80
Letnik 7, {t. 33/ marec - april 2013 30.000 brezpla~nih izvodov

Revija Varčujem z energijo - št. 33

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in kje iskati vzroke prevelike porabe energije v hiši, stanovanju, pisarni. Posreduje vam uporabne nasvete za ogrevanje, ekonomični rabi dobrin kot so toplota, voda, električna energija toplotna črpalka gradnja..., predstavlja vam alternativne oblike rabe energije, načine izkoriščanja energije vode (podtalnice), zraka, zemlje, sonca, lesne biomase, biogoriv. solarne tehnologije,

Citation preview

Page 1: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Letn

ik 7

, {t

. 33/

mar

ec -

apr

il 20

1330

.000

bre

zpla

~nih

izvo

dov

Page 2: Revija Varčujem z energijo - št. 33
Page 3: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Ytong hiše. Pasivne, zelo dobre nizkoenergijske in varčne hiše.

Vi izberite hišo, mi pa bomo poskrbeli za vse ostalo!

www.ytonghisa.si

Page 4: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Pri tem pa sploh ni pomembno ali se planet ohlaja ali ogreva, saj smo `e nekaj ~asa sredi bitke za ohranjanje najpomembnej{ih osnov-nih virov, za vodo, zrak in rodovitno zemljo.

Kljub za~etnim kr~em, smo se za~eli dobro spopadati z vidnimi nevarnostmi, ena od teh so smeti. Smeti vidimo, ~utimo, prena{amo, vohamo in jih celo sli{imo, zlasti takrat, ko v bli`ini kro`i smetarski tovornjak. Imamo jih vsak dan v mislih in v rokah, zato so politiki tako hitro reagirali. Karkoli danes kupimo, oble~emo ali uporabljamo dalj ~asa, se bo kon~no spremenilo v odpadek. Ena oseba povpre~no odvr`e 500 kg smeti letno, polovico od tega pa `e znamo lo~iti in ponovno uporabiti. Pri tem je vzor v EU sosednja Avstrija, kjer so v zadnjih 10 letih zaprli vsa obi~ajna odlagali{~a, z zbiranjem in lo~evanjem odpadkov pa dosegli `e skoraj novo kulturno raven in popolnoma re{ili problem odpadkov. Odli~no deluje tudi recikliranje, tako da je njihova kon~na energetska in okoljska smetarska bilanca pozitivna. To pomeni, da z recikliranjem prihranijo ve~ energije in manj obremenjujejo okolje kot z zbiranjem in ponovno predelavo. Tak odnos do odpadkov pa ni pri{el sam od sebe, saj je bil posledica hitrih, vidnih in nevarnih pojavov, med njimi je najbolj kri~e~ zastru-pljanje podtalnice.

Avstrijskemu zgledu delno sledimo tudi pri nas, saj nam postaja jasno, da je zbiranje in lo~evanje odpadkov tako pomembno, da imamo kljub nekaj vlo`enega dela, na koncu dober ob~utek. Poleg tega je recikliranje postalo tako u~inkovito, da se ponovna predelava veliko bolj spla~a, kot se`iganje.

Na drugi strani pa imamo opravka z nevidnimi odpadki, ki jih ne sli{imo in ne vonjamo, odmetavamo pa jih kar vsevprek, brez da bi za to morali kaj pla~ati. Govorimo seveda o »odmetavanju« toplogrednih plinov, zlasti CO2. Nenehno ga spu{~amo v na videz neskon~en ocean zraka, pri tem pa niti ne pomislimo, da na nje-govem dnu `ivimo mi sami.

Predstavljajmo si, da opazujemo nekoga, ki vsaki dve sekundi iz voze~ega avta odvr`e prazno cigaretno {katlico. Na razdalji enega kilometra se to ponavlja na vsakih 33 metrov, na koncu tehtajo ti odpadki skupaj 150 gramov. Med opazovanjem bi se zagotovo razje-zili, ni~ pa nas nebi razjezilo, ~e bi bile {katlice nevidne. In to~no to se dogaja, z vsakim prevo`enim kilometrom odvr`emo 150 gramov CO2, vendar so ti grami nevidni, niti ne smrdijo, zato za nas ne obstajajo.

^e bi CO2 spremenili v trdno obliko, podobno sivemu pepelu, bi slednji med vo`njo padal na cesto, ki bi hitro postala neprevozna, zato bi morali v vsak avto vgraditi {katlo za zbiranje CO2 pepela. Nato bi ob vsakem polnjenju 50 litrskega rezervoarja na ~rpalki, morali isto~asno izprazniti 130 kg CO2 pepela, od prej{njega pol-njenja. ^rpalke bi morale imeti ogromne zalogovnike, kupi tega pepela na odlagali{~ih pa bi `e davno prekrili skoraj vso pokrajino.

Na odlagali{~ih bi bil namre~ zbran tudi ves pepel od za~etka indu-strijske revolucije, ki se je za~ela pred 100 leti. V tem primeru bi kaj hitro spoznali, da se vozil, ki za 10% koristnega tovora odvr`ejo 90% pepela, ne spla~a izdelovati. Ker pa CO2 pepela ne vidimo, so ble{~e~e limuzine s ~im ve~jo te`o in porabo goriva {e vedno sanje vsakega »pravega mo{kega«.

Ker je CO2 pepel neviden, se tudi nih~e ne vznemirja zaradi 45 milijonov osebnih avtomobilov, ki drvijo po nem{kih cestah. Še manj se vznemirjajo letalski turisti, ki nenehno kri`arijo po vsem planetu, saj jim ni potrebno po izstopanju iz letala s seboj odvle~i {e 5000 kilogramov CO2 pepela. Ker pa je CO2 tako plinsko prijazen in se nevidno razsipava po atmosferi, nobenemu od nas niti na kraj pameti ne pade, da bi se odrekel svojemu avtomobilu ali letalskim po~itnicam v najbolj oddaljenem kotu planeta.

Pri tem pa pametni in`enirji ne i{~ejo re{itev za zmanj{anje CO2 odpadkov, ampak nas nategujejo, da bodo z zajemanjem in shranje-vanjem re{ili problem, kar je {e ena iz vrste velikih in umazanih la`i. Tehni~no je namre~ nemogo~e zajeti in shraniti CO2, pri tem pa za to porabiti manj energije, kot smo je pokurili za njegov nastanek.

Re{itev planeta se zato skriva v razdelitvi na tretjine. Eno tretjino energetskih potreb planeta bomo lahko pokrili z obnovljivimi viri, drugo tretjino s tehni~nimi var~evalnimi ukrepi, tretjo pa z uvajanjem novih vrednot, ki vse vodijo v smeri zmanj{evanja porabe.

^e pogledamo debelino zra~nega ovoja, ki greje in {~iti planet pred mrazom vesolja, je plast ki omogo~a ugodno `ivljenje in rast rastlin, debela 3 kilometre. ^e za primerjavo planet zmanj{amo tako, da bo imel premer enega metra, bo ta plast zraka debela samo 0,3 mm, to pa je debelina ~love{kega lasu. ^e svoje obna{anje ~im prej spremeni-mo, se bomo morda re{ili, ampak za las. •

UVODNIK4

Pi{e: Simon Tihec

^esar ne vidim, ne obstaja

Sedaj je e vsakomur, ki ima kaj soli v glavi jasno, da bo v kratkem potrebno kore-

nito spremeniti na~in obna{anja prebivalcev tako imenovanega razvitega sveta.

Page 5: Revija Varčujem z energijo - št. 33

V @ARIŠ^U 5

V 33. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo:V 33. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo:

str. 1 Ream

str. 2 Philips

str. 3 Xella porobeton SI

str. 4 Pomurski sejem

str. 6 Gospodarsko razstavi{~e

str. 7 Energija plus

str. 8 Danfoss

str. 12 Mercator

str. 11 KOOP

str. 12 Conetra INT

str. 13 E-netsi

str. 14 Romet

str. 15 Energetika Ljubljana

str. 17 Arhsol

str. 18 Bio planet

str. 19 Sonnenkraft

str. 21 Henkel Slovenija

str. 25 Systemair

str. 26 Klivent

str. 27 KWB

str. 28 Ellatron

str. 28 Seltron

str. 29 [tern

str. 31 Mercator

str. 34 Tersus

str. 36 Knut

str. 37 PVC Nagode

str. 37 J.u.A. Frischeis

str. 39 Veto

str. 41 Viessmann

str. 43 Dines

str. 44 Agni

str. 45 Eco futura

str. 46 Vaillant

str. 49 Vitanest

str. 51 Klimateh

str. 52 Inovateh

str. 53 Ekom

str. 54 Grundfos

str. 55 Tehnobiro

str. 56 Alfa-INT

str. 56 Henrik Hom{ak

str. 57 Armex armature

str. 58 Titan

str. 63 Emos.si

str. 65 Fragmat

str. 67 Marles

str. 69 Kern

str. 73 Ursa

str. 74 Monta`a Je`ek

str. 75 Kalcer

str. 76 Fibran

str. 79 Miele

str. 80 Atlas Trading

Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 34. {tevilka revije izide maja 2013.

Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov

Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Franci Mithans, Marjan Poto~an, Roman Toma`i~, Vili Zabret, Matja` Valen~i~, Toma` Rifelj, Damjan Nemec, Andrej Gruden, Nu{ka Marn, Jure Hrovat, Ksenija Plahuta, Andrej Arh, Gregor Bizjak, Drago Škantelj, Maja Gal, dr. Roman Kuni~, Tadej Gruden.

Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart

Lektoriranje: Maja Tihec

Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461)

Distribucija: tel.: 041 971 324

Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o.

Naslov uredni{tva:EKART MARKETINGAndrej Ekart s.p.Prepolje 101, 2206 MarjetaTel.: 02 686 10 81

Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502Dav~na {tevilka: SI20960166

E mail: [email protected]

Spletni energetski portal:

- Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva.

- Vse pravice pridr`ane.

- Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

- Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji, na `eljo naro~nikov, ne lektoriramo.

www.varcevanje-energije.si

Distribucija revije poteka v trgovskih Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERCATOR TEHNIKA in velecentrih MERCATOR TEHNIKA in GRADNJA, specializiranih tehni~nih GRADNJA, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, Obrtnem sejmu in Dom, Megra, Obrtnem sejmu in sejmu AMBIENT.sejmu AMBIENT.

V Sloveniji je pribli`no 800.000 stanovanj, od tega 360.000 enostanovanjskih stavb in 140.000 dvosta-novanjskih, ve~ina pa jih le`i izven mestnih naselij.

Parcialni ukrepi energetske obnove hi{e so marsi-komu spraznili denarnico, na dalj{i rok pa niso re{ili vseh te`av. Energetski svetovalci opa`ajo, da pogosto po pomo~ v energetsko svetovalne pisarne prihajajo lastniki, ki so `e porabili veliko denarja za obnovo fasade, ali zamenjali streho, okna, tudi kotel, pa ven-dar se mnogim dogaja, da {e vedno porabijo preve~ za ogrevanje, v hi{ah se pojavlja plesen in v hudih zimah ob~utek sevanja hladu. Kar pa je najhuje, pa je nezdrava klima in te`ave z zdravjem.

Glede na stanje gradbene zakonodaje je potrebno stavbe, ki so bile zgrajene pred letom 1980 (teh je vsaj 300.000) energijsko posodobiti, saj so prepotratne in letno potrebujejo za ogrevanje med 150 in 300 kWh/m2 energije. Po letu 1980 zgrajene stavbe tro{ijo malo manj - pod 150 kWh/m2, stavbe zgrajene od leta 2010 dalje pa pod 60 kWh/m2. Za novodobne pasivne stavbe pa poraba energije za ogrevanje drasti~no pade na maksimalno15 kWh/m2.

^e te {tevilke prevedemo v ekvivalent kurilnega olja, 150 m2 velika stavba, zgrajena pred letom 1980 tro{i za ogrevanje 3.000 KOEL letno, enako velika stavba, zgrajena po letu 1980 - 2.000 l, za sodobno stavbo, po zakonodaji 2010, zado{~a 900 l in za omenjeno sodobno pasivno hi{o je za ogrevanje ekvi-valentno dovolj le 225 l kurilnega olja letno.

Energetski pregled hi{ePred vsakim posegom je priporo~ljivo opraviti

energetski pregled stavbe. Strokovnjaki predlagajo izvesti informativni energetski pregled, ki ga lahko naredite sami, najdete pa ga na spletu. Podrobnej{i energetski pregled, ki ga opravi energetski strokov-njak, pa dejansko poka`e potenciale prihrankov ener-gije in ekonomiko potrebnih ukrepov v pove~anje energetske u~inkovitosti. Pred energetsko obnovo stavbe se investitor sicer sam odlo~i o obsegu ukre-pov. Trenutno so zakonske zahteve dokaj ohlapne, spo{tovati mora predvsem Pravilnik o u~inkoviti rabi

energije v stavbah. Po letu 2020 bodo zahteve stro`je, po energetski sanaciji naj bi se takrat stavbe pribli`ale ni~ energijskim.

Je potrebno prezra~evanje?Energetski strokovnjaki menijo, da obstoje~e hi{e

`e vrsto let kakovostno delujejo brez mehanskega prezra~evanja. Skozi netesna mesta stavbe in skozi naklju~no odprta okna se zrak tako izmenjuje, da je v prostoru dovolj sve`ega zraka.

^e ho~emo zni`ati toplotne izgube, je poleg toplotne izolacije ovoja stavbe in vgradnje energijsko u~inkovite zasteklitve, potrebno zni`ati tudi toplotne ventilacijske izgube. Sodobne tesne stavbe imajo ob pravilnem zra~enju z odpiranjem oken (intenziven kratkotrajen prepih vsaki dve uri) topotne izgube 35 kWh/m2a, ob nepravilnem zra~enju ali ob netesni stavbi pa ob~utno ve~je.

Iz energijskega vidika je vgradnja mehanske-ga prezra~evanja z vra~anjem energije enakovreden ukrep kot vgradnja toplotne izolacije in posodobitev oken, vsi trije ukrepi pa morajo biti uravnote`eno izvedeni.

Iz vidika kakovosti bivanja ima mehansko prezra~evanje absolutno prednost. Poudarjamo, da je potrebno mehansko prezra~evalno napravo vgraditi v stanovanje vedno ob vgradnji tesnih oken, ali v nasprotnem primeru pri~akujemo, da se bo kakovost bivanja v stanovanju drasti~no poslab{ala.•

Jo`ica Ekart

Dobro je razumeti svojo hi{o

Novost pri distribuciji revije VAR^UJEM Z ENERGIJO

Kot edini energetski brezpla~nik bo revija od 33. {tevilke naprej dosegljiva v Mercatorjevih trgovinah M CENTER TEHNIKE IN GRADNJE, z enakomerno porazdelitvijo po vsej Sloveniji, ter drugih tehni~nih trgovinah, ki so `e dosedaj bile na seznamu stalnih distribucijskih mest revije. Ve~ na portalu www.varcevanje-energije.si

Revijo lahko prejemate tudi na dom. Letno izide 5 {tevilk, nova, 34. {tevilka izide meseca maja.

Page 6: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Pri~akalo vas bo ve~ kot 600 razstavljavcevSejem Dom je najve~ja mednarodna sejemska prireditev

s podro~ja graditeljstva ne le v Sloveniji, ampak tudi okolici prek njenih dr`avnih meja. Letos sejem ponudbo za dom, gradbeni{tvo in stavbno pohi{tvo, ogrevalno in hladilno teh-niko, notranjo opremo, varovanje ter urejanje okolice razsta-vlja na 24.000 kvadratnih metrih razstavnih povr{in v vseh razpolo`ljivih dvoranah, v dveh dodatnih monta`nih dvoranah ter na zunanjih razstavnih povr{inah. Pod sloganom Klju~ne re{itve se na njem predstavlja 628 podjetij iz 33 dr`av. Sejem Dom pa nima le tradicije, ima tudi pomembno tehni~no-orga-nizacijsko platformo, s katero si prizadeva razstavljavcem zago-toviti optimalne pogoje razstavljanja, tako da posodablja in {iri svoje razstavne povr{ine, in predvsem – s strokovnim zaledjem spodbuja razvoj stroke.

Vabljeni na brezpla~no strokovno svetovanjeIzjemna dodana vrednost tega sejma pa je tudi brezpla~no

strokovno svetovanje za ob~ane, ki v resnici prakti~no, pov-sem konkretno ponuja obiskovalcem klju~ne re{itve pri prenovi starej{ih stavb, hidroizolaciji in toplotni za{~iti streh in fasad, pri nakupu oken in vrat, pri vpra{anjih glede vlage in plesni, glede trajnostne gradnje oziroma zelenih javnih naro~il, energetske izkaznice stavb oziroma raznih projektov, ki spodbujajo energet-sko u~inkovitost stavb, glede sistemov ogrevanja in izbire naprav za hlajenje stanovanj, toplotnih mostov in {e in {e bi lahko na{tevali. Sejem zdru`uje tudi strokovno javnost na poslovnih sre~anjih.

Kako prijazni smo do okolja?Pred tremi leti je Gospodarsko razstavi{~e kot organizator

sejma Dom vpeljal nagrado, ki proizvajalce in kupce razstavljenih proizvodov spodbuja k razmisleku o tem, ali in kako oziroma koliko pri gradnji upo{tevamo na~ela trajnostnega razvoja. Ime nagrade Zelena misija, ki jo grafi~no dopolnjuje znak za neskon~no, pomenljivo nakazuje `eleno smer. Na sejmu poseb-na strokovna komisija pod vodstvom Friderika Kneza z Zavoda za gradbeni{tvo Slovenije izbira med izdelki, ki izstopajo po svojih tehnolo{kih lastnostih oziroma inovativnosti, hkrati pa jih zaznamuje trajnostni oziroma okolju prijazni vidik skozi celoten `ivljenjski cikel izdelka. V ospredju so torej merila, ki spodbu-jajo zeleno tehnologijo. Kot je poudaril predsednik komisije, so izku{nje iz preteklih let pokazale, da nagrada dosega cilj, zato nikakor ni spregledana, kar nam je kot podeljiteljem {e zlasti v ~ast in veselje.

Sejem Dom odpira torej vrata klju~nim re{itvam v vseh ~asih: obiskovalce in razstavljavce vabi, da skupaj toliko bolj z var~no, varno in predvsem trajno-stno gradnjo ka`emo pot primerom dobre prakse v graditeljstvu. Da bi jih bilo ~im ve~! •

DOGODKI6

Sejem dom 2013 - Klju~ne re{itve za dom

Page 7: Revija Varčujem z energijo - št. 33

7

Page 8: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Danes nanodelce najdemo v juhah iz vre~ke, v {minkah, v ke~apu prepre~ujejo spri-jemanje v grude, v kremah izbolj{ujejo mazalne lastnosti, ~istila pa zaradi njih manj opraskajo povr{ine in imajo dalj{e antibakterijsko delova-nje. Veliko nanodelcev je v barvah za laserske tiskalnike ter v vodoodbojnih premazih za les in kopalni{ke povr{ine, medicinci pa ra~unajo, da bodo z njihovo pomo~jo zdra-vili tumorje.

Utemeljena opozorilaTrenutno nanodelce sumijo,

da lahko povzro~ijo plju~nega raka, s prodorom skozi mo`gansko ovojnico pa {kodijo tudi mo`ganom. Brez te`av lahko dospejo v vse koti~ke na{ega telesa, celo v celice, saj so veliki samo miljoninko mili-metra. Poskusi z nanodelci tita-novega dioksida, ki se nahajajo v UV za{~itni kremi ter z nano-prahom za laserske kopirne

stroje so pokazali, da obe snovi dokazano {kodljivo delujeta na sr~no mi{ico glodalcev, sta torej enako {kodljivi tudi ljudem. Danes nih~e nima pregleda nad vrsto in koli~ino delcev, ki jih v proizvode dodaja industrija, zato domnevajo, da dnevno nevede absorbiramo do bilijon tak{nih delcev. EU na~rtuje, da bo morala hrana in kozmetika z nanodelci od 2014 imeti to ozna~eno na embala`i, drugi proizvodi pa ne. Na nanodel-ce, ki so posledica dogajanj v naravi smo se v tiso~letjih prila-godili, o najnovej{ih proizvodih ~loveka pa se strokovnjakom niti ne sanja, kak{no je njihovo kemijsko ali fizikalno delovanje.

V ognju ne izginejoNajnovej{a raziskava je

pokazala, da nanodelci brez {kode pre`ivijo se`iganje smeti, se preselijo v pepel in kon~no na odlagali{~a, saj jih `e izdela-jo z namenom, da bodo ostali netopni in stabilni. Da bi lahko izvedli meritev, so pred se`igom v odpadke dodali nanodelce cerijevega oksida (CeO2) ter jih nato iskali v dimnih plinih, lete~em pepelu, `lindri in vodi za ga{enje pepela. Pokazalo se je, da je sodoben filtrirni sistem dimnih plinov izjemno u~inkovit, saj je odstranil skoraj 100% delcev. V vseh drugih ostankih zgorevanja pa so delce spet na{li, zgorevanje so brez {kode prenesli in niso spreme-nili svojih lastnosti. To pomeni, da niso nevarni dimniki sodob-

nih se`igalnic ampak pretovar-janje, razvoz in iztresanje na odlagali{~ih. Dodatne nevar-nosti se skrivajo {e v naknadni obdelavi pepela, s katero `elijo iz njega izlo~iti baker, cink ali aluminij.

Nanosrebro – re{itev in nadlogaNanosrebro ima antibakte-

rijske u~inke zato ga vgrajujejo tudi v obla~ila in nogavice, saj ob potenju prepre~uje neprije-tne vonje. Med pranjem se delci postopoma izperejo in prista-nejo v ~istilnih napravah odpa-dnih vod. Nanosrebra ni mo`no razgraditi med ~i{~enjem, niti ne bo razpadlo v naravi. Ioni srebra so toksi~ni za {tevilne organizme, zato lahko bloki-rajo tudi o~i{~evalno funkcijo bakterij v ~istilnih napravah. Z blatom iz teh naprav nato gnojijo polja, saj vsebuje fosfor, ki je nujen za rast, s tem pa tja prena{ajo tudi nanosrebro, ki lahko v prevelikih dozah dolgoro~no blokira delovanje ekosistema v rodovitni prsti. ^e vsak Šved kupi samo en par nogavic z nanosrebrom, se bo koli~ina srebra v odtokih podvojila in s tem tudi nevarne posledice. V kilogramu takih obla~il je danes od 0,003 do 1400 mg/kg srebrnih nanodel-cev, pri ~emer je zgornja vre-dnost v ve~jih koli~inah okolju zagotovo nevarna.

Ekologi in drugi razisko-valci zaradi nepredvidljivih posledic nanostrokovnjakom priporo~ajo, da v bodo~e raz-vijajo nanodelce, ki bodo po dolo~enem ~asu razpadli. •

Tihec

ZNANOST8

Nano in nevarnosti v ozadju

Nanodelec cerijevega oksida ne razpade niti v

ognju, niti v vodi

Švedska ~istilna v Gothenburgu, kjer so raziskovali vpliv nanosrebra na okolje

prihranek energije

Termostatska glava RA2990 omogoča največji prihranek energije.

DO 20 %

77 letna področju ogrevanja.

tradicije

MAKING MODERN LIVING POSSIBLE

Brez skrbi, uživajte!Termostatski ventil s prednastavitvijo bo poskrbel za udobje in ugodje bivanja.

www.ogrevanje.danfoss.com

Nanodelci so pro-

drli v vse pore

na{ega `ivljenja, na

vpra{anje o skritih

nevarnostih pa

odgovor ni mogo~, saj

tega skoraj nih~e ne

raziskuje.

Page 9: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Nakup

do 24 obrokov brez

obresti

Centri Tehnike: in re i e rn n

• Koper • Krško• n • Ljutomer -

• ri or - • ur k o ot - • o šk tin -

• o tojn - • Ptuj - • e ni -

• o en k i tri - • o en ke Konji e - Center e n e en e n e e e t • Velenje - Center e n e r e e t •

le - Center e n e e Ce e t • in še o t le tehni ne pro j lne to r tno ponu o

V e k r potre ujete r njo in opremo še omiš ite n še po lo lni e po ej lo eniji in e prepri jte

Preprostoprihranim.Pika.

M – TEHNIKA, d.d., Pot k sejmišču 32, Ljubljana – Črnuče

Page 10: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Kamini z vgrajenimi kaminskimi vlo`ki so od nekdaj priljubljen na~in ogrevan-ja. Kaminski vlo`ek je industrijski izdelek, ki ustreza toplotno-tehni~nim, ekolo{kim, varnostnim in estetskim zahtevam trga in izpolnjuje norme in predpise dolo~ene s strani stroke. [ele z oblogo kamin postane dovr{ena grelna naprava. Izbira neustreznega materiala ali napa~nega na~ina obzidave lahko pripelje do neu~inkovite in nevarne naprave. S strokovno izvedeno obzidavo lahko lastnosti kaminskega vlo`ka popolno-maprilagajamo na{im potrebam. V zadnjih letih so se pojavili novi, visoko tehnolo{ki materiali, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

Pe~arski {amot Zaradi sposobnosti velike akumulacije

toplote pe~arski {amot omogo~a pridu{en, enakomeren prehod toplote iz notranjosti kamina v prostor in enakomerno porazdeli-tev toplote po obodu.

Liti {amot Je material, ki zaradi primesi silicijevega

karbida omogo~a hiter prehod toplote v prostor, prostor se segreje kmalu po za~etku kurjenja.

Kaminbau plo{~ePlo{~e imajo lastnost hitrega prehoda

toplote iz notranjosti oboda v prostor, hkrati

pa imajo sposobnost akumulacije toplote, kamin pa seva toploto {e dolgo za tem, ko ogenj `e ugasne. Predstavljajo torej kom-binacijo obeh, pe~arskega in litega {amota. Materiali so vrhunski izdelek, poleg tega pa so prakti~ni za monta`o, z njimi lahko izde-lamo prakti~no vse `elene oblike kaminov.

Toplozra~ni kamini Prostor v hi{i se z izbiro toplozra~nega

kamina na hitro ogreva izklju~no s kon-vekvcijo zraka, ki kro`i med prostorom in notranjostjo oboda kamina skozi zra~nike.

Akumulacijski kamini Prostor v tem primeru ogrevamo izklju~no

s sevanjem oboda kamina. Zrak ne kro`i, pa~ pa se toplota prena{a na obod, kjer material toploto absorbira in jo z zamikom oddaja v prostor. Sevalna toplota blagodejno vpliva na bivalno ugodje.

Kombinirani kamini Sem spadajo kamini pri katerih sta

omogo~ena oba na~ina ogrevanja. Prostor lahko preprosto ogrevamo z izmenjavo konveksnega zraka ali pa zapremo re{etke in tako se toplota prena{a na obod kot pri akumulacijskem kaminu. Kamin take vrste lahko povsem ugodi na{im potrebam, saj nudi hitro segrevanje prostora s konvekcijo in sevalno toploto oboda.

Toplotna in protipo`arna za{~itaDodatno moramo, v smeri proti steni

vgraditi tudi materiale za toplotno, in v primeru lesenih sten, protipo`arno za{~ito.

Materiali, ki se uporabljajo za ta namen so v obliki plo{~ in ponavadi proizvedeni na osnovi vermikulita ali kalcijevega silikata. S pomo~jo teh plo{~ se re{imo nepotrebnih toplotnih izgub, kar {e pove~a u~inkovitost same naprave. Poleg tega pa se pri uporabi take vrste izolacijskih plo{~ pri konveksnem kro`enju zraka mikro delci in prah ne dvigujejo, kakor se to dogaja pri uporabi izolacijske volne. Dobro je izbrati material, ki ne vpliva na kvaliteto zraka v prostoru in ne {kodi zdravju.

Preudarno preden se odlo~iteNa trgu se pojavljajo izvajalci, ki omenje-

nih materialov ne uporabljajo. Najve~krat jih nadomestijo s siporeksom ali mav~nimi plo{~ami, ki sta za obzidavo kamina nepri-merna. Razen v primeru kadar so kamin-ski vlo`ki namenjeni izklju~no konvekcij-skemu (toplozra~nem) na~inu ogrevanja. Plinobeton ima izrazite termoizolacijske lastnosti, zadr`uje toploto v notranjosti kamina in je ne prevaja v prostor, niti je ne akumulira, s ~imer prihaja do pregrevanja kamina in se onemogo~a pravilno delova-nje. Izkoristek in toplotni u~inek naprave se s tem razumljivo zmanj{uje. Pri mav~nih plo{~ah je situacija podobna, lastnosti materiala negativno vplivajo na delovanje. Uporaba plinobetona je primerna za izgra-dnjo podstavka in nosilcev, vendar le na mestih, kjer ni visokih temperatur.

Namen prispevka je prikazati, kako napa~na izbira materiala za obzidavo lahko povsem spremeni kamin ali pa ga s premi{ljeno izbiro dopolni, da dobimo vrhunsko grelno napravo. Plinobeton in gips plo{~e v tem primeru nista priporo~ljiva materiala za vgradnjo, saj kamin ne bo deloval kot bi lahko, prihaja lahko do pre-grevanj ali mo`nih po{kodb oboda kamina. Ko se odlo~ate za vzidavo kamina premisli-te, ali `elite vrhunski izdelek, ki vas bo grel in vam bo v okras doma {e dolgo zatem, ko ste ga premi{ljeno na~rtovali. •

Hrovat Jurij in`.stroj, pe~arski mojster

Raznovrstnost kurilnih napravPri nobenem energentu ni paleta kuril-

nih naprav tako velika kot pri lesu. Na~in ogrevanja z lesom je mogo~e prilagoditi prav vsakemu okusu in zahtevi. Zelo pomembno je v za~etni fazi na~rtovanja vklju~iti pe~arja in dimnikarja, ki pomaga-ta izbrati najprimernej{o kurilno napravo ter dimni{ki sistem in stranki svetovati o najnovej{ih tehni~nih mo`nostih.

Kaminski vlo`ki Kaminski vlo`ki in na~ini obzidavein na~ini obzidaveKaminski vlo`ki in na~ini obzidave

Page 11: Revija Varčujem z energijo - št. 33

OGREVANJE 11

Stereotip, da je elektri~no ogreva-nje drago, danes vse bolj izginja. Ekonomi~nost se zelo izrazito poka`e pri dobro izoliranih objektih, vendar to {e zdale~ ni edini kriterij. Ogrevalni sis-temi, bodisi var~ni konvektorski radiatorji bodisi talno ogrevanje z grelnimi kabli, zagotavljajo velik u~inek, kar pomeni, da z relativno majhno mo~jo lahko ogrevate velike povr{ine. Kupci, ki se odlo~ijo za vgradnjo elektri~nega ogrevanja, ob~utijo takoj{en prihranek `e v fazi gradnje, saj ni potrebno na~rtovati posebnega prostora za kurilnico, tudi dimnika ne potrebujete. Ker ima vsak elektri~ni radiator lo~eno krmiljenje, ekonomi~nost pride {e pose-bej do izraza v prehodnih obdobjih, saj nam ni potrebno ogrevati vseh bivalnih prostorov.

Stenski radiatorjiStenski radiatorji predstavljajo obvezni

del bivalnih in poslovnih prostorov, ven-dar klasi~ni toplovodni radiatorji s svojim videzom in obliko ne navdu{ujejo arhitek-tov, ki skrbijo za interier.

Novost na tem podro~ju predstavljajo razred zase radiatorji {panskega proizva-jalca Climastar, ki so na dale~ prepoznavni `e po obliki oziroma videzu, razen tega pa so tudi po u~inkovitosti in ekonomi~nosti na najvi{jem nivoju. V osnovi gre za aluminijaste konvektorje, ki imajo ~elno stran prekrito s plo{~o, imenovano Dual-Kherr. Narejena je po posebnem postop-ku iz me{anice mineralov, imenovanih Termominerali. Specifi~na lastnost plo{~e Dual-Kherr je zmo`nost akumuliranja velike koli~ine toplote v ~asu delovanja

konvektorja. Še dolgo po izklopu radi-atorja toploto s sevanjem enakomerno oddaja v prostor, kar daje zelo prijeten ob~utek toplote. Radiatorji zagotavljajo u~inkovitost in ekonomi~nost s kom-biniranim sistemom gretja: konvekcija, akumulacija in sevanje toplote. S takim na~inom ogrevanja so Climastar radiatorji za pribli`no 25 odstotkov bolj u~inkoviti (porabijo manj energije), kot ~e bi ogrevali samo konvektorsko. Plo{~e Dual-Kherr, ki imajo videz marmorja, granita ali skri-lavca, so lahko gladke, ~esane ali kot lomljeni kamen.

Talno ogrevanjeOdlo~itev, o kateri ne sme biti dile-

me, je vgradnja talnega ogrevanja kot dopolnilno ogrevanje ali v kombinaciji z var~nimi elektri~nimi radiatorji. Ker mraz najprej ~utimo v nogah, bodo ogrevana tla pripomogla pri dobrem po~utju `e pri 2-3 stopinjah ni`ji temperaturi kot sicer, ne da bi pri tem trpelo ugodje. Ker topla tla ogrevajo tudi zrak v prostoru, se potreba po dodatnem ogrevanju bistveno zmanj{a ali pa dodatno ogrevanje sploh ni potrebno.

Na voljo sta dva sistema:- Grelni kabli za ogrevanje tal v kopal-

nicah, hodnikih, bivalnih prostorih, povsod, kjer `elimo ugodje toplih tal. Polagamo jih na~eloma na estrihe, finalni tlak pa je lahko keramika, gra-nit, laminat, PVC obloga ali parket.

- Grelne folije za talno ogrevanje bival-nih povr{in, ~e je polo`en laminat, saj je grelna folija zelo tanka (0,2 mm).

NOVO NA SLOVENSKEM TR@I[^U

HICOTEC TP - GRELNE (SEVALNE) FOLIJE ZA STENSKO,

TALNO ALI STROPNO OGREVANJE OD PODJETJA FRENZELIT

Zagotovo naju~inkovitej{i (najbolj ekonomi~ni) na~in elektri~nega ogrevanja doslej; folije dose`ejo maksimalno tem-peraturo do 40°C, razporejene po ve~ji povr{ini zagotavljajo enakomerno ogre-vanje in ne povzro~ajo kro`enje zraka. Delujejo na 24V (lahko tudi 12V ali 48V), kar zagotavlja popolno varnost in se lahko polagajo tudi direktno pod topli pod, linolej, itison, tapison, itd.

Grelne folije se masovno uporabljajo za ogrevanje tal v avtodomih in prikolicah. •

Vir: KOOP TRGOVINA d.o.o.

Elektri~ni sistemi ogrevanjaZa vse, ki niste pripravljeni investirati v ogrevalne sisteme celega premo`enja

Radiator Climastar z Dual-Kherr ~elno plo{~o

Priprava grelnih kablov in polo`ena keramika

Grelna folija pod laminatom

HICOTEC TP folija v avtodomu

Pro

moci

jsko

sporo

~ilo

Page 12: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Kondenz iz zra~nikov in napeSebastjan: Na strehi imam {tiri

odzra~evalne sete (odu{nik, 2 x ventilator in napa). Cevi so speljane med {pirovci nad dobro (30 cm) izolirano mansardo. Podstreha je hladna. Cevi so izolirane z armaflexom v debelini 10 mm. V zimskem ~asu vse cevi znotraj kondenzirajo in to tako mo~no, da so sifoni polni v 3 tednih. Ni prav prijetno gledati kako kondenz te~e iz zra~nikov in nape. Kaj sem naredil narobe?

Odgovor: Zrak je me{anica plinov, med njimi je tudi vodna para. Ima pa zrak zna~ilnost, da topel sprejme ve~ vodne pare kot hladen. Ko se topel vla`en zrak ohladi, vlaga v zraku kondenzira v vodne kapljice in izlo~i. Isto se dogaja v va{em zra~niku. Vla`en zrak iz kuhinje odvajate skozi cev, ki delno poteka po hladnem podro~ju. ^eprav je toplotno izolirana, ni dovolj. Mo`no je prepre~iti, da vam iz nape kondenzat ne bo kapljal, v kolikor lahko v sifon vgradite odtok, ga lahko ne{kodljivo odvajate. Druga mo`nost je, da ventilatorja in napa obratu-jejo dalj ~asa, da se cev segreje nad tempe-raturo kondenzacije.

Adaptacija podstre{jaBla`: Trenutno se odlo~am med izola-

cijami za podstreho in kolikor sem brskal po internetu sta mi najbolj v{e~ trendisol, ter Fonaterm. ^e vpra{am gradbenike, vsak forsira tisto kar sam uporablja, tako, da me zanima ~im bolj objektivno mnenje. Morda kdo ve, kako je s toplotno izolacijo pri tren-disolu, ter razlika ali trendisol vpija veliko vlage, fonaterm pa ne. ^e pa ima kdo kak{no alternativo, ki je dobra, bi bil zelo hvale`en.

Odgovor: Trendisol je blagovna znam-ka za celulozno toplotno izolacijo, narejena iz zmletega ~asopisnega ali belega papirja. Fonaterm je blagovna znamka za toplotno izolacija iz kosmi~ev tekstilnih ostankov, ki nastajajo pri krojenju avtomobilskih prevlek in vzglavnikov. Obema so dodane snovi za zaviranje gorljivosti, pove~anje obstoj-nosti in za{~ito pred insekti ter zajedavci, najpogostej{i dodatek je dodana borova sol.

Vsaka toplotna izolacija mora biti tako vgrajena, da v njej ne zastaja vlaga. To pomeni, da mora biti brezhibno za{~itena pred vplivom padavinskih vod in za{~itena pred vstopom toplega vla`nega zraka iz prostorov, slednje je dose`eno z vgradnjo ustreznih parnih ovir. Mnenje, da je kakovost izolacije odvisna od sposobnosti vpijanja vlage, sodi med urbane legende.

Poleg uveljavljenih toplotnoizolacijskih materialov, ki jih obi~ajno svetujem za vgra-dnjo v tople strehe, kot so mineralna vlakna (kamena in steklena volna), so primerni tudi toplotnoizolacijski materiali iz »okolju prijaznih materialov« (ov~ja volna, celulo-zni kosmi~i, pluta, bomba`, slama, kono-plja, kokosova vlakna, trstika, lesna volna…). Ob primerjavi je potrebno je ovrednotiti vse lastnosti materialov, ne le posame-zne prednosti. Pri nekaterih materialih so nezanesljivi podatki o izolativnosti, ceni vgrajene izolacije ali trajnosti, zavajajo~i so podatki o nestrupenosti (veziva, dodatki za prepre~evanje gorljivosti, za odpornost proti {kodljivcem…) in nepopolni podatki o obremenitvi okolja. Pred izbiro toplotno-izolacijskega materiala pridobite podatke o primernosti za vgradnjo v va{o zgradbo.

Uporabljajte preverjene toplotnoizolacijske materiale, od proizvajalca zahtevajte dolgo jamstveno dobo na izolativnost, prednost pa dajte doma~im materialom pred uvo`enimi (prevoz izolacijskega materiala na dalj{e raz-dalje po nepotrebnem bremeni okolje).

Neodzivnost UpravnikaMilenko: Preselil sem se v sosesko, kjer

`ivijo upokojeni oficirji. Odkar sem se prese-lil, me upravnik ignorira in mi ne odgovarja na vpra{anja, ki se nana{ajo na upravljanje bloka. Predvsem gre za problematiko ogre-vanja, ki se vle~e `e dve leti, toda vsi pre-dlogi za spremembe naletijo na gluha u{esa. Zanima me ali mi je dol`an odgovarjati na pisna vpra{anja in komu ga lahko prijavim? Pisal sem `e na ve~ naslovov, toda nikjer ne odgovarjajo.

Odgovor: Upravnik je definiran v Stanovanjskem zakonu (Uradni list RS {t. 69/03 s spremembami, na kratko SZ-1), naloge upravnika pa v Pravilniku o upravlja-nju ve~stanovanjskih stavb. Iz pravilnika ni razumeti, da je upravnik dol`an odgovarjati na pisna vpra{anja posameznega stanovalca. Vendar pa je upravnik dol`an delati skladno s citirano zakonodajo, njegovo delo nadzira stanovanjska in{pekcija.

Klju~ne kr{itve stanovanjske zakonodaje s strani upravnika so: - ni najmanj enkrat letno sklical zbora

eta`nih lastnikov,- ne vodi vpla~il eta`nih lastnikov v rezerv-

ni sklad na posebnem transakcijskem ra~unu,

- ni nalo il sredstev rezervnega sklada v depozit pri banki, kot mu to nalaga zakon,

V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev.Rubriko pripravlja Simon Tihec.

Page 13: Revija Varčujem z energijo - št. 33

- sredstva rezervnega sklada je upo-rabil za dela zunaj sprejetega na~rta vzdr`evanja, ki pa hkrati ne {tejejo za nujna vzdr`evalna dela,

- ni sestavil obra~una stro{kov upravljanja ve~stanovanjske hi{e,

- stro{kov iz obra~una ni ustrezno razdelil med eta`ne lastnike,

- sta`nim lastnikom ne poda letnega poro~ila o upravljanju ve~stanovanjske hi{e,

- ne pla~uje obveznosti iz pogodb, ki jih je za ra~un eta`nih lastnikov sklenil s tretjimi osebami,

- po prenehanju pogodbe o opravljanju upravni{kih storitev ni izdelal kon~nega poro~ila in sestavil kon~nega obra~una,

- po prenehanju pogodbe o opravljanju upravni{kih storitev ni prenesel zbranih sredstev na ra~un novega upravnika,

- ne skrbi teko~e za izvedbo rednih vzdr`evalnih del manj{e vrednosti na skupnih delih stavbe,

- neredno in malomarno izpolnjuje svoje dol`nosti.Upravnika lahko zamenjate z ve~ino - vsaj

polovice lastnikov stanovanj. Komunikacijska te`ava, ki jo opisujete, je v na{em pro-storu prepogosta in je verjetno posledica splo{nega pomanjkanja kulturnih vrednot in nespo{tovanja so~loveka. Na to stanje ener-getski svetovalci nimamo odgovora.

Lahko sosedje tro{ijo mojo elektriko?Safeta: Zanima me, ali je mo`no izvesti

meritve, da bi preverila, ~e je kdo priklopljen na mojo elektriko, ali obstaja kak{en aparat, ali podjetje, ki to po~ne. V januarju bi naj porabila 1.740 kWh, ker se mi zdi nemogo~e za eno gospodinjstvo.

Odgovor: V januarju ste porabili 1.740 kWh elektrike in spra{ujete, kako je to mogo~e. Povsem enostavno. To ka`e na dnevno porabo 56 kWh in na urno porabo 2,4 kWh. ^e se ogrevate z elektriko, lahko porabite {e ve~.

^e niste imeli priklju~enih mo~nej{ih elektri~nih aparatov, lahko porabo reklamira-te. Dobavitelj bo preveril upravi~enost rekla-macije. Mo`na je napaka pri vnosu od~itka, zato preverite stanje {tevca, podatek pa vsak dan ob isti uri tudi zapi{ete. ^e imate dvo-tarifni {tevec, zapi{ite stanje ve~je in manj{e tarife. Tudi kraja elektrike je mo`na. ^e `elite preveriti, izklopite vse svoje porabnike elektrike v gospodinjstvu, tudi hladilnik in zamrzovalno skrinjo. Ne pozabite, da pri daljinsko vodenih napravah (TV, video, stolp, satelitska) ne zado{~a odklop na »daljincu«. Nato preverite, ali {tevec miruje. ^e se {e vrti ali utripa LED dioda, pomeni, da je v resnici

{e nekdo priklopljen na va{o elektri~no in{talacijo. Kdo je tisti, ki uporablja »va{o elektriko«, se bo izkazalo kmalu potem, ko boste naro~ili {e izklop glavnih varo-valk. Neznani »priklopnik« se namre~ razkrije takrat, ko se prito`i, da nima elektrike.

Zelo verjetno je, da ste za tako veliko pora-bo sami krivi. Popi{ite vse elektri~ne aparate, ki jih uporabljate in pribli no {tevilo ur uporabe dnevno, s temi podatki pojdite do energetske-ga svetovalca ENSVET v va{i bli ini. Preveril bo va{o porabo in vam svetoval, kako jo zni ati. Pojdite ~im prej, spla~alo se bo.

Prevelika poraba bojlerja za sanitarno vodo Denis: @ivimo v dvostanovanjski hi{i,

dve dru`ini, {tirje odrasli in dva otroka. Ogrevamo se s centralno kurjavo na kurilno olje in prav tako ogrevamo vodo. V poletnih mesecih sanitarno vodo ogrevamo z 120 l elektri~nim bojlerjem in tukaj nastane te`ava. Poraba elekt. energije se tako pove~a za 50%. Bojler je bil pravkar o~i{~en vodne-ga kamna in prav tako je bil opravljen manj{i servis, vendar porabimo na mesec za 600 kWh elektri~ne energije samo za gretje vode. Ali je mo`no, da je bojler tako velik porab-nik elektri~ne energije? Ali bi z nakupom novej{ega, bolj izoliranega bojlerja lahko kaj privar~evali ali bi bilo bolj{e ogrevati vodo s toplotno ~rpalko? Imamo enotarifni tok, obra~unana mo~ je 7 kW (3 X 16 amperov).

Odgovor: Dnevne potrebe tople vode v gospodinjstvih so odvisne od {tevila dru`inskih ~lanov in njihovih potreb. Pri oceni potrebne energije za segrevanje sani-

tarne vode lahko upo{tevamo vrednosti, podane v tabelah 1 in 2 na naslednji strani.

Izhajajo~ iz statisti~ne ocene iz spodnje tabele va{o dru`ino lahko uvrstimo v viso-ke porabnike tople vode (prera~un va{ega primera):- poraba zna{a 600 kWh / mesec: 6 oseb = 100 kWh / osebo / mesec- poraba 100 kWh / osebo / mesec: 30 dni = 3,3 kWh / osebo na dan kar

ka`e, da v povpre~ju dnevno porabite cca. 80 l / osebo tople vode pri 45°C. Ve~ji dele` stro{kov energije za pripra-

vo tople sanitarne vode izhaja iz kori-stne energije potro{ene za pripravo tople vode. Na ta del lahko najbolj vplivamo z zmanj{anjem porabe tople vode z uporabo pomivalnega stroja namesto ro~nega pranja posode, uporabe lon~ka pri umivanju zob, tu{iranja namesto kopanja ali kori{~enjem ni`je elektri~ne tarife. Manj{i del stro{kov za ogrevanje tople sanitarne vode pa se porabi za toplotne izgube akumulirane vode. Na ta del lahko vplivamo z uporabo potrebam pri-merno velikega grelnika vode (ve~ji volumen grelnika pomeni ve~je toplotne izgube) ali ~im bolj{o toplotno izolacijo in s tem ni`jimi toplotnimi izgubami grelnika vode (proizva-jalci obi~ajno navajajo podatek o dnevnih toplotnih izgubah v kWh, merjen po stan-dardu EN 60379), ter z ustreznim re`imom priprave tople vode (grelnik naj pripravlja toplo vodo za takrat, ko jo potrebujemo in ne ves ~as, na trgu recimo `e obstajajo »pametni« grelniki vode, ki imajo vgrajeno t.i. »SMART« funkcijo).

Page 14: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Zaradi vse vi{je cene in ekolo{ke spornosti uporabe elektri~ne energije za ogrevanje, je smiselno preiti na druge vire. Uporaba toplo-tnih ~rpalk, ki izkori{~ajo toploto zraka za pripravo sanitarne tople vode je najbolj smo-trna s stali{~a za~etne investicije: za postavi-tev in za~etek obratovanja ne zahteva ve~jih posegov in vlaganj, za~etna vi{ja nakupna cena, v primerjavi z elektri~nim grelnikom pa se povrne v 2 -3 letih, z uporabo toplote ~rpalke lahko zmanj{amo rabo energije za pripravo tople vode za 2/3.

Zamenjava kaminske pe~i s kaminomOlga: V kratkem imamo namen zame-

njati navadno kaminsko pe~ s toplo-vodnim kaminom. Zanima me na kaj moramo biti pozorni ob monta`i, da ne bi pozneje ob`alovali napak (zalogovnik, prezra~evanje prostora)?

Odgovor: ^e imamo namen zame-njati kaminsko pe~ s kaminom, ki ima vgrajen toplovodni kaminski vlo`ek, si moramo pri izvedbi takega sistema raz-jasniti kak{en je na{ cilj ob tej zamenjavi. Kajti le pravilno projektiran in smotrno izbran sistem, bo upravi~il pri~akovanja in stro{ke investicije, pomo~ do potreb-nih odgovorov pa lahko ponudijo le usposobljeni strokovnjaki.

Dobro je premisliti ali nameravamo s sistemom ogrevati celotni objekt ali le podpirati osnovni sistem, koliko toplote potrebujemo za celotno hi{o (toplotne izgube), kolikokrat na dan moramo nalo`iti na kuri{~e, da bomo lahko zadovoljili potrebno toploto, kak{na bo letna potreba drv, kak{en tip naprave uporabiti - glede na koli~ino predane toplote na »vodno stran« v %, kak{na bo predelava, oziroma priklop na obstoje~i sistem.

Ob tem je pomembno vedeti, da

brez toplovodnega hranilnika povezava v ogrevalni sistem ni mogo~a. Velikost hranilnika je odvisna od kapacitete, ozi-roma mo~i kaminskega vlo`ka. Predvideti je potrebno najmanj 50 litrov na kW priklju~ne mo~i. Pri izvedbi je potreb-no nujno upo{tevati varnostne ukrepe. Pri tem je najpomembnej{i, vgradi-tev mehanskega termi~nega obto~nega varovanja in sistema zvi{evanja tem-perature povratne vode (vgradnja tako imenovanega ladomat-a), ki prepre~uje nastanek kondenzov in korozije v izme-njevalcu. Seveda, pa je nujno upo{tevati vse potrebne pogoje za delovanje kaminskega vlo`ka. To pomeni, ustre-zno vi{ino in presek dimnika. V vsakem primeru moramo omogo~iti dovod zgo-revalnega zraka v prostor ali direktno v kuri{~e. Pred odlo~itvijo se posvetujte s strokovnjakom. Najbolje je ~e ponudbo uskladita pe~ar in instalater strojnih instalacij. Glede kvalitete in kapacitete dimnika pa je pristojen dimnikarski mojster. •

ODGOVARJALI:

JURE HROVAT, pe~arski mojster, in`.str.,

MATJA@ VALEN^I^, energetski svetovalec,

KSENIJA PLAHUTA, sanitarno ogrevalna tehnika

Gorenje.

*Statisti~na ocena porabe tople vode in potrebne energije v gospodinjstvu :

Poraba

Ogrevalna

sezona

200 dni v

kWh/osebo

Poletje

145 dni v

kWh/osebo

Potrebna

toplota v

kWh/osebo

na dan

nizka 200 150 0,6 do 1,2

srednja 400 250 1,2 do 2,4

visoka 600 400 2,4 do 4,8

Tabela 1: Ocena potrebne energije za segrevanje sani-

tarne vode

Poraba Poraba tople vode v litrih / osebo na dan

pri 60°C pri 45°C

nizka 10 do 20 15 do 30

srednja 20 do 40 30 do 60

visoka 40 do 80 60 do 120

Tabela 2: Ocena dnevne porabe tople vode na osebo

Vir: ZRMK ( poraba po standardu VDI 2067)

Page 15: Revija Varčujem z energijo - št. 33

OGREVANJE 15

Ohranjanje okolja in zanesljivost oskrbe z energijo ob vedno ve~jih potrebah po energiji, postajata klju~na dejavnika razvoja dru`be. Zato se s pojmoma »u~inkovita raba energije (URE)« in »obnovljivi viri energije (OVE)« danes sre~ujemo vsi. Tudi zakonoda-ja, okoljska problematika in cene energentov vedno bolj pritiskajo na kon~ne uporabnike, ki se bodo morali s temi vpra{anji prej ali slej soo~iti.

Pravilna uporaba energije se vedno obre-stuje: prihranek energije pomeni tudi pri-hranek stro{kov. Z upo{tevanjem pravil URE

in OVE se viri energije uporabljajo na raci-onalen na~in, pri tem pa se uporabnikom ni potrebno odpovedati udobju, ki so ga vajeni.

Energetika Ljubljana je prvo slovensko energetsko podjetje, ki ponuja nepovra-tne finan~ne spodbude gospodinjstvom, ~e investirajo v okolju bolj prijazne energetske sisteme za oskrbo z zemeljskim plinom ali toploto. Finan~ne spodbude so namenjene tudi javnemu sektorju, pravnim osebam in podjetnikom. •

Tudi v 2013 nepovratna sredstva za u~inkovito rabo energije!Z u~inkovito rabo energije privar~ujete in hkrati skrbite za okolje

Skupini znanstvenikov {vicar-skega laboratorija EMPA je pred kratkim uspelo izdelati tankoslojni fotonapetostni modul z rekordnim 20,4% izkoristkom. Modul je izdelan iz elasti~ne polimerne folije s CIGS nanosom (baker – indij – galijev diselenid), tehnologijo pa sedaj pri-lagajajo za industrijsko proizvodnjo.

Dohiteli silicijeve module Strokovnjakom je uspelo tan-

koslojni modul izdelati pri nizkih temperaturah, ugotavljanje izko-ristka pa so prepustili nem{kemu Fraunhofer in{titutu. Izkoristek novega elasti~nega modula je celo vi{ji, kot ga drugi dosegajo z ena-kimi materiali na stekleni podlagi. S tem so tankoslojne module po u~inku izena~ili z obi~ajnimi moduli iz silicijevih rezin in s tem zanimanje za tankoslojno fotovoltaiko skokovi-to pove~ali.

Uporabnost tankoslojnih modu-

lov je neprimerno vi{ja, saj z njimi lahko prekrijemo razli~no oblikovane strehe in fasade, postavimo solarne farme, opremimo avtomobile in vsa druga vozila ter jih uporabimo za napajanje prenosne elektronike. Zato je “fotovoltaika na metre” zanimiva za uporabnike in industrijo, in{titut pa je `e za~el sodelovati z enim od bodo~ih proizvajalcev. •

Vir Science Daily

Rekordna u~inkovitost z manj kot 2 mm silicija

(foto: © PVLab / EPFL)

^e naj solarna elektri-

ka postane zanimiva

za vsakogar, morajo

moduli postati {e cenej{i,

izkoristki vi{ji, proizvod-

nja pa enostavna.

Svetovni rekord tankoslojnega modula

Page 16: Revija Varčujem z energijo - št. 33

SOLARNE TEHNOLOGIJE16

Prenos podatkov z led svetili

Profesorji univerze Strathclyde v Glasgovu so zbrali skupino strokovnjakov, ki pospe{eno delajo na projektu preno-sa podatkov s pomo~jo vidne svetlobe. Postopek je znan pod kratico “Li-Fi”, s podatki so mi{ljene internetne povezave, prednost pa je prenos s svetlobo namesto brez`i~no ali na mikrovalovnem podro~ju.

LED svetila to omogo~ajoSistem je genialno enostaven. Na delov-

nik mizi ob ra~unalniku stoji svetilka, ki razsvetljuje delovno povr{ino. Na pogled je svetilnost ves ~as popolnoma enaka, v resnici pa svetilka rahlo utripa v kiloher~nem ritmu, za katerega je nemogo~e, da bi ga zaznali z o~esom. Z nevidnim utripanjem prena{a internetne podatke v ra~unalnik, ki stoji pod njo in ima v USB vhodu vtaknjen klju~ek, ki sprejema signale od svetilke.

S tem smo razbremenili brez`i~ne radij-ske prenose razli~nih frekvenc, saj je prostor za te prenose dobesedno zabasan, ~e pomi-slimo, da skozi na{a domovanja nenehno valujejo {e radijski, TV, satelitski in drugi signali. Tehnika je zelo uporabna, dober primer pa je na primer LED obvestilna tabla ob avtocesti. Ko vozilo prispe v njeno vidno obmo~je, poleg opti~nih obvestil oddaja tudi nezaznavne svetlobne sunke, ki podat-ke z interneta prena{ajo v avtoradio, preno-sni ra~unalnik ali pametni telefon, ki so vsi opremljeni s sprejemniki za ta namen. S tem smo dobili vzporedno in energetsko var~no informacijsko linijo, ki deluje neodvisno od obstoje~ih brez`i~nih povezav.

Predvidevajo, da se bo ta tehnologija v desetih letih uveljavila na vseh podro~jih ~love{kega delovanja. Poleg ve~jih razvi-jajo tak{ne LED oddajnike v mikro veli-kosti, ki bodo imeli {e dodatne prednosti. Podatke bodo oddajala vsa svetila od lu~i v dnevni sobi do cestne razsvetljave ali svetil v letalu. •

Tihec

Velike koli~ine son~ne elektrike `e nekaj ~asa uspe{no pridobivajo z ravnimi ogledali, ki svetlobo usmerjajo v vrh visokega stol-pa. Tehnika imenovana CSP (Concentraded Solar Power) odli~no deluje v ju`nih delih Evrope, na primer na jugu Španije, bolj severno pa je sonca premalo.

U~inek obstoje~ega sistemaV bli ini Seville deluje sistem Gemasolar,

z ogledali in centralnim stolpom, ki ima za podalj{anje delovanja turbine {e shrambo toplote v solni raztopini, ki ima delovno tem-peraturo 290°C. Naprava ima mo~ 20 MW in odda 110 GWh elektrike na leto (za primerja-vo, hidroelektrarna Mariborski otok, mo~ 60 MW). Na povr{ino 195 hektarjev so postavili 2650 ogledal, stolp s sprejemnikom energije pa je visok 140 m. S shranjeno toploto lahko elektriko proizvajajo {e 15 ur po son~nem zahodu, naprava pa je v pogonu dve leti.

Nova naprava ima vi{ji izkoristekIzumitelj izbolj{anega in patentiranega

na~ina zajemanja toplote sonca je dr, Ruiz, ki je profesor termodinamike na univerzi v Sevilli. Z analizo obstoje~ih sistemov so ugotovili, da imajo ogledala za stolpom, gledano s strani sonca, veliko bolj{i izkoristek, kot ogledala prednjim, ~eprav so vsa enako velika. Nato je sledila odli~na ideja s postavljanjem ogledal na kro`ne tirnice, s ~imer so letni izkoristek pove~ali za 17%, v juniju pa celo za 25%, za enak odstotek pa se pove~a tudi pro-izvodnja elektrike. S tem so povi{ali tako imenovani »kosinus faktor« ogledal, ki ga lahko izbolj{amo samo na ta na~in.

Pilotna deluje eno letoPoskusi so bili tako uspe{ni, da se za pro-

jekt zanima ve~ podjetij v svetu. Kljub doda-

tnim podvozjem za ogledala in polaganju kro`nih tirnic, s pove~anim izkoristkom z lahkoto pokrijejo dodatno vgrajeno tehniko. Gibanje ogledal po tirih je tako po~asno, da so lahko pogonski agregati zelo majhnih mo~i. V ju`ni Španiji je oson~enost 2000 kWh/m2 na leto, v pu{~avskih delih sveta pa je ta {e za 30% vi{ja. Z novo napravo lahko na 4 hektarjih zemlji{~a prestre`emo en megavat elektrike, trenutno pa v Španiji nogometna igri{~a zasedajo veliko ve~ pro-stora kot vse solarne elektrarne. Pomemben del takih elektrarn pa so {e zalogovniki toplote, ki v pogojih dobre oson~enosti omogo~ajo neprekinjeno delovanje, v obla~nem vremenu pa manjkajo~o energijo lahko nadomestimo s plinom ali drugim energentom. Poskusni sistem s kro`nimi tirnicami deluje pod nazivom CTAER in je postavljen v Andaluziji. •

Tihec

Nov patent za zajemanje sonca

Svetloba prena{a podatke

Ogledala pred stolpom imajo veliko slab{i zajem energije

~eprav so vsa enako velika

Zaradi ogledal na kro`nih progah je letni izkoristek ve~ji

za 17%

Vse son~ne elektrarne imajo zalogovnik toplote, uparjevalnik in

parno turbino z generatorjem

Page 17: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Pohvalimo se lahko z ve~ kot 5 MW postavljenih ter 19,5 MW projektiranih elektrarn. Na{o uspe{nost pripisujemo strokovne-mu pristopu, znanju, izku{njam ter kakovostnim komponentam, ki jih vgrajujemo v na{e sisteme.

Za dobro delovanje son~ne elektrarne in doseganje pred-videnega donosa, je potrebno redno spremljati njeno delovanje in opravljati vzdr`evalne pregle-de ter dela. Dnevno preko nad-zornih sistemov nadzorujemo delovanje kar 34 son~nih elek-trarn, vendar se {tevilo le teh dnevno pove~uje. Nadzor deluje tako, da v primeru nepravilno-sti nemudoma obvesti lastnika elektrarne in nas, ki napako odpravimo in prepre~imo ve~ji izpad dohodka investitorja. Nadzor vzpostavimo s kakr{no koli opremo elektrarne, ter tudi strankam omogo~imo vpogled v delovanje njihove elektrarne preko spleta. Z na{im strokov-nim znanjem se lahko izognete

ve~ dnevnemu izpadu proizvo-dnje, saj morebitno okvaro takoj opazimo in jo s hitrim posredo-vanjem odpravimo.

Na{ obseg vzdr`evanja elektrarne vklju~uje 24 urni nadzor, redni letni pregled z najnovej{imi napravami, popra-vilo in zamenjavo vseh kompo-nent ter intervencijsko posredo-vanje ob nepravilnostih.

Klasi~ni fotonapetostni sis-temi za proizvodnjo elektri~-ne energije imajo zaradi svoje zgradbe nekatere pomanjklji-vosti, ki se odra`ajo v slab{i energijski u~inkovitosti in tudi v

slabi po`arni varnosti. Napredna tehnologija

SolarEdge, podjetja Arhsol, v sodelovanju s podjetjem A-sol, zagotavlja maksimalen energij-ski izplen, kakor tudi nadzor nad delovanjem posameznega PV modula. Primerna je za vse uporabnike, tako gospodinjske, poslovne, industrijske, kakor tudi za ve~je solarne parke.

SolarEdge proizvaja optimi-zatorje mo~i, visoko zaneslji-ve PV razsmernike ter ponuja spremljanje delovanja vsake-ga modula in detekcijo napak preko spletnega portala.

Prednosti sistema SolarEdgeZagotavlja nam popoln pre-

gled nad delovanjem sistema in zaznavanje napak v sistemu na daljavo (prikaz delovanja posa-meznega modula, prikaz celo-tnega sistema na virtualni shemi elektrarne, samodejna zaznava in javljanje napak v sistemu, lahek dostop do spletnega portala iz ra~unalnika in pametnega tele-fona).

Omogo~a pove~an energijski donos in hitrej{e povra~ilo inve-sticije zaradi MPPT na posame-znem modulu (brez izgub zaradi razli~nih izhodnih mo~i modulov, delnega sen~enja ter izgub zaradi razli~nega staranja modulov).

Omogo~a maksimalni izkori-stek dane povr{ine (v isti niz je mo`no povezati module z razli~nimi orientacijami in naklo-ni, razli~nih tipov modulov).

Nudi ve~jo varnost med monta`o, vzdr`evanjem, v pri-meru ga{enja po`ara in drugih izrednih primerih (zagotovljena je varna napetost v nizu, ki je enaka {tevilu optimizatorjev krat 1 V).

V zadnjih letih se je razvoj tehnologije izkori{~anja son~-ne energije, pri pretvorbi v elektri~no, usmeril v izbolj{anje varnostnih zahtev in pove~anju u~inkovitosti samega sistema. Z izbiro naprednega fotonapeto-stnega sistema se bo investicija v nalo`bo najhitreje povrnila. •

Andrej Arh

SOLARNE TEHNOLOGIJE 17

Tehnologija za maksimalen izkoristek sonca

Arhsol d.o.o. je

mlado in`enirsko

podjetje, z bogatimi

izku{njami na podro~ju

projektiranja, monta`e

ter vzdr`evanja

son~nih elektrarn.

Page 18: Revija Varčujem z energijo - št. 33

SOLARNE TEHNOLOGIJE18

Ko se odlo~amo za nakup son~nih kolek-torjev, se znajdemo pred vpra{anjem katere izbrati. Zavedati se moramo, da gre za dolgoro~no investicijo in da je nakup kolek-torja le del celotne investicije. Od kvalitete kolektorja je odvisno kako u~inkovito bo deloval celoten sistem. Na trgu je izbira velika. Ve~ina kupcev pa ni strokovnjakov, ki bi lahko ugotavljala razkorak med obljuba-mi ponudnikov in dejanskimi zmo`nostmi razli~nih kolektorjev, ki so na voljo. V gro-bem lahko kolektorje razdelimo na tri sku-pine: plo{~ate, cevne in vakuumske. Pravi vakuumski kolektor je namre~ le tisti, ki ima absorber dejansko v vakuumu, to pa lahko dose`emo le kadar ima kolektor le eno plast debelega stekla, kolektorje z dvema plas-tema stekla in vakuumom med njima, pa lahko imenujemo cevne.

Vakuum je pomemben zaradi prepre~evanja toplotnih izgub, kar je zlasti pomembno v slabih vremenskih pogojih, ko je razpolo`ljive energije malo in ko se soo~amo z nizkimi zunanjimi temperaturami. Razvojno gledano so kolektorji z eno plastjo debelega stekla in s Heat Pipe tehnologi-jo najsodobnej{i. Tak{en kolektor je tudi GreenLand Systems, ki je sposoben zbrati najve~jo mo`no koli~ino energije in jo tudi koristno uporabiti za segrevanje sanitarne vode ali stanovanja.

Pri izbiri kolektorja se je potrebno vpra{ati tudi ali ne gre morda zopet za {e eno muho enodnevnico. Tak{ni kolektorji praviloma ob pojavu problemov izginejo s trga, inve-stitorju pa na strehi ostanejo nedelujo~i

ali slabo delujo~i kolektorji in nedelujo~ cel sistem z vsemi sestavnimi deli. Modra odlo~itev je investicija za kolektorje, ki so na trgu uspe{no `e vrsto let in ki so testirani v tujih neodvisnih certificiranih in{titutih. Z GreenLand Systems kolektorji smo v Sloveniji `e 8 leto in vam zanje zagotavljamo 10 letno garancijo. V teh letih so bili testiranih v ve~ih nem{kih solarnih in{titutih.

Ker so son~ni kolektorji trajno izposta-vljeni atmosferskim vplivom, kot so: de`, sonce, prah, sneg, led, to~a, ekstremne temperature in njihove hitre spremembe, veter, UV sevanje itd, je zelo pomembno da dejansko vsebujejo materiale, ki so vse te vplive sposobni prena{ati mnogo let brez posledic. Najsodobnej{a proizvodna tehno-logija in uporaba najkvalitetnej{ih materialov kolektorjem GreenLand Systems zagota-vlja `ivljenjsko dobo 30 let in ve~, brez zmanj{anja u~inkovitosti.

Od lanskega leta dalje pa vam ponu-

jamo popolno novost – Heat Pipe kolek-torje, ki za svoje delovanje ne potrebujejo naklona, temve~ so lahko vakuumske cevi polo`ene vodoravno. Tak{ne kolektorje lahko instaliramo na balkonsko ograjo, fasado, kot streho na terasah za instalacije na ravnih strehah, kjer bi bile kolektorske cevi vizualno mote~e.

Leto{nja novost v ponudbi so kolektorji, ki lahko konstantno delujejo na temperatu-rah okoli 160 °C in jih je mo`no uporabljati v industrijskih procesih, kjer potrebujemo visoke temperature. Kolektorji GreenLand Systems so vrhunski produkt, ki zagotavlja dolgoletno zadovoljstvo tako individualnim kupcem, kakor tudi uporabnikom v ve~jih poslovnih sistemih.

Vabimo vas, da nas pokli~ite in se bomo dogovorili za brezpla~no svetovanje na{ega strokovnjaka. •

RS, Bio Planet

Kako izbrati pravi kolektor?

Page 19: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Ogrevanje stavb z zajemanjem energije sonca ter toplote okolice je danes obi~ajen na~in gradnje sodobnih in nizkoenergijskih hi{. V zadnjem ~asu pa proizvajalci i{~ejo na~in, ki bi ta dva koncepta tehni~no, ekonomsko in u~inkovito povezal v novo sistemsko re{itev.

Sonnenkraftu je uspeloProizvajalec je znan po re{itvi, kombina-

ciji toplotne ~rpalke zrak / voda in solarnega sistema pod imenom Solar Compleet. Letos so sistem izbolj{ali in nadgradili, predstavlja-jo novo sistemsko re{itev imenovano SOL+. Sistem zdru`uje napredno solarno tehnologi-jo in toplotno ~rpalko, ki je posebej prirejena za optimalni zajem energije iz okolice. Korak naprej v razvoju je toplotna ~rpalka z oznako HP12M, ki spada med najbolj{e znane kom-paktne toplotne ~rpalke in je po kvaliteti, ter zmogljivosti nekaj posebnega.

Invertersko voden kompresor in ventilatorInverterska tehnologija omogo~a

natan~no prilagajanje mo~i toplotne ~rpalke vsem vremenskim pogojem in toplotnim potrebam uporabnika. Število vrtljajev kom-presorja in ventilatorja je elektronsko in

brezstopenjsko krmiljeno, zato je tudi pora-ba energije za njuno delovanje najmanj{a. Naprava zato deluje skoraj brez prekinitev, {tevilo vklopov in izklopov je zanemarlji-vo, zaradi ~esar se `ivljenjska doba naprav podalj{a. Ker so pogonski elektromotorji kvalitetni in u~inkoviti, je posledica izbolj{av nadpovpre~no visoko grelno {tevilo.

Elektronsko krmiljen du{ilni ventilDu{ilnega ventila ne vidimo, niti ne

sli{imo, v resnici pa je eden bistvenih ele-mentov, ki odlo~a o u~inkovitosti tega toplo-tnega stroja. Toplotna ~rpalka HP12M vodi delovanje ventila s PID regulacijo. Zaradi tega se odzivnost in natan~nost ventila pove~a, posledica pa so optimalne tla~ne in tempera-turne razmere v hladilnem krogu.

PodhladilnikToplotna ~rpalka HP12M je opremljena

z dodatnim prenosnikom toplote, ki se nahaja za kondenzatorjem. Zasnovan je tako, da omogo~a uspe{en prenos toplo-te med hladilnim medijem in ogrevalno vodo. Zato je prenos toplote v tem ele-mentu u~inkovitej{i kot v kondenzator-ju in povzro~i zni`anje temperature v

nizkotla~nem krogu, posledica pa je bolj{i in u~inkovitej{i zajem energije okolice.

Odtaljevanje z odpadno toplotoV hladnih dneh se na zunanjem izme-

njevalcu lahko nabere plast ivja in ledu, ki zmanj{uje njegovo u~inkovitost. Zato je potrebno ta element ob~asno odtaliti, kar nova ~rpalka izvede s pomo~jo toplote, ki jo odvzame iz spodnjega dela solarnega hranil-nika. S tem smo zmanj{ali porabo energije toplotne ~rpalke in omogo~ili delovanje v neugodnih vremenskih razmerah. Zaradi vseh opisanih lastnosti in izbolj{av se investicija v novo sistemsko re{itev SOL+, ki je kom-binacija toplotne ~rpalke in termosolarnega sistema, zagotovo obrestuje. •

SOLARNE TEHNOLOGIJE 19

Sistemska re{itev SOL+

Nova sistemska re{itev Sol+ s termosolarnim kompletom in

toplotno ~rpalko HP 12M

Page 20: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Sedaj so mrzli in dolgi zimski dnevi, ko ima ogrevanje klju~en pomen. Pomen v smislu ogrevanja bivalnih in drugih pro-storov. Ob tem je pomemben predvsem optimalno zagotovljen transport vode po cevovodih, kot tudi ~rpalnih postajah za grelno vodo.

Kakor hitro se omejimo na instalacije in cevovode, se sre~amo z izzivi tesnjenja le teh. Cevne instalacije so lahko iz razli~nih materialov. Najpogosteje se uporabljajo materiali kot je `elezo (pocinkano), plasti-ka, drugi umetni materiali.

Da je transport vode sploh mogo~, so potrebne {e ~rpalke, zasuni in drugi ele-menti, ki jih je potrebno zatesniti.

Celovito paleto materialov za tesnjenje cevnih zvez nudi podjetje Henkel, ki ima v svojem asortimanu precej izdelkov name-njenih za tesnjenje. Uporaba se nana{a na vodo za komunalne potrebe, kot tudi pitno vodo. Predstavljamo izdelek, ki se najpogosteje uporablja pri tovrstnih opra-vilih - Loctite 55.

Primeren za kovinske in plasti~ne cevne zveze do 4’’Nova bolj{a metoda tesnjenja se

lahko uporablja na litini, jeklu, medenini, bakru, kromu, na nikljanih in galvanskih povr{inah, nerjavnem jeklu in plastiki.

Obratovanje brez pu{~anjaSpoj narejen v nekaj sekundah je zane-

sljiv tudi ~e je izpostavljen temperaturam

med 0 in 1300°C, vodnim udarom in vibracijam.

Cevno zvezo je mo`no kasneje prilagajati^e cevni spoj ni pozicioniran pravilno,

Loctite 55 dopu{~a kasnej{e nastavitve brez nevarnosti pu{~anja.

Brez umazanije in packanjaPo celodnevni uporabi Loctite 55

se boste vrnili domov brez umazanije za nohti. Belo impregnirano tesnilo se nana{a neposredno iz priro~ne embala`e z `e vgrajenim rezilom.

Za uporabo Loctite 55 ne potrebu-jete posebnega urjenja. Uporabite svoje znanje za novo tehnologijo takoj{njega tesnjenja. Ovijte tesnilno vrv okrog vijaka z upo{tevanjem priporo~enega {tevila ovojev in to je dovolj za brezhi-ben spoj. •

IN[TALACIJE20

Loctite 55 Loctite 55 omogo~a takoj{nje tesnjenje

(neodvisno od temperature okolice) za

doma~o uporabo in industrijske namene.

Lahko se uporablja za tesnjenje cevnih

sistemov za pitno vodo, odpadno vodo

(toplo in hladno), plin, stisnjen zrak in

industrijska olja. Uporablja se, kjer so se

v preteklosti uporabljali teflonski trakovi,

preja in tesnilna pasta.

Zadovoljuje potrebe sodobnih cevnih sistemov in je v skladu z najnovej{imi standardi.

Pitna voda: Loctite 55 je v skladu s

standardom WRC in BS 6920 uporaben

za tesnjenje pitne vode do 85 °C.

Plin in voda: Loctite 55 ima ateste

EN751-2 Class Arp, DVGW in DIN 30660.

SLO atesti: - pitna voda: In{titut za varstvo okolja

{t.poro~ila: 28169Ate,

- plin: Institut za varilstvo:

{t.certifikata: 250/00.

Bolj{e tesnjenje cevnih zvez z izdelkom Loctite 55

Poraba:

Velikost navoja ½ ’’ ¾ ’’ 1 ’’

Število spojev 385 260 180

Avtor: mag. Marjan Poto~an

im

Nova

tehnologija za

tradicionalne

naloge

Page 21: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor tel.: 02 22 22 288, fax.: 02 22 22 275 www.loctite.si

Loctite® 55Tesnilna vrvica 150 m5 Tesnillnnaa vvrrvviiccaa 115500 mm

+ gratis Unior klešče

*Nakup ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri.

*Vprašalniki bodo na voljo na prodajnih mestih.

*Prejemnik glavne nagrade bo obveščen po pošti.

Nagradna igraZ odgovori na vprašalnik, ki se nahaja v kompletu, sodelujete v nagradni

igri za 28 delni set Uniorjevega orodja!

*Akcija traja od marca do maja 2013!

Page 22: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Skr~ne ponjaveIndustrijska skr~na

folija {~iti razli~ne proizvode pred vre-menskimi vplivi in omogo~a hiter tran-sport velikih izdelkov na odprtih plo{~adih vlakov ali tovornja-kov ter dolgoro~no skladi{~enje. Folija je za vsak izdelek naj-prej ohlapno krojena in {ivana ter je sesta-vljena iz treh plasti. Je paropropustna navzven, notranja plast iz netkanih poliestrskih vlaken pa dodatno {~iti lakirane povr{ine, omogo~a kr~enje brez zatikanja prepre~uje abrazijo in vpija ter oddaja kondenzirano vlago. Toplota s katero s plinskim gorilnikom kr~imo folijo povzro~i hlapenje antikorozijskih inhibitorjev v plasti lepila ki dodatno {~itijo povr{ine izdelka in vpijajo kondenzirano vlago med transportom. Folija je lahko opremljena tudi z zadrgami ali vstavljenimi pritrdilnimi obro~i in je zato tudi ve~krat uporabna za enak izdelek, www.transhield-usa.com •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE22

Pi{e: Simon Tihec

Gumijaste koviceZ gumijasto zakovico lahko spojimo dve

plo~evini ali jo vlo`imo v slepo izvrtino v kakr{nemkoli materialu. Med uvijanjem vijaka v medeninasto navojno pu{o v kovici se ta na zadnji strani deformira in zasidra v izvrtino ali stisne ob plo~evino ali pa spoji dva razli~na materiala, pri ~emer spoj postane zrako in vodotesen. Izdelujejo jih z notranjim navojem od M3 do M12 , izdela-ne so iz gume ali podobne EPDM plastike, navojni vlo`ek pa je iz nerjave~ega mate-riala, obi~ajno iz medenine. Du{ijo zvok in tresljaje, spajajo razli~ne materiale, so elektri~no izolativne, primerne za monta`o v strojni{tvu ali elektrotehniki, za pritrjevanje delov na vozila ter na navti~nem podro~ju. navti~ne namene ter jih lahko odstranimo in ponovno uporabimo. Pod nazivom Rubber Nut jih ponujajo v ve~ spletnih trgovinah. •

Brezelektri~ni merilec nivoja

Primeren za mirujo~e, vkopane ali premi~ne rezervoarje do 200 litrov, je varne in enostavne izvedbe, za meritev nivoja pa ne potrebujemo elektrike. Posoda je lahko pod tlakom ali podtlakom, vsebina pa kate-rakoli teko~ina, od vode, goriva do kislin. Izdelan iz nerjave~e cevke, ki sega v globino rezervoarja in ima na zunanji strani plovec z magnetom. V notranjosti cevke, ki je suha, se nahaja merilni trak, ki ima na spodnjem koncu pritrjen drugi magnet. Meritev izve-demo tako, da merilni trak z roko potegne-mo navzgor, pri ~emer se zaustavi na nivoju magnetnega plovca. Na merilnem traku od~itamo nivo teko~ine, iz tabele prostorni-ne pa ugotovimo koli~ino v tanku. Merilec je lahko tudi iz medenine, polipropilena ali gume, odvisno od vsebine, dol`ina tipala do 1,8 m, www.madisonco.com •

Elektronski po`arni treningi

Izdelek je najnovej{a ideja s podro~ja po`arno - varnostnih treningov. Kaj pomagajo predpisi in povsod name{~eni gasilni aparati, ~e jih ljudje ne znamo u~inkovito uporabljati. Poseben LED ekran z digitalnimi plameni je elektronsko povezan z gasilnim aparatom.

Plamen na ekranu bo ugasnil samo, ~e smo pravilno gasili. Pri tem sli{imo zna~ilen zvok aparata, laserski snop pa ka`e, kam usmerjamo gasilni curek. Ima programe za ga{enje s CO2, s prahom in celo z vodnim curkom, s katerim lahko v resnici brizgamo v ekran, saj je ta vodoodporen. Naprava simulira po`are stopenj A, B in C, pri ~emer morajo biti treniranci dovolj spretni in hitri, da bi dosegli uspeh, druga~e bo ekranski ogenj spet vzplamtel. Na dan lahko kar na delovnem mestu treninge zaklju~i ve~ kot sto ljudi, primeren tudi za treninge gasilcev, proizvajalec BullEx, predstavni{tvo v Sloveniji www.vizijavarnosti.com •

Najmo~nej{i lepilni trakProizvajalec trdi,

da lahko trak z oznako VHB (Very Hihg Bond) zamenja vija~enje, kovi~enje, varjenje in podob-ne mehani~ne pri-trditve. Pred njimi ima celo prednosti, saj kovica ali vijak vprijemata to~kasto, varjenje pa povzro~a dodatne napetosti v materialu. Lepilni trak pa dele enakomerno spoji po vsej povr{ini, sile razpr{i na vso lepilno ploskev in ustvari skoraj nerazstavljiv spoj. Fasadni elementi na neboti~nikih, mobilni telefoni, avtomobilski deli ali hladilniki imajo tak{ne spoje, ki ostanejo trdni in hkrati elasti~ni vso dobo uporabnosti. Trak odli~no lepi steklo, kovino, barvane povr{ine, les, beton in plastiko ter prevzema bo~ne raztezke ob segrevanju materialov. Proizvajalec 3M, VHB acrylic foam tape 12 mm x 33 m, cena 82 €, si.farnell.com •

Page 23: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Fluorescenca proti netesnostiIskanje netesnih mest

na razli~nih napravah s tla~nim preizkusom ali milnico je mo`no samo, ~e to mesto tudi vidi-mo. Fluorescentni dodatki za oljne ali vodne medije bodo ob pomo~i poseb-ne svetilke takoj odkri-li najmanj{a pu{~anja. Uporabno za nizko in

visokotla~ne sisteme mazanja, hidravlike, cevovode ogrevanja in hlajenja, razvode goriva in podobno. Omogo~a hitro in poceni in okoljsko neopore~no odkrivanje napak, dodatki lahko ostanejo v sistemu in so vidni kljub temu da sta olje ali voda motna ali polna ne~isto~, odkrivanje pa poteka med obi~ajnim delovanjem. Fluo dodatke izdelujejo v rumeni, modri, beli in rde~i barvi, svetilka Optilux pa z enim polnjenjem deluje ve~ ur, proizvaja Spectronic Corp, www.spectroline.net •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE 23

Protipotresno pletivoIzdelek so razvili v

nem{kem in{titutu KIT (Karlsruhe Institute of Technology) (KIT). S ple-tivom oblo`ene starej{e stavbe postanejo potresno bolj odporne, omogo~ijo stanovalcem varen umik in prepre~ujejo, da bi deli stavb padali na ulico. Pletivo je na pogled podobno obi~ajni armirni mre ici za izolacijske fasade, vendar prenese veliko ve~je sile, ima dodana {e dvojna pre~na vlakna pod kotom 45° in elasti~ne polipropilenske niti. Zaradi pletiva stavba prenese kraj{i in {ibkej{i potres brez tvorjenja razpok, saj se sile prena{ajo po vsem obodu, stavbo pa lahko nato {e popravimo. Elasti~ne niti pa zadr ijo dele pred padanjem, ~e je potres mo~nej{i. Neposredno na steno ga pritrjujejo s posebnim lepilnim ometom, izdelek prodaja italijanska izpostava firme Röhfix pod imenom Sisma Calce, www.roefix.it •

Prilagodljiv gumijast lijak

Kos zelene plo{~ate gume ima v notranjosti skrito tanko in mehko aluminijasto ali svin~eno plo{~o. Zaradi tega lahko gumo pregibamo in preoblikujemo nato pa bo ostala v tej obliki, po uporabi pa jo spet izravna-mo ali zvijemo v drugo obli-ko. Najve~krat jo uporabljajo mehaniki vozil, ~olnov traktor-jev, vili~arjev ali letal, ob menjavi olja ali filtra v motorju ali kot pomo~ pri pretakanju raznih teko~in ali kemikalij. Plo{~o tako oblikujemo, da bo vse olje steklo v podstavljeno posodo, pri ~emer ne bomo polili niti kapljice. Guma je odporna in jo lahko ~istimo z vsemi obi~ajnimi kemikalijami ali razma{~evalci. Izdelujejo jo v {tirih velikostih, cena od 10 do 39 USD, Flexible Draini8ng Tool, newpig.com •

Zmogljiva piezoelektri~na brizgaVisokotla~na piezoelektri~na

plo{~ata injekcijska pr{ilka veli-kosti 7 x 22 cm je izdelana iz nerjave~ega jekla in skoznjo lahko pr{imo tudi korozivne teko~ine. Deluje pod tlakom 137 bar in v razponu od 0,15 do 4,7 litrov na uro. Namenjena je vgradnji v razli~ne napra-ve, ne potrebuje vzdr`evanja in zelo zanesljiva, saj je proizvaja-lec odpravil vse znane pomanj-kljivosti teh sistemov. Proizvaja kapljice velikosti 10 mikronov in lahko deluje stalno ali v izjemno kratkih sunkih, ki niso dalj{i od stotinke sekunde, vse ob izredno majhni porabi elektrike. Enota je elektri~na kombinacija ~rpalke in elektronsko krmljenega injektorja. Sistem trenutno na trgu nima primerjave in je uporaben za razpr{evanje razli~nih teko~in, vode ali olja, www.integratedspraysolutions.com •

Page 24: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Prezra~evalna naprava

Prezra~evalna naprava je klju~ni element

prezra~evalnega sistema.

Izberemo jo glede na velikost in zasedenost

prostora, pri tem pa je potrebno upo{tevati

naslednje dejavnike:

- Energetska u~inkovitost (poraba

elektri~ne energije, izkoristek vra~anja

odpadne toplote,...)

- Raven zvo~nega tlaka

- Enostavno poslu`evanje in vzdr`evanje

Kanalski razvod

Kanalski razvod obi~ajno prilagodimo pro-

storu. Za ~imbolj u~inkovito izmenjavo

zraka je v vsakemu prostoru potrebno zago-

toviti dovod in odvod zraka. Kanalski razvod

je lahko iz plo~evinastih ali plasti~nih

kanalov.

Du{ilniki zvoka

Du{ilnike zvoka vgradimo ~im bli`je

prezra~evalni napravi. Z njimi delno

prepre~imo {irjenje zvoka po prezra~evalnih

kanalih.

- Du{ilnik zvoka Systemair LDC

Izolacijski material

Prezra~evalne kanale je potrebno ustrezno

izolirati. S tem se izognemo temperaturnim

izgubam skozi stene kanala in morebitnemu

kondenziranju povr{ine. Izolacija se na

kanale lepi s posebnim lepilom, dobavljive

pa so tudi samolepljive plo{~e. Slu`i pa

tudi kot zvo~na za{~ita saj du{i vibracije na

stenah prezra~evalnih kanalov.

- Izolacija Armacell

S {iroko paleto dodatne opre-me lahko zrak dogrejemo ali ohladimo, dose`emo ti{je delo-vanje, ter poskrbimo za ustrezen zajem oz. vpih zraka v prostor.

Raziskave iz preteklih let so pokazale, da je na{a pro-duktivnost ob~utno slab{a, ~e vdihujemo slab in izrabljen zrak, ki se zadr`uje v slabo prezra~evanih domovih. Ker v povpre~ju pre`ivimo 70% na{ega ~asa doma, je pomemb-no, da poskrbimo za ustrezno prezra~evanje. Z ustreznim in energetsko u~inkovitim pri-silnim prezra~evanjem, lahko vplivamo na prihranek energije, poleg tega pa poskrbimo za zdravje in bolj{e po~utje.

Pri na~rtovanju prezra~evalnega sistema vsekakor igra pomembno vlogo ustrezen izbor prezra~evalne naprave, ki je tudi klju~ni element celotnega prezra~evalnega sistema. Napravo obi~ajno izberemo iz dia-gramov pretoka zraka v odvisnosti od zunanjega tlaka (upor kanal-skega razvoda). Primer diagrama za napravo Systemair VTC 300:

Kriteriji za izbor ustre-zne naprave so navedeni v Pravilniku o u~inkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki dolo~a in zahteva: - izkoristek rekuperacije (ve~ kot

75% za centralne naprave), - SFP (skupna specifi~na

mo~ ventilatorjev manj{a od 2,5 kW/(m3/s),

- no~no prezra~evanje (hlajenje prostorov).

- upravljanje z vlago.

Naprave Systemair ustrezajo zahtevam iz pravilnika. Poleg visokih izkoristkov rekuperacije (nad 80%), jih namre~ odlikuje visoka kakovost (vsi elementi so kovinski, EC motorji, F7

filtracija dovodnega zraka, izo-lirano ohi{je,...), ki jo potrjute tudi 3-letna garancija.

Naprave z rotacijskim reku-peratorjem v prostor vra~ajo tudi do 60% vlage (brez dodatnih parnih ali pr{nih vla`ilnikov, ki so higijensko vpra{ljivi in energetsko potratni) in zato ne potrebujejo odtoka za kondenz (ker ni potre-be po odtaljevanju rekuperatorja, predgrelniki niso potrebni).

Za ustrezno delovanje celotnega sistema je pomem-ben tudi pravilen izbor osta-lih prezra~evalnih elementov (re{etke, ventili, regulatorji pre-toka, grelniki, hladilniki) ter ustrezna tla~na uravnove{enost kanalskega razvoda. •

PREZRA^EVANJE24

Elementi centralnega prezra~evalnega sistema

odpadne toplote,...)

- Raven zvo~nega tlaka

- Enostavno poslu`evanje in vzdr`evanje

- Izolacija Armac llacell

ov.

Sistem centralnega prezra~evanja je obi~ajno sestavljen iz {tevilnih elementov, ki so med

seboj povezani s kanalskim razvodom. Z ustreznim izborom tovrstnih prezra~evalnih ele-

mentov lahko dosegamo visoko stopnjo bivanjskega ugodja, ter energetsko u~inkovit in za

uporabnika prijazen prezra~evalni sistem.

Page 25: Revija Varčujem z energijo - št. 33
Page 26: Revija Varčujem z energijo - št. 33

PREZRA^EVANJE26

Kvalitetna gradnja, novi izolacijski materiali in tesnjenje stavb so posledice `elja in potreb po energetski var~nosti in varovanju okolja. Majhna izguba toplotne energije skozi ovoj stavbe in dobra okna, ki zadr`ijo tudi vso vlago, katero imamo v hi{i zaradi dihanja, kuhanja, pranja, likanja ter tu{iranja, je posledi~no privedlo do potrebe po zra~enju. Z bivanjem v neprezra~evani hi{i upada tudi kvaliteta zraka, koncentra-cija ogljikovega dioksida raste, vonjave iz kuhinje, kopalnice in sanitarij se kopi~ijo, s tem pa razmere za bivanje postane-jo nevzdr`ne. Tak{no hi{o je potrebno prezra~iti. Vendar ~e nimamo vgrajenega prisilnega prezra~evanja, se zate~emo k odpiranju oken, kar je potrebno izvesti vsaki 2 uri, s tem pa popolnoma izni~imo investicijo v izolacijo in ostale stavbne ele-mente, ki sestavljajo toplotni ovoj zgradbe. O~itno je tudi, da tega ne po~nemo po celi hi{i, temve~ le lokalno.

Prav tako je jasno, da to ne moremo po~eti ves ~as na{ega bivanja v hi{i. Gotovo tega ne bomo izvajali pono~i, ko spimo, pri ~emer pa tudi takrat potrebujemo sve`i zrak, da se kvalitetno spo~ijemo in naspimo. Odprto okno predstavlja tveganje za vdor vlage (padavine), mr~esa, prahu,

hrupa in energijske izgube. Slednje pred-stavljajo (samo v zimskem ~asu) do 40 % vse vlo`ene energije za ogrevanje..

Cevni razvod prezra~evalnega sistema mora biti primerno izveden, da dose`emo ustrezne pretoke zraka. Za zagotavljanje kvalitete zraka v prostorih morajo biti te cevi antistati~ne, antibakterijske, ne smejo troh-neti in oddajati nobenih vonjav. S samo raz-poreditvijo dovodov in odvodov dose`emo, da je celotna hi{a primerno prezra~ena, torej ne pu{~amo nobenih neprezra~enih prostorov in s tem dovodni zrak ~im bolj izkoristimo. Tok zraka se vedno pomika iz ~istej{ih prostorov kot so spalnica, otro{ka soba, kabinet, dnevna soba, proti bolj obre-menjenim, vla`nim prostorom kot so kopal-nica, kuhinja, utility in pralnica. S tak{nim kontroliranim prezra~evanjem so potrebne manj{e koli~ine zraka in seveda s tem dose`emo tudi manj{e toplotne izgube. Cevi lahko polagamo na plo{~o, v izolacijo, pod estrih, enostavno jih je polo`iti tudi v spu{~eni strop. Predvsem pri sanacijah pa smo omejeni na vgradnjo prezra~evalnih cevi v zidove.

Sistem prezra~evanja proizvajalca Helios temelji na t.i. hobotni~nem razvo-

du, ki predvideva en centralni razdelilni element za vse dovodne cevi ter enega za vse odvodne. Na ta na~in se nam ni ve~ potrebno ukvarjati z raznimi odcepi in zahtevno delitvijo koli~in zraka na vsa-kem izmed odcepov. S tak{nim razvodom se prav tako izognemo prehajanju zvoka med prostori.

Pri sodobnih prezra~evalnih sistemih s povratkom energije je dobro, da jih ne primerjamo s klasi~nimi kanalskimi prezra~evalnimi sistemi, kot jih imamo v poslovnih prostorih. V nasprotnem primeru smo lahko po nepotrebnem obremenjeni s {tevilnimi predsodki o »prepihu in {ume-nju«. Poleg `e omenjenih dejstev mora-mo vedeti, da so dobro izvedeni sistemi popolnoma nesli{ni na vseh dovodih in odvodih in da zaradi visokih temperaturnih izkoristkov izmenjevalca ne ~utimo razlike v temperaturi med notranjim in sve`im dovodnim zrakom.

Pri pasivni gradnji je priporo~ljivo oz. potrebno uporabiti tudi zra~ni ali teko~inski zemeljski kolektor, ki opravlja funkcijo predgrevanja vstopnega zraka pozimi in pohlajevanja ter razvla`evanja poleti. •

Prezra~evanje z rekuperacijoKo govorimo o prezra~evanju se zavedamo, da je to potrebno, moramo pa se tudi zavedati,

da obstaja veliko na~inov prezra~evanja, ki se med seboj lo~ijo glede na kvaliteto, vpliv

na prostor, kontrolo in energijske izgube. Tako poznamo: prezra~evanje z odpiranjem oken ali

preko okenskega okvirja, prezra~evanje z ventilatorjem, podtla~no prezra~evanje, lokalno ali

centralno prezra~evanje s povratkom toplote.

Page 27: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Na podlagi {tudije Tehni{ke univerze v Gradcu igrajo ogrevalni sistemi na lesne pelete v obdobju obnovljivih virov energije eno izmed klju~nih vlog. „Tr`na raziskava obnovljive toplotne oskrbe v gospodinjstvih z ogrevalnimi sistemi na lesne pelete“ prika-zuje zahteve, ki jih mora izpolnjevati sodob-ni ogrevalni sistem na lesne pelete, s strani kon~nih strank in in{talaterjev. Dodatno je bilo ocenjeno, v katerem obsegu izbrani proizvajalci ogrevalnih sistemov na pelete iz vidika in{talaterjev, kot tudi proizvajalcev energenta in trgovcev s peleti te zahteve izpolnjujejo. Rezultat prikazuje jasno sliko: KWB ima najbolj zadovoljne stranke in najbolj{e ogrevalne sisteme na pelete.

Študija je deljena v dva dela: prvi del predstavlja raziskavo med proizvajalci pele-tov in dobavitelji peletov. Pri tem je prvo-tnega pomena ocena dobaviteljev peletov, katere zahteve so pomembne za kon~ne uporabnike pri prehodu iz fosilnega ogre-valnega sistema, na ogrevalni sistem na lesne pelete. Prav tako se je poizvedovalo o zahtevah, ki jih izdelek mora izpolnjevati z vidika proizvajalcev in dobaviteljev peletov, kot tudi ocena o u~inkovitosti posame-znih proizvajalcev ogrevalne tehnike. Pri vpra{anju, kateri proizvajalec ogrevalnih sis-temov na lesne pelete ima najbolj zadovolj-ne stranke, je bil KWB jasno uvr{~en na prvo mesto, kateremu so sledili Ökofen in ETA.

KWB je najbolj{i proizvajalec ogrevalnih sistemov na peleteDrugi del raziskave TU Graz se je posve-

til in{talaterjem, kateri prodajajo strankam ogrevalni sistem, ga vgradijo in izvedejo prvi zagon oziroma ga tudi servisirajo. Podobno kot v prvem delu raziskave, je tudi tu posta-vljeno vpra{anje, kako in{talaterji razvrstijo zahteve strank, kak{ne zahteve imajo sami o ogrevalnem sistemu na lesne pelete in kako ocenjujejo posamezne proizvajalce v pove-zavi z razli~nimi kriteriji. Pri vpra{anju, kdo

iz vidika in{talaterjev je najbolj{i proizvaja-lec ogrevalnega sistema ne lesne pelete, je bil KWB jasno imenovan pred drugimi bolj poznanimi znamkami.

Ogrevalni sistemi na lesne pelete se proi-zvajajo na najmodernej{i proizvodni liniji. Pri prehodu na modularno zasnovo kotla je bila proizvodna linija v celoti na novo zasnovana. Investirano je bilo pribli no 350.000 EUR, da bi lahko zagotovili delovna mesta, ki so individualno prilagojena na lastne potrebe sodelavcev in sodelavk. Faza na~rtovanja je vzela veliko ~asa, sama predelava je bila izve-dena v samo tednu dni. Model za predelavo je bila avtomobilska industrija. Dolgoletne izku{nje z modulno gradnjo in predvsem upo-rabo sodobne tehnike vija~enja je prepri~alo {tajersko podjetje. Na najmodernej{i proizvo-dni liniji se lahko na dan proizvede do 35 naprav na pelete. To je mo`no samo, ker se posamezne module proizvede na zalogo in so skladi{~eni v tovarni v St. Margarethen-u. To je tudi zagotovilo za kratek cikel v proizvodnji. Po prejemu naro~ila je potrebno samo {e pro-izvesti komponente, ki jih je stranka naro~ila in `e se lahko kotel izdobavi. Ta novi na~in dela skrbi tudi za enakomerno izkori{~enost sodelavcev in sodelavk. Z mo`nostjo, da se posamezni moduli proizvedejo vnaprej, se s tem pokrijejo konice in zmanj{a nadurno delo.

Rekordno leto za KWBTo, da je za~eta pot KWB-ja pravilna,

je potrdil tudi rezultat v koncernu 2012: KWB, specialist za ogrevalne sisteme na lesno biomaso, je pove~al promet v letu 2012 za ve~ kot 30 odstotkov in si s tem zagotovil nove investicije na obstoje~ih lokacijah in v raziskave in razvoj. Še bolj uspe{no je bilo leto za Slovensko podru`nico KWB, ki je zabele`ila prav na produktu ogrevalnega sistema na pelete KWB Easyfire najve~jo rast in predstvlja v portfelju najbolje prodajani produkt. •

Toma` Rifelj

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR 27

Vodilno ogrevanje na biomaso

www.kwb.si

Raziskava TU v Grazu potrjuje:

KWB ima najbolj zadovoljne stranke in je najboljši proizvajalec sistemov

za ogrevanje na pelete

Podrobnosti o raziskavi najdete na naslovu:http://www.bwl.tugraz.at/Studienergebnisse- Pelletsheizungen

KWB vodilno ogrevanje na biomaso: Mi dajemo energijo za `ivljenje!

Page 28: Revija Varčujem z energijo - št. 33

28

CENTERvarčnega ogrevanja

T: 02 / 671 96 00E: [email protected]: www.seltron.si

Toplozračni kamin v sejemski ponudbi

25 % ugodneje!Sejemska cena*

1.899,00 €

Zagotavljamo vam tudi ugodno ceno pelet!

Kaminska peč - sodobno ogrevanje na biomaso. Skoraj brezplačno do tople sanitarne vode!

BREZOBRESTNI

KREDIT !

Obiščite nas na sejmu DOM v dvorani B (preddverje marmorne dvorane) prostor št. 2, od 12. do 17. marca!

Več informacij za pridobitev kredita najdete na www.seltron.si !

Povprečna 4-članska družina v toplem delu leta uporabi tuš najmanj 8- do 12-krat dnevno. Solarni sistem PROSUN BASIC lahko v tem obdobju skoraj 100 % brezplačno pokrije potrebe po topli sanitarni vodi.

S solarnim sistemom PROSUN BASIC boste v tuširanju uživali brez velikih stroškov.

Možnost subvencije Eko sklada.

S toplozračno kaminsko pečjo Edilkamin lahko varčno ogrevate enega ali več bivalnih prostorov.

Uporabili boste trenutno najcenejši energent - pelete.

Izbirate lahko med številnimi sodobnimi dizajni.

Sejemska ponudba velja do 31. marca 2013.Ne zamudite!

Sejemska ponudba velja do 31. marca 2013.Ne zamudite!Sejemska cena**

1.717,00 €* z obračunanim 20 % DDV, ** z obračunanim 8,5 % DDV

Page 29: Revija Varčujem z energijo - št. 33

In{talacijeZa dolgo `ivljenjsko dobo vodovodnih in

ogrevalnih instalacij ter naprav, je potrebna vgradnja kvalitetnih materialov. Tako je `e v fazi idejne zasnove projekta potrebno upo{tevati nekatere dejavnike, kot so: veljav-ni predpisi, var~evanje z energijo, uporabljeni materiali, njihova `ivljenjska doba, funkcio-nalnost in prihranki.

Na posamezne odlo~itve ne sme vplivati izklju~no cena, ker nam vgradnja manj kva-litetnih materialov na dolgi rok predstavlja vi{je obratovalne stro{ke in s tem nezado-voljstvo uporabnikov. Zato je pomembno, da se izvedbe lotimo tako, da pri plani-ranju vklju~imo ustreznega strokovnjaka, ki lahko s svojim znanjem in izku{njami naro~niku svetuje pri izbiri ustreznih materi-alov. Pomembno je, da so vodovodne, ogre-valne in druge in{talacije ustrezno dimen-zionirane in pravilno izvedene. Primerno strokovno znanje projektantov in izvajalcev so osnova za kasnej{e prihranke in udobje v bivalnih prostorih, kar je osnova higiensko neopore~nih sistemov.

KopalnicePonudba kopalni{kih sistemov, pod bla-

govno znamko Viega Visign je kakovostna, vrhunskega dizajna, ter prijazna uporabniku. Izbirate lahko med aktivirnimi tipkami za aktiviranje WC splakovalnikov v klasi~nih in dizajnerskih linijah, talnimi sifoni, tu{ kanale-tami, elementi za odtok vode iz umivalnikov, sifoni za umivalnike, kotli~ki in drugimi ele-menti. V tem primeru daje tehnologija pred-

nost tehni~ni izvedbi ter harmoniji oblike, ki se poda v va{o kopalnico.

Tu{ kanaleta Viega Advantix Vario po meri za vsako kopalnicoTu{ kanalete v nivoju tal so priljubljene

tako iz funkcionalnih kot estetskih razlogov, ne glede na to, ali gradite na novo ali obna-vljate. Kanaleta za prho »Advantix Vario« pri tem zagotavlja pomembno prednost glede prilagodljivosti. Skraj{ate jo lahko do milimetra natan~no in jo tako na preprost na~in prila-godite dejanskim potrebam. Kanaleta za prho »Advantix Vario« podjetja Viega, ki vklju~uje osnovno telo za univerzalno vgradnjo in popoln komplet za zatesnitev, vgradnjo odto-ka pomembno olaj{a, edinstvena in nevsiljiva oblika pa omogo~a harmoni~no skladnost.

Multiplex Trio – elektronska upra-vljalna armatura za kadiViega je raz{irila odli~no paleto elektron-

sko upravljalnih armatur za kadi. Razli~ice serije Multiplex inovativno ponujajo udobno uporabo z odli~nim dizajnom. Pri nekaterih modelih imajo uporabniki mo`nost izbire in hranjenja v spominu individualne tempera-ture in koli~ine polnjenja za vsako polnjenje kadi posebej. Uporabnik izbira svoje izbrane nastavitve s pomo~jo kontrolnih elementov. ^e uporabnik nastavitve shrani, lahko elek-tronsko upravlja nivo vode v kadi in tudi tem-peraturo vode. Po dose`enem `elenem nivoju vode v kadi se dotok vode avtomatsko zapre in stalna fizi~na prisotnost ni potrebna. •

Energetski svetovalec Gregor Bizjak

IN[TALACIJE 29

Kvalitetna izvedba in{talacij, kot na~in var~evanja

Page 30: Revija Varčujem z energijo - št. 33

ENERGENTI30

Biomasa je trenutno ~etrti najve~ji vir energije na planetu, in ga najve~ upo-rabljajo v tako imenovanem nerazvitem svetu, ~eprav je mo`no, da bo tudi v razvi-tem delu postala eden glavnih energentov.

Biomasa in termoelektrarne na premog Pretvarjanje biomase se za~ne s teh-

nologijo uplinjevanja lesa (okrog 1800), ~ez 50 let pa je bilo razsvetljevanje ulic z lesnim plinom nekaj vsakdanjega. V obdobju pomanjkanja naftnih derivatov, v ~asu 2. svetovne vojne, je okrog mili-jon premi~nih uplinjevalnikov pomaga-lo poganjati avtomobile, tovornjake in avtobuse. Danes ponovno spoznavamo vrednost raznih oblik biomase, ki pa niso vedno primerne za uporabo v energetiki. Zanje se zanimajo zlasti termoelektrarne na premog, vendar jih zaradi logisti~nih in tehni~nih problemov ne morejo u~inkovito uporabiti. Premog najprej v velikih mlinih zdrobijo v prah in ga nato vpihujejo v kuri{~e, kjer delci zgorijo med padanjem proti dnu kuri{~a. Ker `elijo zmanj{ati svoj oglji~ni odtis, v sistem dodajajo zmlete pelete, s ~imer pa so stalne te`ave, saj je biomasa elasti~na in vlaknasta, energijska vrednost in na~in zgorevanja pa druga~en od premogovega prahu. Zato i{~ejo nove re{itve.

S stali{~a pregrevanja planeta, sta obde-lava in kurjenje biomase bolj koristna od razpadanja v naravi. ^e biomaso prepusti-mo naravnemu razkroju, bo aerobno raz-padla in pri tem oddajala metan, katerega toplogredni vpliv je 25 krat ve~ji od vpliva CO2, ki bi nastal med zgorevanjem. Zato e dolgo i{~ejo na~ine, kako bi tudi energijsko manj kvalitetne ostanke pretvorili v obliko, ki bo splo{no uporabna.

Kaj je torefikacijaIzhaja iz latinskega »torrere«, ki pome-

ni pra`enje ali su{enje, ter je oznaka za tehnolo{ki proces, ki pove~a biomasi energetsko gostoto. Postopek te~e pri

temperaturi med 250 do 280°C, ter brez prisotnosti zraka. Pri tem razpade v glav-nem hemiceluloza, pri ~emer izhaja voda, CO2, CO in {e razli~ne organske kisline. Zaradi tega se zmanj{a masa za okrog 30%, energetska gostota ali kurilna vre-dnost pa za okrog 20%. Postopek so najprej preizku{ali laboratorijsko, danes pa je v pogonu `e ve~ pilotnih linij, v kate-rih lahko biomaso obdelajo na ta na~in, v gradnji pa nekaj industrijskih obratov. Postopek imenujejo ACB, v njem pa v petih korakih izvedejo su{enje, torefika-cijo, zgorevanje nastalih plinov, hlajenje in komprimiranje toreficirane biomase. Med delovanjem izkoristijo izstopajo~e vnetljive pline in jih uporabijo za doda-janje toplote v proces. Iz dimnika napra-ve izhaja del zgorelih dimnih plinov in vodna para, vlo`ek energije za delovanje naprav pa je zelo nizek. Med obdelavo pa izgubimo okrog 10% energije, v primer-javi z energijo, ki jo ima vhodna, surova biomasa.

Komprimiranje, skladi{~enje in prednostiToreficirano biomaso lahko nato sti-

skajo v pelete ali briketirajo, po obeh postopkih pa je potrebno izdelke ponovno ohladiti. Toreficiran material ima velike prednosti med skladi{~enjem, saj ga lahko shranjujemo tudi v razsutem stanju na prostem, je neob~utljiv na vlago in plesni, med dalj{im skladi{~enjem v kopicah pa se ne prihaja do fermentiranja, ogrevanja ali samov`iga. Toreficirana biomasa ima okrog 20% ve~jo energijsko vrednost na enoto mase, zato je za ta odstotek manj{i tudi skladi{~ni prostor. Kon~ni izdelek ima vedno enake lastnosti, ne glede na to iz katere vrste biomase je izdelan, pelete pa so dvakrat manj lomljive od obi~ajnih. Ker jo brez te`av zmeljemo v prah je izjemno zanimiva za termoelektrarne na premog, saj bi s prehodom na ta material postale okoljsko neopore~ne, na strojni opremi za vpihovanje pa ne bo potrebno delati nobe-nih predelav.

Kaj pravijo peletarji Pred nekaj meseci so v okviru evropske

konference proizvajalcev pelet ocenjevali potencial toreficirane biomase s tehni{kega in ekonomskega stali{~a. Ugotavljajo, da so se v ve~ dr`avah resno lotili preizkusov za industrijsko proizvodnjo, da je nekaj industrijskih obratov `e v gradnji, da ima ta izdelek kurilno vrednost premoga ter je zanimiv za industrijo in posameznike. Uporabiti je mo`no vse vrste biomase, od lesov do raznovrstnih trav, lu{~in ali slame. Predvidevajo, da bodo v 5 do 10 letih pelete iz toreficirane biomase na razpolago v ve~jih koli~inah, saj na ta izdelek, zlasti trgovci z energenti, `e komaj ~akajo. •

Simon TihecOsnovne primerjave med obi~ajnimi in toreficiranimi lesni-

mi peleti

Toreficirane iveri nato stisnejo v pelete ali brikete

Svoja torefikacijska postrojenja in re{itve proizvajalci {e

skrivajo eden pred drugim

Torefikacija povi{a energijo pelet

Naravoslovci trdijo, da pla-

net s fotosintezo vsako

leto pridobi od 5 do 8 krat ve~

energije v obliki biomase, kot

je ~love{tvo trenutno porabi

iz vseh obstoje~ih virov.

Page 31: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Več na www.mtehnika.si/placamoelektrikoAkcija traja od 19. 4. 2012 do 19. 4. 2013.

1. Opravite nakup v

M Tehniki in shranite

račun s kodo

Kaj moram narediti?

Za vsaka 2 EUR nakupa vam plačamo 1 kilovatno uro (kWh) električne energije.

Če že imate podpisano pogodboz GEN-I in izjavo kupca o

sodelovanju v nagradni igri,preskočite polje 3.po je 3preskočitep es oč e po j

2. Izpolnite spletni

obrazec za sporočanje

kode ali pokličite na

številko 080 1558 (GEN-I)

3. Sklenite pogodbo

z GEN-I in podpišite

izjavo o sodelovanju

v akciji

4. Na mesečnem

računu vam GEN-I

odšteje ustrezno

število kWh

Page 32: Revija Varčujem z energijo - št. 33

ZgodovinaVesttherm je 100% dansko podjetje, ki je

`e leta 1973 pri~elo s proizvodnjo toplotnih ~rpalk za pripravo tople sanitarne vode. Z bogatimi izku{njami v hladilni{tvu, je v zgodnjih 70. letih razvilo idejo o uporabi principa “obrnjenega hladilnika” za pripravo tople vode. To je bila prva serijsko izdelana sanitarna toplotna ~rpalka v Evropi.

Od samega za~etka je Vesttherm kot pionir v Evropi posve~al velik poudarek tehnolo{kemu razvoju. V 40 letih ozke usmerjenosti v razvoj in proizvodnjo sani-tarnih toplotnih ~rpalk, je pridobil bogate izku{nje, ki ga uvr{~ajo med vodilne proi-zvajalce v Evropi in v svetu.

Toplotne ~rpalke najvi{je kakovostiVesttherm je kakovostno ozave{~en pro-

izvajalec, ki v svoje izdelke vlaga bogate izku{nje, znanje in tehnologijo, v procesu proizvodnje pa uporablja izklju~no kakovo-stne in preverjene komponente. Temelj za uspeh na evropskem in predvsem zahtev-nem skandinavskem trgu je mo~an razvojni oddelek. Proizvodnja temelji na dosledni

kontroli kakovosti skozi celoten proces, zato je vsaka proizvedena toplotna ~rpalka skladna z visokim notranjim standardom kakovosti in u~inkovitosti. To je zagotovilo, da bodo kon~nemu uporabniku dobavljene toplotne ~rpalke najvi{je kakovosti. Zato Vestthermu zaupa {irok krog kupcev, med njimi mnoge znane evropske znamke in proizvajalci strojne opreme za ogrevanje.

Sledenje strogim EU standardom Proizvajalec, ki `e 40 let izdeluje toplo-

tne ~rpalke in je prisoten na vseh zahtevnih in raznolikih trgih Evropske Unije, mora za uspe{no rast nenehno vlagati v razvoj, kot tudi potrjevati kakovost in u~inkovitost na razli~nih in{titutih v posameznih dr`avah EU. Pri tem velja, da imajo zahodno-evrop-ske in skandinavske dr`ave izjemno stroge

in visoke standarde. Tako je Vesttherm uspe{no pridobil francoski certifikat NF, ki velja za te`ko dosegljivega, saj je eden od pogojev npr. visoka u~inkovitost pri raz-meroma nizki temperaturi vstopnega zraka (+7°C) in visoki temperaturi sanitarne vode (53°C). Toplotna ~rpalka Vesttherm tudi pri tako nizki temperaturi zraka dose`e visoko temperaturo vode 62°C. Toplotne ~rpalke redno preizku{a pri akreditiranih in{titutih, kot so danski DTI, {vicarski WPZ in francoski CETIAT.

Standardi merjenja COPV Sloveniji sta sicer v veljavi standarda

EN 255/3 (zrak 20°C/voda 15-45°C), v zadnjem letu pa se uveljavlja tudi novej{i standard EN 16147 (zrak 15°C/voda 55°C). Razlika v rezultatu med standardoma je bistvena, predvsem zaradi dejstva, da mnoge toplotne ~rpalke te`je dosegajo temperaturo vode 55°C pri temperaturi zraka 15°C. Tako

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR32

Vesttherm – sanitarna toplotna ~rpalka prihodnosti

Kadar govorimo o ogrevanju sanitarne vode, ve~ina bralcev pomisli na toplotno ~rpalko

za sanitarno vodo. V Sloveniji je temu tako zadnjih nekaj let, medtem ko je na Danskem

tovrstna re{itev raz{irjena `e 40 let. Predstavljamo vam pionirja na tem podro~ju, danskega

proizvajalca Vesttherm, ki `e od leta 1973 sledi na pogled preprostemu, a v praksi zahtevnemu

vodilu: »ponuditi trgu izdelke za jutri, `e danes«.

Mo~an razvojni oddelek je osnova za kakovostne in

u~inkovite produkte

Toplotne ~rpalke so proizvedene na Danskem, v mestu Esbjerg

Page 33: Revija Varčujem z energijo - št. 33

bo toplotna ~rpalka, ki npr. dosega visok COP nad 4 po prvem standardu EN 255/3, dosegla COP okoli 3 po novem standardu EN 16147. Vesttherm izvaja nove meritve u~inkovitosti svojih toplotnih ~rpalk po slednjem, zahtevnej{em standardu. Osnovni model VT 313x dosega COP 2,8 po EN 16147 (cca 3,9 po EN 255/3), medtem ko dosega novi model VT 313x ECO zelo visok COP 3,1 po novem, oz. 4,3 po starem standardu.

Visoka u~inkovitostVesttherm sodi med vodilne globalne

proizvajalce toplotnih ~rpalk v smislu ener-gijske u~inkovitosti in raz{irjenosti uporabe. Svoje izdelke testira na razli~nih akrediti-ranih in{titutih, da bi zagotovil uspeh na posameznih EU trgih. ^eprav so vrhun-ski rezultati `e dose`eni, se proizvajalec intenzivno usmerja v nadaljnji razvoj in izbolj{ave, ki prina{ajo vedno ve~ prednosti tako uporabnikom, kot okolju. Vesttherm s pomo~jo izmenjave informacij z uporabniki in razvojnimi partnerji neprestano izbolj{uje u~inkovitost svojih toplotnih ~rpalk. Tako je bil nedavno vklju~en v strate{ki razvojni projekt danskega Ministrstva za podnebje in energijo v sodelovanju z danskim tehni~nim in{titutom DTI, s ciljem razvoja ene najbolj okolju prijaznih toplotnih ~rpalk za sanitar-no vodo na svetu.

Galvansko lo~en kondenzatorMedtem, ko mnogi drugi proizvajalci

toplotnih ~rpalk {e vedno uporabljajo staro tehnologijo vgradnje v vodo potopljene-ga bakrenega kondenzatorja za izmenjavo toplote med vro~im hladivom iz kompre-sorja in sanitarno vodo, Vesttherm izdeluje

toplotne ~rpalke po novi tehnologiji, kjer voda in toplotni izmenjevalec nista v nepo-srednem stiku. Razlog za prehod na novo tehnologijo je predvsem v varnosti upo-rabnika in dalj{e trajnosti toplotne ~rpalke – pri predhodni tehnologiji, ko je bakreni kondenzator potopljen v vodo, lahko zara-di naravne galvanizacije med razli~nimi kovinami nastane po{kodba kondenzatorja, hladivo pri tem preide v vodo, v naslednjem koraku pa voda vstopi skozi po{kodovan kondenzator v ob~utljiv hladilni krog toplo-tne ~rpalke in v kompresor, nastalo {kodo pa je te`ko ali celo nemogo~e popraviti.

Vesttherm v vse svoje modele vgrajuje nale`ni kondenzator, ki je ovit okoli zuna-nje strani pla{~a grelnika in tako galvansko lo~en od sanitarne vode, saj gre za povsem suhi stik. Gre za nale`no aluminijasto cev, ki ni povsem okrogla, temve~ v obliki ~rke »D«, kar omogo~a tesen stik, dober prenos toplote in s tem visok izkoristek pri ogreva-nju vode.

Dolga `ivljenjska dobaPrav zaradi opisanih karakteristik, kako-

vostnih sestavnih delov, skrbno izbranih materialov, napredne tehnologije izdelave in stroge kontrole kakovosti znotraj pro-izvodnje, kot tudi strokovne vgradnje in zanesljivega servisa na strani slovenskega dobavitelja, je pri~akovana `ivljenjska doba toplotne ~rpalke Vesttherm vse do 30 let.

Predstavitev modelovIzmed {irokega nabora toplotnih ~rpalk

je Vesttherm na slovenskem trgu prisoten z 270-litrsko toplotno ~rpalko v dveh razredih, in sicer novo izvedbo osnov-

nega modela VT 313x ter najnovej{i, visokou~inkoviti model VT 313x ECO z novim rotacijskim kompresorjem. Oba modela vklju~ujeta uporabniku prijazen krmilnik v slovensken jeziku, nizkotempe-raturno delovanje do -10°C in priklope za voden zrak z mo`nostjo priklju~itve zra~nih kanalov premera 160 mm. Medtem ko je model VT 3131 (ECO) na voljo z enim cev-nim izmenjevalcem, je na voljo tudi solarna izvedba, model VT 3132 (ECO) z dvema izmenjevalcema za priklop dveh zunanjih virov energije.

Vesttherm v Sloveniji@e drugo leto je Vesttherm dostopen

tudi slovenskemu kupcu. Dobavitelj na slo-venskem trgu je podjetje, specializirano za dobavo in izvedbo sistemov s toplo-tnimi ~rpalkami. Tako je toplotna ~rpalka Vesttherm kon~nemu kupcu vedno doba-vljena v paketu s strokovno vgradnjo, kar je najbolj{e zagotovilo kakovosti in eden pogojev za uspe{no pridobitev subvencije Eko sklada. Toplotno ~rpalko Vesttherm spremlja 3-letna garancija in zagotovljen odziven servis z lastno servisno slu`bo slo-venskega dobavitelja. •

Ve~ informacij na www.vesttherm.si

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR 33

Kondenzator je aluminijasta cev, nale`no pritrjena na pla{~ grelnika

Page 34: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Cene razli~nih energentov v svetovnem merilu dolo~ajo politiki in ne tehniki, zato so vedno mo`na presene~enja. Za ogrevanje dobro izoliranih stavb pa je skoraj vseeno, kak{en vir ogrevanja izberemo, saj bo poraba vsakr{ne energije zelo nizka.

Alfea iz hladu naredi toplotoSerijo toplotnih ~rpalk zrak/ voda z ime-

nom Alfea Excellia Duo sestavlja 5 naprav z mo~jo od 11 do 16 kW. Z njimi ogrejemo prostore in sanitarno vodo, ~e je zunaj -20°C pa so sposobne vodo ogreti do 60°C. Visoko {tevilo COP 4,3 zagotavlja odli~en izkoristek, napravo pa sestavljata zunanja ventilatorska in notranja hidravli~na enota. V njej se nahajajo obto~na ~rpalka z raz-tezno posodo, krmilna avtomatika in 190 litrski bojler sanitarne vode. Primerna za radiatorsko in talno ogrevanje ter hlajenje, notranja enota pa deluje povsem nesli{no in jo lahko namestimo kjerkoli v stanovanju.

Konvektorski radiatorji BehaNorve{ko podjetje Beha (Berg Hansen

Electric Workshop) izdeluje elektri~ne grel-ne naprave od leta 1917. Po skoraj 100 letih razvoja so izdelali serijo u~inkovitih in sodobno oblikovanih konvektorskih radiator-jev. Za{~ita IP 24 pomeni, da jih brez nevar-nosti lahko po{kropimo z vodo, zato so lahko vgrajeni v kopalnico in tudi vse druge prostore.

Jedro sistema je poseben grelni element iz ekstrudiranega aluminija. Ima veliko povr{ino, zato se samo ob vklopu ogreje do 225°C, nato pa deluje s temperaturo okrog 100 °C. To pomeni, da med delovanjem ne pride do se iga prahu v kro`e~em zraku, zato ne oddaja neprijetnih vonjav in ne povzro~a te`av ljudem z astmo ali alergijami. Ogret zrak izsto-pa skozi re`e na prednji strani, zato stena in oprema v bli ini ne bosta potemnela. Prednja plo{~a se nikoli ne ogreje preko 80°C, kljub temu pa seva prijetno toploto dale~ v prostor.

Vsi Beha radiatorji so opremljeni s stika-lom za vklop in elektronskim termostatom s katerim nastavimo `eleno temperaturo prostora. V ~asu odsotnosti lahko radiator deluje kot varovalo stavbe in napeljav pred zmrzovanjem ter avtomatsko vzdr`uje tem-peraturo okrog 5°C. Najpomembnej{e pa je samodejno varovanje pred pregrevanjem, ~e radiator slu~ajno prekrijemo z zaveso ali kosi obla~il ter zapremo re`e za pretok zraka. Ko oviro odstranimo, bo naprava naprej normalno delovala. Izdelujejo tudi krmilne var~evalne module, ki jih lahko vgradimo naknadno in omogo~ajo dnevno in teden-sko izbiro ur delovanja za vsak radiator posebej, ve~ naprav pa lahko krmilimo tudi s centralnim termostatom.

Izdelujejo dve seriji radiatorjev, obi~ajni so vi{ine 40 cm nizki pa 20 cm, v ve~ razli~nih dol`inah. Grelniki so mo~i od 400 do 2000 W, mo~ pa, odvisno od velikosti, raste v stopnjah po 200 W. Vsi so opremljeni

{e s kablom in vtika~em za takoj{en priklop v vti~nico ali zidno dozo.

Termoflex - elektri~no talno ogrevanjePrimerno je za ogrevanje vseh ali posa-

meznih prostorov in tudi za naknadno vgradnjo. Elektri~ni grelni kabel je pritrjen na nosilno vinilno mre`ico, ki je opremljena {e s samolepilnimi trakovi za pritrditev na podlago. Sistem je zaradi enostavnosti pri-meren tudi za samogradnjo, pri ~emer naj priklop izvede usposobljen elektri~ar.

Na razpolago je 13 razli~nih kompletov, za ve~je ali manj{e prostore.Vsak komplet je zaklju~ena celota, sestavljena iz grelne pre-proge, termostata in tipala temperature tal. Preko digitalnega termostata izbiramo ~as delovanja in temperaturo sistema, vse skupaj pa nadzira {e talno tipalo. Izbiramo lahko {e

med mo~jo 120 ali 160 W/m2, ki ju izbere-mo glede na toplotne izgube ali namemb-nost prostora, kjer bo polo`eno ogrevanje. Vgradnja poteka hitro, saj je potrebno grelno preprogo med odvijanjem samo prilepiti na o~i{~ena trdna tla. Nato nanjo polagamo kerami~ne plo{~ice na lepilo ali naravne kamnite obloge na lepilo ali malto. •

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR34

Nove toplotne ~rpalke, konvektorski radiatorji in grelne preproge

Termoflex komplet za talno elektri~no ogrevanje omogo~a

enostavno vgradnjo

Obi~ajni in nizki konvektor Beha ter poseben notranji

elektri~ni grelni element

Pro

moci

jsko

sporo

~ilo

Page 35: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Mitsubishi Electric, je skozi vsa razvojna obdobja klimatskih naprav na prvo mesto postavljal potrebe ljudi. Razvoj stremi k razu-mevanju po~utja in ustvarjanju udobnega in zdravega `ivljenjskega okolja. V seriji MSZ-FH so zdru`eni napredki iz podro~ij ~i{~enja zraka, zaznavanja gibanja ljudi v prostoru, tehnologij izpiha zraka, ki je nemote~e in ustvarjanja zdravega bivalnega okolja.

Stenski model FH - KIRIGAMINE postavlja nov mejnik kvalitete, udobja in doseganja najvi{jih energetskih izkoristkov na podro~ju hlajenja in ogrevanja bivalnih prostorov.

Plasma Quad – sistem za ~i{~enje zraka^ist in sve` zrak je klju~en za zdra-

vo bivalno okolje. Z uporabo posebnih

filtrov – Plasma Quad – pla-

zemski filterski sistem, nam enota FH omogo~a u~inkovito odstranjevanje {tirih vrst onesna`evalcev zraka: bak-terij, virusov, alergenov in prahu.

3-D senzor3-D senzor, name{~en na

napravi, z vrtenjem okrog svoje osi, ustvarja tridimen-zionalno temperaturno sliko klimatiziranega prostora. Tako podrobna analiza omogo~a napravi, da oceni kje v sobi se nahajajo osebe, zaznava odsotnost oseb, lo~i hi{ne ljubljen~ke od ljudi in prila-gaja izpih `eljam in potrebam uporabnika.

Dvojne lamele in naraven izpih zrakaZa ustvarjanje zdravega okolja je

najpomembnej{e, da je izpih zraka ~im bolj podoben naravnemu. Re{itev, ki jo ponuja podjetje Mitsubishi Electric, je funk-cija Natural Flow, ki ustvarja naraven zra~ni izpih podoben sapici vetra, pri ~emer se izogiba neprijetnemu ob~utku konstan-tnega, nenaravnega pihanja iz naprave. Za merilo je Mitsubishi Electric uporabil vi{avje Kirigamine, ki velja na Japonskem za najbolj prijetno naravno okolje.

Poleg udobja v poletnih ~asih, nam z uporabo funkcije HYPER HEATING kli-matski sistem Mitsubishi Electric MSZ-FH, zagotavlja enako mero udobja v zimski sezoni. Naprava dosega optimalne grel-ne sposobnosti, zagotavljanja nominalne ogrevalne mo~i celo do zunanje tempera-ture -15°C in neprekinjenega delovanje do -25°C zunanje temperature. Ta klimatska naprava vam omogo~a var~no ogrevanje skozi celo zimo.

Tiho delovanje Vse naprave Mitsubishi Electric odli-

kuje izredno tiho in nemote~e delovanje tako notranje (20 Db – FH 25), kot zuna-nje enote. Tudi serija FH deluje skoraj nesli{no.

Delovanje naprave nastavimo po `elji z enostavnim daljinskim upravljalnikom, ki ima vgrajeno funkcijo tedenske ~asovne nastavitve.

Ve~ o sami napravi Mitsubishi Electric MSZ-FH in o vseh novih klimatskih napra-vah, toplotnih ~rpalkah Ecodan in ostalih var~nih izdelkih si lahko ogledate na na{em razstavnem prostoru na SEJMU DOM v HALI B ali v na{ih poslovnih pro-storih REAM d.o.o., Špruha 19 v Trzinu. Pokli~ite brezpla~no {tevilko 080 98 98 ali nam pi{ite na [email protected]

35

Klimatska naprava Kirigamine - Mitsubishi ElectricZa zdravo in udobno bivanje - Najvi{ji energetski razred A+++

Alergeni

Št. testa. vrc.center, SMC št.23-002

Bakterije Testiranje v prostoru velikosti 25 m 3 je potrdilo,

minutah.

Pri testiranju, so skozi čistilni del naprave, ob nizki nastavitvi izpiha zraka spustili zrak z vsebnostjo mačjih dlak in cvetnega

Meritve pred in po testu potrjujejo, da Plasma Quad zadrži 94% mačjih dlak in 98% cvetnega prahu.

Plasma Quad izključen Plasma Quad vključen Brez Plasma Quad S Plasma Quad

Virusi Testiranje v prostoru velikosti 25 m 3 je potrdilo,

delcev v 65 minutah.

* Hepatociti postanejo prozorni, ko jih prizadene virusŠt. testa

Št. testa

Prah

Pri testiranju, so skozi čistilni sistem naprave, ob nizki nastavitvi izpiha zraka spustili zrak z vsebnostjo prahu in pršic. Meritve pred in po testu potrjujejo, da Plasma Quad zadrži 88.6% prahu in pršic.

Št. testa

prahu.

V 1lu~i nove uredbe o ener-

getskih razredih za klimatske

naprave, predstavlja priznani

japonski proizvajalec klimat-

skih naprav in toplotnih ~rpalk

Mitsubishi Electric novo kli-

matsko napravo MSZ-FH. Pri Mitsubishi Electric so ustvarili dvojne lamele, ki razdelijo izpih zraka na levo in desno stran prostora. S tem zrak prehaja skozi celotno širino prostora, obenem pa dovaja zrak do oseb v delih prostora.

Dvojne lamele

Ve~ kot samo dobavitelj!

Page 36: Revija Varčujem z energijo - št. 33

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR36

Obnova ogrevalnih sistemov starej{ih hi{ je zahteven projekt, kjer je v sistemu potreb-no zdru`iti ve~ nasprotujo~ih `elja. V sistem je potrebno vgraditi izkori{~anje obnovljivih virov energije, kot je prestrezanje toplote zunanjega zraka do najni`jih temperatur, hkrati pa je potrebno vklju~iti tudi toploto sonca, kadar je ta na razpolago. Sistem mora zagotoviti ogrevanje objekta in sanitarne vode. Ne glede na ogrevalni sistem objekta mora biti omogo~eno krmiljenje ogrevanja radiatorjev ali talnega ogrevanja, seveda v odvisnosti od zunanje temperature ( t.i. vre-mensko krmiljeno ogrevanje).

Odlo~itev ve~ ne bo te`ka^as je denar, zato mora biti sistem ~im

enostavnej{i za vgradnjo. Tak sistem je vgra-dnja toplotne ~rpalke NIBE F2300, zrak-voda, kateri se prigradi hranilnik VVM 500, ki je hkrati tudi bojler. Predlagana re{itev ima veliko prednosti:• toplotna ~rpalka Nibe F2300 zrak-voda

je toplotna ~rpalka z visokim izkoristkom (COP) do najni`jih zunanjih temperatur celo do -25°C, vgrajena je EVI tehni-ka. Najvi{ja temperatura ogrevanja zna{a 65°C, pri temperaturah pod -10°C pa 63°C. Dvostopenjski ventilator zagotavlja izredno nizko {umnost. Vgrajena je poso-da za odvod kondenzata, na katero lahko priklju~ite odvodno cev z ogrevanjem,

• hranilnik VVM 500 ima vgrajene veliko opreme, prakti~no je to `e izvedena kotlovnica, katero je potrebno povezati s cevmi na sistem ogrevanja in na toplotno ~rpalko,

• toplotna ~rpalka dopu{~a mo`nost enostavnega priklopa morebitnega obstoje~ega ogrevalnega kotla, njegovo krmiljenje pa prevzame regulacija toplo-tne ~rpalke,

• vgrajen je stopenjski el. grelnik za ogre-valne konice, ~e bi bilo potrebno ali pa ta ni vgrajen,

• v sistem je dodana regulacija, ki podpira radiatorsko ali talno ogrevanje glede na zunanjo temperaturo (vgrajen je me{alni ventil),

• vgrajene so obto~ne ~rpalke za toplotno ~rpalko in ogrevalni sistem, ter priklju~ek za ekspanzijsko posodo,

• ogrevanje sanitarne vode je prioritetno, zaradi vgrajenega cevnega prenosnika ogrevanja sanitarne vode pa je nevarnost legionele ni~na,

• glede na tip hranilnika, ki ga `elimo vgraditi, so vgrajeni priklju~ki za eks-panzijsko posodo, solarne kolektorje, obstoje~i kotel na olje in drugi.

NIBE™ F2300 je toplotna ~rpalka zrak/

voda nove generacije. Namenjena je predvsem ve~jim porabnikom energije kot so ve~ja sta-novanja, stanovanjske hi{e, ve~stanovanjske objekte in industrijske objekte. Zasnovana je za hladno skandinavsko podnebje.

Sprejemljiva investicijaZaradi visokega izkoristka toplotne

~rpalke zna{a nepovratna subvencija dr`ave 1.500 €, stro{ki vgradnje pa so zni`ani na minimum, saj hranilnik vsebuje vse ele-mente, ki so potrebni v sistemu. Izvesti je potrebno samo ustrezne povezave do toplotne ~rpalke in ogrevalnega sistema, ter do hladne in tople sanitarne vode.

Zanesljivost in garancijaToplotne ~rpalke NIBE zrak/voda, so

izredno zanesljive, kar dokazuje tudi pet-letna garancija, hkrati pa v KNUT d.o.o. nudimo instalaterjem, s svojim preko 20 letnim delovanjem na podro~ju toplotnih ~rpalk in ogrevalnih sistemov, podporo, ki bi jo eventuelno potrebovali. •

Drago Škantelj, KNUT d.o.o.

Odli~na izbira s toplotno ~rpalko Nibe F2300 Starej{i objekti so lahko ogrevani s toplotno ~rpalko zrak-voda

Page 37: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Predani projektu, zavezani stranki

PostojnaTržaška c. 87a05 700 05 55

LjubljanaUkmarjeva c. 201 600 37 10

[email protected]

Rehau Geneo®

Gradite ali obnavljate? Potrebujete idejo ali rešitev za vaša okna in vrata? V Postojni dobite vse na enem mestu. PVC in ALU stavbno pohištvo, senčila, police in strokovno montažo. Kakovostna okna in vrata so vaša varnost, varčnost in udobje.Rehau Geneo®

37

Page 38: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Evropski proizvajalec ogrevalne tehnike De Dietrich je bil ustanovljen davnega leta 1684. Stoletja bogatih izku{enj, stalno razi-skovalno delo in nenehne izbolj{ave izdelkov se danes odra`ajo v izdelavi njihovih ogre-valnih naprav, ki jih odlikujejo inovativne re{itve, vrhunska kvaliteta, enostavna upo-raba, zanesljivost ter ekolo{ka neopore~nost.

Stenski plinski kondenzacijski kotel Naneo Glavne prednosti povsem novega plinskega

kotla so uporabniku prijazno upravljanje, eno-stavna monta`a in vzdr`evanje, ter izredno ugodna cena. Zaradi estetsko oblikovanega ohi{ja lahko kotel namestimo v skoraj vsak prostor v domu. Je izjemno majhen (vi{ina 56, {irina 37, globina 36 cm) in tehta samo 25 kg. Kondenzacijska tehnologija z izkori{~anjem toplote vodne pare zagotavlja najvi{je izko-ristke delovanja (do 109%). Izdelan je iz zelo kvalitetnih sestavnih delov, moduliran gorilnik deluje v razponu od 24 do 100% mo~i kotla, toplotni prenosnik iz litine silicij – aluminij pa omogo~a odli~en prenos toplote od plamena na vodo. Zaradi tega so prihranki veliki, emisije pa nizke. Kotlu Naneo je mogo~e prigraditi 80 ali 130 litrski grelnik, zato bo topla sanitarna voda vedno na razpolago. Grelnik je proti koroziji za{~iten z magnezijevo anodo, notra-nja emajlirana plast pa vsebuje veliko kreme-na, kar zagotavlja najbolj{o kakovost vode.

Na voljo je tudi Naneo, ki poleg ogre-vanja lahko pripravi toplo sanitarno vodo s preto~nim grelnikom iz nerjavnega jekla, ki ima veliko izmenjevalno povr{ino. Mo~ grel-nika 34 kW zagotavlja stalen pretok 19 l/min pri ΔT=30K, zato bo topla voda pripravljena vsaki~, ko bomo odprli pipo.

Toplotna ~rpalka zrak / voda HP InverterZ njo lahko ogrevamo in hladimo pro-

store ter ogrejemo sanitarno vodo. Odli~no deluje tudi v povezavi s kotlom na olje ali plin. V zelo hladnih zimskih dneh bo kotel v ogrevalni sistem dodal manjkajo~o toploto in De Dietrichovi toplotni ~rpalki pomagal ogreti stanovanje. ^rpalka HP Inverter je pri-merna tudi za novogradnje, kjer samostojno in u~inkovito ogreje prostore ter vodo. Izdelujejo jo v sedmih variantah z mo~mi od 6 do 27 kW, s prigradnjo solarnega ogreva-nja sanitarne vode pa bodo skupni prihranki energije {e vi{ji.

Visoka u~inkovitost (COP do 4,2) in zmogljivost toplotne ~rpalke HP Inverter omogo~a tudi do 70% prihranek energije za ogrevanje. Poleg zunanje enote ima {e notranji modul (vi{ina 90, {irina 60, globina 50 cm), ki ga krmili najsodobnej{a avtoma-tika DiematiciSystem z ukazi v sloven{~ini. Z njo lahko krmilimo do 20 ogrevalnih krogov, ter delovanje v kombinaciji z vsemi vrstami kotlov in solarnih sistemov. Inverterski na~in delovanja omogo~a stalno in natan~no pri-lagajanje toplotnim potrebam, vremensko vodena regulacija sistema pa {e dodatno povi{a energetsko u~inkovitost sistema.

Sanitarna toplotna~rpalka KalikoZajema toploto zraka in z njo, v starih ali

novih stavbah, u~inkovito ogreje sanitarno vodo, pri ~emer bo lastnik prejel do 70% brezpla~ne tople vode. V 260 litrskem grelni-ku je dovolj tople vode za 6 ~lansko dru`ino, deluje pa lahko samostojno ali v povezavi s

kotlom (plin, kurilno olje, lesna biomasa), ter s solarnim sistemom. Za svojo zmogljivost je zelo majhna (tloris 80 x 80 cm), zato jo lahko postavimo kamorkoli.

Tehni~no dovr{ena in kvalitetna toplo-tna ~rpalka Kaliko je u~inkovita (COP 3,7), kar omogo~ata tudi kakovosten rotacij-ski kompresor in trajna titanova anoda, ki {~iti emajlirano notranjost grelnika. Kondenzator iz aluminija je speljan po zunanji strani grelnika, celotna napra-va pa deluje izredno tiho (39 dB) in bo u~inkovito delovala pri temperaturah zraka med -5 in +35°C. Na velikem LCD displeju izberemo na~in in ~as delovanja, najvi{je prihranke pa dose`emo z delovanjem v ~asu ni`je tarife elektrike. Pri tem izbira-mo med na~ini delovanja Auto, Eco, Hitro ogrevanje, Po~itnice in drugimi.

Vsi trije izdelki bodo predstavljeni na sejmu Dom (12. do 17. marec), v dvorani B, razstavni prostor Veto.

Ve~ informacij o ogrevalnih sistemih DeDietrich najdemo na www.veto.si, preko elektronske po{te [email protected] ali po telefonu 01/580-91-00. •

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR38

Naneo je nov, lepo oblikovan in u~inkovit plinski konden-

zacijski kotel

Toplotna ~rpalka Kaliko ogreje dovolj vode za {est~lansko dru`ino Toplotna ~rpalka HP Inverter pripravi sanitarno vodo, ter ogreje in ohladi prostore

Zanesljivo, trajno in cenovno sprejemljivo ogrevanje

Page 39: Revija Varčujem z energijo - št. 33
Page 40: Revija Varčujem z energijo - št. 33

V zadnjih letih so se cene energije ve~ kot podvojile in ni verjetno, da se bodo ponovno zni`ale. Ker se viri energije vse bolj zmanj{ujejo, bomo v naslednjih letih morali ra~unati s stalno rasto~imi cenami.

Obstaja mo`nost, da postanete vsaj delno neodvisni od tega porasta cen – z inovativno tehnologijo proizvajanja elektri~ne energije: z napravo, ki so~asno proizvaja toplotno in elektri~no energijo za eno in dvodru`inske hi{e.

Povezava proizvodnje toplotne in elektri~ne energije je pri posodabljanju ogrevanja dobra alternativa konvencio-nalnim ogrevalnim sistemom, ker mikro kogeneracija, v nasprotju z obi~ajnim plin-skim kotlom, isto~asno proizvaja toploto in elektri~no energijo za lastno potrebo. Elektri~ni tok, ki ga ne porabite sami, se proda v javno distribucijsko omre`je elektri~ne energije. Z integriranim plinskim kondenzacijskim kotlom je mikro kogene-racija podjetja Viessmann tudi popolnoma samostojen proizvajalec toplote, ker kon-denzacijski kotel ob visoki potrebi po toploti pokrije energetski primanjkljaj.

Mikro kogeneracija je kompaktna, udobna in zmogljiva, ker celo leto skrbi za udobno toploto in je prav tako sposobna pokriti osnovno elektri~no potrebo hi{e.

Da se lahko toplota, ki kontinuirano nastaja pri proizvodnji elektri~ne energije, u~inkovito koristi, potrebuje sistem vmesni hranilnik, ki proizvedeno toploto shrani za potrebe ogrevanja zgradbe in sanitarne vode.

Viessmannova mikro kogeneracija ima kompaktne dimenzije stenskega kotla, kar pomeni, da se lahko pri posoda-bljanju obstoje~ega ogrevalnega sistema stari ogrevalni kotel brez te`av zame-nja s kogeneracijo. Uporaba soproizvo-dnje toplote in elektri~ne energije tako omogo~i ve~jo neodvisnost od ekster-nih distributerjev elektri~ne energije in rasto~ih cen te energije.

Vsekakor se lastna proizvodnja elektri~-ne energije obrestuje in deluje enostavne-je, kot si predstavljate.

Obi~ajno je situacija naslednja: elektri~no energijo kupimo od distributerja, toploto pa proizvedemo z ogrevalnim kotlom.

Zakaj pa ne bi oboje proizvajali sami? In to z ogrevaninim sistemom, ki isto~asno proizvaja toploto in tudi elektri~no energijo.

Postavite si lastno elektrarno v svoji hi{iPri konvencionalnem proizvajanju

elektri~ne energije v centralnih elektrar-nah nastaja toplota, ki se kot odpadna toplota neizkori{~ena zavr`e in odvede v okolico. Le 38% energije se pretvori v elektri~ni tok, ki se potem prodaja vam. Poenostavljeno to pomeni: pla~ate celo-tnih 100%, koristite pa lahko le 38 %. Prav tukaj se poka`ejo prednosti soproizvodnje toplote in elektri~ne energije.

Mikro kogeneracija je pravzaprav decen-tralna elektrarna, ki toploto in elekri~no energijo proizvaja tam, kjer se neposredno porabi – pri vas doma. Toplota, ki nastane pri proizvajanju elektri~ne energije se skoraj v celoti porabi za ogrevanje prostorov in sanitarne vode.

Preprosto, vendar izredno u~inkovito: tehni~ni princip V mikro kogeneraciji Vitotwin 300-W

plinski Stirlingov motor proizvaja elektri~no energijo. Pri proizvajanju elektri~ne energije nastajajo v Stirlingovem motorju temperatu-re okoli 500 °C. Torej dovolj toplote, da se – pravzaprav obstransko – pridobi energija za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Energija, ki zadostuje za ve~ino ~asa v letu. ^e pa je ob morebitni ve~ji potrebi po toploti potrebna dodatna energija, se doklopi inte-griran plinski kondenzacijski kotel, ki ima funkcijo pokrivanja prav teh koni~nih potreb.

S kori{~enjem odpadne toplo-te Stirlingovega motorja pri proizvodnji

elektri~ne energije lahko prihranite do 20% primarne energije. Zaradi ob~utno manj{ih emisij CO2, z mikro kogeneracijo pomembno doprinesete tudi k varstvu podnebja. •

KOGENERACIJA40

Mikro kogeneracija Vitotwin 300-W:Ogrevalni kotel, ki proizvaja elektri~no energijo

Posodabljanje z mikro kogeneracijo*

Prihranek

porabe letno

Prihranek

stro{kov letno

Prihranki

skupno

Plin: 380 m3 285,– € 1574,– €

El. energija: 3700 kWh 529,– € 52 %

* Osnova za primerjavo: stanovanjska hi{a (leto gradnje 1980),

bivalna povr{ina 140 m2 s starej{im plinskim kotlom 27 kW.

Zaokro`eni stro{ki porabe za uporabo standardnih vrednosti (EID)

pri 3400 m3 zemeljskega plina.

Cene energije: Plin: 0,678 €/m3, elektri~na energija: 0,143 €/.

Lastna poraba elektri~ne energije > 80 %

Ogrevalni sistem Stara naprava Mikro kogeneracija

Poraba/

letno

Plin 3400 m3 3020 m3

El. ener. 5000 kWh 1300 kWh

Stro{ki/

letno

Plin 2305,– € 2048,– €

El. ener. 715,– € 186,– €

Subvencije (obratovalna podpora) 788,– €

SPTE

3

4

1

2

Osnovni podatki Mikro kogeneracije Vitotwin 300-W z integriranim kondenzacijskim kotlom za koni~no potrebo:

Integriran kondenzacijski kotel: 3,6 do 20 kW,

izkoristek 98 % (Hs)/109 % (Hi)

Stirlingov motor: 1 kWel, 5,7 kWth,

skupni izkoristek 96 % (Hs)/107 % (Hi)

Vgradnja naprave v objekt Dovod plina, odvod dimnih plinov,

elektri~na priklju~itev

Vitowin 300-W

hranilnik ogrevalne

vode

elektri~ni priklju~ki

plinski priklju~ek

Page 41: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Odkar so na radiatorjih delil-niki, je prva zapoved var~evanje. Ljudje praviloma zapirajo ventile radiatorjev v prostorih, kjer ogre-vanja trenutno ne potrebujejo. Po besedah upravljalca v Toplarni Maribor, je poraba toplote v tej zimi mo~no padla, zaradi ~esar domnevajo, da nekateri stanoval-ci svojih stanovanj v blokih sploh ne ogrevajo. Kljub temu je znesek na polo`nici lahko {e vedno raz-meroma visok, saj pla~ujemo tudi toploto, ki se izgubi v dovodih, toplotni podpostaji in v skupnih napeljavah. Zato se je potrebno vpra{ati, ali se zmrzovanje v sta-novanjih sploh spla~a. Zato smo naredili poskus v kopalnici, saj nas je zanimalo, koliko toplo-te lahko pridobimo pri zaprtem radiatorju.

Kalorifer in dva merilna instrumentaVentil radiatorja v kopalnici

smo zaprli `e dva dni prej, zato je bil popolnoma hladen. Merili smo okrog osme ure zjutraj, ko ogrevanje deluje s polno mo~jo, zunaj je sne ilo, zrak pa je imel – 2°C. Kopalnica se nahaja v notra-njosti stavbe, zato teoreti~no nima nobenih toplotnih izgub. Nato smo z brezdoti~nim IR termometrom izmerili tempera-turo cevi predtoka in povratka, vklju~ili samo ventilator kalo-riferja, brez ogrevanja, ter ga usmerili proti cevem. Meritev je trajala 15 minut, saj je to ~as, ki ga povpre~na oseba porabi v kopalnici za osebno higieno. Merilni zapisovalnik smo name-stili meter nad tlemi prostora, kot je to predpisano, natan~nost obeh merilcev je desetinka sto-pinje, merili pa smo vsakih 10 sekund. Predvidevali smo, da se bo temperatura zraka v majhni kopalnici hitro dvignila, saj sta bili cevi predtoka in povratka po{teno vro~i. Meritev smo nato {e trikrat ponovili, saj smo glede na rezul-tate najprej mislili, da je kateri od merilcev pokvarjen.

Nih~e ni pravilno odgovorilPo meritvi smo ljudi spra{evali,

kaj se je po njihovem zgodilo s temperaturo v prostoru, pa so vsi odgovorili, da je postalo topleje, kar pa ni bilo res. Tipalo je merilo tudi vlago v prostoru, kar pa nas v tem primeru ni zanimalo. Diagram je pokazal, da se je temperatura zraka v prvi minuti pove~ala za 1°C, nato pa po~asi padala. Po 10 minutah je bila samo za 0,3°C vi{ja od za~etne, nato pa se je padanje nadaljevalo in se po 15 minutah ustavilo celo desetinko stopinje pod za~etno vrednostjo. Mislili smo, da je hladen zid za cevmi zraku odvzel toploto, zato smo med zid in cevi podstavili kos valovitega kartona ter ponovili meritev. Rezultat je bil popolno-ma enak, zato domnevamo, da se kro`e~i zrak ohladi na zidovih in stropu. Kar pomeni, da je odvzemanje toplote iz vertikal-nih vodov s pomo~jo kaloriferja popolnoma brez koristi, razen ~e bi kdo rad zrak v kopalnici {e malo ohladil. •

Tihec

DOBER NASVET 41

Proizvaja toplotno in električno energijo: Vitotwin 300-W.

Električna in toplotna energija za stanovanjsko hišo: kompaktne dimenzije in kombinacija s preverjeno tehniko omogočajo sedaj uporabo kogeneracij (SPTE) tudi pri posodabljanju eno in dvosta-novanjskih hiš. Mikro kogeneracija Vitotwin 300-W pokriva potre-bo zgradbe po toploti in osnovno potrebo po električni energiji. V kompaktnem ohišju združuje Stirlingov motor in plinski kon-denzacijski kotel s funkcijo pokrivanja koničnih potreb po toploti: Vitotwin 300- W – električna in toplotna energija iz ene roke. www.viessmann.si

Vies

sman

n d.

o.o.

· C

. XIV

. div

izije

116

a · 2

000

Mar

ibor

tel.:

02

480

55 5

0 · f

aks:

02

480

55 6

0 · v

iess

man

n@vi

essm

ann.

si

Individualne rešitve z učinkovitimi sistemi za vse energente in vsa področja uporabe

Nenavaden poskus v kopalnici

Temperatura zraka v kopalnici je po 10 minutah padla

celo malenkost pod za~etno vrednost

Vklju~ili smo samo ventilator in ne

ogrevanje kaloriferja

Page 42: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Pri izbolj{avah gre za pove~ane koristi za uporabnika, spre-membe pa so tako vizualne kot tehni~ne.

Fujitsu toplotne ~rpalke veljajo za sinonim razmerja cena - kako-vost. Odlikujejo jih visoko kvalitetni materiali in izkoristki pri nizkih zunanjih temperaturah, zlasti pri modelu HIGHPOWER.

Dosedanje izku{nje so pokazale, da so primerne tudi za radi-atorsko ogrevanje dobro izoliranih hi{. Zadovoljni uporabniki poro~ajo tudi do 70% prihrankih, glede na prej{nje ogrevanje z oljem ali plinom. Merodajne temperaturne tabele COP (100% obremenitev toplotne ~rpalke), tudi za radiatorsko ogrevanje, naj-dete na internetni strani www.dines.si.

Novost - notranja hidravli~na enota z integriranim 190 l sanitarnim bojlerjemFujitsu je v namen racionalizacije prostora in vsestranske upo-

rabnosti razvil novo hidravli~no enoto toplotne ~rpalke z integrira-nim 190 l, visoko zmogljivim sanitarnim bojlerjem. Zunanje mere enote so primerne za vgradnjo v vsako kotlovnico, saj meri v vi{ino le 1,8 m, {irino 600 mm in globino 648 mm. Preko inteligentnega upravljanja toplotne ~rpalke lahko preprosto dolo~ate na~in ogre-vanja, ter produkcijo sanitarne vode.

Kot prikazuje slika 1 je v notranjosti enote vse tisto, kar je v enoti brez bojlerja. Vgrajena je vremenska regulacija podprta s Siemensovim krmilnikom, frekven~na obto~na ~rpalka za krmiljenje enega ogre-valnega kroga z ogrevanjem sanitarne vode, ekspanzijska posoda za ogrevalni del in serijsko vgrajeni elektri~ni grelci, ki delujejo brezsto-penjsko, ~e je to potrebno. V bojlerju za sanitarno vodo je vgrajen 3 kW elektri~ni grelec kot t.i. ’back up’’ podpora. Enota toplotne ~rpalke ima vgrajen preklopni ventil za ogrevanje sanitarne vode ali objekta. Priklop dodatnih elementov za ogrevanje drugega ogrevalnega kroga ali vira ogrevanja je mogo~ pri enoti z ali brez integriranega bojlerja. Omenjene hidravli~ne enote bodo na voljo tako za HIGHPOWER, kot za COMFORT serije top~otnih ~rpalk Waterstage.

Prednost enote je tudi v monta i, saj ima priklop fre-onskih cevi zgoraj, cevi za ogrevanje objekta in sanitarne vode pa od zadnje strani. Za ogrevanje stanovanja z enim temperaturnim ogrevalnim krogom in gretjem sanitarne vode pri monta i ni potrebno nobenih dodatnih ~rpalk in preklopnih ventilov, saj je potreben samo priklop enote na obstoje~i ogrevalni sistem. Pri vgradnji z integriranim bojler-jem po nekaterih izra~unih uporabnik prihrani tudi do 50% prostora, glede na klasi~en sistem s samostojnim bojlerjem.

Hidravli~na enota za HIGHPOWER in COMFORT modele brez sanitarnega bojlerjaNajve~ sprememb je do`ivela notranja (hidravli~na)

enota toplotne ~rpalke HIGHPOWER in COMFORT, ki je od predhodnice ni`ja za celih 200 mm. Uporabniku omogo~a znaten prihranek v prostoru.

V notranji enoti je optimiziran 16 l koaksialni toplotni izmenjevalnik (cev v cevi) iz narebri~enih bakrenih cevi,

obdan z nerjavno tla~no posodo. Izmenjevalnik zaradi ve~jega premera cevi omogo~a manj{i padec tlaka v sistemu in pripomore k bolj{emu prenosu toplote iz plinskega do vodnega (ogrevanega) dela.

V notranji enoti je vgrajena visoko u~inkovita frekven~na ~rpal-ka energijskega razreda A, s funkcijo prilagoditve konstantnega volumna ali tlaka. Omogo~a bolj{e razmerje med dano in prejeto energijo, ter s tem prispeva k racionalnej{i rabi elektri~ne energije.

Elektri~ni grelci v notranji enoti ostajajo, vendar tokrat v brezsto-penjski regulaciji in pripomorejo k bolj u~inkoviti in racionalni rabi elektri~ne energije v primeru, ko pri ekstremno nizki temperaturi pomagajo dogrevati ogrevalni sistem, ~e je to potrebno.

Zunanja enota toplotne ~rpalke HIGHPOWERKonstrukcija in tehnologija zunanjih enot ve~inoma ostaja

nespremenjena. S tehnologijo dvojnega kro`nega kompresorja, z linearnim teko~inskih vbrizgavanjem, dose`emo bistveno ve~jo mo~ v hladnih zimskih dneh kot nekatere druge toplotne ~rpalke.

HIGHPOWER enote lahko pri -20°C zunanje temperature proizva-jajo 60°C toplo vodo brez pomo~i elektri~nega grelca. Velika prednost novih zunanjih enot je tudi ti{je delovanje v primerjavi s starej{o razli~ico. Za tiste, ki bi jih hrup zunanje enote resni~no motil, ima zunanja enota mo`nost dvostopenjske funkcije uti{anja (2 in 4dB).

ErP – Nova uredba EU ERP Direktiva 2009/125/ESNov energetski standard u~inkovitosti, ki je stopil v veljavo s

1.1.2013, je nov na~in po katerem se ocenjuje energetska u~inkovitost klimatskih naprav in ventilatorjev za obdobje celotnega leta.

Izkoristek klimatskih naprav se je do sedaj meril po trenutni temperaturi zunanjega zraka v primerjavi z nastavljeno notranjo temperaturo (COP in EER). V letu 2013 je v veljavo stopila nova direktiva u~inkovitosti, ki temelji na sezonskem izkoristku (SCOP in SEER). Izkoristki naprav bodo tako podani za celotno sezono. Tako bo u~inkovitost naprave bolj pravi~na in merodajna.

Evropska direktiva odreja sezonsko energetsko u~inkovitost in dolo~a minimalne vrednosti izkoristka tako za gretje (SCOP) kot hlajenje (SEER). Vsak tip klimatske naprave mora imeti dokument s katerim dokazuje energetsko u~inkovitost (dokument LOT 10 in LOT11), ki jo odreja direktiva.

Naprava, ki ne bo imela dokumenta, ki izkazuje vre-dnosti minimalnega zahtevanega izkoristka ne bo smela biti uvo`ena na evropski trg. Dokument, ki izpolnjuje zahteve direktive mora biti uporabniku dostopen na strani proizvajalca klim brez gesel. Klimatska naprava, ki ustreza direktivi mora imeti na embala i oznako E.

V ta namen ima proizvajalec klimatskih naprav FUJITSU na spletni strani http://www.fujitsu-general.com/global/products/erp-eco-design/index.html povezavo na kateri si lahko ogledate poro~ila o izkoristkih za posamezen tip klimatske naprave FUJITSU. V letu 2014 se direktivi poleg klimatskih naprav pridru`ujejo tudi toplotne ~rpalke zrak/voda. •

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR42

Nova generacija T^ Fujitsu Waterstage

Slika 2: Nova notranja enota z

integriranim 190 l bojlerjem

Slika 1: Shema sistema z integriranim sanitarnim bojlerjem

Hydraulic unit

Tuš

Produciranatopla voda

H�a�ing

H�������r

A����n��air

������������

!����������

�������"����������

#���������

#���������

$��������������������

Zunanja enota

�������������������������������

% &��������

&������������� �Sistem za oddajanje

toplote

Oznaka nove

direktive o

energetski

u~inkovitosti

Japonski proizvajalec toplotnih ~rpalk

FUJITSU je na trg lansiral izbolj{ane modele

toplotnih ~rpalk.

Page 43: Revija Varčujem z energijo - št. 33
Page 44: Revija Varčujem z energijo - št. 33

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR44

Opremljena je s samodejnim zaznava-njem goriva, zato dobro zaznava, kdaj je v njej les in kdaj peleti.

Ustrezno vrsti goriva kaminska pe~ sama regulira nadaljnje dovajanje pelet, nasta-vljeno mo~ ogrevanja in temperaturo v prostoru. Dovajanje zraka kombinirana pe~ Induo prav tako samodejno krmili s pomo~jo Rikatronic3 tehnologije.

Za udobno upravljanje s pe~jo poskr-bi velik in uporabniku prijazen zaslon na

dotik. Ta vas prepri~a s svojim preprostim in intuitivnim menijem. Uporabniku prijazen vmesnik omogo~a, da nastavi pe~ skladno individualnim potrebam. Poleg prednasta-vljenega programa lahko uporabnik nastavlja ogrevalne ~ase, `eleno temperaturo prostora in mo~ delovanja pe~i.

Za enostavno ~i{~enje pe~i poskrbita poseben ponovljivi modus ~i{~enja in pa samodejno ~i{~enje prekucne re{etke, ki pepel iz kuri{~a s pomo~jo vrtljivega meha-nizma zvrne direktno v predal za pepel. Velik

zalogovnik ima kapaciteto za 34 kg peletov, kar omogo~a uporabniku dolgo ogrevanje.

INDUO je prejel nagrado Plus X Award »Najbolj{i izdelek leta 2012« kot najbolj{a kaminska pe~ na kombinacijo polena – pele-ti. Poleg tega je bil nagrajen {e na podro~ju inovacij, visoke kakovosti, oblikovanja, funk-cionalnosti in ekologije.

RIKA, vodilni proizvajalec kaminskih pe~i, je od svoje ustanovitve, pred ve~ kot 60 leti, sinonim za najinovativnej{e izdelke najvi{je kakovosti. Vsi uporabljeni materiali in sestav-ni deli so bili izbrani na podlagi vidika trajnosti in neopore~nosti do okolja. Poleg tega so vsi izdelki podjetja Rika narejeni v Avstriji. Tako tudi kombinirana kaminska pe~ INDUO.

Na leto{njem bienalnem mednarodnem sejmu ISH v Frankfurtu za sanitarno opre-mo, ogrevanje, klimatizacijo in obnovljive vire energije, bo podjetje RIKA predstavilo svoje nove modele pe~i na polena in pelete, o katerih vam bomo ve~ napisali v ~lanku v prihodnji reviji.

Kombinirana kaminska pe~ INDUO bo v Sloveniji prvi~ predstavljena na sejmu DOM 2013 v Ljubljani, ki bo potekal od 12. do 17. marca na Gospodarskem razstavi{~u. •

Andrej Gruden

Kombinirana kaminska pe~ polena peleti RIKA INDUO

Romanti~en ogenj polen

v kombinaciji s samode-

jno toploto peletne pe~i. To

je resni~no udobje, ki ga je

RIKA omogo~ila s svetovno

novostjo, kombinirano

kaminsko pe~jo INDUO.

INDUO je hkrati pe~ na drva

in pe~ na pelete, s katero se

lahko ogrevamo na polena

ali pelete brez nepotrebnega

poseganja v pe~.

Page 45: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Samsung je edini proizvaja-lec, ki omogo~a tovrsten na~in ogrevanja in hlajenja, kar kupcu zagotavlja bolj{o u~inkovitost in odzivnost ogrevalno hladilnega sistema, ter hkrati ni`je stro{ke investicije.

Nakup toplotne ~rpalke je velika investicija, vendar se je Samsung Electronics s ponud-bo toplotnih ~rpalk EHS cenov-no pribli`al vsem odjemalcem. Kakovostne in u~inkovite ogre-valne naprave nudi po zelo dostopnih cenah.

Delovanje sistema Samsung EHSSamsung Eco Heating System

(EHS) je okolju prijazen sistem ogrevanja in hlajenja, saj pre-streza toploto zraka (obnovljivi vir energije), za ogrevanje tal in sanitarne vode, medtem pa lahko ista zunanja enota va{ dom tudi hladi.

Posebna prednost sistema EHS je sposobnost, da v kom-binaciji s pripadajo~imi notranji-mi enotami predstavlja dva tipa toplotnih ~rpalk hkrati.

Isto~asno lahko deluje kot toplotna ~rpalka zrak-voda in toplotna ~rpalka zrak-zrak. Sistem EHS medrugim odli-kuje lastnost, da notranje kli-

matske naprave, ki delujejo kot del toplotne ~rpalke zrak-zrak, omogo~ajo bistveno kraj{i odziv-ni ~as, tako ob gretju, kot hla-jenju, medtem, ko se pripravlja voda za druge sisteme ogrevanja.

Sistem hkrati omogo~a, da lahko poleti tudi u~inkovito razvla`ujemo zrak.

Zni`ajte stro{ek porabljene energijeSistem EHS ob sprejemlji-

vih investicijskih in minimalnih obratovalnih stro{kih omogo~a u~inkovito in komfortno uravnavanje temperature v vseh letnih ~asih. Va{ ra~un za porabljeno energijo se bo zmanj{al tudi do 4 krat.

Ogrevanje poteka preko sis-tema zrak–voda in zrak–zrak, hlajenje pa preko sistema zrak –zrak.

Samsungove nizkotempera-turne toplotne ~rpalke so na voljo v split izvedbi (lo~ena notranja in zunanja enota) mo~i 6, 7 in 8 kW, ter mo~i 11, 14 in 16 kW. Dodate lahko tudi 200 ali 300 l grel-nik sanitarne vode iz nerjave~ega jekla standard ali solar.

Notranja enota zatoplozra~no ogrevanje in klimatizacijoS klimatskimi napravami,

priklju~enimi na sistem Samsung EHS, lahko v vseh letnih ~asih ogrevate ali hladite va{o hi{o. Prednosti tak{nega sistema so hitro ogrevanje (v primerjavi s talnim ogrevanjem je ta sistem

bistveno hitrej{i in bolj udo-ben). Sistem je koristen npr. tudi po naravnem prezra~evanju pozimi, ko trenutno potrebuje-mo pove~an dodatni vir toplote, smiselno pa se ga je poslu`evati tudi v prehodnih obdobjih. •

Eco futura d.o.o.,

Tr`a{ka cesta 40, Maribor, 02 620 86 81

ali [email protected]

Samsung EHS – toplotna ~rpalka in klimatska naprava v enem sistemu

@e dobro leto je na

slovenskem trgu

prisotna inovativna

re{itev vodnega ogre-

vanja, v kombinaciji z

dodatnim freonskim

sistemom hlajenja, z

le eno zunanjo enoto.

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR 45

Toplotna èrpalka Samsung EHS − uèinkovita rešitev za vsak �epSamsung EHS je okolju prijazen sistem ogrevanja in hlajenja, primeren za talno ogrevanje in ogrevanje sanitarne vode. Med-tem pa lahko na isto zunanjo enoto priklopimo klimatske na-prave, ki vaš dom ohladijo ali ogrejejo. Za izbiro pravilne moËi pokliËite 02 620 86 81.

Ugodje v vseh letnih èasih ob minimalnih stroških.

Vaš distributer: Eco futura d.o.o. 02 620 86 81, [email protected], www.ecofutura.si

Stenska notranja enota Vivace.

Prikaz sistema EHS.

Page 46: Revija Varčujem z energijo - št. 33

U~inkovita energetska raba postaja nujna na vseh podro~jih bivanja. Pribli`no 40% vse porabljene primarne energije v Evropi je v gradbenem sektorju, globalno segrevanje pa je med drugim tudi posledica na{ega ureje-nega bivalnega prostora. Okolju prijazne sis-teme ogrevanja je potrebno uvesti v velikem obsegu, spodbude nacionalnih programov, kot so denimo spodbude Ekosklada RS, pa so zagotovo pravilen na~in usmerjanja kupcev pri izbiri teh, energetsko u~inkovitih izdelkov.

Toplotne ~rpalke veljajo za enega izmed najbolj energetsko u~inkovitih sistemov za ogrevanje. Strm vzpon cen nafte, nedefi-nirana cenovna prihodnost ostalih fosilnih goriv in dvig okoljskih energetskih davkov so le nekateri izmed razlogov, zakaj se trg toplotnih ~rpalk tako pospe{eno razvija. Toplotna ~rpalka je skupni izraz za zelo {iroko paleto izdelkov, ki uporabljajo enako delovno na~elo – Carnotov proces.

Nekatere toplotne ~rpalke omogo~ajo tudi hlajenje, kar te sisteme dela edinstvene. Ve~ hudih vro~inskih valov (l. 2003), v Z in srednji Evropi, je povzro~ilo cca. 35.000

smrtnih `rtev, zato hlajenje stavbe ni ve~ le stvar udobja, pa~ pa nuja za pre`ivetje v ekstremnih vremenskih pogojih.

Skupna u~inkovitost sistema toplotne ~rpalke – koeficient u~inkovitosti COP – ni odvisna le od u~inkovitosti naprave. Ena in ista naprava bo namre~ ustvarila razli~ne rezultate u~inkovitosti, odvisno od tempe-raturnega nivoja vira toplote, sistema za distribucijo toplote in toplotne potrebe same stavbe, svoje pa prispeva tudi uporabnik sam.

Zunanji zrak je dale~ najbolj pogost vir toplote za uporabo toplotnih ~rpalk po vsem svetu. Razlog za to je seveda neomejena razpolo`ljivost tega medija in enostavnost hitre monta`e, potrebnih pa tudi ni ve~jih gradbenih posegov okoli objekta. Število proizvajalcev in ponudnikov zra~nih toplo-tnih ~rpalk eksponentno nara{~a, njihova kvaliteta pa mo~no variira.

Dobro ogla{evane in za na{e okolje manj primerne so zra~ne toplotne ~rpalke z invertersko tehnologijo kompresorja, ki so narejene na osnovi klimatskih naprav. Sami

produkti za toplej{e klimatske razmere niso slabi, ravno nasprotno, odli~no delujejo. Te`ava se pojavi pri delovanju tega istega produkta v na{ih, celinskih klimatskih raz-merah. @e razlike med mediteranskim in celinskim podnebjem so o~itne. Dr`ave in obmo~ja v mediteranskem pasu na~eloma veljajo za toplej{a, za celinsko podnebje evropskih dr`av pa so zna~ilni veliki tem-peraturni odkloni in {tirje letni ~asi. Iz tega stali{~a je neprimerno trditi, da bo toplotna ~rpalka, instalirana denimo nekje v Dalmaciji, delovala enako tudi v Sloveniji – uporab-nik take »inverter oziroma klima« toplotne ~rpalke bo razo~aran, svoje razo~aranje pa bo {iril tudi med potencialne kupce drugih, ustreznej{ih toplotnih ~rpalk.

»Klima oz. inverter« toplotne ~rpalke so najbolj prepoznavne po svojem izgledu. Zunanja enota toplotne ~rpalke je podobna zunanji enoti klima naprave, tehni~no pa se precej razlikujejo od »klasi~nih oz. ON/OFF«

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR46

Ker ima inovacija svoje ime - geoTHERM VWL S

Zakaj Vaillant?

Toplotne ~rpalke –ve~ kot le »trendy« sistemPoceni nakup je od nekdaj bil drag nakup

Page 47: Revija Varčujem z energijo - št. 33

toplotnih ~rpalk. Vgrajene imajo manj{e uparjalnike z manj{imi razmiki med lamela-mi. Lamele so pri ON/OFF sistemih razma-knjene med 3,5 do 4,5 mm in postavljene navpi~no z namenom, da kasneje zaledenijo in v primeru odtaljevanja ledenica lahko odteka. Klima toplotne ~rpalke za~nejo bistveno prej ledeneti, potreben je le pogoj vi{je zunanje vla`nosti pri temperaturnem razponu od -5°C do +5°C. Po standardu EN14511 imajo slab{a celoletna grelna {tevi-la, ponudniki pa najve~krat navajajo grelno {tevilo pri +7°C/+35°C in ne pri +2°C/+35°C, kot bi bilo bolj smotrno.

Klima toplotne ~rpalke dobro obratu-jejo na pogojih toplej{ega podnebja, pri svojem delovanju v na{em podnebnem okolju pa potrebujejo ve~jo pomo~ vgraje-nega elektri~nega grelca – ta prvi~ poma-ga pri pokritju toplotnih potreb stavbe, drugi~ pa pri pogostej{em odtaljevanju zunanje enote. Ravno ta pomo~ dodatnega elektri~nega grelca pa uporabnika klima toplotne ~rpalke drago stane. Stro{ki obra-tovanja niso tisti predvideni in prera~unani s strani in{talaterja ali prodajalca, pa~ pa znatno vi{ji. Vsa ta dodatna potrata energije pa prav ni~ ni smiselna, saj je investicija v sistem toplotne ~rpalke dolgoro~na in v nobenem primeru nizka. Res je, da so ON/OFF zra~ne toplotne ~rpalke na~eloma dra`je, imajo ve~jo in samostojno zunanjo enoto, so pa tudi najve~krat narejene v Evropi, dimenzionirane vsaj na celinsko, ~e ne e alpsko podnebje in zagotovo zadostijo pri~akovanjem uporabnika – ti pa so: nizki stro{ki za ogrevanje, visok COP na letni ravni, zagotovljeno udobje in visoka kvalite-ta, ki jo je pri~akoval in pla~al.

Res je, da so ON/OFF zra~ne toplotne ~rpalke na~eloma dra`je, imajo ve~jo in samostojno zunanjo enoto, so pa tudi najve~krat narejene v Evropi, dimenzioni-rane vsaj na celinsko, ~e ne `e alpsko pod-nebje in zagotovo zadostijo pri~akovanjem uporabnika – ti pa so: nizki stro{ki za ogre-vanje, visok COP na letni ravni, zagotovljeno udobje in visoka kvaliteta, ki jo je pri~akoval in pla~al.

Ve~ji trgi so `e do`iveli obdobje slabega ugleda sistemov toplotnih ~rpalk, ravno zara-di pomanjkanja kvalificiranih in{talaterjev in prevelikega {tevila nepodu~enih kupcev, ki na svojo investicijo gledajo preve~ skozi o~i vi{ine za~etnega vlo`ka. Dejstvo, da je poce-ni nakup vedno bil drag nakup, tudi danes velja. In tako bo tudi v bodo~e. •

Dejan Cepi~, udis

47

Samo lani so zaradi obnovljivih virov uvozili za 7 milijard evrov manj energen-tov, ta prihranek pa ves ~as strmo raste.

Angle`i naro~ajo SiemensoveSiemens in podjetje DONG Energy sta

podpisala pogodbo za dobavo 300 vetrnic skupne mo~i 1800 MW. Gre za novo “direct drive” izvedbo tipa SWT 6.0, ki jih bodo Britanci postavili v morje do 2017. Oznaka “direct drive” pomeni, da je naprava izde-lana iz polovice manj delov kot obi~ajne izvedbe z reduktorjem, s ~imer se izbolj{a zanesljivost in zmanj{ajo vzdr`evalna dela. Najve~ energije vetra lahko zajamemo samo na morju, saj so tam vetrovi mo~ni in stalni, zato pridobimo iz enake vetrnice do 40% ve~ energije kot na kopnem, to pa dobro vedo Angle`i, Danci in Nemci, ki pospe{eno na~rtujejo nova vetrna polja.

Najve~ja na svetuMo~ vetrnice je neposredno odvisna

od velikosti rotorja. Zato je novo, 75 m dolgo krilo elise eden najbolj obremenje-nih delov v sodobnem strojni{tvu. Nova vetrnica ima mo~ 6 MW in daje dovolj elektrike za 6000 evropskih gospodinjstev. Rotor ima premer 154 m, elisa pa zajame veter s povr{ine 18.600 m2, kar je enako povr{ini dveh in pol nogometnih igri{~. Krak elise je izdelan v enem kosu iz kom-binacije epoksidne smole, izjemno lahkega lesa drevesa balza in ve~ plasti steklenih in ogljikovih vlaken, to tehnologijo pa proizvajalec imenuje IntegralBlade. Pred monta`o krak elise v tovarni skrbno pre-gledajo z razli~nimi skenerji, da bi odkrili in odpravili tudi najmanj{e razpoke. Z novo tehnologijo jim je uspelo maso krila zmanj{ati za 20% v primerjavi z obi~ajnimi na~ini izdelave.

Testna se `e vrtiPrva testna turbina stoji ob danski

obali od maja 2011. Med delovanjem se konice kril gibljejo s hitrostjo 290 km/h. Ob hitrosti vetra 10 m/s bo med krili tur-bine vsako sekundo strujal zrak z maso kar 200 ton. Dol`ina kraka elise je ve~ja kot razpon preko obeh kril Airbusa A380, krak pa so po mnogih prera~unavanjih oblikovali tako, da so dosegli najvi{jo trdnost, ~im ni`jo te`o in najvi{ji izkori-stek ob razli~nih hitrostih vetra.

Te`a kraka mora biti ~im manj{a, saj so od nje odvisni potrebna trdnost kabine, stolpa in temeljev, s tem pa tudi na cena vetrne elektrike. Kabina vetrnice je tako velika, da lahko na njej pristane helikop-ter, s ~imer sta mo~no olaj{ana kontrola in vzdr`evanje, predvidena `ivljenjska doba naprave pa je 25 let. Vetrnica starta pri vetru 3-5 m/s in polno deluje pri 14 m/s, pri 25 m/s pa jo zaradi varnosti ustavijo. Brez {kode lahko zdr`i vihar do 70 m/s, kar je enako hitrosti vetra 252 km/h. •

Tihec

Najve~ja vetrnica je Siemensova

Krilo elise je izdelano iz balze, epoksi smole ter steklenih in

karbonskih vlaken

Kalup za eliso je izdelan iz dveh polovic, krilo pa dolgo kot

razpon Airbusa

Nemci trenutno ~etrtino

svoje elektrike pridobijo

iz obnovljivih virov, zmoglji-

vosti pa ves ~as pove~ujejo,

saj `elijo s tem nadomestiti

elektriko iz jedrskih elektrarn.

Od tega 9% elektrike dobijo

iz vetra, ki je od vseh virov

najcenej{i.

Page 48: Revija Varčujem z energijo - št. 33

MITSUBISHI ELECTRIC z novo serijo stenskih klimatskih naprav serije MSZ-FH, v ospredje postavlja toplotno udobje skozi vse leto, zdravo bivanje, visoko u~inkovitost in var~evanje energije. Proizvajalec je to dosegel z uporabo treh klju~nih tehnologij:

Vse klimatske naprave so z napredno invertersko tehnologijo, ki obremenitev naprave nata~no prilagaja glede na potre-be. Prilagajanje mo~i delovanja glede na potrebe omogo~a bistveno manj{o porabo energije, zato te dosegajo najvi{je kazalni-ke u~inkovitosti in so uvr{~ene v najvi{je razrede. Zaradi inverterske tehnologije so ti{je, var~nej{e, imajo dalj{o `ivljenjsko dobo in nudijo ve~je udobje.

Energetska u~inkovitost za novi model MSZ-FH25 VE:

- najvi{ji razred sezonske energet-ske u~inkovitosti je razred A+++, {tevilo SEER pri hlajenju = 9,1, grelno {tevilo SCOP = 5,1

- najvi{ji razred energetske u~inkovitosti merjen na eni merilni to~ki je razred A, {tevilo EER pri hlajenju = 5,15, grelno {tevilo COP = 5,52.

Nazivna obremenitev pri gretju v

povpre~ni sezoni (Pdesign H) za navedeno napravo z nazivno zmogljivostjo 3,2 kW je pri temperaturi -10°C {e vedno 3,0 kW, prijavljena zmogljivost gretja pri mejni delovni temperaturi -15°C je 2,5 kW (brez dodajanja rezervne zmogljivosti ogrevanja z el. grelnikom). Podrobnej{i podatki so dosegljivi na na{i spletni strani http://www.vitanest.si/koristno.html .

Izjemno tiho delovanje klimatske napraveMITSUBISH ELECTRIC spada med

najti{je klimatske naprave, tudi model MSZ-FH25VE deluje izjemno tiho, vre-dnost za nivo zvo~nega tlaka pri najni`ji hitrosti ventilatorja je 20 dB(A), vrednost za nivo zvo~ne mo~i pa je 58 dB(A).

Hiper gretje je tehnologija, uporabljena v seriji MSZ-FH z zunanjo enoto, model VEHZ in omogo~a u~inkovito ogrevanje tudi v zelo mrzlem vremenu. Zahvaljujo~ tej tehnologiji se celo uporabniki v regijah z izjemno mrzlimi zimami (na primer v Skandinaviji) zanesejo na klimatsko napra-vo MITSUBISHI ELECTRIC, saj je delovanje zagotovljeno tudi do zunanje temperature

-25°C, polna nazivna zmogljivost pa se ohrani tudi pri zunanji temperaturi do -15°C. Grelnik proti zamrzovanju konden-zata prepre~i zamrzovanje in posledi~no prepre~i blokado ventilatorja v zunanji enoti. Uporaba modelov serije MSZ-FH VEHZ, kot edini vir gretja, je posebej priporo~ljiva v obmo~jih, kjer obstaja ve~ja mo`nost zamrzovanja vode, ki med ogre-vanjem kondenzira na zunanji enoti:- kjer se temperatura skozi ves dan ne

dvigne nad 0°C in se spusti celo do -25°C

- kjer je veliko vlage (v gorah, dolinah obdanih z gorami, v bli`ini gozda, jezer..)

- v obmo~jih s sne`nimi padavinami.

Za modele serije MSZ-FH z zunanjo enoto VE pa proizvajalec zagotavlja ogre-vanje do -15°C zunanje temperature brez uporabe dodatnega grelnika.

3D I-see senzor je infrarde~i senzor za merjenje temperature na oddaljenih polo`ajih v prostoru. Osem vertikalno name{~enih senzorjev se premika levo in desno in sobno

temperaturo podrobno tridimenzionalno (3D) analizira. Naprava tako lahko oceni, kje se v sobi nahajajo osebe in na tej osnovi izvaja funkciji »posredni zra~ni tok« ali »neposreden zra~ni tok«. Funkcija posredni zra~ni tok se lahko uporabi, ko je zra~ni tok premo~an ali preve~ neposredno usmerjen v osebo, na pri-mer ob `elji, da se telesna temperatura osebe v prostoru ne bi pretirano ohladila. Funkcija neposredni zra~ni tok se lahko uporabi za usmeritev zra~nega toka neposredno v ljudi, ko se `elijo hitro ogreti ob prihodu v prostor, na primer na zelo mrzel dan. •

Karmen Kompara

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR48

Nova klimatska naprava MITSUBISHI ELECTRIC serija MSZ-FH za gretje

C l i lji

Page 49: Revija Varčujem z energijo - št. 33

- uèinkovita in varèna, sezonska

energetska uèinkovitost A+++

- ogrevanje pri nizkih zimskih

temperaturah, tudi do -25°C

- usmerjeno delovanje s pomoèjo

senzorja prisotnosti v prostoru

omogoèa nastavitev posrednega

ali neposrednega zraènega toka

- enostavno upravljanje s tedenskim

tajmerjem

Dihajte èist zrak za bolj zdravoin udobno bivanje

12

VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: [email protected]

http://www.vitanest.si

NOVA klimatska naprava serija

MSZ-FH VEHZ

Na sejmu DOM razstavljamo v pritlièju hale B – Marmorna dvorana. Naš razstavni prostor je evidentiran s številko 9 in se nahaja ob veliki stekleni steni, pred izho-

dom iz dvorane na dvorišèe sejmišèa zavijete desno, kjer Vas prièakujemo in svetujemo o izbiri visoko uèinkovitih, energetsko varènih in modernih klimatskih naprav.

Page 50: Revija Varčujem z energijo - št. 33

V Sloveniji traja kurilna sezona pribli`no osem mesecev, kar ka`e na to, da Slovenci veliko denarja potro{imo za ogrevanje hi{e. Za ogrevanje prostorov s plinom, kurilnim oljem ali z drvmi moramo vsako leto globo-ko se~i v `ep. Stro{ki iz leta v leto nara{~ajo, saj je neobnovljivih virov vedno manj. as je, da se odlo~ite za ogrevanje s toplotno ~rpal-ko in koristite obnovljive vire narave. Son~ne energije je dovolj za ogrevanje prostorov na celotnem planetu, te`ava je le v kvalitetnem kori{~enju energije. Ogrevanje s toplotno ~rpalko se je izkazalo za zelo u~inkovito, saj toplotna ~rpalka lahko izkori{~a toploto zraka, vode ali zemlje. Zaupajte nam in se ~im prej odlo~ite za ogrevanje s toplotno ~rpalko.

Nekaj osnov za izbiro toplotne ~rpalkeDa bi pravilno izbrali toplotno ~rpalko

moramo najprej poznati najni`jo zunanjo projektno temperaturo za regijo, v kateri je objekt. Poznati moramo temperaturne izgube objekta, sistem ogrevanja – naj si bo to talno ogrevanje ali stensko ali morda celo radiatorsko ogrevanje, saj nove generaci-je toplotnih visokotemperaturnih toplotnih ~rpalk omogo~ajo segrevanje vode do 80°C. Prav tako moramo biti pazljivi na to ali bo toplotna ~rpalka delovala »mono-valentno« (samostojno, brez dodatnega vira) ali bi-valentno (z dodatnim virom ogrevanja).

Skupaj z dobaviteljem toplotnih ~rpalk blagovne znamke HITACHI, bi vam na krat-ko predstavili primer izbire toplotne ~rpalke.

V primeru »mono-valentnega« sistema vzamemo vrednost toplotne izgube objek-ta, za regijo dolo~eni minimalni projektni temperaturi.

Izbrana ~rpalka bo delovala s polno

mo~jo le takrat, ko bo zunanja temperatura najni`ja, v drugih primerih se bo s spremi-njanjem mo~i prilagajala potrebi objekta. Vse Hitachi-jeve toplotne ~rpalke so namre~ inverterske.

V primeru bi-valentnega sistema imamo dve mo`nosti. Prva je dolo~itev bi-valen-tne to~ke, to je zunanja temperatura, pri kateri bo toplotna ~rpalka vklopila drugi vir toplote (kotel na olje, plin ali kotel na biomaso). Toplotna ~rpalka {e vedno skrbi za regulacijo tako nizko temperaturne kot visoko temperaturne veje. Druga mo`nost je uporaba vhodnega signala, ki ga lahko dobimo od pe~i na drva ali drugega vira.

Nova generacija dvo-kompresorskih Hitachijevih visokotemperaturnih toplotnih ~rpalk YUTAKI S80, je idealen vir ogrevanja predvsem pri obnovah oz. adaptacijah starih objektov, kjer se v ve~ini primerov sre~ujemo z radiatorskim ogrevanjem. S Hitachijevo toplotno ~rpalko lahko u~inkovito nado-mestimo tradicionalne ogrevalne vire kot so npr. (plinske pe~i, oljne kotle…) in zago-tavljamo temperaturo ogrevalne vode do 80°C, vse do zunanje temperature -20°C, brez pomo~i elektri~nih grelcev.

Za razliko od ostalih proizvajalcev sta dodatna novost pri toplotni ~rpalki YUTAKI S80 dva kompresorja, ki delujeta v pame-tni kaskadni tehnologiji, z dvema hla-dilnima krogoma s hladilnimi sredstvi - R410A in R134A. Da bi pove~ali sezonsko u~inkovitost naprave (SCOP) nam drugi krog deluje le kot oja~evalnik, v kolikor se zahteva visoka temperatura vode-preostali ~as se uporablja en krog. Krmilnik, glede na zunanjo temperaturo in potrebe po vi{ini temperature ogrevalne vode, odlo~a o delo-vanju enega ali dvojnega hladilnega toko-kroga in s tem optimizira porabo elektri~ne energije. Z inovativno tehnologijo so pri

HITACHI-ju dosegli visok sezonski izkoristek naprave (SCOP) kar uvr{~a toplotno ~rpalko v energijski razrezd A+!

Yutaki-S80 je enostaven tako za name-stitev kot uporabo. To je split sistem sestavljen iz zunanje in notranje enote. Na razpolago je tudi izvedba z 190 L oz. 260 L Hitachi-jevim rezervoarjem za toplo sanitarno vodo, ki je lahko name{~en na vodnem modulu toplotne ~rpalke ali ob njem! Vsekakor pa lahko uporabimo tudi `e obstoje~i rezervoar za vodo! ^e so na voljo tudi son~ni kolektorji nam sistem omogo~a uporabo le teh pri pripravi tople sanitarne vode, oziroma pri ogrevanju sis-tema! V kolikor je `elja kupca upravljanje s toplotno ~rpalko na daljavo, nam novi Yutaki S80 omogo~a tudi priklop na CNS sistem (KNX protokol)! •

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR50

Visokotemperaturne toplotne ~rpalke Hitachi

HITACHI YUTAKI S80 - energijski razrezd (SCOP) A+

Primer: pri minimalni projektni temperatu-ri – 7 °C imamo izra~unano toplotno izgubo

objekta 12,8 kW, torej izberemo toplotno ~rpalko:

YUTAKI S system Maksimalna toplotna mo~ (kW)

RAS-2HVRN2+RWM-2.0FSN3E 5.7

RAS-3HVRNME-AF+RWM-3.0FSN3E 8.9

RAS-4HVRNME-AF+RWM-4.0FSN3E 11.2

RAS-5HVRNME-AF+RWM-5.0FSN3E 13.3

RAS-6HVRNME-AF+RWM-6.0FSN3E 13.9

RAS-8HRNME-AF+RWM-8.0FSN3E 20.2

RAS-10HRNME-AF+RWM-10.0FSN3E 24.8

Velja za pogoje (A-7/W35). Za tabele dolo~itve toplotne

mo~i pri dolo~eni projektni temperaturi povpra{ate na:

[email protected]

Manj za ogrevanje

Pro

moci

jsko

sporo

~ilo

Page 51: Revija Varčujem z energijo - št. 33
Page 52: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Z dra`itvijo kurilnega olja, postaja vse bolj zanimiva re{itev predelava obstoje~ih kotlov, da bi omogo~ili tudi ogrevanje z lesnimi peleti. Peleti, zaradi svoje nizke cene v primerjavi s kurilnim oljem, namre~ omogo~ajo, da uporabnik dejansko razpolovi stro{ek za ogrevanje.

V preteklih {tevilka revije je bila e ve~krat predstavljena mo`nost uporabe gorilnika na pelete Fenix™ na obstoje~ih kotlih, s ~imer se omogo~i enostaven prehod na ogrevanje z lesnimi peleti. Gorilnik zaradi svoje inova-tivno zasnovane, zra~no hlajene, komore ne zahteva velikih posegov v obstoje~e kotle, zato je njegova monta`a relativno enostav-na. Je pa ob tem vseeno potrebno preveriti, ali je uporaba obstoje~ega kotla v ta namen tudi prakti~na.

Vpra{anje ~i{~enja pepelaPri kotlih kombiniranega tipa ni posebnih

dilem. Taki kotli so namre~ `e pripravljeni za ~i{~enje pepela, ki nastaja pri kurjenju pelet (opremljeni so z vratci) in tudi samo kuri{~e je dovolj veliko, tako da je delovanje gorilni-ka zanesljivo.

V primeru uporabe kotlov, ki so v osnovi namenjeni le za kurilno olje, pa je mo`nost uporabe gorilnika na pelete Fenix™ odvisna od ve~ dejavnikov.

Glavno vpra{anje se nana{a na ~i{~enja pepela, ki ga gorilnik spiha v kuri{~e kotla. Pogostost ~i{~enja je sicer odvisna od dejan-ske porabe in same kvalitete pelet, kot tudi

prostornine kuri{~a, vendar za prvo oceno lahko re~emo, da je potrebno pepel ~istiti enkrat tedensko. Da bi bilo ~i{~enje pepela kar se da prakti~no, bi moral imeti kotel vratca za dostop do notranjosti kuri{~a. Pri nekaterih kotlih so taka vratca vidna `e nav-zven, kot je prikazano na sliki 1. Vratca sicer nimajo kljuke (so zaprta z vijaki), vendar so {e vedno priro~na za ~i{~enje pepela.

Pri {tevilnih kotlih vratca morda niso vidna navzven, se pa skrivajo pod okrasnim pokrovom kotla, saj so pritrjena direktno na ve~~lensko lito`elezno kuri{~e (slika 2). Gorilnik na pelete Fenix™ se tako brez posebnih posegov montira direktno na vrat-ca takega kuri{~a (slika 3), redno ~i{~enje pepela pa lahko izvedemo brez demonta`e gorilnika, saj se da vratca enostavno odpirati.

Res pa je, da obstajajo tudi kotli, ki takih vratc nimajo (predvsem nekaterih italijanskih proizvajalcev kot so Ferroli GN1, Sime ARB, Kalart, Ideal Clima, Joannes itd). Pri tak{nih kotlih postane ~i{~enje pepela neprakti~no, saj zahteva vsakokratno demonta`o goril-nika. V nekaterih primerih se sicer kotle da predelati z namestitvijo doma narejenih vra-tic (~e kotel le ni premajhen za tak poseg), je pa to seveda povezano z dodatnimi stro{ki.

Potrebna velikost kuri{~a kotlaDa lahko zagotovimo nemoteno delo-

vanje gorilnika, mora biti globina kuri{~a vsaj 35 cm. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo plamen zabijalo nazaj v goril-

nik, kar povzro~i njegovo pregrevanje in samodejno izklapljanje. Mo`en omejitveni dejavnik je tudi prevelika zaprtost (slaba preto~nost) samega kuri{~a kotla, saj goril-niki na pelete slab{e premagujejo tlak kot gorilniki na kurilno olje. ^e to predstavlja oviro, se v nekaterih primerih da to re{iti z odstranitvijo enega ali ve~ t.i. turbulatorjev iz kotla – seveda na ra~un samih izkoristkov.

Na sploh je za`eleno je, da ima kuri{~e ~im ve~jo prostornino. Pri kurjenju pelet namre~ nastaja ve~ji volumen dimnih plinov kot pri kurjenju kurilnega olja, zato se bodo le-ti zadr`evali manj ~asa v kuri{~u. S tem je lahko u~inkovitost prenosa toplote na stene kotla manj{a, kot je uporabnik navajen pri kurilnem olju.

Prostorske zahteveKer gorilnik na pelete Fenix zaradi svoje

inovativno zasnovane (zra~no hlajene) komore, ni porinjen v kuri{~e kotla (kar je dobro tako za kotel kot gorilnik), potrebu-jemo vsaj 60 cm prostora na sprednji strani kotla za njegovo monta`o. Poleg tega je potrebno v bli`ino kotla postaviti tudi pri-merno posodo, ki bo slu`ila kot zalogovnik za pelete, iz katere transporter za pelete (t.i. pol`) pobira pelete in jih dozira v gorilnik.

Povzetek pogojev za monta`o gorilnika Fenix na obstoje~e kotle na kurilno olje, oziroma osnovni potek odlo~anja o izve-dljivosti tak{ne predelave je prikazan na diagramu na sliki 4.

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR52

Slika 1: Kotli z vidnimi vratci – med bolj pogostimi modeli

najdemo KIV NTK/Ecotec, Viessmann Vitola, Unical Recal

ter Stadler RL.

Slika 2: Lito`elezna ve~~lenska kuri{~a nekaterih kotlov na

kurilno olje so tudi opremljena z vratci.

Slika 3: Lep primer kotla z lito`eleznim ve~~lenskim

kuri{~em je Buderus Logano G115, njemu podobni pa so tudi

{tevilni drugi: De Dietrich GTU, Viessmann Vitorond, Intercal

Euroline E, Seltron Optima, Viadrus G50, CTC Wirbex, Biasi

SG, Sime Estelle/Rondo, Joannes Eurofire, itd..

Predelava obstoje~ih kotlov na kurilno olje za prehod na ogrevanje s peleti

Page 53: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Podtalnica se pretaka med plastmi kame-nin, jih raztaplja in nosi s seboj. Izhlapela kapljica vode na steklu pusti ne{kodljivo sled kalcija in magnezija, ki pa v hi{nih nape-ljavah in aparatih lahko povzro~ita razli~ne nev{e~nosti.

Efekt Postojnske jamePretakanje, zastajanje ter ogrevanje

vode v ceveh ali drugih hi{nih instalacijah povzro~a podobne u~inke, kot pretakajo~a voda v na{i znameniti jami. V obeh primerih pa je potrebno za ta naravni pojav pla~ati, v jami vstopnino za ogled, doma pa za popra-vilo naprav. Odlaganje vodnega kamna na stene cevi, v rezervoarje ali na povr{ino

grelcev povzro~a po{kodbe, zmanj{uje grelni u~inek in s tem pove~uje porabo energije. ^im debelej{a je plast, tem ve~ji bodo stro{ki, ki pa jih je mo`no prepre~iti.

Delovanje naprave PrizmamagPod vplivom magnetnega polja, skozi kate-

rega se pretaka voda, se struktura kristalov trdih snovi spremeni tako, da se nanje za~nejo vezati molekule vode, kot priveski. Prive{ene delce nosi voda s seboj po ceveh in po vsem vodnem sistemu. Pod pritiskom v zaprtem sistemu se ti delci za~nejo izlo~ati, vendar se veliko manj lepijo ali odlagajo na podlago. Voda ostane popolnoma ~ista in brez kemij-

skih dodatkov, cevi in naprave pa so zato manj obremenjene z ostanki vodnega kamna.

Magnetni nevtralizator lahko namestimo na vstopno vodovodno cev takoj za vodome-rom ali neposredno pred bojlerjem, pralnim ali pomivalnim strojem, kotlom za centralno kurjavo, kavnim aparatom in podobno.

Razli~ni modeli in vgradnja Monta`a je enostavna in jo lahko opravi

vsak sam. Magnetno napravo polo`imo na cev in jo s spodnje strani rahlo privija~imo. Da bi izbolj{ali delovanje proizvajalec priporo~a vgradnjo vodnega filtra pred nevtralizator-jem. Deluje samodejno, brez elektrike in brez kemi~nih sredstev, odlaganje vodnega kamna pa bo do 70% zmanj{ano. Enak u~inek dose`emo z vgradnjo nevtralizatorja, ki pa ga je potrebno vgraditi v cev, zato ga izdelu-jejo v ve~ dimenzijah. Poseben izdelek je {e nevtralizator, vgrajen v perlator za pipo, ki zmanj{uje pretok, s ~imer bomo za polovico zmanj{ali tudi porabo vode. •

Simon Tihec

Kdaj se vam to spla~a?Poleg tehni~ne izvedljivosti je pomem-

ben tudi finan~ni aspekt tak{ne predelave. Kakor prikazuje prilo`en diagram na sliki 5, je smiselnost takega posega (oziroma investicije) odvisna od koli~ine kurilnega olja, ki se sicer porabi za ogrevanje. Torej, ve~ja kot je trenutna poraba, hitreje se povrne investicija – v povpre~ju pa sta za to potrebni dve kurilni sezoni. •

Dodatne informacije na www.inovateh.siDamjan Nemec

1: Za monta`o gorilnika Fenix™ potrebujete vsaj 60 cm

prostora.

2: Navadno to pomeni, da mora biti kotel mo~i vsaj

25 kW.

3: Da bi se izognili demonta`i gorilnika vedno ko bi ~istili

pepel, bi morali poskrbeti, da se vam sprednja stran

kuri{~a odpira na te~aje. Ra~unajte tudi, da bo na

vratcih montiran gorilnik, ki se ne sme zadeti v oviro.

4: Za tak{no predelavo bi se morali pozanimati pri

lokalnemu varilcu ali klju~avni~arju.

5: Morate ra~unati da je dol`ina pol`a omejena zato

morate zalogovnik postaviti v radiju 1 m od

gorilnika (zalogovnik lahko naredite po meri).

Mo`nost predelave kotlov na kurilno olje

Slika 4: Diagram za odlo~anje glede tehni~ne izvedljivosti

predelave kotla

Slika 5: Prihranki pri energentu in povrnitev investicije

Razli~ne vrste nevtralizatorjev Levo brez uporabe, desno z uporabo nevtalizatorja

Prizmamag namestimo na cev in samo narahlo pritrdimo

z vijakom

Z magneti nad vodni kamen

Page 54: Revija Varčujem z energijo - št. 33

RABA VODE54

Pred nami so `e prvi dnevi pomladi, ki v nas zbudijo raz-mislek o tem na kak{en na~in se bomo v leto{njem letu loti-li vodooskrbe na{ih vrtov. Pri Grundfosu smo v pomlad zako-rakali s pri~etkom vsakoletne pomladne akcije ~rpalk, ki se uporabljajo v hi{i in na vrtu.

V pomladni akciji je posebej izpostavljena ~rpalka SQ, ki v paketu s PM kon~nemu upo-rabniku podari tudi vsestranski waterjet (visokotla~ni ~istilec) Karcher K 2.14.

SQ 3“ je potopna ~rpalka za oskrbo z vodo, manj{e vodovode in namakanje. Grundfos Pressure

Manager (PM) je inteligentna tla~na kontrola, ki krmili ~rpalko in jo {~iti proti suhemu teku. PM pokriva potrebe v enostavnih in zahtevnih aplikacijah. SQE set pa vzdr`uje konstantni tlak.

V pomladni akciji se predstavljajo tudi naslednji izdelki:JP ~rpalkaJP ~rpalka je samosesalna

centrifugalna ~rpalka za oskrbo z vodo. Ta ~rpalka se lahko upo-rablja kot prenosna ali vgrajena v instalacijo. Njeno vzdr`evanje je izredno enostavno in ekonomi~no. Priporo~ljivo za vrtne aplikacije.

^rpalka SB^rpalka SB je potopna ~rpal-

ka za dvig tlaka ~iste vode, posebej primerna za de`evnico. Ima ohi{je iz umetnih mas.

Na voljo je v dveh glavnih razli~icah:- z integriranim sesalnim sitom

(1 mm mre`o),- s stranskim vstopnim priklju-

~kom, ki vklju~uje fleksibilno sesalno cev s plavajo~im sesal-nim sitom (1 mm mre`o).

Grundfos MQGrundfos MQ je kompak-

tna samosesalna ve~stopenjska ~rpalka z vgrajeno vklopno avtomatiko. Primerna je za vodooskrbo v enodru`inskih hi{ah. ^rpalka ima vgrajeno malo tla~no posodo, ki zagota-vlja, da je voda takoj na voljo.

SPO ~rpalkaSPO ~rpalka je namenjena za

odvodnjavanje in vodooskrbo. Uporablja se lahko v 5“ ali 6” vodnjakih ali ja{kih.

Unilift KP/AP/CCUnilift KP/AP/CC je preno-

sna potopna ~rpalka za neagre-sivne, manj onesna`ene vode. Uporablja se lahko kot prenosna ali vgrajena ~rpalka.

Za ve~ informacij obi{~ite http://si.grundfos.com ali pokli~ite 01/568 06 10. Za nakup izdelkov se obrnite na na{e poobla{~ene prodajalce, ki sodelujejo v akciji. Lokacije poslovalnic poobla{~enih prodajalcev najdete na na{i sple-tni strani, v zavihku »Grundfos poobla{~eni prodajalci«. •

Maja Gal, univ. dipl. kom

VODA je GRUNDFOS -

2. 14.

Voda je Grundfos

Pred nekaj dnevi so podjetju Vaillant na sejmu Bau v Münchnu sve~ano podelili nagrado za najbolj inovativen proizvod. Dobili so jo za svoj novi izdelek, ki je svetovna novost in prime-ren tudi za energetsko sanacijo starej{ih stavb.

Zdru`itev dveh regenerativnih virovPredstavili in zmagali so s svojim plinskim

kotlom zeoTherm, ki je kombinacija delovanja zeolita, plina in solartermije, ter mu dodali {e pridevnik »toplotna ~rpalka«. To je mo`no zato, ker sistem deluje podobno kot T^ na elektriko. Pri tem toploto sonca z ni jega temperaturnega nivoja dviguje na vi{jega, ki je nato uporaben

za ogrevanje prostorov. Pri tem se izkoristek zeoTherma v primerjavi z obi~ajnim konden-zacijskim plinskim kotlom pove~a za 33%. Ker se okrog 90% energije v stavbah porabi za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, vsak ~etrti kotel v Nem~iji pa je zastarel, bi ta sistem lahko omogo~il izjemne prihranke energije.

Kako deluje zeoTherm V ohi{ju plinskega kotla se nahaja {e

hermeti~no zaprta posoda s kroglicami Zeolita v vakuumu. Ta mineral ima zanimivo lastnost, da se mo~no ogreje, ~e kroglice navla`imo, ko pa jih osu{imo, pa bomo lahko skrito toploto ~ez ~as spet odvzeli z navla`evanjem kroglic.

V prvem koraku Zeolit osu{imo s toploto plina, vlaga pa kondenzira v spodnjem delu in toploto odda ogrevalnemu krogu stavbe. Ko se prostori za~nejo ohlajati, odvzamemo nekaj toplote iz son~nih kolektorjev in voda na dnu izpari. Ker se to dogaja v vakuumu za izpare-vanje zadostuje samo na 3°C od sonca ogreta voda, to pa z lahkoto dose`emo tudi pozimi. Vodna para navla`i Zeolit, ta se mo~no segreje in toploto odda v ogrevalni sistem hi{e, krog ogrevanja se spet ponovi. Izdelujejo dva tipa z max. mo~jo 10 in 15 kW, s to energijo pa z lahkoto pokrijemo toplotne potrebe novih ali starej{ih stavb ali stanovanj. •

Tihec

Nagrada Vaillantu za inovativni zeoTHERM

Velika pomladna akcija `e na voljo pri poobla{~enih prodajalcih Grundfos.

Page 55: Revija Varčujem z energijo - št. 33

RABA VODE 55

Trenutno pa preizku{ajo novo idejo, ki ima zaradi svoje enostavnosti in na~ina delo-vanja zelo velike mo`nosti za proizvodnjo in uporabo.

Deep Green z veliko mo~joKdor je kdaj spu{~al vodlji-

vega zmaja, ki ga je mo`no preusmerjati in leteti v osmi-ci ve, da za~ne zmaj pri teh manevrih v zraku kar `vi`gati. To pomeni, da je hitrost zraka ob krilu zmaja ob pre~nem gibanju veliko ve~ja, kot ~e bi samo lebdel v zraku. Ta pojav

nameravajo nekateri v zraku izkoristiti za proizvodnjo ele-ktrike, {vedska firma Minesto pa to dela pod morjem. Krilo podmorskega zmaja je izdelano iz trdne plastike, pod njim je obe{ena turbina z generator-jem elektrike, vse skupaj pa je z mo~no vrvjo pritrjeno na te`ko sidro. Naprava je enostavna, gibljivi del je samo elisa turbine z generatorjem, vzdr`evanje ni potrebno, korist pa velika.

Za po~asne tokovePodmorski zmaj Deep Green

deluje `e ob hitrosti toka od

0,5 do 2 m/s, turbina pod kri-lom pa zaradi pre~nega giba-nja dobi desetkratno hitrost pretoka, zato je u~inek tako velik. Izdelujejo zmaje z raz-ponom krila od 8 do 14 m in z mo~mi od 120 do 850 kW. Name{~en je v globini od 60 do 140 m zato ne moti ladij-skega prometa, ne povzro~a hrupa, zaradi nizke hitrosti gibanja pa ni nevaren morskim `ivalim. Je manj{i in la`ji kot

podobne naprave, zaradi tega cenej{i, postavimo pa ga lahko kjerkoli ob obalah sveta, pogoj je samo po~asno morsko stru-janje. Vrv s katero je pripet na sidro je hkrati kabel za elek-triko, ki je speljana na kopno. Na primernem podro~ju lahko postavimo cela polja tak{nih zmajev, ki bodo tiho in nevi-dno proizvajali energijo, ki je temelj na{e civilizacije. •

Tihec

Minestov globokomorski zmaj

Model zmaja odli~no deluje, pridobili pa bomo elektriko od po~asnih globokomorskih tokov

V morjih sveta je skrita ogromna energija, ki

bi jo lahko spreminjali v elektriko. Do sedaj

so izvedli projekte s prestrezanjem mo~i valov,

ki udarjajo v obalo ter tistimi na povr{ini

morja, postavili manj{e elektrarne na plimo in

oseko, z velikimi elisami tik pod povr{ino pa

zajemajo energijo hitrih morskih tokov.

Page 56: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Še posebno sedaj v ~asu krize je potrebno investirati preudarno, v tisto kar se nam bogato obrestuje.

Z uporabo magnetne-ga nevtralizatorja vodnega kamna na povsem naraven na~in, brez uporabe kemikalij prepre~imo nastanek vodne-ga kamna. Obloge vodnega kamna na grelcih vode so vzrok ve~je porabe energije in pogosto vodijo v okvare grelcev. @e samo 1 mm debe-le obloge vodnega kamna na grelcih pove~ajo porabo energije za 10%. Magnetni nevtralizator vodnega kamna s svojim delovanjem nudi za{~ito vodnih grelcev, pip, tu{ev, wc kotli~kov, ventilov, cevovodov in drugih hi{nih naprav.

Zdravo `ivljenje se za~ne s ~isto vodo. Zato pijte vodo, ki ji lahko zaupate. Z uporabo vrhunskega vodnega filtra si lahko zagotovite poceni (za manj kot en cent na liter) popolnoma ~isto vodo brez klora, organskih onesna`enj, hormonov, trihalometanov, pesticidov, azbesta in te`kih kovin. Poleg prihranka odpa-

de nadle`no tovorjenje vode v plastenkah, brez ustvarja-nja kupov odpadne plasti~ne embala`e.

@elite ve~ informacij?Pokli~ite ali napi{ite mail, z

veseljem vam bomo svetovali.

Henrik Hom{ak s.p.

Krulejeva ulica 2, 8290 SEVNICA

M: 041 555 270

T : 07 81 44 327

E : [email protected]

www.vodni-filter.si

RABA VODE56

Ekskluzivni izvajalec in investitor

ALFA-INT Nepremičnine d.o.o., DomžaleSlamnikarska cesta 22, 1230 Domžale, SlovenijaT +386 1 721 30 08, 724 48 03M +386 41 623 072F +386 1 721 28 95E [email protected]

ZA VAS SMO V Dolu pri Ljubljani

ZGRADILI TOPEL,

VAREN IN VARČEN DOM

Montažni dvojček je zgrajen s Kimall termopaneli, ki so novost

v Sloveniji. V kombinaciji s toplotno črpalko in rekuperatorjem

zraka ti zagotavljajo izredno nizko energijsko porabo ter

ugodne bivalne pogoje.

Stanovanjska enota je zgrajena do IV. gradbene faze, kar kupcu

omogoča izbor finalnih materialov po lastni izbiri. Možnost

dokončanja na ključ.

Montažna nizkoenergetska hiša, zgrajena s termopaneli

Kimall

Posamezna enota ima skupaj 180 m2, stanovanjske površine,

parcela v velikosti 430 m2 je v celoti (dvorišče, ograja, zelenica, zasaditev okrasnega grmičevja),

Kimall tehnologija zagotavlja optimalno protipotresno varnost kot tudi pri močnih vetrovih; pri povodnji konstrukcija ni ogrožena, povzročene škode pa so

minimalne.

sistem gradnje omogoča izredno energetsko učinkovitost.

Magnetni nevtralizator vodnega kamna in vodni filter prina{ata ve~ kot 500 EUR letnega prihranka

Page 57: Revija Varčujem z energijo - št. 33

RABA VODE 57

V mestih se temu pla~ilu ne bo mo`no izogniti, lastniki hi{ ali industrijskih obra-tov pa si z zajemanjem ali gradnjo poni-kalnih sistemov lahko zmanj{ajo dodatne stro{ke. Davek na zrak `e pla~ujemo, saj se v vseh gorivih skriva tudi dajatev na izpuste CO2, sedaj manjka samo {e, da nam za~nejo zara~unavati son~no sve-tlobo.

Zagotovo bo dra`je Stro{ek odvajanja padavinske vode v

kanalizacijo smo pla~evali `e sedaj, vendar je bil skrit v ceni za odvajanje odpadnih voda. Po novih predpisih pa je ta stro{ek potrebno obra~unati posebej, odvisen pa bo od povr{ine strehe stavbe in od tega, kam je speljana padavinska voda. Pri tem je jasno, da bo kon~ni ra~un nekaj vi{ji, zmanj{ajo ga lahko samo lastniki stavb, ki bodo de`evnico zajeli ali odvedli v poni-kalnico. V Celju poudarjajo, da bo ukrep zmanj{al poplavno nevarnost in obogatil podtalnico, s ~imer se bodo pove~ale

zaloge in njen nivo. Komur bo uspelo de`evnico s strehe zadr`ati in ponikniti na svoji parceli, pa ne bo pla~al ni~esar. Kdor bo de`evnico zbiral v cisterni in samo vi{ek vode odvajal v kanalizacijo bo pla~al polo-vico cene za odvajanje. Kdor pa bo ohranil obstoje~e stanje in vodo spu{~al v mestno kanalizacijo, pa bo pla~al 100% prispevek za odvajanje meteornih vod. Ocenjujejo, da bo mese~ni stro{ek za 120 m2 veliko streho zna{al v Celju okrog 6 € na mesec.

Prednosti de`evniceJe zastonj in je nih~e ne more privatizi-

rati, napeljave so kratke in poceni, zajetje pa je vedno blizu porabnika. De`evnica je mehka voda, zato bodo razvodi, ven-tili ali grelniki nemoteno delovali, saj se apnen~aste obloge ne morejo pojaviti. Neposredno je uporabna za zalivanje in nekatere industrijske namene, o~i{~ena v enostavnih filtrirnih napravah pa za gasil-ne sisteme, hlajenje, izpiranje strani{~ ter za pranje in ~i{~enje, saj ~istilom in milom

pove~a u~inkovitost. De`evnica nikoli ne vsebuje olj, biolo{kih odpadkov, kemi~nih in farmacevtskih ostankov, industrijskih odplak ali klora, kot jih lahko podtalnica. De`ne kaplje bodo s strehe po `lebu zdr-snile naravnost v zbiralnik, de`evnica pa je tako ~ista, da jo v majhni in enostavni ~istilni napravi v trenutku lahko pripravi-mo celo za pitje.

Zato je sedaj res zadnji ~as, da se loti-mo vgradnje podzemne cisterne in poni-kalnih ko{ar. Ka`e, da je pri{el ~as, ko nas bodo zakonodajalci dobesedno prisilili, da bomo svoj denar, namesto v `ep komu-nalnih podjetij raje vlo`ili v lasten sistem za prestrezanje in shranjevanje de`ja. •

Tihec

Zara~unavanje de`evnice

Prispevek za meteorne vode je odvisen od tega kam ste~e

de`evnica

Najprej Celjani, nato pa tudi vsi drugi, bomo za~eli s

pla~evanjem davka na de`, to~neje za odvajanje pada-

vinske vode s streh, ki je speljana v kanalizacijo.

Page 58: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Pametna investicijaProstor v vsaki hali je izredno

dragocen, zato ni zanemarljivo koliko tega namenimo ogreval-nemu sistemu.

Ker je Uponor sistem indu-strijskega talnega ogrevanja inte-griran v nosilna tla hale, je s tem omogo~ena popolna arhitektur-na svoboda, odpadejo stati~ne omejitve, nana{ajo~ na stre{ne konstrukcije zaradi ogrevalnega sistema. Tak{en sistem omogo~a idealne pogoje za optimalno uporabo notranjega prostora v hali. Ogrevane povr{ine hal namre~ vklju~ujejo tudi cevo-vode, kanale in ventilatorje, ti pa morajo biti redno ~i{~eni in vzdr`evani. Uponorjev sistem industrijskega talnega ogrevanja uspe{no re{uje ta problem, saj ne zahteva vzdr`evanja in omogo~a ob~utno zni`anje stro{kov delo-

vanja, ter hitro povrnitev inve-sticije.

Ugodnej{a notranja klimaPrijetna temperatura na

delovnem mestu motivira delav-ce. Predpisi s podro~ja zdravja in varnosti pri delu predpisujejo, da zaposleni ne smejo biti izposta-vljeni neprimernim temperatu-ram, ki so rezultat ogrevalnega sistema. Neprimerno pome-

ni, da so velike temperaturne razlike med podro~jem nog in podro~jem glave. Temperatura tal igra pomembno vlogo pri vzpostavljanju primernih pogo-jev, skupaj s temperaturo zraka v prostoru. V zvezi s tem je potreb-no zagotoviti zadostno za{~ito pred odvajanjem toplote, kar pomeni, da je potrebno dr`ati temperaturo tal pri vsaj 18°C. Sistem Uponor lahko pokrije velike povr{ine, toplota pa se

prena{a preko blagega sevanja, brez kro`enja prahu.

Brez vpliva na statikoKonstrukcija in sestava indu-

strijskih tal je odvisna od u~inkov stati~nih in dinami~nih obreme-nitev (kolesne obremenitve vozil, stati~ne obremenitve regalov ali strojev). Preden statik opredeli ustrezno talno konstrukcijo, je potrebno upo{tevati mehanske in kemi~ne vplive na talno povr{ino.

IN[TALACIJE58

Industrijsko talno ogrevanje UponorBolj{a notranja klima, bolj{a zmogljivost

Že več kot 20 let smo uspešni z našimi edinstvenimi in inovativnimi rešitvami na področju vodovodnih in ogrevalnih instalacij!

TITAN d.d. Tel.: (01) 8309 170 prodaja, (01) 8309 168 tehnična služba · Fax.: (01) 8309 171 · [email protected] · www.titan.si · www.uponor.si

Prva prekrivno var-jena večplastna cev

1990Prvi instalaterju prijazen zatisni fiting s fiksno vsta-vljeno zatisno pušo

1993Prvi zatisni fiting za večplastne cevi z vgrajeno varnostjo pri tlačnem preizkusu

2001Prvi fiting z barvni-mi oznakami in pri-kazom zatisnjenosti

2007Prvi modularni sis-tem zatisnih fitin-gov za dimenzije od 63 do 110 mm

2009Pozabite na posne-tje. Samo zatisnite! Do 30% prihranka pri času vgradnje za di-menzije 14 – 32 mm

2009MLCP fitingi dimen-zije 40 in 50 z vgraje-no varnostjo pri tlač-nem preizkusu

2011

Deset dobrih razlogov za izbiro Uponorjevega sistema industrij-skega talnega ogrevanja:• Hitra povrnitev investicije

• Popolna arhitekturna svoboda

• Optimalna uporaba proizvodnih

povr{in

• Enakomeren temperaturni profil

• Majhna hitrost zraka

• Brez kro`enja prahu

• Stimulativno delovno okolje

• Brez stro{kov vzdr`evanja

• Preizku{ena tehnologija

• Obse`na politika odgovornosti

Page 59: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Velika prednost Uponorjevega industrijskega talnega ogrevanja je ta, da le-ta ne vpliva na stati~ni izra~un, kar daje re{itvi univerzalno uporabnost.

Kompaktna konstruk-cija cevi izpolnjuje najvi{je zahteveEden bistvenih faktorjev, ki

vplivajo na zanesljivost talnega ogrevanja v industrijskih okoljih je pravi material za cevi. Zelo robustne in vzdr`ljive Uponor cevi so se sposobne spopasti z grobim okoljem talne kon-strukcije. PE-Xa cevi, izdela-ne iz zamre`enega polietilena (zamre`enje s peroksidom po postopku Engel) so se v praksi izkazale kot vrhunski materi-al. Cevi se pritrjujejo v nosilno armaturo s pomo~jo posebnih dr`al, kabelskih vezic ali `i~nih spon. Polo`aj cevi znotraj talne konstrukcije je odvisen od vrste in namembnosti tal.

Dobi~ek od nizke temperature ogrevanjaDruga zna~ilnost Uponorjevega

industrijskega talnega ogreva-nja je stro{kovna u~inkovitost in nizka poraba energije. Ker sistem deluje na nizki tempera-turi, so toplotne izgube pri viru in distribuciji toplote, minimal-ne. Prav tako se celotna talna povr{ina spremeni v ogrevalno povr{ino. Z uporabo obstoje~e toplotne energije, npr. iz pro-izvodnih procesov, pa lahko dodatno zni`amo stro{ke ener-gije – v najbolj{ih primerih celo na ni~. Z uporabo Uponor indu-strijskega talnega ogrevanja se postavijo temelji za stro{kovno bolj u~inkovit proizvodni proces, mnoge prednosti pa vam pri-hranijo denar in postavijo pred konkurenco.

Podro~ja uporabeSistem spada med nizko-

temperaturne sisteme distribu-cije toplote za ogrevanje indu-strijskih prostorov, od delav-nic, proizvodnih hal z lahkimi in te`kimi stroji, do skladi{~. Sistem je integriran neposre-dno v betonsko talno plo{~o. Prav tako je mo`no uporabiti standardno armaturno jekleno mre`o betonske konstrukci-je, kot podporno strukturo za ogrevalne cevi. Toplota se lahko dobavlja od obi~ajnega toplovo-dnega ogrevalnega sistema, ki je namenjen za doti~en objekt.

NosilnostObremenitve z vozili in tran-

sportom ne vplivajo na tovr-stno talno ogrevanje, saj le-ta ne omejuje maksimalne dovoljene obremenitev vozil, kot je to na primer pri izolaciji. Uponor indu-strijsko talno ogrevanje se lahko vklju~i v vse vrste betonskih kon-strukcij, vklju~no z armiranim betonom, prednapetim beto-nom, vakuumskim betonom,

valjanim kompaktnim beto-nom,... Osnovni kriteriji za izbiro vrste konstrukcije so zahteve, ki dolo~ajo vrsto uporabe, ki jo bodo tla izpostavljena. Pri tem je potrebno upo{tevati to~kovno obremenitev regalov/polic in dinami~no obremenitev vili~arja.

Izolacija industrijske talne konstrukcijeToplotno izolacijo indu-

strijskih objektov je potrebno izra~unati v skladu z veljav-nimi standardi za energijsko u~inkovitost (ISO 13790, ISO 1789 in ISO 13370 “Toplotne lastnosti objektov – prenos toplote skozi tla”). ^e je gladi-na talne/podzemne vode manj kot 2 m pod betonsko podlago, je potrebno uporabo toplotne izolacije obravnavati v skladu z zahtevami.

Pomembni parametriPri na~rtovanju industrijskega

talnega ogrevanja je potrebno upo{tevati vgradne zahteve - priprava podlage in nosilnega sloja, ter podlo`nega in hidro-izolacijskega sloja. Ker se pri industrijskem talnem ogrevanju ogreva velika talna povr{ina, mora statik dolo~iti dilatacij-ska polja. Dilatacije so spoji, ki omogo~ajo gibanje betona vsled temperaturnih razlik. Te zagota-vljajo stalno lo~evanje betonskih plo{~ na razdalji pribli`no 20 mm in so napolnjene z mehkim materialom (npr. penjena pena ali vlaknena plo{~a). Dilatacije

so pritrjene na izbranem mestu {e preden se vlije beton. Sistem talnega ogrevanja nima vpliva na na~rtovanje dilatacij. Priklju~ne cevi, ki pre~kajo dilatacije, mora-jo biti za{~itene pred morebitni-mi mehanskimi obremenitvami v obmo~ju okoli dilatacije z upo-rabo Uponorjeve za{~itne cevi v dol`ini 1 m.

Poleg dilatacij, pa obstajajo tudi t.i. lomilne fuge. Lomilne fuge se zare`ejo v betonsko plo{~o po tem, ko je le-ta for-mirana in slu`ijo kot vnaprej dolo~ene to~ke lomljenja (raz-pok). Te zareze so pribli`no 3-4 mm {iroke in globoke pribli`no 25-30% debeline betonske plo{~e. Namerne razpoke, ki se pojavijo pod rezom, imajo dolo~eno {tevilo nazob~anj (neenakomerna razpokanost), te pa omogo~ajo pre~nim silam, da se prenesejo iz ene beton-ske plo{~e na drugo betonsko plo{~o. Lomilne fuge so lahko tudi t.i. “zaprte” vrste. Izdelane so tako, da se zarezo, ki je glo-boka pribli`no 25 mm, napolni s posebno tesnilno maso in delno tudi s penasto gumo.

Zaklju~ekUponor nudi tehni~no pomo~

pri na~rtovanju in izra~unu indu-strijskega talnega ogrevanja. Osnovne tehni~ne informacije lahko dobite v dru`bi TITAN d.d., ki je uradni zastopnik podjetja Uponor v Sloveniji. •

Vili Zabret

IN[TALACIJE 59

Prikaz dilatacije. 1 Zaklju~ni sloj

2 Beton

3 Dilatacija

4 Za{~itna cev

5 Uponor PE-Xa cev

6 Lo~ilni/drse~i sloj

7 Vodotesni sloj

8 Slepi sloj

Prikaz lomilne fuge. 1 Zaklju~ni sloj

2 Tesnilna masa

3 Penasta guma

4 Beton

5 Uponor PE-Xa cev

6 Lo~ilni/drse~i sloj

7 Vodotesni sloj

8 Slepi sloj

9 Fina razpoka

10 Lomilna fuga

Zamre`en polietilen s ~vrsto in homogeno

strukturo Pritrjevanje cevi na nosilno armaturo

Hitro in enostavno pritrjevanje cevi na

armaturno mre`o

Poseben monta`ni kavelj za dvig mre`e s

cevjo na ustrezno vi{ino

Vzdr`evalni objekt te`kih vozil Hack,

Windhagen, Nem~ija. Opremljen z Uponor

industrijskim talnim ogrevanjem

Ker so ogrevalne cevi obdane z betonom,

silnice te~ejo okoli cevi, kot da bi bili

mostovi

Page 60: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Morda ste tudi vi med tistimi, ki ste odlo~eni izvesti ukrepe energetske sanaci-je va{e hi{e, pa ne veste kje za~eti?

Veliko investitorjev se ponavadi ne zaveda, da so se jim stro{ki ogrevanja lahko povi{evali zaradi ve~ih razlogov, ki pa so pri vsaki hi{i druga~ni. Velikokrat ti ponavljajo ukrepe kot jih je morda izvedel sosed ali sorodnik. Ponavadi ne vedo, da lahko s parcialnimi ukrepi rabo energije tudi prepolovimo, investicijo popla~amo s prihranki in s tem na dolgi rok prispeva-mo k izbolj{anju dru`inskega prora~una. S kori{~enjem nepovratnih sredstev Eko sklada pa smo lastniki hi{ tako dodatno stimulirani, da z energetsko sanacijo hi{e ve~ ne odla{amo.

Ali debeli zidovi ne potrebujejo izolacije?Z izbolj{anjem toplotne izolacije ovoja

hi{e, kamor spadajo streha, zunanje stene in tla proti zemlji, lahko mo~no zmanj{amo rabo energije.

Miselnost, da na debelih zidovih ni potrebna toplotna izolacija je zmotna, saj je toplotna prevodnost toplotno izolacij-skih materialov celo do dvajsetkrat ni`ja kot prevodnost navadne opeke.

Primer - stena iz opeke - 45 cm, brez izolacije, v primerjavi s steno debeline 30 cm in dodatno toplotno izolacijo, ima toplotno prehodnost 45 cm debelega zidu enako kot pri 30 cm debelem zidu z 1 cm debelo izolacijo, kar pa je seveda znatno premalo.

Za toplotno izolacijo zunanjih sten lahko uporabimo razli~ne izolacije, saj imajo te zelo podobne toplotno izolacij-ske lastnosti. Najpogosteje je to polistyren (stiropor), ter steklena ali kamena volna, v zadnjem ~asu pa vse ve~ pridobivajo na uporabi tudi lesna vlakna, celulozni kosmi~i, ov~ja volna, pluta ali poliuretan-ske plo{~e.

Pri izvedbi fasade je primerno izbrati ~im debelej{o izolacijo, saj se z ve~anjem debeline toplotni prihranki pove~ujejo veliko bolj kot cena fasade. ^e na primer

namesto 5 cm debele izolacije izvedemo fasado s 15 cm izolacijo, se cena fasade pove~a za okoli 20 %, medtem ko se toplotna prehodnost zni`a za 50 %, glede na neizolirano steno pa celo za 80 %.

Zelite optimalno ugodje STENE: Poleg zni`anja toplotnih izgub

in stro{kov ogrevanja s toplotno izolacijo prispevamo tudi k izbolj{anju bivalnega ugodja. V neizoliranih hi{ah so notra-nje povr{ine sten zaradi ve~jih toplotnih izgub bistveno hladnej{e. Kljub vi{jim temperaturam zraka v prostoru nas pogo-sto zebe. Zato v ustrezno izoliranih hi{ah do zahtevanega ugodja pridemo pri ni`jih temperaturah, s ~imer {e dodatno prispe-vamo k zni`anju toplotnih izgub.

TLA: V starej{ih hi{ah podi proti terenu ponavadi niso izolirani. Zato so tla hladna in vla`na, po vogalih pa se pogosto za~ne nabirati plesen, ki se je kljub beljenju ne moremo znebiti. Hladnih tal, vlage in plesni se lahko znebimo le z ustrezno toplotno in hidro izolacijo, poleg tega pa je potrebno izolirati tudi kletne stene.

STREHE: ^e pozimi pogledamo strehe stanovanjskih hi{ prekrite s snegom opa-zimo, da je na nekaterih strehah sne`na odeja {e precej debela, na drugih pa iz snega `e gleda del slemena, z `lebov pa visijo ledene sve~e. Taka streha ni ustre-zno toplotno izolirana, saj se sneg topi zaradi toplote, ki prehaja iz notranjosti stanovanjske stavbe.

Debelina izolacije strehe naj zna{a vsaj 25 cm. V primeru, da je v mansardi bivalni prostor pa je priporo~ljivo, da je debelina ve~ja, sama streha pa naj bo izvedena z zra~no re`o, ki omogo~a prezra~evanje strehe in izbolj{a toplotno izolacijo strehe.

Zamenjava oken vpliva na 50% zmanj{anje izgubOKNA: K zni`anju toplotnih izgub in

toplotnih dobitkov poleti lahko prispe-vamo z vgradnjo ustreznih energetsko

var~nih oken. V starej{ih stavbah, kjer so okna ponavadi lesena z dvojno zastekli-tvijo z navadnimi stekli in brez tesnil na pripirah, predstavljajo toplotne izgube skozi okna celo do 50 % celotnih izgub. Zato je potrebno pri obnovi starej{ih zgradb najprej zamenjati okna. Na ta na~in bomo zaradi prehoda toplote za ve~ kot 50 % zni`ali toplotne izgube, zaradi izbolj{ane tesnosti pa se bodo ventilacij-ske izgube zni`ale {e za dodatnih 10 % do 20 %.

V sodobna okna danes proizvajalci vstavljajo dvoslojna termoizolacijska ste-kla z nizkoemisijskim nanosom in plin-skim polnjenjem toplotne prehodnosti U=1,1 W/m2K. Na trgu obstajajo tudi termoizolacijske zasteklitve toplotne pre-hodnosti U=0,9 W/m2K in celo U=0,7 W/m2K, ki so nekoliko dra`ja.

Okvirji sodobnih oken so iz lesa, ume-tnih mas ali aluminija. Osnovne izvedbe oken z okvirji iz vseh navedenih materi-alov imajo podobne toplotno izolacijske lastnosti, le-te pa se lahko {e izbolj{ajo z nana{anjem ali vstavljanjem dodatnih plasti toplotno izolacijskih materialov, dodatnih komor pri oknih iz umetnih mas ali aluminija, ter vstavljanjem bolj{ih termo izolacijskih stekel.

Z izbolj{evanjem termo izolacijskih lastnosti raste tudi cena, ki se lahko pove~a celo za 150 % in ve~.

Prednosti lesenih oken: lesena okna obogatijo bivalne prostore s toplino, za{~iten les ima dolgo `ivljenjsko dobo in dobro prena{a velike temperature razlike, je dober toplotni izolator in okolju prija-zen material, recikliranje pa ni potrebno.

Prednosti PVC oken: dobra toplotna izolacija, okvirje ni potrebno barvati, eno-stavna menjava stekla, dolga `ivljenjska doba, po`arna varnost in neob~utljivost na {kodljivce. •

Jo`ica EKART

ENERGETSKE SANACIJE HIŠ60

@elite hi{o energetsko sanirati brez napakZmotna prepri~anja ob energetski sanaciji hi{e

Konec zime je blizu in na vrata trka nova gradbena sezona.

Investitorji, ki vas je zmotil sevajo~i hlad mrzlih sten in

previsoki stro{ki ogrevanja, jo gotovo `e nestrpno pri~akujete.

Vrstni red ukrepov energerske sanacije hi{e

Page 61: Revija Varčujem z energijo - št. 33

ENERGETSKE SANACIJE HIŠ 61

V uporabi sta dve duhoviti re{itvi za pritrjevanje toplotne izolacije na zunanje stene stavb, ki sta manj znani in novost tudi v svetovnem merilu. Kljub armirni mre`ici, ki je potopljena v tanek zunanji omet in ovija celotno stavbo, je potrebno plo{~e vedno {e dodatno pritrditi in sidrati v steno, saj jih lahko mo~nej{i veter odtr-ga od podlage. Obi~ajna sidra za izolacije iz izolacijske volne ali lahkih polimernih plo{~ so na eni strani kro`nikaste oblike, po pribijanju v izvrtino pa je potrebno nastalo vdolbino {e kitati.

Prva - Ecotwist, eden za vse debeline Prvi na~in pritrjevanja omogo~a hitrej{e

sidranje, prihranek ~asa in skladi{~nega pro-stora. Z istim izdelkom pritrjujemo izolacijo ne glede na njeno debelino in material iz katerega je izdelana. Glavni del ideje je pol`asto zavita velika vija~nica, ki se med privijanjem potopi pod povr{ino in v sredi-no izolacijskega sloja ter hkrati trdno dr`i plo{~o. Na povr{ini razen majhne luknjice ni videti ni~esar, ta del pa lahko zapremo s pali~ico iz stiropora ali z vbrizgom majhne koli~ine poliuretanske pene. Kitanje vdrtine zato odpade, toplotni most med povr{ino in notranjostjo izolacije ne nastane, saj stika s povr{ino ni. To pa tudi pomeni, da ne more priti do nobenih barvnih ali drugih spre-memb na fasadi na mestih, kjer je sidrana.

Eno uvijanje – ve~ koristi Teh sider ne zabijamo ampak jih uvijamo

s pomo~jo po~asi vrte~ega vrtalnega stroja. Pripomo~ek je {estoglata kovinska pali~ica, ki ima pomi~ni prstan za la`je dolo~anje globine uvijanja in to je vse. Sidro Ecotwist

je sestavljeno iz notranjega kovinskega vija-ka, ki ga obdaja podolgovat plasti~ni zidni vlo`ek posebne izvedbe, ki ga na vrhu zaklju~uje plo{~ata vija~nica. Med uvijanjem sidra {iroka vija~nica prodira in se potaplja v izolacijo, steblo sidra prodre v izvrtino v steni, poseben kletkasti del vlo`ka pa se pri~ne pri tem rahlo deformirati. V enem delovnem gibu se sidro pritrdi v zid, izolacija se prisloni obenj, rumena vija~nica pa dr`i plo{~o na mestu. Sistem je predviden za plo{~e iz polistirola debeline od 100 do 400 mm, globina izvrtine v zidu 45 mm, sidro pa ne omogo~a prestopa toplote med zidom in povr{ino izolacije.

Druga - Rotofix dr`i plo{~e brez lepljenjaKadar so stene stavbe res neravne, zidovi

pa {e me{anica raznih materialov, lepljenje na tak{no podlago ni mo`no. Re{itev je sistem Rotofix, saj niveliranje in pritrditev plo{~ izvedemo brez lepila. Pri tem odpade odstranjevanje starega ometa in izravnava z novim ometavanjem, s tem pa prihranimo ~as, denar in material. Premostimo lahko neravnine od 10 do 70 mm, zato je upora-ben povsod, tudi na novih zgradbah. Z njim lahko varno pritrdimo do 200 mm debele plo{~e, najve~krat iz stiropora ali podobnih materialov, temperature med pritrjevanjem so lahko pod 0°C, sistem je mehani~no trden in dopu{~a fino uravnavanje, zato bo zunanja povr{ina popolnoma ravna.

Postopek je hiter in natan~enPri~ne se z vrtanjem vodilne odprtine

v stiropor in uvijanjem kratke plasti~ne vija~nice, ki jo uvrtimo tako globoko da se dotakne zidu. Pri tem je plo{~a izolacije v

pribli`no pravilnem polo`aju. Skozi odpr-tino v vija~nici nato izvrtamo luknjo v zid in vstavimo dolg zidni vlo`ek, ki ga trdno zasidramo s privijanjem vijaka, ki je v njem. Sledi prislanjanje vodne tehtnice na plo{~o in fino nastavljanje polo`aja z ro~nim vrte-njem plasti~ne vija~nice, ki jo ro~no vrtimo z vti~nim {estrobim klju~em. Delo zaklju~imo z vstavljanjem pali~ice izolacije v vidno izvr-tino ali vpihanjem pene.

Proizvajalec teh dveh in {e nekaterih standardnih sistemov je firma STO, ki je s tem uporabnikom omogo~ila, da lahko namestijo toplotni ovoj na res vsako zgradbo. •

Tihec

Na~ini pritrjevanja izolacije na manj in bolj neravne podlage

Obi~ajna sidra za pritrditev izolacije iz stiropora ali

mineralne volne

Rotofix omogo~a pritrditev na zelo neravne in raznolike povr{ine brez lepljenja Sidro Ecotwist se potopi v polistirolno izolacijo, za debeline od 100 do 400 mm

Dve novej{i pritrditvi izolacije

Page 62: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Stroka poziva k naprednej{im tehnolo{kim re{itvam z energijo, predvsem zaradi preprostih in koristnih ciljev - kakovostnej{ega bivanja in to ob majhni rabi energije. Vendar dejanska slika stanja u~inkovite rabe energije v Sloveniji danes ka`e ravno nasprotno.

Škoda, ob neodlo~enosti, da je nujno potrebno presko~iti ovire za obse`nej{e energetske sanacije hi{, je velika. Ob tem, da dr`avo ti{~imo na dno lestvice energetsko u~inkovitih evropskih dr`av, najbolj trpi na{ `ep in pa okolje od katerega smo odvisni. Da o neposrednih negativnih vplivih na zdravje, na nas in na zdravje na{ih potomcev, ne govorimo.

Matja` Valen~i~, energetski svetovalec, ovire za ve~ji preboj u~inkovitega ravnanja z energi-jo, pripisuje zlasti pomanjkanju

ambicij na vseh nivojih dru`be in hkrati nujnemu miselnemu preskoku, ki bi nas popeljal do kakovostnej{ega bivanja ob majhni rabi energije.

Je kriva zakonodaja?Matja`: Klju~na ovira najprej

je neznanje in nezainteresiranost vseh akterjev v gradbeni verigi za doseganje znanja.

Navajam primer: sodelujem pri celoviti obnovi stavbe, ki ima dvokapno streho proti jugu, idealno za vgradnjo son~ne elektrarne ter toplovodnih spre-jemnikov son~ne energije, ter streho, ki bi jo naj arhitekt ohra-nil. Iz risbe arhitekta je razvi-dno, da je streho obrnil tako, da proti jugu gleda najmanj{i mo`ni del, s ~imer ni ve~ zado-stnega prostora za son~no elek-trarno. Absurdno je dejstvo, da se je arhitekt nor~eval iz inve-stitorja, ki `eli vgraditi son~no elektrarno. Upo{tevati je treba,

da je ta arhitekt med desetimi najbolj{imi v Sloveniji, isto~asno pa se spra{ujem kako bi ravnali {ele povpre~ni arhitekti.

Med ovire za ve~jo vpelja-vo izrabe energije iz obnovljivih virov je potrebno vsekakor {teti prezapletene administrativne postopke pri ume{~anju ve~jih sistemov, nepregledno in med seboj nepoenoteno zakonodajo, neznanje in nezainteresiranost uradnikov na upravnih enotah.

Premalo pozornosti je name-njene informiranju ob~anov glede prakti~ne uporabe OVE naprav v njihovih domovih. Zlasti pa so ob~ani premalo obve{~eni o vplivih posegov na kakovost bivanja. Vgradnja tesnih oken, brez dodatne vgra-dnje mehanskih prezra~evalnih naprav res zni`a stro{ke ogre-vanja, zato pa poslab{a bivalne pogoje.

Vendarle pa je potrebno pri-znati pozitivno vlogo energet-

skih svetovalnih pisarn po vsej Sloveniji, ki nudijo brezpla~ne svetovalne storitve na podro~ju ogrevanja in energetske sanacije stavb, ter dobro organiziran in finan~no ugoden sistem spod-bud Eko sklada, s ~imer investi-cijska aktivnost v obnovljive vire energije vsekakor raste.

Kdaj bo optimalna ener-getska u~inkovitost zgradb prioriteta?Matja`: Arhitekti so dokaj

nizko na listi odlo~anja. Prva je zakonodaja, tako prostorska, kot gradbena. Prostorska {e spi, gradbena pa je tako srame`ljiva. Le kam se je skrila odlo~nost

INTERVJU62

Premalo drzni zanapredne tehnolo{ke re{itve z energijo?

Matja` Valen~i~, energetski svetovalec

KAMIN BRUNNERTa kamin je opremljen z grelnikom vode

in loputo s katero izbiramo, kam bomo usmerili toploto gore~ih polen. Kamin lahko deluje kot obi~ajna pe~, s katero ogrevamo prostor in toploto hkrati aku-muliramo v obzid pe~i. Lahko pa s premi-

kom lopute del toplote preusmerimo skozi vodni izmenjevalec, ki jo odda zalogovniku toplote in s tem podpre ogrevalni sistem stanovanja ali hi{e ter ogreje sanitarno vodo. Kamin HKD 4 ima mo~ do 9 kW in v enem nalaganju sprejme do 10 kg in do 50 cm dolgih polen. Razdelitev toplote med ogrevalnim in vodnim delom kamina lahko spreminjamo v razmerju 30% proti 70%, v korist vodnega ali kaminskega dela.

KAMIN SPARTHERMKaminski vlo`ek Mini Z1 izdelujejo

v dveh izvedbah z mo~jo 7 in 10 kW. Nad kuri{~em se nahaja vodni cevni izmenjevalec skozi katerega se giblje-jo dimni plini. Vrata z ognjeodpornim steklom se lahko odpirajo bo~no ali pa drsno, v smeri navzgor. Zna~ilnost tega kamina je primernost za pasivne hi{e, saj je steklo vrat namenoma manj{e. Posledica je zmanj{ano `ar~enje v pro-stor in pove~ana oddaja toplote v vodni sistem. Zato so vgradili dvojno izolacijsko steklo, ki je prevle~eno {e infrarde~im

odbojnim {~itom, ki ve~ino toplote odbije nazaj v kuri{~e. Izkoristek naprave zna{a 85%, prigraditi pa je potrebno {e od 300 do 500 litrski zalogovnik toplote. Ogrodje kamina je dobro toplotno izolirano, zato 80% toplote prehaja v vodni sistem. •

Ve~ na www.pecarstvo-hrovat.si

Kamini za zahtevnej{e

Kamin Brunner s preklopno loputo prilagaja tok toplote v

prostor ali v vodni del

Kamin Spartherm je namenjen vgradnji v pasivne hi{e

Page 63: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Slovencev iz pregovora, »da cagav fant {e nikoli ni pri fejst punci spal«.

Arhitekturna zasnova je bistvena za izkori{~anje ener-gije sonca, kar je zapisano v TSG-01-004_2010, U~inkovita raba energije, Poglavje 2.2 Arhitekturna zasnova (nana{a se na 8. ~len PURES-2, ki omenja »energijsko ustrezno orientaci-jo«). Ta med drugim navaja ~im vi{jo raven vklju~itve sistemov za zajem son~nega obsevanja v osnovno arhitekturno zasnovo. Tudi okoljsko osve{~eni arhitekti se al morajo podrejati prostorski zakonodaji, rezultat pa je manj{a energijska u~inkovitost in ve~ja raba energije.

Koliko so za stanje odgo-vorni izvajalci storitev, in{talaterji in gradbeniki?Matja`: Evropska direkti-

va o energetski u~inkovitosti stavb (Direktiva 2010/31/EU evropskega parlamenta in sveta iz leta 2010 o ener-getski u~inkovitosti stavb, 29. odstavek pravi: In{talaterji in gradbeniki so klju~ni za uspe{no izvajanje te direkti-ve. Zato bi moralo zadostno {tevilo in{talaterjev in grad-benikov, z usposabljanjem in prek drugih ukrepov, pridobiti ustrezno strokovno znanje za name{~anje in vgradnjo ener-getsko u~inkovitih tehnologij in tehnologij obnovljivih virov energije). Sicer pa so za izpol-njevanje direktive o energet-ski u~inkovitosti za uspe{no

izvedbo odgovorni in{talaterji in gradbeniki, saj le-ta domne-va, da vse drugo `e deluje. Ampak pri nas ne. Potrebno je predramiti zakonodajalce, investitorje, odgovorne delav-ce na upravnih enotah, tudi javno mnenje, {ele nato sledijo proizvajalci, trgovci in izvajalci.

Nas drasti~ne podra`itve energentov ne silijo k ukrepom?Matja`: Ne, stanje u~inkovite

rabe energije v Sloveniji je pora-zno. Tudi ob~ani, ki jih visoka cena kurilnega olja peha med energetske reve`e, ne dojamejo,

da morajo pove~ati energijsko u~inkovitost stavbe in ne izbrati cenej{i energent in poslab{ati bivalno udobje.

Imamo dovolj primerov dobre prakse, vzor~nih stavb, delavnic?Matja`: V Sloveniji se prema-

lo poudarja izpostavljanje pri-merov dobrih praks, premalo je izmenjave informacij in skupne-ga na~rtovanja projektov. Prav tako nimamo vzor~nih stavb, kjer bi ob~ani lahko spoznali delovanje sodobnih, energijsko u~inkovitih sistemov.

Gradbeni center Slovenije, ki

je izvajalcem omogo~al prido-bivanja znanj in investitor-jem nudil podatke o sodobnih sistemih, je bil `e pred dva-najstimi leti ukinjen, dr`ava ni imela posluha za tovrstno obli-ko neformalnega izobra`evanja. Zlasti sedaj, ko so pred nami tako velike zahteve po energij-ski u~inkovitosti stavb, ko `e lahko govorimo o revoluciji v gradbeni{tvu, ne bomo uspeli brez hitrega dviga nivoja znanja izvajalcev. Ni potreben le en Gradbeni center, sedaj bi potre-bovali po enega v vsaki regiji. •

Jo`ica EKART

INTERVJU 63

Glavne ovire za prenizko energetsko u~inkovitost stanovanjskih hi{:- razdrobljena lastni{ka struk-

tura gozdov,

- odsotnost u~inkovite strate-

gije izrabe gozdov,

- nepregledna in med seboj

nepoenotena zakonodaja,

- neznanje, nezainteresiranost

uradnikov na upravnih enotah,

- premalo informacij in

prakti~nih delavnic,

- premalo primerov dobrih

praks v Sloveniji.

Page 64: Revija Varčujem z energijo - št. 33

V drugi polovici leta 2012 je bila dograjena popolnoma nova proizvodnja ekstrudiranega polistirena (XPS) v kraju Podskrajnik komaj nekaj kilometrov oddaljenega od avtocestnega priklju~ka Unec na odseku Ljubljana Postojna.

XPS je po kemi~ni sestavi soroden eks-pandiranemu polistirenu, vendar s strukturo celic, ki so veliko manj{e in bolj zaprte, kar je posledica postopka izdelave, ki temelji na ekstruziji (iztiskanju) vro~e polistirenske pene s polnilnim plinom. Gladka in kompaktna povr{ina plo{~ je prav tako ena od pomemb-nih lastnosti. Izdelek je zato primeren povsod tam, kjer nastopajo visoke obremenitve in je prisotna povi{ana stopnja vlage ali vode.

V primerjavi z mnogimi izolacijskimi mate-riali, XPS odlikuje mo`nost recikliranja v celoti (torej v stopnji 100%), saj material ne vsebuje nikakr{nih veziv ali lepil. Obdelava, kot je reza-nje, krojenje in `aganje je izredno enostavna.

Ker je celi~na struktura izredno dobro zapr-ta, je vodonavzemanje XPS-a izredno majhno in ga zato uporabljamo tam, kjer je prisotnost vlage, predvsem pa: obrnjene ali inverzne ravne strehe, toplotna izolacija v gornjem sloju kombiniranih ali duo ravnih streh, izolacija vkopanih delov objekta v podro~ju perimetra, temeljenje na toplotni izolaciji in podobno.

Izolacija oboda (perimetra) objekta, torej tam, kjer se objekt stika s terenomIdealen izdelek za izredno mehansko

za{~ito objekta pred zasipanjem ob hkratnem zadr`evanju izredne toplotne izolativnosti, ki se zaradi ni~ne stopnje vodonavzemanja, ne zmanj{uje ob prisotnosti vode ali vlage.

Obrnjena ali inverzna ravna strehaKakor samo ime pove, je hidroizolacija

name{~ena pod toplotno izolacijo, torej je le-ta izspostavljena vrmenskim vlivom – tudi prisotnosti vode in vlage. Za ta namen je XPS odli~na in trajna izbira. Toplotno izo-lacijo se obvezno polaga samo v enem sloju. V primeru sodobnih konstrukcijskih sklopov, kjer so zahtevane veliko ve~je debeline, je bolj{a, torej cenej{a in iz gradbenofizikalne-ga vidika veliko primernej{a izbira - kombi-nirano ali ’duo’ ravna streha.

Kombinirana ali ’duo’ ravna strehaPotreba po vse ve~jih debelinah toplotne

izolacije lahko zaradi uporabe dolo~enih mate-rialov gradnjo zelo podra i. Obrnjena ravna streha zahteva toplotno izolacijo polo`eno v enem sloju. Med plo{~ami XPS-a polo`enimi

v ve~ slojih pa bi lahko pri{lo do nastanka vodnega filma, ki deluje kot parna zapora nad toplotno izolacijo. S tako gradnjo lahko resno ogrozimo kakovost konstrukcijskega sklopa. Poleg tega moramo izolacijske plo{~e obrnje-ne ravne strehe obte iti z najmanj te`o izpo-drinjene teko~ine, kar predstavlja ogromno obremenitev, npr. za 20 cm debelo izolacijsko plast v obrnjeni ravni strehi moramo izvesti nasip pranega prodca obte`be najmanj 200 kg/m2, kar predstavlja okrog 16 cm debelo plast pranega prodca.

Da bi zdru ili prednosti klasi~ne tople in obrnjene ravne strehe, uporabimo sis-tem t.i. kombinirane ali duo strehe. Ve~ji del toplotne izo-lacije iz EPS ostaja v suhem obmo~ju (enako kot pri klasi~ni topli strehi), medtem ko je nad hidroizolacijo polo`en {e en sloj toplotne izolacije (kot pri obrnjeni ravni strehi) iz ekstru-

diranega polistirena (XPS), ki je odporen na navzemanje vode in {~iti bitumenske trakove pred temperaturnimi {oki. Torej je kombini-rana ravna streha sestavljena kot kombina-cija obi~ajne neprezra~evane strehe (ali tople strehe) in nad njo name{~ene obrnejne ravne strehe. Velika prednost tak{ne re{itve je v tem, da zajema prednosti obeh ravnih streh: tako klasi~ne neprezra~evane, kot tudi obr-njene ravne strehe. @al pa grobe in povr{ne ocene na osnovi ob~utka, vodijo do napa~nih zaklju~kov, da je tak{na re{itev zaradi velikega {tevila slojev draga izbira. Natan~ne analize pa ka`ejo, da je nad skupno debelino toplo-tne izolacije 14 cm, kombinirana (ali duo) streha celo cenej{a od obrnjene (ali inverzne)

ravne strehe, cenej{a in tudi iz gradbeno – fizikalnega stali{~a bolj{a re{itev.

Zato so za primere sodobnih zgradb, ko potrebujemo veli-ke debeline toplotnih izolacij, obrnjene (ali inverzne) ravne strehe izginile iz projektivne in izvajalske prakse, saj celo povzro~ajo {kodo investitorju: za ve~ denarja prejmejo manj{o kakovost, izolativnost in zane-sljivost. •

dr. Roman Kuni~, univ. dipl. in . grad.

ENERGETSKE SANACIJE HIŠ64

Nova proizvodnja ekstrudiranega polistirena (XPS) v Sloveniji

Ekstrudirani polistiren - XPSPrednosti, priporo~ena uporaba in izku{nje dobre prakse:• izredno dobra odpornost na prisotnost vlage ali vode,

navzemanja vlage ali vode prakti~no ni,

• visoka nosilnost, kompaktnost, togost,

• enostavna vgradnja, rezanje, oblikovanje, krojenje,

• izredno nizka te`a, s tem je tudi obremenjevanje

okolja in poraba energije na enoto u~inka toplotne

izolacije majhna,

• lahko ga hermeti~no zapremo, prisotnost visokih

parnih tlakov in vlage ne povzro~i propadanje izdel-

ka,

• mo`no je popolno recikliranje materiala (izdelek ne

vsebuje nobenih veziv ali lepil),

• v procesu proizvodnje in kasneje ob uporabi, se ne

uporabljajo ali spro{~ajo nobene, okolju ali ~loveku

nevarne snovi,

• uporablja se tudi v prehrambeni industriji.

Slabosti, napotki za uporabo z zadr`ki in najpogostej{a napa~na uporaba:

• pretoge plo{~e lahko v dolo~enih primerih pozro~ijo

te`ave, kot so razpoke v ometu kontaktno izolacijskih

fasad, po{kodbe hidroizolacij v primerih klasi~nih

(toploh) ravnih streh,

• izdelek ima zaradi specifi~nosti proizvodnje povrhnji-

co (skorjo), ki je slab{e sprijemljiva z lepili, maltami

in ometi. Kot re{itev tega problema se uporabljajo

vtisnjeni reliefni vzorci na povr{ini (n.pr. ’napolitanka’

struktura…) ali pa bru{enje (rezkanje) povr{ine,

• stopnja zvo~ne izolativnosti proti du{enju udarne-

ga zvoka ne zadovoljuje stroge predpise o zvo~ni

za{~iti (obvezna uporaba v kombinaciji z FRAGMAT

STIROESTRIH T plo{~ami).

Temeljenje objektov na toplotni izolaciji

1. Armirani beton

2. PE, HDPE ali druga gradbena folija

3. FRAGMAT XPS 300, ekstrudirani polistieren,

300 kPa, λ = 0,036 W/(m.K)

4. IZOELAST P4 PLUS, elastomerni bitumenski varilni trak,

2. sloj hidroizolacija

5. IZOSELF P3, samolepilni bitumenski trak, v skladu s SIST

EN 13969 tip A in SIST 1031, 1. sloj hidroizolacije,

6. FRAGMAT XPS 300, ekstrudirani polistieren,

300 kPa, λ = 0,036 W/(m.K)

7. Utrjeno nasutje

8. EPS KOTNA LETEV npr. 4/4 cm, za ubla`itev ostrih lomov

hidroizolacije

9. FRAGMAT STIROCOKL, plo{~a iz ekspandiranega posi-

trena namenjena podro~ju podzidka (cokla) objekta, v

skladu s SIST EN 13163

10. IBITOL, hladen bitumenski premaz, nana{ati samo po

povr{inah betona in zidakov

11. FRAGMAT XPS 300, ekstrudirani polistieren,

300 kPa, λ = 0,036 W/(m.K) ali FRAGMAT TERMODUR

(deklarirana λ = 0,035 W/(m.K)), v predelu hidroizo-

lacije plo{~e lepiti z namenskim nizko ekspandirnim

poliuretanskim lepilom TERMIFIX

12. Fasadni sistem DEMIT®

13. FRAGMAT STIROTERMAL SILENT

14. FRAGMAT EPS 100

15. IZOSELF PE PLUS – rezan, v skladu s SIST EN 13969

tip A in SIST 1031, samolepilna bitumenska folija, kot

za{~itni sloj.

Zaprta celi~na struktura EPS-a pod mikroskopom

Page 65: Revija Varčujem z energijo - št. 33
Page 66: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Steklene ploskve prevzema-jo naloge sten stavbe, kar je ugodno, saj bodo okna pozimi postala vir svetlobe in toplote za hi{o. Sodobna okna mora-jo izpolniti vrsto zahtev, pozimi {~ititi pred mrazom, poleti pred vro~ino, prepre~iti vdor zraka in hrupa, zagotavljati nemo-ten pogled v okolico, vse to pa zadr`ati dolga desetletja. Zahteve so visoke, {tevilne si med seboj nasprotujejo, kje se torej nahajajo {ibke to~ke sodobnih zasteklitev ?

Tri stekla in plin so zakon^e ho~emo ~im bolj zmanj{ati

toplotno prehodnost steklene povr{ine, moramo namesto zraka medprostore napolniti s kak{nim od lahtnih plinov. Toplotna pre-vodnost lambda zraka je 0,026 W/mK, argona 0,018 W/mK, kriptona pa 0,010 W/mK, pri ~emer argon vpihujejo avtomati-zirano, kripton pa ro~no. Na prvi pogled majhne razlike postanejo velike, ~im ve~ja so okna. Predpisi dovoljujejo da iz medstekelne-ga prostora lahko uide do 1% volumna plina na leto. Pri tem je najslab{e tesnjenje s silikonom (ve~ kot 1% na leto), ki prepu{~a pline in vlago, najbolj{e pa s poliuretanskimi in polisulfidnimi masami, ki prepustijo samo 0,2 do 0,6 % plina. Obi~ajna debe-lina stekel je 4 mm, ~e so okna ve~ja pa 5, 6 ali 8 mm.

Ne`eljeno preoblikova-nje zasteklitveLepljen paket dveh ali ve~

{ip je izolacijsko steklo, ki je po predpisih hermeti~no zaprt sistem. To pomeni, da je med stekloma enak zra~ni pritisk, kot

je bil v trenutku zapiranja in lepljenja. Zunanji in notranji tlak sta v ravnote`ju, zaradi ~esar sta {ipi ravni in planparalelni. ^e se sedaj spremeni zunanji tlak in temperatura, ali ~e izolacijsko steklo prenesemo na vi{jo nad-morsko vi{ino, se bosta v skladu z razmerami za~eli {ipi upogibati navzven ali navznoter.

Fizikalnih zakonov ni mo`no obiti, zato se lahko zlasti pri ve~jih steklenih povr{inah in povi{anem pritisku zgodi, da se v tristekelnem paketu zunanja in notranja {ipa v centralnem delu okna dotakneta srednje {ipe. To tudi pomeni, da se izolacij-ska sposobnost stekla v sredini okna mo~no poslab{a, na tem mestu se lahko na notranji strani pojavi kondenz. ^e sile pri tem prekora~ijo dolo~eno vrednost, pa lahko {ipe tudi po~ijo. Tudi ~e do razpoke ne pride, pa lahko ponavljajo~e upogibanje {ip na robu, kjer je vlepljen distan~nik, povzro~i tak{ne napetosti, da lepilo popusti, v medstekelni prostor pa vdre zunanji zrak ali iz njega pobegne `lahtni plin, ~e je okno bolj{e kvalitete.

Skrivna kapilara ali ventil~ekMo~no upogibanje {ip lahko

povzro~i tudi opti~na popa~enja pri gledanju skozi okno navzven, pa tudi neenakomerne odseve na zunanji strani. To je pojav, ki se ga arhitekti `elijo ~imbolj ogniti, saj zlasti ve~je steklene povr{ine na fasadi zato delujejo, kot da so pome~kane.

^e se proizvajalec `eli izo-gniti tem pojavom, ali ~e ve, da bo paket izolacijskih stekel name{~en v okno na nadmorski vi{ini, ve~ji kot 700 m, mora

v distan~nik izvrtati majhno odprtino, ki ji pravijo ventil~ek. Skoznjo lahko struja zrak, zaradi tega bodo stekla v vseh primerih ostala popolnoma ravna. S tem ukrepom pa okno izgubi svojo osnovno in predpisano lastnost, ki je „hermeti~no zaprt sistem“. Po nem{kih predpisih zato spada v skupino „ neustreznih gradbe-nih produktov” in bi zanj morali pridobiti dovoljenje. ^e je med-prostor polnjen s plinom, pa tak{en poseg odpade, saj bo plin `e v kraj{em ~asu izpuhtel v okolje, izolacijska sposobnost pa prav tako.

Du{enje hrupa Na prvi pogled bi lahko oceni-

li, da trostekelno okno za polovi-co bolj du{i hrup kot dvostekelno, vendar to ne dr i. Za doseganje bolj{ih vrednosti je potrebno kljub temu vgraditi stekla razli~nih, obi~ajno ve~jih debelin in vrst. Zaradi tega imamo dva razli~na pojava, paket stekel je vedno te ji, kupci pa `elijo okna s ~im tanj{imi okvirji. Zato postajajo stekla nosilni element okna, kar pa lahko dose`emo samo tako, da stekla neposredno vlepimo v okvir. Ta postopek uporabljajo `e skoraj vsi renomirani proizvajalci PVC oken in ga ozna~ujejo z izrazom „direct glasing“.

Problemi z lepljenjemPodoben postopek osvajajo

tudi proizvajalci oken z okvirji iz lesa, pri obeh pa se pojavi ve~ te`av. S preizkusi so ugotovili, da so te`ka stekla pri tem stal-no obremenjena, zato se pod vplivom vlage in temperature za~ne lezenje. Ker so vse pove-zave, med stekli in med okvirjem elasti~ne, ~ez ~as stekla nasedejo na spodnji del okvirja. To pa ni namen tega sklopa, saj bi se zaradi sprememb temperatur stekla morala ves ~as nahajati v centru okvirja in imeti mo`nost {irjenja v vse smeri. Pri tem morajo lepljeni spoji med stekli prenesti velike stri`ne sile, za kar pa niso narejeni, saj so namenje-ni tesnjenju. Naslednji problem pa so {e dolgoro~ni medsebojni vplivi pravega koktajla lepilnih

in tesnilnih mas, ki pa lahko zmanj{ajo kvaliteto spojev.

Zmanj{anje te`e in nove idejeVelike mase oken ali vrat

povzro~ajo te`ave monterjem, saj vedno ni mo`no uporabljati dvi-gal. Pri tem tudi okovja prihajajo na mejo svojih zmogljivosti, saj tehtajo vrata velikosti 1 x 2,5 m s trojno zasteklitvijo, ve~ kot 130 kg. Zato se raziskovalci trudijo, da bi srednje steklo, ki lo~uje dva izolativna prekata, izdela-li iz la`jega materiala. Pri tem preizku{ajo tanj{a stekla, {ipe iz prozornih polimerov in lepljene ploskve iz razli~nih materialov. Pri tem pa morata trajnost in prozornost ostati nespremenje-ni, termi~ni u~inek pa enak ali bolj{i, vse skupaj pa trajati dolga desetletja. Razvoj gre tudi v smeri vakuumskih {ip in mogo~e {tiri-stekelnih paketov, zato bo zani-mivo videti, katera ideja bo v bodo~e prevladala. •

Tihec

Izolacijska sposobnost je v hladu in pod

pritiskom najslab{a, poleti pa najbolj{a

Od kvalitete lepil in tesnilnih mas je odvisna

trajnost in u~inkovitost okna

Polnitev s plinom zelo izbolj{a toplotne

lastnosti sodobnih oken

Napihovanje in kr~enje Napihovanje in kr~enje sodobnih okensodobnih okenNapihovanje in kr~enje sodobnih oken

Graditelji in arhitekti bi najraje imeli prozorne stene,

brez okvirjev in prekinitev, vendar z odli~no izolativnostjo

Velike steklene povr{ine, skoraj nevidni okvirji,

zasteklitev od stropa do tal, to so `elje

dana{njih arhitektov in graditeljev.

Page 67: Revija Varčujem z energijo - št. 33

OKNA Marles!Les je naravni material, ki ugodno vpliva na človekovo počutje, zato dajemo prednost LESENIM OKNOM

NENEHEN RAZVOJ in VRHUNSKA TEHNOLOGIJA nam omogočata izdelavo oken tako za enostavne kot za najzahtevnejše projekte. Naša ponudba zajema različne preseke lesa, različne oblike ter različne karakteristike, od klasičnih, energetsko varčnih do pasivnih oken, pa tudi številne dodatke kot so police, okenski križi, senčila, vhodna vrata in drugo.

Poleg PROIZVODNJE OKEN ponujamo tudi kakovostne STORITVE kot so svetovanje, izmere na objektih, dostave, demontaže in montaže oken, odvoz starih oken, zaključna dela….

Naše vodilo sta KAKOVOST in ZADOVOLJSTVO kupcev z dolgotrajnim nemotenim delovanjem naših izdelkov. To dokazujemo z GARANCIJO, z ustreznimi CERTIFIKATI in s široko razpredeno servisno mrežo.

Izkoristite ponudbo izjemnih PLAČILNIH POGOJEV – BREZOBRESTNI KREDIT

STROŠKI NAM, OKNA [email protected], 02 42 94 500, www.marles.com

Hiter življenjski slog od nas mnogokrat zahteva, da se za trenutek ustavimo, ozremo okrog sebe in v malenkostih najdemo navdih, ki nas vodi naprej. Najdemo ga lahko v dobri glasbi, umetnosti, ob sproščanju ali celo v naravnih, okolju prijaznih materialih. Tovrsten material je zagotovo les, ki v bivalnih prostorih ustvarja dobro počutje. Je naravni regulator notranjega ozračja, diha in pomaga pri prezračevanju, stabilizira vlažnost, duši zvok, filtrira in čisti zrak. Hkrati pa je topel na dotik. Les namreč ohranja toploto in je izvrsten izolator, ki zagotovo zmanjša stroške ogrevanja v vsakem prostoru.

Navdih za udobno bivanje

Prav to je razlog, da pri Marlesu, kjer proizvajamo leseno stavbno pohištvo že več kot 30 let, svojim uporabnikom nudimo kakovostna lesena okna, vrata in senčila. Dolgoletna tradicija, ki jo gradimo na zaupanju, znanje in nove tehnologije ustvarjajo zaokroženo celoto, ki našim uporabnikom omogočajo energijsko varčno, ugodno in kakovostno bivanje. Z individualno proizvodnjo in ponudbo zadovoljujemo želje uporabnikov, se prilagajamo njihovim potrebam in ponujamo odlične pogoje financiranja. V sodelovanju s Sparkasse tako nudimo obročne kredite brez obresti, ki vam omogočajo, da okna zamenjate čim prej in si tako zagotovite udoben navdih za vaš dom. Kredit za Marlesova lesena okna lahko najamete do višine 25.000 Eur in ga odplačujete do 5 let, brez vsakršnih obresti.

Ko lesena okna Marles postanejo

nepogrešljiv del bivalnega prostora

Dovolite, da s svojim znanjem in svetovanjem poskrbimo za vaš bivalni prostor in izkoristite ugodno ponudbo

plačilnih pogojev.

Dodatne informacije: [email protected], 02 42 94 500, www.marles.com

Marl

es in

Eko

Skl

ad Vam omogočata na Ma

rles o

kna kar ...

47do

%POPUSTA

Page 68: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Pri nas investitorji najbolj pogosto izbi-rajo med kritinami: Tondach, Creaton, Metrapan, Erlus, Montform, Trimo, Esal, Bramac, Skrin, Gerard, Evertile, Decra, Bogener.

Materiali stre{nih kritinVsaka stre{na kritina ima nalogo

za{~ititi stavbo pred vremenskimi vplivi. To je primarna funkcionalnost kateri mora-mo pri izbiri dati najve~jo te`o. Razli~ni materiali in sestave nudijo razli~no odpor-nost proti vremenskim vplivom. Poznamo kritino iz naravnih materialov (ope~ni stre{nik, naravni kamen, betonski stre{nik, deske, slama, skodle), kritino iz plo~evine (plo~evina, pocinkana plo~evina, bakrena), bitumensko kritino (lepenka, trakovi), kri-tino iz umetnih mas (plastika), solarno in termosolarno kritino. Plo~evinasta kritina ima praviloma bolj{o odpornost proti to~i (za preboj), kot kritina iz opekeali betona. Nekatere plo~evinaste strehe so cenej{e kot strehe iz opeke ali betona. Pri plo~evinasti kritini (brez izolacije) se hitreje ustvari-jo pogoji za rosenje in korozijo kot pri debelej{ih glinenih ali betonskih stre{nikih. Naravni materiali so okolju bolj prijazni kot umetni materiali ter nudijo lep{i izgled.

Majhniali veliki stre{nikiStre{na kritina se razlikuje po velikosti

(manj{i stre{niki, stre{ne plo{~e ali velike stre{ne plo{~e od kapa do slemena). Manj{i stre{niki (npr. Tondach, Bramac) zahtevajo gostej{e letvanje, vendar jih je enostav-

neje menjati ob po{kodbi. Ve~ji stre{niki zahtevajo redkej{e letvanje in jih je te`je menjati ob po{kodbi. Za manj{e naklone streh so praviloma bolj primerni veliki stre{niki od kapa do slemena. Pokrivanje (monta`a) strehe z velikimi stre{niki (npr. Esal Valovitka, Hosekra Valmetal) je cenej{a kot pokrivanje strehe z majhnimi stre{niki. Manj{i stre{niki se la`je prilagajajo razgiba-nim oblikam strehe kot ve~ji stre{niki. Pri manj{ih stre{nikih in razgibanih strehah je praviloma manj odpadka pri monta`i.

Razlike v te`i stre{nikovPomembne razlike so tudi v te`i kritin.

Te`a kritine na m2 je lahko od cca. 5kg/m2 do 50kg/m2. Te`je kritinepogosteje najdemo na podro~jih z mo~nej{im vetrom, vendar zahtevajo mo~nej{o leseno kon-strukcijo. Te`ja kritina je vedno v obliki manj{ih stre{nikov, la`ja kritina je obi~ajno v obliki ve~jih stre{nih plo{~, trakov ali plo{~ od kapa do slemena. Tudi pri la`jih kritinah je mo`no dose~i dobro odpornost proti vetru z ustrezno monta`o.

Videz stre{nikovKritine se med seboj razlikujejo tudi

po videzu, profilu. Grobo bi lahko stre{no kritino delili na »industrijski« videz in »sta-novanjski« videz. Praviloma imajo manj{i stre{niki iz naravnih materialov bolj sta-novanjski videz in so bolj primerni za stanovanjske hi{e kot za velike industrijske objekte, med drugim tudi zaradi cene stre{nikov in cene polaganja. Med ve~jimi stre{niki pa najdemo oblike, ki so primerne

tako za industrijsko, kot za stanovanjsko rabo.

Pomemben vidik - streha kot energetska komponenta stavbeV nekaterih dr`avah `e dobra praksa,

pri nas pa {ele na za~etku, se pri nakupu stre{ne kritine upo{teva ekolo{ki in ener-getski vidik. Pri tem preu~ujemo iz kak{nih materialov je izdelana kritina (naravni ali umetni), koliko energije je bilo porabljeno pri izdelavi stre{nika, kako kritina prispeva k energetski bilanci stavbe tekom let, kolik{na je `ivljenjska doba kritine, v kolik{ni meri je stre{no kritino mo`no reciklirati. Na voljo so metode za izra~unavanje indeksa odboj-nosti son~nega sevanja, ki se uporablja pri uvr{~anju stre{ne kritine v t.i. hladne strehe. Odbojnost son~nega sevanja je namre~ izredno pomemben podatek saj pomemb-no vpliva na to, kako vro~o mansardo bomo imeli poleti. Temni stre{niki z majhno odbojnostjo in majhno akumulacijo energije hitro privedejo do vro~e mansarde in zahte-vajo hlajenje podstre{nih prostorov poleti. ^e slabi odbojnosti stre{nikov pri{tejemo {e slabo izveden zra~ni kanal in slabo izola-cijo nam bo poleti zagotovo vro~e (primer stre{nika z ve~jo odbojnostjo: DECRA Mist Grey, z oznako Energy Star).

Streha lahko k pozitivni energetski bilanci prispeva tudi s pomo~jo sodobnih fotovoltai~nih ali termosolarnih stre{nikov iz katerih pridobivamo bodisi elektriko ali toplo vodo. Energijo lahko pridobimo skozi vgrajene steklene povr{ine v streho. Vse ve~ ponudnikov v svojo ponudbo uvr{~a nove

ENERGETSKE SANACIJE HIŠ68

Streha kot {~it pred vremenom in hkrati energetska komponenta stavbe

Zelena streha, okolju prijazna izbira, ni univerzalno primerna za vsako streho in lokacijo (vir: Erik C., Porkeri)

Razvoj materialov, kom-

pozitov, premazov in

tehnolo{kih postopkov

omogo~a izdelavo vse bolj

naprednih in odpornih

stre{nih kritin. Na trgu so na

voljo sodobni izdelki, rezultat

zadnjih raziskav in inovacij,

stre{niki klasi~ne izdelave in

materialov, ki v~asih komajda

opravljajo svojo nalogo ter

kritina iz naravnih ponovno

»o`ivljenih« materialov.

Page 69: Revija Varčujem z energijo - št. 33

stre{nike in integracijo son~nih panelov ali kolektorjev v streho. Investicija se v tem primeru povi{a in izra~unati moramo kdaj se nam bo le ta povrnila.

Kam gredo trendiStrokovnjaki predlagajo hladne strehe,

ki pozitivno vplivajo na energetsko bilanco stavbe, ker hlajenje v poletnih mesecih ni potrebno ali pa se zelo zmanj{a. Hladne strehe pripomorejo tudi k zmanj{anju segre-vanja mest in strnjenih naselij. Naslednji trend so naravni materiali za strehe ter zele-ne strehe. Trend gre tudi v smeri novih pre-mazov, ki zagotavljajo ve~ji odboj son~nega sevanja. Zaradi dragih surovin se v ospredje

prebijajo tudi reciklirani materiali.Danes se lahko odlo~amo tudi med {tevilnimi barva-mi, profili in vzorci. Nekaj trendov gre tudi v smeri zdru`evanja strehe in fasade iz istih materialov ter integracijo fotovoltai~nih in termoisolarnih sistemov v strehe in fasade.Prilo`nosti, da na{a streha postane energet-sko u~inkovita komponenta je mnogo, le izkoristi jo jih treba in to ~imprej podpreti (zahtevati) z ustreznimi predpisi.

Kako se odlo~amoIz prakse in priporo~il lahko sklepamo,

da je prednost manj{ih stre{nikov predvsem pri razgibanih strehah (npr. {tirikapnice in nepravilne oblike), strmej{ih strehah

ter stanovanjskih strehah. Ve~ji stre{niki od kapa do slemena pa so primerni tako za majhnekot velike naklone in za manj razgibane strehe (npr. dvokapnica) ter tudi za industrijske objekte. K odlo~itvi pa pomembno vpliva {e cena, `ivljenjska doba, garancija, vremenski pogoji, nevar-nost to~e, po`ara, vetra, neviht, nihanje temperature, konstrukcija oz. nosilnost strehe, stanovanjsko ali nestanovanjsko podstre{je in nenazadnje energetsko-okolj-ski vidik. Univerzalnega odgovora katero streho izbrati torej ni, pred odlo~itvijo je treba pretehtati {tevilne dejavnike. •

mag. Roman Toma`i~

ENERGETSKE SANACIJE HIŠ 69

Ope~nate strehe imajo {tevilne prednosti, naraven videz in dolgo ivljenjsko dobo (vir: Wouter Hagens) Naravni skrilavec je trajna kritina, draga, odporna na vremenske vplive(vir: Nieuw).

Page 70: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Najobi~ajnej{a re{itev je izvedba toplotne izolacije zunanjih sten na zuna-nji strani. Kadar pa izvedba toplotne izolacije na zunanji strani ni mogo~a, je edina mo`nost izvedba toplotne izolacije na notranji strani.

Kdaj je nujna izvedba toplotne izolacije na notranji strani?Pri spomeni{ko za{~itenih stavbah, pri

stavbah, kjer ni tehni~nih mo`nosti za zunanjo izolacijo, predvsem pa za eta`ne lastnike v ve~stanovanjskih stavbah, kjer se stanovalci ne morejo dogovoriti o sku-pni sanaciji ovoja stavbe. Vsekakor je tudi odli~na re{itev pri prenovi dru`inskih hi{.

Zakaj je do sedaj veljalo, da je izvedba toplotne izolacije na notranji strani zahteven poseg?Za mineralne vlaknaste toplotne izo-

lacije (steklena ali kamena volna) velja, da je potrebno na notranji strani vgraditi mo~no parno zaporo. S tem se prepre~i prehod vodne pare skozi konstrukcijo. Posledica je ve~ja vsebnost vodne pare v ogrevanih bivalnih prostorih, kar lahko vodi do nastajanja plesni na kriti~nih delih ovoja stavbe (vogali, stiki tal in stene). V primeru, da je parna zapora pre{ibka, ali celo nepravilno vgrajena, pa se ves proces kondenzacije in propadanja prenese v konstrukcijo. Polistireni so bolj neob~utljivi na prehajanje vodne pare, a posledice nepravilne vgradnje so enake kot pri mineralnih volnah.

Kako kakovostno toplotno izolirati zunanjo steno z notranje strani?^e imajo mineralne volne preveliko

paroprepustnost in polistireni premajhno, velja za porobetone, da je njihova paro-prepustnost ravno prav{nja za izvedbo toplotne izoloacije na notranji strani.

Poleg `e znanih izdelkov iz porobetona YTONG, se je dru`ini YTONG pridru`ila {e NOVA toplotna izolacija MULTIPOR. Za sanacijo zunanjih sten so najprimernej{e plo{~e MULTIPOR, ki imajo toplotno pre-vodnost primerljivo z vsemi klasi~nimi toplotno izolacijskimi materiali (λ=0,045 W/mK), difuzijska upornost prehodu vodne pare (µ) pa je enaka 3. Ker so plo{~e MULTIPOR izdelane iz mineralnih surovin ne gorijo (razred negorljivosti A1), niti v stiku z ognjem ne spro{~ajo dima ali {kodljivih plinov.

Katere so prednosti uporabe toplotne izolacije MULTIPOR?Izolacijske plo{~e MULTIPOR so nad-

vse primerne za uporabo pri novogra-dnjah ter sanacijah ali prenovah starej{ih stavb, spomeni{ko za{~itenih objektov,

{ol, vrtcev, cerkev, bolni{nic, socialnih ustanov, poslovnih stavb, saj je s plo{~ami MULTIPOR mogo~e dose~i:- zunanji izgled stavbe ostane nespre-

menjen,- ustrezno toplotno za{~ito tudi pri

spomeni{ko za{~itenih fasadah,- hiter odziv pri prekinjenem ogrevanju

prostorov ({ole, cerkve, pisarne),- primerne bivalne pogoje,- ustrezno toplotno za{~ito tudi v stav-

bah, kjer ni tehni~nih mo`nosti za vgradnjo toplotne izolacije na zunanji strani (zunanji gabariti bi po prenovi presegali dovoljene okvire).

Kako MULTIPOR zagotavlja primerne bivalne pogoje?Poleg temperature in relativne vla`nosti

zraka v prostorih je za bivalne pogoje pomembna tudi temperatura obodnih sten in hitrost gibanja zraka v prostoru. Toplotna izolacija MULTIPOR zmanj{a toplotne izgube skozi zunanje stene, poleg tega pa se zaradi toplotne izolacije

ENERGETSKE SANACIJE HIŠ70

Ve~je debeline (do 30 cm) je potrebno naro~iti

Toplotno izolacijske plo{~e Multipor se izdeluje v dimenzijah:

Dimenzije plo{~e / Koli~ina

Dol`ina x Širina = 60 x 39 cm

Debeline (cm)

Koli~ina na paleti (m2)

5 33,70

6 28,08

8 21,06

10 16,85

12 14,04

14 11,23

16 9,83

Multipor kot notranja toplotna izolacija

Primer spomeni{ko za{~itene stavbe, ki je na notranji strani toplotno izolirana s plo{~ami Ytong Multipor

Trenutna gospodarska

situacija in s tem pove-

zane cene energije marsi-

koga vodijo k razmi{ljanju

kako zmanj{ati stro{ke za

porabljeno energijo v stavbi.

Na~inov za energijsko sana-

cijo stavb je ve~.

Page 71: Revija Varčujem z energijo - št. 33

MULTIPOR dvigneta obodna povr{ina sten in temperatura notranjega zraka, kar daje uporabnikom ugodnej{i ob~utek. Zaradi vi{je temperature sten se zmanj{a tudi konvekcijsko kro`enje zraka. Predvsem pa ima MULTIPOR sposobnost sprejemati in oddajati vlago iz zraka. Celi~na struktura in mineralni materiali zagotavljajo pre-vzemanje vodne pare v obdobju, ko je vodne pare v prostoru preve~ in oddajanje vodne pare, ko se relativna vla`nost zraka v prostoru zni`a.

Ali lahko MULTIPOR vgradimo tudi sami?Plo{~e MULTIPOR lahko vsak, ki ima

vsaj nekaj ro~nih spretnosti vgradi sam. Plo{~e MULTIPOR so enostavne za obde-

lovanje. Z uporabo lahke izolacijske lepil-ne malte, ki ima enake lastnosti kot same plo{~e, je mogo~e tudi v lastni izvedbi toplotno izolirati zunanje stene z notra-nje strani. Zaklju~ni sloj predstavlja lahka izolacijska malta, armirana s plastificirano stekleno mre`ico.

Zaklju~ek ^e je do sedaj veljalo, da so s toplotno

izolacijo na notranji strani same te`ave, se

je s prihodom toplotno izolacijskih plo{~ MULTIPOR stanje mo~no spremenilo. Ne samo, da je vgradnja plo{~ MULTIPOR enostavna, s plo{~ami MULTIPOR je mogo~e u~inkovito zmanj{ati rabo ener-gije v stavbi, izbolj{ati bivalne pogoje in ne nazadnje pove~ati po`arno varnost stavbe. In to ne da bi posegali v zunanjost stavbe! •

Tadej Gruden, univ.dipl.in`.grad.

ENERGETSKE SANACIJE HIŠ 71

Toplotna upornost sloja R (m2K/W)

Debeline (cm) R (m2K/W)

5 1,19

6 1,43

8 1,90

10 2,38

12 2,86

14 3,33

16 3,81Ve~je debeline (do 30 cm) je potrebno naro~iti

Masivna stavba brez toplotne izolacije – pogled od zunaj

Ista masivna stavba po izvedeni sanaciji s plo{~ami Ytong Multipor – pogled od znotraj

Ko temperature padejo do -20°C, nehajo delovati mobil-ni telefoni, LCD ekrani in dizel motorji. Avtomobilski akumula-torji izgubijo ve~ kot polovico mo~i, deli iz plastike postanejo krhki in lomljivi, kaj pa se zgodi s konstrukcijami iz lesa ?

Fizikalne in mehanske lastno-sti lesa so v takih razmerah odvi-sne od koli~ine vlage v njem. Pred kratkim so zaklju~ili raz-iskavo, s katero so ugotavljali medsebojne vplive med tempe-raturo, vla`nostjo in mehani~nimi lastnostmi lesa smreke.

Kaj se zgodi pri -20°C Vlaga v lesu zmrzne {ele, ko

njegova temperatura pade od -5 do -10°C, v najdrobnej{ih kapi-larah pa {ele pri -18°C. Zmrzi{~e vlage je ni je predvsem zara-di raztopljenih sladkorjev, zato se pri temperaturah pod ni~lo

vlaga v lesu isto~asno pojavlja kot led, teko~ina in celo kot vodna para. Nato se med ohlajanjem voda v drobnih kapilarah, porah in celicah postopoma spreme-ni v led. Med tem dogajanjem nastane v kapilarah podtlak, ki je posledica prehoda vlage, les se skr~i in postane nekak{en kom-pozitni material iz lesa in ledu. Razli~na elasti~nost vode in ledu v lesu ima na elastomehani~no obna{anje odlo~ilen vpliv. Led najprej povzro~i trdnost in togost, ko pa se voda v lesu odtali, pa se njegova trdnost dramati~no zmanj{a in pade dale~ pot tisto, ki jo ima suh les.

Lesni lepljenci in varnost^e lepljeni nosilci podpirajo

streho ali most, pa lahko kom-binacija vlage in lesa povzro~i {e dodatno te`avo. Izdelani so

iz ve~ plasti lesenih lamel, ki so med seboj spojene samo z lepi-lom. Med tvorjenjem kondenza na nosilcu, lahko vlaga vdre tudi v lepilne fuge. Pri tem spoji iz lepil, izdelanih na osnovi se~nine za~nejo popu{~ati, plasti lahko medsebojno razpadejo, kar je bil tudi vzrok poru{itve strehe {portne hale pred nekaj leti v Avstriji. Tak{na lepila je danes za te namene prepovedano upora-bljati, zamenjala so jih poliuretan-

ska, ki so na vlago neob~utljiva. Raziskave so pokazale, da su{en les brez {kode prenese velike obremenitve in bo ostal tudi ob dalj{ih obdobjih mraza stabilen in zanesljiv. Zato so lepljeni nosilci ali kri no lepljene lesene stene, v temperaturnem obmo~ju od +30°C do -20°C odli~ni gradbeni elementi, ki v obdobjih mraza in vro~ine ostanejo trdni in stabilni ve~ desetletij. •

Tihec

Lepila in postopek izdelave lepljenih nosilcev zagotavljata dolgotrajno stabilnost brez

popu{~anja spojev

Kako les prena{a mraz

Page 72: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Skozi zgodovino so se vrednosti za toplotno prehodnost konstrukcij spre-minjale. Prve podatke tako zasledimo v Stavbnem redu za Vojvodino Kranjsko iz leta 1875. V navedenem dokumentu je bila vrednost toplotne prehodnosti za ope~ni zid debeline 45 cm 1,29 W/m2K, za ope~ni zid debeline 38 cm pa 1,39 W/m2K. V nadaljevanju se je skozi obdobje zadnjih 50-ih let ta vrednost postopno zni`evala.

Objekti, zgrajeni pred prvo energet-sko krizo v 70-ih letih, so bili le redko toplotno izolirani. Po prvi energetski krizi so objekti dobili prve sloje toplotne izo-lacije v debelinah do 5 cm. Najpogosteje so imeli toplotno izolacijo polo`eno na hladnem podstre{ju in na fasadah. Konec 20. stoletja se je zaradi ponovnega hitre-ga dvigovanja cen energentov za~elo ve~ pozornosti posve~ati porabi energentov za ogrevanje objektov. V tem ~asu je bila kupna mo~ lastnikov nepremi~nin visoka, gospodarska rast pa v stalnem vzponu, zato se je pogosteje uporabljala toplotna izolacija ve~jih debelin (k temu je pripo-mogla tudi dr`ava z vse stro`jo zakono-dajo na podro~ju energijske u~inkovitosti objektov). Pojavijo se prvi energijsko

var~ni objekti in sanacije objektov z dodajanjem ve~jih plasti toplotne izolacije na delno izolirane objekte.

Pogosto se sre~ujemo s pomanjkanjem finan~nih sredstev, ki bi jih `eleli name-niti prenovi objekta. Zaradi navedenega je odlo~itev izbire ustreznega oziroma naju~inkovitej{ega na~ina prenove objekta te`ka. Vpra{anje, ali denar nameniti za dodatno toplotno izolacijo ovoja objekta ali zamenjavi stavbnega pohi{tva ozi-roma zamenjavi kurilne naprave, tako ostaja odprto. Najpogosteje je smiselno investirati v vsaj dva ukrepa, saj pri-

neseta najve~ji u~inek pri var~evanju. Naju~inkovitej{a prenova objekta je ta, da zmanj{amo toplotne izgube skozi ovoj objekta in pove~ano zrakotesno-stjo objekta. Z uporabo dodatnega sloja toplotne izolacije na strehi (URSA SF 32 ali URSA SF 35) in na fasadi (URSA FDP 2, URSA FDP 2/Vf, URSA FDP 3/Vf ali URSA XPS N-III-L) dose`emo skozi ovoj stavbe u~inkovito zmanj{anje toplotnih izgub. Z zamenjavo stavbnega pohi{tva s kakovostnej{im in vgradnjo le-tega po RAL-sistemu pa izbolj{amo zrakotesnost. Kon~na natan~na obdelava detajlov – stiki stavbnega pohi{tva s fasado in zmanj{anje vpliva toplotnih mostov dodatno pri-pomorejo k bolj{i za{~iti objekta pred toplotnimi izgubami. Kadar poteka sana-cija objekta na omenjen na~in, lahko pri~akujemo, da se bo investicija povrnila v ca. 10-ih letih, pri~akujemo pa lahko tudi najvi{je dobi~ke iz naslova prihranka v obdobju 25-ih let med razli~nimi kom-binacijami prenove objekta.

Z ustreznimi materiali in ustrezno pre-novo obstoje~ih objektov lahko dose`emo tudi standarde, dolo~ene za pasivne hi{e (ovoj stavbe z U 0,15 W/m2K).

Iz navedenega torej izhaja, da se izpla~a prenavljati obstoje~e objekte, jim vdihniti novo podobo in jih tako ohraniti za nasle-dnje generacije. URSA toplotnoizolacijski materiali vam bodo zagotovo pomagali pri prenovi objekta in ve~jem prihranku pri stro{kih za ogrevanje. V kolikor imate kakr{nokoli vpra{anje, povezano s preno-vo va{ega objekta, nas pokli~ite in poma-gali vam bomo poiskati ustrezno re{itev za va{ objekt. •

URSA Slovenija, d. o. o.

ENERGETSKE SANACIJE HIŠ72

Energijska prenova objekta

1 Dodan drugi sloj URSA SF 32 izolacije pod {pirovci

2 Parna ovira – URSA SECO PRO 23 Mav~no kartonska plo{~a

4 Dodaten sloj izolacije na fasadi URSA FDP 2

Po{evna streha po energijski prenovi U = 0,149 W/m²K

Page 73: Revija Varčujem z energijo - št. 33
Page 74: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Vgradite izolacijo iz lesnih kosmi~ev Thermocell. Skandinavci jo poznajo `e 40let, pri nas pa se tudi vse bolj uve-ljavlja. Vedno znova se boste ~udili nad nizkim ra~unom za ogrevanje, klimatske naprave pa sploh ne boste potrebovali. Tudi stro{ek investicije ne bo bistveno ve~ji kot pri klasi~ni izolaciji iz kamene, steklene volne ali poli-stirena (stioropor). Prelepo da bi bilo res? Pa poglejmo podatke.

Po raziskavi neodvisne grad-bene institucije je temperatura zakasnitve 25 cm debele izo-lacije iz lesnih kosmi~ev skoraj 6 ur, izolacije iz steklene volne pa v najbolj{em primeru manj kot 1 uro in v najslab{em pri-meru celo manj kot pol ure. Ve~ja temperaturna zakasnitev pomeni, da nas bo izolacija iz lesnih kosmi~ev poleti precej bolje {~itila pred pregrevanjem, pozimi pa pred pohlajevanjem.

Kak{na je izolacija iz lesnih kosmi~ev? Po izgledu je to mehka,

puhasta snov, zelo prijetna na otip in prijetnega vonja. Izdelana je iz trajnostno pride-lanega borovega in smrekove-ga lesa s severa Skandinavije. Dodajo ji le ne{kodljivo snov, ki prepre~uje gorenje. Treba je poudariti, da kljub predelavi v kosmi~ih ostaja lignin, ki daje izolaciji naravno za{~ito proti biolo{ki degradaciji (plesnenje, trohnenje, razpadanje).

Lesne kosmi~e Thermocell poobla{~eni strokovnjaki s posebnimi stroji vpihajo tako v stene lesenih hi{ kot tudi med {pirovce v ostre{jih lesenih in

zidanih hi{. S tem dose`emo pravo gostoto izolacijskega sloja brez zra~nih `epov in re` na spojih. Izolacija se zaradi svoje kompaktnosti ne poseda, torej svojo vlogo opravlja {e desetletja po vgradnji.

Izolacija iz lesnih kosmi~ev Thermocell je organska izola-cija, ki uravnava mikroklimo v prostoru. Zaradi odprte celi~ne strukture nase ve`e odve~no vlago iz prostora in jo po potrebi vra~a v prostor ali odvaja iz hi{e. S tem si ustvarimo difuzijsko odprto bivalno okolje. Pravimo, da prostor diha.

Izolacija iz lesnih kosmi~ev je tudi odporna proti gorenju. Evidentno je, da plamen prei-de skozi sloj izolacije iz lesnih kosmi~ev mnogo kasneje, kot ~ez sloj izolacije iz steklene volne.

In ne nazadnje, izolacija iz lesnih kosmi~ev je prijazna nara-vi. Tako v dobi uporabe kot po njej ne obremenjuje okolja. •

ENERGETSKE SANACIJE HIŠ74

Izolacija iz severnih skandinavskih gozdov

Tehni~ni podatki:- Toplota prevodnost

λ = 0,039 W/m2K

- Gostota v strehi 40 kg/m3

- Gostota v steni 50 kg/m3

- Specifi~na toplota

2100 J/kgK

Si `elite bivati sredi

mesta v gozdu?

Dihati sve` zrak, se

prijetno po~utiti tako

v vro~em poletju kot

tudi v hladni zimi?

Page 75: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Vsi poznamo najbolj raz{irjen sistem hlajenja s klimatskimi napravami. Pa je mogo~e prostor ohladiti na ugodnej{i na~in in brez neprijetnega prepiha hladne-ga zraka in nadle`nega {umenja klimatske naprave? Predstavljamo vam Variomodul – suho-monta`ni sistem stropnega hlaje-nja. Poro~ilo zadovoljnega uporabnika g. P. Novaka:

’’V~asih smo imeli v prostoru tudi ve~ kot 30°C’’!Moja dru`ina je `ivela v mansardnem

stanovanju, kjer je bilo poleti zelo vro~e. Da bi ohladili prostore, smo kupili klimat-sko napravo.

’’Sprva super, kasneje te`ave’’Mislil sem, da smo problem re{ili, vendar

smo iz enega naredili dva nova, prav tako neprijetna. Zaradi prepiha hladnega zraka so se za~ele pri ve~ini dru`inskih ~lanov pogosteje pojavljati razne viroze in ka{elj. Zelo mote~e pa je bilo tudi {umenje klima naprave.

’’Odlo~ili smo se za prenovo stanovanja’’Mansardno stanovanje je bilo dotraja-

no in slabo izolirano, `e nekaj ~asa smo si `eleli spremembe. Zaradi pomanjkanja finan~nih sredstev smo se odlo~ili, da

najprej prenovimo spalnice. Odstranili smo obstoje~o oblogo stropa ter staro izolaci-jo, strop izolirali s kvalitetnej{o izolacijo, namesto obloge z mav~no-kartonskimi plo{~ami pa smo po ve~jem delu stropa namestili Variomodul - mav~no-vlakne-ne plo{~e, namenjene stropnemu hlajenju (gretju), ki imajo vstavljene cevi za pretok vode. Preostale povr{ine smo oblo`ili s plo{~ami iz enakega materiala (Fermacella), brez cevi. Po slikopleskarskih delih je bila povr{ina zopet gladka in lepo popleskana.

’’Po~utje je odli~no, stro{ki minimalni!’’Po enem letu s stropnim hlajenjem

moram priznati, da je efekt neverjeten. V spalnicah imamo skozi vse leto idealno temperaturo za odli~en spanec. Dokupiti smo morali kombinirano toplotno ~rpalko za pripravo hladne in tople vode, ki pa na porabo elektrike bistveno ni vplivala, saj se na ra~unu za elektriko prakti~no ni poznalo. V primerjavi s klimatsko napravo pa je bistveno ceneje.

’’V leto{njem letu smo prenovili kompletno stanovanje’’Uspelo nam je prenoviti kompletno sta-

novanje. Sedaj poleti uporabljamo stropno hlajenje, pozimi pa stropno gretje, zato smo se lahko znebili tudi starega radiator-

skega ogrevanja. Poleti hladimo prostore s hladno vodo, pozimi pa jih s toplo ogre-vamo in tako je skozi vse leto prijetno. V kopalnici smo dodali {e nekaj Variomodul panelov na steno, ker smo `eleli vi{jo tem-peraturo. Vsem, ki `ivijo v mansardi, lahko priporo~im enako zadevo.

Za ve~ informacij o Variotherm sistemu ogrevanja in hlajenja se obrnite na trgovi-ne KALCER, pobrskajte po spletni strani www.kalcer.si ali pi{ite na [email protected]. •

Nu{ka Marn

ENERGETSKE SANACIJE HIŠ 75

Poro~ilo o ugodnih u~inkih stropnega hlajenjaAli se lahko udobno po~utite tudi v poletni vro~ini?

Takih in podobnih izku{enj uporabnikov Variotherm stenskega in stropnega ogrevalnega sistema je

~edalje ve~. Pridru`ujejo se zadovoljnim uporabni-

kom Variotherm talnega gretja, ki je bil pred nekaj

leti revolucionarna novost, saj je omogo~il uporabo

talnega ogrevanja tudi v starej{ih, adaptiranih objek-

tih, kjer debeli in te`ki tlaki ne bi pri{li v po{tev.

Page 76: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Kvaliteten neprekinjen toplotni ovoj stavb je eno od osnovnih pravil gradnje Skoraj ni~ energijskih stavb. V ta namen pasovne teme-lje, ki so do sedaj predstavljali klasi~en del gradnje, nadomestimo s temeljno plo{~o, ki jo vlijemo na predhodno vgrajeno toplotno izolacijo.

Ko smo v Sloveniji pri~eli s »pasivno« gra-dnjo, smo seveda kopirali dolgoletne izku{nje na{ih severnih sosedov. Postopoma smo se izobrazili o izvedbah brez toplotnih mostov (toplotnih prepustov) na strehah in fasa-dnih povr{inah, pomislek pa je nastopil pri temeljenju. Stavbe, ki so zasnovane v tako imenovanem pasivnem standardu in tudi vsi nizkoenergijski objekti, ki morda povsem {e ne zadostijo pravilu »skoraj-ni~ energijskih stavb«, se postavljajo na toplotno izolirano temeljno plo{~o, da se izognemo izgubi toplotne energije skozi betonske mase pasov-nih temeljev. S temeljno plo{~o zagotovimo kontiniuiran toplotni ovoj stavbe tudi v zemlji, kamor kasneje nimamo ve~ dostopa in se morebitnih napak ne da popraviti.

Pomisleka glede gradnje na temeljni plo{~i v Sloveniji sta bila dva.

Prvi je prav gotovo ustaljena gradbeni{ka praksa tako pri projektantih kot pri izvajalcih ter z njo povezani protiargumenti, drugi pomislek pa je bil bolj varnostne narave - potresna varnost.

Temu vpra{anju je podjetje FIBRAN NORD, proizvajalec toplotne izolacije za pod temeljne plo{~e, namenilo precej{njo pozornost. Z raziskavami, ki so bile podprte s prakti~nimi eksperimenti, je bilo dokaza-no, da temeljenje na toplotno izolacijskih podlagah ni problem, nasprotno, pri ni`jih objektih predstavlja celo doprinos k varnosti objekta grajenega na potresno ogro`enih podro~jih. Seveda moramo pri projektiranju

in izvedbi upo{tevati navodila strokovnjakov ter uporabiti ustrezno izolacijo.

Toplotna izolacija pod temeljno plo{~oPod temeljno plo{~o enostanovanj-

skih, dvostanovanjskih hi{ na potresno ogro`enem obmo~ju, kot je ve~inski del Slovenije, obi~ajno uporabimo toplotno izo-lacijske plo{~e z deklarirano tla~no trdnostjo CS(y\10)400 kPa, ki tudi pod dolgotrajnimi obremenitvami ohranijo svoje prvotno dekla-rirane tehni~ne karakteristike. Nasveta pa ni za posplo{evati in je projekt nujno preveriti s projektanti oz. strokovnjaki za potresno

GRADNJA76

Temelji pasivnih in aktivnih stavb

- finalni sloj

- estrih

- FIBRANxpe zvo~na izolacija

- AB temeljna plo{~a

- PE tesnilna folija

- FIBRANxps 400-L

- hidroizolacija

- FIBRANxps 400-L

- podlo`ni beton

- gramozni tampon

- zemljina

- finalni sloj

- estrih

- FIBRANxpe zvo~na izolacija

- AB temeljna plo{~a

- PE tesnilna folija

- FIBRANxps 400-L

- hidroizolacija

- podlo`ni beton

- gramozni tampon

- zemljina

a.) Temeljenje “pasivne” lesene stavbe

b.) Temeljenje pasivnih hi{ pod cono zmrzovanja

Hidroizolacija med dvema slojema toplotne izolacije FIBRANxps 400-L je varno name{~ena in trajno za{~itena.

Dvoslojna toplotna izolacija FIBRANxps 400-L je polo`ena direktno v opa` temeljne plo{~e. V detajlu je prikazana izvedba hidroizolacije na podlo`nem betonu, kar je {e posebej priporo~ljivo ob prisotnosti podtalnih voda

Page 77: Revija Varčujem z energijo - št. 33

gradnjo, saj gabariti objekta, njihova masa, konstrukcijska zasnova ter lokacija vplivajo na izra~un potresne varnosti in so zahtevane ve~je tla~ne trdnosti izolacijskega materiala ali pa posebna zasnova temeljev. V osnovi je to naloga statika posameznega projekta, Fibran pa v sodelovanju s strokovnjaki iz fakultet ter institutov, ki delajo na tovrstnih raziskavah, pomaga pri konkretnih objektih.

FIBRANxps izolacija je namensko izde-lana toplotna izolacija, ki ima minimalno vodovpojnost tako pri dolgotrajni poto-pitvi. Ta lastnost zagotavlja ohranjanje predvidenih toplotno izolacijskih lastnosti skozi celotno obdobje kori{~enja stavbe. Z odli~no toplotno izolativnostjo izolacije FIBRANxps spadajo med najkvalitetnej{e toplotne za{~ite v zemlji. Dolge, gladke plo{~e z robom na preklop so dobrodo{le za hitro in natan~no izvedbo povr{insko velike toplotno izolacijske podlage. Plo{~e se lahko polaga eno- ali ve~slojno, odvisno od `elene energijske u~inkovitosti stavbe. Debelino izolacije projektant dolo~i s programom ArchiMAID. Od 12 cm do 20 cm debele plo{~e se sme polagati enoslojno (12 cm

`e zado{~a za stavbe delane po minimalnih zahtevah PURES), za ve~je potrebne debeline se uporabi ve~slojen na~in polaganja. Za dobro-nizkoenergijske hi{e, skoraj-ni~ ener-gijske oz. pasivne in aktivne hi{e se debelina XPS izolacije pod temeljno plo{~o giblje med 20 in 30 cm. Izolacija, ki se polaga pod temeljno plo{~o, mora biti preverjena za ta namen uporabe, za kar se pridobi ustrezno potrdilo (zaenkrat le na institutu v Nem~iji).

Za{~ita proti vlagiPoleg toplotne izolacije moramo seveda

poskrbeti tudi za brezhibno izvedeno hidro-izolacijo. Le-ta se v praksi pasivne gradnje najpogosteje namesti med dva sloja toplotne izolacije, s ~imer dobimo izredno kvalitetno in varno re{itev tudi za ~as poteka gradnje. Po pravilu hidroizoliranja za{~to proti vodi in vlagi v zemlji izvedemo najmanj dvoslojno v primeru, da uporabimo bitumenske hidroi-zolacije. V primeru namestitve hidroizolacje med dva sloja toplotne izolacije, uporabimo elastomerno samolepilno bitumensko hidro-izolacijo v debelini minimalno 4 mm, katere spoje medsebojne {e dodatno zatesnimo s pomo~jo ogrevanja. Ker je hidroizolacija med

dvema slojema toplotne izolacije povsem za{~itena ter masa objekta povsem spoji sloje hidro- in toplotne izolacije, dodatni sloj HI v praksi ni potreben. Pri tanj{ih samolepilnih hidroizolacijah v primeru potresa, ko pride do pove~anih stri`nih sil, se enoslojna tanka ali pa bolj toga hidroizolacija lahko pretrga. Ker so to novi na~ini uporabe tako toplotnih kot hidro-izolacij, so bili v okviru raziskave potre-sne varnosti delani preizkusi na posameznih sklopih s kombinacijo razli~no kvalitetnih materialov, ki so pokazali razlike v obna{anju. Vsled tega, bomo v kratkem predstavili za potresno ogro`ena obmo~ja sprejemljivo kombinacijo konkretnih tipov proizvodov.

Izvedba hidroizolacije na temeljni plo{~i, ki je tu ne predstavljamo, je sicer izvajalcem najbli`ja, je pa iz energijskega vidika hkra-ti najneugodnej{a, saj konstantno vla`na temeljna plo{~a pove~a toplotne izgube.

Ve~ si lahko preberete v bro{uri »Konstrukcije v stiku z zemljo – napotki ob uporabi FIBRANxps« in na internetni strani www.fibran.si. Konkretne informacije za va{ objekt dobite na: [email protected]; tel. 07 39 39 525 •

GRADNJA 77

Zaradi za{~ite in rasto~e cene lesa iz afri{kih in ju`noameri{kih gozdov, i{~ejo tehnologi nove na~ine za pove~anje trajno-sti lesov, ki rastejo v Evropi. Poleg obdelave lesa v posebnih visokotemperaturnih zra~nih komorah, je na pohodu nova tehnologija, ki daje tudi zelo dobre rezultate.

Fritiranje v oljuProfesor Rapp dela na hannoverski uni-

verzi preizkuse, s katerimi `eli izbolj{ati lastnosti izdelkov iz evropskih lesov, pred-vsem bukve. Z novim postopkom je dosegel, da je les postal dolgoro~no neob~utljiv na vremenske vplive in {kodljivce.

Les je potopljen v vro~e olje, pri ~emer ga pregrevajo do 40 ur v 200 °C vro~i oljni kopeli. Pri tem se termi~no obdela celoten prerez, les pa postane izjemno odporen na gnitje. Zgradili so veliko fritezo za 11 m3 lesa, oljna kopel iz repi~nega olja pa najprej izlo~i iz lesa vso vlago, skuha celulozo in uni~i vse zametke plesni.

Med preizkusi odpornosti na vremenske vplive, kose lesa do polovice vkopavajo v zemljo ali jih izpostavijo dolgoro~nemu vplivu vlage in vro~ine, rezultati pa so odli~ni. Obi~ajen koli~ek iz bukve po petih

mesecih delno razpade in pri~ne globinsko gniti, fritiran les pa ostane nespremenjen in nedotaknjen tudi po ve~ letih.

Ve~ dobrih in malo slabih lastnostiPo odcejanju lahko les takoj po{ljejo v

obdelavo, saj olje slu`i samo kot prena{alec toplote in ne prodre v les. Med fritiranjem izpari vsa voda, celi~na in celulozna vlakna ter ostanki sladkorjev se dobesedno preku-hajo, zato {kodljivci vseh vrst zaradi suhosti lesa nimajo podlage za svoj razvoj. Fritiran les je odli~en za pohi{tvo, klopi, stole ali obloge za zunanje terase ali talne obloge. Tak les je vsestransko uporaben z eno izje-mo, saj postane bolj krhek, zato ni primeren z uporabo v gradbenih nosilnih konstrukci-jah. Ima pa {e eno lastnost, ki jo imajo vsi termi~no obdelani, obi~ajni ali afri{ki lesovi. Pod vplivom son~ne svetlobe z leti posivi, to pa nameravajo odpraviti s prozornim premazom, ki UV `arkom prepre~i, da bi prodrli do povr{ine lesa. Postopek pregreva-nja v oljni kopeli so s poskusi pripeljali do industrijske zrelosti, zato se bo prej kot v dveh letih oljno obdelan termoles zna{el na policah na{ih trgovin. •

Tihec

Termoles iz friteze

Enajstkubi~ni oljni rezervoar je `e primeren za polindustrij-

sko obdelavo lesa

Prekuhavanje kosov bukovega leda v obi~ajni fritezi je dalo

odli~ne rezultate

Page 78: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Sesalec lahko nadomestimo z metlo ali krpo, pomivalni stroj za posodo pa posta-ne resni~no koristen {ele, ~e je dru`ina {tevil~na. Perilo pa lahko ro~no opere-mo {ele po dolgotrajnem mencanju ter ponavljajo~em menjavanju vode med izpi-ranjem in o`emanjem. Zato je sodoben pralni stroj zagotovo naprava, ki izjemno poenostavi in olaj{a `ivljenje prebivalcev razvitega sveta.

Tradicija in resni~na kakovostPodjetij, ki imajo tako dolgo tradicijo kot jo

ima Miele, je v svetu izjemno malo. Od usta-novitve 1899 je podjetje ves ~as v lasti dru ine, ki jo tudi vodi. Ker svojo odgovornost do okolja jemljejo resno, je vsaka naslednja gene-racija pralnih strojev bolj var~na. To dokazuje tudi njihova najnovej{a linija strojev, ki so celo za 40% bolj var~ni, kot to zahteva uvrstitev v energijski razred A. Pri tem je za uporabnika izjemno pomembna {e trajnost. Miele pralni stroji so namerno zasnovani za kar 20 let ivljenjske dobe. To trditev najbolje potrjujejo

testi organizacije Stiftung Warentest, saj so Mielejevi stroji v zadnjih petih letih vedno dosegli najvi{jo oceno.

Odli~na in zaklju~ena kombinacijaZa sodobnega kupca uporabnost in traj-

nost ne zadostujeta, zato morajo poleg in`enirjev svoje dodati {e dizajnerji. Da so pri svojem delu uspe{ni potrjuje ve~ prvih mest na mednarodnih oblikovalskih tekmovanjih, od RedDot do zlatega priznanja iF.

Ker so hoteli krog negovanja perila kvali-tetno zaklju~iti, so v letih razvoja pralnemu stroju dodali {e su{ilnega, ter serijo pral-nih sredstev Miele CareCollection. Sredstva so prilagojena programom njihovih pralnih strojev. Vse na{teto zagotavlja nadpovpre~ne rezultate pranja, ~im manj obremenjevanja okolja in trajnost vseh tekstilnih izdelkov, ki jih uporabljamo in peremo.

Lastni patenti za vrhunske rezultatePriznanje patenta vedno pomeni, da je

tehnologija ali izdelek novost ter edinstven

na svojem podro~ju. Strokovnjaki podjetja so do sedaj uspe{no patentirali ve~ re{itev, ki so vgrajene samo v njihove stroje.

Ne`na skrb za perilo s patentira-nim satastim bobnom Šestkotniki sataste strukture bobna

su{ilnega stroja so izbo~eni navzven, zato nastanejo vdolbine in drobni `epki zraka, ki ne`no oblazinijo padec perila. Tako na perilu nastane manj gub in ga je la`je zlikati. Ker je zmogljivost bobna su{ilnih strojev do 8 kg, lahko v njih su{ite tudi ve~je kose perila, kot so blazine ali pre{ite odeje.

Ena od njih je Miele SteamCare, z njo pa dose`ejo, da bo tekstil za polovico manj zme~kan, ko ga bomo vzeli iz stroja.

^e po pranju vklju~imo patentirano funk-cijo »glajenje s paro«, s tem povzro~imo, da bo oprano in o`eto perilo v bobnu nekaj ~asa pod vplivom temperature in brizgov pare. Zato bodo obla~ila manj nagubana, likanje pa bo hitrej{e ali celo nepotrebno.

Patentiran imajo tudi avtomatski pro-gram Plus1, prirejen posebej za pranje teks-tila iz bomba`a in materialov, ki omogo~ajo la`je likanje.

Obdelava kot v ~istilniciSodobni pralni, su{ilni in pralno-su{ilni

stroji Miele omogo~ajo uporabnikom, da doma operejo in obdelajo izdelke, ki so jih do sedaj nosili v ~istilnico. V pralnem in su{ilnem stroju, ki lahko sprejme do 8 kg perila, lahko na primer operejo tudi blazine in pre{ite odeje. Zelo zanimiva je mo`nost impregnacije, kadar peremo obla~ila, namenjena aktivnostim na pro-stem ali perilo iz mikrovlaken. V tem programu dodamo sredstvo za ta namen, v su{ilnem delu pa bo stroj izvedel toplotno fiksiranje in tkanine spet naredil vodood-bojne. Poseben program za pranje obla~il iz Gore-Texa, Sypatexa, Windstopper tka-nin in podobnih, pa bo ohranil njihove lastnosti, zra~nost, vpojnost in odpornost proti vetru.

Nekaj posebnih lastnostiZanimiv je program za odstranjevanje

made`ev, glede na vrsto. Krmilna elektro-nika bo na prikazovalniku izpisala nasvet, kako odstraniti made` ali kateri program izbrati za to. Samo Miele pralni stroj ima patentiran AutoClean program, ki po vsa-kem pranju temeljito opere predal s pralnim sredstvom, in EcoFeedback, ki uporabniku ponudi natan~ne podatke o tem, koliko elektrike in vode je porabil med posameznim pranjem. Zaradi na~ina pranja lahko tempe-rature zni`amo do 20°C, ne da bi pri tem zmanj{ali pralno sposobnost stroja. Funkcija »posebej tiho« pa s posebnim ritmom pranja in drugimi postopki povzro~i, da je delova-nje stroja {e ti{je, kar omogo~a udobno in cenej{e no~no pranje ter nemoten spanec tudi v bli`ini stroja. Prednastavitev zagona in prikaz preostalega ~asa pa omogo~ata na~rtovanje za~etka pranja za 24 ur naprej, pri ~emer stroj svoje delovanje prilagodi uporabniku in ne obratno.

Miele pralni in su{ilni stroji imajo {e vrsto tehni~nih in uporabniku prijaznih lastnosti, ki jih nismo omenili, saj je seznam zelo dolg. Vsak, ki se odlo~i za nakup trajnega in kvalitetnega izdelka se odlo~i za kvalitetno obdelavo in nego perila. •

Tihec

GOSPODINJSKI APARATI78

111 let edinstvene prilo`nosti Miele pralnega stroja

Pranje perila je v gospodinjstvu zagotovo najbolj zamudno in

naporno delo, zlasti {e ob dana{njih higienskih standardih.

Page 79: Revija Varčujem z energijo - št. 33

www.miele.si

EDINSTVENA PRILOŽNOST

Praznujte z nami: izkusite najboljše, kar je

prineslo 111 let nege perila s stroji Miele

Page 80: Revija Varčujem z energijo - št. 33

Ena najbolj učinkovitih toplotnih črpalk za sanitarno vodo v Evropi

Vesttherm je eden vodilnih proizvajalcev TČ v Evropi

Visoko grelno število po standardu EN 16147

Toplotna črpalka razvita in izdelana na Danskem

080 20 65Atlas Trading d.o.o.

Celjska cesta 45SI-3212 Vojnik

[email protected]

www.atlas-trading.si

3-letna garan

cija

Vmesnik v Slov

en

ščin

i

TOPLOTNE ČRPALKE OD LETA 1973

Pokličite za brezplačen ogled in ponudbo z vgradnjo

Ekskluzivni distributer za Slovenijo: