11

ŽIvljeNjepIS joSIp HerGoUtH 11

ko okroGla oBletNIca DoBI voGale 16

NajmlajšI v vrtcU SkrBIjo Za ZlatI rIBIcI 17

otroškI aBoNma Za leto 2012 18

6. koNFereNca koorDINatorjev eko vrtcev 19

NaravoSlovNI DaN – povHov mlIN 19

tvU 2012 20

projekt evropSka vaS Na oš meŽIca 21

patroNaŽa 24

tečaj račUNalNIštva v meŽIcI 26

prIreDItev oB DNevU cIvIlNe ZaščIte 2012 26

veteraNI pGD meŽIca 30

moto klUB krampUS 31

korajŽNo IN poNoSNo v SeDmI kroG 32

SpomINSkI koNcert pevSke SkUpINe GorNa 33

klekljaNje v meŽIcI 34

lUtke, ta čaroBNa majHNa BItjeca 34

GUGalNIca Za Dva rUDIja mlINarja 35

7. javNo BraNje poeZIje 36

preDavaNje “proStovoljka v BerlINU” 37

večer oB treSkI Z joŽetom loDraNtom 38

raZStava vaNje FajmUt 39

meŽIčarjI po SvetU 40

potep po DeŽelI aBorIGINov 2 42

meŽIško poletje 2012 46

koloFoN 48

DRUŠTVO PROJEKT ČLOVEK Regijski sprejemni center KOROŠKe

Društvo Projekt Človek nudi pomoč

zasvojenim osebam s psihoaktivnimi

substancami (alkohol, droge,

zdravila), osebam z drugimi oblikami

zasvojenosti (igre na srečo, motnje

hranjenja) ter njihovim svojcem (starši,

partnerji …).

Če ste se znašli v začaranem krogu

zasvojenosti, vas vabimo, da nas

pokličete po telefonu (051/637 267)

ali se osebno zglasite v sprejemnem

centru na Ravnah na Koroškem,

v prostorih Upravne enote Ravne

na Koroškem. Zagotavljamo vam

anonimnost in diskretnost!

POKliČiTe nasin POKažemO Vam POT,KaKO naPRej!

Društvo Projekt Človek (Regijski sprejemni center Koroške)

Čečovje 12 a

2390 RaVne na KOROŠKem

Telefon: 051/637 267, 059/720 271

e-pošta: sc.ravne@projektclovek.si

spletna stran: www.projektclovek.si

stra

n 3

ROJSTVO ŽUBORENJA. Začetki, sicer zelo pomembni, takšni ali drugačni, mi niso nikoli šli do-bro od rok. večno vprašanje – hmm ... kako naj začnem? Z letnico? S takojšnjim nizanjem dejstev? Svečano, uradno ali razigrano, sproščeno? ali ... preprosto kar od začetka? od rojstva? Skratka, številka šumca, ki jo, dragi občani, trenutno držite v rokah, jo listate in se odločate o tem, kaj bi najprej prebrali, ali celo iščete svoj prispevek, je vsekakor nekaj posebnega. Bi bili presenečeni, če vam povem, da ste prvo številko imeli pred sabo natanko deset let nazaj?

Hja, ne bom preveč nostalgična in pate-tična z razglabljanjem, da čas res hitro beži. To je dejstvo, to vemo vsi. le to še dostavim – deset let ni majhna oble-tnica, vsekakor si zasluži nekaj hvale. in okrogla desetica je zelo zgovorna – je dokaz za to, da je Šumc kakovosten časopis in da ga občani radi prebirajo. Dve preprosti dejstvi, ki pa sta gotovo največja potrditev za vse ustvarjalce časopisa. Vabim vas torej ... na zače-tek. in od začetka na kratko potovanje skozi zgodovino našega časopisa vse do številke, ki vam trenutno krajša čas. Velikokrat se nam določene stvari zdijo samoumevne in včasih je prav zanimi-vo pogledati v ozadje. Vsaka obletnica pomeni nek prelom, predvsem pa točko, na kateri se za nekaj trenutkov ustavimo, se ozremo nazaj in strnemo vsa doživetja, dogodke, ki so jo soo-blikovali. Ob zavidljivi deseti obletnici občinskega glasila Šumc je torej dobro, da se ozremo nazaj, v začetke nastanka. Šumc se štirikrat na leto pojavi v nabi-ralniku vsakega občana mežice, vsi ga z veseljem prelistamo in preberemo, redko pa se vprašamo, kako je časopis sploh nastal. Torej – drugo vprašanje – kako se je vse skupaj začelo?Z rojstvom. 29. 4. 1998. izid prve števil-ke prednika, očeta, deda, pradeda ob-činskega glasila Šumc. Z imenom Glasi-lo društva upokojencev mežica. Pobu-dnik, ustanovitelj, iniciator, idejni oče? Gospod Franc Arbajter. V predgovoru k prvi številki glasila upokojencev je zapisal, da je časopis nastal z namenom

splesti širše komunikacijske vezi med upokojenci in občani, ki živijo pestro in zanimivo življenje, da svoje izkušnje delijo tudi z drugimi, poleg tega pa tudi z željo po analizi konkretnih dejavnosti, ki bi pripeljala do sprememb in izboljša-nja stanja na vseh področjih življenja v občini mežica. Podoben, nekoliko širše zastavljen cilj kasnejšega občinskega glasila pa je bila prav tako želja, da se mežičani združujejo in da prihaja do medsebojnega sodelovanja, kar Franc večkrat poudari. in če želiš združevati ljudi, je glasilo za to odlično sredstvo. To se je kasneje, ob izidu prve številke in vseh dosedanjih številk Šumca, izka-zalo za še kako resnično. Šumc je med drugim postal način, kako se ljudje z različnimi interesi, pogledi združujejo, skrbijo za kraj in njegov razvoj, od ob-čanov pa poleg tega prihajajo iniciative o tem, kaj kraju manjka, kaj bi se dalo izboljšati, spremeniti, nadgraditi. »Želel sem, da ljudje dajo neko iniciativo, da imajo neka hotenja in da želijo priti do lastnih zaključ-kov. Vesel sem, da je Šumc še da-nes uspešen časopis, ki ga občani radi prebirajo. Rad bi se zahvalil in hkrati pohvalil vse, ki sodelujejo pri nastajanju časopisa in jim želim uspešno delo še naprej.« (Franc Arbajter)Gospod Franc pravi, da je bila izdaja glasila draga, »okoli sedemdeset tisoč tolarjev, kar je bila za tisti čas velika vsota«. Zato so za finančno pomoč šli prosit na občino, takratnega župana,

gospoda Janeza Praperja, ki se spomi-nja, da je društvo občini ponudilo eno mesto v upravnem odboru časopisa, a se le-ta kljub temu ni spuščala v samo vsebino, ni si lastila poseganja v ure-janje glasila, objavljen je bil le kakšen članek na občinski ravni. Pri odboru časopisa oziroma v samem društvu pa so bili tudi nekateri, ki so imeli funkcije na občini, in tako je – tudi gospod Pra-per se ne spominja točno, kdaj in kako – časopis postajal vedno bolj občinski. Občina je plačala lektoriranje, tisk, in čez čas se je, na povsem spontan na-čin, glasilo upokojencev preobrazilo v občinski časopis. Gospod Praper je tudi z današnjo obliko in vsebino Šumca zadovoljen, a poudarja, da je bila njego-va zamisel na začetku vsekakor takšna, da bi imela občina nekakšen krajevni letopis, današnje glasilo pa je doseglo stopnjo, ki precej presega omenjeno ra-ven. njegova ideja je bila torej, da bi bil časopis predvsem krajevni informator, v katerem pa je treba paziti, da občina ne poudarja svojih dosežkov. V skladu s svojo začetno zamislijo se mu zdi, tudi glede na velikost same občine mežica, da bi mogoče na leto lahko izšla kakšna številka manj. »Zelo rad ga prelistam, pravzaprav ga v celoti preberem.« (Janez Praper) Od kod ime glasila, seveda ni treba na dolgo in široko razpravljati. Šumc sicer že ima soimenjaka, in sicer se tako ime-nuje tudi časopis, ki ga gospod Marjan Mauko v lastni režiji izdaja že približno

SKOZI ŽUBOREČOZGODOVINO pretakanja

sKOZi žUBOReČO ZGODOVinO

stra

n 4

dvajset let. samo ime časopisa se mi osebno zdi še kako primerno. Potok Šumc je eden od prepoznavnih znakov mežice, poleg tega pa v sebi skriva tudi simbolni pomen – potok povezuje dva bregova med sabo, dve različnosti spaja v celoto, to pa je tudi namen samega časopisa – združevati različne ljudi z različnimi interesi, pisane dogodke, tre-nutke, doživetja shraniti, dokumentirati, ovekovečiti, jim dati pridih pomembne-ga delčka zgodovine v mozaiku občin-skega dogajanja. Glasilo je kot potok, ki s svojim nenehnim pretakanjem prinaša svežino in je simbol novih, sve-žih idej, ki pa imajo navsezadnje tudi to prednost, da odtekajo in ustvarijo pro-stor za nove, mlajše, prodornejše.Kot poudarjata oba, gospod arbajter in gospod Praper, se je tedanji odbor od-ločil, da bo to mežiški časopis s povsem lokalnim značajem. Vanj bodo svoja doživetja, vtise in podatke v besedo prelivali prebivalci občine mežica, zato bi – kot so takrat soglašali vsi – bilo lepo, da bi ga tudi oblikoval krajan. Včasih pravijo, da so naključja tisto te-meljno vozlišče, ki usmeri tok dogajanja v povsem nepričakovano smer in ki poskrbi za nastanek preproste situacije – da se pravi ljudje srečajo na pravem kraju. nekako tako je naključje poskrbe-lo tudi za odkritje oblikovalke Šumca, ki svoje delo opravlja še danes, gospodič-ne Jasne Kalčič. jasni je preprosto všeč, da se nekaj dogaja. sama se trudi, da bi bil časopis videti čim bolj kakovosten in privlačen.»Napredek v digitalizaciji mi omo-goča lažje, hitrejše in kakovostnejše oblikovanje časopisa. Včasih sem za en izvod Šumca porabila toliko časa, kot sedaj porabim za dve številki.« (Jasna Kalčič)Pravi, da tehnološki napredek precej olajšuje nastajanje časopisa, poleg tega pa uspešno deluje tudi posluževanje spletnih uslug, tako da komunikacija poteka hitreje in lažje.

Bogastvo nenehnega pretakanja. Marjan Sušnik, ki je glavni in odgovorni urednik glasila že šesto leto, torej od leta 2006, je v veliki meri zaslužen za to, da ima Šumc danes takšno obliko. Kot je zapisal že v predgovoru k prvi številki, ki je izšla pod okriljem njegovega urednikovanja,

je poudaril željo in usmeritev uredniške politike, da časopis postane dober kro-nološki informator, skratka informator dogodkov, ki so se zgodili, ali se še bodo (s tem ima v mislih različne na-povedi za dogodke, prireditve, razpise ipd.), z željo, da se pridobi in motivira čim več piscev – posameznikov ali predstavnikov določenih društev, ki znajo dobro in doživeto opisati dogod-ke. Posebnost Šumca je tudi v tem, da lahko prispevek napiše vsak posame-znik. skozi najin pogovor je poudaril, da Šumc ni namenjen literarnim, lepo-slovnim prispevkom, izzivom pisatelj-skih poskusov, ob tem pa razmišlja o posebnem glasilu, ki bi bilo namenjeno tovrstnim besedilom. Poleg tega v od-boru težijo k temu, da se objavlja čim manj reklam – pri opisanih akcijah, kjer sodelujejo sponzorji, da seveda ostane čim več prostora za članke. izogibajo se političnim temam, kakršnim koli žaljivim obravnavanjem – ta se vseka-kor ne dovoljujejo, dobrodošle pa so predstavitve pogledov, stališč občinskih svetnikov, a odziv na to pobudo ni bil velik. Gospod marjan naniza pisano paleto rubrik. na začetku opravljanja svoje funkcije je dal predlog, da bi bil del glasila namenjen ustanovitelju, torej občini mežica, ki bi predstavila projekte, razpise, načrte – ta ideja se je oblikovala v rubriko župan odgovarja. ena od rubrik je posvečena javnim za-vodom – zavodu za zaposlovanje, sre-dnjim šolam, zdravstvenemu zavodu in drugim, v kateri lahko predstavijo svoje delovanje, organizacijo, načrte in vse to približajo ljudem, jih informirajo. V gla-silu je torej določen prostor namenjen tudi člankom, ki segajo izven meja naše občine, a se tako ali drugače dotikajo občanov, jih obveščajo, dajejo dodatne informacije o dogodkih, stanjih, razi-skavah ... Košček prostora pa imajo v Šumcu tudi najmlajši občani – osnova šola in vrtec, ter različna društva, ki zapolnjujejo strani s prispevki o svojem delovanju – športni klubi, pevski zbori, društvo upokojencev, aktivne pisce pa imata med svojimi vrstami tudi društvo Treska in turistično društvo. Zanimive rubrike so tudi Znani mežičarji in me-žičarji po svetu; v slednji krajani pred-stavijo svoj nov kotiček pod soncem, posebno rubriko pa oblikuje gospod Štefan Lednik, ki predstavlja dogodke,

ki so se dogajali v polpretekli zgodovini, stvari, objekte, ki so občanom znani že od rojstva, a jih kljub temu ne poznajo dovolj dobro ali celo sploh ne. »Ko grem v različne kraje po Sloveniji, s sabo vzamem kakšno številko Šumca. Vsi vselej pohvalijo obliko in vsebino glasila, nekateri postanejo celo rahlo ljubosumni. Mnoge občine, ki nimajo podobnega glasila, imajo veliko občanov, ki imajo kaj za povedati, a za to nimajo možnosti. Izven občine so odzivi na glasilo izjemno pohvalni, pozitivni, dobronamerni. Tudi Mežičani Šumc podrobno prebirajo, večkrat slišim sklicevanje v smislu: 'Tako je zadnjič pisalo v Šumcu.' To je le še en dokaz za to, da je Šumc vsekakor verodostojni informator, kar pa je bil že od vsega začetka naš glavni namen.« (Marjan Sušnik) Vsebina je vsekakor zelo raznolika, na kar je ponosen tudi župan občine meži-ca, gospod Dušan Krebel. Tudi on – kot tudi urednik – poudarja, da je glavno poslanstvo Šumca to, da je občinski informator, ki dokumentira in informira. njegova želja je bila narediti nek rez, spremembo, razširitev vsebine (glasilo upokojencev je večinoma vsebovalo le literarno snov, manjkala pa mu je širina, potrebna za dobro občinsko glasilo) in same skupine ustvarjalcev z zamislijo, da bi v uredniški odbor in k sodelo-vanju privabili čim več mladih. Veliko občin ima časopise, ki so pravzaprav le presek uspehov, hvalnica občinskemu vodstvu in to, da Šumc teče v drugo smer od omenjenega, se mu zdi velika prednost. Razočaran je nad tem, da vsako leto dobi kakšno pobudo, da bi zmanjšali število izvodov; pravi, da postane žalosten, če mu kdo reče, da ne potrebujemo občinskega časopisa. Dodaja, da imajo nekatere občine, kot je mežica, tudi kakšno številko več. Šumc pa ob izidu ne ostane le znotraj meja občine, ampak približno dvajset izvodov nove številke pošljejo drugim ustanovam, med katerimi so ostale občine, gospodarska zbornica, gimna-zije … in odziv je zelo pozitiven. Včasih celo boljši, kot iz same sredine, od ob-čanov. izvodi Šumca so v celotni obliki dostopni tudi na spletni strani občine mežica. Pozitivne plati časopisa so torej

stra

n 5

bistvena širina, ki so jo ustvarili v smislu raznolikosti vsebin, nenehnega nad-grajevanja in motiviranja novih, mladih piscev. Pogreša pa rubriko, ki bi bila namenjena športu v mežici – ta je vse-kakor največji manko časopisa, poleg tega pa je še vedno premalo društev, ki se vključujejo v soustvarjanje. Še vedno pogreša več mladih, poleg njih pa tudi člane društva upokojencev, ki so prav-zaprav ustvarili prednika Šumca. Dobro bi bilo tudi to, da bi imeli močno foto sekcijo, ki bi v objektiv lovila nepozab-ne trenutke dogajanj v mežici, s tem pa prispevala k boljši kakovosti fotografij v samem Šumcu. »Nikakor ne mislim, da smo do konca uspeli in da je to popolnost. Časopis je odprt za nove ideje, spre-membe, korekcije. V uredniškem odboru se vselej sprašujemo, ali je še možno kaj dodati; želimo izpo-polnjevanje časopisa v smislu ne-nehnega nadgrajevanja. Moji želji sta še večji pretok, še večja širina.« (Dušan Krebel)

Pot do vas. Vsi članki se do dogovorjenega datuma, ki ga določi upravni odbor, zberejo pri uredniku. sklican je skupni sestanek upravnega odbora, kjer se predstavijo vsi članki; sledi tudi pogovor o tem, ali kateri od člankov morda za objavo ni najbolj primeren. a to se, kot pravi urednik marjan, zgodi zelo redko, le dvakrat ali trikrat na leto. Potrjeni članki potujejo v lektoriranje in nato do oblikovalke jasne, ki izdelek dan ali dva pred samim natisom pošlje v pregled odboru, kjer člani vse še enkrat pregledajo, zasačijo še zadnje tiskarske in druge škrate, in tako je izdelek pripravljen za tisk, iz tiskarne pa nato roma v nabiralnike.

Zgodbi o večnem toku na pot. Čar krajevnega časopisa je v tem, da se celoten svet umakne pisanemu klobčiču krajevnih dogajanj, začinjenih s trudom predanih občanov, spletom enkratnih, neponovljivih zgodb, poročil, ciljev, načrtov – bodisi uresničenih bodisi še čakajočih na

svojo izpolnitev. Šumc je izjemen dokument žive pričujočnosti razgibane preteklosti za naše prihodnje rodove. Z njim smo prehodili pot. in vsaka pot ima pred sabo cilj, bolj ali manj jasen. Cilj pa ni v doseganju popolnosti, ampak v nenehnem izpopolnjevanju, pretakanju, odtakanju, žuborenju idej, zamisli in v toku, ki ni nikoli dokončen, ampak je vselej dejaven v risanju novih in novih zarez, ki za sabo puščajo dobre spomine, tako na dnu potoka, kot tudi v zgodbi našega skupnega bivanja.

Šumc v številkah 29. 4. 1998: 1. številka glasila društva upokojencev (skupno dve številki)od 2002 do 2007: 6 številk Šumca od 2007 do danes: 4 številke na letood 1998 do 2012: 24 številk (dve številki v uredništvu Društva upokojencev mežica)

Nina Petek

Ker je to okrogla obletnica, smo na uredništvu sklenili, da ta dogodek obnovimo in ga preko še živečega člana takratnega uredniškega odbora, oživimo. Glede na to, da je bil g. Franc arbaiter (na fotografiji) član takratnega uredniškega odbora in »najbolj pri roki«, smo ga prosili za opis stanja pri rojevanju Šumca.

G. Arbaiter, lepo pozdravljeni in hvala, da ste se odzvali povabilu. V veselje mi je, da vas pozdravim, tudi kot starosto in častnega člana Društva upokojencev Mežica.Prosim vas, da nam razložite in opišete prve številke Šumca.

Prva številka Šumca je nastala leta 2002, izdala pa ga je občina Mežica s takratnim županom Janezom Praperjem.

Ali lahko razložite vzrok za nastanek Šumca?Pri Društvu upokojencev Mežica, katerega predsednik sem bil, smo pred tem izdali tudi tri številke Glasnika. Na-men izdaje Glasnika je bila želja, da gradimo medseboj-ne odnose na relaciji Društva upokojencev in občanov, ter samih medsebojnih odnosov članov društva. Izdaja

10 leT ŠUmCa

90 leT in VeČiVanKa PLEŠNIK jUlijana BOJNEC emilija KUHAR alOjZija NOVAK

85 leTHeDViKa LORENČIČ

NOVOROJENČKIsTela PUŠNIK

maX ŠULER maTej PUŠNIK DRUG

TaRiK FAĆIĆ žan JESIH

žiVa KOGELNIK FiliP VESNICER

v ImeNU oBčaNov meŽIce, oBčINSke Uprave oBčINe meŽIca IN v Svojem ImeNU iskrene čestitke vsem starostnikom,novorojencem in njihovim staršem.

Dušan Krebel, župan

stra

n 6

Glasnika pa je pogojevala tudi moja zaposlitev pri takratnem Rudniku svinca in topilnica Mežica. Ta služba mi je omogočala vpogled v proble-matiko kraja in posameznikov, zato sem bil s to problematiko dobro seznanjen. Izdaja takratnega Glasnika je bil primeren dokaz, da ni bil namenjen samo upokojencem, temveč tudi drugim, ki so delali in živeli v našem prelepem kraju. Glasnik je bil name-njen vsem občanom in aktivnemu sodelovanju z našim društvom. S svojimi prispevki pa bi na vseh po-dročjih pripomogli k boljšemu življe-nju vseh občanov.

Ali se še spomnite prvega uredniškega odbora Šumca?

Uredniški odbor je bil v sestavi Janez Praper, Marija Praper, Slavko Mali-šnik, Anton Kajzer, Gerhard Pečov-nik in jaz. Glavni urednik je bil Franc Struga, ki je prevzel to funkcijo na

mojo prošnjo, saj sem menil, da je bil za to najbolj primeren.

Od kod ideja, da se od Glasnika preide na Šumc?

Ta ideja je dozorevala spontano, saj po izdaji treh števil Glasnika nismo imeli več sredstev za dodatne. Zato smo se pričeli dogovarjati s takra-tnim županom Janezom Praperjem o občinskem glasniku, kar je bilo tudi dogovorjeno. S tem so prešle vse obremenitve na občino in časo-pis se je preimenoval v Šumc.

Kdo je podal predlog za poimenovanje v Šumc?

Ta predlog je podal Franc Struga, odbor pa je predlog tudi osvojil.

Kako ste si zamislili grafično podobo Šumca?

Zasnovana naj bi bila tako, da bi bila na prvi strani razglednica kraja Mežica, na hrbtni strani pa podoba

kralja Matjaža.

Kako ste pridobivali članke za Šumc?Za gradiva smo razpisali natečaj, na katerem so lahko sodelovali vsi, ki so želeli aktivno sodelovati in s svo-jimi prispevki oblikovati glasilo.

In kakšen je bil rezultat?Z odzivom smo bili zadovoljni, saj je bil dober. Odzvali so se vsi, ki so želeli prikazati svoj pogled na kraj in glasilu dati dušo.

Kako ste zadovoljni z izhajanjem in vsebi-no Šumca danes?

Sem zelo zadovoljen z izhajanjem glasila in nimam pripomb. Vesel sem, da v teh časih sploh izhaja.

G. Arbajter, v imenu uredniškega odbora iskrena hvala za vaš doprinos k izhajanju Šumca in hvala za vaš prispevek ob 10. obletnici izhajanja.

Jožef Libnik

stra

n 7

Temeljna izrazna poseb-nost Črnjanskega rokopisa je raba slovenščine v zapisu molitve in v seznamih imen. V rokopisu zapisana pripro-šnja (molitev) v slovenskem jeziku je bila namenjena darovalcem, podpornikom cerkve in župnikom. Ob la-tinskem besedilu zapisana molitev priča o enakovredno-sti slovenskega jezika z latin-skim in nemškim. Besedišče Priprošnje (molitve) je knji-žno slovensko in ne narečno; vsebuje slikovite izraze, ki kažejo na baročni slog.

iz latinskega besedila izsto-pajo slovenski priimki daro-valcev in podpornikov cer-kve, ki so zapisani v urbarju. slovenska imena in priimki

so zapisani v pisavi latinici in deloma v črkopisu bohoričici, deloma pa so pod vplivom nemške in latinske pisne tra-dicije s pogostimi različicami in nedoslednostmi. Priimki so zapisani ob osebnih imenih (najprej osebno ime, nato priimek) v seznamih, tabelah in razpredelnicah. Po analizi in pregledu sem prišla do zelo presenetljive ugotovitve, da je večina priimkov, zapisa-nih v Črnjanskem rokopisu, na Koroškem ohranjena še danes, kot priimki ali pa kot hišna imena. Prvotno podo-bo poselitve okolice so vsaj do konca 13. stoletja dajale izključno kmečke domačije, saj urbanih naselij takrat na Koroškem še ni bilo. Črna z

okolico, mežica in sosednji kraji so bili v celoti kolonizira-ni, tudi v višjih legah. Takrat so kmetije dobivale imena, ki so jih fevdalci v popisih svo-jih posesti zapisovali v urbar-je in večinoma so se ta imena ohranila do danes.

Od leta 1671 naprej pa so zapisane tudi ženske oblike priimkov, kar je ena izmed pomembnejših značilno-sti rokopisa, saj bistveno pripomore k razumevanju družbenega položaja žensk v koroških krajih v tistem času; te oblike namreč poudarijo samostojnost in enakoprav-nost žensk. lahko opazimo tri vrste zapisa, ki pričajo o položaju žensk oziroma o spreminjanju le-tega; ni na-

mreč zanemarljivo, da je ne-kje zapisano Anton Zwelffer cum uxore3, nekje Gregorius Zwelffer cū vx: Apollonia, ka-sneje pa Appolonia Zwelfferi-za. Zasledila sem tudi štiri pri-mere, kjer ostaja neimenovan celo moški, na primer: Eua Kneʃiza cum marito. ženske oblike priimkov sicer niso bile vpeljane v današnjo knjižno normo, vendar v koroškem narečju v veliki meri živijo še danes.

V Črnjanskem rokopisu je zapisanih več kot 300 različ-nih priimkov, med katerimi je lahko eden zapisan tudi v 20 različicah, in sicer zaradi mnogovrstne rabe več različ-nih črkovnih znamenj za isti fonem; za primer navajam priimek Osojnik: Osojnik, Oʃsoinig, Ossoinig, Ossoi-nigg, Ossoinigk, Ossoÿnik, Ossoinik, Oʃsoinik, Oʃʃoinik, Ossoÿnik, Ossoynik, Osoÿnik, Oʃsoẏnik(h), Oʃsoÿnik(h), Oʃso(ii/ü)nik, Oʃsounik, Osʃounik, s štirimi ženskimi oblikami: Oʃsoiniza, Ossoiniza, Ossoinza, Ossoÿniza.

Osnove priimkov/hišnih imen sem na podlagi ugoto-vitev raziskovalcev in lastnih ugotovitev razporedila v devet pomenskih skupin, eno od njih sem razčlenila na štiri podskupine. Tukaj jih navajam zgolj za primer, sicer skupine štejejo več deset priimkov. najobsežnejša med njimi je skupina priimkov, ki so izpeljani iz patronimikov/metronimikov, torej iz oče-tovega oziroma materinega imena (Janko, Jurič, Klavž, Rezman, Šimun idr.). Ambrož je na primer priimek na prvi

ČRNJANSKI ROKOPISneprecenljivo bogastvo jezikovnega gradiva

Bratovščinska knjiga iz Črne na Koroškem – Črnjanski rokopis, nosi izvirni naslov Liber Fraternatis S. Osbaldi1 B. M. V. in Sourcenpah2 1633, kar pomeni Bratovščinska knjiga iz Črne na Koroškem. Nastajala je v času protireformacije med letoma 1633 in 1707; leta 1633 so župniki začeli vpisovati dajatve darovalcev v bratovščini svetega Ožbalta, ki se je kasneje preimenovala v bratovščino Blažene Device Marije. Obsega 136 listov (272 strani) in nekaj praznih listov. Rokopis je sestavljen iz urbarjev, obračunskih poročil in aniverzarija, ki ga sestavljajo seznami z imeni in priimki pokojnih. Na koncu rokopisa je zapisana molitev v slovenskem jeziku in molitev ob prazniku sv. Agate v nemščini. Osrednji del rokopisa je knjiga darovalcev in dajatev (urbar), kamor so župniki zapisovali dajatve in darove okoliških kmetov.

stra

n 8

stopnji in nima obrazila; ker je bilo naenkrat preveč ambrožev, je nekdo postal Ambrožič, spet drug Ambro-žičič ipd.

Druga največja skupina je skupina priimkov, ki so izpe-ljani iz poimenovanj za geo-grafsko razgibanost pokraji-ne (Bisternik, Burjak, Hribernik, Karničnik, Kogelnik idr.). V priimkih odseva predvsem razgibanost koroške pokraji-ne – potok, gora, vrh, dolina, sleme. na primer priimek Burjak je izpeljan iz samostal-nika burja s pripono -ak in lahko kaže na lego domačije, izpostavljene vetru, ali pa na osebnostno lastnost, tempe-rament (nagel, vihrav) prvo-

tnega nosilca priimka. Številčna je tudi skupina

priimkov, izpeljanih iz imeno-vanj poklicev/dejavnosti (Go-dec, Knap, Mežnar, Pek, Šloser idr.). Pri tej skupini je nekaj priimkov, ki imajo povsem

nemško obliko, vzporedno z njo pa se pojavlja še sloven-ska. Tak je na primer priimek Mlinar, pri katerem se v roko-pisu pri zapisu pojavljata dve podstavi – nemška Mil(l)- pri priimkih Millnar, Millner, Milner in slovenska Mli- z narečno mal(i)n- pri priimkih Mlinar, Mliner, Mlinariza, Mli-narza, Mlineriza.

skupino priimkov, ki so izpeljani iz vzdevkov, sem razdelila na štiri podskupine, in sicer na priimke, izpeljane iz poimenovanj osebnostnih lastnosti (Delopust, Fajmut, Kregar, Oderlap, Veselko idr.), telesnih lastnosti/hib (Klocer, Kumprej, Piko, Srebre, Šepul idr.), iz poimenovanj števil/

številskih vzdevkov (Cvanci-ker, Cvelbar) in sorodstvenih razmerij (Vicej)4. Če orišem nastanek priimka Delopust (današnji priimek Dlopst): delopust je ime za večer pred praznikom, ko ljudje niso

smeli več delati; morali so obvezno opustiti delo. mo-tivacija za nastanek priimka je lahko zelo raznolika – prii-mek je najverjetneje oznaka za človeka, ki ne dela, tudi kadar ni delopusta; lahko bi bil oznaka za nekoga, ki kakorkoli naznani ta dan, ali za nekoga, ki tega dneva ne spoštuje – možnosti je več.

Pri skupini, kamor sem uvrstila priimke, izpeljane iz poimenovanj rastlin (Borovč-nik, Jesenik, Smrečnik idr.) in živali (Jelen, Keber, Kozel, Nahtigal, Škorjanc idr.), gre pri nekaterih prav tako za vzdev-ke – če pomislimo, kakšne lastnosti ima žival komar, lahko dokaj hitro ugotovimo lastnosti njegovega prvotne-ga nosilca.

Potem so tu še priimki, izpeljani iz zemljepisnih imen ter iz poimenovanj naro-dnosti/krajevne pripadnosti (Hrovat, Kranjc, Tavčar idr.). Pri tej skupini lahko zasledimo istopomenske priimke, enega izpeljanega iz nemščine in drugega slovenskega – na primer Hrvat in Kraut. Priimki v tej skupini so označevali predvsem priseljence iz dru-gih krajev, pokrajin ali držav.

Zanimiva je tudi skupina, kamor sem uvrstila priim-ke, izpeljane iz imenovanj položaja/stanja/statusa/dostojanstva. nekateri med njimi označujejo nosilca po cerkvenem dostojanstvu (npr. Papež); po položaju v družbi (Knez, Grauf); po statu-su/lastništvu in značilnostih kmetije/posestva (Novak, Najemnik, Hauser, Gotovnik, Pristavnik), dva priimka ozna-čujeta izgnanca, priseljenca (Abanar, Božjak), trije ozna-čujejo človeka po njegovem življenjskem stanju (Kumer, Nott, Božič), eden po verskem statusu – (Heid – nevernik) idr.. na tem mestu bi pou-darila, da, na primer, priimki Knez, Grauf in Papež ne

označujejo nekoga, ki je bil resnično knez, grof ali papež – imenovanje je bilo torej ironična oznaka za določene ljudi, ki so se obnašali tako, kot bi bili grofi ali knezi, bili pa so seveda daleč od tega, ali pa se je prijelo tistih, ki so bili podložniki na primer pri knezu ali grofu.

V zadnjo skupino so uvr-ščeni priimki, ki ne spadajo v nobeno od naštetih skupin, bodisi zaradi popolnoma ne-jasnega izvora bodisi zaradi številnih motivacij, ki bi lahko bile podlaga za nastanek priimka, a nobena od njih ni dovolj trdna in prepričljiva.

Pri preučevanju izvora priimkov se vsekakor pokaže neprecenljivo bogastvo jezi-kovnega gradiva – priimki so namreč nastali iz čisto vsak-danjih življenjskih situacij in brezmejne domišljije ljudi.

Ogromno priimkov je ta-kšnih, ki bi jih lahko razvrstili v več pomenskih skupin, na koncu sem se odločila za naj-prepričljivejšo razlago. Za pri-mer navajam priimek Mrač-nik, ki bi ga lahko izpeljali iz pridevnika mračen (v tem primeru bi lahko označeval nosilca po značilnostih kraja, kjer prebiva – torej kraj, ki je mračen, kamor redko posije sonce); lahko bi ga izpeljali iz osebnega imena Morak/Marcus; enak je tudi samo-stalniku mračnik, ki je oznaka za človeka, ki rad ponočuje – v tem primeru bi ga lahko uvrstili v skupino priimkov, izpeljanih iz poimenovanj osebnostnih lastnosti. Poleg tega pa je samostalnik mrač-nik pri Pleteršniku tudi drugo ime za netopirja – priimek bi lahko potemtakem uvrstili tudi v skupino priimkov, iz-peljanih iz poimenovanj za živali. Človeška domišljija pri tvorbi priimkov vsekakor ni imela meja, o točnem pome-nu priimka pa lahko v veliko primerih zgolj ugibamo.

stra

n 9

nekaj priimkov je tudi sopomenskih, s prevzeto in slovansko osnovo, na primer priimka Kregar in Karej – oba označujeta prepirljivega človeka. nosilca po dejavno-sti označujeta tudi priimek Schmid in slovenski Kovač, ter priimka Pek in Pister (la-tinsko pister pomeni pek). sopomenska priimka sta tudi Marhofer in Pristavnik.

Ob številnih osebnih ime-nih in priimkih so dopisana tudi poimenovanja poklicev, npr. Budich Michael lanio5, pri nekaterih zapisih priimkov pa lahko celo opazujemo »živ« proces razvoja imenovanj iz osebnega ali občnega imena v priimek (nekje je haffner ali purger zapisano z malo začetnico – tu je šlo zgolj za imenovanje poklica, statusa, še ne za priimek; drugje z veliko, kar kaže na to, da se je poimenovanje že razvilo v priimek).

V nekaj primerih ima en nosilec tudi dva priimka, npr. Kauschakh Stamiz Lucas cum Agnese vxore. Tu gre očitno za dvojni priimek, nekaj je tudi primerov, kjer je nosilec po-imenovan s priimkom in še z domačim/hišnim imenom: Lucas veʃelko uel6 Smrezhnik.

Besedotvorna analiza je pokazala, da sta najobsežnej-ši skupini priimkov skupini, kamor sem uvrstila priimke, ki so brez obrazila, in priimke z obrazilom -nik, s katerim so tvorjeni priimki, ki so na-stali neposredno v odnosu do človekovega bivališča in predstavljajo najobsežnejšo pomensko skupino (npr. Potočnik, Prevolnik, Nagornik, Končnik, Karničnik, Kotnik idr.). Gre torej za priimke, izpeljane iz poimenovanj za geografsko razgibanost po-krajine. ženske ustreznice teh priimkov pa imajo obrazilo -ica, ki je tudi najpogostejše obrazilo pri tvorbi ženskih oblik priimkov (Potočnica,

Nagornica, Karničnica, Kogel-nica idr.). V okviru te skupine sem nekaj priimkov uvrstila v podskupino priimkov, ki so izpeljani iz predložnih zvez, in sicer so to priimki Nagornik (tisti, ki je na gori), Navr-šnik, Podojstršek, Nagornik, Podho(v/m)nik, Podveršnik idr..

V Črnjanskem rokopisu je zapisanih veliko osebnih imen, med katerimi sem sestavila seznam vseh žen-skih osebnih imen, ki so predvsem svetopisemska imena. med njimi je najpo-gostejše žensko ime Marina, sledita mu Uršula/Urša in Eva, osebno ime Marija pa je pogostnosti šele na četrtem mestu. Pojavi se tudi nekaj dvojnih ženskih imen, na pri-mer Klara Regina. Veliko imen se pojavlja v več različicah, na primer ime Gertruda je zapi-sano kot Gertruda, Gertrude, Gertudis ali pa podomačeno Jera. Zasledimo lahko tudi žensko osebno ime Ajta (iz-peljano iz imena Agata), ki naj bi ga Prežihov Voranc za

svoj roman jamnica odkril prav v Črnjanskem rokopisu.

V rokopisu je zapisanih tudi nekaj poimenovanj krajevnih imen, ki so v isti ali podobni obliki na Koroškem ohranjena še danes, in sicer poimenovanja alpskih dolin: Topla, Podpeca, Bistra, Javorje in poimenovanje mesta Meži-ca. Črna na Koroškem je za-pisana kot Sourcenpah (Črni potok). Zapisani sta tudi kra-jevni imeni Pliberk (Bleiburg) in Celovec (Klagenfurt). nekaj jih je nastalo tudi iz občnoi-menskih predložnih zvez, ki označujejo prostor oziroma mesto določenega zemljišča ali kakšnega drugega prede-la: Na vrhu, Na mlaki, V kalu, Na produ, Na plazu. To pa bi morda lahko bila tudi ledin-ska imena, mikrotoponimi, iz katerih prav tako nastajajo priimki, omenjeni v skupi-ni priimkov, ki so nastali iz poimenovanj za geografsko razgibanost pokrajine.

izpričana je tudi raba izsvo-jilne pridevniške oblike -ova: Nesa Jrgerzhoua offraua, Ma-

rina, Micheloua roienka, Eua Nagornicoua roienca, Spella Oʃoinikoua sestra, Marina Horoshoua ʃestra ipd.).

Črnjanski rokopis je vseka-kor neprecenljiv dokument za koroško in kulturno zgo-dovino slovencev, saj osve-tljuje nekatere pomembne vidike glede rabe slovenščine kot enakovrednega jezika latinskemu in nemškemu, v njem je zapisana pisana paleta slovenskih priimkov, osebnih imen in krajev, ki po skoraj štiristo letih v veliki večini živijo še danes in odse-vajo življenje, navade, delo, neuklonljivo domišljijo ljudi in duh takratnega časa; skrat-ka, celoten dokument je živa pričujočnost nekega drobne-ga delčka 17. stoletja.

Nina Petek

1 s. Osbaldi je napisano najprej, nato je prečrtano, čez je zapisano B. m. V.2 Črni potok.3 Z ženo.4 Priimek bi lahko bil izpeljan iz samostalnika vic, ki pomeni ujec, materin brat; v tem primeru bi bil priimek izpeljan iz poimenovanj sorodstvenih razmerij.5 mesar6 kot

sl. 1 Prva stran Bratovščinske knjige iz Črne na Koroškem sl. 2 seznam priimkov in osebnih imen iz urbarja sl. 3 seznam priimkov in osebnih imen iz aniverzarija sl. 4 molitev, zapisana v slovenskem jeziku (vir slik: Koroška osrednja knjižnica dr. Frana sušnika)

stra

n 10

literarni natečaj Koroška v besedi!

Referat za kulturo mestne občine Pliberk (Stadtgemeinde Bleiburg) razpisuje dvojezični literarni natečaj za izvirno še neobljavljeno literarno besedilo na prosto temo.

na natečaju lahko sodelujejo vsi interesenti, ki se aktivno ukvar-jajo s pisanjem literarnih besedil. besedila morajo biti napisana v slovenskem ali v nemškem jeziku.

Obseg prispevkov:· Lirika: 7-9 pesmi· Proza: 6-8 strani A4, velikost pisave 12 pt, razmik vrstic: 1,0.

Nagrada:· Lirika: 700 €· Proza: 700 €

Natisnjena besedila morajo biti opremljena s šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z isto šifro.

Natisnjena besedila je potrebno poslati v dveh izvodih do 31. avgusta 2012 na naslednji naslov:

Kulturreferat der stadtgemeinde bleiburg/PliberkReferat za kulturo mestne občine Pliberk10. Oktoberplatz 1A-9150 BleiBuRg/PliBeRk

Prispela besedila bo ocenila strokovna žirija. Najboljša besedila bodo avtorji sami predstavili občinstvu v okviru kulturnega sporeda dolge noči muzejev v muzeju Wernerja Berga v Pliberku v začetku oktobra.

mest. sv. Jurij Mandl, referent za kulturo

življenjepisV jeseni 1926. leta je bilo

v mežici zgrajeno mogočno šolsko poslopje za ljudsko in meščansko šolo ter otroški vrtec. Prvi in zadnji upravitelj novoustanovljene meščanske šole v mežici je bil josip Her-gouth. Po vojni leta 1945 je bila meščanska šola v mežici ukinjena, ker niti po namenu in niti po imenu ni ustrezala novi povojni oblasti. Zame-njala jo je nižja gimnazija. josip Hergouth se je rodil kot sin kmeta in mlinarja 15. apri-la 1892 v spodnjih Hočah pri mariboru kot osmi od enaj-stih otrok takrat gospodarsko najbolj trdne družine v vasi. njegov oče ivan Hergouth je bil razgledan, podjeten gospodar, ki se je poleg kme-tijstva in mlinarstva ukvarjal tudi s prodajo čreslovine (zmleto hrastovo in smreko-vo lubje, ki se je takrat upora-bljalo v tehnologiji strojenja kož) usnjarjem. Bil je tudi dolgoletni občinski tajnik v Hočah pri mariboru.

njegova žena marija Hra-stnik je prav tako izhajala iz gospodarsko trdne družine v Zgornji Polskavi, kjer je njen oče imel poleg kmetije usnjarsko obrt. Vendar pa je, še preden je sin josip do-končal ljudsko šolo (prva dva sinova sta šolanje končala brez gmotnih ovir), družino doletel gospodarski zlom. Požar je uničil domačo hišo, gospodarska poslopja in velike zaloge čreslovine. Go-spodarstvo si po tej nesreči ni več opomoglo. Obubo-žana družina se je zatekla na majhno pristavo, ki so jo imeliv Zgornjih Hočah. Tam

je josipova mama po štirih letih umrla, stara komaj 52 let. Oče je sina josipa po kon-čani ljudski šoli (l. 1906) na-meraval zaradi gmotne stiske dati v uk vaškemu čevljarju. Šolski upravitelj in župnik sta ga vendarle pregovorila, da je sina, bistrega in odličnega učenca, vpisal v enoletno pripravnico za učiteljišče v mariboru. maribor, zlasti cen-ter, je bil takrat skoraj pov-sem nemško mesto, v šolah je bil uradni jezik nemščina. Prvega leta bivanja v maribo-ru se josip ni rad spominjal. Zanj je bilo vse tuje, poleg revščine je moral prenašati še zbadljivke in šikaniranja nemških sošolcev. Po uspe-šno končani pripravnici je od prvega letnika učiteljišča naprej prejemal skromno deželno štipendijo, ki mu je olajšala življenje in študij v mariboru. Zelo ga je prizade-la smrt 52-letne matere, ko je bil v prvem letniku učiteljišča. Učiteljišče je končal z odlič-nim uspehom leta 1911 in istega leta (1.11.) je nastopil službo začasnega učitelja na okoliški osnovni šoli v slovenj Gradcu. Od pomladi 1912 do vpoklica v vojsko (26. 7.1914) pa je poučeval na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki. Vmes je novembra 1913 z odliko opravil strokovni izpit za obče ljudske šole s slo-venskim in nemškim učnim jezikom.

Prva svetovna vojna

V judenburgu in slovenski Bistrici je zaključil šolo za rezervne oficirje s činom kadeta. Po izbruhu vojne

JosiP HeRGoUTH

stra

n 12

med italijo in avstro-Ogrsko (24.7.1915) je njegov 44. domobranski gorski polk razporejen na soško fronto v spodnjo Trento, kjer so se od avgusta do oktobra vršili hudi boji. O tem kadet Hergouth piše svoji sestri v Bozen: » …. Pišem Ti karto opoldne, ko je nekoliko polegel bojni šum. že en teden imamo grozne boje. Koliko strašnega mora človek doživeti. meni se še ničesar ni pripetilo, čeprav razsaja smrt okoli, pod in nad človekom …« Konec oktobra 1915 se je njegova mala skupina vojakov utrdila na vrhu 2.208 m visokega Rombona z nalogo preprečiti italijanom zavzetje te izredno pomembne strateške točke. sredi novembra piše svoji sestri: » ... naznanjam, da sem za zimo preskrbljen, to se pravi,da ostanem na vrhu gore, o kateri sem že pisal, kako visoka je in kakšna je. Tu bom čisto sam s svojim moštvom do spomladi, če jo bomo dočakali. Zelo trpimo zaradi slabega vremena in slabe oskrbe in sovražnikovega obstreljevanja ...« Preko zime je na tem delu visokogorske fronte vladalo relativno zatišje. Zaradi visokega snega »lahi« niso tvegali naskoka s svoje najbližje utrjene postojankena Čukli (1.767m) na vrh Rombona. Omejili so se na občasno obstreljevanje. V drugi polovici marca 1916 je moštvo z Rombona kot sestavni del 44. pehotnega gorskega polka premeščeno na južnotirolsko fronto. V veliki avstro-ogrski ofenzivi je bil pri assiagu 3.junija 1916 poročnik Hergouth težko ranjen (zdrobljen del leve stegnenice nad kolenom, prestreljena leva roka). Dodatne poškodbe je dobil od padca v deročo reko assi, iz katere ga je rešil njegov

pomočnik, Dravograjčan. amputacijo noge je odločno odklonil kljub opozorilu zdravnikov, da tvega življenje. Zaradi komplikacij po operacijah je bil skoraj 13 mesecev v bolnici na Dunaju. Konec vojne je dočakal 2.11.1918 kot vojaški uradnik pri odpremi vojaških transportov v leobnu. svojo vojaško kariero v avstro-ogrski vojski je Hergouth zaključil s činom nadporočnika in z vojaškim odlikovanjem signum laudis (l. 1916).

že teden dni kasneje se je kot prostovoljec vključil v vojsko generala maistra (9.11.1918) in kmalu postal eden njegovih najbližjih

sodelavcev v Štajerskem ob-mejnem poveljstvu.

stanje v mariboru je bilo takrat zelo nejasno in zapleteno, tako politično kot vojaško. mestni svet, ki je bil v nemških rokah, je na vsak način hotel obdržati nemško oblast nad mestom. Organiziral je »schutzwehr«, vojaško organizirano mestno obrambno stražo z več kot 400 vojaki in oficirji, ki pa je bila v noči 23. novembra 1918, po vojaško skrbno načrtovani akciji generala maistra, razorožena. V tej uspešni akciji razorožitve je bil neposredno udeležen tudi nadporočnik Hergouth. Razorožitev schutzwehra je bila odločilna za ohranitev maribora v slovenskih

rokah in narodnostne meje na Šentilju. O pristnih in prijateljskih vezeh Hergoutha z generalom maistrom priča ohranjena maistrova okrožnica, ki jo je leta 1924 razposlal svojim nekdanjim sodelavcem s posebnim vprašalnikom, želel je dobiti čim več dodatnih podatkov za svojo načrtovano knjigo o prevratnih dneh v mariboru in na Štajerskem. Pod vprašalnik je pripisal:

˝Dragi Hergouth! Po dolgem izpraše-vanju sem vendar dobil Tvoj naslov. Pošiljam Ti dve poli vprašanj s prošnjo, da mi kar le moreš točno in podrobno odgovoriš. Prilike si imel dosti da si videl in slišal tudi drugim kolikor toliko prikrite stva-ri, zato pričakujem tudi prav važnega gradiva od Tebe.Z lepimi pozdravi ostajam vdani Ti Maister˝

Po nastanku nove države,

Kraljevine srbov, Hrvatov in slovencev – sHs (1. decem-bra 1918) so enote slovenske vojske generala maistra naslednje leto organiza-cijsko vključene v Dravsko divizijsko oblast. Za sprejem v vojsko Kraljevine sHs in priznanje avstrijskih vojaških činov je bilo treba podati vlogo Šefu vojne misije v ljubljani z mnenjem nadreje-nega. »neutrudno delaven in vesten« je pod Hergouthovo vlogo lastnoročno zapisal svoje mnenje general maister v mariboru dne 29.1.1919. nadporočnik josip Hergouth je bil od Komande Dravske Divizijske oblasti odpuščen iz aktivne službe 31.08.1919 s priznanjem in pohvalo, »da je

stra

n 13

bil med prvimi častniki, ki je v zavesti domovinske dolžnosti v prvih dneh prevrata nasto-pil prostovoljno službo pri obmejnem poveljstvu in je to narodno zavednost izkazoval ves čas svojega službovanja z veliko vnemo, požrtvoval-nostjo in neumornim delova-njem«. Kot častnik v rezervi je leta 1924 dobil čin kapetana ii. klase, leta 1932 pa čin ka-petana i. klase.

Zopet v učiteljski službi - Mariborsko obdobje

Po več kot petih leti vo-jaške službe se je Hergouth vrnil v svoj civilni poklic. Pol leta je poučeval na deški osnovni, od 1. aprila 1920 do 26. oktobra 1926 pa na deški meščanski šoli v mariboru. leta 1921 je z odliko opravil izpite za meščansko-šolskega učitelja za matematiko, pri-rodopis, fiziko in kemijo. Po odloku ministrstva za prosve-to v Beograduje 26. oktobra 1926 imenovan za ravnatelja novoustanovljene meščanske šole v mežici. V času bivanja v mariboru se je Hergouth v prostem času vsestransko izobraževal, bil reden obisko-valec koncertov in gledaliških predstav ter aktiven član sokolskega in planinskega društva.

Mežiško obdobje

Po prihodu v mežico je Hergouth vse svoje moči in znanje namenil razvoju meščanske šole. Poleg rednega strokovnega in organizacijskega dela in pouka na šoli se je močno posvetil še dodatnim dejavnostim. Osnoval in vodil je mladinski šolski pevski zbor, tako

imenovano zborno petje, ki je kmalu zaslovelo v širši okolici. neverjetno hitro je naučil zbor tudi najtežjih pesmi. enega viškov zbora je pomenilo sodelovanje na koncertu junija 1930 v mežici, ki ga je prenašal radio ljubljana, kot enega prvih radijskih prenosov s podeželja. Z dijaki meščanske in učenci osnovne šole je vrsto let pripravljal in režiral

spevoigre ob spremljavi rudniškega orkestra. Zadnjo so postavili na oder tik pred vojno. njegova zasluga je tudi organizacija glasbenega pouka na šoli (klavir, violina, harmonika, kitara) leta 1935, ki pa je žal, zaradi kadrovskih težav, čez nekaj let zamrl. Posebno skrb je posvečal tudi učenju praktičnih veščin v delavnicah in razstavam ročnih del in risb ob koncu šolskega leta. Da bi se tudi sam dodatno izpopolnil v teh praktičnih veščinah se je avgusta 1930 udeležil 14-dnevnega tečaja v mariboru v organizaciji tamkajšnje meščanske šole. Ob državnih praznikih in drugih

posebnih priložnostih je skupaj z vodstvom osnovne šole organiziral šolske proslave z bogatim kulturnim programom, ob zaključku leta pa večkrat tudi telovadne nastope. nekajkrat mu je uspelo prirediti tudi izlete, z nastopi šolske mladine iz Črne, mežice in s Prevalj na Poljani. Za dijake meščanske šole je organiziral zanimive in poučne ekskurzije v

mariborske tovarne, ki so marsikomu pomenile prvi stik s širšim svetom.

V zasebnem življenju se je Hergouth kmalu po pri-hodu v mežico seznanil z Valerijo Benini iz Podgore pri Gorici, ki je nastopila službo na osnovni šoli v otroškem vrtcu kot vzgojiteljica spo-mladi leta 1927. Takoj ga je pritegnila s svojo odprtostjo, živahnostjo, z veseljem do opravljanja svojega poklica in veliko narodno zavednostjo, tako značilno za Primorce. Poročila sta se jeseni naslednjega leta. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, hčerka sonja (l. 1930) in sin stojan (l. 1932).

izredno delavna in v vseh gospodinjskih delih vešča Hergouthova žena je moža razbremenjevala vsakdanjih družinskih skrbi, da se je lah-ko popolnoma posvečal šoli in izvenšolskim dejavnostim.

Prav posebno je bil Her-gouth ponosen na »izve-stje«, šolske letopise. Prvi je bil izdan ob deseti obletnici meščanske šole leta 1936. Do začetka vojne so izšli

še štirje letopisi »izvestij«. sestavljal in urejal jih je sam in poskrbel za njihov tisk v mariborski tiskarni.

josip Hergouth se je močno vpregel tudi v delo mežiški društev in aktivno-sti v kraju. že kot mladega učitelja v mariboru ga je pritegnilo sokolsko gibanje s poudarkom na narodnostno zavedni in telesno vzgojni usmeritvi mladine. Zato se je kmalu po prihodu v mežico vključil v društvo sokol, ne-kaj let bil vaditelj, krajši čas njegov starosta, nato do leta 1937 odbornik. sodeloval je tudi v planinskem društvu kot propagandist in dopisnik v Planinski vestnik. Bil je

stra

n 14

torej zraven povsod, kjer je šlo za javno dobro in »naro-dov blagor«. O tem pričajo tudi sodelovanje pri izdaji spominskega albuma (leta 1934), ljudskega Tabora na Poljani (leta 1936) in njegovi javni nastopi in govori ob pomembnejših dogodkih v kraju in državi. leta 1934 je pri aktivnostih in prireditvah po atentatu na takratnega jugoslovanskega kralja aleksandra prevzel skrb za izdelavo velikega spomin-skega albuma, ki predstavlja enkraten, trajen zgodovinski dokument o življenju kraja in njegovih ljudeh v tridesetih letih prejšnjega stoletja. že njegov videz je reprezen-tativen. Vezan v rjavordeče usnje s platnicami 30 x 42 cm, težak celih 7 kg je videti kot velika cerkvena mašna knjiga. Vsebuje 99 pisno do-kumentiranih fotografij. na sprednji strani je vtisnjeno besedilo: spominski album ob smrti kralja jugoslavije aleksandra i. slikanje in iz-delavo fotografij je opravil fotograf Pelikan iz Celja. Ve-čina organizacijskih opravil pri slikanju in izdaji albuma je bila naložena ravnatelju meščanske šole josipu Her-gouthu. lastnoročno je vpi-sal vse podatke o osebah v album, narisal in napisal tudi uvodno posvetilno stran, ki se začenja z besedami »Ta album je ob sodelovanju me-žiških občanov ...«. album so izdala mežiška društva s po-močjo občine in rudnika. Do vojne je bil shranjen v vitrini občinske pisarne. Da se je ohranil je zasluga zadnjega predvojnega župana Roberta lamprehta, ki ga je tik pred nemško zasedbo mežice skrivaj odnesel iz občinske pisarne in skrival do leta 1971, dokler ni bil prepričan, da ne bo uničen ali odtujen. sedaj je na ogled na občin-skem uradu v mežici.

1.9.1935 je bila Poljana slovesno prizorišča velikega celodnevnega narodnega tabora ob bližajoči se 15. obletnici nesrečnega koro-škega plebiscita. Postavitev knežjega kamna in igra »Poslednje ustoličenje«, kot simbola naše preteklosti, sta predstavljala vrh svečane prireditve, ki je pritegnila veliko ljudi, ne samo iz mežiške doline ampak tudi iz drugih krajev slovenije. Knežji kamen je stal na Poljani manj kot šest let, odstranili so ga nacisti po okupaciji jugoslavije l.1941. Bolj kot sam kamen jih je gotovo motilo posvetilo na marmorni plošči vrh ka-mna, ki ga je- napisal josip Hergouth, soorganizator te domoljubne prireditve.

Stare pravde spomenik,Vere žive sem glasnik, kljubujem, čakam, da nekoč, Na gosposvetskem polju spet, Na knežji kamen sede kmet.

J. Hergouth

josipu Hergouthu gre zasluga, da je kot nepristranska in splošno spoštovana oseba, kljub močnim strankarskim razprtijam v času pred l.1941, povezovalno vplival na sodelavce različnih društev pri delu za splošni napredek in kulturni razcvet kraja.

Tako mu je povsem naravno pripadla tudi dolžnost in odgovornost govornika na velikem večernem zborovanju v centru mežice ob beograjskem državnem udaru 27. marca 1941, naperjenem proti trojnemu paktu z nemčijo. mežičanom je spregovoril o težkih preizkušenjah, ki se bodo ob preteči nevarnosti vojne zgrnile na ljudi in domovino,

in medsebojni pomoči, ki jo bomo potrebovali. Po 27. marcu 1941 je bilo več ali manj pričakovati, da bo nemčija napadla jugoslavijo. To se je 10 dni kasneje tudi zgodilo.

Takoj po zasedbi mežice (9.4.1941) so se začele aretacije. Prvi so bili na vrsti duhovniki v mežiški dolini. Hergouth je bil aretiran s skupino mežičanov 25. aprila. Tri dni prej so se morali na zahtevo »Ortsgruppenleiterja« Franza Pratnekarja javiti na šolskem dvorišču: josip Hergouth, stanko Vončina, Franc Gornik, miloš mlakar in ivan lednik. izkopati so morali spominsko lipo, vsajeno leta 1935 ob spominskem kamnu na zelenici šolskega dvorišča, jo na ramah odnesti do občine in jo tam razrezati ob žaljivih opazkah nemškutarskih gledalcev. Po aretaciji je bil zaprt v Celovcu, Begunjah in Šentvidu nad ljubljano do izselitve v srbijo (8. julija 1941). V zaporih je uspel zbrati podatke o aprilskih aretacijah v mežiški dolini. sestavil je poimenski seznam 112 aretiranih oseb. njegova žena, Valerija Hergouth, je bila aretirana 5. maja, zaprta na Prevaljah, v Celovcu in nato do izpustitve v Šentvidu nad ljubljano (30. maja). Oba otroka, 9 letni sin stojan in 11 letna hčerka sonja, sta ostala v mežici pri babici. Hčerko sonjo so kasneje vzeli k sebi sorodniki v maribor, kar je bilo za njo skoraj usodno.

V mežico se je vrnila nekaj dni prepozno, ko so mamo in brata že odpeljali v Šentvid. Tako je bila Hergouthova družina izseljena v srbijo brez hčerke sonje, ki je ostala pri babici. Ker je bila babica italijanska državljanka, nje niso izselili, ampak so jo

nagnali iz stanovanja in za-plenili imetje Hergouthove družine. Babica je dobila zavetje pri prijazni družini jurija Potočnika do prese-litve k svoji drugi hčerki v mokronog na Dolenjskem (v drugi polovici l. 1942). Her-gouthovo hčerko sonjo so sorodniki iz ljubljane uspeli še pravočasno pretihotapiti čez nemško-italijansko mejo pri sevnici v ljubljano, sicer bi jo deportirali v nemčijo. V kratkem času od začetka vojne je Hergouthova druži-na doživela veliko hudega. mirnega in varnega življenja ni bilo več.

V srbiji (julij 1941 – julij 1945)

Hergouth je bil z družino izseljen v srbijo 8. julija 1941. Prvo bivališče družine je bila vas Baćina pri Varvarinu. Ko so se izgnanci v varvarinskem okolišu začeli med seboj po-vezovati, je nastala potreba po bolj enotnem nastopanju do tamkajšnjih oblasti in pa zaradi medsebojne pomoči, je bil Hergouth izvoljen za prvega predsednika odbora slovenskih izgnancev v srezu Varvarin. že kmalu, jeseni 1941, pa so se Hergouthovi preselili v niš, ko je josip z odlokom ministrstva za prosveto srbije (30.9.1941) razporejen na delovno mesto učitelja na meščanski šoli v nišu. službo je nastopil 15. oktobra 1941 in jo vršil do upokojitve 30. decembra 1943. Zbirališče slovenskih iz-gnancev v nišu je bilo vsako nedeljo po maši v Katoliški cerkvi. Bila je priložnost za izmenjavo novic, koristnih in-formacij in pobud. Ustanovil se je slovenski pevski zbor, v katerem je bil Hergouth izbran za pevovodjo. Zbor je nastopal tudi v »narodnom pozorištu« (gledališču) v nišu, o čemer priča ohranje-

stra

n 15

na fotografija. V prvi polovici leta 1943 je

nemška vojaška oblast v nišu začela izvajati nočno varo-vanje železniškega prometa pred sabotažnimi akcijami s talci. V sistem so bili vključe-ni vsi moški prebivalci niša med 18. in 60. letom starosti. Varovanje je vključevalo vse proge, ki vodijo iz niša v smeri Beograda, skopja, so-fije in Knjaževca. Po vnaprej določenem seznamu so se morali »kandidati« za talce javljati vsak večer ob 19. uri na zbirnem mestu, kjer so jih prevzeli nemški vojaki in jih po skupinah razporedili na proge. na vrsto so prišli v povprečju na vsakih 18 do 21 dni. V primeru težje sabotaže je bila ustrezna skupina talcev naslednji dan ustreljena. Hergouth je do pomladi 1944 prišel na vrsto za talca 26 krat. Pomladi 1944 se je Hergouthova družina zaradi vedno pogostejšega bombardiranja niša preselila v Knjaževac. na velikonočno soboto l. 1944 ga je po sreči preživela. V sosednjo hišo je treščila bomba in močno poškodovala hišo, v kateri so stanovali. Potem, ko so prve dni oktobra sovjetske čete zasedle Knjaževac, je nova oblast reaktivirala Her-goutha in ga nastavila za v.d. ravnatelja meščanske šole v Knjaževcu. Po njeni ukinitvi (23.decembra 1944) pa je bil prestavljen za predmetnega učitelja na Realno gimnazijo v Knjaževcu, kjer je bil zapo-slen do vrnitve v slovenijo, 21. julija 1945.

že takoj po prihodu v niš se je Hergouth začel učiti ruščino iz starega ruskega učbenika. Prišla mu je prav po vojni, ko je bil v šole uve-den obvezen pouk ruščine. Poleg drugih predmetov je prevzel poučevanje ruščine v 4. razredu nižje gimnazije v mežici.

Povojno mežiško obdobjeleta 1945, po več kot štirih

letih, se je Hergouth, čeprav slabega zdravja in prizadet od surovosti vojnih dogod-kov, spet tvorno vključil v krajevno življenje. Predvsem mu je bila naložena naloga obnove pouka in organizaci-je nižje gimnazije. Vojska, ki je po osvoboditvi dalj časa zasedala šolske prostore, je naredila precej škode na šolskem inventarju in učilih. Potrebno je bilo opraviti

veliko dela in poti, da se je septembra lahko pričelo z re-dnim poukom. Ob vrnitvi pa je bil neprijetno presenečen nad neuglednim videzom prej arhitekturno skladnega stanovanjskega prizidka k mogočni šolski stavbi, za katero je menil, da je ni lepše v sloveniji. nič manj ni bil razočaran nad odstranitvijo parkovnih površin in lepe ograje pred šolo na račun medvojne razširitve ceste. Ve-sel pa je bil centralne kurjave v šoli, s katero so med vojno zamenjali lončene peči. na-slednje leto je za preseneče-

nje mežičanov in ravnatelja Hergoutha poskrbelo mini-strstvo za prosveto lRs, ki je z odlokom št. 13052/1 z dne 5. avgusta 1946 ukinilo nižjo gimnazijo v mežici. na odlo-čen protest občine, staršev in ravnatelja Hergoutha je na koncu spor »salamonsko« rešil Okrajni ljudski odbor slovenj Gradec – poverjeni-štvo za prosveto in kulturo, ki je s 1. septembrom 1946 ponovno vzpostavil nižjo gi-mnazijo v mežici, toda ne kot samostojno ustanovo, ampak kot ekspozituro gimnazije Ravne na Koroškem. Po treh

letih so vendar prevladali racionalni razlogi za odpravo takšne organizacijske oblike šole. s 1. septembrom l. 1949 je bila zopet ustanovljena samostojna nižja Gimnazija mežica. Hergouth se je kmalu po vrnitvi zopet vključil v kul-turno prosvetno delo kraja. Prevzel je vodstvo moškega in mešanega pevskega zbora, ki je nastopal na številnih pri-reditvah, in ga uspešno vodil vrsto let. Bil je član več kra-jevnih družbenih organizacij, do l. 1953 član okrajnega sveta za kulturo in prosveto v slovenj Gradcu in okrajni prosvetni inšpektor. Za svoje

povojno vzgojno in kulturno prosvetno delo pa je prejel številna priznanja in pohvale in leta 1951 medaljo dela 3. stopnje. Za svoje predvojno plodno delo je prejel državni odlikovanji: red svetega save 5. stopnje (leta 1929) in Or-den jugoslovanske Krune 5. stopnje (leta 1931).

leta 1950 je bil upokojen. Čeprav že precej načetega zdravja, se je dal preprositi Okrajnemu ljudskemu od-boru, ki dve leti zapored ni mogel najti ustreznega kan-didata, ki bi ga zamenjal na

mestu ravnatelja, in je tako vodil šolo in poučeval še na-slednji dve leti. julija 1953 je bil dokončno razrešen ravna-teljske funkcije, vendar pa so ga komaj mesec dni kasneje zaradi zapleta s pravočasnim nastopom novega ravnatelja spet pregovorili, da za 14 dni prevzame vodenje šole. na uvodni šolski konferenci ga je zadela možganska kap, ki mu je pustila posledice na vidu. Umrl je 17. maja 1958, star 66 let. Pokopan je na pokopali-šču v rodnih Hočah.

Stojan Hergouthin Štefan Lednik

stra

n 16

Ko okrogla obletnica dobi vogale111 let neprekinjenega igranja Pihalnega orkestra Rudnika Mežica

V soboto, 26. maja, je v Mežici svojo 111. obletnico neprekinjenega delovanja praznoval Pihalni orkester Rudnika Mežica. Začetki orkestra segajo v leto 1901, ko so rudniki v Mežici bili še v rokah tujih lastnikov in ko je orkester vadil še v gostilniški sobi delavske menze na Poleni v Mežici. Danes se 60-članski orkester ponaša s številnimi državnimi in mednarodnimi odličji, z mladimi talenti ter s sodobnim glasbenim domom.

Veliki slavnostni koncert, ki ga je ob 11. obletnici pripravil orkester, je bil v Športni dvorni OŠ Mežica, ki so jo docela napolnili gostje iz vse Slovenije. Orkester je pripravil tako umetniški kot tudi narodno-zabavni program. Med skladbami umetniškega dela so izstopale predvsem skladbe lepotica in zver Alana Menkena, uvertura Alvamar Jamesa Barnesa in Polka gavota Bojana Adamiča. Narodno-zabavni del pa je potekal v sodelovanju z ansamblom Igor in zlati zvoki, kjer se je odpelo in odigralo pesmi, kot so Čestitke in pozdravi, Zlatolaska in druge viže igorja Podpečana. Odziv publike je bil izreden, kar se je izkazalo tako s sprotnim ploskanjem kot z bučnimi aplavzi. Zasluge za igrivost muzikantov, ki so poleg igranja vmes tudi prepevali, gredo tako nadomestnemu dirigentu Dušanu Štrikerju kot tudi dirigentu Janezu Miklavžini.

Med koncertom sta predstavnik Zveze godb Slovenije, Miran Šumečnik, in predstavnica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Jožica Pušnik, godbenikom podelila priznanja za godbeniški staž. kar osem članov iz vrst orkestra je prejelo priznanja za 40 ali več let muziciranja. Prav tako so čestitke v obliki buteljk in drugih daril prinesli predstavniki drugih orkestrov in društev iz širše regije iz Slovenije in Avstrije. Orkester je ob obletnici prejel čestitke in priznanje župana Občine Mežica, gospoda Dušana Krebla.Ob »treh enicah« je orkester izdal že svoj tretji album, hkrati pa tudi DVD z videospoti. Junija pa bo v Mežici svoj oglat jubilej obeležil tudi s parado godb iz Slovenije in Avstrije.Vogale je obletnici, ki je bila malo več kot okrogla, dodal odlični povezovalec programa Jurij Berložnik.

Dejan Ulcej, odnosi z javnostjo Pihalni orkester Rudnika Mežica

NAJMLAJŠi v vrtcu SKrbiJo

VeliKa anGažiRanOsT, mOTiViRanOsT je PRiPeljala DO TeGa, Da smO si iZDelali aKVaRij, V KaTeReGa smO nalePili VeliKO žiVO PisaniH RiBiC. le-Te smO VsaKODneVnO OPaZOVali, se OB njiH POGOVaRjali in jiH že POsKUŠali ŠTeTi. sPOZnali smO TUDi ZGODBO O FlUPijU, PReKO KaTeRe smO OZaVesTili POmen ČisTeGa OKOlja. VeliKO smO se POGOVaRjali O POsleDiCaH

neČisTeGa, UmaZaneGa OKOlja – VODe. OTROCi sO sPOZnali, Da je FlUPi V UmaZani VODi žalOsTen, saj Ga BOli GlaVa, ima VneTe OČi in Ga BOli TReBUŠČeK.Vse PRiDOBljene inFORmaCije smO Kasneje PRaKTiČnO PReiZKUsili. V iGRalniCO smO sPRejeli DVe ZlaTi RiBiCi – ZlaTKO in ZlaTKiCO. ZanjU VsaKODneVnO sKRBimO, jU HRanimO in jima menjaVamO VODO. VeliKO Časa PRežiVimO OB

aKVaRijU. OPaZOVanje PlaVajOČiH RiB OTROKe POmiRja, jiH sPODBUja K GOVORU, PReKO POGOVOROV sPOZnaVajO nOVe BeseDe. naŠi DVe RiBiCi VPliVaTa TUDi na naŠO samOsPOŠTOVanje, iZBOljŠUjeTa PRijaTeljsKe ODnOse in TKeTa nOVe TeR nUDiTa VeliKO mOžnOsTi Za sKUPne DejaVnOsTi s sTaRejŠimi OTROKi VRTCa.

Vzgojiteljica Marjetka Ošlak

Moto najmlajših v vrtcu Mežica je »učimo se iz življenja, za življenje«. Vsakodnevni sprehodi in kratka raziskovanja našega kraja so nas pripeljali do reke Meže, kjer smo na svetovni dan vode (22. marca) odkrili, da se v vodi skrivajo ribe. Vsi naši nadaljnji sprehodi so se podrejali željam in mislim otrok: »gledat libe«. V kratkem času smo našli ribo Orado, ki visi pred ribarnico in je vse malčke očarala.

stra

n 17

GEN

ERAL

NI P

OKR

OVI

TELJ

OTR

OŠK

EGA

ABO

NM

AJA

JE

Javni kulturni zavod Narodni dom Mežica razpisuje lutkovno-igrani OtrOški abOnma za leto 2012V abonma je vključenih šest predstav primernih za otroke od 3. leta starosti dalje. Predstave se bodo začele v septembru 2012 in bodo trajale do decembra 2012.

Cena abonmaja znaša 25 €, ki jih vplačate ob vpisu. Cena predstave za izven bo 6 €. Starše, ki želijo biti prisotni z otrokom v dvorani, obveščamo, da morajo kupiti abonma oz. vstopnico tudi zase! Ob nakupu abonmaja si zagotovite nižjo ceno vstopnic, stalni sedež, obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev.

Vpis je možen od 3. septembra do 20. septembra 2012 ali pa do popolnitev sedežev. Prodaja abonmajev je v tem času v prostorih Narodnega doma Mežica, Trg 4. aprila, vsak dan od 9. do 16. ure. Več o abonmajskih predstavah lahko izveste na spletni strani: www.narodnidommezica.si.

Informacije lahko dobite tudi na telefonu 051 234 226 in pa po elektronski pošti: info@narodnidommezica.si.Vse predstave bodo predvidoma v četrtek s pričetkom ob 17. uri.

20. september Najboljši par STUDIO ANIMA

11. oktober Kurent LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR 25. oktober Sneguljčica in sedem vitezov LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA 15. november Žaba Greta LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR

29. november Štirje muzikanti LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA

13. december Snežna kraljica LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA

stra

n 19

V uvodu sta nas pozdravila župan Dušan Krebel in ravna-telj janko Plešnik, ki sta pou-darila pomen skrbi za okolje tudi pri najmlajših.

Plesalci plesne skupine »Vejko otrok p'r bajti«, pod mentorstvom vzgojiteljic Tanje Bivšek in Tanje Kralj, so popestrili naše srečanje in

na oder vnesli poseben čar. Za ta dan so se spremenili v škratke in s plesom ob kla-sični glasbi navdušili zbrane. Učenki osnovne šole nina Vogel in lena senica, pa sta v koroškem narečju predstavili mežico.

na srečanju so bile obravna-vane različne aktualne teme:

pomen čebelarstva in sadjar-stva za kmetijstvo, oblikova-nje odnosa do narave in živih bitij… Posebna pozornost je bila namenjena odnosu do vsega kar nas obdaja, odnosu do narave in odgovornosti do okolja. Pomembno je, da otroke s svojim zgledom vzgajamo v skrbi za okolje, pri čemer imamo zelo po-

membno nalogo vzgojitelji, učitelji, starši in celotna družba.

na srečanju nas je, kot se za obiskovalce pod Peco spodobi, pozdravil tudi Kralj matjaž, ki je med drugim dejal: »želim, da vaše izročilo, prav tako kakor moje, plane v svet, prodre do najbolj zakle-njenih src, podre vse ovire … Da končno zmagamo. Tako v čistoči, kot v čisti duši, v du-šnem miru, takrat verjemite, pride nazaj pravo kraljestvo.«

Vsem, ki ste nam pri organi-zaciji konference pomagali, se iskreno zahvaljujemo.

Romana Šepul in Tanja Bivšek

23. maj 2012 je bil za naš vrtec, Osnovno šolo in Občino Mežica poseben dan. Z velikim veseljem in ponosom smo organizirali 6. Konferenco eko koordinatorjev vrtcev Slovenije, ki se je je udeležilo preko 130 vzgojiteljev in vzgojiteljic iz vse Slovenije.

V okviru LAS Mežiške doline (Lokalna akcijska skupina za razvoj podeželja, z.b.o.) smo vrtcu in šoli (1. in 4. razred), v mesecu maju izvedli naravoslovni dan Po zanje na kmetijo – Od zrna do kruha. Ogledali smo si Povhov mlin ob vznožju Šentanela. Kmetija nudi bogato etnološko dediščino in še vedno delujoči mlin s stopami na vodni pogon, star 150 let. Hiše so krite s tradicionalno alpsko kritino – šitlni, na njihovem dvorišču

pa je moč opazovati tudi kipe iz lesa in ugotavljati ali prepoznavati njihov pomen (mlinarica, žito, roke …)

Poleg zanimivih, s preteklostjo bogato

opremljenih prostorov – notranjost mlina in mlinarske sobe z delavnico, so imeli otroci možnost spoznati še različne vrste žita (ajdo, rž, proso …), mlevske izdelke in celoten

postopek, kako iz preprosto posajene rastline dobimo zrna, jih oluščimo, zmeljemo in iz njih ter drugih snovi zamesimo kruh ali potico.

najslajŠi Del je Bil ZaGOTOVO OKUŠanje DOmaČeGa RženeGa in POlnOZRnaTeGa KRUHa in POTiCe TeR slaDKeGa jaBOlČneGa sOKa.

NARAVOSLOVNI DAN

stra

n 20

V podstrešnih prostorih so se preizkusili v ročnih spretnostih. na lesenih deščicah so iz različnih semen, slame in suhih rož oblikovali svoje unikate, ki so kar burili domišljijo. Da pa je bilo še vse bolj domače so za

lepljenje uporabljali lepilo iz moke in vode.

nekateri so se odločili še za ustvarjanje iz testa, ki so ga oblikovali v različne oblike in podobe, katere so okrasili s semeni.

Gospa in gospod naveršnik opravljata svoje poslanstvo s srcem. sta zelo sproščena, prisrčna in z veliko mero čuta za otroke. ne skriva se njuna delavnost in iznajdljivost. Pri otrocih znata zbuditi zanimanje in radovednost.

in kar je najpomembnejše - pozitivni vtisi otrok.

sean: »ŠTK DORGa DOmaČGa KRUHa Pa Še nism GDa jeDU.«

Polonca Bivšek

TVU (TeDen VsežiVljenjsKeGa UČe-nja) je najvidnejša promocijska kampa-nja na področju izobraževanja in učenja v sloveniji. Pripravljajo ga številne ustanove in posamezniki, usklajuje pa andragoški center slovenije.

V času od 14. do 20. maja so se po vsej sloveniji zvrstili mnogi izobraževalni, informativno-svetovalni, družabni in kulturni dogodki, katerih namen je promoviranje znanja in učenja.

Projekt, ki v razširjeni izvedbi poteka od 1. maja do 30. junija, je postal tradicio-nalen vsakoletni vseslovenski dogodek. Osrednje teme projekta so: evropsko leto aktivnega staranja in medgenera-cijske solidarnosti, mednarodno leto zadrug, mednarodno leto trajnostne energije za vse, ohranitev kulturne in naravne dediščine, zaposlovanje in podjetništvo ter branje, učenje in sodobni načini komuniciranja. Vsi, ki projekt soustvarjamo, bodisi v vlogi iz-

vajalcev prireditev bodisi kot udeležen-ci, prispevamo k udejanjanju slogana 'slovenija, učeča se dežela'.

tuDi FoLKLorNA SKuPiNA »ČriČKi« oŠ MežicA Je PriSPevALA SvoJ DeL K teMu ProJeKtu.

Zavedamo se pomembnosti medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja. Veseli smo, če lahko koga razveselimo ali osrečimo. in ponosni smo, da lahko širimo ljudsko izročilo. Tako smo v torek, 15. maja, skupaj s Pevskim društvom alenčice, nastopili v Domu starejših na Fari in tako dodali kapljico v morje prireditev.

Polonca Bivšek

TVU je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobra-ževanja in učenja v Sloveniji. Pripravljajo ga številne ustanove in posamezniki, usklajuje pa Andragoški center Slovenije. V času od 14. do 20. maja so se po vsej Sloveniji zvrstili mnogi izobra-ževalni, informativno-svetovalni, družabni in kulturni dogodki, katerih namen je promoviranje znanja in učenja.

stra

n 21

Finska je bila sedem stoletij pod švedsko vladavino (od 12. stoletja do 1809), zato je približno 6% prebivalcev Švedov. Osamosvojila se je po ruski revoluciji leta 1917 in postala parlamentarna republika. Od leta 1955 je članica evropske unije. ima dva uradna jezika: finščino, ki jo govori 91,5% populacije, in švedščino, katera je materni jezik 5,5% prebivalcev. na skrajnem severu, laponskem, ljudstvo sami uporablja svoj jezik. Večina Fincev zelo do-bro govori angleško. Kljub velikosti države (meri za 17 slovenij) v njej živi le 2,5 krat več ljudi kot v sloveniji. na Finskem se zgodi, da je naj-bližji sosed tudi sto kilome-trov daleč. Večina prebival-stva je naseljenega na jugu države, predvsem v glavnem mestu Helsinki, imenovanem tudi Hči Baltskega morja, kjer živi 1,3 milijona prebivalcev.

Finska ima sodobno in kon-kurenčno gospodarstvo in je vodilna proizvajalka telekomunikacijske opreme na svetu. izvaža predvsem telekomunikacijsko opremo in izdelke strojne industrije, papir, papirno maso in les, steklene izdelke, nerjaveče jeklo in keramiko. je tudi vodilna država v uporabi

interneta, število uporabe mobilnikov pa že presega število stacionarnih telefon-skih storitev. nokia je eno najbolj poznanih podjetij na Finskem.

Finska leži med Švedsko na zahodu in Rusijo na vzho-du, poleg tega pa ima tudi

kopensko mejo z norveško ter morsko mejo z estonijo.

Večina Finske je dokaj ravna s povprečno nadmorsko višino med 120 in 190 metrov. naj-višji vrh je 1324 metrov visoki vrh Haltiatunturi. Gozdovi

prekrivajo kar tri četrtine finskega ozemlja, jezera ter drugi viri vode pa kar deset odstotkov. najsevernejši del države je laponska, kjer najdemo tudi višje hribe. To pokrajino večino časa prekriva sneg in tam nekje, 8 kilometrov iz kraja Rovani-emi, domuje Božiček. Finci

ga imenujejo joulupukki. ima svojo vas, kamor otroci z

vsega sveta pošiljajo pisma. Obiščite Božičkovo spletno stran: http://www.santaclau-svillage.info/, kjer boste našli marsikaj zanimivega.

Posebna privlačnost te kraji-ne je prepletenost kopnega in vode v zalivih, otokih, polotokih in deročih rekah. Dežela je polna jezer, močvi-rij in temnozelenih gozdov. močvirja so tudi pribežališče losov, ki pa so, podobno kot volkovi, rjavi medvedi in risi, postali precej redki. nihče ne ve natančno, koliko jezer je pravzaprav na Finskem. Oce-njujejo, da jih je okoli 190.000 (55.000 jih ima več kot 200 km premera). jezerska dna so zelo primerna za njive, zato so veliko jezer že izsušili.

Prepričana sem, da tudi mežičani radi kdaj skočite v savno, finsko savno … Finska je prava dežela savn, saj jih je danes v deželi približno 1,5 milijona, premore jo že skoraj vsaka hiša in je po navadi del kopalnice v stanovanju. V svojih začetkih je bila savna neke vrste kopalnica. Zaprt, ogrevan prostor je bil name-njen predvsem osebni higie-ni, umivanju. Ker je bila savna pogosto edini primeren in razpoložljiv čisti prostor v hiši, kjer je bilo mogoče upo-rabljati vodo brez omejitev, je postala savna tudi del do-mačije, kjer so Finci zagledali luč sveta in kjer so bili umiti, pripravljeni za svojo zadnjo pot na tem svetu. Danes je finska savna zaprt prostor, manjša soba, kjer je v enem kotu peč kiuas, na kateri je naložen kup kamenja. V savni je tudi vedro vode in metlice

Finska, Finland, Suomi… najsevernejša država Evropske unije. Dežela gozdov in tisočerih jezer, severnih jelenov, domovina Božička, trolov – Muminov, dobrih smučarjev, odličnih šol… Ravnina, polarna noč in severni sij. Bori, smreke, breze, voda ...

PROJEKT EVROPSKA VAS

Tove jansson, mUmini

Finci imajo 6 naravnih simbolov: medveda in laboda kričača,

katera sta bila v preteklosti sveti živali Fincev; brezo in šmarnico za

krašenje ob slovesnostih ter granit, ki je tradicionalni material v Finskem

stavbarstvu in kiparstvu.

stra

n 22

iz svežih, voljnih brezovih vejic. Temperatura v savni je okoli 80-100 stopinj Celzija.

na skrajnem severu države poleti sonce 73 dni sploh ne zaide, kar imenujemo čas polnočnega sonca. Pozimi pa se v teh krajih sonce 51 dni sploh ne dvigne nad obzorje in nastopi mrzla polarna noč. Temu obdobju teme Finci pravijo kaamos. Povprečna julijska temperatura je 17 stopinj, februarska pa -6 sto-pinj. na severu dežele, na la-ponskem, lahko temperature padejo tudi pod -30 stopinj.

V lepoti daljnega severa so našli navdih mnogi njeni umetniki, tudi skladatelj jean sibelius in oblikovalec alvar

aalto. Znani Finci so tudi nekateri uveljavljeni športni-ki, kot so vozniki formule ena mika Häkkinen, Kimi Räi-kkönen ter Keke Rosenberg. ljubiteljem zimskih športov so znani smučarski skakalci matti nykänen, janne aho-nen, matti Hautamäki, Toni nieminen in ari-Pekka nikko-la ter alpska smučarja Kalle Palander in Tanja Poutiainen. V atletiki je v preteklosti slovel tekač na dolge proge Paavo nurmi, ki je osvojil 9 zlatih in 3 srebrne olimpij-ske medalje. mladi po svetu poznajo tudi popularno pop in rock glasbo finskih skupin Him, nightwish in lordov. med znanimi Finci je tudi mladinska pisateljica Tove

jansson, katera dela so pre-vedena v slovenščino. med odraslimi bralci pa je izredno priljubljen pisatelj spretnega črnega humorja, arto Paasi-linna.

Zanimivo se je bilo seznaniti z izobraževanjem na Fin-skem. Osnovno izobraževa-nje je brezplačno in obvezno za otroke med sedmim in šestnajstim letom. Vsi otroci imajo plačano šolnino, poleg tega pa dobijo učbenike in druge pripomočke ter en topel obrok dnevno. Šolski dan se po navadi zaključi okoli 15. ure. Za otroke, ki živijo več kot 5 kilometrov od šole, je organiziran brezpla-čen prevoz. Šolsko leto traja od sredine avgusta do konca

maja. Otroci imajo enote-denske jesenske in zimske počitnice ter božične in veli-konočne počitnice, poletne počitnice pa trajajo deset tednov. Po 16. letu je šolanje izbirno. Takrat se lahko učen-ci odločijo med gimnazijo, kjer izobraževanje traja tri ali štiri leta, in poklicno šolo, kjer programi trajajo dve do pet let. Visokošolska izobrazba se deli na dva sektorja: univerze in politehnične šole. skoraj 60 odstotkov prebivalstva je zaključilo nadaljnje šolanje, 13 odstotkov pa ima univer-zitetno diplomo ali primerlji-vo stopnjo izobrazbe.

Finski učenci dosegajo naj-boljše rezultate v bralni,

matematični in naravoslovni pismenosti, kar pomeni, da je njihov izobraževalni sistem zelo učinkovit in velja za mo-del, ki ga posnemajo številne druge države.

na OŠ mežica smo že šesto leto zapored sodelovali v mednarodnem projektu evropska vas, ki omogoča učencem spoznavati značil-nosti in posebnosti držav eU

če imate radi posebne izzive, se lahko na Finskem preizkusite v naslednjih tekmovanjih: npr. v tekmovanju v savnanju, v nošenju žene v teku (zmagovalca čaka pivo ženine teže), v igranju navidezne kitare na izbrano glasbo (ocenjuje se slog igranja), v sedenju na mravljišču, v svetovnem prvenstvu metanja mobilnih teleFonov, v plavanju v ledeni vodi, v metanju molžnih stolov…

FinsKa ZasTaVa je BelO-mODRa, V OBliKi mODReGa KRiža na Beli PODlaGi. OBliKa ZasTaVe Temelji na sKanDinaVsKem KRižU, mODRa BaRVa POnaZaRja FinsKO mODRO neBO in TisOČeRa jeZeRa, Bela Pa sneG, Ki PReKRije DeželO POZimi.

boRoVničeVa PiTa

Mustikkapiirakka

stepaj maslo oz. margarino ter dodaj sladkor. Dodaj jajce in dobro premešaj, nato dodaj smetano

postopoma. ne mešaj preveč, saj bo testo tako pretrdo. Pusti testo na hladnem nekaj časa. Testo razvaljaj in

daj na pekač. Zmešaj borovnice s sladkorjem in suhimi drobtinami ter nadev razporedi po testu. Privzdigni robove. Peci na 200-ih stopinjah, da skorja narahlo

porjavi (približno 30 minut).

naDeV:1 l borovnic sladkor1 čajna žlica drobtin

TesTo:150 g masla ali margarine

1 dcl sladkorja1 jajce1 dcl kisle smetane

1 dcl moke oz. toliko, da testo odstopa od posode

stra

n 23

pri različnih učnih predmetih. namen projekta je, da se mladi seznanijo z državami evropske unije, njihovimi kulturnimi, zgodovinskimi, etnografskimi, gospodarski-mi, političnimi značilnostmi in posebnostmi ter svoje iz-kušnje delijo s širšo javnostjo. Danes so nam podatki, ki jih iščemo, na dosegu roke vsak trenutek in je raziskovanje bistveno lažje.

letos smo spoznavali državo Finsko skozi celo šolsko leto ter naša raziskovanja in spo-znanja strnili in zaključili v obliki kulturnega dne, za ce-lotno šolo in skupino najsta-rejših vrtčevskih otrok. Vlogo posredovanja osnovnih značilnosti države je prevzela

skupina učencev, katera nam je pod vodstvom mentoric Klavdije Kotnik, marjete Kar-ničnik in Barbare Prevorčič, s pomočjo izjemnih Power Point predstavitev in krajših filmčkov orisala deželo pol-nočnega sonca v narodnem domu. Dan smo nadaljevali na šoli v okviru delavnic pod vodstvom učiteljev v duhu Finske. Učitelji in učenci smo se z zanimanjem in delovno vnemo poglobili v kulturne, gospodarske in naravne značilnosti Finske. Vrtčevski otroci so spoznali pravljico o Škratu, izbrskali so domova-nje Božička ter nas presenetili s finskim otroškim plesom

Pukki ovelle kolkutta. Pravljič-ni trolčki – mumini, ki so izšli iz domišljije Tove jansson in navdušili otroke širom sveta, so navdihnili naše najmlajše in tudi malo starejše. izdelo-vali so jih iz gline, papirja, jih kaširali, izdelali mumin hišo, si o njih ogledali risanko, prebrali kakšno pravljico, v katerih nastopajo, o njih prepevali pesmico. skrivno-stnega Božička, ki nas obišče vsakega decembra, so spo-znavali predvsem učenci na razredni stopnji, o njem brali pravljice in izdelali pogrinjke v njegovi podobi. Drugošolci so, med drugim, spoznavali in prikazovali Finsko pozimi. Čarovnica, ki je prišla iz Ru-sije in ustrahuje dobršen del vzhodne evrope, je navdihni-

la tretješolce, da so jo izdelali. jaga baba otroke ujame in speče v svoji nenavadni hiši na kurjih nožicah. njeni zobje so iz železa in ena noga iz kosti. stallo - ledeni mož z velikega severa, ki ima zobe iz ledenih sveč in vas lahko s svojo sapo ubije in nato poje, je nastal pri likovni vzgoji četrtošolcev. le-ti so se tudi pustno našemili v finskega proizvajalca mobilnih telefo-nov – nokia. Učenci četrtih razredov so se pri športni vzgoji preizkusili v športni igri »Dodgeball« - Hitra žoga. Petošolci so izdelali slike po vzoru finskih steklarjev ter uprizorili problem losov v

prometu na Finskem. Uspešni finski skakalci so bili povod, da so šestošolci izdelali ska-kalnico smučarskih skokov; na zanimiv način so tudi prikazali Finsko v številkah. sedmošolci so se pridružili prvošolčkom v spoznavanju severnih jelenov. Osmošolci so pri tehnični vzgoji izdelali obeske iz umetne mase v obliki ostriža – enega izmed šestih finskih naravnih sim-bolov ter angleško-finsko--nemško-slovenski slovar. Devetošolci pa so nam predstavili finske književnike in glasbenike. Učenci so se lotili tudi spoznavanja fin-ske tradicionalne glasbe ter plesa. na skupni predstavitvi delavnic smo si ogledali odlični dramatizaciji pravljic

Čudežne gosli ter Zrasel v sodu. Prisluhnili smo našemu pevskemu zboru, ki je zapel finsko pesem Tapio.

Učenci podaljšanega bivanja so skupaj z učiteljico izdelali finsko družabno igro podira-nja lesenih valjev – FinsKa; tradicionalno finsko hišo s savno; risali so zastave in finski grb, posejali semena v lose iz pločevink… Brali so finske pravljice, naslikali ter uprizorili knjižne junake in še in še…

Pri kuharskem krožku so učenci spoznavali finsko kuli-nariko ter pekli finske mesne

kroglice – lihapullat, Rune-bergove mafine – Runeber-gin tortut; borovničevo pito – mustikkapiirakka in finske palačinke – Pannukakku.

V okviru dramskega krožka Katrce se je nekaj učenk pod vodstvom učiteljice Renate Ravšer naučilo kombinacijo petja in finskega plesa na pesem levan polkka, s katero smo se predstavili na zaključku evropske vasi v slovenj Gradcu na dan evrope, 9.maja 2012. Tako kot 28 drugih šol koroške regije smo naše delo predstavili z bogato zapolnjeno stojnico. Finsko smo zelo dobro zastopali.

Učenci so se skozi ta projekt

predstavili v drugačni luči. Dokazali so izjemno sposob-nost javnega nastopanja in vodenja kulturnega progra-ma, uporabe informacijsko--komunikacijske tehnologije ter strpnega in prijateljskega medvrstniškega sodelova-nja.Finsko smo spoznali v velikem obsegu. Prepričana sem, da skriva še veliko lepot, zaradi katerih bi bilo vredno državo obiskati in jo doživeti. sama bi z veseljem šla po-gledat, kje se skriva Božiček s svojimi pomočniki.

nÄKemiin!

Petra Slatinšek,koordinatorka projekta

stra

n 24

Če se najprej malo poigramo z izvorom besede: patricij je bil pripadnik bogatega, vplivnega sloja pri starih Rimljanih; enako besedo so uporabljali tudi za človeka, ki je varoval in ščitil socialno nižje osebepatron je varuh, zavetnik, lahko tudi svetnik priprošnjikpatronat pa pomeni pokroviteljstvo, varstvo

Zdaj nam je že malo bolj jasno, kaj bi danes lahko pomenila beseda PaTRO-naža oz PaTROnažnO VaRsTVO. To je zdravstvena oskrba, ki svojo dejavnost širi izven zdravstvene ustanove. izvaja se v družini oz. skupnosti in pomaga vsem pomoči potrebnim na njihovem domu. Patronažne sestre skrbijo za posebej občutljive skupine ljudi, kot so novorojenčki, invalidi, starejši in nemočni. Poleg zdravstvene oskrbe je njihovo delo po eni strani spodbujanje in motiviranje pacientov v njihovi skrbi za izboljševanje oz. ohranjanje zdravja, po drugi strani pa za čim lažjo in čim hitrejšo prilagoditev na spremenjeno zdravstveno stanje. Prav tako pomem-bno je izobraževanje – tako bolnikov kot njihovih svojcev, da bi bilo njihovo življenje kljub zdravstvenim težavam, ki jih bolezen ali poškodba prinese enim in drugim, čim bolj kvalitetno.

Poklic medicinske sestre je pri nas ute-meljila angela Boškin (1885-1977), ki je leta 1918 na Dunaju diplomirala iz socialno-zdravstvenega skrbstva sester in tako postala prva jugoslovanska diplo-mirana otroška negovalka in medicin-ska sestra. Po prvi svetovni vojni je na jesenicah ustanovila posvetovalnico za matere in dojenčke.že pred tem je v ljubljani leta 1753 z dvomesečnimi programi usposabljala (prva) Babiška šola, leta 1924 pa enolet-na Šola za zaščitne sestre, v katero so se lahko vpisale kandidatke stare 19 let, ki so dobro (!) končale nižjo, srednjo ali meščansko šolo.Toliko o definicijah in zgodovini.

Kako delo patronažne sestre izgleda danes, pa sem povprašala naši Franjo in Tatjano.

V osnovnem pomenu enako kot nekdaj, pravita. Še vedno v domačem okolju pomagata vsem pomoči potrebnim. sprva sta skrbeli »vsaka za svoje« – Tat-jana za otročičke in Franja za odrasle, po letu 2000, ko se je v sloveniji uvel-javila težnja po polivalenci (pokrivanju večih področij dela), pa tako za drobiž-ke kot za starostnike (in vse tiste vmes) skrbita obe.

Ko se misli v našem pogovoru pretakajo od začetkov njunega dela do danes, se spomnita, kako sta v prvih letih v osebno torbico naložili nekaj povojev in krem in se peš napotili do bolnikov. Po približno desetih letih sta obe skupaj dobili en avto, danes se za oddaljene obiske ni treba več dogovarjati in uskla-jevati, saj imata vsaka svojega.

Tudi kar se tiče medicinskih materialov, se je veliko spremenilo. Prej sta poznali večino zdravil in tistih nekaj krem, ki so bile na razpolago, danes je zdravil ogromno, spremenili pa so se tudi marsikateri postopki pri delu in negi. Zato so poleg rednega izobraževanja in nadgrajevanja znanja nujni tudi redni posveti z lečečim zdravnikom, kar je v mežici dobro utečena praksa.nekaterim bolnikom pripravljata dne-vne doze zdravil za ves teden, saj imajo včasih predpisanih toliko različnih tab-let, da pacienti vseh sami ne obvladajo. Še posebna pozornost je potrebna pri tistih, ki pridejo iz bolnice ali s pregleda, pa (novega) izvida še ni.

mnogo prehranskih dodatkov, ki jih tako veselo ponujajo reklame, si ljudje kupujejo sami. Podobno je z različnimi aparati, ki jih potem pogosto ne znajo uporabljati. Tudi tu Tatjana in Franja

priskočita na pomoč – naučita pravilno uporabo, preverita točnost delovanja ...novosti pa pri bolnikih včasih niso zaže-lene. moderne obloge, ki naj bi vplivale na pogoje v rani, da bi ta prej zacelila, so že ena takih reči. Ker so obloge mal-ce drugačne od tistih prej, pacienti pač ne zaupajo, da jim bo »takale plastika« kaj pomagala, se smejeta moji sogovor-nici.

Prva leta njunega dela so ju ljudje vča-sih zamenjali s socialnimi delavkami. Babištvo so poznali, patronaže, ki v povezavi s socialno službo pokriva tudi del socialne oskrbe, pa ne.Patronažna sestra lahko po standardu opravi dva preventivna obiska na leto pri bolnikih s kroničnimi obolenji, pri tistih z rakom in pri starejši – za te obis-

ke napotnica oz. delovni nalog nista potrebna. seveda si marsikdo želi, da bi se oglasili večkrat, že zaradi čisto človeških stikov – pogovora, spodbude in tolažbe, drugi pa so včasih začudeni – češ »saj pri nas pa ni kaj posebnega ..., nismo naročili ...« se pa še ni zgodilo, da bi kdo obisk zavrnil.

V zadnjem času, pravita, je opaznih več težav in stisk. Delno to izvira iz današ-njega splošnega družbenega stanja, odtujenosti in negotovosti. Zaradi tega se pri svojem delu srečujeta tudi z revš-čino – pogosto skrito za štirimi stenami, kot da je to nekaj sramotnega. Take težave poskušata reševati s pomočjo

stra

n 25

socialne službe in z dovoljenjem njunih oskrbovancev tudi s povezavo z Rdečim križem, Karitasom in še kom.Delno se večje stiske pojavljajo zaradi hitrega odpuščanja iz bolnišnic. mar-sikoga skrbi, ker doma nima nikogar, ki bi lahko skrbel zanj, drugi se bojijo postopkov, ki bi jih doma morali izvajati sami (ali njihovi svojci). Takrat gresta kljub petku in kljub uri, ki se že bliža koncu službe, Franja ali Tatjana v akcijo. Ker vesta, da je nameščanje analgetske črpalke, na primer, za laika stresna situ-acija.Zaradi krajšanja tako imenovane le-žalne dobe v bolnišnicah se seveda povečuje tudi obseg patronažnega dela. Veliko več je injekcij, prevezov ter raznih drugih posegov. nego na domu predpiše zdravnik, glede na stanje in

potrebe pacienta določijo tudi pogos-tost obiskov, ki potem trajajo od 20 minut, pa v posebnih primerih tudi do maksimalno 2 uri.

Zaradi hitrejšega odpuščanja iz bolnice se tudi mamice z dojenčki vračajo do-mov že po dveh dneh (leta nazaj so se po petih). Otrok se rodi manj kot včasih – letos do 21. maja, ko smo pripravljale ta članek, smo v mežici dobili 10 novih malčkov. Dojenčka obiščeta običajno že prvi dan po prihodu iz porodnišnice, nato še 5 do 6 krat vsak drugi dan – pač glede na potrebe (otrok ali staršev). mamice so precej bolj informirane kot včasih, čeprav nekatere informacije,

predvsem tiste, pridobljene z interneta, pogosto bolj begajo kot pomagajo in po nepotrebnem sprožajo zaskrblje-nost in negotovost.Ker so mame, ko rodijo prvič, v po-vprečju kar nekaj let starejše kot de-setletje ali dve nazaj, vedo veliko več, bolj so odgovorne, bolj se zavedajo, kaj vse bi lahko bilo narobe. Od tod tudi strah in dvom v nego otroka »po zdravi kmečki pameti«, pa tudi nasvetov svo-jih mam in babic niso preveč vesele. Škoda, poudarita Tatjana in Franja, »bi jim bilo veliko lažje, če bi upoštevale izkušnje.«

je pa res, da je pri malčkih dandanes več specifičnih težav, ki jih pred leti nismo poznali. ena takih so alergije. Za mnoge so potrebne razne preiskave,

da odkrijejo vzrok, za nekatere pa vzrok najde kar malo prej omenjena zdrava pamet. Pretirano umivanje, uporaba raznih odišavljenih mil, še bolj pa upo-raba čistilnih robčkov (ki so priporočljivi le za izjemne prilike, kot so potovanja), povzročajo alergične reakcije kože. Obe moji sogovornici odločno zatrdita: »naj-boljše sredstvo za odstranjevanje uma-zanije je še vedno tisto najenostavnejše in vsem dostopno. VODa namreč!«

med pogovorom o malčkih obe pohva-lita moške. novopečeni očetje se veliko bolj kot prejšnje generacije vključujejo v nego, varstvo in vzgojo otrok, obi-čajno so tudi bolj umirjeni in tako lepa

protiutež (pre)skrbnim mamam.

Pri odraslih se povečuje število sladkor-nih bolnikov (posebej poudarita, da je njihovo društvo zelo aktivno, zato so ti bolniki urejeni in izobraženi glede svoje bolezni), več je ulkusov (razjed), ki jih je treba redno prevezovati, precej je prele-žanin (pa ne odvisnih le od predolgega ležanja v enem položaju, nanje vpliva tudi vrsta in debelina kože, splošno zdravstveno stanje,...), v velikem poras-tu je tudi demenca (starostna oslabitev in zmanjšanje umskih sposobnosti), ki prizadene vso družino in ne le starost-nika.

Delo patronažne sestre zato zahteva celega človeka. Takega, ki premore dob-ršno mero potrpežljivosti, prilagodlji-vosti, znati mora hitro reagirati ter biti razumevajoč in sočuten, pa ne pomilu-joč. Vrat svojega delovnega mesta ne more zapreti vsak dan točno ob dveh, še več, sprijazniti se mora s tem, da ga za nasvet ali tolažbo pokličejo tudi ob prostih dneh.

»Kaj pa so najhujše in najlepše strani vajinega dela?« povprašam ob koncu.Za prvo po kratkem premisleku poves-ta: »Kljub mnogim letom obiskovanja bolnikov naju še vedno prizadene obisk mlajših, neozdravljivo bolnih. Pa težke socialne razmere. Tega se nikoli ne na-vadiš. Tudi ko mine, obleži tisti čudni občutek nekje v tebi. nikoli več ne izgi-ne. Kvečjemu se počasi nalagajo drug na drugega ...«

malo pomolčita, nato pa s širokim na-smehom odgovorita na drugi del moje-ga vprašanja: »Dojenčki! Ti so pa smeta-na na torti! Pa seveda hvaležnost tistih, ki jih obiskujeva in zahvale za nazaj, ko včasih že sploh ne veš več, da si komu kaj svetoval ali naredil nekaj dobrega.«

Čisto za konec pa v premislek še tole:BOlniKOVa PROŠnjaPoslušajte me, kadar malo potožim, če-prav se vam morda zdi, da ni tako hudo.in ne sprašujte me o moji bolezni, kadar za trenutek pozabim nanjo!

ida Paradiž

stra

n 26

Društvo upokojencev Mežica je preko centra za izobraževanje odraslih Mocis organiziralo računalniški tečaj, in sicer v dveh delih. Prvi del (Računalniška pismenost za odrasle) je obsegal 30 šolskih ur in smo ga obiskovali od 30. 1. do 6. 3. 2012. Drugi del (Digitalno opismenjevanje – Znam uporabljati IKT) pa je obsegal 50 šolskih ur in je potekal od 19. 3. do 14. 5. 2012. Projekt je delno financirala Evropska unija – Evropski socialni sklad.

V Mežici smo 7. marca s slovesnostjo v Narodnem domu obeležili dan Civilne zaščite. Prireditev regijskega značaja so poleg pripadnikov Civilne zaščite in župana Občine Mežica, Dušana Krebla sooblikovale pevke pevske skupine Gorna s citrarko Kristino Perovnik. Ob tej priložnosti so posebej zaslužni pripadniki Civilne zaščite (CZ) dobili priznanja – plaketo, bronaste in srebrni znak CZ, o pomenu in nalogah CZ pa je spregovoril predstavnik Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Miloš Kovač.

Tečaj računalništva v Mežici

V prvem delu smo spoznavali uporabo računalnika. Pisali smo besedila, jih urejali, malo smo tudi risali, barvali ter se naučili upravljati z datotekami. Datoteke smo se naučili prenašati na podatkovne nosilce (UsB ključ, CD/DVD). spoznali smo tudi majhen del možnosti, ki jih ponuja internet. Uredili smo si e-pošto .V drugem delu smo še malo bolj podrobno spoznali internet in prido-

bivanje različnih informacij, kot so: spletno nakupovanje, e-knjižnica, e-bančništvo, e-zdravje in podobno. spoznali smo se z digitalno foto-grafijo, prenašanjem slik s fotoaparata in telefona na računalnik, osnovno obdelavo fotografij ter pošiljanjem le-teh v spletni studio. Ustvarili smo tudi kratek film z glasbo in obdelali še nekaj drugih zanimivih vsebin.Tečaj nas je obiskovalo 15 upoko-

jencev. Vzdušje je bilo zelo sproščeno in enkratno. Ure so minevale prehitro, tako, da bi včasih še kar nadaljevali. Predavateljica, ga. janja Plešivčnik, je snov podajala odlično. ni ji bilo težko pomagati pri zapletih, ki so se nam dogajali, in z veliko mero potrpežljivosti je odgovarjala na vsa vprašanja, ki jih pri nas, seveda, nikoli ni manjkalo. Vsi udeleženci se ji zato lepo zahvaljujemo.

Ob koncu prvega in tudi drugega dela tečaja smo dobili tudi potrdila o uspešno opravljenem programu. Potrdila nam je obakrat skupaj s čestitkami izročila direktorica mocis-a, ga. sonja lakovšek Kos.

Udeleženci se zahvaljujemo društvu upokojencev mežica za to možnost, z željo, da bi se lahko še kdaj udeležili kakšnega podobnega izobraževanja, saj se strinjamo z motom mocis-a: »naj teče učenje skozi življenje!«

Jože Vertačnik

ljudje se pogosto znajde-mo v življenjskih stiskah in preizkušnjah. Takrat spoznamo, kako smo odvisni drug od drugega in kako smo si potrebni.

Da v takih težkih trenut-kih našega bivanja nikoli nismo sami, poskrbi tudi organizacija CZ, ki je del sistema varstva pred naravnimi in drugimi ne-srečami. Ta je v Republiki

sloveniji organiziran kot enoten sistem v celotni državi.

leta 1992 je Vlada Repu-blike slovenije 1. marec razglasila za dan Civilne zaščite. Ta dan bi naj opominjal ljudi na vlogo civilne zaščite, na njeno življenjsko pomembnost pri spopadanju z vsemi vrstami nesreč in kata-strof ter na pomembnost

mednarodne pomoči in solidarnosti tudi na tem področju. Ob dnevu Civil-ne zaščite želijo pripadni-ki te organizacije še inten-zivneje seznanjati celotno družbo o ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, ter o tem, da je nesreče najbolje prepre-čevati oziroma omiliti. medtem ko se njihovo delovanje kaže v medna-rodnem sodelovanju ob

stra

n 27

naravnih in drugih nesrečah, lahko rečemo, da je predno-stna naloga pripadnikov CZ varstvo človeka in naravnega okolja.

Vsako leto ob dnevu CZ prej-mejo organizacije in posame-zniki priznanja. Priznanja in nagrade CZ so:› kipec CZ,› plaketa CZ in › znak CZ. letošnja državna prireditev ob dnevu CZ je bila v četrtek, 1. marca, na Brdu pri Kranju. V mežici so na slovesnosti podelili plaketo in znake CZ.

bronasti znak civilne zaščite so prejeli:

Katarina PrAZNiKDo leta 2010 je bila člani-ca občinske enote za prvo pomoč v sestavu CZ občine Ravne na Koroškem. svoje zadolžitve na področju izva-janja prve pomoči opravlja dosledno. Redno se udeležu-je priprav in nastopov ekip na regijskih preverjanjih ekip za prvo pomoč ter drugih večjih prireditvah in dogod-kih v občini in po potrebi tudi širše. svoje znanje in izkušnje posreduje tudi članom ekip za prvo pomoč, kadar se usposabljajo in nastopajo na preverjanjih. svojo pripravlje-nost in izkušnje pa je Katari-na Praznik pokazala že med osamosvojitveno vojno na Holmcu, ko je bila neposre-dno udeležena pri reševanju ranjencev.

ekipa prve pomoči območnega združenja rdečega križa Slovenj Gradecekipa že več let deluje pri aktivnostih CZ. Vsi v ekipi so pokazali izjemno priza-devnost pri usposabljanju, na pripravah, pri dodatnem izobraževanju in pri udeležbi na vaji »neURje 2010« v slo-

venj Gradcu in na regijskem tekmovanju ekip prve po-moči, kjer so dobili priznanje za doseženo prvo mesto. na državnem preverjanju ekip prve pomoči v letu 2010 so v murski soboti dosegli 5. me-sto, v letu 2011 v Brežicah pa 4. mesto.

Danica KNAPPBila je članica občinske enote za prvo pomoč v sestavu CZ Občine Ravne na Koroškem do leta 2010. Redno se udele-žuje priprav in nastopov ekip na regijskih preverjanjih ekip za prvo pomoč ter drugih večjih prireditvah in dogod-kih v občini in po potrebi tudi širše.svoje znanje in izkušnje posreduje tudi članom ekip za prvo pomoč, kadar se usposabljajo in nastopajo na preverjanjih. Kot članica pro-stovoljnega gasilskega dru-štva pa je pogosto prisotna tudi na gasilskih tekmovanjih in prireditvah, kjer včasih pride do poškodb, ki jih je potrebno oskrbeti ali organi-zirati transport v zdravstveno ustanovo.

Hubert eNciKot član Gorske reševalne službe Koroška je bil v letu 2011 za potrebe reševanja aktiviran enajstkrat, šestkrat je prevzel vodenje akcij, od tega 2 iskalni akciji ter 4

reševalne akcije iz gora. V teh akcijah je bila nudena pomoč oziroma rešeno življenje 6 osebam. V akcijah je sodeloval tudi kot vodnik lavinskega psa.Pri vodenju akcij je pokazal veliko mero strokovnosti in požrtvovalnosti pri zaščiti in

reševanju ljudi.Posebej se je izkazal kot vodja iskalne akcije pogrešanega 16-letnika na območju Uršlje gore, to je bila v letu 2011 tudi največja iskalna akcija na območju Republike slovenije.Hubert enci je s svojo pripra-vljenostjo in požrtvovalno-stjo bistveno pripomogel h krepitvi in izvajanju zaščite, reševanja in pomoči obča-nom, nenazadnje je bilo s strokovnim pristopom reše-nih 6 človeških življenj.

Srebrni znak civilne zaščite je prejelo ProStovoLJNo GASiLSKo DruŠtvo rADLJe ob DrAvi.Prostovoljno gasilsko društvo Radlje ob Dravi je gasilska enota širšega pomena, ki ne posreduje samo ob požarih, ampak tudi ob nesrečah v prometu in nesrečah z nevar-nimi snovmi. s svojim znanjem in profe-sionalnim pristopom so pri izvajanju nalog v različnih

intervencijah zgled tudi dru-gim društvom, ki delujejo v sistemu varstva pred narav-nimi in drugimi nesrečami. Prisotnost enote širšega pomena na območju Dravske doline vsem vliva občutek varnosti, kadar nas doleti nesreča v našem vsakdanjem

okolju ali na cesti.Ker je takšno posredovanje izredno zahtevno s stališča znanja, psihofizične priprave in psihološke pripravljenosti, se enota vsako leto veliko izobražuje. PGD Radlje ob Dravi je so-delovalo na regijski vaji »le-TalO 2011«, kjer so pokazali usposobljenost v reševanju posledic, ki jih povzroči ne-sreča letala. enota je v letu 2011 sode-lovala v 40 intervencijah na svojem območju.

Plaketo civilne zaščite je prejel Drago burJAK.Drago Burjak je bil od leta 1985 član Štaba CZ Občine Črna na Koroškem, odgovo-ren za požarno varnost. Več kot 10 let je bil namestnik poveljnika Štaba CZ v občini Črna na Koroškem, leta 2010 pa je bil imenovan za povelj-nika Štaba CZ v občini Črna na Koroškem.Od leta 1958 je tudi aktiven član Prostovoljnega gasil-skega društva Črna na Koro-

stra

n 28

stra

n 29

stra

n 30

škem. Gasilcem se je pridružil kot sedemletni otrok. že ta-krat sta bila gasilca tudi nje-gova starša, zato sta s svojimi dejanji zagotovo pozitivno vplivala na njegov odnos do prostovoljstva. V želji za čim boljše delovanje si je prizadeval svoje znanje izpopolnjevati, zato se je nenehno izobraževal. Opravil je več tečajev in seminarjev za pridobitev specialnosti. Tako je pridobil specialnost za uporabnike radijskih po-staj, za delo s helikopterjem, opravil je tečaj za strojnika, za vodjo enote, tečaj za člane višjih poveljstev, tečaj za pre-davatelja in tečaj za sodnika gasilskih in gasilsko-športnih disciplin. V društvu in gasilski zvezi je opravljal najrazličnejše operativne in organizacijske funkcije. Tri leta je bil podpo-

veljnik in štiri leta poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Črna na Koroškem, gasilske enote 3. kategorije. Od leta 1987 je član predsed-stva Gasilske zveze mežiške doline. Deset let je bil pod-poveljnik, od leta 1998 pa vse do danes, to je že 14 let, pa je poveljnik Gasilske zveze me-žiške doline.Poleg tega, da vse naštete funkcije opravlja predano in z veliko mero odgovornosti, je tudi odličen predavatelj ga-silske taktike in sodnik gasil-sko športnih disciplin.Usposobil je mnogo ge-neracij mladih gasilcev. je avtor in organizator številnih gasilskih vaj na industrijskih objektih in visokogorskih kmetijah.Ob vseh zadolžitvah in nalogah, ki mu jih nalaga-jo operativne funkcije, še

vedno najde čas za aktivno udejstvovanje v domačem društvu. Za svoje predano delo v ga-silstvu je prejel številna dru-štvena in zvezna priznanja ter odlikovanja. Omenimo le najvišja priznanja, ki jih je prejel: Gasilska plamenica i. ii., in iii. stopnje, priznanje Gasilske zveze slovenije ii. stopnje, odlikovanje za po-sebne zasluge, gasilsko odli-kovanje i. stopnje.

Na Koroškem letos kar nekaj prostovoljnih gasilskih društev praznuje visoke okrogle jubileje. Tudi ta društva so ob dnevu CZ prejela priznanja: Prostovoljno gasilsko društvo Šentjanž pri Dravogradu – praznuje 110 let obstoja in prejme srebrni znak cZ;

Prostovoljno gasilsko društvo vuzenica – praznuje 120 let obstoja in dobi zlati znak cZ;Prostovoljno gasilsko društvo Muta – praznuje 130 let obstoja in dobi Plaketo cZ in Prostovoljno gasilsko društvo Slovenj Gradec – praznuje že 140 let obstoja in prejme Plaketa cZ.

» Le eden sem, pa vendar sem nekdo. Vsega ne morem storiti, a vendar nekaj le zmorem. In ker ne morem vsega, ne bom odklonil narediti tistega, kar lahko.« (Neznani avtor)

Po besedilu proslave povzela

Ajda Vasle.

naše prostovoljno delo je v osnovi druženje, ki pa odgovorno zajema vse aktivne društvene dejavnosti in nekatera področja operativne gasilske dejavnosti. Urjenje gasilskih veščin za gasilska tekmovanja izvajamo po Pravilih gasilske službe in Pravilih gasilsko športnih disciplin, pod strokovnim mentorstvom višjega gasilskega častnika Gregorja Kosa. Za opravljanje drugih društvenih in operativnih aktivnosti pa se predhodno ali sproti dogovarjamo s funkcionarji društva. Operativcem večkrat pomagamo ob požaru ali drugi nesreči. Uporabijo nas za zavarovanje terena ali pomagamo pri oskrbi. V začetku novega šolskega leta sodelujemo tudi s policijo. Pomagamo jim pri nadzoru varnosti v prometu, na prehodih za pešce in v križiščih za varno pot učencev v šolo.

Velikokrat delujemo tudi izven domačega kraja, ko smo v okviru

Veterani PGD MežicaVeterani smo oddelek starejših gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Mežica. V novi, pomlajeni sestavi ekipe delujemo od leta 2008. Sestajamo se enkrat tedensko na naših rednih vajah, skozi celotno letno sezono od začetka aprila do konca oktobra.

stra

n 31

društva povabljeni na nastope ali prireditve v različne predele prelepe slovenije. To so različne manifestacije pri drugih društvih ali zvezah – proslave, parade, pogrebi in tekmovanja.

seveda so vrhunec našega zadovoljstva prav tekmovanja v gasilskih veščinah. saj le na ta način ob hudi konkurenci in strogih sodnikih lahko ocenimo svojo fizično in strokovno usposobljenost. Vsako leto se udeležimo tekmovanj naše Gasilske zveze, tekmovanja na ravni regije in tekmovanj GeRes (Gasilcev energetikov, rudnikov in

elektrarn slovenije). Polni dve leti smo kot ekipa delovali monotono v senci naših predhodnikov, dvakratnih državnih prvakov. nato pa naenkrat »iskra«, junija 2010 na stadionu v Krškem. nov trenutek, novih 50 sekund, nekaj sreče in popoln uspeh. Prevladala so čustva sreče, bilo je veselja, smeha ter rose na očeh. a najbolj srečen je bil Pepi, jože Vehovec, naš najstarejši in edini član v naši enoti, ki je bil v preteklosti že dvakratni državni prvak.

in takrat smo rekli: »aha, dons se nam je pa odprvo!« in res, od takrat in vse do danes nam uspeh še ni izostal. Ponovilo

se je lani v Trbovljah in se nadaljuje letos, ko smo bili uspešni in smo posegli po najvišjih mestih na tekmovanjih Gasilske zveze mežiške doline in nato še Koroške regije.

Upam, da se bo pozitivno vzdušje v enoti nadaljevalo še vnaprej, saj je le to pravi recept za uspešno delovanje in tako tudi uspeh, ki smo ga nato veseli vsi, ne izostane. lepo je tudi to, da nas spoštujejo vsi člani društva in nam dajejo spodbudo za nadaljevanje uspešnega dela.

Janez Škrube – Oti

MOTO KLUB KRAMPUS

Po ustanovitvi moto sekcije Perkmandelc leta 2005 v izobraževal-no kulturnem mladinskem društvu Perkmandelc Mežica smo se člani odločili za ustanovitev samostojnega moto kluba. Želeli smo večjo prepoznavnost in promocijo motoristov in našega kraja po moto zborih v Sloveniji in tujini. S samim zgledom pa si želimo tudi izboljšati obnašanje in kulturo motoristov v prometu.10. 10. 2011 smo postali samostojni moto klub KRamPUs, s poštenimi od-nosi do motorizma pa smo bili sprejeti tudi v moto zvezo motoristov slovenije. V našem klubu je trenutno 12 članov, predsednik kluba je Zoran Kovač, pod-predsednik pa simon arl. Hkrati z usta-novitvijo kluba smo z našim članom,

matejem Pušnikom, ustvarili samostoj-ne motoristične prostore, katere smo v roku 4 mesecev preuredili. Pri tem se moramo zahvaliti za pomoč predvsem sponzorjem in podpornim članom.

imamo tudi svojo spletno stran (http://mk-krampus.com), kjer lahko spremlja-

te dogodke, ki se dogajajo v našem klubu in tudi po sloveniji. na strani si lahko preberete statut kluba ter si ogle-date videoposnetke naših potovanj in dogodkov. Prav tako nas lahko najdete na facebooku – mK Krampus. Glavni namen našega kluba je dvigovanje var-nosti v prometu, dvigovanje humanih in solidarnih odnosov med motoristi in drugimi udeleženci v prometu ter izmenjavanje izkušenj. naš glavni cilj je, da s druženjem članov kluba in orga-niziranjem skupnih izletov poskrbimo za dobre odnose med vsemi člani ter poudarjamo načela in izvajanje politike, ki jih izbere klub.

21. 04. 2012 smo v mežici organizirali varno vožnjo, krstitev motorjev ter panoramsko vožnjo. želimo, da ta do-godek postane vsakoletna tradicija na ravni zveze slovenije, saj bomo s tem promovirali naš kraj v sloveniji in si pridobili podporo in zaupanje pri ure-sničevanju naših ciljev. želimo pa si tudi podporo s strani občanov mežice ter vseh motoristov in ljubiteljev motorjev. Vabimo vas na ogled naših klubskih prostorov, in sicer v mežici, na Partizan-ski ulici 44, kjer lahko pobližje spoznate naše člane. seveda pa bomo veseli, če se število naših članov poveča.

Polona Lojen

stra

n 32

na pobudo nekaterih lovcev zanesenjakov je lD Peca-mežica že spomladi leta 1968, kot prva lovska družina organizirala lovsko razstavo s pregledom trofej uplenjene divjadi za vseh šest sosednjih lovskih družin. Prireditev s skromnim kulturnim pro-gramom je lD Peca ponovila še naslednje leto, 1969, od takrat naprej pa so postale prirediteljice tega ‘’koroškega lovskega praznika’’ tudi vse ostale lD, po nepisanem, vendar spoštovanem vrst-nem redu.Ko so se 21.3.1982 lovske družine Bistra, jamnica, Koprivna-Topla, Peca-mežica, Pogorevc, Prežihovo in stro-jna samoupravno sporazu-mele o ustanovitvi mežiškega lovsko-gojitvenega ba-zena, je postala ta rotacija prirediteljev po različnih krajih mežiške doline še pomembnejša, saj je že pozitivno odmevala tudi med nelovci, navdušila in priteg-nila je tudi šolsko mladino za oglede in spoznavanje prosto živečih divjih živali. Ko danes tako obujamo spomine na čas minulih 45 let, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je bila odločitev v lD Peca takrat velikega pomena, saj je seme obrodilo dobre sadove. Ob teh prireditvah so vzklile tudi prve želje po razvoju kulturne dejavnosti v lovstvu, brez katere bi bilo slovensko lovstvo danes go-tovo siromašnejše!sedmi krog oziroma letošnja jubilejna 45. razstava je bila zaupana zopet ravno lD Peca-mežica. Vodstvo lD z novo izvoljenim starešinom

slavkom žlebnikom, se je po predhodnem dogovoru, nasvetu mlGB, korajžno in ponosno lotila zaupane naloge in pričela z sedmim kroženjem.Do 15.4.2012 je skrbno in odlično pripravilo razstavo v obnovljeni stari telovadnici mežiške osnovne šole in to z novimi panoji, ki so razstavo še polepšali. istega dopold-

neva se je tam odvijal tudi ‘’zbor lovcev’’ vseh sedmih lD – mlGB.Za pričetek prireditve je lovski oktet lD Peca-mežica zapel pesmi Pozdrav lovcem in Halo, halo na lovstvo.Zbora lovcev se je udeležilo veliko lovcev, med njimi tudi nekaj uglednih lovskih funk-cionarjev slovenske lovske

nadgradnje. navzoč je bil tudi župan občine Dušan Krebel, ki je zbor lepo poz-dravil, vsem zaželel zdravja in veliko uspehov na vseh področjih. naše vsakoletno lovsko praznovanje so tudi tokrat počastili vedno dobrodošli številni lovci Kluba prijateljev lova Celovec iz sosednje avstrije.

Zbor lovcev je vodil starešina lD Peca-mežica, ki je uvodo-ma pozdravil vse navzoče in zaželel, da bi se med nami čim bolje počutili. najprej je predal besedo predsedniku mlGB Tonetu navodniku, ki je podal letno poročilo o delu bazena. Za njim so svoja poročila podali še ostali funk-cionarji.

Zanimivo je bilo tudi pre-davanje dr. mirana Časa o divjih kurah s poudarkom ‘’na črnem trubadurju – divjem petelinu”.sledila je razprava, v kateri je bil glavni problem post-avljanje ‘’vetrnic’’ za prido-bivanje električne energije na vrhovih Pece, na obeh strani državne meje.V razpravo se je aktivno vključil znani lovec Drago Dretnik, ki je zelo strokovno opisal nastalo situacijo glede postavljanja vetrnic in zaključil razlago, da bi imelo to dejanje na Peci veliko več slabih posledic kot koristi. Z močnim aplavzom je zbor potrdil njegovo razpravo, ustvarilo pa se je tudi javno mnenje, da bi bil to zelo hud poseg v naravno okolje lepe koroške pokrajine!jubilejno 45. lovsko razstavo si je ogledalo veliko ljudi – ne lovcev. Zelo pomemben za naše lovstvo pa je bil nasled-nji dan, ko si je razstavo ogledala šolska mladina učencev vseh razredov. Z lovskim prijateljem jakobom sva imela vse dopoldne pri-jetno dolžnost, da sva pred razstavnimi panoji odgov-arjala na njihova vprašanja in jim razlagala biologijo divjih živali.na koncu mojega pisanja mi dovolite, da se iskreno zahvalim vodstvu in vsem učiteljicam osnovne šole mežica za razumevanje in sodelovanje, ki je za našo lovsko družino, kot tudi za slovensko lovstvo zelo korist-no in izrednega pomena!

Mirko Skudnik - Fridl

Korajžno in ponosno v sedmi krog koroški lovci, predvsem člani lD peca-mežica, smo 15. aprila 2012 lahko ponosno praznovali jubilejno 45. bazensko lovsko razstavo, s pregledom trofej uplenjene divjadi v minulem letu. Istočasno smo izvedli tudi zbor lovcev mežiškega lovsko-gojitvenega bazena (mlGB).

stra

n 33

Zvabile so nas in združile v šestnajstletno prepevanje in vsaka naša zapeta pesem je doživetje, ki ostane neizbrisljivo v naši duši.

Pevke pevske skupine GORna DU mežica smo imele v narodnem domu mežica v aprilu spominski koncert z naslovom: »Prešmentane citre, k’k milo pojo«, povezan s pesmijo, glasbo, besedo in spomini na našo preminulo zborovodkinjo mari Dretnik in pevke Tončko struga, Vido Perc in Genico steblovnik. Z njimi smo doživele nepoz-abne kulturne utrinke in prijateljstva, ki so se stkala, bodo ostala zapisana v srcu in živijo v spominih. Pevke smo v svoj izbor zapetih pesmi uvrstile tudi prilju-bljene pesmi, ki smo jih včasih skupaj zapele ob spremljavi citer zborovodkin-je mari, ki nam je v svojem ustvarjalnem glasbenem življenju dala veliko lepih pesmi. Tončka, vedno vesela, pesem jo je spremljala že iz otroških let, vedno pripravljena za koroški raj »Štajriš«. Vida, dobra pevka, zgovorna, rada se je spominjala dogodkov iz svoje mladosti. Genica, ustvarjalna v oblikovanju. Vsega tega smo se pevke na koncertu spo-minjale, saj nas je vsa leta družila ljube-zen do petja in žlahtne preteklosti.

Kulturni program je bil v nadaljevanju

zasnovan s humornim povezovalcem jurijem Berložnikom, ki je prepletal niti koncerta v zadovoljstvo vseh poslušalcev. Pevke smo k sodelovanju povabile številne nastopajoče, da bi tako razvedrile čim širši krog ljudi. Zbrale so se nekdanje pevke »strune izpod Pece«, ki jih je vodila mari Dret-nik, in zapele so ubrano kot nekoč in se spraševale: »Kdo je bil to, ki nam je položil pesem v naša srca? Kdo je bil to, ki nam je privzgojil čut do lepe pesmi? To je bila teta mari, ki nas je glasbeno vzgojila.« in zapele so ji njeno najljubšo pesem: »so še rožce v hartelnu žavovale«.

Povabilo pa so z veseljem sprejeli tudi pevci zbora Društva sožitje mežiške doline, saj je mari bila med njimi zelo priljubljena, ko je kot specialni pedagog službovala v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na koroškem. Prav lepo in navdušojoče so zapeli svoje pesmi, ki so ogrele srca vseh zbranih v dvorani, kot tudi skupaj z nami zapeta pesem »Vsaj malo sonca«.

Prišla sta tudi instrumentalni duet Bar-bara in martin jehart iz Šmartnega pri slovenj Gradcu. Ob naši 10. obletnici sta z nami že sodelovala in v veselje vseh navzočih tudi sedaj.

Pa naš nadarjeni harmonikar žan Pratnekar, naš prijeten spremljevalec na vseh prireditvah, tudi v Domovih starostnikov, kjer ga z veseljem pričakujejo. Res je fant od fare, kar potrjuje tudi srebrno priznanje na mednarodnem srečanju harmonikarjev pri avsenikih v Begunjah in v Beltincih. Tudi Blaž Pavlinec, poznan muzikant na harmoniko in sintisajzer, je ogrel poslušalce, da so z njim zapeli. ema in anja, prijetni osnovnošolki, ki nam vedno priskočita na pomoč sta izvedli sta prikaz Udarniškega dela svoje pra-babice Vide na progi Šamac-sarajevo pred 65 leti in prebral se je tudi ohran-jen dokument o proglasitvi Vide za udarnico. Koncert je po odmevih sodeč in navdušenju publike presegel vsa naša pričakovanja in čas je kar prehitro minil. Pevke pa smo si po vsem tem od-dahnile. Vesele smo bile, da nam je us-pelo s koncertom razvedriti naše zveste poslušalce in jim polepšati večer.

Hvala vsem, ki ste pomagali oblikovati zgodbo tega večera, pohvala pevkam, zborovodkinji Kristini in predsednici majdi za doživet večer. iskreno pa se zahvaljujemo za finančno pomoč vsem donatorjem, ki imajo posluh za našo dejavnost. Hvala Gerhu Pečovniku za snemanje, Petru Peruzziju za projek-cijo slik ter Gregu, mateju, Brigiti, anki, jožici in Vinku.

na koncu pa še misel: V življenju ni pomembno koliko časa smo s kom, bolj pomembno je kakšni smo drug z dru-gim. izkoristimo še tisto malo, ki nam je dano in bodimo hvaležni za to srečo, ki jo čutimo ob lepo zapeti pesmi.

Draga SimetingerPredsednica komisije za kulturo

pri DU Mežica in članica pevske skupine GORNA

Spominski koncert pevske skupine

»prešmentane citre, k'k milo pojo, so mene zvabile, še tebe bojo.«

stra

n 34

Pred 20 leti so se Korošice ponovno navdušile nad to zvrstjo ročnega dela. Pod mentorstvom marije apohal so se učile in naučile toliko, da lahko sedaj poučujejo samostojno.

V mežici smo začele klekljati pred 10 leti na pobudo lo-jzke Barbič in mete Rožanc. Prve učne ure so potekale v „Štiblcu“, sedaj pa že več let „hodimo v 1. razred Osnovne šole“. V skupini nas je 15 in

sicer: slavica Bruder, mihela Gavez, Zdenka Gostenčnik, Cirila Hace, marta iglar, marija Kitek, marija mauko, Rozka mlinar, marjana Ovnič, Regi-na Pungartnik, meta Rožanc, majda Rožanc, nada Šegel, meta Vinkl in Danica Vuk. mentorica je meta Rožanc. Kot sekcija smo vključene v Društvo klekljaric Koroške, ki šteje preko 100 članic.letos smo ob naši 10. oblet-nici učenja in ustvarjanja na ogled postavile čipke v poročni dvorani narodnega doma. Otvoritev so pop-estrile pevke alenčice pod vodstvom Vojka Veršnika.

V okviru programa medgen-eracijskega sodelovanja so se nam na razstavi s svojimi izdelki pridružile učenke klekljarskega krožka, ki na Osnovni šoli mežica deluje že 5 let, pod mentorstvom gospe marjane Ovnič in mete

Rožanc. Z izdelki so sode-lovali tudi učenci in učenke krožka za oblikovanje gline, ki pod mentorstvom lucije Šegel Praper ustvarjajo že 3 leta.

Čipka je lahko samostojni okras, lahko je ujeta v steklo, v glino ali pa je samo prekrita s steklom. Kakor koli že, čipka nikoli ne izgubi čara, ko krasi prostor, kamor je položena.

Klekljarice iz mežice smo vesele, da imamo možnost pokazati naše izdelke tudi tistim, ki jim ni dano, da bi jih sami ustvarjali, jih pa občudujejo. Vesele smo tudi, da za nami že ustvarja nova generacija in smo zato prepričane, da se bo tradicija klekljanja v mežici nad-aljevala tudi, ko me ne bomo mogle več klekljati.

Nada Šegel

To pa ni trajalo dolgo. Ko so jih v roke vzele članice sku-pine super bice iz mežice, so pod njihovimi prsti čudežno oživele, postale so zgovorne, očarljive, kar naenkrat so bile vsepovsod in vsi smo občudujoče strmeli vanje.

Da, uganili ste, naše gostje so bile tokrat lutke. na večeru, ki ga je pripravila erika žagar,

smo ob pomoči slikovnega gradiva spoznali vrste lutk in zgodovino lutkarstva na slovenskem.

Da pa vse ne bi ostalo le pri besedi in slikah, so nam članice že prej omenjene lut-karske skupine že med samo priredtvijo odigrale nekaj odlomkov svojih predstav, na koncu pa smo si lahko

Klekljanje v Mežici

lUTKe, Ta čaRobna MaJHna biTJeca

malo kdo ve, da so ženske v mežici klekljale že pred več kot 50 leti. Gospe lucija jaser, Betka kušej, pavla Sternjak, mojca vončina in marija jankovič tavčar so bile začetnice in so ustvarile prenekatero lepo čipko. morda je bila med njimi še katera, a tega, žal, ne vemo.

v petek, 18. maja, je društvo literarno gledališčetreska mežica na svoj že deveti večer ob treski letos povabilo nekoliko nenavadne gostje. Stale so v kotu, naslonjene na steno, nepremične in neme, ne meneč se za številne obiskovalce pri-reditve, ki je potekala v dvorani gostilne krebs.

Od leve proti desni: Vanča Škrjanec, erika žagar, anica matkovič, jožica Permanšek, Peter Peruzzi, lovro Vreš.

Od leve proti desni: silva Polajner, Vanča Škrjanec, jožica Permanšek, anica matkovič, Peter Peruzzi, erika žagar, leopoldina Šegel.

stra

n 35

ogledali celotno uprizoritev njihove igrice z naslovom »Zajček išče mamo«.

Pokazalo se je, da tudi v nas odraslih še živi otroški duh, saj smo se med predstavo

razživeli kakor otroci in kakor oni tudi mi pridno sodelovali, ter tako pomagali pri iskanju zajčkove mame.

najbrž ne bo odveč omeniti, da so vse lutke delo njihovih

rok, za igrice pa pišejo tudi besedila.

Poleg članic skupine su-per bice iz mežice: Vanče Škrjanec, anice matkovič, jožice Permanšek, silve Po-

lajner, leopoldine Šegel in erike žagar, sta sodelovala še lovro Vreš in Peter Peruzzi.Večer nas je povrnil v čas našega otroštva, bilo je čarobno.

Peter Peruzzi

GuGALNicA ZA DvA. mladinski roman Gugalnica za dva pripoveduje zgodbo dveh mladih. njuno življenje je podvrženo mnogim teža-vam, od ločitve staršev, prek preprodaje in jemanja mamil, do psihičnih stisk. Zgodba se plete okrog dveh mladostnikov, Špele in Boru-ta, polbrata in polsestre, ki se

spopadata vsak z drugačnimi težavami. Špela se ujame v mrežo gojiteljev konoplje in tudi poskuša s kajenjem ma-rihuane, ker se počuti doma zapostavljeno in premalo upoštevano. Borut ima težave s preveli-ko telesno težo, saj se vse njegovo življenje vrti okrog hrane. Temu je v glavnem

kriva mati, ki ga je po ločitvi preveč razvajala. na sceni so ves čas tudi trije njuni sošolci, ne ravno zgledni učenci, ki ustanovijo tajno društvo z imenom Za-ščitniki. in koga naj bi zaščiti-li, če ne tiste naivne sošolce, ki se pustijo zvabiti v mrežo preprodajalcev mamil? a z njihovo pomočjo policija lahko polovi preprodajalce. Borut in Špela najdeta izhod iz krize. (Beseda založnika o knjigi)

RUDI MLINAR o sebi…

Rojen sem bil 24.3.1950 na Dolgi Brdi - občina Prevalje. Obiskoval sem osnovno šolo na Prevaljah do 1962, ko smo

se preselili v Mežico, kjer sem končal osnovno šolo. Leta 1964 smo se preselili na Leše. Od tam sem začel obiskovati poklicno kovinarsko šolo na Ravnah in se leta 1967 zaposlil v Železarni Ravne. Ob delu sem končal srednjo delovodsko šolo. Vojaški rok sem odslužil v letih 1969-1971. 1972 sem se poročil. Sem oče sinu Simonu in hčerki Veroniki . Po 30 letih dela v železarni sem se l. 1999 preselil v Brežice, tu sem se 2004 poročil z Ivano Vatovec. Po krajših zaposlitvah sem se zaposlil 2001 pri Slovenskih železnicah in se v tem podjetju 2009 upokojil.

Ajda Vasle

GUGalnica Za DVa RuDiJA MliNARJA

3. marca 2012 je Društvo literarno gledališče treska mežica gostilo pisatelja rudija mlinarja, ki je predstavil svoj nov mladinski roman Gugalnica za dva. Sveža mlinarjeva knjiga je izšla leta 2011 pri mohorjevi založbi v celovcu. v dvorani Gostilne krebs so knjižno novost pomagali predstaviti Ivana vatovec, peter peruzzi, ajda vasle in mlada harmonikarka lucija Naveršnik.

Zadaj ivana Vatovec, Peter Peruzzi, ajda Vasle, spredaj Rudi mlinar in lucija naveršnik

stra

n 36

7. JAVNO BRANJE POEZIJE oB SvetovNem DNevU poeZIje

21. marec je svetovni dan poezije, za kar ga je leta 1999 razglasil Unesco, da bi podprl jezikovno pestrost in raznoli-kost poetičnega sveta. »Kljub mnogim družbenim in tehnološkim spremem-bam poetični jezik z melodijo, metafo-rami in sintakso še vedno preprečuje propadanje svetovnih jezikov in kultur,« je v letošnji poslanici zapisala generalna direktorica Unesca irina Bokova. Tudi v novih tehnologijah in kratkih sporočilih na družbenih omrežjih je potencial, ki

lahko navdahne poezijo z novo energi-jo, neguje in posreduje ustvarjalnost v obliki verzov ter tako omogoča ljudem bolj polno življenje, meni Bokova.

Poetična ustvarjalnost z raziskovanjem neizmernih možnosti jezika bogati medkulturni dialog, ki je varuh miru, še piše. Prav pesniki pa ostajajo tisti, ki se zavedajo, kako opozarjati na nepra-vičnosti v svetu in spodbuditi opažanje njegove lepote.

letos so poezijo ob treski prebirali: TeReZija jaseR, anČi PeRKliČ, jOžiCa KOTniK, BeRTa PaVlineC, TeReZija HOmeR, anKa PleVniK, majDa PajeR, HilDa maKlin, Blaž PaVlineC, ana KRiVeC, PeTeR PeRUZZi in ajDa Vasle.

Tradicionalno glasbeno popestritev so prispevale pevke pevske skupine Gorna s citrarko Kristino Perovnik, ki se jim je pridružil tudi Blaž Pavlinec.

Ajda Vasle

Društvo Literarno gledališče Treska Mežica je letos že sedmič pripravilo javno branje poezije ob svetovnem dnevu poezije 21.marcu. V petek, 23. marca 2012 smo se v dvorani Gostilne Krebs zbrali prijateljice in prijatelji poezije in prebirali pesmi – svoje ali drugih avtorjev.

TeReZija jaseR

BeRTa PaVlineC

anČi PeRKliČ

TeReZija HOmeR

jOžiCa KOTniK

anKa PleVniK

FOTO

GRa

Fije

iZ a

RHiV

a D

RUŠT

Va

majDa PajeR HilDa maKlin Blaž PaVlineC

stra

n 37

Kot prostovoljka je delala v vrtcu za otroke iz depriviligiranih in priseljenskih družin Kindertreff Waschküche. O svojih izkušnjah, opažanjih in vtisih o prostovoljstvu in mestu Berlin je skupaj s pomočniki Boštjanom Dvořakom, majdo Verbole, žigo lamprehtom in Petrom Peruzzijem pripravila predavanje s slikami, ki je ga januarja izvedla ob treski v mežici, 16. februarja pa je predavanje v soorganizaciji DlG Treska mežica in gostitelja ponovila v večnamenskem prostoru Koroškega doma starostnikov Črneče.

V okviru projekta Teden vseživljenjskega učenja 2012 je mojca Oderlap isto predavanje ponovila tudi 23. maja na ljudski univerzi Koper / Universita popolare Capodistria. Tudi tam je pri izvedbi sodelovalo DlG Treska mežica.

Ajda Vasle

7. JAVNO BRANJE POEZIJE PReDaVanje »PROSTOVOLJKA V BERLINU« V KOROŠKem DOmU sTaROsTniKOV ČRneČe in na ljUDsKi UniVeRZi KOPeRMOJCA MARIJA ODERLAP, ČLANICA DRUŠTVA LITERARNO GLEDALIŠČE TRESKA MEžICA, JE V LETU 2011, MEDNARODNEM LETU PROSTOVOLJSTVA, SODELOVALA V PROJEKTU MEDNARODNEGA MEDGENERACIJSKEGA SODELOVANJA “ZA OSEBE NAD 50” Z GESLOM »SAY YES, RECI DA« ZAVODA ZA NOVODOBNO IZOBRAžEVANJE MARIBOR IN GEB INSTITUTA BERLIN.

mojca Oderlap in publika v Črnečah

ajDa Vasle

Vsi sODelUjOČi

ana KRiVeC

PeVsKa sKUPina GORna

PeTeR PeRUZZi

stra

n 38

Večer Ob treskiZ JOŽETOM LODRANTOM

Jože LoDrANt je duhovnik, publicist in prevajalec. rodil se je 19. 4. 1926 na Farni vasi (prevalje) kot najstarejši izmed desetih otrok materi mariji lodrant, roj. Sušnik, in očetu ožbeju lodrantu.

Po petih razredih osnovne šole na Prevaljah in štirih razredih klasične gimnazije v mariboru je maturiral na realni gimnaziji v Celovcu (1945). Opravil je maturo (1945) in abiturentski tečaj v mariboru (1946). Kasneje je stopil v bogoslovje in diplomiral na Teološki fakulteti v ljubljani (1951).

Podiplomski študij je opravljal na Pastoralnih srečanjih na Dunaju in v salzburgu. Bil je učitelj na Prevaljah, učitelj in šolski upravitelj na strojni in v Koprivni. Po končanem študiju v ljubljani je bil kaplan v Trbovljah in med tem odslužil vojaščino (1952-53). naslednji kaplanski službi je opravljal v Brestanici (senovo) in Šoštanju. Od začetka leta 1960 do upokojitve l. 1986 je bil župnik v mežici in soupravitelj župnije sv. jakoba v Koprivni. Bil je član glavnega odbora mohorjeve družbe v Celju, tudi član tajništva in sourednik mohorjevega koledarja ter član uredništva revije Znamenje.

na področju dušnega pastirstva si prizadeva za enotno versko področje koroškega slovenskega in po potrebi tudi nemškega prostora.

uDeJStvuJe Se NA PoDroČJu PLANiNSKeGA PoPotNiŠtvA, Je voDNiK iN orGANiZAtor roMANJ iN PoPotovANJ ŠiroM Po evroPi iN SvetovNi PoPotNiK. nekaj znamenj o tem je v objavljenih in neobjavljenih zapisih. ljubiteljsko se ukvarja z elektrotehniko, fotografiranjem, avdio-video napravami itd ... leta 2001 je bil imenovan za častnega občana Občine mežica.

Ajda Vasle

20. aprila 2012 je upokojeni mežiški župnik jože lodrant na večeru ob treski publiki natrosil nekaj svojih razmišljanj, anekdot in prigod iz bogatega duhovniškega in popotniškega življenja. v dvorani gostilne krebs sta se mu na odru pridružili še pevki milka Hohnjec in metka Zvonar Hohnjec.

jože lodrant

metka Zvonar Hohnjec, jože lodrant, milka Hohnjec

stra

n 39

RAZSTAVA VANJE FAJMUT

in kdo je Vanja Fajmut? O sebi je zapisala tole:

Rojena sem 12.6.1978 v slovenj Gradcu. Po končani osnovni šoli sem šolanje na-daljevala najprej na Gimnaziji Ravne na Koroškem, kasneje pa v ljubljani na naravoslov-no tehniški fakulteti, smer oblikovanje tekstilij in oblačil. med študijem sem dvakrat postala mama, po končani diplomi pa še dvakrat. Pro-stega časa imam malo, saj sem v prvi vrsti mama svojih štirih otrok, katere imam ne-izmerno rada in jim želim biti vedno na voljo.

Začetki mojega ustvarjanja segajo že v osnovnošolska leta. moje stene v otroški sobi so bile idealna podlaga za moje slike. Hitro sem ugo-tovila, da so svinčnik, barvice, čopiči, voščenke in pastele moji najboljši prijatelji. želela sem se učiti o barvnih študi-jah, kiparjenju, različnih teh-nikah. Pri tem mi je bil v veli-ko pomoč moj takratni učitelj jure Bricman, ki mi je na svoj dinamičen način predstavljal umetnost. Takrat sem nare-

dila svoj prvi kip, ki sem ga naredila po živem modelu. Z izdelki sem se predstavljala v sklopu šolskih razstav, katerih sem se z veseljem udeležila. nekaj skupinskih razstav je bilo tudi v času šolanja na Gimnaziji Ravne.

V študijskih letih sem začela intenzivno proučevati člove-ško, predvsem žensko figuro. le to sem razvijala skozi risanje in slikanje oblačil , kar je bil poleg oblikovanja moj

glavni predmet na fakulteti. V tem času sem se s svojimi oblačili predstavila na festi-

valu KUFR, imela sem tudi svojo samostojno modno revijo v slovenj Gradcu. Čez čas sem ugotovila, da sama sebe najbolje izražam skozi slikanje na platno in ne toliko skozi kreiranje oblačil.

s slikanjem izražam svoja čustva. Težko slikam po navo-dilih in naprej določeni tema-tiki, čeprav sem svoje prve prodane slike naredila ravno na ta način. nikoli ne slikam v tišini, saj me glasba poleg

emocij popelje v moj svet in posledično do mojih kreacij. Barve so zame poglavitnega

pomena, zato ne želim upo-rabljati črno- belega kontra-sta, saj tudi življenje ni črno ali belo, vmes je še veliko več. svoje življenje doživljam skozi paleto barv in takšno je tudi moje ustvarjanje.

Kadar slikam, se popolnoma sprostim, rokam prepustim svojo pot. Oči sprejemajo barvne tone, ušesa zaznavajo melodijo in srce pove svojo zgodbo. ljudje me pogosto sprašujejo, kaj sem naslika-la, a jim težko razložim, saj so nekatera dela posledica trenutnega dogajanja in doživljanja v meni. močno začutim ljubezen, poveza-nost, sočutje in tudi žalost ter razočaranje in to zlijem na platno. Zato težko poimenu-jem svoje izdelke, saj so le ti posledica mojega notranjega jaza in ne mojega uma.

moje zadnje stvaritve so močno usmerjene v enost, ki jo zmeraj bolj čutim. Usmerjene so v povezanost ljudi in živali, vsega živega okoli nas. Čutenje univerzalne energije in dinamike vesolja, tega, da se vse spreminja. nič ne ostaja enako, vse se pretvarja iz ene energije v drugo, vse je v gibanju in nič ni stalno. Postavljanje in opazovanje gibanja človeškega telesa v tej neskončnosti, brezčasnosti in breztežnosti so postali moja »muza« za nadaljevanje in študiranje mojega ustvarjanja.

Po besedilu Vanje Fajmut priredila Ajda Vasle.

V Narodnem domu Mežica se je 9.marca 2012 zgodila otvoritev razstave likovnih del Vanje Fajmut MOJA NOTRANJA KREACIJA. Odlično obiskano odprtje je glasbeno obogatil akademski glasbenik Andrej Ofak, kot glasbeno presenečenje je nastopil Matija Pandev, sin razstavljajoče slikarke. Glasbenika sta kitarista – učitelj in učenec.Razstava Moja notranja kreacija je prva samostojna razstava mlade avtorice s samosvojim likovnim jezikom, zagotovo pa ne bo ostala edina.

stra

n 40

Mežičarji po svetuNazadnje smo obiskali kraljevino v Afriki, pa dajmo še eno v Evropi. Ko naštejem: čaj ob petih, gospodje z »melonami« na glavi in dežnikom v rokah, dame s klobuki, Big Ben in Hyde park, pa čisto prava, skoraj filmska kraljevska družina, najbrž že veste, kam smo namenjeni. I. P.

Kdo ste in kje živite?sem NaDa DOLINšEK (prej lasnik) in živim v londonu.

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli?

V Veliko Britanijo sem prišla pred dvema letoma zaradi službe mojega moža, ki je diplomat, zaposlen na slovenskem veleposlaništvu. To je moja peta »tujina«, kar pomeni, da je selitev postala že rutina.

v čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej?

Ker sem od doma odšla že pri petindvajsetih letih, pa po vseh minulih selitvah, ko si življenje – kjerkoli že si – naučiš organizirati tako, da se v trenutnem okolju kar najbolje znajdeš in vključiš, nekih posebnih razlik pravzaprav ne čutim.

Kaj vam je tam najbolj všeč?london je svetovna metropola in eno od vodilnih svetovnih finančnih,

kulturnih in političnih središč sveta.V londonu - če prištejemo še vsa predmestja - živi 14 milijonov ljudi. lahko si predstavljate, da je tam vsega na pretek – od gledališč, muzejev, kulturnih, športnih in zabavnih dogodkov. Za britansko prestolnico je značilen tudi mestni vrvež – že če sediš v restavraciji in samo opazuješ mimoidoče, se pred tabo v pol ure lahko odvije »ves svet«, saj skorajda ni narodnosti sveta, ki je v londonu ne bi srečal. in čeprav je življenje v tako velikem mestu lahko tudi stresno, je meni ta vrveča živahnost in živost všeč.

Kaj najbolj pogrešate?Pogrešam seveda sorodnike in moje prijatelje iz mladosti.

Kako pogosto se vračate/prihajate na obisk v domovino?

Dandanes je zaradi mnogih letalskih povezav london blizu, zato pridemo najmanj 2x letno. Ko smo živeli v bolj oddaljenih državah, pa smo prišli domov 1x na dve leti.

Kako vidite Mežico, ko pridete domov ?

V mojih mladostnih letih je bila mežica veliko bolj živahen kraj. Zdaj ob večerih ali koncu tedna na cesti skoraj ne opazim ljudi. Tudi mladih, ki bi se družili, ne vidim. ne vem, kako sploh živijo in se zabavajo.nekatere stvari pa se v vseh letih moje odsotnosti niso spremenile. Ko grem od doma do Podjunske ulice na tale intervju, je na vrtove za vrtcem pogled še vedno enak kot sredi 20. stoletja – na to me spomin-jajo visoke fižolove rante. Pa tudi Vončinova in Kušejeva hiša imata še vedno prelepo urejeno okolico.Obnovljena šola je lepa. Prečudo-vita. V glavnem je mežica urejena. sem pa žalostna (in ne samo jaz), da je cesta, po kateri se pripeljem do mojega doma v tako slabem stanju. Upam, da bo naš župan, ki je zelo uspešen in aktiven, v svojem nasled-njem projektu predvidel tudi obno-vo Pokopališke in lenartove ceste.Kar pa zadeva miselnost, pa pri mežičarjih na prvi pogled ne vidim

PRiPRaVljena na GaRDen PaRTY

stra

n 41

veliko sprememb. je pa res, da se med obiski večinoma zadržujem doma, oziroma v krogu svojih prijateljev.

živi blizu vas še kaj Slovencev/Korošcev? Se srečujete?

V londonu živi kar nekaj slovencev, za Korošca ne vem, morebiti je kje kak študent. Člani slovenske skupnosti v londonu in tudi izven njega se srečujemo na prireditvah,

ki so povezane s slovenijo (praznovanje praznikov, kulturnih dogodkov, volitve, referendumi...) Za pogostejša druženja ni časa, saj delovnik traja od 8-18h. Tempo in utrip velemesta kot je london, je dosti bolj dinamičen kot v drugih britanskih mestih.

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije?

Opazila sem izdelke Gorenja, Palome, slovenska vina, občasno morda še kaj. Kot zanimivost pa morda omenim še zelo lep butik slovenske oblikovalke nakita lare Bohinc, ki živi in ustvarja v londonu.

Kaj vedno odnesete s seboj, ko se vračate z obiska v domovini?

Bučno olje in jakopičeve suhe salame.

tipična jed/ pijača / kakšen poseben običaj v novi deželi?

Od jedi bi morda omenila fish & chips (ocvrti ribji fileji z

ocvrtim krompirčkom), meatpie (drobovina v testu) ter vsem dobro znan English breakfast (tipični angleški zajtrk: klobasa, sladek fižol in jajca s slanino). Kar se pa običajev tiče – anglija je kraljevina, kar pomeni, da imajo veliko običajev, ki ostajajo enaki skozi stoletja. Vse, kar lahko vidite na TV (lanska poroka princa Williama, pa letošnje slavje ob kraljičini 60-letnici vladanja, če

omenim le to), izgleda nekako filmsko, narejeno, spominja na holivudske pravljice, a za anglijo je to realnost, avtentično dogajanje, ki je neločljivo povezano z britansko zgodovino in tradicijo. Zame je bilo posebno doživetje obisk kraljičine Garden party (vrtne zabave), ki jo vsaki dve leti priredi na vrtu Buckinghamske palače, njene uradne rezidence. Za obisk velja določen protokol, tudi obleka je predpisana (ženske morajo nositi klobuke). Gre za zelo prijetno priložnost, za srečanje številnih Britancev in diplomatskih predstavnikov z najbolj znano kraljevsko družino na svetu. Kraljica elizabeta ii., ki se ob tej priložnosti sreča s številnimi osebnostmi, še naprej pooseblja Veliko Britanijo in Britance in še naprej ostaja izredno priljubljena med svojimi »podaniki«.

Poslušate slovensko glasbo? Katero?Z možem poslušava večinoma

klasično glasbo in jazz. Ker v londonu velikokrat gostujejo slovenski glasbeniki, jih lahko poslušava tudi v živo. Tako sva obiskala koncerte Bernarde Fink, sabine Cvilak, Perpetuum jazzile, laibacha in druge.

bi še sami dodali kakšno zanimivost, misel, sporočilo...?

Ker je danes svet odprt, ljudje (sploh mladi) veliko potujejo. Rada

bi jim sporočila, da naj to počnejo z odprtimi očmi, da naj se česa naučijo in se vrnejo domov z novimi izkušnjami.naj ne iščejo vedno primerjav s slovenijo. Vsaka dežela ima svojo zgodovino, svojo kulturo in svoje običaje. naj vse to odkrivajo in sprejemajo tako, kot je. naj bodo tolerantni do drugačnih ljudi, drugačnih običajev in navad – tako kot tudi mi pričakujemo, da bodo tujci do nas.Če uporabim prispodobo, bi rekla: govejo juho bodo jedli doma! jaz sem odšla iz mežice pred dobrimi 30 leti. živela sem v aziji, na Bližnjem vzhodu, v Združenih državah amerike in zdaj v evropi. Blizu so mi vse barve kože, vse religije, vsi družbeni sistemi in življenjske navade ljudi. Prijatelje imam po vsem svetu.VSaKa DEŽELa, V KaTERI SEM ŽIVELa, MI jE NEKaj DaLa IN pO MOjEM ODhODU jE V VSaKI OD NjIh OSTaL DEL MENE.

Dame TReH GeneRaCij PRiPRaVljene Za DRUžinsKi PaRTY

stra

n 42

začetek potovanja po rdeči zemlji

na sredini celine, sredi puščave, leži zna-menita rdeča skala – monolit, ki mu avtoh-toni prebivalci, aborigini, pravijo Uluru in je za njih sveta gora. iz zemlje ga gleda 348 m, večina mase pa se nahaja pod zemljo. Obseg vidnega dela je 9,4 km. Uluru se skupaj s Kata Tjuto nahaja v nacionalnem parku Yulara in obsega 1325 kvadratnih km. Pripadniki avstralskega ljudstva anan-gu, ki je že od nekdaj živijo v tem področju, so 1985 dosegli, da so jim vrnili lastniške pravice nad tem območjem. Od tedaj upra-vlja s parkom država skupaj s predstavniki domorodcev. Uluru je največji kamen na svetu, viden tudi iz vesolja. Tu se nahaja že 500 milijonov let. avstralski aborigini ve-ljajo za eno najstarejših kultur na svetu, ki sega v čas okoli 40.000 let pred našim šte-tjem. William Gosse je bil prvi belec/prise-ljenec, ki je leta 1873 splezal na Uluru in je monolit poimenoval po guvernerju južne avstralije Henryju ayersu – ayers rock. Da-nes je plezanje po Uluruju sicer dovoljeno, vendar zelo nezaželeno. lokalni aborigini obiskovalce prosijo, naj spoštujejo njihovo tradicijo in ne plezajo po »svetem« kamnu. aborigini trdijo, da plezanje po Uluruju pri-naša nesrečo. Od leta 1873 se je na Uluruju smrtno ponesrečilo 35 ljudi. Ob sončnem vzhodu ali zahodu, ko se barve spreminjajo od vseh možnih odtenkov rdeče do vijo-lične, se celotno območje napolni z nekim posebnim aboriginskim duhom. Uluru na leto obišče pol milijona turistov ali enkrat več kot celotna populacija teritorija. Uluru je področje ekstremnih temperaturnih razlik: od -5 pozimi do +46 stopinj Celzija poleti. V času našega obiska je bila jutranja temperatura –3 stopinje. Celotno področje je puščavsko, ljudje so naključni obiskoval-ci, predstavljajo tujek v pokrajini, ki jo zato avstralci imenujejo »outback« ali pokrajina tam zunaj. Videz te pokrajine pa se lahko spremeni. Kratka, nestanovitna deževja ki prinašajo padavine vsakih nekaj let, omo-gočijo rast številnih vrst divjega cvetja, ki vzcveti v neizmerni lepoti. na poti smo večkrat naleteli na velika požgana podro-čja. Požiganje gozdov oziroma savane je bila stalna navada aboriginov. Tako so po-spešili novo rast rastlin in privabili na tako področje več živali, ki jih je bilo lažje ujeti. Z načrtnim požiganjem pa so tudi preprečili naravne požare, ki so ponavadi zajeli veliko večja področja. Prav zaradi tega avstralske oblasti tudi sedaj izvajajo načrtne zimske požige.

naslednji dan smo se odpravili na spre-hod po Kata Tjuti. Osamelec je poimenoval njegov odkritelj ernest Gilles, ki ga je po-imenoval po wurtenberški kneginji Olgi, ki je v viteza dvignila njegovega glavnega sponzorja. žal nismo videli sončnega vzhoda ker je rahlo deževalo. Kata Tjuta je aboridžinsko ime te prastare kamnite for-macije, ki pa ima tudi evropsko ime - The Olgas. sprehod po dolinah in soteskah je bil čudovit, prvič pa smo od blizu videli tudi kenguruje v naravi.

iz Uluruja smo se napotili v Kings Ca-nyon, enega najlepših krajev severnega teritorija. Osrednja atrakcija je pot do izgubljenega mesta, ki ga tvori skupina skal in dolina z imenom Rajski vrt s čudo-vitimi palmami okrog majhnega jezera. Pozno popoldne smo nadaljevali pot proti Katthleen springsu, kjer smo v dobro ure-jenem kampu tretjič prenočevali. Vožnja do Kathlen springsa je bila zelo zanimiva, slabih tristo km smo prevozili po rdeči makadamski cesti, ki pa je bila brez lukenj in je dopuščala vožnjo tudi preko 100 km na uro. avstralski cestni predpisi so zelo strogi, vožnja po cestah severnega terito-rija je omejena na 110 km na uro. Povedati je treba, da se avstralci omejitev držijo in ni nobenega divjega prehitevanja. seveda pa je bil promet v severnem teritoriju redek, cesta pa kilometre in kilometre ravna, tako, da je bilo tudi prehitevanje cestnih vlakov enostavno. Cestni vlaki so tovornjaki s tudi štirimi prikolicami, ki so lahko tudi do petdeset metrov dolgi, težki do 115 ton in

imajo do 60 koles, vozijo pa 85 km na uro. Vožnjo popestrijo razne živali, ki so ob cesti ali le-to prečkajo. največ je bilo povoženih avstralskih rdečih kengurujev, cesto pa nam je prečkala tudi velika kača. seveda nismo ugotovili, katere vrste je bila. ima pa avstralija celo vrsto nevarnih kač, poleg teh so tu še krokodili, pa razne vrste pajkov in seveda zelo nevarne meduze. alice springs je drugo največje mesto severnega terito-rija in je središče avstralije. Danes se hitro razvija zaradi turizma. Od tod ljudje potu-jejo proti nacionalnim parkom macDonnell Range in Uluruju ter Kata Tjuti. V mestu je veliko aboriginov, ki v gručah posedajo okrog in se dokaj glasno pogovarjajo v svo-jem jeziku. Do leta 1963 je veljal v avstraliji zakon, ki je imel domorodce za drugorazre-dne državljane. Zato je še danes velik pro-blem aboriginov nezaposlenost, tudi alko-holizem. Zaradi tega imajo v avstraliji, še posebej v deželi aboriginov, stroge zakone o prodaji alkoholnih pijač, ki jih prodajajo v posebnih trgovinah. Kupec mora tudi pri nakupu piva predložiti osebno izkaznico. V bližini mesta je živalski vrt z unikatnimi avstralskimi živalmi. mesto je dobilo ime po izvirih, ki so jih odkrili leta 1871, ko so gradili telegrafsko linijo do Darwina, ki je bila prva povezava s svetom. V mestu je dobro ohranjena stara telegrafska postaja, ki je bila kasneje šola in internat za otroke aboriginov in belcev, ki jih je država po diskriminatornem zakonu odvzela staršem in jih vzgajala v posebnih institucijah.

POTEP PO Deželi aBORiGinOV

1

2 3

4

stra

n 43

Poslikava simbolizira večtisočletno sa-mostojno življenje aboriginov v avstraliji, prihod belcev in ločeno življenje in od 1963 naprej prepletanje življenja belcev in domorodcev. Didžeridu je aerofoni instru-ment avstralskih aboriginov, tradicionalno narejen iz votlega evkalipta, ki so ga izvo-tlili termiti.

Po stuartovi avtocesti smo pot nadalje-vali proti Devils marbles (Vražje frnikole), ogromnim granitnim skalam v značilni obliki krogel, ki so nastale s preperevanjem granita in ležijo na obeh straneh ceste. Domorodci jih imenujejo Karlwekarlwe, po njihovi mitologiji so to jajca mavrične kače, ki ima posebno mesto v njihovi razlagi stvarjenja sveta.

Kljub dolgotrajni vožnji je narava res lepa in se sproti spreminja. Ob cesti je tudi precej požgane pokrajine, iz katere štrlijo termitnjaki, ki so od popolnoma rdečih okrog Uluruja sedaj že prav rjave barve.

Po nočnem počitku v turističnem kampu Tennatnt Creeku smo se odpravili naprej

proti severu. Opoldansko kavo smo si pri-voščili v Daly Watersu, v najstarejšem pubu severnega teritorija. V notranjosti puba je na tisoče različnih predmetov, ki so jih tu pustili turisti.

Temperatura zraka pa se je počasi bližala 30 stopinjam Celzija. Zato smo popoldne izkoristili za obisk mataranke, čudovitega termalnega izvira sredi tropskega gozda. Topel bazen, izvir potoka, ki se izliva v reko, v kateri plavajo tudi krokodili. s posebno tablo je plavanje v reki sicer dovoljeno, vendar moraš krokodila pustiti pri miru, če se ti približa. nekaj kilometrov stran je bil še en izvir, primeren za kopanje, ki pa nam ga je nekoliko zagrenil v vodi plavajoči

gvan, vrsta kuščarja. na poti proti Kakaduju smo si ogledali še Katherine Gorge. naro-dni park predstavlja trinajst sotesk, ki so nekatere dostopne le s konji, druge se lepo vidijo iz reke, mi pa smo se podali na 10 km dolgo krožno pot nad reko. na poti smo lahko uživali v aboriginskih poslikavah na skali, lepi naravi in številnih živalih, ki so se umikale pred nami, razen kengurujev, ki so ljudi navajeni in se le leno umaknejo s poti. Pot smo zaključili ob slapu, za kopanje pa nam je zmanjkalo poguma.

Po dvourni vožnji smo prispeli do no-vega prenočišča v nacionalnem parku Kakadu. skrajni konec celine predstavlja arnhemova dežela. To je monsunski del celine, kjer se ostro loči deževno obdobje, ko pade preko 1600 mm padavin, in sušno obdobje. Tu se na površini 20.000 km naha-

ja narodni park Kakadu, ki obsega zaščiten obalni del z mangrovami, poplavno ravni-no z močvirji, dvignjeno travnato ravnino s pollistnatim gozdom in del arnhemove planote. ime parka izvira iz jezika gagudju, ki so ga govorili tu živeči domorodci. V območju parka so našli arheološke najdbe, ki pričajo o življenju aboriginov že pred najmanj 23.000 leti. Značilne so stenske poslikave, ki so jih razglasili za del svetovne kulturne dediščine. Park ima letno okoli 350.000 obiskovalcev. V parku živi 275 vrst ptic, 75 vrst plazilcev, 25 vrst žab, 10.000 vrst insektov in okoli 1.600 vrst rastlin. Povprečna maksimalna letna temperatura je 34 stopinj Celzija. Znotraj parka so v 60.

letih odkrili tudi bogata nahajališča urano-ve rude. Tu kopljejo rudo pod posebnimi varnostnimi pogoji v površinskem kopu Ranger, da ne bi ogrozili dragocene narav-ne in kulturne dediščine parka.

V času poletnega monsuna aligatorjeva reka poplavi obalne ravnine. nastanejo obsežna močvirja, ki se v posameznih delih narodnega parka Kakadu obdržijo preko celega leta in so zatočišče za številne ži-valske vrste. Obdajajo jih številni evkalipti z belim lubjem. Ti so najboljši pokazatelj obsega poletnih poplav.

V narodnem parku Kakadu smo se srečali tudi s krokodili. V avstraliji živita dve vrsti krokodilov. Do sedem metrov dolgi indijski krokodil (saltie), ki živi predvsem v slani vodi, po rekah pa priplava tudi do 100 km

5.1

5.2

6

7

8

9

10

11

12

13

stra

n 44

v notranjost in ga sladka voda ne moti. je zelo nevaren, vsako leto povzroči tudi kako smrtno žrtev. Druga vrsta je manjši slad-kovodni krokodil, ki mu avstralci pravijo »freshie«, navadno ne napada človeka. Še več krokodilov smo videli na safariju po Krokodilji reki. Poleg krokodilov smo videli številne ptice, med katerimi je bil najbolj impozanten orel, veliko elegance so kazale štorklje, pa čaplje …

iz Kakaduja smo se napotili nekoliko zahodno in se ustavili še v enem narodnem parku, imenovanem litchfield. najpopular-nejša atrakcija tega parka so Wangi slapovi, ki tvorijo veliko, lahko dostopno, za plava-nje udobno področje, obdano z monsun-skim vlažnim deževnim gozdom. V parku so številne poti, ki nudijo obiskovalcu obilo užitka. slapovi so lahko tudi zaprti, pravilo-ma v času tropskega poletja od decembra do marca. V avstraliji je zaradi posebne klime kar 55 različnih vrst termitov. ena od teh, vrsta nasutitermes triodie, je tudi

v parku litchfield in si gradi veličastne, do 6 metrov visoke termitnjake, ki po obliki spominjajo na mogočne katedrale. Kraljica, ki živi 50 let, dnevno izleže 50.000 jajčec. Ostali termiti živijo 14 dni, od teh samčki kralji le 8 dni. Termitnjak je grajen tako, da vzdržuje stalno temperaturo 32 stopinj in 80% vlažnost. in so zato praviloma grajeni v smeri sever jug, s čimer se je zmanjšala izpostavljenost dnevni pripeki. Zaradi lege so si ljudje pomagali tudi pri orientaciji.

Potovanje po severnem teritoriju smo zaključili z dvodnevnim počitkom v Darwi-nu, glavnem mestu severnega teritorija, ob Timorskem morju. Darwin je hitro razvijajo-če se mesto in pomembno izvozno prista-nišče avstralije, posebno proti indoneziji in vzhodnem Timorju. Tu se tudi začenja stu-artova avtocesta, ki se konča v Port avgusti, v južniavstraliji. mesto ima tropsko klimo z vlažno in suho sezono. med drugo svetovno vojno je bilo mesto precej porušeno, saj so ga bombardirali japonci, drugič leta 1974,

ko je v mestu pustošil ciklon Tracy.Po petnajstih dneh potepanja in prevo-

ženih več kot 3.000 km smo se v Darwinu ponovno vkrcali na letalo in se vrnili v Bris-bane, kje sva še teden dni odkrivala lepote mesta pa tudi posebnosti življenja tam spodaj. avstralci skoraj ne poznajo navade, da bi v gostilni plačali pijačo prijatelju, am-pak si vsak sam pri točilnem pultu nabavi pijačo. Radi se medsebojno obiskujejo, toda navada je, da vsak, ki pride na obisk, s seboj prinese tudi pijačo ali hrano ali sladico. ima-jo tudi nekaj prav prijetnih navad. V enem stavku te pozdravijo in želijo vedeti, kako si. Veliko prijaznost kažejo na vsakem koraku, so potrpežljivi in se jim ne mudi, kot je to navada pri nas. To se je še posebej pokazalo v trgovinah, kjer ti blagajničarka blago, lepo sortirano, zloži v vrečke, kljub vrsti, v kateri nihče ne nerga. Klub vsem lepotam dežele pa sva se po mesecu dni življenja Down un-der z veseljem vrnila domov. ljubo doma, kdor ga ima. Vlado Ovnič

14

15 17

16

stra

n 45

1 Uluru –ayers Rock2 Kata Tjuta – The Olgas3 stara telegrafska postaja v alice springsu4 aboriginski didžeridu – nahaja se v stavbi Queenslandskega parlamenta5 Devils marbles (hudičeve frnikole)6 Značilna puščavska pokrajina 7 stuartova avtocesta8 Predmeti v gostilni9 Topli izvir in reka v materanki10 Katherine Gorge 11 stenske poslikave v Ubiruju 12 netopirji – rdeče leteče lisice13 saltie14 Čaplja 15 Wangi Falls 16 Termitnjak 17 Polje termitnjakov18 Barbecue v slovenski režiji 19 najino začasno domovanje v Brisbanu20 Darwin ponoči

18

19

20

stra

n 46

07. ČETRTEK 19:00 pREdsTaviTEvKnjigE janezaŠvaba “KraljMatjažvgoripece” janezŠvab,ZaložbaCerdonisinTdMežica maladvoranandmežica

09:00 TaboRpREdŠolsKihoTRoK napECi(7.-8.junij) pdMežicainvrtecMežica planinskidomnapeci

09. soboTa 10:00 8.sREČanjEinvalidov sosEdnjihdRuŠTEv društvoinvalidovMežica turističnakmetijakajžar

15. pETEK 9:00 balinaRsKiTuRniRv dvojiCah balinarskodruštvoMežica nekdanjekopališče

16:00 TaboRinTuRniRvnogoMETu ZaCiCibanE(15.-16.junij) nKakumulator nogometnoigriščevmežici16. soboTa 6:00 danslovEnsKih planinCEv2012 pdMežica;obdnevuslovenskih planinskihdoživetij inobpočastitvi100-letniceorganiziranega gorskegareševanja izletvkranjskogoro,odhodizmežice

8:00 TuRniRvdvojiCah TenisklubMežica tenisigriščevmežici

18:00 sREČanjEsTaREjŠihinobolElih ŽupnijskaKaritasMežica predcerkvijosv.jakoba

20. sREda 18:00 ZaKljuČnapRiREdiTEv oŠMEŽiCa skokvpoletje-utripšolskegaleta oŠMežica športnahalaošmežica

21. ČETRTEK 9:00 pREdsTava“sanjEo ČisTidEŽEli” lutkovnaskupinasuperbice vrtecmežica

22. pETEK 19:00 ZabavanaTERasi ZluKoinToMaŽEM dakarbar dakarbar 20:00 pREdsTaviTvEvpEsniŠKE ZbiRKEgašperjabivška- provinca.mrak večerobtreski,dlgTreska maladvoranandmežica

20:00 ZabavaZaMladEpod ŠoToRoM: skater,Flirt,djnej. vsTopninEni! pecaCommerce šotorprindmežica

stra

n 47

Koordinator:TurističnodruštvoMežicaorganizatorja:pecaCommerced.o.o.inobčinaMežica

23. soboTa 10:00 KolEsaRsKadiRKa“MaRŠ naŠTingE”,prijavaudeležencev od8.00do9.00ure. startninaznaša10C= moto-sport.siindakarbar startpreddakarbarom(www.moto-sport.si) 16:00 MEdnaRodnapaRada godbsKonCERTi KdpihalniorkesterRudnikaMežica naplatojupredobčinomežica,poglavnicesti, znadaljevanjemkoncertagodbpredndmežica

19:00 ZabavanaTERasiZ duoMnosTalgija dakarbar dakarbar 20:00 ZabavapodŠoToRoM zansamblomigorinzlatizvoki. vsTopninEni! pecaCommerce šotorprindmežica

24. nEdElja 13:00 pREdsTaviTEvpdMEŽiCa inpZs pZsinpdMežica predndmežica

20:00 EugEnEionEsCo: plEŠasTapEvKa neusmiljenaslikaabsurdater grenakposmeh izprazjenostimedčloveškihodnosov. oglEdpREdsTavEjE bREZplaČEn. produkcija:aia-MladinskicenterMengeš vndmežica

25. ponEdEljEK 8:00 KolEsaRjEnjEpopodpECi (Mežica-Štenge-pikovo-Šumah-Mežica) pdMežica odhodizpredndmežica

13:00 sREČanjEobČanovpREd lovsKiMdoMoM ldpeca-Mežica,sponudbosrninegagolaža predlovskimdomommežica

15:00 EKoloŠKidanvMEŽiCi društvoajdaKoroška (skupnostvrtičkarjevMežice) stojnicepredndmežica 19:00 pRiREdiTEvpEvsKihZboRov: “MEŽiCapojEinigRa” MpZMežiškiknapizgosti: Kpdsv.lenart,pZgorna, lovskioktetldpeca-Mežica, ŽpZvisolis,MepZsv.jakob, pdalenčice,MpZviharniki ndmežica

29. pETEK 15:00 TaboRZaosnovnoŠolsKE oTRoKE:“poTovanjE oKolisvETa” (29.junij-1.julij) iKdMperkmandelci mrdavsovo

stra

n 48

Glasilo Občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1.550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.

Vsem, ki ste s prispevki sodelovali, se najlepše zahvaljujemo. Prosimo, da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete, ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo.

Prispevki ne bodo honori-rani, uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora.

Oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstovni članki v microsoft Word-u, fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff, in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm). Fotografije, ki ne bodo primerne velikosti (npr. snete iz spleta – 72 dpi / 70 KB) ne bodo objavljene. Fizično oddane fotografije, ki ste jih prispevali, lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica.

svoje prispevke pošljite na naslov:

občina Mežicatrg svobode 12392 Mežica

info@mezica.si

UReDniŠKi ODBOR župan Dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor Občinske uprave mag. igor Fric

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara Prevorčič jarneja Vertačnik nina Petek ida Paradiž

izdala Občina mežica www.mezica.si

lektoriranje jerneja Vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič, atelje jk

tisk malex d.o.o.

naklada 1.550 kosov