Click here to load reader

Revija Transport - september 2008

  • View
    260

  • Download
    10

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Revija Transport september 2008

Text of Revija Transport - september 2008

  • Revija o prometu, logistiki, gospodarskih vozilih in gradbeni mehanizaciji

    september2008letnik 82,90 EUR

    9

    Revija o prometu, logistiki, gospodarskih vozilih in gradbeni mehanizaciji

    september

    2,90 EUR Transport

    Elektronsko cestninjenjePrihodnje leto elektrons

    ko cestninjenje za tovornjake

  • Ve~ kilometrov z vsakim polnjenjem.

    Omogo~a ve~ kilometrov z vsakim polnjenjem.

    Izbolj{uje karakteristike delovanja motorja.

    Zmanj{uje hrup motorja.

    Zmanj{uje emisije {kodljivih snovi.

    Ve~ informacij na www.omv.si

  • Kot najmoneji serijski tovornjak v Evropi TGX V8 povezuje dina-

    miko in ustva kot nihe drug. Novi 16,2-litrski pogonski agregat

    s 3.000 Nm navora ne ponuja zgolj velike koliine vlene sile in

    voznega udobja, temve tudi mnogo prestia. Pri tem je motor le

    eden izmed tevilnih vrhuncev. Dizajn zdruuje ergonomijo in eks-

    kluzivnost, pri opremi pa udobje in perfekcijo. Ko sedite v klima-

    tizirani kabini v usnjenem sedeu in speljete, boste opazili: TGX V8

    je preseek.

    Prepriajte se sami: www.man-mn.si

    Transport worldwide. Powered by MAN.

    MAN Gospodarska vozila Slovenija d.o.o.

    MA

    N G

    ospo

    dars

    ka v

    ozila

    Slo

    veni

    ja d

    .o.o

    . P

    odje

    tje s

    kupi

    ne M

    AN

    Novi TGX V8 s 680 KM/500 kW. Truck of the Year 2008.

    Novi TGX V8 s 680 KM.

    Ko dinamika srea ustva.

    ad_tgx_v8_1_1.indd 1 18.08.2008 14:19:50

  • 4 TRANSPORT 9/2008

    IZ VSEBINE

    Izdajatelj Tehnis d.o.o. Direktor Janko Zrim Glavni in odgovorni urednik Borut tajnaher Avtorji Botjan Pauer, Ane Jereb, Kristjan ebulj, Josip Orbani, Marko Dreek Tajnitvo Tanja Kokot, telefon 01 430 60 60 Marketing in oglasno trenje Klavdija Zrim, tel.: 01 430 60 60, 07 337 70 77, gsm: 041 635 575, e-mail: [email protected] Lektoriranje Simona Lisjak Naslov urednitva Linhartova 3a, 1000 Ljubljana, telefon 01 430 60 60, faks 01 439 36 10, e-mail: [email protected] Oblikovanje in grafina pri-prava Sebastijan Frumen, Tehnis d.o.o., Ljubljana Tisk Tiskarna Schwarz d.o.o., Ljubljana Distribucija Delo prodaja d.d. in Pota Slovenije.Revija Transport izhaja enkrat meseno. Letno izide 12 tevilk (julija in avgusta dvojna tevilka). Cena posameznega izvoda je 2.9 (694,95 SIT). Letna naronina s popustom znaa 28.60 (6.853,70 SIT). Potnina in DDV sta vkljuena v ceno. ISSN 1580 - 4488. Revija teje med grane izdelke, za katere seplauje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost.Copyright Revija Transport Kakrna koli reprodukcija in posredovanje edicije ali njenih posameznih delov je dovoljeno le s pisnim soglasjem izdajatelja.

    Novosti iz MAN-aKdo ve, v katero smer bi el razvoj dizelskih motorjev, e pred skoraj 120 leti ne bi Henrich von Buz, direktor takratnega podjetja Machinenfabrike Augsburg (predhonik MAN-a), pod svoje okrilje vzel mladega, perspektivnega inenirja Rudolfa Diesla in mu omogoil, prostorsko in denarno, da je lahko razvil svojo zamisel o novem motorju.

    Str. 16

    Obutite cestoNa slovenskem trgu so nove pnevmatike za

    gospodarska vozila priznanega proizvajalca Dunlop. Pnevmatike Dunlop SP344 za vodilno os in

    SP444 za pogonsko os za platia dimenzije 22,5 so primerne tako za dolge mednarodne prevoze kot

    tudi za regionalne prevoze.

    Str. 32

    Izdajatelj Tehnis d.o.o. Direktor Janko Zrim Glavni in odgovorni urednik Borut tajnaher Avtorji Botjan Pauer, Ane Jereb, Kristjan ebulj, Josip Orbani, Marko Dreek Tajnitvo Tanja Kokot, telefon 01 430 60 60 Marketing in oglasno trenje Klavdija Zrim, tel.: 01 430 60 60, 07 337 70 77, gsm: 041 635 575, e-mail: [email protected] Lektoriranje Tina Praek Naslov urednitva Linhartova 3a, 1000 Ljubljana, telefon 01 430 60 60, faks 01 439 36 10, e-pota: [email protected] Oblikovanje in grafina pripra-va Katja Podraj, Samo Cerovek, Tehnis, d.o.o., Ljubljana Tisk Tiskarna Schwarz, d.o.o., Ljubljana Distribucija Delo prodaja, d.d., in Pota Slovenije.Revija Transport izhaja enkrat meseno. Letno izide 12 tevilk (julija in avgusta dvojna tevilka). Cena posameznega izvoda je 2,9 (694,95 SIT). Letna naronina s popustom znaa 28,60 (6.853,70 SIT). Potnina in DDV sta vkljuena v ceno. ISSN 1580 - 4488. Revija teje med grane izdelke, za katere seplauje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost.Copyright Revija Transport Kakrna koli reprodukcija in posredovanje edicije ali njenih posameznih delov je dovoljeno le s pisnim soglasjem izdajatelja.

    IZ VSEBINE

    4 TRANSPORT 9/2008

    Euro 6 prihajaZ letonjim oktobrom vstopajo v veljavo ekoloki standardi Euro 5. e ez pet let (okoli leta 2013) pa naj bi v veljavo stopila e stroja direktiva o zmanjanju kodljivih emisij Euro 6. Proizvajalci motornih vozil so tako skorajda prisiljeni k inovativnejim pristopom reevanja tovrstne problematike. Eden od nainov je tudi s pomojo dvostopenjskega hlajenja povratka izpunih plinov.

    Str. 34

    Na evropski potiObiskali smo tovarno avtobusov Neobus v Novem Sadu, ki predstavlja lep zgled privatizacije v Srbiji. Tovarno, ki je bila trideset let sestavni del sistema

    TAM, danes vodi mag. Radenko Kosti, ki nam je v sproenem pogovoru razkril njihovo pot do

    uspeha.

    Str. 36

  • TRANSPORT 9/2008 5

    UVODNIK

    Ponos ali sramotaeprav se je v asu, ko se nismo videli, zgodilo marsikaj, moj somean je osvojili zlato meda-ljo v Pekingu, estitam Primo, pa se ne morem izogniti najbolj vroi temi letonjega poletja

    entvikemu predoru.Za odsek entvidKoseze smo davkoplaevalci od-teli 243,75 milijona evrov. Vrednost gradbenih del za entviki predor je znaala 124,7 milijona evrov, skupaj z elektrostrojno opremo pa 135,7 milijona evrov. V teh vrednostih je upotevana tudi vrednost graditve pri-kljunih ramp in dveh prikljukov na Celovko cesto, rok za dokonanje teh del pa je jesen 2009. Zgodba o entvikem predoru, ki se je do zdaj izkazal za jamo brez dna, saj je njegova graditev stala skoraj trikrat toliko, kot je bilo predvideno, hkrati pa je bil projekt konan polni dve leti prepozno, pa se ni kon-ala z njegovim odprtjem. Le nekaj ur po odprtju smo bili pria novemu nadaljevanju nanizanke z naslovom protipoarna zaita. Celotne protipoarne zaite je prek 13.000 kvadratnih metrov in najprej je odpadel le en kvadratni meter, in sicer na kraju, kjer se je dral kovinske povrine v stari galeriji, mesec dni kasneje pa e veliko veji kos, in to ravno na nemke turiste. Njih si bomo verjetno dobro zapomnili, saj nam bodo v obliki visoke odkodnine izstavili raun, katerega bomo ponovno plaali davkoplaevalci.Sedaj je predor ponovno odprt (upam, da bo zdral do izida revije), a brez protipoarne zaite galerije, ki velja za nadstandard in bo obvezna ele leta 2014. Smo zaradi tega okodovani? Spomnimo se tragine-ga poara v Mont Blancu, kjer je gorelo kar pet dni, pa poara v Kaprunu in e bi lahko nateval. Nesrea ne poiva, zato se ne bi smeli zanaati na evropske di-rektive.S tem pa se zgodba, ki je najbolj usodna za turiste in prebivalce, ki ivijo ob Celovki cesti, e ne bo konala, saj bo predor slej ko prej potrebno ponovno zapreti in namestiti sedaj odstranjeno zaito.Upam, da ste dopust izkoristili karseda prijetno in da ste si nabrali novih moi. Mi smo si jih in pred vami je tevilka, polna novosti na podroju gospodarskih vo-zil, tehnike in zakonodaje, zato bo prav gotovo vsakdo nael nekaj zanimivega branja.Pa sreno pot, kjerkoli e ste, na cesti ali morju, v zraku ali na eleznici.

    Borut tajnaher

    VsebinaNovice 6

    AktualnoSejem gospodarskih vozil IAA v Hannovru 12Koliko stane nafta 13Zadovoljni s preteklim obdobjem 14

    Predstavljamo, vozili smo, testNovosti iz MAN-a 16Gradbinec za brezpotja 20Nove trne smernice 22Na novi spremljevalec 24Zvesta sopotnika 28

    Tehnika, nasveti, portObutite cesto 32Euro 6 prihaja 34Na evropski poti 36Zmanjevanje porabe 40

    Terenska delavnica 42

    Strokovna usposobljenost voznikov avtobusov 44

    Novi avtomatizirani menjalniki Optitronic 47

    Za Buggyro letos ni ovir 48

    Logistika, zgodovinaKitajska, logistina velesila prihodnosti 50Logistika predsedovanja (2) 54

    VIP letala 56

    Zbornine noviceAvtoprevoznika zbornica 58Obrtna zbornica 62ZZAM 64

    Mali oglasi, servisne informacijeMali oglasi 65Cene goriva v Evropi, dnevnice 69Krianka 70

    Naslednja tevilka izide 3. oktobra 2008

  • 6 TRANSPORT 9/2008

    POLPRIKLOPNIK HUMBAUR BIG ONEPOLPRIKLOPNIK HUMBAUR BIG ONE

    Petrans d.o.o.Leskokova cesta 12

    1000 Ljubljana

    Gsm: 031/ 606 910Tel: 01/ 587 30 99Fax: 01/ 587 30 96

    E-mail: [email protected]

    Kratki dobavni roki.

    V celoti pocinkana asija.

    Lastna tea samo 6460 kg.

    Proizvajalci vitalnih delov prikolice: Osi SAF, zrak

    WABCO, kraljevi ep JOST, oporne noge JOST.

    Proizvedeno v Nemiji.

    Michelin in Renault Trucks 6 mesecev s caddyjemMichelin aktivno sodeluje v pro-gramu inovacij, ki jih za svoje to-vornjake razvija Renault Trucks. Najnoveji rezultat sodelovanja so nove pnevmatike X Energy SaverGreen, s katerimi bodo od-slej opremljeni novi magnumi. Nove pnevmatike pripomorejo k niji porabi goriva in s tem tudi k niji emisiji CO2. Omogoajo tudi bolji oprijem s cestiem in s tem poveujejo varnost.

    V zaetku julija je naa redakcija na veliki test prejela pred kratkim predstavljen Volkswagnov model caddy maxi v po-tniki izvedbi life. S caddyjem se bomo druili do novega leta in vam ga podrobno predstavili skozi vsakodnevno uporabo. Vozilo je naemu uredniku predal g. Domen Po-nikvar, vodja programa Volkswagen gospodarska vozila pri Porsche Slovenija, d.o.o. Za ogrevanje smo se z njim za-peljali do Munchena, kmalu za tem pa e na Korizko. Prvo predstavitev in obutke v vonji si tako e lahko preberete v nadaljevanju revije.

    Nove Firestone pnevmatikeAmeriki proizvajalec pnevmatik je

    predstavil novo generacijo pnevma-tik UT3000 plus in SAT3000 plus, ki zamenjujeta aktualno generacijo UT3000 in SAT3000. Nove pnev-matike se bodo izdelovale le v ve-likosti 22,5 palca, najveja novost pa je v spremenjeni zmesi tekal-ne povrine, med tem ko dezen ostaja enak. S tem je izboljana

    odpornost na pregrevanje in ob-rabo, s imer se podaljuje njena

    ivljenjska doba.

    Posodobitev tovarnZaradi vse vejega povpraevanja po modelu sprinter so se pri Mercedesu odloili poveati proizvodne zmogljivosti v tovarnah v Dsseldorfu in Ludwigsfeldu. V slednji tovarni bodo prieli izdelovati tudi izvedbo furgon, s imer se bo njena zmogljivost gle-de na sedanjo poveala za 50 odstotkov. Investicija bo vredna 177 milijonov evrov, odprlo pa se bo tudi novih 500 delov nih mest.

    Ameriki proizvajalec pnevmatik je predstavil novo generacijo pnevma-

    tik UT3000 plus in SAT3000 plus, ki zamenjujeta aktualno generacijo UT3000 in SAT3000. Nove pnev-matike se bodo izdelovale le v ve-likosti 22,5 palca, najveja novost pa je v spremenjeni zmesi tekal-ne povrine, med tem ko dezen ostaja enak. S tem je izboljana

    odpornost na pregrevanje in ob-rabo, s imer se podaljuje njena

    ivljenjska doba.

  • Hyva International B.V.eleznikova ulica 2,2000 Maribortel. 02/480 1224, faks 02/480 1225,e-mail: [email protected]

    TRANSPORT 9/2008 7

    DAF z varnostno kljuavnicoDAF je kot prvi proizvajalec tovornjakov svojim kupcem ponudil dodatno zaitno kljuavnico za vrata. Gre za mehansko zaito, ki se pre-prosto naknadno vgradi v vozila na pooblaenih servi-sih in je izdelana iz ojaanega jekla, tako da onemogoi vlamljanje v vozilo z odpiranjem vrat. Zaita je namenjena varnosti voznikov v asu poitkov in bo sprva na voljo le za modele XF105, v prihodnjem letu pa naj bi prila na trg tudi izvedba za stareje razliice XF95.

    Nova vozila za policijoGeneralni direktor policije Joe Romek je konec julija pro-metnim policistom slovesno predal petnajst novih belo-modrih policijskih vozi koda superb RS. Uporaba belo-modrih specialnih patruljnih vozil, opremlje-nih z videonadzornim sistemom, se je izkazala za uspeno. Zato se je policija odloila, da nabavi e dodatna vozila, v katera bo lahko vgradila tudi naprave za videonadzor pro-meta in ki jih bodo uporabljale prometne patrulje po vsej Sloveniji, predvsem na avtocestah in cestah, kjer je obrav-navanih najve kritev cestnoprometnih predpisov.

    Nov bencinski servis Sredi avgusta je Petrol na lokaciji av-toceste RekaZagreb odprl nov, so-doben bencinski servis Desinec-Jug. Tako je Petrolova maloprodajna mre-a bencinskih servisov na Hrvakem dopolnjena s sodobno opremljenim in tehnoloko dovrenim bencinskim servisom. Na njem je ob klasinih go-rivih mo kupiti tudi avtoplin (UNP utekoinjen naftni plin), ki pred-stavlja alternativno, okolju prijaznej-e in tudi ceneje gorivo. Vozniki to-vornjakov, ki uporabljajo tehnologijo SCR, pa bodo lahko tam kupili tudi sredstvo Petrol AdBlue. Vodilno vlogo na domaem trgu Petrol uspeno dopolnjuje z novimi povezovanji v tujini. Strateka prisotnost z rastoo mreo bencinskih servisov, ki je z novim odprtjem zrasla na 416, dokazuje 310 bencinskih servisov v Sloveniji, 62 na Hrva-kem, 39 v Bosni in Hercegovini, 3 v Srbiji in 2 na Kosovem.

    Wielton z novim zavornim sistemomWielton je z avgustom ponudil trgu prekucnike z novim za-vornim sistemom proizvajalca Wabco. Gre za elektronski za-vorni sistem, imenovan TEBS, serije E, ki omogoa dodatne funkcije, kot so: samodejni in popolni izpust zraka iz zranih blazin, samodejni program za vonjo pred asfaltnim fini-

    erjem, dviganje oz. spuanje prikolice iz kabine tovornjaka ter elektronska nad-zorna enota z zaslo-nom za nadzor viine prikolice ter nastav-ljanje ostalih funkcij, npr. samodejni dvig osi, tevec prevoe-nih kilometrov itd.

  • 8 TRANSPORT 9/2008

    Vinjet za 48 milijonov evrov Druba za avtoceste RS (Dars) je do sredi-ne avgusta prodala 1,65 milijona vinjet,

    kar skupaj z do zdaj ocenjeno p ro d aj o vinjet za dvosled-na vozila znaa v

    neto prihodkih priblino 48 milijonov evrov, so povedali na Darsu. V prvem polletju letos, ko so bila osebna in tovorna vo-zila cestninjena na klasini nain, so neto prihodki od cestnine znaali 88 milijonov evrov, do konca letonjega leta pa na Darsu priakujejo od klasinega cestninjenja tovornega prometa in predornine (Karavanke) skup-no e priblino 50 milijonov evrov neto prihodkov od cestnine. Na Darsu tako ocenjujejo, da so v tem trenut-ku pobrali sedem odstotkov ve cestnine kot v letu 2007 (lani 174 milijonov evrov neto, letos pa do druge polovice avgusta priblino 186 milijonov evrov neto).Na Darsu priakujejo, da bodo do konca leta pro-dali e priblino 400.000 vinjet za osebna vozila, kar pomeni, da lahko do konca decembra priaku-jejo dodatnih 12 milijonov evrov neto prihodkov; to pa pomeni skupno okrog 198 milijonov evrov neto prihodkov od cestnine v letu 2008, kar je pri-blino 14 odstotkov ve kot v predhodnem letu.Cestninski nadzorniki Darsa so v tednu od vkljuno 11. avgusta do vkljuno 17. avgusta izdali 934 plail-nih nalogov (teden prej 1054); skupno so od 1. juli-ja do sredine avgusta izdali 4674 plailnih nalogov.V omenjenem tednu so najve nalogov, 328, izdali na dolenjskem avtocestnem kraku skupaj z ljubljanskim cestnim obroem, sledi primorski krak skupaj z odce-pom RazdrtoVrtojba, in sicer 322. Na tajerskem avto-cestnem kraku so cestninski nadzorniki v zadnjem ted-nu izdali 240 plailnih nalogov, na gorenjskem pa 44.

    Druba za avtoceste RS (Dars) je do sredi-ne avgusta prodala 1,65 milijona vinjet,

    kar skupaj z do zdaj ocenjeno

    neto prihodkih

    Schaeffler prevzel Continental Nemki koncern Conti-nental je po veteden-skih pogajanjih sprejel prevzemno ponudbo Schaefflerja. Ta je namesto prvot-nih 70,12 evra za delnico ponudil 75 evrov, poroajo tuje agencije. Obenem bo svoj lastniki dele v prihodnjih ti-rih letih omejil na 49,99 odstotka. Sedanji prvi mo Conti-nentala Manfred Wennemer bo z 31. avgustom odstopil.Proizvajalec kroglinih leajev in sestavnih delov za avto-mobilsko industrijo Schaeffler (ima v lasti tri znamke: INA; LUK in FAG), ki prevzema bistveno vejega tekmeca, ima uradno v lasti osem odstotkov delnic Continentala, po last-nih navedbah pa naj bi imel prek razlinih finannih instru-mentov dostop e do 28 odstotkov delnic. Prevzemna po-nudba, ki je tako vredna ve kot 12 milijard evrov, naj bi se iztekla 16. septembra.

    Razlika med spoloma pri vonjiRaziskava, ki so jo v Nemiji opravili med 150.000 lastniki avtomobilskega zavarovanja, je potrdila, da pri vonji avto-mobilov obstajajo razlike med spoloma, poroa nemka tiskovna agencija DPA. Rezultati raziskave so pokazali, da

    le 16 odstotkov mokih dovoli prijateljem voziti svoj avtomobil, medtem ko je taknih ensk 45 od-stotkov. Moki raje sedejo za volan drajega avto-mobila kot pa avtomobila, ki je v lasti enske. Le dva odstotka ensk se odloita za nakup avtomobila, ki je

    draji od 50.000 evrov, medtem ko je takih mokih 5,1 od-stotka. Moki vodijo tudi pri tevilu prevoenih kilometrov, saj nemki vozniki na leto prevozijo med 12.000 in 30.000 kilometrov, medtem ko 60 odstotkov ensk prevozi manj kot 12.000.

  • TRANSPORT 9/2008 9

    TimoCom kotira vedno vijeVe prometa, ve uporabnikov, tevilneja delovna ekipa in mono povean obseg na borzi so dejstva, s katerimi se lah-ko pohvali mednarodna borza tovora in tovornih vozil Timo-Com TRUCK & CARGO. e sama rast prometa v zad njem letu je bila izvrstna: v letu 2007 je podjetje ustvarilo promet v vii-ni 30,9 milijona evrov, kar pomeni poveanje prometa v pri-merjavi s prejnjim letom za znatnih 33 %. Tudi tevilo stalnih uporabnikov se je v letu 2007 ponovno povealo; vzporedno s tem je TimoCom nadgradil svojo ponudbo v borzi tovora in tovornih vozil. Razlogi za uspenost podjetja so predvsem zelo visoki standardi kakovosti, tevilnost ponudb tovora in tovornih vozil kot tudi zanesljivost borze. Poleg tega je pre-priljiva jasna navedba cen, kakor tudi redna vpeljava inova-tivnih dodatnih funkcij, kot je na primer transportni imenik TC Profile. TimoCom bo tudi v prihodnje nadgrajeval svojo ponudbo, razvijal nove produkte in jih prilagajal potrebam uporabnikov, pravi direktor prodaje, Andreas Mllenbeck, ki optimistino gleda na nadaljnji potek leta.

    Poslovanje slovenskih logistinih drubPo asopisu Dnevnik, ki je objavil, koliko istega dobika so ustvarile slovenske gospodarske drube, so logistina pod-jetja uvrena takole: 22. Luka Koper 25 mio. evrov, 23. Slovenske eleznice 25 mio. evrov, 29. Intereuropa 19 mio. evrov, 32. Aerodrom Ljubljana 17 mio. evrov in 33. Pota Slovenije 17 mio. evrov. Na prvem mestu je Kapital-ska druba s 136 mio. evrov, sledi pa Krka s 126 mio. evrov.

    Nove ro-vinjeteV Romuniji je od 17. julija 2008 v veljavi nov format ro-vinjete. Staro nalepko se po-speeno zamenjuje z novo nalepko in kuponom. Cena ostaja nespremenjena.Nova ro-vinjeta sestoji iz dveh delov: - nalepke, ki se nalepi na vetrobransko steklo, in- kupona, ki se mora hraniti v vozilu in se predloi ob kon-

    troli.

    Renault Trucks milijonarji iz IntereuropeRenault Trucks belei in nagrajuje voznike, ki jim z vozilom uspe prevoziti maginih milijon kilometrov. Pogoj pa je seveda, da na vozilu v tem asu ni bilo menjano nje-govo srce motor. V ta klub zaradi narave dela vstopajo pred-vsem vozniki medna-rodnega transporta, med katerimi je celo nekaj takih, ki jim je omenjeni podvig uspel e dvakrat. Ob prevoenih 120.000150.000 km letno lahko do tega rezultata pridejo v 6 do 8 letih. Veja prevoznika podjetja, ki se ukvarjajo predvsem z mednarodnim transportom, ponavadi enkrat letno orga-nizirajo zbor svojih voznikov in to je prilonost za podelitev tudi tovrstnih nagrad. Julija je bilo slavnostne podelitve di-plom milijonarjev delenih 22 novih voznikov Intereurope.Iskrene estitke in e veliko srenih kilometrov elimo prav vsakemu vozniku!

    ki optimistino gleda na nadaljnji potek leta.

  • 10 TRANSPORT 9/2008

    Trucker festivalNajveje evropsko sreanje tovornjakarjev, ena najvejih to-vornjakarskih zabav in e kaj bi lahko povedali o prireditvi, ki jo ponavadi spremlja veliko presenikov. Za vse, ki ga e niste obiskali: govorimo o 50.000 obiskovalcih, ki so v treh dneh obiskali Trucker Festival v Interlaknu. Ogledali so si lah-ko zavidljivo floto kar 1664 tovornjakov in 6000 motociklov. Renault Trucks (vica) je za obiskovalce poskrbel z dvema preseneenjema. Organiziran je bil konvoj tovornjakov, ki je startal iz dveh mest, Berna in Luzerna, in potoval na samo prizorie v Interlaken. Vsa vozila v konvoju so bila seveda znamke Renault Trucks in teh je bilo kar 100. Drugo presene-enje pa se je zgodilo v veernih urah na razstavnem prosto-ru Renault Trucks, in sicer z odkritjem novega magnuma.

    Spodbujanje nabave Ministrstvo za promet se je v dogovoru z Obrtno pod-jetniko zbornico Slovenije 24. 1. 2008 zavezalo, da bo Vlada Republike Slovenije z rebalansom prorauna za leto 2008 zagotovila subven-cije za vsa kupljena ekoloka tovorna vozila z motorji naj-vijega ekolokega standarda v viini 4 milijone EUR. Na podlagi tega dogovora je pripravilo shemo za spodbujanje nabave okolju prijaznejih tekih tovornih vozil, ki doloa: za subvencije je predvidenih 4 mio. EUR; sredstva se zago-tovi z razporeditvijo iz tekoe proraunske rezerve na pro-raunsko postavko pri Ministrstvu za promet. Subvencije se bodo podeljevale preko javnega razpisa, ki ga bo izvedel Ekoloki sklad Republike Slovenije, javni sklad. Upravienci do pomoi za nakup tekih tovornih vozil Euro 5 so sloven-ski avtoprevozniki. Viina pomoi je doloena v razponu od 2000 EUR do 4000 EUR na novo vozilo.

    Boeing razvija zrano ladjoAmeriki Boeing razvija zrano ladjo Jess Heavy Lifter 40 (JHL-40), ki bo lahko nosila do 40 ton tovora na razdalji do 320 km in ne bo potrebovala pristajalnih stez. Tovor bodo nakladali in razkladali s pomojo vrvi in dvigal. Primeren bo za manj dostopne kraje.

    40 let kontejnerskega prometa v HamburguHamburg je med prvimi v Evropi zael s kontejnerskim prometom. Prva ladja je prispela iz ZDA 31. maja 1968. Ob 40. obletnici so proslavili tudi 10 milijonov preloe-nih kontejnerjev v letu 2007. Politiki, ki so bili zraven, so poudarili, da je kontejner z gospo-darskega vidika za Hamburg skrinji-ca z denarjem.

  • TRANSPORT 9/2008 11

    G8 ZDA zniale izpuste za 50 % Konno so tudi ZDA pristale na postopno znievanje izpu-stov CO2. Na letonjem vrhu G8 na Japonskem so dosegli ohlapen dogovor o tem. ZDA bodo zniale izpuste CO2 za 50 % do leta 2050, sledile pa bodo tudi druge drave. Pou dariti je treba, da so ZDA leta 2004 izpustile v zrak ve kot 7 milijard ton CO2, kar znese 24 ton na prebivalca, Slovenija izpua 10 ton na prebivalca. V EU najve izpustov povzroa Nemija z nekaj ve kot milijardo ton letno, vendar je to na prebivalca pol manj kot v ZDA.

    Nova eleznika vozila

    Druba Adria Transport, ki jo je Luka Koper leta 2005 usta-novila skupaj z avstrijskim partnerjem GKB, iri svoj vozni park. Bogateja je za tri Siemensove lokomotive, ki e ima-jo dovoljenje za obratovanje v Sloveniji, Avstriji in Nemiji. V prihodnje pa namerava druba obratovalno dovoljenje pridobiti e za Madarsko in Hrvako. Novi lokomotivi sta v uporabi za prevoze kerozina iz koprskega pristania do dunajskega letalia. Luka Koper pa nadaljuje tudi z nakupi vagonov. Naroila je 40 vagonov serije Laekks, ki se upo-rabljajo za prevoz avtomobilov. S temi nakupi eli pospeiti odvoz avtomobilov iz prezasedenih lukih skladi, saj je na triu veliko pomanjkanje teh vagonov.

    Duik namesto dizlaKrone je predstavil novo generacijo hladilnikov, s katero naj bi utrdil in celo izboljal svoj poloaj na trgu. Cool Liner Duplex je obloena s kovinsko oplato sendvi panelov, ki so z obeh strani obloeni s plastinimi vlakni. Podobno konstrukcijo nudijo tudi ostali proizvajalci, a je Kronejeva prikolica inovatiovna predvsem po tem, da hladilnik ne deluje s pomojo nafte in tako nepotrebno porablja gorivo, temve se za ohlajevalni medij uporablja duik. Ve o tej prikolici v prihodnji tevilki.

  • 12 TRANSPORT 9/200812 TRANSPORT 9/2008

    Mednarodni sejem gospodarskih vozil IAA v Hannovru

    sako drugo leto tradicionalno svoja vrata odpre razstava IAA (Internationale Automobil-Ausstellung), ki bo letos potekala od 25. septembra do 2. oktobra. Organizatorji napovedujejo podiranje vseh rekordov tako po tevilu razstavljavcev in razstavnih prostorov, tevilu

    sodelujoih drav in kvadraturi celotnega razstavnega prostora.

    Letos na 62. IAA priakujejo okoli 2000 razstavljavcev, po-trjenih je e 1986 iz 47 drav. Nov rekord v tevilu razstav-ljavcev bo prekosil prejnjega za okoli 450 mest. sejem se bo raztezal na kar 275.000 m, kar je za 10 odstotkov ve kot pred dvema letoma. Organizator dogodka je nemko zdrue-nje avtomobilske industri-je (VDA), katere predsednik Matthias Wissmann nam je na novinarski konferenci pred ve kot 200 novinarji iz cele Evrope povedal: Letos je vi-den velik napredek. IAA pre-priljivo poudarja svojo vodil-no pozicijo med svetovnimi mobilnimi razstavami.

    Za vse na poti

    Naslov letonjega sejma se glasi Komercialna vozila: Za vse na poti. S tem sloganom organi-zatorji poudarjajo pomembno vlogo, ki jo odigrajo komercial-na vozila v vsakodnevni oskrbi ljudi z vsakodnevnimi zalogami. Najveji poudarek pa bo name-njen vpraanjem o vzdrevanju mobilnosti, transportne uinko-vitosti in zmanjanju CO2.

    V VDA poudarjajo pomemb-nost konstantnega vlaganja v razvoj transporta, saj samo tovornjaki ne bodo zmogli zadovoljiti naih vse vejih transportnih potreb. Ob tem se pojavljajo tudi sodobni pro-blemi, kot so prometni zastoji, vedno draje gorivo, zmanj-anje izpustov emisij v zrak, konkurennost na triu

    Matthias Wissmann po-udarja, da se je potrebno za-

    vedati, da bo povpraevanje po surovinah v 15 letih v Nem-iji in Evropi naraslo kar za 50 odstotkov. Zato bo potrebno sodelovanje vseh vrst trans-porta. Tovornjakom, elezni-cam in transportu na vodnih poteh ni potrebno ve tekmo-vati, saj naj bi se vsaka pano-ga razvijala tako individualno kakor v monostih kombini-ranega transporta, kajti ni se potrebno bati, da bi komer-koli zmanjkalo dela. Seveda je povsem jasno, da ima vsa-ka transportna panoga svoje prednosti in da tovornjaki za-radi svoje fleksibilnosti ostaja-jo nekoliko v prednosti. Enako velja za avtobuse v lokalnih javnih transportih, zlasti na podeelju. Na daljih poteh so svojo veljavnost dokazali sko-zi dolga leta in v Nemiji za-sedajo tretje mesto med naj-bolj priljubljenimi transporti, pred njimi so le avtomobili in letala. Komercialna vozila bodo pripomogla k vzdreva-nju transportnega sistema in s tem pripomogla k zmanj-anju CO2. Tu je potrebno poudariti, da prvo mesto ne zaseda najnapredneja teh-nologija, ampak izpolnjevanje optimalne uporabe vozil, kot je preraunljiva vonja in iz-boljevanje voznih pogojev z vlaganjem v razvoj prometne infrastrukture. V Nemiji so zmanjali izpust CO2 od leta 1991 do 2004 za kar eno tret-jino do leta 2025 pa nartujejo enako izboljanje. Avtobusni izpust CO2 znaa okoli 30 g na osebo/km, kar jih za dananje razmere uvra med okolju

    prijazne. Da pa bodo komer-cialna vozila v prihodnosti e uinkoviteja in isteja, iz-delovalci izboljujejo motorje, menjalnik, pnevmatike, raz-vijajo hibridne tehnologije ter uvajajo CNG pogonske moi.

    Seveda pa ves trud z zmanj-anjem emisij in ekonomino-sti vozil nima elenih rezulta-tov, e so tovorna vozila ujeta v zastojih in s tem porabljajo dragoceno gorivo. Zato je v na-rtu kar nekaj projektov za leto 2009, ki naj bi izboljali cestne infrastrukture, za njih pa je na-menjenih 300 milijonov evrov.

    Varnost

    Pri VDA ugotavljajo, da ima-jo transportna vozila visoko raven pasivne varnosti, po-trebno pa je izboljati aktivno varnost. e sama uporaba ESP bi zmanjala nesree za 10 od-stotkov. Prav tako bi oprema za nadzorovanje razdalje ACC zmanjala veje nesree za kar 70 odstotkov. Opozorilni sistem za nenamerno prevo-eno rto na cesti, prav tako lahko znia tevilo nesre za polovico. Ker pa veina vozil nima vgrajenih teh sistemov, saj cene le-teh niso tako nizke, pripravljajo v VDA v sodelova-nju z izdelovalci in njihovimi partnerji varnostni paket po spremenljivi ceni.

    Rast industrije komercialnih vozil

    Globalno gledano je proiz-vodnja gospodarskih vozil na dobri poti, saj konstanto raste e

    esto leto zapored. Lani je bilo izdelanih 11,7 milijona enot, kar je za est odstotkov ve ka-kor leta 2006. Vse pomembneji trgi so Azija, Srednja in Vzhod-na Evropa, trie v Indiji pa se je v zadnjih petih letih potrojilo. Teka transportna vozila na Ki-tajskem so do letonjega maja zabeleila 37-odstotno rast, v Rusiji so lani v tej kategoriji za-beleili 48-odstotno rast, letos pa priakujejo 14-odstotno. Prav tako so do letonjega maja v novih lanicah EU zabeleili 17-odstotno rast.

    V Ameriki ibek razvoj pre-teklega leta skupaj s priako-vanjem strojih regulacij iz-punih plinov vpliva tudi na prodajo v prvi polovici leta, v kateri so zabeleili rahel padec, a naj bi se prodaja do konca leta ponovno dvignila.

    Izdelovalci avtobusov v Nemiji so na domaem tri-u zabeleili 7-odstotno rast. Avtobusi postajajo ceneji, saj Nemki izdelovalci izdelajo devet od desetih avtobusov v dravah s ceneno delovno silo. V prvih tirih mesecih letos so izdelali 25.400 vozil, kar je za 14 odstotkov ve kot lani.

    Vro Hannover

    Zanimanje za gospodarska vozila je tako veje kot kdaj-koli, zato bo konec meseca sejem v Hannovru pokal po i-vih. e si tudi vi elite ogledati salon, lahko vse podrobnosti izveste iz priloene zloenke, e pa salona ne boste mogli obiskati, si v naslednji tevilki preberite obirno reportao.

    AKTUALNO

    V

  • AKTUALNO

    Koliko stane naftaena nafte je v zadnjem letu mono poskoila in s tem poveala stroke prevoznikom pri opravljanju njihovega dela. Izbrskali smo podatke, koliko stane nafta drugod po svetu in vam podatke posredujemo v spodnji razpredelnici. Zanimivo je, da je ravno v Evropi gorivo najdraje,

    torej lahko sklepamo, da si vlade na stari celini reejo zelo velik del denarne pogae od litra goriva. Kako pridemo do cene litra nafte, ki jo natoimo v tovornjak, nam je razloil mag. Aleksander Salki iz Petrola.

    Sodek nafte (ang. barrel) je stara merska enota, ki je v veljavi e danes. Uporablja se pri trgovanju s surovo nafto. Sodek dri nekaj manj kot 159 litrov.

    Surovo nafto je potrebno dodatno predelati v rafineriji. Surove nafte, glede na dejstvo, da RS nima rafinerije, Petrol ne uvaa. Petrol primarno na-bavlja tekoa goriva, predvsem zaradi zagotavljanja ustrezne kakovosti blaga, iz EU rafine-rij na Mediteranu in v Severo-zahodni Evropi, nekaj koliin srednjih destilatov, izkljuno

    pa jih v lokalnih valutah. Prav naftni trg in trg dolarja pa so-dita med najbolj nestanovitna svetovna finanna trga, kar za Skupino Petrol pomeni izpo-stavljenost teajnemu in ce-novnemu tveganju.

    Petrol uvaa v Slovenijo samo konne proizvode, to je dizel-sko gorivo, ekstra lahko kurilno olje, neosvineni motorni ben-cin 95 okt., neosvineni motor-ni bencin 98 okt., kerozin, pet-rolej, letalski bencin, mazut in utekoinjeni naftni plin.

    V Sloveniji se prodajne cene naftnih derivatov od aprila

    naftnih derivatov 91/2007, 11. len, povezava:

    http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200791-&stevilka=4493

    Viina mare za bencina znaa 0,08134 EUR/liter, za D-2 0,07626 EUR/liter in za KOEL 0,05023 EUR/liter. Vii-na mar se med veljavnostjo uredbe ne spreminja.

    Po trenutno veljavni uredbi iz oktobra 2007, z veljavnostjo enega leta, modelski preraun prodajnih cen poteka v praksi vsakih 14 dni, osnova za dolo-itev prodajne cene pred dav-ki v naslednjem 14-dnevnem

    obdobju pa je dvotedensko povpreje objavljenih dnevnih podatkov borznih cen posa-meznih derivatov na kotaciji CIF Mediteran, preraunanih iz dolarjev v domao valuto po povprenem srednjem teaju Banke Slovenije, veljavnem na dan objave cen.

    Tako izraunanim cenam se pritejejo e:- mara trgovcev, - prispevek za obvezne rezerve - davne obremenitve (troa-

    rine in DDV, za ekstra lahko kurilno olje pa e okoljska dajatev za onesnaevanje zraka z emisijo CO2).

    tistih, ki dosegajo EU standar-de, pa tudi iz rnomorskega bazena. Naftne derivate kupuje Petrol na podlagi dolgoronih pogodb po svetovnih borznih cenah. Pri tem pa je izredno pomembno dobro upravlja-nje s cenovnimi in teajnimi tveganji, natanno vodenje in upravljanje zalog prihodnjih nakupov ter gibanje cen. Pet-rol nakupuje naftne derivate na podlagi ve kriterijev, ki za-jemajo cenovna in teajna tve-ganja ter vkljuujejo tudi dr-avni model oblikovanja cen. Skupina Petrol kupuje naftne derivate po trnih pogojih tu-jih nakupnih trgov in jih plau-je v amerikih dolarjih, prodaja

    2000 doloajo po modelu, po katerem se cene prilagajajo borznim cenam naftnih deri-vatov na mediteranskem trgu in vrednosti teaja dolarja. Sestavine in mehanizem obli-kovanja cen drava predpisuje v uredbah o oblikovanju cen naftnih derivatov, v katerih doloa tudi mare trgovcev, ki so fiksne in doloene v abso-lutnem znesku (ne v odstot-kih). Petrolova mara je torej enaka ne glede na viino ma-loprodajne cene naftnih de-rivatov, oziroma se ob podra-itvah, gledano v odstotkih, tudi znia. Modelske mare in vsa doloila so zapisane v za-dnji Uredbi o oblikovanju cen

    C

    TRANSPORT 9/2008 13

  • AKTUALNO

    14 TRANSPORT 9/2008

    Zadovoljni s preteklim obdobjem Pogovor z dr. Petrom Verliem, dravnim sekretarjem na Ministrstvu za promet

    Kaj se dogaja z avtocestnim omrejem na Gorenjskem in Dolenjskem? Kdaj bodo dela zakljuena?

    Avtocestno omreje bo na nedokonanih odsekih kon-ano do prihodnjega leta. Do-lenjski del mimo Trebnjega bi moral biti e konan, vendar se je zavleklo pri umeanju trase v prostor. To je zgodba, ki je sedaj e postala stalna praksa. Umeanje v prostor potrebuje vedno dalji as, da so usklajeni tako interesi ljudi kot tudi vseh soglasoda-jalcev. Nekaj asa sem mislil, da je to slovenska posebnost, ampak ko smo se pogovarjali s kolegi o gradnji eleznike-ga omreja v Franciji in Italiji, sem izvedel, da so se tudi tam postopki umeanja podalja-li z enega leta na tri leta. Tako je pa v tem demokratinem postopku.

    Do konca prihodnjega leta naj bi bil torej zakljuen ce-lotni del trase od Jesenic do Obreja.

    Med pogajanjem so se po-javljali tevilni zapleti. Neka-teri se pritoujejo, da bo avto-cesta potekala ez njihova dvoria.

    Jaz osebno vseh detajlov ne poznam. Odgovorim lahko le generalno. Ko se doloajo jav-ni interesi, je v zadnji fazi mo-en tudi ukrep razlastitve. Po-doben problem se je pojavil pri umeanju tretje razvojne osi od Dravograda proti Ce-lju. Osebno sem bil prisoten pri okrogli mizi za koroki del avtoceste, kjer so sodelovali predstavniki razlinih sku-pin, tudi prebivalcev, ki ivijo ob bodoi trasi. In na koncu je pogovor izpadel tako: im hitreje elimo imeti cesto, ampak ne sme potekati ez moje dvorie. Vse elje je zelo teko uskladiti.

    Iz svojih izkuen lahko re-em, da smo se potrudili in

    eleli dobiti konsenz, ki je potreben, da se trasa uvrsti v prostor. Na alost pa je tako, da je kompromis ponavadi sklenjen takrat, ko nihe ni najbolj zadovoljen, ampak na koncu dobimo neko sre-dinsko pot. Je pa tudi tako, da stroka oziroma projektant eli speljati neko optimalno traso glede na projektne za-hteve. Razumem problem z vidika posameznika, vendar je to ozek vidik in vasih je po-trebno pogledati tudi z druge strani, da avtocesta v prostor tudi kaj prinaa, kar ni samo slabo ampak tudi dobro.

    Kako je z uvedbo prostega pretoka tovornih vozil? Bo obveljalo satelitsko cestni-njenje?

    Cestninjenje v nai dra-vi je e od samega nastanka problematino. e imamo cestninsko postajo, je to za pretonost prometa ovira. Zato smo tudi izvedli pred-hodno obdobje in uvedli vi-njete. Mislim, da smo s tem naredili dober posel, saj je sistem sedaj bolj prijazen do vseh, tudi do tovornih vozil, ki se sicer e vedno morajo ustaviti pred cestnino in pla-ati. Res pa je, da je v skladu z akcijskim nartom bil spre-jet program cestninjenja v prostem toku, ki predvideva elektronsko cestninjenje. To-rej brez ustavljanja. V Evropi imamo dva sistema, en je mi-krovalovni, ki ga uporabljajo v Avstriji, drugi pa deluje v Nemiji. Oba sistema sta do-voljena z evropsko direktivo o nainu cestninjenja. Tako da posamezna drava lahko izbira, kateri je primerneji, odloitev pa mora biti im bolj odprta. Kot drava mora-mo vedeti, kaj elimo dosei z elektronskim sistemom cest-ninjenja. Nekaj jih je, ki pod-pirajo mikrovalovni sistem, kakrnega so uporabljali av-

    tomobilisti (ABC), a ta sistem je e zastarel in je bil e pri svojem nastanku. V vsakem primeru bi ga bilo potrebno mono posodobiti. Glede na to, da smo se v Sloveniji od-loili, da bomo poleg avto-cest cestninili tudi nekatere vzporedne glavne ceste, je verjetno primerneje satelit-sko cestninjenje. Moje mne-nje je, da bo prihodnost sama pokazala prednost satelitske-ga cestninjenja, tudi z vidika reguliranja prometnih tokov. Sistem mora biti uinkovit za naronika, torej dravo, in mora omogoati vonjo brez ustavljanja, mora pa biti tudi interoperabilen, to pomeni, da bo prevoznik lahko imel eno napravo, ki jo bo lahko uporabljal po celi Evropi, se pravi tako v Nemiji, Italiji, Avstriji

    S cestninjenjem elimo sle-diti direktivi o evro vinjeti, kar pomeni, da pa vsak pla-a toliko, kolikor infrastruk-turo dejansko obremeni, ob tem pa tudi del zunanjih stro-kov, ki jih transport povzro-a. Tako nartujemo uvedbo elektronskega cestninjenja za tovornjake e prihodnje leto,

    s imer bomo lahko povsem odstranili cestninske postaje, v letu 2010 pa bomo satelit-sko cestninjenje uvedli tudi za ostala vozila.

    Torej bomo prvi v Evropi, ki bomo uvedli elektronsko cest-ninjenje za avtomobile?

    Tako je. V tem vidim pred-nost, saj se nam vasih oita, da smo pri veini odloitev med zadnjimi. Tokrat bomo prvi in to je prilonost za slo-venske strokovnjake. Sloven-sko znanje na tem podroju je zelo bogato. Seveda pa upam, da bodo ostale drave lanice temu im prej sledile, saj eli-mo dosei, da bo sitem dobro zaivel. S strani Evropske ko-misije smo deleni pohval, da smo ambiciozni.

    Najprej pa se moramo po-svetiti tovornjakom in njihov sistem vpeljati tako, da jim ne bo povzroal dodatnih stro-kov. Po informacijah, ki jih imam, je veliko slovenskih prevoznikov e opremljenih z nemkimi in avstrijski napra-vami. Samo zaraunavanje strokov porabe infrastruk-ture bo v skladu z Evropsko direktivo o vinjeti. Zarauna-

  • AKTUALNO

    vanje bo lahko bolj fleksibil-no glede na dan, se pravi ali bo konica ali izven konice, glede na tip vozila ali je vozilo bolj ekoloko, na tip uporabe infrastrukture ali gre za avto-cesto ali cesto drugega reda. Skratka veliko monosti regu-liranja cestnine.

    Kako ocenjujete stanje v avtoprevozniki panogi v Slo-veniji?

    V avtoprevoznitvu se ved-no ustvarja neka klima, neko javno mnenje, da je to nek subjekt v prometu, ki stalno povzroa teave, je stalno ne-zadovoljen, nenehno nekaj zahteva in tudi neprestano grozi, da bo zaprl ceste. Jaz tega mnenja ne delim in mis-lim, da smo z vpeljavo med-resorske delovne skupine za problematiko avtoprevozni-tva in s prihodom novega ministra direktne stike med ministrom in predstavniki avtoprevoznikov e okrepili. Precej orehov smo strli. Okre-pilo se je zavedanje, da avto-prevozniki niso nebodigatre-ba, ampak so del prometa, ki oskrbuje gospodarstvo in nas. Bolji pogovor pripomore k temu, da se problemi laje re-ujejo. elel bi tudi pohvaliti vse, ki smo v teh tirih letih sodelovali skupaj in storili nekaj pomembnih stvari. Kaj-ti bilo je kar nekaj problemov, ki so bili nakopieni od prej. Z vstopom v EU je bil trg avto-prevoznitva takoj liberalizi-ran, izpostavljen konkurenci in tukaj so se pojavili tevilni problemi.

    Kdaj lahko priakujemo pravilnik o izrednih prevozih in kabotai?

    To sta e dve odprti vpraa-nji. Kabotaa se zdaj ureja oz. je bila sprejeta e na ravni na-ega predsedovanja EU, kjer so poskuali opredeliti, kak-en bo reim kabotae v Evro-pi. Pomembno je, da je pov-sem jasno, kdo lahko izvaja kabotao in kdo ne. Potrebno bo vzpostaviti tudi konkreten nadzor nad izvajanjem.

    Glede izrednega prevoza pa je tako, bomo morali najprej reiti e nekaj odprtih vpra-anj, saj na silo ne bomo ni sprejemali. Vasih je dobro opraviti e kakno raziskavo ali pogovor in je potem lae izvesti spremembe.

    Kako ste zadovoljni s tiri-letnim vodenjem, ki se sedaj izteka, in kakni so narti za prihodnost?

    Ena izmed pomembnejih stvari, ki smo jih opravili, je novela zakona o prevozih v cestnem prometu. Odpravili smo dosti administrativnih ovir. Spomnite se visokih kaz-ni za birokratske prekrke. Olajali smo pogoje za prido-bitev licence. Pojavljal se je problem glede viine dnevnic, ki so sedaj enotne. Problem je nastal pri uvranju voznikov v deficitaren poklic, tudi to smo reili. Teava je bila pre-poved vonje tovornih vozil iz tujine domov, kadar velja prepoved. Tudi to smo uredi-li. Prepoved prehitevanja za tovorna vozila na avtocesti je bila najprej uvedena za 24 ur,

    ta omejitev je sedaj le v asu konic. Dokonno bo urejen tudi problem izloanja tovor-nih vozil v asu sneenja. To so vsi konkretni doseki, ki smo jih dosegli skupaj.

    Prva naloga za naprej pa je sigurno vzpostaviti znotraj ministrstva sektor za cestno prevoznitvo, kjer pa mislim, da bi prvi lovek moral priti iz prevoznitva in ne iz javne uprave.

    Veliko vpraanj je e odpr-tih, eno je vsekakor strokov-na cena. S pomojo stroke smo sedaj doloiti ceno kilo-metra transporta blaga. Prav je, da se stvari reijo, da imajo vsi prevozniki enake izho-dine monosti.

    Naslednji sklop je pomo domaim prevoznikom. Na ministrstvu zelo pozitivno gledamo na nabavo novih vo-zil, kjer smo konno dosegli, da se bo nabava ekoloko i-stejih vozil subvencionirala s strani drave.

    V asu slovenskega pred-sedovanja smo se sooili tudi s teavo dragega goriva. To je teava, ki zadeva vse nas, zato je na minister je e napove-dal, da bo razpravo o znia-nju cen goriva nadaljeval tudi v okviru francoskega predse-dovanja.

    Omeniti je potrebno tudi nadzor nad tovornim prome-tom, kjer smo vsi zadovoljni in vasih vsi nezadovoljni. Prometni inpektorat mora opravljati svojo kontrolo. e-lim si, da bi bili pri nadzorih prisotni tudi predstavniki avtoprevoznikov.

    Napravili smo naprej bi-stveni korak. e vsi naredimo najve, kar je mono, potem teav skoraj ni. Lep primer je problem, ki se je pojavil z naimi avtoprevozniki v Itali-ji, kjer je dogodek sovpadel s prihodom nove vlade in s tem novega ministra za promet v Italiji. Ko so prevozniki opo-zorili na teavo, je komuni-kacija med ministroma stekla in problem se je reil. Tako je potrebno gledati tudi za vna-prej, ne beimo od teav, daj-mo jih reiti.

    SCHMITZ POLPRIKLOPNIK FRIGO10/2007Cena: 19.900,00 EUR

    IVECO AS440S420MOTOR EURO 510/2007Cena: od 59.000,00 EUR

    POLPRIKLOPNIK SCHMITZ 04/2007Cena: od 19.900,00 EUR

    VOLVO FH480MOTOR: EURO 5OD: 08/2007 NAPREJCena: od 69.900,00 EUR

    ACTROS 1846LSMOTOR: EURO5OD 04/2005 NAPREJCena: od 53.900,00 EUR

    VRHOLE 33 PRI SLOVENSKIH KONJICAH2316 ZGORNJA LONICA

    SLOVENIJA

    GSM: 041/355 199, faks: 02/ 80 33 672

  • PREDSTAVLJAMO

    16 TRANSPORT 9/2008

    Novosti iz MAN-aTekst in foto: Borut tajnaher

    do ve, v katero smer bi el razvoj dizelskih motorjev, e pred skoraj 120 leti ne bi Henrich von Buz, direktor takratnega podjetja Machinenfabrike Augsburg (predhonik MAN-a), pod svoje okrilje vzel mladega, perspektivnega inenirja Rudolfa Diesla in mu omogoil, prostorsko in

    denarno, da je lahko razvil svojo zamisel o novem motorju.

    Rudolf Diesel je leta 1892 registriral patent za motor, ki naj bi zamenjal parne stroje. Leto kasneje je z von Buzem podpisal pogodbo o izdelavi prvega prototipnega motor-ja. Von Buz je imel veliko po-sluha za mladega inenirja, saj je v njem in njegovi ideji videl velik napredek. Mac-hinenfabrike Augsburg je do tedaj izdelovala velike parne stroje in tiskarske stroje. Leta 1898 je podjetje kupilo tovar-no Maschinenbau Aktien Ge-sellschaft iz Nrnberga. Obe tovarni sta se zdruili, deset let kasneje pa je von Buz re-

    gistriral podjetje Machinen-fabrike Augsburg Nrnberg, danes bolj znano kot MAN.

    Euro 5 in EGR

    S podpisom pogodbe med Dieslom in von Buzom se je priela doba dizelskih motor-jev, ki se e danes iz dneva v dan izpopolnjujejo. Dizelski motorji niso le vse bolj zmog-ljivi in varni, temve tudi vedno bolj isti.

    Z oktobrom prihodnje leto bo stopila v veljavo ekolo-ka norma Euro 5 in MAN je sredi poletja izbranim novi-

    narjem predstavil svojo raz-liico.

    Naj spomnimo, MAN je skupaj s Scanio edini proiz-vajalec, ki se je za zadovolje-vanje ekolokih norm Euro 4 odloil uporabiti tehnologijo EGR, brez dodatnih aditivov. Za vse, ki so eleli e takoj kupiti motor Euro 5, pa so ponujali motorje s tehnolo-gijo SCR, dodatnim kataliza-torjem in aditivom AdBlue. Od poletja naprej pa so pri MAN-u na voljo novi motor-ji, ki ekoloke norme Euro 5 zadovoljujejo s pomojo teh-nologije EGR. Novi motorji

    temeljijo na osnovi motorja D20 CR in D26 CR, vendar res

    Ni fotomontaa, sedaj so si vsi zelo podobni.

    Prvi dizelski motor inenirja Rudolfa Diesla.

    K

  • PREDSTAVLJAMO

    TRANSPORT 9/2008 17

    le na osnovi, saj so iz temelja predelani. Stroge ekoloke normative izpolnjujejo pred-vsem s pomojo moderne lambda kontrole recirkulacije izpunih plinov (exhaut-gas recirculation EGR). Ker pa samo to ni dovolj, so na motor namestili povsem nov sistem vbrizga goriva common-rail tretje generacije, ki omogoa e vije pritiske in bolj na-tanne vbrizge (1800 barov, 9 ob na injektorju), dvojni turbo polnilnik ter zmoglji-veji intercooler in dodaten ohlajevalnik izpunih plinov, ki gredo ponovno v izgore-valno komoro. Rezultat: iz-redno nizka emisija izpunih plinov in velika pridobitev za uporabnike, ki v svoja vozila toijo le dizelsko gorivo, vo-zilo je laje, saj ne potrebuje dodatne posode za aditiv in dodatnega katalizatorja, na asiji pa je ve prostora, saj tam ni tanka za AdBlue. Mo-torji, ki Euro 5 izpolnjujejo s pomojo sistema EGR, razvi-jajo moi od 320 do 440 KM, moneji motorji pa pridejo na vrsto prihodnje leto.

    Zadovoljevanje ekolokih standardov je zelo zahteven in drag postopek, o emer govori tudi dejstvo, da so se stroki izdelave motorja od stopnje Euro 1 do stopnje Euro 5 poviali za 30 odstot-kov, iz stopnje Euro 5 na Euro 6, ki bo priela veljati pred-vidoma leta 2013, pa se bodo stroki izdelave dvignili kar za 80 odstotkov.

    Novi obrazi

    Istoasno s predstavitvi-jo novih motorjev pa je MAN predstavil nov izgled njegove najmanje serije tovornjakov iz druine TGL in TGM. Vozili, ki bosta uradno predstavljeni konec meseca na salonu go-spodarskih vozil IAA v Hannov-ru, sta kljub temu, da sta bili predstavljeni ele pred tremi leti, prejeli bolj druinski obraz v skladu z MAN-ovo filozofi-jo Trucknology. Navzven se to opazi v izboljani aerodinamiki in elegantnejem izgledu, nav-znoter pa v boljih materialih, sedeih in ergonomiji ter znia-ni stopnji hrupa. Ploa z meril-niki je prevzeta iz velikega brata TGS, sedaj pa je na voljo tudi velik multifunkcijski volanski obro in avtomatska klimatska naprava. Tudi kritik na raun premalo predalov in odlagalnih povrin v bodoe ne bo ve, saj jih je sedaj na voljo precej ve.

    Izboljana je tudi varnost, saj so v modelih TGL in TGM sedaj na voljo izboljani var-nostni pasovi, varnostne vre-e, elektronski porazdelilec zavorne sile (EBS) in sistem proti zanaanju (ESP).

    Nove obraze pa je prejela tudi celotna paleta mestnih in pri-mestnih avtobusov, ki se sedaj smehljajo z bolj poenotenimi linijami. V Hannovru bo MAN premierno predstavil e model lion`s city hybrid, ki se lahko po-hvali s 30 odstotkov nijo porabo in veliko istejim izpuhom. Pri MAN-u pravijo, da bo to vozilo

    Napredno in moderno neko in danes.

    MAN-ov zastavonoa, zmogljiv V8 z mojo 680 KM.

    MAN Gospodarska vozila Slovenija d.o.o.www.man-mn.si

    Vljudno vas vabimo, da nas obiete na Dnevu odprtih vrat 4. oktobra 2008, na sedeu podjetja MAN Gospodarska vozila Slovenija, d.o.o., Brnieva ulica 35, Ljubljana.

  • PREDSTAVLJAMO

    18 TRANSPORT 9/2008

    zaradi svoje ekskluzivnosti in inovativnosti za etrtino draje od obiajnega modela, a naj bi se ta investicija skozi porabo po-vrnila e v petih letih.

    Vse to in e ve je MAN pri-pravil za to jesen, novosti pa bodo uradno predstavljene konec meseca na salonu go-spodarskih vozil v Hannovru, natanko v asu, ko bi Rudolf Di-esel praznoval svoj stopetdeseti rojstni dan.

    Po treh letih sta TGL in TGM prejela tevilne posodobitve.

    Tip motorja Emisijski standard Mo (kW/KM) Navor (Nm) EGR/SCRD20 CR Euro 5 235/320 1600 EGRD20 CR EEV 235/320 1600 SCRD20 CR Euro 5 265/360 1800 EGRD20 CR EEV 265/360 1800 SCRD20 CR Euro 5 294/400 1900 EGRD20 CR Euro 5 294/400 1900 SCRD20 CR Euro 5 323/440 2100 SCRD26 CR Euro 5 323/440 2100 EGRD26 CR Euro 5 353/480 2300 SCRD26 CR Euro 5 397/540 2500 SCRD28 CR Euro 5 500/680 2700/3000 SCR

    Prepoznaven in poenoten obraz tudi pri avtobusih.

    Udobno do ciljaNa predstavitev MAN-ovih novosti smo se podali z novim citronom C5, ki nas je v Nemijo in nazaj pripeljal hitro, varno in predvsem udobno. Citron je z novo generacijo svojega vozila C5 naredil velik korak naprej. Glede na stari model je dalji in iri, med tem ko je viina nekoliko manja, predvsem zaradi dejstva, da je vozilo prejelo bolj dinamino obliko karoserije.

    nim osrednjim delom druge generacije. Avantgardno je iz-vedena tudi ploa z merilniki, ki je zelo neobiajna, a vseeno praktina in pregledna. Dovolj je le nekaj sekund, da se nanjo povsem privadite. Merilniki so sicer klasini, okrogli, a se me-rilna igla premika le po obodu in ne preko sredine, kot smo navajeni. Pred vami so tako ve-lik merilec hitrosti in nekoliko manji merilec vrtljajev ter e manji merilec stanja goriva. In ko nekateri proizvajalci opu-ajo merilnik temperature hla-dilne tekoine, C5 pa ne le da ga ima, temve ima tudi merilnik, ki kae temperaturo olja v mo-torju.

    V tem segmentu vozil se ve kot 75 odstotkov kupcev odlo-a za dizelski motor, tako sem

    na test tudi sam prejel vozilo z dvolitrskim dizelaem, ki se je med vonjo izkazal za zelo trpenega in varnega, eprav vam ne bo postregel z dirkaki-mi uitki, pa boste vseeno ob

    solidnem pospeevanju lahko z njim potovali tudi do 200 km/h. Nagrada pa sledi predvsem v obliki varne vonje, saj se mo-tor zadovolji tudi z manj kot 7 litri plinskega olja.

    Originalna oblika je povsem citronovska in z lahkoto lahko zapiemo, da je C5 istoasno kupe in elegantna limuzina. Potnike v notranjosti priaka vi-soka stopnja udobja, e posebej pa bi poudarili odlina sprednja sedea, ki sta kakor koljkasta fotelja. Velik medosni razmak (2,82 m) ponuja veliko prostora tudi potnikom zadaj, kjer je do-volj prostora za stopala, kolena in glave, pa tudi po razpololji-vem prostoru v irino C5 sedaj spada v sam vrh ponudbe. Ra-zen za dober izgled pa konkav-no zadnje steklo omogoa, da se pokrov prtljanika na veliko in iroko odpre, prtljanik pa lahko vase sprejme skoraj za 500 litrov prtljage.

    Po C4 in C4 picasso ima tudi novi C5 volanski obro s fiks-

    C5 je najboljih citron vseh asov, ob tem pa za vloeno ponuja prepriljivo najvejo protivrednost.

  • Tip motorja Emisijski standard Mo (kW/KM) Navor (Nm) EGR/SCRD20 CR Euro 5 235/320 1600 EGRD20 CR EEV 235/320 1600 SCRD20 CR Euro 5 265/360 1800 EGRD20 CR EEV 265/360 1800 SCRD20 CR Euro 5 294/400 1900 EGRD20 CR Euro 5 294/400 1900 SCRD20 CR Euro 5 323/440 2100 SCRD26 CR Euro 5 323/440 2100 EGRD26 CR Euro 5 353/480 2300 SCRD26 CR Euro 5 397/540 2500 SCRD28 CR Euro 5 500/680 2700/3000 SCR

  • 20 TRANSPORT 9/200820 TRANSPORT 9/2008

    TEST

    Gradbinec za brezpotjaRenault kerax 500 DXi 8x4

    Tekst in foto: Botjan Pauer

    erax si je z vekratno uspeno udelebo na najtejem vzdrljivostnem rallyju Dakar pridobil ugled vzdrljivega tovornjaka za najteje pogoje dela. Nov 13-litrski motor je zapolnil e zadnjo vrzel na podroju najzmogljivejih motorjev moi do 500 KM in tako dopolnil ponudbo tudi

    za najbolj zahtevne uporabnike.

    Renaultov program vozil za gradbeni sektor se deli na dve druini premium lander je na-menjen lajim (cestnim) nalo-gam, medtem ko je kerax pravi gradbinec, ki se lahko spopade tudi z najhujimi brezpotji ter slabimi delovnimi pogoji. Da bi

    e poveali monosti za njego-vo uporabo v najzahtevnejih razmerah, so pri Renaultu mo-torno paleto dopolnili z novim 13-litrskim motorjem. Gre za e znani izdelek, ki skrbi za pogon magnuma in je na voljo tudi v dveh enakih zmogljivostih

    460 ter 500 KM, za katerega gre v naem primeru.

    Motor je vrstne zasnove s estimi valji, visokotlanim neposrednim vbrizgom goriva ter turbinskim polnilnikom s hladilnikom polnilnega zraka.

    Podaljana dnevna kabina

    Izbira kabin obsega tri raz-liice od kratke dnevne do dolge spalne v naem pri-meru gre za srednjo, in sicer podaljano dnevno kabino, ki nosi ime global utility cab. Z vejo dolino je v kabini na-stalo ve odlagalnega prosto-ra za obema sedeema, kjer so lahko nameeni shranje-valni predali, ki jih je mogoe iz notranjosti tudi odstraniti ter tako preprosto oistiti. Po celotni dolini zadnje stene

    kabine, ki ima tudi okno, se nahaja zelo praktien obe-alnik za obleko in ostale pri-pomoke, ki tako voznika ne ovirajo med vonjo.

    Poleg odlagalnih povrin za sedeema pa sta nad vetro-branskim steklom tudi dva za-prta odlagalna predala, med-tem ko je na motornem tunelu nameen prostoren hladilnik s predalom ter dodatnimi od-lagalnimi mesti za dokumente in drobnarije na njem.

    Stikala na dosegu roke

    Ker so boni podaljki opre-mljeni z zatemnjenim ste-klom, kerax ohranja zelo do-bro preglednost na vse strani in kabino ohranja svetlo. K dobremu poutju e dodatno pripomorejo svetle be bar-

    Pregledna armaturna ploa, kot jo poznamo iz drugih Renaultov.

    K

  • TRANSPORT 9/2008 21

    TEST

    TRANSPORT 9/2008 21

    Motor DXi13 500

    Prostornina 12,8 l

    tevilo valjev 6

    Oblika vrstni

    tevilo ventilov na valj 4

    Vrtina hod 131 158 mm

    Vbrizg goriva elektronsko vodeni injektorji

    Najveja mo 368 kW (500 KM) pri 1400 do 1900 vrtljajih na minuto

    Najveji navor 2450 Nm pri 1050 do 1400 vrtljajih na minuto

    ve, ki prevladujejo v notranjo-sti kabine.

    Armaturna ploa je skoraj identina tisti, ki jo e po-znamo iz premiuma, torej s kombinacijo velikega meril-nika vrtljajev in digitalnega prikaza hitrosti na sredini ter dvema loenima zaslonoma potovalnega raunalnika in splonih informacij. Vozniku so na volanskem obrou na voljo stikala za upravljanje s tempomatom, medtem ko preko petih obvolanskih roic lahko rokuje tudi z radijskim sprejemnikom, potovalnim raunalnikom, avtomatizi-ranim menjalnikom ter mo-torno zavoro oz. vgrajenim retarderjem, katerega roica je na levi strani volana.

    Avtomatiziran menjalnik za gradbie

    asi, ko sta bila sklopka in roni menjalnik edina smi-selna izbira pri prekucnikih, so minili. Avtomatiziran me-njalnik optidriver+, o kate-rem smo e nekajkrat pisali, se namre ve kot odlino obnese tudi izven asfaltira-nih podlag in v zelo slabih pogojih dela.

    Pri Renaultu so ga e lani do-polnili s funkcijo off-road, ki je namenjena vonji izven urejenih cest. Z vklopom te funkcije, kar je mogoe storiti s stikalom na armaturni ploi med vonjo in to ne glede na hitrost ali trenutno prestavo, se spremeni njegov reim de-lovanja. e tako hitro menjava-nje prestav postane e hitreje in se izvaja pri vijih vrtljajih motorja, hkrati pa menjalnik ne preskakuje prestav, s imer je na neutrjeni podlagi vedno

    zadosti moi ter navora za pre-magovanje ovir.

    Vozniki lahko omenjeno funk-cijo tudi nekoliko zlorabijo na urejenih asfaltiranih cestah, ka-dar z obremenjenim vozilom vozijo v strme klance navkreber.

    Menjalnik optidriver+ nudi 12 prestavnih razmerij za vo-njo naprej ter dve za vzvratno vonjo, poleg e omenjenih prednosti je vsekakor treba po-vedati, da je v primerjavi s 16-stopenjskim ronim za okoli 60 kilogramov laji, kar pa je pri vozilih vedno dobrodolo.

    Prekucnik Meiller

    Pogonska zasnova 84 je najbolj pogosta izbira pri ti-riosnih prekucnikih, saj nudi dobre vozne zmogljivosti iz-ven terena, e pa bi vozilo

    vseeno obstalo, sta vozniku na voljo dve mehanski zapori diferenciala in sicer sredin-ska na zadnjih dveh oseh ter posamina na vsaki od obeh pogonskih osi.

    Na testnem vozilu je bil nameen prekucnik proiz-vajalca Meiller-Kipper, s hi-dravlino loputo ter zloljivim zadnjim odbijaem. Vsa stika-la za upravljanje s prekucni-kom se nahajajo v notranjosti kabine, in sicer levo ob voz-nikem sedeu, s kontrolnimi lukami, ki opozarjajo na od-prto loputo ali zloen odbija, na armaturni ploi. Tam je tudi stikalo za vklop vijega tevila vrtljajev motorja v pro-stem teku ter s tem hitreje delovanje hidravline rpalke.

    Nizka poraba goriva

    Petsto konjskih sil, ki jih nudi motor, je zadosti, da se kerax z lahkoto spopade tako s tovorom kot s terenom, ka-mor ga mora prepeljati. S pov-sem obremenjenim vozilom smo se brez teav spopadli s strmimi vzponi ter neurejeni-mi podlagami, pri emer pa je povprena poraba goriva na naem preizkusu ostala pod ugodnimi 34 litri. In e se za konec ustavimo e pri avto-matiziranem menjalniku, lah-ko reemo le ista desetka.

    Tehnini podatki

    Enostavno in hitro, vse s pomojo hidravlike.

    Vsa stikala za upravljanje s prekucnikom so ob voznikem sedeu.

    Ob kipanju je zadnji odbija mogoe zloiti s pomojo hidravlike.

    Aluminijasta letev iti kabino pred udarci nizkih vej.

  • PRIKOLICE

    22 TRANSPORT 9/2008

    Nove trne smerniceo poteh stare slave, bi v nekaj besedah lahko opisali trenutno kondicijo nemkega proizvajalca priklopnih vozil Kgela. Priznani proizvajalec se je ponovno prikljuil visoki drubi, saj je tretji po velikosti proizvodnje v Evropi in lan prestinega kluba desetih najvejih proizvajalcev na svetu.

    Krizna leta na zaetku novega stoletja so bila odlina ola, tako da sedaj pametno, mlado vodstvo hitro reagira tudi na najmanje namige s tria.

    Zadnja tri leta velike rasti prodaje na zahodnoevrop-skem trgu so pri Kgelu odli-no izkoristili. Leta 2005 so iz-delali e manj kot 10.000 vozil, leta 2006 skoraj 12.000, lani se je proizvodnja skoraj podvo-jila, v prvi polovici letonjega leta pa so izdelali e 12.268 pri-kolic. Od 1. junija 2007 do 1. junija 2008 je Kgel od prodaje

    23.576 prikolic zasluil 549 mi-lijonov evrov, kar pa je rezultat, ki bo z velikim rkami zapisan v zgodovino podjetja.

    Kljub temu je vodstvo previd-no pri napovedih za leto 2008, saj se predvsem zaradi visoke cene goriv in e nekaterih dru-gih dejavnikov povpraevanje po priklopnih vozilih v Evropi poasi zmanjuje. Mono se je

    dvignila cena jekla in ostalih se-stavnih komponent (osi, pnev-matik ...), kar dviguje konno ceno prikolicam. Zaradi tega se proizvodne linije v nemkem Burtenbachu, v ekem Cho-cenu in od 1. maja letos v polj-skem Stargardu dosledno drijo zahtev, ki jih narekuje trie.

    Zaenkrat je knjiga naro-il solidno izpolnjena, na

    vzhodu celine, e posebej v Rusiji, pa je povpraevanje e vedno veje od najbolj optimistinih predvidevanj. Za ilustracijo naj navedemo, da je Kgel v Rusiji leta 2005 prodal 35 vozil, leta 2006 247, leta 2007 1318, v prvih estih mesecih letonjega leta pa e 1436 prikolic in polprikolic.

    Poenotena druina Foxx za zelo sprejemljivo ceno.

    P

  • TRANSPORT 9/2008 23

    PRIKOLICE

    Ceneje od rabljenih

    Da bi se poteila trna la-kota in zniali stroki proiz-vodnje, je Kgel pred dvema letoma predstavil novo serijo prikolic z imenom Foxx, ka-tero pa je z letonjim letom naredil e bolj atraktivno, saj jo ponujajo po izredno ugodni ceni, a ne na raun kakovosti, varnosti in zanesljivosti.

    Vozila iz druine Foxx so pravoasen odgovor na dam-pinko konkurenco s Kitajske, ki vse moneje pritiska na Rusijo in vzhod stare celine. Kako so Kitajci agresivni, naj-bolj zgovorno pove podatek, da je najveji svetovni proiz-vajalec priklopnih vozil, Ki-tajski CIMC Chinese Inter-national Marine Containers, ki letno izdela ve kot 110.000 vozil, lansko leto kupil licen-co za proizvodnjo priklopnih

    vozil in cistern priznanega ni-zozemskega proizvajalca Burg Industries.

    Pri Kgelu so prepriani, da je lokalizacija priblievanje proizvodnje konnemu po-troniku najbolji odgovor na rastoo azijsko nevarnost. Zato se druina Foxx izdelu-je v tovarnah na ekem in Poljskem, v neposredni bliini trga, ki e vedno kae velike potrebe po priklopnih vozilih vseh vrst. Nemci so prepri-ani, da imajo za njih odline izdelke po ugodnih cenah: polpriklopnik s cerado stane 19.500 evrov, polpriklopnih za prevoz kontejnerjev od 16.000 dalje, swap body nadgradnje od 9.700 dalje, kar pomeni, da ponujajo vozila po ceni, za katero je v Evropi teko najti ohranjeno, ne preve staro in seveda izpravno rabljeno vo-zilo za enak namen.

    Poenotenje in globalizacija

    Skrivnost nizkih cen je v po-enotenju podvozja za kar tri vozila, ceneji eki delovni sili in posebnem izboru dobavite-ljev posameznih komponent. Pa zanimo pri zadnjem: osi dobavlja podjetje Gigant. Kgel navaja, da so zanesljive in da ni ne zaostajajo za mono nemko konkurenco. Imajo vse kot dru-gi: zrano vzmetenje, kolutne zavore z ABS-om in elektronsko kontrolo zaviranja ... Doloene teave bi se lahko pojavile v dravah, kjer ni razvite servis-ne mree, vendar so tudi te osi narejene iz komponent, ki jih dobavljajo veliki svetovni pro-izvajalci, katerih rezervni deli so na voljo po vsem svetu.

    Najveje preseneenje so pnevmatike (386/655 R22.5),

    izdelane so na Kitajskem pri povsem neznanem proizva-jalcu Baotong Tyre. Kgelov predstavnik za tisk, dolgoletni novinar in odlien poznavalec gospodarskih vozil trdi, da so odline kakovosti, kar potrjuje tudi certifikat TV in naporna testiranja, kjer pnevmatike niso veliko zaostajale za evrop-skimi tekmeci.

    Tudi noge, na katere se priko-lice opirajo, kadar niso priklju-ene na vleno vozilo, niso od obiajnega dobavitelja, temve prihajajo preko lue iz Amerike od proizvajalca ArvinMerior.

    Samo ena ponudba

    To je najveja karakteristika programa Foxx. Kupci ne mo-rejo zbirati doline asije (celo barva je samo ena), ni mo na-roiti drugih pnevmatik, osi, za-vor, cerade, na spisku opreme so le dvina sprednja os, boks za palete in pregrada za orodje. V osnovni konfiguraciji polpri-kolic Foxx (ki so namenjene le standardnim dvoosnim vlail-cem z viino sedal 1100 mm) so aluminijasta zadnja vrata in mehanizem za laje premi-kanje cerade. Notranja irina tovornega prostora znaa 2480 mm, viina pa 2680 mm, neto masa prikolice znaa 6 ton.

    Po podobnem, modularnem receptu sta narejeni tudi drugi dve vozili iz druine Foxx (pol-prikolica Foxx CC container scassis in polprikolica Foxx SC swap carrier) ter prav tako za-menljiv Foxx SB swap body.

    Priblievanje proizvodnje konnemu potroniku najbolji odgovor na rastoo azijsko nevarnost.

    To je vse: aluminijasta zadnja vrata in mehanizem za laje premikanje cerade.

    Komponente prihajajo od razlinih dobaviteljev, pnevmatike celo s Kitajske.

  • VELIKI

    24 TRANSPORT 9/2008

    Caddy maxi life 1,9 TDI DSG

    Tekst in foto: Ane Jereb

    ospodina iz turistine agencije me je po telefonu vpraala: Meri va avtomobil v dolino med tirimi in petimi metri? Da, sem odgovoril, v mislih pa e listal po tehninih podatkih za Volkswagnov caddy maxi. Posebej se sicer nisem obremenjeval, je pa moja desna roka, v kateri sem v epu stiskal klju avtomobila, vseeno postala malce potna. Glede na to,

    da je e obiajni caddy precej dolg, maxi pa v dolino meri skoraj pol metra ve, se mi je zdelo, da prav veliko manj kot pet metrov pa vseeno nima.

    G

    Caddy maxi bo naslednjega pol leta moral prenaati muhe in tegobe naega urednitva, z njim se ne bomo vozili samo po slovenskih cestah, kot to veinoma ponemo z ostali-mi testnimi vozili, ampak se bomo oziroma smo se e od-pravili na ve daljih potovanj ter vam z njih v nekoliko bolj reportanem smislu povedali, kako se je odrezal, in doda-li tudi kakno besedo o sami poti. Za zaetek pa seveda vsaj nekaj besed o samem avto-mobilu. Caddy maxi meri v dolino slabe 4,9 metra, kar je skoraj pol metra ve od njego-vega krajega brata. Dodatni centimetri se seveda pozna-jo predvsem v prostornosti prtljanega prostora, ki je ob petih sedeih ogromen. Ima pa testni maxi e dva sedea ve (to pomeni sedem), kljub temu pa ostaja v prtljaniku

    e dovolj prostora, da vanj sedemlanska odprava brez teav naloi vso prtljago in se odpravi na dopust. A pojdimo po vrsti, k prtljaniku se bomo e vrnili.

    Testni caddy maxi

    Srebrnega testnega caddyja maxi poganja e dobro pre-verjeni 1,9-litrski TDI motor s 105 konjskimi momi, ki svojo energijo k prednjim kolesom prenaa preko samodejnega menjalnika DSG. Da nam med vonjo ni vroe, skrbi dvopo-drona samodejna klimatska naprava, k dobri volji pripo-more avtoradio, ki bere tudi mp3 format, da ne bi prilo do pokodb zadka vozila, pa s svojim zvonim sporoanjem skrbijo parkirni senzorji. Po-tniki na drugi in tretji sedeni klopi so pred pogledi mimo-

    idoih e lepo zaiteni s po-mojo zatemnjenih stekel, vozniki pa cenimo e tempo-mat, ki je zlasti na avtocestah postal skoraj nepogreljiv pri-pomoek. e v neem se maxi razlikuje od krajega caddyja, in sicer po lepe dodelani no-

    tranjosti. Vsi stebriki in ostali kovinski deli so namre pre-kriti s plastiko.

    Pravzaprav se lahko kar po-svetim prvi nalogi, ki smo jo testnemu caddyju zadali, in sicer poti na Korziko, kjer nje-gova vloga ni bila le prevaa-

    Po 600 kilometrih avtoceste in malo poitka na trajektu se je zaelo zavito podeelje Korzike.

    Na novi spremljevalec

  • TEST

    TRANSPORT 9/2008 25

    nje dveh potnikov, ampak je sluil e kot spalnik.

    Ve kot dva metra ravnega dna

    Caddy dvema potnikoma ni sluil le kot prevozno sredstvo, ampak sva namesto v otoru v njem tudi spala. Zato sem pred odhodom odstranil obe sede-ni klopi, pri emer je potrebno omeniti, da se zadnja povsem enostavno odstrani zgolj s po-tegom roice. Klop sama po sebi niti ni posebej teka, e-prav jo bo kakna nena gospo-dina vseeno le s teavo odstra-nila sama. Druga sedena klop

    je privijaena, zato za njeno odstranitev potrebujemo nekaj ve asa, saj je potrebno odviti osem vijakov. Je pa za razliko od tretje laja, saj se razdeli na dva dela. Ko sta obe klopi zunaj, caddy maxi ponudi 230 centi-metrov ravne povrine, kar je dovolj e za taknega dolgina, obenem pa je irina notranjo-sti med 110 in 120 centimetri. Ker maxi vseeno ni namenjen spanju, lahko pohvalim e ne-kaj odlagali in dral za pla-stenke, za manje predmete sta uporabni e dve mreici pod stropom. Nasploh je v tem av-tomobilu zavidljivo veliko od-lagali. Poleg tistih obiajnih

    (pred sovoznikom, med pred-njima sedeema, na osrednjem delu armaturne ploe) naj pohvalim e skrit predal v voz-nikovem in sovoznikovem se-deu in dva predala v dnu pred drugo sedeno klopjo, precej funkcionalen je tudi predal pod stropom spredaj.

    Presenetljivo udoben

    V dvanajstih dneh sva s cad-dyjem maxi prevozila skoraj 2400 kilometrov, dobro pol-ovico tega po avtocesti in pre-ostali del po zavitih cestah Korzike. Dolge avtocestne ravnine celo marsikateremu

    osebnemu vozilu zlahka nare-dijo teave, saj potniki po ve ur trajajoi vonji pogosto za-nemo utiti zadnjico in hrbet. Glede na to, da je caddy prav-zaprav dostavnik s precejnjo nosilnostjo ter zato vrstim zadnjim vzmetenjem, sem bil v zvezi z udobjem na poti pre-cej skeptien. Usmerjenost k udobju in uinkovitosti pre-vaanja ljudi je vseeno oitna, dodatne pol metra doline ozi-roma dalja medosna razdalja pa se pozna v blaenju cestnih neravnin. Caddy jih lepo po-goltne in ne pretresa potnikov, obenem pa prav ni neprijet-no ne zaplava. Tudi sedea sta dovolj mehka, da zadnjica ne trpi, po drugi strani pa ponu-jata dovolj bonega oprijema, da se potnika med bolj dina-mino vonjo ne bosta kotali-la po avtomobilu. Viji poloaj za volanom in velika vzvratna ogledala pripomorejo k bolji preglednosti. Krmilni mehani-zem je dovolj neposreden, da vijuganje po mestnih ulicah ni posebej teavno, vesel pa sem bil parkirnih senzorjev zadaj, saj je avtomobil precej dolg in je zanj marsikatero parkirno mesto komaj dovolj dolgo.

    Motor najibkeji len vozila

    Omenil sem e, da testnega caddyja poganja e dodobra preverjeni 1,9-litrski dizelski motor. Ta razvija 77 kilovatov in 250 Nm navora, kar je za tako velik avtomobil relativno

    Vzmetenje dobro pobira neravnine, zato tudi po daljih poteh nisva bila utrujena.

    Pogled na enega najbolj zanimivih mest na Korziki, na Bonifacio.

    Kljub skoraj petim metrom doline je bila vonja po zaviti obalni cesti povsem enostavna.

  • 26 TRANSPORT 9/2008

    VELIKI TEST

    malo. Pospeki so sicer zado-voljivi in tudi potovalna hitrost je brez teav tolikna, kot do-voljujejo avtocestne hitrostne

    omejitve, vseeno pa se tea vo-zila uti, velika elna ploskev pa motorju tudi ne pomaga kaj dosti. Stareja zasnova motor-ja se odraa tudi pri robatosti, motor je precej glasen (e zla-sti takrat, ko je hladen), obvez-na spremljevalka je tudi turbo luknja. Ta se v kombinaciji s sa-modejnim menjalnikom DSG, s kakrnim je bil opremljen testni caddy maxi, uti pred-vsem pri speljevanju. Takrat je namre avtomobil skoraj sekundo povsem pri miru, vse

    dokler se vrtljaji ne povzpnejo do okoli dveh tisoakov. Me-njalnik sam po sebi je odlien, pripomba v zvezi z njim pa gre le e dejstvu, da je esta pre-stava nekoliko prekratka, saj se motor pri 130 km/h vrti e s skoraj 3500 vrtljaji v minuti (rdee polje je pri 4200 vrtlja-

    jih) in je motor e precej gla-sen. Posledica majhne moi in kratkih prestav je tudi poraba goriva, ki se vrti od sedem do osem in pol litrov na sto pre-voenih kilometrov. Ob tem pa se je potrebno tudi zavedati, da je prazen caddy maxi teak ve kot 1700 kilogramov in da tudi ni namenjen dirkanju, temve udobnemu prevaanju potnikov ali tovora od toke A do toke B. Komur to ni dovolj, si lahko omisli dvolitrski TDI z mojo 140 KM.

    Korzika za ljubitelje vonje

    Morda za konec e beseda ali dve o Korziki. Ta ne ponuja le lepih pla, sonnega vreme-na in zanimivih gora, ampak je poleg tega e pravi raj za ljubi-telje vonje ter ovinkov. tevilne ozke ceste postreejo s stotina-mi zavojev, vzponov in spustov, s prelepimi razgledi, na njih se pogosto prav brezskrbno spre-hajajo tudi rede ivali, od krav, koz, do divjih praiev. eprav je caddy maxi na prvi pogled za-radi svoje doline dokaj okorno vozilo, pa se je tudi na najbolj ozkih in zavitih podeelskih ce-stah dobro poutil. Jaz pa tudi.

    Motorturbo dizel, 4-valjni, neposreden vbrizg goriva preko ob s tlailkami

    Prostornina (ccm) 1896

    Mo (kW/KM) vrt./min. 77/105 4000

    Najveji navor (Nm/min.) 250/1900

    Emisijski normativ skladno z Euro 4

    Menjalnik 6-stopenjski samodejni DSG z dvema sklopkama

    Dimenzije (D x x V mm) 4875 x 1794 x 1834

    Medosna razdalja (mm) 3002

    Obraalni krog (m) 12,2

    Stranska drsna vrata (/V mm) 700/1108

    Zadnja dvina vrata (/V mm) 1181/1134

    Prtljanik (l) 530/1600/3950

    irina prtljanega prostora med blatnikoma (mm)

    1120

    Tea vozila (kg) 1752

    Nosilnost (kg) 618

    Pospeek 080 km/h (s) 9,0

    Pospeek 0100 km/h (s) 13,5

    Elastinost 80120 km/h (s) 11

    Najvija hitrost (km/h) 170

    Povprena poraba na testu (l/100 km) 7,5

    Tehnini podatki: Volkswagen caddy maxi 1,9 TDI DSG

    Armatura je pregledna, stikala na svojem mestu, razvaja pa DSG menjalnik.

    Do prvih 1000 kilometrov smo ga razvajali, nato pa poslali na Korziko.

    Volkswagnov caddy maxi bo z nami do novega leta, zato bomo o tovornih zmonostih pisali v naslednji tevilki.

  • XXXXXX

  • TEST

    28 TRANSPORT 9/2008

    Zvesta sopotnikaPeugeot partner furgon 1,6 HDi confort, Peugeot partner tepee 1,6 HDi outdoor

    Tekst in foto: Ane Jereb

    loveka evolucija je pokazala, da v ivljenju potrebujemo ob sebi nekoga. Partnerja, ki nas spremlja, nam pomaga, se z leti z nami razvija in raste. e to e ni loveki partner, ima vasih vse natete lastnosti drug partner. Recimo Peugeotov dostavnik z enakim imenom. Ta je namre v tokratni

    drugi generaciji zrasel in se izpopolnil, da bo e lae prenaal vse zahteve in muhe, ki mu jih bo zadal lastnik. No, za etrt metra je zrasel e zaradi enega razloga: da je naredil prostor za najmanjega dostavnika v druini bipperja in obenem zapolnil vrzel med vejim expertom.

    Posvetimo se najprej furgo-nu in voznikovemu delovnemu okolju v njem. To si e v zaet-ku zaslui pohvalo, saj sploh ne spominja na to, da pravzaprav sedimo v delovni muli, temve je povsem na ravni osebnih vo-zil. Voznikov sede je udoben in z nekaj bonega oprijema prav lepo zasidra hrbet, tudi volanski obro je izjemno na-

    stavljiv, zato dobrega poloaja za volanom ni teko najti. Na-sploh lahko potniki prostor, ergonomijo in konno obde-lavo pohvalimo, tudi na prvi pogled malo odlagalnih pros-torov se je hitro izkazalo za na-pano sklepanje. Odlagali je namre mnogo, od zaprtega pred voznikom do manjih na osrednjem delu armaturne

    ploe (hvalimo poevno pri-trjeni drali plastenk) in pre-dala pred sovoznikom. Precej stvari zmore pogoltniti e pre-dal pod stropom, pri katerem smo si eleli le malo ve viine, e ve stvari pa nam je uspelo pospraviti pod sovoznikov se-de, ki je pravzaprav celo naj-veje odlagalie v potnikem prostoru.

    Testni partner furgon je bil opremljen e z novostjo v ob-liki treh sedeev, kar si skoraj-da zaslui kritiko, saj potnik na srednjem sedeu ne bo de-leen prav nobenega udobja. Razloga sta dva. Prvi je dej-stvo, da je precej oji od dru-gih dveh in si na njem skoraj teko predstavljamo kaknega delavca irokih ramen, e bolj

    Partner je zaradi vzmetenja iz peugeota 308 na cesti zelo samozavesten.

    Preglednost je na raun velikih stekel odlina, podvozje pa naravnano k udobni vonji.

  • TEST

    TRANSPORT 9/2008 29

    pa moti prestavna roica, ki je na izboenem grebenu. Zato je sicer prirono blizu vozni-kove desnice, vendar pa prav zaradi nje potnik na srednjem sedeu nima prostora za levo koleno.

    Bistvo se skriva v zadku

    Skoraj etrt metra veja dol-ina in trinajst centimetrov veja irina se najbolj kaeta v prostornini tovornega dela. V testnem partnerju je bil po-tniki del loen od tovornega s predelno mreo. Ta je fiksno pritrjena in njenega desnega dela ni mogoe z enostavno potezo odpreti oziroma ga po-makniti na levo, s imer bi lah-ko v partnerju prevaali dalje

    predmete. Ima sicer priprav-ljene nastavke, na katere bi jo lahko na levi strani pritrdili, vendar za samo odstranjeva-nje potrebujemo klju. Teh-nini podatki namre pravijo, da lahko v krajem partnerju prevaamo do tri metre dolge tovore, vendar to dri le, e na desnem delu ni zaitne mree in e zloimo sovoznikov se-de. Vseeno tudi ob nameeni mrei zmore partnerjev tovor-ni del pogoltniti 3,3 kubinega metra tovora, ki ga vanj lahko naloimo skozi dvokrilna asi-metrina vrata na zadku oziro-ma skozi drsna na boku. Testni partner je imel drsna vrata le na desnem boku, pri emer se nam je kar nekajkrat zgodilo, da smo si jih zaeleli e na levi strani, saj nam tako ne bi bilo treba do tovora hoditi na desni bok. Pri nalaganju teke oma-re smo cenili nizek nakladalni rob in pa est nadvse funkcio-nalnih pritrdi na tleh, s ka-terimi smo jo lepo pritrdili, da se med vonjo ni premikala po prostoru.

    Vzmetenje iz peugeota 308

    Ena od partnerjevih vrlin so vsekakor tudi vozne lastnosti. V primerjavi s predhodnikom se avtomobil namre pelje precej bolje, zahvalo pa gre med dru-gim pripisati tudi vzmetenju iz peugeota 308. To je seveda zaradi veliko veje nosilnosti nekoliko spremenjeno, vseeno

    pa posebnega poskakovanja ni utiti. Potnike pretresa prav-zaprav le, ko je tovorni prostor povsem prazen, takrat sprednji del lepo pobere grbine, za-dek pa nekoliko poskoi. To se seveda popravi takoj, ko tovor-ni del obremenimo s kaknimi dvesto kilogrami, a nasploh lahko pohvalimo, da smo se s partnerjem prav lepo peljali. Za primerjavo lahko povemo, da je pretresanja manj kot v manjem bipperju, zahvala pa gre med drugim daljemu me-dosju. Za prironega se je izka-zala tudi pomo pri speljeva-nju v klanec (hill holder), zlasti ob polno natovorjenem vozilu. Ena kritika je v tem poglavju vseeno. Vzvratna ogledala so sicer velika in omogoajo pre-cej dober pogled nazaj, bi pa bila precej bolja, e bi bila asi-metrina. Zaradi zaprtih sten je boni pogled oviran, ogle-dala pa imajo tudi precejen mrtvi kot.

    Devetdeset konjskih moi ne omaga

    V testnem partnerju se je vrtel 1,6-litrski dizelski motor s 66 kW oziroma 90 KM. Ob praznem vozilu se je motor iz-kazal celo za ivahnega, oma-gal pa ni niti takrat, ko smo partnerja nekoliko obremeni-li. Potniki nismo bili deleni posebnih sunkov v hrbet, po drugi strani pa lahko pohva-limo dejstvo, da motorju ne primanjkuje moi niti pri naj-

    nijih vrtljajih, iz katerih prav samozavestno povlee. Tudi poraba goriva je ve kot solid-na pri praznem avtomobilu se je gibala okoli estih litrov in pol in narasla na sedem litrov, ko smo partnerja obremenili s priblino tiristo kilogrami to-vora. Kar zadeva vonjo, lahko povemo e to, da petstopenjski roni menjalnik lepo sodeluje z motorjem in zadruje vrtljaje dovolj nizko tudi na avtocesti, pa eprav je tako motoriziran partner primerneji za mestni in primestni promet.

    Notranjost povsem spominja na osebna vozila, sedi se dobro, armaturna ploa je pregledna, ergonomina in polna odlagalnih prostorov.

    Tovorni prostor kraje izvedenke zmore pogoltniti do 3300 litrov tovora.

    Tretji oziroma srednji sede nikakor ni udoben, saj potnik zaradi prestavne roice nima dovolj prostora pri kolenih.

    Vstopanje do druge sedene klopi je zaradi drsnih vrat na obeh bokih povsem enostavno.

  • TEST

    30 TRANSPORT 9/2008

    Potniki teepe je pravo nasprotje

    Za razliko od furgona pa po-tniki partner, poimenovali so ga tepee, nima prav nobenih dostavnikih lastnosti. e ve, je pravo nasprotje furgona in niti slutiti ne daje, da iz njega pravzaprav izhaja. Z izjemo ar-maturne ploe oziroma celo-tnega prednjega dela, ki je prav-zaprav enak tistemu v furgonu, je notranjost povsem po vzoru osebnih vozil. Vsi stebriki so pokriti, kovine se ne vidi, sedei so bolji, materiali kakovost-ni, prostora pa tudi ne manj-ka (je pa potniki partner na voljo le v eni dolini). e sama zunanjost avtomobila je mno-go atraktivneja, e gre za raz-liico outdoor, kakrna je bila testna, pa e bolj. Avtomobil je namre centimeter ve odda-ljen od tal, plastina zaita ga naredi nabitega in modernega, celo malce agresivnejega. V testnem teepeju smo pogreali dve stvari, ki sta zelo dobro-doli, saj poveata prostornino odlagali, ena od njiju pa tudi zagotavlja ve svetlobe v po-tnikem prostoru. Govorimo o zadnjem odlagaliu pod stro-pom zadaj in o posebni stekleni strehi (dodaten kvadratni me-ter steklenih povrin), ki v sebi skriva tudi e nekaj odlagalnega prostora. Nas je pa zato partner razveselil s posebnimi nosilci pod stropom, ki omogoajo, da do pet kilogramov teke dolge predmete varno naloimo kar pod strop avtomobila.

    Udobje za pet potnikov

    V potniki razliici je pet sede-ev, kar pomeni, da sta spredaj le dva. Zaradi tega je bonega prostora dovolj, na delu, kjer je pri furgonu srednji sede pa v tem primeru najdemo iroko plastino odlagalie. Prostora je dovolj, prav tako se nad stisko ne bodo pritoevali potniki za-daj, zlasti nad glavami je tega na pretek. Ponovimo lahko, da smo kot vozniki cenili visok poloaj za volanom, zaradi katerega je preglednost odlina, stekla na boku pa izniijo neprijeten mrt-vi kot, ki smo ga omenili pri fur-gonu. Pohvalimo lahko e drsna vrata na obeh straneh, ki vstop do druge sedene klopi naredijo povsem enostaven.

    Kar se tie same vonje, lahko povemo, da je vzmetenje teep-ja nastavljeno mehkeje kot pri furgonu, zato avtomobil cest-ne neravnine blai lepe. Zlasti lahko pohvalimo premagovanje leeih policajev, kjer tudi tisti potniki zadaj ne bodo pretrese-ni kot Martini, ki ga pije James Bond. Tepee se mnogo bolje kot

    pri dinamini vonji pouti pri bolj umirjenem ovinkarjenju, za hitro vonjo je volanski obro preve posreden in prelahkoten, da bi bil obutek odlien.

    Zmogljiveji motor za lahkotnejo vonjo

    Med obema voziloma je e ena razlika in sicer v moi mo-torja. V osnovi gre za enak agre-gat, tudi tepeeja je poganjal 1,6-litrski HDi, ki pa v tem primeru

    ponuja 110 konjskih moi. Raz-lika dvajsetih konjev se v praksi pozna bolj kot bi morda mislili. Avtomobil je precej bolj ivahen, pospeki odloneji, prehiteva-nja pa zato enostavneja. Tudi konna hitrost je vija, pred-vsem pa se niti pri avtocestnih 130 km/h ne pozna kaj dosti, e je v avtomobilu ve potnikov. Obenem poraba goriva sploh ni vija in se je ob koncu testa za-kljuila pri estih litrih in pol. Na raun veje moi motorja, vozila ni potrebno kaj dosti priganjati, zato tudi poraba ni vija.

    Dva avtomobila, ki se v svoji osnovi ne razlikujeta dosti, sta si v praksi povsem razlina. Med-tem, ko bo prvi prava delovna mula, ki zmore voziti precej to-vora, obenem pa se ne ponaa z okrnjenim voznikovim delovnim prostorom, je drugi pravi druin-ski avtomobil, ki s svojo funkcio-nalnostjo in prostornostjo ne ra-zoara e tako zahtevnih druin.

    Motor:turbo dizel, 4-valjen, nameen spredaj, common-rail

    Prostornina (ccm): 1560Mo (kW/KM): 66 - 90/80 - 110Navor (Nm): 215 /240-260 - 1750 Menjalnik Roni 5-stopenjskiDimenzije DxxV (mm): 4380 x 1810/1857 x 1812/1862Medosna razdalja (mm): 2728Masa (kg): 1240/1429Nosilnost (kg): 640/636Prtljanik ob treh sedenih vrstah (l): 3300-3700/505-2400Pospeek 0-100 km/h (s): 16,6/12,5Najveja hitrost 160/170Povprena poraba 5,8 / 5,6Poraba na testu (l/100 km) 6,8 / 6,5

    Tehnini podatki: Partner furgon/teepe

    Prevaanju daljih predmetov sta namenjena posebna nosilca pod stropom.

    Partner je v primerjavi s predhodnikom zrasel za skoraj etrt metra. Aluminijasti elementi naredijo zunanjost e bolj atraktivno.

  • Motor:turbo dizel, 4-valjen, nameen spredaj, common-rail

    Prostornina (ccm): 1560Mo (kW/KM): 66 - 90/80 - 110Navor (Nm): 215 /240-260 - 1750 Menjalnik Roni 5-stopenjskiDimenzije DxxV (mm): 4380 x 1810/1857 x 1812/1862Medosna razdalja (mm): 2728Masa (kg): 1240/1429Nosilnost (kg): 640/636Prtljanik ob treh sedenih vrstah (l): 3300-3700/505-2400Pospeek 0-100 km/h (s): 16,6/12,5Najveja hitrost 160/170Povprena poraba 5,8 / 5,6Poraba na testu (l/100 km) 6,8 / 6,5

    PREDSTAVLJAJO NOVOST

    LEPA

    LAHKA poveana tovorna zmogljivost

    MONA 5 letna garancija

    EKONOMINA

    OKOLJU PRIJAZNA

    Kovana Aluminijasta Platia

    ZA TOVORNJAKE, PRIKLOPNIKE IN AVTOBUSE

    Protect GL Kajuhova ulica 35 1110 Lubljana

    Tel. +386 1 586 20 20 [email protected] www.protectgl.si

    LEPA

    Protecect GL Kajuhovava ulica 35 1110 Lubljana a

    TeTell. + +383866 11 585866 2020 2 200 [email protected] www.protectgl.si

    WWW.ALCOAWHEELS.COM

  • 32 TRANSPORT 9/2008

    Obutite cestoTekst: Borut tajnaher; foto: avtor, Dunlop

    a slovenskem trgu so nove pnevmatike za gospodarska vozila priznanega proizvajalca Dunlop. Pnevmatike Dunlop SP344 za vodilno os in SP444 za pogonsko os za platia dimenzije 22,5 so primerne tako za dolge mednarodne prevoze kot tudi za regionalne prevoze. Najveja prednost

    novih pnevmatik je veliko tevilo kilometrov, bolje zavirajo na mokri podlagi, ugodneje vplivajo na manjo porabo goriva in so odporneje proti pokodbam.

    PNEVMATIKE

    Zaradi nove zgradbe, zmesi in oblike dezena tekalne povrine je ta serija tovornih pnevmatik izdelana posebej za zahteven trg sodobnih evropskih logi-stinih in transportnih podjetij. Novi seriji SP344 in SP444 za 22,5 platia bosta zamenjali model SP341 za vodilno os in model SP442 za pogonsko os.

    Slogan obutite cesto opi-suje razvojno filozofijo podjetja Dunlop, ki se osredotoa na voz-nika in je temelj pri izdelovanju vseh proizvodov od pnevmatik za motorna kolesa do pnevma-tik za tovorna vozila. Zajema razline tehnologije od obliko-vanja dezena tekalne plasti do strukturiranja pravega ogrodja.

    SP344

    Pnevmatike Dunlop SP344 so namenjene za uporabo na vodilni osi. Zaradi najso-dobneje tehnologije pri iz-delavi zmesi za tekalno plast imajo pnevmatike za 20 od-stotkov daljo ivljenjsko dobo in zmanjan kotalni odpor, kar pomeni, da omo-goajo manjo porabo goriva in odlino vodenje ter zavira-nje na mokri podlagi.

    Vzorec tekalne plasti pnevma-tik SP344 ima pet reber in zaprta

    ramenska rebra. Taken vzorec omogoa visoko kilometrino in hkrati zmanjuje hrup ter izbolj-a vodenje. Lamele Flexomatic in lamele ob robu kanalov omogo-ajo odlino vodenje ter zavira-nje na mokri podlagi. Tako imajo pnevmatike ve robov za bolji oprijem cestia in uinkoviteje odvajajo vodo iz kanalov.

    Tekalna plast je opremljena s sistemom za odstranjevanje kamenja, kar zmanja monost preluknjanja pnevmatike in po-kodb ogrodja. Te funkcije sku-paj z izboljanim oprijemom in

    boljo trpenostjo zmanjajo hrup in zagotavljajo enakomer-no obrabo pnevmatike.

    Nova tehnologija in na-predna geometrija ogrodja zagotavljata boljo trpenost, obnavljanje tekalne plasti, eno-stavnejo namestitev in manj-o teo, kar pomeni ve tovora. Zgradba pnevmatik vkljuuje tudi izjemno raztezno jekleno ogrodje in pasove, ki izboljajo trgalno trdnost, saj zmanju-jejo notranjo obremenitev in omogoajo popolno prodira-nje gume med vezi.

    SP444

    Pnevmatike SP444 za pogon-sko os so izdelane tako, da se ujemajo s pnevmatikami SP3-44 in omogoajo veliko kilo-metrov, izboljan oprijem in zaviranje na mokri podlagi. Tako kot pri pnevmatikah SP344 tudi tukaj najnoveja tehnologija izdelave zmesi za tekalno plast in zgradbe pnevmatik izbolja odpor-nost proti pokodbam, po-veuje kilometrino in zmanj-uje kotalni upor ter poveuje varnost in uinkovitost pora-be goriva.

    Vzorec tekalne povrine pnevmatik SP444 je sestavljen

    iz petih irokih reber in sredi-nega rebra, kar omogoa visoko kilometrino, enakomerno ob-rabo in nizek kotalni upor. Si-stem tridimenzionalnih blokov 3D-BIS z vafljastimi lamelami izjemno izbolja vodljivost in zaviranje na mokri podlagi. Go-sto posejane lamele omogoajo odlien oprijem, saj se, preden pridejo v stik s podlago, odpre-jo in tako hitreje odvajajo vodo. Valovita in stoasta oblika ka-nalov ter poloaj lamel prepre-ujejo neenakomerno obrabo pnevmatike, novo vznoje la-

    tik za tovorna vozila. Zajema razline tehnologije od obliko-vanja dezena tekalne plasti do strukturiranja pravega ogrodja.

    in odlino vodenje ter zavira-

    Vzorec tekalne plasti pnevma-tik SP344 ima pet reber in zaprta

    Pnevmatike SP444 za pogon-sko os so izdelane tako, da se ujemajo s pnevmatikami SP3-

    uje kotalni upor ter poveuje varnost in uinkovitost pora-

    Vzorec tekalne povrine pnevmatik SP444 je sestavljen

    N

  • PNEVMATIKE

    mel v obliki solz pa povea tr-galno trdnost.

    Vzorec obrabe pnevmatike je izboljan zaradi edinstvene postavitve lamel in ojaitvenih vezi med bloki, kar zagotavlja tudi bolji oprijem in vejo kilo-metrino. Geometrija zareza te-kalne povrine uspeno zmanj-uje vdiranje in zadrevanje kamenja, zato so te pnevmatike kos zahtevnim razmeram so-dobnega prevoznitva z dostav-nimi tovornjaki in tovornjaki za regionalne prevoze.

    Pnevmatike za prikolice

    Vzporedno z novo serijo pnevmatik za vleno vozilo pa Dunlop predstavlja tudi nove pnevmatike za vleeno vozilo. SP242 ima vzorec tekalne plasti s petimi rebri in z masivnim ra-

    menskim podrojem. Poveana globina tekalne plasti skupaj z visokim razmerjem aktivne po-vrine med gumo in kanali nudi monost velikega tevila prevo-enih kilometrov. Nova tehno-logija izdelave zmesi je e zlasti primerna za uporabo v regio-nalnem transportu, saj poveu-je odpornost proti pokodbam in skupaj s posebno geometrijo ogrodja zagotavlja enakomerno obrabo pnevmatike skozi celo-tno ivljenjsko dobo, ki jo lahko celo podalja. Pnevmatike SP2-52 so zelo gospodarne, saj dose-gajo veliko kilometrov, trpeno

    ogrodje in nizek kotalni odpor. Dezen tekalne plasti omogoa tudi inovativne produkte z niz-ko globino tekalne plasti. Manji zunanji premer pa omogoa, da prevaajo vejo koliino tovora na velikih prikolicah.

    Pnevmatike SP344 in SP444 dimenzije 22,5 za vse letne ase so najnoveji proizvod Dunlo-pove linije tovornih pnevmatik, ki so izdelane s tehnologijo nove generacije in so gospodarnej-e ter zanesljiveje. Serijo bodo sasoma razirili in zadovoljili vse zahteve dananje zahtevne evropske transportne industrije.

    Dimenzije:SP344 SP444

    315/80 R 22,5 315/80 R 22,5295/80 R 22,5 295/80 R 22,5315/70 R 22,5 315/70 R 22,5

    Dunlopova zgodba o uspehu se ne zane na tirih ali dveh kolesih, temve na treh. Leta 1888 je ustanovitelj Dunlopa, veterinar John Boyd Dunlop (18401921), opazoval sina Johnnyja, ki se je vozil s svojim triciklom s polnimi gumami po tlakovani poti. Opazil je, da deek ni vozil prav hitro, in vide