REVIJA ZA AVTOMATIZACIJO PROCESOV, PROFESIONALNO ...avtomatika.com/ARHIV-AVTOMATIKA/A42.pdf · Tokratna številka je tematsko obarvana in čeprav smo jo načrtovali za sejem Energetika

I SSN 1580 -0830

REV

IJA

ZA

AV

TOM

ATIZ

AC

IJO

PR

OC

ESO

V, P

RO

FES

ION

ALN

O E

LEK

TRO

NIK

O IN

TEL

EKO

MU

NIK

AC

IJE

• IS

SN

15

80

-08

30

• C

ENA

10

00

SIT

• L

ETO

20

04

• L

ETN

IK 5

• Š

TE

VIL

KA

42

http://wwwhttp://www.a.avtvtomatikomatika.coma.com

Želite s ciljem doseganja konkurenčnosti na trgu optimizirati učinkovitostvaših naprav? Potem so novi SIMATIC S7 317 procesorji idealna rešitev.Z izbiro kateregakoli od novih zmogljivih procesorjev SIMATIC S7-300 (z vgrajenim PROFIBUS ali Ethernet/PROFInet vmesnikom) boste vednopri vrhu učinkovitosti. In hkrati učinkoviti pri uspehu.

OObbiiššččiittee nnaass nnaa sspplleettnniihh ssttrraanneehh:: wwwwww..ssiimmaattiicc..ddee

s

Novi, še močnejši, še bolj povezljivi,SIMATIC S7 317 procesorji

AVTOMATIKA 32004

KOLOFON/UVODNIK

Spoštovani,

leto je naokoli in pred nami je nova spomladanska sejemska sezona.Najprej tuji sejmi s CeBITom in hannoverskim industrijskim sejmom,nato pa še TeleINFOS v ljubljanskem Cankarjevem domu ter Ener-getika, Vzdrževanje in Naš dom v Celju. Slednjih se bomo udeležilitudi z našo založbo, torej z revijama Avtomatika in Elektronika inspremljajočimi zgoščenkami. Očitno je vsaj nekaj: kljub vsemu jam-ranju o zatonu sejmov, sejmi so in se s spremenjeno ponudbo poda-jajo v nov boj za razstavljalce in obiskovalce. Pustimo se presenetiti!

Tokratna številka je tematsko obarvana in čeprav smo jo načrtovaliza sejem Energetika in Naš dom, smo jo pripravili že sedaj. Del na-klade bomo namreč razdelili tudi v Celju. Tema: Sodobni sistemihišne avtomatizacije, inteligentne zgradbe in multimedija, ter pamet-no upravljanje črpalk v inteligentni zgradbi. Upamo pa, da nam bouspelo pripraviti še eno tematsko številko pred sejmom, ki bo obrav-navala energetiko, prenos in upravljanje energije, varčno rabo energi-je, klimatske naprave, itd.

Na svidenje na sejmih!Vaš urednik

Založba: HHYYDDRRAA && CCoo.. dd..oo..oo..Sostrska cesta 43C, 1000 Ljubljana

e-mail: [email protected] - http://www.hydra-co.sitel. 01/5428-571 - tel/fax: 01/5428-570

Glavni urednik: BBrraannkkoo BBaaddrrlljjiiccaa - tel.: 031/460-871 e-mail: [email protected]

Tehnični urednik: DDrraaggaann SSeellaanne-mail: [email protected]

Naslov za pošiljanje materialov in dopisov:HHyyddrraa && CCoo.. dd..oo..oo..,, RReevviijjaa AAVVTTOOMMAATTIIKKAA

P.P. 5807, 1261 Ljubljanawww.avtomatika.com - e-mail: [email protected]

Grafična oprema in filmi:TTiisskkaarrnnaa MMAA--TTIISSKK dd..dd.., Maribor

TTiisskk:: MMAA--TTIISSKK dd..dd.., Maribor

Cena 1.000 SIT, za celoletno naročnino priznava-mo 10% popust, poštnina za SLO in DDV stavključena v ceno. Naročnikom je brezplačno

priložena zgoščenka z elektronsko revijoAVTOMATIKA Online v kolikor izide ob izidu revije!

Vse pravice pridržane. Ponatis celote aliposameznih delov je dovoljen samo z dovoljenjemzaložnika in vedno z navedbo vira. Nepodpisane

fotografije so iz fotoarhiva uredništva revijeAvtomatika.

Revija izhaja 11-krat letno, julij/avgust je dvojnaštevilka.

SEZNAM OGLAŠEVALCEV/KAZALO VSEBINE

SEZNAM OGLAŠEVALCEVBARTEC-VARNOST ............................................................ 16BELMET ................................................................................. 50CADCAM ............................................................................... 3CONPHIS .............................................................................. 9ČETRTA POT ........................................................................ 39ELECTRA ST ........................................................................ 45ELEKTROSPOJI .................................................................. 49EXOR - E-PLAN ................................................................... 41FBS ELEKTRONIK .............................................................. 9FIBERNET ............................................................................. 19HOBOTNICA ......................................................................... 6HYDRA & CO. ....................................................................... 5INEA ....................................................................................... 49JUMO ...................................................................................... 18KEVIK ...................................................................................... 49LPKF ........................................................................................ 42LUMIC ..................................................................................... 5METRONIK ............................................................................ 27MIEL ELEKTRONIKA ......................................................... 6MOTOMAN ROBOTEC ....................................................... 40NETSI.NET ............................................................................ 6PROMIKRA ........................................................................... 11PS ............................................................................................. 5RAČUNALNIŠKE NOVICE ................................................. 4RAGA ...................................................................................... 30RITTAL .................................................................................... 48ROBOTINA ............................................................................ 25SAUTER .................................................................................. 52SGN ......................................................................................... 5SIEIEST .................................................................................. 6SIEMENS ................................................................................ 2SILON ..................................................................................... 12SISTEMI IN-ES ....................................................................... 13SYNATEC ............................................................................... 38ŠPICA INTERNATIONAL ................................................... 47TIPTEH .................................................................................... 39VOLJATEL .............................................................................. 51

INTELIGENTNE ZGRADBESodobni sistemi hišne avtomatizacije .............................. 7Multimedija v inteligentnih zgradbah .............................. 13ActiveTV II - Digitalni/Internetni Hotelski Interaktivni TV Sistem ...................................... 16Uporaba frekvenčnih pretvornikov v sistemih ogrevanja in klimatizacije .................................. 20MOTORSKI POGONINovosti iz programa Solcon ............................................. 25SISTEMI IN ELEMENTI ZA AVTOMATIZACIJOTrendi pri avtomatizaciji procesov v farmacevtski industriji ........................................................ 26Nova procesna moč pri družini SIMATIC S7 300 ........ 28Toplotna obdelava lesa za izdelavo embalaže po standardu ISPM 15 ..................................... 29PROTECT-SRB - Nova generacija multifunkcijskih varnostnih relejskih modulov ........................................... 39AVTOMATSKE MERITVEOptimizirajte izvajanje LabVIEW programov s pomočjo orodja LabVIEW VI Analyzer ....................... 32Ugotavljanje stanja gonil ................................................... 33DIGITALNE KOMUNIKACIJESiOL-ovo hrbtenično in širokopasovno omrežje ............ 38POE - Power Over Ethernet ............................................. 43ENERGETIKAKomunikacija z nizkonapetostnim odklopnikom .......... 36GEMA - energetski management ..................................... 40Nova družina miniaturnihbrezkontaktnih dajalnikov zasuka ................................... 44SISTEMI ZA IDENTIFIKACIJOInk-Jet tiskalnik Linx 4900 ............................................... 46Mercator izbral Symbolovo radijsko opremo ................. 47OPREMA ZA AVTOMATIZACIJOGrelci - Uporaba grelcev, prednosti in tehnične podrobnosti ................................................... 48

AVTOMATIKA 52004

OGLASI

AVTOMATIKA6 2004

OGLASI

AVTOMATIKA 72004

INTELIGENTNE ZGRADBE - Sodobni sistemi hišne avtomatizacije

SSooddoobbnnii ssiisstteemmii hhiiššnnee aavvttoommaattiizzaacciijjeedr. Stojan Peršin, [email protected]

Laboratorij za procesno avtomatizacijo, UM FERI Maribor, Smetanova 17, 2000 Mariborhttp://www.au.feri.uni-mb.si/labs/laa/

Dandanes se pogosto pogovarjamo o morebitnih dodatnih prihrankih pri energiji, hkrati pa

nam je zmeraj pomembnejše udobje. Ob tem imamo zmeraj manj časa oziroma ga ne želimo

potrošiti za malenkosti v zvezi z našo hišo. Tem zahtevam naj bi ustregle tako imenovane

inteligentne hiše. V prispevku smo sistem inteligentne zgradbe obravnavali malo širše in

opisali, kaj bi se naj oziroma kaj se lahko v inteligentno hišo (ali zgradbo) dandanes vgradi.

Prispevkov s podobno tematiko je nekaj, vendar se veliko avtorjev omeji zgolj na svoje pro-

dukte, celotna slika inteligentne zgradbe pa ostaja širšemu krogu malce zamegljena. Opisano

je tudi, kaj s takšnim sistemom pridobijo uporabniki, projektanti ter izvajalci in kakšen sistem je priporočlji-

vo izbrati v smislu razlike med klasičnim centralnim nadzornim sistemom ter sistemom inteligentne zgradbe.

Da ne bi ostalo vse zgolj pri teoriji, smo model inteligentne hiše tudi izdelali ter ga v članku predstavili.

Morda si kdaj zaželimo, da bi imeli"pametno" hišo. Takšne hiše se v sveturazvijajo, proizvajajo in prodajajo podimenom inteligentna hiša (i-house,intelligent house, smart house, internethome, multimedia house, green house,eko hiša…) in so hkrati smiselna nad-gradnja avtomatiziranih in/ali energet-sko varčnih hiš. To so hiše z visokostopnjo avtomatizacije ter avtonomije,ki znajo same reagirati na spremembev okolju in imajo avtomatizirane in inte-grirane sisteme ogrevanja in klimatiza-cije ob hkratnem varčevanju z energijo,varnostno-alarmne sisteme ter sistemeza razvedrilo (TV, VCR, Hi-Fi…), sistemeza identifikacijo uporabnika ter ugotav-ljanje prisotnosti… Omogočeno jelahko lokalno upravljanje z glasom terdaljinsko preko interneta in GSM-ja.

Področje avtomatizacije zgradb je bilodo nedavnega značilnost velikih inkompleksnih objektov, kjer so delovaliavtonomni zaprti podsistemi. Vzadnjem času je opazen trend integri-ranja posameznih delov hišne avtoma-tizacije v enovit sistem. Prej ločenisistemi kot so ogrevanje, klimatizacija,alarmiranje, upravljanje žaluzij... se inte-grirajo v celovit sistem, za katerega sevečkrat uporablja izraz "inteligentnazgradba". Potrebno je poudariti, daizraz "inteligenten" označuje strokovnitermin, ki se je uveljavil na področjuavtomatizacije objektov in nima ničskupnega z običajno razumljivimi višji-mi oblikami inteligence, ampak ozna-čuje zgradbo, ki ima povezane manjše

podsisteme in ki vsebuje dodatne funk-cije za izboljšanje kvalitete bivanja

Funkcije in zasnova inteli-gentnega hišnega sistema

Tehnično gre pri vseh sistemih zaenote, ki so med seboj povezane skomunikacijo. Vsaka enota upravljasisteme v določenem prostoru (npr.ena soba) ali pa enega izmed sistemov(npr. alarmiranje). Opaziti je ločevanjehišnih mrež na dva segmenta: prviupravlja z varnostnimi ter HVAC (hea-ting, ventilation, air-conditioning) siste-mi, drugi segment pa je namenjen

vsem ostalim sistemom. Na vodilo(mrežo) so priključene inteligentnehišne naprave ter I/O enote, kar je pri-kazano na slikah ter zaporedno ozna-čeno s številkami:

1. senzor smeri in jakosti vetra2. senzor padavin (dež, sneg) 3. senzor sončnega sevanja ter osve-

tlitve4. senzor zunanje temperature5. razsvetljava z lokalnim ali daljinskim

upravljanjem6. v vsaki sobi se nahaja integrirana

enota za razpoznavo govora, distri-bucijo infrardečih (IR) signalov po

SSlliikkaa 11 - Primer notranjosti kompleksnega inteligentnega hišnega sistema

AVTOMATIKA8 2004


hiši ter IR senzorjem prisotnosti zaosvetlitev ter alarm

7. varnostni sistem - zunanja sirena zbliskavko

8. pralni stroj, priključen na hišnoomrežje

9. senzor izlitja vode10. PC je povezan z vsemi sistemi

upravljanja v zgradbi in je hkrati tudiizvor slike (DVD video, varnostnekamere…) in zvoka, ki se distribuira-ta po hiši

11. telefonski, GSM ali kabelski modemza povezavo z "zunanjim svetom"

12. sobni regulator temperature in kva-litete zraka, ki deluje usklajeno zvsemi ostalimi hišnimi sistemi

13. HVAC sistem za vsako sobo pose-bej

14. Hi-Fi sistem je po vsej hiši15. elektromotorni pogon za odpiranje

okna za naravno prezračevanje16. avtomatizirano upravljanje s senčili17. senzor loma stekla ter okensko sti-

kalo za ugotavljanje odprtosti okna18. kuhinjska ter mikrovalovna pečica,

pomivalni stroj, hladilnik ter ostalekuhinjske naprave so priključenena hišno omrežje

19. upravljanje preskrbe z vodo, elek-trično energijo, plinom ter ostalimienergenti

20.sistem HVAC ogrevanje, prisilno alinaravno prezračevanje ter klimati-zacija z možnostjo vračanja odpad-ne toplote

21. infrardeč upravljalnik za TV, Hi-Fi,

video, pa tudi ostale hišne sisteme -sistem IR upravljanja je distribuiranpo vsej hiši

22.TV - HiFi sistem se lahko uporabljatudi za nadzor, ali pa se na njempredvajajo digitalni zapisi iz raču-nalnika, hkrati pa skrbi za hišnodistribucijo zvoka in slike v ostaleprostore ter okolico hiše

23.sončne celice spreminjajo svetlob-no energijo v električno

24. sončni kolektorji za gretje vode25.čiščenje ter upravljanje bazena26.zunanji zvočnik kot sestavni del Hi-

Fi sistema27. robotizirana kosilnica za travo28.sistem za zalivanje zelenice29.merilec vlage v zemlji30.zunanji nadzor s kamerami31. zunanji senzor premikanja32.električna ključavnica, videofon ter

naprava za prepoznavanje prstne-ga odtisa

33.zunanja razsvetljava34.avomobilski alarmni sistem je pove-

zan na hišni alarmni sistem

Še enkrat je potrebno poudariti, daimamo veliko opisanih naprav že da-nes v naših domovih, vendar med se-boj niso povezane in ne znajo izmenje-vati informacij, kar pa je ravno bistvenapridobitev inteligentnih zgradb. Medse-bojna povezava teh elementov in siste-mov omogoča t.i. scenarije oziroma re-žime obratovanja hiše, ki so omejeni lez domišljijo uporabnika:

• ""ddoobbrroo jjuuttrroo"" - ko je čas za jutranjevstajanje se ob vnaprej nastavljeniuri vklopi Hi-Fi, izklopi alarm, avtomatza kavo skuha jutranjo kavico, nekajprej se je vklopilo ogrevanje…

• ""ooddhhaajjaamm"" - razen nujnih se izklopijovsi električni potrošniki, preveri seodprtost oken in vrat, izklopi se ogre-vanje, vklopi alarmni sistem, ko ječas nižje električne tarife, pralni strojopere perilo…

• ""pprriiššeell sseemm ddoommoovv"" - sistem sprejmesporočilo bodisi preko vtipkanja ko-de pri vhodnih vratih ali garaži, bodi-si daljinsko, ter izklopi alarm, odkle-ne vsa zunanja vrata, po predvide-nem programu začne uravnavati raz-svetljavo in ogrevanje, vklopi TV/Hi-Fi sistem…

• ""llaahhkkoo nnoočč"" razen varnostne se po-časi izklaplja razsvetljava, Hi-Fi se uti-ša, ogrevanje se preklopi v nočni re-žim, vklopi se alarm…

• ""sseemm nnaa ddooppuussttuu""…

Ekonomske prednosti, ki jih prinašajo inteligentne zgradbe

V prvi vrsti gre za prihranek energije priogrevanju in klimatizaciji, prihranekelektrične energije ter naravnih virov(vseh vrst goriv, vode...). Dva izmed to-vrstnih primerov varčevalnih sistemovsta ločena regulacija temperature pros-torov ter primerjava dejanske porabeelektrične energije z njeno statističnofunkcijo. Zaščita naravnih virov bo go-tovo pozitivno učinkovala na celotnogospodarstvo - rezultatov seveda nemoremo pričakovati v začetnem obra-tovanju, temveč dolgoročno. Pričakuje-jo se lahko tudi nova delovna mesta vsami proizvodnji, predvsem pa na pod-ročju služb načrtovanja, svetovanja,instalacije in vzdrževanja.

Prednosti za uporabnika

Primarni uporabniški motiv je poveča-nje bivalnega udobja, ki uporabnikuomogoča delovanje zgradbe "po nje-govih željah". Seveda mora biti poslu-ževanje sistema zasnovano zelo intui-tivno, saj je najboljši sistem avtomatiketisti, ki je najmanj opazen - torej je znjim najmanj skrbi. Nadzor in varovanjesta tudi pomembna dejavnika. S stal-nim in učinkovitim nadzorom hišnihobjektov in naprav je omogočen obču-SSlliikkaa 22 - Dvorišče inteligentne hiše

AVTOMATIKA 92004


tek varnosti. Ta segment lahko razdeli-mo na varovanje oseb (klic v sili) ter navarovanje premoženja (video nadzorhišnih objektov, alarmiranje, varovanjehišnega objekta s sistemom plinskegaalarma in detektorjem požara…).Uporabniku je omogočen nadzordomačega stanovanjskega objekta izkateregakoli kraja, kjer je omogočendostop do Interneta ali vsaj GSM telefo-na. Varovanje objektov pomeni večjointerno varnost in s tem (morebitne)nižje zavarovalne premije, to pa je šeena spodbuda za zasebno vlaganje vinteligentno hišno avtomatizacijo. Ssistemom varovanja se dopolnjujejo terprepletajo sistemi za učinkovito raboenergije, povečanje bivalnega udobjater zdravstvene nege.

Prednosti za arhitekte, pro-jektante ter izvajalce

Arhitekti so z uvedbo inteligence vzgradbe rešeni marsikatere zadregeglede oblike zgradbe, rezerviranegaprostora za električne inštalacije terrazmišljanj o udobju uporabnikov, sajje predvideno, da bo inteligentnazgradba (bolj ali manj) skrbela samazase. Npr. poleti se razmere v zgradbivzpostavijo v meje temperaturnegaudobja ob odsotnosti skrbi za pregre-vanje zgradbe, saj zgradba samaposkrbi za pravočasen spust žaluzij zazmanjšanje sončnega sevanja ter popotrebi vklop hladilnih naprav, da je obprihodu uporabnikov temperaturaravno pravšnja. Na ta način so izkoriš-čene ter avtomatsko vključene vsemožnosti, ki jih sodobna tehnika ponu-ja, odpade pa tudi skrb morebitneganezadovoljstva uporabnikov zaradi

neznanja in/ali neuporabe tehničnihopcij.

Poznana je zgodba o varčevalnih pro-gramih hišnih temperaturnih regulator-jev, ki jih mož morda še zna nastaviti,žena se jih raje ne dotika, otroci pa sejih tako ali tako ne smejo (ali pa v dru-gačnem vrstnem redu). Največkrat jeprvi doma tisti, ki zadeve ne obvlada intako je krog sklenjen. Povedano druga-če, inteligentna zgradba lahko obratujebolj "na meji", brez velikih rezerv inšta-lirane tehnike, kar pa je tako ali takotrend na vseh področjih.

Podobno velja za projektante, ki predvi-dijo vgradnjo elementov za avtomatiza-cijo, za povezavo med njimi pa je obi-čajno potreben en sam kabel, karpomeni bistveno manj ožičenja odkakšne "polovične rešitve". Vsa skrb zapravilno delovanje oziroma aplikacijoje tako prepuščena izvajalcu avtomati-zacije, ki mu je dostavljen le predvidennačin oz. režim delovanja.

Izvajalci sistemov avtomatizacije sopraviloma strokovno visoko usposo-bljeni ljudje, ki jim tak način izvedbe zodprtimi možnostmi ter potmi celo olaj-ša pot do optimalne izvedbe sistema.Delovanje se seveda uskladi z željaminaročnika, vendar je prilagoditev delo-vanja v tako zasnovanem distribuira-nem sistemu vodenja enostavna, sajgre za preprosto spremembo program-ske kode celo v tako nenavadnem pri-meru, če bi se npr. pojavila želja povklopu kopalniške luči ob pojavu moč-nega vetra.

Centralni nadzorni sistemi tersistem inteligentne zgradbe

Sistemi tehničnega upravljanja zgradbso naredili ogromen razvoj od svojihzačetkov pa do danes. Z razvojem teh-nologije je danih vedno več možnostipovezovanja posamezih komponent v

SSlliikkaa 33 - Razlika med centralizirano in decentralizirano arhitekturo omrežja

AVTOMATIKA10 2004


celovito delujoč sistem. Čeprav nav-zven skrit, pa je sam koncept zasnove,eden pomembnejših elementov takegasistema. Govora je o dveh načinih za-gotavljanja interoperabilnosti oziromarazliki med klasičnim pristopom cen-tralnih nadzornih sistemov ter drugim,celovitim pristopom inteligentne zgrad-be (slika 3). Pri prvem gre za povezova-nje posameznih podsistemov na cen-tralni nadzorni sistem, preko kateregasi ti podsistemi izmenjujejo informacije.Direktna izmenjava informacij posa-meznih podsistemov ni mogoča, ali jevsaj zelo otežena. S takšnimi sistemi seje avtomatizacija pravzaprav začela intakšni sistemi se še danes najpogoste-je uporabljajo v industriji. Toda v indu-striji so prioritete sistema vendarlenekoliko drugačne kot v zgradbah.

Sistem prave inteligentne zgradbe pabazira na porazdeljeni inteligenci, kjerima vsak vgrajen element svoj proce-sor, ki razpolaga z informacijami. Ele-menti si informacije izmenjujejo direk-tno, centralni nadzorni sistem pa je v ta-ki zasnovi manj "centralni". Načrtova-nje intelegentne zgradbe se pravza-prav začne pri projektantih, ki morajonarediti preskok pri načrtovanju siste-mov in se naučiti razporediti logiko pomreži. Ni potrebno razmišljati o krmilni-kih in ožičenjih, ampak o logiki delova-nja sistema. V pravem odprtem siste-mu ni posebnih krmilnikov, ožičenje paje eno samo. Naprave se pogovarjajomed seboj po določenem standard-nem protokolu in tudi inteligentne nap-rave so zgrajene po standardih. To jetudi edini način, da sisten (p)ostaneodprt. Ena bistvenih prednosti takegapristopa je relativno enostavno vključe-vanje novih naprav v sistem inteligent-ne zgradbe. To je namreč sistem, ki ježiv in živi skupaj z uporabnikom, ki siga kontinuirano prilagaja ter dopoljnju-je. Več informacij o razlikah med siste-moma se najde v literaturi [7].

LonWorks sistem

LonWorks sistem je tehnološka rešitev,ki bazira na decentraliziranem principuvodenja ter učinkovito in univerzalnozdružuje kontrolno-nadzorne funkcijerazličnih mrežnih protokolov. Ponuja re-šitve problemov pri načrtovanju, insta-laciji in vzdrževanju procesnih poda-tkovnih mrež. Mreže lahko vsebujejo od

2 do nekaj čez 32000 vozlišč, zato soprimerne tako za avtomatizacijo zgradb,kot tudi za avtomatizacijo procesov vproizvodnji, senzoriko in avtomatizacijov vozilih (predvsem ladjah, vlakih, leta-lih). Tak sistem ima več prednosti:• Ob okvari ene enote ostale delujejo

nemoteno, okrnjena je samo enaizmed funkcij celotnega sistema.

• Ob prekinitvi komunikacije delujejopreostali deli naprej. Bolj enostavnoprogramiranje, ker je vsaka enotazadolžena samo za en del v celo-tnem sistemu.

• Lažje nadgrajevanje in spreminja-nje celotnega sistema.

Neuron ChipOsnova vsakega LonWorks vozlišča(node) je poseben mikroprocesor, ime-novan Neuron Chip. Zgrajen je podo-bno kot ostali mikrokontrolerji, le davsebuje v enem integriranem vezju trimikroprocesorje. Vsi trije mikroproce-sorji delujejo vzporedno in si delijo istinaslovni prostor (slika 4).

Prva dva procesorja (Network Proce-sor in Media Access Procesor) skrbitaza komunikacijo med vozlišči. V tehdveh procesorjih poteka procesiranjekomunikacije do šestega OSI nivoja.Do teh dveh procesorjev uporabnik ni-ma dostopa. Iz aplikacije so nastavljivisamo določeni parametri, potrebni zakomunikacijo. Tretji mikroprocesor jeaplikacijski procesor. V njem se izvajauporabniška aplikacija. Le-ta si izme-njuje podatke z Media Access proce-sorjem med komunikacijo in ima dos-

top do I/O sredstev Neuron Chipa.Vsak NeuronChip ima edinstven, sebilasten 48-bitni naslov (Neuron ID), kimu je določen že v proizvodnji (Cyp-ress, Toshiba).

Kontrolno omrežje z LonTalkprotokolomKontrolno omrežje je izraz za posebnovrsto omrežja, ki izpolnjuje naslednjezahteve:• decentralizirana komunikacija vsak

z vsakim• pogosto, zanesljivo in varno komu-

niciranje med napravami• sporočila so pogosto zelo kratka• nizka cena, ki omogoča vgradnjo v

cenene instrumente

LonWorks kontrolno omrežje omogočaskupini inteligentnih naprav, da medse-bojno komunicirajo preko enega aliveč različnih medijev z uporabo Lon-Talk protokola. Že iz kratice LON (LokalOperating Networks) se da razbrati, dagre za lokalno mrežo, nad katero seizvajajo operacije, uporabnik pa jo vidikot eno logično celoto. LonWorks om-režje lahko vsebujejo do 127 vozlišč napodmrežo (subnet) in do 255 podmrežna domeno (domain), kar pomeni do32385 vozlišč na domeno. Največještevilo domen v omrežju je 248, karpomeni, da je maksimalno število voz-lišč v LonWorks omrežju 8031480.Podprti so vsi komunikacijski mediji -parica, 220V mrežna napeljava, radiozveza, IR, koaksialni kabel, optičnepovezave, RS485 - s hitrostjo prenosaod 300 bps do 1.25 Mbps.

SSlliikkaa 44 - Blok shema NeuronChipa

AVTOMATIKA 112004


Mrežne spremenljivkeLonTalk protokol podpira standardnetipe mrežnih spremenljivk (SNVT) intipe, ki jih definira uporabnik. Oba tipavsebujeta:• vhodne mrežne spremenljivke -apli-

kacija pričakuje od ostalih enot vomrežju podatek

• izhodne mrežne spremenljivke -aplikacija posreduje podatke dru-gim enotam

Namesto fizične žične povezave sen-zorja in aktuatorja, ki jo uporabljamo vklasični instalaciji, povežemo ta dvaobjekta preko mrežnih spremenljivk inlogične povezave. Proces povezovanja(binding) tako ustvari logične povezavemed eno izhodno mrežno spremenljiv-ko ter eno ali več vhodnimi mrežnimispremenljivkami

Model inteligentne hiše

Namen izdelave inteligentne hiše je pri-kazati možnosti, ki jih ponuja Lon-Works tehnologija na področju varova-nja ter HVAC sistemov. Parica je vzetakot prenosni medij, vsi vhodno-izhodniobjekti pa so povezani z mrežnimi spre-

menljivkami. Primer povezav za "klet"je na sliki 5. Če bi bila uporabljena lo-kalna povezava vhodno-izhodnih ob-jektov znotraj enega vozlišča in tako nebi bile uporabljene mrežne spremenljiv-ke, bi bila naloga enostavnejša, vendarbi bila s tem zmanjšana široka modu-larnost sistema.

Model hiše vsebuje dve identični sobiin klet (slika 6 na naslednji strani). Vvsaki sobi so luč in stikalo za luč, oknoter okensko stikalo, klimatska naprava,radiator, senzor gibanja, temperaturnisenzor, gumb za nastavitev želene tem-perature ter prikazovalnik dejanske oz.želene sobne temperature. Klet vsebu-je peč, kombinirani bojler, sireno, stika-lo alarma ter prikazovalnik temperaturev bojlerju.

Model inteligentne hiše vsebuje tri pod-sisteme: osvetlitev, ogrevanje in klimati-zacijo ter alarm. Ti podsistemi delujejobodisi avtonomno v enem prostoru, alipa zajemajo vse tri prostore. Model jepovezan na Internet (http://164.8.65.135/forms/i.lon.htm), kjer zagotavljaiLON1000 WEB server popolni nadzornad dogajanjem v hiši.

SSlliikkaa 55 - Povezave na node "klet"

AVTOMATIKA12 2004


SSlliikkaa 66 - Fotografija modela inteligentnehiše

Zaključek

Sistemi inteligentnih zgradb so enoizmed hitreje rastočih področij avtoma-tizacije. Ob že uveljavljeni strategijiinvestiranja določene mere inteligencev poslovne objekte, se skokovito razvi-jajo tudi sistemi za individualne hiše,pri čemer je opazno rastoče številopraktičnih realizacij. Glavnina takšnihprojektov nastaja seveda v tujini, vSloveniji je zastopanost sicer boljskromna, vendar ob tem ni nepomem-ben podatek, da je bila predstavljenaideja sistema inteligentne hiše razvita vsodelovanju s podjetjem Marles hišeMaribor in da je za osnovo vzeta hiša,ki je v rednem proizvodnem programuomenjenega podjetja.

Vzrokov za avtomatizacijo je več, zauporabnika pa sta najpomembnejšaprihranek energije in izboljšanje bival-nega okolja. Iz ekonomskega stališčaje najbolj gospodarno, če se taki siste-mi vgradijo že ob gradnji sami. Stroškiinvesticije se povrnejo na daljši rok spocenitvijo obratovalnih stroškov.

V zadnjih nekaj letih so sistemi tehnič-no dozoreli in kar je najpomembneje,pojavili so se standardi, ki so bili v pre-teklosti ena večjih ovir za vzpostavitevdelujočega sistema. Eden največkratuporabljanih standardov je tisti, ki upo-

rablja LonWorks tehnološko pratformo.Tudi predstavljena realizacija modelainteligentne hiše temelji na le-tem. Plodlastnega razvoja je splošno namenskiLON modul, aplikacija pa je izvedenana varnostnem ter HVAC segmentu. Zzamenjavo uporabljenega Controlmodula je spremenljiv tip komunikaci-je, ki jo LON modul podpira, šepomembneje pri vsem tem pa je, da jebil razvit modul, ki je v tem trenutkukompatibilen z več kot 4000 produktipo vsem svetu - to prinaša uporabastandardov.

V zadnjem času je opaziti pristop zdru-ževanja znanja, izkušenj ter proizvodovrazličnih proizvajalcev v enoten sisteminteligentne hiše - ne samo v reklamnenamene, ampak narediti tudi komerci-alno zanimiv produkt. Tudi naše delosledi takšnemu cilju, vse ki jih omenje-na tematika zanima, pa seveda vabi-mo, da nas kontaktirajo in se nam pri-družijo.

Literatura

1. Saito et al. (2000). Home GatewayArchitecture and Its Implementa-tion, IEEE Transactions on Consu-mer Electronics, Vol 46, No.4, pp.1161-1166.

2. Đonlagić D. (1997). Inteligentna hi-ša, EGES 2/97 pp 83-85.

3. Marčič A. (2000). Izdelava modelainteligentne hiše s sistemom Lon-Works, diplomska naloga.

4. Peršin S., Tovornik B. (2001). Siste-mi tehničnega upravljanja zgradbod centralnih nadzornih sistemovdo sistema inteligentnih zgradb,Osmo strokovno posvetovanje Inte-ligentne zgradbe, Ljubljana

5. Bussysteme (2001). Das intelligen-te Haus, Dostopno Online na naslo-vu:_http://www.das-intelligente-haus.de/ihaus.htm, Citirano 1.3.2001.

6. Smarthome (2001). Guided Tour,Dostopno Online na naslovu:_ht tp ://www.smar thome.com/index.html, Citirano 30.9.2001.

7. Erklavec M. (2000). Načrtovanje od-prtih sistemov avtomatizacijezgradb, Sedmo strokovno posveto-vanje Inteligentne zgradbe, Ljub-ljana A

AVTOMATIKA 132004

INTELIGENTNE ZGRADBE - Multimedija v inteligentnih zgradbah

MMuullttiimmeeddiijjaavv iinntteelliiggeennttnniihh zzggrraaddbbaahh

Uroš Merljak, TSE d.o.o., avdio video inženiring

KKaajj jjee mmuullttiimmeeddiijjaa?? MMuullttiimmeeddiijjoo iimmeennuujjeemmoo ttuuddii vveeččpprreeddssttaavv--nnoosstt.. PPrreeddssttaavviittii žžeelliimmoo bbeesseeddiilloo,, ffoottooggrraaffiijjee,, mmoorrddaa vviiddeeoo ppoo--ssnneetteekk zz zzvvooččnniimm zzaappiissoomm aallii ppaa llee zzvvooččnnii ppoossnneetteekk.. SSvveett oosseebb--

nniihh rraaččuunnaallnniikkoovv nnaamm jjee ss ssvvoojjoo ssttrroojjnnoo iinn pprrooggrraammsskkoo oopprreemmoo pprrii--bblliižžaall ttoovvrrssttnnoo iizzrraažžaannjjee nnaa ddoottiikk rraaččuunnaallnniišškkee mmiišškkee.. VVeeddnnoo vveečč pprree--ddaavvaatteelljjeevv,, uuččiitteelljjeevv,, pprrooddaajjnniikkoovv,, ppoosslloovvnneežžeevv uuppoorraabblljjaa ttoovvrrssttnneemmeettooddee zzaa pprreeddssttaavviitteevv iinn ddoosseeggaannjjee ssvvoojjiihh cciilljjeevv.. ZZaa ppoossrreeddoovvaannjjeetteehh iinnffoorrmmaacciijj cciilljjnnii ppuubblliikkii,, ppaa ssoo ppoottrreebbnnii mmuullttiimmeeddiijjsskkii ssiisstteemmii..

Načrtovanje multimedijskihsistemov

V kolikor projektiranje sistema ponaza-rjamo kot piramido, predstavlja multi-medija nedvomno njeno konico. Z dru-gimi besedami: multimedija je uporab-niški vmesnik v delovanje sistema. Po-sredovanje vsebine v obliki predstavit-ve oziroma učenja ni enostaven pro-ces: vsebuje kompleksno zaporedjespoznavnih procesov, ki vključujejo po-zornost, opazovanje in memoriranje.Zato multimedijska oprema postajasestavni del sodobnih projektov siste-mske integracije.Znotraj enega projekta lahko multime-dijo obravnavamo iz dveh zornih kotov:predavatelja in slušatelja. Oprema mo-ra biti projektirana tako, da je krmiljenje

enostavno in prijazno. To na primer po-meni, da je krmilna enota ekran na do-tik, podprt z grafičnimi vmesniki, ki solahko razumljivi in omogočajo enostav-no upravljanje sistema. Izhajati mora-mo iz stališča, da predavatelj največ-krat ni računalniški strokovnjak. Njego-va primarna naloga je in mora ostati,biti osredotočen na vsebino, ki jo želiposredovati. Ekran na dotik pa omogo-ča enostavno pripravo delovnega oko-lja: vključitev predstavitvene opreme,video-konferenčnega sistema, krmilje-nje osvetlitve in ozvočenja prostora,preklapljanje in upravljanje posamez-nih naprav ipd..

Slušatelj lahko sodeluje na dva načina:• pasivno, pri čemer le spremlja potek

posredovanja informacij in

AVTOMATIKA14 2004


• aktivno, pri čemer sodeluje interak-tivno. V tem primeru je potrebno zanjegovo mesto (mizo) predvidetiračunalniški sistem, ki je povezan vlokalno računalniško mrežo. Obustrezni strojni opremi uporabimotudi programsko opremo, ki ima dvaosnovna modula: predavateljev inslušateljev. Takšna programska op-rema omogoča predavatelju posre-dovanje informacij s svojega raču-nalnika na računalnike vseh ali le po-sameznih slušateljev, prav tako paomogoča tudi vpogled v interaktivnodelo slušateljev in morebitno posre-dovanje na njihovih delovnih posta-jah, vse preko lokalnega računalni-škega omrežja.

Sodobni multimedijski projekt pa je po-leg tega potrebno obravnavati tudi kotinteraktivno stičišče. Poudarili smo po-trebo po enostavnem krmiljenju multi-medijske opreme, ki se nahaja v dvora-ni. Ob tem pa je vse večkrat potrebnopredvideti tudi povezavo v informacij-sko infrastrukturo celotnega objekta:povezavo na INTERNET in pripadajočespletne storitve, INTRANET, oglasnodesko, direktorski informacijski sistem,virtualno zasebno omrežje ipd.. Navad-no edino na tak način lahko izpolnimopričakovanja naročnika.

MULTIMEDIJSKI SISTEMI

Predstavitvena opremaZa izvedbo vizualne predstavitve stapotrebna vsaj dva osnovna elementa:video/podatkovni projektor in platno.Poznamo več video/podatkovnih pro-jektorjev:• prenosne in tiste, ki so namenjeni fik-

sni montaži,• različnih svetilnosti,• različnih ločljivosti,• z vgrajenim motornim zoom objekti-

vom itd...Pri projektiranju je ključna odločitev iz-bira ustreznega projektorja. Tega izbe-remo glede na velikost dvorane, veli-

kost želene (možne) pro-jekcije, svetlosti dvorane,oddaljenosti projektorja odplatna, tipa pritrditve: na-mizna postavitev, stropnapritrditev in podobno. Obtem ni odveč podatek, dapoznamo t.i. projekcijo ssprednje strani, kjer projici-ramo sliko z iste strani platna, kot jo tu-di opazujemo in t.i. projekcijo z zadnjestrani, kjer sliko projiciramo na platno zdruge strani, kot jo opazujemo. Gledena to dejstvo delimo tudi platna in sicerna platna za projekcijo s sprednje inplatna za projekcijo z zadnje strani.Platna v splošnem razlikujemo po veli-kosti, odbojnosti (materialu), vrsti obro-be, po tem ali so platna na motornipogon oziroma jih zlagamo ročno alipa so celo premična platna z enostav-no sestavljivim trinožnim stojalom.Naslednji korak je ugotovitev katerepredvajalnike (elektronske medije) želi-mo uporabiti za izvedbo predstavitev.Na voljo so nam najrazličnejši mediji:• osebni računalniki,• prenosniki,• videorekorderji,• DVD prevajalniki,• MPEG predvajalniki,• Beta predvajalniki,• in podobno …Glede na izbrano moramo zagotovitiustrezno število in vrsto priključkov. Obizbiri večjega števila predvajalnikovmoramo zagotoviti tudi ustrezne pre-klopnike, s pomočjo katerih med pred-stavitvijo izbiramo ustrezne izvore našeinformacije.Predstavitvena oprema zajema tudi ele-mente kot so interaktivne table, doku-mentne kamere in podobno. IInntteerraakkttiivvnnaa ttaabbllaa je pripomoček s po-močjo katerega predavatelj simulirauporabo običajne table, ki pa je v temprimeru povezana z računalnikom. Ta-ko predavatelju nudi upravljanje raču-nalnika z uporabo "peresa", pisanje inrisanje na projicirano sliko ter shranje-vanje besedil, označb, skic in risb v ra-

čunalniškem formatuza kasnejšo obdela-vo, tiskanje, distribu-cijo in podobno.DDookkuummeennttnnaa kkaammee--rraa omogoča projici-ranje pisanih doku-mentov, knjig in 3Dobjektov. Zelo po-

membna lastnost dokumentne kamereje ločljivost in vgrajeni optični zoom.

Sistem ozvočenjaVsaka večja predavalnica, dvorana, sej-na soba potrebuje tudi ustrezno ozvo-čenje. Možno je uporabiti sistem 100Vozvočenja, navadno pa uporabimo niz-ko ohmske ozvočenje s HI-FI zvočnimikombinacijami. Vse več ozvočevalnih sistemov jezasnovanih tako, da podpirajo predva-janje Dolby Surround zvočnih zapisov.Ozvočena imajo naslednje osnovneelemente:• zvočnik,• ojačevalnik,• mikrofon (ži-

čni, brezžič-ni),

• preprečeva-lnik mikrofonije,

• kasetofon za reprodukcijo in snema-nje,

• CD predvajalnik,• radijski sprejemnik,• in podobno.

Digitalni avdio konferenčnisistemZa potrebe kakovostnega izvajanja insnemanja sej je predviden digitalni av-dio konferenčni sistem. Vsako delovnomesto ima svoj mikrofon s tipko. Pred-sednik ima ob tem tudi dodatno tipkoza t.i. prioritetno delovanje, s pomočjokatere lahko izključi vse ostale razprav-ljalce. Mikrofoni so opremljeni s svetle-čim obročem, ki sveti, ko je dani mikro-fon aktiven. Za snemanje sej največ-

AVTOMATIKA 152004


krat uporabimo profesionalni dvojnikasetofon. Zelo pomembna funkcijatovrstnega kasetofona je, da samodej-no zasledi konec traku in aktivira drugikasetni pogon in tako zagotavlja nepre-kinjeno snemanje sej.

Sistem za simultano prevajanjeV večjih večnamenskih dvoranah, v ka-terih potekajo tudi mednarodne priredi-tve, šolanja in seminarji je potrebnorazmisliti o montaži sistema simultane-ga prevajanja. Sistem je lahko eno aliveč-jezikovni. Elementi sistema so nas-lednji:• IR sevalniki. IR sevalnikom moramo

poiskati primerno namestitev, da karnajkakovostnejše "pokrivajo" prostorudeležencev prireditve. Morda veljarazmisliti tudi o vrsti vgrajenih svetil,da le-ta ne bi v sevani signal vnašalaneželeni šum.

• brezžični sprejemniki s slušalkami.Na določeno število brezžičnih spre-jemnikov je potrebno predvideti tudiustrezno polnilno enoto.

• Prevajalni pulti za prevajalce. Tu veljaomeniti, da prevajalci za svoje delopotrebujejo prevajalne kabine, ki solahko fiksne ali pa montažne. Pose-bej velja opozoriti, da so mednarod-ni standardi o velikosti in obliki pre-vajalnih kabin strogi in da je imple-mentacija le-teh v praksi zelo po-membna.

Video konferenčni sistemVideo konferenčne povezave predstav-ljajo v vsakdanjih multimedijskih siste-mih vedno pomembnejši element. Spomočjo uporabe le-teh razdalja nepredstavlja več težave. Živa video inzvočna povezava, podatkovni prenosiin obdelave v realnem času nam nudi-jo možnosti sestankovanja, predavanj,šolanj ne glede na oddaljenost sogo-vornikov. Za povezavo uporabaljamoISDN telefonijo ali LAN povezave. Hit-rost povezav preko ISDN telefonije do-

segajo s pomočjo do štirih BRA prik-ljučkov hitrosti do 512 kbit/s, preko lanpa preko 1 Mbit/s.Video konferenčni prenosni protokoliso standardizirani in omogočajo med-sebojno povezovanje sistemov različ-nih proizvajalcev. Seveda pa je zapogosto povezovanje najoptimalnejšauporaba proizvodov istega proizvajal-ca. Poznamo video konferenčne pove-zave točka - točka, ko se v medsebojnipogovor povežeta le dva sistema in večtočkovne video konferenčne povezave,kjer pa v pogovor povežemo več siste-mov hkrati.V sistem je povezana ena ali več ka-mer, ki so lahko fiksne ali gibljive z mo-tornim zoom objektivom. Za zajemanjezvoka običajno uporabimo mikrofonširoke prostorske karakteristike. Pravtako pa je pomemben tudi računalnik spomočjo katerega lahko s sogovorni-kom na drugi strani hkrati obdelujemoisti dokument ali pa si dokumente le iz-menjujemo. Sistemu lahko dodamo do-kumentno kamero ali nanj priklopimointeraktivno tablo.

Video sistemVideo sistem lahko uporabimo v večnamenov:• kot podporo video konferenčnemu

sistemu,• za avdio/video snemanje sej, preda-

vanj in drugih prireditev,• za prenašanje video/avdio signala iz

ene dvorane v več dvoran ali drugihprostorov.

V ta namen uporabljamo fiksne kame-re, gibljive kamere z motornim zoomobjektivom in podobno. Kamerni signallahko do naprav za nadaljno obdelavoali prikaz video slike posredujemo spomočjo klasičnih video koaksialnihpovezav, lahko pa uporabimo tudi no-vejše tehnologije, ker prenašamo zvokin sliko preko LAN omrežij in IP komu-nikacije.

Krmilni sistemObičajno so multimedijskisistemi predavalnic, dvoranin sejnih sob sestavljeni izrazličnih podsistemov (pre-dstavitvena oprema, ozvo-čenje, konferenčni sistem,video konferenčni sistem,razsvetljava, zavese, …).Skorajda si ne moremopredstavljati ročno upravlja-nje kopice elementov našte-

tih sistemov, saj bi predavatelj porabil vtem primeru več časa z iskanjemustreznih daljinskih upravljalcev in sti-kal, kot pa s samo predstavitvijo. V tanamen je sistemom priporočljivo doda-ti krmilni sistem.

Krmilni sistem v splošnem povezujevse sisteme neke predavalnice, dvora-ne ali sejne sobe. Sistemi so v celotopovezani preko centralne enote krmil-nega sistema. Programska opremaposkrbi za enostavno in preglednoupravljanje, ki ga predavatelj največ-krat vrši s pomočjo ekrana na dotik.Način upravljanja naprav vseh siste-mov, ter podrobnost možnosti nastav-ljanja parametrov sta odvisna od izbire(zahteve) naročnika.

Sistem hotelske interaktivnetelevizijeSistem hotelske interkativne televizijedodaja običajnemu televizijskemu sis-temu interkativnost. To v splošnem po-meni, da nudi gostu velko več kot lesprejem TV programov in sicer:• poslušanje radija,• bujenje,• Pay-TV,

AVTOMATIKA16 2004

INTELIGENTNE ZGRADBE - Hotelski interaktivni TV sistem

ActiveTV IIDDiiggiittaallnnii//IInntteerrnneettnnii HHootteellsskkii IInntteerraakkttiivvnnii

TTVV SSiisstteemm

• Internet in email,• sporočilo dobrodošlice,• informativni kanal,• vpogled v stanje svojega računa,• naročanje hrane, čiščenja,• in podobno.

Tudi hotelskemu osebju nudi takšensistem določene prednosti:• centralno programiranje,• evidentiranje sporočil,• povezavo s hotelskim recepcijskim

sistemom in samodejno zaračuna-vanje storitev

• in še več.

Sistem gradijo naslednji elementi:• hotelska televizija z vgrajenim inter-

aktivnim vmesnikom, daljincem inbrezžično tipkovnico (v primeru upo-rabe Interneta),

• centralna enota z računalnikom, pro-gramsko opremo, video predvajalni-ki, Internet serverjem in vmesniki zavključitev v antenski sistem,

• antenski sistem, ki podpira komuni-kacijo po t.i. povratnem kanalu. A

Uroš Merljak, TSE d.o.o., avdio video inženiring

Živeti v informacijski dobi, dobi slikovnih, zvočnih sporočil, Interneta

gotovo privede do potrebe po ponudbi tovrstnih storitev hotelskemu

gostu. Običajni TV sprejemnik v hotelski sobi ne predstavlja več le medi-

ja za sprejem televizijskih programov, pač pa postaja interaktivni vmes-

nik za sprejem in posredovanje sporočil, informacij, naročil; terminal za

brskanje po Internetu in dostopanje do elektronske pošte, e-nakupe;

predvajalnik glasbe (MP3 strežnik) in filmov na zahtevo; terminal za

igranje igric. Za udobje upravljanja tovrstnega TV sprejmnika ima gost

poleg daljinskega upravljalca na voljo tudi brezžično tipkovnico.

Programska oprema sistema je uporabniku prijazna. Vsebino ponudbe jo močenostavno osveževati in prilagajati potrebam hotela oziroma gosta. Digitalna teh-nologija za predvajanje filmov in glasbe pomeni v primerjavi s predhodnimi, ana-lognimi sistemi bistveno izboljšanje kakovosti slike in zvoka. Dodajanje novih fil-mov poteka preko satelitskega linka. Ogljemo si krajiš opis sistema Hotelske inter-aktivne televizije.

SSlliikkaa 11 - Open architecture TV sprejmnik

AVTOMATIKA 172004


FUNKCIONALNI OPIS

2.1 STORITVE ZA GOSTE2.1.1 Dobrodošlica

Takoj po prejemu signala za vpis gosta (Check In) iz Hotels-kega recepcijskega sistema se TV sprejemnik prižge samo-dejno. Na ekranu se prikaže dobrodošlica z gostovim ime-nom, v ozadju sistem predvaja glasbo. Po pristiku katerega-koli gumba daljinskega upravljalca gost vstopi v glavni meni,od koder lahko dostopa do vseh storitev, ki jih nudi sistem.Glavni meni vključuje tudi majhno okence, kjer je prikazantrenutno izbrani TV program.

2.1.2 Bujenje

TV sprejemnik nudi enostavno nastavitev bujenja. Ob nastav-ljenem času se TV sprejemnik prižge samodejno, glasnostse postopoma povečuje. Gost potrdi (ugasne) bujenje s pri-tiskom na "OK" tipko daljinskega upravljalca. Če gost neugasne bujenja, generira sistemski server alarmno sporoči-lo, ki opozori receptorja na dejstvo, da se gost ne odziva nabujenje. Receptor v tem primeru postopa po dogovorjenempostopku.

2.1.3 Osebno sporočilo

Preko TV sprejemnika lahko gost sprejme osebno sporočilo.Ta funkcija nadomešča pisna sporočila, ki jih gost običajnoprejema na recepciji. Receptor vpisuje osebna sporočilapreko ActiveTV II nadzorne programske opreme, oziroma vpovezavi s Hotelskim recepcijskim sistemom (če sistem toomogoča in je povezava med sistemoma pripravljena). Naprisotnost novega sporočila opozarja ikona, ki se prikaže naTV ekranu in zvok (zvonenje) TV sprejemnika. Gost lahkosporočilo prebere, shrani ali zbriše. To velja tudi za vsa spo-ročila, po tem, ko so bila že enkrat prebrana.

2.1.4 Pay TV

Dostop do Pay TV kanalov je mogoč z uporabo Pay TV gum-bov. Sistem omogoča prikaz opozorilne strani pred dosto-

pom do filmov za odrasle. Vsak Pay TV kanal omogoča t.i.predogled, katerega čas trajanja lahko nastavimo za vsakkanal posebej. Sistem omogoča integracijo 4 do 24 Pay TVkanalov, s "Pay x Day" ali "Pay x Channel" formulo. Cenoogledov filma lahko določimo za vsak kanal posebej ali zavse kanale skupaj.Po izteku časa predogleda filma, lahko gost potrdi plačiloogleda filma, tako da s pomočjo daljinskega upravljalcavpiše številko svoje sobe. Sistem ob vpisu številke preverjatudi identifikacijsko številko, vpisano v TV sprejemniku, takoda gost za aktiviranje ogleda na more vpisati številko kateredruge sobe.Ob prijavi v hotel (oziroma tudi kasneje) lahko gost v viduzaščite otrok pred ogledom vsebin za odrasle zaprosi tudi zablokado t.i. kanalov za odrasle. Aktiviranje blokade potekapreko ActiveTV II nadzorne programske opreme oziroma vpovezavi s Hotelskim recepcijskim sistemom (če sistem toomogoča in je povezava med sistemoma pripravljena).

2.1.5 View Bill: osnovni ali razširjeni

Ta storitev omogoča gostu vpogled v celoten porabljen zne-sek denarja (strošek), ki ga je ustvaril v hotelu in je beleženv hotelskem recepcijskem sistemu (osnovni View Bill) ali ana-lizira porabljeni znesek skozi posamezne postavke: soba,restavracija, bazen, ... in seštevek (razširjeni View Bill).

2.1.6 Dostop do hotelskih Info strani

Iz glavnega menija lahko dostopimo do t.i. Hotelskih informa-cijskih strani, kjer gost dostopi do strani z informacijami ohotelu, kot so: ponudba hotela, čas odprtja restavracije,bazena, cenik Mini bara, ipd. Število strani je poljubno. Obdobavi sistema dobavitelj pripravi 15 osnovnih strani.Informacijske strani so prilagojene (LOGO hotela, slike, ...).Poseben programski modul omogoča osebju hotela, daspreminja vsebino strani (ceniki, čas odprtja in podobno).

2.1.7 Internetni dostop

Storitev brskanja po internetu vključimo s pritiskom internet-ne ikone v glavnem meniju. Sistemnam takoj ponudi spisek opcij, katerelahko izberemo za izbiro prednastavlje-nih povezav. To omogoča hitro in eno-stavno brskanje le z uporabo daljinske-ga upravljalca.Drug način brskanja po internetu vklju-čuje uporabo brezžične tipkovnice. Nata način lahko brskamo po poljubnihinternetnih naslovih, dostopamo doelektronske pošte in podobno. To stori-tev lahko hotel zaračunava po principu"Pay x Day" (ceno definira hotel) ali paje omogočen prost dostop do interne-ta. V primeru, ko izbermo zaračunava-nje po principu "Pay x Day", lahko dodoločenih internetnih strani vseenoizberemo prost dostop.Preden sistem gosta bremeni za stro-šek uporabe interneta, gost plačilo sto-ritve potrdi z vpisom številke svojesobe. Med brskanjem po internetu jeSSlliikkaa 22 - Shematski prikaz satelitskega osveževanja Pay TV filmov

AVTOMATIKA18 2004


možno v brskalniku odpreti okno, tako da lahko vzporednospremljamo tudi TV program.

2.1.8 E-Mail storitve

Z izbiro "e-mail" ikone dostopamo do določenega številapovezav do E-mail portalov. Tudi to storitev lahko vključimokot del "Pay x Day" formule internetnega dostopa, ali pa jelahko brezplačna.

2.2 STORITVE ZA HOTELSKO OSEBJE

2.2.1 PMS Link

Programski vmesnik za povezavo s hotelskim recepcijskimsistemom. Na voljo so naslednji protokoli:• Fidelio (RS232)• VDA protokol kot vmesnik za delo z drugimi PMS sistemi

(RS232)

2.2.2 Centralno programiranje TV sprejemnikov

Vse TV sprejemnike lahko programiramo preko ActiveTV IInadzorne programske opreme. Tako lahko programiramovse parametre, kot tudi celotno programsko listo TV sprejem-nikov.

2.2.3 Status sobe: "Sobarica"

Preko daljinskega upravljalca in uporabe t.i. "servisnega me-nija" lahko osebje hotela osvežuje status pripravljenosti so-be. Vse informacije so na voljo na sistemskem strežniku.

2.2.4 Status sobe: Vzdrževanje

Preko daljinskega upravljalca in uporabe t.i. "servisnega me-nija" lahko osebje hotela posreduje vzdrževalcem podatke opotrebi po popravilih v posamezni sobi. Vse informacije otem lahko hotel prilagodi lastnim potrebam. V zvezi s tem sis-temski strežnik nudi samodejno kreiranje poročil.

2.2.5 Preverjanje delovanja sistema

Preko sistemskega strežnika lahko preverimo trenutni statusdelovanja vsakega izmed TV sprejemnikov in vgrajenih Acti-veTV II Terminalov.

ARHITEKTURA SISTEMA

Za razliko od tradicionalnih ponudnikov sistemov HotelskeInteraktivne Televizije (v nadaljevanju HIT) ponuja ActiveTV IIsistem poleg interaktivne televizije in Pay TV storitev tudikakovosten dostop do interneta, kot tudi druge storitve digi-talnih vsebin (Video na zahtevo (VOD), MP3 avdio, igrice, ...)Arhitektura sistema je zasnovana na t.i. antenskem intranetmrežnem sistemu, ki v mnogočem prekaša omejitve konku-renčnih sistemov, osnovanih na tehnologiji alokacije prostih(moduliranih) antenskih kanalov. Arhitektura sistema je odprta, osnovana na intranet platformiin uporablja protokole standardiziranih formatov, kot so:TCP/IP, HTTP in JAVA Scripts.Sobni internet TV sprejemnik sestavljajo naslednji elementi:

SSlliikkaa 33 - Open architecture TV sprejmnik s Plug & Play slotom

AVTOMATIKA 192004


• Open Architecture TV sprejemnik (Philips); kivključuje Plug&Play slot v odprtini na zadnjistrani TV sprejmnika.

• ActiveTV II Terminal; ki ga vstavimo v Plug&Play slot v odprtini TV sprejemnika (za to nipotrebno razstavljanje TV sprejemnika , dodat-no konfiguriranje ali set-up TV sprejemnika)

• Poenostavljena izvedenka daljinskega uprav-ljalca; s pomočjo katerega lahko dostopamodo internet vsebin. Z uporabo tega daljinskegaupravljalca lahko izbiramo med pred-nastavlje-nimi internet linki, ikonami, različnimi kategori-jami (Novice: različni časopisni in TV portali:delo, mladina, RTVSLO, CNN, New Yor Times;Info portali, ...), kar omogoča izjemno enostav-no navigacijo po Internetu.

• Brezžična tipkovnica; za razširjeno uporaboInterneta in E-Mail storitev.

Integracija ActiveTV II terminala v vsak sobni TVsprejemnik zagotavlja sliko visoke kakovosti. Toje zelo pomembno za zagotovitev resnično upo-rabne internet WEB storitve, kar omogoča gostubranje in pregledovanje internetnih vsebin celo stipične razdalje gledanja televizije (5 x vrednostdiagonale TV ekrana).Za vzpostavitev sistema ni potrebno nameščanjezunanjih naprav, dodatnih kabelskih povezav, na-pajalnikov in podobnih elementov, kar prinašaprednosti v vidu izrabe prostora, estetskega izgle-da, kot tudi zanesljivosti delovanja sistema.

Centralno nadzorno enoto sestavljajo naslednjielementi:• Nadzorni osebni računalnik• ETHERNET ali antenski mrežni kabelski

modem (vmesnik)• Sistemska programska oprema ActiveTV II• Vmesniška programska oprema za povezavo s hotelskim

recepcijskim sistemom• Digitalni video predvajalniki (Pay TV kanali)Vse skupaj se vgradi v omaro za vgradnjo naprav s komplet-nim ožičenjem in sistemom za neprekinjeno napajanje.

SSlliikkaa 44 - Načelna blok shema sistema Hotelske Interaktivne Televizije

A

AVTOMATIKA20 2004

INTELIGENTNE ZGRADBE - Frekvenčni pretvorniki v sistemih ogrevanja in klimatizacije

UUppoorraabbaa ffrreekkvveennččnniihh pprreettvvoorrnniikkoovv vvssiisstteemmiihh ooggrreevvaannjjaa iinn kklliimmaattiizzaacciijjee

Asinhronski motorElektromotorji oziroma elektromotorni pogoni so zaradi veli-ke porabe električne energije vredni razmisleka kako s pravil-no izbiro elektromotornega pogona in smotrno uporabo letega prihraniti pri porabi električne energije. Pri tem mislimopredvsem na pogone, ki so trajno v pogonu in pri katerihkrmilimo želeno veličino na različne načine (z dušenjem, zbypassom, …) kot na primer pri ventilatorjih in črpalkah.Asinhronski motor kot pogonski stroj ima veliko dobrih last-nosti katere ga v industriji postavljajo v položaj, kjer je prak-tično nezamenljiv. Te lastnosti so: • enostavna izvedba,• velik izkoristek, • veliko različnih oblik in zelo različni pogoji dela, • nizki stroški vzdrževanja ter • nenazadnje enostavno upravljanje.

Poudariti pa moramo da so bile rešitve reguliranih asinhron-skih motorjev (sprememba vrtljajev asinhronskega motorja)do nedavnega dražje, motorji so delovali s slabšim izkorist-kom, bili so večji ter so bili dražji za vzdrževanje.

Poseben problem je predstavljala sprememba vrtljajev asin-hronskega motorja s kratkostično kletko, kjer smo vrtljajelahko spreminjali samo s spremembo polovih parov. Navede-na rešitev pa je pokrivala zelo malo področje skupnih potrebpo cenenem, zanesljivem elektromotorju z visokim izkorist-kom ter reguliranim številom vrtljajev.

Frekvenčni pretvornikPretvorniki električne energije prilagajajo različne vire elek-trične energije porabnikom ter imajo pomembno vlogo v oja-čevalnih in regulacijskih tokokrogih kakor tudi pri prilagoditvirazličnih virov energije potrošnikom. Vse naprave, ki črpajoenergijo iz el. omrežja ter jim le ta ne ustreza po obliki, ampli-tudi ali frekvenci, potrebujejo pretvornike. Regulirani pogoni

so nujnost v standardni industrijski praksi saj bi brez njih letežko zadovoljevali zahteve po večji kvaliteti, natančnosti inzanesljivosti.

Asinhronski motor je veljal kot neuporaben za dinamičnozahtevne regulirane procese. Razvoj hitrih stikalnih elemen-tov ter krmilnikov pa ima za posledico, da srečamo vednoveč reguliranih pogonov realiziranih z asinhronskim motor-jem (ki velja za robusten, dobro zaščiten pred vplivi okolja inzanesljiv motor) v povezavi s frekvenčnim pretvornikom.Običajno tak asinhronski motor deluje s konstantnimi vrtljaji,vendar nam nove zahtevne tehnologije ter predvsem varče-vanje energije narekujejo zahteve po spremembi vrtljajev.

ČrpalkeObtočne črpalke v ogrevalnih sistemih vzdržujejo pretok ta-ko, da ustvarijo diferenčni tlak. Reguliranje pretoka črpalke jemožno s spreminjanjem karakteristike cevovoda ali karakteri-stike črpalke. Črpalka in sistem sta vezana zaporedno, karpomeni, da je pretok v obeh delih enak. Črpalka ustvarja tlač-no razliko H v odvisnosti od pretoka V̇ (krivulja V̇ -H).

Pretok medija skozi omrežje povzroča tlačni padec, ki jepraktično premo sorazmeren s kvadratom pretoka - krivuljacevovoda. Presečišče teh dveh krivulj predstavlja ravnovesjestanja oziroma obratovalno točko. Koordinate te točke stapretok V̇ in tlačna višina H oziroma tlačni padec ∆p. V praksije pogost slučaj, da je potrebno regulirati pretok, ker sepotrebe časovno spreminjajo. Poznamo predvsem tri načinereguliranja črpalk:

1. dušilna regulacija, kjer spreminjamo karakteristiko cevovo-da tako, da s pomočjo ventila v tlačnem delu cevovodapovečamo upor in s tem zmanjšamo pretok. Pri tem je pre-tok črpalke enak pretoku v sistemu V̇č = V̇s (Slika 1)Dušilna regulacija je energetsko neugodna, ker mora čr-palka premagovati večje upore pri zmanjšanem pretoku.

Bojan Mohorko, Evaco d.o.o., [email protected]

ZZnniižžeevvaannjjee ppoorraabbee eelleekkttrriiččnnee eenneerrggiijjee iinn ss tteemm zzmmaannjjššeevvaannjjee oobbrraattoovvaallnniihh ssttrroošškkoovv jjee cciilljjvvssaakkeeggaa iinnvveessttiittoorrjjaa.. EElleekkttrroommoottoorrjjii ssoo zzaarraaddii ssvvoojjee vveelliikkee ppoorraabbee eenneerrggiijjee ((ppoorraabbiijjoo ookkoollii3355%% cceelloottnnee eelleekkttrriiččnnee eenneerrggiijjee)) iinn rraazzššiirrjjeennoossttii nnaajjppoommeemmbbnneejjššii ppoorraabbnniikk.. MMoottoorrnnii ppooggoo--nnii ssee nnaajjppooggoosstteejjee uuppoorraabblljjaajjoo vv iinndduussttrriijjii,, vveennddaarr ppaa jjiihh jjee vveelliikkoo ttuuddii vv zzggrraaddbbaahh,, ttrrggoovv--sskkiihh iinn ppoosslloovvnniihh oobbjjeekkttiihh,, kkjjeerr jjee nnjjiihhoovvaa uuppoorraabbaa pprreeddvvsseemm vv ooggrreevvaannjjuu iinn kklliimmaattiizzaaccii--jjii.. ČČeepprraavv eelleekkttrroommoottoorrnnii ppooggoonnii oobbrraattuujjeejjoo ssoorraazzmmeerrnnoo eekkoonnoommiiččnnoo,, ppaa vv nnjjiihh pprriihhaajjaa ddooddoollooččeenniihh iizzgguubb,, kkii jjiihh jjee mmoožžnnoo zzmmaannjjššaattii.. ZZnniižžaannjjee oobbrraattoovvaallnniihh ssttrroošškkoovv jjee ddooddaattnnoommoožžnnoo zz uuppoorraabboo eenneerrggeettsskkoo vvaarrččnniihh mmoottoorrjjeevv ((mmoottoorrjjeevv zz vviiššjjiimm iizzkkoorriissttkkoomm)),, eelleekkttrroonn--

sskkoo rreegguullaacciijjoo hhiittrroossttii vvrrtteennjjaa ((ffrreekkvveennččnnii rreegguullaattoorr)) tteerr uuppoorraabboo ssooddoobbnniihh ppoorraabbnniikkoovv ((nnoovvee vvaarrččnnee iizzvveedd--bbee ččrrppaallkk iinn vveennttiillaattoorrjjeevv)).. VV ččllaannkkuu ssee bboommoo ppoosseebbeejj ppoossvveettiillii uuppoorraabbii ffrreekkvveennččnniihh pprreettvvoorrnniikkoovv vv ppoovvee--zzaavvii zz aassiinnhhrroonnsskkiimm eelleekkttrroommoottoorrjjeemm uuppoorraabblljjeenniihh vv zzggrraaddbbaahh zzaa ppoottrreebbee ooggrreevvaannjjaa iinn kklliimmaattiizzaacciijjee..PPrriikkaazzaallii bboommoo mmoožžnnoossttii pprriihhrraannkkaa eenneerrggiijjee tteerr ssee ppoossvveettiillii ddoollooččeenniimm ppoosslleeddiiccaamm uuppoorraabbee ffrreekkvveennččnniihhpprreettvvoorrnniikkoovv,, kkii ssee iizzkkaazzuujjeejjoo pprreeddvvsseemm vv vvnnaaššaannjjuu vviiššjjee hhaarrmmoonnsskkiihh kkoommppoonneenntt vv oommrreežžjjee..

Razen tega lahko zvišanje tlačne višine povzroči tudi obra-tovalne težave.Pri izvedbi z dušenjem je primernejša črpalka z bolj polož-no karakteristiko. V praksi je takšno dušenje pogojeno naprimer z delovanjem termostatskih ventilov v sistemih og-revanja.

2. obvodna regulacija (bypass) regulacija z vračanjem delatekočine iz tlačnega dela cevovoda v sesalni skozi obvod-ni bypass cevovod (V̇č > V̇s)

SSlliikkaa 22 - Primer obvodne regulacije

Značilnost obvodne regulacije je, da je pretok, ki ga daječrpalka, večji od pretoka v sistemu. V praksi so primeri,podobno kot pri dušenju s termostatskimi ventili, da delo-vanje sistema narekuje občasno vračanje dela tekočine iztlačnega v sesalni vod npr. skozi pretočni ventil, ki je vgra-jen neposredno pri črpalki.

3. regulacija s spremembo števila vrtljajev črpalke, kjer spre-minjamo karakteristiko V̇ -H črpalke (Slika 3).

Energetsko najbolj ugoden princip regulacije je regulacijas spremembo števila vrtljajev. Pri tem se karakteristikačrpalke prilagaja karakteristiki sistema, tlačna višina ustre-za tlačnemu padcu v sistemu pri zahtevanem pretoku -

moč črpalke se prilagaja dejanskim potrebam. Razlog zauporabo črpalke s spremenljivim številom vrtljajev je lahkože vgradnja termostatskih ventilov, ki s svojim delovanjempovzročajo spremembo pretoka.

SSlliikkaa 44 - Karakteristike regulirane črpalke

Glede na princip delovanja črpalke ločimo tri načine regula-cije hitrosti črpalke:1. s konstantnim diferenčnim tlakom (2)2. s proporcionalnim dif. tlakom (3)3. z diferenčnim tlakom, ki je vzporeden sistemski karakteri-

stiki (4)

Pri centrifugalnih obtočnih črpalkah veljajo z zadostnonatančnostjo zakoni proporcionalnosti, ki določajo odvisnostpretoka V̇, tlačne višine H in moči P od števila vrtljajev in sicer:

[1]

[2]

[3]

AVTOMATIKA 212004


SSlliikkaa 11 -- Primer regulacij pretoka z dušenjem SSlliikkaa 33 - Regulacija s spremembo vrtljajev

1

2

1

2

n

n

V

V=

&

&

2

1

2

1

2

=n

n

H

H

3

1

2

1

2

=n

n

p

p

AVTOMATIKA22 2004


Število vrtljajev ima pomemben vpliv tako na izkoristek črpal-ke kakor tudi na nivo šuma (šum na priprtih termostatskihventilih). Prav tako ne smemo pozabiti, da so se v zadnjemčasu pojavili na tržišču tudi tako imenovani balansirni ventili,ki omogočajo uravnovešanje hidravličnega sistema po posa-meznih vejah (dvižnih vodih). V neuravnovešenih sistemih sose kot posledica pojavljale neenakomerne temperature poprostorih zato se je izbrala močnejša črpalka, ki je najboljoddaljenem dvižnem vodu in radiatorju zagotavljala ustrezenpretok, kar je imelo za posledico pregrevanje bližnjih ogreval.

Z izbiro večje črpalke smo problem neuravnovešenega siste-ma samo zakrili in enormno povečali obratovalne stroške. Vnemški literaturi je navedeno, da je danes 95% hidravličnihsistemov neuravnovešenih ter da so črpalke predimenzioni-rane 2-4 krat. Samo hidravlično uravnovešen sistem ogreva-nja zagotavlja ob vgrajeni primerni črpalki (ob spremenljivempretoku je nujna vgradnja frekvenčno regulirane črpalke)ustrezno ugodje v ogrevalnih prostorih in normalne obrato-valne stroške.

Klimatske naprave in ventilatorjiKlimatske naprave, ki pripravljajo svež zrak za prezračevanje,ogrevanje in hlajenje so sestavljene iz posameznih sekcij zapripravo zraka, ki so odvisne od samih tehnoloških zahtevprostora. Poleg zahtevane temperature in vlage v prostorumoramo zagotoviti primerno razporeditev in hitrost vpiha poprostoru. Klimatske naprave nam ob primernem načrtovanjuomogočajo velike prihranke energije pri sami pripravi zraka(prosto hlajenje ponoči) kakor tudi pri dobavi potrebne spre-menljive količine zraka v prostor (na osnovi meritev kvalitetezraka v prostoru ter z variabilnim klimatizacijskim sistemom).Za doseganje želenih klimatskih razmer v prostoru se zakrmiljenje in regulacijo ventilatorjev preko motorjev uporab-ljajo naslednji principi:

1. ventilatorji z enohitrostnimi motorji,2. ventilatorji z večhitrostnimi motorji,3. stopenjski napetostno regulirani motorji,4. regulacija hitrosti s frekv. pretvornikom.

SSlliikkaa 55 - Principi regulacije pretoka zraka

Principi regulacije pretoka zraka pri ventilatorjih:1. regulacija hitrosti vrtenja,

2. dušenje na tlačni strani ventilatorja,3. dušenje na ustju ventilatorja, sesalna stran,4. preko hidravlične sklopke,5. s spremembo kota ventilatorskih lopatic,6. z regulacijo naklona ventilatorskih lopatic.

Klimatizacijski sistemi s spremenljivim volumskim pretokomzraka omogočajo znatne prihranke električne energije, ki papredstavlja enega glavnih stroškov v klimatizacijskih siste-mih. Ta prihranek je danes bistveno večji, saj se je z razvojemfrekvenčnih pretvornikov bistveno povečal izkoristek sistem-skega sklopa ventilator-elektromotor- frekvenčni pretvornik,kot je bilo včasih, ko so se volumski pretoki spreminjali le spomočjo dušilnih regulacijskih žaluzij ali pa z regulacijo vsto-pnega vrtinca na ustju ventilatorja.

Pri variabilnem sistemu v prostor dovajamo zrak konstantnetemperature ter se npr. poleti pri zmanjšani potrebi po hlaje-nju lokalni regulatorji pretoka na dovodih v prostore zapirajo,zato se upor v kanalski mreži in s tem statični tlak dovodne-ga ventilatorja povečuje. Da prihranimo pri električni energijiin da preprečimo povečano šumnost mora biti ventilatoropremljen s frekvenčnim pretvornikom. Regulacija volumske-ga pretoka dovodnega in odvodnega ventilatorja deluje tako,da na določenem mestu v glavnem kanalu vzdržujemo statič-ni tlak na konstantni vrednosti.

Analiza stanja v omrežju v velikem trgovskem objektu

Objekt na katerem smo izvajali meritve je tipičen trgovskiobjekt, kjer je električno napajanje izvedeno preko transfor-matorja 10/0,4 kV. Za kompenzacijo jalove energije so insta-lirani 12 stopenjski kompenzatorji energije.

SSlliikkaa 66 - El. tok na sekundarju transformatorja

Analiza napetosti po standardu SIST EN 50160 kaže nadobro kvaliteto napetosti na dovodu električne energije. Izoblike toka na sekundarju transformatorja in dovodu v kom-penzacijsko napravo je razvidno, da se velik del višjih harmo-nikov, katere na objektu proizvajajo predvsem frekvenčni pre-tvorniki, zaključuje skozi kompenzator.

Meritev toka na frekvenčnem pretvorniku zanapajanje črpalkMeritev električnega toka in frekvenčno analizo le tega smododatno opravili na frekvenčnem pretvorniku dobavljenem

AVTOMATIKA 232004


skupaj s črpalko z vgrajenimi ustreznimi filtri na vhodu in eno-smerni zbiralki.

SSlliikkaa 99 - Harmonska analiza na črpalki

Meritev toka na frekvenčnem pretvorniku zanapajanje ventilatorjev

SSlliikkaa 1100 - Harmonska analiza na ventilatorju

Meritev električnega toka in frekvenčno analizo le tega smoopravili na frekvenčnem pretvorniku dobavljenem ločeno od

SSlliikkaa 77 - Tok na dovodu v kompenzator

SSlliikkaa 88 - Oblika fazne napetosti na zbiralkah

TTaabbeellaa 11 - Harmonska analiza napetosti

AVTOMATIKA24 2004


elektromotornega pogona ventilatorja. Frekvenčni pretvornikima vgrajene ustrezne filtre na vhodu in enosmerni zbiralki.

Pojav motenj na signalnih vodih elektronskihnaprav

SSlliikkaa 1111 - Motnja na signalnih vodnikih

Na podlagi meritev na objektu smo ugotovili, da se pojavlja-jo stikalne prenapetosti, ki lahko poškodujejo občutljiveelektronske naprave, saj le te pojavljajo na signalnih vodihteh naprav.

Slika [11] prikazuje obliko napetosti na zbiralkah, tok nadovodu v kompenzator ter obliko napetosti v trenutku motnje.Izmerjena prenapetost je dosegla vrednost 20V pri čemerimajo te prenapetosti zelo velike strmine, kar še dodatnoogroža elektronske naprave.

Zaključek

Z vgradnjo frekvenčnega pretvornika v sistem ogrevanja (čr-palka) in klimatizacije (ventilator) dobimo mehak zagon inzaustavitev elektromotorja po izbrani krivulji, zvezno izbirohitrosti motorja ali pa več fiksno nastavljenih hitrosti s čemerlahko zagotavljamo na osnovi zunanjih signalov želene vrtlja-je ventilatorja, ki zagotavljajo ustrezne parametre v prostoru(temperatura, tlak, pretok). Z vgradnjo frekvenčnega regula-torja ni potrebno dodatno vgrajevati dušilne mehanske ele-mente (ki povzočajo izgube v sistemu) ter se izognemo elek-tričnim in mehanskim sunkom ob vklopih in izklopih naprav(pridobimo mehak zagon naprave).

Na osnovi navedenega pridobimo v sistemu konstantenmoment v vsem področju delovanja motorja, dodatno paimamo v sistemu integrirane vse zaščite za varovanje motor-ja (temperaturna, napetostna, pretokovna in kratkostičnazaščita) ter nenazadnje pridobimo velik prihranek električneenergije. Na osnovi kubične karakteristike razmerja hitrosti inmoči pri ventilatorju in črpalki prihranimo pri 20% manjšihitrosti do 50% električne energije.

Ob vgradnji frekvenčnega pretvornika v sistem pa se mora-mo zavedati, da le ti vnašajo v sistem višjeharmonske kom-ponentne, katere moramo upoštevati pri sami vgradnji opre-me ter izvesti kvalitetno zaščito signalnih vodov pred motnja-mi v sistemu.

Literatura

[1] Bojan Mohorko, Boris Firm, Toni Karčovnik, Emil Ketiš,Vodenje eenrgetike na objektu Europark, 2. KonferencaAvtomatizacija v industriji in gospodarstvu; Maribor 2001

[2] Bruno Junker, Klimaregelung, Grundlagen, Praxis derProjektierung, 2., überarbeitete Auflage, R.OldenbourgVerlag München, Wien 1984

[3] Hans Roos, Hydraulik der Wasserheizung, 4.,volstandingüberarbeitete Auflage, R. Oldenbourg Verlag München,Wien 1999

[4] IMP Pumps, Napotki za izbiro in uporabo črpalk[5] Danfoss, Uravnavanje diferenčnega tlaka v ogrevalnih siste-

mih[6] Darko Koritnik, Analiza napetostnih razmer in določitev

okvar na elektronski opremi v trgovskem centru, Maribor2001, Arhiv podjetja Evaco

[7] Roger W. Haines, Control systems for heating, ventilating,and air conditioning, Chapman & Hall, One Penn Plaza,New York, NY 10119, 1983.

[8] Bojan Mohorko, Boris Firm, Toni Karčovnik, Vodenje inupravljanje toplotnih podpostaj iz sistema daljinskega ogre-vanja oziroma v sistemu z lastnimi kotlovnicami, Posve-tovanje Inteligentne zgradbe; Ljubljana 1999.

Članek je bil objavljen v zborniku tretje konference Društvaavtomatikov Slovenije z naslovom Avtomatizacija v industrijiin gospodarstvu.

A

AVTOMATIKA 252004

MOTORSKI POGONI - Novosti iz Solcona

NNoovvoossttii iizz pprrooggrraammaaSSoollccoonn

Informacije: Damjan Štokelj, Robotina d.o.o., Koper

PPooddjjeettjjee SSoollccoonn iizz IIzzrraaeellaa,, pprrooiizz--vvaajjaalleecc vvrrhhuunnsskkiihh mmeehhkkiihh zzaaggoo--nnoovv iinn zzaaššččiitt,, vvssttooppaa vv lleettoo 22000044zz nnoovvoossttmmii,, oodd kkaatteerriihh jjiihh nneekkaajjnnaa kkrraattkkoo pprreeddssttaavvlljjaammoo..

Serija mehkih zagonov RVS-DNPri seriji RVS-DN je prišlo do spremem-be v razporeditvi vhodnih in izhodnihzbiralnic. Gre za modele RVS-DN 210, -310 in -390 (za moči pogonov 110 do200 kW), kjer smo dosedaj priključeva-li tako napajalni kot motorski kabel nazgornji strani. Pri novih modelih tehmehkih zagonov pa priklopimo dovodzgoraj in izhod spodaj. Zaradi te spre-membe so se spremenile tudi zunanjemere ohišja in sicer:

vse mere so v mm

Serija mehkih zagonov RVS-DXNovost v tej seriji je uvedba novih mod-elov RVS-DX 210 (moč pogona 110kW) in RVS-DX 310 (160 kW). Trenutnoso to na tržišču najmočnejši mehki za-goni z že vgrajenim obhodnim (by-pass) kontaktorjem. Novost je tudi mo-žnost komunikacije s pomočjo Mod-bus protokola.

Zaščite pogonov in sistemov

RVS-DN 210 MPS-3000

AVTOMATIKA26 2004

AVTOMATIZACIJA PROCESOV - Trendi pri avtomatizaciji procesov v farmaciji

Novi izdelki iz serije zaščit se uspešnouveljavljajo, ne samo na področju za-ščite elektromotornih pogonov ali tur-binskih generatorjev, marveč povsod vindustriji. Zaščito namreč lahko upora-bimo kjerkoli želimo nadzorovati elek-trično merljive vrednosti na podlagi:

• napetosti: podnapetost, prenapetost,izguba faze, zaporedje faz,

• toka: več nivojev previsokega toka,prenizek tok, neizenačnost tokov,zemeljski stik,

• moči: nivo delovne in jalove moči,• temperature: do 10 merilnih točk z

nastavljivimi alarmi,• drugih signalov, pretvorjenih v vred-

nosti 4 - 20 mA.

Uporabo zaščite nam nalaga razumnapotreba po varnosti povsod tam, kjer jev igri velika električna moč, ki namlahko uide iz nadzora. Kar nekaj nes-reč v industrijskih obratih v zadnjih me-secih nam to potrjuje. Ali pa tam, kjerizguba nadzora pomeni izgubo pro-cesne sarže in s tem nezanemarljivestroške.

Nekaj primerov uporabe:• zaščita elektromotornih pogonov -

LV in MV motorjev vseh moči innapetosti,

• zaščita turbinsko gnanih generator-jev,

• zaščita napajalnih razdelilcev v pro-cesni in galvanski tehnologiji,

• zaščita strojev za tlačno litje, taljenjein ulivanje različnih surovin,

• zaščita stiskalnic in udarnih preš.

Vse informacije: Robotina d.o.o., tel.:05 6632 420, faks.: 05 6632 439,[email protected], www.robotina.si.

TTrreennddii pprrii aavvttoommaattiizzaacciijjiipprroocceessoovv vv ffaarrmmaacceevvttsskkiiiinndduussttrriijjii

mag. Erik Ott, Metronik d.o.o.

FFaarrmmaacceevvttsskkaa iinndduussttrriijjaa ssee vv zzaaddnnjjeemm ččaassuu ssrreeččuujjee zz nneekkaa--tteerriimmii nnoovvoossttmmii rreegguullaattoorrnneeggaa zznnaaččaajjaa,, kkii sskkuuppaajj ss ssttaallnnoozzaahhtteevvoo ppoo vveeččjjii kkoonnkkuurreennččnnoossttii kkoorreenniittoo vvpplliivvaajjoo nnaa zzaass--nnoovvoo iinn iizzvveeddbboo ssiisstteemmoovv aavvttoommaattiizzaacciijjee vv tteejj ppaannooggii.. VVnnaaddaalljjeevvaannjjuu pprriissppeevvkkaa sskkuuššaammoo iizzppoossttaavviittii ttiissttee,, ss kkaatteerrii--mmii ssee vv zzaaddnnjjeemm ččaassuu ssttrrookkoovvnnaa jjaavvnnoosstt vveelliikkoo uukkvvaarrjjaa iinn

jjiimm ttuuddii vv MMeettrroonniikkuu ppoossvveeččaammoo nnaajjvveečč rraazzvvoojjnniihh aakkttiivvnnoossttii..

21CFR Part11

Najbolj pereča problematika pri uvajanju modernih sistemov vodenja farmacevt-skih procesov je nedvomno povezana s pravilnikom o elektronskih zapisih in pod-pisih, 21CFR Part11, ameriške agencije FDA. Pravilnik postavlja kriterije, ki jim jepotrebno zadostiti, da agencija priznava elektronske zapise in podpise kot enako-vredno nadomestilo papirnim dokumentom z ročnimi podpisi. Prednosti elektron-skega zbiranja, obdelovanja, distribuiranja in arhiviranja podatkov so tako očitne,da je interes farmacevtske industije za brezpapirno poslovanje kljub mnogim ovi-ram velik.Osnovne zahteve pravilnika so zagotavljanje sledljivosti proizvodnega procesa,avtentikacija uporabnikov in avtorizacija njihovih akcij ter varno skladiščenje prido-bljenih elektronskih podatkov. Omenjenih zahtev samostojno ne more izpolnitiena sama programska oprema na krmilnem, nadzornem ali proizvodno-informa-cijskem nivoju. Skladnost s predpisom torej ni le stvar zamenjave neke program-ske opreme z novo verzijo, kot je bil to primer pri hrošču leta 2000. Treba je iska-ti sistemske rešitve z ustreznim povezovanjem programske opreme in delegira-njem posameznih funkcionalnosti na ustrezno programsko opremo oz. raven.Uporaba sodobnih orodij, ki že imajo vgrajene nekatere funkcionalnosti za CFRpodporo, nam pri tem lahko pomaga, ne rešuje pa problema v celoti. Kot poseb-no trd oreh se kaže problem centralizacije upravljanja z uporabniki za vse sodelu-joče aplikacije in avtorizacija njihovih pravic znotraj teh aplikacij.

Standard S88

Naslednje pomembno področje, s katerim se v Metroniku intenzivno ukvarjamo,je vodenje šaržnih procesov. Na kompleksnost področja kaže objava mednarod-nega standarda ISA S88.01 (SIST EN 61512-1:2001) za vodenje šaržnih procesov.Omenjeni standard je eden najbolj uporabljanih v sistemih vodenja in pogostoomenjen v strokovni javnosti. To dokazuje tudi razvoj specializiranih programskihorodij za vodenje šaržnih procesov, ki temeljijo na tem standardu. Bistvo standar-da S88 je v ločenem modeliranju fizične opreme v procesu od modeliranja tehno-logije procesa. Vsa funkcionalnost opreme se opiše s "knjižnico" njenih funkcij (t.i.faz). S povezavo teh faz v večnivojsko recepturo se nato definira tehnologija pro-cesa. Tak sistem vodenja je zato zelo prilagodljiv pri spremembah tehnološkihreceptur, ki ne zahtevajo občutljivega poseganja v programsko kodo in posledič-ne dolgotrajne revalidacije. Standard ne predpisuje določenega načina imple-mentacije. Poleg uporabe specializiranega programskega orodja je skladnost sstandardom možno zagotoviti tudi s klasičnimi orodji krmilno-nadzornih sistemovin ustrezno recepturno podporo. Odločitev je odvisna predvsem od kompleksno-A

AVTOMATIKA 272004

AVTOMATIZACIJA PROCESOV - Trendi pri avtomatizaciji procesov v farmaciji

sti tehnološkega procesa in zahtevane stopnje prilagodljivosti tehnoloških recep-tur. Pri kompleksnejših sistemih z večjo zahtevano fleksibilnostjo imajo specializi-rana orodja zaradi svojih vgrajenih funkcionalnosti očitno prednost. Za manj kom-pleksne sisteme, kjer ni zahtevana vsa funkcionalnost specializiranih orodij, pa seimplementacija S88 koncepta s klasičnimi orodji kaže kot primernejša rešitev.

Avtomatizirana podpora validaciji

Posebnost sistemov vodenja v farmacevtski industriji je tudi zahteva za njihovo vali-dacijo. Validacija predstavlja širok sklop aktivnosti v življenskem ciklu projekta vseod načrtovanja, izdelave, implementacije, do načrtovanja testnih aktivnosti in testi-ranja računalniškega sistema. Vzporedno s širitvijo funkcionalnosti, prilagodljivosti,medsebojne povezljivosti in uporabniške prijaznosti računalniških orodij se pove-čuje tudi zahtevnost validacijskih dejavnosti, ki postajajo vedno bolj neobvladljive,nezanesljive in dolgotrajne. V iskanju hitrejših in zanesljivejših načinov testiranjasmo v Metroniku razvili orodje za testiranje ekranskih prikazov nadzornega siste-ma.

Razvito programsko orodje sistematično in interaktivno preverja povezave dinami-ziranih objektov ekranskih prikazov na njihove podatkovne vire. Odločitev o pravil-nosti povezave sprejme človek na podlagi informacij, ki mu jih posreduje orodje izreferenčnega slovarja signalov. Orodje omogoča tudi preverjanje skriptov, nepo-sredno povezanih na objekte ekranskega prikaza. Kot rezultat se generira poroči-lo testa v elektronski obliki s posebej zbranimi odstopanji. Tak način testiranjazahteva minimalen vložek v načrtovanje in njegovo izvedbo ter zaradi sistematič-nosti daje zanesljivejše rezultate in bistveno skrajša testne aktivnosti. Prikaz testi-ranja ekranskega prikaza.

Na sliki je vidno označen dinamiziran objekt. V odločitvenem oknu je v navedenainformacija iz referenčnega slovarja signalov. A

www.avtomatika.comwww.hydra-co.si

AVTOMATIKA28 2004

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO

NNoovvaa pprroocceessnnaa mmoočč pprrii ddrruužžiinniiSSIIMMAATTIICC SS77 330000

SIEMENS A&D AS, Andrej Maselj

NNoovvee pprroocceessnnee eennoottee sseerriijjee 331177 vv ddrruužžiinnii pprroo--ggrraammaabbiillnniihh kkrrmmiillnniikkoovv SSIIMMAATTIICC SS77 330000 ddoo--ppoollnnjjuujjeejjoo ddoosseeddaannjjii nnaabboorr pprroocceessoorrjjeevv..

PPrroocceessoorrjjii 331177 ppoonnuujjaajjoo iizzjjeemmnnoo zzmmoogglljjiivvoosstt pprrii iizz--vveeddbbii pprrooggrraammaa iinn ppoovveezzlljjiivvoossttii tteerr ssoo pprraavvaa iizzbbiirraazzaa vvssaakkrrššnnoo aapplliikkaacciijjoo..

Hitrost ni več čarovnijaZadostna procesna hitrost bistveno skrajša potreben čas zaobhod programa in hkrati zagotavlja hitrejše delovanje stro-jev. To pomeni večjo produktivnost in boljši dobiček.

Grafično programiranjeZahvaljujoč velikemu pomnilniku procesorja so polno upo-rabna grafična programska orodja za programiranje krmilni-kov, kot je S7-GRAPH. Izdelava programov je tako enostav-nejša, kar privarčuje čas in denar.

Več simultanih povezavNa voljo je 32 aktivnih povezav med procesorjem in ostalimikrmilniki, PC-ji, operaterskimi konzolami ter programirniminapravami. Te povezave so na voljo tako za ciklične in aciklič-ne izmenjave podatkov kot tudi za programiranje in nadzor.

CPU 317-2 DP: PROFIBUS vgrajenStandardni CPU 317-2 DP je idealno opremljen za komunika-cijo z ostalimi krmilniki, operaterskimi paneli in programirni-mi napravami. Vsebuje dva priklopna mesta; PROFIBUS DPin kombinirani vmesnik MPI/DPI. Na obeh je možno izbrati"Master" ali "Slave" način delovanja. CPU tudi podpira pove-zavo v skladu s PROFIBUS DP V1. DP člani na mreži se lahkosporazumevajo aciklično tudi v primeru, ko član ni SIEMENSproizvod. Integracija ne-SIEMENS izdelkov v SIMATIC avto-

matizirane rešitve je enostavnejša. Razširjene diagnostičnefunkcije hitro odkrivajo potencialne možnosti okvar. Prednostza uporabnika so bistveno krajši časi izpadov.

CPU 317-2 PN/DP: skupaj PROFIBUS inindustrijski Ethernet/PROFInetCPU 317-2 PN/DP povezuje dva sveta: PROFIBUS in indu-strijski Ethernet. Na njem sta kombinirani vmesnik PROFI-BUS-DP/MPI za povezavo distribuiranih vhodno izhodni enotin industrijski Ethernet/PROFInet. Procesor je integriran vsodobno industrijsko omrežje preko PROFInet vmesnika terkomunicira z ostalimi krmilniki in napravami.

CPU je hkrati gradnik koncepta "Component Based Auto-mation", SIEMENS-ove prihodnje zasnove proizvodnih linij in

naprav, katera temelji na modularnisestavi in porazdelitvi procesne moči.Programiranje krmilnika je mogoče sSTEP 7 preko MPI, PROFIBUS ali indu-strijskega Ethernet-a. Uporabnik lahkopristopa tudi do naprav na PROFIBUSmreži preko Ethernet vmesnika.

CPU 317T-2 DP in CPU317F-2 DP: za kontrolo giba-nja in varno odpovedNova družina procesorjev S7 317 CPUobsega tudi rešitve za posebne zahte-ve. 317T-2 DP tehnološki CPU vsebujefunkcije za kontrolo gibanja in hitroodzivne distribuirane vhodno izhodneenote. CPU 317F-2 DP je namenjen zarešitve, kjer je pogojena dodatna var-nost pri obratovanju.

SIMATIC S7 317 CPU

A

AVTOMATIKA 292004

Merjenje in shranjevanje procesnih veličin

TToopplloottnnaa oobbddeellaavvaa lleessaa zzaa iizzddeellaavvooeemmbbaallaažžee ppoo ssttaannddaarrdduu IISSPPMM 1155

Dare Žagar, univ.dipl.inž., www.raga.si

VVkklljjuuččeevvaannjjee vv EEUU iimmaa zzaa ppoosslleeddiiccoo ttuuddii ppoovveeččaann pprriittiisskk nnaa pprrooiizzvvaajjaallccee ppoo uuppoošštteevvaa--nnjjuu rraazzlliiččnniihh ssttaannddaarrddoovv.. EEddeenn oodd tteehh jjee ttuuddii ssttaannddaarrdd IISSPPMM 1155,, kkii zzaahhtteevvaa ttoopplloottnnoopprreeggrreevvaannjjee lleessaa,, kkii jjee nnaammeennjjeenn iizzddeellaavvii lleessnnee eemmbbaallaažžee.. NNaammeenn pprreeggrreevvaannjjaa jjee uunniičč--

eevvaannjjee lleessnniihh šškkooddlljjiivvcceevv,, pprreeddvvsseemm žžuužžeellkk iinn gglljjiivv.. OOmmeennjjeennii ssttaannddaarrdd pprreeddvviiddeevvaa,, ddaa jjee lleessvv ssuuššiillnnii kkoommoorrii ttoolliikkoo ččaassaa,, ddaa jjee ssrreeddiinnaa nnaajjddeebbeelleejjššeeggaa ddeellaa lleessaa sseeggrreettaa nnaajjmmaannjj ppooll uurreennaa tteemmppeerraattuurroo 5566 °°CC.. NNaammeenn uukkrreeppaa jjee pprreepprreeččeevvaannjjee ššiirrjjeennjjaa lleessnniihh šškkooddlljjiivvcceevv gglljjiivv,, kkaarrjjee ššee ppoosseebbeejj ppoommeemmbbnnoo vv ddaannaaššnnjjeemm ččaassuu gglloobbaalliizzaacciijjee iinn ttrraannssppoorrttuu bbllaaggaa mmeedd pprrooiizzvvaa--

jjaallccii iinn kkuuppccii ppoo cceelleemm ssvveettuu.. PPrreeddppiissii zzaahhtteevvaajjoo ttuuddii sslleeddlljjiivvoosstt ppoossttooppkkaa sseeggrreevvaannjjaa.. TTeemmppeerraattuurroo vv ččaassuuppoossttooppkkaa bbeelleežžiimmoo iinn sshhrraannjjuujjeemmoo zzaa kkaassnneejjššee aannaalliizzee tteerr pprriipprraavvoo ppoorrooččiill iinnššppeekkcciijjsskkiimm sslluužžbbaamm..

Ko se država loti neke problematike zzakonskimi predpisi, postanejo stvariza vse udeležence veliko bolj obvezujo-če in zahtevne. Omenjen predpis jepredlagala v zakonsko potrditevFitosanitarna uprava pri Ministrstvu zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tačlanek ne želi predstaviti zakonsko platnovih predpisov in način izvajanjapredpisov s strani izvajalcev in inšpek-torjev, ampak želi predstaviti izključnotehnično opremo in instrumente, ki sonamenjene postopkom zapisovanjaprocesnih veličin.

Zaradi lažjega razumevanja si lahkoogledamo vsem dobro znan primernadzora hitrosti tovornih vozil. V temprimeru se že srečamo z opremo, ki jespecializirana za zapisovanje podatkov(hitrosti) na predpisani način. Zapis, kiga naredi namenski tahometer, je pola-rni diagram iz katerega lahko razbere-mo gibanje hitrosti vozila v obdobju 24ur. Zapis na okrogli kartonček velja koturadni dokument.

Hitrost lahko merimo in zapisujemo narazlične načine, vendar so inšpekcijskeslužbe (v tem primeru prometna polici-ja) pripravljene upoštevati le zapis izde-lan na tahometru točno določenegatipa. Vsi drugi načini merjenja in zapisahitrosti za uradno osebo niso relevant-ni.

Podobne zapisovalce pogosto sreča-mo tudi v industriji, predvsem farma-cevtski in živilski. Zakaj se nameravadržava tako strogo loti izvajanja predpi-sa o sušenju lesa za embalažo? Iz pre-prostega razloga, ker vsi proizvajalci

lesne embalaže skušajo znižati proiz-vodnje stroške. Najpreprosteje to nare-dijo na račun manjše porabe toplotneenergije oziroma posledično manjšekvalitetne embalaže. Les ne segrevajodovolj dolgo, ga segrevajo na nižji tem-peraturi ali pa kar preskočijo to opravi-lo.

V zahodnih razvitih državah, kjer so po-dobni predpisi že dalj časa v veljavi, jeindustrija instrumentov razvila vrstonovih naprav, ki so domači javnosti šedokaj neznane. Tovarna, ki že desetlet-ja slovi po proizvodnji odličnih zapiso-valnikov procesnih veličin, je angleškatovarna EUROTHERM. Tudi v Slovenijikar nekaj tovarn uporablja njihove zapi-sovalnike, ki beležijo izmerjene proces-ne vrednosti direktno na polarne dia-grame, zložen papir ali papirne zvitke('role'). Izpisi iz teh instrumentov veljajokot uraden dokument.

Zelo zanimivo pa je naslednje dejstvo:

inšpektorji v razvitih zahodnih državahpodatkov, pridobljenih v internih nad-zornih sistemih (SCADA programi),pogosto niso priznali kot uradne poda-tke. Zato so v tovarnah poleg internihračunalniških sistemov (tipa SCADA)na vseh ključnih mestih še vedno vzpo-redno uporabljali tudi zapisovalnike, kiso jih zahtevale inšpekcijske službe.

V Sloveniji inšpekcijske službe nisoizvajale podobnih pritiskov, zato so pro-izvajalci kot uradne podatke lahko pri-kazovali vrednosti iz svojih internih ra-čunalniških zapisov. Trenutno se prinas uporablja veliko manj zapisovalnihinstrumentov kot na primer v ostalihdržavah Evrope. To razmerje se bo ver-jetno v naslednjih letih zopet spremeni-lo zaradi strožjih EU predpisov.

Dober primer za to je ravno omenjenipredpis ISPM 15, ki bo prisilil proizva-jalce lesne embalaže, da sušilnice lesaopremijo z dodatnim zapisovalcem, kibo v vsem zadovoljil inšpektorje. Dejs-tvo, da je samodejno beleženje tempe-ratur dokaj enostavna operacija, ki jolahko realizira vsak študent računalni-štva 'za vajo', ne bo kaj prida pomaga-lo uporabniku. Ta bi težko dokazovalverodostojnost postopkov merjenja inizdelave poročila.

Tudi če bi uporabnik v svojem sistemuna lastno pest implementiral zahtevanestandarde (npr. 2211 CCFFRR PPaarrtt 1111), kar jeteoretično možno, bi imeli taki progra-mi manjšo kredibilnost, saj bi uporab-nik imel dostop do šifrirnih algoritmov.S tem vsekakor ni dosežen zahtevan ni-vo varnosti. Zelo verjetno torej inšpekci-

AVTOMATIKA30 2004


ja ne bo dovolila uporabe programov, napisanih v lastni režiji. Prav tako ni dopust-no, da bi uporabniki imeli prost dostop do algoritmov šifriranja in šifrirnih kod.

Sistem, ki bo beležil temperaturo, bo moral dobiti neko uradno potrditev ali pa sebo zahteval celo uradni pregled in žigosanje, kot na primer pri števcih za merjenjeporabljene električne energije. Za uporabnika bo vsekakor najbolj enostavnokupiti instrument, ki ga bo na svoj seznam uvrstila inšpekcijska služba. Pri uvaja-nju takšnih instrumentov je potrebna le minimalna usposobitev lastnih kadrov, dabodo znali vstavljati papir in občasno zamenjati črnila. Poleg tega mora osebjezapise zbirati in shranjevati na predpisan način, tako da so kasneje lahko dostop-ni inšpektorju. Uradno potrjen zapisovalnik bo vsekakor sposoben izdelati doku-ment, ki bo povsem zadovoljil inšpektorja. Torej, tako kot za voznika tovornjaka nipotrebno kako posebno znanje za delo z tahometrom, tako tudi mizar ne bi smelimeti večjih problemov z uporabo zapisovalnika temperatur.

ZAPISOVALNIKI , KI PIŠEJO NA PAPIR

Na kratko si oglejmo različne izvedbezapisovalnikov, ki ustrezajo zakonskopredpisanim pogojem. Problem je zeloenostaven. Potrebno je zvezno ali pa vintervalih 1-5 minut odčitati in shranitidve temperaturi: temperaturo sondevstavljene v izvrtino najbolj debelegalesenega dela ter za kontrolo tudi zrač-no temperaturo v sušilni komori (ta segiblje okrog 80-90 C). Potrebujemotorej dvokanalni zapisovalnik, za kate-rega se ne zahteva dodatnih funkcij zaaritmetične obdelave meritev ali za PIDregulacijo temperature itd. Za zapiso-valnik je koristno, da ima dodaten relej-ski izhod, ki služi za vklop alarma v pri-meru napak v merilnem sistemu. Odpribližno dvajset različnih tipov zapisovalnikov, ki jih izdeluje EUROTHERM, pravvsi ustrezajo navedenim osnovnim zahtevam. Katere tipe in koliko različnih tipovbo inšpekcijska služba potrdila kot ustrezne rešitve v tem trenutku še ni jasno.

Po načinu delovanja zapisovalnike lahko razvrstimo v dve skupini. V prvi skupiniso zapisovalniki, ki izmirjene vrednosti kontinuirano beležijo na neskončen papir.Podobno kot pri seizmografu, pisalna peresa nihajo v ritmu spremembe proces-ne veličine in stanje beležijo na papir. Papir je lahko okrogel kartonček, ki gainstrument v času 24 ur zavrti za 360 stopinj in nanj izriše polarni diagram. Takpapir moramo menjavati vsak dan. Primer takega zapisovalnika je EUROTHER-MOV model 392.

Nekateri zapisovalniki uporablja papir, ki je zložen v 'harmoniko' ali navit v 'rolo'. Vtem primeru lahko papir menjamo npr. enkrat na teden ali celo enkrat na mesec.Hitrost pomika papirja se lahko izbira glede na zahteve. Primer je EUROTHER-MOV model 4101. Tovrstni zapisovalniki bodo zanimivi predvsem za uporabnike,ki si želijo čim manj dodatnih naprav in računalnikov, ter čim manj dodatnegausposabljanja. Njihova slabost so stalni stroški za potrošni material (papir, črnila,peresa). Poleg tega imajo veliko mehanskih delov, ki so podvrženi obrabi in okva-ram. Njihova prednost je predvsem v enostavni uporabi.

ELEKTRONSKI ZAPISOVALCI

V zadnjem času se vse bolj uveljavljajo elektronski zapisovalci. Gre za instrument,ki podatke shranjuje v elektronski obliki - torej v datoteki. Gibljivih delov ni več,instrument pa ima na čelni plošči LCD monitor, na katerem program simulira

AVTOMATIKA 312004


'risanje krivulj'. Hkrati na zaslonu lahko prikazujemo množicorazličnih podatkov na več različnih načinov. Imamo možnostrisanja poljubnih procesnih slik, podatke lahko prikažemokot palične diagrame (bargrafe), lahko gledamo tudi arhivskedatoteke itd. Primer je EUROTHERMOV model 5100e.

Po tem, ko so se pojavili prvi elektronski zapisovalci, soinšpektorji takoj zahtevali nekatere dopolnitve in izboljšave.Izpolnitev teh zahtev omogoča proizvajalcem, da konkuriraklasičnim zapisovalcem na papir, ki so že dolgo veljali kotverodostojni instrumenti. Nove zahteve so nastale pod okri-ljem ameriške organizacije FDA, ki skrbi za izdelavo standar-dov na področju proizvodnje zdravil in hrane. Ker so ti pred-pisi med najstrožjimi, jih pogosto prevzemajo tudi drugepanoge. Z drugimi besedami, če oprema ustreza strogimpredpisom FDA, jo lahko brez dvoma uporabimo pri dostimanj zahtevnem procesu sušenja lesa. Ključni standard, kiga je določil FDA na tem področju, je standard imenovan 21CFR Part 11. Ta med drugim določa, na kakšen način mora-jo biti šifrirani izvorni podatki, ki jih zapiše instrument, da nisočitljivi z običajnimi programi in jih zato ni moč ponarejati alikako drugače zlorabljati. Drugi pomemben del standardadoloča način realizacije veljavnega elektronskega podpisa,ki nadomešča lastnoročni podpis odgovorne osebe.Podobnih določil je seveda še več.

Firma EUROTHERM je ena redkih, ki je kot prva in v celotiodgovorila na omenjene zahteve in rešitve vgradila v svojeinstrumente. Rešitve je razvila v večletnem tesnem sodelova-nju z organizacijo FDA, ki jih je usmerjala pri delu. Uporabniksistema zato nima skrbi okrog predpisov, saj inšpektorjiupoštevajo dejstvo, da je proizvajalec zapisovalnika vsezahtevane standarde pravilno vgradil v instrument. Na pri-mer, če na zapisu piše priimek in ime osebe, ki je nadziralapostopek sušenja, pomeni, da so vgrajeni programi za oseb-no identifikacijo (nadzor osebne številke, gesla itd.) predhod-no izvedli identifikacijo osebe. Do zlorabe s strani tretjeosebe ne more priti, saj ni nobene legalne poti, da bi mimopredvidenega postopka zapisali ali popravili ime in priimekodgovorne osebe. Datoteke z neobdelanimi podatki o merit-vah ter spremljajoče podatke (datum, čas, odgovorna oseba…) je sicer možno pregledovati, tudi prepisovati in shranjeva-ti, nikakor pa jih ni možno popravljati. Podatke lahko tudi izvo-zimo v druge programe za obdelavo in prikaz podatkov (pre-glednice, SQL zbirke podatkov itd.), toda kakor hitro podatkeizvozimo v druge aplikacije, izgubijo pečat verodostojnosti, ki

jo nosi izključno le primarna datoteka. Zelo uporabna je tudimožnost, da lahko naredimo poljubno število kopij primarnedatoteke in vse te kopije so verodostojni zapisi. Kopije pri-marne datoteke lahko razpošljemo vsem zainteresiranimuporabnikom v firmi ali zunaj firme. Za prenos datotek iz zapi-sovalnika lahko uporabljamo spominske kartice, zapisoval-nik pa ima tudi Ethernet priključek, kar odpre široke možno-sti distribucije podatkov. Tehnično je možno podatke dati na razpolago preko interne-ta vsem zainteresiranim, vključno z inšpektorji ali celo kupciv tujini.

Kljub širokim tehničnim možnostim pa ni nujno potrebno, dauporabnik poleg elektronskega zapisovalnika predvidevatudi nabavo dodatne računalniške opreme. Elektronski zapi-sovalnik lahko vse osnovne operacije izvaja samostojno inpodatke za cel mesec shrani na spominsko kartico.Vsekakor pa bodo uporabniki, ki že uporabljajo vsaj en PCračunalnik, z veseljem izkoristili vse ostale možnosti, ki jihnudi zapisovalnik najnovejše generacije.

Zapisovalnik EUROTHERM 5000B je zanimiv zaradi tega, kerizvaja vse osnovne operacije, nima pa LCD zaslona.Zapisovalnik preko Etherneta povežemo z najbližjim PC raču-nalnikom, na kateremu teče program imenovan 'BRIDGE', kiv popolnosti simulira prikaze, ki so sicer vidni na zaslonuzapisovalnika. Omenjena izvedba se po ceni povsem približaceni papirnih zapisovalnikov in hkrati omogoča vse napred-na opravila elektronskih zapisovalnikov.

ZAKLJUČEK

Če so izdelovalci lesne embalaže, ki jih bo zavezoval predpisISPM 15 dobili nekaj osnovnih podatkov o tehničnih možno-stih izpolnjevanja zakonskih predpisov, je članek dosegelsvoj namen. Svoje bodo dodale tudi inšpekcijske službe, kibodo izdale podrobnejša navodila zavezancem. Podobnihpredpisov bo čedalje več, predvsem na področju izdelaveprehrambenih proizvodov ter njihovega transporta in skladiš-čenja. Vsebina članka je dovolj splošna, da lahko koristi tudipotencialnim uporabnikom na drugih področjih, saj zapiso-valniki lahko beležijo poljubno procesno veličino, ki jo jemožno pretvoriti v standardni električni izhodi signal.

Podrobnejše tehnične podatke za posamezne tipe zapisoval-nikov najdete na straneh www.eurotherm.co.uk. A

AVTOMATIKA32 2004

AVTOMATSKE MERITVE - LabVIEW VI Analyzer

Optimizirajte izvajanje LabVIEWprogramov s pomočjo orodja

LabVIEW VI AnalyzerInformacije: National Instruments d.o.o., Celje

NNaattiioonnaall IInnssttrruummeennttss jjee pprreedd kkrraattkkiimm pprreeddssttaavviill nnoovvoo LLaabbVVIIEEWW oorrooddjjee VVII AAnnaallyyzzeerr TToooollkkiitt,, kkii jjeennaammeennjjeennoo hhiittrreemmuu aannaalliizziirraannjjuu LLaabbVVIIEEWW pprrooggrraammoovv oozz.. VVII--jjeevv.. OOrrooddjjee iiddeennttiiffiicciirraa nnaappaakkee oozz..nneepprraavviillnnoossttii vv kkooddii iinn pprriippoorrooččii iizzbboolljjššaavvee.. LLaabbVVIIEEWW pprrooggrraammeerrjjii uuppoorraabblljjaajjoo ttoo oorrooddjjee zzaa iizzbboolljj--

ššaannjjee iizzvvaajjaannjjaa pprrooggrraammaa,, ooppttiimmiizzaacciijjoo ppoorraabbee ppoommnniillnniikkaa iinn zzaa bboolljjššii iizzgglleedd iinn pprreegglleeddnnoosstt kkooddee..

Orodje vsebuje 58 avtomatiziranih testov, ki pregledajo Lab-VIEW VI uporabniški vmesnik (front panel), programsko kodooz. diagram (block diagram) in dokumentacijo. V nekaj se-kundah vsak test določi posamezne pomankljivosti v progra-mu in natančno predstavi možne popravke oz. izboljšavedoločenega dela programa. Novi LabVIEW uporabniki imajotorej možnost razvijanja aplikacij tako kot izkušeni LabVIEWprogramerji in ne izgubljajo časa za pregledovanje in ugotav-ljanje pomankljivosti v programih, ki so prisotne pri vseh za-četkih.

Orodje poleg pregledovanja obstoječih programov, omogo-ča orodje tudi avtomatsko generiranje poročil, s pomočjo ka-terih lahko uporabnik sčasoma izboljša svoje programiranje.Poročila lahko vključimo v dokumentacijo in s tem nakažemopriporočene izboljšave programa v prihodnosti, lahko pa jihshranimo tudi kot HTML dokument in jih preko interneta deli-mo s kolegi. Nastavitev posameznega testa je možno shrani-ti in teste ponoviti po določenih modifikacijah na programuali na drugih programih.

Orodje LabVIEW VI Analyzer je podprto na operacijskih siste-mih Windows 2000/XP, Mac OS X, Linux in Solaris in ga lah-ko uporabljamo z vsemi razvojnimi različicami LabVIEW 7.

National Instruments je eno izmed vodilnih podjetjih na pod-ročju virtualne instrumentacije-koncepta, ki je spremenil pri-stop inženirjev in raziskovalcev do meritev in avtomatizacije.National Instruments želi z inovacijami in izboljšavami strojnein programske opreme uporabnikom olajšati in pohitriti delona področju meritev in avtomatizacije. Pred kratkim je podjet-je National Instruments najavilo zmanjšanje cen vmesnikov

za zajem signalov in s tem nadaljuje svojo politiko zmanjše-vanja stroškov meritev. Za več informacij kontaktirajte Natio-nal Instruments, Kosovelova 15, 3000 Celje, Tel.: 03 4254200, Fax 03 425 4212 ali obiščite spletne strani www.ni.com. Aktualne akcije in urnik šolanj ter brezplačnih seminar-jev pa si lahko ogledate na www.ni.com/slovenia.

Datamax predstavil prvi termalni tiskalnik razreda MInformacije: Špica International d.o.o.Datamax, eden izmed vodilnih svetovnih izdelovalcev strojne opreme za termalno tiskanje, je po-slal na trg termalni tiskalnik Datamax M-4206. Novi tiskalnik je prvi v prihajajoči družini Data-maxovih tiskalnikov srednjega razreda. Namenjen je uresničevanju visokih zahtev pri označevanjuizdelkov s črtno kodo v maloprodaji in poštnem prometu, povsem lahko pa zadovolji tudi potrebepo sledenju izdelkov v avtomobilski, farmacevtski in živilski industriji. Kompaktno ohišje M-4206združuje vse zmožnosti Datamaxovih termalnih tiskalnikov industrijskega razreda, kot novost pa prinaša enostavno povezo-vanje prek vmesnika USB.

A

AVTOMATIKA 332004

AVTOMATSKE MERITVE - Ugotavljanje stanja gonil

Aleš Belšak, Branko TašnerUniverza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za računalniško konstruiranje

UUggoottaavvlljjaannjjee ssttaannjjaa ggoonniill

Običajno delimo izvore vibracij, ki nastanejo med delovanjem gonila, na zunan-

je in notranje. Tako pogonski (elektromotor, hidromotor, …) in odgonski

(delovni stroj) del pogona predstavljata zunanji izvor vibracij, ki prispeva k

izoblikovanju slike vibracij. Mnogo pomembnejši so notranji izvori: ubiranje

zob, vrtenje ležajev, torzijske vibracije v kombinaciji z različnimi poškodbami

in napakami. Prav tako imajo velik vpliv še obratovalni parametri, kot sta vrtil-

ni moment in hitrost. Največji delež prispeva ubiranje zob oz. t.i. sunek med

enojnim in dvojnim ubiranjem. Poškodbe ali napake ki so prisotne, pa se odražajo na vibracijah oz. spre-

membi le-teh pri opazovanju gonila skozi daljše časovno obdobje.

Ideja:Merjenje vibracij, vrtilne hitrosti in momenta gonila z nalogozaznati napake oz. poškodbe v zobniškem gonilu še predprekinitvijo obratovanja. Izmerjene vrednosti analizirati včasovnem in frekvenčnem prostoru, pri tem pa upoštevatikvazi periodičnost izmerjenih vrednosti.

Povzetek: Opisan je način merjenja v laboratoriju, predvsem pa analizasignalov, na podlagi katere je mogoče ugotoviti stanje posa-meznih komponent gonila oz. zaslediti spremembe na sesta-vnih elementih gonila

Izvedba meritev

Meritve so bile izvedene na preizkuševališču za gonila, ki jeslužilo kot platforma, da smo standardno gonilo lahko preiz-kušali pod pogoji realnega obratovanja. Tako je gonilu prigra-jen poseben pogonski motor, zavora ter potrebna tipala(Slika 1). Motor in zavoro upravljamo preko servo pogonov,PXI računalnika in programov, izdelanih v okolju LabVIEW.Na gonilo pritrjena tipala, katerih izmerjene signale prekoSCXI opreme vodimo v PXI računalnik potrebujemo, da iznjih določimo ostale značilnosti, lahko pa jih tudi shranimo inrezultate dodatno analiziramo. Z merjenjem temperatur navečih mestih ohišja in mazalnem mediju dodatno kontrolira-mo temperaturno stanje gonila. Gonilo je torej lahko preizku-šano pod različnimi obremenitvenimi pogoji.Ko preizkušano gonilo doseže pogoje merjenja, to pomeniustrezen vrtilni moment pri določeni vrtilni hitrosti ob ustrez-ni temperaturi, se izvede meritev vibracij na ohišju gonila.

Obdelava izmerjenih signalov

Prisotnost poškodbe ali napake v gonilu lahko s pomočjoizmerjenih vibracij identificiramo kot spremembo signala včasovnem, frekvenčnem in časovno frekvenčnem prostoru.Merjenje vibracij predstavlja merjenje dinamičnega kvaziperiodičnega signala, saj je gonilo sestavljeno iz skupine roti-rajočih se elementov, kot so gredi z zobniki in ležaji. Napakaali poškodba na zobniku je lahko na posameznem zobu aliskupini zob, prav tako se lahko pojavijo spremembe na leža-ju oz. njegovih sestavnih elementih, kot so zunanji ali notranji

obroč ter kotalni elementi. Vse sestavni deli gonila torej pred-stavljajo kompleksno ponavljajočo se rotirajoče gibanje. Žepri analizi izmerjenega časovnega signala pospeškov je raz-vidna sprememba, ki pa se lahko mnogo bolje identificira vfrekvenčnem in časovno frekvenčnem prostoru.

Da pa bi bila nadaljnja analiza lažja, je izrednega pomenapovezava informacije iz merilnika vrtljajev, s katerim lahkotočno časovno opredelimo trajanje posameznih vrtljajev innato v časovno izmerjenem signalu vibracij ugotovimo, kate-ri del signala pripada enemu (posameznemu) vrtljaju gredi.S tem imamo pregled nad trajanjem in dolžino signala vibra-cij v odvisnosti od vrtilne hitrosti. Hitrost vrtenja lahko namrečv času zajema meritev dokaj odstopa, še posebej, če gre zameritve gonil na strojih ali napravah pod obremenitvijo v

SSlliikkaa 11 - Merjeno gonilo na preizkusni progi laboratorija

AVTOMATIKA34 2004


industriji, kjer je že zaradi obratovalnih razmer ta pojav izra-zit. Zaradi tega je frekvenčna slika, še posebej pri frekvenčnianalizi višjih harmonikov popačena in nezanesljiva. Pojavi senamreč še kup stranskih frekvenc okoli neizrazitega vrhaharmonika. S tem je prepoznavanje izredno nezanesljivo. Z analizo signala vrtljajev (TTL signal) lociramo trajanje pol-nih vrtljajev in izračunamo njihovo dolžino oz. čas trajanjazasuka. Pri tem spremljamo trend nihanja vrtilne hitrosti oz.njeno stabilnost. Sledi odločitev ali je potrebno glede narezultate analize vrtilne hitrosti narediti korekcijo samega sig-nala vibracij ali pa lahko sledi analiza v frekvenčnem in časo-vnem prostoru. Če so odstopki preveliki, je s tem signalneprimeren za nadaljnjo obdelavo. Izvedemo lahko rekon-strukcijo signala z interpolacijo vrednosti oz. ga prevzorčimona novo dolžino ali pa uporabimo metodo dodajanja vredno-sti (slika 2a). Odločitev je predvsem odvisna od načinanadaljnje analize.

SSlliikkaa 22aa - Signal vrtilne hitrosti z identifikacijo polnih vrtljajev

SSlliikkaa 22bb - Preurejen časovni signal vibracij

Vzorčenje vrtilne hitrosti in vibracij je znašalo 216 vzorcev/s.Meritev vibracij je izvedena z dvema pospeškometroma zIEPE napajanjem. Merilnik vrtilne hitosti na svojem izhodu da60 impulzov na en zasuk (TTL signal). Iz signala vrtljajev seopredeli trajanje celotnega zasuka in njihova dolžina; za našprimer je rezultat med 2000 in 2003 vzorca na vrtljaj in 15celih vrtljajev. Podatek o lokaciji vrtljajev in njihovi dolžininam služi za odločitev o rekonstrukciji časovnega signalavibracij, ki ga nato prevzorčimo na novo oz. ustrezno dolžino.

Način prevzorčenja oz. rekonstrukcija poteka po metodi inte-gralne interpolacije, uporabljenih funkcij za analizo iz knjižni-ce Labview-a. Program poišče tudi t.i. visoke oz. hitre spre-membe, ki bi jih lahko pri tem delno ali v celoti popačili invršne vrednosti ne bi bile več prisotne. Vendar pa je pri pre-vzorčenju inkrement rekonstrukcije majhen in so spremem-be še v sprejemljivih mejah. Odločitev o izbrani metodi jeodvisna od kriterijev diference, ki temelji predvsem na števi-lu vzorcev v signalu, hitrosti zajemanja, dolžine signala inpredvsem nadaljne analize. Tako dobimo nov popolnomaperiodičen signal, koherenten z vrtenjem gredi (Slika 2b).

S tem se dolžina signala sicer spremeni, dosežemo paustrezno stopnjo periodičnosti, ki je potrebna za nadaljnjeanalize (slika 3). Pri frekvenčni analizi je predvsem pri višjihharmonikih ostrejša in jasnejša slika, ki zanesljivo pripadaosnovni opazovani frekvenci in ni produkt frekvenc nihanjavrtilne hitrosti, ki so tesno drug ob drugi in bi prekrivanjezaradi ločljivosti bilo vzrok nejasnosti. Predvsem pri prisotno-sti dveh napak v gonilu, so ti problemi izredno izraziti in pred-stavljajo precejšnjo oviro uporabe "navadne" frekvenčnetransformacije za diagnostiko. Tudi klasične statistične meto-de analize časovnega signala pridobijo na svoji vrednosti,čeprav je njihova uporabnost močno omejena.

SSlliikkaa 33aa - Frekvenčna analiza

SSlliikkaa 33bb - Časovno frekvenčna analiza signala vibracij

AVTOMATIKA 352004


Popoln sistem za zajemanjepodatkov, brez programiranja.

National Instruments SloveniaKosovelova 15 • SI- 3000 CeljeFax: (03) 425 4212ni.com/slovenia • [email protected]

(03) 425 4200

© 2003 National Instruments Corporation. All rights reserved. Product and companynames listed are trademarks or trade names of their respective companies.

Pri analizi poškodbe na posameznem zobu je primerna časovno frekvenčna analiza, skatero lahko zasledujemo tudi časovno prisotnost posamezne frekvence in s tem lažjedoločimo izvor napake oz. poškodbe. Vendar pa je pri tej vrsti analize potrebno uravno-težiti vrsto parametrov analize in pridobiti na ta način čim boljši, zaupanja vreden rezultat.

Zaključek

Časovni signal vibracij obdelan v odvisnosti od vrtilne hitrosti poda jasnejšo sliko v frek-venčnem in časovno frekvenčnem prostoru, pri tem pa se zanesljivost določanja poškod-be oz. napake poveča. Sama sprememba oz. rekonstrukcija signala vibracij po prej opi-sanih metodah, pa še vedno pušča prostor za ostale načine izboljšanja približevanjaostrejšim zahtevam zanesljivosti, da bi se na koncu ustrezna metoda ugotavljanja stanjapreselila tudi v industrijsko okolje.

Članek je bil objavljen v slovenskem zborniku konference NIdan podjetja NationalInstruments

ŠŠppiiccaa iinn SSyymmbboollSSppeeccttrruumm2244WWiirreelleessss sswwiittcchhInfo: Špica International d.o.o.

Špica je prvo podjete v sred-

nji in vzhodni Evropi certi-

ficirano za implementacijo

radijskega sistema Symbol

Spectrum24 Wireless swi-

tch.

Symbol je spet naredil velik ko-rak naprej pred svetovno kon-kurenco. Špica seveda ne zaos-taja. Revolucionarna zasnova grad-nje lokalnih brezžičnih radijskihmrež je v svetu prejela najvišjapriznanja za inovativnost in flek-sibilnost, saj spreminja pristoph gradnji radijskih omrežij iz kla-sične postavitve baznih postaj vpostavitev centralne omarice -"wireless switch" - in cenejšihoddajnikov - AAcccceessss ppoorrttss.

Rešitev je namenjena gradnjiradijskih sistemov, ki bi v klasič-ni postavitvi (koncept baznihpostaj) potrebovali vsaj 5 baz-nih postaj (ali seveda več). Bis-tvo sistema je v znižanju skup-nih stroškov sistema (TTCCOO - to-tal cost of ownership), upravlja-nja sistema in možnosti poznej-še nadgradnje. Klasična radij-ska omrežja z velikim številomradijskih postaj so namreč pos-tala težko nadzorljiva in nadgra-dljiva.

Trenutno je Špica edino podjet-je v Srednji in Vzhodni Evropi, kije pridobilo certifikat Symbolaza prodajo in podporo tega tre-nutno najbolj vročega izdelka.Špica ima certificirane tehnikein prodajo ter vso potrebno op-remo za postavitev sistema.

Drugim partnerjem Symbola vtem delu Evrope omogočajo tu-di šolanje za prodajo in prevze-majo inštalacijo in integracijo si-stema.

A

A

AVTOMATIKA36 2004

SISTEMI ZA PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE - Komunikacija z nizkonapetostnim odklopnikom

KKoommuunniikkaacciijjaa zz nniizzkkoonnaappeettoossttnniimmooddkkllooppnniikkoomm

Janez Kokalj, ELSING d.o.o., Ljubljana

Nizkonapetostni odklopnik je najpomembnejši gradnik sistemov za razdelitev in prenos elek-

trične moči. Poleg osnovnih funkcij, stikalne in zaščitne, nam omogoča lahko še veliko dodatnih

funkcij, ki so namenjene predvsem avtomatizaciji in nadzoru. V tem članku vam bomo prikazali

komunikacijske možnosti novih Moellerjevih kompaktnih odklopnikov NZM z elektronskim

zaščitnim modulom.

Možnost komunikacijeOdklopniki z elektronskim zaščitnim modulom imajo podzaščitnim pokrovom na čelni plošči konektor, na kateregalahko priključimo osebni računalnik, testno napravo PG-NZMali podatkovni vmesnik DMI. Z osebnim računalnikom lahkopregledamo nastavljene parametre, trenutne vrednosti faznihtokov, stikalne operacije, izpade odklopnikov itd. S testnonapravo lahko testiramo funkcionalnost in izklopno karakteri-stiko odklopnika. Na odklopnik pa lahko priključimo tudipodatkovni vmesnik DMI s prikazovalnikom in tipkami, s kate-

rim dostopamo do podatkov v odklopniku. Te podatke lahkopreko komunikacijskega vmesnika Profibus-DP prenašamona nadzorni sistem.

Povezovanje z osebnim računalnikomZa povezavo odklopnika nove družine Moeller NZM in oseb-nega računalnika potrebujemo:• odklopnik NZM2…NZM4 z elektronskim zaščitnim modu-

lom (različna območja od 100A…1600A)

• posebni komunikacijski vmesnik NZM-XPC-CAB za pove-zavo na serijska vrata osebnega računalnika

• osebni računalnik z minimalno:- PC s Pentium-II procesorjem ali višje- Windows 98/98SE/ME/XP, Windows NT 4.0/2000- cca. 20 Mbyte prostega spomina na trdem disku- CD ROM pogon (za instalacijo z zgoščenke)- RAM: vsaj 64 MByte- Grafična resolucija: minimalno 1024 x 768 pik- Barve: optimalno je True Color (24 Bit) - ni zahtevano- Tipkovnica in miška PS2- Prosta serijska vrata (COM-Port) na računalniku

• Program NZM-XPC-Soft za parametriranje zaščitnegamodula, diagnostiko in opazovanje trenutnega stanjaodklopnika.

Spremljanje in arhiviranje podatkov o odklopniku

Po vzpostavljeni komunikaciji dobimo na zaslon vse podatkeo priključenem odklopniku: ime družine, funkcijo, nazivni tok,število polov, serijsko številko, tip zaščitnega modula,…Program nam omogoča, da lahko tovarniško vpisane identifi-kacijske podatke odklopnika dopolnimo še z dodatnimi infor-macijami, kot so npr.: tip odklopnika, pozicijska oznaka ponačrtu, ime osebe, ki odklopnik nastavlja, ostali splošni po-datki, čas in datum zadnje spremembe itd.. S tem je omogo-čeno natančnejše spremljanje zgodovine odklopnika.

S programom lahko pregledujemo delovne podatke odklop-nika:• status odklopnika (eventualni vzrok izpada, opozorila o

preobremenitvi),• trenutne nastavitve zaščitnih parametrov odklopnika,• trenutno stanje po fazah:

- OK ali- Alarm (70%Ir…100%Ir) ali - preobremenitev 1 (100%Ir…120%Ir) ali- preobremenitev 2 (nad 120%Ir) ali- izpad (samo pri Isd)

Ob vsaki spremembi statusa odklopnika (alarm ali izpad), senov status zapiše v spomin odklopnika, skupaj s časomdogodka. V odklopniku se hrani zadnjih deset statusnih spre-memb. Pregled diagnostike nam omogoča analizo vseh do-godkov v odklopniku in s tem olajša odkrivanje napak.

SSlliikkaa 11 - Komunikacijske povezave na odklopnik

SSlliikkaa 22 - Povezave odklopnika z osebnim računalnikom

AVTOMATIKA 372004

SISTEMI ZA PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE - Komunikacija z nizkonapetostnim odklopnikom

Vse podatke odklopnika lahko shranimo v računalniku, jihprikažemo na zaslonu ali pa jih natisnemo (slika 3) in s temdokumentiramo vse podatke in dogodke na odklopniku.

Povezovanje na procesno vodiloZa povezavo odklopnika nove družine Moeller NZM na pro-cesno vodilo potrebujemo:• odklopnik NZM2…NZM4 z elektronskim zaščitnim modu-

lom• posebni podatkovni vmesnik DMI• povezovalni kabel za podatkovno povezavo podatkovnega

vmesnika DMI in odklopnika NZM• komunikacijski vmesnik za povezavo podatkovnega vodila

Profibus DP in podatkovnega vmesnika DMI• povezovalni kabel za povezavo podatkovnega vmesnika

DMI in osebnega računalnika• osebni računalnik s programom NZM-XPC-Soft za para-

metriranje podatkovnega vmesnika DMI

Podatkovni vmesnik DMIPodatkovni vmesnik DMI je namenjen za zajem podatkov izelektronskega zaščitnega modula odklopnika in vnašanjepodatkov v zaščitni modul. Preko njega se s podatkovnimvmesnikom povezujemo tudi na Profibus DP vodilo. Polegkomunikacijskih povezav nam omogoča zajem do šest digi-talnih vhodov (tipke, stikala, pomožni kontakti, …) in do šestrelejskih izhodov (za krmiljenje kontaktorjev, motornih pogo-nov, signalizacije, …). Vhode in izhode lahko beremo in krmi-limo preko Profibus DP vodila.

1 Napajalna napetost (24VDC)2 Digitalni vhodi (6x 24VDC)3 Vodilo za komunikacijski vmesnik4 LED za prikazovanje statusa DMI5 Tipke6 Vodilo za povezovanje z NZM ali PC7 Digitalni izhodi (6x rele)8 Prikazovalnik

DMI je lahko povezan z odklopnikom, ali pa v času parame-triranja z osebnim računalnikom. Na zaslonu lahko prikazujepoljubnih 6 parametrov, ki jih predhodno izberemo (npr.: tre-nutni tokovi v vseh treh fazah, nastavljeni tok preobremenit-vene in kratkostične zaščite, ura realnega časa, …). Na desnistrani mu lahko priključimo komunikacijski vmesnik EASY-204-DP in se preko njega povežemo na vodilo Profibus DP.

Parametriranje podatkovnega vmesnika DMIPodatkovni vmesnik DMI lahko parametriramo preko tipk inštirivrstičnega prikazovalnika na njem ali pa veliko bolj ele-gantno preko osebnega računalnika s programskim orodjemNZM-XPC-Soft. Ne moremo mu vpisovati logičnih diagramov,lahko pa izberemo že vpisane programske bloke za različnevrste krmiljenja (tipke ali stikala na vhodu, motorski pogonstikala ali vključevanje kontaktorjev na izhodu z že pripravlje-no avtomatiko za: direktni vklop, direktni dvosmerni vklop,zvezda trikot vklop, zvezda trikot dvosmerni vklop). Pri vsehteh vklopih so že vgrajene tudi časovne zakasnitve med izklo-pom enega in vklopom drugega kontaktorja, ravno tako je žeizvedena blokada pred morebitnim hkratnim vklopom večkontaktorjev. S parametriranjem določimo tudi vrednosti, kise prikazujejo na prikazovalniku med delovanjem (standard-ni teksti).

Prenos podatkovPreko vodila Profibus DP lahko prenašamo podatke o stanjuodklopnika do nadrejenih krmilnikov ali pa izvršujemo njiho-ve ukaze. Tako lahko prenašamo naprimer: • status odklopnika (eventualni vzrok izpada, opozorila o

preobremenitvi),• trenutne nastavitve zaščitnih parametrov odklopnika,• trenutno stanje po fazah:

- OK ali- Alarm (70%Ir…100%Ir) ali - preobremenitev 1 (100%Ir…120%Ir) ali- preobremenitev 2 (nad 120%Ir) ali- izpad (samo pri Isd))

• trenutni tok po fazah v %Ir in A rms• temperatura odklopnika• datum in čas• podatki o odklopniku (tip, serijska številka, …)• nastavitve odklopnika• diagnostični parametri za zadnjih deset dogodkov• stanje vhodov podatkovnega vmesnika DMI• krmiljenje izhodov podatkovnega vmesnika DMI

ZaključekNova družina odklopnikov NZM z elektronskim zaščitnimmodulom nam omogoča nov pristop pri realizaciji krmilnih innadzornih funkcij v nizko napetostnih omrežjih. S pomočjokomunikacijskih povezav lahko enostavno realiziramo krmi-ljenje in nadzor močnostnih odklopnikov. Pregled nad preto-kom energije, spremljanje dogajanja v stikalnih blokih (toko-vi, temperature, izpadi, …) in druge informacije pa nam omo-gočajo bolj pregledno in s tem bolj zanesljivo oskrbo porab-nikov z električno energijo.

SSlliikkaa 44 - Diagram izmenjave podatkov

SSlliikkaa 33 - Podatkovni vmesnik DMI

A

AVTOMATIKA38 2004

DIGITALNE KOMUNIKACIJE -SiOL-ova širokopasovna omrežja

SiOL-ovo hrbtenično inširokopasovno omrežjeŠirokopasovna TV preko ADSL in video storitve spodbudile potrebo po omrežnih rešit-vah Juniper Networks pri slovenskem ISP SiOL-u, ki je svojo infrastrukturo hrbtenič-nega in širokopasovnega omrežja zgradil s pomočjo omrežnih platform JuniperNetworks, serij M in E.

SUNNYVALE, Kalifornija, 26. januar 2004 -Juniper Networks, Inc. je objavil, da je vodil-ni slovenski ponudnik internetnih storitevSiOL ponudil nove izpopolnjene storitve IP,kot je na primer širokopasovna TV prekoADSL, pri čemer je uporabil kombinacijo us-merjevalne platforme Juniper Networks infra-net-ready, serija M, širokopasovno združeval-no platformo Juniper Networks serija E in sis-tem za uvajanje storitev Juniper NetworksSDX.

"Rešitve Juniper Networks nam omogočajo,da lahko ponudimo številne širokopasovne,trgu sprejemljive storitve preko meja inter-netne povezljivosti. Prav tako pomembnopa je tudi dejstvo, da lahko s pomočjo reši-tev Juniper Networks bistveno zmanjšamostroške upravljanja in vzdrževanja, kar jerezultat izboljšane zanesljivosti in razpolož-ljivosti," je povedal mag. Miran Kramberger,sedaj že bivši direktor SiOL-a.

"S takšnim v prihodnost usmerjenim pristo-pom k novim in inovativnim storitvam terpoudarkom na izgradnji varne in zanesljiveinfrastrukture, ki strankam ponuja preizku-šene storitve, SiOL kaže na odličen primerbodočega razvoja omrežij, ko se ponudnikistoritev odločijo za uporabo modela infra-net," je komentiral Eddie Minshull, podpred-sednik EMEA pri Juniper Networks.

Uporaba rešitev Juniper Networks SiOL-uomogoča reševanje štirih glavnih proble-mov, s katerimi se je podjetje soočalo. SiOLje potreboval omrežje, s katero bi lahko uve-del nove trgu sprejemljive storitve, kot je naprimer storitev širokopasovne TV z več kot100 kanali. Nadalje je bila zaradi vedno več-jega števila naročnikov na ADSL potrebnavzpostavitev zmogljivejšega hrbteničnegaomrežja ter širokopasovne združevalne plat-forme, ki bo uporabna za več tisoč uporab-nikov.

Poleg tega je SiOL želel izboljšati razpolož-ljivost svojega omrežja in svojim uporabni-kom ponuditi preizkušene storitve, hkrati paizgraditi stabilno in zanesljivo infrastrukturo.In nenazadnje so stalne grožnje na podro-čju varnosti samo še poudarile potrebo povarni infrastrukturi, ne da bi pri tem bistvenovplivala na splošno delovanje omrežja.

Uvedba platform serij M in E, v kombinacijis sistemom za uvajanje storitev SDX, omo-goča SiOL-u rešitev vseh štirih zgoraj nave-

denih problemov ter sočasno razširitevpreko meja tradicionalnih storitev, kot so naprimer klicni dostop do interneta, dostop doširokopasovnega ADSL, gostiteljstvo in ko-lokacija. Prva nova, trgu prilagojena storitevje širokopasovna TV. V sklopu novih storitevSiOL ponuja že tudi javne storitve WLAN terstoritev video na zahtevo.

SSmmaarrtt CCoomm, ki je poslovni partner podjetjaJuniper Networks za slovensko tržišče, jeimel ključno vlogo pri sklenitvi tega posla inje odgovoren tudi za dobavo, namestitev invzdrževanje rešitev Juniper Networks pri Si-OL-u. "Sodelovanje in skupinsko delo podje-tij Smart Com in Juniper Networks je bilores usklajeno. Zelo smo bili zadovoljni sstrokovnostjo in odzivnostjo skupine, zatosmo prepričani, da smo s pomočjo rešitevpodjetja Juniper Networks in integracijskimisposobnostmi podjetja Smart Com zgradiliprvovrstno IP infrastrukturo," je zaključil g.Miran Kramberger iz SiOL-a.

O podjetju Juniper Networks, Inc.Juniper Networks preoblikuje poslovanjeoperaterjev omrežij tako, da preobrazipasovno širino v zanesljivo, varno in nepre-cenljivo infrastrukturo operaterjev. Ustanov-ljeno je bilo leta 1996, z namenom da bi za-dovoljevalo vedno večje zahteve ponudnik-ov storitev. Danes se nanj opirajo vodilnisvetovni mrežni operaterji, vladne službe,raziskovalne in izobraževalne inštitucije terpodjetja, katerih poslovanje temelji na infor-macijah, saj ponuja brezkompromisne rešit-ve za najrazličnejše mreže. Izdelek podjetjaJuniper Networks - MINT (Model for Infra-Net Transformation) - služi kot podlaga za iz-vedbo projekta "Infranet Initiative". JuniperNetworks ima svoj sedež v mestu Sunny-vale v Kaliforniji. Dodatne informacije lahkonajdete na spletni strani www.juniper.net.

Dodatne Informacije: • Za Smart Com d.o.o.: Urša Legan,

Tel.: +386-1-5611606E-pošta: [email protected]

• Za SiOL d.o.o.: Vanesa Pogačar, Tel.: +386-1-473000, E-pošta: [email protected]

• Za Juniper Networks Inc.: Niek vanBemmel, Tel.: 31-207-125-846, E-pošta:[email protected] Durr, Tel.: 408-745-5058, E-pošta:[email protected] Paikoff Feigin, Tel.: 408-745-2371,E-pošta: [email protected] A

AVTOMATIKA 392004

VARNOST PRI DELU - Multifunkcijski varnostni relejski moduli

PPRROOTTEECCTT--SSRRBBNova generacija multifunkcijskih varnostnih relejskih modulov

Informacije: Tipteh d.o.o., Ljubljana

DDoollggoolleettnnee iizzkkuuššnnjjee sskkuuppiinnee SSCCHHMMEERRSSAALL ((ffiirrmmee EELLAANN,, SSTTEEUUTTEEiinn SSCCHHMMEERRSSAALL)) ssee ooddrraažžaajjoo vv rraazzvvoojjuu nnoovvee ddrruužžiinnee vvaarrnnoossttnniihhrreelleejjsskkiihh mmoodduulloovv.. PPRROOTTEECCTT--SSRRBB mmoodduullii ssee ooddlliikkuujjeejjoo ss ssvvoojjoo

ffuunnkkcciioonnaallnnoossttjjoo iinn zz zzeelloo uuppoorraabbnnoo nnaaččrrttoovvaanniimm oohhiiššjjeemm.. VVeezzjjaa vvsseehh PPRROOTTEECCTT--SSRRBB vvaarrnnoossttiihh mmoodduulloovv uussttrreezzaa vvaarrnnoossttnnii kkaattee--ggoorriijjii 44,, ppoo nnoorrmmii EENN 995544--11.. PPoolleegg eelleekkttrroo--mmeehhaannsskkiihh vvaarrnnoossttnniihh eellee--mmeennttoovv ((ssttoopp ttiippkkee,, vvaarrnnoossttnnaa ssttiikkaallaa zz zzaakklleeppaannjjeemm aallii bbrreezz,, vvaarr--nnoossttnnee pprreepprrooggee)),, llaahhkkoo nnaa PPRROOTTEECCTT--SSRRBB mmoodduullee pprriikklljjuuččiimmoo ttuuddiiooppttoo--eelleekkttrroonnsskkee vvaarrnnoossttnnee nnaapprraavvee iinn mmaaggnneettnnee vvaarrnnoossttnnee sseennzzoorr--jjee..

Družino sestavljajo tri skupine modu-lov:• Multifunkcijska izvedba izklopa v sili

v tri relejski tehnologiji; širina ohišja45 mm

• Standardna izvedba izklopa v sili vdvo relejski tehnologiji; širina ohišja22,5 mm

• Modul dvoročnega vklopa; širinaohišja 22,5 mm

Večina novih modulov je opremljena s hibridno varovalko. Kot pri ostalih elektron-skih varovalkah, tudi pri hibridni varovalki po kratkem stiku ni potreben fizičniposeg za ponovno vzpostavitev funkcije. Za razliko od standardnih elektronskihvarovalk, se hibridne varovalke ne smejo vklopiti avtomatsko. Avtomatski ponovnivklop varovalke bi povzročil nepričakovan vklop stroja, če varnostni modul delujev "auto-start" režimu. Za ponovni vklop varovalke je potrebno izključiti in ponovnopriključiti napajalno napetost.

Multifunkcijski moduli omogočajo funkcijo zagonskega testa. Po vklopu napajal-ne napetosti moramo sprožiti varnostno napravo ( pritisniti stop tipko, odpreti vrataz varnostnim stikalom, ...) in jo potem zopet vrniti v varovano stanje. Šele potemvarnostni modul dovoli zagon stroja. Zagonski test preveri morebitne napake, ki bilahko nastale v času, ko je bil stroj izklopljen.

Novo ohišje omogoča enostavnouporabo in zamenjavo modulov:(1) snemljive sponke omogočajo

uporabo že izgotovljenih kablovin hitro zamenjavo modulov

(2) povezovanje napajalne napeto-sti preko kontaktnih nožev v pri-meru, če imamo na letvi monti-ranih več modulov

(3) po EN292 normi nastavljanjeparametrov s sprednje stranimodula; dostop je zaščiten s po-krovčkom

(4) uporabniku prijazno označevanje(5) omogočen je pretok zraka za hlajenje modula, kar omogoča modulu tudi delo-

vanje na višjih temperaturah. A

AVTOMATIKA40 2004

ENERGETIKA - GEMA - energetski management

GGEEMMAA jjee sspplleettnnaa ssttoorriitteevv,, kkii oommooggooččaa eennoossttaavveenn pprreegglleedd ppoorraa--bbee eelleekkttrriiččnnee eenneerrggiijjee,, zzeemmeelljjsskkeeggaa pplliinnaa,, vvooddee iinn oossttaalliihh eenneerr--ggeennttoovv nnaa eenneemm mmeessttuu oodd kkooddeerrkkoollii,, kkaaddaarrkkoollii.. NNaammeennjjeennaa jjee

eenneerrggeettsskkiimm mmaannaaggeerrjjeemm,, eenneerrggeettiikkoomm,, vvooddiillnniimm ddeellaavvcceemm zzaa aannaallii--zzoo iinn nnaappoovveedd ppoorraabbee,, vvrreeddnnootteennjjee ppoonnuuddbb,, ......

GGEEMMAA -- eenneerrggeettsskkiimmaannaaggeemmeenntt

Funkcionalnost storitve obsega: • avtomatsko dnevno zbiranje in shranjevanje podatkov iz odjemnih mest, • analizo urnih/dnevnih/mesečnih/letnih profilov porabe za posamezno odjem-

no mesto, izbrano skupino ali celoto, • analizo porabe po tarifah in produktih • pregled in analizo stroškov za dobavljeno električno energijo, • pregled in analizo stroškov za omrežnino, • vrednotenje ponudb različnih dobaviteljev po tarifah, produktih ali enotni ceni • ad-hoc analize • informiranje o ključnih informacijah preko SMS sporočil, • generiranje poročil in izvoz podatkov pisarniške aplikacije (Word, Excel).

Za ažurno spremljanje in analiziranje porabe električne energije tako ne potrebu-jete nikakršne dodatne strojne opreme, kar omeji strošek storitve za energetskimanagement le na naročnino na storitev. Čas od naročila do vključitve je 14 dni.

Prednosti spletne storitve Ker gre za spletno storitev, ki ne potrebujete svoje programske opreme saj potre-bujete zgolj spletnibrskalnik.• Ni investicijskih

stroškov• Plačate le tisto,

kar potrebujete• Na voljo takoj• Nobenega konfig-

uriranja ali insta-lacije programov

• Podatki dostopnivsem pooblašče-nim uporabnikom

• Podatki dostopniod koderkoli

Analiza porabe• Konica, delovna,

jalova energija• Pregled po 15

min, urah, dnevih,tednih, mesecih,letih

• Izračun cos φ• Seštevanje meril-

nih mest• Pregled po tarifah

SSlliikkaa 11 - Analiza porabe energije

SSlliikkaa 22 - Primerjanje različnih ponudb

Informacije: Genera Lynx

AVTOMATIKA42 2004

ENERGETIKA - GEMA - energetski management

• Pregled po produktih ...

Analiza cen• Primerjanje različnih ponudb (po tarifah, produktih, enotni

ceni) na vaših realnih podatkih• Preverjanje računov za energijo po posameznih merilnih

mestih in skupaj

• Preverjanje računov za omrežnino• Izdelava “kaj-če-analize” – združevanje odjemnih mest• Preverjanje računov za prekomerno jalovo energijo• Vrednotenje naložb za zmanjševanje jalove energije

Analitski paket – Ad hoc– Izdelava poljubnih poroil – tabelarino, grafino– Izjemno preprosta, intuitivna uporaba

Odkod podatki?Podatke o porabi električne energije z vašim pooblastilomlahko dnevno prejemamo od vašega distributerja, podatke oporabi drugih energentov pa lahko zajemamo z vaših obsto-ječih sistemov ali s pomočjo naših produktov Combox inGsmBox preko spleta ali preko mobilnega omrežja. Viri poda-

tkov so:• distributer energije (internet, elektronska pošta) – pogoj te-

lemetrijsko odbiranje (večina industrijskih odjemalcev gaima);

• obstoječi nadzorni sistemi energetike;• informacijski sistemi za odbiranje števcev (SEP2, DCG);• naprava ComBox preko interneta ali GSM/GPRS pove-

zave.

Več informacij najdete na spletni strani podjetja Genera Lynx- http://www.genera-lynx.com.

SSlliikkaa 33 - Preverjanje računov

SSlliikkaa 44 - Analitski paket Ad hoc

A

Dlink je razvil adapter DWL-P100, kiomogoča prenos podatkov in električne-ga napajanja za stično točko kar po UTPali FTP kablu. Adapter je sestavljen izdveh enot. Prva, bazna enota je vgrajenav sobi s strežnikom in vsebuje vhod zaelektrično napajanje, vhod za UTP kabelza prenos podatkov in izhod po kateremse vrši prenos podatkov in prenos elek-trične energije po UTP kablu. Prenospodatkov gre po paricah 1/2 3/6, prenoselektrične energije pa po 4/5 7/8.

Druga enota se nahaja poleg stične točkein razcepi iz UTP kabla električno napa-janje in podatkovni del.

Namestitev adapterja DWL-P100 jeizredno enostavna. Je Plug & Play in nepotrebuje nikakršnega orodja ali prog-ramskih gonilnikov. Najlepše pri vsem paje, da je napravica izredno lahka in kom-paktna in jo lahko namestimo kamorkoli

ter nato nanjo pozabimo. Omogoča dol-žino vodov v območju do 100 m, ki je tu-di priporočena po standardu za hitra eth-ernet omrežja (Fast Ethernet).

DWL-P100 s tem privarčujete čas, ki bipotrebovali za napeljavo električnega ka-bla do stične točke in seveda tudi cenokabla in napeljave.

Po hitrem pregledu spletne strani proiz-vajalca D-Link med množico izdelkovnismo našli adapterja za hitrejša Giga-bitna omrežja. Verjetno pa na to ne bomo dolgo čakali,saj ima ta proizvajalec celo paleto izdel-kov za brezžična kot tudi hitra ethernetžična omrežja.

AVTOMATIKA 432004

PROCESNE KOMUNIKACIJE - Napajanje preko ethernet omrežja

SSlliikkaa 22 - Shema priključitve adapterja za napajanje preko ethernet omrežja A

PPOOEE -- PPoowweerr OOvveerr EEtthheerrnneettInformacije: http://www.dlink.com

ZZggooddii ssee,, ddaa žžeelliittee ddoossttooppnnoo ttooččkkoo zzaa bbrreezzžžiiččnnoo oommrreežžjjee ((WWiirreelleessss)) aallii kkaakkššnnoo ddrruuggoo nnaapprraavvoo ppoovvee--zzaannoo pprreekkoo eetthheerrnneett oommrreežžjjaa,, ppoossttaavviittii vv pprroossttoorr,, kkjjee nniimmaattee eelleekkttrriiččnneeggaa pprriikklljjuuččkkaa ((nnaa pprriimmeerr ppoodd--ssttrreeššjjee,, zzuunnaannjjii aanntteennsskkii ssttoollpp,, iittdd......)).. DD--LLiinnkk jjee vv ttaakkeemm pprriimmeerruu ppoonnuuddiill rreeššiitteevv,, iimmeennoovvaannoo PPOOEE --

PPoowweerr oovveerr EEtthheerrnneett -- aaddaapptteerr zzaa nnaappaajjaannjjee pprreekkoo eetthheerrnneett oommrreežžjjaa..

Tehnični podatkiCategory 5 Pin Usage• Podatki: 1, 2, 3, 6• Napajanje: 4, 5, 7, 8Napajalna napetost• Input: 48VDC, 400mA• Output: 5VDC, 2.5AEthernet• Konektor: RJ-45• Data Rate: 10/100Mbps• Kabel: TIA/EIA - 568, Cat. 5Dimenzije• Bazna enota: 5.3 x 4.2 x 2.5cm• Priključna enota: 8 x 5.3 x 2.5cmTeža• Base + Terminal Unit: 3.3ozTemperature• Delovna: -25°F to 71°F• Operating: -55°F to 105°FVlažnost obratovanja• Do 90%

Slika 1 - Napajalni bazni adapter in oddaljenidelilnik napajalne napetosti in podatkovnih vodov

AVTOMATIKA44 2004

ELEMENTI ZA AVTOMATIZACIJO - Miniaturni brezkontaktni dajalniki zasuka

Nova družina miniaturnihbrezkontaktnih dajalnikov zasuka

Informacije: Sašo Pukšič, RLS merilna tehnika d.o.o.

II nnoovvaattiivvnnoo ppooddjjeettjjee RRLLSS mmeerriillnnaa tteehhnniikkaa dd..oo..oo.. iizz LLjjuubblljjaannee,, ččllaann tteehhnnoolloošškkeeggaa ppaarrkkaa LLjjuubblljjaannaa,, jjeepprreeddssttaavviilloo nnoovvoo ddrruužžiinnoo iinnoovvaattiivvnniihh iizzddeellkkoovv zz vviissookkoo ddooddaannoo vvrreeddnnoossttjjoo,, ss kkaatteerriimmii bboo vv ssooddeelloovvaa--nnjjuu ss ssvvoojjiimmii ppaarrttnneerrjjii oosskkrrbboovvaallaa iinndduussttrriijjsskkee uuppoorraabbnniikkee ppoo vvsseemm ssvveettuu..

IIzzddeellkkii ssoo pplloodd ddoollggoolleettnneeggaa ssooddeelloovvaannjjaa zz LLaabboorraattoorriijjeemm zzaa mmiikkrrooeelleekkttrroonniikkoo FFaakkuulltteettee zzaa eelleekkttrrootteehhnnii--kkoo UUnniivveerrzzee vv LLjjuubblljjaannii,, ppooddjjeettjjeemm IIDDSS iinntteeggrriirraannii iinn ddiisskkrreettnnii ssiisstteemmii dd..oo..oo.. iizz LLjjuubblljjaannee iinn bbrriittaannsskkiimm ppoo--ddjjeettjjeemm RReenniisshhaaww ppllcc,, ssoollaassttnniikkoomm ppooddjjeettjjaa RRLLSS.. PPrroojjeekktt jjee ss ssooffiinnaanncciirraannjjeemm ppooddpprrlloo ttuuddii MMiinniissttrrssttvvoo zzaaggoossppooddaarrssttvvoo RReeppuubblliikkee SSlloovveenniijjee vv ookkvviirruu pprrooggrraammaa ""SSooffiinnaanncciirraannjjee pprreeddkkoonnkkuurreennččnnoo rraazzvvoojjnnoo--rraazziisskkoo--vvaallnniihh aakkttiivvnnoossttii pprroojjeekkttoovv tteehhnnoolloošškkeeggaa rraazzvvoojjaa vv lleettuu 22000022""..

Zaradi naraščajočih potreb po zanesljivem, natančnem terstroškovno ugodnem merjenju zasukov v zahtevnih pogojihdelovanja, je podjetje RLS razvilo vrsto brezkontaktnih mini-aturnih magnetnih dajalnikov zasuka z ločljivostjo do 4096pozicij (12 bitov). Pri novo razviti brezkontaktni zasnovimodelov RM, sta nosilec magneta in integrirano senzorskovezje, ki je vgrajeno v čitalni glavi, med seboj ločena, kar omo-goča zanesljivo in dolgotrajno obratovanje. Natančnost merje-nja zasuka dosega 0,3 kotne stopinje v širokem temperatur-nem območju, tudi v zahtevnih okoljih (do IP68) in pri viso-kih vrtljajih.

SSlliikkaa 11 - Integriranovezje AM512 in mag-netVisoka integracijavezja z vgrajenimiHallovimi senzorj iomogoča kompak-tne rešitve merjenjazasuka diametralnopolariziranega mag-neta.

SSlliikkaa 22 - Integrirano vezje AM512 na tiskani ploščici, primerniza vgradnjo

Ideja za nov izdelek je nastala že leta 1996, ko je prof. dr. Ja-nez Trontelj iz Fakultete za elektrotehniko Janezu Novaku, us-tanovitelju in direktorju podjetja RLS, predstavil osnovni prin-cip delovanja integriranega Hall senzorja zasuka, ki je jedrovseh izdelkov v novi paleti. Podjetje RLS je potem skupaj spodjetjem IDS razvilo visoko integrirano vezje ASIC, ki venem samem vezju združuje množico Hall senzorjev in vsoelektroniko za obdelavo signalov. Projekt je sofinanciralo tudi Ministrstvo za gospodarstvo vokviru programa sofinanciranja predkonkurenčno razvojno-raziskovalnih aktivnosti projektov tehnološkega razvoja v letu2002.

Novi magnetni dajalniki zasuka so enostavni za vgradnjo. Navoljo so v kovinskem ohišju, v modularni izvedbi ali kot kom-ponenta.

SSlliikkaa 33 - Dajalnik zasuka RM v brezkontaktni izvedbiBrezkontaktna breztorna zasnova, ki ne vsebuje ležajev, nudivisoko zanesljivost. Pri montaži ni potrebna sklopka medosjo dajalnika in merjencem.

Absolutni dajalniki nudijo do 12-bitno ločljivost (4096 pozicij)

AVTOMATIKA 452004

ELEMENTI ZA AVTOMATIZACIJO - Miniaturni brezkontaktni dajalniki zasuka

s paralelnim ali serijskim podatkovnim izhodom, na voljo paso tudi inkrementalni (1024 pulzov na obrat), analogni, line-arni napetostni ter linearni tokovni izhod. Izvedbo z linearnimnapetostnim ali tokovnim izhodom lahko uporabljamo priaplikacijah, kjer nadomešča tradicionalne uporovne potencio-metre (npr. pri komandnih ploščah).

SSlliikkaa 44 - Dajalnik zasuka RE "klasične" zasnoveMagnetni dajalniki v primerjavi z optičnimi ne vsebujejo ste-kla kot nosilca informacije, kar omogoča visoko odpornostna udarce, vibracije in umazanijo.

Zaradi tako prilagodljive zasnove so novi dajalniki uporabniza širok spekter aplikacij. Uporaba vključuje od področja av-tomatizacije, na primer vgradnjo v motorje za namen pozicio-niranja, vgradnjo v pomorske instrumente, nadzor položajaventilov, črpanje goriva, merjenje nivoja, videonadzorne ka-mere, samopostrežne avtomate, do delovnih vozil in medicin-ske opreme.

Glavni distributerji nove palete izdelkov bodo poleg RLS šebritansko podjetje Renishaw, nemško podjetje TWK, ruskopodjetje SK BIS, italijansko podjetje ELAP, ter ameriški pod-jetji Encoder Devices in Gurley Precision Instruments. Izdelkibodo na različnih trgih na voljo pod blagovnimi znamkamiRLS, Renishaw ali TWK.

Nadaljnje informacije v zvezi z novimi magnetnimi dajalnikizasuka so na voljo na spletnih straneh www.rls.si in www.renishaw.com.

AVTOMATIKAAVTOMATIKA...z Avtomatiko v

sodoben jutri......z Avtomatiko v

sodoben jutri... ...with Automation to thecontemporary tomorrow...

...with Automation to thecontemporary tomorrow...

Http://www.avtomatika.comHttp://www.avtomatika.com

Član Tehnološkega parka Ljubljana

Družba RLS merilna tehnika d.o.o. je bila ustanovljenadecembra 1989 v Ljubljani. Leta 2001 je v podjetje vsto-pilo tudi angleško podjetje Renishaw plc, ki ima danes50% lastniški delež.Ime družbe RLS je okrajšava za "rotacijski in linearnisenzorji pomika in zasuka". Podjetje je od vsega začetkaosredotočeno na zagotavljanje rešitev za široko področjemerilne tehnike, kjer je potreben nadzor pomika in zasu-ka. Med izdelki so med drugim fotodiodni moduli, inter-polatorska vezja ASIC, magnetni rotacijski dajalniki,naprave in programsko opremo za brezkontaktno dimen-zijsko kontrolo izdelkov, programsko opremo za statistič-ni nadzor procesov ter merilni sistemi po naročilu.RLS je majhno in prilagodljivo podjetje. Dostop do kup-cev in virov širi s partnerstvi z drugimi uspešnimi podjet-ji.RLS oskrbuje z dajalniki pomika in zasuka industrijskeuporabnike po vsem svetu. Na slovenskem trgu pa seukvarja tudi z zagotavljanjem celovitih rešitev za merilnesisteme za kontrolo geometrijskih parametrov, vključno sprogramsko opremo za statistični nadzor procesovGausSPC.

A

AVTOMATIKA46 2004

INDUSTRIJSKO TISKANJE - InkJet tiskalnik Linx 4900

IInnkk--JJeett ttiisskkaallnniikk LLiinnxx 44990000Informacije: Špica International d.o.o.

TT iisskkaallnniikk LLiinnxx 44990000 uuppoorraabblljjaa tteehhnnoollooggiijjoo nneepprreettrrggaanneeggaa bbrriizz--ggaa ččrrnniillaa.. PPrriimmeerreenn jjee zzaa oozznnaaččeevvaannjjee iizzddeellkkoovv vv iinndduussttrriijjii,, zzaa--ggoottaavvlljjaa ppaa vviissookkoo kkaakkoovvoosstt iizzppiissaa.. TTiisskkaallnniikk LLiinnxx 44990000 jjee nnaajj--

nnoovveejjššii,, iizzbboolljjššaann mmooddeell vv nniižžjjeemm rraazzrreedduu iinn nnaaddoommeessttiilloo zzeelloo uussppeešš--nneeggaa ttiisskkaallnniikkaa LLiinnxx 44880000..

Uvod Robustno ohišje iz nerjavečega jekla zIP55 zaščito, avtomatski izklop, izbolj-šan sistem čiščenja glave za neproble-matičen začetek tiskanja, visoka kako-vost izpisa in njegova obstojnost soosnovne značilnosti, ki jih narekujejoproizvodne linije in distribucijski siste-mi. Tiskalnik uporablja nekatere rešitveiz večjega Linx6800. Tudi zato karakte-ristike tiskalnika Linx4900 opredeljuje-jo tiskalnik kot "Best in class" oz. naj-boljši v svojem razredu.

Tiskalnike Linx uporablja vrsta sloven-skih in svetovno znanih proizvajalcev vrazličnih industrijskih panogah.

Opis proizvoda Tiskalnik LINX 4900 je na voljo v večvariantah, ki se med seboj razlikujejopo hitrosti tiskanja, uporabe pigment-nih črnil, uporabe različnih tipov pisav.Njegova robustnost mu zagotavlja od-

pornost na vplive okolja, tudi na vodnočiščenje v proizvodnji.

Namenjen je enostavnemu dvovrstič-nemu označevanju ali serijskemu šte-vilčenju. Tiskalnik ima enostaven vmes-nik za nastavitev tiskalnika in vsebineizpisa, shrani lahko 50 različnih sporo-čil pri menjavi izdelka na proizvodni lini-ji. Uporabniški vmesnik je slovenski ta-ko, da je še bljižji uporabniku. Za briz-galno kodiranje na zelo hitrih proizvod-nih trakovih uporabljamo tri hitrejšemodele, ki nam omogočajo maksimal-no hitrost pri enovrstičnih aplikacijahdo 7.28 m/s.

Vsi modeli uporabljajo tehnologijo ne-pretrganega brizga črnila (ang. Conti-nous ink jet - CIJ), kar zagotavlja visokokakovost izpisa. K temu prav gotovopripomore njegova enostavnost in lah-ko vzdrževanje, kar odpravlja kakršne-koli zastoje na proizvodni liniji zaradioznačevanja izdelka (predlagan pre-ventivni servisni interval je na 2000 ur,na kar tiskalnik opozori s sporočilomna zaslonu, vendar kljub temu ne nehadelovati!). Raznovrstne glave omogo-čajo visoko kakovost tiskanja znaka vrazponu 1 do 9 mm. Kabelski priklju-ček glave do tiskalnika je 2 ali 4 m, karvključno z raznimi instalacijskimi pripo-močki pripomore k boljši konfiguracijitiskalnika. Za umestitev v obstoječokonfiguracijo, povezavo z računalni-kom in povezavo s sistemom za krmi-ljenje, obstajajo prirejene rešitve (npr.detektor izdelkov, merilec hitrosti linije).

Lastnosti izdelka in prednostiza uporabnika • "Continuous ink-jet" tehnologija

Prednost: visoka kakovost izpisa. • Možno tiskanje pri hitrosti pro-

izvodne linije do 7.3 m/s

Prednost: možnost tiskanja pri zelovelikih hitrostih proizvodnih linij.

• Različne glave tiskalnika

Prednost: omogoča prilagajanje veli-kosti izpisa in uporabe različnihčrnil.

• Tiskalna glava je nameščena v

robustno ohišje

Prednost: je zaščitena pred zunanji-mi vplivi, ne zahteva vzdrževanja inje enostavna za čiščenje.

• Avtomatično izpiranje glave

Prednost: preprečuje težave pri za-četku tiskanja.

• Polni diagnostični paket

Prednost: omogoča hitro odpravonapak.

• Robustno ohišje iz nerjavečega

jekla

Prednost: odporen na zunanje vpli-ve. Zagotovljena je zaščita IP55 vskladu z zadnjim standardom EN60529: 1992 / IEC60529: 1989 (do-voljeno je pranje z vodo pod nizkimpritiskom, kakršno se običajno upo-rablja za čiščenje proizvodnih linij inzaščita pred prahom).

• Možnost priključitve različnih

namenskih pripomočkov

Prednost: možnost enostavne vklju-čitve v že obstoječo proizvodnjo lini-jo s pomočjo detektorjev izdelkov,merilcem hitrosti linije...

• Prijazen in razumljiv uporabni-

ški vmesnik za nastavitve tis-

kalnika in vsebine izpisa

AVTOMATIKA 472004

INDUSTRIJSKO TISKANJE - InkJet tiskalnik Linx 4900

Prednost: shranimo 50 različnih sporočil za izbiro pri menjavi izdelka na proiz-vodnji. Uporablja slovenski jezik tako, da je delo z njim še lažje.

• Kakovostni osvetljeni LCD displej

Prednost: Z dimenzijami 256 x 64 točk je berljiv tudi v slabih pogojih zunanjeosvetlitve proizvodne linije.

• Raznovrstne funkcije programiranja in tiskanja

Prednost: Parametri so enostavno dostopni in nastavljivi: - fiksni ali spremenljivi tekst; - veliki ali mali znaki; - višina, širina in zakasnitev znakov; - različni formati za datiranje, kodiranje premika traku; - ura realnega časa; - sekvenčni števci;

• Standardni komunikacijski

vmesniki RS232, DDE Driver

Prednost: možnost priključitve na katerikoli računalniški sistem PC, Host, PLC... A

Mercator izbral Symbolovo radijsko opremoInformacije: Špica International d.o.o.

Mercator je v svojem skladišču zamrznjene hrane na Ptuju začel upo-rabljati Symbolove radijske terminale, ki omogočajo nadzor nad logi-stičnimi postopki in izpolnjevanje zahtev standarda HACCP.

Skupina Mercator spada med največje trgovske verige v JV Evropi. Vodilna trgov-ska veriga na slovenskem trgu postaja tretji največji trgovec z živilskimi izdelki nahrvaškem trgu in pomemben trgovec na tržišču Bosne in Hercegovine ter Srbije inČrne gore.

Standard HACCP, ki odreja nadzor nad živili, bo s prihajajočim letom krepko pose-gel med trgovske verige. Zato se večina trgovskih in transportnih podjetij aktivnopripravlja na nove zakonske zahteve glede nadzora nad shranjevanjem živil - tudipri nizkih temperaturah. Okolju primerna mora biti tudi izbrana oprema za podpo-ro dela v logističnih procesih, saj mora zagotavljati nemoteno delovanje tudi v hla-dilnicah pri -20 °C. Pri tej temperaturi namreč postane oprema še bolj občutljivaza poškodbe in motnje v delovanju.

Mercator SVS se je po analizi ponudnikov na trgu odločil za Špico International inopremo ameriškega proizvajalca Symbol Technologies. Radijski terminali SymbolPDT6846 in radijska infrastruktura Symbol, ki delujejo v WiFi standardu 802.11b,omogočajo povezovanje v že obstoječ radijski sistem Mercatorja brez prilagoditevali zamenjav obstoječe opreme. Hkrati izpolnjuje zahteve po zagotavljanju varnostiprenosa podatkov po radijskem omrežju. Centralna strežniška aplikacija teče nastrežniku, ki zagotavlja centralen nadzor nad podatki, aplikacijo in uporabniki.

V Mercatorju so izbrali Špico International tudi zaradi želje po sodelovanju s sta-bilnim partnerjem, ki bo lahko zagotovil tudi nadgradnje in razširitve sistema breznepotrebnih visokih stroškov. Špicina mreža podjetij po celi regiji Adriatic lahkozagotovlja prenos znanja in preizkušene tehnologije tudi na nove Mercatorjeveposlovne lokacije v JV Evropi. A

AVTOMATIKA48 2004

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Grelci v stikalnih omarah

GGrreellcciiUporaba grelcev, prednosti in tehnične podrobnosti

MMaattjjaažž MMiišškkeecc,, RRiittttaall dd..oo..oo..

GGrreellccii ssoo ppoosseebbeejj uuppoorraabbnniizzaa pprriimmeerree uuppoorraabbee vv zzuu--nnaannjjiihh oommaarraahh,, kkaakkoorr ttuuddii

pprrii nnoottrraannjjii,, kkjjeerr mmoorraammoo pprree--pprreeččeevvaattii nnaassttaanneekk kkoonnddeennzzaaccii--jjee,, kkii iimmaa zzaa kkvvaarrnnoo ppoosslleeddiiccoouunniiččeennjjee oobbččuuttlljjiivviihh eelleekkttrroonnsskkiihheelleemmeennttoovv iinn sskkllooppoovv.. SSeeddeemmrraazzlliiččnniihh ttiippoovv RRiittttaalloovviihh ggrreellnniihhtteelleess zzaaggoottaavvlljjaa ddaa jjee zzaahhtteevvaannaaiizzhhooddnnaa mmoočč ggrreettjjaa vveeddnnoo zzaaggoo--ttoovvlljjeennaa.. TToo ppoommeennii ddaa llaahhkkoozzaaggoottoovviimmoo pprraavviillnnoo rraazzppoorreeddii--tteevv iinn šštteevviilloo ggrreellcceevv zznnoottrraajjoommaarree gglleeddee nnaa ppoottrreebboo ppoo ggrree--ttjjuu..

Izhodna moč in različnostuporabeIzhodna grelna moč treh različnih Ritta-lovih sistemov grelcev od 10 do 1000W, zagotavlja visok nivo grelnega učin-ka, z majhno uporabo prostora v omari.Uporaba grelcev brez ali z ventilator-jem (pretok zraka od 50 do 160m3/h),se določa grede na specifičnost upora-be v določeni aplikaciji. Posebno pri omarah za zunanjo upora-bo, kjer je nabiranje kondenza pri niz-kih temperaturah pogost pojav, mora-mo biti še posebej previdni pri izbiriustreznega grelca glede na dimenzijeomare in temperaturne razlike.

Enostavna montaža in zanes-ljivo upravljanjeHitra montaža: ta je dosežena z pritrje-vanjem preko vijakov na montažno ploščo ali nasaditvijo na 35 mm DIN EN

50022 montažno letev.Ni kondenziranja a vedno je pravilnatemperatura: grelec je aktiviran prekohidrostata ali termostata glede na žele-no nastavljeno vrednost.

Prednosti sodobne termistor-ske tehnologije (PTC) Predhodna zahteva za optimalno pre-tvorbo energije iz električne v termično,je popolnoma vzajemno delovanjemed izhodno močjo, površinsko tem-

peraturo grelcain obdajajočozunanjo tempe-raturo.Običajni upo-

rovni grelci:

površinska tem-peratura grelcaje odvisna oddelovanja varn-ostnega termo-stata. Grelec nedeluje kontinui-rano, kar pome-

ni da je grelni učinek dejansko zelo ni-zek.Rittalovi grelci z PTC tehnologijo:

drugače, kot pri običajni uporovnih gre-lcih, se pri termistorski (PTC) grelcih iz-

AVTOMATIKA 492004

AVTOMATIKA50 2004

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - Grelci v stikalnih omarah

hodna moč grelca avtomatsko zmanjšuje glede na povečanonotranjo temperaturo.Prednosti tega aktivnega delovanja so sledeče:• Temperatura površine grelca je omejena brez uporabe

dodatnih temperaturnih zaščitnih naprav.• Samostojna regulacija dosega direktno prilagoditev na

temperaturo okolja. Povedano drugače, če se temperaturaznotraj omare zniža, se temperaturni učinek na grelcupoveča.

Diagram delovanja :• Konstantni temperaturni učinek

v celotnem napetostnem ob-močju med 110 in 240 V AC/DC.

• Možnost izvedbe posebnih pri-ključnih napetosti (12 V, 24 V).

• Dolga življenjska doba.• Kompaktna na vibracije ne ob-

čutljiva mehanska izvedba.• V primeru okvare na grelnem

elementu ni nevarnosti da pri-de do požara.

PomembnoZa natančno nastavitev tem-perature in preprečevanjenastajanja kondenza v omarise uporabi termostat ali hid-rostat. Grelec mora biti ved-no montiran pokonci. Za pra-vilno delovanje moramo za-gotoviti 50 mm zgoraj in spo-daj praznega prostora zanormalen pretok zraka.Grelni učinek povečamo zuporabo ventilatorja.Boljši učinek gretja v velikih omare dosežemo z uporabo po-sameznih grelcev z nizkim izkoristkom. A

Documents

REVIJA ZA AVTOMATIZACIJO PROCESOV, PROFESIONALNO ...avtomatika.com/ARHIV-AVTOMATIKA/A42.pdf · Tokratna številka je tematsko obarvana in čeprav smo jo načrtovali za sejem Energetika