Sociologija prava – Sociologija – Politična sociologija

  • View
    274

  • Download
    6

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Sociologijo prava lahko opredelimo – v najširšem pomenu – kot znanstveno področje, ki se ukvarja s soodvisnostjo oziroma vzajemno odvisnostjo prava in socialnega življenja. To pomeni, da sociologija prava raziskuje nastanek prava iz socialnega življenja in pri tem pojmuje pravo kot produkt družbenih procesov, obenem pa raziskuje delovanje oziroma učinkovanje prava v socialnem življenju in pri tem pojmuje pravo kot regulatorja družbenih ravnanj. Glede na prvo nalogo (socialni izvor prava) bi lahko govorili o genetični sociologiji prava, v zvezi z drugo nalogo (socialno učinkovanje prava) pa o operacionalni sociologiji prava. Obe omenjeni nalogi se v sociologiji prava povezujeta in medsebojno prepletata.

Text of Sociologija prava – Sociologija – Politična sociologija

  • Anton unSociologija prava Sociologija Politina sociologija

    Izbrani spisi s spremnimi besedili

    Avgust Lenik: Sociologija Antona una Albin Igliar: Prof. dr. Anton un na zaetkih sociologije prava v Sloveniji Rudi Rizman: Sociologija drave Antona una in Ralpha Milibanda Igor Luki: Mesto Antona una v razpravi o civilni drubi pri Gramsciju

    An

    ton

    u

    n

    Izb

    ran

    i sp

    isi: S

    ocio

    log

    ija p

    rava

    So

    cio

    log

    ija

    Po

    liti

    n

    a s

    ocio

    log

    ija

    Zb

    irka P

    OR

    TR

    ET

    I

    Sociologijo prava lahko opredelimo v najirem pomenu kot znanstveno podroje, ki se ukvarja s soodvisnostjo oziroma vzajemno odvisnostjo prava in socialnega ivljenja. To pomeni, da sociologija prava raziskuje nastanek prava iz socialnega ivljenja in pri tem pojmuje pravo kot produkt drubenih procesov, obenem pa raziskuje delovanje oziroma uinkovanje prava v socialnem ivljenju in pri tem pojmuje pravo kot regulatorja drubenih ravnanj. Glede na prvo nalogo (socialni izvor prava) bi lahko govorili o genetini sociologiji prava, v zvezi z drugo nalogo (socialno uinkovanje prava) pa o operacionalni sociologiji prava. Obe omenjeni nalogi se v sociologiji prava povezujeta in medsebojno prepletata.

    V okviru odnosov med sociologijo prava in nekaterimi posebnimi sociologijami, ki posegajo v pravno podroje, lahko najprej omenimo sociologijo politike (politino sociologijo). Predmet njenega prouevanja in raziskave so politine strukture [] in politini odnosi, ki te strukture oblikujejo in spreminjajo [].

    V sistemu posredne demokracije sodelujejo dravljani pri opravljanju dravnih zadev samo toliko, kolikor pri volitvah soodloajo o izvolitvi kandidatov za razna predstavnika telesa (parlament, senat). Po opravljenih volitvah je pravzaprav njihova aktivna udeleba pri vodstvu drave konana. Izvoljeni predstavniki ljudstva (poslanci, senatorji) so do volivcev samostojni; volivci ne morejo ve nanje odloilno vplivati, niti jih ne morejo odpoklicati. lani predstavnikih teles so pri svojih odloitvah vezani na politine stranke, ki jim pripadajo. Volivci nimajo pravice, da bi ob volitvah postavljali svoje kandidate, marve lahko le izbirajo med kandidati, ki so jih predlagale politine stranke. Skrajna monost, ki jo ima volivec, je, da sploh ne gre na volie.

    prof. dr. Anton un(odlomki iz vsebine)

    Prof. dr. ANTON UN (19171978), pravnik in sociolog, pripada prvi generaciji uiteljev Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Diplomiral (1940) in doktoriral (1941) je na Pravni fakul-teti UL. tudijsko se je izpopolnjeval na Gram-scijevem intitutu v Rimu (1963) ter intitutih na Dunaju (1966). Sprva je bil zaposlen v sodnih organih (sodnik), nato na Intitutu za sociologijo pri UL ter od leta 1962 do prezgo-dnje smrti (1978) na Oddelku za sociologijo FF v Ljubljani; tu je predaval predmeta Oba sociologija in Sociologija prava, od leta 1973 v nazivu redni profesor.

    tudijsko se je posveal temam iz obe in politine sociologije, ustavnega prava in politologije ter prevajal iz italijanske mar-ksistine misli. Z raziskovanjem in oprede-ljevanjem problemskega sklopa sociologije prava je postal eden od njenih utemeljiteljev na Slovenskem. Mdr. je bil redni lan Institute of Sociology of Law for Europe (Bruselj), lan predsedstva Zveze drutev pravnikov Slovenije, predstojnik Oddelka za sociologijo FF (19641976), prodekan FF (19661968) in prorektor Univerze v Ljubljani (19751977). Za njegovo izredno aktivnost pri uresnievanju nalog univerze mu je bilo podeljeno najvije univerzitetno priznanje, Zlata plaketa Uni-verze v Ljubljani (1977).

    prof. dr. Avgust Lenik

    25 EUR

    9 789612 376413

    ISBN 978-961-237-641-3

  • Izbral, uredil in predgovor napisalAvgust Lenik

    Znanstvena zaloba

    Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani

    Oddelek za sociologijo

    Katedra za obo sociologijo

    Ljubljana, 2014

    Anton unSociologija prava Sociologija Politina sociologija

    Izbrani spisi s spremnimi besedili Albina Igliarja, Rudija Rizmana in Igorja Lukia

  • 4Vsebina

    716

    Predgovor urednika: Sociologija Antona unaAvgust Lenik

    I.

    1926

    Prof. dr. Anton un na zaetkih sociologije prava v SlovenijiAlbin Igliar

    2736

    1. Nekaj misli o sociologiji prava

    3755

    2. O naravi prava v nai socialistini drubi

    5961

    3. Marx in moderno pravo

    6371

    4. Problem razmerja med filozofijo prava, pravno znanostjo in sociologijo prava

    7381

    5. Nekaj pogledov na problem razmerja med pravom in pravinostjo

    8392

    6. O predmetu teoretine in empirine raziskave sociologije prava

    93106

    7. Poskus opredelitve znanstvenega podroja sociologije prava

  • 5107115

    8. Pravo in socialni konflikti

    117129

    9. Pravosodna funkcija v lui sociologije prava

    131139

    10. O nekaterih vpraanjih sociologije prava

    141152

    11. Problematika odnosa med filozofijo prava in obo teorijo prava v delih Norberta Bobbia

    153160

    12. Pravo kot podroje interdisciplinarne raziskave

    161166

    13. Sovjetska misel o pravu

    167173

    14. Tri knjige o teoriji drave in prava

    175181

    15. Drava

    II.

    183187

    Sociologija drave Antona una in Ralpha MilibandaRudi Rizman

    189233

    16. Drava(monografija)

    191

    Uvod

    193212

    (1) Funkcija drave

    213221

    (2) Tip drave

    222232

    (3) Oblika drave

    233245

    17. Engelsovi pogledi na vlogo drave v drubi

    247255

    18. Po 50 letih Leninovega dela Drava in revolucija

    257266

    19. Gramscijeva misel o problemu hegemonije delavskega razreda

    267280

    20. O nekaterih problemih sodobne drave

    281301

    21. Struktura in znailnosti jugoslovanske drube (publikacija)

    303308

    22. Metodologija in drubene vede

    309314

    23. Formalizem v sociologiji

  • 6III.

    317323

    Mesto Antona una v razpravi o civilni drubi pri GramscijuIgor Luki

    325337

    24. Gramsci in marksistina teorija o dravi

    339346

    25. Gramscijeva misel o sintezi filozofije in politike

    347354

    26. Teorija elite in demokracije

    355359

    27. Teorija oblasti v socializmu

    361365

    28. Politine stranke

    367371

    29. Politine stranke kot faktor sodobnega politinega sistema

    373379

    30. Politina teorija avstromarksizma

    381386

    31. Zgodovina politine misli

    387392

    32. Zgodovina politinih doktrin

    393399

    33. Predgovor k ID Antonia Gramscija

    401414

    34. Predgovor k ID Palmira Togliattija

    415425

    35. Predgovor k ID Antonia Labriole

    427436

    Literatura

    437442

    Imensko kazalo

  • 7Predgovor urednika:Sociologija Antona una

    Sociologija je najbolj splona znanost o drubi in kot takna teoretina osnova

    vseh drugih drubenih znanosti.Anton un (1964: 5)

    Prof. Anton un (Lovran, 19. 2. 1917 Kranj, 8. 1. 1978), pravnik in sociolog, pripada skupaj s prof. Borisom Ziherlom, prof. Ludvikom arnijem in prof. Mar-janom Britovkom prvi generaciji uiteljev, oetov novoustanovljenega Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (1960), ki so s svojim inte-lektualnim delom gradili oddelno distinktivno podobo v tedanjem slovenskem, jugoslovanskem in irem evropskem prostoru. Mojo pobudo za izdajo izbranih spisov tvorcev sociolokega oddelka (vsi tirje so bili tudi moji tudijski profesorji) je prva podprla predstojnica prof. Ksenija Vidmar Horvat ob 50-letnici Oddelka in o tem v uredniki besedi k jubilejnemu zborniku zapisala: Ponatis spisov [] je spominski dialog, v katerem inventura postane pogoj za novo zgodovino, ki ele prihaja []; je torej programska in ne pietetna odloitev (2010: 7, 10). Kot prvi (od nartovanih tirih) so izli Izbrani spisi Ludvika arnija (Lenik /ur./, 2012). S priujoo (drugo) knjigo so sedaj pred nami Izbrani spisi Antona una, z glavnim naslovom Sociologija prava Sociologija Politina sociologija, saj le-ta kot nekakna rdea nit opredeljuje in povezuje unov raziskovalni, znanstveni in tudijski opus na podroju sociologije.

    I.

    Kot je razbrati iz unove biografije (Lenik, 2010: 33), je bilo ve dejavnikov, ki so (ne)posredno vplivali tako na njegovo (pre)usmeritev na socioloko podro-je (obo/generalno sociologijo) kot tudi spodbudili njegovo zanimanje za raz-vijanje posebnih sociologij, v prvi vrsti sociologije prava in politine sociologije (sociologije politike). Na tem mestu naj omenimo kljune: konan tudij prava z doktoratom na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (1941) ter povojno delo v pravosodnih organih (sodnik in predsednik okrajnega sodia v Radovljici ter sodnik okronega sodia v Ljubljani); vkljuenost v tudijsko in raziskovalno delo na novoustanovljenem Intitutu za sociologijo pri Univerzi v Ljubljani (1959) ter zatem zaposlitev na novoustanovljenem Oddelku za sociologijo FF v Ljubljani (od l. 1962); tudijsko izpopolnjevanje na Zahodu, na Gramscijevem intitutu v Rimu (1963) ter na univerzitetnih intitutih s podroja sociologije in prava na Dunaju (1966); vpetost v raziskovalni mednarodni prostor (mdr. je bil redni lan Institute of Sociology of Law for Europe v Bruslju); razgibani drubeni as estde-setih in sedemdesetih let prejnjega, 20. stoletja ( jugoslovansko samoupravljanje,

  • Anton un Sociologija prava Sociologija Politina sociologija8

    evrokomunizem, pojav novih drubenih gibanj itn.), ki je zastavljal sociologom in sociologinjam nove raziskovalne probleme, naloge in tudijske izzive; in ne naza-dnje, njegova strokovna in smela politina dra. e na tem mestu lahko zapiemo, da je prof. Anton un s svojim tudijskim in raziskovalnim delom nedvomno