Strokovne podlage za zavarovanje Radenskega polja

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Obmo�na enota Ljubljana

STROKOVNE PODLAGE ZA ZAVAROVANJE RADENSKEGA POLJA

Nosilka naloge: Vodja OE Ljubljana Vesna JURAN, univ. dipl. biol. Vesna JURAN Visoka naravovarstvena svetnica

Ljubljana, september 2008

Strokovne podlage za zavarovanje Radenskega polja 2

Naloga: STROKOVNE PODLAGE ZA ZAVAROVANJE

RADENSKEGA POLJA

Izdelovalec: ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE OE LJUBLJANA

Cankarjeva ulica 10, 1000 Ljubljana

Nosilka naloge: Vesna JURAN, univ. dipl. biol.

Sodelavke: Anja ŠOLAR LEVAR, univ. dipl. geogr. Helena TEHOVNIK, univ. dipl.inž. geol.

Karolina REBERNIK, univ. dipl. biol.

Številka naloge:

3-III-715/1-O-08/VJ,AŠ,HT,KR

Kraj in datum izdelave:

LJUBLJANA, september 2008

Vklju�eni so popravki meje iz aprila 2009.


KAZALO 1. UVOD.....................................................................................................4 2. PRAVNA OSNOVA .............................................................................4 3. OPREDELITEV OBMO�JA..............................................................5

3.1 Fizi�no geografske zna�ilnosti Radenskega polja ...............................................5

3.2 Habitatni tipi, rastlinstvo in živalstvo Radenskega polja ....................................7 4. OBMO�JA Z NARAVOVARSTVENIM STATUSOM.................13

4.1. Zavarovana obmo�ja ........................................................................................13

4.2. Naravne vrednote..............................................................................................13

4.3 Obmo�ja ohranjanja biotske raznovrstnosti ......................................................14 5. DEJAVNIKI OGROŽANJA .............................................................16 6. VARSTVO...........................................................................................19

6.1. Cilji zavarovanja...............................................................................................19

6.2. Predlagan ukrep varstva in utemeljitev varstvene kategorije...........................19

6.3. Varstvena obmo�ja............................................................................................20

6.3.1. Meja zavarovanega obmo�ja .........................................................................20

6.3.2. Drugo varstveno obmo�je ..............................................................................21

6.3.3. Prvo varstveno obmo�je.................................................................................22 7. PRAVILA RAVNANJA.....................................................................24

7.1 Razvojne usmeritve ............................................................................................24

7.2 Razvojne usmeritve po panogah ........................................................................25

7.3 Varstvene omejitve .............................................................................................26

7.3.1. Splošne varstvene omejitve ............................................................................26

7.3.2. Varstvene omejitve na drugem varstvenem obmo�ju.....................................27

7.3.3. Varstvene omejitve na prvem varstvenem obmo�ju .......................................28 8. VIRI......................................................................................................29 9. PRILOGE ............................................................................................32


1. UVOD

Strokovne službe so se že v preteklosti prizadevale za zavarovanje izjemnega Radenskega polja, V ta namen so bile izvedene tudi razli�ne raziskave in pripravljene pobude za zavarovanje.

V letu 2007 je bil med Ministrstvom za okolje in prostor ter ob�ino Grosuplje podpisan sporazum o skupnem sodelovanju pri ustanovitvi Krajinskega parka Radensko polje. Po tem podpisu je pristojna naravovarstvena organizacija ZRSVN OE Ljubljana za�ela s pripravo strokovnih podlag za zavarovanje.

Z zavarovanjem Radenskega polja bo dana pravna osnova za ohranitev delov narave, ki so opredeljena kot naravne vrednote, obmo�ja Natura 2000 in ekološko pomembna obmo�ja.

2. PRAVNA OSNOVA Varovanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot je opredeljeno v Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/2004 - UPB2, 61/06-ZDru-1), ki v 53. �lenu omogo�a ustanovitev krajinskega parka. Da je takšen ukrep utemeljen, izhaja tako iz predpisov in programskih aktov, ki jih je sprejela Republika Slovenija, kot tudi iz mednarodnih direktiv in konvencij: Mednarodne konvencije in predpisi Evropske unije - Konvencija o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS-MP, št. 7/96), - Konvencija o mo�virjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališ�a

mo�virskih ptic – Ramsarska konvencija (Uradni list RS, št. 15/92), - Konvencija o varstvu prosto žive�ega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih

naravnih življenjskih prostorov – Bernska konvencija (Uradni list RS-MP, št. 17/99),

- Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto žive�ih živali – Bonnska konvencija (Uradni list RS-MP, št. 18/98, 27/99),

- Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediš�ine (Uradni list RS, št. 15/92),

- Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic (Uradni list RS-MP, št. 16/03),

- Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto žive�ih živalskih in rastlinskih vrst - Direktiva o habitatih,

- Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto žive�ih ptic – Direktiva o pticah.

Predpisi Republike Slovenije - Zakon o ohranjanju narave – ZON (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB2) - Zakon o varstvu podzemnih jam – ZVPJ (Uradni list RS, št. 2/04) - Resolucija o nacionalnem program varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št.

2/06),


- Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (sprejeta na 55. seji Vlade, dne 20. 12. 2001),

- Pravilnik o dolo�itvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06),

- Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde�i seznam (Uradni list RS, št. 82/02),

- Uredba o ekološko pomembnih obmo�jih (Uradni list RS, št. 48/04), - Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03), - Uredba o posebnih varstvenih obmo�jih (obmo�jih Natura 2000) (Uradni list RS,

št. 49/04, 110/04, 59/07), - Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95,

28/95), - Uredba o zavarovanih prosto žive�ih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04,

110/04), - Uredba o zavarovanih prosto žive�ih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04,

109/04), - Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03), Ob�inski predpisi - Odlok o razglasitvi pomembnejših objektov podzemeljske geomorfološke

dediš�ine v Ob�ini Grosuplje za naravne spomenike (Uradni list RS, št. 34/96) 3. OPREDELITEV OBMO�JA 3.1 Fizi�no geografske zna�ilnosti Radenskega polja Lega in velikost Radenskega polja Kot jugovzhodni podaljšek Grosupeljskega polja leži Radensko polje v osredju Grosupeljske kotline, ki se širi med Ljubljanskim barjem in Krko. Sodi med manjša kraška polja. Je 4 km2 velika kotanja, ki se na severni strani odpira proti Grosupeljskemu polju s katerim ju veže okrog 350 m široka ožina med Boštanjem in Gradiš�em nad Spodnjo Slivnico. Na vzhodu ga omejuje vzpeti svet Gradiš�a (486m), Gri�ev (492m) in Velikega Ostrega vrha (675m), na jugu se zaklju�i s hribom Boršt (397), na zahodu pa se dviga hrbet Reber (500m). Vzhodno od Zagradca je dno omejeno z rahlo vzpetim svetom, ki se dviga proti severu. Geološki in geomorfološki oris Radenskega polja Obod Radenskega polja gradijo jurske karbonatne kamnine in sicer vzhodno obrobje in severni del polja z Boštanjem sivi gosti apnenec z litiotidami (spodnji in srednji lias), zahodno obrobje pa sivi gosti in oolitni apnenec ter zrnat dolomit (lias in dogger). Iz istih kamnin je tudi hum Kopanj. Mati�no kamnino Radenskega polja sestavljajo jurski apnenci, ki so razen v ponorih in nekaterih estavelah povsod prekriti z aluvialnimi nanosi v debelini od 1 do 10 metrov. Te pliocenske in pleistocenske plasti, ki so razvite predvsem kot svetlo sive mastne gline, na površju niso razkrite, razen v severnem dvignjenem delu polja okoli Zagradca in na južnem in zahodnem vznožju Boštanja. Glinasta naplavina vsebuje zelo malo ali ni� proda, medtem ko nad njo leže�e holocenske plasti vsebujejo zelo velike koli�ine dolomitnega proda in peska.


Dno polja je na nadmorski višini 318 do 326 metra in je na zahodnem delu polja višje kot na vzhodnem, zato je gline na vzhodu ve� (8 do 10 metrov) kot na zahodu (5 do 6 metrov). Po dolgem se sredi Radenskega polja razteza prelom, na katerega je vezana zasnova polja. Radensko polje je tipi�no robno kraško polje. Razteza se v dinarski smeri in ima vse za kraška polja zna�ilne lastnosti: skledasto obliko z izravnanim dnom, izrazito višji obod, kraško hidrografijo – kraški izviri, ponori, estavele, ponikalnica. Dno polja je uravnano, �lenijo ga le struge vodotokov, ponorne rupe in estavele. Na južnem delu se iz ravnice dviga hum Kopanj. Potoki so kljub majhnemu strmcu in razmeroma skromni vodni množini v mehki glini izdelali široke ravnice s številnimi meandri in plitvimi koriti. Brežine so podvržene intenzivni denudacji. Na Radenskem polju so trije v obi�ajnih razmerah povsem lo�eni vodotoki z razli�nimi vodozbirnimi obmo�ji. Ob višjih vodostajih pa se združijo in Radensko polje za nekaj tednov spremenijo v jezero. Hidrološko lahko torej Radensko polje raz�lenimo v tri dele: severni del, kjer površinski pritok Radenskega polja Dobravka kmalu za�ne zgubljati vodo in ponikne v ponorni jami Beznica. Drugi del je dolg dva kilometra in ima pre�ne pretoke s kraških izvirov na zahodnem robu polja na vzhodno stran. Ob suši gre pretok pod površino polja. Najmo�nejši pre�ni tok je Zelenka. Tretji, južni del polja ima stalni kraški pritok Šico. Po dobrem kilometru se tok Šice približa vzhodnemu robu polja in ponika v mnogih ponorih in v dveh jamskih ponorih, Zato�ni in Lazarejvi jami. Voda z Radenskega polja se pretaka proti izvirom Krke. Hidrološki oris Radenskega polja Radensko polje zbira vode z ve�jega dela Grosupeljske kotline, Škocjanskega podolja in povirja Rašice. Vode se podzemno pretakajo proti izviru Krke. Ve�ji del voda Radenskega polja je kraškega izvora. Stalen vodotok ima na skrajnem severnem in južnem delu polja. Na severu je to potok Dobravka, ki zbira vode z Grosupeljske kotline in ob normalnem vodostaju ponika v Velikem Retju. Ob višji vodostajih Dobravka podaljša površinski tok po obi�ajno suhi strugi do ponorne jame Beznica (Jama v Kju�u). Na jugu izvira v ve� izvirih ob skrajnem jugozahodnem robu polja pri Mali Ra�ni kraška Šica. V izvirih Šice prihaja na dan voda Rašice, ki ob normalnem vodostaju ponika v Ponikvah in voda Mo�il, ki zbira kraško vodovje na obmo�ju Malih Lipljen, Železnice in Rožnika, zahodno od Ra�ne. V številnih slikovitih meandrih te�e Šica proti jugovzhodnemu podaljšku polja in ponikne v ve� ponorih in dveh jamskih ponorih, Zato�ni jami in Lazarjevi jami, ki skupaj z Viršnico tvorita jamski sistem Zato�ne jame. Kot ostali ponori na polju tudi ti odvajajo vodo z Radenskega polja proti izviru Krke. V osrednjem delu je najmo�nejši pre�ni tok Zelenka, ki izvira v istoimenskem lijakastem estavelnem izviru ob robu polja pod Predolami. Napajajo jo vode Škocjanskih hribov in je nestalen kraški vodotok. Te�e tik ob severnem robu Kopanja in ponika v jami Pekel pri Kopanju. Ob visoki vodi se razlije Zelenka proti jugu do Šice. S hidrološkega vidika je Radensko polje posebno. Upadanje vode ni zrcalna podoba poplavljanja polja. Po dežju najhitreje naraste Dobravka, saj ima najbližje površinsko zaledje. Ob obilnejših padavinah se poplavljanje polja za�ne v severnem delu. Dobravka zapolni obsežno kotanjo Velikega Retja in stopi iz nje. Še pred tem pa


zaradi razbremenitve odvede del vode v tri pomožne rupe. Najprej prite�e voda v Kote, nato napolni Mihovko in nazadnje še Panšce. Ko Dobravka zapolni Veliko Retje in pomožne rupe ter zastane tudi požiranje v Beznici, za�ne višek vode zalivati široko strugo podaljšane struge Dobravke med Beznico in Velikim Retjem. Ko je ta v celoti polna se za�ne ponovno dvigati nivo podtalne vode v Velikem Retju. �e voda še naraš�a se ob Beznici prelije v suho strugo do številnih rup na vzhodnem robu polja. Ko tudi te ne zmorejo ve� požreti vse vode se Dobravka združi z Zelenko pri jami Pekel. Ob še ve�ji koli�ini vode pa združeni Dobravka in Zelenka vdreta v bližnjo Šico in po njej v Zato�ne jame, �e isto�asno ne nastopi visoka poplavna voda tudi v Šici. V tem primeru udarita oba poplavna vala skupaj in voda poplavne Dobravke vdre nazaj. Tako pride do ekstremnih poplav, ki zalijejo skoraj celotno polje. Umik poplavne vode se za�enja v obratni smeri. Najprej se odpre Pekel, za njim rupe na vzhodnem robu polja. Pospešen odtok v Beznico se za�ne šele, ko voda iz podaljšane struge Dobravke dolvodno od Beznice odte�e. V prvi fazi umika voda s severnega dela Radenskega polja vode odtekajo zlasti v Beznico in Veliko Retje. Pomožne rupe ob strugi Dobravke pa oživijo ko voda v podaljšani strugi Dobravke med Velikim Retjem in Beznico upade do te mere, da se pretrga podaljšan tok Dobravke. Ob nadaljnjem upadanju se najprej pretrga zveza z rupo Panšce, nato z Mihovko in nazadnje s Kotami. Šele nato odteka vsa voda Dobravke le skozi Veliko Retje. Zna�ilnost Radenskega polja so estavele – kraški vodni objekti, ki imajo ob visoki vodi funkcijo izvira, ob upadanju pa funkcijo ponora. V ve�ini se na dnu kaže mo�no korodiran apnenec, skozi katerega voda priteka in odteka. Glinasta pobo�ja so strma in v dnu ve�inoma gola, v zgornjem delu, ki je obi�ajno nad vodno gladino, pa jih poraš�a higrofilno rastje. V dnu so ve�ji del leta zapolnjena z vodo. Kolebanje vode v estavelah sovpada s kolebanjem Dobravke. Ta pojav je na slovenskem krasu najbolj zna�ilen in razširjen prav na Radenskem polju. 3.2 Habitatni tipi, rastlinstvo in živalstvo Radenskega polja Geološka, geomorfološka in hidrološka razgibanost Radenskega polja pogojuje prisotnost razli�nih habitatnih tipov, ki predstavljajo življenjski prostor ogroženim, zavarovanim in evropsko pomembnim rastlinskim in živalskim vrstam. Habitatni tipi Dno Radenskega polja v pretežni meri prekrivajo vlažni gojeni in negojeni travniki, visoka steblikovja, barjanska vegetacija ter mo�virna vegetacija obrežij teko�ih in stoje�ih voda. Višji obod Radenskega polja in osamelec Kopanj poraš�a gozdna vegetacija z vrstno pestrim gozdnim robom. Na Radenskem polju je popisanih 15 habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, od tega je 8 evropsko pomembnih, 3 habitatni tipi se varujejo v okviru omrežja Natura 2000. Površinsko najve�ji del Radenskega polja pokrivajo traviš�a. Severni in južni del polja prekrivajo pretežno gojeni srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki, ki se na vlažnejših predelih prepletajo z mokrotnimi mezotrofnimi in evtrofnimi travniki. Travniki so intenzivni do ekstenzivni in so redno ali ob�asno gnojeni ter košeni ve�krat na leto. Naravovarstveno najpomembnejši je osrednji del


polja, kjer je razvit ohranjen mozaik oligotrofnih mokrotnih travnikov in mokrotnih travnikov z modro stožko in sorodnimi združbami. To so vlažna negnojena traviš�a na slabše hranljivih tleh s spreminjajo�o se višino talne vode. Travniki so ekstenzivni, košeni le enkrat do dvakrat na leto v poznem poletju. V predelu Novljanovega retja se nahajajo ekstenzivni vlažni travniki z rušnato masnico. Na dvignjenih mestih polja, ki jih ne doseže poplavna voda, uspevajo vrste zna�ilne za suhe travnike oz. vresave. Zaradi opuš�anja košnje v osrednjem delu polja se travniki ponekod zaraš�ajo z grmiš�em in z vrstami mo�virnih listnatih gozdov. Mokrotni travniki z modro stožko se v za�etnem stadiju zaraš�ajo z jesensko vreso (Calluna vulgaris). Na vlažnih tleh se travnate površine zaraš�ajo z vlagoljubnimi lesnimi vrstami �rne jelše (Alnus glutinosa), razli�nih vrst vrb (Salix spp.) in krhlike (Frangula alnus) ter z grmiš�nimi združbami. Ponekod na vlažnih travnikih po opustitvi košnje rastejo visoka steblikovja z brestovolistnim osladom, ki rastejo tudi na obrežjih stoje�ih in teko�ih voda, na robovih jarkov in na vlažnih ulekninah. Med traviš�i rastejo posamezni samotni grmi in drevesa, drevesni pasovi in grmovne skupine, ki tvorijo mejice, pomembne strukture mozai�ne krajine. Grmovje obraš�a tudi retja, jarke, strugi Zelenke in Šice. Na osrednjem delu polja se med oligotrofnimi mokrotnimi travniki, kjer zastaja voda tik pod površino ali na površini, nahajajo manjši predeli bazi�nih nizkih barij in prehodnih barij. Amfibijske združbe makrofitov in mo�virska vegetacija obrežij raste v ulekninah z zastajajo�o vodo, v mrtvih rokavih in nekdanjih naravnih strugah, ki so izgubile stik s teko�o vode, v jarkih, kanalih in suhih strugah s plitvo stoje�o vodo ter na obrežjih teko�ih voda, predvsem Dobravki, in obrežij stoje�ih voda retij in mo�il. Naravovarstveno najvrednejše so združbe visokih šašev in trsti�nega pisankovja. V osrednjem delu polja na obmo�ju Blata, na manjši površini med šaši, najdemo rogozovje. Na južnem delu polja se ponekod med mokrotnimi travniki razprostirajo pasovi navadnega trsti�ja. Vegetacija stoje�ih sladkih voda raste v antropogenem ribniku na severnem delu polja, v stalno stoje�ih vodah v mo�ilih, na obmo�jih kjer zastaja voda dalj �asa in na po�asi teko�ih vodah. Srednjeevropska �rnojelševja in jesenovja, z najve�jim deležem �rne jelše (Alnus glutinosa) in velikega jesena (Fraxinus excelsior), obraš�ajo teko�e vode Podlomš�ice, Grosupeljš�ice, zgornji tok Dobravke, manjše predele ob Zelenki in obrežje celotne Šice. Dvignjeno obrobje Radenskega polja in delno osamelec Kopanj poraš�a hrastovo belogabrov gozd s prevladujo�ima drevesnima vrstama: hrast graden (Quercus petraea) in beli gaber (Carpinus betulus) s primesjo bukve (Fagus sylvatica) in smereke (Picea abies). Vmes se pojavljajo še drevesne vrste: maklen (Acer campestre), lipovec (Tilia cordata), beli javor (Acer pseudoplatanus) in mali jesen (Fraxinus ornus).


Južni in severovzhodni del Radenskega polja predstavlja pretežno kmetijsko krajino z gojenimi travniki in posameznimi njivami monokultur. Iz kmetijske krajine na južnem delu izstopa Šica z ohranjeno obrežno vegetacijo. Pestrost habitatnih tipov, predvsem tistih, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, omogo�a veliko raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst na Radenskem polju. Rastlinstvo Med rastlinskimi vrstami je na Radenskem polju najdenih ve� kot 450 vrst in podvrst praprotnic in semenk, od katerih je 44 vrst ogroženih in 18 zavarovanih. Na mokrotnih travnikih in mo�virnih tleh rastejo naravovarstveno pomembne in ogrožene vrste: mo�virska logarica (Fritillaria meleagris), sibirska perunika (Iris sibirica), mo�virska perunika (Iris pseudacorus), poletni veliki zvon�ek (Leucojum aestivum), mo�virski sviš� (Gentiana pneumonanthe), mo�virski petoprstnik (Potentilla palustris), širokolistni munec (Eriophorum latifolium), ozkolistni munec (Eriophorum angustifolium), robati luk (Allium angulosum), mo�virski ušivec (Pedicularis palustris), navadna božja milost (Gratiola officinalis), �esnov vrednik (Teucrium scordium), bolšji šaš (Carex pulicaris), srhki šaš (Carex davalliana), Hostov šaš (Carex hostiana), rožmarinolistna vrba (Salix rosmarinifolia), navadni objed (Succisella inflexa), rahlocvetna kukavica (Orchis laxiflora), majska prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis), pegasta prstasta kukavica (Dactylorhiza maculata), visoka vijolica (Viola elatior). Mo�virski me�ek (Gladiolus palustris) je bil opažen le na rastiš�u blizu Srednjic. Na dvignjenih mestih, ki jih redko doseže poplavna voda uspevajo ogrožene vrste: navadna arnika (Arnica montana ), navadna kukavica (Orchis morio), stasita kukavica (Orchis mascula). V stalnih in ob�asnih teko�ih vodah, na mo�virnih in barjanskih tleh, v jarkih, retjih in mo�ilih, kjer zastaja voda, najdemo ogrožene vodne in mo�virske rastline: klasasti rmanec (Myriophyllum spicatum), ostnati bi�ek (Schoenoplectus mucronatus), rumeni blatnik (Nuphar lutea), vodna dresen (Polygonum amphibium) navadna mešinka (Utricularia vulgaris), južna mešinka (Utricularia australis). Navadni mrzli�nik (Menyanthes trifoliata) je na Radenskem polju redek in raste med grmovjem obdan s šotnimi mahovi (Sphagnum spp.). Med šotnim mahom raste ogrožena barska vijolica (Viola uliginosa). Zaradi melioracijskih posegov je bilo uni�eno šotiš�e zahodno od Srednjic, kjer sta rasli ogroženi vrsti srednja rosika (Drosera intermedia) in bela kljunka (Rhinchospora alba). Ob manjših vodnih jarkih najdemo ogrožene vrste: mo�virska ludvigija (Ludwigia palustris), suli�astolistni pore�nik (Alisma lanceolatum), kratkoresi lisi�ji rep (Alopecurus aequalis), mehurjasti šaš (Carex vesicaria), ostroluski šaš (Carex acutiformis), lasastolistna vodna zlatica (Ranunculus trichophyllus). V podrasti vlažnega gozdnega roba na zahodnem delu Radenskega polja raste ogrožena vrsta: rumena maslenica (Hemerocallis lilioasphodelus).


Živalstvo Pestrost in raznolikost vodnih in kopenskih habitatov, ki se pojavljajo na Radenskem polju je pomembna za življenje ka�jih pastirjev. Popisanih je 27 ogroženih vrst ka�jih pastirjev, od katerih so 4 vrste ranljive. Za 14 vrst je potrjen razvoj z najdbami li�ink, levov in z opazovanji sveže preobraženih osebkov. Obmo�ja, kjer se dalj �asa zadržuje stoje�a voda in so obrasla z bujno obrežno vegetacijo, ter vlažni travniki v okolici predstavljajo življenjski prostor ranljivima vrstama ka�jih pastirjev: zgodnji trstni�ar (Brachytron pratense ) in suhljati škratec (Coenagrion pulchellum). Med kanali in na obrobju vlažnih travnikov, predvsem tam kjer jih obraš�a drevesna vegetacija, je pogosta ranljiva vrsta pegasti lesketnik (Somatochlora flavomaculata). Na zarasle kanale je vezana ranljiva vrsta �rni ploš�ec (Libellula fulva). Vrste populaciji pegastega lesketnika (Somatochlora flavomaculata) in �rnega ploš�ca (Libellula fulva) domnevno prehajajo med Radenskim poljem in Ljubljanskim barjem. Preplet mokrotnih travnikov v osrednjem delu polja, vpliv toplejših suhih travnikov ter robne gozdne površine pogojujejo prisotnost higrofilnih, termofilnih in gozdnih vrst metuljev. Na Radenskem polju je popisanih 69 vrst dnevnih metuljev, izmed njih je 9 ogroženih , 6 zavarovanih in 3 vrste, zaradi katerih je obmo�je opredeljeno kot posebno varstveno obmo�je. Na mokrotne travnike in mo�virne predele, predvsem v osrednjem in severnem delu Radenskega polja, so vezane ogrožene higrofilne vrste metuljev: travniški postavnež (Euphydryas aurinia), purpurni cekin�ek (Lycaena hippothoe), mo�virski pisan�ek (Melitaea diamina), mo�virski cekin�ek (Lycaena dispar), sviš�ev mravljiš�ar (Maculinea alcon), jagodnjakov slezov�ek (Pyrgus armoricanus) in tratar (Clossiana selene), srebrni mo�virski ostrozob (Carcharodus flocciferus). Presvetljene gozdne in zaraš�ujo�e površine predstavljajo habitat ogroženi vrsti metulja �rni apolon (Parnassius mnemosyne). Na gozdno in grmovno vegetacijo gozdnega robu je vezana zavarovana in evropsko pomembna vrsta metulja �rtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria). Vodna dinamika na Radenskem polju omogo�a nastanek razli�nih vodnih teles, ki so pomembna za razmnoževanje dvoživk in predstavljajo njihova bivališ�a. Popisanih je 13 ogroženih in zavarovanih vrst dvoživk ter 3 evropsko pomembne vrste. Mlake in luže na odprtih travniških površinah in kolovozih, antropogeni ribnik na severnem delu polja, poplavljeni predeli in jarki s stoje�o vodo ter kanali Dobravke in Zelenke so življenjski prostor ogroženih vrst dvoživk: pisana žaba (Rana lessonae), sekulja (Rana temporaria), rosnica (Rana dalmatina), zelena žaba (Rana kl. esculenta), debeloglavka (Rana ridibunda) zelena rega (Hyla arborea), navadna krasta�a (Bufo bufo), zelena krasta�a (Bufo viridis), planinski pupek (Triturus alpestris), veliki pupek (Triturus carnifex), navadni pupek (Triturus vulgaris) in njegova podvrsta robati pupek (Triturus vulgaris meridionalis). V majhnih lužah, ki se napolnijo ob dežju najdemo hribskega urha (Bombina variegata). Kraško vodno podzemlje Radenskega polja predstavlja življenjski prostor �loveške ribice (Proteus anguinus). �loveška ribica je bila najdena v Zato�ni jami,


Lazarjevi jami in Viršnici, visoke vode pa jih lahko izvržejo v nekaterih kraških izvirih in retjih. V razpokah jam, Zato�ni jami, Lazarjevi jami in Viršnici, prebiva ogrožena in zavarovana vrsta jamskega hroš�a drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii). Na mokrotnih travnikih in zamo�virjenih vlažnih tleh živi zavarovana in evropsko pomembna vrsta polža ozki vretenec (Vertigo angustior). Na Radenskem polju je najdenih 5 ogroženih in zavarovanih vrst plazilcev. Belouška (Natrix natrix) se zadržuje ob vodi, na mokrotnih travnikih, jarkih in v vlažni podrasti. Na robovih gozdov najdemo smokuljo (Coronella austriaca). Slepec je (Anguis fragilis) je splošno razširjena vrsta vlažnih gozdov, travnikov in vrtov. Na gozdove in travnike je vezana živorodna kuš�arica (Zootoca vivipara). Na obmo�ju ribnikov v severnem delu Radenskega polja sta znani dve najdbi naše edine domorodne vrste želve mo�virske sklednice (Emys orbicularis). Mo�virska sklednica živi v vodi in ob njej, jajca pa hodi odlagat v suha prisojna pobo�ja. Na Radenskem polju živi preko 80 vrst ptic, od katerih je 78 nedvoumnih, verjetnih in možnih gnezdilk. 79 vrst je zavarovanih, 26 vrst z visoko kategorijo ogroženosti in 20 evropsko pomembnih vrst. Ptice Radenskega polja, ki so vezane na mo�virne, vodne in obvodne predele z obrežno vegetacijo so: mali ponirek (Tachybaptus ruficollis), mlakarica (Anas platyrhynchos), �apljica (Ixobrychus minutus), mali deževnik (Charadrius dubius), mali martinec (Actitis hypoleucos), zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus), mokož (Rallus aquaticus), kozica (Gallinago gallina), siva �aplja (Ardea cinerea), slavec (Luscinia megarhynchos), siva pastirica (Motacilla cinerea), bela pastirica (Motacilla alba), dolgorepka (Aegithalos caudatus ), vodomec (Alcedo athis). Na travnate površine, predvsem mokrotne travnike z grmovnimi in drevesnimi mejicami, so vezane ptice: repaljiš�ica (Saxicola rubetra), prosnik (Saxicola torquata), prepelica (Coturnix coturnix), poljski škrjanec (Alauda arvensis), rjava penica (Sylvia communis), mo�virska trstnica (Acrocephalus palustris), trstni strnad (Emberiza schoeniclus), veliki strnad (Miliaria calandra), drevesna cipa (Anthus trivialis). Kosec (Crex crex) je bil na Radenskem polju opažen pred leti, vendar danes kljub ustreznim habitatom njegova prisotnost ni potrjena. Ptice, vezane na strukturirano kulturno krajino z grmovjem in posameznimi drevesi so rjavi srakoper (Lanius collurio), rumeni strnad (Emberiza citrinella), divja grlica (Streptopelia turtur), poljski vrabec (Passer montanus), škorec (Sturnus vulgaris), vijeglavka (Jynx torquilla). Ptice, ki so vezane na gozdne površine, gozdni rob, manjše skupine dreves in grmovja so: lesna sova (Strix aluco), mala uharica (Asio otus), veliki skovik (Otus scops), kukavica (Cuculus canorus), pivka (Picus canus), �rna žolna (Dryocopus martius), veliki detel (Dendrocops major), kratkoprsti plezal�ek (Certhia brachydactyla), carar (Turdus viscivorus), cikovt (Turdus philomelos), �rnoglavka (Sylvia atricapilla), vrbji kova�ek (Phylloscopus collybita), rumenoglavi kralji�ek (Regulus regulus), �opasta sinica (Parus cristatus), mo�virska sinica (Parus palustris), meniš�ek (Parus ater),


plav�ek (Parus caeruleus), brglez (Sitta europea), kobilar (Oriolus oriolus), š�inkavec (Fringilla coelebs), kalin (Pyrhulla pyrrhula), grmovš�ica (Phylloscopus sibilatrix). V vlažni gozdni podrasti in ob bregovih potokov najdemo stržka (Troglodytes troglodytes) in taš�ico (Erithacus rubecula). Kragulj (Accipiter gentilis), skobec (Accipiter nisus), kanja (Buteo buteo), navadna postovka (Falco tinnunculus), krokar (Corvus corax) in grivar (Columba palumbas) le preletavajo Radensko polje in iš�ejo hrano. Ptice so vezane na kulturno krajino, gozdna pobo�ja z gozdnim robom in posamezna drevesa. Naselja s stanovanjskimi hišami, gospodarskimi poslopji, hlevi, cerkvenimi stolpi in sadovnjaki predstavljajo življenjski prostor pticam: bela štorklja (Ciconia ciconia), �rni hudournik (Apus apus), kme�ka lastovka (Hirundo rustica), mestna lastovka (Delichon urbica), turška grlica (Streptopelia decaocto), šmarnica (Phoenicurus ochruros), sivi muhar (Muscicapa striata), doma�i vrabec (Passer domesticus), liš�ek (Carduelis carduelis), dlesk (Coccothraustes coccothraustes), gril�ek (Serinus serinus), zelenec (Chloris chloris). Kos (Turdus merula) in velika sinica (Parus major) je spološno razširjena vrsta, ki se poleg raznolikih habitatov radenskega polja, zadržuje tudi v naseljih. Na Radenskem polju so bile opažene tudi ptice, ki na obmo�ju polja ne gnezdijo: reglja (Anas querquedula), labod grbec (Cygnus olor), mala bela �aplja (Egretta alba), rjava �aplja (Ardea cinerea) in rde�enoge postovke (Falco vespertinus). Na severnem delu Radenskega polja, kjer so stalne vode Grosupeljš�ice in Podlomš�ice, je potrjena prisotnost vidre, ki je ogrožena, zavarovana in evropsko pomembna vrsta. Habitat vidrine populacije se razširja severozahodno na Grosupeljsko kotlino in se domnevno povezuje s habitatom na Ljubljanskem barju. Šica in Dobravka predstavljata potencialni habitat za vidro, vendar njena prisotnost na tem obmo�ju ni ugotovljena. Za velike zveri je Radensko polje pomembno kot del širšega gozdnega prostora, ki se razprostira po pobo�jih vzhodno in zahodno od polja. Radensko polje predstavlja del življenjskega prostora trem ogroženim, zavarovanim in evropsko pomembnim vrstam velikih zveri. Volk (Canis lupus) in ris (Lynx lynx) sta vezana na gozdni prostor vzhodnega roba polja. Obmo�je življenjskega prostora rjavega medveda (Ursus arctos) predstavlja celotno Radensko polje z gozdnim robom. Cerkev sv. Martina v Boštanju je kotiš�e navadnega netopirja (Myotis myots) oz. ostrouhega netopirja (Myotis blythii). Vrsti netopirjev sta ogroženi, zavarovani in evropsko pomembni in se ju med seboj ne da lo�iti z opazovanjem od dale� ali z ultrazvo�nimi klici.


4. OBMO�JA Z NARAVOVARSTVENIM STATUSOM Na obravnavanem obmo�ju ležijo naslednja obmo�ja s statusom po Zakonu o ohranjanju narave: 4.1. Zavarovana obmo�ja Ime: Sistem Zato�ne jame in ponornih jam potoka Šice Uradna objava: Odlok o razglasitvi pomembnejših objektov podzemeljske geomorfološke dediš�ine v Ob�ini Grosuplje za naravne spomenike (Uradni list RS, št. 34/96) Status: naravni spomenik Kratka oznaka: Ponorni jamski sistem v katerega ponikuje Šica. 4.2. Naravne vrednote Ident. št.

Ime naravne vrednote

Kratka oznaka Zvrst Pomen

358 Zato�na jama - Viršnica - Lazarjeva jama

Ponorno obmo�je Šice na robu Radenskega polja

geomorf, hidr, (geomorfp)

državni

758 Zelenka - estavele Estavele na zahodnem robu Radenskega polja

geomorf, hidr državni

1267 Kopanjski studenec Kraški izvir na pobo�ju huma Kopanj na Radenskem polju

hidr državni

1961 V Radensko polje Zna�ilno robno kraško polje južno od Grosuplja

geomorf, (hidr, geomorfp, bot, zool)

državni

3515 Predole - brek nad Radenskim poljem

Brek na strmem pobo�ju Gri�i zahodno od Radenskega polja

drev lokalni

3547 Kopanj Hum na Radenskem polju geomorf državni

4335 Radensko polje - nahajališ�e fosilov

Nahajališ�e jurskih (liasnih) litiotidnih školjk v cestnem useku na zahodnem robu Radenskega polja

geol državni

4385 Šica - izvir Kraški izvir Šice na Radenskem polju hidr, zool državni 7604 Dobravka Ponikalnica na Radenskem polju hidr, geomorf lokalni 7706 Šica - ponikalnica Ponikalnica na Radenskem polju hidr, geomorf državni 7745 Zelenka - potok Kraški vodotok na Radenskem polju hidr lokalni 7819 Novljanovo retje Sistem estavel pod cesto Mla�evo -

Ra�na na zahodnem delu Radenskega polja

geomorf, hidr lokalni

7820 Blato Sistem estavel vzhodnega dela Radenskega polja


8082 Kote - ponori Ponori visokih voda Dobravke na Radenskem polju


8083 Veliko Retje Ponor v strugi Dobravke na Radenskem polju


8084 Teko�a rupa Ponor visokih voda Dobravke na Radenskem polju



Ident. št.

Ime naravne vrednote

Kratka oznaka Zvrst Pomen

8085 Srednice Sistem estavel na severnem delu Radenskega polja


8086 Radensko polje - estavele na zahodnem robu

Sistem estavel pod cesto Mla�evo - Ra�na na zahodnem delu Radenskega polja


8087 Retje Sistem estavel vzhodnega dela Radenskega polja


8088 Špeharjevo retje 2 Sistem estavel severno od Kopanja na Radenskem polju


8089 Špeharjevo retje 1 Sistem estavel ob cesti Mla�evo - Ra�na zahodno od Kopanja na Radenskem polju


8090 Tolmun Izvir Šice na Radenskem polju hidr lokalni 40214 Pasica pri Predolah Brezno geomorfp državni 40215 Požiralnik v Klju�u Jama ob�asni ponor ob ob�asnem toku geomorfp državni 40569 Zato�na jama Jama ob�asni ponor ob stalnem toku geomorfp državni 40570 Lazarjeva jama Jama ob�asni ponor ob stalnem toku geomorfp državni 40571 Viršnica Jama ob�asni ponor ob stalnem toku geomorfp državni 41835 Jama s kamna Vodoravna jama geomorfp državni 41868 Pekel pri Kopanju Jama ob�asni ponor ob ob�asnem toku geomorfp državni 42094 V Gri�u jama Brezno geomorfp državni 42302 Jan�na jama Jama z breznom in etažami, poševna

jama geomorfp državni

44183 Dihalnik nad Viršnico Brezno geomorfp 46567 Brezno nad

apnenicami Brezno geomorfp državni

46667 Ledvica Brezno geomorfp državni 46668 Pri križu Spodmol, kevdrc geomorfp državni

Obširnejši pregled naravnih vrednot na obravnavanem obmo�ju je podan v Prilogi 1. 4.3 Obmo�ja ohranjanja biotske raznovrstnosti Ekološko pomembno obmo�je Radensko polje - Bi�je - Ident.št. 35400 Kraško polje južno od Grosuplja. Zlasti na severnem in osrednjem delu polja so ekstenzivni mokrotni travniki z redkimi rastlinskimi vrstami. Ponorni jamski sistem na jugovzhodnem robu polja je habitat hroš�a drobnovratnika in �loveške ribice. Poleg tega je na Radenskem polju popisanih ve� kot 450 vrst in podvrst praprotnic in semenk, 27 vrst ka�jih pastirjev, 69 vrst metuljev, 13 vrst dvoživk, 5 vrst plazilcev in preko 80 vrst ptic. Na severnem delu polja je potrjena prisotnost vidre. Ekološko pomembno obmo�je Osrednje obmo�je življenjskega prostora velikih zveri - Ident.št. 80000 Osrednje obmo�je življenjskega prostora velikih zveri rjavega medveda, volka in risa obsega Trnovski gozd, Nanos, Hrušico, Javornike, Snežnik in Ko�evsko, ki tvorijo najve�je sklenjeno obmo�je gozda pri nas. Volk in ris sta vezana na gozdni prostor


vzhodnega in jugovzhodnega dela Radenskega polja. Obmo�je nahajanja rjavega medved zavzema celotno Radensko polje. Ekološko pomembno obmo�je Zato�na jama - Viršnica - Lazarjeva jama - Ident.št. 30115 Ponorni jamski sistem na jugovzhodnem robu Radenskega polja z jamami Viršnico, Zato�no in Lazarjevo jamo. Jame so biospeleološko pomembne in predstavljajo življenjski prostor jamskega hroš� drobnovratnika in �loveške ribice. Suha jama Viršnica je pomembna za prezimovanje nekaterih vrst netopirjev. Potencialno posebno ohranitveno obmo�je Radensko polje - Viršnica - Ident. št. SI3000171 Na potencialnem posebnem ohranitvenem obmo�ju (pPosVO) Radensko polje - Viršnica varujemo 10 živalskih vrst in 3 habitatne tipe: Habitatni tipi: 6410 Travniki s prevladujo�o stožko (Molinia spp.) na karbonatnih,

šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) 3180* Presihajo�a jezera 8310 Jame, ki niso odprte za javnost

Mehkužci: ozki vrtenec (Vertigo angustior) Metulji: mo�virski cekin�ek (Lycaena dispar)

travniški postavnež (Euphydryas aurinia) �rtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria*)

Hroš�i: drobnovratnik (Leptodirus hochenwarti) Ribe: pezdirk (Rhodeus sericeus amarus) Sesalci: navadni ris (Lynx lynx) volk (Canis lupus*) rjavi medved (Ursus arctos*) Dvoživke: �loveška ribica (Proteus anguinus*) Znak * pomeni prednostno živalsko vrsto ali prednostni habitatni tip ali obmo�je, v katerem so prisotne prednostne vrste ali habitatni tipi. Na podlagi preverjanja prisotnosti posameznih kvalifikacijskih vrst na potencialnem posebnem ohranitvenem obmo�ju Radensko polje - Viršnica, je bilo ugotovljeno, da za vrsto pezdirk (Rhodeus sericeus amarus) ne obstajajo podatki o njeni prisotnosti, zato vrste na tem obmo�ju ne obravnavamo. Hkrati je bilo ugotovljeno, da so na Radenskem polju prisotne populacije dveh evropsko pomembnih vrst dvoživk: veliki pupek (Triturus carnifex) in hribski urh (Bombina variegata). Vrsti sta predlagani za vklju�itev v Uredbo o posebnih varstvenih obmo�jih (obmo�jih Natura 2000) za pPosVO Radensko polje - Viršnica.


5. DEJAVNIKI OGROŽANJA Današnjo podobo Radenskega polja je ustvaril sonaraven preplet �lovekovih dejavnosti z naravo. Dejavniki ogrožanja pomenijo okrnitev ne le ekološke in biotske vrednosti temve� tudi krajinske podobe Radenskega polja.

1. Kmetijstvo Ve�ji del polja ni primeren za kmetijsko obdelavo, saj zaradi poplav uspeva le travinje slabše kmetijske kakovosti. Kmetijske površine so na obmo�jih, ki jih poplave ve�inoma ne dosežejo. Potencialno ogroženost Radenskega polja predstavljajo hidromelioracije in agromelioracije, s katerimi bi spremenili vodni režim in osušili obmo�ja kmetijske obdelave. Agro in hidromelioracije bi povzro�ile spremembe hidroloških lastnosti polja, konfiguracije terena in tipi�ne morfologije strug, hkrati pa bi pomenile spremembo vlažnostih razmer na dnu Radenskega polja in izginjanje mokrotnih travnikov na katera so vezane ogrožene rastlinske in živalske vrste. Z intenzivno košnjo in gnojenjem ali apnenjem bi ekstenzivna traviš�a prehajala v intenzivna traviš�a, ki so vrstno revnejša. Grožnjo bi predstavljalo spreminjanje travnikov v njive, kar bi pomenilo širjenje kmetijskih monokultur in posledi�no zmanjšanje biotske pestrosti, vnos hranil z gnojenjem in uporabo pesticidov. Prekomerno apnenje, raba gnojil in zaš�itnih sredstev onesnažuje vode Radenskega polja in s tem posledi�no kraško podzemlje in kraški vodonosnik. Grožnjo biotski raznovrstnosti bi predstavljalo tudi gojenje gensko spremenjenih rastlin, ki imajo možnost razmnoževanja. Ekstenzivni mokrotni travniki v osrednjem in severnem delu Radenskega polja se zaradi opuš�anja košnje zaraš�ajo z jesensko vreso, z grmovnimi vrstami in z vlagoljubnimi drevesnimi vrstami oz. vrstami mo�virnih listnatih gozdov. Travniki v za�etnem stadiju zaraš�anja še vedno zagotavljajo ugodno stanje za rastlinske in živalske vrste, vendar zaradi opuš�anja ekstenzivne kmetijske rabe njihov življenjski prostor izginja. Traviš�a ogroža tudi prepogosta in prezgodnja košnja, preden odcveti in semeni ve�ina travniških rastlin in preden se zaklju�ijo razmnoževalne aktivnosti, vzreja mladi�ev in razvoj negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik živali. Posebej problemati�no je baliranje, ker rastlinsko seme ne more odpasti na tla in živali ne morejo pobegniti. Mejice in druge podobne struktur v krajini delujejo kot migratorni koridorji za dvoživke. Njihova odstranitev ima negativen vpliv na preživetja dvoživk v �asu selitve. Odlaganje naravnih usedlin in zaraš�anje mo�il oz. glinokopnih jam predstavlja manjšanje odprte vodne površine in s tem življenjskega prostora živali in rastlin, vezanih na stoje�o vodo.


2. Odlaganje odpadkov

Ogroženost Radenskega polja predstavljajo to�kovna odlagališ�a odpadkov, ki z izpiranjem onesnažujejo podtalno vodo in prst. Zaradi onesnaževanja so ogroženi življenjski prostori vrst, kar vpliva na zmanjšano biotsko pestrost obmo�ja. Na ve�ih mestih se odlaga gradbeni material in jalovina tudi z namenom pridobitve novih površin za gospodarjenje. Divja odlagališ�a odpadkov in drugega materiala (med njimi tudi nevarnih odpadkov – salonit) so na Radenskem polju predvsem na robovih in v estavelah, rupah in strugah vodotokov. Odlagališ�a povzro�ajo spremembo morfologije terena, spremembo oziroma motnjo vidne podobe polja in morfoloških oblik na njem, lahko pa tudi uni�enje kraških morfoloških oblik polja.

3. Onesnaževanje voda Neustrezna kakovost voda, ki se stekajo na Radensko polje vpliva na onesnaženost voda poplavnega dna, podtalne vode in jamskega sistema, kamor se stekajo površinske vode. Z industrijskimi in komunalnimi odpadnimi vodami sta zlasti obremenjena vodotoka Podlomš�ica in Grosupeljš�ica. Podtalnico onesnažuje vnos pesticidov in gnojil na kmetijskih površinah. K onesnaženosti prispeva tudi neurejena kanalizacija v naseljih na Radenskem polju. Onesnaženost voda vpliva na zmanjšanje biotske pestrosti ne le Radenskega polja temve� tudi re�nega sistema reke Krke.

4. Rekreacijske aktivnosti Radensko polje predstavlja rekreacijsko obmo�je in izletno to�ko za okoliške prebivalce, izletnike, strokovne skupine in naklju�ne goste. Preko polja poteka ve� makadamskih poti, po katerih poteka glavni tok rekreacijskih dejavnosti: kolesarjenje, tek in sprehodi. Grožnjo predstavljajo hrupne ali kako druga�e do okolja agresivne športne in rekreativne aktivnostih, kot je vožnja z motorji in štirikolesniki. Najve�jo grožnjo predstavlja vožnja izven obstoje�ih poljskih poti in nastajanje novih kolovozov. Prekomeren hrup predstavlja motnjo za ptice, predvsem v paritvenem obdobju in v �asu gnezdenja in vzreje mladi�ev. Vožnja z motornimi kolesi in štirikolesniki po estavelah v sušnem obdobju povzro�a pove�ano erozijo brežin estavel, hkrati pa predstavlja potencialno grožnjo za onesnaženje podtalne vode (razlitje olj ali goriva). Neurejen prometni režim na gozdnih cestah pomeni ve�jo gostoto motornih vozil, ki predstavlja motnjo naravnega delovanja ekosistema in pove�uje erozijo. Neustrezni dostopi in parkiranje izven za to dolo�enih površin pa lahko vpliva na relief in kakovost voda.

5. Vnašanje tujerodnih živalskih in rastlinskih vrst in odstranjevanje rastlin

Vnos alohtonih vrst rib in ribjih mladic v teko�e, stoje�e in presihajo�e vode Radenskega polja predstavlja zmanjšanje biotske raznovrstnosti obmo�ja. Prehranjevanje rib vpliva na zmanjšano možnost preživetja li�ink in mladostnih osebkov ogrožanih vrst dvoživk in ka�jih pastirjev. Poleg tega se z odstranjevanjem vodne in obvodne vegetacije ter blazin plavajo�ih vodnih rastlin dodatno uni�uje življenjski prostor vrst in njihova skrivališ�a pred plenilci. Vse to pripomore k


pove�ani koli�ini hranil in evtrofnosti voda. Vnesene alohtone vrste rib v presihajo�ih vodah bi v �asu suše lahko poginile. Vnašanje kompeticijsko sposobnejših alohtonih vrst želv rde�evratk in rumenovratk v stoje�e vode, potoke in mokrotne predele Radenskega polja predstavlja zmanjšanje možnosti preživetja naše edine avtohtone vrste želv mo�virske sklednice. Kot invazivna tujerodna rastlina se na Radenskem polju pojavlja kanadska zlata rozga (Solidago canadensis). Tujerodne rastlinske vrste se pojavljajo na nasutih ali druga�e antropogeno spremenjenih zemljiš�ih. Vnos in širjenje tujerodnih invazivnih rastlin predstavlja izpodrivanje avtohtonih rastlinskih vrst ter izgubljanje vrstne in habitatne pestrosti.

6. Vodno gospodarstvo

Potencialne vodnogospodarske ureditve kot so regulacije vodotokov spreminjajo zna�ilen vodni režim in morfologije strug. Odstranjevanje vegetacije z brežin vodotokov povzro�a intenzivnejše erozijske procese, intenzivnejše plazenje materiala na brežinah in posledi�no zablatenje vodotoka oziroma širjenje poplavnega sveta.

7. Gozdno gospodarstvo

Neprimerno pogozdovanje negozdnih površin kot so jase in gozdne vrzeli ter dopuš�anje intenzivnega zaraš�anja gozdnega roba bi povzro�ilo izginjanje medonosnih rastlin, ki predstavljajo pomemben vir hrane za nekatere živalske vrste. Velika gostota gozdnih prometnic lahko vpliva na spremembe reliefa, na strmih pobo�jih pove�uje erozijo. Vsi neustrezni posegi (goloseki in gradnje) v gozdnat svet, predvsem na strmih pobo�jih in vrhovih, ki predstavljajo horizont za poglede iz doline predstavljajo veliko vizualno motnjo v prostoru in pospešujejo erozijske procese.

8. Urbanizacija Grosuplje je zaradi bližine glavnega mesta vse bolj privla�no za poselitev in za razvoj gospodarskih ter storitvenih dejavnosti. Pove�ana urbanizacija bi imela posreden vpliv na Radensko polje v primeru neurejenega odvajanja odpadnih voda, poseganja v sklenjen gozdni prostor z gozdnim robom in odlaganja gradbenega materiala ter drugih odpadkov. Prostor je vizualno zelo ob�utljiv za nove posege. Problemati�na je lahko gradnja vizualno izpostavljenih objektov in naprav, saj pomeni bistveno spremembo vidne podobe slemenskega roba.

9. Infrastruktura

Neustrezno širjenje ceste Grosuplje – Videm bi pomenilo veliko nevarnost za estavele zahodnega dela Radenskega polja. Zra�ne napeljave raznih vodov preko polja spreminjajo se vidno podobo polja. Cestne povezave lo�ujejo življenjski prostor migratornih vrst dvoživk ter onemogo�a nemoteno prehajanje osebkov iz enega dela njihovega življenjskega prostora v drugega. Posledica fragmentiranosti habitatov so majhne in izolirane populacije ogroženih vrst, ki hitreje podležejo negativnim vplivom na lokalnem nivoju.


Dvoživke so najbolj ogrožene v �asu selitve med prezimovališ�i, mrestiš�i in poletnimi bivališ�i. Njihova selitev poteka med stoje�imi vodami dna Radenskega polja in gozdnatim robom na zahodnem in vzhodnem delu polja. Množi�ni povozi na cestah pri�ajo o selitvenih poteh najbolj migratornih vrst (navadne krasta�e in sekulje), ki potekajo preko posameznih odsekov cest Malo Mla�evo-Velika Ra�na in Veliko Mla�evo-Lu�e ter preko makadamskih cest v osrednjem in severnem delu Radenskega polja.

10. Kraško podzemlje Vnašanje tujih snovi v jame povzro�a onesnaževanje voda, ki se stekajo v kraško podzemlje. Odmetavanje vseh vrst odpadkov v kraške jame lahko vodi do uni�enja jame. Potencialno grožnjo jamam predstavlja tudi gradnja infrastrukturnih objektov, ki ne upošteva kraškega zna�aja obmo�ja in neustrezna raba prostora nad jamami. 6. VARSTVO 6.1. Cilji zavarovanja Osnovni cilji varstva so: - ohraniti kraško polje predvsem njegove geomorfološke in hidrološke

zna�ilnosti: 1. ohraniti izjemne površinske in podzemne kraške pojave (izviri, ponori,

estavele, jame, meandre, ponikalnica 2. ohraniti obstoje� vodni režim

- ohraniti naravne procese na obmo�ju - ohraniti ali vzpostaviti ugodno stanje ogroženih, zavarovanih in mednarodno

varovanih prosto žive�ih živalskih in rastlinskih vrst; - ohraniti najmanj obstoje� obseg habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v

ugodnem stanju; - ohraniti dejavnosti na obmo�ju, ki bodo zagotavljale ustrezno ravnovesje med

ohranjanjem narave ter rabo oz. razvojem obmo�ja , - omejiti dejavnosti, ki neugodno vplivajo na ohranitev naravnih vrednot in biotske

raznovrstnosti. Drugotni cilji so za krajinski park tudi izjemno pomembni, vendar jih lahko razvijamo le v taki meri, da ne ogrozijo osnovnih ciljev; - predstaviti in približati vrednote kraškega sveta obiskovalcem - razvijati okolju prijazen na�in turizma in rekreacije - širiti zavest o vrednotah narave. 6.2. Predlagan ukrep varstva in utemeljitev varstvene kategorije Iz dejstev navedenih v 4. poglavju izhaja, da ima obmo�je Radenskega polja zelo visoko vrednost s stališ�a ohranitve naravnih vrednot, redkih biotopov ter redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.


Mnoge naravne vrednote, rastlinske in živalske vrste so se na obmo�ju predlaganem za zavarovanje ohranile samo zato, ker je �lovek posegal le v takšni meri in na na�in, da bistveno ni bila okrnjena naravovarstvena vrednost obmo�ja. V primeru nadaljnjih pove�anih in neprimernih dejavnosti, bi uni�ili z naravovarstvenega stališ�a zelo kvalitetno obmo�je. Nadaljnje neprimerne in pove�ane aktivnosti ter motnje v naravnem okolju pomenijo spremembo življenjskih pogojev redkih in ogroženih živalskih vrst vezanih na to obmo�je. Obmo�je ogrožajo zlasti neprimerne dejavnosti na kmetijskih površinah in onesnaževanje. Zaradi ogroženosti naravnih vrednot, naravnih habitatov ter njihovega rastlinstva in živalstva, je treba takšna obmo�ja v najve�ji možni meri varovati in ohraniti pred uni�enjem. Na tem obmo�ju imamo zaradi izjemne naravne danosti, številnih naravnih vrednot lokalnega in tudi državnega pomena in zaradi opredelitve obmo�ja Nature 2000 moralno dolžnost, da te lepote ohranimo za naslednje rodove. Zakonsko nas k ohranjanju obravnavanega obmo�ja zavezujejo dolo�ila EU. Prostorski in gospodarski razvoj obmo�ja naj bi ob upoštevanju v EU uveljavljenih standardov varstva narave, ki jih predpisuje habitatna direktiva, po kateri je obmo�je Radenskega polja dolo�eno za obmo�je Natura 2000, temeljil na ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti ter trajnostnega na�ina življenja �loveka. Zaradi vsega navedenega smo prepri�ani, da obstaja utemeljen razlog za �imprejšnje zavarovanje obmo�ja Radenskega polja. Predlagamo, da se obmo�je zavaruje kot krajinski park. Zavarovana obmo�ja med njimi krajinski parki niso le varstvena temve� tudi razvojna komponenta družbe, saj podpirajo trajnostno rabo naravnih dobrin in so priložnost za uveljavljanje razvojnih interesov lokalnega prebivalstva. Z upravljanjem obmo�ja se podrobneje opredelijo ustrezne alternativne dejavnosti na podro�ju kmetijstva, vzdrževanja kulturne krajine, ohranjanja tradicionalne in razvoja male obrti, razvoja trgovine, uveljavljanja skupne blagovne znamke, razvoja izobraževanja in raziskovanja in razvoja oddiha in sprostitve na podeželju. 6.3. Varstvena obmo�ja Zaradi prostorske in biotske raznolikosti prostora predlagamo, naj se znotraj krajinskega parka oblikujeta dve varstveni obmo�ji, ki po lastnostih izstopata in na katerih so pravila ravnanja druga�na kot na zavarovanem obmo�ju. Oblikovali smo jih na podlagi morfologije polja in koncentracije posameznih predvsem geomorfoloških in hidroloških pojavov ter življenjskih prostorov ogroženih in evropsko pomembnih vrst. 6.3.1. Meja zavarovanega obmo�ja Zavarovano obmo�je Krajinski park Radensko polje zajema celotno kraško polje. Za kraško polje je zna�ilno uravnano dno in višji sklenjen obod, zato je morfološko gledano potrebno v meje zavarovanega obmo�ja vklju�iti tudi obod polja. Kakršnikoli posegi na obodu imajo neposreden vpliv na dno polja, kjer je sicer koncentracija naravovarstvenih vsebin precej ve�ja kot na obodu.


Meja zavarovanega obmo�ja te�e ve�inoma po slemenih vzpetin, ki tvorijo obod, na severozahodu pa zajame še del Malomla�evskega polja, kjer se Radensko polje odpira proti Grosupeljski kotlini. Na zahodnem obodu meja poteka po severnem pobo�ju Gradiš�a vzhodno od Spodnje Slivnice, na vrh Gradiš�a, se spusti na sedlo zahodno od Zavrha in ponovno dvigne na sleme Gri�ev. Po slemenu te�e skoraj do Predol, kjer se spusti na uravnavo zahodno od Predol, pri zaselku Bucovar pa se ponovno dvigne na sleme vzhodno od Globoke doline po katerem te�e do Velikega Ostrega vrha. Meja nato te�e proti jugu do Starega gradu, kjer se usmeri proti vzhodu preko Cerovine, kjer se meja spusti proti severovzhodu in jugovzhodno od �ušperka pre�ka železnico in cesto. Vzhodno od �ušperka se meja dvigne mimo zaselka Brezova Gorica, preko Plankarca, mimo Jan�e jame in vrha Male rebri. Nekoliko vzhodno od Male rebri se meja obrne proti severozahodu. Po vzhodnem obodu te�e meja po gozdni cesti tik pod slemenom Rebri do ceste Grosuplje Krka in se nadaljuje po tej cesti do Boštanja, kjer te�e po severni strani hriba, nato pa po cesti proti naselju Malo Mla�evo, ki ga zaobide po južnem robu. Od Malega Mla�evega naprej te�e meja najprej po cesti proti Grosuplju, po poljski poti, nato pa se usmeri proti zahodu do ceste proti Spodnji Slivnici. Po spodnjem robu te ceste te�e meja do za�etne to�ke vzhodno od Spodnje Slivnice. 6.3.2. Drugo varstveno obmo�je 2. varstveno obmo�je zajema dno Radenskega polja, na obodu poteka meja približno na 350 metrov n.m.v., hkrati pa 2. varstveno obmo�je zajema tudi del Malomla�evsekga polja. Na uravnanem dnu polja je koncentracija naravnih vrednot, zlasti geomorfoloških in hidroloških kraških pojavov, zelo velika. Prostor je zelo ob�utljiv za kakršnekoli posege, saj se že z majhnim poseganjem lahko bistveno spremeni zna�aj in naravno delovanje polja (hidrologija in vidna podoba). Drugo varstveno obmo�je zajema celotno obmo�je Natura 2000 na Radenskem polju. Predstavlja obmo�je habitatov ogroženih in varovanih vrst, ki so na Radenskem polju splošno razširjene in lokalno omejene na dolo�ene habitate. Del življenjskega prostora za vrste, ki so vezane na mokrotne travnike je zajet v prvem varstvenem obmo�ju. V drugo varstveno obmo�je uvrš�amo jamski sistem Zato�ne jame, Lazarjeve jame in Viršnice, ki predstavlja življenjski prostor varovanim jamskim vrstam: hroš�u drobnovratniku (Leptodirus hochenwarti) in �loveški ribici (Proteus anguinus). Preostali del drugega varstvenega obmo�ja predstavljajo obmo�ja travniških, grmovnih, vodnih in obvodnih ter gozdnih habitatnih tipov. Med varovanimi habitatnimi tipi v tem obmo�ju prevladujejo nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis), potoki z obre�nim vrbovjem, jelševjem in jesenovjem ter hrastova belogabrovja na Kopanju in na obodu polja. Na traviš�a je vezana preostala populacija varovanih vrst metuljev, ki ima glavnino v prvem varstvenem obmo�ju: travniški postavnež (Euphydryas aurinia) in mo�virski cekin�ek (Lycaena dispar). Travniki med potokoma Zelenka in Šica predstavljajo možen habitat za varovano vrsto ptice kosca (Crex crex). Strukturirana kulturna krajina s posameznimi drevesi in grmiš�i ter gozdni rob je življenjski prostor rjavega srakoperja (Lanius collurio) in vijeglavke (Jynx torquilla). Gozdni rob predstavlja življenjski prostor varovani vrsti metulja �rtastemu medvedku (Callimorpha quadripunctaria). Na gozdni prostor so vezane varovane vrste ptic: �rna žolna (Dryocopus martius), veliki skovik (Otus scops) in pivka (Picus canus). Gozd je


del življenjskega prostora velikih sesalcev: volka (Canis lupus), risa (Lynx lynx) in rjavega medveda (Ursus arctos). Na stoje�e vode, luže in potoke so vezane varovane in ogrožene vrste dvoživk, med njimi evropsko pomembni vrsti hribski urh (Bombina variegata) in veliki pupek (Triturus carnifex). Na vodne in obvodne habitate so vezane ogrožene vrste ka�jih pastirjev in varovane vrste ptic: mali martinec (Actitis hypoleucos), vodomec (Alcedo athis), mlakarica (Anas platyrhynchos), mali deževnik (Charadrius dubius), kozica (Gallinago gallinago), �apljica (Ixobrychus minutus), slavec (Luscinia megarhynchos), mokož (Rallus aquaticus), mali ponirek (Tachybaptus ruficollis). Potok Podlomš�ica predstavlja del življenjskega prostora vidre (Lutra lutra), njen potencialen habitat je tudi potok Šica. Mo�virni predeli in obvodna grmiš�a predstavljajo življenjski prostor polžu ozkemu vrtencu (Vertigo angustior). V drugem varstvenem obmo�ju varujemo tudi vrsto mo�virska sklednica (Emys orbicularis), ki je izredno redka in je njen potencialni življenjski prostor celotno obmo�je Radenskega polja. Meja drugega varstvenega obmo�ja na Malomla�evskem polju sovpada z mejo zavarovanega obmo�ja, od nje pa se lo�i severovzhodno od Slivnice, kjer se meja 2. varstvenega obmo�ja usmeri proti vzhodu in te�e po trasi železniške proge. Potek po trasi železniške proge se na zahodnem delu polja nadaljuje do Predol, kjer preide na lokalno cesto, ki vodi iz Velike Ra�ne do Predol. V Veliki Ra�ni preide meja na cesto Grosuplje – Videm, pri �emer obide naselje Velika Ra�na. Do Male Ra�ne poteka po tej cesti, nato se usmeri proti severu in obide naselje Mala Ra�na. Meja se nato nadaljuje proti vzhodu po severnem pobo�ju Boršta, s katerim se Radensko poljena jugu kon�a. Severno od Brezove Gorice se usmeri meja proti severovzhodu, zaobjame vplivno obmo�je Zato�ne jame in Viršnice in se na vzhodnem robu nadaljuje po gozdni cesti, ki te�e vzdolž Rebri na n.m.v. cca 400 m. Pri Zagraški gmajni se spusti na cca. 350 metrov n.m.v. in se usmeri proti zahodu. Po južnem robu obide naselje Zagradec in se nadaljuje po robu dna polja proti Boštanju, ki ga obide po južni in zahodni strani. Meja te�e naprej vzhodno od cerkev Sv. Martina in se na cesti proti Malemu Mla�evemu priklju�i na mejo zavarovanega obmo�ja. Vsa obstoje�a poselitvena obmo�ja so iz drugega varstvenega obmo�ja izvzeta. 6.3.3. Prvo varstveno obmo�je Prvo varstveno obmo�je leži znotraj drugega varstvenega obmo�ja in predstavlja obmo�je naravovarstveno najvrednejših habitatnih tipov, habitatov najbolj ogroženih in lokalno omejenih živalskih vrst: - obmo�ja zgostitve najvrednejših in najbolj ogroženih travniških habitatnih

tipov: oligotrofni mokrotni travniki in mokrotni travniki z modro stožko (Molinia spp.),

- obmo�je vodotokov z obrežno vegetacijo in barjanski predeli kot ob�utljivi habitatni tip evropskega pomena,

- obmo�je najbolj ogroženih rastlinskih vrst, med njimi mo�virska logarica (Fritillaria meleagris),

- osrednji del življenjskega prostora varovanih in ogroženih vrst metuljev: mo�virski cekin�ek (Lycaena dispar), travniški postavnež (Euphydryas


aurinia), sviš�ev mravljiš�ar (Maculinea alcon) in jagodnjakov slezov�ek (Pyrgus armoricanus)

- življenjski prostor mo�no ogrožene vrste metulja (Carcharodus flocciferus), - srednji del življenjskega prostora varovanih in ogroženih travniških vrst ptic:

prepelica (Coturnix coturnix), repaljiš�ica (Saxicola rubetra) in rjava penica (Sylvia communis),

- poleg navedenih tu živi tudi ve�ina ostalih varovanih in ogroženih vrst ka�jih pastirjev, dvoživk in plazilcev.

Prvo varstveno obmo�je sestavljata dva ve�ja sklopa ekstenzivnih traviš�. Obmo�je traviš� v osrednjem delu Radenskega polja se razlega južno od naselja Zagradec do Kopanja. Na zahodu ga omejuje cesta Malo Mla�evo - Velika Ra�na in na vzhodu gozdni rob grebena Reber. Drugo obmo�je traviš� se nahaja v severozahodnem delu Radenskega polja, zahodno od Malega Mla�evega. Na zahodu in jugu obmo�je omejuje železniška proga. Obe obmo�ji sestavlja preplet razli�nih tipov mokrotnih travnikov, ki so naravovarstveno visoko vrednoteni: v ve�jem delu oligotrofni mokrotni travniki in mokrotni mokrotni travniki z modro stožko, ki so ponekod v za�etnem stadiju zaraš�anja z jesensko vreso ter v manjši meri mezotrofni in evtrofni travniki. V prvo varstveno obmo�je štejemo tudi vodotoke, spodnji del potoka Dobravka in potok Zelenko s poplavnim obmo�jem. Obrežje Dobravke, vodne jarke in obmo�ja, kjer se zadržuje stoje�a voda obraš�a amfibijska združba makrofitov in mo�virska vegetacija obrežij z naravovarstveno najvrednejšimi združbami visokih šašev in trsti�nega pisankovja. Med oligotrofnimi mokrotnimi travniki se nahajajo manjši predeli bazi�nih nizkih barij in prehodnih barij. Na mokrotnih travnikih raste mo�no ogrožena in zavarovana rastlinska vrsta mo�virska logarica (Fritillaria meleagris), ki jo najdemo ve�inoma ob zadnjem delu struge Zelenke. Na teh travnikih najdemo tudi druge naravovarstveno pomembne rastlinske vrste kot so npr. poletni veliki zvon�ek (Leucojum aestivum), sibirska perunika (Iris sibirica), mo�virski sviš� (Gentiana pneumonanthe), robati luk (Allium angulosum), ušivec (Pedicularis palustris), navadna božja milost (Gratiola officinalis), �esnov vrednik (Teucrium scordium), pegasta prstasta kukavica (Dactylorhiza maculata), majska prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis), pegasta prstasta kukavica (Dactylorhiza maculata), visoka vijolica (Viola elatior) … Površine mokrotnih travnikov omogo�ajo preživetje ogroženim populacijam higrofilnih vrst dnevnih metuljev. Vrsti, ki le redkoma zahajata izven svojih habitatov sta mo�virski cekin�ek (Lycaena dispar) in sviš�ev mravljiš�ar (Maculinea alcon). Vrste, ki poleg mokrotnih travnikov lahko živijo tudi na robu polja, a so z ve�ino populacije vezane na mokrotne travnike so: travniški postavnež (Euphydryas aurinia), mo�virski pisan�ek (Melitaea diamina) in purpurni cekin�ek (Lycaena hippothoe). Na Radenskem polju živita dve higrofilni vrsti debeloglav�kov. Ogrožena vrsta jagodnjakov slezov�ek (Pyrgus armoricanus) ima v osrednjem delu polja eno ve�jih populacij pri nas. Mo�virski ostrozob (Carcharodus flocciferus) se pojavlja na mokrotnih predelih v severnem delu polja in velja zaradi nenehnega upadanja števila populacij v zadnjih letih za eno naših najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev. Travniki osrednjega obmo�ja predstavljajo jedro življenjskega prostora ogroženih in varovanih travniških vrst ptic. Med njimi so naravovarstveno najpomembnejše vrste:


prepelica (Coturnix coturnix), repaljiš�ica (Saxicola rubetra), rjava penica (Sylvia communis), poljski škrjanec (Alauda arvensis), trstni strnad (Emberiza schoeniclus). Osrednje obmo�je predstavlja tudi potencialni življenjskega prostor kosca (Crex crex), mo�no ogrožene vrste ptice. V prvem varstvenem obmo�ju živi tudi ve�ina varovanih in ogroženih vrst ka�jih pastirjev, dvoživk in plazilcev. 7. PRAVILA RAVNANJA 7.1 Razvojne usmeritve Na obmo�ju krajinskega parka Radensko polje se v okviru namena ustanovitve parka spodbuja trajnostni razvoj ob hkratnem zagotavljanju razvojnih možnosti prebivalstva. Krajinski park naj omogo�a predvsem razvoj naravi prijaznih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Razvoj se uresni�uje zlasti s spodbujanjem naravi prijaznih oblik kmetovanja, ki je usklajeno z varstvom naravnih vrednot, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. Prvenstveno se spodbujajo kmetijsko okoljski ukrepi oz. podukrepi Ekološko kmetovanje, Ohranjanje posebnih traviš�nih habitatov, Ohranjanje traviš�nih habitatov metuljev, Zagotavljanje ugodnega stanja populacij ogroženih vrst ptic in habitatov vlažnih traviš�, lokalno pa tudi nekateri drugi ukrepi oz. podukrepi. Spodbuja se uvedbo dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, naravi prijaznega turizma in rekreacije ter povezovanje kmetijske in turisti�ne dejavnosti. Spodbuja se razvoj t.i. "mehkega turizma": pohodništva, kolesarjenja, ježe konj in takšnih dejavnosti, ki ne povzro�ajo motenj v okolju in ne zahtevajo ve�je oziroma dodatne infrastrukture. Ohranjajo se vasi, tako da se ohranjata krajinska pestrost in kulturna dediš�ina. Prednostno se urejajo razmere na podro�ju kakovosti okolja: odvajanje odplak, urejanje parkiriš� in podobno. V dopolnilnih dejavnostih in dejavnostih krajinskega parka se omogo�ajo nova delovna mesta za lokalno prebivalstvo. Razvija se uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri, tako da se ohranjajo življenjski prostori prostožive�ih rastlinskih in živalskih vrst ter naravne vrednote. Posegi v prostor se na�rtujejo tudi preko vklju�evanja drugih programov, na�rtov in planov skladno z na�eli dobrega gospodarjenja in ohranjanja ugodnega stanja vrst in habitatov. Razvojne usmeritve se uresni�ujejo zlasti z naslednjimi ukrepi: - z usmerjanjem sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov

oziroma organizacij v varstvene in razvojne projekte, usklajene z namenom ustanovitve parka;

- s spodbujanjem sodelovanja prebivalstva na obmo�ju parka pri pridobivanju finan�nih sredstev iz razli�nih ob�inskih, državnih in meddržavnih virov

- z omogo�anjem financiranja projektov, ki so namenjeni vsebinam ohranjanja narave;

- z omogo�anjem povezovanja med razli�nimi dejavnostmi parka; - z nudenjem strokovne pomo�i, izobraževanjem in ozaveš�anjem prebivalcev

parka; - z aktivnim vklju�evanjem lokalnega prebivalstva v dejavnosti parka.


7.2 Razvojne usmeritve po panogah Kmetijstvo in gozdarstvo

- spodbujanje tistih na�inov gospodarjenja, ki ohranjajo naravne vrednote, biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost;

- reja doma�ih živali v obsegu in na na�in, ki je skladen s cilji zavarovanega obmo�ja in z nosilno sposobnostjo okolja;

- pridelava ali predelava ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil z blagovno znamko parka in živil z geografskim poreklom;

- spodbujanje tistih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki so povezane s tradicionalnimi znanji in prispevajo k turisti�ni ponudbi;

- sonaravno in mnogonamensko gospodarjenje z gozdom; - ekosistemski pristop pri gospodarjenju z gozdom.

Lovstvo in ribištvo

- vklju�itev ciljev biotske in krajinske pestrosti v lovsko-gojitvene na�rte na na�in, ki zagotavlja njihovo usklajenost z ohranjanjem ogroženih vrst in habitatov;

- ribiško-gojitveni na�rti morajo temeljiti na kvantitativnih in kvalitativnih popisih ribjih populacij, ki so izvedeni na osnovi mednarodno uveljavljenih metodologij;

- vlaganje avtohtonih vrst rib v odprte vode naj upošteva lokalni genski izvor; tujerodnih vrst naj se ne vlaga;

- ribolov se mora izvajati na trajnostni na�in, ki ne spremeni naravne starostne strukture živalskih populacij.

Vodno gospodarstvo

- ohranjanje ali vzpostavljanje naravnega stanja vodotokov na celotni površini parka;

- zagotovitev naravi prijaznega urejanja vodotokov ob upoštevanju celotnega sistema vodotoka in tako, da se zagotovi ohranjanje ali vzpostavitev naravne re�ne dinamike, s �imer se ohranja življenjski prostor prostožive�ih rastlinskih in živalskih vrst;

- ohranitev in ponovna vzpostavitev vodnih selitvenih poti živali; - vzdrževanje in �iš�enje odvodnikov na na�in, ki ohranja biotsko pestrost v vodnih

in obvodnih ekosistemih ter naravne vrednote; - vzdrževanje in vzpostavljanje vodnega režima, ki je ugoden za ohranitev biotske

pestrosti na traviš�ih ter mokriš�ih; - izvajanje posegov v �asu, ki ne sovpada z obdobji, ko so živali najbolj ob�utljive

na motnje v okolju; - zagotavljanje zadostnih pretokov vode za ohranjanje biotske pestrosti, posebej v

kriti�nih obdobjih, in �e je potrebno, tudi nad veljavnim biološkim minimumom. Poselitev

- ohranjanje tradicionalne krajine in zna�ilnosti vasi; - zaokrožanje naselij in ohranjanje sklenjenih zelenih oz. kmetijskih površin;


- prioritetno ohranjanje in obnavljanje obstoje�ega stavbnega fonda ter izkoriš�anje obstoje�ih stavbnih površin;

Infrastruktura, promet

- usmerjanje mirujo�ega prometa na obrobje obmo�ja in spodbujanje obiskovanja obmo�ja peš in s kolesom.

Turizem in rekreacija

- razvoj zavarovanemu obmo�ju primerne turisti�ne in rekreacijske infrastrukture v skladu z nosilnostjo okolja in prostora ter tako, da se ohranjajo biotska raznovrstnost in naravne vrednote kot pomemben turisti�ni potencial;

- navezava na razpoložljive preno�itvene zmogljivosti in turisti�no ponudbo izven parka;

- ustvarjanje omrežja turisti�ne ponudbe - povezovanje ponudnikov znotraj parka ter povezovanje s sosednjimi obmo�ji;

- prostorsko usmerjanje in �asovno usklajevanje dejavnosti za prepre�evanje motenja in uni�evanja živali in rastlin;

- oživljanje doma�e in umetne obrti v skladu z izro�ilom na obmo�ju parka; - podpiranje pohodništva, kolesarjenja in jahanja po primernih poteh; - spodbujanje vsakoletnih tradicionalnih športno rekreacijskih prireditev v povezavi

z vsebinami ohranjanja narave. 7.3 Varstvene omejitve 7.3.1. Splošne varstvene omejitve Na obmo�ju krajinskega parka je potrebno zagotoviti da:

1. se ne odpira novih jeder poselitve; 2. se ne gradi objektov, katerih raba ali delovanje bi negativno vplivalo na

naravne vrednote, vrste ali habitatne tipe oz. lastnosti, zaradi katerih je obmo�je zavarovano;

3. se ne odkopava in nasipava zemljiš�; 4. se ne tabori, šotori, kuri ali postavlja bivalnih prikolic oziroma druga za�asna

bivalna vozila in objekte izven temu namenjenih obmo�ij; 5. se ne prireja javnih športnih, kulturnih in drugih prireditev brez predhodnega

soglasja službe, pristojne za ohranjanje narave; 6. se ne odlaga odpadkov vseh vrst; 7. se ne ureja deponij odpadkov; 8. se ne gradi novih tranzitnih komunalnih, energetskih in prometnih objektov ter

vodov; 9. se ne gradi novih prometnic za vozila na motorni pogon; 10. se gospodarsko ne izkoriš�a naravnih virov, razen tiste gospodarske rabe, ki je

opredeljena v na�rtih s podro�ja gozdarstva, lovstva in ribištva; 11. se ne izvaja športnih in rekreativnih aktivnosti, ki bi lahko poslabšale ugodno

stanje vrst in habitatnih tipov, vplivale na naravne vrednote ali negativno vplivale na lastnosti, zaradi katerih je obmo�je zavarovano;

12. se umetno ne zasnežuje zemljiš�;


13. se ne lovi, nabira, vznemirja, preganja ali ubija prostožive�ih živali in njihovih razvojnih oblik, razen v skladu s sprejetimi lovskogojitvenimi na�rti;

14. se ne uni�uje, poškoduje ali lomi rastlin (zeliš�, dreves, grmov) ali njihovih delov, razen izvajanja rabe gozda v skladu z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi na�rti;

15. se vzdržuje strukturna in vrstna pestrost vegetacije gozdnega roba; 16. se ne izvaja posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabšale hidrološke,

geomorfološke in ekološke razmere na obmo�ju parka in posledi�no vplivale na poslabšanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov

7.3.2. Varstvene omejitve na drugem varstvenem obmo�ju Poleg splošnih varstvenih omejitev je potrebno na obmo�ju drugega varstvenega obmo�ja zagotoviti da:

1. se ne gradi izven obstoje�ih poselitvenih obmo�ij; 2. se ne spreminja hidroloških razmer na zemljiš�ih; 3. se ne izvaja hidro in agromelioracij; 4. se ne zasipava vodnih zemljiš�; 5. se ne izvaja hidroregulacij; 6. se ne utrjuje bregov vodotokov in vodnih teles; 7. se ne spreminja vodni režim vodotokov in vodnih teles; 8. se ponori in ponorne jame �istijo ro�no, brez uporabe mehanizacije; 9. se ne vzleta in pristaja z motornimi zrakoplovi; 10. se ne leta z zrakoplovi vseh vrst pod 300 m od najvišje to�ke zavarovanega

obmo�ja, razen za potrebe reševanja in v primeru nesre�; 11. se ne leta z modeli letal in podobnimi napravami izven temu namenjenih

obmo�ij; 12. se ne vzleta in pristaja z jadralnimi padali, zmaji, baloni in drugimi

jadralnimi napravami izven temu namenjenih obmo�ij; 13. se ne parkira ali puš�a vozil izven za to dolo�enih obmo�ij, razen lastnikov

in najemnikov zemljiš� ter za potrebe kmetijstva in gozdarstva; 14. se ne vozi z vozili na motorni pogon izven javnih in temu namenjenih

površin, razen za potrebe kmetijstva in gozdarstva; 15. se ne obeša ali pritrjuje tujih teles oz. konstrukcij (tudi tabel, stojiš�) na

debla ali druge rastlinske dele ter na naravne vrednote; 16. se ne ozna�uje obmo�ij ohranjanja narave brez soglasja pristojne

naravovarstvene službe; 17. se ne onesnažuje vode (spuš�a tehnološke in organsko onesnažene vode,

spreminja kislost oz. alkalnost); 18. se ne izvaja vzdrževalnih del na vodotokih, odvodnikih, stoje�ih vodah in

linijskih vegetacijskih strukturah v obdobju med 1. marcem in 30. septembrom ali v nasprotju s strokovnimi navodili;

19. se ne seka in strojno kr�i vegetacije (mul�enje, strojna se�nja) v obdobju med 1. marcem in 30. septembrom;

20. se ne požiga vegetacije; 21. se ne zmanjšuje skupnega obsega ekstenzivnih travnikov; 22. se ne zmanjšuje obsega linijskih vegetacijskih struktur (mejice, obvodni

pasovi) ter posameznih dreves oziroma skupin dreves;


23. se ohranja strukturno in vrstno pestro obrežno vegetacijo; 24. se ne goji gensko spremenjenih organizmov ali jih sproš�a v okolje; 25. se ne spreminja sestave biocenoze obmo�ja z naseljevanjem tujerodnih

rastlinskih in živalskih vrst; 26. se ne ograjuje zemljiš�a za gojitev divjadi ali tujerodnih živalskih vrst; 27. se umetno ne osvetljuje živali, njihovih bivališ�, zavetiš� ali drugih

pomembnih delov habitata; 28. se cerkev svetega Martina na Boštanju vzdržuje na na�in, ki bo omogo�al

nemoten dostop netopirjev do zato�iš�a v cerkvi; 29. se pred na�rtovanjem obnovitvenih del v cerkvi svetega Martina v

Boštanju pridobi soglasje pristojne naravovarstvene službe; V drugem varstvenem obmo�ju je tudi zavarovano obmo�je Sistem Zato�ne jame in ponornih jam potoka Šice, za katerega velja varstveni režim naveden v 4. �lenu Odloka o razglasitvi pomembnejših objektov podzemeljske geomorfološke dediš�ine v Ob�ini Grosuplje za naravne spomenike. Naveden varstveni režim zadoš�a za zagotavljanje varovanja in ohranitve zavarovanih jam. 7.3.3. Varstvene omejitve na prvem varstvenem obmo�ju Poleg splošnih varstvenih omejitev in omejitev na drugem varstvenem obmo�ju je potrebno na obmo�ju prvega varstvenega obmo�ja zagotoviti da:

1. se ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev, drugih kemikalij, mineralnih

gnojil oz. sredstev za izboljšanje tal na travnikih; 2. se ne gnoji ekstenzivnih travnikov; 3. se ne spreminja ekstenzivnih travnikov v pašne površine; 4. se prepre�uje zaraš�anje ekstenzivno gojenih travnikov z ob�asno košnjo

izven vegetacijske sezone (vsake 2-3 leta v jeseni ali zgodaj spomladi); 5. se kosi ekstenzivno gojene travnike enkrat do dvakrat na leto; 6. se ne kosi, preden semeni ve�ina travniških rastlinskih vrst; 7. se kosi od zunanjega roba proti sredini travnika; 8. se zagotavlja mozai�no košnjo; 9. se ne balira trave na površinah ekstenzivnih travnikov; 10. se pusti pokošeno travo na travniku; košnji naj sledi spravilo posušene

trave. V sklopu razvojnih usmeritev in varstvenih omejitev za prvo in drugo varstveno obmo�je so bili upoštevani podrobni varstveni cilji in varstvene usmeritve, ki izhajajo iz Operativnega programa upravljanja obmo�ij Natura 2000 za posamezno vrsto in habitatni tip na Natura obmo�ju Radensko polje - Viršnica.


8. VIRI Bibi�, A. 2007: Program upravljanja obmo�ij Natura 2000: 2007 – 2013: operativni program. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 88str. Berginc, M., J. Kremesec - Jevšenak, 2006: Sistem varstva narave v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana,128 str. Bertok, M., N. Budihna, M. Povž, 2003: Strokovna izhodiš�a za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: ribe (Pisces), piškurji (Cyclostomata), raki deseteronožci (Decapoda). Kon�no poro�ilo. Naro�nik Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Zavod za ribištvo, Ljubljana. 370 str., digitalne priloge. Boži�, L., L. Kebe, 2001: Opredelitev lokalitet, bistvenih za ohranjanje ugodnega ohranitvenega statusa pti�ev iz dodatka 1 Pti�je direktive in opredelitev predlogov SPA. Naro�nik Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Društvo za opazovanje in preu�evanje ptic, Ljubljana. 37 str. Drovenik,B., A. Pirnat, 2003: Strokovna izhodiš�a za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Hroš�i (Coleoptera), Ljubljana. Naro�nik Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. 88 str., digitalne priloge. �elik, T., 1996: Atlas ogroženih vrst dnevnih metuljev Slovenije. Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija, Ljubljana. �elik, T., s sod., 2004: Strokovna izhodiš�a za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Metulji (Lepidoptera). Kon�no poro�ilo - 2. mejnik. Naro�nik Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU, Ljubljana. 297 str., digitalne priloge. �elik, T., s sod., 2005: Natura 2000 v Sloveniji. Metulji. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. Geister, I., 1995: Ornitološki atlas Slovenije: razširjenost gnezdilk. Državna založba Slovenije, Ljubljana. 287 str. Hönigsfeld Adami�, M., 2003: Strokovna izhodiš�a za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Vidra (Lutra lutra). Lutra, Ljubljana. Naro�nik Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. 50 str. Jogan, N., M. Kotarac, A. Lešnik, 2004: Opredelitev obmo�ij evropsko pomembnih negozdnih habitatnih tipov s pomo�jo razširjenosti zna�ilnih rastlinskih vrst (kon�no poro�ilo). Naro�nik Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 961 str., digitalne priloge. Jonozovi�, M., 2003: Strokovna izhodiš�a za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Medved (Ursus arctos L.). Ljubljana. Naro�nik Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. 65 str., digitalne priloge.


Jonozovi�, M., 2003: Strokovna izhodiš�a za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Ris (Lynx lynx L.). Ljubljana. Naro�nik Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. 55 str., digitalne priloge. Jonozovi�, M., 2003: Strokovna izhodiš�a za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Volk (Canis lupus L.). Ljubljana. Naro�nik Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. 46 str., digitalne priloge. Kotarac, M., A. Šalamun, S. Weldt, 2003: Strokovna izhodiš�a za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Ka�ji pastirji (Odonata). Kon�no poro�ilo. Naro�nik Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 104 str., digitalne priloge. Kotarac, M., s sod., 2000: Inventarizacija flore in favne na Radenskem polju. Naro�nik Ob�ina Grosuplje, Oddelek za okolje in prostor. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 102 str., digitalne priloge. Kryštufek, B., P. Presetnik, A. Šalamun, 2003: Strokovna izhodiš�a za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Netopirji (Chiroptera). Kon�no poro�ilo. Naro�nik Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 322 str., digitalne priloge. Lampi�, B., Smrekar, A. A., 1997: Geološke, geomorfološke in hidrološke zna�ilnosti Radenskega polja (raziskovalna naloga). Naro�nik: Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana. Inštitut za geografijo, Ljubljana. 76. str. Meze, D., 1977: Prispevek k hidrologiji Radenskega polja. Geografski vestnik, 49, Ljubljana. str. 157-164. Meze, D., 1981: Poplavna podro�ja v Grosupeljski kotlini. Geografski zbornik, 20, Ljubljana. str. 35-93. Peterlin, S., 2007: Radensko polje. Ob�ina Grosuplje. 134 str. Poboljšaj, K., A. Lešnik, 2003: Strokovna izhodiš�a za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Dvoživke (Amphibia). Kon�no poro�ilo. Naro�nik Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 144 str., digitalne priloge. Sket, B., Gogala, M., Kuštor, V., 2003: Živalstvo Slovenije. Tehniška založba Slovenije. 664 str. Skoberne, P., Peterlin, S., 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediš�ine Slovenije. Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediš�ine, Ljubljana. Slapnik, R., 2003: Strokovna izhodiš�a za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Mehkužci (Mollusca). Urgentno poro�ilo. Naro�nik Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU, Ljubljana. 40 str., digitalne priloge.


Tome, S., 2003: Strokovna izhodiš�a za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Mo�virska sklednica Emys orbicularis (Linnaeus, 1758). Naro�nik Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. 11 str. Vr�ek, D., 2007:Usmeritve za ohranjanje ali vzpostavitev ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v obmo�jih Natura 2000 v Sloveniji. Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana. 90 str.


9. PRILOGE - Priloga 1. Pregled naravnih vrednot na obmo�ju predlaganega parka - Priloga 2: Pregled naravovarstveno najpomembnejših živalskih in rastlinskih

vrst na obmo�ju predlaganega parka - Priloga 3: Pregled naravovarstveno najpomembnejših habitatnih tipov na

obmo�ju predlaganega parka - Priloga 4: Meja KP in varstvena obmo�ja, M 1:20000 - Priloga 5: Naravne vrednote, M 1:20000 - Priloga 6: Ekološko pomembna obmo�ja, M 1:20000 - Priloga 7: Natura 2000 in zavarovano obmo�je, M 1:20000


Priloga 1. Pregled naravnih vrednot na obmo�ju predlaganega parka Sledi obširnejši pregled naravnih vrednot na obravnavanem obmo�ju. Opisi naravnih vrednot si sledijo po rasto�i identifikacijski številki. Za vsako naravno vrednoto so podane naslednje rubrike: Identifikacijska številka – je številka, pod katero se naravna vrednota vodi v registru naravnih vrednot. Ime – je najbolj uveljavljeno in najpogosteje uporabljano lastno ime naravne vrednote. Pomen – je razvrstitev naravnih vrednot na naravne vrednote državnega in lokalnega pomena . Kratka oznaka – dodatno pojasnjuje naravno vrednoto. Zvrst(i) – naravne vrednote so opredeljene z eno ali ve� zvrstmi glede na lastnosti, ki opredeljuje del narave za naravno vrednoto. Opis – je fizi�ni opis naravne vrednote. Stanje – podaja stanje, predvsem neustrezne rabe, dejanske ali možne ogroženosti in podobno. Ovrednotenje – podaja utemeljitev za uvrstitev med naravne vrednote.


Ident. št.: 358 Ime: ZATO�NA JAMA – VIRŠNICA – LAZARJEVA JAMA Pomen: Naravna vrednota državnega pomena Kratka oznaka: Ponorno obmo�je Šice na robu Radenskega polja Zvrst(i): Površinska geomorfološka, hidrološka, (podzemeljska geomorfološka) naravna vrednota. Opis: Ponorni jamski sistem v katerega ponikuje Šica, glavni vodotok Radenskega polja, se nahaja na jugovzhodnem delu Radenskega polja. Sistem sestavljajo jame tri: Zato�na jama, Viršnica in Lazarjeva jama. Povpre�na in normalno visoka voda ponika v Zato�ni jami. Ko ponor v njej ne zmore požirati vse vode, se ta dvigne tako visoko, da za�enja odtekati v bližnjo, na severozahodu leže�o Lazarjevo jamo, ki ima funkcijo pomožnega ponora in je 150 m oddaljena od Zato�ne jame. 30 m nad Lazarjevo jamo je vhod v Viršnico, ki je poplavne vode danes ne dosegajo ve�. Ponorni sistem se je razvil v skladovitih liasnih apnencih z litiotidnimi školjkami. Naravni vhod v jamski sistem je skozi udornico Viršnico, ki leži 30 m nad ravnino Radenskega polja (349 m n.v.). Poševno iz podornih blokov sestavljeno dno udornice vodi navzdol v uravnan vhodni prostor, od koder vodijo kamnite stopnice v glavni rov. Od roba polja vodita v to to�ko tudi dva vodoravna rova - Zato�ni rov oz. jama in Lazarjeva jama (320 m n.v.), ki sta ob ponornih razpokah umetno razširjeni, še posebej vhod v Zato�ni rov, kjer je izkopan 80 m dolg umetni tunel. Glavni rov vodi 120 m proti severovzhodu, nato pa se pod pravim kotom obrne proti jugovzhodu in kon�a s sifonom. Rov je širok do 20 m in do 10 m visok. Ob visoki vodi pred sifonom voda zastaja in se dvigne za 8 m, tako da je pred obema vhodnima rovoma na Radenskem polju poplava. Pri sifonu se proti jugozahodu in nato proti jugu nadaljuje Ilovnati rov, katerega razsežnosti so dvakrat manjše, kot v glavnem rovu. Ilovnat rov odvaja vodo proti sifonu. Konec rova se približa robu polja, od koder pa ni dostopen (309 m n.v.). V Ilovnatem rovu je bil najden Proteus anguinus. Z barvanjem v letih 1913 in 1914 so dokazali, da se vode Viršnice pod zemljo pretakajo v 5.1km oddaljene in 50m nižje leže�e izvire Krke. Dolžina celotnega sistema je 1700 m, globina od roba udornice do sifona je 39.7m. Stanje: Vhoda v Zato�no in Lazarjevo jamo sta umetno razširjena, stene pred vhodoma obzidane. Na vhodih so nameš�ene kovinske grablje. Doto�ni strugi sta prav tako zregulirani, tudi v strugi Šice pred Zato�nimi jamami so nameš�ene kovinske grablje. Ovrednotenje: Tipi�en ponorni jamski sistem, ki je del Radenskega polja. Ident. št.: 758 Ime: ZELENKA - ESTAVELE Pomen: Naravna vrednota državnega pomena Kratka oznaka: Estavele na zahodnem robu Radenskega polja Zvrst(i): Površinska geomorfološka, hidrološka naravna vrednota. Opis: Izvirno obmo�je Zelenke, nestalnega kraškega vodotoka Radenskega polja, se nahaja ob vznožju Gri�a pod Predolami na zahodnem robu polja. Voda izvira iz dveh sistemov estavel, ve�jega in manjšega, med železniško progo in cesto Grosuplje – Mala Ra�na. V lijaku ve�jega sistema estavel se voda zadržuje ve�ino leta. Stanje: Razen nadelanih stopnic so v naravnem stanju. Ovrednotenje:Zna�ilna estavela na Radenskem polju. V Sloveniji so estavele najbolj zna�ilne in razširjene prav na Radenskem polju.


Ident. št.: 1267 Ime naravne vrednote: KOPANJSKI STUDENEC Pomen: Naravna vrednota državnega pomena Kratka oznaka: Kraški izvir na pobo�ju huma Kopanj na Radenskem polju Zvrst(i): Hidrološka naravna vrednota. Opis: Na severozahodnem pobo�ju huma Kopanj na Radenskem polju je v nekaj metrov dolgem in deset metrov širokem spodmolu, pod kapelico Lurške Marije, stalni vodni izvir arteškega tipa. Stanje: V spodmolu je bila leta 1908 nad izvirom postavljena kapelica Lurške Marije. Ovrednotenje: Kopanjski izvir je edinstven izvir v humu v Sloveniji. Ident. št.: 1961 V Ime: RADENSKO POLJE Pomen: Naravna vrednota državnega pomena Kratka oznaka: Zna�ilno robno kraško polje južno od Grosuplja Zvrst(i): Površinska geomorfološka, (hidrološka, podzemeljska geomorfološka, botani�na, zoološka) naravna vrednota. Opis:V zahodnodolenjskih mezozojskih grudah se je na stiku voda, ki te�ejo z nepropustnih starejših permokarbonskih skladov na severu (Posavske gube) z dolomiti in jurskimi apnenci izoblikovalo ve� dolin v dinarski smeri. Na slabo propustnih triasnih kamninah se je še oblikovala površinska re�na mreža, medtem ko so na jurskih apnencih nastali kraški pojavi. V tektonskem delovanju v srednjem in zgornjem pliocenu in na prehodu v pleistocen se je Radensko polje "odprlo" na sever z dvema mo�nima površinskima pritokoma Podlomš�ico in Grosupeljš�ico, ki te�eta po aluvialni ravnici na kvartarnih naplavinah. Pritoka se združita kot Dobravka na stiku s propustnimi plastmi jurskih apnencev. Tu se pravzaprav šele za�ne Radensko polje, ki je široko do 1km in dolgo 4km. Aluvialne naplavine polja so dokaj tenke. Hidrološko ga lahko razdelimo na tri dele: na severni del, kjer pritok Dobravka kmalu za�ne izgubljati vodo in ponikne v ponorni jami Beznici na vzhodnem robu polja pri vasi Zagradec. Drugi del je dolg 2km in ima pre�ne pretoke s kraških izvirov na zahodnem robu polja na drugo vzhodno stran. Ob suši gre pretok pod površino polja, ob visokih vodah pa se mu pridruži s severa še narasla Dobravka. Najmo�nejši pre�ni tok je Zelenka, ki izvira v istoimenskem estavelnem lijakastem izviru ob robu polja pod Predolami, te�e tik severno pod gri�em Kopanj in ponikuje v jami Pekel pri Kopanju. Pri zelo visoki vodi se Zelenka razlije proti jugu do Šice. Tretji, južni del polja ima stalni mo�ni kraški pritok na skrajnem južnem robu pri vasi Mala Ra�na, imenovan Šica (iz: Sušica). Kraški izvir iz proda napaja voda, ki priteka podzemeljsko iz ponorov Rašice na Dobrepolju. Površinski tok Šice se po dobrem kilometru približa vzhodnemu robu polja in izgine v mnogih ponorih in v dva jamska, delno razširjena ponora, v Zato�no in Lazarjevo jamo, ki tvorita skupaj z Viršnico jamski sistem Zato�ne jame, ki prav tako kakor vsi ostali ponori na polju odvaja vode z Radenskega polja v izvire Krke. Sredi Radenskega polja se dviguje 68m nad poljem Kopanj - gorica (hum) zna�ilna za dinarska kraška polja. Kopanj je dolg okoli 500 m in širok 300 m. Na severnem pobo�ju hriba je v nekaj metrov dolgem in 10 m širokem spodmolu stalni vodni izvir (350 m n.v.) arteškega tipa. Na dnu polja so prisotni naravovarstveno najvrednejši mokrotni travniki, kjer raste mo�no ogrožena vrsta mo�virska logarica (Fritillaria meleagris). Ekološko pestro mo�virsko obmo�je je življenski prostor redkih in ogroženih vrst ka�jih pastirjev, metuljev in dvoživk.


Radensko polje predstavlja ornitološko preletno postajo, prezimovališ�e in gnezdiš�e mo�virskih in travniških vrst ptic. Stanje: Zaradi stalnih poplav je osrednji del polja še v naravnem stanju brez posegov v meandre in estavelne vrta�e. Regulacijska dela pri ponorih so še iz �asov pred 1. svetovno vojno. Obmo�je Radenskega polja ogroža onesnaženje severnih pritokov (industrija in urbanizacija Grosuplja in okolice), melioracijska dela in nena�rtne pozidave obrobja. Ovrednotenje: Tipi�no robno kraško polje v enem delu s hidrologijo pravega kraškega polja. Kopanjski izvir je edinstven izvir v humu v Sloveniji. Kopanj je edini primer apniškega »otoka« na dolenjskih kraških poljih, izjemnost za ta del Slovenije, življenjski prostor ogroženih rastlinkih in živalskih vrst, ohranjen ekosistem, slikovito kraško polje. Ident. št.: 3515 Ime: PREDOLE – BREK NAD RADENSKIM POLJEM Pomen: Naravna vrednota lokalnega pomena Kratka oznaka: Brek na strmem pobo�ju Gri�i zahodno od Radenskega polja Zvrst(i): Drevesna naravna vrednota. Opis: Na pobo�ju Gri�i, zahodno od Radenskega polja, v gozdu raste brek. Obseg debla v prsni višini znaša 188cm. Visok je 25m. Stanje: Drevo je manj vitalno. Deblo je ravno, �isto in votlo. Pri tleh ima poškodbo. Krošnja je majhna in simetri�na. Spodnje debelejše veje krošnje so suhe. Ovrednotenje: Brek ima izjemne dimenzije. Obseg debla drevesa je izjemen. Ident. št.: 3547 Ime: KOPANJ Pomen: Naravna vrednota državnega pomena Kratka oznaka: Hum na Radenskem polju Zvrst(i): Površinska geomorfološka naravna vrednota. Opis: Severno od vasi Velika Ra�na se 68m visoko nad dnom Radenskega polja dviguje osamelec Kopanj. Je edina vzpetina na Radenskem polju in je korozijsko-erozijsko - denudacijski ostanek višjega reliefa. Dolg je okoli 500m, širok 300m in je porasel z gozdom. Na severnem pobo�ju je v nekaj metrov dolgem in 10 m širokem spodmolu stalni vodni izvir arteškega tipa. Na vrhnji uravnavi sta cerkev z župniš�em in šola. Stanje: Na vrh vodi asfaltna cesta, na vrhnji uravnavi sta šola in cerkev z župniš�em. Pokopališ�e pri cerkvi je ograjeno z 8m visokim obzidjem. Ovrednotenje:. Kopanj je najlepši primer huma v Sloveniji. Je edini primer huma na dolenjskih kraških poljih, sestavni del Radenskega polja. Ident. št.: 4335 Ime: RADENSKO POLJE – NAHAJALIŠ�E FOSILOV Pomen: Naravna vrednota državnega pomena Kratka oznaka: Nahajališ�e jurskih (liasnih) litiotidnih školjk v cestnem useku na zahodnem robu Radenskega polja. Zvrst(i): Geološka naravna vrednota.


Opis: Obrobje Radenskega polja je zgrajeno iz jurskih karbonatnih kamnin, od tega vzhodno obrobje in severni del polja z Boštanjem sestoji iz sivega gostega apnenca z litiotidami, zahodno pa v delu tudi iz oolitnega apnenca in dolomita. Ob zahodnem robu Radenskega polja so v gozdnem pobo�ju, tik ob cesti Veliko Mla�evo – Velika Ra�na, skalne stopnje sivega apnenca z izjemno lepo ohranjenimi svetlimi ostanki lupin litiotidnih školjk. Stanje: Obmo�je je v zaraš�anju, ogroženo ob morebitni širitvi ceste. Ovrednotenje: Izjemno lepo razvite liasne plasti z litiotidami. Ident. št.: 4385 Ime: ŠICA -IZVIR Pomen: Naravna vrednota državnega pomena. Kratka oznaka: Kraški izvir Šice na Radenskem polju Zvrst(i): Hidrološka, zoološka naravna vrednota. Opis: Na južnem robu vasi Mala Ra�na je v manjši zatrepni dolini mo�an kraški izvir ponikalnice Šica. Izvir je sestavljen iz dveh bruhalnikov, kjer prihaja voda na površje le ob višjem vodostaju. V izvirih prihaja na dan voda Rašice, ki ponika pri Ponikvah na Dobrepolju ter voda Mo�il, ki zbira kraško vodovje na obmo�ju Malih Lipljen , Železnice in Rožnika, zahodno od Male Ra�ne. Stanje: Izvir Šice je ogrožen zaradi nena�rtnega nasipavanja neposrednega zaledja obeh bruhalnikov, saj ju material zasipa. Ovrednotenje: Slikovit izvir Šice, edine prave ponikalnice Radenskega polja, najpomembnejši kraški izvir na Radenskem polju.

Izvir Šice Ident. št.: 7604 Ime: DOBRAVKA Pomen: Naravna vrednota lokalnega pomena Kratka oznaka: Ponikalnica na Radenskem polju Zvrst(i): Hidrološka, površinska geomorfološka naravna vrednota. Opis:. Po združitvi Podlomš�ice in Grosupeljš�ice na Malomla�evskem polju priteka Dobravka na Radensko polje, zavija v mnogih meandrih po severnem robu polja in južno od Boštanja ponika v ponoru Veliko Retje. Ponor sproti požira le nizko in srednje visoko vodo. Za razbremenitev Velikega retja so gorvodno, na desni strani


Dobravke, trije pomožni ponori. Voda jih ne doseže isto�asno, saj najprej prite�e v Kote, ki so najve�je, nato v Mihovko in nazadnje v Panšce. Mo�nejše vode ponor Veliko retje zalijejo in Dobravka nadaljuje pot po podaljšani strugi proti ponorom Beznice in Teko�e rupe jugovzhodno od Zagradca pri Grosupljem. Med Zagradcem pri Grosupljem in ponorom Beznico je dolina Dobravke široka, v njeno glinasto dno je potok zarezal številne izredno zavite in goste meandre. Ob visoki vodi, ko ponori Beznice ne morejo požirati vse vode, Dobravka nadaljuje pot proti ponorom Zelenke, ob ekstremno visoki vodi pa celo do Šice in skupaj z njo ponika v jamski sistem Zato�ne jame. Stanje: Struga je na Radenskem polju še v naravnem stanju, neregulirana. Dobravko vse bolj ogroža onesnažena voda, ki jo dobiva iz Grosupeljske kotline, vse ve� je odlaganja odpadnega materiala v ponorne rupe ob vodotoku, predvsem pri Zagradcu pa tudi na brežine vodotoka. Ovrednotenje: Stalen vodotok Radenskega polja s širokim hidrografskim zaledjem, izjemna kraška hidrografija s sistemom pomožnih rup, številni, izredno zaviti in gosti meandri so šolski primer tovrstnih geomorfoloških oblik na krasu

Meander Dobravke Ident. št.: 7706 Ime: ŠICA - PONIKALNICA Pomen: Naravna vrednota državnega pomena Kratka oznaka: Ponikalnica na Radenskem polju Zvrst(i): Hidrološka, površinska geomorfološka naravna vrednota. Opis: Vodotok Šica je kraška ponikalnica v južnem delu Radenskega polja. Na površje prihaja v ve�ih izvirih ob skalnem jugozahodnem robu polja pod Malo Ra�no. Najpomembnejši izvir Šice je v zatrepni dolini južno od Male Ra�ne, ki je sestavljen iz dveh bruhalnikov. Dolvodno si v strugi in ob njej sledijo izviri Liznikove lipce, Podkaš�a in Mežnarjeve lipce. Najbolj stalen izvir je Tolmun, ki se nahaja 200m dolvodno od bruhalnikov Šice. V Studencu pod žago, ki je najnižji izvir Šice, voda izvira izpod temeljev nekdanje žage in se po krajšem toku pridruži Šici. V izvirih prihaja na dan voda Rašice, ki ponika pri Ponikvah na Dobrepolju ter voda Mo�il, ki zbira kraško vodovje na obmo�ju Malih Lipljen , Železnice in Rožnika, zahodno od Male Ra�ne. Šica te�e najprej proti severu, po 500m ubere nadaljno pot v številnih slikovitih zavojih proti vzhodu in kon�no zavije na jugovzhodni podaljšek polja, imenovan Dno, kjer ponikne v Zato�nih jamah. Ko se te ob obilni poplavni vodi zapolnijo, stopi v funkcijo bližnja Lazarjeva jama, severozahodno od Zato�nih jam, ki ima funkcijo pomožnega požiralnika.


Podzemeljsko odteka Šica, kakor tudi vse ostale vode z Radenskega polja, proti vzhodu k 5,1km oddaljenemu in 50m niže leže�emu izviru Krke. Stanje: Struga je v naravnem stanju Ovrednotenje: Šica je edina prava ponikalnica Radenskega polja s širokim hidrografskim zaledjem, izjemni in številni meandri.

Suha struga Šice Ident. št.: 7745 Ime: ZELENKA - POTOK Pomen: Naravna vrednota lokalnega pomena Kratka oznaka: Kraški vodotok na Radenskem polju Zvrst(i): Hidrološka naravna vrednota Opis: Zelenka je nestalen kraški vodotok osrednjega dela Radenskega polja. Izvira v istoimenskem estavelnem lijakastem izviru ob zahodnem robu Radenskega polja pod Predolami. Zahodno od glavne ceste je tok usmerjen proti jugovzhodu, nato pa te�e proti vzhodu pre�no �ez Radensko polje. Ob nižjih vodah Zelenka ponikuje v estavelah Špeharjevo retje 2, ki se nahajajo v sami strugi potoka severno od Kopanja. Ob višjih in visokih vodah nadaljuje pot proti vzhodu, kjer po 230m toka najprej doseže estavele Sihurke, ki so od struge umaknjene proti severovzhodu ve� kot 150m, nato pa nadaljuje pot po strugi in ponikuje v jami Pekel pri Kopanju na vzhodnem robu polja. Pri zelo visoki vodi se Zelenka razlije proti jugu do Šice. Stanje: V zgornjem toku je struga Zelenke regulirana. Ovrednotenje: Eden izmed treh vodotokov Radenskega polja. Ident. št.: 7819 Ime: NOVLJANOVO RETJE Pomen: Naravna vrednota lokalnega pomena Kratka oznaka: Sistem estavel pod cesto Mla�evo - Ra�na na zahodnem delu Radenskega polja Zvrst(i): Površinska geomorfološka, hidrološka naravna vrednota. Opis: Novljanovo retje je sistem estavel na zahodnem robu Radenskega polja. Obsežna kotanja sistema estavel v naplavini Radenskega polja leži tik pod cesto Veliko Mla�evo- Velika Ra�na, 1.5km severozahodno od vasi Velika Ra�na. Estavele so globoke okoli 5m in so samostojen sistem, saj niso vezane na noben vodotok. Stanje: Estavele so v naravnem stanju. Ovrednotenje: Obsežno obmo�je estavel, pojava, ki je v Sloveniji najbolj zna�ilen in razširjen prav na Radenskem polju.


Novljanovo retje Ident. št.: 8082 Ime: KOTE – PONORI Pomen: naravna vrednota lokalnega pomena Kratka oznaka: Ponori visokih voda Dobravke na Radenskem polju Zvrst(i): Površinska geomorfološka, hidrološka naravna vrednota. Opis: Na desni strani Dobravke, severozahodno od Zagradca pri Grosupljem, so med cesto Grosuplje – Ra�na in ponorom Veliko retje trije pomožni ponori in ponikve, ki razbremenjujejo ponor Veliko retje ob visokih vodah. To so Kote, Mihovka in Panšce. Voda najprej doseže ponor Kote, ki je najve�ji izmed treh. Do njega vodi ve� deset metrov dolga dolina s strugo, ki ima plitvo vrezane okljuke. Voda izginja pod površje v številnih ponorih. Stanje: Ponori so v naravnem stanju Ovrednotenje: Najve�ji izmed pomožnih ponorov Dobravke.

Kote ob višji vodi Kote v sušnem obdobju Ident. št.: 8083 Ime: VELIKO RETJE Pomen: Naravna vrednota lokalnega pomena Kratka oznaka: Ponor v strugi Dobravke na Radenskem polju Zvrst(i): Površinska geomorfološka, hidrološka, naravna vrednota. Opis: Veliko retje je glavni ponor vodotoka Dobravke. Nahaja se v strugi Dobravke v severnem delu Radenskega polja, jugozahodno od Zagradca pri Grosupljem. Ponor je približno 10 m globoko vrezan v glineno podlago, na dnu je razkrit korodiran apnenec. Vodo Dobravke odvaja v kraško notranjost le ob normalnem vodostaju. Že skromnejši narast vode preseže normalno zmogljivost ponora in voda za�enja v kotanji nad ponorom naraš�ati. Ko voda doseže nivo podaljšane struge Dobravke, ki


je okoli 2m pod nivojem polja zarezana vanj na zahodni strani ovršja Velikega retja, te�e mimo Zagradca pri Grosupljem po mo�no vijugavi strugi proti jugovzhodu v ponore Beznice. Stanje: V naravnem stanju. Ovrednotenje: Glavni ponor Dobravke na Radenskem polju, sestavni del vodotoka Dobravka.

Veliko retje Ident. št.: 8084 Ime: TEKO�A RUPA Pomen: Naravna vrednota lokalnega pomena Kratka oznaka:. Ponor visokih voda Dobravke na Radenskem polju. Zvrst(i): Površinska geomorfološka, hidrološka naravna vrednota. Opis: Jugovzhodno od Zagradca pri Grosupljem, nekaj metrov nad dnom polja, leži ponor Teko�a rupa, kamor ponikajo visoke Dobravke, ko ponori Beznice ne morejo ve� odvajati vode. Povezana je s sistemom Beznice, od katere je oddaljena okoli 200m proti jugovzhodu. Stanje: Ob severnem robu je obsežno nasutje rde�e ilovice, ki sega tudi v ponor. Celotna okolica je neurejeno odlagališ�e odpadkov. Ovrednotenje: Kot ponorno obmo�je sestavni del vodotoka Dobravka.

Teko�a rupa ob visoki vodi Teko�a rupa v sušnem obdobju


Ident. št.: 8085 Ime: SREDNICE Pomen: Naravna vrednota lokalnega pomena Kratka oznaka: Sistem estavel na severnem delu Radenskega polja Zvrst(i): Površinska geomorfološka, hidrološka naravna vrednota. Opis: V severnem delu Radenskega polja, jugozahodno od Zagradca pri Grosupljem, je sistem estavel Srednice. Raz�lenjene so v ve� jezikov. V dnu se kaže mo�no koorodiran apnenec, skozi katerega voda odteka ali priteka. Pobo�ja visoka 8 do 10m so v spodnjem delu pretežno gola. Zgornji del, ki je obi�ajno nad vodno gladino poraš�a hidrofilno travno rastje. Razen v ekstremnih poplavah nimajo stika z vodo Dobravke. Stanje: V sušnem obdobju je preko celotnega obmo�ja Srednic speljana steza za motokros. Na severnem delu severovzhodnega kraka je manjše nasutje odpadnega gradbenega materiala (strešna kritina). Ovrednotenje: Najve�je in najbolj razvejano obmo�je estavel na Radenskem polju. Estavele so kraški pojav, ki nikjer na našem krasu niso tako zna�ilne kot prav na Radenskem polju.

Srednice Živoskalno dno Srednic Ident. št.: 8086 Ime: RADENSKO POLJE – ESTAVELE NA ZAHODNEM ROBU Pomen: Naravna vrednota lokalnega pomena. Kratka oznaka: Sistem estavel pod cesto Mla�evo - Ra�na na zahodnem delu Radenskega polja Zvrst(i): Površinska geomorfološka, hidrološka naravna vrednota. Opis:. Sistem estavel leži na zahodnem robu Radenskega polja, tik pod cesto Veliko Mla�evo- Velika Ra�na. Od Novljanovega retja je oddaljen okoli 400m proti severu. So samostojen sistem, saj niso vezane na noben vodotok. Stanje: Ob severovzhodnem delu sistema estavel je nasut gradbeni material. Ovrednotenje: Obmo�je estavel, kraškega pojava, ki je v Sloveniji najbolj zna�ilen in razširjen prav na Radenskem polju.


Ident. št.: 8087 Ime: RETJE Pomen: Naravna vrednota lokalnega pomena. Kratka oznaka: Sistem estavel vzhodnega dela Radenskega polja Zvrst: Površinska geomorfološka, hidrološka naravna vrednota. Opis:. Retje je sistem estavel ob vzhodnem robu Radenskega polja, južno od skalnega pomola, kjer se Radensko polje najbolj zoži. Nahajajo se vzdolž podaljšane struge Dobravke. Stanje: So v naravnem stanju. Ovrednotenje: Obmo�je estavel na vzhodnem robu Radenskaga polja je povezano s poplavno vodo Dobravke.

Retje Ident. št.: 8088 Ime: ŠPEHARJEVO RETJE 2 Pomen: Naravna vrednota lokalnega pomena. Kratka oznaka: Sistem estavel severno od Kopanja na Radenskem polju. Zvrst: Površinska geomorfološka, hidrološka naravna vrednota. Opis: Sistem estavel Špeharjevo retje 2 leži v strugi Zelenke, neposredno pod Kopanjem na njegovi severni strani. Tod ponikajo nižje vode Zelenke. Dno je v celoti prekrito z naplavino in zatravljeno. Stanje: So v naravnem satanju. Ovrednotenje: Sistem estavel povezan z vodotokom Zelenka.

Špeharjevo retje 2


Ident. št.: 8089 Ime: ŠPEHARJEVO RETJE 1 Pomen: Naravna vrednota lokalneg pomena. Kratka oznaka: Sistem estavel ob cesti Mla�evo - Ra�na zahodno od Kopanja na Radenskem polju Zvrst: Površinska geomorfološka, hidrološka naravna vrednota. Opis: Ob cesti Mla�evo – Ra�na, zahodno od Kopanja, leži Špeharjevo retje 1, ki je samostojen sistem estavel, neodvisen od bližnjega vodotoka Zelenka. Na Radenskem polju je to ena ve�jih kotanj, na katerega dnu je le izjemoma vidna živoskalna osnova. V neposredni bližini, vzhodno od tod so še trije manjši sistemi estavel. Stanje: Zaradi bližine ceste so estavele ogrožane zaradi nasipavanja z odpadnim materialom. Ovrednotenje: Estavelno obmo�je, tipi�no za Radensko polje. Ident. št.: 8090 Ime: TOLMUN Pomen: Naravna vrednota lokalnega pomena. Kratka oznaka: Izvir Šice na Radenskem polju. Zvrst: Hidrološka naravna vrednota. Opis: Izvir Tolmun je najbolj stalen izvir Šice. Leži zahodno od Male Ra�ne, 200m dolvodno od bruhalnikov Šice. Voda izvira nekaj deset metrov stran od levega brega struge, se zbira v lijakastem tolmunu in nadaljuje pot proti strugi Šice. Stanje: Obrežna vegetacija in drevesa na brežinah izvirne kotanje Tolmuna so posekana. Ovrednotenje: Najbolj stalen izvir Šice, ki je edina prava ponikalnica na Radenskem polju.

Tolmun Ident. št.: 40214 Ime: PASICA PRI PREDOLAH Pomen: Naravna vrednota državnega pomena. Zvrst: Podzemeljska geomorfološka naravna vrednota. Kratka oznaka: Brezno Pasica pri Predolah je 25m globoko brezno, z vhodom na nadmorski višini 350m na vzhodnem pobo�ju Gri�a, severno od Predol.


Ident. št.: 40215 Ime: POŽIRALNIK V KLJU�U Pomen: Naravna vrednota državnega pomena Zvrst: Podzemeljska geomorfološka naravna vrednota. Kratka oznaka: Jama ob�asni ponor ob ob�asnem toku Opis:. Jama je ob�asni požiralnik srednjih in visokih voda Dobravke na skalnem obrobju Radenskega polja, jugovzhodno od Zagradca pri Grosupljem. Jama je vodoravna, dolga 185m, dimenzije rovov pa so dokaj enotne, do 3x3m. Poleg ponorne jame sestavljata ponorno obmo�je z imenom Beznica še dva ponora. Ko ponori Beznice ne zmorejo požirati vse vode Dobravka nadaljuje pot po podaljšani neizraziti strugi na vzhodnem obrobju polja. Stanje: Obstaja možnost zasipavanja ponornega obmo�ja s �imer bi bil oviran odtok vode z Radenskegag polja. Ovrednotenje:Ponorno obmo�je vodotoka Dobravke na Radenskem polju.

Požiralnik v Klju�u Ident. št.: 40569 Ime: ZATO�NA JAMA Pomen: Naravna vrednota državnega pomena. Kratka oznaka: Jama ob�asni ponor ob stalnem toku Zvrst: Podzemeljska geomorfološka naravna vrednota. Opis: Zato�na jama, dolžine 220m, skupaj z Lazarjevo jamo in Viršnico tvori obsežen ponorni jamski sistem potoka Šice na Radenskem polju. Je glavi požiralnik Šice.

Vhod v Zato�no jamo


Ident. št.: 40570 Ime: LAZARJEVA JAMA Pomen: Naravna vrednota državnega pomena. Kratka oznaka: Jama ob�asni ponor ob stalnem toku Zvrst: Podzemeljska geomorfološka naravna vrednota. Opis: Lazarjeva jama, dolžine 110m, skupaj z Zato�no jamo in Viršnico tvori obsežen ponorni jamski sistem potoka Šice na Radenskem polju. Leži 150m severozahodno od Zato�ne jame in ima funkcijo pomožnega ponora.

Vhod v Lazarjevo jamo Ident. št.: 40571 Ime: VIRŠNICA Pomen: Naravna vrednota državnega pomena. Kratka oznaka: Jama ob�asni ponor ob stalnem toku Zvrst: Podzemeljska geomorfološka naravna vrednota. Opis: Jama Viršnica, dolžine 2389m in globine 62m, skupaj z Zato�no jamo in Lazarjevo jame tvori obsežen ponorni jamski sistem potoka Šice na Radenskem polju. Vhod v jamo je v udornici, ki leži na pobo�ju 30m nad ravnino Radenskega polja.

Viršnica Ident. št.: 41868 Ime: PEKEL PRI KOPANJU Pomen: Naravna vrednota državnega pomena. Kratka oznaka: Jama ob�asni ponor ob ob�asnem toku. Zvrst: Podzemeljska geomorfološka naravna vrednota.


Opis:. Jama Pekel pri Kopanju, dolžine 793m, se nahaja na vzhodnem skalnem robu Radenskega polja, severovzhodno od Velike Ra�ne. Je ponorna jama višjih voda Zelenke in tudi visokih voda Dobravke, ko ta že zalije vse požiralnike od Zagradca pri Grosupljem proti jugu. Vhod v jamo je na dnu 10-12m visoke skalne stene iz liasnega apnenca. Ident. št.: 42094 Ime: V GRI�U JAMA Pomen: Naravna vrednota državnega pomena Kratka oznaka: Brezno. Zvrst: Podzemeljska geomorfološka naravna vrednota. Opis: V Gri�u jama, dolžine 9m in 6m globine, se odpira na južnem pobo�ju Male Rebri vzhodno od Male Ra�ne. Ident. št.: 42302 Ime: JAN�NA JAMA Pomen: Naravna vrednota državnega pomena Kratka oznaka: Jama z breznom in etažami, poševna jama. Zvrst: Podzemeljska geomorfološka naravna vrednota. Opis: Jan�na jama leži vzhodno od Male Ra�ne na nadmorski višini 360m. Je 70m dolga in 28m globoka poševna jama z breznom. Vodoraven obokan vhod, širok 7m in visok do 3m se odpira v udorni dolinici. Poševen rov, dolg 20m pripelje do 15m globokega brezna. Dno brezna se nadaljuje v vodoraven rov, ki se kon�a v naplavljeni ilovici. Jama je nekdanji požiralnik voda Radenskega polja. Ident. št.: 44183 Ime: DIHALNIK NAD VIRŠNICO Pomen: Naravna vrednota državnega pomena Kratka oznaka: Brezno. Zvrst: Podzemeljska geomorfološka naravna vrednota. Opis: Dihalnik nad Viršnico je 11m dolgo in 7m globoko brezno v zaledju Radenskega polja. Vhod v brezno je na pobo�ju Rebri na nadmorski višini 387m, okoli 40m nad jamo Viršnica. Ident. št.: 46567 Ime: BREZNO NAD APNENICAMI Pomen: Naravna vrednota državnega pomena Kratka oznaka: Brezno Zvrst: Podzemeljska geomorfološka naravna vrednota. Opis: Brezno nad apnenicami je 12m globoko brezno v zaledju Radenskega polja. Vhod se odpira na nadmorski višini 395m, na pobo�ju Rebri, severovzhodno od Zato�nih jam.


Ident. št.: 46667 Ime: LEDVICA Pomen: Naravna vrednota državnega pomena Kratka oznaka: Brezno Zvrst: Podzemeljska geomorfološka naravna vrednota. Opis: Ledvica je 8m globoko brezno v zaledju Radenskega polja. Vhod se odpira na nadmorski višini 476m, na pobo�ju Rebri, severno od Zato�nih jam. Ident. št.: 46668 Ime: PRI KRIŽU Pomen: Naravna vrednota državnega pomena. Kratka oznaka: Spodmol, kevdrc Zvrst: Podzemeljska geomorfološka naravna vrednota. Opis: Jama Pri križu leži na pobo�ju Rebri. Vhod v 15m dolg in 1m globok kevdrc se odpira na nadmorski višini 485m. Jama se nahaja v zaledju Radenskega polja, severno od Zato�nih jam.


Priloga 2: Pregled naravovarstveno najpomembnejših habitatnih tipov na obmo�ju predlaganega parka Sledi pregled naravovarstveno najpomembnejših habitatnih tipov na obravnavanem obmo�ju. Za vsak habitatni tip je ozna�en naravovarstveni status (oznaka x za habitatni tip in (x) za habitatni podtip), ki ga ima habitatni tip glede na dolo�en predpis: 1* - habitatni tip se varuje z Uredbo o habitatnih tipih 2* - habitatni tip se varuje z Uredbo o posebnih varstvenih obmo�jih (obmo�jih Natura 2000) za pPosVO Radensko polje - Viršnica 3* - habitatni tip je evropsko pomemben in je na seznamu v prilogi I Direktive o habitatih Za habitatne tipe in podtipe so podane ustrezne oznake Physis in Natura. Tabela 2.1. Habitatni tipi ime habitatni tip1 Physis Natura 1*Uredba o ht 2* pPosVO Radensko polje-Viršnica 3*priloga I Direktive o htAmfibijske združbe makrofitov x Mo�virska vegetacija obrežij 22.3x53Bazi�na nizka barja 54.2 7230 x xEkstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki 83.151Evtrofne vode z vegetacijo stoje�ih sladkih voda 22.13x22.4Hrastova belogabrovja 41.2 xJame 65 8310 x x xKanali 89.22Kraška presihajo�a jezera in polja 22.5. 3180* x x xMejice in manjše skupine dreves in grmov 84.2Mešani grmi�asti gozdovi in površine, zaraš�ajo�e se z listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami 31.8FMokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki 37.2 xMokrotni travniki z modro stožko 37.311 6410 (x) (x) (x)Mokrotni travniki z modro stožko v za�etnem stadiju zaraš�anja z jesensko vreso 37.311x31.21 6410 (x) (x) (x)Navadna trsti�ja 53.11Oligotrofni mokrotni travniki 37.3 xOligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe 37.31. 6410 x x xPotoki 24.1.Površine, zaraš�ajo�e se z robinijo 31.8D/83.324Površine, zaraš�ajo�e se z vrstami hrastovo-belogabrovih gozdov 31.8D/41.2 xPovršine, zaraš�ajo�e se z vrstami mo�virnih listnatih gozdov 31.8D/44.9Prehodna barja x Mokrotni travniki z modro stožko 54.5x37.311 7230x6410 x xRogozovja 53.13Srednjeevropska �rnojelševja in jesenovja ob teko�ih vodah 44.3 91E0* x xSrednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki 38.22 6510 (x) (x)Trsti�no pisankovje 53.16Vegetacija stoje�ih sladkih voda 22.4.Visoka steblikovja z brestovolistnim osladom 37.11 6430 (x) (x)Vlažni travniki z rušnato masnico 37.26 (x)Združbe visokih šašev 53.21

ime habitatnega tipa2

Presihajo�a jezera 22.5. 3180* x x xTravniki s prevladujo�o stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) 37.31. 6410 x x xJame, ki niso odprte za javnost 65 8310 x x xBazi�na nizka barja 54.2. 7230 x xPrehodna barja 54.5. 7140 x xObre�na vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) 44.3 91E0* x xNižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis , Sanguisorba officinalis) 38.22 6510 (x) (x)Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem 37.11 6430 (x) (x) 1 - imena habitatnih tipov so povzeti po tipologiji habitatnih tipov Slovenije HTS 2004 2 - imena habitatnih tipov so povzeti po slovenskem prevodu Priloge I Direktive o habitatih v Pogodbi o pristopu (Ur. l. Evropske unije, O.J. L 236 z dne 23. septembra 2003)


Priloga 3: Pregled naravovarstveno najpomembnejših rastlinskih in živalskih vrst na obmo�ju predlaganega parka Sledi pregled naravovarstveno najpomembnejših rastlinskih in živalskih vrst na obravnavanem obmo�ju. Za vsako vrsto je ozna�en naravovarstveni status (oznaka x), ki ga ima vrsta glede na dolo�en predpis: 1* - vrsta uvrš�ena v rde�i seznam na podlagi Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde�i seznam 2* - zavarovana vrsta oz. vrsta, katere habitate se varuje z Uredbo o zavarovanih prosto žive�ih živalskih vrstah ali z Uredbo o zavarovanih prosto žive�ih rastlinskih vrstah 3* - vrsta se varuje z Uredbo o posebnih varstvenih obmo�jih (obmo�jih Natura 2000) za pPosVO Radensko polje - Viršnica 4* - vrsta je evropsko pomembna in je na seznamu v prilogi II Direktive o habitatih ali na seznamu v prilogi I Direktive o pticah Za ogrožene vrste je podana kategorija ogroženosti. Tabela 3.1. Rastlinske vrste skupina slovensko ime latinsko ime 1* kategorija ogroženosti 2* zavarovana vrsta 3* pPosVO Radensko polje-Viršnica 3*priloga II Direktive o htrastlinske vrste

suli�astolistni pore�nik Alisma lanceolatum Vrobati luk Allium angulosum Vdivji luk Allium scorodoprasumkratkoresi lisi�ji rep Alopecurus aequalis Vnavadna arnika Arnica montana V x (C,O)ostroluski šaš Carex acutiformis Vsrhki šaš Carex davalliana VHostov šaš Carex hostiana Vbolšji šaš Carex pulicaris Vpolstenoplodni šaš Carex tomentosamehurjasti šaš Carex vesicaria Vmesnorde�a prstasta kukavica Dactylorhiza incarnata V x(H)pegasta prstasta kukavica Dactylorhiza maculata V x(H)majska prstasta kukavica Dactylorhiza majalis V x(H)srednja rosika* Drosera intermedia E xpisana preslica Equisetum variegatum Vozkolistni munec Eriophorum angustifolium Vširokolistni munec Eriophorum latifolium Vnavadni oslad Filipendula vulgarismo�virska logarica Fritillaria meleagris E x (H)navadni mali zvon�ek Galanthus nivalis x(Oo)mo�virski sviš� Gentiana pneumonanthe xmo�virski me�ek Gladiolus palustris V x (H)navadna božja milost Gratiola officinalis Vblagodiše�i teloh Helleborus odorus x(Oo)hostni teloh Helleborus dumetorum x(Oo)rumena maslenica Hemerocallis lilioasphodelus V x(H)britanski oman Inula britanicasibirska perunika Iris sibirica V x (H)mo�virska perunika Iris pseudacorus V x (H)rušnato lo�je Juncus bulbosuspruski jelenovec Laserpitium prutenicumpoletni veliki zvon�ek Leucojum aestivum V xmo�virska ludvigija Ludwigia palustris Vpolaj Mentha pulegiumnavadni mrzli�nik Menyanthes trifoliata Vklasasti rmanec Myriophyllum spicatum Vrumeni blatnik Nuphar lutea Vstasita kukavica Orchis mascula V x(H)navadna kukavica Orchis morio V x(H)rahlocvetna kukavica Orchis laxiflora V x(H)mo�virski ušivec Pedicularis palustris Vmo�virski silj Peucedanum palustrevodna dresen Polygonum amphibium Vkodravi dristavec Potamogeton crispus�ešljasti dristavec Potamogeton pectinatusmo�virski petoprstnik Potentilla palustris Vlasastolistna vodna zlatica Ranunculus trichophyllus Vbela kljunka * Rhynchospora alba Vrožmarinolistna vrba Salix rosmarinifolia Vjezerski bi�ek Schoenoplectus lacustrisostnati bi�ek Schoenoplectus mucronatus Vmo�virski grint Senecio paludosus Všotni mah Sphagnum sp. x(H)navadna objed Succisella inflexa Vmo�virski regrat Taraxacum palustre agg.�esnov vrednik Teucrium scordium Vjužna mešinka Utricularia australis Enavadna mešinka Utricularia vulgaris Vvisoka vijolica Viola elatior Vbarska vijolica Viola uliginosa V


E - prizadeta vrsta V- ranljiva vrsta C - dovoljen odvzem iz narave in izkoriš�anje H - ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja habitata rastlinske vrste O - rastlinske vrste, pri katerih je za osebne namene dovoljen odvzem iz narave in zbiranje nadzemnih delov, razen semen oziroma plodov Oo - rastlinske vrste, pri katerih ni prepovedi za nadzemne dele rastlin, razen semen oziroma plodov * - vrsta, ki je bila v preteklosti prisotna na Radenskem polju Tabela 3.2. Ka�ji pastirji (Odonata) skupina slovensko ime latinsko ime 1* kategorija ogroženosti 2* zavarovana vrsta 3* pPosVO Radensko polje-Viršnica 3*priloga II Direktive o htka�ji pastirji

zelenomodra deva Aeshna cyanea O1bleda deva Aeshna mixta O1veliki spremljevalec Anax imperator O1zgodnji trstni�ar Brachytron pratense Vpasasti bleš�avec Calopteryx splendens O1modri bleš�avec Calopteryx virgo O1travniški škratec Coenagrion puella O1suhljati škratec Coenagrion pulchellum Vmo�virski lebduh Cordulia aenea O1opoldanski škrlatec Crocothemis erythraea O1veliki rde�eokec Erythromma najas O1modri kresni�ar Ischnura elegans O1bledi kresni�ar Ischnura pumilio O1modri ploš�ec Libellula depressa O1�rni ploš�ec Libellula fulva Vlisasti ploš�ec Libellula quadrimaculata O1temni modra� Orthetrum albistylum O1sinji modra� Orthetrum brunneum O1prodni modra� Orthetrum cancellatum O1sinji presli�ar Platycnemis pennipes O1rani plamenec Pyrrhosoma nymphula O1pegasti lesketnik Somatochlora flavomaculata Vprisojni zimnik Sympecma fusca O1malinovorde�i kamenjak Sympetrum fonscolombei O1krvavorde�i kamenjak Sympetrum sanguineum O1progasti kamenjak Sympetrum striolatum O1navadni kamenjak Sympetrum vulgatum O1

V- ranljiva vrsta O1- podkategorija kategorije O - vrsta zunaj nevarnosti, v katero se uvrstijo vrste, ki so zavarovane z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS št. 57/93, 61/93 in 69/00) in niso ve� ogrožene, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti Tabela 3.3. Metulji (Lepidoptera) skupina slovensko ime latinsko ime 1* kategorija ogroženosti 2* zavarovana vrsta 3* pPosVO Radensko polje-Viršnica 3*priloga II Direktive o htmetulji

�rtasti medvedek Callimorpha quadripunctaria x x xmo�virski ostrozob Carcharodus flocciferus E xsrebrni tratar Clossiana selene Vtravniški postavnež Euphydryas aurinia V x x xmo�virski cekin�ek Lycaena dispar V x x xpurpurni cekin�ek Lycaena hippothoe Vsviš�ev mravljiš�ar Maculinea alcon E xmo�virski pisan�ek Melitaea diamina V�rni apolon Parnassius mnemosyne V xjagodnjakov slezov�ek Pyrgus armoricanus V

E - prizadeta vrsta V- ranljiva vrsta Tabela 3.4. Hroš�i (Coleoptera) skupina slovensko ime latinsko ime 1* kategorija ogroženosti 2* zavarovana vrsta 3* pPosVO Radensko polje-Viršnica 3*priloga II Direktive o ht

hroš�i

drobnovratnik Leptodirus hochenwarti R x x x R- redka vrsta Tabela 3.5. Mehkužci (Mollusca) skupina slovensko ime latinsko ime 1* kategorija ogroženosti 2* zavarovana vrsta 3* pPosVO Radensko polje-Viršnica 3*priloga II Direktive o htmehkužci

ozki vretenec Vertigo angustior x x x


Tabela 3.6. Dvoživke (Amphibia) skupina slovensko ime latinsko ime 1* kategorija ogroženosti 2* zavarovana vrsta 3* pPosVO Radensko polje-Viršnica 3*priloga II Direktive o ht

dvoživke

hribski urh Bombina variegata V x x

navadna krasta�a Bufo bufo V x

zelena krasta�a Bufo viridis V x

zelena rega Hyla arborea V x

�loveška ribica Proteus anguinus V x x x

rosnica Rana dalmatina V x

sekulja Rana temporaria V x

zelena žaba Rana kl. esculenta V x

pisana žaba Rana lessonae V x

debeloglavka Rana ridibunda V x

planinski pupek Triturus alpestris V x

veliki pupek Triturus carnifex V x x

navadni pupek Triturus vulgaris vulgaris V x

robati pupek Triturus vulgaris meridionalis V x V- ranljiva vrsta Tabela 3.7. Plazilci (Reptilia) skupina slovensko ime latinsko ime 1* kategorija ogroženosti 2* zavarovana vrsta 3* pPosVO Radensko polje-Viršnica 3*priloga II Direktive o htplazilci

smokulja Coronella austriaca V xbelouška Natrix natrix O1 xslepec Anguis fragilis O1 xživorodna kuš�arica Zootoca vivipara V xmo�virska sklednica Emys orbicularis E x x

E- prizadeta vrsta V- ranljiva vrsta O1: podkategorija kategorije O, v katero se uvrstijo vrste, ki so zavarovane z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS, št. 57/93, 61/93 in 69/00) in niso ve� ogrožene, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosati


Tabela 3.8. Ptice (Aves) skupina slovensko ime latinsko ime 1* kategorija ogroženosti 2* zavarovana vrsta 3*priloga I Direktive o pticahptice

kragulj Accipiter gentilis V xskobec Accipiter nisus V xmo�virska trstnica Acrocephalus palustris O1 xmali martinec Actitis hypoleucos E2 x xdolgorepka Aegithalos caudatus O1 xpoljski škrjanec Alauda arvensis V1 xvodomec Alcedo athis E2 x xžvižgavka Anas penelope xreglja Anas querquedula E2 xmlakarica Anas platyrhynchos xdrevesna cipa Anthus trivialis O1 x�rni hudournik Apus apus O1 xsiva �aplja Ardea cinerea O1 xrjava �aplja Ardea purpurea xmala uharica Asio otus O1 xkanja Buteo buteo O1 xliš�ek Carduelis carduelis O1 xkratkoprsti plezal�ek Certhia brachydactyla O1 xmali deževnik Charadrius dubius V/E21 x xzelenec Chloris chloris O1 xbela štorklja Ciconia ciconia V x xdlesk Coccothraustes coccothraustes O1 xgrivar Columba palumbas O1 xdoma�i golob Columba livia domesticakrokar Corvus corax O1 xsiva vrana Corvus corone cornixprepelica Coturnix coturnix V x xkosec* Crex crex E2 x xkukavica Cuculus canorus O1 xlabod grbec Cygnus olor O1 xmestna lastovka Delichon urbica O1 xveliki detel Dendrocops major O1 x�rna žolna Dryocopus martius O1 x xmala bela �aplja Egretta alba xrumeni strnad Emberiza citrinella V xtrstni strnad Emberiza schoeniclus V xtaš�ica Erithacus rubecula O1 xpostovka Falco tinnunculus V1 xrde�enoga postovka Falco vespertinus x xš�inkavec Fringilla coelebs O1 xkozica Gallinago gallinago E1 x xzelenonoga tukalica Gallinula chloropus V1 xšoja Garrulus glandarius kme�ka lastovka Hirundo rustica O1 x�apljica Ixobrychus minutus E2 x xvijeglavka Jynx torquilla V x xrjavi srakoper Lanius collurio V1 x xslavec Luscinia megarhynchos V x xveliki strnad Miliaria calandra V xbela pastirica Motacilla alba O1 xsiva pastirica Motacilla cinerea O1 xsivi muhar Muscicapa striata O1 xkobilar Oriolus oriolus O1 xveliki skovik Otus scops E2 x xmeniš�ek Parus ater O1 xplav�ek Parus caeruleus O1 x�opasta sinica Parus cristatus O1 xvelika sinica Parus major O1 xmo�virska sinica Parus palustris O1 xdoma�i vrabec Passer domesticus O1 xpoljski vrabec Passer montanus O1 xšmarnica Phoenicurus ochruros O1 xvrbji kova�ek Phylloscopus collybita O1 xgrmovš�ica Phylloscopus sibilatrix O1 xsraka Pica pica pivka Picus canus V1 x xkalin Pyrhulla pyrrhula O1 xmokož Rallus aquaticus E2 x xrumenoglavi kralji�ek Regulus regulus O1 xrepaljiš�ica Saxicola rubetra E2 x xprosnik Saxicola torquata O1 xgril�ek Serinus serinus O1 xbrglez Sitta europea O1 xturška grlica Streptopelia decaocto O1 xdivja grlica Streptopelia turtur V1 xlesna sova Strix aluco O1 xškorec Sturnus vulgaris O1 x�rnoglavka Sylvia atricapilla O1 xrjava penica Sylvia communis V x xmali ponirek Tachybaptus ruficollis O1 x xstržek Troglodytes troglodytes O1 xkos Turdus merula O1 xcikovt Turdus philomelos O1 xcarar Turdus viscivorus O1 x


E - prizadeta vrsta E1 - podkategorija kategorije E, v katero se uvrstijo vrste, katerih obstanek na obmo�ju RS ni verjeten, �e bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej; vrste so kriti�no ogrožene E2 - podkategorija kategorije E, v katero se uvrstijo vrste, katerih obstanek na obmo�ju RS ni verjeten, �e bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej; vrste so mo�no ogrožene E21 - gnezdiš�a na re�nih prodiš�ih V - ranljiva vrsta V1 - podkategorija kategorije V, v katero se uvrstijo vrste, za katere je verjetno, da bodo v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo prizadete vrtse, �e bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej; vrste, ki so splošno razširjene in imajo zadovoljivo populacijo, vendar obstaja navarnost, da bodo zaradi sprememb v življenjskem prostoru postale ogrožene O - vrsta zunaj nevarnosti O1 - podkategorija kategorije O, v katero se uvrstijo vrste, ki so zavarovane z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS št. 57/93, 61/93 in 69/00) in niso ve� ogrožene, obstaja pa potencialna možnost ponovne ogroženosti * - vrsta, ki je bila v preteklosti prisotna na Radenskem polju Tabela 3.9. Sesalci (Mammalia) skupina slovensko ime latinsko ime 1* kategorija ogroženosti 2* zavarovana vrsta 3* pPosVO Radensko polje-Viršnica 3*priloga II Direktive o htsesalci

volk Canis lupus E x x xris Lynx lynx Ex/E x x xrjavi medved Ursus arctos E x x xvidra Lutra lutra V x xnavadni netopirj Myotis myots E x xostrouhi netopir Myotis blythii E x x

E - prizadeta vrsta V- ranljiva vrsta Ex/E - izumrla vrsta/ponovno naseljena vrsta je prizadeta


Priloga 4: Meja KP in varstvena obmo�ja


Priloga 5: Naravne vrednote


Priloga 6: Ekološko pomembna obmo�ja


Priloga 7: Natura 2000 in zavarovana obmo�ja

Documents

Strokovne podlage za zavarovanje Radenskega polja