MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA 76 5KEČ4M/E

ROČNA DELA IZ BABIČINE SKRINJE

NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA

MENTORICA: AVTORICE: Cvetka Ari Ivana Slaus 5. razred

Mojca V račko 5. razred Nina Zlodej 5. Razred

Leto 1999 Osnovna šola Lovrenc na Pohorju

___

&)c c-'V<2_

oik '«) - ^

^t

MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA 16. SREČANJE

ROČNA DELA IZ BABIČINE SKRINJE

Leto 1999 Osnovna šola Lovrenc na Pohorjn

/. KAZALO

NASLOVNICA

I. KAZALO

II. POVZETEK NALOGE

III. UVOD 1. NAMEN IN CILJI

IV. VSEBINA 1. NAČINI ZA DOSEGANJE CILJEV 2. ŠIVANJE

2.1. PISANO VEZENJE 2.2. APLIKACIJE 2.3. RICHELIEU 2.4. BELA VEZENINA 2.5. KRIŽCI 2.6. RAZLIČNE TEHNIKE

3. KVAČKANJE 4. KLEKLANJE 5. PLETENJE 6. POSTELJNO IN OTROŠKO PERILO 7. ROČNODELSKA KNJIGA IN

KROJNE POLE 8. UTRINEK IZ RAZSTAVE

V. REZULTATI IN DISKUSIJA

VI. PRILOGE

VII. ZAHVALA

2

3

4

5 5

6 6 7 7 10 10 11 12 13 13 14 14 15

16 17

18

20

21

//. POVZETEK NALOGE

Pri pouku smo se pogovarjali o našem kraju v preteklosti. Ob tem se je utrnila ideja o delu babic v njihovem prostem času. Povprašale smo babice in njihove vrstnice, ali imajo še ohranjene vezene, kvačkane in pletene predmete iz njihove mladosti, ali morda še celo predmete svojih babic, ki so stari najmanj petdeset let. Vsi, ki smo jih povprašali o tem, so nam z veseljem pomagali z zgodbami iz svoje mladosti ter nam pokazali vse predmete, ki so jih uspeli ohraniti vse do danes. Vse te stare vezenine so bile zelo dobro ohranjene in so nas prijetno presenetile. Vsakemu izdelku smo določili približno starost, material iz katerega je narejen, način izdelave in njegov namen. Zaradi navdušenja nad predmeti, se je mentorica povezala s turističnim društvom v Lovrencu na Pohorju in pripravili smo razstavo. Razstavo si je ogledalo veliko ljudi in tudi nanje so razstavljeni predmeti naredili velik vtis.

III. UVOD

V našem kraju aktivno deluje ročnodelski krožek 'PifaLfiol&UcčL. Obiskuje ga okoli petintrideset žensk različnih starosti. Vsako leto ob koncu delovne sezone (zimski meseci), priredijo razstavo svojih mojstrovin. Teh nastane vsako leto mnogo. Uporabljajo več raznih materialov (predvsem naravne) in tehnik. Vsako leto se naučijo kaj novega. Velikokrat učijo druga drugo, gonilni sili pa sta njihovi mentorici (stari 75 in 85 let). Obvladata različne tehnike šivanja, kvačkanja, pletenja, le klekljat ne znata. Njuno znanje nas je navdušilo in vzbudilo radovednost, ali so naše prababice tudi znale toliko ročnih spretnosti, kje so se jih naučile, ali so se njihovi izdelki ohranili. Lotile smo se dela. Podale smo se na obiske. V pogovorih smo uživale, spoznale način življenja v našem kraju pred petdesetimi leti in več, videle veliko lepih starin, nekatere še danes služijo svojemu namenu.

1. NAMEN IN CILJI

Pri raziskovalnem delu so nas zanimali ročno izdelani izdelki (vezenine, pletenine, kvačkane stvari), ki so stari več kot petdeset let. Naš namen je bil zbrati čim več takšnih stvari, ugotoviti njihovo starost, način izdelave, poreklo materiala iz katerega so, njihov namen in ohranjenost. Naš cilj je bil izvedeti: - koliko predmetov, ki so jih izvezle babice in prababice, se je ohranilo vse do

danes, - kje in kdo jih je naučil ročnih spretmnosti, - kdaj so imele čas za to, - zakaj so se ukvarjale z ročnim delom, - čemu so narejeni izdelki služili, - kako in zakaj so jih shranile vse do danes.

IV. VSEBINA

1. NAČINI ZA DOSEGANJE CILJEV

Naše delo je potekalo na terenu, obiskale smo starejše gospe, ki so nas z veseljem sprejele in nam s ponosom odgovarjale na množico naših vprašanj. Pred obiskom smo si pripravile vprašanja, da bo intervju potekal nemoteno in, da bomo izvedele vse, kar smo si zastavile. Gospe so sproščeno in s ponosom govorile o svoji mladosti ter nam povedale mnogo več, kot smo pričakovale. Bile so zelo zgovorne, tako, da naša vprašanja niso bila potrebna. Svojo pripoved so popestrile z izdelki. Ob gledanju izdelkov in pripovedih smo si naredile zapiske, predmete fotografirale, jih razvrstile po načinu izdelave, po uporabljenem materialu, po starosti in njihovem namenu. Glede na način izdelave smo jih razdelili na:

- šivane - kvačkane, - pletene in - klekljane.

Glede na uporabljen material smo jih razdelile na: - bombaž, - lan, - svila in - volna.

Po starosti smo jih razvrstile na: - stari nad petdeset let, - stari nad sedemdeset let in - stari nad sto let.

Po namenu smo jih razdelile: - oblačila - posteljno perilo - okrasni predmeti.

Nekaj izdelkov smo si sposodile in jih prenesle v šolo, kjer smo pripravile razstavo.

2. ŠIVANJE

2.1. PISANO VEZENJE

Najstarejši namizni prt, kar smo jih videle. Narejen je bil leta 1885. Barve so še danes dobro ohranjene.

Manjši prtiči, stari okoli sedemdeset let. Na večini prtičev so izvezeni motivi cvetja.

Od vseh izdelkov so prevladovali pisani prtiči, različnih velikosti. Nekatere obroblja kvačkana čipka.

V času med obema vojnama je primanjkovalo raznobarvnih nitk, zato so izdelki iz tega obdobja večinoma rdeči ali modri.

To so prtčki za steno, imenovani »wandhangerli«. Popestrili in okrasili so stene in jih ščitili pred umazanijo. Na njih so izvezeni razni pregovori in verzi.

Bogato vezen trodelni ženski komplet (krilo, bluza in kratek brezrokavnik), z dolgim enako vezenim pasom. Vzorec je eden izmed bogate zakladnice slovenskega narodnega veza. Komplet je star okoli 80 let.

2.2. APLIKACIJE

To je posebna tehnika šivanja. Pisano blago je prišito na belo platno ali lan, tako, da nastane motiv. Obrobljeni so s kvačkano ali pleteno čipko.

2.3. RICHELIEU (rešilje) VEZENJE

To je posebna tehnika šivanja z belo nitko na belo podlago, tako da nastane Iuknjičast vzorec (del motiva se obsije in nato izreze, del pa je polni vez).

Vsi prtički šivani v tehniki richelieua/SO bili zelo natančno izvazeni, večina je bila starih več kot osemdeset let. Tudi tanke nitke v vzorcu so ostale toliko let nepoškodovane.

2.4. BELA VEZENINA

To je šivanje z belo nitjo na belo podlago. Lanena ženska bluza z bogato izvazeno obrobo je stara okoli osemdeset let, namenjena svečanim priložnostim.

ii

Ženske spodnjice narejene s tehniko bele veznineyso stare sto let in so zelo dobro ohranjene.

2.5. KRIŽCI

Veliko prtov je bilo šivanih s križci z različnimi bamimi vzorci. Nekateri so imeli kvačkane obrobe. Na sliki je bluza, okrašena s pisanim vzorcem, narejena s križci.

12

2.6. RAZLIČNE TEHNIKE

Laneni in bombažni predpasniki z vrečko za robce so stari sto let.

3. KVAČKANJE

Kvačkanih stvari seje ohranilo precej, predvsem okrasni predmetiymanj oblačil. Veliko je bilo kvačkanih čipk na lanenih prtih. Nekatere izmed teh čipk so stare sto let.

13

4. KLEKLJANJE

Klekljanih stvari na našem področju skoraj nismo našle, razen treh svilenih robcev s klekljano čipko. Ti robci so zanimivi zato, ker so stari sto let. Na sliki so še štirje svileni robci s kvačkano čipko, stari prav tako sto let.

5. PLETENJE

H ''

S3 3 ";

Starih volnenih pletenin nismo nikjer videle, saj so to bila oblačila namenjena za vsakodnevno rabo in so se tekom let uničila. Ohranili so se le namizni prti (pleteni z bombažem ali lanom).

14

6. POSTELJNO IN OTROŠKO PERILO

m ~ " ~

Ohranilo seje veliko prevlek za blazine in prevlek za odeje, narejene v različnih tehnikah (kvačkanje, bela vezenina, richelieu, pisano vezenje) z monogrami. Posteljno pregrinjalo je laneno z bogatim pisanim vzorcem, staro osemdeset let. Prevleka za blazino je stara sto let, enako tudi prevleka za odejo.

Ohranila so se samo oblačila za dojenčke, kvačkane, pletene in šivane jopice, nogavičke in kapice, stare okoli sto let.

15

7. ROCNODELSKA KNJIGA IN KROJNE POLE

Tudi naše babice so uporabljale pri svojem delu knjige in krojne pole. Le te običajno niso bile pisane v slovenskem jeziku (bile so nemške, hrvaške...), v slovenščini so bili natisnjeni le manjši članki.

16

8. UTRINEK IZ RAZSTAVE

17

V. REZU L TA TI IN DISKUSIJA

Lovrenc na Pohorju je manjši podeželski kraj, s strnjenim naseljem in samotnimi kmetijami na okoliških hribih. Najprej smo se obrnili na nekaj teh kmetij, saj smo predvidevali, da seje pri njih ohranilo dosti zanimivih stvari, nekaj gradiva pa smo dobili tudi pri gospodinjah starih tržkih hiš. Že pri petnajstih gospodinjah smo dobile 185 kosov različnih ročno delanih izdelkov, zato nismo več povpraševale pri ostalih, saj so že ti izdelki bili dovolj raznovrstni in stari. Najstarejši izdelek, ki smo ga odkrile, je namizni prt s pisanim vezenjem. Barve so še danes zelo žive. Prt je dobro ohranjen. Po pripovedi lastnice je bil narejen v mladosti njene prababice, okoli leta 1885. Našli smo še nekaj namiznih prtov starih nad sto let. Eden je bil lanen (lan so pridelali doma) s kvačkano čipko, drugi je garnitura namiznega prta s šestimi manjšimi prtiči z monogramom in grbom kmetije. Na isti kmetiji imajo ohranjeno še nad sto let staro posteljno perilo, to so prevleke za blazine in prevleke za odeje. Vse je iz bombaža, eni vzglavniki so vezeni z belo vezenino, drugi imajo vstavljeno belo kvačkano čipko. Prav tako imajo prevleke za odeje kvačkane obrobe ali so izvezene z belo nitjo, imajo tudi monogram. Nad sto let je bil star tudi bel predpasnik z vrečko za robce. Bil je vezen v tehniki richelieua. Zanimiva je bila spodnja srajca iz lana z vstavljeno belo vezenino, stara prav tako sto let. Posebno so se nam zdele zanimive sto let stare ženske spodnjice s kvačkano čipko. Ohranila so se tudi oblačila za dojenčke, kapice (kvačkane in vezene), jopice (kvačkane iz bombaža), nogavičke in copatki pleteni prav tako iz bombažne niti. Vse to je tudi staro sto let. Posebno zanimivi in enako stari, so se nam zdeli svileni robci. Bilo jih je sedem, trije so bili beli, ostali pa v naravni bež barvi. Eni so imeli klekljano čipko, drugi kvačkano. Videle smo rudi okoli osemdeset let staro dvodelno žensko obleko, ki je bila bogato vezena s pisano nitjo, enako staro tudi bluzo iz lanu vezeno z belo nitjo. Zanimivi so se nam zdeli manjši prtički z aplikacijami (to je posebna tehnika šivanja pisanega blaga na belo podlago, tako da nastane motiv). Ohranilio se je veliko prtov s katerimi so oblagali stene »wandhangerli«, da se stene ne bi umazale in da je prostor zgledal lepši. V času med vojnama so vezli samo v modri in rdeči barvi, to pa zato, ker ni bilo takrat možno dobiti drugih barv. Največ prtov, ki smo jih zbrale, je bilo šivanih s križci in narejenih s tehniko richelieu (šivanje luknjičastega vzorca z belo nitko). Kvačkanih prtov se je manj ohranilo, več je ohranjenih kvačkanih čipk. Pletenih stvari se skoraj ni ohranilo, razen neklaj manjših obrob umetnega pletenja. Pri delu so uporabljale naravne materiale, predvsem domače (volno in lan, ki so ju pridelale doma ter bombaž). Volneni izdelki se skoraj niso ohranili, ker so jih ljudje nosili dnevno. Te mojstrovine so nastajale predvsem v zimskih mesecih ob svečah in petrolejkah. Tehnike šivanja so se ohranjale iz roda v rod (mati je učila hčerko).

18

Vsak izdelek so izdelale z veliko mero ljubezni, natančnosti in potrpežljivosti. Delale so zato, ker so potrebovale obleke in okrasne predmete za stanovanje, ki jih v trgovinah ni bilo možno kupiti. S svojimi izdelki pa so se tudi postavljale pred so vrstnicami. V današnjem času so ženske preobremenjene z drugim delom, pa tudi v trgovinah se dobi vse, kar potrebujemo, zato večina žensk tega ne zna in ne dela več. Kljub temu pa cenijo, kar so jim zapustile babice. Na te izdelke so zelo ponosne. Občasno jih še uporabljajo (namizni prti, prtiči), zanje se zelo bojijo. Kljub temu pa so nam rade posodile predmete za razstavo, jih oprale in zlikale. Razstavo, ki smo jo pripravili skupaj s turističnim društvom, si je ogledalo veliko ljudi. Mnenja o razstavi so bila pozitivna, ljudje so z navdušenjem pregledali razstavljene predmete, le ti so jih ponesli v čas njihove mladosti. Marsikdo seje spomnil, daje pri njihovi hiši še tudi kaj podobnega in jim je bito žal, da se nismo oglasili tudi pri njih. Z veseljem ugotavljamo, da so se ročno izdelani izdelki iz blaga v veliki meri ohranili do danes, vendar smo mi obdelali le drobec teh.

19

VI. PRILOGE:

• vabilo na razstavo

20

TURISTIČNO DRUŠTVO LOVRENC NA POHORJU

OB DNEVU ŽENA

VABIMO V SOBOTO, 6. 3.1999 OB 18. URI V ŠOLSKO A VLO NA RAZSTA VO:

"ROČNA DELA IZ BABIČINE SKRINJE"

KULTURNI PROGRAM OB OTVORITVI RAZSTA VE BO PRIPRA VIL KUD ARS.

RAZSTAVA BO ODPRTA SE V NEDELJO, 7. 3.1999 OD 8. DO 14. URE.

VLJUDNO VABLJENI

VII. ZAHVALA

Vsem, ki so nam ljubeznivo pomagali in nam zaupali svoje dragocenosti, se iskreno zahvaljujemo.

%*%& v&mf

21

KNJIŽNICA PEDAGOŠKE FAKULTETE

D R 39 ŠLflUS I. Ročna

S

199905268