SIM CITY 1980 VS. VALDECARROS 2009 - fa.uni-lj.si · PDF file– razdrobitev posestev na manjše enote, deljivost zemljišč na vedno manjše parcele; razpršenost posameznih zemljišč

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka Fikfak, UL, Fakulteta za arhitekturo

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 4

SIM

CIT

Y 19

80 V

S. V

ALD

ECA

RR

OS

2009

Ruralni kontekst


Distribucija, jedro/periferija, nukleacija/disperzija, difuzija

1. DEL - PROSTOR

NUKLEACIJA IN DISPERZIJAOdnos med grajeno obliko in zemljo (okoliški prostor) vpliva na številne naselbinske vzorce, iz česar sledijo definicije različnih pojmov, predvsem v razmerju oblika – vzorec.

DISPERZIJA → kmetije, zaselki in naselja razpršeni po celem območju (kmetovanje in obvladovanje širšega območja; vpliva na vzdrževanje socialnih stikov.

NUKLEACIJA → situacije, kjer je večina bivalnih enot zgoščena in deluje kot enoten vzorec.



»Čistega« vzorca, popolnoma nukleacijskega ali popolnoma disperznega, ni, saj bi prvi pomenil, da bi vsi živeli v enem objektu, drugi pa, da bi bil prostor popolnoma enakomerno poseljen z enakimi objekti, v vsakem bi bilo enako število prebivalcev …

NUKLEACIJA je naselbinska oblika, ki je velikokrat povezana z načinom obdelave in izrabe zemljišč:– kooperativni sistem obdelave zemlje; to pomeni združevanje manjših zemljišč v večje obdelovalne površine;– obramba naselbine in ljudi; postavitev na grič ali znotraj meandra reke (omejen in viden dostop);– izviri pitne vode; to pomeni upoštevanje naravnih zakonitosti in tokov v prostoru;– potreba po suhih lokacijah na močvirnih območjih;– pomanjkanje gradbenih materialov; naselbine so se v preteklosti koncentrirale na območjih, kjer je bil izvor gradbeno uporabnega materiala;– planirane naselbine, izgrajene kot koncentrirane strukture pod vplivom skupnostiali posameznega lastnika; itn.

Danes pa jo spodbujajo še številni drugi, med katerimi so:– sodobni prometni komunikacijski sistemi (avtoceste);– samoorganizacija (nadaljevanje oblike tradicionalnega socialnega življenja);– odnos do prostorskih vrednot – izkoriščanje kvalitetnih lokacij (lega, osončenost,zračnost, klima itd.);– vračanje k modelu tradicionalne družbene kulture itd.

Nukleacija se uporablja za naselbinski vzorec, ki je sestavljen iz elementov, objektov koncentriranih v tesne skupine.


Nasprotje - predstavlja DISPERZIJA, na katero pa so vplivalinaslednji dejavniki (povezani z delovanjem v preteklosti):– razdrobitev posestev na manjše enote, deljivost zemljišč na vedno manjše parcele; razpršenost posameznih zemljišč in njih lastnikov;

– nizka koncentracija prebivalstva;– prenakopičenost naselij in gibanje v smeri odpiranja prostora;– emigracije in propadanje obstoječih objektov; zamiranje oddaljenih naselbin;

– migracije in spreminjanje odnosa človek – zemlja;– tudi kot planirana disperzija v obliki zakupnih zemljišč zunaj območij koncentracije, itd.

Disperzna oblika pomeni, da tudi posamezna kmetija leži v prostoru razpršeno, raztreseno, razsuto ipd., in sicer ne samo da je oddaljena od svojega prvega soseda, temveč da ima tudi svoje objekte »razmetane v prostoru«.


Prostorsko popolnoma prestrukturirale in ne bodo več odvisne od položaja vzorca v prostoru:

– DIFUZIJA (višja stopnja disperzije), ki pomeni popolno prestrukturiranje naselbinskih vzorcev, pri čemer bodo ti dislocirani vzorci vsebovali številne dejavnosti in bodo delovali povezovalno na nivoju sistema.


BISTVO → nekatere naselbine preko časa preživijo, nekatere propadejo,hkrati pa se rodijo nove.

DIFUZIJA (vključuje razpršitev v času in prostoru definiranih značilnosti distribucije) → predstavlja ključni mehanizem v spreminjanju odnosov v prostoru.


IZRAČUN STOPNJE NUKLEACIJE – DISPERZIJEuporaba kvantitativne ali statistične tehnike, kot je »analiza najbližje soseščine«

AndRn 2=

Rn = opis distribucije sistema (nukleacija – disperzija)d = razdalja med najbližjima sosednjima točkama (vkm)n = število točk (naselbin) v študijskem območjuA = območje študije (v km2)




geometrična oblika linije ali trikotnika osnovna razdelitev na vrsto ali aglomeracijo členitev in razdelitev na regularno ali iregularno obliko

Oblike naselbinskih vzorcev

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 4 OBLIKA


Proces spreminjanja naselbin skozi čas → stabilnosti, širjenju in protislovju. Stabilnost: postopno spreminjanje in prilagajanje novim oblikam,

ekonomsko stagnacijo, socialno marginalizacijo, demografsko stabilnost, konzervatizem in administrativne omejitve v primeru širitev.

Širjenje: najprej se je začela delitev obstoječih parcel na manjše enote, nato pa zapolnjevanje odprtih prostorov znotraj naselbine in dodajanje novih zazidljivih površin, največkrat na robovih naselbine.

Protislovje: pa vključuje primere, kot so popolno izpraznjene določenega vzorca, popolna porušitev ipd.

DINAMIKA NASELBINSKEGA SISTEMA V PRIHODNOSTI– gradnja razvojnih in prometnih koridorjev avtocest,– praznjenja in staranja podeželja,– problemi ukinjanja delovnih mest v kmetijstvu,– kmetijstvo postaja obrtniška tržno usmerjena dejavnost

in ni več usmerjeno v pridelavo hrane.

Dinamika sistema v ruralnih naselbinah

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 4 DINAMIKA

Notranje socialne in ekonomske povezave V naseljih prebivajo ljudje, ki pripadajo različnim socialnim,

ekonomskim, družbenim, kulturnim skupinam itd. Oblika naselbine odseva to človeško raznolikost, ki se mnogo bolj

spreminja v primerjavi s fizično pojavnostjo objekta in glede na časovno oddaljenost od sodobnosti.

... Mož, ki ga je opisovala, je imel vse vrline, saj »je imel veliko kmetijo«. Za to ženo mož ni bil važen kot oseba. Važen je bil ekonomski razlog, ki bi v prejšnjih časih omogočil družini preživetje, če ne bi mož s pijančevanjem vsega zapravil. Če pogledamo na to z današnjega stališča, bi se nam zdelo tragično, če pa na to pogledamo s stališča dekle iz prejšnjega stoletja, je bila poroka z moškim, ki je lahko nudil preživetje družini, glavna vrednota. V družbi, kjer je bilo preživetje odločujoč faktor, je bil najpomembnejši dejavnik posestvo ali pa sposobnost za delo. (Gomiršek 1999: 98).


Lega naselja v prostoru

Prometna (ulična) mreža naselij; vaški prostori

Dominantne točke naselbin


POGOJI PROSTORA, ki vplivajo na tipologijo naselbin

RAZVOJNI PROCESIZnačilnosti naselbinskih vzorcev in oblik so zajete med stabilnostjo in

nestabilnostjo in zelo variirajo v prostoru in času. Nestabilnost se lahko spremeni v stabilnost in obratno, kar se odvija v različnih časovnih obdobjih ter v različnih okoljih. Vsak naselbinski vzorec vključuje v »akcijo spreminjanja« štiri dejavnike:

prisotnost kontinuitete pod vplivom hitrosti spreminjanja, kataklizmične spremembe, vpliv kolonizacije, spreminjanje ekonomskega sistema; le-ti so s kasnejšim časovnim

razmakom že prepoznani kot del življenjskega sistema, povezanega z ekonomsko raznolikostjo in demografskim spreminjanjem.

Kataklizma (SSKJ 1994: 388): »dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju«.


Razvoj naselbinskih vzorcev

– STRNJENE NASELBINE: oblike historičnega izvora, kot so gruča, vrsta, obcestna naselbina, ter novejše oblike organizirane strnjene gradnje.

– RAZLOŽENE NASELBINE: kajžarske (koloni, viničarji) in planšarske naselbine ter historične oblike, ki so se izoblikovale v tovrstno razpoznavno strukturo.

– RAZPRŠENE NASELBINE: naselbine, ki so zaradi razvoja spremenile historično obliko v sestavljeno obliko iz posameznih enakovrednih enot.

– SUBURBANIZIRANO OBMOČJE: območje, ki ni jasno definirano kot mestno ali podeželsko, ima pa svoje prostorske značilnosti in tvori posebno poselitveno enoto.

– Zadnjo skupina, SAMOSTOJNE ENOTE v prostoru.

tabela: IZSEK IZ TABELE – TIPOLOGIJA NASELBINSKIH OBLIK IN VZORCEV V GORIŠKIH BRDIH.

Tipologija naselbinskih vzorcev

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 4 TIPOLOGIJA

Razvoj - simulacije

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 4 RAZVOJ


Poselitev, širitev / robovi v prostoru

Širitev naselja, rob / komunikacija


Širitev naselja / Prostorska zasnova / Prenova


Naselje nekoč, danes, jutri – simulacije razvoja







Francija, Provansa, projekt iz 80-ih let 20. stoletja


VKLJUČEVANJE v krajino

VKLJUČEVANJE v krajino

BIG (Bjarke Ingels Group)Stanovanjski kompleks v bližini Budve


PROCES GRADNJE IZ TRADICIJE V SODOBNOST


“STABILNOST” V HIŠI “PODEŽELJA”

arhitektura kot umetnost (npr. Villa d'All Ava, Saint-Cloud, periferija Pariza, 1984–1991, arh. OMA in R. Koolhaas)

arhitektura kot tehnologija(npr. Hiša »Polderblik«, Almere, 1992, arh. T. Koolhaas), iz značilnosti lokacije (npr. Casa Fernandes v Bom Jesusu l. 1989–1994, arh. E. Souto de Moura).

iz značilnosti lokacije

arhitektura kot tehnologija

PREDSTAVA o »domu na podeželju«→ objekti iz solidnih, klasičnih materialov→ oblike, ki so zagotavljale trajnost, varnost in udobnostPRVI PREOBRAT→ industrijska revolucija→ mestno prebivalstvo se začne naseljevati na podeželje.SPREMINJANJE podeželja,→ vnos mestnih ideologij v kulturo bivanjaMed TRADICIONALNE razvejane in rastoče vzorce→ vrste kompleksnih oblik→ abstraktni vzorci z vnosom novih bivalnih zahtev…


URBANA HIŠA KOT DEL NASELBINEVnos novega elementa pomeni preoblikovanje bivalne enote kot tudi vzorca naselbine .

SODOBNA RURALNA HIŠANASTAJANJE NOVIH PODJETNIŠKIH KOMPLEKOSVOblika bivalne enote ne izhaja več iz tradicionalnih osnov, temveč iz organizacije dela.

PRENOVA NASELBINSKE BIVALNE ENOTEOHRANITEV VZORCAVse večjo kvaliteto pridobivajo v prostoru drobne strukture, ki so del preteklosti.

PRENOVA NASELBINSKE BIVALNE ENOTEPREOBLIKOVANJE VZORCA

HIŠA KOT EKSPERIMENTPravzaprav je vsak »nov« poseg določene vrste eksperiment.


URBANA HIŠA KOT DEL NASELBINE- del kateregakoli vzorca naselbine,- raznolikega števila osnovnih bivalnih enot,- medsebojne spremembe interakcij med objekti,- preoblikuje se hierarhija komunikacije zunaj – znotraj,…

Vnos enega novega objekta → preoblikovanje predhodnega naselbinskega vzorca na dva načina: - objekt ni povezan z okolico (splošni tip) - objekt je povezan s tradicionalno domačijo (raščeni tip).


VzorecOblikaZasnovaRazvojna s.Lega v p.

Prostostoječa hiša (Monte Carasso, L. Snozzi, hiša Guidotti, 1989–1991)

Z novimi regulacijskimi elementi je v prostor »vstavljen« troetažni dvostanovanjski objekt. Posamezna dela hiše naj ne bi bila v obliki preslikave, temveč naj bi se oblikovala linijsko. Na ta način naj bi dvojna hiša postala linija v prostoru. (Lichtenstein, 1997: 152-53)


Vzorec CNOblika MZasnova IRazvojna s. ULega v p. Rt

Objekti »plombe« v starem delu (Monte Carraso, L. Snozzi, hiša Rapetti, 1988). V novo strukturo so ujeti historični in socialni procesi preoblikovanja kmetijskih dinamičnih procesov. V tem primeru je moral biti izponjen samo sledeči pogoj: ohranitev integritete tradicionalne strukture parcele. Projekt dokazuje možnost preoblikovanja skednja z vključevanjem parcelnega reda, z dodajanjem v višino in spremembo v majhno, vendar zelo uporabno stanovanjsko hišo. (Lichtenstein 1997: 144–145)



Prenova povojnega objekta (L. Snozzi, hiša D’Andrea, 1993)

Tipična povojna stanovnajska hiša je s preoblikovanjem in dodajanjem v višino dobila popolnoma nov karakter. Prvotno oblikovana »podeželska hiša brez pripadajočega zemljišča« je doživela popolno transformacijo v obliko mestne vile (po Loosovih načelih) (prav tam: 179–180).






“Abstrakcija” na podeželju, Gramastetten, Avstrija (ARH. PAUHOF, M. HOFSTÄTTER, W. PAUZENBERGER); Hiša, ki je izraz teoretične strogosti, obogatena z raznolikostjo materialov.


Hiša Vieira de Castro, 1984-94, Vila Nova de Famalicao, PortugalskaHiša je postavljena na grič, ki dominira malemu naselju.


NOVOGRADNJE V TUJINI


Vzorec NOblika MZasnova IRazvojna s. SULega v p. Rt


Primer desnoVzorec SOblika LZasnova RRazvojna s. ULega v p. S


TRADICIJA / SODOBNOSTODNOS DO OKOLJA


Vzorec SOblika LZasnova RRazvojna s. ULega v p. S

NOVOGRANDJE V SLOVENIJI


SODOBNE NOVOGRADNJE


SOLAR RESIDENCE COMPLEX FRIEBURG, NEMČIJA


OFIS arhitektiPodpeč: 8 objektov kot samostojna skupinaParcele: 243 – 394 m2, objekt 117m23 parkirišča, III. Gradbena faza, 185.000-205.000 €




URBANISTIČNO ARHITEKTURNA DELAVNICA IDRIJA - STARO RUDASKO MESTOmentor: prof. Peter Gabrijelčič, doc. dr. Alenka Fikfakštudentje: Nina Pandol, Tomaž Perdan, Jana Petković

SODOBNA IDRIJSKA HIŠA definirati novo vsebino hiše za stalne prebivalce

razvojni vidik stanovanjskega objekta stara rudarske koče – rudarska hiša – prva zidana hiša –meščanske hiše - gradnja rudniških stanovanj – idrijska delavska hiša / gradnja v 20. stoletju – primerjava razvoja / sodobna idrijska hiša

TRADICIJA / SODOBNOSTMATERIALI / OBLIKA KUBUSA

ENOTNA OBLIKA / ZUNANJI PROSTORPOGLED V PROSTOR / ODPRTOST

ČLENITEV NA FASADI

TRADICIJA / SODOBNOSTZAPRTO / ODPRTO

TRADICIJA / SODOBNOST / MATERIALI

Urbanizem na lokaciji Kobal:- preoblikovanje terena- raznolikost objektov po velikosti- ureditev prometa – pretočnost- nadaljevanje tipologije objektov- vnos sodobnih elementov / tehnologija- skupna javna površina, park, igrišče,…

KULTURA BIVANJA

URBANISTIČNO ARHITEKTURNA DELAVNICA IDRIJA - STARO RUDASKO MESTOmentor: prof. Peter Gabrijelčič, doc. dr. Alenka Fikfakštudentje: Nina Pandol, Tomaž Perdan, Jana Petković

Analiza lokalne arhitekture

Lokacija -Območje Kobal - urbanizem

Enota A

klet

pritlicje

Enota B

klet

pritlicje

Prereza

A-A B-B

Prerez skozi lokacijo

Izbira materialov

2. NOVI POMEN IN VLOGA HIŠE

Sodobna urbana hiša podeželja (primer 1/5)

POVZETEK

1. Pomen razpršenosti poselitve/gradnje


Naslednje predavanje = 26. november ob 9.00 uri v Vurnikovi predavalnici – predavatelj:

doc. dr. Aleksandra Brezovecdekanja Fakultete za turistične študije Portorož TURISTICAUniverza na Primorskem

tema: Dejavniki privlačnosti turistične destinacije

Predavanje 5


doc. dr. Aleksandra BrezovecDejavniki privlačnosti turistične destinacije

Documents

SIM CITY 1980 VS. VALDECARROS 2009 - fa.uni-lj.si · PDF file– razdrobitev posestev na manjše enote, deljivost zemljišč na vedno manjše parcele; razpršenost posameznih zemljišč