VEJŽDEsevniška mladinska revija

SEPTEMBER-OKTOBER11

Inteligenca in IQ testiJoe Bonamassa, blues 21. stoletja

EURES, iskanje dela v EvropiEksperimentalni video

Selimo se v oblakeFirma meseca: SAVA AVTO d.o.o.

št. 13, letnik III

Druga stran

Kolofon:

BREZPLAČEN IZVOD!

NI ZA PRODAJO!

Če

želit

e og

laše

vati

v re

viji

VEJŽ

DE,

nam

piš

ite n

a dr

ustv

o@kn

of.s

i ali

nas

pokl

ičite

na

07 8

1 44

119

. Rev

ija iz

haja

vsa

k

2. m

esec

v n

akla

di 1

000

izvo

dov

in je

bre

zpla

čno

na v

oljo

na

več

kot 4

0 ja

vnih

mes

tih p

o ob

čini

Sev

nica

.

LEPO VABLJENI NA

NAJBOLJŠE PALAČINKE IN DRUGE SLADICE V

SEVNICI.

hej ti!Rad ustvarjaš in svoje misli prelivaš na papir? Želiš svoje mnenje deliti s širšo publiko in premikati gore? Postani del ekipe VEJŽDETA!Čimprej nam piši na drustvo@knof.si ali pokliči 051 309 063.

Veselimo se tvojega odziva!

VEJŽDE

3

Kolofon:

4 Vejžde bo...6 RocknRolla7 Poezija zvoka8 Neki bo...9 Kako KŠTM miga za mlade? Vprašaj svojega župana10 Žihr neki uprašam?11 Članki študentov12 KNOF čivka13 Naj prostovoljec, dosežek14 Tehnološki kotiček16 Foto turbina19 Moja podjetniška pot20 Evropa priložnosti Top priložnost zate21 Multi-kulti23 Green is good25 Let’s do it!26 Grozno resno o umetnosti27 Mikey’s extras28 Marija Erotika29 Ozara30 Firma meseca32 Vejžde meseca

Kazalnik: Dragi moji, uspelo nam je! Veseli smo, da vam lahko po času počitnic in dopustniških dni z mladinski revijo VEJŽDE olajšamo ponovno vračanje v vaše vsakodnevne aktivnosti. Med poletjem smo vidno pridobili na teži, kar je posledica naših novih zamisli, ne zgolj prevelike količine sladoleda. :)

Pred nami je pisano obdobje, polno pričakovanj in novih doživetji. Da bo jesen resnično zanimiva, smo to izdajo revije psihološko obarvali. Potopili smo se v človeka in njegove sposobnosti. Izvor posameznikove nadarjenosti in njegovih potencialov je lahko zanimiva tema za razmišljanje. Pravijo, da je tudi napenjanje možgančkov dobra telovadba.

To obdobje začnimo brez predsodkov in etiketiranja. Morda so nam lahko za zgled naši najmlajši, ki svet okrog sebe spoz-navajo neobremenjeno. Pustimo svojo »prtljago« doma, saj so preproste stvari vedno najboljše. Kot na primer palačinke, tri osnovne sestavine (mleko, moka in jajce) za veliko veselje in poln trebušček.

Želimo vam dober start v jesen s palačinko v roki. (uredništvo)

BREZPLAČEN IZVOD!

NI ZA PRODAJO!

Izdalo in založilo: Športno, raziskovalno, kulturno in mladinsko društvo K.N.O.F. Revija VEJŽDE je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1634. Projekt omogoča: Občina Sevnica, Ministrstvo za kulturo RSOdgovorna urednica: Mojca MetelkoUredniški odbor: Lidija Bratuša, Tamara Hrovat, Lea Kelemina, Robi Guček, Tjaša Ašič, Klavdija Švigel, Miha Gračner, Ivan ŽganecNaslovnica: Franja Redenšek, SevnicaTisk: TISKARNA T-TISK, Tanja Jakopič s.p., LaškoNaklada: 1.000 izvodovOblikovanje: Robi Guček, Klavdija Švigel, Mojca MetelkoNaslov in kontakt uredništva: Ob gozdu 11, 8290 Sevnica el. naslov: drustvo@knof.si, telefon: 07 81 44 119

Za zakup oglasnega prostora pokličite 040 564 246, drustvo@knof.si

VSEBINA, REKLAME IN IZRAŽENA MNENJA SO IZKLJUČNO ODGO- VORNOST AVTOR-JEV IN NE IZRAŽAJO MNENJ UREDNIŠTVA.

O B V E S T I L O UREDNIŠTVA:V prejšni izdaji revije VEJŽDE (julij&avgust) nam je ponekod močno ponagajal tiskarski škrat. Za nastalo sitacijo se vsem iskreno opravičujemo.

4

KROŽEK: Filmska produkcija

Vsak četrtek, 1.9.ob 18h

SUNK KNOFwww.knof.si

VEJŽDE BO V KROŽEK: Spletni

radioVsak ponedeljek, 5.9.

ob 18hSUNK KNOFwww.knof.si

POTOVANJA IZ NASLONJAČA:

LitvaTorek, 20.9.

ob 19hSUNK KNOFwww.knof.si

POGOVORI OB ČAJU: Milan

HervolPetek, 9.9.

ob 18hSUNK KNOFwww.knof.si

TEČAJ: Adobe premiere montaža

Torek, 25.10.ob 17h

SUNK KNOFwww.knof.si

SEPTEMBRU IN OKTOBRU...

Svoje dogodke za brezplačno objavo v rubriki VEJŽDE BO pošljite na elektronski naslov drustvo@knof.si

Multimedijski natečaj na temo

DOTIKOd 1.9. do 30.9.

www.knof.si

OTROŠKI KVIZ:Mali možgančkiVsaka sreda, 7.9.

ob 15hMC SEVNICA

TEČAJ: Španščina za

začetnikeOb četrtkihpopoldan

MC SEVNICA

Filmska poetikaVsak torek, 6.9.

ob 19.30MC SEVNICA

Poker večer za člane

Torek, 27.9.ob 19h

SUNK KNOFwww.knof.si

4. Velika Razstava Dotik

Četrtek, 6.10.ob 19h

GRAD SEVNICAwww.knof.si

KROŽEK: Govorim latinsko!

Vsako sredo, 26.10.ob 17h

SUNK KNOFwww.knof.si

Slovenski mladinski filmi

Vsak ponedeljek, 5.9.ob 15h

MC SEVNICA

SIMBIOZ@: brezplačne delavnice

računalništva za starejše

Od 11. do 18.10.SUNK KNOFwww.knof.si

start

:P

5Jeseni se bosta združila

dva svetova dveh povsem različnih generacij.

Babica in dedek sta mi poslala e-mail?!Če se je to še pred kratkim zdelo povsem nemogoče, kmalu temu ne bo več tako. V tednu med 17. in 21. oktobrom 2011 bodo po celotni Sloveniji potekale brezplačne delavnice računalniškega opismenjevanja starejših. Mladi prostovoljci bodo starejšim pomagali pregnati strah pred internetom in jih seznanili z osnovami računalništva, ki postajajo vse bolj nujne v današnjem digitaliziranem svetu.

Sodeluj v največjem projektu letošnje jeseni!Ker prostovoljstvo postaja vse bolj spoštovano in cenjeno, je Simbioz@ izjemna priložnost zate. Odpri si vrata v svet hitrejše zaposlitve, okrepi svojo samozavest in najdi svoje še neodkrite talente. Enkrat za spremembo bodi ti tisti/tista, ki svojim starim staršem deli nasvete in ne obratno, kot si vajen/a.

Projekt podpira tudi Vid Valič! »Mladi imajo različne talente, vsem pa je skupen talent za uporabo računalnika in interneta. Tega talenta pa žal nimajo naše babice in dedki – oktobra jim bomo v okviru vseslovenske prostovoljske akcije Simbioz@ skupaj pokazali, da je učenje računalniških veščin zabavno!« je nad projektom navdušen Vid.

Prijave so odprte za vse!Kot prostovoljec/prostovoljka se lahko prijaviš na www.simbioza.eu, prav tako lahko na tem spletnem mestu prijaviš svojo babico in dedka. Prijave za udeležence pa so sicer možne tudi na vpisnih mestih na fizičnih lokacijah, predvsem knjižnicah, kjer bodo starejšim pri prijavi pomagali lokalni koordinatorji in knjižničarji. Več informacij na www.simbioza.eu, najdete pa nas tudi na Facebooku.

66 RocknRolla

Joe Bonamassa blues 21. stoletja

Blues je vokalno-instrumentalna oblika glasbe, ki temelji na uporabi „modrih not“ ter strukturi sestavljeni iz 12-tih taktov, ki se ponavljajo. Pojavil se je v afro-ameriški skupnosti na skrajnem jugu ZDA, korenine pa vleče iz duhovne glasbe in himen delavskih ter žetvenih pesmi z nasadov bombaža. Razvoj blues glasbe se je pričel v začetku 20. stoletja. V začetku je to bila glasba afro-ameriške skupnosti, pozneje pa se je razširila in bila sprejeta tudi iz strani „belega“ občinstva. Sam razvoj blues glasbe je potekal skozi celotno stoletje, sicer pa v današnjih časih „pop“ kulture ni toliko zastopan.

Joe Bonamassa, eden izmed mlajših izvajalcev blues glasbe, je prava osvežitev na blues sceni. Rojen je bil leta 1978. Z glasbo se je pričel ukvarjati že pri štirih letih, pri sedmih pa je kitara v njegovih rokah igrala že pravi blues. Njegov učitelj in mentor kitare je bil Danny Ganton, ampak brez naravnega talenta bi Joe pri 12-tih letih težko nastopal kot predskupina vsem znanega B.B. Kinga. Za razliko od večine izvajalcev, na katere je vplivala predvsem ameriška blues scena, Joe za zgled navaja britansko ter irsko blues glasbo (Jeff Beck, Eric Clapton, Rory Gallagher...), za blues vzornika pa navaja B.B. Kinga, ki spada med tradiciona-lne blues glasbenike. Zvrsti glasbe, ki jih lahko slišimo v Bonamassinih pesmih so različne, največ je blues rocka, hard rocka, ter rock & rolla, zasliši pa se tudi Delta blues, jazz, tudi progresivni rock, kar je posledica vpliva precej različnih izvajalcev na njegovo glasbo.

Prvi album imenovan „Bloodline“ je izdal že leta ‘94 z istoimensko skupino Bloodline. Njegova solo kariera pa se je začela leta 2000 z izdajo prvega albuma „A New Day Yesterday“ imenovanega po pesmi skupine Jethro Tull iz leta 1969. Do danes je izdal že več kot 13 albumov, večino studijskih, ter nekaj „live“ posnetkov. Pesmi na albumih so različne, od odličnih priredb starih blues komadov, do lastnih skladb, ki iz albuma v album pozitivno presenečajo. Energija glasbe je neverjetna, saj je obdelana z neverjetnim čustvom, kar lahko postavi Bonamasso v majhno skupino glasbenikov, ki še igrajo iz srca, ljubezni ter spoštovanja do glasbe in publike, ne pa za denar. Dobro glasbo je danes težko najti, dober blues pa še kar obstaja. Toplo priporočam vsem ljubiteljem dobre glasbe, rockerjem ter vsem, ki so pripravljeni poslušati nekaj novega in drugačnega.

„Steal your heart away, baby! Steal your heart awaayy, yeaaahh!

I want to steal your heart away Yes I do....and I have to say....“

(Ivan Ž.)Vir: http://hr.wikipedia.org/wiki/Blues, http://en.wikipedia.org/wiki/Joe_Bonamassa

7POEZIJA zvoka

Pišem o pesmi slavne pevke, ki je nedolgo tega umrla pri komaj 27-tih letih. Vzrok smrti je za marsikoga prevelik odmerek mamil. Amy Winehouse je v svojem kratkem življenju veliko pila in se drogirala, ko se je tega končno poskusila rešiti, pa jo je v to zopet zavedel njen bivši mož, ki sedi za zapahi zaradi preprodaje drog. Amy je pod vplivom mamil napisala mnogo uspešnih pesmi, tudi eno najbolj znanih “Rehab”.Pesem Rehab je bila izdana na njenem drugem studijskem albumu, “Back to Black”. Tema besedila pesmi je zavrnitev Amy za pridružitev v rehabilitacijski center.Pesem je požela mnogo kritik in doživela komercialni uspeh, zato je bila imenovana kot “signature song” (podpisna pesem za vse mlade, ki imajo enake probleme kot jih je imela ona). S to pesmijo je tudi osvojila mnogo nagrad, v letu 2008 je prejela 3 Grammy-je: za ploščo leta, pesmijo leta in nagrado za najboljši ženski vokal. Kasneje so ji dodelili tudi nagrado za najboljšo sodobno pesem. Pesem Rehab je priredilo kar nekaj znanih glasbenikov, Jay-Z, Pharoahe Mönch in elektronski bend Hot Chip.

OZADJE PESMIPesem govori o tem, kako je center za rehabilitacijo od alkohola zavrnil sprejem Amy, tja pa so jo napotili njeni managerji. Amy je sicer vprašala svojega očeta, če misli, da je zanjo odvajanje od odvisnosti sploh potrebno. Odgovoril ji je, da ne, vendar se je ona vseeno odločila poskusiti. Vstopila je, pozdravila, pojasnila, da pije, ker je zaljubljena in ker je uničila odnos s svojim fantom. V manj kot 15 minutah se je morala obrniti nazaj domov, ker jo je center zavrnil, ocenili so, da je le malce depresivna.

VIDEOSPOTVideospot je režiral Phil Griffin in je bil izdan septembra 2006. Predstavlja Amy in njej band, kjer ona poje v kamero, okoli nje pa poje band. Z vsako kitico se ozadje spremeni v drug prostor. Začne se, ko Amy vstane iz postelje in se preseli v kopalnico. V drugi kitici sedi v pisarni, kjer ona sama predstavlja psihiatra. Video konča s sedenjem na postelji v beli sobi, ki predstavlja sobo rehabilitacijskega centra.(KŠ)

They tried to make me go to rehab but I said ‘no, no, no’Yes I’ve been black but when I come

back you’ll know know knowI ain’t got the time and if my daddy thinks I’m fineHe’s tried to make me go to rehab but I

won’t go go go

I’d rather be at home with rayI ain’t got seventy daysCause there’s nothing

There’s nothing you can teach meThat I can’t learn from Mr Hathaway

I didn’t get a lot in classBut I know it don’t come in a shot glass

They tried to make me go to rehab but I said ‘no, no, no’Yes I’ve been black but when I come

back you’ll know know knowI ain’t got the time and if my daddy thinks I’m fineHe’s tried to make me go to rehab but I

won’t go go go

The man said ‘why do you think you here’

I said ‘I got no ideaI’m gonna, I’m gonna lose my babyso I always keep a bottle near’He said ‘I just think your depressed,

this me, yeah baby, and the rest’

They tried to make me go to rehab but I said ‘no, no, no’Yes I’ve been black but when I come

back you’ll know know know

I don’t ever wanna drink againI just ooh I just need a friend

I’m not gonna spend ten weekshave everyone think I’m on the mend

It’s not just my prideIt’s just ‘til these tears have dried

They tried to make me go to rehab but I said ‘no, no, no’Yes I’ve been black but when I come

back you’ll know know knowI ain’t got the time and if my daddy thinks I’m fineHe’s tried to make me go to rehab but I

won’t go go go!

muzika

neki bo...Ali smo inteligentni? To se je najbrž vprašal že vsak od nas. Ampak, kakšen je odgovor? Kot živo bitje, človek kot najbolj inteligentno bitje na zemlji? Ja, seveda smo, kaj pa kot posameznik, eden med miljoni. No, pri tem se pa vse ustavi. Za začetek naj vam bo znano dejstvo, da je na svetu inteligentih samo 7 odstotkov ljudi. Najprej poglejmo teorijo gospoda Howarda Gardna. Po njegovi raziskavi lahko prepoznamo 9 različnih inteligenc, ki skupaj tvorijo celoto ‘’inteligentnosti’’.

1.Naravna inteligenca - je zmožnost zaznavanja narave (rastlin, živali), zaznavanje okolja (oblaki, reke...). Naravna inteligenca se je razvila že tisočletja nazaj , ko smo ljudje še hodili sključeni ter delovali kot lovci in nabiralci.2. Glasbena inteligenca – je sposobnost poslušanja glasbe, tonov, vokalov, spajanja glasbe in čustev. Večja kot je možnost zaznavanja oziroma bolj kompleksno glasbo kot lahko sprejmete, bolj inteligenti ste.3. Logična inteligenca – je zmožnost logičnega razmišljanja, računanja in planiranja.4. Eksistencialna inteligenca – je zmožnost razmišljanja o človeštvu, od kod prihajamo, splošna vprašanja o obstoju in smislu življenja.5. Medosebna inteligenca - je zmožnost razumevanja čustev, zmožnost neverbalne kumunikacije, prepoznava mimike in občutkov sogovornika.6. Telesna inteligenca - je sposobnost premikanja, sposobnost združitve misli in telesa.7. Jezikovna inteligenca – je sposobnost govorjenja in razumevanja besed, sposobnost povezovanja misli z govorom in splošno izražanje.8. Notranja inteligenca – je sposobnost razumevanja samega sebe, svojih misli in čustev ter uporaba tega pri koordiniranju svojega življenja.9. Prostorska inteligenca – je sposobnost življenja in orientacije v 3D prostoru. Spodbuja domišljijo, manipulacijo s slikami in fotografski spomin.Gardner pravi, da so vse te inteligence kot nekakšne entitete, ki so samosvoje, skupaj pa tvorijo “Jaz” oziroma “Ego”. Ker so neodvisne ena od druge, je mogoče, da pri nekaterih ljudeh opazimo, da imajo eno področje bolj razvito kot drugo, kar je odvisno od učenja v otroških letih.

No, tako vse skupaj izgleda, če gremo po sistemu, ki bi nam ga predstavili v šolah. Imamo pa še drugo plat te zgodbe, ki pa je predstavljena le malokrat. Seveda, gospod Gardner ima prav, vendar on govori le o enem delu in-teligence, le o razumu. In sposobnost učenja, poslušanja v šoli, dobre ocene, so le stvar razuma oziroma pametnos-ti. Inteligenca je po mojem mnenju čisto nekaj drugega. In sem uvrščam tistih 7% populacije. Inteligenca je zame duhovnost, moralnost. Če človek nima osnovnih moralnih načel, niti slučajno ni inteligenten, kljub vsem 9-tim točkam zgoraj, ampak je lahko samo pameten. Zato inteligentnost definirajmo kot ‘’temeljno spoznanje budne/vesoljne zavesti, ko se s čisto inteligenco lahko vedno in najbolj zgledno, samostojno, nedvoumno, izključno os-vobojenega duha, potrjujemo do vseh in vsega, v fizično-duhovni realnosti, ob stalni vzpodbudi vesoljnega duha, da množice približujemo višjim nivojem zavesti in obstoja.’’ Duhovnost, duša, morala so v našem življenju zelo pomembni. Ljubezen, prijateljstvo, potrpežlivost, pozitiva, to je inteligenca. Nekdo, ki je v vladi pokradel na tisoče evrov še zdaleč ni inteligenten, najbrž še pameten ne. Enako velja za tiste pametnjakoviče na najvišjih položajih, pametni so že, ko pa se jih povpraša za čustva, neko moralno stvar (npr. “Zakaj boste odpustili delavce?”), pa postane njihov obraz brez izraza, čustev in le hladno odgovorijo tisti brezvezen razlog ali pa, da pač tako more biti. Ne, ni res, ni treba, da je tako, če bi usaj bili malo bolj INTELIGENTNI ne bi bilo treba tega, če bi bili pa vsi na svetu inteligenti bi pa tako ali tako živeli v harmoniji, brez vojn, nasilj, le dobrota in ljubezen bi bili pomembni. Danes nas pa mediji, politiki zasipavajo z lažnimi informacijami, življenje je hitro, v službo, domov, kuhanje, pospravljanje... ljudje nimamo časa razmišljati, kaj je v življenju res pomembno, saj smo preveč zaposleni in dezinformirani. Zato pa je samo 7% ljudi inteligentnih. Večji delež krivde za to pripisujemo svetovnim liderjem, ampak tudi sami smo si malo krivi, ker ima vsak možnost biti inteligenten, samo opustiti mora vse stare navade in začeti gledati širše, preko obzorja, zunaj škatle in uvidel bo, da je veliko stvari narobe na tem planetu in se tako usmeril k tisti harmoniji ter postal inteligenten. Morda kasneje celo bistroumen. “Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.” :)(Tamara Hrovat - Hrovi)

9

Kakšne učinke želite doseči s svojimi programi za mlade in kako jih merite?Poslanstvo KŠTM Sevnica, na področju mladinske dejavnosti je učinkovita organizacija mla-dinske dejavnosti, kar pomeni, da mladim, z raznovrstnimi programi zagotavljamo kvalitetno preživljanje prostega časa. Na državni ravni se povezujemo z drugimi mladinskimi centri pri skupnih projektih. Eden večjih, v letošnjem letu, je bil »Mlade face«, s katerim smo širili pomen prostovoljstva v vrtcih in osnovnih šolah v Občini Sevnica. Učinke merimo z dnevnim beleženjem števila obiskovalcev posameznega pro-grama, pogovori z uporabniki in analiziranjem.(Mojca in Marjana, KŠTM Sevnica)

Vprašaj svojega župana:VPRAŠANJE: Kakšna so vaša pričakovanja in želje glede izgradnje optičnega omrežja v sevniški občini? Je morda to ena izmed potez za preprečevanje bega možganov?ODGOVOR: Sodobno optično omrežje, katerega gradnja intenzivno poteka od meseca julija in se bo zaključila proti koncu naslednjega leta, bo za naše občane zagotovo ena večjih razvojnih pridobitev v zadnjem času. Optično omrežje kot trenutno najhitrejša in najmodernejša telekomunikacijska sto-ritev ponuja mnogo več kot hiter prenos informacij ali zabavo. V širšem smislu gre za premagovanje razdalje s svetom, neposreden stik s časom in občutek bivanja v središču dogajanja, navkljub odd-aljenosti od glavnih prometnih tokov.

Občina Sevnica si je za izboljšanje telekomunikacijske mreže, predvsem z jasno določenim ciljem »biti v trendu sodobnega sveta«, prizadevala že nekaj let. Na poti do uresničitve cilja je bil odločilen korak uspešna prijava na razpis za pridobitev evropskih in državnih sredstev. Pričakovanja in želje so uresničitev zastavljenega cilja in uspešna realizacija projekta, seveda pa tudi zadovoljstvo občanov z novo pridobitvijo.

Gradnja optičnega omrežja sodi med tako imenovane neobvezne naloge Občine, medtem ko med obvezne naloge med drugim sodijo tudi delovanje javnih zavodov, šolstvo, otroško varstvo in številne druge. Uspešna pridobitev sredstev za optično omrežje je eden od primerov dobre prakse občinske uprave v zadnjih letih, kako brez velikih obremenitev proračuna obogatiti domače okolje.

Razvita telekomunikacijska mreža bo v prevladujoče podeželskem okolju zagotovo velika dodana vrednost – za vse, predvsem pa za mlajše generacije. Optično omrežje bo med drugim izboljšalo možnosti, kot sta študij in delo mladih na daljavo, pa tudi zmanjšalo prikrajšanost občine za hitre pro-metne povezave z večjimi mestnimi središči.

S spoštovanjem,

Srečko OcvirkžupanObčine Sevnica

mladi in družba

Kako KŠTM miga za mlade?

1010

žihr neki uprašam?Kaj menite o IQ testih in nacionalnem preverjanju znanja (NPZ)?

TJAŠA, 25“Obstaja več vrst različnih testov. Različni psihološki testi, recimo test IQ, EQ. Eni so kar dobri in uporabni, na primer ti v osnovni šoli, ki te potem vodijo v nadaljnje šolanje. Kar se pa inteligentnosti tiče je pa čist odvisno od posameznika, kaj mu leži, zakaj je dober. Eni so razgledani, enim leži logično razmišljanje, enim leži to, da zmorejo drugim pomagat, jih spodbujat, so sami zelo čustveno stabilni. Vsak je po svoje nekako inteligenten. Sicer sem pa mnenja, da se inteligenca ne da meriti s številkami. “

NEJC, 19“Krneki, sem že reševal. Čist so

nepotrebni.“

TJAŠA, 18“Men so vsi ti IQ testi butasti. Kar se pa nacionalnega preverjenja znanja tiče, se mi pa zdi, da so zelo korisna stvar, ker ti mal pomagajo pri odločitvi za naprej, da veš kam it.”

ALJA, NEJA, 16“Nisem še nikol rešvala IQ testa. NPZ ti pa pomojem bolj mal koristi v srednji šoli.”

IZJAVA MESECA:Zopet so pred nami šolske obveznosti, za mnoge pa je tudi jesen tisti čas, ko želijo zamenjati službo. Veliko osnovnošolcev v tem šolskem letu čaka nacionalno preverjanje znanja, tiste, ki se potegujejo za nove službe, pa zna doleteti psihološko testiranje.

V zmedi številnih nasprotujočih si mnenj, zakaj so takšna testiranja dobra in zakaj ne, smo šli preveriti stanje v Sevnici. Zanimalo nas je: “Kaj menite o različnih IQ testih in nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) ter kakšne izkušnje imate z njimi?”

(Intervjuvali in komentirali: Lidija Bratuša in Klavdija Švigel)

TISKARNA T-TISKTanja Jakopič s.p.

Sedraž 38, 3270 LaškoTELEFON: 041 387 061

e-mail: tanja.jakopic@siol.net

ROSVITA, 36“IQ testi se men zdijo super

zadeva. Sem bila že na psiholoških testiranjih za

službo.”

11žihr neki uprašam? članki študentov

Si se kdaj vprašal, kaj bi tujcem znal povedati o svojem kraju? Ali poznaš njegovo zgodovino, pomembne osebnosti, naravne znamenitosti in kulturno dediščino? Se ti to sploh zdi pomemb-no?Kadar nam starejši pripovedujejo o preteklosti, se mladi počutimo dokaj slabo obveščeni. Zato me je zanimalo, koliko o Sevnici vedo osnovnošolci tukajšnje šole. V raziskavo sem vključila učence od 1. do 5. razreda. V članku sem strnila nekaj kratkih vprašanj. Preizkusi se!

Veš, katera reka teče pod savskim mostom? Kako se imenuje najvišji hrib v okolici Sevnice? Katera rastlina uspeva na Zajčji Gori? Na ta vprašanja znajo odgovoriti učenci 1. razreda. Pravilno znajo pokazati Savo, Lisco in kje uspeva vinska trta. Z razgledne točke pokažejo svojo šolo, zdravstveni dom, železniško postajo, grad in bazen. Težavo jim povzroča le razlika med hribom in goro. Bi jim znal pojasniti?

Sledijo malo težja vprašanja, na katera so znali odgovoriti učenci 2. razreda. Ali veš, kateri pro-metni znak stoji na parkirišču? Kakšne oblike so znaki za obveščanje? Kateri prometni znak ima obliko osemkotnika? Z učenci smo prometne znake spoznavali na učnem sprehodu po Sevnici, kjer so prepoznali večino znak-ov. Največ jih je prepoznalo prometne znake »Parkir-ni prostor«, »Prehod za pešce« (znaki za obveščanje so štirikotne oblike) in »Ustavi« (ima obliko osemkot-nika).

Z učenci 3. r. smo bili na vodenem ogledu Kopitarne, kjer smo si ogledali proizvodnjo obutve. Ali si ve-del, da je bila Kopitarna prva tovarna v Sevnici in

deluje že od leta 1886? Izračunaš lahko, koliko let šteje tovarna, učenci pa znajo našteti še vsaj 3 nji-hove polizdelke in navesti vsaj dva razloga, zakaj je tovarna pomembna še danes.

Ali imaš doma zemljevid Sevnice? Bi znal našteti vse sestavine, ki jih mora zemljevid vsebovati? Veš, koliko mostov stoji na reki Savi v območju Sevnice? Za pravilne odgovore vprašaj učence 4. razreda, ki so se spoznavali z letalsko fotografijo in zemljevidom Sevnice, na katerih so iskali pomembnejše stavbe, ugotavljali razlike med starejšim in novejšim delom mesta in vadili orientacijo. Najlažje jim je bilo prešteti mostove (namig: 3), najtežje pa poiskati pot od ene do druge točke.

Za konec pa najtežja vprašanja, na katera so z igro kviza uspešno poiskali odgovore učenci 5. razreda. Kateri znani Slovenec je poučeval v Lutrovski kle-ti? Kaj je puhla? Kako se imenuje sevniška vrsta jablane? Odgovori: Jurij Dalmatin, sevniška jed podobna pogači in Sevniška voščenka.

No, kako ti je šlo? :)

(Avtor: Maja Vavtar, Vir: Diplomska naloga, Pedagoška fakulteta Ljubljana, 2011)

Če želiš objaviti del svoje seminarske ali diplomske naloge v reviji Vejžde, piši na

drustvo@knof.si

»Povsod je lepo, a doma je najlepše.«

12KNOF ČIVKA!*Medtem ko je večina uživala v senčki na morju, smo se v KNOFu potili z otvoritvijo naših prostorov SUNK – Središča ustvarjalnosti napredka in kulture, ki se je zgodila 21. julija. Na obisk je prišlo kar nekaj uglednih gostov, ki so knofovcem potrdili, da njihov trud ni bil zaman. Že v tednu pred otvoritvijo so se v učilnici SUNKa pričeli izvajati prvi računalniški tečaji, kmalu zatem se je začel reden krožek LAN partijev, ki so preko poletja potekali vsak pone-deljek in četrtek, pa tečaj snemanja in obdelave videa, krožek spletni radio, tečaj Photoshopa, vmes pa smo urejali še vse potrebno za prihod naših dveh prostovoljcev Axela in Ivane, ki bosta od septembra dalje za skoraj 1 leto postala aktivna člana in prostovoljca v društvu K.N.O.F. Poleg tega so naši glasbeni navdušenci konec avgusta priredili že 5. Veliko Kitariado, ki je tokrat prvič potekala kar dva dni in Sevnico zazibala v ritmih rock’n’rolla, hard rocka in funka. Vedno smo odprti za vaše nove ideje in predloge, zato bomo v septembru ter oktobru 2011 bomo pospešeno iskali nove aktivne člane in projektne vodje društva, tudi pred Srednjo šolo Sevnica. Vsi novi aktivni člani ob včlanitvi prejmete lepo nagrado. (Knofljica) * čivka ali angl. tweeta, objavlja novosti

Kot nam je pokazala anketa iz spletne strani www.knof.si ima še vedno več kot polovica staršev negativno mnenje o prostovoljnem delu ali pa o tem ve premalo. Najbrž je podobno tudi pri delodajalcih, ki pogosto na intervjujih kandidatov za zaposlitev podcenjujejo izkušnje iz prostovoljnega dela. Obstaja veliko ukrepov, ki bi to stanje izboljšali, med njimi tudi novi Zakon o prostovoljstvu, ki je bil sprejet letošnjega febrarja. Ta opredeljuje prostovoljstvo kot družbeno koristno brezplačno delo, prostovoljci o pridobljenem znanju prejemejo uradno potrdilo (Youthpass, Nefiks...), njihovo delo pa se poenoteno vodi v uradni evidenci o prostovoljcih in opravljenem prostovoljskem delu. Podobno kot pri delovnem razmerju, le da se prosto-voljno delo (še) ne šteje v delovno dobo. Torej, dragi podjetniki, koga bi raje zaposlili, nekoga brez delovnih izkušenj, ki je vaš sorodnik, ali nekoga, ki ga namesto višine urne postavke bolj zanima, kakšno delo bo opravljal in kakšen rezultat lahko doseže?

VSE PRIJAVE IN INFO NA:El. naslov: drustvo@knof.si

Telefon: 07 81 44 119, 051 309 063www.knof.si

Facebook: Drustvo KNOFNaslov : Ob gozdu 11, Sevnica

RAČUNALNIŠKI TEČAJI:- Začetni računalniški tečaj I. stopnja: BREZPLAČEN

(ob prijavi še na vsaj en nadalj. tečaj)

- Nadaljevalni računalniški tečaj II. stopnja: 25 eur- Nadaljevalni računalniški tečaj III. stopnja: 25 eur- Montaža videa v Adobe primere: BREZPLAČEN

PRIDRUŽI SE KROŽKU:- Filmska produkcija: kratki in dolgometražni video, stopmotion- Šivanje oblačil, denarnic, torbic- LAN party: Worms, Duke Nukem in drugi klasiki- Spletni radio- Govorim latinsko!Vsi krožki so BREZPLAČNI.

JEJ, HODI, LJUBI: program alternativnih načinov življenja- Predavanja o zdravem načinu življenja- Delavnice kuhanja (do 6 oseb): veginarika, kosilo iz gozda, ajda na 101 način...

Kakšno mnenje imajo vaši starši o prostovoljstvu? rezultat zadnje

ankete iz www.knof.si

Napovedujemo...

Delovne izkušnje, ki jih delodajalcine bi smeli podcenjevati!

2011: Leto prostovojstva

13NAJ PROSTOVOLJEC: MIHA GRAČNER

NAJ DOSEŽEK: LIDIJA BRATUŠA

Miha se je izkazal ne le kot

priden delavec, ki se vedno

prikaže in še to ponavadi 15 min

prehitro, namesto, da bi zamujal,

ampak kot zelo resen in zavzet

prostovoljec, ki svoje delo

opravlja odgovorno.

Izkazal se je kot zanesljiv

pomagač na 5. Kitariadi, preizku-

sil pa se je prvič tudi kot projek-

tni vodja tečaja Photoshopa.

Lidija je naša zadnja pridobitev v društvu in zelo smo je veseli, saj je vztrajna in zaradi tega tudi zelo sposobna. Dosegla je, da se je naša ljuba revija Vejžde po 12-tih številkah končno razširila in to celo v na pol barvni verziji. Za to je bilo potrebno veliko ur, truda, vere in poguma, kar pa Lidija zagotovo ima.

V vsaki reviji VEJŽDE bomo objavili naj prostovoljca društva K.N.O.F., ki je bil najbolj aktiven, vložil največ časa in truda v program in naj dosežek društva K.N.O.F., člana, ki je dosegel poseben uspeh za društvo.

Društvo K.N.O.F. v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS razpisuje MULTIMEDIJSKI NATEČAJna temo: DOTIKSodelujete lahko s fotografijo, videom, sliko, glasbo ali prozo.Vaše ustvarjalne izdelke pošljite do 30. septembra 11 na naslov drustvo@knof.si ali jih prinesite na sedež Ob gozdu 11, Sevnica (pri bazenu). Starost ali kraj bivanja ni pomembna!Najbolj kreativni izdelki bodo nagrajeni in razstavljeni na 4. VELIKI RAZSTAVI DOTIK, ki se bo zgodila 6. oktobra, ob 19h, na sevniškem gradu. Več na www.knof.si

14Selimo se v oblakeMinevajo časi, ko smo s prihodom novega programa ali nove igre, kot je Crysis, bili prisiljeni kupiti novo komponento ali celo računalnik. Vsak PC gamer pozna tegobe stroškov nove grafične kartice za 200 €, samo da bo igra delovala na najboljših nastavitvah. Prav tako minevajo časi, pozabljanja pomembnih dokumentov, slik in posnetkov, saj nam bodo in so že na voljo kjerkoli in kadarkoli.

V programski industriji se pojavlja novi trend imenovan cloud computing ali po slovensko računalništvo v oblaku. Uporabnik do oblaka dostopa preko računalnika, tabličnika, mobilnega telefona ali druge naprave z uporabo spletnega brskalnika. Tipično, uporabnik dobi dostop do oblaka preko prijave na storitev na spletni strani ponudnika. Oblak deluje na principu strežnik – odjemalec, kar pomeni, da je magični oblak v resnici strežnik sestavljen iz več računalnikov v velikosti omare, na katerem se izvajajo uporabljene storitve. Z uporabo oblaka se vse informacije in dokumenti shranju-jejo na strežniku. Določene storitve omogočajo obdelavo kompleksnih in zahtevnih operacij, katere se izvedejo tudi 1000-krat hitreje in učinkovitejše, kot bi bil zmožen naš domači računalnik. Tako je uporabnik veliko poprej deležen končnega rezultata.Sedaj, ko smo seznanjeni s konceptom računalništva v oblaku, se vprašamo, kaj to pomeni za nas uporabnike. Koncept je najlažje razložiti s predstavitvijo storitev, ki so nam že na voljo.

Sprva bi omenil storitev Dropbox, ki nam omogoča brezplačno shranjevanje do 2 GB podatkov v oblaku. Da-toteke so nam dostopne na katerikoli napravi, ki ima dostop do interneta ali nameščeno aplikacijo na računalniku, tabličniku in mobilnem telefonu. Naložene datoteke lahko delimo tudi z drugimi uporabniki Dropboxa. To je čudovita storitev, zaradi katere nam ni več potrebno s seboj nositi USB ključka ali zapisovati podatke na CD ali DVD.

tehnološki kotiček

Drugi primer je brezplačna glasbena storitev grooveshark, ki nam omogoči dostop do več milijonov skladb. Skladbe lahko dodamo v spiske predvajanja, dodamo med najljubše, iščemo podobne skladbe, dodamo lastne skladbe. Storitev si vse nastavitve in naložene skladbe hrani in imamo do njih dostop na vsakem računalniku z internetno povezavo. Storitev ima tudi mesečno plačljiv paket, ki nam preko aplikacije omogoči poslušanje skladbe na mobilnem telefonu.

Tretji primer sta storitvi, ki ju ponujata Google z Google Docs in Microsoft s SkyDrive. Oba s konkurenčnima storitvama nudita ustvarjanje, ure-janje in hranjenje Word, PowerPoint in Excel doku-mentov, kar znotraj brskalnika. Dodatna možnost teh storitev je simultano urejanje dokumentov, saj lahko dokument delimo s soavtorjem.

Četrti primer je na voljo samo v Ameriki z načrti širjenja po Evropi. Storitev nakazuje, kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Podjetje Onlive nudi vsebino na zahtevo, pozornost je namenilo predvsem računalniškim igram. S svojo storitvijo je podjetje izničilo potrebo po dragih konzolah ali računalnikih, ki so potrebni za poganjanje zahtevnih iger. Izbrano igro ne poganja naš računalnik, ampak je igra nameščena in poganjana na oddaljenem strežniku ter posre-dovana na naš računalnik ali Onlive konzolo preko medmrežja. Edina slabost Onlive storitve je, da za gladko delovanje priporočajo internetno hitrost 5 Mbit/s, zahtevana je vsaj 2 Mbit/s, kar predstavlja problem v določenih državah, tudi v Ameriki.Najnovejši statistični podatki iz Ookla Net Index ocenjujejo slovensko povprečje za prenos na 7.78 Mbit/s in za oddajanje na 3.74 Mbit/s, kar dokaže, da smo pripravljeni tudi na najzahtevnejše storitve v oblakih.

Kmalu bomo opazili, da ne bo več pomembno koliko spomina ali procesnih jeder ima naša naprava, ampak ideje in kako te ideje razviti v delujoče storitve za naš vsakdan na naših velikih ali majhnih ekranih.

(Nejc Tušek, računalniški tehnik)

dropbox.com

grooveshark.com

bit-tech.net

1616

FINAL DESTINATION

2. julij 11Blanca

DRUŠTVO PRO

ATRIUM NIGHT12. avgust 11Grad SevnicaPARTYZONE

17KNAP’N’FEST

12., 13. avgust 11Krmelj

ŠKS, MSK KRMELJ

5. VELIKA KITARIADA SEVNICA19., 20.avgust 11pred ŠportnimdomomSevnicaK.N.O.F.

fotooooooo turbina:poletje v sevnici

CvetličarnaVIKTORIJA

Viktorija Senica s.p.Planinska cesta 3, Sevnica

T: (07) 814 15 24G: (031) 362 442

E: viktorija.senica@gmail.com

19MOJA PODJETNIŠKA POT:KOLESARSKI, trgovina in storitve d.o.o.

Predstavljamo vam podjetniško pot družine Traven. Vas zanima, kakšni so bili njihovi začetki in kaj si želijo v prihodnje? Na vprašanja je odgovarjal Matjaž Traven.

Kdaj, kako in zakaj ste se odločili za samostojno podjetniško pot? Kateri so bili odločilni koraki, mejniki?Zamisel za samostojno dejavnost sta dobila moja starša v letu 1990. Mama je bila zaposlena v Jutranjki, ki se je že takrat spopadala s številnimi težavami. Zato se je odločila, da gre na samostojno podjetniško z odprtjem prve specializirane kolesarske trgovine in servisa v Sevnici. Ljudje so z začudenjem sprejeli njeno odločitev, saj je bila redkost, da se je s to dejavnostjo ukvarjala ženska, ker je to veljalo bolj za moško področje. Kasneje se je izkazalo, da je bila odločitev prava.

Kako je potekal vaš razvoj?Začetki so bili težki, saj so zahtevali veliko izobraževanja in novega znanja ter investicij v prostore, opremo, zalogo in številna specialna orodja za servis koles, ki jih je bilo zelo težko dobiti na trgu. Pri poslu smo sodelovali vsi družinski člani in pomagali po naših najboljših močeh. Bogate izkušnje in pridobljena specifična znanja so bile odločilne, da

sem se kljub dobri službi v letu 2006 odločil, da po upokojitvi staršev prevzamem dejavnost, z njo nadaljujem in jo ob pomoči družine tudi razširim. Najprej sem delo opravljal kot dopolnilno dejavnost, v letu 2010 pa sem pred odprtjem Kolesarskega centra v Krškem, zapustil službo pri Upravni enoti v Sevnici in se povsem posvetil poslu. To je bila zelo tvegana odločitev, saj se je potrebno zavedati, da je posel odvisen samo od tvojih odločitev, kot posledica tega pa tudi kvaliteta življenja tebe in tvoje družine.

Ker so vse stvari povezane s kolesarstvom zelo sezonskega značaja, smo svojo ponudbo v trgovini dopolnili še z ribičijo, pirotehniko ter energetsko varčnimi

premazi Termoshield. Servisu koles pa smo še dodali kvaliteten servis smuči in smučarskih desk.

Kako ste se odzvali na gospodarsko krizo?V času gospodarske krize smo se odločili, da svojo ponudbo izdelkov in storitev še razširimo, kar je nekoliko v nasprotju s splošnimi trendi. Vendar lahko zatrdim, da nam ni žal. Tako smo v marcu 2010 odprli Kolesarski center v Krškem, ki je med večjimi v Sloveniji. Za odprtje kolesarskega centra v Krškem smo se odločili, ker ima to mesto skupaj z zaledjem izjemno bogato kolesarsko tradicijo.

Kakšne so vaše želje v prihodnosti? Investicija v razvoj je v letošnjem letu predstavljala spletna trgovina www.bikebrothers.si, ki kupcem omogoča nakup iz domačega naslonjača. V spletni trgovini je na voljo celoten nabor naših izdelkov od vrhunskih koles, nadomestnih delov in opreme pa do izdelkov za zabavo in sprostitev. V prihodnje želimo s konkurenčnimi cenami pridobiti nove stranke po celotni Evropi.

Kako skrbite za kakovost vaših storitev?Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri prodaji in servisiranju svojim strankam skušamo zagotavljati maksimalno kvaliteto naših izdelkov in storitev. Vse to terja od vseh zaposlenih obilo dodatnega izobraževanja ter natančnega dela, ki pa ga radi opravljamo. Za nas je najpomembnejše, da je stranka zadovoljna in da uživa v svoji aktivnosti, pa naj bo to kolesarjenje, smučanje, ribarjenje ali kaj drugega.

Kaj predlagate mladim, kam se naj usmerijo v prihodnosti in zakaj?Pomembno je, da že v mladih letih pridobijo čim več tehničnega znanja in ročnih spretnosti. Odločajo naj se za poklice, ki jih bo v prihodnosti primanjkovalo. Po mojem mnenju so to različni serviserji, električarji, šivilje, pleskarji, strugarji, … Tudi svoje otroke želim naučiti čim več stvari, ki jih lahko sami opravijo pri npr. različnih hišnih popravilih, večkrat pa so mi v pomoč tudi pri delu v trgovini. Še vedno pa velja rek: »Kar znaš, to veljaš« in tega znanja ti ne more nihče vzeti.

20

Zainteresirane za mladinske izmenjave, izobraževanja ali razpise ter natečaje za mlade vabimo, da se za več infor-macij obrnete na društvo K.N.O.F. iz Sevnice na naslovu www.knof.si, drustvo@knof.si ali telefonu 051 309 063.

EURES (EURopean Employment Services) je omrežje javnih služb za zaposlovanje in nacionalnih partnerjev iz 31 držav članic EU/EGP in Švicarske konfederacije. Poiščite zaposlitev v Evropi! Čaka vas več kot milijon novih priložnosti za zaposlitev pri evropskih delodajalcih!

Na portalu EURES/Išči zaposlitev evropski javni zavodi za zaposlovanje objavljajo vsa aktualna prosta delovna mesta delodajalcev, specializiranih agencij za zaposlovanje in drugih partnerskih

ustanov iz Evrope. Objave so v nacionalnih jezikih držav, ključni podatki o zahtevani izobrazbi oziroma poklicu pa so prevedeni v slovenski jezik.

Zavod RS za zaposlovanje nudi iskalcem zaposlitve informacije o možnostih zaposlitve in dela ter tudi informacije o življenju in delu v državah članicah EU/EGP in Švici. Na spletni strani zavoda: www.ess.gov.si/eures si lahko v štirih korakih tudi naredite evropski standardni življenjepis po Europass vzorcu.

Na voljo za iskanje prostih delovnih mest po Evropi ter podobne informacije so dostopne tudi na evropskem portalu: http://ec.europa.eu/eures/, vendar je stran še v izdelavi. Zato je najbolje, da sami pobrskate po možnih delovnih mestih, ko pa najdete kaj zanimivega pa se obrnite kar na svojo območno službo Zavoda za zaposlovanje.Pa veliko sreče pri iskanju!

Sekretariat Združenih narodov (OZN) in Ministrstvo za zunanje zadeve bosta organizirala preverjanje znanja za zaposlovanje mladih strokovnjakov v sistemu OZN na nižjem profesionalnem rangu (P2), ki je nadgradnja dosedanjega programa nacionalnega konkurenčnega izpita (NCRE). Preverjanje znanja – pisni del bo 7. decem-bra 2011 v Ljubljani, uspešni kandidati pa bodo imeli nato še intervju s predstavniki OZN. Zainteresirani kandidati bodo preizkus znanja lahko opravili iz naslednjih področij: administracije, humanitarnih zadev, odnosov z javnostjo in statistike.

Kandidati morajo biti državljani Republike Slovenije in morajo imeti najmanj prvo stopnjo univerzitetne izobrazbe iz področja, za katerega se bodo prijavili na preizkus znanja. Ne smejo biti starejši od 32 let na dan 31. december 2011. Tekoče znanje angleščine ali francoščine je nujen pogoj.

Podrobnosti razpisa in prijavni obrazec so objav-ljeni na spletni strani OZN: 2011 Young Profes-sionals Programme Examination.

Rok za elektronsko prijavo je 10. september 2011.

Vir: https://careers.un.org/

TOP PRILOŽNOST ZATE:

Evropa priložnosti

Spletni portal za iskanje prostih delovnih mest v Evropi

http://www.ess.gov.si/eures

EURES

Program za mlade strokovnjake (Young professional programme) - izpiti za zaposlovanje mladih strokovnjakov v sistemu OZN

21multi-kultiV rubriki Multi-kulti objavljajmo pisma mladih iz tujih držav, ki živijo ali so živeli v Sloveniji. Odgov-ori so žal v angleščini, prosimo za razumevanje.

Ime: Ramunė Širvytė Država rojstva: LitvaZačasno bivališče: Krško1. Present yourself, what do you do at home and your reason for coming to SloveniaI came to Slovenia at the end of April for a one year as EVS volunteer. My home is Litva, Vilnius. There I finished studies of cultural history, anthropology and religion studies (philosophy of religion). Also I was working a bit like a guide. When I finished University of Vilnius I decided to try myself in EVS project.

2. How do you feel here, what do you do here?A lot of people ask me – why did you choose Slove-nia? And my answer is always the same – Slovenia chose me. Actually I was searching the project in other country but one day I got a letter from my sending organization that Mladinski Center Krško is looking for an EVS volunteer. The description of the project sounded like what I wanted to do. So I’m lucky that finally I’m here, work-ing in MC Krško. Usually I help with a realization of or-ganized MC events. Another important task for me is documenting those events. This is a very good opportunity to improve my skills of making photos (because photography is one of my hobbies) and to learn new things, like recording, editing and etc. With the help of my mentor, Klara Zorc, I’m organiz-ing some projects like fotomaraton. In September there will be a workshop of making a camera obscura (photocamera in a matchbox).

3. What is life like in your country (mainly young people’s life) in comparison to Slovenia?I like living in Krško. It’s also a new experience for me. I feel that I’m resting of everyday stressful running, of crowds and etc. And here I have more time for my hobbies (making photos, dolls, learning how to make stop-motion movies).

4. Do you see any differences in spending free time amongst young people?When you live in another country it is natural to search differences and similarities. To be honest, here

I haven’t got a cultural shock or something like this. Young people here are less or more similar to Lithuanians – how they spend their leisure time, how they communicate with friends, what kind of hobbies they have and etc. 5. What is the most obvious difference to you between our countries in general?Maybe I was a little bit surprised that here, in a small town like Krško, there are so many concerts and other events. Because in comparrison with Lithuanian small towns – the situation is not very optimistic. And still, sometimes it seems to me that young people here feel a little bit bored or maybe lazy to go somewhere and are not curious of learning new things.

6. Would you recommend living in a foreign country for a while to other young people?I always say that in the world there aren’t boring places, just people sometimes can feel bored. What to do that it doesn’t happen? In my opinion, one of the solution is trying to change something in your life. And EVS project is one of the ways to do that. It’s good for everybody to go somewhere abroad, get experience and learn, learn, learn…

22

KOSTANJ:Pravi kostanj, tudi domači kostanj, pod znanstvenim imenom

Castanea sativa je drevo iz družine bukov. Plodovi (kostanji ali

maroni) so rjavi in bogati s škrobom, nahajajo se v bodičastem ovoju.

Uporabljajo se za prehrano.

KOSTANJEV NADEV ZA KOSTANJEV ZAVITEK

Kostanjev zavitek pripravimo iz vlečenega testa, ki ga lahko

kupimo v trgovini.Sestavine za nadev: 10 dag margarine ali masla10 dag sladkorja2 jajca500 g kostanjevega pireja (kuhan in olupljen kostanj)

1-2 dl mlekaVanilijev sladkor, malo ruma

Postopek: Vse sestavine dobro premešamo, da dobimo gosto

zmes (pire) za nadev, če je pregost ga razredčimo z mlekom.

Razvlečemo vlečno testo in namažemo do tričetrt z

nadevom in zvijemo, damo v pomaščeni pekač in spečemo v pečici na 180 stopinj cca 35min.

Med peko 2x namažemo z mešanico mleka in

smetane.

LEŠNIK:Navadna leska Corylus avellana je

gospodarsko pomembna vrsta zaradi užitnih

oreškov. Mnogo podobnih vrst iz iste družine

ljudje sadijo kot okrasna drevesa v parkih in

vrtovih. Les brezovk je po večini trd, težak in

trpežen. V preteklosti so tovrsten les veliko

uporabljali v kmetijstvu, gradbeništvu in za

izdelavo različnih uporabnih predmetov.

ŠIROKI REZANCI Z LEŠNIKOVIM PESTOM

Sestavine:Česen 2 strokaBazilika 25gLešniki 25gSkuta - manj mastna 200gŠiroki rezanci 225gSol, poper

Postopek: V mešalnik damo strt česen, sveže liste bazilike, lešnike

in skuto. Vse skupaj zmešamo v gosto zmes. Široke rezance

skuhamo v slani vreli vodi, nato jih odcedimo. K testeninam

primešamo pesto in popramo. P.S. Namesto skute lahko damo 4 žlice kaper, 1 skodelica

naribanega parmezana ter 2/3 skodelice oljčnega olja. Izpustimo

le česen.

Med lenarjenjem na plaži ali kje drugje, imamo čas in radi opazujemo, kaj se okoli nas dogaja. Glede na to, da je tokratna tema inteligentnost, bi rada opozorila, da je ta potrebna tudi pri ekologiji, ravnanju z odpadki, skrbi za okolje… in temu podobnim temam. O čem govorim? Beri naprej.Mogoče se vam bodo to zdele malenkosti, vendar za okolje in naravo malenkosti ne obstajajo...

Sedim na obali in opazujem okolico. Ljudje se sprehajajo, sončijo, pogovarjajo, smejijo, sedijo po kafičih… Mojo pozornost pritegne oseba pri ekološkem otoku. Saj veste, tam so postavljeni smetnjaki za ločevanje odpadkov: za papir, plastenke in pločevinke ter steklo.

No, naj nadaljujem. Oseba se je pripeljala z avtomobilom v katerem je bil prtljažnik poln papirja, lepenk in kartona.Zlaganje v smetnjak tej osebi predstavlja celo misijo. Te se loti predano, resno, načrtno. Večje kose raztrga, primerno zlaga, da ne zavzemajo preveč prostora, sortira, da ne odvrže plastificiranih ali mastnih listov…

In ves ta čas se ne spomni ugasniti avta! (toliko o pametnem in skrbnem ravnanju s smetmi...)

No, pa še nekaj za širjenje našega obzorja: Kaj pomeni “varovanje okolja”?

Varovanje okolja je širok pojem, ki zajema varovanje voda, zemlje in zraka, ravnanje z odpadki, komunalne storitve in vzdrževanje infrastruktur. Vsa ta področja se združujejo v gospodarski panogi, ki v zadnjih letih beleži zelo visoko stopnjo rasti, še posebej na področju zbiranja in predelave odpadkov. (Lea Kelemina)

LET’S DO IT!

23

GROZDJE:Grozdje je sadje, ki zraste na vinski trti. Je bele ali rdeče

barve. Grozdje uživamo presno ali pa iz njega pripravimo

sok. Lahko ga tudi sprešamo in pustimo, da zavre v mošt.

Ob nadaljevanju alkoholnega vretja in po filtriranju

dobimo vino. Poznamo različne sorte trte, ki dajejo

grozdju različen okus (posledično pa tudi različna vina).

Grozdje v naših krajih dozori med koncem avgusta in

začetkom oktobra.

Green is Good

GROZDJE V ŽGANJU (napitek )

Sestavine:Za 2 kozarca po 500 g potrebujemo:

1,5 kg belega grozdja (muškata)125 g sladkorja

pol litra močnega žganja1 dl vode

Postopek: Sladkor in vodo kuhamo toliko časa, da se sladkor raztopi in dobimo sirup.

Grozdje (zloženo v kozarce) prelijemo z žganjem in sladkim sirupom. Najmanj 2 meseca

pustimo stati v hladnem in temnem prostoru.

Lahko noč poletje, dober dan jesen!Poletja bo vsak čas konec, jaz pa na dopustu sploh še nisem bila. Kakšna škoda. Te obveznosti so prava nadloga. Očitno nisem bila med letom dovolj pridna, pa moram zato še zdaj migati. Mah kaj češ, »tak to dojde« bi reku prekmurc :) Ste bili vi dovolj pridni, da ste si letos privoščili dopust? Upam! In že bo tu jesen, ko bomo grabili listje, če ga bomo imeli in nase navlekli primerna oblačila za primerne ohladitve, če sploh bodo. Se mi zdi, da se je vse skupaj nekam zamaknilo… No, tu zdaj nekaj nakladam, kako nisem šla na dopust, stvar pa je v tem, da sem se odločila, da napišem nekaj o plodovih, ki zorijo v jesenskem času. Da slučajno ne bi ostali brez pijače in jedače. Najbolj všeč mi je, če greš v naravo in vzameš kar ti ponuja. Kakšna trgovina neki! Tako, razpisala se bom o sladkem grozdju, hrustljavem kostanju in trdih lešnikih. Ste z mani? Če niste, potem samo obrnite list in ignorirajte moje nasvete. Če pa ste, pa uživajte ob branju hudih receptov! (Just me… from jungle :))

PECIVO Z GROZDJEM (enostavno in hitro)

Sestavine:2 jajci1 skodelica sladkorja1 skodelica olja2 skodelici moke1 navadni jogurt1 pecilni prašek 2 žlici rumagrozdje

Postopek: Mešamo jajca in sladkor, da penasto

narastejo, dodamo ostale sestavine, dobro

premešamo, vlijemo v pekač in po masi potresemo grozdje. Vse skupaj damo peči na 180 stopinj za cca 20min.

Viri:kulinarika.net

mojirecepti.comkostanj.net

24

Čustvena inteligentnost je izredno pomem-ben dejavnik uspešnosti posameznika v vsakodnevnih osebnih in poslovnih odnosih. Pokaže nam, kaj so človekove čustvene potrebe, kako upravlja s svojimi čustvenimi stanji in kakšne so njegove dejansko živete vrednote. Čustvena inteligenca se navzven izraža kot vedenje.

Nekoč je bilo za zaposlenega dovolj, da je imel ustrezno izobrazbo in strokovno usposobljenost. V današnjih časih, ko je poudarjeno timsko delo, pa so pomembne tudi osebne kakovosti delavca. Pri delu v skupinah oz. timih je pos-ameznik lahko uspešen, če se zaveda svojih zmogljivosti. Tako fizičnih, umskih kot tudi psihičnih. Bolj, kot je delo zahtevno, bolj je čustvena inteligentnost odločilna in pomembna. Sploh, če delovno mesto vključuje še delo z ljudmi. Čustveno odzivanje v odnosu do sodelavcev, strank, oz. vseh tistih, s katerimi stopamo v medsebojne odnose, odločilno vpliva na učinkovitost in rezultate. Vsa negativna čustva, ki se kopičijo v nas – od jeze, žalosti, zavisti, razočaranja, strahu, …so sicer normalna, a ko ta čustva v duševnosti začnejo prevladovati, postane počutje manj prijetno. To seveda vpliva na zmanjšano ustvarjalnost, učinkovitost, pojavi se pesimizem, okrnjeno pa je tudi odprto sodelovanje z bližnjimi.Čustvene inteligence se učimo vse življenje, ko se učimo razumeti, upoštevati in izražati lastna čustva ter sodelovati z drugimi. Pri ljudeh z visoko razvito čustveno inteligenco prevladuje optimizem, v okolje pa se sproščajo pozitivna čustva…

Darinka KOZOLE, strok.del.Vodja enote Ozara Sevnica

OZARA drustvo za pomoc ljudem

v stiskiČustvena inteligenca

Dnevnik dr. Veronice A. Shoffstalove:

KAKO DELUJE UM?

Um, ni le en organ, pač pa sistem organov, o katerem lahko razmišljamo kot o psiholoških

zmožnostih ali mentalnih modulih. Entitete, ki jih danes pogosto uporabljamo, da bi pojasnili um –

recimo splošna inteligenca, sposobnost oblikovanja kulture ali večnamenske strategije za učenje – bodo

brez dvoma šle pot protoplazme v biologiji ter zemlje, zraka, ognja in vode v fiziki. Te entitete so v

primerjavi z natančnimi pojavi, ki naj bi jih pojasnjevale, tako brezoblične, da bi morale

imeti čarobne lastnosti. Ko pojav prestavimo pod mikroskop, odkrijemo, da kompleksne teksture

vsakdanjega sveta ne podpira ena sama substanca, pač pa mnogo plasti zapletenega aparata. Biologi so

že davno nadomestili koncept vsemogočne protoplazme s konceptom funkcionalno

specializiranih mehanizmov. Sistemi organov v telesu opravljajo svoje delo, ker ima vsak posebno

strukturo, ustrezno njihovim nalogam. Srce poganja kri po telesu, ker je narejeno kot črpalka; pljuča kri

oskrbujejo s kisikom, ker so narejena kot izmenjevalci plinov. Pljuča ne morejo črpati krvi in

srce ne more vnašati kisika vanjo. Specializacija gre vse do najnižjih ravni. Srčno tkivo se razlikuje od

pljučnega, srčne celice se razlikujejo od pljučnih, in mnoge od molekul, ki sestavljajo srčne celice se

razlikujejo od tistih, ki sestavljajo pljučne. V nasprotnem primeru naši organi ne bi delovali.

Um mora biti zgrajen iz specializiranih delov. Ker mora reševati specializirane probleme. Samo angel

je lahko vsesplošni reševalec problemov; nam smrtnikom ostanejo zmotljive ocene iz nepopolnih

informacij. Vsak od naših mentalnih modulov reši svoj nerešljiv problem s slepo vero v način delovanja

sveta, na podlagi predpostavk, ki so nepogrešljive, a tudi neubranljive – zagovarjamo jih lahko le s tem,

da so dovolj dobro delovale v svetu naših prednikov.

Um je prilagoditev, ki jo je izoblikoval naravni izbor, vendar to ne pomeni, da je vse, kar mislimo, čutimo

in naredimo, biološko prilagodljivo. Razvili smo se iz opic, vendar to ne pomeni, da imamo enak um

kot opice. In končni cilj naravnega izbora je širjenje genov, vendar to ne pomeni, da je širjenje genov

tudi končni cilj ljudi. Viri: Kako deluje um? Steven Pinker /

Učbenik za psihologijo za srednje šole

25

Na svetu sta samo 2 tipa ljudi:

ČAK NORIS...

in nesposobneži.

“ČAKNORIS kornr”

nagradna igraNAGRADNO VPRAŠANJE TE IZDAJE SE GLASI:Kaj je puhla?*Svoje odgovore s kontaktnimi podatki pošljite na el. naslov: drustvo@knof.si ali na SMS: 051 309 063 najkasneje do 15. oktobra 2011. Žrebanje bo potekalo 25. oktobra 2011.NAGRADE: Trije izžrebanci bodo prejeli majico z logotipom 5. Velike Kitariade, kapo, CD skupine MI2 ter podlogo za miško.

REZULTATI ZADNJEGA ŽREBANJA:Nagrajenci nagradne igre, ki je potekala na 5. Veliki Kitariadi so odgovarjali na vprašanje: “Kaj tebi pomeni kratica SUNK?” Žrebanje je potekalo 25.8.2011, nagrajenci so:- JANEZ BLAS z odgovorom: Središče Ustvarjalnosti Napreka in Kulture- SEBASTIJAN PEŠEC z odgovorom: Svetišče Ubitačnih Netreznih Kronikov- NIKI ŽVEGLIČ z odgovorom: Skladišče Unikatnih Nadobudnih KreativcevVsem nagrajencem čestitamo, ostalim pa želimo več sreče prihodnjič :)Nagrade lahko prevzamete na sedežu društva, na naslovu Ob gozdu 11, Sevnica (pri bazenu).

* rešitev se skriva v rubriki Članki študentov.

2626

IZUM EKSPERIMENTANEGA VIDEAPrvi avtorji eksperimentalnega videa kot je bil Korejec Nam June Paik so raziskovali distanco in problematičnost nezavednega vpliva televizije na gledalce. V času masovnega prodiranja televizije v domove ljudi, se je Paik ukvarjal s funkcioniranjem elektronske podobe oziroma televizijskega ekrana. Leta 1963 je odprl prvo video-art razstavo, »Exposition of Music – Electronic television«, sestavljeno iz 12 rabljenih televizijskih ekranov, ki so bili raztreseni po prostoru in so ob določenih trenutkih nepričakovano spremenili ali popačili sliko, ki se je prikazovala. Pri instalaciji »The more the better« leta 1988, je uporabil kar 1003 monitorjev. Leta 1964 se je Paik preselil v New York, kjer je spoznal klasično čelistko Charlotte Moor-man (1), ki je postala njegova sodelavka v številnih avdio-video performansih. Pri Paikovem najbolj znanem delu »TV Cello« (1971) je Moormanova »igrala« na kup televizorjev, naloženih v obliko čela, ko je z lokom potegnila čez ekrane, so se na njih prikazovali posnetki njenega igranja na čelo, posnetki drugih čelistov in posnetki »v živo« iz performansa, ki jih je Paik sproti montiral. Leta 1965 je Paik kupil prvo prenosno video kamero in rekorder, Sony Portapak. S tem napredkom v tehnologiji je bilo umetnikom omogočeno, da so ustvarjali osebne / eksperimentalne video posnetke. Z ekspanzijo konceptov videa in televizije je Paik ustvaril vrsto video-skulptur, video-instalacij, video-performansov in tudi prenosov »v živo« med različnimi državami. Leta 1988 je ustvaril svoj zadnji video prenos, »Wrap arround the world«, ki je bil najobsežnejši in je povezoval več držav iz Vzhoda in Zahoda. Vsi prenosi so prenašali posnetke ljudi iz različnih držav v vsakodnevnih situacijah in so simbolizirali podobnosti med ljudmi sveta, koeksistenco tradicionalne in sofisticirane sodobne tehno-kulture ter univerzalnost jezika slike.

EKSPERIMENTALNI VIDEO V ZDAV 80. in 90. letih je eksperimentalni video v ZDA pritegnil novo, marginalno generacijo umetnikov, ženske, geje, lezbijke, temnopolte in Azijce, ki so v to gibanje vpeljali družbeno in politično problematiko. Pod vprašaj so postavili klasično moško ureditev družbe in njihovo premoč nad mitom, zgodovino, ekonomijo, umetnostjo in televizijo. S konceptom t.i. »moškega pogleda« na žensko kot blago, so dekonstruirali celoten sistem proizvodnje in konzumacije televizijskih podob. Helen Demichel je v projektu »Consider Anything only don’t cry« (1988) z videom raziskovala osebno in kulturno identiteto. Producirala je t.i. »video quilt«, kolaž, narejen iz delov njenih posnetkov in reklam. »Quilt« je postal posebna oblika feministične video umetnosti, ki je prikazovala soobstoj različnih samostojnih delov in ne monolitske narativne oblike in omogočala gledalcu vnašanje lastnih konotacij in občutkov, ne le ugotavljanje določenega avtorjevega sporočila. Izzivi vladavine belih moških v medijih so v 90. letih postali vse pogostejši zato se je leta1989 konzervativna vlada v ZDA uprla provokacijam in negativno obsodila Nacionalno združenje umetnikov ter njeno podporo »moralno oporečnim smetem«. Najbolj radikalni primeri provokacij so bili videi Roberta Mapplethorpa (2), ki so prikazovali brutalni in radikalni homoseksualni spolni odnos. Oblast je organizirala kampanije proti predvajanju »Tongues United«, filma Marlona Riggsa, in na koncu tudi uspela. Kar pa ustvarjalcev ni zaustavilo, ameriški eksperimentalni video je iz želje po svobodnem izražanju in odkritju potencialov vseh ljudi vseskozi prevzemal nove oblike in odkrival nove plasti življenja.

EKSPERIMENTALNI VIDEO V SLOVENIJINa razvoj slovenskega eksperimentalnega videa v 80. letih sta vplivali predvsem dve subkulturni gibanji, Študentski kulturni in umetniški center (ŠKUC) in Študentsko kulturno društvo (pozneje postane Forum Ljubljana). Videi so nastajali v kontekstu kulture punka, »off-shoots« umetnosti in novih družbenih gibanj iz ljubljanskega »undergrounda«, gejev in kasneje tudi lezbik. V tem okviru se je video uveljavil kot primerno orodje za izražanje umetniških impulzov in družbenokritičnih pogledov. Zaradi preproste uporabe in možnosti hitre reprodukcije je postal eden najbolj popularnih ter radikalnih oblik medija slovenske generacije iz 80. let. Pravi začetki slovenskega eksperimentalnega videa so bili v 70. letih, v konceptualni umetnosti. Nuša in Srečo Dragan, ki sta najprej delovala znotraj »OHO«, skupine avantgardnih konceptualnih umetnikov, sta bila prva slovenska video umetnika. Za njiju je video predstavljal orodje umetniške akcije in obenem orodje dokumentacije. Ob koncu 70. let je Miha Vipotnik s profesionalno opremo in »VIDEO synthesizerjem« raziskoval strukturo ter estetske učinke elektronske podobe in se osredotočil na manipulacijo in transformacijo podobe ter učinke montaže.V 80. letih so bili umetniški in umetniško-dokumentarni video projekti organizirani iz strani študentskih kulturnih gibanj in tudi iz strani Cankarjevega doma, Kongresnega in kulturnega centra v Ljubljani, v okviru Mednarodnega video bienala. Kritičnost, družbena angažiranost in variacije med političnimi in družbenimi temami, dopolnjene z eksperimentacijo v jeziku videa, podobi in tehnologiji so bile glavne značilnosti slovenske video produkcije v 80. letih kot na primer glasbeni

Eksperimentiram jaz, eksperimentiraš ti, eksperimentirajmo vsi!

grozno resno o umetnosti

27Eksperimentiram jaz, eksperimentiraš ti, eksperimentirajmo vsi!

videospoti Laibachov (3) ali Borgesie, ki so bili zaradi močne povezave s političnimi in družbenimi temami vse drugo razen glasbeni videospoti. Dogodki v družbi, državne prepovedi, nasilje, seksualnost, miti in tabuji takratnega socialističnega sistema so postali pomembna referenca večini proizvajalcev umetniških in dokumentarnih videov Marine Gržinić, Nevena Korde in Aine Šmid, Zemire Alajbegović in Dušana Mandića. Na koncu 80. in še posebej v 90. letih je TV Slovenija v okviru svojega kulturno-umetniškega programa intenzivno vzpodbujala produkcijo umetniških video projektov, medtem ko so bile druge filmske in video organizacije vpletene predvsem v produkcijo reklam. Od srede 80. let video ni bil več let orodje umetniškega izražanja, ampak tudi metoda dokumentiranja političnih dogodkov, v 90. letih smo z demokratizacijo slovenske politične sfere bili priča novim oblikam novinarskega raziskovanja, ki je uporabljal metodo video raziskave. Slovenski video je postajal vse bolj zastopan tudi v kulturni sferi »mainstreama«. Za razliko od ameriškega eksperimentalnega videa, se zato slovenski umetniki niso ukvarjali z vprašanjem homogenizacijske in komercial-izacijske moči televizije. Na to je v precejšnji meri vplivala enotna želja slovenskega naroda in oblasti po osamos-vojitvi. Eksperimentalni video je bil predvajan na TV SLO1, SLO2 in tudi na komercialni televiziji Kanal A, kar pomeni, da je šel z roko v roki z javnimi televizijskimi mrežami.

EKSPERIMENTALNI VIDEO DANESDanes, v „novem sistemu“ pa smo vendarle priča velikim neskladjem med željami oblastji in ljudstva. Mediji so v Sloveniji po novem zakonu o RTV pod težko roko oblasti in samo vprašanje časa je, da začnejo določene skupine ali posamezniki delovati ter opozarjati na problem nedemokratičnosti v medijih. Podobno se je že pričelo, sicer ne preko televizijskih prenosov, ampak preko različnih spletnih video portalov, kjer obstaja poplava zabavnih, glupih, poneumljajočih videov, najde pa se tudi množica umetniških, kritičnih, eksperimentalnih videov. Pa ne le na youtube.com, obstaja tudi dailymotion.com, eden glavnih spletnih portalov za neodvisni video. Eni izmed mlajših slovenskih video ustvarjalcev so npr. Desnastranjajca.dsjcrew.com, ki po novem snemajo celotne spletne nani-zanke v studiju pred zelenim zaslonom (4) s priznanimi ig-ralci kot je Jonas Žnidaršič. Obstaja pa tudi veliko festivalov eksperimentalnega videa, Luksuz produkcija, Kino otok, pa tudi čez mejo. V septembru se bo v Zagrebu zgodil 25. FPS, mednarodni festival eksperimentalnega videa. Prečekirajte, mogoče se lahko še prijavite s svojimi video eksperimenti.(Akcijonistka Mojca)

1

2

3

4

28 MARIJA EROTIKANe vem, zakaj tako

hrepenim. Rada bi

nehala. Rada bi bila sama

sebi dovolj.

Sebična prasička, ki jo bo

nažgal na balkonu.

Saj vem, da bo seks čist v kurcu, pa da najbrž

sploh ne bo prišel.

Bi kar nekam šla. In najbrž tudi bom...

OK, kera muzika... Omar Naber... NE NE Uff... ne

morem verjet.

Lepo nama je bilo. Po moje bi morala pri tem

zaključit. »We will always have Pirano.«

Jungle drum – četrnajst je sati, radio Rijeka...

Radio Slovenia international.

Fajn sem zakurla tole pečko.

Sem lahka? Preveč seksam?

Po moje ne...

Ne morem verjet, da je Bernard izvedel za

Evana... je vprašal, če imam kakega blondega...

grozno, kako je majhen svet.

Ma, kaj češ. Če je pa res. Nimaš se kaj sramovat.

Taka si.Hočem čutit zadovoljstvo. Zjutri danes sem ga

spet. Sem se počutila odraslo in s potjo. Sem

začutila dan, to nedeljo.

Me je klical skrita številka. Je bil ljubosumen na

Evana. Taki so moški.

Sem razmišljala prej, pa sem si rekla “O moj

Evan”... O moja Marija.

Pa nočem nobenega posedovat in nočem biti

posedovana.

Včeri sem osvobodila želvice. Štefana in Bertolin

sta zdaj del brežiškega ribnika. Nikoli več ju

ne bom videla. Dala sem jima poljub za slovo.

Zapela nekaj. Zatrosila, kar je bilo še želvje hrane

po ribniku in sem odšla.

Tako sta zaplavala iz mojih rok, kot vedno, odrinla

sta se od mojih prstov in se izgubila v kalni vodi.

Upam, da se bosta med sabo še našla. In da bojo

juniorji Štefankoti in Bertolinke.

Lepo je. Osvobajam sebe in osvobajam druge.

Delam stvari, ki bi jih morala že zdavnaj. Zadnjič,

včeraj, sva z Rokom zabila tisti kabel na weceju

in s pormašino sem naredila dve luknji za tisto

stojalo v tušu za šampone. Sem čutila, da bom

morala to enkrat sama nardit.

Kako gori... My pussy is on fire...

Ednina4. del

Sploh nočem nič načrtovat za jutri. Posesala

bom, če bom spala v dnevni, spucala bom

umivalnik, ker je res že treba, pobrila si bom

muco. Skrajšala za kakšne druge podvige.

Ostalo nič. Če bo že res prišel se bom oblekla seksi, npr.

štunfe do beder, čipkasto spodnjo majčko,

brez modrčka in hlačk. V samem plašču.

Če pa ga ne bo. Pa tudi prav. Grem pa sama

nekam. Kar šla bom, na kakšen party ali pa

kulturni večer v Ljubljano. Bom prespala pri

Nežki ali pa se bom odpeljala domov.

Evan. Simpatičen si. Predober samo za fuk.

Sem včeraj razmišljala in razlagala Johanu

pa Roku, ko smo jedli pečeni kostanj pred

mojo hišo in pili cviček podnajemnice, o

tem, kako sva z Marijotom prvo leto bila

tako srečna, da sva se na tleh v njegovi sobi

gledala in se čudila temu, kar se je dogajalo.

Kaj tako lepega se nama ni zdelo možno,

realno.Čeprav... ne vem, če sem kdaj čutila takšno

poželenje do njegovega telesa... hotela sem

se mu predajat, pa mogoče bolj sebično

uživat. Da bi on mislil, da sem fajna in

pohotna.Takšna sem. Zdaj se nočem delat. Rada

seksam. Rada bi doživljaja orgazme.

Večina moških me navkljub orgazmu pusti

nepotešeno. Lizanje

nespretnih me odbija. Rada fafam, da se

moškemu trga od užitka. Se potrudim, ker

me najbolj rajcajo nekontrolirani vzdihi iz

njegovih ust. Ali jaz kdaj tako vzdihujem?

Mogoče se imam preveč po kontrolo?

Ali pa sem zahtevna... Mene bo res moral

imet en ornk ljubimec v postelji. Ki bo vse

naredil prav, bo grobo prodrl vame in me

nato najbolj nežno poljubljal z jezikom.

Mora se prelivat.

Nočem sterilnosti. Ne sramujem se sebe in

svojega vonja. Rada imam svojo muco in

svoje telo. Zato se mi zdi nesmiselno vse to

vsak dan sčistit s sebe.

To je čisto moje:

ooo, Evanov pot.

Sem mal umazanka...

Vsaj vem, da sem. Vem, da mi to paše. To je

dobro.

ohhh...

29

MARIJA EROTIKAFul sem se zagnala s pisanjem

spet. Tako je vedno na začetku.

Lep dan je danes. Sem se

peljala z Bernardom v novem

traktorju. Sva se menila o

odnosih. Evo, napoved za danes:

16.00 Muzej novejše

zgodovine Celje

17.00 Ptujski grad – baročna

glasba20.00 Pokrajinski muzej Koper

– pevski zbor

Sonce je začelo lepo sijat v

ta mrzli lump zimr. In me je

zadelo. Tisti filing, ki sem ga do-

bila ob gledanju Transylvanie.

Da vsi živimo kar tako, iz dneva

v dan. Živimo pač. A rabimo

razlog?nekako se najdemo, nekako

delamo, nekako se srečujemo

in nekako se ljubimo. Itak pa tu

ni nekega posebnega smisla.

Saj potem si postavimo neke

umetne smisle, češ poroka,

avto, hiša, pes, otroci, šolanje

otrok, penzija ... Ampak mislim,

da je to še vedno življenje

od danes na jutri. Več res ni

potrebno.Mislim, to ne pomeni, da

ne boš nič planiral in delal

poslovnih načrtov,

ampak to. Da smo sami.

In moja samost pač živi. Tukaj

sem in diham tale zrak. Toplo

mi je, nohte imam rdeče nala-

kirane, na radiu je neka pesem

pač. Ne na depresiven način,

ampak na optimističen, hic et

nunc , carpe diem način.

(Mary)

i d e n t i č n o s tBila je moja odločitev za to pot, moja. Nekaj časa nazaj sem se odločil za potovanje do Prerokinje meglic. Ta prerokinja naj bi imela različne sposob-nosti. Ampak ena izmed njih naj bi bila gledanje v prihodnost. Vedel sem, da bo pot dolga, zato sem se dobro pripravil in odšel, ko sem le lahko. Moj dom se nahaja na obzorju Grotta, na pečini nedaleč stran od pokrajine Krylone. Od tod naj bi bilo teden hoje do Gromskega Vrha, kjer naj bi prerokinja tudi bila. Po poklicu lingvist, za hobi kovač, sem se odpravil na dolgo pot. Prvi dan pomisliš, ko se odpraviš, kaj vse si pustil za seboj. Vendar v bistvu nisem imel ničesar. Oče mi je umrl, ko sem imel 4 leta, zaradi večletne vojne v Rinu. Moja mati je umrla pri 53-ih letih. In moji prijatelji so se razkropili po kontinentu, da bi obogateli. Odšel sem proti zahodu, v divjino, kjer sem prvič po dolgih letih srečal Tengorosa, divjo žival z inteligenco, ki je nihče ni razumel. V naslednjih dneh sem zašel v gozdove, kjer sem si moral zgraditi začasno bivališče. Dobro sem se naspal, kajti na obzorju sem za gozdom videl samo še dolgo pot do vasi, ki naj bi se imenovala Bergenov Izvir. Lep kraj, da srečaš veliko trgovcev iz Krylone. Nabavil sem nekaj govedine, za topel obrok. V mestu sem izvedel, da če pohitim, lahko pridem tja tudi kakšen dan prej. Ko sem prišel do Gromskega Vrha, nisem vedel, kaj pričakovati. Pred mano je bila gmota skal v njej pa labirint. Naletel sem na prvo oviro, kjer sem se moral odločiti ali grem levo ali grem desno in kjer je v starodavnem jeziku pisalo: “Če si pošten in zvest, potem hodiš po rani desni nogi”. V tem jeziku je večino stvari pomenilo obratno kot v našem, zato sem zavil levo. Druga ovira. Samo preprosto: “Hodi in verjemi”. Pred mano so bila vrata v plamenih. Če verjameš, prideš skozi. Nisem imel kaj izgubiti, zato sem se podal skozi in ... ostal živ. Zadnja ovira, 8 kosov tabelic, zloženih na mizi, na kateri je pisalo: “Če vidiš zrno, vidiš ogenj”. Če si prebral zadnjo besedo od zadaj naprej, je prišla ven številka 1. Zato se mi je zazdelo, da bi moral samo obrniti vrstni red tabelic. Delovalo je in odprl se mi je prehod. Prerokinje tam ni bilo, je pa bila knjiga, stara po moji oceni več 100 let, na kateri je pisala letnica 1289 AE. Čas v katerem sem živel je bil komaj 547 AE, zato sem knjigo vzel domov in jo preučil. Zvedel sem, da je prihodnost polna korupcije, laži in ljudje so se dejansko poskušali rešiti pred nečim. V tisti votlini, je torej že nekdo bil pred mano, vendar ne iz istega časa. O Prerokinji ni pisalo ničesar. (Miha Gračner)

MIKEY’S EXTRAS...

30 FIRMA MESECA

• bowling,• kavarna Desetka in• trgovina s tekstilom in obutvijo Bliss.

Naše odlično delo potrjujejo številne pohvale za-dovoljnih strank, kot tudi pridobljeni certifikat kakovosti ISO 9001:2009. Zavedamo se, da je naše okolje potrebno trajnostnega ohranjanja za pri-hodnje generacije, zato smo s pridobitvijo okolje-varstvenega certifikata 14001:2009 in certifikata 17020:2009 sledili našemu načinu delovanja v do-bro celotne družbe.

Za doseganje konkurenčnosti na trgu se trudimo prav vsi zaposleni. Naš vsakdan je sestavljen iz trdega dela, nenehnega dokazovanja in iskanja rešitev za izboljšave, kar našim več kot tridesetim mladim sodelavcem predstavlja velik izziv, saj mora-jo biti svojemu delu stoodstotno predani. Prav tako od njih zahtevamo sposobnost postavljanja ciljev in timskega dela, saj se vse te lastnosti odražajo v naših poslovnih rezultatih.

Ideje so ključne za razvoj in širitev dejavnosti, ka-terih nam v Sava avtu ne primanjkuje. V bodoče želimo zaposlovati predvsem mlad kader, različnih poklicev, ki ima delovne navade, strok-ovno znanje in tudi ambicije, da to dokaže v širšem prostoru. Sava avto sicer živi in dela v loka-lnem okolju, kjer poskuša doseči simbiozo z vsem, kar se tukaj dogaja in z ljudmi, ki tukaj živijo. Prav zaradi tega se vključujemo in sodelujemo na kul-turnem, umetniškem, športnem in humanitarnem področju, za kar namenimo kar precejšnja sred-stva.

Kvaliteta našega poslovanja se odraža tudi skozi dobre finančne rezultate, čeprav so ti bolj rezultat dobrega dela, kot naš poglavitni cilj. Naš namen je oplemenititi prostor v katerem živimo, nuditi zaposlitev ljudem, ki si želijo ostati v domačem okolju in izboljšali kvaliteto življenja vsem občanom. Ravno tako se zavzemamo in prispe-vamo k urejenosti kraja in pokrajine, želimo pa tudi izboljšati poslovno in družabno življenje sevniške občine.

Sava avto d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1995 kot družinsko podjetje. Naša osnovna dejavnost je bila trgovina z avtomobilskimi rezervnimi deli in pnevmatikami. Svojo po-nudbo smo leta 1998 razširili še s servisnimi storitvami v vulkanizerski delavnici.

Zaradi nenehne rasti smo velik preskok v kvali-tativnem in kvantitativnem smislu naredili leta 2003, ko smo odprli lastne poslovne prostore v Dolenjem Boštanju. Ti so nam omogočili, da smo strankam ponudili celovito storitev za njihova vozila, ki vključuje tudi tehnične preglede in registracijo vozil. Ker se nenehno trudimo za zadovoljstvo svojih strank, smo svojo ponudbo še obogatili s trgovino s športno opremo Intersport in okrepčevalnico Čič bar.

Nov sodoben objekt v mestnem jedru Sevnice »Bowlind de Luxe« je bil lansko leto zgrajen z namenom, da mladim ponudimo popestritev družabnega življenja kot tudi možnost, da ostanejo v domačem okolju.

Našo celovito ponudbo sestavljajo:• trgovina z avtodeli,• veleprodaja pnevmatik,• vulkanizerstvo in servis Vulco, • tehnični pregledi in registracija vozil,• homologacije osebnih vozil in motorjev,• zavarovalne storitve,• trgovina Intersport,• Čič bar,

Kavarna Desetka

Tehnični pregledi

Vulkanizerstvo in servis

Bowling

Čič bar

Trgovina Intersport

PRIDI, POSKUSI, POSTANI USPEŠEN TUDI TI!

SI želiš že v èasu študija pridobiti veliko praktiènih izkušenj, spoznati razliène ljudi?

Želiš delati v uglednem podjetju in si kljub temu delovni èas prilagajati svojim obveznostim?

Imaš veliko neuresnièenih želja, ker ti zanje primanjkuje denarja?

Oplemeniti svojo mladost s poklicem za ljudi!*

Za vse informacije ti je na voljo Manca Ržen na tel. št. 040 707 696 ali na naslovu

Planinska cesta 25 v Sevnici.

To je odlièna priložnost zate, saj ti nudimo pomoè pri usmeritvi v podjetniške vode.

* Za opravljanje tega dela moraš imeti najmanj 18 let.

Janja Košar s.p. je pooblašèena agencija Agencije Mori.

Vejžde meseca: Rubrike v Vejžde so avtorsko zaščitene. Vsako kopiranje

naših idej bo sodno preganjano :P