skupinsko odlocanje

Modeli in odločitveni sistemi prof. dr. Vili Podgorelec

11. Skupinsko odločanje Metode določanja skupne razvrstitve. Skupinsko odločanje kot večparametrski problem. Skupinsko odločanje z usklajevanjem interesov.


Skupinsko odločanje

Pri odločanju sodeluje več posameznikov ali skupin, ki (lahko) imajo različne cilje.

Pogosto si cilji skupin med seboj nasprotujejo.

Vprašanja: Naštejte primere skupinskega odločanja.

Kakšne dodatne težave prinaša skupinsko odločanje?

Razmislite o možnih metodah za podporo skupinskega odločanja.


Primer skupinskega odločanja

Odločitvene skupine: trije prijatelji g1, g2, g3

Alternative: tri mesta a, b in c

Odločitveni problem: izbira skupnega turističnega cilja

g1: a ≻ b ≻ c

g2: b ≻ c ≻ a

g3: a ≻ c ≻ b

Katera je najboljša skupna odločitev?


Zaželene lastnosti skupne odločitve

Tranzitivnost Če v skupni razvrstitvi alternativ velja a ≻ b in b ≻ c, potem mora veljati tudi

a ≻ c.

Paretovo pravilo Če imajo vsi odločevalci alternativo a rajši kot b, potem mora tudi v skupni

razvrstitvi veljati a ≻ b.

Neodvisnost od nerelevantnih alternativ Dodajanje ali odvzemanje kake alternative naj ne bi spremenilo medsebojnega

vrstnega reda preostalih alternativ.

Odsotnost »diktatorja« Skupna razvrstitev naj ne bi bila vedno enaka razvrstitvi, ki jo predlaga ena sama

skupina, ne glede na razvrstitve preostalih skupin.

Z drugimi besedami: na skupno razvrstitev naj bi vplivale vse skupine, ne pa, da bi vedno obveljala volja diktatorja, to je enega samega posameznika ali skupine (pa naj se ta tega zaveda ali ne).


Izrek Arrowa o nemogočem

Kenneth J. Arrow

Nobelova nagrada za ekonomijo 1972

Izrek:

Ko nastopata več kot dve alternativi, so zaželene lastnosti skupne odločitve med seboj protislovne.

Ni metode, s katero bi oblikovali skupno razvrstitev alternativ, ki bi zagotavljala, da bo ta razvrstitev v vseh primerih izpolnjevala vse zaželene lastnosti.


Metode določanja skupne razvrstitve

Večinske metode Večinsko glasovanje: šteje samo prvo mesto

Condorcetovo glasovanje: primerjava po parih

Dvokrožno večinsko glasovanje: prag 50%, v drugi krog dve najboljši alternativi

Pozicijske metode Bordajevo štetje: točke po vrsti od najslabše do najboljše

n najboljših: samo n najboljših alternativ dobi točke

Kumulativna metoda: skupina razdeli k točk

Metoda s potrjevanjem: “da”=1 točka, “ne”=0 točk


Naloga

Rešimo skupinski odločitveni problem z uporabo naštetih večinskih in pozicijskih metod:

g1: a ≻ b ≻ c

g2: b ≻ c ≻ a

g3: a ≻ c ≻ b

Večinsko glasovanje, Condorcetovo glasovanje, dvokrožno večinsko glasovanje

Bordajevo štetje, n najboljših, kumulativna metoda, metoda s potrjevanjem


Primer: volitve predsednika parlamenta

Zmaga: c

Zmaga: a

Zmaga: b

Zmaga: b

Zmaga: a


Skupinsko odločanje kot večparametrski problem

Doslej smo pri odločanju upoštevali le vrstni red (preference) alternativ, ne pa tudi njihovih vrednosti za odločevalce.

Kaj, če bi imeli alternative ovrednotene s kakšnim modelom (npr. po metodi MAUT)?

Kaj, če bi v primeru odločanja treh prijateljev, vedeli, da je odločevalcu g1 v bistvu skoraj vseeno, kam potuje, medtem ko si g2 resnično močno želi obiskati mesto b?


Poznane koristnosti alternativ

Denimo, da poleg preferenčnih relacij posameznih skupin poznamo tudi koristnosti alternativ:

g1: a=0,5 ≻ b=0,3 ≻ c=0,2

g2: b=0,9 ≻ c=0,1 ≻ a=0,0

g3: a=0,6 ≻ c=0,3 ≻ b=0,1

Problem lahko rešimo zelo podobno, kot to določa Bordajevo štetje in dobimo ocene alternativ:

b=1,3; a=1,1; c=0,6 zmaga alternativa b

Vendar le-ta pristop še zdaleč ni edini možen za reševanje podobnih primerov.


Primer izbire stanovanja

parameter koristnost

garsonjera prizidek

ocena ponudbe 0,43 0,54

najemnina 0,10 0,60

lokacija 0,80 0,30

položaj 1,00 0,12

okolica 0,13 0,99

oddaljenost 0,74 0,30

trgovine 0,80 0,30

služba 0,70 0,30

stanovanje 0,18 0,87

velikost 0,20 0,85

starost 0,15 0,90

Spomnimo se primera o izbiri stanovanja, ki smo ga obravnavali pri pregledu metod tipa MAUT. Denimo, da je naš odločevalec (On)

spoznal prijateljico (Ona), s katero zdaj izbirata skupno stanovanje.

Poleg obeh alternativ sta se pojavili še dve novi: bivanje pri njenih starših oz. selitev v najemniško dvosobno stanovanje.

Kako izbrati odločitev?


Skupna izbira stanovanja

Vsak odločevalec ovrednoti posamezne alternative gleda na svoje kriterije. V tabeli so rezultati vrednotenja izbire stanovanje posebej zanj in zanjo.

Skupno odločitev bi bilo enostavno sprejeti, če bi oba odločevalca izbrala isto alternativo kot najboljšo. Ker temu (tudi v

splošnem) ni tako, si pomagamo drugače. stanovanje

garsonjera prizidek starši dvosobno

On 0,43 0,54 0,57 0,50

Ona 0,40 0,67 0,39 0,76

vsota 0,83 1,21 0,96 1,26

produkt 0,17 0,36 0,22 0,38


Izbira po Paretu

Potencialna izbira so vse alternative na zunanji konveksni ovojnici. Paretov rob povezuje

alternative na tej ovojnici.

Vse ostale alternative so manjvredne ne pridejo v poštev, ker obstaja vsaj ena alternativa s Paretovega roba, ki je za vse odločevalce boljša ali vsaj enaka.

Za izbiro najboljše alternative lahko uporabimo vsoto, produkt, obteženo vsoto …


Medsebojno neodvisni odločevalci

Doslej omenjene metode skupinskega odločanja so dokaj formalne in matematično-tehnično obarvane.

Primerno za odločitvene probleme, kjer nastopa veliko število odločevalcev (oz. skupin), ki ne morejo ali ne želijo sodelovati med seboj.

Vsaka skupina neodvisno oblikuje svojo odločitev in jo skuša uveljaviti na skupni ravni.

Svojih preferenc jim ni potrebno utemeljiti.

• Tipičen primer takega odločanja so volitve.


Skupinsko odločanje z usklajevanjem interesov (1/2)

V praksi pogosto srečamo primere skupinskega odločanja, kjer posamezne skupine lahko in tudi želijo sodelovati pri iskanju najboljše skupne rešitve. Manjše število odločitvenih skupin (2 do 5).

Se sestajajo, pogovarjajo o možnih rešitvah, pojasnjujejo in utemeljujejo svoje poglede.

Vsaka skupina ima svoje cilje in interese, ki pa jih pri odločanju usklajuje z ostalimi. • Primeri: demokratično odločanje v družini, skupinsko

odločanje v podjetjih, dogovarjanje med partnerji, odločanje v komisijah, zdravniških konzilijih, …


Skupinsko odločanje z usklajevanjem interesov (2/2)

Poudarek ni na matematičnih modelih, pač pa na razvoju različnih metod in IT pripomočkov, ki naj bi odločanje čim bolj olajšali: vodenje, usklajevanje in dokumentiranje celotnega odločitvenega

procesa,

komunikacija znotraj skupine in med skupinami,

kreativno razmišljanje ter oblikovanje in izražanje idej,

zajemanje, shranjevanje in obdelava podatkov oz. dokumentov, pomembnih za odločanje,

upravljanje z znanjem v zvezi z odločanjem,

modeliranje in analiza odločitev,

predstavitev podatkov in rezultatov odločanja.


Hierarhični večparametrski modeli in usklajevanje interesov

S stališča skupinskega odločanja imajo hierarhični večparametrski modeli nekaj pomembnih lastnosti: Struktura: vse odločitvene skupine se lahko dogovorijo o uporabi enake

strukture modela odločanja (če za posamezno skupino nek parameter ni pomemben, mu priredi ustrezno nizko utež)

Izpeljani parametri: primerjamo lahko vrednosti izpeljanih parametrov med skupinami, da ugotovimo, kje se mnenja razhajajo

Odprtost: pregledamo in primerjamo lahko celoten potek sprejemanja odločitve za posamezno skupino ugotovimo lahko, zakaj se mnenja razhajajo in ali je razhajanje bistveno


Primer: izbira stanovanja

garsonjera prizidek starši dvosobno

On

ocena ponudbe sprejemljivo prav dobro prav dobro dobro

najemnina visoka normalna zmerna visoka

lokacija dobra sprejemljiva dobra odlična

položaj center izven mesto center

okolica moteča navdušujoča lepa primerna

oddaljenost dobra sprejemljiva sprejemljiva dobra

trgovine blizu srednje srednje blizu

služba blizu daleč daleč blizu

stanovanje dobro odlično dobro odlično

velikost manjše večje manjše večje

starost srednje novo novo srednje

Ona

ocena ponudbe dobro dobro dobro prav dobro

najemnina visoka normalna zmerna visoka

lokacija sprejemljiva sprejemljiva sprejemljiva odlična

položaj center izven mesto center

okolica moteča navdušujoča lepa primerna

oddaljenost dobra sprejemljiva sprejemljiva dobra

trgovine blizu srednje srednje blizu

služba blizu daleč daleč blizu

stanovanje dobro odlično dobro dobro

velikost manjše večje manjše večje

starost srednje novo novo srednje


Naloga #1

Študenti FERI se odločajo o skupni ekskurziji oz. absolventskem izletu. Na voljo so potovanja na Irsko, v ZDA in v Španijo. Študenti so se po programih (ITK, MK, RIT, TK in E) dogovorili za vrstni red destinacij (3 točke za najboljšo, 2 točki za malo slabšo in 1 točko za najmanj želeno destinacijo). Pri glasovanju velja, da vsi študenti posameznega programa glasujejo enako. Točke so zbrane v naslednji tabeli:

destinacija

program (št. študentov) Irska ZDA Španija

ITK (35) 3 1 2

MK (50) 2 1 3

RIT (40) 1 3 2

TK (15) 2 3 1

E (30) 3 2 1

Kako izbrati destinacijo, ki bo najbolj ugodna za vse? Uporabite … metode (različne metode glasovanja oz. določanja skupnega vrstnega reda).


Naloga #2

Ob vsesplošnem trendu ustanavljanja novih političnih strank se študenti FERI odločijo, da bodo še sami ustanovili svojo stranko. Pri tem se je med študenti posameznih študijskih programov na FERI vnela debata o najbolj primernem predsedniku, ki bo stranko vodil, saj ima vsak študent pač nekoliko drugačno mnenje o tem, kaj vse vpliva na ustreznost predsedniškega kandidata in v kašni meri. Po burnem razpravljanju so prišli do tega, da so znotraj posameznih študijskih programov izbrali svojega kandidata: 1140 študentov z ITK, RIT in MEH je izbralo Petra Krasnega, 850 študentov smeri E, MK, TK in GING pa Metko Čudovito. Čim bolj natančno opišite, kako naj obe skupini prideta do skupne odločitve, če pri tem želimo, da bi se na koncu vsi študenti strinjali z izbiro enega samega zmagovalca.

Documents

skupinsko odlocanje