Letn

ik 7

, {t

. 37/

nov

embe

r - d

ecem

ber 2

013

30.0

00 b

rezp

la~n

ih iz

vodo

v

www.coolwex.com

COOLWEX EKO SUBVENCIJA 1.500 €DO

ob nakupu ogrevanja.

first class energy

ogrevanjuPrihranek za neto ogrevalno površino 150 m2 in

Model Coolwex CPK-A06 - cena z 22% DDV in upoštevano subvencijo

pri ogrevanju

J E S E N S K A E N E R G E T S K AP R E N O VA D O M A

Še pred to zimo izkoristite trojne

na 080 35 14

trojnimi m2 in nn

T S K A

Coolwex eko subvencija do 1.500 €

ogrevanjuSubvencionirano

mere s krediti Eko sklada

1

3Ho

rizon

t sku

pina

d.o

.o.,

Vodo

vodn

a ul

ica

30c,

200

0 M

arib

or ∙

Vsi i

zrač

uni p

rihra

nkov

na

ww

w.c

oolw

ex.c

om. S

like

so s

imbo

lične

.

na www.coolwex.com

16

Poznamo {e gverilski marketing ali reklamiranje, ki deluje na podobnih principih, ter vrtnarsko gve-rilo, ki ozelenjuje mestne povr{ine, pri tem pa se ne ozira na veljavne predpise. Energetska gverila, pa je nova ideja in se nana{a na pre`ivetvene taktike v mestnem okolju. In to v ~asu, ko dohodki prebival-cev padajo ali pa jih sploh ni, {tevilke na polo`nicah za pla~ilo `ivljenjsko pomembnih energentov pa nenehno rastejo. Problem je verjetno najbolj pere~ v stanovanjskih blokih, kjer so napeljave skupne in kljub totalnemu var~evanju posameznega uporabnika, {tevilka na polo`nici nikoli ne more biti ni~la. Da bi stro{ke zadr`ali na ~im ni`jem nivoju ljudje uporabljajo razli~ne, gverilskim podobne pri-jeme, saj se tudi v tem primeru posameznik bori proti mogo~nim nasprotnikom. Pri tem posamezna dejanja niso ~isto v skladu s sodobnimi na~eli in energetsko ustreznim obna{anjem, ko pa re{uje{ svojo ko`o, to postane manj pomembno.

Obra~un porabljene toplotne energije na osnovi delilnikov ima dobre in slabe posledice. Dobra je za~etek zavestnega var~evanja, slaba pa ob~asni izjemno visoki ra~uni za posamezne uporabnike. V bloku v Mariboru je preteklo pomlad, ve~ina stanovalcev na son~ni strani popolnoma zaprla ventile, dva na sen~ni pa seveda ne, saj bi ju zeblo. V tem trenutku so se vsi stro{ki prelili nanju, ra~un za ta prehodni mesec je za majhno stanovanje zna{al za vsakega preko 700 . Stanovalci so nato solidarno prilagodili delitev tega stro{ka, primer pa ka`e, kako nepravi~en je lahko obra~un, ki pa je bil s tehni~ne plati popolnoma neopore~en. Glavna te`ava pa je v tem, da primer {e zdale~ ni osamljen.

Zato energetski gverilci `e imajo re{itve. Kdor nima malih otrok, lahko radiator v kopalnici, ki znotraj bloka nima toplotnih izgub, eno-stavno zapre ali celo odmontira. Osnovno toploto bodo dale skupne cevi ogrevanja, za tistih 15 minut higienske obdelave dnevno, pa bo bolj zmrzljivim pomagal kalorifer. Za deset minut delovanja naprave

z mo~jo 1 kW stane porabljena elektrika 0,01 €, in to v vi{ji dnevni tarifi. Nato energetski gverilci zaprejo vse radiatorje v stanovanju in se odpravijo v slu`bo ali v nakupovalni center. V slednjem je toplo in zabavno ves dan, ~lovek lahko v veseli dru`bi pre~ita ~asopis in spije kavico. Vzdr`evalci v teh centrih opa`ajo pove~ano porabo mila in papirja na strani{~ih, mize so v vseh lokalih zasedene, trgovine bolj prazne, ugotovitev velja za Maribor, verjetno pa {e za kak{no drugo mesto pri nas.

^e energetski gverilec ne pozna dobro delovanja svojih naprav, se lahko tudi ope~e. Znan je primer upokojenca, ki je zaprl radiator, obenj pa postavil elektri~ni konvektor, ker je izra~unal, da se mu to bolj spla~a. Kljub temu je bil obra~un za centralno ogrevanje visok, to pa zaradi tega, ker je tipalo na radiatorju {telo toploto, ki je prihajala od kaloriferja.

Energetski gverilci tudi budno opazujejo pretoke energije in nato ukrepajo. Energijo, ki vse leto prihaja na dom in ki so jo tudi pla~ali, nato uporabijo po svoje. Vsakdanji ~asopis in kup reklam ob~asno namo~ijo v vodo, ter nato ro~no ali s pomo~jo kalupa oblikujejo nekak{na papirnata drva. Pakete nato vse poletje po~asi su{ijo na soncu, ko pridejo mrzli dnevi pa tak{ni doma~i briketi v sobnem kami-nu prijetno ogrejejo prostor. Kurilna vrednost je enaka lesu, in gverilci dobro vedo zakaj. e si koncerni lahko privo{~ijo kurjenje gum in plasti-ke, ki bi morala kon~ati v predelavi v nove izdelke, doma~emu gverilcu zaradi svojega ~asopisa ni treba biti niti malo nerodno.

Ko smo iskalnik vpisali naslov tega sestavka v angle{~ini in nem{~ini,

nismo na svetovnem spletu na{li nobenega naslova, ki bi se ukvarjal s prijemi energetskega pre ivetja v mestnem okolju. To pomeni, da je na{a mestna energetska gverila planetarna novost. Upajmo samo, da na tem bojnem polju ne bo oble`alo preve~ `rtev. •

UVODNIK4

Energetska gverilaBeseda gverila pomeni oznako za voja{ke akcije, ki jih izvajajo majhne skupine

borcev. Ti se hitro premikajo, nepri~akovano napadajo, se izogibajo frontalnim

spopadom in za bliskovite spopade vedno izbirajo teren, na katerem imajo prednost. Pi{e: Simon Tihec

Raziskovanju o ivljenjskih pogojih (SILC) je bil leta 2012 dodan poseben sklop vpra{anj, s katerim so pri-dobili podrobnej{e podatke o stanovanjskih razmerah v gospodinjstvih in njihovi dostopnosti do osnovnih sto-ritev. Nekaj teh vpra{anj je bilo v omenjeno raziskovanje vklju~enih `e v letih 2007 in 2009.

Stanovanjske razmere Splo{no zadovoljstvo s stanovanjem se je v primerjavi

z letom 2007 {e pove~alo. Po mnenju gospodinjstev je bilo s stanovanjem na splo{no zelo zadovoljnih ali zado-voljnih kar 95 % gospodinjstev, leta 2007 je bilo takih gospodinjstev 88 %. S stanovanjem so bili bolj zadovolj-ni lastniki stanovanj, saj jih je bilo 37 % zelo zadovoljnih s stanovanjem v celoti, medtem, ko je bilo takih med gospodinjstvi v najemni{kih stanovanjih manj, 18 %.

Vodovod, centralno ogrevanje, klimatske napraveUstrezno vodovodno napeljavo s pitno vodo in ure-

jene odtoke ter odto~ne cevi je v letu 2012 imelo 97 % gospodinjstev. V 91 % gospodinjstvih so imeli centralno ogrevanje, to je za 3 odstotne to~ke ve~ kot leta 2007. Stanovanje je bilo opremljeno s klimatsko napravo v 19% gospodinjstvih ali za 8 odstotnih to~k ve~ kot leta 2007. Klimatsko napravo je imelo tudi 8 % gospodinj-stev, ki so ivela pod pragom tveganja rev{~ine, med gospodinjstvi nad pragom tveganja rev{~ine pa je to napravo imelo 21 % gospodinjstev.

Ogrevanje ni zagotovljeno vsemGospodinjstev, ki so imela v stanovanju hkrati dovolj

toplo pozimi in dovolj hladno poleti, je bilo 78 %. S poletno vro~ino in mrazom pozimi v stanovanju pa se je soo~alo 2 % gospodinjstev. Sicer je bilo v ve~ini stano-vanj v zimskem ~asu dovolj toplo (94 %). Med gospo-dinjstvi v najemni{kih stanovanjih je bilo 15 % takih, ki so ocenila, da v njihovem stanovanju v zimskem ~asu ni dovolj toplo. Med lastniki stanovanj je bil ta dele` precej ni ji (5 %). Gospodinjstev, ki so se soo~ala s poletno vro~ino v stanovanju je bilo 18 %. Zanimivo je, da je 14 % gospodinjstev od tistih, ki so v stanovanju imela

klimatsko napravo, kljub temu ocenilo, da so njihova stanovanja poleti prevro~a.

Premajhna stanovanja Z velikostjo stanovanja je bilo zadovoljnih 81 %

gospodinjstev, 19 % gospodinjstev pa je ocenilo, da je njihovo stanovanje premajhno za bivanje. Najve~ takih, ki so ocenili, da imajo premalo prostora za bivanje, je ivelo v enosobnih stanovanjih in garsonjerah, kar 42 % gospo-dinjstev. Med tistimi v dvosobnih stanovanjih je bilo takih 29 %. Od gospodinjstev, v katerih so ivele dru ine z vzdr`evanimi otroki, so se s pomanjkanjem prostora spopadale v najve~jem dele`u enostar{evske dru ine (mati ali o~e z otrokom/otroci); bilo jih je 27 %, med dvostar{evskimi dru inami (par z otrokom/otroci) pa je bilo takih, ki so ivele v utesnjenem stanovanju, 25 %.

Dostopnost do osnovnih storitevNajdostopnej{a izmed storitev, ki so jih merili, je bila

osnovna {ola, saj je 89 % gospodinjstev s {oloobveznimi otroki ocenilo, da je osnovna {ola zanje lahko ali zelo lahko dostopna. Do trgovine je imelo lahek ali zelo lahek dostop 85 % gospodinjstev. Po{tne storitve je glede na oddaljenost po{te in obratovalni ~as zelo te`ko ali te`ko urejalo 16 % gospodinjstev. Ban~ne storitve, kot so dvig denarja, prenos denarja ali pla~evanje ra~unov je prek interneta ali telefona urejalo 33 % gospodinjstev, ali za 3 odstotne to~ke ve~ kot v letu 2009.

Med nekoliko slab{e dostopne storitve sta se uvrstila javni transport in dostopnost splo{nega zdravnika v zdravstvenih domovih. 22 % gospodinjstev je namre~ ocenilo, da je zdravstveni dom zanje te`ko ali zelo te`ko dostopen. Prav tako je imelo 22 % gospodinjstev zelo te`ak ali te`ak dostop do javnega transporta, to je v primerjavi z letom 2009 za 3 odstotne to~ke manj. 10% gospodinjstev pa javnega transporta ni uporabljalo. •

Jo ica Ekart, VIR SURS

V @ARIŠ^U 5

V 37. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo:V 37. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo:str. 1 Veto

str. 2 Horizont skupina

str. 3 Xella porobeton SI

str. 4 HSE

str. 6 Topling

str. 7 AMZS

str. 8 Bio planet

str. 10 Arhsol

str. 11 Ellatron

str. 12 Sonnenkraft

str. 14 Tovarna meril Kovine

str. 15 Henkel Slovenija

str. 18 E-netsi

str. 19 Caleffi Hidrotermika

str. 20 Paletka

str. 31 Tersus

str. 33 Airabela

str. 35 Termo-tehnika

str. 36 Klimateh

str. 37 Tilia

str. 39 Vitanest

str. 40 Pegas

str. 41 Gorenc

str. 42 Prealpi

str. 43 Mercator tehnika

str. 45 Ream

str. 46 e2e

str. 47 Dines

str. 48 Tehnofan

str. 48 Vip tehnika

str. 49 [tern

str. 50 Titan

str. 52 KWB

str. 53 Henrik Hom{ak

str. 53 Nuvision

str. 54 Pe~arstvo Hrovat

str. 55 Inovateh

str. 56 Kamini Ko~evar

str. 57 Energija plus

str. 60 KOOP

str. 61 Agni

str. 62 Seltron

str. 63 Butan plin

str. 65 Tramontana

str. 65 Klimatos

str. 66 Center energetskih re{itev

str. 67 Plinarna Maribor

str. 68 Energetika Ljubljana

str. 69 Fir{t

str. 71 Viessmann

str. 72 Klivent

str. 73 Herz

str. 74 Armex armature

str. 75 Zago`en

str. 76 Roto

str. 79 Izo-termo

str. 80 PVC Nagode

str. 81 Marles PSP

str. 83 Monta`a Je`ek

str. 85 Velux

str. 86 Kalcer

str. 87 NIX

str. 88 Atlas Trading

Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 38. {tevilka revije izide marca 2014.

Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov

Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Franci Mithans, Marjan Poto~an, Roman Toma`i~, Jure Rusjan, Dario Rob, Vili Zabret, Jurij Hrovat, Damjan Nemec, Nu{ka Marn.

Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart

Lektoriranje: Maja Tihec

Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461)

Distribucija: tel.: 041 971 324

Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o.

Naslov uredni{tva:EKART MARKETINGAndrej Ekart s.p.Prepolje 101, 2206 MarjetaTel.: 02 686 10 81

Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502Dav~na {tevilka: SI20960166

E mail: energetski.svetovalec@siol.net

Spletni energetski portal:

- Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva.

- Vse pravice pridr`ane.

- Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

- Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji, na `eljo naro~nikov, ne lektoriramo.

www.varcevanje-energije.si

Letn

ik 7

, {t

. 37/

nov

embe

r - d

ecem

ber 2

013

30.0

00 b

rezp

la~n

ih iz

vodo

v

Distribucija revije poteka v trgovskih Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERCATOR TEHNIKA velecentrih MERCATOR TEHNIKA in GRADNJA, enotah AMZS, speci-in GRADNJA, enotah AMZS, speci-aliziranih tehni~nih in gradbenih aliziranih tehni~nih in gradbenih trgovinah, ter aktualnih sejemskih trgovinah, ter aktualnih sejemskih prireditvah - sejmu Dom, Megra, prireditvah - sejmu Dom, Megra, MOS in sejmu AMBIENT.MOS in sejmu AMBIENT.

Stanovanjske razmere v Sloveniji

V letu 2012 je petina gospodinjstev

ocenila, da imajo v stanovanju pre-

malo prostora za bivanje.

Visoka tehnologija, ekološka ozaveščenost, naravni resursi, strokovnost z vizijo za prihodnost.

Prodajno komercialna podpora in zastopanje:BARBATUS d.o.o.PE Preradovičeva ulica 222000 Maribor

darko@barbatus.si / www.topling-barbatus.com040 128 03508 205 32 6508 205 32 66

KOTEL NA PELETE BTC - NOVOST• Nov dizajn.

• Visoko kvalitetni, kompaktni in ekološki kotli na pelete.

• Moči 25, 40 in 50 kW.

• Zalogovnik velikosti 185 kg standardno; opcija 315 kg.

TOPLING BARBATUS d.o.o.www.topling-barbatus.com

KOMERCIALNI KOTLI NA PELETE BTM

• Regulacija Danfoss.

• Moči od 600 kW do 400 MW.

• Zagotovljena visoka kakovost izgorevanja lesne biomase, peletov.

• Testirani na inštitutu TGM Avstrija.

• Sestavni del vsakega kotla je zalogovnik za pelete.

BTA KOTLI SISTEMI NA PELETE• Popolnoma avtomatizirani, linija dobave biomase, izgorevanja,

nadzor delovanja in kontrola sistema.

• Moči 500 kW do 2 MW.

• Zagotovljena visoka kakovost izgorevanja lesne biomase peletov.

• Sistem sestavljajo /kotel, gorilnik, multiciklon, zalogovnik cca. 20m3, dimnik in nadzorna plošča za upravljanje z sistemom kotlovnice.

SASP PROFESIONALNI SISTEMI• Popolnoma avtomatizirani, linija dobave biomase, izgorevanja,

nadzor delovanja in kontrola sistema.

• Moči od 250 kW do 3,5 MW.

• Celovita izvedba od projekta, izdelave in montaže po vsej Evropi.

• Energenti za ogrevanje: industrijski peleti, lesni sekanci, žagovina, slama.

• Zagotovljena visoka kakovost izgorevanja lesne biomase z vseb-nostjo vlage do 60%.

• Enostavno upravljanje in tehnična podpora.

• Testirano na APAVE Inštitutu Francija.

BTM BTA

SASP

NOVOST!

BTC 25

TOPLINA VAŠEGA DOMA!

Kitajska `eli ~im ve~ ljudi spraviti s pode`elja v mesta, zato sredi osamele pokra-jine iz ni~esar gradi nova mesta. V priho-dnjem desetletju `eli v me{~ane spremeniti kar 400 milijonov Kitajcev.

Eno tak{nih mest je Land`ov Šin~u, ki le`i sredi su{ne pokrajine Gansu na severo-zahodu dr`ave, kjer brnijo delovni stroji, za domovanja pol milijona ljudi.

Eno izmed 20 podobnih gradbi{~Še pred meseci je bilo na tem obmo~ju le

nekaj vasic, ki niso imele dostopa do teko~e vode, zdaj pa je podro~je postalo sredi{~e kitajskega hitenja in `elje po urbanizaciji. Vodstvo dr`ave namerava v prihodnjih 10 letih za selitev ljudi v mesta porabiti kar 6,5 trilijona (tiso~ milijard) dolarjev, poro~a britanski Telegraph.

V Land`ov Šin~uju tako kot po teko~em traku rastejo nove zgradbe, policisti se vozi-jo po novih asfaltiranih cestah, na videti je velike reklame, ki napovedujejo prihod znanih trgovskih znamk. Gradijo tudi pisar-ne za vladne uslu`bence, ki so zdru`ene v ~etrti, imenovani “Zdru`eno sredi{~e za sto-ritve”. Na~rti so res velikopotezni - v mestu

`elijo zgraditi kar repliko finan~nega okro`ja Pudong v Šanghaju.

A to gradbi{~e je le eno izmed 20 podobnih. Do leta 2020 naj bi mesto povsem za`ivelo in postalo industrijsko in logisti~no sredi{~e za SZ dr`ave. V njem naj bi `ivelo pol milijona ljudi, zgraditi `elijo tudi visokotehnolo{ko sredi{~e, imenovano “De`ela modrosti”. Oblasti na~rtujejo, da bo do leta 2030 letno imelo 27 milijard dolarjev prihodkov.

Svet le opazuje in se ~udiLand`ov Šin~u je sicer del {ir{e kam-

panje “Proti zahodu”, s katero `eli oblast modernizirati slabo razvito notranjost, ob tem pa milijone va{~anov iz rev{~ine spraviti v mesta. To dokazuje tudi mar~na izjava premierja Lija, ki je dejal, da je “urbanizacija odprla vrata sanjam, da se uresni~ijo”.

Kitajska sicer `e zdaj do`ivlja spremembe v sestavi prebivalstva, ki jih lahko preostali svet le mol~e ~udi. Število mestnega pre-bivalstva se je z 179 milijonov leta 1978 povzpelo na 690 milijonov leta 2011, proces pa je spremljala najve~ja socialna revolucija v zgodovini ~love{tva, s katero so v zadnjih 30

letih iz rev{~ine spravili ve~ kot 600 milijonov ljudi. ^e se bodo trenutne smernice nadalje-vale, bo Kitajska, v kateri `ivi 1,3 milijarde ljudi, `e leta 2030 presegla mejnik milijarde ljudi, ki bodo `iveli v mestih, do leta 2025 pa bo imela neverjetnih 221 mest z vsaj mili-jonom prebivalcev. Za primerjavo - v celotni Evropi je tak{nih mest trenutno 35.

Še ve~ - projekcije ka`ejo, da bo do leta 2030 vsak osmi Zemljan `ivel v enem izmed kitajskih mest, kljub vse ve~jemu {tevilu va{kih dru`in, ki se upirajo nasilnim izselitvam. Kitajska akademija za dru`bene vede namre~ opozarja, da vse huj{e onesna`evanje, prometni zama{ki, oku`ena hrana in visoke cene lahko privedejo do tega, da bi vsa najve~ja kitajska mesta razen dveh postala neprimerna za bivanje. •

VIR: MMC RTV SLO, AVTOR: A. P. J.

AKTUALNO 7

Kitajska ekspanzija

V poslovnih enotah AMZS bomo na enem mestu poskrbeli, da bo vaše vozilo pripravljeno na vožnjo:

- tehnični pregledi,- pregledi predelav in homologacije,- zavarovanja in registracije vozil,- servis in vzdrževanje vozil.

amzs.siwww.amzs.si

A IT

Članska kartica Membership Card

Ekipa AMZS je leta 2012 osvojila prvo mesto na tekmovanju klubskih mehanikov za cestno pomoč FIA Road Patrol.

Preden se odločite za nakup rabljenega vozila, vam ga lahko strokovno pregledamo.

Leta 2030 bo vsak osmi Zemljan `ivel v enem izmed kitajskih mest

Foto: EPA

V hladnej{em obdobju leta velikokrat premi{ljujemo o tem, kako zni`ati stro{ke, ki jih porabimo za ogrevanje na{ih sta-novanj. Prej ali slej se sre~amo z uporabo alternativnih in cenej{ih virov energije. Med vsemi pa je son~na energija zagotovo najcenej{a, saj razen za~etne investici-je, kasneje nimamo prakti~no nobenih stro{kov ve~. Pogoj je seveda nakup ~im kvalitetnej{ih in ne ~im cenej{ih kolek-torjev, kajti samo kvalitetni kolektorji bodo v svoji `ivljenjski dobi uspeli zbrati dovolj son~ne energije, da vam bodo za~etno investicijo ve~kratno povrnili. Pri tem lahko naredimo klju~no napako pri odlo~itvi za vrsto son~nih kolektorjev, ~e ne upo{tevamo koliko energije pridobijo, iz kako trajnih materialov so sestavlje-ni, kak{no garancijsko dobo z nakupom dobimo, kak{na je njihova `ivljenjska doba, kako dolgo so dolo~eni kolektorji `e na trgu, kak{ne teste v certificiranih in{titutih so opravili.

Pri pomo~i ogrevanju pozimi je lahko u~inkovit le vakuumski kolektor, ki deluje neodvisno od zunanjih temperatur. Dokaz za to so posnetki toplotnih kamer, ki pri-kazujejo toplotne izgube razli~nih tipov kolektorjev. Med vakuumskimi kolektorji izberimo tistega, ki ima absorber dejansko v vakuumu. Tak{en je tisti kolektor, ki ima le eno plast debelega stekla, saj tisti z dvojno plastjo tanj{ega stekla, absorber-jev v resnici nimajo v vakuumu. Posledica tega dejstva so ve~je toplotne izgube kolektorja in kraj{a `ivljenjska doba zaradi vsakodnevnega ’dihanja’ teh kolektorjev.

Manj kot je razpolo`ljive energije na voljo bolj pomembno postane dejstvo, da imamo kolektor, ki je sposoben izkoristiti tudi difu-zno svetlobo, da dobro deluje tudi v megli in obla~nem ter hladnem vremenu, kajti takrat ko kolektor ne pridobiva toplote je mrtva investicija v kompletni sistem. Vi{ina investicije v celoten sistem, pa je vedno vi{ja od cene uporabljenih kolektorjev.

Kolektorji GreenLand Systems® vam zagotavljajo dolgo `ivljenjsko dobo in 10 letno garancijo. Imajo le eno plast debelega, na udarce odpornega stekla in absorber v vakuumu. Narejeni so iz trajnih materialov kot so baker, aluminij in nerjave~e jeklo in ne iz materialov, ki bi bili manj odporni na ekstremne vremenske pogoje, katerim so kolektorji na strehi izpostavljeni. Nenazadnje pa so GreenLand Systems kolektorji s sloven-skim poreklom, saj jih je zasnoval in jih {e naprej stalno razvija ter izpopolnjuje Slovenec, ki `e preko 30 let dela in `ivi v Avstraliji. •

RS, Bio Planet

OGREVANJE8

Zni`ajmo si stro{ke za ogrevanje

Uporabimo son~no energijo, ki nam pomaga pri ogre-

vanju, a ne izstavlja ra~una.

Marsikdo se boji izvedbe in se vpra{uje, koliko ~asa bo brez ogrevanja in tople vode ter o drugih posegih. Tudi zato smo spremljali zamenjavo ogrevalnega sistema pri individualni hi{i dru`ine Rijavec.

Radiatorski ogrevalni sistem na zemeljski plin so zamenjali z novim, katerega srce je toplotna ~rpalka Coolwex Exclusive Duo z mo~jo 11k,2 kW. Po pregledu u~inkovitosti ogrevanja v hi{i in stro{kih zanj, so z ener-getskim svetovalcem poiskali re{itev in jo v dnevu in pol tudi uresni~ili.

Hi{a Staneta Rijavca ima 165 kvadratnih metrov skupne ogrevalne povr{ine, zgrajena pa je bila v letih 1995/96 in je za tedanja merila dobro izolirana. Letna poraba plina za ogrevanje je dosegla do 3.000 kubi~nih metrov. Glavni namen odlo~itve za zamenja-vo sistema je bil zni`anje stro{kov ogrevanja, a je investitor ob tem postavil {e nekaj zahtev.

»Veliko mi pomeni mo`nost regulacija in avtonomija sistema. Poleg udobja in varnosti od sodobnih re{itev, pri~akujem tudi nad-zor ogrevanja sanitarne vode, regulacijo po zunanji temperaturi in prostorski temperaturi ter kombinirano regulacijo.« je povegal g. Stane Rijavec.

Kaj moramo vedeti in storiti pred monta`oGlede na potro{njo, lastnosti objekta,

`ivljenjske navade in potrebe so se, kot `e re~eno, odlo~ili za toplotno ~rpalko Coolwex. Ena klju~nih prednosti sistema Coolwex, ki vklju~uje tudi zunanjo enoto Mitsubishi Zubadan, je inverterska tehnolo-gija. Ta zagotavlja u~inkovito delovanje tudi v najhuj{ih zimah, pri temperaturah - 25 °C

brez vklju~itve elektrogrelca. Izra~uni pred prenovo so obetali najmanj

65 odstotkov prihranka za ogrevanje vode in prostorov. Demonta`a starega in monta`a novega sistema je v celoti prevzela Coolwex ekipa pod taktirko dolgoletnega energetske-ga svetovalca in monterja toplotnih ~rpalk Coolwex g. Haupmana.

Delo je za~ela v petek popoldne in ga kon~ala v ponedeljek popoldne. Med viken-dom ni delala.

Ob odlo~itvi za ogrevanje s toplotno ~rpalko pa je vendarle treba upo{tevati neka-tera merila. Izvajalec, g. Milan Haupman, je povedal: »Pri obstoje~ih hi{ah z radiator-skim ogrevanjem je za`elenih 5 centimetrov izolacijske fasade, tesna okna in izolirano podstre{je ali mansarda. Pri novogradnjah se v glavnem vgrajuje talno ogrevanje, materiali so bolj izolativni, vendar pa priporo~amo ~imprej{njo izvedbo izolativne fasade.

Sistem Coolwex je sestavljen iz notranje in zunanje enote. Notranjo enoto postavimo na predvideno mesto, skladno z `eljami stranke in lastnostmi objekta. Izbira loka-cije je povsem poljubna, saj ne potrebuje niti bli`ine dimne cevi, niti zalogovnika. Pri obnovah starej{ih zgradb je to lahko nekdanja kurilnica ali povsem nova lokacija. Ne glede na to, ali ima stranka radiatorsko ali talno ogrevanje, je pri novogradnjah to najpogosteje prostor, namenjen energetski postaji. Dovr{ena in izjemno estetsko obli-kovana notranja enota je pripravljena tudi za postavitev v stanovanje. Skoraj povsem poljubna je tudi namestitev zunanje enote. Sledimo zgolj funkcionalnosti in estetiki. Pri dolo~anju mest so nepogre{ljive izku{nje usposobljenih poobla{~enih monterjev.«

Demonta`a in monta`aV hi{i so obdr`ali radiatorsko ogrevanje,

kar je poenostavilo monta`o. Najprej so demontirali star sistem ter ga odpeljali, poskrbeli za odstranitev in zatesnitev vseh nepotrebnih starih napeljav, nato pa pripra-vili podstavek zunanje enote. Na pripravljeno mesto oziroma izkop, ki so ga opravili sami, so vstavili betonski podstavek za stabilno namestitev zunanje enote. To je bilo opra-vljeno v enem popoldnevu. Naslednji delovni dan so postavili notranjo enoto toplotne ~rpalke Coolwex z vgrajenim 300-litrskim zalogovnikom sanitarne vode. Zaradi bli`ine obstoje~ih priklju~kov na ogrevalni sistem, elektriko in vodo so jo postavili na mesto, kjer je bila stara pe~ na zemeljski plin. Notranjo enoto so priklju~ili na pripravljene

OGREVANJE 9

Monta`a toplotne ~rpalke v zgolj 14 urah

Hi{a investitorja Staneta Rijavca

Demonota`a starega sistema na plin

Postavitev zunanje enote Priklju~itev notranje enote

Ob odlo~itvi za nov ogrevalni sistem ali prenovo starega siste-

ma s toplotno ~rpalko se nam zastavljajo {tevilna vpra{anja

glede monta`e in upravljanja z novim ogrevalnim sistemom.

napeljave sanitarne vode in na sistem cevnih razvodov radiatorskega ogrevanja.

Zunanjo enoto sistema Coolwex, Mitsubishi Zubadan, so namestili na `e pripravljen betonski podstavek, nato pa zunanjo in notranjo enoto povezali s freon-skim plinom oziroma freonsko povezavo ter elektri~nimi vodniki. Povezavo so vakumirali in uplinili.

Zagon in predstavite upravljanjaNaslednji korak je bil priklop sistema

na sanitarno vodo in izvedba elektri~nega priklopa. Izvedli so {e elektri~ni priklop vseh elementov za ogrevanje ter napajanje notra-nje enote, od obto~ne ~rpalke, me{alnega ventila, tipala zunanje in sobne temperature. V nadaljevanju so sprostili plin iz zunanje enote, napolnili ogrevalni sistem s teko~ino in sistem odzra~ili. S tem je bil posto-pek vzpostavitve delovanja novega sistema kon~an.

Seveda pa je ob vgradnji nove naprave {e kako pomembna tudi predstavitev upravlja-nja. Upravljanje je kljub temu, da je izbira mo`nih nastavitev {iroka, preprosto in lahko zadosti vsem potrebam.

Ob zagonu so izvajalci uporabnika pou~ili o klju~nih nastavitah. Izhodi{~ne so nastavili

sami ter s tem zagotovili tudi strokoven nad-zor nad u~inkovitostjo celotnega delovanja. Uporabnik toplotne ~rpalke lahko poskrbi tudi za druge prilagoditve, kar nam je opisal investitor Stane Rijavec:

»Sami upravljamo z nastavitvami tako dnevne kot tudi no~ne temperture in tem-peraturo sanitarne vode. Aktiviramo in deak-tiviramo ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Nastavljamo ~asovne intervale delova-nja in optimalne temperature glede na na{e `ivljenjske navade in potrebe. Pri tem lahko te nastavitve nastavljamo posebej za vodo in posebej za prostore.«

Dan in pol»Mojstri so bili na na{em naslovu

pribli`no {tirinajst ur in v tem ~asu opravili vse na{teto, vklju~no z zagonom in pred-stavitvijo sistema delovanja ter njegovega upravljanja. Dobili smo vse, kar nam je bilo obljubljeno – hitro in strokovno monta`o ter u~inkovito delovanje. Priporo~amo jo vsem, ki si `elijo na enostaven, hiter in u~inkovit na~in bistveno zmanj{ati stro{ke ogrevanja in sanitarne vode ter ob tem ohraniti ter celo pove~ati udobje, ki ga zagotavlja celovit in avtonomen ogrevalni sistem Coolwex.« « je sklenil Stane Rijavec. •

Dodatne informacije in strokovno svetovanje

tudi na 080 35 16, www.coolwex.com,

E: info@coolwex.com.

OGREVANJE10

Priklop sanitarne vode

Pregled nastavitev toplotne ~rpalke

Rokovanje investitorja in monterja toplotne ~rpalke Coolwex

Eden od vzrokov za podrejenost ter-mosolarne tehnike je tudi splo{no mnenje, ki govori o enostavni tehnologiji, omejeni samo na ogrevanje sanitarne vode. Pri tem lastnik nima mo`nosti prodaje energije, kot jo imajo uporabniki fotovoltaike. Pri tem je znano, da je ogrevanje sanitarne vode eden najve~jih porabnikov v povpre~nem gospo-dinjstvu, Angle`i trdijo, da zajema skoraj polovico vseh stro{kov. Sedaj so njihovi energetski strategi ugotovili, da bodo lahko samo z izdatno pomo~jo termosolarne teh-nike dosegli zadan cilj, 15% obnovljivih virov v skupni porabi do leta 2020.

Iniciativa RHIDa bi pospe{ili vgradnjo termosolar-

ne tehnike, so ustanovili Renewable Heat Incentive (RHI), ki bo za~ela delovati pri-hodnje leto. Pri tem bo postala kilovatna ura son~ne toplote enako pomembna kot

kilovat solarne elektrike, zato bodo lastniki termosolarnih sistemov za vsak kW zajete toplote dobili okrog 19 penijev. Ta podpora je namenoma ve~ja od tiste za vgradnjo toplotnih ~rpalk, saj `elijo s tem vzpodbuditi ljudi, da vlo`ijo denar v kolektorje in hranil-nike toplote. Tuji opazovalci ocenjujejo, da bodo s tem pristopom, ki je novost v svetu, podeseterili koli~ino takih naprav. Ra~unajo, da se bodo za vgradnjo pospe{eno odlo~ali tudi ve~ji uporabniki, od tovarn do javnih ustanov, saj je energetska korist o~itna.

Zelena toplotaSeveda se ne `elijo ustaviti na topli vodi,

ampak {iriti sistem na ogrevanje. Pri tem so najbolj zanimivi vakuumski kolektorji, saj uspe{no zajemajo tudi razpr{eno sevanje, ki je zaradi obla~nosti v Britaniji zelo pogosto. Meritve ka`ejo, da je oson~enost Otoka samo za 35% ni`ja kot na jugu Španije.

Z meritvami, ki so jih izvajali nekaj prete-klih let so {e dokazali, da je kon~na korist termosolarnih naprav ve~ja kot toplotnih ~rpalk in manj{ih vetrnic. Pri tem kolektorji ne potrebujejo vzdr`evanja, imajo `ivljenj-sko dobo okrog 25 let, poraba elektrike za obto~no ~rpalko je zanemarljiva. Z vgradnjo bodo pri~eli dohitevati druge dr`ave, zlasti Kitajsko, Španijo, Izrael in Japonsko, ki so zaradi teh naprav dokazano zmanj{ale uvoz nafte za milijone sod~kov tedensko. Angle`i so {e dolo~ili, da bodo subvencij dele`ni tudi tisti, ki so te naprave `e vgradili, in bodo dobili sredstva za nazaj. Zato je vlaganje v zeleno toploto tudi pri nas zelo koristno. •

Tihec

OGREVANJE 11

Son~na toplota se spla~a

Hi{ne termosolarne sisteme je deloma zasen~il pohod

fotovoltaike, ki je privla~na in sodobna tehnologija. Pri

tem pa pozabljamo, da je zajemanje son~ne toplote veliko

u~inkovitej{a tehnologija od fotovoltaike. Zato se je britanska

vlada odlo~ila podpreti vgradnjo son~nih kolektorjev, saj je

korist takih naprav veliko ve~ja, kot izgleda na prvi pogled.

Thermomax vakuumski kolektorji spadajo med bolj{e izdelke

na trgu

www.sonnenkraft.si

SONNENKRAFT SOL+

POPOLNA NEODVISNOST

OD OLJA IN PLINA - BOLJ

NE GRE.

DOGODKI 13

Za pravilne re{itve ponujajo mnogo ve~ kot samo izdelke. Izvajajo razne seminarje, delavnice in tudi svetovalne predstavitve, kjer uporabnikom predstavijo prednosti njihove ponudbe. Tako je bilo tudi v torek, 8. oktobra, ko so predstavili svojo ponudbo, namenjeno predvsem in{talaterjem ogrevalnih naprav in vodovodnih in{talacij v veleprodajnem in maloprodajnem trgovskem centru Mavi Maribor d.o.o. Ker je ponudba podjetja Mavi Maribor d.o.o. naravnana v prodajo elementov za vodovod, ogrevalno tehniko, kopalni{ko in sanitarno opremo, kerami~nih plo{~ic in prezra~evanja, so se odlo~ili, da v svojo ponudbo vklju~ijo tudi nekatere izdelke blagovne znamke Loctite®, pod-jetja Henkel Slovenija d.o.o. Prav te namre~ pri svojem delu uporabljajo tudi njihovi odjemalci.

Uporabniki o Henklovih izdelkih

David Verbi~ – Hi{ni servis Maribor: ˝Loctite® vrvico uporabljamo `e odkar

je pri{la na trg. Prediva tako reko~ ve~ ne poznamo, uporabljamo ga le ob redkih prilo`nostih. Izku{nje z uporabo vrvice so zelo dobre. Z njo lahko zagotavljamo kakovostnej{e tesnjenje kot s predivom ali teflonom. Prav to pa je pomemb-no, saj pri kakovosti ne gre var~evati. Uporabnost Loctite® vrvice je dobra, saj

lahko `e privit spoj ponovno nastavljamo. Delo z vrvico je hitro in enostavno in na ta na~in prihranimo dragoceni ~as.˝

Toma` Tav`elj, EVROINSTAL, Sveta Trojica:

˝Henklovo vrvico uporabljamo `e od vsega za~etka. Primerjava med ceno in kakovostjo opravljenega dela je zagotovo v prid slednjemu. Delo opra-vimo hitreje, zato je Loctite® vrvica dragocen pripomo~ek pri vsakdanjem delu. Nabavo opravimo v trgovini Mavi Maribor d.o.o., kjer dobro poskrbijo za

zaloge materialov, ki jih vsakodnevno uporablja-mo. Vsekakor je pohvalno, da so se odlo~ili tudi za ponudbo nekaterih izdelkov blagovne znamke Loctite®. Tako nam ni potrebno izgubljati drago-cenega ~asa z iskanjem Loctite® izdelkov drugod.˝

Damijan Škrinjar, direktor prodaje Mavi Maribor d.o.o.:

˝Sicer ne tr`imo celotnega asortimana Henklove ponudbe, dolo~ene pa vendar-le. Pri tem je Loctite® vrvica edinstvena in in{talaterji veliko posegajo po njej. Predstavitve izdelkov, kot se je poslu`uje Henkel so koristne in pozitivne, zato z veseljem sodelujemo pri tem. Dobro je namre~ vedeti, da je potrebno tudi v ~asu

recesije uporabljati kakovostne materiale, saj se to dolgoro~no obre-stuje. Na{o prodajno mre`o {irimo po celi Sloveniji. Poleg trgovine v Mariboru smo prisotni tudi v Celju, v Ljubljani na dveh lokacijah, v Novem mestu, konec oktobra pa odpiramo prodajalno tudi v Novi Gorici, do naslednjega poletja pa {e v Kopru. Po potrebi blago dostavljamo v razli~ne kraje po Sloveniji, tako trgovcem, kakor tudi in{talaterjem.

Goran Fulir, Industrial Sales Manager AG CRO/SLO, Henkel:

»Zares si je pravo zadovoljstvo vzeti ~as za direktno dru`enje s kon~nimi kupci na{ih izdelkov. Njihove bogate vsa-kodnevne izku{nje so neiz~rpen in dra-gocen vir informacij za nas, hkrati pa dobra smernica za morebitni razvoj novih izdelkov oz. izbolj{evanje `e obstoje~ih. Zadovoljen kupec je vedno bil in bo

najbolj{a reklama in potrditev katerekoli blagovne znamke in podje-tja samega. Od distributerjev vsekakor pri~akujemo partnerski odnos in nam je v veliko veselje, kadar so tudi oni sami pripravljeni na skupne akcije in jim lahko na tak{en na~in pomagamo in s svojim tehni~nim znanjem informiramo kon~ne kupce.« •

Franci Mithans

Henkel predstavlja

Z dobro prepoznavnostjo izdelkov blagovne znamke Loctite® je Henkel eno izmed vodilnih

podjetij na svetovnem tr`i{~u.

Za kakovost tudi v kriznih

~asih

Bli`ajo se jesenski dnevi, ko bo ogrevanje dobilo svoj najve~ji pomen. Pomen v smislu ogreva-nja bivalnih in drugih prostorov. Seveda se tukaj takoj zavedamo transporta vode po cevovodih, kot tudi ~rpalnih postaj za grel-no vodo.

Kakor hitro se omejimo na instalacije in cevovode,

se sre~amo z izzivi tesnjenja le teh. Cevne instalacije so lahko iz razli~nih materialov. Najpogosteje se uporabljajo materiali kot je `elezo (pocin-kano), plastika, drugi umetni materiali.

Da je transport vode sploh mogo~, so potrebne {e ~rpalke, zasuni in drugi elementi, ki jih je potrebno zatesniti.

Celovito paleto materialov za tesnjenje cevnih zvez nudi podje-tje Henkel, ki ima v svojem asor-timanu precej izdelkov name-njenih za tesnjenje. Uporaba se nana{a na vodo za komunalne potrebe, kot tudi pitno vodo. Predstavljamo izdelek, ki se naj-pogosteje uporablja pri tovrstnih opravilih - Loctite 55.

Primeren za kovinske in plasti~ne cevne zveze do 4’’Nova bolj{a metoda tesnje-

nja se lahko uporablja na litini, jeklu, medenini, bakru, kromu, na nikljanih in galvanskih povr{inah, nerjavnem jeklu in plastiki.

Obratovanje brez pu{~anjaSpoj narejen v nekaj sekundah

je zanesljiv tudi ~e je izpostavljen temperaturam med 0 in 1300°C, vodnim udarom in vibracijam.

Cevno zvezo je mo`no kasneje prilagajati^e cevni spoj ni pozicioniran

pravilno, Loctite 55 dopu{~a kasnej{e nastavitve brez nevar-nosti pu{~anja.

Brez umazanije in packanjaPo celodnevni uporabi

Loctite 55 se boste vrnili domov brez umazanije za nohti. Belo impregnirano tesnilo se nana{a neposre-dno iz priro~ne embala`e z `e vgrajenim rezi-lom.

Za uporabo Loctite 55 ne potrebuje-te posebnega urjenja. Uporabite svoje znanje za novo tehno-logijo takoj{njega tesnjenja. Ovijte tesnilno vrv okrog vijaka z upo{tevanjem priporo~enega {tevila ovojev in to je dovolj za brezhiben spoj. •

IN[TALACIJE14

Loctite 55 Loctite 55 omogo~a takoj{nje

tesnjenje (neodvisno od tempe-

rature okolice) za doma~o upora-

bo in industrijske namene. Lahko

se uporablja za tesnjenje cevnih

sistemov za pitno vodo, odpa-

dno vodo (toplo in hladno), plin,

stisnjen zrak in industrijska olja.

Uporablja se, kjer so se v prete-

klosti uporabljali teflonski trakovi,

preja in tesnilna pasta.

Zadovoljuje potrebe sodobnih cevnih sistemov in je v skladu z najnovej{imi standardi.

Pitna voda: Loctite 55 je v

skladu s standardom WRC in

BS 6920 uporaben za tesnjenje

pitne vode do 85 °C.

Plin in voda: Loctite 55 ima

ateste EN751-2 Class Arp, DVGW

in DIN 30660.

SLO atesti: - pitna voda: In{titut za var-

stvo okolja

{t.poro~ila: 28169Ate,

- plin: Institut za varilstvo:

{t.certifikata: 250/00.

Bolj{e tesnjenje cevnih zvez z izdelkom Loctite 55

Poraba:

Velikost navoja ½ ’’ ¾ ’’ 1 ’’

Število spojev 385 260 180

Avtor: mag. Marjan Poto~an

tesnilo re-e

bo b j

Nova

tehnologija za

tradicionalne

naloge

Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI 2000 Maribor tel: 02 22 22 288 www.loctite.si

Loctite® 55Tesnilna vrvica 150 m4 Tesnillnnaa vvrrvviica 115500 mm

+ gratis zimska kapa

Skoraj lesena keramikaParket je zagotovo ena

bolj{ih talnih oblog, ki pa vlage, hoje v blatnih ~evljih ali mokrega ~i{~enja ne prena{a najbolje. Re{itev so kerami~ne plo{~ice, ki so popolna imitacija sta-rinskega parketa. Tudi povr{ina je izjemno podob-na ro~no skobljanemu lesu, vmes najdemo na videz ro~no kitane in popravljene dele, zato bomo samo s podrobnim ogledom lahko ugotovili, da hodimo po keramiki. Plo{~e so izdelane v izredno majhnih tolerancah, so kalibrirane in jih lahko polagamo zelo tesno, pri ~emer fuga zna{a najve~ 2 mm. Zaradi tega postane nevidna, saj barvo pri-lagodimo tonu keramike. Ker je povr{ina reliefna, jih je potrebno takoj po polaganju in nato fugiranju dobro o~istiti, polaganje pa zaradi vzorca skrbno na~rtovati, izdelava v 5 barvah, izdelek Mansion, keramik.refin.it •

Š~ipalni ventilZapiramo ga s komprimiranim zrakom,

odpre se samodejno. V notranjosti se naha-ja rokav iz mehke odporne EPDM plastike, ki se stisne in prekine pretok, ~e nanj z zunanje strani pritisne komprimiran zrak. Zdr`i preko milijon zapiranj, namenjen za prekinjanje pretoka gostih teko~in, kemika-lij in ultra~iste vode, vsi deli so izdelani iz odporne plastike, omogo~a odli~no ~i{~enje in vzdr`evanje. Ohi{je je iz polipropilena, mokri del pa glede na teko~ino iz PVC, CPVC, PP ali EPDM plastike, priklop zraka 1/8 cole, ventil pa ½, ¾ ali 1 cola. Pritisk zapiranja je odvisen od pritiska komprimi-ranega zraka, ki mora biti za 3 bar vi{ji kot tlak teko~ine v cevi. Vse dele sestavimo ali razstavimo z roko, brez orodja, tip HSA2, www.plastomatic.com •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE16

Pi{e: Simon Tihec Nova pipaOblikovalci pip imajo danes izjemno

te`ko delo, saj je skraj vse mo`ne oblike `e nekdo izdelal. Nova pipa je sodobne oblike, vendar opremljena s klasi~nim dvoro~nim odpiranjem. Dva cilindri~na gumba diska-ste oblike izdelajo v `elenih barvah in z napisom, oblike pa so preproste in ~iste. Gumba sta na spodnjem robu opremljena s tesnilom, ki zagotavlja enostavno ~i{~enje. Povr{ina pipe je lahko svetle~a ali mat, dva-krat nikljana ter prekrita z zaklju~no plastjo kroma. Zato se ne bo moglo zgoditi, da zaradi pogostega ~i{~enja skozi prekrivno plast pokuka medeninasta osnova. Ventila sta kerami~no tesnjena, podobno kot sodobne enoro~ne izvedbe pip, izdelek pa je pobral obe presti`ni oblikovalski nagradi, Good Design Award in Design+. Pipo Savoy izdeluje Zucketti, www.kositalia.com •

Akusti~na kadNamenjena begu pred vsakdanjim stresom

in jutranjemu ali ve~ernemu spro{~anju. V kad so vgrajeni plo{~ati zvo~niki in Bluetooth sprejemnik, ko sistem vklju~imo pa bo za~el delovati kot akusti~na naprava najvi{je kvali-tete. Poslu{amo lahko glasbo, ki jo brez`i~no predvajamo na vseh napravah, ki imajo vgra-jen Bluetooth oddajnik, s pametnega telefo-na ter prenosnega ali tabli~nega ra~unalnika. Pri tem se zvok ne prena{a v prostor kopalni-ce temve~ samo na vodo v kadi in od nje na osebo v njej. Tak prenos spro{~ujo~e glasbe daje uporabniku popolnoma novo wellness izku{njo, dodatek pa je krmiljenje tempera-ture vto~ne vode na pol stopinje natan~no. Ob naslednji uporabi bo naprava samodejno prepoznala oddajno napravo in prenesla glas-bo v kad, proizvajalec Kaldewei, izdelek kad Soundwawe, www.kaldewei.co.uk •

Odpiranje velikih ventilovJe vedno napor-

no opravilo, saj je sila za odpiranje ali zapi-ranje razmeroma veli-ka. Poslu`evanje ve~ih ventilov zaporedoma lahko zato postane dol-gotrajno in naporno delo. Pomo~ pri tem omogo~a prenosna naprava, ki jo z nekaj gibi pritrdimo na kolo in telo ventila, vrtenje kolesa pa omogo~a majhen reduktor in pogonska naprava na komprimiran zrak, hidravliko ali na akumulatorski vrtalnik. Prednosti so ni`ja cena v primerjavi s stalnimi motornimi pogo-ni, hitro prilagajanje razli~nim velikostim ventilov ter klimatskim razmeram. Naprava je lahka in prenosna, poslu`uje jo samo ena oseba, z njo bomo odprli tudi te`ko teko~e ali delno zape~ene ventile ali zasune, ter prepre~ili po{kodbe in preutrujanje opera-terja, izdelek Easidrive, vrtilni moment od 100 do 100.000 Nm, www.smithflowcontrol.com •

Nekapljajo~a spojkaNova serija majhnih in hitrih sklopk

omogo~a zanesljivo spajanje in lo~evanje dveh cevk, v katerih je teko~ina pod nizkim tlakom. Spojka je tako izvedena, da med lo~evanjem iz nje ne bo pritekla niti kapljica, v razvod pa ne bo vdrl zrak. Zaradi tega je iztok ali kontaminiranje teko~ine onemogo~eno, ~i{~enje razvoda pa zato nepotrebno. Izdelek je ergonomsko oblikovan, z gumbom za odklop in glasnim »klikom« ki potrdi, da je spojka dokon~no priklju~ena. Obe cevki lahko rotirata okrog svoje osi, pri ~emer tesnost spoja ni zmanj{ana. Za tlake od -1 do +1 bar, temperature od 0 do 50°C, notranji premer 3,2 mm, namenjena za zdravstvo, industrijo in laboratorijsko tehniko ter pogost vklop – izklop, material polipropilen oja~en s stekle-nimi vlakni, odporna na {tevilne kemikalije, izdelek NS1, www.colder.com •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE 17

V`igalo za kaminNamesto cepljenja lesa na trske,

pri`iganja s papirjem ali s po nafti zaudarjajo~imi kockami, se je pojavila nova mo`nost. Namensko skobljana lese-na volna je zvita v cigari podobne zvitke, ki so impregnirani z voskom. Zaradi tega so neob~utljivi na vlago in gorijo od 8 do 10 minut. Vsebujejo dovolj energije da za v`ig drv ali briketov, saj odprtina v sre-dini izbolj{uje zgorevanje. Med pripravo bodo roke ostale ~iste in brez vonja, saj so izdelani iz lesa smreke in jelke. Doba uporabnosti je zaradi voska neomejena, izdelek je zdravstveno neopore~en, brez dodanih di{av ali pigmentov. Uporaben je tudi za pri`iganje ognja na prostem, brez te`av pa se bo vnelo tudi oglje za `ar, cena za 100 kosov okrog 9 €, izdelek Zarelo, www.zuendfee.de •

Švedsko podjetje Esbe `e ve~ kot 100 let postavlja nove standarde na podro~ju regulacij razli~nih sistemov. Poleg vseh vrst me{alnih ventilov in motornih pogonov proizvajajo {e regulatorje ter druge kvali-tetne proizvode. Vsi njihovi izdelki upora-bljajo manj energije, dvigajo nivo udobja in zagotavljajo varnost v sistemih ogrevanja, hlajenja in sanitarne vode. Moderna in tehnolo{ka dovr{ena proizvodna linija je omogo~ila pridobitev najstro`jih certifikatov za kvaliteto in okolje.

Esbe izumil perfektno krivuljo ogrevanjaEsbe je proizvedel povsem nov vremen-

sko voden regulator z motornim pogonom serije CRC, ki na slovenski trg prihaja {e v leto{njem letu.

Potreba po toploti je razli~na glede na tip stavbe, debelino izolacije, vrsto ogrevanja, zunanjo temperaturo, `ivljenjskih navad….

Zato je potrebno izbrati eno izmed krivulj ogrevanja. Krivulja, ki bo odli~na pri zunanji temperaturi - 15˚C, mogo~e ne bo odli~na pri notranji temperaturi +5 ˚C. Pri novi seriji CRC je ta problem re{en. Krivulja se lahko nastavi individualno samo glede na zahteve uporabnika. CRC ima namre~ vgrajeno le eno krivuljo ogrevanja – to je pametna krivulja. Pomeni, da uporabnik nastavi eleno tempe-raturo dvi`nega voda, za ustrezno krivuljo pa poskrbi regulator sam.

Enostavna in hitra monta`a ter veliki prihrankiZaradi vgrajenega regulatorja v motor-

nem pogonu in plug-in elektri~nem kablu je vgradnja nared v samo nekaj minutah. Z izbiro serije CRC uporabnik var~uje od samega za~etka. Glede na ro~no upravljanje me{alnega ventila je razlika o~itna. Da ne omenjamo razlike v udobju bivanja.

Ve~ informacij o Esbe proizvodih pri-

dobite na www.veto.si, na info@veto.si ali pokli~ete na tel. {tevilko 01 580 91 00. •

Plo{~e RoofingreenVe~namenski proizvod za hitro in trajno

zatravitev povr{in, zlasti na terasah. Izvedba s podpornimi stebri~ki je namenjena obla-ganju teras, ki so `e prekrite s hidroizolacijo, plo{~e pa omogo~ajo dodatno zasen~enje, zra~enje, vi{insko prilagajanje in dodatno zvo~no izolacijo. Polo`ena povr{ina je takoj pohodna, stikov ni opaziti, vsi sestavni deli pa so UV odporni in omogo~ajo udobno hojo, enako kot po travniku. Drugi tip plo{~e je ni`ji, opremljen s podpornimi ~epki, ki omogo~ajo odtekanje vode pod plo{~o, plo{~e so visoke samo 50 mm in primerne za obnovo povr{in ter za doseganje estetskih in okoljskih u~inkov. Velikost plo{~ je 50 x 50 cm, oba tipa sta patentirana, ozelenimo lahko tudi navpi~ne stene, vgradimo sve-tila, `agamo na primerno mero, proizvod Roofingren Nature, www.roofingreen.it •

Nastavite krivuljo ogrevanja glede na va{e zahteve

CRC regulator vsebuje t.i. “u~ni proces”. Pomeni da lastnik

hi{e nastavi `eleno temperaturo dvi`nega voda, za ustrezno

krivuljo pa poskrbi sam regulator.

Zamenjava okenMarjana: Prosim za navodila kako se je

smiselno lotiti obnove stavbnega pohi{tva, kaj je pomembno pred obnovo?

Odgovor:Zamenjava oken je poseg, ki lahko precej pove~a energijsko u~inkovitost stavbe, hkrati pa lahko precej poslab{a bival-ne pogoje. Zato mora biti ukrep pravilno na~rtovan in izveden, novemu stanju je potrebno prilagoditi bivalne navade.

Kdor ne ve kje zapravlja energijo, bo te`ko u~inkovito zmanj{al porabo energije. Zato je nujen energetski pregled in analiza stanja, ki ga lahko opravite sami. To naj vam bo vodilo za izbor ukrepov. ^e so okna {e trdna, jih lahko posodobite z vgradnjo energijsko u~inkovitih stekel, tesnil in nasta-vitvijo okovja. Le ~e jih ni mo`no posodobiti, svetujem menjavo. Zamenjana okna naj bodo izolacijska, s toplotnoza{~itnimi oken-skimi stekli s plinskim polnjenjem in z IR kovinskim nanosom. Za adaptacijo zado{~a vrednost toplotne prehodnosti celotnega okna Uw 1,2 W/m2K (okno z izbolj{anim dvojnim steklom Ug 1,1 W/m2K).

Pomembna je tudi vgradnja. ^e je okno vgrajeno neustrezno, z monta`no peno, je hladnemu zraku in vlagi omogo~ena pot v konstrukcijo prav do notranjega roba okenskega okvira; obi~ajna PUR pena je namre~ zelo dovzetna za vlago, {e posebej, ~e je porezana. Tako se na mestu vgradnje omogo~i toplotni most in netesno vgradnjo,

kar povzro~i vla`enje konstrukcije. Problem ni le izguba energije, pa~ pa propadanje okna in slab{a mikroklima v prostoru. Na oson~ena okna je potrebno vgraditi tudi zunanja sen~ila - ~e bodo to rolete, naj bodo roletne {katle izolirane.

Sodobna okna so dobro zatesnjena; ni naravne ventilacije, zato je prostore potreb-no intenzivneje prezra~evati ali pa vgraditi sistem mehanskega prezra~evanja.

Po vgradnji tesnih oken je nasvet, kako pravilno zra~iti, enostaven. ^e nimate mehanskega prezra~evanja, odprite okna vsaki dve uri za kratek ~as (5 do 10 minut) na ste`aj tako, da se ves zrak v prostorih zamenja, toplota pa ostane v stenah. Podrobne informacije dobite v Centru energetskih re{itev www.cer-slo.si. Prijavite se na strokovno, celovito in brezpla~no energetsko svetovanje, vsak ~etrtek od 16:30 do 18:30 v CER v ljubljanskem BTC. S seboj prinesite ~im ve~ podatkov o stavbi, ki jo ho~ete prenoviti. Zagotovite si termin, pi{ite na info@cer-slo.si.

Ledeno stanovanjeLara: Imam 4 sobno stanovanje in po

novi fasadi in novi strehi me je napadla vlaga, z njo pa povezan smrad in mrzlota. Stanje zadnjo zimo je bilo obupno. Imeli smo 19/20 stopinj. Stanovanje je kotno in najvi{je, vendar pa pred novo fasado in novo streho nismo imeli problema, ne z mrazom in ne z vlago. Upravitelj kljub ve~im prito`bam ne naredi ni~ in se dela neumnega, zato smo prisiljeni stvar re{evati sami na lastne stro{ke. Z partner-jem sva razmi{ljala o mo`ni notranji izo-laciji stene. Bila sva `e v trgovini in resno razmi{ljala o knaufu in volni, s katero bi vse zunanje stene (ob oknu) prekrila, vendar nama je prodajalec rekel, da nama lahko `e ~ez pol leta preko knaufa pokuka plesen, ki se bo nabirala med betonsko steno in najino izolacijo. Kaj naj narediva?

Odgovor: Opisujete poslab{anje kakovosti bivanja kot posledico obnove fasade in strehe. Iz opisa ni razvidno kdaj je bila stavba obnovljena, niti kako vi uporabljate stanovanje. Domnevam, da je pojav vlage posledica nepravilne rabe stanovanja. Zra~na vlaga kondenzira na stenah, ki so hladnej{e od temperature kondenzacije, ta pa je odvisna od tem-perature in relativne vla`nosti zraka. Iz opisa sklepam, da je v va{em stanova-nju prevelika relativna vlaga zraka. Kako zni`ati relativno vlago pod 60%? Trajno zmanj{ajte izvore vlage in vsaki dve uri prezra~ite celotno stanovanje na prepih za pet minut. Po dveh, treh mesecih so bo stanovanje posu{ilo.

Predlagam, da vpra{anje dopolnite tako, da napi{ete: kak{ni so zunanji zidovi in koliko toplotne izolacije je bilo vgra-jene pri obnovi fasade oz. strehe; so bili pri obnovi sanirani tudi topotni mostovi; kak{na in kako stara so okna; kako zra~ite in ogrevate; ali imate termostatske ventile in radiatorske delilnike; ali je ogrevalni sistem hidravli~no uravnote`en; kak{na je temperatura in relativna vlaga zraka v prostorih; kak{na je temperatura obodnih sten; se pojavlja vlaga tudi v drugih sta-novanjih?

^e je vlaga v stanovanju posledica nepra-vilne rabe stanovanja, svetujem, da spreme-nite bivalne navade. ^e pa so drugi vzroki, je najprej potrebno narediti podroben pregled stanovanja. Ukrepi na pamet (npr. notra-nja toplotna izolacija) praviloma zadeve {e poslab{ajo.

Matja` Valen~i~, energetski svetovalec

V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev.

VENTILI IN TERMOSTATSKE GLAVE

Oglejtesi videotudi na

Dimnik propadaAndrej: Obra~am se na vas ker sem

zasledil kar nekaj va{ih ~lankov v zvezi s problematiko delovanja dimnikov in podo-ben problem tudi mene hudo bremeni saj je kurilna sezona pred vrati. Na zunanji strani dimnika na ometu - v obmo~ju hla-dnega, neogrevanega podstre{ja - se delajo beli made`i (kot neka sol), omet se lu{~i, drobi, skratkta dimnik propada. Zanimivo, da tega pojava na delu dimnika, ki sega nad streho ni vidnega. Dimnik nad streho ni ometan, vidna je fasadna opeka. Dimnik je po celotni vi{ini (H je cca 10 m in sega cca 1m nad sleme strehe) zidan s polno opeko d = 12 cm, notranji presek odprtine je cca 14/14 cm. V tak dimnik sem po celotni vi{ini vstavil RF dimni{ko tuljavo fi 130 mm, enoslojno, neizolirano. Dokler sem kuril na pe~ na kurilno olje zgoraj opisanega poja-va nisem zaznal, ko sem montiral pe~ na pelete (nominalna mo~ ca 25 kW - ogrevam cca.100 m2) so se pri~eli pojavljati opisani problemi. Sklepam, da je problem v segre-vanju - ohlajanju zidanega dela dimnika (opeke, ometa) in posledi~no kondenza, ki nastaja v opeki. Svetovali so mi, naj med-prostor med RF cevjo in ope~nim dimnikom izoliram z granulatom (negorljiv »stiropor«,

ekspandirana glina ali podobno). Zanima me ali menite, da je to re{itev problema (odprava vzroka) oz. kaj je po va{em mnenju vzrok pojavu in kako ga odpraviti? Pojavlja se mi tudi vpra{anje - ali je medprostor med cevjo in dimnikom sploh dovolj velik za ustrezno toplotno izoliranje RF cevi (odprtina 14/14 cm, cev fi 13 cm) in kako po celotni vi{ini (ali vsaj zgornje 4-5m) v dimnik vnesti - vsi-pati ustrezno izolacijo. Povedati moram {e, da se mi pojavlja tudi drug problem v pe~i na pelete in sicer obloge katrana (prenizka temp., kondenz?), pa tudi dimnik je bil po eni sezoni povsem »zabit« s sajami. To pro-blematiko navajam, ker ne vem ali je proble-matika »made`ev na dimniku v podstre{ju« povezana s tem problemom.

Odgovor: Pravi naslov za dimnik je dimnikar. Dimnikar mora (bi moral) opraviti 2 krat letno ~istiti kotel in dimnik. Hkrati bi vas tudi moral opozoriti na neustrezen na~in kurjenja in vam predlagati pravilen na~in. Ali je RF dimnik tesen na vlago? Je primeren za kurjenje peletov? V dimnih plinih peletov je veliko ve~ vlage kot v dimnih plinih kurilnega olja. Lise na ometa-nem dimniku v hladni podstrehi so verjetno posledica vlage. Gibanje vode skozi kon-strukcijo povzro~a izcvetanje. Nenavadno je, da tega ne opazite tudi na delu dimnika

v stanovanju. Obloge katrana v kotlu in saje v dimniku so znak nepravilnega zgo-revanja. Temperatura v kuri{~u je prenizka, verjetno je to posledica premo~ne kurilne naprave in neprimerne vezave vodnega dela. Zgorevanje nekoliko izbolj{ate, ~e dogradite hranilnik toplote (naj bi imel prostornino najmanj 20 litrov na kW naziv-ne toplotne mo~i naprave oz. vsaj 500 l za 25 kW kotel). Naknadna toplotna izolaci-ja vmesnega prostora dimnika je mo`na. Sipka negorljiva toplotna izolacija je perlit, vendar je ob~utljiva na vlago, zato najprej odpravite problem z vlago.

Matja` Valen~i~, energetski svetovalec

Obnova kletiVpra{anje: Rad bi obnovil staro obokano

klet. Trenutno stanje kleti: tla so neobdela-na (pohojena zemlja). Zidovi so iz starega poto~nega kamna, strop iz rde~e stare ope-ke-oboki. Klet bi rad obnovil na na~in, da bo {e vedno slu`ila svojemu namenu (hramba pija~e, ozimnice + prilo`nostna miza za pogostitev gostov - torej olep{ati bi moral tudi izgled). Na tla nameravam polo`iti staro rde~o opeko. Zanima na kak{en na~in je najbolje pripraviti tla za polaganje opeke. Opeko bi polo`il s fugami cca. 1cm, koli-kor pa~ dopu{~ajo neenakomerne dimenzije opeke. Zanima me tudi s ~im je najbolje napolniti fuge. Opeko bi seveda predhodno obdelal-pobrusil, da jo na pohodni strani vsaj nekoliko poravnam. Po kon~anem pola-ganju bi tla `elel tudi za{~ititi. Kolikor sem `e prebiral po internetu je tukaj ve~ variant: dodatno bru{enje, lakiranje, oljenje, ...

Potrebujem tudi kak{en predlog za obde-lavo zidu in stropa, ampak bi `elel, da videz ostane tak{en kot je. V~asih so zidove in strope po{kropili z apnom, ampak mislim, da se to ve~ ne po~ne, me pa zanima va{ predlog. V kleti sta dve stari okni, katere nameravam zamenjati z novimi, katere lahko odpiram tudi na nagib, da ne bi preve~ hermeti~no zapiral prostora.

Odgovor: Stare kleti je najbolje obna-vljati s ~im manj poseganja v tla ali kon-strukcijo, zato predlagamo enostavno izved-bo nameravanih predelav.

TlaIdeja z oblaganjem tal s staro rde~o

opeko je dobra in izvedljiva, samo vrstni red je potrebno spremeniti.- opeko lahko polagamo na betonsko podla-

ga ali pa samo na plast peska, ki ga nasu-jemo na zemeljska tla v kleti. ^e je vi{ina osnovnih tal mote~a, odstraniti plast zemlje za pe{~eno nasutje. S polaganjem na pesek dobimo stabilna in pohodna tla.

- Opeko polagamo s fugami, ki jih je nato potrebno zaliti s fugirno maso. To~nega podatka o materialu nimam, mogo~e bi

najbolj{i predlog dobili od proizvajalca, na primer Kema Puconci

- {ele nato sledi bru{enje in poravnavanje povr{ine s primernim brusilnim strojem

- za za{~ito predlagam oljenje ali voskanje, ki pa ga bo po dolo~enem ~asu uporabe potrebno seveda ponoviti.

- zapiranje por je nunjo, saj bo opeka druga~e popila vse, kar bomo polili po tleh

Stene in stropPredlagamo samo pranje z visokotla~nim

~istilcem, (~e se vam zdi potrebno) brez dodatne obdelave, saj bodo povr{ine samo tako ostale avtenti~ne in neizumetni~ene.

OknaZamenjava oken je dobra ideja, predlaga-

mo samo uporabo lesa in mogo~e {e vgra-dnjo kovanih re{etk ali kri`ev, ~e so morda bili prej name{~eni. Obi~ajno so prej kletna okna tako za{~itili pred vlomilci. Zra~enje je potrebno, okna pa odpiramo ali zapiramo v skladu z namenom zra~enja. Pozimi za doseganje primernih skladi{~nih temperatur, poleti za odvajanje morebitne vlage.

Upam, da si boste z odgovori lahko pomagali in `elim uspe{no urejanje kleti. •

Simon Tihec

Romantika in uporabnostVsi modeli tak{nih pe~i imajo vrata za

nalaganje opremljena s steklom, zaradi ~esar med delovanjem osvetljujejo prostor in pri~arajo romanti~no zimsko vzdu{je. Nalaganje, pri`iganje in ~i{~enje poe-nostavijo edina in velika prednja vrata, regulacija koli~ine zraka za zgorevanje pa je izvedena z enim ali dvema drsnikoma, ki jih premikamo z roko. Vlek regulira-mo z loputo, ki je montirana v dimni cevi, prepre~itev pregrevanja kovinskega ohi{ja pa prepre~ujejo lahke ognjeodpor-ne plo{~e s katerimi je oblo`eno kuri{~e. Zaradi teh plo{~ je pe~ tako lahka, da jo dve osebi lahko prena{ata in postavita na primerno mesto.

Zavrzi ali popravi samPo dveh ali treh letih za~ne obloga

kuri{~a pokati, kosi pa padajo v kuri{~e. ^e obloga ni cela, plameni lahko pridejo v stik s plo~evino in jo pregrejejo. Zaradi tega postane pe~ po`arno nevarna, saj temperatura okrova postane previsoka, plo~evina pa se deformira, vrata ve~ ne

tesnijo, zrak in dimni plini pa nekon-trolirano vdirajo v in iz kuri{~a. Izdelke renomiranih proizvajalcev, na primer Lokaterm, z lahkoto popravimo, saj nam bodo rezervne dele takoj poslali po po{ti, z izdelki iz trgovskih centrov, pa bodo te`ave. Garancijsko leto na{e pe~i se je `e davno izteklo, zato bomo pri prodajalcu zaman iskali nadomestne dele ali servi-serja. Tudi ~e v trgovini dobimo njegovo telefonsko {tevilko, se ne bo nih~e oglasil, ali pa nam bo neprijazni glas povedal, da se klicani s tem ne ukvarja, saj mu trgo-vec `e dolgo ni pla~al za njegove usluge. Sedaj smo odvisni sami od sebe in imamo samo dve mo`nosti, ali pe~, ki ji skoraj ni~ ne manjka zavr`emo, ali pa se znajdemo sami.

Potrebujemo vermikulit plo{~eEn in edini proizvajalec tega mate-

riala pri nas je podjetje Mineralka iz Cerknice. Podjetje izdeluje vermikulitne plo{~e razli~ne gostote in dimenzij. Za svojo pe~ potrebujemo izdelek srednje gostote, okrog 650 kg/m3, ki je {e vedno lahek, vendar dovolj trden, da ga nalaga-nje in ~i{~enje kuri{~a ne bo po{kodovalo. Izdelujejo plo{~e razli~nih debelin in dimenzij, zato je najbolje da po{kodovane vzamemo iz kuri{~a in izmerimo. Ker so plo{~e samo polo`ene ali prislonjene ob stene, je najprej potrebno odpreti vrat-ca, vzeti ven lito`elezno dogorevalno re{etko, nato robne distan~nike in potem {e navpi~ne plo{~e, ki obdajajo kuri{~e. Te so pritrjene tako, da so zataknjene pod jekleni kotnik na zgornji strani.

Nato plo{~e izmerimo, pokli~emo Mineralko (01- 709 00 20), oni pa nam bodo poslali predra~un. Vermikulit bodo narezali po meri in plo{~e poslali po po{ti ali pa jih dvignemo sami. Material je tako mehak, da ga lahko naknadno tudi sami re`emo ali brusimo z orodji za les. Te`ava je lahko samo zgornja plo{~a, ki ima okro-gli odprtini. Tudi ti dve lahko izdelamo sami, z malo vrtanja in bru{enja, vendar previdno, saj so plo{~e lomljive. Nato jih

vstavimo v kuri{~e in vrnemo re{etko na svoje mesto. In spet bomo lahko u`ivali v prijetni toploti, saj bo pe~ delovala kot nova. •

Tihec

NASVETI 21

Popravilo kaminske pe~i

Kaminske pe~i na drva ali brikete, s katerimi lahko ogrejemo

osrednji prostor v hi{i ali stanovanju, se dobro prodajajo.

Prvi razlog je razmeroma nizka cena, drugi pa poceni kurivo.

Delovanje je enostavno, u~inek pa dober, ~eprav o visokem

izkoristku ne moremo govoriti.

Plo{~e iz vermikulita so zelo lahke in lomljive zato previdno

Obnovljen kamin bo sedaj

deloval dve do tri leta

Plo{~e iz vermikulita so lahke in mehke, lahko jih re`emo

in vrtamo

Najpogostej{a razporeditev plo{~ v nizkocenovnem sobnem

kaminu

Nova plo{~a z odprtinami za izstop dimnih plinov v zgor-

njem delu kuri{~a

Ne prezrite 37. {tevilke REVIJE VAR^UJEM Z ENERGIJO, ki je tokrat v novembru 2013 iz{la s posebno temat-sko prilogo Geotermalne toplotne ~rpalke. Tokrat smo pripravili aktualen pregled ponudbe toplotnih ~rpalk voda–voda in zemlja–voda s prakti~nimi primeri uporabe.

Septembra je v predhodni, 36. {tevilki iz{la `e ob{irna priloga o uporabnosti toplotnih ~rpalk zrak-voda, primernih za ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje prostorov, s predstavljenimi 26 ponu-dniki. Tako vam z obema prilogama omogo~amo la`jo izbiro va{e toplotne ~rpalke, ne glede na to ali imate v hi{i vgrajene radiatorje ali talno ogrevanje.

Virtualna revija Var~ujem z energijoVirtualna, 37. {tevilka revije s temat-

sko prilogo GEOTERMALNE TOPLOTNE ^RPALKE bo na portalu www.varcevanje-energije.si izpostavljena za obdobje 1 leta, vse do novembra 2014. Na portalu bomo vsebine s podro~ja toplotnih ~rpalk {e dopol-njevali. Vabljeni k prijavi na E novice revije, do arhiva revij dostopate na ARHIV REVIJ.

Toplotne ~rpalke za dvig u~inkovitosti

Edini znani toplotni stroji, ki omogo~ajo ogrevanje in {e hlajenje, so toplotne ~rpalke. Pri tem zajemajo toploto iz obnovljivih virov pri ~emer z majhnim vlo`kom elektrike pridobimo ve~kratni dele` toplote. Poleg stavb in domov so ti stroji zanimivi tudi za industrijo, saj lahko z njimi prestre`emo odpadno toploto, ki je pred tem neuporabljena odtekala v okolje. To je lahko mla~na voda ki je speljana v kanalizacijo, odpadna toplota hladilnih naprav ali toplota zraka, ki ga izpihujejo prezra~evalni sistemi. V indu-striji je pretok energij najve~ji, zato je tudi koli~ina prestre`ene toplote velika, kar pomeni, da so lahko tudi prihranki izjemno visoki.

Pet dobrih razlogov ZA toplotne ~rpalkeZaradi svojih posebnih lastnosti so

pravilno na~rtovani in izvedeni sistemi s toplotnimi ~rpalkami visoko energet-sko u~inkoviti, ter okolju prijazni. Še u~inkovitej{e so kombinacije toplotnih

strojev z velikimi ali majhnimi kogene-racijskimi sestavi, ki isto~asno oddajajo toploto in elektriko.

Za uporabo toplotnih ~rpalk obstaja ve~ dobrih razlogov, ~e jih na{tejemo pet, bo ~isto dovolj. Prvi - ~e zgorevamo kate-rokoli gorivo in ga direktno spreminjamo v toploto, to ne bo nikoli naju~inkovitej{i na~in izrabe energije skrite v njem. Drugi - zato je izkoristek toplotne ~rpalke {e toliko bolj zanimiv, saj je sposobna zajeti energijo iz na videz hladnega zraka, pod-talnice ali zemlje. Tretji - ~e bi energijo kuriv, s katerimi kurimo pe~i raje upora-bili za u~inkovito proizvodnjo elektrike za pogon toplotnih ~rpalk, bi za enak kon~ni u~inek porabili okrog 40% manj goriva, ter za pribli`no enak odstotek zmanj{ali tudi onesna`evanje. ^etrti – ne glede na to ali elektriko proizvajamo iz premoga, urana ali lesa, bodo toplotne ~rpalke vedno imele veliko bolj{i izkoristek kot neposredno spreminjanje elektrike v toploto, pa ~etudi v “var~nem” radiatorju ali v infrarde~em sevalnem panelu. Peti –izkoristek absorbcijske ali plinske toplo-tne ~rpalke bo vedno od 35 do 50% vi{ji,

Ekolo{ki vidik geotermalnih toplotnih ~rpalk je neprecenljiv

Tematska priloga revije Var~ujem z energijo

Geotermalne Geotermalne toplotne toplotne ~rpalke~rpalke

Geotermalne toplotne ~rpalke

Stiebel Eltron: WPC 5 – 13 / cool Toplotna ~rpalka WPC

predstavlja kompletno re{itev za ogrevanje pro-storov ter pripravo tople sanitarne vode. WPC pod svojim zvo~no izoliranim ohi{jem `e vsebuje 175 litr-ski grelnik sanitarne vode, zato je potrebno zelo malo prostora za vgradnjo v kotlovnico. Naprava je opre-mljena z vsemi varnostnimi in upravljalnimi kompo-nentami, ki ji omogo~ajo popolnoma avtomati~no delovanje. Brez te`av dosega predtok temperature +60°C, kar zago-tavlja u~inkovito ogrevanje sanitarne vode in prostorov skozi vse leto.

WPC cool ima v svoji opremi {e dodatno funkcijo. Vgrajen prenosnik toplote v vro~ih dneh prevzame funkcijo hlajenja s ~imer je mogo~e tudi v najbolj vro~ih poletnih dneh dose~i prijetno temperaturo v domu.

S pomo~jo dodatnih elementov je WPC mogo~e pretvoriti v toplotno ~rpalko voda voda. Dodatna oprema modula GWS, plo{~ati predizmenjevalec iz nerjave~ega legiranega jekla ter ohi{je iz toplotnoizolacijske plastike, omogo~a dolgotrajno in brezhibno delova-nje sistema, toplotna ~rpalka voda voda pa u~inkovito poskrbi za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode. Ker podtalnica skozi vso leto ohranja konstantno tempera-turo, WPC voda voda vseskozi ustvarja visoka grelna {tevila.

Stiebel Eltron: WPF 5-16 E/cool in WPW 7-22 E SetToplotna ~rpalka

WPF E je paket poln mo~i, saj prepri~a s svojo serijsko vgraje-no opremo. Sodobna toplotna ~rpalka tipa zemlja voda je `e opre-mljena z vso potrebno opremo za delovanje, kot sta npr. obe raztezni posodi (za ogrevanje in za zemeljski del), obto~ni ~rpalki za ogrevalni in zemeljski krogotok, elektri~ni grelec, integrirana nadzorna enota ki omogo~a, da se proizvaja idealna koli~ina energije itd. WPF E je na voljo v petih izvedbah katerim je skupno to, da kot u~inkoviti kompletni sistemi na majhnem pro-storu izjemno u~inkovito var~ujejo z energijo.

WPF cool zdru`uje prednosti cenovno ugo-dne ogrevalne energije z udobjem hladnih pro-storov poleti. Vgrajen prenosnik toplote v vro~ih dneh prevzame hladilno funkcijo. Ta izvedba optimalno deluje v povezavi s talnim gretjem ali z ventilatorskimi konvektorji, saj se pri tovrstnih navezah tro{i malo energije.Toplotna ~rpalka WPW E Set jemlje energijo iz podtalnice. V kombinaciji z modulom GWS se namre~ toplotna ~rpalka zemlja voda WPF E pretvori v toplotno ~rpalko voda voda WPW E Set, ki jemlje varno in var~no energijo podtalnice.

Prednosti: Kompaktna naprava s funkcijami ogrevanja, priprave

tople sanitarne vode ter hlajenja (WPC cool izvedba).

Kompaktna re{itev z 175 litrskim vgrajenim grel-

nikom tople sanitarne vode. Preprosta namesti-

tev v prostoru in enostavno upravljanje. Izjemno

tiho delovanje. Do +60˚C temperature predtoka.

Vgrajene visoko u~inkovite obto~ne ~rpalke u~inek

{e pove~ajo. Minimalni stro{ki delovanja pri hlajenju.

Prednosti: Popolnoma opremljena naprava s funkcijami ogrevanja,

priprave tople sanitarne vode ter hlajenja (WPF cool

izvedba). Vgrajena nadzorna enota toplotne ~rpalke.

Vgrajen merilnik koli~ine pridobljene in porabljene

energije. Vgrajene visoko u~inkovite obto~ne ~rpal-

ke u~inek {e pove~ajo. Vgrajen prenosnik toplote za

pasivno hlajenje (WPF cool izvedba). Minimalni stro{ki

delovanja pri hlajenju. Preprosta namestitev v prostoru

in enostavno upravljanje. Visoka zanesljivost delovanja

naprave. Izjemno tiho delovanje. Do +60˚C temperature

predtoka. Ohi{je GWS iz toplotnoizolacijske plastike.

ZEMLJA / VODA - VODA / VODA ZEMLJA / VODA - VODA / VODA

VETO d.o.o.tel.: 01 580 91 00; 040 744 436e mail: info@veto.si www.veto.si

VETO d.o.o.tel.: 01 580 91 00; 040 744 436e mail: info@veto.si www.veto.si

PONUDNIKI TOPLOTNIH ^RPALK 23

Tehni~ni podatki:Topl. mo~ pri B0/W35 (EN 14511) 5,9 do 12,8 kW

Grelno {t. pri B0/W35 (EN 14511) do 4,5

Hladilna mo~ pri B15/W23 3,8 do 8,5 kW

Max. temperatura predtoka do 60 °C

Tehni~ni podatki:Topl. mo~ pri B0/W35 (EN 14511) 5,9 do 16,9 kW

Grelno {t. pri B0/W35 (EN 14511) do 4,5

Topl. mo~ pri W10/W35 (EN 14511) 7,2 do 20,9 kW

Grelno {t. pri W10/W35 (EN 14511) do 5,6

Hladilna mo~ pri B15/W23 3,8 do 11 kW

Max. temperatura predtoka do 60 °C

kot ~e bi enako koli~ino plina porabili v obi~ajnem plinskem grelniku.

Naj planet spet zadiha Toplotne ~rpalke so enako uporabne

kjerkoli na planetu, pri ~emer je vseeno ali bomo z njimi greli prostore, vodo ali hladili stavbe v vro~ih predelih. Svetovne emisije CO2 {e nikoli niso bile tako viso-ke kot danes, mno`i~na uporaba toplo-tnih strojev za ogrevanje stavb pa lahko zmanj{a obremenitev planeta za milijone ton letno. Samo z mno`i~no uporabo toplotnih ~rpalk bi lahko svetovno proi-zvodnjo CO2 zmanj{ali za okrog 6%, kar je eden od najve~jih u~inkov, ki jih lahko dose`emo z eno tehnologijo. V nekate-rih predelih sveta so toplotne ~rpalke `e danes pomemben del energetske mre`e, zato je {irjenje uporabe na druga podro~ja res pomembno. Tehnika je na razpolago, politiki pa vedno bolj razumejo alarman-tna spoznanja okoljevarstvenikov, zato bo {irjenje in priporo~anje vgradnje teh izdelkov naloga vseh, ki imajo kaj besede na podro~ju sodobne energetike. •

Tihec

COP – grelno {tevilo ali izkoristek T^ • (B0/ W 35) – razmere ob dolo~anju COP ( 0°C zemlja/ 35°C predtok)

(W10/W35) – razmere ob dolo~anju COP (10°C voda/ 35°C predtok)

SPF – Letno grelno {tevilo pod razli~nimi temp. re`imi z v{tetim ogrevanjem sanitarne vode na 60°C

ZEMLJA / VODA VODA / VODA

Thermia Diplomat Optimum G3Thermia je model G3 razvila na osnovi

40-letnih izku{enj v proizvodnji geotermalnih toplotnih ~rpalk. Razvita in poizvedena je na Švedskem – torej za ekstremno hladno podne-bje, ter razvit in zahteven trg, kjer sta kakovost in u~inkovitost na prvem mestu.

Toplotna ~rpalka Diplomat Optimum G3 je namenjena tako nizko- kot viso-ko-temperaturnim sistemom ogrevanja in zagotavlja uporabniku maksimalni prihranek energije, trajno zanesljivost in nizke stro{ke vzdr`evanja. Vsebuje tehnologijo HGW za brezpla~no pripravo tople sanitarne vode in tehnologijo Optimum za prilagajanje pretoka hladnega in toplega medija. Thermia G3 je serijsko opremljena z modulom Thermia Online za daljinski nadzor preko interne-ta. Toplotna ~rpalka se je na primerjalnem testu {vedske agencije za energijo izkazala z visokim SPF (podrob-nosti testa: http://www.energimyndig-heten.se).

Thermia Diplomat Optimum G3 Thermia je model G3 razvila na osnovi

40-letnih izku{enj v proizvodnji geotermalnih toplotnih ~rpalk. Diplomat Optimum G3 je namenjena tako nizko- kot visoko-tempe-raturnim sistemom ogrevanja in zagotavlja uporabniku maksimalni prihranek energije, trajno zanesljivost in nizke stro{ke vzdr`evanja. Vsebuje tehnologijo HGW za brezpla~no pri-pravo tople sanitarne vode in tehnologijo Optimum za prilagajanje pretoka hladnega in toplega medija. Thermia G3 je serijsko opre-mljena z modulom Thermia Online za daljinski nadzor preko interneta.

Atlas Trading d.o.o.tel.: 03 425 5400, 080 2065e mail: info@thermia.si www.thermia.si

Atlas Trading d.o.o.tel.: 03 425 5400, 080 2065e mail: info@thermia.si www.thermia.si

VODA / VODA

PONUDNIKI TOPLOTNIH ^RPALK24

Toplotna ~rpalka AQUAGORSistem voda/

voda sodi med naju~inkovitej{e ogrevalne sisteme. Klju~ni faktor za visoko u~inkovitost se skriva v viru zaje-manja energije tj. podtalnici, ki velja za zane-sljiv vir toplote z konstantno temperaturo (od 7 do 13°C). To pomeni delovanje v ugodnem temperaturnem obmo~ju skozi celo ogre-valno sezono. Grelno {tevilo (COP) zna{a pri tem tipu ~rpalk ve~ kot 5. Zaradi visoke grelne mo~i skozi celotno ogrevalno sezono, ne glede na temperaturo okolice, je primerna za monovalentno delovanje, kar pomeni, da nimamo potreb za dodatnim virom ogreva-nja. Omogo~a mo`nost pasivnega hlajenja. • Spiralni izmenjevalec posebej razvit za

toplotne ~rpalke Aquagor, zaradi katerega ni potreben dodatni predizmenjevalec, kar zni`a investicijo za 500-1000 € in izbolj{a u~inkovitost oziroma letni COP.

• Vremensko vodena regulacija omogo~a energetsko u~inkovito delovanje toplotne ~rpalke in celotnega ogrevalnega sistema.

• Primerna za visoko temp. ogrevanje.

Gorenje d.d.tel.: 03 899 2980, 03 899 7271e mail: info@gorenje.com www.gorenje.si

Reference: Prve toplotne ~rpalke Aquagor so bile v Sloveniji

vgrajene leta 2011 in jih je do sedaj vgrajenih `e

ve~ kot 50.

Ve~ informacij na: matej.ribic@gorenje.com

Tehni~ni podatki:Model T^ VV 15 VT

Toplotna mo~ (W10/W35)* 15,2 kW

Priklju~na mo~ (W10/W35)* 2,72 kW

COP (W10/W35)* 5,6

Max. temp. predtoka 62 °C

Tip hladilnega sredstva R 407 C

Zvo~na mo~* dB (A) 51,8 (±1,5 dB)

* Merjeno pri parametrih voda/voda po standardu EN

14511. Standard predpisuje meritev pri pogoju W10/W35

(temperatura vira-podtalnice 10°C, temperatura ogrevalne

vode 35°C).

Meritve opravljene na nem{kem neodvisnem in{titutu in akreditiranem laboratoriju VDE in imajo certifikat kakovosti EHPA!

TOPLOTNE ČRPALKEod 1973

TOPLOTNE ČRPALKEod 1973

Tehni~ni podatki:Model Diplomat Optimum G3

Toplotna mo~ (B0W35) 6 – 17 kW

COP (B0W35) 4,8

Max. temp. predtoka 65°C

SPF talno ogrevanje 4,4 – 4,8

SPF radiatorsko ogrevanje 3,3 – 3,6

Grelnik sanitarne vode200L integriran ali

lo~en 300L+

Hranilnik toplote ni potreben

Meritve opravljene na {vedskem nacionalnem in{titutu SP, vse naprave imajo certifikat kakovost EHPA.

Tehni~ni podatki:Model Diplomat Optimum G3

Toplotna mo~ (W10W35) 8 – 23 kW

COP (W10W35) 5,9

Max. temp. predtoka 65°C

SPF talno ogrevanje 5,5 – 5,9

SPF radiatorsko ogrevanje 3,9 – 4,3

Grelnik sanitarne vode200L integriran ali

lo~en 300L+

Hranilnik toplote ni potreben

Meritve opravljene na {vedskem nacionalnem in{titutu SP, vse naprave imajo certifikat kakovost EHPA.

COP – grelno {tevilo ali izkoristek T^ • (B0/ W 35) – razmere ob dolo~anju COP ( 0°C zemlja/ 35°C predtok) • (W10/W35) – razmere ob dolo~anju COP (10°C voda/ 35°C predtok)

SPF – Letno grelno {tevilo pod razli~nimi temp. re`imi z v{tetim ogrevanjem sanitarne vode na 60°C

Referenca: Sistem voda/voda Diplomat Optimum G3 13 (16 kW)

z integriranim grelnikom sanitarne vode 200L inox, povr{ina

prostorov 250m2, objekt brez izolacije; radiatorsko ogrevano

pritli~je, talno ogrevana mansarda.

Prednosti: • Optimum tehnologija regulacije hitrosti pretoka medija na topli in hladni strani zagotavlja vedno optimalne pogoje

delovanja.

• HGW tehnologija priprave sanitarne vode nudi brezpla~no pripravo tople vode v ~asu ogrevanja prostorov.

• Novo zasnovan hladilni krog z asimetri~nimi toplotnimi prenosniki in novim kompresorjem Copeland ZH za hladivo

R410a.

• Napredna regulacija krmili dovod toplote pri samem izvoru, zato je sistem vgrajen brez dodatnega hranilnika toplote.

• V Sloveniji je vgrajeno veliko {tevilo geoternalnih toplotnih ~rpalk Thermia. Informacije: info@thermia.si, 03 425 54 00

VODA / VODA ZEMLJA / VODA

Toplotna ~rpalka TERRAGORSistemi zemlja/

voda prav tako sodijo med izre-dno u~inkovite ogrevalne sisteme. Dosegajo visoka grelna {tevila (COP med 4 in 5) in grelne mo~i skozi celo ogrevalno sezono. Zemljina namre~ skozi poletje akumulira velike koli~ine toplote sonca in de`ja, kar v za~etnih mesecih ogrevalne sezone (do decembra) pomeni ugodno temperaturo vira zajema toplote, posledi~no pa seveda visok COP. Primerna je za monovalentno delovanje, kar pomeni, da zaradi visoke grelne mo~i skozi celotno ogrevalno sezono ne potrebuje dodatnega vira ogrevanja. Mo`nost pasivnega hlajenja.

• Vremensko vodena regulacija omogo~a energetsko u~inkovito delovanje toplotne ~rpalke in celotnega ogrevalne ga sistema.

• Inteligentno elektronsko krmilje uravnava pravilnost delovanja naprave, glede na zunanje vhodno-izhodne parametre in tako krmili celoten ogrevalni sistem.

• Primerna za visoko temperaturno ogre-vanje.

Zadnja verzija toplotnih ~rpalk voda/voda so sad 23 letnih izku{enj v razvoju in pro-izvodnji toplo-tnih ~rpalk. So v celoti izdelane v Sloveniji. V enojni izvedbi jih izde-lujemo v mo~eh od 6 do 120 kW, v kaskadni povezavi pa je mo`no z njimi pokriti toplotne mo~i preko 1 MW. Na voljo so nizkotemperaturne in viso-kotemperaturne izvedbe, ki so posebej pri-lagojene za ogrevanje v objektih z radiator-skimi sistemi, saj omogo~ajo doseganje 65°C temperature predtoka. Zato so te izvedbe primerne tako za stanovanjske objekte, kot za velike javne in poslovne objekte.

Vgrajena regulacija TERMOTRONIC 3000 omogo~a krmiljenje T^, kot tudi vseh ostalih delov ogrevalnega sistema v hi{i (me{alni krogi, bojler, bazen, SSE, hlajenje,…). Serijsko vgrajen WEB modul pa omogo~a upravljanje T^ od kjerkoli na svetu – preko interneta in to na enostaven na~in brez nalaganja dodatnih programov.

T o p l o t n e ~rpalke zemlja/voda omogo~ajo izkori{~anje aku-mulirane toplote v zemlji in sicer preko horizontal-nega kolektroja ali preko vertikal-ne sonde. So v celoti izdelane v Sloveniji. V enojni izvedbi jih izdelujemo v mo~eh od 4 do 90 kW, v kaskadni povezavi pa je mo`no z njimi pokriti toplotne mo~i preko 1 MW. Na voljo so nizkotemperaturne in viso-kotemperaturne izvedbe, ki so posebej prila-gojene za ogrevanje v objektih z radiatorskimi sistemi, saj omogo~ajo doseganje 65°C tempe-rature predtoka. Zato so te izvedbe primerne tako za stanovanjske objekte kot za velike javne in poslovne objekte. Vgrajena regulacija TERMOTRONIC 3000 omogo~a krmiljenje T , kot tudi vseh ostalih delov ogrevalnega siste-ma v hi{i (me{alni krogi, bojler, bazen, SSE, hlajenje,…). Serijsko vgrajen WEB modul pa omogo~a upravljanje T^ od kjerkoli na svetu – preko interneta in to na enostaven na~in brez nalaganja dodatnih programov.

Reference: Prve toplotne ~rpalke Terragor so bile v Sloveniji

vgrajene leta 2011 in jih je do sedaj vgrajenih `e

ve~ ko 100 .

Ve~ informacij na: matej.ribic@gorenje.com

ZEMLJA / VODA

PONUDNIKI TOPLOTNIH ^RPALK 25

Gorenje d.d.tel.: 03 899 2980, 03 899 7271e mail: info@gorenje.com www.gorenje.si

Termo-tehnika d.o.o., Braslov~etel.: 03 703 16 20e mail: info@kronoterm.com www.kronoterm.com

Termo-tehnika d.o.o., Braslov~etel.: 03 703 16 20e mail: info@kronoterm.com www.kronoterm.com

Tehni~ni podatki:Model T^ SV 15 VT

Toplotna mo~ (B0/W35)* 14,0 kW

Priklju~na mo~ (B0/W35)* 3,11 kW

COP (B0/W35)* 4,5

Max. temp. predtoka 62 °C

Tip hladilnega sredstva R 407 C

Zvo~na mo~* dB (A) 56,8 (±1,5 dB)

* Merjeno pri parametrih zemlja/voda po standardu EN 14511.

Standard predpisuje meritev pri pogoju B0/W35 (temperatura

vira-zemljine 0°C, temperatura ogrevalne vode 35°C).

Meritve opravljene na nem{kem neodvisnem in{titutu in akreditiranem laboratoriju VDE in imajo certifikat kakovosti EHPA!

Tehni~ni podatki:Toplotna mo~ od 6 do 120 kW

COP (po EN 14511)od 5,1 do 5,6

(odvisno od mo~i)

Max. temp. predtoka

(W10/W35)

58°C – verzije NT

65°C – verzije VT

Tehni~ni podatki:Toplotna mo~ od 4 do 90 kW

COP (po EN 14511)(B0/W35)

od 4,4 do 4,6

(odvisno od mo~i)

Max. temp. predtoka

(W10/W35)

58°C – verzije NT

65°C – verzije VT

Prednosti:• ^lani evropskega zdru`enja proizvajalcev toplotnih ~rpalk EHPA in BWP

• Certificiran proces poslovanja - certifikat ISO 9001

• Zanesljiv partner - ve~letna najvi{ja bonitetna ocena AAA

• Dobitnik priznanja Gazela 2013.

COP – grelno {tevilo ali izkoristek T^ • (B0/ W 35) – razmere ob dolo~anju COP ( 0°C zemlja/ 35°C predtok) • (W10/W35) – razmere ob dolo~anju COP (10°C voda/ 35°C predtok)

SPF – Letno grelno {tevilo pod razli~nimi temp. re`imi z v{tetim ogrevanjem sanitarne vode na 60°C

ZEMLJA / VODA - VODA / VODA ZEMLJA / VODA

Vitocal 222-GVitocal 222-G

je kompaktna toplotna ~rpalka, ki potrebuje zelo malo prostora.

Komponente, ki so potrebne za ogrevanje prostorov in sanitarne vode so `e tovarni{ko montirane v enem ohi{ju. Tako so razen toplotne ~rpalke vgrajeni tudi 170 litrski ogreval-nik sanitarne vode, obto~ne ~rpalke za krogotok medija in ogre-valni krog, tripotni preklopni ventil in elektri~ni preto~ni grelnik.

Za enostavnej{i vnos se lahko vnesejo v dveh delih. Variabilen priklju~ni pribor zago-tavlja hitro monta`o na mestu postavitve. S toplotno mo~jo od 5,9 do 10,0 kW so pose-bej primerne za uporabo v enodru`inskih hi{ah in omogo~ajo, s temperaturo vtoka do 60 °C, tudi obratovanje z radiatorskim ogre-valnim sistemom. Ob prigraditvi lo~ilnega prenosnika toplote lahko obratujejo tudi kot voda/voda.

Vitocal 300-GVitocal 300-G

pridobiva kot enostopenjska toplotna ~rpal-ka zemlja/voda preko zemeljske-ga kolektorja ali zemeljske sonde toploto iz zemlji{~a. V obeh primerih tudi ob hladnih dnevih brez te`av pokriva celotno potrebo po ogrevalni toploti. Alternativno se lahko kot vir toplote koristi tudi podtalnica. Za to vrsto obratovanja se toplotna ~rpalka preprosto opremi s kompletom za predelavo in konfigurira kot toplotna ~rpalka voda/voda. Zmogljiv Compliant Scroll kompresor prepri~a z zanesljivim in posebno tihim obratovanjem. RCD sistem (Refrigerant Cycle Diagnostic) neprekinjeno nadzoruje krogotok hladilnega sredstva v toplotni ~rpalki in v povezavi z elektronskim ekspanzijskim ven-tilom skrbi za najvi{jo u~inkovitost v vsaki obratovalni to~ki in s tem za visoka letna delovna {tevila. Serijsko so vgrajene viso-ko u~inkovite obto~ne ~rpalke za primarni krogotok (medij) in sekundarni krogotok ter obto~na ~rpalka za ogrevanje ogrevalnika.

geoTHERM VWS 101/3 Vaillantov geoTHERM VWS je toplotna

~rpalka za ogrevanje zemlja/voda. Zajema toploto shranjeno v zemlji ter z njo ogre-va prostore in sanitarno vodo. Izdelek je tehnolo{ko dovr{en, ima visok izkoristek, ter deluje skoraj nesli{no. Za velikim in osvetlje-nim grafi~nim ekranom se skriva uporabniku prijazna elektronska regulacija, ki jo upora-bljamo po principu »obrni in klikni«. V dvi`ni vod je vgrajen elektri~ni grelnik za dogrevanje mo~i 6 kW. Dodatno lahko vgradimo tudi komunikacijsko enoto comDIALOG, ki {e bolj olaj{a upravljanje, ter omogo~a nadzor pora-be in delovanja. Kondenzator in uparjalnik sta dobro toplotno izolirana, ogrevalni krog pa je nadziran z multisenzoriko, ki nepreki-njeno meri pritisk in spremlja delovanje. Srce naprave je visoko u~inkovit «Scroll» kompre-sor z do 10 letno garancijo, prenos energije pa omogo~ata dve vgrajeni ~rpalki z elektron-sko regulacijo, za krog ogrevanja in krog sla-nice. Naprava ima pripravljen {e priklju~ek za povezavo toplotne ~rpalke z zunanjim vseb-nikom sanitarne tople vode. ^rpalke z mo~mi 8 in 10 kW lahko priklju~imo na horizontalni kapilarni zemeljski kolektor (kot pribor).

V programu proizvajalca se nahajajo tudi druge izvedbe toplotnih ~rpalk, z mo~mi od 6 do 46 kW, s katerimi lahko stavbo tudi pasivno hladimo, ali pa izvedbe z vgrajenimi vsebniki sanitarne tople vode.

Viessmann d.o.o.tel.: 02/480 55 50e mail: viessmann@viessmann.si www.viessmann.si

Viessmann d.o.o.tel.: 02/480 55 50e mail: viessmann@viessmann.si www.viessmann.si

Vaillant d.o.otel.: 01/280 93 40e mail: info@vaillant.si www.vaillant.si

Tehni~ni podatki:

Toplotna mo~ 5,9 do 10 kW

(zemlja/voda)

COP (po EN 14511) T^ zemlja/voda

do 4,3 (B0/W35)

Max. temp. predtoka do 60 °C

Tehni~ni podatki:

Toplotna mo~

6 do 17 kW (zemlja/

voda) oz. 8 do 23 kW

(voda/voda)

COP (po EN 14511)

T^ zemlja/voda

do 4,8 (B0/W35),

T^ voda/voda 6,0

(W10/W35).

Max. temp. predtoka do 60 °C

Tehni~ni podatki:Toplotna mo~ 10 kW

COP (po EN 14511)

T^ zemlja/ voda do

4,9 (B0/W35) pri

ΔT 5K

Max. temp. predtoka do 62 °C

Prednosti:• Kompaktni energetski centri s toplotno ~rpal-

ko zemlja/voda, ogrevalnikom sanitarne vode,

obto~nimi ~rpalkami, tripotnim preklopnim ven-

tilom in preto~nim grelnikom ogrevalne vode.

• Nizki obratovalni stro{ki zaradi visokega koefici-

enta u~inkovitosti.

• Monovalentno obratovanje za ogrevanje prosto-

rov in sanitarne vode.

• Tiha ~rpalka z malo vibracij zaradi zvo~no opti-

mirane konstrukcije - nivo zvo~nega tlaka < 43

dB(A).

• Preprosto upravljanje regulacije Vitotronic z bese-

dilnim in grafi~nim prikazom za vremensko vodeno

ogrevalno obratovanje in funkcijo »natural cooling«.

Prednosti:• Nizki obratovalni stro{ki zaradi visokega koefici-

enta u~inkovitosti.

• Monovalentno obratovanje za ogrevanje prosto-

rov in sanitarne vode.

• Tiha ~rpalka z malo vibracij zaradi zvo~no optimi-

rane konstrukcije - nivo zvo~nega tlaka < 45 dB(A).

• Velika u~inkovitost v vsaki obratovalni to~ki

zaradi inovativnega RCD sistema (Refrigerant

Cycle Diagnostic System) z elektronskim ekspan-

zijskim ventilom (EEV).

• Preprosto upravljanje regulacije Vitotronic z

besedilnim in grafi~nim prikazom za vremensko

vodeno ogrevalno obratovanje in funkcijo »natu-

ral cooling« oz. »active cooling«.

ZEMLJA / VODA

PONUDNIKI TOPLOTNIH ^RPALK26

COP – grelno {tevilo ali izkoristek T^ • (B0/ W 35) – razmere ob dolo~anju COP ( 0°C zemlja/ 35°C predtok) • (W10/W35) – razmere ob dolo~anju COP (10°C voda/ 35°C predtok)

SPF – Letno grelno {tevilo pod razli~nimi temp. re`imi z v{tetim ogrevanjem sanitarne vode na 60°C

ZEMLJA / VODA - VODA / VODA

SUPRAECO T STMJunkers SUPRAECO T STM so kompak-

tne toplotne ~rpalke z vgrajenim bojlerjem za sanitarno vodo. So izredno primerne za ogrevanje enodru inskih hi{, saj za svojo vgra-dnjo potrebujejo zelo malo prostora - enako kot na primer malo ve~ji hladilnik (dx{xg = 600x645x1800mm). Vse dodatno potreb-ne komponente sistema (obto~ne ~rpalke, doda-tni elektro grelci, regulacija,polnilne pipe, filtri,….) se prav tako nahajajo v samem ohi{ju notra-nje enote.

Z nakupom dodatne opreme (NKS ali ALK enote) pa se lahko toplotne ~rpalke, v poletnem ~asu, uporablja-jo tudi za hlajenje bivalnih prostorov.

SUPRAECO T STEJunkers SUPRAECO T STE so izjemno

u~inkovite in vsestransko uporabne – tako za sanacijo starej{ih objektov kot tudi za novogradnje. Ne glede na izbrani vir toplo-te – kolektor, geo-sonda ali podtalnica, lahko toplotna ~rpalka dose`e temperaturo dvi`nega voda nekje do 65 °C in to brez uporabe dodatne-ga, `e serijsko vgra-jenega stopenjskega elektri~nega grelca. Ravno ta grelec je tudi zagotovilo, da vam bo toplotna ~rpalka, tudi ob morebitni po{kodbi kolektorja (pu{~anje) ali vrtine in s tem posledi~no nedelo-vanju kompresorja {e vedno zagotavljala vso potrebno toploto.

Tovarni{ko vgraje-na regulacija omogo~a tudi povezovanje toplotnih ~rpalk SUPRAECO v kaskado, tako da lahko pokrijete tudi nekoliko vi{je potrebe po toploti (primerno za ve~je objekte kot so ve~stanovanjske stavbe ali poslovni objekti).

Robert Bosch d.o.o.tel.: 01 583 91 51e mail: junkers@si.bosch.com www.junkers.si

Robert Bosch d.o.o.tel.: 01 583 91 51e mail: junkers@si.bosch.com www.junkers.si

Prednosti:• Enostavna, hitra in udobna instalacija zaradi celovi-

tega sistema, Vse dodatne komponente sistema so

`e tovarni{ko vgrajene v napravo (dodatni elektri~ni

grelnik, omejevalnik zagona, regulacija, preklopni

ventil, filtri, obto~ne ~rpalke, polnilna pipa,...)

• Kompaktne dimenzije - 185 litrski bojler za sani-

tarno vodo je vgrajen v notranjo enoto, prilegajo

se v vsak koti~ek, s tem pridobite ve~ stanovanjske

in koristne povr{ine - rezervoar za olje / plin in

dimnik niso ve~ potrebni

• Tiho delovanje – plo{~e kompresorja delujejo nedoti~no

• Razli~ne mo`nosti uporabe in visok nivo udobnosti

pri pripravi tople sanitarne vode – temperature

dvi`nega voda do 65 °C (primerno tako za talno

kot radiatorsko ogrevanje)

• Zelo enostavno upravljanje preko gumba z logiko

»Zavrti in Pritisni« ter tekstovnega zaslona z menijem

v slovenskem jeziku

Prednosti:• Enostavna, hitra in udobna instalacija zaradi celovi-

tega sistema, Vse dodatne komponente sistema so

`e tovarni{ko vgrajene v napravo (dodatni elektri~ni

grelnik, omejevalnik zagona, regulacija, preklopni

ventil, filtri, obto~ne ~rpalke, polnilna pipa,...)

• Kompaktne dimenzije

• Tiho delovanje – plo{~e kompresorja delujejo nedoti~no

• Razli~ne mo`nosti uporabe in visok nivo udobnosti

pri pripravi tople sanitarne vode – temperature

dvi`nega voda do 65 °C (primerno tako za talno

kot radiatorsko ogrevanje)

• Zelo enostavno upravljanje preko gumba z logiko

»Zavrti in Pritisni« ter tekstovnega zaslona z menijem

v slovenskem jeziku

ZEMLJA / VODA - VODA / VODA

Tehni~ni podatki:Toplotna mo~ od 6 do 10 kW

COP po

EN 14511

T^ zemlja/voda

do 4,8 (B0/W35),

T^ voda/voda

do 6,0 (W10/W35)

Max. temp. predtoka 65 °C (brez dogrevanja)

Tehni~ni podatki:Toplotna mo~ od 6 do 17 kW

COP po

EN 14511

T^ zemlja/voda

do 4,8 (B0/W35),

T^ voda/voda

do 6,0 (W10/W35)

Max. temp. predtoka 65 °C (brez dogrevanja)

VODA / VODA

geoTHERM VWW 101/3 Vaillantov geoTHERM VWW je toplotna

~rpalka za ogrevanje voda/voda. Zajema toploto shranjeno v podtalnici, jezeru ali reki ter z njo ogreva prostore in sanitarno vodo. Izdelek je tehnolo{ko dovr{en, ima visok izkoristek, ter deluje skoraj nesli{no. Za velikim in osvetljenim grafi~nim ekra-nom se skriva uporabniku prijazna elek-tronska regulacija, ki jo uporabljamo po principu »obrni in klikni«. V dvi`ni vod je vgrajen elektri~ni grelnik za dogrevanje mo~i 6 kW. Dodatno lahko vgradimo tudi komunikacijsko enoto comDIALOG, ki {e bolj olaj{a upravljanje ter omogo~a nadzor porabe in delovanja. Kondenzator in upar-jalnik sta dobro toplotno izolirana, ogre-valni krog pa je nadziran z multsenzoriko, ki neprekinjeno meri pritisk in spremlja delovanje. Vgrajeno ima {e za{~ito proti zmrzovanju, visoko u~inkovit «Scroll» kom-presor ima do 10 letno garancijo, prenos energije pa omogo~ata elektronsko regu-lirana obto~na ~rpalka ogrevalnega kroga in avtomatsko vodena potopna ~rpalka. Naprava ima pripravljen {e priklju~ek za povezavo toplotne ~rpalke z zunanjim vsebnikom sanitarne tople vode.

V programu proizvajalca se nahajajo tudi druge izvedbe ~rpalk, z mo~mi od 8 do 63 kW, mo`na pa je tudi vgradnja ~rpalke z vgrajenimi vsebniki sanitarne tople vode.

Vaillant d.o.otel.: 01/280 93 40e mail: info@vaillant.si www.vaillant.si

Tehni~ni podatki:Toplotna mo~ 10 kW

COP (po EN 14511)

T^ voda/ voda do

5,8 (W10/W35) pri

ΔT 5K

Max. temp. predtoka do 62 °C

PONUDNIKI TOPLOTNIH ^RPALK 27

COP – grelno {tevilo ali izkoristek T^ • (B0/ W 35) – razmere ob dolo~anju COP ( 0°C zemlja/ 35°C predtok) • (W10/W35) – razmere ob dolo~anju COP (10°C voda/ 35°C predtok)

SPF – Letno grelno {tevilo pod razli~nimi temp. re`imi z v{tetim ogrevanjem sanitarne vode na 60°C

CTCEcoHeat 400CTC EcoHeat

400 (v mo~eh 6, 8, 10 in 12 kW) je popolna toplo-tna ~rpalka zemlja/voda ali voda/voda, ki v enem ohi{ju zdru`uje celotno kurilnico objekta: modul toplotne ~rpalke, hranilnik ogreval-ne vode, sistem za ogrevanje sanitar-ne vode, potopni elektri~ni grelec, ki predstavlja nadomestni vir ogrevanja, regulacijo za krmiljenje celotnega ogrevalnega sistema in toplotne ~rpalke z barvnim zaslonom na dotik in mo`nostjo krmiljenja hlajenja v poletnih mesecih ter bivalentnim me{alnim ventilom ogrevalnega sistema, ki zagotavlja optimalno izrabo pri-dobljene energije in enakomerno ogrevanje prostorov.

Po meritvah po standardu EN14511 (B0/W35) imajo toplotne ~rpalke CTC EcoHeat 400 COP okrog 4,6. S skupnimi letnimi izko-ristki okrog 5,5 se te ~rpalke uvr{~ajo v sam vrh tovrstnih naprav na tr i{~u in s svojo pristopno ceno predstavljajo logi~no izbiro ogrevanja za va{ dom. Za nakup teh ~rpalk je mogo~e pridobiti nepovratna sredstva EkoSklada RS.

Tilia je s tiso~i zadovoljnih uporabnikov toplotnih ~rpalk CTC, kot eden prvih ponu-dnikov na slovenskem tr`i{~u prisotna `e vse od leta 2003.

Fighter 1245/1145NIBE F1245/1145

je ena od toplotnih ~rpalk nove generaci-je, izdelana za pokri-vanje va{ih potreb po poceni in okolju prijaznem na~inu ogrevanja. Toplotna ~rpalka je opremlje-na z regulacijo, ki ekonomi~no ogreva va{ dom. Pregledne informacije o statusu, ~asih delovanja ter vseh temperaturah v toplotni ~rpalki so vidne na barvnem LCD zaslonu. S tem je odpravlje-na potreba po dodatnih sobnih termostatih za nastavljanje temperatur. Potrebna so le temperaturna tipala.

Toplotna ~rpalka NIBE F1245/1145 je sestavljenja iz toplotne ~rpalke, bojlerja za sanitarno vodo (F1245), stopenjskega elektri~nega grelnika, obto~nih ~rpalk in napredne regulacije. Priklju~i se na vir toplote in ogrevalni sistem. Kot vir toplote se lahko uporabi zaprti kolektorski sistem ali podtal-nica. Toplotna ~rpalka NIBE F1245/1145 je lahko priklju~ena na razli~ne sisteme, kot so: rekuperator za izkori{~anje odpadnega zraka, modul za pasivno/aktivno hlajenje, kotel na olje/plin/trda goriva, dva ali ve~ ogrevalnih sistemov, bazen in son~ni kolektorji.

Fighter 1345NIBE F1345 je

izdelana za pokrivanje potreb po ogrevanju objekta in sanitarne vode z nizkimi stro{ki delova-nja in visokimi izkoristki. Z dvema velikima scroll kompresorjema je F1345 idealna toplotna ~rpal-ka tipa zemlja/voda za ve~stanovanjske objekte, industrijske hale, cerkve in druge objekte z visokimi ogrevalnimi zahtevami. Kompresorja se vklapljata po potrebi, kar omogo~a ni je stro{ke delovanja, manj opreme in vi{je izkoristke. V sistem je lahko povezanih do devet toplotnih ~rpalk in z dograjenimi {tevilnimi dodatnimi opremami kot so vklop dodatnega ogrevanja, ogrevanje bazena, modbus komunikacija, GSM daljinsko upravljane in aktivno hlajenje boste spoznali polno fleksibilnost va{e instalacije.F1345 je opremljena z ve~barvnim zaslonom, ve~jezi~no podporo in enostavno nadgradljivo regulacijo preko USB re`e. F1345 je izdelana v {tirih velikostih; z nazivnimi mo~mi 24, 30, 40 in 60 kW. F1345 je sestavljena iz dveh modulov toplotne ~rpalke in regulacije z barvnim zaslo-nom z ikonami za krmiljenje toplotne ~rpalke in morebitnega dodatnega vira ogrevanja. F1345 ima vgrajene obto~ne ~rpalke, kar omogo~a enostavnej{o vgradnjo na ogrevalni sistem in vir toplote. Vir toplote je lahko zemeljski kolektor, energetska vrtina, povr{inska voda, odpadni zrak, zunanji zrak, ipd. Podtalnica je lahko prav tako vir toplote, vendar zahteva dodatni zunanji toplotni prenosnik.

KNUT d.o.o.tel.: 01/788 99 16e mail: info@knut.si www.knut.si

TILIA d.o.o.tel.: 07 3324 442e mail: info@tilia.si www.tilia.si

KNUT d.o.o.tel.: 01/788 99 16e mail: info@knut.si www.knut.si

VODA / VODA - ZEMLJA / VODA VODA / VODA - ZEMLJA / VODAVODA / VODA - ZEMLJA / VODA

Prednosti:• Kompakten celovit ogrevalni sistem, ki v enem ohi{ju

zdru`uje celotno toplotno postajo objekta;

• Inovativna zasnova za popolno minimiziranje toplo-

tnih izgub in izjemno u~inkovitost;

• Preprosto upravljanje z barvnim zaslonom na dotik;

• Tiho delovanje;

• Standardno vgrajena funkcija krmiljenja hlajenja;

Prednosti:Mo`nosti priklopa – do 540 kW v kaskadni vezavi. Visok

COP – omogo~a visoke prihranke in kraj{i ~as odpla~ila.

Visoka ogrevalna temepratura (do 65°C) – omogo~a

odli~no vgradno prilagodljivost. Toplotna ~rpalka je

sestavljena iz dveh enot z manj kot 3 kg hladiva na

enoto. Ve~barvni zaslon z navodili za uporabnika in

ve~jezikovno podporo. Mo`nost programiranja (ogre-

vanje, sanitarna voda in prezra~evanje). Univerzalna

priklju~na re`a (1xUSB-re`a). Izredno tiho delovanje.

Eleganten izgled zdru ljiv z dodatno opremo.

Prednosti:Izredno visoki izkoristki. Dodatno poenostavljena

instalacija. Barvni zaslon z uporabni{kimi navodili.

Eleganten, univerzalni dizajn. Daljinsko upravljanje

preko GSM vmesnika. ^asovne nastavitve (ogrevanje,

sanitarna voda in prezra~evanje). USB-priklju~ek.

Vgrajen bojler za sanitarno vodo z prilegajo~o celi~no

izolacijo za minimalne izgube toplote. Izredno nizka

{umnost < 43 dB(A). Nizko energijske DC obto~ne

~rpalke (A-razred).

PONUDNIKI TOPLOTNIH ^RPALK28

Tehni~ni podatki:

Toplotna mo~

F1245

(z bojlerjem)od 5 do 12 kW

F 1145

(brez bojlerja)od 5 do 17 kW

COP (po EN 14511) Do 5,03 (0/35)

Max. temp. predtoka 65 °C

Tehni~ni podatki:Toplotna mo~ 24, 30, 40 in 60 kW

COP (po EN 14511) do 4,51 (0/35)

Max. temp. predtoka do 65 °C

Tehni~ni podatki:Toplotna mo~ 6, 8, 10 in12 kW

COP (po EN 14511)T^ zemlja/voda

do 4,6 (B0/W35)

Max. temp. predtoka do 68 °C

COP – grelno {tevilo ali izkoristek T^ • (B0/ W 35) – razmere ob dolo~anju COP ( 0°C zemlja/ 35°C predtok) • (W10/W35) – razmere ob dolo~anju COP (10°C voda/ 35°C predtok)

SPF – Letno grelno {tevilo pod razli~nimi temp. re`imi z v{tetim ogrevanjem sanitarne vode na 60°C

CTC EcoPart 400CTC EcoPart 400 (v mo~eh 6, 8, 10, 12,

14, 17, 24 in 34 kW) je kompaktna toplo-tna ~rpalka zemlja/voda ali voda/voda, ki jo lahko z regulacijo EcoLogic priklju~imo na kakr{enkoli obstoje~ ali jih v kombina-ciji z inovativnimi notranjimi enotami CTC pove`emo v nov, popoln ogrevalni sistem. Z mo`nostjo kaskadne vezave lahko med-sebojno pove`emo do 10 toplotnih ~rpalk, v poletnih mesecih pa energijo zemlje lahko tudi uporabljamo za hlajenje objekta.

Po meritvah po standardu EN14511 (B0/W35) imajo toplotne ~rpalke CTC EcoPart 400 COP okrog 4,6. S skupnimi letnimi izkoristki okrog 5,5 se te ~rpalke uvr{~ajo v sam vrh tovrstnih naprav na tr i{~u in s svojo pristopno ceno predstavljajo logi~no izbiro ogrevanja za va{ dom. Za nakup teh ~rpalk je mogo~e pridobiti nepovratna sredstva EkoSklada RS.

Tilia je s tiso~i zadovoljnih uporabnikov toplotnih ~rpalk CTC, kot eden prvih ponu-dnikov na slovenskem tr`i{~u prisotna `e vse od leta 2003.

TILIA d.o.o.tel.: 07 3324 442e mail: info@tilia.si www.tilia.si

VODA / VODA - ZEMLJA / VODA

HPW COMPACT S toplotno

~rpalko Coolwex »HPG« zemlja/voda si zagoto-vite enega naj-bolj ekonomi~nih in zanesljivih na~inov ogreva-nja, ki pridobiva energijo za ogre-vanje iz zemlje. Ti sistemi nudijo zelo {iroko podro~je uporabe, ogrevanja in hlajenja (opcijsko), skupaj s pripravo sani-tarne vode.

Vrste sistemov Coolwex:• Toplotna ~rpalka Coolwex zemlja/voda-

zemeljski kolektorTa sistem uporablja konstantno temperatu-

ro zemlje ne le za ogrevanje, pa~ pa v dolo~eni meri tudi za hlajenje prostorov• Toplotna ~rpalka Coolwex zemlja/voda-

zemeljska sondaDeluje izredno konstantno in dosega sta-

bilna, visoka grelna {tevila in zanjo ne potre-bujemo velike povr{ine parcele. • Toplotne ~rpalke Coolwex zemlja/voda z

»evi« tehnologijoSodobna »evi« tehnologija z u~inkovitej{im

na~inom vbrizgavanja plina v kompresor omogo~a doseganje temperature izhodne vode do 65°C. Coolwex toplotne ~rpalke zagotavljajo prijetne pogoje za bivanje tudi v zelo hladnih zimah, z evi tehnologijo pa omogo~ajo tudi ogrevanje z visoko tempera-turnimi sistemi(radiatorji).

HPW COMPACT Sistem toplo-

tne ~rpalke Coolwex voda/voda zagota-vlja najve~ji izkori-stek skozi celo leto. Podtalnica, ki jo kori-stimo je idealen vir toplote, saj ima skozi vse leto skoraj kon-stantno temperaturo, kar nam omogo~a zelo visoke izkoristke (ve~ kot 5,2) preko celega leta.

Vsi ogrevalni sistemi Coolwex voda/voda nudijo zelo {iroko podro~je uporabe ogre-vanja in hlajenja (nadzor pasivnega hlaje-nja standardno, aktivno hlajenje opcijsko), skupaj s pripravo sanitarne vode. Za svoje delovanje potrebujejo konstanten pretok podtalne ali tehnolo{ke vode,ki je odvisen od toplotne mo~i in temperaturne razlike med vstopno in izstopno vodo.

Za optimalno delovanje sta potrebni dve vrtini, pri ~emer se ena uporablja kot vir energije(vode), druga pa za vra~anje vode nazaj v podtalnico. Globina vrtine je odvisna od nivoja gladine podtalne vode.

Horizont skupina d.o.o.tel.: 050 35 16e mail: info@horizont.si www.horizont.si

Horizont skupina d.o.o.tel.: 050 35 16e mail: info@horizont.si www.horizont.si

Prednosti:• Inovativna zasnova za popolno minimiziranje toplo-

tnih izgub in izjemno u~inkovitost;

• Preprosto upravljanje z barvnim zaslonom na dotik;

• Tiho delovanje;

• Mo`nost povezave do 10 ~rpalk v kaskadi omogo~a

ogrevanje tudi energetsko najzahtevnej{ih objektov.

Prednosti:V vse toplotne ~rpalke Coolwex so vgrajeni;• visokokakovostni Copeland kompresorji najsodobnej{e

tehnologije,

• »pametna« regulacija za enostavno uporabo in nadzor

delovanja ogrevalnega sistema, ki zajema tudi vremen-

sko vodenje ogrevalnih krogov, kar prina{a {e dodatno

zni anje porabe energije za doseganje optimalne tem-

parature v prostoru, ne glede na temperature zunaj,

Stabilen COP (grelno {tevilo) 5,8• zemlja ima relativno konstantno temparaturo na

globini 1-1,5m skozi celo leto, zato zagotavlja dobre

pogoje delovanja preko celega leta,

• toplotne ~rpalke Coolwex voda/voda imajo najbolj{i

izkoristek med vsemi vrstami toplotnih ~rpalk.

Še dodatna var~nost; V sistemih Coolwex voda/voda in zemlja/voda ni

izgube energije za funkcijo odtaljevanja, saj ta dva

sistema nikoli ne zamrzneta in tako toplotna ~rpalka

ne potrebuje odtaljevati uparjalnika, kar vam zago-

tavlja {e dodaten prihranek pri stro{kih ogrevanja.

ZEMLJA / VODA VODA / VODA

Tehni~ni podatki:Toplotna mo~ od 6 do 98kW

COP B0/W35

(po EN 14511)od 4,4 do 4,6

Max. temp. predtoka 65 °C

Tehni~ni podatki:Toplotna mo~ od 5 do 11 kW

COP B0/W35

(po EN 14511)do 5,8

Max. temp. predtoka do 55°C

PONUDNIKI TOPLOTNIH ^RPALK 29

Tehni~ni podatki:Toplotna mo~ 6, 8, 10 in12 kW

COP (po EN 14511)T^ zemlja/voda

do 4,6 (B0/W35)

Max. temp. predtoka do 68 °C

COP – grelno {tevilo ali izkoristek T^ • (B0/ W 35) – razmere ob dolo~anju COP ( 0°C zemlja/ 35°C predtok) • (W10/W35) – razmere ob dolo~anju COP (10°C voda/ 35°C predtok)

SPF – Letno grelno {tevilo pod razli~nimi temp. re`imi z v{tetim ogrevanjem sanitarne vode na 60°C

Kaj pa ko in{talaterji odidejo in pla~amo ra~un, prete~e nekaj let? Tokrat predstavljamo 7 letne izku{nje s toplotno ~rpalko zemlja-voda in geosondo.

Za~etki niso bili enaki kot danesInvestitor je pri~el z gradnjo stanovanjske hi{e leta 2002. V

prvotnih na~rtih hi{e je bilo predvideno ogrevanje s kurilnim oljem, radiatorji v posameznih prostorih ter nekaj centimetrov izolacije na fasadi, mansardi ter na tleh proti zemlji. Energetski svetova-lec v tistih ~asih {e ni priporo~al toplotne ~rpalke, ~e{ da gre za nepreizku{en sistem in v Sloveniji {e ni zadostnega znanja. Kljub temu je {lo raziskovanje naprej: prebiranje ter preu~evanje literature iz tujine, pogovori s slovenskimi strokovnjaki, proizvajalci toplotnih ~rpalk in drugimi izvajalci, ogled referen~nih instalacij. Odlo~itev je padla za sistem toplotne ~rpalke zemlja-voda in vertikalnim zemelj-skim kolektorjem, geosonda.

Prilagoditev na~rta izolacije in ogrevalnega sistemaPrvotne na~rte je investitor prilagodil ter dodal nekaj centime-

trov izolacije na vseh ploskvah, ki mejijo na okolico. Celotni ogre-

valni sistem je bil spremenjen v talno ogrevanje in toplotno ~rpal-ko. Sledili so ponovni izra~uni toplotnih izgub na podlagi katerih so bile dimenzionirane geosonde. Podatki sistema v kon~nem stanju: ogrevalna povr{ina prostorov v stavbi 160m2, toplotna ~rpalka Termotehnika SV14, Geosonde 1x100m, 2x60m, izolacija sten 10cm lamelni tervol, izolacija mansarde 21cm kamene volne, izolacija proti tlem 8cm stiropora, okna s toplotno prehodnostjo U=1.1 W/m2K. Investicija za nakup in namestitev sistema ogre-vanja je skupaj stala leta 2005 prera~unano pribli`no 16.000 € (nakup in namestitev toplotne ~rpalke je stala pribli`no dana{njih 4000 €; vrtanje in izdelava kolektorja 11.000 €; povezave, cevi, obto~ne ~rpalke in nekaj dodatnega dela pa je stalo {e dobrih 1000 €). Prva ogrevalna sezona se je pri~ela v zimi 2006/2007.

Obratovalne izku{njeLetni stro{ki ogrevanja so skozi leta zna{ali od 250 € v prvih

letih do 350 € v zadnjih letih, ko so se cene elektri~ne energije tudi povi{ale. Toplotna ~rpalka je v povpre~ji v za~etku delovala 3,5 ure na dan. Za ogrevanje sanitarne vode je bilo porabljene pribli`no 40€ - 50€ elektrike ~ez celo leto. V za~etku sezone je geosonda zagotavljala temperaturo medija iz zemlje 10,5°C, proti koncu kurilne sezone in v najhladnej{ih dneh je bila ta temperatura 7°C. Geosonda se torej proti koncu sezone deloma iztro{i, vendar je do naslednje sezone popolnoma obnovljena. Temperatura medija v povratku geosonde ni nikdar padla pod 4°C in uporablja se zelo majhna koncentracija sredstva proti zmrzovanju. Temperatura povratka v talnem ogrevanju je bila

TOPLOTNE ^RPALKE30

Kon~ni izgled postavitve sistema toplotne ~rpalke in bojlerja v utility. Izgled razvoda talnega ogrevanja; celotna stavba ima samo talno ogrevanje.

7 letne izku{nje z geotermalno toplotno ~rpalko zemlja-voda ponujajo odgovore

Ko zbiramo ponudbe za ogrevalni sistem

imajo obi~ajno vsi ponudniki »najbolj{o«

ponudbo, najbolj u~inkovito toplotno ~rpalko

in preka{ajo vso konkurenco. Se sli{i znano?

v za~etku sezone nastavljena na 26°C, v najhladnej{ih dneh pa na 29°C.

Manj{e te`ave na vidikuInvestitor je obratovanje skozi leta natan~no spremljal, od

temperatur vstopne in izstopne vode geosonde, temperature vode v sistemu talnega ogrevanje, {tevilo obratovalnih ur, zunanje tem-perature in drugo. Na podlagi podatkov je bilo jasno, da se je v zadnjih dveh letih pove~alo {tevilo obratovalnih ur toplotne ~rpalke za pribli`no 15% vsako leto. Vse nastavitve sistema so bile zadnjih 5 let popolnoma enake, ogrevala se je enaka povr{ina, zime so bile primerljive, geosonda je zagotavljala enako stabilno temperaturo kot prva leta. Opazno pa je bilo, da povratek medija v geoson-do ni bil ve~ tako ohlajen kot prva leta. Mo`ni vzroki: te`ave s kompresorjem, uhajanje plina, obloge na toplotnih izmenjevalcih, nepravilno delovanje drugih delov ~rpalke. Investitor se je odlo~il za kontakt s proizvajalcem toplotne ~rpalke in njihovim servisom. Servis je bil izredno odziven in profesionalen. To je bil prvi servis v 7 letih. Serviser je vizualno preveril toplotno ~rpalko ter z instru-mentom preveril njeno delovanje. Opazen je bil manj{i oljni made` ter izmerjena je bila premajhna koli~ina plina. Serviser je preveril tesnost instalacij in izvedel nekaj manj{ih posegov, sledila je dopol-nitev plina. Po ponovnem preverjanju in testiranju delovanja so bili rezultati ustrezni, ~rpalka sedaj ponovno deluje s polno mo~jo. Cena servisiranja skupaj s plinom je bila dobrih 70 €. Toplotna ~rpalka sedaj ponovno deluje u~inkovito in stro{ek servisiranja bo povrnjen v enem letu.

Ali bi prav pri{el dodaten sistem, pe~ za najhladnej{e dni?Odgovor je jasen in je NE. Tak{en sistem v tako izolirani hi{i

ne potrebuje dodatne pe~i, monovalentno delovanje zagotavlja popolno udobje. Toplotna ~rpalka ima sicer vgrajen dodatni grelec mo~i 3x2kW za najhladnej{e dni, vendar je bil do sedaj vklopljen samo enkrat.

Ali se bo za~etna visoka investicija povrnila?Po vseh pridobljenih izku{njah je investitor izra~unal, da je

sistem sicer dra`ji od sistema s pe~jo na kurilno olje, vendar pa so stro{ki obratovanja toplotne ~rpalke toliko ni`ji, da bodo skupni stro{ki (investicija v sistem + stro{ki obratovanja) po 10 letih ni`ji od skupnih stro{kov, kot bi jih imel ob izbiri in delovanju pe~i na olje. Lahko re~emo, da se bo ve~ja investicija v toplotno ~rpalko »povrni-la« v roku 10 let. Kot tretjo mo`nost je izvajalec tehtal tudi pe~ na polena, vendar se je izkazalo, da kakovostna pe~ na polena ravno tako stane zavidljivo vsoto denarja, potreben je zalogovnik, dimnik, vsakoletno ~i{~enje. Po izra~unih investitorja bi se kakovostna pe~ na polena izpla~ala samo v primeru, ~e bi imel lastni gozd in drva, sicer pa je na dolgi rok bila toplotna ~rpalka z geosondo cenej{a in udobnej{a izbira. Naslednje javljanje ~ez 7 let. •

TR

TOPLOTNE ^RPALKE 31

Vrtanje vrtine za geosondo od blizu

- Namenjene tako za radiatorsko kot talno ogrevanje prostorov, - delujejo v zelo širokem temperaturnem razponu (-25°C do +35°C ).

- dovršen design,- napreden triac elektronski neslišen termostat.

pelete s samodejnim

kvaliteto in ceno.

www.tersus.si

Razlika med toplotnima ~rpalkama voda-voda in zemlja-vodaZa za~etek morda kaj pomeni voda-voda (v nadaljevanju:VV)

in zemlja-voda (SV). Prva beseda predstavlja vir energije oz. medij, ki ga hladimo, druga beseda predstavlja medij, ki ga gre-jemo. V primeru sistema toplotne ~rpalke VV je vir obi~ajno pod-talna voda, v sistemih SV je vir energije zemljina ali kamenina, ki jo ohlajamo. Ogrevani medij je v obeh primerih voda, ki kro`i v ogrevalnih krogih v stavbi (talno gretje, radiatorji). Tehni~no gledano sta si toplotni ~rpalki v obeh sistemih podobni. Obstaja pa nekaj razlik v sistemu. Pri sistemu toplotne ~rpalke voda-voda podtalno vodo od vrtine do toplotne ~rpalke poganja potopna ~rpalka v vrtini. Pri sistemu zemlja-voda vodo z dodanimi sred-stvi proti zmrzovanju skozi kolektorje in toplotno ~rpalko poga-nja ~rpalka, ki je vgrajena v sami toplotni ~rpalki ali zunanjem ja{ku. V obeh primerih toplotna ~rpalka odvzame izvornemu mediju nekaj toplote, ter jo z dodatnim vlo`kom elektri~ne energije prenese na ogrevalni medij z ustrezno temperaturo. Pri sistemu toplotne ~rpalke voda-voda se ohlajena voda iz vra~a v drugo ponorno vrtino nazaj v podtalnico – odprt sistem, voda se pretaka iz ene vrtine v drugo. Pri sistemu toplotne ~rpalke zemlja-voda pa se ohlajena voda iz toplotne ~rpalke vra~a nazaj v kolektor, kjer ponovno prejme nekaj toplote – zaprt sistem, voda kro`i. Sistem zemlja-voda lahko v osnovi izvedemo na tri na~ine: z geosondo (vertikalni zemeljski kolektor), horizontalnim zemeljskim kolektorjem, spiralnim zemeljskim kolektorjem.

Kateri sistem je u~inkovitej{i?Praviloma s toplotno ~rpalko voda-voda dosegamo ve~ja

grelna {tevila, torej bolj{e izkoristke skozi celo leto, kar pomeni ni`je stro{ke za elektri~no energijo. Toplotne ~rpalke zemlja-voda ravno tako dosegajo visoka grelna {tevila, vendar praviloma nekoliko ni`ja kot pri voda-voda. Pri sistemu toplotne ~rpalke voda-voda ima izvorna voda iz vrtine obi~ajno stalno tempe-raturo in je zanesljiv vir. Pri sistemih zemlja-voda pa lahko v najhuj{i zimi temperatura vira nekoliko pade, grelno {tevilo se zmanj{a, vendar pa se vir hitro obnovi. Oba sistema veljata za zanesljiva in u~inkovita.

Kdaj sistem voda-voda in kdaj zemlja-voda?^e obstaja velika verjetnost, da imamo na parceli zanesljivo

podtalno vodo (na podlagi kart, izku{enj), {e posebej ~e je ta dostopna na majhnih globinah, potem se odlo~imo za sistem VV. Na voljo moramo imeti dovolj prostora, da se izvrtata dve vrtini (izvorna in ponorna), ki sta ustrezno oddaljeni druga od druge, npr. 15m – 20m. Pred vrtanjem moramo seveda preveriti, ~e je na tem obmo~ju dovoljeno izkori{~ati podtalnico. V kolikor ni podtalnice, ali pa je le ta zelo globoko, se odlo~imo za vertikalni ali horizontalni zemeljski kolektor. Pri vertikalnem zemeljskem

kolektorju ali geosondi se izvrta ena ali ve~ vrtin v katero se vstavijo sonde (cevne zanke + injektirana zmes cementa), za eno vrtino ne potrebujemo veliko prostora. ^e potrebujemo ve~ vrtin rabimo ve~ prostora, ker morajo biti med seboj primerno odda-ljene. Pri horizontalnem zemeljskem kolektorju pa potrebujemo najve~ prostora okoli stavbe, pribli`no 2,5 krat toliko kolikor je ogrevana povr{ina v stavbi. Pri horizontalnem zemeljskem kolektorju se cevi polo`ijo v zemljo pribli`no 1m – 1,5m globoko ter zasujejo. ^e imamo premalo prostora okoli stavbe, nimamo podtalnice in ne `elimo vrtati vrtin potem obstajajo tudi re{itve s spiralnim zemeljskim kolektorjem.

Kaj moramo paziti pri sistemu voda-voda?Sistem toplotne ~rpalke voda-voda ponuja najbolj{a grelna

{tevila, redko pa se lahko pojavijo tudi te`ave. Izdatnost vodne-ga vira se lahko s ~asom spremeni, gladina podtalnice lahko upade zaradi naravnih ali ~love{kih dejavnosti (npr. druga ve~ja rudarska in gradbena dela v okolici). V vodi se lahko pojavljajo

TOPLOTNE ^RPALKE32

Toplotne ~rpalke voda-voda ali zemlja-voda

Shematski prikaz sistema toplotne ~rpalke SV s horizontalnim zemeljskim kolektorjem (vir: IDM E.).

Shematski prikaz sistema toplotne ~rpalke VV z vrtino za izkori{~anje podtalnice (vir: IDM E.).

Shematski prikaz sistema toplotne ~rpalke SV z vertikalnim zemeljskim kolektorjem - geo-

sonda (vir: IDM E.).

Za sistem ogrevanja s toplotno ~rpalko in

virom voda-voda ali zemlja-voda se obi~ajno

ne odlo~imo ~ez no~, ampak vse informacije in

lastnosti skrbno pretehtamo, nenazadnje gre

za eno ve~jih investicij v stavbi. Pri preverjanju

informacij se pojavljajo {tevilna vpra{anja.

ve~je ne~isto~e, kar pomeni ve~ vzdr`evanja in ~i{~enja filtrov, po potrebi se vgrajujejo tudi predizmenjevalci (toplotni izmenjevalci pred T^). ^rpalka v vrtini se lahko okvari kar zahteva odpiranje vrtine in menjavo ~rpalke.

Ali je sistem toplotne ~rpalke zemlja-voda enako geosonda?Sistem SV se lahko izvede s pomo~jo geosonde (vertikalni

zemeljski kolektor), ali z horizontalnim zemeljskim kolektorjem ali s spiralnim zemeljskim kolektorjem. Sistem SV torej ni vedno enako geosonda.

Ali je izvedba sistema toplotne ~rpalke voda-voda cenej{a?Sistem VV je lahko cenej{i od SV ali dra`ji od SV. Kadar je

sistem SV izveden s pomo~jo geosonde, potem je le ta obi~ajno dra`ji kot sistem VV. ^e pa je sistem SV izveden s pomo~jo horizontalnega zemeljskega kolektorja, potem pa ja ta sistem obi~ajno cenej{i od sistema VV. Seveda pa je vse odvisno od globine vrtanja. ^e je podtalna voda blizu povr{ja, potem lahko pridemo do sistema VV dokaj ugodno, ker ni potrebno veliko vrtanja in cevenja.

Ali lahko ogrevam starej{o neizolirano hi{o?Z novej{imi T^, ki omogo~ajo vi{je temperaturne nivoje,

je mo`no ogrevanje z radiatorji v starej{ih neizoliranih hi{ah. T^ lahko deluje tudi v bivalentnem sistemu, torej da imamo poleg toplotne ~rpalke {e npr. pe~ na kurilno olje, ki dopolnjuje toplotno ~rpalko v hladnej{em delu zime. Vsekakor pa velja priporo~ilo, da je najprej treba prepre~iti toplotne izgube, torej toplotno izolirati stavbo, nato pa vgraditi sodoben in u~inkovit sistem ogrevanja.

Kateri sistem je cenej{i za vzdr`evanje?Stro{ki vzdr`evanja so nizki in ni potreben vsakoletni obisk

serviserja, razen v primeru napak. V kolikor je ogrevalni sistem s toplotno ~rpalko pravilno na~rtovan, dimenzioniran in izveden, lahko pri~akujemo nemoteno delovanje. Nekateri proizvajalci kljub temu priporo~ajo preglede na nekaj let, {e posebej v obdobju garan-cije. Vseeno pa moramo biti pozorni pri sistemih VV. V kolikor je podtalnica ne~ista se lahko filtri ali t.i. predizmenjevalci zapolnijo z ne~isto~ami, ki jih je treba redno ~istiti, saj se bo v nasprotnem primeru zmanj{ala u~inkovitost delovanja sistema. Pri sistemih SV so te`ave z ne~isto~ami in oblogami manj{e, ker gre za zaprt sistem.

Kak{ni so obratovalni stro{ki?Glavni porabnik elektrike pri T^ je kompresor, porabniki so {e

obto~ne ~rpalke, avtomatika in morebitni dodatni grelci. Skupna elektri~na mo~ toplotnih ~rpalk za enostanovanjske hi{e se obi~ajno giblje med 2kW in 6kW, vse pa je odvisno od izbranega tipa ~rpalke in potrebne toplotne mo~i ~rpalke. Primer iz prakse poka`e, da je letni stro{ek za ogrevanje 150m2 stanovanjske povr{ine novej{e srednje dobro izolirane stavbe pribli`no 250 do 300 € na leto pri sistemih VV ali SV. Letni stro{ek za elektriko se lahko povi{a, ~e imamo slabo izolirano hi{o, ~e uporabljamo radi-atorje, ~e za vir toplote izberemo okoli{ki zrak, ~e je vir toplote nestabilen, ~e sistem ni uravnote`en in pravilno na~rtovan.

Ali sem upravi~en do subvencije?Za vgradnjo toplotnih ~rpalk v sisteme SV in VV Ekosklad vsako

leto pripravi javne razpise za dodelitev nepovratnih sredstev – sub-vencije. Vsa razpolo`ljiva sredstva se prakti~no vsako leto porabijo. Pri izbiri toplotnih ~rpalk je treba biti pazljiv na izbiro tak{ne, ki ustreza zahtevanim standardom in je uvr{~ena na seznam Ekosklada. •

mag. Roman Toma`i~

TOPLOTNE ^RPALKE 33

Distribucija klimatskih naprav in toplotnih črpalk

Odlična za prenovo ogrevalnega sistema in povezavo na visokotemperaturne radiatorje

Temperatura izhodne vode do 80°C brez uporabe električnih grelcev

Omogoča do 3x nižje stroške ogrevanja v primerjavi z ogre-valnimi sistemi na osnovi električne energije ali fosilnih goriv

Invertersko krmiljen vijačni kompresor prilagaja moč delovanja dejanskim potrebam po ogrevanju

Možna bivalentna povezava z obstoječim sistemom ogrevanja

Možna priključitev na sončne kolektorje

Preprosto upravljanje

Okolju prijazna toplotna črpalka z nizkimi izpusti CO2 - evropski znak za okolje (Eco-label)

Rezervoar za

oksjnidopsog

toplo vodo

Notranja enota

Zunanja enota

Sončni priključek (izbirno)

Toplotne črpakeDaikin Altherma –

Naravna izbira

Visokotemperaturna Toplotna črpalka Daikin Altherma

Obiščite nas v našem razstavnem

salonu na Šmartinski cesti 58A

v Ljubljani. Tu vam bomo nudili

strokovno svetovanje, izračune

toplotnih izgub in kvalitetno teh-

nično podporo ter vam tudi pri-

poročili usposobljenega monterja,

ki bo poskrbel za primerno vgradnjo

sistema. Vabljeni.

Sončni priključek (izbirno)

Rezervoar za

gospodinjsko

toplo vodo

Zunanja enota

Notranja enota

O tem, kaj se na tem podro~ju dogaja, smo na sejmu MOS v Celju govorili z gospodom Kronov{kom, lastnikom podjetja Termotehnika, ki je eden redkih slovenskih proizvajalcev toplotnih ~rpalk.

Ni`anje u~inkovitostiGrelno {tevilo sanitarne toplotne ~rpalke, ki po starem standar-

du zna{a 4,1 je po novem, zaradi upo{tevanja letnega grelnega {tevila, povpre~no za eno enoto ni`je, zna{a na primer 3,1. Pri tem zelo natan~no izmerijo koliko energije je vlo`ene in koliko je ~rpalka odda. V primerjavi s kotli za ogrevanje, pa tak pristop ni ~isto po{ten, saj proizvajalci ne upo{tevajo, da je na primer potrebno naprej ogreti vse `elezo iz katerega je kotel narejen, za kar tudi porabimo nekaj nafte. Ko govorijo o izkoristku kotla, mirno trdijo da je ve~ kot 90%, pri tem pa nih~e ne upo{teva, da je bilo potrebno ogreti tudi 300 kilogramov eleza, pa {e izkoristek je ni`ji, vedno ko kotel deluje pod delno obremenitvijo. Zato bi bilo potrebno tudi izkoristek kotlov dolo~iti pod tako strogimi pogoji, kot jih uporabljamo za toplotne ~rpalke, potem bi bila slika in primerjava u~inkovitosti ~isto druga~na.

Cena sestavnih delov toplotnih^e toplotno ~rpalko razstavimo na glavne sestavne dele, ima

vsak od njih svojo ceno. Zanimalo nas je kateri so najdra`ji ter cenovna razdelitev v odstotkih. Najdra`ji je zagotovo kompresor, okrog 40 % cene, sledi mu toplotni izmenjevalec, ki zajema okrog 20%, nato krmilna elektronika z vsemi tipali, razvodi in ohi{jem ~rpalke s 30% in kon~no skupek hladilni{ke regulacijske opreme, ki zajema ventile, filtre in pokazna stekla, ter zna{a okrog 10% cene. V ~rpalkah zrak/ voda je razmerje malo druga~no, saj je uparjalnik obi~ajno najdra`ji del, v ~rpalkah voda/ voda pa sta uparjalnik in kompresor cenovno zelo podobna.

Kako proizvajalec izmeri grelno {teviloV Termotehniki imajo dva odli~no opremljena merilna labora-

torija, enega za ~rpalke, ki grejejo samo sanitarno vodo, drugega za ogrevalne T^. Vsi testi so dolo~eni in standardizirani, preizkus pa je ra~unalni{ko voden. Oba laboratorija imenujejo operativna, ker njihova merilna oprema ni vedno znova preizku{ena, umer-jena in certificirana za posamezno meritev, zato lahko izmerijo vse, vendar ne morejo izdati uradnega certifikata. To lahko poja-snimo s primerjavo dveh avtomobilov, ki ju napolnimo z enako koli~ino goriva in nato prevozimo enako pot. Ko nato ugotovimo razliko v porabi, bo meritev na en odstotek natan~na, vendar to nikoli ne bo certificiran preizkus.

V laboratoriju eno vrednost isto~asno merijo s {tirimi natan~nimi termometri, z upo{tevanjem srednje vrednosti pa morebitno merilno odstopanje skoraj popolnoma izklju~ijo. Uporabljajo {e natan~ne kalorimetre, ki jih ob~asno kontrolirajo, da bi prepre~ili

odstopanja. Poobla{~eni laboratoriji jih preka{ajo samo zato, ker imajo umerjene instrumente, ki jih druga poobla{~ena institucija kontrolira vsakih nekaj mesecev. Vse to je razmeroma drago, raz-lika v natan~nosti obeh meritev pa nikoli ni ve~ja od desetinke posamezne enote. V resni~nem delovanju pa je to zanemarljivo.

Zanimiv preizkus sanitarne toplotne ~rpalkeSanitarne toplotne ~rpalke merijo po predpisanem programu,

~rpalka pa stoji v klimatizirani komori. V njej ima zrak stalno to~no dolo~eno hitrost, vla`nost in temperaturo. Nato sledi preizkus, ki v razli~nih intervalih opona{a delovanje v resni~nem svetu. ^rpalka vodo najprej ogreje na dolo~eno temperaturo, nato izpusti 20 litrov, kot da bi se nekdo tu{iral, pri ~emer mora biti temperatura vode ki vstopa v grelnik vedno natan~no 10°C. Potem vodo ogreje na 55°C in delovanje zaustavi za 48 ur. Nato vodo spet ogreje na to temperaturo iz ~esar ugotovijo toplotne izgube med mirovanjem. Taki in podobni testi se ponavljajo po predpisanem zaporedju, pri ~emer isto~asno merijo ve~ vrednosti, ki jih merilni ra~unalnik predstavi v krivuljah. Rezultat je nato grelno {tevilo, ki bo ustrezalo resni~nim razmeram med delova-njem. Trenutno ima podjetje zaposlenih ve~ in`enirjev, ki se med iskanjem bolj{ih re{itev tako zatopijo v delo, da jih mora ob~asno kar nagnati domov.

Proizvajalci posameznih delov za toplotne ~rpalke so na svojih

podro~jih specialisti in izdelke stalno izbolj{ujejo, zato gre tudi njim zasluga za razvoj in izbolj{ave na tem podro~ju. Kompresorji so vedno bolj{i, ventilatorji vedno ti{ji, ekspanzijski ventili vedno natan~nej{i, kemiki pa i{~ejo u~inkovitej{a hladiva in maziva, ki so tudi pomemben del teh toplotnih strojev.

Še kritika revij in piscevPri tem je Kronov{ek kar kriti~en, saj si `eli ve~ poglobljenih

~lankov, ki bi razkrivali resni~ne prednosti in pomanjkljivosti posa-meznih naprav. Pri tem mu je jasno, da je to izjemno te`ko, saj za to potrebujemo denar in tim strokovnjakov, ki morajo nato stati za svojimi trditvami. Prepri~an pa je, da kupci kljub temu sami ugotovijo, kaj je za njih najbolj{e in se sami usmerijo h kvalitetnim proizvajalcem. •

Tihec

TOPLOTNE ^RPALKE34

Zanimiv termotehni~ni intervju

Zanimanje za vgradnjo toplotnih ~rpalk je

izjemno. Kupci z vgradnjo `elijo zni`ati

svoje stro{ke za ogrevanje, kar jim tudi uspeva.

Energetiki, ki merijo letna grelna {tevila teh

naprav, pa z rezultati niso najbolj zadovoljni.

Rudi Kronov{ek, lastnik podjetja Termotehnika

TOPLOTNE ^RPALKE 35

Ponudniki storitev vrtanja dandanes ne ponujajo ve~ samo vrtalnih oz. rudarskih del, ampak ponujajo vse bolj celovite stori-tve. Cene na trgu se razlikujejo, vendar pa so ponudniki (vrtalci) razmeroma prilagodljivi in odziv-ni na povpra{evanja.

Izvedba vrtine pomembno vpliva na kon~no ceno sistemaPri izvedbi ogrevalnega sis-

tema s toplotno ~rpalko zemlja-voda ali voda-voda predstavlja pomemben stro{ek vrtina z vsemi pripadajo~imi elementi. Primerjava ponudb je vse prej kot enostavna. Nekateri ponu-dniki namre~ strankam pred-stavljajo samo ceno vrtanja na teko~i meter, drugi dodatno prika`ejo stro{ke transporta in odvoza materiala, tretji ponuja-jo celovito storitev, ki vklju~uje tudi dobavo materiala in vgra-dnjo (npr. za vertikalni zemeljski kolektor – sondo). Nekateri v celovito storitev vklju~ijo tudi stro{ke izdelave projekta in pri-dobitev morebitnih dovoljenj. Priporo~ljivo je preveriti tudi ponujene garancijske pogoje. S tako »pisanimi« ponudbami se lahko cene vrtin razlikujejo tudi za ve~ kot 100% na teko~i meter.

Kako pristopiti do ponudnikov, ~e i{~emo samo izvajalca za izvedbo vrtine? ^e `elimo skupni imeno-

valec za primerjavo ponudb, potem je priporo~ljivo od ponu-dnikov zahtevati ceno za npr. 100 metrov vrtine in celovito izvedbo vrtine, ki je pripravljena za priklju~itev na kolektor oz. neposredno na toplotno ~rpalko. Od ponudnika torej zahtevamo ponudbo, ki vklju~uje pripravo projekta, transport opreme na dolo~eno lokacijo, vrtanje, zace-vitev in potopno ~rpalko (v pri-

meru sistema voda-voda), name-stitev vertikalnega kolektorja in injektiranje cementne mase (v primeru geosonde), testiranje sistema, poro~ilo o izvedenih delih in testiranju ter garancijo. Morebitna dovoljenja pridobimo v sodelovanju z izvajalcem.

In kak{na je cena?Tudi ko imamo skupni ime-

novalec se cene {e vedno raz-likujejo. Pri geosondah se cene gibljejo od 45€ do 65€ na teko~i meter izvedenega vertikalnega kolektroja – geosonde. Pri vrti-nah za sistem voda-voda pa se cene gibljejo okoli 80€, vendar brez potopne ~rpalke. Pri sistemu voda – voda obi~ajno potrebuje-mo manj metrov vrtine in je zato kon~na cena vrtine ni ja kot pri geosondi. Zelo pomembno je, da ponudniku sporo~ite lokacijo kjer bi `eleli imeti vrtino. Ponudnik z izku{njami in s pomo~jo geolo{kih kart oceni kako hitro bo lahko izvedel vrtino, ali bo npr. potreboval samo en dan vrtanja ali bo potreboval 3 dni zaradi trdnih kamenin pri katerih bo njegova oprema utrpela ve~jo »{kodo«. Velja tudi pravilo, da ve~ vrtin delamo, ve~ teko~ih metrov vrtine potrebujemo, ni jo ceno na meter lahko dose`emo.

Priporo~iloVsekakor priporo~amo

bodo~im investitorjem, da se odlo~ijo za ponudbo na klju~ ali paketno ponudbo, ki vklju~uje tako vrtino, povezavo s toplotno ~rpalko in tudi toplotno ~rpalko ter zagon in preizkus celotnega sistema. Ob tem je treba pouda-riti, da mora biti sistem pravilno dimenzioniran glede na predvi-dene toplotne izgube objekta, re{itve »na oko« niso sprejemljive. Pogodba se podpi{e z enim izva-jalcem s katerim se tudi dogovo-rijo garancijski pogoji. •

mag. Roman Toma`i~

Koliko stane vrtina?Koliko stane vrtina?Koliko stane vrtina?

Izvajalci za vrtanje potrebujejo Izvajalci za vrtanje potrebujejo obi~ajno od 2 do 4 dni za eno obi~ajno od 2 do 4 dni za eno vrtino, odvisno od zahtevnosti vrtino, odvisno od zahtevnosti terena in globine.terena in globine.

Izvajalci za vrtanje potrebujejo obi~ajno od 2 do 4 dni za eno vrtino, odvisno od zahtevnosti terena in globine.

AKCIJA250 €

SUBVENCIJE PROIZVAJALCA

za toplotni črpalki: TČ2 VZRT-231 AVT

in TČ2 VZRT-321 AVT

NAJVEČJI SLOVENSKI PROIZVAJALEC TOPLOTNIH ČRPALK

WWW.KRONOTERM.COM

Termo-tehnika d.o.o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovče, 03 703 16 27, 03 703 16 28

SUBVENCIJE ZNOVA NA VOLJO ?Še vedno čakate na subvencijo za toplotne črpalke? Pri tem pa v eni sezoni za ogrevanje prostorov in sanitarne vode potrošite več, kot znaša sama subvencija. Tokrat vam je na voljo edinstvana priložnost, saj vam največji slovenski proizvajalec toplotnih črpalk daje tovarniško subvencijo na določene modele toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode.

1.321€že od

+ DDV

CENA 230 l TČ

IN TO ENOSTAVNO

BREZ KAKRŠNEKOLI DOKUMENTACIJE

IZKORISTITE TUDI UGODNO PONUDBO TOPLOTNIH ČRPALK ZA OGREVANJE OBJEKTOV IN SI SKOZI

PRIHRANEK PRI STROŠKIH OGREVANJA

ZAGOTOVITE

“SUBVENCIJO” ŽE TO ZIMO !

36

Ta izdelek lahko neposredno prevzame ogrevalne naloge starega kotla, vgradnjo pa lahko izvedemo tudi postopoma.

Najprej iz ~rpalke v kotelZunanja enota je na pogled podobna

vsem drugim, pravokotna plo~evinasta {katla z okroglo odprtino, v kateri vidimo eliso ventilatorja. Pod pokrovom pa se v resnici nahaja celotna toplotna ~rpalka, s kvalitetnim vija~nim kompresorjem ter vsemi napeljavami, ki omogo~ajo odvzemanje toplote zunanjemu zraku. V njej je {e izmenjevalec toplote, na katerem se voda v obtoku lahko ogreje do 65°C. To pomeni, da ~rpalko lahko postavimo na zunanjo stran hi{e, ~im bli e prostoru, kjer stoji kotel, in jo z dvema cevema enostavno pove`emo z njim. Na ostali instalaciji ne spre-minjamo ni~esar, delovanje bo sedaj nadzirala kar kotlovska avtomatika. S tem smo dosegli dva cilja; toplotna ~rpalka bo prevzela ogreva-nje in za~ela dosegati 40 do 60% prihranke, kotel pa postane varnostni element, saj nikoli ne vemo, ali bo ~rpalka zmogla ogreti hi{o tudi v hladnih zimskih dneh.

Zamenjava po prvi zimiKo po prvi zimi ugotovimo, da kotla ni

bilo potrebno vklju~iti, ga odstranimo in namesto njega postavimo notranjo enoto Eco Zenith i250 ali i550 Pro. V njej se naha-jajo zalogovnik toplote, grelnik sanitarne vode ter priklju~ki za druge vire toplote, na primer sobni toplovodni kamin, solarni sistem… Obdr`imo lahko tudi stari kotel ter ga tudi priklju~imo na novi zalogovnik. Vendar bo sedaj toplotno lo~en od siste-ma in bo povezan z njim samo, ~e bo to potrebno. Novi zalogovnik pa vsebuje {e en pomemben var~evalni pripomo~ek, elektron-sko krmiljenje EcoLogic.

Z novo kombinacijo bomo lahko dosegali vi{je prihranke, saj smo se re{ili starega kotla, ki je povzro~al samo nepotrebne izgube, ~eprav je slu`il tudi kot rezerva tople vode. In kar je najpomembnej{e, stro{ke za prehod na novi sistem smo lahko razdelili na ve~ let. Toplotna ~rpalka CTC EcoAir 400 bo uspe{no delovala do zunanje temperature – 22°C, izdelujejo pa jo v petih razli~icah, z

mo~jo 6, 8, 10, 15 in 20 kW. ^e to ne zado-stuje lahko do 10 ~rpalk pove`emo v serijo, ki jo vodi samo ena avtomatika. Naprave imajo tudi dober izkoristek, saj grelno {tevilo pri predtoku 35°C in zunanjih temperaturah -7/+2/+7°C zna{a COP 3,3/3,8/4,9. Ves sistem deluje tiho, regulacija zmanj{a {tevilo odtaljevanj, lastnik pa bo prihranke lahko uporabil za izpolnjevanje skritih `elja in ne samo za vsakoletni jesenski nakup kurjave. •

Tihec

TOPLOTNE ^RPALKE 37

V mrzlih podnebnih razmerah visokega severa lahko le vrhunski izdelki kvalitetno opravijo svojo vlogo. CTC združuje kakovost z inovativnimi tehničnimi lastnostmi in zagotavlja brezhibno in čisto delovanje z optimalnim izkoristkomin dolgo življenjsko dobo. CTC vam nudi najboljšo kvaliteto za sprejemljivo ceno.

Ekskluzivni uvoznik in zastopnik

Ljubljanska cesta 89, 8000 Novo mesto

Tel.: 07/33 24 442, Fax: 07/33 23 209

info@tilia.si in www.tilia.si

EcoZenith i250

EcoZenith i550 Pro EcoAir

ŠVEDSKAKVALITETA

Zaupanja vredno ogrevanje že od leta 1923.

Toplotne črpalke EcoAir 400 zrak - voda

Najboljša kurilnica v Sloveniji! COP 4.9 Zunaja temperatura -22°C, ogrevanje do +65°C, glasnost 30 dBA

Švedska toplotna za -22°C

Toplotna ~rpalka oddaja toploto notranji enoti EcoZenith

Toplotna ~rpalka Eco Air 400 je izdelek {vedskega proizvajalca

Na razstavnem prostoru podjetja Tilia smo na sejmu v Celju

naleteli na toplotno ~rpalko {vedskega proizvajalca.

Zakaj je ogrevanje z ECODANOM pametno? Sistem je invertersko krmiljen, delo-

vanje prilagaja glede na potrebe, zato je u~inkovit, var~en in enostaven za upravljanje. Na izbiro je z dvema serija-ma kompaktnih notranjih enot. Notranja vodna enota z vgrajenim 200 l rezer-voarjem sanitarne tople vode je visoka le 1,6 metra. Hydro box enota ne vse-buje rezervoarja, je kompaktna in meri 800Vx530Šx360G mm. Za delovanje pri nizkih zunanjih temperaturah se priporo~a kombinacija z u~inkovito zunanjo enoto ZUBADAN. Z uporabo posebne tehno-logije “Flash injection” naprava ohranja nominalno mo~ gretja do -15°C zunanje temperature, ogreva pa do -25°C zunanje temperature.

V kaskado je mo`no kombinirati do 6 naprav s skupno mo~jo do 84 kW. Avtomatsko krmiljenje zagotavlja ve~jo zmogljivost, funkcija izmenjevanja enot pa uravnovesi obratovalne ure. Z rota-cijsko funkcijo je omogo~ena izmenjava delovanja enot v sistemu, kar zagotavlja enakomerno obremenitev vseh enot.

Hibridni sistemi ECODAN pa v en sistem zdru`ujejo prednosti neposredne ekspanzije toplote prek toplotnih ~rpalk zrak-zrak ter prednosti toplotne ~rpalke zrak-voda. Na toplotno ~rpalko je mogo~e priklopiti notranjo vodno enoto za ogre-vanje tople sanitarne vode in pripravo ogrevalne vode za sistem talnega gretja in/ali z radiatorji ter enoto za neposredno ekspanzijo (kanalsko ali stensko), ki poskr-

bi za ogrevanje v prehodnih obdobjih in hlajenje poleti. Toplota, ki se poleti odvzame iz prostorov se izkoristi za gretje sanitarne vode, kar predstavlja dodaten plus pri izkori{~anju odpadne toplote. •

Vir: VITANEST d.o.o., www.vitanest.si

TOPLOTNE ^RPALKE38

Pametno ogrevanje

Toplotna ~rpalka v deljeni izvedbi (zunanje + notranje enote)

zrak-voda Ecodan, je proizvod MITSUBISHI ELECTRIC na

Japonskem. Razvita je na osnovi dolgoletnih izku{enj v proiz-

vodnji inverterskih sistemov s toplotno ~rpalko, kar zagotavlja

najvi{jo kakovost delovanja. VITANEST d.o.o. je poobla{~eni

uvoznik in distributer MITSUBISHI ELECTRIC za Slovenijo.

Cylinder unit - Sestavni deli

Hibridni sistem ECODAN

Hydro box - sestavni deli

Zunanja enota Zubadan Zunanje enote v kaskadnem sistemu.

Uvoz in distribucija klimatskih naprav in toplotnih èrpalk VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si

www.vitanest.si

Hibridni sistem omogoèa ogrevanje s toplotno èrpalko zrak-voda prek sistemavodnega ploskovnega ogrevanja, ogrevanje in hlajenje prek kanalske ali stenske neposredne ekspanzije zraka in rekuperacijo toplote odvzete iz prostora pri hlajenju prostora za ogrevanje sanitarne vode. Toplota, ki se poleti odvzame iz prostorov se izkoristi za gretje sanitarne vode kar predstavlja dodaten plus pri izkorišèanju odpadne toplote.

Èas je za PAMETNO in VARÈNO OGREVANJE

Hibridni split sistem - Mr. SLIM+

Izkorišèanje odpadne toplote

RE

KU

PE

RACIJA TO

PLOTE

S.T.V.

ZRAK

VODA

Ogrevanjez vodo

ZRAK

Hlajenjez zrakom

ZRAK

Ogrevanjez zrakom

S.T.V.

Sanitarna topla voda

Koristne spremembeElektrika je lahtna energija, ki zagotavlja

ekonomsko rast, kvaliteto ivljenja, olaj{a delo in izbolj{uje okoljske razmere. Vse to velja tudi, kadar jo uporabimo za pogon toplotnih ~rpalk, ki so v enodru inskih hi{ah postale skoraj standardno ogrevanje. Zajemajo lahko toploto zraka, podtalnice ali zemlje, odvisno od razmer in mo`nosti na mestu, kjer stavba stoji. Stro{ki nakupa in vgradnje toplotne ~rpalke zrak/voda so obi~ajno najni ji, vendar bo njihova u~inkovitost nihala odvisno od

temperature zunanjega zraka. Neposredno zamenjavo kotla s toplotno pa omogo~ajo nove visokotemperaturne naprave, ki kljub -20°C zunaj, lahko vodo v predtoku ogrejejo na 65°C. Kar pomeni, da razvod v hi{i in radi-atorji ostanejo. To omogo~a poseben sistem vbrizgavanja (EVI), posledica pa je pridobiva-nje toplotne mo~i ob zvi{evanju temperature, kar je ravno obratno kot v obi~ajnih toplotnih.

Izbira vira toplote in tipa ogrevanjaNajbolj ekonomi~no je zajemanje toplote

iz vira, ki ima pozimi najvi{jo temperatu-ro. To je podtalnica, s povpre~nih +10°C, potrebujemo pa 200 litrov na uro za vsak kW grelne mo~i toplotne ~rpalke. Druga mo`nost je prestrezanje akumulirane toplote v zemlji, ki jo zajamemo z vertikalno sondo

TOPLOTNE ^RPALKE40

Za obi~ajne ljudi in plemi~e

Polo`aj zunanje enote toplotne ~rpalke izberemo tako, da povzro~a ~im manj motenj in hrupa

Odgovor na vpra{anje, kaj

imajo skupnega angle{ka

kraljica, sir Elton John in sir

Richard Branson je enostaven.

Vsi trije so Angle`i, imajo

plemi{ke naslove in so bogati.

Imajo pa {e eno skupno last-

nost, ki je manj znana. Vsi

trije svoja bivali{~a ogrevajo s

toplotnimi ~rpalkami.

ali vodoravnim cevnim registrom, za vsak kW grelne mo~i pa potrebujemo 40 m2 registra. Tretja mo`nost je zajemanje zraka, ki je pozimi hladen, vendar v sebi skriva {e dovolj toplote, da z njo lahko ogrejemo hi{o. Najpomembnej{i podatek pa je izra~un ~asa vra~anja vlo`enega denarja, ki mora biti ~im kraj{i in je zato osnovni podatek med odlo~anjem.

Kljub napredku visokotemperaturnih sis-temov je najbolj{a odlo~itev za nizkotem-peraturno talno ali stensko ogrevanje. Za to obstajata dva dobra razloga. Prvi je, da takega bivalnega ugodja ne bomo mogli dose~i z nobenim drugim ogrevanjem, drugi pa je visok izkoristek. Z meritvami so doka-zali, da za 1°C vi{ja temperatura ogrevalne vode povzro~i za 2,5% ni`je grelno {tevilo. To pomeni, da je grelno {tevilo v sistemih s predtokom 55°C za 50% ni`je kot v napelja-vah s predtokom 35°C, ki zadostuje za talno ogrevanje.

Za ogrevanje sanitarne vode, pa je 35°C premalo, zato potrebujemo toplotno ~rpal-ko, ki omogo~a krmiljenje dveh tempera-turnih nivojev. Zato bo v visokotemperatur-nem re`imu najprej ogrela sanitarno vodo, po preklopu pa bo v nizkotemperaturnem na~inu ogrevala hi{o. Pomembno je {e, da ogrevanje krmilimo v odvisnosti od zunanje temperature, s ~imer u~inkovitost ogre-vanja povi{amo do 10%. ^e dodamo {e prezra~evanje z vra~anjem toplote, smo vgradili vso tehniko, ki omogo~a vrhunsko bivalno ugodje in najni`je mo`ne stro{ke.

Zrak/ voda, podatki in hrupNa razpolago je ve~ izvedb, ki se razliku-

jejo po obliki, najbolj pa po u~inkovitosti. Ta vrednost je najbolje izra`ena v grelnem {tevilu, oznaka COP. Po sedanjih standardih mora biti to {tevilo izmerjeno takrat, ko ima zrak +2°C, voda v predtoku pa 35°C, kar je v tabelah skraj{ano opisano kot A2/W35

(Aussen 2/ Wasser 35), meritev pa mora potekati v skladu s standardom EN 14511. Vsi izdelki, ki imajo pod temi pogoji grelno {tevilo nad 3,5 so dobri in se jih spla~a vgraditi. Grelna {tevila potrjujejo meritve certificiranih in{titucij, to pa upo{teva tudi Eko sklad, ki subvencionira samo kakovostne in u~inkovite izdelke.

Poleg u~inkovitosti pa je zelo pomemb-no tudi, kolik{en hrup povzro~a toplotna ~rpalka. S suhoparnimi podatki o hrupu si lahko najmanj pomagamo, saj s tem nima-mo izku{enj. Kljub temu, da so pozimi vsa okna zaprta, je lahko hrup zunanje enote izjemno mote~. Onesna`enje s hrupom je danes pomembna tema v razvitem svetu, saj povzro~a motnje in bolezni. Lestvica hrupa je logaritemska, zato `e majhne razlike v {tevilkah pomenijo veliko razliko v hrupno-sti. Zato lahko ti{je zunanje enote prepozna-mo po tem, da imajo vgrajene velike ventila-torje, lopute pa so oblikovane podobno kot bumerang ali pti~ja perut.

Nakup toplotne ~rpalke na elektri~ni pogon je v vseh pogledih dobra odlo~itev za vsakogar. Za okolje in denarnice vseh nas pa bi bilo veliko bolje, ~e bi se za~eli primerjati po tem, kak{no toplotno imamo doma, in ne kak{en avto. •

Tihec

Povzetek tekstov Termotehnika, avtor mag. Franc Pesjak

41

TOPLOTNE ^RPALKE42

Stro{ek letnega ogrevanja s tak{nim sistemom za 200 m2 veliko hi{o zlahka nanese na 2.000 € do 3.000 € na leto. Ve~ino teh cen-tralnih sistemov je potrebno zamenjati. Kaj v tem primeru izbrati? Ve~ina tistih, ki se odlo~a za zamenjavo stare oljne ali plinske pe~i se odlo~a med peleti oziroma lesom in toplotno ~rpalko.

Kako izbrati pravilno toplotno ~rpalko?V kolikor ogrevate hi{o s sistemom talnega ogrevanja je pravilna

re{itev nizkotemperaturna toplotna ~rpalka, ki vodo v idealnih pogojih segreje do 55 oziroma 65°C (vendar ne pri zelo nizkih temperaturah zunanjega zraka). Medtem, ko je nizkotemperaturna toplotna ~rpalka Hitachi Yutaki S pravilna izbira za talno ogrevanje, kjer je maksimalna potrebna temperatura 35°C, ta ni prava re{itev za radiatorsko ogreva-nje. Sistemi radiatorskega ogrevanja potrebujejo vi{je temperature, tudi do 80°C, in v tem primeru potrebujete visokotemperaturno toplotno ~rpalko, katere ponudnikov je na trgu le nekaj.

Prava izbira za obnovo starej{ih objektov z radiatorskim ogrevanjemVisokotemperaturna, dvostopenjska toplotna ~rpalka Hitachi

Yutaki S80 je namenjena zamenjavi starega sistema ogrevanja na zemeljski plin ali kurilno olje - segrevanje vode do 80 °C, omogo~a zamenjavo dotrajanih kotlov in s tem zmanj{anje stro{kov za ogre-vanje do 60%.

Sedaj lahko po ve~ uspe{no prestanih zimah trdimo, da visoko-temperaturna toplotna ~rpalka Hitachi Yutaki S80 zlahka pokrije potrebe po ogrevanju, brez dodatnih virov ogrevanja in je primerljiva zamenjava. Celoletni izkoristek presega to~ko 3 (SCOP=3) - ~e ste za stro{ke ogrevanja prej porabili 2000 €, bi sedaj s toplotno ~rpalko Hitachi Yutaki S80 porabili le dobrih 600 €. •

Jure Rusjan, PREALPI d.o.o., 05 338 39 46

Dnevi postajajo hladnej{i, zato je potrebno pri~eti razmi{ljati o ogrevanju ter stro{kih ogrevanja

@e v tako te`kih ~asih je cena energenta ogre-

vanja vse bolj pomembna. Sploh pri starej{ih

gradnjah, ki niso energetsko izolirane in imajo

zastarele sisteme ogrevanja.

Nakup

do 24 obrokov brez

obresti

Centri Tehnike: in re i e rn n

• Koper • Krško• n • Ljutomer -

• ri or - • ur k o ot - • o šk tin -

• o tojn - • Ptuj - • e ni -

• o en k i tri - • o en ke Konji e - Center e n e en e n e e e t • Velenje - Center e n e r e e t •

le - Center e n e e Ce e t • in še o t le tehni ne pro j lne to r tno ponu o

V e k r potre ujete r njo in opremo še omiš ite n še po lo lni e po ej lo eniji in e prepri jte

Preprostoprihranim.Pika.

Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana

Fuzija dveh sistemov Toplotne ~rpalke so postale uveljavljena re{itev ogrevanja.

Vendar pa lahko pogosto naredijo ve~ kot le toploto. Z upo-rabo reverzibilnih toplotnih ~rpalk je v poletnem ~asu mo`no pripravljati hlad za hlajenje prostorov. Zunanja enota PUHZ-FRP71VHA sistema toplotne ~rpalke Mr.Slim+ tako zdru`uje prednosti toplotnih ~rpalk zrak-voda s koristmi klimatskega sistema. Posebnost sistema je hkratna priklju~itev klimatske naprave in notranjega modula (hidrobox ali cilinder) toplotne ~rpalke z zunanjo enoto. Sistem je zelo u~inkovit in enostaven, saj se v ~asu hlajenja prostorov s klimatsko napravo pridobljena energija uporablja za pripravo sanitarne vode.

Vklju~eni v bivalentni ogrevalni sistem, Mr.Slim+ omogo~a {e posebej u~inkovito ogrevanje tudi v prehodnih obdobjih. Pri ob~asnih padcih zunanjih temperatur se klimatska naprava uporablja kot toplotna ~rpalka zrak-zrak, kar zagotavlja dobro in hitro ogrevanje prostorov. V primerjavi s tem sistemom klasi~ni ogrevalni kotli reagirajo po~asi in pripravljajo potrebno ogrevanje z zamudo, kar ne upravi~i uporabe klasi~nih sistemov v preho-dnem ~asu.

Talna klimatska naprava za 21. stoletjeNova talna klimatska naprava MFZ KJ je dopolnitev sklo-

pa Mitsubishi Electric klimatskih naprav za hi{no uporabo, ki omogo~ajo uporabo revolucionarne tehnologije ogrevanja ZUBADAN. Moderna oblika kompaktne notranje enote omogo~a diskretno namestitev v prostor, medtem ko enota izkori{~a lastnosti trenutno najbolj{e toplotne ~rpalke za enakomerno in u~inkovito ogrevanje prostora vse do zunanje temperature -25°C. Dovr{ena tehnologija, energetski razred A+++/A+ (SEER/SCOP), neverjetno nizki hrup delovanja, samo 19dB(A), in daljinski upravljalnik s tedenskim ~asovnikom so odgovor na vse zahteve 21.stoletja.

Poleg predstavljene novosti na podro~ju toplotnih ~rpalk vam v podjetju REAM d.o.o. nudimo veliko izbiro klasi~nih toplotnih ~rpalk z inovativno tehnologijo Zubadan, klimatske naprave, katere so pri-merne tako za hlajenje kot tudi za ogrevanje v prehodnih obdobjih ali v zimskem ~asu (dolo~eni modeli Nordic – delovanje do -25°C), ter ostale proizvode svetovno priznanega proizvajalca Mitsubishi Electric.

Oglejte si na{o spletno stran www.ream.si. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski

{tevilki 080 98 98 ali pa nam pi{ite na naslov info@ream.si. •Dario Rob, tehni~na slu`ba

OGREVANJE - HLAJENJE44

Toplotne ~rpalke in klimatske naprave Mitsubishi Electric

Mitsubishi Electric je uveljavljen proizvajalec izjemno var~nih toplotnih ~rpalk

ECODAN in klimatskih naprav, ki redno skrbi za razvoj visoko kakovostnih proiz-

vodov za ogrevanje in hlajenje. Predstavljamo vam novosti, narejene s kakovostjo in s

ciljem visokih prihrankov energije.

Več kot samo dobavitelj!

OGREVANJE46

Šele nato izra~unate nove toplotne izgube in dolo~ite tip ter velikost toplotne ~rpalke. Pri zamenjavi fasade lahko ra~unate na investicijo v vrednosti 10.000 do 15.000 EUR ali ve~, prihranek pri energiji ogrevanja bo do 40 %. Medtem, ko toplotna ~rpalka z vgradnjo zna{a okoli 10.000 EUR in vam po izku{njah prihrani od 65 do 70 % energije. Seveda imamo v mislih visokokvalitetne toplotne ~rpalke, ki so sposobne samostojno ogreti tudi stare hi{e brez izolacije in teh toplotnih ~rpalk na trgu ni prav veliko. ^e boste v va{i hi{i namestili talno ogrevanje, bo prihranek do 75 %, vgradnja toplotne ~rpalke pa bo bistveno cenej{a.

Prav zaradi kraj{ih vra~ilnih rokov se mnogi odlo~ajo zame-njati vrstni red investicij in tako posegajo najprej po toplotnih ~rpalkah. Najbolje je, da se o tem posvetujete s strokovnjakom, ki vam bo pomagal izbrati tak{no toplotno ~rpalko, ki bo va{i hi{i ustrezala tudi potem, ko boste va{o hi{o opremili z novo fasado.

Pri izbiri toplotne ~rpalke je potrebno paziti na to, da bo toplotna ~rpalka dovolj mo~na in bo pri nizki zunanji tempe-raturi proizvajala dovolj toplo vodo. Na trgu obstaja veliko {tevilo enokompresorskih toplo-tnih ~rpalk, ki so po navedbah prodajalcev sposobne ogreti toplo vodo do 65°C. Najbolj

vro~o vodo v radiatorjih boste potrebovali takrat, ko je zunanja temperatura zraka najni`ja, na primer pri -15°C. Pri tej zuna-nji temperaturi ve~ina toplotnih ~rpalk, ki ima vgrajen le en kom-presor, radiatorsko vodo ogreje le do 45 ali 50°C (za ve~ino starih hi{ potrebujemo 60 do 70°C). Ostalo energijo dovajajo z vgrajenimi elektro grelci, kar izjemno slabo vpliva na izko-ristek ~rpalke in na koncu ne boste dosegli `elenih tempera-tur. Tako boste pri tak{ni inve-sticiji prihranili le 50 % ali manj, vra~ilni rok investicije v toplotno

~rpalko se bo podalj{al, hkrati pa boste pri ni`jih temperaturah primorani preklopiti na va{ star sistem ogrevanja, sicer vas bo po{teno zeblo.

Vsem dvomom se lahko izo-gnete, ~e boste izbrali toplotno ~rpalko s tehnologijo dveh kaska-dnih kompresorjev, med katerimi ima najve~ji celoletni izkoristek zagotovo DAIKIN Altherma HT. Toplotna ~rpalka lahko samo-stojno nadomesti katerokoli pe~ na olje, plin, drva in podobno. Za izra~un prihranka in vra~ilni rok investicije pokli~ite E2E d.o.o. na {tevilko 02 620 98 06. •

Prihranite do 70 % pri ogrevanju z radiatorji

info@e2e.siwww.e2e.si

02 620 98 04031 334 028

Zamenjajte vašo peč na olje, plin, drva ali pelete stoplotno črpalko s tehnologijo dveh kompresorjevDaikin Altherma HT, ki brez elektro grelca pritemperaturi zunanjega zraka -25 °C vaše radiatorjeogreje na 80 °C. Vaš letni prihranek bo do 70 %.Za več informacij se obrnite na zastopnika Daikin,podjetje E2E d.o.o., ki sodeluje z več kot 100 monterji po celotni Sloveniji.

Prednosti toplotne ~rpalke DAIKIN Altherma HT, namenjeni za radiatorje:

- Kaskadno vezana kompresorja omogo~ata ogrevanje radiatorske vode do 80°C

tudi pri zunanji temperaturi zraka -25°C (seveda brez elektro grelca, en kompre-

sorski krog se nahaja v hi{i).

- Najbolj{i izkoristek na trgu pri vezavi na radiatorje in ogrevanju tople sanitarne

vode.

- Enostavna monta`a brez dodatnih obto~nih ~rpalk, zalogovnika, termostata,

mo`en priklop na radiatorje z navadnimi in termostatskimi ventili, mo`nost ogre-

vanja bazena.

- Za vgradnjo potrebujete le 60 cm x 70 cm tlorisnega prostora.

- Pri porabi 4500 l (ali 2500 l) olja boste pre{li na letno porabo elektrike v vi{ini

1500 EUR (ali 800 EUR) in tako prihranili 3000 EUR letno (ali 1700 EUR), prav

tako boste za ve~ kot 65 % zmanj{ali izpust CO2 (najve~ na trgu).

- Daikin ima zelo dobro organizirano servisno mre`o in dobavo rezervnih delov.

- DAIKIN je japonska blagovna znamka, vodilni proizvajalec toplotnih ~rpalk -

170.000 in{talacij samo v Evropi, letni promet 12 biljonov EUR, dobitnik mnogih

nagrad, ve~ let zaporedoma se je DAIKIN uvrstil med 100 najbolj inovativnih pod-

jetij na svetu, je tudi dobitnik nagrade za ohranitev ozonske plasti in zaustavitev

globalnega ogrevanja.

Ve~ o DAIKIN blagovni znamki in produktih si lahko preberete na

www.daikin.eu in www.e2e.si, za izra~un za va{o hi{o pokli~ite E2E d.o.o., Miho Glavi~a, na {tevilko 02 620 98 06.

Toplotna ~rpalka ali fasada – kaj postoriti najprej?

Se lotevate prenove va{e hi{e in ne veste kje

bi pravzaprav za~eli? Pravilno je, da najprej

poskrbite za ~im manj{e toplotne izgube, se pravi

za zamenjavo oken ter izolacijo fasade in strehe.

IN[TALACIJE48

Za brezhibno in dolgo delovanje toplo-tnih ~rpalk in drugih naprav potrebujemo tudi kvaliteten vodni filter, ki iz vode

odstrani delce peska, blata, rje ter drugih ne~isto~. S tem zagotovimo polne pretoke in prave izkoristke toplotnih izmenjevalcev

ter prepre~imo zama{itve in oblaganje cevi, ventilov in izmenjevalcev.

Najpogosteje uporabljamo ro~ne ali avtomatske samo~istilne filtre, pri katerih ni potrebno menjati vlo`kov, izbiramo pa jih glede na pretoke in premere cevi. Ro~ni imajo na vrhu gumb, ki med zasukom z roko aktivira notranje ~istilne turbo {obe, premakne mehanske krta~e in izpere uma-zanijo skozi odprtino na dnu.

Avtomatski filtri ta postopek opravijo samodejno v izbranih ~asovnih intervalih. Na strani www.tehnofan.si se nahaja {e vrsta drugih izdelkov za ~i{~enje, ionizacijo ter meh~anje vode. •

Tihec

Samo~istilni filtri za toplotne ~rpalke

Podjetje VIP TEHNIKA iz Dupleka pri Mariboru, ki zastopa,tr`i in servisira izdelke proizvajalcev ~rpalk Vogel, Lowara, Calpeda, Podroll in Zenita, bo odslej tr`ila tudi izdel-ke z lastno blagovno znamko.

Trenutno so v ponudbi e VIP-ove vodne ~rpalke za hi{ne vodovode. V prihodnosti bodo svojo blagovno znamko raz{irili {e na vodne ~rpalke za profesionalno rabo in na ~rpalne sklope. V dvajsetih letih svojega delovanja so se dokazali v uspe{nem in stro-kovnem delu, za kar so prejeli tudi priznanje Obmo~ne obrtne zbornice iz Maribora.

Vip Tehnika je namre~ pri~ela s servisi-ranjem in prodajo vodnih ~rpalk `e v letu 1993. V teh letih je podjetje prodalo preko 30 milijonov evrov ~rpalk, kar je ve~ kot sto tiso~ vodnih ~rpalk, ki so na{le svoje

odjemalce v Sloveniji, ^rni gori, Bosni in Hercegovini in Srbiji. Posebej ponosni so na svojo ute~eno servisno dejavnost, ki skrbi za jamstvo kakovosti tr`enih artiklov. Število prodanih ~rpalk in {tevilne reference po vsej Sloveniji potrjujejo, da je VIP Tehnika pravi naslov za re{evanje problemov v zvezi s pre~rpavanjem najrazli~nej{ih medijev.

Zaradi tega bo tudi uvajanje blagovne znamke VIP Tehnika mnogo la`je. Odlo~itev

o tem so sprejeli predvsem zaradi nenehnih pritiskov zastopanih poslovnih partnerjev, ki ocenjujejo uspe{nost poslovnega sodelova-nja le skozi {tevilo prodanih izdelkov.

Ob tem bodo predvsem bistveno pove~ali zaloge ~rpalk in se posku{ali s kratkimi dobavnimi roki {e bolj pribli`ati kupcem. @e doslej so dokazali, da znajo in zmorejo. •

Franci Mithans

Vip Tehnika z lastno blagovno znamko

IN[TALACIJE 49

Za dolgo `ivljenjsko dobo vodovodnih in ogrevalnih instalacij ter naprav je potrebna vgradnja kvalitetnih materialov. Tako je `e v fazi idejne zasnove projekta potreb-no upo{tevati dejavnike, kot so: veljavni predpisi, var~evanje z energijo, uporabljeni materiali, njihova `ivljenjska doba, funkcio-nalnost in prihranki.

Ob skrbnosti upravljanja s finan~nimi viri prihranek ne sme imeti prednosti pred kvali-teto. Na izbiro izvajalca del ne sme vplivati izklju~no cena vgrajenih materialov, saj vgra-dnja manj kvalitetnih materialov na dolgi rok predstavlja vi{je obratovalne stro{ke in s tem nezadovoljstvo uporabnikov. Pomembno je, da `e v fazi na~rtovanja vklju~imo ustrezne-ga strokovnjaka, ki lahko s svojim znanjem in izku{njami naro~niku svetuje pri izbiri ustreznih materialov. Pomembno je, da so vodovodne, ogrevalne in druge in{talacije ustrezno dimenzionirane in pravilno izvede-ne. Primerno strokovno znanje projektantov in izvajalcev so osnova za kasnej{e prihranke in udobje v bivalnih prostorih, kar je osnova higiensko neopore~nih sistemov.

Štern Akademija je zasebni moderni Program neformalnega in pragmati~no usmer-jenega usposabljanja za projektante, trgovce in izvajalce (v nadaljevanju: Program). Je {tudij s poudarkom na prakti~nem prikazu izvedbe posameznih komponent vgradnje ali obnove sistemov, ki temelji na tehni~nem napredku.Program se od klasi~nega izobra`evanja zelo razlikuje, saj raziskave ka`ejo, da se prido-bljeno znanje pri klasi~nemu (teoreti~nemu) izobra`evanju po pribli no treh mesecih po zaklju~ku enostavno izgubi predmetnost oz. se pozabi (tudi do 80%). Štern Akademija deluje na principu, da je teoreti~ni del Programa usmerjen le na tista nujno potrebna znanja, ki vam bodo pomagala pri va{em delu. Vsa preostala vsebina je usmerjena v prakti~ne naloge, treninge, prikaze strokovnega osebja z vajami, kar vam bo resni~no trajno pomagalo.

Tradicija, strokovnost, a`urnost in zado-voljstvo kupcev, so najve~ji motivi dela podjetja Štern d.o.o. V podjetju Štern d.o.o. se zavedamo, da so le korektni in dobri

poslovni odnosi vstopnica za priklju~itev k podjetju z razli~no obliko mednarodnega in doma~ega povezovanja in poslovanja. Podjetje Štern d.o.o. v svoji bogati ponudbi obsega: povr{insko ogrevanje in hlajenje, bakrene in{talacije, solarna tehnika, izola-cijski material, sistemi za hladno stiskanje, kopalni{ka / sanitarna tehnika, vodovodne in{talacije, oprema za kotlovnice, odto~na tehnika, orodja, radiatorski ventili, konvek-torji in lotni material. Skladno s ponujenim sodelujemo z vodilnimi mednarodnimi pod-jetji na svojem podro~ju: Viega, Armacell, KME, Rothenberger, Oventrop, Umicore in drugimi. @elimo Vas spoznati in vklju~iti v sistem, kateri bo tudi vam zagotovil popol-no kvaliteto proizvodov in storitev.

Štern Akademija bo pri~ela z delovanjem 15. novembra 2013. Na podlagi predhodne najave si boste lahko rezervirali svoj termin, na katerem vam bodo strokovnjaki posameznega podro~ja predstavili novosti, trende, predvsem pa boste z udele`bo na Štern Akademiji raz{irili svoje strokovno znanje. •

Akademija [tern -izobra`evanja

Na samem za~etku je bilo te`ko prepri~ati izvajalce, projektante, trgovce in druge, da so ve~plastne cevi alternativa jeklenim, bakrenim in plasti~nim cevem in da se bo ~ez dobro desetletje razmerje uporabe teh materialom mo~no prevesi-lo na stran ve~plastnih cevi. Z leti se je dele` teh cevi dejansko pove~eval. Danes lahko z gotovostjo trdimo, da je ime

ALUMPLAST »delovno« ime za kakr{ne koli ve~plastne cevi.

TITAN d.d. tudi po ve~ kot 20-ih letih

ostaja vodilni ponudnik ve~plastnih cevi in pribora na slovenskem trgu. Glavni razlog je ta, da zastopa in prodaja naj-bolj poznane in priznane ve~plastne cevi v svetu, ki jih proizvaja nem{ka firma UPONOR. Do sedaj je bilo v Uponorju izdelanih preko 800 milijonom metrov cevi, od tega jih je samo v Sloveniji vgra-jenih preko 8 milijonov metrov.

Kaj nudijo ve~plastne cevi? Ve~plastne cevi so cevi, ki zdru`ujejo

prednosti plasti~nih in kovinskih cevi.

Ve~plastna cev UPONOR MLCP je sesta-vljena iz prekrivno varjene aluminijaste cevi z notranjo in zunanjo plastjo polietilena. Ta edinstvena tehnologija prekrivnega var-jenja, omogo~a konstantno in enakomerno kvaliteto cevi, saj varjenje poteka pri precej ni`jih temperaturah, kot so npr. prisotne pri so~elnem varjenju. Poleg tega prekrivno var-jenje aluminija omogo~a uporabo tanj{ega

IN[TALACIJE50

Ve~plastne cevi Uponor MLCP

Struktura UPONOR MLCP cevi izdelane

iz higiensko neopore~nega polietilena

Za izdelavo cevovodnih

instalacij se v dana{njem

~asu uporabljajo predvsem

ve~plastne cevi, ki so svoj

prodor na slovenskem trgu

pri~ele l. 1990. Tega leta je

TITAN d.d. kot prvi predstavil

novost na trgu instalacijske-

ga materiala – ve~plastno

cev in jo poimenoval

ALUMPLAST.

sloja aluminija. Vse plasti so trajno pove-zane med seboj s pomo~jo vmesne vezne plasti. PE material je nezamre`en polietilen, obstojen na povi{ane temperature skladno s standardom DIN 16833. Zaradi posebne oblike oktanskih stranskih verig v moleku-larni strukturi materiala je dose`en podoben u~inek, kot ~e bi bil material zamre`en.

Ve~plastne cevi UPONOR MLCP manj{ih dimenzij so konstruirane tako, da plast aluminija nevtralizira povratne sile plasti~nega materiala, omogo~a la`jo monta`o cevi z minimalnim naporom.

Ve~je cevi in cevi v palicah imajo debelej{i sloj aluminija, kar jih naredi trde in primerne za uporabo za dvi`ne vode. Aluminijasta cev je pomembna za toplo-tni raztezek. Zaradi trajnega stika plastike in aluminija je toplotni raztezek dolo~en z razteznostnim koeficientom aluminija in pribli`no odgovarja kovinski cevi, kar predstavlja le 1/7 raztezka ~isto plasti~ne cevi. To ponuja prednosti pri monta`i cevi, ker je uporaba kompenzacijskih to~k na splo{no nepotrebna.

Ve~plastne cevi UPONOR odli-kuje tudi izredna gladkost notranjega plasti~nega sloja, kar onemogo~i nalaga-nje oblog. Zaradi zunanjega in notranjega plasti~nega sloja ne more priti do korozije.

Prenos hrupa pretoka ali hrupa, npr.

oddajanega od obto~nih ~rpalk, je zni`an na minimum zaradi specifi~nih lastnosti osnovnega materiala.

Prednosti ve~plastnih ceviNajpomembnej{e prednosti, ki

jih ponujajo ve~plastne cevi UPONOR UNIPIPE so:• absolutna difuzijska tesnost cevi, ki odgo-

varja zahtevam standarda DIN 4726,

• `ivilsko-higienska neopore~nost,• minimalna hrapavost k = 0,0004 mm

zagotavlja manj{e trenje v cevi in ni`je padce tlaka,

• oblikovna stabilnost, s kompenzacijo in zmanj{anjem povratne sile pri kri-vljenju,

• visoka fleksibilnost, kar omogo~a manj{im dimenzijam (do 32x3 mm) enostavno krivljenje z roko,

• toplotna razteznost podobna kot tisti pri kovinah, kar omogo~a ve~ji razmak med dr`ali cevi,

• ~ista in enostavna monta`a, brez var-jenja, spajkanja, vrezovanja navoja ali kovi~enja,

• korozijska odpornost, zahvaljujo~ notranjemu in zunanjemu plasti~nemu sloju,

• odli~na ~asovno stati~na trdnost ponu-ja varnost v dnevni uporabi,

• maksimalna temperatura do 95°C,• maksimalen trajen obratovalni tlak do

10 barov (pri Tmax = 70°C),• majhna te`a,• koluti in palice v {tevilnih dimenzijah:

od 14 do 110 mm.

Na~in proizvodnjeVe~plastne cevi UPONOR MLCP se

izdelujejo v Nem~iji v mestu Zella-Mehlis. V tem kraju stoji najsodobnej{i proizvo-dni obrat za izdelavo ve~plastnih cevi. Trenutno imajo postavljenih 14 linij za izdelavo cevi v kolutih s tedensko kapaci-teto 1,8 mio metrov cevi.

Sam proces proizvodnje je ra~unalni{ko krmiljen, glavni poudarek pa je namenjen zagotavljanju kakovosti. Za zagotavljanje vrhunske kakovosti cevi je proizvodni proces podvr`en kontroli kvalitete pred in med samo izdelavo in sicer:

• Stalno (online) spremljanje z uporabo posebnih kamer, plinskih detektorjev, posebnih kroglic za kontrolo dimenzij, spiralnih testov, meritvenih testov in poru{itvenih testov.

• V lastnem laboratoriju: pregled vho-dnega materiala, testi vzorcev cevi (lu{~ilni test, preizku{anje debeline, …), tla~ni in temperaturni testi in dolgo-trajni visoko-temperaturni testi.

• S testiranjem v nevtralnih nem{kih in mednarodnih preizkusnih in{titutih.

Na podlagi rezultatov stalnih testiranj imajo ve~plastne cevi UPONOR MLCP, ob pravilni uporabi, pri~akovano minimalno `ivljenjsko dobo 50 let.

Univerzalna uporabaVe~plastne cevi UPONOR MLCP odli-

kuje tudi vsestranska uporabnost, saj je mo`no iste cevi uporabljati tako za razvod radiatorskega ogrevanja, priklop konvektorjev, izdelavo talnega/ploskovne-ga ogrevanja kot tudi za izdelavo vodovo-dnih instalacij.

DVGW certifikat dovoljuje uporabo UPONOR sistema ve~plastnih cevi za dobavo pitne vode skladno s standardom DIN 1988 TRWI. Certifikat vklju~uje pozi-tivno ugotovitev za material, da je le ta skladen s higienskimi zahtevami opisanimi v priporo~ilu KTW (uporaba plastike pri pitni vodi). Poleg tega imajo UPONOR MLCP cevi, v skladu z Zakonom o gradbe-nih proizvodih, pridobljeno izjavo o ustre-znosti, ki jo je izdal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.

Poleg univerzalne uporabe pa UPONOR ve~plastni sistem zagotavlja hitro, eno-stavno in zanesljivo monta`o. To pa je v dana{njem ~asu velikega pomena, saj pripomore k hitreje opravljenem delu in s tem hitreje zaklju~enem delu. Naj na koncu {e omenimo, da UPONOR daje, ob upo{tevanju monta`nih navodil, 10-letno garancijo za celoten sistem cevi in fitin-gov. •

Vili Zabret, TITAN d.d.

IN[TALACIJE 51

Toplotni raztezek razli~nih materialov cevi pri dol`ini 50 m

in t 50K

PP

PB

PVC

Uponor MLCP

Baker

Pocinkano jeklo

Nerjavno jeklo

50 m t 50 k

Uponor MLC večplastnacev ima toplotni raztezekblizu raztezku kovinskihcevi zaradi trdnepovezave medpolietilenom inaluminijastim slojem

Poru{itveni testi v laboratoriju

Kontrola premerov in povr{ine

V razvoj vlagajo 10% letnega prihodka, zato njihove kotle vedno najdemo na vrhu lestvic, ki upo{tevajo kvaliteto in okoljsko neopore~nost. Na sejmu MOS smo imeli zani-miv pogovor s Toma`em Rifljem, direktorjem slovenske podru`nice tega proizvajalca.

Biomasa in toplotne ~rpalkeBiomasa ni bila nikoli cilj belih knjig ali

nacionalnih programov, ~eprav imamo pri nas dovolj nekvalitetnega lesa, ki ga brez zadr`kov lahko spremenimo v kurivo. Na `alost pa smo pri nas dolo~ili, da lesna industrija nima per-spektive in hlodi tako ali tako odhajajo preko meje, izdelki pa potem nazaj. Zato je vsako razmi{ljanje o tem, da lesa nebi smeli kuriti, saj moramo iz njega najprej narediti mizo, na `alost brez osnove. In to zato, ker mi te mize o~itno nismo sposobni izdelati in prodati. Na{i severni sosedje so dobro videli kaj se pri nas dogaja, zato so svojo lesno industrijo odli~no ohranili in razvili.

Tudi zaradi tega so toplotne ~rpalke pri nas dosegle pomemben zagon, vendar

neupravi~eno. Za kupca je najbolj privla~no to, da odpade skrb z nabavo kuriva in odna{anjem pepela, resni~na korist in okolj-ska prijaznost pa sta vpra{ljivi. e ima ~rpalka nizek COP, potem od nje ni ve~jih koristi kot od navadnega elektri~nega grelnika. Nemci so v sedem let trajajo~em monitoringu naklju~no izbranih ~rpalk v stavbah ugotovili, da so njihova grelna {tevila bistveno ni`ja, kot jih navajajo v katalogih. ^rpalke, ki se uporabljajo za ogrevanje prostorov na primer so dosegale COP od 2,5 do 3,0 nobena od merjenih pa ni dosegla vrednosti COP, ki jo navajajo proizvajalci.

Menjava generacije na 7 letPodjetje KWB vsakih sedem do deset let

predstavi nov model kotla, pri ~emer razvoj in preizku{anje trajata okrog {tiri leta, od ideje na papirju do kon~nega izdelka. Obi~ajno izdelajo prvo manj{o serijo kotlov, ki nato dve leti deluje v o jem krogu izbranih upo-rabnikov. ^e se tehni~ne re{itve izka`ejo, je nato zrel za serijsko proizvodnjo. Resen proizvajalec se mora med enim ivljenjskim ciklusom posameznega tipa kotla prilagajati novim materialom, standardom ter zahtevam

zakonodajalcev, nato pa v izdelek vgraditi {e vse izbolj{ave, ki jih je uspel dose~i v tem obdobju. To pa seveda ne pomeni, da bo kotel deloval samo sedem let, ampak da tehni{ka in druga spoznanja zahtevajo nov razvojni korak, posledica pa je izbolj{an, okolju prijazen ter certificiran izdelek.

Nadgradnje, ki jih danes vidimo, na pri-mer peletni gorilniki na oljnih kotlih, nimajo potrdila akreditiranih institucij, s katerim bi ugotovili, ali je nova kombinacija v skladu z obstoje~imi standardi. Kotel in prigrajeni gorilnik sta nov izdelek, ki bi moral biti testi-ran. Gorilniki na pelete tudi ne zagotavljajo sekundarnega zgorevanja, zato je v dimnih plinih obi~ajno previsoka koli~ina drobnih delcev, emisije CO pa bistveno presegajo mejne vrednosti. Kljub temu dr`ava podeljuje subvencije in se pri tem spreneveda, da je vse v redu. Nemci imajo krovno institucijo za izda-janje nepovratnih sredstev, C.A.R.M.E.N., ki na osnovi njihovih {tudij in ugotovitev svetuje vladi, katere subvencije so smiselne. V Avstrijo na primer, ne moremo prodati okrog 80% kotlov, ki jim pri nas dodeljujemo subvencijo, saj ne izpolnjujejo pogojev, ~eprav to na prvi pogled izgleda kot za{~ita njihovega tr i{~a.

OGREVANJE52

Vodilno ogrevanje na biomaso

www.kwb.si KWB, moč in toplota iz biomase d.o.o., Vrečerjeva 14, 3310 Žalec, Tel.: +386 3 839 30 80, E-pošta: info@kwb.sia 14, 3310 Žalec, Tel.: +386 3 8mase d.o.o., Vreččerjeva 30 80, E-pošta: info@kwb.si839 3moč in toplota iiz biom

Ogrevanje na pelete, sekance in polena 2,4 do 300 kW

KWB pospe{eno vlaga v razvoj

Toma` Rifelj nam je predstavil smer in razloge razvoja kotlov podjetja KWB

Avstrijsko podjetje KWB

(Kraft und Wärme aus

Biomasse) izdeluje kotle na

pelete z mo~mi od 8 do 35 kW,

na sekance in pelete pa od 15

do 300 kW.

V prodaji so najvar~nej{i infrapaneli na trgu

Eko Termodynamic 7+, ki imajo vgrajen posebni

termodinami~ni regulator. Ta neodvisno od delova-

nja termostata prilagaja temperaturo panela in ~as

delovanja, kar tudi za 40 odstotkov zmanj{a porabo

elektri~ne energije.

Smo vodilno podjetje, ki se ukvarja s prodajo in

monta`o elektri~nih infrapanelov v Sloveniji avstrij-

skega proizvajalca Vitalheizung in generalni uvoznik

za Slovenijo, Hrva{ko, Srbijo in Italijo. Paneli na{ega

proizvajalca so naprodaj v 56 dr`avah po svetu, v

Avstriji `e 23 let, to pa dokazuje, da so ti paneli vrhun-

ske kakovosti. Garancija zanje je sedem let, njihova

`ivljenjska doba pa ve~ kot petdeset let, in to brez

vzdr`evanja in servisiranja. Paneli so hkrati lahko tudi

dekoracija prostora, saj jih je mogo~e poslikati.

Ogrevanje z infrapaneli Vitalheizung je edino ogre-

vanje, pri katerem se ne ogreva zraka, temve~ stene,

stropove, tla, pohi{tvo in stvari v prostoru.

Vse, kar je v prostoru, segrejejo na `eleno temperaturo

(na primer 22 stopinj Celzija), to pa potem oddaja

toploto, podobno kot kru{na pe~. Ogrevanje z infra-

paneli je tudi edini in najhitrej{i sistem za izsu{evanje

vlage v zidu, ki prepre~uje nastajanje plesni, saj

neposredno ogreva zidove in su{i zid. Zidovi so zato

vedno topli in suhi. Klasi~no talno ogrevanje akumulira

toploto samo pri tleh, medtem ko infrapaneli akumu-

lirajo toploto {e v stenah ter predmetih po prostoru,

kar zagotavlja enakomerno temperaturo po celotnem

prostoru.

Infraogrevanje se uporablja tudi v medicini, kjer z

splo{no je znano, da infrasavne koristijo zdravju,

infratehnologija pa se uporablja tudi za zdravljenje

nekaterih po{kodb ali obolenj. Vse to dokazuje, da je

tehnologija ogrevanja varna in koristna za zdravje in

po~utje ljudi.

Investicija je lahko postopna, saj lahko vsak prostor

opremimo posebej, pri novogradnjah pa tudi ne potre-

bujemo projektne dokumentacije za centralno napelja-

vo. Monta`a je hitra in preprosta ter ne zahteva ve~jih

posegov. Ker ne potrebujemo dodatnih napeljav, je ta

sistem ogrevanja primeren za prav vse vrste stanovanj.

Poraba elektri~ne energije je praviloma dovoljena le za

dopolnilno ogrevanje, v skladu s 23. ~lenom pravilnika

o racionalni rabi pri gretju in prezra~evanju ter pripravi

tople vode (Uradni list SRS, {t. 31/1984).

Edinstveno, najbolj zdravo in var~no ogrevanje z infra paneli VITALHEIZUNG!Najvar~nej{i infra paneli Vitalheizung EKO TERMODYNAMIC7+.

Pro

moci

jsko

sporo

~ilo

Ve~ o sistemu ogrevanja si preberite na www.zastonj-ogrevanje.si ali pa nam pi{ite na info@zastonj-ogrevanje.si.

Pozor, novi predpisi Najkraj{o nato vedno potegne kupec, ki

se ob ogledu cene in izdelka vpra{a, kaj pa je tako dobrega na dra`jem kotlu, ~e pa ima na prvi pogled podobno zasnovo. V resnici se glavno znanje skriva v procesu zgoreva-nja, saj spoznanje, da kurivo v kotlu dobro gori ni dovolj. KWB uporablja ra~unalni{ke simulacije poti gore~ega delca na poti skozi kotel, ~emur nato prilagodijo konstrukcijo, posledica pa so ~istej{i dimni plini in vi{ji izkoristek naprave. Leta 2015 bo v Nem~iji, leto kasneje pa pri nas, za~el veljati predpis, ki bo omejil koli~ino finih delcev v dimnih plinih, kar je tudi za KWB velik izziv, zato v raziskave in razvoj vlagajo dobrih 7 milijonov evrov letno. Predpisi so vedno stro`ji, zato smer razvoja v resnici dolo~a zakonodaja. Kuri{~e mora delovati ~im bolj umirjeno, saj vse turbulence ustvarjajo lete~i pepel. Pri kurjenju sekancev s stanjem dana{nje tehnike se v praksi ne da priti pod 35 mili-gramov, zato bo potrebno dodati ~istilnik dimnih plinov, ki bo koli~ino delcev zni`al na dovoljenih 20 miligramov/ m3. Ugotavljajo, da je pri tem glavni izvor kurivo, ki mora biti kvalitetno in brez finih delcev med sekanci.

Uredba namre~ predpisuje ponovljive

meritve na delujo~em kotlu, zato certifikat proizvajalca ne bo zadostoval. Ka`e, da bo edina re{itev suhi ali mokri filter na izsto-pu, zato toliko vlagajo v raziskave in bodo ponudili pravo re{itev. V firmi KWB vedo {e, da mora biti sodobna kotlovska enota

~im manj{a, ~im bolj u~inkovita, s ~im manj toplotne mase in s prigrajenim hranilnikom toplote, ki bo omogo~al enakomerno delo-vanje s ~im manj prekinitvami. •

Tihec

OGREVANJE 53

Na tr`i{~u se pojavlja vedno ve~ kaminov in kaminskih pe~i, ki poizku{ajo v svo-jem delovanju dokaj neuspe{no posnema-ti lon~ene pe~i.

Lon~ene pe~i so z leti postale vrhunske ogrevalne naprave z dobrimi izkoristki in izjemno ugodnim vplivom na toplotno in bivalno ugodje ~loveka. Kaj je lahko sploh bolj prijetno kot hladen zimski ve~er, ki ga pre`ivite ob prije-tni toploti lon~ene pe~i?

V Pe~arstvu Hrovat so na podlagi 60 letnih izku{enj na podro~ju pe~arstva in izde-lave lon~enih pe~i pod svojo lastno znamko Hrovat razvili novo linijo tipskih masivnih lon~enih pe~i.

Rezultat so vrhunski izdelki, ki so plod razvo-ja, testiranj, upo-rabe najnovej{ih znanj in materi-alov na podro~ju

pe~arstva ter dolgih let obrtni{kih izku{enj mojstrov pe~arjev.

TehnikaJedro vsake lon~ene pe~i

Hrovat predstavlja masivno {amotno kuri{~e, ki je sesta-vljeno iz kompaktnih {amo-tnih elementov. Kuri{~a so

enostavna za monta`o hkrati pa s svojo masivnostjo izvr-stno akumulirajo toploto. Te`a kuri{~ je od 150 do 250 kg, odvisno od modela in velikosti. Tovrstna kuri{~a uporabljajo tudi za izdelavo individualnih pe~i po `eljah naro~nikov.

Vse lon~ene pe~i Hrovat imajo moderna in tehni~no dovr{ena vrata kuri{~a, ki se dimenzijsko prilagajajo veli-kosti pe~i. Prek okvirja vrat je urejen tudi dovod zunanjega zgorevalnega zraka v kuri{~e, ki omogo~a optimalno gore-

nje in ohranja steklo na vra-tih ~isto. Vro~i dimni plini, ki nastajajo ob gorenju potujejo iz kuri{~a v sistem masivno grajenih {amotnih akumulacij-skih kanalov, kjer na svoji poti oddajajo toploto in na koncu izstopijo iz pe~i v dimovodno napravo.

Akumulacijski {amotni kanali, ki pri dolo~enih modelih pre-segajo maso 500 kg, spreje-to toploto vro~ih dimnih pli-nov akumulirajo in jo po~asi prena{ajo na povr{insko obzi-davo pe~i iz kerami~nih pe~nic ali ometanih {amotnih plo{~, ki se ne`no segreva ter v prostor sevajo prijetno sevalno toploto. •

HROVAT JURIJ, in`.stroj.,

pe~arski mojster

OGREVANJE54

Zakaj so lon~ene pe~i Hrovat primerne zame in za moj dom?

• Ker v prostor oddajajo prijetno sevalno

toploto, ki ugodno vpliva na po~utje in

zdravje ljudi,

• ker pomeni ogrevanje z lesom odgovoren

odnos do okolja in narave,

• ker je les cenovno ugoden in lokalno

dostopen energent,

• ker so izdelane strokovno iz

najkvalitetnej{ih materialov,

• ker z masivnim {amotnim jedrom zelo

dobro akumulirajo toploto,

• ker so tehnolo{ko dovr{ene in imajo dobre

izkoristke in ~isto gorenje,

• ker se izgled pe~i lahko popolnoma prila-

godi Va{im `eljam,

• ker je podjetje Hrovat `e leta sinonim za

lon~ene pe~i najvi{je kvalitete.

Lon~ene pe~i Hrovat - ko se sre~ata tradicija in tehnologija

Lon~ene pe~i so

del na{e tradicije

`e ve~ stoletij. Tako

kot pred davnimi leti

jih tudi danes {e

vedno izde-

lujejo mojstri

pe~arji.

Graf prikazuje toplotno mo~ pe~i v odvisnosti od ~asa za pe~ Corner 1 na zgornji sliki. Opazimo, da pe~ oddaja toploto v prostor {e 8-12 h po nalaganju drv.

Opcij je veliko, {e posebej, ~e se odlo~ite za kompletno zamenjavo kurilnega sistema, kar pa je hkrati vedno tudi cenovno zelo obse`na investicija. Lahko pa va{o pe~ obdr`ite in jo le primerno predelate, z manj{imi in s tem bistveno cenej{imi posegi. Na dejansko zelo preprost na~in lahko preidete na ogrevanje s peleti, v katerih mnogi trenutni uporab-niki kurilnega olja vidijo re{itev za zni`anje stro{kov, hkrati peleti ohranjajo visok nivo avtomatike, ki je zna~ilen za kurilno olje (fle-ksibilnost vklopa in izklopa). Pri ve~ini pe~i je dovolj `e zamenjava obstoje~ega gorilnika z gorilnikom na palete, kot je na primer goril-nik Fenix, ki ga je razvila ekipa slovenskih strokovnjakov in v njem zdru`ila kar nekaj inovacij in konkuren~nih prednosti ter za to prejela {tevilna priznanja.

Trenutno omogo~a ogrevanje s peleti tudi ~ez 50 % prihranke, zato se investicija v nov na~in ogrevanja po navadi povrne `e

v dveh letih, kasneje pa predstavlja razlika v ceni pelet in kurilnega olja, trajni prihra-nek lastnika obstoje~e pe~i. Prehod na nov na~in ogrevanja se lahko izvede kadarkoli, najprimernej{a pa so prehodna obdobja za ogrevanje, ko temperature {e niso prenizke. Gorilnik Fenix omogo~a predelavo skoraj vseh specialnih pe~i na kurilno olje, pe~i na trda goriva in kombinirane pe~i.

Konkuren~na prednost omenjenega gorilnika je ravno enostavnost vgradnje na obstoje~e kotle. Gorilnik Fenix ob namestitvi namre~ ne posega v vratca kotla, saj se eno-stavno prisloni/pritrdi na vratca (odprtina v vratcih mora biti 110 mm). Za to je zaslu`na inovativno zasnovana gorilna komora, ki je zra~no hlajena. Za njeno hlajenje se uporabi zrak, ki se ga v gorilno komoro vpihava zaradi samega gorenja. Predenj zrak vstopi v gorilno komoro je speljan po njenem zuna-njem obodu in v tem ~asu od nje sprejema

toploto, jo s tem hladi, kasneje pa ogret vstopi v komoro in s svojo temperaturo {e izbolj{a kvaliteto gorenja lesnih plinov. Ob tem tudi ne prihaja do toplotnih izgub.

Gorilnik Fenix ima vgrajen sodoben elek-tronski krmilni sistem, ki omogo~a enostav-no in u~inkovito uravnavanje in natan~no nastavitev delovanja gorilnika (vklop in izklop gorilnika po potrebi ter prehod med razli~nimi re`imi delovanja). Gorilnik odlikuje tudi napreden v`igni sistem, ki zagotavlja izredno hiter v`ig pelet (v eni sami minuti) ob minimalni porabi elektri~ne energije. •

Damjan Nemec

OGREVANJE 55

Na enostaven na~in preklopite na ogrevanje s peleti in prihranite

Ker lahko pri~akujemo, da se bodo cene kurilnega olja v

prihodnosti samo {e dodatno dvigale, je priporo~ljivo

poskrbeti za prehod na druga~no obliko ogrevanja.

Sodobne kaminske pe~i na pelete so zaradi enostavnosti, u~inkovitosti in avto-matskega delovanja odli~na re{itev za toplozra~no ogrevanje enega ali ve~ pro-storov. ^e imajo dodan {e izmenjevalec za ogrevanje vode, pa lahko s priklju~enimi radiatorji ogrejemo vso hi{o.

Tihe in u~inkoviteV kvalitetnih pe~eh je prostor za zgore-

vanje dobro zatesnjen, zato vstop dimnih plinov v prostor ni mo`en, ~eprav bo med zagonom dimnik {e hladen. Ventilator za podpih med startom najprej dimne pline izrine iz pe~i, ko pa se dimnik ogreje, bosta delovala v ravnote`ju, saj bo vlek ogretega dimnika zmanj{al upore na strani odvoda dimnih plinov. Vsi pogonski elektromotorji so izredno tihi, zato bomo v popolni ti{ini dnevne sobe komaj sli{ali samo cingljanje padajo~ih pelet in mogo~e {e ventilator za podpih. V`ig pelet povzro~i elektri~na v`igalna sve~ka, ki lahko brez menjave deluje ve~ kot pet let, odvisno od {tevila startov pe~i. Naslednji pomemben del je {e tesnilo vrat, ki ga po potrebi menjamo, s tem pa se seznam delov, ki se obra-bijo, kon~a. Pe~i krmili avtomatika, ki omogo~a ro~ni vklop, dnevno in tedensko

programiranje ter dodatno {e upravljanje z daljincem.

Nagrajena Toba AirJe peletna pe~, ki opazovalcu takoj

pade v o~i. Kar ni naklju~je, saj je preje-la Product Design Award, ki spada med najpresti`nej{e nagrade za dobro obliko-vanje. Deluje izjemno tiho in z mo~jo od 2,4 do 8 kW, to pa je mo~, ki lahko pokrije toplotne potrebe dobro izolirane sodobne

hi{e. Ima celo 94 % izkoristek kadar deluje z najmanj{o mo~jo, ob startu pa kraj{i ~as porabi 420 W, med delovanjem pa samo 80 W elektrike. Dimnik ima premer 80 mm, dovod zraka pa 50 mm, zato med delova-njem ne bo potrebno imeti odprtega okna. Ob najmanj{i mo~i porabi 0,6 kg pelet na uro, zato je izdelek zanimiv in uporaben za glavno ali dodatno toplozra~no ogrevanje prostorov. •

Tihec

OGREVANJE56

Kamini Ko~evar in Toba

Toplozra~na peletna pe~ Toba je prva v vrsti in {e nagrajena zaradi dobrega dizajna

PELETI plus

249,90 €/tono z DDV

262,40 €/paleto z DDV

PELETIplus

Bio peleti iz 100% lesa.

Možnost obročnega plačila.

Vi naročite, mi pripeljemo!

Pakirano v 15 kg vreče.

in prihranite tudi do 50 % STROŠKOV ZA OGREVANJE!

ZEMELJSKI PLIN

0,3535 €/Sm3

(brez DDV)

Navzgor omejena cena

do konca leta 2014.

DODATEN PLUS! Prvih 500 kupcev bo še

20 €*!

Po podatkih nem{kega Pelletinstituta se je cena v leto{njem avgustu v Nem~iji rahlo dvignila ( +1,9%), vendar se to zgodi vsako leto. Povpre~na cena je 228,41 €/ tono. Pri tem so zaje-li povpre~no ceno v severnih predelih dr`ave, kvaliteta pelet ENplus A1, koli~ina 6 ton in prevoz v krogu 50 km, pri{teli pa {e vse stranske stro{ke in davek na dodano vrednost.

Stiftung Warentest hvali pelete Njihovi strokovnjaki so ponovili svojo raziskavo v Nem~iji in

ugotovili, da je ve~ina ogrevalnih sistemov s kotli vred, {e vedno zastarelih. Z vgradnjo sodobnega peletnega kotla v kombinaciji s termosolarnim sistemom, lahko lastniki toplotno neizoliranih stavb svoj CO2 odtis dramati~no zmanj{ajo. Z vidika oglji~nega odtisa je vgradnja peletnega kotla veliko ugodnej{a kot nabava najsodobnej{ega kotla na olje ali toplotne ~rpalke. Tudi skupni letni stro{ki ogrevanja prostorov zna{ajo za pelete povpre~no 31 €/m2 in so dale~ najni`ji. Tudi kaminske pe~i spadajo v to skupino, varujejo okolje in prihranijo denar, saj ima najvi{ji vpliv na stro{ke ravno cena goriva.

Najcenej{e in obnovljivoKer so pelete okrog 45% cenej{e od kurilnega olja in okrog

30% od zemeljskega plina, so majhni lesni stiskanci v prednosti. V neizoliranih stavbah so stro{ki vgradnje peletnega ogrevanja

ob~utno ni`ji od vseh ostalih ogrevalnih sistemov, pri ~emer so v pomo~ tudi subvencije. Pri tem opozarjajo tudi na dejstvo, da kljub ugodnemu stanju v Nem~iji ve~ina stavb {e ni toplotno izolirana in da bo zaradi stro{kov ali drugih zaprek, pri tem tudi ostalo.

Pri tem {e opozarjajo, da je potrebno primerjalne tabele veli-kih dobaviteljev olja, plina ali elektrike jemati z zadr`kom, saj obi~ajno podatke malo priredijo, da se njihovi energenti bolje odre`ejo. V primerjavah s peletnimi kotli jim najve~krat zni`ajo letni izkoristek in zamol~ijo subvencije. Glavnih prednosti pelet pa se ne da izbrisati z nobenim prirejanjem podatkov. So zane-sljiv, obnovljiv energent, ki ga ni potrebno uva`ati in so skoraj popolnoma klimanevtralne. •

Tihec

OGREVANJE58

Peleti cenovno odli~no

Na sre~o {e vedno dr`i trditev, ki smo jo v

povezavi s ceno pelet `e ve~krat pono-

vili. Njihova cena je neodvisna od cene nafte,

plina ali elektrike in je tudi ta trenutek {e

vedno dale~ najni`ja od vseh energentov, ki

omogo~ajo avtomatizirano kurjenje.

Letne emisije razli~nih grelnih sistemov v neizolirani stavbi

Cena pelet ima svoje zakonitosti in ni povezana s ceno drugih energentov

Priznani proizvajalec ogre-valnih sistemov Windhager, je leto{njo jesen tr`i{~u ponudil nov uplinjevalni kotel na pole-na, v katerem je mo`no kuriti polena dol`ine ½ metra. Kotel predstavlja ekonomi~no alter-nativo kotlu LogWIN Premium, ki je do sedaj po`el veliko priznanj. Odlikujejo ga izredna prakti~nost, prilagodljivost ter enostavno upravljanje z enoto v slovenskem jeziku. Njegova izredno trdna in robustna zasnova s kvalitetnimi kompo-nentami pa zagotavlja dolgo `ivljenjsko dobo ter nizke vzdr`evalne stro{ke.

Prakti~ni detajli za va{e udobjeXXL polnilna odprtina kotla

LogWIN Klassik je za skoraj ¼ ve~ja kot pri primerljivih kotlih, kar uporabniku omogo~a pre-prosto in udobno nalaganje polen. Obenem polnilna komo-ra s kar 145 litri prostornine zagotavlja dolgo ohranjanje `erjavice in preprosto nalaga-

nje brez potrebe po ponov-nem kurjenju. V ve~ini prime-rov zadostuje polnjenje komore samo enkrat dnevno, saj je toplotne energije, ki jo kotel oddaja v hranilnik, dovolj na razpolago za ves dan.

Z avtomatskim v`igalnim sis-temom (opcijsko) kotel poskrbi za v`ig popolnoma sam – bodi-si takoj, bodisi kasneje, ko se po dalj{em nedelovanju kotla ponovno pojavi potreba po ogrevanju bivalnih prostorov. Prav tako poskrbi za popolno porabo goriva. Velika prednost v primerjavi z drugimi tovrstnimi kotli je, da ne potrebuje nobe-nega dodatnega materiala za v`ig, kar seveda prihrani ~as, ob dalj{i odsotnosti z doma pa naredi dom prijetno topel.

^isto izgorevanje in prilagodljiva posoda za pepel za ~isto kurilnicoLogWIN Klassik odlikuje pov-

sem novo upravljanje izgorevanja

LambdaTherm (Lambdasonda + Thermocontrol), ki omogo~a trajno in ~isto izgorevanje, izbolj{ano gorenje ter zagotavlja stalen nadzor nad temperaturo zgorevalne komore. Preostanek pepela, ki vseeno ostane po dokon~anem izgorevanju, pa je mo`no preprosto odstraniti iz polnilne komore preko izredno prakti~ne prilagodljive posode za pepel. Posoda omogo~a eno-stavno odstranjevanje pepela, brez prekomernega kajenja in razna{anja pepela po prostoru.

Prilagodljiva nastavi-tev in za 1/3 manj{a tlorisna povr{inaZ mo`nostjo prilagajanja

smeri odpiranja vrat kotla (levo ali desno) ter prilagodljivim priklju~kom cevi dimnih plinov, se LogWIN Klassik z lahkoto prilagodi razli~nim zahtevam vgradnje. Kotel je {e posebno primeren za sanacije kotlovnic tudi zaradi njegove kompaktne dimenzije oz. majhnega tlorisa,

ki je za dobro tretjino manj{i od primerljivih konkuren~nih izdelkov ter omogo~a lahek transport skozi vsa vrata z odprtino 70cm.

Kot vsi ostali kotli podje-tja Windhager je tudi LogWIN Klassik v celoti proizveden v mati~ni tovarni podjetja, ki se nahaja v mestu Seekirchen blizu Salzburga v Avstriji.

Ve~ o kotlu in vseh njegovih 99 prednostih lahko preberete na spletni strani www.veto.si ali pa pokli~ete na telefonsko {tevilko 040/744 436. •

OGREVANJE 59

Windhager LogWIN Klassik – nov revolucionaren uplinjevalni kotel na polena

Vseh 99 prednosti, ki jih ponuja kotel

LogWIN Klassik, predstavlja neulovljivo

prednost pred konkurenco!

Vrtljiv priklju~ek cevi dimnih plinov - idealno za posodobitev kotlovnice

Detajli, ki prepri~ajo. Kotel z 99 prednostmi, ki vam prina{ajo koristi

Vseh 99 prednosti kotla na www.veto.si

Naravna porazde-litev toplotePorazdelitev toplega

zraka se izvaja s sevanjem toplote in naravno kon-vekcijo toplote. Odprtine za konvekcijski zrak, ki se jih da zapirati, omogo~ajo izbolj{ano shranjevanje in oddajanje shranjene toplote.

Povr{inski premaz brez vonjaZa RIKA pe~i se upo-

rablja izklju~no poseb-ni povr{inski premazi, ki so odporni na visoko vro~ino, so brez vonja, dokazano vrhunske kako-vosti in skorajda brez

topil. Omogo~ajo ogrevanje brez vonja po topilu. @e od za~etka.

Sistem dovajanja zraka (RLS) RIKA-sistem dovajanja zraka (RLS)

omogo~a optimalno porazdelitev pretoka zgorevalnega zraka ob vsaki fazi zgore-vanja. Tipske dimenzije priklju~kov RLS-sistema olaj{ajo priklop zunanjega zraka. RIKA-kaminske pe~i s sistemom RLS je zato brez te`av mo`no uporabiti tudi v pasivnih hi{ah in v hi{ah s kontroliranim

prezra~evanjem (KWL).

Kuri{~e oblo`eno s {amotom

Dodatna debelina spe-cialnega {amota, s kate-rim je oblo`en zgoreval-ni prostor, omogo~a ne samo vi{je temperature, poskrbi tudi za ob~utno ~istej{e zgorevanje. S tem se zagotovi najve~jo var-nost in dolgo `ivljenjsko dobo.

Dodatno udobjeUdobno enoro~no

upravljanje v ergonomi~ni vi{ini dopu{~a enostavno krmiljenje RIKA-sistema dovajanja zraka. Le z eno samo ro~ico se tako lahko regulira distribucija zraka v pe~i v vsaki fazi zgo-revanja.

Najve~ji izkoristek >90 %. Na novo razviti RIKA Powerstone in

namensko koncipirana tehnologija kuri{~a sta omogo~ila dose~i do sedaj najve~ji izkoristek pri najni`jih emisijah. Iz tega sledi bistveno zmanj{ana poraba polen.

Rika Powerstone Optimalno prevzemanje in enakomer-

no porazdeljevanje toplote zagotavljata najve~je udobje in dolgotrajno shranje-vanje toplote, ne da bi se pregrel prostor, kjer je kamin name{~en. Impera XL ima 315 kg mase za shranjevanje toplote.

Dodaten material Kuri{~e vsake RIKA-kaminske pe~i se

odlikuje s posebno debelino materialov. V celoti zatesnjeno in celo pri visokih tem-peraturah odporno na krivljenje - masivni uliti deli omogo~ajo optimalno varnost in dolgo `ivljensko dobo. •

OGREVANJE 61

Faza oddajanjaFazasegrevanja

Prostor C

TEM

PER

ATU

RA

ČAS DELOVANJA

Kaminska pe~ na polena z izkoristkom > 90 %Najni`je vrednosti emisij – enormna kapaciteta shranjevanja toplote

Impera - tako se imenu-

je nova, enkratna

„shranjevalna“kaminska pe~

iz RIKE. Na novo razviti Rika

Powerstone in namensko

zasnovano usmerjanje dim-

nih plinov omogo~ajo visoko

u~inkovito shranjevanje toplote

in zagotavljajo dosedaj {e

nedose`eno vred-

nost izkoristka.

Shranjevanje toplote 24 ur

Števil~na udele`ba je potrdila mo~no navezo med podjetjem in njihovimi poslovnimi partnerji.

V Seltronu `elijo tovrstna dru`enja tematsko obarvat in tokrat so se odlo~ili za pridih ~asa, ko so se celo policaji vozili okoli s ˝fi~eki˝. Udele`enci so se lahko popeljali s starodobniki, pomerili v kuha-nju enolon~nice po receptih iz zapra{enih kuharskih knjig, poizku{ali sre~o v lovenju rib, se merili v streljanju in poizku{ali vin-sko kapljico Seltronovega vinskega {ampi-ona ter na koncu tudi zaplesali.

Prijetno je bilo gledati stara vozila iz preteklega ~asa, pa {ov, ki sta ga z mili~ni{kim ˝fi~ekom˝ uprizorila nabrita mili~nika. In seveda avtobus PIONIR, ki

ga je leta 1951 izdelal na{ mariborski gigant TAM. Prijazni gospod Obrovnik je udele`ence popeljal na kratko vo`njo, tako da so lahko za~utili udobnost poto-vanja z busom iz prej{njega tiso~letja. Potniki so menili, da je vo`nja udobna, morda celo prijetnej{a kot v mestnih avtobusih. Verjetno je bila to tudi zasluga gospoda Obrovnika, saj je vozil tako, kot se je vozilo v starih ~asih, po~asi in z ob~utkom.

S podelitvijo nagrad najbolj{im, ki so sodelovali v posameznih dejavnostih, se je v poznih no~nih urah izteklo uspe{no tra-dicionalno dru`enje, pod taktirko skrbnih organizatorjev iz Seltrona.

DOGODKI62

Seltronovo sedmo tradicionalno dru`enje s poslovnimi partnerji

Kuhanje enolon~nice po starem receptu

[ov z mili~ni{kim fi~ekom

Avtobus iz prej{njega tiso~letja

V prijetnem petkovem popoldnevu, 6. septembra, je v dolinici

Pod berlogo v Šentilju, potekalo `e sedmo Seltronovo tradi-

cionalno dru`enje z odjemalci artiklov iz njihovega proizvodnega

in prodajnega programa.

CENTERvarčnega ogrevanja

T: 02 / 671 96 00E: info@seltron.siS: www.seltron.si

Akcijska cena*

1.755,70 €

Dva varčna energenta, en kotel za ogrevanje Skoraj brezplačno do tople sanitarne vode!

BREZOBRESTNI KREDIT !

Toplotna črpalka OPTIMA SAN je primerna za segrevanje sanitarne vode za male in večje porabnike.Razmerje med vloženo električno energijo in brezplačno energijo iz okolice je 30 % proti 70 %.Zamenjava obstoječega električnega bojlerja s toplotno črpalko OPTIMA SAN ni zahtevna.Sanitarno vodo boste ogrevali ugodno in ekološko prijazno.

Kotel OPTIMA PKO omogoča kurjenje z dvema ekološkima in cenovno ugodnima energentoma (na pelete ali polena).Namenjen je za ogrevanje objektov z različnimi toplotnimi potrebami in ogrevalnimi sistemi.Dosega izjemen do 91,3 % izkoristek.Skupaj z integriranim zalogovnikom za 75 kg pelet, zasede le 0,7 m2.Izjemno konkurenčna in dostopna cena.

Izkoristite gotovinski popust! Velja do 30. novembra 2013.Izkoristite akcijsko ponudbo!Akcijska cena**

1.575,81 €Cena*

3.647,80 €Cena**

3.274,05 €* z obračunanim 22 % DDV, ** z obračunanim 9,5 % DDV* z obračunanim 22 % DDV, ** z obračunanim 9,5 % DDV

Ne čakajte! Obiščite CENTER varčnega ogrevanja na Tržaški c. 85A v Mariboru.

Več informacij za pridobitev brezobrestnega kredita najdete na www.seltron.si !

NOVO!

DOGODKI 63

Tilen Mar, dipl.univ.in`.str. za podro~je obnovljivih virov energije, Energetika Mar

˝Z veseljem sem se odzval pova-bilu na sre~anje, katerega sva se udele`ila skupaj z o~etom. S Seltronovo poslovnostjo sva namre~ zadovoljna, saj se lahko nanje zane-se{ in ~e ima{ te`ave tudi obrne{ po nasvet. Skratka, vzamejo si ~as, ko je to potrebno, zato je razumevanje

obojestransko. Sodelujemo `e 15. leto, saj smo z njihovo ponud-bo zadovoljni in s tem zadovoljimo tudi na{e stranke. Seltron veliko skrb posve~a kakovosti izdelkov, tako tistih iz njihove lastne proizvodnje kot tudi tistim, ki jih ponujajo v trgovini. Zato je nakup pri njih tudi jamstvo, da bodo izdelki, ki jih vgradimo stranki tudi dobro delovali.˝

Romina Kocbek, in`. gradbeni{tva, KRONOS Sladki Vrh

˝S Seltronom sem pri~ela sodelovati letos aprila. Dosedanje izku{nje so pozi-tivne, saj so zaposleni prijazni in uslu`ni, nikoli se ni te`ko dogovoriti glede nabave artiklov, ki jih potrebujemo. Cene so solidne, prav tako kakovost, ki je garancija za dolgoro~ni obstoj na trgu. Dru`enje, ki ga organizira podjetje Seltron je idealna prilo`nost, da se spo-

zna{ z razli~nimi odjemalci in izmenja{ izku{nje. V na{em podjetju KRONOS si namre~ {ele utrjujemo polo`aj na trgu. V podjetju sem zaposlila tudi izku{enega in{talaterja, z 20 letnimi izku{njami na tem podro~ju, zato je moj nastop na trgu nekoliko la`ji. Kot `enska sem namre~ na tem podro~ju bolj izjema kot pravilo in stereotipi, da je to domena mo{kih, so {e mo~no zakoreninjeni. Vsekakor sem mnenja, da je treba mladim podjetnikom, kot sem sama, dati mo`nost, da si najdejo svoj tr`ni prostor.˝

Ivica ^re{nar, Vodja marketinga podjetja SELTRON d.o.o.

^asi, v katerih `ivimo, nam niso ni~ kaj naklonjeni, zato je {e bolj na mestu, da si vsaj enkrat na leto vza-memo ~as za bolj prijetne stvari. Na{e poslovne partnerje cenimo in se zave-damo, da brez partnerskega odnosa, sodelovanje na dolgi rok enostavno ni mo`no. Prav zato se `elimo z organi-zacijo tovrstnih dogodkov vsako leto

posebej potrudit in na{im dru`enjem vdihniti vsebino. Priznati moramo, da pri organizaciji dogodkov nismo ravno profesionalci, zato so mo`ne tudi kak{ne pomanjkljivosti, vendar te dogodke delamo s srcem in upamo, da na{i gosti to tudi ~utijo.

Vsako leto smo posebej veseli, da se na{i poslovni partnerji v velikem {tevilu udele`ijo na{ih dogodkov, kar nam pove, da so s sodelovanjem z nami zadovoljni in to nam daje elan, da za~rtamo skupne korake tudi za naprej. •

Mithans

Mnenja udele`encev in predstavnice organizatorja iz Seltrona

Primerjanje cen posameznih izdelkov je nepomembno, va`no je kak{ni bodo u~inki nakupa v nekaj naslednjih letih in dese-tletjih. Kar pomeni, da bo potrebno stisniti zobe, enkrat zbrati denar za nekaj najbolj{ega in nato dolga leta u`ivati prihranke.

Izmerili so ŠvicarjiPoleg tega, da znajo svojo dav~no oazo predstaviti kot

obi~ajno dr`avo, so kljub temu vzor var~nosti in nekak{ne pozitivne prera~unljivosti, ki je danes vedno bolj pomembna. Pri

Energetska var~nost vsakega stroja ali aparata, tudi bele tehnike, je eden najpomembnej{ih

podatkov o njem. Tega, kako premi{ljujejo potro{niki v razvitej{ih severnih predelih Evrope,

se bomo hitro navadili tudi pri nas.

Najbolj{i aparati za gospodinjstvaNajbolj{i aparati za gospodinjstvaNajbolj{i aparati za gospodinjstva

Med pralnimi stroji je bitka zelo ostra

Potreben je premislek, kako velik hladilnik sploh potrebujemo

O~itno so var~ni zmrzovalniki pokon~ne oblike

Su{ilnike perila namestijo v prostor, kjer je obe{eno

Pomivalni stroji so vedno pogostej{i aparat v gospodinjstvih

Zmagovalni sesalnik je tudi zanimivo oblikovan

tem mislimo na okolju prijazne in trajnostne ideje, ki prihajajo z njihovih univerz, ter so daljnovidne, originalne in usmerjene v ohranitev planeta. Ena od njih je ideja o dvokilovatni dru`bi, pa tudi vedno sve`i testi razli~nih naprav, s katerimi opozarjajo kupce, da se la`je in pravilno odlo~ajo. Vse objavljene tabele so posledica meritev njihovih energetskih strokovnjakov. ^eprav so seznami posameznih izdelkov dalj{i, nekateri zajemajo do 20 naprav, smo se omejili samo na prve tri v nekaterih skupinah.

Podatki, cene in opombeNjihov nabor hi{nih naprav je izjemno {irok in si ga lahko

vsak ogleda na www.topten.ch. Cene izdelkov so prera~unane iz {vicarskih frankov in se po dr`avah lahko malo razlikujejo. Zanimivo, da na seznamih ne najdemo obi~ajnih su{ilnikov perila, ker so preveliki po`iralci energije, zato se z njimi sploh ne ukvarjajo. Zaradi tega var~ni Švicarji obleke gasilcev na primer, su{ijo v industrijskih su{ilnih omarah. Svoje perilo doma pa v manj{ih sobah, kjer ga obesijo, ter nato s su{ilci zraka osu{ijo kro`e~i zrak in z njim perilo. Tak{en na~in je poleg naravnega su{enja edini, ki ga lahko okoljsko in energetsko zagovarjajo. Zato te naprave nimajo oznak energetske var~nosti ampak je v tej vrstici ozna~ena poraba energije na kilogram osu{enega perila. Brez teh oznak so tudi sesalci, ki delujejo le kraj{i ~as, stro{ek elektrike pa je omejen na deset let, saj je tak{na tudi predvidena `ivljenjska doba. Pralni stroji in drugi izdelki imajo ta prihranek izra~unan na 15 let. V rubriki »hladilne skrinje« ni nobenega izdelka, kar daje slutiti, da so vse te naprave energet-sko neu~inkovite. Zato bi njihovi lastniki, ki jih pri nas ni malo, morali razmisliti o njihovi bodo~i uporabi in zamenjavi. •

Tihec

GOSPODINJSKI APARATI 65

Dr. Nike Krajnc iz Gozdarskega in{tituta Slovenije vidi re{itev v povezovanju podjetij, kreaciji mostu med gozdarstvom in lesar-stvom, ter inovativnih investicijah. »Dr`ava `e dela prve korake za o`ivitev lesno-pre-delovalne industrije, kjer smo izgubili `e 30.000 delovnih mest. Potrebno bo na novo vzpostaviti industrijo in celotno panogo,« je povedala.

Na posvetu v organizaciji Energetike.NET

je bilo govora tako o rabi lesa v energetske namene, kot o rabi lesa kot gradbenega materiala. Dr. Franc Pohleven z Biotehni{ke fakultete je vzpostavil vpra{anje, kako z manj energije narediti ve~ izdelkov. Podal je primerjavo gradnje dveh hi{: ~e zgradimo hi{o denimo iz armiranega betona, je poraba energije 10-krat ve~ja kot pri gradnji lesene

hi{e. Lesena hi{a zni`a emisije za 150 ton CO2, betonska pa pove~a za 100 ton. Kot je dejal, bi morali les predelati tam, kjer ga sekamo, zaposlovali pa bi lahko lokalno delovno silo, ki je blizu lesu. Tako bi prihranili na emisijah zaradi prevoza kot tudi pove~ali zavest lokalnega prebivalstva.

Iztok Ribnikar iz Jelovice ob`aluje dej-stvo, da nam drevesa rastejo »na tovarni{kem dvori{~u«, potem pa ve~ina vmesnih izdelkov pride iz Avstrije. Ribnikar ocenjuje, da bi se lahko dele` lesene gradnje iz okoli 10 dvignil na 20 do 25 odstotkov. Glede samih lesenih izdelkov, med katerimi v Sloveniji vedno znova izpostavljamo stol Rex Nika Kralja – in na teh stolih smo sedeli tudi v CER-u -, pa je dejal, da ta stol nikoli ni na{el svoje poti na trg kot jo je denimo skandinavski stol. Ribnikar je zbranim predstavil nekaj klju~nih prednosti lesene hi{e. »Les ima nizko te`o, visoko trdnost in prevodnost, je CO2 nevtralen. To pa so zna~ilnosti, klju~ne za kakovostno gradnjo, ki poleg tega nima {kodljivega u~inka na zdravje ljudi.« Dodal je, da je Jelovica v 70 letih obstoja zgradila ve~ kot 12.000 objektov, ki so »razmetani« po vsem svetu in po vseh celinah, izjema je le Avstralija.

Bojan Paki`, ki se v Petrolu ukvarja z lesno biomaso, je na strokovnem posvetu poudaril, da ima Petrol namen razvijati trg lesnih ostankov. @al mu je sicer, da v Sloveniji nimamo ve~ pohi{tvene industrije, pozitivno pa je to, da lahko vsaj nekaj lesa izkoristimo v energetske namene.

V ~asu dogodka je bil pred Centrom energetskih re{itev na ogled tudi Petrolov kamion za dostavo lesnih sekancev in peletov z zra~no ~rpalko, edini tovrstni v Sloveniji •

ZANIMIVOSTI66

Super energetski dan v Centru energetskih rešitev

Kdaj: Petek, 22. november 2013 od 10. ure daljeKje: Center energetskih rešitev (CER), BTC, Ljubljana

Ob 13.45 uri: Alternativna mobilnost, sejem in testiranje Na CER- o tem

takšna vozila in se s strokovnjaki pogovorili tudi o stroških ter prihrankih tovrstne mobilnosti.

Ob 13. uri: Strokovni posvet: Alternativna mobilnostKar tretjina energije v Evropi se porabi v prometu, podobno stanje pa imamo tudi v Sloveniji.

premaknemo k alternativni. V Centru energetskih rešitev vas zato vabimona strokovni posvet Alternativna mobilnost, kjer bomo z našimi gosti preverili kakšne so

že poznamo.

Vabljeni gostje:Sebastijan Lubej, PetrolVito Komac, Via Verde

Žiga-Janez Habjan, LPG, PetrolRok Terziev, Elektro vozila

Ob 10. uri: Delavnica za najmlajše –V sklopu jutranje aktivnosti bomo v Centru energetskih rešitev pripravili aktivnosti za najmlajše od 4 do 8 leta energije ter preizkušali svoje znanje v praksi. Na delavnici bodo poleg obnovljivih virov

V mesecu oktobru je v CER-u

potekal strokovni posvet z

naslovom »Les - gradbeni mate-

rial ali vir energije?«, na katerem

je potekala tudi razprava o tem,

da Slovenija ne zna vzpostaviti

sodelovanja med gozdarji, lesarji

ter energetiki in zato nima razvite

lesno-predelovalne industrije.

Les – gradbeni material ali vir energije?

ZANIMIVOSTI68

Ohranjanje okolja in zanesljivost oskrbe z energijo ob vedno ve~jih potrebah po energiji postajata klju~na dejavnika razvoja dru`be. Zato se s pojmoma »u~inkovita raba energije (URE)« in »obnovljivi viri energije (OVE)« danes sre~ujemo vsi. Tudi zakonoda-ja, okoljska problematika in cene energentov vedno bolj pritiskajo na kon~ne uporabnike, ki se bodo morali s temi vpra{anji prej ali slej soo~iti.

Pravilna uporaba energije se vedno obre-stuje: prihranek energije pomeni tudi pri-hranek stro{kov. Z upo{tevanjem pravil URE

in OVE se viri energije uporabljajo na raci-onalen na~in, pri tem pa se uporabnikom ni potrebno odpovedati udobju, ki so ga vajeni.

Energetika Ljubljana je prvo slovensko energetsko podjetje, ki ponuja nepovra-tne finan~ne spodbude gospodinjstvom, ~e investirajo v okolju bolj prijazne energetske sisteme za oskrbo z zemeljskim plinom ali toploto. Finan~ne spodbude so namenjene tudi javnemu sektorju, pravnim osebam in podjetnikom. •

Nepovratna sredstva tudi za u~inkovito rabo energijeZ u~inkovito rabo energije privar~ujete in hkrati skrbite za okolje

Londonsko podjetje za distri-bucijo in ~i{~enje odpadnih vod Thames Water podobno kot toplar-na v Celju, uporablja blato ~istil-nih naprav {e za druge namene. Podjetje ima natan~no izdelan 25 letni na~rt, v katerem so navedeni vsi cilji, od okoljskih do energetskih.

Kosmi~i iz blata ~istilne napraveKosmi~e iz su{enega blata v

kuri{~u kotla spremenijo v toploto in elektriko. Do sedaj so blato su{ili samo zato, da bi ga la`je odlagali v okolje. Su{eni delci na pogled izgledajo kot instant kava, imajo pa kurilno vrednost podobno lesu. Zaradi tak{nega na~ina su{enja in predelave blata so oglji~ne emisije zmanj{ali za 500 ton letno, kar je enako, kot ~e bi za vedno s cest odstranili 180 avtomobilov.

Su{ilnik blata za izdelavo kuri-va so v taki obliki uporabili prvi v Britaniji, da bi z njim ~im bolj zmanj{ali svoj oglji~ni odtis. V njem dnevno pridelajo 5 ton kosmi~ev, pri ~emer iz mokre me{anice najprej mehani~no iztisnejo 80% vlage. Blato nato med me{anjem ogrevajo na 180°C, ostanek pa je 95% suho kurivo. Su{ilni tunel ima vgrajene me{alnike z ogrevanimi lopatica-mi, kosmi~e pa nato spremenijo v elektriko, ki sedaj prihaja iz obno-vljivega vira. Na~rtujejo {e gradnjo prvega su{ilnika v Evropi, ki bo spo-soben iz odpadnega blata izdelati gnojilo na fosfatni bazi. •

Londonska ~istilna izdeluje kurivo

Kosmi~i posu{enega blata iz Londonske ~istilne

naprave imajo kurilno vrednost lesa

V Veliki Britaniji ta trenutek stoji ve~ kot 1500 strani{~, ki delujejo na naravnih principih, brez vode za izpiranje, lo~evanja blata od urina, ventilatorjev in me{alcev. Postavili so jih ob kmetijah, kampih, mari-nah in izletni{kih to~kah. Z njimi so nadomestili kemijska in obi~ajna strani{~a iz katerih je bilo potrebno voziti fekalije v oddaljene ~istilne naprave. Bistvo te re{itve je sonaravno, hitro kompostirno strani{~e, ki ga lahko uporablja ve~ sto ljudi. Slednji nato opravljajo potrebo na enem mestu, namesto da bi dolo~eno povr{ino gozda pokrili z razpr{enimi iztrebki, posledice pa bi bile neprijetne vonjave in poslab{ane higienske razmere na tem podro~ju.

Imenuje se TreebogIme je zlo`enka besed drevo in strani{~e.

Deluje enako kot aerobi~ni kompostnik, predelavo fekalij v organsko prst pa opra-vijo bakterije in plesni. Korenine v tleh gostijo mikroorganizme, ki dodatno raz-krojijo odpadke ter jih spremenijo v hranilo. Pri tem so dale~ naju~inkovitej{e vrbe, ki jih najprej posadimo v ve~ koncentri~nih krogih na kraju, kjer bomo nato postavili strani{~e. ^e uporabimo primerno vrsto vrbe, bomo iz {ib nato lahko pletli {e

ko{are. Po enem letu pore`emo vrbove {ibe do tal in v sredino postavimo ogrod-je strani{~a. Pri tem ne kopljemo luknje v tla, kot za latrino, temve~ postavimo sede`no plo{~ad, okrog meter nad zemljo. Po dobrem letu bodo vrbe tako zrasle, da bodo prerasle konstrukcijo in na{ Treebog sploh ne bo ve~ viden, ko ga bomo opustili pa se bo zlil z naravo in se spremenil v gost vrbov gaj.

Pomembna spodnja konstrukcijaPrazen prostor pod plo{~adjo najprej

ogradimo z dvema plastema `i~ne mre`e, z najmanj desetcentimetrskim odmikom. Nato v medprostor natla~imo plast slame, ki bo vsrkala urin in prepre~ila {irjenje vonjav, hkrati pa omogo~ala prezra~evanje notranjosti. Zunanjo plast lahko preplete-mo {e z vrbovimi {ibami, vse to pa slu`i kot za{~ita pred glodalci, manj{imi `ivalmi in prepre~uje, da nebi otroci med igro za{li v notranjost.

Po dosedanjih izku{njah, te biolo{ke naprave odli~no delujejo. ^e je ljudi veliko, strani{~e po enem letu opustimo in poleg postavimo novega. Razgradnja odpadkov

je tako u~inkovita da ~ez mesec ali dva mirovanja, v notranjosti najdemo ostanek komposta, ki je brez vonja in spremenjen v prst. Po nekaj mesecih pa v njem ne bomo na{li ni~esar, saj so pogoji za razgradnjo fekalij tako dobri, da vsebina dobesedno izgine. Med uporabo lahko v to strani{~e dodajamo {e travo, listje, lesni pepel ali `agovino, vendar vse v majhnih koli~inah. S tem dodatno nevtraliziramo morebitne vonjave, ki jih lahko oddaja zlasti urin. Projekt Treebog spada med permakulturne projekte, s katerimi u~inkovito zmanj{ujemo vpliv ~loveka na naravno okolje. •

Tihec

ZANIMIVOSTI 69

Kompostirni Treebog WC

Kompostirni WC je brez vonjav, popolnoma sonaraven in

enostaven za gradnjo

Ker, v nasprotju s centralnim prezra~evalnim sistemom, ne potrebuje sistema kanalov, je primeren za prenovo obstoje~ih bivalnih enot in {e posebej za posamezna stanovanja v ve~stanovanjskih zgradbah. Z uporabo ve~ priprav v razli~nih prostorih je mo`no z Vitovent 200-D reali-zirati celovite prezra~evalne koncepte.

Iz izrabljenega zraka je mo`no pridobiti do 90 % toplote Vitovent 200-D z volumskim pretokom

do 55 m3/h lahko zanesljivo in primerno prezra~uje tudi ve~je prostore – do 25 m2 tlo-risne povr{ine. V prostorih z ve~jo povr{ino se lahko vgradi ve~ posameznih priprav. Z Vitovent 200-D je mo`no iz izrablje-nega zraka povrniti do 90 % toplote in jo ponovno dovesti v prostore. Poleti, ko je pono~i zrak hladnej{i, se lahko reku-peracija toplote obide in v prostor dovaja

hladen zrak. Zrak, ki se dovaja v prostor je filtriran (filter za cvetni prah, razred F), kar je izrednega pomena za alergike. S tem je Vitovent 200-D mnogo u~inkovitej{i, kot je ve~ina na tr`i{~u dostopnih primerljivih prezra~evanj posameznih prostorov.

Popolnoma tiho obratovanjeZ nivojem hrupnosti v nazivnem obra-

tovanju, ki je ni`ji od 36 dB(A), obratuje Vitovent 200-D izredno tiho. Preko sen-zorja kakovosti zraka Vitovent 200-D pono~i samodejno zmanj{a volumski pre-tok zraka, kar {e dodatno zni`a hrupnost.

Preprosto upravljanjeUpravljanje prezra~evalne pripra-

ve Vitovent 200-D je zelo preprosto. V zaslonki notranje stene je vgrajena regu-lacija za izbiro na~ina obratovanja in pri-kazom potrebne zamenjave filtrov. Ro~ni vklop stopenj prezra~evanja je mo`en tudi z brez`i~nim upravljalnim stikalom, ki je dobavljivo kot pribor. Mo`no je avto-

matsko reguliranje preko senzorjev CO2, vla`nosti in me{anih plinov, ki ob dosegu nastavljenih mejnih vrednosti izberejo pravilno koli~ino zraka za prezra~evanje.

Prezra~evalno pripravo Vitovent 200-D je mo`no montirati tudi naknadnoin tako brez problemov posodobiti

obstoje~o bivalno enoto. To se lahko stori npr. po zamenjavi starih oken z bolje tesnjenimi okni, da se s tem prepre~i zastajanje vlage in nastanek plesni.

Ker niso potrebni zra~ni kanali, ni potreb-no spu{~ati stropov ali odpirati tal. Edini poseg v gradbeno substanco, ki je potreben, je izdelava preboja s premerom 320 mm v zunanjo steno. Za novogradnje je dobavljiv vstavek, ki se lahko vgradi `e v fazi gradnje. Pri izgotovitvi se potem Vitovent 200-D le {e vstavi. Vitovent 200-D potrebuje le 230V priklju~ek na elektri~no omre`je, parametri-ranje priprave ni potrebno. •

PREZRA^EVANJE70

Vitovent 200-D z rekuperacijo toplotePrezra~evanje posameznih prostorov za prenovo stanovanja in novogradnjo

U~inkovito prezra~evanje

stanovanja skrbi za sve`

zrak in zdravo prostorsko klimo

in ob tem tudi varuje grad-

beno substanco. Rekuperacija

toplote, ki jo zagotavlja

prezra~evalna priprava, pa

prihrani energijo, ki jo pri

zra~enju skozi okna izgubimo

z iztro{enim zrakom. Nov

prezra~evalni sistem podjetja

Viessmann, Vitovent 200-D,

je zasnovan za prezra~evanje

posameznih prostorov.

Vitovent 200-D z okroglo tulko in zaslonko notranje stene

Vitovent 200-D1 Zunanji zrak

2 Dovajan zrak

3 Odvajan zrak

4 Odvodni zrak

Stenska tulka za novogradnjo

Brez`i~no upravljalno stikalo

Ogrevanje, prezračevanje in hlajenje s sistemom: Split toplotne črpalke Vitocal s prezračevalnim centrom Vitovent 300-F.

Kakovost zraka v veliki meri vpliva na bivalno in življenjsko kvaliteto. Osnova za to je zadostna izmenjava zraka ob sočasno nizkih toplotnih izgubah. Kombinacija prezračeval-nega centra Vitovent 300-F in kompaktnega energijskega centra s split toplotno črpalko zrak/voda Vitocal 242-S je za ta sistem idealna rešitev. Posebej primerna je ta kom-binacija za nizkoenergijske in pasivne hiše. Podrobnejše informacije na www.viessmann.si

Certifikat za pasivne hiše

Individualne rešitve z učinkovitimi sistemi za vse energente in vsa področja uporabe

Vies

sman

n d.

o.o.

· C

. XIV

. div

izije

116

a · 2

000

Mar

ibor

tel.:

02

480

55 5

0 · f

aks:

02

480

55 6

0 · v

iess

man

n@vi

essm

ann.

si

PREZRA^EVANJE72

Poleg tega kondenzacija povzro~a izgubo energije ter vpliva na temperaturo zraka, ki ga vpihujemo v prostor.

Nivo vla`nosti zrakaPrezra~evanje z rekuperacijo

bo v zimskem ~asu zrak v pro-storu intenzivno razvla`evalo, saj zunanji zrak vsebuje zelo malo vlage. Ko pa vstopni zrak dogrejemo, se bo njegova rela-tivna vla`nost {e zni`ala, lahko tudi do stopnje, ko posta-ne zdravju {kodljiva. Temu se lahko delno izognemo s pravilno nastavitvijo koli~ine pretoka zraka. Ta mora biti v ~asu odsotnosti stanoval-cev na minimumu, ko pa so

prisotni, pa je priporo~ljivo vpihovati ravno toliko zraka, kot je potrebno in ne ves ~as v enaki koli~ini. Pred ~asom so dobavitelji razvili entalpijski izmenjevalec, ki poleg vra~anja toplote povrne tudi del vlage iz odpadnega zraka in sicer od 50 - 60 %, ki jo zajame iz vla`nih prostorov, sanitarij, pralnice in kuhinje. Koli~ine vrnjene vlage sicer ne moremo regulirati, se pa z vra~anjem la`je pribli`amo primerni sto-pnji zra~ne vlage, ki naj v zim-skem ~asu zna{a okrog 50 %. V prezra~evalni sistem lahko vgradimo tudi vla`ilce zraka, z njimi pa nato to~no nastavimo `eleno koli~ino zra~ne vlage.

Odprto okno in delo-vanje prezra~evalne naprave^etudi pustimo okno pomo-

toma odprto dlje ~asa, bo prezra~evalna naprava kljub temu v prostor dovedla in odve-dla nastavljeno koli~ino zraka. Z odpiranjem oken samo spre-menimo tok zraka oziroma smer gibanja. Skozi odprta okna bo pozimi vdiral hladen, poleti pa vro~ zrak, s ~imer povzro~imo v hi{i temperaturna nihanja, kar ni za`eleno.

V prehodnem obdobju pa odpiranje oken ni tak{en pro-

blem, saj se temperature zaradi odprtega okna ne bodo bistve-no spremenile. Potrebno se je tudi zavedati, da uporabnik ni »su`enj« prezra~evalnega sistema ali hi{e in si klimat-ske razmere {e vedno lahko nastavlja po svoji volji. Kljub prezra~evanju z rekuperaci-jo lahko ob~asno odpiramo okna, ne da bi s tem zmanj{ali njegovo u~inkovitost, ven-dar to delamo samo izjemo-ma, da omogo~imo sistemu prezra~evanja da kvalitetno opravlja svojo nalogo. •

Tihec

Posebnosti prezra~evanja z rekuperacijo

Skrbi zaradi kondenza v prezra~evalnemu

sistemu so popolnoma odve~, ~e je

razvod izveden pravilno. Pri tem morajo

biti vsi elementi prezra~evalnega sistema

montirani znotraj toplotnega ovoja stavbe.

Zato ni priporo~ljivo name{~anje razvoda

v hladne prostore, podstre{je, gara`o ali

hladno klet. Pri tem lahko vlaga za~ne

kondenzirati v ceveh, kar omogo~a razvoj

bakterij.

UNITAS edini ponuja dolgor garancijo, hi er in odziven servis rkakov

od 1933

as si

VRHUNSKAKAKOVOSTMATERIALA

ODZIVEN SERVIS

SLOVENSKOPODJETJEZ 80 LETNO TRADICIJO

EDINSTVENAGARANCIJA 6 LET

T: E: inf

UNITAS – Z VSani arne re UNITAS so v 75-ih avah sve a, glavne ge pa poleg Slovenije preds vljajo A in vse ave Jugosla Z no invehnologijo in UNITAS ras e od le a V zadovoljevanja reb uporabnika,

novih rendov na in vse bolj zah evnega okusa r kov se raven kakov sani arnih TAS v r v voji br

K AUPV sodobno opr proizvodno razv v pri se na obdelovalnih napravah proizvajajo sani arne re, ka erih kakov je z

Sani arne re Uni as so narejene po evropskih s andardih iz visoko kakoverialov, ki ne spr kakov v To raziskava Zavoda za zdra veno

v v a za v vo zdravja) nar

ODLIKE UNITASOVIH ARMATURro UNITAS odlikujejo linije, ren pridih oblike k celo e, pr

pa ranska re se skladajo z okolico in zadovoljijo vse V pros or eleganco in sodo Oblika, funk in UNITAS rezajo ako k ja pros or V personiliziranih s anovanjih se zlijejo v eno s skrbno izbr s ar pros or pa povrnejo sv

ovenski proizvajalec sani rvarjanja in delovanja na r o k

r v avezi o kakov ko

Borut Švajger – vodja prodaje

UNITASPIPAZDRAVAPIPA

VODA74

Uredba iz 2010V njej je navedeno, da bo potrebno

padavine zadr`ati in ponikniti na posa-mezni parceli, ali pa pla~ati za njihovo odvajanje v javno omre`je. Ta nesimpati~ni ukrep pa ima ve~ dobrih posledic. Z njim bomo najprej delno zmanj{ali mestne poplave ob vedno mo~nej{ih de`evjih, pri ~emer voda bruhne iz prenapolnjene kana-lizacije. Z zadr`evanjem in ponikanjem bomo vodo spet vrnili v naravni tokokrog in dvignili nivo podtalnice, ki je vir pitne

vode in bo v prihodnjih su{nih obdobjih {e kako pomembna. Izbolj{ali bomo tudi u~inkovitost mestnih ~istilnih naprav, ki lahko brez {kode prenesejo samo do 5% pove~an dotok de`evnice, ve~je koli~ine pa motijo delovanje.

Prvi ukrep – ponikanjeVodo s strehe bo potrebno speljati v

eno ali ve~ ponikalnic ob stavbi. Koliko jih potrebujemo je odvisno od {tevila odto~nih `lebov, oddaljenosti med njimi

in mo`nosti speljevanja odtokov na eno mesto. Izbiramo lahko med drena`nim ja{kom, ponikalnim tunelom ali ponikal-nimi bloki. V izkopano jamo bomo na dno najprej nasuli nekaj gramoza, nato vlo`ili enega ali ve~ ponikalnih elementov, ter ga ovili z gradbeno kopreno. Ta bo prepre~ila vdor drobnega peska in zemlje v ponikal-nico ter omogo~ila neovirano ponikanje. Take ponikalnice so trikrat u~inkovitej{e od obi~ajnih iz nasutega gramoza, zato so lahko tudi trikrat manj{e. Z vgradnjo bomo

Plo{~ati tank platin lahko

prena{ata dve osebi, vkop pa je plitek

Pla~ljiva de`evnica prispela do Ljubljane

Pred nekaj dnevi smo dobili

klic bralca iz Ljubljane, ki

je dobil v podpis listino, na

kateri je letalski posnetek in

izra~un kvadrature njegove

strehe. Zanimalo ga je, kaj naj

naredi, da mu ne bo potrebno

pla~evati dodatka za odvajanje

de`evnice v javno kanalizacijo.

izpolnili pogoj, zadr`ali in poniknili pada-vine na svojem zemlji{~u, zato polo`nica za vodo ne bo vi{ja.

Drugi ukrep – zajemanje in shranjevanjeDe`evnica je predragocena in preve~

uporabna, da bi jo kar tako spustili iz rok. Zato vgradnja podzemnega zalogovnika

omogo~a prihranke pitne vode, pranje, izpi-ranje strani{~ in zalivanje vrtov. Sodobni sistemi so lahko enostavni ali avtomatizira-ni, da lahko samodejno preskrbujejo razne hi{ne naprave s ~isto in filtrirano de`evnico. Dobra re{itev so lahko tudi plo{~ati rezer-voarji, za katere lahko vkop in postavljanje izvedemo kar ro~no, saj je izkop plitek, te`a naprave pa majhna. Seveda pa je vi{ek

de`evnice potrebno speljati v ponikalnico, druga~e bodo zakonodajalci spet imeli pri-pombe. Primerna velikosti in tip ponikalnice ali rezervoarja je odvisna od velikosti strehe, `elja uporabnika in sestave zemlji{~a ob stavbi. Brezpla~en izra~un in popis materiala lahko vsak, ki ga to zanima, dobi od doba-vitelja teh naprav, Armex d.o.o. •

Tihec

VODA 75

Popolnoma biolo{ka ~istilna naprava

AQUAmax®, ki deluje na principu regulirane-

ga dovajanja kisika (aeracije), je primerna za

vsa gospodinjstva, saj lahko u~inkovito in na

naravi prijazen na~in `e v samo enem dnevu

povsem o~isti tudi ve~ kot 150 litrov odpa-

dnih voda iz gospodinjstva na osebo – brez

dodajanja kemi~nih in biolo{kih preparatov,

in to do tak{ne stopnje, da so parametri

o~i{~ene vode na izpustu tudi do polovice

manj{i od zakonsko zahtevanih.

5+ za AQUAmax®+ ZNATEN PRIHRANEK – zaradi cenej{ega

prevoza, vgradnje, vzdr`evanja, praznjenja in

porabe elektri~ne energije tudi do 1000 evrov

prihranka v prvih treh letih od nakupa.

+ ZANESLJIVO DELOVANJE – nesli{no

in povsem avtomatizirano, brez dodatnega

praznjenja prekatov, nastavljanja ventilov ali

dodajanja biolo{kih in kemi~nih preparatov

– njeno delovanje lahko opcijsko nadzorujete

prek svojega mobilnega telefona.

+ PREVERJENA REŠITEV – vrhunski nem{ki

~istilni tehnologiji zaupa kar 60.000 zado-

voljnih kupcev po vsem svetu, 35 let tradicije

podjetja Zago`en na podro~ju izdelkov za

vodovod in kanalizacijo s poobla{~enim servi-

som pa je zagotovilo za to, da bodo za vgra-

dnjo, priklop in redno vzdr`evanje va{e ~istilne

naprave AQUAmax® dolgoro~no poskrbeli

zanesljivi in odzivni slovenski strokovnjaki.

+ DELUJE TUDI V VAŠI ODSOTNOSTI –

pono~i in ko ste v slu`bi ali na dopustu,

~istilna naprava AQUAmax® samodejno

preklopi na var~evalni na~in delovanja in se

ob pove~anem dotoku avtomatsko vrne v

normalno delovanje.

+ ZAJAM^ENA KAKOVOST in VARNOST NAKUPA – 50 let zahtevane ivljenjske

dobe ohi{ja, 2 leti garancije za vse tehni~ne

dele, ~istilna naprava je uvr{~ena na seznam

Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije,

vsi potrebni mednarodni certifikati in oznaka

CE, ISO 9001:2008. Zahtevajte ODLI NOST!

Izberite AQUAmax® in ne ~akajte predolgo,

da pravo~asno izkoristite subvencije ob~in in

trenutne ugodne cene !

Zago`en, d.o.o., Cesta na Lavo 2 a, 3310 @alecT: +386 (0)3 713 14 49, M: +386 (0)51 388 390

cistilne.naprave@zagozen.si, www.zagozen.si,www.cnaquamax.si/sl/

I{~ete trajno, zanesljivo in var~no re{itev za odpadne vode iz gospodinjstva? Potem je ~istilna naprava AQUAmax®, ki smo jo razvili v sodelovanju z enim vodilnih nem{kih podjetij na podro~ju ~istilnih sistemov za biolo{ke ~istilne napra-ve – s podjetjem ATB, odli~na re{itev za vas.

Ko kupujete ~istilno napravo, zahtevajte ODLI^NOST!

Ponikalne bloke ali tunele lahko vkopljemo tudi pod povozne povr{ine

VODA76

• za vkop v zemljo• avtomatsko praznjenje (pobiralni krt ali polžni transporter)• raven pohoden pokrov• 100% vodotestnost, iz enega dela

080 22 52www.roto.si info@roto.si

k lj

ZALOGOVNIKIza pelete

80 22 52 info@roto siinfo@roto si

KI

čistilna napravaECO BLUE

080 22 52www.roto.si info@roto.si

• Čistilna naprava Eco Blue je namenjena za čiščenje odpadne vode v počitniških hišah in v objektih, kjer ni stalnega dotoka odpadne vode. • VISOKA ZMOGLJIVOST ČIŠČENJA• Odlična KAKOVOST DELOVANJA• NIZKI OBRATOVALNI STROŠKI• ZANESLJIVOST IN ZAUPANJE• SERVIS STROKOVNEGA OSEBJA• Zanesljivo delovanje• Hitra dobava in enostavna vgradnja• Ekonomičnost in dolga življenjska doba

Do 70% manj porabljene vodePri tu{iranju je poraba tople vode veli-

ka. Morda se niti ne zavedamo, da nam skozi tu{, za primerjavo lahko vzamemo kar Hansino armaturo, pri popolnoma odprti pipi in visokem pritisku ste~e celo do 40 litrov tople vode na minuto.

V Endosanu iz Maribora so razmi{ljali kako re{iti vpra{anje velike porabe vode. Skupaj z razvojniki iz svetovnega koncerna Neoperl, ki je najve~ja svetovna firma za izdelavo poliz-delkov za 95% svetovnih proizvajalcev arma-tur (perlatorji, preklopniki, var~evalni ele-menti), so namre~ razvili var~evalni element

za manj{o porabo vode. Majhen, inovativen del~ek, se enostavno vstavi v prho, pr{no cev, v kombiniran pr{ni sistem ali v armaturo, ki omeji maksimalni pretok vode v natan~nosti + ali – 1 dcl vode. Z razli~nimi vstavljenimi vlo`ki tako zmanj{amo porabo vode tudi na samo 5 litrov na minuto, ali ve~, odvisno od vstavljenega vlo`ka. Stro{ek nabave vlo`ka je v primerjavi s prihrankom resni~no majhen, zato z majhnim vlo`kom resni~no veliko privar~ujemo!

Normalne pr{ne glave firme Endosan, pod blagovno znamko SBApro, tako porabijo

namesto do 40 litrov vode na minuto samo 8 – 13 litrov, odvisno od vstavljenega vlo`ka. Pri tej porabi je funkcija tu{iranja nemotena, neodvisna od pritiska vode v omre`ju.

Podjetje Endosan iz Maribora je z uveljavljenim koncernom Neoperl podpisal dolgoro~no pogodbo o skupnem sodelo-vanju in razvijanju novih proizvodov, ki var~ujejo vodo in energijo. •

F.Mithans

Z majhnim vlo`kom, velik prihranek

Var~evalni elementi podjetij Neoperl in RC Mannesmann zagotavljajo konstanten

minimalen pretok vode, neodvisno od velikosti tlaka v vodovodnem omre`ju

^e bolj{a re{itev na obstoje~ih ve~stanovanjskih stavbah ni mo`na, je potrebno to pomanjkljivost odpraviti vsaj med izoliranjem manj{ih stavb ali enostano-vanjskih hi{.

Posledice zagotovo bodoIzvajalci toplotnih izolacij ta problem

poznajo, vendar o njem ne govorijo. Pravilna izvedba bi bila ob~utno dra`ja, zaradi ~esar bodo izgubili posel, saj naro~niki gledajo na vsak cent. ^e bi to nepravilnost hoteli vsaj delno odpraviti, bi morali omet s {palet ob vsakem oknu najprej odstraniti. S tem bi pridobili centimeter ali dva debeline, enako debelo izolacijo pa bi morali nato polo`iti tudi pod zunanjo okensko polico, saj se na tem mestu pojavi naslednja toplotna luknja v stavbi. Te napake na termo posnetkih nikoli ne vidimo, saj snemalec vedno stoji pod okni stavbe, izguba toplote pod polico pa je najve~ja, saj se pod oknom nahaja radiator. Ker bo zid okrog okna dolgoro~no hladnej{i, se bodo po dolo~enem ~asu na tem mestu pojavile ugodne razmere za razvoj plesni. Hitrost pojava je odvisna {e od pozornosti stanovalcev in pogostosti zra~enja ter odva-janja vlage iz notranjega zraka.

Re{itev s pomanj{anim oknomTega si v blokih zaradi arhitekturnih

in drugih problemov skoraj ne moremo privo{~iti, v manj{ih stavbah pa zagotovo. Ob menjavi dotrajanih oken, kupimo sodob-na okna, ki pa bodo manj{a od predhodnih, ker imajo na vsem obodu pritrjen pet ali ve~ centimetrov {irok dodaten okvir. Ta je po obliki obi~ajno podoben okenskemu okviru, le da je oglate oblike, brez utorov in ga proizvajalci oken namestijo tudi, kadar je odprtina v stavbi prevelika. Po vgradnji okna v zid smo dobili dodaten prostor, ki sedaj omogo~a, da {paleto izoliramo z ve~ kot 6 cm debelo izolacijsko oblogo, kar je odli~na re{itev problema.

Druga mo`nost - predstenska monta`aNem{ko podjetje Illbruck prodaja certifi-

ciran in zaenkrat edinstven sistem, s katerim okno prestavimo v sredino izolacije na zuna-njem zidu. Pred polaganjem izolirne plasti trikotne nosilne bloke nalepijo na obod okenske odprtine, vijaki pa slu`ijo samo kot za{~ita proti lezenju. Nato prilepijo {e izola-cijski klin, ~emur sledi obi~ajno postavljanje zunanje izolacije. Vsi sestavni deli tega so izolativni, trikotni nosilni element ima na primer toplotno prevodnost lambda samo 0,07 W/mK.

Monta`a trikotnega previsa in okna pote-ka v enem neprekinjenem postopku, sklop

pa je tudi izjemno zrakotesen. Okvir okna je zatesnjen s posebnimi predkomprimiranimi trakovi, ki med {irjenjem popolnoma zapre-jo celotno {irino prostora med oknom in nosilnimi trikotnimi bloki. Sledi zatesnitev z zunanjimi in notranjimi lepljenimi tesnilnimi opnami, mehani~no pa je okno pritrjeno s sidrnimi vijaki v globino 40 mm. Izjemna je tudi zvo~na za{~ita, temperatura ob vgradnji pa ne sme biti ni`ja od 5°C. Sistem omogo~a izjemno toplotno izolativnost na vseh vrstah in materialih nosilnih zidov, ter naknadno menjavo okna brez po{kodbe kon~ane fasade ali poslab{anja izolativne sposobnosti. •

Tihec

Špaletne toplotne luknje

Šibka to~ka skoraj vseh toplotno izoliranih stavb so oken-

ske {palete. Zunanji rob stene ob oknu je obi~ajno izoliran

z najve~ 2 cm debelo izolacijo kar je odlo~no premalo. Ob

vgradnji toplotnih izolacij na stavbe bi bilo nujno uporabiti

bolj{e re{itve od obstoje~ih, saj sedanje {ibke to~ke sistema

pomembno zmanj{ujejo u~inkovitost toplotnega ovoja.Dodaten okvir pove~a debelino izolacije na {paleti

Rumenkast nosilni predstenski klin je za{~iten z modro

obarvano toplotno izolacijo

Ve~ja in te`ja okna nosi ve~ klinov, ki so dodatno

sidrani v zunanji zid

Vidna je pretanka izolacija {palete in protipo`arna preklada na oknom

Zato je odlo~itev za toplotno izo-lacijo objekta zelo pomemben dejavnik pri var~evanju in zni`evanju stro{kov ogrevan-ja hkrati pa pripomoremo k zmanj{evanju onesna`evanja okolja. Da bi kar najbolj u~inkovito izkoristili tak{no nalo`bo je pomembno, da izberete kvalitetnega izva-jalca, ki izvaja pravilno vgradnjo fasadnih sistemov po navodilih proizvajalca. Saj le s pravilno vgradnjo fasadnega sistema dose`emo trajnost nalo`be brez dodatnih sanacij, zmanj{amo izgubo toplote in povrnemo nalo`bo `e v nekaj letih.

Izdelava toplotno izolacijske fasade Preden pri~nemo z lepljenjem izolacij-

skih plo{~ preverimo ravnine podlage in ravnine plo{~ (slika 1.) Po potrebi odstra-nimo rahle nepravilnosti (slika 2.), plo{~e s prevelikim odstopanjem pa izlo~imo in jih uporabimo za razrez na manj{e dimenzije.

Lepljenje toplotno izolacijskih plo{~Pri lepljenju izolacijskih plo{~ je zelo

pomembno pravilno nana{anje lepila na plo{~e. Najpogostej{a zmota pri leplje-nju je to~kovno nana{anje ali lepljenje ¨NA PIKE¨, kar povzro~a prosto kro`enje zraka med plo{~ami in podlago ter tako posledi~no zmanj{a toplotno izolativnost in povzro~i t.i. EFEKT DIMNIKA. Lepilo je potrebno nanesti na robove plo{~ + to~kovno (slika 3.) s ~imer prepre~imo

kro`enje zraka. Pri lepljenju plo{~ z lepi-lom moramo prekriti vsaj 40% izolacijske plo{~e, poraba lepila pri ravnih podlagah pa je pribli`no 4kg/m2. Lepilo se su{i 48 h pri 150C in 50% relativni zra~ni vla`nosti.

Vgradnja fasadnih siderObvezna vgradnja fasadnih sider oz.

pritrdil velja za primere kot so: podlage s slabim oprijemom (stari ometi, monta`ne stene, predhodno barvane povr{ine…), podlage katerih vi{ina presega 8m, pod-lage katerih vi{ina presega dol`ino in primere, ko te`a celotnega fasadnega sistema prese`e 30kg/m2.

Z vgradnjo sider pri~nemo, ko se lepilo strdi. Nato z vrtalnim strojem zavrtamo in izdolbemo le`i{~e sidra, vstavimo in pritrdimo sidro katerega premer konice ne sme biti manj{i kot 8mm nazadnje v sidr-no le`i{~e vstavimo izolacijski vlo`ek in tako prepre~imo toplotni most in kasnej{o morebitno sled na kon~nem izdelku, ki ga povzro~i nepravilno vgrajeno sidro.

GRADNJA78

Danes je energetsko

u~inkovita stavba nuja.

Toplotne izgube skozi stene

namre~ predstavljajo kar

30% vseh izgub toplote,

stro{ki ogrevanja pa pred-

stavljajo kar 50% vseh

stro{kov v gospodinjstvu.

S pravilnim lepljenjem pa tudi prepre~imo delovanje plo{~ in

pojav U^INKA USLO^ENJA in U^INEK BLAZINE, do slednjih

lahko pride tudi mo~nej{i izpostavljenosti son~nim `arkom

(plo{~e z grafitom ¨sivi stiropor¨ toliko bolj). Za doseganje bolj{ih

ravnin uporabimo ~im dalj{o merilno letev z libelo (slika 4.)

Slika 1

Slika 3

Slika 4

Slika 7

Slika 9

Slika 8

Slika 10

Slika 5

Slika 6

Slika 2

Izgled izolirane podlage (slika 6.)

Ko je ves izolativni material vgrajen preverimo ravnine.

Za to uporabimo merilno letev z libelo 3m (slika 7.).

Nepravilnosti odstranimo z rahlim bru{enjem (slika 8.)

Vse morebitne nastale fuge na stikih plo{~ (do 3mm) sani-

ramo s peno za zapolnjevanje razpok (slika 9.), vse ostale

ve~je fuge zapolnimo s EPS-F trakovi in odstranimo odve~ni

material (slika 10.). Nikakor pa ne smemo zapolnjevati fuge

z lepilom saj tako povzro~imo toplotne mostove.

Izgled stika izolacijskih plo{~ in podlage (slika 5.)

Zmote in pravila lepljenja izolacij

Vgradnja okenskih policSame okenske police tudi predsta-

vljajo toplotne mostove, zato je tudi tu pomembno na kak{en na~in jih vgradi-mo. Da bi prepre~ili toplotne mostove je potrebno okenske police vgraditi z monta`no peno (slika 11.) oz. z lepilom le v primeru izoliranega le`i{~a police in nikakor ne na samo lepilo. Police vgra-dimo z min. padcem navzven (slika 12.) in tako prepre~imo zadr`evanje odve~ne vode na policah. Stik police in okna zatesnimo s sanirnim kitom in s tem prepre~imo zatekanje vode za polico.

Vgradnja kotnih profilov in armi-ranje toplotno izolacijskih plo{~Pri izdelavi armirnega sloja prvo

vgradimo PVC kotne profile z armirno mre`ico. Na bolj izpostavljenih mestih kot so napu{~i ali zaklju~ki stropov ter teras pa uporabimo odkapne kotne profile z

armirno mre`ico. Na `e predhodno pri-pravljeno podlago prim. okenska odprtina (slika 13.), nanesemo sistemsko lepilo, pomembno je da je namazana celotna povr{ina, ki jo pokriva profil (slika 14.). Kotne profile vtisnemo in rahlo zgladimo, armirna mre`a mora segati do skrajnega notranjega roba okenske odprtine (slika 15.), ~e je odprtina globlja dodamo trak iz armirne mre`e po pravilu prekrivanja min. 10cm.

Prav tako armiramo notranje kote okenske odprtine in zunanje stike pro-filov diagonalno z armirno mre`o min. 20x30cm oz. tako, da mre`a sega od zunanjih robov do notranjega stika kotnih profilov. Ko so kotni profili vgrajeni in ustrezno armirani jih prevle~emo {e s tankim slojem sistemskega lepila tako, da mre`ica ni vidna.

Nato armiramo {e celotno povr{ino izolirane podlage tako, da nanesemo sistemsko lepilo in prevle~emo z armir-no mre`o do skrajnih robov po pravilu prekrivanja min. 10cm. Armirno mre`o ne smemo vgrajevati direktno na podlago brez predhodnega nanosa lepila. Ko je prvi nanos popolnoma suh, nanesemo {e drugi sloj lepila tako, da armirna mre`a ni vidna (slika 16). Pravilno izdelan armirni sloj ima armirno mre`o vgrajeno v zunanji tretjini sloja.

Izdelava zaklju~nega sloja Pred nanosom zaklju~nega sloja je

potrebno podlago impregnirati z osnov-nim namazom oz. emulzijo, ki je pigmen-tirana glede na barvo zaklju~nega sloja (slika 17.). Tak{na podlaga se su{i 24h. Ko je podlaga suha, ~ista in brez prahu ter enakomerno vpojna, za{~itimo izpo-stavljene dele in v primeru ve~ih barvnih odtenkov dolo~imo lo~nico z za{~itnim trakom (slika 18.).

Zaklju~ni sloj nanesemo z jekleno gla-dilko in ga takoj obdelamo ¨zaribamo¨ s plasti~no gladilko, da dose`emo `eleno strukturo (slika 19.) Po obdelavi takoj odstranimo za{~itne trakove. •

Vir: www.domkolor.si

Slika 11 Slika 17

Slika 18

Slika 19

Slika 13

Slika 14

Slika 15

Slika 12

Slika 16

GRADNJA80

Predani projektu, zavezani stranki

PostojnaTržaška c. 87a05 700 05 55

LjubljanaUkmarjeva c. 201 600 37 10

info@pvcnagode.siwww.pvcnagode.si

Rehau Geneo®

Gradite ali obnavljate? Potrebujete idejo ali rešitev za vaša okna in vrata? V Postojni dobite vse na enem mestu. PVC in ALU stavbno pohištvo, senčila, police in strokovno montažo. Kakovostna okna in vrata so vaša varnost, varčnost in udobje.Rehau Geneo®

Zmanj{ano porabo v severni Ameriki in Evropi je izni~ila rast v Aziji in drugih delih sveta.

Azijski skok in padci drugjeSeverno Ameriko, ki je bila vedno

najve~ji porabnik, je 2009 prehitela Azija. Njihova poraba je posko~ila za 4,4 mili-jona sod~kov na dan, najve~ sta porabili Kitajska in Indija. ^e se bo rast nadaljevala v tem tempu, bo Kitajska v nekaj mesecih zamenjala ZDA na vrhu letvice najve~jih uvoznikov nafte. Severnomeri{ka poraba, ki

jo povzro~a zlasti ZDA, pada `e od 2005, malo se je pove~ala 2010 zaradi izbolj{anih ekonomskih razmer, nato pa spet padla zaradi rasti cen bencina in mno`i~nih nakupov vozil z manj{o porabo. Zato je krivulja porabe je ostala nizka, kljub temu, da se je {tevilo vozil na cestah pove~alo.

V Evropi poraba goriv pada od 2006.

Del zmanj{anja lahko pripi{emo splo{nim var~evalnim ukrepom ter politiki vlad, ki nagrajujejo energetsko u~inkovitost. Porabo dodatno zmanj{uje slab{e eko-nomsko stanje, ki je od 780 tiso~ sod~kov na dan zmanj{alo na 570 tiso~ sod~kov dnevno, kar je 27% zni`anje. •

Tihec

Rekordna poraba nafte v 2012

Ameri{ka energetska slu`ba

EIA je objavila rezultate

pregleda lanske svetovne

porabe nafte. Poraba bencina,

dizla, kerozina, kurilnega olja

in drugih derivatov je lani

dosegla planetarni rekord

88,9 milijonov sod~kov nafte

na dan!

Kitajci bodo kmalu po porabi nafte prehiteli ameri~ane, ki so najve~ji porabniki

Suha gradnja predelne stene z Ytongom je namre~ ~ista, hitra in cenovno ugodna. Poleg dobre volje potrebujete le zidne plo{~e Ytong, nenosilno preklado Ytong in lepilo Ytong Dryfix, ki bo va{o gradnjo {e pospe{ilo. Tak{ne predelne stene so ve~ kot le obi~ajni lo~evalni zidovi v prostorih, saj obenem ponujajo tudi dobro zvo~no izolacijo. Ker je suha gradnja ~ista, je pri-merna tudi za `e opremljene prostore. In ne glede na to, iz katerega materiala je objekt zgrajen, ga lahko z elementi Ytong hitro, enostavno in z malo truda prenovite ali preuredite v kakovosten bivalni prostor. Kako to storite, vam svetuje gradbeni stro-kovnjak podjetja Xella porobeton SI, d.o.o., Silvo Le`i~.

Kaj svetujete prenoviteljem, kateri mate-rial je najbolje uporabiti pri prenovi stanovanja ali hi{e?Za predelne stene je najbolje uporabiti

zidne plo{~e Ytong (ZP). V kopalnicah in kuhinjah se priporo~a uporaba debelej{ih ZP (15 cm), saj omogo~ajo la`je polaganje raznih in{talacij.

Kdaj se ljudje najpogosteje odlo~ijo za postavljanje predelne stene?Kadar `elijo preurediti prostore ali pregra-

diti `e kak obstoje~ prostor. Ker je uporaba Ytonga enostavna, lahko investitor steno postavi kar sam.

Kje pa se predelne stene lahko postavi?Predelne stene je mo~ postaviti kjer-

koli v prostoru, bodisi v pritli~ju bodisi v nadstropju. Predpogoj je le, da medeta`na konstrukcija ni lesena.

Jih je mogo~e kombinirati z drugimi gradbenimi materiali?Seveda jih lahko kombiniramo, le stik

med razli~nimi materiali mora biti izveden pravilno. Na stiku med predelno steno Ytong in na primer nosilno steno, stropom ali leseno konstrukcijo je tako obvezno treba narediti dilatacijo.

Je steno mo~ postaviti tudi v `e dokon~anem stanovanju? Nastane pri postavljanju veliko umazanije?Ker je pri zidavi z Ytongom malo odpa-

dnega materiala in je gradnja zaradi uporabe lepilne malte precej suha ({e bolj pri upo-

rabi lepila Dryfix), je predelna stena Ytong odli~na izbira tudi za `e dokon~ana ali opremljena stanovanja.

^e vas ljudje pokli~ejo, pridete na pomo~?Nekatera vpra{anja glede izvedbe

dolo~enih del se da re{iti tudi po telefonu. V kolikor to ni mo`no, jih je treba re{evati na mestu samem.

Je mo~ postaviti tudi zakrivljeno predel-no steno?Enostavna obdelava materiala omogo~a

postavljanje sten razli~nih oblik. Tako so lahko ravne, po{evne, polkro`ne in tudi kro`ne.

Kako pa se to naredi? Pri zakrivljeni steni najprej naredi-

mo {ablono in nato zidake oblikujemo s pomo~jo ro~ne, elektri~ne ali tra~ne `age. Najla`ja je obdelava zidakov s tra~no `ago.

Kako debele bloke se ponavadi uporablja in kako se jih lepi med seboj? Za predelne stene uporabljamo 10, 12,5

in 15 cm debele bloke. Horizontalno lepilo nana{amo z lopatico, vertikalno pa z zobato gladilko. Lahko uporabimo tudi lepilo Dryfix.

Je treba v primeru, da ima predelna stena odprtino za vrata, nad to odprtino namestiti tudi kak{no preklado?Za predelne stene obstajajo preklade, ki

premostijo odprtine do {irine 1 m, njihovo name{~anje pa je zelo preprosto. Treba je samo pripraviti le`i{~e na dolo~eni vi{ini, ga

premazati z lepilno malto in nanj postaviti preklado.

Se je `e zgodilo, da ste steno postavili, nato pa ugotovili, da ni na pravem mestu ali da stoji postrani?Zidarja sem pri zastavitvi objekta vpra{al,

kje je treba pustiti odprtine za vrata. Njegov odgovor je bil: »Vi kar zidajte!«. Pa smo veselo zidali in na koncu so nastale stene brez vratnih odprtin. Ko je pri{el investitor in hotel vedeti, kje so vrata, sem mu v {ali odgovoril, da je lestev cenej{a od vrat. No, odprtine za vrata so kasneje izrezali in namestili tudi vrata.

Lahko kasneje, ko je objekt `e vseljen, pride do nastanka razpok? ^e se upo{tevajo navodila, ki jih imamo,

in ~e smo pri gradnji natan~ni, potem ni nobenih te`av.

Glede na to, da ste postavili `e kar nekaj predelnih sten, se vam je morda tudi `e kak{na podrla? Tudi to se je `e zgodilo (smeh). Zastavil

sem namre~ predelno steno, bolj kratko, ki pa {e ni bila nikjer vpeta v drugo steno. Visoka je bila {tiri vrste. Investitor me je v nekem trenutku vpra{al, ali bo ta stena obstala, in se naslonil nanjo. Zagotovil sem mu, da bo, ~e le ne bo slonel na njej. A je bilo `e prepozno. Skupaj s steno je namre~ zgrmel na tla, k sre~i pa se ni po{kodoval. •

GRADNJA82

^e gradite na novo ali svoj dom obnavljate, lahko predelno

steno zgradite tudi sami, in to brez veliko prahu in umazanije.

Postavite predelno steno sami

Silvo Le`i~, strokovnjak podjetja Xella porobeton SI, d.o.o.

Bivati v najvi{jem nadstropju naj bi pomenilo imeti nekoliko ve~ ugodja in prednosti kot tisti pod vami.

@al ne vedno, saj je na{a samograditeljska du{a preve~krat prepu{~ena le ozke-mu krogu nasvetov in znanja.

Katere so najve~je zmote o mansardah?

MANSARDA84

Zmote o mansardi

Steklene povr{ine so velik »izgubar« energije, {e pose-

bej stre{na okna. Na trgu najdemo samo energijsko

u~inkovite zasteklitve na vse oknih. Pravzaprav je

stre{no okno, ki je obrnjeno proti soncu, vir energije.

Njegova energijska bilanca je pozitivna in to `e pri

dvoslojni zasteklitvi. To pomeni, da skozi tak{no okno

dobimo ve~ energije, kot jo izgubimo – son~ni `arki

namre~ dodatno ogrevajo prostor pozimi.

V mansardah, ki so odprte do {pice bomo porabili

ve~ energije za ogrevanje, ker gre vsa toplota

gor. Res, da se topel zrak dviga ampak volumsko

je prostor ~isto v {pici mansarde zelo majhen in

toplotne izgube pri tem so minimalne. Veliko ve~

pridobimo, ~e odpremo prostor, ker deluje tak{na

mansarda bolj zra~no in prostorno.

V mansardi mora biti ~im vi{ji parapetni zid. Ena

najve~jih napak slovenskih mansard je, da se,

kljub na~rtu, ki ima parapetni zid 80 cm naredi

{e nekaj dodatnih vrst opeke. Mansarda je pri

tem res vi{ja toda vsi postori, ki so osvetljeni

preko oken v strehi (fr~ada ali stre{no okno)

imajo pogled na nebo in ne na okoli{ko pokraji-

no. Se strinjamo, da je bolje, ~e so tak{ni prostori

v kleti, ne pa ~isto na vrhu stavbe?

V mansardi je poleti vro~e. NE DR@I. Pri dana{njem na~inu gradnje in s

premi{ljeno postavitvijo okenskih

odprtin to ni ve~ problem. Zunanja

sen~ila na stre{nih oknih zadr`ijo do

80% son~ne toplote.

V mansardi se po~utimo utesnjene in prostori niso dovolj zra~ni. V majhnem pro-

storu, ki ni redno zra~en se vedno po~utimo utesnjene pa naj bo to mansarda ali

obi~ajno nadstropje. Je res, da se v mansardah pogosto naredi majhne prostore

zato, ker se je v~asih zapiralo strop na 2,4 m in »skrivalo« po{evnino.

Stre{na konstrukcija je omejitev in v mansardi so lahko le sekundarni prostori.

Tako razgibano in dinami~no lahko naredite le mansardo. Nobeno nadstropje ne

nudi toliko razli~nih mo`nosti kot mansarda. Še streho lahko »odprete«, da imate

pogled na zvezde. V Parizu so najdra`ja prav mansardna stanovanja.

Strešna okna VELUX so sinonim za kakovostno mansardo polno sonca. Dolgoletne izkušnje so nas opremile z vso strokovnostjo, ki jo potrebujete pri izdelavi mansarde.

Poiščite našo spletno stran www.velux.si in se sprehodite po galeriji fotografij, izdelajte osnutek mansarde s pomočjo spletnih orodij, poglejte interaktivni vodnik “10 korakov do energijsko učinkovite mansarde” in še mnogo več.

Za strokovno svetovanje nas pokličite na 01-724-68-68 in dogovorili se bomo za brezplačno svetovanje na vašem objektu ali pri nas v razstavnem salonu.

VELUX Slovenija d.o.o., Ljubljanska c. 51A, Trzin

© 2

013

VE

LUX

GR

OU

P ® I

ME

IN

ZN

AK

VE

LUX

STA

ZA

ŠČ

ITE

NI

BLA

GO

VN

I Z

NA

MK

I.

Vaš osebni

strokovnjak

za mansardo

01-724-68-68

Poiščite nas na Facebooku

Siesta senčilopopolnoma zatemni prostor

ter izboljša toplotnoizolativnostokna doiizoo

21%

VELUX oglas 210X297 Kartica.indd 1 25.3.13 10:07

GRADNJA86

Zato pogosto nadome{~ajo lesene oblo-ge podstre{nih stanovanj in zidane predelne stene. Nekateri pa imajo zadr`ke: mav~ne plo{~e se jim zdijo prelahke in preob~utljive, bojijo se razpok. Pa brez potrebe.

Tako kot les ali vsak drug material imajo tudi mav~ne plo{~e posebne lastnosti, ki jih moramo poznati in upo{tevati, da bomo z njimi zadovoljni. ^e gremo kar po vrsti: mav~ne plo{~e najve~krat izberemo, ker si `elimo povr{ino, ki ne bo le prijetna na otip, ampak bo nudila tudi enostavno vzdr`evanje in raznolike mo`nosti obdelave povr{ine z barvami, tapetami ali ometi. ^e naj bo povr{ina plo{~ primerno ravna in gladka, je treba zgladiti stike med plo{~ami (fugiranje) in prekriti vijake (izravnavanje povr{ine). Razpok na teh mestih gotovo ne

bo, ~e se bomo dr`ali navodil in uporabili materiale, ki so za to namenjeni. Ker so plo{~e iz mavca, je edino smiselno, da je tudi material za izravnavo povr{ine izdelan na mav~ni osnovi, saj bom deloval podobno kot plo{~e: toplo in zdravo.

Mav~ne plo{~e se praviloma pritrjujejo na ogrodje iz lesenih ali kovinski letev. Kadar oblagamo ostre{je, se vsi premiki ostre{ja, ki jih povzro~ajo sneg in veter, prena{ajo na mav~ne obloge. Da bi stike med plo{~ami zavarovali pred pokanjem, jih je potrebno oja~ati z mre`astimi trakovi, kot je prikazano na sliki 1.

Predelne stene iz mav~nih plo{~ so la je od zidanih, kar je prednost, po drugi strani pa lahko ob mo~nih premikih zanihajo. Zato na mestih, kjer se mav~ne stene stikajo z zidani-mi, vedno izdelamo tako imenovani drsni stik. Izdelava drsnega stika (na sliki 2.) nam zago-tavlja, da stik med mav~no in zidano steno ne bo razpokal, za las tanka razpoka, ki se lahko pojavi, pa je prakti~no nevidna in jo prekrije `e barva. Napa~no je, ~e take vogale kitamo z elasti~nim silikonskim ali akrilnim kitom – tak kit se `e po kratkem ~asu odlepi od podlage in take razpoke je zelo nerodno popravljati.

Pri predelnih stenah z dvojno oblogo iz mav~nih plo{~ pa uporaba mre`astega armir-nega traku na stiku ni potrebna, ~e uporabimo posebno maso Knauf Uniflot ali Knauf Royal.

Za stik med po{evno streho in steno prav tako obstaja preizku{ena re{itev: poseben plasti~en profil, ki se na mestu pregiba lahko

premika, ali papirni trak, oja~an s trakovi alu-minija – na 3. sliki.

Natan~na navodila za izdelavo poi{~ite pri tehni~nih zastopnikih na info@knauf.si ali info@kalcer.si. •

Nu{ka Marn

Razpoke na stenah in stikih?

Preteklost!Zelo lep je ob~utek, da ivi{ v

prijetni klimi z dobrim zrakom.

Notranje obloge z mavcem lahko

pripomorejo k dobremu po~utju na

dva na~ina: dajo ob~utek topline in

za{~ito v primeru po`ara.

Slika 1: armiranje stika med Knauf plo{~ami

Slika 2: Izdelava drsnega stika - trak je samo na eni povr{ini!

Slika 3: lepo oblikovan stik s po{evno streho

POCENIOGREVANJE s toplotno črpalko

PRIDOBITE 1.000 EUR finančne spodbude

TOPLOTNE ČRPALKEod 1973

Pridobite finančno

spodbudo

Izkoristitebrezplačnoobnovljivo

energijo

Prihranitedo 75%

stroškovogrevanja

toplotna črpalka

Zanesljiva za starejše, radiatorsko ogrevane hiše

, kot tudi

Razvita in proizvedena na Švedskem

Proizvajalec z 90-letnimi izkušnjami

Strokovna vgradnja, izvedba na ključ

in odziven servis

Finančna spodbuda do 31.12.2013

Zakaj je najboljša rešitev ogrevanja za vaš dom?

še

,

Pokličite za brezplačni ogled strokovnjaka!

080 20 65 | info@thermia.si

| www.thermia.si