of 123 /123
Strokovna revija ISIS | leto XXII. | številka 11 | 1. november 2013 Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije

Strokovna revija ISIS | leto XXII. | številka 11 | 1. november 2013

  • Author
    gooya

  • View
    432

  • Download
    33

Embed Size (px)

DESCRIPTION

 

Text of Strokovna revija ISIS | leto XXII. | številka 11 | 1. november 2013

  • Strokovna revija ISIS | leto XXII. | tevilka 11 | 1. november 2013Glasilo Zdravnike Zbornice Slovenije

  • 3Revija ISIS - November 2013

    Uvodnik

    Zdravstvo, EU in miBojan PopoviTe dni bi morali v slovenski pravni red implementirati Direktivo o ezmejnih zdravstvenih storitvah (v nadaljevanju Direktiva), ki uvaja monost popolnoma prostega pretoka pacientov v ambulantni in v bolni-nini dejavnosti z manj kot 24-urno hospitalizacijo. Za preostale storitve drave e lahko ohranijo omejitve, vendar tudi to le pod pogojem, da te storitve zagotavljajo svojim prebivalcem znotraj dopustnih akalnih dob.eprav je Direktiva po odpravi carin, mejnih kontrol, omejitev zaposlovanja, uvedbi skupne valute in liberalizaciji ezmejnih storitev pravzaprav logien len procesa evropske integracije in eprav napovedujejo, da bo ta svoboina praktino pomembna le za majhen dele veinoma v obmejnih podrojih iveih dravlja-nov EU, ima v resnici precej globlji pomen na simbolni ravni. Pomemben segment zdravstva z njo postaja trna dobrina: zdravstvenega izvajalca si dravljan lahko izbere kjerkoli v EU in domaa zdravstvena blagajna mu mora stroke povrniti do viine, do katere bi enake storitve plaala domaemu izvajalcu.Zastavlja se vpraanje, ali je EU s tem zdravstveno storitev opredelila kot zasebno dobrino in ali je to zaetek konca javnega zdravstva. e hoemo odgovo-riti na to vpraanje, je treba pogledati, kaj pojma javna in zasebna dobrina sploh pomenita. Javna dobrina je tista, ki je dostopna vsakemu nakljunemu posamezniku tako, da pri tem ne izkljuuje drugih. Zasebna dobrina po drugi strani pripada tistemu, ki si kupi ali prilasti pravico do njenega korienja tako, da pri tem izkljui druge. Idealna javna dobrina je na razpolago v zadostni koliini za vse, esar pa v realnosti ni tako enostavno dosei. Voda ali zrak sta

    dobrini, ki bi lahko zelo dobro ustrezali definiciji javne dobrine, saj je obojega bistveno ve, kot znaajo loveke potrebe. Pa vendar neenakomerna porazdeli-tev in onesnaenost povzroita, da precejen del lovetva sploh nima dostopa do neoporene vode. Enako se tudi pri zraku izkae, da mnogi ljudje nimajo dostopa do neoporenega zraka. Znajdemo se v situaciji, ko se je treba za javno dobrino kljub njeni absolutno zadostni koliini boriti.Pogosto sliimo teorijo, da je omejenost javnih dobrin posledica hudo neenakomerne porazdelitve bogastva: bogati so tako nenasitni, da si celo v izobilju prisotne dobrine nagrabijo toliko, da revnim ni ne ostane. Ta teorija po mojem mnenju zamenjuje vzrok in posledi-co. Dokler je javne dobrine v izobilju za vse, jo je mogoe dobiti prav poceni v velikih koliinah: javnih dobrin novopeeni lastniki ne kupijo s svojim denarjem, temve si jih prilastijo, da ne reem pokradejo. To ni zgodba, ki se dogaja samo z afrikimi rudniki in izpusti odplak v reke, temve se dogaja vsak dan dobesedno pred naimi omi; morda bi v njej marsikdaj ugledali tudi same sebe. Vsaki, ko parkirate na ploniku namesto v plaljivi garai, si prilastite javno dobrino. eprav se vam to morda zdi nepo-memben prekrek, vas bodo enako pametni posnemali in ez nekaj dni bodo morali peci hoditi po cesti. Tisti, ki parkirajo na ploniku, se sploh nimajo za bogate; prav nasprotno: mislijo, da premalo zasluijo, da bi si privoili parkiranje v garai. Peci ne hodijo po cesti zaradi zlobnih bogataev, temve zaradi nepopravljivih skopuhov.Druga cvetka, ki nam jo prodajajo varuhi javnih dobrin, je ta, da jih je treba podraviti in s tem obvarovati pred podivjanim zasebnim kapitalom. Podravljenje seveda pomeni vzpostavitev monopola nad javno dobrino. Monopola da, a dobro nadzorova-nega, bodo rekli zagovorniki vsega dravnega, ki bo dosegal maksimalno racionalnost in ne bo iskal dobika. Najprej moram rei, da dobro nadzorovane-ga monopola e nisem sreal. Sicer pa se monopoli naeloma res obnaajo racionalno in svoje poslovanje prilagodijo tako, da so mejni stroki enaki mejnim prihodkom. A posledica je, da delajo pod svojimi zmogljivostmi in e imajo v upravljanju javno dobrino, to za uporabnike pomeni manj in ne ve javne dobrine. Prepriujejo nas tudi o tem, da monopoli zaradi ekonomije obsega zniujejo stroke. Tudi to dri, vendar je vpraanje, kaj imajo od tega uporabniki. Dravni monopoli res ne prikazujejo velikih dobikov;

  • 4 Revija ISIS - November 2013

    Uvodnikpa ne zato, ker jih ni, temve zato, ker jih e pred zakljukom bilance porpajo nagrade nadzornikom, regulatorjem in drugim birokratom, nato pa e razne nepotrebne zaposlitve, predraga javna naroila in druga nenamenska poraba. Ne reem, da je vsa ta dodatna poraba kodljiva, saj se z njo ne nazadnje (umetno) ustvarjajo tudi (nepotrebna) delovna mesta; teava je v tem, da je denar porabljen za nekaj, emur ni namenjen, in sami uporabni-ki od nijih strokov nimajo pomembneje koristi. Poleg tega zamolijo, da lahko ekonomijo obsega ustvarimo tudi v pogojih konkurence. e udeleenci na trgu zaznajo monost znianja strokov z medsebojnim povezovanjem, bodo prilonost hitro zagrabili, kar pa se v pogojih konkurence lahko kona celo tudi z nijimi cenami za uporabnike; ali pa s posredovanjem varuha konkurence, ki bi bil lahko v Sloveniji nekoliko ivahneji.V Sloveniji se radi hvalimo s tem, da imamo dobro zdravstvo glede na BDP in dele, ki je v BDP namenjen zdravstvu. Toda ta kazalec nam ne pove veliko o tem, kam hoemo priti. Slovenski gospodarstveniki, od katerih mnogi delujejo v panogah z nizko dodano vrednostjo, bi najraje videli, da bi imeli enako ali bolje zdravstvo za niji dele v BDP, saj bi s tem zniali zdravstveni prispevek in poveali dodano vrednost njihovih produktov. Sam se s tem sploh ne strinjam. Dosei je treba viji BDP z enakim ali celo vijim deleem za zdravstvo v njem in pri tem (da bi se izognili amerikemu fenomenu) paziti, da se hkrati poveuje tudi kakovost zdravstva. Viji BDP pa je mogoe dosei tudi z okrepitvijo tako domaega kot tudi ezmejnega trga zdravstvenih storitev, saj gre za trg, ki zmore celo vejo dodano vrednost kot marsikateri gospodarski paradni konj. Vendar se ta dodatni trg ne more financirati v breme javnih sredstev, saj s tem BDP poveamo le toliko, za kolikor poveamo davke; priblino tako, kot e kritinemu pacientu vzdrujemo tlak z adrenalinom. DURS in ZZZS se bosta upehala: po Lafferjevi krivulji bosta z vsakim nadaljnjim povia-njem prispevka za zdravstvo zbrala manj dodatnega denarja. e hoemo poveati sredstva za zdravstvo in slediti svetovnim medicinskim trendom, bodo sve denar morali aktivno iskati izvajalci in zavarovalnice na zasebnem trgu. To pa seveda pome-ni, da bodo morali izvajalci ponujati nove produkte, zasebne zavarovalnice pa jim bodo morale slediti. Pri tem se bomo morali navaditi nekaterih zakonitosti zasebnega trga. Med drugim tudi tega, da mora imeti vsak produkt svojo ciljno populacijo, ki po doloenem produktu povprauje in ga je sposobna tudi plaati. Tukaj moram biti kritien do tistih, ki privabljanje dodatnega denarja vidijo v univerzalni participaciji za e obstojee storitve, in tudi do ponudnikov dopolnilnih zavarovanj, ki zavarujejo tisto, za kar so ljudje e zavarovani. Participacija namre ne uvaja nove filozofije: po epu udari tiste, ki zdravstvene storitve najbolj potrebujejo, izvajalcev pa ne sili k inovacijam. To je podobno, kot e bi uporabo plonika zaraunali pecem in avtomobilistom enako: plonik bi plaevali samo peci, ki plonik potrebujejo, medtem ko bi avtomobilisti poiskali parkirie kje drugje. To ni prav, kajti zaradi avtomobilov, ki jim plonik sploh ni namenjen in ki ga v

    primeru plaljivosti sploh ne bodo uporabljali, smo obremenili pece. Pravilna reitev je seveda ta, da zgradimo plaljivo parkirie in iz tega denarja zgradimo plonik, ki je za avtomo-bile zaprt, za pece pa brezplaen. S tem storitev zaraunamo populaciji, ki povprauje po svojem zasebnem prostoru na javni infrastrukturi (parkirno mesto) in ki ga je sposobna plaati (med lastniki avtomobilov je bistveno manj socialno ogroenih kot med peci). Seveda pa je plonik na voljo tudi avtomobili-stu, e se odloi pustiti avto doma in se preleviti v peca. Zadnji primer nas pripelje do problematike koncesij. Veina sogovornikov me takoj zane preprievati, da ne razumem posebnosti koncesij v negospodarstvu, ko povem, da koncesija kot pravni instrument ni alternativna oblika rpanja javnega denarja, temve je v resnici namenjena preusmerjanju zasebnih sredstev v javni namen. Na primer: koncesionar dobi ekskluziv-no pravico prodaje bencina in oddajanja poivali ob avtocesti ter pobiranja cestnin. Gre za donosen posel, vendar mora v zameno zgraditi in na dravo brezplano (ali po mono zniani ceni) prenesti lastnitvo avtoceste. Koncesionar torej avtoceste ne zarauna dravi, temve jo financira iz prodaje blaga in storitev ob in na avtocesti torej dobike iz ekskluzivnega gospodarskega posla nameni v splono korist. e avtocesto financira drava, izvajalec ni koncesionar, temve izvajalec javnega naroila, ki na poivaliih ali cestninah ne pridobi nobenih pravic. Sedanji sistem koncesij v zdravstvu torej ni nek poseben tip koncesije, temve tipino javno naroilo.Direktiva nas bo nauila, da tudi javno naroilo v zdravstvu ni primeren sistem, saj bo treba storitve posredno plaevati tudi tujim izvajalcem, ki na razpisu programa ZZZS niso nikoli niti konkurirali. Tudi to je v resnici logino. Uporabnik zdravstvenih storitev za razliko od peca nima le pravice postaviti se v vrsto, temve ima kot zavarovanec za bolezen pravico do plaila strokov zdravljenja ne glede na to, kdo je storitev opravil in koliko asa je pacient zanjo stal v vrsti. Naronik storitve namre ni drava (kot pri javnem naroilu), temve zavarova-nec; ZZZS kot zavarovalnica je le planik. Tudi formula koncesija = financiranje s strani ZZZS se bo torej z Direktivo relativizirala, kar pomeni, da ne le koncesija, temve tudi javni razpis za sredstva ZZZS po mojem mnenju ni reitev, na kateri bi temeljila zdravstvena reforma. Ni se ne bo spremenilo ez no. Dobro pa bi se bilo navaditi, da se bodo morali izvajalci bolj obraati k uporabnikom storitev in manj k raznim pomembneem na ZZZS in obinskih uradih. e bomo imeli dobro in izvirno zdravstveno ponudbo, e jo bomo znali ustrezno plasirati in e se bomo otresli predsodkov do zasebnih sredstev (uporabnikov, domaih in tujih zasebnih zavarovalnic), je lahko Direktiva velika prilo-nost za paciente (domae in tuje), izvajalce, zavarovalnice in za celotno javno zdravstvo. Lahko pa je tudi krsta, e bomo javno zdravstvo branili z zastarelim in zarjavelim orojem.

    E-naslov: [email protected]

  • Slovenski slikar Matev Langus (17921855) je s tankoutnim opazovanjem v svoji skicirki zrisal podobo golave enske. Njegova natanna upodobitev kae multinodalno golo, kakrno bi lahko sreali tudi danes. To je edina evidentirana slovenska slika gole v Narodni galeriji, gotovo pa je motiv prisoten tudi v ljudskem slikarstvu (Langusova skicirka, svinnik, papir, 16,3 25 cm, Narodna galerija, Ljubljana). Vodstvu Narodne galerije in dr. Ferdinandu erbelju se zahvaljujem za svetovanje pri izbiri slike za objavo.

    KazaloUVODNIK

    Zdravstvo, EU in mi 3Bojan Popovi

    ZBORNICA

    Slovensko zdravstvo dobro, a bo treba odpraviti nekatere anomalije 9Polona Lenik WallasNi zdravja brez duevnega zdravja 10Polona Lenik WallasIz dela zbornice 12Seminarji in delavnice Zdravnike zbornice Slovenije 14AKTUALNO

    Vpraanja in odgovori 18Bla Podgorek

    PERSONALIA

    Opravljeni specialistini izpiti 20IZ EVROPE

    e o begu moganov 22Boris KlunHrvaki vstop v EU, prednosti in skrbi 22Boris Klun

    FORUM

    Spotovani uitelji druinske medicine! 24Na poti v Ameriko. Ali res? 24Marjan JerebDodana vrednost znanja 24Tatjana Leskosek DeniliINTERVJU

    Nada Rotovnik Kozjek: Hrana je lahko tudi zdravilo 26Elizabeta Bobnar Najer

    Ale Leskovek 37Marjan Korda

    IZ ZGODOVINE MEDICINE

    Bolezni itnice v slikarstvu 42Zvonka Zupani SlavecOd genetskih opaanj Gregorja Mendla do genske tehnologije 46Barbara Bobik, Zvonka Zupani Slavec

    ZANIMIVO

    Zdravniki in prosti as 50Milo idanikTehnine izboljave v ortopediji 53Sreko HermanSlovenska medicina in tehnika se predstavita 54Zvonka Zupani SlavecPrinzhornova zbirka v Heidelbergu 55Vlasta Meden KlavoraDekanov dan 56Lojze tevanecAnamneza profesor dr. Franc Hribar 57Vida KomeljSpomin naega ljudstva je kratek! 58Aleksander Nardin

    MEDICINA

    Ponovno odlien uspeh na evropskem specialistinem izpitu iz oftalmologije 60Duica PahorDan antibiotikov 2013 61Milan imanNeznosna lahkost potovanja za ljudi in nalezljive bolezni 64Alenka Trop Skaza

    6 Revija ISIS - November 2013

    Kazalo

  • Naslovnice pripravlja Zvonka Zupani Slavec Avtor logotipa: Primo Kalan Oblikovanje naslovnice: Stanislav Oraem

    POROILA S STROKOVNNIH SREANJ

    Zdravje in delovna zmonost starejih delavcev 67Irena Manfredo, Tihomir RatkajecSimpozij Patologija motorinega nevrona 69Marija Meznari

    STROVNE PUBLIKACIJE

    Prironik Lahko jem v nosenosti 71Tatjana Krajnc Nikoli

    V SPOMIN

    Prof. dr. Ivan Planini, dr. med. (19332011) 72Mateja Dolenc Volj

    S KNJINE POLICE

    Kuharica proti staranju 73Nina Mazi

    STROKOVNA SREANJA 76

    MALI OGLASI 89

    ZDRAVNIKI V PROSTEM ASU

    Godba s koranicami pozdravila jesen 92Ksenija SlavecPrezgodnje slovo (Kajetanu) 96Toma RottMami Mariji ob 90-letnici 96Toma RottTvoje besede 96Toma RottSlovo 96Toma RottPoletno sreanje 96Toma RottLabirint 96Toma Rottemu? 96Toma Rott

    Morana 97Andrej RantPozdrav 97Andrej RantV jesenskem soncu drevesa se zlatijo 97Andrej Rante bi pisal pesmi prej 97Rafael PodobnikLepa profesorica 97Rafael PodobnikKriie v protisvetlobi 97Rafael PodobnikSlovenski zanesenjaki 97Rafael PodobnikOdlikovane fotografije 98Rafael PodobnikAu-foristina tinktura 99Janez Tomai11. tradicionalno sreanje zdravnikov in zobozdravnikov v golfu 99Sabina MarkoliTurija, nekaj vtisov iz starega Istanbula 100Toma RottLiterarno kolesarjenje (s okantnimi vloki) v meteorolokem poletju 2013 106Marjan KordaNa starost na konju 110Eldar M. GadijevUmetnost na Slovenskem in evropski slikarji 114Vesna Dubur

    ZAVODNIK

    Simboli 121Vojko Flis

    7Revija ISIS - November 2013

  • 8 Revija ISIS - November 2013

    ZbornicaImpressumLETO XXII., T. 11, 1. november 2013 natisnjeno 9250 izvodov datum tiska: dan pred izidom UDK 61(497.12) (060.55) UDK 06.055:61(497.12) ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9IZDAJATELJ IN ZALONIK / PUBLISHED BY Zdravnika zbornica Slovenije The Medical Chamber of Slovenia Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana W: http://www.zdravniskazbornica.si T: 01/ 30 72 100, F: 01/ 30 72 109 E: [email protected] Transakcijski raun: 02014-0014268276PREDSEDNIK / PRESIDENT prim. Andrej Moina, dr. med.UREDNITVO / EDITORIAL OFFICE Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana W: http://www.zdravniskazbornica.si Isis online: ISSN 1581-1611 T: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109 E: [email protected] IN GLAVNI UREDNIK / EDITOR-IN-CHIEF AND RESPONSIBLE EDITOR prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. E: [email protected] T: 01/543 74 93TEHNINA UREDNICA, LEKTORICA / EDITOR, REVISION Marta Breko Vrhovnik, univ. dipl. slov. E: [email protected] ODBOR IN NOVINARJI / EDITORIAL BOARD AND JOURNALISTS prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. izr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med. prof. dr. Eldar M. Gadijev, dr. med. prim. asist. Jana Govc Eren, dr. med. prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. akad. prof. dr. Marjan Korda, dr. med. prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. prof. dr. rt Marinek, dr. med., v. svet. asist. mag. Marko Pokorn, dr. med. prim. doc. dr. Danica Rotar Pavli, dr. med. prof. dr. Toma Rott, dr. med. asist. Ale Rozman, dr. med. akad. prof. dr. Joe Trontelj, dr. med., v. svet. prof. dr. Vito Vrbi, dr. dent. med., v. svet. prof. dr. Matja Zwitter, dr. med.TAJNICI UREDNITVA / SECRETARY Marija Cimperman Slavka SterleOBLIKOVNA ZASNOVA / DESIGN Andrej Schulz, Primo Kalan VisArt studio, LjubljanaRAUNALNIKA POSTAVITEV IN PRIPRAVA ZA TISK DTP Stanislav Oraem, Sanda LogarTRENJE / MARKETING Zdravnika zbornica Slovenije Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana T: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109 E: [email protected] / PRINTED BY Tiskarna Pove, Povetova 36 a, Ljubljana T: 01/439 98 40Vse pravice pridrane, ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem urednitva. Lastnik blagovne znamke: Zdravnika zbornica Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana

    Navodila avtorjemRok oddaje vseh prispevkov za objavo v reviji Isis je do 5. v mesecu za naslednji mesec. lanke oddajte v elektronski obliki (velikost rk 12 pt, oblika pisave times new roman). Dolina lankov je omejena na 25.000 znakov tetje brez presledkov. V kolikor bi radi v lanku objavili tudi fotografije, naj bo lanek sorazmerno kraji 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno fotografijo.Za objavo so primerne digitalne fotografije, velike vsaj 1500 1200 tok (pixels), to je okoli 2 milijona tok. Loljivost najmanj 300 dpi.e uporabljate kratice, ki niso splono znane, jih je treba pri prvi navedbi razloiti. Prosimo, da se izogibate tujejezinim besedam in besednim zvezam. e ni mogoe najti slovenske ustreznice, morate tujo besedo ali besedno zvezo, ko jo uvedete v besedilo, razloiti.e ste lanek napisali po naroilu farmacevtskega ali drugega podjetja in e v lanku obravnavate farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, morate navesti konflikt interesov.Ker izbrane prispevke honoriramo, pripiite polni naslov stalnega bivalia, davno tevilko, davno izpostavo, popolno tevilko transakcijskega rauna in ime banke.

    Poroila s strokovnih sreanjDolina prispevka je omejena na najve 10.000 znakov (tetje brez presledkov). Priloite lahko eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek lahko najve 9000 znakov. e gre za sreanja z mednarodno udelebo, mora poroilo vsebovati oceno obravnavanega podro-ja medicine v Sloveniji. Prosimo, da v poroilu povzamete bistvo obravnavane tematike in se ne zaustavljate preve pri imenih predavateljev, ki za veino bralcev niso sporoilna.Na koncu prispevka lahko navedete imena pravnih ali fizinih oseb, ki so kakor koli prispevale, da ste se lahko udeleili ali organizirali sreanje (urednitvo si pridruje pravico, da imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem ne bomo objavili.

    NekrologiV vsaki tevilki bomo objavili najve dva nekrologa. Dolina nekrologa je omejena na eno stran, torej 5000 znakov (tetje brez presledkov). Priloite lahko eno fotografijo; v tem primeru ima prispevek lahko najve 4000 znakov.

    Izjava urednitvalanki izraajo stalia avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali urednitva Izide.

    Letna naroninaLetna naronina za nelane (naronike) je 49,20 EUR. e je prejemnik glasila v tujini, se dodatno zaraunajo stroki potnine po veljavnem ceniku Pote Slovenije. Posamezna tevilka za nela-ne stane 4,47 EUR. 8,5-odstotni davek na dodano vrednost je vraunan v ceni. Potnina je plaana pri poti 1102 Ljubljana.

    Sodelovali

    Barbara Bobik, tudentka medi-cine MF Ljubljana Elizabeta Bobnar Najer, prof. sl., ru., Ljubljana Izr. prof. dr. Milan iman, dr. med., viji svetnik, Nacionalna komisija za smotrno rabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji Doc. dr. Mateja Dolenc Volj, dr. med., MF Ljubljana, Katedra za dermato-venerologijo Vesna Dubur, dr. dent. med., Ljubljana Izr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med., UKC Maribor Prof. dr. Eldar M. Gadijev, dr. med., v. svet-nik, Preddvor Prof. dr. Sreko Herman, dr. med., v. svetnik, Ljubljana Dr. Marjan Jereb, dr. med., Ljubljana Prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svetnik, Ljubljana Akad. prof. dr. Mar-jan Korda, dr. med., Ljubljana Vida Komelj Beravs, dr. med., Kranj Asist. Tatjana Krajnc Nikoli, dr. med., ZZV Murska Sobota Polona Lenik Wal-las, univ. dipl. soc., Zdravnika zbornica Slovenije Prim. mag. Tatjana Leskoek Denili, dr. dent. med., ZD Ljubljana, Enota Moste-Polje Mag. Irena Manfredo, dr. med., Medicina prometa, dela in porta, d. o. o., Zagorje ob Savi Sabina Markoli, dr. dent. med., Zdrav-

    nika zbornica Slovenije Mag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana Vlasta Meden Klavora, dr. med., ZD Nova Gorica Doc. dr. Marija Meznari, dr. med., MF Ljubljana Dr. Aleksander Nardin, dr. med., empeter pri Gorici Prof. dr. Duica Pahor, dr. med., UKC Maribor Bla Podgorek, tudent medicine MF Ljubljana Prim. mag. Ra-fael Podobnik, dr. dent. med., Nova Gorica Bojan Popovi, dr. med., univ. dipl. prav., Fides, Sindikat zdravnikov in zo-bozdravnikov Slovenije Andrej Rant, dr. dent. med., Ljubljana Dr. Tihomir Ratkajec, dr. med., Medicina dela Rogaka, d. o. o., Rogaka Slatina Prof. dr. Toma Rott, dr. med., Ljub-ljana Ksenija Slavec, dr. med., UKC Ljubljana Alojz teva-nec, dr. med., Tiina Prof. dr. Janez Tomai, dr. med., UKC Ljubljana, Klinika za infekcijske bolezni in vroinska stanja Prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., Zavod za zdravstveno varstvo Celje Prof. dr. Zvonka Zupani Slavec, dr. med., MF Ljubljana, Intitut za zgodovino medicine Mag. Milo ida-nik, dr. med., Zdravstveni zavod Vae zdravje, d. o. o., Maribor

  • 9Revija ISIS - November 2013

    Zbornica

    Slovensko zdravstvo dobro, a bo treba odpraviti nekatere anomalijeOkrogla miza: Varnost oskrbe bolnika v zaostrenih gospodarskih razmerahPolona Lenik WallasZdravnika zbornica Slovenije je 26. septembra organizirala okroglo mizo z naslovom Varnost oskrbe bolnika v zaostrenih gospodarskih razmerah. Na njej so sodelovali Toma Gantar, dr. med., minister za zdravje, prim. Andrej Moina, predsednik ZZS, prof. dr. David B. Voduek, predsednik Glavnega strokovnega sveta SZD, Konrad Kutrin, dr. med., predsednik Fidesa, Samo Fakin, dr. med., direktor ZZZS, izr. prof. dr. Sao Polanec, Ekonomska fakulteta Ljubljana, prof. dr. Igor vab, predstojnik Katedre za druinsko medicino, Dua Hlade Zore, dr. med., zastopnica pacientovih pravic, in Franc Zalar, Drutvo za zdravje srca in oilja Slovenije.Moderatorka sreanja je bila prim. doc. dr. Danica Rotar Pavli. Okrogla miza je bila dobro obiskana, udeleilo se je je okoli 70

    zdravnikov in zobozdravnikov, mediji pa so obirno poroali o njeni vsebini.Udeleenci so se strinjali, da je Slovensko zdravstvo dobro. Vendar so se v zadnjih letih nabrale nekatere nepravilnosti, ki jih bo treba odpraviti, je menil tudi minister za zdravje Toma Gantar. Prim. Moina, predsednik ZZS, pa je opozoril, da lahko pretirano varevanje vpliva na varnost oskrbe bolnikov. Najve pozornosti so udeleenci namenili splonemu poloaju v zdravstvu.Predsednik zbornice Andrej Moina je tudi opozoril, da je zdravstvo v Sloveniji na hudi preizkunji, saj je v zadnjih nekaj letih izgubilo okoli 350 milijonov evrov. Med problemi, ki pestijo zdravstvo, je med drugim omenil korupcijo, ki je in

    tevilka: 041-1/2013/14Datum: 30. 10. 2013

    Na podlagi 22. lena Statuta Zdravnike zbornice Slovenije (besedilo sprejeto na skupini Zdravnike zbornice Slovenije dne 13. 12. 2007 ter 16. 12. 2008 (uradno preieno besedilo)) in 19. lena Poslovnika o delu skupine, izvrilnega odbora ter njunih organov (besedilo sprejeto na skupini Zdravnike zbornice Slovenije dne 4. 12. 2007)

    RAZPISUJEMNADOMESTNE VOLITVE

    za poslanca skupine Zdravnike zbornice Slovenije za volilno enoto TR1 (SB Trbovlje) Zasavske regije

    za 12. 11. 2013Poslanca skupine Zdravnike zbornice Slovenije se voli na neposrednih, splonih in tajnih volitvah.Volitve se opravijo z glasovanjem po poti.

    Prim. asist. mag. Jernej Zavrnik, dr. med., spec.predsednik skupine Zdravnike zbornice Slovenije

  • 10 Revija ISIS - November 2013

    Zbornica

    obstaja, pomanjkanje druinskih zdravnikov ter monopole, ki elijo ohraniti stanje, kot je. Kljub temu prim. Moina ocenjuje, da je slovensko zdravstvo dobro in solidno. Imamo visoko raven socialnih pravic, nimamo tajkunizacije in privati-zacije, je dejal.Tudi minister za zdravje Toma Gantar se je strinjal, da je slovensko zdravstvo e vedno dobro, a je tudi on opozoril, da bodo potrebne doloene spremembe, e elimo, da tako ostane tudi vnaprej. Med spremembami je izpostavil predvsem potrebo po ve sredstvih in s tem povezanimi spremembami naina financiranja zdravstva. Za slednje bo treba po Gantarjevih besedah sprejeti ustrezno zdravstveno zakonodajo. Minister upa, da bo vsem delenikom uspelo najti kompromis.

    Zastopnica pacientovih pravic v Ljubljani Dua Hlade Zore pa je opozorila na nekatere probleme, ki se pojavljajo zaradi krize in vplivajo tudi na varnost oskrbe bolnikov. Po njenih besedah si edalje ve ljudi ne plauje prispevka za zdravstveno zavarovanje, mnogi pa tudi ne zmorejo plaevati zdravil, ki so jih sicer v preteklosti redno jemali in so jim tudi pomagala, a so bila uvrena na listo plaljivih zdravil. Ob tem je opozorila, da lahko pretirano varevanje povzroi kodo in strokovno nevarnost ter da se je treba zavedati, da pacient ni tevilka, ampak lovek, kar je treba upotevati tudi v dobi varevanja.Profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Sao Polanec vidi najpomembnejo reitev, ki bi zdravstvo lahko pripeljala iz finannih teav, v ponovni rasti gospodarstva. Opozarja tudi, da se ne sme upokojiti preve ljudi, zdravniki pa morajo odobriti manj bolnikih odsotnosti.V zvezi s slednjimi je generalni direktor Zavoda za zdrav-stveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin dejal, da je vsak dan na bolniki 16.000 ljudi, kar zdravstveno blagajno letno stane 220 milijonov evrov. Povedal je e, da ima ZZZS sicer priprav-ljen strateki razvojni nart, ki naj bi dal odgovore na nekatera vpraanja glede financiranja zdravstva.Prim. doc. dr. Danica Rotar Pavli je uspeno moderirala okroglo mizo in razpravljalce, ki so se oglaali iz obinstva. Med njimi je bil tudi mlad specialist, ki je opozoril na teak poloaj mlajih zdravnikov. Oba sogovornika, tako minister Toma Gantar kot prim. Moina, sta se zavzela za mlade in jim izrekla podporo. Zelo smo bili veseli prisotnosti predstavnikov drutev bolnikov. Zavezali smo se, da bomo v prihodnosti posvetili vejo pozornost prav njim in jih povabili k sodelovanju.

    E-naslov: [email protected]

    Ni zdravja brez duevnega zdravjaPolona Lenik WallasNa Zdravniki zbornici Slovenije smo pred svetovnim dnevom duevnega zdravja, ki je bil 10. oktobra 2013, organizirali novinarsko konferenco z naslovom Duevno zdravje v lui ekonomske krize in predvidenih reform zdravstvenega sistema. Stiske, ki v kriznih asih pestijo posameznike, kot so dolga brezposelnost ali negotova zaposlitev, poveujejo verjetnost za pojav psihinih motenj. Predsednik zdravnike zbornice prim. Andrej Moina je poudaril, da ni zdravja brez duevnega zdravja.V regijah, kjer je veja brezposelnost, je na primer veja stopnja samomorilnosti, je dejal izr. prof. dr. Peter Pregelj s Katedre za psihiatrijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Po njegovih besedah se v Sloveniji trend upadanja samomorov v zadnjih letih zmanjuje. Bojijo se, da se bo obrnil navzgor, ob tem, da je Slovenija e tako na tretjem mestu po tevilu samomorov v EU. Psihine motnje po Pregljevih besedah ne pomenijo le trpljenja

    Dua Hlade Zore, dr. med., zastopnica pacientovih pravic, Toma Gantar, dr. med., minister za zdravje, prim. Andrej Moina, dr. med., predsednik ZZS.

  • 11Revija ISIS - November 2013

    Zbornica

    za posameznike, ampak so tudi veliko ekonomsko breme, za leto 2010 na primer ocenjeno na ve kot dve milijardi evrov, kar pomeni 7 odstotkov bruto domaega proizvoda. Psihiatrine skupaj z ostalimi nevrolokimi boleznimi pomenijo najveji javnozdravstveni problem v Evropi in zahodnem svetu, saj predstavljajo tretjino bolezenskega bremena drube. Ob tem tudi psihiatrija deli usodo ostalih bolninic in izgublja sredstva, eprav se potrebe poveujejo.

    Ministrstvo za zdravje si e nekaj let prizadeva za sistemsko ureditev podroja duevnega zdravja. Tako je mag. Nadja obal, predstavnica ministrstva za zdravje, povedala, da na ministrstvu raunajo, da bi bil lahko nacionalni program duevnega zdravja, ki ga pripravljajo od leta 2009, v decembru pripravljen za obravnavo v vladi. Varuhinja lovekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa je poudarila, kako zelo pomembno je, da pomo pravoasno dobijo otroci in mladostniki, ki bodo sicer lahko imeli hude teave tudi kot odrasli. Omenila je problem pomanjkanja pedopsihiatrov, ki jih v doloenih regijah sploh ni. Dr. Leonida Zalokar iz Vzgojnega zavoda Planina je opozorila, da ni ustrezno poskrbljeno za otroke in mladostnike, ki potrebujejo ukrep neprostovoljne hospitalizacije, saj e vedno ni posebnega oddelka, kjer bi poskrbeli zanje, ampak so hospitali-zirani na zaprtih oddelkih psihiatrinih bolninic skupaj z odraslimi. Izr. prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovek s Psihiatrine klinike pa je predstavila pripravljanje resolucije o nacionalnem programu duevnega zdravja ter dodala, da naj bi la resolucija ta teden iz rok delovne skupine. V njej je zelo veliko pozornosti posveene prav skrbi za duevno zdravje otrok in mladostnikov.

    E-naslov: [email protected]

    Ni zdravja brez duevnega zdravja, je poudaril prim. Moina.

    V A B I L O N A O K R O G L O M I Z O

    MLADI ZDRAVNIKI IN PRENOVA PRIPRAVNITVAki bo v sredo, 13. novembra 2013, ob 17. uri v Modri dvorani Domus Medica, Dunajska cesta 162, Ljubljana

    Zdravnika zbornica Slovenije eli mlade zdravnike in tudente zakljunih letnikov medicinskih fakultet aktivno vkljuiti v razpravo o stanju in morebitni prenovi pripravnitva ter prispevati k iskanju reitev za problematiko na tem podroju.Na okrogli mizi bodo spregovorili:

    prim. Andrej Moina, dr. med., predsednik ZZS, izr. prof. dr. Bojana Beovi, dr. med., predsednica Sveta za izobraevanje ZZS, asist. mag. Hugon Moina, dr. med., vodja IPP UKC Ljubljana in lan Delovne skupine za pripravnitvo

    ZZS,ter moderatorja mag. Andrej Bruan, dr. med., predsednik Delovne skupine za pripravnitvo, in Ana Tolar, dr. med., specializantka FRM in lanica Delovne skupine za pripravnitvo ZZS.Cilj okrogle mize je spregovoriti in dobiti povratno informacijo o stanju na podroju izvajanja pripravnitva, vsebini in programu pripravnitva, problematiki izvajanja strokovnega izpita, morebitnem prehodu na E-list zdravnika pripravnika in predlogih za spremembo pripravnitva.

    Vljudno vabljeni! Prim. Andrej Moina, dr. med. predsednik ZZS

  • 12 Revija ISIS - November 2013

    Zbornica

    Iz dela zborniceObisk predsednika ZZS pri predsedniku dravePredsednik ZZS prim. Andrej Moina je v zaetku oktobra obiskal predsednika drave Boruta Pahorja zaradi aktualnih razmer v slovenskem zdravstvu. Pogovor je tekel o strukturnih spremembah v slo-venskem zdravstvu in o monih reitvah v lui globoke ekonomske krize v dravi. Pogovarjala sta se tudi o aktualnem dogodku v zvezi z obsojeno zdravnico, ki je morala na prestajanje zaporne kazni. Ena od ugotovitev je bila, da so potrebne spremembe pri organizaciji dela zdrav-nikov, ki opravljajo nujno medicinsko pomo.Predsednik drave je izrazil podporo strukturnim spremembam v slovenskem zdravstvu in izrazil pripravljenost dejav-no posei v ustvarjanje pogojev, ki bodo zagotovili monosti za lajo uresniitev potrebnih sprememb v slovenskem zdravstvu. Predsednik drave je sprejel povabilo, da v blinji prihodnosti obie Zdravniko zbornico Slovenije oziroma Domus Medica.

    Clinical Key nov nain dostopa do strokovnih virovNa intranetnem portalu Zdrav-nike zbornice: https://intra.zdravniskazbornica.si/intra/zzs.asp?FolderId=587&ContentId=2125 je omogoen testni dostop do literature Clinical Key.Vsebina portala: strokovne revije in knjige (nad 1100 knjig in nad 550 revij), vsebine se dnevno osveujejo in dopol-njujejo, arhiv od leta 2007, multimedijske vsebine (slike, posnetki, operacije), orodje First Consult za pomo pri diagnozah, CME izobraevanje in zbiranje tok e z iskanjem odgovorov na vpraanja in raziskovanjem na platformi, smernice,

    navodila za paciente, lista zdravil z indi-kacijami, kontraindikacijami, neelenimi uinki. Omogoen je neposredni izvoz izbrane vsebine v prezentacijo ali lanek, skupaj z vsemi potrebnimi viri. Vsi zainteresirani se za testni dostop lahko obrnejo na Majo Ravnikar, [email protected]

    Stalie ZZS do dela zdravnikov brez licence za druinsko medicinoZdravnika zbornica meni, da je treba pri ugotavljanju pogojev za delo osebnega zdravnikabrez izjeme spotovati veljavno zakonodajo. Osebni zdravnik je lahko le tisti zdravnik, ki ima za to ustrezno licenco in izpolnjuje ostale pogoje za samostojno opravljanje zdravnike slube. Zbornica podpira MZ v prizadevanju, da se izpostavljena problematika im prej uredi, predvsem pa poziva zdravstvene zavode, da nemudoma pristopijo k vzpo-stavitvi zakonitega stanja.

    Prijava in registracija lanov ZZS na podiplomskih strokovnih izobraevanjihZdravnika zbornica ima novo aplikaci-jo, imenovano Licennik, katera vam bo omogoala enostavnejo prijavo na strokovna izobraevanja, ki jih bodo organizatorji prijavili na zbornici. Prijava bo mogoa za vsa izobraevanja, ki se izvajajo od oktobra dalje. Do aplikacije boste dostopalipreko spletnega portala zbornice z uporabnikim imenom in geslom ali PIN-om. PIN prejmete ob lanski izkaznici. Ve informacij na nai spletni strani: http://www.zdravniskaz-bornica.si.

    Spletna stran, namenjena zobozdravnikomNa intranetni strani Zdravnike zbornice Slovenije https://intra.zdravniskazbornica.si/intra/default.asp je na voljo nova pod-stran samo za zobozdravnike. Vljudno vabimo vse zobozdravnike k posredova-nju informacij in novic.

    Pomembno obvestilo Odbora za zobozdravstvo glede akreditacij v zobozdravstvu Odbor za zobozdravstvo je zaznal, da se med zobozdravniki pojavlja veliko neja-snosti glede vpraanja, ali so akreditacije zobozdravstvenih ordinacij obvezne. S tem v zvezi vsem zasebnim zobozdravni-kom sporoamo, da slovenski in evropski predpisi (vkljuno z direktivo, ki bo urejala ezmejno zdravstveno varstvo) ne predpisujejo obvezne akreditacije zobozdravstvenih ordinacij. Enako velja tudi za Sploni dogovor za pogodbeno leto 2013, ki v prilogi BOLII/b doloa obveznost pristopa k postopku akredita-cije le za izvajalce specialistine bolni-nine dejavnosti, za zobozdravstvene ordinacije pa Sploni dogovor takne obveznosti ne doloa. Posebej opozarja-mo, da se v zvezi z akreditacijami iri tudi zmotna informacija, po kateri naj bi bili tuji dravljani upravieni do povraila strokov zdravljenja le v primeru, ko so zobozdravstveno storitev prejeli s strani akreditirane zobozdravstvene ambulante. Direktiva o uveljavljanju pravic pacientov pri ezmejnem zdravstvenem varstvu taknega pogoja za povrailo strokov namre ne doloa.

  • 13Revija ISIS - November 2013

    Zbornica

  • Seminarji in delavnice Zdravnike zbornice Slovenije

    14 Revija ISIS - November 2013

    Zbornica

    Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice. Prijavite se lahko tudi na e-naslov: [email protected]

    NASLOV STROKOVNEGA SREANJA DATUM SPI TOKE KOTI ZACIJA

    Nujna medicinska pomo, delavnice za ekipe v zobozdravstvu

    november: 30. 11. 2013

    december: 7. 12. 2013

    8 147 EUR (DDV je vkljuen)

    Mediacijske veine in mediator v zdravstvu (100-urni teaj)

    november: 7.17. 11. 2013 v postopku 841,80 EUR (DDV je vkljuen)

    Da ne bi po nepotrebnem straili in jezili drugih (delavnica)

    november: 19. 11. 2013 v postopku 160 EUR (DDV je vkljuen)

    Zaupanje je klju: kako oblikovati zaupanje v medosebnih odnosih (delavnica)

    november: 26. 11. 2013 v postopku 160 EUR (DDV je vkljuen)

    Ne dajte se preslepiti: trening odkrivanja zavajanja v komunikaciji (delavnica)

    december: 3. 12. 2013 v postopku 190 EUR (DDV je vkljuen)

    Bolj zadovoljni ljudje so bolji profesionalci (delavnica)

    november: 5. 11. 2013

    december: 10. 12. 2013

    v postopku 160 EUR (DDV je vkljuen)

    ustveno inteligentni stari (seminar)

    november: 12. 11. 2013 v postopku 40 EUR (DDV je vkljuen)

    La in resnica v medosebnih odnosih (seminar)

    november: 14. 11. 2013

    december: 5. 12. 2013

    v postopku 40 EUR (DDV je vkljuen)

    Etika na prepihu Ali lahko predpisi ZZZS in oglaevanje farmacevtske industrije vplivajo na zdravnikove odloitve in izide zdravljenja

    november: 18. 11. 2013 v postopku 96 EUR (DDV je vkljuen)

    Sporoanje slabe novice (delavnica)

    november: 22.23. 11. 2013 v postopku 250 EUR (DDV je vkljuen)

    Sprejemanje odloitev o prenehanju ali nadaljevanju zdravljenja (delavnica)

    januar: 13. 1. 2014 v postopku 150 EUR (DDV je vkljuen)

    Uinkovito reevanje konfliktov s pacienti (seminar)

    februar: 4. 2. 2014

    maj: 8. 5. 2014

    5,5 120 EUR (DDV je vkljuen), upokojenci imajo

    25 % popusta

    Odnos s pacienti kako rei ne brez obutka krivde (seminar)

    februar: 12. 2. 2014

    maj: 13. 5. 2014

    5,5 120 EUR (DDV je vkljuen), upokojenci imajo

    25 % popusta

    Nekatere izjave udeleencev delavnice Sporoanje slabe novice: Zelo mi je al, da se tega nismo uili e zdavnaj med olanjem. Odlino izpeljan program, ki mi ni nudil le prepotrebnega znanja, temve tudi nov pogled na odnos z bolnikom, s sodelavci

    in celo z domaimi. Una delavnica mi je dala dragocene napotke za sporoanje slabe novice in komuniciranje sploh.

  • Seminarji in delavnice Zdravnike zbornice Slovenije

    15Revija ISIS - November 2013

    Zbornica

    Seminarji za osebno rast Izvajalca: Polona Seli, univ. dipl. psih., in Andrej Juratovec, soc. del.V programu za krepitev osebne moi bomo vzpodbudili udele-ence, da se zavejo strategij oblikovanja in doseganja ciljev in spoprijemanja s stresom ter funkcionalnosti/konstruktivnosti teh strategij, spoznajo nove monosti in ubesedijo lastne izku-nje. Pojasnili bomo, kako dojemamo lastno mo in uinkovitost in zakaj nam ustva povzroajo stres.

    Bolj zadovoljni ljudje so bolji profesionalci(delavnica) november, december Odgovorili bomo na vpraanja, ali je zadovoljstvo znailnost odnosa ali znailnost osebe oziroma oseb v odnosu, kako do zadovoljstva v zasebnem in profesionalnem ivljenju ter kaj pomeni osebna mo in odgovornost za lastno ivljenje. Zado-voljstvo bomo povezali z vrednotami, socialnimi vlogami in nar-tovanjem. Ob koncu delavnice priakujemo spremembo obu-tljivosti za priakovanja in delovanje drugih, izboljanje ustveno inteligentnega sporazumevanja ter oblikovanje koncepta oseb-ne moi, kar vse varovalno deluje pred izgorevanjem.

    Da ne bi po nepotrebnem straili in jezili drugih(delavnica) november

    Strah in jezo bomo predstavili skozi samoopazovanje ter v skupi-ni omogoili prepoznavanje razlinosti. Empatijo bomo uvedli kot zmonost zavedanja ustev, potreb in skrbi drugih, ki omogoa razumevanje druge osebe/drugega in oceno proble-ma z njegove strani, kar je e posebej pomembno pri blaenju strahu in zaskrbljenosti ali umirjanju jeze. Ob koncu delavnice priakujemo, da bodo udeleenci zmogli upotevati medosebno razlinost ter delovanje lastnih in ustev drugih.

    Ne dajte se preslepiti (delavnica) december

    Vadili bomo prepoznavanje besednih in nebesednih sporoil in njihove vloge, saj besede s svojim pomenom predstavljajo zgolj manji del sporoila in sta ve kot dve tretjini sporoila nebe-sedni, raba nebesednih sporoil v socialnih interakcijah pa pre-teno nezavedna. Da bi tudi po delavnici razlikovali med lajo in resnico, dobijo udeleenci za popotnico knjigo Novi odronik: Nebesedno sporazumevanje za vsakdanjo rabo.

    Zaupanje je klju (delavnica) november

    V delavnici bomo predstavili koncept ustvene inteligentnosti, ki vkljuuje zmonost nadzora lastnih ustev in ustev drugih, to pa umestili na polje medosebnih odnosov, kjer je pogosto kljuna vloga zaupanja. Nauili se bomo, kako doseemo zau-panje v medosebnih odnosih in kako ga ne izgubimo, pa tudi, kako z vedenjem in empatijo zaupanje krepimo.

    ustveno inteligentni stari (predavanja) november

    Vsebine s podroja ustvene inteligentnosti so namenjene pre-poznavi pomena ustev in ustvovanja v komunikaciji in medo-sebnih odnosih, pa tudi pri razumevanju sebe in drugih, name-njene so ljudem v razlinih druinah, odnosih in vlogah. Da bi mogli razumeti svojo govorico, moramo zares spoznati govorico svoje druine oziroma tistih, od katerih smo se najprej uili spo-razumevanja. ele potem se je mogoe odgovorno lotiti starev-stva v razlinih fazah odraanja otrok (in starev).

    La in resnica v medosebnih odnosih (predavanja) november, december

    V predavanju bomo predstavili odkrivanje zavajanja. Poleg opa-zovanja je potrebno znati razbrati, poimenovati in interpretirati znake, ki jih opazimo. Ob zavajanju bo omenjen tudi strah, ki pogosto spremlja zavajanje, eprav ne v vseh prevarah, ki smo jim izpostavljeni v vsakdanjem ivljenju.

    Andrej Juratovec, socialni delavec kadrovske smeri in portni dela-vec, namenja posebno pozornost vpraanjem coachinga in ustveno inteligentne komunikacije v razlinih delovnih okoljih. Polona Seli je doktorica klinine psihologije, visokoolska uiteljica socialne psihologije in kriminalistike, ukvarja se s pouevanjem in svetova-njem na podroju medosebnih odnosov in kot raziskovalka na Kate-dri za druinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

    Mediacijske veine in mediator v zdravstvu (100-urno usposabljanje) november

    Poznavanje in obvladovanje mediacijskih vein je nepogreljiv element reevanja nesoglasij, izboljanja medosebnih odnosov tako na osebnem kot tudi poslovnem podroju ter posledino vodilo do veje strokovnosti dela.Mediacija ali uporaba mediacijskih vein v zdravstvu poma-ga pri reevanju konfliktov: med zaposlenimi v zdravstvu, med zdravstvenimi delavci in pacienti/njihovimi svojci ter zdravstvenimi delavci, vodji zavodov in ostalimi subjekti, s

    katerimi slednji sodelujejo.Cilji usposabljanja: udeleence seznaniti s pojmom mediacija in temeljnimi medi-

    acijskimi veinami, udeleence usposobiti za reevanje konfliktov s pomojo

    mediacijskih vein v vsakovrstnih sporih med razlinimi udeleenci,

    udeleence nauiti voditi proces mediacije v zdravstvu.Usposabljanje je namenjeno: zdravstvenim delavcem: zdravnikom, zobozdravnikom, osebam, ki jih zanima mediacija v zdravstvu.

  • 16 Revija ISIS - November 2013

    Zbornica

    Nujna medicinska pomo za ekipe v zobozdravstvu (delavnica) november, december

    Namen teaja je, da osvei in obogati znanje in veine s podro-ja temeljnih postopkov oivljanja in defibrilacije ter prepozna-vanja in pravilnega ukrepanja ob nekaterih nujnih stanjih (tujki v zgornjih dihalih, akutni koronarni sindrom, akutna moganska kap, motnje zavesti, anafilaktina reakcija). Teaj je namenjen doktorjem dentalne medicine in njihovim timom.Teaj je sestavljen iz teoretinega in praktinega dela, ki sta prilagojena posebnostim obravnave nujnih stanj v zobni ambu-lanti. Praktini del je sestavljen iz vaj na modelih in ravnanja z opremo. Simulacija primerov je pripravljena tako, da predstavi-mo primer pacienta v zobni ambulanti, zobozdravnik in njegova medicinska sestra pa morata pravilno ukrepati. Ostali opazujejo dogajanje, na koncu sledi analiza ter ocena pravilnosti ukrepa-nja. Ob zakljuku teaja je preizkus znanja.Teaj vodi mag. Mitja Mohor, dr. med., spec. splone in urgentne medicine, vodja slube NMP ZD Kranj s sodelavci.

    Etika na prepihuAli lahko predpisi ZZZS in oglaevanje farmacevtske industrije vplivajo na zdravnikove odloitve in izide zdravljenja (seminar) november

    Slovenska drava v smislu racionalizacije v zdravstvu nartuje uvedbo terapevtskih skupin zdravil. Na zaetku aprila je Skupi-na Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) potrdila Pravilnik o razvranju zdravil na listo. Odzivi strokovnih organiza-cij so burni in razlini. Izpostaviti je treba, da se bo po novem nainu verjetno poveala obremenitev druinskih zdravni-kov, saj se bodo bolniki, ki se za doplailo ne bodo odloili, vra-ali nazaj v ambulanto po nov recept, emur zdravniki nasprotu-jejo. Odprtih je precej vpraanj od tega, kako se je vsa stvar obnesla v drugih dravah (npr. v Nemiji), do tega, ali res ne gre brez vraanja k preobremenjenemu zdravniku (obstajajo drave, kjer se doplaila k zdravilom urejajo le v lekarnah).Prav je, da problematiko osvetlimo z vseh zornih kotov in da nam na vpraanja skuajo odgovoriti strokovnjaki razlinih strok. Zato smo na drugo sreanje iz sklopa Etika na prepihu povabili vidne predstavnike, ki soodloajo v naem zdravstvu. Na sreanju bomo obravnavali tudi naine obstojeega sodelovanja zdravnitva s farmacevtsko industrijo. Predstavili bomo izku-nje iz tujine in tam uveljavljene kodekse opredeljenega sodelo-vanja med zdravnitvom in farmacevtsko industrijo. Spregovorili bomo o konfliktu interesov, ki bi ga v prihodnje eleli oblikovati pregledneje.eprav nas je gospodarska kriza v Sloveniji mono udarila, prihaja tudi as, da nedoreenosti, ki smo jih dolgo pometali pod preprogo, zanemo tvorno reevati.

    Sprejemanje odloitev o prenehanju ali nadaljevanju zdravljenja (delavnica) januar

    Delavnica je namenjena predvsem tistim, ki delajo v intenzivni medicini, prav tako pa tudi vsem ostalim zdravnikom. Vsebina delavnice je pripravljena po zahtevah programa specializacije iz intenzivne medicine in vsebuje podroja: etika v intenzivni medicini, sposobnost sprejemanja bolnikove volje, pisna privolitev, upotevanje etinih navodil bolninice, sposobnost razpravljanja ter sprejemanja odloitev o preneha-

    nju ali nadaljevanju in omejevanju zdravljenja (tudi s svojci), sposobnost sprejetja odloitve o neoivljanju, upotevanje elja druine pri nartovanju zdravljenja (velja za

    neonatalno/pediatrino populacijo).Delavnico vodi: asist. Urka Lunder, dr. med.

    Sporoanje slabe novice (delavnica) november

    Una delavnica Sporoanje slabe novice je namenjena vsem, ki se sreujejo z okoliinami, v katerih bolnikom in njihovim svoj-cem sporoajo neugodno diagnozo, slabe prognostine mo-nosti, poslabanje bolezni, vsakodnevne neprijetne spremembe zdravstvenega stanja, neuspeno zdravljenje, oziroma so v ne-nehnem stiku s hudo bolnimi.Opredelitev znanj in vein, ki jih pridobijo udeleenci: etina doloila in premisleki glede sporoanja slabe novice

    bolniku, 6-stopenjski model sporoanja slabe novice SPIKES, psiholoke osnove o znailnih ustvenih reakcijah ob spreje-

    manju slabe novice, veine ukrepanja v sporazumevanju ob teavnih situacijah

    (ob bolnikovem izrazu oka, jeze, zanikanja, strahu, alosti ), ukrepanja ob teavnih vpraanjih bolnikov in svojcev, veine za bolje sporazumevanje z bolnikovimi blinjimi, prepoznavanje neuinkovitih nainov sporazumevanja, ki

    vodijo v izrpavanje.V delavnici se udeleenci preko izkustvenega uenja z igranjem vlog v manji skupini sooijo s teoretinimi in praktinimi vsako-dnevnimi okoliinami teavnega sporazumevanja z bolniki in njihovimi svojci, sporoanjem slabe novice in ukrepanjem ob zapletenih situacijah.Una delavnica pripomore tudi k razumevanju uinkovitih pristo-pov prepreevanja stresa in izgorevanja ob delu s hudo bolnimi.Delavnico vodi: asist. Urka Lunder, dr. med., s sodelavci in teh-nino ekipo

  • 17Revija ISIS - November 2013

    Zbornica

  • Vpraanja in odgovoriBoleina in prijateljstvoBla PodgorekSlii gorski potok, prerojen tam, kjer v skale trei nebo, vidi arek, ki se lomi na njegovih divjih valovih in uti pogled mogone ptice, ki prezira tvojo nemo?Smo se rodili, da bi iveli zase ali za druge? Kje ie bistvo, ko le-to na videz ne obstaja? Obutek gnusa se poraja ob pomisleku, da smo kot kamen, s katerim ali brez katerega se svet giblje naprej.Pa si v trenutku boleine zaelim, da bi na svetu bil sam. Nobene vojne, sovratva, sebinosti, zahrbtnosti, zlomljenih src, praznih besed, pohlepa, boleine, obupa, jeze, samovenosti, omejenosti. Edina smrt, moja smrt. Vendar. Obstajam? Kdo me dojema? Kdo uti moj poljub? Kdo ustvarja z mano spomine? Nihe.Je vsa ta boleina torej potrdilo o nesmislu ivljenja in njenem neizogibnem koncu ali je le ustvo, ki mi toliko moneje dokazuje, da bivam in utim ter da sem lovek. Nepopoln lovek, vesel konnosti svojega obstoja, saj mu le-ta daje smisel.Pa se vpraam, kolikokrat lovek umre. Enkrat? Vekrat? Zase nikoli. Le takrat smo nesposobni to dojeti. Kolikokrat torej? Odvisno. Jaz sem umrl maja letos.Umrl sem, ker je umrla ona.alostna novica o prometni nesrei, v kateri je bila udeleena tudi tudentka medicine, nas je pretresla, ko smo akali na pouk biokemije. e je z nae fakultete, jo eden izmed nas zagotovo pozna, sem dejal ostalim v moji in deveti skupini. Popoldan telefonski klic soolke. Zakaj sem bil ravno jaz tisti, ki jo je poznal? Zakaj je bila ona tista, o kateri smo ne vedo govorili? Zakaj ni bil na njenem mestu kdo drug? Zakaj nisem na cesti obleal jaz? Prvi sem si zaelel biti bog. Spre-meniti storjeno. Zakaj trpim posledice dejanj drugih? Nisem postal bog, nisem uspel spremeniti preteklosti, nisem se uspel e enkrat zagledati v njene oi.Ko solze steejo v grlo, zaduijo zadnji krik ihte, odidem spat, saj se le v temnem, praznem spancu znajdem blie kraju, kjer sedaj biva. Oi se zjutraj odpro, misel zaskeli v srcu, belo zrklo ostaja utrujeno rdee.In e je smrt resnino taken problem, se vpraam, kaj bi bilo brez nje. Bi veni tulipan ostal lep? Bi nesmrtni lovek obudoval svet, spotoval as in lepoto soloveka? Najbr ne.

    Sneg se zlije z zemljo in iz nje pogleda pomlad, taken je cikel, ki ga zapovedujejo vesoljna telesa, povezana z nevidnimi silami. Vpraam se, kaj bi elela ona.elela bi, da poletim, kljub temu da nimam kril, ne proti tlom, ampak proti nebu.Moan ni tisti, ki kloni, tudi tisti ne, ki z obutkom absurda nosi teo ivljenja, moan je tisti, ki si to teo natrpa na ramena in koraka ponosno in z nasmehom na obrazu.Bila je eh. Si resnino mislil, da jo lahko opie z besedami? Saj so le tuj sistem, v katerega si bil vpet. Pa vendar so nae sredstvo izraanja. Slii torej ta ponini epet? iri se kot razlita kri, ki se ne izpere iz koe.Tako sem se odloil nekaj narediti. Kje so potrebne spremembe? Kaj je razlog? Je alkohol, droge, morda avto voznika? Ne. Kriv je lovek. lovek? Ali smo

    Veni tulipan (foto: Bla Podgorek)

    18 Revija ISIS - November 2013

    Aktualno

  • resnino kdaj koli v zgodovini naredili korak iz opice v loveka. Ja, tukaj je teava. Nikoli nismo postali ljudje!Vrnil sem se na svojo I. gimnazijo v Celju in ob pomoi gospoda ravnatelja dr. Antona epetavca in obeh podravnateljev ter ostalih lanov kolektiva predaval vsakemu razredu posebej na temo Postati lovek. Tiina ali pa kakna solza v oesu sta postala dokaz, da smo ljudje. Po pozivu, naj na sestanek pridejo e vsi tisti, ki bi eleli tudi sami kaj narediti, je bil odziv presunljiv. Kar enaindevetdeset dijakinj in dijakov se je podpisalo. e sami so pokazali pravo mero zagnanosti. Ob pravi pomoi in nadaljnji spodbudi, ki verjamem, da ju bodo deleni s strani profesorskega zbora, mislim, da se lahko razvije dolgoletna tradicija izobraenih in nadarjenih mladih, ki znajo svetu pokazati kaj smo, in sicer LJUDJE.Kaj pa mi, bodoi zdravniki in zobozdravniki, ter tisti, ki ta poklic e opravljate? Zakaj veljamo tudenti medicine za tiste, ki se ga najbolj napijemo, najve kadimo Se ljudje resnino ne znamo ve sooati s frustracijami in problemi vsakdana? Je edini nain obrambe beg oziroma pozabljanje (vsaj za trenutek)? Je reka res tako hitra, da odnaa najveje skale? Gnijemo.Si predstavljate leto starega otroka, ki se pokaka med kosilom, spet drugi mee hrano naokoli, vpije ali govori neprimerne besede sosedi? Predstavljajte si

    sedaj dvajset let starega gospodia ali gospodino, ki pone iste stvari. Zakaj pri otroku nekaj odobravamo, medtem ko pri odraslem loveku ne? Seveda, otrok ne more vedeti, kakna so pravila igre. Mar ni potem od vsakega rojstva dalje odraanje in uenje transforma-cija iz ivali v loveka? Komu bo uspelo in kdo bo ostal brez vrednot, morale, logike, splonega znanja, ronih spretnosti Nikakor nismo vsi primerni za vse in beseda ival je lahko hitro bistveno preve diskriminatorna in aljiva. Vendar je beseda lovek le ideal, ki si ga lahko samo elimo. Potrebne so spremembe na osebni in drubeni ravni. Nehajmo si torej lagati in si domiljati, da smo, kar nismo, ter sprejemati ali celo podpirati poetje, nevredno besede lovek.Nobeno dejanje, nobena vera, nobena znanstvena metoda je ne bo vrnila. Pa je vrnitev potrebna? Me je sploh kdaj zapustila? Sem v deliriju ali psihino moten? Naj to presodi kdo drug.

    Im learning all about my life by looking through her eyes.

    John Petrucciiv sem, ker je z mano iva ona.

    19Revija ISIS - November 2013

    Aktualno

  • Opravljeni specialistini izpitiAle Agatonovi, dr. med., specialist radiologije, izpit opravil 5. 9. 2013Bor Antoli, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil 24. 9. 2013Matja Baraga, dr. med., specialist radiologije, izpit opravil 2. 7. 2013Petra Bavar, dr. med., specialistka ginekologije in porodnitva, izpit opravila 29. 8. 2013Lucija Bekovnik, dr. med., specialistka javnega zdravja, izpit opravila s pohvalo 26. 9. 2013Jerca Blazina, dr. med., specialistka patologije, izpit opravila 19. 7. 2013Danijel Borkovi, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil 25. 9. 2013Jana Bonjak, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo 20. 9. 2013Nina Boani Urbani, dr. med., specialistka otorinolaringologije, izpit opravila 11. 7. 2013Tina Bregant, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 12. 7. 2013Mitja etina, dr. med., specialist radiologije, izpit opravil 5. 7. 2013Gordana imek, dr. dent. med., specialistka eljustne in zobne ortopedije, izpit opravila s pohvalo 10. 9. 2013Jure Dolenc, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil s pohvalo 25. 9. 2013Uro Fekonja, dr. med., specialist urologije, izpit opravil s pohvalo 25. 9. 2013Martina Gajek Grbec, dr. med., specialistka transfuzijske medicine, izpit opravila s pohvalo 25. 9. 2013Dejan Gali, dr. med., specialist urologije, izpit opravil s pohvalo 23. 9. 2013iga Hladnik, dr. med., specialist druinske medicine, izpit opravil 17. 9. 2013Petra Hojsak Debevec, dr. med., specialistka druin-ske medicine, izpit opravila s pohvalo 17. 9. 2013Timotej Horvat, dr. med., specialist radiologije, izpit opravil 29. 7. 2013Katerina Issakidu, dr. med., specialistka druinske medicine, izpit opravila 17. 9. 2013Marina Jakimovska, dr. med., specialistka ginekologi-je in porodnitva, izpit opravila 28. 8. 2013

    Tina Jeri, dr. med., specialistka pnevmologije, izpit opravila 26. 9. 2013Tanja Jee, dr. med., specialistka druinske medicine, izpit opravila s pohvalo 17. 9. 2013Matej Jezernik, dr. med., specialist splone kirurgije, izpit opravil 12. 7. 2013Katja Kogovek, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila s pohvalo 23. 9. 2013Maja Kojovi, dr. med., specialistka nevrologije, izpit opravila s pohvalo 2. 9. 2013Janez Kompan, dr. med., specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravil 19. 8. 2013Matja Kriaj, dr. med., specialist splone kirurgije, izpit opravil s pohvalo 26. 9. 2013Polona Krumpak, dr. med., specialistka druinske medicine, izpit opravila 17. 9. 2013Primo Kus, dr. med., specialist druinske medicine, izpit opravil 17. 9. 2013Suzana Makoter Pirc, dr. med., specialistka druinske medicine, izpit opravila 17. 9. 2013Dr. Jana Makuc, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila 26. 7. 2013Sran Mani, dr. med., specialist druinske medici-ne, izpit opravil 17. 9. 2013Igor Mark, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil 17. 7. 2013Gaper Markelj, dr. med., specialist pediatrije, izpit opravil 16. 9. 2013Klemen Marovt, specialist urgentne medicine, izpit opravil s pohvalo 30. 9. 2013Ana Mavko, dr. med., specialistka torakalne kirurgije, izpit opravila 12. 7. 2013Sebastjan Merlo, dr. med., specialist ginekologije in porodnitva, izpit opravil 23. 7. 2013asist. dr. Nataa Milivojevi, dr. med., spec., specia-listka intenzivne medicine, izpit opravila s pohvalo 24. 9. 2013Nenad Mio, dr. med., specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravil s pohvalo 26. 9. 2013Petra Nabergoj, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo 21. 8. 2013

    20 Revija ISIS - November 2013

    Personalia

  • Boidar Nikoli, dr. med., mag. med. nauka, BiH, specialist transfuzijske medicine, izpit opravil 18. 9. 2013Dominika Novak Pihler, dr. med., specialistka nevrologije, izpit opravila 27. 9. 2013Vanja Oven, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila 28. 8. 2013Katja Perki, dr. dent. med., specialistka parodontolo-gije, izpit opravila s pohvalo 19. 9. 2013dr. Gaper Pilko, dr. med., specialist splone kirurgije, izpit opravil s pohvalo 18. 9. 2013Primo Poenel, dr. med., specialist transfuzijske medicine, izpit opravil 26. 9. 2013Svjetlana Rajkovi, dr. med., specialistka druinske medicine, izpit opravila 17. 9. 2013asist. Marius Konstantin Rebek, dr. med., specialist urologije, izpit opravil 22. 7. 2013Polonca Reberek okl, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 2. 7. 2013Bojan Rojc, dr. med., specialist nevrologije, izpit opravil s pohvalo 29. 8. 2013

    Ksenija Rovan Krivec, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila 19. 7. 2013Maja Soi, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila 16. 7. 2013Simona ilec, dr. med., specialistka druinske medicine, izpit opravila 17. 9. 2013pela orli, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila 17. 7. 2013Andrej Torkar, dr. med., specialist radiologije, izpit opravil 5. 7. 2013asist. Toma Velnar, dr. med., specialist nevrokirurgije, izpit opravil 30. 9. 2013Jerneja Videnik Zorman, dr. med., specialistka infektologije, izpit opravila s pohvalo 18. 7. 2013Sonja Virag, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila 23. 7. 2013Mojca Virant, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 24. 9. 2013Diana Yakubovich, dr. med., specialistka ginekologije in porodnitva, izpit opravila 9. 7. 2013estitamo!

    www.domusmedica.sinova spletna stran

    Predstavitev Domus Medica na spletni strani zborniceObveamo, da smo predstavitev Domus Medica pripravili tudi na internetni strani: http://www.domusmedica.si/.Vabimo vas, da si spletno stran ogledate in v prihodnosti svoje sreanje organizirate v prostorih Domus Medica!Za ve informacij o Medicinskem izobraevalnem centru piite Mojci Vrear ([email protected]) ali pokliite 01 307 21 52.

    Personalia

    Revija ISIS - November 2013

  • e o begu moganovSkoraj tretjina zadnje tevilke navedene revije se ukvarja z vstopom hrvake medicine v Evropsko unijo.Tokrat se je oglasil prim. dr. Hrvoje Minigo, predsednik zdravnike zbornice, in izrazil zaskrbljenost zaradi odhoda zdravnikov iz Hrvake. Julija, takoj po vstopu v EU, je 36 zdravnikov zahtevalo potrebne dokumente za delo v tujini. Cilj: Velika Britanija, Nemija in skandinavske drave. Hkrati je deset zdravnikov iz tujine zaprosilo za delovno dovoljenje, vendar veina teh e dela in ima hrvako dravljanstvo.e se bo ta smer nadaljevala, lahko do konca leta zapusti dravo okrog 400 zdravnikov.Ob povpreni starosti zdravnikov na Hrvakem (49,5 let) utegne e v blinji prihodnosti manjkati ve kot 900 zdravnikov. Vir: Lijenike novine, september 2013

    Prevedel in priredil Boris Klun

    Hrvaki vstop v EU, prednosti in skrbiNa vseh medicinskih ravneh, od zdravnikov do sester, od lekarnike slube do kurikularnih sprememb univerzitetne izobrazbe, se razpravlja, kakne bodo spremembe po vstopu v Evropsko unijo in koliko je hrvako zdravstvo na to pripravljeno. Bolj ali manj pa se konujejo vse razprave s skrbjo, koliko zdravstvenih delavcev bo zapustilo Hrvako in kakni so potrebni dokumenti za pridobitev licence za delo v tujini.lanki po vrstnem redu v septembrski tevilki Lijenikih novin: Priznavanje tujih strokovnih kvalifikacij, Novi pravilnik o izdaji, obnavljanju in odvzemu licenc, Izdajanje potrdil o dejanskem in zakonitem opravljanju dejavnosti, Potrdila o trenutnem profesionalnem statusu, Izdajanje potrdil o skladnosti izobraevanja doktorjev medicine z direktivo 2005/36/EC.Celo tradicionalna Motovunska poletna ola za napredek zdravja je bila v pretenem delu posveena teavam in mono-stim ob vstopu v EU.

    Zato ni presenetljivo, da nekateri dogodki prehitevajo sposob-nosti administracije. Ministrstvo za zdravje je zahtevalo e leta 2008 prilagoditev unega programa univerzitetne medicinske izobrazbe po direktivah Bruslja, vendar se je pravoasno odzvala le univerza v Splitu. Ministrstvo je maja letos izdalo dovoljenje, da splitskim tudentom medicine ni treba opravljati staa in dravnega izpita.Na proteste ostalih univerzitetnih zamudnikov pa je dva meseca kasneje ministrstvo preklicalo svoje dovoljenje in odredilo, da bodo vsi tudenti morali opravljati petmeseni sta in dravni izpit.Caveant consules

    Vir: Lijenike novine, september 2013Prevedel in priredil Boris Klun

    22 Revija ISIS - November 2013

    Iz evrope

  • Za laji dostop do denarja izberite Fleksi depozit, pri katerem se sredstva veejo z avtomatskimi podaljanji vsake 3 ali 6 mesecev za obdobje treh let, do sredstev pa lahko dostopate pred vsakokratnim podaljanjem depozita. Preverite posebne pogoje, ki veljajo ob odprtju rauna in prenosu poslovanja.Ve na www.unicreditbank.si/fleksi-depozit

    Mi poskrbimoza njihovo varnost in uspeno rast.

    Nekateri prihrankepreprosto hranijo.

    Posebni Pogoji ob Prenosu PosloVanja

    Posebni pogoji veljajo ob prenosu poslovanja na UniCredit Bank in sklenitvi oziroma poveanju poslovnega razmerja za najmanj 5.000 evrov. Ponudba velja do preklica za depozite do 100.000 evrov. Veljavne fiksne letne obrestne mere in posebni pogoji so objavljeni na www.unicreditbank.si

  • 24 Revija ISIS - November 2013

    Forum

    Spotovani uitelji druinske medicine!Vasih smo v oli uiteljicam in uiteljem ob koncu leta prinaali lonnice ali opke ro v zahvalo za njihov celoletni trud Vsakemu izmed vas pa bo namesto ro na tem mestu en velik HVALA. Hvala za tiri leta truda, ki ste ga vloili v mojo

    specializacijo. Hvala za odgovore na vpraanja, tudi nesmiselna. Hvala za dobre ideje v modularnem delu. Hvala za izkunje iz prakse. Hvala za vodenje in dobronamerne nasvete. Hvala za prilonost uenja ob napakah. Hvala za spotljiv odnos do nas, mlajih in

    neizkuenih kolegov.

    Hvala za potrpeljivost in dobrohotnost. In hvala za veselje in optimizem, ki ju izarevate!Vse dobro vam elim!Biva specializantka druinske medicine, zdaj specialist-ka*

    P.S. Lepo se zahvaljujem tudi vsem ostalim zdravni-kom, ki ste me kot specializantko druinske medicine obravnavali enako spotljivo kot svoje specializante ter me nauili uporabne stvari za prakso!

    * Ime avtorice je v urednitvu.

    Na poti v Ameriko. Ali res?Marjan JerebNa prvi strani Dela 26. 9. 2013 je pod gornjim naslovom nekaj stavkov (slovenski zdravstveni sistem bo preel v amerikega, k zdravniku bo lahko el le, kdor bo pregled zmogel plaati iz epa), ki so morda prilonost, da Vam in Vaim bralcem povem e kaj drugega. Govorim samo iz lastnih izkuenj.1. Priblino deset let sem delal v amerikih bolnini-cah, od skromnih predmestnih do vrhunskih, svetovno znanih. Niti enkrat nisem doivel ali slial, da je bil bolnik odklonjen, ker ni imel denarja. Enako moja ena, tudi zdravnica.

    2. Skoraj 20 let po vrnitvi iz ZDA sva dobila nepria-kovano obvestilo, da sva zdaj upraviena do socialne podpore, ki jo tudi redno prejemava. Ob tem sva upraviena e do brezplanega zdravljenja v katerikoli ameriki bolninici, zasebni ali dravni. Brez proenj, vlog, preverjanja dokumentov, komisij in podobne navlake.

    Dodana vrednost znanja Oktobrska tevilka revije Isis je pred nami z vso svojo bogato vsebino. Dotaknilo se me je pisanje prof. dr. Eldarja Gadijeva. Med hudomuno optimistinim zapisom Drugani avtoportret sem namre ponovno prevrtela pogovore s svojimi in soprogovimi kolegi ter se spomnila pripetljajev zadnjih nekaj let v lastni neposredni bliini.Zapleti, posebej pogosti, e si iz zdravnikih vrst, vse nepotrebne dodatne okube, bolea prizadetost

    starejih zdravnikov zaradi novega vala zdravnikega delovanja naih mlajih kolegov, vsa razsenost depersonalizacije, ko je bolnik le e objekt, in ne nazadnje, vsi mogoi raunalniki in tablice, ki popolnoma okupirajo roke, oi in utila velike veine mladih, nadobudnih in samozavestnih zdravnic in zdravnikov, so nekaj, kar je zaskrbljujoe.Ko si enkrat na drugi strani, hitro zauti, da si le primer in ne ve stanovski kolega. O tebi se tudi na

  • 25Revija ISIS - November 2013

    Forumvizitah pogovarjajo kot o stenozi, frakturi, fibrilaciji, apendiksu, emboliji itd. Ne vem, kako jim uspeva, ampak v bolninici v vici se e ob sprejemu potrudijo s pravilnim izgovorom e tako nenavadnega priimka, na vizitah si gospod s priimkom in imenom in ni pregrenega ni, ko se zdravniki usedejo h postelji in povpraajo po poutju.Prav gotovo na mladih svet stoji. Prav gotovo je dejstvo, da so bili tudentke in tudenti medicine najbolji srednjeolci, da je velika veina prila iz materialno solidnega okolja, da so se kaj hitro zavedli svojega poloaja in da sta tu malo imela prste vmes tudi raunalnik in globalizacija.Zagotovo so med mladimi zdravniki tudi izjeme.Ampak zakaj ne bi tudi zdravstveni delavci, ko odidejo v pokoj, bili deleni tega, kar so sami pred asom dajali pacientom!?! Generacija prof. Gadijeva je bila prav gotovo med njimi.Prepriana sem, da bi naa fakulteta morala ne le ve pozornosti, ampak tudi vekrat to pozornost nameniti prijazni, naklonjeni in zaupanja vredni komunikaciji

    med zdravnikom in bolnikom, strokovno jim tako ali tako absolutno zaupamo! Ko si na drugi strani, vse pogosteje vidi in slii ve kot mladi kolegi mislijo! Prepriana sem, da bi marsikateri upokojeni zdravnik nae matine fakultete ali kakne druge zdravstvene institucije rad priel med tudente in jim s primeri popestril svoja opaanja v zelo posebnem odnosu med bolnikom in zdravnikom ter uspel le-tega tudi izboljati. Ne velja zastonj rek, da kar se Janezek naui to Janez zna!Veste, bogato znanje naih mladih zdravnikov (res imajo neteto monosti izpopolnjevanj, tudi v tujini) al ni vedno spremljano s toplim, lovekim pristopom do bolnika. Zato pozivam vodstvo nae fakultete, da resno razmisli o predlaganih obveznih delavnicah, pa ne le enkrat v asu tudija, marve prav vsako tudijsko leto posebej!Prim. mag. Tatjana Leskoek Denili, dr. dent. med.Zdravstveni dom Ljubljana

    E-naslov: [email protected]

    V STISKI NISI SAM!

    Vam in va{im svojcem bomo ANONIMNO nudili pomoc v te`avah in pomagali pri iskanju ustreznih re{itev!

    Pokli~ite nas na ANONIMNO telefonsko {tevilko:

    01 307 2222vsak ponedeljek in ~etrtek od 15. do 16. ure.

  • 26 Revija ISIS - November 2013

    Intervju

    Nada Rotovnik Kozjek: Hrana je lahko tudi zdraviloElizabeta Bobnar NajerDr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., je diplomirala na Medicinski fakulteti leta 1987, delala najprej v obratni ambulanti v Mariboru in Pediatrinem dispanzerju ter se nato zapisala anesteziologiji, intenzivni perioperativni medicini in terapiji boleine. Specializacijo je konala leta 1997. Leta 1996 je pod mentorstvom prof. dr. Matije Horvata opravila magisterij z naslovom Vpliv nenadnega napora na obtoila in dihala. Kasneje jo je ivljenjska pot vodila v Ljubljano. Od leta 1997 je zaposlena na Onkolokem intitutu v Ljubljani, najprej kot anesteziologinja-intenzi-vistka, od leta 2008 pa kot vodja Enote za klinino prehrano. Subspecialistina znanja iz klinine prehrane je pridobivala postopoma in jih leta 2012 pod mentorstvom prof. dr. Lidije Kompan zaokroila v doktorski disertaciji z naslovom: Vpliv enteralnega glutamina na vnetni odziv in presnovni stres pri bolnikih z rakom danke med predoperativno radio in kemoterapijo. Ima diplomo dvoletnega podiplomskega tudija portne klinine prehrane pri Mednarodnem olimpij-skem komiteju, bila je zdravnica slovenskih olimpijskih zmagovalcev Iztoka opa in Luke pika ter tevilnih drugih portnikov. Najdlje je zdravnica biatloncev.Je pobudnica, ustanoviteljica in dejavna lanica Slovenskega (SZKP) ter lanica Evropskega in Amerikega zdruenja za klinino prehrano in presnovo (ESPEN, ASPEN). Ima licen-co ESPEN za uitelja klinine prehrane. Kot visokoolska predavateljica za klinino prehrano predava na ljubljanski in mariborski medicinski fakulteti ter Fakulteti za vede o zdravju v Izoli, smer dietetika.Med drugim je avtorica ve strokovnih publikacij in tevilnih lankov ter sourednica Priporoil za prehrano bolnikov v slovenskih bolninicah in domovih za ostarele, ki jih je izdalo Ministrstvo za zdravje. Udeleila se je 23 triatlonskih preizkuenj ironman, od tega kar trikrat znamenitega havajskega, ki je zaradi klimatskih pogojev, v katerih portniki premagajo 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in za konec e 42 km teka, eden najtejih na svetu. Vekrat je bila prvakinja med zdravnicami v teku, enkrat celo zmago-valka ljubljanskega maratona med enskami v absolutni konkurenci. Zakaj bi se morali z naeli prehranske podpore seznani-ti zdravniki?

    e sem zelo pragmatina, zato, ker dobro prehransko stanje bolnikov omogoa, da je terapija bolezni, kakrnih koli, optimalna. Prehranska podpora je danes priznana kot medicin-ska terapija in v Sloveniji imamo strokovna priporoila, torej medicinsko doktrino, ki jo je treba spotovati enako kot vsako

    drugo doktrino. Menim, da je za vsakega zdravnika pomembno, da sledi novim spoznanjem medicinske vede, ki mu pomagajo pri vsakodnevnem delu z bolniki, saj teh znanj ni mogel pridobiti med tudijem. Odkritja in spoznanja v zadnjih dveh desetletjih, morda celo manj, ki so nam jih v veliki meri omogoile tudi noveje tehnologije, so potrdila in razkrila uinke ter monosti presnovnih manipulacij z vnosom hranil. Strokovna znanja klinine prehrane nam nudijo nove monosti za bolji potek in izid zdravljenja bolezni. Ob tem pa je znanost klinine prehrane oziroma znanje o presnovni podpori organiz-ma v razlinih (pato)fiziolokih stanjih sicer relativno stara veda, lahko bi rekli, da po Hipokratu spada v korenine

    Dr. Nada Rotovnik Kozjek (foto: Mateja Jordovi Potonik).

  • 27Revija ISIS - November 2013

    Intervju

    medicine. Spoznanja te stroke smo in e vedno uporabljamo zelo razdrobljeno v okviru znailnih presnovnih sprememb pri razlinih specialistinih medicinskih strokah. Razmeroma majhen del strokovnih spoznanj klinine prehrane uporabljajo nutricionisti, ki pridobivajo znanja s podroja biologije in ivilske tehnologije, ter so usmerjeni predvsem v prehrano ljudi in ivila ter njihov morebitni vpliv na zdravje. Stroka klinine prehrane je veliko ve. Povezuje znanja o presnovnih spremem-bah in ustreznem vnosu presnovnih substratov, ki jih v telo vnaamo v obliki hrane, prehranskih nadomestkov in prehran-skih dopolnil. Hranila in druge presnovne substrate v presnovo vnaamo preko prebavil ali parenteralno, praviloma preko venskega dostopa. Vedno pa se vnos hranil zane pri navadni hrani in nato dograjuje s prehranskimi dodatki ter drugimi naini vnosa hranil. Kako s prehransko podporo vplivamo na zdravljenje bolnikov?

    Pravilno prehranjenemu bolniku se izbolja splono stanje, zaradi esar je na primer manj zapletov po operaciji, kraja doba okrevanja, drugana je tudi presnova zdravil. Vse skupaj lahko bistveno vpliva na ves potek zdravljenja. Zdravljenje pravilno prehranjenih bolnikov je bolj kakovostno in ceneje. Ne samo zato, ker je zapletov zdravljenja manj, temve zato, ker je uinek zdravil bolji. Torej spada klinina prehrane med predmete, ki naj bi se jih tudenti uili na medicinski fakulteti?

    Prehranska presnovna podpora je e medicinska terapija in e citiram profesorja interne medicine in intenzivista Lubosa Sobotko, ki je urednik klasinega osnovnega ubenika klinine prehrane (Basics of Clinical Nutrition), je pravilna prehranska podpora tako osnovna za terapijo bolnika kot uporaba zdravil, uporaba ventilatorja za podporo dihanja in drugih naprednih terapevtskih metod. Klinina prehrana torej nedvomno spada v uni program medicinskih fakultet in se tudi pouuje na tevilnih evropskih medicinskih fakultetah. V Sloveniji nekaj ur predavamo tudentom MF v Mariboru v okviru predmeta onkologija, na ljubljanski fakulteti pa smo do nedavnega imeli seminarje pri predmetu higiena. Verjetno, vsaj upam, se o prehranski podpori bolnikov govori tudi pri drugih klininih predmetih, vendar se mi iz vsakodnevne prakse (vaje s tudenti in mentorstva specializantom) zdi, da bolj malo. Zdravniki praviloma zelo malo vedo o klinini prehrani. Ob tem je treba poudariti, da medicinci potrebujejo informacije s podroja klinine prehrane, kajti pri vsakodnevnem delu potrebujejo

    znanje o izvajanju prehranskega pregleda in osnovnih nael pre-hrane bolnikov. Bolniki jih o tem pogosto spraujejo. Zdravnik, ki je opremljen z osnovnimi znanji klinine prehrane, lahko bolnike v primeru slabega prehranskega stanja in odpovedi prebavil napoti na ustrezno zdravljenje. Kako je stroka klinine prehrane razvita v Sloveniji?

    Naj najprej povem, da na svetu ni drave, kjer bi bilo stanje prehranske podpore bolnikov blizu idealnemu. V nekaterih dravah, na primer v Angliji, na Nizozemskem, v Belgiji, pa tudi v Italiji, paniji, Franciji so vseeno zelo dale pred nami in imajo v tevilnih segmentih zdravstva zelo dobro integriran sistem prehranske podpore bolnikov. V Sloveniji imamo do tega e dolgo pot. Predvsem potrebujemo zdravnike z ustreznimi (sub)specialistinimi znanji, ki bodo nosilci te dejavnosti in bodo omogoili, da bo prehranska terapija ustrezno vkljuena v druge specialnosti. V Italiji na primer e obstaja specializacija klinine prehrane, v veini drugih evropskih drav zdravniki opravijo subspecializacijo. V zahodnih dravah predvsem kirurgi in gastroenterologi, v vzhodnih dravah pa najbolj pogosto anesteziologi. Ker medicina danes zahteva timsko delo, je nujno, da ima zdravnik za izvajanje prehranske terapije tim, zato je treba v zdravstveni sistem umestiti klinine dietetike, ki so v Sloveniji sedaj na voljo in predstavljajo neke vrste most do nutricionistinih znanj. Zdravniki nismo tudirali medicine, da bomo raunali, kolikna je energetska in hranilna vrednost ivil, izvajali specializirano prehransko obravnavo bolnikov in pomagali bolnikom oblikovati ustrezne individualno prilagoje-ne prehranske reime oziroma prehranske navade. Za to obstaja posebna stroka, ki se imenuje klinina dietetika. Nujni sodelavci so tudi medicinske sestre in farmacevti z znanji iz klinine prehrane. Ker pa je prehrana velikokrat tudi stvar glave, je v timu potreben tudi psiholog in od tod naprej dobiva natevanje potrebnih sodelavcev vedno bolj priokus glasbene elje. Katera znanja tudija medicine lahko nadgradi znanje o klinini prehrani?

    Koristno lahko nadgradimo in poveemo vsa znanja, najbolj biokemina in patofizioloka. Med tudijem smo se pri biokemiji podrobno uili, kako pomembni so substrati za delovanje presnove, vendar v tem obdobju le redkokateri tudent to povee z vsakodnevnim vnosom hranil s hrano. Dejstvo je namre, da vnos presnovnih substratov neposredno vpliva na delovanje presnove. Presnovni odziv na vnos hranil in presnovna uporaba hranil (utilizacija) sta v dinaminem ravnovesju, to nas danes ui znanost nutrigenomike, tem povezavam lahko tudi sledimo z metodami, ki raziskujejo metabolome. e poznamo presnovna stanja, ki smo se jih uili pri patofiziologiji v raznih bolezenskih procesih, potem lahko s prilagojenim vnosom hranil, torej energetskih in posameznih hranilnih substratov, vplivamo na to, da presnova deluje bolj optimalno, in to je tisto, kar prevedemo v presnovno podporo s hrano. Ne z ivili, temve s presnovnimi substrati iz njih. Zdravniki se, kljub osnovnim znanjem, ki smo jih pridobili med tudijem, e vedno preve zapletamo z razlinimi dietami.

    Priporoila prehranske obravnave bolnikov v bolninicah in starostnikov v domovih za stareje obane so v celoti sprejeta kot medicinska doktrina in je njihova uporaba obvezna. Neupotevanje prehranskih priporoil pomeni, da ne upotevamo medicinske doktrine stroke klinine prehrane.

  • 28 Revija ISIS - November 2013

    Intervju

    Kako je torej z dietami?

    Dieta v praksi pomeni doloeno izbiro doloene vrste hrane. Ob tem premalokrat pomislimo, da s tem iz prehrane lahko izkljuimo kakovostne vire hranil, ki jih nato bolnik teko nadomesti z drugim. Za organizem oziroma nao presnovo so kljuna hranila, ki jih dobimo iz ivil in imajo funkcijo presnov-nih substratov. V praksi to na primer pomeni, da lahko glukozo dobimo iz belega sladkorja, sadja ali kruha, skratka iz ivil, ki vsebujejo sladkorje. ivilo bomo izloili iz prehrane le, e smo nanj medicinsko dokazano alergini ali ga zaradi bolezenskih sprememb prebavil ne moremo prebaviti. e Francka, ki je ime-la sicer operiran olnik, nima teav s okolado, ne vem, zakaj bi imela olno dieto po operativnem posegu. Tudi e imata Micka ali Joe z enakim bolezenskim problemom teave s okolado, pa nimata prehranskih teav z jajci, jima tega odlinega vira beljakovin ne bomo odsvetovali. Zato se prehranskih teav bolnikov ne lotevamo z dietami, temve vnos ivil individualno prilagodimo. Veini ni treba prepovedati niesar. Le vasih je treba vnos ivil prilagoditi funkcionalnemu stanju prebavil, na primer, e so prebavila vneta in oteena, je vsekakor potrebno zmanjati njihovo obremenitev s teko prebavljivo in vlakninsko prehrano. Katera ivila kot vir hranil bomo vnesli v telo, je odvisno od presnovnih zahtev in stanj organizma. Ko gledamo televizijo, je primeren vir glukoze polnovredno ogljikohidratno ivilo, vseeno, ali je to integralni ri ali pirini makaroni, ko pa gremo na tek v hrib, pa kava s sladkorjem ali sladka pijaa. Prav tako nam e osnovno znanje presnove zelo nazorno prikae, da presnovni procesi potekajo 24 ur na dan. Presnovni procesi omogoajo, da nae celice lahko delujejo, se obnavljajo, prilaga-jajo presnovnim zahtevam naih aktivnosti itd. e ne zadosti-mo energetskim in hranilnim zahtevam naega telesa, se sproijo presnovni procesi organizma, s katerimi se prilagaja na stradanje in se vzpostavljajo krizne presnovne poti. V prevodu

    to pomeni podobno kot krizna ekonomija, ivljenje na kredit. Dokler smo mladi in zdravi, ga e z lahkoto poplaamo, za bolnike in druge, ki so na meji svojih presnovnih zmogljivosti, pa to hitro pomeni bolezensko poslabanje ali pokodbo. Ker je za ustrezen vnos hranil nujno zelo dobro poznavanje presnov-nih sprememb, pri svojem delu sodelujem tudi s kolegi predklinki, ki se poglobljeno ukvarjajo z bolezenskimi spre-membami presnove. Skupaj smo e, na primer, pripravili slovenski konsenz o kaheksiji, ki je klasina patofizioloka presnovna sprememba. Izdelali smo tudi algoritem prehranske podpore pri bolnikih z rakavo kaheksijo.Bo torej optimalno podprta presnova v prihodnje vedno bolj pomemben dejavnik pri zdravljenju vseh vrst bolnikov?

    Res je. Optimalno podprta presnova omogoa laje obvladovanje bolezenskih sprememb z zdravili. Zdravila, kot vemo, vplivajo na doloene presnovne procese v telesu. Spoznanja klinine prehrane marsikje v svetu e leta uporabljajo v klinini praksi. Sama sem se s temi znanji najprej sreala v okviru svoje speciali-zacije iz intenzivne medicine, nato pa pri kolegih kirurgih na Nizozemskem in v Italiji. Danes na evropskih in svetovnih kongresih klinine prehrane sreujem specialiste tevilnih strok. Za veino zdravnikov, ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini, so znanstveno podprta spoznanja o pomenu vnosa hranil, kot ga vidimo danes, relativno nov pogled na medicino. Ta spoznanja moramo tudi pri nas im prej vkljuiti v nae vsakodnevno delo, e posebej v bolninicah. Ne nazadnje bo to vplivalo na stroke zdravljenja v bolninicah. Z relativno majhnimi in ekonomsko vzdrnimi prilagoditvami osnovne bolninine hrane in drugih nainov vnosa hranil bomo lahko ve sredstev namenili za draje postopke in naprave ali nova zdravila.To je pomembno zlasti za rakave bolnike, ki jim bolezen in terapija e posebej jemljeta telesno maso.

    Ko sem se zaposlila na Onkolokem intitutu (OI) kot anesteziologinja in intenzivistka, sem se med svojim delom zelo hitro sreala s problemom prehranje-nosti bolnikov. Mnogi rakavi bolniki med potekom zdravljenja izgubljajo telesno teo in telesno propadajo. Ker anesteziolo-gi na OI delajo pri operacijah, v Enoti intenzivne medicine in Ambulanti za terapijo boleine, v vsakodnevni praksi zelo hitro postane oitna povezava med zapleti in slabim potekom zdravljenja pri bolnikih, ki hujajo in imajo nizko telesno teo. e zlasti so ti zapleti oitni na intenzivnem oddelku, ko vidimo neposre-dno povezavo slabega prehranskega stanja bolnika z zapleti kirurkega zdravljenja in septinimi zapleti pri drugih onkolokih bolnikih.

    Prof. dr. Matija Horvat, dr. Nada Rotovnik Kozjek in prof. dr. Lidija Kompan.

  • 29Revija ISIS - November 2013

    Intervju

    Na moj, mogoe nekoliko bolj izostren pogled na ta vidik slabe prehranjenosti bolnikov je nedvomno vplivala tudi osebna izkunja z rehabilitacijo po hudi politravmi. Med dolgotrajno rehabilitacijo sem se nauila, da prazna vrea ne stoji pokonci, in problem rehabilitacije bolnikov po agresivnih zdravljenjih raka, ki so tudi neke vrste pokodba telesa, dojemala nekoliko drugae. Sama sem se v veliki meri rehabilitirala s telesno dejavnostjo in se ob tem e nauila, da je za regeneracijo organizma potrebna raznovrstna prehrana, ki omogoa uravnoteen vnos hranil. Ko sem zaznala problem s prehrano bolnikov tudi v slubi, sem se najprej usmerila na strokovna sreanja, ki so se poglobljeno ukvarjala s tem podrojem. Spoznala sem irok pomen in vrednost pravilne podpore zdravljenja tudi z ustrezno prehransko podporo. To podroje me je izredno pritegnilo kot zdravnico. Videla sem monost, da lahko bolnikom ponudimo bolje monosti za zdravljenje rakavih bolezni. Prouila sem prakso v drugih dravah in na Onkolokem intitutu predlagala ustanovitev ambulante za klinino prehrano. Tako smo zaeli z nartnim spremljanjem predvsem rakavih bolnikov pred in po operacijah. In ste prerasli te okvire. Katere bolnike obravnavate danes?

    V Sloveniji smo edina redno delujoa Enota za klinino prehrano. Sistematino v okviru multidisciplinarnega tima obravnavamo prehranske teave bolnikov. Vzpostavili smo tudi sistem parenteralne prehrane na domu, kot nadomestne terapije pri odpovedi prebavil odraslih oseb. Zato skrbimo za tevilne odrasle slovenske bolnike, ki imajo diagnosticirano odpoved prebavil, ne glede na to, ali je vzrok rak ali ne. To so bolniki s kronino vnetno revesno boleznijo, predvsem Chronovo boleznijo, bolniki po obsenih kirurkih odstranitvah revesja in seveda tudi rakavi bolniki iz vse Slovenije. Bolnike, ki dlje asa potrebujejo prehransko terapijo zaradi odpovedi revesja, ne glede na vzrok, sprejmemo na oddelek. Vsako odpoved prebavil natanno opredelimo in ugotovimo, kaken del energetskega in hranilnega vnosa ti bolniki potrebujejo pareneteralno, ter jih nauimo samostojnega izvajanja parenteralnega vnosa hranil na domu. Sami si ponoi nastavijo infuzijo, podnevi pa relativno normalno ivijo. Trenutno na domu vodimo skupno 42 bolnikov s parenteralno prehrano. Do sedaj smo v ta sistem parenteralne prehrane na domu vkljuili ve kot 70 bolnikov. Bili ste pobudnica, ustanoviteljica in sedaj vodite oddelek za klinino prehrano. Nam lahko opiete pogoje, ki ste jih morali izpolniti, da se je lahko ustano-vil poseben oddelek na relativno novem medicinskem podroju.

    Danes imamo na OI res Enoto za klinino prehrano, a do sem je vodila kar dolga pot. Najprej je poasi prodrla potreba po specializirani prehranski obravnavi bolnikov z rakom, ki je presegala ambulantno obravnavo. Zatem smo evidentirali stanje. Predvsem smo eleli ugotoviti, kaken dele bolnikov z rakom med zdravljenjem potrebuje posebno prehransko obravnavo. Kot povsod po svetu, je tudi pri nas takih okoli 45

    odstotkov vseh bolnikov z rakom. Hkrati se je pojavila potreba po pomoi e skupini bolnikov, ki potrebujejo nadomestni vnos hranil s parenteralno prehrano, ker so jim zaradi terapije raka odpovedala prebavila. Te potrebe smo predstavili zdravstvene-mu svetu, ki je odobril ustanovitev oddelka za klinino prehra-no. Ko smo e vzpostavili delovanje, se je pojavil problem pri iskanju ustreznih kadrov. V Sloveniji so bili takrat strokovnjaki za prehrano ivilski tehnologi, ki nimajo medicinskega znanja. Tako smo najprej kot klinino dietetiarko zaposlili diplomira-no medicinsko sestro, ki je imela opravljeno specializacijo iz klinine dietetike. Kasneje smo priuili tri univerzitetno izobraene ivilske tehnologinje. Ob tem naj povem, da sedaj v okviru Fakultete za vede o zdravju v Izoli obstaja tudi tudij dietetike na dodiplomski in podiplomski stopnji. Sedaj imamo zaposlene tiri klinine dietetiarke, diplomirano medicinsko sestro in ravnokar se mi je pridruila druga kolegica, Katja Kogovek, dr. med., s specialistinim izpitom iz anesteziologije, ki se e nekaj let ukvarja s podrojem klinine prehrane. Trenutno najbolj potrebujemo drugo DMS in seveda prostore. Kako je delo vaega oddelka umeeno v oskrbo bolnikov?

    Enota za klinino prehrano ima klinini del s tirimi posteljami, konzultantsko slubo, ambulanto in posvetovalnico za klinino prehrano. Svoje delo opravljam tako na oddelku za klinino prehrano kot na drugih oddelkih OI. Dnevno sodelujem na kirurki viziti in tedensko na vizitah na radioterapevtskem oddelku. Dnevna vizita na naem oddelku je podobna drugim. Osredotoimo se na posebnosti vsakega bolnika posebej. Diagnosticiramo vzrok za slabo ali nedelovanje prebavil, sposobnost presnavljanja hranil in glede na presnovno diagnozo v skladu s priporoili doloimo potreben vnos hranil. Ob tem ocenimo, koliken vnos energije in hranil zmorejo bolniki zauiti z redno prehrano ter koliko in kaj je treba dodajati preko ile. Z laboratorijskimi preiskavami in meritvami sestave telesa nato ugotavljamo presnovno utilizacijo hranil in kako presnovna podpora vpliva na sestavo telesa. Tako velikokrat, zlasti na zaetku prehranske terapije, korigiramo vnos energije in posameznih hranil ter ga tudi kasneje, ko se bolnikovo funkcionalno stanje izboljuje ali bolnik dobiva specifino onkoloko terapijo, prilagajamo njegovim presnovnim potre-bam. Prehranska podpora bolnikov je v praksi zelo dinamina terapija in presnovno spremljanje bolnikov nam veliko pove tudi o njihovi prognozi pri zdravljenju razlinih bolezenskih stanj. Glede na to, da na na oddelek skoraj praviloma pridejo zelo prizadeti bolniki, pogosto nepremini, z obsenimi dekubitusi, lahko iz izkuenj zagotovim, da je zdravljenje dekubitusov predvsem zdravljenje z ustreznim vnosom hranil. Ko si bolnik splono opomore, se ob klasini oskrbi ran dekubitus zaceli. Ob prehranski terapiji seveda zdravimo tudi druga bolezenska stanja, ki so posledica podhranjenosti, najpogosteje je to sindrom refeeding in okube. Niso redki primeri, ko septini vnetni odziv vzplamti ele potem, ko se bolnikovo telo po

  • 30 Revija ISIS - November 2013

    Intervju

    obdobju hude podhranjenosti regenerira in je sploh sposobno odgovoriti na bolezen, se nanjo odzvati z vnetjem. Z ustrezno parenteralno podporo zdravimo tudi vse simptome bolezni prebavil, od drisk do bruhanja in druge. Pri zelo podhranjenih bolnikih praviloma ugotavljamo tudi hormonske posledice podhranjenosti, kot je na primer sekundarni hipogonadizem. Kadar bolnik nima testosterona, kar je na naem oddelku pogosto, je seveda tudi prehranska terapija suboptimalna ali celo neuinkovita. Zato je pogosto del prehranske terapije tudi nadomeanje testosterona, da se vsaj pribliamo fiziolokim potrebam. Pogosto e pomislimo na hipogonadizem, ko izmerimo vrednosti holesterola. Te so pri podhranjenih bolnikih veinoma ekstremno nizke, od 2 do 3 mmol/l, in zelo zanimivo je, da ima mnogo teh bolnikov v terapiji e vedno antilipemike Kaken je primeren vnos beljakovin za bolnike?

    Za bolnika, e posebej v ivljenjsko ogroajoih stanjih, je izjemno pomembno, da prejme od 1,2 g pa vse tja do 1,6 ali celo 2 g beljakovin na kilogram telesne mase na dan. Edina prava terapevtska izjema je kronini predializni ledvini bolnik in hudo presnovno iztirjen bolnik. Beljakovinskih potreb bolnik ne bo pokril, e bo popil dve juhici na dan po zahtevnem kirurkem posegu. Zato se pri teh bolnikih v obdobju po operativnem posegu pogosto razvije proteinska podhranjenost, ki je po podatkih raziskav s podroja intenzivne terapije za bolnika bolj kodljiva kot prenizek energetski vnos. Bolnikov organizem se slabe regenerira in porablja presnovne zaloge, miice in druge beljakovinske strukture. Mnogi sarkopenini

    bolniki, tudi e so debeli, teh zalog kljub obilni telesni masi nimajo in so zato e bolj ogroeni. Pri teh e posebej pazimo, da takoj po operaciji dobijo zadosten vnos beljakovin, e je potrebno tudi parenteralno. V primeru, da je bolnikovo telo sposobno na dan porabiti do 2 g ali celo ve beljakovin na kilogram telesne mase, mu jih seveda moramo dati, e elimo, da bo optimalno okreval. Pomembno je tudi, da skrbimo za vse faze presnove. Tekoa hrana je za bolnike, ki lahko veijo in jo sami predelajo v tekoo, neprimerna, ker s tem izpustijo prvo fazo prebave in tudi presnovnih odzivov na vnos hranil, ki se zanejo z vee-njem hrane v ustih. Na OI smo potrebovali kar nekaj asa, da smo ukinili tekoe obroke za bolnike, ki lahko uporabljajo usta in hrano v ustih spremenijo v tekoo obliko. V resnici sploh ne vem, od kod izvira filozofija tekoe prehrane. e lahko vei, je e na prvi pogled nefizioloka. Tudi zdravi ne poiramo celih kosov hrane. Sedaj jedo normalno pripravljen