revija Šumc

stran 1

Glasilo obine Meicajunij 2012XXIX. tevilka / X. leto

stran 2 kazaloprojekt lovek 2

SkoZI UBoreo ZGoDovINo 3

10 let Umca 5

NovorojeNkI IN StaroStNIkI 6

rNjaNSkI rokopIS 7

lIterarNI Nateaj koroka v BeSeDI! 10

joSIp HerGoUtH 11

IvljeNjepIS joSIp HerGoUtH 11

ko okroGla oBletNIca DoBI voGale 16

NajmlajI v vrtcU SkrBIjo Za ZlatI rIBIcI 17

otrokI aBoNma Za leto 2012 18

6. koNFereNca koorDINatorjev eko vrtcev 19

NaravoSlovNI DaN povHov mlIN 19

tvU 2012 20

projekt evropSka vaS Na o meIca 21

patroNaa 24

teaj raUNalNItva v meIcI 26

prIreDItev oB DNevU cIvIlNe ZaIte 2012 26

veteraNI pGD meIca 30

moto klUB krampUS 31

korajNo IN poNoSNo v SeDmI kroG 32

SpomINSkI koNcert pevSke SkUpINe GorNa 33

klekljaNje v meIcI 34

lUtke, ta aroBNa majHNa BItjeca 34

GUGalNIca Za Dva rUDIja mlINarja 35

7. javNo BraNje poeZIje 36

preDavaNje proStovoljka v BerlINU 37

veer oB treSkI Z joetom loDraNtom 38

raZStava vaNje FajmUt 39

meIarjI po SvetU 40

potep po DeelI aBorIGINov 2 42

meIko poletje 2012 46

koloFoN 48

DRUTVO PROJEKT LOVEK Regijski sprejemni center KOROKe

Drutvo Projekt lovek nudi pomo

zasvojenim osebam s psihoaktivnimi

substancami (alkohol, droge,

zdravila), osebam z drugimi oblikami

zasvojenosti (igre na sreo, motnje

hranjenja) ter njihovim svojcem (stari,

partnerji ).

e ste se znali v zaaranem krogu

zasvojenosti, vas vabimo, da nas

pokliete po telefonu (051/637 267)

ali se osebno zglasite v sprejemnem

centru na Ravnah na Korokem,

v prostorih Upravne enote Ravne

na Korokem. Zagotavljamo vam

anonimnost in diskretnost!

POKliiTe nasin POKaemO Vam POT,KaKO naPRej!

Drutvo Projekt lovek (Regijski sprejemni center Koroke)

eovje 12 a

2390 RaVne na KOROKem

Telefon: 051/637 267, 059/720 271

e-pota: [email protected]

spletna stran: www.projektclovek.si

stran 3

ROJSTVO UBORENJA. Zaetki, sicer zelo pomembni, takni ali drugani, mi niso nikoli li do-bro od rok. veno vpraanje hmm ... kako naj zanem? Z letnico? S takojnjim nizanjem dejstev? Sveano, uradno ali razigrano, sproeno? ali ... preprosto kar od zaetka? od rojstva? Skratka, tevilka umca, ki jo, dragi obani, trenutno drite v rokah, jo listate in se odloate o tem, kaj bi najprej prebrali, ali celo iete svoj prispevek, je vsekakor nekaj posebnega. Bi bili preseneeni, e vam povem, da ste prvo tevilko imeli pred sabo natanko deset let nazaj?

Hja, ne bom preve nostalgina in pate-tina z razglabljanjem, da as res hitro bei. To je dejstvo, to vemo vsi. le to e dostavim deset let ni majhna oble-tnica, vsekakor si zaslui nekaj hvale. in okrogla desetica je zelo zgovorna je dokaz za to, da je umc kakovosten asopis in da ga obani radi prebirajo. Dve preprosti dejstvi, ki pa sta gotovo najveja potrditev za vse ustvarjalce asopisa. Vabim vas torej ... na zae-tek. in od zaetka na kratko potovanje skozi zgodovino naega asopisa vse do tevilke, ki vam trenutno kraja as. Velikokrat se nam doloene stvari zdijo samoumevne in vasih je prav zanimi-vo pogledati v ozadje. Vsaka obletnica pomeni nek prelom, predvsem pa toko, na kateri se za nekaj trenutkov ustavimo, se ozremo nazaj in strnemo vsa doivetja, dogodke, ki so jo soo-blikovali. Ob zavidljivi deseti obletnici obinskega glasila umc je torej dobro, da se ozremo nazaj, v zaetke nastanka. umc se tirikrat na leto pojavi v nabi-ralniku vsakega obana meice, vsi ga z veseljem prelistamo in preberemo, redko pa se vpraamo, kako je asopis sploh nastal. Torej drugo vpraanje kako se je vse skupaj zaelo?Z rojstvom. 29. 4. 1998. izid prve tevil-ke prednika, oeta, deda, pradeda ob-inskega glasila umc. Z imenom Glasi-lo drutva upokojencev meica. Pobu-dnik, ustanovitelj, iniciator, idejni oe? Gospod Franc Arbajter. V predgovoru k prvi tevilki glasila upokojencev je zapisal, da je asopis nastal z namenom

splesti ire komunikacijske vezi med upokojenci in obani, ki ivijo pestro in zanimivo ivljenje, da svoje izkunje delijo tudi z drugimi, poleg tega pa tudi z eljo po analizi konkretnih dejavnosti, ki bi pripeljala do sprememb in izbolja-nja stanja na vseh podrojih ivljenja v obini meica. Podoben, nekoliko ire zastavljen cilj kasnejega obinskega glasila pa je bila prav tako elja, da se meiani zdruujejo in da prihaja do medsebojnega sodelovanja, kar Franc vekrat poudari. in e eli zdruevati ljudi, je glasilo za to odlino sredstvo. To se je kasneje, ob izidu prve tevilke in vseh dosedanjih tevilk umca, izka-zalo za e kako resnino. umc je med drugim postal nain, kako se ljudje z razlinimi interesi, pogledi zdruujejo, skrbijo za kraj in njegov razvoj, od ob-anov pa poleg tega prihajajo iniciative o tem, kaj kraju manjka, kaj bi se dalo izboljati, spremeniti, nadgraditi. elel sem, da ljudje dajo neko iniciativo, da imajo neka hotenja in da elijo priti do lastnih zaklju-kov. Vesel sem, da je umc e da-nes uspeen asopis, ki ga obani radi prebirajo. Rad bi se zahvalil in hkrati pohvalil vse, ki sodelujejo pri nastajanju asopisa in jim elim uspeno delo e naprej. (Franc Arbajter)Gospod Franc pravi, da je bila izdaja glasila draga, okoli sedemdeset tiso tolarjev, kar je bila za tisti as velika vsota. Zato so za finanno pomo li prosit na obino, takratnega upana,

gospoda Janeza Praperja, ki se spomi-nja, da je drutvo obini ponudilo eno mesto v upravnem odboru asopisa, a se le-ta kljub temu ni spuala v samo vsebino, ni si lastila poseganja v ure-janje glasila, objavljen je bil le kaken lanek na obinski ravni. Pri odboru asopisa oziroma v samem drutvu pa so bili tudi nekateri, ki so imeli funkcije na obini, in tako je tudi gospod Pra-per se ne spominja tono, kdaj in kako asopis postajal vedno bolj obinski. Obina je plaala lektoriranje, tisk, in ez as se je, na povsem spontan na-in, glasilo upokojencev preobrazilo v obinski asopis. Gospod Praper je tudi z dananjo obliko in vsebino umca zadovoljen, a poudarja, da je bila njego-va zamisel na zaetku vsekakor takna, da bi imela obina nekaken krajevni letopis, dananje glasilo pa je doseglo stopnjo, ki precej presega omenjeno ra-ven. njegova ideja je bila torej, da bi bil asopis predvsem krajevni informator, v katerem pa je treba paziti, da obina ne poudarja svojih dosekov. V skladu s svojo zaetno zamislijo se mu zdi, tudi glede na velikost same obine meica, da bi mogoe na leto lahko izla kakna tevilka manj. Zelo rad ga prelistam, pravzaprav ga v celoti preberem. (Janez Praper) Od kod ime glasila, seveda ni treba na dolgo in iroko razpravljati. umc sicer e ima soimenjaka, in sicer se tako ime-nuje tudi asopis, ki ga gospod Marjan Mauko v lastni reiji izdaja e priblino

SKOZI UBOREOZGODOVINO pretakanja

sKOZi UBOReO ZGODOVinO

stra

n 4

dvajset let. samo ime asopisa se mi osebno zdi e kako primerno. Potok umc je eden od prepoznavnih znakov meice, poleg tega pa v sebi skriva tudi simbolni pomen potok povezuje dva bregova med sabo, dve razlinosti spaja v celoto, to pa je tudi namen samega asopisa zdruevati razline ljudi z razlinimi interesi, pisane dogodke, tre-nutke, doivetja shraniti, dokumentirati, ovekoveiti, jim dati pridih pomembne-ga delka zgodovine v mozaiku obin-skega dogajanja. Glasilo je kot potok, ki s svojim nenehnim pretakanjem prinaa sveino in je simbol novih, sve-ih idej, ki pa imajo navsezadnje tudi to prednost, da odtekajo in ustvarijo pro-stor za nove, mlaje, prodorneje.Kot poudarjata oba, gospod arbajter in gospod Praper, se je tedanji odbor od-loil, da bo to meiki asopis s povsem lokalnim znaajem. Vanj bodo svoja doivetja, vtise in podatke v besedo prelivali prebivalci obine meica, zato bi kot so takrat soglaali vsi bilo lepo, da bi ga tudi oblikoval krajan. Vasih pravijo, da so nakljuja tisto te-meljno vozlie, ki usmeri tok dogajanja v povsem nepriakovano smer in ki poskrbi za nastanek preproste situacije da se pravi ljudje sreajo na pravem kraju. nekako tako je nakljuje poskrbe-lo tudi za odkritje oblikovalke umca, ki svoje delo opravlja e danes, gospodi-ne Jasne Kali. jasni je preprosto ve, da se nekaj dogaja. sama se trudi, da bi bil asopis videti im bolj kakovosten in privlaen.Napredek v digitalizaciji mi omo-goa laje, hitreje in kakovostneje oblikovanje asopisa. Vasih sem za en izvod umca porabila toliko asa, kot sedaj porabim za dve tevilki. (Jasna Kali)Pravi, da tehnoloki napredek precej olajuje nastajanje asopisa, poleg tega pa uspeno deluje tudi posluevanje spletnih uslug, tako da komunikacija poteka hitreje in laje.

Bogastvo nenehnega pretakanja. Marjan Sunik, ki je glavni in odgovorni urednik glasila e esto leto, torej od leta 2006, je v veliki meri zasluen za to, da ima umc danes takno obliko. Kot je zapisal e v predgovoru k prvi tevilki, ki je izla pod okriljem njegovega urednikovanja,

je poudaril eljo in usmeritev urednike politike, da asopis postane dober kro-noloki informator, skratka informator dogodkov, ki so se zgodili, ali se e bodo (s tem ima v mislih razline na-povedi za dogodke, prireditve, razpise ipd.), z eljo, da se pridobi in motivira im ve piscev posameznikov ali predstavnikov doloenih drutev, ki znajo dobro in doiveto opisati dogod-ke. Posebnost umca je tudi v tem, da lahko prispevek napie vsak posame-znik. skozi najin pogovor je poudaril, da umc ni namenjen literarnim, lepo-slovnim prispevkom, izzivom pisatelj-skih poskusov, ob tem pa razmilja o posebnem glasilu, ki bi bilo namenjeno tovrstnim besedilom. Poleg tega v od-boru teijo k temu, da se objavlja im manj reklam pri opisanih akcijah, kjer sodelujejo sponzorji, da seveda ostane im ve prostora za lanke. izogibajo se politinim temam, kakrnim koli aljivim obravnavanjem ta se vseka-kor ne dovoljujejo, dobrodole pa so predstavitve pogledov, stali obinskih svetn