številka 13, februar 2009, Novo mesto, brezplačen izvod ...· Alergije in astma številka 13, februar

  • View
    214

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of številka 13, februar 2009, Novo mesto, brezplačen izvod ...· Alergije in astma številka 13,...

  • Alergije in astmatevilka 13, februar 2009, Novo mesto, brezplaen izvod, tiskovina ISSN 1854-6331

    Naa gostjaIrena Hudoklin, dr. med., spec. internistka

    Krkina zdravila v novi podobi

    Obvladajmo alergijo

  • ZMAGA ZA VAE GRLO.

    Neo

    sept

    olet

    e vs

    ebuj

    ejo

    ceti

    lpir

    idin

    ijev

    klor

    id.

    Pred uporabo natanno preberite navodilo! O tveganju in neelenih uinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

    Septolete in Septolete D z antiseptinim delovanjem temeljito poistijo z viri boleine in vnetja v vaem grlu. Septolete plus pa s protiboleinskim in protimikrobnim delovanjem hitro pomagajo pri mono boleem in vnetem grlu.Tudi novi lani druine Septolete, Neoseptolete s prijetnimi okusi zelenega jabolka, limone in divje enje, bodo z aktivnim delovanjem poskrbeli, da bo z vaim grlom vse v redu.

    Septolete . In vae grlo spet deluje.

    456-2008_Septolete_Oglas_VSVZ_PO1 1 1/21/2009 2:46:08 PM

  • UVODNIK

    Ilustracija na naslovnici: Bojan Sumrak

    VSEBINA

    Teorija in praksa o alergijah

    Metka Miklavi

    februar 2009

    V skrbi za vae zdravje: Alergije in astmaIzdajatelj: Krka, d. d., Novo mesto, marjeka cesta 6, 8501 Novo mestoGlavna urednica: Metka Miklavi. Urednitvo: Lili Vouek, Primo Koir, Alenka Svetlin, Anja Lesar.Lektorica: Marta Anlovar. Urednice 1. tevilke: Alenka Kmecl, Elizabeta Vrhovec Krevelj, Ksenija Koman. Oblikovanje: Sabina Mejak. Grafina priprava: Helena Albreht. Ilustracije: Bojan Sumrak. Fotografije: arhiv Term Krka, iStockPhoto. Tisk: Tiskarna VeK, Koper, 2009. Naklada: 90.000 izvodov. ISSN 1854-61. Nosilka vseh avtorskih pravic je Krka, d. d., Novo mesto. www.krka.si.

    4

    8

    11

    15

    Krka v skrbi za vae zdravjeAlergija. Znana neznanka.

    Naa gostjaIrena Hudoklin, dr. med., specialistka internistka

    Spet prehlajeni? Morda vas mui alergija.

    Poskrbimo zaseObvladajmo alergijo

    Prehlad ali alergijski rinitis?

    Zadihajte s polnimi pljui

    Drutvo Atopijski dermatitis

    Svetovalni kotiekZbogom, rdeica

    Nasvet farmacevtke pri alergijah

    Novice iz KrkeKrkina zdravila v novi podobi

    Lepi lasje niso nakljuje

    Pikovit v novi embalai

    Nagradna igra

    20

    Pripravljanje revije nam vedno znova predstavlja izziv, saj nam obiajno zmanjka prostora, da bi tematiko obdelali v vsej irini. Tudi v tej tevilki smo naleteli na enako teavo, kar pa pravzaprav ni udno, saj obravnavamo alergijo.

    Marsikomu se zdi, da je to predvsem nadloga sodobnega asa, vendar so jo opisovali e stari Egipani, od takrat pa je bilo o njej napisanih ve tiso del.

    V starem Egiptu so alergijo seveda drugae poimenovali, saj dananji izraz izvira iz stare grine. Leta 1906 ga je uveljavil dunajski pediater Clemens von Pirquet. Menil je, da je pojem alergija nasproten pojmu energija. Izhajal je iz tega, da grki izraz en-ergeia oznauje telesu lastno notranjo energijo. Z izrazom al-ergeia pa je poimenoval energijo, ki je reakcija na zunanje vplive, oziroma spremenjeno sposobnost telesa za odziv na tuje snovi.

    Teorija je sicer zanimiva, vendar ne preve uporabna, kadar nas mui alergija. Zato smo v tej tevilki opisali, kako se alergija kae in kaj vpliva na njen nastanek. Predstavili smo tudi monosti za njeno prepreevanje in zdravljenje. Prepriana sem, da boste nali veliko koristnih informacij.

    2

    1

    18

    14

    17

    22

  • 4februar 2009

    Alergija. Znana neznanka.

    Tudi sama jo imam. Alergijo namre. Kontaktno alergijo na parfume. Ko smo jo prepoznali, je bil to zame ok. Parfumi, dezodoranti, mila, lepo diee kreme S im se bom pa umivala? Ali bom morala hoditi po svetu prepotena?

    Kaj pa mleko za sonenje? Ali tudi poletje odpade? No, pa se je poasi vse uredilo. Moja alergija je ostala, vendar sva se navadili druga na drugo. Iskala sem in nala. Dezodorante brez parfuma. Mila skoraj brez vonja in kreme tudi. In to je bilo dovolj za zaetek. Pa zdravila sem imela v epu, za vsak primer.

    Veliko nas je, ki imamo alergijo na jabolka, na gluten, na sonce, celo na svetlobo. Resno, ni ala. Teko si je predstavljati kaj takega. A ko ni druge izbire, se lovek prilagodi in najde najboljo monost zase.

    Kako pogoste so alergije?V zadnjih 0 letih se je pogostost alergijskih bolezni podvojila, ponekod celo potrojila. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima alergijo skoraj etrtina odraslih in ve kot tretjina otrok v razvitih dravah, kjer so alergije pogosteje. Na to vplivajo razlini dejavniki. Industrija uvaja vedno nove tehnologije in izdelke. Pridelava in predelava hrane sta drugani kot v preteklosti.

    Nae naravno okolje se nenehno spreminja, dodaten dejavnik pa so e vse veje psihine in fizine obremenitve, ki so posledica sodobnega ivljenjskega sloga. Tudi zato strokovnjaki napovedujejo, da bo do leta 2020 alergina e polovica svetovnega prebivalstva.

    Kako nastanejo alergije?Na imunski sistem vasih pretirano reagira na snovi, ki so povsem nenevarne. Ob prvem stiku s takimi snovmi, ki jih imenujemo alergeni, pride do senzibilizacije. Imunski sistem se odzove tako, da ustvari protitelesa, katerih naloga je, da telesu tuje snovi naredijo nekodljive. Protitelesa se veinoma pritrdijo na celice mastocite v tkivih, nekaj pa jih ostane v telesnih tekoinah. Ko telo ponovno pride v stik z alergenom, se ta vee na e pripravljena protitelesa in to povzroi burno reakcijo. Iz masto-citov se sprostijo velike koliine histamina in drugih snovi, ki povzroijo razline alergijske teave srbenje, pordeitev, otekanje sluznic, solzenje, kihanje, lahko pa tudi drisko, bruhanje, omotinost in celo duenje.

    KRKA V SKRBI ZA VAE ZDRAVJE

  • 5februar 2009

    Zakaj nastanejo alergije?Zakaj nastane alergija, ni dobro znano. Da gre za pretirano reakcijo na alergen, vemo. A zakaj ta pretirana reakcija? Nekateri smo k temu bolj nagnjeni. Dednost torej vpliva, vendar pri tem ni pravila. Tudi okolje nam ni naklonjeno. Vedno ve je umetnih snovi, ki smo jim izpostavljeni. Nae telo jih ne sprejema kot domae, ampak kot tuje in nanje tako reagira. Tudi naravni alergeni, kot je na primer cvetni prah, lahko v povezavi z umetnimi snovmi v zraku (onesnaevalci ozraja) postanejo e mo-neji alergeni. Delno k veji obutljivosti prispevamo sami. Prevelika higiena in premajhna izpostavljenost razlinim snovem (tudi umazaniji) v otrotvu lahko povzroita, da organizem v kasnejih letih z alergijo reagira tudi na snovi, ki sicer niso alergene.

    Navzkrine alergijeProtitelesa, ki so nastala proti nekemu alergenu, lahko povzroijo alergijsko reakcijo tudi zaradi stika z drugim alergenom, e je prvemu dovolj podoben (navzkrini alergen). To imenujemo navzkrina alergija. Navzkrini alergen pa ni vedno podobnega izvora kakor osnovni. Pri alergiji na cvetni prah ene vrste trav je res mogoe priakovati, da se bo pojavila alergija na cvetni prah vseh vrst trav in e it povrhu. A kdo bi si mislil, da se lahko ob njej pojavi tudi alergija na krompir ali paradinik?A al je tako, da so navzkrine alergije nepriako-vane, tudi simptomi so lahko popolnoma drugani od simptomov osnovne alergije. Alergijski rinitis (po domae seneni nahod) zaradi cvetnega prahu in bruhanje, driska ali celo duenje zaradi zauitega jabolka, krompirja ali paradinika na prvi pogled nimajo ni skupnega. Morda pa vendar?

    V tabeli so navedeni pogosti navzkrini alergeni.

    Osnovni alergen Moni navzkrini alergenicvetni prah dreves leska, jela, breza

    jabolka, koiasto sadje, leniki, mandlji, araidi, kivi, surov korenek, krompir, zelena, paradinik, paprika, jane, kari, poper

    cvetni prah trav ita, koiasto sadje, zelena, paradinik, krompir, grah, soja, kikiriki, kivi, peterilj, timijan, kari

    cvetni prah zeli (tudi plevelov) ambrozija, navadni pelin, trpotec, kamilica, kriina

    zelena, soja, korenek, koroma, jane, kumina, esen, koriander, paprika, peterilj, artioka, regrat, melone, kumare, bue, mango, pelinkovec, vermut

    price v hinem prahu morski sadei

    lateks banane, kivi, kostanj, avokado, melone, surov krompir, paradinik, fikus, fige, leniki, marelice, grenivke, pasijonka, ananas, papaja

    kivi rena moka, jabolka, korenek, leniki, breza, lateks, ananas, papaja, avokadoVira: Ema Mui: ivimo z alergijo. Mladinska knjiga 2006., Brez alergije je ivljenje lepe. Krka, d. d., Novo mesto.

    Prvi zapiski o alergijskih reakcijah so e iz leta 1699.

    Ko pride alergen ponovno v telo, se vee na protitelesa, kar povzroi sproanje histamina iz mastocitov. Histamin se vee na receptorje v telesnih tkivih in to sproi alergijsko reakcijo.

    Zdravila antihistaminiki zasedejo histaminske receptorje in onemogoijo vezavo histamina nanje. Tako prepreijo nastanek alergijske reakcije.

    antihistaminik

    receptorji v tkivu

    Alergen pride v stik s telesno celico. Celica ustvari protitelesa, ki se pritrdijo na mastocit, v katerem je histamin.

    telesna celica

    alergen

    protitelesa

    histamin

    mastocit

  • KRKA V SKRBI ZA VAE ZDRAVJE

    6februar 2009

    Alergijski marAlergijski mar je prehajanje ene alergijske bolezni v drugo, ker alergija al ni vedno omejena le na del telesa, kjer se je prvi pojavila. Alergija, ki povzroa prebavne teave in je pogosta pri majhnih otrocih, lahko preide v kono alergijo (atopijski dermatitis), nato pa e v teave na dihalih (alergijski rinitis ali celo astma). Tak potek je vekrat mogoe prepoznati pri otrocih, redkeje pa pri odraslih.

    prof. dr. Ema Mui, dr. med., svetnica, specialistka internistkaBolninica Golnik, Klinika za pljune bolezni in alergijoe 30 odstotkov Evropejcev ima eno ali ve alergijskih bolezni. Problem vidim predvsem

    v predolgi poti do prepoznave vzroka, to je pravega alergena. K temu pripomorejo tudi lano usmerjene alternativne poti. To lahko izboljamo samo s irjenjem znanj