Seminarska rabota po Geografija na tema - rabota po Geografija...Seminarska rabota po Geografija na tema: VICTORIA FALLS (MOSI-OA-TUNYA) [Livingstone, Zambia/Victoria Falls, Zimbabwe] Viktorini Vodopadi IGUAZU FALLS

  • Published on
    05-Feb-2018

  • View
    227

  • Download
    7

Embed Size (px)

Transcript

  • Seminarska rabota po Geografija na tema:

    VICTORIA FALLS (MOSI-OA-TUNYA) [Livingstone, Zambia/Victoria Falls, Zimbabwe]

    Viktorini Vodopadi

    IGUAZU FALLS (IGUASSU FALLS) [Puerto Iguaz, Argentina/Foz do Iguau, Brazil]

    Iguasu Vodopadi Izrabotil: Mentor: Martin Mi{evski Mite Ristov

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    2

    SODR@INA: - Vodopadi Viktorija................................................................3

    fziz~ki karakteristiki.......................................................4

    tesnite promeni na Vodopadot Viktorija..................6

    pred kolonijalna istorija.....................................................7

    istorijata na Viktorija od 1900 pa do denes............8

    Nezavisnosta na Zambija i UDI na Rodesia..................9

    Turizmot vo dene{no vreme...................................................9

    Nacionalni Parkovi.................................................................10

    Vegetacija...................................................................................10

    Div svet........................................................................................11

    - Iguasu vodopadi.......................................................................12

    Geografska polo`ba..................................................................12

    Sporedba so drugi poznati vodopadi................................14

    Nacionalen park Iguasu..........................................................14

    Turisti~ki centar..................................................................15

    -Koristena iteratura..........................................................15

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    3

    Vodopadi Viktorija

    sl.1 Se prostira na {irina od 1.7km, visina 108m i prose~en tek od 1 milion litri

    vo sek., pa zatoa ne e ni najmalku ~udno {to Vodopadot Viktorija e nare~en

    ~ad {to grmi (smoke that thunders). Toj e i vsu{nost najgolemiot vodopad

    vo svetot, edno od sedumte svetski ~uda pod za{tita na UNESCO.

    Navistina, toj unificira mo} i ubavina, skromnost i prepla{enost.

    Vodopadot Viktorija ili Mosi-oa-Tunya e lo~iran vo ju`na Afrika na rekata

    Zambezi pomegu zemjite Zambija i Zimbabve. Pokraj toa {to e najgolem

    vodopad vo svetot, toj spaga i vo grupata na vodopadi so naj~udna forma i

    najraznoviden div svet koj lesno moze da bide zabelezan od bilo koja negova

    strana.

    Mosi-oa-Tunya ili the Smoke that Thunders (~ad {to grmi) e imeto {to

    lokalnite luge go upotrebuvale i upotrebuvaat koga zboruvaat za ovoj

    vodopad, dodeka sega{noto ime, Viktorija, go dobi od {kotskiot istrazuva~

    Dr. Dejvid Living{toun.

    I pokraj toa {to ne e nitu najvisokiot nitu naj{irokiot vodopad, sepak za

    nego se veli deka e najgolemiot vo svetot. Ova se bazira vrz faktot {to toj

    so negovata {iro~ina od 1.7km i visina 108m go formira najgolemiot pad na

    voda vo svetot. Vakvata nevoobi~aena forma na Vodopadot Viktorija,

    ovozmo`uva virtuozniot pad na vodata da mo`e da se gleda i od blizina na

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    4

    60m, zatoa {to rekata Zambezi se vleva vo dlaboka tesna jama koja pak od

    druga strana e povrzana so dolga serija od tesni premini. Samo Vodopadot

    Viktorija i nekolku drugi im go ovozmo`uvaat na turistite zadovolstvoto

    da ~ekorat blisku do nego i da u`ivaat vo negovata prekrasnata gletka.

    Diviot svet na Afrika mo`e lesno da bide zabele`an vo okolinata na

    vodopadot, a i{to taka i rekata Zambezi e mo{ne poznata po raznoraznite

    vidovi na re~ni ribi. So eden zbor, posetata i razgleduvaweto na Vodopadot

    Viktorija vo i{to vreme mo`e da se kombinira so re~en ribolov i zapoznavawe

    so golem broj na divi `ivotni i ptici.

    Vodopadot Viktorija e edna od najgolemite turisti~ki atrak~ii na Afrika i

    e i{to taka pod zastita na UNESCO. Vodopadot go delat zemjite Zambija i

    Zimbabve i sekoja od niv ima svoj poseben na~ionalen park i grad koj slu`i kako

    ~entar na turizmot vo sekoja od niv. Vo Zambija toa se Na~ionalniot Park

    Mosi-oa-Tunya i gradot Living{toun, a vo Zimbabve Na~ionalniot Park

    Viktorinite Vodopadi i gradot na Viktorinite Vodopadi.

    Fizi~ki karakteristiki

    Na zna~itelna distanca nad Vodopadot Viktorija, rekata Zambezi te~e na

    {iroka lenta od bazalt, vo plitka dolina, opkru`ena so niski i oddale~eni eden

    od drug kameno-peso~ni ridovi. Tekot na rekata e pro{aran so mnogu ostrovi

    ~ij broj zna~itelno se zgolemuva so priblizuvaweto na rekata kon vodopadot.

    Nema planini, strmni nasipi, nitu dlaboki dolini, {to bi bilo mosne logi~no

    da po{tojat koga e vo prasawe formirawe na bilo kakov vodopad. Po{tojat

    samo visoki ramnini koi se prostiraat na {toti~i kilometri vo site

    prav~i.

    Vodopadite se formiraat koga celosnata xorizontalna sirina na rekata se

    preobrazuva vo edinstvena vertikalna kapka koja paga vo popre~na jama siroka

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    5

    1708m. Dlabo~inata na jamata nare~ena Prv Tesen Premin (First Gorge)

    varira od 80m na nejziniot zapaden kraj pa se do 108m do centarot.

    Edinstveniot izlez na jamata e 110m {irok prazen pro{tor koj opfa}a 2/3 od

    {irinata na vodopadite od zapadniot kraj, preku koj celiot volumen na rekata

    paga vo preminot na Vodopadot Viktorija.

    Postojat 2 ostrovi na grebenite na vodopadot dovolno golemi za da go

    podelat tekot na vodata na dva dela i koga toj se naoga vo svojot maksimum,

    ostrovot Boaruka vo blizina na zapadniot breg i ostrovot Livingstoun vo

    sredi{niot tek na rekata. Koga tekot na vodata e pomal od makslimalniot,

    dodatni ostrov~iwa go delat tekot na vodata na posebni paralelni tekovi.

    Glavnite tekovi se imenuvani po redosled, po~nuvajki od Zimbabve (zapadno) pa

    do Zambija (isto~no) : Vodopadot na \avolot (Devils cataract), Glavni Vodopadi

    (Main Falls), Vodopadot Vino`ito (Rainbow Falls) i Isto~en Vodopad (Eastern

    cataract).

    Vo kotlinata Zambezi periodot od docen Noemvri pa se do ran April e

    vsu{nost periodot na do`dovi, dodeka ostanite meseci od godinata se

    nare~eni suva sezona. Godi{niot maksimalen sezonski tek na rekata e od

    Februari do Maj so dostignuvawe na kulminacija vo mesec April. Toga{

    vodeniot prav dostignuva visina nad 400m, ponekoga{ duri i dvojno pove}e

    taka {to mo`e da bide vidliv i na dale~ina od 50km. Za vreme na ovaa sezona

    nevozmo`no e da se zabele`i najdolnata krajna to~ka i vo golem del liceto na

    vodopadite, kako {to i ne e dostapno pe{a~eweto po karpite na

    sprotivnata strana od vodopadite zatoa {to vodata paga so ogromna

    brzina, udira na site strani i kako posledi~a se naokolu pretvora vo magla.

    Za vreme na suvata sezona, ostrov~iwata na grebenot stanuvaat se

    po{iroki i pobrojni, a i{to taka dnoto na Prviot Tesen Premin (First Gorge)

    stanuva vidlivo zaedno so golem del od negovata dol`ina na prostirawe. Vo

    ovoj period mo`no e da se pe{a~i pokraj dnoto na Preminot od stranata na

    Zimbabve. Vo mesec Noemvri tekot na vodata e optrilika deset pati pomal

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    6

    od onoj vo April, i vakvata razlika e najgolema vo sporedba so ostanatite

    golemi vodopadi vo svetot, i e pri~ina da godi{niot prose~en tek na voda na

    Vodopadot Viktorija da bide pomal od o~ekuvanoto bazirano vrz maksimalniot

    nejzin tek.

    Tesnite Premini na Vodopadot Viktorija

    Celokupniot volumen na rekata Zambezi se probiva niz izlezot na Prviot

    Tesen Premin (First Gorge) {irok 110m pa prodol`uva do dale~ina od 150m, potoa

    vleguva vo niza tesni zig-zag premini obele`ani po redosled {to samata voda

    go formira te~ejki. Vodata vleguvajki vo Vtoriot Tesen Premin (Second

    Gorge) pravi ostro vrtewe nadesno formira na samoto me{to dlabok bazen

    nare~en Lonec {to Vrie (Boiling Pot).

    Negovata povr{ina e mazna koga nivoto na voda e nisko, a vo periodi koga e

    nivoto na voda visoko, lesno mozat da bidat zabele`ani ogromni, bavni viori i

    turbulencii {to nalikuvaat na varewe.

    Osnovnite premini se :

    - Prv Tesen Premin : vo koj{to rekata kaj Vodopadot Viktorija prodira

    - Vtor Tesen Premin : 250m ju`no od vodopadot, dolg 2.15km

    - Tret Tesen Premin : 600m ju`no, dolg 1.95km

    - ~etvrt Tesen Premin : 1.15km ju`no, dolg 2.25km

    - Petti Tesen Premin : 2.55km ju`no, dolg 3.2km

    - Songvi Premin (Songwe Gorge) : 5.3km juzno, dolg 3.3km

    - Batoka Premin (Batoka Gorge) : se naoga vednas pod preminot Songvi, so

    dolzina od 120km i ja nosi rekata preku visoka ramnina do dolinata vo koja

    denes le`i ezeroto Kariba.

    Xidovite na ovie tesni premini se vertikalni i visoki otprilika 120m, no

    nivoto na voda vo niv varira do 20m megu vodenata i suvata sezona.

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    7

    Pred kolonijalna istorija

    Na arheolo{kite mesta okolu vodopadite bile pronajdeni i predadeni

    umetni~ki predmeti stari 3 milioni godini, napraveni od kamen nare~en homo

    habilis. I{to taka, razni alati stari 50 000 godini od periodot na

    Srednoto Kameno Vreme kako i razni vidovi na oru`je i ukrasi stari 10 000 i

    2000 godini od periodot na Staroto Kameno Vreme. Lugeto-pripadnici na

    Kamenoto Vreme bile proterani od plemeto Khoisan koi pak od druga strana

    bile proterani od plemeto Bantu, kako {to se juznite Tonga narodi nare~eni

    Batoka/Tokalea, koi go narekuvale vodopadot Sungu na Mutitima. Slednite

    dojdenci, plemeto Matabele, go naimenuvale Manza Thunqayo, dodeka pak

    Batsvana i Makalolo gi narekuvale Mosi-oa-Tunya. Site ovie imiwa vo

    sustina go nosat imeto ~ad {to grmi .

    Prviot Evropeec {to gi videl vodopadite bil Dejvid Living{toun na 17

    Noemvri 1855 godina, za vreme na negoviot pat od najgorniot tek na Zabmezi

    pa do sredinata na rekata. Lokalnite plemiwa bile mo{ne dobro zapoznaeni so

    vodopadite kako i lovcite nare~eni Vortrekeri.

    Living{toun bil dobro zapoznat za po{toeweto na vodopadite u{te pred da

    stigne na samoto me{to i veslajki bil prefrlen na mal ostrov {to denes go

    nosi negovoto ime, Livingstoun Ajlend. Livingstoun bil prethodno

    impresioniran od Vodopadite Ngonye, no podocna, po otkrivaweto na

    Viktorija, impresioniranosta bila nesporedliva, taka {to duri im dade i

    anglisko ime vo ~est na Krali~ata Viktorija.

    Vo 1860, Living{toun bil povtorno vo poseta na Viktorija kade i napravil

    detalno nejzino prou~uvawe zaedno so Jon Kirk. Mnogu drugi evropski

    posetiteli kako na prmer Portugalskiot istra`uva~ Serpa Pinto, ~e{kiot

    istra`uva~ Emil Holub, koi napravile za prv pat detalen plan na Viktorija i

    okolinata vo 1875.

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    8

    Istorijata na Viktorija od 1900 pa do denes

    Evropskoto naseluvawe vo okolinata na Viktorija zapo~na okolu 1900 godina

    kako rezultat na `elbata na Sesil Roud i Britanskata Ju`no Afri~ka

    Kompanija za zdobivawe so prava za iskoristuvawe na minerali kako i `elbata

    za imperializam severno od Zabmezi i eksploatirawe na ostanatite prirodni

    izvori kako {to se grade`nite drva vo {umite na severo-zapad od Zambezi,

    slonovata koska i raznovidni `ivotinski ko`i. Vizijata na Roud za

    `elezni~kata linija Kejp-Kairo ja vklu~i i mo`nosta za izgradba na prviot

    most na Zambezi. Toj i{to taka insistiral da mo{tot bide izgraden na

    me{to kade vodeniot prav od Viktorija bi mo`el da paga to~no nad vozovite

    I kako reazultat na ova mo{tot bil izgraden na stranata na Vtoriot Tesen

    Premin od vodopadite. Od 1905 godina, zelezni~kata linija im ovozmo`ila na

    lugeto sloboden pristap i pat do Kejp na jug a od 1909 do Kongo na sever. Na ovoj

    na~in

    Viktorija stanala mo{ne popularna atrakcija za vreme na Britanskite

    Kolonijalni Prava vo (Severna Rodesia) Zambija i (Ju`na Rodesia) Zimbabve, a

    gradot na Vodopadite Viktorija bil pretvoren vo glaven turisti~ki centar.

    Nezavisnosta na Zambija i UDI na Rodesia

    Vo 1964, Severna Rodesia stanala nezavisna zemja na Zambija. Narednata

    godina Rodesia formirala Unilateralna Deklaracija za Nezavisnot, priznata

    od stranata na Zambija I golem del od zemjite na Velika Britanija, so {to

    do{lo do vojna na ju`nata strana na Zambezi, takanare~ena Vojna na

    Zimbabve-Rodesia. Kako rezultat od vakvata kriza, vo 1966 Zambija stavi

    zabrana za grani~no pominuvawe so kompleten prekin vo 1980. Brojot na

    turisti zna~itelno opadnal, posebno na Rodesianskata (Zimbabvejskata)

    strana. Voenite dejstvija se ~uvstvuvale i vo Zambija preku nenadejnite

    napadi na vojskata, so {to doslo do vospostavuvawe na merki za za{tita od

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    9

    strana na Zambija a i postavuvawe na vojska okolu Vodopadite so cel

    nepo{toewe na pristap okolu Tesnite Premini i vo okolinata na Vodopadite.

    Nezavisnosta na Zimbabve vo 1980 donese mir, kako i obnovuvawe na turizmot

    i razvoj na regionot vo glaven centar na avanturisti~ki sport. Osobeno

    popularni stanale bungee jumping na mostot na Zambezi, vozewe so splavovi

    po tesnite premini, ribolov, kajakarstvo i skokovi nad vodopadite.

    Turizmot vo dene{no vreme

    Do krajot na 1990 godina, Vodopadite Viktorija bile posetuvani od strana na

    300 000 turisti godi{no. Ovaa brojka se o~ekuvalo da se bide zgolemena do

    milion vo narednata decenija. Naj~esti posetiteli na Viktorija se `itelite

    na okolnite Zimbabve i Zambija, a pomalku stranski turisti, bidejki imaat

    eftin, lesen i brz pristap so avtobus ili voz. Dvete zemji isto taka im

    ovozmo`uvaat na turistite da vr{at ednodnevni patuvawa od edna vo druga

    bez potreba od viza. Vo 2008 godina, Zambija, izvrsi poskapuvawe na cenata

    za viza, taka {to cenata za dr`avjanin na Velika Britanija ili Amerika

    dostignuva i do 140$ ili 135$ za 3-godi{na viza so neograni~en broj na vlezovi.

    Na dr`avjanite od ostanatite stranski zemji im e dozvolena 3 mese~na viza

    od 50$, no razlikata e vo toa {to tie moraat da apliciraat sekoj pat koga

    sakaaat da ja pominat granicata na Zambija.

    Edna od mnogute karakteristiki na Vodopadite Viktorija e prirodno-

    formiraniot bazen takanare~en Bazenot na \avolot (Devils Swimming Pool)

    neposredno do granicata na Vodopadot, a do koj se ovozmozuva pristap samo

    preku Livingstoun Ajlend. Koga nivoto i tekot na vodata se vo normalni

    granici, obi~no vo periodot od Septemvri do Dekemvri), posetitelite se vo

    mo`nost i da se kapat vo bazenot do granicata na vodopadot, no ne i da ja

    preminat. Ova e ovozmo`eno blagodarenie na eden priroden yid-karpa {to se

    nao|a na najdolnata granicata na Vodopadite i go zapira nivniot tek.

  • SOU Gimnazija Josip Broz Tito - Bitola Martin Mi{evski III6 klas

    10

    Brojot na posetiteli od stranata na Zimbabve e, istoriski gledano,

    zna~itelno pogolem otkolku od stranata na Zambija, {to se dol`i na mo{ne

    pogolemiot razvoj na sredstva i objekti za posetitelite. Sepak, brojot na

    posetiteli na Zimbabve po~na zna~itelno da opa|a so vleguvaweto vo 2000

    godina, kako rezultat na zgolemenite politi~ki tenzii pomegu

    poddr`uva~ite na pretsedatelot Robert Mugabe i opozicijata.

    Nacionalni Parkovi

    Postojat dva nacionalni parkov...