Temelji psihologije

Vizualne komunikacije in psihologija

Študij multimedijskih komunikacijŠtudij multimedijskih komunikacijProf. dr. Janek MusekProf. dr. Janek Musek

TEMELJI PSIHOLOGIJEPredavanje 1 Predavanje 1

Pregled tematike predavanja

• O čem bo govor?• Kaj je predmet psihologije –

duševnost in obnašanje• Kakšne metode uporablja• Glavni psihični procesi in funkcije

– Konativni (emocije in motivacija)

– Kognitivni (zaznavanje, mišljenje, učenje)

• Integracija psihofizičnega delovanja: osebnost

• Socialni vidiki obnašanja• Razvojni vidiki obnašanja• Kaj je psihično blagostanje in

zdravje– In kaj so psihične motnje ter

psihoterapija• Najpomembnejše uporabne

psihološke panoge

UPORABNAPSIHOLOGIJA

PSIHIČNOBLAGOSTANJE

IN ZDRAVJE

PSIHIČNIRAZVOJ

SOCIALNAPSIHOLOGIJA OSEBNOST

KOGNITIVNIPROCESI

ZAZNAVANJEMIŠLJENJE

UČENJE

EMOCIJE INMOTIVACIJA

METODE:OPAZOVANJESPRAŠEVANJE

MERJENJERAZISKOVANJE

DUŠEVNOST IN

OBNAŠANJE

TEMELJIPSIHOLOGIJE

Predmet psihologije

• Znanstveno proučevanje duševnosti in obnašanja

• Zgodnja razmišljanja o duši – Elementarne predstave– Kritična, filozofska

razmišljanja (Demokrit, Aristotel)

• Znanstveni pristop– Wundt, James– Freud– Pavlov– Behaviorizem

Duševnost in obnašanje

• Psihologija je empirična znanost– Vprašanja, na katera ni mogoče odgovoriti z golim razmišljanjem– Ne le razmišljanje, temveč preverjanje na podlagi opažanj– Postavlja in preverja hipoteze

• Uporablja znanstvene načine preverjanja hipotez• Opisuje duševne pojave in obnašanje• Razlaga duševne pojave in obnašanje z njihovimi vzročnimi

dejavniki• Napoveduje (predicira) psihične pojave in obnašanje

Zunanji dejavniki

Telesni dejavniki

OBNAŠANJEDUŠEVNOST

Značilnosti znanstvene metode

• Preverjanje hipotez• Razlika od neznanstvenih

pristopov– Sugestija, prepričanje,

placebo (učinek pričakovanja)

– Astrologija (Forerjev oz. Barnumov učinek)

– V mnenja in domneve se verjame nekritično, brez preverjanja

– Problem: ljudje po naravi ŽELIMO verjeti svojim pričakovanjem, zaupamo svoji “intuiciji” in ignoriramo “kontraevidenco”

• Veljavnost, zanesljivost in objektivnost

Koliko vas pripada temu tipu osebnosti

• “Želite si, da bi vas drugi ljudje imeli radi in vas občudovali, pa vendar ste tudi kritični do sebe. Čeprav imate nekatere osebnostne šibkosti, ste jih v splošnem zmožni premagovati in obvladovati. Imate določene sposobnosti, ki so znatne, pa jih še niste dovolj izkoristili. Medtem ko ste navzven disciplinirani in samokontrolirani, ste v notranjosti lahko tudi zaskrbljeni in negotovi. Včasih resno dvomite, ali je bila vaša odločitev ali vaše dejanje pravilno. Radi imate določeno mero sprememb in raznolikosti, ovire in omejitve pa vas spravljajo v nezadovoljstvo. Kar ponosni ste na to, da znate neodvisno razmišljati in da ne sprejemate stališč in mnenj drugih brez zadovoljivih dokazov. Ugotovili ste že, da ni modro, če se preveč razkrivate drugim. So trenutki, ko ste ekstravertni, zgovorni in družabni in spet tudi trenutki, ko ste introvertni in zadržani. Nekatere vaše ambicije in pričakovanja so malce nerealistična.”

Nekritični in kritični razum

• Ali zdravilci res čutijo energijo?– Kako bi to eksperimentalno

preverili?– 44% pravilnih odzivov

(približno enako kot po slučaju)

• Ali lahko horoskop res napove naše lastnosti?– Ogromna večina raziskav

kaže, da nobena pomembna osebnostna lastnost ni bistveno povezana z zodiakalnim znamenjem

• Zakaj so zdravilci prepričani, da čutijo “či”?– Učinek prepričanja

• Zakaj se zdravljenci res čutijo ozdravljene?– Učinek placeba

• Je placebo učinek zadosten cilj?

• Zakaj verjamemo horoskopu?– Forerjev (Barnumov)

učinek• Ima astrologija za psihologijo

sploh kak pomen?

Astrologija• makrokozmos se zrcali v mikrokozmosu• “kakor na nebu, tako na zemlji”• usodo in osebnost posameznika določa

konstelacija nebesnih sil ob rojstvu• “mapiranje” gibanja nebesnih teles – zodiakalni

pas• horoskop• “znamenja” (zodiakalni pasovi), “planeti”, “hiše”• kombinatorična interpretacija

Zodiakalna tipologija osebnosti

• avtoritativen, ambiciozen, odgovoren, konservativen, resen, konformist, discipliniran, sistematičen, vesten, vztrajen, trmast, trd, zvest, zanesljiv

• čustven, skrivnosten, domiseln, vzburljiv, samokontroliran, notranje močan, pada v ekstreme, zamerljiv, maščevalen, zavidajoč, ljubosumen

• družaben, prefinjen, diplomatski, lahkoten, objektiven, neodločen, pogajalski, ceni vrednost, pravičnost in ravnovesje, rad uživa in flirta

• družaben, prijazen, optimističen, liberalen, reformist, čut za politiko, neodvisen, šaljiv, nekonvencionalen; lahko tudi trd, krut, razburljiv

• impulziven, aktiven, drzen, nestrpen, ambiciozen, pustolovski, trmast, optimističen, raziskovalen, odprt

• komunikativen, zgovoren, radoveden; rad piše, bere, se uči, potuje, planira, flirta; nemiren, duhovit, spremenljiv, prilagodljiv, ustvarjalen

• kritičen, analitičen, rad zbira, delaven, čut za detajle, praktičen, rad pomaga, skrben, dobro opazuje, etičen, skromen, požrtvovalen

• občutljiv, čustven, mil, neizrazit, empatičen, sočuten, zvest, prilagodljiv, sprejemajoč, lahkoveren, praznoveren, intuitiven, šibke volje, konfuzen

• optimističen, prisrčen, plemenit, aristokratski, pronicljiv, pustolovski, čut za duhovno, pravičen, moralističen, zaščitniški, superioren

• ponosen, samozavesten, domišljav, aroganten, egocentričen, kreativen, rad v središču pozornosti, igriv, teatraličen, energičen, površen

• praktičen, trden, zanesljiv, zvest, tradicionalen, naraven, ceni lepoto in umetnost, dragocenosti, občuduje moč, rad pomaga, ima čut za varnost

• zaščitniški, skrben, muhast, sentimentalen, napet, zunanje trden a notranje občutljiv, radodaren, topel, družinsko in lastninsko usmerjen

Zodiakalna tipologija osebnosti - KLJUČ

• avtoritativen, ambiciozen, odgovoren, konservativen, resen, konformist, discipliniran, sistematičen, vesten, vztrajen, trmast, trd, zvest, zanesljiv KOZOROG

• čustven, skrivnosten, domiseln, vzburljiv, samokontroliran, notranje močan, pada v ekstreme, zamerljiv, maščevalen, zavidajoč, ljubosumen ŠKORPION

• družaben, prefinjen, diplomatski, lahkoten, objektiven, neodločen, pogajalski, ceni vrednost, pravičnost in ravnovesje, rad uživa in flirta TEHTNICA

• družaben, prijazen, optimističen, liberalen, reformist, čut za politiko, neodvisen, šaljiv, nekonvencionalen; lahko tudi trd, krut, razburljiv VODNAR

• impulziven, aktiven, drzen, nestrpen, ambiciozen, pustolovski, trmast, optimističen, raziskovalen, odprt OVEN

• komunikativen, zgovoren, radoveden; rad piše, bere, se uči, potuje, planira, flirta; nemiren, duhovit, spremenljiv, prilagodljiv, ustvarjalen DVOJČKA

• kritičen, analitičen, rad zbira, delaven, čut za detajle, praktičen, rad pomaga, skrben, dobro opazuje, etičen, skromen, požrtvovalen DEVICA

• občutljiv, čustven, mil, neizrazit, empatičen, sočuten, zvest, prilagodljiv, sprejemajoč, lahkoveren, praznoveren, intuitiven, šibke volje, konfuzen RIBI

• optimističen, prisrčen, plemenit, aristokratski, pronicljiv, pustolovski, čut za duhovno, pravičen, moralističen, zaščitniški, superioren STRELEC

• ponosen, samozavesten, domišljav, aroganten, egocentričen, kreativen, rad v središču pozornosti, igriv, teatraličen, energičen, površen LEV

• praktičen, trden, zanesljiv, zvest, tradicionalen, naraven, ceni lepoto in umetnost, dragocenosti, občuduje moč, rad pomaga, ima čut za varnost BIK

• zaščitniški, skrben, muhast, sentimentalen, napet, zunanje trden a notranje občutljiv, radodaren, topel, družinsko in lastninsko usmerjen RAK

Historiat osebnostne diagnostike

• Zgodovinski primeri “testiranja”– Sv. pismo, Gedeon– Kitajska

• Antična osebnostna diagnostika• Fiziognomika• Mantična psihodiagnostika

– astrologija– druge mantike (npr. hiromantija)

• Frenologija• Predhodniki znanstvenega

ocenjevanja osebnosti

Fiziognomika: primeri

• Antična fiziognomika (Aristotel)

• Renesansa in novi vek: – Barthelemy Cocles

Physiognomonia (1533)– Johannes Baptista (della)

Porta (1535-1615)– Caspar Johann Lavater

(1741-1801)• Povezave z drugimi

mantikami in diagnostikami– Astrologija– Nauk o temperamentih

Znanost in vsakdanja intuicija

• Znanost pogosto postavi na laž našo vsakdanjo intuicijo

• To velja tudi za psihologijo, ki ni le znanstveno potrjevanje tega, kar že slutimo

• Nekaj primerov:– Asch (1955)– Milgram (1965)– Darley & Latane (1968)

A

0

20

40

60

80

predvideniodstotekdejanskiodstotek

B

050

100150200

odstotek čas vsek

23

6

odstotek in hitrost odziva

število oseb

C

Znanost korigira samo sebe

• Tudi v znanosti se lahko razširijo napačne domneve, ker niso ustrezno preverjene

• PRIMERI takšnih (delnih) (ne)resnic v psihologiji:– Vzgoja, socialni vplivi in kultura v največji meri oblikujejo

posameznikovo osebnost– Zgodnje izkušnje odločilno vplivajo na poznejši razvoj

posameznika– Nevroze izvirajo iz psihičnih travm– Shizofrenija je posledica neustreznega ravnanja mater

(“shizogena mati”)– Vsebino sanj določajo nezavedno motivirani psihični

procesi– Otroci ne lažejo itd.– Inteligentnost ima majhen vpliv na naše dosežke zunaj šole– Vrednote le malo vplivajo na dejansko obnašanje

Znanstvena metoda

• Imajo moški enako število zob kot ženske?• Znanost pomeni način reševanja problemov in iskanja spoznanj,

ki bo zanesljivejši in veljavnejši od vsakdanjega spoznavanja in tudi od filozofske spekulacije– Točnost, veljavnost ocenjevanja (merjenje)– Zmanjševanje napake ocenjevanja

• Ta cilj skušamo doseči z znanstveno metodo– Pojasnjevanje – Ugotavljanje zakonitih odnosov med pojavi – To pomeni predvsem vzročne odnose– Iskanje vzrokov z iskustvenim preverjanjem (opazovanje,

eksperiment…)

X = T + e

e = er + es

Metode psihologije

• Proces znanstvenega spoznavanja– Problem– Hipoteza– Preverjanje hipoteze– Integracija v teorijo

• Končni cilj– Zakoni, teorije, modeli

• Za spoznavanje je potrebno– Pridobivanje informacij– Ocenjevanje in merjenje

informacij– Ugotavljanje vzročnih

odnosov med pojavi• To nam omogočajo

– Metode ocenjevanja– Metode raziskovanja

TOLMAČENJEINTEGRACIJA

V TEORIJO

HIPOTEZA

PREVERJANJEHIPOTEZE

(NPR. EKSPERIMENT)

PROBLEM

Ocenjevanje in merjenje

• Opazovanje in spraševanje kot vir informacij– Psihološko opazovanje– Psihološki razgovor– Klinični pristop in študija

primera• Anketa• Psihometrične metode

– Merske karakteristike– Testi (sposobnosti,

znanja…)– Vprašalniki in ocenjevalne

lestvice• Projekcijske tehnike• Kvalitativno in kvantitativno

ocenjevanje (makroskopska in mikroskopska psihodiagnostika)

PROJEKCIJSKETEHNIKE

KVANTITATIVNETESTI

VPRAŠALNIKILESTVICE

ANKETA

KVALITATIVNEKLINIČNA METODAŠTUDIJA PRIMERA

METODEOCENJEVANJA

Študija primera in klinična metoda

• Natančno opazovanje posameznega dogodka ali osebe– Študija primera– Klinična metoda

• Pri klinični metodi skušamo s poglobljenim in usmerjenim opazovanjem posameznikov ugotoviti, kateri dejavniki so vplivali (ali vplivajo) na tiste vidike obnašanja, ki nas zanimajo

• Freud, Adler, Jung, Rogers, Frankl, Maslow, Erikson…– Znane študije primerov npr. pri Freudu (Dora, Ana O., podganji

človek, volčji človek…)– Biografske študije znanih osebnosti (Da Vinci, Hitler…)

• Prednosti in pomanjkljivosti– Natančnost; veliko število zajetih vidikov– Ni dobre kontrole vzročnih odnosov, ne moremo dati dokončnih

zaključkov (zaključki ostajajo na ravni hipotez)– Ne moremo posploševati

Testi

• Testi sposobnosti (gre za hitrost in težavnost)• Testi znanja in dosežkov (gre za količino in kakovost)

TESTI

SPOSOBNOSTI DOSEŽKOV ZNANJA

Glavne merske karakteristike

• Veljavnost• Zanesljivost

• Objektivnost• Občutljivost

OBJEKTIVENAli meri

značilnosti pojava

neodvisno od ocenjevalcev?

OBČUTLJIV

Ali res meri pojav dovolj natančno in

diskriminativno?

ZANESLJIV

Ali res meri pojav enako in dosledno?

VELJAVEN

Ali res meri pojav, ki ga

hočemo meriti?

PSIHOLOŠKIPRESKUS

Preskusi sposobnosti

• Testi inteligentnosti• Binet, Stern, Wecshler• Standardizacija, norme

99%98%84%50%16%2%1%%80706050403020T+3+2+10-1-2-3z

99%98%84%50%16%2%1%%80706050403020T+3+2+10-1-2-3z

Označite besedo, ki ima enak pomen kot beseda v okvirjuPRIHODNOSTa. starost b. preteklost c. bodočnost č. upanje

Napišite kar največ besed, ki začenjajo na črko k

Kateremu od desnih teles pripada plašč na levi strani?

Napišite vsote naslednjih vrstic:

17 + 84 + 29 =64 + 17 + 6 =13 + 26 + 18 =

Vpišite v prazne prostore tri črke, ki nadaljujejo niz:

a b x c č x d e x f g x _ _ _

v

W

S

N

R

IQ = MSKS

x 100IQ = MSKS

x 100

Matrični testi

• Raven: Progresivne matrice

• Domino test• Testi za superinteligentne

Christoph Columbus - Charles Darwin - Maxim Gorkij - Ho Chi Minh - George Washington

Vprašalniki in lestvice

• Vprašalniki osebnosti– Temeljne dimenzije

osebnosti in druge osebnostne lastnosti

• Lestvice stališč, prepričanj, motivov, interesov, vrednot

Večkrat se mi zdi, da stvari niso takšne, kot so videti.___TAKO JE ___NI TAKO

Pogosto me mučijo nočne more. ___TAKO JE ___NI TAKO

Veliko bolj sem utrujen kakor drugi.___TAKO JE ___NI TAKO

Pogosto me obhajajo nesmiselni strahovi. ___TAKO JE ___NI TAKO

Večkrat se mi brez vzroka tresejo roke.___TAKO JE ___NI TAKO

Spodaj je pet trditev. Pazljivo preberite vsako trditev in s pomočjo 7-stopenjske lestvice ocenite, v kolikšni meri drži za vas. 1. V večini pogledov je moje življenje blizu idealnemu. 2. Moje življenjske razmere so izvrstne. 3. Zadovoljen sem s svojim življenjem. 4. Do sedaj sem dobil in dosegel vse, kar sem si v življenju želel. 5. Če bi še enkrat živel, ne bi hotel skoraj ničesar spremeniti.

Spodaj je pet trditev. Pazljivo preberite vsako trditev in s pomočjo 7-stopenjske lestvice ocenite, v kolikšni meri drži za vas.

V večini pogledov je moje življenje blizu idealnemu.

Moje življenjske razmere so izvrstne.

Zadovoljen sem s svojim življenjem.

Do sedaj sem dobil in dosegel vse, kar sem si v življenju želel.

Če bi še enkrat živel, ne bi hotel skoraj ničesar spremeniti.

1 – sploh ne drži

2 – pretežno ne drži

3 – drži v manjši meri

4 – nekaj vmes

5 – še kar drži

6 – pretežno drži

7 – povsem drži

Primer: postavke vprašalnika, ki meri temeljne dimenzije osebnosti

• Skrbi me glede stvari. – NEVROTICIZEM (TESNOBA)• Težko me je globlje spoznati. – EKSTRAVERTNOST (TOPLINA, PRIJATELJSTVO)• Imam živo domišljijo. – ODPRTOST (DOMIŠLJIJA)• Ne zaupam ljudem. – PRIJETNOST (ZAUPANJE)• Uspešno izvršujem naloge. – VESTNOST (KOMPETENTNOST, SAMOUČINKOVITOST)• Redko postanem razdražen. – NEVROTICIZEM (SOVRAŽNOST, JEZA)• Obožujem velike zabave. – EKSTRAVERTNOST (DRUŽABNOST)• Ne maram umetnosti. – ODPRTOST (INTERES ZA UMETNOST)• Nikoli ne bi goljufal na davčni napovedi. – PRIJETNOST (ODKRITOST)• Pogosto pozabim pospraviti stvari nazaj kamor spadajo. – VESTNOST (REDOLJUBNOST)• Pogosto sem potrt/a. – NEVROTICIZEM (DEPRESIVNOST) • Počakam, da drugi vodijo. – EKSTRAVERTNOST (SAMOZAVEST, SAMOPOTRJEVANJE))• Intenzivno doživljam svoja čustva. – ODPRTOST (EMOCIONALNOST)• Na ljudi gledam zviška. – PRIJETNOST (ALTRUIZEM)• Trudim se držati pravil. – VESTNOST (ČUT DOLŽNOSTI)• Ni me lahko spraviti v zadrego. – NEVROTICIZEM (SAMOKRITIČNOST) • Vedno sem zaposlen/a. – EKSTRAVERTNOST (AKTIVNOST)• Raje ostajam pri stvareh, ki jih poznam. – ODPRTOST (AVANTURIZEM)• Lahko me je zadovoljiti. – PRIJETNOST (PRILAGOJENOST, KOOPERATIVNOST)• Nisem visoko motiviran/a za uspeh. – VESTNOST (STORILNOST)• Pogosto jem preveč. – NEVROTICIZEM (IMPULZIVNOST, NEZMERNOST)• Nikoli ne bi šel/šla letet z zmajem ali skakat z vrvjo. – EKSTRAVERTNOST (ISKANJE VZBURJENJA)• Rad/a rešujem kompleksne probleme. – ODPRTOST (INTELEKTUALNOST)• Verjamem, da sem boljši/a od drugih. – PRIJETNOST (SKROMNOST)• Opravke opravim takoj. – VESTNOST (SAMODISCIPLINA)• Ostanem miren/a pod pritiskom. – NEVROTICIZEM (RANLJIVOST, NEODPORNOST) • Izžarevam veselje. – EKSTRAVERTNOST (POZITIVNE EMOCIJE, RADOŽIVOST)• Verjamem v eno pravo vero. – ODPRTOST (LIBERALNOST)• Sočustvujem z brezdomci. – PRIJETNOST (SOČUTJE, SIMPATIJA)• Brez razmišljanja se vržem v zadeve. – VESTNOST (PREUDARNOST)

Projekcijske tehnike

• Teorija projekcije– projekcija psihičnih

vsebin– nestrukturirano

gradivo• Carl Gustav Jung • Hermann Rorschach • Henry A. Murray• Vrste projekcijskih tehnik

– Asociacija, kreacija, konstrukcija, dopolnjevanje, igranje vlog, izražanje…

Kadar sem jezen, bi najraje… Vznemiri me, če… Moj oče je… Za nič na svetu ne bi… Če bi bil neviden, bi najprej… Pri ljudeh me najbolj moti, če…

(Ne)uporabnost projekcijskih tehnik

• Vprašljivost projekcijske hipoteze• Nezadostne merske karakteristike

– zelo problematične veljavnost, zanesljivost, objektivnost in občutljivost

• kaj sploh merijo?• ne merijo zanesljivo• tolmačenje je subjektivno• podatki so neprecizni, v

glavnem kvalitativni (nominalni nivo), ni jasnih norm in kvantitativnih meril

• Uporabne so kot tehnike širokega spektra

– vir kvalitativnih informacij– dopolnjevanje z mersko

ustreznejšimi tehnikami

Analiza vsebine TAT

HEROJ

osebe, s katerimi se pripovedovalec identificira

TEMA (VSEBINA) glavna, prevladujoča vsebinska tematika, tip “zgodbe”, čustveni ton zgodbe

MOTIVI najbolj razvidne potrebe in pritiski, njihova moč, trajnost, pogosto pojavljanje

VLOGE

vloge in karakterizacije oseb

KONFLIKTI prevladujoče vrste notranjih konfliktov, njihova izraženost, načini soočanja z njimi, obrambne reakcije

ZAPLETI tipi zapletanj v zgodbi, prevladujoči odnosi med osebami, konflikti med njimi

RAZPLETI razreševanje zgodb, zaključki, pričakovanja, nakazane perspektive (optimizem, pesimizem)

Raziskovanje v psihologiji

• Raziskovanje funkcionalnih odnosov med pojavi (spremenljivkami)

• Nepojasnjena in pojasnjena varianca– Cilj: redukcija nepojasnjene V

• Iskanje korelacijskih in vzročnih odnosov– Razlika med korelacijskim in vzročnim

odnosom

r = -1

r = 1 R= 0,50

R=-0,50

R=0

ŠOLSKIUSPEH

INTEL VEST MOTIV

0,50 0,40 0,30

60% pV40%Nv(V napake)

ŠOLSKIUSPEHŠOLSKIUSPEH

INTEL VEST MOTIV

0,50 0,40 0,30


ŠOLSKIUSPEH

ŠOLSKIUSPEH

0% pV100%nV

ŠOLSKIUSPEH

0% pV100%nV

50% pV50% nVŠOLSKI

USPEH

INTEL VEST MOTIV

0,50 0,40 0,30


ŠOLSKIUSPEHŠOLSKIUSPEH

INTEL VEST MOTIV

0,50 0,40 0,30


ŠOLSKIUSPEH

50% pV50% nV

Funkcionalni odnos

• Spremenljivke– Neodvisne (NS)– Odvisne (OS)

• funkcionalni odnos– invariantni odnos med spremenljivkami

• vzročni• korelacijski

– odvisnost (NS, OS)– soodvisnost

y = f (x)x y

x y z

Glavne metode funkcionalnega raziskovanja

• Eksperiment– Eksperimentalna kontrola– Skupinski eksperimenti

• Korelacijsko raziskovanje• Multivariatno raziskovanje

– Iskanje latentnih dimenzij• Faktorska analiza

– Klasifikacija (taksonomsko razvrščanje)

• Razvrščanje v skupine (klastrska analiza)

populacija

slučajni izbor

vzorec

meritve pod različnimi eksperimentalnimi

pogoji

Eksperimentalna kontrola

• Spreminjamo NS in opazujemo spremembe OS ob onemogočenem delovanju drugih možnih vplivov na OS (eksperimentalna kontrola)

• Eliminacija irelevantnih dejavnikov ali izenačevanje njihovega delovanja

NS OS irelevantni dejavniki

NS OS irelevantni dejavniki

Prej-potem s kontrolno skupino

• Predtest, potest in kontrolna skupina

test

test

test

test tretma

ES

KS

Primer korelacijske matrike: korelacije vrednotnih usmeritev

Čutne Varnostne Statusne Demokratske Socialne Tradicionalne

Čutne ,488 ,556 ,433 ,444 ,325

Varnostne ,290 ,619 ,639 ,507

Statusne ,292 ,259 ,257

Demokratske ,595 ,655

Socialne ,573

Primer: logika faktorske analize• 2 cilja:

– Redukcija prostora spremenljivk– Ugotavljanje strukture prostora

spremenljivk• redukcija manifestnega prostora

spremenljivk na enostavnejši, preglednejši prostor latentnih spremenljivk

– ob še sprejemljivi izgubi informacije• NAŠ PRIMER: oba izločena faktorja

pojasnjujeta več kot 73 odstotkov celotne variance manifestnih spremenljivk

– 6 spremenljivk (100%)– 2 spremenljivki (73%)

• Strukturo prostora vrednot v glavnem torej predstavljata dve veliki dimenziji

čut var sta dem soc tra

čutne 1,000 ,488 ,556 ,433 ,444 ,325

varnostne ,488 1,000 ,290 ,619 ,639 ,507

statusne ,556 ,290 1,000 ,292 ,259 ,257

demokratske ,433 ,619 ,292 1,000 ,595 ,655

socialne ,444 ,639 ,259 ,595 1,000 ,573

tradicionalne ,325 ,507 ,257 ,655 ,573 1,000

Latentne dimenzije (faktorji)

1 2

demokratske ,835 ,207

tradicionalne ,820 ,010

socialne ,814 ,206

varnostne ,773 ,287

statusne ,010 ,902

čutne ,349 ,799

Primer: logika klastrske analize

demokratičnetradicionalnevarnostnesocialnečutnestatusne

•CA omogoča klasifikacijo spremenljivk v ekskluzivne klastre;•hierarhična CA (zgoraj) npr. daje vse klasifikacijske rešitve od najnižje, kjer je vsaka spremenljivka klaster zase, do najvišje, kjer se vse spremenljivke združijo v en sam klaster;•najti je treba rešitev, ki je najbolj statistično stabilna in ki jo je mogoče najbolj smiselno psihološko interpretirati (v tem primeru 2 klastra)

Etika proučevanja in raziskovanja osebnosti

• temeljna etična načela– osebnostna nedotakljivost in

integriteta– dobrobit– pravičnost, nepristranost

• posebne skupine– otroci– bolniki

• živali in okolje• pravni in legalni vidiki psihološkega dela

– testiranje– diagnostična kategorizacija– selekcija– svetovanje, psihoterapija

• vključevanje umetnega uma

Temeljni psihični procesi in funkcije

• Konativni– Motivacija– Emocije

• Kognitivni– Občutenje in zaznavanje– Pozornost in spomin– Mišljenje– Učenje

Motivacija

• Zakaj se obnašamo tako kot se? Zakaj se sploh obnašamo? Kaj so vzroki našega obnašanja? Nič, kar se z nami dogaja, se ne dogaja brez vzrokov, brez motivacije. Motivi so gibala, silnice človekovega obnašanja, npr. instinkti, goni, potrebe na eni strani, pa tudi cilji, interesi, vrednote na drugi. Nekaj definicij, kaj je motiv:

– občutena (doživljena) napetost, usmerjena k ali proti nekemu ciljnemu objektu;– notranji proces, ki vpliva na smer, vztrajnost in inenzivnost k cilju usmerjenega

obnašanja;– niz dejavnikov, ki inicirajo in usmerjajo obnašanje;– specifična potreba, želja ali hotenje, kot npr. lakota, žeja ali dosežek, ki spodbudi

k cilju usmerjeno obnašanje.

POTREBA/

SPODBUDA

DEJAVNOST CILJ

ZADOVOLJITEV POTREBE

Motivacijski procesi

• Motivacija pomeni k cilju usmerjeno obnašanje, pomeni dejavnike, ki aktivirajo in usmerjajo obnašanje.

• Če pomeni motivacija aktivirano in usmerjeno obnašanje, potem so emocije njen neogibni spremljevalec.

• Zaradi emocionalnega doživljanja so motivi učinkoviti, čustva nam dajejo krila, kot pravi pregovor – in to ne glede na to, ali gre za pozitivna ali negativna. Naše obnašanje bi bilo bistveno manj učinkovito, če ga ne bi spodbujala čustva, kot so npr. ljubezen ali navdušenje, strah ali jeza.

• Motiv navadno pomeni potrebo ali željo, ki spodbuja (aktivira, energizira) dejavnost in jo usmerja (k nekemu cilju). Motivacija tako zajema: – proženje obnašanja (energiziranje, aktiviranje),– izbiranje obnašanja,– vzdrževanje obnašanja,– usmerjanje obnašanja in nazadnje tudi na– prenehanje obnašanja.

Motivacijski mehanizmi

• Usmerjeno obnašanje najdemo v vsej živi naravi– Tropizmi, taksije, kinezije (npr. fototropizem, fototaksija)

• Višje oblike usmerjenega obnašanja– Refleksi, instinkti (etologija), goni

• Bolj organizirani organizmi so razvili kompleksnejše motivacijske mehanizme, ki jih pri mnogih regulira živčni sistem (npr. refleksi). Nekateri od teh mehanizmov so vrojeni in nam omogočajo motivirano obnašanje, ne da bi se ga bilo treba učiti.

• Med najkompleksnejše takšne mehanizme sodijo instinkti, (nagoni) ki so jih znanstveno proučevali zlasti etologi (von Frisch, Lorenz, van Tinbergen).

• Instinkti so vrojeni vrstno specifični vzorci motiviranega obnašanja. • Instinktu je podoben pojem gona, ki pa je splošnejši in predstavlja

biološko pogojeno stanje fiziološke in pogosto tudi psihološke tenzije ali vzburjenja.

Procesni potek motivacije

• Javljanje potrebe motivacijsko delovanje doseganje cilja zadovoljitev potrebe

sitost,preneha-nje lakote

lakotapriprava,iskanjehrane

užitjehrane

znanjeneznanje,nerešenproblem

iskanjerešitve rešitev

zadovolj-stvo

"ljubezen-ski nemir"

odhodna

obisk

stik z ljub-ljeno

osebo

Potrebe in spodbude

• Potrebe – notranja motivacijska stanja– Potrebe so stanja organizmičnega primanjkljaja, neravnovesja (ali

pa tudi preobilja), ki terjajo ponovno uravnoteženje. Takšno stanje potrebe poznamo dobro npr. pri lakoti in žeji, vendar bi lahko o potrebah govorili tudi na drugih motivacijskih področjih. Ni nujno, da so potrebe fiziološke narave: neravnovesje je lahko psihološke, informacijske narave, npr. potreba po potrditvi omajanega ugleda, ki jo povzroči šef, ko pokara podrejenega.

• Spodbude – zunanji motivacijski dejavniki– Poleg potreb, ki so notranja stanja, lahko motivacijsko delovanje

sprožijo tudi zunanji dejavniki, ki jim pravimo spodbude (pozitivne in negativne). Pomislimo na vonj po hrani, ki nas naredi lačne, na spolno privlačno osebo, na hudega sosedovega psa.

Potiskanje in privlačnost

• Potisna in privlačnostna motivacija (“push” – “pull” motivation, Kelly, 1954)

• Potrebe – cilji, spodbude

Približevanje in izogibanje

• Dve temeljni dimenziji motiviranega obnašanja

– Pomembna sta smer in emocionalna vsebina obnašanja (emocionalno doživljanje motivacijskih ciljev)

– Približevanje (cilji s pozitivno valenco)

– Izogibanje (cilji z negativno valenco)

• Živčna sistema BAS in BIS kot podlaga približevanju in izogibanju (Gray, 1987)

– BAS: živčni sistem vedenjske aktivacije (nagrajevalni živčni sistem)

– BIS: živčni sistem vedenjske inhibicije (kaznovalni živčni sistem)

• Merjenje motivacijskih dimenzij• Nekaj postavk vprašalnika BAS in

BIS sistema (Carver & White, 1994)

sploh se ne strinjam

delno se ne strinjam

delno se strinjam

Zelo se strinjam

1. Pogosto ravnam po trenutnem vzgibu. 1 2 3 4 2. Četudi se mi obeta kaj slabega, sem redko

preplašen ali nervozen. 1 2 3 4

3. Kadar kaj hočem, običajno napnem vse sile, da to dobim. 1 2 3 4

4. V primerjavi s svojimi prijatelji imam le malo bojazni. 1 2 3 4

5. Kadar sem v kakšni stvari uspešen, je ne spustim iz rok. 1 2 3 4

6. Če mislim, da se bo zgodilo nekaj neprijetnega, ponavadi postanem precej vznemirjen.

1 2 3 4

7. Pogosto počnem stvari zgolj za zabavo. 1 2 3 4 8. Če vidim priložnost za nekaj, kar mi je všeč,

se je takoj lotim 1 2 3 4

9. Kadar se mi dogajajo dobre stvari, jih globoko doživljam. 1 2 3 4

10. Kadar mislim, da sem kaj slabo opravil, sem zaskrbljen. 1 2 3 4

11. Nujno potrebujem vznemirjenja in doživetja. 1 2 3 4 12. Vznemirilo bi me, če bi zmagal na

tekmovanju. 1 2 3 4

13. Pogosto me skrbi, da bom napravil napako. 1 2 3 4 14. Na vso moč si prizadevam dobiti stvari, ki jih

hočem. 1 2 3 4

15. Kadar vidim ugodno priložnost, se takoj ogrejem. 1 2 3 4

16. Kadar mislim ali vem, da je nekdo name jezen, sem kar precej zaskrbljen ali vznemirjen.

1 2 3 4

17. Vedno sem pripravljen poskusiti kaj novega, če mislim, da bo zabavno. 1 2 3 4

18. Kritika ali grajanje me kar precej prizadene. 1 2 3 4 19. Ko se nečesa lotim, ne poznam zadržkov. 1 2 3 4 20. Kadar dobim, kar sem hotel, sem vznemirjen

in poln energije. 1 2 3 4

Povezanost motivacijskih, emocionalnih in osebnostnih dimenzij

• Približevanje se tesno povezuje s pozitivno emocionalnostjo (pozitivni afekt) in ekstravertnostjo

• Izogibanje se tesno povezuje z negativno emocionalnostjo (negativni afekt) in nevroticizmom

Spremenljivke Faktor

Temperament izogibanja Temperament približevanja

Varimax Oblimin Varimax Oblimin

Ekstravertnost -0,23 -0,13 0,85 0,84

Nevroticizem 0,86 0,84 -0,28 -0,17

Pozitivni afekt -0,26 -0,16 0,84 0,83

Negativni afekt 0,92 0,93 -0,11 0,01

Približevanje 0,08 0,18 0,81 0,84

Izogibanje 0,80 0,82 -0,02 0,08

Homeostaza in optimalno vzburjenje

• Homeostaza– Že zgodnji znanstveni raziskovalci (npr. Bernard, Pavlov, Cannon, Freud, Hull)

so menili, da je temeljno načelo motivacije težnja po zmanjšanju napetosti oziroma vzburjenja.

– Če pride do javljanja potrebe, kar povzroči nelagodje in napetost, se sprožijo motivacijski mehanizmi, ki organizem povrnejo v prejšnje stanje. Gre torej za vzpostavljanje ravnovesja ali homeostazo.

– Po teoriji homeostaze je smisel motivacije v tem, da se zadovolji potreba, s tem da se izravna prvotni primanjkljaj. Homeostatično delujejo npr. regulacija telesne temperature, motiv hranjenja in pitja. Če se zniža temperatura okolja, se stene perifernega ožilja stisnejo, da se telesna temperatura bolj ohranja, občutek mraza pa nas prisili, da se bolje oblečemo ali pa vključimo gretje. Po teoriji homeostaze naj bi bilo stanje majhne napetosti ali vzburjenosti najugodnejše (najprijetnejše) stanje organizma, za katerega smo najbolj motivirani.

NORMALNOSTANJE

PREMALO PREVEČ JAVLJANJE POTREBE

MOTIVACIJSKO DELOVANJEVRAČANJE V PREJŠNJE STANJE

Kaj je optimalno?

• Nevzburjenost ali zmerna vzburjenost?• Senzorna deprivacija in raven optimalnega

vzburjenja

NIZKA VISOKARAVEN VZBURJENJA

UČ

INK

OV

ITO

ST O

BN

AŠA

NJA

prebujanje

naraščajočabudnost naraščajoča

vzburjenost

optimalnaraven

NIZKA VISOKARAVEN VZBURJENJA

UČ

INK

OV

ITO

ST O

BN

AŠA

NJA

prebujanje

naraščajočabudnost naraščajoča

vzburjenost

optimalnaraven

Hierarhija motivov

• Abraham Maslow (1954)

• Hierarhija motivov– klasifikacija potreb

• konativne, kognitivne in estetske potrebe

– hierarhija potreb– potrebe pomanjkanja– potrebe rasti in

metamotivacija

• Samoaktualizacija

KONATIVNE POTREBE Ugled

Ljubezen, pripadnost Varnost

Fiziološke potrebe

ESTETSKE POTREBE Lepota, red

KOGNITIVNE POTREBE Spoznavanje,

Kognitivno urejanje

SAMOAKTUALIZACIJA

Notranja in zunanja motivacija

• Razlika je, če nekaj počnemo iz veselja ali zaradi zunanje stimulacije (npr. honorarja)– Notranja (intrinzična) motivacija– Zunanja (ekstrinzična) motivacija

• Cilji in spodbude, ki nas motivirajo, so večkrat zunaj nas samih. Med najpogostejšimi zunanjimi spodbudami je plača, brez katere bi marsikdo izgubil motivacijo za svoje delo.

• Toda velikokrat smo motivirani zaradi dela samega. Umetnike, znanstvenike in konjičkarje motivira njihovo ustvarjalno delo samo. V tem primeru govorimo o notranji ali intrinzični motivaciji, ki nas pogosto bolj spodbuja kot zunanja ali ekstrinzična.

• Dogaja se celo, da začnemo izgubljati prvotno notranjo motivacijo, če začnemo dobivati zunanje nagrade za delo, ki nas veseli (»koruptivni učinek« ekstrinzične motivacije).

Evolucijska podlaga, pomen in vloga motivacije

• Motivacijski mehanizmi zagotavljajo preživetje, oblikovali so se v teku evolucije. Zato so biološko temeljni motivi (instinkti) značilni za vse pripadnike neke vrste. Vendar se učinki motivacije, ki pomenijo evolucijsko prednost, ne omejujejo na zadovoljevanje najbolj temeljnih potreb.

• Motivacija nam pomaga pri izbiri alternativ in pri odločanju: okrepi izbiro alternativ, ki so v skladu z delujočimi motivi.

• Zlasti pomemben pa je vpliv motivacije na učenje in reševanje problemov, kar se kaže v naslednjem:

– motivacija spodbuja usmerjanje k ciljem in povečuje prizadevanje, da bi jih dosegli;

– spodbuja začenjanje pomembnih dejavnosti in njihovo vztrajanje;– poudarja in izdvaja pomembne kognitivne elemente; – odloča, na kaj bomo bolj pozorni;– skupaj z emocijami odloča, kaj bomo obdržali v spominu;– vodi k učenju, k novim obnašanjem in k izboljševanju dosežkov; – pomaga in usmerja pri reševanju problemov.

Klasifikacije najpomembnejših motivov

• Več znanih klasifikacij v zgodovini psihologije

• Npr. pri – McDougallu– Murrayu– Cattellu– Maslowu– Rokeachu

Kategorije motivov McDougall (1908) Murray (1936) Cattell (1957)

Spolnost Spolnost Spolnost

Strah Strah Varnost-strah

Agresivnost Agresivnost Agresivnost Borbenost

Raziskovalnost Radovednost Raziskovanje Raziskovanje

Samouveljavljanje Uveljavljanje Dominantnost Samopotrjevanje

Podrejanje Podrejanje Ponižanje

Nega-zaščita Zaščita Negovanje Zaščita

Zbliževanje- ljubezen Ljubezen Zbliževanje

Odklanjanje-gnus Gnus Odklanjanje

Združevanje Združevanje Črednost

Samoljublje Narcizem

Čutnost Čutnost

Konstruiranje Konstruiranje Konstruktivnost

Posedovanje Posedovanje Pridobivanje

Storilnost Storilnost

Red Red

Neodvisnost Avtonomija

Igra-zabava Igra

Rokeacheva klasifikacija motivov

MOTIVIZRELOSTI(harmonija, duhovni cilji,

smisel)

SAMOUSMER-JANJE

(razvijanje, izpopolnjevanje samega sebe)

MOTIVIKONFORMNO-

STI(prilagajanje,upoštevanje

norm)

PROSOCIALNIMOTIVI(pomoč,

altruizem, ljubezen, zaščita)

VARNOST(izogibanjenevarnosti,

škodi, izgubam)

DOSEGANJE(dosežki, uspehi,

storilnost)

SOCIALNAMOČ

(ugled, vpliv,uveljavljanje)

UŽIVANJE(težnja po

ugodju, zado-voljstvu)

KATEGORIJEMOTIVOV

Emocije• Značilnosti emocij

– Emocionalno doživljanje

– Fiziološko vzburjenje

– Obnašanje • Merjenje

emocionalnega vzburjenja– Poligraf

• Temeljne emocije• Mehanizmi emocij• Teorije emocij

UGODNO

NEUGODNO

MOČNO

ŠIBKO

AKTIVNO

PASIVNO

Odstotek

Dejanskonedolžni

Dejansko krivi

80

70

60

50

40

30

20

10

0

Ocenjeni kot nedolžniOcenjeni kot krivi

Odstotek

Dejanskonedolžni

Dejansko krivi

80

70

60

50

40

30

20

10

0

Ocenjeni kot nedolžniOcenjeni kot krivi

Temeljne emocije

• Temeljne pozitivne in negativne emocije• Imajo pomembno evolucijsko funkcijo• Skupna imenovalca dveh skupin čustev

– Pozitivni afekt (pozitivna čustva, npr. veselje, navdušenje, ponos…)– Negativni afekt (negativna čustva, npr. strah, tesnoba, jeza, sram,

čalost…)

POZITIVNE EMOCIJE

PRIBLIŽEVANJE

NEGATIVNE EMOCIJE

IZOGIBANJE

OBNAŠANJE ČUSTVO OBNAŠANJE ČUSTVO

Orientacija Presenečenje Borba Jeza, sovraštvo

Eksploracija Upanje, pričakovanje Beg Strah

Združevanje, zbliževanje

Veselje, sreča Prekinitev Gnus

Spolno obnašanje in partnerstvo

Simpatija, ljubezen Iskanje opore, pomoči Žalost

Skupne dimenzije čustvovanja: pozitivni in negativni afekt

• Skupna imenovalca dveh skupin čustev (faktorska analiza, desno):

– Pozitivni afekt (pozitivna čustva, npr. veselje, navdušenje, ponos…)

– Negativni afekt (negativna čustva, npr. strah, tesnoba, jeza, sram, čalost…)

• Pozitivni in negativni afekt sta temeljni dimenziji emocij, a tudi osebnosti: pojavljata se stabilno in značilno za posameznike: pri nekaterih se konsistentno pojavlja več prvega, pri nekaterih več drugega.

• Merjenje afekta• Lestvica pozitivnega in negativnega

afekta PANAS (Watson, Clark in Tellegen, 1988) (glej dalje)

ČUSTVAFAKTOR I (POZITIVNI AFEKT)

FAKTOR II (NEGATIVNI AFEKT)

Veselje0,93

Ljubezen0,74

Jeza0,89

Strah0,84

Žalost0,83

Sram 0,80

Lestvica PANAS (ženska oblika)

• Merjenje pozitivne in negativne emocionalnosti

• Lestvica pozitivnega in negativnega afekta PANAS (Watson, Clark in Tellegen, 1988)

Spodaj je seznam čustvenih stanj in razpoloženj, ki se pojavljajo v življenju. Vaša naloga je, da pri vsakem stanju oziroma razpoloženju označite na petstopenjski ocenjevalni lestvici, kako pogosto se tako počutite. 1 – zelo redko 2 – redko 3 – srednje pogosto 4 – pogosto 5 – zelo pogosto

1. Zavzeta 1 2 3 4 5

2. Zaskrbljena 1 2 3 4 5

3. Razburjena 1 2 3 4 5

4. Močna 1 2 3 4 5

5. Z občutki krivde 1 2 3 4 5

6. Prestrašena 1 2 3 4 5

7. Sovražna 1 2 3 4 5

8. Ponosna 1 2 3 4 5

9. Navdušena 1 2 3 4 5

10. Razdražljiva 1 2 3 4 5

11. V pripravljenosti 1 2 3 4 5

12. Nervozna 1 2 3 4 5

13. Odločna 1 2 3 4 5

14. Pozorna 1 2 3 4 5

15. Živčna 1 2 3 4 5

16. Aktivna 1 2 3 4 5

17. Boječa 1 2 3 4 5

18. Zainteresirana 1 2 3 4 5

19. Z občutki sramu 1 2 3 4 5

20. Vznesena 1 2 3 4 5

James – Langejeva teorija emocij

• Že proti koncu 19. stoletja so se pojavile prve empirično utemeljene teorije emocij. Ameriški filozof in psiholog William James in danski filozof Lange sta neodvisno drug od drugega postavila hipotezo, da ao čustveni procesi posledica vzburjenja naših notranjih (visceralnih) organov. Po tej teoriji aprožijo zunanji dražljaji najprej delovanje visceralnih organov in razne telesne spremembe; šele vzvratne informacije, ki prihajajo iz teh organov in poročajo o njihovem delovanju, povzroče čustveno doživljanje (slika 81). James-Langejeva teorija je vzbudila precej zanimanja že zato, ker je kontraintuitivna - nekako nasprotuje "zdravi pameti", po tej teoriji namreč ne jočemo zato, ker smo žalostni, temveč obratno, žalostni smo zato, ker jočemo.

dražljaj fiziološkespremembe korteks emocijadražljaj fiziološkespremembe korteks emocija

Shematični prikaz čustvenega dogajanja po James-Langejevei teoriji. Zunanji dražljaj sproži najprej visceralne reflekse efektorjev. Iz efektorjev pa prihajajo po senzibilnih poteh informaciþe o nastalih telesnih spremembah, ki povzroče nastanek čustvenega doživljanja v možganskih centrih.

Cannon-Bardova teorija emocij• Znani fiziolog Cannon (1927) je ostro kritiziral James-Langejevo teorijo, pri čemer se je oprl na izsledke

eksperimentalnih raziskav:– pacienti s prekinjenimi senzibilnimi potmi (poškodbe hrbtenice) vsaj na videz normalno čustvujejo, čeprav

ne zaznavajo visceralnih sprememb, – iste visceralne reakcije se pojavljajo pri različnih emocionalnih in celo neemocionalnih stanjih -

nespecifičnost, torej emocije ne morejo biti odziv na specifične reakcije (a poznejše raziskave so pokazale na določeno specifičnost reakcij;

– drobovje je relativno neobčutljivo (danes vemo, da to ne drži, vendar težko razlikujemo visceralne reakcije);

– drobovje reagira prepočasi (vendar tudi latence emocionalnega doživljanja niso prepričljivo dognane);– umetno spodbujanje visceralnih reakcij, npr. z iniciranjem adrenalina, ne povzroča emocij; a kaže, da ni

povsem tako, 70 % ljudi poroča le o občutkih “kot da” (kot da gre za čustvo) (Maranon, 1924), le 30 % poroča o pristni emociji;

– kortikalna dejavnost prej inhibira kakor pa povzroča čustveno doživljanje: zmanjšanje kortikalne dejavnosti vodi k povečanemu emocionalnemu delovanju - to pa po James-Langejevi teoriji ni mogoče, ker naj bi po njej čustveno doživljanje temeljilo prav na kortikalnem zaznavanju telesnih sprememb.

dražljaj

fiziološkespremembe

korteks emocija

talamusdražljaj


korteks emocija

talamus

Shematični prikaz Cannon-Bardove teorije emocij. Dovolj močni zunanji drazljaji sprožijo dejavnost talamičnih struktur, ki jih sicer inhibira korteks; iz talamusa se impulzi razširijo k vegetativnim centrom, kjer izzovejo telesne spremembe ter v korteks, kjer izzovejo emocionalno doživljanje.

Kognitivna teorija emocij• Celo več, raziskave kažejo, da sta vsebina in intenzivnost čustvenega doživljanja močno odvisni

od kognitivne, t.j. kortikalne interpretacije zunanjih dražljajev, ki naj bi povzročili čustveno doživljanje in tudi od interpretacije raznih telesnih občutkov (slika). Te raziskave kažejo, da je vloga kortikalnih struktur pri oblikovanju čustvenega vedenja večja, kot so menili prvi raziskovalci.

• V zelo znanem poskusu Schachterja in Singerja (1962; pozneje tudi Marshall in Zimbardo, 1979) so eni skupini oseb dali injekcijo raztopine brez učinka, drugi skupini oseb pa injekcijo adrenalina, ki vzburi avtonomni sistem in povzroči visceralne reakcije. Tretjina oseb v vsaki skupini ni dobila nobene informacije o vsebini injekcije, tretjina pravo informacijo in tretjina napačno informacijo, da je šlo za vitaminsko injekcijo. Po injekciji je polovica oseb prisostvovala evforičnemu, polovica pa jeznemu obnašanju neznanca (ki se je tako obnašal v dogovoru z eksperimentatorji). Ko so neinformirane osebe vprašali, kakšno čustvo so doživljali, je prva polovica poročala o veselju, druga polovica pa o jezi. Isto avtonomno in visceralno vzburjenje je torej zaradi različnih kognitivnih tolmačenj situacije povzročilo povsem različne emocionalne odzive.

korteks(ocena)


situacija

emocijadražljaj korteks(ocena)


situacija

emocijadražljaj

Emocije po kognitivni teoriji čustev. Zunanji dražljaji sprožijo impulze, ki po eni strani povzročijo fiziološko reagiranje, po drugi strani pa se oblikuje kognitivna podoba situacije. Oboje doseže kortikalne strukture, kjer pride do ocene (tolmačenja), ki je podlaga doživljanja emocij.

Nevrološka podlaga emocij

• Pomembna vloga limbičnega sistema in subkortikalnih stuktur

• Model Papeza (1937) in MacLeana (1949, 1952). Odkrila sta, da emocije nimajo posebnega centra (Cannon se je motil glede vloge thalamusa), je pa v emocionalno delovanje vpleteno več struktur v limbičnem sistemu, med njimi hipotalamus, hipokampus, septalna jedra, mamilarna telesa idr. (slika).

• novejše raziskave potrjujejo zlasti eminentno vlogo mandljevih jeder (amygdala). Amygdala so odgovorna za proženje urgentnih emocij ob nevarnosti (strah – beg, jeza – napad) in so izjemno pomembna pri delovanju spomina. V njih se zaznani dražljaji žigosajo z emocionalnim pomenom in tako izbirajo za prehod iz kratkoročnega spomina v dolgoročni spomin Emocionalne izkušnje si torej prej zapomnimo za daljši čas.

• Prav v sedanjem času močno napredujejo tudi raziskave vloge kortikalnih struktur (zlasti prefrontalnega režnja obeh hemisfer) pri predelavi emocij, občutjih sreče in zadovoljstva, humorja in celo pri religioznih čustvih.

Naslednje velike psihološke teme

• Kognitivni procesi (zaznavanje, pozornost, spomin, učenje, mišljenje…) kognitivna psihologija, vizualni sistemi

• Osebnost (temperament, značaj, intelekt, medosebne razlike, samopodoba) osebnost

• Socialni vidiki duševnosti in obnašanja kognicija, osebnost, komunikacija, vpliv medijev na obnašanje, medijska psihologija

• Razvojni vidiki duševnosti in obnašanja kognicija, osebnost, vpliv medijev na obnašanje

• Psihično blagostanje in zdravje medijska psihologija, promocija pozitivnega delovanja medijev

• Uporabna psihologija medijska psihologija

Documents

Temelji psihologije