5
Simbol Sonca
v razlinih
civilizacijah
Sonce je e od davnine
predstavljalo vir svetlobe,
toplote in ivljenja. Njegovi
arki v spiritualnem smislu
simbolizirajo nebeke vplive,
ki jih sprejema Zemlja.
Kot kozmini simbol je
obdano s pravo astralno
religijo, katere kult je
obvladoval nekdanje velike
civilizacije, na primer z liki
orjakih junakov bogov,
inkarnacijami ustvarjalnih sil
in ivljenjskega vira svetlobe
in toplote, ki ga to nebesno
telo predstavlja (Oziris, Baal,
Mitra, Helios, Apolon in
drugi).
Sonce, vladar astrolokega
znamenja leva, predstavlja
simbol moi, energije in
vsega, kar je povezano z
ivljenjem. Brez Sonca ne bi
bilo lovekega ivljenja in
zelene narave. eprav med
zvezdami ne teje med
najveje, prej nasprotno, pa
gre za najsvetleje telo na
naem nebu in marsikdo bi
se rad poistovetil z njim, e
posebno tisti, ki so kakorkoli
izpostavljeni svetlobi in
javnosti: kralji in vladarji
visokorazvitih kultur v Aziji,
Peruju in Egiptu.
SUMERCI
Religija stare Mezopotamije je
spotovala Utua kot boga Sonca.
Bil je bog pravice in tajnih
prerokb. V predstavah Sumercev
se je bog Utu vsako jutro dvignil
na nebo in obsijal svet s svojimi
arki, ki so izvirali iz njegovih
ramen.
BABILONCI
Babilonci so imeli trojno vladarstvo
Meseca, Sonca in Venere. Bog Sonca se
je imenoval Shamash in je bil spotovan
kot bog ivljenja, zdravja in sree ter
zaitnik resnice in pravice. Njegov
simbol je bila zlomljena etverovprega,
s katero je vsak dan potoval v nebo. V 7.
stoletju se je kult boga Shamasha raziril
v Jeruzalem, kjer v preddverju nekega
hrama e danes stoji njegova koija.
Madruk, zaitnik Babilona, je postal
bog metropole in njegovo drugo ime je
"otrok Sonca".
EGIPANI
Do vladavine Amenofisa IV (13751358 pr. n.
t.) so Egipani imeli ve bogov. Nekaj let po
lastnem kronanju je Amenofis IV uvedel
nekatere spremembe. Svojemu imenu je dodal
ime "kralj boga Sonca", namesto prejnjih
boanstev pa je uvedel kot
najpomembnejega boga Atona boga Sonca.
Pet ali est let mu je zadostovalo, da zapusti
Tebe in zgradi novo mesto Ahetaton ali
"Horizont sonne krogle". Sebe je poimenoval
Ehnaton, kar pomeni "tisti, ki je v Atonovi
milosti". Praznovanja boga Sonca so spremljali rituali in rtvovanja hrane in cvetja.
Prepevali so liturgijske pesmi, ki so slavile ivljenjsko mo boga Sonca.
Glavno svetie kralja je bilo v Heliopolisu mestu Sonca, kjer je tudi zgrajen hram
Sonca. V sredini hrama je oltar, pred njim pa velik obelisk. Ta velik steber iz kamna, ki
se vzpenja visoko v nebo, je simbol boga Sonca. V Heliopolisu je bilo v tistih asih
veliko taknih stebrov, ki pa so bili v asu Rimskega imperija odneseni v Rim.
PERZIJCI
Perzijci so kot boga svetlobe in Sonca
slavili Mitro. On sam se je imenoval za
nepremagljivega boga (sol invictis),
zato je uival veliko spotovanje med
rimskimi legionarji. Mo aenja je
bila tako velika, da se v 3. stoletju ni
vedelo, ali se bo uveljavilo kranstvo
ali kult Mitre, ki se je neverjetno hitro
iril po vseh provincah Rimskega
cesarstva. Med njima je zelo veliko
podobnosti, saj se bogosluje ni opravljalo na prostem kot v grko-rimskem svetu,
ampak v zaprtih prostorih ali votlinah. Tako kult Mitre kot kranstvo poznata
zakramenta krsta in maziljenja. Tudi rojstvo Mitre (25. december) so kristjani privzeli
kot rojstvo Kristusa. Mitra, rojen iz skale, si je najprej pridobil spotovanje pastirjev,
ko je premagal bika (simbol zla in trpljenja) in tako postal dobrotnik ljudi, ki jih je
vodil v borbi med temo in svetlobo.
6
GRKI
Grki so Sonce in njegovega boga imenovali Helios, vasih pa so uporabljali imeni Hiperion in Fojbos. Fojbos je ime, ki se je
uporabljalo tudi za Apolona, ki je bil kasneje proglaen za boga Sonca poleg Heliosa, saj je bil opremljen s strelicami (sonnimi
arki).
Mitologija pripoveduje, da je Helios vsak dan potoval s svojo etverovprego z ene na drugo stran neba. Pripoveduje, da je bil
takrat, ko je Zevs delil zemljo bogovom, Helios ravno na poti in je tako ostal brez esarkoli. Potoil se je Zevsu, ki mu je za
nadomestilo dal nov otok Rodos, kjer je Helios uival mnogo asti. Najpomembnejim mestom na otoku so vladali njegovi vnuki
Kamerios, Lindos in Lasylos. Kolos na Rodosu, sedmo udo sveta, predstavlja prav boga Heliosa z veliko svetleo kroglo na glavi.
MAJI
Pri Majih v srednji Ameriki je bilo
najveje boanstvo Itza ali
Itzamna, ki na mnogih slikah
spominja na boga Sonca, zato
lahko domnevamo, da je bilo to
eno od njegovih uteleenj. Po
drugih prievanjih je bil Itzamna
eno- ali dvoglavi krokodil oziroma
eno- ali dvoglava kaa, ki mu/ji iz
rela gleda bog Sonca. Glede na
verovanje Majev je ravno bog
Sonca najvekrat menjal svoja
prebivalia, saj je bila Zemlja
ploata in etverokotna ter je
vsak vogal pokazal na drugo stran
sveta. Na svojih nonih
potovanjih po podzemnem svetu se je bog Sonca spremenil v jaguarja preteega videza, katerega skico pogosto vidimo na
ohranjenih spomenikih. Jaguar je za Maje predstavljal najvejo nevarnost, zato je bil bog Sonca pogosto predstavljen s
simbolom smrti.
7
AZTEKI
Azteki so pripadniki indijanskega plemena na podroju
dananje Mehike in njihovo boanstvo Huitzilopochtli je
istoasno bog Sonca, vojne in zaitnik cesarstva. Ker so bili
prepriani, da je bog Sonca njihov zaitnik, so mu prinaali
loveke rtve. Verjeli so, da je treba rtvovati loveko kri,
da bi Sonce vzlo in da bi imelo mo za potovanje po nebu.
Primer govori, da so leta 1486 pripeljali 70.000 vojnih
ujetnikov in jih rtvovali. Pogosto so darovali tudi cvetje in
sadje.
Azteki so poznali ritualni koledar, imenovan tonalpoalli, ki je
vseboval 260 dni (13 x 20) in Sonev koledar s 365 dnevi.
Sonevo leto je bilo razdeljeno na 18 mesecev po 20 dni.
Vsak zadnji dan v mesecu je bil praznik v ast boga Sonca.
INKI
Inti, bog Sonca, je poslal na zemljo svojo her Mama Oclio in
svojega sina Manca Capaca ter jima dal zlato palico z nalogo,
da na prostoru, kjer jo z lahkoto zapiita v zemljo, ustanovita
mesto. Tako je, kot pravi legenda, nastalo cesarstvo Inkov. V
dolini Cuzco Intina sta otroka zgradila mesto in nauila ljudi
vere, zakonov in kulture. Bila sta gospodarja skupnosti ali
Inkov, kot so se sami imenovali. Mesto se je po nekaj
osvajalskih pohodih razirilo v pravo cesarstvo,
