Click here to load reader

Revija Vrt

  • View
    256

  • Download
    6

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Spletna revija za vse ljubitelje vrta.

Text of Revija Vrt

  • VRTOPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

    LETNIK 3 TEVILKA 1 ZIMA 2011

    iva mejaZelia za zdravjeZimske lepote trajnicPresajanje lonnicSajenje trajnic

    Ne zamudite16. sejem Flora

  • V tem obdobju so prehladi najbolj pogosti, zato je e posebej pomembno, da se zaitimo pred njimi.

    Skupna lastnost, ki zdruuje vse vrte, ne glede na stil, je potreba po skritem prostoru, kjer smo zavarovani pred radovednimi pogledi sosedov in mimoidoih.

    Od temeljite priprave tal je odvisen uspeh vsakrnega sajenja. Ni nam ne pomagajo kvalitetne in prav izbrane sadike za vsako lego in vsak namen posebej, e pa ne bodo imele monosti za rast.

    naslovnicaivahno rdei plodovi emina poivijo zimski vrt, hkrati pa so dobrodola hrana za ptice.Foto: Matev Likar

    vsebinaZIMA 2011

    58

    135 Zelica za zdravo ivljenje

    8 iva meja

    13 Sajenje trajnic

  • Ta rumenocvetoa rastlinica naih travnikov in gozdov spada med dobro poznane znanilce pomladi, saj se v sonno opravo odene br, ko skopnijo zadnje zaplate snega.

    Vse za urejen vrt in dom, pregled trendov in novosti, razstave in tekmovanja

    Kot zmeraj imamo pripravljene koristne informacije, ki bodo olajale delo ljubiteljem rastlin.

    Predstavljamo tiri nove knjige, brez katerih ne bi smel biti noben rastlinoljubec.

    18 Trobentica 29 16. sejem Flora

    25 Presajanje loncnic 32 Knjine novosti

    18 29

    3227

  • OPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

    Knjiga Otroci in vrt

    Zagotovite si svojo e za

    v trgovini Svet ebulic.http://www.svetcebulic.si

    Spletna revija Vrt je namenjena vsem ljubiteljem okrasnega in okusnega vrta. Izhaja tirikrat letno in bralcem podaja tevilne nasvete za vrtna opravila, predstavlja najrazlineje prekrasne rastline in prinaa navdihe za oblikovanje vrtov s predstavitvijo znanih nartovalcev vrtov.

    Na revijo se lahko naroite preko naroila na novice spletne strani Okrasni vrt (www.okrasnivrt.com) ali pa jo preberete na sami spletni strani, kjer se nahaja tudi arhiv.

    V kolikor imate vpraanja z zvezi z revijo ali bi eleli oglaevati v njej, nam prosim piite na mail: [email protected]

    19,80

    Matev Likar

    VRT

  • 5VRT

    Proti kaljuProti kalju lahko uporabimo odlien pripravek iz ebule in kalja.

    Za pripravek proti kalju potrebujemo 1 veliko ebulo kozarec tekoega medu srednje veliko posodo lijak sterilizirano steklenico prosojno folijo za ivila

    1 Olupite ebulo, jo razpolovite in nato polovico postavite v posodo.2 ebulo prelijte z dovolj medu, da je ebula povsem prekrita.3 Posodo prekrijte s folijo za ivila in pustite stati 3-4 ure. V tem asu bo med iz ebule potegnil koristne snovi.

    4 Preko lija vso tekoino, ki se je nabrala v posodi pretoite v sterilizirano steklenico. Steklenico shranite v hladilniku in porabite v dveh dneh. Odrasli lahko 4-5 krat dnevno vzamejo ajno liko pripravka. Pri tem pripravek jemljemo, dokler simptomi ne izginejo. V kolikor bo kaelj trajal ve kot teden dni, se morate kljub uporabi zelinih pripravkov oglasiti pri zdravniku, saj je lahko prilo do pljunega obolenja.

    Zeliaza zdravo ivljenjePrehladiV tem obdobju so prehladi najbolj pogosti, zato je e posebej pomembno, da se zaitimo pred njimi. eprav ne obstaja zdravilo, ki bi nas uspeno zaitilo pred prehladom pa lahko najdemo tevilne zeline pripravke, s katerimi lahko uspeno zdravimo simptome.

    Zeline aje pripravljamo iz sveih ali suhih zeli in nekoliko ohlajene prekuhane vode. Najenostavneje vodo pripravimo tako, da jo zavremo v kotliku, nato pa pretejemo do deset, preden z njo prelijemo zelia.

  • 6VRT

  • 7VRT

    Proti glavoboluaj, ki ga skuhate iz melise (Mellisa officinalis) je odlino sredstvo proti glavobolu in napetosti v glavi, ki jo povzroa prehlad. Za kuhanje aja uporabite 4 svee liste ali ajno liko posuenih listov po osebi. Prelijte jih s prekuhano (vendar ne vrelo) vodo in pustite stati 5-10 min. aj popijte e topel in ga po potrebi osladkajte z medom.

    Proti lajim bronhialnim okubamS ajem iz materine duice (Thymus vulgaris ali T. pulegoides) in izopom (Hyssopus officinalis) si lahko lajate okube bronhijev in moan kaelj, e posebej, e ga dosladkate z medom. aj je odlien za as pred spanjem, ko je kaljanje navadno najmoneje.Za pripravo potrebujete 3-4 cm dolg sve poganjek materine duice in izopa oz. polovico ajne like posuenih poganjkov. Zelia poloite v ao in jih prelijte s prekuhano vodo. Voda naj ne bo vrela, saj bodo drugae eterina olja ula iz ae. aj popijte e topel in ga po potrebi osladkajte z medom. V kolikor bo kaelj trajal ve kot teden dni, se morate kljub uporabi zelinih pripravkov oglasiti pri zdravniku, saj je lahko prilo do pljunega obolenja.

  • 8VRT

    iva mejaSkupna lastnost, ki zdruuje vse vrte, ne glede na stil, je potreba po skritem prostoru, kjer smo zavarovani pred radovednimi pogledi sosedov in mimoidoih. eprav lahko za veliko zasebnosti poskrbi e ograja pa je veliko prijetneje, e vrt obdamo z ivo mejo.

  • 9VRT

  • 10

    VRTZa oblikovanje ive meje imamo na voljo tevilne zimzelene in listopadne rastline, ne manjkajo pa tudi cvetoe in celo uporabne rastline.

    Listopadni listavciZa gosto ivo mejo iz listopadnih listavcev je odlina izbira gaber (Carpinus betulus). Kljub listopadnosti bo v jeseni e ve tednov obdral staro listje ter tako nudil e nekaj zaite pred pogledi, hkrati pa ne bo zmanjeval osvetljenosti vrta v sivem zimskem asu, ko smo hvaleni za vsak sonni arek. Za nekaj ve barve lahko namesto gabra posadite rdeo bukev (Fagus sylvatica f. purpurea). Obe vrsti bosta krasno uspevali tudi na senni legi.

    Zimzeleni listavciLe redki drugi grmi, ki jih lahko uporabimo za ive meje delujejo tako imenitno kot lovorikovec (Prunus laurocerasus). Njegovi veliki bleei se listi bodo osvetlili vsako senco. Za vije ive meje izberite kultivar Herbergii, ki zraste do 3 m visoko, medtem ko lahko za nije obrobe uporabite tudi kultivar Otto Luyken. Za obrobe gred in zasaditrev velikokrat zasadimo tudi pupan (Buxus sempervirens in B. microphylla), ki ga enostavno oblikujemo v razline oblike.V koliko bi eleli z ivo mejo poleg pogledov omejiti tudi prehodnost pa zasadite bodiasto ivo mejo iz bodike (Ilex aquifolium) ali emin (Berberis thunbergii). Bodika vas bo pozimi rasveseljevala z rdeimi jagodami, pri tem pa imate na voljo tudi kultivarje z marmorinami listi (npr. Rubricaulis Aurea). Nasprotno pa lahko pri eminu izbirate med zelenimi ali rdee listimi kultivarji.IglavciNajpogosteji rastlini, ki se uporabljata za ive meje sta sigurno klek (Thuja occidentalis) in pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana). Obe sorti sta zanimivi tudi zato, ker potrebujeta zelo malo irine, da doseeta veje viine in sta tako primerni tudi za zasaditev ozkih trakov zemlje. Pacipreso lahko najdemo v modrikastih odtenkih (npr. kultivar Alumii), ki svojo barvo popolnoma

    razvijejo ele na polnem soncu in v rumenkasti barvi, ki bolje uspeva na nekoliko zasenenih legah.Med iglavci pa nikakor ne smemo pozabiti na tiso (Taxus baccata), brez katere si ne moremo predstavljeti tipinega anglekega vrta. Tise so nezahtevna drevesa, ki uspevajo tako na soncu kot tudi v senci. Za razliko od drugih iglavce pa jo lahko poreemo tudi do neolistanega lesa, saj bo ponovno pognala zelene poganjke.Malo drugane ive mejePoleg klasinih ivih mej si lahko omislite tudi ive meje iz drugih rastlin. Tako lahko posadite ivo mejo iz jablan, ki jih oblikujete na kordon ali vreteno in jim omejite rast v viino. Poleg zastiranja pogledov, boste deleni e prekrasnih cvetov in okusnih plodov.Podobno si lahko omislite zimzeleno ivo mejo iz bambusa. Prekrasne rastline se gibljejo e v lahkotni sapici in napolnijo va vrt s prijetnim elestenjem listja. Pri pa so bambusi prava instant iva meja, saj lahko na ugodnem rastiu v letu dni podvojijo svojo viino. Poskusite z vrstama zastirnih bambusov (Fargesia murielae ali F. denudata), ki ne tvorita koreninskih poganjkov.Zasaditev nove ive mejeiva meja lahko na posajenem mestu uspeva

  • 11

    VRT

    tudi ve desetletij, zaradi esar ji moramo e ob sajenju nakloniti strezno oskrbo. Za sajenje izkopljite jarek, ki naj bo dvakrat tako irok kot je iroka koreninska gruda kupljenih sadik. Dno jarka zrahljajte, izkopani zemlji pa primeajte zrelega komposta ali hlevskega gnoja. Na tekih tleh primeajte e nekaj grobega peska, s imer boste izboljali prepustnost tal. V jarek razporedite sadike rastlin, ki bodo tvorile ivo mejo in jih previdno zasujte. Posajenim rastlinam poreite takoj dolge nerazvejane poganjke, s imer boste vzpodbudili koato razrast e v bliini tal. e boste z obrezovanjem akali, da bo iva meja dosegla doloeno viino, boste imeli rastline z golimi nogami.ObrezovanjePoleg sajenja pa morate biti previdni tudi pri obrezovanju ive meje, saj samo s pravilnim rezom zagotavljate gosto razrast rastlin. Vsaka iva meja potrebuje najmanj eno obrezovanje na leto, ki ga je najbolje opraviti konec julija. Vse listopadne rastline in liguster pa zaradi moneje rasti obrezujemo dvakrat letno (konec februarja in konec junija). Nasprotno pa zimzelene ive meje pogosto poleg junijskega obrezovanja dobijo priesko e v zaetku avgusta. Ob obrezovanju lahko ive meje tudi oblikujemo. Pri tem lahko

    izbere obliko zaboja (pravokotni presek), ki je primeren za rastline, ki dobro prenaajo senco kot npr. gaber, bukev in tisa. Pri rastlinah, ki potrebujejo ve svetlobe, ivo mejo oblikujemo na trapez. Zgornji deli so tako nekoliko oji od spodnjih, kar zagotavlja dobro osonenost vseh delov rastline. Pri grmovnicah kot sta liguster in lovorikovec pa se lahko odloimo e za obliko loka, ki se lepo sklada z njuno naravno obliko.eprav karje za ivo mejo omogoajo hitro obrezovanje pa za obrezovanje ivih mej z velikimi listi kot sta npr. lovorikovec in bodika, raje uporabite navadne vrtne karje. Tako na grmu ne boste pustili na

Search related