66
STRATEŠKI NAČRT NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE ZA OBDOBJE 2015–2019 Ljubljana, december 2014

STRATEŠKI PLAN NUK

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: STRATEŠKI PLAN NUK

STRATEŠKI NAČRT

NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE

ZA OBDOBJE 2015–2019

Ljubljana, december 2014

Page 2: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 2 od 66

Page 3: STRATEŠKI PLAN NUK

KAZALO

1 UVOD.................................................................................................................................................. 5

2 FUNKCIJE, DEJAVNOST IN ORGANIZACIJA KNJIŽNICE ....................................................... 7

3 PRIČAKOVANE SPREMEMBE V OKOLJU IN POTREBNI ODZIVI KNJIŽNICE ............. 10

4 POSLANSTVO, VIZIJA IN VREDNOTE .................................................................................... 11

Poslanstvo (zakaj obstajamo) ......................................................................................................... 11

Vizija (kaj želimo doseči) ................................................................................................................ 13

Vrednote (v kaj verjamemo) ........................................................................................................... 13

5 PREDNOSTNE STRATEŠKE USMERITVE ............................................................................. 14

6 STRATEŠKI CILJI ZA OBDOBJE 2015−2019 ....................................................................... 16

Strateško področje: RAZVOJ IN UPRAVLJANJE KNJIŽNIČNE ZBIRKE ......................................... 16

Strateško področje: RAZVOJ IN UPRAVLJANJE DIGITALNE KNJIŽNICE ...................................... 24

Strateško področje: UPORABNIŠKE STORITVE ............................................................................. 30

Strateško področje: RAZISKOVALNO−RAZVOJNA IN IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST ............... 37

Strateško področje: RAZVOJNA DEJAVNOST ZA KNJIŽNICE IN KNJIŽNIČNI SISTEM ................ 46

Strateško področje: MATERIALNI IN ČLOVEŠKI VIRI TER ORGANIZACIJA KNJIŽNICE ............ 51

Strateško področje: KNJIŽNICA IN JAVNOST ................................................................................. 60

7 PRIČAKOVANI IZIDI IN UČINKI OB URESNIČITVI STRATEŠKIH CILJEV ................... 63

8 KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA ................................................................................................ 64

9 PREVERJANJE URESNIČEVANJA STRATEŠKIH CILJEV .................................................... 64

10 STRATEŠKEMU NAČRTU NA POT ....................................................................................... 65

Page 4: STRATEŠKI PLAN NUK
Page 5: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 5 od 66

1 UVOD

Narodna in univerzitetna knjižnica – most med preteklo in sedanjo duhovno ustvarjalnostjo slovenskega naroda

ter okno v svet informacij in znanja.

Temeljni namen obstoja knjižnic ostaja skozi zgodovino enak, tj. zbiranje in organiziranje

informacij, zagotavljanje dostopa do znanja in ohranjanje zapisov narodove duhovne

ustvarjalnosti za prihodnje rodove. Dostopnost informacij je eden izmed osrednjih dejavnikov

demokratičnih družb in knjižnice spadajo med najbolj demokratična mesta za uresničevanje

pravice prebivalcev do neoviranega dostopa do informacij, ki jih potrebujejo za uresničevanje

svojih kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih in drugih potreb. S hitrim razvojem svetovnega

spleta in elektronskega objavljanja dokumentov se obseg informacij skokovito veča, različni

spletni iskalniki in mobilne tehnologije pa so korenito spremenili pričakovanja ljudi glede

dostopa do informacij in njihove uporabe. In kakšna bo vloga Narodne in univerzitetne knjižnice

v prihodnosti, ki bo vse bolj digitalna, s katerimi izzivi se bo srečevala in kako se bo odzivala

nanje?

Kot nacionalna depozitarna knjižnica bo Narodna in univerzitetna knjižnica še vedno odgovorna

za zbiranje, obdelovanje, hranjenje in zagotavljanje dostopnosti narodove pisne kulturne

dediščine, ki pa bo v čedalje večjem obsegu zapisana v digitalni obliki. Poleg zagotavljanja

dostopa do informacij, zapisanih na klasičnih nosilcih, in s tem izvajanja dejavnosti t. i.

tradicionalne knjižnice, bo morala zato hitro razvijati nove funkcije digitalne knjižnice in

ponudbo novih storitev v virtualnem okolju. Izvajanje funkcij univerzitetne knjižnice bo

zahtevalo predvsem sledenje strateškim usmeritvam in ciljem na področju pedagoške in

znanstvenoraziskovalne dejavnosti Univerze v Ljubljani ter usmeritvam in ciljem razvoja

slovenskega visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Kot osrednja znanstvena knjižnica bo

NUK spremljal spremembe v znanosti in znanstvenem komuniciranju ter v skladu s potrebami

zagotavljal informacijske vire in izvajal ustrezne storitve za delo slovenskih raziskovalcev. Pri

tem bo promoviral načelo prostega oziroma odprtega dostopa do rezultatov javno financiranega

znanstvenoraziskovalnega dela, nudil podporo avtorjem znanstvenih objav pri oddajanju

njihovih del v prosto dostopne repozitorije oziroma objavljanju v odprtem dostopu, razvijal

nacionalni repozitorij slovenske znanstvene dediščine in skrbel za njeno trajno ohranjanje.

NUK hrani bogato knjižnično zbirko in zagotavlja dostop do tiskanih in elektronskih gradiv

drugih ponudnikov. Dostop do storitev je možen kot fizični dostop, pri katerem so uporabnikom

na voljo prostori knjižnice, predvsem čitalniška mesta in mesta z osebnimi računalniki in drugo

opremo, ter kot virtualni dostop, ki omogoča uporabo elektronskih virov oziroma digitalnih

zbirk z dokumenti v celotnem besedilu. Vsi viri še niso optimalno izkoriščeni, zato bo morala

knjižnica povečati njihovo izrabo, in sicer tako s spodbujanjem uporabe obstoječih storitev kot z

razvijanjem novih, ki bodo bolje zadovoljevale potrebe uporabnikov. Ponudba storitev in

informacijskih virov bo morala slediti potrebam hitro razvijajočega se raziskovalnega in

visokošolskega sektorja ter potrebam prebivalstva sploh, predvsem mlajše generacije, zato bo

morala knjižnica razširiti obseg in oblike elektronskih storitev in čim večji delež bogate,

večinoma unikatne knjižnične zbirke javnosti ponuditi v digitalni obliki, prek sodobnega portala.

Pri tem bo uporabila sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki bodo uporabnikom

olajšale dostop do digitalnih vsebin.

Page 6: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 6 od 66

Prav tako pomembna naloga knjižnice bo ohranjati slovensko pisno kulturno in znanstveno

dediščino za prihodnost, kar vključuje njeno hranjenje, varovanje in zaščito. Tudi v novem

strateškem obdobju bo morala knjižnica zagotavljati ustrezne pogoje za hranjenje gradiva na

klasičnih nosilcih zapisa ter sistematično izvajati postopke restavriranja, konzerviranja,

razkislinjevanja in prenašanja vsebin, ki jim grozi uničenje, na druge nosilce zapisa. V prejšnjem

strateškem obdobju je NUK vzpostavil pogoje za ohranjanje digitalnih gradiv, v prihodnjem bo

nadaljeval z razvojem zaupanja vrednega digitalnega arhiva in procese trajnega ohranjanja

vključeval v tekoče procese v knjižnici. To bo zahtevalo nadaljnje organizacijske spremembe,

vlaganja v računalniško in komunikacijsko tehnologijo in usposabljanje zaposlenih.

Zagotavljanje dostopnosti in prepoznavnosti slovenske duhovne ustvarjalnosti v mednarodnem

prostoru bo uresničeval z aktivnim sodelovanjem pri gradnji evropske digitalne knjižnice.

Pričakujemo, da se bo tudi v prihodnjih letih knjižnica srečevala s številnimi omejitvami

finančne, prostorske in kadrovske narave. Morebitno nadaljevanje zmanjševanja proračunskih

sredstev za njeno delovanje bo lahko ogrozilo izvajanje njenih zakonsko določenih nalog, kar bi

povzročilo nepopravljive posledice predvsem na področju ohranjanja narodove kulturne in

znanstvene dediščine in pri zagotavljanju demokratičnih pravic prebivalstva do dostopa do

informacij. Delovanje v obstoječih prostorih, ki niso primerni za izvajanje sodobne knjižnične

dejavnosti in jih ni mogoče prilagoditi vsem potrebam uporabnikov, in najemanje dodatnih

prostorov bo tudi v naslednjem strateškem obdobju oviralo razvoj storitev in zahtevalo finančna

vlaganja v vzdrževanje in prenavljanje prostorov, plačevanje najemnine in stroške zaradi

delovanja na dveh lokacijah. Prav zato je nujno nadaljevanje projekta nove knjižnične stavbe

NUK II, ki bo zagotovil ustrezne sodobne prostore predvsem za izvajanje univerzitetne funkcije

knjižnice in del prepotrebnih knjižničnih skladišč. Pomanjkanje kadrov za izvajanje funkcij tako

tradicionalne kot digitalne knjižnice in celo zmanjševanje njihovega števila je že v preteklem

strateškem obdobju povzročalo težave in postopno zaostajanje za primerljivimi nacionalnimi

knjižnicami v Evropi, nadaljevanje takšnega stanja pa bi pomenilo stagnacijo na še več področjih

dela.

Ker pričakujemo, da bo tudi strateško obdobje 2015–2019 za knjižnico z vidika materialnih

sredstev, kadrov in prostorov težko in zahtevno, si bomo prizadevali za utrditev njenega

položaja v družbi, razvijanje partnerstev v domačem in mednarodnem okolju, pridobivanje

dodatnih finančnih sredstev, inovativnost in čim večjo učinkovitost poslovanja. Ob tem pa bomo

posebno pozornost namenjali željam in potrebam uporabnikov knjižnice, ki zaradi težkega

gospodarskega položaja države ne bi smeli biti prikrajšani še pri storitvah knjižnic in dostopu do

informacij.

Razlogi, ki so vodili knjižnico k izdelavi strateškega načrta, so na eni strani zakonske narave:

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/07 UPB1, 56/08, 4/10,

20/11 in 111/13) predpisuje za javne zavode na področju kulture obveznost srednjeročnega

načrtovanja razvoja, tj. sprejem strateških načrtov za obdobje petih let, na drugi strani pa

knjižnica strateški dokument potrebuje zaradi:

− potrebe po opredelitvi jasne usmeritve v prihodnosti in vnaprejšnji pripravi na nove

izzive in morebitne težave, s katerimi se bo soočala,

− prepoznavanja prihodnjih sprememb v okolju, na katere se bo morala pravočasno in

pravilno odzivati,

Page 7: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 7 od 66

− pravočasnega odzivanja na spreminjajoče se potrebe, želje in pričakovanja uporabnikov,

− pričakovanih neugodnih materialnih pogojev za izvajanje javne službe ter potrebe po

učinkoviti izrabi virov in ustvarjanju večjega deleža lastnega prihodka,

− nujnosti opredelitve prednostnih ciljev po področjih delovanja, na katere se bo knjižnica

usmerila, če bodo finančni viri nižji od načrtovanih,

− potrebe po nadaljnjem spreminjanju organizacijske strukture zaradi razvoja NUK kot

digitalne knjižnice,

− želje po vplivu na vsebino nacionalnih programov oziroma strategij razvoja na področjih,

ki zadevajo knjižnico,

− potrebe po nadzoru uresničevanja ciljev, tj. spremljanju uspešnosti delovanja in

dokazovanju smotrnosti vlaganj javnih sredstev v njeno dejavnost,

− potrebe po motiviranju zaposlenih in izgrajevanju organizacijske kulture, usmerjene k

skupnim ciljem in vrednotam.

2 FUNKCIJE, DEJAVNOST IN ORGANIZACIJA KNJIŽNICE

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je javni zavod, ustanovitelj je Republika Slovenija,

ustanoviteljske pravice in obveznosti pa opravlja Vlada Republike Slovenije. Začetki knjižnice

segajo v leto 1774, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Licejska knjižnica, predhodnica današnjega

NUK. NUK je slovenska nacionalna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, center

za razvoj slovenskih knjižnic in po definiciji mednarodnega bibliotekarskega združenja IFLA

osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. Je tudi nosilec gradnje in razvoja Digitalne knjižnice

Slovenije in nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture.

Status NUK kot javnega zavoda na področju kulture opredeljujejo Zakon o zavodih (Ur. list RS,

št. 12/91 s sprem.), Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/07

UPB-1, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13), Zakon o knjižničarstvu (Ur. list RS, št. 87/01 in 96/02) in

Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica (Ur. list RS, št. 46/03 in

85/08).

Status NUK kot nacionalne knjižnice določa Zakon o knjižničarstvu v 66. členu, status NUK kot

univerzitetne knjižnice pa v 68. členu. NUK deluje kot pridružena članica Univerze v Ljubljani

na podlagi Sklepa o pridruženem članstvu, ki ga je sprejel senat univerze 14. 10. 2003, Pogodba

o pridruženem članstvu je bila podpisana 29. 10. 2003, v veljavi pa ostaja tudi Pogodba o

zagotavljanju knjižničnih storitev in načinu obračunavanja članarine-vpisnine (5. 10. 2001).

Dejavnost in naloge NUK opredeljuje Zakon o knjižničarstvu, ki v 2. členu določa dejavnost

knjižnice, ki je javna služba, in v 33. členu opredeljuje nacionalno knjižnico, ki ima kot ena od

temeljnih nacionalnih kulturnih ustanov in kot osrednja državna knjižnica še posebne naloge.

Zakon o knjižničarstvu v 47. členu opredeljuje tudi posebne naloge nacionalne knjižnice v

nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu. Naloge NUK kot univerzitetne knjižnice

opredeljuje Zakon o knjižničarstvu v 29. členu, podrobneje pa Pogodba o pridruženem članstvu

NUK v Univerzi v Ljubljani.

Page 8: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 8 od 66

Naloge NUK na področju izvajanja javne službe podrobneje opredeljuje Pravilnik o pogojih za

izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Ur. list RS, št. 29/03, členi 39–44), naloge na

področju delovanja osrednjih območnih knjižnic Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Ur.

list RS, št. 88/03), celotna dejavnost pa je usklajena z Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic (Ur.

list RS, št. 73/03). Naloge na področju zbiranja, hranjenja in ohranjanja obveznega izvoda

slovenike ter njegove distribucije določa Zakon o obveznem izvodu publikacij (Ur. list RS, št.

69/06 in 86/09). Podrobnejša določila o izvajanju zakona vsebujeta Pravilnik o vrstah in naboru

elektronskih publikacij za obvezni izvod (Ur. list RS, št. 90/07) in Pravilnik o hranjenju, uporabi

in izločanju obveznih izvodov publikacij (Ur. list RS, št. 90/07).

Iz navedenih normativnih in drugih dokumentov izhajajo temeljne funkcije in dejavnost NUK,

ki skrbi:

kot nacionalna knjižnica za:

− zbiranje, obdelavo, hranjenje, posredovanje, varovanje in zaščito temeljne nacionalne

zbirke, tj. slovenike, ter njeno dostopnost domači in tuji javnosti,

− varovanje in zaščito slovenske pisne kulturne dediščine,

− dostopnost informacij o knjižničnem gradivu z izdelavo tekoče in retrospektivne

slovenske nacionalne bibliografije in drugih zbirk podatkov,

− bibliografsko kontrolo tiskanih in elektronskih publikacij, ki imajo značaj slovenike,

− dostopnost in uporabo knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov za uporabnike,

− aktivno sooblikovanje slovenskega knjižničnega sistema in knjižničarstva,

− dvig informacijske pismenosti prebivalstva z organizacijo izobraževanja in drugih oblik

dela z uporabniki knjižnice.

kot univerzitetna knjižnica za:

− temeljno zbirko domače in tujejezične strokovne literature v klasični in elektronski

obliki, potrebne za izvajanje pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega procesa na

ljubljanski univerzi,

− gradnjo in upravljanje zbirke obveznega izvoda visokošolskih del, ki so publicirana na

matični univerzi oziroma so njihovi avtorji zaposleni na tej univerzi,

− strokovno podporo razvoju in dejavno sodelovanje pri koordinaciji delovanja

knjižničnega sistema ljubljanske univerze,

− dvig informacijske pismenosti študentov in zaposlenih na ljubljanski univerzi z

organizacijo izobraževanja o iskanju, vrednotenju, izbiri in uporabi različnih vrst in oblik

informacijskih virov.

kot osrednja državna knjižnica za:

− izvajanje nalog centra za razvoj knjižnic,

− statistična merjenja in vrednotenje delovanja knjižničnega sistema,

− vodenje razvida knjižnic, ki izvajajo knjižnično javno službo,

− pripravo strokovnih podlag za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s

področja knjižničarstva,

− permanentno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev,

− izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju bibliotekarstva,

Page 9: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 9 od 66

− organizacijo specializirane knjižnične zbirke in informacijske dejavnosti za podporo

raziskovalni dejavnosti na področju bibliotekarstva,

− organizacijo in izvedbo bibliotekarskih izpitov.

kot osrednja znanstvena knjižnica za:

− zagotavljanje informacijskih virov in informacij za potrebe znanstvenoraziskovalnega

dela,

− zbiranje, zagotavljanje dostopnosti in trajno ohranjanje dosežkov znanstvenoraziskoval-

ne dejavnosti,

− pomoč znanstveni skupnosti pri zagotavljanju prostega oziroma odprtega dostopa do

rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela.

kot Digitalna knjižnica Slovenije in nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture za:

− zagotavljanje informacijskih virov, informacij ter storitev za potrebe razvoja

informacijske družbe in pospeševanja družbenega in ekonomskega razvoja Slovenije,

− trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine v digitalni obliki z vzdrževanjem in

razvojem zaupanja vrednega repozitorija oziroma digitalnega arhiva,

− gradnjo, razvoj in upravljanje digitalnih zbirk v skladu s potrebami uporabnikov,

obstoječimi predpisi in standardi ter v sodelovanju z različnimi strateškimi partnerji s

področja kulture, znanosti, izobraževanja in gospodarstva,

− vključevanje digitalnih vsebin v evropsko digitalno knjižnico,

− zagotavljanje najširšega in prostega dostopa do digitalnih vsebin ter razvijanje orodij za

njihovo uporabo,

− povezovanje kulturnih, znanstvenih in izobraževalnih ustanov, ki ustvarjajo digitalne

vsebine,

− promocijo digitalne knjižnice kot sodobne infrastrukture izobraževalnega in

znanstvenoraziskovalnega procesa, vseživljenjskega izobraževanja prebivalstva ter

dejavnika demokratizacije družbe z zagotavljanjem dostopa do digitalnih informacij za

vse uporabnike, ne glede na to, kdo so in od kod želijo dostopati do njih.

Nacionalni program za kulturo 2014–2017 pričakuje aktivno vlogo NUK pri izboljšanju

dostopnosti storitev knjižnične javne službe vsem prebivalcem Slovenije, in sicer tako na

področju tradicionalne knjižnične dejavnosti kot tudi na področju dejavnosti v digitalnem okolju.

Za dosego tega cilja predvideva ukrepe za izboljšanje prostorskih, tehničnih in materialnih

pogojev za delovanje knjižnice ter njen strokovni in tehnološki razvoj. Med ukrepi za izboljšanje

pogojev za zbiranje, dostopnost in trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine v

klasični in digitalni obliki pa med drugim navaja povečanje števila usposobljenih strokovnih

delavcev, zadolženih za trajno ohranjanje pisne kulturne dediščine v NUK, zagotavljanje pogojev

za sistematično restavriranje in konzerviranje slovenske pisne kulturne dediščine na klasičnih

nosilcih zapisa s kemijskimi, mehanskimi in tehnološkimi postopki, zagotavljanje primerne

tehnološke infrastrukture in njen nadaljnji razvoj za zbiranje, dostopnost in trajno ohranjanje

slovenske elektronske pisne kulturne dediščine. Nacionalni program za kulturo se v poglavju

Digitalizacija tudi zavzema za kontinuirano večanje obsega in spletne dostopnosti vsebin s

področja kulture ter za nadaljnje dejavno sodelovanje v izgradnji evropske digitalne knjižnice

Europeana.

Page 10: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 10 od 66

Narodna in univerzitetna knjižnica je organizirana v širše organizacijske enote, v okviru katerih

delujejo posamezne službe, oddelki, zbirke oziroma centri. Dejavnost poteka v okviru naslednjih

enot: Enota skupnih služb, Enota za pridobivanje, obdelavo in hranjenje knjižničnega gradiva,

Enota za uporabniške storitve, Enota posebnih knjižničnih zbirk, Enota za informacijsko

tehnologijo in digitalno knjižnico in Enota za razvoj knjižničarstva. Za koordinacijo delovanja

enot skrbijo njihovi predstojniki, neposredno vodenje dejavnosti pa izvajajo vodje služb,

oddelkov, zbirk oziroma centrov. Vodstvo knjižnice sestavljajo: ravnatelj, pomočnik ravnatelja za

vodenje strokovnega dela, pomočnik ravnatelja za knjižnični sistem Univerze v Ljubljani in

pomočnik ravnatelja za finančne in splošne zadeve. Poleg ravnatelja knjižnice sta organa

knjižnice svet in strokovni svet. Svet knjižnice je organ upravljanja, ki nadzira zakonitost dela in

poslovanja ter spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice. Strokovni svet spremlja in

ocenjuje strokovno delo knjižnice in uresničevanje politike njenega ustanovitelja.

3 PRIČAKOVANE SPREMEMBE V OKOLJU IN POTREBNI ODZIVI KNJIŽNICE

Zaradi obstoječih in pričakovanih sprememb v ožjem in širšem okolju načrtuje NUK svoj razvoj

kot dinamična organizacija, ki se bo na spremembe odzivala pravočasno in ustrezno. Na

organiziranost in delovanje NUK bodo v prihodnosti vplivale predvsem naslednje okoliščine:

poudarjena vloga nacionalnih knjižnic pri ohranjanju in promociji identitete narodov v

spreminjajočih se življenjskih razmerah v globalni, multikulturni družbi,

povpraševanje tako po klasičnih kot elektronskih informacijskih virih in storitvah, kar

zahteva vzdrževanje t. i. hibridne knjižnice, katere delovanje je bistveno dražje kot

delovanje tradicionalne knjižnice,

naraščajoče povpraševanje po elektronskih informacijskih virih in storitvah ter razvoj

knjižnic v smeri digitalnih knjižnic in mest za upravljanje z znanjem,

naraščanje števila elektronskih informacijskih virov in nadaljnje naraščanje cen licenčnih

virov ob hkratnem zmanjševanju deleža javnih sredstev za delovanje knjižnice, kar

zahteva skrbno načrtovanje upravljanja knjižnične zbirke in konzorcijsko nabavo

elektronskih virov,

uveljavljanje uporabniško naravnanega poslovnega modela nabave knjižničnega gradiva

– nabava po meri uporabnika (ang. PDA, Patron-Driven Acquisition), ki zahteva

nadgrajevanje tradicionalnih načinov izgradnje knjižnične zbirke,

hiter razvoj elektronskega založništva, ki zahteva tesno sodelovanje z založniki,

ustvarjanje pogojev za arhiviranje velikega števila elektronskih publikacij in organizacijo

novih načinov zagotavljanja njihove dostopnosti,

naraščajoča uporaba elektronskih knjig, ki zahteva zagotavljanje enostavne in učinkovite

elektronske izposoje gradiva,

naraščajoča uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije ter interneta v

Sloveniji, ki zahteva večjo ponudbo knjižničnih storitev in virov na daljavo in

zagotavljanje oddaljenega dostopa tudi do čim več virov, ki so trenutno dostopni le v

tiskani obliki prek klasične izposoje,

naraščajoča uporaba mobilnih tehnologij, ki zahteva prilagoditev programske podpore

ter načina ponudbe informacijskih virov in storitev hitro razvijajočim se mobilnim

aplikacijam,

Page 11: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 11 od 66

gradnja družbe znanja, naraščajoč pomen vseživljenjskega in permanentnega

izobraževanja prebivalstva in izobraževanja na daljavo, ki zahtevajo razvoj knjižnice kot

učnega središča, središča za informacijsko ter digitalno opismenjevanje uporabnikov in

središča za ustvarjanje in prenos znanja,

razvoj objavljanja rezultatov znanstvenoraziskovalne dejavnosti v odprtem dostopu, ki

zahteva pomoč in svetovanje avtorjem pri pripravi in objavi del,

razvoj visokošolskega izobraževanja v spletnem okolju, predvsem množičnih odprto

dostopnih spletnih učnih programov (ang. MOOC), ki zahteva ponudbo učnega gradiva,

dostopnega na daljavo, študijska mesta z dostopom do interneta ter pomoč in svetovanje

udeležencem izobraževanja pri samostojnem delu,

spremembe v raziskovalnem okolju, predvsem prehajanje raziskovalnega procesa v

spletno okolje, potreba po mednarodni primerljivosti raziskovalnih rezultatov in večji

učinkovitosti raziskovalne dejavnosti, ki zahtevajo od knjižnice skrb ne le za temeljno

(zlasti tujejezično) zbirko virov, ampak predvsem za zagotavljanje dostopa do

podatkovnih zbirk in drugih elektronskih virov, dostopnih na daljavo, in razvoj portala

znanja s ponudbo rezultatov slovenskih znanstvenikov oziroma raziskovalcev,

sodelovanje knjižnice v mednarodnih raziskovalnih projektih, ki terja stalen razvoj

raziskovalnih kadrov in njihovo udeležbo v mednarodni izmenjavi izkušenj in

znanstvenih spoznanj,

hiter razvoj trga informacij in pojavljanje novih ponudnikov informacij, kar zahteva od

knjižnice konkurenčno ponudbo informacijskih storitev oziroma proizvodov,

nova generacija uporabnikov, ki zahteva od knjižnice razvoj interaktivnih storitev in

soudeležbo pri ustvarjanju baze znanja,

gospodarske razmere, ki terjajo iskanje novih strateških partnerstev, večanje

učinkovitosti poslovanja, dodatne napore za zagotavljanje zunajproračunskih oziroma

lastnih sredstev in uvajanje kriznega menedžmenta.

4 POSLANSTVO, VIZIJA IN VREDNOTE

Poslanstvo (zakaj obstajamo)

NUK je kot osrednja knjižnica slovenskega naroda varuh njegove pisne duhovne dediščine,

materialnih dokazov o njegovi kulturni tvornosti, obstoju in identiteti. Je ena od temeljnih

nacionalnih kulturnih ustanov in vpliva na razvoj kulture in nacionalne zavesti naroda. Zbira,

obdeluje, hrani in posreduje tiskane in elektronske vire slovenike ter skrbi za njihovo trajno

ohranjanje in dostopnost za sedanje in prihodnje rodove. Z izdelavo tekoče nacionalne

bibliografije skrbi za njihovo promocijo doma in v svetu in kot kulturna ustanova zadovoljuje

kulturne potrebe prebivalstva.

Kot osrednja slovenska znanstvena knjižnica podpira izobraževalni in znanstvenoraziskovalni

proces ter s svojimi informacijskimi viri in storitvami zagotavlja temelje za nastajanje novega

znanja in inovacij. Uporabnikom omogoča dostop do lastne knjižnične zbirke, zbirk drugih

knjižnic in drugih ponudnikov informacij. Digitalne tehnologije in internet ji omogočajo nove

poti do uporabnikov, izboljševanje in povečevanje obsega storitev in vnašajo inovativnost v

Page 12: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 12 od 66

njeno delovanje. Z uresničevanjem načela splošne dostopnosti do informacij prispeva k

zmanjševanju razkoraka med tistimi, ki imajo možnosti in sredstva za neoviran dostop do

informacij, in tistimi, ki jim ta dobrina zaradi katerega koli vzroka sicer ne bi bila dostopna.

Kot univerzitetna knjižnica zagotavlja relevantno zbirko domače in tuje znanstvene literature za

potrebe študijskega in znanstvenoraziskovalnega dela ljubljanske univerze in drugih

visokošolskih in raziskovalnih organizacij. Z različnimi oblikami izobraževanja udeležencev

visokošolskega procesa prispeva k dvigu njihove informacijske pismenosti in ustvarjanju novega

znanja.

Kot center za razvoj knjižnic spremlja delovanje in pospešuje razvoj slovenskih knjižnic in

knjižničnega sistema. S svojo raziskovalno dejavnostjo prispeva k razvoju bibliotekarske stroke

in dejavnosti na področju knjižničarstva, z izobraževalno dejavnostjo pa pospešuje strokovni

razvoj zaposlenih v knjižnicah.

Kot Digitalna knjižnica Slovenije in nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture zagotavlja

informacijske vire, informacije in storitve za potrebe razvoja informacijske družbe in

pospeševanja družbenega in ekonomskega razvoja Slovenije. Spodbuja povezovanje kulturnih,

znanstvenih in izobraževalnih ustanov, ki ustvarjajo digitalne vsebine, pri njihovi ponudbi in

zagotavljanju enostavnega in prostega dostopa do njih.

Pri uresničevanju svojih ciljev knjižnica spodbuja inovativnost in kreativnost zaposlenih in si

prizadeva izboljšati kakovost storitev in proizvodov ter učinkovitost notranjega poslovanja.

IZJAVA O

POSLANSTVU

KNJIŽNICE

Narodna in univerzitetna knjižnica zbira, obdeluje, hrani, varuje in ohranja pisno kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda ter omogoča prebivalcem Slovenije in drugih držav dostop do znanja in slovenske kulture preteklih in sedanjih rodov.

V sodelovanju z domačimi in tujimi knjižnicami zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter uporabnikom v procesu ustvarjanja novega znanja pomaga pri iskanju, izbiri, vrednotenju in uporabi informacijskih virov na različnih nosilcih zapisa, v različnih oblikah in različnih jezikih.

S svojimi zbirkami in storitvami podpira pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo Univerze v Ljubljani in drugih visokošolskih zavodov. Je središče znanja, namenjeno vseživljenjskemu izobraževanju slovenskega prebivalstva, dvigu njegove kulturne in izobrazbene ravni ter informacijske pismenosti.

Z raziskovalno, razvojno in izobraževalno dejavnostjo na področju knjižničarstva aktivno sooblikuje slovenski knjižnični sistem ter prispeva k teoretičnim in praktičnim spoznanjem v bibliotekarski in informacijski znanosti.

Page 13: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 13 od 66

Vizija (kaj želimo doseči)

Omogočiti želimo najširši možen dostop do slovenske in svetovne pisne kulturne in znanstvene

dediščine v klasični in digitalni obliki. Knjižnična zbirka NUK in drugi informacijski viri morajo

postati vsakomur dostopni ne le v prostorih knjižnice, ampak tudi na njegovi virtualni knjižni polici

s pomočjo elektronskega dostopa. Uporabnikom bomo zagotavljali dostop do globalne baze znanja,

jim pomagali pri njeni uporabi ter razvijali knjižnične storitve v skladu z njihovimi potrebami in

pričakovanji. Prizadevali si bomo za razvoj knjižnice kot središča za izobraževanje, raziskovanje in

zadovoljevanje kulturnih potreb ter potreb po druženju in sprostitvi.

Vrednote (v kaj verjamemo)

Temeljne vrednote nacionalne knjižnice kot ene izmed osrednjih kulturnih in znanstvenih

ustanov v državi morajo odsevati na vseh področjih njenega delovanja, saj zadevajo odnos do

nacionalne pisne kulturne in znanstvene dediščine, slovenskega jezika, duhovne in intelektualne

ustvarjalnosti ter uporabnikov.

Po eni strani gre za vrednote, ki jih zagovarjamo in spoštujemo kot posamezniki na delovnih

mestih predvsem v luči poklicnih in strokovnih etičnih načel; iz njih oblikujemo svoj odnos do

sodelavcev, uporabnikov in širšega družbenega okolja ter kažemo pripadnost stroki in

sprejemamo nase del odgovornosti za kulturni razvoj slovenske družbe. Po drugi strani se naša

drža kaže tudi na ravni knjižnice kot ustanove, in sicer v skupnih prizadevanjih posameznikov za

uresničevanje njenega poslanstva, vizije in ciljev, v vestnem in prizadevnem opravljanju

delovnih nalog ter odprtem, dialoškem reševanju strokovnih vprašanj.

Vrednostni sistem nastaja s prepletom osebnih vrednot zaposlenih in uporabnikov, pa tudi

drugih, ki prihajajo v stik z nami, ter ne nazadnje vrednot širšega kulturnega in družbenega

prostora. Tako na ravni posameznikov kot ustanove je na prvem mestu spoštovanje splošno

sprejetih skupnih evropskih vrednot (človeškega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti,

vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic) pri uresničevanju vizije in ciljev, ki jih od nas

pričakuje okolje ter po katerih se meri uspešnost delovanja knjižnice in kakovost njenih storitev.

Temeljne vrednote so in bodo izhodišče za sporazumevanje glede najpomembnejših strokovnih

vprašanj in reševanje problemov navznoter in navzven, za vsakokratno ravnanje in prizadevanje

zaposlenih ter za uvajanje novosti v delovanje knjižnice.

Za nacionalno knjižnico je posebej pomembno spoštovanje slovenske pisne kulturne in

znanstvene dediščine, zato bo ohranjala in skrbno varovala svojo bogato in enkratno zbirko

knjižničnega gradiva na vseh nosilcih zapisa za prihodnje rodove. Ob tem si bo prizadevala

ustvarjalno prispevati k ohranjanju slovenske nacionalne identitete in spoštovanju

večkulturnosti slovenskega prostora.

Zavedamo se, da je najpomembnejše zadovoljevanje potreb širokega kroga uporabnikov

knjižnice, pa naj bodo te kulturne, znanstvene, izobraževalne in še kakšne, ne glede na to, ali

uporabniki pridejo neposredno do nas, v knjižnično stavbo, ali pa naše storitve kadar koli in od

koder koli uporabljajo na daljavo. Obe vrsti uporabnikov, tradicionalnega in najsodobnejšega,

zaposleni enako spoštujemo, obiska obeh se veselimo. In prav zaradi raznolikih skupin

Page 14: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 14 od 66

uporabnikov nenehno načrtujemo izboljšave ter posodabljamo knjižnične storitve po svojih

najboljših močeh in zmožnostih. Želimo si, da odnos zaposlenih temelji na enakopravnem in

nepristranskem pristopu do vsakega uporabnika ter spoštovanju posameznika na človeški in

strokovni ravni. Prepoznavanju potreb in pričakovanj uporabnikov so namenjena tudi naša

prizadevanja, da bi knjižnica poleg središča za študij in znanstvenoraziskovalno delo postala tudi

središče za sproščeno medsebojno izmenjavo mnenj in izkušenj ter kakovostna kulturna

doživetja in preživljanje prostega časa.

TEMELJNE

VREDNOTE

KNJIŽNICE

• spoštljiv odnos do nacionalne pisne kulturne in znanstvene dediščine,

• spoštovanje duhovne in intelektualne ustvarjalnosti lastnega in drugih

narodov,

• spoštovanje načela splošne dostopnosti informacij in pravic intelektualne

lastnine v tradicionalnem in digitalnem okolju,

• usmerjenost k čim uspešnejšemu zadovoljevanju informacijskih potreb

uporabnikov v knjižnici kot demokratičnem in odprtem javnem prostoru,

• prijazen in profesionalen odnos do uporabnikov,

• kakovost in relevantnost storitev in proizvodov,

• strokovnost in kompetentnost zaposlenih,

• ustvarjalno odzivanje na spremembe v okolju,

• pregledno poslovanje in učinkovita poraba sredstev pri zagotavljanju

javnega interesa,

• spodbujanje pripadnosti zaposlenih knjižnici kot ustanovi za uspešno

izpolnjevanje njenega poslanstva in vizije.

5 PREDNOSTNE STRATEŠKE USMERITVE

Pri izpolnjevanju svojega poslanstva in uresničevanju vizije bo NUK upošteval naslednje

prednostne usmeritve:

Ohranjanje slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine v klasični in

digitalni obliki za prihodnje rodove

Ohranjanje slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine vključuje njeno zbiranje,

hranjenje, varovanje, zaščito in zagotavljanje dostopnosti. To pomeni, da bo morala

knjižnica na eni strani zagotavljati optimalne pogoje za zajem obveznega izvoda tako

tiskanih kot elektronskih publikacij slovenike, na drugi strani pa tudi pogoje za

varovanje gradiva pred propadanjem, njegovo trajno ohranjanje in zagotavljanje njegove

dostopnosti. Tudi v prihodnje bo posebno skrb namenjala raziskovanju in predstavljanju

osrednjih pomnikov kulturne in znanstvene dediščine tako strokovni kot tudi širši

javnosti.

Spodbujanje uporabe knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov knjižnice

NUK hrani bogato knjižnično zbirko, ki pa v celoti ni povsem optimalno izkoriščena.

Njeno uporabo si bomo prizadevali povečati s spodbujanjem izrabe obstoječih storitev in

razvijanjem novih, ki bodo sledile potrebam novih generacij uporabnikov. Dostop do

NUK je mogoč kot fizični dostop, pri katerem člani uporabljajo knjižnične prostore,

Page 15: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 15 od 66

opremo in klasične storitve, in kot virtualni dostop do elektronskih virov in storitev. V

prihodnjem strateškem obdobju si bo NUK prizadeval izboljšati tako fizično kot virtualno

dostopnost informacijskih virov in storitev. Posebno pozornost bo namenjal reševanju

avtorskopravne omejitve dostopa do informacij in publikacij in podpiral načelo prostega

ter odprtega dostopa do rezultatov javno financiranega znanstvenoraziskovalnega dela.

Sočasni razvoj tradicionalne in digitalne knjižnice

Svetovni splet postaja prvi ali celo edini vir informacij, ki ga uporabi njihov iskalec.

Izobraževalna in znanstvenoraziskovalna dejavnost se hitro selita v spletno okolje, prav

tako znanstveno komuniciranje in publiciranje. Zato se bo NUK v prihodnje pospešeno

razvijal kot digitalna knjižnica ter pri ponudbi storitev in virov uporabljal sodobna

orodja svetovnega spleta ter mobilne tehnologije. Ob tem pa ne bo zapostavljal razvoja t.

i. tradicionalne knjižnice oziroma njene ponudbe. NUK namreč hrani in gradi večinoma

unikatno knjižnično zbirko, ki bo kljub načrtovanim projektom digitalizacije v

prihodnjem strateškem obdobju v spletnem okolju dostopna le v omejenem obsegu.

Mnoga dela (npr. rokopisi, literarne zapuščine) pa bodo tudi v prihodnje za znanstveno

preučevanje zanimiva zlasti v izvirni obliki.

Razvijanje strateških partnerstev

Učinkovita partnerstva omogočajo organizacijam, da v sodelovanju dosežejo več kot bi

vsaka zase. NUK bo tudi v prihodnje tvorno sodeloval s slovenskimi knjižnicami,

spremljal njihov razvoj ter usmerjal razvoj slovenskega knjižničnega sistema. S

knjižnicami in drugimi organizacijami bo sodeloval pri izgradnji, razvoju in zagotavljanju

dostopnosti zbirk klasičnega in digitalnega gradiva, strokovni obdelavi knjižničnega

gradiva ter izobraževanju knjižničarjev in uporabnikov. Prizadeval si bo za krepitev

sodelovanja z Univerzo v Ljubljani in njenimi članicami, in sicer tako pri gradnji in

ponudbi knjižničnih zbirk ter zagotavljanju drugih informacijskih virov kot tudi pri

razvoju njenih knjižnic in knjižničnega sistema in dvigu informacijske pismenosti

udeležencev visokošolskega procesa. Na področju digitalizacije, gradnje digitalne

knjižnice in hranjenja digitalnih vsebin bo krepil partnerstva z arhivi, muzeji, galerijami

in drugimi organizacijami s področja kulture, znanosti in izobraževanja. Povečal bo tudi

sodelovanje z založniki in avtorji na področju pridobivanja obveznega izvoda publikacij,

promocije slovenskih publikacij in reševanja avtorskopravnih vprašanj. V vse bolj

omreženem svetu bo aktivno sodeloval tudi z mednarodno raziskovalno in knjižnično

skupnostjo, v evropskem prostoru pa bo v partnerstvu z drugimi knjižnicami in

raziskovalnimi organizacijami aktivno vključen v razvoj virtualne knjižnice evropskih

nacionalnih knjižnic.

Page 16: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 16 od 66

6 STRATEŠKI CILJI ZA OBDOBJE 2015−2019

Strateško področje: RAZVOJ IN UPRAVLJANJE KNJIŽNIČNE ZBIRKE

Opis strateškega področja:

Knjižnica zbira in trajno ohranja slovensko pisno kulturno in znanstveno dediščino na vseh

nosilcih zapisa in zagotavlja temeljno zbirko tuje literature. S takojšnjo in učinkovito obdelavo

gradiva zagotavlja kakovostne podatke o knjižnični zbirki, ki uporabnikom omogočajo dostop do

gradiva. Glede na možnosti knjižnica uvaja nove avtomatizirane in racionalizirane postopke

obdelave pridobljenega gradiva. Ohranjanje slovenske pisne kulturne in znanstvene dediščine

vključuje njeno zbiranje, hranjenje, varovanje, zaščito, posredovanje in predstavljanje javnosti.

To pomeni, da bo morala knjižnica na eni strani zagotavljati optimalne pogoje za zajem

obveznega izvoda tako tiskanih kot elektronskih publikacij slovenike, na drugi strani pa tudi

pogoje za varovanje gradiva pred propadanjem, njegovo trajno ohranjanje in zagotavljanje

njegove dostopnosti.

Stanje na strateškem področju:

Od leta 2006 so zavezanci za oddajo obveznega izvoda publikacij izdajatelji in založniki, prej so

bili to tiskarji in izdelovalci. Ta sprememba je povzročila, da se število zavezancev iz leta v leto

povečuje (v zadnjem strateškem obdobju za približno 700 na leto). Pri izvajanju ukrepov za

zagotavljanje celovitosti temeljne nacionalne zbirke knjižničnega gradiva (slovenike) na

klasičnih nosilcih zapisa smo si z različnimi dejavnostmi prizadevali povečati učinkovitost

pridobivanja obveznih izvodov (organizacija seminarjev za neformalne založnike, pisno

obveščanje o obveznostih izdajatelja). V sodelovanju s koordinatorico posebnih nalog osrednjih

območnih knjižnic smo pripravili tudi seminarje o nalogah teh knjižnic pri pridobivanju

obveznega izvoda in izboljšali sodelovanje. V obdobju 2010–2013 se je delež sredstev za nakup informacijskih virov sicer povečal za dobrih

9 odstotkov, vendar pa zaradi nenehne rasti cen elektronskih informacijskih virov knjižnica ni

razpolagala z zadostnimi finančnimi sredstvi za nakup slovenike v tujini in stare slovenike, iz

istega razloga tudi ni v zadostni meri dopolnjevala zbirke študijske literature glede na potrebe

študijskih programov ljubljanske univerze.

Posodobili smo sistem zamenjave knjižničnega gradiva s sorodnimi ustanovami v tujini. Opustili

smo zamenjavo gradiva s 56 knjižnicami, ki smo jim pošiljali samo tiskano izdajo Slovenske

bibliografije, in okrepili zamenjavo gradiva s knjižnicami, v katerih je več zanimanja za

slovensko knjižno produkcijo, zamena z njimi pa je količinsko in/ali finančno bolj uravnotežena.

Knjižnična zbirka šteje skoraj 2,7 milijona bibliografskih enot. Njeno kakovost sistematično

vrednotimo od leta 2000, ko smo v proces presojanja uvedli uporabo kazalcev in kazalnikov

IFLA, priporočenih za ugotavljanje uspešnosti delovanja visokošolskih knjižnic. V letu 2011 smo

njihov nabor razširili, opravili pa tudi analizo zbirke računalniško evidentiranih monografskih

publikacij za obdobje 2000–2010. Njeni rezultati so pokazali občuten upad nakupa monografij

po letu 2001, najbolj v letih 2006 in 2007. Delež nakupov monografij za izposojo je bil v letih

2006–2010 v povprečju manjši za skoraj 20 odstotkov v primerjavi z leti 2000–2005, upadel je

tudi delež sredstev za njihov nakup (leta 2000 smo za nakup monografskih publikacij za

izposojo na dom porabili 54 odstotkov vseh sredstev, leta 2010 samo še 28 odstotkov). Ker delež

sredstev za nakup informacijskih virov, ki jih prednostno nabavljamo, ne raste sorazmerno z

Page 17: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 17 od 66

rastjo cen elektronskih in tiskanih kontinuiranih virov (naročnine), se pomanjkanje sredstev

najbolj odraža ravno pri nakupu monografij. Pregledali smo tudi podatke o gradivu, ki smo ga

kupili za izposojo na dom, pa ni bilo do leta 2010 nikoli izposojeno. Na osnovi rezultatov analize

smo pripravili nova izhodišča za nabavo monografij. Konec leta 2013 je bila opravljena študija

uporabnikov NUK, v katero so bila vključena tudi vprašanja o zadovoljstvu s knjižnično zbirko.

Na osnovi njenih rezultatov bomo ustrezno dopolnili dokument o nabavni politiki.

Pri zagotavljanju temeljnih virov za pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo ter visokošolski

študij smo zastavljene cilje uresničili: tujejezična zbirka je prednostno zajemala vire s področja

humanistike in družboslovja, z drugih področij pa v obsegu, dogovorjenem z drugimi

knjižnicami, predvsem visokošolskimi oziroma univerzitetnimi; pri nabavi tujejezičnih

referenčnih virov so imeli glede na nosilec zapisa prednost elektronski viri, pri nakupu tujih

licenčnih elektronskih virov pa konzorcijski nakupi. Pri zagotavljanju kakovostne zbirke tujih

serijskih publikacij v tiskani in elektronski obliki še ni bila oblikovana nabavna politika, ki bi

temeljila na periodičnem ugotavljanju njihove uporabe, potreb uporabnikov in kakovosti

publikacij (reference, znanstvena odmevnost ipd.). Nabava tujih serijskih publikacij je v skladu s

strateškimi smernicami potekala prednostno za področji humanističnih in družboslovnih ved.

Na področju varovanja knjižnične zbirke smo izvajali ukrepe za ustrezno hranjenje, varovanje in

zaščito knjižničnega gradiva. V letu 2013 so bila prvič zagotovljena sredstva za masovno

razkislinjenje za 1400 kg najbolj ogroženega gradiva. Mikrofilmanje serijskih publikacij je

potekalo v manjšem obsegu, kot je bilo načrtovano, in je bilo nadomeščeno s postopki

digitalizacije. Komisija NUK za varovanje in zaščito gradiva je pregledala prostore in gradivo

vseh posebnih knjižničnih zbirk. Izdelan je bil načrt ukrepov za izboljšanje varovanja in zaščito

gradiv, ki se izvaja v skladu z možnostmi. Izdelane so bile analize stanja za vse knjižnične zbirke;

pogoji hranjenja so se izboljšali, predvsem zaradi selitev arhivskih izvodov gradiva v

klimatizirano skladišče na Leskoškovi cesti 12 in izboljšanja zaščitne opreme za najdragocenejše

gradivo. Popravila poškodovanega gradiva ter restavratorski in konzervatorski posegi za

upočasnitev propadanja gradiva so se izvajali v skladu z razpoložljivimi viri. Čiščenje gradiva

smo lahko zagotovili le ob njegovih selitvah, v primeru njegovega vlaganja v novo zaščitno

opremo ter ob pripravi gradiva za razkislinjenje. Za zmanjšanje obsega poškodb gradiva smo

organizirali tečaje o zaščiti knjižničnega gradiva za nove delavce v NUK, za izboljšanje varovanja

gradiva (preprečevanje kraj, uničenje ali namerno poškodovanje) pa je bil nameščen video

nadzor in zagotovljena dejavnost varnostne službe.

Zagotavljali smo sprotno in kakovostno bibliografsko obdelavo knjižničnega gradiva (večji

zaostanki so bili samo pri obdelavi drobnega tiska in sive literature zaradi premajhnega števila

zaposlenih), ki je omogočila hitre in popolne informacije o virih. Za povečanje učinkovitosti in

izboljšanje kakovosti obdelave gradiva smo poskrbeli z racionalizacijo sistema obdelave in

usposabljanjem zaposlenih (prehod na sistem COBISS3/Katalogizacija, združevanje opisne in

vsebinske obdelave monografskih publikacij).

Pripravili smo gradivo za izdelavo osnutka strokovnih podlag za ovrednotenje postopkov

vsebinske obdelave knjižničnega gradiva glede na uporabniško izkušnjo in izhodišč za prenovo

sistema vsebinske obdelave v knjižnici. Ni pa nam uspelo zagotoviti dodatnih kadrovskih virov

za obdelavo gradiva, za katerega bibliografski podatki še niso dostopni prek sistema COBISS, in

gradiva, izbranega z odpisnih seznamov drugih knjižnic. V zadnjem strateškem obdobju nismo

izpeljali izobraževanja zaposlenih za obdelavo elektronskih publikacij in opremljanje

digitaliziranih gradiv z metapodatki, prav tako pa zaradi pomanjkanja kadrov še nismo

vzpostavili učinkovitejšega nadzora nad kakovostjo bibliografskih zapisov zaposlenih.

Page 18: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 18 od 66

Predvidevanja na področju izgradnje in upravljanja knjižničnih zbirk:

− hitro povečevanje deleža digitalnih virov v knjižničnih zbirkah bo temeljito spremenilo

načine upravljanja knjižničnih zbirk,

− nabava informacijskih virov na klasičnih nosilcih zapisa se bo zmanjševala, knjižnice

bodo vse več sredstev in dejavnosti posvečale zagotavljanju dostopa do elektronskih

virov na daljavo,

− zagotavljanje dokumentov bo vse bolj potekalo v spletnem okolju, za dobavo

dokumentov pa ne bodo skrbele le knjižnice, ampak številni drugi ponudniki,

− rast obsega odprtega objavljanja znanstvenih del in novih oblik digitalnih virov bo

knjižnice na področju gradnje knjižničnih zbirk postavljalo pred nove izzive ter

vprašanja vsebinske, tehnične in finančne narave.

Predvidevanja na področju pridobivanja in obdelave gradiva ter ohranjanja knjižnične

zbirke:

− pričakujemo, da se število publikacij slovenike, objavljenih na klasičnih nosilcih, ne bo

bistveno spremenilo, povečevalo pa se bo število elektronskih publikacij,

− konzorcijski nakupi elektronskih virov bodo prevladujoča oblika zagotavljanja strokovne

literature uporabnikom,

− zaradi povečevanja količine e-vsebin bo potrebnih več zaposlenih za reklamiranje

obveznega izvoda, izdelavo zapisov CIP in bibliografsko obdelavo,

− pričakujemo, da bodo proizvajalci klasičnih gradiv tudi v prihodnje skrbeli za primerno

kakovost fizičnih nosilcev zapisa, ki bo omogočala njihovo čim daljšo uporabo oziroma

pravočasen prenos na druge nosilce zapisa,

− pričakujemo, da bo kljub povečevanju količine e-vsebin in širši dostopnosti gradiva v

digitalni obliki prek spleta še obstajala potreba uporabnikov po gradivu na klasičnih

nosilcih zapisa,

− potreba po večanju učinkovitosti pri pridobivanju, bibliografski obdelavi in ohranjanju

knjižničnega gradiva,

− zmanjševanje nabave klasičnih informacijskih virov in prednostno zagotavljanje

elektronskih virov,

− nujnost nadaljnjega izvajanja dejavnosti na področju varovanja gradiva zaradi omejene

trajnosti nosilcev (gradivo na kislem papirju, gradivo z železo-taninskim črnilom,

magnetni trakovi, CD-ROMi itn.) in po prenosu vsebin teh gradiv v digitalno obliko,

− izvirniki na klasičnih nosilcih zapisa, ki bodo v preslabem fizičnem stanju za uporabo,

bodo dostopni le v digitalni obliki ali na mikrofilmu,

− kljub naraščajoči potrebi po varovanju gradiva in s tem večji potrebi po strokovnih

delavcih pričakujemo, da se bo njihovo število manjšalo, kar kaže na potrebo po

opredelitvi nujnih ukrepov, ki bodo preprečili slabšanje stanja kulturne dediščine v

knjižnici.

STRATEŠKE USMERITVE:

dosledno in celovito zbiranje slovenike na klasičnih in elektronskih nosilcih zapisa,

zagotavljanje zbirke temeljne tuje literature za potrebe pedagoškega in

znanstvenoraziskovalnega dela ter visokošolskega študija,

takojšnja in učinkovita bibliografska obdelava pridobljenega gradiva,

zagotavljanje kakovostnih bibliografskih podatkov o knjižnični zbirki,

Page 19: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 19 od 66

skrb za varovanje, zaščito in trajno ohranjanje knjižnične zbirke slovenike,

predstavljanje knjižnične zbirke javnosti.

STRATEŠKI CILJI:

Cilj 1: Celovita nacionalna zbirka knjižničnega gradiva (slovenika) na klasičnih nosilcih

zapisa

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− učinkovito zbiranje slovenike v skladu z zakonodajo,

− prizadevanje za čim bolj celovito zbirko publikacij Slovencev zunaj Republike Slovenije

(stiki z društvi, avtorji in drugimi posamezniki),

− povečanje učinkovitosti pridobivanja obveznih izvodov doktorskih disertacij slovenskih

univerz,

− tesnejše sodelovanje z drugimi knjižnicami (zlasti osrednjimi območnimi) in zavezanci

za obvezni izvod za uspešnejše pridobivanje obveznega izvoda,

− zagotovitev dodatnih sredstev za nakup slovenike, objavljene v tujini, in stare slovenike.

Pričakovani izidi in učinki:

− z obveznim izvodom zajete najmanj 95 % slovenike,

− popolnejša zbirka publikacij Slovencev zunaj RS, slovenike objavljene v tujini in stare

slovenike,

− popolna zbirka doktorskih disertacij.

Kazalci in kazalniki:

− delež sredstev za nakup slovenike glede na celotna sredstva za nakup gradiva (letno

najmanj 10 %),

− število izvedenih seminarjev za založnike (5 na leto).

Cilj 2: Knjižnična zbirka bo vsebovala informacijske vire na različnih nosilcih zapisov in z

različnih strokovnih področij v skladu s potrebami uporabnikov

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− sistematično dopolnjevanje zbirke študijske literature glede na potrebe študijskih

programov ljubljanske univerze,

− prednostno pridobivanje virov s področja humanistike in družboslovja,

− nakup tujih licenčnih elektronskih virov v skladu s potrebami uporabnikov knjižnice,

− nadaljnji razvoj sistema zamenjave knjižničnega gradiva z domačimi in tujimi

knjižnicami in drugimi organizacijami,

− sodelovanje pri gradnji distribuirane nacionalne zbirke referenčnih virov,

− sistematična gradnja temeljne referenčne zbirke v elektronski obliki,

− nadzor kakovosti knjižnične zbirke s pomočjo metod za njeno vrednotenje in periodično

ugotavljanje potreb uporabnikov in njihovega zadovoljstva z zbirko.

Page 20: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 20 od 66

Pričakovani izidi in učinki:

− popolnejša zbirka študijske literature,

− učinkovitejši sistem zamene gradiva,

− relevantna knjižnična zbirka glede na potrebe uporabnikov.

Kazalci in kazalniki:

− povečanje uporabe informacijskih virov na fizičnih nosilcih (2 % letno) (2014: 127.033),

− spremljanje kakovosti knjižnične zbirke z uporabo kazalcev in kazalnikov uspešnosti

(2015−2019),

− izvedba ankete med uporabniki o njihovem zadovoljstvu s knjižnično zbirko (v letu

2017).

Cilj 3: Razvoj posebnih knjižničnih zbirk in povečanje njihove dostopnosti

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− sistematično zbiranje posebnega knjižničnega gradiva, katerega zbiranje ni urejeno z

Zakonom o obveznem izvodu publikacij v skladu s politiko izgradnje posebnih

knjižničnih zbirk,

− načrtno in sistematično prizadevanje za pridobivanje zapuščin ustvarjalcev, pomembnih

za slovensko kulturno in znanstveno dediščino,

− retrospektivni vnos bibliografskih podatkov o gradivu posebnih knjižničnih zbirk v

nacionalni vzajemni bibliografski sistem,

− vzpostavitev enotne bibliografske obdelave rokopisnih in zapuščinskih fondov v

slovenskem knjižničnem sistemu,

− zagotovitev ustreznih pogojev za hranjenje starih tiskov in združitev gradiva na eni

lokaciji,

− načrt in implementacija celovite strategije trajnega ohranjanja zapuščin v e-obliki,

− načrt in implementacija celovite strategije trajnega ohranjanja in dostopa do gradiva

posebnih zbirk na nosilcih z omejeno trajnostjo,

− zagotavljanje pogojev za raziskovalno delo na gradivu posebnih knjižničnih zbirk,

− sistematična predstavitvena dejavnost,

− digitalizacija tematsko zaokroženih zbirk gradiv.

Pričakovani izidi in učinki:

− povečana uporaba gradiva posebnih zbirk,

− kakovostno in učinkovito ravnanje z gradivom posebnih knjižničnih zbirk,

− trajno ohranjanje gradiva na vseh nosilcih zapisa,

− povečana dostopnost in promocija gradiva v digitalnem okolju.

Kazalci in kazalniki:

− pridobljenih 20 zapuščin ustvarjalcev, pomembnih za slovensko kulturno in znanstveno

dediščino (do leta 2019),

− urejeno in bibliografsko obdelano gradivo Zbirke drobnih tiskov in sive literature (40 %

zbirke /240.000 enot/ do leta 2019),

Page 21: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 21 od 66

− retrospektivni vnos bibliografskih zapisov o gradivu posebnih knjižničnih zbirk v

nacionalni vzajemni bibliografski sistem (2.000 letno),

− vzpostavljena enotna bibliografska obdelava rokopisnih in zapuščinskih fondov (do

konca leta 2016),

− priprava strategije trajnega ohranjanja zapuščin v e-obliki (do konca leta 2016),

− implementirana strategija trajnega ohranjanja zapuščin v e-obliki (do konca leta 2017),

− pripravljena strategija trajnega ohranjanja in dostopa do gradiva na nosilcih z omejeno

trajnostjo (do konca leta 2016),

− izdelana strategija predstavitvene dejavnosti (do konca leta 2015),

− objavljenih 10 znanstvenoraziskovalnih prispevkov na temelju proučevanja gradiva

posebnih knjižničnih zbirk (do leta 2019).

Cilj 4: Kakovostna zbirka tujih serijskih publikacij v tiskani in elektronski obliki za

potrebe znanstvenoraziskovalnega dela in študija ter povečanje njene uporabe

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− oblikovanje nabavne politike za tuje serijske publikacije na podlagi periodičnega

ugotavljanja njihove uporabe, potreb uporabnikov in kakovosti publikacij (reference,

znanstvena odmevnost ipd.),

− nabava tujih serijskih publikacij glede na strokovno področje, z upoštevanjem naslednjih

prioritet: humanistične vede, družboslovne vede, tehnične vede, naravoslovno-

matematične vede, medicinske vede in biotehniške vede,

− prednostna konzorcijska nabava tujih serijskih publikacij v elektronski obliki,

− uvedba avtomatskega beleženja izposoje serijskih publikacij v čitalnice in njihove

izposoje na dom,

− povečanje uporabe tujih serijskih publikacij z izobraževanjem uporabnikov in boljšo

promocijo virov.

Pričakovani izidi in učinki:

− kakovostna in relevantna zbirka tujih serijskih publikacij,

− učinkovitejše upravljanje zbirke serijskih publikacij,

− večja uporaba zbirke tujih serijskih publikacij.

Kazalci in kazalniki:

− izdelana nabavna politika za tuje serijske publikacije (v letu 2016),

− uvedba avtomatizirane izposoje tiskanega gradiva v Zbirki serijskih publikacij (v letu

2016).

Cilj 5: Učinkovito varovanje in zaščita knjižnične zbirke

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− zagotavljanje ustreznih pogojev varovanja, zaščite in trajnega ohranjanja knjižničnega

gradiva v skladiščnih, čitalniških in razstavnih prostorih,

− zagotavljanje in nameščanje zaščitne opreme za občutljivo in dragoceno gradivo,

Page 22: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 22 od 66

− vključevanje strokovnih delavcev za področje varovanja in zaščite gradiva v procese

digitalizacije, pripravo razstav, selitve gradiva ipd.,

− masovno razkislinjevanje gradiva za preprečevanje kislinske razgradnje papirja,

− izvajanje čiščenja in popravil poškodovanega gradiva ter nujnih restavratorskih in

konzervatorskih posegov za upočasnitev propadanja gradiva,

− prenos vsebin ogroženega gradiva na alternativne nosilce zapisa,

− izdelava analiz stanja različnih vrst knjižničnega gradiva in načrtov za izboljšanje

pogojev hranjenja,

− izobraževanje zaposlenih o preventivnih ukrepih in ustreznem ravnanju z ogroženim

gradivom,

− osveščanje uporabnikov o ustreznem ravnanju z gradivom,

− preprečevanje kraj, uničenja ali namernega poškodovanja gradiva,

− izdelava strategije dolgotrajnega ohranjanja avdio in video gradiva,

− vključevanje v raziskovalne projekte s področja ohranjanja pisne kulturne dediščine.

Pričakovani izidi in učinki:

− boljše stanje gradiva in manjši stroški konzervatorskih posegov zaradi sistematičnih

preventivnih ukrepov,

− upočasnitev propadanja gradiva takrat, ko je to še mogoče,

− večji delež gradiva, ki se bo v izvirni obliki ohranil za naslednje rodove,

− zaradi razpoložljivosti digitalnih kopij manjša uporaba izvirnih oblik publikacij in

posledično manj poškodb ogroženega gradiva,

− tekoče vključevanje sodobnih spoznanj konzervatorske stroke v prakso zaščite in

ohranjanja zbirke.

Kazalci in kazalniki:

− količina razkislinjenega gradiva (do leta 2019 razkislinjenih 35.000 enot),

− količina gradiva v ustrezni zaščitni opremi (30.000 enot letno),

− količina konzerviranega/restavriranega gradiva (8.000 listov, 40 vezav in 400 popravil

letno),

− količina gradiva, ki zaradi poškodovanosti ni več primerno za konzerviranje oziroma

restavriranje, prenesenega na druge nosilce zapisa (200 bibliografskih enot letno),

− količina očiščenih arhivskih izvodov publikacij (10.000 kosov letno).

Cilj 6: Ažurne in kakovostne informacije o informacijskih virih knjižnice

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− zagotavljanje sprotne bibliografske obdelave rednega dotoka knjižničnega gradiva z

nadaljnjo racionalizacijo sistema obdelave in usposabljanjem kadrov,

− sodelovanje pri razvoju bibliografskega sistema in spodbujanje razvoja orodij za

uporabo že obstoječih (založniških) podatkov v bibliografski obdelavi,

− postopna računalniška obdelava gradiva, za katerega bibliografski podatki še niso

dostopni prek sistema COBISS,

− uskladitev vsebinske obdelave gradiva v vseh oddelkih in zbirkah knjižnice,

− razvoj in učinkovito dopolnjevanje tekoče in retrospektivne Slovenske bibliografije,

Page 23: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 23 od 66

− razvoj inovativnega modela opremljanja elektronskih publikacij z metapodatki,

− vzpostavitev učinkovitega nadzora kakovosti bibliografskih zapisov strokovnih delavcev

knjižnice,

− periodično ugotavljanje zadovoljstva uporabnikov s kakovostjo lokalne bibliografske

baze podatkov,

− razvoj učinkovitejših pristopov za harmonizacijo baz podatkov (povezovanje zapisov v

lokalni bazi, nastalih s konverzijo katalogov, z vzajemno bazo).

Pričakovani izidi in učinki: − kakovostna, uporabna in interoperabilna baza bibliografskih podatkov,

− zmanjšano število duplikatov v bazi nepovezanih zapisov,

− učinkovitejše upravljanje zbirke zaradi večjega deleža bibliografskih zapisov v sistemu

COBISS.

Kazalci in kazalniki:

− delež bibliografsko obdelanega novo pridobljenega gradiva (100 %),

− število urejenih nepovezanih zapisov (3.000 zapisov letno),

− izvedena programsko podprta harmonizacija baz podatkov (do konca leta 2015),

− vzpostavljen sistem rednega ocenjevanja kakovosti bibliografskih zapisov v letu 2017

(10 ocenjenih zapisov na katalogizatorja letno).

Cilj 7: Razvoj in dopolnjevanje tekoče in retrospektivne Slovenske bibliografije

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− programska posodobitev in dodelava funkcionalnosti spletnega portala Slovenske

bibliografije,

− priprava strategije za dopolnjevanje spletnega portala Slovenske bibliografije z

retrospektivno bibliografijo knjig (1900-1945) in retrospektivno bibliografijo člankov

(1774-1945 ter 1980-1990),

− proučitev možnosti za dopolnjevanje zapisov za Slovensko bibliografijo serijskih

publikacij v katalogu COBIB,

− proučitev možnosti za dopolnjevanja Slovenske bibliografije iz vzajemne baze COBIB.

Pričakovani izidi in učinki:

− delovanje spletnega portala Slovenske bibliografije skladno z dobro prakso vzorčnih

nacionalnih knjižnic,

− racionalizacija procesov pri dopolnjevanju zapisov za Slovensko bibliografijo,

− racionalizacija procesov pri dopolnjevanju spletnega portala Slovenske bibliografije.

Kazalci in kazalniki:

− programske nadgradnje portala Slovenske spletne bibliografije (2 do leta 2019),

− izdelana strategija za dopolnjevanje retrospektivne bibliografije knjig in člankov (do

konca leta 2016),

− preverjene možnosti za uporabo orodij COBISS pri dopolnjevanju Slovenske bibliografije

(do konca leta 2016).

Page 24: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 24 od 66

Strateško področje: RAZVOJ IN UPRAVLJANJE DIGITALNE KNJIŽNICE

Opis strateškega področja:

Z digitalizacijo knjižničnega gradiva in razvojem digitalne knjižnice stremi knjižnica k

ustvarjanju informacijskih virov, vsebin in storitev za potrebe razvoja informacijske družbe in

pospeševanja družbenega in ekonomskega razvoja Slovenije ter spodbuja povezovanje

kulturnih, znanstvenih in izobraževalnih ustanov, ki ustvarjajo digitalne vsebine. Nabor vsebin

kot baze znanja sestavljajo tako naročeni elektronski viri kot tudi digitalizirano gradivo, čedalje

večji korpus znanja pa prihaja iz množice izvorno digitalnega gradiva. Z vidika gradiva je

strateško področje usmerjeno predvsem v zajem, arhiviranje in zagotavljanje dostopa do vsebin,

z vidika oblikovanja baze znanja pa v sodelovanje s partnerskimi institucijami, tj. javnimi zavodi

in drugimi ustvarjalci digitalnih vsebin, izobraževanje deležnikov in širše javnosti, mednarodno

sodelovanje ter ustvarjanje nove, dodane vrednosti na področju kulture in širšega okolja. Široka

dostopnost digitalnih kulturnih in znanstvenih vsebin je podlaga za izobraževanje in

znanstvenoraziskovalno delo prebivalstva, prispeva k njegovi večji ustvarjalnosti in kakovosti

življenja ter k večji prepoznavnost Slovenije v svetu.

Stanje na strateškem področju:

Ob koncu preteklega strateškega obdobja je bilo na portalu Digitalne knjižnice Slovenije

dostopnih približno 630.000 publikacij oziroma več kot 5 milijonov skenogramov.

Predvidevanje, da bo spletno mesto do konca leta 2013 vsebovalo 2 milijona bibliografskih enot,

se ni uresničilo, saj za načrtovani obseg digitalizacije knjižnica ni imela zadostnih kadrovskih in

finančnih virov. Manjši od načrtovanega je bil tudi delež oddanih gradiv s strani partnerskih

organizacij (predvsem knjižnic). Predvidevanja pa je preseglo število naslovov elektronskih

različic slovenskih revij, dostopnih prek portala dLib.si (leta 2009 je Služba za digitalno

knjižnico umeščala na spletni portal približno 50 revij, sofinanciranih s sredstvi ARRS, v letu

2013 že 192). Na splošno se je opazno povečal delež pridobljenega izvorno digitalnega gradiva v

primerjavi z digitaliziranim.

V strateškem obdobju 2010−2013 smo se prednostno posvetili zagotavljanju interoperabilnosti

podatkov v povezavi z nudenjem le-teh prek agregatorja e-vsebin s področja kulture ter

njihovega izvoza v Evropsko digitalno knjižnico (TEL), Europeano, repozitorij Univerze v

Ljubljani in Megaiskalnik.

Uporaba spletnega mesta dLib.si se je glede na število vzpostavljenih sej v obdobju 2010−2013

občutno povečala (leta 2010 5,9 milijonov, leta 2013 pa skoraj 9 milijonov). Uporabniki so v letu

2013 samo spletno mesto dLib.si sicer obiskovali manj kot v letih 2011 in 2012, vzpostavili pa so

(prek spletnih iskalnikov, Evropske digitalne knjižnice (TEL), Europeane) več sej in prenesli več

podatkov kot pretekla leta. Zaznali smo tudi zelo velik porast dostopa prek mobilnih naprav (v

letu 2013 je bil v primerjavi z letom 2010 večji za kar 1377 odstotkov). Letni obseg količine

poizvedb je precej stalen in stabilen – med 2 in 2,4 milijona iskanj na leto.

Strateške cilje na področju razvoja arhiva izbranih nacionalno pomembnih spletnih strani in

sistema njihovega opremljanja z metapodatki smo v celoti uresničili. V začetku leta 2013 je bil

uradno predstavljen in objavljen Spletni arhiv NUK (arhiv.nuk.uni-lj.si), ki je ob koncu leta

vseboval in omogočal prost dostop do več kot 57 milijonov spletnih strani. Vsebine smo

sistematično zbirali s 1138 spletnih mest.

Načrtovana rast obiska spletnega mesta knjižnice se ni uresničila. Opažamo vsakoletni manjši

padec obiska (v obdobju 2010–2013 10-odstotno zmanjšanje obiska). Vzrok za to je uvedba

Page 25: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 25 od 66

novih medijev obveščanja (Facebook NUK, Twitter NUK), ki uporabniku prek svojih kanalov

omogočajo pridobivanje informacij o NUK, in dostopanje do digitalnih virov prek spletnih

iskalnikov in portalov (npr. portala Europeane).

V digitalnem arhivu NUK je bilo ob koncu leta 2013 183.000 digitalnih objektov v skupni

velikosti 19 terabajtov, kar je približno četrtina vsega gradiva, dostopnega na portalu dLib.si.

Zaradi ogromne količine podatkov, ki se meri v milijonih skenogramov, je polnjenje sistema z

objekti zahtevno in zamudno, vendar je to hkrati prioritetna naloga, saj digitalni arhiv zagotavlja

na enem mestu celovit dostop do vseh sestavnih delov posamezne publikacije.

Zastavljeni cilji na področju nacionalnega agregatorja s področja kulture so bili uresničeni.

Osrednja funkcionalnost agregatorja je zajem bibliografskih podatkov o elektronskih vsebinah in

zagotavljanje njihovega dostopa z enega spletnega mesta. Ob koncu leta 2013 je agregator

robotom in končnim uporabnikom ponujal 297.537 zapisov.

V skladu s strateškim načrtom sta bili uresničeni tudi vzpostavitev novega portala slovenske

nacionalne bibliografije ter prenova sistema za zajem digitalnega obveznega izvoda Svarog, ki je

postal bolj funkcionalen in prijaznejši do uporabnikov (založnikov) ter upravljavcev sistema.

Za nemoteno delovanje digitalne knjižnice, vključno z vsemi podpornimi servisi (agregator, arhiv

spletnih mest, arhiv izvorno digitalnega in digitaliziranega gradiva) je bistvenega pomena

dolgoročno načrtovanje in zagotavljanje sredstev na področju investicij v računalniško strojno

opremo, ki je pogoj za stabilno delovanje storitev.

Predvidevanja na področju razvoja in uporabe digitalnih knjižnic:

− nadaljnje zmanjševanje povpraševanja po informacijskih virih na klasičnih nosilcih zapisa in

naraščanje potrebe po enostavno dostopnih informacijskih virih in drugih vsebinah v

digitalni obliki,

− naraščanje uporabe mobilnih tehnologij za dostop do različnih vrst digitalnih vsebin,

− pričakovanja uporabnikov po novih poosebljenih storitvah in učinkovitih iskalnih orodjih,

− uporabniki se bodo aktivno vključevali v spletne storitve knjižnice in sodelovali pri izgradnji

in oblikovanju vsebin,

− uporaba široke palete (odprtokodnih) repozitorijev in izgradnja novih mikro servisov za

pomoč uporabnikom pri dostopu do storitev,

− knjižnice zagotavljajo e-poslovanje pri nakupovanju e-virov oziroma pri dostopanju do

avtorsko zaščitenih vsebin,

− potrebno bo še intenzivnejše povezovanje med sorodnimi organizacijami za dosego večje

stroškovne učinkovitosti,

− nadaljnje povezovanje gradiva v centralne indekse oziroma podatkovne repozitorije znanja

kot sta TEL in Europeana,

− v procesih vrednotenja digitalnih knjižnic bo vse pomembnejši uporabniški vidik.

Predvidevanja na področju gradnje in razvoja Digitalne knjižnice Slovenije in podpornih

servisov:

− potreba po nenehnem izboljševanju stroškovne učinkovitosti izvajanja spletnih storitev,

− zmanjševanje nabave klasičnih informacijskih virov in prednostno zagotavljanje

elektronskih (naročniški e-viri, digitalizacija gradiva na analognih nosilcih zapisa,

pridobivanje izvorno digitalnih objektov),

− naraščanje obsega z obveznim izvodom pridobljenega izvorno digitalnega gradiva,

− naraščanje potrebe po izboljševanju in širjenju storitev digitalne knjižnice,

Page 26: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 26 od 66

− zapleteni postopki razreševanja avtorskih upravičenj, zagotavljanja pravice do zasebnosti

ter »internetne pozabe« pri digitalizaciji in posredovanju e-dokumentov,

− naraščanje potrebe po izobraževanju zaposlenih za izvajanje storitev v digitalnem okolju,

− naraščanje potrebe po zaposlovanju kadrov s kompetencami za razvoj in zagotavljanje

storitev v digitalnem okolju,

− naraščanje stroškov za zagotavljanje tehnološke podpore za vzdrževanje in razvoj digitalne

knjižnice,

− zaradi povečanja obsega digitalizacije gradiva in vključevanja sorodnih organizacij v proces

trajnega ohranjanja gradiva bodo potrebne širitve strojnih računalniških kapacitet tako na

primarni kot na sekundarni lokaciji, prav tako pa tudi napredne programske rešitve za

učinkovito upravljanje čedalje večje količine podatkov.

STRATEŠKE USMERITVE:

− gradnja, razvoj in upravljanje digitalnih zbirk v skladu s potrebami uporabnikov, predpisi in

standardi ter v sodelovanju z različnimi strateškimi partnerji s področja kulture, znanosti,

izobraževanja in gospodarstva,

− zagotavljanje enotne točke spletnega dostopa do slovenskih e-vsebin s področja kulture in

znanosti,

− skrb za digitalizacijo oziroma zbiranje (zajem) izvorno digitalnega gradiva in zagotavljanje

njegove dostopnosti,

− sistemsko zajemanje in arhiviranje spletnih vsebin in gradnja javnega arhiva spletnih mest

slovenike,

− zagotavljanje pogojev za trajno ohranjanje slovenske kulturne in znanstvene dediščine v

digitalni obliki,

− nadaljnji razvoj in širjene funkcij Nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture,

− zagotavljanje prostega in odprtega dostopa do digitalnih vsebin in razvijanje orodij za

njihovo uporabo in izmenjavo v Sloveniji in zunaj njenih meja,

− promocija digitalne knjižnice kot infrastrukture izobraževalnega in znanstveno-

raziskovalnega procesa, vseživljenjskega izobraževanja prebivalstva ter dejavnika

demokratizacije družbe,

− vključevanje sorodnih organizacij – javnih zavodov s področja kulture, znanosti in

izobraževanja, ter uporabnikov v proces razvijanja modelov za zajem, dolgotrajno

ohranjanje in dostop do kulturne in znanstvene dediščine v digitalni obliki,

− gradnja, razvoj in upravljanje elektronskih servisov knjižnice in zagotavljanje pogojev za

njihovo dostopnost vsem ciljnim skupinam uporabnikov.

STRATEŠKI CILJI:

Cilj 1: Izgradnja celovite zbirke digitalnih vsebin za zagotavljanje knjižnične javne službe

v digitalnem okolju

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− zagotavljanje kakovostnih licenčnih e-virov za sodobne raziskovalne in izobraževalne

potrebe uporabnikov,

− aktivno sodelovanje pri oblikovanju zakonskih podlag za učinkovito pridobivanje

digitalnih izvirnikov tiskanih publikacij,

Page 27: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 27 od 66

− sodelovanje s široko mrežo partnerjev za učinkovito pridobivanje izvorno digitalnih

publikacij,

− načrtna digitalizacija gradiva NUK,

− spodbujanje in podpora partnerskim organizacijam pri prenosu slovenskih kulturnih

vsebin v digitalno obliko,

− tematski in domenski zajem spletnih mest in slovenike.

Pričakovani izidi in učinki:

− kakovostna mednarodno primerljiva raziskovalna in izobraževalna infrastruktura,

dostopna po vsej državi,

− vodilna vloga NUK pri (konzorcijskem) upravljanju licenčnih virov, ki temelji na

sodelovanju med knjižnicami in javnimi raziskovalnimi organizacijami,

− digitalizirana vsa periodika, objavljena do leta 1945, glasbeni tiski in glasbeni rokopisi

slovenike do leta 1918, razglednice slovenskih krajev do leta 1914, temeljni topografski

načrti vseh slovenskih krajev, arhiv negativov časnika Jutro (celotna zbirka negativov na

steklu),

− vzpostavljene tematske digitalne zbirke zgodnje slovenike: srednjeveški kodeksi,

protestantika, tiskarska produkcija na slovenskem ozemlju od 16. do 19. stoletja,

pomembnejši zgodnji zgodovinski viri, pomembnejši posamezni avtorji in skupine

avtorjev/ustvarjalcev s slovenskega ozemlja,

− sprotna digitalizacija ogroženega gradiva,

− spremenjen Zakon o obveznem izvodu publikacij za zagotavljanje digitalnih izvirnikov

tiskanih publikacij.

Kazalci in kazalniki:

− količina zajetega (na novo digitaliziranega ali pridobljenega) digitalnega gradiva

knjižnice in sorodnih organizacij, objavljenega na portalu dLib.si (2013: 625.000 enot;

2019: 1.020.000 enot),

− preverjeni in potrjeni rezultati digitalizacije po opredeljenih vsebinskih sklopih,

− vzpostavljena najmanj ena tematska digitalna zbirka letno,

− količina pridobljenega digitaliziranega gradiva s strani partnerskih organizacij − prirast

digitalnih vsebin partnerjev na portalu dLib.si (2013: 2.561 enot; 2019: 7.500 enot).

Cilj 2: Trajno ohranjanje digitalne pisne kulturne in znanstvene dediščine

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− nadaljnji razvoj in vzdrževanje strojnega in programskega dela digitalnega arhiva

publikacij in podpornih aplikacij,

− razvoj orodij za učinkovito zajemanje dinamično generiranih spletnih vsebin,

− spodbujanje partnerskih organizacij k oddaji arhivskih oblik digitalnih virov v digitalni

arhiv,

− ponudba računalniških infrastrukturnih in programskih kapacitet NUK javnim zavodom

in drugim javno financiranim organizacijam za trajno hranjenje slovenskih e-vsebin s

področja kulture in znanosti,

− priprava modela sodelovanja s partnerskimi organizacijami pri sprejemanju arhivskih

kopij digitalnih virov ter procesih njihovega hranjenja in dostopnosti,

Page 28: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 28 od 66

− zajemanje slovenike iz drugih repozitorijev za shranjevanje v digitalni arhiv,

− razvoj in preizkušanje metodologij, ki bodo omogočile ohranjanje dostopnosti do

digitalnega gradiva v knjižnici,

− priprava navodil in smernic za zagotavljanje standardizacije postopkov pri trajnem

ohranjanju digitalnih virov,

− izobraževanje kadrov na področju trajnega ohranjanja digitalnih virov.

Pričakovani izidi in učinki:

− implementirana operativna programska orodja za zajem družbenih omrežij ter

dinamično generiranih in pretočnih spletnih vsebin,

− vsi digitalni objekti, dostopni na dLib, bodo do konca strateškega obdobja shranjeni v

digitalnem arhivu,

− pripravljene in implementirane smernice za trajno ohranjanje (in pregled primerov

dobre prakse na področju trajnega ohranjanja v Sloveniji in tujini).

Kazalci in kazalniki:

− prirast Spletnega arhiva NUK letni prirast spletnih strani (2013: 2,67 TB; 2019: 10 TB),

− letni prirast e-vsebin, shranjenih v digitalni arhiv 200.000 digitalnih objektov,

− letni prirast e-vsebin, posredovanih s strani partnerskih organizacij in shranjenih v

digitalni arhiv: 60.000,

− število izobraževanj za področje trajnega ohranjanja digitalnih virov (vsaj eno letno).

Cilj 3: Povečanje uporabe dostopnih informacijskih virov in zagotavljanje boljše

uporabniške izkušnje

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− oblikovanje novih (tematskih) zbirk s povezovanjem digitaliziranega gradiva,

objavljenega na portalu Digitalne knjižnice Slovenije,

− tehnični in vsebinski razvoj vseh storitev digitalne knjižnice (arhiv spletnih mest,

bibliografija, dLib) v skladu s potrebami in pričakovanji uporabnikov,

− vključevanje javnosti (crowdsourcing) v razvoj storitev digitalne knjižnice,

− optimizacija dostopa do digitalnih vsebin in storitev za mobilne odjemalce,

− prilagoditev storitev digitalne knjižnice potrebam slepih in slabovidnih uporabnikov,

− oblikovanje novih storitev in krepitev sodelovanja s knjižnicami, arhivi, muzeji,

galerijami, založniki in drugimi organizacijami s področja kulture, izobraževanja in

znanosti,

− razvoj združevalnega iskalnika po različnih informacijskih storitvah NUK,

− vključevanje gradiva v mednarodne kulturne in raziskovalne repozitorije podatkov ter

sodelovanje v sistemu odprtih repozitorijev,

− sodelovanje s širokim krogom deležnikov pri zavzemanju za čim širšo dostopnost

digitalnih vsebin ob hkratnem spoštovanju avtorskih pravic.

Pričakovani izidi in učinki:

− večja privlačnost in dostopnost vsebin in storitev digitalne knjižnice za uporabnike,

− zagotovljena dostopnost za uporabnike s posebnimi potrebami,

Page 29: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 29 od 66

− izboljšana učinkovitost in ekonomičnost uporabe storitev digitalne knjižnice,

− dostopnost vsebin slovenske kulture in znanosti v mednarodnem okolju.

Kazalci in kazalniki:

− statistika uporabe Digitalne knjižnice Slovenije − število obiskov portala dLib.si, daljših

od 30 minut (2013: 25.259; 2019: 31.000),

− prilagojenost spletnih mest digitalne knjižnice za uporabo s strani skupin s posebnimi

potrebami (2019: izdelana ocena prilagojenosti),

− povečana uporaba spletnega mesta prek mobilnih naprav − število obiskov prek

mobilnih naprav (2013: 6,35 % celotnega obiska; 2019: 50 % celotnega obiska),

− število novih storitev in funkcionalnosti (12 novih funkcionalnosti do leta 2019).

Cilj 4: Zagotavljanje nadaljnjega razvoja in promocije storitve nacionalnega agregatorja s

področja kulture

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− nadaljnji razvoj servisa in njegove funkcionalne posodobitve za širše vključevanje

sorodnih organizacij v uporabo storitve,

− vključevanje gradiva NUK in vseh partnerskih organizacij v mednarodne kulturne in

raziskovalne repozitorije podatkov,

− nadaljnje sodelovanje z organizacijama, kot sta The European Library (TEL) in

Europeana z namenom pridobivanja novih znanj, izmenjave dobrih praks in razvoja

skupnih standardov,

− razvoj metapodatkovne sheme EDM (Europeana Data Model) in širitev

metapodatkovnega nabora s podatki celotnih besedil,

− priprava politike posredovanja vsebin na TEL in Europeano.

Pričakovani izidi in učinki:

− slovenska znanstvena in kulturna ustvarjalnost bo ažurno dostopna v mednarodnem

okolju,

− intenzivnejše povezovanje med sorodnimi organizacijami z namenom nižanja stroškov

in interoperabilnosti podatkov.

Kazalci in kazalniki:

− število vključenih organizacij (2013: 6; 2019: 20),

− prispevek metapodatkovnih zapisov, ki so ga agregatorju posredovale organizacije s

področja kulture in znanosti (2013: 2.000; 2019: 10.000),

− število mednarodnih repozitorijev z vsebino digitalnih objektov, posredovanih prek

nacionalnega agregatorja – NUK (2013: 2; 2019: 5).

Page 30: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 30 od 66

Cilj 5: Učinkovito upravljanje digitalne knjižnice

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− razvoj in implementacija naprednih programskih rešitev za upravljanje s čedalje večjimi

količinami podatkov,

− sodelovanje v domačih in mednarodnih projektih na področju inovativnih programov

zajema, zagotavljanja dostopnosti in ohranjanja digitalnih vsebin,

− povezava ločenih servisov za pridobivanje, arhiviranje in dostop do digitalnih virov v

celosten sistem, skladen s standardom OAIS,

− razvoj inovativnih in stroškovno uspešnih modelov pridobivanja licenčnih elektronskih

virov ter zagotavljanje njihove enostavne dostopnosti in pogojev učinkovite uporabe,

− zagotovitev varne lokacije za digitalni arhiv v skladu z mednarodnimi standardi. − Pričakovani izidi in učinki:

− časovno in stroškovno učinkovit sistem pridobivanja, arhiviranja in objavljanja digitalnih

virov,

− inovativni poslovni in stroškovni modeli pridobivanja licenčnih elektronskih virov, ki

izkazujejo ekonomičnost porabe javnih sredstev ter vsem udeležencem prinašajo

merljive koristi.

Kazalci in kazalniki:

− vzpostavljena tehnična povezava med servisi Svarog, digitalni arhiv (Fedora) in dLib.si

(do leta 2019),

− delež sklenjenih licenc v skladu z mednarodnimi načeli licenciranja (2013: 40 %; 2019:

100 %)

− raziskava o učinkovitosti pridobivanja in uporabi licenčnih elektronskih virov (v letu

2017).

Strateško področje: UPORABNIŠKE STORITVE

Opis strateškega področja:

V skladu s svojim poslanstvom knjižnica zagotavlja informacijske vire in storitve v prvi vrsti za

uporabnike s področja visokega šolstva in znanstvenoraziskovalne dejavnosti, prednostno za

uporabnike z Univerze v Ljubljani, v okviru izvajanja javne službe v knjižničarstvu pa tudi za

druge uporabnike. Informacijski viri in storitve so uporabnikom dostopni ob obisku knjižnice ali

z njihovo uporabo na daljavo. Pri izvajanju uporabniških storitev je temeljna strateška usmeritev

knjižnice kakovostno izpolnjevanje potreb in pričakovanj uporabnikov. Pri tem knjižnica, glede

na možnosti, uvaja nove storitve, ki jih omogočajo sodobne tehnologije, predvsem tiste, ki so

namenjene oddaljenim uporabnikom. Ponudba klasičnih knjižničnih storitev in storitev na

daljavo omogoča kakovostno podporo za delo v akademskem okolju (pedagoškim delavcem,

raziskovalcem in študentom), hkrati pa tudi vsem drugim, ki želijo dostopati do slovenske

tiskane ali digitalne kulturne in znanstvene dediščine. Največji obseg dejavnosti na področju

uporabniških storitev zagotavljajo Služba za izposojo in posredovanje knjižničnega gradiva,

Center za informacijske storitve ter Zbirka serijskih publikacij in ostale posebne knjižnične

zbirke, ki posredujejo vire in informacije s specializiranih strokovnih področij.

Page 31: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 31 od 66

Stanje na strateškem področju:

V času priprave strateškega načrta za obdobje 2010−2013 smo na področju uporabniških

storitev predvidevanja za prihodnost oprli na trende, ki so se takrat že jasno kazali v okolju, ter

dejavnosti primerljivih nacionalnih oziroma univerzitetnih knjižnic v svetu, tj. upadanje uporabe

klasičnih informacijskih virov in storitev ter hitra rast povpraševanja po elektronskih, dostopnih

na hiter in enostaven način, kadar koli in od koder koli. Tuje študije so pokazale tudi, da se je

trend upadanja uporabe znanstvenih knjižnic kot fizičnega prostora prekinil in so večinoma že

leta 2008 beležile porast števila obiskovalcev. Predpostavljali smo tudi hiter razvoj ter porast

uporabe mobilnih tehnologij in potrebe po prisotnosti knjižnic v družbenih omrežjih. Glede na

ugodne ekonomske kazalce in gospodarsko rast v obdobju do leta 2009 so bili strateški cilji

zastavljeni smelo in so se v prvi polovici strateškega obdobja tudi uspešno uresničevali. Žal sta

drugo polovico strateškega obdobja zaznamovala ekonomska kriza in občutno poslabšanje

materialnih pogojev delovanja knjižnice, kar je na področju uporabniških storitev zahtevalo

opustitev nekaterih ciljev oziroma njihovo umestitev v novo strateško obdobje. Kljub temu smo

uspeli bistveno izboljšati pogoje uporabe knjižnice, in sicer tako s temeljito prenovo Velike

čitalnice in z izboljšavami v ostalih uporabniških prostorih, kot tudi z organizacijskimi

spremembami, ki so omogočile večjo učinkovitost delovnih procesov in dvig kakovosti storitev.

Predvidevali smo, da bo število članov knjižnice do leta 2013 upadlo za 15 odstotkov. Do leta

2012 je število članov upadlo za 11 odstotkov (2009: 11.027; 2012: 9.840), v letu 2013 pa se je

trend obrnil, število članov je pričelo ponovno naraščati in je ob koncu leta znašalo 11.152, tj. za

13 odstotkov več kot v letu 2012. V letu 2013 se je med člani najbolj povečalo število študentov,

srednješolcev, upokojencev in nezaposlenih. Predvidevamo, da je to posledica načrtnega

predstavljanja knjižnice na dogodkih, ki so namenjeni navedenim ciljnim skupinam: Študentska

arena, Kulturni bazar, Festival za 3. življenjsko obdobje. Dejansko je število uporabnikov

knjižnice še enkrat višje, saj se za uporabo elektronskih informacijskih virov in storitev prek

oddaljenega dostopa uporabnikom z Univerze v Ljubljani v knjižnico ni treba včlaniti. Tako je

število uporabnikov – članov drugih knjižnic v strateškem obdobju naraslo za 19,4 odstotkov

(2009: 11.476; 2013: 13.708), kar je več od načrtovanega (15 odstotkov). V prihodnje lahko

pričakujemo upadanje števila uporabnikov omenjene storitve, saj se pojavljajo novi, neposredni,

načini prijave na elektronske informacijske vire, pa tudi vse več znanstvenih in strokovnih

vsebin bo dostopnih v odprtem dostopu. Zaradi stalnih izboljšav storitve medknjižnične izposoje

in posredovanja dokumentov se je občutno povečalo število članov pravnih oseb (2009: 207;

2013: 660).

Število obiskovalcev knjižnice se v strateškem obdobju ni bistveno zmanjšalo (2009: 310.000,

ocena; 2013: 294.358, elektronsko merjenje), kljub temu da je bila zaradi prenove v letu 2012 in

2013 Velika čitalnica skupaj zaprta 39 delovnih dni. Obisk posebnih knjižničnih zbirk se je v

povprečju letno povečal za 11 odstotkov (2009: 15.531; 2013: 29.134), načrtovali pa smo letno

povečanje za 5 odstotkov. Ob tem je Zbirka serijskih publikacij beležila povečanje števila

uporabnikov in obsega izposoje v čitalnico nad načrtovanim, uporaba drugih zbirk pa je v

povprečju ostala na ravni leta 2009. Obseg izposoje knjižničnega gradiva na dom na ravni

celotne knjižnice se je v skladu s predvidevanji zmanjšal za 37 odstotkov (2009: 94.125; 2013:

60.138), manjši od načrtovanega pa je bil upad izposoje v čitalnice, in sicer za 19 odstotkov

(2009: 125.952; 2013: 102.481). Na področju medknjižnične izposoje je število elektronsko

posredovanih dokumentov naraslo za 38 odstotkov (2009: 1.033; 2013: 1.433), načrtovali smo

30 odstotni porast. Izrazito se je povečalo število partnerjev za medsebojno brezplačno

medknjižnično izposojo (2009: 3; 2013: 157). Septembra 2013 smo se prek sistema OCLC

Page 32: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 32 od 66

ResourceSharing vključili v skupino Affiliation Group »LVIS« (Libraries Very Interested in

Sharing), kar nam omogoča, da si lahko brezplačno izmenjujemo gradivo s prek 2000 tujimi

knjižnicami. Bistveno večji od načrtovanega (10 odstotkov) pa je bil upad klasičnega kopiranja

gradiva, in sicer za 57 odstotkov (2009: 430.953; 2013: 186.512), kar ni le posledica

zmanjševanja potrebe po kopiranju gradiv zaradi široke dostopnosti elektronskih virov ampak

tudi zaradi namestitve kioska za tiskanje, ki uporabnikom omogoča samostojno kopiranje in

tiskanje dokumentov.

Na področju informacijske dejavnosti je znašal upad prejetih informacijskih zahtevkov na ravni

celotne knjižnice letno v povprečju 4 odstotke, kar je manj od predvidenega zmanjšanja (5−10

odstotkov letno). V minulem strateškem obdobju nismo zaznali povečanega povpraševanja po

svetovanju pri uporabi informacij v procesu reševanja ozko specializiranih strokovnih

problemov, če izvzamemo področja, ki jih pokrivajo posebne knjižnične zbirke – slednje so

beležile porast števila posredovanih zahtevnejših informacij. Informacijski zahtevki, ki jih je

prejel Center za informacijske storitve, se vsebinsko niso nanašali le na področje humanistike in

družboslovja, ampak praktično na vsa strokovna področja. Tako je npr. NUK v kooperativnem

referenčnem servisu Vprašaj knjižničarja prejel in odgovoril približno na polovico vseh prejetih

zahtevkov, ostale sodelujoče knjižnice pa bistveno manj. V minulem strateškem obdobju nam

načrtovane reorganizacije elektronskih informacijskih storitev z uvedbo sistema informacijskih

specialistov za posamezna strokovna področja ni uspelo uresničiti. Kot glavna ovira se je

izkazala časovna in vsebinska zahtevnost priprave pisnih odgovorov, ki pogosto zahtevajo ne le

dobro poznavanje specializiranih baz podatkov ampak tudi dobro poznavanje elektronskih

informacijskih orodij. Slednje pa zahteva dodatno usposabljanje zaposlenih v knjižnici, ki nam ga

ni uspelo izvesti v načrtovanem obsegu.

Predvidevanja na področju informacijskih potreb in vedenja uporabnikov:

− nadaljnje upadanje povpraševanja po informacijskih virih na klasičnih nosilcih zapisa,

− naraščanje potrebe po hitro in enostavno dostopnih virih v digitalni obliki, ne glede na

lokacijo uporabnika in čas dostopa,

− nadaljevanje prakse uporabe spletnih iskalnih orodij in odprtega spleta kot prvega in

pogosto edinega vira in ne knjižničnih katalogov, elektronskih zbirk ter portalov,

− pričakovanje, da bo večina vsebin prosto dostopnih,

− pričakovanje, da bodo viri in storitve dostopni prek mobilnih naprav,

− rast deleža uporabnikov, vključenih v e-izobraževanje in e-raziskovanje,

− rast deleža starejše populacije uporabnikov zaradi potrebe po vseživljenjskem

izobraževanju,

− naraščanje potrebe po vključenosti uporabnikov v spletne dejavnosti knjižnice, tako prek

družbenih omrežij kot pri soustvarjanju vsebin in zagotavljanju njihove dostopnosti

(anotacije, tagiranje, komentarji),

− zmanjševanje pomena knjižnice kot zgolj posrednice informacijskih virov in informacij ter

povečanje njenega pomena kot partnerja v študijskem in znanstvenoraziskovalnem delu in

procesu znanstvenega komuniciranja,

− preusmerjanje dela sredstev za nakup e-virov v podporo avtorjem pri objavljanju del v

odprtem dostopu,

− naraščanje potrebe po poosebljanju storitev,

− naraščanje pomena knjižnice kot fizičnega skupnostnega in družabnega prostora,

− naraščanje potrebe po pridobivanju znanj in veščin informacijske in digitalne pismenosti.

Page 33: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 33 od 66

Predvidevanja na področju izvajanja uporabniških storitev knjižnice:

− nadaljevanje proračunskih omejitev knjižnice in potreba po večanju učinkovitosti izvajanja

uporabniških storitev,

− zmanjševanje nabave klasičnih informacijskih virov in prednostno zagotavljanje

elektronskih,

− naraščajoča potreba po zagotavljanju podpore e-izobraževanju in e-raziskovanju,

− povečanje ponudbe informacijskih storitev konkurenčnih organizacij oziroma ponudnikov

informacijskih virov,

− naraščajoča potreba po izobraževanju zaposlenih za izvajanje uporabniških storitev v

digitalnem okolju,

− zapleteni postopki reševanja avtorskopravnih vprašanj pri posredovanju e-dokumentov,

− naraščajoča potreba po zagotavljanju ustrezne tehnologije za izvajanje uporabniških storitev

ter njihovo dostopnost v digitalnem okolju,

− naraščajoča potreba po sodelovanju z drugimi knjižnicami oziroma organizacijami in

posamezniki pri izvajanju uporabniških storitev,

− skokovita rast obsega gradiva, dostopnega prek interneta, in večanje potrebe po strokovni

pomoči uporabnikom pri odkrivanju pravih informacij,

− potreba po uvajanju novih modelov informacijske in referenčne dejavnosti.

STRATEŠKE USMERITVE:

usmerjenost na potrebe in pričakovanja aktivnih in potencialnih uporabnikov ter njihovo

vključevanja v spletne uporabniške storitve knjižnice,

nadaljnji razvoj knjižnice kot študijskega, kulturnega in družabnega prostora,

zagotavljanje pogojev za lažjo in hitrejšo dostopnost knjižnične zbirke na klasičnih nosilcih

zapisa ter povečanje njene uporabe,

zagotavljanje pogojev za doseganje večje kakovosti in lažje dostopnosti klasičnih storitev

knjižnice,

zagotavljanje pogojev za enostavnejši dostop in večjo uporabo elektronskih virov in

storitev,

razvoj in uvajanje novih elektronskih storitev za potrebe visokošolskega izobraževanja in

znanstveno-raziskovalne dejavnosti,

zagotavljanje elektronskih virov in storitev prednostno za znanstveno-raziskovalno delo na

področju humanistike in družboslovja ter v skladu s potrebami Univerze v Ljubljani,

nadaljnji razvoj referenčne oziroma informacijske dejavnosti knjižnice in njene prisotnosti v

spletnem okolju,

krepitev partnerstev z Institutom informacijskih znanosti Maribor ter s knjižnicami in

drugimi partnerji pri uvajanju in razvoju storitev v spletnem okolju,

promocija odprtega dostopa do rezultatov javno financiranega znanstvenoraziskovalnega

dela,

zagotavljanje različnih oblik izobraževanja uporabnikov za informacijsko in digitalno

pismenost,

izboljšanje obveščanja uporabnikov o uporabniških storitvah in informacijskih virih ter

njihova promocija.

Page 34: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 34 od 66

STRATEŠKI CILJI:

Cilj 1: Spremljanje in upoštevanje sprememb v informacijskem vedenju, potrebah ter

pričakovanjih aktivnih in potencialnih uporabnikov

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− izvajanje študij uporabnikov o uporabi informacijskih virov in storitev knjižnice,

− raziskovanje informacijskih potreb in vedenja ciljnih skupin uporabnikov, v prvi vrsti

uporabnikov z Univerze v Ljubljani,

− spremljanje potreb uporabnikov s posebnimi potrebami (gibalno oviranih, slepih,

slabovidnih in oseb z motnjami branja) ter starejših,

− spremljanje potreb tujcev, še posebej tujih študentov,

− spremljanje trendov in izkušenj sorodnih knjižnic v tujini.

Pričakovani izidi in učinki:

− boljše razumevanje informacijskega vedenja obstoječih in potencialnih uporabnikov, tj,

njihovih informacijskih potreb ter načinov pridobivanja in uporabe informacij, bo

omogočalo prilagajanje obstoječih in razvoj novih storitev, ki bodo ustrezale dejanskim

potrebam uporabnikov,

− vzpostavitev rednega in trajnega sodelovanja s predstavniki visokošolskih predavateljev,

študentov s posebnimi potrebami in starejših.

Kazalci in kazalniki:

− povprečna stopnja zadovoljstva uporabnikov z uporabniškimi storitvami najmanj 4.0 ob

uporabi petstopenjske lestvice (2015−2019),

− izvedena raziskava o uporabi elektronskih informacijskih virov in storitev ter izdelano

poročilo s predlogi za izboljšave (v letu 2015),

− raziskava o zadovoljstvu uporabnikov s knjižničnimi zbirkami in storitvami ter izdelano

poročilo s predlogi za izboljšave (2018−2019)

− število srečanj s predstavniki ciljnih skupin (predavatelji, študenti, uporabniki s

posebnimi potrebami, tujci) - vsaj 3 srečanja letno,

− število predstavitev knjižnice in njenih storitev ciljnim skupinam

− udeležba na konferencah in drugih oblikah izobraževanja s področja uporabniških

storitev ter prenos znanja med zaposlenimi (2015−2019).

Cilj 2: Vključevanje uporabnikov oziroma širše javnosti v izvajanje uporabniških storitev

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− razvoj oziroma uvajanje interaktivnih online storitev, ki bodo omogočale sodelovanje

obstoječih in potencialnih uporabnikov pri izrabi informacijskih virov ter ustvarjanju

novih vsebin,

− nadgradnja informacijske dejavnosti referenčnih servisov Vprašaj knjižničarja oziroma

Vprašaj NUK z vključitvijo strokovnjakov s posameznih znanstvenih področij zunaj

knjižnice v izvajanje storitev.

Page 35: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 35 od 66

Pričakovani izidi in učinki:

− večja kakovost in obseg posredovanih informacij zaradi sodelovanja strokovne in

splošne javnosti.

Kazalci in kazalniki:

− vzpostavljena platforma, kjer bodo uporabniki lahko dopolnjevali odgovore, ki so bili

posredovani prek storitve Vprašajte NUK (2015–2016),

− nadgradnja interaktivnih online storitev v skladu z odzivi uporabnikov (v letu 2016),

− vzpostavljena skupina zunanjih strokovnjakov za sodelovanje pri izvajanju informacijske

dejavnosti (v letu 2016).

Cilj 3: Razvoj knjižnice kot fizičnega prostora za študij, znanstvenoraziskovalno delo in

zadovoljevanje kulturnih potreb ter potreb po druženju in sprostitvi

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− skrb za uporabniško prijazno podobo in urejenost javnih delov knjižnične stavbe,

− skrb za ustrezne klimatske in okoljske pogoje v uporabniških prostorih,

− skrb za ustrezno infrastrukturno opremljenost uporabniških prostorov,

− zagotovitev dodatnih študijskih mest in mest za skupinsko delo,

− stalno izobraževanje zaposlenih za delo z uporabniki in izvajanje storitev.

Pričakovani izidi in učinki:

− urejeni prostori in funkcionalna infrastruktura bodo omogočili prijetno in stimulativno

študijsko in raziskovalno okolje, ki bo spodbudilo obstoječe uporabnike k pogostejšim in

daljšim obiskom, potencialne uporabnike pa bo spodbudilo k uporabi knjižničnih zbirk

in storitev,

− enostavni in pregledni postopki bodo povečali dostopnost knjižničnih virov in storitev.

Kazalci in kazalniki: − nameščeni dodatni zasloni za obveščanje uporabnikov (v letu 2015 in 2016),

− redno posodabljanje računalniške in komunikacijske opreme (računalniške delovne

postaje in brezžični dostop do interneta) (2015−2019),

− prenovljen sistem za rezervacijo čitalniških sedežev z uvedbo samopostrežnih rezervacij

(v letu 2016),

− preurejeno Informacijsko središče z namestitvijo dodatnih čitalniških sedežev (v letu

2015),

− pridobljen in opremljen prostor za projektno delo skupin (v letu 2016),

− povprečna stopnja zadovoljstva uporabnikov s prostori in infrastrukturo knjižnice najmanj 4.0 ob uporabi petstopenjske lestvice (2015−2019).

Cilj 4: Dvig kakovosti in učinkovitosti referenčnih in drugih informacijskih storitev ter

uvajanje novih

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− reorganizacija informacijske dejavnosti knjižnice,

Page 36: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 36 od 66

− uvajanje novih komunikacijskih poti za izboljšanje obveščanja in seznanjanja

uporabnikov z informacijskimi viri in storitvami,

− uvajanje informacijskih storitev z dodano vrednostjo,

− uvajanje platform za spletno izobraževanje o informacijskih virih in storitvah,

− promocija odprtega dostopa in podpora avtorjem s področja humanistike in

družboslovja pri objavljanju v kakovostnih revijah v odprtem dostopu.

Pričakovani izidi in učinki:

− povečana uporaba referenčnih in drugih informacijskih storitev,

− bogatejša ponudba izobraževalnih vsebin, dostopnih s pomočjo sodobnih informacijskih

rešitev, in porast udeležencev izobraževanj,

− NUK bo referenčna točka za podporo avtorjem s področja humanistike in družboslovja

pri objavljanju v kakovostnih revijah v odprtem dostopu.

Kazalci in kazalniki:

− vzpostavljene skupine informacijskih specialistov za posamezna strokovna področja (v

letu 2016),

− prenovljen portal e-virov (Mrežnik) (v letu 2015),

− vzpostavitev in gradnja baze znanja (portal znanja) online referenčnega servisa

(2015−2019),

− vzpostavljena služba za podporo avtorjem s področja humanistike in družboslovja pri

objavljanju del v odprtem dostopu (v letu 2015),

− vzpostavljena platforma za spletno izobraževanje (v letu 2015),

− priprava in izvajanje spletnih oblik izobraževanja – vsaj en nov izobraževalni program

letno (2015−2019).

Cilj 5: Izboljšanje pogojev za dostop in uporabo knjižnične zbirke in elektronskih

informacijskih virov

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− uvajanje novih avtentikacijskih mehanizmov za izboljšanje dostopnosti storitev

oddaljenega dostopa do naročniških e-virov za člane NUK, študente in zaposlene na

Univerzi v Ljubljani ter člane splošnih knjižnic,

− poenostavitev postopkov uporabe virov in storitev knjižnice ter razvoj koncepta »Vse na

enem mestu«,

− zagotavljanje pogojev za lažjo dostopnost do obveznega izvoda elektronskih publikacij

tudi na mobilnih napravah znotraj omrežij NUK,

− zagotavljanje pogojev za lažjo dostopnost do uporabniških storitev za tujce,

− nadgradnja storitev reproduciranja gradiva,

− dopolnitev vsebine in oblik izobraževanja uporabnikov za informacijsko in digitalno

pismenost,

− izboljšanje promocije uporabniških storitev.

Pričakovani izidi in učinki:

− hitrejši in enostavnejši dostop do knjižnične zbirke in knjižničnih storitev,

− lažji pregled razpoložljivosti čitalniških mest v knjižnici,

Page 37: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 37 od 66

− več gradiva, ki bo na voljo v odprtem dostopu,

− večja informiranost uporabnikov o knjižnici, njenih virih in storitvah.

Kazalci in kazalniki:

− prenovljena spletna predstavitev ponudbe uporabniških storitev (v letu 2015),

− prenovljena spletna predstavitev ponudbe uporabniških storitev v angleškem jeziku (v

letu 2016),

− pripravljena temeljna promocijska gradiva v tujih jezikih (v letu 2016),

− implementirana aplikacija, ki bo (ob ustrezni zaščiti) omogočala branje obveznega

izvoda elektronskih publikacij na vseh računalnikih v NUK in na mobilnih napravah

uporabnikov (2016−2017),

− izdelana študija izvedljivosti za razvoj koncepta »Vse na enem mestu« (do sredine leta

2016),

− uvedena elektronska storitev »Naroči kopijo članka« (v letu 2015),

− uvedeno elektronsko naročanje gradiva za izposojo v čitalnice (v letu 2016),

− omogočen online vpis v knjižnico (v letu 2016),

− uvedeno izobraževanje uporabnikov za promocijo odprtega dostopa (v letu 2015),

− priprava temeljnih in promocijskih gradiv v tujih jezikih za uporabnike iz tujine (v letu

2015).

Strateško področje: RAZISKOVALNO−RAZVOJNA IN IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST

Opis strateškega področja:

Raziskovalno-razvojno dejavnost izvaja knjižnica v skladu s poslanstvom in strateškimi

usmeritvami prednostno na področjih raziskovanja kulturne in znanstvene dediščine,

ohranjanja knjižničnega gradiva, digitalizacije in izgradnje digitalne knjižnice ter zagotavljanja

dostopa, uporabe in trajnega ohranjanja elektronskih informacijskih virov. Strokovno podporo

zagotavlja tudi razvoju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema. Raziskovalno-

razvojna dejavnost poteka v okviru notranjih raziskovalno-razvojnih projektno zastavljenih

nalog, ki omogočajo razvoj dejavnosti knjižnice, ter projektov, financiranih iz javnih sredstev RS,

z vključevanjem v mednarodne projekte pa pridobiva dodatna znanja in izkušnje in krepi

mednarodna partnerstva.

Knjižnica zagotavlja izobraževalne storitve za knjižnične delavce in uporabnike, prednostno za

uporabnike s področja visokega šolstva in znanstvenoraziskovalne dejavnosti, v okviru izvajanja

javne službe v knjižničarstvu pa tudi za druge uporabnike. Izobraževalni program vključuje

različne oblike neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev na področjih in za ciljne

skupine, ki jih ne pokrivajo drugi ponudniki izobraževanja. Z izobraževanjem uporabnikov

knjižnica skrbi za dvig njihove informacijske pismenosti, založnike pa informira o novostih na

področju izdajanja publikacij, bibliografske kontrole in zahtevah glede opreme publikacij v

skladu z mednarodnimi standardi. Knjižnica organizira tudi tečaje za začetnike v knjižničarski

stroki, ki se pripravljajo na bibliotekarski izpit ter nudi strokovno pomoč in podporo Izpitni

komisiji pri izvajanju bibliotekarskih izpitov.

Za izvajanje raziskovalne in izobraževalne dejavnosti ter njeno koordinacijo v okviru knjižnice

skrbi Bibliotekarski raziskovalni, izobraževalni in informacijski center (BRIIC). Center zagotavlja

tudi informacijske vire in informacije s področja bibliotekarske in informacijske znanosti,

Page 38: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 38 od 66

sodeluje pri pripravi strokovnih osnov vzajemnega kataloga in strokovnih podlag za delovanje in

razvoj slovenskega knjižničnega sistema, usklajuje razvoj in uporabo strokovnih standardov in

priporočil s področja svojega delovanja, sodeluje pri ugotavljanju usposobljenosti knjižničarjev

za sodelovanje v sistemu vzajemne katalogizacije ter skrbi za kontrolo kakovosti in redakcijo

bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu.

Informacijsko-dokumentacijska dejavnost BRIIC podpira predvsem znanstvenoraziskovalno in

razvojno delo na področju dejavnosti knjižnice in zagotavlja raziskovalcem (tj. članom

raziskovalnih skupin NUK) in drugim strokovnim delavcem knjižnice informacijske vire in

informacije s področja bibliotekarske in informacijske znanosti. Center poleg tega nudi

informacijsko podporo raziskovalcem iz drugih organizacij s področja knjižničarstva, njegova

knjižnična zbirka in storitve pa so na voljo tudi širši javnosti. BRIIC skrbi za vodenje bibliografije

strokovnih in znanstvenih objav zaposlenih v knjižnici in objavljanje mesečne publikacije

Knjižničarske novice. Komisija za katalogizacijo, ki jo vodi raziskovalka BRIIC, s svojim delom

sodeluje pri zagotavljanju strokovne podpore knjižničnemu informacijskemu sistemu Slovenije

na področju bibliografske obdelave knjižničnega gradiva ter zagotavljanja normativne kontrole.

Stanje na strateškem področju:

V preteklem strateškem obdobju je bilo sodelovanje v raziskovalnih projektih sicer uspešno, a se

je njihovo število po letu 2011 občutno zmanjšalo, s tem pa tudi višina projektnih sredstev in

posledično število zaposlenih na projektih (2010: 10 EPZ; 2013: 2 EPZ). Zaradi spremembe

pravilnika o raziskovalnih nazivih (Ur. list RS, št. 126/08) se je zmanjšalo tudi število članov

raziskovalne skupine NUK (2009: 29; 2013: 20). Strateškega cilja ohraniti raven projektne

dejavnosti na ravni iz leta 2009 tako ni bilo mogoče uresničiti. Kljub temu so projektno

pridobljena sredstva omogočala razvoj Digitalne knjižnice Slovenije, gradnjo digitalnih zbirk ter

razvoj orodij za dostopnost in trajno ohranjanje digitalnih vsebin, zaposlenim pa možnost

strokovnega izpopolnjevanja in vzpostavljanja partnerstev doma in v tujini.

Razlog za manjšanje števila mednarodnih projektov v knjižnici je, da je konkurenca pri razpisih

vsako leto večja, saj je s področja knjižničarstva razpisanih čedalje manj tem, glavnino sredstev

pa dobijo knjižnice velikih evropskih držav in zasebna podjetja. Na področju gradnje digitalnih

zbirk se v okviru evropskih razpisov prednostno financira evropska digitalna knjižnica

Europeana. Eden izmed razlogov za manjši uspeh pri mednarodnih razpisih je tudi ta, da smo v

prejšnjem strateškem obdobju naše raziskovalne prioritete usmerili k reševanju vprašanj na

državni ravni (razvoj digitalnega repozitorija, ustvarjanje digitalnih zbirk, ki so nacionalnega

pomena, ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine, študije uporabnikov, razvoj

knjižničnega informacijskega sistema itn. Prioriteta Evropske komisije pa so do leta 2014 bile

temeljne raziskave in inovacije, predvsem na področju IKT, tehnike in naravoslovja. Podoben

trend je bil opazen tudi pri domačih razpisih, pri katerih so pogoji za nosilce projektov v

primerjavi z evropskimi razpisi še zahtevnejši. Modeli sofinanciranja evropskih projektov so do

leta 2014 zahtevali tudi čedalje večjo finančno udeležbo sodelujočih organizacij in so zato bili za

NUK manj ugodni.

V okviru informacijskega centra za področje bibliotekarstva se je v skladu s strateškim načrtom

in poslanstvom BRIIC v letu 2013 njegova dejavnost usmerila prednostno na zadovoljevanje

informacijskih potreb raziskovalcev in drugih strokovnih delavcev NUK ter raziskovalcev s

področja bibliotekarstva iz drugih ustanov. V primerjavi z letom 2009 se je število vseh

uporabnikov (med njimi je bilo največ študentov bibliotekarstva) v letih 2010 in 2011 povečalo

za 15 odstotkov, v letih 2012 in 2013 pa upadlo za četrtino, kar je na eni strani posledica

Page 39: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 39 od 66

spremembe ciljne skupine uporabnikov in večje ponudbe elektronskih virov dostopnih prek

oddaljenega dostopa ter na drugi strani zmanjšanja kadrovske zasedbe informacijskega centra.

Na področju izobraževalne dejavnosti smo za preteklo strateško obdobje načrtovali ohranitev

obsega izobraževanja za knjižničarje in uporabnike na ravni leta 2009. Število udeležencev vseh

oblik izobraževanj oziroma strokovnih izpopolnjevanj je znašalo konec leta 2009 skupaj 1253. V

prvih treh letih se je izobraževalna dejavnost večala tako po obsegu kot številu udeležencev.

Varčevalni ukrepi v javnem sektorju so se opazno odrazili na število udeležencev v letu 2012, ko

se je izobraževalnega programa udeležilo 1178 oseb, kar je bilo najnižje število udeležencev v

zadnjih osmih letih. V letu 2013 je bilo njihovo število 1245, kar je v skladu s strateškimi

predvidevanji. V skladu s strateškim načrtom pa je bil v letu 2013 pripravljen prenovljen

izobraževalni program, ki se je začel izvajati v letu 2014.

Na področju formalne bibliografske obdelave so se nadaljevale raziskave v zvezi z oblikovanjem

koncepta novega pravilnika za katalogizacijo. Pomembno delo na področju formalne obdelave je

potekalo v okviru Komisije za katalogizacijo pri NUK. Člani komisije so reševali vprašanja in

dileme, ki se nanašajo na katalogizacijo in normativno kontrolo, ter pripravljali prevod združene

izdaje ISBD (ISBD Consolidated Edition). Komisija je spremljala tudi razvoj mednarodnih

katalogizacijskih pravilnikov (zlasti implementacijo RDA: Resource Description and Acces) ter

standardov in formatov za bibliografsko obdelavo knjižničnega gradiva.

Predvidevanja na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti ter izobraževanja v

knjižničarstvu:

− trend prehajanja raziskovalne in izobraževalne dejavnosti v spletno okolje tudi na področju

knjižničarstva,

− čedalje večja interdisciplinarnost in transdisciplinarnost raziskav, še posebej na področjih

raziskovanja, inovativnih dostopov in vključenosti pisne kulturne in znanstvene dediščine v

družbo znanja, ter zajema, zagotavljanja dostopnosti in trajnega ohranjanja e-vsebin, ki

zahtevajo sodelovanje strokovnjakov z različnih znanstvenih področij,

− nujnost povezovanja raziskovalcev na mednarodni ravni in uporabe skupnih raziskovalnih

infrastruktur,

− naraščajoča potreba po povezovanju teorije in prakse (ang. evidence based research) na

področju bibliotekarske in informacijske znanosti,

− naraščajoča potreba po pridobivanju novih znanj, potrebnih za reševanje konkretnih

vprašanj pri strokovnem delu v knjižnici, npr. s področij sistema za vzajemno katalogizacijo,

digitalne kulturne in znanstvene dediščine in njenega trajnega ohranjanja, knjižnične

informatike (metapodatki, OAI, digitalna arhivska skladišča, OCR, TEI), uporabe novih

informacijskih tehnologij pri izvajanju knjižničnih storitev, odprtega dostopa itn.,

− naraščajoča potreba po sodelovanju pri razširjanju novih znanj in izkušenj, pridobljenih v

raziskovalnih projektih,

− naraščajoča potreba po povezovanju z raziskovalci z drugih znanstvenih področij in

vključevanju v domače in tuje mreže raziskovalnih ustanov,

− čedalje zahtevnejši pogoji domačih in evropskih projektnih razpisov, z manj sredstvi in

področji, relevantnimi za knjižnice, in čedalje večja konkurenca med organizacijami pri

pridobivanju projektov,

− naraščanje pomena neformalnega izobraževanja, potrebe po vseživljenjskem izobraževanju

in pridobivanju kompetenc digitalne pismenosti zaposlenih v knjižničarstvu.

Page 40: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 40 od 66

Predvidevanja na področju raziskovalno-razvojne in izobraževalne dejavnosti knjižnice:

− v primeru nadaljnjega zmanjševanja obsega javnih sredstev za izvajanje programa knjižnice

bo treba za podporo raziskovalni dejavnosti zaposlenih in razvoju njihove znanstvene

odličnosti iskati nove načine pridobivanja neproračunskih sredstev,

− nevarnost za zmanjšanje motiviranosti zaposlenih, da sodelujejo v raziskovalni dejavnosti,

zaradi drugih obremenitev v delovnem procesu, varčevalnih ukrepov v javnem sektorju in

slabšega nagrajevanja,

− nevarnost zmanjševanja števila članov raziskovalne skupine in neizpolnjevanja znanstvenih

kriterijev za pridobivanje raziskovalnih projektov,

− naraščajoča potreba po usposabljanju raziskovalcev na področju IKT, e-znanosti in e-

raziskovanja ter uporabe mednarodnih raziskovalnih ter podatkovnih infrastruktur (npr.

grid tehnologij),

− potreba po oblikovanju izobraževalnih vsebin iz gradiva knjižnice in njihovo vključevanje v

učne načrte osnovnih, srednjih in visokih šol,

− naraščajoča potreba po pridobivanju projektnih finančnih sredstev, s pomočjo katerih bi

lahko zaposlili nove raziskovalce in druge projektne delavce,

− zaradi slabljenja raziskovalne skupine in manjšanja obsega raziskovalno-razvojne dejavnosti

nevarnost izgube vodilne, koordinacijske in normativne vloge, ki jo ima knjižnica na

področju knjižničnega sistema,

− naraščajoča potreba po ustvarjanju »nevidnega kolegija« in lobiranju za pridobitev

raziskovalnih projektov,

− zmanjševanje obsega izobraževanja za knjižnične delavce zaradi varčevalnih ukrepov v

javnem sektorju ter predvidenih sprememb v pogojih za pristop k bibliotekarskemu izpitu,

− nadaljevanje dosedanjega obsega izobraževanja za vzajemno katalogizacijo v skladu z

razvojem sistema COBISS.SI,

− naraščanje potrebe po povečanem obsegu permanentnega izobraževanja, usmerjenega v

razvoj kompetenc knjižničnih delavcev,

− naraščanje potrebe po izobraževalnih vsebinah na zahtevo določene knjižnice ali skupine

knjižnic (ang. tailor made training),

− naraščanje potrebe po uvajanju e-izobraževanja,

− naraščanje potrebe po vključenosti knjižničnih delavcev in uporabnikov knjižnice pri

soustvarjanju izobraževalnih vsebin,

− v primeru nadaljnjega zmanjševanja proračunskih sredstev za delovanje knjižnice večanje

potrebe po pridobitnem trženju programa izobraževanja.

STRATEŠKE USMERITVE:

izvajanje raziskav na področjih trajnega ohranjanja knjižničnega gradiva v klasični in

elektronski obliki, digitalizacije in izgradnje digitalne knjižnice ter razvoja spletnih storitev,

izvajanje raziskav osrednjih pomnikov pisne kulturne in znanstvene dediščine in ustvarjanje

njihove dodane vrednosti za družbo znanja,

priprava strokovnih podlag na področju katalogizacije v nacionalnem bibliografskem

sistemu,

ustvarjanje pogojev za kandidiranje na domačih in mednarodnih projektnih razpisih,

sodelovanje v interdisciplinarnih projektih, ki omogočajo razvoj kadrov ter pridobivanje

novih znanj in izkušenj zaposlenih,

Page 41: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 41 od 66

ustvarjanje partnerstev pri raziskovalnem delu in projektih s sorodnimi raziskovalnimi in

drugimi organizacijami doma in v tujini,

skrb za razvoj znanstvene odličnosti raziskovalcev knjižnice in motiviranje drugih

strokovnih delavcev za pridobitev raziskovalnega naziva oziroma za sodelovanje v

raziskovalno-razvojni in izobraževalni dejavnosti,

zagotavljanje informacijske podpore raziskovalno-razvojni dejavnosti v knjižničarstvu,

posodobitev izobraževalnega programa z upoštevanjem mednarodnih izkušenj ter potreb in

pričakovanj aktivnih in potencialnih udeležencev izobraževanja,

razvoj in uvajanje novih elektronskih storitev za potrebe izobraževanja knjižničnih delavcev

in uporabnikov knjižnice,

zagotavljanje izobraževanja uporabnikov knjižnice za informacijsko in digitalno pismenost.

STRATEŠKI CILJI:

Cilj 1: Tekoče spremljanje dejavnosti na področju raziskav in razvoja knjižnic ter

obveščanje strokovne javnosti o novostih v knjižničarstvu

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− spremljanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na področju bibliotekarske in

informacijske znanosti ter dejavnosti knjižnic v Sloveniji in tujini,

− seznanjanje raziskovalcev knjižnice z novostmi na področju znanstvene in strokovne

literature,

− objavljanje strokovne publikacije Knjižničarske novice,

− sodelovanje pri izdajanju revije Knjižnica,

− priprava in dopolnjevanje spletne strani z aktualnimi vsebinami s področja

bibliotekarstva.

Pričakovani izidi in učinki:

− okrepljena vloga NUK v slovenskem knjižničnem sistemu,

− boljši pregled nad potrebami knjižničarjev in knjižnic po informiranju in izobraževanju

na področju bibliotekarske in informacijske znanosti, bolj sistematična opredelitev

potrebnih raziskovalnih področij.

Kazalci in kazalniki:

− opredelitev strokovnih vprašanj oziroma tematike, aktualne za preučevanje v strateškem

obdobju – priprava raziskovalne agende knjižnice (v letu 2015),

− redno izdajanje publikacije Knjižničarske novice (2015−2019),

− redno izdajanje revije Knjižnica (2015−2019),

− vzpostavljeno mesto za obveščanje o novostih v stroki v okviru spletne strani knjižnice

(v letu 2015).

Page 42: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 42 od 66

Cilj 2: Spodbujanje raziskovalcev knjižnice k izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti

in doseganju znanstvene odličnosti

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− uvedba različnih spodbud raziskovalcem za sodelovanje v raziskovalni dejavnosti ter

pripravo in objavljanje strokovnih in znanstvenih prispevkov,

− zagotavljanje pogojev za aktivno udeležbo raziskovalcev na domačih in tujih

mednarodnih znanstvenih srečanjih,

− seznanjanje raziskovalcev s sistemom vrednotenja in bibliografskimi kazalci

raziskovalne uspešnosti,

− pomoč raziskovalcem in drugim strokovnim delavcem pri objavljanju znanstvenih in

strokovnih prispevkov,

− spodbujanje raziskovalcev k povezovanju v nevidne kolegije in sodelovanju v domačih in

mednarodnih raziskavah in projektih,

− pomoč raziskovalcem in drugim strokovnim delavcem pri pripravi vlog za pridobivanje

raziskovalnih nazivov.

Pričakovani izidi in učinki:

− okrepljeno raziskovalno delo,

− več mednarodnega povezovanja in sodelovanja,

− večja odmevnost dela raziskovalcev in raziskovalne skupine,

− več možnosti za črpanje nacionalnih virov financiranja raziskovalne dejavnosti.

Kazalci in kazalniki:

− povečano število raziskovalcev v raziskovalnih skupinah (2013:16; 2019:18),

− povečano število objavljenih strokovnih in znanstvenih prispevkov (najmanj en

strokovni ali znanstveni prispevek na raziskovalca na leto),

− udeležba raziskovalcev na vsaj enem domačem oziroma tujem strokovnem ali

znanstvenem srečanju letno (2015−2019),

− rast mednarodne odmevnosti objav raziskovalcev: do leta 2019: najmanj 4 raziskovalci z

izpolnjenimi pogoji ARRS za nosilce raziskovalnih projektov (2013:2).

Cilj 3: Zagotavljanje informacijsko-dokumentacijske podpore raziskovalcem knjižnice pri

izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− vodenje bibliografije raziskovalcev,

− izvajanje informacijske dejavnosti, s poudarkom na selektivni diseminaciji informacij,

− informacijska podpora raziskovalnim skupinam pri pridobivanju in izvedbi

raziskovalnih projektov,

− sodelovanje z osrednjima specializiranima informacijskima centroma (OSIC) za področje

družboslovja in področje humanistike pri vodenju bibliografij raziskovalcev in

razvrščanju bibliografskih enot,

− obveščanje strokovne javnosti o dosežkih raziskovalnih skupin (tiskani in elektronski

mediji, družbena omrežja).

Page 43: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 43 od 66

Pričakovani izidi in učinki:

− večja kakovost in obseg raziskovalne dejavnosti,

− več povabil za sodelovanje v raziskavah in projektih,

− večja prisotnost raziskovalcev NUK v SICRIS,

− večji pomen NUK kot raziskovalne organizacije.

Kazalci in kazalniki:

− povečanje števila posredovanih zahtevnejših informacij do leta 2019 za 10 % glede na

leto 2013, (2013:70; 2019:77),

− povečanje števila svetovanj do leta 2019 za 10 % glede na leto 2013, (2013:48; 2019:53),

− izdelana letna bibliografija strokovnih in znanstvenih prispevkov zaposlenih v knjižnici

(2015−2019).

Cilj 4: Priprava in prijavljanje raziskovalno-razvojnih projektov na domače in tuje razpise

ter ustvarjanje strateških partnerstev z raziskovalnimi organizacijami, skupinami in

posamezniki v Sloveniji in tujini

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− tekoče spremljanje objav razpisov v okviru slovenskih ministrstev in agencij ter

programov Evropske komisije,

− priprava projektnih predlogov v sodelovanju z drugimi raziskovalnimi skupinami doma

in v tujini,

− iskanje različnih možnosti za partnerstva pri prijavah in izvajanju raziskovalnih

projektov,

− krepitev sodelovanja z ARRS in MIZŠ pri opredelitvah raziskovalnih področij za bodoče

projektne razpise,

− sodelovanje v skupini za trajno ohranjanje digitalnih virov v okviru Digitalne agende na

področju kulture − EU.Si.ti,

− izmenjava kadrov s knjižnicami in drugimi sorodnimi organizacijami, ki imajo dobro

razvito raziskovalno dejavnost na področjih, aktualnih za NUK,

− organizacija strokovnih srečanj z raziskovalno-razvojnih področij knjižnice.

Pričakovani izidi in učinki:

− več izkušenj pri pripravi in vodenju projektov,

− mednarodna izmenjava znanj in izkušenj na področju bibliotekarske in informacijske

znanosti,

− pridobljeni dodatni viri in sredstva za razvoj storitev in novih dejavnosti NUK,

− večja vključenost v domače in mednarodne mreže raziskovalcev.

Kazalci in kazalniki:

− število prijav na domače in tuje razpise (najmanj 3 na leto),

− zagotavljanje neprogramskih (projektnih) sredstev za raziskovalno delo zaposlenih

(najmanj 2 FTE na leto),

− organizacija domačih oziroma mednarodnih konferenc z raziskovalno-razvojnega

področja knjižnice (bienalno).

Page 44: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 44 od 66

Cilj 5: Zagotavljanje informacijske podpore slovenskim raziskovalcem in drugim

strokovnjakom ter študentom s področja bibliotekarske in informacijske znanosti

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− zagotavljanje informacijskih virov s področja bibliotekarske in informacijske znanosti,

− izvajanje predstavitev in izobraževanj s področja iskanja in uporabe informacijskih virov

s področja bibliotekarske in informacijske znanosti,

− razvoj e-priročnikov in drugih gradiv za učinkovitejšo uporabo informacijskih virov,

− pomoč raziskovalcem s področja bibliotekarske in informacijske znanosti pri objavljanju

v odprtem dostopu,

− krepitev sodelovanja z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in

knjigarstvo in njegovo knjižnico,

− tesnejše povezovanje z raziskovalci in znanstveniki s področja bibliotekarske in

informacijske znanosti iz drugih knjižnic in sorodnih organizacij.

Pričakovani izidi in učinki:

− razširjanje znanj in izkušenj v strokovnem okolju,

− pregled nad potrebami okolja na področju bibliotekarske in informacijske znanosti,

− kakovostna knjižnična zbirka s področja bibliotekarske in informacijske znanosti,

− kakovostna raziskovalna in izobraževalna dejavnost NUK.

Kazalci in kazalniki:

− povečanje števila posredovanih zahtevnejših informacij do leta 2019 za 10 % glede na

leto 2013, (2013:162; 2019: 178),

število udeležencev izobraževanj za informacijsko pismenost (2013: 437; 2019: 500).

Cilj 6: Zagotavljanje strokovnih podlag za razvoj in delovanje bibliografskega sistema ter

skrb za kakovost bibliografskih podatkov

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− priprava priporočil, smernic, navodil in priročnikov za bibliografsko obdelavo

knjižničnega gradiva,

− priprava prevodov dokumentov, ki se nanašajo na bibliografsko obdelavo gradiva,

− sodelovanje z IZUM pri uvajanju sprememb v formatu COMARC,

− preučitev možnosti implementacije RDA: Resource Description and Access v slovensko

bibliotekarsko stroko in knjižnično okolje,

− razvoj spletnega splošnega slovenskega geslovnika (http://www.nuk.uni-lj.si/ssg/

geslovnik.html),

− sodelovanje z IZUM pri pripravah strokovnih osnov za normativno kontrolo predmetnih

oznak vzajemnega kataloga in gradnji Splošnega geslovnika za COBISS,

− sodelovanje v Komisiji za katalogizacijo,

− preverjanje kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov v vzajemnem katalogu.

Pričakovani izidi in učinki:

− kakovosten vzajemni katalog,

Page 45: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 45 od 66

− omogočena mednarodna izmenjava bibliografskih, normativnih in drugih podatkov,

− dvig kakovosti bibliografskega sistema Slovenije.

Kazalci in kazalniki:

− objavljen prevod združene izdaje standarda ISBD (Consolidated Edition) (v letu 2015),

− prenovljen priročnik za katalogizacijo (v letu 2016),

− objavljen priročnik za katalogizacijo antikvarnega gradiva (v letu 2016),

− preveden dokument Functional Requirements for Authority Data (v letu 2017).

Cilj 7: Uvajanje novih vsebin ter razvoj novih pristopov za dvig kakovosti izobraževanja

knjižničnih delavcev in uporabnikov

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− raziskovanje izobraževalnih potreb ciljnih skupin oziroma potencialnih udeležencev

izobraževanja,

− povečanje vključenosti strokovnih delavcev knjižnice v oblikovanje in izvajanje

izobraževalnega programa,

− povečanje sodelovanja s službo za knjižnično informatiko za podporo e-izobraževanju

ter preučitev orodij za izvajanje izobraževalnih oblik na daljavo,

− priprava e-gradiv za udeležence izobraževanj,

− zagotavljanje pogojev za učinkovito rabo IKT v podporo izboljšanju kakovosti in

učinkovitosti izobraževanja,

− uvedba novih izobraževalnih vsebin, v prvi vrsti s področja informacijskih storitev,

orodij za komuniciranje z uporabniki in zagotavljanje dostopa do informacij,

avtorskopravnih vprašanj v digitalnem okolju, dejavnosti knjižnic pri gradnji in uporabi

baz odprtih raziskovalnih podatkov,

− preoblikovanje izobraževalnega programa zaradi uvedbe novega sistema bibliotekarskih

izpitov,

− organizacija novega sistema bibliotekarskih izpitov v skladu s spremembami Zakona o

knjižničarstvu,

− skrb za razvoj izobraževalnih kadrov znotraj NUK,

− tesnejše povezovanje z raziskovalci in znanstveniki zunaj knjižnice s področja

bibliotekarske in informacijske znanosti pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja.

Pričakovani izidi in učinki:

− zagotovljene izobraževalne vsebine v skladu s potrebami knjižničarjev in knjižnic,

− uporabniki dobro seznanjeni s storitvami NUK in suvereni pri uporabi informacijskih

virov in storitev,

− NUK ohranja vodilno vlogo pri strokovnem permanentnem izobraževanju na področju

bibliotekarstva.

Kazalci in kazalniki:

− izvedena raziskava o izobraževalnih potrebah potencialnih udeležencev izobraževanj (v

letu 2015),

− oblikovana delovna skupina strokovnjakov iz NUK in drugih knjižnic za uvajanje novih

izobraževalnih vsebin (v letu 2015),

Page 46: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 46 od 66

− povečanje obiskanosti vsebin, namenjenih izobraževanju, na domači spletni strani

knjižnice za 5 % na leto (2014:35.000 ogledov),

− pripravljena platforma in poslovni model za izvajanje e-izobraževanja (v letu 2015),

− uvajanje e-izobraževalnih oblik (2016−2017).

Strateško področje: RAZVOJNA DEJAVNOST ZA KNJIŽNICE IN KNJIŽNIČNI SISTEM

Opis strateškega področja:

Knjižnica izvaja razvojno dejavnost za knjižnice in knjižnični sistem, v okviru katere zbira,

obdeluje in posreduje statistične in druge podatke o delovanju knjižnic, vodi razvid knjižnic,

izdaja predhodna mnenja o izpolnjevanju pogojev iz pravilnika iz 36. člena Zakona o

knjižničarstvu, pripravlja strokovne podlage za sprejem splošnih predpisov in strokovnih

priporočil s področja knjižničarstva, koordinira posebne dejavnosti osrednjih območnih knjižnic

in izvaja druge razvojne, svetovalne in promocijske dejavnosti. Aktivnosti na področju razvoja

slovenskih knjižnic izvaja in koordinira Center za razvoj knjižnic, ki deluje v okviru Enote za

razvoj knjižničarstva.

Stanje na strateškem področju:

V preteklem strateškem obdobju je v skladu z zastavljenimi cilji Center za razvoj knjižnic

spremljal delovanje knjižnic in jim nudil strokovno pomoč, vodil nacionalno knjižnično statistiko

po predvidenem načrtu in aktivno sodeloval s Statističnim uradom RS pri pripravi vprašalnika

za šolske knjižnice in delovanju statističnih sosvetov, skrbel za posodabljanje podatkov o

knjižnicah v podatkovni zbirki e-Razvid, vzpostavil razvid sigel, sodeloval pri pripravi

strokovnih osnov za podzakonske akte in strokovna priporočila s področja knjižničarstva,

objavljal publikacije s statističnimi podatki in analizami stanja knjižnic in knjižničnega sistema,

izvajal raziskovalne in razvojne projekte ter različna izobraževanja in organizirane oblike

strokovnega izpopolnjevanja knjižničarjev. Pripravljenih je bilo več strokovnih dokumentov ali

njihovih predlogov, različna strokovna navodila in smernice (smernice za izvajanje knjižnične

dejavnosti splošnih in šolskih knjižnic ob uporabi skupnih virov, navodila za obdelavo in

hranjenje domoznanskega gradiva, navodila za ugotavljanje lastnosti kulturnega spomenika,

pravila za dodeljevanje sigel, priročnik za svetovalno delo območnih knjižnic). Uspešno je bil

izveden projekt PAM: prostorska analiza knjižnične mreže Slovenije z uporabo GIS in projekt

Knjiga.Si, izdelana študija Vzpostavitev ustreznega statusa knjižnice za slepe in slabovidne v

sistemu knjižnic, izvedene so bile meritve digitalizacije kulturne dediščine v okviru

mednarodnega projekta ENUMERATE, razvita metodologija za avtomatizirano izračunavanje

izpolnjevanja minimalnih pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, izvedene

meritve razvitosti knjižnic s področja kulture za leti 2009 in 2011, za splošne knjižnice je bil

vzpostavljen tudi oddaljen dostop do e-virov. Številne aktivnosti so bile izvedene tudi na

področju strokovne podpore svetovalni dejavnosti osrednjih območnih knjižnic in pripravljena

strokovna izhodišča za usmerjanje svetovalnega dela v osrednjih območnih knjižnicah.

Zaradi racionalizacije poslovanja ter optimizacije razvoja in vzdrževanja programske opreme so

bile podatkovne zbirke in portali preseljeni na strežniški prostor NUK, razvoj programske

opreme pa je od zunanjih izvajalcev prevzela Služba za knjižnično informatiko NUK. Dopolnjena

je bila programska oprema BibSiSt, razvit modul za izračun kazalcev uspešnosti delovanja

knjižnic in vzpostavljen sistem za dodeljevanje sigel in mednarodnih oznak ISIL.

Page 47: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 47 od 66

Predvidevanja na področju razvoja knjižnic oziroma knjižničnega sistema:

− slabšanja ekonomskega položaja prebivalstva bo spodbudilo uporabo vseh vrst knjižnic,

− potreba po dejavnejšem vključevanju knjižnic in knjižnične javne službe v digitalno okolje in

uspešnejšem izkoriščanju primerjalnih prednosti knjižnic,

− zaradi delovanja knjižnic v digitalnem okolju bo čedalje večja potreba po novih profilih in

znanjih zaposlenih,

− zaradi gospodarske krize in varčevalnih ukrepov obstaja nevarnost ukinjanja knjižnic in

krčenja knjižnične mreže,

− zaradi slabšega poznavanja pomena knjižnične dejavnosti v nekaterih okoljih obstaja

nevarnost ne dovolj premišljenih in dolgoročno slabih potez (ukinjanje knjižnic, združevanje

knjižnic brez strokovnih podlag) ter povečanje možnosti za uveljavljanje parcialnih in

nestrokovnih rešitev,

− težnja po nižanju normativov in standardov za knjižnično dejavnost,

− nevarnost zmanjšanja kohezivnosti knjižničnega sistema,

− omejitev zaposlovanja v javnem sektorju bo lahko povzročila zmanjševanje obsega izvajanja

javne službe v knjižničarstvu,

− zmanjševanje proračunskega financiranja knjižnic bo ogrožalo možnosti za strokovni razvoj

in usposabljanje zaposlenih,

− omejitev zaposlovanja bo vplivala na slabše možnosti zaposlovanja strokovnih delavcev v

knjižnicah, predvsem tistih z magisterijem ali doktoratom znanosti, ki so potencialno bolj

usposobljeni za razvojno-raziskovalno dejavnost,

− krepitev težnje po zaračunavanju knjižničnih storitev iz izvajanja javne službe uporabnikom,

− nepripravljenost knjižnic na racionalizacijo posameznih delovnih procesov in s tem

zagotavljanje učinkovitejše organizacije izvajanja javne službe,

− omejene možnosti za pridobivanje lastnih prihodkov knjižnic kot dopolnitev javnih sredstev

za financiranje izvajanja javne službe,

− večja potreba po zagovorništvu knjižnic,

− potreba po temeljitejši spremembi knjižnične zakonodaje,

− manjše možnosti knjižnic za izvedbo in sodelovanje pri razvojnih projektih na nacionalni

ravni,

− večja potreba po analizah, strokovnih smernicah, priročnikih in navodilih za izvajanje

posameznih dejavnosti knjižnic.

Predvidevanja na področju delovanja knjižnice:

− potreba po večji podpori NUK na področju spremljanja in razvoja knjižnic in knjižničnega

sistema,

− potreba po jasni opredelitvi nalog, ki naj bi jih NUK izvajal kot center za razvoj knjižnic v

skladu z Zakonom o knjižničarstvu, ter njegovih pristojnostih pri odločanju o strokovnih

rešitvah na področju knjižničarstva in pri strokovnem nadzoru izvajanja javne službe,

− potreba po ovrednotenju števila kadrov (v EPZ) in stroškov za izvajanje sistemskih nalog,

− potreba po večjem angažiranju NUK na področju sodelovanja z ministrstvi, pristojnimi za

knjižnice za podporo dejavnostim, povezanim s spremljanjem in razvojem knjižnic v njihovi

pristojnosti,

− potreba po spodbujanju in permanentnem izobraževanju strokovnih delavcev za

sodelovanje pri izvajanju sistemskih nalog.

Page 48: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 48 od 66

STRATEŠKE USMERITVE:

spremljanje, statistično merjenje in vrednotenje knjižnic in knjižničnega sistema,

izdelava strokovnih podlag in projektov, ki zagotavljajo uravnoteženo in kakovostno

izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe,

udejanjanje novih strokovnih rešitev, ki ustrezajo aktualnim svetovnim trendom ter v okviru

objektivnih možnosti slovenskim potrebam in posebnostim.

STRATEŠKI CILJI:

Cilj 1: Redno in ažurno spremljanje dejavnosti knjižnic ter njihovega umeščanja v

knjižnični sistem

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− statistično spremljanje razvoja dejavnosti knjižnic,

− spremljanje mednarodnih standardov s področja knjižničarstva, upoštevanje novosti pri

statističnih meritvah in utrjevanje strokovne terminologije,

− vzdrževanje in razvoj portala za knjižnično statistiko BibSiSt in izvajanje statističnih

meritev dejavnosti knjižnic,

− večje angažiranje Centra za razvoj knjižnic za izboljšanje meritev dejavnosti knjižnic v

elektronskem okolju

− prilagajanje statističnih meritev glede na potrebe in razvoj knjižničnega sistema,

− prizadevanje za zmanjševanje statističnih bremen z analizo potreb deležnikov po

statističnih podatkih; opuščanje spremljanja nepotrebnih ali manj iskanih podatkov,

− zagotavljanje primerljivosti statističnih podatkov s spremljanjem razvoja stroke (s

kazalci pravilnika o merilih za merjenje dejavnosti splošnih knjižnic, s kazalci strateških

načrtov knjižnic, kulturne politike, strokovnih standardov ipd.) na področju

knjižničarstva,

− informiranje in usposabljanje poročevalskih enot (knjižnic) za statistične meritve,

− izdelava prosto dostopne podatkovne zbirke statističnih in drugih podatkov o delovanju

knjižnic, ki nastajajo v okviru dejavnosti Centra za razvoj knjižnic,

− spodbujanje medresorskega sodelovanja, da bi zagotovili redno izvajanje statističnih

meritev šolskih knjižnic,

− sodelovanje s Statističnim uradom RS pri načrtovanju statističnih raziskav s področja

knjižničarstva,

− zagotavljanje statističnih podatkov o dejavnosti knjižnic za nacionalno statistiko,

ministrstva ter druge državne in lokalne organe, pristojne za knjižnice,

− dodeljevanje sigel in mednarodnih identifikacijskih oznak (ISIL) za knjižnice in sorodne

organizacije, ter vodenje razvida sigel in ISIL,

− informiranje strokovne in splošne javnosti o dejavnosti slovenskih knjižnic.

Pričakovani izidi in učinki:

− relevantni in ažurni podatki o slovenskem knjižničnem sistemu,

− permanentna kakovost podatkov za nacionalno statistiko (SURS),

− enotna strokovna terminologija,

− relevantni podatki o delovanju knjižnic v elektronskem okolju,

− manjše delovne obremenitve Centra za razvoj knjižnic in poročevalskih enot,

Page 49: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 49 od 66

− usposobljenost poročevalskih enot za posredovanje kakovostnih statističnih podatkov,

− večja dostopnost statističnih podatkov, vrednotenj in analiz za ponovno uporabo,

− zagotavljanje primerljivih statističnih podatkov za celoten knjižnični sistem,

− identifikacija knjižnic na nacionalnem in mednarodnem nivoju.

Kazalci in kazalniki:

− število dodeljenih sigel in oznak ISIL (2013: 7; 2019: 10),

− število statističnih poročevalskih enot (2013: 261; 2019: 270),

− število svetovanj za potrebe knjižnične statistike (2013: 950; 2019: 950),

− število izvedenih izobraževalnih oblik za statistične meritve (1 na leto),

− število izdanih publikacij Slovenske knjižnice v številkah (3 na leto),

− vzpostavitev prosto dostopne podatkovne zbirke podatkov o knjižnicah (v letu 2018),

− število objavljenih strokovnih in znanstvenih prispevkov zaposlenih v Centru za razvoj

knjižnic s področja delovanja knjižnic in knjižničarstva (5 na leto).

Cilj 2: Ažurno vodenje in dopolnjevanje razvida knjižnic ter redno vrednotenje delovanja

knjižnic

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− vodenje razvida knjižnic kot javne evidence organizacij, ki izvajajo javno službo v

knjižničarstvu v Republiki Sloveniji,

− nadgrajevanje aplikacije e-Razvid in njene programske platforme za učinkovitejše delo

pri posodabljanju baze podatkov,

− izvajanje meritev razvitosti knjižnic, ki opravljajo knjižnično dejavnost kot javno službo,

− posodabljanje metodologije meritev v skladu s spremembami normativnih osnov ter

prilagajanje programske opreme za izvedbo meritev,

− spremljanje uspešnosti delovanja knjižnic z razvojem in posodabljanjem nabora kazalcev

uspešnosti,

− razvoj programske aplikacije za grafični prikaz vrednosti kazalcev uspešnosti,

− priprava primerjalnih študij slovenskih in tujih knjižnic in sistemov,

− priprava pravilnika o merilih za merjenje delovanja splošnih knjižnic,

− informiranje strokovne in splošne javnosti o razvitosti slovenskih knjižnic.

Pričakovani izidi in učinki:

− dosledno in učinkovito izvajanje določb Zakona o knjižničarstvu in podzakonskih aktov.

Kazalci in kazalniki:

− število knjižnic, vključenih v meritve razvitosti (2013: 290; 2019: 330),

− število izdanih mnenj o razvitosti knjižnic (2013: 290; 2019: 330),

− število knjižnic, vpisanih v razvid knjižnic (2013: 321; 2019: 330),

− število svetovanj za potrebe meritev razvitosti (2013: 500; 2019: 500),

− število tečajev, izvedenih za potrebe ugotavljanja razvitosti (2013: 2; 2019: 1),

vpeljava grafične predstavitve vrednosti kazalcev uspešnosti (v letu 2015).

Page 50: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 50 od 66

Cilj 3: Uravnotežen in racionalen razvoj knjižnic, knjižnične mreže in knjižničnega

sistema, usklajen z družbenimi možnostmi in potrebami

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− analitično spremljanje delovanja knjižničnega sistema v celoti oziroma njegovih delov

kot podlaga za razvoj novih strokovnih rešitev za izboljšanje knjižničnih dejavnosti,

− izvajanje temeljnih raziskav in aplikativnih projektov s področja delovanja knjižničnega

sistema,

− izdelava strokovnih podlag za strokovne in normativne dokumente,

− izobraževanje in svetovanje za uvajanje novih strokovnih rešitev v dejavnosti knjižnic in

za njihovo strokovno razvojno delo,

− uvedba uspešnejšega modela koordinacije osrednjih območnih knjižnic s spremembami

v organizaciji svetovalne in razvojne službe OOK,

− vzpostavitev geoinformacijskega sistema (GIS) ter nadaljnji razvoj orodij za prostorsko

spremljanje in načrtovanje knjižnične mreže ter vrednotenje splošnih knjižnic,

− razvoj strokovnih rešitev za racionalno izrabo virov v različnih vrstah knjižnic,

− koordinacija in razvoj storitev za uporabnike s posebnimi potrebami v okviru

knjižničnega sistema,

− razvoj in udejanjanje sistemskih rešitev,

− prizadevanja za zagotovitev specialistov za vse vrste knjižnic in za razvojno izpostavljena

strokovna področja.

Pričakovani izidi in učinki:

− hitrejše sprejemanje in implementacija strokovnih novosti v knjižničnem sistemu,

− bolj pravično zagotavljanje knjižničnih storitev prebivalcem,

− kakovostne storitve za končne uporabnike knjižnic,

− ohranitev obsega in kakovosti knjižničnih storitev,

− celovito in kakovostno izvajanje posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic.

Kazalci in kazalniki:

− vzpostavljen geoinformacijski sistem (GIS) (v letu 2015),

− število izvedenih razvojnih projektov (2013: 3; 2019: 3),

− število zunanjih organizacij, vključenih v projekte (2013: 1; 2019: 3),

− število izdelanih analiz, študij oziroma raziskav (2013: 3; 2019: 3),

− število projektov, v katerih sodelujejo strokovni delavci Centra za razvoj knjižnic (2013:

2; 2019: 4),

− število izdelanih strokovnih podlag za strokovne in normativne dokumente (2013: 1;

2019: 2).

Cilj 4: Učinkovita promocija dejavnosti slovenskih knjižnic oziroma slovenskega

knjižničnega sistema doma in v tujini

Ukrepi za uresničitev cilja:

− izvajanje predavanj ter organizacija in izvedba tečajev s področja dejavnosti Centra za

razvoj knjižnic in novosti v knjižničnem sistemu,

Page 51: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 51 od 66

− aktivno sodelovanje zaposlenih na domačih in tujih strokovnih srečanjih,

− objavljanje študij, strokovnih in znanstvenih člankov ter poljudnih prispevkov s področja

delovanja knjižničnega sistema,

− izdajanje promocijskega gradiva (zgibanke s statističnimi podatki o knjižničnem sistemu

in o osrednjih območnih knjižnicah, informativna zgibanka o BibSiSt),

− tekoče dopolnjevanje spletne strani knjižnice z vsebinami o slovenskem knjižničnem

sistemu,

− sodelovanje v domačih in mednarodnih strokovnih telesih s področja knjižničarstva,

− izdelava zbirke digitaliziranih člankov o splošnih knjižnicah za obdobje 1964−1991.

Pričakovani izidi in učinki:

− boljša informiranost strokovne in splošne javnosti o razvoju slovenskih knjižnic, o

slovenskem knjižničnem sistemu ter knjižničarstvu na sploh.

Kazalci in kazalniki:

− število izvedenih izobraževalnih oblik (2013: 5; 2019: 5),

− število objavljenih strokovnih in znanstvenih člankov o slovenskih knjižnicah in

knjižničnem sistemu (2013: 4; 2019: 6),

− število izdanih promocijskih publikacij (2013: 2; 2019: 4)

− vzpostavljena zbirka digitaliziranih člankov o splošnih knjižnicah (v letu 2018).

Strateško področje: MATERIALNI IN ČLOVEŠKI VIRI TER ORGANIZACIJA KNJIŽNICE

Opis strateškega področja:

Knjižnica kot posredni proračunski uporabnik pridobiva sredstva za delovanje večinoma iz treh

virov. Prvi vir financiranja so proračunska sredstva Ministrstva za kulturo, ki jih knjižnica

prejema v obliki mesečnih dvanajstin, ločeno po namenu porabe, in sicer za stroške dela, splošne

stroške delovanja, programske materialne stroške in stroške investicij. Drugi vir so sredstva

Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Agencije za raziskovalno dejavnost Republike

Slovenije, ki so namenjena financiranju najema poslovno-skladiščnih prostorov na Leskoškovi

cesti 12 in nakupu elektronskih informacijskih virov. Tretji vir so t. i. drugi prihodki za izvajanje

javne službe, med katerimi predstavljajo pomemben del sredstva Evropske unije za izvajanje

različnih projektov in prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu.

Za uresničitev postavljenih strateških ciljev knjižnice bodo v prihodnosti najpomembnejši

dejavniki ustrezno in stabilno financiranje, usposobljeni in motivirani kadri ter ustrezni

prostorski pogoji, v katerih knjižnica izvaja svoje dejavnosti. Knjižnica bo spodbujala strokovno

izpopolnjevanje zaposlenih, izobraževanje za večopravilnost na delovnih mestih in uporabo

novih tehnologij za delo v spletnem okolju ter notranjo mobilnost za čim bolj kakovostno

opravljanje vseh delovnih nalog. Prostorske pogoje si bo prizadevala izboljšati z dokončanjem

energetske sanacije Plečnikove knjižnice in odkupom skladiščnih prostorov na dislocirani

lokaciji, poleg tega pa bo aktivno sodelovala pri aktivnostih za začetek gradnje nove knjižnične

stavbe NUK II.

Page 52: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 52 od 66

Stanje na strateškem področju:

Proračunska sredstva, ki jih knjižnica dobiva za izvajanje javne službe na podlagi odločb

Ministrstva za kulturo, so se v predhodnem strateškem obdobju zmanjšala za 7 odstotkov.

Sredstva, prejeta za investicije in investicijsko vzdrževanje, ne zadoščajo potrebam knjižnice, pri

čemer je situacija najbolj kritična na področju vzdrževanja in posodabljanja informacijsko-

komunikacijske tehnologije. V tem obdobju so se znižali tudi prihodki z naslova izvajanja javne

službe na trgu in drugih virov. Poglavitna razloga sta zmanjševanje števila evropskih projektov,

v katere je vključena knjižnica, ter slabše finančne in gospodarske razmere na domačem trgu, ki

vplivajo na znižanje prihodkov od strokovnih izobraževanj, prodaje publikacij ipd. Knjižnica je v

preteklem strateškem obdobju dosegla visoko rast prihodkov od izvajanja tržne dejavnosti (v

primerjavi z letom 2010 so se povečali kar za 3,5-krat), ki je pomemben vir financiranja razvoja

knjižnične dejavnosti, vendar v naslednjih letih ne pričakujemo nadaljnje rasti teh prihodkov.

Stroške dela smo v tem obdobju zmanjšali za 9 odstotkov, in sicer zaradi izvedbe varčevalnih in

drugih interventnih ukrepov Vlade RS za stabilizacijo javnih financ. Izvedli smo reorganizacijo

poslovanja, zmanjšali število zaposlenih ter izrazito omejili izplačila nekaterih plačnih postavk

(nadur, povečanega obsega dela itn.). Splošne (materialne) stroške delovanja smo v navedenem

obdobju znižali za 10 odstotkov (največ stroške čiščenja, varovanja, najemnin, vzdrževanja

objektov in stroške elektrike), programske materialne stroške pa za 6 odstotkov (največ stroške

telefona, poštnih storitev, vzdrževanja IKT, pogodbenega dela, dela prek študentskega servisa in

reprezentance).

Financiranje dejavnosti knjižnice iz državnega proračuna kljub izvedenim varčevalnim ukrepom

zaostaja za rastjo stroškov in potrebami knjižnice. Tako je pri načrtovanju in izvajanju programa

dela prišlo v primerjavi z razvitimi evropskimi nacionalnimi knjižnicami do zaostajanja

predvsem pri obsegu digitalne knjižnice, zaščiti najbolj ogroženega dela zbirke knjižničnega

gradiva, zagotavljanju pogojev za delo v e-okolju (nakup potrebne informacijske in

komunikacijske opreme, investicijsko vzdrževanje strojne opreme, pomanjkanje kadrov s

področja računalništva in informatike) ter pri investicijskem vzdrževanju Plečnikove knjižnice.

Primerjava s položajem podobnih knjižnic po Evropi kaže, da približno enake naloge v

primerljivem obsegu in kakovosti opravlja NUK z mnogo skromnejšimi finančnimi in

kadrovskimi viri, kar pomeni, da je delo zelo gospodarno in učinkovito.

V zadnjem strateškem obdobju se je število zaposlenih v knjižnici zmanjšalo s 138 redno

zaposlenih na 131, pri čemer se je obseg knjižničnih storitev bistveno povečal. Povprečna starost

redno zaposlenih je 46,5 let, povprečna starost zaposlenih na projektih in vključenih v programe

javnih del pa 30 let. V knjižnici je zaposlenih približno dve tretjini žensk in tretjina moških. Med

vsemi zaposlenimi je več kot 70 odstotkov strokovnih delavcev. Izobrazbena struktura

zaposlenih je ugodna, saj ima več kot 80 odstotkov zaposlenih višješolsko ali univerzitetno

izobrazbo ter magisterij ali doktorat znanosti.

Predvidevanja na strateškem področju:

− za strateško obdobje 2015–2019 ne predvidevamo bistvenih sprememb v strukturi stroškov

oziroma odhodkov – knjižnica kot nepridobitna organizacija bo za izvajanje javne službe

večino sredstev (80–85 odstotkov) dobila iz državnega proračuna,

− zaradi razmeroma slabih napovedi gibanj temeljnih gospodarskih kategorij (BDP, stopnje

brezposelnosti, stanja javnih financ) ocenjujemo, da se bo obseg bruto plač v javnem

sektorju ustalil; predvidevamo, da bodo ti stroški predstavljali 50 odstotkov v celotni

strukturi stroškov,

Page 53: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 53 od 66

− splošni stroški delovanja (npr. poraba različnih vrst energije, vzdrževanje stavb in

informacijskega sistema) bodo v višini 10 odstotkov letnega proračuna knjižnice; zaradi

varčevalnih ukrepov, izvedenih v preteklosti, dodatni prihranki brez novih vlaganj in

investicij na tem področju ne bodo mogoči,

− sredstva iz državnega proračuna se nominalno ne bodo bistveno povečevala, zato bo treba

povečati obseg drugih virov financiranja, predvsem sredstva z mednarodnih projektnih

razpisov in prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu,

− knjižnica bi za nemoteno izvajanje dejavnosti in nadaljnji razvoj potrebovala realno rast

letnega proračuna vsaj v višini od 2 do 3 odstotke letno, skladno z rastjo obsega in kakovosti

storitev,

− načrtujemo rahlo povečanje programskih materialnih stroškov na podlagi dodatnih oziroma

kakovostnejših knjižničnih storitev, hkrati pa predvidevamo čedalje težje pogoje pri

pridobivanju sredstev na razpisih,

− sredstva za nove investicije in investicijsko vzdrževanje bodo zaradi napovedi razmeroma

nizkih vrednosti pomembnejših gospodarskih kategorij v prihodnosti težko presegla 10

odstotkov celotnega proračuna knjižnice na letni ravni, s čimer bo mogoče zagotoviti le

najnujnejše investicijsko vzdrževanje stavb in opreme ter najnujnejše investicije v

informacijsko-komunikacijsko tehnologijo,

− za nadaljnji razvoj digitalne knjižnice in programa ohranjanja knjižničnega gradiva bi bilo

poleg povečanja proračunskih sredstev potrebno tudi letno povečanje sredstev iz nejavnih

virov,

− zaradi omejitev na področju zaposlovanja v javnem sektorju bo knjižnica morala zmanjševati

število redno zaposlenih in si pri zagotavljanju vseh dejavnosti in storitev pomagati z

zaposlenimi prek podjemnih pogodb, zaposlenimi v programih javnih del ter s prostovoljci,

− zaradi nenadomeščenja upokojenih sodelavcev se bo zviševala povprečna starost zaposlenih,

− strateško obdobje 2015–2019 bo odločilno za izgradnjo nove knjižnične stavbe NUK II,

− najpozneje v letu 2016 bo potrebno najti rešitev za najem/nakup dodatnih skladiščnih

prostorov za hranjenje knjižnične zbirke.

STRATEŠKE USMERITVE:

delovanje na osnovi zakonskih in drugi pravnih podlag, ki opredeljujejo področje delovanja

knjižnice,

zagotavljanje zakonite, pregledne in namenske porabe proračunskih sredstev ter stabilnih

finančnih pogojev za izvajanje dejavnosti,

razvoj dejavnosti v smeri povečanja drugih prihodkov za izvajanje javne službe, tujih virov:

projektnih sredstev iz mednarodnih skladov, prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu,

sredstev sponzorjev in donatorjev,

tekoče spremljanje finančnih zahtev in sprememb s področja izvajanja dejavnosti in

permanentno prizadevanje za stroškovno učinkovitost poslovanja,

zagotavljanje ustreznih kadrovskih in materialnih pogojev (infrastrukture) za izvajanje

dejavnosti tradicionalne in digitalne knjižnice,

zagotavljanje učinkovite organizacije dela, s katero bo knjižnica ustvarjala pozitivno

organizacijsko kulturo in izvedbo kakovostnih storitev,

načrtovanje in spremljanje strokovnega razvoja kadrov ter spodbujanje strokovnega

izpopolnjevanja zaposlenih,

vključevanje novih sodelavcev v delovne procese knjižnice,

Page 54: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 54 od 66

izboljšanje prostorskih pogojev za izvajanje dejavnosti knjižnice,

aktivno sodelovanje z vsemi deležniki pri izvedbi projekta NUK II,

zagotavljanje zadostnih in ustreznih pogojev za hranjenje knjižničnega gradiva,

posodabljanje tehnične opremljenost knjižnice v skladu z zahtevami razvoja storitev.

STRATEŠKI CILJI:

Cilj 1: Dolgoročna finančna stabilnost zavoda in s tem zagotovljeni pogoji za izvajanje

dejavnosti knjižnice in njihov razvoj

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev za stroške dela, materialne in programske

stroške ter investicije in investicijsko vzdrževanje knjižnice z aktivno poslovno politiko

in s sodelovanjem glavnega financerja – Ministrstva za kulturo,

− spremljanje in ocenjevanje poslovne uspešnosti in ekonomičnosti poslovanja knjižnice

na mesečni in letni ravni,

− spremljanje posameznih finančnih kategorij po vrstah (prihodki, stroški, odhodki),

− zagotavljanje pozitivnega poslovanja knjižnice kljub morebitnemu pomanjkanju

finančnih sredstev s povečanjem sredstev z naslova izvajanja dejavnosti na trgu in tržnih

dejavnosti,

− nadaljevanje izvajanja ukrepov za stroškovno učinkovitost poslovanja.

Pričakovani izidi in učinki:

− stabilno finančno stanje in poslovanje knjižnice,

− uresničitev letnega programa dela oziroma obvladovanje tveganj glede izvajanja

programskih nalog.

Kazalci in kazalniki:

− delež splošnih stroškov delovanja v celotnih stroških za izvajanje javne službe (2014:

30,05%)

− pozitivne ocene poslovne uspešnosti in ekonomičnosti poslovanja na letni ravni.

Cilj 2: Namenska, pregledna in učinkovita poraba finančnih sredstev

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− natančna priprava programa dela in finančnega načrta NUK za vsako poslovno leto,

− priprava letnega poročila in finančno-računovodskih izkazov ob koncu vsakega

poslovnega leta,

− priprava rednih mesečnih finančnih poročil za vodstvo NUK kot pomoč pri tekočem

poslovanju,

− priprava finančnih poročil za projekte, financirane s strani EU ali domačih institucij,

− sprotno spremljanje in vrednotenje poslovnih odločitev – nadaljnji razvoj sistema

merjenja uspešnosti delovanja knjižnice.

Page 55: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 55 od 66

Pričakovani izidi in učinki:

− celovito obvladovanje kakovosti finančnega poslovanja knjižnice,

− ažuren dostop do podatkov s pomočjo poslovnega informacijskega sistema,

− transparentno finančno poslovanje.

Kazalci in kazalniki:

− količina in kakovost izvedbe vseh vrst programov,

− kakovost poročil za financerje dejavnosti,

− kakovost internih finančnih poročil.

Cilj 3: Povečanje deleža finančnih sredstev iz nejavnih virov

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− izdelava celostne strategije pridobivanja nejavnih sredstev,

− načrtovanje in razvoj ponudbe novih proizvodov in storitev tradicionalne in digitalne

knjižnice,

− izobraževanje zaposlenih za pridobivanje projektnih sredstev,

− oblikovanje načrta pridobivanja sredstev sponzorjev in donatorjev.

Pričakovani izidi in učinki:

− uvajanje novih ali izboljšanje obstoječih knjižničnih storitev in opreme za posamezne

ciljne skupine uporabnikov,

− možnost zaposlovanja mlajših kadrov za čas trajanja projektov,

− večja možnost materialnih in nematerialnih spodbud za nagrajevanje in motivacijo

zaposlenih.

Kazalci in kazalniki:

− pozitivna gibanja pridobljenih nejavnih finančnih virov (delež nejavnih prihodkov v

celotnem letnem prihodku) (2014: 7,89%)

− število novih proizvodov in storitev.

Cilj 4: Gospodarno ravnanje z nematerialnimi in materialnimi sredstvi knjižnice

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− sodelovanje z zunanjimi partnerji na področju splošnih dejavnosti knjižnice (razvoj

poslovno-informacijskega sistema knjižnice, izvedba internih letnih revizij poslovanja,

poslovni dogovori z dobavitelji in drugimi poslovnimi partnerji itn.) in na področjih, kjer

knjižnica nima zaposlenih z ustreznimi znanji,

− prenos izvajanja storitev na zunanje partnerje na področjih, kjer je to stroškovno

učinkoviteje,

− vzdrževanje in razvoj dokumentnega sistema – elektronskega (nepapirnega) poslovanja

in arhiviranja dokumentov.

Page 56: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 56 od 66

Pričakovani izidi in učinki:

− prihranek pri tiskanju dokumentacije, zmanjšanje porabe papirja ter nižji stroški

poštnine zaradi uvedbe elektronskega dokumentnega sistema,

− transparentno, enostavnejše in hitrejše upravljanje s poslovno dokumentacijo,

− takojšnja vzpostavitev revizijske sledi pri formalni in vsebinski kontroli finančne

dokumentacije,

− prihranek časa pri izdajanju in prejemanju računov,

− urejeno arhiviranje poslovne dokumentacije.

Kazalci in kazalniki:

− nadgradnje poslovno-informacijskega sistema z namenom optimizacije poslovnih

procesov (vsaj ena na leto),

− število izvedenih internih letnih revizij poslovanja (ena letno),

− učinkovitost poslovnih dogovorov z dobavitelji in drugimi partnerji (število postopkov

javnih naročil).

Cilj 5: Učinkovita notranja organizacija knjižnice

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− povečanje notranje mobilnosti zaposlenih med organizacijskimi enotami,

− vzpostavitev učinkovitega sistema spremljanja delovne uspešnosti ter nematerialnega

nagrajevanja in motivacije zaposlenih,

− izboljšanje timskega dela zaposlenih v organizacijskih enotah in med njimi,

− krepitev projektnih oblik dela,

− razvoj in dopolnjevanje notranje organizacije in sistematizacije delovnih mest v knjižnici,

− posodobitev notranjih pravnih aktov v skladu z zakonodajo,

− priprava dolgoročnega načrta potrebnih delovnih mest in kadrovske strukture zaradi

razvoja digitalne knjižnice in sprememb v tehnologiji knjižničarskega dela,

− prenova intraneta (eNuka) za sprotno obveščanje zaposlenih o poslovanju knjižnice in

zunanjih odzivih na njeno delo,

− razvoj poslovne kulture zaposlenih v knjižnici,

− izboljšanje komunikacije med zaposlenimi,

− dosledno izvajanje z zakonom določenih ukrepov na področju varstva pri delu,

− skrb za delovno okolje z vidika promocije zdravja pri delu.

Pričakovani izidi in učinki:

− urejeni in učinkoviti delovni procesi,

− večje možnosti za uspešen, dolgoročno usmerjen razvoj kariere zaposlenih,

− višja stopnja motiviranosti in zadovoljstva zaposlenih,

− manjša stopnja absentizma.

Kazalci in kazalniki:

− število novih in posodobljenih notranjih pravnih aktov,

− prenovljen intranet (do konca leta 2016),

− kakovost poslovne kulture in raven komunikacije med zaposlenimi.

Page 57: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 57 od 66

Cilj 6: Strokovno usposobljeni zaposleni za kakovostno izvajanje dejavnosti knjižnice

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− priprava celovitega načrta strokovnega razvoja kadrov,

− zagotavljanje stalnega strokovnega izpopolnjevanja zaposlenih na izobraževanjih doma

in v tujini,

− izobraževanje zaposlenih za uporabo novih tehnologij in delo v spletnem okolju,

− izobraževanje zaposlenih za izboljšanje komunikacijskih veščin pri delu z uporabniki,

− izvajanje letnih razgovorov z zaposlenimi,

− spodbujanje usposabljanja zaposlenih za večopravilnost na različnih področjih dela in

izboljšanje njihovih kompetenc,

− izobraževanje zaposlenih za odgovorno prevzemanje in opravljanje vodstvenih nalog v

knjižnici,

− spodbujanje zaposlenih za aktivnejše sodelovanje pri promociji knjižnice in njenih

storitev glede na delovna področja (priprava gradiv, dopolnjevanje spletne strani itn.),

− skrb za usposabljanje novih sodelavcev (redno zaposlenih, vključenih v programe javnih

del, prostovoljcev, študentov itn.),

− spodbujanje prenosa znanja med zaposlenimi v skladu s konceptom učečih se

organizacij.

Pričakovani izidi in učinki:

− uspešno, hitro in učinkovito reševanje strokovnih nalog,

− hitrejše prilagajanje zaposlenih nenehnim spremembam v poslovnem okolju,

− zmanjšanje tveganj za nastanek napak in nepravilnosti v poslovanju.

Kazalci in kazalniki:

− izdelan načrt strokovnega razvoja kadrov,

− število udeležencev/udeležb strokovnih izobraževanj doma,

− število udeležencev/udeležb strokovnih izobraževanj v tujini.

Cilj 7: Vključitev čim več novih sodelavcev v delovne procese knjižnice

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− argumentiranje potrebe po novih rednih zaposlitvah pri Ministrstvu za kulturo,

prednostno na področjih razvoja digitalne knjižnice, računalniških in informacijskih

storitev ter izvajanja Zakona o obveznem izvodu publikacij,

− prijavljanje na ciljne razpise Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije (programi

javnih del, usposabljanje na delovnem mestu ipd.),

− prijavljanje na domače in tuje projektne razpise,

− sodelovanje v mreži prostovoljcev (prostovoljstvo.org, Slovenska filantropija ipd.) in

spodbujanje prostovoljcev za vključitev v knjižnično delo na različnih področjih,

− sodelovanje z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pri izvajanju študijske prakse v knjižnici.

Page 58: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 58 od 66

Pričakovani izidi in učinki:

− znižanje povprečne starosti zaposlenih,

− okrepitev sodelovanja z nevladnimi organizacijami in samozaposlenimi,

− povečanje kreativnosti in razvoj knjižničnih storitev za nove skupine uporabnikov.

Kazalci in kazalniki:

− število novih rednih zaposlitev,

− število zaposlenih, vključenih v programe javnih del in usposabljanje na delovnem

mestu,

− število projektnih delavcev,

− število prostovoljcev v knjižnici.

Cilj 8: Izgradnja NUK II

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− sodelovanje z investitorjem – Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport pri vseh

aktivnostih v zvezi z načrtovanjem in izvajanjem projekta NUK II,

− aktivno sodelovanje z izbranim arhitekturnim birojem pri načrtovanju prostorskih

rešitev v vseh fazah projekta,

− promocija projekta NUK II in dela knjižnice v javnosti za podporo pri čimprejšnjem

začetku gradnje nove knjižnice,

− priprava načrta za selitev knjižničnega gradiva in posameznih organizacijskih enot v

novo knjižnično stavbo.

Pričakovani izidi in učinki:

− pričetek gradnje,

− podpora javnosti pri gradnji NUK II.

Kazalci in kazalniki:

− doseženi dogovori z investitorjem NUK II in izbranim arhitekturnim birojem pri

spremembah načrta, kjer bo to potrebno,

− neto uporabna površina knjižnice (2014: 14.359 m2).

Cilj 9: Zaključek finančnega najema poslovno skladiščnih prostorov na Leskoškovi cesti

12 in odkup dodatnih skladiščnih prostorov

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− zagotovitev finančnih sredstev za zaključek finančnega najema in odkup poslovno-

skladiščnih prostorov na Leskoškovi cesti 12 s prenosom lastništva na državo oziroma v

upravljanje knjižnice,

− zagotovitev finančnih sredstev za odkup dodatnih skladiščnih prostorov na Leskoškovi

cesti 12 (400 m2) ali na novi lokaciji.

Pričakovani izidi in učinki:

− zagotovljene skladiščne kapacitete za prirast gradiva do leta 2020.

Page 59: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 59 od 66

Kazalci in kazalniki:

− uspešno izveden odkup poslovno-skladiščnih prostorov,

− povečane neto uporabne površine poslovno-skladiščnih prostorov.

Cilj 10: Izboljšanje prostorskih pogojev za hranjenje knjižničnega gradiva, za uporabnike

in zaposlene v Plečnikovi knjižnici

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− preureditev dela stavbe na Turjaški ulici za uporabnike (dodatna čitalniška mesta,

vzpostavitev multimedijske čitalnice, ureditev dodatnega prostora za skupinsko delo),

− izboljšanje klimatskih pogojev za hranjenje knjižničnega gradiva v skladiščih na Turjaški

ulici z obnovo oziroma zamenjavo oken ter izolacijo strehe in vgradnjo klimatskih

naprav,

− izboljšanje klimatskih pogojev za uporabnike in zaposlene v knjižnici,

− dokončanje energetske sanacije Plečnikove stavbe,

− dokončanje konzervatorsko-restavratorskih del v Veliki čitalnici za zaščito Plečnikove

arhitekturne dediščine,

− prenova sistema registracije oziroma rezervacije čitalniških mest (namestitev

samopostrežnega registratorja),

− najem dodatnih prostorov za hranjenje knjižničnega gradiva.

Pričakovani izidi in učinki:

− izboljšani študijski in delovni pogoji uporabnikov in zaposlenih ter pogoji za hranjenje

knjižničnega gradiva,

− zmanjšanje obratovalnih stroškov zaradi energetske sanacije,

− ohranjena in vzdrževana Plečnikova dediščina.

Kazalci in kazalniki:

− število čitalniških mest za uporabnike (2014: 326; 2019: 350),

− število računalniških delovnih postaj za končne uporabnike (2014: 34; 2019: 36),

− število mest za skupinsko delo (2014: 20; 2019: 40),

− manj gradiva v klimatsko nestabilnih pogojih (2014: 14.000 m; 2019: 8.000 m).

Cilj 11: Izboljšanje tehnične opremljenosti knjižnice v skladu z zahtevami razvoja storitev

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− zagotovitev finančnih sredstev za nakup ustrezne računalniške in komunikacijske

opreme za zaposlene v knjižnici in uporabnike glede na razvojne potrebe,

− priprava celostne strategije razvoja na področju informacijsko-komunikacijske opreme v

knjižnici ter uvajanja novih tehnologij,

− sodelovanje z zunanjimi partnerji pri vzdrževanju informacijsko-komunikacijske opreme

in razvoju storitev.

Pričakovani izidi in učinki:

− zagotovljena primerna tehnološka opremljenost za uporabnike in zaposlene,

Page 60: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 60 od 66

− posodabljanje strojne in programske opreme v skladu s standardi na področju IKT.

Kazalci in kazalniki:

− število novih delovnih postaj za zaposlene v knjižnici (letno 20),

− število novih delovnih postaj za končne uporabnike (letno 7),

− pripravljena strategija razvoja informatike (v letu 2017).

Strateško področje: KNJIŽNICA IN JAVNOST

Opis strateškega področja:

V sodobnem svetu je komuniciranje z različnimi ciljnimi javnostmi ter predstavljanje poslanstva,

vizije in delovanja katerekoli institucije v javnosti skoraj tako pomembno kot njeno delo.

Institucije, ki si ne prizadevajo za navzočnost v medijskem prostoru in zanemarjajo pomen

zunanje komunikacije, so pogosto po krivici »nevidne«, imajo manj uporabnikov, podpornikov in

zagovornikov. Ker področje kulture in znanosti ni izjema, želi knjižnica v javnosti ohraniti

položaj ene izmed osrednjih državnih kulturnih institucij in podobo zaupanja vredne ustanove.

Stanje na strateškem področju:

Knjižnica skrbi za svojo podobo v javnosti z različnimi strokovnimi dogodki in kulturnimi

prireditvami, s katerimi promovira slovensko pisno kulturno dediščino in zaklade svoje zbirke,

ter z objavami in medijskimi obvestili o informacijskih virih in storitvah. Promocijska dejavnost

knjižnice poteka v različnih oblikah in ob različnih priložnostih: z objavami oziroma

sodelovanjem s tiskanimi in elektronskimi javnimi občili ter udeležbo zaposlenih na različnih

strokovnih srečanjih. Ob posebnih priložnostih prireja knjižnica tudi tiskovne konference.

Knjižnica komunicira z različnimi javnostmi na več tradicionalnih načinov in po sodobnih

komunikacijskih kanalih (spletna stran, sodelovanje v spletnih družbenih omrežjih itn.). Svoje

storitve predstavlja na vodenih ogledih knjižničnih prostorov, ob dnevih odprtih vrat, z

organizacijo razstav in pogovornih večerov, sodelovanjem na različnih dogodkih sejemskega

značaja (Kulturni bazar, Študentska arena, Festival za tretje življenjsko obdobje, Informativna

itn.). V poletnih mesecih omogoča tudi turistične oglede Plečnikove palače. Posebne, ciljno

usmerjene promocijske dejavnosti so namenjene tudi Digitalni knjižnici Slovenije. V knjižnici

deluje tudi manjša prodajalna, kjer so na voljo različne knjižne in faksimilirane izdaje, spominki,

razglednice itn.

Predvidevanja na strateškem področju:

− v strateškem obdobju 2015–2019 bo potrebnih več naporov za doseganje medijske

prisotnosti in javne podpore,

− v prihodnjih petih letih se bodo z razvojem novih komunikacijskih orodij razvili tudi novi

kanali obveščanja in komuniciranja, ki se jih bo treba naučiti učinkovito uporabljati,

− knjižnica bo večino obvestil za uporabnike in širšo javnost pripravljala v elektronski obliki.

STRATEŠKE USMERITVE:

načrtna skrb za podobo knjižnice v javnosti in utrjevanje njenega ugleda in položaja

zaupanja vredne ustanove,

načrten razvoj komuniciranja z različnimi ciljnimi javnostmi,

Page 61: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 61 od 66

izboljšanje prepoznavnosti knjižnice kot ustanove na področju kulture, znanosti, varovanja

pisne kulturne dediščine itn.,

izboljšanje trženja knjižničnih proizvodov in storitev,

povečanje prepoznavnosti zaposlenih v knjižnici in njihovega znanja v javnosti.

STRATEŠKI CILJI:

Cilj 1: Učinkovito komuniciranje z različnimi javnostmi in krepitev prisotnosti knjižnice v

javnosti

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− oblikovanje komunikacijskega načrta knjižnice za sodelovanje z različnimi ciljnimi

javnostmi (uporabniki, zainteresirano javnostjo, medijskimi hišami, financerji,

veleposlaništvi tujih držav v Ljubljani, drugimi knjižnicami in sorodnimi organizacijami

doma in v tujini),

− skrb za komuniciranje zaposlenih z različnimi javnostmi (uporabniki in drugimi

deležniki knjižnice) učinkovito ter na visoki kulturni in strokovni ravni,

− načrtno obveščanje (potencialnih) uporabnikov o delovanju knjižnice prek množičnih

občil (oblikovanje izjav za tisk, stiki z novinarji, obvestila po elektronski pošti, obvestila

na družbenih omrežjih ipd.),

− oblikovanje novega spletnega mesta knjižnice s pregledno in privlačno predstavljenimi

področji delovanja in ažurnimi informacijami o dogodkih in novih storitvah,

− vsebinska nadgradnja komuniciranja v družbenih omrežjih (Facebook, Twitter itn.) in

iskanje novih komunikacijskih kanalov, predvsem za promocijo pisne kulturne dediščine,

informacijskih virov in dogodkov v knjižnici,

− sprotno spremljanje in arhiviranje objav o knjižnici in zaposlenih v tiskanih in

elektronskih občilih,

− sprotno reševanje pritožb in odzivanje na predloge uporabnikov,

− povezovanje z drugimi slovenskimi knjižnicami pri promociji knjižničnih storitev

oziroma knjižnic sploh,

− povezovanje z drugimi kulturnimi institucijami z namenom promocije gradiva in storitev

knjižnice.

Pričakovani izidi in učinki:

− boljša prepoznavnost knjižnice v slovenskem in mednarodnem kulturnem in

akademskem okolju,

− boljša obiskanost dogodkov, ki jih organizira knjižnica,

− boljši rezultati pri merjenju kakovosti knjižničnih storitev.

Kazalci in kazalniki:

− število poslanih in objavljenih obvestil o delovanju knjižnice,

− objavljeno novo spletno mesto knjižnice (v letu 2015),

− obisk spletnega mesta (2013: 345.806).

Page 62: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 62 od 66

Cilj 2: Večja prepoznavnost knjižnice v javnosti ter izboljšanje trženja knjižničnih

proizvodov in storitev

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− prenova promocijskih gradiv o knjižnici v tiskani in elektronski obliki,

− sprotno obveščanje uporabnikov in obiskovalcev knjižnice o informacijskih virih in

knjižničnih prireditvah s tiskanimi in elektronskimi sporočili (napovedne table, sporočila

za zaslonu ipd.),

− uvedba možnosti naročanja uporabnikov na e-obvestila o prireditvah, novostih,

izobraževanjih,

− posodobitev in dopolnitev usmerjevalnih napisov po knjižničnih prostorih,

− organizacija tematskih razstav za promocijo pisne kulturne in znanstvene dediščine in

knjižničnih zbirk ter predstavljanje knjižnice kot zaupanja vredne ustanove na področju

ohranjanja knjižničnega gradiva,

− organizacija promocijskih prireditev (npr. podeljevanje Trubarjevih priznanj za posebne

dosežke na področju varovanja, raziskovanja in predstavljanja nacionalne pisne kulturne

dediščine) in akcij (npr. na področju digitalne knjižnice, ozaveščanja o določilih zakona o

obveznem izvodu, delovanja v slovenskem knjižničnem sistemu ipd.),

− objavljanje kratkih novic po uspešno izvedenih knjižničnih prireditvah in dogodkih

(fotografije, govori itn.) ter snemanje knjižničnih prireditev in poznejša objava na

spletnem mestu knjižnice,

− načrtno predstavljanje posameznih področij dela knjižnice ob dnevih odprtih vrat

(posebne knjižnične zbirke, konzervatorsko-restavratorski postopki, izdelava e-knjige

itn.),

− priprava filma o vseh delovnih postopkih v knjižnici (npr. predstaviti pot knjige od

naročila in ekspedita do knjižne police in uporabnika),

− okrepitev sodelovanja s partnerji v kulturi (avtorji, založniki, knjigotržci) in znanosti pri

pripravi kulturnih prireditev in znanstvenih dogodkov (simpozijev, konferenc itn.),

− okrepitev sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in zdomstvu za promocijo dejavnosti

knjižnice med Slovenci izven Slovenije,

− načrtovanje in promocija vodenih ogledov knjižnice za domače in tuje ciljne javnosti

(študentje, dijaki, arhitekti, družine, protokolarni obiski itn.),

− nadgradnja uporabe sodobnih spletnih orodij za promocijo knjižnice in njenih storitev,

− oblikovanje načrta založniške dejavnosti za daljše časovno obdobje s poudarkom na

elektronskih publikacijah,

− izboljšanje podobe knjižnične prodajalne z dopolnitvijo ponudbe publikacij in izdelkov,

− privlačnejša spletna predstavitev knjižničnih proizvodov (publikacije, promocijski

izdelki itn.) in vzpostavitev spletne trgovine,

− okrepiti produkcijo spletnih multimedijskih vsebin (video, virtualne razstave itn.), ki

omogočajo daljšo obstojnost vsebin in dosežejo nove skupine uporabnikov.

Pričakovani izidi in učinki:

− boljša medijska odmevnost kulturnih in izobraževalnih vsebin, ki jih nudi knjižnica,

− višji prihodki iz naslova založniške in predstavitvene dejavnosti.

Page 63: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 63 od 66

Kazalci in kazalniki:

− najmanj eno novo promocijsko gradivo letno,

− povečan obisk tematskih razstav in drugih knjižničnih dogodkov (za 10 % v strateškem

obdobju),

− pripravljen načrt založniške dejavnosti (v letu 2015),

− vzpostavljena platforma za naročanje uporabnikov na e-obvestila (v letu 2016).

Cilj 3: Večja prepoznavnost zaposlenih v knjižnici in odmevnost njihovega znanja v

javnosti

Ukrepi in aktivnosti za uresničitev cilja:

− načrtno predstavljanje dela posameznih zaposlenih ob dnevih odprtih vrat,

− izboljšanje promocije knjižnice kot ustanove nacionalnega pomena z aktivno udeležbo

zaposlenih na strokovnih in znanstvenih srečanjih ter drugimi javnimi nastopi,

− promocija specialnih znanj zaposlenih z objavami v znanstvenih in strokovnih

publikacijah ter tiskanih in elektronskih medijih,

− organiziranje strokovnih in znanstvenih srečanj na področju pisne kulturne dediščine,

knjižničarstva, razvoja digitalne knjižnice, trajnega ohranjanja digitalnih virov, branja itn.

Pričakovani izidi in učinki:

− dojemanje knjižnice kot zaupanja vrednega in visoko profesionalnega javnega zavoda.

Kazalci in kazalniki:

− število aktivnih udeležencev/udeležb na strokovnih in znanstvenih srečanjih ter drugih

javnih nastopov,

− število objav zaposlenih v znanstvenih in strokovnih publikacijah ter v tiskanih in

elektronskih medijih,

− število strokovnih in znanstvenih dogodkov.

7 PRIČAKOVANI IZIDI IN UČINKI OB URESNIČITVI STRATEŠKIH CILJEV

Zadovoljni uporabniki knjižnice.

Pozitiven učinek knjižnice na razvoj kulture, izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega

dela.

Pozitivna ocena dela knjižnice s strani deležnikov knjižnice.

Učinkovita notranja organizacija in delovni procesi.

Strokovno usposobljeni in motivirani zaposleni.

Večja vpetost in sodelovanje knjižnice v sodobnih mednarodnih strokovnih in

znanstvenih mrežah s področja bibliotekarske in informacijske znanosti.

Prispevek k večji konkurenčnosti Slovenije v mednarodnem prostoru.

Prispevek k razvoju multikulturnosti evropskega prostora.

Page 64: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 64 od 66

8 KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA

Na uspešnost NUK bodo pri doseganju strateških ciljev vplivali naslednji kritični dejavniki

uspeha:

kontinuirana podpora države

− zagotavljanju potrebnih finančnih virov za izvajanje poslanstva knjižnice in

zadovoljevanje potreb in pričakovanj njenih uporabnikov,

− zagotavljanju ustreznih kadrovskih virov za izvajanje zakonsko določenih funkcij in

nalog knjižnice,

− odpravljanju prostorskih težav knjižnice.

podpora širše javnosti

− delovanju in načrtom knjižnice,

− vlogi knjižnice kot nacionalno pomembne kulturne ustanove,

− vlogi knjižnice kot ustvarjalke dodane in nove vrednosti okolju.

primerni prostori in oprema

− za zagotovitev trajnega ohranjanja knjižnične zbirke slovenike v klasični in digitalni

obliki za sedanjo in prihodnje generacije,

− za izboljšanje kakovosti in razširitev storitev za uporabnike.

primerna organizacijska in upravljavska struktura

− za podporo izvajanju strateških ciljev,

− za učinkovito razporejanje sredstev,

− za učinkovito izvajanje notranjih procesov,

− za pravočasno odzivanje na spremenjene pogoje delovanja.

učinkoviti in uspešni notranji procesi

− za podporo uresničevanju funkcij knjižnice,

− za učinkovit odziv na potrebe uporabnikov.

ustrezen menedžment človeških virov

− za doseganje organizacijske kulture, usmerjene k skupnim ciljem,

− za spodbujanje zavedanja zaposlenih o njihovi vlogi v zagotavljanju kakovosti storitev in

proizvodov,

− kot podpora razvoju, vključevanju in motiviranju zaposlenih.

razumevanje spreminjajočih se potreb uporabnikov

− za zagotavljanje relevantnih storitev in proizvodov v prihodnosti,

− za aktivno vključevanje uporabnikov v spletne storitve knjižnice.

9 PREVERJANJE URESNIČEVANJA STRATEŠKIH CILJEV

Strateški načrt bo podlaga za izdelavo letnih načrtov dela, v katerih bodo letni cilji opredeljeni

številčno in/ali kakovostno. Knjižnica bo v procesu kontrole uresničevanja ciljev s pomočjo

različnih metod oziroma orodij ugotavljala uspešnost delovanja, in sicer z merjenjem

učinkovitosti (čim ugodnejše razmerje med vloženimi sredstvi in napori ter doseženimi

Page 65: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 65 od 66

rezultati), uspešnosti (razmerje med načrtovanimi in doseženimi rezultati) ter kakovosti

proizvodov in storitev.

Na osnovi modela uravnoteženega sistema kazalnikov (ang. Balanced Score Card, BSC) bo

knjižnica uspešnost delovanja spremljala skozi prizmo štirih vidikov:

1. poslovanja s strankami oziroma uporabniki, tj. kako NUK zadovoljuje potrebe in

pričakovanja uporabnikov;

2. finančnega poslovanja, tj. ali NUK posluje stroškovno uspešno oziroma učinkovito;

3. notranjih procesov, tj. ali so notranji procesi v NUK organizirani tako, da lahko uspešno

in učinkovito uresničuje cilje in vlaga v nadaljnji razvoj knjižnice;

4. učenja in rasti oziroma potencialov knjižnice, tj. ali so se knjižnica in zaposleni

sposobni soočiti z izzivi prihodnosti, so pripravljeni na spremembe in inovacije.

Za vsakega od navedenih vidikov bo kontinuirano zbirala relevantne podatke in rezultate

primerjala z zastavljenimi cilji s pomočjo nabora kvantitativnih in kvalitativnih kazalcev in

kazalnikov uspešnosti delovanja. Na mikroravni bo uresničevanje ciljev spremljala na ravni

zaposlenih, in sicer na osnovi njihovih individualnih letnih načrtov dela in poročil o njihovi

uresničitvi.

V okolju, ki postaja vedno bolj konkurenčno tudi za nepridobitne organizacije, je zagotavljanje

visoke stopnje kakovosti storitev in proizvodov ena od temeljnih usmeritev knjižnice. V prvi

vrsti to pomeni skrb za zagotavljanje najboljših možnih storitev, tj. takšnih, ki zadovoljujejo in

presegajo pričakovanja uporabnikov in financerjev dejavnosti. Kakovosti storitev namreč ne

določajo le njihovi ponudniki (čeprav opredelijo standarde za izvajanje posamezne storitve),

ampak tudi uporabniki storitev, zato mora knjižnica poznati tako njihovo zaznavanje elementov

kakovosti storitev kot tudi dejansko zadovoljstvo z njimi. Ugotavljanje stopnje kakovosti z vidika

uporabnikov bo zato sestavni del procesa ugotavljanja uspešnosti delovanja knjižnice in tako v

okviru procesa izvajanja strateškega načrta bistveno orodje kontrole. Poleg zagotavljanja

kakovosti z vidika uporabnikov in njenega preverjanja s študijami uporabnikov bo morala

knjižnica vzpostaviti tudi pogoje za uvedbo sistema celostnega vodenja kakovosti, in sicer

uskladiti sistem vodenja in organizacijo knjižnice s priporočili standardov kakovosti ter

opredeliti politiko in cilje kakovosti.

10 STRATEŠKEMU NAČRTU NA POT

Narodna in univerzitetna knjižnica povezuje preteklo in sedanjo duhovno ustvarjalnost

slovenskega naroda s prihodnostjo. Naše poslanstvo je, da ohranjamo intelektualni spomin

naroda in omogočamo, da na osnovi preteklih dosežkov in spoznanj nastaja novo znanje za

danes in jutri.

Pri zagotavljanju dostopa tako do bogastva vsebin kulturne dediščine kot do novih oblik

digitalnih vsebin in sodobnih znanstvenih spoznanj, je pomembno, da gledamo daleč naprej in

ustvarjalno iščemo poti za interpretacijo univerzalnih idealov in vrednot knjižnične dejavnosti v

kontekstu in razmerah 21. stoletja.

Page 66: STRATEŠKI PLAN NUK

S T R A T E Š K I N A Č R T N U K 2 0 1 52 0 1 9

Stran 66 od 66

Razvoj interneta in storitve, ki so vzniknile na osnovi vse bolj omreženega sveta, so temeljito

preoblikovale profesionalno in zasebno življenje ljudi, spremenile načine komuniciranja,

pristope k delu in učenju, zahteve in pričakovanja. Za knjižnico je to priložnost in izziv, da

poveča dostopnost do virov znanja ter učinkovitost svojih storitev.

S tem strateškim načrtom se zavezujemo, da bomo:

zagotavljali dostop do zapisov kulturne in znanstvene ustvarjalnosti naroda za sedanje in

prihodnje generacije,

omogočali dostop do virov znanja za osebne interese, študij in raziskovalno delo,

krepili zavedanje o slovenski pisni kulturni dediščini in bogatili kulturno življenje,

razvijali storitve, ki bodo odgovarjale na sedanje in bodoče potrebe uporabnikov,

zagotavljali odličnost pri raziskovalnem delu, pomembnem za razvoj knjižnične dejavnosti,

ohranjali in razvijali vlogo spodbujevalca razvoja in kohezivne sile slovenskega knjižničnega

sistema,

razvijali profesionalna in vodstvena znanja zaposlenih, spodbujali njihovo ustvarjalnost in

motiviranost,

se aktivno vključevali v strateška partnerstva za doseganje zastavljenih ciljev,

prilagajali in izboljševali organizacijo za maksimalen učinek vloženih sredstev.

Ob omejitvah, s katerimi se soočamo ob pripravi strateškega načrta in ki bodo zelo verjetno

prisotne skozi celotno strateško obdobje, bomo z manj viri morali narediti več, zato bo bolj kot

kadarkoli pomembno, da imamo ves čas jasno pred očmi zastavljene prioritete, svoje poslanstvo

in družbeno odgovornost.

Martina Rozman Salobir

ravnateljica

Soglasje Strokovnega sveta NUK: 25. 2. 2015

Soglasje Sveta NUK: 21. 3. 2015