SONCE JE SREDIŠČE SONČEVEGA

SISTEMA

Pripravila Desi Maksić november 2020 Osnovna šola Notranjski odred Cerknica

SONCE

Osončje je sestavljeno iz Sonca, osmih planetov, naravnih satelitov,

asteroidov, kometov in meteoridov, ki krožijo okoli njega.

VENERA

ZEMLJA

MARS

JUPITER SATURNURAN NEPTUN

SONCE

MERKUR

ZEMLJA

DAN IN NOČ

PRISOJNA IN OSOJNA STRAN

LETNI ČASIZemlja se vrti okoli Sonca in hkrati okoli svoje osi.

Za en krog okoli Sonca potrebuje Zemlja

približno eno leto.

Ker je na poti okoli Sonca Zemlja različno

nagnjena in različno blizu Sonca,

nastanejo štirje letni časi.

pomlad poletje jesen zima

Dolžina dneva in noči se skozi leto

spreminja. Pozimi so dnevi kratki,

poleti pa dolgi.

(20. 3.) Dan in noč sta enako dolga.

Spomladi se dnevi začnejo daljšati.

Spomladansko enakonočje (spomladanski ekvinokcij)

Dan je najdaljši, ker je Sonce takrat najvišje na nebu.

Poletni Sončev obrat (poletni solsticij)

(21. 6.–23. 6.)

Dan in noč sta enako dolga.

Jeseni se začnejo dnevi krajšati.

Jesensko enakonočje (jesenski ekvinokcij)

(23. 9.)

Zimski Sončev obrat (zimski solsticij)(21. 12.) Dan je najkrajši, noč pa najdaljša.

Še nekaj zanimivosti o

vesolju za radovedne

Vesolje je res ogromno. Z Zemlje ga opazujemo in

preučujemo z najrazličnejšimi teleskopi.

Našo bližnjo vesoljsko okolico, planete in njihove

lune, komete, asteroide in Sonce pa raziskujemo

tudi z roboti. To so vesoljska plovila brez posadke,

ki imajo številne inštrumente, kamere in kar je še

takega. Na Zemljo pošiljajo meritve in fotografije.

Življenje na vesoljski postaji je drugačno

od življenja na Zemlji, saj so razmere v

vesolju povsem drugačne. Hrana lebdi v

zraku, tekočina je v obliki kroglic, ob

uporabi stranišča se je potrebno privezati ...

Postelja je vreča, postavljena ob steni, v

kateri mora biti astronavt privezan, da ga

med spanjem ne nosi sem ter tja po

prostoru.

Kadar astronavti zapustijo vesoljsko postajo

zaradi kakšnih opravil, oblečejo zaščitno obleko.

Ta jih ščiti tudi pred skrajnimi temperaturami, saj

je lahko zelo vroče (+70 °C) ali zelo mrzlo (−120

°C). Brez nje v vesolju ne bi preživeli.

Ker so zvezde tako daleč proč, bi bilo že razdalje bližnjih zvezd težko zapisati v

kilometrih, saj bi bila številka velikanska. Zato astronomi uporabljajo drugačna

merila. Razdalje do nebesnih teles merijo v svetlobnih letih. Svetlobno leto je pot,

ki jo svetloba prepotuje v času enega leta.

Svetloba po praznem prostoru potuje s hitrostjo 300.000 kilometrov na sekundo. V

eni uri opravi pot približno milijardo kilometrov, v enem letu pa neverjetnih 9 461

milijard kilometrov!

Zvezde so podobne našemu Soncu – velike vroče plinaste krogle, ki svetijo.

Svetloba od Sonca do nas potuje 500 sekund, od naslednje najbližje zvezde pa več kot

štiri leta! Z najhitrejšo raketo bi do nje potoval 300 000 let! Res dolga pot do druge

najbližje zvezde.

Komet je daleč od Sonca le nekaj kilometrov velika gmota

umazanega ledu. Spominja na kupe snega, ki na spomlad

ostanejo ob cestah. Med ledom so pomešani večji in manjši

kamenčki ter prah, zato so ostanki snega črne in nesnažne

gomile. Kometi so prav takšni.

Ko pa se taka vesoljska ledena gora začne približevati Soncu,

se ogreje in led se začne spreminjati v paro. Ledena gora se

tako obda z velikim oblakom pare, Sonce pa jo odpihuje in

tako nastane značilni rep kometa.

Viri in literatura:

• Mežnar, P., Slevec, M. in Štucin, A. (2016). Radovednih 5. Naravoslovje in tehnika 4. Ljubljana: Založba Rokus Klett, d. o. o.

• Fotografije in deli besedila so pridobljeni z različnih spletnih strani z namenom oblikovanja gradiva

za osnovnošolsko uporabo.

• Guštin, A. (2011). Planeti in pot v vesolje. Pridobljeno s http://arhiv.veselasola.net/veselasola.net/portal/ucne_poti/pil-

vesolje-20111010/index#state=1

http://arhiv.veselasola.net/veselasola.net/portal/ucne_poti/pil-vesolje-20111010/index#state=1