SOCIOLOGIJA PRAVA

Sociologija prava

SOCIOLOGIJA PRAVA

Drubeni prerekvizit = pojav brez katerega druba ne more

struktura

SOCIOLOGIJA = veda o drubi (o zgradbi in razvoju drube)

dinamika

skupina (najmanj 2 posameznika, ki ju

veejo odnosi)DRUBA = celota medlovekih odnosov

globalna druba

ODNOS = nain ravnanja enega z ozirom na drugega [R c (an)](relacija drubenih odnosov, ki vkljuuje vsoto a do n-tega ravnanja)

(A:B) vloga (vloge pridobivamo s socializacijo)

Vloge: rigidne (vloga, ki je predpisana s pravnimi normami), fluidneNi vsak odnos pomemben za drubo, ampak tisti, ki se ponavljajo (so razmeroma trajni) (otroci:stari, uenec:uitelj,). e nekoga pohodimo in se opraviimo, da odnos sploh ni pomemben za realnost.Vedenje je tudi odraz navad, vzgoje,

Drubeni proces = ravnanje enega z ozirom na drugega (BREZ Nain)

PRAVNI ODNOS

Pravna norma + ravnanje

Drubeni odnos

Pravni odnosi: samo en del odnosov urejen s pravnimi normami

Kateri del? Tisti odnosi, ki jih lahko kontroliramo in prisilimo.

(sociologija prava)

OBLIKE ZDRUEVANJANajmanje oblike zdruevanja so skupine, ki so primarne ali sekundarne. Nato se zdruujemo v skupnosti.

LOKALNE (vas, mesto,)

SKUPNOSTI

ETNINE (ljudstva,)

GLOBALNE DRUBE: najveja oblika zdruevanja in najveja celota drubenih odnosov, ki je razpoznavna kot sistem.npr.: Evropska globalna druba (EU) (odnosi znotraj EU so zelo podobni), Slovenska globalna druba,Lahko je tudi pleme globalna druba.. Na Burkini faso je tako, ker je ve razlinih sistemov.

> R

sistemDRAVA : CIVILNA DRUBA Teritorij (ozemlje) * Pluralizem Prebivalstvo

* Javnost Oblast

* Pravnost[javno pravo -----------------------------------------------------zasebno-civilno pravo]

dravno

pravo lovekovih pravic

PRAVOSOCIOLOKE PARADIGME

Paradigma = zaokroen medsebojno povezan sistem pojmov, definicij, hipotez,Dve glavni paradigmi (pristopi):

funkcionalistini pristop (151-159)

marksistini pristop (179-159)FUNKCIONALISTINI PRISTOP

Zaetnik funkcionalizma je bil Durkheim: drube je treba preuevat z njej lastnimi zakonitostmi; specifike vidi v pravu, religiji in morali.

Drubeni sistem:Ta predstava izhaja iz Parsons-a, ki meni, da je sistem e naprej strukturiran in vloga je osnovna sestavina sestavljenosti. Vloge pa se moramo nauiti im bolj skozi socializacijo in KULTURNI SISTEM, ki vsebuje: vrednote

norme(vloge

verovanja povezano z vrednotami

ideologija predstava o tem, kakna druba je in kakna naj bi bila.

Poudarja duhovno tvorbo v drubi. Funkcionalizem poudarja kulturni sistem, saj ne daje vsem podsistemom enake tee.Weber: kapitalizem nastane zaradi sprememb v drubi (proizvodnji) in se pojavi protestantizem.

MARKSIZEM OBLIKE DRUBENE ZAVESTI SUPER-STRUKTURA PRAVNO POLITINA NADSTAVBA (oblike zdruevanja, druina,)

EKONOMSKA BAZA INFRASTRUKTURAProizvodnja, delo na materialnih dobrinah.

Pri marksistih je zelo izpostavljena, pri funkcionalistih pa je pomemben kulturni sistem.Vse se doloa tu; kakna bo religija, socialni, politini, kulturni nain ivljenja.

proizvajalne sile

proizvodni odnosi

produkcijska sredstva delo (lovekovo) DELOVNA RAZMERJA

(pravice)predmeti dela (zemlja)

delovna sredstva (stroj)

KAPITAL

LASTNINSKA RAZMERJA (premoenje, ki je organizirano v pridobitni

(pravice-pravna regulacija mora biti) namen (da dobimo nov kapital))

STATIKA

DINAMIKASTRUKTURA

FUNKCIJA

(predstavljajo neke celote,

(Preko funkcije sistema se

Ki so e sestavljene iz delov)

spreminja dinamika-izhaja

iz nalog drubenega sistema

pripomore, de se spremembe odvijejo

DINAMINO RAVNOTEJE

DRUBENI SISTEM

POGOJI ZA OBSTOJ

diferencijacija

* vrednote (vrednote tisto kar je v drubi zaeljeno- se pretvorijo v norme) specifikacija

* norme segmentacija

* prilagajanje okolju (sistemi se

morajo prilagodit)Gre za pojav, ki ga je e Durkheim razumel kot delitev dela (vsi ne delamo vsega, ampak samo to za kar je najbolj usposobljen). Funkcionalisti so rekli, da razlike morajo biti, saj so koristne in potrebne, da drubeni sistem deluje.Marksisti pravijo, da bosta drava in pravo odmrla. Funkcionalisti so blije stvarnosti. Funkcionalizem daje vrednotam in pravnemu sistemu velik pomen. Marksisti pa pravu dajejo majhen pomen in marksizem propade ker: majhna produktivnost in premalo prava.FUNKCIJE DRUBENEGA SISTEMAPo Parsonsu: adaptacija (Adaptation)

doseganje ciljev (Goal)

integracija (Integration)

latentno vzdrevanje vzorcev (Latent pattern maintencence)Opravljajo:

A posamezni organizmi (integracija, ponotranjenje vlog)

G politini sistem; naloga je doseg ciljev (politika: postavljanje ciljev in doloanje sredstev za dosego teh doloa se v okviru drave)

I pravni sistem; drubo integrira (stabilizira, predvideva dejanja)L kulturni sistem; vzdrevanje vzorcev vedenja in ravnanja, te vzorce lahko tudi spreminja.PRIMERJAVAFUNKCIONALIZEM (Durkheim, Parsons)MARKSIZEM (K. Marx)

Integracijski odnosiKonfliktni odnosi

Kultura, vrednoteNain proizvodnje

Dograjevanje kapitalizmaKritika kapitalizma

Drubeni sloji (status)Drubeni razredi (lastnina) (stratifikacija)

EvolucijaRevolucija (radikalna sprememba); elijo zamenjati nain proizvodnje in oblasti

SISTEMSKA TEORIJA: teorija o razsredieni drubi, e naprej poudarja diferenciacijo (avtopoetien sistem sam sebi zadosten)

Enakovrednost (pod)sistemovPrimat ekonomske baze

Pogoji za obstoj sistema: diferenciacija vrednote

norme

prilagajanje okolicoPogoji spremembe drube

STRATIFIKACIJAMARKSISTI

FUNKCIONALISTI

Objektivno (da se ugotovit kdo je lastnik-pie)

Subjektivno (ljudje se sami uvrajo)Prehodno (obdobje razrednih drub)

Trajna sestavina drubene struktureRazred

SlojPremoenje (glavni vzrok delitve med ljudmi)

Status (ugled)Konfliktno, radikalno (razlike so)

Integrativno, koristno (razlike so:)WEBER

Gospodarstvo

(

drubeni razredi Drubeni ugled (

statusni slogi Drubena mo (

politine strankePRAVO KOT DRUBENI PREREKVIZITPravo je funkcionalni nujni pogoj za drubo. Prerekvizit pomeni, da je nujni del drube.594 000 let je bil enoten sistem gospodarstva (nabiralnitvo, lov,) in tudi ENOTNA NEDIFERENCIRANA ZAVEST. To je bila prva zavest in nepravilna trditev je, da je bila religijska prva. Takrat so bile enotne norme, pravila vedenja.V praskupnosti JE bilo PRAVO, vendar se ni tako imenovalo, temve je bilo vtopljeno v enotne norme (danes niso ve enotne norme). Napana je tudi trditev, da so se ravnali samo po obiajih.

enoten nain enotna oblika enotna oblika enotne norme

proizvodnje zdruevanja zavesti

(rod, horda)594 000 let pr. n. t.

4000 let pr. n. t.

D IF ER E N C I A C I J A

(Sociologija prava: 177-178)!!!(izpit)

delitev dela2000 let n. t. poljedelstvo druina religija

morala

ivinoreja vas

filozofija obiaji

trgovina mesto

umetnost

verske norme

obrt skupina znanost

strokovne norme

industrija drava ideologija

pravne norme

kazensko

civilno

delovno

upravno

V em se pravne norme razlikujejo od drugih drubenih pravil (norm)? specifikacija a) po vsebini

b) glede na formalne vidike

POTREBE

SEKUNDARNE samo= GLOBALNA DRUBAPOTREBE uresniitev

spotovanje

PRIMARNE

pripadnost

LOKALNA DRUBA (Lokalna raven)

(primer: Ambrus)

VARNOST

fizioloke potrebe

Primarne potrebe so izraene kot interes na lokalni ravni, sekundarne pa na globalni ravni.

INTERES = navzven izraena potreba

PRAVOPravo izhaja neposredno iz potrebe po varnosti. Zagotavlja

varnost. Zelo pomembna je enakost pred zakonom.PRAVO:

Specifinost pravnih norma glede na vsebino urejajo (so samo osnova): eksistenni odnosi konfliktni odnosi; (str.: 323 324); skua jih prepreiti z e vnaprej doloenimi normami, ko do njih pride gre zadeva na sodie; nastanejo pa kadar so omejeni resursi (glej piramido) (resurs = vir, sredstvo, zaloga) prisilnost; prisili, da se vedemo po pravilih

kontrolabilnost; da lahko kontrolira (vasih teko; primer: nasilje v druini) natannost, preciznost; lovekovo vedenje je natanno, precizno in potreba je po pravuS formalnega vidika pravnih norm: organiziranost; (str.: 328 330) na podroju izvrevanja sankcij in postavljanja pravnih normVnaprej doloen postopek po katerem se pravna norma sprejema in organ, ki jo sprejema. Tudi sankcija (kazen) je vnaprej doloena, ter kako in kdo jo izvaja, ter kdaj je bila ta sankcija sprejeta.Izpit: Tudi drubene norme, ki niso pravne IMAJO sankcije, a niso organizirane. Te sankcije niso vnaprej doloene, temve so odvisne od drubene reakcije (ali me druba e sprejema, ali se odmika,)PROBLEMSKO POLJE SOCIOLOGIJE PRAVA

(predmet sociologije prava 11-32)

Sociologija prava razmerje med drubo in pravom. SP je usmerjena v drubeno stvarnost.PREDMETI SOCIOLOGIJE PRAVAGoriar (bivi profesor na PF): Pravo je odvisna variabla (spremenljivka). Druba je neodvisna, opravo pa odvisna spremenljivka. (pri teoriji prava je druba odvisna in pravo neodvisna spremenljivka). Zaradi dogajanja v drubi se sprejemajo zakoni (do kje sega zakon,)Luki (bivi profesor na beograjski PF): Disciplina pri kateri z uporabo metod in teorij pojasnjujemo pravne procese. (V Jugoslaviji je dejal, da Slovenci nimamo pravice izstopit iz Jugoslavije samoodloba naroda je e bila storjena)un: Izpostavlja tridimenzionalen pogled na pravo. Treba je gledati na celoto norm, vrednot in odnosov. Norme naj bi preuevala teorija prava, vrednote filozofija prava in (drubene) odnose sociologija prava. Sociologija prava prouuje dejansko stanje prava.D

P

D

GENETINA

OPERACIONALNA SP (nadaljuje toProuuje socialne izvore prava

raziskovanje s prouevanjem vpliva vpliv drube na pravo (kako vpliva)

pravnih norm nazaj na drubo (na vedenje in ravnanje ljudi). Prouuje socialne uinke pravnih norm. + 4 teorije!!!

EHRLICHZaetnik SP (tudi pretirava:Edina prava znanost za prouevanje prava je sociologija prava.)Osnovni predmet prava je ivo pravo in SP prouuje pravna dejstva (gospostvo,).

ponavljajoe gospostvo (oblast) posestna(lastninska) izjava volje dejanje(zautimo odloati o ravnanju razmerja vedenje in skozi pogodbekot obvezno vedenje drugih (Weber: tudi s ravnanje v posestvenih oporoke,in ravnanje; nek red; prisilnimi sredstvi razmerjih

statute,SP opazovanje reda; nastaja neposredno v drubi (ugotavljamo z opazovanjem, anketiranjem,)

MAX WEBERNaloga sociologije prava je prouevanje: stopnje verjetnosti ravnanja ljudi po pravnih normah

vpliv oblik politine oblasti na pravo

stopnje v razvoju

idealno-tipska klasifikacija

birokracija (vpliv birokracije

prava

pravnih sistemov

na pravo) povezava socialnih dejstev (spori,) s pravnimi normamiGURVITCHPredmet preuevanja SP je: drubena stvarnost prava

mikro SP

makro SP

genetina SP

razmerje med

razmerje med

razvojne tendence pravaoblikami zdruevanja

globalno drubo

(tendence spreminjanja; notranji in

(posega v lokalne,

(antina, fevdalna

zunanji dejavniki (umetnost, religiozne skupnosti)

druba) in pravom

znanost, ivljenjska doba,)in pravom

razline vrste prava (socialno, dravno,)LUHMANN

Predmet preuevanja SP: postopki sprejemanja pravnih odloitev legitimizacija

volilni

zakonodajni

sodni .upravni

javno mnenje (koliko se jim zdi legitimizirana) o pravu in pravnih institucijah

pravniki poklici (usposabljanje, vloge, delovanja,)

Legitimnost je neka odloitev sprejemljiva; ljudje jo sprejmejo; dana je vsaj monost sodelovanja v postopkih (upan je legitimen sprejet).

FAZE SOCIOLOKEGA RAZISKOVANJA(39-46)1.) opredelitev problema (drubeni problem lahko postane raziskovalni problem)

2.) postavljanje hipotez (neke e ne preverjene trditve, domneve, predpostavke)

3.) izbor in uporaba metod

4.) preverjanje hipotez in predstavitev poroila; ugotovitveZ uporabo teh stopenj in metod naj bi dosegli vejo veljavnost, natannost, zanesljivost drubenih pojavov.V em se znanstvena spoznanja razlikujejo od spoznanj, ki jih dobimo v filmu,?Socioloke raziskave opravljamo v tiri stopenjskem proces, uporabljene so bile socioloke metode in ustrezen raziskovalni postopek (praksa pokae ali so pravilne; za nas as in prostor). Ni absolutnih resnic, samo relativne preizkusimo v praksi. (Izvedensko mnenje za sodie ni zavezujoe.)Eden od nainov prouevanja prava je tudi znanstvena metoda.

(1.) PROBLEMProblem reujemo z razumom, intuicijo, nasvetom, udeleenci

NARONIK

RAZISKOVALEC

RAZISKOVANEC

(subjekt in objekt

objekt raziskovanja

raziskovanja)

Postavljamo: definicije:DENOTATIVNE opisujejo vse znailnosti pojavaKONOTATIVNE opisujejo bistvoSTRUKTURNE kako je nek pojav sestavljenFUNKCIONALNE kakna je funkcija v drubi (npr.: kaj je smisel bolonjskega sistema)

OPERACIONALNE definicije veljajo za posamezne raziskave merski postopki (morajo biti):

veljavnost

zanesljivost

natannost

ustrezajo resninosti

da daje enak rezultat kot

celovito je potrebno(stvarnosti) skladnost

prejnje raziskave

ugotavljat doloenanaih predstav z dejstvi

dogajanja raziskave

EKSPLORALNE pilotska raziskava; enkratna; pogosto ele nakae, kaj bi bilo dobro raziskovat; preraste lahko v longitudinalno

LONGITUDINALNE trajajo skozi dalje obdobje(2.) HIPOTEZEPonavadi jih postavimo v trdilni obliki. Hipoteza: Poslanci so neodvisni. Empirino ugotovimo, da niso, ker jim daje stranka navodila.

Izvor (postavimo na podlagi): teorija

izkustvo

norme (lahko izhaja iz norme tudij v dveh stopnjah; velik del iz tega izhaja) intuicija

Vrste:

hipoteze o obstoju pojava (npr. ali je pojav razdrobljen) H (+ -) hipoteze o velikosti pojava H (>