REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE THE ...rei.pef.um.si/.../Izdaje_revije/2010/2010_03_st_1_revija.pdf6 Revija za elementarno izobraževanje št.1 ment for children with special

1

Letnik/Volume:3Številka/Number:1

Maribor,april2010

Naslovuredništva/EditorialOfficeandAddress:

UniverzavMariboru,Pedagoškafakulteta,Revijazaelementarnoizobraževanje,Koroška160,

2000Maribor

•Internetninaslov/Web:www.pfmb.uni-mb.si/zalozba

•Elektronskinaslov/E-mail:[email protected]

REVIJAZAELEMENTARNOIZOBRAŽEVANJE–ISSN1855-4431.THEJOURNALOFELEMENTARYEDUCATION–ISSN1855-4431.

REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE

THE JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION

2 Revijazaelementarnoizobraževanje št.1

REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE THE JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION

Izdajatelj/Publisher:ZaložbaPEF,UniverzavMariboru,Pedagoškafakulteta

Uredniškiodbor/EditorialBoard:Dr.RenateSeebauer,PädagogischeHochschuleWien,Dunaj,AvstrijaDr.LigitaStramkale,PedagoģijasunPsiholoģijasfakultāte,RigaDr.HerbertZoglowek,FinnmarkUniversityCollege,Alta,NorveškaDr.VinkaUzelac,UčiteljskifakultetuRijeci,Rijeka,HrvaškaDr.JosipMilat,Filozofskifakultet,Split,HrvaškaDr.RadoPišot,Pedagoškafakulteta,Koper,SlovenijaDr.JuliaAthenaSpinthourakis,UniversityofPatras,Rion,GrčijaDr.MatjažDuh,Pedagoškafakulteta,Maribor,SlovenijaDr.SamoFošnarič,Pedagoškafakulteta,Maribor,SlovenijaDr.JurijPlaninšec,Pedagoškafakulteta,Maribor,SlovenijaDr.JanjaČrčinovičRozman,Pedagoškafakulteta,Maribor,SlovenijaDr.JurkaLepičnikVodopivec,Pedagoškafakulteta,Maribor,SlovenijaDr.DragicaHaramija,Pedagoškafakulteta,Maribor,SlovenijaDr.JoaquimGomesdeSá,UniverzadedoMinho,Braga,PortugalskaDr.MartinBilek,Pedagogickáfakulta,HradecKrálové,ČeškaDr.VěraJaníková,MasarykUniversity,Brno,Češka

Prof.MarkusCslovjecsek,PädagogischeHochschuleFHNW,Brugg,Švica

Glavniinodgovorniurednik/EditorinChief:dr.SamoFošnarič

Namestnicaglavnegainodgovornegaurednika/DeputyEditorinChief:dr.DragicaHaramija

Založniškiodbor/PublishingCommittee:

dr.SamoFošnarič,dr.JurijPlaninšec,dr.DragicaHaramija,mag.JanjaBatič,BojanKovačič,SonjaPlazar,JernejaHerzog

Lektoriranje/ProofReading:

zaangleškobesedilo/English:JamesBowenzaslovenskobesedilo/Slovene:dr.PoloncaŠekMertük

Naslovnicojeoblikoval/Thetitlepagedesignedby:PrimožKrašnaNaklada/Circulation:350izvodov/copiesTisk/Press:UNIzaložba,d.o.o.

Cenaposamezneštevilkeznaša8EUR,dvojnaštevilka12EUR,letnanaročninaznašazainstitucije20EUR,zaposameznike18EURinzaštudente10EUR.

Priceforindividualissuesis8EUR,doubleissuesare12EUR,one-yearsubscriptionrates:20EURforinstitutions,18EURforindividualsand10EURforstudents.

REVIJAZAELEMENTARNOIZOBRAŽEVANJETHEJOURNALOFELEMENTARYEDUCATIONLetnik/Volume:3 Številka/Number:1Maribor,april2010

Revijajevpisanavrazvidmedijev.

REVIJAZAELEMENTARNOIZOBRAŽEVANJEjeindeksiranainvključenavbazopodatkov/THEJOURNALOFELEMENTARYEDUCATIONisindexedandabstractedin:Co-operativeOnlineBibliographicSystemandServices(COBISS)Ulrich’sPeriodicalsDirectory

3

VSEBINA/CONTENTS

Dr.MajdaPšunder,mag.SuzanaBračič 5

Didaktičnipripomočkiinopremazavzgojnoizobraževalniprocesotroksposebnimipotrebami

Didactictoolsandequipmentforeducatingchildrenwithspecialneeds

MonikaObran,dr.MilenaIvanušGrmek 19

Profesionalnirazvojučiteljevrazrednegapouka

Professionaldevelopmentofclassteachers

TejaMajcen 33

UčiteljkotdejavnikuspešnostivobveznemizobraževanjunaFinskem

TeacherasasuccessfactorincompulsoryeducationinFinland

Dr.AlenkaLipovec,MajaŠtukl 43

Uporabatangramapripoukumatematikenarazrednistopnji

Thetangraminlowerprimarymathematics

Mag.PetraDolenc 53

Telesnasamopodobakotpomembenmotivacijskidejavnikzagibalno/športnoaktivnostotrokinmladostnikov

Physicalself-conceptionasanimportantmotivationalfactorforphysicalactivityamongchildrenandadolescents

MajdaFiksl 65

Vključevanjekulturnedediščinepripoukutehnikeintehnologijenaprimeruragljenavozičku

Culturalheritageincludedincourseofdesignandtechnologysampledwitharattleonwheels


Mag.DarijaPetek 75

Spoznavanjenekaterihpojmov(procesov)prekonaravoslovnihposkusovvvrtcu

Learningaboutcertainnotions(processes)vianaturalscienceexperimentsinkindergarten

ZvonkaCencelj 89

Tehnikaintehnologijavprepletenostizdrugimipodročji

Technologyandcraftsinconnectiontootherfields

Splošnooreviji 99Navodilaavtorjem

Generalinformation 102Guidelinesforsubmission


Dr.MajdaPšunderMag.SuzanaBračič

Didaktični pripomočki in oprema za vzgojno-izobraževalni proces otrok s posebnimi potrebami

Pregledniznanstveničlanek

UDK37.091.6:376

POVZETEK

Otrocisposebnimipotrebamiprivzgojno-izobraževalnemprocesuzaradirazvoj-nihznačilnostipotrebujejodrugačen,individualiziranpristop,njimprilagojeneme-todeinučnetehnologije.Predstavilibomonovostiinmožnostiuporabedidaktičnihpripomočkovinopremezaotrokesposebnimipotrebami.Izrednopomembnoje,upoštevatiželje,zahteveinpotrebeotroksposebnimipotrebami,ktemupadodatišeprilagoditevučnihprocesov,učnihgradiv,dodatnousposabljanjepedagoškegakadrainuporaboustreznedidaktičneopremesspecialnimipripomočki,kisopri-lagojeniuporabnikomsposebnimipotrebami.Sodobnididaktičnipripomočki inrazvojinformacijsko-komunikacijskihtehnologijomogočajootrokomsposebnimipotrebami,dasenavsehravneh izobraževanjadodatno izpopolnjujejo inrazvi-jajo.

Ključne besede: otrocisposebnimipotrebami,didaktičnipripomočkiinoprema,pouk,izobraževanje,razvoj

Didactic tools and equipment for educating children with special needs

ABSTRACT

Intheeducationalprocess,childrenwithspecialneedsrequireadifferent,per-sonalizedapproachandadapted teachingmethodsand technology.Thearticlepresentsinnovationsandopportunitiesforusingdidacticalinstrumentsandequip-


ment for children with special needs. It is extremely important to consider thewishes,demands andneeds of children with special needs. It is also importanttomakeadjustmentstothelearningprocess,teachingmaterials,additionaltrain-ingofteachingstaffandtheuseofappropriateteachingequipmentwithspecialdevicesthatareadaptedtouserswithspecialneeds.Moderndidactictoolsandthedevelopmentof ICT(InformationandCommunicationTechnologies)enablechildrenwithspecialneeds,atalllevelsofeducation,additionalimprovementanddevelopment.

Keywords:childrenwithspecialneeds,didactictoolsandequipment,instruction,education,development

Uvod

Izobraževalni programi morajo otrokom s posebnimi potrebami zagotav-ljati možnost, doseči enak izobrazbeni standard, kot ga zagotavljajo programiosnovnošolskega, poklicnega, strokovnega ter splošnega srednjega izobra-ževanja.1

Otrocisposebnimipotrebamipotrebujejozavključitevvprocesizobraževanjaustreznedidaktičnepripomočkeinprilagojenoopremoterlastnomotivacijo,kijimomogočalažjedoseganjeciljevinstandardovznanja,določenihzučniminačrti.

Opredelitev izraza »otroci s posebnimi potrebami«

Zakonoosnovnišoli(UradnilistRepublikeSlovenije,št.81/2006)medotrokesposebnimipotrebamiuvrščatakonadarjeneotrokekottiste,kiimajotežavenaučnempodročjuiznajrazličnejšihvzrokov.Vprispevkusebomoomejililenasled-nje.

Otrocisposebnimipotrebamisootroci,ki imajoučne,vedenjske,čustveneingibalno-motorične težave.Tosovsiotroci,ki imajoovire,primanjkljaje,slabosti,težaveinmotnjenapodročjugibanja,zaznavanja,govora,spoznavanja,čustvovanja,vedenjainučenja.Tiotrocipotrebujejoprilagojenoizvajanjeprogramovvzgojeinizobraževanjazdodatnostrokovnopomočjoaliprilagojeneprogramevzgoje inizobraževanjaoziromaposebneprogramevzgojeinizobraževanja.

1 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-UPB1), Uradni list Republike Slovenije, št. 3/2007.


Kategorije otrok s posebnimi potrebami

Gledenatežave,skaterimisesrečujejootrocisposebnimipotrebami, ločimonaslednjekategorijeotrok:2

Slepiinslabovidniotroci

Slepiinslabovidniotrocisootrocizokvarovida,očesaalividnegapolja.Slabovi-denotrokimaostrinovidaod0,30do0,10oziromamanjkot0,10do0,05,lahkopaimazožitevvidnegapoljana20stopinjalimanjokrogfiksacijsketočkenegledenaostrinovida.Ločimojihnazmerno(10–30%vida)intežkoslabovidneotroke(5–9,9%vida).Takiučencisolahkopravtakovključenivrednošolanje,vendarvšolidelajopometodizaslabovidne.

Gluhiinnaglušniotroci

Gluhiinnaglušniotrociimajookvare,kizajemajouho,njegovestruktureinfunk-cije,povezaneznjimi.Naglušniotrokimapovprečnoizgubosluhanafrekvencah500,1000in2000Hzmanjkot91dBterimaresnetežavepriposlušanjugovorainprigovornikomunikaciji.Naglušnostsekažekotzoženjeslušnegapolja.Raz-likujemootrokez lažjo izgubosluha(26–40dB),otrokezzmernoizgubosluha(41–55dB),otrokestežjoizgubosluha(56–70dB)terotrokestežko(obojestran-sko)izgubosluha.

Otrocizgovorno-jezikovnimimotnjami

Otrocizgovorno-jezikovnimimotnjamiimajomotnjepriustvarjanjuinrazume-vanju govora ter govorno-jezikovnem izražanju, ki niso posledica izgube sluha.Ločimoblagzaostanekoziromanerazvitostgovorno-jezikovnegaizražanja.Izrazi-to je tudineskladjemedbesedniminnebesednimizražanjem.Motnjegovorno-jezikovnega sporazumevanja se kažejo tudi na področju branja in pisanja teručenja v celoti. Ta prizadetost gre od blagega zaostajanja do popolne funkcio-nalnenepismenosti.Razvrščamojihvotrokezlažjimi,zmernimi,težjimiintežkimigovorno-jezikovnimimotnjami.

Gibalnooviraniotroci

Gibalnooviraniotroci imajoprirojeneali pridobljeneokvare,poškodbegibal-negaaparata,centralnegaaliperifernegaživčevja.Gibalnaoviranostsekaževob-likifunkcionalnihingibalnihmotenj.Ločimolažje,zmerno,težjeintežkogibalnoovirane otroke. Lažje gibalno oviran otrok je samostojen pri vseh opravilih, ra-

2 Povzeto po: Otroci s posebnimi potrebami (Žerovnik, 2004) in Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovo šolo (Zavod RS za šolstvo, 2003).


zenpri tistih,kizahtevajodobrospretnostrok,sicerpahodisamostojno.Lahkoima težave pri teku. Pri šolskem delu ne potrebuje fizične pomoči, temveč lemanjšeprilagoditve,kotsodoločenipripomočki(npr.posebnapisala,miza,stol).Otrokzzmernogibalnooviranostjoobčasnožepotrebujefizičnopomočdrugeosebe.Čepravznotrajprostorovalinakrajšerazdaljehodisamostojno(lahkonpr.spomočjobergel),zadaljšerazdalježeuporabljaprilagojenokoloalivozičekzaprevoz.Motenajetudifinamotorikarok.

Dolgotrajnobolniotroci

Dolgotrajnobolniotrocisoopredeljenikototrocizdolgotrajnimioz.kroničnimimotnjamiterboleznimi,kijihovirajoprišolskemdelu,pričemerzadolgotrajnora-zumemobolezen,kitrajadljeodtrehmesecev.Primeritehboleznisokardiološke,endokrinološke, gastroenterološke, alergološke, hematološke, dermatološke,psihiatrične in nevrološke bolezni (npr. epilepsija), avtoimune motnje in motnjehranjenja.Pritakihotrocihnajbiseučiteljravnalponavodilihzdravnikovinspe-cialistov,bistvenespremembepoukapazatonisopotrebne.

Otrocisprimanjkljajinaposameznihpodročjihučenja

Takategorijaotroksposebnimipotrebami jenajštevilčnejša.»Priotrocihspri-manjkljajinaposameznihpodročjihučenjasezaradiznanihalineznanihmotenjvdelovanjucentralnegaživčnegasistemapojavljajozaostankivrazvojuvzvezispozornostjo,pomnjenjem,mišljenjem,koordinacijo,komunikacijo,zaostankiprirazvojusocialnihspretnostiinpriemocionalnemdozorevanju,pričemersekažejoizrazitetežavevzvezizbranjem,pisanjem,pravopisom,računanjem.Primanjkljajinaposameznihpodročjihučenjalahkotrajajoceloživljenjeinvplivajonaučenjeinvedenjealipajihotrokpreraste.Primarnonisopogojenizvidnimi,slušnimialimotoričnimimotnjami,motnjamivduševnemrazvoju,emocionalnimimotnjamiin neustreznimi okoljskimi dejavniki, vendar pa lahko nastopajo skupaj z njimi«(Žerovnik,2004,str.14).

Otrocisspecifičnimiučnimitežavami

V to skupino spadajo otroci s težavami pri poslušanju, zbranosti, pozornosti,mišljenju. Te težave se neugodno izražajo pri branju, pisanju, računanju in go-vornem izražanju, in sicer že v prvih letih šolanja (učenci ne zmorejo ustreznosleditišolskimzahtevam)(Žerovnik,2004,str.17).

Otrocizmotnjamivedenjainosebnosti

»Otrocizmotnjamivedenjainosebnostisootrocizdisocialnimvedenjem,kijeintenzivno,ponavljajočeseintrajnejšetersekaževneuspešnisocialnivključitvi.


Otrokovodisocialnovedenjejelahkozunanjealinotranjepogojenoinsekažessimptomi,kotsonpr.agresivnovedenje,avtoagresivnovedenje,uživanjealkoholainmamil,uničevanjetujelastnine,pobegioddoma,čustvenemotnje«(Žerovnik,2004,str.100).

Didaktični pripomočki in oprema za otroke s posebnimi potrebami

VskladuzdoločiliZakonaoorganizacijiinfinanciranjuvzgojeinizobraževanja(UradnilistRepublikeSlovenije,št.16/2007)terdrugimipredpisimorajobitizavseučencezagotovljeniustreznaopremaoziromadidaktičnipripomočki,potrebnizadoseganjeciljevinstandardovznanja,določenihzučniminačrti.

Na konferenci SIRIKT 2009 so bili predstavljeni rezultati raziskave, ki je bilaosredotočena na ciljno skupino otrok s posebnimi potrebami ter usmerjena vopremljenostosnovnihšolsprilagojenimprogramomzIKT-opremo,specialnimipripomočkiinučnimisredstvi.96%šolsprilagojenimprogramomjeopremljenihz osebnim računalnikom, 85 % jih uporablja fotoaparat, 78 % jih ima prenosniračunalnikinDVD-snemalnik.Kar70%šolsprilagojenimprogramomimaprojek-tor,52%jihimakamere.Le44%šoljeopremljenihsprilagojenimimiškamiin41%jihuporabljaprilagojenetipkovnice.Samo40%šoljenavedlo,daimajointernetnidostop,7%jihjepotrdilo,daimajointeraktivnotablo,19%pajihjeizjavilo,dauporabljajo tudi druge pripomočke in opremo pri vzgojno-izobraževalnem pro-cesu.66%IKT-opremevtakšnihšolahjestarevečkot3leta.Specialneopremejezelomalo,programskaopremapajeneprilagojenaotrokomsposebnimipotrebami(PačnikinFlogie,2009).

Učnatehnologija,kijenamenjenaučencemsposebnimipotrebami,najbibilaprilagojenanjihovimzmožnostimoziromainvalidnosti.Zatopoznamodidaktičnepripomočkeinopremoza:

Slepealislabovidneučence

Slepi ali slabovidni učenci potrebujejo prilagojene učbenike in didaktičnepripomočke.Prišolskemdeluuporabljajopripomočketeropremo,zarabokaterjihjepotrebnousposobiti.Pripomočkeinopremo,kijihučencizmotnjamividauporabljajoprišolskemdelu(slika1),lahkorazvrstimovnaslednjeskupine:3

3 Povzeto po: Katalog tehničnih pripomočkov (2009) in Dopolnitev posebnega dela prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom z določitvijo specialno pedagoških dejavnosti in navodil za izvajanje v primeru dveh ali več motenj, ovir oz. primanjkljajev za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, gibalno ovirane ter govorno-jezikovne motnje (2006).


• Optični pripomočki:očalaalikontaktneleče,teleskopskaočala,teleskopi,lupeinpovečevala(elektronskelupealivideolupe).Praksaje,daimajoslabovidniučencile-tepripomočketakodomakotvšoli.

• Računalniška oprema inelektronski pripomočki:slabovidniučencipotrebujejokakovosten barvni zaslon večje velikosti, tipkovnico z večjimi tipkami, multime-dijskoopremo(zvočnokartico,CD-rom),programzapovečavozaslonskeslike,optični čitalec, sintetizator govora (ki zapisane informacije dejansko ubesedi,zvokovnonadziravse,karsenaekranupojavi,alisprotipretvarjavsakpritisknatipkovnicovzvočnoinformacijo).Slepipotrebujejoračunalnik(najboljeprenosni)zbraillovovrstico(dodatektipkovnici,kipretvarjaenovrstičnezapisezzaslonavbraillovopisavo inomogočaslepemubranjes tipom) inprogramomzazvočnosintezo (pretvorba zapisov v zvok). Uporabljajo tudi elektronski braillov pisalnistroj–tegalahkouporabljamotudivpovezavizosebnimračunalnikominvkom-pletu.Kompletsestavljašeprenosnabeležnicazazapisovanjeinformacijvbraillovipisavi.Govoreči–zvočnikalkulatoruporabljajoučenciprimatematičnihoperaci-jahinračunanju.

Ostali pripomočki: slepiuporabljajoprilagojenepripomočke tudi vvsakda-njemživljenju:brailloveinzvočneure,braillovemetre,termometre,kompase,braill-ovetehtnice,merilcedenarja,pokazateljevišinetekočinevkozarcu,dodatnooznačeneaparate,prilagojenedružabne igre,kot sošah,človek,ne jezi se,braillove domine, karte, kocke, zveneče žoge, zvočni pikado in druge igre.Potrebujejotudipripomočkezasamostojnogibanje(belopalico).

Slika1:Didaktičnipripomočkiinopremazaslepeinslabovidneučence

Didaktični pripomočki in

oprema

Braillovavrsticaintiskalnik Optičniinročnibralnik

Elektronskalupa

Diktafoninpredvajalnik

Binokularnateleskopskaočala

Elektronskabeležnica

Povečanmonitorintipkovnica


Naglušneingluheučence

Učenci s težavo sluha lahko uporabljajo individualne ali skupinske akustičnein frekvenčne pripomočke ter frekvenčne ojačevalce zvoka za stimulacijo opti-malnega slušnega polja in spodbujanje nizkih frekvenc za poslušanje in tvorbogovora.4

Možnajeuporabaindukcijskezanke.Grezažico,kiobkrožaprostor,vkateremsenahajaučenec.Nanjojepriključenvirzvoka,kiganatonaglušniučencijasnoslišijospomočjoslušnegaaparata(T-stikalo).Vseboljjeuveljavljentudioddajnikinfrardečihžarkov.Učenecuporabljainfrardečioddajnikinslušalkezinfrardečimsprejemnikom(Borko,2009).

Konferenčna mapa je primerna za uporabo v manjših učilnicah in pomaganaglušnimučencemslišati,kajsevprostorugovori.Videtijekotobičajnaposlovnamapa,vkatero lahkovstavimopapir insvinčnike. Imadvamikrofonazmanjšimojačevalnikom. Priložena je manjša indukcijska zanka za poslušanje s slušnimaparatom,čejenastavljennapoložaj»T«.Dodamolahkotudidigitalnisnemalnikzvokainpredavanjeposnamemo.5

Učneuresolahko»enostavnejše«zuporaboračunalnika.Polegpovezavezin-ternetompa imagluhotrok lahkonameščene različneslovarje,enciklopedije insplohprograme,kimuomogočajododatno»razumevanjesvetaokolisebe«.Odučiteljaalisošolcevlahkoprejmezapiskeprekoe-pošte,kjerlahkomaterial,takoslikovni,grafičnikotpisni,nahiternačinshraniinsedomasamostojnouči,utrjujeinpoglabljasnov(Bubnič,2006).

Zaosebezokvarosluhajezapovečanjedostopnostidointernetapomembnainovacijskanaprava,kipretvarjagovorvpisavointudiobratno.Procesiranjegovo-rajesestavljenoizdvehdelov,insicerizprepoznavegovora,kjernapravaavtomat-skoprepoznaizgovorjenebesedealistavkeinjihpretvorivzapisanobesedilo,tersintezegovora,kjernapravaustvarigovorizzapisanegabesedila.6

Vvzgojno-izobraževalnemprocesusevseboljuveljavljauporabatako imeno-vaneinteraktivnetable.Grezaorodje,kimedučnouroomogočaraziskovanjepointernetu,dostopdodatotekvračunalniku,pisanjessvetlobnimčrnilom,uporaboMicrosoft Office programov, z možnostjo shranjevanja podatkov na USB-ključ,tiskanjanapapirinšemnogoveč.

4 Navodila za izvajanje izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (2006).5 Poučevanje in učenje s sodobnimi tehnologijami za osebe s posebnimi potrebami (gluhi in naglušni) (2004).6 Dostopnost grajenega in komunikacijskega okolja kot predpogoj za socialno vključevanje invalidov (2008).


Učencujepotrebnozagotovitičimvečpisnegagradivavrazumljiviobliki(pripravamiselnihvzorcev,ključnihbesed,kratkihpovzetkov…)instemzagotovitiučenjeizkorektnopripravljenihvirov.Priučenjuobsežnejšegagradivajepriporočljivocelo-tnovsebinorazčlenitinamanjševsebinskosmiselneenote.Pripoukujepotrebnouporabitičimvečdidaktičnihpripomočkovinučilzanazornostpouka(projektor,episkop, računalnik …). Specifična oprema in didaktični pripomočki za gluhe innaglušneučencesorazvidnisslike2.

Učencezmotnjovgovorniin/alijezikovnikomunikaciji

Učna tehnologija (projektor, računalnik, kasetofon,diktafon,brezžičniprenos-niki zvoka, interaktivna tabla …) omogoča učencem z motnjo v govorni in/alijezikovnikomunikacijivečjouspešnostvvsehfazahučenja–pridobivanju,utrjeva-nju inpreverjanjuznanja.Pridobivanjenovesnovimorabitiobustni informacijipodkrepljenozustreznimpisnimgradivom.Priučenjuobsežnegagradivajepotreb-nocelotnovsebinočlenitinamanjševsebinskeenote.Pisala inpisalnepovršinemorajo biti prilagojeni posameznikom, ki jih vsak dan uporabljajo. Potrebna soustreznaigralavtelovadniciinnaigriščuterprilagojenedidaktičneigre.7

Učencistežjomotnjobranjamorajoimetimožnost,daskasetofonomposname-jopredavanjealidauporabljajoračunalnik,kiberetekst.Uporabnisotudioptičnibralniki,kisovoblikipisalnavoljovvečizvedbah.Najboljpogostatipastapisalo

7 Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo (2003).

Slika2:Didaktičnipripomočkiinopremazagluheinnaglušneučence


Projektor

Didaktični pripomočki in oprema

Pripomočkizaslušniaparat

RačunalnikInteraktivnatabla

Konferenčnamapa


slovar,kirazlagaprebranebesedealipisalobeležka,kishraniprebranobesedilo,kise lahkopotemprenesevračunalnik.Obstajajotudipisala,kizdružujejoobefunkciji.TakjedenimoQuickLinkPen,kimeddrugimvključujesintetizatorgovorazabranjerazlag,bereposameznebesedealicelotnevrstice,prepoznavabesedilovrazličnihslogih(ležeče,krepko,podčrtano)invelikostih,bereodleveprotidesnialiobratnoitd.8

Govorečielektronskislovarjiinleksikonisoprimernizatiste,kiimajoučnetežavein so nagnjeni k pravopisnim napakam. Ta naprava združuje funkcijo branja inrazlagebesedilatersintezegovora.

OsebezIrlenovimsindromomalisindromomskotopičneobčutljivostinemorejonormalnobrati.Besedesovidetinejasneintežkočitljive.Zalajšanjetežav,kisepojavijo pri Irlenovem sindromu, se predpisujejo obarvane ali zatemnjene stek-leneplošče,podobnelupam,kiprepuščajoledoločenevalovnedolžinesvetlobe.ImenujemojihIrlenovifiltri.9

Učnipripomočkiinoprema,kisonamenjenizaučencezmotnjovgovorniinjezikovnikomunikaciji,sopredstavljeninasliki3.

Slika3:Didaktičnipripomočkiinopremazaučencezmotnjovgovorniinjezikovnikomunikaciji

8 QuickLink Pen (2009). Pridobljeno s http://promotronics.com/gadgets/quicklinkpen.html.9 Irlenovi filtri (2009). Pridobljeno s http://www.migraine-dyslexia.com/Migraine-Dyslexia/index.htm.


Govorečielektronskislovarinleksikon


Projektor

RačunalnikQuickLinkPen

Irlenovifiltri


Gibalnooviraneučence

Gibalno oviran učenec za uspešno učenje potrebuje veliko didaktičnihpripomočkov in učil (npr. računalnik s prilagoditvami, multimedijska sredstva,komunikator,optičničitalec,tablo,dodatnoosvetlitev,blazinozapočitek,prilago-jenetipkovnice,miškeinstikala,prilagojenapisalazrazličniminastavkiinrazličnimidebelinami...).Polegdelovnihzvezkovučiteljuporablja,prilagajainizbirašedo-datenučnimaterial (čimvečkonkretnonazornegamaterialaprimernevelikosti,kiupoštevavsedidaktično-metodičneprincipe),pripraviprilagojenogradivo(tudiv elektronski obliki), učne liste, kratke povzetke, ključne besede in iztočnice zautrjevanje snovi glede na učenčeve potrebe. Pri pripravi didaktičnega materialamorabitiučiteljpozoren,daboučenjepotekalopovsehsenzornihpoteh(fotoko-piranjezapiskov,uporabaračunalnikapripouku,tudizapreverjanjeinocenjevanjeznanja,čejeučenecpritemuspešnejši).10

Zauspešnodelo inaktivnostpripoukuučencipotrebujejo individualneprila-goditveopremeindelovnegaprostora:

prilagojene mize z možnostjo nastavitve višine z izrezom in naklonom•delovneploskve,nedrsečadelovnaploskevnamizi;

podnožniki;•

prilagojeni stoli z možnostjo nastavitve višine, globine sedalne površine,•oblikeinvišinenaslona,nedrsečasedalnaploskevstola;

vsaopremavrazredudostopnaučencemnainvalidskihvozičkih:nižjepo-•lice,dostopdoumivalnika;

nujnopotrebnipripomočki,npr.:nižjepomična šolska tabla,blazine, valj,•stojka,terapevtskažoga.11

Slika4prikazuje,kakorazličneoblikeinkonstrukcijesolahkodidaktičnipripomočkiinučila,kijihpotrebujejogibalnooviraniučenci.

10 Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo (2003).11 Prilagojena oprema in delovni prostor (2009). Pridobljeno s http://www.vitacenter.si/sl/.


Učencezvedenjskimiinčustvenimitežavami

Zavečinoučencevzvedenjskimiinčustvenimitežavamijeznačilno,dasonji-hovekognitivnesposobnostivokvirupovprečja,nekateripasodijocelovskupinoz nadpovprečnimi sposobnostmi. Zaradi številnih neugodnih vzgojnih dejavni-kovvotroštvu(pogostoneurejeno,nespodbudnookoljetertudiprezahtevnoinčustvenohladno)sopostalinegotovi,boječi,drugipazopetzahtevni,svojeglavi,agresivni.12

Učencizvedenjskimi inčustvenimi težavamiprivključevanjuvšolskodelo inučniproceskažejo,dasopravilomaslabšemotiviranizaučenje,pridelujimpri-manjkujevztrajnosti,nezmorejodaljšemiselnekoncentracije,motenajeusmer-jenapozornost,priizdelkihsopovršni.

Težaveinovirepritakihučencihjemogočeučinkovitopremagovatizuporabosodobnihdidaktičnihpripomočkov(digitalnavideokamera, televizor,DVD-pred-vajalnik, projekcijsko platno …) in vključevanjem informacijske tehnologije pripoučevanjuinpreverjanjuznanja(računalnikzinternetnopovezavo,interaktivnatabla,podatkovnarokavica,kiposnemagiberoke,karnudinaravnointerakcijov3D-prostoru…).12 Navodila za izvajanje izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (2006).

Slika4:Didaktičnipripomočkiinopremazagibalnooviraneučence


Prilagojenšolskistol

Prilagojenemiškev

Terapevtskivalji

Pripomočkiprisistemuzaprepoznavo

govora

Nastavljivamiza

Prilagojenetipkovnice


Slika5:Didaktičnipripomočkiinopremazaučencezvedenjskimiinčustvenimitežavami

Slika5prikazujepripomočkeinopremozaučencezvedenjskimiinčustvenimitežavami.Priporočljivojihjevključevativvsefazeučneure:vuvodusopredvsemvfunkcijimotivacijeinusmerjanjapozornosti,vnadaljevanjupalahkospripomočkiomogočimo prepoznavanje, boljšo predstavljivost in razumevanje neznanega zrazličnimičutili(sluh,vid,dotik).13

Dolgotrajnobolneučence

Pravilomaposebnididaktičnipripomočkiinopremazadolgotrajnobolneučencenisopotrebni.Dolgotrajnobolniučencisovečkratvslabšipsihofizičnikondiciji,zatomoraključnaosebavšolskemtimuposkrbetitudi,dašolanjeučencemolajšavnajvečjimožnimeri.Topapomeni,dajevečkratpotrebnouporabitipripomočke,ki olajšajo delo (fotokopije zapisov šolske snovi, ustrezni oz. prilagojeni učnipripomočki).Čenekdopotrebujerednepočitke,jedobro,daseposkrbizapomočinpodporo,dalažjeujameostaleučencessnovjo.

Marsikateriučencibiželeliučnosnovštudiratidoma,kolikorbibilolemogoče,saj bi le tako lahko prihranili tudi nekaj energije. Najverjetneje bi lahko dobroizkoristili urejevalnike besedil in internet za lažjo komunikacijo tako z učiteljikot s sošolci.Drugimpomaga,če se jimomogoči snemanjepredavanjaali vsajzapisovalca, ker sami ne zmorejo vsega zapisati. Nekaj je tudi takih, ki imajo

13 Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo (2003).

Digitalnavideokamera

DVD-predvajalnik

Interaktivnatabla

Podatkovnarokavica

Projektor

Računalnik



epilepsijo,občutljivona svetlobo.TakiučencipotrebujejoposebenVDU-zaslon(angl. visual display unit) ali vsaj poseben filter za zaslon. Učenci z avtizmompotrebujejopripomočkezasproščanje(blazinealižoge).14

Namesto zaključka

Za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju je pomembno, da poznajoznačilnostiotroksposebnimipotrebami,možneprilagoditvepripoukuinostalihšolskihdejavnostih.Predvsempajepomembno,daotrokesposebnimipotrebamisprejemamo takšne, kot so, saj nas znjihovodrugačnostjobogatijo in skupaj znamitvorijocelovitodružbo.Vključevanjeotroksposebnimipotrebamimeddrugevrstnikeomogočarazvojnjihovihzmožnosti,hkratipasprejemanjeinpriznavanjedrugačnostiinmotenj,kijihspremljajovseživljenje.

Učna tehnologija omogoča učencem s posebnimi potrebami pomembnopovečanjeizobraževalneuspešnostinavsehpomembnejšihstopnjahučenja,odpridobivanja,utrjevanjadopreverjanjaznanja, ter jepomembnaprimotiviranjuučencevinpritreningihrazličnihspretnosti,motorikeinkoordinacije.

Otroci sposebnimi potrebami sovendarle specifičniuporabniki, zatomorajobitididaktični pripomočki in oprema prilagojeno njihovim zmožnostim. Trendi uvajanjasodobnih tehnologij,ki seuporabljajoprivzgoji in izobraževanjuotroksposebnimipotrebami, sekažejov smeri,da sevsemotrokom,negledenaprizadetost,nudijovečjemožnostizaizobrazbo,profesionalnirazvoj,samostojnoživljenjeinintegracijovširšodružbo.

VIRIINLITERATURA

Borko,M.(2009).Predavanjeinpredstavitev:Induktivnazanka–Tehničnarešitevzapomočuporabnikomslušnihaparatov.Ljubljana:Mag.MitjaBorko,s.p.

Bubnič,M.(2006).UporabaIKTpripoučevanjugluhihinnaglušnih.Ljubljana:Pedagoškafakulteta. Inštitut RS za socialno varstvo in Urbanistični inštitut RS. (2008). Dostopnostgrajenega in komunikacijskega okolja kot predpogoj za socialno vključevanje invalidov.Ljubljana:InštitutRSzasocialnovarstvoinUrbanističniinštitutRS.

14 Študenti s kroničnimi ali dolgotrajnimi boleznimi (2009). Pridobljeno s http://www.dsis-drustvo.si/slo/Podpora-pri-studiju/Kategorije-studentov-invalidnosti/Studenti-z-kronicnimi-ali-dolgotrajnimi-boleznimi.


ZavodRSzašolstvo.(2003).Navodilazaizobraževalneprogramesprilagojenimizvajanjemindodatnostrokovnopomočjozadevetletnoosnovošolo.Ljubljana:ZavodRSzašolstvo.

ZavodRSzašolstvo.(2006).Navodilazaizvajanjeizobraževalnihprogramovpoklicnegain strokovnega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.Področnakomisijazapoklicnoinstrokovnoizobraževanjeotroksposebnimipotrebami.Ljubljana:ZavodRSzašolstvo.

ZavodRSzašolstvo. (2006).Dopolnitevposebnegadelaprilagojenega izobraževalnegaprograma osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom z določitvijo specialnopedagoških dejavnosti in navodil za izvajanje v primeru dveh ali več motenj, ovir oz.primanjkljajev za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, gibalno ovirane ter govorno-jezikovnemotnje.Komisijazaprenovovzgojeinizobraževanjaotroksposebnimipotrebami.Ljubljana:ZavodRSzašolstvo.

Žerovnik,A.(2004).Otrocisposebnimipotrebami.Ljubljana:Družina.

Elektronskinaslov:[email protected]@gmail.com

Založniškiodborjeprispevekprejel15.1.2010.

Recenzentskipostopekjebilzaključen15.3.2010.

Katalog tehničnihpripomočkov. (2009). Pridobljeno shttp://www.zveza-slepih.si/index.php?naslov=katalog_tp.

Pačnik, M. in Flogie, A. (2009). Sodobna IKT oprema in storitve v luči izobraževalnihustanovzaosebesposebnimipotrebami.VMednarodnakonferencaSpletizobraževanjain raziskovanja z IKT. Ljubljana: Arnes.Poučevanje in učenje s sodobnimi tehnologijamiza osebe s posebnimi potrebami (gluhi in naglušni). (2004). Maribor: Fakulteta zaelektrotehniko,računalništvoininformatiko.

Študenti s kroničnimialidolgotrajnimiboleznimi. (2009).Pridobljeno shttp://www.dsis-drustvo.si/slo/Podpora-pri-studiju/Kategorije-studentov-invalidnosti/Studenti-z-kronicnimi-ali-dolgotrajnimi-boleznimi.

Zakonoosnovnišoli(ZOsn-UPB3).(2006).UradnilistRepublikeSlovenije,št.81/2006.

Zakonoorganizacijiinfinanciranjuvzgojeinizobraževanja(ZOFVI-UPB5).(2007).UradnilistRepublikeSlovenije,št.16/2007.

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-UPB1). (2007). Uradni listRepublikeSlovenije,št.3/2007.


MonikaObran

Dr.MilenaIvanušGrmek

Profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka


UDK:373.3.011-051:374.7

POVZETEK

Včlankujepredstavljeno,kakoučiteljigledajonaznanje,kigažeimajo,innanadaljnjeizobraževanje,nadaljnjoskrbzaprofesionalnirazvoj.Vteoretičnemdelujepredstavljeno,kajjeprofesionalnirazvojučitelja,kdajsezačne,katerimodelipro-fesionalnegarazvojasoraziskani.Zapisanojetudi,zakajnajbiučiteljskrbelzasvojprofesionalnirazvoj,kiposledičnovplivatudinaosebnostnirazvojposameznika.Namenempiričnegadelajebil,ugotoviti,kakšnastališčaimajoučiteljirazrednegapoukaožepridobljenemznanju in izkušnjah,vkolikšnimeri seučiteljizaveda-jopomenavseživljenjskegaučenjaterkakoinčeskrbijozaprofesionalnirazvoj.Raziskavajeteklavsmeri,aliobstajajorazlikemedkončanoizobrazboindelovnodoboučiteljevrazrednegapouka.Zaugotavljanjetegajebilauporabljenametodazbiranjapodatkovzanketnimivprašalniki,kisoobsegali15trditevvoblikipetsto-penjskelestvice.Uporabljenajebiladeskriptivnainkavzalnoneeksperimentalnametodapedagoškegaraziskovanja.

Ključne besede:profesionalnirazvoj,pomenprofesionalnegarazvoja,vseživljenjskoučenje,refleksija

Professional development of class teachers

ABSTRACT

Thearticlediscusseswhatteachersthinkabouttheircurrentknowledge,theirfur-thereducationandfurtherprofessionaldevelopment.Thetheoreticalpartpresents


whattheprofessionaldevelopmentofateachermeans,whenitbeginsandwhichmodelsofprofessionaldevelopmenthavealreadybeenresearched.Furthermore,adiscussionisincludedaboutwhyeveryteachershouldtakecareoftheirprofes-sionaldevelopment,whichconsequentially, influencesthedevelopmentof theirpersonalities. Thegoalof theempiricalpartwas to research theclass teachers’opinions about their current knowledge and experience. Furthermore, researchwasdoneontheextentthattheteachersareawareoftheimportanceoflifelonglearningandtheirwaysoftakingcareoftheirprofessionaldevelopment.Adiscus-sionisincludedonwhetherthereisadifferencebetweenateachers’educationandtheirperiodofemployment.Themethodofgatheringinformationforthere-sultswasusedbymeansofaquestionnaire,whichconsistedof15statementsinthe formofa5-levelscale.Descriptiveandcausal-non-experimentalmethodsofpedagogicalresearchwereused.

Key words: professionaldevelopment,importanceofprofessionaldevelopment,lifelonglearning,reflection

Uvod

V večini članic Evropske unije se vzgoja, izobraževanje in usposabljanje odzačetkadevetdesetih letznovauvrščajovsamvrhprednostnihpolitičnihnalog.Izobraževalnapolitikapostajačedaljepomembnejšasestavinagospodarskeinso-cialnepolitike(ZelenaknjigaoizobraževanjuučiteljevvEvropi,2001).

Okoliščine, ki spremljajo učiteljevo vlogo in jo s tem otežujejo, so: uvajanjetržnihmehanizmov,naraščanjetekmovalnostimedučenci,učitelji,šolamiintudinacionalnimišolskimisistemi,novaspoznanjanapodročjuučnihmetodinoblik,strategijdela,učenjainpoučevanja,individualnerazlikevslogihučenja,učencizrazličnimipotrebami, različnih narodnosti, nižjaučnamotivacijaučencev…Odučiteljasepričakuje,daznaširokizborrazličnihučnihvsebin,metodinoblikprila-goditiučnimciljem,učencemterustvarjatiučnookolje,kiboomogočiloaktivnoučenje(JavornikKrečič,2006).

Profesionalni razvoj naj bi učitelj razvijal na treh področjih: na kognitivnem(vem,da…),napraktičnem(vem,kako…)innamoralnem(vem,čemu…)(Terhart,1999).


Profesionalni razvoj

Profesionalnirazvojučiteljajevseživljenjskiproces,kipotekanavečravneh.Ravnisemedsebojprepletajo:novaznanjazaposameznipredmetinkakogapoučevati,razvijanjepedagoških inmetakognitivnihspretnosti,povezanihz raziskovanjem,samoevalvacija,enaizmedravnipajetudispreminjanjeosebnostisspreminjanjeminterakcijezučenciterspreminjanjeprepričanj,pojmovanjinvrednot,povezanihspoučevanjeminučenjem.Učiteljevprofesionalnirazvojjepomembenzakako-vostnoučenjeinpoučevanje.Potekakotstalniprocesrazvojaskozivsaobdobjanjegove poklicne poti. Nadgrajujejo se znanja, ki jih je dobil na dodiplomskemštudiju.Skrbzaprofesionalnirazvojjenamrečzelopomembna,sajtisti,kisiželijo,daizobraževanjeučiteljevinpedagoškipoklicostanetatakšna,kotsta,neželijo,datapoklicostane(ZelenaknjigaoizobraževanjuučiteljevvEvropi,2001;JavornikKrečič,2006;JavornikKrečič,2007a).

Eden od predlogov za profesionalno razvijanje bi lahko bil, kot predvidevanova ureditev na Švedskem. Pravi, da isti strokovnjaki poučujejo v začetnemizobraževanjuinstalnemstrokovnemusposabljanju.Stemjezagotovljenavečjakontinuitetamedobemafazamaizobraževanjainusposabljanjaučiteljev(Pomem-bnetemevizobraževanjuvEvropi,2005).

Učiteljeva izobraževalna pot se začne z dodiplomskim izobraževanjem, a seučiteljevnedotaknepreveč.Učiteljinamrečmenijo,dajihštudijprevečobreme-njuje in da je preveč teoretično naravnan. Kot pomanjkljivost dodiplomskegaštudijasoučiteljiizpostavilipraktičnoizobraževanje(JavornikKrečič,2007b).

Prvoobdobjenaučiteljevistrokovnipoti,čeizvzamemoštudij,jepripravništvo.To je načrtovano, organizirano in strokovno vodeno praktično usposabljanjepripravnikov za samostojno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela, ki ustrezasmeri in stopnji njegove izobrazbe. Namen pripravništva je, da pripravnika popredpisanemprogramuseznanizvsemivsebinamidela,zakaterasegledenažepridobljenoizobrazbousposablja.Stemsepripravljanasamostojnoopravljanjedela.Vpripravništvo sevključujejoučiteljpripravnik,učiteljmentor, ravnatelj inostali zaposleni, ki sovplivajo drug na drugega ter strokovno rastejo in se med-sebojno bogatijo (Javornik Krečič, 2007a; Spodbujanje profesionalnega razvojaučiteljevpripravnikov:priročnik,2007).Pokončanempripravništvučakaučiteljapripravnikastrokovniizpit.

Vplivnaprofesionalni razvojučitelja imajo tudišolske reforme.Pomembno jetudi,vkakšnemokoljuučiteljdela,kakšna jeklimanjegovegadelovnegaokolja,kakšnaješolskakultura.Pozitivnaklimapripomorekhitrejšemuinučinkovitejšemuprofesionalnemu in osebnostnemu razvoju učitelja, medtem ko tekmovalnookolje,negativizem,sovraštvo…prispevajoknazadovanjuučiteljevinposledično


kotopelosti.Spodbudnejšakotjeklimanašoli,lažjeučiteljisprejemajošolskere-forme,kiprihajajo,sajjenatakihšolahtudivečjamedsebojnapomoč.

Profesionalnirazvojučiteljasepolegprofesionalnostiinsocialnihspretnostido-tikatudiorganizacijskegavidika.Vsatapodročjapasenedotikajoledelaučiteljavrazredu,ampaktudidelazunajrazreda,sodelovanjazdrugimiučitelji,strokovn-jaki,raziskovalci…Učiteljjenamrečprimoransleditispremembamvšolstvu,kisetičejosamegadelavrazreduintudizunajnjega(JavornikKrečič,2008).

Modeli učiteljevega profesionalnega razvoja

Številni avtorji so raziskovali profesionalni razvoj učitelja. Fullerjeva je predla-gala tristopenjsko lestvico profesionalnega razvoja učitelja (stopnja preživetja,stopnja usposobljenosti oz. izkušenosti in stopnja profesionalizma oz. ponovnedovzetnostizaspremembe),kisejedotaknilapredvsemučiteljevegaspreminjanjarazmišljanjaopoklicnihdilemahinskrbeh.Huberman,kijedopolnilmodelFuller-jeve,jepredlagal4fazespodfazami(fazapreživetjainodkrivanja,fazapoklicnestabilnosti,fazapoklicneaktivnosti,eksperimentiranjainvnovičnegavrednotenjater faza jasnosti,vedrine inkonzervatizma).Učitelj jerazumljenkotnekdo,ki jenosilecodgovornostizasvojrazvoj(učiteljopazuje,načrtuje,preučujeobdobja,skozikateraprihaja,intakovplivanasukcesivnostfazvsvojikarieri).Zuzovskyjepredlagaldvavidika,insicersstranirazvojakariere,kjergrezakopičenjeznanjainizkušenj(vstopanjeinraziskovanje,umirjanje,samospraševanjeinosvoboditev),insstranidoseganjaučiteljeveosebnostnezrelosti(stopnjakonformnosti–željapo točnihnavodilihzadelo; stopnjavestnosti– razvijanje samokritičnosti; stop-njaavtonomnosti–razvijanjeintelektualneinosebnostnesamostojnosti).Berliner,Sheckley,AlleninDreyfuspasopredlagalimodelpoklicnegarazvoja,kijenare-jennapodlagistopnjeusposobljenosti(učiteljnovinec–togoupoštevanavodila;učiteljzačetnik–žeupoštevakontekstdogajanja;učiteljpraktik–priravnanjugavodisplošninačrt;učiteljstrokovnjak–prideluseopiranaintuicijo;učiteljekspert–akcija in situacijapomenitaenako) (MarentičPožarnik,2007; JavornikKrečič,2008).

Naučiteljevprofesionalnirazvojvplivajotudidejavniki,kisodvehvrst.Enosonotranjidejavniki,hkaterimspadajoučiteljevaprepričanja,pojmovanjainsubjek-tivneteorije.Drugopasozunanjidejavniki,hkaterimspadajorazličneoblikefor-malnegaizobraževanjainizpopolnjevanjaučiteljev,uvajanjenovosti,spremembev šolskem sistemu ter neformalni vplivi, kot so klima na šoli, vpliv staršev, tudiodločitevzapoklic(JavornikKrečič,2008).

Znanstveniki raziskujejo in opazujejo kontinuiran proces učiteljevega profe-sionalnega razvoja: »izkušnje – refleksije – delovanje«. Nenehno reflektiranje


izkušenj,panajjetoosebnoaliskupinsko–prepletanjeizkušenjsteorijo,procesučiteljeveganenehnegaučenja,sodejavniki,kiomogočajostalnorasttakonapro-fesionalnikotnaosebniravni.Breztegaučiteljevegaprofesionalnegarazvojanebibilooz.siganemoremopredstavljati.Dabiučiteljuprofesionalnirazvojkarsedadobrouspeval,moraimetirazvitesodelovalneinkomunikacijskespretnostiznamenomrazvijanjašolekotprofesionalnegadelovnegaprostora.Učitelji,kividijosebekotnapredujočeosebeinprofesionalce,soboljdovzetnizaopazovanjeinpodpororastivdrugihterpridelunapotiknoviprijateljski,kolegialnišolskikulturi,kjerseodgovornostdeli.Učiteljinisoleporabnikiznanja,kigaproizvajajodrugi,ampakmorajobititudinjegoviustvarjalci,proizvajalci(Kalin,2004).

Dabodoučiteljičimuspešnejšivprofesionalnemrazvoju,bodomoralipostatiučencisvojeprakse,karpomeni,dasebodomoralizačetiučitiosvojipraksi.Topapomeni,dajobodomoraliznatiopazovati,kritičnoovrednotitiinanalizirati,iskatirešitve,jihuvajativsvojopraksoinponovnoovrednotiti.Vtemprocesuučiteljinajnebibilisami,sajbonataknačinprocesuspešnejši(Vonta,2007).

Metode

Profesionalnirazvojučiteljevjeproces,kitrajaskozislužbenopotučiteljainšenaprej.Učenjejenamrečproces,kitrajavseživljenjeinjepotreben,daučiteljnestagnira,sajtolahkoposledičnovplivatudinaučence,kijihpoučuje.Raziskovalnovprašanjejezatousmerjenovto,daseprepričamo,vkolikšnimeriinnakakšennačinučiteljirazrednegapoukaskrbijozasvojprofesionalnirazvoj.

Vokviruempiričnegadelaraziskaveželimougotovitiinpreučiti:

kakšnasostališčaučiteljevrazrednegapoukaožepridobljenemznanjuin•izkušnjah,

vkolikšnimeriseučiteljizavedajopomenavseživljenjskegaučenja,•

kakšnajeučiteljevaskrbzaprofesionalnirazvoj.•

Pritemnaszanimajorazlike:

medučiteljizrazličnostopnjodokončaneizobrazbe,•

medučiteljizrazličnodelovnodobo.•


Temeljnaraziskovalnametoda

Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodiempiričnegapedagoškegaraziskovanja.

Opredelitevvzorca

Raziskava temelji na priložnostnem vzorcu 26 učiteljev razrednega pouka všolskem letu2008/09,kipoučujejovdrugi triadi.Anketa jebila izvedenana2.študijskemsklicuučiteljev,kipoučujejovdrugitriadi,8.4.2009vMurskiSoboti.Vzorecanketiranihučiteljevzajemanajvečtistihučiteljev,ki imajouniverzitetnoizobrazbo(57,7%),sledijoučiteljizvišjo izobrazbo(42,3%).Preduvedbouni-verzitetnegaprogramazaučiteljerazrednegapoukajebilapedagoškaakademija(višjašola).Nekateriučiteljisokasnejevišjo izobrazbodopolnilizuniverzitetno,zatojeverjetnovvzorcuvečučiteljevzuniverzitetnoizobrazbo.Učiteljevzvisokostrokovnoizobrazbovvzorcunibilo.

Odtegajevzorecanketiranihučiteljevzajemalnajvečtakih,ki imajo0–10letdelovnedobe(38,5%),nekolikomanjjebiloučiteljevz11–20letidelovnihizkušenj(34,6%),najmanjpajebiloučiteljev,kiimajovečkot21letdelovnedobe(26,9%).Izrezultatovjerazvidno,dasovsetriskupinedokajpodobnozastopane.

Postopekzbiranjapodatkov

LestvicastališčjepovzetaizanketnegavprašalnikapodoktorskidisertacijiMarijeJavornikKrečič(2006).Vuvodnemdelusopredstavljeninamenanketiranja,na-vodilazaizpolnjevanjeinsplošnipodatkioučitelju(stopnjadokončaneizobrazbe,delovnadoba).

Sledi vsebinski sklop: anketni vprašalnik (lestvica stališč) vsebuje sklop petsto-penjskihdeskriptivnihocenjevalnihlestvic(5–popolnomasestrinjam;4–strinjamse;3–delnosestrinjam;2–nestrinjamse;1–splohsenestrinjam).

Postopekobdelavepodatkov

Podatke smo računalniško obdelali s programom za statistično obdelavo po-datkovSPSS, in sicernanivoju frekvenčnedistribucijepodatkov (f, f%),Mann-WhitneyevegapreizkusainKruskal-Wallisovegatestazaugotavljanjerazlikmedskupinamiučiteljevgledenadelovnodoboinstopnjoizobrazbe.Podatkisoprika-zanitabelarično.


Rezultati in interpretacija

Velika večina učiteljev je mnenja, da so raziskave s področja poučevanja inučenjapomembneprinjihovemdelunegledenadokončanoizobrazbo(U=75,P=0,657).Leedenučiteljseledelnostrinjazuporabljanjemnovihidej,kisobileraziskanenapodročjupoučevanja inučenja. Iz tega lahkosklepamo,daučiteljiprebirajo raziskavespodročjapoučevanja inučenja ter jihpri svojemdelu tudiuporabljajo.Učiteljisetorejvvelikivečinizavedajo,darazličnamnenja,rešitveinpredlogiprispevajohkakovostnejšemupregledustvari,sčimersestrinjatudiFul-lan(1993).Cvetek(2004)opozarja,daimavečinaučiteljevobčutek,danemoreračunatinapodpororaziskovalcev.Teorijainpraksastanapodročjuizobraževanjaučiteljev precej oddaljeni, to učiteljem povzroča nemalo težav, vendar pri naširaziskaviteganismoodkrili.

23,1 % anketiranih učiteljev se delno strinja s tem, da je dober učitelj vednodober,slabpavednoostaneslab.Vsiostaliučitelji (76,9%)pasoprepričani inverjamejo,datudidobremuučiteljukdajkajneuspeindasetudislabučiteljlahkoizboljšainpostanedober,vzorenučitelj.Učiteljiverjamejo,dasevsaklahkonauči,čelehočeinimavoljo,negledenato,kolikojestar.Razlikagledenapridobljenoizobrazbonibilaodkrita.

»Poskusitinigreh,«pravistarpregovor,čepravvčasihvseneuspetako,kotbimoralo.Vtoverjamevečinaanketiranih.Mislimo,daseučiteljizavedajo,dasenanapakahlahkotudikajnaučimo.Tojerazvidnotudiizsamihrezultatov–učiteljevnegledenadokončanoizobrazbonistrah,preizkušatistvari,čepravnisovednouspešne. Iztegalahkotudisklepamo,daanketiraniučiteljisvojedeloevalvirajo,reflektirajo.

Pripravanapoukjenalogavsakegaučitelja.Največučiteljev(69,2%)sesamihpripravljanaizvedbopouka,30,8%pajetuditakih,kisiledelnosamipripravljajonačrtinnačindela.Sklepamotorejlahko,daseučiteljinajboljznajdejoizsvojihnačrtov,sajnataknačinvedo,kajtočnosozdoločenimistvarmimislili.Vsakemuučnemustiluučiteljaustrezadrugačennačrtzadelo.Statističnopomembneraz-likemedučiteljizuniverzitetnoinvišjoizobrazbonismoodkrili.

Napodlagirezultatov,kismojihdobili,lahkosklepamo,daseučiteljimedsebojpogovarjajo, izmenjujejomnenja,delijo izkušnje in sina taknačinpomagajo.Stempaseposledičnoprofesionalnoinhkratitudiosebnostnorazvijajo.Menimo,dajetaknačinpomembenšeposebejzaučiteljezačetnike.Učiteljisenegledenaizobrazbozavedajopozitivneplatiizmenjavemnenjinizkušenj,kisosijihpridobilisštudijem(U=80,P=0,873).

Poloviceučiteljevnemoti,čejihučenciopozorijonanjihovenapake.Zavedajose,dasmotudiučiteljisamoljudjeindasmozmotljivi.Čelahkomiučenceopo-


zorimonanjihovenapake,lahkooniopozorijotudinas.Nataknačinvsajvemo,danasposlušajoinnamsledijo.Tudinataknačinselahkokajnaučimo(JavornikKrečič,2006;JavornikKrečič2007b).Statističnoznačilnarazlikagledenadelovnodobonibilaodkritanitipriopozarjanjuučiteljevnanapakesstraniučencev(U=70,5,P=0,501).Opazimopalahko,dasoučiteljizvišjoizobrazbonekolikoboljobčutljivinato.

Dase jetreba izobraževati inskrbetizarazvojsposobnosti,spretnosti,učenjainosebnostnerasti,menivečinaanketiranihučiteljevrazrednegapoukanegledenadokončanoizobrazbo(96,2%).Sklepamotorej lahko,daučiteljivedo,da jedoizobraževanjepomembno,kerdrugačenebomošlizrazvojemnaprejinbomo»zastareli«(Fullan,1993;JavornikKrečič,2006).

Dobrakomunikacijamorabitienaodprioritetnihstvarivsakegaučitelja.Razprav-ljanjeinodpravljanjedilem,kiseporajajo, lahkopreprečitamarsikateronapako;obojeanketiranimni tuje.Učitelji, ki so reševali anketo, senegledena stopnjodokončane izobrazbetegazavedajo,sajpodpirajorazpravljanjeoučnisnovi,kiporajavprašanja.

61,5 % učiteljev se strinja in 15,4 % se popolnoma strinja, da se lahko velikonaučijožestem,česamoopazujejodrugeučitelje(Kalin,2004)prinjihovemdelu.Sklepamotorejlahko,daučiteljivedo,davčasihnapake,kijihdelamotudisami,prej opazimo pri drugih. Zato menimo, da je opazovanje drugih (Fullan, 1993;CenčičinVogrinc,2004)tudidobrapotktemu,dareflektiramotudisvojedeloinseiztegakajnaučimo,ksvojemudelukajdodamoaligapopravimo.Vuporablja-njuizkušenjdrugihučiteljevnismoodkrilistatističnoznačilnerazlikemedučiteljizuniverzitetnoinvišjoizobrazbo(U=80,5,P=0,905).Obojisevelikonaučijozopazovanjemdrugih.

Raziskave, ki so bile narejene na temo, kako učitelji cenijo znanje, ki so gadobili s fakulteto, so pokazale, da učitelji niso bili zadovoljni z dodiplomskimizobraževanjem.Izpostavilisoželjopovečprakse(Nekrep,PrahinSlana,2006;JavornikKrečič,2007b;IvanušGrmekinLačen,2008).Tudinašaraziskavaodteganeodstopa.Večinaučiteljevsesplohnestrinja(38,5%)innestrinja(57,7%)stem,dasonafakultetidobilidovoljznanjaindaganipotrebnonadgrajevati.Učiteljevadokončanaizobrazbanevplivanatakomnenje(U=62,5,P=0,231).Pridobivanjeznanjaskončanjemfakultetesetorejpriučiteljihšezdalečniustavilo.Tojebilalekapljicavmorje,kigaučiteljipofakultetipolnijošezdrugimikapljicami,kiprispe-vajokprofesionalnemurazvoju,kdobremuučitelju.

Učitelji,najbodozuniverzitetnoalivišjoizobrazbo,sezavedajo,damoraučiteljskrbetizasvojprofesionalnirazvoj(U=78,P=0,785).Splošnomnenjeučiteljevjepopolnoma(57,7%)alipavvelikimeri(42,3%)naklonjenoskrbizaprofesionalnirazvoj.Učiteljisezavedajopomembnostivseživljenjskegaizobraževanja,učenja,


danebodoostalinaneki točki.Vedo,dasprofesionalnimrazvojem lahkopos-tanejolešeboljši,kerjihbodrugače»povozilčas«.

Preglednica1:Število(f)instrukturniodstotki(f%)odgovorovnavprašanjeKakoučiteljigledajonaizkušnje,pridobljenespoklicnopotjo?

Lastne izkušnje in učenje f f %

strinjamse 1 3,85

delnosestrinjam 1 3,85

nestrinjamse 19 73,1

splohsenestrinjam 5 19,2

Skupaj 26 100

Z izjavo, da učitelji z leti postanejo tako izkušeni, da se jim ni potrebno večučiti(preglednica1),senestrinja73,1%učiteljev.Najmanjjetakih,kisezizjavostrinjajo(3,85%),intakih,kisezizjavodelnostrinjajo(3,85%).Napodlagitegalahkosklepamo(CenčičinVogrinc,2004;Vonta,2007),dasoseučiteljipriprav-ljenivseživljenjskoučiti.Statističnoznačilnarazlikagledenadokončanoizobrazbonibilaodkrita(U=69,P=0,367).

Preglednica2:Število(f)instrukturniodstotki(f%)odgovorovnavprašanjeKakopridobljeneizkušnjevplivajonaučiteljevodelo?

Pridobljeno znanje f f %

popolnomasestrinjam 2 7,7

strinjamse 1 3,85

delnosestrinjam 3 11,55

nestrinjamse 15 57,7

splohsenestrinjam 5 19,2

Skupaj 26 100


Privprašanjuoizkušnjahučiteljev(preglednica2)smonaletelinadokajraznolikeodgovore.7,7%učiteljevzelovisokoalikarvisoko(3,85%)cenisvojeizkušnjeinmeni,dajimzaraditeganipotrebnospreminjatiustaljenegavzorcapoučevanja.Največpaješevednotakih,kisenestrinjajo(57,7%)insplohnestrinjajo(19,2%),dasopridobljeneizkušnjedovolj,daučiteljunipotrebnospreminjatidosedan-jegadela.Učiteljizvišjo izobrazbonekolikoboljcenijosvoje izkušnjekottistizuniverzitetnoizobrazbo,vendarpatudipritemvprašanjunismoodkrilistatističnoznačilnerazlike(U=65,P=0,310).Kotlahkovidimo,sevečinaučiteljevzaveda,dasozgoljizkušnjepremalo,dabibilučiteljuspešenprisvojemdelu.

Obdelavapodatkovgledenadelovnodobo

Priraziskovanjunismoodkrilistatističnoznačilnerazlikevpojmovanjuinupora-bljanjuraziskavspodročjapoučevanjainučenja(χ2=0,978,P=0,613).Negledenadelovnodoboučiteljienakopogostoposegajopole-teh.Pravtakosoprivsehanketiranihučiteljihenakopogostodobrodošlainpomembnarazličnamnenjainrešitve,kiomogočajoglobljipogledvstvari(χ2=0,509,P=0,775).

Priizjavi,daučiteljzletipostanetakoizkušen,dasemunitrebavečučiti,medučitelji z različno dolgo delovno dobo nismo odkrili statistično značilne razlike(χ2=3,013,P=0,222).Opažamopa,dasoseučiteljizvečkot21 letidelovnedobezizjavonekolikoboljstrinjali.

Opazilismo,daseučiteljinegledenaletadelovnedobevenakimerinestrin-jajo z izjavo, da je dober učitelj vedno dober, slab pa vedno slab (χ2 = 0,277,P=0,871).

Nekolikomanjsodonovostinezaupljiviučiteljiz11–20letidelovnihizkušenj,vendarpaprianalizitegavprašanjanismonaletelinastatističnoznačilnerazlike,zatoteganemoremostatističnopotrditi(χ2=2,530,P=0,282).

Pripripravljanjunasamostojnodelovrazredupravtakonismoodkrilistatističnoznačilnerazlike(χ2=3,371,P=0,185).Ugotavljamopa,dasenadelosaminajred-kejepripravljajoučiteljiz11–20letidelovnihizkušenj.

Negledenadelovnodoboseučiteljizavedajopomembnostiizmenjavemnenjinizkušenj,karizboljšujenjihovodelo(χ2=0,127,P=0,939).Tonasopozarjatudinamedsebojnosodelovanjeučiteljev.

Priuvajanjunovostigledenadelovnodobonismoodkrilistatističnoznačilneraz-like(χ2=2,738,P=0,254).Vidimopalahko,daseučiteljizdelovnodobodo10letzizjavomaloboljstrinjajo;tomordanamigujenato,datiučiteljistarejšeučiteljetežjenaučijokakšnihnovosti,kisojihprineslisfakultete.


Priraziskovanju,aliučiteljemoti,čejihučenciopozorijonanapake,nibilaod-kritastatističnoznačilnarazlikagledenadelovnodobo(χ2=3,202,P=0,202).Sopanatonekolikoboljobčutljivistarejšiučitelji(nad21letdelovnedobe).

Kruskal-Wallisovpreizkusjepokazaltudi,daseučiteljinegledenadelovnodobozavedajopomembnostiskrbizarazvojspretnosti,sposobnosti,učenjainosebnos-tnerasti(χ2=1,808,P=0,405).

Negledenadelovnodoboučiteljiradirazglabljajoonovisnoviinjonataknačindodelajo,izboljšajoinodpravijomorebitnenejasnostiχ2=0,569,P=0,753).

Opazovatidruge,pomeni,analizirati,karjebilodobroinkarbilahkobiloboljše.Prisebitakihstvarivčasihnevidimo.Tegasezavedajotudiučitelji,vključenivtoraziskavonegledenadelovnodobo(χ2=0,249,P=0,883).

Preglednica3:IzidiKruskal-Wallisovegapreizkusarazlikvvplivanjupridobljenihizkušenjnaučiteljevodelogledenadelovnodobo

Delovna doba

NPovprečni

rang χ2 P

Pridobljeno znanje

0–10let

11–20let

večkot21let

10

9

7

14,00

17,33

7,86

7,642 0,022

Preizkusrazlikgledenadelovnodobo(preglednica3)pokažestatističnoznačilnorazlikovpojmovanjupridobljenegaznanja(χ2=7,642,P=0,022).Najvišjapoj-movanjapridobljenegaznanjainizkušenjimajoučiteljiz11–20letidelovnedobe,sajverjetnoboljsledijosvojiintuicijiinpridobljenimizkušnjam,kisojihreflektiraliinevalvirali,invedo,kajbodobrodelovaloinkajnebo.Najmanjsvojeizkušnjecenijoučitelji,kiimajovečkot21letdelovnedobe.

Znanje,kismogaprineslisfakultete,nemorezadostovatidotemere,dasenebibilotrebavečizobraževati.Tegaseučiteljizavedajo(χ2=0,093,P=0,955)negledenato,kolikoletžeučijo.

Skrb za profesionalni razvoj je pomembna naloga vsakega učitelja, česar sezavedajotakoanketiranizačetnikikotanketiraniučiteljizvečletidelovnihizkušenj(χ2=0,038,P=0,981).


Zaključek

Ljudjedanašnjegačasasmopričazelohitremurazvoju,kipaneprizanašanitiučiteljem.Spremembenaspreganjajoinvčasihtudistrašijoterposledičnosilijoktemu,dajimsledimo.Sledititemu,včasihnitakolahko,kotsezdinaprvipogled.

Postatiinostatidoberučitelj,vsekakornilahka,enostavnanaloga.Učiteljmorasleditihitremutempuinspremembamsodobnegasveta.Bitimorapripravljen,spre-jeti spremembe in novosti. Številni znanstveniki s svojim raziskovanjem skušajoučiteljemčimboljpribližatitenovosti,kioblikujejo,izboljšujejoindopolnjujejonaššolskisistem.Ravnozatojepomembno,daraziskovalciinučiteljiznajostopitiskupajterdrugdrugemupomagati(spredlogi,izkušnjami,raziskavami,primeridobreinnenazadnjetudislabeprakse,refleksijo…)inugotoviti,kajjedobroinkajne.

Rezultati raziskavenasopozarjajo,daučiteljinamenjajovelikopozornost last-nemuprofesionalnemurazvoju.Spremljajoraziskavenapodročjupoučevanjainučenjaterjihskušajovpletativvsakodnevnišolskiproces.Zavedajose,danegledenato,katerenovostisebododogajale,izkušnje,kisojihžedobili,velikopomenijoinlahkosamopripomorejo,dabonovostšeuspešnejša.Pritemjepomembnatudirefleksija.Znajoopazovatidrugdrugega, sepogovarjati in iz tega izvleči,kaj jedobrovšolskipraksiinkajnebodelovalo.Priznavajo,dajedoberučiteljtisti,kisiželinadaljnjegarazvojasvojihsposobnosti,spretnosti,učenjainhkratiosebnostnerasti,torejsejepripravljenvseživljenjskoučiti.

Novosti pa niso edina stvar, zaradi katerih se mora učitelj vseživljenjsko izo-braževatioz.skrbetizasvojprofesionalnirazvoj.Česeboučiteljizogibalučenjuoziromadoizobraževanju,bonanekitočkiobstal,čenecelonazadoval,topaseboposledičnopoznalotudinanjegoviosebnostiteršeposebejnanjegovihučencih.

Učiteljjeprvi,kimoraposkrbetizasvojrazvoj,kerčebotostorilon,bodotozačutili tudiučenci in tudi samipostaliboljmotiviranizanadaljnjedelo.Dobervzgledpabovlekelnaprejšedrugeučiteljeinučiteljezanamce,kioučiteljskipotišelerazmišljajo.

Odželjepoučiteljskempoklicudovstopanafakultetoinvsedoupokojitveteršenaprejnajsetorejučiteljnebojivseživljenjskegaizobraževanjatakonaformalnikotnaneformalniravni.Nikolinamrečnevemotoliko,dasenebilahkošečesanaučili, lepotruditi se je treba terzaupativase invsvojesposobnosti inuspelonambo.


LITERATURA

Cenčič,M.inVogrinc,J.(2004).Pogledinekaterihučiteljevnarefleksivnopoučevanjevpov-ezaviskonstruktivističnimpristopom.VB.MarentičPožarnik(ur.),Konstruktivizemvšoliinizobraževanjeučiteljev(str.467–480).Ljubljana:CenterzapedagoškoizobraževanjeFiloz-ofskefakultete.

Cvetek,S. (2004).Zaznanosto izobraževanjuučiteljev.VB.MarentičPožarnik(ur.),Kon-struktivizemvšoliinizobraževanjeučiteljev(str.455–465).Ljubljana:CenterzapedagoškoizobraževanjeFilozofskefakultete.

Fullan,M.(1993).WhyTeachersMustBecomeChangeAgents.EducationalLeadership,50(6).Pridobljeno26.4.2009,shttp://www.itslifejimbutnotasweknowit.org.uk/files/Fullen%20change.pdf.

IvanušGrmek,M.inLačen,I.(2008).Razlogištudentovzaizbiropoklicaučiteljrazrednegapouka.Revijazaelementarnoizobraževanje,1(1–2),87–94.

JavornikKrečič,M.(2006).Učiteljevprofesionalnirazvojinnjegovpomenzapoukvosnovnišoliingimnaziji.Doktorskadisertacija,Maribor:UniverzavMariboru,Pedagoškafakulteta.

JavornikKrečič,M.(2007a).Vplivinaučiteljevprofesionalnirazvoj–zakajjepomembno,dajihpoznainrazume(tudi)šolskisvetovalnidelavec.Šolskosvetovalnodelo,12(1/2),75–80.

JavornikKrečič,M.(2007b).Proučevanjeučiteljevegaprofesionalnegarazvojazmetodopok-licne(avto)biografije.Pedagoškaobzorja,22(1/2),3–27.

JavornikKrečič,M.(2008).Pomenučiteljevegaprofesionalnegarazvojazapouk.Ljubljana:i2.

Kalin,J.(2004).»Izkušnja–refleksija–delovanje»vprocesuprofesionalnegarazvojaučiteljev.VB.MarentičPožarnik(ur.),Konstruktivizemvšoliinizobraževanjeučiteljev(str.597–611).Ljubljana:CenterzapedagoškoizobraževanjeFilozofskefakultete.

Kunaver,D.(2008).Učimsepoučevati.Ljubljana:samozaložba.

MarentičPožarnik,B.(2007).Vlogamentorjaprispodbujanjuprofesionalnerastištudentov–prihodnjihučiteljev.VC.Pekljaj(ur.),Mentorstvoinprofesionalnarastučiteljev(str.7–48).Ljubljana:CenterzapedagoškoizobraževanjeFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani.

Nekrep,A.,Klemen,P. inSlana, J. (2006).Sodobnimodel izobraževanjakotspodbudazaprofesionalnirazvojučiteljev.VC.Pekljaj(ur.),Teorijainpraksavizobraževanjuučiteljev(str.69–90).Ljubljana:CenterzapedagoškoizobraževanjeFilozofskefakultete.

Partnerstvofakultetinšolkotspodbudaprofesionalnemurazvojuučiteljev.(2007).Maribor:Pedagoškafakulteta.

PomembnetemevizobraževanjuvEvropi:VSlovenijiPrenavljanjepedagoškegaštudija,VEvropiUčiteljskipoklicvEvropi:zbornikbesediloizobraževanjuučiteljev.(2005).Ljubljana:Ministrstvozašolstvoinšport.


Terhart,E.(1999).ConflictingConceptsofModernizationinTeacherEducation:TeacherEdu-cationPoliciesinGermany.Pridobljeno1.5.2009,shttp://entep.bildung.hessen.de/portu-gal/keynotes/KEYNOTE_SPEECHES_TERHART.DOC.

Vonta, T. (2007). Z mentorskimi timi k zvišanju kakovosti in spodbujanja profesionalnegarazvojavzgojiteljaoziromaučitelja.VT.Vonta,S.Rutar,A.IsteničStarčičinB.Borota(ur.),Mentorstvovprofesionalnemrazvojuučiteljainvzgojitelja.

ZelenaknjigaoizobraževanjuučiteljevvEvropi:kakovostnoizobraževanjeučiteljevzakako-vostvvzgoji,izobraževanjuinusposabljanju:tematskoomrežjeoizobraževanjuučiteljevvEvropi.(2001).Ljubljana:Ministrstvozašolstvo,znanostinšport.

Elektronskinaslov:[email protected]



TejaMajcen 33

TejaMajcen

Učitelj kot dejavnik uspešnosti v obveznem izobraževanju na Finskem


UDK378.091.12.011.3-051(480)

POVZETEK

VprispevkuobravnavamoinpreučujemoizobraževanjerazrednegaučiteljanaFinskemkotenegaizmeddejavnikovuspešnostivobveznemizobraževanju.Pred-stavljamonaslednjevidikeizobraževanjaučiteljev:odločanjezaštudij inkadrov-anje,spremenjenovlogoučiteljainnanjejtemelječeizobraževanjeučiteljevpri-marne stopnje (koncept in struktura študija), ideologijo raziskovalnega pristopakštudiju,kipomembnopovezujeteorijoinprakso,terspretnosti insposobnostiučiteljavizvajanjukritičnerefleksije.

Ugotavljamo,datemeljnipomenpri izobraževanjuučiteljevprinašaprehod izfazepodajanjareceptov,navodil innapotkov,kakoizvajati izobraževalniproces,v fazo, kjer študentje razvijejo spretnosti kritične refleksije, ki temelji na znan-stvenihmetodahraziskovanja,terspoznajomočrefleksijevrazvojukakovostnegaizobraževalnegaprocesa.Grezaustvarjanjetakoimenovanega»novegaučitelja«,ki jeopisankot »mentor, raziskovalec,nadzornik,usmerjevalec inpospeševalecučenja« in kot tak pomembno pripomore k uspešnosti učencev v obveznemizobraževanju.

Ključne besede:pedagoškipoklic,izobraževanjeučiteljevnaFinskem,raziskovalnanaravnanostizobraževanja,refleksija,novučitelj,pedagoškapraksa

Teacher as a success factor in compulsory education in Finland

ABSTRACT

InthefollowingarticlewediscussandexaminetheeducationofclassteachersinFinlandasoneofthefactorswhichcanleadtosuccessinthefieldofprimary


education.Thefollowingaspectsofteachers’educationarepresented:decisionforchoosingthisfieldofstudy,thechangingroleofateacherandtheteachers’primary level of education (the concept and the structure of the study). Theseaspectsarebasedonthechangingroles,ideologyforresearchapproachesthatsig-nificantlylinktheoryandpracticaltraining,andtheskillsandabilitiesthatateacherneedsinordertoimplementcriticalreflection.

We have determined that the fundamental meaning in the field of educatingteachers isbeingtransformedfromaphaseofgiving instructionsanddirectionsandhowtoimplementeducationalprocessesintoaphasewherestudentsdevelopskillsofcriticalreflection,basedonscientificresearchmethods,whichenablethemtoreflectonthedevelopmentofaqualityeducationalprocess.Itisthecreationofthesocalled“newteacher”whocanbedescribedas“amentor,aresearcher,asu-pervisor,afacilitatorandapromoterforlearning”andcan,inthatway,significantlyhelptoincreasethesuccessofstudent’smandatoryeducation.

Key words:teachingprofession,educationofteachersinFinland,researchorientededucation,reflection,anewteacher,practicaltrainingofteaching

Uvod

»Šenikolidoslejnibilotakoočitno,kakopomembnajevlogaučiteljakotgibalaspremembinspodbujevalcarazumevanjainstrpnosti.Njegovavlogabovenain-dvajsetemstoletjuverjetnošeodločilnejša«(Delors,1996,str.141).

Pojavdružbeznanjav21.stoletjujedalzelopomembnovlogoizobraževanjuinlogičnaposledicategaje,daseodučiteljanepričakujevečlepretvorbalastnegaznanjavmetodepoučevanjainpsihologijoučenja.

VZeleniknjigioizobraževanjuučiteljevvEvropijasnonavajajo,dastazelodo-briučiteljiinnjihovoizobraževanjeosrednjisestavinisicerštevilnihnajrazličnejšihukrepovzauresničevanjekakovostnevzgoje, izobraževanja inusposabljanja teridejeopretvorbievropskihdružbvučečesedružbe.Pritemmislijonareformevorganiziranostišolstva,kurikulov,učinkovitejšouporabonovihinformacijskihinkomunikacijskihtehnologijpriučenjuipd.(Buchberger,Campos,KallosinStephen-son,2001).

Kotsmoženavedli, sonove inhitrospreminjajočesevloge innalogeučiteljarazlog za temeljite reforme in izboljšave izobraževanja učiteljev. Kot navajajo vZeleniknjigi,morabitiedenizmedvodilnihmotivovizobraževalnepolitike»kako-vostnoizobraževanjeučiteljevzakakovostvzgoje,izobraževanjainusposabljanja«(Buchbergeridr.,2001,str.14).

TejaMajcen 35

Dvoje je v omenjenem delu o izobraževanju učiteljev poudarjeno kot temelj,insicerdamorabitiizobraževanjeučiteljevodprtindinamičensistem(takodajevpeljanovrazličnedružbenesfereinimavelikorazličnihakterjev,kiimajorazličnamnenja, naloge, interese in pooblastila znotraj problematike o izobraževanjuučiteljev) terdamorabitidel trajnegaprocesa (to sezačnežespridobivanjemkandidatovzazačetno izobraževanje, slediuvajanjevdelo, stalnostrokovno iz-popolnjevanjeinnadaljnjeizobraževanjeučiteljev).

Enaizmedugotovitev,kijihprinašaporočiloPISA2000,je,dajeuspehučencevtem boljši, čim več ustrezno usposobljenih učiteljev ima šola. PISA je triletnaraziskavaodoseženemznanju inspretnostihučencevvnajbolj razvitihdržavah(državečlaniceOECDinnekateredruge)(RepežinŠtarus,2008).Ciljraziskavejebil,ugotovitiuspešnostučencevnapodročjihbralne,matematičneinznanstvenepismenosti,ugotovitidejavnike,kiprispevajok razvoju tehznanjoziromaspret-nostidomainvšoli,terpreučitimožneposledicezaizobraževalnopolitikovtehdržavah.MedmerilivprojektuPISA,kisobilaupoštevanainkisetakoposrednokotneposrednonanašajonaučitelje,sotudi:deležučiteljevnašoli,kisodelujejovprogramuprofesionalnegarazvoja,dejavniki,kivplivajonašolskoklimo,stopnjomorale,zavzetostiučiteljevinučiteljeveavtonomnosti,terodnosimedučitelji inučenci (Cvetek,2004).Vdružbi, vkateriživimo,kjer sokončni rezultatimerilouspeha in kjer je ciljna usmerjenost čedalje večja, se od učiteljev pričakuje, daučenceučijotako,danaeksternihpreverjanjihznanjadosežejodoberrezultat.Kernasfinskiučenciindijakipozitivnopresenečajozdoseganjemodličnihrezultatovvmednarodnihraziskavahznanja(PISA,TIMSS,PIRLS)inkersmomnenja,dajefinskiučiteljedenizmeddejavnikov,kipripomorektemrezultatom,bomovna-daljevanjuugotavljali,kakosefinskiučiteljipripravljajozadelovšoli.

Izobraževanje učiteljev na Finskem

Začnimoprizačetku–nepriizobraževanjuučencev,temvečpriizobraževanjuučiteljev.Fincisožezgodajugotovili,dajeučiteljskipoklic,kigaopravljajomotivi-rani invisoko izobraženi strokovnjaki,bistvenegapomenazauspešno izobraže-vanjeučencev(Plevnik,2004).

Odločanje za študij

Finskiučitelj jevdružbispoštovan,učiteljskipoklicveljamedmladimizazeloprivlačnega inpriljubljenega.Dojemanjeučiteljskegapoklicakot takega sezelonazornokaževinteresuzaštudijtegapoklica.VporočiluPedagoškegainštitutaDejavnikiuspešnostišolskihsistemovPISA2000jenavedeno,dajeedenizmednajbolj obleganih študijskih programov na Finskem prav program razrednegaučitelja,kipoučujedovključno6.razredaobveznegaizobraževanja.NaUniverzi


vHelsinkihsenaokrog100razpisanihštudijskihmestrazrednegaučiteljaprijavitudido700kandidatov.Precejdrugačekotprinas–vSlovenijisezaučiteljskipo-klicodločajodijakiindijakinje,kisoporezultatihmaturepovprečnouspešni–senaFinskemzaučiteljskipoklicodločajotisti,kisovsrednjišolizelouspešni(Gaberidr.,2006).Šepomembnejepaje,daopravljenasrednjašolainmaturapredstav-ljata leenega izmedpogojevzavpisnaštudij.Pomembenvpisnipogojnamrečpredstavljajo sprejemni izpiti, ki so kombinacija preverjanja poznavanja vnaprejdoločeneliterature,spretnostikomunikacijeinocenespretnostidelavskupini;le10 odstotkov prijavljenih kandidatov uspešno prestane strog postopek selekcijezazačetnousposabljanje(RepežinŠtarus,2008).ObtemnaUniverzivHelsin-kihvpišejošeokrog350kandidatovvštudijskiprogrampredmetnegapouka,kipoučujejood7.dovključno9.razredaobveznegaizobraževanjainod10.do12.razredasrednješolskegaizobraževanja(Gaberidr.,2006).

Izobraževanje učiteljev

Pomemben inzgovorenpodatek je,da soFincižev študijskem letu1979/80uvedli univerzitetni študij za izobraževanje učiteljev, ki je trajal štiri leta in pol(Hytönen,1998),medtemkosovostalihevropskihdržavah,razenCipra,Luksem-burgainRomunije,zobsežnimireformamiizobraževanjaučiteljevzačelileta1990(Gaberidr.,2006).1

Pomembnopa je tudidejstvo,da je Finskaena izmedprvihdržav, ki je vpel-jalapojempedagoškeavtonomije(pravtakoleta1980),kojezačelautemeljevatiizobraževalnopolitikonakulturizaupanja,medtemkojevečinaevropskihpolitikzačelaširitikulturozaupanjašelevdevetdesetihletih20.stoletja(Plevnik,2008).Grezapedagoškoavtonomijoučiteljanadidaktični,metodični inorganizacijskiravniizobraževalnegaprocesa,karprinašatudivečjostopnjoodgovornosti,kifin-skimučiteljemžetorej30letnineznanka.

Spremenjena vloga učitelja

Fincisedobrozavedajo,dasevlogaučiteljaspreminjaskupajznovimiučnimisituacijamiinskupajzdružbenimiokoljipostmodernedobe.VskladuzideologijoFinskedržavegledesocialneblaginje,kjerimajovsi,takomladikotodrasli,negledenasocialnipoložajindružinskegmotnerazmereenakemožnostizaizobraževanje(Lipužič, 2004), je ena izmed bistvenih učiteljevih nalog spodbujanje različnihučencevinsprejemanjenjihoveraznolikosti.1 V Sloveniji smo visokošolske programe za učitelje predmetnega pouka začeli izvajati na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru v študijskem letu 1985/86. Prenova študijskih programov predmetnega pouka je potekala postopoma in se zaključila s študijskim letom 1987/88 (Brumec, 1986), ko je bil na navedeni fakulteti tudi prvič razpisan visokošolski študijski program Učitelj razrednega pouka (Razpis za vpis v začetni letnik v študijskem letu 1987/88). Istega študijskega leta je tudi Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani prešla na 4-letni univerzitetni študij izobraževanja učiteljev razrednega in predmetnega pouka (Janša Zorn, 1997).

TejaMajcen 37

Nalogafinskihučiteljevje,naučitivseučence,učitiseinspodbuditiaktivnoučenje.Novučiteljjenamrečopisankot»mentor,raziskovalec,nadzornik,usmerjevalecinpospeševalecučenja« (Mikkola,b.d.a, str.106);greza tako imenovanoaktivnoučenje.Znotrajideologijeučečesedružbejerazvojaktivnegaučenjaedenizmedbistvenihciljev;učencejepotrebnousmerjati,dadajejolastnepobudeinprevze-majoodgovornostzalastennapredekinrazvoj.KotnavajaNiemi,je»izobraževanjeučiteljev ključen dejavnik pri razvoju aktivnega učenja« (Niemi, 2002, str. 764).Sklepamotorejlahko,daštudentvčasuštudijaprekoraziskovalnegainproblem-skegapristopainprekoposnemanjauniverzitetnegaučiteljaspoznafenomenak-tivnegainsodelovalnegaučenja.Iztegaizhaja,dasejezaizobraževanje»novega«učiteljamoralspremenitisamštudijinuniverzitetniučiteljkotizvajalecle-tega.

Vlogaučiteljasejetorejspremenilainizspremenjenevlogeučiteljaizhajacelo-tenkonceptizobraževanjaučiteljev.

Koncept in struktura študija

PoddrobnogledsmovzeliizobraževanjeučiteljevnaOddelkuzaizobraževanjeučiteljevFakultetezavedenjskevedeUniverzevHelsinkih.Naomenjenemoddelkuizobražujejoučitelje,kipoučujejonaprimarniinnasekundarnistopnji.Osrednjiciljizobraževanjaučiteljevnanavedenemoddelkujedoseganjeuravnoteženegarazvojaučiteljeveosebnosti,znotrajkaterejeučiteljevpedagoškinačinrazmišljanjabistvenegapomena.Jedrofinskegaučiteljastanamrečteoretičnoznanjepodročjaštudijainrazumevanjenaraveotrok.

Pravijo,daučitelj, kidiplomiranaUniverzi vHelsinkih,pozna svojepodročjespecializacije,jepedagoškousposobljen,dojemasvojoodgovornostvvlogivzgo-jiteljainohranjastrokovnoznanje(FacultyofBehaviouralSciences,DepartmentofAppliedSciencesofEducation).

Izobraževanjeučiteljevnaprimarnistopnji (dovključno6. razredaobveznegaizobraževanja)naomenjeniuniverzitrajapetlet(pridobljennazivmagisterin300ECTS); temeljni predmet je izobraževanje (angl. education) s poudarkom na di-daktiki in raziskovalni metodologiji (Hytönen, 1998). Izobraževanje učiteljev nasekundarnistopnji (od7.dovključno9.razredaobveznegaizobraževanja inod10.do12.razredasrednješolskegaizobraževanja)potekapozaporednemmodelu.Bodočiučiteljimorajonajprejzaključitištudijstrokeglavnegapredmeta,sajjetudinaFinskem(kottudiprinas)poznavanjestrokevospredju,poopravljenistrokipamorajoopravitišepedagoškištudijvobsegu70ECTS,kigasestavljatadvetemelj-nipodročji:Filozofske,psihološke indružbeneosnovepoučevanja inučenjaterTeoretičneinpraktičneosnovepoučevanja(poudarekjenapredmetnididaktikiinpedagoškipraksi).Pedagoškištudijjimdajepotrebnekvalifikacijezapoučevanjenjihovega izbranega predmeta tako v obveznem kot tudi v srednješolskemizobraževanju.


Tako študentje, ki se izobražujejo za učitelje na primarni, kot študentje, ki seizobražujejo za učitelje na sekundarni stopnji, zaključijo študij z magistrsko na-logo, v kateri morajo integrirati teorijo inprakso izobraževanja oziromamorajoteoretičnoinempiričnoraziskatikakpedagoškiproblem(Hytönen,1998).

Vnadaljevanjubomopodrobnejepredstaviliideologijoizobraževanjarazrednihučiteljev.

Že takoj v nagovoru Oddelka za izobraževanje učiteljev na njihovi spletnistraniopazimo,daposebejpoudarjajo problemsko in raziskovalnonaravnanostizobraževanjainštudijazaučiteljskipoklic,kiseprepletaprekovsehpredmetovterprekopraktičnegausposabljanja,innavajajo,damoravsakučiteljusvojitiraziskovalniodnosdopouka.Študentjeraziskujejotematike,povezanezrazvojempoučevanjainkakovostjopoučevanja.Pristopizobraževanjaučiteljev,temelječnaraziskavah,jeprisotenodsamegazačetkaizobraževanja,sajnajbištudentjespoznavanjemraziskovalnihvsebininmetodlažjepovezovaliteorijoinprakso(Hytönen,1998);raziskovalnipristop sezačne spredavanjiometodah raziskovanja terga tekomizobraževanjalešepotencirajoinzaključijozmagistrskonalogo(Kansanen,2003).ZakajdajoFinciraziskovalnemupristoputakšenpomen?Kansanen(2003)pravi,dajenaravadelaučiteljapodobnanaravidelaraziskovalca.Učiteljsemoranaučitianalizirati lastna dejanja in o njih razmisliti. Kot navaja Kansanen, je glavni ciljizobraževanjaučiteljevnaraziskovalnihtemeljihvnjihoviusposobljenostizaspre-jemanje pedagoških odločitev na temelju racionalne argumentacije (Kansanen,1999).Cilj jerazvojraziskovalnihpraks inspretnostizanjihovouporaboprivsa-kodnevnempedagoškemdelu;namen teh raziskav je torejuporaba izsledkovvlastnih izobraževalnihodločitvah.TudiHytönenpoudari,da jecilj izobraževanjaučiteljev razrednegapouka razvoj »učitelja,ki je sposoben refleksije, jekritičen,inovativen,sposobenanaliziratiučnesituacijespomočjoznanstvenegamišljenja«(Hytönen,1998,str.47).Dodanašnjegaprogramaizobraževanjaučiteljevsoprišlizuvedbouniverzitetnegaštudija,kososeposloviliodštudija,kjerješlozapoda-janježepripravljenihinpreizkušenihmodelovprakse(Hytönen,1998).

Iz zapisanega lahko sklepamo,da raziskovanjeninamenjeno razvojuznanos-ti, temveč razvoju lastnihučnihpraks, torej razvojuučiteljevegadela v razredu.Napodlagipregledaneliteraturelahkosklepamo,dasefinskištudentje–bodočiučiteljitekomizobraževanjazelodobroseznanijospojmomrefleksijeterspoznajonjenovlogoinmočprirazvijanjukakovostnegadelaučitelja.Medizobraževanjemse ne seznanjajo z navodili, recepti in napotki za poučevanje, temveč razvijajospretnostikritičnerefleksije,kitemeljinaznanstvenihmetodahraziskovanjainkijimomogočarazvojlastnihpedagoškihpraks.KotugotavljaKansanen,»jenačeloraziskavrazmišljanjezavsakodnevnopoučevanje«(Kansanen,2003,str.90).

Polegraziskovalnegadelapajepomembensestavnidelprogramaizobraževanjaučiteljevtudipedagoškapraksa,kiseizvajanatakoimenovanihhospitacijskihin

TejaMajcen 39

nanavadnihšolah.Raziskovalnipristop,kotpraviHytönen,jepovezovalnidejavnikmedteorijoinprakso.Nazačetkuštudijapotekapraksatako,daštudentjeleopazu-jejoučenceinrazredkotceloto,daspoznajoznačilnostiotrokvrazličnihrazvojnihobdobjih, različnih razredih instopnjah (grezaorientacijskoprakso,ki študentamotivirazadelo).Orientacijskipraksisledididaktičnoboljzahtevendelprakseinsestopnjujedospoznavanjanajzahtevnejšihelementovpoučevanjaobzaključkuštudija.Vskladuzobravnavanoteorijovdoločenemobdobjuštudijatemuustreza-jo tudiciljiprakse, saj,kotpraviHytönen, »morajo temeljnipedagoškipredmetipredstavljatiteoretičnopodporopedagoškipraksi,karštudentuomogočisprotnoanaliziranjetežav,skaterimisenapraksisrečuje«(Hytönen,1998,str.45).

Pomemben vidik izobraževanja učiteljev predstavlja tudi stalno strokovno iz-popolnjevanje.KotnavajaMikkola,jenadaljnjestrokovnoizobraževanjeučiteljevpomembna podpora vseživljenjskemu izobraževanju. Finska stalnemu strokov-nemuizpopolnjevanjuvsakoletonameni8–10milijonovevrov(Mikkola,b.d.b).StalnostrokovnoizpopolnjevanjeučiteljevjenaFinskemobvezno(npr.zaučiteljerazrednegapoukavobsegutrehdnipošesturnaleto)(Plevnik,2004)invključujedneve medslužbenega usposabljanja. Od šol se pričakuje, da bodo za izpopol-njevanjeporabilepribližnoenodstotekdenarja,ki jenamenjenzaplače(RepežinŠtarus,2008).Stalnostrokovnoizpopolnjevanjejezafinskeučiteljepomembendejavnikinpomembnopripomorekrazvojucelotnegaizobraževalnegasistema.

V okviru pedagoškega študija učitelji torej spoznajo pedagoške, psihološke,filozofske, sociološke in družbene vidike poučevanja, učenja in ocenjevanja terteoretičneinpraktičneosnoveraziskovalnousmerjenepedagoškeprakse.

Sklep

Čestrnemomisli,dokaterihsmoprišlinapodlagištudijarazličneliterature–kajjetorejtisto,karpomembnoodlikujefinskeučitelje,inzakajsofinskiučiteljiedenizmeddejavnikov,kipomembnovplivajonauspešnostsvojihučencev:

kadrovanje–selekcijakandidatovobvpisujezelovisoka;naFinskemseza•učiteljskipoklicodločajotisti,kizelouspešnozaključijosrednjošolo;spre-jetihjele10odstotkovprijavljenihkandidatov,kiuspešnoizpolnijopomem-benvpisnipogoj–sprejemniizpit(RepežinŠtarus,2008);

spremenjenavlogaučitelja–novučiteljjementor,raziskovalec,nadzornik,•usmerjevalecinpospeševalecučenja.Razvojaktivnegaučenjapriučencihjeedenizmedbistvenihciljev;učencejepotrebnousmerjati,dadajejolastnepobudeinprevzemajoodgovornostzalastennapredek.KotnavajaNiemi,jeizobraževanjeučiteljevključendejavnikprirazvojuaktivnegaučenja(Niemi,


2002). Za oblikovanje novega učitelja se mora najprej spremeniti univer-zitetniučitelj,sajštudentsposnemanjauniverzitetnegaučitelja(ne)spoznafenomenaktivnegainsodelovalnegaučenja;

raziskovalnipristopkizobraževanjuučiteljevinrazvojspretnostirefleksijelast-•negapedagoškegadelovanja–raziskovalnipristopkizobraževanjuučiteljevpreplete teorijo in prakso in nauči učitelja kritično vrednotiti pedagoškodelo. Finska ideologija izobraževanja učitelja temelji na tem, da se učiteljmoranaučitianaliziratilastnadejanjainonjihrazmisliti.Učiteljevarefleksijavodivrazvojlastnihraziskovalnihpraksinspretnostizauporaboizsledkovprivsakodnevnempedagoškemdelu(Kansanen,2003);

pedagoškapraksa–potekavhospitacijskihinnavadnihšolah.Najprejgreza•takoimenovanoorientacijskoprakso,sledijididaktičnozahtevnejšidelpraksein se stopnjujedospoznavanjanajzahtevnejšihelementovpoučevanjaobzaključkuštudija.Praksasloninateoretičniosnovi;študentmoraspomočjoteoretičnegaznanjaznatianaliziratiinreševatitežave,kisepojavijonapraksi(Hytönen,1998);

stalnostrokovnoizpopolnjevanjeučiteljev–naFinskemjeobvezno(Plevnik,•2004)inodšolsepričakuje,dazanjnamenijopribližnoenodstotekdenarja,kijenamenjenzaplače(RepežinŠtarus,2008);

strokovnoobvladovanjepodročjapoučevanjainrazumevanjeotrokovegaraz-•vojastatemeljnaciljavizobraževanjuučiteljev–doseganjeuravnoteženegarazvoja učiteljeve osebnosti, znotraj katere je učiteljev pedagoški načinrazmišljanjabistvenegapomena,jeciljizobraževanjafinskegaučitelja(Uni-versityofHelsinki,FacultyofBehaviouralSciences,DepartmentofAppliedSciencesofEducation);

visokapričakovanja,kijihuniverzitetniučiteljigojijodoštudentov–bodočih•učiteljevintokulturovisokihpričakovanjslednjipoznejeprenašajodosvo-jih učencev – kot v enem izmed intervjujev pravi nekdanji šolski ministerSlavkoGaber: »NaFinskemnisi ’ubogi revček’, če semorašučiti« (http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/181458).

TejaMajcen 41

LITERATURAINVIRI

Brumec,V.(1986).PrehodPedagoškeakademijevMariboruvPedagoškofakulteto.VR.Lešnik(ur.),Jubilejnizbornik(str.39–77).Maribor:Pedagoškafakulteta.

Buchberger, F., Campos, B. P., Kallos, D. in Stephenson, J. (2001). Zelena knjiga oizobraževanjuučiteljevvEvropi:kakovostnoizobraževanjeučiteljevzakakovostvvzgoji,izobraževanju in usposabljanju: tematsko omrežje o izobraževanju učiteljev v Evropi.Fakultetsnamndenforlararutbildning,Umeauniversitet.

Cvetek,S.(2004).Učitelji,največjepremoženje:Javnaskrivnostfinskegaizobraževalnegačudeža.Večer,60(6.marec2004),44.

Delors,P.idr.(1996).Učenje:Skritizaklad.Poročilomednarodnekomisijeoizobraževanjuzaenaindvajsetostoletje.Pariz:Unesco.

Gaber,S. (2006).Nordijskizov.VS.Gaber(ur.),ZakajFinci letijodlje?(str.9–53).NovaGorica:Educa.

Hytönen,J.(1998).PrimaryteachereductionattheUniversityofHelsinki.VM.PečekČuk(ur.),Evropskitrendivizobraževanjurazrednihučiteljev(str.45–55).Ljubljana:PedagoškafakultetaUniverzevLjubljani.

JanšaZorn,O.(1997).OdVišjepedagoškešoledoPedagoškefakultete.VO.JanšaZorn,G.KocijaninI.Škoflek(ur.),Zbornikob50-letniciVišjepedagoškešole,Pedagoškeakademije,Pedagoškefakultete(str.7–70).Ljubljana:Modrijan.

Kansanen,P.(1999).Research-BasedTeacherEducation.VJ.Hytönen,C.RazdevšekPučkoin G. Smyth (ur.), Izobraževanje učiteljev za prenovljeno šolo (str. 135–142). Ljubljana:PedagoškafakultetaUniverzevLjubljani.

Kansanen,P.(2003).TeacherEducationinFinland:CurrentModelsandNewDevelopments.V B. Moon, L. Vlasceanu in L. Conley Barrovs (ur.), Institutional Approaches to TeacherEducationwithinHigherEducationinEurope:CurrentModelsandNewDevelopments(str.85–107).Bucharest:UNESCO.Pridobljeno23.2.2010,shttp://scholar.google.si/scholar?num=100&hl=sl&q=author:%22KANSANEN%22+intitle:%22V.+Teacher+Education+in+Finland:+Current+Models+and+New+...%22+&um=1&ie=UTF-8&oi=scholarr.

Lipužič,B.(2004).Finska:Vsemdostopno.Šolskirazgledi,55(11),5.

Loima,J.(2003).EducationforSustainableDevelopmentandTeacherTraininginFinland.Pridobljeno10.2.2010,shttp://www.vink.helsinki.fi/files/Theoria_education.htm.

Mikkola,A. (b.d.a). FinnishTeacherEducationandResearch.Pridobljeno17.2.2010, shttp://entep.bildung.hessen.de/umea/reports/NAT_REP_FINLAND.pdf.

Mikkola,A.(b.d.b).Teachers’continuousprofessionaleducationinFinland.Pridobljeno19.2.2010,shttp://entep.bildung.hessen.de/feldkirch/reports/NAT_REP_FINLAND.pdf.

Niemi, H. (2002). Active learning - a cultural change needed in teacher education andschools.Teachingandteachereducation,18,763–780.Pridobljeno20.2.2010,shttp://www.se.rit.edu/~swami/LearningPapers/Niemi2001ActiveLearning.pdf.

Plevnik,T.(2004).Pomembnetemevizobraževanju:VSlovenijiPrenavljanjepedagoškegaštudija, V Evropi Učiteljski poklic v Evropi: zbornik besedil o izobraževanju učiteljev.Ljubljana:Ministrstvozašolstvo,znanostinšport.


Plevnik, T. (2008). Ravni avtonomije in odgovornosti učiteljev v Evropi: Eurydice –informacijskoomrežjeoizobraževanjuvEvropi.Ljubljana:Ministrstvozašolstvoinšport.

Razpiszavpisvzačetniletnikvštudijskemletu1987/88.Visokošolskedelovneorganizacije,združenevUniverzovMariboruinUniverzoEdvardaKardeljavLjubljani.

Repež, M. in Štraus, M. (2008). Dejavniki uspešnosti šolskih sistemov v raziskavi PISA2000:šolskisistemiskoziočiraziskavePISA.Ljubljana:NacionalnicenterPISA,Pedagoškiinštitut.

StrategyforTeacherEducationattheUniversityofHelsinki.Pridobljeno25.2.2010,shttp://www.helsinki.fi/opettajaksi/pdf/strategy-english.pdf.

UniversityofHelsinki,FacultyofBehaviouralSciences,DepartmentofAppliedSciencesofEducation.Pridobljeno3.2.2010,shttp://www.helsinki.fi/sokla/english/index.htm.




43Dr.AlenkaLipovec,MajaŠtukl

Dr.AlenkaLipovec

MajaŠtukl

Uporaba tangrama pri pouku matematike na razredni stopnji

Kratkiznanstveničlanek

UDK373.3:514

POVZETEK

Reševanje tangramsestavljanke je aktivnost sestavljanjaoblik in sodinaničtostopnjorazvojageometrijskihpojmovpoteorijiVanHieleja.Fokusprispevkajeupo-rabasedemdelnegatangramasfotografskimozadjemvšolskisituaciji.Empiričnipodatki,pridobljenispolstrukturiranimintervjujemnavzorcu10učiteljev,kažejo,daučiteljislabopoznajouporabotangramavšolskenamene.Predlaganiinterven-cijskimaterialisobilievalviraniskozipedagoškieksperimentnavzorcu31učencev2.in5.razreda.Fotografijakotozadjetangramsestavljankejepredstavljalakontekstdanegaproblema.Raziskovalismo,kakofotografijavozadjuvplivanauspešnostreševanjaternamotivacijo.Izkazaloseje,dajefotografijakotkontekstlahkovirmotivacije tudivdrugem triletjuosnovne šole, kipozitivnovplivanauspešnostreševanja.

Ključne besede:tangram,geometrija,ponazorilo,poukmatematike,razrednastop-nja

The tangram in lower primary mathematics

ABSTRACT

The tangram puzzle is a shape composing activity that is appropriate for the0-levelof theVanHielegeometrical thinkingdevelopment theory.The focusofthisarticleistheapplicabilityoftheseven-piecetangramwithphotographyback-


groundinaschoolsetting.Theempiricaldata,collectedusingasemi-structuredinterviewonasampleof10teachers,showsthatteachers’knowledgeconcerningtheeffectivenessof the tangram isweak.Thematerialswereevaluated throughpedagogicalexperimentationand included31students in twoclasses (2ndand5th).Thecontextualizedenvironmentwasreinforcedviaphotographyastheun-derlyingcontextofthetangrampuzzle.Thematerialsenhancedmotivationeveninthehighergradesoflowerprimaryeducationandpositivelyinfluencedthestu-dents’solvingcapabilities.

Key words: tangram,geometry,manipulator,mathematicseducation,primarylevel

Uvod

Razvoje geometrijskih pojmov sta natančneje preučevala nizozemska razisko-valcaDinainPierrevanHiele,kistazastavilapetstopenjskohierarhijorazumevanjaprostorskih idej.Razlikamed stopnjami (slika1) je vobjektumisli, tj. o kakšnihobjektihsmosposobnirazmišljati.Premikatisemedstopnjami,pomeni,izkusitige-ometrijskomišljenje,primernonekistopnji,tervsvojemlastnemmišljenjuustvarititipobjektovoz.relacije,kisoosredotočenenaobjektmislinaslednjestopnje.Stop-njenisoodvisneodstarostivsmislurazvojnihstadijevpoPiagetu.Nekateriučencialiodraslilahkovednoostanejonastopnji0,mnogojihstopnje2nikolinedoseže.Kljubtemujestarostdonekemerepovezanazgeometrijskimiizkušnjami,ki jihimamo inkisopomembendejavnikprehodamedstopnjami.Zato lahkozelovgrobemopišemotudistarostučencevdoločenestopnje.Učenciprvegatriletjasoobičajnonaničtistopnji,poimenovanivizualizacija.Njihovobjektmislisooblikeinnjihoveznačilnosti,kijihdojemajonacelostennačin.Videzoblikevednoprevladanadnjenoznačilnostjo(npr.kvadrat,kinimastranicvvodoravnempoložaju,nivečkvadrat).Medprimerneaktivnostinastopnjivizualizacijesoditudirazstavljanjeinsestavljanjeoblik,karjeosnovaponazorilatangram(Šuc,1996),kjersestavljamooblikeizvnaprejdanihsedmihlikov.Tangramsevsebinskorazlikujeodklasičnihsestavljank,kjersedelisestavljajotako,daskupajtvorijovnaprejpredpisanosliko.Zasestavitevdrugeslikemoramonamrečvzetidrugedele,predpisanezatosliko.Pritangramusestavljamozvednoistimisedmimiliki(slika2).Obstajajotudipo-enostavljeneverzijetangramazmanjšimštevilomlikov,kisopredlaganekotlažjeintorejprimernejšezamlajšeotroke.Vtemprispevkusenebomoukvarjalispo-enostavljenimitangraminitinezrazličnimivariacijamitangrama.Osredotočilisebomo na klasični sedemdelni tangramski set, s pomočjo katerega lahko sestav-ljamovnaprejpodaneoblike(slika1).

Tangramjevsvetuzelorazširjeninpripoukumatematikeskoraj»zapovedan«(prim.VandeWalle,2007).Pozitivenvplivtangramanaučenjegeometrijskihkon-ceptov je raziskovan celo v virtualnih okoljih (npr. Scarlatos, 2006). Kljub temu


danajdemozanimiveprilagoditvepripomočkamlajšimotrokom,kotsonpr.mag-netnitangram,izjemnoveliktangram,piškotivoblikitangramaitd.,panajdemorelativno malo didaktično obdelanega gradiva, ki upošteva razvojne posebnostimlajšihotrok.OmenimoraziskavoRoundtheRugMath:AdventuresinProblemSolving,kijojeizvedlaameriškaraziskovalkaBethCaseyzekipoinznotrajkaterejenavzorcuvečkot200vrtčevskihotrokugotovilapozitivenvplivtangrama,kom-biniranegazverbalnimpripovedovanjemzgodb (Casey,Erkut,Ceder inMercerYoung,2008).VnjihoviintervencijibabicaWeiLungpripovedujeznanoanekdotoonastankutangrama.GovorioTanu,dečku,kiježivelvstarodavniKitajskiinjeizdelalmizozacesarja.Mizasejezlomilainotrociraziskujejo,kakojoznovapo-praviti.Skozizgodboučencipreiskujejomnogetangramskeprobleme.

Ubeseditevproblemaskozizgodbojeverjetnonajboljnaravnaoblikakontekstu-alizacije.Kontekstrazumemokotokolje,kiomogoča,davnekemtrenutkuznaku,simbolu, besedi ali problemu pripišemo ustrezen pomen (Bezgovšek, 2009). Vmatematičnih situacijah kontekstualizacija simbolnega zapisa računa v učencubližjikontekstualiziraniobliki(CordovainLepper,1996)pozitivnovplivananotra-njo motivacijo učencev. Bralec, ki se je preizkušal v reševanju tangram sestavl-janke,jemordazačutil,dalahkoreševalecponekajneuspelihposkusihizgubimo-tivacijo.Motivacijoopredelimokotprocesspodbujanjainvzdrževanjakdanemuciljuusmerjenegaravnanja(SchunkinZimmerman,1994).PierceinStacey(2006)ugotavljata,dasrednješolskiučiteljimatematikevečkratmotivacijskouporabljajoprijetnestimulaciječutov,kivsplošnemnisokognitivniinsozamatematičniprob-lem,kiga rešujemo,pravzapravobrobni.Kotprimernavajata fotografije realnihokolij(polja,McDonald’sznaka…)kotozadjaparabole.

Našpristopkombinirafotografijokotozadjeinfotografijokotkontekst.Običajentangramproblemsmonavezalinavizualenkontekst.Četorejshematiziranaoblikatangrama predstavlja čapljo ali mačko, je v ozadje vnesena ustrezna fotografija(slika2).

Slika1:Tangramskeoblikevprimarnemkvadratu,oblikazajčka,kijojepotreb-nosestaviti,inpredlogrešitve.


Slika2:Klasičentangramvprimerjavisshematiziranooblikotangrama

Vprispevkuposkušamoodgovoritinadvojevprašanj.Najprejnaszanima,alisoučiteljistangramomkotgeometrijskimmanipulatorjemseznanjeni.Vnadaljevanjuparaziskujemotudi,ali,inčeda,kako,vplivafotografijakotkontekstualizacijskoozadje na motivacijo in uspešnost reševanja tangram problemov. Dodatno nasjezanimalo,alisorazlikemedučenci2.in5.razredov.Namenprispevkajenaj-prej,predstavitistanje,tj.seznanjenostučiteljevinmorebitnouporabotangramavšoli,innatoopisatiinevalviratigradiva,kirazvijajogeometrijskepredstavemlajšihučencevskozikonkretnodejavnost,vezanonatangramprobleme,kisopodkre-pljeniskontekstualnimozadjemfotografije.

Metodologija

Raziskavosmoizvedlivosnovnišolivokvirupedagoškegaeksperimentazučenciinspolstrukturiranimvodenimintervjujemzučiteljirazrednestopnje.Uporabljalismokombiniranokvantitativno inkvalitativnometodologijo.Raziskovali smonaneslučajnostnem,priložnostnemvzorcu31učencevin10učiteljicrazrednestop-nje.UčiteljisoprihajalistrehrazličnihosnovnihšolvokoliciMariborainsoimelizelorazličneizkušnjespoučevanjem.Naeni izmedomenjenihšol jebiltudi iz-vedeneksperiment.Učencevdrugegarazredajebilo12,učencevpetegarazreda19.Polovicaučencevvsakegarazredajereševalanaloge,kjerjebilvpletenkon-tekst fotografije, polovica pa običajne tangram naloge. Osnovna vira podatkovsoopazovalnilistizaučenceinprepisiposnetihintervjujevučiteljev,kisobilizapotrebe raziskave prevedeni v t. i. gosti zapis (prim. Javornik Krečič, 2006). In-tervjuzaučiteljejeobsegalvprašanjaoobjektivnihdejstvih(spol,starostučencev,delovnadobaučitelja)tervprašanjaoseznanjenosti inuporabipripomočkatan-gram.Zaradinaravemetodepajeimelučiteljmožnostnarativnopredstavititudisvojpoglednatangramternjegovouporabovrazredu.Vintervjujusamemjebilpredvidentudiopistangrama,čegaučiteljinisopoznalialisosegaspominjalilebežno.Vogrevalnifazismosepogovarjalioučenjuskoziigroinuporabirazličnih

Mačka


materialovvrazredu.Spodbujalismonaracijo(pripovedovanje),dabidobiličimkakovostnejšepodatke.Nato smopreverilipoznavanje tangramapo imenu.Negledenato,alijeučiteljtrdil,datangrampoznaaline,jeoseba,kijeintervjuvodila,tangrampokazalavosnovniobliki(7plastičnihenobarvnihploščic).Vnadaljevan-jusejeskozipogovorrazjasnilo,aliučiteljtangramzarespoznažeodprejaligamordapoznapoddrugimimenomalipaimetangrammordazamenjujezdrugimpripomočkom.Vnadaljevanjusosledilavprašanjaomorebitniuporabivrazreduterpodročjihuporabevsplošneminvspecifičnomatematičnemokolju.Učiteljesmopovprašalitudiponjihovemmnenjuoprimernistarostiotrokterpotencialnizanimivostimateriala.Vtejtočkismoučiteljempredstaviligradivo,kijevključevalofotografijevozadju.Vzaključkusmosepogovarjalio razlogihuporabe/neupo-rabetangramavnjihovemrazredu(podrobnejevŠtukl,2008).

Opazovalnilistjebilpripravljenzanameneraziskave,izpolnjevalisogaučitelji,kiučencedobropoznajo(razredničarkainučiteljicapodaljšanegabivanja).Opa-zovalnelastnostismouporabilizamerjenjemotiviranostiučencev,takotistih,kisodelalisfotografijami,kottistihbrezfotografij.Naštiristopenjskilestvicisogledenastopnjo strinjanja ovrednotili naslednje karakteristike: sproščenost, vedoželjnost,raziskovalnonaravnanostučenca,interakcijoučencazučiteljem,interakcijomedučenciterčasreševanjaproblema.Prveštirikarakteristikepredstavljajomotivacij-skokomponento,zadnjapakomponentouspešnostireševanja.Sproščenučenecjebilponašiinterpretacijinasmejan,nikazalstrahu,zzanimanjemsejeoziralporazredu ipd. Kot vedoželjnega smo označili učenca, ki želi vedno nove naloge,izzive,težjenaloge.Raziskovalnonaravnanučenecpajeimelnaslednjelastnosti:koščketangramaobrača,sestavlja,razstavljaipd.Učitelj,kijebilvrazredupriso-tenkotopazovalec,jeocenjevaltudiinterakcijeposameznegaučencazučiteljem,sodelovanjessošolcitertudičasreševanjapriizbranihučencih.

Rezultati

Tangramjemedučiteljidokajpoznan,kajti70%učiteljevjetrdilo,datangrampoznajo. Žal smo v nadaljevanju pogovora ugotovili, da od sedmih učiteljev, kiso trdili,dapripomočekpoznajo, trije tangramzamenjujejozdrugimipodobni-mi pripomočki, kot npr. s ploščicami, kar pomeni, da tangram pozna približnopolovicaučiteljev.Oddesetihučiteljevjihjepetžeuporabilotangramvrazredu.Devetučiteljevoddesetihsejestrinjalo,dasezačnetangramuporabljatižezelozgodaj,celovvrtcu.Večinatudimeni,dajemogočeaktivnostiprilagoditi,takosoprimerneskorajdazavsakrazred.Tipičenjeodgovoručiteljice3.razreda,kitan-gramsestavljankopoznainkomentiraprimernostarost.

»Uporaben ježevprvemrazredu.Učenciprostosestavljajooblike.VbistvubigaponudilažepredOŠ,kajtivečkratkosestavljaš,boljsiutečen.Izdelovanjetangramapabizučenciizvajalazizrezovanjemizženatisnjeneoblikeinnesprepogibanjem.«


Podobnomenitudidrugaučiteljica,kipravtakopoučujev3.razredu,tangramrazmeromadobropoznaingaježeuporabila.

»…ssposobnejšimivokvirugeometrijskihlikov.Merilismodele,najprejsmoocenili,natopalikešepravilnoizmerili.«

Predlaga,dabigauporabili

»…žeza1.razred,predvsembiponudilaučencem,kitežjedojemajosnov.«

Zarazlikoodučiteljic,kisostangramomžedelale,tiste,kiganepoznajotakodobro,menijo,npr.da

»Zaprvirazredbibilozelotežko.Vprimerupolaganjanarešitvebimogočebiloprimerno.«

Posebej izstopa primer učiteljice 5. razreda, ki je tangram uporabljala kot ne-standardnoenotozaploščino,karjetudiopisalakotodgovornavprašanjeAlistepripoukužeuporabilitangram?

»Da.Priploščini.Vsakaskupinadobisvojozbirkolikov,kijihizrežejo,pobarvajoinizteganaredijosamostojenlik.Nakoncusestavljajoše iz likovtangrama.Imamnatisnjenetudioblikerazličnihvelikosti.Učencisamoizrežejo.«

Vsisokotsklopmatematike,kjerbiuporabilitangram,navedligeometrijoinmer-jenje.EnaizmedučiteljicpajenavprašanjeVkateremsklopumatematikebiupo-rabilitangram?dejala,dabigauporabljalatudipridelihcelote.Grezaučiteljico,kijevčasuizvedbeintervjujapoučevalatretjirazred.Imaosemnajstletdelovnedobe.Tangramuporabljazotroki žeodprvega razredadalje.Navprašanje, alipoznapolagankotangram,jetakojodgovorila:

»Da.Tojerazrezankvadrat,izlikovpapotemsestavljašrazneoblike.«

Mnogiučiteljisonamrečtangramrazumelikotpoljubnozbirkolikov.Navprašanjeotem,alimeni,dabipredstavljenogradivo,kivključujefotografije,otrokemotivi-ralo,pajedejala:

»Da,radiseukvarjajostem.Pametnobibilo,čebinajprejpokazalisamoobristerjihpovprašali,kajsipredstavljajo,injimšelenatoponudilisliko.Menim,dačebiotrokzareszačutil,dastaobrisinslikanekakoskladna,bibilmotiviran.Vnasprotnemprimerupabigalahkoslikamotila.«

Učitelji bi o tangramu uporabili tudi tuje gradivo (celo spletno), če bi le biliprepričani,dajekakovostno.Pravvsibiseudeležiliizobraževanjanatotemo.Navprašanjaoprimernostirazličnihmaterialovsoseodločalipredvsemzalesinplas-tikoterpodalikarnekajpredlogov,kibitangramoblikepribližalemlajšimotrokom(npr.držalaipd.).

Zanimive rezultate pa je podal tudi pedagoški eksperiment. Povprečje ocensproščenost,vedoželjnost,raziskovalnenaravnanostiučenca,interakcijeučencaz


učiteljemininterakcijemedučenci,kijihobravnavamokotpokazateljmotiviran-osti, jasnokaže,da je fotografijapredstavljaladodatenmotivirajoč faktor, saj sopovprečnevrednostiobprisotnostifotografijepovsodvišje,čepravrazlikaninikjerstatističnopomembna.

Foto- graf.. M σ 2↑ g P Raz-

red M σ 2↑ g P

sproščenostNE 3,754 0,112

0,1111

0,7392 3,672 0,142

1,267 1 0,260DA 3,801 0,107 5 3,841 0,086

vedoželjnostNE 3,442 0,182

2,7932

0,2472 3,672 0,225

15,094 2 0,001DA 3,673 0,126 5 3,474 0,118

raziskovanjeNE 3,692 0,151

1,354 2 0,5082 2,000 0,000

8,110 2 0,017DA 3,799 0,107 5 3,581 0,139

interakcija NE 1,884 0,2394,842 3 0,063

2 2,000 0,2461,554 3 0,670zučiteljem DA 2,412 0,214 5 2,210 0,224

interakcija NE 1,382 0,2213,290

30,109

2 2,000 0,0009,539 3 0,023ssošolcem DA 1,331 0,126 5 1,580 0,192

Skupaj NE 2,832 0,07317,868 11 0,085

2 2,870 0,09311,013 6 0,088

motivacija DA 3,023 0,055 5 2,940 0,053

Tabela1:Prisotnostfotografijeinvplivstarosti

Vpliv fotografije je bil v 2. razredu najmočnejši na področju vedoželjnosti. Vsiučenci,kisouporabljalifotografije,soželelisestavitiševečoblik.Zanimivopaje,da jevnasprotjuspričakovanji fotografijapredstavljalazelomočenmotivacijskifaktortudivpeteminnesamovdrugemrazredu,kotsmoprvotnopredvidevali.Razlike so celo statistično pomembne na področjih raziskovanja (v prid višjegarazreda)invedoželjnostiterinterakcijessošolcem(vpridnižjegarazreda).Zaugo-tavljanjestatističnepomembnostismozaradimajhnegavzorcaizbraliKullbackovpreizkus(likelihoodratio2).Tolahkopripisujemodejstvu,davpetemrazredunivečvelikopriložnostizatakšnonavidezsprostitvenodejavnost.

Uspešnost reševanja tangram problema smo merili skozi čas, ki so ga učenciporabilizatoreševanje.Vsemučencem,kisoreševali istiproblem,smoizmeriličasdouspešnerešitve.Primerjavačasareševanjapokaže,dajebiltangram,kijevključevalfotografijovozadju,rešennekolikohitreje.


Diskusija

Učiteljisestrinjajozzanimivostjoinuporabnostjopredlaganegaponazorila.Žalso s tempripomočkom izjemnoslaboseznanjenikljubkomercialni razširjenostipripomočka.Kažepa,dauporabnostinlepototegapripomočkalahkozačutimošelepodolgotrajnejšemukvarjanjuznjim.Dotakegazaključkasonaspripeljaliin-tervjujizučitelji,kisosicervečinomabilinaklonjeniuporabi,avzoženemvsebin-skemobsegu.Leučiteljica,kitangramvrazreduuporabljaženekajlet,jezačutilanjegovopolnouporabnost.Medpogovoromsosevsiučiteljistrinjali,dabiučencerazneaktivnostistangramomzanimale.Učitelji,kitangramimajo,gauspešnoupo-rabljajonarazličnihpodročjihmatematike,vendarprimarnonapodročjurazvojageometrijskihpojmov,čemur jepripomočektudinamenjen.Ostaliučitelji so iz-postaviliprimanjkljajgradivnatempodročju.Kotedinaovirasetorejhipotetičnokažejezikgradiv(običajnoangleščina)oz.časovnaekonomičnostiskanjagradiv.Kerpasoučiteljitrdili,dabigradivauporabili,četudibibilavtujemjeziku,čebile

Oznaka tangrama

FotografijaČas

reševanja

2.razred

1DA 5,25

NE 3,53

2DA 3,55

NE 5,37

3DA 2,30

NE 2,35

Skupaj2.razredDA 3,70

NE 3,75

5.razred

4DA 3,31

NE 4,12

5DA 3,10

NE 4,15

6DA 3,15

NE 3,24

Skupaj5.razredDA 3,05

NE 3,95

SkupajDA 2,90

NE 3,54


vedeli,dasokakovostna,sezdidovolj,daseučiteljemnakrajšemizobraževanjualiznotrajštudijskihskupinpredstavinekajprimerovuporabe.

Rezultatikažejo,dafotografijakotkontekstozadjavplivapozitivnonamotivacijoin na uspešnost reševanja. Rezultati so v skladu z raziskavami s tega področja,kismojihuspelipridobitivliteraturi(CordovainLepper,1996;PierceinStacey,2006),vendarjihzaradimajhnegavzorcažalnemoremoposplošiti.Verjamemopa,dagrezarezultate,kioobravnavanemprimeruvseenogovorijonareprezenta-tivennačin.Podobnoveljazarezultate,pridobljenespopulacijeučiteljev.

Zaključek

Med izvajanjem pedagoškega eksperimenta smo imeli možnost, opazovatiučencepridelu.Želelibipoudariti,dasivsak,kidobivsestavljanjesedemkoščkovtangrama, želi imeti malo miru. S tem se miselno poglobi v oblike. V našemprimerujebilotodovolj,vseostalojeopravilanaravnaželjaotrokporaziskovanju.Zaključimozodzivom, ki se je pokazalpokončaniuri vdrugem razredu, ki jebilahkratinjihovazadnja.V razredsoprišli tudiučenci,ki so reševali tangramebrezfotografij.Slikesosizzanimanjempogledali tervprašali,česmejoreševatinaprej.Takosoučencišedodatnihpetinštiridesetminutreševalioblike.Dljekotsoreševali,zahtevnejšenalogesoželeli.Nalogaučiteljanatempodročjujepreprosta–učencemmoralepripravitisituacijo,tj.koščketangramaindovoljčasa.

LITERATURA

Bezgovšek,H.(2009).Kontekstualizacijapripoukumatematikevnižjihrazredihosnovnešole.Magistrskodelo,Maribor:Pedagoškafakulteta.

Casey,B.,Erkut,S.,Ceder, I. inMercerYoung, J. (2008).Useofastorytellingcontext toimprovegirls’andboys’geometryskillsinkindergarten.JournalofAppliedDevelopmentalPsychology,29(1),2–48.

Cordova,D. I. in Lepper,M.R. (1996). Intrinsicmotivationand theprocessof learning:Beneficialeffectsofcontextualization,personalization,andchoice.JournalofEducationalPsychology,88(4),715–730.

JavornikKrečič,M.(2006).Učiteljevprofesionalnirazvoj innjegovpomenzapoukvos-novnišoliingimnaziji.Doktorskadisertacija,Maribor:Filozofskafakulteta.


NationalCouncilodTeachersofMathematics.(2000).Principlesandstandardsforschoolmathematics,NationalCouncilofTeachersofMathematics,Reston,Virginija.

Pierce,R. inStacey,K. (2006).Enhancing the imageofmathematicsbyassociationwithsimplepleasuresfromrealworldcontexts.ZentralblattfürDidaktikderMathematik,38(3),214–225.

Scarlatos,L.L.(2006).TICLE:usingmultimediamultimodalguidancetoenhancelearning.InformationSciences,140,85–103.

Schunk,D.H.inZimmerman,B.J.(1994).Self-regulationoflearningandperformance:is-suesandeducationalapplications.LawrenceErlbaumAssociates:Hillsdale,NewJersey.

Šuc,L.(1996).Tangram.Ljubljana:Raquelit.

Štukl, M. (2008). Uporaba tangrama na razredni stopnji. Diplomsko delo, Maribor:Pedagoškafakulteta.

Van de Walle, J. A. (2007). Elementary and middle school mathematics: teaching deve-lopmentally.Boston:Pearsoncop.


[email protected]



53Mag.PetraDolenc

Mag.PetraDolenc

Telesna samopodoba kot pomemben motivacijski dejavnik za gibalno/športno aktivnost otrok in mladostnikov

Kratkiznanstveničlanek

UDK796.012.1:159.923

POVZETEK

Samopodoba je skupek predstav, pojmovanj in občutij, ki jih imamo o sebi,ter imapomembno funkcijopriuravnavanju inusmerjanjunašegavedenja.Ob-likovanjesamopodobepredstavljaenoizmedtemeljnihrazvojnihnalogotroštvain mladostništva. Sodobni strukturni modeli samopodobe poudarjajo njenovečplastnost,sestavljenoizrazličnihspecifičnihpodročijudejstvovanja,nakaterihimaposameznikizkušnje.Telesnasamopodobajeenaodsestavinsplošnepodobeosebi;lahkorečemo,dajeprvinskainnajboljelementarna,sajsezačnerazvijativnajzgodnejšemobdobjuposameznikovegaživljenjainjeključnazaoblikovanjeostalihsestavinsamopodobe.Preučevanjetelesnesamopodobeotrokinmladost-nikov je izjemnegapomenavpovezaviznjihovogibalno/športnoaktivnostjo intudi v smislu spodbujanja razvoja telesne samopodobe, ki bo imela pozitivneučinkenacelostnosamopodoboinsamospoštovanjeotrok.Namenprispevkaje,opredelitivsebinotelesnesamopodobe,predstavitirazličnepripomočkezanjenoempiričnoraziskovanjeternavestiraziskovalneizsledkeslovenskihintujihavtorjevnatempodročju.Polegtegapoudarjamomotivacijskovlogotelesnesamopodobezagibalno/športnoudejstvovanjeotrokinmladostnikov.

Ključne besede: samopodoba, telesna samopodoba, gibalna/športna aktivnost,motivacija,otrociinmladostniki


Physical self-conception as an important motivational factor for physical activity among children and adolescents

ABSTRACT

Self-conceptionisamultidimensionalconstructthatreferstoanindividual’sper-ceptionof»self«.Thispercepionnotonlyaffectsthepsychologicalwell-beingofchildrenandadolescentsbutalsotheirmotivationandbehaviour.Theformationoftheirself-conceptionrepresentsanimportantdevelopmentaltaskinchildhoodandadolescence.Researchfindingssuggestthatone’sselfconceptionbecomesmorevariedandcomplexwithage.Themultidimensionalityofself-conceptionem-phasizesthatpeoplehavedifferentperceptionsofthemselvesinspecificdomainsoflife.Physicalself-conceptionisseenastheprimalandmostelementarydimen-sionofglobalself-conception,sinceitstartstodevelopintheearliestperiodofanindividual’slifeandiscrucialfortheformationofotherfacetsofself-conception.Researchcarriedoutonthephysicalself-conceptionofchildrenandadolescentsareusefulandnecessary,notonlyinrelationtotheirphysical/sportsactivity,butalsointermsofpromotingthedevelopmentoftheirphysicalself,whichinturnwillhaveapositiveeffectontheglobalself-conceptionandself-esteemofchildrenaswell.Theaimofthisresearchwastodeterminetheextentofchildren’sphysicalself-conceptionandtointroducetheavailableinstrumentsforassessingthephysi-cal self-conceptionofchildrenandadolescents.Recent research findings in thisfieldarealsoincluded.Thearticleemphasisesthemotivationalroleofchildren’sphysicalself-conceptionforthepurposeofengaginginphysicalactivities.

Key words:self-conception,physicalself-conception,physicalactivity,motivation,childrenandadolescents

Pomen samopodobe v otrokovem in mladostnikovem celostnem razvoju

Samopodobapredstavljaenegaosrednjihterminovvsodobnipsihologiji.Tesnosepovezujesštevilnimiaktualnimipodročji raziskovanja:zrazvijanjemnotranjemotivacijeinnotranjegamestakontrole,ssamouresničevanjeminsamovrednote-njem,sčustvenostabilnostjo inzrazvijanjemodgovornegaodločanja.Samopo-dobapridobivavsevidnejšemestokotmodifikacijskielementvprocesuvzgojeinizobraževanja; poudarjanje pomembnosti čustveno-motivacijskega dela kurikulavtemprocesušeposebejvplivanaoblikovanjeneodvisne,avtonomneinkritičneosebnosti.Ustreznejša kotboposameznikova samopodoba, večjemožnostibo

55Mag.PetraDolenc

imel,dabospreminjallastnovedenjevsmisluizboljšanjaodnosadosebeindrugihterdabouspešnejeuskladillastneintujepotrebe.

Samopodobo lahko označimo kot množico odnosov, ki jih posameznik vz-postavlja do samega sebe (Kobal, 2000). Vključuje oceno lastnih zmožnosti insposobnosti,doživljanjesamegasebe,stališča inpredstavevzvezizobvladova-njemživljenjskihizzivovterzavestousmerjanjuinuravnavanjulastnegaživljenja.

Samopodoba je konstrukt dinamične narave, ki se pri posamezniku razvijapostopomanaosnovisamoopazovanjaternapodlagispoznanj inizkušenj,kisijihpridobivaspomočjosocialnihinterakcijzokoljem.Oblikovanjesamopodobepotekavsmeriodstanjarelativnesplošnostiinnediferenciranostikstanjuvsevečjekompleksnosti,razčlenjenosti inhierarhičneurejenosti(Bracken,Bunch,Keith,T.Z.inKeith,P.B.,2000;Harter,1990;Marsh,1994;Schaffer,1996).Novejšistruk-turnimodelisamopodobepoudarjajonjenovečplastnost,sestavljenoizrazličnihspecifičnihpodročijudejstvovanja,nakaterihimaposameznikizkušnje.Takolahkogovorimo o različnih sestavinah oz. primarnih področjih samopodobe (učna,družinska, socialna, čustvena, telesna), ki somed sebojpovezana in soodvisna,hkratipamočnopovezanascelostnosamopodobo.Medtemkojesamopodobapredvsemkognitivnareprezentacijasebe(zaznavalastnihsposobnosti,veščininznačilnostinanekaterihpodročjihdelovanja),pasamospoštovanjepredstavljanjenvrednostnividik,kivključuječustveneodziveinvrednostneocenenapodročjih,kisozanaspomembna.Čeželimoboljerazumetikonceptsamospoštovanja,mo-ramo tako upoštevati posameznikovo ponotranjenje kulturnih norm, vrednot inidealov(Harter,1999).

Samopodobaimapomembenvplivnakognitivnousmerjenost,čustvainvede-nje. Izsledkiraziskavkažejo,da jepozitivnasamopodobapovezanazrazličnimidosežki,zmanjšujeanksioznostinprispevakvečjiuspešnostinaučneminšportnempodročju(Brackenidr.,2000;Fox,1997).Našportnempodročjupredstavljapozi-tivnasamopodobapomembendejavnik,kispodbujagibalnoaktivnost,vplivanazavzetostzavadboinohranjanjezdravjukoristnetelesnepripravljenostiterdobropočutjenasploh(Harris,1995;Marsh,1997,vPlaninšecinČagran,2004).

Oblikovanjesamopodobepredstavljaenoizmednajpomembnejših,prednostnihrazvojnihnalogotroštva,zatojijepotrebnoposvečatiposebnopozornost,pred-vsemvvrtcuinšoli.Ker jepritempomembentudivplivšportnihdejavnosti,ganesmemoprezreti.Učitelji,trenerjiinstaršilahkossvojimravnanjempomembnovplivajonaoblikovanjesamopodobeotrok,žalnevednovpozitivnismeri.Zatojeenaodprioritetnihnalogučiteljata,dapodpirainuporabljatakšnepostopkeinravnanja,kivplivajonarazvojzdraveinrealnesamopodobeučencev.


Telesna samopodobaSpoznanja o večplastnosti samopodobe so privedla do poglobljenega

preučevanjanjegovihrazličnihsestavin(Fox,1997).Rezultatimnogihštudijkažejo,dajetelesnasamopodobaenaodsestavinsplošnepodobeosebi(Brackenidr.,2000; Guérin in Famose, 2005; Marsh, Richards, Johnson, Roche in Tremayne,1994).Telesnasamopodobasezdiodvsehpodročijsamopojmovanjaprvinskainnajboljelementarna(Burns,1982;DamoninHart,1988;Fox,1997;Harter,1995;Musek,1992),sajsezačneoblikovativnajzgodnejšemobdobjuposameznikovegaživljenjainjeključnazaoblikovanjeostalihsestavinsamopodobe.

Telesna samopodoba ima v sistemu samopojmovanja edinstven položaj, sajje telo skozi njegov videz, lastnosti in sposobnosti pomemben vmesnik medposameznikominokolico.Slednjapasepravtakonaotrokovetelesneznakenaj-prej in najpogosteje odziva. Od ranega obdobja dalje otrok s pomočjo gibanjapridobivapomembneinformacijeinizkušnjeosebi.Pravtakojefizičnapodobaposameznika pomembna dimenzija, ki izvablja vrednostne psihološke reakcijeokolice,slednjepasepostopomaponotranjijovrazvijajočseobčuteklastnevred-nosti.

Telesno samopodobo lahko opredelimo kot skupek zaznav, spoznanj, občutijinizkušenj,kijihimaosebavodnosudosvojegatelesa(Stein,1996).Steinpou-darja,dajepotrebnokonstrukttelesnesamopodobekonceptualnoločitiodteles-negavideza,ki senanašazgoljnaposameznikovozaznavo telesneprivlačnostiin zadovoljstva s svojim zunanjim videzom. Telesna samopodoba zajema takoposameznikovo zaznavo telesnega videza kot tudi njegovo zavedanje gibalnihzmogljivosti(sposobnostiinspretnosti).Vokvirupreučevanjagibalne/športneak-tivnostipriotrocih jeravnopovezanosts telesnimvidikomsamopodobenajboljpomembna.

Vrazličnihraziskavahjeugotovljeno,daimanezadovoljstvootrokinmladostnikovssvojimtelesomneugodenvplivnacelotnosamopodobo.Todokazujejoštevilneštudije,kinavajajovisokopovezanostmedtelesnosamopodoboposameznikainnjegovimcelostnimpojmovanjemsamegasebeterdoživljanjemlastnevrednosti(Boivin, Vitaro in Gagnon, 1992; Harter, 1995; Whitehead in Corbin, 1997). Tapovezanost je še močnejša v tistih okoljih, kjer otroci visoko vrednotijo gibalnespretnosti in sposobnosti. Novejše raziskave tudi ugotavljajo, da je povezanostmed telesnimvidezom in splošnimsamovrednotenjemvišjapriotrocih s slabšomotoričnokoordinacijokotpriotrocihzboljšomotoričnokoordinacijo(Rose inLarkin,2002).

Telointelesnividezstavmladostništvuprevladujočaskrb,toveljašeposebejzadekleta.Zaraditelesnihspremembvtemobdobjuvečinamladostnicizražane-zadovoljstvostelesnimvidezom;tolahkoprispevaknezdravimprehranjevalnim

57Mag.PetraDolenc

navadaminpovečaverjetnostrazvojamotenjhranjenja(Dittmar,2000).Podobnerezultatenavaja tudiKuharjeva (2004), ki jev raziskavi,opravljeninapopulacijislovenskihsrednješolk,ugotovila,dajeskorajpolovicadekletssvojimtelesomintelesnotežobilonezadovoljnih,počutilesosepredebeleinželelebibitivitkejše.

Ugotavljanje telesne samopodobeTelesnosamopodobomlajšihosnovnošolskihotroknajpogostejepreverjamos

splošnimivprašalnikisamopodobe,kotstanaprimerVprašalniksamoopisa(SDQI–Self-DescriptionQuestionnaireI;Marsh,1989)inLestvicasamozaznavezaotroke(SPPC–Self-PerceptionProfileforChildren;Harter,1985a);obanamrečvsebujetasestavinitelesnegavidezaingibalnoučinkovitost.Zamladostnikeinodraslepasoustreznejšimultidimenzionalnivprašalnikitelesnesamopodobe.

Področje telesne samopodobe je bilo v preteklosti nekoliko zapostavljeno, vzadnjemobdobjupajeopazenveliknapredekvpreučevanjuinrazumevanjule-tega(FletcherinHattie,2004;FoxinCorbin,1989;Marsh,1997;Marsh,Aşçi inTomás,2002;Meleddu,ScalasinGuicciardi,2002).Raziskovalcisorazvilimulti-dimenzionalnikonstrukttelesnesamopodobe,kijosestavljajorazličnapodročja.Naosnovitehspoznanjsobiliizdelaništevilnivprašalnikizaugotavljanjetelesnesamopodobe,kotsoPhysicalSelf-ConceptScale(PSC;Richards,1987),PhysicalSelf-Perception Profile (PSPP; Fox in Corbin, 1989) in Physical Self-DescriptionQuestionnaire(PSDQ;Marshidr.,1994).VprašalniktelesnesamopodobePSDQješirokouporabljeninizkazujeustreznepsihometričnelastnosti(Dishman,Hales,Almeida,Pfeiffer,DowdainPate,2006;Marsh,1997;Marsh,MarcoinAşçi,2002),kipolegzunanjegavidezainzaznaveuspešnostinagibalnem/športnempodročjupreverjatudiposameznikovoocenospecifičnihmotoričnihsposobnosti,zaznavolastnegazdravjainsplošnoravensamospoštovanja.

Telesna samopodoba v povezavi s spolom in gibalno/športno aktivnostjo

Telesnosamopodobosoavtorjipreučevaliz različnihvidikov,predvsemvpo-vezavizgibalnoaktivnostjootrokinmladostnikov,terugotavljalivplivstarostiinspolanatelesnosamopodobo.

Otrocivpredšolskemobdobjuinnazačetkušolanjaimajorelativnopozitivnomnenjeolastnemtelesnemvidezuingibalnihzmogljivostih(Fox,1997),pravtakoniopazitipomembnihrazlikmedspolomavomenjenihsestavinah(Marsh,EllisinCraven,2002;Planinšec,FošnaričinPišot,2004).


IzsledkiraziskavePlaninšcainČagranove(2004)kažejo,daimajomlajšisloven-skišolarjiprevladujočopozitivnotelesnosamopodobo.Deklicegledenadečketeručencimestnegagledenaučenceprimestnegaokoljavišjevrednotijosvojtelesnividez,medtemkovgibalnizmogljivostitovrstnihrazlikni.

Stein idr. (1998)terSonstroem(1998)ugotavljajo,dasespribliževanjemado-lescencisamopodobapostopnoznižuje,tudizaradištevilnihspremembnakogni-tivnempodročju.Priocenjevanjulastnihkompetencpostajajoadolescentivednoboljkritičniinodkrivajoprisebištevilnepomanjkljivosti.Raziskavesopokazale,daimajofantjevsestavinahtelesnihsposobnostiinzunanjegavidezavpovprečjuboljpozitivnosamopodobovprimerjavissvojimivrstnicami(Marsh,1998;BertolloinPasqualotto,2000;Klomsten,SkaalvikinEspnes,2004;Malano,NonotinBilard,2004).PodobnerezultatesmospomočjovprašalnikaSPPCzasledilitudiprislo-venskihučencih,starihod11do13let;fantjesosedoživljalikotboljkompetentnivgibalnih/športnihaktivnostihintelesnoprivlačnejšivprimerjavizenakostarimidekleti,polegtegapasosevpovprečjuvišjevrednotiliinizražalivečjezaupanjevlastnezmožnosti(Dolenc,2008).

Posebenraziskovalniinteressoavtorjinamenilipreverjanjuučinkovgibalneak-tivnostinatelesnosamopodobo(Crocker,EklundinKowalski,2000;Marsh,1998;MorenoinCervelló,2005).

Marsh (1998)poroča,da so samozaznavev telesni samopodobi sistematičnovišjeprimoških in športnikihvprimerjavi zženskami innešportniki;pri temsorazlike največje v telesni aktivnosti, vzdržljivosti, športni kompetenci in koordi-naciji,najmanjšepavtelesnizunanjostiinzdravju.Haggeridr.(1998)ugotavljajo,daseskupiniotrokznižjoinvišjostopnjogibalneaktivnostirazlikujetavnekate-rihpodročjihtelesnesamopodobe.Rezultatiraziskave,opravljenenavzorcuka-nadskih otrok od 10. do 14. leta, kažejo, da se sestavine telesne samopodobe,predvsemtelesnapripravljenost inšportnakompetenca,pomembnopovezujejozgibalnoaktivnostjo.OmenitiveljatudiprispevekAftermannainStolla(2000),vkateremnavajata,dajepriposameznikih,kiserednoukvarjajosšportom,opazitipomembno izboljšanje telesne samopodobe inupadpsihosomatskihznakov.Vraziskavisonavzorcušpanskihmladostnikovugotovili,daimajofantje,kisogibal-no/športnoaktivnidva-alivečkrattedensko,višjerezultatevpodlestvicahšportnakompetenca,telesnividezinsocialnasprejetostvprimerjavizvrstniki,kiizkazujejopretežnosedečnačinpreživljanjaprostegačasa.Športnoaktivnadekletapaseodsvojihvrstnicrazlikujejolevpodlestvicišportnakompetenca(MorenoinCervelló,2005).

Vslovenskemprostorustapovezanostmedstopnjogibalneaktivnosti inteles-nosamopodobomlajšihotrokugotavljalaPlaninšecinFošnarič(2004).Rezultatikažejo,da sobolj aktivniotrocidosegli višje rezultateodmanjaktivnihotrokvcelostnitelesnisamopodobi,gibalniučinkovitostiinnadzorutelesneteže.

59Mag.PetraDolenc

Pepevnik(2009) jepreverjalstopnjoocenjevanjatelesnesamopodobesloven-skih in francoskih mladostnikov glede na njihovo gibalno aktivnost. Gibalno ak-tivniučencisoimelivišjotelesnosamopodobokotgibalnoneaktivni.Medgibalnoaktivnostjo incelostno telesnosamopodobo jeodkrilobstojstatističnoznačilnenizkepozitivnepovezanosti.Rezultatisopokazali,damedmladostnikinirazlikvocenjevanjutelesnesamopodobegledenadržavobivanja.

Zaznana gibalna kompetenca in motivacija za gibalno/športno udejstvovanje

Številneraziskavepotrjujejo,dajeaktivniživljenjskislog,kivključujerednogibal-no/športnoaktivnost,edenključnihdejavnikovzdravja(Fras,2002).Primernainrednagibalna/športnaaktivnostnamrečpozitivnovplivanelenazdravstvenista-tusintelesnirazvojotrokainmladostnika(Biddle,GorelyinStensel,2004),temvečtudinanjegovkognitivni,emocionalniinsocialnirazvoj(Ekeland,Heian,Hagen,AbbottinNordheim,2004).Polegtegasekoristniučinkigibalne/športneaktivnos-tizazdravjevotroštvuinmladostništvuprenašajotudivobdobjeodraslosti.Podrugistranipaneustreznainpretiranatelesnaaktivnostlahkoprivededoštevilnihpoškodb inzdravstvenih težav (Emery,Hagel inMorrongiello,2006).Grepred-vsemzapoškodbemišičevjainokostja,kisoposledicapadcevindrugihnesrečnihslučajevmedgibalnodejavnostjo.Pretiranointenzivnitekmovalnišportinpritiskipouspehusstranistaršev,trenerjevinvrstnikovlahkozamladegašportnikapred-stavljajopomembenvirstresa,takofizičnegakotpsihičnega.

Priotrocihinmladostnikihjepomembno,poznatiinrazumetideterminantegibal-nega/športnegavedenja,karpomeni,odgovoritinavprašanje,kaj(oziromakdo,kako) jihmotivira,dasogibalno/športnoaktivnioziromadaohranjajoaktivnostnadovoljvisokiravni.Zatosezdipotrebnoidentificiratimotivacijskedejavnike,kinajmočnejenapovedujejogibalnoaktivnostotrok.Številneteorijemotivacije,kisoposkušalenapovedatigibalno/športnoudejstvovanjenaosnoviposameznikovihsamozaznav,sovprecejšnjimeriprispevalekrazumevanjukonstruktatelesnegajaza (Biddle,1997).Teoriji, ki jihželimona temmestu izpostaviti, stapredvsemmodelmotivacijepokompetenci(Harter,1985b)inteorijasamodoločenosti(DeciinRyan,1985;RyaninDeci,2000).

V obdobju otroštva in mladostništva si posamezniki razvijajo različne kompe-tence. Gibalno kompetenco pojmujemo kot posameznikovo zavedanje gibalneučinkovitosti, ki je odločilna za uspešno učenje in izvajanje gibalnih spretnosti(Planinšec,2002).Vvsehokoljih,kjerotrocivisokovrednotijogibalnokompeten-co, je lahkonjenavlogavrazvojutelesne incelostnesamopodobepomembna.Raziskave kažejo, da se s splošno telesno samopodobo najbolj povezuje ravnozaznanagibalna/športnakompetenca.Ocena lastnegibalnekompetencevpliva


naotrokovomotivacijozaukvarjanjezgibalno/športnoaktivnostjo.PoHarterjevi(1985b)obstajaverjetnost,danizkaocenagibalnekompetencevodikzmanjšanjumotivacijezasodelovanjevšportnihdejavnostih,nasprotnopavisokagibalnakom-petencavplivanapogostejšeudejstvovanje.Avtoricapoudarja,dasoposamezni-ki z višjo zaznano kompetenco tudi bolj notranje motivirani pri uresničevanjuvisokih izzivov, vztrajnejši in manj anksiozni med gibalno aktivnostjo. Zaznavaposameznikovegibalnekompetencetorejvplivatakonašportnedosežkekottudinamotivacijskousmerjenost.

Teorijasamodoločenosti(DeciinRyan,1985;RyaninDeci,2000)predpostav-lja,da imamo ljudje temeljnepsihičnepotrebepoavtonomnosti,kompetenci inpovezanostizdrugimi ljudmi; le-tepa imajopomembnovlogoprizagotavljanjupsihičnegazdravjainzadovoljstva.Posameznikbonajverjetnejenotranjemotiviranzanekogibalnoaktivnost,kojoboizvajalizpreprostegarazloga,kermujevšeč,kadarjolahkosaminsvobodnoizbere,kadaraktivnostobvladainčuti,daimapritem podporo pomembnih drugih. Tako razmišljanje potrjujejo tudi raziskave, kiugotavljajopozitivnopovezanostmednotranjimiinavtonomnimimotivipogiban-jutertelesnosamopodoboinsamospoštovanjem(Boyd,WeinmanninYin,2002;WilsoninRodgers,2002).

Raziskave,kisopreučevalerazlogezagibalnoudejstvovanjeotrokinmladost-nikov(Weiss,2000;WeissinFerrerCaja,2002),konsistentnonavajajotriosnovnemotive.1.Otrociželijorazviti inpokazatisvojegibalnekompetence(spretnosti,zmožnostiintelesnividez).2.Želijosisocialnesprejetostiinpodporesstranivrst-nikovinpomembnihodraslih(staršev,učiteljev,trenerjev);pravodrasliznačinom,kakosprejemajo,potrjujejoinspodbujajootroka,pomembendejavnikprinjego-vemvključevanjuvrednogibalnoaktivnost inohranjanjuustrezneravni le-te.3.Zabava,kiizhajaizsamihgibalnihakcij,šepovečujepozitivneizkušnjeaktivnostiinzmanjšujemorebitnenegativneizkušnje.Občutkiveselja,uživanjainzadovoljstvaobaktivnostispodbujajopozitivnonaravnanostinprivlačnostzaprihodnjegibalnovedenje.

SklepiUgotovitve kažejo, da oblikovanje realistične in pozitivne telesne samopo-

dobe v času osnovnega šolanja determinira razvoj splošne samopodobe insamospoštovanjaotrok.Ševeč,pozitivnazaznavalastnegibalnekompetence,ob-likovanevotroštvuinmladostništvu,bozagotovovplivalanarednoukvarjanjesšportomvodraslosti innaprevzemanjevzorcevzdravegaživljenjskegasloga.Vprihodnjekaženamenitivečraziskovalnepozornostipreverjanjutelesnesamopo-dobeslovenskihučencevobzavedanjunjenevečplastnosti.

61Mag.PetraDolenc

Vsem,kidelajozmladimiinsoodgovornizanjihovozdravjeinpsihičnopočutje,jepotrebnoomogočitiuzaveščanjeinpoglobljenorazumevanjetemeljnihmotivov,kinarekujejogibalno/športnoudejstvovanjeotrok.Takobodoučinkovitejestruktu-riraliustreznookoljeinssvojimravnanjemspodbujaliotrokovosamospoštovanje,pozitivnoocenolastnihgibalnihkompetencterpoudarjalizabavnoinrazvedrilnoplatgibalneaktivnosti.Pravtezaznaveinčustvasonamrečključnezaotrokovovključevanjevtelesnovadboinzaohranjanjeustrezneravnigibalne/športneak-tivnosti.

LITERATURA

Afrermann,D.inStoll,O.(2000).Effectsofphysicalexerciseonself-conceptandwellbeing.InternationalJournalofSportPsychology,30,47–65.

Bertollo,M.inPasqualotto,G.(2000).Autostimaedautopercezionedicompetenza:analisidelledifferenzetrasportivienonsportivifragli8ei18anni.PrispevekpredstavljennaXIV.NacionalnemkongresuUNC1.–2.aprila2000,Asti,Italia.

Biddle,S.J.H.(1997).CognitiveTheoriesofmotivationandthephysicalself.VK.R.Fox(ur.),Thephysicalself:Frommotivationtowell-being(str.59–82).Champaign,IL:HumanKinetics.

Biddle, S. J. H., Gorely, T. in Stensel, D. (2004). Health-enhancing physical activity andsedentarybehaviourinchildrenandadolescents.JournalofSportSciences,22,679–701.

Boivin,M.,Vitaro,F.inGagnon,C.(1992).AReassessmentoftheSelf-PerceptionProfileforChildren:FactorStructure,Reliability,andConvergentValidityofaFrenchVersionamongSecondthroughSixthGradeChildren.InternationalJournalofBehavioralDevelopment,15(2),275–290.

Boyd,M.P.,Weinmann,C.inYin,C.(2002).Therelationshipofphysicalself-perceptionsand goal orientation to intrinsic motivation for exercise. Journal of Sport Behavior, 25,1–18.

Bracken, B. A., Bunch, S., Keith, T. Z. in Keith, P. B. (2000). Child and adolescentmultidimensionalself-concept.Afive-instrumentfactoranalysis.PsychologyintheSchools,37,483–493.

Burns,R.B.(1982).Self-conceptdevelopmentandeducation.London:Holt,RinehartandWinston.

Crocker,P.R.E.,Eklund,R.C. inKowalski,K.C. (2000).Children’sphysicalactivityandphysicalself-perceptions.JournalofSportSciences,18(6),383–394.

Damon, W. in Hart, D. (1988). Self-understanding in childhood and adolescence. NewYork:CambridgeUniversityPress.

Deci, E. L. in Ryan, R. M. (1985). Intrinsic motivation and self-determination in humanbehavior.NewYork:PlenumPress.


Dishman,R.K.,Hales,D.P.,Almeida,M.J.,Pfeiffer,K.A.,Dowda,M.inPate,R.P.(2006).FactorialvalidityandinvarianceofthePhysicalSelf-DescriptionQuestionnaireamongblackandwhiteadolescentgirls.Ethnicity&disease,16(2),551–558.

Dittmar,H.(2000).The»bodybeautiful«:Englishadolescent’simagesofidealbodies.SexRoles,42,887–915.

Dolenc, P. (2008). Telesna samopodoba in samospoštovanje osnovnošolskih otrok.DidacticaSlovenica,23(1),53–61.

Ekeland,E.,Heian,F.,Hagen,K.B.,Abbott,J.inNordheim,L.(2004).Exercisetoimproveself-esteem in children and young people. The Cochrane Library, Chichester, UK: JohnWiley&Sons.

Emery,C.A.,Hagel,B.inMorrongiello,B.(2006).InjuryPreventioninChildandAdolescentSport:WhoseResponsibilityIsIt?ClinicalJournalofSportMedicine,16(6),514–521.

Fletcher,R.B. inHattie, J.A. (2004).Anexaminationof thepsychometricpropertiesofthe physical self-description questionnaire using a polytomous item response model.PsychologyofSportandExercise,5,423–446.

Fox,K.R.(1997).Thephysicalselfanprocessinself-esteemdevelopment.VK.R.Fox(ur.),Thephysicalself:frommotivationtowell-being.Champaign:HumanKinetics.

Fox,K.R.inCorbin,C.D.(1989).ThePhysicalSelf-PerceptionProfile:Developmentandpreliminaryvalidation.JournalofSportandExercisePsychology,11,408–430.

Fras,Z.(2002).Telesnadejavnost–varovalnidejavnikzazdravjesrcainožilja.Zdravstvenovarstvo,41(1/2),20–26.

Guérin,F.inFamose,J.P.(2005).Leconceptdesoiphysique.BulletindePsychologie,58(1),73–80.

Hagger,M.,Ashford,B.inStambulova,N.(1998).RussianandBritishchildren’sphysicalself-perceptionsandphysicalactivitypartecipation.PediatricExerciseScience,10,137–152.

Harter, S. (1985a). Manual for the self-perception profile for children. CO: University ofDenver.

Harter,S.(1985b).Competenceasadimensionofself-evaluation:Towardacomprehensivemodelofself-worth.VR.Leahy(ur.),Thedevelopmentoftheself(str.55–122).SanDiego,CA:AcademicPress.

Harter,S.(1990).Processunderlyingadolescentself-conceptformation.VR.Montemayor,G.A.AdamsinT.P.Gullotta(ur.),Fromchildhoodtoadolescence–Atransitionalperiod(str.205–239).NewburyPark:SagePublcations.

Harter,S.(1995).Self-representations.VJ.Kagan(ur.),EncyclopediaoftheChildandChildDevelopment(str.1–14).EastwordPublications.

Harter,S. (1999).Theconstructionof theself:Adevelopmentalperspective.NewYork:GuilfordPress.

Klomsten,A.T.,Skaalvik,E.M.inEspnes,G.A.(2004).Physicalself-conceptandsports:Dogenderdifferencesstillexist?SexRoles,50,119–127.

Kobal,D.(2000).Temeljnividikisamopodobe.Ljubljana:Pedagoškiinštitut.

Kuhar,M.(2004).Skrbzatelo–meddietoingibanjem.Šport,52,12–14.

63Mag.PetraDolenc

Malano,C.,Nonot,G.inBilard,J.(2004).AgeandGenderEffectsonGlobalSelf-EsteemandPhysicalSelf-PerceptioninAdolescents.EuropeanPhysicalEducationReview,10(1),53–69.

Marsh,H.W.(1989).Ageandsexeffectsinmultipledimensionsofself-concept.JournalofEducationalPsychology,81,417–430.

Marsh, H. W. (1994). The importance being important: Theoretical models in relationsbetween specific and global components of physical self-concept. Journal of Sport andExercisePsychology,16,306–325.

Marsh, H. W. (1997). The measurement of physical self-concept: A construct validationapproach.VK.R.Fox (ur.),Thephysical self: frommotivation towell-being (str.27–58).Champaign:HumanKinetics.

Marsh,H.W.(1998).Ageandgendereffectsinphysicalself-conceptforadolescenteliteathletes and non-athletes: A multicohort-multi-occasion study. Child Development, 69,1030–1053.

Marsh, H. W., Aşçi, F. H. in Tomás, I. M. (2002). Multitrait-multimethod analysis of twophysicalself-conceptinstruments;Across-culturalperspective.JournalofSportandExercisePsychology,24,99–119.

Marsh, H. W., Ellis, L. A. in Craven, R. G. (2002). How preschool children feel aboutthemselves? Unravelling measurement and mult-dimensional self-concept structure.DevelopmentalPsychology,38,376–393.

Marsh,H.W.,Marco,I.T.inAşçi,F.H.(2002).Cross-culturalvalidityofthePhysicalSelf-DescriptionQuestionnaire:comparisonoffactorstructuresinAustralia,Spain,andTurkey.ResearchQuarterlyforExerciseandSport,73,257–270.

Marsh,H.W.,Richards,G.E.,Johnson,S.,Roche,L.inTremayne,P.(1994).PhysicalSelf-DescriptionQuestionnaire:Psychometricpropertiesandamultitrait-multimethodanalysisofrelationstoexistinginstruments.SportandExercisePsychology,16,207–305.

Meleddu,M.,Scalas,L.F.inGuicciardi,M.(2002).ContributoallavalidazioneitalianadelPhysicalSelf-DescriptionQuestionnaire.BolletinodiPsicologiaApplicata,237,36–52.

Moreno,J.A.inCervelló,E.(2005).Physicalself-perceptioninspanishadolescents:effectsofgenderand involvment inphysicalactivity. JournalofHumanMovementStudies,48,291–311.

Musek,J.(1992).Strukturajazainsamopodobe.Anthropos,24(3–4),59–79.

Pepevnik,D.(2009).Telesnasamopodobaslovenskihinfrancoskihosnovnošolcevzvidikagibalneaktivnosti.Revijazaelementarnoizobraževanje,2(2/3),5–17.

Planinšec, J. (2002). Vpliv športnih dejavnosti pri oblikovanju stabilne in pozitivnesamopodobe.VR.Pišot,V.Štemberger,F.KrpačinT.Filipčič(ur.),Otrokvgibanju:zbornikprispevkov(str.354–359).Ljubljana:Pedagoškafakulteta.

Planinšec,J.inČagran,B.(2004).Telesnasamopodobamlajšihšolarjevzvidikaempiričneraziskave.Sodobnapedagogika,55(3),168–188.

Planinšec,J.,Fošnarič,S.inPišot,R.(2004).Physicalself-conceptandphysicalexerciseinchildren.StudiaPsychologica,46(2)89–95.

Planinšec, J. in Fošnarič, S. (2004). Telesna samopodoba mlajših otrok v povezavi z


gibalnodejavnostjo inspolom.VR.Pišot,V.Štemberger, J.Zurc inA.Obid (ur.),Otrokvgibanju:zbornikprispevkov:3.mednarodnisimpozij.Koper:UniverzanaPrimorskem,Znanstvenoraziskovalnosredišče.

Richards,G.E.(1987).PhysicalSelf-ConceptScale.Sydney:UniversityofWesternSydney.

Rose,E.inLarkin,D.(2002).Perceivedcompetence,discrepancyscores,andglobalself-worth.AdaptedPhysicalActivityQuarterly,19,127–140.

Ryan,R.M.inDeci,E.L.(2000).Self-determinationtheoryandthefacilitationofintrinsicmotivation,socialdevelopment,andwell-being.AmericanPsychologist,55,54–56.

Schaffer,H.R.(1996).Socialdevelopment.Oxford:BlackwellPublishers.

Stein,R.J.(1996).Physicalself-concept.VB.A.Bracken(ur.),Handbookofself-concept:Developmental,socialandclinicalconsideration(str.374–394).Wiley,NewYork.

Stein,R.J.,Bracken,B.A.,Haddock,K.C.inShadish,W.R.(1998).PreliminarydevelopmentoftheChildren’sPhysicalSelf-ConceptScale.DevelopmentalandBehavioralPediatrics,19,1–8.

Sonstroem, R. J. (1998). Physical-self-concept: Assessment and external validity. ExerciseandSportScienceReviews,26,133–164.

Whitehead,J.R.inCorbin,C.B.(1997).Self-esteeminchildrenandyoung:Theroleofsportandphysicaleducation.VK.R.Fox(ur.),Thephysicalself:frommotivationtowell-being(str.175–204).Champaign,IL:HumanKinetics.

Weiss,M.R.(2000).MotivatingKids inPhysicalActivity.President’sCouncilonPhysicalFitnessandSportsResearchDigest,3(11),1–8.

Weiss,M.R.inFerrerCaja,E.(2002).Motivationalorientationsandsportbehavior.VT.S.Horn(ur.),Advancesinsportpsychology.Champaign,IL:HumanKinetics.

Wilson,P.M. inRodgers,W.M. (2002).The realtionshipbetweenexercisemotivesandphysical self-esteem in female exercise participants: An application of self-determinationtheory.JournalofBiobehavioralResearch,7,30–43.




65MajdaFiksl

MajdaFiksl

Vključevanje kulturne dediščine pri pouku tehnike in tehnologije na primeru raglje na vozičku

Strokovničlanek

UDK37.091.313:6

POVZETEK

Splošnačlovekovalastnostjeustvarjalnost,zanjopasopotrebnenekaterespo-sobnostiinosebnelastnosti,kijihimavsakizmednasvvečjialimanjšimeri.Ve-likoustvarjalnosti jev izdelkih ljudskeobrti, kinas spominjajonanašokulturnodediščino.Stemprojektnimdelomželimspodbuditiradovednostindomiselnostterčutdokulturnedediščine.Prenovljenučninačrtpritehnikiintehnologijivos-novnišolinamtakšennačindelaomogočaprirednempoukuinizbirnihvsebinah.Učenci raziščejogradiva in tehnologije,značilnezaokolje,vkateremživijo, terizdelajopredmete.Všolskipraksinatanačindosežkenašihprednikovprenašamonamlajšegeneracije.Predstavljamenoizmedtakihmožnosti,zželjo,dabisevpoukvnašaločimvečuporabnihizdelkov,kisopovezaniznašopreteklostjo.

Ključne besede: projektno učno delo, stopnje projekta, izdelovanje ragelj navozičku,kulturnadediščina,ustvarjalnost

Cultural heritage included in course of design and technology sampled with a rattle on wheels

ABSTRACT

Creativityisabasichumanability,buttherearesomecapabilitiesandpersonalcharacteristicsneededthatweallmoreorlesshave.Alotofcreativityisusedinmanufacturedproductsandtheyremindusofourculturalheritage.Withthispro-jectworkIwishtoencouragecuriosityandimaginationaswellasasenseofcultural


heritage.Revisedstudyplansinprimaryschooltechnologyclasseshavestrength-enedthework inourregularclassesandelectiveclasses.Pupilsnowsearchforthematerialandtechnologiesthataretypicalfortheenvironmentwheretheyarelivingandfortheproductstheyarecreating.Inthisway,theaccomplishmentsofourancestorsaretransferredtoyoungergenerationsthroughschoolpractice.Thearticlepresentsoneofthosepossibilities.Itissincerelyhopedthatasmanypro-ductsaspossiblethatareconnectedwithourpastwillbeincludedinourwork.

Key words:projectlearningwork,projectlevels,makingarattleonwheels,culturalheritage,creativity

Namesto uvoda

Šega ragljanja se je na Slovenskem ohranila v času velikega tedna, ko se jenamestozvonovoglasilavelikaraglja;tajenamesto»zavezanihzvonov«naznan-jaladnevneure.VTržičuvzvonikunisoimelistolpneraglje,zatosejeobdoločeniuripredcerkvijozbralacelačetadečkov ragljačev inod tamsovvrsti korakalipovsehmestnihulicah.Vsakssvojoragljo,kisosi jihizdelalisamialipasojimpriizdelavipomagaliočetjeintržiškimizarji.Ragljesosemedsebojrazlikovale–imelisomaleotroškeraglje,ragljenakriž,ragljenakladivcainragljenavozičku.Nekaterisešespominjajoragljenavozičku,kijebilaglasnejšakotobičajneragljenakladivca,nakrižaliotroškeragljice.Ragljana»kvadučke«jeimelaoblikozaboja.Popripovedovanjusobile teragljeprecejvečjeodobičajnihročnih,zatoso jihpostavilinamanjši lojtrskihišnivoziček.Pritrdili so jih tako,da jebila ročicazapoganjanjedostopnasstrani.Dvastavleklaspredajzaročaj,edenodfantov jezadajporivalvoziček,obnjempajefantičpoganjalragljosposebnimročajem.Vsprevodupomestusobilifantjeokrogpremičneragljerazvrščenikotsamostojniansambel(Kuret,1965).

Slika1:Ragljanavozičku(povzetoporazglednici)

67MajdaFiksl

VTržičusoragljaliodnekdajintaobičajsejeohranildodanašnjihdni.Kerbik ohranitvi tega običaja tudi sami radi pripomogli, smo se z učenci odločili, daizdelamosvojeragljeinsodelujemopriragljanju.Učencisostempridobilinovatehničnaznanja,ročnespretnostiinpodoživelistarobičaj.

Opredelitev problema

To ropotalo ima na Slovenskem različna imena: brenča, ropotec ali ropotulja,drglja, klepetec ali klepetalo, regetec, drdlca, brlivka, hrestalca, crlevka, škrtalcaalištrgotec,brlinka,drečala,klapotala…Ragljalisovtaktu:dr,drr,drrr–donelojedalečnaokoli,sledilajepavza,natopaponavljanjemotiva(Petek,2007).

Ragljanjejebiložeodnekdajvelikoveseljefantičev,kisosipriskrbelirazličnaropotala.Tržiškiragljačisoimeliraznovrstneraglje,nekateresoimeleoblikolese-negakriža.Natakiragljijebilpritrjenjermen,dasijojeotrokobesilokrogvratualičezrame.Malovretenosovrtelizroko.Tojepovzročalotudižulje,zatososipritempomagalizrokavico,največkratpasoročajovilizblagom.Nosilcemtehrageljsorekli»križarji«.Drugavrstarageljsobile»kvadučke«. Imelesooblikoplitvegazabojčka,prekokateregasobilapritrjenakladivca,innakoncuozobljenovreteno.Tuditeragljesoimelepritrjenjermenzanošenje(Šter,2004).

Zanimivajebilaglasnakovinskaraglja.Zvlečenjemvozičkapotrehkolesihsokladivcasamodejnotolkla.Vlečisojomoralilenaprej,sajnazajnišlo.Kerjekovin-skaragljapovzročalaprevečropotainhrupa,sojoopustili.Manjšeragljesobileozkeinpodolgovate,imelesokovinskoperoinlesenozobatovretenozročajem.Najmanjšesobileragljice,pisanoobarvaneinvcelotilesene,nekaterisojimreklitudi»rigeljčki«(Šter,2004).

Slika2:Ragljana»kvadučke«inkovinskaraglja


ZanatečajzaturističnispominekobčineTržičjegospodJernejKosmačpripravillesenoragljonavozičku.Izdelekmijebiltakojvšečinvedelasem,daboučencemzelozanimiv.Ragljadajetudiglasenzvok,zatojobomolahkovečkratuporabilitudivšportnidvoraniprinavijanjuzanašoekipo.

Omejitev problema

Ragljesoizdelovalikolarji,večinomapakarsamiragljači.Materialsosipripra-vilisamialipasogakupilivbližnji trgovini.Nasvoj izdelek–ragljosobilizeloponosni.

Vokviruprojektnegaučnegadelazučenci izdelamosvojeraglje.Našprojektobsegaogledmuzeja,obrtnika inobisk ragljačev. Izdelekzučiteljevopomočjoizdelajo in ga preizkusijo. Svoje izdelke razstavimo in aktivno sodelujemo nanaslednjemragljanju.Stempripomoremokvečjemuzanimanjuzaobujanjenašekulturnedediščinevdomačemkraju.

Izvedba projekta po fazah

1. faza

Motivacija za izdelek:VprvemdeluprojektnenalogesmosiogledalistaridelmestaTržičinulice,kjerhodijoragljači.Obiskalismoobrtnikainmuzejtersetakoseznaniliznašokulturnodediščino,vželji,dajočimboljespoznamo.Vmuzejusmosiogledalirazličneprimeredobroohranjenihstarihragelj.EkskurzijavTržičjebilaizhodiščezanadaljevanjedela,viridejinpobud.Učencemsempokazalaslikerazličnihrageljinnekajprimerovizdelav.Takojsobilinavdušeninadnjenimzvokom.Zgodovinoinnavaderagljanjasmoraziskališespomočjoračunalnikainliteraturevknjižnici.

Odločitev za reševanje določenega problema:Odločilismose,dabomoizdela-liragljeposvojihzamislihinznjimisodelovalinaprireditviragljanja.

69MajdaFiksl

KRITERIJ/ IDEJA

Izdelek1 Izdelek2 Izdelek3 Izdelek4

Primernostizdelka

Estetskividez

Izdelekizlesa

Enos-tavnostizdelavePovezavadelovvceloto

Cena

Uporab-nost

Orodjeinpripomočki

Časizde-lave

Možnostdopol-njevanja

Preglednica1:Kriterijizaizdelekzrazličnimipredlogiragelj

Predstavitev idej, utemeljevanje, primerjanje – odločitev: Oblikovane ideje součenci kritično presodili in izbrali štiri najboljše: raglja na »kvadučke«, raglja na»kvadučke«navozičku,ragljanakrižinnavadnaragljica,imenovanatudi»rigeljček«.Ocenilisojihpokriterijihvrazpredelniciinseodločilizaragljona»kvadučke«navozičku.Taragljajimjebilaodvsehnajboljvšeč.


Slika3:Popravljenindopolnjenprototipizdelka

2. faza

Izdelava prototipa – prvi izdelek: S skupino otrok in s pomočjo obrtnika smoizdelaliprototip.Najprejsmoizdelalivsesestavnedele,jihnatosestavili, izdelekpreizkusili terodpravili,popravili,dopolnili in izboljšalipomanjkljivosti,kisonasmotile.Šelenatosmoselotiliustvarjanjaprojektnegaizdelka.

Izdelava tehnične in tehnološke dokumentacije: Zučencismonarisalidelavniškoinsestavnorisboterizpolnilitehnološkilist.Pririsanjusemjihopozarjalanados-lednostinnatančnostpriuporabipraviltehniškegarisanja.

Priprava delovnega prostora: Delovniprostorsmorazdelilinavečdelovnihmest.Potehnološkemlistusmopripravili:

Material:• debelejšadeska,letve,lesenadeska,čopič.

Orodje in pripomočke:• svinčnik,ravnilo,kotnik,merilnitrak,vrtalnistroj,sve-derzalesfi6,rezbarskilok,žagica,povratnažaga,lisičjirep,smirkovpapir,pile,tračnibrusilnik,sora,lepilozales,šablone,čopič.

Izdelava sestavnih delov in sestavljanje:Ponačrtusmoizdelalivsesestavnedeleizdelka.

71MajdaFiksl

zarisovanje

žaganje

vrtanje

brušenje

zaščita

Preglednica2:Delovneoperacije

Vsedelesmoiznačrtaprerisalinales,izvrtalipotrebneluknjeinnatovsekoseizžagali.Takopripravljenedelesmošeobrusiliinjihzlepili.Ragljosmonakoncušepovršinskozaščitili.Vesčassmoskrbelizavarnostprinašemdelu.Uporabljalismopredpasnik,zaščitnaočala,rokavice,podlagozamizo.

Preizkus in popravki:Preizkusilismodelovanjeragljeinodpravilipomanjkljivosti.Ponovnosmopreizkusilikončniizdelek.

3. faza

Vrednotenje dela učencev:Zavrednotenjedelaučencevlahkouporabimorazličnetehnikeustvarjalnegamišljenja.Učencevprašamozamnenjeoizdelovanjuragljepoprojektnemučnemdelu.Taknačindelajimjevšeč.Preverjanjeučenčevihmnenjodelujekoristnainformacijazaučiteljaonameravanihizboljšavahprinaslednjihprojektnihnalogah.

Izračun cene izdelka: Cena izdelka je sestavljena iz fiksnih in spremenljivihstroškov.Spremenljivistroškisostroški,kisoneposrednopovezaniznašimdelom.Prinašemizračunusmoupoštevali lestroškemateriala instroškedela(Aberšek,FlorjančičinPapotnik,2004).NaredimolahkopreprostizračunalipacenoizdelkaizračunamosprogramomKalkulacije–programza izračunavanjecenza izdel-ke(http://www2.arnes.si).Kersoučenci izdelovaliragljerazličnihvelikosti,se jetudicenaporabljenegamateriala razlikovala.Vvsehprimerih jebila izračunanacenavprimerjavizobrtnikovoskorajtrikratvišja,zaradipremajhneserijeizdelkov,dražjegamateriala,neizkušenostiučencev…Todanaizdeleksobiliučencizeloponosni,sajsogaizdelalisamissvojimznanjemintrudom.


PripravilismorazstavorageljnašoliinvrazstavnihprostorihpoTržičuterragljepredstavilivdomustarejšihobčanov.Projektsmozaključilizudeležbonaprire-ditviragljačev.

Namesto sklepa

RagljanjevTržičunizgoljšega.Jeveč.Jedogodek.Šegakotdogodek,kisegavobdobjepreddrugosvetovnovojno,kojebiloragljanjenajboljmnožičnozaradivelikegaštevilaragljačevintehničnonajboljrazvitozaradirazličnihoblikragelj,odkaterihsosedodanesohranilepredvsemragljenakrižin»kvadučke«.Obredaniprekinilanitidrugasvetovnavojnaneobdobjeponjej,čepravuradnovtemčasuragljanjenibilodovoljeno.VTržičusoragljalivpreteklostiinragljamotudidanes(Šter,2004).

Učencisousvojilivsedelovneoperacije,kisobilepotrebnezaizdelavoizdelka.Obdelusosipridobiliznanje,ustvarjalnesposobnosti,razvijaliročnespretnosti,giberok,prstovindelovnenavade.Kerpasobilinekateriučenciprevečnenatančniprižaganju,smoimeliprisestavljanjukarnekajtežav.Včasihsmomoralikakšendelizžagatišeenkrat.Povečalismoragljoinpozabili,damoramopovečatipravvse dele, tudi ročico za vrtenje. Ko smo pri obrtniku gledali postopek izdelaveraglje,senamjezdelovsezelopreprosto.Izdeleknasjenavdušilinzatobomošenaprejizdelovalipodobneizdelke.Naslednjičbomonašolopovabiliobrtnikainskupajznjimizdelaliuporabenizdelek.Tehniškidanbomoizvedlivvečrazličnihdelavnicahinsetudimedpredmetnopovezalizzgodovino,likovnovzgojo…

Želim,dabitudinadrugihšolahposkusilizizdelavopodobnihizdelkov,kisopovezaniznašopreteklostjo, ins tempomagaliohranjatinašobogatokulturnodediščino. Z izdelavo raglje poskusite tudi vi in se nam pridružite pri ragljanjunaslednjeleto.Videliboste–nebovamžal!

73MajdaFiksl

LITERATURA

Aberšek,B.,Florjančič,F. inPapotnik,A. (2004).Tehnika6.Učbenikzapouk tehnike intehnologijev6.razredudevetletnegaosnovnošolskegaizobraževanja.Ljubljana:DZS.

Kuret,N.(1965).PrazničnoletoSlovencev.Celje:Mohorjevadružba.

Novak,H.(1990).Projektnoučnodelo,drugačnapotdoznanja.Ljubljana:DZS.

Papotnik,A.(1998).Sprojektnonalogodoboljšegaznanja.Trzin:Izolit.

Petek,M.(2007).Tržičan.Tržič:TiskŽnidarič.

Šter,J.(2004).Ragljanje.Tržič:Tržiškimuzej.

Predlogposodobljenegaučneganačrtatehnikaintehnologija.(2009).Pridobljeno15.12.2009,shttp://info.edus.si/studijske/mod/resource/view.php?id=4173.





75Mag.DarijaPetek

Mag.DarijaPetek

Spoznavanje nekaterih pojmov (procesov) preko naravoslovnih poskusov v vrtcu

Strokovničlanek

UDK5:373.2

POVZETEK

Osnovninamenraziskavejebil,postavitinaravoslovniposkuskotizhodišče,kipomagaotrokulastnozamiselpotrditiinnadgraditialijospremenitiinrazumeti.Otrocisopredinmedposkusiterponjihiskalimožneodgovorenazastavljenavprašanja,razmišljaliinseukvarjalizrešitvijoproblema.Takosmopridobilinjihoveprvotnezamisli,kisosezizvajanjemposkusapotrdilealipasojihotrocimoralispremenitizaradiugotovitev,ki jih jedalposkus.Z lastnoaktivnostjosozmoglinaivnorazlagospremenitiinjotudirazumeti.

Ključne besede:naravoslovniposkus,zgodnjepoučevanjenaravoslovja, topnost,izhlapevanje,kristalizacija,konzervacija

Learning about certain notions (processes) via natural science experiments in kindergarten

ABSTRACT

Thebasicobjectiveinthisresearchwastosetanaturalscienceexperimentasabasiswhichwillhelpachildconfirmandupgradehisorherownideaortochangeandunderstandit.Beforeandduringtheexperiments,childrenwerelookingforpossibleanswerstotheposedquestions,reflectedonthemandfocusedonfinding


asolutiontotheproblem.Thishashelpedusattaintheirinitialideaswhichweretheneitherconfirmedduringtheexperimentorchangedbychildrenbasedontheconclusionsdrawnfromtheexperiment.Theirownparticipationallowedthemtochangeandunderstandanaiveexplanation.

Key words:naturalscienceexperiment,earlyteachingofnaturalscience,solubility,evaporation,crystallisation,conservation

Uvod

Izprakseinizkušenjvemo,dasozaotrokovrazvojzelopomembnaprvaletanjegovegaživljenja.Vtemobdobju jepotrebnootrokompribližatiokolje (pred-vsemnaravnookolje),vkateremživiinkateregadelje,proceseinpojave,kivnjempotekajo,načimbolj realen inrazumljivnačin.Pri tem,česeosredotočamonavsebinskokurikularnopodročjenarave,nemoremomimoraziskovanjaineksperi-mentiranja–izvajanjaposkusov.Otrokejeprivsakemeksperimentiranjuvvrtcupotrebnoaktivnovključevati,jimdatimožnost,dasesamisoočajozokoljem,vka-teremživijo,bodisivvrtcualinaprostem.Naravoslovniposkusvvrtcupredstavljatemeljzgodnjegaučenjainpoučevanjanaravoslovja,sajomogočaspoznavanjeinrazumevanjepojmovinprocesov,kisodelvsakdanjegaživljenja.Nepravilneoz.naivnerazlagepojavovinprocesovpogostoovirajootrokovokasnejšerazumevan-jeinusvajanjestrokovnoustreznihrazlag.Zatojeposebejpomembnoodkrivanjeotroškihzamisliprednačrtovanimspoznavanjemnovihvsebin.Otrocimorajopre-tehtatisvojezamislialipasplohprvičpoiskatiodgovorenavprašanjainjihznatiizraziti.

Otrocinapodlaginaključnegaopazovanja,tudičenisovključenivorganiziranpouknaravoslovja, skladnos svojimkognitivnim razvojemsamikonstruirajopo-jmeinrazvijajoteorije.Pritempridedonaivnih,laičnih,neznanstvenihidej,kijihotrocinisozmožnipovezatizznanstvenimipojmovanji,vezaniminaabstraktnenaravoslovnevsebine.To je razlogpogostihstiskotrokobsrečanjuzznanostjotertudizavračanjanaravoslovjainslabeuspešnostipripouku,kistavosnovnihinsrednjihšolahpogosta(Novakidr.,2003).

Naivnerazlagealirazlagepozdravipametisezdijosmiselne,sajsoproduktlast-nihizkušenjinrazmišljanj.Tudizostalopojmovnostrukturonisovnasprotju,sajsoiznjeizšle.Pravzatopajihjetežkospreminjatiintradicionalnipouknaravoslovjajimnemoredoživega(Krnel,1997/98).Marsikaterotrditevsedapreveriti.Prever-janjezamislipanajbibilopravzačetnonaravoslovje.Zatopajepotrebnorazvijatinekajspretnostiinsposobnosti.Gledenato,kakouporabitiizkušnje,kakoravnatis podatki, kako sklepati in razlagati, se je uveljavilo poimenovanje naravoslovni

77Mag.DarijaPetek

postopki. Ti so: opazovanje, razvrščanje, urejanje, prirejanje, štetje, merjenje,postavljanjehipotez,načrtovanjeinizvajanjeposkusov,poročanjeinpovzemanjerezultatov,posploševanjeitn.Nekateriizmedtehpostopkovsozahtevnejši,usvo-jimojihšelenastopnjiabstraktnegamišljenja,nekateripasopreprostejšiinznjimisezačnenaravoslovjevvrtcu.Takonaravoslovjepovezujemišljenjeindejavnosti,istočasnoserazvijajonaravoslovnipostopki,oblikujejosestališčainpojmi(Antić,Bajd,KrnelinPečar,2001).

Otrocisepriraziskovalnihaktivnostihmedigroneprisiljenoseznanjajozmnogi-mi dejstvi in usvajajo številne pojme, kar je bistvo za njihovo kreativnost, ki jenajbrž najbolj bistvena sposobnost za njihovo osebno uspešnost v prihodnosti.Vzgojitelji,kisetehdejstevzavedajo,razumejointudiuresničujejosvojivlogipriizvajanjunaravoslovnihaktivnosti(Novakidr.,2003):

otrokompomagajo,prebroditiprehododlaičneganarazumskodojemanje•sveta.Stemjimolajšajousvajanjeznanstvenihspoznanj;

priaktivnostihotrokeževzačetkuvključujejovvnaprejorganiziranorazisko-•vanje,zatempajimvseboljdopuščajoosebnokreativnost.Pritemjihus-merjajoinspodbujajohkritičnemuvrednotenju.

Pouk z raziskovanjem naj bi se približal pravemu raziskovanju v znanosti. Dabibilizatopripravljeni,morajootroci razumetiključnenaravoslovnepojme,nelepoznatidoločenihdejstev.Raziskovanjezaradirazličnihdejavnosti innjihovihučinkovomogočaprimernookoljezarekonstrukcijoalikonstrukcijopojmov.Takonastalipojmisotrdni,boljdiferenciraniinboljepovezani.Novidokaziinpodatki,zbraniprieksperimentiranjualiopazovanju,vodijodokonstrukcijenovegapojmaalidorekonstrukcijenaivnegaalialternativnegapojma,kigajeotrokžepridobil.Takozaznanstvenikekotzaotrokeobstoječialternativnipojem,kiniprepoznaninupoštevan,predstavljaoviroprikonstrukcijiustreznejšeganaravoslovnegapojma(Krnel,2007).

Raziskovanje vključuje opazovanje, postavljanje vprašanj, pregled literature indrugihvirov,daseugotovi,kaj ježeznanega,načrtovanje raziskave inpregled,kajjeznaneganaeksperimentalnempodročju,uporabopripomočkovzazbiranje,analiziranjeininterpretiranjepodatkov,oblikovanjezaključkov,razlaginnapoveditersporočanjerezultatov.Raziskovanjetakootrokevodikrazvijanjurazumevanjanaravoslovnihpojmovskozineposrednoizkušnjossnovmi,predmeti,rastlinamiindrugimibitji,spomočjoliteratureindrugihvirovterstrokovnjakov,obsprotnemargumentiranjuinizmenjavimnenj.Vsetopotekapodvodstvomvzgojitelja.

Pri raziskovanju otroci postavljajo lastna vprašanja ali iščejo odgovore navprašanja, ki jih jepostavil vzgojitelj.Vprašanjaotrokevodijo inusmerjajov sa-mostojnedejavnosti ter tudiv raziskovanje.Bitimorajozanimiva terprilagojena


izkušnjaminsposobnostimotrok.Spraševatimoramotako,dabododoodgovorovprišlisami(SkribeDimec,2007).

Aktivnost otroka kot raziskovalca se kaže tudi skozi postavljanje raziskovalnihvprašanj (na začetku kot izvor raziskovanja), oblikovanje hipotez, načrtovanjeraziskave,testiranjehipotezinformuliranjeodgovorovnaraziskovalnovprašanje.Gledenavse to je raziskovanjehkrati sredstvo incilj,proces inprodukt–sred-stvo,kivodikrazumevanjunaravoslovnihpojmov, incilj,kivodikrazumevanjunaravenaravoslovja,odkrivanju,kakonaravoslovjeinširšaznanostdelujeta(Krnel,2007).

Vzgodnjemnaravoslovjusonajpomembnejšaproduktivnavprašanja,kipogostozahtevajonajprejnekodejavnost,neknaravoslovnipostopek,šelenatolahkonavprašanjaodgovorimo.Vožjemsmislusotoakcijskavprašanja.Drugaproduktiv-navprašanjausmerjajoopazovanjealipaspodbujajopovezovanjeinprimerjanje(Antićidr.,2001).

Dobro in ustrezno oblikovanje vprašanj je bistveno za motiviranje otrok inuspešnoučenje.Polegproduktivnihvprašanjsovnaravoslovjuzelopomembnatudiodprtavprašanja.Stakimivprašanjiugotovimo,kakonatančniopazovalcisootroci, kajmislijo, kako si kajpredstavljajo, kako samostojni in inovativni so itd.Pogosto se odprta vprašanja začenjajo z: »Povej mi …«, »Kaj misliš …?«, »Kaj siodkril?«,»Kajbi tinaredil?«,»Alikdomislidrugače?«,»Kaj lahkostemstorimo?«,»Aliimakdokakšenpredlog?«itd.(SkribeDimec,2007).

Po Piagetu je ena glavnih značilnosti predoperacionalne faze centracija: nag-njenost k temu,da seotrokosredotočinaenvidik situacije inzanemaridruge.Primer: Tim draži mlajšo sestrico, da ima več soka kot ona, ker je svoj sok izstekleničkeprelilvvisokinozekkozarec,medtemkojenjennizekinširok.Izistegarazloga,torejzaradinesposobnostidecentracije,predšolskiotrocipogostopridejodonelogičnihsklepov(Papalia,2003).

Razvijajoča se sposobnost, razmišljati o predmetih v simbolični obliki, ostajavesčaspredoperacionalnefazeomejenanarazmišljanjevsamoenosmeralinaenosmernologiko.Otrokujezelotežko»razmišljatinazaj«alisipredstavljati,kakokorakevnalogiobrnitivnasprotnosmer.Reverzibilnomišljenjejevključenovve-likonalog,kisenapredoperacionalnemnivojuotrokuzdijotežke,kotjenaprim-er konzervacija snovi (Woolfolk, 2002). Konzervacija – ohranitev je po Piagetuzavedanje,dadvapredmeta,kiimataenakodoločenomero(npr.težo,količinoalidolžino),ostanetaenakatudipozaznavnispremembi(npr.oblike),čejimaničesarnedodamoaliodvzamemo.Piagetjeugotovil,dateganačelaotrocinedojamejovsedostopnjekonkretnihoperacij,kiserazvijeod7.do11. leta.Različnevrstekonzervacij(konzervacijaštevila,dolžine,tekočine,količine,teže,prostora,volum-na)serazvijejoprirazličnihstarostih(Papalia,2003).

79Mag.DarijaPetek

Krnel (1997/98) podaja naslednje značilnosti otroškega naravoslovnegamišljenja:

otroškomišljenjejemočnoodvisnoinnaslonjenonazaznave:sladkorvvodi•izgine,kergazvidomnemorejovečzaznati;tudizaznavesoodvisneodmišljenja.Gledenatisto,karževedo,izberejociljopazovanja(kajjezanjepomembno)inposvojevplivajonarazlagorezultatov;

otrociželijosčimmanjpodatkipritidokončnerazlage,zatopridedooženja•zaznav.Pozornostusmerjajonadoločenpredmet,nepanainterakcijomedelementiopazovanegasistema;

zaotroškerazlagejeznačilnaprednostnasmerpotekanekegapojava,kijo•otrocidoločijoinokrogkateresevrtijonjihoverazlage:

pojave, v katere je vpleten človek, otroci lažje razlagajo. Nekaj se jezgodilo,kersmotosaminaredili;

otroke zanimajo in privlačijo pojavi, kjer so spremembe dovolj hitrein dobro zaznavne. Usmerjeni so na spremembe, ne na ravnotežnastanja.

Naravoslovnedejavnostinajbispodbujalepovezovanjerazličnihopažanj.Novavprašanja in razgovor naj bi pojasnili, kaj so zakonitosti in kaj druge povezavepojavov in lastnosti.Zato smovnaši raziskavipostavili naravoslovniposkuskottemelj,prekokatereganajprejodkrivamoinpreverjamootrokoveprvotnezamisli,natomuprekolastneaktivnostiomogočimo,pridobitinoveizkušnjeinznanje,ki,končno,pomagaotroku lastnozamiselpotrditi innadgraditi ali jo spremeniti inrazumeti.

Znotrajnašeraziskavejebilaotrokomdanamožnost,dapredizvajanjemoz.obizvajanjunaravoslovnihposkusovoblikujejolastnavprašanja,zamisliinidejeterstemiščejonovemožnosti,razmišljajoinseukvarjajozrešitvijoproblema.Zotrokismoizvedlišestnaravoslovnihposkusov(Primerjanjeprostorninesnegainvode,Močledu,Primerjanjevišinevodegledenaoblikoposode–1.in2.del,Naredimosisoline,Kristalizacija,Sladkornibomboni)vštirihtematskihsklopih.Otrokesmospomočjovnaprejpripravljenihopazovalnihshemopazovaliterzapisovalinjihoveprvotnezamisliinodgovorepoopravljenihnaravoslovnihposkusih.

Vempiričnemdelubotakopredstavljenedenizmedštirihsklopovnaravoslovnihposkusov,kijihjezajemalacelotnaraziskava,opravljenavfebruarjuinmarculeta2006vvrtcuLjutomer(Majcen,2007).


Metodologija

Raziskovalna metoda

Priraziskavijebilauporabljenaštudijaprimera.Podatkisobilizbranizmetodostrukturiraneganačrtnegaopazovanja,kisejeizvajalovletu2006.

Raziskovalna vprašanja

Zatasklop,kijezajemalpreverjanjeotrokovegapoznavanjaprocesovtopnostitrdnihsnovi,izhlapevanjatekočininkristalizacije,smopostavilinaslednjarazisko-valnavprašanja:

Kakootrociposvojiintuitivnizamislialipožepridobljenihizkušnjah(vsak-1.danježivljenje)prepoznavajoinrazlagajoprocesraztapljanjasolivvodiinalisetopoznavanjeinrazlagapoopravljenemnaravoslovnemposkususpre-meni?

Kakšna jeotrokova razlagakristalizacijesolioz.obrnljivostiprocesa razta-2.pljanjapredposkusominponjem?Aliseotrokovaintuitivnarazlagaoz.ra-zumevanjespremenipoopravljenemposkusu?

Kakodobrootrocitestarostipoznajoprocesizhlapevanjainaligatudira-3.zumejoterustreznoopišejoinopredelijopredposkusominponjem?

Opis vzorca

RaziskovalnivzorecpredstavljašestnajstvnaprejizbranihotrokvrtcaLjutomer,starihod5do6let.OtrocisozaradivarovanjaosebnihpodatkovoznačenisčrkamiodAdoP.

Potek zbiranja podatkov

Zapridobitevpodatkovjebilauporabljenakvantitativnatehnika,insicerstruk-turirano(načrtno)opazovanje.Zaopazovanjesmoimelivnaprejpripravljeneopa-zovalneliste–sheme.Potekalojefebruarjainvzačetkumarca2006,vdopoldan-skihurah(odsedmedodeseteuredopoldne),vvrtcuLjutomer.

Zasamozbiranjepodatkovsmosiizbralikvantitativnotehniko,skaterodobimokvantitativnepodatke,kjergresicerzastrukturirano(načrtno)opazovanje.Prido-bili smoneposrednepodatke, ki sopomembni za različnepraktične in razisko-valne namene: podatki so veljavni, zbrani v naravnem okolju. Tako opazovanje

81Mag.DarijaPetek

zahtevacelegaopazovalca,velikočasa,sodelovanja,usklajenostiinnemorebitianonimno.

Merski instrument

Zapotreberaziskavesmoizdelaliopazovalnesheme,kisovsebovalevprašanja,oblikovanaporaziskovalnihvprašanjihzavsakposkusposameznegasklopapose-bej. Pred izvedbo vsakega posameznega naravoslovnega poskusa smo po opa-zovalnishemibeležiliprvotne(originalne)zamisliotrok.Enakavprašanjasmoposhemizastavljali tudiobalipo izvedbivsakegaposkusa.Opazovalne shemesozaradi lažjega sprotnega beleženja ob razgovoru poleg vprašanj vsebovale tudinekajvnaprejpredvidenihodgovorovotrok.

Obdelava podatkov

Rezultatiobdelavesopredstavljenitabelaričnoinopisno.

Rezultati in interpretacija

Pri izvajanjunaravoslovnihposkusovNaredimosisoline inKristalizacijaotrocispoznavajovsakdanjeprocese:topnosttrdnihsnovi,izhlapevanjetekočin(vode)inkristalizacijo.

Idejnoinizvedbenosmoposkusezasnovalipoopisihposamezniheksperimen-tovvPriročnikuzaučitelje–Okoljeinjaz3(Antićidr.,2001).

Predstavljeniposkusidajejotemeljzauresničevanjenaslednjihoperativnihciljev(Kurikulum,1999;Antićidr.,2001,2004):

otrokodkrivainspoznava,kakosesnovimešajoinkakosepritemsprem-•injajolastnosti;

otrokspoznavaspreminjanjesnovivvodi;•otrokspoznavaizhlapevanjevodeizrazličnihsnovi.•

NARAVOSLOVNIPOSKUS1:Naredimo si soline

Pripomočki:prozorenplastičnikozarec,voda,sol,žličke,papir,barvice.


Potek eksperimentiranja:

otrocivkozareczvodostresejožličkosoliinpremešajo,dasesolraztopi;•

soldodajajovvodopožličkah;zavsakožličkopremešajoinpočakajo,dase•solraztopi,natododajonovo;

kosekljubmešanjusolnetopiveč,prenehajododajati;•

sprotiseštevajovsežličkeinnakoncunalistpapirjanarišejoštevilododanih•žličk.

Pred izvedboposkusasootrociodgovarjalinavprašanje»Kajmisliš,dasebozgodilossoljo,kojobomostreslivvodoinpremešali?«

Možniodgovoriso:a)Raztopilasebo.b)Izginilabo.c)Stalilasebo.d)Drugo.

Osemotrok(polovica)jeodgovorilo,dabosolizginila,štirje,daseboraztopila,kojobomostreslivvodoinpremešali.Dvaotrokastanaspresenetilazizvirnimaodgovoroma»Solbovodarazdrobila«in»Vodabosolrazjedla«.Enotrokjezaopi-sovanjemešanjainraztapljanjasolivvodiuporabilizraz»stopiti«,podobnokotzaopisprehodaiztrdnegaagregatnegastanjavtekoče,medtemkojeedenzatrdil,dasebosolstalila.

Značilenodgovormlajšihotrokoraztapljanjusladkorjaalisoli je,datavvodiizgine,ostanelenjegovokus.Podobnesorazlagepriraztapljanjuobarvanihsnovi,odkaterihostanevvodilebarva.Česetovrstnerazlageutrdijo,vodijokrazume-vanju,dajesnovsestavljenaizsnovisame,kiizgine,inizlastnosti(barva,okus),kisovnotranjostiinpridejonadan.Tovrstnorazumevanjesoraziskovalcioznačilikotmaterializacijalastnosti.Starejšiotroci,kižepoznajoprehodagregatnihstanj,siraztapljanjepodobnorazlagajo.Sladkorsevvodispremenivtekočisladkor,kisepomešazvodo.Sevedastaraztapljanjeintaljenjerazličnaprocesa.Priraztap-ljanjugrevednozainterakcijomeddvemasnovema,topilomintopljencem.Vtempogledu sopravilnejšenekatere razlageotrok, kipripovedujejoo tem,davodasladkor razdrobi, razgrize, razprši ipd.Ta razmišljanjasepozneje lahkorazvijejovnaravoslovnorazumevanjeraztapljanja(Antićidr.,2001).Naenakozastavljenovprašanjeoboz.posamiizvedbiposkusasobiliodgovorinaslednji:

83Mag.DarijaPetek

Otroci:

Možniodgovori:

A B C D E F G H I J K L M N O P

a X X X X X X X X X X X

b X X X X

c X

Tabela1:Prikazanalizeodgovorovnavprašanje2prinaravoslovnemposkusu1

Tabela nam prikazuje, da so otroci ob oziroma po izvedbi naravoslovnegaposkusaNaredimosi soline svojoprvotnozamisel spremenili.Ob izvedbinara-voslovnegaposkusajetakovečinaotrokodgovorilo,dasejesol,kosmojostreslivvodoinpremešali,raztopila.Štirjeotrocisošenaprejtrdili,dajesolizginila,enotrokpajetakokotžepredizvedbotudiobizvedbiposkusaševednouporabljalizraz»staliti«.

Otroci,kisožepredizvedbonaravoslovnegaposkusauporabljali izraz»razto-piti«,sotaizrazuporabljalitudiobizvedbinaravoslovnegaposkusa.Zateotrokelahkomenimo,dasonjihoviodgovoritakšnizaradiizkušenj,kijihžeimajozraz-tapljanjemsolivvodi,injimuporabatebesedeoziromasamprocesraztapljanjanituj.Zaotroke,kisobesedo»raztopiti«uporabilišeleobizvedbinaravoslovnegaposkusa,palahkomenimo,dasonjihoviodgovoridelnonaučeni–soposledicapredhodnegarazgovora,vkateremsmonatančnejeopredelilipomeninuporabobesedeoziromaprocesa raztapljanja. Tako smo tudi tukaj vplivali nabogatenjeotrokovegabesednegazaklada.To,dajeslabatretjinaotrokkljubpredhodnemurazgovoruševednonaprejuporabljaloizraz»izginiti«(izraz»izginiti«sotiotrociuporabljali tako pred naravoslovnim poskusom Naredimo si soline kot tudi obnjem),jerazumljivoinpričakovano.Tonampotrjuje,dajeresznačilenodgovormlajšihotrokoraztapljanjusladkorjaalisolita,davvodiizgine(Antićidr.,2001).

NARAVOSLOVNIPOSKUS2:Kristalizacija

Pripomočki:štirikotnaposoda,slanavoda,žličke,palčka,vrvica,flomaster.


Potek eksperimentiranja:

otrocislanovodoizkozarcaprelijejovštirikotnoposodotersčrtooznačijo•višinovode;

napalčkoobesijovrvico,kisegavposodo;•

posodo postavijo na miren prostor in jo pokrijejo z listom papirja, da jo•zaščitijopredprahom;

kristalizacijajedolgotrajenproces.Posodozraztopinoopazujemovsakdan,•približno12dni.Obvsakemopazovanjusepogovorimootem,kajjenove-ga.Zavsakoopazovanjezapišemotudidatum.

Predsamimposkusominponjemsmootrokomzastavilinaslednjevprašanje:»Kajmisliš,dasebopodoločenemčasuzgodilozvodovposodi?«

Možniodgovoriso:a) Vodabovposodipočasiizhlapela.b)Vodaboizginila.c) Ničsenebozgodilo.d)Drugo.

Otroci:

Možniodgovori:

A B C D E F G H I J K L M N O P

a X X X X X

b X X X X X X X

c

d X X X X


Iztabele2jerazvidno,dajesedemotroknavprašanje»Kajmisliš,dasebopodoločenem času – po 9 dneh zgodilo z vodo v posodi?« odgovorilo »Voda boizginila«.Tojezaotroketestarostilogičenodgovor,sajsiotrocinajprej»razlagajoizhlapevanjekotizginjanje.Semsodijotudirazlage,davodepačni,intuditiste,kivzrokeiščejopridejavnostihljudiinživali(npr.Nekajsezgodi,kerjenekdotonaredil,samoseničnenaredi)«(Antićidr.,2001).OdgovoriotrokE,FinI:»Vodebovednomanj«,»Vednomanjšabovoda«,»Vednomanjbovode«sopravtakozelo realni. Za te otroke lahko sklepamo, da si pojav izhlapevanja razlagajo nanjimenostavnejšinačin.Velikootrokpajeodgovorilo,dabovodavposodipočasiizhlapela.Nihčeodotroknipredvideval,daseneboničzgodilo.Ocenjujemo,dajebilovprašanjeprimernostarostiotrokintemuprimernisotudiodgovori.Vsi

85Mag.DarijaPetek

tiodgovorinamtudipotrjujejo,dasosespomenombesedeintudissamimpo-javomizhlapevanjažesrečali.

Po izvedenem naravoslovnem poskusu je večina otrok svojo zamisel spreme-nilo.Večinajihjeodgovorila,dajevodavposodipodevetihdnehizhlapela.Tonampotrjuje,da je večinaotrokob razgovoruosvojilo sampomenbesedeoz.pojemizhlapevanje.Ledvaizmedotrokstašetrdila,dajevodaizginila.Odgovor»Zmanjšalaseje,potempajevečnibilo«nampotrjuje,dakprvistopnjirazvojarazumevanja izhlapevanja res sodijo razlage, da vode pač ni (Antić idr., 2001).Pomembnoje,dasovsiotrociopazili,dasezvodonekajdogaja.

Zanimalonasjetudipoznavanjeobrnljivostiprocesaraztapljanjatrdnesnovi(vnašemprimerusoli),zatosmopreverjaliotrokovezamislizvprašanjem»Kajmisliš,dasebopodoločenemčasuzgodilossoljovposodi?«

Možniodgovorisobili:a)Sol lahkodobimonazaj–vposodisebodopojavi-li kristalčki soli. b) Soli ne moremo dobiti nazaj – v posodi se ne bodo pojavilikristalčkisoli.c)Ničsenebozgodilo.d)Drugo.

Možniodgovori:

Otroci:

a b d

A XB XC XD XE XF X

GVposodinebomodobilinazajkristalčkovsoli,kerjihnevidimo.

H Vposodinebomovidelisoli,kersejeraztopila.

I Nebomovidelisoli,kerjesedajnevidim.

J X

K X

L Vposodinebomovidelisolizato,kersejeraztopilaprej.

M Vposodinebomovidelisoli,kersejeraztopila.N X

OVposodinebomovidelisoli,kerseježeraztopila,kervodetudivečnebo.

P X



Tabela3namprikazujeodgovoreotroknazastavljenovprašanje.Večinaotrokjepredvidelo,dapodoločenemčasusolinebomodobilinazaj.Nekateriizmednjihsotudipojasnili,zakaj–kersosekristalčkisoliraztopilialipakerjihnevidimo.Taodgovor(kerjihnevidimo)namdokazuje,kakojerazumevanjenaravnihpojavovšeoprtopredvsemnavizualnezaznave.Otrokastastemnajbržhotelapovedati,da je sol popolnoma izginila. Na podlagi odgovorov otrok, da soli ne moremodobitinazajoziromadasevposodipodoločenemčasunebodopojavilikristalčkisoli,lahkosklepamo,dasotiotrociprepričani,daprocesraztapljanjaniobrnljiv–daizslanevodesolinemoremodobitinazaj.Petinaotrokpajepredizvedbonara-voslovnegaposkusapredvidelo,dasolpodoločenemčasulahkodobimonazaj.Zateotrokelahkomenimo,daimajospojavomkristalizaciježeizkušnjealipadasonjihoviodgovorinaključni.

Posamiizvedbiposkusajevečinaotroksvojoprvotnozamiselspremenilo.Takosovsiotrocinaenakovprašanjekotpredizvedbopoposkusupresenečenoodgo-vorili:»Solsmodobilinazajoziromavposodisosepojavilikristalčkisoli.«Nekaterisoobtemnavdušenopripovedovali,dasosekristalčkisolinalovilioziromaprilepilinavrvicoinnapalčkoternaposodo.Gledenjihovegapripovedovanjaocenjujemo,da je bila njihova pozornost popolnoma usmerjena na rezultat naravoslovnegaposkusa. Otroci so s tem poskusom tako spoznali oziroma se prepričali, da je»procesraztapljanjapojav,prikateremraztopljenasnovostanevraztopiniinseiznjelahkotudiizloči«(Krnel,1997/98),oziromadajeprocesraztapljanjaobrnljiv.

Diskusija

Predizvajanjeminobizvajanjunaravoslovnihposkusovnasjepozitivnopresenetilodzivotrokvsmisluoblikovanjavprašanj,iskanjaodgovorovinizražanjaidej.

Posamezniotrocisopriiskanjuodgovorovobvprašanjih,kisojimbilazastavljenapredizvajanjeminobizvajanjuvsakegaposamezneganaravoslovnegaposkusa,vnasiskaliusmerjevalca,karjeponašemmnenjuzelopomembnanalogaoziromavloga vzgojitelja, saj le-ta postavlja ustrezna vprašanja, otroke spodbuja, usmer-ja, vodi in jim pomaga, da oblikujejo lastne zamisli, ideje ter s tem iščejo novemožnosti,razmišljajoinseukvarjajozrešitvijoproblema.

Ugotovilismo,daimajootrocitestarostizraztapljanjemtrdnihsnovi–predvsemsoliinsladkorjažeizkušnje.Kosootrocivvodostreslisolinpremešali,solinisovečvideli.Solsejeraztopila.Odgovorivečineotrok,predvsemnavprašanje»Kajmislite,dasebozgodilossoljo,kojobomostreslivvodoinpremešali?«,nasnisopresenetili,sajmenimo,dasotiodgovori(izginilabo)značilni–primernizanji-hovostarost.Pritemvprašanjustanaspozitivnopresenetilaodgovoradvehotrok»Solbovodarazdrobila«in»Vodabosolrazjedla«.

87Mag.DarijaPetek

ZizvedbonaravoslovnegaposkusaKristalizacijaugotavljamo,daotroci testa-rosti (5–6let)pojav izhlapevanjatekočin(predvsemvodeprisobnitemperaturi)poznajo, saj nihče od otrok ni povedal, da se z vodo v posodi po določenemčasuneboničzgodilo.Hkratipanapodlagiodgovorovobvprašanjih,kismojimjihzastavilipredizvajanjeminobizvajanjunaravoslovnegaposkusa,ugotavljamonjihovonezmožnostrazlagetegapojava.Velikootrokjesicerobvprašanju»Kajmisliš,dasebopodoločenemčasuzgodilozvodovposodi?«povedalo,dabovoda počasi izhlapela, vendar pa istočasno ugotavljamo, da si večina otrok po-javizhlapevanjanajprejrazlagakotizginjanje,karjezaotroketestarostipovsemlogično.

VelikavečinaotrokjepredizvedbonaravoslovnegaposkusaKristalizacijatrdilo,da proces raztapljanja ni obrnljiv, torej da iz slane vode ne moremo dobiti solinazaj.Obizvedbinaravoslovnegaposkusapasotiotrocisvojoprvotnozamiselspremenili.Obvsakemopazovanjusonavdušenopripovedovali,kajsejezgodilo:dasosekristalčkisolinalovilioziromaprilepilinavrvicoinnapalčkoternaposodo.Otrocisotakostemnaravoslovnimposkusomspoznalioziromaseprepričali,dajepojavraztapljanjaobrnljiv,karsopozitivnosprejeli.Menimo,dajenatovvelikimerivplivaltudizanimivkončnirezultatnaravoslovnegaposkusa.

Sklep

V naši raziskavi smo dokazali, da ima otrok o vsakem pojavu v vsakdanjemživljenjusvojorazlago–svojoprvotnozamisel.Predensevzgojiteljlotevaizvajanjanaravoslovnihposkusov,vkaterihposkušaprikazatinekatereprocese,kipotekajovokoljuinsopravzapravpovsemobičajendelvsakdanjegaživljenja,jenujno,dapoznateotroškerazlage.Kajtilezasnovainvodenaizvedbanaosnovipoznavanjaotrokovihzamislivoditaotrokavsmerirazrešitveproblemainsprememberazume-vanjaoz.razlage(sprožikognitivnikonflikt).Otroksvojezamisliprimerjaznovimiindrugačnimiizkušnjamionaravnihpojavih.Tonasprotjepapovzročizmedo,ne-zadovoljstvoinpojavisetežnjaporazjasnitviinrešitvikonflikta.Čeotrokželi,dapride do rešitve konflikta, si morapridobiti več izkušenj in informacij, kipotempostopomapripeljejodozavedanjainstemdorazumevanja–rešitvenavišjemnivoju.

Našvzorecjebilresmajhen,arezultatisospodbudniinmotivirajozanadaljnjeraziskovanjezdobronačrtovanimieksperimenti.Oboziromapo izvajanjunara-voslovnihposkusovnas jezanimalo tudi,kako,kdaj inkomuotrocisvojeprido-bljenoznanje in izkušnjeposredujejonaprej.Opazili smo,dasootrociovsem,karsoopazili,najprejporočali sevedasvojimvrstnikom.Tose jedogajalopred-vsemzjutraj,kosejihvečinaizenegaoddelkasrečujevskupniigralnici,patudizunajna igrišču.Šeposebejaktivnososodelovalina razstavi,kjer sozzanima-


njemnatančnoopisovalipostopke,pripomočkezaizvajanje inkončnerezultateposamezneganaravoslovnegaposkusa.Kersootrocinaravoslovneposkuseizva-jalivečinomasamiznašopomočjo,sejepoglobilonjihovozanimanje.Takosotudisvojeizkušnjeuporabljalipoznejepriigrahvposameznihkotičkih.

LITERATURA

Antić,M.,Bajd,B.,Krnel,D.inPečar,M.(2001).Okoljeinjaz3:spoznavanjeokoljaza3.razreddevetletneosnovnešole.Priročnikzaučitelje.Ljubljana:Modrijan.

Antić,M.,Bajd,B.,Ferbar,J.,Grgičević,D.,Krnel,D.inPečar,M.(2004).Okoljeinjaz3:spoznavanjeokoljaza3.razreddevetletneosnovnešole.Učbenik.Ljubljana:Modrijan.

Krnel,D.(1997/98).Zgodnjeučenjenaravoslovja.Naravoslovnasolnica,2(1–2),13–18.

Krnel,D.(2007).Poukzraziskovanjem.Naravoslovnasolnica,11(3),8–11.

Kurikulumzavrtce.Predšolskavzgojavvrtcih.(1999).Ljubljana:Ministrstvozašolstvoinšport,ZavodRSzašolstvo.

Majcen, A. (2007). Izkustveno učenje predšolskega otroka ob naravoslovnih poskusih.Diplomskodelo,Maribor:UniverzavMariboru,Pedagoškafakulteta.

Novak,T.,AmbrožičDolinšek,J.,Bradač,Z.,CajnkarKac,M.,Majer,J.,MencingerVračko,B.,Petek,D.inPapalia,D.E.(2003).Otrokovsvet.Ljubljana:Educy.

Pirš,P.(2003).Začetnonaravoslovjezmetodiko.Maribor:PedagoškafakultetaUniverzevMariboru.

SkribeDimec,D.(2007).Raziskovalneškatle.Ljubljana:Modrijan.

Woolfolk,A.(2002).Pedagoškapsihologija.Ljubljana:Educy.




89ZvonkaCencelj

ZvonkaCencelj

Tehnika in tehnologija v prepletenosti z drugimi področji

Strokovničlanek

UDK373.3.091.3:62

POVZETEK

Včlankupredstavljamprojektnoučnodelo,sodelovalnoinraziskovalnoučenjepri predmetu tehnika in tehnologija. Opisani pristopi k poučevanju pri učencihrazvijajo tehnično ustvarjalnost, domišljijo, čut za skupinsko delo, vztrajnost,natančnost,likovnoustvarjalnostinčutzaigro.Projektnoučnodelovnašavšolskopraksonačindela,kiučenceminučiteljemomogočaboljustvarjalnoinsproščenookolje,česarprimanjkujevnašiosnovnišoli.S temseotrokvsestranskorazvija,torejuporabljaum,telo,čustvaindušo.

Ključne besede: tehniškidnevi,projektnoučnodelo, stopnjeprojekta,učiteljevavloga,ustvarjalnost,skupinskodelo

Technology and crafts in connection to other fields

ABSTRACT

Thisarticlepresentsaspectsofproject learning,collaborative learningand re-searchlearninginthesubjectoftechnology.Projectlearningcanprovidealearningprocessthatgivespupilsandteachersamorecreativeandrelaxingatmosphere.Thisisanelementthatislackinginourprimaryschoolsatthemoment.Childrencandevelopthemselvesmoreuniversallywhentheyusetheirmind,body,emo-tionsandsoul.

Key words:technicaldays,projectlearningwork,projectlevels,theteacher’srole,creativity,teamwork


Uvod

Ssodobnimipristopikpoučevanjusejespremenilatudivlogaučiteljavvzgojno-izobraževalnem procesu. Naloga učitelja je, da učne vsebine preoblikuje tako,dastopijovospredjedinamičneinproblemskevsebine.Težavnostnastopnjapro-blemamoraustrezatirazvojnistopnjiučencev.Priproblemskozasnovanempoukujepomembno,daučenciodkrijejobistvenezvezeinodnosemedpojaviterdaimavsakučenecmožnost,predstavitisvojepredlogezareševanjeproblema.

Razlike med projektno, problemsko in sodelovalno zasnovanim poukom sozelo majhne. Problemsko zasnovan pouk temelji na potrebi po učinkovitejšemizobraževalnemdelu.Tojeučenje,kjeručencizučiteljevopomočjosamostojnoodkrivajoinrešujejoproblemskosituacijo,postavljajoraziskovalnavprašanja,ob-likujejohipoteze,načrtujejopotireševanjainovrednotijorešitve.

Sodelovalnoučenjejeučenjevmajhnihskupinah,kijestrukturiranotako,damedčlaniskupineobstajapozitivnasoodvisnost,koskušajospomočjoneposrednein-terakcijevprocesuučenjadosečinekskupenučnicilj,pritempaseohranitudiodgovornostvsakegaposameznegačlanaskupine(Peklaj,2001).Tudistehnikamisodelovalnegaučenja lahkoučenceuspešnovodimoksamostojnemureševanjuproblemov. Ena izmed najpomembnejših značilnosti projektnega dela je, da součenci aktivni v vseh etapah projektno izvajanega učnega dela, saj se prav potej značilnosti projektno učno delo najbolj razlikuje od tradicionalnega pouka(Gudjons,vNovak,1990).

Sestava učnega procesa pri projektnem delu

Projektnoučnodelosodimedciljnousmerjenepostopke,zatonjegovaizvedbapotekapodoločenemnačrtuprekposameznihučnihetap,kisisledijovsmisel-nem zaporedju. Pobudniki in zagovorniki projektnega učnega dela so celotenpotekprojektanajpogostejedelilinaštirifaze,kisosemedsebojobičajnorazliko-valesamopopoimenovanju,nepatudipofunkciji(postavitevcilja,načrtovanje,izvedba,utemeljitev)(Pukl,1994).

Potek učnega procesa prek projektnega dela je izpopolnil Frey, ki je izvedboprojektarazčlenilnasedemkomponent,odkaterihjepetglavnihinsisledijopodoločenemzaporedju,drugidvepastavmesniindopolnilniinseizvajatasamopopotrebi(Pukl,1994).

Učitelji tehnike in tehnologije pa pogosto izvajamo projektno delo v sedmihfazah,kijihjeopredelilPapotnik(1992):

načrtovanjeinrazvojizdelka•

91ZvonkaCencelj

izdelavaprototipa•

konstruiranje•

pripravanadelo•

ekskurzija•

izvedba•

zaključek•

Projekt Kruh (Ne stori kruha moka – ampak roka)

Načrtovanje

Idejaoprojektusemi jeporodila,kersoimelinekateriučencivelikoprostegačasa,nisoznalisodelovatipripouku,poukjimjebilnezanimiv,pravtakopanibilodostipovezovanjamedposameznimipredmetnimipodročji.

Kerjekruhblaginjainsimbolinkernašikulturni,etnološkiinnaravnidediščiniposvečamopremalopozornosti,sosetegaprojektazvelikovnemolotilitudidrugisodelavci.Vtemprojektusmoraziskalipomenkruhaskozizgodovino,sajnampo

Slika1:Artikulacijaučnegaprocesapriprojektnemučnemdelu(poFreyu)(Pukl,1994)


starislovenskinavadi,kostopimoskozivrata,ponudijokruhinsol.Spoznalismopotodžitaprekomokedokruha,siogledalidelovmlinuinpekarni,ugotoviliraz-likemedposameznimivrstamikruha,zbiralipesmi,zgodbe,frazemeinpregovoreokruhu in tudi recepte.Kruh jepoobliki, sestavi innačinupekenašenarodnobogastvo.Izbogategaizročilaopripravikruhainpecivasmohkruhuizbralihranoaliživilo(zavsakdanaliposebnepriložnosti),prikaterempridetadopolnegaizra-zasladkostkruhainnjegovamikavnost,torejOKUSinVIDEZ.

Kajsmoznašimraziskovanjemželeliugotoviti?

Kakšna čudežna snov je v kruhu, da lahko vpliva na življenje narodov in•pokrajin?

Kajjetakopomembnegavnjem,dasmoodnjegatakozeloodvisni?•

KakosmoSlovencidobilikruh?•

Katerevrstekruhajepeklanašababicaaliprababica?•

Kajdanesspečejonašistaršiobbožiču,novemletu,velikinoči?•

Kješeimajokrušnepeči?•

Kakoizpšenicedobimokruh?•

Ali sodobne gospodinje še vedno pečejo kruh doma ali ga kupijo v trgo-•vini?

Kakšnajeponudbakruhavnašemkraju?•

Kakodelujemlininkakopečejokruhvpekarnah?•

Katerevrstekruhapečejoinkaterovrstokruhanajvečprodajo?•

Vzgojni cilji projekta (Veljavniučninačrtizaposameznapredmetnapodročja,pridobljenoshttp://www.mszs.si20.junija2004):

Dvigkakovostiučno-vzgojnegaprocesavskladusprenovošole.•

Uvajanjeinspremljanjenovihmetodinoblikdela.•

Razvijanjedelovnihnavadzasamostojnoučenje,razvijanjesistematičnosti,•vztrajnosti,natančnostiinurejenostipridelu.

Razvijanjeodgovornostidodela,pozitivnegaodnosadodrugih.•

Oblikovanjestališčdopridobljenihinformacij,postavljanjeinkrepitevmerila•zadoživljanjeinvrednotenjelepega.

93ZvonkaCencelj

Sodelovanjevvsehdelovnihfazahodnačrtovanjadoizdelaveizdelka.•

Spoznavanjevarnostnihukrepovpridelu,razvijanjespretnostiinnavadpri•uporabivarnostnihukrepovinzaščitnihsredstev.

Razvijanjesposobnostizaučinkovitoinestetskooblikovanjeinformacij.•

Razvijanjesposobnostiinodgovornostizasodelovanjevskupini.•

Izobraževalni cilji projekta:

Poglabljanjeznanjinučnihvsebinpriposameznihpredmetihinizbirnihvse-•binah:

povedo,karževedookruhu,naštejejovrstekruha,pripovedujejo,kakšnajepotdokruha,

seznanijosezvrstamižit,opišejoposameznevrstežit,ugotavljajoraz-likemednjimi,

poiščejohranilnovrednostžitinnjihovpomenzatelo,

seznanijosezdejavnostmi,kisopotrebne,dažitopridedomlina.

Povezovanjepridobljenihvsebinnaposameznihpredmetnihpodročjih:•

poiščejotovarne,kipredelujejoizdelkeizžitalimoke(geografija–gos-podinjstvo),

iščejopredlogezapopestritevponudbe,izdelajoreklamozaposamezenizdelekinovrednotijopomenreklamezaprodajoizdelkov(slovenščina–likovnavzgoja–tehničnavzgoja–računalništvo),

seznanijosezorganizacijonabave,spoznajoinraziščejopomenkruha(gospodinjstvo–zgodovina–slovenščina),

seznanijosezrazličnimivirienergijevmlinih(TIT–fizika–kemija),

raziščejozgodovinomlinarstva,analizirajo,kakosopeklikruhvčasihinkakogapečejodanes(gospodinjstvo–zgodovina–zemljepis–TIT).

Praktičnoizvajanjenalog:•

izdelajomaketomlina,

opazujejodelomlinarjaindejavnostivmlinu,

likovnoustvarjajonatemokruh,mlin,žito,ilustrirajoljudskepripovedkeinpesmi,likovnoopremijosvojarazmišljanjainpesmi,


seznanijo se s peko kruha in nekaterih drugih pekovskih izdelkov, nagospodinjskemdnevusesamipreizkusijovpeki,

raziščejoponudbokruhavsvojemkraju,ponudbeprimerjajoinugotav-ljajorazlike.

Spoznavanjepoklicev(pek,mlinar)ternjihovihznačilnosti,prednostiinsla-•bosti.

Povezovanje teorije s prakso in ob delu razširjanje znanja tehnike in teh-•nologije.

primerjajoposamezneetapemletja,razložijoposameznefazemletjavmlinu,

spoznajodelopekarneBrglez,utemeljijonjenpomenzakrajVransko.

Izvedba

Projektjepotekalskozivseletoponačrtu,kismogaizoblikovaliskupajzučenci.Prvidelprojektajepotekalboljalimanjvšoli,sajsoučenciraziskovaliteoretičnevsebineprojekta.Takososeseznanilisteoretičnimivsebinamižitaric,zzgodovinomlinarstva, vrstami mlinov, zgodovino kruha, z njegovim pomenom in njegovoneprecenljivo vrednostjo. Z metodo »NEVlHTA MOŽGANOV« so sami sestavilivprašanja,ki so jihzastavljalivpekarni inmlinu.Učenci soobiskalinašošolskoknjižnico in brskali po INTERNETU. Anketirali so učence in njihove starše terstarestarše.Obiskali sopekarnoBrgleznaVranskem inPlaskanovmlinvMalihBraslovčah.Naobiskuvpekarnisoseseznanjalizdelompeka,spoznavaliinopa-zovalitemeljnepostopkepripraverazličnihvrstkruha,pravtakopanekajizdelkovtudipoizkusili.Naredilisotudinekajfotografij,kisojihuporabilipriizdelaviplaka-ta.Podobnojebilovmlinu.NaredilisointervjuzgospodomBrglezom(lastnikompekarneintrgovine)ingospodomZupancem(lastnikommlina).Pisalisoliterarneprispevkeokruhuinjihlikovnoopremili.Zbiralisopesmi,zgodbe,frazemeinpre-govoreokruhu.Zapisalisosvojadoživetjaoobiskupekarneinmlina.Pripravilisopredstavitevposameznihpodprojektov inpripravilizaključnoprireditev.Sestavilisovprašanjazakvizinizdelaliplakate,vabiloterpredstavitevnaspletnihstraneh.Pokončanihobiskihsootemrazmišljali inračunalniškooblikovalisvojevtise inspoznanja.

95ZvonkaCencelj

Naloge pri posameznih predmetnih področjih

Likovnavzgoja

izdelavaizdelkovizslanegatesta(• tehnični dan)

risanjenatemokruh•

Matematika

obdelavaanketinizdelavagrafikonov•

Zgodovina

razgovoropomenukruhaskozičas•

ljudskiobičaji,povezaniskruhom•

kakosmoSlovencidobilikruh•

zgodovinamlinarstvaprinas•

Glasbenavzgoja

pesmiokruhuinmlinih•

Tehnikaintehnologija

izdelavatehničnedokumentacijezamaketomlina•

pripravanaobiskvmlinuinobiskmlina(• tehnični dan)

pripravareportažeizobiskavmlinuinizdelavamaketemlina(• tehnični dan)

izdelavascenezazaključnoprireditev•

Slovenščina

pisanjepesmiinrazmišljanjokruhu,iskanjepregovorov,frazemov,•pripovedkinlegendokruhu

lektoriranjeinpravilnooblikovanjepisnihizdelkov,kisonastalivokviru•projekta

pisanjereportažinvtisov,pripravaintervjujev•

pisanjescenarijazazaključnopredstavitev•


Gospodinjstvo

iskanjeinzapisreceptov•

povpraševanjevtrgovinaho• ponudbimokeinkruhanaVranskeminokolici(gospodinjski dan)

obiskpekarneBrglez(• gospodinjski dan)

Geografija

iskanjeodgovoranavprašanje,kjeimamožitnapolja•

tovarnezapredelavožit•

Ureoddelčneskupnosti

izdelavaidejneskice,razdelavaidej,oblikovanjeskupin•

pripravljanjenanastopinpredstavitevprojektastaršeminučiteljem•

Izbirnipredmetračunalništvo

izdelavavabilazazaključnoprireditev•

računalniškooblikovanjezbranegagradiva•

Knjižničnavzgoja

predstavitevCOBISS-ainpravilzanavajanjeliterature•

Športnavzgoja

ljudskiplesi,igre,izštevanke(npr.»ples«Obbistrempotočkujemlin)•

Slika2:Plakati,nastalivokviruprojektnegaučnegadela

97ZvonkaCencelj

Ocena projekta

Obzaključkuprojektasmobiliučitelji inučencienotnegamnenja,dalestim-skimdelomlahkodosežemoboljšerezultate.Učencisoizdelali,zapisali,opisaliinspoznalivelikostvari,kisojihpredstavilinazaključnemroditeljskemsestanku.

Kosopripravljalizaključnoprireditev,sosepoigralissvojodomišljijo,vključilisotudisvojačustva.Predstavitevsopopestrilizljudskimplesom,pripovedkamiinljudskopesmijo.Velikpoudareksodalitudimedsebojnimodnosom.Vzaključnihrazmišljanjihse jeprinekaterihučencihporajaldvom,dasosepremalonaučili,sajsoimeliobsamemdelupogostoobčutek,dasesplohneučijo.Poopravljenianalizivsega,karsonanovospoznali,patuditegadvomanibiloveč.

Ko smo z učitelji analizirali opravljeno delo, smo ugotovili vrzel pri navajanjuliterature.Dogovorilismose,dabodoučiteljiobnavodilihza izdelavoreferatovdajalitudinavodilaonavajanjuliterature.Potrebnojerazvititudiobčutek,dasejepotrebnopodsvojointelektualnolastninopodpisati.Ševednonamrečostajajonekateriizdelki–predvsemrisbe,nepodpisani.

Zaključek

Čepravjevtradicionalnemizobraževalnemsistemutežkovnestinovostiingaznjimispreminjati,sesodobnimmetodamdelazuvajanjemdevetletkenimogočeizogniti.

Sprojektnimdelomsmoželelipristopitiknovimmetodamurejanjamedsebojnihodnosovmedučenci,učiteljiinstarši.Pravtakopasmoželeliučencezdrugačnimpristopomkpoučevanjunovihvsebinvpeljativsamostojnoraziskovalnodelo.

Učitelji smo analizirali uporabnost in ustreznost posameznih vsebin, ki smojih izvajali, izmenjali izkušnjeterzbralipredlogeza izpopolnitevučnihvsebin indidaktičnihpripomočkov.Priizvedbiposameznihdejavnostisoaktivnosodelovalivsiudeleženci.Šeposebnosobiliaktivniučenci,kisoseseznanjaliznovimioblika-midela.Nadnevihdejavnostisoutrjevaliučnevsebineizposameznihpredmetnihpodročij,razvijalipsihomotoričnespretnosti,seseznanjalispokliciindejavnostmiposameznihpodročij terrazvijalidelovnenavadezasamostojnoinsistematičnoučenje.Razvijalisoodgovornostdodela,pozitivenodnosdodrugih…Spoznalisovarnostneukrepepridelu,posameznepokliceternjihoveznačilnosti,prednostiinslabosti.Povezovali so teorijosprakso terobdelu razširjaliznanja tehnike intehnologije. Poglabljali so znanje in učne vsebine pri posameznih predmetih inizbirnihvsebinah termed sebojpovezovalipridobljenevsebinenaposameznihpredmetnihpodročjih.


LITERATURA

Novak,H.(1990).Projektnoučnodelo–drugačnapotdoznanja.Ljubljana:DZS.

Papotnik, A. (2009). Koncepti in modeli didaktike tehnike, delovno gradivo. Maribor:FNM.

Papotnik,A.(1992).Prvikorakivprojektnonalogo.Radovljica:Didakta.

Papotnik,A.(1988).Specialnadidaktikainmetodologijatehničnevzgoje.Ljubljana:ZOTKSlovenije.

Papotnik, A. (1999). Učinkovito in uspešno pridobivanje spretnosti in delovnih navad.Vzgojainizobraževanje,30,54–59.

Pečjak,V.(1989).Potidoidej–tehnikeustvarjalnegamišljenjavpodjetjih,šolahindrugje.Ljubljana:samozaložba.

Peklaj,C.(2001).SodelovalnoučenjealiKdajvečglavvečve.Ljubljana:DZS.

Pukl,V.(1994).Kvalitetaučenjainznanjaobprojektnemučnemdelu.Ljubljana:ZRSS.

Vodopivec,I.(2003).Sodelovalnoučenjevpraksi.Ljubljana:ZavodRepublikeSlovenijezašolstvo.

Veljavniučninačrtizaposameznapredmetnapodročjavdevetletniinosemletniosnovnišoli.Pridobljeno20.6.2004,shttp://www.mszs.si/.




99

SPLOŠNO O REVIJIREVIJAZAELEMENTARNOIZOBRAŽEVANJE(TheJournalofElementaryEdu-

cation)jerevijaPedagoškefakulteteUniverzevMariboru.Vnjejsoobjavljenipris-pevkispodročjavzgojeinizobraževanjazlastinapredšolskiinosnovnošolskistop-nji.Avtorjiprispevkovsstrokovnegavidikapišejooproblemih,kizadevajovzgojoin izobraževanje.Namen revije je spodbujatiobjavo izvirnihznanstvenorazisko-valnihčlankovintudiprispevkov,kiporočajoostrokovnemdelu,raziskovanjuvpraksiipd.

Revijazaelementarno izobraževanje izhaja štirikrat letno.Vnjej soobjavljeniprispevkivslovenskemaliangleškemjeziku.Razvrščenisovnaslednjekategorije:izvirni znanstveni članek, pregledni znanstveni članek, kratki znanstveni članek,referatnaznanstvenemposvetovanju,strokovničlanek idr.Dodatekk revijivse-bujepovzetkeknjig,kratkečlanke,seznamznanstvenihsrečanjipd.

NAVODILA AVTORJEM

Pripripraviprispevkovjepotrebnoupoštevatinaslednjanavodila:

Kategorijo prispevka predlaga avtor, končno presojo pa na osnovi dveh•anonimnihrecenzijopraviuredništvo.

Prispevki naj bodo pripravljeni v enem od standardnih računalniških pro-•gramovzaobdelavobesedil(npr.MicrosoftWord).Pisavabesedilanajbovelikosti12,oblikapisaveTimesNewRoman.Besedilonajbonapisanoz1,5-vrstičnimrazmikom,obojestranskoporavnano,robovinajbodo2,5cm.

Dolžinaprispevkaspovzetkomavslovenskeminangleškemjeziku,literaturo•terključnimibesedaminajnepresega16strani(okoli30.000znakov).

Povzetekinključnebesedenajbodonazačetkuprispevka,velikostpisave•10.

Dolžinapovzetkanajobsegado200besed.•

Opombenajbodonavedenesproti(nadnustrani),velikostpisave10.•

Vodilninaslovinajbodozapisanikrepko,prvipodnasloviležeče,drugipod-•naslovipanavadno.Naslovovneštevilčiteinneuporabljajtevelikihtiskanihčrk.

Splošnooreviji—Navodilaavtorjem


Literatura naj vsebuje pomembna dela, ki jih je avtor uporabljal med pi-•sanjemčlanka.Seznamnajbourejenpoabecednemvrstnemredu,velikostpisave10.

Odstavkinajbodoločenizvrinjenovrstico,brezzačetnegazamika.•

Slike(grafiindrugigrafičniprikazi,fotografije…)intabelesmiselnovključite•vprispevek.Podslikamioz.nadgrafinaveditezaporedneštevilkeinnaslove,uporabite pisavo Times New Roman, ležeče, velikost 10 (primer: Slika 1:Naslovslike).Fotografijenajbodoizostreneinkontrastne(znotrajDINA4-formata).

Strukturaizvirnihznanstvenihprispevkovnajsepravilomadržimetodologije•IMRAD(Introduction,Method,ResultsAndDiscussion),ostaliprispevkipasolahkostrukturiranitudidrugače.

Pri pripravi prispevkov je potrebno upoštevati APA-standarde glede citira-•nostiinnavajanjavirov.Primeri:

Knjige: priimek, začetnica imena avtorja, leto izida, naslov, kraj, založba.Duh,M.(2004).Vrednotenjekotdidaktičniproblemprilikovnivzgoji.Mari-bor:Pedagoškafakulteta.

Članki v revijah: priimek, začetnica imena avtorja, leto izida, naslov pris-pevka,imerevije,letnik,številka,strani.Planinšec,J.(2002).Športnavzgojainmedpredmetnepovezavevosnovnišoli.Šport,50(1),11–15.

Prispevki v zbornikih: priimek, začetnica imena avtorja, leto izida, naslovprispevka,podatkioknjigializborniku,strani,kraj,založba.Fošnarič, S. (2002). Obremenitve šolskega delovnega okolja in otrokovauspešnost.VM.Juričič(ur.),Šolskahigiena:zbornikprispevkov(str.27–34).Ljubljana:SekcijazašolskoinvisokošolskomedicinoSZD.

Vključevanjereferencevtekst:čegrezadobesednonavedbo,napišemov•oklepajupriimekavtorja,letoizdajeinstran(Lipovec,2005,str.9),čepagrezasplošnonavedbo,stranizpustimo(Lipovec,2005).

Vsak prispevek naj ima na posebnem listu naslovno stran, ki vsebuje ime•inpriimekavtorja, letorojstva,njegovnaslov,naslovprispevka,akademskiin strokovninaziv,naslovustanove, kjer jezaposlen, inelektronskinaslov(e-mail).

Kakovost prispevkov zagotavlja uredništvo z dvema anonimnima recenzi-•jama.Urednikisipridržujejopravico,danaredijouredniškespremembein

101

spremenijooblikobesedilatako,dajeskladnosslogomrevije.Zaobjavljeneprispevkeseneplačujejohonorarji.

Prispevkelahkoavtorjipošljejopoelektronskipoš[email protected]ščenkipošljejonanaslov:

UNIVERZAVMARIBORUPEDAGOŠKAFAKULTETAMARIBORREVIJAZAELEMENTARNOIZOBRAŽEVANJEKoroška1602000MARIBORSLOVENIJA

Splošnooreviji—Navodilaavtorjem


GENERAL INFORMATIONTHE JOURNAL OF ELEMENTARY EDUCATION (Revija za elementarno

izobraževanje)isajournalpublishedbytheFacultyofEducationattheUniversityofMaribor.Thejournalpublishesarticlesdealingwithmattersinthefieldofeduca-tionwithaprimaryfocusonpreschoolandelementaryschool.Ourcontributors’articlescontainprofessionalopinionsaboutproblemsconcerningeducation.Thepurposeofthejournalistostimulatethepublishingoforiginalscientific-researcharticlesaswellasarticlesthatreportonprofessionalworkineducation,researchdoneinpracticalorientedsituations,andotherrelatedfields.

TheJournalofElementaryEducationispublishedfourtimesyearly.ThejournalcontainsarticlesinSloveneand/orEnglish.Theclassificationofarticlesfallwithinthefollowingcategories:originalscientificarticles,reviewsofascientificarticle,shortscientificarticles,reportsonscientificconsultationsandprofessionalarticles.Supplementalmartialinclude:bookreviews,shortarticles,listsofscientificeventsandmeetingsaswellasotherrelatedmaterial.

GUIDELINES FOR SUBMISSION

Thefollowingguidelinesmustbefollowedtosubmitamanuscript:

Pleaseincludethefollowinginformationwithyoursubmission:categoryof•article,briefbiographyoftheauthor,author’spreferencesandanevaluationofthearticlebasedonatleasttworecentanonymouseditorialopinions.

Articles must be formatted in an acceptable word processing program•(ex. Microsoft Word for Windows) Manuscripts must be typed, 12-pointTimes New Roman font, 1.5-spaced, justified alignment with 2.5cm mar-gins.

Articlelength,includingabstract(ineitherSloveneorEnglish)andkeywords,•shouldnotexceed16pages(around30000characters).

Abstract and key words should be placed at the beginning of the article,•using10-pointfontsize.

Abstractscanbeupto200words.•

Footnotes must be contiguous (at the bottom of the page), 10-point font•size.

Maintitlesmustbeinboldprint,firstsubtitlesmustbeinitalics,allothersub-•titlesinregularfont.Donotnumbertitlesanddonotusecapitalletters.

103

Referenceslistshouldincludeonlythemostimportantworksconsulted.Ref-•erencesshouldbeinalphabeticalorderusing10-pointfontsize.

Paragraphsmustbeseparatedbyablankspace,withoutindentation.•

Illustrations(graphs,photographs,etc.)andtablesshouldbelogicallyinclu-•dedinthetext.Illustrationsshouldbenumberedandhavetitleswrittenbe-lowthem(writtenabovetables).UseTimesNewRomanfont,italicizedand10-pointfontsize(example:Illustration1:TitleofIllustration).Photographsshouldbecontrasting,clear,andinfocus(inDINA4format).

Originalscientificmanuscriptsshouldadhereto the IMRADmethodology•(Introduction,Method,ResultsAndDiscussion),otherarticlescanbestruc-tureddifferently.

ManuscriptsshouldbewrittenusingthestandardAPAcitationstyle.•

Example:•

Books:lastnameandnameoftheauthor,yearofpublication,title,location,press.Duh,M.(2004).Vrednotenjekotdidaktičniproblemprilikovnivzgoji.Mari-bor:Pedagoškafakulteta.

Articles from Magazines:lastnameandnameoftheauthor,yearpublished,titleofthearticle,nameofthemagazine,year,issuenumber,page(s).

Planinšec,J.(2002).Športnavzgojainmedpredmetnepovezavevosnovnišoli.Šport,50(1),11–15.

Academic Journals:lastnameandnameoftheauthor,yearpublished,titleofthearticle,informationaboutthejournal,page(s).

Fošnarič, S. (2002). Obremenitve šolskega delovnega okolja in otrokovauspešnost.VM.Juričič(ur.),Šolskahigiena:zbornikprispevkov(str.27–34).Ljubljana:SekcijazašolskoinvisokošolskomedicinoSZD.

Citingsourcesinthebodyofthetext:Ifadirectquotationiscited,writethe•lastnameof theauthor, year itwaspublishedandpagenumber.Put thisinformationinparenthesis(Lipovec,2005,pg.9).Iftheinformationispara-phrased,leaveoutthepagenumber(Lipovec,2005).

Allmanuscriptsmusthaveatitlepagethatincludesnameandlastnameof•author,dateofbirth,address,titleofthearticle,author’sacademictitle(s),addressofauthor’scurrentemployerandemailaddress.

Generalinformation—Guidelinesforsubmission


Thequalityof manuscripts will be reviewedanonymously. Theeditors re-•servetherighttomakeeditorialchangesandchangestothetextualformatsoastoadheretothestyleofthejournal.Manuscriptschosenforpublica-tionaredonesoonanhonorarybasis.

Manuscripts may be sent electronically to [email protected] or in printedform,sentwithasavedversiononadisktothefollowingaddress:

UNIVERZAVMARIBORUPEDAGOŠKAFAKULTETAMARIBORREVIJAZAELEMENTARNOIZOBRAŽEVANJEKoroška1602000MARIBORSLOVENIJA

Documents

REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRAŽEVANJE THE ...rei.pef.um.si/.../Izdaje_revije/2010/2010_03_st_1_revija.pdf6 Revija za elementarno izobraževanje št.1 ment for children with special