SLOVENSKI PROJEKT ZA DELFINE - PROJEKT ZA DELFINE Innffo orrmmaacciijjee 2oo raazziisskkovvaallnniihh ttaabboorriihh 2001188 Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce

  • View
    220

  • Download
    3

Embed Size (px)

Text of SLOVENSKI PROJEKT ZA DELFINE - PROJEKT ZA DELFINE Innffo orrmmaacciijjee 2oo...

  • SLOVENSKI PROJEKT ZA DELFINE

    IInnffoorrmmaacciijjee oo rraazziisskkoovvaallnniihh ttaabboorriihh 22001188

    Morigenos slovensko drutvo za morske sesalce

  • www.morigenos.org

    Morigenos zdruuje znanstveno raziskovanje, izobraevanje, ozaveanje javnosti in upravljanje z naravnimi viri, za uinkovito varstvo morskega okolja.

    Morigenos slovensko drutvo za morske sesalce (Sede) Kidrievo nabreje 4 6330 Piran mobi: 031 77 10 77 e-pota: pr@morigenos.org

    Morigenos

    Morigenos slovensko drutvo za morske sesalce je neodvisna in neprofitna strokovna nevladna

    organizacija, ki skua zdruevati znanstveno raziskovanje, monitoring, izobraevanje, ozaveanje

    javnosti, razvoj kadrov in upravljanje z naravnimi viri, za uinkovito varstvo morskega okolja in

    biotske raznovrstnosti.

    Morigenos v starem keltskem jeziku pomeni rojen v morju. Drutvo je bilo ustanovljeno leta

    2001 in izvaja ve projektov na podroju znanstvenega raziskovanja, izobraevanja, ozaveanja

    javnosti ter varstva morskega okolja.

    Drutvo Morigenos je partner mnogih slovenskih in mednarodnih projektov,

    organizacij in strokovnih skupin ter edina slovenska organizacija s statusom

    partnerske organizacije sporazumu ACCOBAMS (Sporazum o ohranjanju kitov

    in delfinov rnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega obmoja ob njem), ki ga je podpisala

    tudi Republika Slovenija.

    Drutvo Morigenos je lan neprofitne mree nevladnih organizacij Cetacean

    Alliance (Zaveznitvo za kite), ki se zavzemajo za ohranitev morske

    biodiverzitete in zmanjevanje lovekega vpliva na populacije kitov in

    delfinov. Mrea vkljuuje nevladne organizacije s sedei v Argentini,

    http://www.morigenos.org/mailto:pr@morigenos.org

  • www.morigenos.org

    Avstraliji, Avstriji, Nemiji, Griji, Italiji, Sloveniji, paniji, vici, Veliki Britaniji, ZDA in na Hrvakem.

    V drutvu Morigenos delujejo ljudje, ki verjamejo, da lahko vsak posameznik prispeva k boljemu

    svetu in pozitivnim spremembam. Ekipo drutva sestavljajo biologi, veterinarji, geografi, pedagogi,

    kemiki, itd. V nae delo se vkljuujejo ljudje iz cele Evrope, lani drutva pa sodelujejo v raziskovalnih

    projektih in organizacijah v razlinih delih sveta.

    Drutvo Morigenos je s strani Ministrstva RS za okolje in prostor uradno priznano kot drutvo, ki

    deluje v javnem interesu na podroju ohranjanja narave.

    Slovenski projekt raziskovanja in varstva delfinov

    Slovenski projekt za delfine je dolgoroni program raziskovanja, monitoringa in varstva delfinov vrste

    velika pliskavka (Tursiops truncatus) v slovenskih in okolikih vodah. To je prva dolgorona in

    sistematina raziskava delfinov v Sloveniji.

    Projekt je nastal leta 2002, ko se o delfinih v Sloveniji ni vedelo skoraj ni. Pravzaprav, delfini sploh

    niso bili obravnavani kot stalni sestavni del slovenske favne, temve se je zanje mislilo, da nae vode

    obiejo le obasno. Toda, ekipa drutva Morigenos je skozi sistematine odprave s plovili,

    opazovanje s kopnega ter foto-identifikacijo odkrila in dokumentirala majhno, toda stalno populacijo

    velikih pliskavk na tem obmoju. Te ivali preuujemo in spremljamo vse odtlej.

    Raziskovalne aktivnosti se osredotoajo na razirjenost in razporeditev delfinov, njihovo tevilnost,

    socialno strukturo, rabo habitatov, prehranjevalne navade, interakcije z ribitvom in vpliv turizma.

    Podatke o teh temah pridobivamo s pomojo namenskih odprav s plovili, opazovanja s kopenskih

    opazovalnih tok, sledenja s teodolitom, foto-identifikacije, opazovanja vedenja ter pasivnega

    akustinega monitoringa. Drutvo Morigenos je z metodo foto-identifikacije leta 2002 zaelo

    vzpostavljati prvi fotografski identifikacijski katalog delfinov na podroju Slovenije in okolikih voda.

    Katalog vkljuuje e ve kot 150 delfinov, ki to obmoje uporabljajo za svoj ivljenjski prostor.

    Raziskovanje poteka v slovenskih, ter sosednjih italijanskih in hrvakih vodah, saj delfini niso omejeni

    z dravnimi mejami. Drutvo Morigenos ima za raziskovanje na tem obmoju vsa potrebna

    raziskovalna dovoljenja. Poleg raziskovanja projekt izvaja tudi obirne aktivnosti izobraevanja in

    ozaveanja javnosti.

    http://www.morigenos.org/

  • www.morigenos.org

    Na podlagi projekta drutva Morigenos so slovenske oblasti sprejele dejstvo, da imamo v slovenskih

    vodah populacijo delfinov, in storile prve (eprav zaenkrat majhne) korake za njihovo varstvo. Izsledki

    raziskovanja drutva Morigenos so izhodie za poroanje Republike Slovenije mednarodni konvenciji

    ACCOBAMS (Sporazum o ohranjanju kitov in delfinov rnega morja, Sredozemskega morja in

    sosednjega atlantskega obmoja) o statusu kitov in delfinov pri nas.

    Projekt prav tako slui kot znanstvena osnova za Strokovne podlage za pripravo nacionalnega

    akcijskega narta za varstvo kitov in delfinov v slovenskem morju, ki jih je pripravil Zavod RS za

    varstvo narave v sodelovanju z drutvom Morigenos.

    Projekt je v letu 2005 prejel tudi Nagrado drube Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediine.

    Izsledki znanstvenega raziskovanja drutva Morigenos so bili objavljeni v razlinih mednarodnih

    strokovnih revijah. lanke najdete na strani Znanstvene objave.

    Velika pliskavka (Tursiops truncatus)

    Velika pliskavka je verjetno najbolje raziskana vrsta kitov (tudi delfini spadajo med kite) na svetu.

    Sredozemska populacija je na seznamu IUCN (Mednarodna zveza za varstvo narave) navedena kot

    ranljiva. eprav je vrsta pogosta na mnogih obmojih, je veina populacij relativno majhnih in

    morda lokalno ogroenih. Velika pliskavka je edina stalna vrsta kitov v severnem Jadranu.

    Raziskovalno delo drutva Morigenos je pokazalo, da so velike pliskavke redno prisotne v slovenskih

    vodah. To obmoje vsako leto obiskuje med 70 in 100 delfinov. Uporabljajo ga za prehranjevanje,

    druenje, poitek in vzgojo mladiev. Nekateri delfini uporabljajo obmoje bolj pogosto kot drugi,

    vsaj nekaj pa je takih (tudi matere z mladii), ki so bili od leta 2003 prisotni prav vsako leto.

    Najpogosteje opaeni delfini tvorijo relativno stalne skupine. Edinstvena na svetu je tudi socialna

    struktura te populacije delfinov pri nas.

    http://www.morigenos.org/http://www.morigenos.org/znanstvene-objave/

  • www.morigenos.org

    Raziskovalne aktivnosti

    Namen raziskovalnih aktivnosti je podati znanstveno osnovo za uinkovito varstvo delfinov in

    njihovega habitata, preko stalnega monitoringa in identifikacije glavnih groenj tem ivalim.

    V asu raziskovalnih taborov bomo spremljali prisotnost delfinov na obmoju raziskovanja in zbirali

    podatke o njihovih premikih, vedenju, interakcijah z ribitvom ter foto-identifikaciji. Vsakodnevna

    opazovanja potekajo s plovila ter kopenskih opazovalnih tok. Opazovanja potekajo le v ugodnem

    vremenu (brez monega vetra, brez deja, brez megle). Zbiranje podatkov poteka v slovenskih vodah,

    pa tudi v sosednjih hrvakih in italijanskih vodah. Poleg preuevanja delfinov zbiramo podatke tudi o

    morskih elvah, glavatih karetah (Caretta caretta).

    Odprave s plovilom

    Odprave s plovilom potekajo s pomojo 5.8 m dolgega napihljivega olna s trdim dnom, ki ima tiri-

    taktni motor moi 60 KM. V asu iskanja posadka vizualno pregleduje povrino morja. Med odpravo

    se redno beleijo okoljski in navigacijski podatki. S plovilom bodo upravljali usposobljeni lani ekipe

    drutva Morigenos ali sodelavci, ki imajo za to potrebna dovoljenja in dolgoletne izkunje.

    Kopensko opazovanje

    Kopensko opazovanje poteka s kopenskih opazovalnih tok, s pomojo manjih daljnogledov in

    velikega daljnogleda imenovanega Big Eyes. Pri tem se belei okoljske podatke ter podatke o

    ladijskem prometu, poziciji in vedenju delfinov.

    Opaanja

    e se delfine opazi na morju, se jim plovilo poasi priblia. Prine se sledenje. Plovilo bo z delfini

    ostalo eno ali ve ur, odvisno od tevila delfinov v skupini, njihovega vedenja, vremenskih razmer in

    drugih okoliin. as, GPS pozicija in drugi podatki se vpisujejo v rednih intervalih.

    Raziskovalci drutva Morigenos bodo skrbeli za upravljanje s plovilom, foto-identifikacijo in splono

    koordinacijo dela. Udeleenci bodo pomagali pri opazovanju in pretevanju ivali, opazovanju

    http://www.morigenos.org/

  • www.morigenos.org

    vedenja ter zapisovanju podatkov (as, pozicija, tevilo ivali, vedenje, identificirani osebki, itd.). Ko

    bodo glavne naloge opravljene bodo lahko udeleenci fotografirali tudi z lastnimi fotoaparati.

    e se delfine opazi z obale, bo raziskovalna ekipa njihovim premikom sledila s pomojo daljnogledov

    ter vodila plovilo do delfinov.

    Foto-identifikacija

    Foto-identifikacija je osrednja metoda v tej raziskavi. Posamezne delfine prepoznavamo po naravnih

    oznakah, kot so brazgotine in zareze v hrbtnih plavutih. Te oznake so naravne, nastanejo pa

    predvsem pri medsebojnih interakcijah med delfini. Lahko jih povzroijo tudi drugi organizmi ali

    bolezni, vasih pa celo neprijetna sreanja z ljudmi. Pigmentni vzorci, oblika hrbtne plavuti in druge

    posebnosti prav tako pomagajo pri prepoznavanju posameznih ivali. Od leta 2002 smo foto-

    identificirali preko 150 delfinov, vsakemu pa smo dali ime in ga vkljuili v identifikacijski katalog.

    Ko najdemo skupino delfinov, je osnovni cilj posneti fotografijo plavuti vsakega lana skupine. Ta

    metoda je neinvazivna, z njo pa lahko pridobimo mnogo informacij o biologiji in ekologiji delfinov.

    Opazovanje vede