TEORIJA SKRBI IN KOMUNIKACIJA V TIMU ZDRAVSTVENE NEGE · Komunikacija je vir vsakega uspeha, običajno pa tudi vzrok za neuspeh (Mačerol, 2003). Uspešna notranja komunikacija omogoči

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

TEORIJA SKRBI IN KOMUNIKACIJA V TIMU

ZDRAVSTVENE NEGE

(Magistrsko delo)

Maribor, 2011 Maček Stanislava

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentorica: doc. dr. Majda Pajnkihar, univ. dipl. org.

Somentor: doc. dr. Gregor Štiglic, univ. dipl. inţ. rač. in inf.

i

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, doc. dr. Majdi Pajnkihar, univ. dipl. org., ter somentorju

doc. dr. Gregorju Štiglicu, univ. dipl. inţ. rač. in inf., za strokovno pomoč,

potrpeţljivost in vzpodbudo pri pisanju magistrskega dela.

Zahvaljujem se tudi Meliti Tasič Ilič, dr. med., spec. spl. med., prim. mag. Stanislavu

Kajba, dr. med., ter Tanji Vraneševič Ţmavc, dipl. m. s., ki so mi omogočili izvedbo

raziskave.

Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.

ii

TEORIJA SKRBI IN KOMUNIKACIJA V TIMU ZDRAVSTVENE

NEGE

POVZETEK

Teoretično izhodišče. V magistrskem delu smo predstavili komunikacijo in

medosebne odnose v timu zdravstvene nege. Prav tako smo opisali teorijo skrbi po

Kristen M. Swanson in njen vpliv na odnose med zaposlenimi.

Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija

raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika. V

raziskavo je bilo vključenih 80 članov tima zdravstvene nege, ki je potekala v dveh

zdravstvenih domovih. Rezultati ankete smo obdelali s pomočjo računalniških

programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Office Excel 2010 ter PASW

Statistics 18.

Rezultati raziskave. Rezultati ankete so pokazali, da so anketiranci (51 %)

zadovoljni s komunikacijo in z medosebnimi odnosi v njihovi delovni ustanovi ter da

65 % anketirancev meni, da je slaba komunikacija med člani negovalnega tima

glavni vzrok za neuspešno timsko delo. Prav tako so rezultati ankete pokazali, da

pogosteje prihaja do nerazumevanja med medicinskimi sestrami in zdravstvenimi

tehniki/tehniki zdravstvene nege, kot pa samo med medicinskimi sestrami. Ugotovili

smo tudi, da medicinske sestre pogosteje dajejo navodila ali poučujejo ostale

sodelavce v negovalnem timu, kot pa zdravstveni tehniki/tehniki zdravstvene nege (p

= 0,006). Za kakovostno zdravstveno nego je skrb bistvenega pomena. Skupaj z

zaupanjem in s komunikacijo pa tvorijo pozitiven odnos v timu zdravstvene nege.

Sklep. Iz raziskave je razvidno, da je komunikacija bistvenega pomena za učinkovito

in kakovostno timsko delo, saj vpliva tako na posameznika kot tudi na medosebne

odnose z ostalimi zaposlenimi. Kljub teţavam, s katerimi se spopada današnje

zdravstvo, so zaposleni še vedno zadovoljni s komunikacijo in z medosebnimi odnosi

v njihovi delovni organizaciji. Prav tako se zaposleni zavedajo, da je skrb osrednji

element zdravstvene nege, ki vpliva tako na komunikacijo kot posledično tudi na

odnose.

Ključne besede: medicinska sestra, tim zdravstvene nege, komunikacija, odnos,

skrb.

iii

THEORY OF CARING AND COMMUNICATION IN THE

NURSING TEAM

ABSTRACT

Theoretical starting point. In the diploma thesis, we are presenting the

communication and interpersonal relations in the health care team. We are also

describing Kristen M. Swanson's theory of caring and its impact on employee

relations.

Methodology. For the research the quantitative methodology was used. Data were

collected on the basis of a partly structured questionnaire. The study included 80

members of the nursing team, which took place in two health centres. The survey

results were processed using the following computer programs: Microsoft Office

Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 and PASW Statistics 18th.

Results of the research. The research results showed that the respondents (51 %) are

satisfied with the communication and interpersonal relations in their working place.

65 % of the respondents believe that poor communication among nursing team

members is the main cause of unsuccessful teamwork. The results also showed that

misunderstandings more often occur among nurses and male nurses/junior nurses,

than just among nurses. We also found that nurses give instructions or teach other

nursing staff in the team more often than male nurses/junior nurses (p = 0,006). For

quality health care, care is essential. Along with trust and communication, it forms a

positive attitude in the nursing team.

Conclusion. The research shows that communication is essential for effective

teamwork and quality as it affects both the individual and the interpersonal relations

with other employees. Despite the difficulties faced by today's health care,

employees are still satisfied with the communication and interpersonal relations in

their work organization. Employees are also aware that care is the central element of

health care, which affects both communication and the relationship.

Keywords: nurse, nursing team, communication, relationship, care.

iv

KAZALO

ZAHVALA ................................................................................................................... i

POVZETEK ............................................................................................................... ii

ABSTRACT ............................................................................................................... iii

SEZNAM GRAFIKONOV ....................................................................................... vi

SEZNAM SLIK ....................................................................................................... viii

1 UVOD IN OPIS PROBLEMA ............................................................................... 1

2 NAMEN IN CILJI NALOGE ............................................................................... 3

2.1 Namen magistrskega dela .................................................................................. 3

2.2 Cilji magistrskega dela ....................................................................................... 3

3 TEORIJA SKRBI (KRISTEN M. SWANSON) ................................................... 4

3.1 Razvoj teorije – filozofski temelji ...................................................................... 5

3.2 Struktura osnovne metaparadigme in procesa v teorijo skrbi ............................ 6

3.2.1 Človek ......................................................................................................... 6

3.2.2 Zdravje ........................................................................................................ 7

3.2.3 Okolje .......................................................................................................... 7

3.2.4 Skrb ............................................................................................................. 7

3.3 Aplikacija teorije skrbi v prakso zdravstvene nege............................................ 9

4 KOMUNIKACIJA V ZDRAVSTVENI NEGI ............................................... …11

4.1 Komunikacija v timu ........................................................................................ 13

4.2 Asertivna komunikacija ................................................................................... 15

4.3 Povezava med komunikacijo in medosebnimi odnosi ..................................... 16

4.4 Konflikti v timu in reševanje problemov ......................................................... 20

4.5 Priporočila WHO glede komunikacije v zdravstvenih ustanovah ................... 22

4.6 Komunikacija v timu zdravstvene nege na podlagi Teorije skrbi po Kristen M.

Swanson ................................................................................................................. 23

5 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA .............................................................. 25

5.1 Raziskovalna vprašanja in hipoteze ................................................................. 25

5.2 Metodologija .................................................................................................... 25

5.2.1 Raziskovalne metode ................................................................................ 25

5.2.2 Raziskovalni vzorec ................................................................................. 26

v

5.2.3 Postopek zbiranja podatkov ...................................................................... 26

6 REZULTATI RAZISKAVE ................................................................................ 27

7 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA ................................................................ 60

8 SKLEP .................................................................................................................... 66

LITERATURA ......................................................................................................... 67

PRILOGE ................................................................................................................ ...1

vi

SEZNAM GRAFIKONOV

Graf 1: Število anketirancev in njihova starost .......................................................... 27

Graf 2: Spol anketirancev........................................................................................... 28

Graf 3: Povprečje, najmanjša in največja delovna doba anketirancev ....................... 29

Graf 4: Delovno mesto anketirancev.......................................................................... 30

Graf 5: Delovno mesto anketirancev glede na spol ................................................... 31

Graf 6: Pozorno poslušanje sodelavcev ..................................................................... 32

Graf 7: Obravnava sodelavcev v timu ........................................................................ 33

Graf 8: Podpora sodelavcem ...................................................................................... 34

Graf 9: Anketiranci svojim sodelavcem dopustijo, da izrazijo svoje mnenje ............ 35

Graf 10: Vključitev tima zdravstvene nege v planiranje dela .................................... 36

Graf 11: Spodbuda sodelavcem ................................................................................. 37

Graf 12: Odnos anketirancev do ostalih sodelavcev .................................................. 38

Graf 13: Predvidevanje problemov in njihova preprečitev ........................................ 39

Graf 14: Pomoč sodelavcem pri premagovanju stresnih situacij ............................... 40

Graf 15: Vpliv komunikacije na timsko delo ............................................................. 41

Graf 16: Zanimanje pacientov o odnosih v ustanovi ................................................. 42

Graf 17: Zadovoljstvo anketirancev s komunikacijo in z medosebnimi odnosi v

njihovi ustanovi .......................................................................................................... 43

Graf 18: Medicinske sestre so bolj zadovoljne s komunikacijo in z medosebnimi

odnosi na delovnemu mestu kot pa zdravstveni tehniki ............................................ 44

Graf 19: Razlika med mlajšo in starejšo populacijo v komunikaciji ......................... 46

Graf 20: Poučevanje in dajanje navodil ostalim sodelavcem v timu ......................... 47

Graf 21: Medicinske sestre pogosteje dajejo navodila ali poučujejo ostale sodelavce v

negovalnem timu, kot pa zdravstveni tehniki/tehniki zdravstvene nege .................... 48

Graf 22: Razumevanje anketirancev z ostalimi zaposlenimi ..................................... 50

Graf 23: Skrb za sodelavce, paciente je naravni človeški odgovor, ki ne zahteva

planiranja .................................................................................................................... 51

Graf 24: Skrb je osrednji element zdravstvene nege .................................................. 52

Graf 25: Skrbna medicinska sestra je motivirana z občutkom, da zagotovi skrb za vse

.................................................................................................................................... 53

vii

Graf 26: Skrbeti ni samo občutek, ampak lahko dejansko tudi deluje ....................... 54

Graf 27: Skrb za paciente, sodelavce je edinstvena v zdravstveni negi in ne bi smela

biti naučena ................................................................................................................ 55

Graf 28: Če medicinska sestra neha skrbeti za paciente in ostale sodelavce, ne bi

smela biti več medicinska sestra ................................................................................ 56

Graf 29: Medicinske sestre se naučijo o skrbi, ko opazujejo ostale medicinske sestre

.................................................................................................................................... 57

Graf 30: Medicinske sestre se naučijo o skrbi za sodelavce, paciente iz osebnih

izkušenj ...................................................................................................................... 58

Graf 31: Za zagotavljanje stalne oskrbe se mora skupno sodelovati z ostalimi člani

negovalnega tima ....................................................................................................... 59

viii

SEZNAM SLIK

Slika 1: Struktura procesa teorije skrbi ........................................................................ 8

Slika 2: Nevarnosti sodelovanja v timu ..................................................................... 19

Slika 3: Medsebojni vpliv komunikacije, zaupanja, skrbi in posledično tudi odnosa v

timu zdravstvene nege ................................................................................................ 24

1

1 UVOD IN OPIS PROBLEMA

Človek oz. ljudje smo po naravi druţbena in socialna bitja, zato ţelimo ţiveti v druţbi

in pri tem oblikovati mnogovrstne druţbene odnose. V ţivljenju se soočamo z

različnimi situacijami in z ljudmi, zato je naše delo postavljeno na različne preizkušnje

(Drev, 2010).

Delovno okolje za vsakogar predstavlja pomemben socialni splet, kjer lahko z

medosebno komunikacijo gradi bolj ali manj konstruktivne odnose (Primoţič, 2007).

Kovačec in Vogrin (2009) pravita, da večjih delovnih nalog posameznik ne more

opraviti sam, ampak se mora povezovati in sodelovati z drugimi ljudmi. Sploh hiter

razvoj medicine, pojavljanje novih zdravstvenih tehnologij in oblik zdravljenja,

celotne obravnave bolnikov in metode procesa zdravstvene nege, pri zagotavljanju in

nudenju zdravstvene oskrbe zahtevajo timski pristop (Musič, 2007).

Timski sistem dela se je pričel uvajati v zdravstveno nego v 50-ih letih kot odgovor na

probleme, ki so povezani s funkcionalnim modelom. Timski sistem dela temelji na

predpostavki, da manjša skupina medicinskih sester, ki dela skupaj in jih usmerja

vodja, lahko zagotovi boljšo oskrbo kot v primeru, če bi delale same (Šmitek, 2000).

Uspešnost in zadovoljstvo z delom vsakega posameznika v timu je odvisno tako od

posameznika kot od celotnega tima. Zato je dobro, da vsi, ki delajo ali bodo delali v

timu, poznajo vsaj osnove delovanja tima in dinamiko skupine ter skupinskega dela.

Medpoklicno sodelovanje, posebej med medicinskimi sestrami in zdravniki,

raziskovalci povezujejo z izidi zdravljenja pacientov (Zwarenstein & Bryant, 2004).

Komunikacija je vir vsakega uspeha, običajno pa tudi vzrok za neuspeh (Mačerol,

2003). Uspešna notranja komunikacija omogoči homogenost v timu, kar pomeni, da

bodo vsi člani zdravstvenega tima tudi v najteţjih situacijah nastopali sloţno. Uspešna

zunanja komunikacija omogoči dobro sodelovanje vseh udeleţencev v razširjenem

zdravstvenem timu in dobro oskrbo pacienta na vseh ravneh (Borak, 2009).

2

Medicinske sestre in zdravniki so najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Poleg

tega, da narašča zahtevnost uporabnikov in intenzivnost dela, se prav od medicinskih

sester pričakujejo visoko razvite sposobnosti sodelovanja (Ovijač, 2007). V današnjem

času še prepogosto slišimo, kako slabi so odnosi v negovalnem timu. Eden izmed

vzrokov tega je tudi višja izobraţenost mlajših medicinskih sester, kar privede do

»konkurence« med medicinskimi sestrami. Medtem pa, če se ozremo na zdravnike,

opazimo, da so povezani med seboj in delujejo v timskem duhu. Ker so medsebojni

odnosi med medicinskimi sestrami tako zelo pomembni, hkrati pa tako zelo pereči, so

ţe kar nekaj desetletij tudi predmet znanstvenega raziskovanja (Zwarenstein & Bryant,

2004).

Teorija, ki bi lahko spremenila pristop v komunikaciji v zdravstveni negi, je teorija

skrbi s temeljnim konceptom skrbi. Swansonova (1991) verjame, da skrb temelji na

zaupanju v ljudi in v njihove zmoţnosti.

Alligood in Tomey (2010) skrb zdravstvene nege definirata kot vzgojna pot, ki je

povezana z osebnimi občutki, obvezami in odgovornostmi. Medicinske sestre morajo

zagovarjati človeške pravice, enakopraven dostop do zdravstvene nege.

Ko medicinske sestre pomislijo na druge, za katere skrbijo, morajo tudi pomisliti na

sebe in na druge medicinske sestre. Swansonova (1991) je poudarila, da klinična nega

v kompleksnem okolju zahteva, da vzpostavimo ravnovesje med skrbjo za drugega in

skrbjo za samega sebe. Če bi medicinske sestre »vedele«, da niso same, da imajo

pomoč druge medicinske sestre, na katero se lahko zanesejo, bi se tudi odnosi

izboljšali in s tem tudi komunikacija v celotnem negovalnem timu.

Z uvedbo teorije v delavno okolje bi dosegli pozitivne rezultate, kakovostno

zdravstveno nego in odpravili deficit pri zagotavljanju osnovne skrbi za človeka

(Swanson, 1991).

Pri medicinskih sestrah, ki delujejo individualno in ne timsko, lahko to posledično

privede do resnih strokovnih napak pri njihovem delu. Še premalo pa se zavedamo, da

te neurejene odnose v timu in slabo neprofesionalno komunikacijo opazijo tudi

pacienti ter njihovi svojci.

3

2 NAMEN IN CILJI NALOGE

2.1 Namen magistrskega dela

Namen magistrskega dela je predstaviti pomen komunikacije in medosebnih odnosov

v timu zdravstvene nege na podlagi teorije skrbi po Kristen M. Swanson.

2.2 Cilji magistrskega dela

Cilj v teoretičnem delu magistrskega dela so:

- predstaviti teorijo skrbi po Kristen M. Swanson;

- opisati komunikacijo v timu zdravstvene nege.

Cilji empirične raziskave so:

- ugotoviti, ali imajo člani negovalnega tima spoštljiv in profesionalen odnos do

svojih sodelavcev v negovalnem timu;

- ugotoviti, ali člani negovalnega tima pomagajo svojim sodelavcem pri

premagovanju stresnih situacij, ki jih doţivijo pri svojem delu;

- ugotoviti, ali člani negovalnega tima vedo, kaj pomeni skrb oz. skrbeti za

sodelavce v negovalnem timu.

4

3 TEORIJA SKRBI (KRISTEN M. SWANSON)

Zdravstvena nega je ţe dolgo definirana kot disciplina, ki je namenjena skrbi in

zdravljenju. V 19. stoletju je Florence Nightingale, mati sodobne zdravstvene nege,

izrazila, da je skrb za bolne osnovana na razumevanju ljudi in okolja. Videla je

edinstvenost zdravstvene nege v tem, da ustvarja optimalno okolje za obnovitev

zdravja posameznikov. To je mnenje, ki je v uporabi ţe več kot 100 let (Chinn &

Kramer, 2004).

Zdravstvena nega je osredotočena na ustvarjanje zdravilnega okolja, ki

posameznikom, druţinam in skupnostim pomaga ohranjati ali priti v stanje dobrega

počutja v vseh ţivljenjskih obdobjih (Swanson & Wojnar, v: Wojnar, 2004).

Avtorico teorije K. Swanson je ţe zelo zgodaj zanimal problem skrbi. Po končanem

šolanju na Univerzi v Rhode Islandu je začela svojo kariero kot medicinska sestra na

Univerzitetnem kliničnem centru v Worcesterju (Swanson, 1991).

Swansonova je ţelela postati vzor svojega poklica in znanja prinesti tudi na druge,

zato se je vpisala na doktorat zdravstvene nege na Univerzi v Coloradu, kjer je koncept

skrbi postal glavna tema njenih aktivnosti.

Med doktorskim študijem je sodelovala v podporni skupini za pomoč ţenskam, ki so

spontano splavile (Swanson, 1991). Medtem ko so se zdravniki osredotočili na telesne

posledice spontanega splava, je Swansonova ugotovila, da ţenske ţelijo govoriti o tej

izkušnji. Zato je za svojo doktorsko nalogo izvedla raziskavo tega pojava na 20-ih

ţenskah, ki so nedavno splavile. Ţelela je raziskati, kaj predstavlja skrb za ţenske, ki

so imele splav. Na podlagi raziskav v praksi je Swansonova razvila model s petimi

procesi skrbi: vedenje, biti z, delati za, omogočati in ohranjati vero. Ta proces skrbi je

dal temelje za razvoj Swansonove Osrednje teorije skrbi (Swanson, 1993).

Swansonova je tudi raziskala skrb s perspektive 19-ih negovalcev in sedmih staršev,

katerih otroci so bili hospitalizirani na intenzivni negi. Odkrila je, da je proces skrbi, ki

ga je razvila po svoji študiji splavov, mogoče prepoznati tudi pri starših in

5

profesionalcih, ki so skrbeli za dojenčke na intenzivni negi. Na podlagi te raziskave je

Swansonova lahko izboljšala definicijo skrbi (Swanson, 1993).

Naslednja faza v razvoju Swansonove teorije o skrbi je »Skrb in modeli klinične

zdravstvene nege«. Swansonova je raziskala, kako bi mlade matere, ki so bile dolgo

deleţne zdravstvene nege, opisale to svojo izkušnjo. Po pregledu literature je

Swansonova predlagala, da znanje o skrbi spada v pet domen: sposobnost za skrb;

zaskrbljenost in predanost, ki predstavljata vrednote ali etničnost skrbi; pogoji, ki so

povezani z medicinskimi sestrami, pacienti ali organizacijo, ki povečajo ali zmanjšajo

moţnost, da se bo skrb razvila; skrbna dejanja; posledice skrbi. Potrdila pa je proces

skrbi, ki ga je opisala Swansonova in dokazala, da se ta proces ne nanaša le na

perinatalni kontekst, v katerem je bil razvit (Swanson, 1993).

Swansonova je osnovala tudi več psihometričnih lestvic za raziskave, kot so Lestvica

skrbi za druge, Lestvica posledic splava, Lestvica čustvene stabilnosti, Lestvica

skrbnega negovalca (Swanson, 1993).

3.1 Razvoj teorije – filozofski temelji

Teorija je nastala leta 1991 in leta 1993 je bila nadgrajena. Ko je Swansonova razvijala

teorijo skrbi, je vsebino za teorijo črpala iz več filozofskih in teoretičnih virov.

Poudarila je, da se je zaradi znanja, ki ga je pridobila med šolanjem in prakso, začela

zavedati, kako pomembna je skrb pri ohranjanju človeškega dostojanstva. Po njenem

mnenju so zasluţne dr. Jacqueline Fawcet, dr. Jean Watson in dr. Kathryn M. Bernard,

da so jo spodbudile k raziskovanju ter zavedanju, da je vloga zdravstvene nege pri

skrbi edinstvena (Wojnar, 2009).

Swansonova je temeljni koncept zdravstvene nege definirala kot skrb za dobro počutje

drugih (Swanson, 1991). Svojo teorijo je Swansonova razvila preko opazovanja ţensk,

ki so splavile, preko opazovanja negovalcev nedonošenčkov in opazovanja mater, ki

6

so bile dalj časa deleţne nege medicinskih sester v javnem zdravstvu (Chinn &

Kramer, 1999).

3.2 Struktura osnovne metaparadigme in procesa v teorijo skrbi

Leta 1993 je Swansonova nadgradila teorijo, kjer je navedla prepričanje o štirih

pojavih zaskrbljenosti: skrb, oseba/pacient, zdravje in okolje. Pomembno je, da je

preprostost in jasnost teorije povezana z minimalnim številom konceptov. Koncept

skrbi, ki je najpomembnejši v tej teoriji, in struktura proces skrbi sta jasno definirana

in logično razporejena.

3.2.1 Človek

Swansonova (1993) osebe definira kot »edinstvena bitja«, ki se razvijajo in katerih

celota je sestavljena iz misli, čustev ter vedenj. Swansonova pravi, da je oseba vedno v

središču dogajanja. Swansonova trdi, da na ţivljenjske izkušnje vsakega posameznika

vplivajo genetika, spiritualnost, duhovnost in svobodna volja. Tako človek oblikuje

okolje, v katerem ţivi, okolje pa oblikuje njega. Prav tako na posameznika gleda kot

na bitje, ki je dinamično, samokritično ter spiritualno. Spiritualnost poveţe

posameznika z notranjim in univerzalnim virom dobrote, skrivnosti, ţivljenja,

ustvarjalnosti in vedrine. Swansonova tudi prizna, da ovire, ki jih predstavljajo rasa,

spol, status, socialno-politični sistem ali dostop do nege, lahko onemogočijo

posamezniku uveljaviti svobodno voljo. Tako priznavanje svobodne volje prisili

disciplino zdravstvene nege, da upošteva celo vrsto moţnosti, ki bi lahko bile zaţelene

ali sprejemljive za paciente, druţine in skupnosti, za katere medicinske sestre skrbijo.

7

3.2.2 Zdravje

Zdravje je subjektivna izkušnja, celota, ki vključuje občutek zdruţevanja ter

postajanja, in sicer tako, da se vse ravni obstoja dajo izraziti, med drugim tudi

spiritualnost, misli, čustva, inteligenco, ustvarjalnost, sorodnost, ţenstvenost, moškost

in seksualnost (Swanson, 1993). Ponovno vzpostavitev dobrega počutja Swansonova

vidi kot kompleksen proces zdravljenja na fizični, psihološki in spiritualni ravni

(Alligood & Tomey, 2010).

3.2.3 Okolje

Swansonova (1993) je definirala okolje kot situacijo, ki vpliva na pacienta ali pacient

na njega. Okolje se nenehno spreminja na kulturnem, socialnem, biofizičnem,

političnem in ekonomskem področju, spreminjajo pa ga konteksti, ki vplivajo na

pacienta ali pacient nanje. Meni tudi, da se mora na izraza okolje in pacient v

zdravstveni negi gledati spremenljivo, saj se okolje lahko določi na individualni ravni

določenega pacienta. Ko teorijo Swansonove uporabimo v raziskavah ali klinični

praksi, si moramo torej zapomniti, da kar je okolje v enem primeru, je lahko klient v

drugem in obratno.

3.2.4 Skrb

Temeljni koncept teorije predstavlja skrb. Swansonova (1993) verjame, da skrb temelji

na zaupanju v ljudi in v njihove zmoţnosti. Skrb zdravstvene nege je definirana kot

vzgojna pot, ki je povezana z osebnimi občutki, obvezami in odgovornostmi (Alligood

& Tomey, 2010).

Swansonova meni, da proces skrbi vključuje pet faz: ohraniti prepričanje, znanje, biti

z, delati za ter omogočiti (Wojnar, 2009).

8

Slika 1: Struktura procesa teorije skrbi

Vir: Swanson, 1993.

Swansonova (1993) proces skrbi razdeli na pet faz:

ohraniti prepričanje/zaupanje:

zaupanje oz. prepričanje v zmoţnosti drugih, da se skozi dogodke in tranzicije

soočajo s prihodnostjo in smislom. Medicinska sestra vzdrţuje upanje in

celovit, partnerski odnos do pacienta, svojcev (Swanson, 1993).

Ohranjanje zaupanja/prepričanje pri pacientu pomeni, da moramo ne glede na

vse zaupati pacientu in mu tudi tako pokazati. Zaupanje mu moramo pokazati

skozi verbalno in neverbalno komunikacijo. Z medsebojnim zaupanjem je tudi

obravnava laţja;

znanje/razumevanje:

medicinska sestra si prizadeva razumeti dogodek kot pomen v ţivljenju

drugega (pacienta). Medicinska sestra prepozna pacienta, ko se le-ta ţeli

izogniti predpostavkam in indicijam, vpraša pacienta, kaj je pomembno zanj in

mu prikaţe profesionalno klinično znanje ter spretnosti (Swanson, 1993).

Razumevanje je tesno povezano z zaupanjem, saj, če pacient vidi, da mu

zdravstveni delavec zaupa, bo vedel, da ga razume. Razumevanje vodi do

boljše komunikacije in tudi obratno. S tem se poglobi tudi odnos med obema.

biti z:

medicinska sestra je prisotna s prenosom stalne razpoloţljivosti, izmenjavo

občutkov…

Biti z nekom in delati za se nanaša na ravnanje zdravstvenega delavca, kako se

vede do pacienta. To vedenje naj bi bilo spoštljivo;

delati za:

ohraniti prepričanje/

zaupanje

znanje/

razumevanje

biti z

(nekom) delati za omogočiti

pacient

-

dobro

počutje

9

delati za nekoga pomeni zagotavljanje udobja, zaščite… Medicinska sestra

opravi nekaj za pacienta, kar bi sam opravil, če bi imel za to moč, voljo in

znanje.

To pomeni, da storimo za pacienta kar je največ v naši moči, da mu

pomagamo, če nima on za to dovolj znanja, volje ali moči. Vedeti moramo, da

delamo v dobro pacienta;

omogočiti:

medicinska sestra omogoča ustrezno informiranost, obrazloţitev, podporo,

osredotoča se na ustrezno skrb, kritično razmišlja, ustvarja alternativne rešitve

(Swanson, 1993).

Skrb ni edinstvena za domeno zdravstvene nege, je pa zelo pomembna. Swansonova

(1993) meni, da je skrb ključna komponenta v odnosu medicinska sestra–pacient v

kateremkoli okolju. Faze procesa skrbi so sočasne in se med seboj povezujejo.

Definicija univerzalnega koncepta skrbi bi morala biti uporabna v vsaki situaciji, kjer

je skrb del medosebnega odnosa.

3.3 Aplikacija teorije skrbi v prakso zdravstvene nege

Sikma (2006) je izvedel fenomenološko raziskavo, da bi raziskal izkušnje s skrbjo

med člani ekipe v domu za ostarele. Pojavilo se je pet tem, ki so povezane s skrbjo:

ceniti osebnost in delo, pripadnost, vedenje, timsko delo in promocija kvalitete.

Sodelujoči so prepoznali še tri teme, ki so povezane s pogoji organizacije- Le-te so:

komunikacija, sredstva, zaupanje. Avtor je odkril, da se model skrbi v takšnem okolju

lahko uporabi, da se oceni in izboljša okolje domov za ostarele ter da se razvije osebje,

ki bo prakticiralo skrb. Ta odkritja so dokaz, da je teorijo skrbi mogoče uporabiti tudi

izven perinatalnega konteksta (Chinn & Kramer, 2004).

10

V zadnjih desetletjih so teorijo Swansonove velikokrat uporabili kot okvir za uspešno

zdravstveno nego na mnogih univerzah in tudi v praksi v ZDA, Kanadi in Švedski

(Chinn & Kramer, 2004).

V nadaljevanju Chinn in Kramer (2004) pravita, da situacije, v katerih se lahko

uporabi teorijo, ne smejo biti omejene. Jasno so dokazali, da je teorijo skrbi mogoče

učinkovito uporabiti za vzpostavitev terapevtskega odnosa z različnimi populacijami

izven perinatalnega področja, da se lahko ohranja zdravje skozi celo ţivljenjsko

obdobje. Teorija skrbi se lahko posploši na vsak odnos.

Menimo, da bi uvajanje teorije skrbi v klinično prakso izvajalci razumeli kot dodatno

obremenitev. Ker so razmere v zdravstvu slabe, vodstvo ni naklonjeno spremembam.

Prav tako ne poznajo teorije, in sklepajo, da je to popolnoma nekaj novega. Ampak ne

zavedajo se, da to teorijo praktično uporabljajo vsakdan pri svojem delu. Le da se tega

ne zavedajo. Če bi teorijo skrbi preizkusili v praksi, bi gotovo prišlo do

učinkovitejšega dela in posledično do boljših medosebnih odnosov.

11

4 KOMUNIKACIJA V ZDRAVSTVENI NEGI

Komunikacija v zdravstveni negi z razvojem stroke in uveljavljanjem sodobnih metod

dela, ki aktivno vključujejo pacienta, postaja vse bolj aktualna in pomembna (Krošelj-

Naumov, 1996).

Medicinska sestra se mora zavedati, da komunikacija ni spontan, »naučen proces«,

ampak tudi terapevtska spretnost, ki se jo je potrebno učiti in tudi naučiti (Brajša,

1994). Znati komunicirati pomeni prilagoditi svojo komunikacijo konkretnemu

pacientu in njegovim svojcem ter konkretnemu cilju. Vse to seveda v kontekstu etičnih

načel. S pacienti se medicinske sestre srečajo v vsakem obdobju, spremljajo jih od

rojstva do smrti tako v zdravju kot v stanju bolezni. Medicinske sestre preţivijo s

pacientom najdaljši čas glede na ostale člane zdravstvenega tima (Urbančič, 1998).

Za razvojem zdravstvene tehnologije zaostaja razvoj organizacije zdravstvenih

sistemov in procesov ter pomembnih podpornih veščin dela, kot so: komunikacija,

timsko delo, urejenost zdravstvene dokumentacije, izobraţevanje, strokovno

izpopolnjevanje in usposabljanje osebja. To je vidno predvsem v velikem vztrajanju na

tradicionalni hierarhični ureditvi (Simčič, Robida, Rems, Poldrugovac & Kiauta,

2010).

Hedberg et al. (2007) pravijo, da komuniciranje ni le še ena izmed mnogih veščin, ki

jih bolj ali manj obvlada vsakdo, kdor deluje v organizaciji. Strokovno znanje in

osebna nadarjenost nista dovolj, saj ne zagotavljata sloţnega sodelovanja.

Profesionalno komuniciranje je temelj, ki povezuje tako udeleţence v organizaciji kot

udeleţence z drugimi organizacijami. Pomembno je, da se medicinska sestra nauči,

kako s pomočjo komunikacije vključiti paciente, svojce in sodelavce v proces.

Izmenjava idej in informacij postaja osnovna ter vse bolj pomembna aktivnost v

organizaciji. Komunikacija je tista, ki organizaciji omogoči funkcionalnost (Huber,

2006). Za uspešno komunikacijo je potrebno, da se medicinske sestre naučijo poslušati

in gledati sogovornika, hkrati pa uporabljati tudi čutila, s katerimi bodo komunicirale v

okolju. Ustrezno čustveno reagiranje in sposobnost točnega presojanja prilagodijo

12

situaciji, v kateri se nahajajo same s sodelavci in starši otrok. Emocije so notranje

doţivljanje posameznika. Običajno v naprej presodimo, ali je kakšna situacija za nas

ugodna ali neugodna, nato sledi naš odziv oziroma emocija. Običajno človek izraţa

samo pozitivna čustva, negativna pa potisne globoko vase. Pomembno je, da se človek

nauči ubesediti svoja čustva in se jih zavedati (Koren, 2009).

Komuniciranje je sredstvo, ki ljudem v vsakdanjem ţivljenju omogoča izmenjavo in

posredovanje najrazličnejših informacij za dosego določenih ciljev. Gre za kompleksni

proces, ki vključuje inter- in intrapersonalne faktorje. Vsaka oseba je edinstven

posameznik, ki na osnovi svoje edinstvenosti, vzgoje in ţivljenjskih izkušenj

interpretira zunanji svet ter si praviloma prizadeva za dobro komunikacijo s svojim

okoljem. Vendar pa uspešno komuniciranje nikakor ni preprosto, zato ga lahko

posameznik bolj ali manj uspešno obvladuje (Pajnkihar & Stričević, 2007).

V zdravstveni negi komunikacija poteka med zaposlenimi v zdravstvu, z bolnikom,

njegovimi svojci in s študenti. Tudi komunikacija pri kliničnih vajah, ki se mora

vzpostaviti med študenti zdravstvene nege in pedagoško medicinsko sestro, mora biti

primerna, če ţelimo doseči namen vaj (Henderson, Benard & Sharp-Light, 2007).

V zdravstveni negi je kakovostna komunikacija zelo pomembna, saj kakovost

komunikacije ocenjuje tako posameznik kot tudi širša javnost. Dobra komunikacija

vodi k boljši zdravstveni negi in boljšim medsebojnim odnosom. To pa ugodno vpliva

na celoten zdravstveni proces, saj bolniku omogoča hitrejšo ozdravitev, hkrati pa

izboljšuje vzdušje v kolektivu in s tem vpliva na boljše delovne rezultate. Prav tako je

komunikacija v zdravstveni negi temelj za reševanje skoraj vseh zdravstvenih

problemov pacientov in njihovih svojcev. Zdravstva si ne moremo predstavljati brez

načinov, pomena in spretnosti, ki so potrebne za komuniciranje. Kakovost

komuniciranja je pomemben dejavnik, posebej v zdravstveni negi, saj jo ocenjuje

posameznik in tudi širša javnost. Kakovost komuniciranja pripomore k uspešnemu

izvajanju zdravstvene nege in k boljšim medsebojnim odnosom (Koren, 2009).

Pomanjkanje zadovoljstva in komunikacijskih veščin zdravstvenega osebja pomembno

vpliva na kakovost medosebnih profesionalnih odnosov v zdravstvenem timu in je

13

eden od poglavitnih vzrokov, ki vpliva na varnost pacienta, saj lahko privede do

neţelenih dogodkov oziroma usodnih napak (Lingard, Garwood & Poenaru, 2004).

Dumić, Pajnkihar in Brumen (2006) menijo, da morajo biti med sodelavci razjasnjene

vloge, nujna je delitev nadzora in vzdrţevanje stikov med člani zdravstvenega tima,

kar predstavlja soodvisne komunikacijske dejavnike, ki zagotavljajo učinkovite

medstrokovne odnose.

4.1 Komunikacija v timu

Komunikacija s pacienti in ostalimi zaposlenimi je sestavni del poklicnega delovanja

medicinske sestre (Dolţan- Lindič & Kramar, 2009).

Jankovič (2006) pravi, da medsebojne komunikacije dajejo smer in vsebino njenemu

delu ter ji zagotavljajo samopotrjevanje v poklicu. Na komunikacijo zato gledamo kot

na osnovno dimenzijo delovanja medicinske sestre in vitalno aktivnost, potrebno za

kontakt s pacientom.

Zato je zelo pomembno, da medicinska sestra poleg vseh znanj ki jih ima, pozna tudi

samo sebe. Saj če ima pozitiven ter korekten odnos do ostalih sodelavcev v

negovalnem timu, doseţe ţe eno stopnjo v izboljšanju medosebne komunikacije.

Leta 1910 je William Mayo rekel: "… je treba razviti zdravilo, kot za druge bolezni."

William Mayo je menil, da je timski način dela ključnega pomena in v kolikor je

neučinkovit, ga je potrebno zdraviti. Sedaj, stoletja kasneje je zdravstveni sistem

veliko bolj zapleten in soodvisen. Raziskave kaţejo, da teţave s timskim delom lahko

povzročijo uničujoče in drage medicinske napake, kot tudi negativno vplivajo na

vzdušje med zaposlenimi (American Academy on Communication in Healthcare

[AACH], 2010).

Medosebna komunikacija označuje interakcijo neke osebe z drugo. Komunikacija je

osnova za nudenje zdravstvene oskrbe ne glede na mesto posameznika v zdravstveni

ureditvi in ne glede na zdravstveno disciplino. To pomeni, da uspešna komunikacija

14

vodi do boljših in višje postavljenih standardov nudenja zdravstvene oskrbe

(Rungapadiachy, 2003).

Strokovna komunikacija poteka med člani zdravstvenega in negovalnega tima. Pomeni

izmenjavo strokovnih informacij o procesu zdravljenja in procesu zdravstvene nege

pacienta. Znotraj negovalnega tima se odvijajo formalne in neformalne oblike

komunikacije. Med formalne oblike komunikacije sodijo redni sestanki negovalnega

tima, ki so nujno potrebni za učinkovito delovanje skupine. Sestanke skliče in vodi

vodja negovalnega tima. Pomembno je, da vodja zna voditi sestanek in ima znanje ter

veščine s področja komunikacije.

Zelo pomembno je, da vodja zna poslušati, razumeti in tudi z neverbalnim izraţanjem

pokazati pozornost do drugih in sprejemljivost različnih mnenj. Prav tako mora

vsakemu članu negovalnega tima omogočiti izraţanje mnenj, predlogov in dati

moţnost vplivati oziroma odločati v okviru medosebne komunikacije. Na takšen način

se člani negovalnega tima čutijo kot del procesa, kar zelo ugodno vpliva na

motiviranost za delo (Koren, 2009).

Neposredna komunikacija med člani negovalnega tima omogoča posredovanje

strokovnih informacij in hkrati tudi takojšnje ter skupno reševanje problemov v zvezi z

delom. Zaţeleno je, da so vsi udeleţenci sestanka aktivno vključeni. Poslušanje in

spodbujanje izraţanja s strani vodje sta temeljna pogoja medosebne komunikacije.

Redni strokovni sestanki so temeljni element timskega dela in pogoj za delovanje tima

(Koren, 2009).

Komunikacija med člani negovalnega tima je bolj učinkovita in kontinuirana, kar

vpliva tudi na kakovost medosebnih odnosov, doţivljanje osebne varnosti,

samospoštovanje in spoštovanje drugih. K temu svoj deleţ prispeva tudi neformalna

komunikacija med osebjem (Koren, 2009).

15

4.2 Asertivna komunikacija

Asertivnost opredelimo kot prepričljivo komunikacijsko vedenje, kot srednjo pot med

skrajnostmi v komunikacijskem vedenju. Opredelimo jo lahko tudi kot odločno,

samozavestno, pošteno in spoštljivo komunikacijo hkrati (Small, 2010).

Burns (2002) meni, da ljudje pogosto zamenjujejo asertivnost s sebičnostjo ali z

agresivnostjo, pri čemer postavljamo svoje potrebe na prvo mesto. To seveda ni

asertivnost. Asertivnost se nanaša na vedenje, kjer se zavzemamo za svoje pravice na

način, ki ne omalovaţuje in ne krši pravic drugih ljudi. Asertivne osebe izraţajo svoje

potrebe, mnenja, čustva in prepričanja na neposreden, odkrit in spoštljiv način.

Asertivno komuniciranje omogoča odprto dvosmerno komuniciranje ter trdne in

pristne odnose ob vzajemnem zaupanju in spoštovanju. Asertivno komuniciranje

temelji na »win-win« principu, kjer ni zmagovalcev in poraţencev, temveč gre za

iskanje načina, kako v čim večji meri zadovoljiti potrebe in ţelje obeh soudeleţenih

strani. Asertivni ljudje komunicirajo na odrasel in zrel način ter prevzemajo

odgovornost za svoja dejanja in posledice le-teh.

Biti asertiven pomeni, da:

se upamo uveljaviti;

se spoštujemo;

spoštujemo druge;

stremimo k svoji resnici, svojemu okusu, svojim reakcijam;

branimo svoje pravice in spoštujemo pravice drugih;

se brez slabe vesti uveljavimo na pozitiven način;

smo sami gospodarji svojega osebnega prostora, sami označimo in postavimo

meje;

sami povečamo svojo avtonomijo in neodvisnost (Chalvin, 2004).

Potreba po asertivni delovni sili je najbrţ največja prav na področju zdravstva.

Koncept nege in pomoči predpostavlja, da oseba, ki neguje ali nudi pomoč, varuje

zdravje in dobro počutje pacienta. Mnogo pacientov ne pozna svojih pravic, zato

16

oseba, ki nudi pomoč, mora zagotoviti, da se pacient zaveda svojih pravic. Če nima

razvitih asertivnih lastnosti, pa je malo verjetno, da bo znala ustrezno varovati zdravje

in dobro počutje pacienta ali klienta.

Neasertivna oseba v pacientih ne vzbuja zaupanja, pravzaprav lahko vzbuja celo

nezaupanje (Rungapadiachy, 2003).

4.3 Povezava med komunikacijo in medosebnimi odnosi

Človek potrebuje človeka. Med njima vlada medsebojni odnos, nihče ni sam sebi

dovolj (Berden, 2008).

Medosebni odnosi so, glede na pomembnost za zadovoljstvo zaposlenih v organizaciji,

eni izmed najpomembnejših dejavnikov. Normalni medosebni odnosi so odvisni od

stopnje razvitosti demokracije, od delovne in kulturne ravni ter od osebnosti

posameznikov oziroma članov organizacije. Zlasti pomembno je ustvarjati odnose

sodelovanja v organizaciji (Moţina et al., 2002).

Učinkovita komunikacija s pacienti, sodelavci postaja vse pomembnejši element na

področju zdravljenja in zdravstvene nege. Za osebe, ki delajo v zdravstvu, je nujno, da

poznajo osnovne značilnosti komuniciranja in dejavnike, ki vplivajo na to, ali bo

komuniciranje uspešno ali ne (Vidnar, 2006).

Komunikacija je ena izmed najpomembnejših aktivnosti našega bivanja. Je vrsta

interakcije, ki se je najbolj razvila pri človeku. Človek komunicira z uporabo besed –

verbalno in z mimiko, drţo telesa, rok – neverbalno. Komunicira vse ţivljenje kot

socialno bitje znotraj posameznih socialnih skupin, znotraj stroke pa komunicira kot

strokovnjak ali kot uporabnik te stroke (Koren, 2009).

Moţina et al., (2002) medsebojne odnose predstavljajo kot: »Medosebni odnosi so

eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih,

izpolnjevanje delovnih nalog in doseganje ciljev organizacije. Izvirajo iz ljudi, iz

17

njihovih osebnih lastnosti in so usmerjeni na druge. Pomembni so za ustvarjanje in

razvoj etike in delovne morale, za humanizacijo ljudi ter njihovega dela«.

Komunikacija je tudi nujna za zadovoljevanje in vzdrţevanje odnosov med

zdravstvenimi delavci. Skozi učinkovito komunikacijo medicinske sestre in drugi

profesionalci razvijajo sodelujoče odnose, ki jim omogočajo zagotavljanje dobro

usklajenega in visoko kakovostnega zdravstvenega varstva (Northouse, 1997).

Moţina et al. (2002) so značilnosti medosebnih odnosov razčlenili na:

priznavanje različnosti:

zaposleni se morajo zavedati, da smo ljudje različni in da ima vsakdo pravico izraziti

svoje mnenje. Vendar pa se podrejeni kljub temu še vedno bojijo nadrejenih in se iz

strahu, da bodo sankcionirani, strinjajo z vsem, kar reče nadrejeni, čeprav v resnici

mislijo drugače. Vsak zaposleni naj bi imel pravico, da s svojim delom, sposobnostmi

in z znanjem prispeva k razvoju organizacije;

vzajemnost odnosov:

kadar gre za odnose med podrejenimi in nadrejenimi, so le-ti predvsem odvisni od

tega, kako obe strani razumeta takšne odnose. Najpogostejša napaka je, da ljudje ne

ločijo med osebo in njeno vlogo ter so prepričani, da so na vrhu hierarhije več vredni

od tistih, ki so v hierarhiji niţje. Veliko zaposlenih pa ne ločuje med podrejenostjo in

poniţnostjo, zato mislijo, da se poniţajo, če se podredijo. Zaposleni menijo, da jih

nadrejeni poniţuje, če jih sili, da opravijo nalogo, ki se jim zdi nesmiselna. Odnosi naj

bi bili vzajemni, kar se doseţe tako, da obe strani sodelujeta, se v dialogu obe

zanimata za podrobnosti, se druga na drugo odzivata, poslušata, kontrolirata,

sprejemata predloge. Dialog je dober za dobre medosebne odnose, ker se vzajemno

iščejo pojasnila;

omogočanje osebnega izraţanja:

osebno izraţanje pomeni imeti pravico do ustvarjanja novih medosebnih odnosov,

pravico do individualnosti, do neodvisnega in specifičnega razvoja. Zaposleni ţelijo

misliti s svojo glavo in ţelijo biti kreativni v interesu organizacije;

dajanje in sprejemanje povratnih informacij:

18

povratna informacija je pomembna za obe strani, saj omogoča pridobiti mnenje o tem,

kaj drugi mislijo, čutijo, kako vedenje drugih vpliva nanje in obratno. Če ni povratne

informacije, ni pravega stika med ljudmi. Tako se medosebnih odnosov ne da

spremeniti, niti izboljšati, le slabšajo se;

priznavanje nasprotij:

čeprav mislijo različno, ţelijo tako nadrejeni kot podrejeni za svojo organizacijo

najboljše. Prav zaradi tega, ker se ne bojijo izraţati svojega mnenja, prihaja do

konfliktov. Brez konflikta ni razvoja, zato mora biti vsaka organizacija odprta za

konflikte in njihovo sprotno reševanje;

priznavanje podobnosti in različnosti v odnosih:

ljudje so različni, vendar so si v določenih lastnostih podobni. Vsak posameznik nekaj

ve, zna, vsi skupaj vedo in znajo več. To je potrebno v medosebnih odnosih izkoristiti.

Ponavadi se spletejo vezi najprej med zaposlenimi, ki so si med sabo po določenih

lastnostih podobni, kjer se najdejo neke skupne točke. Vendar so tudi razlike in

nasprotja tista, ki lahko privlačijo in s prilagajanjem obeh strani se lahko razvijejo

dobri medosebni odnosi;

preprečevanje dvopomenske situacije:

pomembno je, da se stališča ujemajo z dejanji, ker to omogoča iskren, jasen in

preprost odnos s sogovorniki. Ljudje naj bi govorili tisto, kar v resnici mislijo. Mnogi

pa se pretvarjajo in lepo govorijo, mislijo pa popolnoma drugače. Jasno in nezapleteno

ozračje med zaposlenimi je pogoj za konstruktivno sodelovanje, za skupinsko

ustvarjanje in skupni razvoj;

odsotnost kakršnegakoli vsiljevanja:

za dobre medosebne odnose je značilno, da ne sme biti nikomur nič vsiljeno.

Pomembno je, da se poslovne in delovne naloge določijo sporazumno, dogovor je

ključnega pomena. Zaposleni se morajo med seboj dogovoriti, saj to povečuje

zaupanje in s tem tudi omogoča učinkovitejše delo;

odsotnost nehotene ali nevrotične zlorabe drugega:

če ţelimo, da bodo medosebni odnosi dobri, je pogubno, če se za reševanje lastnih

notranjih konfliktnih situacij uporablja druge. Nevrotična zloraba drugih pomeni, da

neka oseba naprti drugi osebi naloge, ki jih iz različnih razlogov noče narediti sama.

Tako pravzaprav sili drugega v sicer ţeleno, vendar neustvarljivo vlogo dela lastne

19

osebnosti. Sem sodijo tudi »večni iskalci napak« pri drugih ter številni pridigarji, ki se

preveč ukvarjajo z drugimi ter jih ţelijo čim bolj poniţati in oblatiti.

Slika 2: Nevarnosti sodelovanja v timu

Vir: Praper, 2001.

Vzpostavljanje dobrega medsebojnega odnosa je proces, ki zahteva čas in skrbno

vodenje medicinske sestre, sloni pa na zaupanju in spoštovanju (Bele & Pajnkihar,

2006). Zato je pomembno, da se za dobro timsko delo člani tima med sabo podpirajo,

sodelujejo, si zaupajo. Le tako lahko doseţejo načrtovani cilj. Če ni odkrite

komunikacije in sodelovanja, potem ni pravega tima.

20

4.4 Konflikti v timu in reševanje problemov

Konflikti se v timih pojavljajo vsakodnevno, saj posamezniki in skupine nikoli nimajo

povsem usklajenih ciljev. Konflikti so posledica nestrinjanja, do katerega pripeljejo

predvsem različna stališča, vrednote, cilji in interesi članov tima.

Viri nastajanja konfliktov so različni. Lahko izvirajo iz ene same osebe, ker ni

zadovoljna s poloţajem; lahko nastanejo v skupini zaradi slabega medsebojnega

razumevanja; lahko nastanejo med skupinami, ker ni pravega sodelovanja; lahko

nastanejo tudi v odnosu do svoje organizacije ali tuje organizacije. Vzroki, zakaj

prihaja do takšnih odnosov, so: nezadovoljstvo z delovnimi pogoji in s plačilom za

delo, nestrinjanje z načinom dela nadrejenega in sodelavcev, slabo informiranje in

odsotnost povratnih informacij, uvajanje sprememb in odpori, ki se pri tem pojavljajo,

neupoštevanje idej, predlogov, ţelja itd. Tako so lahko konflikti osebni, skupinski,

organizacijski, tehnični, poslovni, informacijski itd. (Moţina et al., 2002).

Česen (2003) meni, da se konflikti v timu se pojavljajo na štirih ravneh, in sicer:

- notranji konflikti nastanejo pri posamezniku zaradi osebnih dilem, neskladij

med osebnimi in poklicnimi pričakovanji, v primeru dvojnega vodenja in kadar

se od posameznika pričakuje nemoralno ali neetično delo. Notranji konflikti

timu ne škodijo toliko časa, dokler ne začne posameznik negativno vplivati na

motivacijo ostalih;

- medosebni konflikti nastanejo zaradi nestrinjanj, neusklajenosti in

nerazdruţljivosti ciljev dveh ali več članov tima zaradi razlik v osebnostnih

lastnostih, ambicijah in načinu komuniciranja. Uspešno rešeni medosebni

konflikti so priloţnost za razvoj dobrih odnosov in rast tima, nerešeni pa vodijo

v razdor;

- konflikti znotraj tima so posledica nesoglasij, notranjih trenj, strokovnih

razhajanj in različnih ciljev med skupinami ali dvema stranema znotraj tima.

Ali bodo konflikti uspešno rešeni, je v veliki meri odvisno od vodij tima ter

pripravljenosti za popuščanje med obema vpletenima stranema. Običajno velja,

da zmaga argument moči (večine) ali moč argumenta;

21

- konflikti med timi znotraj organizacije običajno nastanejo zaradi prevlade,

nadvlade enega tima ali pri delitvi virov (kadrov, prostorov, opreme, dopusta,

denarnih sredstev) in drugih materialnih ali moralnih koristi v organizaciji

(Česen, 2003).

Najbolj destruktivno ignoriranje konfliktov vpliva na sam tim, in sicer povečuje

pasivnost njegovih članov ter zmanjšuje njihovo pripadnost. V tem trenutku postane

ignoriranje konfliktov bistveni del tega, kaj dejansko pomeni biti timski 'igralec'. Manj

verjetno je, da bodo člani tima v takšni situaciji izpodbijali odločitve, ki se jim zdijo

napačne, ampak se bodo z njimi enostavno sprijaznili. Izogibali se bodo tudi

sprejemanju teţkih odločitev. Tim se bo iz dinamičnega, zanesljivega in fleksibilnega

spremenil v defenzivno skupino, ki je odvisna od svojega vodje in ki jo bolj skrbi

lastno preţivetje kot pa sprejemanje pravilnih odločitev na pomembne teţave. Z

izogibanjem konfliktom, namesto z njihovim upravljanjem, si člani tima samo oteţijo

delo, pa tudi sodelavci ne jemljejo njihovih potreb resno. Posledica tega je, da se drug

drugemu zamerijo, izkoristijo drug drugega in tako zaidejo v začaran krog. V prej

navedenem primeru lahko sodelavci predvidevajo, da je vsakodnevno zamujanje v

sluţbo popolnoma normalno, saj nadrejeni omenjeni problem ignorira (Catro

Management Service [CATRO], 2010).

Reševanje konfliktov v timu je v praksi mogoče doseči na več načinov in z različnim

uspehom.

Izogibanje konfliktom pomeni njihovo navidezno reševanje; v resnici ne rešimo

ničesar in samo preloţimo reševanje konflikta na kasneje. Tako stališče zavzamejo

člani tima, kadar presodijo, da nimajo dovolj potrebnih informacij in moči, da bi lahko

kaj spremenili ali se jim zdi škoda truda.

Prilagajanje je neproduktivno, saj od članov namesto aktivnega sodelovanja zahteva

pasivnost, odpoved lastnim interesom in podrejanje svojih interesov nasprotni strani.

Nadvlada ene strani nad drugo je dolgoročno najslabša rešitev, saj podţiga k

odkritemu ali prekritemu uporu, prostovoljnemu ali prisilnemu umiku »motečih«

posameznikov in vodi v uničenje skupine ali tima (West, 2004).

22

Sporazum je najboljši način za reševanje konfliktov in sporov, ki mora biti resnično

soglasno doseţen s pogajanji, v katerih obe strani prostovoljno popuščata pri lastnih

stališčih s ciljem, da najdeta kompromisno rešitev. V sporu ni zmagovalca in obe

strani sta z rezultatom enako zadovoljni oz. nezadovoljni. Kakovosten kompromis z

uspešno komunikacijo pa vodi v uspešno popravljanje odnosov in je dobra šola za

naprej (Česen, 2003).

V našem ţivljenju se velikokrat srečamo z pojavom konflikta. Tudi vedno, ko slišimo

za besedo »konflikt« najprej pomislimo na nekaj slabega. A vendar ima konflikt tudi

pozitivno stran, saj nas opozarja, da moramo nekaj narediti oz. spremeniti. Če bomo

imeli resnično voljo oz. interes, da razrešimo konflikt, potem bomo morali poslušati,

slišati in ne samo govoriti.

4.5 Priporočila WHO glede komunikacije v zdravstvenih ustanovah

Koren (2009) navaja priporočila SZO glede komunikacije v zdravstvenih ustanovah.

Komunikacija naj se odvija v ustreznem prostoru (urejenost okolja, mir, zasebnost ...).

Sodelavce, paciente in njegove svojce je potrebno pozdravljati ter ogovarjati z

vljudnimi in prijaznimi besedami. Potrebno je aktivno poslušanje, s katerim

sogovorniku pokaţemo, da je naša pozornost namenjena njemu, zastavljamo mu

vprašanja, dajemo povratne informacije, ki dokazujejo, da ga poslušamo, da nas

zanima, kaj ţeli oziroma nam sporoča.

Empatija, spoštovanje, toplina in podpora – ti elementi so osnova za dobro in

zadovoljivo komunikacijo. Vendar se je treba zavedati, da med ljudmi obstajajo

razlike glede teh sposobnosti in gre tukaj bolj za osebno naravnanost medicinske sestre

kot za znanje oziroma veščino. Zelo pomembno je, da uporabljamo besednjak, ki je za

sogovornika razumljiv, in da ne uporabljamo tujk.

Prav tako je pomembna nebesedna komunikacija. Z njo običajno povemo več kot z

besedami. Medicinske sestre, ki zaradi svojega dela prihajajo v bliţnje stike z ostalimi

23

ljudmi, se morajo zavedati, da s svojo motoriko izraţajo svoj odnos do ostalih (Koren,

2009).

Običajno se ljudje šele takrat, ko smo sami bolni, zavemo, kako pomembna je vsaka

pozitivna beseda, ki jo izrečejo zdravstveni delavci. Zato se moramo v tistih teţkih

trenutkih spomniti na nas, da tudi mi, če bi bili v isti situaciji kot pacienti, bi rabili isto

kar oni rabijo. In to je v tistih trenutkih neprecenljivo.

4.6 Komunikacija v timu zdravstvene nege na podlagi Teorije skrbi po

Kristen M. Swanson

Na komunikacijo v timu zdravstvene nege med drugimi vpliva tudi odnos med

zaposlenimi. Medicinske sestre, ki skrbijo za svoje sodelavce, pokaţejo, da jim ni

vseeno za sodelavce. Sodelavci bodo to opazili in se bodo pozitivno odzvali. S tem se

bosta tudi komunikacija in medsebojni odnosi izboljšali. A vendar je komunikacija

ključnega pomena, saj mora biti pravilna, da doseţe pravilni rezultat. Tudi nadrejeni bi

morali skrbeti za svoje podrejene.

Če pogledamo v preteklost, so bile v sredini 60-ih razvite prve vedenjske teorije.

Ugotovili so, da obstajata dva uspešna tipa vodij – eni so usmerjeni v ustvarjanje

ustrezne delovne in prijateljske klime v timu (skrb za ljudi), drugi pa se trudijo zelo

natančno organizirati delo podrejenih (skrb za naloge). Prvi pohvali sodelavce za

dobro opravljeno delo, ne zahteva več, kot nekdo zmore narediti, je prijazen in

dostopen, drugi točno določa naloge in postavlja delovne standarde, skupno s

sodelavci načrtuje delo ter spodbuja k ravnanju po enotnih postopkih (Moţina et al.,

2002). Vse se nekako prepleta s skrbjo in komunikacijo. V današnjih časih, ko so

razmere v zdravstvu slabe, bi morali zaposleni še toliko bolj skrbeti eden za drugega,

pa čeprav je teţko zaradi kadrovskih stisk itd.

24

Slika 3: Medsebojni vpliv komunikacije, zaupanja, skrbi in posledično tudi

odnosa v timu zdravstvene nege

Zgornja slika prikazuje medsebojne vplive komunikacije, zaupanja in skrbi, ki skupaj

tvorijo celoto. V notranjosti so prikazane komunikacijske poti med medicinsko sestro,

pacientom, svojci, sodelavci in vodstvom. Na vse te vpliva njihova medsebojna

komunikacija, zaupanje in skrb drug za drugega. Vse skupaj pa tvori odnos, ki je

odvisen od vseh teh dejavnikov.

O razmerju oz. povezavi med komunikacijo in teorijo skrbi Swansonova (2011) meni:

»Iz moje kratke študije o komunikaciji vem, da je zaupanje ključno. Zaupanje se gradi

v razmerju skrbi, kjer se posameznik počuti razumljenega, cenjenega, varnega,

sposobnega in lahko upa na svetlo prihodnost. Skrb vodi do tistih točnih rezultatov

(vedenje vodi do občutka skrbi, ki ga razume prejemnik). Prav tako z vrednotami

delamo, kar nas tolaţi in omogoča, da lahko upamo.«

25

5 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA

5.1 Raziskovalna vprašanja in hipoteze

Ali so anketiranci zadovoljni s komunikacijo in z medosebnimi odnosi v njihovi

delovni ustanovi?

Ali je slaba komunikacija med člani negovalnega tima glavni vzrok za neuspešno

timsko delo?

H1: Pogosteje prihaja do nerazumevanja med medicinskimi sestrami in zdravstvenimi

tehniki/tehniki zdravstvene nege, kot pa samo med medicinskimi sestrami.

H2: Medicinske sestre pogosteje dajejo navodila ali poučujejo ostale sodelavce v

negovalnem timu, kot pa zdravstveni tehniki/tehniki zdravstvene nege.

5.2 Metodologija

Uporabili smo kvantitativno metodologijo z zaprto metodo zbiranja podatkov (delno

strukturiran anketni vprašalnik, ki smo ga povzeli po Arthur, Pang, Wong, Alexander,

Drury & Eastwood (1999) in Wu, Larrabee & Putman (2006), ter vsebuje sedem

vprašanj (zaprtega tipa, ki smo jih priredili za naše potrebe).

5.2.1 Raziskovalne metode

Za analizo podatkov smo uporabili deskriptivno statistično metodo s frekvenčno

distribucijo in z grafičnim prikazom. Rezultati ankete so obdelani s pomočjo

računalniških programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Office Excel 2010

ter PASW Statistics 18.

26

5.2.2 Raziskovalni vzorec

Raziskovalni vzorec zajema 80 zaposlenih (diplomirane medicinske sestre, srednje

medicinske sestre, zdravstveni tehniki/tehniki zdravstvene nege) v dveh zdravstvenih

domovih.

5.2.3 Postopek zbiranja podatkov

Raziskavo smo izvedli v dveh zdravstvenih domovih v juliju 2011. Za izvedbo ankete

smo pridobili pisno soglasje vodstva obeh zdravstvenih domov.

Sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno. Vsak sodelujoči v raziskavi je bil

seznanjen z vsebino in namenom raziskovanja ter z moţnostjo odklonitve sodelovanja.

Glavna medicinska sestra zdravstvenega doma je osebju razdelila anketne vprašalnike.

Ko so zaposleni izpolnili anketo, so jo odloţili v zapečateno škatlo po vzoru volilnih

skrinjic, ki smo jo v naprej pripravili. Rezultate smo nato statistično obdelali s

pomočjo računalniških programov.

27

6 REZULTATI RAZISKAVE

Graf 1: Število anketirancev in njihova starost

Starost (v letih)

Statistics

Starost (v letih):

N Valid 80

Missing 0

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent

Valid 20–30 25 31,3 31,3 31,3

31–40 22 27,5 27,5 58,8

41–50 19 23,8 23,8 82,5

51 ali več 14 17,5 17,5 100,0

Total 80 100,0 100,0

V raziskavi je sodelovalo 80 (100 %) anketirancev, od tega je 25 (31,25 %)

anketirancev starih od 20 do 30 let, 22 (27,50 %) anketirancev je starih od 31 do 40

let, 19 (23,75 %) anketirancev je starih od 41 do 50 let ter 14 (17,50 %) anketirancev

je starih 51 let in več.

28

Graf 2: Spol anketirancev

Spol

Spol

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent

Valid moški 18 22,5 22,5 22,5

ţenski 62 77,5 77,5 100,0

Total 80 100,0 100,0

V raziskavi je sodelovalo 18 ( 22,50 %) moških in 62 (77,50 %) ţensk.

29

Graf 3: Povprečje, najmanjša in največja delovna doba anketirancev

Descriptive Statistics

N Minimum Maximum Mean

Std.

Deviation

Delovna doba

(v letih)

80 1 36 16,30 11,852

Valid N (listwise) 80

Najkrajša delovna doba anketirancev je 1 leto, najdaljša delovna doba je 36 let.

Skupna povprečna doba vseh anketirancev je 16,30 let.

30

Graf 4: Delovno mesto anketirancev

Delovno mesto

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent

Valid Diplomirana

medicinska sestra oz.

diplomiran

zdravstvenik

38 47,5 47,5 47,5

Srednja medicinska

sestra

20 25,0 25,0 72,5

Zdravstveni tehnik

oz. tehnik

zdravstvene nege

22 27,5 27,5 100,0

Total 80 100,0 100,0

Od vseh anketirancev je 38 (47,50 %) diplomiranih medicinskih sester oz.

diplomiranih zdravstvenikov, 20 (25 %) je srednjih medicinskih sester ter 22 (27,50

%) je zdravstvenih tehnikov oz. tehnikov zdravstvene nege.

31

Graf 5: Delovno mesto anketirancev glede na spol

Delovno mesto * Spol Crosstabulation

Spol

Total m ţ

Delovno mesto Diplomirana medicinska

sestra oz. diplomiran

zdravstvenik

9 29 38

Srednja medicinska sestra 3 17 20

Zdravstveni tehnik oz.

tehnik zdravstvene nege

6 16 22

Total 18 62 80

Predstavljen je spol anketirancev glede na njihovo delovno mesto. Iz tega je razvidno,

da je 9 moških in 29 ţensk diplomiranih medicinskih sester oz. diplomiranih

zdravstvenikov. Trije moški in 17 ţensk je srednjih medicinskih sester oz.

zdravstvenikov ter prav tako je 6 moških in 16 ţensk je zdravstvenih tehnikov oz.

tehnikov zdravstvene nege.

32

Graf 6: Pozorno poslušanje sodelavcev

Pozorno poslušam sodelavce.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent

Valid nikoli 1 1,3 1,3 1,3

redko 13 16,3 16,3 17,5

občasno 33 41,3 41,3 58,8

skoraj

vedno

21 26,3 26,3 85,0

vedno 12 15,0 15,0 100,0

Total 80 100,0 100,0

12 (15 %) anketirancev vedno pozorno posluša svoje sodelavce, 21 (26,25 %)

anketirancev skoraj vedno pozorno posluša svoje sodelavce, 33 (41,25 %)

anketirancev občasno pozorno posluša svoje sodelavce, 13 (16,25 %) anketirancev

redko pozorno posluša svoje sodelavce ter en (1,25 %) anketiranec nikoli pozorno ne

posluša svojih sodelavcev.

33

Graf 7: Obravnava sodelavcev v timu

Sodelavce obravnavam kot posameznike.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent


redko 16 20,0 20,0 25,0

občasno 13 16,3 16,3 41,3

skoraj vedno 20 25,0 25,0 66,3

vedno 27 33,8 33,8 100,0

Total 80 100,0 100,0

Štirje (5 %) anketiranci nikoli ne obravnavajo sodelavcev kot posameznike. 16 (20 %)

anketirancev redko obravnava sodelavce kot posameznike, 13 (16,3 %) anketirancev

občasno obravnava sodelavce kot posameznike, 20 (25 %) anketirancev obravnava

sodelavce kot posameznike skoraj vedno ter 27 (33,8 %) anketirancev vedno

obravnava sodelavce kot posameznike.

34

Graf 8: Podpora sodelavcem

Podpiram sodelavce v timu.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent


redko 10 12,5 12,5 15,0

občasno 14 17,5 17,5 32,5

skoraj vedno 23 28,8 28,8 61,3

vedno 31 38,8 38,8 100,0

Total 80 100,0 100,0

31 (38,8 %) anketirancev vedno podpira sodelavce v timu. Malo manj, 23 (28,8 %),

anketirancev skoraj vedno podpira svoje sodelavce, 14 anketiranih (17,5 %) občasno

podpira svoje sodelavce, 10 (12,5 %) redko podpira svoje sodelavce in dva anketirana

(2,5 %) nikoli ne podpirata svojih sodelavcev.

35

Graf 9: Anketiranci svojim sodelavcem dopustijo, da izrazijo svoje mnenje

Sodelavcem dopustim, da izrazijo svoje mnenje.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent


redko 8 10,0 10,0 16,3

občasno 11 13,8 13,8 30,0

skoraj vedno 26 32,5 32,5 62,5

vedno 30 37,5 37,5 100,0

Total 80 100,0 100,0

30 (37,5 %) anketirancev vedno dopusti, da njihovi sodelavci izrazijo svoje mnenje.

26 (32, 5 %) anketirancev skoraj vedno dopusti, da njihovi sodelavci izrazijo svoje

mnenje. 11 (13,8 %) anketiranih občasno dopusti, 8 (10 %) anketirancev redko dopusti

in kar 5 (6,3 %) anketirancev nikoli ne dopusti, da bi njihovi sodelavci izrazili svoje

mnenje.

36

Graf 10: Vključitev tima zdravstvene nege v planiranje dela

Celoten tim zdravstvene nege vključim v planiranje dela.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent


redko 13 16,3 16,3 17,5

občasno 21 26,3 26,3 43,8

skoraj vedno 20 25,0 25,0 68,8

vedno 25 31,3 31,3 100,0

Total 80 100,0 100,0

Od vseh anketirancev jih kar 25 (31,3 %) vedno vključi celoten tim v planiranje dela,

20 (25 %) anketirancev svoje sodelavce skoraj vedno vključi, 21 (26,3 %) jih občasno

vključi, 13 (16,3 %) anketiranih sodelavce v planiranje dela redko vključi in en (1,3

%) anketiranec nikoli ne vključi celotnega tima zdravstvene nege v planiranje dela.

37

Graf 11: Spodbuda sodelavcem

Spodbujam sodelavce.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent


redko 12 15,0 15,0 16,3

občasno 24 30,0 30,0 46,3

skoraj vedno 20 25,0 25,0 71,3

vedno 23 28,8 28,8 100,0

Total 80 100,0 100,0

Svoje sodelavce vedno spodbuja 23 (28,8 %) anketiranih. 20 (25 %) anketirancev

skoraj vedno spodbuja svoje sodelavce. 24 (30 %) anketirancev občasno spodbuja

svoje sodelavce, 12 (15 %) redko spodbuja in en (1,3 %) anketiranec nikoli ne

spodbuja svojih sodelavcev.

38

Graf 12: Odnos anketirancev do ostalih sodelavcev

Imam spoštljiv in profesionalen odnos do sodelavcev v timu zdravstvene nege.

Frequency Percent Valid Percent Cumulative Percent


redko 8 10,0 10,0 12,5

občasno 20 25,0 25,0 37,5

skoraj

vedno

19 23,8 23,8 61,3

vedno 31 38,8 38,8 100,0

Total 80 100,0 100,0

Spoštljiv in profesionalen odnos do ostalih sodelavcev v timu zdravstvene nege ima

vedno kar 31 (38,8 %) anketirancev. Skoraj vedno ima spoštljiv in profesionalen

odnos 19 (23,8 %) anketirancev. 20 (25 %) anketirancev ima občasno spoštljiv in

profesionalen odnos. 8 (10 %) anketirancev ima redko spoštljiv in profesionalen odnos

ter dva (2,5 %) anketiranca nimata nikoli spoštljivega in profesionalnega odnosa do

ostalih sodelavcev v timu zdravstvene nege.

39

Graf 13: Predvidevanje problemov in njihova preprečitev

Poskušam predvideti probleme in jih tudi preprečiti.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent


redko 11 13,8 13,8 17,5

občasno 18 22,5 22,5 40,0

skoraj

vedno

29 36,3 36,3 76,3

vedno 19 23,8 23,8 100,0

Total 80 100,0 100,0

Predvidevanje in preprečitev problemov je v zdravstvu zelo pomembno. 19 (23,8 %)

anketirancev vedno poskuša predvidevati in preprečiti probleme. 29 (36,3 %) poskuša

skoraj vedno predvidevati in preprečiti probleme. 18 (22,5 %) anketirancev občasno

poskuša predvideti in preprečiti probleme. 11 (13, 8 %) anketiranih redko poskuša

predvideti in preprečiti probleme ter trije (3,75 %) anketiranci nikoli ne poskušajo

predvideti problemov, kaj šele jih preprečiti.

40

Graf 14: Pomoč sodelavcem pri premagovanju stresnih situacij

Sodelavcem v negovalnem timu pomagam pri premagovanju stresnih situacij,

ki jih doţivimo pri svojem delu.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent


redko 12 15,0 15,0 16,3

občasno 21 26,3 26,3 42,5

skoraj vedno 23 28,8 28,8 71,3

vedno 23 28,8 28,8 100,0

Total 80 100,0 100,0

Pri premagovanju stresnih situacij svojim sodelavcem vedno pomaga 23 (28,8 %)

anketirancev. Prav tako 23 (28,8 %) anketirancev skoraj vedno pomaga pri

premagovanju stresnih situacij. 21 (26,3 %) anketirancev občasno pomaga svojim

sodelavcem, 12 (15 %) anketiranih redko pomaga in celo en (1,2 %) anketiranec nikoli

ne pomaga svojim sodelavcem v negovalnem timu pri premagovanju stresnih situacij,

ki jih doţivijo pri svojem delu.

41

Graf 15: Vpliv komunikacije na timsko delo

Slaba komunikacija med člani negovalnega tima je glavni vzrok za

neuspešno timsko delo.

Frequency Percent

Valid

Percent Cumulative Percent

Valid da 52 65,0 65,0 65,0

ne 28 35,0 35,0 100,0

Total 80 100,0 100,0

Da je slaba komunikacija med člani negovalnega tima glavni vzrok za neuspešno

timsko delo, meni 52 (65 %) anketirancev. 28 (35 %) anketirancev pa meni, da ni

slaba komunikacija med člani negovalnega tima glavni vzrok za neuspešno timsko

delo.

42

Graf 16: Zanimanje pacientov o odnosih v ustanovi

Ali vas je pacient ţe kdaj vprašal o Vaših odnosih v Vaši delovni organizaciji?

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent

Valid da 39 48,8 48,8 48,8

ne 41 51,3 51,3 100,0

Total 80 100,0 100,0

39 (48,8 %) anketirancev so ţe pacienti vprašali o odnosih v delovni organizaciji in 41

(51, 3 %) anketirancev pacienti še niso vprašali o njihovih odnosih v delovni

organizaciji.

43

Graf 17: Zadovoljstvo anketirancev s komunikacijo in z medosebnimi odnosi v

njihovi ustanovi

Ali ste zadovoljni s komunikacijo in z medosebnimi odnosi v Vaši delovni ustanovi???

Frequency Percent

Valid


Valid da 41 51,3 51,3 51,3

ne 39 48,8 48,8 100,0

Total 80 100,0 100,0

S komunikacijo in medosebnimi odnosi je zadovoljnih 41 (51,3 %) anketirancev. 39

(48,8 %) anketirancev pa ni zadovoljnih s timskim delom in komunikacijo v njihovi

delovni ustanovi.

44

Graf 18: Medicinske sestre so bolj zadovoljne s komunikacijo in z medosebnimi

odnosi na delovnemu mestu kot pa zdravstveni tehniki

DelM* Ali ste zadovoljni s komunikacijo in z medosebnimi odnosi v Vaši

delovni ustanovi?

Crosstabulation

Ali ste zadovoljni s timskim

delom in komunikacijo v

Vaši delovni ustanovi?

Total da ne

DelM ms Count 32 26 58

% within DelM 55,2 % 44,8 % 100,0 %

% within Ste

zadovoljni s timskim

delom in komunikacijo

v Vaši delovni

ustanovi?

78,0 % 66,7 % 72,5 %

% of Total 40,0 % 32,5 % 72,5 %

zt Count 9 13 22

% within DelM 40,9 % 59,1 % 100,0 %

% within Ste



v Vaši delovni

ustanovi?

22,0 % 33,3 % 27,5 %

% of Total 11,3 % 16,3 % 27,5 %

Total Count 41 39 80

% within DelM 51,3 % 48,8 % 100,0 %

% within Ste



v Vaši delovni

ustanovi?

100,0 % 100,0 % 100,0 %

% of Total 51,3 % 48,8 % 100,0 %

45

Chi-Square Tests

Value df

Asymp. Sig.

(2-sided)

Exact Sig.

(2-sided)

Exact Sig.

(1-sided)

Pearson Chi-Square 1,299a 1 ,254

Continuity

Correctionb

,791 1 ,374

Likelihood Ratio 1,303 1 ,254

Fisher's Exact Test ,319 ,187

N of Valid Cases 80

a. 0 cells (,0 %) have expected count less than 5. The minimum expected count is

10,73.

b. Computed only for a 2x2 table

Predvidevali smo, da so medicinske sestre bolj zadovoljne s komunikacijo in z

medosebnimi odnosi na delovnemu mestu kot pa zdravstveni tehniki. Rezultati ankete

so nam pokazali, da ni statističnega vpliva (p = 0,254) in s tem smo ugotovili, da

medicinske sestre niso bolj zadovoljne s komunikacijo in z medosebnimi odnosi na

delovnem mestu kot pa zdravstveni tehniki/tehniki zdravstvene nege.

46

Graf 19: Razlika med mlajšo in starejšo populacijo v komunikaciji

Ali je razlika med mlajšo in starejšo populacijo v komunikaciji v Vašem timu?

Frequency Percent

Valid


Valid da 44 55,0 55,0 55,0

ne 36 45,0 45,0 100,0

Total 80 100,0 100,0

Da obstaja razlika med mlajšo in starejšo populacijo v komunikaciji, meni 44 (55 %)

anketirancev. 36 (45 %) anketirancev pa meni, da ni razlike med mlajšo in starejšo

populacijo v komunikaciji v njihovem timu.

47

Graf 20: Poučevanje in dajanje navodil ostalim sodelavcem v timu

Rad/a dajem navodila ali poučujem ostale sodelavce v negovalnem timu.

Frequency Percent

Valid


Valid da 58 72,5 72,5 72,5

ne 22 27,5 27,5 100,0

Total 80 100,0 100,0

58 (72,5 %) anketirancev z veseljem poučuje in daje navodila ostalim sodelavcem v

negovalnem timu. 22 (27,5 %) anketirancev ne daje preveč rado navodila ali poučuje

ostale sodelavce v negovalnem timu.

48

Graf 21: Medicinske sestre pogosteje dajejo navodila ali poučujejo ostale

sodelavce v negovalnem timu, kot pa zdravstveni tehniki/tehniki zdravstvene

nege

Case Processing Summary

Cases

Valid Missing Total

N Percent N Percent N Percent

DelM * Rad/a dajem

navodila ali poučujem

ostale sodelavce v

negovalnem timu

80 100,0 % 0 ,0 % 80 100,0 %

DelM* Rad/a dajem navodila ali poučujem ostale sodelavce v negovalnem timu.

Crosstabulation

Rad/a dajem navodila ali

poučujem ostale sodelavce v

negovalnem timu

Total da ne

DelM ms Count 47 11 58

% within DelM 81,0 % 19,0 % 100,0 %

% within Rad/a dajem


ostale sodelavce v

negovalnem timu

81,0 % 50,0 % 72,5 %

% of Total 58,8 % 13,8 % 72,5 %

zt Count 11 11 22

% within DelM 50,0 % 50,0 % 100,0 %



ostale sodelavce v

negovalnem timu

19,0 % 50,0 % 27,5 %

% of Total 13,8 % 13,8 % 27,5 %

Total Count 58 22

80

% within DelM 72,5 % 27,5 % 100,0 %

49



ostale sodelavce v

negovalnem timu

100,0 % 100,0 % 100,0 %

% of Total 72,5 % 27,5 % 100,0 %

Chi-Square Tests

Value df

Asymp. Sig.

(2-sided)

Exact Sig.

(2-sided)

Exact Sig.

(1-sided)

Pearson Chi-Square 7,705a 1 ,006

Continuity

Correctionb

6,227 1 ,013

Likelihood Ratio 7,265 1 ,007

Fisher's Exact Test ,010 ,007

N of Valid Cases 80

a. 0 cells (,0%) have expected count less than 5. The minimum expected count is 6,05.

b. Computed only for a 2x2 table

Predvidevali smo, da medicinske sestre pogosteje dajejo navodila ali poučujejo ostale

sodelavce v negovalnem timu, kot pa zdravstveni tehniki/tehniki zdravstvene nege.

Zgornja tabela prikazuje, da obstaja statistični vpliv (p = 0,006), zato lahko naša

predvidevanja potrdimo. Torej medicinske sestre pogosteje dajejo navodila ali

poučujejo ostale sodelavce v negovalnem timu kot pa zdravstveni tehniki/tehniki

zdravstvene nege.

50

Graf 22: Razumevanje anketirancev z ostalimi zaposlenimi

Pogosteje prihaja do nerazumevanja med medicinskimi sestrami in zdravstvenimi

tehniki/tehniki zdravstvene nege, kot pa samo med medicinskimi sestrami.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent

Valid da 57 71,3 71,3 71,3

ne 23 28,8 28,8 100,0

Total 80 100,0 100,0

S trditvijo, da pogosteje prihaja do nerazumevanja med medicinskimi sestrami in

zdravstvenimi tehniki/tehniki zdravstvene nege, kot pa samo med medicinskimi

sestrami se strinja 57 (71,3 %) anketirancev. 23 (28,8 %) anketirancev pa se s to

trditvijo ne strinja.

51

Graf 23: Skrb za sodelavce, paciente je naravni človeški odgovor, ki ne zahteva

planiranja

Skrbeti za sodelavce, paciente je naravni človeški odgovor, ki ne zahteva

planiranja.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent

Valid se ne strinjam 33 41,3 41,3 41,3

se popolnoma

strinjam

29 36,3 36,3 77,5

sem neodločen 18 22,5 22,5 100,0

Total 80 100,0 100,0

S trditvijo, da je skrbeti za sodelavce, paciente naravni človeški odgovor, ki ne

zahteva planiranja, se strinja 29 (36,3 %) anketirancev. S to trditvijo se ne strinja

33 (41,3 %) anketirancev ter 18 (22,5 %) anketirancev je neodločenih.

52

Graf 24: Skrb je osrednji element zdravstvene nege

Skrb je osrednji element zdravstvene nege.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent


se popolnoma

strinjam

45 56,25 56,3 90,0

sem neodločen 8 10,0 10,0 100,0

Total 80 100,0 100,0

Da je skrb osrednji element zdravstvene nege, se strinja 45 (56,25 %) anketirancev. 27

(33,75 %) anketirancev se s to trditvijo ne strinja in 8 (10 %) anketirancev je

neodločenih.

53

Graf 25: Skrbna medicinska sestra je motivirana z občutkom, da zagotovi skrb

za vse

Skrbna medicinska sestra je motivirana z občutkom, da zagotovi skrb za vse.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent


se popolnoma strinjam 39 48,75 48,8 85,0

sem neodločen 12 15,0 15,0 100,0

Total 80 100,0 100,0

39 (48,75 %) anketirancev se strinja s trditvijo, da je skrbna medicinska sestra

motivirana z občutkom, da zagotovi skrb za vse. 29 (36,25 %) anketirancev se ne

strinja s to trditvijo in 12 (15 %) anketirancev je neodločenih.

54

Graf 26: Skrbeti ni samo občutek, ampak lahko dejansko tudi deluje

Skrbeti ni samo občutek, ampak lahko dejansko tudi deluje.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent


se popolnoma

strinjam

41 51,3 51,3 77,5

sem neodločen 18 22,5 22,5 100,0

Total 80 100,0 100,0

Da skrbeti ni samo občutek, ampak lahko dejansko tudi deluje, meni 41 (51,3 %)

anketirancev. S to trditvijo pa se ne strinja 21 (26,3 %) anketirancev. Neodločenih pa

je 18 (22,5 %) anketirancev.

55

Graf 27: Skrb za paciente, sodelavce je edinstvena v zdravstveni negi in ne bi

smela biti naučena

Skrb za paciente, sodelavce je edinstvena v zdravstveni negi in ne bi smela biti

naučena.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent


se popolnoma

strinjam

39 48,8 48,8 76,3

sem neodločen 19 23,8 23,8 100,0

Total 80 100,0 100,0

S trditvijo, da je skrb za paciente, sodelavce, edinstvena v zdravstveni negi in ne bi

smela biti naučena, se strinja 39 (48,8 %) anketirancev, 22 (27,5 %) anketirancev se ne

strinja s to trditvijo in 19 (23,8 %) anketirancev je neodločenih.

56

Graf 28: Če medicinska sestra neha skrbeti za paciente in ostale sodelavce, ne bi

smela biti več medicinska sestra

Če medicinska sestra neha skrbeti za paciente in ostale sodelavce, ne bi smela

biti več medicinska sestra.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent


se popolnoma

strinjam

38 47,5 47,5 80,0

sem neodločen 16 20,0 20,0 100,0

Total 80 100,0 100,0

38 (47,5 %) anketirancev se strinja s trditvijo, da če medicinska sestra neha skrbeti za

paciente in ostale sodelavce, ne bi smela biti več medicinska sestra. 26 (32,5 %)

anketirancev se ne strinja s to trditvijo in 16 (20 %) anketirancev je neodločenih.

57

Graf 29: Medicinske sestre se naučijo o skrbi, ko opazujejo ostale medicinske

sestre

Medicinske sestre se naučijo o skrbi, ko opazujejo ostale medicinske sestre.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent


se popolnoma

strinjam

21 26,3 26,3 72,5

sem neodločen 22 27,5 27,5 100,0

Total 80 100,0 100,0

Med anketiranci jih je 21 (26,3 %) mnenja, da se medicinske sestre naučijo o

skrbi, ko opazujejo ostale medicinske sestre, 37 (46,3 %) anketirancev se ne

strinja s to trditvijo in 22 (27,5) anketirancev je neodločenih.

58

Graf 30: Medicinske sestre se naučijo o skrbi za sodelavce, paciente iz osebnih

izkušenj

Medicinske sestre se naučijo o skrbi za sodelavce, paciente iz osebnih izkušenj.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent


se popolnoma

strinjam

32 40,0 40,0 72,5

sem neodločen 22 27,5 27,5 100,0

Total 80 100,0 100,0

S trditvijo, da se medicinske sestre naučijo o skrbi za sodelavce, paciente iz osebnih

izkušenj, se strinja 32 (40 %) anketirancev. S to trditvijo se ne strinja 26 (32,5 %)

anketirancev ter 22 (27,5 %) anketirancev je neodločenih.

59

Graf 31: Za zagotavljanje stalne oskrbe se mora skupno sodelovati z ostalimi

člani negovalnega tima

Za zagotavljanje stalne oskrbe moramo skupno sodelovati z ostalimi člani

negovalnega tima.

Frequency Percent

Valid

Percent

Cumulative

Percent


se popolnoma

strinjam

42 52,5 52,5 83,8

sem neodločen 13 16,3 16,3 100,0

Total 80 100,0 100,0

42 (52,5 %) anketirancev meni, da morajo za zagotavljanje stalne oskrbe skupno

sodelovati z ostalimi člani negovalnega tima. Nekaj manj, in sicer 25 anketiranih (31,3

%) se s to trditvijo ne strinja in 13 (16,3 %) anketirancev je neodločenih.

60

7 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA

V našo raziskavo je bilo vključenih 80 zaposlenih (diplomirane medicinske

sestre/diplomirani zdravstveniki, srednje medicinske sestre, zdravstveni tehniki/tehniki

zdravstvene nege) iz dveh zdravstvenih domov.

Anketne vprašalnike je izpolnilo 77 % predstavnic ţenskega spola in 23 %

predstavnikov moškega spola. Najvišji odstotek, 31 % anketiranih, je starih med 20 –

30 let, nato z dvigovanjem starostne dobe število zaposlenih konstantno pada.

Povprečna delovna doba vseh anketirancev je 16,3 %. Največ, 47,50 % anketiranih je

diplomiranih medicinskih sester oz. diplomiranih zdravstvenikov. Nato sledijo

zdravstveni tehniki oz. tehniki zdravstvene nege z 27, 50 %. Najmanj pa je srednjih

medicinskih sester oz. srednjih zdravstvenikov (25 %).

V teoretičnem delu smo govorili o komunikaciji in medosebnimi odnosi na delovnem

mestu. Medosebni odnosi so, glede na pomembnost za zadovoljstvo zaposlenih v

organizaciji, eni izmed najpomembnejših dejavnikov (Moţina, 2002). Koren (2009)

meni, da je uspešnost in zadovoljstvo z delom vsakega posameznika v timu odvisna

tako od posameznika kot od celotnega tima. Pomembno je, da zdravstveni delavci

znajo obravnavati sodelavce kot posameznike in jih sprejeti takšne, kot so, pa čeprav

je včasih to zelo teţko. Kakovostna komunikacija pa pripomore k uspešnemu izvajanju

zdravstvene nege in k boljšim medsebojnim odnosom.

Rezultati raziskave so pokazali, da se naši anketiranci tega zelo zavedajo, saj kar 58 %

anketirancev skoraj vedno ali vedno obravnava sodelavce kot posameznike. Malo

manj, 16, 3% anketirancev občasno obravnava sodelavce kot posameznike, 20 %

anketirancev redko obravnava sodelavce kot posameznike. Presenetilo pa nas je

dejstvo, da je kar 5 % anketirancev odgovorilo, da nikoli ne obravnavajo sodelavcev

kot posameznikov.

61

Rezultati raziskave so pokazali tudi, da je s timskim delom in komunikacijo

zadovoljnih 51 % anketirancev. 49 % anketirancev pa ni zadovoljnih s timskim delom

in komunikacijo v njihovi delovni ustanovi.

Prav tako smo tudi ugotovili, da obstaja razlika (55 %) med mlajšo in starejšo

populacijo v komunikaciji ter da delovno mesto ne vpliva (p = 0,254) na zadovoljstvo

s komunikacijo in z medosebnimi odnosi v anketirančevih delovnih ustanovah.

Raziskovalno vprašanje 1: Ali so anketiranci zadovoljni s komunikacijo in z

medosebnimi odnosi v njihovi delovni ustanovi?

Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci so zadovoljni s komunikacijo in z

medosebnimi odnosi v njihovi delovni ustanovi.

Mnoţina et al. (2002) so značilnosti medosebnih odnosov razčlenili na: priznavanje

različnosti, vzajemnost odnosov, nudenje podpore, omogočanje osebnega izraţanja,

dajanje in sprejemanje informacij itd.. Pri tem je tudi pomembno, da prav toliko

anketirancev sodeluje z ostalimi člani negovalnega tima ter jih s tem podpira za

dosego načrtovanega cilja.

V nadaljevanju nas je zanimalo, kakšen odnos imajo anketiranci do svojih sodelavcev.

39 % anketirancev vedno podpira svoje sodelavce v timu. Malo manj, 29 %

anketirancev skoraj vedno podpira svoje sodelavce, 18 % anketirancev občasno

podpira svoje sodelavce, 12 % anketirancev redko podpira svoje sodelavce v timu.

Izjema sta dva (2 %) anketiranca, ki nikoli ne podpirata svojih sodelavcev v timu. Prav

tako tudi okoli 50 % anketirancev spodbuja svoje sodelavce pri njihovem delu in jim

pomaga pri premagovanju stresnih situacij, ki jih doţivijo pri sovjem delu.

15 % anketirancev vedno pozorno posluša svoje sodelavce, 26 % anketirancev skoraj

vedno pozorno posluša svoje sodelavce, 41 % občasno pozorno posluša svoje

sodelavce, 16 % redko posluša svoje sodelavcev ter en anketiranec nikoli pozorno ne

posluša svojih sodelavcev.

62

Brez dobre komunikacije s pacientom, sodelavci, svojci ni učinkovite zdravstvene

oskrbe. Kadar poslušamo celostno in iskreno, dobijo sogovorniki občutek, da smo res

pozorni do njih. Zaposleni bi morali vedno pozorno poslušati tako svoje sodelavce kot

paciente, saj tako krepijo medosebne vezi. Prav tako pa lahko hitro kaj preslišijo in

potem lahko pride do nerazumevanje ali napak.

Koren (2009) meni, da je medsebojno spoštovanje zelo pomembno v vsakem odnosu.

Pri analiziranju literature smo ugotovili, da je še posebej pomembno spoštovanje tam,

kjer se srečujejo različne kulture, običaji, prepričanja, pogledi in mnenja ter

nenazadnje stroke in poklici, saj se lahko le tako ti odnosi obdrţijo, se razvijejo in

rastejo v višje ravni razmišljanja in delovanja.

V timu je spoštovanje eden temeljnih dejavnikov in pojmov, brez katerega ne more

dalj časa obstajati in delovati noben tim. Pri vprašanju, ali anketiranci spoštujejo svoje

sodelavce in imajo profesionalen odnos do njih, je naša raziskava pokazala, da okoli

60 % anketirancev, ima spoštljiv in profesionalen odnos do sodelavcev v timu

zdravstvene nege. Ponovno sta izjema dva (2 %) anketiranca, ki sta odgovorila, da

nikoli nimata spoštljivega in profesionalnega odnosa do svojih sodelavcev.

Da je slaba komunikacija med člani negovalnega tima glavni vzrok za neuspešno

timsko delo meni 65 % anketirancev. Medtem ko 35 % anketirancev meni, da slaba

komunikacija med člani negovalnega tima ni glavni vzrok za neuspešno timsko delo.

Raziskovalno vprašanje 2: Ali je slaba komunikacija med člani negovalnega tima

glavni vzrok za neuspešno timsko delo?

Raziskava je pokazala, da je slaba komunikacija med člani negovalnega tima glavni

vzrok za neuspešno timsko delo.

Medicinske sestre in zdravniki so najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Poleg

tega, da narašča zahtevnost uporabnikov in intenzivnost dela, se prav od medicinskih

sester pričakujejo visoko razvite sposobnosti sodelovanja. V današnjem času še

prepogosto slišimo, kako slabi so odnosi v negovalnem timu. Eden izmed vzrokov

63

tega je tudi višja izobraţenost mlajših medicinskih sester, kar privede do

»konkurence« med medicinskimi sestrami (Zwarenstein & Bryant, 2004).

Tudi rezultati naše raziskave so pokazali, da se s trditvijo, da pogosteje prihaja do

nerazumevanja med medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki/tehniki

zdravstvene nege kot pa samo med medicinskimi sestrami strinja 72 % anketirancev. S

to trditvijo pa se ne strinja 28 % anketirancev.

Hipoteza 1: Pogosteje prihaja do nerazumevanja med medicinskimi sestrami in

zdravstvenimi tehniki/tehniki zdravstvene nege kot pa samo med medicinskimi

sestrami.

Rezultati raziskave so pokazali, da pogosteje prihaja do nerazumevanja med

medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki/tehniki zdravstvene nege kot pa samo

med medicinskimi sestrami. Hipotezo potrdimo.

Večjih delovnih nalog posameznik ne more opraviti sam, ampak se mora povezovati

in sodelovati z drugimi ljudmi. Zato je komunikacija vir vsakega uspeha, običajno pa

tudi vzrok za neuspeh. Borak (2009) meni, da uspešna notranja komunikacija omogoči

homogenost v timu, kar pomeni, da bodo vsi člani zdravstvenega ali negovalnega tima

tudi v najteţjih situacijah nastopali sloţno.

Pri medicinskih sestrah, ki delujejo individualno in ne timsko ter kjer je komunikacija

slaba med člani negovalnega tima, lahko to posledično privede do resnih strokovnih

napak pri njihovem delu. Še premalo pa se zavedamo, da neurejene odnose v timu in

slabo neprofesionalno komunikacijo opazijo tudi pacienti ter njihovi svojci. Rezultati

raziskave so pokazali, da je 48,8 % anketirancev dobilo vprašanje o njihovih odnosih v

delovni organizaciji s strani pacientov.

Zanimalo nas je tudi, ali anketiranci radi poučujejo ostale sodelavce v negovalnem

timu ter ali medicinske sestre pogosteje dajejo navodila ali poučujejo ostale sodelavce

v negovalnem timu kot pa zdravstveni tehniki/tehniki zdravstvene nege.

Rezultati ankete so pokazali, da 73 % anketirancev z veseljem poučuje in daje

navodila ostalim sodelavcem v negovalnem timu.

64

Za statistično potrditev trditve, ali anketiranci radi poučujejo ostale sodelavce v

negovalnem timu ter ali medicinske sestre pogosteje dajejo navodila ali poučujejo

ostale sodelavce v negovalnem timu kot pa zdravstveni tehniki/tehniki zdravstvene

nege smo uporabili Pearson Chi-Square test, ki nam je pokazal, da obstaja statistični

vpliv (p = 0,006).

Hipoteza 2: Medicinske sestre pogosteje dajejo navodila ali poučujejo ostale

sodelavce v negovalnem timu kot pa zdravstveni tehniki/tehniki zdravstvene

nege.

Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja statistični vpliv (p = 0,006), zato našo

hipotezo potrdimo.


skrbi s temeljnim konceptom skrbi. Swansonova (1991) je poudarila, da klinična nega

v kompleksnem okolju zahteva, da vzpostavimo ravnovesje med skrbjo za drugega in

skrbjo za samega sebe. Če bi medicinske sestre »vedele«, da niso same, da imajo

pomoč druge medicinske sestre, na katero se lahko zanesejo, bi se tudi odnosi

izboljšali in s tem tudi komunikacija v celotnem negovalnem timu. Z uvedbo teorije v

delovno okolje bi dosegli pozitivne rezultate, kakovostno zdravstveno nego in

odpravili deficit pri zagotavljanju osnovne skrbi za človeka.

Da je skrb osrednji element zdravstvene nege, se popolnoma strinja 56, %

anketirancev. 34 % anketirancev se ne strinja ter 10 % anketirancev je neodločenih.

Z aplikacijo teorije skrbi v klinično prakso lahko zagotovimo celostni in individualni

pristop pri obravnavi pacientov, zagotovimo zaupanje pacientov in njihovih svojcev

ter tudi medosebni odnosi v timu postanejo boljši. S tem prispevamo k izboljšanju

kakovosti zdravstvene nege. Rezultati raziskave so pokazali, da okoli 50 %

anketirancev meni, da skrb lahko dejansko tudi deluje in ni samo občutek. Prav tako

28 % anketirancev meni, da je skrb za paciente in sodelavce edinstvena v zdravstveni

negi in da ne bi smela biti naučena. 40 % anketirancev je mnenja, da se medicinske

sestre naučijo o skrbi za sodelavce, paciente iz osebnih izkušenj.

65


skrbi s temeljnim konceptom skrbi. Razveseljiv je podatek, da okoli 70 % anketirancev

meni, da morajo za zagotavljanje stalne oskrbe skupno sodelovati z ostalimi člani

negovalnega tima. Iz tega je razvidno, da se anketiranci zavedajo pomena sodelovanja

z ostalimi člani tima zdravstvene nege.

Glede na analizo raziskave smo ugotovili, da se anketiranci zavedajo pomena uspešne

komunikacije in posledično dobrih medsebojnih odnosov v timu zdravstvene nege, saj

jih je večina odgovorila, da imajo spoštljiv in profesionalen odnos do ostalih

zaposlenih. Prav tako nudijo zaposlenim pomoč ter jim stojijo ob strani. Anketiranci se

tudi zavedajo da je skrb ključnega pomena, saj se s tem izboljšajo medsebojni odnosi.

Vendar anketiranci menijo, da se skrbi ne moremo naučiti, ampak se medicinske sestre

naučijo o skrbi iz osebnih izkušenj.

66

8 SKLEP

Komunikacija je zapleten proces, brez katerega si ne predstavljamo ţivljenja, saj tako

posameznik vpliva na komunikacijo kot komunikacija vpliva na posameznika. Ker je

zadovoljstvo zaposlenih pomemben pokazatelj kakovosti zdravstvene nege, je

komunikacija zato zelo pomembna, saj pomanjkanje zadovoljstva in komunikacijskih

veščin zdravstvenega osebja pomembno vpliva na kakovost tako medosebnih kot tudi

profesionalnih odnosov.

Na komunikacijo v timu zdravstvene nege med drugim vpliva tudi odnos med

zaposlenimi. Če medicinske sestre začnejo skrbeti za svoje sodelavce in s tem

pokaţejo, da jim ni vseeno zanje, se bodo tudi komunikacija in s tem medsebojni

odnosi izboljšali. A vendar je komunikacija ključnega pomena, saj mora biti pravilna,

da doseţe pravilni rezultat.

Skrb je temeljni koncept zdravstvene nege, ki ga bi morale medicinske sestre usmeriti

ne samo na paciente, ampak tudi nase in na svoje sodelavce. Naučiti se morajo

poskrbeti zase, za svoje dostojanstvo, za svoje delovne pogoje, spoštovanje.

Medicinske sestre so predolgo mislile, da morajo skrbeti le za druge, pri tem pa so

pozabile nase in na svoje sodelavce. Če bodo začele skrbeti tudi zase in za svoje

sodelavce, bo gotovo prišlo do manjšega izgorevanja.

Ţal trenutne razmere v zdravstvu in zdravstveni negi niso preveč naklonjene

spremembam, ki zahtevajo dodatna finančna sredstva in dodatne kadrovske okrepitve.

Varčevanje v javnem sektorju ima za posledico preobremenjenost negovalnega kadra

in deficit pri zagotavljanju ustreznih kadrovskih standardov. Zato smo veseli, da se

zdravstveni delavci zavedajo pomena komunikacije in skrbi pri njihovem delu, kar

posledično izboljša tudi delo celotnega tima.

67

LITERATURA

Alligood, M. R., & Tomey, A. M. (2010). Nursing Theorists and Their Work, seventh

edition. Mosby.

American Academy on Communication in Healthcare. (2010). Effective Teamwork.

Prevzeto 13. september 2011 iz http://www.aachonline.org/?page=Effective

Teamwork

Arthur, D., Pang, S., Wong, T., Alexander, M. F., Drury, J., & Eastwood, K. (1999).

Caring attributes, professional self concept and technological influences in a

sample of registered nurses in eleven countries. International Journal of

Nursing Studies. 36, 387–396.

Bele, T., & Pajnkihar, M. (2006). Spoštovanje moralno- etičnih elementov v

komunikaciji z otrokom in starši ob sprejemu. V: Filej. B. (ur.). Kakovostna

komunikacija in etična drža sta temelja zdravstvene in babiške nege (119–124).

Maribor: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

Berden, A. (2008). Ţenske v vodenju – ravnateljice dijaških domov v Sloveniji.

Iskanja. 29, 202.

Borak, N. (2009). Kriza in javni sektor: 11. izobraţevalni seminar o javnih financah in

drţavnem revidiranju, Portoroţ, 2. in 3. junij 2009. V: Borak, N. (ur.).

Izobraževalni seminar o javnih financah in državnem revidiranju. Ljubljana:

Zveza ekonomistov Slovenije.

Burns, D. (2002). Kako smo lahko srečni in zadovoljni. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Brajša, P. (1994). Managerska komunikacija- komuniciranje, problemi in konflikti v

podjetju. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Catro Management Service. (2010). Reševanje konfliktov v timu. Prevzeto 12.

september 2011 iz http://www.catro-si.com/si/vsebina/o-podjetju/enovica/n/

resevanje-konfliktov-v-timu/c2976 cdd65

Chalvin, M. J. (2004). Kako preprečiti konflikte. Radovljica: Didakta.

Chinn, P. L., & Kramer, M. (1999). Theory and nursing- integrated knowledge

development 5 th edn. St. Louis: Mosby.

Chinn, P. L., & Kramer, M. K. (2004). Integrated knowledge development in nursing.

St. Louis: Mosby.

68

Česen, M. (2003). Management javne zdravstvene služb. Ljubljana: Center za

tehnološko usposabljanje.

Dolţan- Lindič, H., & Kramar, Z. (2009). Sodobna organizacijska oblika kakovostne

obravnave pacienta je tudi "case management". Prevzeto 12. september 2011

iz http://ww w. zbornica-zveza.si/dokumenti/kongres_zbn/pdf/133F.pdf

Drev, D. (2010). Komunikacija med izvajalci zdravstvene nege in zdravniki- pogled

medicinske sestre. V: Plank, D., Esih, K. (ur.). Zdravstvena nega v okolju, ki

zagotavlja varno in kakovostno obravnavo bolnika / 1. stiki zdravstvene nege,

Celje, 20. 5. 2010 (23–34). Celje: Visoka zdravstvena šola, Unigrafika.

Dumić, D., Pajnkihar, M., & Brumen, M. (2006). Humana obravnava in vzajemno

sodelovanje med medicinsko sestro in pacientom med prvim srečanjem. V: B.

Filej, Kaučič, M. Lahe, M. Pajnkihar, B. Koban, & D. Ţeleznik. Simpozij

zdravstvene in babiške nege z mednarodno udeležbo: kakovostna komunikacija

in etična drža sta temelja zdravstvene in babiške nege. (61–66). Maribor:

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

Hedberg, B., Cederborg, A. C., Johanson, M. (2007). Care- planning meetings with

stroke survivors: nurses as moderators of the communication. Journal of

Nursing Management. 15, 214-21.

Henderson, N., Benard, B., & Sharp-Light, N. (2007). Resiliency in action: practical

ideas for overcoming risks and building strengths in youth, families &

communities. Oja: Inc cop.

Huber, D. (2006). Leadership and nursing care management. Philadelphia: Saunders

Elsevier.

Jankovič, C. (2006). Učinkovita komunikacija kot dejavnik za zmanjševanje stresa pri

medicinskih sestrah. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Koren, M. (2009). Komunikacija med medicinskimi sestrami in starši zdravljenih

otrok. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede.

Kovačec, B., & Vogrin, G. (2009). Vključevanje pripravnikov v tim zdravstvene nege

v času pripravništva. Prevzeto 12. september 2011 iz http://www.zbornica-

zveza.si/dokumenti/ kongres_zbn/pdf/113E.pdf

Krošelj- Naumov, S. (1996). Učinkovitost komunikacije med člani negovalnega tima v

bolnišnici. Obzornik Zdravstvene nege. 30, 48.

http://www.zbornica-zveza.si/dokumenti/%20kongres_zbn/pdf/113E.pdf

http://www.zbornica-zveza.si/dokumenti/%20kongres_zbn/pdf/113E.pdf

69

Lingard, L., Garwood, S., & Poenaru, D. (2004). Tensions influencing operating room

team function: does institutional context make a difference? Prevzeto 13.

september 2011 iz https://login.nukweb.nuk.unilj.si/login?url=http://web.ebsc

ohost.com/ehost/esults?vi d=8&hi

Mačerol, T. (2003). Komuniciranje v organizaciji. Novo mesto: Ekonomska šola.

Mikuţ- Kos, A. (1996). Sodelovanje s svojci obolelih otrokov. Maribor: Kolaborativni

center SZO za primarno zdravstveno nego.

Moţina, S., Rozman, R., Tavčar, M., Pučko, D., Ivanko, Š., Lipičnik, B., et al. (2002).

Management: nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta.

Musič, D. (2007). Timsko delo v zdravstvu. V: B. Filej., & Kersnič, P. (ur.). Zbornik

predavanj in posterjev, 6. mednarodni kongres zdravstvene in babiške nege.

(593-598). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza

društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Northouse, P. G. (1997). Leadership: theory and practice. London: SAGE.

Ovijač, D. (2007). Medpoklicno sodelovanje medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov

in zdravnikov. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede.

Pajnkihar, M., & Stričević, J. (2007). Vpliv psihosocialnih faktorjev na komunkacijo

in medsebojne odnose med otrokom, starši in medicinsko sestro. V: Zbornica

zdravstvene in babiške nege Slovenije- Zveza društev medicinskih sester.

Komunikacija in kakovost v pediatrični zdravstveni negi. (33-35). Ljubljana:

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih

sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in

zdravstvenih tehnikov v pediatriji.

Praper, P. (2001). Timsko delo in skupinski proces. V: J. Mayer, J. Bečaj, A. N.

Kneţevič, M. Košir, B. Kovač, L. in drugi. Skrivnost ustvarjalnega tima. (28–

39). Ljubljana: Dedalus- Center za razvoj vodilnih osebnosti in skupin.

Primoţič, B. (2007). Človeški vir v Agrokombinatu Maribor d.d.- temelj poslovne

odličnosti. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede.

Rungapadiachy, D. M. (2003). Medosebna komunikacija v zdravstvu: teorija in

praksa. Ljubljana: Educy.

Sikma, S. (2006). Staff perceptions of caring: the importance of a supportive

environment. Journal of Gerontological Nursing. 32, 22–29.

70

Simčič, B., Robida, A., Rems, M., Poldrugovac, M., Kiauta, M. (2010). Nacionalna

strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu (2010–2015). Ljubljana:

Ministrstvo za zdravje.

Small, B. (2010). What abaut me, What do I want?. Oxford: Trafford Publishing.

Swanson, K. M. (1991). Empirical Development of a Middle Range Thepry of Caring.

Nurs Res. 40, 161–6.

Swanson, K. M. (1993). Nursing as informed caring for the well-being of others.

Journal of Nursing scholarship. 25, 352–357.

Swanson, K. M., & Wojnar, D. (2004). Optimal healing environments in Nursing.

Alternative Therapies in Health and Medicine. 10, 43–51.

Šmitek, J. (2000). Sistemi delitve dela v bolnišnični zdravstveni negi. Obzornik

Zdravstvene nege. 43, 177–184.

Urbančič, K. (1998). Komunikacija s starši prezgodaj rojenega otroka v enoti

intenzivne nege in terapije. Obzornik zdravstvene nege. 32, 155–166.

Vidnar, N. (2006). Komunikacijska kultura medicinskih sester v Zdravstvenem domu

Maribor. V: B. Filej, B. M. Kaučič, M. Lahe, M. Pajnkihar, S. Jordan, B.

Koban (ur.). Kakovostna komunikacija in etična drža sta temelja zdravstvene in

babiške nege: zbornik predavanj in posterjev 1. simpozija zdravstvene in

babiške nege z mednarodno udeležbo. (139–144). Maribor: Društvo

medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

West, M. A. (2004). Effective teamwork: practical lessons from organizational

research. Malden: BPS Blackwell.

Wojnar, D. (2009). Caring. V: S. Petrson, & T. Bredow, Middle Range Theories.

Aplication to Nursing Research. 2nd edition. (190–200). Philadelphia:

Lippincott Williams&Wilkins.

Wu, L., Larrabee, J., Putman, H. (2006). Caring Behaviors Inventory: A reduction of

the 42-item instrument. Nursing Research. 25, 18–25.

Zwarenstein, M., Goldman, J., Reeves, S. (2004). Interprofessional collaboration:

effects of practice-based interventions on professional practice and healthcare

outcomes [Elektronski vir]. The Cochrane Library, 4, 1–31.

1

PRILOGE

Priloga 1: Soglasje za izvedbo raziskave (Zdravstveni dom Celje)

2

Priloga 2: Soglasje za izvedbo raziskave (Zdravstveni dom Šentjur)

3

Priloga 3: Anketni vprašalnik

ANKETA

Moje ime je Stanislava Maček, sem študentka drugega letnika magistrskega

študijskega programa Zdravstvena nega na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v

Mariboru. Za magistrsko delo sem si izbrala temo: TEORIJA SKRBI IN

KOMUNIKACIJA V TIMU ZDRAVSTVENE NEGE. Da bi lahko izvedla

raziskavo, Vas vljudno prosim, če bi lahko odgovorili na nekaj vprašanj. Anketa je

popolnoma anonimna. Prosim, če na zastavljena vprašanja odgovorite iskreno. Za

sodelovanje se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam!

Na vprašanje odgovorite tako, da obkroţite črko pred odgovorom.

1. Starost (v letih):

a) 20–30

b) 31–40

c) 41–50

d) 51 ali več

2. Spol: M Ţ

3. Delovna doba (v letih) ________

4. Delovno mesto

a) Diplomirana medicinska sestra oz. diplomiran zdravstvenik

b) Srednja medicinska sestra

c) Zdravstveni tehnik oz. tehnik zdravstvene nege

5. Spodnje trditve se nanašajo na Vas in Vaš odnos do ostalih sodelavcev v

negovalnem timu in do katerih se prosim opredelite (obkroţite) na lestvici z ocenami

od 1 do 5. Ocene pomenijo:

1 – nikoli

2 – redko

3 – občasno

4 – skoraj vedno

5 – vedno

Pozorno poslušam sodelavce.

1 2 3 4 5

Sodelavce obravnavam kot posameznike.

1 2 3 4 5

Podpiram sodelavce v timu.

1 2 3 4 5

Sodelavcem dopustim, da izrazijo svoje mnenje.

1 2 3 4 5

Celoten tim zdravstvene nege vključim v planiranje dela. 1 2 3 4 5

4

Spodbujam sodelavce.

1 2 3 4 5

Imam spoštljiv in profesionalen odnos do sodelavcev v timu

zdravstvene nege.

1 2 3 4 5

Poskušam predvideti probleme ter jih tudi preprečiti.

1 2 3 4 5

Sodelavcem v negovalnem timu pomagam pri premagovanju

stresnih situacij, ki jih doţivimo pri svojem delu.

1 2 3 4 5

6. Spodnje trditve se nanašajo na odnose in do katerih se prosim opredelite

(obkroţite) na lestvici z ocenami od 1 do 3. Ocene pomenijo:

1 – da

2 – ne

da ne

Slaba komunikacija med člani negovalnega tima je glavni vzrok za

neuspešno timsko delo.

1 2

Ali vas je pacient ţe kdaj vprašal o Vaših odnosih v Vaši delovni organizaciji?

1 2

Ali ste zadovoljni s komunikacijo in z medosebnimi odnosi v Vaši delovni ustanovi?

1 2

Ali je razlika med mlajšo in starejšo populacijo v komunikaciji v Vašem

timu?

1 2

Rad/a dajem navodila ali poučujem ostale sodelavce v negovalnem timu. 1 2

Pogosteje prihaja do nerazumevanja med medicinskimi sestrami in

zdravstvenimi tehniki/ tehniki zdravstvene nege, kot pa samo med

medicinskimi sestrami.

1 2

7. Spodnje trditve se nanašajo na skrb in do katerih se prosim opredelite (obkroţite)

na lestvici z ocenami od 1 do 3. Ocene pomenijo:

1 – se ne strinjam

2 – sem neodločen

3 – se popolnoma strinjam

Skrbeti za sodelavce, paciente, je naravni človeški odgovor, ki ne

zahteva planiranja.

1 2 3

Skrb je osrednji element zdravstvene nege.

1 2 3

Skrbna medicinska sestra je motivirana z občutkom, da zagotovi skrb za

vse.

1 2 3

Skrbeti ni samo občutek, ampak lahko dejansko tudi deluje.

1 2 3

Skrb za je edinstvena v zdravstveni negi in ne bi smela biti naučena.

1 2 3

5

Če medicinska sestra neha skrbeti za paciente in ostale sodelavce, ne

bi smela biti več medicinska sestra.

1 2 3

Medicinske sestre se naučijo o skrbi, ko opazujejo ostale medicinske

sestre.

1 2 3

Medicinske sestre se naučijo o skrbi za sodelavce, paciente iz osebnih

izkušenj.

1 2 3

Za zagotavljanje stalne oskrbe moramo skupno sodelovati z ostalimi člani

negovalnega tima.

1 2 3

6

Priloga 4: Potrdilo lektorja o lektoriranju

7

Priloga 5: Diploma lektorice

Documents

TEORIJA SKRBI IN KOMUNIKACIJA V TIMU ZDRAVSTVENE NEGE · Komunikacija je vir vsakega uspeha, običajno pa tudi vzrok za neuspeh (Mačerol, 2003). Uspešna notranja komunikacija omogoči