Click here to load reader

Sonce (revija)

  • View
    253

  • Download
    2

Embed Size (px)

Text of Sonce (revija)

  • 2

    Projekt: Svetloba

    Tema razreda: Sonce

    Razred: 3.D

    Mentor: Peter Gabrovec

    Vodja razrednega projekta: Katarina Kogej

    Revijo uredil: Domen Grzin

    Lektorirala: Veronika Koleti

    Uradna lektorica: Marjana Ivani

    Poroilo napisala: Saa Prelog

    Gimnazija Beigrad

    olsko leto 2015/16

  • 3

    KAZALO:

    Simbol Sonca v razlinih civilizacijah

    Sumerci

    Babilonci

    Egipani

    Perzijci

    Grki

    Maji

    Inki

    Azteki

    Germani

    Kelti

    Stari Slovani

    Makedonci

    Simbol sonca v knjievnosti

    Orient

    Antika

    Srednji vek in renesansa

    Reformacija in razsvetljenstvo

    Romantika

    Realizem

    Simbol sonca in svetloba v umetnosti

    Sonce kot simbol

    Sonce in Stonehenge

    Najbolje upodobitve Sonca

    Svetloba kot uinek v umetnosti

    Sonevi fenomeni

    Nenavadne oblike Sonca

    Zeleni arek

    Halo

    Soneve pege

    Sonna svetloba kot vir energije

    Fotovoltaika

    Sonni kolektorji

    Vpliv Svetlobe na rastline

    Viri in literatura

    Viri slik

    5

    5

    5

    5

    5

    6

    6

    7

    7

    7

    8

    8

    9

    10

    11

    11

    12

    13

    14

    15

    16

    16

    17

    18

    21

    23

    24

    24

    25

    25

    27

    29

    30

    31

    35

    38

  • 4

    Povprena povrinska

    temperatura Sonca je

    5.500C, temperatura

    sredia pa je

    15.000.000 C.

    Njegov premer je 1.392.000

    km, kar je 109-krat ve od

    Zemljinega, prostornina pa je

    1.300.000-krat veja od

    Zemljine in meri

    1,41 10 m.

    Zanimivost: Sonce vsako

    sekundo izgubi 4 milijone

    ton, vendar je to

    neopazen dele v

    primerjavi s celotno maso.

    Njegova masa je 21027 ton, kar

    je 330.000-kratna masa Zemlje

    in 745-kratna skupna masa vseh

    planetov. S svojo maso se

    uvra med manj masivne

    zvezde.

    Sestavljeno je iz 69 %

    vodika, 30 % helija in

    1% ostalih snovi (kisik,

    ogljik, neon, magnezij,

    veplo, duik, silicij).

    Sonce je 4,7 milijarde

    let stara zvezda,

    katere predvidena

    ivljenjska doba je 10

    milijard let.

    FASCINANTNO SONCE

    https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1_E27_m%C2%B3&action=edit&redlink=1https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1_E27_m%C2%B3&action=edit&redlink=1

  • 5

    Simbol Sonca

    v razlinih

    civilizacijah

    Sonce je e od davnine

    predstavljalo vir svetlobe,

    toplote in ivljenja. Njegovi

    arki v spiritualnem smislu

    simbolizirajo nebeke vplive,

    ki jih sprejema Zemlja.

    Kot kozmini simbol je

    obdano s pravo astralno

    religijo, katere kult je

    obvladoval nekdanje velike

    civilizacije, na primer z liki

    orjakih junakov bogov,

    inkarnacijami ustvarjalnih sil

    in ivljenjskega vira svetlobe

    in toplote, ki ga to nebesno

    telo predstavlja (Oziris, Baal,

    Mitra, Helios, Apolon in

    drugi).

    Sonce, vladar astrolokega

    znamenja leva, predstavlja

    simbol moi, energije in

    vsega, kar je povezano z

    ivljenjem. Brez Sonca ne bi

    bilo lovekega ivljenja in

    zelene narave. eprav med

    zvezdami ne teje med

    najveje, prej nasprotno, pa

    gre za najsvetleje telo na

    naem nebu in marsikdo bi

    se rad poistovetil z njim, e

    posebno tisti, ki so kakorkoli

    izpostavljeni svetlobi in

    javnosti: kralji in vladarji

    visokorazvitih kultur v Aziji,

    Peruju in Egiptu.

    SUMERCI

    Religija stare Mezopotamije je

    spotovala Utua kot boga Sonca.

    Bil je bog pravice in tajnih

    prerokb. V predstavah Sumercev

    se je bog Utu vsako jutro dvignil

    na nebo in obsijal svet s svojimi

    arki, ki so izvirali iz njegovih

    ramen.

    BABILONCI

    Babilonci so imeli trojno vladarstvo

    Meseca, Sonca in Venere. Bog Sonca se

    je imenoval Shamash in je bil spotovan

    kot bog ivljenja, zdravja in sree ter

    zaitnik resnice in pravice. Njegov

    simbol je bila zlomljena etverovprega,

    s katero je vsak dan potoval v nebo. V 7.

    stoletju se je kult boga Shamasha raziril

    v Jeruzalem, kjer v preddverju nekega

    hrama e danes stoji njegova koija.

    Madruk, zaitnik Babilona, je postal

    bog metropole in njegovo drugo ime je

    "otrok Sonca".

    EGIPANI

    Do vladavine Amenofisa IV (13751358 pr. n.

    t.) so Egipani imeli ve bogov. Nekaj let po

    lastnem kronanju je Amenofis IV uvedel

    nekatere spremembe. Svojemu imenu je dodal

    ime "kralj boga Sonca", namesto prejnjih

    boanstev pa je uvedel kot

    najpomembnejega boga Atona boga Sonca.

    Pet ali est let mu je zadostovalo, da zapusti

    Tebe in zgradi novo mesto Ahetaton ali

    "Horizont sonne krogle". Sebe je poimenoval

    Ehnaton, kar pomeni "tisti, ki je v Atonovi

    milosti". Praznovanja boga Sonca so spremljali rituali in rtvovanja hrane in cvetja.

    Prepevali so liturgijske pesmi, ki so slavile ivljenjsko mo boga Sonca.

    Glavno svetie kralja je bilo v Heliopolisu mestu Sonca, kjer je tudi zgrajen hram

    Sonca. V sredini hrama je oltar, pred njim pa velik obelisk. Ta velik steber iz kamna, ki

    se vzpenja visoko v nebo, je simbol boga Sonca. V Heliopolisu je bilo v tistih asih

    veliko taknih stebrov, ki pa so bili v asu Rimskega imperija odneseni v Rim.

    PERZIJCI

    Perzijci so kot boga svetlobe in Sonca

    slavili Mitro. On sam se je imenoval za

    nepremagljivega boga (sol invictis),

    zato je uival veliko spotovanje med

    rimskimi legionarji. Mo aenja je

    bila tako velika, da se v 3. stoletju ni

    vedelo, ali se bo uveljavilo kranstvo

    ali kult Mitre, ki se je neverjetno hitro

    iril po vseh provincah Rimskega

    cesarstva. Med njima je zelo veliko

    podobnosti, saj se bogosluje ni opravljalo na prostem kot v grko-rimskem svetu,

    ampak v zaprtih prostorih ali votlinah. Tako kult Mitre kot kranstvo poznata

    zakramenta krsta in maziljenja. Tudi rojstvo Mitre (25. december) so kristjani privzeli

    kot rojstvo Kristusa. Mitra, rojen iz skale, si je najprej pridobil spotovanje pastirjev,

    ko je premagal bika (simbol zla in trpljenja) in tako postal dobrotnik ljudi, ki jih je

    vodil v borbi med temo in svetlobo.

  • 6

    GRKI

    Grki so Sonce in njegovega boga imenovali Helios, vasih pa so uporabljali imeni Hiperion in Fojbos. Fojbos je ime, ki se je

    uporabljalo tudi za Apolona, ki je bil kasneje proglaen za boga Sonca poleg Heliosa, saj je bil opremljen s strelicami (sonnimi

    arki).

    Mitologija pripoveduje, da je Helios vsak dan potoval s svojo etverovprego z ene na drugo stran neba. Pripoveduje, da je bil

    takrat, ko je Zevs delil zemljo bogovom, Helios ravno na poti in je tako ostal brez esarkoli. Potoil se je Zevsu, ki mu je za

    nadomestilo dal nov otok Rodos, kjer je Helios uival mnogo asti. Najpomembnejim mestom na otoku so vladali njegovi vnuki

    Kamerios, Lindos in Lasylos. Kolos na Rodosu, sedmo udo sveta, predstavlja prav boga Heliosa z veliko svetleo kroglo na glavi.

    MAJI

    Pri Majih v srednji Ameriki je bilo

    najveje boanstvo Itza ali

    Itzamna, ki na mnogih slikah

    spominja na boga Sonca, zato

    lahko domnevamo, da je bilo to

    eno od njegovih uteleenj. Po

    drugih prievanjih je bil Itzamna

    eno- ali dvoglavi krokodil oziroma

    eno- ali dvoglava kaa, ki mu/ji iz

    rela gleda bog Sonca. Glede na

    verovanje Majev je ravno bog

    Sonca najvekrat menjal svoja

    prebivalia, saj je bila Zemlja

    ploata in etverokotna ter je

    vsak vogal pokazal na drugo stran

    sveta. Na svojih nonih

    potovanjih po podzemnem svetu se je bog Sonca spremenil v jaguarja preteega videza, katerega skico pogosto vidimo na

    ohranjenih spomenikih. Jaguar je za Maje predstavljal najvejo nevarnost, zato je bil bog Sonca pogosto predstavljen s

    simbolom smrti.

  • 7

    AZTEKI

    Azteki so pripadniki indijanskega plemena na podroju

    dananje Mehike in njihovo boanstvo Huitzilopochtli je

    istoasno bog Sonca, vojne in zaitnik cesarstva. Ker so bili

    prepriani, da je bog Sonca njihov zaitnik, so mu prinaali

    loveke rtve. Verjeli so, da je treba rtvovati loveko kri,

    da bi Sonce vzlo in da bi imelo mo za potovanje po nebu.

    Primer govori, da so leta 1486 pripeljali 70.000 vojnih

    ujetnikov in jih rtvovali. Pogosto so darovali tudi cvetje in

    sadje.

    Azteki so poznali ritualni koledar, imenovan tonalpoalli, ki je

    vseboval 260 dni (13 x 20) in Sonev koledar s 365 dnevi.

    Sonevo leto je bilo razdeljeno na 18 mesecev po 20 dni.

    Vsak zadnji dan v mesecu je bil praznik v ast boga Sonca.

    INKI

    Inti, bog Sonca, je poslal na zemljo svojo her Mama Oclio in

    svojega sina Manca Capaca ter jima dal zlato palico z nalogo,

    da na prostoru, kjer jo z lahkoto zapiita v zemljo, ustanovita

    mesto. Tako je, kot pravi legenda, nastalo cesarstvo Inkov. V

    dolini Cuzco Intina sta otroka zgradila mesto in nauila ljudi

    vere, zakonov in kulture. Bila sta gospodarja skupnosti ali

    Inkov, kot so se sami imenovali. Mesto se je po nekaj

    osvajalskih pohodih razirilo v pravo cesarstvo,